PesniĹĄka zbirka
PesniĹĄka zbirka Nemir
Pesmi in ilustracije dijakov EGSĹ
Dijaška pesniška zbirka Nemir Številka
15
Oblikovanje naslovnice
Manca Rus
Oblikovanje knjižnjega bloka in preloma
Manca Rus
Mentorica Koordinatorica projekta Lektorici
Sabina Mevlja Lidija Brezavšček Ana Berčon Jasmina Gregorc
Tisk Naklada 4
Tiskarna Oman 100
EGSŠ NEMIR
Nemir kot odvod Pesem je nekaj, kar mora iz človeka, je odvod, je pogled, je krik, je osvobajanje. Pred nami je pesniška zbirka dijakinj in dijaka EGSŠ, ki je zelo raznorodna po tematiki in formi. S tem izkazuje možnosti širokega spektra pesniškega izraza, saj v njej najdemo haiku in njegove variante, pesmi v prostem verzu, rimanke ter slovnično neobremenjena raperska besedila. Poetični teksti so zapisani v slovenščini in angleščini, morda v prihodnjih zbirkah še razširimo lingvistični spekter, saj pesem vedno sama pove, v katerem jeziku želi biti zapisana, naša šolska srenja pa je precej multikulturna. Pesmi v zbirki so refleksija na svet, odsev okolja iz duš mladostnikov, lirični utrinki, izrazi sprejemanja in zavračanja ožjega in širšega družbenega prostora, intimne izpovedi, iskanje lastnega prostora v kaosu življenja in še marsikaj, s čimer se mora mladostnik na pragu vstopa v samostojnost seznanjati, spopadati, sprijazniti ali kadar je nujno, tudi zavračati. Ko pesem doseže bralca, ni več absolutna last pesnika, pač pa postane samostojna entiteta, izpostavljena materija, ki lahko vsakemu od nas pove nekaj drugega, saj je možnost interpretacij vedno neskončna. Že samo pogled na ilustracije, ki so nastale ob branju letošnjih prispevkov, potrjujejo to dejstvo. Domišljijski svet, podkovan z idejo ali sliko trenutka, iztrganega iz določene pesmi, ne pozna meja, kar so lepo dokazali naši mladi likovni ustvarjalci, ki so čudovito dopolnili Nemir. Svoboda izraza je bilo osnovno vodilo pri izboru letošnjega nabora pesmi. Kot dolgoletna urednica na pesniškem portalu pesem.si opažam, da imamo na naši šoli precej pesniškega potenciala, ki bi ga bilo vredno razvijati, vzpodbujati in ga pomagati nadgrajevati. Zato ob izidu letošnje izdaje vabim vse naše dijake, ki tudi sami pišejo, naj se nam prihodnje leto pridružijo pri snovanju naslednje zbirke. Lidija Brezavšček 5
Astro fronta Vdrta lica, suha koža, rjavo znamenje na korenu nosa. Umazana rožnata fasada, jeklena zarjavela vrata in od sonca ožgana Dracaena Marginata. Peneče morje buta ob skalnato obalo, hreščeče jokajo in šklepetajo verande, podi in kolibe, ko pometajo prašen asfalt viharne nevidne vile. Škrlatne, pozlačene in zelene plate pločevine, slavnostno nanizane na vrvi iz žakljevine, zvenijo votlo, kot bi bile ustvarjene za duhove, ki vstajajo iz plime, ki orjejo brazde v uklonljivo lice, potujejo čez razsekane celine, družine in ukradene tišine, trosijo zven tercine čez zlate sipine in morda domujejo v predčloveških gorah v smeri navkreber do njene hiše.
6
EGSŠ NEMIR
Alan M ulali ć, 2 .
a
Skozi razpoke v steni prodira muškatni vonj kadila, na skalnih stenah pa se za zmeraj ustavi z vilami plešoča vest: Kdo tu prebiva ? Kdo hodi tako lahno po težkih tkanih preprogah? Kot da nosijo jo vzorčasti zavoji dima, kot da bi je ne zmotila groba težnostna sila … V brlečem soju male solne lučke ni bolesti, ni prepiha usta so tiha, ljubezen je celovita, telesa v vsemirju povita. Siva je zarja in veter se ne umirja; oči se lesketajo, v njih so padle zvezde, medtem ko duši plimujeta, medtem ko razuma mirujeta, ko se srci z astralno omamo izpolnjujeta. Lana Skorohod
7
8
Manca Rus, 4. a
EGSŠ NEMIR
Šola Šola je šla v tri krasne, nas zavaja propaganda, a mamo sploh poglede jasne? Šola nas ne uči uporabnih reči, namest o tem, kako sfurat skoz mesec, če se plače ne dobi, se učimo o Pitagori ... Tko je, sam kok jih od Pitagore živi? Dva milijona in tri v naši državici! Lah bi tud pogovoril se, kok ljudi se na poti kle zgubil je in majo za želje, kar so mel prej za cilje ... In vse sam zarad familje, da mt bo ponosna? Kao: “Sej bo sine, sam da plača bo donosna!“ Xus
9
10
Nejc Štamcar Rožič, 2. a
EGSŠ
Sissy
NEMIR
Sam da dobr zgledam, a karakter je prikrit, ne bit sissy, nehi lizat rit ... A drgač ne gre, v šoli se začne, nadaljuje pa pr đobu, tm morš bit hijena, sam da plačo boš dobu; morš pripadat svinjam, k se valjajo po produ ... A js tut tko živet bom mogu? Upam da ne, to men ne gre, skos sm iskren, težko zaupam ljudem, ker’ so frendi sam takrt, k neki maš, pol pa: “Ajde, stari, grem!” Xus
11
Manca Rus, 4. a 12
EGSŠ NEMIR
Kritiziranje Folk k ni niti vrstice spisu, me bo “dissu“?! A ma to sploh smisu? Ko kisle kumarce, sam da si se v glavi skisu, pa se ti odraža na frisu ... Ne boš me prizadeu, pa ne razumeš, ah, sej ti bom narisu ... Mogoč res ne bi rabu rimat skos, sam drugač se mi ne zdi, d’shit. Js sm sin od rim, kar je sinonim za zimo zim, pišem to, namest da spim, ker rd živim pa na seb gradim, čeprou za večino ostajam p*** dim! Xus
13
14
Nejc Štamcar Rožič, 2. a
EGSŠ NEMIR
Svetloba je … Svetloba je pesem, je roža, je pomlad. Svetloba pomeni nekoga imeti rad. Svetloba kot sonce nad tabo bedi. Svetloba je rešitev za težke deževne dni. Svetlobo najdeš v dobrih rečeh. Svetlobe ni v slabih stvareh. Svetloba je ta, ki posveti v temi. Svetloba te ozdravi in te okrepi. Svetloba je tudi v dobrih ljudeh. Svetloba so tisti, ki te ohranjajo pri močeh. Svetloba je tista, ki se zadnja od tebe poslovi, a ta svetloba je temna za druge ljudi. Naravovarstvenica
15
16
Matic KuĹžet, 2. a
EGSŠ NEMIR
Senryu Šola stoji. Učitelj se bliža, peljem čez njega. Petra Luskovec, 4. b
17
Luka Vovk, 2. b
18
EGSĹ NEMIR
Haiku Misli nosijo po navidezni poti. Prekine jih jok. Petra Luskovec, 4. b
19
20
Tamara BoĹĄtar, 2. b
EGSŠ NEMIR
Tri kratke Ne vem, kaj bi. Ne vem, kaj storiti glede življenja. Zakaj sem tu? Zakaj sem tu? Kdo si ti? Tam v temi skrivaš se. Kdo si ti? Kdo si ti? Kaj želiš? Vedno me nadleguješ, mi samozavest jemlješ. Kaj želiš? Kaj želiš? Petra Luskovec, 4. b
21
Monika Kristan, 2. b 22
EGSŠ NEMIR
Sanje ali spanje Sanje ali spanje, kaj je boljše? To mi je zdaj najpomembnejše vprašanje. Traja in traja, neskončnost, ki ne mine, dokler čas me še dohaja. Torej spi in si spočij, da sproščenost nastopi. In utrujenost? Izgine izpred spečega oči. Odmik misli, so pa moje sanje — pobeg iz spon sveta, ko uidejo mi smisli. Odločam se vsak dan. Spanje ali sanje? Razne so zamisli … Oboje! Ničesar ne vržem stran. Petra Luskovec, 4. b
2323
24
Grega Slivnik, 2. a
EGSŠ NEMIR
Razredni mir Red, red, nered v razredu našem spet. Red, red, nered, vsak dan je kot zaklet. Red, red, nered; pa daj, odidi v svet. Red, red, nered, ves razred je napet. Mir, mir, nemir; zakaj je tak prezir? Mir, mir, nemir; pa daj se že v obzir. Mir, mir, nemir, če zineš, daš za pir. Mir, mir, nemir; pa kdaj bo že ta mir? Petra Luskovec, 4. b
25
��� �� zd�� ��e�
26
Lea Pozvek, 2. a
EGSŠ NEMIR
Sreča Sreča je opoteča, saj to mi pravi vsak. Ampak moje sreče manj je vsak dan. Počutim se nesrečno, saj nič ne gre mi prav. Pri vsem, kar začnem, obupam in žalost takoj začutim. Kje si zdaj, sreča? Res te prav pogrešam … Vsaj enkrat mi pomagaj in pridi že nazaj. Petra Luskovec, 4. b
27
Miha Urbas, 2. a 28
EGSŠ NEMIR
Haiku Množica ljudi. Po gozdovih tavajo. Iščejo srečo. * Bliža se pomlad. Še daleč je poletje. V zimi stojim. * Tečem skozi gozd. Svežina zraka v pljučih. Slišim živali. * Igra na prostem. Občudujem življenje. Mislim na pomlad. * Pokrita trava. Zima je še vedno tu. Štejem snežinke. * Drevje brez listja kaže trpko otožnost. Živeti želi. Ilda Šećkanović, 4. g
29
30
Til Starc, 2. b
EGSŠ NEMIR
Haiku Bela pokrajina. Skrivajoč se za oknom jo občudujem. * Sonce zahaja. Prihod novega snega. Odpravljam se spat. * Sedaj stojim tu na lesenih mostovih. Čakam na pomlad. * Dež pada na nas. Čutim dežne kapljice. Luže pod menoj. * Gorske višave. Na njih bela odeja. Čudovit razgled. Armina Selimanović, 4. g
31
A
O P
R
D
K
S
L I
F A Katja Langerholc, 2. b 32
P
EGSŠ NEMIR
Puhoglavke Lažnive vrstice pesnikov velikih, same neresnice v stihih. Ženske opevajo, doma samevajo. Vse so lepe in rodne, zlate niti namesto las, mogočno lepe in plodne, krasi jih le stas. Pogledov deležne, a pameti ne, znajo črke le bežne, pusto njih je srce. Sara Gorinjac, 3. g
33
Manca Rus, 4. a 34
EGSŠ
Anksioznost
NEMIR
Oči so tu, oči so tam. Hodim sem, hočem drugam. Vsak korak je hitrejši, nekdo mi sledi, senca se skriva, na klopi sedi. Srce je kot ogenj, silno pekoč, dih zaostaja, a rabim pomoč? Zakaj me gledaš? Zakaj se smejiš? A tudi ti do štirih bediš? Ne reci nič, pojdi; nihče se ni trudil. Ne primi mi roke, boš misli prebudil ... In vem, jutri čaka nov dan in isti ljudje, ampak jaz bi res rada šla stran. Laura Slana Papler, 2. g 35
36
Tim Peternel, 2. a
EGSŠ
Melanholija
NEMIR
Obstal sem v nekem dnevu, v nekem času, v nekem letu, v nekem pasu. ... Kdo sem jaz? Kaj sem jaz? Je zunaj sonce ali mraz? ... nikoli ne vem. Minilo je šele dvajset let, mogoče petnajst, ali pa le deset? ... tudi tega ne vem. Hodim po vrvici iz svile. Moje noge se bodo mogoče zlomile. Mogoče bom pa preživel. Ne vem, koga bi s sabo vzel na potovanje v čas. A slišiš moj glas? Oh, počakaj ... ta vrvica je le moj las. ... Obstal sem v nekem dnevu, v nekem času, v nekem letu, v nekem pasu. Laura Slana Papler, 2. g
37
38
Manca Rus, 4. a
EGSŠ NEMIR
Ljubezen Sedim, gledam tebe in se mirim. Tvoji lasje so popolni, tvoje oči čudovite, tvoje roke s soncem oblite, ampak nič od tega ni zame. To me skoraj več ne gane, vsaka ljubezen te nekaj stane, ampak da ti spomine, za dolgo, ker nikoli hitro ne mine. Tudi če nikoli te ne bom dobila, mi nekaj pravi, da se bom naučila, da lepo je bilo sedeti in gledati in verjeti, da tvoji lasje – popolni in tvoje oči – čudovite in tvoje roke, s soncem oblite ... enkrat bodo zame. Laura Slana Papler, 2. g
39
40
Manca Rus, 4. a
EGSŠ
Torn
NEMIR
Lying alone on my bed With the thoughts of your embrace And your voice in my head My mind travels to outer space The memory of you drawing me closer To the sound of Led Zepplin I knew you were the most ravishing smoker As the drugs started kicking in Driving around in your ‘66 Beetle Getting high on a lonely hill You were inking a rose on my hand with a needle No matter the pain I sat still He was the closest to love at first sight I’ll ever get The darkness felt so bright On the day we met I ran accross the railway To catch the last train But more than anything I wanted to stay I knew it was over and now my days are filled with rain T.F.O.B.
41
42
Luka Vujić, 2. b
EGSŠ NEMIR
1 Poleti z menoj v ta širni svet, samo s teboj bom znala preživet'. Ti si edini, ki branil me bo, prosim poleti z menoj v nebo. Manca Rus, 4. a
43
44
Lucija Marija Novak, 2. b
EGSŠ NEMIR
2 We’ll be flying far away to the unknown place; clouds formed in white hearts showing us the way. Air filled with pure love along we’ll take no stuff; just some broken parts of our lonely hearts. Manca Rus, 4. a
45
46
Živa Ogrin, 2. a
EGSŠ
3
NEMIR
You’re my saviour, yes you are. You can heal my latest scar. It’s full of sadness, full of pain; blood was washed away with rain. Red stain dried up on the floor hidden behind my bedroom door. Manca Rus, 4. a
47
48
Petra Humerca, 2. a
EGSŠ NEMIR
4 When a razor cuts in deep all I can think of is your lie. Can’t get myself to sleep wishing I could finally die. Gun is ready on the bed loaded from last night … Wanting to be finally dead can’t get myself to be alright. Pills are scattered on the floor used this method once before passed out behind locked door woke up next day, stomach sore. Manca Rus, 4. a
49
50
Karin Žlebir, 2. b
EGSŠ NEMIR
5 Just relax, it’ll be alright. Save yourself from your inner fight. It’s all good, all the work you’ve done! It’s what you are, what you’ve become. Don’t forget who you are. Let go of the scar. Just stay true to yourself. Don’t be anyone else. It’s so unique that it’s rare. It’s what makes people stare. All the special ones rise while a normal one dies. It is right now or never; don’t give in for whatever! Your mistakes you should mend and stay strong till the end. Manca Rus, 4. a
51
52
Grega Kuralt, 2. b
EGSŠ NEMIR
6 Let’s burn ourselves to death and then we might like the warm colours in our veins. Introduced to crystal meth at a young age, now it’s damaging our brains. Exposed too long to heroin, slowly coming to an end. Let me roll you one last Mary and then pass it to your living friend. Might as well be on speed, doesn’t matter at this point. Last shot of crack is what you need, now that friends took your last joint. Can you cover me with blankets once I turn cold as a stone? Watch with me last of the sunsets … We can hang here bone to bone. Manca Rus, 4. a
53
Jera Jenko, 2. a 54
EGSŠ
7
NEMIR
Toxic flames bleeding heart childish games from the start. But his name and his soul didn’t want to have more. It was me who was in … In this love foolishly. You can take it away, you can save me today ... Take my heart from the pain ! Stop the tape and rewind to the time when my mind didn’t know he exists. There were no cuts on wrists. Manca Rus, 4. a 55
Lucija Marija Novak, 2. b
Izdajo je omogočila Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica. Grafično oblikovanje pesniške zbirke je bilo izdelano za četrti predmet pri poklicni maturi.
58
O B L I K O V A N J E Z R A P E S M I Ž N S A U M E T N O S T M E J T I E R I
K
A