Slovar strokovnih izrazov za program medijski tehnik by Manca Rus

SLOVAR STROKOVNIH IZRAZOV ZA PROGRAM MEDIJSKI TEHNIK

Urednica: Manca Rus Oblikovanje: Manca Rus Priprava za tisk: Manca Rus Izdala in založila: Založba EGSŠ

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Šolska knjižnica, Radovljica RUS, Manca Slovar strokovnih izrazov za program medijski tehnik / urednica Manca Rus, 1.natis. Radovljica : Založba EGSŠ, 2016 ISBN 978-961-01-3905-8 280836864 Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

KAZALO Ang - slo MEDIJSKO OBLIKOVANJE Slo - ang IZRAŽANJE S SLIKO IN ZVOKOM SNEMANJE IN MONTAŽA MULTIMEDIJSKA PRODUKCIJA TIPOGRAFIJA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE GRAFIČNO OBLIKOVANJE RAFIČNI IN MEDIJSKI PROCESI KAKOVOST IN TRŽENJE FOTOGRAFIJA

Medijsko oblikovanje (ang - slo) MULTIMEDIA - večpredstavnost, multimedija

MARGIN - zunanji odmik

ASCII - 7 bitni ameriški standard za kodiranje znakov - 7-bit American Standard Code for Information Interchange - standard code for character coding

PADDING - notranji odmik

ISO LATIN 1 - 8 bitna razširjena kodna tabela z zahodno-evropskim naborom znakov - 8-bit extended ASCII code for Western European languages

MAX-WIDTH - maksimalna širina div elementa

ISO LATIN 2 - razširjena kodna tabela z vzhodno-evropskim naborom znakov -8-bit extended ASCII code for Eastern European languages NAVIDEZNA RESNIČNOST - virtual reality PLOŠČEK - CD, DVD - compact disk, digital video disk ZGOŠČENKA - CD - compact disk OCR - optično razpoznavanje znakov - optical character recognition UNICODE - standard kodiranja znakov, ki za zapis uporablja 1-4 bayte in pokriva zapis večine svetovnih jezikov (vključno japonščino in kitajščino) - 1-4 byte standard code for character coding which covers mostly of the world languages (including Chinese in Japanese) GIF - rastrski slikovni format, ki podpira do 8 bitov na piksel (največ 256 barv it RGB palete). Slike shranjuje stisnjene brez izgube slikovne informacije - bitmap image format supports ut to 8 bits per pixel (max 256 different colors chosen from RGB color space). Images are compressed without degrading image quality. HTML - označevalni jezik za urejanje spletnih strani - hyper text markup language

MAX-HEIGHT - maksimalna višina div elementa

TEXT-ALIGN - poravnava teksta oziroma vsebine BACKGROUND - ozadje - če tukaj določimo barvo za ozadje, potem se slike v ozadju ne vidi BACKGROUND-COLOR - barva za ozadje, če imamo v ozadju tudi sliko, se bo ta videla DIV - DIVISION - element na spletni strani POSITION - pozicija elementa ABSOLUTE - absolutna pozicija običajno div elementa - pomeni, da se div element ne ozira na ostale elemente na strani RELATIVE - div element je odvisen od drugih div elementov na strani FIXED - pozicija div elementa je fiksna in ni odvisna od drugih div elementov na spletni strani IFRAME - element spletne strani, uporablja se za vstavljanje vsebine iz druge spletne strani na neodvisni spletni strani, primer youtube video OVERFLOW - ko div elementu določimo višino in širino, se s tem ukazom vse, kar sega čez ta div enostavno ne vidi BORDER-RADIUS - koliko bodo robovi div elementa zaobljeni BOX-SHADOW - senca div elementa

CSS - prekrivni slogi - slogovni jezik za oblikovanje spletnih strani - Cascading Style Sheets - stayle sheet language for web pages formatting

TEXT-SHADOW - senca teksta

STIL oziroma slog spletne strani - v njem vpišemo vse podatke, kako bo naša spletna stran vidna. To je ločena datoteka in ima končnico css

UL - UNORDERD LIST - ukaz za menu

HEAD - del spletne strani, kjer določimo lastnosti, ključne besede, opis, naslov...

h1 - stil pisave - velja kot naslov, priporočljiv pri optimizaciji spletne strani (prav tako h2 in h3, vendar imata manjši pomen)

BODY - del spletne strani, kjer se nahaja vsebina UTF-8 - kodiranje spletne strani, ki podpira tudi šumnike

A:HOVER - ukaz v stilu spletne strani, pove nam, kakšen bo element, ko gremo z miško nanj

LI - LIST ITEM - gumb v menuju

#IME_DIV_ELEMENTA - ukaz, ki ga zapišemo v stilu spletne strani. Velja za ime div elementa, ki se nahaja na spletni strani, v stilu pa mu določimo last-

Medijsko oblikovanje (ang - slo) nosti. #IME_DIV_ELEMENTA IMG - ukaz v stilu. Tukaj določimo lastnosti slikam, ki se nahajajo v div elementu z imenom ime_div_elementa

@FONT-FACE - se uporablja v stilu spletne strani. Z njim lahko v spletni strani uporabimo katerokoli pisavo

DISPLAY - kako se bo prikazoval div element

@MEDIA ONLY SCREEN - se uporablja v stilu spletne strani. S tem ukazom se naredi lečen stil za odzivnost spletne strani

VISIBILITY - kako bo div element viden

STYLESHEET - stil spletne strani

Z-INDEX - kako globoko se nahaja element na spletni strani. Večji je, višji je element po z osi.

CLASS - klasa div elementa. Na spletni strani jih je lahko poljubno število.

Izražanje s sliko in zvokom (slo - ang)

AKUSTIKA (Acoustics)

FILM (Film, Movie, Motion picture)

Proučevanje pojava zvočnega valovanja. AMERIŠKI PLAN (American shot)

Film je gibljiva zvočna slika, ki vsebuje elemente vseh klasičnih umetnosti: slikarstva, glasbe, arhitekture, kiparstva, plesa, književnosti in gledališča.

Vidni prostor kamere. Človek, ki ga vidimo od kolen navzgor, začenja dominirati.

GENERALNA SMER oz. FILMSKA OS (Axis of action)

BLIŽNJI PLAN (Close shot)

Generalna smer (filmska os) je v naprej zamišljena in odrejena linija, glede na katero so orientirani subjekti v kadru ali nizu kadrov, iz česar gledalec črpa podatke o njihovem medsebojnem odnosu.

Vidni prostor kamere. Človeka vidimo od prsi navzgor, ozadja skoraj ni. DETAJL (Detail) Vidni prostor kamere. Le del človeškega telesa ali predmeta. DINAMIČNI RAZPON (Dynamic range) Je pri mikrofonu razlika med minimalnim signalom in največjim hrupom. EKSTREMNO SPODNJI RAKURZ oz. ŽABJA PERSPEKTIVA (Worm’s-eye view) Kamera se nahaja pri tleh. EKSTREMNO ZGORNJI RAKURZ oz. PTIČJA PERSPEKTIVA (Bird’s-eye view) Kamera se nahaja na veliki višini (snemamo npr. iz aviona, stolpa itd.)

GLAVNA LUČ (Key light) Pri trotočkovni osvetljavi ima glavna luč osnovno nalogo ustvarjanja svetlobne slike. V naravi lahko to luč primerjamo z soncem. IGRALEC (Actor) Akter v filmu. IZDELAVA (Production) Ena izmed osnovnih faz dela pri izdelavi filma. KADER (Shot) Kader je osnovna enota filma. Prostor, ki ga kamera snema (vidno polje). Del filmskega traku, ki ga je kamera posnela brez prekinitve.

Izražanje s sliko in zvokom (slo - ang) KAMERA (Camera)

PLAN (Frame oz. shot)

Naprava za snemanje filmskih oz. video posnetkov. KRAN (Crane)

To je prostor, ki ga s svojim vidnim kotom zaobjema objektiv kamere. Njegova velikost se ponavadi označuje v odnosu na stoječega človeka ali predmeta.

Posebno dvigalo ali “roka” za premikanje kamere.

POLNILNA LUČ (Fill light)

MEHKA SVETLOBA (Soft light)

Pri trotočkovni osvetljavi ima polnilna luč nalogo zmanjševanja kontrasta med osvetljenimi in neosvetljenimi površinami.

Mehka svetloba pa izhaja iz razpršenega, difuznega svetlobnega vira. V naravi jo srečujemo ob oblačnih dnevih, megli ter kot odboj od tal.

PRIPRAVA (Preproduction)

MIKROFON (Microphone)

Ena izmed osnovnih faz dela pri izdelavi filma.

Zvok zajemamo z napravami za zajemanje, ki jih lahko imenujemo senzorji. Najbolj uporabljen in poznan zvočni senzor je mikrofon, ki spremembe zračnega pritiska pretvarja v analogni električni signal.

PRODUCENT (producer)

MIZANSCENA (Mise-en-scène) Prostorska razmestitev igralcev oz. objektov na sceni tekom izvedbe določenega prizora. MONTAŽA (editing) Montaža je s tehničnega vidika veščina združevanja dveh ločenih kosov traku (ali digitalnih video zapisov) in se nanaša na povezovanje najmanj dveh kadrov. MONTAŽER (editor) Oseba, ki je odgovorna za razporejanje kadrov v filmu. NASPROTNA LUČ (Back light) Pri trotočkovni osvetljavi ima nasprotna luč osnovno poslanstvo ločevanje objekta, ki ga osvetljujemo, od ozadja oziroma scenografije. NORMALNI RAKURZ (Neutral oz. eye-level angle shot)

Producent zbere denar za snemanje. Je odgovoren za finančni uspeh filma, kar obsega razen produkcije še distribucijo. PRORAČUN (Budget) Količina finančnih sredstev, ki so na voljo za produkcijo izdelka/filma. RAKURZ (Camera angle) Pri snemanju se kamera lahko nahaja na različni višini od tal. Linija, iz katere snema, se imenuje rakurz. RAVNOVESJE BELINE (White balance) Ravnovesje beline je postopek odstranjevanja nerealističnih barvnih odtenkov tako, da predmeti, ki so v resnici beli, tudi na posnetku ohranijo prvotno belino. REŽISER (Director) Režiser zbere ekipo in vodi snemanje filma. SCENARIJ (screenplay) Pisna podlaga za nastanek filma.

Kamera se nahaja na horizontali osebe.

SCENARIST (screenwriter)

OBDELAVA (Postproduction)

Napiše scenarij za film.

Ena izmed osnovnih faz dela pri izdelavi filma.

SEKVENCA oz. PRIZOR (Sequence)

PANORAMA (Panorama)

Pravilno posneto in zmontirano dogajanje, ki omogoča gledalcu nemoteno spremljanje dogajanja in popolno orientacijo v času in prostoru. Skupna točka je torej en prostor ali časovno zaokrožena enota.

Kamera se med snemanjem giblje okoli svoje osi na stativu in na ta način navidezno širi vidno polje objektiva. Takšen premik kamere imenujemo panorama.

SINOPSIS (Synopsis)

Izražanje s sliko in zvokom (slo - ang) Osnutek/predloga za scenarij. SKLADATELJ oz. KOMPONIST (Composer) Oseba odgovorna za glasbo pri filmu. SNEMALEC (cameraman) Oseba odgovorna za upravljanje kamere pri snemanju filmu. SNEMALNA KNJIGA (Shooting list oz. book) Seznam posnetkov in snemalna knjiga sta tehnično obdelana scenarija na posnetke. SPLOŠNI PLAN oz. TOTAL (Long shot oz. Extreme long shot) Vidni prostor kamere. Celotna slika mesta dogodka, splošni pogled, človeški lik podrejen okolju.

VODJA SNEMANJA oz. DIREKTOR FOTOGRAFIJE (Director Of Photography (DoP)) Oseba odgovorna za snemanje pri filmu. ZGODBORIS (Storyboard) Zgodboris predstavlja vizualno pripoved zgodbe. Z njegovo pomočjo skico za skico načrtujemo film. ZGORNJI RAKURZ (High-angle shot) Kamera se nahaja nad horizontalo osebe. ZUMIRANJE (Zoom) To sicer ni gibanje kamere, ker je kamera fiksna gibljejo se leče, toda pričara nam navidezno gibanje (oženje ali širjenje prostora). ŽANR (Genre)

Kamera se nahaja pod višino horizontalo osebe.

Žanr (fr./an. genre) obravnava vsebino filma z vidika oblike in vsebine oziroma t .i. filmske estetike. V žanre navadno uvrščamo samo igrane avtorske filme.

SREDNJE BLIŽNJI PLAN (Medium shot)

ZVOK (sound)

Vidni prostor kamere. človeka vidimo od pasu navzgor

je mehansko valovanje, ki se širi v dani snôvi (trdnini, kapljevini ali plinu).

SREDNJI PLAN (Full shot)

FREKVENCA (frequency)

Vidni prostor kamere. Človeški lik v polni velikosti, ozadje ima še vedno pomembno vlogo, ne pa tudi osrednje.

je v fiziki količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

SPODNJI RAKURZ (Low-angle shot)

TRAJANJE (Duration) Trajanje oz. dolžina posameznega kadra, prizora ali filma. TRDA SVETLOBA (Hard light) Trda osvetljava ali trda luč je močno usmerjen snop, najbolj vsakdanji primer je sonce, ki ga seva točkasti vir svetlobe.

MIKROFON (microphone) je naprava, ki spreminja zvok (nihanje zračnega tlaka) v električno napetost. Če povežemo mikron s slušalko, nihata membrani v mikrofonu in slušalki v enakem ritmu. S tem smo dobili prenos zvoka na daljavo. SLUŠALKE (headset) MEŠALNA MIZA (mixer)

TROTOČKOVNA OSVETLJAVA (Three-point ligh- RADIO (radio) ting) (latinsko radius – žarek) je tehnologija, ki omogoča Trotočkovna osvetljava izhaja iz postavitve treh osprenos signalov s prilagajanjem (modulacijo) eleknovnih luči. To so glavna luč (key light), polnilna luč tromagnetnih valov, ki imajo manjše frekvence kot (fill light), nasprotna luč (back light). svetloba. Izraz radio hkrati pomeni tudi radijski oddajnik, radijski sprejemnik in ustanovo, ki ustvarja VELIKI PLAN (Close-up) radijski program. Vidni prostor kamere. Človeški obraz zaseda večji FONOGRAF (phonograph) del ekrana.

Izražanje s sliko in zvokom (slo - ang) je mehanska naprava za snemanje zvoka. Leta 1877 ga je izumil in poimenoval Thomas Alva Edison. GRAMOFON (turntable)

je priljubljena digitalna oblika zapisa glasbenih datotek, ki je bila razvita z namenom zmanjšanja velikosti slednjih. V nestisnjeni obliki le-te zasedajo veliko prostora.

je bila najbolj razširjena mehanska naprava za predvajanje posnetega zvoka med obdobjem od 1870 do 1980. Gramofon je izumil Emile Berliner.

WAV (Waveform Audio File Format)

LP (long play)

je elektronski standardni protokol, s katerim lahko komunicirajo različne elektronske glasbene naprave. S pomočjo tega protokola lahko obstaja komunikacija med sintetizatorjem zvoka in drugo opremo, kot so računalnik, zvočne kartice in druga elektronika, ki se uporablja pri ustvarjanju ali obdelavi glasbe.

AVDIO KASETA (cassette tape, audio cassette, tape, cassette) CD (Compact Disc Digital Audio sistem)

MIDI (Musical Instrument Digital Interface)

MP3 ( MP3)

Snemanje in montaža (slo - ang)

ČASOVNA KODA (Timecode) Koda, ki nam prikaže točen čas posameznega pos-

Polje svetlobnih senzorjev, ki registrirajo in odčitajo svetlobo kot električni signal.

netka.

RESTROSPEKCIJA (Retrospection oz. flash back)

VISOKA LOČLJIVOST (HD oz. High-definition)

Retrospekcija je vračanje dogodkov v preteklost, po-

Standard za ločljivost slike pri televiziji. NTSC standard (National Television System Committee standard) Televizijski standard v nekaterih državah po svetu (predvsem v Severni Ameriki). PAL standard (Phase Alternating Line standard) Televizijski standard v nekaterih državah po svetu (predvsem v Evropi). POLPREVODNA PLOŠČICA (CCD = Charge-coupled device)

gosto kratkotrajnih vračanj – flash back. Dramaturški in montažni postopek, s katerim se pojasnjujejo dejanja junakov v zgodbi, ki se dogaja v sedanjosti. SNEMANJE (filming) Proces zajemanja slike s filmsko/video kamero. TELO KAMERE (Camera body) Del kamere kjer se nahajajo glavne komponente za produkcijo slike.

Multimedijska produkcija (slo - ang) CELOVEČERNI FILM (Feature film)

Zgradba, kjer je možno javno prikazovanje filmov.

Dolgometražni film (celovečerni), dolžine več kot 80 min.

KRATKI FILM (Short film)

DIGITALNI MEDIJI (Digital media) Digitalni mediji, elektronski mediji, s katerimi hranimo, posredujemo in obdelujemo digitalizirane informacije. DOKUMENTARNI FILM (Documentary) Film, ki temelji na resničnih dogodkih oz. raziskuje različne tematike (narava, tehnologija, sociologija, ...) DOMAČI KINO (Home cinema) Pojem, pod katerim razumemo prikazovanje filmov v hišnem/domačem okolju, ki posnema kino izkušnjo. DRUŽABNI MEDIJI (Social media) Mediji, ki temeljijo na izmenjavi informacij med uporabniki le-teh (Facebook, Twitter, ...). ESTETIKA (Esthetics) V ožjem pomenu je estetika filozofija umetnosti, kritike umetnosti in umetniškega ustvarjanja. HIPERMEDIJA (Hypermedia) Medijska komunikacija, ki temelji na hiperpovezavah. INFORMACIJSKA PREZASIČENOST (Information overload) Pojav, kjer pride do izjemno povečanega toka informacij iz okolice do človeka. INTERAKTIVNOST (Interactivity) Je vzajemno (vsaj dvosmerno) izmenjevanje informacij oziroma podatkov ali dražljajev. KINEMATOGRAF (Cinema)

Kratkometražni film, dolžine do 30 min; MEDIJI (Medium oz. media) Mediji (komunikacijski), orodja, ki jih uporabljamo za shranjevanje in posredovanje informacij ali podatkov. MNOŽIČNI MEDIJ (Mass media) Vsa sredstva množične komunikacije. MULTIPLEKS (Multiplex) Prostor namenjen javnemu prikazovanju filmov, zabavi ter igri. NAVIDEZNA RESNIČNOST (Virtual reality) Najbolj popolna oblika elektronskega vplivanja na zaznavni aparat človeka je simulacija okolja oz. resničnosti t. i. navidezna resničnost, kot jih poznamo na primer iz arkadnih/video/pc iger ali šolanja pilotov. NOVI MEDIJI (New media) Mediji, ki jih je mogoče uporabljati oz. ustvarjati (njihovo vsebino) le s pomočjo sodobnih računalniških tehnologij. OPTIČNI MEDIJ (Optical media) Medij za tehnizirano shranjevanje in prenos podatkov. RTV MEDIJ (Broadcast media) Komunikacijske oblike, ki temeljijo na množičnih (enosmernih) elektronskih komunikacijskih omrežjih. TISKANI MEDIJ (Print media) Komunikacijske oblike na papirju, platnu, itd..

Tipografija (slo - ang) BAROČNA PISAVA (Transitional)

LIGATURA (Ligature)

spada v sklop pisav z debelimi in tankimi potezami; podebeljene poteze so že skoraj pokončne, serifi so bolj položni, prečna poteza pri minuskuli e je ravna in nad sredino; primer: Baskerville je pisava, ki spada v sklop baročnih pisav.

zveza dveh ali treh črk na enem deblu; primer: Najpogostejša ligatura je ligatura s črko f.

BEL ROB (Margin) nepotiskan prostor med zrcalom in robom lista; primer: Beli robovi so pri knjigah v določenem razmerju. DRUŽINA PISAV (Typeface Family, Family) zajema vse različice pisav, npr.: krepko, polkrepko, svetla, …; primer: Družini pisav lahko rečemo tudi črkovna družina ali vrsta pisave. EGIPČANSKA PISAVA (Slab Serif, Square Serif) spada v sklop pisav z enakimi ali skoraj enakimi potezami; prepoznavna je po vodoravnih serifih; primer: Rockwell je pisava, ki spada v sklop egipčanskih pisav. EKSPONENT (Superscript, Superior) manjši številčni ali črkovni znak, zapisan višje od srednje črte; primer: Eksponent je izraz, ki se uporablja v matematiki in v tipografiji. INDEKS (Subscript, Inferior) Manjši številčni ali črkovni znak zapisan nižje od črkovne črte; primer: Indeks najdemo v kemijskem zapisu vode. KAPITELKA (Small cap, Small capital) Verzalka, visoka kot srednji črkovni pas; primer: Ločimo prave in elektronske kapitelke.

LOČLJIVOST (Resolution) je število pik na določeno enoto; primer: Izhodne naprave imajo različne ločljivosti. MAJUSKULA (Majuscule) Velika črka, obsega srednji in zgornji črkovni pas; MINUSKULA (Minuscule, Lower Case Letter) Mala črka, obsega srednji črkovni pas, lahko srednji in zgornji črkovni pas ali srednji in spodnji črkovni pas; primer: Pri stavljenju uporabljaj minuskule. MREŽA (Grid) Velikost in oblika zrcala z dodatnimi, pomožnimi linijami; primer: Mrežo najdemo pri programu Adobe Illustrator pod funkcijo Pogled. NAVADNA ČRKA (Regular, Roman) Običajna, pokončna oblika črke; primer: Za oblikovanje uporabljaj samo navadne črke. NOGA (Foot Margin) Spodnji rob strani knjige (časopisa, revije ipd.); V nogi ponavadi najdemo paginacijo. OPOMBA (Footnote) Pojasnilo k besedilu, stavljena na dnu strani, koncu poglavja ali knjige; primer: Opombe navadno označujemo na dva načina: z zvezdicami ali s številkami; PAGINACIJA (Page numbering, Pagination)

KURZIVNA ČRKA (Italic)

Oštevilčenje strani; primer: Paginiraj vse strani, razen prvih treh.

Originalno nagnjena črka pod določenim kotom.

POTEZA (Stroke) Del črkovnega ali nečrkovnega znamenja; primer: Poznamo osnovne, podebeljene, tanke, okrogle, prečne poteze. PRIREZOVANJE (Kerning) Izenačitev beline z zmanjševanjem prostorov med parom črk; primer: Prirezovanje pri pisavi Bauhaus moraš vedno uporabiti med črko r in i.

Tipografija (slo - ang) RAZLIČICA PISAVE (Typeface, Face)

TIPOMETER (Typometer)

Ena od različic črk določene vrste pisave; primer: Pisava Bauhaus nima različic.

Tiskarsko merilo iz kovine ali plastike; primer: Uporabi tipometer, da izveš stopnjo črke v učbeniku.

RAZMIKANJE (Leading)

VELIKOST ČRKE ali STOPNJA ČRKE (Body Size)

Povečevanje prostorov med vrsticami besedila; primer: Za boljšo čitljivost povečaj razmik med vrsticami. RAZPIRANJE (Tracking) Povečevanje prostorov med črkami; primer: Pri nekaterih pisavah je potrebno vedno dodatno nastaviti razpiranje. RAZŠIRJENA ČRKA (Extended, Expanded) Črka z razširjeno podobo črke; primer: Črko lahko razširimo tudi na drugačen način, v primeru da to ni ena izmed različic. ROKOPISNA PISAVA (Script) Pisava, posneta po kaligrafskih pisavah, napisanih z različnimi pisali; primer: Uporabi pisavo, ki bi spominjala na rokopisno. SERIF (Serif) Nastavek pri potezi črke; primer: Različne vrste pisav imajo različno oblikovane serife.

Velikost podobe črke skupaj z mesom nad in pod njo; primer: Velikost črke je pomembna pri berljivosti. VERZALKA (Capital Letter, Uppercase Letter); VRSTA PISAVE (Typeface Family, Family, Font family) Vse različice pisave enega imena, npr.: svetla, navadna, polkrepka, krepka in kurzivna times; starejši izraz: družina; primer: Vrsta pisave je Arial. ZNAMENJE AVTORSKIH PRAVIC (Copyright Symbol) Tipografsko znamenje (©), označuje avtorske, založniške ali izdajateljske pravice za besedilo, slikovni material, glasbo, film ipd. primer: ZNAMENJE REGISTRACIJE (Registered Trademark Symbol) Tipografsko znamenje (®), označuje zaščiten grafični in/ali industrijski izdelek. primer: Logotip adidas ima znotraj zaščitnega znaka tudi znamenje registracije. ZNAMENJE ZAŠČITENE ZNAMKE (Trademark Symbol) Tipografsko znamenje (™), označuje zaščiteno ime, npr. podjetja ZOŽENA ČRKA (condensed, compressed)

SKLOP PISAV (Group of Typefaces) Več skupin pisav skupaj, med seboj so si podobne po podebelitvi potez; primer: Pri oblikovanju uporabljaj pisave enega sklopa pisav. TIPOGRAFIJA (Typography) Veda o oblikovanju črk, pisav, besedila; oblikovanje črk, pisav, besedila. primer: Strokovni predmet pri medijskem tehniku je tudi Tipografija in reprodukcija.

Črka z zožano podobo črke; ZRCALO (layout) Potiskan del strani brez mrtve paginacije in podaljškov, ki segajo čez pravokotni ali kvadratni lik ploskve; glej tudi mreža;

Informacijsko-komunikacijske tehnologije (slo - ang) ABAKUS - računalo na kroglice Abacus - counting frame PASCALINE - prvi ohranjeni računski stroj Pascal’s mechanical calculator MARK 1 - eden od prvih računalnikov - first computer TRDI DISK - hard disk DISKETA - floppy disk MONITOR - zaslon, prikazovalnik -monitor, display LCD - prikazovalnik na tekoče kristale - Liquid Cristal Display

komunikacijo računalnikov v omrežju ARPANET prvo računalniško omrežje (ameriško vojaško) - first computer network (american military) EUNET - prvo evropsko omrežje - first european network NSFNET - prvo ameriško civilno omrežje - first american civilian computer network PROSOJNICA - slide ZVEZEK - workbook DOKUMENT - document PREDLOGA - template

MIŠKA - mouse

SLOG - style

TIPKOVNICA - keyboard

PISAVA - font

GUMB - button

OBLIKA - format

TCP/IP - internetni protokol - internet protocol

DATOTEKA - file

IP - naslov računalnika v omrežju - address of computer in the network

ORODJA - tools

LAN - krajevno omrežje - local area network WAN - globalno omrežje - wide area network NETBEUI - protokol za MS krajevna omrežja - protocol for Microsoft’s local networks IPX/SPX - protokol za Nowelova omrežja - protocol for Nowel’s local networks

PREKLIČI - cancel VSTAVI - enter BRIŠI - delete DVIGOVALKA - shift PRESLEDEK, PRESLEDNICA - blank, space KAZALEC, UTRIPALKA, KURSOR - cursor

MREŽNI PROTOKOL - seznam pravi, ki omogoča

Grafično oblikovanje (slo - ang)

ABSTRAKCIJA (abstraction)

ASOCIACIJE (association)

estetski koncept, ki pomeni nekaj, kar je vzeto iz resničnosti, vendar je bilo “prečiščeno” na najosnovnejšo obliko, barvo ali ton in pogosto vzeto iz izvirnega konteksta.

povezave med barvo in čustvi, kulturo, izkušnjami in spominom.

ASIMETRIJA (asymmetry)

delček kompozicije, na primer točka ali linija, podoba, črka ali beseda.

nesimetrična kompozicija, kjer so elementi sopostavljeni in ne zrcalijo drugih oblik na strani.

ELEMENT (element)

ČRTA (line)

Grafično oblikovanje (slo - ang) neprekinjena oblika povezave med dvema točkama.

kompozicija, kjer so elementi postavljeni zrcalno.

HARMONIJA (harmony)

TELO BESEDILA (body text)

podoba je harmonična, ko sta dve ali več v njej uporabljenih barv v ravnovseju in se skladata (npr. travnato zelena in bež).

ENOTNOST, DOSLEDNOST; skladnost elementov (consistency)

KOMPLEMENTARNE BARVE (complementary colors) barve, kot sta rdeča in zelena, ki so si v barvnem krogu nasprotne. KOMPOZICIJA (composition) razporeditev elementov ali delov oblikovalskega izdelka (besedila, slik) na strani. KONOTACIJE (connotations) širše asociacije neke barve, npr. zelena - zavist, nedoraslost, bolezen, okolje, narava. KONTRAST (contrast) razlikovanje dveh ali več elementov; v tem kontekstov elementov barve slikovnega gradiva: Velik kontrast obstaja naprimer med črno in belo ali modro in oranžno. Majhen pa je na primer kontrast med dvema podobnima odtenkoma modre. METAFORA (metaphor) beseda ali podoba, ki sproža asociacije; na primer lisjak je metafora za zvitega človeka. NEGATIVEN PROSTOR (negative space) belo ali barvno področje okrog elementa, npr. rob strani. POZITIVEN PROSTOR (positive space) - oblika, podoba ali beseda, natisnjena ali izoblikovana na strani.

ROK ODDAJE GRADIVA (dead-line) OBLIKOVALSKA ZAMISEL (design concept) OBLIKOVALSKI STANDARDI (design standards) PODROBNOST, DETAJL (detail) SLIKOVNE PISAVE (dingbats, symbol fonts) NASLOVI, PODNASLOVI, PRIPISI K SLIKAM (display type) GLAVNI PRISPEVEK, ČLANEK (feature) LETAK (flyer) UVOD K ČLANKU (lead-in) ČRTNA RISBA, GRAVURA (line art) LOGOTIP (logotype, logo) BILTEN (newsletter) PRIPRAVA ZA TISK (pre-press) OSREDNJA SLIKA (primary visual) SORAZMERJE, PROPORC (proportion) NAVEDEK, CITAT, IZVLEČEK; pripis, navadno ob glavnem stolpcu besedila (pull-quote) PREOBLIKOVANJE; prerazporeditev podatkov (redesign) STRANSKI STOLPEC (sidebar)

ORNAMENTI (ornaments)

PREMAZNI PAPI, NESVETLEČI LAK (smooth paper)

znaki, ki krasijo stran.

RAZMIK (spacing)

SIMBOLIZEM (symbolism)

TABELA, RAZPREDELNICA (table)

način predstavljanja predmeta ali besede s podobo, zvokom ali drugo besedo, npr. nož in vilice na prometnem znaku pomenijo, da je v bližini restavracija.

KOS BESEDILA (text block)

SIMETRIJA (symmetry)

NASLOVNA STRAN; ne naslovnica (title page)

OBLIKOVANJE (SLIK) Z BESEDILOM (text wrap)

Grafični in medijski procesi (slo - ang) BARVNA TEMPERATURA (Color Temperature)

KALIBRACIJA (Calibration)

Merilo za barvo svetlobe, ki jo pri različnih temperaturah seva segreto telo. Izraža se v absolutnih enotah, tj. v stopinjah kelvina (K)

Poenostavljeno pomeni pregledovanje, nastavljanje ali sistematično standardiziranje merilnega obsega kakšnega instrumenta.

BARVNI IZVLEČEK (Color Separation)

KROMA (Chroma)

BARVNI MODEL (Color Model)

Lastnost vizualnega dojemanja, s katero razlikujemo, kako je kakšna površina nasičena z določeno barvo ali barvnim tonom.

Lestvica ali sistem, s katerim je mogoče upodobiti izmerjeno in numerično opisano barvo oz. vsako izmed njenih lastnosti posebej. BARVNI OBSEG (Gamut) Vse različne barve, ki jih lahko upodobimo z izbranim barvnim modelom (RGB, CMY, CMYK), napravo, postopkom ali procesom. BARVNI OPIS (Color Specification) Triobmočne vrednosti (X, Y, Z; X10, Y10, Z10), kromatične koordinate s svetlostjo (xy, Y) ali druge vrednosti kakšne lestvice za opisovanje barv, s katerimi lahko barvo numerično opišemo v izbranem barvnem modelu oz. sistemu. BARVNI PROSTOR (Color Space) Tridimenzionalna geometrična predstavitev barv, ki jih lahko vidimo ali upodobimo s kakšnim barvnim modelom. BARVITOST (Hue) V slovenski literaturi najpogosteje barvni ton, a tudi pestri ton, pestrost, barvnost, odtenek ... Lastnost barve, s katero razlikujemo barvo od barve in se odraža v njenem imenu BELA SVETLOBA (White Light) Svetloba, ki teoretično z enako jakostjo emitira vse valovne dolžine vidnega spektra. Realno tega ne zmore skoraj noben primarni svetlobni vir. SIJAVOST (Brightness) Lastnost vizualnega dojemanja, s katero razlikujemo, koliko (več ali manj) svetlobe kakšna površina oddaja (seva ali odbija). BARVNI PROSTOR (Color Space) Tridimenzionalna geometrična predstavitev barv, ki jih lahko vidimo ali upodobimo s kakšnim barvnim modelom.

CIE (Commision Internationale de l’Eclairage, angl. International Commission on Illumination) Kratica francoskega imena, ki v prevodu pomeni Mednarodna komisija za razsvetljavo, dandanes poglavitna mednarodna organizacija, ki se ukvarja z barvami in merjenjem oz. vrednotenjem barv. CIE STANDARDIZIRANE SVETLOBE (Standard Illuminants) CIE je definirala standardizirane spektralne podatke za štiri različne vrste svetlobe. DENZITOMETER (Densitometer) Fotoelektrični instrument za merjenje optične gostote v odbiti ali prepuščeni svetlobi. FOTORECEPTOR (Photoreceptor) Fotoreceptorji so vidni živci na mrežnici človeškega očesa; KOLORIMETER (Colorimeter) Optični instrument za merjenje barv, ki se na dražljaje odziva podobno kakor človeško oko: v njem analizira delež modre, zelene in rdeče komponente. KOLORANTI (Colorants) Snovi, ki del vidne svetlobe absorbirajo, drugi del pa odbijajo ali prepuščajo in tako tvorijo nove barve. V fizikalno-kemijskem smislu so koloranti barvila in pigmenti, med njimi tudi tonerji, fosforji … KONTRAST (Contrast) Razlika med najsvetlejšimi in najtemnejšimi območji podobe (slike). MONITOR RGB Enak pomen kot RGB. Monitor RGB se nanaša na specifičen barvni prostor, ki ga točno določen monitor lahko upodobi z različnimi kombinacijami rdeče

Grafični in medijski procesi (slo - ang) (R), zelene (G) in modre (B) svetlobe. PIKSEL (Pixel) Slikovna celica (točka, pika) - v angleščini skovanka iz PIcture cELl. Pojem se nanaša na upodabljanje barv z monitorji, skenerji in digitalnimi kamerami. NASIČENJE (Saturation) Lastnost vizualnega dojemanja, s katero se kakšna barva razlikuje od enako svetle nevtralne barve. Kolorimetrično ji ustreza kroma (Chroma). NANOMETER (nm) Dolžinska enota, ena milijoninka milimetra (10 na -9 m). Z nanometri merimo valovne dolžine svetlobe. SPEKTROFOTOMETER (Spectrofotometer) Instrument, s katerim merimo spektralne podatke spektralne značilnosti svetlobe, ki jo objekt odbija, prepušča ali emitira.

koliko (več ali manj) svetlobe kakšna površina oddaja (seva ali odbija). SVETLOBA (Light) Elektromagnetno valovanje v spektralnem območju, ki ga lahko zaznavajo človeške oči (približno od 380 do 720 nm). VRSTA SVETLOBE (Illuminant) Spektralni sestav svetlobnega toka (svetlobne energije), ki osvetljuje objekte. STOPNJA REFLEKSIJE ALI ODBOJNOST (Reflectance) je delež svetlobe, ki ga odbija kakšen objekt. SPEKTROFOTOMETER (Spectrofotometer) Instrument, s katerim merimo spektralne podatke spektralne značilnosti svetlobe, ki jo objekt odbija, prepušča ali emitira.

SVETLOST (Lightness)

MUNSELLOV BARVNI ATLAS (Munsell Color Charts)

Lastnost vizualnega dojemanja, s katero razlikujemo,

Tudi Munsellov barvni sistem. Grafični in medijski procesi (ang - slo)

DESKTOP PUBLISHING - Namizno založništvo Grafična priprava s pomočjo delovne računalniške postaje JPEG - JPEG Najbolj razširjena oblika digitalnega slikovnega zapisa, ki ga je razvila skupina združenih strokovnjakov fotografije - Joint Photographic Experts Group. PDF - PDF Portable Document Format - format datoteke z vključenimi vsemi elementi, neodvisen od platforme, ki temelji na tehnologiji PostScript. PROCESS COLOUR - Procesne barve Barve osnovnega štiribarvnega tiska: cian, magenta, rumena in črna (CMYK: cyan, magenta, yellow in black) TYPESETTING - Stavljenje (prelom)

Urejanje teksta, ilustracij in slik v smislu preglednosti. (slo - ang) ABSORBIRATI/ABSORPCIJA (Absorb/Absorption) Pretvarjanje energije elektromagnetnega valovanja (svetloba/sevanje) v drugo obliko energije zaradi vzajemnih učinkov s snovjo, ki energijo vpija. ADITIVNE PRIMARNE BARVE (Additive Primaries) Rdeča, zelena in modra svetloba (red, green, blue light). SUBTRAKTIVNE PRIMARNE BARVE (Subtraktive Primaries) Cian, magenta in rumena. če jih na bel papir tiskamo eno na drugo (100 %), bi morala teoretično nastati

Grafični in medijski procesi (ang - slo) črna

optični čitalnik, zaslon in tiskalnik.

RGB

COMMERCIAL PRINTING - Komercialni tisk

Primarne barve aditivnega mešanja: rdeča (Red), zelena (Green) in modra (Blue). Glej tudi geslo aditivne primarne barve.

Tisk, ki omogoča izdelavo različnih tiskovin: prospektov, knjig, plakatov, pisarniških tiskovin, poslovnih obrazcev in revij.

RUMENA (Yellow)

DIGITAL PRINTER - Tiskalnik

Ena izmed treh osnovnih (primarnih) barv subtraktivnega mešanja in ena izmed štirih procesnih barv za tiskanje v barvah. čista rumena barva je popolnoma brez modre, ker absorbira ves modri del spektra, odbija ali prepušča pa zeleni in rdeči del.

Digitalna naprava, ki omogoča fizični izpis digitalnih podatkov.

BARVILO (Dye) V vodi ali drugih topilih raztopljivi koloranti; v nasprotju s pigmenti, ki niso raztopljivi. MAGENTA Ena izmed treh osnovnih (primarnih) barv subtraktivnega mešanja in ena izmed štirih procesnih barv za tiskanje v barvah PIGMENT (Pigment) Netopljiv kolorant. Nasprotje od barvil, ki sodijo med topljive kolorante. ŠTIRIBARVNI TISK (Four-Color Process) Upodabljanje barv s tiskanjem štirih procesnih barv in ne samo treh primarnih barv; pri tem uporabljamo primarne barve subtraktivnega mešanja cian, magento in rumeno, dodatno pa tiskamo še četrto črno barvo. ZAPOREDJE TISKA (Sequence) Vrstni red, v katerem tiskarski stroj tiska procesne tiskarske barve eno na drugo RUMENA (Yellow) Ena izmed treh osnovnih (primarnih) barv subtraktivnega mešanja in ena izmed štirih procesnih barv za tiskanje v barvah. ČRNA BARVA - Black Odsotnost vse odbite svetlobe; barva, ki nastane, ko snov absorbira vso svetlobo danega svetlobnega vira. COLOUR MANAGEMENT - Barvno upravljanje Proces barvnega ujemanja vseh naprav v procesu -

DPI - DPI Točke na palec (Dots per inch), merilo ločljivosti. Višja ko je vrednost, bolj ostra je lahko slika. DUPLEX - Obojestranski tisk Dokument, izpisan na obeh straneh tiskovnega materiala, v nasprotju z enostransko izpisanim dokumentom. FACE - Lice Zunanji rob, nasprotno ležeč hrbtu publikacije. Imenuje se tudi prednja obreza. Lahko ima tudi drug pomen, in sicer družina pisav - vse garniture pisav znotraj družine. GRAMMAGE - Gramatura Osnovna (površinska) teža papirja oziroma gramaža, izražena v gramih na kvadratni meter (g/m2). GRAPHIC ARTS - Grafična dejavnost Uporabna veščina, povezana z oblikovanjem in tiskanjem papirja ali drugih tiskovnih materialov, ki jo uporabljajo grafični oblikovalci in tehnologi. GRAVURE - Globoki tisk Tehnika tiska na osnovi jedkanega kovinskega tiskovnega valja oziroma plošče (danes jedkanje nadomešča graviranje z laserjem ali diamantom). HALFTONE - Rastriranje (raster) Tehnika upodabljanja sivin s pomočjo periodične razporeditve rastrskih točk različnih velikosti. Temelji na optični iluziji, ker se posamezne pike zlijejo v enakomerne (gladke) barvne tone v očesu. HARD PROOF - Poskusni odtis Odtisnjena različica upodobitve slik pred proizvodnim tiskom (v nasprotju z ekranskim predogledom

Grafični in medijski procesi (ang - slo) - soft proof).

CROP MARKS - Oznake porezave

LASER PRINTER - Laserski tiskalnik

Črtne oznake, ki definirajo porezavo tiskanega polizdelka na končni format

Tiskalnik, ki reproducira sliko najprej s pomočjo upodobitve te z laserjem na svetlobno občutljiv polprevodniški valj, na katerem se osvetljeni deli nabijejo in v nadaljnjem procesu elektrostatično privlačijo toner. Toner se ob stiku s papirjem prenese na papir, utrdi/fiksira pa s pomočjo neposrednega gretja grelnega modula. LETTERPRESS - Knjigotisk Tehnika tiskanja z reliefnimi izbočenimi črkami (»klišeji«). LITHOGRAPHY - Ploski tisk Tehnika tiska s ploščami. Tiskovne površine so obdelane tako, da privlačijo tiskarsko barvo, netiskovne površine pa jo odbijajo. OFFSET PRINTING - Ofsetni tisk Tehnika tiska, pri kateri se prenos barve izvaja s plošče prek gumi valja na papir in ne neposredno s plošče na papir.

DIE CUT - Izsekovanje Izsek nepravilnih oblik tiskovin iz papirja ali kartona z izsekovalnim orodjem (»štanco«). FINISH - Dodelava Splošni pojem za obrezovanje, zgibanje, vezavo in vse druge tehnološke operacije v procesu dodelave. Končne stopnje grafičnega procesa. FOLDER - Zgibalnik Dodelavna naprava, namenjena zgibanju potiskanih materialov (pol). FOLIO - Paginacija Številka strani. FORMAT - Format Velikost, stil, oblika, načrt ali razporeditev elementov v oblikovalskem načrtu tiskovine.

PANTONE - Pantone

SPINE - Hrbet

Trgovsko ime sistema za določanje (ujemanje) barv, v katerem so barve določene s številčno kodo. Proizvaja ga Pantone ter omogoča doseganje standardnih rezultatov v industriji.

Hrbtišče oziroma rob za vezavo publikacij.

SCREEN PRINTING - Sitotisk Tehnika tiska prek šablone/sita, pri kateri z rakljem potiskamo tiskarsko barvo skozi šablono na mrežici sita. BINDERY - Dodelava (knjigoveznica) Oddelek v tiskarni, v katerem se izdeluje/dodeluje končni izdelek, primeren za prodajo. BLEED - Porezava Dodatna tiskana površina, ki sega čez rob končnega porezanega formata strani (običajno 3-5 mm). COLLATE - Znašanje Urejanje tiskovnih oziroma knjigoveških pol v določenem zaporedju, tako da si po vezavi strani sledijo po ustreznem vrstnem redu.

TRAP - Prekrivanje Nastavitev prekrivanja mejnih ploskev barvnih izvlečkov. TRIM MARKS - Oznake porezave Oznake, ki definirajo porezavo na končni format tiskovine. VARNISH - Lak Tekočina, ki se nanaša kot premaz za zaščito in boljši videz. Lahko se nanaša parcialno le na izbrane dele slike kot lak za poudarjanje. UV COATING - UV-lak Tekočina, nanesena na odtis, utrjena oziroma polimerizirana s pomočjo UV-svetlobe. Z-FOLD - Z-zgib Izmenično (cik-cak) dvakratno vzporedno zgibanje papirja za preoblikovanje lista v tri polja. Profil zgiba ima obliko črke Z.

Kakovost in trženje (slo - ang) STANDARD (Standard)

BLAGO (goods)

Zakonit (uveljavljen in preizkušen) referenčni (izkazan) etalon za umerjanje instrumentov. PREDPIS (prescription) KAKOVOST (quality) VODENJE (management) KUPCI (customers) STROŠKI (costs) DOBIČEK (profit) INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA (industrial revolution)

TRANSAKCIJA (transation) TRANSFER (transfer) FINANCE (finance)

STRANKA (client)

NABAVA (purchase) GLOBALIZACIJA (globalization)

RAZSIPNOST (profligacy)

KONTROLA (control)

RACIONALNOST (Rationality)

PREIZKUŠANJE (testing)

KONKURENCA (competition)

PROIZVODNI PROCES (manufacturing process) TRŽENJE (marketing) PONUDBA (offer) POVPRAŠEVANJE (inquiry) PROIZVODNJA (production) POTREBA (need) KOMPENZACIJA (compensation)

USTREZNOST (adequacy)

Fotografija (slo - ang) FOTOAPARAT (photo camera/still camera)

KOMPAKTNI FOTOAPARAT (compact photocamera) Fotoaparat s fiksnim objektivom, brez sistema zrcal. ZRCALNO-REFLEKSNI FOTOAPARAT (SLR single-lens reflex photo camera) Fotoaparat izmenljivim objektivom, s sistemom zrcal, ki služijo za bolj natančen prenos slike od objektiva do kukala. OBJEKTIV (RIBJE OKO, ŠIROKOKOTNI, NORMALNI, MAKRO, TELEOBJEKTIV) Lens (fisheye, wide angle, standard, macro, telephoto lens) Optična naprava, ki sliko iz narave preslika na film/ tipalo.

REŽA ZA SPOMINSKO KARTICO (memory card slot) Odprtina, kamor vstavimo spominsko enoto, ki omogoča povečanje vgrajenega spomina. LCD ZASLON/EKRAN (LCD screen/display) Na tem zaslonu na zadnji strani fotoaparata vidimo njegove nastavitve in pregledujemo fotografije. VGRAJENA BLISKAVICA (built-in/pop-up flash) Je sestavni del Nekaterih fotoaparatov in omogoča dosvetlitev motiva. BLISKAVICA Z NASTAVLJIVO GLAVO (off-camera flash/flash unit ) Je bliskavica, katere zgornji del lahko poljubno obrnemo v neko nasproti ležečo svetlo površino in dosežemo odboj in s tem bolj mehko ter naravno svetlobo. Pritrdi se jo na poseben nastavek na fotoaparatu.

OHIŠJE (body) Ogrodje fotoaparata, ki je lahko iz plastike ali kovine. SPROŽILEC (shutter release button) Gumb, ki omogoča nastanek fotografije. KUKALO/ISKALO (viewfinder) Okence na zadnji strani fotoaparata, v katerem vidimo kar bo kasneje na fotografiji. ZAKLOP (shutter) Tudi »zavesa fotoaparata« je iz tankih lamel sestavljena naprava, ki vpliva na čas osvetlitve in posledično tudi na količino svetlobe, ki pade na tipalo . Nahaja se v ohišju, tik pred tipalom. ZASLONKA (aperture)

DIREKTNI/IZPOLNITVENI/ODBITI BLISK/FLEŠ (Direct, fill, bounce flash) Vrste bliskov: direktni je produkt vgrajene bliskavice, sprožene frontalno pred objektom, izpolnitveni omogoča dosvetlitev motiva, odbiti pa mehkejšo, bolj naravno svetlobo. PROSTOR ZA BATERIJO (Battery compartment)

POVEČAVA (POVEČATI OZ. PRIBLIŽATI /ODTudi »zenica fotoaparata«, je odprtina, ki jo obkroža- DALJITI) (Zoom/zoom in/out) jo tanke lamele. Nahaja se med lečami v objektivu, To spreminjamo z obročkom za zumiranje (približevpliva pa na količino svetlobe, ki pade na tipalo in vanje), s čemer se ne povečuje dejanska slika, ampak globinsko ostrino. zgolj velikost detajlov na njej. TIPALO (image sensor) OSTRENJE (AVTOMATSKO, ROČNO) (focus (autofocus, manual focus) Elektronsko vezje z množico svetlobno občutljivih delcev. Avtomatsko ostrenje izvaja fotoaparat Sam, v točki,

Fotografija (slo - ang) kamor namerimo z objektivom, ročno pa izvajamo sami na objektivu s premikanjem obročka za ostrenje.

FILTRI ZA OBJEKTIV (Lens filters)

GLOBINSKA OSTRINA (DOF- depth pf field)

Optični nastavki na objektivu, ki omogočajo spreminjanje fotografij ali pa zgolj zaščito leče objektiva.

Je pojem, ki označuje koliko od prizora bo izostrenega.

NASTAVEK ZA BLISKAVICO Z NASTAVLJIVO GLAVO (hot shoe/flash mount)

KOLESCE ZA NASTAVITEV FOTOGRAFSKEGA NAČINA (Photo/Shooting mode dial)

BARVNA TEMPERATURA (color temperature)

Fotografski načini so lahko motivni, ki omogočajo glede na motiv vnaprej paketirane sete funkcij ali pa Ustvarjalni/kreativni, ki nudijo fotografu več ustvarjalne svobode. S tem kolescem, ki se navadno nahaja na vrhu fotoaparata, izbiramo med njimi. VHOD ZA USB KABEL (USB cable port) TRONOŽNO/ENONOŽNO STOJALO (Tripod/ monopod) Naprava, ki omogoča večjo stabilnost fotografiranja. Poznamo različne vrste: tronožnega, enonožnega,...

Vsaka barva ima svojo temperaturo izraženo v Kelvinih, ki omogoča bolj natančno nastavitev beline svetlob glede na dano situacijo. DIGITALNI ŠUM/ŠUM TIPALA (Image noise) Je napaka vzorčenja elektronov na tipalu. Vzrok za njen nastanek je lahko npr. uporaba dolgih fot. časov, visok ISO, pregrevanje tipala,... UČINEK RDEČIH OČI (red-eye effect) GORIŠČNA RAZDALJA/GORIŠČNICA (Focal lenght) FOTOGRAFSKI DEŽNIKI, REFLEKTORJI IN »SOFTBOXI« (Umbrellas/Reflectors/Softboxes) nastavki za studijske reflektorje ali bliskavice, ki omogočajo mehčanje trde frontalne svetlobe in bolj naravno osvetlitev motiva.

GUMB ZA ODBLOKADO OBJEKTIVA (Lens release button) Gumb, ki nam omogoča, da staknemo objektiv in ko ga zamenjamo z drugim. NASTAVITEV BELINE (WB white balance)

ISO- STANDARD (ISO- sensor sensitivity)

Nastavitev, ki omogoča, da s pomočjo prilagajanja beli barvi v dani situaciji s to pravilno uskladimo tudi ostale barve na fotografiji.

Omogoča nastavitev svetlobne občutljivosti tipala.

BRAKETIRANJE (bracketing (over and underexposure)

KOMPLET ZA ČIŠČENJE TIPALA (sensor cleaning kit)

Postopek, ki nam omogoča, da nek motiv nad ali pod osvetlimo.

Komplet orodij, ki omogočajo suho in mokro čiščenje tipala.