Moja Slovenija april 2010 by Matej Medved

Moja

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • April 2010, številka 4

Slovenija INTERVJU

dr. Boštjan Žekš: »Slovenija bo prvič dobila svetovalni odbor, ki ga bodo sestavljali vrhunski izseljeniški znanstveniki« TEMA MESECA

Slovenci v Avstraliji SLOVENSKE DOMAČIJE

Šturmajce v Gorenji Kanomlji PESEM NAS ZDRUŽUJE

Slovenski oktet gre tretjič v Argentino SLOVENSKE JEDI

Ajdova ocvirkova potica ŠPORT

Planica: Več kot športni praznik

»Brez Tomšica Neodvisnosti ne bi bilo.«

www.MojaSlovenija.net

KORISTNI NASLOVI I. Pridobitev državljanstva: Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vstopna_stran/za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_ postopek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstva Telefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: drzavljanstvo-dunz@gov.si II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www. mnz.gov.si/si/pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_ potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: ssj.mnz@gov.si b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: ssj. mnz@gov.si III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričeval Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Direktorat za znanost in visoko šolstvo, Oddelek za priznavanje izobraževanja Spletna stran: www.mvzt.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: naric.mszs@gov.si IV. Zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: info@ess.gov.si V. Ministrstvo za šolstvo in šport Odgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita Steiner Telefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: melita.steiner@gov.si VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani: www.vlada.si VII. Reševanje stanovanjskega vprašanja Ministrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor, Sektor za stanovanja in urbana zemljišča Spletna stran: www.sigov.si/mop Telefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: gp.mop@gov.si Stanovanjski sklad Republike Slovenije Spletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.si Telefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si 1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in

Moja Slovenija / April 2010

gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite) Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Komenskega 11, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (01) 230 80 00 Fax: +386 (01) 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si 2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Predsednik: Miro Petek Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si 3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence) Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si 4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si 5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: tajnik@zdruzenje-sim.si 6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Fax: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

www.Slovenci.si

UVODNIK

Pomlad prihaja! mag. Primož Ilešič, sekretar, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

V našo deželo prihaja pomlad. Ptice selivke, ki jih je mrzla zima pregnala v toplejše kraje, se ponovno vračajo domov, v Slovenijo. Težko jih že pričakujemo, da nam s svojo pridnostjo pomagajo očistiti polja in sadovnjake, da nam s svojim blagoglasnim petjem polepšajo dneve. Kaj pa naši Slovenci po svetu, naši zdomci in izseljenci? Ali je za njih že prišla pomlad? Zdi se, kakor da je za nekatere že prišla, drugi še oklevajo, premišljujejo, če bi se vrnili v rodne kraje, tretji pa so se odločili, da ostanejo v novih domovinah. Tam so že globoko pognali

nove korenine, tam živijo njihovi otroci, tam bodo ostali. A njim in njihovim otrokom je treba posvetiti še posebno pozornost, da se slovenstvo v tujini ne bi izgubilo kljub svetu, ki se hitro spreminja. Pri tem je treba upoštevati novi duh časa, globalizacijo, potrebe in želje novih generacij Slovencev. A pomlad prihaja nezadržno za vse – za tiste Slovence, ki so se že vrnili domov, za tiste, ki še oklevajo, in za tiste, ki ostajajo na tujem. S svojo svežino vedno znova prinaša upanje vsem ljudem dobre volje, s svojo mladostjo presega nasprotja preteklosti.

Moja Slovenija / April 2010

Zgodba z naslovnice Marca smo se poslovili od Franceta Tomšiča, ki je umrl v 73. letu starosti. Spominjamo se ga kot enega najpomembnejših predstavnikov časa, ko se je osamosvajala Slovenija. Bil je prvi predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice sedanje SDS, in ustanovitelj novega sindikata Neodvisnost. Tomšič je 9. decembra 1987 zaradi nizkih plač organiziral tudi spontano stavko delavcev v Litostroju. Litostrojski delavci so na ta dan demonstrirali pred republiško skupščino in nato vdrli v Cankarjev dom, kjer so izvolili redni stavkovni odbor. Takrat je Tomšič tudi predlagal ustanovitev Socialdemokratske zveze. Fotografija: iz knjige Demos na Kamniškem, Igor Podbrežnik

Moja

5 8 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 26 28 30 32 34 37 40 42 44 46 47 48 49 50 51

INTERVJU TEMA MESECA IZ URADA SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI NA KOROŠKEM SLOVENCI NA MADŽARSKEM SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA RAFAELOVA DRUŽBA SLOVENIJA V SVETU IZ ŽIVLJENJA CERKVE PISALI STE NAM KOLEDAR PRIREDITEV MLADI MLADIM (NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE S KNJIGO V SVET KNJIŽNA POLICA SLOVENSKE DOMAČIJE PESEM NAS ZDRUŽUJE SLOVENSKE POKRAJINE SLOVENSKE JEDI VELIKI SLOVENCI ŠPORT POVZETEK V ANGLEŠČINI POVZETEK V ŠPANŠČINI FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI KRIŽANKA

Slovenija

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine Izdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www. MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Nika Oven, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Schwarz d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, za varnost podatkov skrbi podatkovna banka, www.podatkovna-banka.si V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

TEMA MESECA:

Avstralski Slovenci

Najdlje od matične domovine živijo Slovenci v Avstraliji. Po ocenah Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu jih je skupaj z njihovimi potomci od 20.000 do 25.000. V sliki in besedi smo predstavili njihovo zgodovino, življenje v slovenskih skupnostih, njihovo prizadevanje za obstoj slovenstva in slovenskega jezika zgodovino povezovanja s Slovenijo. Več na straneh 8-14

MLADI MLADIM:

Študentski zbori napolnili Slovensko filharmonijo

Mesec marec je pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) že tradicionalno Mesec študentske kulture. Letošnji, že deseti po vrsti, se lahko pohvali z doslej največjim naborom najrazličnejših brezplačnih kulturnih dogodkov, katerih je več kot štirideset. Med njimi je bila tudi Revija študentskih pevskih zborov, ki ponuja priložnost, da se širši javnosti predstavijo različni pevski zbori iz vse države. Več na straneh 28-29

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE:

Voščilo

Voščilo je besedilo, s katerim voščimo ob pomembnih praznikih kot so rojstni dan, god, velika noč, novo leto, božič in drugi. Zato smo se odločili, da vam nazorno predstavimo možnosti pisanja voščil v slovenskem jeziku. Pripravili smo vzorec uradnega in neuradnega voščila. Več na strani 31

SLOVENSKE POKRAJINE:

V objemu Kozjanskega raja

Marsikateri Slovenec je že prepotoval veliko dežel sveta, a skritih zakladov svoje lastne domovine sploh ne pozna. Še posebej slabo poznana dosti Slovencem je zelena gričevnata pokrajina v osrednjem delu vzhodne Slovenije, ki se imenuje Kozjansko. To slikovito področje z še popolnoma neoknjeno naravo razpolaga z neprecenljivim bogastvom naravne in kulturne dediščine, ki ponuja duševno in telesno sprostitev tistemu, ki se zna predati čarom narave in pustiti razvajati na najrazličnejše načine. Več na straneh 42-43

INTERVJU

»Slovenija bo prvič dobila svetovalni odbor, ki ga bodo sestavljali vrhunski izseljeniški znanstveniki« Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je pripravil akcijski načrt sodelovanja s slovenskimi znanstveniki in drugimi vrhunskimi strokovnjaki v tujini. Naj spomnimo, da je ob nastopu mandata predsednik vlade Borut Pahor tudi v pogovoru za Mojo Slovenijo posebej izpostavil načrt sodelovanja s slovenskimi vrhunskimi strokovnjaki po svetu kot eno od prioritet vlade. O izvedbi načrta, ki sta ga oblikovala dr. Boštjan Žekš, minister, in dr. Breda Mulec, smo se pogovarjali z ministrom za Slovence po svetu, dr. Boštjanom Žekšem. Skupni slovenski znanstveni prostor v ožjem in širšem smislu, ki vključuje območje RS in območje poselitve avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, za razliko od skupnega slovenskega kulturnega prostora, še ni zaživel. Lahko pričakujemo, da bo v prihodnosti drugače? »Seveda lahko to pričakujemo, vendar se moramo zato tudi potruditi. Urejenih stikov z arhitekti ali denimo zdravniki še nimamo. Urad ima določene stike prek društev, ta širijo informacijo o naših ci-

ljih naprej. Znanstveniki so tako imenovana elitna migracija, gre za elitno izseljenstvo, ki v društvih ne sodeluje, zato je navezava stikov težja. To so ljudje, ki opravljajo svoje delo, so polno poklicno angažirani. A obenem so zavedni Slovenci, morda včasih bolj kot nekateri, ki živijo tukaj. Prepričan sem, da bi ti ljudje sodelovali na svojem strokovnem področju, zato si želimo oblikovati spisek; za zamisel vlada zanimanje v celotni vladi. Za izvedbo projekta bodo potrebna tudi sredstva, saj bi te izseljence radi

občasno povabili domov kot gostujoče profesorje, svetovalce vladi, podjetnikom ... Oblikovati želimo javno dostopen spisek znanstvenikov z objavo strokovnih področij, na katerih sodelujejo, seveda s soglasjem teh ljudi.« V tujini deluje vsaj 10 % vseh slovenskih raziskovalcev, ob predpostavki, da je v RS 12.000 raziskovalcev, zunaj RS pa vsaj 1200 raziskovalcev. Kaj pomeni ta podatek za Slovenijo? »Te številke so predpostavke – že na

Moja Slovenija / April 2010

INTERVJU vprašanje, koliko je dejansko Slovencev po svetu, težko enotno odgovorimo. A ne glede na to vemo, da ne gre za visoke številke; če primerjamo na primer s Srbijo, je ta delež bistveno višji, saj je tam tako rekoč celotna srednja generacija znanstvenikov zapustila državo. Pri nas je položaj drugačen, godi se nam dovolj dobro, da naši ljudje niso primorani zapuščati Slovenije. Bolj ambiciozni seveda odhajajo, saj se v širšem prostoru lažje svetovno uveljavijo, zaradi ekonomskih razlogov pa večinoma ne. Kljub temu pa bi bilo slabo, če bi izgubili najambicioznejše znanstvenike, saj odhajajo ravno ti. Zato bi radi novo generacijo izseljencev pritegnili nazaj. V mislih imam elitne znanstvenike na univerzah, kjer so redno zaposleni, s kariero … Ta hip jih je nekje do 200.« Večje število znanstvenikov in vrhunskih strokovnjakov je potomcev slovenskih izseljencev, ki so emigrirali predvsem v Združene države Amerike in Argentino. Kaj jim lahko Slovenija ponudi, če bi bili pripravljeni svoje znanje deliti v dobro domovine staršev? »Lahko bi šlo za lep projekt. Gre za drugo in tretjo generacijo, za vrhunsko izobražen kader, ki bi, po sedanjih anketah sodeč, tako rekoč vsi želeli sodelovati s Slovenijo. Nekateri med njimi izražajo razočaranje, ker jim to (še) ni omogočeno. Zahvaljujejo se za pisma; prve stike smo naredili tako, da smo prek začetne baze in osebnih stikov razposlali pisma. Želimo si, da bi ti ljudje prihajali „domov“ na univerze, sprva morda za semester. Tako bi vsaj deloma rešili problem izseljenstva male države, kjer ljudi vleče v veliki svet. Zgledovali smo se tudi po Avstrijcih in želimo si, da bi ti ljudje del dejavnosti, na primer četrtino, prenesli v Slovenijo. Tu seveda ni takih pogojev, da bi lahko dejavnost v celoti preselili sem, a za mesec ali dva letno – s tem bi nam veliko pomagali. Obenem bi ljudi, za katere se včasih ne ve, kam sodijo, dobili nazaj, pa četudi ne znajo slovensko.« Odhajajo predvsem naravoslovni kadri. Kje so razlogi, da je njihovo vračanje oteženo? »Pa se vprašajmo drugače: Zakaj pa ne odhajajo družboslovni kadri? Jim je predobro? Najbrž to ni razlog. Lahko da naše družboslovne šole niso primerne, da jih nihče v tujini ne potrebuje, a to so moje osebne hipoteze. Drži pa, da v pretežni meri odhajajo naravoslovci in tehniki. Možnosti za njihovo delo so na velikih univerzah boljši kot tukaj. Nazaj ne pridejo, ker pri nas nimajo takih delovnih pogojev, a z neko pametno politiko bi jim lahko omogočili tudi to. Denar sedaj dajemo univerzam in tega denarja ni malo, enakomerno se porazdeljuje. Razmišljamo, da bi ga v tej akciji dobili tisti ljudje, ki opravljajo svoje delo nadpovprečno kakovostno. Tako bi jih morda lažje dobili nazaj.«

Dr. Boštjan Žekš: novo generacijo izseljencev bi radi potegnili nazaj.

Moja Slovenija / April 2010

Doslej je bil velik poudarek na podpiranju kulture, ne pa na znanosti. Kako boste dosegli premik v miselnosti? »Kultura je pomemben del slovenstva, ki ga nameravamo podpirati in ohranjati. Govoril sem z izseljenci iz Brazilije, Ar-

INTERVJU gentine … in povedali so, da sam denar ni vedno najvažnejši. Gre bolj za priznanje, za potrditev, da Slovenija misli na njih, da so naši. Z znanostjo pa je težje, saj potrebujemo zanjo več denarja. Vendar pri našem projektu ne bi šlo za prerazporejanje sredstev, ampak bomo morali prepričati ministrstvo za znanost in visoko šolstvo, pa za gospodarstvo, itd, da je treba tudi v te ljudi vlagati. Tukaj bi moralo iti za projekt cele vlade, kajti toliko sredstev, kot jih denimo lahko namenimo za kulturne dejavnosti Slovencev v tujini, ne zadošča niti za opremo modernega znanstvenega laboratorija.«

S katerimi ukrepi jih nameravate doseči? »Zaenkrat gre za našo dejavnost pod vodstvom dr. Brede Mulec. Projekt teče, v naslednji fazi pa bo postal vladni projekt, ki je že bil predstavljen v parlamentu in dobil popolno podporo.« Kaj pa krovna spletna aplikacija urada, ki bi nadgradila portal Slovenci.si, kaj bo pomenila? Že lahko napoveste, kdaj bo zaživela? »V prvi fazi gre torej za seznam z osnovnimi podatki, nazivi organizacij, področji dela. Pripravili smo kontaktni obrazec za povezovanje teh znanstvenikov, nato pa bo sledila še vsebinska nadgradnja.«

Kako daleč pa je ustanovitev odbora za znanost pri Svetu Vlade RS za Slovence po svetu? »Smo tik pred tem, da to naredimo. Ko bomo spisek kritično pregledali, bomo izluščili vrhunske znanstvenike. Ta odbor bodo sestavljali izseljenci, razpršeni po vsem svetu, ki bodo izmenjevali znanja in izkušnje s pomočjo sodobnih komunikacijskih sredstev. Računam, da bi se skupaj sestali morda enkrat letno, naloga Slovenije pa je, da si zamisli, kaj konkretno potrebuje od njih.« Karolina Vrtačnik

RS zaenkrat ne razpolaga s celovitim seznamom kontaktov slovenskih znanstvenikov in drugih vrhunskih strokovnjakov v tujini. Kako poteka projekt oblikovanja imenika? »Celotne slike še nimamo. Kot sem že dejal, v prvi fazi izhajamo iz osebnih znanstev posameznikov, Svetovnega slovenskega kongresa, diplomatskokonzularnih predstavništev, itd. Tem ljudem smo pisali, če jih smemo uvrstiti na naš seznam. Obenem smo jih prosili za stike z drugimi po svetu živečimi Slovenci. Trenutno teče četrta ponovitev pisem, doslej smo dobili nekaj čez 100 pozitivnih odgovorov. Skoraj vsi, ki so odgovorili, so se strinjali z uvrstitvijo na naš seznam, celo druga in tretja generacija Slovencev. Naleteli smo na zanimive primere; slovenski doktor ekonomije je denimo svetovalec na področju okolja pri francoskem predsedniku.« Katere cilje ste si zadali pri uresničevanju akcijskega načrta? »Osnovni cilj je lista, ki bo objavljena na spletu, sledilo bo povabilo k sodelovanju. Iz teh strokovnjakov bomo oblikovali odbor, svetovalno telo, ki ga bodo sestavljali pravi vrhunski strokovnjaki, svetovalci vladi, podjetjem … Drugo vprašanje pa je, kako vse te ljudi pripeljati delno nazaj, tu pa gre za medministrski projekt. Računam na posebna sredstva, namenjena za stike in za vračanje teh ljudi.«

Polonca Flego, ki na uradu skrbi za odnose z javnostmi in Dr. Boštjan Žekš.

Moja Slovenija / April 2010

TEMA MESECA

Slovenci v Avstraliji

Versko in kulturno središče Merrylands 2009

Po uradnih podatkih popisa leta 2006 je v Avstraliji 16.093 oseb s slovenskim poreklom. Po zveznih državah jih največ živi v Viktoriji, sledijo New South Wales, Queensland in Južna Avstralija. Večinoma živijo v glavnih mestih Melbournu, Sydneyu, Adelaidi, Brisbanu, Perthu in Canberri, delno tudi v regionalnih središčih Geelongu, Albury-Wodongi, Wollongongu, Newcastlu in Gold Coastu. Po neuradnih ocenah Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v Avstraliji živi približno 20.000 do 25.000 slovenskih izseljencev in njihovih potomcev.

Prvi izseljenci, večinoma Primorci, so prišli v Avstralijo med obema vojnama zaradi ekonomskih (revščina ob svetovni gospodarski krizi) in narodno-političnih vzrokov (zatiranje s strani italijanskih fašistov). Največ priseljevanja je bilo v 50-ih in 60-ih letih 20. stoletja, glavna vzroka pa slabe ekonomske razmere in politično nezadovoljstvo v tedanji Jugoslaviji. Po letu 1960 se je priseljevanje bistveno zmanjšalo, po letu 2000 pa Slovenci ponovno prihajajo, predvsem iz ekonomskih razlogov. Največ novih priseljencev je v Queenslandu in Viktoriji. Avstralski Slovenci so se organizirali v kulturna in športna društva ter okrog verskih središč. Te institucije obstajajo že več

Moja Slovenija / April 2010

desetletij in pomenijo temelj druženju in ohranjanju slovenskih tradicij. V Avstraliji deluje petnajst društev, trije slovenski katoliški misijoni. V organizacijskem smislu bi lahko »avstralsko Slovenijo« torej razdelili na društveni (klubski) del in organiziranost v okviru verskih in kulturnih središč. V vsakdanjem življenju je oboje seveda tesno medsebojno povezano in soodvisno, delovanje vseh struktur se dopolnjuje s ciljem večje učinkovitosti. Tudi personalno gledano številni prostovoljci delujejo tako v klubih kot v verskih in kulturnih središčih. Klube lahko na tem mestu le naštejemo: SD Melbourne, »Jadran« Melbourne, »Planica« Springvale, »Ivan Cankar« Geelong,

SŠD St. Albans in »Istra« Melbourne (VIC); SD Sydney, »Triglav-Panthers« Sydney, »Tivoli« Newcastle, »Planica« Wollongong in »Snežnik« Albury-Wodonga (NSW); »Planinka« Logan City in »Lipa« Gold Coast (QLD); SK Adelaide (SA); SK Perth (WA); SAD Canberra (ACT). Najstarejše društvo je Slovensko društvo Melbourne, ustanovljeno 1954. Večina slovenskih društev domuje v prostornih domovih, ki običajno ležijo na večjih posestvih. Praviloma imajo lastno kuhinjo, številne manjše prostore in veliko dvorano z odrom. Praktično vsako društvo ima večstezno pokrito balinišče. Prirejajo zabavne, športne in kulturne prireditve. Največkrat se družijo ob vikendih, med tednom predvsem v okviru balinar-

TEMA MESECA skih treningov. Prva generacija izseljencev, ki je kmalu po prihodu zgradila slovenske domove in verska središča pretežno z lastnim denarjem in prostovoljnim delom, se medsebojno dobro razume, saj delijo podobne življenjske zgodbe in težave. Žal pa jim ne uspeva, da bi v klube v večji meri pritegnili podmladek – druga in tretja generacija se udeležujeta le večjih prireditev, praviloma ne govorita več slovensko. Članstvo v društvih se posledično stara, asimilacija nezadržno napreduje, dolgoročno pa praktično ni možnosti za ohranitev slovenskega jezika. Klubi omejujejo svoje obratovanje in se vse bolj soočajo s finančnimi težavami. Zaradi tega se povezujejo z avstralskimi organizacijami, dajejo prostore v najem ali pa celo razmišljajo o prodaji in selitvi v manjše prostore. Verska in kulturna središča (slovenski katoliški misijoni) se nahajajo v Melbournu (Sv. Ciril in Metod v Kewu), Sydneyu (Sv. Rafael v Merrylandsu) in v Adelajdi (Sveta Družina v West Hindmarshu). Slovenski patri frančiškani obiskujejo tudi druge kraje, kjer mašujejo v slovenskem jeziku v avstralskih župnijskih cerkvah ali v klubih. V Wollongongu je klub Planica kupil še cerkev Vseh Svetnikov v Figtreeju. Verska in kulturna središča vsako leto prirejajo Slovenski mladinski koncert, ki bo v letu 2010 doživel že 36. izvedbo. Največji od treh slovenskih misijonov je misijon Sv. Cirila in Metoda v Kewu v Melbournu. Poleg rednih slovenskih maš so v misijonu še slovenska Slomškova šola, tečaj slovenskega jezika za odrasle, knjižnica, informacijski center, hostel, dom za ostarele in številne druge aktivnosti. Tu je tudi sedež uredništva dvomesečnika »Misli«, glasila slovenskih frančiškanov v Avstraliji, ki ga pošiljajo na 1400 naslovov. V ilustracijo velja omeniti, da je vrednost prostovoljnega dela, ki se na leto opravi v tem misijonu, ocenjena vsaj na 250.000 AUD. Misijon Sv. Rafaela v Merrylandsu poleg ustrezne verske oskrbe in z njo povezanimi aktivnostmi omogoča delovanje dramski skupini z imenom Igralska družina Merrylands in nudi prostor Zgodovinskim arhivom avstralskih Slovencev (HASA). Arhivska dejavnost je med slovenskimi izseljenci v Avstraliji nasploh zelo razširjena, delo pa vsepovsod opravljajo prostovoljci. HASA

V organizaciji verskih središč potekajo Mladinski koncerti vsako leto v enem od verskih središč. Posnetek je iz Adelaide. Letošnji 36 koncert bo letos oktobra v Sydneyu. Foto: arhiv Misli v Merrylandsu od leta 2007 organizira »Zlato srečanje – 50 let v Avstraliji« s ciljem ponovnih srečanj izseljencev. Pri Sv. Rafaelu je tudi sedež edine delujoče slovenske šole v Sydneyu. Šole je sicer imela večina slovenskih društev, vendar pa so v novem tisočletju vse po vrsti (razen v društvu Planica Springvale) prenehale z delovanjem zaradi premajhnega interesa med članstvom. Širši javnosti je slabo poznano dejstvo, da je bila slovenščina v Avstraliji skoraj tri desetletja priznana kot maturitetni predmet v državnih šolah v Viktoriji in NSW. Na univerzi Macquarie v Sydneyu je v 90-ih letih nekaj let deloval slovenski lektorat. Delovanje šol je sčasoma zaradi premajhnega števila zainteresiranih učencev v fizičnem svetu zamrlo in se preselilo v digitalnega, kjer je na spletu pod vodstvom Viktorijskega inštituta za slovenistiko leta 1998 stekel projekt spletni portal thezaurus.com, ki podaja uporabno metodo učenja slovenščine in ima cilj pritegniti pripadnike druge in tretje generacije. Poleg osebnega dela s študenti v tečaju slovenskega jezika za odrasle pri misijonu v Kew omogoča voditeljica tudi delo preko interneta. Poseben poudarek si zasluži spletni portal Stičišče avstralskih Slovencev, ki na naslovu www.glasslovenije.com.au povezuje vse avstralske Slovence. Tu najdete podrobne informacije o slovenski

skupnosti v Avstraliji. Ker noben medij, ne tisk ne internet, ne more zadovoljivo prenesti bralcu energije prostovoljcev v slovenski skupnosti »Down Under«, ki se že desetletja razdajajo v dobro skupnosti, pa priporočam, da na Stičišču pridobite ustrezne kontakte in se ob morebitnem obisku o vsem skupaj prepričate na lastne oči. Slovenci imajo v vsakem večjem mestu oddajo v slovenskem jeziku tudi na lokalnem radiu, medtem ko je na državnem Radio SBS slovenski program mogoče slišati po vsej Avstraliji. V Canberri deluje veleposlaništvo RS (pristojno za Avstralijo in Novo Zelandijo), v Sydneyu pa častni generalni konzul RS. Zelo pomembna za slovensko skupnost v Avstraliji je že četrta izvolitev laburistične poslanke slovenskega porekla Tanye Pliberšek v avstralski zvezni parlament. Pliberškova v zadnjem mandatu opravlja funkcijo zvezne ministrice. V septembru 2010 Urad načrtuje obisk ministra prof. dr. Boštjana Žekša, pristojnega za Slovence po svetu. Upamo, da bo ta obisk, ob spremljevalnih dejavnostih, ki se pripravljajo, še dodatno dvignil prepoznavnost in ugled slovenske skupnosti v Avstraliji. Aleš Selan, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Fotografije je izbralo uredništvo.

Moja Slovenija / April 2010

Slovenska društva so nosilci kulturnega, družabnega in posvetnega življenja Čeprav je Avstralija na drugem koncu sveta, si je tam našlo novi dom mnogo Slovencev. Prvi Slovenci, ki so stopili na avstralsko celino, so bili pomorščaki v službi avstrijske mornarice, ki so se izkrcali med letoma 1855 in 1860. Večje preseljevanje v 20. stoletju, še posebej po 2. svetovni vojni Primorci so bili tisti, ki so prvi začeli naseljevati Avstralijo po koncu 1. svetovne vojne. Izseljevanje se je okrepilo s fašizmom v Italiji po letu 1924. Po nekaterih podatkih naj bi bilo leta 1931 v Avstraliji okoli 700 Slovencev, ki pa z domovino niso ohranjali stikov (leta 1935 na prvem slovenskem izseljenskem kongresu v Ljubljani ni bilo niti enega avstralskega Slovenca). Po koncu druge svetovne vojne se je izseljevanje okrepilo in do leta 1950 so v Avstralijo pribežali tudi slovenski politični emigranti iz begunskih taborišč v Italiji in Avstriji, po letu 1950 pa tudi ekonomski izseljenci. Številni Slovenci so se zaposlili pri gradnji hidroenergetskega sistema Snowy Mountains, pozneje pa so se razselili po vsej Avstraliji. Pozneje je prevladalo izseljevanje neposredno iz Jugoslavije, po osamosvojitvi pa tudi iz Slovenije. Priseljeni Slovenci imajo korenine na Primorskem, sledita pa Prekmurje in Bela Krajina.

Moja Slovenija / April Marec2010 2010

Danes v Avstraliji med 25.000 in 30.000 Slovencev Po zadnjem popisu prebivalstva avstralskega statističnega urada iz leta 2006 (2006 Census of Population and Housing) ima Avstralija 19.855.287 prebivalcev: med njimi živi 16.093 potomcev Slovencev, vendar, kot pojasnjuje Adrian Vatovec, dejaven v slovenski skupnosti v Avstraliji, »se pojavlja vprašanje, ali je ta številka natančna. Nekateri pravijo, da je ta številka prava, drugi, da gre za okoli 25.000 ali celo 30.000 oseb«. Slovenci v Avstraliji tudi na pomembnih položajih Slovensko skupnost odlikuje živahno kulturno, družabno in športno dogajanje. Sprva so se Slovenci v Avstraliji zaposlovali kot nekvalificirani delavci v gradbeništvu, rudarstvu in železarstvu ter na plantažah sladkornega trsa, a se jih je večina z leti materialno opomogla, zato je (bilo) med avstralskimi Slovenci

tudi veliko umetnikov, zdravnikov, podjetnikov in drugih uglednih uslužbencev. Slovenci so (bili) pomembni tudi v politiki. Miloš Lajovic je postal prvi avstralski senator neanglosaškega rodu, aktualna ministrica za stanovanjsko problematiko in ženska vprašanja pa je Tanja Pliberšek, o kateri smo v reviji Moja Slovenija že pisali. Pliberškova je sicer že od leta 1998 članica avstralskega parlamenta. Brez društev in klubov slovenstvo ne bi obstalo Slovenska društva so nosilci kulturnega, športnega, družabnega in posvetnega življenja avstralskih Slovencev. Po podatkih veleposlaništva v Canberri se avstralske Slovenke in Slovenci srečujejo v enajstih društvih oz. klubih po Avstraliji ter v treh verskih središčih: v Sydneyu, Melbournu in Adelaidi (kjer so versko vzgojo že takoj po 2. svetovni vojni prevzeli slovenski frančiškani).

TEMA MESECA Glas Slovenije in Slovenska medijska hiša Glas Slovenije je bil avstralski slovenski informativni mesečnik, ki je prinašal novice iz Slovenije, o Slovencih v Avstraliji in po svetu. Izhajal je deset let, njegova urednica je bila Stanka Gregorič, zadnje leto izhajanja pa Florjan Auser. Gregoričeva ga je ustanovila skupaj s častnima generalnima konzuloma RS v Sydneyju Alfredom Brežnikom in Dušanom Lajovicem leta 1993. Glas Slovenije je najprej izhajal v Melbournu kot štirinajstdnevnik, po prihodu Gregoričeve v Sydney (junija 1996), ko ga je vodila z Auserjem, pa kot mesečnik. Ob peti obletnici, leta 1998, je časopis prejel priznanje Urada za Slovence po svetu za neprekinjeno delovanje in izhajanje ter za prispevek k povezovanju in ohranjanju slovenske skupnosti. Revija je bila tudi šolsko čtivo za učence v avstralskih državnih šolah za učenje slovenskega jezika. Leta 2000 sta Auser in Gregoričeva ustanovila tudi Slovensko medijsko hišo (SMH) v Sydneyu. SMH je odigrala pomembno vlogo predvsem v času olimpijskih iger v Sydneyju. Dve leti sta pripravljala tudi tedenske slovenske oddaje na TV 31 Sydney.

primer dobre prakse, kako s pomočjo sodobne tehnologije približati posamezno skupnost širši javnosti, tudi domovini. Misli Trenutno je revija Misli edina tiskana slovenska revija v Avstraliji. Z letošnjim letom stopajo v 59. leto rednega izhajanja. Pater

Ciril A. Božič je v uvodu k zadnji številki – izšla je januarja 2010 – zapisal, da bodo v letu 2010 tiskali Misli v 1450 izvodih. »V Slovenijo in svet jih pošljemo 116, ostale najdejo pot do slovenskih domov v Avstraliji in nekaj tudi v Novi Zelandiji,« je pojasnil. PV

Slovenska skupnost v Triglav Panthers, zbrana ob slovesu Gregorja Kozovinca, odpravnika poslov na Veleposlaništvu RS v Canberri. Foto: Florjan Auser

Projekt Slovenci v Snowyju Eden večjih projektov, ki sta jih Auser in Gregoričeva skupaj izpeljala, je bil tudi projekt Slovenci v Snowyju – Preden nam uide čas. V dveh letih sta našla še 300 živečih delavcev, ki so gradili hidroenergetski sistem in z njimi posnela preko 50 ur intervjujev in zgodb. Nekaj krajših dokumentarcev so objavili na TV 31 Sydney, del gradiva je uporabila tudi Televizija Slovenija. Stičišče avstralskih Slovencev – spletna stran, ki združuje Leta 1998 so Slovenci v Avstraliji dobili svojo prvo skupno domačo stran na internetu. Zamisel so razvili pri časniku Glas Slovenije in istoimenskem Informativnem centru v Avstraliji. Organizator in oblikovalec je Florjan Auser, založnik časnika Glas Slovenije. Na strani najdemo številne podatke, fotografije, naslove in predstavitve slovenskih društev, organizacij, verskih središč, medijev, podjetnikov in drugih posameznikov, obsežen pa je tudi arhiv različnih revij in oddaj. Spletna stran je

Slovenska skupnost v Viktoriji pred cerkvijo Cirila in Metoda v Kew - Melbourne. Pater Ciril Božič in Marija Anžič skrbita za nemoteno delovanje v centru. Foto: arhiv Misli

Moja Slovenija / April 2010

Gostovanja med Slovenci v Avstraliji

Milan Kučan, na obisku v Sydneyju oktobra 2000. Prvi z leve Peter Krope, prvi z desne Jože Košorok. Vir: SIM

Pred nekaj dnevi se je iz gostovanja med Slovenci po Avstraliji vrnila pevska skupina »Castrum« iz Ajdovščine. V skoraj tritedenskem gostovanju je nastopila na »Festivalu« in obiskala tudi večje skupine Slovencev oziroma slovenska društva v Sydneyu, Melbournu, Gellongu. Poleg osrednjega nastopa na festivalu, kjer so nastopili s kulturnim programom, so na ostalih srečanjih nastopili tudi z instrumentalno skupino »Mi trije« iz Novega mesta. Gostovanje je financiral Urad za Slovence po svetu, tako da je sofinanciral del potnih stroškov za skupino in del organizacijskih stroškov Slovenskemu društvu v Melbournu. Kot ob vsakem gostovanju oziroma prireditvi so se tudi ob tej pojavila različna mnenja oziroma predlogi o tovrstnih oblikah gostovanja med Slovenci po svetu. Zato smo se pri SIM (Slovenski izseljenski matici) odločili, da bralcem Moje Slovenije in tudi širši javnosti predstavimo pregled dosedanjih gostovanj med Slovenci po Avstraliji – njihove uspehe in tudi težave, ki so se oziroma se lahko pojavljajo med njimi. Ledino je zaoral Lojze Slak Petnajst let potem, ko so se Slovenci začeli v večjem številu naseljevati v Av-

Moja Slovenija / April Marec2010 2010

straliji, je Slovenska izseljenska matica v sodelovanju z avstralskimi Slovenci ter njihovimi organizacijami in društvi organizirala turnejo Slakovega ansambla med 11. 2. in 21. 3. 1972 po Avstraliji. Odmev turneje je bil nepričakovano dober. Številna pisma, ki jih je po vrnitvi prejela SIM, pričajo, kako željni so bili tamkajšnji Slovenci domače besede in kako spodbudni so bili ti koncerti za njihovo lastno kulturno delo. Z gotovostjo lahko zatrdimo, da je bilo to gostovanje mejnik v sodelovanju med Slovenijo in Avstralijo. Ne samo, da je bilo prvo tovrstno gostovanje med Slovenci, temveč

je bilo to vzpodbuda za nadaljnjo delo že obstoječih društev in tudi za nastanek novih društev. Naslednje leto (1973) jim je sledil ansambel Savski val iz Ljubljane. To gostovanje in poznejša so že imela za posledico navezavo novih oblik sodelovanja. Od takrat naprej začenjamo beležiti tudi obiske Slovencev iz Avstralije v Slovenijo. Tradicionalne in zelo priljubljene so bile poroke slovenskih parov iz Avstralije na kmečki ohceti v Ljubljani. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja pa beležimo vedno več obiskov različnih, predvsem glasbenih skupin v

TEMA MESECA Avstraliji; Ansambel Slovenija, Kamniški koledniki, Big ben, Hrušiški fanti in mnogi drugi. Slovenski oktet je pel tudi izven slovenskih domov Rezultati dosedanjih gostovanj so slovenske izseljence opogumili do te mere, da so leta 1975, v času od 14. junija pa do 3. julija, skupaj z avstralskimi oblastmi organizirali veliko turnejo Slovenskega okteta po Avstraliji. V ta namen so slovenski in tudi ostali jugoslovanski izseljenci ustanovili poseben organizacijski odbor. Njegovo gostovanje je preseglo okvire slovenskih društvenih domov, njihova prisotnost v avstralskih medijih pa je dala dodatno pomembno težo slovenskim društvom. V začetkih devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa so se začeli obiski iz Slovenije večati. Z pluralizacijo političnih odnosov so začeli obiskovati Slovence v Avstraliji tudi politiki. Z ustanovitvijo posebne komisije Državnega zbora in Urada Vlade republike Slovenije za Slovence po svetu in zamejstvu pa so se povečali obiski prav iz teh dveh institucij. Na SIM mislimo, da je gostovanje kulturnih skupin v Avstraliji še vedno pomembna oblika kulturne izmenjave ne samo med Slovenci, temveč tudi med Slovenijo in Avstralijo. Ker pa si vsi želimo, da bi takšna gostovanja bila čim bolj kakovostna in podlaga za nadaljnje sodelovanje, pa je potrebno upoštevati naslednja dejstva:

Slovenci v Avstraliji so za obiske iz Slovenije vedno pripravili sprejem že na letališču, tokrat za prvega ministra odgovornega v Vladi RS za Slovence po svetu dr. Janeza Dularja. Vir: SIM.

Ansambel Hrušiški fanti iz Brkinov na gostovanju v Perthu - Avstralija. Vir: SIM.

- Ideja o skupini, ki bi jo povabili v Avstralijo iz Slovenije, mora biti sprejeta v najširšem soglasju Slovencev v Avstraliji. Ne bi bilo slabo, če bi ponovno zaživele tako imenovane skupine za kulturno izmenjavo, v kateri bi bili predstavniki različnih društev. Njihova naloga bi bil dogovor o izpeljavi gostovanja in celovita izpeljava le-te. - To je pomembno tudi zato, ker v Sloveniji ne deluje le SIM – pred 20 leti edina, ki je organizirala tovrstne oblike sodelovanja – temveč so tu še ostale tri institucije civilne družbe in druge nevladne kulturne skupine ter posame-

Na “Reunionu” se zbere tudi preko 300 avstralskih Slovencev. Na prireditev so povabljeni tudi predstavniki avstralskega političnega življenja. Ne enem od praznovanj je bila prisotna tudi zvezna ministrica Tanja Pliberšek, članica laburistične stranke. Foto: Florjan Auser Moja Slovenija / April 2010

TEMA MESECA zniki, ki prav tako vabijo in organizirajo gostovanja skupin ter posameznikov v Avstraliji. - Neusklajeno povabilo za gostovanje ima, kljub dobri nameri, velikokrat negativne posledice, zaradi katerih gostitelje še dolgo časa po turneji boli glava, nastopajoči pa imajo grenak priokus, ko se spominjajo gostovanja med Slovenci v Avstraliji. Za učinkovito in uspešno izvedbo gostovanja je potrebno doseči skupen dogovor o naslednjih točkah: - Kritična masa Slovencev v Avstraliji, programi in aktivnosti dovoljujejo zgolj eno gostovanje v tekočem letu. - Gostovanje mora zajeti čim širši krog slovenskih naselbin v Avstraliji.

Slovenska skupnost v Sydneyu se redno udeležuje slovesnosti v Parlamentu NSW. Praznovanje dneva Republike Slovenije poteka v organizaciji častnega generalnega konzula Alfreda Brežnika. Na praznovanje je povabljen konzularni zbor, člani parlamenta NSW in predstavniki iz skupnosti. Foto: Florjan Auser

- Skupina, ki nastopa, mora obvladati bogat program tako, da lahko nastopa na kulturni prireditvi kot tudi v zabavnem delu. - Program gostovanja mora upoštevati tudi interes slovenskih društev, da lahko zadovolji okuse ne le Slovencev, temveč tudi njihovih avstralskih sorodnikov oziroma prijateljev. - Skupina, ki želi nastopati v Avstraliji, mora biti na tak ali drugačen način povezana z izseljenstvom, da na primer izhaja iz kraja, kjer je veliko izseljencev (dober primer je bil pred leti prihod Hrušiških fantov iz Brkinov). Vsi skupaj se moramo zavedati, da so skupine iz Slovenije močan magnet za Slovence v Avstraliji. Po drugi strani pa te skupine odvzamejo možnost nastopa lokalnim slovenskim skupinam v teh krajih. Zato je potrebno, da gostovanju slovenske skupine v Avstraliji sledi gostovanje slovenske skupine iz Avstralije v Sloveniji. Želeli bi, da bi vsako gostovanje bila gradnik skupnega slovenskega kulturnega prostora, v katerem bi sodelovale tudi slovenske kulturne skupine iz Avstralije. Janez Rogelj

Moja Slovenija / April Marec2010 2010

Slovenska skupnost v Canberri, zbrana zbrana po maši z »večnim mladeničem« patrom Valerijanom Jenkom v sredini. Patri že 50 let skrbijo za dušno pastirstvo v skoraj 300 km oddaljeni Canberri. Foto: Florjan Auser

Ob posebnih slovesnostih se zbere tudi skupnost v New Castlu, ki se združuje v društvu Planika že 50 let. Foto: Florjan Auser

IZ URADA

Minister Žekš med 22. in 24. februarjem 2010 na obisku v Črni gori Minister dr. Boštjan Žekš se je v okviru obiska v Črni gori sestal z zunanjim ministrom Črne gore Milanom Roćenom. Minister Žekš je ministru Roćenu podrobneje predstavil naš model sodelovanja z zamejci in Slovenci po svetu. Roćen je podprl pobudo ministra Žekša, da se uredita lektorat slovenskega jezika na tamkajšnji Univerzi in lektorat črnogorskega jezika v Sloveniji. Zvečer je potekal kulturni večer, posvečen ustanovitvi prvega slovenskega društva v Črni gori, ki so se ga med drugim udeležili tudi slovenski in črnogorski gospodarstveniki. Društvo je dobilo ime po

pokojni Vidi Matjan, priljubljeni glasbeni ustvarjalki in pedagoginji slovenskega rodu. Po njej se imenuje tudi glasbena šola v Kotarju. Poglavitni namen novega Slovenskega društva »Vida Matjan« je predvsem v tem, da poveže v Črni gori živeče Slovence in z različnimi prireditvami pomaga krepiti njihov občutek slovenstva. Društvo jih bo bolje povezalo z matico ter spodbudilo sodelovanje med Slovenijo in Črno goro. Polonca Flego

Državni sekretar dr. Jesih marca na delovnem obisku v Srbiji Državni sekretar dr. Jesih se je 4. marca 2010 v prostorih Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu sestal s predstavniki vseh trinajstih v Srbiji delujočih slovenskih kulturnih društev na temo ustanovitve Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji. Nacionalni svet je telo, ki predstavlja posamezno nacionalno manjšino in v njenem imenu deluje kot partner v dialogu s srbskimi oblastmi na vseh revneh in glede vseh zadev, ki se tičejo problematike manjšine (jezik, izobraževanje, informiranje, kultura). Je tudi nosilec določenih kolektivnih manjšinskih upravičenj. Nacionalni svet se financira iz proračuna Srbije. Delovanje Nacionalnega sveta urejata Zakon o zaštiti prava i sloboda

nacionalnih manjina iz leta 2002 in Zakon o nacionalnim savetima nacionalnih manjina, ki velja od 11.09.2009. Dan pozneje, 5. marca 2010, je dr. Jesih obiskal slovenski društvi v Beogradu in Novem Sadu. Državni sekretar si je v Beogradu ogledal tudi možne nove prostore za Društvo Slovencev »Sava«, Beograd, ki ležijo na reprezentativni lokaciji na Terazijah. Polonca Flego

Minister Žekš in državni sekretar Jesih obiskala Kanalsko dolino Minister dr. Boštjan Žekš in državni sekretar dr. Boris Jesih sta v petek, 26. februarja 2010, obiskala Kanalsko dolino v sosednji Italiji. V Slovenskem kulturnem središču Planika v Ukvah sta se minister Žekš in državni sekretar Jesih srečala s predsednikom Središča g. Rudijem Barthalothom. Spoznala sta se tudi z učiteljicami slovenskega jezika kot izbirnega predmeta v Kanalski dolini, pogovoru pa je prisostvovala tudi predsednica Glasbene matice. Predsednik Bartholoth je predstavil delovanje Planike in s pomočjo sodelavcev orisal potek poučevanja predmetov v slovenščini na tamkajšnjih osnovnih šolah. V Naborjetu sta se minister in državni sekretar srečala s slovensko govorečim županom Aleksandrom Omanom, ki jima je po pogovoru razkazal tudi muzej v mestni hiši. Srečala sta se tudi s predsednikom ukov-

ške vaške skupnosti. Slovensko kulturno središče Planika bo svoj sedež v tem letu preselilo v hišo vaške skupnosti. Zvečer sta se minister Žekš in državni sekretar Jesih udeležila proslave v okviru Dneva slovenske kulture v Ukvah. Program prireditve, ki je potekal v slovenskem in italijanskem jeziku, so skoraj v celoti oblikovali nadobudni učenci in požrtvovalni učitelji slovenskih (glasbenih) predmetov tamkajšnjih šol. Polonca Flego

Moja Slovenija / April 2010

SLOVENCI V ITALIJI

Dan slovenske kulture v Kanalski dolini Letošnja proslava Dneva slovenske kulture v Kanalski dolini je imela poseben pečat, saj se je odvijala v novih prostorih večnamenskega kulturnega centra v Ukvah, ki so ga pridobili v prostorih bivše mlekarne. Pot do tega novega objekta ni bila lahka in je zahtevala veliko požrtvovalnega dela in pregovarjanj. Trud pa je bil poplačan, in v petek, 27. februarja 2010, je lahko potekalo osrednje praznovanje, namenjeno slovenski kulturi in njenemu očetu, pesniku Francetu Prešernu, v lepih in novih prostorih.

Da je bil to prvovrsten dogodek zaznamuje že dejstvo, da sta se srečanja udeležila slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu mag. Boštjan Žekš ter državni sekretar Boris Jesih, ki sta se tako seznanila s prizadevanji tamkajšnjih slovenskih organizacij pri ohranjanju narodne zavesti in jezika. SKS Planika, Glasbena šola Tomaža Holmerja in Glasbena matica namreč redno nudijo razne pouke in v pošolski dejavnosti zbirajo mladino. Ministra Žekša in sekretarja Jesiha je sprejel tudi župan iz Ukev Ivan Oman. 35-letnica ustanovitve Slovenske skupnosti na Goriškem V ponedeljek, 1. marca 2010, je v prostorih Kulturnega centra »Lojze Bratuž« v Gorici potekalo slavnostno zasedanje goriškega pokrajinskega sveta Sloven-

Moja Slovenija / April Marec2010 2009

ske skupnosti – zbirne stranke Slovencev v Italiji. Pred 35 leti, 1. marca 1975, se je namreč vršil ustanovitveni pokrajinski kongres, ki je tudi na Goriškem začel z gibanjem za politično enotnost Slovencev v Italiji. Na Tržaškem se je to začelo že v 60-ih letih, ko so demokratične skupine osnovale volilno listo Slovenska skupnost, ki je nastopila na volitvah in izvolila svojega predstavnika v deželni svet Avtonomne dežele Furlanije Julijske Krajine. Na slavnosti v Gorici so praznovanje začeli z državno himno, nato pa so bili prebrani odlomki iz zapisnikov ustanovitvenih srečanj. Sledila je okrogla miza z vsemi bivšimi pokrajinski tajniki SSk, ki je pokazala mnogovrstna stanja, v katerih so se predstavniki narodne stranke morali boriti za uveljavitev pravic in obrambe slovenskega etničnega oze-

mlja. Kljub velikim spremembam, ki so na začetku 90-ih let, na državni in deželni ravni, popolnoma spremenile italijansko politično sliko, se je SSk trdno ohranila na podlagi skupnih vrednot slovenstva, samostojnega političnega nastopanja in demokratične pluralnosti, danes pa dosega polovico slovenskega volilnega telesa v deželi FJK. Pred zaključkom je pokrajinski predsednik SSk Silvan Primožič podelil še strankina priznanja članom pripravljalnega odbora, ki je pred 35 leti poskrbel za vse potrebne organizacijske in formalne priprave za ustanovitev goriškega dela SSk. Priznanja so prejeli: Rado Bednarik (posthumno), Marijo Soban (posthumno), Marija Ferletič, Marjan Terpin, Damjan Paulin, Karlo Brešan, Andrej Bratuž, Benjamin Černic in Hadrijan Koršič. Julijan Čavdek

SLOVENCI NA KOROŠKEM

Devetintrideseta prireditev Koroška poje v Celovcu v govorici narečij V Domu glasbe v Celovcu je prvo marčno nedeljo potekala devetintrideseta prireditev Koroška poje. Pevska revija v organizaciji Krščanske kulturne zveze je v središče tokratne prireditve postavila narečje in jo poimenovala z geslom »Naša narečja v pesmi in besedi«. Dvorano glasbe so s svojo prisotnostjo polnili tudi Slovenci iz domovine. Sem so prišli iz Kluba Koroških Slovencev Ljubljana, Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva in Društva prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji.

V narečjih so na prireditvi zvenele pesmi Koroške v Sloveniji in Avstriji ter pesmi narečij Slovencev Benečije, Rezije in Istre v Italiji (Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba). Koroška narečja so v pesmih zaznamovali pevci iz Mežiške doline,

Podjune, Rožanske, Ziljske in Obirske ter narečno zapeli Moški pevski zbor Vres iz Prevalj, Rapatz Quintet s Krčanj, Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice, Rožanski muzikanti, Vaščani pojo iz Zgornje Vesce, pevska skupina Didldumdaj iz Rožeka in

Quintet Karnitzen. Pevsko prireditev so povezovali Franc Keužnik v podjunskem narečju, ki je »mornjel« po pliberško, Alex Schuster je »marnval« v rožanskem narečju, Urban Popotnig pa je »žabaril« v ziljskem. Narečje slovenskega zamejskega Krasa in Primorja sta predstavila Mateja Černic in Dario Bertinazzi. Slavnostni govornik na prireditvi Koroška poje dr. Janko Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zveze, je kot v vseh drugih svojih govorih posebej izpostavil skrb staršev, naj otrokom posredujejo materin jezik predvsem v domačem narečju, in da tega, kar družine zamudijo, šole ne morejo nadomestiti. Kot je dejal, ni lepšega jezika, kot je ta, ki se ga otrok nauči od mame. Dejal je še, da je ponosen, da je Krščanski kulturni zvezi uspelo pripraviti ta koncert, na katerem so bila predstavljena koroška narečja v pesmi in besedi. Marija Primc

Narodni svet koroških Slovencev ostal brez predsedstva Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) se ne bo razpustil, je pa odstopilo njegovo predsedstvo. Do ponovne seje bo posle vodil dosedanji predsednik Karel Smolle. Zahtevo predsedstva za razpustitev do 30. junija letos je od 48 članov Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) podprlo le 11, 34 jih je bilo proti, preostali so se vzdržali. Kot je znano, je predsedstvo samorazpustitev zahtevalo zato, da bi s tem naredili prostor za novo organiziranost slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Poleg NSKS-ja imajo na avstrijskem Koroškem še dve manjšinski organizaciji. Karl Smolle, ki je predlagal samorazpustitev, je s tem želel doseči dvoje: drugačen odziv Slovenije, morda tudi drugačno finančno podporo, in razpustitev drugih

dveh manjšinskih organizacij, da bi dobili eno in edino. Vseeno pa niso vsi menili, da bi razpustitev NSKS-ja nujno zagotovila boljše stanje. Ne verjamejo, da bi to pomenilo skrajno obliko protesta proti Dunaju in Ljubljani ter poziv, da stvari vzamejo v svoje roke. Menijo pa tudi, da jim razpustitev ne zagotavlja novega demokratično izvoljenega skupnega zastopstva. Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev za to ne kažeta pripravljenosti, so opozarjali. Po sprejetem odstopu sedanjega predsedstva NSKS bo posle organizacije do izvolitve novega vodstva na seji ZNP-ja 19. aprila vodil dosedanji predsednik Smolle skupaj z generalno sekretarko Angeliko Mlinar in predsednikom ZNPja Jožetom Wakounigom, ki pravi: »Seja ZNP je bila svetla ura parlamentarizma.

Koroški Slovenci smo dokazali, da smo zreli za parlamentarizem v svojih vrstah. Zahvaljujem se vsem članicam in članom ZNP za sodelovanje. Moja iskrena zahvala in priznanje velja dosedanjemu predsedstvu NSKS s Karlom Smollejem na čelu za vse dobro in vestno opravljeno delo v korist naši slovenski skupnosti na Koroškem. Naša dolžnost bo, da postavimo delo za našo skupnost na nove noge. Prednostni cilj je in ostane, da postavimo trdne temelje skupnemu, demokratično izvoljenemu zastopstvu. Le s takim zastopstvom bomo kos nalogam, ki nas čakajo v prihodnje. Prosim člane in članice ZNP kot neposredno izvoljene predstavnice in predstavnike naše slovenske skupnosti na Koroškem za podporo.« Povzeto po NSKS

Moja Slovenija / April 2010

SLOVENCI NA MADŽARSKEM

Murskosoboški škof na prvem obisku v Porabju Kako pomembno je bogoslužje in drugi cerkveni obredi v materinščini, kažejo izkušnje iz vseh okolij, kjer živijo Slovenci, bodisi v sosednjih državah bodisi po svetu. To velja tudi za Slovence na Madžarskem, zlasti v Porabju in v Sombotelu, Budimpešti in Mosonmagyarovaru, torej v krajih, kamor so se preselili iz domačih krajev. Ovrednotenju ohranjanja slovenske besede je bil namenjen prvi obisk novega murskosoboškega škofa dr. Petra Štumpfa v Monoštru oziroma Porabju, kamor ga je povabil slovenski generalni konzul mag. Drago Šiftar.

Poleg generalnega konzula so na pogovoru sodelovali: predsednika krovnih narodnostnih organizacij, predsednica Razvojne agencije Slovenska krajina in urednica tednika Porabje. Že ob umestitvi, ki se je je udeležil tudi sombotelski škof dr. Andras Vereš, je škof msgr. dr. Peter Štumpf za porabske Slovence povedal: „Čeprav živite v drugi državi in drugi škofiji, ste moje veselje in moja posebna skrb.“ Martin Ropoš v imenu Državne slovenske samouprave, Jože Hirnök iz Zveze Slovencev, Andreja Kovač iz Razvojne

agencije Slovenske krajine in Marijana Sukič, odgovorna urednica tednika Porabje, so škofa seznanili z aktualnim položajem Slovencev na Madžarskem, kamor sodi tudi versko življnje, večina naših rojakov pa je katoličanov. Narodnostni kraji ob meji so povezani tudi na cerkvenem področju – bogoslužne in druge obrede dvojezično opravlja

edini, gornjeseniški duhovnik Franc Merkli, s katerim se je škof pogovarjal ob koncu obiska v Porabju. Škof Peter Štumpf je predstavnikom Slovencem zagotovil pomoč iz Murske Sobote, konkretno kako bo potekala, pa se bosta dogovorila s škofom Andrasem Verešem v Sombotelu, kamor je že povabljen na obisk in pogovor. Škof je povedal, da bo kmalu v sodelovanju z evangeličanskim škofom mag. Gezo Ernišo in evangeličanskim škofom v Budimpešti uresničen tudi za manjšine pomemben projekt: izid dvojezične izdaje Nove zaveze Svetega pisma. Pogovarjali so se tudi o možnosti, da bi uredili v Martinju na Goričkem hišo pokojnega duhovnika Ivana Camplina, ki je desetletje maševal tudi na Gornjem Seniku, ko tam ni bilo slovenskega duhovnika. Dom zelo priljubljenega duhovnika na Goričkem in v Porabju naj bi postal stičišče sodelovanja in prijateljstva, nekako v duhu življenja in ravnanja pokojnega duhovnika. Besedilo in foto: Ernest Ružič

Nova igra Seničkih Zvejzdic – Seniških Zvezdic Nosilke kulture na porabskem podeželju so narodnostne oziroma dvojezične šole s sodelovanjem Zveze Slovencev in narodnostnih samouprav. Tako je bila vrsto let prepoznavna doma in v Sloveniji lutkovna skupina gornjeseniške dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča, zadnja štiri leta pa je ob folklorni zelo delavna gledališka skupina Seničke zvejzdice – Seniške zvezdice. Skupino vodi učiteljica in ravnateljica Ildiko Dončec Treiber, kratke igrice pa režira učiteljica Irena Kalamar iz Trdkove na Goričkem. Seničke zvejzdice so za letošnjo premiero pripravile pravljično igro Zlati pra-Zlati prah in se predstavile pred prepolno dvorano gornjeseniškega kulturnega doma. V igri so nastopili Henrietta Škaper, Bettina Bajzek, Estera Gyeček, Sabina Žohar, Adam Čuk in David Voura. Po domači premieri nastopajo po drugih porabskih in goričkih krajih, vsako leto se udeležujejo tudi območnih srečanj

Moja Slovenija / April Marec2010 2009

otroških gledaliških skupin v Murski Soboti. V Porabju imajo gledališke skupine še toliko večji pomen, ker je znanje slovenskega jezika in tudi narečja sorazmerno skromno, z govorjeno besedo pa spodbujajo učenje materinščine. Dober obisk na Gornjem Seniku je stalnica, s katero se lahko pohvali največja narodnostna vas na Madžarskem, v kateri poje mešani pevski zbor Avgust

Pavel, ustanovljen pred več kot sedemdesetimi leti. Z Gornjega Senika je tudi vzpodbudna novica, da bodo še letos temeljito obnovili vaški kulturni dom, zgrajen leta 1956. Denar za obnovo sta občina in narodnostna samouprava dobili iz evropskih skladov, tudi za ureditev nekdanjega župnišča v tem kraju. Besedilo: Ernest Ružič

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

I. Konferenca Slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije Svetovni slovenski kongres pripravlja I. konferenco slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala 27. in 28. maja 2010 na Pravni fakulteti v Ljubljani. Na podlagi naših več kot desetletnih izkušenj pri organizaciji konferenc slovenskih zdravnikov, znanstvenikov, gospodarstvenikov, arhitektov, gradbenikov, glasbenikov in planincev iz sveta in domovine želimo zdaj to prakso razširiti tudi na področje prava. Glavni namen konference je medsebojno spoznavanje in povezovanje vseslovenske pravne stroke. Konferenco pripravljamo v sodelovanju s Pravno fakulteto v Ljubljani, Zvezo društev pravnikov Slovenije ter posamezniki iz sveta in Slovenije. V programu želimo predstaviti vsebine iz mednarodnega in evropskega prava ter izkušnje dobre prakse iz tujine. Sodelovali bodo ugledni gostje, ki delajo v tujini kot tudi tisti, ki svoj poklic opravljajo v slovenskem prostoru. Glavne točke programa so: • pravni položaj Slovencev v tujini • mednarodni mehanizmi sodnega varstva • utrinki iz pravne prakse • pravo med univerzalnim in lokalnim • odprta vprašanja EU • nove tehnologije, nova svetovna stvarnost in pravna ureditev Vljudno Vas vabimo, da se konference udeležite. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Upravno pisarno SSK, telefonska številka: 00386 1 24-28-550, e-naslov: info@slokongres.com.

Moja Slovenija / April 2010

SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

Prva veja rastoče knjige slovenskega izseljenstva V sredo, 24. marca, ob 13. uri se je v prostorih Združenja Slovenska izseljenska matica (SIM) odvijala otvoritev Prve veje Rastoče knjige slovenskega izseljenstva.

Razstava Skriti obrazi Aleksandrije – šolske sestre in aleksandrinke je bila na Združenju Slovenska izseljenska matica odprta od 3. do 26. februarja.

Združenje Slovenska izseljenska matica je v letu 2004 z razstavo knjižnih del slovenskih izseljencev postala del Rastoče knjige, po šestih letih pa lahko

Moja Slovenija / April 2010

že govorimo o prvi veji Rastoče knjige Slovenskega izseljenstva. Slovenski rodovi na tujem svojo izjemno duhovno moč dokazujejo s svojo knjižno pro-

dukcijo, ki je stara skoraj toliko kot izseljenstvo. Na otvoritvi Prve veje Rastoče knjige je po uvodnem nagovoru predsednika Združenja SIM Sergija Pelhana, namen projekta Rastoče knjige predstavila Cvetka Selšek, predsednica Društva Rastoča knjiga. Izrazila je svoje zadovoljstvo, da se po letu 2004 razširitev literarnih del slovenskih izseljencev nadaljuje. Dejstvo je, da je knjiga v svoji natisnjeni besedi ključ do narodnostne samozavesti. Prav iz tega razloga je po mnenju Cvetke Selšek izredno pomembno, da se kulturna identifikacija Slovencev nadaljuje skozi literarna dela in ne utopi v poplavi multimedijske ponudbe. Naslednji je Rastočo knjigo slovenskih izseljencev pozdravil predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič. Da smo Slovenci le raznolike veje iste krošnje, ki izhaja iz nacionalnega debla, ne glede, kod nas nosi usoda, ga navdaja z zadovoljstvom. Dejal je tudi, da nam je poleg iznajdljivosti in marljivosti skupna beseda, ki Slovence združuje in razlikuje od drugih. Po Kavčičevem mnenju je beseda ena najvažnejših prvin identitete in trdno sidro v valovih globalizacije. Minister za Slovence po svetu dr. Boštjan Žekš, ki je razstavo odprl, je v svojem nagovoru poudaril, da je med Slovenci doma in po svetu vedno najti kakšne razlike, tisto, kar nas druži, pa je jezik. Naša identifikacija nas ohranja Slovence, zato je vesel, da se projekt Rastoče knjige širi tudi čez meje matične države in zaobjema vse Slovence po svetu. Prva veja rastoče knjige slovenskega izseljenstva je posvečena predvsem memoarski literaturi, ki ima posebno težo zaradi svoje dokumentarnosti. Je dragoceno dopolnilo zgodovine slovenskega izseljenstva in dokaz nikoli pretrganih duhovnih vezi med izseljenci in prvotno domovino. Vesna Vukšinič

RAFAELOVA DRUŽBA

Višarje praznujejo! 650. let romarske poti treh narodov: Slovencev, Italijanov in Avstrijcev

Višarski »romarji treh Slovenij«

Kako se je pravzaprav začela pred 650 leti božja pot, ki je prek čudežev in nenavadnih dogodkov na Svete Višarje privabljala številne romarje? Staro izročilo pravi, da je leta 1360 neki pastir iz Žabnic iskal izgubljene ovce. Našel jih je na vrhu Višarij, klečeče okoli brinovega grma. Začudeni pastir je zagledal sredi grma lesen kip Marije z Jezusom. Kip je odnesel v župnišče v Žabnice, kjer ga je župnik pospravil v omaro. Toda naslednji dan je bil kip spet na gori in ovce okrog njega in isti prizor se je ponovil tudi tretjega dne. Žabniški župnik se je obrnil na oglejskega patriarha in mu povedal vso zgodbo. Patriarh je ukazal, naj postavijo na kraju, kjer so kip našli, kapelico. Cesar Jožef II. je leta 1780 prepovedal romanja na Višarje, kar je vernike zelo prizadelo. Obrnili so se prav na cesarja Leopolda II. na Dunaju, ki je po desetih letih zopet dovolil romanja. Cerkev je bila močno opustošena med prvo svetovno vojno. Marijin kip je bil rešen in je imel zavetišče dolgo časa v Mariboru in v Žabnicah, končno pa se je na kresni

večer leta 1925 vrnil na Višarje. Danes so Svete Višarje na višini 1790 metrov ena najbolj priljubljenih božjih poti Slovencev. Najbolj zagrizeni romarji se tudi danes povzpnejo na vrh gore peš po starodavni poti “Za mlini”. Ob pešpoti so bile še pred nedavnim skladovnice polen, ki so jih romarji v spokornosti nosili k Mariji na Višarje za ogrevanje romarskih domov. Zdaj polen ni več ob peš poti, večina romarjev in turistov pa se odloči za gondolo. Ob 650. letnici romarske poti bo na Višarjah posebej slovesno v nedeljo, 27. junija, ko bodo ob 11. uri v cerkvi somaševali videmski, krški in ljubljanski škof, sv. maši pa bo sledil kulturni program. Veseli smo, da je tudi Rafaelova družba tesno povezana s tem svetim krajem čudovitih razgledov. Od leta 1989 dalje se na Višarjah odvija tradicionalno Romanje treh Slovenij. Ob tej priložnosti se na tromeji zberejo Slovenci iz zdomstva, zamejstva in matične Slovenije. Nekdaj je bilo to predvsem srečanje tistih, ki so si močno želeli domov, a so lahko prišli samo na njegovo obrobje. Danes je se-

veda drugače, Slovenci pa se pri Višarski Kraljici še vedno zbirajo v duhu edinosti in povezanosti. Letos se bomo zbrali na Svetih Višarjah v nedeljo, 1. avgusta. Prisluhnili bomo predavanju msgr. Jožeta Kopeiniga, rektorja Katoliškega doma v Tinjah na Koroškem, sv. mašo bo daroval novi ljubljanski nadškof dr. Anton Stres, pri maši in kulturnem programu pa bo sodeloval pevski zbor iz Augsburga. Obiskovalci naših srečanj že dolgo poznajo tudi Ehrlichov dom. Po obnovi je dom med letom še bolj obiskan. V njem se odvijajo poletni in zimski Višarski dnevi mladih, kjer se zbira slovenska mladina z vseh koncev Evrope, pa tudi Argentine, za oddih in različne programe pa ga najamejo razne skupine in tudi posamezniki. Bralce Moje Slovenije lepo vabimo, da se kdaj ustavijo v Ehrlichovem domu, mlade, da se udeležijo naših programov – konec julija in v zimskih mesecih – vsi pa ste dobrodošli tudi na praznovanju 650. obletnice in na Romanju treh Slovenij. Mihela Zaveljcina

Moja Slovenija / April 2010

IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU

50 let društva Slomšek v Belgiji Slovenski rudarji so že dolgo prisotni v belgijskem Maasmechelnu. Ker pa so nekateri hoteli poudariti svojo slovensko in krščansko identiteto, so leta 1960 ustanovili Slovensko katoliško pevsko in kulturno društvo Slomšek. Pri tem je imel veliko zaslug g. Vinko Žakelj, ki je kot izseljenski duhovnik skrbel za versko življenje rudarjev. V prvem zapisniku beremo cilje društva:

- gojiti slovensko cerkveno in narodno pesem; - s predavanji in izleti skrbeti za družabno življenje; - vzgajati slovenski naraščaj; - med člani gojiti versko in moralno življenje; - obiskovati in podpirati bolne člane; - poskrbeti za pogrebe članov; - med člani vzbujati duha bratstva in krščanske solidarnosti; - gojiti kulturne stike s Slovenijo in Slovenci po svetu (in to že leta 1960, ko Slovenije še ni bilo!); - negovati kulturne stike s tamkajšnjim prebivalstvom; - podpirati delo vsakokratnega slovenskega izseljenskega župnika. Petdeset let jim že uspeva slediti ciljem, zato so 20. februarja 2010 pripravili lepo proslavo. Najprej so v cerkvi sv. Barbare imeli zahvalno mašo, ki so jo darovali delegat slovenskih dušnih pastirjev v Evropi msgr. Janez Pucelj, Alojz Rajk in domači župnik. V bližnji dvorani je sledila slavnostna akademija. Prisotni so bili tudi visoki gostje: veleposlanica RS v Bruslju ga. Anita Pipan, domači podžupan Jef Albrechts, bivša ministrica Mojca Kucler Dolinar, predsednik Izseljenskega društva Slovenija v

Moja Slovenija / April 2010

svetu Boštjan Kocmur in več slovenskih društev iz okolice. V imenu občine Škofja Loka, ki je že deset let pobratena z občino Maasmechelen, je pozdravil Marko Krajnik. Žakljevo družino je predstavljal Stanko Žakelj. Izseljensko društvo Slovenija v svetu je na prošnjo društva Slomšek poskrbelo, da je na slavju zapel škofjeloški Trio Quartet, folklorni ansambel pa je izvedel lepo število slovenskih pesmi, ki so dopolnile druženje po prireditvi. Pevsko vzdušje je prispeval tudi moški zbor Slomšek pod vodstvom dirigenta Karlija Cverleta, ki je tokrat nadomestil dolgoletnega pevovodjo Vilija Roglja, odsotnega zaradi bolezni. Predsednik Boštjan Kocmur, ki se je udeležil proslave s petčlansko delegacijo SVS, je predsedniku Slomška Staniju Revinšku izročil priznanje društvu »za petdeset let uspešnega delovanja pri ohranjanju kulturne in narodne identitete med Slovenci v Belgiji«. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pa je pooblastil predsednika Kocmurja, da izroči njegovo jubilejno priznanje, nekaterim pevcem, ki jih še niso bili deležni, pa zlate in srebrne Gallusove značke za dolgoletno pevsko udejstvovanje. Veleposlanica Pipan je tudi izročila priznanje, ki ga je podelil Slomšku Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Gregor Batagelj

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Odtenki revščine in dobrodelnost Slovencev V mesecu marcu so številne dobrodelne ustanove, društva, fundacije in škofijske Karitas objavile podatke o razdeljeni pomoči v preteklem letu. Podatki prosilcev pomoči nazorno kažejo na težavne razmere številnih slovenskih družin in posameznikov, saj naraščajoče število brezposelnih povečuje tudi število prosilcev pomoči. Poraja se občutek, da se Slovenija utaplja v revščini, a površni vtis vara: Pravilno in celovito branje podatkov na drugi strani pokaže, da je dobrodelnost med Slovenkami in Slovenci močno prisotna. Zborniki in poročila, ki so jih ob svojih občnih zborih v marcu izdajale škofijske Karitas, odsevajo nesebično solidarnost in razdeljeno pomoč. V letu 2009, ko se je število prosilcev pomoči v primerjavi s predhodnim letom povečalo tudi do 35 %, so številne ustanove in posamezniki pomagali socialno najbolj ogroženim. Skupna vrednost pomoči otrokom, družinam, posameznikom in starejšim, ki jo je razdelila Slovenska Karitas, je presegla pet milijonov evrov, pomoč po vsej Sloveniji pa je prejelo 136.452 oseb. Revščina je bila vedno prisotna v vseh družbah in zgodovinskih obdobjih, vendar je predstavljala (in predstavlja) tudi merilo človekoljubnosti in senzibilnosti. Slovenska Karitas, tako kot druge humanitarne organizacije, s svojim delom blaži posledice brezposelnosti in drugih vzrokov revščine s pomočjo podjetij, donatorjev, posameznikov, Vlade RS in Evropske unije. NA KRATKO: Tomaževa proslava, na kateri so študentje Teološke fakultete Univerze v Ljubljani prejeli diplome, je potekala 1. marca 2010. Ob tej priložnosti je ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. dr. Anton Stres podelil tudi dve Ciril-Metodovi odličji SŠK. Za obsežno znanstveno-raziskovalno delo in predano služenje Cerkvi sta odličje prejela dr. Marijan Smolik in dr. Rafko Valenčič. Odličje sv. Cirila in Metoda so slovenski škofje podelili tudi restavratorskemu mojstru Mihi Leganu za restavratorsko in rezbarsko dejavnost. Papež Benedikt XVI. je 15. marca 2010 za novega celjskega škofa imenoval dosedanjega župnika mariborske stolne župnije sv. Janeza Krstnika msgr. dr. Stanislava Lipovška. Isti dan je za novega pomožnega škofa v Buenos Airesu papež imenoval duhovnika lazarista slovenskega rodu, 57-letnega Vinka Bokaliča Igliča. Msgr. Lipovšek bo škofovsko posvečenje prejel v soboto, 24. aprila 2010, v celjski stolni cerkvi sv. Danijela. Urška Baloh, tiskovni urad SŠK

Msgr. dr. Stanislav Lipovšek, novi celjski škof.

Moja Slovenija / April 2010

PISALI STE NAM

Delavnice za zdravo življenje v Puli

Slovensko društvo Istra je zelo aktivno. Že tretje leto zapored organizira delavnice Zdravo življenje. Srečujejo se vsak torek od 16:30 do 18:30 v Slovenskem domu v Puli ali pa kar v naravi. Izmenjujejo si svoje izkušnje, kuharske recepte ali pa nabirajo zdravilna zelišča. Delavnice Zdravo življenje so zelo priljubljene. Vodi jih dipl. psihologinja Alojzija Šehović, ki se poleg psihologije že petindvajset let ukvarja tudi z alternativnimi vedami. Cilj delavnic je vplivati na kakovost življenja v Puli živečih Slovencev, izboljšati duševno in telesno zdravje in počutje, pripravljati tradicionalne jedi po receptih naših babic (beli žganci, ajdova pogača, prleški krapec z ocvirki, koruzna zlevenka, hren na različne načine …), nabiranje, spoznavanje zdravilnih rastlin in njihova uporaba. Delavnice so praktične in poučne. Razdeljene so na dva dela. Prva ura je predavanje iz različnih področij, kot so zdravilstvo, psihologija, fitologija ali nutricistika. Drugi del je bolj praktične narave. Pripravljajo različne

Moja Slovenija / April 2010

jedi in zdravilne pripravke. Na koncu pa vse, kar skuhamo, tudi z veseljem pojemo. Delavnice obiskuje 18 članic med 37. in 87. letom starosti, ki tako predstavljajo kar tri generacije. Naj vam zaupamo še recept za prleški krapec. Iz krušne moke zamesite krušno

testo. Razvaljajte ga na debelino prsta. Na razvaljani krapec v kupčkih nanesite zaseko. Pecite dvajset minut na 200 stopinjah Celzija. Zraven lahko postrežete kislo mleko ali kaj podobnega. Dober tek! Alojzija Šehović

PISALI STE NAM

Kulturni večer v Torontu

Med programom ob 20.obletnici KSK. Z leve proti desni: Jerry Ponikvar, dr. France Habjan, veleposlanik RS v Kanadi g. Tomaž Kunstelj, predsednik VSKO Marjan Kolarič, ga. Kolarič, prof. dr. Jože Trontelj, predsednik KSK Frank Rihar, Anthony Seljak, Štefka Pavlin, Leander Škof, Tjaša Škof, Foto: Milena Sorsak V Torontu je bilo 13. marca letos slovesno praznovanje ustanovitve slovenske skupnosti Kanadski slovenski kongres. Pripravili so bogat kulturni večer. Pozdravni govor je imel Frank Rihar. Slavnostni govornik pa je bil nevrolog in predsednik SAZU prof. dr. Jože Trontelj. Sledil je koncertni del prireditve s folklorno skupino Nageljčki, ženskim pevskim zborom Plamen, recitali dr. Toneta Kačinika, klavirski nastop pianistk Nastasije in violinistke Julije Zibrat. Prireditev se je zaključila s slavnostno zahvalo in zakusko. Kanadski slovenski kongres (KSK) je član Svetovnega slovenskega kongresa. Nastal je v času slovenske osamosvojitve. KSK upravlja federalni odbor in ima svoj statut. Je prostovoljna in neprofitna organizacija. Vseh preteklih 20 letih se je med slovensko skupnostjo v Kanadi prizadeval uresničevati ideale Svetovnega slovenskega kongresa, katerega glavni namen je ohranjanje slovenstva in povezovanje rojakov med seboj v domovini, zamejstvu in po svetu. Zato pri svojem delovanju spodbuja duh vzajemnega delovanja, strpnosti in medsebojne povezanosti. KSK se zaveda svojega poslanstva in veliko prispeva k slovenski spravi. Kongres je bil ustanovljen 25. maja 1990 v starostnem domu Lipa. Postavili so mate-

rialne temelje Svetovnemu slovenskemu kongresu. Leta 1990 so v Celovcu organizirali in financirali urad Inciativnega odbora SSK in nastavili dva organizatorja. Tajništvo pa se je kmalu zatem preselilo v Trst. Ob osamosvojitvi Slovenije 25. in 26. junija 1991 je družno z GZS v veliki galeriji Slovenijalesa v Ljubljani otvoril razstavo umetnika Božidarja Kramolca iz Toronta. Na uradnem odprtju so bili predstavniki slovenske vlade in cerkve. Leta 1993 je zbiral denar in poslal prim. dr. Janezu Kranjcu iz mariborske bolnišnice transportni zaboj zdravniške opreme in 40 novih bolniških vozičkov. KSK je bil pobudnik in soorganizator Odbora za poplave v Sloveniji, v Savinjski dolini in Posočju leta 1990 in 1991. Slovenski Karitas so poslali 134.000 dolarjev. KSK je bil soorganizator pri skupnem odboru »Slovenski Sklad« pri izvedbi pomoči opustošeni Sloveniji in namenili slovenski vladi 502.000 dolarjev. Leta 1994 so poslali dva kontejnerja hrane, oblek in zdravil hrvaškim beguncem na Reko. Pomagali so pri vračanju slovenskih rojakov iz Argentine in nabirko 17.000 dolarjev poslali Rafaelovi družbi. 2005 so izdali znanstveno delo dr. Janeza Vintarja pod naslovom Od lipe do javorja. Veliko izvodov so podarili kanadskim in slovenskim

knjižnicam. KSK je organizator in pobudnik Srečanja slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije leta 2006 v Gorici in Novi Gorici. Vsako leto organizirajo srečanja kot je bilo letošnje v Torontu. Nanje redno vabijo tudi vidne predstavnike slovenske vlade in javnega življenja. Povzeto po glasilu Kongresne misli

Slavnostni govornik nevrolog, predsednik SAZU prof. dr. Jože Trontelj Foto: Milena Sorsak

Moja Slovenija / April 2010

KOLEDAR PRIREDITEV Prireditve in srečanja v Sloveniji Ljubljana do 30. 4. – Beremo v rastlinjaku – zimsko-pomladanska izvedba Knjižnice pod krošnjami. Od februarja do maja 2010: torki, srede in četrtki 11.00–17.00, sobote in nedelje 11.00–15.00. od 7. do 9. 5. – 43. Šalamunov memorial (svetovni pokal v športni gimnastiki) Novo mesto do 2. 5. – Božidar Jakac: Spomini na železni svet. Ob 110-letnici rojstva Božidarja Jakca. Jakčev dom, Sokolska ulica 1, Novo mesto Škocjan 18. 4. – Tradicionalni pohod ob ponoru reke Reke Piran 24. 4. in 25. 4. – Solinarski praznik ob prazniku Sv. Jurija Bled 24. 4. in 25. 4. – Tradicionalna prvomajska veslaška regata od 28. 5. do 30. 5. – Svetovni pokal v veslanju Volčji Potok od 24. 4. do 2. 5. – Razstava tulipanov, cvetlična razstava, razstava vrtnarstva, vrtne opreme in vrtnarski sejem Maribor 17. in 18. 4. – Mednarodna razstava psov vseh pasem in specialne razstave psov 15. in 16. 5. – Svetovni pokal v gorskem kolesarjenju, XCO in DH (disciplinski kros in spust) Ptuj od 21. do 24. 5. – 21. dobrote slovenskih kmetij Bohinjska Bistrica od 22. 5. do 5. 6. – 4. mednarodni festival alpskega cvetja

Prireditve izven Slovenije SRBIJA Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo »Sava« Redne vaje pevskega zbora so ob torkih in petkih od 18. do 20. ure v prostorih društva. Srečanja članov in klubske aktivnosti so vsako sredo od 18. do 20. ure v prostorih društva, ul. Višegradska 23, Beograd. http://www.drustvosava.org Društvo Slovencev Kredarica, Novi Sad Prostori društva, knjižnica in tajništvo so odprti vsak ponedeljek in sredo od 15.30 do 17.30 ali pa večkrat, po dogovoru. Dopolnilni pouk slovenščine za odrasle je vsak torek od 17.00 do 21.30 (tri skupine) in vsako nedeljo za otroke od 15.00 do 17.00 (dve skupini) v prostorih društva. Redne vaje zbora so ob torkih in sredah od 18.00 do 20.00 v prostorih Židovske občine, Jevrejska 11. Redne vaje igralnega ansambla so ob torkih od 18.00 do 20.00 v Visoki šoli strokovnih študijev za izobraževanje vzgojiteljev, Petra Drapšina 8. Konzularni dan poteka vsako prvo sredo v mesecu v prostorih društva (člani lahko opravljajo svoje administrativne zadeve: vloge za državljanstvo, vize, potne liste in podobno). Informativna oddaja o dejavnostih društva poteka zadnji teden v mesecu, na novosadski TV Kanal 9.; http://www.kredarica.org.rs Društvo Slovencev Kula; http://www.drustvokula.org.rs

BOSNA IN HERCEGOVINA Slovensko kulturno društvo Cankar, Sarajevo Društvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si lahko izposojate knjige in berete časopise. Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako soboto od 9.00 do 13.00. Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15. Vaje zbora Camerata Slovenica so vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.45.; http://www.skdcankar.ba Društvo Slovencev Lipa Prijedor V septembru se pričenja peto leto dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki poteka vsako nedeljo med šolskim letom. Radijska oddaja Slovenija u nas je na sporedu vsakih petnajst dni na FRRE RADIU PRIJEDOR že četrto leto. Oddaja traja 30 minut. http://www.slovenci-prijedor.com Društvo Slovencev Republike srbske Triglav, Banja Luka Dopolnilni pouk slovenščine v Slatini (OŠ Holandija) ob sredah od 16.30 do 18.15. Dopolnilni pouk slovenščine v Banja Luki (Klub nac. manjšin) ob sobotah od 9.00 do 13.05. Mešani pevski zbor, Klub nac. manjšin Banja Luka, redne vaje ob sredah in petkih od 19.00 do 20.30. Knjižnica ob sredah in petkih od 09.00 do 13.00. Sestanki izvršnega odbora Društva vsak drugi in četrti torek v mesecu ob 19.00. Klub nac. manjšin Banja Luka Delo v odborih prvi in tretji torek v mesecu ob 19.00. Klub nac. manjšin Banja Luka; http://www.udruzenjetriglav.com MAKEDONIJA Slovensko združenje France Prešeren Skopje Srečanja so vsak prvi ponedeljek v mesecu, po potrebi pa tudi večkrat. V septembru se je pričel dopolnilni pouk slovenščine. http://www.francepreseren.org.mk Slovensko društvo TRIGLAV Bitola; http://www.triglavbitola.mk ŠVEDSKA Kulturno društvo Slovenija, Olofstrom 1. 5. – Balinarski turnir 22. 5. – Romanje v Vadsteno 30. 5. – Slovenska maša v Olofstromu in Nybru Likovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od avgusta do decembra od 16.00 do 19.30 Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.30 do 16.15 Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija krožek, to je trikrat mesečno ob nedeljah od 15.00 naprej. Slovenska zveza na Švedskem http://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet.htm FRANCIJA A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d’Origine 11. 4. – Koncert zbora v Verdunu 24. 4. – Koncert zbora v Aumetzu in glasba z ansamblom Zasavci 15. in 16. 5. – Koncert zbora v Mondercangeu (Luksemburg) 22. 5. – 14. srečanje v Maasmechelnu (Belgija) http://www.kridel.net/ATSO/index.html

Društvo Slovencev Planika, Zrenjanin Druženje vsako prvo sredo v mesecu ob 17.00. Dežurstvo v ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter v sredo od 17.00 do 19.00. Šola slovenskega jezika za starejše skupine vsak četrtek do 19.00 do 21.00, za mlajši skupini ob sobotah od 9.30 do 13.30. http://www.planikazr.com

Slovensko rudarsko društvo Jadran iz Freyming-Merlebacha Redne pevske vaje moškega pevskega zbora so dvakrat mesečno ob sredah ob 20.00. Redne pevske vaje mešanega pevskega zbora so ob petkih ob 20.00. Redni sestanek odbora društva Jadran je predzadnji četrtek v mesecu ob 19.30 uri (društveni prostori so vedno odprti pol ure prej).

Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Niš www.sksfrancepresernnis.org.yu

Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija (CHATILLON); http://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com

HRVAŠKA Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Redne dramske vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po dogovoru. Vaje Mešanega pevskega zbora so ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru. Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.30. Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00. Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00. Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00. Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00. Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 16.00. Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz Dopolnilni pouk slovenščine v Osijeku vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Filozofska fakulteta, L. Jagera 6. Srečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00.; http://skdstankovraz.blog.hr Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom, Zagreb 13. 4. ob 19.00 – Gostovanje književnika Toneta Partljiča v okviru projekta Dolga prijateljstva, v katerem bodo v kulturnem programu sodelovali učenci in profesorji iz OŠ Brežice, OŠ Ivana Cankarja iz Zagreba in učenci češčine iz Češke besede iz Zagreba. Obeležili bodo tudi svetovni dan knjige. 13. 4. ob 19.00 – Obeležitev 200-letnice rojstva skladatelja Frederica

Chopina pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije Zagreb in Veleposlaništva Republike Poljske Zagreb. 23. 4. ob 17.30 – Letni zbor krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije – Zagreb 28. 4. ob 19.00 – Razstava – retrospektiva karikatur legendarnega karikaturista Otta Reisingerja; www.slovenci.hr

Moja Slovenija / April 2010

Slovensko društvo Planika – Association Planika http://assoplanika.servhome.org NIZOZEMSKA Slovensko pevsko društvo Zvon; http://www.zvon.nl POLJSKA Društvo Triglav – Rysy; http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM SD Planika 17. 4. ob 19.00 – Društveni večer in pikado turnir SD Slovenija Rüti 17. 4. ob 18.00 – Materinski dan SPD na Predarlskem 8. 5. – Društveni izlet Slovensko planinsko društvo Triglav, Švica; http://www.triglav.ch SD Kulturni most Švica-Slovenija, Bern od 22. 5 do 28. 5. – Binkoštno romanje po Franciji Slovenska misija v Švici in Liechtensteinu 13. 5. ob 18.00 – Romanje ob vnebohodu. Maria im Ahorn Zürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih

praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije. Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00. Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00. Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15. Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00. Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00. Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00. Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30. Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30. Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30. St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15. Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30. Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30. http://www.slomisija.ch Združenje ženevskih Slovencev; http://www.slovenci.org AVSTRIJA Krščanska kulturna zveza Celovec; http://www.kkz.at Pavlova hiša – Pavelhaus 15. 4. ob 19.30 – Branje: krivopétnica. Lirika Rezke Kanzian v slovenskem in nemškem jeziku 23. 4. – Branje: Mathias Grilja iz svoje knjige 40 dni patosa. Vaje v pozornosti, ki je izšla pri Pavlovi hiši, v okviru literarnega Festivala ljubezni v Murski Soboti 24. 4. ob 15.00 in 17. 00 – Vodenje kuratorja Güntherja Eisenhuta skozi razstavo Erotika in Pornografija – 1900–1970 Premik meja 24. 4. ob 18.30 – Branje dveh avtoric, Rezke Kanzian in Eve Petrič, v slovenščini in nemščini v okviru literarnega Festivala ljubezni od 28. 5. do 12. 6. – Razstava keramike zbiratelja Fritza Gombocza http://www.pavelhaus.at Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK) http://www.ksssk.at Radio Dva Radio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00. ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora.Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po internetu v živo: http://www.radio-dva.at Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ) http://www.ssz.at Slovensko šolsko društvo v Celovcu; http://www.mladinskidom.at Strojni krožek Podjuna; http://www.maschinenring.at NEMČIJA Bavarsko-slovensko društvo 12. 4. ob 18.30 – Mednarodno srečanje 13. 4. ob 18.00 – Slovenska čitalnica; http://www.bayern-slowenien.de Slovenska katoliška misija Mannheim Mannheim – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v Marii Frieden ob 10.30. Heidelberg – svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v AugenklinikKapelle ob 16.00. Herbolzheim pri Freiburgu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v Marii Sand ob 10.30. Vöhrenbach v Schwarzwaldu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 15.00. Buchen v Odenwaldu – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas). Rauental (Rastatt) – svete maše so vsako tretjo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti). Lebach v Saarlandu – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu v St. Michaelu ob 16.00.; http://www.skm-mannheim.de Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 München, Nemčija SKUD Triglav e. V. Reutlingen; http://www.skudtriglav-reutlingen.de SKUD Triglav, Stuttgart; http://www.triglav-stuttgart.de Kulturno društvo, Stuttgart; http://www.kd-slovenija.de ITALIJA Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) 18. 4. – 15. Spust po Vipavi Od 5. do 22. 5. – 9. mednarodni nogometni turnir U10. Štandrež - Gorica Zveza slovenske katoliške prosvete; http://www.zskp.org Amatersko športno društvo Sokol iz Nabrežine pri Trstu Tečaj Minimotorike (za letnike od 2004 do 2006) vsako sredo od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici. Tečaj Motorike (za letnike od 2001 do 2003) vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 ter vsako sredo od 17.15 do 18.15 v občinski telovadnici v Nabrežini. Treningi Minivolleya (za letnike od 1999 do 2001) vsak ponedeljek v telovadnici srednje šole v Naselju San Mauro, Sesljan, od 16.30 do 17.30 ter ob petkih od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici. Treningi košarke za začetnike (za letnike od 1998 do 2000) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 ter vsako sredo od 18.15 do 19.30 v občinski telovadnici v Nabrežini.

KOLEDAR PRIREDITEV Treningi moške košarke – skupina under 14 (za letnike 1996 ter 1997) vsak ponedeljek od 15.00 do 16.30, vsako sredo od 19.30 do 21.00 ter vsak petek od 19.00 do 20.30 v Nabrežinski občinski telovadnici. Treningi ženske odbojke – skupina under 14 (za letnike od 1996 do 1998) vsak ponedeljek od 19.00 do 20.30 v občinski telovadnici v Nabrežini,vsako sredo od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole v Naselju San Mauro, Sesljan, ter vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici. Treningi ženske odbojke – skupina under 16 (za letnike 1994 in 1995) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Nabrežini, vsak torek od 18.00 do 20.00 v telovadnici srednje šole na Proseku in vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici. Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinko http://www.kries.it Slovensko planinsko društvo Gorica Društvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20. Info: Aldo, tel.: 338 7995474; http://www.spdg.eu Študijski center Melanie Klein, Trst Vsak ponedeljek začetni tečaj slovenščine (18.00 do 19.30) in nadaljevalni tečaj slovenščine (19.30 do 21.00).; http://www.melanieklein.org Društvo slovenskih izobražencev Redna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30. Ulica Donizetti 3, Trst. Društvo Finžgarjev dom v sodelovanju z župnijo Opčine Začetni tečaj slovenščine vsak ponedeljek od 19.30 do 21.00. Zinkov dom, Opčine Nadaljevalni tečaj slovenščine vsako sredo od 19.00 do 20.30. Zinkov dom, Opčine Društvo Finžgarjev dom Mladinska gledališka skupina za srednješolce (vodi Julija Berdon, mentorica Lučka Susič) vsak petek od 18.00 do 19.00. Finžgarjev dom, Opčine Pravljične urice za otroke: pripovedovanje pravljic, likovne delavnice, izdelovanje lutk ... Vodi pedagoginja Urška Šinigoj. Vsako soboto od 10.00 do 11.00. Finžgarjev dom, Opčine Sklad Mitja Čuk, Opčine 10. 4. ob 20.30 – Odprtje razstave slikarke Beti Bricelj – GEOinFORMA. Bambičeva galerija 28. in 29. 4. – FestinvalOp – 2. mednarodno srečanje drugačnih gledališč v organizaciji Sklada Mitja Čuk in s sodelovanjem Barvane klape. V dvorani Prosvetnega doma Na Opčinah z začetkom ob 10.uri. Nastopile bodo gledališče skupine oseb s posebnimi potrebami iz Furlanije – Julijske krajine in iz Slovenije. Častni gost bo igralec Danijel Malalan. 8. 5. ob 20.30 – Odprtje razstave krajinarja Vincenza Cecheta. Bambičeva galerija 5. 6. ob 20.30 – Odprtje razstave likovnice in kostumografinje Marije Vidau. Bambičeva galerija Moja slovenščina: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle, za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. English for everyone: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Please, play with me: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Español para extranjeros: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite. Nemščina za vsakogar. V sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov. Rekerativni tečaji: Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo – sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Vsak dan inštrukcije in podpora šolskemu delu. Svetovalnica za vzgojo in razvoj po dogovoru. Družinska svetovalnica in družinska psihoterapija, ob petkih po dogovoru. http://www.skladmitjacuk.org SKD Barkovlje 24. 4. – Pokušina kruha, vina in olja Telovadba vsako soboto od 9.00 do 10.00, vodi Roberto Suppani. KD Slomškov dom Bazovica http://www.bazovica.com Društvo Marij Kogoj http://www.drustvomarijkogoj.org ASKD Kremenjak

11. 4. ob 11.00 – Proslava pri spomeniku v sodelovanju s sekcijo VZPI Jamlje-Dol 30. 4. ob 20.00 – Dvigovanje mlaja in tekmovanje v najslajši torti in najboljših piškotih Plesne skupine: - osnovnošolske in mlajše: vsako sredo, od 18.00 do 19.00, - srednješolske: vsak četrtek, od 18.30 do 19.30, - višješolke in večje: vsak petek do 19.00 do 20.30. Mladinski pevski zbor ima vaje vsako soboto od 11.00 do 12.00. Tečaj diatonične harmonike (za začetnike in nadaljevalce, posamezno ali v dvojicah) vsako sredo od 15.30 do 20.30. Lekcija traja eno uro.

SlovenSki Group, New York jfkamin@verizon.net

MOSP-SKK http://www.mosp-skk.blogspot.com Slovensko prosvetno društvo Mačkolje http://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus http://www.jacobusgallus.com

Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida) http://www.slovenskapalma.org

AVSTRALIJA Slovenski klub Jadran 8. 5. – Materinski dan. Plesna predstava in kratek kulturni program. Izbrali bodo mamico leto in jo nagradijo. 25. 6. – Dan Slovenije. Kresovanje in zabava. Slovensko društvo Adelaide 15. 4. – Dan Sončnic 26. 4. – Balinanje 3. 5. – Večerja ob materinskem dnevu 17. 5. – Balinanje 20. 5. – Dan Sončnic 8. 6. – Balinanje Pevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00 Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00. Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30 Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec. Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00. Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki. Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 odstotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah. Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland Bay Prvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu. C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV Melbourne Organizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri) Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji: slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00 Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30 Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au Internetne strani avstralskih Slovencev http://www.glasslovenije.com.au http://www.slovenianbusiness.com.au http://www.thezaurus.com ZDA Cerkev sv. Cirila, New York 62 St. Mark’s Place Maša v nedeljo ob 10.30. Prosvetna/kulturna ura/kosilo: vsako tretjo nedeljo od septembra do maja

Slovenia4You Foundation, New York http://www.slo4you.com Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, IL http://www.slovenian-center.org ClevelandSlovenian.com http://www.ClevelandSlovenian.com

KANADA Kanadsko-slovensko kulturno društvo, Winnipeg Slovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AM http://www.canadianslovenian.mb.ca Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00; http://www.theslovenian.com/radio Vseslovenski kulturni odbor; www.theslovenian.com Glasilo kanadskih Slovencev; www.theslovenian.com/magazine Kanadsko-slovenski kongres; http://www.slokongres.ca Kanadsko slovenska gospodarska zbornica; www.cdnslocc.ca Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo www.slovenianhistorical.ca Slovenska šola Župnije Brezmadežne www.brezmadezna.com/zupnija/sola Slovensko kulturno društvo Sava; www.savaclub.ca Slovenski park; www.slovenskipark.com Bled Planica Social Club; www.bled.ca Slovensko letovišče ; www.sloveniansummercamp.com ARGENTINA Slovenski dom San Martin 17. 4. ob 20.00 – Poslovilni koncert Slovenskega okteta 8. 5. ob 21.00 – Koncert Aleksandra Mežka 21. 5. ob 22.00 – Koncert Aleksandra Mežka z mladimi 11. 6. – 42. mladinski dan Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja: www.okenceslo.com.ar Slovensko podporno društvo Cordobe Pisarna je odprta vsako sredo od 17.00 do 19.00. Sestanek vsako sredo od 20.00 do 22.00. Tečaj slovenščine vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Po dogovoru tudi tečaji ob sobotah. Slovensko podporno društvo Cordobe bo skupaj z drugimi slovenskimi organizacijami, domovi in društvi razstavljalo na fotografski razstavi z naslovom Zgodovina Slovencev Cordobe v Buenos Airesu na ulici Avenidi Maja na Dan Slovenije 10. 4. od 16.00 do 20.00. Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos Aires Tečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček. Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar. Zveza slovenskih mater in žena – Asociacion Benefica Eslovena de Madres; http://www.slo.org.ar/zveza.html Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovena http://www.dsvas.com.ar Prekmurski arhiv v Argentini; http://www.slovencizvzhoda.com Slomškov dom; http://www.slomskovdom.org Zedinjena Slovenija; http://www.slo.org.ar Slovensko Prekmursko društvo iz Bernala – La Asociacion Mutual Eslovena Transmurana de Bernal Pisarna je odprta spet od 24. 3. 2010 10. 4. – dogodek »Buenos Aires Slovenija praznuje« v središču mesta Buenos Aires 11. 4. – obisk ministra dr. Boštjana Žekša v prostorih društva 17. 4. od 16.00 do 18.00 – tečaj slovenskega jezika v Trubarjevi šoli, vodi prof. Analija Čuček

Zgodilo se je tega meseca 2. aprila 1850 je začel v Ljubljani izhajati Ljubljanski časnik, prvi slovenski uradni list. 4. aprila 1883 v Mariboru zasveti prva električna žarnica. 5. aprila 1799 izidejo prve slovenske Kuharske bukve. S svojim izvirnim uvodom jih je objavil Valentin Vodnik. 8. aprila 1990 na prvih povojnih večstrankarskih volitvah v Sloveniji zmaga opozicijska koalicija Demos. 12. aprila 1869 se je v Ljubljani rodil slikar Rihard Jakopič. Jakopič je bil osrednja osebnost slovenskega slikarstva v prvi polovici 20. stoletja. Impresionistični slog slikanja so poleg njega izoblikovali še sodobniki Matej Sternen, Matija Jama in Ivan Grohar. Leta 1900 je bil soorganizator prve slovenske umetniške razstave.

14. aprila 1895 je Ljubljana doživela največji potres nove dobe: zemlja se je zatresla malo pred polnočjo na veliko noč. Potres je bil od 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici in 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici. 12. aprila 1678 je Janez Vajkard Valvazor na svojem gradu Bogenšperk ustanovil grafično podjetje, prvo te vrste na Slovenskem. 15. aprila 1968 je ljubljanska televizija začela oddajati večerni dnevnik v slovenščini, s čimer se je slovenščina v javnem in političnem življenju simbolično izenačila s srbohrvaščino. 16. aprila 1341 je Ludvik Bavarski povzdignil Friderika Žovneškega v grofa Celjskega. 29. aprila 1990 je slovenska skupščina sprejela odločitev o slovenski

državni himni. Njeno besedilo je sedma kitica Zdravljice Franceta Prešerna, melodija pa je vzeta iz istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla. 29. aprila 1874 se je v Kamniku rodil Rudolf Maister, slovenski general in pesnik ter borec za severno mejo. 29. aprila 1945 je bilo v Bogojini zborovanje, na katerem so Slovenci v Porabju izrazili željo, da bi se priključili Sloveniji. 29. aprila 1969 je izšla prva številka časnika Delo, ki je nastal z združitvijo časopisov Ljudska pravica in Slovenski poročevalec. 30. aprila 1871 je začela v Gorici izhajati liberalna Soča. Do odprave 29. januarja 1915 je bila najpomembnejši časopis na Goriškem.

Moja Slovenija / April 2010

MLADI MLADIM

Študentski zbori napolnili Slovensko filharmonijo Mesec marec je pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) že tradicionalno Mesec študentske kulture. Letošnji, že deseti po vrsti, se lahko pohvali z doslej največjim naborom najrazličnejših brezplačnih kulturnih dogodkov, katerih je več kot štirideset. Med njimi je bila tudi Revija študentskih pevskih zborov, ki ponuja priložnost, da se širši javnosti predstavijo različni pevski zbori iz vse države. Namen: približati zborovsko petje študentom Revija študentskih pevskih zborov je tradicionalni dogodek Meseca kulture ŠOU v Ljubljani, ki poteka že več let., na njej pa se predstavijo pevski zbori, ki delujejo na fakultetah ali samostojnih kulturnih društvih. »Namen projekta je študentom približati zborovsko petje kot enega od bolj razširjenih oblik kulturnega udejstvovanja pri nas, pevskim zborom pa omogočiti predstavitev v najlepši dvorani v Sloveniji, primerni za tovrstne dogodke – Veliki dvorani Slovenske filharmonije,«

Moja Slovenija / April 2010

je povedala Špela Juhart, vodja projekta Mesec kulture ŠOU v Ljubljani 2010. Nastopilo več kot 200 pevcev Nastopili so Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, Pevski zbor študentov Medicinske fakultete v Ljubljani – COR, Študentski pevski zbor Fakultete za upravo, Mešani mladinski pevski zbor Osti jarej, Gospel zbor Bee Geesus ter vokalni zasedbi Pushluschtae in Oktet 9. Skupaj je nastopilo več kot 200 pevcev. »Velikost, sestava, pripravljenost

in kakovost pevskih zborov je različna, saj so tudi delovanje zborov, resnost vaj in njihova usmerjenost različni. Po kakovosti gotovo izstopata oba akademska zbora (APZ Tone Tomšič in PAZ Vinko Vodopivec), prav vsi zbori in vokalne skupine, ki nastopajo na omenjenem dogodku, pa so po našem mnenju dovolj kakovostni, da si zaslužijo pozornost in priložnost za nastop,« je revijo ocenila Juhartova. Priložnost za vse Mešani mladinski pevski zbor Osti jarej iz Vidma pri Ptuju je sodeloval že na prvi

Reviji študentskih pevskih zborov. »Vabilo za nastop na reviji smo nato prejeli vsako leto, tudi letos,« je povedal zborovodja Dejan Rihtarič. »Na vabilo smo se zmeraj z veseljem odzvali, saj radi nastopamo, in na tej reviji je vedno zanimivo. Že tretje leto je potekala v zelo lepi dvorani Slovenske filharmonije in zmeraj je bila povsem polna obiskovalcev, skratka, gre za posebno doživetje,« je še povedal Rihtarič, sicer študent Akademije za glasbo v Ljubljani, ki zbor vodi že vse od nastanka pred petimi leti. Zbor je v letu 2009 izdal zgoščenko z naslovom Thank you for the music. Prvič

pa so na reviji nastopili pevci gospel zbora Bee Geesus, ki deluje v sklopu organizacije Študentfuter. Navdušili so s pestrim, netipičnim zborovskim programom. Tudi za njih je bila revija dobra priložnost, da se predstavijo. »Revija predstavlja izbor najboljših študentskih zborov, ki trenutno delujejo v Sloveniji. Veseli smo, da smo med njimi,« je udeležbo zbora na Reviji ocenil Matej Virtič, zborovodja. Mesec kulture ŠOU v Ljubljani že desetič Mesec študentske kulture je imel letos

največji nabor najrazličnejših dogodkov. V marcu se jih je zvrstilo več kot štirideset: koncerti, ustvarjalne in plesne delavnice, filmski in glasbeni večeri, fotografski natečaj, Rock izziv, gledališki predstavi, medfakultetno prvenstvo v Improligi … Muzeji, galerije in Kinoteka so ves teden ponujali brezplačen obisk za študente. Tudi letos so velik delež programa prispevali študenti umetniških akademij in drugih fakultet, ki so se kolegom z drugih fakultet predstavili z razstavo, modno revijo, koncertoma in dvema filmskima večeroma. PV

Moja Slovenija / April 2010

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE

Pripravila: Tatjana Vučajnk

Zavidljivo pisanje Ilustracija: Cimerman

Rešite križanki.

V spodnjih poljih poiščite in pobarvajte črki, ki sta skupni vsem besedam. 1.

Na zapis besede s črko j je potrebno še posebej paziti za črkama l ali n v besedah, kot so še: domišljija, zemeljski, izključiti, buljiti, čaplja, raglja, pentlja, pravljica; življenje, manjkati, prejšnji, vožnja, prihodnjik.

Moja Slovenija / April 2010

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE

Voščilo Voščilo je besedilo, s katerim voščimo ob pomembnih praznikih (rojstni dan, god, velika noč, novo leto, božič). Voščilo lahko izrečemo, to je ustno voščilo, ali pošljemo pisno voščilo. Če sporočevalec in prejemnik nista v enakovrednem odnosu in je med njima uradno razmerje, je tako voščilo uradno, med enakovrednimi sogovorniki pa je voščilo neuradno. Vljudno je, da besedilo napišemo lastnoročno.

Neuradno voščilo

Logatec, 2. 4. 2010

Dragi naši, te praznične dni naj vam mizo krasijo velikonočne dobrote. Velikonočni zajček naj vas razveseli s pisanimi pirhi in sladko potico. Vesele praznike. Brvarjevi S Trojan

Uradno voščilo

Dobova, 5. 3. 2010 Spoštovana gospa Kežman! Ob Vašem visokem jubileju se veselimo z Vami in Vam želimo veliko zdravja, veselja in prožnih korakov. Veseli in ponosni smo na najstarejšo občanko, ki je dolga leta sooblikovala kulturno dogajanje tako v domačem kraju kakor tudi na celotnem občinskem območju. Voščimo Vam: pogumno naprej! Svetniki občine Brežice

Moja Slovenija / April 2010

S KNJIGO V SVET

Pripravila: Tilka Jamnik

2. april 2010 – mednarodni dan knjig za otroke Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) je proglasila 2. april, rojstni dan Hansa Christiana Andersena, za mednarodni dan knjig za otroke. Vsako leto druga nacionalna sekcija ob 2. aprilu pripravi plakat in poslanico. Letos je bila to Španska sekcija IBBY; poslanico je napisal Eliacer Cansino, plakat pa je narisala Noemi Villamuza.

Knjiga te čaka. Poišči jo!

Nekoč, davno tega, je bila majhna barka, ki ni znala, ki ni zmogla pluti. Minili so tedni – eden, dva, tri, štiri, pet in šest – in mala barka je zaplula. Najprej se naučimo igrati in peti, šele nato brati. Z otroki iz moje soseske smo peli to pesmico, ko še nismo znali brati. Na ulici smo se prijeli za roke, sklenili krog in z glasovi tekmovali s črički, ko smo s svojo pesmijo vedno znova posnemali tožbo male barke, ki ni znala pluti. Včasih smo izdelali ladjice iz papirja in jih spuščali po lužah, kjer so potonile, še preden so dosegle breg. Tudi jaz sem kot zasidrana ladjica tičal v svoji soseski. Popoldneve sem preživljal čepeč na strehi, od koder sem opazoval zahajanje sonca in sanjaril o prihodnosti – nisem pa gotov, ali sem le strmel v prazno ali zrl v svoje srce – in si v mislih slikal čudoviti svet, ki pa je bil mojim očem še skrit. Za škatlami v naši garderobi je ležala knjižica, ki tudi ni mogla zapluti, ker je nihče ni bral. Kolikokrat sem šel mimo nje, ne da bi jo opazil! Papirnata ladjica, ki je obtičala v blatu: osamljena knjiga, skrita na polici za kartonskimi škatlami. Ko sem nekega dne nekaj iskal, sem se

Moja Slovenija / April 2010

s prsti dotaknil hrbta knjižice. Če bi bil knjiga, bi dogodek opisal z naslednjimi besedami: »Nekega dne je otroška roka pobožala moje platnice in moja jadra so se razpela in sem zaplula.« Kako sem bil presenečen, ko se je moj pogled končno ustavil na njej! Knjiga je bila majhna, z rdečim ovitkom in zlatim vodnim žigom. Pričakujoče sem jo odprl, kakor da bi našel skrinjo zakladov in hitel odkrivati njeno vsebino. Ni me razočarala. Že na začetku branja sem spoznal, da mi ponuja dogodivščine – junaštvo glavnih junakov, dobrih in zlih, ilustracije z opombami, ki sem jih prebiral vedno znova, nevarnosti, presenečenja ... Vse to me je vabilo v neznani svet, ki me je takoj pritegnil. In tako sem odkril, da je za našo sosesko reka, za reko morje in v njem barka, ki razpenja jadra. Prva barka, ki me je odpeljala v ta novi svet, se je imenovala La Hispaniola, lahko pa bi se imenovala tudi Nautilus, Rosinanta, Sinbadova ladja ali Huckleberryjeva Velika ladja ... Vse te barke bodo, ne glede na minevanje časa, vedno čakale na otroške oči, ki jim bodo s pogledom razpele jadra in zaplule z njimi ... Zatorej se ne obotavljaj. Vzemi knjigo v roke. Preberi jo in spoznal boš, da je ni barke na tem svetu, pa naj bo še tako majhna, ki se s časom ne bi mogla naučiti pluti, tako kot se je naučila mala barka iz mojega otroštva. (Prevod: Jana Ambrožič) Eliacer Cansino je študiral filozofijo na univerzah v Sevilli in Salamanci. Od leta 1980 poučuje filozofijo na srednji šoli. Napisal je več knjig za otroke in mladino, ki so prejele številne nagrade. Njegovo delo El Misterio Velazquez je bilo uvrščeno na Častno listo IBBY 2000, med 100 najboljših del 20. stoletja po izboru organizacije Fundaci-

on German Sanchez Ruiperez in na Anayin seznam stotih najboljših knjig stoletja Cien libros para un siglo, objavljen leta 2004. Noemi Villamuza je bila rojena v Palenciji leta 1971. Po diplomi iz likovne umetnosti na Univerzi Salamanca se je posvetila knjižnim ilustracijam. Do sedaj je ilustrirala 30 knjig za otroke in mladino ter prejela več nagrad, med njimi tudi nagrado »Premio Junceda« za najboljšo ilustrirano knjigo za odrasle. April je mesec knjige, saj je 23. april svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Na ta dan si v Kataloniji ljudje podarjajo knjige in rože, v Sloveniji pa okrog tega dneva pripravijo v Ljubljani in še v nekaterih slovenskih mestih Slovenske dneve knjige. Letošnji 23. april bo za Ljubljano še posebej svečan, ker bo tedaj za eno leto prevzela naslov Ljubljana 2010 – Svetovna prestolnica knjige. Kako naj praznujemo vse te praznike? Vsekakor tako, da si kaj imenitnega preberemo! Slovenci po svetu boste zagotovo posegli po kakšni slovenski knjigi in jo prebrali tudi svojim otrokom, v prijetnem družinskem krogu. Naj vam bo lepo!

Nagradno vprašanje: Otroci, sporočite nam, katero slovensko knjigo si želite prebrati. Odgovor pošljite na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija ali urednistvo@mojaslovenija.net

S KNJIGO V SVET

Moja Slovenija / April 2010

KNJIŽNA POLICA Matevž Lenarčič

Slovenija izpod neba Učbenik Poigrajmo se slovensko je namenjen začetnemu poučevanju otrok, starih od 7 do 10 let, ki živijo v tujini in se učijo slovenščino kot tuji jezik. Gradivo obsega deset enot za 100 ur pouka, časovna razporeditev pa je prepuščena učitelju. Teme so blizu spoznavnemu svetu učencev in nakazujejo medpredmetno povezovanje. Skozi učbenik učenca vodita Zala in Peter ter njuni prijatelji.

V množici knjig, katerih osrednja tema je Slovenija, zavzema prav posebno mesto najnovejša knjiga z naslovom Slovenija izpod neba. Njen avtor, diplomirani biolog, fotograf in letalec, je namreč tisti Slovenec, ki je leta 2004 v 80 dneh z ultralahkim letalom obletel severno poloblo in si tako iz zraka ogledal velik del sveta. V zadnjih treh letih je ekstenzivno ogledovanje sveta zamenjal za intenzivno in nadrobno proučevanje Slovenije, njene naravne, biotske in kulturne raznovrstnosti. S svojim ultralahkim letalom domače izdelave (Pipistrel) je opravil 220 poletov, preletel 100.000 km in posnel 120.000 fotografij. Dejstvo, da je v knjigo s 320 stranmi uvrščenih le nekaj več kot 300 aeroposnetkov, priča o tem, da je bila selekcija posnetkov izjemno ostra in zahtevna. Zato pa smo dobili tudi izjemno kvalitetno delo, ki je v vseh pogledih lahko v ponos avtorju, založbi Mladinska knjiga ter vsem Slovencem doma in po svetu. “Pogled na Slovenijo je veličasten,” pravi avtor sam. “Spodaj so čudovite gore, smaragdne reke, modrooka jezerca, ki jih povezujejo

Moja Slovenija / April 2010

V osrčju Konjiške gore najdemo ostaline zelo pomembne Žičke kartuzije, nekoč celo metropole tega strogega meniškega redu.

KNJIŽNA POLICA vidne in nevidne črte, valovanja in sevanja. Vso to lepoto objamemo z enim pogledom.”Avtorjev pogled na Slovenijo pa ni zgolj romantičen, temveč tudi kritičen. Kritičen je zlasti do tega, kako lahkomiselno in neodgovorno ravnamo s prostorom, ki nam ga je namenil Bog, kot bi rekel Ivan Cankar. Razočaran je zlasti nad nepremišljenimi posegi v prostor, novodobnim urbanizmom in malomarnim odnosom do narave (odlagališča, odpadki …). Zanj so lepa le srednjeveška jedra slovenskih mest – poleg naravnih lepot, seveda. Tisto, kar nastaja v arhitekturnih ateljejih v zadnjih letih, je zaradi udinjanja načrtovalcev kapitalu prava katastrofa. Tudi zato je za Matevža Lenarčiča Slovenija samo ena od mnogih najlepših dežel na svetu, in nikakor ne edina. Zato bi veljalo avtorju predlagati, da v naslednji knjigi prikaže tudi ta ne tako lepi obraz Slovenije. Vsebina knjige Vsebinsko je knjiga razdeljena na osem poglavij: Ob smaragdni reki; S Krasa na morje; Zgodba najdaljše slovenske reke; Prek tolmunov in brezovih gajev; Po dolini gradov; Med Savinjo in Sotlo; Po poti pohorskih voda; Pomursko gričevje in ravnice. Različno dolge uvode k vsakemu poglavju je napisal avtor sam. To niso kakšni dolgočasni in suhoparni opisi, marveč so začinjeni z živimi vtisi, ki so se letalcu porajali pri preletu določenega območja. Slovenija v tej knjigi potemtakem ni razdeljena na v geografiji uveljavljene pokrajine, pač pa je avtor v večini primerov sledil tokovom rek, kar je razvidno že iz naslovov poglavij. Tako je odkril neko novo regionalizacijo Slovenije, ki bi utegnila koristiti tistim, ki se že dolgo trudijo z oblikovanjem pokrajin kot upravnih enot. Tudi, kar zadeva poimenovanja in terminologijo je treba povedati, da bi v knjigi težko našli kakršno koli netočnost ali površnost. Kot razmeroma dober poznavalec Slovenije lahko ugotovim, da sem v tej knjigi odkril veliko novih pogledov na že znane kraje, objekte in kotičke, veliko pa tudi čisto novih, doslej meni nepoznanih lepot naše ogromne Slovenije, kot je na predstavitvi poudaril Janez Bizjak, dolgoletni direktor Triglavskega narodnega parka in vodja Inštituta Alpe. Nekaj podobnega bo lahko ugotavljal vsakdo, ki bo to knjigo vzel v roke. Kar zadeva fotografije, bodo najbrž tako strokovnjaki kot nestrokovnjaki ugotavljali, da so izvrstne, v nekaterih primerih prav umetniške. Podnapisi k slikam so razumljivi, natančni in bistveno dopolnjujejo vrednost slik. M.Š.

Bizeljski vinogradi v zavetju prisojnih gozdov Orlice.

Moja Slovenija / April 2010

KNJIŽNA POLICA

Otroška trijezična slikanica obenem mali slovarček v treh jezikih V knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze za leto 2010 je v sklopu šestih knjig zanimiva otroška trijezična slikanica, ki je obenem mali trijezični slovarček: v slovenščini »Ena, dva, tri«, v nemščini »Eins, zwei, drei« in v italijanščini »Uno, due, tre«. Omenjena dvaintrideset strani obsegajoča knjižica je dobrodošel pripomoček jezikov učečim se otrokom, priporočljiva pa je tudi za starše, vzgojitelje in učitelje. V pripravah na izdajo malega trijezičnega slovarčka »Ena, dve, tri« sta celovški kulturni center in knjigarna Haček povabila k sodelovanju šolarje iz avstrijske Koroške, Slovenije in Italije. Pri tem projektu, za katerega so izbrali sedem tem – »Na kmetiji«, »Na vrtu«, »Na morju«, »Na plaži«, »V gozdu«, »V živalskem

vrtu« in »V mestu« – so sodelovali šolarji iz petih ljudskih šol na avstrijskem Koroškem: Grabštanj, Bilčovs, Kostanje, Lipa in Žihpolje, učenci z ljubljanske Osnovne šole Poljane in učenci iz šole v Trbižu (Scuola Primaria di Tarvisio Citta). Otroci iz navedenih šol so na izbrane teme napravili risbe. Uredniki pa so risbam, ki so jih izbrali, določili besede in kratke stavke v treh jezikih: slovenščini, nemščini in italijanščini. Zamisel tega projekta je odlična v tem, da otroci ustvarjajo za otroke. Iz Republike Slovenije sta projekt podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Marija Primc

Poigrajmo se slovensko Učbenik Poigrajmo se slovensko je namenjen začetnemu poučevanju otrok, starih od 7 do 10 let, ki živijo v tujini in se učijo slovenščino kot tuji jezik. Gradivo obsega deset enot za 100 ur pouka, časovna razporeditev pa je prepuščena učitelju. Teme so blizu spoznavnemu svetu učencev in nakazujejo medpredmetno povezovanje. Skozi učbenik učenca vodita Zala in Peter ter njuni prijatelji. Pestre aktivnosti v učbeniku omogočajo komunikativen pristop k poučevanju in različne oblike dela, razvijajo vse štiri sporazumevalne spretnosti (govorjenje, branje, poslušanje, pisanje) ter upoštevajo različne tipe učencev. Na začetku učbenika so predstavljene oznake, ki se pojavljajo ob nalogah in tako omogočajo že vidno prepoznavanje navodil. Sama navodila so krajša, saj smo jih avtorice poskušale zapisati z besediščem, ki ga učenci z lahkoto usvojijo v uvodnih urah. Na uvodni strani enote je podano ciljno besedišče, izpostavljeni so slovnični in osnovni sporazumevalni vzorci. Sledijo različne naloge za utrjevanje tega besedišča, obenem pa so poleg nalog podani opomniki, ki predstavljajo tipične slovnične in/ali sporazumevalne vzorce te enote. V okviru nalog se prepletajo elementi slovenske kulture

Moja Slovenija / April 2010

(npr. zemljevid, zastava, himna Slovenije; ponekod so ti elementi podani le s poimenovanjem oz. sliko, npr. kozolec, panjske končnice, naslovi slovenskih pravljic, pust …), elementi medkulturnosti (npr. živio, rad/rada te imam v različnih jezikih, kako se oglaša pes po svetu, kakšne barve so poštni nabiralniki po svetu …), avtentična besedila (npr. izsek iz pravljice Rdeča kapica, strip o Modrem medvedku, strip Jakec, tudi pesmi, ki jih izvaja Romana Krajnčan …). Pod naslovom Vaja dela mojstra se pojavljajo še dodatne vaje za utrjevanje. Za učenje besedišča so uvedeni kartončki, ki jih bo učenec izrezoval in tako sestavljal svoj slovarček. Na koncu vsake enote je krajši test in samoevalvacija. Tatjana Vučajnk, Barbara Upale, Mateja Kelner

SLOVENSKE DOMAČIJE

Šturmajce v Gorenji Kanomlji Bralci naše rubrike Slovenske domačije so verjetno že opazili, da doslej še nismo obiskali oziroma predstavili nobene domačije na idrijsko-cerkljanskem koncu Slovenije. Zato je bil že skrajni čas, da zapolnimo tudi to belo liso. Glede na to, da je pomlad že tu, sva se z ženo odločila za obisk precej odmaknjene in skoraj na višini 700 m nad morjem stoječe domačije z imenom Šturmajce oziroma Šturmovec, kot piše v Atlasu Slovenije. Nemalo presenečena sva ugotovila, da je navzlic pomladi zgornji del makadamske poti še “lepo” zasnežen in zato tudi nevaren za vožnjo. K sreči nama je priskočil na pomoč lastnik domačije, ki je vajen te poti in naju je s svojim vozilom pripeljal do domačije ter seveda tudi nazaj. Iz tega je razvidno, da je tudi zgodba o tej domačiji dokaj specifična, tako kot so specifične tudi zgodbe o že predstavljenih domačijah. Naselje Gorenja Kanomlja se nahaja v občini Idrija, ki se po površini uvršča med večje slovenske občine, saj meri le nekaj manj kot 300 km2. Število prebivalcev občine se vse od leta 1931 naprej počasi, a vztrajno zmanjšuje, tako da je število prebivalcev sedaj padlo že pod 12.000, medtem ko je leta 1931 v tej občini živelo še več kot 13.000 prebivalcev. Vseh naselij v občini je 35 in gostota prebivalstva na kvadratni kilometer je le 40. Ozemlje so vode razrezale v vrsto planot, na kate-

rih so na višini 700 do 1100 m nasejane samotne kmetije in zaselki. Vode, ki se stekajo v Idrijco, slednja odnaša v Sočo, kar pomeni, da idrijsko območje spada k Posočju. Res pa je, da je upravno to območje vse do prve svetovne vojne pripadalo Kranjski (logaški okraj), in šele po italijanski okupaciji smo ga začeli šteti k Primorski. Če so nas nekoč učili, da Idrija živi od rudnika, to danes ne drži več, saj so rudnik živega srebra, ki je začel obratovati že leta 1508, zaprli.

Gorenja Kanomlja Gorenja Kanomlja, kot že ime pove, leži v zgornjem delu doline potoka Kanomljice. Je na široko razloženo naselje sredi Idrijskega hribovja, ki premore le okoli 150 prebivalcev. Nekoliko večji zaselek v tej dolini je Oblakov vrh. V stranski dolini potoka Klavžarice, ki priteče izpod Vojskarske planote, so propadajoče Ovčjaške klavže iz leta 1812. Dostop do naselja Gorenja Kanomlja je iz Sp. Idrije, pri čemer je po štirih kilometrih po doli-

Moja Slovenija / April 2010

SLOVENSKE DOMAČIJE ni Kanomljice pri ribogojnici treba zaviti levo čez most za smer Klavže, če želimo priti v Šturmajce. Od tu naprej se več kot pet kilometrov dolga makadamska cesta strmo vzpenja nekako do višine 690 m nad morjem, kjer na manjšem platoju med hribi stoji mogočna kmečka hiša v lasti Julijana in Milke Petrič. Prva omemba hiše na tem prostoru datira v leto 1335, vendar je nekdanja hiša stala nekoliko nižje, kjer sedaj stoji kozolec. Svoj čas je bilo v Šturmajcih “živih” še pet hiš, v katerih je živelo okoli 70 ljudi, sedaj pa sta v Šturmajcih ostala le še zakonca Petrič, ki pa žal tudi nimata naslednikov. Po hudem potresu leta 1976, ki je nekoliko pretresel tudi njihovo hišo, sta se odločila za gradnjo nove hiše, v bližini stare. Hkrati sta se odločila tudi, da bosta staro hišo skušala ohraniti takšno, kakršna je bila. Zato skrbita tudi za čistočo v hiši in pozimi tudi večkrat zakurita v peči ter tako preprečujeta, da se v hiši ne nabira plesen. Samo njunemu odnosu do naše skupne kulturne dediščine se lahko zahvalimo, da je hiša še vedno dobro ohranjena in odprta tudi za obiskovalce. Obiskovalcu, ki se bo podal na ogled te hiše, nikakor ne bo žal. Najprej ga bo prevzelo že samo mogočno poslopje, še bolj pa pet razmeroma dobro ohranjenih fresk iz leta 1802 (letnica je dobro vidna), ki bi jih bilo treba temeljito obnoviti. Freske je

V “hiši” stoji mizarska miza, več orodja in naprav, ki so jih uporabljali na kmetih.

Moja Slovenija / April 2010

menda naslikal slikar Frančišek Kobal, kot ve povedati lastnik hiše, in so nastale v času gradnje Kanomeljskih klavž. Vogali hiše so tudi poslikani (šivani), z barvo so razmejena tudi nadstropja, manjše poslikave so tudi nad številnimi okni. Hiša sama je bila temeljito obnovljena in povečana leta 1792; majhna stara hiša se je kar izgubila v novem močno povečanem poslopju. Podrobnejši opis hiše Obiskovalca v tej hiši najprej preseneti velikost prostorov. Najprej to velja za vežo, posebej pa za največji prostor v hiši, za hišo. Vežo bi lahko imenovali tudi črna veža, saj je visok obokan strop povsem okajen. Menda je nekoč gospodar kar na konju prijezdil v vežo in si tako ni mazal čevljev. Črna kuhinja je dejansko v podaljšku veže in je nekaj posebnega zato, ker ima kar tri kurišča. Z eno pečjo so ogrevali dnevni prostor v stari hiši, z dvema pečema na nasprotni strani pa je mogoče ogrevati dva prostora v novem delu domačije. Sredi kuhinje stoji zidani štedilnik z velikim lovilcem dima (napa). V kuhinji je več grodeljnastih (železnih) piskrov in ne manjkajo niti burkle in lopar. Največji prostor v hiši, desno od vhodnih vrat, je velik toliko kot srednjeveliko dvosobno stanovanje v bloku, saj so stranice dolge osem krat osem metrov. V tem prostoru se je odvijalo celodnevno življenje in delo številne družine. Velika je tudi peč s starimi pečnicami ter povsem ravnim in odprtim zapečkom. Okoli peči so klopi, v stropu nad klopmi sta dva zračnika, skozi katera sta dim od razsvetljave in toplota odtekala v zgornje prostore in na podstreho. Normalno velika miza se v tako velikem prostoru kar izgubi. Zato pa so toliko večje klopi, ki so dolge kot zunanje stene hiše. Tik za vrati v hiši stoji mizarska miza, poleg nje pa kolovrat in brenta ter še več orodja in naprav, ki so jih nekoč uporabljali na kmetih. Nekaj posebnega v tem prostoru je rezljan lesen strop z več kot osem metrov dolgim mogočnim in lepo oblikovanim nosilnim tramom. Iz hiše je vhod v enako dolgo, a precej ožjo kamro. V tej kamri je največji predmet postelja, postlana s staro posteljnino, ob njej je zibka, za posteljo v kotu pa manjša lončena peč. Iz kamre so nekoč vodile stopnice v zgornjo kamro, v kateri je spal gospodar. Teh stopnic sedaj ni več. Po dimenzijah je zgornja kamra enako velika kot spodnja, kar velja tudi hišo v nadstropju. Ta prostor so uporabljali kot spalnico za vso družino. Tik ob hiši stoji ob hribino “pripeta” kašča z lepimi stopnicami in še lepšim vhodnim portalom in majhnimi okni. Občina Idrija je domačijo že leta 1968 zaščitila kot spomenik prve kategorije in prve varstvene stopnje, vendar kaj dosti več od tega ni storila. Nad odnosom občine do njegove hiše in do podeželja nasploh je lastnik hiše povsem razočaran. Potreboval bi nekaj skromne materialne pomoči za začetna obnovitvena dela, pozneje pa bi lahko zaprosili za evropska sredstva, toliko prej zato, ker so načrti za obnovo že izdelani. Izdelal jih je novogoriški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ob strani mu oziroma jima stoji, žal le moralno edino TKD Kanomlja. Upati je, da bo v doglednem času tudi pri tej hiši stala tabla s podatki kdo vse in koliko je prispeval za obnovo domačije. Tomaž Štefe

Velika “hiša” z veliko pečjo in mogočnim stropnim tramom

Kamra z manjšo pečjo, posteljo, zibko in skrinjo.

Črna kuhinja z dvema kuriščema, zidanim štedilnikom in veliko napo Moja Slovenija / April 2010

Slovenski oktet gre tretjič v Argentino

27. september 1951 je bil morda za koga čisto navaden dan, za ljubitelje slovenske vokalne glasbe pa gotovo ne. Tega dne se je namreč rodil Slovenski oktet, ki je nato v skoraj šestih desetletjih našo pesem nadvse uspešno ponesel na vse celine sveta. V tem reprezentančnem pevskem ansamblu se je v tem času zvrstilo več kot štirideset pevcev. Leto 1996 je bilo zadnji veliki mejnik v delovanju Slovenskega okteta, saj se je takrat naenkrat zamenjala celotna zasedba. Zdaj možje, ki so v najlepših pevskih letih, uspešno nadaljujejo z delom slavnih predhodnikov. Ta mesec jih čaka turneja pri Slovencih v Argentini. Od Buenos Airesa do Mendoze »To bo že tretja turneja Slovenskega okteta v tej državi. Nazadnje smo bili tam predlani in bilo je lepo, obenem pa zelo naporno,« se spominja Jože Vidic, pevec, predsednik in umetniški vodja okteta. »Po prvem koncertu v San Martinu so nas različni organizatorji dobesedno razgrabili, in namesto predvidenih sedmih koncertov smo jih v dveh

Moja Slovenija / April 2010

tednih izvedli kar dvanajst, zadnji dan celo dva. Ljudje so uživali ob našem petju, dvorane so bile polne in ni se nam bilo težko razdajati – za tisti trenutek in za tiste poslušalce! Tokrat je težja sama priprava okteta, saj imamo od začetka leta v zasedbi dva nova pevca, ki pa sta že doslej veliko sodelovala z nami. No, koncertov bo pa v Argentini nekoliko manj kot prvič, tako da nam bo ostalo

več časa za prijetna druženja z rojaki. Tudi letos nas je povabila slovenska skupnost iz San Martina, za turnejo po organizacijski plati skrbi dr. Victor Leber, sodeluje pa tudi slovenski veleposlanik v Argentini prof. Avguštin Vivod. Sicer za koordinacijo med oktetom in skupnostmi v Argentini skrbi naš sodelavec Ciril Suban.V Buenos Airesu bomo obiskali skupnosti v San Martinu

PESEM NAS ZDRUŽUJE

Slovenski oktet (od leve proti desni): Vladimir Čadež, Marjan Trček, Darko Vidic, Janez Triler, Jože Vidic, Rajko Meserko, Janko Volčanšek, Matej Voje.

in San Justu, Slomškov dom, Slovensko društvo Triglav, šli bomo do Bernala in celo do Mendoze.« Predvsem slovenske pesmi »Nastopi Slovenskega okteta so vedno unikatni, saj za vsak koncert pripravimo drugačen spored, prilagojen okolju in publiki. Jedro vsakega pa bodo tudi tokrat slovenske domovinske in ljudske

pesmi, tiste, ki so ljudem poznane in ljube. Morda bomo dodali celo kakšno argentinsko – zakaj pa ne! Za to turnejo smo pripravili tudi nekaj novega: izredno domiselno glasbo z duhovitimi, skoraj nagajivimi besedili, kakršno je v dvajsetih, tridesetih letih prejšnjega stoletja izvajala znamenita skupina Comedian Harmonists. Zato bo z nami sodelovala še pianistka Urška Vidic, ki nas

vedno spremlja v tem delu programa. Še to: v Argentini bo v času naše turneje dr. Boštjan Žekš, minister, pristojen za Slovence izven meja domovine. Rojaki ga bodo gotovo srečali tudi na katerem od naših koncertov,« je prijeten pogovor zaključil Jože Vidic. Jože Galič Fotografija: Miha Fras

Moja Slovenija / April 2010

SLOVENSKE POKRAJINE

V objemu Kozjanskega raja

Grad Podsreda. Foto: Kozjanski regijski park

Marsikateri Slovenec je že prepotoval veliko dežel sveta, a skritih zakladov svoje lastne domovine sploh ne pozna. Še posebej slabo poznana je dosti Slovencem zelena gričevnata pokrajina v osrednjem delu vzhodne Slovenije, t.i. Kozjansko. To slikovito področje z še popolnoma neoknjeno naravo razpolaga z neprecenljivim bogastvom naravne in kulturne dediščine, ki ponuja duševno in telesno sprostitev tistemu, ki se zna predati čarom narave in pustiti razvajati na najrazličnejše načine. Obiskovalec lahko na Kozjanskem začuti mehkobo trav ali mogočnost gradov, se sprošča v termalni vodi ali uživa ob domači hrani v grajskem ambientu, degustira rujno kapljico s Kozjanskega ali se opaja z vonjem po svežem senu in se približa zvezdam skozi teleskop na Prevorju. Vmes pa ga lahko preseneti še obisk razbojnika Guzaja, imenovanega tudi »Kozjanski Robin Hood«, ki mu dan popestri s svojimi vragolijami in ukanami ...

Svoj čas je bilo Kozjansko poznano po »revščini«, brezposelnosti in slabih cestah, ljudje so se odseljevali v mesta ali celo v tujino. Lahko bi rekli, da so šli »s trebuhom za kruhom«. Še dandanes marsikateri Kozjan prejema pisma iz tujine od svojih sorodnikov in znancev,

Moja Slovenija / April 2010

vedno več izseljencev in njihovih potomcev pa tudi prihaja redno na obiske in oddih v Kozjanski raj. Navdušeni so nad lepoto pokrajine, tišino zvezdne noči, domačo hrano in prijaznostjo domačinov. Kozjansko je idealna destinacija tudi za

kolesarjenje in pohodništvo po gričevnato-hriboviti pokrajini. Označenih je že kar nekaj pohodnih poti na tem območju, kot na primer Na poti z Guzajem in Emina romarska pot. Slednja povezuje kraje, ki so neposredno ali posredno povezani z življenjem sv. Eme (pred l. 995–

SLOVENSKE POKRAJINE ok. l. 1045). Ob Guzajevi poti pa leži tudi tipična kozjanska domačija, kjer lahko prikažejo stara kmečka opravila, ki so se v starih časih izvajala na roke, npr. kovaštvo, peka kruha in še druga, zraven pa veselo zapojo. Pri njih se da tudi prespati v postelji pod slamnato streho in se razvajati v masažni kadi. Na tem področju so imeli svoje posesti in gradove tudi Celjski grofje v srednjem veku. Zelo dobro ohranjen je še grad Podsreda sredi zelenih gozdov, medtem ko je grad Planina delno renoviran, a zelo priljubljen za sproščujoča srečanja v grajski kašči ter zaradi svojega čudovitega razgleda na staro jedro kraja Planina pri Sevnici in na cerkev Sv. Križ na nasprotnem griču. V razvalinah pa zaenkrat še počiva grad na Žusmu. Kot zanimivost s tega področja naj omenim tudi tradicionalni Praznik kozjanskega jabolka, ki ga prireja vsako leto drugi vikend v oktobru Kozjanski regijski park in med drugim vzpodbuja k ekološki pridelavi sadja na tem območju. Kaj še privablja v goste? Termalna zdravilna voda v Podčetrtku in Rogaški Slatini, brez dvoma. Krasna kombinacija zdravljenja in sprostitve v zeleni pokrajini je ponesla slavo območja v svet. Poleti so organizirani tudi izleti z ogledi okoliških krajev in znamenitosti na tem območju, otroci, stari med štiri in petnajst let, pa se lahko udeležijo nepozabnih 6-dnevnih poletnih počitnic v Kozjanskem raju na Prevorju. Guzajeva pustolovščina na deželi omogoča otrokom spoznavanje slovenske podeželjske tradicije in hkrati učenje slovenščine v kombinaciji z drugimi tujimi jeziki, kot so angleščina, nemščina, španščina in ruščina. Pri vsem tem pa otroci neizmerno uživajo ob različnih dejavnostih, kot so molža krav, ježa konj, hranjenje damjakov in še mnogo več ter nepozabno noč, saj prespijo na svežem senu na seniku. Znamenitosti in zanimivosti je še na pretek. Več o njih morda kdaj drugič. Zdaj pa zaključujem z mislijo: »Kozjansko vabi – kogar zvabi, ga zagotovo ne pozabi!« Tekst in fotografije: Aleksandra Maček

Osnovna šola z astronomsko opazovalnico na Prevorju in Cerkev sv. Ane.

Pogled na Podčetrtek in Minoritski samostan Olimje. Foto: TIC Podčetrtek

Otroci na poletnem taboru na Prevorju.

Moja Slovenija / April 2010

SLOVENSKE JEDI

Ajdova ocvirkova potica jdovo moko poparite z dvema decilitroma vrele osoljene vode, zmešajte in ohladite. Dodajte belo moko s pecilnim praškom, maslo, sladkor, jajce. Vse skupaj hitro zgnetete, razvaljate na prst debelo, namažete z raztopljenimi ocvirki, ki ste jim dodali kavno žličko cimeta in po želji sladkor. Testo zvijete, daste v pomaščen pekač in spečete. Vir: Društvo kmečkih žena Slovenije

Sestavine: • 25 dag ajdove moke • 10–15 dag bele moke • 10 dag masla • 8 dag sladkorja • 2 dl vode • 1 jajce, sol • 1 kavna žlička pecilnega praška, • ocvirki • cimet

Moja Slovenija / April 2010

VELIKI SLOVENCI Po končani ljudski šoli v Slovenj Gradcu je nadaljeval šolanje na gimnazijah v Gradcu, Št. Pavlu in Mariboru, vendar ni imel sreče, zato je že 15-leten odšel na Dunaj, kjer je začel študij na glasbeni akademiji, ki pa je ni končal. Življenje v velikem mestu ga je hitro potegnilo v svoj vrtinec in ga na nek način povozilo. Komaj 17-leten je zbolel za sifilisom in potem le še umiral. Njegov študijski prijatelj in glasbenik (Adalbert von Goldschmid), ki je ob večerih izvajal plesno glasbo, ga je zvabil v družbo prostitutk, pri katerih se je tudi okužil s tedaj še neozdravljivo spolno boleznijo. Podobna usoda je doletela tudi slovenskega skladatelja Antona Krisperja in še mnogo drugih. Zaradi ekstravagantnega in neprilagodljivega značaja je živel vse prej kot umirjeno. Obdobjem neverjetne ustvarjalnosti je sledilo obdobje depresije. Zadnja leta je preživel v sanatoriju, v sifilistični blaznosti z redkimi trenutki prisebnosti. Umrl je 22. februarja 1903 na Dunaju, star komaj 43 let. Pokopan je blizu Beethovna, Brahmsa in Schuberta; na grobu ima lep in monumentalen spomenik. Predno je duševno zbolel, se je preživljal kot operni dirigent v Salzburgu, pa tudi kot glasbeni kritik pri dunajskem listu Salonblatt.

Hugo Wolf – skladatelj V letu, ko vsa Evropa praznuje dvestoto obletnico Chopinovega rojstva, se tudi Slovenci spominjamo skladatelja Huga Wolfa ob njegovi stopetdeseti obletnici rojstva. Res je, da ga imajo za svojega tudi Avstrijci, a res je tudi, da se je 13. marca 1860 v Slovenj Gradcu rodil slovenskim staršem. Oba njegova starša, mama Katherina (Katarina) in oče Philipp Wolf (Filip Volk), sta imela slovenske prednike. Po očetovi strani rod izhaja iz Šentjurja pri Celju: praded se je pisal Joseph Volk. Po prihodu v Slovenj Gradec s pretežno nemškim prebivalstvom so slovenski priimek Volk zamenjali z nemškim Wolf, saj se je bila obrtniška družina (usnjarji), ki si je želela povzpeti na družbeni lestvici, skoraj prisiljena sprijazniti se s ponemčenjem. Tako tudi Hugo, bodoči skladatelj, pravzaprav ni imel prave možnosti, da bi se naučil slovensko.

Moja Slovenija / April 2010

Ustvarjalnost Huga Wolfa V svojem kratkem življenju je ustvaril več kot 300 samospevov, številna zborovska, komorna in klavirska dela ter opero Der Corregidor. Gustav Mahler, ki je bil tedaj že direktor dunajske Dvorne opere, Wolfove opere ni hotel uprizoriti, saj je prav zaradi te opere prišlo do spora med skladateljema. Zato so jo na Dunaju izvedli šele po Wolfovi smrti leta 1904, potem ko se je Mahler posmrtno spravil z Wolfom. Že prej, leta 1896, so jo izvedli v Mannheimu in v več drugih mestih. Veliko večje kot za opero Der Corregidor je v svetu zanimanje za Wolfove poznoromantične samospeve, in to zanimanje še kar naprej narašča. Wolfa pojejo vsi, ki kaj veljajo na področju samospeva, kajti njegova glasba zdrži vse primerjave, tudi s Schubertom in Brahmsom. Besedila za samospeve je izbiral pri pomembnih pesnikih (E. Morike, J. Eichendorf, J. W. Goethe), po katerih se tudi imenujejo cikli samospevov. Posebej velja omeniti naslednje pesmarice: Sechs Gedichte von Scheffel, Goethe Liederbuch, Spanisches Liederbuch, Italienisches Liederbuch. Wolf je znan tudi po skladbi za godala, imenovani Italijanska senerada, in po simfonični pesnitvi Penthesilea. V praznovanje 150. obletnice rojstva Huga Wolfa se z obsežnim programom vključuje tudi Wolfovo rojstno mesto Slovenj Gradec. Številne prireditve so strnili v cikel Wolfovo leto. Prireditve razen prve, ki se je že zgodila v skladateljevi rojstni hiši, bodo potekale na drugih lokacijah. Skladateljevo rojstno hišo bodo namreč preuredili in jo spremenili v muzej, hkrati pa bo občina v njej vzpostavila tudi mednarodni dokumentacijski in informativni center Hugo Wolf in uredila dvorano za koncerte samospevov. Slovenjgraško društvo Huga Wolfa, ki ga vodi Marko Košan, je že leta 2003 počastilo skladateljevo stoletnico smrti in tako postavilo Slovenj Gradec na svetovni glasbeni zemljevid. Letos naj bi s serijo koncertov, recitalov in večerov samospevov pod skupnim naslovom Wolf povezuje 2010 še bolj poživili kulturni turizem v Slovenj Gradcu. T.Š.

ŠPORT

Več kot športni praznik Čeprav Robert Kranjec ni osvojil pričakovane kolajne in tudi tokrat ni bilo svetovnega rekorda, je le malokdo od okrog 80 tisoč gledalcev, kolikor jih je v štirih dneh prišlo v dolino pod Poncami, odšel domov razočaran. Takšnih je bilo le tistih nekaj tisoč, ki so v soboto od doma odšli prepozno in so jih policisti vrnili domov, a to jim bo verjetno dobra šola za prihodnja leta. Največ debat je vzbudil nov način točkovanja, ki ga v skakalnih krogih pozdravljajo, a hkrati poudarjajo, da bo potreben sprememb. Večina se strinja, da je nov sistem načeloma pošten, a te lahko na neki način hkrati tudi kaznuje. Da vse preskočiš za šest metrov in potem pristaneš na sedmem mestu, je bilo marsikomu težko razumljivo, naš adut Robert Kranjec pa je našel tudi primerjavo s formulo ena, ko je dejal, da je to isto, kot da bi tistega, ki je prvi prevozil ciljno črto, potem prestavili na sedmo mesto. Zlasti sporen se je pokazal dodatek skakalcu zaradi znižanja zaletišča, ki je za letalnice vsekakor prevelik. Na tem področju bo vsekakor treba nekaj spremeniti, pozitivno pa je, da so se stvari vsaj začele premikati. Res je, da ima žirija zaradi tega pravila tudi več manevrskega prostora, ki pa ga vse prevečkrat izkorišča tudi po nepotrebnem. Dejstvo je, da je varnost skakalcev na prvem mestu, a ta tudi ob 236 metrov dolgih poletih Hajeka in Ammanna niti za trenutek ni bila ogrožena, in svetovni rekord je bil v soboto vsekakor možen, kar so pozneje povedali tudi dobitniki kolajn. Krajšanje naleta pri skoraj vsakem poletu, daljšem od 220 metrov, vendarle ni bilo potrebno. Po drugi stra-

ni tisti slabši pomoči žirije, ki bi jim nalet res lahko zvišala, niso bili deležni, tako da je bilo sorazmerno kratkih skokov vendarle preveč, še posebej v petek in nedeljo, ko skakalci zvečine niso imeli pomoči vzgornika. Razočaranje ne, zapravljena priložnost da V tekmovalnem smislu se je prvenstvo razpletlo brez posebnih presenečenj. Še največje razočaranje so doživeli spet številni poljski navijači, ko je Adam Malysz odličje, ki ga je tako rekoč že imel v žepu, podaril Norvežanu Jacobsenu. Poljski junak se po navadi bolje znajde ob vetru v hrbet kot v vzgonskem, in lepa prednost po prvem dnevu, ko je še dihal za ovratnik Simonu Ammannu, je šla po zlu. Švicar se je dobro znašel v vseh razmerah in dokazal, da je v trenutni formi razred zase tudi na letalnicah. Branilca lovorike Gregorja Schlierenzauerja po bolezni in nekaj slabših nastopih na nordijski turneji mnogi, tudi Robert Kranjec, niso uvrščali med favorite, a je zlasti zadnja dva dneva potrdil svoje kvalitete. Njegov zadnji polet na ekipni

tekmi je bil verjetno najboljši in tudi najbolje ocenjen na vsem prvenstvu. Jacobsen je v soboto v celoti izkoristil svoje letalske sposobnosti in potrdil svoj sloves specialista za to zvrst skokov, kar Kranjcu žal ni uspelo v celoti. Kot je priznal, ga je odbitek za njegov prvi petkov polet napravil nervoznega in vplival na slabši drugi, tudi v soboto pa ga je pred prvim poletom zmotilo, da so tik pred njim skrajšali nalet. Petega mesta in najboljše slovenske uvrstitve na dosedanjih planiških SP ne moremo označiti kot razočaranje, vsekakor pa kot zapravljeno priložnost, saj je vprašanje, ali bo naslednja SP v poletih še dočakal na takšni ravni, na kakršni je bil letos kot dobitnik malega kristalnega globusa za polete. Ostali Slovenci so bili v preslabi formi, da bi se lahko potegovali vsaj za mesta med dvajseterico ali bili Kranjcu v večjo pomoč na ekipni tekmi, njihov nastop pa lahko ocenimo nekje med povprečnim in slabim. Robert Pogačar Foto: Arsen Perić

Moja Slovenija / April 2010

POVZETEK V ANGLEŠČINI

Summaries Slovenia will first get an advisory committee made up of top-level emigrant scientists. The Office of the Government of the Republic of Slovenia for Slovenes in the Neighbouring countries and Abroad prepared an action plan of cooperation with the Slovene scientists and other top-level experts abroad. Let us remind you, that when Prime Minister Borut Pahor commenced his new duties as the mandator he specifically highlighted the plans for cooperation with the Slovene top-level experts around the world as one of the priorities of the government.also in an interview for My Slovenia/Moja Slovenija. About the implementation of the plan developed by DR. Boštjan Žekš, minister, and others, DR. Breda Mulec: »The primary object of the plan is a list that will be published on the Internet and then the invitation to participate will follow. This will create a committee of experts, »an advisory body« made up of real high-level professionals and advisors for government, for businesses ... »says Boštjan Žekš.

The topic of the month: The Slovenes in Australia According to official census data of 2006 in Australia there are 16,093 people with the Slovene origin and mostly of them live in the federal state of Victoria. According to unofficial estimates of the Office of the Government of the Republic of Slovenia for Slovenes in the Neighbouring countries and Abroad 20.000 to 25.000 Slovene emigrants and their descendants live in Australia. The first emigrants, mostly inhabitants of the seaside region, came to Australia between two wars because of economic (poverty at the global economic crisis) and national-political reasons (oppression by the Italian fascists). Most immigration has been in the 50s and 60s of the 20th century and the major causes were the poor economic situation and political discontent in the former Yugoslavia. Since 1960 the immigration has been significantly reduced, but after the year 2000 the Slovenes come

Moja Slovenija / April 2010

again, mainly for economic reasons and mostly of them stay in Queensland and Victoria. The Australian Slovenes were organized in cultural and sports associations and around religious centers. These institutions have existed for several decades and are the foundation for gathering and preservation of Slovene traditions. Fifteen associations and three Slovenian Catholic Missions operate in Australia. Embracing the Kozjansko paradise The green hilly region in central part of eastern Slovenia is called »Kozjansko«. This picturesque area of still untouched nature is in full possession of the enormous wealth of natural and cultural heritage, which offers mental and physical relaxation to those who can deliver charms of nature and leave the pampering to a variety of ways. The visitors of Kozjansko can feel the softness of grasses or mightiness of castles, release in the thermal water or consume food at home in the surroundings of the castle and taste a drop of dark red Kozjansko wine or be intoxicated by the smell of fresh hay and be closer to the stars through a telescope on Prevorje. In the meantime they can be still surprised by a visit of a robber »Guzaj«, also called “Kozjanski Robin Hood”, who enriches their day with diablo tricks and ruses.

Our notes: Student choirs filled the Slovenian Philharmonic March is the month which is traditionally the »Month of student culture« of the Student Organization at the University Ljubljana (ŠOU of Ljubljana). This year, already the tenth in row, can boast of an unprecedented set of a wide range ever of free cultural events, including more than forty of them. Among them was a Review of student choirs, which offers the opportunity to present to the general public various singing choirs from all over the country. More than 200 singers occurred.

POVZETEK V ŠPANŠČINI

Sumario de este número Por primera vez Eslovenia tendrá un concejo asesor, formado por los más importantes científicos eslovenos que residen en el extranjero La Oficina del Gobierno de la República de Eslovenia para los eslovenos que viven en las zonas limítrofes y en el extranjero preparó un plan de cooperación con los científicos y otros eslovenos ilustres que viven en el exterior. Recordemos que al comenzar su mandato el primer ministro Borut Pahor recalcó en nuestra revista que su proyecto de implementar contactos con los más importantes expertos eslovenos en el exterior era una de las prioridades de su gobierno. El plan fue trazado por el ministro dr. Boštjan Žekš y la dra. Breda Mulec. “El primer paso será conformar un listado que será expuesto en internet, seguido de una invitación para colaborar con nosotros. De entre ellos surgirá el concejo asesor, conformado por los más importantes científicos, cuya tarea será asesorar al gobierno, a las empresas, etc”.

El tema del mes: los eslovenos en Australia De acuerdo a cifras oficiales del censo del año 2006 hay en Australia 16.093 habitantes con ascendencia eslovena. A nivel de estados el mayor número de ellos vive en el de Victoria. Pero según estimaciones extraoficiales de la Oficina del Gobierno de la República de Eslovenia para los eslovenos que viven en las zonas limítrofes y en el extranjero hay en Australia de 20.000 a 25.000 eslovenos y sus descendientes. Los primeros emigrantes eran oriundos de la zona de Primorska y emigraron a Australia entre las dos guerras mundiales por motivos económicos (la miseria debida a la crisis económica mundial) y por problemas políticos y étnicos (la opresión fascista italiana). El mayor número de emigrantes llegó en los años 50 y 60 del siglo XX y las causas principales fueron las

pobres condiciones económicas y por no estar de acuerdo con el sistema político de Yugoslavia. Después de 1960 la emigración disminuyó, volviendo a crecer después del año 2000, principalmente por motivos económicos. El mayor número de estos nuevos emigrantes se estableció en Queensland y en Victoria. Están organizados en asociaciones culturales, deportivas y en los centros católicos. Estas instituciones ya funcionan varias décadas y son básicamente los cultores de las tradiciones eslovenas y constituyen un lugar de encuentro. En Australia trabajan quince asociaciones y tres centros católicos. En el regazo del paraíso de Kozjansko La región central del este esloveno, cubierta de verdes colinas, recibe el nombre de Kozjansko. Estos pintorescos lugares en los que la naturaleza aún está intacta cuenta con un inapreciable bagaje de belleza natural y cultural, que posibilita la distención espiritual y corporal a quien se entrega al encanto de la naturaleza y a los mimos de todo tipo. El visitante de Kozjansko puede sentir la tersura de sus pastos o la magnificencia de sus castillos, se relaja en las aguas termales o degusta de la buena comida en ambientes feudales, prueba los vinos de Kozjansko o disfruta del fresco olor del heno, se acerca a las estrellas a través del telescopio en Prevoje. También lo puede sorprender la visita del bandido Guzej, llamado el Robin Hood de Kozjansko, que ameniza la jornada con sus diabluras y trampas.

Los coros estudiantiles llenaron la sala de Slovenska filharmonija Durante el mes de marzo la asociación de estudiantes de la Universidad de Ljubljana (ŠOU v Ljubljani) tradicionalmente prepara el Mes de la cultura estudiantil. Este año ya fue el décimo año consecutivo y se honra con la preparación de múltiples eventos de todo tipo en los cuales la entrada es libre. Entre ellos estuvo el festival de coros estudiantiles. En el mismo coros de todo el país tienen la posibilidad de presentarse al público. En el mismo actuaron más de 200 coreutas.

Moja Slovenija / April 2010

49 49

FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI

Model parne lokomobile Parne lokomobile so bile kot mobilni vir energije za vleko in pogon kmetijskih strojev v uporabi od 19. stoletja dalje. Po 1. svetovni vojni so jih postopoma začeli nadomeščati traktorji. V Tehniškem muzeju Slovenije v okviru zbirke pogonskih strojev hranimo tudi zelo zanimiv delujoči model parne lokomobile, ki jo je v 20. letih prejšnjega stoletja izdelal ključavničar in strojevodja Ivan Žagar. Za izdelavo modela je potreboval štiri leta, pri tem pa sta mu pomagala brata Franc, ki je bil po poklicu strugar, in Anton, ki je bil livar. V času velesejma, ki je potekal v Ljubljani leta 1924, je bil Žagarjev model lokomobile ves čas v pogonu in je pritegnil pozornost številnih obiskovalcev sejma. Za to priložnost je Žagar nameraval izdelati tudi model mlatilnice, ki bi jo poganjala omenjena lokomobila, vendar te želje ni uspel uresničiti. Predmet je Tehniškemu muzeju Slovenije leta 1989 izročil Ivanov sin Dušan Žagar. Irena Marušič, Tehniški muzej Slovenije, oddelek kmetijske mehanizacije Ivan Žagar ob svojem modelu lokomobile (fotografirano med leti 1930 in 1935)

NAROČILNICA NA REVIJI MOJA SLOVENIJA Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od številke _______ naprej, do preklica.

Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v tujino znašajo 63 eur oz. 76 USD. Ime in priimek: __________________________________ Ulica: __________________________________________ Kraj (in zvezna država): ____________________________ Poštna številka: _________________________________ Država: ________________________________________ Telefon: ________________________________________ E-pošta: ________________________________________ Datum in podpis: ________________________________

50 50

Moja Slovenija / April 2010

Želim objavo

voščila

osmrtnice

1/8 strani: 100 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 200 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 400 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

ZA NAROČNIKE BREZPLAČNO

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56242019004515506 Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na Revija Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija. Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

KRIĹ˝ANKA

Moja Slovenija / April 2010

Foto: BNada Žgank

Model parne lokomobile (Tehniški muzej Slovenije)