Moja Slovenija februar 2010

Moja

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Februar 2010, številka 2

Slovenija IZ URADA:

Ustanovitev zveze slovenskih društev v BIH TEMA MESECA

Prešernov čas in sodobniki S KNJIGO V SVET

Pravljične poti v zgodovino INTERVJU

Velemir Gjurin: »Nikoli nisem gledal na Kekca kot na nekaj posebnega« MLADI MLADIM

Anže Pratnemer – zgodba o upanju in človeški dobroti ŠPORT

Kdo nam bo prinesel kolajno na Olimpijskih igrah 2010

»Dobra volja je najbolja.«

www.MojaSlovenija.net

KORISTNI NASLOVI I. Pridobitev državljanstva: Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vstopna_stran/za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_ postopek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstva Telefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: drzavljanstvo-dunz@gov.si II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www. mnz.gov.si/si/pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_ potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: ssj.mnz@gov.si b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: ssj. mnz@gov.si III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričeval Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Direktorat za znanost in visoko šolstvo, Oddelek za priznavanje izobraževanja Spletna stran: www.mvzt.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: naric.mszs@gov.si IV. Zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: info@ess.gov.si V. Ministrstvo za šolstvo in šport Odgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita Steiner Telefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: melita.steiner@gov.si VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani: www.vlada.si VII. Reševanje stanovanjskega vprašanja Ministrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor, Sektor za stanovanja in urbana zemljišča Spletna stran: www.sigov.si/mop Telefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: gp.mop@gov.si Stanovanjski sklad Republike Slovenije Spletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.si Telefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si 1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in

Moja Slovenija / Februar 2010

gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite) Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Komenskega 11, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (01) 230 80 00 Fax: +386 (01) 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si 2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Predsednik: Miro Petek Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si 3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence) Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si 4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si 5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: tajnik@zdruzenje-sim.si 6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Fax: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

www.Slovenci.si

UVODNIK

Pomagajmo razvijati zmagovite formule! mag. Vladimir Smrtnik, predsednik Enotne liste

Ko vstopamo v novo desetletje, mi daje misliti, z ozirom na situacijo koroških Slovencev, predvsem naslednje: Teme aktualnih diskusij in naslovnice časopisov, kadar gre za manjšinsko vprašanje, ostajajo že desetletja podobne: »neuspešna borba za dvojezične napise«, »Slovenci še vedno brez poslanca v deželnem zboru«, »znanje slovenščine otrok kljub številnim prijavam slabo« ...

Lahko bi sklepal, da manjšinska politika Avstrije, posledično pa tudi Slovenije zadnjih desetletij, ni bila bog ve kako uspešna. Premalo je naslovnic, ki bi nakazovale pozitivne premike in uspehe. Če pa se lahko veselimo kdaj tudi uspehov, so to največkrat zadeve, ki smo si jih sami priborili: omenim lahko zelo kakovostno kulturno ponudbo društev in organizacij, zelo dobro delo občinskih odbornikov naših neodvisnih list ...

Vsesplošno gledano pa je vendarle tako, da so se okoliščine našega bivanja na Koroškem in z njimi baza za pogostejše in večje uspehe naše skupnosti le precej izboljšali. Prav v teh okoliščinah bi nam moralo uspeti, skupno z odgovornimi v Republiki Sloveniji, da razvijemo strategijo, ki bi najbolj boleč pojav, namreč slej ko prej rastočo asimilacijo, uspela zaustaviti.

Osebno sem prepričan, da bi morali napeti vse sile, da izboljšamo javno podobo naše narodne skupnosti. Škoda, da se prepogosto predstavljamo kot skupinica sprtih ljudi, ki vlečejo vsak v neko drugo smer. Ta slika je v marsičem krivična. Menim, da ima tudi Slovenija pri preseganju teh delitev v zamejskih skupnostih svojo odgovornost – končno so se v povojnem obdobju te ideološke delitve »importirale« v zamejstvo iz bivše Jugoslavije.

Zaključujem optimistično, saj je izvolitev Franca-Jožefa Smrtnika za prvega župana na Koroškem, ki se brez pridržkov priznava k slovenski narodni skupnosti, kazatelj, da uživajo osebnosti iz naših vrst velik ugled daleč preko meja lastne skupnosti. Ta uspeh je brez dvoma zgodovinski tudi zaradi tega, ker pomaga uveljavljati miselnost, da je biti Slovenec lahko zmagovita formula. Nismo vedno šibkejši, poraženi ali teptani – lahko smo tudi ZMAGOVALCI. Pomagajmo skupno, da nam bo uspelo razviti še več zmagovitih formul za ohranitev in razcvet slovenstva v zamejstvu.

Moja Slovenija / Februar 2010

Zgodba z naslovnice Velemir Gjurin, nekoč Kekec, danes pa vodja sektorja za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo. Po študiju se je zaposlil na Filozofski fakulteti kot lektor, asistent, predaval pa je tudi v tujini. Pot ga je zanesla tudi v ZDA, kjer je bil zaposlen kot lektor za slovenski jezik. Zaupal nam je svoj pogled na Kekca in delil zgodbo o posebni ljubezni do jezika. Ker je deloval lektor slovenskega jezika, ki je svoj poklic opravljal v tujini, nam je predstavil položaj slovenskega jezika v Združenih državah Amerike.

Moja

2 5 7 8 11 12 14 15 16 17 18 20 21 22 23 24 26 28 30 32 36 39 40 42 44 46 47 48 49 51

Koristni naslovi Zabeležili smo Naši rojaki nekoč Tema meseca Prejeli smo V središču Iz urada Slovenci v Italiji Slovenci na Koroškem Slovenci na Madžarskem Svetovni Slovenski kongres Slovenska izseljenska matica Rafaelova družba ID Slovenija v svetu Iz življenja cerkve Pisali ste nam Koledar prireditev Naučimo se slovenščine S knjigo v svet Intervju Slovenske domačije Veliki Slovenci: Marijan Lipovšek Mladi mladim Pesem nas združuje Slovenska kuhinja Šport Fotografski natečaj Povzetek v angleščini Povzetek v španščini Križanka

Slovenija

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine Izdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.

MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Izvršna urednica: Blanka Markovič Kocen, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Barbara Cerkvenik, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, za varnost podatkov skrbi podatkovna banka V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

TEMA MESECA:

Prešernov čas in sodobniki Povej, s kom se družiš, in povem ti, kdo si. Rek, h kateremu se pogosto vračamo, velja za vse čase. Če želimo spoznati Franceta Prešerna, je prav, da se ustavimo pri njegovih sodobnikih, s katerimi se je srečeval.

Ker bi o tem lahko napisali precej strani, se ustavimo le pri nekaterih dogodkih, ki so ga zaznamovali. Ob Japljevem prevodu Svetega pisma se je naučil brati in spoznal bogastvo slovenskega jezika. Na novoustanovljeni stolici za slovenščino je utrdil ljubezen do materinega jezika in si oblikoval krog prijateljev. Skupaj z njimi se je Prešeren prek Kranjske Čbelice predstavil svojim rojakom kot pesnik. Stran 8 –10.

V SREDIŠČU:

Skupni slovenski gospodarski prostor kot poseben izziv Posebna pozornost in ukrepi so bili do sedaj namenjeni predvsem krepitvi skupnega slovenskega kulturnega prostora, ki v ožjem pomenu obsega RS in območje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. V širšem smislu pa vključuje tudi sodelovanje RS s Slovenci po svetu. Stran 12–13.

IZ URADA:

Prenovljen spletni portal za Slovence po svetu in v zamejstvu Slovenci.si Portal Slovenci.si, ki na enem mestu ponuja ažurne informacije o Slovencih po svetu ter o delu vladnih služb in nevladnih organizacij v Sloveniji, ki se ukvarjajo s to tematiko, je v prvem letu delovanja naletel na zelo dober odziv. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je z željo, da bi portal obiskovalo čim več izseljencev, zamejcev in tudi Slovencev v Sloveniji, ki jih zanima življenje in delo Slovencev po svetu, pripravil nekaj novosti. Te se nanašajo na podobo, organiziranost rubrik in razširjenost vsebinskih področij. Stran 14.

INTERVJU:

»Nikoli nisem gledal na vlogo Kekca kot na nekaj posebnega«

Velemir Gjurin je vodja Sektorja za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo, ki med drugim skrbi za ustreznost zakonskih rešitev na področju slovenskega jezika in pomaga zainteresiranim, da dobijo odgovore na jezikovna vprašanja. A mnogim se je v srca vtisnil z vlogo Kekca v prvem slovenskem barvnem celovečernem filmu Srečno, Kekec iz leta 1963. Kljub številnim igralskim vlogam v otroštvu se za igralstvo ni odločil – zmagala je ljubezen do jezikov. Stran 32–35.

ZABELEŽILI SMO

40. Novoletno srečanje v Kobaridu 16. januarja je bilo v Kobaridu že 40. Novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki se ga je udeležil tudi predsednik države, dr. Danilo Türk.

Namen prireditve je sodelovanje in povezovanje Slovencev na obeh straneh

meje. Prav tu, v Kobaridu, so Slovenci Videmske pokrajine lani na proslavi ob priključitvi Primorske prvič sodelovali na državni ravni kot ustvarjalno nepogrešljiv del slovenskega kulturnega prostora.

Srečanja v Kobaridu so se udeležili po-

Predsednik Türk: Slovenija bo pomagala pri gradnji večnamenskega kulturnega doma v Špetru

membni, vidni predstavniki države in vodstev osrednjih slovenskih zamejskih organizacij, med njimi prof. Viljem Černo, Luigia Negro, Giorgio Bankič in drugi.

Slavnostni govornik je bil predsednik republike Slovenije, dr. Danilo Türk. Pred slovesnostjo se je sestal s predstavniki slovenske manjšine in njihovimi vodstvi, ki so predsedniku predstavili težave in poudarili, da Italija še ni zagotovila manjkajočih sredstev v višini milijona evrov. Pomanjkanje finančnih sredstev pa posredno vpliva na zapiranje vitalnih slovenskih inštitucij. Predsednik Türk je zagotovil, da se bo vlada potrudila – nadaljevala bo z medvladnimi in ministrskimi dogovarjanji ter si prizadevala za rešitev finančnih težav.

Predsednik je še dejal, da bo Slovenija pomagala pri gradnji večnamenskega kulturnega doma v Špetru – zanj bo treba zbrati kar tri milijone evrov. Zahvalil se je vsem, ki se že dolga leta trudijo in uspešno ustvarjajo skupen kulturni prostor, poudaril pa je tudi, da smo po padcu meje vsi v skupnem evropskem kulturnem prostoru.

Dr. Boris Jesih, državni sekretar iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je podelil posebno državno priznanje nekdanjemu županu Luigiju Palettiju. Luigi Paletti je Reziji in Rezijanom povrnil ponos, rezijanski jezik in kulturo pa je s svojim delom povzdignil v veliko vrednoto.

Janja Kragelj

Načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar: Zamejske problematike se ne sme pozabiti!

40. Novoletno srečanje so pripravili upravna enota Tolmin ter občine Bovec, Kobarid in Tolmin. Duša in srce teh medsebojnih srečanj in sodelovanj je načelnik upravne enote v Tolminu Zdravko Likar, ki je v nagovoru dejal, da so ta srečanja namenjena tudi opozarjanju Ljubljane, Trsta, Gorice in Vidma. V Benečiji, Reziji in Kanalski dolini živijo srčni ljudje, na katere Slovenija, dežela Furlanija - Julijska krajina, Videmska pokrajina in vodstva osrednjih slovenskih zamejskih organizacij ne smejo pozabiti!

Moja Slovenija / Februar 2010

ZABELEŽILI SMO

Ustanovitev Zveze slovenskih društev v BiH V sarajevskem Hotelu Grand je bila 22. januarja ustanovljena Zveza slovenskih društev v Bosni in Hercegovini »Evropa zdaj«. Prireditve so se poleg državnega sekretarja na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Borisa Jesiha udeležili veleposlanik Republike Slovenije v BiH g. Andrej Grasselli, predstavniki vseh slovenskih društev v Bosni in Hercegovini, predstavniki slovenskega gospodarstva iz Sarajeva ter visoki gostje. Dogajanje na ustanovni skupščini je s kulturnega vidika popestrilo izvajanje mešanega pevskega zbora Camerata Slovenica, ki deluje pri Slovenskem kulturnem društvu »Cankar« Sarajevo.

Zveza Slovenskih društev v BiH bo Slovencem v omenjeni državi omogočila boljše medsebojno sodelovanje

V Zvezo slovenskih društev v BiH »Evropa zdaj« (Zveza) so se na skupščini vključila naslednja slovenska društva: Slovensko kulturno društvo »Cankar« Sarajevo, Društvo Slovencev Republike Srbske »Triglav« Banja Luka, Slovenska skupnost Tuzla, Društvo Slovencev »Lipa« Prijedor, Slovenska skupnost Osrednje Bosne s sedežem v Zenici, Združenje meščanov slovenskega porekla Kakanj, Društvo Slovencev »Prežihov Voranc« Doboj-Teslić ter Slovenska skupnost Breza. Ta društva skupaj združujejo vsaj 4000 članov, Zveza pa je osnovana tako, da društva ohranjajo svojo programsko in finančno avtono-

Moja Slovenija / Februar 2010

mnost, medtem ko se že obstoječi in novi skupni projekti prenesejo na Zvezo, ki služi tudi kot forum za nadaljnji razvoj medsebojnega sodelovanja in pomoč društvom (kot članom zveze) pri kandidiranju na določene razpise v

Bosni in Hercegovini, Republiki Sloveniji ter Evropski Uniji.

Več o ustanovitvi v naslednji številki.

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvuin po svetu

Trenutno v Bosni in Hercegovini (BiH) stalno prebiva več kot 2600 slovenskih državljanov, vendar pa v tej državi po ocenah Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS) živi med 5000 in 8000 Slovencev ter njihovih potomcev. Organizirani so v devet slovenskih društev, ki delujejo v Sarajevu, Banja Luki, Tuzli, Prijedorju, Zenici, Kaknju, Doboju ter Brezi in katerih redno delovanje ter posamezne posebne kulturne in druge projekte vsako leto v okviru rednega razpisa finančno podpira USZS. V štirih društvih poteka tudi slovenski dopolnilni pouk, katerega omogoča Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.

NAŠI ROJAKI NEKOČ

Vladimir Miselj (1889–1944) Edini Slovenec v vrhu Društva narodov v Ženevi

Vladimir Miselj se rodil 11. novembra 1889 v Črnem Vrhu nad Idrijo. Umrl je 31. oktobra 1944 v Ženevi, kjer je pokopan.

Diplomiral je na dunajski pravni fakulteti, za tem še iz ekonomije na Univerzi v Cambridgeu.

Med 1. svetovno vojno je bil na ruski fronti, nato pa se je kot prostovoljec pridružil srbski vojski in se z njo prebil prek gora v Albanijo. Bil je ranjen in odlikovan. Po vojni je bil Maistrov borec, ponovno odlikovan. Leta 1921 se je zaposlil pri Društvu narodov v Ženevi, predhodnici OZN, kjer je dosegel najvišji statusni položaj. Upo-

kojil se je leta 1940. Geslo »Miselj Vladimir« je bilo prvič zapisano l. 2008. Pred tem letom ga v slovenskih leksikonih ter enciklopedijah ni najti. Tudi medijske omembe so izostale. Pač pa je bil zgoščen Misljev curriculum vitae, katerega avtor je g. Ivo Jevnikar, publicist iz Trsta, objavljen l. 1994 v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu, ki ga je izdala Goriška Mohorjeva družba.

Pomembno je bilo tudi angažiranje mag.

Andraža Zidarja, nekdanjega diplomata na Stalni Misiji RS pri Uradu OZN v Ženevi, ki je l. 2008 podrobno proučil Misljev dos-

je v arhivu Društva narodov. Nadaljujem nekoliko »memoarsko«. Že od srede leta 1993, ko sem začel z delom kot diplomatski predstavnik RS v Švici, prvi s sedežem v Bernu, sem si tudi prizadeval pridobiti informacije o uspešnih Slovencih različnih generacij v tej državi. Tako sem kmalu zvedel za Vladimirja Mislja.

Ob 60. letnici smrti, oktobra 2004, je bila v Črnem Vrhu odkrita spominska plošča temu »slovenskemu domoljubu, diplomatu, dolgoletnemu funkcionarju Društva narodov«. Skorajda istočasno, proti koncu oktobra 2004, smo poskrbeli še za ureditev zapuščenega groba zakoncev Miselj v ženevskem predmestju Thonex, kar je omogočil g. Janez Gregorc, podjetnik iz Ženeve. Velja dodati, da je bila Misljeva soproga, Slovenka, dolgoletna sodelavka Svetovne zdravstvene organizacije.

Zgodba o dolga desetletja pozabljenemu diplomatu Vladimirju Mislju navaja k ugotovitvi, da bi moralo postati proučevanje dela in življenja Slovencev, ki so se v tujih državah uveljavili na različnih področjih, prav tako pa tudi ohranjanje spomina nanje, stalno udejanjana skrb RS. Nedvomno bi bila pri tem koristna tudi udeležba slovenskih organizacij in posameznih rojakov po svetu, ki razpolagajo s tovrstnimi informacijami.

Za konec še faktografski utrinek. Organizator postavitve Misljeve spominske plošče sem bil podpisani. Pri nastajanju tega dokaj zahtevnega projekta je bil pomembno udeležen prof. dr. Janez Šumrada iz Ljubljane. Potrebna sredstva so zagotovili sponzorji iz RS. Ivan Martelanc

Moja Slovenija / Februar 2010

TEMA MESECA

Prešernov čas in sodobniki

Povej, s kom se družiš, in povem ti, kdo si. Rek, h kateremu se pogosto vračamo, velja za vse čase. Če želimo spoznati Franceta Prešerna, je prav, da se ustavimo pri njegovih sodobnikih, s katerimi se je srečeval.

Ker bi o tem lahko napisali precej strani, se ustavimo le pri nekaterih dogodkih, ki so ga zaznamovali. Ob Japljevem prevodu Svetega pisma se je naučil brati in spoznal bogastvo slovenskega jezika. Na novoustanovljeni stolici za slovenščino je utrdil ljubezen do materinega jezika in si oblikoval krog prijateljev. Skupaj z njimi se je Prešeren prek Kranjske Čbelice predstavil svojim rojakom kot pesnik.

Moja Slovenija / Februar 2010

Japljev prevod Svetega pisma Na prelomu iz 18. v 19. stoletje smo Slovenci dobili nov prevod Svetega pisma, ki ga imenujemo tudi Japljev prevod.

Izhajal je kar osemnajst let in na koncu obsegal enajst zvezkov. Zadnji je prišel iz tiskarne leta 1802, ko je bil Japelj že nekaj časa vodja celovškega bogoslovja. Morda se sprašujete, zakaj se v tem zapisu ustavljam pri Japlju, ko pa France Prešeren spada v povsem drug čas.

Zato, ker je bilo Japljevo Sveto pismo zelo pomembno za cerkveno in kulturno življenje generacij prve polovice devetnajstega stoletja. Brez pretiravanja lahko rečemo, da so se Prešeren, Slomšek in njuni sodobniki učili brati iz njega. Slodnjak navaja, da se je pesnik z njim srečal že v domači hiši. Svetopisemske knjige je prebiral pri stricu duhovniku … Zakaj je to pomembno?

Literarni zgodovinar Alfonz Gspan poudarja, da Japljev prevod Svetega pisma pomeni pomembno ločnico v razvoju knjižne slovenščine. O novem prevodu Svetega pisma je razmišljal tudi Marko Pohlin, ki je leta 1781 prevedel Prvo Mojzesovo knjigo. Škof Herberstein je dal prevod v pregled Juriju Japlju. Ta je zatem uresničil škofov načrt o novem prevodu Svetega pisma in za to delo pridobil še Blaža Kumerdeja, najboljšega poznavalca slovenskega jezika tistega časa.

Z naslonitvijo na knjižno dolenjščino, z upoštevanjem nekaterih gorenjskih prvin in pomnožitvijo besednega zaklada sta Japelj in Kumerdej nakazala knjižni slovenščini razvojno smer, ki jo je pozneje dosledneje začrtal in znanstveno utemeljil Jernej Kopitar. Zato je bil po besedah Alfonza Gspana pomen novega prevoda podoben pomenu Dalmatinove Biblije - oba sta visoka šola knjižne slovenščine. Janko Kos pa dodaja, da je ta drugi prevod Svetega pisma v slovenščino pomemben predvsem zato, ker je naredil konec jezikovni neenotnosti in neredu baročne dobe. V njem je prevladala težnja po knjižnem jeziku, ki naj bo enoten in oprt na protestantsko tradicijo, obenem pa prenovljen z nekaterimi prvinami gorenjščine in drugih narečij. S tem se je odprla pot

TEMA MESECA k jeziku, na katerega se je lahko naslonila nova književnost razsvetljenstva in predromantike, nato pa tudi romantika s Prešernom.

Japljev prevod Svetega pisma

Valentin Vodnik

Matevž Ravnikar

Prva stolica za slovenski jezik S spremembo šolskega sistema, za katerega je poskrbela francoska okupacijska uprava v Ilirskih provincah, naj bi v šole uvedli ilirščino, vendar se to ni zgodilo.

Temu se je odločno uprl Valentin Vodnik, ki se je zavzel, da se v šole namesto nemškega jezika uvede slovenščina. Skoraj istočasno je skriptor v graški licejski knjižnici Janez Nepomuk Primic z nekaterimi sodelavci dosegel ustanovitev stolice za slovenski jezik v Gradcu.

Ob ustanovitvi so ga imenovali za profesorja slovenskega jezika. To službo je opravljal le dobro leto, saj je moral zaradi bolezni opustiti predavanja. Ko so se Ilirske province vrnile pod Avstrijo, si je Vodnik prizadeval, da bi Ljubljana dobila stolico za slovenski jezik, vendar ga je oblast zavrnila. Za njim je prošnjo sestavil še profesor dogmatike in stolni kanonik Matevž Ravnikar; podpisala sta jo tudi Žiga Zois in Jernej Kopitar. Ravnikar si je obenem zagotovil podporo pri cerkvenem in državnem vodstvu. Na tej osnovi je cesar Franc I. 18. decembra 1815 na ljubljanskem bogoslovju ustanovil stolico za slovenski jezik. Prepričala ga je Ravnikarjeva peticija, v kateri je v dvanajstih točkah utemeljil, zakaj je to dobro. Med drugim je zapisal: “Sicer pa bo v Notranji Avstriji za jezik in narodovo prosveto slabo poskrbljeno, dokler ne bodo ustanovljene slovenske stolice v glavnih mestih za likanje okusa bodočih duhovnikov in uradnikov.

Za narodovo prosveto tako v verskem kakor tudi v gospodarskem oziru bi imela taka stolica, ki se da ustanoviti z majhnimi stroški, vsaj na Kranjskem neslutene posledice.”

Cesar je za prvega profesorja slovenskega jezika na ljubljanskem liceju imenoval stolnega kateheta Franca Metelka. Licej je bil vmesna stopnja med gimnazijo in bogoslovjem oziroma drugim visokošolskim študijem. Tako je

Miha Kastelic

Matija Čop

Marko Pohlin Moja Slovenija / Februar 2010

TEMA MESECA večina bodočih duhovnikov, pravnikov in nekaterih drugih izobražencev na Kranjskem obiskovala licej. Jeseni leta 1919 sta se na ljubljanski licej vpisala France Prešeren in Anton Martin Slomšek. Slednji je želel čim prej končati štiri semestre, da bi se lahko vpisal na celovško bogoslovje. Prešeren pa je takrat še vedno razmišljal o duhovniškem poklicu, čeprav bolj na materino željo. Med njunimi sošolci sta bila med drugim poznejša duhovnika Jurij Grabrijan, pesnik in kulturni delavec, in Jožef Burger, prevajalec in urednik. Z navdušenjem so prebirali Valentina Vodnika, Urbana Jarnika in druge slovenske avtorje, ki jih je hranila licejska knjižnica. Profesorji so jim privzgojili ljubezen do slovenskega jezika. Nekateri med njimi so začeli pisati pesmi ter razmišljali o literarnem krožku in izdaji almanaha Slavinja.

Vodstvo šole je njihove načrte zatrlo, zamisel pa je ostala živa in čez nekaj let doživela uresničenje.

Kranjska Čbelica Leta 1825 je licejska knjižnica dobila novega skriptorja. To je bil Miha Kastelic, ki je pred tem končal pravo na Dunaju.

Poznal je zamisel o Slavinji, mlade literate, ki so želeli s svojimi deli v javnost. Poznal je Čopa, Prešerna in vrsto drugih, ki so pisali pesmi; tudi sam je bil med njimi. Nje-

Kranjska Čbelica

10

Moja Slovenija / Februar 2010

govo ime je tesno povezano s Kranjsko Čbelico, literarnim almanahom, ki je izšel v petih zvezkih v letih 1830, 1831, 1832, 1834 in 1848. Miha Kastelic je bil urednik Kranjske Čbelice in njen zvesti pesnik.

Zbiral je rokopise in pripravljal gradivo za tisk. Pri tem sta mu stala ob strani Čop in Prešeren, ki sta dala almanahu določeno usmeritev.V Kranjski Čbelici je Prešeren najprej objavil pesmi, ki so nastale v dvaj-

setih letih pod vplivom razsvetljenstva in predromantike. Almanah je združil večino pesnikov tistega časa ne glede na stan ali slogovno usmerjenost. Kljub temu danes pravimo, da je bila Čbelica glasilo slovenske romantike, ki ji je dajal ton njen osrednji pesnik Prešeren. Idejno ga je pri tem usmerjal Čop, ki ga je seznanjal z literarnimi tokovi od antike do moderne evropske romantike.

PREJELI SMO

»Nehajte mi težiti s Slovenci po svetu« Na 5. seji Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose Slovencev v zamejstvu in po svetu 11. junija 2009 je bila ob drugi točki dnevnega reda – »Problematika zastopanosti Slovencev v sosednjih državah in po svetu, v učnih načrtih osnovnih in srednji šol« – podana izjava predstavnika Ministrstva za šolstvo, zoper katero Združenje SIM meni, da je neprimerna in zoper njo zato tudi protestiramo.

3. Omenjena izjava verjetno kaže na določeno utrujenost predstavnika ministrstva, ki je povezana z naveličanostjo ukvarjanja s to tematiko. Tako, na primer, je ob isti točki dobesedno apeliral na vodstva slovenskih osnovnih šol, naj ne obiskujejo slovenskih zamejskih osnovnih šol, češ da so te številčno majhne in jim obisk številčno močnih slovenskih šol pomeni dodatno breme in težave.

Slika je simbolična.

4. Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose Slovencev v zamejstvu in po svetu je na tej seji sicer sprejela sklep, da poziva »Ministrstvo za šolstvo in šport, da pri spreminjanju in posodabljanju učnih načrtov dosledno upošteva ustrezno zastopanost tematike Slovencev zunaj meja Republike Slovenije in da naj se te učne teme praviloma uvrstijo kot obvezna vsebina. Tako sicer lahko ugotovimo, da je komisija ravnala korektno. Mnenja pa smo, da je to premalo glede na njeno poslanstvo.

Predstavnik Ministrstva za šolstvo g. Gruden je v razpravi ob tej točki namreč izjavil, da mu je sin, ki obiskuje osnovno šolo, rekel: »Oči, nehajte nam težiti s temi Slovenci po svetu«. Ta stavek je bil izrečen v smislu, da Slovenija tako in tako daje preveliko težo problematiki Slovencev po svetu v učnih programih osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. In zato nima nobenega smisla, da se posamezni organi (tudi Komisija DZ za Slovence po svetu) ukvarja s to tematiko. Če pa se že, je vse v najlepšem redu in ni potrebno ničesar popraviti oziroma dopolniti. Čeprav je bila izjava podana zgolj kot njegovo osebno mnenje, menimo, da je nedopustna iz naslednjih razlogov: 1. Predstavnik ministrstva g. Gruden v svojem nastopu ni z nikakršnimi argumenti utemeljil po našem mnenju neprimerne in krivične izjave, da so otroci po slovenskih šolah preobremenjeni s tematiko Slovencev po svetu. Še več, posplošitev verjetno slabe izkušnje njegovega sina v eni od ljubljanskih osnovnih šol na celoten učni sistem v Sloveniji je krivičen, predvsem pa nestrokoven.

2. Njegovo izjavo bi razumeli v kontekstu dejstev v smislu: V tem in tem učbeniku je toliko in toliko prispevkov na temo Slovencev po svetu, kar pomeni tolikšen odstotek celotne problematike, ki je kot tak prevelik z ozirom na to ali to tematiko ... Takšne izjave oziroma ocene niso bile podane, prav tako niso bili podani nobeni primerljivi podatki o tem, kako je s tematiko Slovencev po svetu v slovenskih učbenikih v zadnjih 20-ih, 30-ih letih.

5. Če lahko pozdravimo skoraj soglasne čestitke vseh članov Komisije ob izvolitvi slovenskih županov na Evropskih volitvah v Italiji, izrečene na isti seji, bi pričakovali, da bi reagirali tudi na to, milo rečeno, netaktno izjavo predstavnika Ministrstva za šolstvo.

6. Poleg tega se nam zdi smiselno, da bi Komisija DZ od ustreznih inštitucij v Sloveniji zahtevala, da se pripravi celovita informacija o problematiki zastopanosti Slovencev po svetu v učbenikih osnovnih in srednjih šol. Le na ta način bi lahko ocenili stališča nekaterih poslancev, da so v preteklosti bili v učbenikih preveč izpostavljeni oziroma favorizirani ekonomski zdomci oziroma izseljenci pred drugo svetovno vojno. Čeprav je od omenjene izjave preteklo že več kot pol leta in sta bila tako avtor kot tudi Komisija DZ za Slovence po svetu seznanjena z po našem mnenju neprimerno izjavo, ta ni bila deležna nikakršnega odmeva oziroma pojasnila.

Na Slovenski izseljenski matici menimo, da je premalo, da se zgolj deklarativno zavzemamo za večjo skrb, za Slovence po svetu in njihovo zastopanost v našem prostoru.

Ta skrb mora biti stalna in vseobsegajoča. In prav Komisija DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu je nedvomno tisti organ, ki bi moral biti in mora biti najbolj čuten in občutljiv za vse tovrstne, tudi zgolj verbalne izpade. In na njih na primeren način tudi odgovoriti.

Janez Rogelj Opravičilo gospe Mariji Primc: Uredništvo revije Moja Slovenija se opravičuje ge. Mariji Primc za napačno podpisano besedilo na 16. strani januarske številke. Avtorske pravice si pridržuje Milan Piko. Na strani 17 uvodnega besedila ni napisala avtorica.

Moja Slovenija / Februar 2010

11

V SREDIŠČU

Skupni slovenski gospodarski prostor kot poseben izziv Posebna pozornost in ukrepi so bili do sedaj namenjeni predvsem krepitvi skupnega slovenskega kulturnega prostora, ki v ožjem pomenu obsega RS in območje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. V širšem smislu pa vključuje tudi sodelovanje RS s Slovenci po svetu.

Skupni slovenski gospodarski prostor pa ni ovrednoten in uveljavljen – niti v ožjem, niti v širšem pomenu besede. Na področju razvoja gospodarstva in podjetništva so neizkoriščene možnosti in izzivi tako za slovensko narodno skupnost v sosednjih državah kot tudi za RS. Prav tako niso izkoriščene prostorske možnosti poselitvenega območja narodne skupnosti v smislu razvoja podjetniške infrastrukture, s

12

Moja Slovenija / Februar 2010

čimer bi se spodbujalo investicije iz RS na to območje. Uspešni gospodarstveniki in podjetniki, slovenskega rodu, ki živijo v tujini, pa si želijo intenzivnejših navezav z RS. Ne glede na to ni mogoče reči, da se na tem področju nič ne dogaja. Obsežne dejavnosti različnih državnih in manjšinskih subjektov, gospodarskih zbornic, podjetij, gospodarstvenikov in drugih dejavnikov potekajo nepove-

zano in ne v funkciji skupnega strateškega cilja, kar slabi učinkovito porabo sredstev. Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah aktivno sodeluje s slovenskimi podjetji, državnimi inštitucijami in občinami, saj ima organizirana gospodarska združenja (Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) v Trstu in Slovenska gospodarska zveza v Celovcu), posebne Urade za Evropo (v Italiji v Trstu, v Avstriji v Celovcu in na

V SREDIŠČU Hrvaškem na Reki) in razvojne agencije (Razvojna agencija slovenske krajine na Madžarskem). Le-ti imajo pomembno vlogo pri čezmejnih gospodarskih stikih zaradi poznavanja tujih nacionalnih zakonodaj, potencialnih investitorjev in partnerjev v čezmejnih projektih.

Napredek je predvsem na Madžarskem, kjer je Razvojna agencija Slovenska krajina s pomočjo Generalnega konzulata RS v Porabju pripravila uspešne projekte operativnega programa čezmejnega sodelovanja v obdobju 2007-2013.

Nov razvojni organ (Urad za Evropo) je ustanovljen pri slovenski skupnosti na Reki, načrtuje pa se tudi ustanovitev predstavništva podjetij s slovenskim kapitalom na Hrvaškem. Gospodarski forum slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini, ki je bil ustanovljen leta 2008, naj bi določal prioritete razvoja manjšinskega gospodarstva. Članice foruma so krovne organizacije (SGKZ in SSO), stanovski združenji SDGZ in Kmečka banka, zadružni banki Doberdob in Sovodnje ter finančna družba KB 1909. Mešana komisija o skupnem razvoju RS in AD FJK, ki obsega več delovnih omizij – manjšine, zdravje, energetika, promet, gospodarske dejavnosti, znanost in tehnologija, kmetijstvo in razvoj teritorija – je bila kot mednarodno telo določanja prioritet ustanovljena že pred leti. Njeno ponovno aktiviranje bo imelo pomembno vlogo za učinkovitejše izvajanje evropskih projektov.

Nekateri poslovni (gospodarski) klubi Slovencev po svetu že leta navezujejo stike s podjetji iz RS in drugimi gospodarskimi dejavniki iz RS ter jim pomagajo pri uveljavitvi na tujih trgih.

Ob zgoraj zapisanemu pa moramo upoštevati, da je manjšinsko gospodarstvo tudi del gospodarstva sosednjih držav in ima odločilen vpliv na tesnejše gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in sosednjimi državami.

Kaj torej potrebujemo?

Potrebujemo predvsem nadgradnjo obstoječega sistema z učinkovitim instrumentom, ki bo povezal obstoječe državne inštitucije, podjetja, zbornice,

manjšinska združenja in druge gospodarske dejavnike na obeh straneh meja, dejavnosti in druge ukrepe. Ta instrument je skupna strategija o pospeševanju slovenskega gospodarstva v sosednjih državah in v tujini, ki bo omogočila združevanje kapitala, znanja in naporov za skupne projekte. Skupna strategija bi lahko bila del razvojnih dokumentov, npr. strategija razvoja do 2020, ki je v pripravi, ključno za izvedbo strategije pa bi bilo stalno omizje. V tem dokumentu je treba ovrednotiti skupni slovenski gospodarski prostor in različne pristope za njegovo uveljavitev ter pospeševanje slovenskega gospodarstva v sosednjih državah od tistih v tujini.

Glede na to, da je v poslovnem svetu nadvse dragocena informacija o poslovnih partnerjih, je potrebno za začetek vzpostaviti sistem virtualnega mreženja in povezovanja. Dostopen seznam slovenskih gospodarstvenikov in poslovnih klubov v tujini bo omogočil nove povezave s podjetji ter državnimi in raziskovalnimi inštitucijami iz RS. Ta sistem, v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, že vzpostavlja Ministrstvo za zunanje zadeve v okviru novoustanovljenega generalnega direktorata za gospodarsko diplomacijo in razvojno sodelovanje.

Za razvoj obmejnih območij in pospeševanje slovenskega gospodarstva v sosednjih državah pa je treba najprej okrepiti sodelovanje gospodarskih dejavnikov znotraj slovenske skupnosti in sodelovanje le-teh z inštitucijami RS ter izdelati skupne pristope. Razvoj in promocija posameznih teritorijev (Kras, Brda, Koroška, Pomurje, Kolpa) se lahko izvede preko promocije tipičnih pridelkov oziroma izdelkov, okolju prijaznih gospodarskih aktivnosti in turizma. Uveljavitev na tretjih trgih je mogoča s skupnim nastopom na sejmih.

Uvajanje mladih kadrov v podjetja je nujen ukrep za zagotovitev potrebnih človeških virov. Predvsem pa je treba v omenjenem dokumentu (strategiji) ovrednotiti skupni slovenski gospodarski prostor v smislu širitve razvojnih programov in okrepitve obmejnega

Breda Mulec je doktorica pravnih znanosti, sekretarka naUradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pasu (ki ponekod demografsko močno zaostaja), s trajnostnim razvojem in z opredelitvijo posameznih panog, kot so gospodarstvo, kmetijstvo in varstvo okolja.

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu organizira 9. februarja 2010 posvet z naslovom »Sodelovanje med gospodarskimi dejavniki slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah ter med organizacijami narodne skupnosti in RS«, ki bo obravnaval tudi omenjene izzive.

Pomemben instrument krepitve skupnega slovenskega gospodarskega prostora so operativni programi čezmejnega sodelovanja, ki bodo obravnavani v nadaljevanju.

Drugi del prispevka bomo objavili v naslednji številki.

Breda Mulec

Moja Slovenija / Februar 2010

13

IZ URADA

Prenovljen spletni portal za Slovence po svetu in v zamejstvu Portal Slovenci.si, ki na enem mestu ponuja ažurne informacije o Slovencih po svetu ter o delu vladnih služb in nevladnih organizacij v Sloveniji, ki se ukvarjajo s to tematiko, je v prvem letu delovanja naletel na zelo dober odziv. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je z željo, da bi portal obiskovalo čim več izseljencev, zamejcev in tudi Slovencev v Sloveniji, ki jih zanima življenje in delo Slovencev po svetu, pripravil nekaj novosti. Te se nanašajo na podobo, organiziranost rubrik in razširjenost vsebinskih področij.

Novice bodo vsebovale predvsem opise preteklih dogodkov, ki jih skupaj s fotografijami ali videoposnetkom pošiljajo vsa sodelujoča slovenska društva po svetu, od Nemčije, BiH, Nizozemske, Švedske do Avstralije, ZDA, Kanade in Argentine.

Poleg teh bodo predstavljeni vsi večji pretekli dogodki zamejskih Slovencev, bodisi z avstrijske Koroške in Štajerske, Furlanije - Julijske krajine do Porabja in Hrvaške.

Razširjena rubrika Informacije bo ponujala koristne podatke za vse, ki jih zani-

mata bivanje v Sloveniji in potovanje v domovino, ter tudi druge pomembne informacije, kot so ohranjanje kulturne dediščine, turistična promocija in učenje slovenskega jezika. Učenje slovenščine velja posebej poudariti, saj imajo Slovenci po svetu možnost učenja in nadgradnje jezika tako v okviru društev kot tudi prek projekta učenja slovenščine na daljavo Zavoda RS za šolstvo.

Portalu smo dodali rubrike Znanost, Mladi in Gospodarstvo, saj so to tri področja, ki so bila do zdaj manj izpostavljena, so

pa ključna za slovensko izseljenstvo. Slovenski mediji iz tujine so zdaj predstavljeni v posebni rubriki. Gre za različne elektronske časopise, glasila in novice, ki jih periodično izdajajo slovenske organizacije v zamejstvu in po svetu. Portal se bo povezoval tudi z drugimi slovenskimi spletnimi portali, ki delujejo v zamejstvu.

Znanstveniki slovenskega rodu v tujini in znanstveniki, ki delujejo v Sloveniji, se bodo lahko povezovali v okviru podatkovne baze, ki bo v začetku prihodnjega leta oblikovana in dodana portalu. Prav tako bo portal omogočal povezovanje med mladimi Slovenci v Sloveniji in zunaj nje. Pri tem ostaja pomembno dejstvo, da portal ponuja informacije v slovenskem in angleškem jeziku, povezal pa se bo tudi z novimi spletnimi orodji, kot sta Facebook in Twitter.

Polonca Flego

Dr. Žekš ob imenovanju nadškofa Minister dr. Boštjan Žekš se je udeležil umestitve novoimenovanega ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Dr. Antona Stresa.

Minister Žekš je dejal, da je dr. Antona Stresa začel bolje spoznavati šele v zadnjem obdobju kot predsednik Komisije Vlade Republike Slovenije za dialog z verskimi skupnostmi. Vidi ga kot vrhunsko izobraženega človeka, ki pozna svet in domovino in ki je tudi v razpravah o občutljivih temah vljuden in prijazen. Je človek, ki zna svoje predloge in svoje poglede strokovno in znanstveno utemeljiti ter jih jasno predstaviti. Dr. Stres bo po ministrovem mnenju v razpravo o odnosu med državo in katoliško cerkvijo vnesel več dejstev in razuma.

Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta Državni sekretar dr. Boris Jesih se je včeraj udeležil osrednje slovesnosti ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta.

Dogodek je potekal v Furlaniji - Julijski krajini v tržaški rižarni. Častni gost, predsednik italijanskega senata Renato Schifani, je poudaril, da mladi rod ne sme pozabiti grozot prejšnjega stoletja. Spominu žrtev fašističnega in nacističnega nasilja so se poleg dr. Jesiha poklonili tudi številni predstavniki lokalnih oblasti, verskih skupnosti in predstavniki slovenskih narodnih skupnosti.

14

Moja Slovenija / Februar 2010

SLOVENCI V ITALIJI

Manjšina mora biti enotna

Novoletni sprejem SSk – Zbirne stranke Slovencev v Italiji

Slovenska skupnost – zbirna stranka Slovencev v Italiji – je v petek, 22. januarja 2010, v gostilni Sardoč v Prečniku (Trst) priredila svoj tradicionalni novoletni sprejem. Ta že ustaljena in občutena priložnost je tudi tokrat zbrala številne člane in prijatelje, javne upravitelje in politične predstavnike, med katerimi je bil predsednik državnozborske Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Miro Petek, novi tržaški prefekt Alessandro Giacchetti in njegova goriška kolegica Maria Augusta Marrosu, generalna konzulka RS Vlasta Valenčič, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, italijanski poslanec Ettore Rosato, deželni svetniki Igor Kocijančič, Edoardo Sasco in Sergio Lupier, tržaški občinski svetnik Roberto Sasco ter župani s tostran in onstran nekdanje meje. Za poseben ugled sta s svojo udeležbo poskrbela minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjan Žekš in predsednik Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Renzo Tondo. Ob gostih pa je treba podčrtati tudi glavne predstavnike SSk v raznih izvoljenih telesih, med katerimi so izstopali deželni svetnik Igor Gabrovec, goriška pokrajinska odbornica Mara Černic in tržaški pokrajinski svetnik Zoran Sosič, trije župani Franka Padovan, Fulvia Premolin in Marko Pisani ter številni občinski in rajonski svetniki. Vse to priča o ugledu, ki si ga je stranka uspela prisvojiti s svojim doslednim delom v korist slovenske narodne skupnsti, za katero se je zastavila tudi takrat, ko politično ni bilo »najbolj oportuno«.

Po začetnih vljudnostnih pozdravih uglednih gostov, med

katerimi je bil tudi nabrežinski župan Giorgio Ret, je deželni tajnik SSk Damijan Terpin podal oceno o stanju slovenske narodne skupnosti v Italiji. Že takoj na začetku je poudaril zadovoljstvo ob pozitivnem razpletu pri reševanju Slovenskega stalnega gledališča in razveseljivo novico, da se je na Goriškem spet začelo čezmejno sodelovanje med obmejnimi občinami Gorico, Novo Gorico in Šempeter-Vrtojba. Zatem se je osredotočil na pereča odprta vprašanja, ki zadevajo neizpolnjevanje zaščite, hudo klestenje finančne podpore s strani Italije, vprašanje prihodnosti slovenske šole in nespoštovanje etničnega teritorija. Pri tem je deželni tajnik Terpin pozitivno ocenil odločitev vlade Republike Slovenije, da kljub hudi finančni in gospodarski krizi italijanski in madžarski manjšini ni znižala prispevkov. Glede finančnih prispevkov s strani Slovenije pa je bilo pomembno njegovo nekoliko provokativno vprašanje: »Vprašati se moramo torej, koliko slovenstva prinese vsakih tisoč evrov, ki jih vlagamo v kulturo, šport in ostale družbene dejavnosti v manjšini in kako se da te naložbe še bistveno izboljšati, da bo “dobiček” slovenstva vsaj enak pozitivni ničli, to pa še zlasti tam, kjer prostovoljno dejavnost naših društvenih odbornikov, dirigentov, trenerjev in režiserjev opravljajo poklicnimi predsedniki, direktorji in upravitelji.« Ob spremljavi repertorja solistke Andrejke Možine se je nato družabnost nadaljevala v prijetnem in prijateljskem vzdušju.

Julijan Čavdek

Moja Slovenija / Februar 2010

15

SLOVENCI NA KOROŠKEM

XXXI. Tischlerjeva nagrada svetovni pevski zvezdi Bernardi Fink V nabito polni Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu so zadnji januarski četrtek podelili letošnjo Tischlerjevo nagrado svetovno znani mezzosopranistki, slovenskim staršem v Argentini rojeni Bernardi Fink. Nagrado - prvič so jo podelili 1979 - podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev kot najvišje priznanje obeh organizacij. XXXI. Tischlerjevo nagrado so Bernardi Fink podelili, kot je bilo v utemeljitvi nagrade zapisano, za njeno izjemno umetniško silo, s katero osrečuje na neštetih pevskih nastopih po vsem svetu ljubitelje glasbe in je kljub svetovnemu slovesu ostala skromna in glasbeno tesno povezana s svojo novo domovino Koroško.

Mezzosapranistka Bernarda Fink ob evropskem poslancu Lojzetu Peterletu.

Finkova je prejela 31. Tischlerjevo nagrado v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu.

16

Moja Slovenija / Februar Marec 2009 2010

V pozdravnem nagovoru na podelitvi nagrade je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Karel Smolle podčrtal: »Z Bernardo slavimo tudi osebnost, katere družina se je znašla, razseljena od doma, v tujini argentinske države; družina je spet našla v ohranjanju slovenske kulture na tujih tleh tolažbo in vir pozitivnega pogleda na ta svet …« In Smollejeve besede Bernardi: »Tvoji umetnostno in človeško odlični nastopi ti že zdavnaj zagotavljajo naslov glasilke in glasnice vsečloveške kulture doma in po svetu.« Na podelitvi nagrade je dr. Janko Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zveze, ki nagrajenkino delo spremlja že od njene mladosti, v obširnem nagovoru zaobjel ves niz njenega pevskega delovanja, spomnil na številne nagrade, poudaril njeno skromnost in izpostavil njene dobrodelne koncerte, med katerimi je bil izjema dobrodelni koncert za Opekove (Pedro Opeka, misijonar na Madagaskarju) smetiščarje na Madagaskarju, kar je bila Bernardina srčna zadeva, saj je bil, kot je dejal Zerzer, pater Pedro njen sosed v Buenos Airesu.

Besede, ki jih je ob podelitvi nagrade izrekla Tischlerjeva nagrajenka Bernarda, izžarevajo tudi vso njeno duhovno veličino. »Prevzeta sem z globokimi občutki, ker vas danes lahko vidim in ker smo danes tako prijateljsko skupaj. Nagrada, ki je letos doletela mene, je povezana z vami vsemi. Da sem to, kar sem, se imam zahvaliti vsem, ki so mi bili dani na pot: starši, bratje in sestre, sorodniki, duhovniki, učitelji, profesorji, svetovalci in prijatelji. Med zadnjimi ste tudi vi. Vsakega od vas občudujem in spoštujem vaše delo. Zrno do zrna pogača. Kamen na kamen palača. Jaz podoživljam, da je korak za korakom dolga, prostrana pot. Polna sem hvaležnosti Bogu in vam, ker ste me tako toplo sprejeli medse in mi nudite občutek, da sem doma.« »Orodje, ki mi je bilo dano, da z njim komuniciram in se dajem, je glas. Že od majhnega sem doživljala petje kot izraz duše. Kasneje pa sem zavestno spoznala, da petje ni le produciranje zvoka ali celo razkazovanje glasu, ampak govorica druge dimenzije. Pa saj mi tega ni treba razlagati vam, Korošcem.« »Občutek imam, da prihaja nagrada prezgodaj. V namenu imam sicer še, kolikor mi bo dano, naprej peti in nositi slovensko in koroško ime po svetu. Posvetiti želim to nagrado vsem ženam in možem, ki že celo življenje več ali manj skrito in trdo delajo za slovensko skupnost na Koroškem, pa nikoli ne bodo mogli sprejeti te ali kake druge nagrade. Njim se imamo zahvaliti, da je slovenska skupnost na Koroškem živa in trdna. Sebi in vam želim, da bi ostali vedno mladi v srcu in mišljenju, polni novih idej, odprtih obzorij in ljubezni do življenja.« Marija Primc

SLOVENCI NA MADŽARSKEM

Porabski knjižni dar 2010 Knjižni dar so Slovenci na Madžarskem dobili prvič šele leta 1998, ko je Zveza Slovencev dodala Slovenskemu koledarju, dvojni številki časnika Porabje, še roman Ernesta Ružiča ERD. Od leta 1986 do leta 1998 so izdajali le Slovenski koledar. Med Slovenci na Madžarskem je malo literarnih ustvarjalcev, zdaj le Karel Holec in Francek Mukič, zato so k sodelovanju povabili prekmurske književnike Ferija Lainščka, Milana Vincetiča, Milivoja Roša, Karolino Kolmanič in Ernesta Ružiča. Tako je letos Milan Vincetič avtor dvanajstih kratkih zgodb, natisnjenih v knjižnem jeziku in porabskem narečju pod naslovom Pobeglo morje – Vujšlo mordje. Domača avtorja sta doslej v Knjižnem daru objavila dve deli: Karel Holec Andovske zgodbe in Francek Mukič prvi porabski roman Garaboncijaš – Črnošolec, ki je izšel v narečju, nato v knjižnem slovenskem jeziku in tudi v madžarščini. Posebnost literarnih del Knjižnega daru je, da so napisana v narečju in prestavljena v knjižni jezik ali obratno, kajti samo tako so dostopna porabskim bralcem.

Večino Slovenskih koledarjev je doslej uredila Marijana Sukič. Pripravo letošnjega so zaupali novinarju Karlu Holecu, ki se je odločil za spremembo imena – poslej naj bi bil to Porabski koledar, kajti slovenski so tudi drugi koledarji.

Porabski koledar v besedi in fotografiji objavlja pregled dogajanja med Slovenci na Madžarskem, stike s Slovenijo in sodelovanje z drugimi manjšinami. V Koledarju je dovolj leposlovnega branja ter pogled v cerkveno življenje, v delo mladih in delo športnih organizacij. Uvod je napisal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. Avtorji, ki pišejo v knjižnem jeziku in narečju, so z Madžarske in Slovenije.

Knjižni dar so prejeli naročniki Porabja na Madžarskem, prek sto izvodov pa tudi bralci v Sloveniji.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

Porabski Slovenci so se ponovno zbrali in proslavili knjižni dar.

Veseli pajdaši, ljubitelji gledališča iz vsega Porabja, so predstavili svoje igralske veščine.

Moja Slovenija / Februar 2010

17

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Razstava Slovenske skupnosti Tuzla V sredo, 16. decembra 2009, smo v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani odprli razstavo umetniških del članov Likovne sekcije Slovenske skupnosti Tuzla. Slovenska skupnost Tuzla pripravlja in organizira kulturne programe že od same ustanovitve leta 1999 in na ta način spremlja kulturno in drugo življenje v matični domovini Sloveniji. Osnovne dejavnosti Slovenske skupnosti so učenje slovenščine, seznanjanje s slovensko kulturo in razvijanje le-te. V okviru Skupnosti od leta 2001 deluje tudi Likovna sekcija, ki trenutno šteje petnajst članov. V Ljubljani so nam svoja dela predstavili slikarji Nada Dobnik, Melada Huseinagić, Borka Jokić, Davor Mešić in Vlatko Zimmer, umetniški dvojec Biba DD pa nam je predstavil še unikaten ročno izdelan nakit. V kulturnem programu odprtja razstave je nastopila tamburaška skupina Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki, o umetniških delih pa je spregovoril likovni kritik prof. dr. Mirko Juteršek. Umetniška dela so bila na visokem nivoju in so vse obiskovalce navdušila.

Razstava je bila na ogled vse do konca januarja 2010.

Andrej Štrus

Božični koncert v Tršću V okviru projekta Slovensko obrobje sta Slovenska konferenca SSK in Slovensko kulturno društvo Gorski Kotar iz Čabra (Hrvaška) organizirala božični koncert, ki je potekal 26.

12. 2009 v Tršću. V dvournem programu so nastopili pevski zbori Prezid, Čabar, Plešci, Babno polje in Stari trg pri Ložu.

Med nastopajočimi so bili tudi skupina GlosaArt z avtorskimi skladbami, harmonikarji iz Hrvaške in Slovenije, pevci otroškega zbora iz Tršća in Čabra ter domača mladinska glasbena skupina. Globoke jezikovne vezi obmejnih področij Čabra in Loške doline so ponazorile recitacije v narečju avtorjev Marijane Klepac in Vjekoslava Čop. Večer je obudil stare in ustvaril nove vezi med ljudmi, ki so bile vedno prisotne na tem področju in predstavljajo pomemben element sožitja. Prek skupnih projektov, zlasti kulturnih, prebivalci gojijo in pripomorejo k tkanju prijateljskih vezi v obmejnem področju, zato bodo tudi v prihodnosti takšne in podobne projekte sprejeli širokih rok.

18

Moja Slovenija / Februar Marec 2009 2010

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Tradicionalna podelitev priznanj številčnejšim slovenskim družinam

Družine 2009

4. decembra 2009 smo na SSK-ju pripravili tradicionalno podelitev priznanj številčnejšim družinam, letos že dvanajsto po vrsti. Dogodek je v zadnjih letih postal vseslovensko prepoznaven, saj o njem redno poročajo številni mediji. Na razpis se je v letu 2009 prijavilo 13 družin s skupno 83 otroki. Na začetku prireditve sta nas pozdravila vodja projekta Luka Klopčič in predsednica Slovenske konference SSK mag. Simona Drenik. Nato smo vsi udeleženci, tako otroci kot starši, vstopili v svet gleda-

lišča, saj je med nami nastopila študentska gledališka skupina župnije Marijinega oznanjenja iz Ljubljane, ki nam je predstavila igro Dva Miklavža. Ob koncu veseloigre je pravi škof Miklavž podelil nagrade in priznanja družinam, ki so prišle na oder in se tudi predstavile. Vzdušje je bilo veselo in živahno, pomemben del k uspehu dogodka pa so prispevali tudi številni sponzorji, ki so družinam podarili svoje izdelke (knjige, obutev, živila, šolske potrebščine). Bil je večer, kot si ga lahko le želimo!

Predstavitev Velike knjige o pravični meji v Istri 3. decembra 2009 smo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) gostili pisatelja Franeta Goljevščka iz Izole, ki nam je predstavil svoje novo delo z naslovom Velika knjiga o pravični meji v Istri. Knjiga je rezultat več kot desetletje trajajočega raziskovanja, zbiranja in zapisovanja

objavljenih dejstev. Avtor v knjigi prikazuje znana, predvsem pa zamolčana ozadja o pravični meji v Istri. Delo je tako pomemben zapis in sporočilo, ki naj seznani širšo javnost in slovenske politike s problematiko razmejitve na tem delu južne meje. Večer, ki se je navezoval na aktualno problematiko reševanja mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, so zaznamovala številna vprašanja, ki so jih obiskovalci večera postavljali gostu, slednji pa je nanje odgovarjal z izrednim zgodovinskim spominom, široko humanistično razgledanostjo in dobrim političnim uvidom v realne možnosti reševanja situacije. Velika knjiga o pravični meji v Istri je izšla pri založbi Turistika.

Moja Slovenija / Februar 2010

19

SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

Slovenska izseljenska matica sledi Slovencev - po svetu /2 Ali ste vedeli, da je glavni arhitekt svetovno znanega nogometnega stadiona “Boca Juniors” v Buenos Airesu … Slovenec?

SULČIČ Viktor (Križ, Trst, 2. 8. 1895 - Buenos Aires, 9. 9. 1973), arhitekt.

V Trstu je končal obrtno šolo. Leta 1922 je diplomiral na likovni akademiji v Bologni. Leta 1924 se je preselil v Argentino. Bil je dejaven član slovenske skupnosti v Argentini, sodeloval je pri Sokolu in bil predsednik komisije, ki je izdajala tednik “Novi list”. Od leta 1953 se je posvečal tudi slikarstvu in književnosti.

20

Moja Slovenija / Februar 2010

Vsak Argentinec pozna ta stadion. Večina nogometnih privržencev iz celega sveta si na tihem želi, da bi si vsaj eno tekmo gledali v živo iz njegovih tribun.

Prebivalci Buenos Airesa so ponosni nanj in vsakemu obiskovalcu mesta ga z radostjo pokažejo, tudi če ne spremlja nogometne igre. Boca Jrs. je že desetletja najbolj priljubljen nogometni klub v Argentini. Ne nazadnje je to njegov stadion – stadion Diega Armande Maradone. V času, ko ta veliki nogometni virtuoz bije bitko s krutimi posledicami sanjske slave, vedno več Argentincev enači Diega Maradono z Boco Juniors in oboje z Argentino.

Malo kdo pa ve, da je slovenski arhitekt Viktor Sulčič, doma iz Križa pri Trstu leta 1932 zmagal na arhiteturnem natečaju za postavitev stadiona. Da je v tekmi z uglednimi argentinskimi arhitekti uspel in dobil za tisti čas ogromno delo, je moral premagati velike težave z zemljiščem, ki je bilo premajhno za zahtevano kapaciteto stadiona: sto tisoč gledalcev. Zemljišče sicer leži v mestni četrti Boca ob ustju reke Riachuelo.

Tu so se konec dvajsetih let prejšnjega stoletja v velikem številu naselili tudi

Primorci, ki so pred nasilnim fašizmom morali zapustiti svoje domove predvsem z okolice Trsta, Krasa, Vipavske doline in Istre. Da bi čim bolj izkoristil teren, je Sulčič izoblikoval na konzolah sloneče tribune na treh straneh igrišča.

Dr. Irene Mislej, umetnostna zgodovinarka, potomka prve generacije primorskih izseljencev v Buenos Airesu, ki se je tam rodila in tudi preživela mladost, je prepričana, da je “na Sulčičev načrt stadiona odločilno vplivala razstava italijanskih racionalistov, v kateri je bil prikazan tudi načrt za stadion v Firencah”. V kolikšni meri je ta razstava res vplivala na Sulčičev načrt stadiona, je veliko vprašanje. Neizpodbitno dejstvo pa je, da so glavni vhod, veža in stopnice ekskluzivno delo Sulčiča.

Od leta 1944, ko je bil izgrajen, pa do danes se nanj zgrinjajo množice gledalcev nogometa, predvsem pa navijači kluba Boca Juniors. Nogometni navijači v Buenos Airesu se delijo na pristaše “Riversa” in “Boca Jsr.” Pri slednjih pa je prisoten tudi slovenski navdih … Pa čeprav le v zasnovi njihovega stadiona.

Janez Rogelj

RAFAELOVA DRUŽBA

Prvi zimski višarski dnevi mladih Višarski dnevi so med božičem in novim letom prvič izkusili svojo zimsko različico – in za sabo imajo krasno izkušnjo! Kot je bil na glavo obrnjen letni čas, tako je bilo drugačno tudi naše prvo spoznavno srečanje. Še ponoči smo se odpravili na pot in se sestali kar v baru pod višarskim smučiščem na jutranjem čaju, uro pred pričetkom smuke.

Smučarska ekipa

Pripravljanje kosila Tudi tokrat smo bili napaberkovani z vseh koncev Evrope, z različnimi izkušnjami tujine. Nekdo rojen v Angliji, drugi študijsko v tujini, tretji so tam na delu, spet drugi se s Slovenci zunaj države ukvarjajo znanstveno, nekateri imajo zunaj tesne sorodstvene ali prijateljske vezi, nekatere pa je v mlado višarsko

druščino privedla preprosto zvedavost: Kako neki živijo moji bratje po svetu?

Poseben magnet zimskih Višarij je seveda smučanje. To je bilo polnokrvno vključeno v program. Vreme je bilo prekrasno, kljub temu da je Slovenijo zameglilo čemerno deževje. Verjetno je bilo prav zaradi tega smučišče brez

praznične gneče, saj ljudje niso pričakovali, da bi bile lahko Sv. Višarje obsijane s soncem. Kar trije, Aleš, Marko in Jana, so izmenjaje v smučarske veščine uvajali začetnike ali pa so izpopolnjevali tehniko ostalih. Vsakič po končani smuki z debatami v gondolah in postankih bi lahko imeli dan odkljukan kot poln, intenziven, a šport je po teži manjši del višarskih dni …

Odveč je pripominjati, kako je šla v slast hrana, ki smo si jo pripravljali sami. Sledil je bogat duhovni intermezzo z našima gostoma, prvi dan s predsednikom zveze izseljenskih duhovnikov msgr. Janezom Pucljem, drugi dan pa z dekanom in kulturnikom Jankom Krištofom, ki je med nas prišel z avstrijske Koroške. Iz gorsko zmrzle cerkve smo potem znova odšli v prijetno ogret Ehrlichov dom.

Zbrani okrog mize smo se posvetili osrednjim temam. Prvi dan sta jih oblikovala Janez Pucelj in Aleš Košir. Beseda je tekla o najširši problematiki, ki se je gibala v raziskovanju pojmov od nacionalizma do domoljubja, kako je s slednjim znotraj multikulturnosti in globalizacije ter še posebej umestitev teh vprašanj v Sloveniji glede na medije. Drugi dan je bil posvečen zamejstvu. O stanju v Italiji je spregovoril Dejan Valentinčič, svoja lastna izkustva in znanje o stanju na avstrijskem Koroškem pa nam je podal Janko Krištof. Oba večera sta se razvila v zavzeto razpravo, končala enkrat s petjem slovenskih popevk, drugič pa s petjem slovenskih narodnih pesmi.

Pripravljalna in »pospravljalna« skupina je sodelovala tudi pri dveh »uradnih« prazničnih mašah, in sicer na svetega Štefana ter na novega leta dan. S petjem in igranjem na kitaro, flavti in saksofon sta polepšali bogoslužje ter s tem razveselili navzoče, še posebej pa nadvse prijaznega, gostoljubnega višarskega župnika Dionizija Mateučiča.

Lenart Rihar

Moja Slovenija / Februar 2010

21

IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU

Božično srečanje in leto medkulturnega dialoga Božični čas je povsod lep, vendar vsak nosi v spominu tistega, ki mu je zaznamovalo otroštvo. Z vsemi svojimi značilnostmi in navadami.

Pevska skupina z dirigentom Fernandom Mejíasom

Otroci in spremljevalna skupina

22

Moja Slovenija / Februar 2010

Božič je v Sloveniji posebno lep, še bolj, če je pobeljen s snegom. Izseljenci, ki so se vrnili ali preselili v Slovenijo z južne poloble, pa malo pogrešajo toplino oziroma vročino, ki je v tamkajšnjih krajih tako značilna za ta čas, kakor sta mraz in sneg v Sloveniji. Istočasno jim ob lepih slovenskih božičnih pesmi prihajajo v pevski spomin tudi tiste, ki so jih poslušali in peli v svojem prejšnjem okolju.

V iztekajočem se letu in pred začetkom predsedovanja Slovenije Svetu Evrope ter pred letom medkulturnega dialoga so si Slovenci iz Argentine zamislili predstaviti slovenski javnosti argentinski božič in posredovati nekaj čudovitih argentinskih skladb slovenskim poslušalcem.

Med preseljenci iz Argentine je ta pobuda hitro našla številne navdušence.

K vajam se je priglasilo lepo število pevcev in se jih tudi redno udeleževalo. Prostor je dal duhovnik Janez Cerar CM, ki je nekaj let preživel v Slovenski vasi v Argentini, v Študentskem domu Vincencij.

Pripravo in vaje je vodil dirigent Fernando Mejías. Z njemu lastno sposobnostjo je uspel iz skupine navdušencev ustvariti kar prijetno zborovsko petje.

Otroški zborček se je naučil štirih pesmi, odrasli pa so se spoprijeli s tremi deli opusa »Navidad nuestra« skladatelja Ariela Ramíreza. V nedeljo, 30. decembra, po običajni župnijski maši in pred argentinsko so jih zapeli ne samo sebi v užitek, pač pa so se na ta način želeli tudi zahvaliti, oddolžiti župniku Vladu Bizantu in župljanom iz Šentjakoba ob Savi, kjer je vsako tretjo nedeljo v mesecu maša v španskem jeziku.

In tako se je s slovenskim božičnim vzdušjem prepletalo tudi argentinsko, saj je božič, rojstvo Božjega Deteta, zaznamovalo vse narode sveta.

Gregor Batagelj ID Slovenija v svetu

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Bogastvo v raznolikosti: »Vi ste priče teh reči« V vesoljni Cerkvi je od 18. do 25. januarja 2010 pod geslom Vi ste priče teh reči (prim. Lk 24,48) potekala molitvena osmina za edinost kristjanov. Tudi v Sloveniji je bogat nabor dogodkov spodbudil tako (nad)škofije kot tudi posamezne župnije in vernike, da so razmišljali o skupnih vezeh med kristjani. Na različna srečanja so bili poleg katoličanov povabljeni tudi kristjani drugih veroizpovedi: grkokatoličani, pravoslavni, evangeličani in binkoštniki.

Namen vsakoletne osmine je približati različne krščanske tradicije, obrede in običaje med seboj tako na bogoslužni kot tudi na pastoralni in teološki ravni.

Pobuda je stara več kot stoletje, zato se ohranja in vabi vse ljudi, družine, soseske in narode, da med seboj iščejo povezovalne točke. Številna srečanja, okrogle mize, bogoslužni dogodki in predavanja so k sodelovanju pritegnila predstavnike različnih verskih skupnosti, krščanskih Cerkva in ljudi, ki jih to področje posebej zanima. Z udeležbo so pokazali, da sta vera v istega Boga in prijateljsko povezovanje močnejša od delitev.

NA KRATKO V ljubljanski stolnici sv. Nikolaja se je v nedeljo, 10. januarja 2010, na praznik Jezusovega krsta, poslovil nekdanji ljubljanski nadškof metropolit msgr. Alojz Uran. Bogoslužno dogajanje je obogatila tudi obletnica škofovskega posvečenja ljubljanskega pomožnega škofa msgr. dr. Antona Jamnika, ki ga je na ta dan prejel pred štirimi leti.

V istem bogoslužnem prostoru je bil v nedeljo, 24. januarja 2009, umeščen novi ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres. Slovesnost umestitve je vodil apostolski nuncij v RS msgr. dr. Santos Abril y Castelló. Nadškof Stres je bil na seji Slovenske škofovske konference 11. januarja 2010 izvoljen za njenega novega predsednika.

Slovenska Karitas je iz lastnih sredstev namenila 10.000,00 € pomoči za prebivalce Haitija, ki jih je v torek, 12. januarja 2010, prizadel uničujoč potres.

Do 20. januarja 2010 so na posebnem računu zbrali več kot 45.000,00 € namenske pomoči.

TISKOVNI URAD SŠK

Moja Slovenija / Februar 2010

23

PISALI STE NAM

Gala Božični koncet v Krefeldu

Ob 30. obletnici kulturnega in športnega društva »Slovenski zvon« e. V. iz Krefelda in 20. obletnici uspešnega družinskega podjetja »Engineering Dobersek GmbH« iz Mönchengladbacha je v soboto, 5. decembra 2009, dr. inž. Albin Doberšek s sodelavci in člani društva organiziral Gala božični koncert v gledališki dvorani Seidenweberhaus v Krefeldu. Izvajal ga je simfonični orkester Niederrhein ter renomirani operni solisti Nicole Chevalier (sopran), Hayk Dèinyan (bas) in Michael Kupfer (bariton).

Prisluhnili smo delom Čajkovskega, Puccinija, Verdija in Bernsteina. Dirigirala je Karen Kamenšek, Američanka s slovenskimi koreninami, ki je že nekaj let uspešna in priljubljena dirigentka v dobrih opernih hišah širom Evrope, trenutno pa gostuje v hamburški državni operi. Mnogi smo simpatično in temperamentno dirigentko tokrat prvič videli in doživeli. Energična

24

Moja Slovenija / Februar 2010

Karen je navdušila več kot 600 gostov v praznično okrašeni dvorani. Z bravuro je svoj part izvedel tudi Slovenec Martin Belič, solist na flavti. Dirigentko, orkester in odlične soliste je občinstvo nagradilo z bučnim ploskanjem, zakonca Doberšek pa sta se jim zahvalila še z lepimi šopki.

Med častnimi gosti so bili tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr.

Boštjan Žekš v spremstvu vodje kabineta urada Anje Lorenzetti ter slovenski veleposlanik iz Berlina Mitja Drobnič s soprogo.

Odprti in uspešni predsednici Slovenskega zvona gospe Rozini Lovrenčič je minister Žekš izročil državno priznanje za 30-letno aktivno delovanje društva in ohranjanje slovenske identitete v Nemčiji. Uspešnemu slovenskemu podjetniku gospodu Doberšku pa je izrekel priznanje in pohvalo – ne le za njegovo gospodarsko uspešnost v državah GUS in vzhodni Evropi, temveč tudi

za njegovo podporo SLOVENSTVU. Prijetno presenečenje večera je bil tudi nastop folklorne skupine Kresnik iz Maribora, ki je v primorskih narodnih nošah odplesala nekaj primorskih ter drugih slovenskih plesov. Okrog polnoči je prišel tudi sv. Miklavž v spremstvu angelov in vse goste obdaril s paketi keksov, parkelj pa je v svoji nagajivi vlogi strašil goste z debelo verigo.

Po klasičnem koncertu je sledil ples z ansamblom »Slovenskih 7« iz Slovenske Bistrice. Fantje so neutrudno igrali in tako je bilo plesišče ves čas polno razigranih in srečnih ljudi, v glasbenih premorih, ki pa jih pravzaprav ni bilo, pa smo z glasbeniki tudi zapeli. Zares prijetno, pravo slovensko vzdušje vse do jutranjih ur. Tokrat smo bili resnično ponosni na nas, Slovence, in na našo domovino Slovenijo.

Danica Dyllong, Düsseldorf

PISALI STE NAM

Obisk Slovenije Lep pozdrav iz Winerthurja v Švici. Smo slovensko kulturno društvo “Planika” iz Winterhurja. Leta 2009 smo praznovali 35. obletnico našega društva.

Za ta jubilej smo organizirali izlet v Slovenijo. Vsi, ki smo se tega izleta udeležili, smo bili zelo zadovoljni, saj smo videli kar veliko lepih zanimivosti.

Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujemo tudi našemu pokrovitelju iz občine Komende za tako lep sprejem in popoldne.

Pošiljamo vam nekaj slik iz našega izleta.

Vam in vsem bralcem revije želimo vesele praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 2010.

Lep pozdrav SD Planika Predsednica Živec Angela

Moja Slovenija / Februar 2010

25

KOLEDAR PRIREDITEV Prireditve in srečanja v Sloveniji Ljubljana od 24. 11. do 28. 2. 2010 – Razstava: Zoran Mušič v javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji. Moderna galerija, Cankarjeva cesta 15 od 22. 12. do 24. 2. 2010 – Rojstvo modernizma. Prelomnica v slikarstvu 1976–80: Emerik Bernard in Tomo Podgornik. Cankarjev dom od 3. do 21. 2. – Zamrznjeni norčavi čas. Fotografska razstava.

Ljubljanski grad, Peterokotni stolp, Ljubljana od 23. 2. do 18. 3. – Slovenska novinarska fotografija 2010.

Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana, Ljubljana Maribor do 14. 3. – Salvador Dali v Mariboru. Razstava 200 grafik iz opusov Biblia Sacra in Božanska komedija. Naskov dvorec, Vetrinjska ulica 30 12. 3. – 31. Rez Stare trte, najstarejše trte na svetu Kranjska Gora 12. in 13. 3. – Finale evropskega pokala v alpskem smučanju za ženske (veleslalom, slalom) Kapela 14. 3. – Pohod po Atilovi poti Planica od 18. 3. do 21. 3. – Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici Pokljuka od 19. 3. do 21. 3. – Alpski pokal v biatlonu Volčji potok od 13. do 28. 2. – Razstava ptičjih hišic. Arboretum Volčji Potok, Volčji Potok 3, Volčji Potok, Radomlje Novo mesto do 2. 5. – Božidar Jakac - Spomini na železni svet. Ob 110letnici rojstva Božidarja Jakca. Jakčev dom, Sokolska ulica 1, Novo mesto

Prireditve izven Slovenije SRBIJA Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo Sava Redne vaje pevskega zbora so ob torkih in petkih od 18. do 20. ure v prostorih društva.

Srečanja članov in klubske aktivnosti so vsako sredo od 18. do 20. ure v prostorih društva, ul. Višegradska 23, Beograd. http://www.drustvosava.org Društvo Slovencev Kredarica, Novi Sad Prostori društva, knjižnica in tajništvo so odprti vsak ponedeljek in sredo od 15.30 do 17.30 ali pa večkrat, po dogovoru.

Dopolnilni pouk slovenščine za odrasle je vsak torek od 17.00 do 21.30 (tri skupine) in vsako nedeljo za otroke od 15.00 do 17.00 (dve skupini) v prostorih društva.

Redne vaje zbora so ob torkih in sredah od 18.00 do 20.00 v prostorih Židovske občine, Jevrejska 11.

Redne vaje igralnega ansambla so ob torkih od 18.00 do 20.00 na Visoki šoli strokovnih študijev za izobraževanje vzgojiteljev, Petra Drapšina 8.

Konzularni dan poteka vsako prvo sredo v mesecu v prostorih društva (člani lahko opravljajo svoje administrativne zadeve: vloge za državljanstvo, vize, potne liste in podobno).

Informativna oddaja o dejavnostih društva poteka zadnji teden v mesecu, na novosadski TV Kanal 9. http://www.kredarica.org.rs Društvo Slovencev Kula http://www.drustvokula.org.rs Društvo Slovencev Planika, Zrenjanin Druženje vsako prvo sredo v mesecu ob 17.00.

Dežurstvo v ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter v sredo od 17.00 do 19.00. Šola slovenskega jezika za starejše skupine vsak četrtek do 19.00 do 21.00, za mlajši skupini ob sobotah od 9.30 do 13.30. http://www.planikazr.com Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Niš www.sksfrancepresernnis.org.yu HRVAŠKA Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Redne dramske vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po dogovoru.

Vaje Mešanega pevskega zbora so ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00.

26

Moja Slovenija / Februar 2010

Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru.

Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.30.

Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00.

Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00.

Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00.

Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00.

Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 16.00.

Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz Dopolnilni pouk slovenščine v Osijeku vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Filozofska fakulteta, L. Jagera 6 Srečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00. http://skdstankovraz.blog.hr Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom, Zagreb www.slovenci.hr BOSNA IN HERCEGOVINA Slovensko kulturno društvo Cankar, Sarajevo Društvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si lahko izposojate knjige in berete časopise.

Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako soboto od 9.00 do 13.00.

Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15.

Vaje zbora Camerata Slovenica so vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.45. http://www.skdcankar.ba Društvo Slovencev Lipa Prijedor V septembru se pričenja peto leto dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki poteka vsako nedeljo med šolskim letom.

Radijska oddaja Slovenija u nas je na sporedu vsakih petnajst dni na FRRE RADIU PRIJEDOR že četrto leto. Oddaja traja 30 minut. http://www.slovenci-prijedor.com Društvo Slovencev Republike srbske TRIGLAV, Banja Luka http://www.udruzenjetriglav.com MAKEDONIJA Slovensko združenje France Prešeren Skopje Srečanja so vsak prvi ponedeljek v mesecu, po potrebi pa tudi večkrat.

V septembru se je pričel dopolnilni pouk slovenščine. http://www.francepreseren.org.mk Slovensko društvo TRIGLAV Bitola http://www.triglavbitola.mk ŠVEDSKA Kulturno društvo Slovenija, Olofström Likovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od avgusta do decembra od 16.00 do 19.30 Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.30 do 16.15 Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija krožek, kar je trikrat mesečno ob nedeljah od 15.00 naprej.

Slovenska zveza na Švedskem http://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet.htm FRANCIJA

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM Slovensko planinsko društvo Triglav, Švica http://www.triglav.ch SD Planika 27. 2. Smučarski izlet 13. 3. ob 19.00 – Društveni večer in pikado večer SKD Mura 13. 3. – Dan žena Slovenska misija v Švici in Liechtensteinu Zürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.

Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.

Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.

Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.

Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.

Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.

Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00.

Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30.

Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30.

Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30.

St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15. Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30.

Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30. http://www.slomisija.ch Združenje ženevskih Slovencev http://www.slovenci.org AVSTRIJA Krščanska kulturna zveza Celovec http://www.kkz.at Pavlova hiša – Pavelhaus; http://www.pavelhaus.at Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK); http://www.ksssk.at Radio Dva Radio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.

ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora.

Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po internetu v živo: http://www.radio-dva.at Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ); http://www.ssz.at

A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d’Origine; http://www.kridel.net/ATSO/index.html

Slovensko šolsko društvo v Celovcu http://www.mladinskidom.at

Slovensko rudarsko društvo Jadran iz Freyming-Merlebacha Redne pevske vaje moškega pevskega zbora so dvakrat mesečno ob sredah ob 20.00.

Redne pevske vaje mešanega pevskega zbora so ob petkih ob 20.00.

Redni sestanek odbora društva Jadran je predzadnji četrtek v mesecu ob 19.30 uri (društveni prostori so vedno odprti pol ure prej).

Strojni krožek Podjuna http://www.maschinenring.at

Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija (CHATILLON) http://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com Slovensko društvo Planika – Association Planika http://assoplanika.servhome.org NIZOZEMSKA Slovensko pevsko društvo Zvon http://www.zvon.nl POLJSKA Društvo Triglav – Rysy http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

NEMČIJA Bavarsko-slovensko društvo http://www.bayern-slowenien.de Slovenska katoliška misija Mannheim Mannheim – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v Maria Frieden ob 10.30.

Heidelberg – svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v Augenklinik-Kapelle ob 16.00.

Herbolzheim pri Freiburgu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v Maria Sand ob 10.30.

Vöhrenbach v Schwarzwaldu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 15.00.

Buchen v Odenwaldu – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas).

Rauental (Rastatt) – svete maše so vsako tretjo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti).

Lebach v Saarlandu – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu v St. Michaelu ob 16.00.; http://www.skm-mannheim.de Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V.

KOLEDAR PRIREDITEV Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 München, Nemčija SKUD Triglav e.V. Reutlingen http://www.skudtriglav-reutlingen.de SKUD Triglav, Stuttgart; http://www.triglav-stuttgart.de Kulturno društvo, Stuttgart; http://www.kd-slovenija.de ITALIJA Zveza slovenske katoliške prosvete; http://www.zskp.org Amatersko športno društvo Sokol iz Nabrežine pri Trstu Tečaj Minimotorike (za letnike od 2004 do 2006) vsako sredo od 16.15 do 17.15 v Nabrežinski občinski telovadnici.

Tečaj Motorike (za letnike od 2001 do 2003) vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 ter vsako sredo od 17.15 do 18.15 v Občinski telovadnici v Nabrežini.

Treningi Minivolleya (za letnike od 1999 do 2001) vsak ponedeljek v telovadnici srednje šole v Naselju San Mauro - Sesljan od 16.30 do 17.30 ter ob petkih od 16.15 do 17.15 v Nabrežinski občinski telovadnici.

Treningi košarke za začetnike (za letnike od 1998 do 2000) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 ter vsako sredo od 18.15 do 19.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini.

Treningi moške košarke - skupina mlajših od 14 let (za letnike 1996 ter 1997) vsak ponedeljek od 15.00 do 16.30, vsako sredo od 19.30 do 21.00 ter vsak petek od 19.00 do 20.30 v Nabrežinski občinski telovadnici. Treningi ženske odbojke - skupina mlajših od 14 let (za letnike od 1996 do 1998) vsak ponedeljek od 19.00 do 20.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini,vsako sredo od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole v Naselju San Mauro - Sesljan ter vsak petek od 17.15 do 19.00 v Nabrežinski občinski telovadnici. Treningi ženske odbojke - skupina mlajših od 16 let (za letnike 1994 in 1995) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 v Občinski telovadnici v Nabrežini, vsak torek od 18.00 do 20.00 v telovadnici srednje šole na Proseku in vsak petek od 17.15 do 19.00 v Nabrežinski občinski telovadnici.

Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinko; http://www.kries.it Slovensko planinsko društvo Gorica Društvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20.

Info: Aldo, tel.: 338 7995474; http://www.spdg.eu Študijski center Melanie Klein, Trst Vsak ponedeljek začetni tečaj slovenščine (18.00 do 19.30) in nadaljevalni tečaj slovenščine (19.30 do 21.00). http://www.melanieklein.org Društvo slovenskih izobražencev Redna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30. Ulica Donizetti 3, Trst.

Društvo Finžgarjev dom v sodelovanju z župnijo Opčine Začetni tečaj slovenščine vsak ponedeljek od 19.30 do 21.00.

Zinkov dom, Opčine Nadaljevalni tečaj slovenščine vsako sredo od 19.00 do 20.30.

Zinkov dom, Opčine Društvo Finžgarjev dom Mladinska gledališka skupina za srednješolce (vodi Julija Berdon, mentorica Lučka Susič) vsak petek od 18.00 do 19.00. Finžgarjev dom, Opčine Pravljične urice za otroke: pripovedovanje pravljic, likovne delavnice, izdelovanje lutk ... Vodi pedagoginja Urška Šinigoj. Vsako soboto od 10.00 do 11.00. Finžgarjev dom, Opčine Sklad Mitja Čuk, Opčine Z oktobrom 2009 začetek jezikovnih tečajev:

Moja slovenščina: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle, za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna.

English for everyone: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru.

Please, play with me: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci.

Español para extranjeros: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite.

Nemščina za vsakogar. V sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov.

Rekreativni tečaji: Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. http://www.skladmitjacuk.org KD Slomškov dom Bazovica; http://www.bazovica.com Društvo Marij Kogoj; http://www.drustvomarijkogoj.org MOSP-SKK; http://www.mosp-skk.blogspot.com Slovensko prosvetno društvo Mačkolje http://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus; http://www.jacobusgallus.com AVSTRALIJA Slovensko društvo Adelaide Pevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00 Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.

Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30 Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

Internetne strani avstralskih Slovencev http://www.glasslovenije.com.au http://www.slovenianbusiness.com.au http://www.thezaurus.com ZDA Cerkev sv. Cirila, New York 62 St. Mark’s Place Maša v nedeljo ob 10.30.

Prosvetna/kulturna ura/kosilo: vsako tretjo nedeljo od septembra do maja SlovenSki Group, New York od 13. 2. do 21. 2. 2010 – SlovenSki izlet v Bormio, Italija od 5. 4. do 11. 4. 2010 – SlovenSki teden v Banffu jfkamin@verizon.net; 718 424 2711 Slovenia4You Foundation, New York http://www.slo4you.com Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, IL 14. 2. – Koline; http://www.slovenian-center.org ClevelandSlovenian.com 23. 1. – Slovenska Pristava Dinner Dance 21. 2. ob 8.30 – Zajtrk s palačinkami http://www.ClevelandSlovenian.com Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida) http://www.slovenskapalma.org

Slovenski klub Jadran, Melbourne 21. 2. – Praznovanje ob godu Svetega Jožefa. Sveta maša, kosilo in druženje.

28. 2. – Čebelarski festival. Klub Jadran ima eno izmed redkih čebelarskih šol v Avstraliji.

Kanadsko-slovensko kulturno društvo, Winnipeg Slovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AM; http://www.canadianslovenian.mb.ca

Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00.

Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00 http://www.theslovenian.com/radio

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 odstotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja: www.okenceslo.com.ar

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland Bay Prvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu.

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV Melbourne Organizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, potovalna agencija Beyond Slovenia in veleposlaništvo RS v Canberri) Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji: slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00 Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30 Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au

KANADA

ARGENTINA

Slovensko podporno društvo Cordobe Pisarna je odprta vsako sredo od 18.00 do 20.00.

Sestanek vsako sredo od 20.00 do 22.00.

Tečaj slovenščine vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Po dogovoru tudi tečaji ob sobotah.

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos Aires Tečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček.

Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslovena de Madres; http://www.slo.org.ar/zveza.html Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovena; http://www.dsvas.com.ar Prekmurski arhiv v Argentini http://www.slovencizvzhoda.com Slomškov dom; http://www.slomskovdom.org Zedinjena Slovenija; http://www.slo.org.ar

Zgodilo se je tega meseca 1. februarja 2005 Slovenija ratificira evropsko ustavno pogodbo.

4. februarja 1864 je bila v Ljubljani ustanovljena Slovenska matica.

4. februarja 1934 so slovesno odprli in preizkusili novo skakalnico velikanko v Planici. Skakalnica je omogočala do 70 metrov dolge skoke.

7. februarja 1867 je habsburška monarhija s sporazumom postala dvojna monarhija Avstro-Ogrska. Delitev je prizadela Slovence, saj je naše narodno ozemlje delila Mura. Prekmurski in porabski Slovenci so po tej delitvi sodili v ogrski del monarhije.

8. februarja 1849 je v Kranju umrl največji slovenski pesnik France Prešeren. Prvič 8. februar razglasijo za državni praznik 1. 2. 1945.

Ljubljanski mestni svet je julija 1938 sklenil vsako leto na obletnico

Prešernove smrti podeljevati nagrado za najboljša slovenska leposlovna dela, izdana v prejšnjem letu. Prve Prešernove nagrade so bile podeljene 8. februarja leta 1939.

11. februarja 1951 na Mariborskem Pohorju začne obratovati prva žičnica.

16. februarja 1789 v Ljubljani odpre vrata prva porodnišnica na Slovenskem.

16. februarja 1824 se je v Kočah pri Kočevski Reki rodil slovenski pravnik, geograf in politik Peter Kozler, ki je leta 1853 izdelal prvi zemljevid Slovenije – Zemljovid slovenske dežele in pokrajin.

19. februarja 1952 se je rodil Danilo Türk, trenutni slovenski predsednik.

21. februarja 1933 so odprli Nebotičnik v Ljubljani kot takrat najvišjo stavbo v državi.

22. februarja 1942 so Italijani zvečer začeli obdajati Ljubljano z bodečo žico. Mesto so ogradili z 41 kilometri žice in okoli njega postavili več kot 70 bunkerjev.

22. februarja 1944 na Žlebnikovi kmetiji pri Šentvidu nad Závodnjem umre pesnik Karel Destovnik - Kajuh. Kajuh je najplodovitejši lirik vojnega časa.

29. februarja 1504 je cesar Maksimiljan I. podelil Ljubljani pravico, da si vsako leto izvoli župana, s čimer je mesto povečalo avtonomijo.

Moja Slovenija / Februar 2010

27

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE

Pripravila: Tatjana Vučajnk

Pišemo, pišemo, pišemo …

Ilustracija: Cimerman

Vpišite manjkajoče črke.

TE_KA VREČKA

RO_CA

I_P ITI KO ZA RE C

GLA_BA

SLA_KOR

RI_BA KRO_CI HR_TENICA JO_KO NI_KA HIŠA

Razmislite. Bi se Joško strinjal s svojim zapisom imena?

28

Moja Slovenija / Februar 2010

Pomagajte si z besedami glasovi, robec, krogi, Jože, teža, sladek, risar, hrbet, nizek.

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE

Kako napišemo uradno pismo?

Zgradba uradnega pisma Pošiljateljev naslov

Kraj in datum

Prejemnikov naslov Naslov pisma Vsebina – razlog za pisanje – informacije in utemeljitve – povzetek Pozdrav

Podpis

Priloge Primer uradnega pisma: Slovensko društvo Moja Slovenija Pazinska 30 56700 Zadar

Zadar, 8. 1. 2010

Občina Medvode Oddelek za mednarodno sodelovanje Cesta kom. Staneta 12 1215 Medvode

PROŠNJA ZA MEDNARODNO SODELOVANJE MED OBČINO MEDVODE IN SLOVENSKIM DRUŠTVOM MOJA SLOVENIJA Spoštovani, prosimo vas za donacijo Slovenskemu društvu Moja Slovenija iz sredstev za mednarodno sodelovanje, postavka 7.3.15.

Z vašo denarno pomočjo bi v letošnjem letu izvedli ekskurzijo naših članov na Koroško, v Center športnih dejavnosti, dom Peca, kjer bi naši člani prebivali in spoznavali naravne znamenitosti ter kulturo te regije. Med bivanjem v Sloveniji bi si radi ogledali tudi gledališko predstavo, za kar bi bila dobrodošla tudi donacija z vaše strani. Predvideni stroški obiska gledališke predstave bodo znašali tisoč evrov.

Zahvaljujemo se vam za sodelovanje in vas lepo pozdravljamo.

Meta Glogovšek, predsednica SD Moja Slovenija

Priloge: – program ekskurzije – predračun za ogled gledališke predstave

Moja Slovenija / Februar 2010

29

S KNJIGO V SVET

Pripravila: Tilka Jamnik

Pravljične poti v zgodovino Družinski izletniški vodnik Irene Cerar (Sidarta, 2009) predstavlja 50 izletov po vsej Sloveniji, ki so tako pokrajinsko kot kulturno-zgodovinsko izjemno raznoliki. Spoznavamo različno ohranjeni gradove, obzidja, cerkve, mline idr. Vsak izlet se začne z zgodbo, ljudsko pripovedko ali pravljico o znamenitosti, kamor smo namenjeni, nato sledi podroben opis poti. Vodnik je obogaten z lepimi fotografijami in z ilustracijami desetih priznanih slovenskih ilustratorjev; dragocene so tudi spremne besede, seznami literature za nadaljnje raziskovanje in branje. navzgor je bila težka, povrh vsega pa se je bliskalo in grmelo in vlila se je silna ploha. Vihar mu je oviral hitro hojo, vendar je srečno prisopihal do zakletih razvalin. Čim bližje je bil vhodu, tem večja groza ga je obhajala in lasje so se mu ježili. Na hodniku je postavil svetilko na tla in začel kopati. Delal je z vso silo in strahom v srcu. Ko je odstranil velikansko skalo, se je zrušila cela plast kamenja in zemlje. Posvetil je blisk in menih je pred seboj zagledal psa, ki je začel strašansko tuliti.

Groza ga je obšla, cepin in lopata sta mu padla na tla in tudi sam se je zgrudil. Slišal je strašno tuljenje, žvižganje, kričanje in pihanje ter videl sence, ki so v temi švigale proti njemu, in se v silnem strahu onesvestil.

Zgodaj zjutraj so ga našli kmetje vsega otrplega in izmučenega pred kupom skalovja, kamenja in peska. S potrtim glasom je pripovedoval, kaj je doživel v viharni noči.

(Janko Orožen: Gradovi in graščine v narodnem izročilu) Ilustracija Marjana Mančka V zgodovino in ljudsko domišljijo se je zapisal predvsem kot domovanje grofov in knezov Celjskih, ki so v 14. in 15. stoletju omogočili silovit vzpon celotnega območja. Nekoč je bil to največji srednjeveški grajski kompleks pri nas, ki pa je danes le delno ohranjen. Med mogočnimi razvalinami izstopa Friderikov stolp. Imenuje se po Frideriku II, ki naj bi umoril svojo prvo ženo Elizabeto Frankopansko in si tako utrl pot do svoje nove ljubezni, Veronike Deseniške. S tem si je nakopal srd svojega očeta Hermana II, ki je sina zaprl v stolp, Veroniko pa obtožil čarovništva.

Priročnik je zasnovan prav tako kot Pravljične poti Slovenije, ki jih je avtorica izdala pred leti (Sidarta, 2004). Medtem ko prvi družinski izletniški vodnik v glavnem predstavlja naravno dediščino Slovenije, v drugi pravljične poti vodijo h kulturni dediščini Slovenije.

MENIH KOPLJE ZAKLAD V razvalinah starega Celjskega gradu je v globoki votlini zakopan zaklad. Zapirajo jo velika črna vrata, pred katerim straži pes, velik kot vol; oči ima žareče, tace pa kakor svinjske parklje s kremplji. Vhod do vrat je zasut.

Ko je za zaklad izvedel nek menih, se je odločil, da ga dvigne v korist svojega samostana. Tisti večer, ko je šel na delo, je zmolil, pod haljo dal križ ter vzel lopato in cepin v roke. Pot po skalovju

30

Moja Slovenija / Februar 2010

Delno obnovljen celjski grad je vsako leto prizorišče srednjeveškega dogajanja s posebej bogatim programom za otroke.

K Staremu gradu se lahko povzpnemo po Pelikanovi poti, ki je dobila ime po slovitem celjskem fotografu Josipu Pelikanu (1885-1977). Svoj atelje je imel v bližini železniške postaje; danes je v njem muzej.

Z grajskega grebena je lep razgled na Celje in okoliške hri-

be. Prav nasproti je Miklavžev hrib s cerkvico sv. Miklavža.

Po ljudskem izročilu naj bi bil z gradu na hrib nekoč speljan usnjen most. V Celju je tudi prvi in edini otroški muzej v Sloveniji – Hermanov brlog. Maskota muzeja je prijazni lisjak Herman, ki najmlajše muzejske obiskovalce popelje v prva raziskovanja kulturne dediščine. In da bodo prve izkušnje sladke, obisk zaključimo v Slaščičarni pri Hermanu Lisjaku.

Vprašanje: V Celju je sotočje dveh rek. Poglej na zemljevid in ugotovi, katerih. To sta reki …

Odgovor pošlji na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija.

Moja Slovenija / Februar 2010

31

»Nikoli nisem gledal na vlogo Kekca kot na nekaj posebnega« Velemir Gjurin je vodja Sektorja za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo, ki med drugim skrbi za ustreznost zakonskih rešitev na področju slovenskega jezika in pomaga zainteresiranim, da dobijo odgovore na jezikovna vprašanja. A mnogim se je v srca vtisnil z vlogo Kekca v prvem slovenskem barvnem celovečernem filmu Srečno, Kekec iz leta 1963. Kljub številnim igralskim vlogam v otroštvu se za igralstvo ni odločil – zmagala je ljubezen do jezikov.

Diplomiral je iz slovenskega in angleškega jezika in književnosti, prejel študentsko Prešernovo nagrado in Prešernovo priznanje, magistriral iz slovenskega jezikoslovja, pred tem in pozneje pa poučeval doma in v tujini. V Kansasu je pomagal postaviti prvi ameriški lektorat slovenščine, nato pa še urednikoval, lektoriral in prevajal. In kljub temu, da je minilo že skoraj pol stoletja, se po prostoru hitro razve, da je v njem tisti, ki je ugnal hudobno Pehto.

32

Moja Slovenija / Februar 2010

INTERVJU Poleg Kekca ste igrali še v šestih filmih in eni gledališki uprizoritvi, igrali pa ste samo v otroških letih …

Zelo otroških. Kolikor se spomnim, pa še to se večinoma zaradi poznejšega pripovedovanja o tem, se je začelo takole: Učil sem se harmonike in režiser Jože Babič je za film Veselica potreboval sedemletnega fantka. Poskusna snemanja je naredil z veliko otroki, pa nekako ni bil zadovoljen, in je rekel Meti Petelinšek, ki je bila takrat moja učiteljica harmonike, če ima kakšnega primernega. Tako sem šel na poskusno snemanje. Pri Veselici je bil Klopčič asistent in je rekel: »Ta bi bil pa taprav!« Predvidel me je za svoj kratkometražni film Romanca o solzi in ta je bil menda naš prvi barvni igrani kratkometražnik. Še pred snemanjem tega filma pa smo delali Ti loviš!. To je bil mladinski film o šestih fantih in dekletu, ki na počitnicah ujamejo mednarodnega tatu. Ko smo snemali Kekca, sem bil star deset let.

Nekaj je bilo še koprodukcij.

Kljub uspehu v otroških letih se pozneje za igralstvo niste odločili. Vas starši niso spodbujali k igralstvu, glede na to, da ste že v otroštvu odigrali toliko vlog?

Ne. Pa tudi meni ni bilo pretirano všeč, da si nenadoma na očeh vseh, brez potrebe, brez prave zveze. Otrok si, prideš tja in snemaš. Nikoli nisem na to gledal kot na nekaj posebnega.

Koliko časa pa vas je Kekec »zasledoval«?

To pa vedno. Zmeraj se tam, kjer sem, prej ali slej razve. To breme pa še nosim.

Drugi Kekec je od črno-belega lahkotnejši, pa ne samo zato, ker je barven.

Meni je bil prvi ljubši. Najbrž zato, ker imaš do samega sebe neki drug odnos.

Je pa res, ta razlika med njima. Zanimivo: to, da ni bilo več čarovniškega lika, ampak ženska – Pehta – ki jo družba izloči in je zaradi tega zagrenjena, v resnici pa dobra, to se je s časom izkazalo za privlačno in napredno. Nekateri filmski kritiki so takrat to filmu zamerili.

Kako pa so Kekca sprejeli vaši otroci?

Takšne stvari so vedno smešne. Od začetka jim je bilo težko pojasniti, saj si čisto

Velemir Gjurin v vlogi Kekca in Ruša Bojc v vlogi Pehte. drugačen, kot te poznajo. Ko so bili malo večji, pa so zelo normalno gledali na to.

Da sem bil Kekec, v naši družini ni bila nikoli velika stvar. Pač nekaj, kar se mi je v otroštvu zgodilo.

V srednji šoli ste se začeli zanimati za jezike in jih kasneje tudi študirali.

Jezike sem imel vedno rad. Dvakrat zapovrstjo sem zmagal na republiškem srednješolskem tekmovanju v angleščini.

Moja Slovenija / Februar 2010

33

INTERVJU Čeprav sem se odločal tudi med drugimi študiji, je ljubezen, srce, bila pri jezikih.

Po študiju ste se zaposlili na Filozofski fakulteti v Ljubljani – bili ste lektor, asistent, predavali pa ste tudi v tujini.

Moja prva stalna služba je bila pri Iskri in se je končala z mojim odhodom v

34

Moja Slovenija / Februar 2010

Ameriko. Stika s svojimi profesorji namreč nisem izgubil, in ko se je pokazala priložnost, da gre končno nekdo uradno za lektorja za slovenščino v ZDA – bila je omogočena Fulbrightova podpora – so jo ponudili meni. Z ženo in sinom – star je bil devet mesecev – smo na vrat na nos leteli v sredo ZDA, v Kansas.

V Kansasu ste potem postavili prvi lektorat?

To ne pomeni, da se slovenščina v ZDA prej ni poučevala. Toda takrat smo prvič izbrali in poslali našega lektorja za slovenščino na ameriško univerzo podobno današnjim izmenjavam. Po enem letu sem se rad vrnil domov, sam

sem zapečkarski človek. Zaradi spleta okoliščin se je slovenščina 1979/1980 na univerzi v Lawrenceu – lektorat je tam, z drugimi našimi profesorji, nato še leta vztrajal – začela poučevati šele v drugem semestru. Je bila pa to po svoje prednost, saj sem spoznal nekaj slovenskih izseljencev v Kansas Cityju in v okolici. Posebej zanje smo imeli tečaj slovenščine v kansascityjski mestni hiši.

Je bilo veliko zanimanja za slovenščino?

To je zelo relativno. Mali slovanski jeziki se težko primerjajo z ruščino. Veliko zanimanja je tudi za poljščino, ki lahko v Ameriki črpa iz izseljenstva. Mislim pa, da je bil odziv na slovenščino lep. Predvsem po rezultatih je bilo uspešno. Dva od mojih študentov sta postala znana prevajalca iz slovenščine. Pa izročilo se je takrat ustvarilo: Kansaška univerza je še danes center slovenščine. Profesor Greenberg in njegova žena, ki je Slovenka in tudi slavistka, vzdržujeta zanimanje.

Vedno nasmejani pastir ostaja ikona marsikaterega otroštva.

S honorarjem za vlogo Kekca ste si kupili harmoniko, ki jo še danes igra vaš sin Gal. Uporabil jo je prav na vseh svojih zgoščenkah.

Drži, harmonika je stara 47 let. To je »hohnerica«, ki so jo sestavili v Melodiji v Mengšu. Sin pravi, da je neverjetna, da ima lep zvok. On jo je zaprašeno obudil in dal popraviti, saj sem jo sam nehal igrati, ko so »prišli ven« The Beatles. Kupil sem jo leta 1963, leto kasneje je bilo konec z igranjem (smeh).

Lahko rečemo, da ste ljubezen do glasbe prenesli na otroka – oba sta priznana glasbenika, hčerka je tudi slikarka in kiparka.

Moj oče je bil dober slikar, predvsem pa je Severa lahko to prevzela po svoji materi. Ostane neka afiniteta in se včasih izrazi na še boljši način. Glasba je tudi bila vedno v naši hiši. Ko je sin rasel, je odkril moje gramofonske plošče in magnetofonske trakove. Nekaj je od narave dano, nekaj od srečnih okoliščin, in da iz tega nekaj razviješ – za to gre.

PV

Kekec in Mojca, nerazdružljiva prijatelja.

Med snemanjem filma po romanu Josipa Vandota.

Moja Slovenija / Februar 2010

35

Domačija kot čevljarskimuzej v Turnišču V rubriki Slovenske domačije se tokrat prvič srečujemo z muzejem, pri čemer že iz naziva rubrike izhaja, da ta ni namenjena predstavljanju muzejev. Zato je treba že takoj uvodoma povedati, da gre pri muzeju, ki ga želimo tokrat predstaviti, pravzaprav za domačijo, v kateri se je dolgo časa odvijala tudi čevljarska obrt. Po opustitvi te dejavnosti so jo “prekvalificirali” v muzej. Občina Turnišče je želela na ta način ohraniti spomin na nekoč zelo razširjeno obrt v kraju in njegovi okolici. Opravka imamo torej s stanovanjsko hišo, ki je, podobno kot v primerih številnih mlinov, istočasno funkcionirala kot delavnica za čevljarsko obrt.

Zaradi naravnih in drugih nesreč, ki so doletele prebivalce Turnišča in drugih krajev v okolici, so se ljudje začeli ozirati po zaslužku, ki naj ne bi bil povezan samo z obdelovanjem zemlje. Razvijati se je začela čevljarska, kovaška, krojaška obrt in mlinarstvo. Skoraj pri vsaki drugi

36

Moja Slovenija / Februar 2010

hiši v Turnišču so premogli čevljarja. Pri izdelovanju čevljev je pogosto sodelovala vsa družina. Sami so poskrbeli za material za čevlje in izdelovali kopita.

Najprej so morali izrezati tako imenovane modle iz papirja, jih prerisati na usnje, usnje natakniti na kopito, naza-

dnje pa je obuvalo dobilo še podplat.

Menda so sprva izdelovali samo cokle, pozneje pa tudi čevlje. Najdražji so bili škornji, kakršne danes nosijo folklorni plesalci, nekdaj pa so se z njimi ponašali gospodarji. Čevlje so izdelovali mojstri, njihovi pomagači pa so bili vajenci. Če-

SLOVENSKE DOMAČIJE

V prostoru, kjer se je odvijala čevljarska obrt, je kotiček s štedilnikom, kjer so kuhali in ogrevali prostor ter kurišče z več različnimi posodami.

vlje so največkrat izdelovali v največjem prostoru v hiši, kjer je bila tudi sicer zbrana vsa družina.

Občina Turnišče Občina Turnišče se nahaja v tistem delu prekmurske ravnice, ki se imenuje Do-

linsko. Gre za majhno občino (24 km2) s štirimi naselji: Gomilica, Nedelica, Renkovci in Turnišče. Občina premore okoli 3700 prebivalcev. Največje in verjetno tudi najstarejše naselje je Turnišče z nekaj več kot 1600 prebivalci. Gre za veliko središčno, deloma gručasto, deloma ob-

cestno naselje na desnem bregu Črnega potoka, ob cesti Črenšovci–Dobrovnik.

Kraj se prvič omenja že leta 1265 z imenom Črnec, znano pa je, da je bilo to območje neprekinjeno poseljeno že od mlajše kamene dobe naprej. Tu je bil sedež vicearhidiakona za slovenske župnije med Muro in Rabo. Iz tega časa je tudi stara župnijska cerkev Marije Vnebovzete, prvotno romanska in pozneje (v 14. st.) prezidana v gotskem slogu. Ponaša se s freskami Janeza Akvile iz Radgone, ki sodijo med pomembnejše kulturne spomenike v Sloveniji. Petnajstega avgusta 2007 je bilo svetišče Marije Pod logom ali Na pustinji razglašeno za osrednje božjepotno središče murskosoboške škofije.

V začetku 16. st. je Turnišče postalo svobodno mesto z razvito trgovino in obrtjo. Čevljarski mojstri so se leta 1760 organizirali v čevljarski ceh in desetletje za njimi so to storili tudi krojači in kovači. Pravila vseh treh cehov so napisana v latinskem jeziku, potrdila pa jih je tudi cesarica Marija Terezija. Vsi trije cehi so ob slovesnih mašah in na pogrebih s cehovskimi svetilkami in prapori navzoči še danes. Zato je skoraj logično, da je kranjska Planika prav v Turnišču leta 1959 postavila obrat za proizvodnjo čevljev, ki je že kmalu po ustanovitvi zaposloval 800 ljudi. Danes jih v obratu dela precej manj – okoli 500. Prav tako se zdi logično, da je občina Turnišče na območju nedaleč od tovarne čevljev poskrbela za čevljarski muzej, ki je poleg tistega v najbolj čevljarskem mestu v Sloveniji, Tržiču, edini čevljarski muzej v Sloveniji.

Muzej si je mogoče ogledati po predhodni najavi na občini, ki skrbi za vzdrževanje muzeja in je izdala tudi zloženko o njem. Še med letoma 1930 in 1938 je v Turnišču in njegovi okolici delalo od 70 do 80 čevljarjev. Slednji so vse do danes ohranili izdelovanje trpežnih čevljev za kmečko prebivalstvo, Planika pa se je specializirala za izdelovanje planinskih čevljev, tudi iz goreteks materiala. Čevljarska hiša – muzej V hiši, ki je pravi posnetek nekdanje čevljarske domačije (brez pripadajočih objektov), so leta 1979 uredili muzej.

Moja Slovenija / Februar 2010

37

SLOVENSKE DOMAČIJE

Najpomembnejši predmeti v delavnici so stroji za šivanje čevljev, čevljarske mize in trinožni stoli ter različno orodje in kopita za izdelovanje čevljev.

Del sobe, ki je v prvi vrsti služila za spanje; v njej je postelja, miza s klopmi in stoli ter “bogkovim kotom” na steni med dvema oknoma.

Spalnico so ogrevali s krušno pečjo, okoli katere so klopi.

Na peči je nekaj predmetov, leseno ogrodje za sušenje pa je pritrjeno na lesen strop.

38

Moja Slovenija / Februar 2010

Hiša je prenesena od drugod in postavljena na novo, kar pa v ničemer ne zmanjšuje njene etnološke vrednosti. Po velikosti majhna hiša je krita s slamo, kot se spodobi za prekmursko hišo, s čopoma na obeh koncih slemena. Hiša tudi ni podkletena.

Razporeditev prostorov je zelo preprosta in pregledna. Za vhodnimi vrati je majhna vežica, ki je bila nekoč brez predelne stene povezana s črno kuhinjo v podaljšku. Pozneje so vežo s predelno steno ločili od črne kuhinje, to pa pregradili tako, da so v spalnici dobili več prostora za peč, v delavnici pa za štedilnik, na katerem so pripravljali hrano in hkrati tudi ogrevali največji prostor v hiši, to je delavnico. V hiši sta torej dva večja in razmeroma bogato opremljena in ogrevana prostora ter majhen prehoden prostor – veža.

V spalnici je poleg peči in klopi še postelja, miza s klopmi in stoli. Nad njo na steni med oknoma visi križ s po eno nabožno sliko na vsaki strani. V kotu je postavljena lepo poslikana skrinja, na kateri je nekaj lončenih posod, ob vhodni steni pa stojita visoka enodelna omara in šivalni stroj.

V delavnici so v delu, ki je bil nekoč del črne kuhinje, postavili zidan štedilnik s pečico in kotličkom za ogrevanje vode.

V istem kotu je tudi kurišče za kurjenje peči v spalnici. Na štedilniku in kurišču je postavljenih več kovinskih in lončenih posod, na tla pa so postavili zaboj in košaro za drva, lopar za peko. Pod stropom visijo živalske kože, ki so se sušile blizu izvora toplote. Nekoliko naprej ob isti steni pod stropom visijo različni modeli čevljev, pod njimi pa so na posebnem stojalu razporejena kopita različnih velikosti in oblik. Ob končni steni stojita dve oglati nizki čevljarski mizi, okoli katerih so trinožni čevljarski stoli. Na mizah je razstavljeno razno čevljarsko orodje: igle, šila, pile, noži, škarje, kladiva, leseni in kovinski žebljički in žeblji, dreta in drugo. V kotu med vhodno in končno steno je postavljenih več čevljarskih strojev različnih velikosti, oblik in funkcij. Zakaj sta se v tem prostoru znašli tudi dve kolesi, ni povsem jasno.

Tomaž Štefe

VELIKI SLOVENCI Marijan Lipovšek kot skladatelj V skladateljskem smislu Marijana Lipovška obravnavajo kot predstavnika neoklasicistične smeri in kot predstavnika novodobnega izrazito muzikalnega liričnega ekspresionizma.

Njegova glasbena govorica je svojevrsten spoj izraznega sloga v novi tonalnosti, nekaterih atonalnih posegov in folklornega, a prosto predelanega gradiva. Njegov skladateljski opus obsega orkestralna in komorna dela, kantate, samospeve in zborovske skladbe.

Med orkestralnimi skladbami velja omeniti tri suite za godala, dve rapsodiji za violino in orkester, Simfonija, Domovina, simfonična pesnitev, Toccata quasi apertura, in Koncert za trobento in orkester; med komornimi in solističnimi deli se omenjata dve sonati za violino in klavir, Balada za violončelo in klavir, 20 mladinskih pesmi, za klavir Sonata in Voznica, 30 klavirskih variacij na ljudski motiv, Štiri sporočila, za godalni kvartet, Trio brevis, za klavirski trio.

Med vokalno-instrumentalnimi skladbami se omenjajo Orglar, kantata za soliste, zbor in orkester, Pozabljene pesmi, za glas in orkester, Štiri pesmi Svetlane Makarovič, za alt in štiri violončele. Tudi na področju vokalne glasbe je bil Marijan Lipovšek zelo plodovit ustvarjalec: Šestnajst samospevov, za visoki glas in klavir, Sončece, sij, za sopran in klavir, Dvanajst narodnih pesmi, za nizki glas in klavir, Pesmi iz mlina, za glas in klavir, Antologija, mešani, moški, ženski zbori, Odisej, za glas in klavir.

Napisal je tudi glasbo za dva celovečerna filma: Trst Franceta Štiglica (1950) in Dobri stari pianino Franceta Kosmača (1959).

Marijan Lipovšek, skladatelj in pianist Letos 26. januarja je minilo sto let od rojstva znanega slovenskega skladatelja in pianista Marijana Lipovška. Umrl je 25. decembra 1995. Na ljubljanskem konservatoriju je pri Slavku Ostercu študiral kompozicijo, pri Janku Ravniku pa klavir. Po končanem študiju v Ljubljani leta 1932 je nadaljeval s študijem kompozicije v Pragi, nato v Rimu in nazadnje še v Salzburgu. Vse od leta 1933 pa do leta 1976 je poučeval na Glasbeni akademiji v Ljubljani, od leta 1961 naprej kot redni profesor. Vmes je bil tudi osem let direktor Slovenske filharmonije in rektor Akademije za glasbo. Predaval je tudi na oddelku za muzikologijo na Filozofski fakulteti.

Marijan Lipovšek kot poustvarjalni umetnik Marijan Lipovšek je bil dejaven tudi kot poustvarjalni umetnik. Pred drugo svetovno vojno je bil koncertni pianist in komorni glasbenik, pozneje pa izvrsten spremljevalec številnih tujih in slovenskih vokalnih in instrumentalnih poustvarjalcev. Najbolj opažen je bil kot spremljevalec svoje hčerke, svetovno znane mezzosopranistke Marjane Lipovšek. Bil je tudi glasbeni komentator na radiu, pisec in prevajalec del s področja glasbe (Ludwig van Beethoven, Pregled in opis glasbil, Srečne ure ob glasbi, Mozart, Toscanini …), pa tudi pisec in prevajalec del s področja gorništva.

Planinci ga najbolje poznajo po knjigi Steze, skale in smučišča, po prevodih več Kugyjevih del (Pet stoletij Triglava, Božanski nasmeh Monte Rose, Anton Ojcinger) ter Copelandove knjige Čudovite gore.

V letih 1951–1959 je urejal Slovensko glasbeno revijo, zatem je prevzel uredništvo Edicij Društva slovenskih skladateljev, kar je opravljal vse do leta 1970. Za svoje delo in ustvarjalnost je dobil več nagrad in priznanj: dva Prešernovi nagradi, zlato areno v Pulju, naziv Zaslužni profesor ljubljanske univerze, priznanje častnega člana Slovenske filharmonije in odlikovanje srebrni znak svobode Republike Slovenije leta 1995.

Tomaž Štefe

Moja Slovenija / Februar 2010

39

MLADI MLADIM

Anže Pratnemer: »Nikoli se nisem vdal v usodo. Iz vsake situacije je izhod.« Konec preteklega leta se je zaključila velika akcija zbiranja plastičnih zamaškov. Zamaške je zbirala vsa Slovenija, Slovenci pa smo znova pokazali, kako solidaren narod smo. Zamaške so zbirali po vrtcih, šolah, nakupovalnih središčih, podjetjih. Le malo ljudi pa pozna zgodbo Anžeta Pratnemerja, ki kljub izgubljeni nogi ostaja optimističen in aktiven. Cilj – nova nožna proteza, ki bi mu omogočala aktivnejše življenje – je bližje: od potrebnih 140 ton zbranih zamaškov smo jih v akciji zbrali 120.

40

Moja Slovenija / Februar 2010

Usodna nesreča Življenje Anžeta Pratnemerja z Iga pri Ljubljani se je spremenilo 17. januarja 2009, ko je v prometni nesreči na štajerski avtocesti pri štiriindvajsetih izgubil desno nogo. Pred nesrečo je bil Anže aktiven športnik, navdušen nad rolanjem, bordanjem in kolesarjenjem. Usodnega dne je na odstavnem pasu na avtocesti pred izvozom za Slovensko Bistrico z mehanikom iz AMZS-ja zamenjaval počeno pnevmatiko. Med podpisovanjem dokumentov se je vanju zaletel tovornjak.

Mehanik je umrl, Anže pa je ostal brez noge. »Občutki in misli, ki so me navdajale takrat, ko sem ležal na hrbtu na snegu, sonce mi je bleščalo, bili so kriki, prošnje, mene je zeblo, moje noge si nisem upal pogledati, mimovozeča vozila so imela na stekla prilepljene začudene obraze,« prve občutke na svoji spletni strani opisuje Anže. Sledila je dolga rehabilitacija, Anže pa ni izgubil upanja.

Nožna proteza za boljše življenje Nožna proteza, ki jo Anžetu zagotavlja zdravstveno zavarovanje, za tako aktivnega človeka ni primerna, zato se je Anže odločil za nakup boljše, a tudi dražje. »Ta proteza mi bo omogočala bolj varen korak. Trenutna proteza – tale šolska, ki jo imam – je enostavno mehanična, in če naredim napako, bom padel. Druga, ki je mikroprocesorsko vodena, z določenimi senzorji zaznava, kakšen korak bi moral narediti, in temu primerno prilagodi trdoto kolena, da me noga ne spusti na tla,« je pojasnil Anže. Nova nožna proteza mu bo omogočala bolj dinamično in hitrejšo hojo, prav tako pa se bo lahko znova ukvarjal s športi, kot so tek, kolesarjenje in bordanje. Za nakup nožne proteze mora zbrati 40 tisoč evrov, kar je za okoli 140 ton zamaškov. V toni je namreč 500 tisoč dvogramskih zamaškov, za tono pa od podjetja, ki se ukvarja z reciklažo, dobi okoli 300 evrov.

Odzivi presegli pričakovanja »Na idejo o zbiranju zamaškov so prišle moje sodelavke v službi (vrtec Miškolin).

Ta ideja pa ni bila samo ideja za pridobivanje finančnih sredstev, ampak tudi neka motivacija za naprej, za premostitev

prvih stresnih situacij, v katerih smo se znašli po Anžetovi nesreči,« je o začetkih akcije povedala Blanka, Anžetova mama in vodja akcije. Akcija je stekla in odzivi nanje so močno presenetili Pratnemerjeve: »Ljudje so se odzvali enkratno, nad vsemi pričakovanji. V načrtu smo imeli zbrati dvajset ton, ampak zadeva se je razširila,« je povedala Blanka. Spletno stran, na kateri Anže opisuje svojo življenjsko zgodbo, je obiskalo že več kot 86 tisoč ljudi, v knjigo gostov pa se je vpisalo več kot 1800 obiskovalcev.

Pregledali 50 milijonov zamaškov Zamaške so Pratnemerjevi zbirali kar v domačem skladišču, kamor so prispeli iz različnih zbirališč po Sloveniji. V skladišču so jih prebirali – enega po enega, vseh 50 milijonov, saj vsi plastični zamaški niso bili ustrezni. V prebiranje vseh ton zamaškov so bili vključeni tudi mnogi prijatelji, veliko dela pa sta opravila tudi Anžetova stara starša. Zamaške so potem prodali reciklažnemu podjetju. V vrečah z zamaški so se znašle mnoge stvari, ki vanje ne sodijo: igrače, jedilni pribor, školjke, sončna očala … Vse te bodo razstavili na posebni razstavi, ki jo pripravljajo v spomladanskih mesecih, kjer si bo možno ogledati tudi darila in spodbudna pisma, ki jih je Anže prejel. V sklopu razstave bo tudi humanitarna dražba umetniških del, s katero bo Anže skušal zbrati manjkajoča sredstva.

Korak bližje kvalitetnejšemu življenju Anže ostaja optimističen. Obiskuje otroke po Sloveniji, ki so zanj zbirali zamaške, in je pravi vzornik, ki otroke spodbuja k skrbi za bližnje. Slovenija mu je pomagala do boljšega življenja, pravi. »Akcija ne bi uspela brez organizacije mojih staršev, pridnega in vztrajnega dela mojih starih staršev, pomoči prijateljev in znancev pri prebiranju in prevozu zamaškov ter vseh zbirateljev iz celotne Slovenije ter zamejstva, ki so pridno zbirali in dostavljali zamaške na lokalna zbirališča. Moji zastavljeni cilji so mnogo bližje kot tedaj, ko sem v bolnici ležal priklenjen na posteljo in razmišljal, kako naprej,« je še zapisal.

Zbiranje zamaškov se nadaljuje Čeprav se je akcija zbiranja plastičnih za-

Slovenija mi je pomagala do boljšega življenja.

maškov za Anžeta Pratnemerja zaključila, bomo Slovenci še naprej lahko pomagali.

Zbiranje plastičnih zamaškov se namreč nadaljuje za Mirka iz Maribora, ki se mu seseda hrbtenica, organizacijo zbiranja in odvoza zamaškov pa bo prevzel Milan Kavčnik iz Cerknice.

Patricija Virtič

Moja Slovenija / Februar 2010

41

PESEM NAS ZDRUŽUJE

Na Preloki tamburajo in plešejo »Belokranjska vas Preloka se razprostira na tristo metrov visokem griču nad Kolpo, približno na polovici poti med Vinico in Metliko. Že nekdaj je bila znana po kulturnih dogajanjih na področju petja, plesa, tamburanja in igralstva. Svoj pečat sta pri tem nedvomno pustili šola s 140-letno tradicijo in fara, ki bo letos praznovala 150-letnico ustanovitve.« Tako nam na kratko predstavi svojo domačo vas gospod Jože Starešinič, ki velja na Preloki za motor domačega Kulturnega društva Lepa Anka. »Nekdo pač mora za to skrbeti,« dodaja skromno. »Vendar pa kot posameznik ne bi mogel uspeti, če ne bi bilo v društvu, še posebej pa pri tamburaših, toliko zagnanih in – hvalabogu – tudi mlajših članov!« Jože Starešinič se je pred časom lotil raziskovanja zgodovine tamburanja na Preloki. To je živelo že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, zanj pa so imeli menda zasluge fantje iz sosednje Hrvaške, ki so se hodili ženiti k slovenskim dekletom na Preloko oziroma v zaselek Škavrini. »Pravili so jim Kuzmaki, ker se je tako imenovala njihova vas. Eden izmed njih se je pri

42

Moja Slovenija / Februar 2010

nas tudi poročil – in začelo se je. Pesmi, ki so jih igrali preloški tamburaši, so bile s širšega področja takratne Hrvaške, svoje je dodala tudi bližina tako imenovane Luisiane – cestne povezave celine z morjem, ki jo je dala zgraditi že Marija Terezija.

Naše kraje so obiskovali tako Zagorci, Istrani, celo Dalmatinci …« »Precej več vemo o tamburanju, ki se je v tridesetih letih začelo v Grdunih, zaselku južno od Preloke. Domačin Janko Grdun, po domače Štalarski, je bil vsestranski umetnik. Še danes najdemo njegove izdelke: postelje, omare, vrata, obleke, zidove, ostrešja, sode … In pred kratkim odkrito bugarijo (pogosto tamburaško glasbilo, op. p.)!« »Janko je skupaj s svojima bratoma ustanovil Tamburaški zbor

Preloški zvon, pozneje naučil igranja tamburaških instrumentov tudi številne druge domačine, in to celo v hudih povojnih časih, ko je v teh krajih vladalo precejšnje pomanjkanje. Stari starši in starši so nam pripovedovali, kako so včasih ukradli (!) doma tudi zadnjo desko, če je bila le primerna za tamburo!

Janko je nato odšel za boljšim kruhom v Ameriko, a mladi so nadaljevali njegovo delo. Končno se je našlo nekaj denarja za nove, v tovarni izdelane tamburice, folklorno aktivnost kraja pa je tako po strokovni kot organizacijski plati prevzel Stane Starešinič, dramski igralec v slovenskem gledališču v Trstu.« Jože Starešinič, pravi preloški leksikon, tudi ne pozabi omeniti Silvestra Mihelčiča starejšega, ki je v sedemdesetih letih vpeljal pouk igranja tamburic na novi, strokovni podlagi, kar je,

predvsem za spremljavo folklorne skupine, odlično uspevalo kar tri desetletja. »Leta 2005 smo društvo in tamburaše postavili na nove temelje. Tamburaši smo se ob spremljavi plesalcev odločili tudi za samostojne nastope. Kupili smo še nekaj novih tamburic, ostale predelali, in pritegnili v skupino nove, še mlajše tamburaše. Upam, da na dostojen način ohranjamo preloško ljudsko izročilo, obenem si pa, kot je bilo to že pri Kuzmakih, v glasbi ne postavljamo posebnih meja: če je neka viža znanega avtorja stara le petdeset let in jo ljudje radi poslušajo, pač zaigramo tudi to!« Jože Galič Fotografije: Arhiv Preloških tamburašev

Moja Slovenija / Februar 2010

43

SLOVENSKA KUHINJA

Krepka enolončnica čiščeno svežo svinjsko glavo, zrezano na koščke, kuhamo v slani vodi. Ko dobro prevre, dodamo na kocke narezano kolerabo, korenje, krompir, zelen peteršilj s korenino, cel poper, lovorov list, strok ali dva česna in srednje debelo čebulo. Vse skupaj kuhamo do mehkega. Vedno naredimo podmet iz moke in vode. Proti koncu pa na maščobi še prepražimo čebulo, sesekljan česen, malo paradižnikove mezge ali na kocke narezan svež paradižnik in damo v juho. Po okusu še dosolimo in dodamo kozarec belega vina. Enolončnico lahko postrežemo kot samostojno jed s črnim ali koruznim kruhom.

Vir: Društvo kmečkih žena Semič

Sestavine: • 1 kg svinjske glave • koleraba • korenje • krompir • zelen peteršilj • cel poper • lovorov list • česen • čebula • paradižnikova mezga

44

Moja Slovenija / Februar 2010

Juha iz kamilic in jajc – kropec V kozico damo domače kamilice – samo cvet, ki je zdrobljen na 1 liter vode, mogoče eno pest, odvisno od okusa posameznika. Ko kamilice dobro prevrejo, malo osolimo in zakuhamo razžvrkljana jajca, ki jih iz lončka zelo počasi vlivamo v juho, da nam dajejo videz rezancev, ko v juhi zakrknejo.

Ta juha se lahko jé pri vseh obrokih in tudi za zajtrk, saj je zelo zdrava.

Moja Slovenija / Februar 2010

45

ŠPORT

Kaj bodo Slovenci prinesli iz Kanade?

Največji dogodek te zime bodo zagotovo zimske olimpijske igre v Vancouvru. Slovenijo bo zastopalo 47 športnikov, letos pa imamo tudi nekaj resnih kandidatk in kandidatov za kolajne.

Vodja delegacije je legendarni Tone Vogrinec, ki je razkril pričakovanja. »Po mojem globokem prepričanju je to najboljša olimpijska reprezentanca, ki jo je Slovenija kdajkoli poslala v svet. Naši zimski športniki so namreč v zadnjih sezonah osvojili dve srebrni kolajni na svetovnih prvenstvih ter 16 prvih, sedem drugih in deset tretjih mest v svetovnem pokalu. Ta reprezentanca mora biti lepa predvsem po svojih olimpijskih in športnih vrednotah. To je reprezentanca, ki bo dokazala, da smo Slovenci sposobni, da se enakovredno merimo z najboljšimi na svetu,« je povedal predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič.

Slovenski olimpijci so nastopili že na prvih zimskih igrah v Chamonixu (leta 1924), do iger leta 1984 v Sarajevu pa so na igrah le sodelovali. Prva slovenska kolajna na ZOI je padla prav na takrat še domačem terenu, ko je alpski smučar Jure Franko v veleslalomu osvojil srebro. Najuspešnejše igre za Slovenijo so bile leta 1988 v Calgaryju, kjer sta se s srebrom okitila skakalna reprezentanca in Mateja Svet v slalomu, Matjaž Debelak pa je dodal bron na posamični tekmi skakalcev. Zelo uspešen je bil tudi nastop šest let pozneje v norveškem Lillehammerju, od koder so se z bronastimi kolajnami vrnili alpski smučarji Alenka Dovžan, Katja Koren in Jure Košir.

Na igrah bo kot svetovna podprvakinja nastopila biatlonka Teja Gregorin, gotovo ena od slovenskih kandidatk za kolajne: »Forma je dobra: tekaška je takšna kot skozi vse leto, strelska pa se vzpenja. Tudi treme upam, da ne bo, saj sem se te znebila že ob začetku sezone.« Eno glavnih slovenskih želez v ognju je smučarska tekačica Petra Majdič, ki je dejala: »Če bo v Vancouvru slučajno padla kakšna kolajna, bo penina gotovo tekla v potokih.« V uspešen olimpijski nastop verjame tudi deskar Rok Flander: »Jaz mislim,

46

Moja Slovenija / Februar 2010

da je že napočil čas tudi za eno deskarsko olimpijsko kolajno.

Sam nisem vraževeren in deske nisem posebej pripravljal; upam le, da bo takšna kot vedno – hitra.« V imenu vseh olimpijcev je zaprisegel alpski smučar Andrej Jerman, ki se je zavezal, da bo sledil olimpijskim načelom in spoštoval protidopinška pravila.

Poleg olimpijske zaprisege pa je Jerman – napol v šali, napol zares – zbranim sporočil še: »Prisegam, da se bomo z iger vrnili s kolajno. Ne vem, če bom dobitnik kolajne ravno jaz, ampak prepričan sem, da se je bo veselil vsaj eden od Slovencev.« Jurij Završnik/www.ekipa.org Slovenska ekipa za ZOI v Vancouvru Alpsko smučanje, moški: Aleš Gorza, Andrej Jerman, Rok Perko, Bernard Vajdič, Mitja Valenčič, Andrej Šporn, Mitja Dragšič, Andrej Križaj, Janez Jazbec, Matic Skube; ženske: Maruša Ferk, Tina Maze, Ana Drev Biatlon, moški: Klemen Bauer, Janez Marič, Peter Dokl, Vasja Rupnik; ženske: Teja Gregorin, Andreja Mali, Dijana Ravnikar, Tadeja Brankovič Likozar Deskanje na snegu, moški: Rok Flander, Rok Marguč, Izidor Šušteršič, Žan Košir, Rok Rogelj; ženske: Glorija Kotnik, Cilka Sadar Nordijska kombinacija: Mitja Oranič, Gašper Berlot; Smučarski skoki: Robert Kranjec, Jernej Damjan, Mitja Mežnar, Peter Prevc, Primož Pikl; Smučarski tek: Petra Majdič, Katja Višnar, Vesna Fabjan, Anja Eržen, Barbara Jezeršek Skeleton: Anže Šetina Sankanje: Domen Pociecha Smučanje prostega sloga, moški: Filip Flisar; ženske: Saša Farič, Nina Bednarik Umetnostno drsanje, moški: Gregor Urbas; ženske: Teodora Poštič Paraolimpijske igre: Gal Jakič

FOTOGRAFSKI NATEČAJ

Fotografski natečaj Dnevi se daljšajo, narava se bo postopoma začela odevati v spomladanske barve. Vabimo vas, da pomladne in druge zanimive utrinke iz svojega vsakdanjega življenja delite tudi z bralkami in bralci Moje Slovenije.

Do 15. dne v mesecu nam lahko na elektronski naslov urednistvo@mojaslovenija.net ali s klasično pošto na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija pošljete zanimive utrinke, ki jih je zabeležil vaš fotografski objektiv, in se potegujete za nagrado uredništva Moje Slovenije. Veseli bomo domiselnih podpisov k poslanim fotografijam, seveda pa ne pozabite pripisati tudi svojega kontakta. Najizvirnejše stvaritve bomo objavili v reviji Moja Slovenija in na njeni spletni strani. O zaključku natečaja in o izboru vas bomo obvestili.

Kam bi se lahko skril?

z Slovenska vas Bistrenci v Makedoniji - doka rja ajva do od kod imamo Slovenci pravico Pustne norčije v Makedoniji

Moja Slovenija / Februar 2010

47

POVZETEK V ANGLEŠČINI

Summaries you remember him as the first Slovenian “Kekec”. Despite the fame he did not take the film path, but he is now employed at the Ministry of Culture, but therefore his children Severa and Gal are recognized as famous musicians.

The topic of the month: Prešeren`s contemporaries and his time Month of February is the month of culture, because the 8th February is a day when the poet France Prešeren died and so we celebrate Slovenian cultural holiday. Therefore, we dedicate the topic of the month to Prešeren`s contemporaries or his time to help us imagine which people and events have influenced the thinking and breadth of our greatest poet.

From the Office: We are also introducing the renovated web portal www.Slovenci.si, where it is possible to find credible and fresh events, affecting the life and work of the Slovenes outside the home countries and institutions associated with them.

In this issue we are particularly pleased with the response of the Slovenes in the Neighbouring Countries, because the editorial is signed by Mr. Vladimir Smrtnik, who represents an important voice of Carinthian Slovenes and we also agreed to participate with Mr. Julijan Čavdek from the Slovene community in Italy.

In the rubric “With a book to the world” we present “The fairytale routes in Slovenia” and we placed on a bookshelf the etymological dictionary of Slovenian geographical names.

Slovene homesteads: Turnišče In the rubric the Slovene homesteads it is the first encounter with the museum (Museum of shoemaking Turnišče), while already from the rubric title is clear that it is not intended to present the Museums. Therefore it should be immediately and initially said, that the museum

Interview: Velemir Gjurin, first Slovenian “Kekec” Due to the holiday of culture we invited Velemir Gjurin to an interview and probably

48

Moja Slovenija / Februar 2010

we want to present this time is actually the homestead where the footwear industry was long held. After the termination of this activity it was retrained into the museum. This way the municipality of Turnišče wanted to preserve the memory of the once widespread industry of the place and its surroundings. We have therefore to deal with residential building, which is similar to the cases of many mills, at the same time to function as a workshop for the shoe industry.

The Great Slovene: Marjan Lipovšek This year, on the 26th of January, hundred years have passed since birth of the famous Slovene composer and pianist Marijan Lipovšek, whom we present among the great Slovenes. He died on the 25th of December in 1995. At the Ljubljana Conservatory he studied and his professors were Slavko Osterc for composition and Janko Ravnik for piano.

After completion of studies in Ljubljana in 1932, he continued to study composition in Prague, then in Rome and finally in Salzburg. All from 1933 until 1976 he taught at the Music Academy in Ljubljana, from 1961 onwards as a regular professor. In the meantime he was also eight years director of the Slovenian Philharmonic Orchestra and the Rector of the Academy of Music. He also lectured at the Department of Musicology at the Faculty of Arts.

POVZETEK V ŠPANŠČINI

Sumario de este número empleado del ministerio de cultura, pero sus dos hijos, Severa y Gal, son músicos de renombre.

El mes de febrero es el mes de la cultura, porque el 8 de febrero, día de la muerte del poeta dr. France Prešeren, fue declarado fiesta de la cultura eslovena.

Por ello hemos elegido para el tema del mes a los contemporáneos de Prešeren y a su época. Con ellos trataremos de entender qué quiénes influyeron en el modo y en la amplitud de su pensamiento.

Presentamos el renovado portal www.

Slovenci.si, donde pueden encontrar informaciones confiables y actualizadas sobre la vida y obra de los eslovenos que viven fuera de los límites de la república y sobre las instituciones ligadas a ellos. En este número nos alegramos especialmente del eco proveniente del otro lado de la frontera, ya que el editorial lo firma Vladimir Smrtnik, figura prominente entre los eslovenos de la Carintia austriaca. También nos alegramos de la colaboración de Julijan Čavdek, del partido Slovenska skupnost de Italia.

En la sección Con el libro por el mundo presentamos Los caminos caminos encantados de Eslovenia, mientras que en el estante de la biblioteca ubicamos el Diccionario etimológico de nombres geográficos de Eslovenia.

A raíz de la celebración hemos entrevistado a Velemir Gjurin, a quien recordamos como al primer Kekec esloveno.

A pesar de su fama no se inclinó por la cinematografía, sino que es hoy en día

ampliamente difundida en la zona en tiempos pasados. Es una casa familiar que, en forma parecida a muchos molinos, albergaba simultáneamente un taller de zapatería.

El 26 de enero pasado se cumplieron cien años del nacimiento del conocido compositor esloveno Marijan Lipovšek y a quien presentamos en la sección de los eslovenos destacados. Murió el 25 de diciembre de 1995. En el Conservatorio de Ljubljana estudió composición con el maestro Slavko Osterc y piano con el maestro Janko Ravnik. Después de acabar en 1932 sus estudios en Ljubljana, siguió estudiando composición en Praga, más tarde en Roma y finalmente en Salzburgo. Entre los años 1933 y 1976 ejerció la docencia en la Academia de Música de Ljubljana, siendo profesor titular a partir del año 1961. En dicho lapso también se desempeñó durante ocho años como director de la Academia Filarmónica de Ljubljana y como rector de la Academia de Música. Además dictó clases de musicología en la Facultad de Filosofía de la Universidad de Ljubljana.

En la sección Pueblos de Eslovenia nos encontramos esta vez con un museo (Museo del calzado en Turnišče). Por el título de la sección se puede inferir que en la misma no hay intención de presentar museos. Por eso ya al comienzo aclaramos que el museo es en realidad una construcción que durante mucho tiempo fue sede de un taller de zapatería. Después de haber terminado con la actividad fue transformado en museo.

El ayuntamiento de Turnišče decidió que de este modo se ayudaría a conservar la memoria de esta actividad,

Moja Slovenija / Februar 2010

49 49

FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI

Poštni rog

Poštne rogove so že od konca srednjega veka naprej uporabljali postiljoni na konjih ali vozniki poštnih kočij. Poštni promet so urejali strogi predpisi. Med drugim je bilo določeno, da lahko poštni rog in predpisano službeno obleko uporablja le pooblaščena oseba in da se morajo na poziv postiljona s posebnim poštnim signalom vsa vozila umakniti s ceste. Poštni signali, ki jih je postiljon naznanjal s poštnim ro-

gom, so bili prav tako predpisani. Z njimi je postiljon pred poštnimi postajami ali mitnicami sporočal pomembnost vožnje, da so bili vsi uradni postopki in menjava konj čim hitreje opravljeni.

Poštni rog z originalnim okrasnim trakom, ki ga hranimo v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, je bil last družine Tomšič, ki je imela zakupljeno pošto v Polhovem Gradcu od leta 1869. V

uporabi je bil še v začetku 20. stoletja. Poštni rog se kot simbol poštne organizacije uporablja v številnih državah, tudi v Sloveniji, kjer je stiliziran poštni rog zaščitni znak Pošte Slovenije.

Ajda Kozjek, Tehniški muzej Slovenije, enota Muzej pošte in telekomunikacij (Polhov Gradec) Fotografija: Nada Žgank, Domen Pal

NAROČILNICA NA REVIJI MOJA SLOVENIJA Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od številke _______ naprej, do preklica.

Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v tujino znašajo 63 eur oz. 76 USD. Ime in priimek: __________________________________ Ulica: __________________________________________ Kraj (in zvezna država): ____________________________ Poštna številka: _________________________________ Država: ________________________________________ Telefon: ________________________________________ E-pošta: ________________________________________ Datum in podpis: ________________________________

50 50

Moja Slovenija / Februar 2010

Želim objavo

voščila

osmrtnice

1/8 strani: 100 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 200 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 400 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

ZA NAROČNIKE BREZPLAČNO

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56242019004515506 Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na Revija Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija.

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

KRIŽANKA

Geslo iz prejšnje križanke: SLOVENSKA NARODNOZABAVNA GLASBA

Moja Slovenija / Februar 2010

51

Poštni rog (Tehniški muzej Slovenije)