Moja Slovenija junij 2009

Moja

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Junij 2009, številka 6

Slovenija TEMA MESECA

Polnoletna Slovenija se spominja svojega rojstva INTERVJU

Dimitrij Piciga, predsednik Slovenske turistične organizacije ZABELEŽILI SMO

Slovenski televizijski programi tudi izven meja Slovenije POGOVOR Z ROJAKOMA

Meta Lenarčič in Marjan Terpin DRUŠTVA SE PREDSTAVLJAJO

Slovenska ženska zveza Amerike KULTURNA DEDIŠČINA

Po poteh izseljenca Franka Trohe - Rihtarjevega www.MojaSlovenija.net

KORISTNI NASLOVI I. Pridobitev državljanstva: Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vstopna_stran/za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_ postopek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstva Telefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: drzavljanstvo-dunz@gov.si II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www. mnz.gov.si/si/pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_ potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: ssj.mnz@gov.si b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: ssj. mnz@gov.si III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričeval Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Direktorat za znanost in visoko šolstvo, Oddelek za priznavanje izobraževanja Spletna stran: www.mvzt.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: naric.mszs@gov.si IV. Zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: info@ess.gov.si V. Ministrstvo za šolstvo in šport Odgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita Steiner Telefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: melita.steiner@gov.si VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani: www.vlada.si VII. Reševanje stanovanjskega vprašanja Ministrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor, Sektor za stanovanja in urbana zemljišča Spletna stran: www.sigov.si/mop Telefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: gp.mop@gov.si Stanovanjski sklad Republike Slovenije Spletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.si Telefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si

Moja Slovenija / Junij 2009

1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite) Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Komenskega 11, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (01) 230 80 00 Fax: +386 (01) 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si 2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Predsednik: Miro Petek Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si 3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence) Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si 4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si 5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: tajnik@zdruzenje-sim.si 6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Fax: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

UVODNIK

Skupaj v globalnem svetu Miro Petek, poslanec Državnega zbora, predsednik Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Poletje je tisti čas, ko se v domovini srečujemo Slovenci z vsega sveta na najrazličnejših prireditvah in srečanjih. 2. julija se bomo zbrali tudi v slovenskem parlamentu in se pogovarjali o integraciji oziroma asimilaciji. Skušali bomo najti odgovor, ali je asimilacija res neizbežen proces, kako se ji upreti ali jo celo sprejeti. To bo tudi priložnost za razmislek, če in kako je multikulturnost oziroma medkulturni dialog naravni sovražnik procesov asimilacije.

Ne asimilacija, temveč medkulturni dialog je temeljna vrednota Evropske unije in vsega naprednega in civiliziranega sveta. V tem duhu je lani Slovenija tudi predsedovala veliki družini evropskih narodov.

In tudi sicer si imamo Slovenci veliko povedati, kajti v tem globalnem in vsestransko prepletenem svetu nas združujejo najrazličnejše vezi. Jezik, kultura, identiteta, domoljubje, vse to nas kot Slovence opredeljuje in močno povezuje. V zadnjem času pa ne le to, vse skrbi, globalna finančna in gospodarska kriza, strah pred epidemijami, odnos do tega planeta, ki ga bomo vrgli iz tirnic, če se na globalni ravni ne bomo pričeli zavedati pomena varovanja okolja in korenito spremenili načina življenja. In, žal, vse na tem svetu povezuje tudi globoka kriza vrednot, ki je močno botrovala vsem drugim krizam, ki jih danes človeštvo preživlja. Skromnost in zmernost je že zdavnaj premagal pohlep, ki je povzročil finančne špekulacije in gospodarsko krizo, ki jo sedaj preživljamo.

Namesto poštenosti in pravičnosti je vse preveč izkoriščanja. Namesto uživanja v čudoviti naravi jo zaradi pehanja po več tonah in kilovatih in zlasti dobičku brezobzirno uničujemo. Namesto kulture, dialoga in strpnosti zaskrbljeno opazujemo mnoge pojave nasilja in vojne. Namesto pravične porazdelitve gledamo blišč in bogastvo na eni ter lakoto in bedo na drugi strani. Grozijo nam pandemije, ker smo ta planet vzeli kot svojo lastnino in se ne zavedamo, da ga moramo zapustiti še prihodnjim rodovom.

Seveda ni razloga za kakšno sejanje strahu, gotovo pa je čas za streznitev. In to na globalni ravni. Slovenci, kjerkoli živimo in karkoli že delamo, smo del tega univerzalnega sveta. In Slovenija je danes njegov uspešen in pomemben del. Osemnajst let imamo svojo državo. Nanjo smo lahko ponosni, saj smo v nekaj letih naredili preskok, za katerega so v nekih drugih okoliščinah potrebna stoletja. Ponosno že stopamo ob bok najrazvitejšim državam.

Notranjepolitično življenje v Sloveniji je pestro, polno nasprotij in polemičnih preobratov. Toda to je čar demokracije, v odprtem dialogu se rodijo tudi najboljše ideje. In tega si seveda vsi želimo.

Moja Slovenija / Junij 2009

Zgodba z naslovnice 16. maja so v Babnem Polju na Notranjskem pripravili prav poseben spominski pohod, ki so ga poimenovali Po poteh izseljenca Franka Trohe - Rihtarjevega. Na prvem tovrstnem pohodu, ki je posvečen izseljencu, se je bilo mogoče podati po 18 kilometrov dolgi, nezahtevni, a razgibani poti.

Več na strani 46.

2 5 9 10 12 15 16 18 19 20 21 22 23 26 28

Moja

30 32 34 35 36 38 41 42 44 46 49 51

KORISTNI NASLOVI DOGODKI V MAJU NA KRATKO ZABELEŽILI SMO: Slovenski programi tudi izven meja Slovenije INTERVJU: Dimitrij Piciga, predsednik STO TEMA MESECA: Polnoletna Slovenija se spominja svojega rojstva SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI NA KOROŠKEM SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES ZDRUŽENJE SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA RAFAELOVA DRUŽBA ID SLOVENIJA V SVETU IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM PISALI STE NAM KOLEDAR PRIREDITEV DRUŠTVA SE PREDSTAVLJAJO: Slovenska ženska zveza Amerike (NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE S KNJIGO V SVET KNJIŽNA POLICA POGOVOR Z ROJAKOM: Meta Lenarčič Marjan terpin SLOVENSKE DOMAČIJE VELIKI SLOVENCI ZA SLOVENSKO MIZO PESEM NAS ZDRUŽUJE KULTURNA DEDIŠČINA IN MEMORIUM KRIŽANKA

Slovenija

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine Izdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Izvršna urednica: Erika Marolt, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Barbara Cerkvenik, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, Fotografija na naslovnici: Alenka Veber V rubrikah Uvodnik, Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

INTERVJU:

Mag. Dimitrij Piciga Z direktorjem Slovenske turistične organizacije (STO) Dimitrijem Picigo smo se tik pred glavno turistično sezono pogovarjali o vplivu svetovne gospodarske krize na slovenski turizem. Med drugim je povedal: »Z napovedmi za letošnjo turistično sezono ostajamo optimistični. V primerjavi z lanskim letom predvidevamo upad povpraševanja za tri do štiri odstotke, kar bi bilo glede na splošne razmere na trgu dober dosežek.« Stran 8 – 9.

TEMA MESECA:

Polnoletna Slovenija se spominja svojega rojstva Na večer 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel in razglasil temeljno ustavno listino o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije. S tem smo prvič v zgodovini dobili svojo državo – rojena je bila država Slovenija. Pot do nje je bila dolga, čeprav so bile najpomembnejše odločitve sprejete v dokaj kratkem času pomladnega prebujanja.

Stran 12 – 14.

ZABELEŽILI SMO:

Slovenski televizijski programi prek satelita Ali veste, da lahko programe RTV Slovenija spremljate kar iz domačega naslonjača, četudi niste v domovini?

RTV Slovenija namreč oddaja svoje programe tudi prek satelita Eutelsat Hot Bird 8. Sprejem je možen po vsej Evropi, Severni Afriki in Bližnjem vzhodu. Stran 9.

USPEŠNI ROJAKI:

Meta Lenarčič in Marjan Terpin Meta Lenarčič se je v slovenščini prek radijskih valov prvič oglasila z radijske postaje Ethnic Community Radio 3ZZZ (Melbourne) leta 1991. Od takrat dalje vsak teden pripravlja enourno oddajo in razveseljuje svoje slovenske poslušalce v Avstraliji.

Marjan Terpin je že dolgo predan svojemu podjetju – uvozno izvoznem podjetju Terpin, ki se ukvarja z kmetijsko mehanizacijo. Že od mladih let deluje tudi v različnih organizacijah, tako posvetnih kot političnih. Med drugim je bil tajnik Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici; goriški pokrajinski tajnik stranke Slovenska skupnost in nato več let njen deželni predsednik. Je tudi podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa in član programskega sveta RTV Slovenija. Stran 35 - 37.

DOGODKI V MAJU NA KRATKO

Pregled dogodkov v maju 1. maj, praznik dela, so na Slovenskem zaznamovale številne prireditve, postavljanja mlajev in budnice. V Katoliški cerkvi na prvi maj obeležujejo praznik sv. Jožefa Delavca, Jezusovega rejnika. Cerkev vidi v liku sv.

Jožefa vzor in zgled človeka, ki si je z delom služil kruh, vzdrževal družino ter tako poskrbel za vzgojo in rast Jezusa Kristusa.

Pred petimi leti, 1. maja 2004, je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Državljani so se namreč na referendumu eno leto prej z 89,64 odstotka odločili za Unijo. Istega dne so se EU pridružile še Slovaška, Češka, Madžarska, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Ciper in Malta.

9. maja smo obeležili dan Evrope, Ljubljana pa dan zmage. EU praznuje dan Evrope v spomin na začetek evropskega združevanja. Letošnje praznovanje je potekalo v znamenju 20. obletnice demokratičnih sprememb v Vzhodni Evropi. 9. Maja je Ljubljana s številnimi prireditvami obeležila dan zmage.

Začela se je uradna kampanja za volitve v Evropski parlament, ki bodo potekale 7. junija.

9. maja je bil Janez Janša na kongresu Slovenske demokratske stranke, ki je potekal pod geslom Slovenija zmore več, ponovno izvoljen za predsednika SDS. Janša sicer ni imel protikandidata. Na kongresu je med drugim napovedal predlog ustavnih sprememb, ki naj bi vodile v “drugo slovensko republiko.

Delegati Demokratične stranke upokojencev Slovenije so 15. maja na kongresu zdajšnjemu predsedniku stranke Karlu Erjavcu dodelili še en mandat. Njegov proti kandidat je bil Franc Žnidaršič.

Slovenska ljudska stranka je 16. maja na kongresu izvolila Radovana Žerjava za novega predsednika stranke. Le-ta je nasledil Bojana Šrota.

Državna volilna komisija je potrdila vseh 12 vloženih kandidatnih list za volitve v Evropski parlament. Za sedem poslanskih mest v Evropskem parlamentu se bo potegovalo 81 kandidatov, med njimi je 42 moških in 39 žensk.

Vlada se je odločila, da bo uvedla tedenske, mesečne in letne vinjete, polletne pa odpravila.

Datum sprememb naj bi bil 1. julij. Letna vinjeta naj bi stala 95, tedenska 15, cena mesečne pa še ni natančno določena. Gibala naj bi se med 30 do 35 evrov.

Državni zbor je sprejel spremembe zakona o jamstveni shemi, ki bankam prepovedujejo kreditiranje menedžerskih odkupov v primerih kršitev zakonodaje. Novela zakona bankam, ki za odobrena posojila pridobijo jamstvo države, prepoveduje dajanje, refinanciranje ali obnavljanje posojil oz. spreminjanje pogojev posojil, če so namenjena upravam in z njimi povezanim osebam za financiranje odkupov podjetij.

Na seji nadzornikov Istrabenza so 12. maja imenovali novo tričlansko upravo, ki jo bo vodil Bogdan Topič, v njej pa bosta sedela tudi donedavni prvi mož Istrabenza Igor Bavčar in njegov svetovalec Rudi Grbec.

Slovenija je od Španije prevzela polletno predsedovanje Svetu Evrope. Predsedovanje najstarejši vseevropski mednarodni organizaciji je v Madridu uradno prevzel zunanji minister Samuel Žbogar. Slovenija je članica te organizacije od leta 1995.

Minister pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je srečal s predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem gospodom Darkom Šoncem in ostalimi člani ožjega vodstva Zveze. Hrvaško je minister obiskal v spremstvu državnega sekretarja dr. Borisa Jesiha in sekretarja ter vodjo sektorja Rudija Merljaka. Beseda je tekla predvsem o poglobitvi in okrepitvi sodelovanja med organiziranimi strukturami Slovencev na Hrvaškem in Republiko Slovenijo ter o problematiki, s katero se sooča slovenska narodna skupnost na Hrvaškem.

Predsednik Danilo Türk je imenoval tri nove veleposlanike, ki bodo službovali v Avstriji, Švici, Liechtensteinu in na Madžarskem. Za izrednega in pooblaščenega veleposlanika v Avstriji je bil imenovan Aleksander Geržina, za izredno in pooblaščeno veleposlanico Republike Slovenije na Madžarskem Darja Bavdaž-Kuret, medtem ko bo mag. Bojan Grobovšek zastopal Republiko Slovenijo v Švicarski konfederaciji in kneževini Liechtenstein (s sedežem v Bernu).

Predsednik RS Danilo Türk je v predsedniški palači izročil odlikovanja zlati red za zasluge igralki in književnici Svetlani Makarovič, plesalcu in koreografu Henriku Neubauerju ter dramatiku in režiserju Dušanu Jovanoviću. Kot je poudaril ob tej priložnosti, je kultura v središču našega življenja, kar dokazujejo odlikovanja.

V vojašnici generala Maistra v Mariboru je 13. maja, ob 18-letnici Slovenske vojske, predsednik Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Danilo Türk uradno odprl prenovljeno vojašnico Kadetnico.

Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in novi načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Alojz Šteiner sta predstavila sodelavce, ki

Moja Slovenija / Junij 2009

DOGODKI V MAJU NA KRATKO bodo vodili Slovensko vojsko. Ministrica za obrambo je spomnila na 15. maj 1991, ko je v učnih centrih v Pekrah pri Mariboru in na Igu »prva generacija nabornikov slovesno prisegla domovini«.

Ministri EU za kulturo so 12. maja 2009 v Bruslju dokončno potrdili, da bo Maribor evropska prestolnica kulture leta 2012. Štajerska prestolnica je prvo slovensko mesto, ki je dobilo ta naziv.

Minilo je 30 let od prvega slovenskega vzpona na Everest. Pred 30 leti sta se na vrh najvišje gore sveta povzpela Slovenca Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik.

Ob mednarodnem dnevu muzejev, 18. maja, so v Muzeju krščanstva na Slovenskem v cistercijanskem samostanu v Stični odprli razstavo »Sveti Pavel – največji misijonar krščanstva«. Razstava, ki bo na ogled do 30. avgusta, je posvečena sv. Pavlu kot največjemu krščanskemu misijonarju.

V Narodni galeriji v Ljubljani so podelili Valvasorjevo nagrado in priznanja za dosežke na področju muzealstva. Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je prejela muzejska svetnica Breda Ilich Klančnik.

Okrog štirideset slovenskih muzejev in galerij je 18. maj, mednarodni dan muzejev, obeležilo z dnevom odprtih vrat.

Ptujski pokrajinski muzej je bogatejši.

V Miheličevi galeriji je zdaj tudi Grafični kabinet Franceta Miheliča. Pokrajinski muzej Ptuj je bogatejši za Iconotecho Valvasoriano, faksimilni natis zbirke Janeza Vajkarda Valvasorja.

Slovenski film režiserja Marka Naberšnika Petelinji zajtrk je osvojil prvo nagrado kritikov na 4. filmskem festivalu Jugovzhodne Evrope (South East European Film Festival) v Los Angelesu.

Moja Slovenija / Junij 2009

Slovenska turistična organizacija (STO) v sodelovanju s slovenskim turističnim gospodarstvom nadaljuje s promocijo na ameriškem trgu. Po lanski predstavitvi Slovenije v sodelovanju z National Geographicom je STO v newyorškem klubu 21 organiziral delavnico slovenskega turizma in novinarsko konferenco s ključnim sporočilom uvedbe novega turističnega predstavništva za odnose z javnostmi Slovenije na trgu ZDA. Slovenija se je v raziskavi o konkurenčnosti za razvoj turističnega sektorja Svetovnega gospodarskega foruma med 130 državami uvrstila na 20. mesto pri zagotavljanju varnosti.

Letos obeležujemo 200-letnico Ilirskih provinc. Leta 1809 je prek naših krajev prodirala velika francoska armada, »grande armée« in 23. maja zavzela tudi Ljubljano, ki so jo Avstrijci predali brez boja. Ilirske province, katerih prestolnica je bila prav Ljubljana, so bile nato ustanovljene oktobra 1809. Ob 200letnici Ilirskih provinc se bodo zvrstile razstave, simpoziji in spremljevalni programi v Ljubljani in Parizu. Mestni muzej iz Ljubljane in Narodni muzej Slovenije bosta usklajeno pripravila pedagoški in andragoški program razstave, koordinaciji pa se bo pridružil tudi Arhitekturni muzej.

Na Ljubljanskem barju so odkrili leseno ost iz starejše kamene dobe, ki je prva tovrstna najdba na svetu. Skromne podatke o navzočnosti paleolitskih lovcev na Ljubljanskem barju lahko arheologi zdaj dopolnijo z najdbo iz tisinega lesa, primernega za izdelavo lesenih delov lovske opreme, staro od 38 do 45 tisoč let.

Na nedavni premieri Turandota je slovenska sopranistka, Prešernova nagrajenka Sabina Cvilakova, ki je v washingtonski Nacionalni operi nastopila že tretjič (pred Turandotom še v La Bohème in Carmen), požela stoječe ovacije, nje-

nemu nastopu sta sledili odlični kritiki v časopisu Washington Post ter reviji Opera.

Slovenska izumiteljica Alenka Rovan je na letošnjem mednarodnem ženskem inovacijskem sejmu v Seulu prejela zlato medaljo za novo obliko knjige, ki nima vezave. Listi te knjige so namreč zlepljeni v blok in vloženi v posebej oblikovano škatlo, ki je pri sestavljanju ni treba lepiti. Vsebino se izvleče iz škatle z vloženim trakcem. Rovanova je poleg zlate medalje za svojo inovacijo prejela tudi posebno priznanje za kreativno inovacijo korejskega urada za intelektualno lastnino.

Najboljši harmonikar »kraljeve discipline« v nemškem Klingenthalu. Klemen Leben je zmagal v kategoriji harmonikarjev koncertantov na 46. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev Klingenthal 2009. V študijskem letu 2007/2008 se je šolal v Helsinkih na znameniti Sibelius Academy of Music v razredu Mattije Rantanena, v letošnjem letu pa v Weimarju nadaljuje podiplomski študij v mojstrskem razredu prof. Kovala. Poleg solističnega udejstvovanja igra v raznih komornih zasedbah, najaktivneje s Triom Marakle, ki že deveto leto deluje pod umetniškim mentorstvom prof. Tomaža Lorenza. Je tudi član weimarskega Ansambla za novo glasbo.

Nogometaši Maribora so po zmagi proti Celju z 1 : 0 tri kroge pred koncem prvenstva osvojili osmi naslov državnega prvaka. Vijoličasti so na novo zvezdico čakali dolgih šest let in tako je bilo slavje temu primerno.

KAM Še več majskih dogodkov najdete na spletni strani www.mojaslovenija.net.

DOGODKI V MAJU NA KRATKO

Rehnov predlog za rešitev spora o meji Evropski komisar Olli Rehn je konec aprila ponudil Hrvaški in Sloveniji nov predlog o rešitvi mejnega vprašanja. Hrvaška je bila zadovoljna, Slovenija zadržana. Slovenski politiki so si vzeli čas in predlogu dodali dopolnila.

Evropski komisar Olli Rehn želi o slovenskih dopolnitvah k njegovemu predlogu za rešitev slovensko-hrvaškega spora premisliti. Pogovori naj bi se nadaljevali v prvi polovici junija.

V sredini maja so predsedniki parlamentarnih strank na tretjem posvetu s predsednikom vlade Borutom Pahorjem večinsko podprli dopolnila k predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna o vprašanju meje s Hrvaško. Dopolnila so podprle vse koalicijske stranke razen SNS ter SLS. Nato je Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora RS zaprtimi vrati obravnaval dopolnila k predlogu. Predsednik zunanjepolitičnega odbora DZ Ivo Vajgl je po seji dejal, da so dopolnila k Rehnovemu predlogu dobila

vsebinsko podporo, in potrdil, da bodo javnosti ostala še naprej neznana.

Po poročanju nekaterih medijev naj bi bilo več kot pet dopolnil. Slovenija naj bi tako predlagala, da bi moralo arbitražno sodišče skupaj reševati vprašanje meje na kopnem in morju ter o stiku slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami, in sicer na podlagi enakih načel, tudi na načelu zunanje pravičnosti.

V Rehnovem predlogu slednjega načela ni, reševanje omenjenih vprašanj pa je ločeno. Slovenija naj bi bila pripravljena

odpraviti blokado hrvaških pristopnih pogajanj z EU šele po ratifikaciji sporazuma o arbitraži v parlamentih obeh držav in ne že takoj ob sklenitvi sporazuma o reševanju vprašanja meje z arbitražo, kot to predvideva Rehnov predlog. Slovenija naj bi tudi predlagala, da bi dva arbitra določili obe državi. Če se ne bi mogli dogovoriti, bi predsednika sodišča določila Evropska komisija, predsednik pa nato še dva člana. Predlagala naj bi tudi, da lahko državi kadarkoli prekineta proces arbitraže, če se medtem dogovorita o kakšni drugi obliki rešitve spora. Če Bruselj slovenskega predloga ne bo sprejel, tudi Slovenija ne bo deblokirala hrvaškega vstopa v EU, je izjavil premier Borut Pahor.

Janez Janša je bil do Rehnovega predloga močno kritičen. »Osnovni problem je v vprašanju, kako je mogoče, da je Rehn, evropski komisar, član Evropske komisije, ki je tudi naša komisija, ker smo članica EU, lahko poslal tako neuravnotežen predlog. Nobena skrivnost ni, da to, kar piše v tem predlogu, ni sprejemljivo za Slovenijo, vsaj ne brez bistvenih popravkov.

Mene ne čudi, da je Hrvaška to sprejela in pozdravila, ker gre pravzaprav za način reševanja, ki ga je Hrvaška sama v nekoliko podobnih oblikah ponujala že doslej, in to za nas ni bilo nikoli sprejemljivo.« Konec maja so se v Bruslju srečali evropski komisar za širitev Olli Rehn ter slovenski in hrvaški minister za zunanje zadeve, Samuel Žbogar in Gordan Jandroković. Žbogar je po srečanju povedal, da je bil komisar Rehn odprt za spremembe svojega predloga in da ga ni zastavil kot predlog vzemi ali pusti, Jandroković pa je po srečanju poudaril, da slovenska dopolnila k Rehnovemu predlogu za Hrvaško nikakor niso sprejemljiva. Komisar Rehn naj bi si vzel čas za premislek, o predlogu naj bi poročal predsedujoči trojki. Pogovori naj bi se nadaljevali v prvi polovici junija.

KAM

Moja Slovenija / Junij 2009

ZABELEŽILI SMO

Neformalno srečanje povratnikov in zdomcev V soboto, 30. maja 2009, je v Domžalah na pobudo zdomca povratnika in upravljavca hotela Krona Martina Bibiča potekalo zanimivo srečanje zdomcev in povratnikov.

Ob koncu kulturnega programa sta gostitelj Martin in njegov sorodnik, znani gledališki igralec Polde Bibič, na zelenici ob hotelu posadila tudi lipo, kot slovenski simbol.

Našim bralcem je že znano, da se je Martin skupaj z ženo Silvijo po desetletju dela v Nemčiji pred dobrimi desetimi leti vrnil v Slovenijo in od tedaj uspešno vodi hotel z imenom Krona. Bil je eden redkih zdomcev, ki se mu je uspelo vrniti domov v najboljših letih, mnogo pred upokojitvijo.

Domotožje je bilo premočno, rad pove. Še vedno pa ni pozabil težavnih let, ki jih je preživel v Nemčiji, in še vedno se v celoti identificira s problemi in neprijetnostmi, s katerimi se srečujejo naši zdomci po povratku v domovino. Kako bi tudi pozabil, ko pa se tudi sam še vedno sooča z zapleti in nevšečnostmi, za katere verjame, da izhajajo (tudi) iz dejstva, da je bil zdomec.

Druženje in izmenjava izkušenj Ker verjame oziroma ve, da se s podobnimi težavami srečuje večina zdomcev povratnikov, si je zadal nalogo, da organizira neformalno srečanje v prostorih svojega hotela s poudarkom na druženju in izmenjavi izkušenj. Kljub temu da obveščanje potencialnih udeležencev ni potekalo prek osrednjih medijev, se jih je zbralo razmeroma veliko. Največ je bilo povra-

Moja Slovenija / Junij Maj 2009 2009

tnikov iz Nemčije, sledili so jim povratniki iz Argentine. Glede na poreklo jih je bilo največ s Štajerske in iz Prekmurja.

Gostitelj Martin je kot glavni kuhar v hotelu za vse udeležence v ogromnem kotlu skuhal golaž, poskrbel pa je tudi za celodnevni kulturni program, ki se je začel z nastopom domžalske godbe in blagoslovom znanega župnika iz Artič Janeza Turineka. Sledili so nastopi pevskih zborov, folklornih in narodnozabavnih skupin ter posameznikov (Matija Cerar, Tanja Zajc).

Posebej velja omeniti Mešani pevski zbor Slamnik iz Ihana in izvrstni oktet iz Pišec, od koder je prišla tudi folklorna skupina.

Program je popestril tudi nastop folklorne skupine iz Užic v Srbiji, katere člani so ravno bivali v hotelu. Najbolj neverjetno ob tem pa je, da so vsi udeleženci kulturnega programa nastopali brezplačno. Ob koncu sta Martin in njegov sorodnik, znani gledališki igralec Polde Bibič, na zelenici ob hotelu posadila še lipo, kot slovenski simbol.

Lastovka Slovenije Na pobudo zdomca Zvoneta Kokalja je

prišlo tudi do sestanka zainteresiranih udeležencev srečanja, katerega rezultat je bila ustanovitev civilne iniciative z imenom Lastovka Slovenije. Za predsednico so izvolili Barbaro Medved Cvikl, za podpredsednika pa Martina Bibiča (za zdomce, ki so se že vrnili v Slovenijo) in Zvoneta Kokalja (za zdomce, ki za zdaj še ostajajo v tujini). Člani civilne iniciative so postali vsi navzoči na sestanku. Med cilji oziroma nalogami, pri katerih se bo civilna iniciativa najprej in najbolj angažirala, je problem dvojnega obdavčevanja; poleg te najbolj žgoče težave pa so opredelili še celo vrsto drugih nalog: širjenje stikov in izboljševanje informiranosti zdomcev v vseh evropskih državah (»obveščenost zdomcev je katastrofalna«), zavzemanje, da bi osrednji slovenski mediji (radio, televizija, časopisi in revije) več časa in prostora namenili problematiki zdomstva, posebej so izpostavili vprašanje slovenske mladine in jezika na tujem ter problem dopolnilnega pouka, ki ga države gostiteljice postopoma že ukinjajo.

Tomaž Štefe

ZABELEŽILI SMO

Slovenski programi tudi izven meja Slovenije Ali veste, da lahko programe RTV Slovenija spremljate kar iz domačega naslonjača, četudi niste v domovini? RTV Slovenija namreč oddaja svoje programe tudi prek satelita Eutelsat Hot Bird 8. Sprejem je možen po vsej Evropi, Severni Afriki in Bližnjem vzhodu – prvi interaktivni multimedijski portal, do katerega dostopate na spletni povezavi: http://www.rtvslo.si. Spletni portal RTV Slovenija dnevno ponuja sveže novice iz sveta politike, kulture, športa, gospodarstva, zabave … in dopolnjuje programe in oddaje RTV. Prek omenjene strani so na podstrani Avdio/video (http://www.rtvslo.si/play/) po vsem svetu dosegljivi televizijski in radijski programi RTV Slovenija. Omejen je le dostop do programskih vsebin, za katere RTV Slovenija nima avtorskih pravic za oddajanje izven slovenskih meja.

Patricija Virtič

Sprejem programov RTV Slovenija je možen po vsej Evropi, Severni Afriki in Bližnjem vzhodu prek satelita Eutelsat Hot Bird 8.

S satelitskim oddajanjem organizacijska enota Oddajniki in zveze RTV Slovenija dopolnjuje svoje osnovno poslanstvo: zagotovitev signala nacionalnih radijskih in televizijskih programov na ozemlju Republike Slovenije in po svetu.

RTV Slovenija oddaja svoje programe tudi prek satelita Eutelsat Hot Bird 8.

Sprejem je možen po vsej Evropi, Severni Afriki in Bližnjem vzhodu. Zemljevid področja pokrivanja signala je dostopen na: http://www.eutelsat.com/satellites/ 13ehb8_popd.html.

Kaj potrebujem za sprejem programov prek satelita?

Za sprejem programa prek satelita sta potrebni le parabolična antena (pogovorno satelitski krožnik) z nizkošumnim sprejemnim blokom in satelitski sprejemnik, ki mora biti obvezno digitalni z oznako DVB. Antena mora biti nameščena zunaj objekta, s prostim pogledom proti jugu. Pri izbiri sprejemne antene je pametno izbrati nekoliko večji premer (vsaj 80 cm), da zagotovimo sprejem tudi ob manj ugodnih vremenskih pogojih, sprejemni blok pa mora

biti primeren za digitalni sprejem. Za spremljanje programov RTV Slovenija je treba sprejemni sistem nastaviti na orbitalno pozicijo 13,0 °E (vzhodno), vertikalno polarizacijo, frekvenco 12,303 MHz, simbolno hitrost 27.500 in kodno razmerje 3/4.

Zaradi avtorskih pravic so nekatere oddaje zatemnjene, vendar jih je možno nemoteno sprejemati z uporabo satelitskega sprejemnika, ki omogoča uporabo dekodirne kartice Viaccess.

Dekodirne kartice po ceni 15,86 € lahko pridobite na RTV Slovenija, v Službi za RTV prispevek, na Čufarjevi ulici 2 v Ljubljani. Omenjeni znesek je tudi vaš končni. Vanj so všteti osnovni stroški za izdelavo kartice, medtem ko se vam mesečna uporabnina za spremljanje programa ne zaračunava. RTV Slovenija zaklepa le nekatere televizijske vsebine.

V sporedih so takšne vsebine označene s posebnim simbolom . Več informacij: http://www.rtvslo.si/strani/kdo-je-lahko-imetnik-kartice-rtv-slovenija/224.

RTV Slovenija na spletu RTV Slovenija ima svojo spletno stran

Več informacij o programih RTV Slovenija na satelitu na spletnem naslovu: http://www.rtvslo.si/strani/rtv-slovenija-na-satelitu-in-v-evropi/97.

Moja Slovenija / Junij 2009

Trenutne gospodarske razmere niso ravno najugodnejše za turistične dejavnosti.

Se pri nas že čutijo posledice gospodarske recesije na turizem? Je med slovenskimi turisti zaznati upad povpraševanja po turističnih aranžmajih?

Seveda se turizem od globalne finančne krize ne more distancirati oziroma izolirati, tako da je tudi v slovenskem turizmu moč čutiti negativne vplive globalne finančne krize.

Glede na aktualno dogajanje v svetovnem gospodarstvu in trende gibanja števila gostov in njihovih prenočitev beleži Slovenija pričakovan upad prihodov in prenočitev turistov za dva do štiri odstotke.

Zaradi vplivov finančne krize na turizem naj poudarim, da pričakujemo potenciranje nekaterih že znanih smernic na področju potovanj oziroma spremembe teh trendov, kot so na primer potovanja za krajši čas in bližje domu, potovalne odločitve v zadnjem trenutku, zmanjševanje števila potovanj in nekoliko daljši glavni dopust. Turisti so že in bodo postali še bolj občutljivi na razmerje med ceno in vrednostjo, kar pomeni, da bodo iskani tisti turistični produkti, kjer bo turist največ dobil za znesek, ki ga je pripravljen odšteti za oddih.

V Slovenijo na lepše Prišlo je poletje in z njim dolgi ter vroči počitniški dnevi. Nekateri imate že izdelane načrte, kje boste letos dopustovali, medtem ko drugi mislite le na številke in podatke o gospodarski krizi in recesiji, varčevanju in prerazporejanju družinskih dohodkov. Se sprašujete, kakšen bo vpliv svetovne gospodarske krize na turistično sezono v Sloveniji? O tem smo se pogovarjali z direktorjem Slovenske turistične organizacije Dimitrijem Picigo.

10

Moja Slovenija / Junij 2009

Mag. Dimitrij Piciga, rojen leta 1972 v Kopru, je leta 1996 diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, leta 1997 pa zaključil rezidenčni študij MBA. V Hotelih Bernardin Portorož je začel delati januarja 1998 kot pomočnik direktorja za trženje in prodajo, od maja 1998 do marca 2000 je v tej družbi poklicno pot nadaljeval kot koordinator prodaje in trženja. V turistični družbi Globtour je od marca 2000 do decembra 2002 vodil oddelek za domači turizem, potem pa postal direktor Kompasa Holidays.

Dimitrij Piciga je predsednik Združenja turističnih agencij in član strokovnega sveta za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo RS. Junija 2006 je prevzel vodenje Slovenske turistične organizacije (STO).

INTERVJU: Mag. Dimitrij Piciga Pričakujete več domačih ali tujih gostov?

Z napovedmi za letošnjo turistično sezono ostajamo optimistični. V primerjavi z lanskim letom predvidevamo upad povpraševanja za tri do štiri odstotke, kar bi bilo glede na splošne razmere na trgu dober dosežek. V letošnjem letu pričakujemo, da se bo dvignil odstotek domačih gostov, saj se zaradi nepredvidljivih razmer na trgu vse več ljudi za počitnice odloča v zadnjem trenutku ter za bližnje destinacije. Trend pogostejšega počitnikovanja Slovencev doma pa se že odraža v statistiki slovenskega turizma, saj smo v prvih treh mesecih letošnjega leta zabeležili za tri odstotke več slovenskih turistov in za pet odstotkov več njihovih prenočitev.

Katero slovensko destinacijo bi še posebej priporočili potencialnim slovenskim in tujim turistom, ki jo vsekakor morajo obiskati?

Predvsem bi izpostavil aktivno preživljanje počitnic, ne glede na to, ali se boste odločili preživeti počitnice na Slovenski obali, v gorah, v zdraviliščih ali na kateri od turističnih kmetij.

Kako kot glavni predstavnik krovne nacionalne turistične organizacije ocenjujete ponudbo slovenskih turističnih agencij? Zdi se, da v Sloveniji primanjkuje specializirane turistične ponudbe za določene interesne skupine. Imate tudi vi ta občutek?

Kar se tiče ponudbe slovenskih turističnih agencij, lahko rečem, da poleg klasičnih paketov potovanj agencije ponujajo tudi vedno več aranžmajev za različne ciljne skupine, kot so na primer družine, pari pa tudi starejši, nekoliko manj pa je ponudbe za tiste, ki posegajo po bolj specializiranih turističnih produktih, vendar pa se tudi na tem področju ponudba nadgrajuje.

Slovenska turistična organizacija (STO) postaja iz leta v leto privlačnejša in bolj raznolika, predvsem v zadnjih nekaj letih smo s številnimi investicijami v slovenski turizem dosegli zavidljivo raven kakovosti in raznovrstnosti turistične ponudbe.

Lani smo tako v Portorožu dobili prvi hotel za najzahtevnejše hotelske goste

Kempinski Palace Portorož, ki je zagotovo obogatil turistično ponudbo na Obali.

Velik potencial pa vidim še v nadaljnjem razvoju turističnih proizvodov, kot so pohodništvo, kolesarjenje, gastronomija, wellness, mesta in kultura, eko turizem, vse to v tesnem sodelovanju s slovenskim turističnim gospodarstvom.

Vsak dan smo priča, kako nekatere panoge dobesedno propadajo ter posledično množičnemu odpuščanju delavcev.

Kakšen je trenutni položaj slovenskega turizma? Ali manjše turistične agencije v Sloveniji že zapirajo svoja vrata?

Turistične agencije v Sloveniji ne zapirajo vrat, je pa pri njih, tako kot tudi v drugih podjetjih na področju turistične dejavnosti, opazna racionalizacija stroškov.

Glede na nezavidljiv položaj v gospodarstvu bodo slovenski turistični delavci morali letos pokazati še več inovativnih pristopov z namenom vzpodbujanja pozornosti in zanimanja pri potencialnih turistih. Ste o kakšnih novih načinih razmišljali tudi pri Slovenski turistični organizaciji?

Direktorat za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo in STO sta že ob prvih vidnih znakih finančne krize, ki so se odražali na slovenskem turizmu, lani določila nabor ukrepov in aktivnosti kot odgovor na mednarodno finančno krizo. STO je sprejel več ključnih ukrepov, na katerih bodo temeljile tržno-komunikacijske aktivnosti promocije Slovenije in slovenskega turizma. Tako smo in še bomo nadgradili ter okrepili skupne aktivnosti in akcije tržnega komuniciranja s slovenskim turističnim gospodarstvom ob finančni udeležbi na sejmih, borzah in drugih dogodkih.

Med ciljne trge smo vključili nove perspektivne trge in okrepili aktivnosti na trgih, kjer pričakujemo manjši vpliv finančne krize (na primer intenzivnejše aktivnosti na trgih, kot so Poljska, Slovaška, Češka, Hrvaška, Srbija, Španija in predvsem Rusija; ambicioznejši nastop na prekomorskih trgih, kjer načrtujemo izvedbo več akcij širšega tržnega komuniciranja), medtem ko si bomo na ključnih trgih slovenskega turizma – Nemčiji,

Avstriji in Italiji – prizadevali za ohranitev doseženih rezultatov. Izvedli smo oziroma bomo še dodatne oglaševalske akcije, namenjene širši ciljni javnosti (doma in v tujini). Posebej intenzivno predstavljamo in tržimo slovensko turistično ponudbo na domačem trgu, da bi domačega gosta motivirati k pogostejšemu in daljšemu počitnikovanju v Sloveniji. Že intenzivirano oglaševanje na svetovnem spletu se bo še letos še dodatno okrepilo, zlasti v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in v Nemčiji.

Dodatna sredstva za promocijo slovenskega turizma pa bo namenilo tudi Ministrstvo za gospodarstvo v okviru Javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za sofinanciranje dodatne promocije turistične ponudbe Slovenije v letu 2009. Višina razpisanih sredstev na javnem razpisu bo 1.400.000 EUR. Na razpisu bodo lahko sodelovale organizacije, ki skrbijo za razvoj turizma na turističnem območju, in gospodarske družbe, ki bodo zastopale najmanj štiri ponudnike turističnih proizvodov.

Ste morda razmišljali o pristopih, s katerimi bi slovenske turiste povabili, naj svoje počitnice preživijo doma v Sloveniji?

S ciljem motivirati domačega gosta k pogostejšemu in daljšemu počitnikovanju v Sloveniji smo pri STO v letošnjem letu precej okrepili tržno-komunikacijske aktivnosti na domačem trgu. S projektom »Na lepše«, največjim projektom STO za promocijo domače turistične ponudbe, smo tako v letu 2009 bistveno povečali delež sredstev, namenjenih promociji in oglaševanju med domačo široko ciljno javnostjo. Izvedli smo konkretne zakupe medijskega prostora in okrepili partnersko sodelovanje z gospodarstvom, na primer pri predstavitvi slovenskih smučarskih središč, slovenskih naravnih zdravilišč v tiskanih in ostalih medijih. Ob intenzivni prestavitvi projekta v domačih tiskanih in radijskih medijih naj še posebej izpostavimo sodelovanje STO pri redni tedenski oddaji s turistično tematiko na prvem programu RTV Slovenija z naslovom Na lepše.

Matea Jakin Foto: Arhiv STO

Moja Slovenija Moja Slovenija / December / Junij 2009 2008

11

Vir: Vojaški muzej Slovenske vojske, MORS

Polnoletna Slovenija se spominja svojega rojstva Na večer 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel in razglasil temeljno ustavno listino o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije.

S tem smo prvič v zgodovini dobili svojo državo – rojena je bila država Slovenija. Pot do nje je bila dolga, čeprav so bile najpomembnejše odločitve sprejete v dokaj kratkem času pomladnega prebujanja.

12

Moja Slovenija / Junij 2009

Neposredne priprave na rojstvo države Pogoji za to so bili izpolnjeni v letu 1990, ko so v naši domovini prvič po drugi svetovni vojni potekale demokratične večstrankarske volitve, na katerih je zmagala Demokratična opozicija Slovenije, Demos, pod vodstvom Jožeta Pučnika. Ta se je že pred volitvami zavzela za suvereno državo slovenskega naroda, ki bi bila samostojna ali pa v konfederaciji z drugimi državami.

Po volitvah je Demos z bolj ali včasih manj napornim sodelovanjem z opozicijo pripravil potrebne zakonske podlage za izvedbo plebiscita. Ta je bil razpisan za 23. december 1990. Glasovanja se je udeležilo 93 odstotkov vseh volilnih upravičencev, od tega jih je 88,5 odstotka glasovalo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Rezultati so bili slovesno razglašeni dan po božiču, 26. decembra, ki je od takrat državni praznik, dan samostojnosti. Predsednik parlamenta France Bučar je na slovesni seji ob razglasitvi med drugim dejal: »Slovesno razglašam pred tem visokim zborom, slovensko in jugoslovansko ter vso svetovno javnostjo, da se je slovenski narod na temelju neodtujljive pravice do samoodločbe odločil, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država.« Vodstvo takratne Republike Slovenije je v šestmesečnem roku, ki je bil postavljen za uresničitev plebiscitarne odločitve, začelo s pripravo ustave in oblikovanjem lastnega gospodarskega sistema. Pričel se je postopen prevzem pristojnosti, ki so jih do tedaj uresničevali zvezni organi, na skrivnem se je organizirala lastna slovenska vojska za obrambo domovine, diplomacija pa je začela z iskanjem podpore v tujini.

Z domovino so čutili tudi rojaki po svetu. Na Dragi 1990 – »svobodni tribuni demokratično mislečih Slovencev« na Opčinah pri Trstu, ki se je prvič odvijala daljnega leta 1966, so že nekaj mesecev pred plebiscitom določili datum prvega zasedanja Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. Ta se je naključno prekrival z razglasitvijo samostojne države in osamosvojitveno vojno, ki je sledila. Posamezne konference so z delom za samostojno Slovenijo začele že pred

Samostojna in neodvisna Slovenija Dan pred iztekom postavljenega roka, 25. junija 1991, je parlament sprejel temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Predsednik takratne vlade Lojze Peterle je ob tem dejal: »Danes potrjujemo v slovenski skupščini plebiscitarno voljo državljanov Slovenije z rojstvom suverene države Republike Slovenije. To počnemo pokončno, dostojanstveno, demokratično, odločno in prijateljsko do vseh, ki jih vodijo dobri nameni.« Prišel je 26. junij, dan, za katerega so v Beogradu pričakovali, da bo odločilen za prihodnost skupne države. Ljubljana se je pripravljala na zunanjo slovesnost ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti.

Zvezna vlada oziroma vrh jugoslovanske vojske je izdal ukaz za napad. Prišlo je do premikov nekaterih enot, počili so prvi streli, vojaška letala pa so v opozorilo preletavala slovenski zračni prostor. Kljub temu je dan minil razmeroma mirno, zvečer pa se je na trgu pred parlamentom začela slavnostna prireditev, na kateri je predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan med drugim povedal: »Od včeraj imamo Slovenci svojo državo. Od včeraj živi večinski del slovenskega naroda v lastni, samostojni in neodvisni državi. Za-

mejci od Trsta, Gorice in Benečije, preko Koroške in Porabja, kamor jih je zamejila z nami trda zgodovina, in rojaki, raztreseni po vsem svetu, imajo zdaj v Republiki Sloveniji svojo matično domovino in oporo.« Iz nekega dnevniškega zapisa Nizki preleti vojaških letal so nas dan po razglasitvi samostojnosti opozorili, da je grožnja »jugo armije« zelo resna. Pobuda za pripravo zaklonišč je bila povsem upravičena. Ljubljanski izvršni svet je iskal rezervno lokacijo »za vsak primer«, saj je preostali del občinskega vodstva kazal precej simpatij do tega, da bi ostalo vse po starem. Čez dan smo uredili zasilno pisarno z novim telefonom v kletnih prostorih frančiškanskega samostana na Tromostovju. Nekomu je prišlo na misel, da bi na zvoniku cerkve Marijinega oznanjenja tako kot med italijansko okupacijo izobesili novo slovensko zastavo. Klicali smo na razna ministrstva, a je ni bilo mogoče dobiti. Poslanci so šele dan pred osamosvojitvijo sprejeli ustavno dopolnilo o grbu in zastavi. Tako je zastava zaplapolala v lini zvonika, ko smo bili že v vojni. Slovenska samostojnost ni bila samo stvar treznih in pogumnih odločitev, ampak tudi zaupanja v Božjo previdnost. V odločilnih trenutkih je znala spregovoriti tudi Cerkev

Plebiscitnega glasovanja se je udeležilo 93 odstotkov vseh volilnih upravičencev, od tega jih je 88,5 odstotka glasovalo za samostojno in neodvisno Slovenijo. pod vodstvom nadškofa Alojzija Šuštarja, ki ni bil samo duhovni voditelj, pač pa tudi diplomat, z odličnimi poznanstvi v takratnem evropskem prostoru. Tudi na njegovo pobudo je frančiškanska cerkev po letu 1986 postala prostor molitvene pobude »pravičnost in mir«. V dneh pred osamosvojitvijo so bila molitvena sreča-

Vir: Janez Švajcer: Obranili domovino

tem. Protestni shodi v podporo samostojni Sloveniji so se v Avstraliji na primer začeli že januarja 1991. Mesec dni zatem se je oglasilo načelstvo Slovenske ljudske stranke v zdomstvu, ki je bila dejavna vsa desetletja po vojni in podprla demokratične spremembe v domovini. Tudi papež Janez Pavel II. je ob obisku Slovenika v Rimu podprl legitimno pravico slovenskega naroda do samoodločbe in povedal, da si želi obiskati Slovenijo. Nekaj tednov pred osamosvojitvijo je takratni predsednik avstralske vlade Bob Hawke sprejel delegacijo Avstralske konference Svetovnega slovenskega kongresa in zagotovil podporo demokratičnim težnjam slovenskega naroda. Ni namen tega zapisa, da bi naštevali, kaj vse se je v tem času dogajalo med rojaki po svetu, a že navedeni primeri jasno kažejo, da je priprava na osamosvojitev tesno povezala dobro misleče Slovence doma in po svetu.

TEMA MESECA: Slovenija ima 18 let

Plebscitni letak; Vir: Muzej novejše zgodovine, Ljubljana

Po spopadu za mejni prehod Rožna dolina, 28. junij 1991

Moja Slovenija / Junij 2009

13

TEMA MESECA nja množično obiskana. Tako je bilo tudi na večer, preden se je začela vojna. Pri večerni maši za domovino je prepeval eden izmed oktetov, ki je po bogoslužju nadaljeval svoj poklon domovini pred Prešernovim spomenikom. Mladi smo iz cerkve odšli k spomeniku in zatem na trg, kjer se je začela slovesnost ob razglasitvi države. Množica nam ni pustila, da bi se prebili do osrednjega prizorišča. Ostali smo nekje na začetku Šubičeve in poslušali. Ozvočenje je bilo odlično in tako smo bili sredi dogajanja, dokler ni prišel na vrsto nadškof Šuštar; pri njem je ozvočenje odpovedalo ... Praznovanje smo nadaljevali pri unionski kavarni, ko je prek neba priplavala polna luna. Dobro uro zatem smo se dobili na tacenskem mostu, da bi kot prvi s Šmarne gore pozdravili komaj rojeno Slovenijo. V nočnem vzponu na goro smo začeli odkrivati skrivnostni del dneva, ki ga večina prespi ... Prvi v koloni je v temi potegnil za zvonec tik pod vrhom. »Stoj!« se je oglasil stražar nad nami, od gostilne pri cerkvi pa je prišla skupina teritorialcev s psom in svetilko.

Ko smo jim razložili svojo namero, smo sedli k skupnemu praznovanju. Niti slutili nismo, da so spodaj pod nami proti Brniku hrumeli prvi tanki ... Po tisti noči smo pohod ob polni luni ponovili še velikokrat in dočakali, da je bila Slovenija zares svobodna, zatem mednarodno priznana in tako naprej.

Slovenija na zemljevidu sveta Če pogledamo na prehojeno pot Slovenije od njenega rojstva do današnje polnoletnosti, se nam ta zdi skoraj neverjetna. Država, ki je sredi leta 1991 še ni bilo na zemljevidu sveta, je lansko leto uspešno sklenila polletno predsedovanje Evropski povezavi. Čeprav je Slovenija razglasila neodvisnost, si je morala svobodo dobesedno priboriti. Potem ko je zmagala v vojni proti jugoslovanski armadi, je dobila še diplomatsko vojno s svetovnimi velesilami, ki so podpirale Beograd in enotno Jugoslavijo. Sledila so prizadevanja za mednarodno priznanje Slovenije, kjer so pomembno vlogo odigrali tudi rojaki, ki živijo po svetu.

Januarja 1992 je Sloveniji priznal njeno državnost Sveti sedež in takoj za njim še

14

Moja Slovenija / Junij 2009

Smisel vsakega povezovanja je zavezništvo; to potrjuje tudi vstop Slovenije v Nato 29. marca 2004. V začetku maja istega leta pa smo postali tudi enakopravni člani Evropske unije.

Država Slovenija, ki je sredi leta 1991 še ni bilo na zemljevidu sveta, je lansko leto uspešno sklenila polletno predsedovanje Evropski povezavi. evropska dvanajsterica; Združene države Amerike so s priznanjem počakale do 7. aprila 1992, naslednji mesec pa Slovenija postane 176. članica Organizacije združenih narodov.

Slovenija, ki se je od leta 1991 do danes iz nekdanje socialistične republike razvila v moderno državo, se je počasi in vztrajno umeščala tudi v evropski prostor, ki mu je pripadala že v času Karantanije. Smisel vsakega povezovanja je zavezništvo; to potrjuje tudi vstop Slovenije v Nato 29. marca 2004.

V začetku maja istega leta smo postali enakopravni člani Evropske unije. Jezik

Brižinskih spomenikov, Trubarja, Prešerna in Cankarja je s tem postal eden od uradnih jezikov evropske povezave.

Slovenija je prva med novimi članicami s 1. januarjem 2007 prevzela evro in leto dni zatem začela polletno predsedovanje EU. Slovenija bo verjetno že v letu 2010 postala še članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD, kar dokazuje, da tudi na področju demokracije in tržnega gospodarstva postaja del tridesetih najrazvitejših držav na svetu. Pred osemnajstimi leti smo o vsem tem le sanjali.

Tone Gorjup

SLOVENCI V ITALIJI

»Ustvarjamo prihodnost« 22. maja se je v kulturnem domu v Gorici odvil prvi del 24. Deželnega kongresa Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ki se je naslednjega dne nadaljeval v Trstu. Na Kongresu, ki je potekal pod geslom »ustvarjamo prihodnost«, so med drugim z branjem predsedniškega poročila začrtali glavne smernice delovanja SKGZ za prihodnja leta.

SKGZ, ena izmed dveh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji (poleg Sveta slovenskih organizacij – SSO) je 22. in 23 maja pripravila že 24. Deželni kongres.

Najprej je 22. maja v Gorici začrtala nove smernice delovanja za prihodnja leta in podelila priznanja oziroma odličja SKGZ zasluženim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom utrdili in zastopali slovensko narodno skupnost v Italiji.

Kongres se je ob podrobnejši analizi položaja manjšine in razpravi o spremembi statuta nadaljeval naslednji dan v Trstu.

Prvega dela Kongresa, ki je potekal v kulturnem domu v Gorici, so se udeležili mnogi ugledni gostje, med njimi minister pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, predsednik državnega sveta RS Blaž Kavčič, predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek ter predstavniki generalnega konzulata RS iz Trsta.

V okviru predsedniškega poročila, ki ga je izmenično bralo 7 delegatov skupaj s predsednikom SKGZ-ja Rudijem Pavšičem (poročilo so skupaj pripravili po pokrajinskih odborih SKGZ in nato v deželnem predsedstvu), so se dotaknili vseh

ključnih vprašanj, ki se tičejo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Poudarili so, da si SKGZ prizadeva, da bi bila najbolj množična organizacija Slovencev v Italiji, a se obenem zaveda, da ni edina. “Multikulturni model je bodočnost te naše skupne Evrope,” so povedali. Dotaknili so se tudi sodelovanja med obema krovnima organizacijama Slovencev v Italiji in dejstva, da programska konferenca za narodno manjšino v Italiji ni zaživela. Opozorili so tudi na prizadevanja nekaterih, da bi oslabili slovensko prisotnost v videmski pokrajini, izpodbijali vlogo krovnih organizacij in prevzeli financiranje.

Kongres se je zaključil v Trstu. Predsednik Rudi Pavšič je med drugim poudaril, da SKGZ ne namerava stopiti s poti reform, na katero se je podala. Pri tem pa se ji lahko pridružijo vsi tisti, ki bodo to hoteli.

Pavšič je na skupno novo pot povabil tudi drugo krovno organizacijo (SSO) - in celotno narodno skupnost.

Uredništvo

Nagrada Vstajenje Marku Kremžarju V aprilu so na sedežu Slovenske prosvete v Trstu sešli člani komisije literarne nagrade Vstajenje in odločili, da letošnjo, že 46. po vrsti, podelijo Marku Kremžarju za knjigo Časi tesnobe in upanja. S tem so ga nagradili tudi za življenjsko delo. Nagrada je bila podeljena 20. aprila v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Argentinski Slovenec dr. Marko Kremžar (rojen 1928) se je s knjigo Časi tesnobe in upanja za literarno nagrado Vstajenje potegoval v konkurenci 42 del, ki so jih v letu 2008 napisali zamejski in zdomski avtorji. Nagrado so v minulih letih že prejeli številni ugledni slovenski

avtorji, ki ustvarjajo zunaj meja matične države. »Po mnenju nekaterih raziskovalcev slovenske skupnosti v Argentini so pripadniki politične emigracije vase zaprt in enoumen klan, katerega člani ne znajo ali si ne upajo misliti z lastno glavo. Drugi pa so prišli, že pred njimi, do prav nasprotnega zaključka, da se politični emigranti le kregamo med seboj. Obe mnenji imata nekaj resnice, a sta v bistvu zgrešeni. Če bi se eni in drugi pozanimali, kakšni so bili začetki in razvoj emigracije, bi lažje razumeli, kako ta nenavadna skupnost

živi in zakaj je taka, kakršna je,« je med drugim v knjigi zapisal dr. Kremžar, ekonomist, pedagog, esejist, literat in politik - nekaj let pri Slovenskih krščanskih demokratih tudi predstavnik izseljencev in vez z zgodovinsko SLS. Trije Kremžarjevi otroci, Marjanka, Lučka in Andrej, ki živijo v Sloveniji oziroma Trstu, so namesto 81-letnega očeta prišli na podelitev nagrade, hči Lučka, že vrsto let pripadnica tržaške slovenske skupnost, pa je tudi javno prebrala očetovo zahvalno pismo iz Argentine.

KAM

Moja Slovenija / Junij 2009

15

SLOVENCI NA KOROŠKEM

Minister Boštjan Žekš na obisku v Avstriji Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je v prvi polovici maja obiskal Slovence v avstrijskem zamejstvu.

Obisk Slovencev na Štajerskem Petega maja je minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, Boštjan Žekš obiskal Slovence na avstrijskem Štajerskem, kjer je pozdravil učence na zvezni gimnaziji Borg, na kateri je med 285 dijaki kar 25 dijakov iz Slovenije. V Pavlovi hiši v Potrni se je nato srečal s predstavniki Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko. Predsednica Susanne Weitlaner je predstavila glavne cilje društva, ki vodi Pavlovo hišo. Pravice slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem zagovarjajo na politični ravni, za kar imajo podlago v Državni pogodbi. Podpirajo učenje slovenščine. Prirejajo kulturne prireditve

in razstave od mednarodnih do medsosedskih. V Pavlovi hiši si je minister Žekš ogledal tudi stalno razstavo o štajerskih Slovencih in razstavo o Judih na Slovenskem. Za medije je minister Žekš poudaril pozitivno vzdušje na obeh straneh meje, kar kaže, da se stvari da premikati, da se jih že premika. Za hitrejše napredovanje pa je potreben določen čas.

Obisk Slovencev na Koroškem Osmega maja se je Boštjan Žekš, tokrat prvič kot minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, uradno mudil na avstrijskem Koroškem, kjer je najprej obiskal Višjo šolo za gospodarske poklice v

Šentpetru v Rožni dolini, zatem pa Kulturni in komunikacijski center v Šentjanžu.

Sledil je obisk dvojezične občine Bilčovs in pogovor na Generalnem konzulatu Republike Slovenije v Celovcu. V popoldanskih urah je minister zaključil obisk v Katoliškem domu prosvete v Tinjah, kjer se je na pogovoru srečal s predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij, Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, stranke Enotna lista, Slovenske gospodarske zveze, Dušnopastirskega urada, Slovenskega pastoralnega odbora, Mohorjeve družbe, Katoliškega doma prosvete Sodalitas in politično aktivnimi posamezniki, ki zastopajo manjšinska vprašanja. Ministra so seznanili s svojimi pogledi na organiziranost Slovencev na avstrijskem Koroškem, z aktualnimi vprašanji in razmišljanji, ki zadevajo prihodnost slovenske manjšine.

Ministrova ocena ob sklenjenem celodnevnem obisku narodne skupnosti Slovencev na avstrijskem Koroškem je bila, da bodo predstavniki političnih organizacij slovenske manjšine »enotneje dojemali svet, če se bodo bolj pogovarjali«. Po ministrovih besedah Slovenija ne more določati organiziranosti struktur slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.

To vprašanje mora rešiti manjšina sama.

Vsekakor pa slovenska država zagovarja načelo, da se organizacije manjšine »načelno poenotijo v ključnih problemih, ki jih imajo z Avstrijo«.

Marija Primc Foto: arhiv Nedelje

Letošnja Kugyjeva nagrada Willibaldu Liberdi Na slovesnosti v restavraciji Juenna v Čepičah pri Globasnici so 22. maja 2009 podelili tretjo Kugyjevo nagrado – prvič iz vrst nemškogovorečih Korošcev – nekdanjemu komandantu koroške žandarmerije Willibaldu Liberdi.

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk na avstrijskem Koroškem omenjeno nagrado namenja odličnim osebnostim iz vrst koroških Slovencev in Slovenk in/ali predstavnikom večinskega naroda, ki

16

Moja Slovenija / Junij 2009

prispevajo bistven delež k uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno človeškega zbliževanja sosedskih narodov na avstrijskem Koroškem in v celotni

alpsko-jadranski regiji. Nagrada, poimenovana podobno kot Kugyjevi razredi na Slovenski gimnaziji, po večjezičnem in multikulturnem alpinistu in avtorju knjig o gorništvu Juliusu Kugyju, je porojena iz

SLOVENCI NA KOROŠKEM želje po alpsko-jadranskem zbliževanju v trikotniku Koroška-Slovenija-Furlanija.

Prejemnik letošnje nagrade, nekdanji komandant žandarmerije na avstrijskem Koroškem Willibald Liberda, je zaslužen za spodbujanje čezmejnega sodelovanja in krepitve sožitja na Koroškem. Posebno se je zavzemal za ohranitev policijskih postaj na dvojezičnem ozemlju in za učenje slovenščine policistov. Na področju čezmejnega sodelovanja pa je podpiral in omogočil skupna srečanja in skupne projekte v korist varnosti na čezmejnem območju Avstrije, Slovenije in Furlanije. Zaslužen je tudi za pridobitev kontaktnega biroja na tromeji na Koroškem. Pri svojem delu pa je spoštoval človekove pravice ne glede na jezikovno ali versko pripadnost.

Nagrado je na slovesni podelitvi nagrajencu izročil predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik, ki je v govoru med drugim dejal, da je Willibald Liberda kot takratni komandant žandarmerije na Koroškem takoj iskal stike s slovensko-govorečimi sodeželani in tudi kolegi v sosednjih državah. »Prepričan v moč besede in s tem

Prejemnik letošnje nagrade, nekdanji komandant žandarmerije na avstrijskem Koroškem Willibald Liberda (drugi iz leve), je zaslužen za spodbujanje čezmejnega sodelovanja in krepitve sožitja na Koroškem. v pot dialoga je nemudoma poskušal preseči še tiste zgodovinske hipoteke, ki so bremenile odnos slovenske narodne skupnosti do takratne žandarmerije. Z besedo in konkretnimi dejanji je želel

dokazati, da deluje v službi vseh sodeželanov ne glede na jezikovno ali pa strankarsko pripadnost.« Marija Primc; Foto: arhiv SKS

Spomin na skladatelja Pavleta Kernjaka Letošnja doslej najbolj obiskana osrednja pevska revija Krščanske kulturne zveze Koroška poje, ki je potekala marca v Domu glasbe v Celovcu, je bila posvečena 110-letnici rojstva in 30-letnici smrti skladatelja, organista, zborovodje in harmonizatorja koroških ljudskih pesmi Pavleta Kernjaka.

Na spominski kulturni prireditvi so nadvse ubrano zvenele pesmi zlasti koroških pevskih zborov Žitare vasi, Sel, Podjune-Pliberka, Št. Ilja, Št. Primoža, Deščice, skladbe Kernjakovega vnuka, pianista Antona Kernjaka, pa Slovenskega okteta, ki je Kernjakovo pesem Mojcej ponesel v svet. Pevsko prireditev so zbori sklenili s skupaj zapeto pesmijo Rož, Podjuna, Zilja. Z besedili, ki zadevajo življenje Pavleta Kernjaka, sta prireditev prepletala Kernjakova vnuka Valentin in Katja Kernjak. Slavnostni govornik je bil predsednik Krščanske kulturne zveze, ki se je v svojem govoru sprehodil od Kernjakovih glasbenih začetkov prek zborovodstva do njegovih priredb rožanskih ljudskih pesmi.

V Šentilju na avstrijskem Koroškem pred 110 leti rojenega Pavleta Kernjaka, sina organista in pevovodje cerkvenega zbora v domači župniji, je glasba zaznamovala že v otroštvu.

Na glasbenem področju ni imel nobene teoretične podlage.

Na željo staršev se je izučil za krojača, a je njegova strast ostala glasba. Kot samouk se je glasbeno klesal ob harmoniju. S priredbami in lastnimi skladbami je prve uspehe doživel v dvajsetih letih minulega stoletja kot vodja različnih zborov in kot skladatelj. S svojimi zbori je nastopal ne le po Koroškem, temveč tudi po Jugoslaviji oziroma Sloveniji in med rojaki v Italiji. Leta 1938 so slovenska beseda in pesmi bile utišane, preprečeno je bilo tudi Kernjakovo javno delovanje. Po drugi svetovni vojni je okoli sebe spet zbral pevce. Od leta 1954 pa do 1962 je bil osrednji pevovodja Slovenske prosvetne zveze. Leta 1974 je v domači občini Šentilj ustanovil nov zbor Mojcej. Kernjakova glasbena bera zajema več kot sto komponiranih in prirejenih pesmi.

Moja Slovenija / Junij 2009

17

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

»Pozor, visoka napetost« 19. Draga mladih - Ustvarjalnost in inovativnost Katoliška mladina, Celovec Telefon: 0043 (0)463 511166/3460; E-pošta: roblek@katoliska-akcija.at Mladi v odkrivanju skupnih poti, Trst Telefon: 0039 040 370 846; E-pošta: rast_mladika@hotmail.com Cena: 50 € V ceno je všteto bivanje, prehrana in potni stroški izletov.

Program PETEK, 10. julij 2009 11.00 Tiskovna konferenca 14.00 Prihod, prijava (središče Rotunda) in nastanitev (Dijaški dom Koper) 17.00–20.00 Izlet z barko (piknik), spoznavni večer 21.00 Večer z gostom SOBOTA, 11. julij 2009 10.00 OKROGLA MIZA – Od inovativnosti do ustvarjalnosti Gostje: Jure Leskovec (znanstvenik), Peter Florjančič (inovator), Tinkara Kovač (glasbenica), Gregor Čušin (igralec) 13.00 Odmor, kosilo 15.00 Delavnice* 19.00 Večerja 20.00 Predstavitev delavnic, inštalacija 21.00 Družabni večer Draga mladih je tradicionalni intelektualni forum mladih iz Slovenije, zamejstva in zdomstva, ki jo pripravljajo mladinske organizacije, društva in zavodi iz vse Slovenije in zamejstva.Glavna tema letošnje 19. Drage mladih, ki bo potekala v Kopru, bo ustvarjalnost in inovativnost med mladimi.

Teme okroglih miz in delavnic bodo naravnane na vprašanja, ali naša država omogoča, da mladi razvijejo svojo kreativnost in talente. Mlade želimo vprašati, ali imamo razvojno vizijo, ali imamo predstavo o prihodnosti in ali so naše usmeritve dovolj močne, da vzdržijo različna mnenja.

Na kreativnih delavnicah, debatah in okroglih mizah se vedno stkejo prijateljstva, ki ostanejo v času in ki gredo prek zemljepisnih in miselnih meja. Vse to in še več je Draga mladih.

Informacije in prijave www.dragamladih.org Središče Rotunda, Koper Telefon: 00386 5 627 67 62; E-pošta: info@sredisce-rotunda.si

18

Moja Slovenija / Junij Marec2009 2009

NEDELJA, 12. julij 2009 10.30 OKROGLA MIZA – Inovativnost in ustvarjalnost mladih Predstavitev mnenj udeležencev vabljenim gostom in sprejem deklaracije Drage mladih 13.00 Kosilo 14.00 Zaključek, kopanje *DELAVNICE: športna (jadranje), igralska, debatna, izdelava robotov, kulinarična Organizatorji: Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa, Ljubljana; Središče Rotunda, Koper; Katoliška mladina; Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP), Trst; Dom Sv. Jožef, Celje; Socialna akademija; Nova generacija, podmladek SLS; Koroška dijaška zveza; Klub slovenskih študentk in študentov; Mlada Slovenija, podmladek NSi; Akademsko katoliško združenje študentov in akademikov (AMOS) Sofinancerji: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Urad RS za mladino, Mestna občina Koper

ZDRUŽENJE SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

Srečanje v moji deželi 2009 17.15 amfiteater gradu Kromberk: Srečanje v moji deželi Pozdravni nagovor: predsednik SIM Sergij Pelhan župan Mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka

Srečanje v moji deželi bo letos zaradi koordinacijskih sprememb izjemoma izpeljano v SOBOTO, 4. julija, v amfiteatru gradu Kromberk pri Novi Gorici.

V okviru Srečanja v moji deželi bosta v petek, 3. julija 2009, ob 20.30 v amfiteatru gradu Kromberk nastopila dva priznana orkestra: Novosadski brass orkestar in Big Band Nova iz Nove Gorice SREČANJE V MOJI DEŽELI sobota, 4. julij 2009

PROGRAM: LJUBLJANA 10.00 V sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ljubljana organiziramo nastop treh kulturnih skupin Slovencev po svetu na Dvornem trgu: • Folklorna skupina Slovenija (Berlin, Nemčija) • Pevski zbor Triglav (Banja Luka, BiH, Republika srbska) • Folklorna skupina Nagelj (Toronto, Kanada)

Nastop izseljenskih skupin Folklorna skupina Nagelj (Toronto, Kanada) Folklorna skupina Slovenija (Berlin, Nemčija) Slovenski PZ Triglav (Banja Luka, BiH, Republika srbska) PZ Triglav (Split, Hrvaška) Nastopili bodo tudi: Marija Ahačič Polak, Boris Kopitar in Marjan Zgonc Premor Etno festival Nastop kulturnih skupin izseljencev, priseljencev in zamejcev FS Stu ledi (Trst, Italija) FS Srbsko kulturno društvo Sloga (Nova Gorica, Slovenija) Glasbeni ansambel Društva Slovencev Kredarica (Novi Sad, Srbija) PZ Triglav (Banja Luka, BiH, Republika srbska) PZ Triglav (Split, Hrvaška) FS Slovenija (Berlin, Nemčija) FS Nagelj (Toronto, Kanada) FS Gartrož (Nova Gorica, Slovenija) Za druženje in ples bo poskrbel Kvintet slovenskega društva Kredarica iz Novega Sada.

Prireditev bosta vodila Boris Kopitar (Ljubljana) in Marija Ahačič Polak (Toronto).

Ob slabem vremenu bosta Srečanje v moji deželi in Etno festival v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica.

Prisrčno vabljeni na Srečanje v moji deželi 2009!

NOVA GORICA 10.00 Bevkov trg: nastop Kvinteta slovenskega društva Kredarica iz Novega Sada in folklorne skupine Srbskega kulturnega društva Sloga iz Nove Gorice 10.30 Dvorana Mestne občine Nova Gorica: premiera filma o aleksandrinkah • nastop dramske skupine Društva žena Prvačina • Goriška knjižnica Franceta Bevka: razprava: Novejša prizadevanja in raziskovanja za ohranitev kulturne aleksandrink 16.30 Grad Kromberk: odprtje razstave »Skriti obrazi Aleksandrije – šolske sestre in aleksandrinke« • pozdravne besede Andreja Malniča, direktorja Goriškega muzeja • nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka

Moja Slovenija / Junij 2009

19

RAFAELOVA DRUŽBA

2. Višarski dnevi mladih - Moje Korenine?

Te kaj zanimajo tvoje korenine? Jih poznaš? Se ti sploh zdijo pomembne? Ali se zavedaš bogastva in opore, ki ti ga daje zavest, da si Slovenec/Slovenka in da imaš domovino – Slovenijo? Ali v sebi čutiš razpetost med domovino, kjer si se rodil, in domovino tvojih staršev?

Na ta in še na vrsto drugih vprašanj bomo iskali odgovore med drugimi Višarskimi dnevi mladih (od 30. 7. do 2. 8.) ter tako kot lani spoznavali navade in način življenja mladih Slovencev v domovini in po svetu, izmenjevali izkušnje in poglede na domovino Slovenijo ter njeno bogato kulturno in versko zakladnico ter stališča o »novi domovini« Avstraliji, Argentini, Ameriki, Švedski ... Vse to pa bomo popestrili z zanimivimi gosti iz izseljenstva, planinarjenjem, prepevanjem slovenskih pesmi, spoznavanjem Kanalske doline in spletanjem prijateljstev.

Ker je število udeležencev omejeno na 15, pohiti s prijavo (do 30. junija), da zagotovo ne zamudiš, saj bo zanimivo, veselo in sproščeno!

Rafaelova družba v sodelovanju s Slovensko katoliško misijo v Münchnu

21. Romanje treh Slovenij na Svete Višarje Dragi rojaki iz zamejstva, zdomstva in domovine! Lepo ste povabljeni, da prvo nedeljo v avgustu poromate na Svete Višarje.

Letošnje romanje na Svete Višarje bo potekalo 2. avgusta.

20

Moja Slovenija / Junij 2009

Pešpot začnemo ob 8. uri ob vznožju gore nad Žabnicami, od koder se bomo ob premišljevanju križevega pota skupaj povzpeli k priljubljeni romarski cerkvi Matere Božje.

Kdor želi, ima za vzpon na voljo žičnico. Ob 10.30 bomo prisluhnili predavanju etnologa in sociologa Silvestra Gabrščka z naslovom »Kje so meje?«. Slovesno sveto mašo bo ob 12. uri ob somaševanju izseljenskih in drugih duhovnikov daroval koprski pomožni škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Ob 13. uri bo na ploščadi za cerkvijo kratek kulturni program, ki mu bo sledilo družabno srečanje. Pri programu bo sodeloval Fantovski pevski zbor KUD Dolomiti Dobrova. Prisrčno vabljeni rojaki iz zamejstva, zdomstva in domovine! Rafaelova družba in Zveza evropskih izseljenskih duhovnikov

IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU

Pri Mariji Pomagaj na Brezjah Izseljensko društvo Slovenija v svetu že veliko let vabi povratnike in njihove potomce na Brezje. Letos je bilo to na nedeljo, 10. maja, v času, ko so tudi Slovenci v Argentini romali v Luján, največjo Marijino božjo pot v Argentini. Maj, ki se sicer imenuje Marijin mesec, zares ponuja številne priložnosti za srečanja.

Na Brezje se je pripeljalo lepo število romarjev, k čemur je pripomoglo tudi sončno nedeljsko dopoldne. Prišli so iz raznih krajev po Sloveniji, nekateri pa tudi iz prekomorskih držav, ki so v tem času na obisku v Sloveniji. In ne nazadnje tudi iz bližjih Celovca in Špitala.

Maševal je Janez Cerar CM, lazarist, ki je tudi sam nekaj let preživel v Slovenski vasi v Lanusu v Argentini in je še danes povezan tako s tamkajšnjimi verniki kot s tistimi, ki so se iz Argentine preselili v Slovenijo. Z njim je somaševal Janez Rihar, prvi ravnatelj Rafaelove družbe. Janez Cerar nas je v pridigi spomnil, kako je nemški slikar Arsene Heitz prav pri Mariji dobil navdih za zastavo Evropske unije: venec dvanajstih zvezd na modrem polju. S podlago nedeljske Božje besede je razvil misel o Jezusovem vabilu, da mu po Mariji ostanemo zvesti. »Ostanite v meni« je vabilo k zvestobi, ponižnosti, da bi z Božjim blagoslovom obrodili veliko dobrega sadu. Po maši je bila spet priložnost za druženje in izmenjavo novic pa za pogovor o novostih v vsaki družini, saj je kljub množici modernih načinov komuniciranja in izmenjavanja novic osebni stik iz oči v oči še vedno najprijaznejši. Tako je bilo že pozno, ko so se nekateri odločili, da srečanje nadaljujejo na pikniku v Begunjah.

A vseeno še zadosti zgodaj, da je v družbi še dolgo vladalo veselo razpoloženje.

Gregor Batagelj

16. Tabor Slovencev doma in po svetu Vse Slovence doma in po svetu vljudno vabimo na 16. Tabor Slovencev po svetu, ki bo pod naslovom »Kako se povezujemo in kako bi se želeli povezovati z našimi rojaki po svetu« potekal v soboto, 4. julija 2009, v Šmarjeških Toplicah.

PROGRAM: ob 9. uri sv. maša v župni cerkvi v Šmarjeti ob 11. uri pozdravi in razgovori ob okrogli mizi v Šmarjeških Toplicah ob 15. uri kulturni program s skupinami iz izseljenstva in Slovenije

Vabljeni, da z nami preživite pester dan z možnostjo bogate izmenjave izkušenj in sklepanja novih poznanstev.

Druženje bodo popestrili bogat kulturni program, kopanje, vodeni ogledi, šport in dobra glasba.

Moja Slovenija / Junij 2009

21

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Maj – Marijin mesec, mesec šmarnic Letošnje šmarnice je napisal pater Anton Nadrah, opisujejo pa arškega župnika sv. Janeza Vianneja in imajo izrazit evharistični poudarek. V letu priprave na evharistični kongres naj bi si prizadevali za evharistično prenovo ter za poglobljeno osebno in družinsko molitev. Avtor je v šmarnicah nazorno pokazal, kakšen naj bo naš odnos do mašne daritve, obhajila in čaščenja Najsvetejšega. rečem, da bom na svojega naslednika čakal še nekaj mesecev.« NA KRATKO Na Brezjah je 1. maja nadškof pomočnik Anton Stres odprl in blagoslovil Romarski urad. V soboto, 18. aprila, pa so uvedli redno procesijo z lučkami.

Vsakič pride okoli 130 ljudi.

Pri sv. Jožefu v Celju so se v ponedeljek, 11. maja, najprej skupaj, nato pa še ločeno srečali člani Slovenske škofovske konference in Konference redovnih ustanov Slovenije.

Po Sloveniji je gostoval pater Miha Drevenšek iz Zambije s skupino mladih glasbenikov Icengelo. Predstavljali so svojo kulturo in opozarjali na problematiko aidsa.

Marijin mesec se je začel s praznikom Jožefa Delavca. Da so razmere, v katerih smo se znašli, le razlog več, da se v molitvi zatekamo k Bogu, meni pater Silvo Šinkovec: »Molitev onemogoča zlu, da se širi in bohoti. Naj bo praznik Jožefa Delavca poziv vsem kristjanom, da več molimo, da molimo za dostojno službo vsem, za pravičnost, za mlade, da bi bili obvarovani hudega.« V Bogojini, pri kapeli svetega Vida, je v soboto, 2. maja, potekalo srečanje delavcev in kmetov iz Prekmurja. Shod se je začel s sveto mašo, ki jo je daroval murskosoboški škof Marjan Turnšek. V pridigi je delavce in kmete povabil, naj svoje delo izročijo v Božje roke. Poudaril je, da je Bog prvi delavec, mi pa smo njegovi sodelavci. Bog nam je stvarstvo zaupal v oskrbo, zato smo dolžni z njim dobro gospodariti. Ravno zaradi tega pa je pomembno, da vsako delo

22

Moja Slovenija / Junij 2009

začnemo in končamo z Bogom. Škof se je dotaknil tudi trenutne krize v gospodarstvu, ki je še posebej prizadela pomursko območje, in pozval ne samo k solidarnosti, ampak tudi k pravičnejši družbeni ureditvi.

21. maja 2009, na praznik Gospodovega vnebohoda, so minila tri leta od razglasitve celjske škofije. Prvi škof ordinarij, sedanji mariborski nadškof pomočnik, msgr. dr. Anton Stres, je o uspehih, ki so bili doseženi, za Radio Ognjišče dejal: »Mislim, da je samo en uspeh, in ta je, da je škofija ne samo na papirju, ampak da je začela živeti in so se ljudje začeli istovetiti s celjsko škofijo. Večina ne reče več, kaj me to briga, ampak reče, škofija sem tudi jaz.« O imenovanju svojega naslednika pa je dejal: »Imenovanje in postavljanje škofov je v izključni pristojnosti Svetega očeta. Glede na to, kar opazim, lahko

V Vojaškem vikariatu so ob dnevu Slovenske vojske (SV) v torek, 12. maja, darovali sveto mašo za mir, domovino, pripadnice in pripadnike SV ter njihove družinske člane.

V Marijinem božjepotnem svetišču na Ptujski Gori se je v soboto, 9. maja, odvijal že peti MarijaFest – festival duhovno-ritmičnih skladb, posvečenih Mariji.

Na Ponikvi je 25. aprila potekala že deveta zaključna prireditev za Slomškovo bralno priznanje. Prišlo je 550 udeležencev iz petinštiridesetih župnij.

V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični so ob jubilejnem letu apostola Pavla pripravili razstavo z naslovom »Sveti Pavel – največji misijonar krščanstva«.

Dogodke, ki so se zgodili do 22. maja, je zbral Matjaž Merljak, Radio Ognjišče.

PISALI STE NAM

Koliko potomcev Slovencev živi v Avstraliji?

Po popisu prebivalstva avstralskega statističnega urada iz leta 2006 (2006 Census of Population and Housing) je v Avstraliji 16.093 potomcev Slovencev. Pojavlja pa se vprašanje, ali je ta številka natančna.

Odgovori so različni. Nekateri pravijo, da je ta številka prava, drugi, da gre za okoli 25.000 ali celo 30.000 oseb. Še eden zanimiv podatek iz omenjenega popisa je, da je 6211 oseb navedlo, da so se rodile v Sloveniji. Znova – je to točna številka? Mogoče je srž problema v številu oseb, ki v popisu niso navedle svojih korenin ali kraja rojstva. Spodnja tabela prikazuje, da 1.645.643 vprašanih ni ustrezno ali sploh navedlo svojega porekla, 1.376.791 pa jih ni ustrezno ali sploh navedlo države rojstva. Treba je pozvati ljudi, da registrirajo svoje slovenske koreNeustrezen opis/ni navedeno Predniki

Država rojstva

Evropa

9040

neustrezno navedeno

27.169

neustrezno navedeno

10.481

ni navedeno

1.609.434

ni navedeno

1.366.310

Skupaj

1.645.643

Skupaj

1.376.791

nine in kraj rojstva v naslednjem popisu prebivalstva, ki bo leta 2011. Največ oseb s slovenskimi koreninami je v glavnih mestih: Melbournu (5176), Sydneyju (3841) in Adelaidu (1049), sledijo Brisbane (717), Perth (672), Canberra (517), Hobart (115) in Darwin (39). Slovenci pretežno živijo v glavnih mestih, izraženo v relativnih odstotkih, raje kot na regionalnih področjih, kljub temu da je v Viktoriji in Novemu Južnemu Walesu nekaj Slovencev, gledano absolutno, ki živijo na področjih, kot so Geelong, Albury/Wodonga, Wollongong in Newcastle. V Queenslandu Slovenci živijo v glavnem mestu te države Brisbanu, pa tudi na drugih območjih, kot je Zlata obala. V Tasmaniji precejšen odstotek živi zunaj glavnega mesta Hobart, kljub temu pa so absolutne številke precej nizke.

Od 16.093 oseb s slovenskimi koreninami je 7929 moških (49,3 %) in 8156 žensk (50,7 %). Porazdeljeno razmerje se ujema z avstralsko populacijo, kjer je 49,4 odstotka moških in 50,6 odstotka žensk. Po popisu avstralskega prebivalstva iz leta 2006 ima Avstralija 19.855.287 prebivalcev.

Adrian Vatovec

Vir: Australian Bureau of Statistics 2006 Census of Population and Housing

Rezultati avstralskega popisa prebivalstva iz leta 2006 so pokazali, da največ oseb s slovenskimi koreninami živi v Viktoriji (6451), Novem Južnem Walesu (5269), Queenslandu (1514) in Južni Avstraliji (1261). Sledijo Zahodna Avstralija (812), Avstralski glavni teritorij (517), Tasmanija (207) in Severni teritorij (62) (glej spodnjo tabelo).

Draga naša Ivanka!!

Potomci Slovencev v Avstraliji Regionalna področja

Država

Število

Glavno mesto

Število

%

Viktorija

6451

Melbourne

5176

80,2

1275

19,8

Novi Južni Wales

5269

Sydney

3841

72,9

1428

27,1

Queensland

1514

Brisbane

717

47,4

797

52,6

Južna Avstralija

1261

Adelaide

1049

83,2

212

16,8

Zahodna Avstralija

812

Perth

672

82,8

140

17,2

Avstralski glavni teritorij

517

Canberra

517

100,0

0

0,0

Tasmanija

207

Hobart

115

55,6

92

44,4

Severni teritorij

62

Darwin

39

62,9

23

37,1

16.093

Skupaj

12.126

75,3

3967

24,7

Skupaj

%

Iskrice zdravja v tebi naj živijo.

V hiši tvoji naj sreča,mir in smeh cvetijo.

A naše veliko je voščilo.

Naj zdravje in radost v tebi živijo.

Ko danes praznuješ svoj 60. rojstni dan.

In se vsa srečna med nami smehljaš.

To so iskrene želje tvojih dragih prijateljev: Dragice in Francija, Milke in Gustija ter Micke in Štefana.

Na zdravje prvih šestdeset!!

Vir: Australian Bureau of Statistics 2006 Census of Population and Housing

Moja Slovenija / Junij 2009

23

PISALI STE NAM

Esperanto v Ženevi in Evropi

Letos mineva 150 let od rojstva Ludvika Lazara Zamenhofa, začetnika mednarodnega jezika esperanto. Esperanto ni vezan na nobeno državo ali narod in je tako most med različnimi kulturami, brez kakršne koli prevlade. Ker se nekaj članov Združenja ženevskih Slovencev ukvarja z esperantom, veliko pa smo o njem govorili tudi v Mednarodni šoli, na kateri delam, sem se odločila, da se v esperanto nekoliko bolj poglobim.

V današnjem času se vedno bolj zavedamo, kako je važno, da se borimo za jezikovne in kulturne različnosti, in da en narod s svojo kulturo in jezikom (kot na primer angleščina) ne sme prevladati. Različne organizacije in društva se zato trudijo, da

bi se v Združenih narodih spregovorilo o tem, da bi se znotraj Evropske unije pričel uporabljati univerzalen jezik, ki bi lahko vsem narodom služil za sporazumevanje.

Zgodovina esperanta sega v leto 1887, ko je Poljak Zamenhof želel izboljšati sporazumevanje med različnimi narodi. Osnoval je jezik, ki se ga da lahko naučiti in ima enostavno slovnico. Različne študije kažejo, da se lahko esperanto naučimo desetdo dvajsetkrat hitreje kot kateri koli drugi jezik. Leta 1908 so prav v Ženevi ustanovili Svetovno esperantsko združenje (UEA, Universala Esperanto Asocio). Združenje, ki je lansko leto praznovalo 100 let in ima svoje člane v več kot 120 državah po svetu, ima sedaj svoj sedež v Rotterdamu na

Nizozemskem. Točnih statistik ni, predvideva pa se, da esperanto govori dva milijona ljudi v različnih državah po svetu.

Esperanto se je mogoče naučiti tudi v Sloveniji, na primer na Filozofski fakulteti v Ljubljani ali pa na Andragoškem zavodu v Mariboru.

V Mariboru je osnovano tudi Esperantsko društvo, katerega član predsedstva je specialist esperanta mag. Zlatko Tišljar, med drugim tudi tajnik Evropske esperantske zveze in avtor več knjig in mnogih člankov o esperantu. Kot pravo zakladnico možnosti za učenje esperanta Tišljar navaja internet, kjer je mogoče dostopati do različnih brezplačnih tečajev. Internet je tudi priložnost za različna jezikovna srečanja, na katerih lahko esperantisti med seboj učinkovito komunicirajo, se učijo in pozabijo na meje med državami.

Za mnenje o esperantu sem povprašala tudi Borisa Pahorja, znanega pisatelja in borca za jezikovne pravice manjšin, ki je povedal: »Esperanto je lepa zamisel, ki se ni, in po mojem se tudi ne bo, uveljavila, ker če se že moram naučiti neki jezik za sporazumevanje, potem se bom tistega, ki se je v družbi že uveljavil. Drugače bi seveda bilo, ko bi se Združeni narodi odločili za sprejem nekega mednarodnega jezika.

Potem bi bilo učenje obvezno.« In s tem smo znova na začetku mojega pisanja. Esperanto bi moral biti čim prej sprejet v Združenih narodih – tako bi njegovo poznavanje po svetu zagotovo napredovalo še hitreje.

Toliko o esperantu, naj vas vse le še pozdravim – saluton!

Eva Dimčovski

Popravek V Združenju Slovencev osrednje Bosne (Mestno združenje Zenica) so nas prosili, da na njihov prispevek, ki je bil objavljen v aprilski številki revije Moja Slovenija, objavimo popravek. Gospod Ivan Debeljak je zapisal: »Prvo združenje Slovencev v BiH je bilo pod vodstvom g. Jožefa Špringerja osnovano v Kaknju. Takoj potem smo tudi v Zenici osnovali združenje, ki ga je vodil g. Franc Cilenšek, ki je tudi pripeljal prvi konvoj humanitarne pomoči (Zenica, Vitez, Novi Travnik in Travnik). Združenje Slovencev v Zenici so osnovali: Božo Koželj, Janez Tuma, Magda Sredić, Franc in Jasna Cilenšek, Anto Bohinc, Alen Debeljak in Ivan Debeljak, vodili pa Alojz Derling, Ivan Stergulc, Ljiljana Mihačević in kot zadnji Ivan Debeljak. 1. maja 1993 smo Ivan Debeljak, Jožef Špringer, Mirko Lapajne ter Ivan Stergulc na poziv Slovenske izseljenske matice odpotovali v Ljubljano in zelo težko prišli čez barikade.

24

Moja Slovenija / Junij 2009

PISALI STE NAM

Obisk Slovencev v Bosni in Hercegovini

Glede na določila pogodb o sofinanciranju dejavnosti v letih 2007 in 2008 je bil marca 2009 izvršen nadzor oziroma pregled namenske porabe sredstev, ki so jih prejele slovenske organizacije v BiH v teh letih.

Nadzor sta izvedla Tadej Bojnec in Aleš Selan z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na voljo jima je bila vsa ustrezna dokumentacija o porabi sredstev in pomoč oseb, ki vodijo knjigovodstvo.

Ob 75. obletnici ustanovitve Slovenskega kulturnega društva Cankar v Sarajevu v sredo, 8. aprila, so se slovesnosti udeležili tudi gostje iz Slovenije: Miro Petek, predsednik Komisije Državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, dr. Katja Jerman, sekretarka Komisije, in predstavnik Urada Aleš Selan. V sklopu obiska so izrazili željo po srečanju s predstavniki slovenskih društev v Bosni in Hercegovini. Na poti v Sarajevo so najprej obiskali Slovensko skupnost Sarajevo, SKD Cankar in predstavnike društev osrednje Bosne (Breza, Kakanj, Vitez, Zenica). Zvečer istega dne so obiskali tudi Slovensko društvo Triglav iz Banja Luke in društvo Prežihov Voranc iz Doboja in Teslića. Tretji dan, ko so se vračali v Slovenijo, so obiskali še zadnje slovensko društvo v BiH, Slovensko društvo Lipa v Prijedoru.

Branimir Souček

Slavje Evrope v Düsseldorfu

Deželna vlada, deželni parlament v Severnem Porenju - Vestfaliji in mesto Düsseldorf so v soboto, 9. maja, organizirali evropsko praznovanje na trgu pred rotovžem glavnega mesta. Koordinator prireditve je bil mestni »Europabüro«.

Na številnih stojnicah društev in institucij iz mnogih držav: Avstrije, Španije, Poljske, Švedske, Madžarske, Francije, Slovenije, Češke, Hrvaške in drugih, so si obiskovalci

lahko ogledali spominke, nabrali kataloge in brošure z zanimivimi informacijami in obenem preizkušali kulinarične posebnosti teh držav.

Na odru se je od 11.30 do 18.00 odvijal pisan kulturni program za vse okuse z nastopi pevskih zborov, folklornih in glasbenih skupin iz različnih držav. Iz Slovenije je nastopila folklorna skupina Šmarječani iz Pernice.

Zaplesali so splet koroških in splet štajerskih

plesov. Medtem ko so se številni obiskovalci ustavili in preizkušali slovenske kulinarične specialitete in vina ob slovenski stojnici, ki jo je postavilo društvo Slovenski zvon iz Krefelda, sem se pogovarjal z nekaterimi člani folklorne skupine Šmarječani. V 17-članski folklorni skupini pleše tudi Sašo Mugerle, ki je pred leti živel v Neussu blizu glavnega mesta. Folkloristi so se povezali s predsednico društva Slovenski zvon Rozino Lovrenčič, ki je bila pobudnica nastopa v Düsseldorfu.

Obisk so z denarjem podprli: občina Pernica, lokalna podjetja v Sloveniji, zasebni pokrovitelji iz Nemčije, društvo Slovenski zvon iz Krefelda in tudi člani skupine sami. Šmarječani so dan prej zaplesali v gostišču Rolih v Hildnu. Tega nastopa so se udeležili Slovenci in Slovenke iz nemških mest Hildna, Wuppertala, Düsseldorfa, Essna, Krefelda, Solingena in drugih. Skupino uspešno vodi Tatjana Gorjup.

Z obema plesnima nastopoma smo Slovenci v tem delu Nemčije zaznamovali peto obletnico vstopa Slovenije v EU. Dušan Čegovnik iz Essna

Moja Slovenija / Junij 2009

25

KOLEDAR PRIREDITEV Prireditve in srečanja v Sloveniji

Slovenski klub Jadran, Melbourne 26. 6. – Dan Slovenije 19. 7. – Pokušnja vin in koline

Ljubljana 16. 6. – Dobrodelni koncert Orkestra Slovenske filharmonije: Korak za korak. Prešernov trg do 30. 6. – Spet trte so rodile: O kulturi vina na Slovenskem.

Osrednja razstava Slovenskega etnografskega muzeja. Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2 do 18. 7. – Festival Viva Mehika: mehiška kultura v živo. Cankarjev dom, Prešernova 10 do 26. 7. – Mehika pred Kolumbom: Večno življenje: najnovejše arheološke najdbe v Zahodni Mehiki. Cankarjev dom, Prešernova 10 do 31. 8. – Poletje v Stari Ljubljani 2009: poletje evropske kulture od 5. 7. do 30. 8. – Mini poletje: 11. mednarodni lutkovni festival do 27. 9. – Razstava: Ljubljanica: kulturna dediščina reke. Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1 do 31. 12. – Slovenski jezik: identiteta in simbol. Kratka zgodovina Slovencev. Stalna razstava. Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20 2. 7. - IX. Vseslovensko srečanje v Državnem zboru Velenje do 30. 6. – Razstava: Šaleška dolina in 16. stoletje. Muzej Velenje, Ljubljanska cesta 54 do 31. 8. – Egipt in egiptomanija v Sloveniji. Muzejska razstava.

Muzej Velenje, Ljubljanska cesta 54 Rogatec do 30. 9. – Razstava »Kuharca« ali kako so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Grad Strmol Črnomelj od 17. 6. do 21. 6. – 46. Jurjevanje 21. 6. ob 9.00 – 7. Jurjev tek Maribor od 20. 6. do 21. 6. – Svetovni pokal v gorskem kolesarjenju, XCO in DH (disciplinski kros in spust). Mariborsko Pohorje od 26. 6. do 11. 7. – Festival Lent 2009 Kranjska Gora 25. 6. – 4. Andrejčkov tek: 15. tek na Vršič Kostel 27. 6. – Etno festival Etnokostel 2009 Piran Piranski glasbeni večeri vsak petek v juliju in avgustu.

Celje od 1. 7. do 31. 8. – Poletje v Celju Cirkulane 4. 7. – Ovčje-kozji bal 2009. Grad Borl Laško 9. 7. do 12. 7. – 45. tradicionalna turistična prireditev Pivo in cvetje 2009 Kromberk pri Novi Gorici 4. 7. – Srečanje v moji deželi Šmarješke Toplice 4. 7. – 16. Tabor Slovencev po svetu

Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00.

Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Prireditve izven Slovenije ZDA Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, IL; http://www.slovenian-center.org ClevelandSlovenian.com 21. 6. – Slovenian Statehood Day Celebration http://www.ClevelandSlovenian.com Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida); http://www.slovenskapalma.org Slovenian Women’s Union of America 20. 6. - Praznovanje ob 80-letnici izhajanja revije Zarja the Dawn.

Lemont, IL KANADA Kanadsko-slovensko kulturno društvo, Winnipeg 21. 6. – Slovenski dan in dan očetov Slovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AM; http://www.canadianslovenian.mb.ca Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00; http://www.theslovenian.com/radio AVSTRALIJA Slovensko društvo Adelaide 17. 6. – Dan sončnic 28. 6. – Dan državnosti Republike Slovenije 12. 7. – Balinanje 15. 7. – Dan sončnic Pevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00 Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.

Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30 Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

26

Moja Slovenija / Junij 2009

Društvo Slovencev v Parizu http://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com Slovensko društvo Planika – Association Planika http://assoplanika.servhome.org NIZOZEMSKA

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 odstotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Slovensko pevsko društvo Zvon http://www.zvon.nl

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland Bay Prvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu.

Društvo Triglav – Rysy http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV Melbourne Organizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri)

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM

POLJSKA

Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji: slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00

SPD na Predarlskem 20. 6. – Planinski izlet. Lindauer Hütte 5. 7. – Kolesarski izlet in piknik. Lustenau

Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30

SD Soča Schaffhausen 21. 6. – Piknik. Martalen

Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au Internetne strani avstralskih Slovencev http://www.glasslovenije.com.au http://www.slovenianbusiness.com.au http://www.thezaurus.com

ARGENTINA Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja: http://www.datamarkets.com.ar/Okenceslo Slovensko podporno drustvo Cordobe 5. 7. ob 12.00 – Kosilo ob dnevu državnosti Slovenije Srečanje vsako sredo ob 20.30.

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos Aires Tečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček.

Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslovena de Madres http://www.slo.org.ar/zveza.html Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovena; http://www.dsvas.com.ar Prekmurski arhiv v Argentini http://www.slovencizvzhoda.com Slomškov dom http://www.slomskovdom.org Zedinjena Slovenija http://www.slo.org.ar ŠVEDSKA Kulturno društvo Slovenija, Olofström od 13. 6. do 21. 6. – Udeležba članic Likovne sekcije Silvane Stopar na Slikarski koloniji v Mostu na Soči, pod pokroviteljstvom Slovenske izseljenske matice 27. 6. – 60. obletnica bratskega društva KUD Oton Župančič v Sori Likovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od januarja do junija od 16.00 do 19.30 Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.30 do 16.30 Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija krožek, to je trikrat mesečno ob nedeljah od 15.00 naprej.

FRANCIJA Slovensko društvo Nanos – Société Slovène Nanos 19. 7. ob 12.00 – Poletni piknik v gozdu ob jezeru (Boulodrom) v Creutzwaldu A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d’Origine; http://www.kridel.net/ATSO/index.html

Slovensko planinsko društvo Triglav, Švica 21. 6. – Kolesarjenje in piknik. Info: Tomaž Tišler, 052 3436148 http://www.triglav.ch SD Planika od 26. 6. do 28. 6. – Albanifest. Winterthur 4. 7. – Piknik po Albanifestu v naravi. Deutweg-Winterthur SKD Mura 28. 6. – Fest der Kulturen. Rankweil, Marktplatz SD Slovenija Ruti 12. 7. – Pohod v hribe in piknik Slovenska misija v Švici in Liechtensteinu Zürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.

Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.

Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.

Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.

Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.

Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.

Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00.

Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30.

Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30.

Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30.

St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15. Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30.

Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30. http://www.slomisija.ch Združenje ženevskih Slovencev; http://www.slovenci.org AVSTRIJA Krščanska kulturna zveza Celovec 19. 6. ob 21.00 – Predstava: Švejk. Vogrče, župnišče 21. 6. ob 21.00 – Predstava: Švejk. Vogrče, župnišče 26. 6. ob 21.00 – Predstava: Švejk. Vogrče, župnišče 27. 6. ob 21.00 – Predstava: Švejk. Vogrče, župnišče http://www.kkz.at Pavlova hiša – Pavelhaus 20. 6. ob 17.00 – Srečanje zborov 4. 7. ob 19.00 – Poletno praznovanje http://www.pavelhaus.at Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK); http://www.ksssk.at Radio Dva Radio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.

ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora.

Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po internetu v živo: http://www.radio-dva.at

KOLEDAR PRIREDITEV Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ) http://www.ssz.at Slovensko šolsko društvo v Celovcu http://www.mladinskidom.at Strojni krožek Podjuna; http://www.maschinenring.at NEMČIJA Bavarsko-slovensko društvo 1. 7. ob 14.00 – Slavnostno odprtje slovenske čitalnice na Univerzi Regensburg ob prisotnosti mag. Majde Širca, ministrice za kulturo RS, Mitje Drobniča, veleposlanika RS v Nemčiji, in rektorja Univerze v Regensburgu prof. dr. Thomasa Strothotta. Uvodno predavanje bo imel prof. dr. Oto Luthar, SAZU, za glasbeno spremljavo bo poskrbel Vasja Legiša, violončelo.; http://www.bayern-slowenien.de Slovenska katoliška misija Mannheim Mannheim – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v Maria Frieden ob 10.30.

Heidelberg – svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v Augenklinik-Kapelle ob 16.00.

Herbolzheim pri Freiburgu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v Maria Sand ob 10.30.

Vöhrenbach v Schwarzwaldu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 15.00.

Buchen v Odenwaldu – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas).

Rauental (Rastatt) – svete maše so vsako tretjo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti).

Lebach v Saarlandu – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu v St. Michaelu ob 16.00.; http://www.skm-mannheim.de Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 München, Nemčija SKUD Triglav e.V. Reutlingen http://www.skudtriglav-reutlingen.de SKUD Triglav, Stuttgart; http://www.triglav-stuttgart.de Kulturno društvo, Stuttgart 27. 6. – Kresovanje: proslava dneva državnosti v Esslingenu, začetek s sv. mašo za domovino ob 17.00 v cerkvi sv. Elizabete, Hauserhaldenweg 38. Nato bo kulturni in družabni program v dvorani pod cerkvijo s pesmijo, plesom in veselim vzdušjem s skupino Pannonia.; http://www.kd-slovenija.de ITALIJA Slovenska prosveta od 15. 6. do 19. 6. od 9.00 do 16.00 – Gledališki teden za otroke.

Slovenska prosveta v sodelovanju z Radijskim odrom organizira Gledališki teden za otroke. Lučka Susič Peterlin bo pripravila gledališko predstavo za otroke in s pomočjo animatorjev naučila otroke pravilne dikcije in igranja na odru. Predstavo bodo uprizorili zadnji dan in ponovili jeseni za abonma Gledališkega vrtiljaka.

Opčine, Finžgarjev dom Zveza slovenske katoliške prosvete od 3. 7. do 5. 7. – 39. Festival narodnozabavne glasbe. Števerjan http://www.zskp.org Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinko http://www.kries.it

Slovensko planinsko društvo Gorica Društvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle.

Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20.

Info: Aldo, tel.: 338 7995474 http://www.spdg.eu Študijski center Melanie Klein, Trst http://www.melanieklein.org Društvo slovenskih izobražencev Redna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30. Ulica Donizetti 3, Trst.

SKD Cerovlje Mavhinje Od 27. 6. do 5. 7. – 8. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin Sklad Mitja Čuk, Opčine do 28. 6. – Razstava keramike Margarete Jurišić. Bambičeva galerija, od ponedeljka do petka med 10.00 in 12.00 ter 17.00 in 19.00 19. 6. ob 20.00 – 11. Festival kitare »Kras«: koncert Marka Ferija, klasična kitara, in ženske vokalne skupine Cappella Civica z dirigentom Marcom Sofianopulom. Dvorana Zadružne kraške banke na Opčinah 23. 6. – Kresovanje na predvečer godu sv. Ivana. Organizira Sklad na Opčinah (Pik’lc) v sodelovanju s skavti in taborniki ter z ostalimi openskimi društvi. Sodelujejo domači zbori. od 6. 7. do 31. 7. od 8.00 do 17.00 – Palček Kratkohlačnik potuje z … . Poletno središče Kratkohlačnik bo v prostorih otroškega vrtca Jaka Štoka na Proseku (Trst). Vpisi in informacije na tel.: 0039040212289 od 6. 7. do 31. 7. od 8.00 do 17.00 – Palček Kratkohlačnik potuje z … . Poletno središče Kratkohlačnik bo v Doberdobu (Gorica). Vpisi in informacije na tel.: 0039040212289 http://www.skladmitjacuk.org KD Slomškov dom Bazovica http://www.bazovica.com Društvo Marij Kogoj http://www.drustvomarijkogoj.org MOSP-SKK http://www.mosp-skk.blogspot.com Slovensko prosvetno društvo Mačkolje http://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus http://www.jacobusgallus.com MADŽARSKA Zveza Slovencev na Madžarskem in soorganizatorji 13. 6. – Sodelovanje na Narodnostnem festivalu v Szombathelyju 19. 6. in 20. 6. – 33. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel v Izoli. Udeležilo se ga bo Športno društvo Slovenska ves.

20. 6. in 21. 6. – 40. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični s sodelovanjem MePZ Avgust Pavel ZSM Gornji Senik od 9. 7. do 16. 7. – Jezikovne počitnice na OŠ Cirila Kosmača v Piranu za učence od 5. do 8. razreda DOŠ in gimnazije v soorganizaciji Zavoda RS za šolstvo Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci 11. 7. – Slovenski dan v Andovcih pri Porabski domačiji SRBIJA Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo Sava http://www.drustvosava.org Društvo Slovencev Kredarica; http://www.kredarica.org.rs

Društvo Slovencev Kula; http://www.drustvokula.org.rs Društvo Slovencev Planika, Zrenjanin http://www.planikazr.com Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Niš www.sksfrancepresernnis.org.yu HRVAŠKA Slovenski dom KPD Bazovica, Reka 19. 6. – Predstavitev brošure o Josipu Kaplanu 20. 6. in 21. 6. – Nastop MePZ v Šentvidu pri Stični 10. 7. – Zaključni večer Tajništvo, knjižnica in klubski prostori so odprti vsak torek in četrtek od 10.00 do 12.00 in od 18.00 do 20.00.

Dramske redne vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po dogovoru.

Vaje Mešanega pevskega zbora so ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00.

Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru.

Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.30.

Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00.

Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00.

Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00.

Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00.

Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 16.00.

Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz Srečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00. http://skdstankovraz.blog.hr BOSNA IN HERCEGOVINA Slovensko kulturno društvo Cankar, Sarajevo 20. 6. ob 20.00 – Nastop zbora Camerata Slovenica. Osnovna šola Šentvid pri Stični 20. 6. ob 18.00 – Proslava dneva državnosti, nastop folklorne skupine DUF iz Celja. Hotel Grand 21. 6. – Nastop zbora Camerata Slovenica. Šentvid pri Stični Društvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si lahko izposojate knjige in berete časopise.

Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako soboto od 9.00 do 13.00.

Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15.

Vaje zbor Camerata Slovenica so vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.45. http://www.skdcankar.ba Društvo Slovencev Lipa Prijedor http://www.slovenci-prijedor.com Društvo Slovencev Republike srbske TRIGLAV, Banja Luka http://www.udruzenjetriglav.com MAKEDONIJA Slovensko združenje France Prešeren Skopje http://www.francepreseren.org.mk Slovensko društvo TRIGLAV Bitola http://www.triglavbitola.mk

Zgodilo se je tega meseca 1. junija 1852 je lavantinski škof Anton Martin Slomšek ustanovil Bratovščino svetega Cirila in Metoda; njen glavni namen je bil »spreobrnjenje razkolnikov« pa tudi večja enotnost Slovanov. Pobuda je doživela velik odziv in postala začetek ciril-metodijskega gibanja in se je po cerkveni odobritvi leta 1891 preimenovala v Apostolstvo svetega Cirila in Metoda.

zaporednih valovih. Iz Slovenije naj bi jih v NDH izgnali toliko, kolikor bi od tam lahko izgnali Srbov v Srbijo.

2. junija 1848 se je v Pragi začel slovanski kongres avstrijske monarhije. Udeležili so se ga tudi predstavniki slovenskih dežel.

27. junija 1862 se je v Sakušaku pri Juršincih – nekdanjem Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah – rodil Janez Johann Puh, izumitelj prvega sodobnega kolesa s krogličnimi ležaji, dvojnimi pedali in moderno linijo. Umrl je leta 1914.

4. junija 1941 je bila v Zagrebu konferenca predstavnikov nemške civilne in vojaške oblasti iz Maribora, Beograda in Neodvisne države Hrvaške (NDH). Obravnavali so podrobnejši načrt o izgonu Slovencev v Srbijo in NDH. Načrtovali so izgon 178.000 Slovencev s Štajerske in Gorenjske v treh

18. junija 1901 je umrl slovenski pesnik Josip Murn s psevdonimom Aleksandrov, eden štirih glavnih predstavnikov slovenske moderne in po oceni nekaterih poznavalcev najčistejši slovenski lirik.

28. junija 1586 je v Derendingnu na Nemškem umrl začetnik slovenske književnosti Primož Trubar. Že naslednjega dne so ga pokopali, pred vhodom v tamkajšnjo cerkev, leto kasneje pa so mu svojci postavili nagrobno ploščo. To so

bili njegova tretja žena Agnes ter sinova, ki ju je imel s prvo ženo, Barbaro Sitar iz Kranja, – Primož, duhovnik v Kilchbergu, in Felicijan, od leta 1581 slovenski in nemški pridigar v Ljubljani.

29. junija 1671 je v Gross-Russbachu umrl kranjski rojak Luka Knafelj. V oporoki je večino svojega premoženja zapustil za štipendijsko ustanovo, namenjeno kranjskim študentom, ki naj bi študirali na Dunaju. Z njeno pomočjo je na Dunaju študiralo veliko slovenskih študentov, med njimi Jernej Kopitar, France Prešeren, Ivan Tavčar, Oton Župančič in drugi.

30. junija 1810 se je rodil pesnik Stanko Vraz, s pravim imenom Jakob Fras. Ker ga pesniški krog Kranjske čbelice ni sprejel, se je ogrel za Gajev ilirizem in pričel pesniti v hrvaškem jeziku. Njegova edina slovenska objava so Narodne pesmi ilirske iz leta 1839.

Moja Slovenija / Junij 2009

27

DRUŠTVA SE PREDSTAVLJAJO

Slovenska ženska zveza Amerike in revija Zarja The Dawn Slovenska ženska zveza Amerike (Slovenian Women’s Union of America, SWUA) je bila ustanovljena leta 1926. S ponosom, ki ima globoke korenine v slovenski dediščini in ljubezni do domovine, so jo v ZDA osnovale slovenske priseljenke. Na ta način so se lažje prilagodile na novo življenje in kulturo druge države ter si pomagale med seboj.

Mlade Slovenske so v ZDA prihajale polne upanja na boljše življenje, obenem pa niso poznale ne svoje nove dežele ne njenega jezika in ne običajev ter niso vedele, kaj jim bo prinesla prihodnost. Sebe in svoje družine so vzdrževale s težkimi in slabo plačanimi deli in kmalu so ugotovile, da se morajo zanašati predvsem ena na drugo, da so se lahko prebile skozi težke čase in slavile svoje male zmage.

Foto: Manja Lilek

Konec lanskega leta so člani odbora SWUA odpotovali v Slovenijo in tako njihovim bralcem prinesli še več zgodb in slik iz današnje Slovenije.

Nekaj članic in članov SWUA je 80. obletnico izhajanja revije Zarja obeležilo tudi z obiskom Slovenije maja letos. Pester teden spoznavanja slovenske naravne in kulturne dediščine so zaključili na veselem pikniku ob Cerkniškem jezeru.

28

Moja Slovenija / Junij 2009

Revija, ki povezuje že 80 let Da bi delile medsebojne izkušnje, radosti, bridkosti pa tudi tradicijo domovine, so morale najti način, kako ostati povezane. Pisma, ki so si jih prijateljice in sestre pisale med seboj, so kmalu prerasla v novice med skupinami in podružnicami članic SWUA, nato pa je leta 1929 luč sveta zagledala Zarja The Dawn, prva in edina organizacijska revija.

Revijo Zarja The Dawn so najprej kar s cizami dostavljali od vrat do vrat po ulicah slovenskih soseščin. Revija ni pomenila le sredstva ohranjanja stikov med članicami SWUA, temveč je postala poučno orodje, ki je slovenskim ženskam z nasveti pomagalo v njihovi novi skupnosti.

Zarja The Dawn je danes ena najstarejših revij, ki izhajajo v ZDA, in ima za seboj bogato zgodovino in tradicijo. V mesecih, ki so sledili prvemu izidu revije, je prišlo do najhujšega zloma na ameriškem delniškem trgu, ki je po svetu sprožil veliko gospodarsko krizo, posledica pa je bila masovna revščina, ki je prizadela velik del ameriške populacije.

Katastrofi je hitro sledila druga svetovna vojna, ki je s svojim opustošenjem dramatično spremenila življenje tako v ZDA kot v domovini članic SWUA, njihovi ljubljeni Sloveniji. Kljub vsem oviram, s katerimi se je Zarja The Dawn soočala med temi turbulentnimi časi, revija ni prenehala izhajati.

DRUŠTVA SE PREDSTAVLJAJO Letos Zarja The Dawn, ki združuje 4200 članov SWUA po vsej Ameriki in služi kot temeljni kamen 34 podružnicam, praznuje svojo 80-letnico obstoja. Bralcem ponuja številne informacije in nasvete ter ohranja živ slovenski duh v Ameriki.

Spodbuja slovensko kulturo, ohranja slovensko dediščino in običaje ter tudi izobražuje, saj članicam in članom različnih starosti pomaga do štipendij.

Podoba današnje Zarje se zelo razlikuje od tistih, ki so izhajale v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Z razvojem tehnologije se je Zarja iz novičarskega sloga preoblikovala v revijo s sodobnim barvnim tiskom. V njej lahko vsakdo najde nekaj zase – predstavljajo različne slovenske avtorje, zgodbe o Sloveniji iz preteklosti in sedanjosti, kuharske recepte ... Poskrbljeno je tudi za otroške in moške bralce. Konec lanskega leta so člani odbora SWUA odpotovali v Slovenijo in tako njihovim bralcem prinesli še več zgodb in slik iz današnje Slovenije. Pripravili so tudi vse potrebno za potovanje članov ob 80. obletnici Zarje, ki so ga izvedli letošnjega maja.

Šmarjete, in Johna Poharja iz Radeč v Sloveniji. Slovenski ženski zvezi Amerike se je pridružila leta 1999, da bi postala članica organizacije, v katero je bila včlanjena že njena babica, hkrati pa je upala, da bo imela priložnost, da še več izve o svoji družinski dediščini in kulturi. V lokalni podružnici v Illinoisu je postala aktivna članica. Ko so spoznali njeno vdanost slovenskim koreninam, njeno napredno razmišljanje in številne talente, so jo leta 2007 izvolili v Nacionalni svet SWUA kot

podpredsednico Ozaveščanja (Vice President of Outreach). Njena ustvarjalnost in vitalnost prinašata reviji nov svež videz, obenem pa je močno navezana na slovensko dediščino. Na ta način lahko Zarja v nenehno spreminjajočem se svetu ohranja živ slovenski duh in vez s Slovenijo in njenimi običaji ter navadami.

Po zapisu Bonnie Pohar Prokup priredila Mojca Kohek Foto: Janez Dolinar

Svežina in navezava na tradicijo K novi obliki in številnim novostim je veliko prispevala zadnja urednica Debbie Pohar, ki je vodenje revije prevzela v decembru 2005. Debbie je vnukinja Josephine Breken Pohar, priseljenke iz Slovenska ženska zveza ob 80. obletnici izhajanja revije Zarja The Dawn pripravlja slavnostno praznovanje, ki se bo odvijalo 19. in 20. junija v Jolietu in Lemontu (Illinois, ZDA). 19. junija se bo mogoče udeležiti slavnostne svete maše v cerkvi St. Joseph’s, Joliet, IL, kasneje pa prisostvovati na delavnici, ki bo predstavila tradicijo izdelovanja panjskih končnic. Naslednjega dne bodo čez dan v Lemontu potekale delavnice učenja slovenščine, številne tradicionalne slovenske igre, slovenska glasba, folklora in predstavitev slovenske kuhinje, večer pa se bo zaključil z večerjo in plesom. Več informacij je na voljo na spletni strani: http://www.swua.org.

Ustvarjalnost in vitalnost urednice Debbie Pohar prinašata reviji Zarja the Dawn nov svež videz, obenem pa tudi močno navezavo na slovensko dediščino.

Moja Slovenija / Junij 2009

29

(NA)UČIMO SE SLOVEŠČINE

Pripravila: Tatjana Vučajnk

Cele češnje že še jem

F Č D E K J L C I B R P S A O H N V G M Š T U Ilustracija: Cimerman

Ž

Z 3

30

6

13

Zapišite poved. Številka v kvadratku vam pove ustrezno črko abecede.

6

Moja Slovenija / Junij 2009

4

6

20

15

11

6

25

6

DŽ 20

6

11

6

14

(NA)UČIMO SE SLOVEŠČINE • Preglas Zakaj si je dobro zapomniti zapisano poved?

Pomagala ti bo pri preglasu, ko za c, č, ž, š, j, dž o prehaja v e.

A mi poveš kakšen primer?

Govoril je s stricem (stricom). Z novim igriščem (igriščom) so zadovoljni vsi krajani.

Ribničan je spletel sto košev (košov).

Z Matjažem (Matjažom) ni dobro zobati češenj. Sklenili so pogodbo s podjetjem (podjetjom). Ukvarja se z imidžem (imidžom).

• Preberite strip.

(Marjan Manček: Hribci. Sreča ne počiva. Ljubljana: DZS, 1993.)

Moja Slovenija / Junij 2009

31

S KNJIGO V SVET

Kamenčki zgodovine Tokrat želimo naše mlade bralce po svetu in njihove družine opozoriti na zelo zanimivo in prikupno zbirko Kamenčki zgodovine, ki jo izdaja Celovška Mohorjeva družba. Doslej so v tej zbirki izšle tri bogato ilustrirane in na kakovostnem papirju tiskane knjige. Pravzaprav gre za knjižice, saj nimajo več kot trideset strani, njihova velikost pa je le nekoliko manjša od formata A4.

Avtor vseh treh doslej napisanih je Niko Kupper, ki besedila pripravlja tudi za nadaljnje knjige. Prva knjižica ima naslov Kralj Samo, druga Modest Gosposvetski, tretja Primož Trubar, kot četrta bo jeseni izšla knjiga z naslovom Ključ do velikega zaklada, nakar bodo sledili Brižinski spomeniki, Knežji kamen in morda še katera. Avtor besedil mlade bralce (od 7 do 12 let) na zelo nevsiljiv in domiseln način popelje v poljubni čas v zgodovini s pomočjo mladega fanta po imenu Samo, čarobnega ogledalca in konjička Pegaza.

Niko Kupper

Primož Trubar Ilustrirala: Tinka Tomažin (Odlomek) Ko se je številka ustavila pri letnici 1550, je Samo zagledal v zrcalu starodavno delavnico. Čudno je dišalo in povsod so ležale zapacane cunje in kosi papirja.

Moški ob neki napravi je v okvir iz lesa postavljal majhne kovinske delčke. Vendar se mu je očitno vedno znova kaj zataknilo, saj je neprestano brskal po škatlicah in zmajeval z glavo. Mrmral je: »Ta presneti tiskarski škrat!« Šele sedaj je Samo spoznal, da mora biti to stara tiskarna.

Nenadoma so se odprla vrata in vstopil je visok mož, ki ga je Samo takoj prepoznal, saj je imel košato dolgo brado. »Dober dan, mojster Morhart!« je pozdravil Primož Trubar, se ob tem še enkrat previdno ozrl skozi vrata in jih nato hitro zaprl. »Da bi le bil dober!« je nejevoljno odvrnil tiskar in pristavil: »Zakaj sem dopustil, da ste me prepričali?! To, kar delava, ni prav!

Pa še ta stalna preverjanja! Morda je škof iz slovenskih krajev že kaj izvedel in naju ukazal poiskati.« Trubar je skušal tiskarja pomiriti. »Brez skrbi! Roka škofa Urbana Tekstorja, zaradi katerega sem zbežal v Nemčijo, ne seže do Tübingena. Nihče ni in ne bo izvedel za najino skrivno delo, ki bo pomagalo Slovencem. Saj tudi doslej nihče drug ne ve za to.« »Zakaj pa potem v tiskarno neprestano prihajajo odposlanci gospode in vohljajo? Nekdo jim je moral kaj povedati,« je nejevoljno odgovoril tiskar. »Tisk je stvar gospode! Preverjanje je od nekdaj obvezno, mojster! Pomirite se. Nihče ničesar ne sumi. Poleg tega je vaša za-

32

Moja Slovenija / Junij 2009

misel, da tiskate moja besedila hkrati z latinsko knjigo, odlična, saj je to dobra kamuflaža. Če pride kdo preverjat, mu lahko vedno pokažete sveže tiskana latinska besedila,« ga je Trubar potrepljal po rami.

Niko Kupper

Modest Gosposvetski Ilustrirala: Katarina Štrukelj (Odlomek) »Lepo, da je salzburški škof Virgil poslal prav tebe na pomoč, Modest. Ne bi mogel izbrati boljšega, saj je stvar pri nas zelo zapletena.« Modest se je prav tako

S KNJIGO V SVET veselil snidenja, v svoji skromnosti pa je rekel le: »Upam, da ti bom lahko pomagal.« »O tem sem prepričan,« je dejal Hotimir, »saj te poznam kot zelo učenega in bistrega moža, ki zna reševati zapletene uganke. Poleg tega imaš z njimi izkušnje, saj menda prav pri vas na

pred sedmimi leti ste zavladali Karantaniji, skupni kraljevini slovanskih narodov. Vaši podložniki vas v pismu prosijo za pomoč.

Izginile so tri princese iz treh pokrajin – iz Češke, Moravske in Lužice. Vse je neznano kam odvlekel velikan.« Kralj Samo je odslovil svetovalca in nagovoril svoje tri sinove. »Najraje bi sam šel iskat princese! Vendar sosed – frankovski kralj Dagobert I. – komaj čaka, da bi lahko zasedel našo deželo.

Kot kralj ne morem zapustiti Karantanije v tem težkem času, zato pošiljam vas tri. Sedaj ste že dovolj stari, da najdete in rešite princese. Ostanite skupaj in jih skupno iščite, pa boste uspešni,«jim je še dejal.

Škotskem živi pošast, ki vam zastavlja mnogo ugank.« »Skriva se v jezeru in ne straši v megli,« je pristavil Modest. »Odkar je srečala tebe, se menda res skriva. Kaj pa prej?« se je zasmejal knez Hotimir.

Niko Kupper

Kralj Samo Ilustrirala: Katarina Štrukelj (Odlomek) Na stolpu utrdbe je stal visok mož in opazoval okolico. Ob njem so bili trije mladeniči, oblečeni nič manj lepo kakor on.

Prišel je kraljev svetovalec in dejal: »Vaše veličanstvo,

Moja Slovenija / Junij 2009

33

KNJIŽNA POLICA

Oče Romuald

Škofjeloški pasijon Urednik obsežnega dela (430 strani) Matija Ogrin z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) je ob sebi zbral vrsto strokovnjakov z različnih področij in s skupnimi močmi so poskrbeli za znanstvenokritično izdajo, v elektronski in tiskani obliki, najstarejšega ohranjenega slovenskega dramskega besedila, ki je hkrati tudi eden od največjih dosežkov slovenskega slovstva v dobi baroka.

Pri tem je zanimivo, da prvotno besedilo sploh ni imelo imena. Sedanje ime – Škofjeloški pasijon – je bilo kot knjižni naslov prvikrat uporabljeno šele v Koblarjevi izdaji faksimila Škofjeloškega pasijona leta 1972. Ime pasijon se je potemtakem utrdilo šele po skoraj 400 letih od izpričanih začetkov pasijonske pobožnosti na Slovenskem.

V Sloveniji je splošno znano, da je besedilo Škofjeloškega pasijona napisal kapucinski pater Romuald (Lovrenc Marušič ali Marušec), ki je živel v letih od 1676 do 1748 in je bil doma iz Štandreža na Primorskem. V kapucinskem samostanu v Škofji Loki je med letoma 1715 in 1727 deloval kot pridigar in magister processionis – voditelj procesije, in v tem času je na podlagi tradicije starejših besedil slovenskih spokornih procesij nastalo 863 rimanih verzov, ena najlepših dramskih pesnitev v slovenski literaturi (trinajst prizorov). Zelo obsežno bibliografijo o tem baročnem besedilu ima pater Metod Benedik, ki

34

Moja Slovenija / Junij 2009

je dolgo vodil škofjeloški kapucinski samostan. Tam so to besedilo našli in ga tudi hranijo. Precej zanimanja zanj sta že v tridesetih letih prejšnjega stoletja pokazala Tine Debeljak in Niko Kuret, vendar ga vse do danes ne omenja še noben šolski učbenik.

Po tej izdaji, ki se uvršča v zbirko elektronskih znanstvenokritičnih izdaj temeljnih del slovenskega slovstva, bo to delo težje prezreti. V tej zbirki so doslej izšli Brižinski spomeniki, Zoisova korespondenca, Slomšek, Izidor Cankar in Anton Podbevšek. Kot je povedal Matija Ogrin, so se rokopisa lotili z lupo in iskali, kaj je v resnici njegov sestavni del, kaj mu je bilo dodano ali morda odvzeto in kako je izvorno besedilo sploh nastajalo. Prvič so objavljeni tudi različni listi in pisma, ki pasijon spremljajo, niso pa njegov sestavni del. Iz njih je razvidno, kako je tekst nastajal in kako so se uprizoritve spreminjale.

Najstarejše pismo je iz leta 1713 in dokazuje, da procesija tega leta ni bila novost. Videti je tudi, da je bila procesija skoraj gotovo uprizorjena dvojezično, latinsko in slovensko. Spokorne procesije so po prepričanju Metoda Benedika k nam prišle iz Prage.

Kratek in zelo tehten predgovor k tej znanstvenokritični izdaji Škofjeloškega pasijona je prispeval akademik Kajetan Gantar. V njem pojasnjuje, da se je vzorec medsebojnega vplivanja in prepletanja bogoslužja in gledališke igre najprej pojavil v antični Grčiji in se v presenetljivo podobni obliki ponovil tudi pri nas. V začetku 17. stoletja, v času katoliške verske obnove (protireformacije), je v naših deželah prihajalo do iskanja novih poti in načinov poglabljanja vernosti in verskega življenja, in eno najučinkovitejših poti za dosego tega cilja so predstavljali pasijoni.

Poleg akademika Gantarja so pri zahtevnem projektu sodelovali še akademik Primož Simoniti, Monika Deželak Trojar, Jože Faganel, Jožica Škofic in Matej Šekli. Kot založniki in izdajatelji tega dela pa so poleg SAZU in Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede navedeni še Društvo Mohorjeva družba, Celjska Mohorjeva družba, Občina Škofja Loka in Fundacija Bruno Breschi, ki je izid knjige tudi finančno podprla.

Povzetki v nemškem, italijanskem in angleškem jeziku so dodani na koncu.

M.Š.

Nekaj novosti slovenskih založb Založba Mladinska knjiga: Bernadette McDonald: Tomaž Humar.

Prevedla Marjeta Gostinčar Cerar.

Knjiga o dosežkih svetovno znanega alpinista Tomaža Humarja in o njegovem zasebnem življenju.

Celjska Mohorjeva družba: Žarko Petan: Resnica o »resnici« Ob 80-letnici znanega pisatelja, pisca aforizmov, režiserja itd. je založba izdala knjigo, v kateri pisatelj izrazi prepričanje, da resnica prej ali slej pride na dan, pa če jo tisti, ki bi jo radi prikrili, pokopljejo še tako globoko.

Lev Detela: Dunaj na poštni znamki Znani slovenski izseljenski pisatelj je napisal že tretjo knjigo spominov in razmišljanj iz obdobja slovenske tranzicije in globalizacije po letu 1989. Založba je s tem počastila pisateljevo 70-letnico.

Mohorjeva Celovec: Mira Zelinka: Pravljice za male in velike. Ilustrirala Kristina Krhin. Knjiga prinaša dvanajst tematsko zelo različnih in poučnih pravljic.

POGOVOR Z ROJAKOM: Meta Lenarčič

20. obletnica etničnega radia 3ZZZ v Melbournu Po večjih avstralskih mestih delujejo etnične radijske postaje, kjer govorijo vse mogoče jezike sveta. Razen državne SBS (Special Broadcasting Service), ki iz Melbourna in Sydneyja pokriva skoraj vso Avstralijo, delujejo vse na prostovoljni osnovi. 22. februarja letos je minilo dvajset let, odkar je bilo iz etra radia 3ZZZ 92.3 FM mogoče slišati okoli 58 različnih jezikov. Med vso to jezikovno multikulturnostjo lahko enkrat na teden poslušamo tudi 60-minutno oddajo v slovenščini.

Meta Lenarčič, radijska novinarka in še mnogo več Meta Lenarčič se je v slovenščini prek radijskih valov prvič oglasila z radijske postaje Ethnic Community Radio 3ZZZ leta 1991. Pred tem so že leta 1988 pričeli s poskusnim programom za slovensko oddajo. Pri tem so sodelovali takratni pater Tone Gorjup, nekaj časa tudi Vinko Marn in pater Niko Žvokelj. Za njimi pa je vse do danes vztrajala Meta Lenarčič. »Šestdesetminutno slovensko oddajo pripravim enkrat tedensko. Vsako tretjo sredo v mesecu pa se že deset let v slovenskem jeziku oglaša naša mladina. Del financ za delovanje radia zberemo etnične skupine same v času oddaje, imeti moramo določeno število plačanih članov, nekaj se zbere tudi ob raznih prireditvah, ki jih pripravljajo naša slovenska društva in versko središče,« pravi Lenarčičeva.

Meta je skromna in nerada govori o sebi ter o svojem dolgoletnem prostovoljnem

delu za obstoj slovenskega jezika in slovenske kulture nasploh. Že od 5. novembra 2000 sodeluje z radiem Ognjišče. Redno dopisuje in poroča vsaki šesti teden. Že tretje leto pa se vsakih štirinajst dni oglaša za blejski radio Potepuh.

Meta je za svoje dolgoletno prostovoljno delo na radiu ter med rojaki v slovenskem društvu kakor tudi v slovenskem verskem središču prejela kar nekaj priznanj: leta 1997 in leta 2003 ji je priznanje podelil radio 3ZZZ. Novembra 2006 je priznanje prejela iz rok takratnega državnega sekretarja na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorka Pelikana. Decembra 2006 pa se je razveselila priznanja zvezne države Viktorije »Victoria’s Award for Excellence in Multicultural Affairs« (The Hon. Steve Bracks MP – Premier of Victoria). Že od leta 1980 je Meta Lenarčič članica Slovenskega društva Planica. Deset let je bila učiteljica mladinske folklorne skupi-

ne, nekajkrat njihova tajnica (tudi trenutno). Je urednica društvenega glasila Novice, ki izhajajo vse od leta 1980. Sprva so bralce razveseljevale štirikrat letno, zadnja štiri leta pa trikrat letno.

Občasno v mesečniku Misli (informativna revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji) objavlja članke o raznih dogodkih s potovanj, ki jih organizira slovenska skupnost. Čeprav ima svojo lastno družino (že dva vnučka), se Meta nesebično razdaja za slovensko skupnost. Z rojaki se poveseli, potuje, podoživlja slovensko domačnost in gostoljubje, na mlajše generacije prenaša slovenske etnične posebnosti, od običajev in folklornih plesov do slovenskega jezika. Pomaga ostarelim in bolnikom ter z njimi spoznava tudi bolečino in trpljenje zaradi osamljenosti v tuji deželi. Ja, Meta Lenarčič je velik človek!

Stanka Gregorič Foto: osebni arhiv

Moja Slovenija / Junij 2009

35

POGOVOR Z ROJAKOM: Marjan Terpin

»Imam še veliko načrtov!« Uvozno-izvozno podjetje Terpin S.p.A, ki ima svoj sedež v italijanski Gorici in se predvsem ukvarja s kmetijsko mehanizacijo, se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo, saj njegovi začetki segajo že v leto 1927. Marjan Terpin ga je skupaj s svojimi sinovi Simonom, Matejem, Janezom in hčerko Vlasto v celoti prevzel leta 2002. »Sedaj podjetje vodijo otroci, sam nisem več toliko aktiven, vseeno so tukaj že leta,« skromno pove Marjan Terpin. A med pogovorom se kmalu izkaže, da je gospod Terpin tiste vrste človek, ki mu volje in energije do dela ter ustvarjanja nikoli ne zmanjka.

Marjan Terpin se je rodil leta 1940 v Števerjanu na italijanski strani Goriških brd.

V rodnem kraju je obiskoval osnovno šolo, v Gorici pa je zaključil slovensko učiteljišče in zatem nekaj let delal v uradniški službi. Na pobudo očeta Franca se je nato zaposlil v domačem podjetju. »Poročen sem že veliko let, živim v Števerjanu, kjer sem rojen, in upam, da bom tu živel do smrti. Imam štiri otroke, šest vnukov, trgovino, ki jo sedaj vodijo moji otroci,« o sebi spregovori gospod Marjan. Z leti je podjetje Terpin utrdilo prodajno mrežo po Sloveniji, državah bivše Jugoslavije, pa tudi v Italiji in Avstriji. Sedaj skupaj z družino ter s petnajstimi notranjimi in zunanjimi sodelavci zagotavljajo hitro in vsestransko opremo za vse vrste kmetij.

36

Moja Slovenija / Junij 2009

Delovanje v posvetnih in političnih organizacijah Marjan Terpin že od mladih let deluje v različnih organizacijah, tako posvetnih kot političnih. Med drugim je bil tajnik Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici; goriški pokrajinski tajnik stranke Slovenska skupnost in nato več let njen deželni predsednik. Večkrat se je kot član delegacij odpravil do oblasti v Ljubljano in Rim. Je tudi podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa, predsednik Konference omenjenega kongresa za Italijo in član programskega sveta RTV Slovenija.

V okviru Konference Svetovnega slovenskega kongresa za Italijo je gospod Terpin kot glavni organizator zadnja štiri leta poskrbel za srečanje Slovencev v

Italiji. Prvo srečanje so pripravili v Bardu, v središču Terske doline, nato pa se je odvijalo v Ogleju. Na srečanju, ki se je začelo z mašo, nadaljevalo pa s kulturnim programom in prijetnim druženjem, se je vsako leto zbralo lepo število Slovencev iz Italije in matične domovine.

Marjan Terpin poskrbi, da je vsako leto veselo tudi za dan slovenske državnosti, ko se pod lipo v Števerjanu zbere okrog 200 ljudi. Letos bo prireditev, ki bo posvečena 200 - letnici rojstva slovenskega jezikoslovca in narodnega buditelja Matije Majerja Ziljskega, 19. junija. Slavnostni govornik bo priznani zgodovinar dr. Stane Granda.

Umetniško ustvarjanje Veliko svojega časa Marjan Terpin po-

POGOVOR Z ROJAKOM: Marjan Terpin sveča tudi ustvarjanju. »Rad pišem, rišem, slikam, sem povsem samouk. Napisal sem tudi nekaj pesmi, poslikal klet, izdelujem kipe,« pravi Terpin. Leta 1969 je bil med ustanovitelji Števerjanskega vestnika, ki izhaja še danes. Letos so praznovali že 40 let njegovega izhajanja. »Prireditev so organizirali mladi, prišla pa je vsa vas. Bilo je zares lepo doživetje.

Ob taki priložnosti si lahko rečeš, da si naredil nekaj dobrega, saj se je Vestnik ohranil kar 40 let. To ni tako enostavno.

Vestnik pokriva vas Števerjan, pa tudi tiste, ki so se iz rodne vasi izselili po svetu in so zelo veseli, če jim ga pošiljamo. Nekaj let je vestnik izhajal vsak mesec, zdaj pa izhaja štirikrat na leto.« Knjižna dela Marjan Terpin je tudi avtor več knjižnih del. Leta 1983 je izdal knjigo, ki opisuje zgodovino njegove rodne vasi: Števerjan, poskus orisa zgodovine vasi. Leta 1988 je izšla knjiga Gospod župnik, v kateri lahko preberemo življenjsko zgodbo duhovnika Cirila Sedeja. Otroške spomine je popisal v knjigi Lojzič iz gmajne (2000). V knjigi je zbral tudi fotografije 40 poslikav, s katerimi je obogatil strop svoje kleti in jim dodal razlago v slovenskem in italijanskem jeziku. Knjiga, ki nosi naslov Skozi slavno in pogumno zgodovino Slovencev s preprosto slikano in pisano besedo, je izšla leta 2006. V njej lahko v 40 slikah sledimo slovenski zgodovini od stvarjenja dalje.

Velik del poslikav je Terpin posvetil zgodovini Primorske: tolminskemu puntu, zgodovini Gorice, Števerjanu, Devinu, Trstu, prvi domoljubni organizaciji, ki se je borila proti fašističnemu sistemu – TIGR-u. »Čeprav so bili na Primorskem tigrovci prvi borci, se o tem ni smelo govoriti. Danilo Zelen je padel leto prej, preden so nastali partizani,« je poudaril Terpin.

Njegova najnovejša knjiga Jekleno srce, ki je luč sveta zagledala lansko leto, opisuje nadvse zanimivo in nenavadno življenje tigrovca Stanislava Antona Kamenščka - Stanka. Nastala je po Kamenščkovih spominih, ki jih je dokončal februarja 1972 v Oaklandu (ZDA), Terpinu pa jih je zaupala njegova soproga

Dolores. »Kamenšček je bil svobodno misleči Slovenec, bil je proti vsem sistemom, proti fašistom, komunistom, nacistom. Služboval je kot pilot, še pred vojno pa je bil tigrovec.« Njegova življenjska usoda ni bila lahka, večkrat je bil zaprt ter tudi obsojen na smrt. Leta 1956 se je naselil v ZDA, kjer je bil univerzitetni profesor. Umrl je leta 1978 v Berkleyju, pokopan pa je v svoji rojstni vasi Ročinj. »V rojstni vasi smo mu lani septembra postavili ploščo in tako počastili njegov spomin,« pove Terpin.

Kot pravi gospod Marjan, ima sam še veliko načrtov. Rad bi zapisal življenjsko pot priljubljenega zdravnika, politika in

glasbenika, pokojnega Mirka Špacapana. Pripravil pregled zgodovine stranke Slovenska skupnost vse od njene ustanovitve leta 1975, pri kateri je prisostvoval. Na papir bi rad prelil tudi sago svoje družine, predvsem v bivši Jugoslaviji, ko so veliko trgovali čez mejo in se jim je pripetilo veliko zanimivih anekdot.

Ob mojem vprašanju, kdaj najde čas za vse, hudomušno odgovori: »Saj veste, stari zjutraj ne moremo spati. Vstanem že ob petih in delam. Ko ti leta tečejo, moraš biti čim bolj aktiven, drugače umreš prej.« EM Foto: Janez Dolinar

Veliko svojega časa Marjan Terpin posveča tudi ustvarjanju. »Rad pišem, rišem, slikam, sem povsem samouk. Napisal sem tudi nekaj pesmi, poslikal klet, izdelujem kipe«.

Moja Slovenija / Junij 2009

37

SLOVENSKE DOMAČIJE

Lončarska vas Filovci Tokrat se z našo rubriko Slovenske domačije prvič podajamo v zelo edinstveno slovensko pokrajino – Prekmurje. To je pokrajina, ki je tako v pokrajinskem kakor tudi v kulturnem smislu nekaj posebnega v Sloveniji. Prav v tej specifičnosti je njen največji čar in potencial hkrati. Zelo verjetno se bo kmalu uvrstila med najprivlačnejše pokrajine za Slovence iz vseh koncev Slovenije in tudi za turiste iz sosednjih držav.

Med značilnostmi samostojne in neodvisne države Slovenije se največkrat omenja njena majhnost, čeprav je na svetu še veliko držav, ki so manjše od nje. Nasploh pa velikost sama na sebi ne pomeni veliko, če ljudje, ki tam živijo, ne (z)morejo slediti razvojnim trendom v svetu (na primer številne afriške države, Mongolija).

Za Slovenijo to prav gotovo ne velja. Tudi z vidika raznolikosti pokrajin bi Slovenijo lahko uvrstili med srednje velike ali celo velike države. Nič manjša kot njena pokrajinska raznolikost ni njena kulturna raznovrstnost. Zato ni čudno, da nekateri govorijo celo o zvezni republiki Sloveniji.

Teh nekaj uvodnih stavkov se nam je zdelo vredno zapisati zato, ker se tokrat z našo rubriko Slovenske domačije prvič podajamo v zelo edinstveno slovensko pokrajino – Prekmurje. Nova avtocesta Maribor–Lendava sicer ne ustreza vsem normativom za avtoceste, vendar je zelo

38

Moja Slovenija / Junij 2009

lepo speljana in pregledna. Po 200 kilometrih iz Ljubljane se obiskovalec hitro znajde sredi prekmurske ravnice, bodisi v hitro razvijajočem se regionalnem središču Murski Soboti ali pa se odpelje še nekaj kilometrov naprej do izvoza Gančani in že je blizu znane lončarske vasi Filovci.

Občina Moravske Toplice in vas Filovci Filovci so srednje velika prekmurska vas, ki se tako kot večji del Prekmurja nahaja v fazi tranzicije, predvsem zato, ker nekdaj zelo razvito lončarstvo izumira. Še v začetku 20. stoletja je v Filovcih delovalo več kot 70 lončarskih mojstrov, do danes pa so se že preusmerili v druge dejavnosti in zaposlitve. Vas Filovci se nahaja v občini Moravske Toplice, ki so daleč naokoli znane po svojih turističnih zmogljivostih.

Občina se razprostira v vzhodnem delu Prekmurja na površini 144 kvadratnih kilometrov in se potemtakem uvršča med

večje prekmurske občine. Sega od rodovitne peščene ravnice ob reki Ledavi na jugu daleč v nedra goričkega gričevja na severu. Dobro ohranjeno naravno okolje, bogata kulturna ter naravna dediščina, odprtost in prijaznost domačinov in dolgoletna turistična tradicija so osnove, na katerih bo temeljila turistična dejavnost tudi v naslednjih desetletjih. V zadnjih tridesetih letih so prav Moravske Toplice s Termami 3000 postale pojem za zdraviliški turizem v Sloveniji.

Danes se v vasi Filovci z lončarstvom ukvarja samo še družina Bojnec, ki je leta 2005 ustanovila Zavod za turizem in proizvodnjo keramike »Lončarska vas Filovci«. To pomeni, da je vas Filovci znotraj sebe dobila še eno vas, to je lončarsko vas. Filovci so bili znani po izdelkih črne keramike. Ta keramika ni glazirana, ampak se prek specifičnega postopka re-

SLOVENSKE DOMAČIJE dukcijskega žganja lončevine poroznost črepinje bistveno zmanjša. V muzeju na prostem si je še danes mogoče ogledati staro kopasto peč iz opeke, slame in zemlje. Končni izdelek žganja v njej je tako imenovana redukcijska črna lončevina. To peč občasno še vedno zakurijo in na ta način ohranjajo postopek žganja v tej peči pri življenju. Filovška keramika je zelo navdušila tudi arhitekta Plečnika, ki je v letih 1925 in 1926 gradil novo cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini. Zelo edinstvena in ogleda vredna cerkev ima lesen strop, ki ga je arhitekt Plečnik okrasil s prekmursko keramiko.

Lončarska vas Filovci Zavodu Lončarska vas je doslej na posebej urejen prostor uspelo prenesti dve tipični panonski hiši in ju rekonstruirati, ena je bila last lončarja, druga pa kovača. V načrtu imajo prenos še ene hiše in ureditev stare žganjarne, vendar jim načrta zaradi pomanjkanja finančnih sredstev še ni uspelo uresničiti. Za nas je pomembno, da sta obe hiši, ki tam že stojita, uvrščeni med kulturne spomenike prve kategorije.

Takšne panonske hiše so v Prekmurju gradili že v 15. stoletju, vendar ne vsi, pač pa le premožnejši kmetje ali/in obrtniki. Siromašnejši so se morali zadovoljiti z blatnjačo ali butano, ometano z blatom ali ilovico ter pokrito s slamo.

Bogatejše hiše so bile grajene iz vodoravno položenih smrekovih ali borovih brun, na zunaj in znotraj premazanih s centimeter ali dvema debelo plastjo ilovice ter apnom. Pokrite so bile z debelim slojem ržene slame. Takšnih hiš se je oprijelo ime cimprača, najbrž

po mojstrih cimpermanih (tesarjih). Zelo tipičen za te hiše je tloris v obliki črke L oziroma vogala, in lahko bi se reklo, da so v tem pogledu pravzaprav prednice sodobnih atrijskih hiš, le da so nastale iz povsem drugačnih pobud. Bile so predvsem zelo racionalne in za bivanje največkrat zelo številnih družin tudi najprimernejše. Na zunaj so se odlikovale po značilnih barvnih pasovih (pojasih), prek katerih je enostavnost in čistost fasade prišla še bolj do izraza. Spodnji pojas je bil siv, pobarvan s sajami ali modro galico, ostale fasadne ploskve so bile največkrat bele, le severno steno so pogosto pobarvali. Podaljšana streha na dvoriščno stran je služila kot pokrit delovni in komunikacijski prostor (podsten), ki je povezoval bivalni in gospodarski del poslopja.

Glede tega, kako bo hiša obrnjena, so naši predniki verjetno bolj kot mi danes razmišljali ekološko. Majhno kuhinjsko in kdaj pa kdaj tudi kletno okno so si omislili na severni strani, na toplejši južni dvoriščni strani pa je bilo oken več in tudi večja so bila. Tako je sonce tudi pozimi lahko ogrevalo prostore, hkrati pa so imeli pregled nad dogajanjem na dvorišču.

Dva kotla z merilcem, s katerim so merili količino skuhanega žganja.

Prva ali velika soba v mlinarjevi hiši z okroglo mizo na sredini in križem na steni.

Notranjost panonske hiše V notranje prostore se je lahko prišlo skozi enega ali več vhodov. Vedno pa so bili to zelo nizki vhodi. Tako ima lončarjeva hiša v Lončarski vasi dva vhoda, enega v razstavni prostor, drugega v vežo, kovačeva pa samo enega. Razporeditev notranjih prostorov je zelo podobna v obeh hišah. Obiskovalec najprej stopi v vežo (preklet ali priklet), nasproti vhoda je majhna kuhinja (kü-

V razstavnem prostoru je na ogled staro nožno vreteno, na katerem so oblikovali lončeno posodo.

Moja Slovenija / Junij 2009

39

SLOVENSKE DOMAČIJE

Zelo tipičen za panonsko hišo (na fotografiji je lončarjeva hiša) je tloris v obliki črke L.

nja), levo od vhoda je prva ali velika soba (iža), desno pa mala ali zadnja soba (iža). Tla v notranjosti so praviloma iz nabite gline. Stanovalci so se največ zadrževali v črni kuhinji ali v veliki iži. V kuhinji z odprtim ognjiščem se je rado kadilo, ne glede na to, da so imele te hiše praviloma tudi velik zidan dimnik. Na policah v kuhinji stojijo stare lončene posode: dugi piskri, v katerih so kisali mleko, pütre za bučno olje, kis in vodo, bidrače za peko potic, kropnjače za kuho v krušni peči in seveda lopar za podajanje kruha v peč in iz nje.

Edini pravi prostor za današnje pojme je bila velika iža z dvema posteljama in dvema omarama ter z mizo in klopjo na sredini prostora. Pri tem je zanimivo, da v panonski hiši niti miza niti križ z nabožnimi slikami ob straneh nikoli nista

40

Moja Slovenija / Junij 2009

v bogkovem kotu, marveč je križ vedno na sredini končne stene nad mizo. Nekaj posebnega je tudi nenavadno velika zibelka, ne ve pa se, zakaj je tako velika.

V gospodarskem delu poslopja so ponavadi zastopani naslednji prostori: klet, hlev, pod (gümlo) in lopa (zastriž). Čisto na koncu je bilo še leseno stranišče (šenkret).

Kot pravi edini še aktivni lončar v Filovcih, Alojz Bojnec, bo ilo ali ilovica kmalu ostala samo še v imenu Filovci, sicer pa se bo sčasoma pozabilo nanjo. Tudi sam za svoje potrebe ne uporablja več domače ilovice, marveč jo uvaža iz Italije ali Nemčije. Ostal pa bo muzej na prostem kot kulturni spomenik, ki bo še dolgo pritegoval obiskovalce od blizu in daleč.

Besedilo in foto: Tomaž Štefe

Stara kopasta peč s kuriščem in odprtino, ki so jo zaprli, potem ko so vanjo zložili posodo.

VELIKI SLOVENCI Narodni galeriji in naslednje leto je prejel Prešernovo nagrado.

Ivan Zajec, avtor Prešernovega spomenika v Ljubljani Od rojstva kiparja Ivana Zajca letos mineva okroglih 140 let (rodil se je namreč 15. julija 1869, umrl pa 30. julija 1952). Skupaj z drugimi kiparji svojega časa Alojzom Ganglom, Josipom Urbanijo, Svetislavom Peruzzijem in Franom Bernekerjem je spremljal slovensko kiparstvo v moderni čas.

Kiparja Ivana Zajca skoraj ni mogoče predstaviti brez omembe njegovega očeta Franceta Zajca, prvega slovenskega akademsko izobraženega kiparja, pri katerem je prejel prvo kiparsko znanje. Oče France se je rodil leta 1821 v Stari Oselici v Poljanski dolini, študiral pa je na Dunaju in v Münchnu.

Njegov opus obsega številne portrete, sakralno plastiko in nagrobnike (portret škofa A. A. Wolfa, Jerneja Legata, portretni medaljon I. Knobleharja in celopostavni kip Antona Martina Slomška v mariborski stolnici). Omeniti velja tudi doprsji Franceta Prešerna in Josipine Turnograjske. Življenjska pot Ivana Zajca Tudi Francetov sin Ivan se je šolal na Dunaju. Eno leto je obiskoval obrtno šolo

(podpirala ga je Josipina Hočevar), v letih od 1889 do 1893 je študiral na akademiji na Dunaju in nato do leta 1896 obiskoval še specialko (K. Kundmann). Kot zelo nadarjen študent je že med študijem prejel več priznanj, na primer Fügerjevo medaljo za plastiko Prestrašeni satir (1894). Dve leti je delal v ateljeju T. Friedla, s tem da je vmes pol leta prebil v Münchnu, kjer se je seznanil z Antonom Ažbetom. Preden je za nekaj časa odpotoval v Italijo, je leta 1899 odprl tudi svoj atelje na Dunaju. Tudi med bivanjem v Parizu v letih 1906–1909 je veliko potoval, predvsem v London in ZDA. Po vrnitvi v domovino se je leta 1912 iz Ljubljane preselil v Trst (zaradi modelov) in že naslednje leto odšel v Rim, kjer je delal v ateljeju Ivana Meštrovića. Med prvo svetovno vojno je bil interniran na Sardiniji, po vojni pa se je ustalil v Ljubljani. Na Tehniški srednji šoli je učil kiparstvo, zatem pa modeliranje na Tehnični fakulteti. Leta 1949 je imel pregledno razstavo v

Ivan Zajec kot kipar Kiparji, ki so ustvarjali v letih med 1890 in 1920, so se spoprijemali z različnimi slogovnimi usmeritvami. Bili so v podrejeni vlogi v primerjavi s slikarji. Niso organizirali nobene samo kiparstvu posvečene razstave niti se niso združevali v umetniška društva s skupnimi umetniškimi cilji. V spomeniški plastiki je bila močno poudarjena vloga osebnosti v slovenskem kulturnem življenju, sicer pa so se posvečali portretiranju sodobnikov ter žanrski, socialni, mitološki, svetopisemski, zgodovinski in poetični motiviki.

Kot že omenjeno se je kipar Ivan Zajec že leta 1893 na Dunaju postavil z duhovitim baročno razgibanim Prestrašenim satirjem (Narodna galerija), leta 1896 s klasicistično umirjeno, a realistično oblikovano skupino Adam in Eva ter se nato z marmornato Vezalko sandal poklonil svojemu vzorniku Michelangelu v Italiji.

Nato je moral v letih 1903 do 1905 skozi ogenj neobjektivne strankarske kritike ob natečaju za spomenik največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Čeprav je spomenik plod številnih kompromisov, ki so kiparja ovirali pri delu, pa vseeno ostaja dejstvo, da sta vsaj oba reliefa na podstavku (Črtomir in Bogomila, Ribič) lepa, klasicistično urejena, romantično doživeta in realistično zajeti kompoziciji.

Kljub temu so se tudi po odkritju spomenika porajale številke kritike, ki so pogosto letele na razgaljeno muzo nad pesnikovo glavo. Kot pa je zapisal časopis Slovenski narod, se je odkritja spomenika udeležilo okoli 20.000 ljudi, kar že samo po sebi priča, da je bil to dogodek, kakršnih Ljubljana do tedaj še ni doživela. Slavnostni govornik je bil pisatelj Ivan Tavčar.

Ustvarjalni polet je umetniku zatem nekako upadel. Ustvaril je mnogo žanrskih in alegoričnih kompozicij, med njimi nekaj zelo iskrenih in domiselnih, pri čemer pa je žal pogosto zahajal v nadrobnosti.

Umetnostno nezrela okolica ga ni znala podpreti, saj ni mogla dohajati Zajčeve živahne domišljije, zamaknjene v vzore 19. stoletja.

M.Š.

Moja Slovenija / Junij 2009

41

ZA SLOVENSKO MIZO

Močnik v mesni juhi Močnik ali usukanec sodi med najbolj znane stare slovenske močnate jedi. Pripravimo ga lahko na različne načine: s čebulo in ocvirki ga uporabimo kot prilogo, zakuhamo ga v različne juhe in jih tako zgostimo, vkuhanega v mleko in sladkanega pa si privoščimo, ko si zaželimo preproste in hranljive sladice.

Potrebujemo: 12 dag pšenične moke 1 jajce 1½ l mesne juhe

42

Moja Slovenija / Junij 2009

Priprava: Moko stresemo v večjo skledo. V skodelici stepemo jajce in ga dodamo moki. Ob tem mešamo, da ne nastane cmok. S prsti oblikujemo kašico – močnik ali usukanec.

Zakuhamo ga v precejeno mesno juho in pustimo vreti 12 minut.

Na koncu po želji primešamo kuhan grah in korenje, jed pa lahko obogatimo tudi s kuhanim mesom, narezanim na koščke, ali klobaso.

Kuhal je Tomi Demšer Pripravila: Nina Pinter Foto: Anže Cigoj

Ali vas zanima recept za pripravo presniča kot ga pripravljajo na Tržaškem?

Recept, ki ga je zapisal Dino del Medico, si lahko ogledate na spletni strani www.MojaSlovenija.net. Še več njegovih zanimivih receptov pa lahko najdete v priljubljenih knjigah Vino v starih slovenskih jedeh ter Tartufi in vino.

Moja Slovenija / Junij 2009

43

55 let Štirih kovačev Vse skupaj se je »skuhalo« že precej pred letom 1954, ki velja za začetek delovanja Štirih kovačev. Morda že sredi vihre druge svetovne vojne, ko je Franc Šegovc dobil najprej od tete v dar orglice, čez dve leti pa od očeta še harmoniko. Za glasbo izjemno nadarjen kmečki fant je leta 1952 že igral v hotelskem ansamblu Maks v Slovenj Gradcu, čez dve leti pa z njegovim vodjo Maksom Klančnikom ustanovil narodnozabavni ansambel Štirje kovači.

Več kot pol stoletja – brez prekinitve!

V zgodovini te glasbene zvrsti bi verjetno težko našli skupino, ki je ustvarila toliko izvirnih skladb in posnetkov ter nanizala toliko različnih nastopov – od čisto navadnih ljudskih zabav do radijskih in televizijskih oddaj ter turnej po vsaj treh celinah sveta. Prvih deset let so Štirje kovači garali na občasnih in rednih igranjih od Velenjskega jezera do Portoroža, potem pa jih je odkril takratni Radio Ljubljana. Šele po enajstih letih dokazovanja so leta 1965 izdali svojo prvo malo vinilno ploščo, ki jim je v hipu na široko odprla vrata v svet.

Krajša gostovanja so imeli po Nemčiji, Švici, Avstriji, Italiji in širši Jugoslaviji, kar trikrat pa so obiskali Kanado in Združene države Amerike. Vmes so igrali dobesedno v vsakem slovenskem kraju, posneli

44

Moja Slovenija / Junij 2009

blizu sedemsto izvirnih skladb ter samo za slovensko javno televizijo petindvajset samostojnih polurnih oddaj!

Kovači so dobri prijatelji Navajeni smo, da povprečen slovenski ansambel že v desetletju delovanja zamenja vsaj deset članov, Štirje kovači pa so pri tem izjema: če bi prešteli vse glasbenike, ki so v več kot pol stoletja igrali pri njih, bi se ustavili daleč pred številko dvajset. Samo aktualna zasedba, ki je dočakala polokrogli jubilej (harmonikar, pevec in vodja ter večinski avtor skladb Franc Šegovc, pevka Hermina Šegovc, klarinetist Polde Kranjc, trobentar Viktor Vrhovnik, basist Zdenko Zdovc, pevec Srečko Sedar ter kitarist in pevec Jože Sedar), vztraja nespremenjena že več kot petnajst let.

Praznovanje bo! Štirje kovači ponavadi praznujejo okrogle obletnice spomladi, in to skoraj po pravilu v domačem Slovenj Gradcu, dohodek od koncerta pa običajno namenijo kakšni dobrodelni organizaciji. Pričakovali smo, da bo tudi letos tako, a so manjše zdravstvene težave (pa pomanjkanje časa tudi!) premaknile praznovanje na jesen. »Takrat pa to moramo opraviti, že zaradi tega, da ne razočaramo svojih zvestih privržencev,« pravi neutrudni Franc Šegovc, ki se, potem ko se je njegov ansambel odločil le še za občasno, ljubiteljsko delovanje, veliko posveča pisanju skladb za najmlajšo generacijo slovenskih muzikantov.

Glasba iz preteklosti in za prihodnost »Šegovčev slog je tako izviren, da ga raz-

PESEM NAS ZDRUŽUJE

Mežurkasti Zupet

Na televizijskem snemanju blizu Kamnika, pred skoraj štiridesetimi leti. Z leve: Viktor Breznik, Tine Lakovšek, Polde Kranjc, Franc Šegovc, Jože Repnik.

»Na naslednji nastop smo se odpravili proti zahodu, v mesto Edmonton v provinci Alberta, ki je oddaljeno od Winnipega prek tisoč kilometrov. Predsednik tamkajšnjega slovenskega društva je bil Slavko Zupet, zelo zanimiv človek. Prisodil sem mu kakšnih petdeset let. Bil je zelo zgovoren, vedno dobre volje, šaljivec, kadil pa je ko Turek. Imel je še eno posebnost: neprestano je mežurkal*. Obrvi pa košate kot le kaj in zelo dolge!

In ko je mežurkal, so mu obrvi poskakovale gor in dol kot kakšni žmigalci. Kadar je govoril, je še hitreje mežurkal. Zanimivo ga je bilo opazovati, ko je ob pripovedovanju obrnil glavo v levo in pogledal bolj izpod čela. Takrat je mežurkal samo na levo oko in je poskakovala leva obrv, ko pa je glavo obrnil na desno, je poskakovala desna obrv,« opisuje Šegovc enega od kanadskih gostiteljev.

Po uspešnem nastopu je Zupet rekel, da bo prinesel v naše sobe še kaj mokrega, pa bomo še tam katero rekli. Njegova namera mi ni nič kaj prijala, saj smo še tisto dopoldne morali na pot in zvečer na nastop. Zato sva s Hermino po veselici hitro pobasala harmoniko, jo popihala v sobo in se zaklenila. Že čez nekaj minut se je zaslišalo cingljanje steklenic …

Okrog osmih zjutraj sem šel budit Kovače. Stopil sem na hodnik in videl, da so vrata ene od sob odprta. Mislil sem si, da so že vstali. Stopim bliže, pa vidim, da ležijo trije na posteljah še kar v noši in neodeti. Okno je bilo odprto, radiator zaprt, v sobi mrzlo kot v ledenici, zunaj pa minus trideset stopinj! Zbudim enega, drugega, tretjega in hitim spraševati, kaj se je tu dogajalo. Od mraza so drgetali kot kakšni vibracijski aparati, bledi so bili, kakor da bi od mrtvih vstali. Pravzaprav je bilo moje vprašanje nepotrebno, ko sem zagledal prazne steklenice piva, vina, viskija …, pa še neki drugi vonj je bil v sobi. »Veš, Franc, če bi mi samo pili, bi bilo čisto v redu, tako pa smo kadili tiste Zupetove cigarete. Vedno bolj vroče nam je postajalo, zato smo zaprli radiator, odprli okno …

Tako nebogljeni smo postali, da se še sleči nismo mogli več,« je tarnal Toni. Nenadoma sem zagledal našega mežurkeža, kako prihaja po hodniku ves nasmejan in svež ter že na daleč sprašuje svoje nočne družabnike, kako se kaj počutijo. »Ne sekirajte se, vse bo dobro, vidim pa, da niste vajeni mojih cigaret,« je še dejal ob slovesu.

(Iz knjige Franca Šegovca Naš pobej bo muzikant) *mežurkati, tudi mižurkati (glagol): mežikati

poznaš na kilometer,« je zadnjič skrivnost uspeha Štirih kovačev, ki pravzaprav igrajo v enaki sestavi kot nekdaj Avseniki, komentiral zaprisežen ljubitelj in poznavalec te glasbene zvrsti. Kako sta Franc Šegovc in njegova skupina resnično nekaj posebnega, izvemo tudi v njegovi knjigi z naslovom Naš pobej bo muzikant, ki jo je, danes 72-letnik, izdal pred dobrim desetletjem. Med več kot devetdesetimi kratkimi zgodbami iz bogatega »kovaško-glasbenega« življenja je tudi desetina takšnih, ki opisujejo doživetja Šegovca in njegovih glasbenikov na gostovanjih pri Slovencih, ki živijo zunaj meja domovine. Splača se jih prebrati!

Jože Galič Foto: arhiv ansambla

Zasedba, ki je dočakala 55-letnico. Z leve: Viktor Vrhovnik, Polde Kranjc, Hermina Šegovc, Franc Šegovc, Zdenko Zdovc, Jože Sedar, Srečko Sedar.

Moja Slovenija / Junij 2009

45

KULTURNA DEDIŠČINA objavljal med letoma 1921 in 1964. Zasnova in zamisel pešpoti tako temeljita na Trohovi pripovedi Spomin na Veliko noč in domače kraje v domovini, ki je prvič izšla v 30. številki Glasa naroda v New Yorku leta 1957. Pripoved je osredotočena na pot iz Babnega Polja do Goričic, ki jo je velikokrat prehodil v otroštvu in mladosti, zadnjič ob prvem obisku v domovini leta 1928.

Po poteh izseljenca Franka Trohe - Rihtarjevega Spomladi in v zgodnjem poletju, ko je narava še prav posebno lepa, se je mogoče udeležiti številnih spominskih pohodov in tematskih poti, ki jih širom po Sloveniji pripravljajo različna društva in posamezniki. 16. maja so v Babnem Polju na Notranjskem pripravili prav poseben spominski pohod, ki so ga poimenovali Po poteh izseljenca Franka Trohe - Rihtarjevega. Na prvem tovrstnem pohodu, ki je posvečen izseljencu, se je bilo mogoče podati po 18 kilometrov dolgi, nezahtevni, a razgibani poti ter občudovati naravno in kulturno dediščino tega koščka Notranjske.

Na sončno soboto, 16. maja, se je v Babnem Polju, kraju, ki je poznan po najnižji uradno izmerjeni temperaturi (kar –34,5º C), zbralo prek sto navdušenih udeležencev, da se podajo na prvi spominski pohod, ki so ga organizatorji (Športno društvo Planjava Babno Polje) poimenovali Iz Babnega Polja do Goričic - Po poteh izseljenca Franka Trohe - Rihtarjevega. Ideja o 18 kilometrov dolgi poti je plod domačinke Alenke Veber, daljne sorodnice Franka Trohe ter raziskovalke njegovega publicističnega dela.

Kdo je bil Rihtarjev?

Frank (France) Troha, po domače Rihtarjev,

46

Moja Slovenija / Junij 2009

se je rodil 15. maja 1894 v Babnem Polju.

Tik pred prvo svetovno vojno (1913) se je Troha kot 19-letni mladenič v želji po boljšem življenju odločil, da srečo poišče v Združenih državah Amerike, kar so v tistih časih storili mnogi njegovi sokrajani in Slovenci iz krajev, kjer je bilo življenje težko in kamor so prispele vesti o možnosti dobrega zaslužka v deželah onkraj Atlantika. Kljub težaškemu delu za zaslužek pa je bil Troha kot kulturni delavec ves čas tesno povezan s slovensko skupnostjo v ZDA. Želja po zapisovanju doživetij, opažanj in razmišljanj ga je kmalu pritegnila k sodelovanju s slovenskimi periodičnimi publikacijami v Ameriki. Svoje zapise je

Po poti naravne in kulturne dediščine Udeleženci pohoda so se najprej zbrali pri sveti maši v cerkvi sv. Nikolaja v Babnem Polju, kjer jih je blagoslovil tamkajšnji kaplan Aleš Tomašević. Nato jih je pot vodila mimo številnih arheoloških območij ter kar osmih cerkva (ene župnijske in sedmih podružničnih). Poleg lepot neokrnjene narave Notranjske so udeleženci lahko prisluhnili tudi pripovedi o zgodovini in kulturi tamkajšnjih ljudi, krajev in cerkva.

Med njimi velja še posebej omeniti cerkev sv. Jedrti v Nadlesku, ki kaže značilno mediteransko podobo. O njenem izjemnem lesenem stropu, ki šteje že skoraj tristo let, in freskah Tomaža iz Senja je pohodnikom spregovoril tudi župnik iz tamkajšnje župnije Stari trg pri Ložu Janez Kebe.

Za žejo in lakoto pohodnikov so vzdolž celotne poti skrbeli gostoljubni domačini, pa tudi glasbe in petja ni manjkalo – na poti so jih namreč spremljali člani Glasbene skupine Planinca iz Poljan nad Škofjo Loko. Pot so zaključili ob četrti uri popoldne v vasici Goričice ob Cerkniškem jezeru, kjer so si pohodniki ogledali s slamo krito pritlično zidano hišo s tramovnim stropom z letnico 1721 (pri Češnjevcu) ter se poveselili na dvorišču družine Mahne.

Naslednje leto (2010) se lahko po poteh Franka Trohe - Rihtarjevega podate tudi vi. Organizatorji prvega pohoda namreč zagotavljajo, da bo postal tradicionalen.

Pridružite se jim lahko tretjo soboto v maju!

EM Foto: Alenka Veber Izven organiziranega pohoda se za vodenje zaključenih skupin po poti lahko obrnete na člane Športnega društva Planjava Babno Polje, kontaktna številka 041/260-985.

POVZETEK V ANGLEŠČINI

Summaries reality, it looks almost unbelievable to us.

Slovenia became one of the states in the family of the European nations. It seems almost incredible, that Slovenia is now a member of NATO and European Union (EU) and it even presided over the EU, and accepted the common European currency. 18 years ago we had only a dream of all this.

INTERVIEW: M.Sc., Dimitrij Piciga, director of Slovenian Tourism Organisation (STO) Summer is almost here and with it long, hot holidays. Some of you have already made plans about where to go on holiday this year, while the others think only of the numbers and data of the economic crisis, recession, saving and how to stretch family income. Do you wonder what aeffect the world economic crisis will have on the tourist season in Slovenia? We talked about this with Dimitrij Piciga, director of Slovenian Tourism Organisation (STO), who said, among other things, »We remain optimistic about the announcements of this year`s tourist season. In comparison with the last year we predict the decline of a demand for 3 to 4%, what would be a good result, according to the general market situation.« THE TOPIC OF THE MONTH: The major Slovenia remembers its birth.

On the evening of the 25th of June in 1991 the Slovenian Parliament accepted and announced the fundamental Constitutional Charter of the independence and autonomy of Slovene republic. With this we obtained statehood for the first time in history – The Slovene State was born.

The way to it was long, though the most important decisions were accepted in the fairly short time known as the spring awakening. If we look at the circuitous path of Slovenia from its birth to today`s

A TALK TO THE FELLOW COUNTRYWOMAN AND COUNTRYMAN: Meta Lenarčič and Marjan Terpin Meta Lenarčič was first on the air in the Slovene language in 1991 to broadcast on the station Ethnic Community Radio 3ZZZ (Melbourne). Since then she has prepared one-hour broadcast every week and she has delighted her Slovene listeners in Australia. Mrs. Lenarčič was repeatedly rewarded for her long-term voluntary work on the radio and among countrymen in the Slovenian community as well as in the Slovenian religious centre. In 2006 she was honored by Zorko Pelikan, the then secretary of State of RS at the Office for the Slovenes in the Neighbouring Countries and Abroad. The same year she was delighted also at the award of the State of Victoria-Victoria’s Award for Excellence in Multicultural Affairs.

Marjan Terpin was born in 1940 in Števerjan on the Italian side of Goriška brda and attended elementary school in his hometown. He completed teacher`s training college in Gorica and then for a few years he worked in the official service.« I have been married for many years, I live in my native Števerjan and I hope to live here until my death. I have four children, six grandchildren, the firm (Import-export company Terpin S.P.), which my children manage now,« speaks about himself Mr. Terpin. Since his youth he has worked in various organizations, secular as well as political ones. Among others, he was secretary of Slovenian Catholic Educational Association in Gorica, Provincial Registrar of the party Slovenian Community in Gorica and then its regional presi-

dent for several years. He is also vice- president of Slovenian World Congress and a member of programming council of RTV Slovenia.

DO NOT OVERLOOK: Meetings of Slovenes from the world and the homeland Also this year’s summer offers many possibilities, so we, the Slovenes from the homeland of the world, meet again. On July the 2nd you can attend a traditional AllSlovene meeting in the National Assembly, organized by the National Assembly commission for the relations with Slovenes Abroad and across the world. On July the 4th you can go to Šmarješke Toplice, where the Emigrant Society of »Slovenia in the world« prepares the 16th Camp of Slovenes Abroad or you could go to Kromberk at Nova Gorica, where the Slovene Emigrant Association (Slovenska izseljenska matica) will organize Meeting in My country. On Sunday, the 2nd of August you can attend the pilgrimage of the three Slovenias on Svete Višarje, prepared by the Rafael Society, that happened 21 times in a row this year. Much will be happening for the young as well. Besides the summer schools of the Slovene language you can participate in the 2nd Višarski dnevi (Višarje Days), that will take place from the 30th of July to the 2nd of August, organized by the Rafael Society and entitled »My roots«. This year the Slovenian World Congress is arranging a children`s camp for the 13th year in a row. It will be held from the 1st to the 8th of August in the holiday homes of the Centre of school and after-school activities near Ptuj. Welcome! You will glad you came!

AK

Moja Slovenija / Junij 2009

47

POVZETEK V ŠPANŠČINI

Sumario de este número fueron tomadas en el corto lapso del despertar primaveral. Si miramos el camino recorrido de Eslovenia desde su nacimiento hasta la actual mayoría de edad, casi no lo podemos creer. Ocupa un lugar en la familia de las naciones europeas. Es miembro de la OTAN y de la Unión Eslovena, a la que también presidió. Adoptó como propia la moneda europea, el euro.

Y podríamos seguir enumerando. Hace dieciocho años sólo podíamos soñar.

ENTREVISTA: Mag. Dimitrij Piciga, director de la Organización turística eslovena Estamos a las puertas del verano y con él llegan los días calurosos. Algunos ya hicieron sus planes para veranear, otros hacen cálculos, piensan en los datos de la crisis económica y la recesión, en cómo ahorrar y disponer de las entradas familiares. ¿Y cómo influirá la crisis económica mundial en la temporada turística eslovena?

De ello conversamos con el director de la Organización turística eslovena (STO) Dimitrij Piciga, que entre otras cosas dijo: “Mantenemos el optimismo de los pronósticos para la actual temporada turística. En comparación con la temporada del año pasado estimamos una baja del tres al cuatro por ciento, que para las condiciones generales del mercado sería un buen resultado.”

EL TEMA DEL MES: La Eslovenia con mayoría de edad recuerda su nacimiento Al anochecer del 25 de junio de 1991 el parlamento esloveno aprobó y proclamó mediante su carta constitucional la soberanía e independencia de la República de Eslovenia. Por primera vez en la historia fuimos estado – nació el estado esloveno. Largo fue el camino a recorrer, a pesar de que las decisiones más importantes

48

Moja Slovenija / Junij 2009

DIÁLOGO CON COMPATRIOTAS: Marta Lenarčič y Marjan Terpin Marta Lenarčič se hizo oir por primera vez en esloveno por las ondas radiales de la Ethnic Community Radio 3ZZZ (Melbourne) en 1991. Desde entonces y hasta la actualidad prepara semanalmente audiciones de una hora para alegrar a sus escuchas eslovenos en Australia. Por sus largos años de desinteresada labor en la radio, en la asociación y en la comunidad religiosa local la sra. Lenarčič recibió varias condecoraciones. Entre otras en el año 2006 recibió el reconocimiento del entonces secretario de estado para los eslovenos en el exterior Zorko Pelikan. El mismo año se alegró del reconocimiento hecho por el estado australiano de Victoria que le otorgó el »Victoria’s Award for Excellence in Multicultural Affairs.« Marjan Terpin nació en 1940 en Števerjan, en el Collio (la parte italiana de Goriška brda). Allí cursó sus estudios primarios, en Gorica finalizó los estudios secundarios con orientación docente y trabajó algunos años en dependencias estatales.

“Hace muchos años que estoy casado, vivo en Števerjan, mi lugar de nacimiento y espero vivir aquí hasta mi muerte. Tengo cuatro hijos, seis nietos, una empresa (Importación y exportación Terpin S.p.A.), que ya dirigen mis hijos,” dice de sí el sr.

Terpin. Desde su juventud es miembro activo de diversas asociaciones, tanto civiles como políticas. Entre otros cargos ocupó el de secretario de la Unión de asociaciones católicas de Gorica (ZSKP); fue

secretario regional para Gorica del partido Slovenska skupnost y más tarde varios años su presidente regional. También es vicepresidente del Congreso mundial esloveno y miembro del concejo de programación de RTV Slovenija.

PARA AGENDAR: Encuentros de eslovenos Este verano también hay muchas oportunidades para que los eslovenos de todo el mundo podamos reunirnos. El 2 de julio pueden participar del tradicional Encuentro de todos los eslovenos en el parlamento esloveno, preparado por la Comisión del mismo para las relaciones con los eslovenos en zonas limítrofes y del mundo. El 4 de julio pueden visitar las termas Šmarješke toplice, donde la Asociación Slovenija v svetu prepara su 16o tabor-encuentro. O visitar Kromberk en las cercanías de Nova Gorica, donde la Asociación Slovenska izseljenska matica organiza Srečanje v moji deželi. El domingo 2 de agosto es la peregrinación de las tres Eslovenias a Svete Višarje, la 21a que organiza Rafaelova družba. Los jóvenes también tienen mucho para elegir. Además de los cursos de verano de idioma esloveno pueden optar por los Días de Višarje que organiza por segunda vez Rafaelova družba desde el 30 de julio al 2 de agosto bajo el título de Mis raíces? El Congreso mundial esloveno organiza la 13a edición de su campamento para niños. Esta vez se desarrollará en el Center šolskih in obšolskih dejavnosti en las cercanías de Ptuj. ¡Vengan, no se arrepentirán!

JB

IM MEMORIUM

Gustav Zupan Trbovlje–Ljubljana (1926–2009)

Usoda je hotela, da je Gustav Zupan umrl v Sloveniji, tam, kjer je bil pred 83 leti tudi rojen. S Slovenijo je bil vseskozi močno povezan. Čeprav je večino življenja preživel izven nje, je zanjo storil ogromno, več kot večina Slovencev, ki v njej živimo. Kot vojaški starešina je bil svoji službi predan tako, da je kot podpolkovnik Jugoslovanske ljudske armade s čisto vestjo stopil v

zasluženi pokoj. Nova tiskarna je njegov otrok. Na položaj direktorja vojaške tiskarne je bil ponosen, še veliko bolj pa na izdelke te tiskarne. Življenje v Splitu, ob morju, ga je opredelilo za večno. Ponosen je bil na vse pomorske karte in druge izdelke, ki jih je njegova tiskarna tiskala.

V pokoju je našel nov izziv – povezovanje Slovencev v Splitu in okolici. Bil je eden od ustanovnih članov društva Triglav.

Odlično se je ujel z ekipo pobudnikov in prizadevnih članov društva v Splitu. Njegova nikoli izrečena želja »biti kulturni animator« v najžlahtnejšem pomenu besede med Slovenci v Splitu in Dalmaciji se je kmalu uresničila. V Slovenski izseljenski matici smo ob ustanovitvi društva Triglav začutili močan kulturni naboj društva.

Vedeli smo, da je to posledica Gustijeve neomajne zvestobe slovenstvu. Prisotni smo bili na mnogih, da ne rečem vseh kulturnih praznikih v Splitu. Vsako leto konec januarja nas je prevevala prijetna nestrpnost, ali nas bodo Slovenci iz Splita povabili na svoj kulturni praznik. Vedno

smo uživali ob bogatem kulturnem programu, katerega oče je bil Gusti.

Vsak obisk v Ljubljani je izkoristil za razpravljanje o posameznih temah, ki so ga zanimale. Društvo Triglav je bil njegov otrok.

Kot smo ga videli mi v Ljubljani, nikoli ni hotel prevzeti najvidnejših vlog, nikdar pa se ni odrekel skrbi za slovensko kulturo.

Smrt je prišla hitro, da skoraj ne moremo dojeti. Lani poleti sem se nameraval odzvati njegovemu stalnemu vabilu, »da ga pridem pogledat v Splitsko«. Po ogledu Škripa in vtisa, ki so ga Bračani pustili v Čilu, sem naletel na primerjavo s Slovenci v Splitu in se odločil, da obiščem Gustija v njegovi Splitski. Žal ga prav tisti večer ni bilo doma. »Nič ne de, ga bom obiskal prihodnje leto,« sem si takrat govoril.

Ko bom stal ob grobu v Splitski, bom vedel, da stojim ob grobu velikega Slovenca, ki je ljubil morje in Slovenijo.

Sinovoma in ženi ter članom SKD Triglav Slovenska izseljenska matica izreka iskreno sožalje.

Janez Rogelj

pisem, v katerih mi je sporočala, kako z Lojzetom v svoji rojstni vasici Gibini preživljata svojo jesen – predvsem obdana z rožami okoli svojega doma, ki jih je Marija vedno tako ljubila in zanje skrbela.

Nekajkrat smo se z njo in Lojzetom tudi slišali po telefonu, obljubila sem jima, da ju bom obiskala, a me je usoda prehitela in poskrbela, da se z Marijo v domovini nisva uspeli srečati – najino zadnje srečanje je bilo v Sydneyju, pred mojim odhodom v Slovenijo, leta 2002 (kmalu zatem sta se vrnila tudi Marija in Lojze).

Lansko leto sta bila Marija in Lojze v akciji Ljudje odprtih rok, ki jo pripravlja revija Naša žena, nominirana za dobrotnika leta 2008. Ob tem je Župan Razkrižja Stanko Ivanušič med drugim dejal, da sta Marija in Lojze Košorok občana, ki si ju v svojem okolju želi imeti vsak župan, saj sta

že kar prva leta po vrnitvi iz Avstralije (po letu 2000) v prostorih nove knjižnice in čitalnice organizirala bogato razstavo o kulturno-društveni dejavnosti slovenskih izseljencev v avstralskem Sydneyju. Razstavljenih je bilo več kot 70 fotografij. Marijine narodne noše (sešite še v Avstraliji) pa krasijo preddverje razkriškega doma kulture kot večen spomin na njeno požrtvovalno in težko delo. Naj počiva v zasluženem miru! Kakšni so bili načrti Marije in Lojzeta, da bi še bolj oplemenitila kulturo tega kraja in prikazala delo Slovencev po svetu, je pred nekaj meseci v svojem članku v Naši ženi lepo opisala Tanja Pirš. Preberete si ga lahko na Stičišču.

Mariji v spomin in Lojzetu v globoko sožalje, z lepimi spomini na skupaj preživete urice v Sydneyju, Stanka Gregorič

Marija Košorok Gibina, Slovenija (1924 - 2009)

Še pred kratkim sem v Maribor prejela nekaj Marijinih na roko napisanih, dolgih

Moja Slovenija / Junij 2009

49 49

FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI

Pipa iz Grebenčeve zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju Les, kovina. Javornik/Gorenjska, iz obdobja okoli leta 1840 Ob koncu 18. in v 19. stoletju je bilo izdelovanje rezljanih in različno okrašenih lesenih pip domača obrt zlasti v Bohinju, na Gorjušah, v Moravčah in Poljanah v Poljanski dolini. Prodajali pa so jih predvsem po Kranjskem, Koroškem, Istri, Dalmaciji pa vse do Anglije in Amerike. Obrt se je ohranila na Gorjušah, kjer so piparji razvili oblikovno tipologijo pip, od čeder, vivčkov, fajf s stolpičem do furmanskih fajf višnaric. Tipološko ali tehnološko sicer niso posebnost, vendar jim daje kombinacija oblike, motivov, kompozicije in razmerja okrasa z obliko poseben pečat in drugačnost v primerjavi z ostalimi evropskimi izdelki.

V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani hranimo poleg lesenih gorjuških pip še vrsto pip iz drugih materialov in svojstvenih likovnih izrazov. V 18. stoletju so na Slovenskem prišle v navado poleg lesenih pip še pipe iz morske pene in kamenine, v kalupih oblikovane glinaste in porcelanaste pipe. Posebej mikaven videz so pipe pridobile z uporabo različnih okrasnih tehnik: rezljanje, inkrustacija z biserno matico, inkrustacija medeninaste ali srebrne žice, prešanje, tolčenje, perforiranje, graviranje kovinskih delov in oblikovanje s spiralno žico. Poslikavali so le porcelanaste pipe. Bogata zbirka raznovrstnih pip, ki jih hrani Slovenski etnografski muzej, šteje 23 predmetov.

Bojana Rogelj Škafar Slovenski etnografski muzej

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče.

50 50

Moja Slovenija / Junij 2009

KRIŽANKA ZGODBA

Nagradna križanka

Geslo iz tokratne številke nam pošljite do do 20. julija na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija in se potegujte za knjižno nagrado, ki jo podarja Založba DZS. Pravilno geslo aprilske številke se glasi ID Slovenija v svetu združuje Slovence doma in po svetu. Žreb je prinesel srečo gospe Mariji Jazbec iz Münchna (Nemčija), ki prejme knjižno nagrado. Podarja jo Izseljeniško društvo Slovenija v svetu. Celotno rešitev križanke si lahko ogledate na naši spletni strani www.MojaSlovenija.net. Čestitamo!

Moja Slovenija / Junij 2009

51

Pipa (les, kovina. Javornik/Gorenjska, iz obdobja okoli leta 1840; Slovenski etnografski muzej)