Moja Slovenija marec 2009

Moja

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Marec 2009, številka 3

Slovenija INTERVJU

Štefka Drolc, igralka TEMA MESECA

Planica - snežna kraljica USPEŠNI ROJAKI

Janez Merčun, Ženeva SLOVENCI V ITALIJI

Za letos vrnjeno to, kar je Italijanski parlament mislil odvzeti (NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE

Človek OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE

Provincia Sclaborum SLOVENSKE DOMAČIJE

Pleteršnikova domačija v Pišecah

www.MojaSlovenija.net

KORISTNI NASLOVI I. Pridobitev državljanstva: Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vstopna_stran/ za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_postopek_pridobitve_ in_prenehanja_drzavljanstva Telefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: drzavljanstvo-dunz@gov.si II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/ pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: ssj.mnz@gov.si

1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite) Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Železna cesta 14, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 430 28 10 Fax: +386 (0)1 478 22 96, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si 2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Predsednik: Miro Petek Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si 3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence) Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci. euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: ssj.mnz@gov.si III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričeval Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Direktorat za znanost in visoko šolstvo, Oddelek za priznavanje izobraževanja Spletna stran: www.mvzt.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: naric.mszs@gov.si

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si

IV. Zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: info@ess.gov.si V. Ministrstvo za šolstvo in šport Odgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita Steiner Telefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: melita.steiner@gov.si VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani: www.vlada.si VII. Reševanje stanovanjskega vprašanja Ministrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor, Sektor za stanovanja in urbana zemljišča Spletna stran: www.sigov.si/mop Telefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: gp.mop@gov.si Stanovanjski sklad Republike Slovenije Spletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.si Telefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si

5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: tajnik@zdruzenje-sim.si 6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu) www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Fax: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče.

UVODNIK

Sedem idej za našo prihodnost Edvard Vrtačnik, založnik revije Moja Slovenija Danes je »kriza« največkrat izrečena beseda na Zemlji. In ne vedno skupaj s pridevnikom finančna, ampak tudi z ekološka, družbena, prehranska, gospodarska, lepotna, kulturna …

K temu bi dodal tudi izseljensko krizo, ki se odraža v zmanjševanju števila Slovencev in tistih, ki se imajo za Slovence nasploh, usihanju domovinske pripadnosti in znanja slovenskega jezika. Tudi ta kriza, tako kot ostale, ne obstaja od lanskega leta, temveč že, odkar smo se Slovenci odločili, da je drugje lepše in bolje, ter se odpravili čez mejo, ki so jo narisali državniki.

Izseljenska kriza pa je drugačna z zornega kota Slovencev zunaj meja domovine in nas na tej strani meje. Drugačen pogled imajo naši starši, dedki, obremenjeni s svojimi spomini, in mi mladi, ki sta nas zasužnjila globalizacija in sodobni svet. Vsem nam pa je skupno eno.

Nenehna kriza. Pa pustimo pretekle izkušnje in pojdimo v sedanjost. Mladi na preseljevanje, izseljevanje ali kakšno drugo migracijo gledamo kot na normalen družbeni pojav, ki se pojavlja dandanes. Sosedova hči je lani šla na študij v Belgijo, podjeten znanec pa je odprl že drugo podjetje onstran luže in ga prav tako že lep čas ni doma. Opravljiva soseda pa ve povedati, da se ne bo kmalu vrnil, če sploh. Svet se povezuje, razdalje se krajšajo, jezik ni več ovira in Slovenci se izgubljamo v množici narodov, ki migrirajo s tako hitrostjo in obsegom kot še nikoli. In prav to migracijo bi morali Slovenci izkoristiti v svoj prid. Mogoče kar na tak način, ki so ga v svojih glavah že davno osvojili naši nekdanji bratje: Ves svet je naš. In je res, če ga kot takšnega jemljemo in se ne zapiramo v politično določene meje. Slovenci smo prav na vseh celinah. Se združujemo in povezujemo, izseljujemo in prihajamo domov, pa čeprav vse redkeje. Vedno bolj in vedno iz različnih razlogov.

In kje je priložnost? Vsi Slovenci bi morali izkoristiti sredstva, ki so omogočila globalizacijo, da se povežemo in zadihamo kot en, celovit, duhovno in jezikovno povezan narod. Tak, ki drži skupaj in mu ni vseeno za drugega.

Sodobni, mladi Slovenci, željni znanja, napredka in povezovanja, ki odhajajo v svet, so lahko nova povezovalna sila vseh Slovencev. Ti imajo znanje in željo izkoriščati sodobne načine komuniciranja in premagovanja razdalj. Toda skupnost, ki ji pravimo slovenski narod, smo vsi Slovenci, ne glede na to, kje živimo.

Naj vam predstavim nekaj realnih predlogov povezovanja: 1. Ustanovimo vseslovensko skupnost na Facebooku.

2. Poskrbimo, da bo dan državnosti res praznik vseh Slovencev, ki ga bodo spoštovali in praznovali tudi v tujini.

3. Podarimo vsakemu Slovencu zunaj meja brezplačno slovensko zastavo in Prešernove sonete.

4. Uvedimo organizirano in brezplačno učenje slovenščine na daljavo (dopisni tečaji, spletni tečaji …).

5. Ustanovimo vseslovenski nepolitični gospodarski forum, ki bi povezal vse gospodarstvenike, ki živijo v tujini. Namen je povezovanje, izmenjava idej, izkušenj, denarja, kadrov.

6. Posebej podprimo slovenske skupnosti v tujini, ki imajo več kot 50 odstotkov članov, mlajših od 30 let.

7. Vsem, ki živijo dlje časa v tujini, podarimo elektronski naslov ime.priimek@slovenija.si.

Verjamem, da imate tudi vi kar nekaj idej. Pošljite mi jih na moj naslov edvard.vrtacnik@otroci.si in verjamem, da lahko kakšno skupaj z vami uresničimo tudi mi pri reviji Moja Slovenija.

Mogoče pa bi kar začeli s Facebookom …

Vesel bom vašega odziva. Se slišimo!

Moja Slovenija / Marec 2009

Zgodba z naslovnice Slovensko morje je v februarju gostilo prav posebnega gosta - 12-metrska kita grbavca, ki ga pri nas pred tem še niso zasledili, v Sredozemlju pa le petkrat. Prav zato je bil grbavec prava senzacija in je na obalo privabljal številne radovedneže, ki so ga želeli ujeti v svoje fotoaparate. Tistim, ki to ni uspelo, so oko kamere raje preusmerili na obalna mesta. Na fotografiji je tako ujet delček Pirana.

Moja

2 5 8 12 14 16 17 18 19 20 21 22 24 26 28 31 32 34 36 38 41 44 46 47 48 49 50 51

KORISTNI NASLOVI DOGODKI V FEBRUARJU NA KRATKO INTERVJU: Štefka Drolc, igralka TEMA MESECA: Planica – snežna kraljica SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI NA KOROŠKEM SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES RAFAELOVA DRUŽBA ID SLOVENIJA V SVETU IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM OBISKALI SMO: Med Slovenci v Švici PISALI STE NAM KOLEDAR PRIREDITEV USPEŠNI ROJAKI: Janez Merčun KNJIŽNA POLICA (NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE S KNJIGO V SVET MLADI MLADIM OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE SLOVENSKE DOMAČIJE ZA SLOVENSKO MIZO PESEM NAS ZDRUŽUJE ŠPORT POVZETEK V ANGLEŠČINI POVZETEK V ŠPANŠČINI Z ZBIRKE SEM KRIŽANKA

Slovenija

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine Izdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Izvršna urednica: Erika Marolt, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Barbara Cerkvenik, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, Fotografija na naslovnici: Janez Dolinar V rubrikah Uvodnik, Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

INTERVJU:

Štefka Drolc, igralka Letošnja dobitnica Prešernove nagrade za življenjsko delo Štefka Drolc sodi med deset najboljših igralk, odkar obstaja slovensko gledališče. V svoji bogati igralski karieri je upodobila vrsto likov, od nežnih in vedrih mladenk do izrazito karakternih vlog iz klasičnega in sodobnega dramskega repertoarja ter tudi iz komedij in grotesk. Več o njenem življenju in delu si lahko preberete na straneh od 8 do 10.

TEMA MESECA:

Planica – snežna kraljica Le kateri Slovenec ne pozna Planice? Ta dolina pod Poncami vsako leto privablja številne vrhunske smučarske skakalce ter ostale športne navdušence iz celega sveta, saj poleg smučarskih poletov predstavlja tudi prvovrstni slovenski in svetovni zimski športni praznik. Letošnji finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki bo potekalo konec marca, naj bi si ogledalo preko 55.000 ljudi. Več na straneh od 10 do 13.

USPEŠNI ROJAKI:

Janez Merčun, Ženeva Janez Merčun iz Ženeve je ime, ki ga tamkajšnji Slovenci izgovarjajo s spoštovanjem. Razen redkih starejših članov ga nihče ne pozna, govori pa se, da je zelo bogat. V 15 letih ni prišel na nobeno slovensko srečanje, a je vseeno vsako leto nakazal visok znesek na tekoči račun društva. »Nisem tako skrivnosten, kot se misli.

Samo grozno sem bil zaposlen,« je med drugim v pogovoru, ki si ga lahko preberete na straneh od 28 do 30, povedal gospod Merčun.

SLOVENCI V ITALJI:

Milijon izrednih sredstev potrjen S predstavnikoma slovenskih krovnih organizacij v Italiji Rudijem Pavšičem (SKGZ) in Dragom Štoko(SSO) smo spregovorili o aktualni zamejski problematiki, s katero so soočajo Slovenci v Italiji, med drugim tudi o odloku italijanske vlade, s katerim slovenski manjšini letos le pripade milijon evrov izrednih sredstev. Več na straneh 14 in 15.

DOGODKI V FEBRUARJU NA KRATKO

Pregled dogodkov v februarju Teden dni pred kulturnim praznikom so v Vrbi pripravili recitacijo Prešernovih del, ministrica pa je obljubila, da bodo pesnikovo hišo zaščitili kot spomenik državnega pomena. V Vrbi so hkrati odprli tudi razstavo v čast Janezu Bleiweisu.

Veliko priznanje veleposlaniku Janezu Lenarčiču iz Ljubljane. Francoski veleposlanik pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Eric Lebedel je pred kratkim Lenarčiču podelil francosko odlikovanje legije časti v rangu officier. Francoski veleposlanik je Lenarčiča označil za velikega prijatelja Francije, ki je že med študijem pokazal veliko zanimanje za francosko literaturo in kulturo. Poudaril je, da je Lenarčič v vsej svoji karieri, od položaja na stalnem predstavništvu Slovenije pri ZN v času članstva Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov do funkcije državnega sekretarja za evropske zadeve med slovenskim predsedovanjem EU, razvijal in podpiral evropske vrednote in demokracijo. Lenarčič je od julija 2007 direktor urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR).

Slovenska politika je enotna glede meje s Hrvaško.

Premier Borut Pahor je večkrat poudaril, da brez umika spornih dokumentov Hrvaška ne bo dobila slovenske podpore v pogajanjih z EU. Z njim se strinja tudi Janez Janša. Pojavljajo se različni predlogi, kako razrešiti zadevo, a se vedno eden izmed dveh s tem ne strinja.

Državni zbor je 14. februarja ratificiral protokol o vstopu Hrvaške v zvezo Nato.

Za je glasovalo 75 poslancev, 11 pa jih je bilo proti.

V državni zbor je bil vloženih 2500 podpisov za začetek postopka za razpis referenduma proti vstopu Hrvaške v Nato in EU. V DZ sta jih 16. februarja vložila Zavod 25. junij in Stranka slovenskega naroda (SSN). V noti je zapisano, da je imela Slovenija ob osamosvojitvi dostop na odprto morje, da je nadzirala celotni Piranski zaliv, zaselke na levem bregu Dragonje in ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi, na kar Hrvati ne pristajajo.

Poslanci v DZ so 18. februarja na izredni seji s 65 glasovi za podprli razširjen sklep o zaščiti slovenskih interesov pri vstopu Hrvaške v Nato s tekstom: »Zaradi zaščite slovenskih interesov ob pristopanju Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi Slovenija opozarja, da zavrača poskuse kršitve ozemeljske celovitosti Slovenije ter spreminjanje stanja na kopnem in na morju na dan 25. 6. 1991.« Hrvaška se je takoj odzvala: stališče Slovenije je neresnično.

Marjan Podobnik se je z izjavo DZ strinjal in odstopil od pobude za referendum, zunajparlamentarna Stranka Slovenskega naroda pa je še naprej vztrajala na zbiranju podpisov za referendum. SSN bi od referenduma odstopil, le če bi DZ v sklep zapisal vsaj še dve točki: da mora Hrvaška v določenem času odstraniti mejni prehod Plovanija in nadzorno točko pri Hotizi. Tako je moral predsednik državnega zbora Pavel Gantar določiti rok, do katerega morajo pobudniki za referendum o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato zbrati 40.000 podpisov – 35-dnevni rok je začel teči v petek, 20. februarja, in se bo iztekel 26. marca.

24. februarja sta se na Mokricah sešla premierja Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Ivo Sanader.

Predsednika vlad sta se srečala na sestanku, ki je bil zgolj informativne narave in je bil namenjen predvsem vzpostavljanju dialoga. Stališče, kako reševati mejni spor med obema državama, pa ostaja tudi po srečanju

premierjev nespremenjeno. Slovenija podpira predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za mediacijo, medtem ko Hrvaška vztraja pri mednarodnem sodišču in meni, da bi morala najprej delo dokončati mešana komisija pravnih strokovnjakov.

Vlada je s sindikati javnega sektorja dosegla dogovor o varčevanju. Tako bodo javnofinančni odhodki v tem letu nižji za okoli 100 milijard evrov. Vlada je sprejela tudi rebalans proračuna, ki predvideva za 1.133 milijonov evrov primanjkljaja.

Ministrstvo za notranje zadeve je začelo izdajati odločbe t. i. izbrisanim.

Ministrica Katarina Kresal se zaradi tega sooča z interpelacijo, ki jo je zoper njo vložila poslanska skupina SDS. Po poročanju RTV Slovenija ji v največji opozicijski stranki očitajo neuresničevanje 8. točke odločbe ustavnega sodišča, zlorabo ministrstva za politične namene, ignoriranje izidov referenduma o “tehničnem” zakonu o izbrisanih, ustvarjanje neenakosti pred zakonom in očitno ogrožanje sistema javnih financ. Koalicija Kresalovo pri urejanju statusa izbrisanih podpira, podporo pa ji je izrazil tudi predsednik vlade Borut Pahor.

Inflacija v februarju je bila 0,5-odstotna, letna inflacija pa je tako 2,1odstotna. Zmanjšala se je tudi gospodarska rast, ki na letni ravni znaša 4,9 odstotka.

Prva SOS-trgovina s hrano za reveže, ki prejemajo mesečno manj kot 500 evrov, naj bi bila v ljubljanski Šiški odprta v marcu. Hrana bo tukaj do 70 odstotkov cenejša, nakupi pa bodo možni s posebno kartico in z omejeno vsoto mesečno (govori se, da do 60 evrov). Ostali dve taki trgovini naj bi bili odprti še v Mariboru in Murski Soboti.

Moja Slovenija / Marec 2009

DOGODKI V FEBRUARJU NA KRATKO Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je odločil, da se večina pokojnin februarja poveča za 2,9 odstotka, nekatere pa 3,5 odstotka.

Iskani poklici v Sloveniji: strojni inženirji, programerji, tehniki s področja elektrotehnike, telekomunikacij, strojništva. Več možnosti za zaposlitev pa bodo imeli v bodoče tudi strokovnjaki s področja prava, financ in računovodstva, predvsem pa zdravniki in medicinske sestre.

Tuji lastniki podjetij v Sloveniji v zadnjih letih v podjetjih puščajo vse manjše deleže ustvarjenih dobičkov, kažejo najnovejši podatki Banke Slovenije. Konec leta 2007 so od ustvarjenih dobičkov reinvestirali le še 8,4 odstotka dobička oziroma 39,3 milijona evrov, podoben trend pa se je nadaljeval tudi v prvih devetih mesecih minulega leta. Zato v Banki Slovenije opozarjajo, da utegne »nadaljevanje rasti izplačil dobičkov tujim lastnikom vplivati na razvojno naravnanost tovrstnih podjetij in njihovih lastnikov«.

Bivši JLA-ovci bi radi višje pokojnine in odškodnine. Predsednik RS Danilo Türk je prejel pismo skupine generalov, častnikov in podčastnikov nekdanje JLA, v katerem predlagajo različne rešitve lastnih pokojninskih vprašanj, kljub temu da so kot pripadniki Jugoslovanske ljudske armade med desetdnevno vojno v Sloveniji delovali proti njej in da že prejemajo osnovne pokojnine. Predsednik teh zahtev ni podprl, »ker ti leta 1991 niso prispevali k samostojnosti in neodvisnosti naše države«.

Brez dokončnega dogovora o žrtvah vojnega nasilja. Predsedniki vseh sedmih parlamentarnih strank so v začetku februarja na skupnem sestanku v DZ razpravljali o koalicijski noveli zakona o žrtvah vojnega nasilja. Po sestanku je Borut Pahor povedal, da se stranke še vedno ne morejo sporazumeti glede šestega člena novele.

Moja Slovenija / Marec 2009

Osebni podatki šele deset let po smrti. Po slovenski zakonodaji so občutljivi osebni podatki javno dostopni šele 75 let po svojem nastanku. Če je znan datum smrti osebe, na katero se podatki nanašajo, pa so ti javnosti na voljo šele deset let po smrti. Arhivsko gradivo, ki vsebuje za državo občutljive podatke, pa je mogoče uporabiti najpozneje 40 let po nastanku.

Osebne podatke je sicer mogoče kopirati samo za zakonite namene, in še to samo, če je možno naknadno ugotoviti, kdaj in zakaj so bili podatki uporabljeni ter kdo je to storil.

Mariborski župan Franc Kangler je na srečanju z novinarji, ki je bilo posvečeno evropskemu kulturnemu projektu Maribor, evropska prestolnica kulture leta 2012, ponovno zatrdil, da vsa dela na projektu potekajo nemoteno. Kar pa se tiče Zimske univerzijade 2013 v Mariboru, pa ima vlada časa do 31. marca, ali bo ta projekt podprla ali ne – trenutno meni, da je predrag.

Razstava slovenskih impresionistov v Narodni galeriji se je zaključila.

Razstavo, ki je bila na ogled od 23. aprila 2008 do 15. februarja 2009, je obiskalo več kot 100.000 obiskovalcev.

Prekmurje se je predstavilo. V razstavišču Pokrajinskega muzeja in Galeriji v Murski Soboti bo od 5. februarja do 5. aprila odprta razstava Umetnine iz Prekmurja: od romantike do modernizma. Predstavitev čez 80 izbranih znanih in neznanih umetnin z območja današnjega Prekmurja naj bi prispevala k izoblikovanju bolj verodostojne umetnostne podobe te pokrajine od romanike do modernizma.

Zmagovalec letošnjega slovenskega tekmovanja za evrovizijsko popevko je kvartet Quartissimo s hrvaško pevko iz Opatije Martino Majerle. Zasedba bo s skladbo Love Simphony nastopi-

la na evrovizijski popevki, ki se bo letošnjega maja odvijala v Moskvi.

Blejsko jezero je nominirano kot eno izmed sedmih svetovnih čudes narave. Blejsko jezero se tako med 261 nominiranimi naravnimi znamenitostmi iz celega sveta poteguje za ta prestižni naziv. Kako se bo uvrstilo to naše prelepo slovensko jezero pa bo mogoče izvedeti letošnjega julija.

V Sloveniji je zaščitenih 31 pridelkov in živil.

Med zaščitenimi živili je v Sloveniji (končno) tudi kranjska klobasa.

Slovenija je tako zaščitila že 31 pridelkov in živil, med njimi kraški pršut, štajersko prekmursko bučno olje, jajca izpod Kamniških planin, ptujski luk, kranjsko klobaso, vipavsko panceto in vipavsko salamo. Zaščiteni so tudi nanoški sir, tolminc, mohant, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, kraški ovčji sir, piranska sol in namizne oljke Slovenske Istre. Pet izdelkov, med njimi idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica, je zaščitenih z zajamčeno tradicionalno posebnostjo.

Ljubljanska tržnica ni več spomenik, tako se je odločila nova ministrica za kulturo Majda Širca.

Pred kratkim ustanovljeno Združenje montessori Slovenije je 1. februarja v Zavodu Antona Martina Slomška v Mariboru pripravilo prvi slovenski kongres pedagogike montessori. Ta spada med svetovno najbolj poznane in priznane metode posebnih pedagoških načel. Na prvi pogled metodo prepoznamo ob umirjenosti otrok in individualnemu pristopu, pa tudi po tem, da se otroci v vrtcu sami od sebe s pomočjo ponujenega materiala naučijo pisanja in branja ter računanja. Bistvo metode montessori pa je predvsem učenje za življenje. Otrok dela v ozračju spoštovanja, svobode in odgovornosti.

DOGODKI V FEBRUARJU NA KRATKO / ZABELEŽILI SMO Radio Ognjišče bo 28. novembra letos praznoval 15-letnico delovanja, v sklopu praznovanj je v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano priredil tradicionalno Pustno sobotno iskrico. Prireditev je bila povezana s pustnim plesom in dobrodelnostjo, izkupiček pa bodo namenili za izgradnjo učilnice v Paragvaju.

Glasbena šola Kranj praznuje 100-letnico. V ta namen bodo celo leto pripravljali številne koncerte, glasbene nastope, okroglo mizo, zbornik, razstavo ... Slavnostna akademija bo oktobra.

Obletnica smrti dr. Janeza Drnovška. Predsednik republike Danilo Türk je 23. februarja

po položitvi cvetja na grob pokojnega predsednika Janeza Drnovška dejal, da ga ohranja v spominu »kot politično osebnost žlahtnega pragmatizma, kot človeka, ki je znal realistične cilje politike in našega razvoja povezati z nujnostmi iskanja sporazuma med političnimi silami ter v tem poiskati vizije za naprej«.

KAM

Daritev pomladi Letošnja Prešernova proslava na predvečer slovenskega kulturnega praznika v Cankarjevem domu s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada je bila naslovljena Daritev pomladi (Ver sacrum). Letos so bila imena Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada do slovesne podelitve nagrad skrivnost. Upravni odbor Prešernovega sklada, ki mu od lani predseduje Jaroslav Skrušny, se je odločil za objavo imen šele na slovesni podelitvi nagrad. Dobitnika velikih Prešernovih nagrad za življenjsko delo sta igralka Ana Štefanija Drolc in slikar Zmago Jeraj.

Kot izhaja iz utemeljitve nagrade, pomeni Prešernova nagrada igralki Štefki Drolc največje slovensko priznanje s področja kulture, ki ga Republika Slovenija in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije podeljujeta za veličasten in obsežen umetniški igralski opus in za življenjsko

delo, ustvarjeno v gledališču, filmu, na radiu in televiziji, za njeno akademsko pedagoško delo in kulturno poslanstvo. Slikar Zmago Jeraj pa je prejel veliko Prešernovo nagrado za svoje ustvarjanje na skoraj vseh področjih likovne umetnosti: slikarstva, fotografije, risbe, karikature, fil-

ma, gledališke scenografije.

Dobitnik velike Prešernove nagrade slikar Zmago Jeraj je v sklepnem delu slavnostnega govora spomnil, da

vse preveč slovenske umetnosti ostaja skrite v ateljejih in zato apeliral: »Sprejmite like v vaše domove in kipe na vrtove.« Štefka Drolc pa je v svojem nagovoru spomnila na tiste, ki imajo vsega preveč, pa ne slišijo tistih, ki nimajo nič, ne slišijo njihovih klicev na pomoč. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada so sopranistka Sabina Cvilak Damjanovič, skladatelj Nenad Firšt, igralec Marko Mandić, kipar Tobias Putrih, pisatelj Goran Vojnović ter scenarist in režiser Miran Zupanič.

Režijski koncept slavnostne podelitve Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada je zasnoval režiser Diego de Brea. Glasbeni del proslave je oblikoval Aldo Kumar, igralca Janez Škof in Jernej Šugman pa sta izvedla komični del kulturnega programa.

Marija Primc

Razširjen pregled dogodkov na spletni strani www.mojaslovenija.net.

Moja Slovenija / Marec 2009

Najprej iskrene čestitke ob Prešernovi nagradi za življenjsko delo. Sedaj vam gotovo mediji in javnost namenjajo še prav posebno pozornost. Ste tega veseli ali se vam zdi utrudljivo?

Zadnje obdobje je bilo ves čas res zelo naporno. Kar naprej so zvonili telefoni.

Pa veliko pogovorov za revije in časopise. Tudi veliko čestitk. Ampak vse to spada k tako lepemu doživetju, tudi to bo sčasoma minilo.

Do sedaj sem za svoje delo dobila razmeroma veliko priznanj, od Borštnikovega prstana dalje. Vsako zase je bilo vredno velikega veselja, ki sem ga ob tem občutila. Ta nagrada pa je prišla s področja, ki ni tako lokalizirano oziroma osredotočeno na gledališko dejavnost, ampak je iz vseh tokov kulture. Moram reči, da je to zares veliko priznanje zame. Ko so mi sporočili, da bom dobila to nagrado, sem bila kar nekaj dolgih trenutkov brez besed. Ker resnično niti v sanjah nisem razmišljala o tem, da bi lahko prišla v poštev. Dobila sem tudi kup res lepih, prijaznih besed, čestitk.

Predvsem sem bila vesela prav zaradi vseh teh ljudi, ki so se mi oglasili.

»NAŠA ŠTEFKA« »Kako naj to rečem, imeli so nas za svoje. Sploh niso razmišljali, da sem jaz igralka ali pa moji kolegi, jaz sem Štefka, jaz sem naša Štefka,« o svojem tržaškem obdobju navdušeno pripoveduje Štefka Drolc, letošnja dobitnica Prešernove nagrade za življenjsko delo. Štefka Drolc sodi med deset najboljših igralk, odkar obstaja slovensko gledališče. V svoji bogati igralski karieri je upodobila vrsto likov, od nežnih in vedrih mladenk do izrazito karakternih vlog iz klasičnega in sodobnega dramskega repertoarja ter tudi iz komedij in grotesk. Čeprav je lanskega decembra dopolnila že 85 let, na odru nastopa še vedno. Videti jo je mogoče v predstavi Ella, ki gostuje v Cankarjevem domu v Ljubljani. Z gospo Drolc, ki vedno znova navduši s svojo toplino, preprostostjo in modrostjo, sva se pogovarjali v njeni garderobi v ljubljanski Drami, kjer jo, čeprav je že upokojena članica gledališkega ansambla, še vedno z veseljem sprejmejo.

Moja Slovenija / Marec 2009

Izžarevate toplino, lepoto, zbranost, modrost. Iskre v vaših očeh dajejo vedeti, da verjamete, da so svet in ljudje lahko lepi in dobri. Kako vam to uspeva?

Vseeno je, kako misliš ali katerega boga častiš, saj smo vendar ljudje, bližnji smo si in če hočemo shajati, je treba preskočiti razlike, se pogovarjati in se razumeti.

Najbrž sem fantast. Ampak moraš verjeti, moraš verjeti, da ljudje lahko eksistiramo skupaj, tudi če smo si tako različni.

Ker vse drugo vodi brezupno nikamor. Če se mi ne moremo dogovoriti, kaj je dobro, kaj je prav za nas, ljudi, kdo pa se bo. Moramo verjeti, da je možno. Moramo verjeti, ne samo za nas, za ves svet.

Dopustiti drugemu, da živi, tako kot misli, tako kot čuti, in dovoliti sebi, da živiš, tako kot misliš, tako kot čutiš. To je neke vrste človeško dostojanstvo, vera, da smo si v bistvu lahko zelo blizu. In včasih tako malo manjka, da smo si blizu. Včasih se ne zavedamo, da tudi doma živimo eden mimo drugega. Da tako težko rečemo, rada te imam, rad te imam.

INTERVJU: Štefka Drolc, igralka Rodili ste se na Ponikvi, mati je bila s Krasa, oče Savinjčan. Kako se spominjate svojega otroštva, zgodnje mladosti?

Imela sem lepo mladost, oče priden, dober, skrben, in mama, za katero sem vedno vedela, da lahko naslonim glavo na njeno ramo, da me bo pobožala in razumela, brez besed.

V Mariboru sem hodila na klasično gimnazijo. Spomnim se, da karkoli sem prebrala, recimo Pod svobodnim soncem, sem si vedno doma nekako rada predstavljala ljudi, ki tam hodijo, ki govorijo. Očeta in mamo sem zvečer večkrat prosila, naj sedeta, in jaz sem govorila in recitirala in onadva sta me poslušala.

Neverjetno je bilo, da sta bila tako prijazna, da sta sedla in me poslušala. Moja sestra, ki je bila sicer deset let starejša od mene, je takrat kar štiri leta čakala na službo. Težko je bilo namreč v tistih časih dobiti učiteljsko mesto, ki ga je nato našla v Prekmurju. Med čakanjem pa je hodila na ljudski oder v Maribor, bila je zelo nadarjena amaterska igralka. Ker je ona tam nastopala, sem tudi jaz imela možnost, da sem smela tja. Starši so bili nekako pomirjeni, da sem tam na varnem. Tako sem začela že kot dijakinja nastopati na odru.

Nato se je začela druga svetovna vojna.

Verjetno sta bila prav ljubezen in rojstvo vaše hčerke tista svetla točka, ki vas je držala pokonci v težkih, temnih časih?

Ko gledaš na vojno z distance, marsikaj težko razumeš. Strašna usoda se je pripetila moji sestri, o kateri zelo težko govorim.

Kar pa se tiče te moje prve ljubezni, ki se je tako nesrečno zalomila, lahko rečem, da je bilo obdobje, ko je ljubezen trajala, zelo srečno in to me je gotovo držalo pokonci. Potem pa mi je mama zelo stala ob strani. Kakor je bila tih človek, sem ves čas imela občutek, da je tam luč, ki sveti, ki greje in ki te nikoli ne izda, tudi v najhujših trenutkih.

Tudi sami ste odigrali kar nekaj vlog matere, na primer mater Ivana Cankarja Na klancu, pa mati Barbo v filmu Cvetje v jeseni, na gledaliških odrih celo detomorilko Medejo.

Res je, igrala sem vrsto teh likov. V mladosti sicer ne, takrat sem pretežno igrala mlada bitja, krhka, nežna, zaupljiva, tudi barvita in hudomušna. Od vlog mater pa mi je bila še posebno blizu Cankarjeva mati iz filma Na klancu. To je bil v nekem obdobju zelo poseben film, zelo veliko ljudi ga je odklonilo, zelo veliko pa ga je sprejelo presenetljivo lepo. Kot neki višek lepega, kar so lahko pri nas na filmu doživeli. Z režiserjem sva se pri tem filmu zelo lepo ujela, čeprav se prej nisva poznala.

Nekako sem vedela, kaj hoče, kaj misli, kaj želi. Zelo lahko sem odigrala to vlogo, z najglobljim razumevanjem, nobene-

»Moramo dopustiti drugemu, da živi, tako kot misli, tako kot čuti, in dovoliti sebi, da živiš, tako kot misliš, tako kot čutiš.« ga napora ni bilo. Mislim, da sem temu liku lahko dala zelo veliko. Posebno me je presunil v zadnji tretjini, ko mož odide, otroci se razkropijo, ona pa ostaja sama, osamljena na hišnem pragu. Te podobe so mi bile zelo blizu, prek njih sem lahko oživljala spomin na svojo mater.

Sodelovali ste tudi pri snemanju prvega slovenskega filma Na svoji zemlji. Tako rekoč ste stali na začetku slovenske filmografije. Na to izkušnjo ste gotovo zelo ponosni?

V tistem času sem igrala v gledališču v Mariboru, kjer se je zelo veliko delalo, zato sem imela veliko možnosti za igro.

Takrat sem tudi dobila vabilo za avdicijo. Zgleda, da sem bila en tak zdrav deklič, in so me izbrali. Pa tudi dve leti izkušenj z igro sem že imela. Največji problem nam je povzročalo to, da so nas kar naprej opozarjali, da ne smemo igrati gledališko, ampak čim bolj naravno. Za film je bilo takrat še zelo zgodaj.

Režiserji so se sprva menjavali, nato je bil za režijo določen Štiglic. Kosmač je po noveli Očka orel naredil zares odličen scenarij, imel je izreden občutek za ta preprost pogovor, tako dobro je prikazal odnos med ljudmi, ničesar ni bilo,

kar bi tolklo ven, ničesar ni bilo takega, da bi rekel, to pa ni res, ljudje niso živeli tako. Vsi smo snemanje čutili kot svoj projekt, nekaj, kar smo razumeli. Bilo je zelo dobro vzdušje med nami, med celo ekipo in med ljudmi, ki so tam živeli in to obdobje tudi doživeli.

Ljubezen vas je nato vodila na Tržaško.

Poročili ste se z Jožetom Babičem, ki je postal umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Kakšni so vaši spomini na ta leta nastopanja po tržaških odrih?

Tržaško obdobje me je za vedno zaznamovalo. Prvo leto so nas ljudje čakali in nas spraševali: »Boste res govorili slovensko?« Javna slovenska beseda, ki so jo lahko slišali z odra, je bila zanje popolno razodetje. Stik s temi ljudmi me je zaznamoval v smislu, da moje delo ni le meni v veselje, da lahko svojo fantazijo razvijam, ampak da je moje delo dajati. Ne le zato, ker smo govorili slovensko, ampak ker so igre, ki smo jih igrali, govorile o večjih problemih, ki jih človek srečuje na tem svetu. To je mojemu delu dajalo globok smisel. Igrali smo po raznih dvoranah, na razpolago nismo imeli svoje hiše, svojega gledališča, ker ga seveda ni bilo. Igrali smo na obrobju, po vaseh, povsod, kjer so bile te stare dvorane, ki so jih še v času pred prvo svetovno vojno uporabljali, nato pa so bile dolga leta prazne in so zato razpadale. V kleteh, kjer smo se šminkali in oblačili, smo se greli pri kakšnem gašperčku, na odru pa je bilo zelo mraz, saj tam ni bilo ogrevanja. Včasih smo nastopali v kakšnih lahkih oblekah, čeprav je bilo tako mrzlo, da se je na vrhu vode, ki smo jo imeli kot igralski rekvizit, naredil led. Ljudje so v dvoranah sicer sedeli v plaščih, a so bile vedno polno obiskane.

In potem so nas ob koncu igre tudi vedno počakali. Kako naj to rečem, imeli so nas za svoje. Sploh niso razmišljali, da sem jaz igralka ali pa moji kolegi, jaz sem Štefka, jaz sem naša Štefka.

Verjetno bi zelo težko zapustila to okolje, te ljudi. Ampak v življenju se zgodijo stvari, ki so močnejše, ki so v nekem trenutku usodnejše. Z možem sva se pač razšla, čeprav mu moram biti zelo

MojaMoja Slovenija Slovenija / December / Marec 2009 2008

INTERVJU: Štefka Drolc, igralka

»Imela sem lepo mladost, oče priden, dober, skrben, in mama, za katero sem vedno vedela, da lahko naslonim glavo na njeno ramo, da me bo pobožala in razumela, brez besed.«

hvaležna za vse, kar mi je dal, delovno in človeško. Z igralcem Mihom Balohom sva nato odšla v Ljubljano, v Dramo. Tam sem imela možnost dela, saj smo v času tržaškega gledališča, kjer sem bila 13 let, veliko gostovali, zato so nas poznali.

Gotovo so vas to vprašali že mnogokrat: se vam je katera gledališka ali filmska vloga zelo priljubila, ste se s katero še posebej poistovetili?

Cankarjeva mati, o kateri sva že govorili, je bila gotovo ena takih. Iz tržaškega obdobja se tudi spomnim igre Dedinja (drama je nastala po romanu Henryja Jamesa Washington Square). V njej sem igrala vlogo Catherine, mladega dekleta, ki odrašča v senci spomina svoje matere, zelo hlepi po naklonjenosti očeta, po ljubezni. Bila je neizpolnjena kot oseba.

Nato pa je doživela ljubezen in dobesedno zrasla kot človek, izpolnila se je. Ker pa jo ta fant pusti na cedilu, se ji srce zapre, postane drug človek. Deklica zraste in se spremeni v drugo osebo. Čeprav sama nisem nikoli čutila pomanjkanja

10

Moja Slovenija / Marec 2009

ljubezni ali naklonjenosti v svoji družini, sem ta lik zelo dobro razumela. Takrat se mi je zdelo, da to potrebo po ljubezni zares dobro razumem.

Bi lahko rekli, da življenjske izkušnje pravzaprav zelo pomembno vplivajo na interpretacijo neke posamezne vloge?

V svojem življenju sem doživela veliko hudega, mnogo grenkega, pa ne samo zaradi nesrečnih ljubezni, ampak je bilo tudi mnogo stvari, ki se ti skozi življenje naberejo, ki so tako srečne kot boleče, te ranijo ali ti raniš drugega. Niso samo drugi krivi. Pri našem poklicu je to neke vrste naložba, saj ko se srečaš z različnimi osebnostmi, katerih vloge odigraš, moraš začutiti ta osnovni vzgib, ki je sprožil in oblikoval neki karakter. Zato so vse izkušnje v bistvu dragocene, pa naj si bodo to dobre ali slabe, bridke ali lepe, nekje je naloženo, kot neka dota za naš poklic.

Pa da ne bova govorili le o vašem delu, kaj pa vaša družina, menda imate že dve pravnukinji?

»Otrok te tako dvigne, tako zbliža ljudi v družini. Kakšen zaklad je to malo bitje, vzgaja te, da ti misliti.« Na zelo stara leta imam to srečo, da živim z družino svoje najstarejše vnukinje, ki ima dve mali punčki, stari tri in pet let. Lahko sem jih spremljala od prvih čebljanj pa do prvih korakov, ki sta jih naredili. To je tako osrečujoče, no, pa tudi naporno. Otrok te tako dvigne, tako zbliža ljudi v družini. Kakšen zaklad je to malo bitje, vzgaja te, da ti misliti. Včasih se zelo pozno zaveš, kakšne stvari si zamudil, jih spregledal.

Skratka, sedaj mi je zelo lepo, veliko se tudi dobivamo s sorodstvom. Ker sem že prababica in moja hči babica, nas je babic in dedkov sedaj zelo veliko v naši družini.

Erika Marolt Foto: Janez Dolinar

Planica snežna kraljica

Vir: Polet – uresničil Bloudkovo idejo (Stanislav Mihelič); SI Sport d.o.o.

TEMA MESECA

Le kateri Slovenec ne pozna Planice? Ta dolina pod Poncami vsako leto privablja številne vrhunske smučarske skakalce ter ostale športne navdušence iz celega sveta, saj poleg smučarskih poletov predstavlja tudi prvovrstni slovenski in svetovni zimski športni praznik.

Stanko Bloudek, konstruktor in graditelj prve velikanke, pa je skakalnici dodal še eno novost – zaradi mehkega snega jo je kemično prepariral in »izumil« tisto, kar pozneje poznamo kot snežni cement.

Planica je prvo skakalnico dobila že pred letom 1930. Vendar pa so v takratni jugoslovanski zimsko-športni zvezi s sedežem v Ljubljani, v okviru katere je deloval tudi Stanko Bloudek, razmišljali o večji skakalnici, ki bi omogočala tudi rekordne polete.

Primeren teren so našli v Planici, sledili so razni zapleti, tako da sta minili skoraj dve leti od sklepa o veliki skakalnici do celovite realizacije. Prvo mednarodno tekmovanje na planiški skakalnici je potekalo marca 1934. Na tekmi, kjer je tekmovalo 14 skakalcev z Norveške, iz Avstrije in Slovenije, je zmagal Birger Ruud. Po tekmi so skakalci nadaljevali z najvišjega zaletišča in Ruud je na svoj 23. rojstni dan dosegel planiški in svetovni rekord - 92 metrov. Že od samega začetka so bili smučarski skoki v Planici velika atrakcija tudi za gledalce, saj se jih je že na prvem mednarodnem tekmovanju zbralo kar štiri tisoč. Slava

Planice se je širila po vsem svetu, Bloudek, konstruktor in graditelj prve velikanke, pa je skakalnici dodal še eno novost – zaradi mehkega snega jo je kemično prepariral in »izumil« tisto, kar pozneje poznamo kot snežni cement.

Prvi polet prek 100 metrov Leta 1936 je Avstrijec Sepp Bradl kot prvi človek na svetu poletel prek sto metrov.

Zaradi druge svetovne vojne in neuspešnih poskusov priprav skakalnice za skoke v Planici vse do leta 1954 ni bilo tekem. Po vojni je bilo treba zelo temeljito obnoviti skakalnico in Bloudku s sodelavci je to tudi uspelo, še vedno pa ni bilo dovoljenja FIS za tekmovanje na skakalnici, ki je za tedanje razmere bila seveda že letalnica.

Nova velikanka Po vojni in Bloudkovi smrti sta njegovo

vizijo nadaljevala brata Lado in Janez Gorišek, ki sta naredila načrte za novo velikanko, za katero so lokacijo izbrali malo naprej od obeh tedanjih osrednjih skakalnic (90 m in 120 m), v smeri proti Tamarju. Že od začetka pa je bila letalnica projektirana tako, da bi jo lahko brez velikih težav tudi povečevali. V okviru združenja KOP (Kulm – Obersdorf – Planica) so marca 1969 pripravili prvo mednarodno tekmovanje na novi velikanki. 90.000 gledalcev, ki so si ta izjemni dogodek ogledali v treh dneh, pa so navduševali svetovni rekordi takratnih skakalnih šampionov Wirkole (156 m in 160 m), Raške (156 m in 164 m) in Manfreda Wolfa s 165 m.

Prvi polet prek 200 metrov Od prvega svetovnega prvenstva v poletih leta 1972 je Planica gostila še tri svetovna prvenstva, dve tekmi za svetovni pokal v poletih in dva tedna poletov. Od leta 1974 do 1994 skupno sedem. Vrhunec pa je Planica doživela leta 1994 kot gostiteljica svetovnega prvenstva v poletih, ko je Finec Toni Nieminen z 203 m kot prvi človek preskočil novo magično mejo 200 m, njegov uspeh pa je še nadgradil Norvežan Espen Bredesen, ki je z 209 m postavil novi svetovni rekord.

Leta 1997 slavil Primož Peterka Finalna prireditev svetovnega pokala 1997 je bila v znamenju velikanskih težav zaradi pomanjkanja snega in izredno toplega vremena. Kljub temu je organizatorjem uspelo dobro izpeljati prireditev. Več kot sto tisoč gledalcev pa je v treh dneh videlo dva nova neuradna svetovna rekorda Norvežanov Espena Bredesena z 210 m in Lasseja Ottesena z 212 m. Takratni veliki zmagovalec prireditve pa je bil slovenski skakalec Primož Peterka, ki je zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala in še v posebni kategoriji za polete.

Do sedaj največ 239 metrov!

Aktualni nosilec svetovnega rekorda je še vedno Bjørn Einar Romøren, ki je leta 2005 poletel 239 m in pristal na nogah.

Morda pa ta pade že letos. Prepričajte se na lastne oči! Dobrodošli v Planici 19. in 20. marca.

MJ

Moja Slovenija / Marec 2009

11

»Pridite vsi v Planico!«

Foto: www.fotosi.si

Tako nas spodbuja eden izmed avtorjev knjige Planica, Drago Ulaga.

Planica, ki že dolga desetletja v svet prinaša glas o Sloveniji, je znova pred izzivi in težavami. V Planici se je konec januarja podrl del tribun, projekt izgradnje modernega nordijskega centra pa stoji. Kljub temu organizatorji na finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki bo v Planici od 19. do 22. marca, pričakujejo nov svetovni rekord. Ob 40. obletnici letalnice organizatorji v dolini pod Poncami pričakujejo polet čez 245 metrov. Planico naj bi konec marca obiskalo prek 55.000 gledalcev.

Planica omogoča polete prek 245 metrov Drago Bahun, predsednik organizacijskega komiteja planiških tekmovanj, meni, »da je nastopil čas za nov svetovni rekord, ki ga letos pričakujemo«, Jelko Gros, vodja planiških tekem, pa je celo napovedal morebitna rekorderja: v tem trenutku sta tega sposobna Avstrijec Gregor Schlierenzauer in Švicar Simon Ammann. V obdobju od 1934 do 2005 je bilo po podatkih organizacijskega komiteja Planica postavljenih 67 svetovnih rekordov: 12 svetovnih rekordov na stari Bloudkovi ve-

12

Moja Slovenija / Marec Januar 2009 2009

likanki in 28 svetovnih rekordov na novi velikanki bratov Gorišek.

Letošnja Planica težka 1.600.000 evrov Planica se navadno srečuje s pomanjkanjem snega. Takrat si organizatorji pomagajo z umetnim zasneževanjem s snežnimi topovi, veliko ljudi pa prostovoljno pomaga pri pripravi zahtevne skakalnice.

Letos je snega dovolj, zato so ga že prenehali izdelovati, zaradi česar bo manj stroškov. Se pa organizatorji letos prvič, zaradi posledic svetovne ekonomske kri-

ze, srečujejo s težavami pri pridobivanju sponzorjev, čeprav zaradi izjemne medijske izpostavljenosti v Sloveniji in tujini s tem v preteklosti niso imeli težav.

Svetovno prvenstvo leta 2010 Vlada se je zavezala, da bo obnovila planiške skakalnice v slogu sodobnega nordijskega centra. Obnova bo stala okrog 100 milijonov evrov, gradnja infrastrukture pa bi naj bila zaključena leta 2013.

Kljub temu se v Planici srečujejo že s težavami pri pripravi svetovnega prvenstva

TEMA MESECA bodo v Planico pripeljali avtobuse iz cele Slovenije, in sicer iz tistih osnovnih šol, ki bodo po oceni strokovne komisije izdelale najboljše plakate, zmagovalno šolo pa bo po koncu prireditve, v četrtek 19. marca, čakala nagrada. Lani se je v projekt vključilo več kot 70 osnovnih šol, organizatorji pa so skupaj s sponzorji v Planico pripeljali več kot 5000 otrok.

naslednje leto. Zataknilo se je pri odkupu zemljišč, zato dela spomladi ne bodo stekla. »Na tej infrastrukturi ni možno izvajati ne prireditev ne treningov,« opozarja član organizacijskega komiteja Planica Primož Finžgar.

O Planici tudi otroci Planica privablja tudi veliko otrok in mladih, organizatorji pa skušajo simpatijo do Plani-

ce spodbuditi tudi s posebnim spremljevalnim programom v tednu prireditve in natečajem. Ministrstvo za šolstvo in šport in organizacijski komite Planica 2009 letos že tretje leto zapored razpisujeta likovni natečaj Planica in otroci.

Zmagovalni plakat bo častno predstavljal Planico po slovenskih osnovnih šolah, ostali plakati pa bodo na ogled na posebni razstavi. Tudi letos

Vir: Polet – uresničil Bloudkovo idejo (Stanislav Mihelič); SI Sport d.o.o.

Skok v zgodovino V Olimpijskem športnem centru Planica je Muzej športa iz Ljubljane uredil sobo utemeljiteljev in razstavo o razvoju

smučarskih skokov in poletov, pripravil pa je tudi fotografsko razstavo dobitnikov olimpijskih medalj pred osamosvojitvijo Slovenije. Aleš Fevžer s fotografijami predstavlja dobitnike medalj slovenskih športnikov na olimpijskih igrah od leta 1991, v sobi rekorderjev pa so predstavljeni največji dosežki Planice. Vsak rekorder je zabeležen poimensko, s fotografijo in dolžino skokov. Več informacij: Olimpijski športni center Planica, Rateče 167, 4283 Rateče – Planica, www. osc-planica.si.

Patricija Virtič

V obdobju od 1934 do 2005 je bilo po podatkih organizacijskega komiteja Planica postavljenih 67 svetovnih rekordov: 12 svetovnih rekordov na stari Bloudkovi velikanki in 28 svetovnih rekordov na novi velikanki bratov Gorišek (na fotografiji Bjørn Einar Romøren,239 metrov).

Spletne strani, povezane s Planico: www.osc-planica.Si, www.planica.si

Moja Slovenija / Marec 2009

13

SLOVENCI V ITALIJI

Za letos vrnjeno to, kar je italijanski parlament mislil odvzeti Slovenci v sosednjih državah se soočajo s številnimi težavami, ki se mnogokrat zelo razlikujejo od tistih, ki pestijo Slovence po svetu.

Po besedah ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boštjana Žekša, so si vrste težav tako v Italiji, Avstriji, na Madžarskem podobne: »Obstajajo mednarodne pogodbe in meddržavni sporazumi med Slovenjo in sosednjimi državami, vendar se to, kar predvidevajo, ne izvaja.« Pred kratkim je slovensko manjšino v Italiji le razveselilo dejstvo, da se jim za letos povrnejo sredstva za narodnostne ustanove in organizacije, ki jih je italijanski parlament lani nameraval odvzeti. Predsednika krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji Rudija Pavšiča (Slovenska kulturno-gospodarska zveza – SKGZ) in Draga Štoko (Svet slovenskih organizacij – SSO) smo tako poprosili, da nam nekoliko natančneje predstavita aktualno situacijo slovenske manjšine v Italiji. ski, intervencije slovenske vlade, obeh krovnih organizacij. Hočemo, da italijanska vlada predvidene prispevke za nas vnese v svoj večletni proračun. Le tako bomo tudi v bodoče lahko imeli mirno spanje in dobre živce.

Na zaostrene razmere, ki se med drugim nanašajo tako na predvidena nižanja finančnih sredstev, šolsko reformo in spremembe zaščitne zakonodaje v Videmski pokrajini, zelo aktivno opozarjate že dalj časa.

Drago Štoka: »SSO je imel konec novembra svoj občni zbor, na katerem smo zelo pomladili naša vodstva. «

Sprva je italijanska vlada v okviru finančnega zakona za letošnje leto slovenskim ustanovam v Italiji za več kot milijon evrov znižala finančna sredstva.

Nato pa sta senat in tudi parlament potrdila novi vladni odlok, po katerem bo slovenski manjšini nakazanih milijon evrov izrednih sredstev. Ste s potrditvijo omenjenega odloka zadovoljni?

Rudi Pavšič: Odločitev vlade vsekakor rešuje letošnje proračunsko leto v naši skupnosti, čeprav ne bomo dobili enake vsote kot lani (ampak približno 300.000 evrov

14

Moja Slovenija / Marec 2009

manj). Za takšen razplet gre v prvi vrsti zasluga slovenskim državnim institucijam, prvenstveno predsedniku vlade Borutu Pahorju. Sicer ostaja odprto vprašanje financiranja za naslednji dve leti (2010, 2011). Za to obdobje je namreč vlada predlagala še bolj drastične reze (skoraj 3 milijone evrov).

Drago Štoka: Tako je: italijanski parlament nam je za letos vrnil to, kar nam je mislil odvzeti.

Ostane pa vprašanje »vrnitve« zneska za leti 2010 in 2011! Nočemo, da bi se ponavljala ista žalostna zgodba, priti-

Rudi Pavšič: V tem času smo v obeh krovnih organizacijah zaznali, da so vladne institucije v Sloveniji pa tudi mediji naši problematiki namenili veliko pozornosti. Seveda je situacija dokaj napeta, če gledam na celo vrsto odprtih vprašanj, ki se pojavljajo.

Beležimo pa premike v pozitivno smer, za kar se gre zahvaliti predvsem slovenski vladi. To je za nas zelo pomembno.

Do sedaj je bila naša manjšina nekako sama in ni imela te moči, da bi se zoperstavila politiki, ki jo uresničujejo tako v Rimu kot na deželni ravni. Zaskrbljujoče pa je, da so se ohladili odnosi med Italijo in Slovenijo, predvsem na relaciji dobrososedskih odnosov. Zaradi te negativne klime je tudi naš položaj slabši. V negativni klimi so prvi, ki plačujejo, manjšine. Zelo me skrbi napad na Slovence v Videmski pokrajini in preprečevanje izkazovanja njihove identitete. Nedavni dogodek, ko je bila skoraj fizično napadena naša predstavnica iz Rezije Luiga Negro, kaže na neko vzdušje, za katerega smo mislili, da je že za nami.

Drago Štoka: Če pogledamo v nekoliko širšem kontekstu, smo Slovenci, ki živimo na tem

prostoru, v zelo kratkem časovnem obdobju doživeli spremembo dveh vlad.

V Sloveniji in Italiji. Kar se tiče matične Slovenije, smo lahko precej mirni, kar pa zadeva italijansko vlado, pa nismo tako mirni. Italija si sicer ne more dovoliti, da bi tako hudo prizadela manjšino, saj so tukaj vendar mednarodni sporazumi, ampak smo vseeno v skrbeh. Zato si krovni organizaciji zelo prizadevata in opozarjata na vse skupaj. Kajti ne gre le za krčenje prispevkov, gre tudi za status Kanalske doline, Benečije, Videmske pokrajine, Rezije. Videti je, da neke vrste nacionalizem, ki je bil že skoraj pokopan, spet dviga glavo. Tu moramo biti zelo pazljivi.

Krovni organizaciji delujeta zelo povezovalno in enotno. Kako ocenjujete vaše sodelovanje znotraj SKGZ in SSO ter sodelovanje z vašimi članicami?

Rudi Pavšič: SKGZ in SSO skupaj predstavljata približno 320 organizacij. Skrbimo torej za množico, ki šteje okoli 10.000 aktivnih Slovencev, ki nekako predstavljajo slovensko civilno družbo v zamejstvu. Zavedam se, da to ni enostavno, tudi zato, ker krovne organizacije nismo strokovno strukturirane za tovrstno delo. Izhajam pa iz koncepta, da je manjšina, ki je deljena, šibka manjšina. Ne zanima me, zakaj je deljena oziroma kdo ima bolj prav. Ko se deli, je to v korist tistih, ki nas ne marajo. Pomislimo, kaj bi bilo za manjšino bolje, če krovni sodelujeta ali ne? Mislim, da je naš primer gotovo boljši. Če pogledam manjšine okoli nas, pa ne da bi hotel biti kritičen, ni dobro, da so stalno v napetosti. Tukaj smo vseeno uspeli ustvariti neko sintezo med nami, tudi naši nastopi so vedno skupni in tudi ta pogovor poteka v tem smislu. Različna mnenja, ki se pojavljajo znotraj manjšine in obeh krovnih organizacij, pa spadajo v dinamiko življenja, to ni nič takega.

Kar pa v tem trenutku sam vidim kot problem, je, da naši skupnosti manjka neko skupno manjšinsko vodstvo.

Vodstvo, ki bilo izraz tako civilne kot politične družbe. Manjšina bi namreč

Rudi Pavšič: »V SKGZ beležimo lepo angažiranje mladih ljudi na vseh področjih, tako v civilnih društvih kot tudi v politiki. «

morala pri ključnih vprašanjih imeti skupno vizijo. Kar pomeni diskusijo, sinteze, včasih popuščanje, tako kot v parlamentu.

Kaj pa sodelovanje na širši ravni, v okviru skupnega slovenskega prostora, o katerem se predvsem po padcu meje zelo veliko govori?

Drago Štoka: Kar se tiče sodelovanja med SKGZ in SSO, mislim, da nismo v disonanci, nasprotno, leta 2009 je to najučinkovitejša in najbolj modra poteza, ki jo lahko naredita dve krovni organizaciji: da iščeta povezovanje v svojih dejavnostih. Bil bi samomor, če ne bi delali skupaj. Seveda pa je naše sodelovanje treba še izboljševati. Obe krovni organizaciji imata kot moralna avtoriteta neke vrste vpliv, ne moreta pa ukazovati, tako in tako naj bo. Vsaka družba v naši realnosti ima svojo avtonomijo, vendar moramo vplivati, kjer se da, da se to izboljša, kajti cilj mora biti ohranitev slovenske narodne skupnosti čim boljše, čim močnejše in čim bolj učinkovite. Obstaja namreč veliko tistih, ne bom govoril o sovražnikih, ker ni lepa beseda, ki so zelo željni, da bi se vse skupaj čim prej razšlo, razbilo in da bi ostali na neki folklorni ravni, česar pa ne smemo dovoliti. Ostati moramo živ dejavnik v kulturi, politiki, športu, to je naše glavno orožje sedaj.

Rudi Pavšič: Pred enim letom smo zelo navdušeno pozdravili padec meje. Vendar če Slovenci na tej in na drugi strani ne delamo v smeri udejanjanja skupnega slovenskega prostora, potem delamo tako in se obnašamo, kot da meja še vedno obstaja. Ko načrtujemo našo bodočnost, jo ne smemo načrtovati kot zamejci, ampak kot Primorci. Primorci je mišljeno v širšem pomenu besede, Primorska je del Slovenije in je najbližja nam, ne samo fizično, ampak tudi zgodovinsko, sorodstveno.

Nočemo biti obravnavani kot neke vrste panda, kot neka zaščitena slovenska vrsta, želimo biti aktivni člen slovenskega prostora, vedno in povsod, v dobrem in slabem. Slovenija je premajhna, da bi ne upoštevala vseh Slovencev, ki živijo v obmejnem prostoru.

Zavedam pa se, da so to procesi, ki bodo trajali, a začnimo vsaj delati v to smer, da ne bo skupni kulturni prostor le prazna fraza.

Uredništvo; Foto: Janez Dolinar

Moja Slovenija / Marec 2009

15

SLOVENCI NA KOROŠKEM

Prešernove proslave na avstrijskem Koroškem Začetek februarja je med mnogimi Slovenci doma in izven meja domovine minil ob praznovanjih kulturnega dneva. Prešernov dan so s kulturnimi prireditvami obeležili tudi na avstrijskem Koroškem, kjer imajo tovrstne proslave že dolgo tradicijo.

Osrednja proslava v Celovcu, prireditve v Šmihelu, v Železni Kapli so bile v znamenju mladinske gledališke dejavnosti, v Selah pa so se spomnili Antona Martina Slomška. Generalni konzulat Republike Slovenije

v Celovcu, Društvo slovenskih pisateljev, publicistov in prevajalcev v Avstriji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza so vabili na osrednjo prireditev v Artecielo v Celovcu, kjer je bil slavnostni

govornik podpredsednik Krščanske kulturne zveze, ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Miha Vrbinc.

Na proslavi v Železni Kapli je spregovoril letošnji Tischlerjev nagrajenec Polde Zunder, na selski prireditvi za Prešernov dan pa Jože Till.

Miha Vrbinc je spregovoril o mladinski gledališki dejavnosti med Slovenci na Koroškem, ki je letos tod srčika praznika slovenske kulture. In kot je poudaril, je vztrajnost vrednota slovenskega gledališkega ustvarjanja na Koroškem. »Le z vztrajnostjo se je posrečilo, da se je slovenščina v teh naših burnih koroških prepirih sploh ohranila.« In dalje dejal, da le gledališče – vabila, plakati, napisi – daje slovenščini še

danes javnost, ki ji je na drugih tablah še zmeraj prepovedana zaradi obrambnega boja, ki se brani odprtosti duha in teži v zaprtost le enega jezika in ene zveličavne kulture.

Slavnostni govornik kapelški župnik Pavle Zunder pa je na proslavi v farni dvorani v Železni Kapli razmišljal o naravnem pojavu pestrosti in dialoga, pa ljubezni do domače besede in kulture ter spodbudil: »Vi starši ste graditelji prihodnosti vaših otrok. Prebudite vse zaklade in vse talente vaših otrok! Vi starši ste odgovorni za to, da bodo otroci vzljubili in spoštovali svoj materni jezik. Če je učiteljeva duša puščavsko prazna, je hudo.« MP Foto: arhiv tednika Novice

spodbujale tudi nagradne igre za tiste, ki bodo pripravili lastne videoposnetke v slovenščini ali pa bodo na spletno stran naložili svoje fotografije.

Zakaj nova spletna stran? Po eni strani zato, ker med mladimi vse bolj upada raba tiskanih medijev, po drugi strani pa med koroškimi Slovenci, tudi mlajšimi, branje spletnih medijev iz Slovenije ni uveljavljeno.

Novo spletno medijsko ponudbo pa naj bi uporabnikom odslej približalo omenjeno spletišče www.slomashup.at.

Pri tem uporablja tehniko RSSnovic, pa tudi spletni portal »youtube«, s katerega ponuja vsebine s slovenskimi povezavami. Omenjeno novo spletno

stran je postavilo pred desetimi leti ustanovljeno podjetje Ilab, katerega ime je kratica za internetni laboratorij ali idejni laboratorij. Podjetje Ilab, ki ponuja spletne in grafične rešitve, vodita brata Franc in Hanzi Tomažič.

Spletno stran www.slomashup.at, ki jo je s pozdravnim videoposnetkom »virtualno« odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, je financiralo podjetje Ilab Crossmedia z lastnimi sredstvi in s pomočjo podpore Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Marija Primc Foto: arhiv Nedelje

Klikni na www.slomashup.at

Slovenci na avstrijskem Koroškem so ob izteku letošnjega januarja dobili novo spletno stran www.slomashup.at, na kateri se zbirajo najaktualnejše medijske novice iz slovenskega prostora in z avstrijske Koroške

16

Moja Slovenija / Marec 2009

ter vesti, objavljene na slovenskih spletnih straneh v Sloveniji in po svetu. Nova spletna stran je še posebej namenjena mlajšim uporabnikom slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. K temu naj bi jih

ZDRUŽENJE SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

Simbolika v delih Stephanie Jakovac V prostorih Združenja Slovenska izseljenska matica je bila do 5. februarja na ogled slikarska razstava Stephanie Jakovac, Slovenke, ki že 35 let živi v Avstraliji. Njene slike se nahajajo v mnogih privatnih zbirkah po svetu in tudi v mnogih državnih. Za svoja dela je prejela že veliko nagrad in priznanj. Do sedaj je imela 23 samostojnih razstav in veliko skupinskih. Največ je razstavljala v Avstraliji, petkrat je svoja dela na ogled postavila v Sloveniji in po enkrat v Italiji in na Švedskem.

Celoten razstavljeni cikel dvajsetih del zaznamuje simboličen motiv drevesa. Ta je na številnih slikah dopolnjen z motivom figure, pogosto pa slikarka uporabi še podobe reke, polne lune in neba z oblaki, včasih pa tudi drugih pomensko bogatih predmetov, rastlin in živali. (Monika Ivančič Fajfar, likovna kritičarka) Stephanie Jakovac je svoja otroška leta in mladost preživela, kot sama pravi, med čudovitimi Alpami in Karavankami ter gozdovi Slovenije. Otroška leta je namreč preživela na Jesenicah, kjer je obiskovala osnovno šolo. Že kot osnovnošolka je kazala veliko nagnjenje do risanja in slikanja, zato se je odločila, da šolanje nadaljuje na Srednji aranžerski šoli v Ljubljani. In kakor hitro beseda nanese na to šolo, si naša umetnica ne more kaj, da si ne bi istočasno spomnila na profesorja Izidorja Urbančiča, znanega slovenskega akademskega slikarja. Prav on je tisti, ki je znal mlade glave navdušiti za umetnost, še posebej preko predmeta zgodovina umetnosti.

Leta 1973, ko ji je bilo18 let, se je pridružila staršema v Avstraliji, ki sta že nekaj časa živela »Down Under«. Prvih pet avstralskih let je preživela v Brisbanu, približno 1000 kilometrov severno od Sydneyja. Delala

je kot oblikovalka v nekem avstralskem podjetju. V prostem času je seveda tudi slikala in se hkrati izpopolnjevala na TAFE College of Visual Arts, kjer je tudi diplomirala. Slikanje ji je pomenilo mnogo več kot zgolj hobi, med drugim ji je tudi pomagalo preboleti nekako na silo pretrgane vezi z domovino. V sebi je namreč še dolgo nosila vtise in motive, ki so jo spominjali na domače kraje.

Po preselitvi v Albury, približno 300 kilometrov severno od Melbourna ob reki Murray, se je poročila in končala dvoletno slikarsko akademijo. Deset let je poučevala likovni pouk na privatni srednji šoli in tudi sedaj še vedno vodi tečaje risanja in slikanja na akademiji. Ima dva otroka, hčerka je stara 26 let, sin pa 23.

Vonj po oljnih barvah Stephanie največ in najraje slika z oljem na platno in le kdaj pa kdaj tudi v akrilu.

Že samo vonj po oljnih barvah je nekaj, čemur se ne more upreti. Njene slike so polne simbolike in videti je, da je drevo eden od njej najljubših in najmočnejših simbolov. Drevesu ali drevesom, ki so že sama po sebi živa bitja, zelo rada prida še eno ali več človeških figur, tako da pride simbolna povezanost med drevesom in človekom še bolj do izraza. Na nebu se pogosto pojavlja tudi luna kot ženski simbol. Rada slika po spominih, ki jih nosi s seboj, ljudi opazuje iz daljave in na slikah ponazarja njihove odnose. Ob tem ne skriva, da bi rada pomagala pri premagovanju napetosti med novim in starim, med ljubeznijo in sovraštvom, med krivdo in odpuščanjem. Številne slikarske naloge rešuje z intimnimi doživetji in barvami, ki ji v celoti dajejo moč in preprostost. Človeku s tako razvito ustvarjalno žilico se kaj rado zgodi, da mu zmanjka časa za stike z ljudmi, ki jim umetnost ni tako blizu.

V mislih imamo stike z rojaki v Alburyju.

Rada se udeležuje prireditev, ki jih organizira slovensko društvo, ki šteje okoli 60 članov, nima pa časa, za posedanje v društvu. Zelo dragoceni so zanjo obiski prijateljev na domu (Henrik Zajn), s katerim rada tudi zapojeta slovenske pesmi.

V poznavanju slovenskega jezika je naša rojakinja povsem na tekočem, kako tudi ne bi bila, ko pa je ena od treh uradnih in profesionalnih prevajalk v Avstraliji, ki prevajajo iz slovenščine v angleščino in obratno. Največkrat so to različna pravna gradiva, kot so zapuščinske zadeve, izpiski iz matičnih knjig, spričevala, vozniška dovoljenja in podobno.

MŠ Na spletni strani http://www.zdruzenje-sim.si si je mogoče ogledati razpis za prijavo na Slikarsko kolonijo 2009, ki bo v organizaciji Združenja potekala meseca junija.

Moja Slovenija / Marec 2009

17

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Tabor slovenskih otrok po svetu Nekaj izjav udeležencev: Na taboru sem se počutila zelo dobro, predvsem zaradi zanimivih in zabavnih dejavnosti. Mislim, da so mi bili najbolj všeč zabavni večeri, ker so nas spodbudili k dobri volji in delavnosti za naslednji dan. Vzgojitelji so bili vedno prijazni z nami, čeprav nismo bili povsem in vedno mirni. To je po mojem mnenju zelo pozitivno, saj smo še mladi in se ne zmoremo vedno držati reda. Hvala bogu (to pravim za voditelje) smo lahko preusmerili svojo eksplozivno energijo v šport, tako da nismo kaj dosti razgrajali. Iskrene čestitke vsem tistim, ki so pri tem projektu sodelovali.

Shirin Colla, Trst/Italija To poletje sem se na Debelem rtiču imel zelo lepo. Vreme nam ni šlo na roko, ampak stara družba je vso stvar popravila. Vesel sem, da sem stare prijatelje zopet videl. Zadovoljen sem bil z organizacijo. Najbolj mi je bil všeč izlet z ladjo v Koper in ogled mesta ter policijskega čolna. Rad bi prišel tudi naslednje leto in se tudi tako lepo imel.

Marko Pandurov, Beograd/Srbija

18

Moja Slovenija / Marec 2009

RAFAELOVA DRUŽBA

Mladost – norost, čez jarek skače, kjer je most Ali mladi res ne vidimo mostu? Se mu res izogibamo in hočemo priti čez vodo na drugačen in originalen način? Gre tu zgolj za zavračanje vsega ustaljenega ali tudi za iskanje, raziskovanje in spoznavanje novega? Se želimo le postaviti na svoje noge in pričeti z osamosvajanjem ali pa zgolj preizkusiti (ali celo preizkušati) potrpljenje staršev, starejših in modrejših? Mislim, da kristalno jasnih odgovorov na ta vprašanja ni, je pa vsak posameznik s količkaj vesti poklican k temu, da vsak dan znova preverja svoja dejanja, se kesa slabih in jih popravlja ter množi dobra. Prav je, da skačemo čez jarek, če je most trhlen in gnil, prav pa je tudi, da preverjene in trdne mostove uporabljamo, saj niso kar tako, brez razloga; v pomoč so nam, in to v veliko!

Mladinska izmenjava Na mladinski izmenjavi, ki bo potekala konec julija in začetek avgusta na Svetih Višarjah, bomo spoznavali, kako živimo mladi doma, v zamejstvu in po svetu. Navade in želje so najbrž podobne, a okolje, v katerem živimo, se verjetno kar razlikuje. Kaj pomeni biti Slovenec v domovini, Slovenec v Avstraliji, Slovenec na Madžarskem ali Slovenec v Franciji? Kako okolje, v katerem živim, vpliva name?

Zakaj slovenski jezik? Koliko se zavedam svojih korenin in ali ljubim svojo domovino?

Na ta in še na mnoga druga vprašanja bomo iskali odgovore, medtem pa spoznavali zanimive goste in odkrivali lepote slovenskih gora, pesmi in veselega druženja.

Prav je, da skačemo čez jarek, če je most trhlen in gnil, prav pa je tudi, da preverjene in trdne mostove uporabljamo, saj so nam lahko v veliko pomoč.

V duhu leta mladih v Cerkvi na Slovenskem se tudi na Rafaelovi družbi želimo posvetiti mladim in njihovim problemom. Z mladinsko izmenjavo, dnevi slovenske na-

rodne pesmi in internetnim povezovanjem želimo med mladimi Slovenci iz domovine in sveta zgraditi mostove, ki bi jih krepili in povezovali celo življenje.

Slovenska narodna pesem Na dnevih slovenske narodne pesmi, ki jih pripravljamo za pozno poletje, bomo mladi laiki in ljubitelji s pevskim posluhom prepevali slovenske narodne pesmi, spoznavali teorijo o slovenski narodni pesmi ter odkrivali možnosti za njihovo širitev in promocijo. Žal slovenska narodna pesem izginja, pa ne samo med mlajšo, temveč tudi starejšo generacijo.

S tem izginja tudi izjemno bogat del slovenske omike, ki pa ga lahko preprečimo ali vsaj upočasnimo z »organiziranim« prepevanjem pod strokovnim vodstvom.

Slovenska narodna pesem je močna vez, ki povezuje izseljenstvo z domovino, je pa tudi tisti del slovenstva, ki je med mladimi v izseljenstvu pogosteje močneje razvit kot v matici in v zamejstvu.

Prav je in tudi skrajni čas, da s prahom pokrite in skoraj pozabljene pesmi obudimo in z njimi okrepimo svojo domoljubno zavest.

Povezovanje prek spleta Internetno povezovanje mladih bo prav tako ena izmed naših nalog v letu mladih. Zavedamo se, da virtualni svet ne izboljšuje medčloveških odnosov, a vendar je s tematskimi forumi (izmenjava izkušenj in informacij o študiju v Sloveniji, povezovanje študentov po svetu s študenti v Sloveniji z istega področja, konkretni odgovori mladih mladim o življenju v Sloveniji, zamejstvu in po svetu ter tematski pogovori) moč vzpostaviti stike, ki lahko prerastejo v trdne osebne odnose. Ob tem seveda ne gre pozabiti na pomen slovenskega jezika, katerega znanje lahko ob (do)pis(ov)anju krepko izboljšamo tako Slovenci v domovini kot po svetu.

Naj bodo programi, ki jih pripravljamo za mlade, priložnost za varen skok čez jarek ter dobro načrtovanje mostu – nadaljnjega življenja ;-).

Metka Rihar Foto: arhiv Rafaelove družbe

Moja Slovenija / Marec 2009

19

IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU

Življenjska zgodba večkratne izseljenke V četrtek, 5. februarja, smo se odzvali na prijazno vabilo prijateljice našega društva, gospe Jelke Mrak Dolinar. V založbi Družina je izšla knjiga Brazde mojega življenja, ki opisuje njeno življenjsko pot v prelomnem času slovenske polpretekle zgodovine.

Jelka Mrak Dolinar se je rodila leta 1925 v Kranjski Gori begunskim staršem s Primorske, ki so morali iz Tolmina bežati pred fašisti. Oče je bil zaradi

20

Moja Slovenija / Marec 2009

službe večkrat premeščen po raznih krajih Slovenije, nazadnje še v Skopje, od koder so Nemci po zasedbi Jugoslavije pregnali vso družino. Po vrnitvi v Slovenijo je krajši čas živela v Ljubljani.

Vmes je obiskala sorodnike v Tolminu in prvič okusila nevarnost tistega časa.

Tam so jo namreč prvič aretirali partizani in jo zadržali v hišnem priporu.

Po vdoru Rdeče armade v Slovenijo je kot prostovoljna sodelavka Rdečega križa spremljala težko ranjene domobrance na poti v Avstrijo. Te so pri Lescah zajeli partizani in jih pobili, Jelko Mrak pa aretirali in skupaj s sestro Kristo obsodili na 12 let prisilnega dela.

Po skoraj šestih letih hudega trpljenja v povojnih političnih zaporih je bila pomiloščena.

Po začetku izrednega študija na ljubljanski univerzi se je odločila, da odide k staršem, ki so leta 1945 uspeli pobegniti v Avstrijo. V begunskem taborišču v Špitalu je vodila otroški vrtec in nedeljsko šolo za slovenske otroke.

Danes živi v Špitalu ob Dravi, kjer kot priča časa s svojimi življenjskimi zgodbami opozarja na strašna grozodejstva, ki so jih povzročili trije »-izmi« prejšnjega stoletja.

Kot zanimivost je v uvodu knjige Jože Možina zapisal, da se je avgusta 2005, pet mesecev po ovadbi Mitje Ribičiča, Jelka Mrak obrnila na vodstvo nacionalne televizije z očitkom, da večina medijev vsa leta ščiti Ribičiča in njegovo početje. Možina je takoj zaslutil, da je gospa žrtev in hkrati dragocena priča tistega obdobja in dogodkov, ki jih je kot novinar želel osvetliti. S snemalcem sta se napotila v Špital in posnela njeno pričevanje o bivanju v zaporu.

Gospa Jelka se živo spominja, kako se ji je po šestih mesecih zapora obetala amnestija, ko je major Ribičič odločil, da morata Mrakovi sestri nazaj v zapor.

Dodala je: »Veste, on je bil strah in trepet za vse; kjer se je pojavil, smo vedele, da ne bo nič dobrega.«

V ljubljanskih zaporih je pozneje z okna opazovala nalaganje zapornikov na tovornjak: »Vmes je bil Mitja Ribičič v svoji uniformi, da bi vse potekalo v redu, in v tistem trenutku sem napravila križ nad temi trpini, ker sem vedela, da gredo v smrt.« Njeno kratko pričevanje na televiziji se je končalo z izjavo, ki je kot moralni meč obvisela na vesti krivcev: »Jaz se ne bojim, nad mano je le en sodnik. Pa naj tudi drugi odprejo usta, kot sem jih jaz danes – Ribičič in njegovi sodelavci in tisoče pomagačev.« Jože Možina v uvodu nadaljuje: »Nekdanji Mačkov pomočnik je ostal tiho, Jelkinih izjav ni hotel komentirati. V Jelki Mrak Dolinar sem spoznal osebo, ki ima za današnji čas izredno trpko, a hkrati bogato življenjsko izkušnjo, in jo spodbudil, naj svoje življenjske brazde zapiše v knjigi.« Boštjan Kocmur Foto: arhiv ID SVS

Knjiga Brazde mojega življenja opisuje življenjsko pot Jelke Mrak Dolinar v prelomnem času slovenske polpretekle zgodovine.

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Štirideset dni brez alkohola S pepelnico se je začel postni čas. Slovenski škofje so tudi letos napisali posebno pismo. Ker smo v letu mladih, so v njem razmišljali o mladih: kakšni so, kakšne so njihove potrebe, kako zanje skrbi Cerkev, poudarili so tudi pomen svete maše, saj naj bi bili obredi najboljša verska vzgoja. Različni organizatorji tudi letos pripravljajo postna predavanja ali razmišljanja, po župnijah bodo molili križev pot ali imeli postna romanja. ramo o posledicah.« Akcijo je podprl tudi predsednik vlade Borut Pahor. Iz solidarnosti do vseh, ki se srečujejo s težavami, povzročenimi s prekomernim uživanjem alkohola, se je bo tudi sam udeležil. Po njegovih ocenah je primernejši način za reševanje stresa in drugih tegob, s katerimi se srečujemo v življenju, športna dejavnost. Predsednik Karitas, škof Marjan Turnšek, se je premieru že zahvalil.

Papež Benedikt XVI. je 31. januarja za mariborskega nadškofa pomočnika imenoval dr. Antona Stresa. S tem je ustregel želji mariborskega nadškofa in metropolita Franca Krambergerja, ki bo čez dve leti dopolnil 75 let in se bo tako upokojil.

Karitas je za letošnji post že četrtič pripravila akcijo »40 dni brez alkohola«. Njen glavni namen je opozoriti na posledice prekomernega uživanja alkohola in izraziti solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družini, nesreč v cestnem prometu in zaradi bolezni, ki so posledica alko-

hola. Akcijo je nadgradila in vanjo vključila prizadevanja za manj ali malo popitega alkohola v postnem času.

Kot je dejal generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebi, je »velik izziv tudi, da si nekdo postavlja merico. Ta je strašno na trhlih tleh, vsak si jo mora sam najti. Misliti mo-

Papež Benedikt XVI. je 31. januarja za mariborskega nadškofa pomočnika imenoval dr. Antona Stresa. S tem je ustregel želji mariborskega nadškofa in metropolita Franca Krambergerja, ki bo čez dve leti dopolnil 75 let in se bo tako upokojil. Stres, dosedanji celjski škof, bo škofijo vodil le še do imenovanja novega rednega celjskega škofa. Za Radio Ognjišče je povedal: »To imenovanje pomeni novo skrb, s strani svetega očeta pa gre za zaupanje, za katerega sem mu hvaležen. Pomeni pa tudi malo težko slovo od Celja, kjer so ljudje, še posebej verniki, zelo prijazni ter sem se pri njih dobro počutil. Ravno smo začeli skupaj delati.

Izdelali smo pastoralni načrt za prihodnja leta. Sveti oče bo dal naslednika, ki bo to delo nadaljeval. Ampak vsako delo prekiniti, je vedno malo žalostno.« Dr. Anton Stres je novo službo v Mariboru prevzel 16. februarja, ko je nadškofu ordinariju in du-

hovnikom svetovalcem pokazal papeževo pismo o imenovanju. Kot je nadškof Stres potrdil za Radio Ognjišče, je zaenkrat prevzel odgovornost za celotno področje gospodarstva, glede ostalih nalog pa se bosta z nadškofom Krambergerjem dogovorila v prihodnje.

NA KRATKO 2. februarja, na svečnico, je bil že trinajstič tudi dan posvečenega življenja.

3. februarja je minilo 70 let od smrti Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca.

To je svetniški kandidat, za katerega je med slovenskimi kandidati postopek najbližje sklepnemu dejanju, in sicer razglasitvi za blaženega.

11. februarja smo po bolnišnicah obeležili svetovni dan bolnikov.

11. februarja je na Golteh potekal 24. smučarski dan slovenskih duhovnikov.

19. februarja je minilo 16 let od ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference.

Nadškof Uran je 20. februarja daroval mašo ob prvi obletnici smrti nadškofa Perka.

Dogodke, ki so se zgodili do 27. februarja, je zbral Matjaž Merljak, Radio Ognjišče.

Moja Slovenija / Marec 2009

21

OBISKALI SMO: Med Slovenci v Švici

»O srečna, draga vas domača« Kako zelo je Slovencem, ki živijo v sosednjih državah in po svetu, pomembna slovenska kultura, se kaže tudi s tem, kako velik poudarek se posveča obeležitvi slovenskega kulturnega praznika. Marsikje je bil začetek februarja v znamenju številnih prireditev v počastitev največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Tudi na uredništvo smo prejeli kar nekaj vabil, da bi skupaj z vami praznovali kulturni dan, a žal smo lahko sprejeli le eno. Odpravili smo se med Slovence v Švico.

Prireditev ob kulturnem prazniku, ki se je odvila 7. februarja v dvorani Zentrum Rössli v Kehrsatzu pri Bernu, je že petnajstič zapored organiziralo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bernu, pri izvedbi pa so pomagali slovenski društvi Kulturni most Švica–Slovenija in Organizacijski odbor Slovenske katoliške misije Veseli Martin, Janez Merčun, Irena Sterckx Militarev in pokrovitelji. Na proslavi, ki je potekala pod geslom »O srečna, draga vas domača«, se je zbralo okrog 300 Slovencev iz Švice, Liechtensteina in Predarlskega.

Slovenska kultura se ne bo izgubila Vse zbrane je najprej pozdravil začasni odpravnik poslov na Veleposlaništvu RS v Bernu Branko Zupanc. »Besede ‘’O srečna, draga vas domača’’ se zdijo še prav posebej primerne za nas Slovence, ki živimo na tujem, saj nas, kljub dolgotrajnemu bivanju ali pa prav zaradi tega, sem ter tja še vedno prevzame domotožje,« je povedal. Med drugim je

22

Moja Slovenija / Marec 2009

spregovoril tudi o uspehih samostojne Slovenije in njeni kulturi, za katero je prepričan, da se kljub strahovom nekaterih, da se v množici različnih kultur Evropske unije lahko zgubi, to ne bo zgodilo. »Za to, da se kultura in materni jezik ne moreta kar tako izgubiti, ste dokaz prav vi, ki ste tukaj prisotni. Mnogi ste že desetletja v Švici, pa niste pozabili niti besedice maternega jezika, vezi s Slovenijo so še vedno močne, mnogi izmed vas pa se boste v domovino tudi vrnili.« Na koncu se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri organizaciji, nastopajočim in sponzorjem, posebno Janezu Merčunu iz Ženeve, ki je poleg izdatne finančne podpore omogočil tudi nastop enega najbolj znanih slovenskih igralcev Pavleta Ravnohriba.

Zdravljica iz »Prešernovih« ust Pavle Ravnohrib, ki ga mnogi izmed nas poznamo prav po upodobitvi Franceta Prešerna v TV-nadaljevanki Prešeren, je s svojim nastopom pri-

reditvi pridal še posebno slovesnost.

Prisotne je navdušil s tremi recitali: O Vrba, srečna, draga vas domača, Zdravljico in odlomkom iz Cankarjeve povesti Kurent. Kulturni program so s svojim prisrčnim nastopom dopolnili tudi otroci slovenskega dopolnilnega pouka pod vodstvom Anje Dobrovc (Fantazija o lepi Vidi), Mojca Gal na violini in Virginia Arancio na kitari, ki sta prisotne popeljali v zgodovino tanga Astorja Piazzolle, ter Rudi in Robert Jakop, ki sta poslušalce razveselila z narodnozabavnimi melodijami.

Zanimivosti o Prešernovem življenju Program je povezovala Irena Sterckx Militarev, ki je udeležence seznanila tudi z mnogimi zanimivostmi iz Prešernovega življenja, kot na primer, da je za časa njegovega življenja izšla le ena zbirka pesmi – Poezije, v kateri Zdravljica sploh ni bila objavljena, saj je bila cenzurirana. Predstavila je tudi Prešernove nagrade in nagrade Prešernove-

OBISKALI SMO ga sklada ter se dotaknila nekaterih dosedanjih Prešernovih nagrajencev, med njimi tudi Lojzeta Kovačiča, ki je bil rojen v švicarskem mestu Basel.

ka je enkratna, enostavno nisem vedel, da ljudje našega rodu, ki živijo zunaj domovine, tako srčno čakajo slovensko besedo in slovensko kulturo.«

Zaključek ob dobro obloženih mizah Po zaključku prireditve je sledilo druženje ob bogato obloženih mizah, ki so vabile s slovenskim pršutom, potico, vinom in mnogimi drugimi dobrotami. Prisotni so večer nadaljevali v prijetnem klepetu, nekateri pa so se ob narodnozabavnih vižah tudi zavrteli. Opaziti je bilo mogoče mnogo prisrčnih srečanj, veselja in nasmejanih obrazov, kar da slutiti, da bo naslednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v Bernu ravno tako dobro obiskana kot letošnja.

Irena Sterckx, povezovalka programa »Z veseljem in odgovornostjo sem prevzela letošnje povabilo, da vodim prireditev. Sicer sem redna obiskovalka Prešernove proslave, ki je odlična priložnost za srečanje, družabni klepet in obenem kulturni užitek. Želela sem, da bi bila letošnja prireditev še posebno svečana, zato sem dodala glasbeno podlago, spremno besedo iz literarne zgodovine in recitacije gosta, dramskega igralca Pavleta Ravnohriba.

Moja želja je, da bi ponudila obiskovalcem gostovanje gledališke predstave iz Slovenije. Menim, da bi našim ljudem lahko ponudili kakovosten in tudi zahteven umetniški program, zabavno glasbo pa pustili za družabno srečanje. Vesela sem, da je prišlo toliko obiskovalcev.«

In kaj so o prireditvi povedali nekateri udeleženci?

Branko Zupanc, začasni odpravnik poslov na Veleposlaništvu RS v Bernu: »Z današnjo prireditvijo smo zelo zadovoljni. Njena organizacija je za nas kar precejšnji zalogaj, vse namreč financiramo s sponzorji, država Slovenija tu ne prispeva. Naša prireditev vedno vsebuje vsaj tri sklope, da lahko vsak udeleženec najde nekaj zase: nastop učencev dopolnilnega pouka, klasično glasbo (ponavadi povabimo katerega od Slovencev, ki v Švici študira glasbo, in teh je kar nekaj), tretji sklop pa predstavlja narodnozabavna glasba. Pazimo, da so si sklopi čim bolj enakovredni, nočemo, da bi se proslava ob Prešernovem prazniku prevesila v veselico, to ni naš namen.« Janez Merčun, sponzor: »Danes sem prvikrat na taki prireditvi. In mi je zelo, zelo všeč. Posebno prvi del, ko so govorili o Prešernu in povedali o njem stvari, ki niso samo slovenske, ampak splošne. Prešeren ni bil le slovenski pesnik, bil je pesnik na nivoju Puškina. In Zdravljica – za tiste čase je bila nekaj povsem nenavadnega. Prešernove besede, žive naj vsi narodi, so bile neverjetne za tisti čas. Bil je tudi prvi, ki ni nazdravljal na tedanjo oblast, temveč na življenje, na njihove punce, njihove fante, na njihovo bodočnost. Zelo mi je bila všeč tudi punčka, ki je pela. Ima ne le krasen glas, ampak tudi brezhibno intonacijo.« Pavle Ravnohrib: »To je moj tretji nastop med Slovenci v tujini, če govorimo o nastopih v okviru veleposlaništev. Najprej sem nastopil v Peterburgu oziroma v Moskvi, nato v Berlinu, sedaj pa sem tu, v Bernu, ki se mi zdi prečudovito mesto. Tako ganljivega sprejema že dolgo nisem doživel. Tudi publi-

Maja Šelker: »Posebno všeč mi je bilo, da je tukaj igralec Pavle Ravnohrib, kajti če nekdo recitira Prešerna, je dobro, da obvlada slovenščino.

Tudi nastop otrok se mi je zdel uspešnejši kot doslej, ker so peli, to je bolj prisrčno kot recital. Narodnozabavna glasba pa je bila malo preveč enolična in predolga, sem namreč klasična glasbenica, zato mogoče nisem objektivna.

Doma sem iz Maribora, v Švici pa živim že 36 let. Imam švicarsko državljanstvo, pa tudi slovensko, iz domoljubnih nagibov.« Jurij Drole, Milan Živec: »Prišli smo iz Winterthurja. Smo člani odbora društva Planika in pridemo vsako leto. Pohvala gre predvsem organizaciji in druženju, pogrešamo pa koga iz domovine. Včasih so nas zastopniki slovenske vlade pogosteje obiskali in si tudi vzeli čas, da so se srečali s predstavniki društev in se malo pogovorili o aktualnih problemih. Tega nam danes malo manjka.« Selina: »Tukaj nisem prvič, drugače pa pojem in nastopam že tri leta. Da sem se naučila pesmico, sem potrebovala en teden. Pri programu pa mi je bila narodnozabavna glasba bolj všeč kot klasična.« Besedilo in foto: EM

Moja Slovenija / Marec 2009

23

PISALI STE NAM

Minister dr. Boštjan Žekš na obisku v Stuttgartu Povabilu Slovenske katoliške župnije Stuttgart in KD Slovenija Stuttgart se je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boštjan Žekš, odzval v soboto, 7., in nedeljo, 8. februarja. To je bil njegov prvi obisk v Nemčiji. Ministra je spremljal sekretar z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Jurček Žmauc. Srečanja sta se udeležila tudi generalni konzul iz Münchna g. Alfred Killer in konzulka g. Marjana Prvinšek-Bokal. V slovenskem domu so se odvijala prijetna in zelo pomembna srečanja v okviru številnih kulturnih društev iz Baden-Würtemberga in Bavarske, ki delujejo v okviru koordinacije v južni Nemčiji.

Osrednja prireditev se je začela ob 15. uri z mašo za domovino v cerkvi sv. Konrada v Stuttgartu. Somaševala sta Ciril Turk, upokojeni župnik iz Stuttgarta, in Roman Kutin iz Augsburga.

Udeležba Slovencev je bila izredna, saj je bila velika cerkev do zadnjega kotička polna.

Prireditelji kulturnega dne smo si že pri maši delali skrbi, ker smo uvideli, da bo dvorana premajhna. V stiski smo poskrbeli za dodatna sedišča, pa vendar žal le niso zadostovala za vse prisotne. Po pozdravu podpredsednice KD Slovenija, Vide Lambert, je sledila krat-

ka predstavitev društva. Nato se je gospa Lambert zahvalila vsem navzočim, ki so s svojim prihodom počastili slovenski kulturni praznik, ki je tudi spominski dan na našega največjega pesnika, dr. Franceta Prešerna. Obhajali smo ravno 160-letnico njegove smrti. Vsi Slovenci smo ponosni na našega pesnika izrednih sposobnosti in njegovega delovanja za ohranjevanje maternega, slovenskega jezika v časih, ko nismo bili niti priznani niti spoštovani kot narod. Nato je z domačim mešanim pevskim zborom Obzorje mogočno

zazvenela slovenska himna.

Za pozdravni govor je gospa Lambert na oder povabila domačega župnika dr. Zvoneta Štrublja. Sledil je slavnostni govor ministra dr. Boštjana Žekša.

Vzpodbudil nas je in poudaril, da naj bi bili pripravljeni učiti se drug od drugega. Naša skupna domovina Slovenija je še mlada država in še vedno potrebuje pomoč, tudi nasvete in izkušnje nas, slovenskih rojakov, ki živimo že več desetletij v Nemčiji. V sklepu svojega govora nam je izročil razumevanje in ponudil podporo matične domovine. Mogočen aplavz je potrdil naše veliko spoštovanje do ministra in njegovo priljubljenost.

Nato je na kratko spregovoril tudi generalni konzul iz Münchna Alfred Killer in gosta iz Slovenije: prof. Maja Kos ter mag. Martin Lisec.

Domači pevski zbor Obzorje je častitljivo zapel Domovini v pozdrav, nato smo napeto prisluhnili ganljivi recitaciji člana Štefana Fabčiča Hrepenenje, potem so pa navzoče razvese-

lili otroci župnijskega vrtca in slovenske sobotne šole pod vodstvom in ob spremljavi kitare Zvoneta Štrublja z mimično pesmijo Družinica.

Zbor Obzorje je še enkrat z domovinskim zanosom zapel Tiho skrita med gorami.

V teku večera se je od ganjenosti marsikomu zablestela solza v očeh.

Za zadnji del našega slavja pa je lepo in zelo zanimivo poskrbela gostujoča družina Zemljič iz Slovenije. Družinski ansambel, ki se je poimenoval La familia, je v prisrčnem nastopu zapel deset pesmi. S povezovalno besedo Vide Lambert pa so nam predstavili svojo življenjsko zgodovino. Doživeli smo enkraten, zelo čustven in hkrati vzoren nastop, ki nam je segel globoko v srce, kar je dokazal zares dolg in prisrčen aplavz. Obogateni z ministrovim obiskom, ki je dal našemu letošnjemu slovenskemu kulturnemu prazniku prav poseben, znamenit in svečan izraz, hvala!

Vida Lambert

Prešernovanje Slovenskega zvona Letošnje leto je za društvo Slovenski zvon iz Krefelda v Severnem Porenju - Vestfaliji jubilejno leto. Društvo je bilo ustanovljeno 3. februarja 1979, to je pred 30 leti. Z različnimi prireditvami se bo letos počastil ta društveni jubilej.

Prva iz tega sklopa je bila prireditev ob Prešernovem dnevu v soboto, 14. februarja, v Neussu blizu Düsseldorfa. Na začetku je mešani pevski zbor Slomšek iz Maasmechelna v Belgiji zapel slovensko himno

24

Moja Slovenija / Marec 2009

Zdravljico. Vse prisotne je pozdravila predsednica društva Rozina Lovrenčič. Slovenski pevci iz Belgije so nadaljevali s prepevanjem slovenskih narodnih pesmi. Voditelja programa slovenski učitelj in

gimnazijka Nadja Čegovnik sta namenila nekaj besed Francetu Prešernu in letošnjima nagrajencema, prejemnikoma Prešernovih nagrad igralki Štefaniji Drolc in slikarju Zmagu Jeraju. Sledil je nastop

nemškega moškega pevskega zbora MGV Eintracht iz Willich-Schiefbahna. Presenetili so s prepevanjem mednarodnih pesmi v slovenskem, hrvaškem, španskem in nemškem jeziku. V kroniki društva

PISALI STE NAM smo slišali, kako je društvo delovalo. Organizirali so številne kulturne in zabavne prireditve, izlete, piknike, poskrbeli za obdaritev otrok na koncu leta in se trudili za ohranitev slovenstva v tem delu Nemčije.

Sodelovali so z vsemi slovenskimi društvi v Severnem Porenju - Vestfaliji.

Predsednica društva je simbolično obdarila najstarejše aktivne člane. Spominske vrtnice so prejeli: Jožica in Stanko Perc, Jožica Nesič, Rozika Puhman, Franc Pašek, Tatjana in Albin Dobršek, Zdenka in Emmerich Dobaja. Društvu Slovenski zvon sta ob praznovanju čestitala dolgoletna predsednica društva France Prešeren iz Burscheida Anica Mar in slovenski župnik Lojze Rajk.

Moški pevski zbor Slomšek iz Belgije je zapel znane pesmi: Kam (po Prešernu),

Lastovki v slovo in Vrtec ogradila bodem.

V zabavnem delu programa je nastopila gledališka skupina KUD iz Vitomarcev s skečem Valentinovo. Petra Kocuvan, Nataša Kocuvan, Nina Žvarc in Tadej Kostanjevec so navdušili. Po bučnem smehu je sledilo glasno ploskanje. V zabavno-družabnem delu je igral Ansambel bratov

Jamnik. Glavni dobitek srečelova je bilo kolo, ki ga je podaril gospod Rašl. Prireditev so finančno podprli Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in zasebni sponzorji. Druženje s plesom je trajalo do ranih jutranjih ur.

Dušan Čegovnik

Degustacija slovenske poezije v Franciji Na povabilo francoskega Kulturnega centra, Hiše poezije v Tinqueuxu (Centre Culturel – Maison de la Poésie de Tinqueux, Reims), je ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku gostovala oziroma bila v Franciji predstavljena mednarodna revija za poezijo Lirikon 21, ki jo izdajata Velenjska knjižna fundacija in Akademija Poetična Slovenija.

Dva pesniška večera (ki jih francoski gostitelji že vrsto let organizirajo pod imenom dithyrambes, lectures bacbucantes in temeljijo na načelu: prisluhniti pesniku med degustacijo vina ali okušati vino med degustacijo pesnika) sta bila ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku v Franciji posvečena degustaciji poezije in kulinaričnih dobrot slovenske dežele. Lirikonovo degustacijo slovenske poezije v Franciji so na dvodnevnem gostovanju z javnimi branji žlahtnili slovenski pesniki in pesnice različnih generacij: Milan Dekleva, Ivo Stropnik, Zoran Pevec, Meta Kušar, Tanja Ahlin, Peter Kuhar ter v Franciji živeča slovenska pesnica in prevajalka Mateja Bizjak Petit (dobitnica Herbersteinskega/Lirikonovega zláta 2008 za vrhunske revijalne prevode sodobne francoske poezije v slovenščino), ki je za revijo Lirikon 21 poleg gostujočih avtorjev prevedla v francoščino tudi predstavitveni izbor pesmi Andreja Medveda, Milana Vincetiča in Slavice Šavli, na srečanje z gostujočimi slovenskimi pesniki in pesnicami pa med drugim povabila češko pesnico Lenko Danhelovo ter

tri ugledne francoske pesnike – Valérie Rouzeau, Jeana Pascala Dubosta in Erica Sautouja, ki bodo konec letošnje pomladi gostje mednarodnega Lirikonfesta oziroma 8. Herbersteinskega srečanja književnikov v Velenju.

Za degustacijo izbranega slovenskega vina je francoski organizator povabil kraškega vinarja Joška Renčela iz Dutovelj.

Lirikonovo degustacijo sta glasbeno pospremila šansonjerka Nika Vipotnik in harmonikar Zmago Štih. Obogatila pa jo je tudi sedemletna Noemie Petit, ki je branje odprla z recitacijo Prešernove Zdravljice, slovenske himne, v slovenščini in francoščini. Lirikonove degustacije se je udeležilo prek 90 obiskovalcev, med njimi mnogi člani Društva Slovencev v Parizu, predstavnica ambasade Liza Japelj ter nekaj pomembnejših predstavnikov kulturnega dogajanja.

Mateja Bizjak Petit Prispevke si lahko v celoti preberete na www.mojaslovenija.net.

Moja Slovenija / Marec 2009

25

KOLEDAR PRIREDITEV Prireditve in srečanja v Sloveniji Ljubljana do 31. 3. – Protestantsko šolstvo na Slovenskem. Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1 do 30. 4. – Primož Trubar 1508–1586. Muzejska razstava. Narodni muzej Slovenije, Metelkova do 30. 6. – Spet trte so rodile: O kulturi vina na Slovenskem.

Nova osrednja razstava Slovenskega etnografskega muzeja.

Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2 do 31. 12. – Slovenski jezik: identiteta in simbol. Kratka zgodovina Slovencev. Stalna razstava. Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20 Bled do 23. 3. – Razstava o kozolcu na Bledu. Info središče Triglavska roža na Bledu, Ljubljanska 27 od 25. 3. do 27. 3. – 41. mednarodno srečanje pisateljev PEN Planica od 20. 3. do 22. 3. – Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici Velenje do 31. 8. – Egipt in egiptomanija v Sloveniji. Muzejska razstava. Muzej Velenje, Ljubljanska cesta 54 Rogatec do 30. 9. – Razstava »Kuharca« ali kako so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja.

Grad Strmol Maribor 20. 3. – 30. Rez Stare trte, najstarejše trte na svetu od 17. 4. do 19. 4. – 42. Šalamunov memorial: svetovni pokal v športni gimnastiki Šempas pri Novi Gorici od 22. 3. do 23. 3. – 3. festival vin: Žlahtna dediščina Slovenije Škofja Loka Od 28. 3. do 19. 4. – Škofjeloški pasijon; predstava v dvajsetih prizorih na prostem, pri kateri bo sodelovalo preko 640 igralcev, med njimi preko 60 konjenikov. Pasijon predstavlja najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in hkrati najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo v Evropi!

Volčji Potok od 25. 4. do 3. 5. – Razstava tulipanov, cvetličarstva, drevesničarstva, vrtne opreme in vrtnarski sejem

Prireditve izven Slovenije ZDA Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, IL 22. 3. ob 12.00 – Kulturna ura 29. 3. ob 13.30 – Letni sestanek 3. 4. ob 12.00 – Izdelovanje butaric 26. 4. ob 12.00 – Kulturna ura http://www.slovenian-center.org ClevelandSlovenian.com 15. 3. ob 13.00 – Letni sestanek Slovenian National Home in Indianapolis 21. 3. – Federation of Slovenian National Home Awards 15. 3. ob 13.30 – Letni sestanek Slovenian Cultural Center http://www.ClevelandSlovenian.com Slovenian American Club – Slovenska palma, Miami, Florida http://www.slovenskapalma.org KANADA Kanadsko-slovensko kulturno društvo, Winnipeg Slovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AM http://www.canadianslovenian.mb.ca

26

Moja Slovenija / Marec 2009

Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00 http://www.theslovenian.com/radio AVSTRALIJA Slovensko društvo Adelaide 18. 3. od 10.00 do 15.00 – Dan sončnic 15. 4. od 10.00 do 15.00 – Dan sončnic 26. 4. – Balinanje Pevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00 Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.

Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30 Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

Slovenski klub Jadran, Melbourne v marcu – Čebelarski festival 22. 3. – God svetega Jožefa 13. 4. – Piknik Panthers – Triglav, St John’s Park, Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00.

Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 odstotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland Bay Prvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu.

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV Melbourne Organizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri) Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji: slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00 Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30 Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au Internetne strani avstralskih Slovencev – http://www.glasslovenije.com.au – http://www.slovenianbusiness.com.au – http://www.thezaurus.com/

ARGENTINA Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja: http://www.datamarkets.com.ar/Okenceslo Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos Aires Tečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček.

Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Slovenska skupnost v San Martinu, Buenos Aires 15. 3. – Krajevni občni zbor 20. 3. – Redni mesečni sestanek Zveze mater in žena, sanmartinski odsek od 10. 4. do 12. 4. – Velikonočni obredi 26. 4. – Koncert in ples Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslovena de Madres http://www.slo.org.ar/zveza.html Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovena http://www.dsvas.com.ar Prekmurski arhiv v Argentini 20. 3. – Prvi letni sestanek, http://www.slovencizvzhoda.com Slomškov dom http://www.slomskovdom.org Zedinjena Slovenija http://www.slo.org.ar ŠVEDSKA Kulturno društvo Slovenija, Olofström Likovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od januarja od junija Slovenska šola: vsako drugo nedeljo, začetek v februarju Društveni prostori so odprti takrat, ko imajo sekcije krožek.

Slovenska zveza na Švedskem 28. 3. – Občni zbor Slovenske zveze. Prostori SKD Planika v Malmöju Društvo švedsko-slovenskega prijateljstva na Švedskem 21. 3. ob 14.00 – Redna skupščina. Prostori gimnazije Östra Real, Karlavägen 79, Stockholm

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM Slovensko planinsko društvo Triglav, Švica http://www.triglav.ch Združenje ženevskih Slovencev http://www.slovenci.org SD Planika 25. 4. ob 19.00 – Društveni večer in turnir v pikadu. Deutweg-Winterthur Slovenska misija v Švici in Liechtensteinu Zürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.

Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.

Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.

Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.

Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.

Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.

Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00.

Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30.

Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30.

Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30.

KOLEDAR PRIREDITEV St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15. Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30.

Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30.; http://www.slomisija.ch POLJSKA Društvo Triglav – Rysy http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl AVSTRIJA

Buchen v Odenwaldu: tretja sobota v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas) Rauental (Rastatt): tretja nedelja v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti) Lebach v Saarlandu: četrta nedelja v mesecu v St. Michaelu ob 16.00 http://www.skm-mannheim.de Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 München, Nemčija

Krščanska kulturna zveza Celovec 23. 3. ob 10.00 – Otroška gledališka predstava »Vilinček z lune« 18. 4. ob 20.00 – Koncert MePZ Podjuna-Pliberk http://www.kkz.at

SKUD Triglav e.V. Reutlingen 21. 3. – Letna skupščina http://www.skudtriglav-reutlingen.de

Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK), http://www.ksssk.at

SKUD Triglav, Sttutgart http://www.triglav-stuttgart.de

Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša, http://www.pavelhaus.at

Kulturno društvo, Sttutgart http://www.kd-slovenija.de

Radio Dva Radio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.

ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini.

Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora.

Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po internetu v živo: http://www.radio-dva.at Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ), http://www.ssz.at Slovensko šolsko društvo v Celovcu http://www.mladinskidom.at Strojni krožek Podjuna http://www.maschinenring.at Slovenski kulturni center Korotan http://www.mohorjeva.at/korotan_dom/kultur/C59 NEMČIJA Slovenska katoliška misija Mannheim Mannheim: prva in tretja nedelja v mesecu v Maria Frieden ob 10.30 Heidelberg: prva nedelja v mesecu v Augenklinik-Kapelle ob 16.00 Herbolzheim pri Freiburgu: druga nedelja v mesecu v Maria Sand ob 10.30 Vöhrenbach v Schwarzwaldu: druga nedelja v mesecu v farni cerkvi ob 15.00

ITALIJA Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica 20. 3. – Primorska poje v Štandrežu 22. 3. – Primorska poje v Gorici. Kulturni center Lojze Bratuž Izdaja druge zbirke skladatelja Patricka Quaggiata Novembra 2008 je ob praznovanju 50-letnice Cecilijanke Zveza slovenske katoliške prosvete izdala zbirko zborovskih posvetnih skladb za mešani, ženski, moški, mladinski in otroški zbor mladega goriškega skladatelja Patricka Quaggiata. http://www.zskp.org

Kulturno društvo Ivan Trinko/Circolo di cultura Ivan Trinko, http://www.kries.it Slovensko planinsko društvo Gorica Društvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20. Info: Aldo, tel.: 338 7995474 Bikers: V sodelovanju z goriško sekcijo CAI Slovensko planinsko društvo Gorica prireja serijo izletov Bikers, ki so namenjeni ljubiteljem gorskega kolesarjenja. Informacije in podrobnosti o izletu na sedežu CAI v Gorici, ulica Rossini 13, četrtek pred izletom od 21.00 do 22.00.

Izlete koordinira Robert Tabai.

Kekčeva pot: Sklop pohodov, namenjenih osnovnošolski mladini in družinam. Izleti so težavnostno primerni za otroke te starosti. Izlete koordinirata Marco Lutman in Dino Paulin. http://www.spdg.eu

Slovensko planinsko društvo Trst 29. 3. 2009 - Izlet po poti prijateljstva Boljunec- Beka (v sodelovanju z občino Dolina) Študijski center Melanie Klein, Trst od 1. 4. do 5. 4. od 10.00 do 22.00 – Teden za mlade. Stara ribarnica, Trst 6. 4. ob 15.00 – Velikonočna delavnica za odrasle. Ul. Cicerone, Trst. Tečaj v bazenu za dojenčke od drugega do devetega meseca starosti se bo odvijal na Opčinah, v bazenu hotela Danev, od 9. januarja 2009 v jutranjih urah. Za informacije in prijave: 328 4559414.

Tečaj slovenščine: Začetniški, nadaljevalni in izpopolnjevalni tečaji se bodo začeli v četrtek, 26. februarja. Vsak tečaj traja 20 ur in bo potekal zvečer ali pozno popoldne. Število tečajnikov je omejeno na 10 oseb. Dnevi in urnik po dogovoru. http://www.melanieklein.org Društvo slovenskih izobražencev Redna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30.

Društvo Finžgarjev dom 29. 3. ob 18.00 – Materinski dan 2. 4. ob 20.00 – Predstavitev »Naše besede«. Opčine Kulturni center Lojze Bratuž Kulturni center Lojze Bratuž in Galerija Rika Debenjaka pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika kar najpopolneje predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in morebitno posodo razstavnih del (tel. št. 0039 0481 531445 med 8.30 in 12.30; e-mail: info@kclbratuz.org).

Združenje slovenskih športnih društev v Italiji 22. 3. – 5. čezmejno pokrajinsko smučarsko prvenstvo Gorica – Nova Gorica – Piancavallo (I) Sklad Mitja Čuk do 20. 3. – Slikarska razstava Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«. Bambičeva galerija 27. 3. – Košarkarski turnir »Zmagajmo vsi!«. Srečanje športnikov v telovadnici Ervatti pri Briščikih od 4. 4. do 24. 4. – Mirella Schott Sbisà: grafike »Kraški motivi« od 21. 4. do 23. 4. – Srečanje amaterskih skupin v Prosvetnem domu na Opčinah pri projektu gledališče za vse »Festinvalop«; http://www.skladmitjacuk.org KD Slomškov dom Bazovica 29. 3. ob 17.00 – Moje pesmi, moje sanje. Poje otroški pevski zbor A. M. Slomšek pod vodstvom Zdenke Križmanč. http://www.bazovica.com Društvo Marij Kogoj, http://www.drustvomarijkogoj.org MOSP-SKK , http://www.mosp-skk.blogspot.com Slovensko prosvetno društvo Mačkolje http://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus, http://www.jacobusgallus.com

Zgodilo se je tega meseca 9. marca 1932 se je v Češnjevcu pri Slovenski Bistrici rodil dr. Jože Pučnik, sociolog in politik, med osamosvajanjem Slovenije predsednik Demosa. Umrl je 12. januarja 2003.

12. marca 1916 se je utrgal plaz z Mojstrovke in pod seboj pokopal nekaj sto ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili cesto čez 1611 metrov visoki Vršič v Trento. Na tem kraju so potem ujetniki postavili leseno kapelico, ki še vedno spominja na žalostni dogodek.

15. marca 1862 je izšel odlok o rabi slovenščine na sodi-

ščih na Tržaškem, Goriškem, Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Določal je, da morajo biti zaslišanja v slovenščini.

pisalo »adreso kranjskim deželnim stanovom«, v kateri so protestirali proti germanizaciji.

20. marca 1797 so Francozi v Napoleonovih vojskah zavzeli Gorico in prvič prišli na slovensko ozemlje.

30. marca 1810 se je v Vipavi rodil eden najvidnejših dunajskih odvetnikov, Slovenec Matija Dolenc. Bil je član državnega sodišča, zastopnik banke Rothschild in mnogih bogatašev. Bil je tudi ena osrednjih osebnosti dunajskega narodnega in političnega društva Slovenija.

27. marca 1941 je padla jugoslovanska vlada, ker je podpisala pristop Jugoslavije k trojnem paktu. Vojska je na čelo države postavila kralja Petra II. 29. marca 1848 je 44 na Dunaju živečih Slovencev pod-

Moja Slovenija / Marec 2009

27

USPEŠNI ROJAKI: Janez Merčun, Ženeva

»Nisem tako skrivnosten, kot se misli« Janez Merčun, ime, ki ga ženevski Slovenci izgovarjajo s spoštovanjem. Razen redkih starejših članov ga nihče ne pozna.

Govori se, da je zelo bogat. V 15 letih ni prišel na nobeno slovensko srečanje, a je vseeno vsako leto nakazal visok znesek na tekoči račun. Razlog več, da se z Evelino povabiva kar na kosilo k njemu domov. »Bordojec ali burgundec?« je bil njegov odgovor. Z avtom, s kakršnim se prevaža britanska kraljica, naju je pripeljal pred stanovanjski blok. Malce razočaranja, ker nisva pred luksuzno hišo, a vseeno pozabiva zapreti usta, ko naju povabi, naj vstopiva v ogromno stanovanje, ki se razteza čez celotno površino na vrhu stanovanjskega bloka. Rodinov kip tam, vaza Kokoške tu, pa Kogojev Konj, umetniška platna, o katerih govori z ljubeznijo, pa tudi ironijo, ko se spominja anekdot, povezanih z nakupom umetnin.

Ves čas je z njim v mislih in besedah prisotna pokojna soproga Metka, ki je imela velik smisel za opremljanje stanovanja.

Bolezen je preprečila, da nista praznovala 50. obletnice poroke.

Zdaj mu pri vsakdanjih opravilih pomagata gospodinji. Spoznali sva Slovenko Marijo, ki nam je ljubeznivo postregla s kavo in domačim pecivom.

Kako to, da tako malo vemo o vas?

Nisem tako skrivnosten, kot se misli.

Samo grozno sem bil zaposlen. Imel sem veliko dela in tudi po smrti žene Metke je veliko opravkov v zvezi z zapuščino. Letos imam malo več časa. Po dolgih letih smo se letos dvakrat dobili z gospodom Hacinom, gospodom Gregorcem in gospodom Logarjem in je bilo prav prijetno. To so naša leta, opravljamo, obujamo stare čase.

Niste bili v skupini Slovencev, ki je ustanovila Združenje ženevskih Slovencev?

Nisem bil niti povabljen. Že od leta 1984 imam švicarsko državljanstvo. Kot Slovenec sem bil najbrž kje registriran, vendar nisem vzel slovenskega državljanstva.

Predvsem pa nisem imel niti časa.

»Zelo pogrešam soprogo, skupaj sva bila skoraj 50 let. Ko je zbolela, sem prodal tovarne in se polno posvetil njej.«

28

Moja Slovenija / Marec 2009

Vseeno ste vsa leta plačevali visoko članarino.

Saj sem vendar Slovenec, s potnim listom ali brez. V začetku sem bil prepričan, da bodo Slovenci izginili kot Lužiški Srbi, ampak tole z Evropo je čudovita bodočnost. Evropa bo postala dvojezična, vsak narod bo dvojezičen, uporabljal se bo narodni jezik, slovenščina, drugi jezik pa bo postala angleščina. Nevarnosti, na katero so nas opozarjali v mladih letih, da nas bodo ponemčili, danes ni več. Če hočemo Slovenci obdržati svojo kul-

USPEŠNI ROJAKI turo, individualnost, jo lahko. Zato sem prispeval, mislil sem si, da bo morda kaj zanimivega, čeprav mogoče nisem prispeval dovolj.

Ob peti obletnici samostojne Slovenije sem na pobudo veleposlanika Beblerja sponzoriral koncert kvarteta Tartini in flavtistke Irene Grafenauer. Generalka je bila v mojem salonu, koncert pa v Grand Théâtru in poželi so velik uspeh. Za svoje sponzoriranje ne pričakujem reklame.

Zame so pravi sponzorji vedno anonimni. Sicer gre za komercialo, jaz pa tega ne maram.

Od kod izvira vaša družina?

Ljubljančan sem, rojen leta 1931. Oče, dr.

Ljudevit Merčun, profesor na Medicinski fakulteti, je bil prvi moderni diabetolog v Sloveniji. Takoj po vojni je organiziral diabetološki oddelek na Interni kliniki v Ljubljani in ambulanto za diabetike. Bil je prvi, ki je predpisoval specialne diete za diabetike. Mama mi je umrla, ko sem imel štiri mesece. Imel sem krasno mačeho, ki mi je odkrila lepote klasične glasbe in poskrbela, da smo se otroci lepo razumeli. Obiskoval sem klasično gimnazijo in dve leti študiral pravo v Ljubljani. Leta 1952 so me obsodili in izključili iz vseh visokih šol v Jugoslaviji. Leto in pol sem prebil v zaporu v Mariboru in nato dokončal študij v Beogradu. Leta 1964 sem legalno emigriral v Ženevo.

V čem je bila srčika tega vašega nestrinjanja s sistemom?

Moral bi vam pojasniti malo bolj na široko. Sem antinacist, antifašist, antikomunist, antisocialist ... Sem liberalec v smislu ločevanja od vseh ideologij. Vedno sem se jim upiral. Verjamem, da je človek svoboden, če se podreja zakonom, ne pa ljudem. Leta 1952 sem imel zlatenico in sem veliko bral. Rad sem imel Dostojevskega. V Bratih Karamazovih je pred Legendo o Velikem inkvizitorju poglavje z naslovom Upor. Ko sem ga prebral, sem si rekel, da človek mora imeti pogum. In sem si to vzel za vodilo. Sem liberalen, pa ne v slovenskem smislu. Ne strinjam se z nobeno slovensko stranko, ker se mi zdi, da se Slovenija še vedno vrti v starih sporih in problemih. Šele vaši vnuki bodo

naredili iz Slovenije nekaj velikega, ker ne bodo imeli te strašne zgodovine in se jim ne bo tožilo po obdobju suženjstva, ko je bilo za osnovne stvari poskrbljeno, svobode duha pa ni bilo.

Kaj je oblikovalo vašega duha?

Klasična gimnazija v Ljubljani. Bila je čudovita. V mojem razredu smo bili tako komunisti, klerikalci kot liberalci. Iz treh oddelkov nas je približno 60 še živih. Vsi smo naredili izjemno, nadpovprečno kariero. Janko Kos, Borut Lesjak, Igor Ozim, Bogdan Povh, Janez Lajovic, Anton Drobnič. Ni mogoče, da bi bili vsi tako nadarjeni, takšne nas je naredila šola, ki je iz nas izvlekla maksimum. Zato se klasiki še vedno dobivamo in upamo, da bo nekega dne spet prišlo do klasične izobrazbe.

Moj sošolec, fizik Bogdan Povh iz Heidelberga (učenec prof. Peterlina, redni profesor in dekan Univerze v Heidelbergu in direktor Inštituta Maxa Plancka, leta 2005 dobitnik najvišje nemške nagrade za eksperimentalno fiziko, medalje Stern Gerlach), je predstavil idejo, da bi nekaj naredili za Slovenijo. Slovenci, ki imamo denar, bi ustanovili fond, iz katerega bi vsak študent, ki je končal fakulteto in je sprejet na eno od čudovitih univerz, kot so na primer Oxford, Cambridge, Harvard in Princeton, dobil štipendijo. Take štipendije bi bile podeljene vsem, ki so sprejeti na podiplomski študij. To je čudovita ideja, ki jo bom podprl.

Zakaj ste emigrirali v Ženevo?

Diplomiral sem v Beogradu. Vedno sem si želel postati odvetnik. Menim, da morata biti tako duhovnik kot odvetnik del lastnega naroda, kar pa jaz kot Slovenec v Beogradu nisem bil. Zaposlil sem se v zastopništvu ameriškega kozmetičnega podjetja Pond’s. Generalni direktor za Evropo se je pogovarjal z mano o tem, kaj naj bi naredili, da bi povečali prodajo v Jugoslaviji. Vedno sem preveč stegoval jezik in sem mu rekel, to in to je narobe. Če želite delati normalen marketing, tako kot delajo vsi, ne bo nič iz vas. In pravi, ja, potem pa pridite v Ženevo. Pri njih sem delal kot majhen direktorček do leta 1970, ko so mi posodili kapital pod pogojem, da delam zanje samostojno kot zastopnik

in pravni svetovalec za Vzhodno Evropo, Sovjetsko zvezo in Srednji vzhod. Bil sem specialist za finančne posle in sem uspel.

Ste bili že poročeni?

Z Metko sva se poročila leta 1959 in strinjala sva se, da če ne bova emigrirala, ne bova imela otrok. Metka je diplomirala klavir na konservatoriju, vendar ni nadaljevala umetniške kariere. Po preselitvi v Ženevo se nama je leta 1966 rodila Maja in čez dve leti še Alenka. Maja je študirala na univerzi Babson v Bostonu. Specializirala se je za človeške vire v velikih podjetjih, dobila podiplomsko delo na Univerzi Columbia in tam našla moža. Rodila je štiri otroke in ostala doma. Alenka živi v Švici in ima dva otroka. Tudi ona je študirala v Ameriki na Fairfieldu in pri Christie’s. Zanimala se je za umetnost, vendar za materialni del, analizo platen, kamnov in podobno. Tudi ona je po poroki ostala doma.

Je dedi sponzor?

Nisem proti temu. Kot pravijo Rusi, moram delati, dokler vnuki ne pridejo do penzije. Nekje sem prebral, da ima žena, ki ne hodi v službo in ima otroke, veliko manjšo možnost, da se loči. Menim, da je ženska ustvarjalka vsega življenja, navdih vsega pri moških so ženske. Tako kot pri računalniku: ženska je kreativni programski del, moški pa to, kar je bilo vneseno, sprinta.

Ste doma govorili slovensko, imata hčerki kaj slovenske kulture?

Malo razumeta. Doma smo govorili francosko in angleško. Metka je bila Slovenka, a je prišla v Srbijo kot otrok, zato je bila njena slovenščina mešanica obeh jezikov.

Hčerki se počutita Evropejki, čeprav sem jima povedal, da njuna genetika ni od včeraj, ampak vsaj izpred sto let in da izvirata iz slovenske kulture. Bili smo večkrat v Sloveniji, čeprav se nismo nikoli nameravali vrniti v takratno Jugoslavijo. Pokazal sem jima sejno dvorano ljubljanske Univerze, kjer sem bil obsojen. Današnja rektorica, gospa Kocijančičeva, ki je kot redna profesorica na Medicinski fakulteti nadaljevala delo v endokrinologiji mojega očeta, mi je odobrila ogled. Gospa Kocijančičeva je imela tudi glavni govor na proslavi in ob

Moja Slovenija / Marec 2009

29

USPEŠNI ROJAKI / KNJIŽNA POLICA odkritju spominske plošče ob stoletnici rojstva mojega očeta. Ona se še vedno bori za isto stvar, kot sem se sam boril, za neodvisnost visokih šol od oblasti, za akademsko pravico, da lahko govorite, kar želite.

Pogrešate soprogo?

Zelo, skupaj sva bila skoraj 50 let. Ko je zbolela, sem prodal tovarne in se polno posvetil njej. Ob prvi obletnici njene smrti sem pripravil doma spominski koncert in tudi sam zaigral na klavir. Bilo je ganljivo.

Se videvate z vnuki?

Veliko, za moj rojstni dan so prišli vsi iz Amerike in me presenetili. Danes bom šel po vnuka v zasebno šolo v Versoix. Kljub temu da je šola zelo kakovostna, sem bil proti temu, da bi obiskovala prestižno šolo, kamor otroke pripeljejo livrirani šoferji. Bojim se, da bodo prišle generacije otrok, ki menijo, da jim vse pripada že od rojstva, ne da bi se za to morali potruditi.

Igrate golf?

Ne, moja generacija je sklepala posle pri lovu. Fizično in mentalno sem še v redu in zakaj ne bi užival, bral, hodil naokoli po svetu in zaznaval, da sta zunaj jesen ali pomlad. Nekaj časa teh stvari nisem opazil.

In zdaj vas povabim na kosilo, na solato iz rakov, ki sem jo sam pripravil, in na jelena, ki sem ga sam ustrelil. Bordojec ali burgundec torej?

Evelina Ferrar, Irena Sterckx, Ženevske novice

»Sem antinacist, antifašist, antikomunist, antisocialist ... Sem liberalec v smislu ločevanja od vseh ideologij.«

Keber Janez

Leksikon imen Pri Celjski Mohorjevi družbi je v začetku leta 2009 izšla že četrta, dopolnjena izdaja Leksikona imen s podnaslovom Onomastični kompendij avtorja Janeza Kebra. Isti avtor je pred 20 leti izdal prvi Leksikon imen s podnaslovom Izvor imen na Slovenskem. Druga, dopolnjena izdaja je izšla leta 1996, tretja pa 2001. Kot piše avtor v uvodu k četrti izdaji, se zanimanje za imena stalno povečuje, o čemer priča tudi dejstvo,

30

Moja Slovenija / Marec 2009

da je leksikon v knjižnicah vseskozi med najbolj izposojenimi knjigami. Da je zanimanje za imena in priimke res veliko, na lastni koži zelo močno občuti tudi avtor sam, saj se nanj vsakodnevno obračajo ljudje bodisi osebno bodisi prek drugih komunikacij.

Prav to veliko zanimanje javnosti je Janeza Kebra sililo v stalno raziskovanje imen in priimkov in s tem tudi v večanje obsega leksikona. Skupni imenski

KNJIŽNA POLICA fond sedaj obsega že več kot 40.000 ženskih in moških imen, pri čemer pa mu vseh (še) ni uspelo razložiti. Obseg leksikona pa se je s tem tudi povečal na že 935 strani. Najobsežnejše poglavje leksikona nosi naslov Imena in zavzema več kot polovico leksikona (430 strani). Precej obsežno je tudi zadnje poglavje, ki je posebej dragoceno zato, ker omogoča primerjavo novejših podatkov s starejšimi iz leta 1996, poleg tega bralec v tem seznamu tudi izve, ali določeno ime v slovenskem prostoru sploh obstaja.

O avtorju Janez Keber je pravkar dopolnil 40 let delovne dobe in je dolgoletni sodelavec Inštituta za slovenski jezik Frana

Ramovša. Dobro je znan tudi slovenski javnosti, kajti že dolga leta nastopa na radiu in televiziji, pa tudi v revijah in časopisih. Vrsto let je imel samostojno rubriko tudi v reviji za Slovence po svetu Rodna gruda. Že leta 1984 je začel na Radiu Ljubljana po koledarju razlagati imena za vsak dan. Pri razlagi imen je zelo natančen in ob imenih posega tudi zelo daleč v zgodovino.

V zvezi s priimki ugotavlja, da so pri nas začeli nastajati v 14. in 15. stoletju, v 16. stoletju pa je bil sistem priimkov že precej izoblikovan. Pri nastanku imen so zelo upoštevali pomen besede. Ni nujno, da je nekdo dobil ime po tem, kakšen je bil, lahko so mu samo želeli, da bi tak postal. Z imenom so mu določili usodo ali ga celo zavarovali pred zlemi

silami. Načeloma so imeli pri podeljevanju imen prvo besedo starši, zelo močan pa je bil tudi vpliv cerkve. Slovanska imena so se začela uveljavljati šele po drugi svetovni vojni. Danes so starši pri poimenovanju otrok vedno bolj inventivni in tudi takih z dvema imenoma je danes že okoli 20.000.

Zanimanje za ime Janez, ki je še vedno med najpogostejšimi v Sloveniji, se spreminja, zdaj sta zelo priljubljena Jan in Žan. Po svoje se izvorno ime ohranja v kratkih oblikah in prihaja v modo.

Večno zimzeleno ime je Ana in vse njegove oblike. Marija je še vedno daleč najpogostejše ime, vendar se številka pospešeno zmanjšuje. Leta 1971 je bilo pri nas 142.571 Marij, konec leta 2007 pa le 73.832.

T.Š.

Mojca Koban Dobnik

Zvoki s panjev (Sounds from the Beehive)

Celjska Mohorjeva družba je pravkar izdala po obsegu skromno (54 strani), a izjemno zanimivo, v slovenščini in angleščini pisano knjižico z gornjim naslovom. Ob tem velja povedati, da je naslov knjige pravzaprav zelo posrečen, in sicer zato, ker gre v knjigi Zvoki s panjev najprej in predvsem za predstavitev slovenske ljudske glasbe oziroma glasbil, hkrati pa tudi za opisovanje panjskih končnic in slik, na katerih so glasbila upodobljena. Maksim Gaspari je bil kot restavrator in ilustrator v Slovenskem

etnografskem muzeju v neposrednem stiku s pričevanji in zgodovinskim spominom na pretekle oblike in načine življenja. V knjigi Zvoki s panjev sta potemtakem posrečeno povezani glasbena in likovna podoba našega ljudskega izročila, ki se povezujeta v dopolnjujočo se celoto. Uvodni del povrhu tega prinaša tudi Pogled v raziskovanje ljudskih glasbil na Slovenskem.

V knjigi je na kratko predstavljenih okoli 50 različnih ljudskih glasbil na Slovenskem. Razporejena so v naslednje skupine: Idiofoni – samozvočniki (pokalice, pokrovke – činele, cepci, klepetalo, pikatora, zvonovi in zvonci, ropotulje in kraguljčki, raglja, drumelca, stržek, koruzne goslice, paličasto drgalo); Membranofoni – glasbila z opno (boben, lončeni bas, žabice, nunalca); Kordofoni – glasbila s strunami (citre, oprekelj, cimbale, tamburica, gosli in viola, leseni bas, harfa); Aerofoni (bič, orglice, harmonika, čivink, brnivka, brklja, brnek, drdra, trstenke, žvegle in postranice, piščalke iz lubja, lončene piščalke, okarina, dvojnice in dude, prda, rog iz lubja, klarinet, živalski in leseni rog, trobenta in tuba, lajne).

Na koncu je dodano še besedilo na dveh straneh z naslovom Godec, godčevska skupina, na zadnji strani pa so navedeni še viri.

Tomaž Štefe

Nekaj novosti na slovenskem knjižnem trgu Založba Annales (Znanstveno-raziskovalno središče Koper) Darko Darovec: Kratka zgodovina Istre: Delo na 300 straneh predstavlja pestro in burno dogajanje v več kot dveh tisočletjih na križišču interesov, kultur in etničnih skupin.

Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja Lojze Gostiša: Iconotheca Valvasoriana: Janez Vajkart Valvasor je poleg obsežne knjižnice na gradu Bogenšperk zbral tudi izjemno zbirko grafičnih listov, ki jih je leta 1685 uredil v 18 zvezkov velikega formata in prikazujejo svet v 16. in 17. stoletju. V faksimilirani grafični zbirki je v 17 zvezkih objavljenih 7752 grafičnih listov in risb, ki so vsi znanstveno obdelani. Natisnjenih je bilo 100 izvodov in vsak stane 30.000 evrov.

Moja Slovenija / Marec 2009

31

(NA)UČIMO SE SLOVEŠČINE

Človek Dragi bralci in drage bralke! Pred vami je prenovljena rubrika za učenje slovenščine, ki bo skušala povezati različne generacije učečih se slovenskega jezika. Odrasli bralci boste osvežili nekaj oblikoslovnih »zadreg«, otroci in najstniki pa boste lahko ob njih svoje znanje nadgradili ali ga šele osvojili. Igraje, razpravljajoč ter doživljajoč, vam želim obilo osvežitveno osvojenih tem.

Ilustracija: Ida Cimerman

• Preberite in osvežite sklanjatev samostalnika človek.

i

ljud

eh

ljud

32

Moja Slovenija / Marec 2009

• Utrdite svoje znanje Z izštevanko določite cvet. Kockajte se. Številka na kocki pomeni številko na cvetu. Besedo nad številko uporabite v povedi. Če vas je več, tekmujte, kdo bo povedal več pravilnih povedi oziroma najzanimivejšo kratko zgodbo.

• Preštejmo še ljudi.

A moram biti pozoren na še kaj?

Kako pa štejemo? En človek, dva človeka, trije ljudje, štirje ljudje. In naprej?

Pet ljudi, šest ljudi, sto ljudi … Samostalnik ostane v drugem sklonu.

Ja, na predloge. Predlog med se npr. na vprašanje kam veže s četrtim sklonom (med ljudi), na vprašanje kje pa s šestim (med ljudmi).

• Človek v pregovorih po celem svetu Če hočeš spoznati človeka, si poglej njegova dejanja. (kitajski)

ljudje

Človek je trši od kamna, pa krhkejši od jajca. (hrvaški) Lahko je postati učen, toda težko je postati človek. (turkmenski) Lažje je obtesati drevo kot človeka. (romunski) Ljudje so kot rastline v polju; ene cvetijo, druge venijo. (judovski)

ljudi

Ljudje so komaj vejica, večinoma so vprašaj, redko pika, najredkeje klicaj. (nizozemski) Kdor med ljudmi živi, umre kot človek. (ruski) Kjer primanjkuje ljudi, moramo sami biti ljudje. (nemški) (VOX populi: zlata knjiga pregovorov vsega sveta, Mladinska knjiga, 1996)

Pripravila: Tatjana Vučajnk

Moja Slovenija / Marec 2009

33

S KNJIGO V SVET

Pripravila: Tilka Jamnik

Mednarodni dan knjig za otroke Mednarodni dan knjig za otroke praznujemo vsako leto 2. aprila, na obletnico rojstva danskega pravljičarja Hansa C. Andersena (1805–1875). Letošnjo poslanico in plakat je prispevala EBBY, Egipčanska sekcija Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY).

Ustvaril ju je umetnik Hani D. El-Masri.

Mednarodna zveza za mladinsko književnost – IBBY je bila ustanovljena leta 1953 v Zürichu na pobudo pisateljice in novinarke Jelle Lepman. Povezuje ljudi po svetu, ki si prizadevajo vzbuditi pri mladih zanimanje in veselje do knjig ter branja.

Spodbuja razvoj mladinske književnosti v posameznih državah, organizira strokovna srečanja, spodbuja znanstvena raziskovanja na področju mladinske književnosti in si prizadeva, da bi bile mladim po vsem svetu dostopne kakovostne knjige. Povezuje okoli 70 nacionalnih sekcij. Slovenska sekcija IBBY je bila ustanovljena leta 1992 v tedanji Pionirski knjižnici, enoti Knjižnice Otona Župančiča. Od takrat se je povezala s številnimi domačimi in tujimi organizacijami.

Umetnik Hani D. El-Masri se je rodil leta 1951 v Kairu, glavnem mestu Egipta.

Najprej je obiskoval jezuitsko šolo, nato pa kairsko Visoko šolo lepih umetnosti

34

Moja Slovenija / Marec 2009

(School of Fine Arts). Dobro izobražen, s poznanjem vzhoda in zahoda, je pri petintridesetih letih zapustil Egipt in se odpravil v ZDA. Leta 1990 se je pridružil Disneyjevi ekipi (Disney Imagineering), v kateri je pet let načrtoval vizualne koncepte in risal filme. S svojimi izkušnjami je sodeloval pri projektih, kot so Disneyjeva Toontown in Critter Country ter Muzej za najmlajše v Baltimoru. V nedavno odprtem tematskem parku Tokio Disney Seas je oblikoval »arabsko obalo«.

Leta 1995 je kot strokovnjak za vizualno umetnost sodeloval pri animiranem filmu Egipčanski princ (The Prince of Egypt), nato pri filmih Pot v Eldorado (The Road to El Dorado) in Spirit: Divji žrebec (Spirit: Mustang of the Cimarron) ter pri animiranem filmu Osmosis Jones.

Leta 2005 se je vrnil v Egipt, kjer ustvarja svojo različico Tisoč in ene noči v knjižni obliki, prirejeni za najmlajše. Za zbirko Šeherezada je dobil nagrado za najbolj-

šega ilustratorja, nagrado Suzanne Mubarak, ki jo podeljuje EBBY, Egipčanski odbor za mladinske knjige.

(Prevod: Matej Krajnc in Vojko Zadravec) Otroci in branje (Velja za branje v kateremkoli jeziku!)

Branje ugodno vpliva na vsestranski razvoj otrok. Spodbuja njihov jezikovni in intelektualni razvoj, razvoj domišljije in bogati čustveno življenje. Izboljša jim besedni zaklad in širi obzorje po različnih področjih znanja. Poslušanje pravljic je otrokom osnova, na kateri gradijo kasnejše uživanje in branje leposlovja v šoli in vse življenje. Uporaba poučne literature pa jih navaja na knjigo kot vir informacij in znanja; nauči jih učenja iz knjig.

Otroci, ki smo jim brali v predšolskem obdobju, dosegajo kasneje v šoli boljše učne uspehe. Branje pa poglablja tudi čustvene vezi med otroki in odraslimi.

S KNJIGO V SVET

VES SVET JE V MENI, VES SVET JE JAZ! V tej moji knjigi si lahko nadenem vsak obraz.

Podobe in pripoved, rime poneso me v dalje in bližine.

To svet je sultanov in svet zlata, ki v njem se tisoč zgodbic odigra, svetilke čudežne, preproge, ki lete, duhovi vsemogočni in Sinbadi, ki tajne govore Šeherezadi.

Vsaka beseda in z njo vsaka stran me peljejo v vsemir in čas neznan in na razpetih krilih domišljije vihrava morja preletim, celin daljine.

S stranjo prebrano vsako spoznanje mi posveti, da v družbi z dobro knjigo najlepše bo živeti.

Nekaj misli znamenitih ljudi o branju Pravljice, ki so mi jih pripovedovali v otroštvu, imajo globlji pomen kakor resnice, katerih me je naučilo življenje.

F. Schiller Če želite imeti pametne otroke, jim pripovedujte pravljice. Če želite imeti še bolj pametne otroke, jim pripovedujte še več pravljic.

A. Einstein Branje je najboljše učenje.

A. Puškin Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.

Steele Brati in ne razumeti je kakor loviti in ničesar ne uloviti.

Carlo Goldoni Obstaja zelo majhna razlika med nekom, ki ne zna brati, in nekom, ki ne želi brati. Rezultat obojega je neznanje.

Jim Rohn Za srečno življenje je nujno le troje: božji blagoslov, knjige in prijatelji.

Lacor Če ne bomo brali, nas bo pobralo.

Tone Pavček

Nagradno vprašanje Kaj pomeni branje tebi?

Odgovor do konca aprila pošljite na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija in si prislužite lepo knjižno nagrado.

Moja Slovenija / Marec 2009

35

Pred nadaljevanjem izobraževanja Konec januarja je v Ljubljani potekal prvi vseslovenski sejem izobraževanja, štipendiranja

Informativnih dnevov, kiinsta potekala 13. in 14. zaposlovanja Informativa 09, ki je privabil 13.700 obiskovalcev. Sejem je, kot nekakšen februarja, se je udeležilo približno 21.000 dijakov uvod pred informativnimi dnevi, ki so potekali štirinajst dni kasneje, ponujal veliko korizaključnih letnikov in 19.000 devetošolcev. stnih informacij o nadaljevanju izobraževanja in iskanju zaposlitve.

Prva tovrstna prireditev v Sloveniji Prva Informativa je privabila številne mlade, ki so si na razstavnih prostorih lahko ogledali 134 programov fakultet in visokih šol vseh štirih univerz, srednjih in višjih šol, jezikovnih šol in podjetij s področja zaposlovanja in štipendiranja. Dvodnevno dogajanje v znamenju izobraževanja in zaposlovanja so zaokrožile zanimive plesne, glasbene in igrane predstave na odru ter predavanja v predavalnicah. Prvo Informativo je ob nastopu dijakov Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana slavnostno odprla mag. Majda Potrata, poslanka Državnega zbora in predsednica Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino.

Od frizerja do forenzika Na razstavnih prostorih so si obiskovalci lahko ogledali poklic veterinarja, naravovarstvenega tehnika, ekonomskega tehnika, ličarja, oblikovalca kovin, teks-

36

Moja Slovenija / Marec 2009

tilca, elektrotehnika, lesarskega tehnika, fotografa, novinarja … Mlade je najbolj pritegnil poklic frizerja, saj je Srednja frizerska šola Ljubljana ustvarjala pričeske v živo. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi metode, s katerimi forenziki iščejo zločince, se poučili, kako preprečiti pasje ugrize, Srednja gozdarska šola je predstavila izdelovanje figur z motorno žago, sestavljanje izdelkov lesne galanterije, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad je pokazala, kako se poslika motive z ročno brizgalko, kako se slika po tekstilu in kako se lahko z žico oblikujejo imena, Center RS za poklicno izobraževanje pa portal www.mojaizbira.si, katerega cilj je pomagati učencem in dijakom pri izbiri nadaljnjega šolanja.

Več na enem mestu Namen prireditve je bilo 14 dni pred informativnimi dnevi na enem mestu ponuditi pregled različnih izobraževalnih progra-

mov, ki so na voljo, od srednjih šol do visokošolskih programov, dodatnega izobraževanja in usposabljanja, jezikovnih tečajev, vseživljenjskega učenja, prav tako pa so organizatorji sejma poskrbeli za druge pomembne informacije, povezane z izobraževanjem, kot so pridobivanje štipendije, urejanje bivanja med šolanjem, možnost praks in zaposlitev v podjetjih in študij ter zaposlitev v tujini. Učenci in dijaki so se na podlagi zbranih informacij lažje odločili, katero šolo so obiskali med informativnimi dnevi (zaradi časovne stiske so lahko takrat obiskali največ tri izobraževalne programe).

Predstavili so se …

Med razstavljavci so bile srednje šole, šolski centri in višje strokovne šole, visoke šole, fakultete, univerze in študentski domovi, državne institucije, javni zavodi in strokovna združenja, delodajalci in šti-

MLADI MLADIM

Tudi tuje univerze Prisotnih je bilo kar nekaj tujih izobraževalnih institucij, ki so predstavile svoje študijske programe. Tako so se predstavile Univerza v Tilburgu in Univerza Fontys z Nizozemske, jezikovni Österreich Institut, American International School Salzburg in Univerza Alpen-Adria iz Avstrije, Mednarodna šola v Ljubljani QSI, DCT in Alpine Center iz Švice in Grčije.

Učimo se vse življenje Informativa ni namenjena le učencem, dijakom in študentom, ki so še v fazi izobraževanja, temveč tudi njihovim staršem, učiteljem, profesorjem, strokovnim delavcem ter vsem, ki se želijo izobraževati, širiti svoja znanja in pridobiti nove veščine, kot so na primer znanje tujih jezikov in izpopolnjevanje na različnih področjih. »Vseživljenjsko izobraževanje in na znanju temelječa družba sta osnovi slovenskega razvoja, zato verjamemo, da lahko Informativa v dveh dneh ponudi mladim in drugim iskalcem informacije, da spoznajo nove poti, nove možnosti ali ideje za uresničevanje svojih kariernih ciljev,« so še zapisali organizatorji sejma, ki bodo že v prihodnjih dneh objavili termin Informative v prihodnjem letu.

Fakultete in srednje šole dobro obiskane Informativnih dnevov, ki sta potekala 13. in 14. februarja, se je udeležilo približno 21.000 dijakov zaključnih letnikov in 19.000 devetošolcev, od tega v Ljubljani okoli 12.000, v Mariboru polovico manj, na Primorskem 3000 in v Novi Gorici okoli 200. Informativni dan za zamejske Slovence in tuje državljane, ki želijo študirati na Univerzi v Ljubljani, je bil v petek, 13. februarja 2009, v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani.

Vpis samo v prenovljene bolonjske programe Vse slovenske univerze s študijskim letom 2009/2010 razpisujejo samo prenovljene bolonjske programe. Za dodiplomski študij v prihajajočem študijskem letu bo bodočim brucem na voljo 27.155 vpisnih mest (kar je 1508 mest več kot lani), od tega 19.720 za redni študij. Za vpis v višje strokovno izobraževanje je skupno razpisanih 13.681 mest.

Novi programi na fakultetah in srednjih šolah Univerza v Ljubljani bo v prihodnjem študijskem letu izvajala 124 univerzitetnih bolonjskih programov in 31 visokošolskih strokovnih. Nove programe uvaja Univerza v Mariboru, in sicer študijski program Kemija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, program Biologija na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, ter program Umetnostna zgodovina na Filozofski fakulteti. Na Univerzi v Novi

Gorici začenjajo s programom digitalne umetnosti in prakse, kar nekaj novosti pa je tudi na Univerzi na Primorskem: programa Matematika v ekonomiji in financah ter Bioinformatika na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije; na Fakulteti za management odpirajo program Mednarodno poslovanje, na Fakulteti za turistične študije pa prvič letos univerzitetni študijski program Turizem.

19.008 devetošolcev, ki se bodo v prihodnjem letu vpisali na 25.404 vpisnih mest na srednjih šolah po Sloveniji, bo lahko obiskovalo dvajset novih programov na srednjih šolah, med njimi športna oddelka na Gimnaziji Bežigrad in Ekonomski gimnaziji v Ljubljani ter evropski oddelek na Gimnaziji Kranj, kjer bodo dijake izšolali za ambasadorje Slovenije. Omejitve vpisa ne bo, bo pa to tretja gimnazija, kjer bo mogoče opravljati mednarodno maturo.

PV

Vir:Gospodarsko razstavišče Ljubljana

penditorji: podjetja, ki ponujajo štipendije in možnost praktičnega usposabljanja oziroma prvo zaposlitev, študentski in drugi zaposlitveni servisi ter agencije, nevladne in druge organizacije: organizacije, društva in združenja, ki aktivno delujejo na področju dodatnega izobraževanja, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije in programi državnih institucij.

Namen Informative je bilo na enem mestu ponuditi pregled različnih izobraževalnih programov, od srednjih šol do visokošolskih programov.

Moja Slovenija / Marec 2009

37

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE

Provincia Sclaborum V zgodovinskem spominu slovenskega naroda je Karantanija zapisana kot prva samostojna državna skupnost naših prednikov, ki se je oblikovala konec sedmega stoletja po Kristusu. Lahko bi rekli, da je bila to prva slovenska država, ki je že na začetku znana tudi kot »provincia Sclaborum« – slovenska dežela.

Zgodovinarji se strinjajo, da je ta politična tvorba povezala slovansko ljudstvo na območju notranjega dela Vzhodnih Alp in da gre za prvotno ozemlje, na katerem se je izoblikoval slovenski narod. Čeprav se ime Karantanci danes uporablja le še za prebivalce Koroške, je bil prvotni pomen imena veliko širši. Enako je tudi Karantanija v svoji večstoletni zgodovini nekaj časa povezovala vse alpske in panonske Slovane.

38

Moja Slovenija / Marec 2009

O prvotnih prebivalcih naših krajev med zgodovinarji ni soglasja. Nekateri so prepričani, da so v določenem času v teh krajih živeli Kelti. Drugi govorijo o starejšem ljudstvu Vendih, Venetih, Slovenetih, ki segajo v čas lužiške kulture, starem ljudstvu, ki je naseljevalo velik del evropskega prostora od Sredozemlja do Baltika. So to naši davni predniki?

Rimski zgodovinarji omenjajo Karne, poznejše Noričane, ki so spadali v skupino venet-

skih ljudstev. Tako kot si raziskovalci niso enotni glede prebivalcev naših krajev, se razlikujejo tudi mnenja o tem, kdaj so naši predniki prišli na ozemlje Slovenije, od kod so prišli ali niso morda najstarejši prebivalci stare celine. Če pustimo ob strani čas pred Kristusom in se ustavimo pri poznem rimskem cesarstvu, lahko povemo, da so bili naši kraji razdeljeni med tri province: Panonijo, Norik in Venecijo z Istro. Meje teh provinc niso

bile stalne in so se večkrat spreminjale. Največji del današnjega ozemlja je spadal pod Panonijo z upravnim središčem na Ptuju. Segala je od Postojnskih vrat na zahodu in zgornjega porečja Save do Vranskega, se obrnila proti jugu in zaobšla Celje, se spet obrnila na sever proti Ptuju in Mariboru vse do Dunaja, na vzhodu se je odpirala v Panonsko nižino, na jugu pa je zaobjela velik del Dolenjske.

Norik je na severu segal do

Onkraj Karavank se je nahajalo središče nekdanje Karantanije.

Donave, na jugu pa je mejil na Venecijo in Panonijo, s tem da je vanj spadala celotna Koroška in velik del Štajerske.

Zahodni del današnje Slovenije z Notranjsko, Goriško in Tržaško pa je spadal pod provinco Venecijo z upravnim središčem v Ogleju.

Norik – pomemben za nastanek Karantanije Za nastanek Karantanije je pomemben predvsem Norik in njegova upravna uredi-

tev. Noričani so imeli že pred prihodom Rimljanov svojo deželno upravo, nekakšno vladavino, primerljivo kraljestvu. Ker se je Norik nekaj let pred Kristusom prostovoljno vključil v cesarstvo in postal provinca rimskega imperija, je ohranil še naprej precejšnjo mero samostojnosti, svoj jezik in svojo kulturo. Rimski kronist Kasij leta 208 omenja celo noriški deželni zbor, ki je odločal o notranjih zadevah Norika.

Medtem so bila tamkajšnja

mesta z rimsko upravo neposredno povezana s središčem cesarstva. Morda si lahko pomagamo s primerjavo, ki je mnogim znana. Palestina je imela v Jezusovem času kot ena izmed rimskih provinc cesarskega namestnika in več pokrajinskih upraviteljev.

Rimljani so se zadovoljili s tem, da so nadzorovali ozemlje, pomembne poti, reke, morja in da so ob nevarnosti od zunaj ali uporu čim hitreje zavarovali svoje koristi. V Pale-

stini so šli celo tako daleč, da so v Jeruzalemu pustili kralja Heroda, ki je bil domačin, Jud po rodu. Za Rim je pomembno predvsem to, da province redno plačujejo davke in tako pomagajo pri vzdrževanju državnega aparata. Tudi popis prebivalstva, ki je potekal v celotnem cesarstvu, je služil temu namenu.

Zdaj nam je verjetno bolj razumljivo, zakaj so Rimljani sorazmerno dobro organizirano provinco Norik pustili pri miru. Ker z njo niso imeli posebnih težav. Kljub temu jo je cesar Dioklecijan konec tretjega stoletja razdelil na Obrežni in Notranji Norik. Slednji je med drugim obsegal Koroško in velik del današnje Štajerske. Naravna meja je potekala po grebenih Visokih in Nizkih Tur. Obrežni Norik, ki je mejil na Donavo, je bil kot mejni predel izpostavljen vdorom s severa, zato so Rimljani tja namestili številne vojaške enote z družinami vojakov. V Notranjem Noriku, ki je bil zaradi hribovja in goratih predelov težje dostopen, je še naprej prevladovalo domače prebivalstvo z lastno upravo.

Razpad zahodnega rimskega cesarstva Sredi petega stoletja so rimsko cesarstvo ogrožali Huni, ki so skozi naše kraje vdrli globoko v Italijo. Sledili so upori in vojne po posameznih provincah, s severa in vzhoda pa so vdirala germanska in arijska ljudstva. Še bolj kot to je cesarstvo načela gnila rimska družba, ki se ni mogla primerjati z urejenim življenjem in disciplino germanskih plemen. Tako je zahodno rimsko cesarstvo leta 476 propadlo.

Severni Norik zasedejo germanska ljudstva, predvsem

Moja Slovenija / Marec 2009

39

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE Bavarci. Notranji Norik, še bolj pa Panonija, ostaneta še nekaj časa povezana z Rimom, ki mu vladajo Ostrogoti.

Za njimi skušajo nadzor nad tem področjem ohranjati Bizantinci, ki pa se morajo umakniti Langobardom. V vsem tem času Notranji Norik dobro kljubuje ljudstvom, ki prihajajo, in po odhodu Langobardov v severno Italijo obnovi samostojno vladavino.

Provinco Norik je cesar Dioklecijan konec tretjega stoletja razdelil na Obrežni in Notranji Norik. Slednji je med drugim obsegal Koroško in velik del današnje Štajerske.

Sredi petega stoletja so rimsko cesarstvo ogrožali Huni, ki so skozi naše kraje vdrli globoko v Italijo. Emono so porušili na njihovem drugem pohodu proti Italiji, leta 452. Na fotografiji je kopija pozlačenega bronastega kipa rimskega dostojanstvenika, ki si ga je mogoče ogledati v parku zvezda v Ljubljani.

40

Moja Slovenija / Marec 2009

Slovani ali Sloveni?

Langobardi so po poročanju langobardskega zgodovinarja Pavla Diakona Panonijo in druge naše kraje zapustili leta 568. Za njimi so po mnenju nekaterih zgodovinarjev Panonijo in Vzhodne Alpe ter vse do Ogleja in Dunaja na severovzhodu zasedla slovanska ljudstva, predniki Slovencev. Če je pred desetletji naše uradno zgodovinopisje govorilo o naselitvi južnih Slovanov, se danes pojavljajo nove domneve. Po že omenjeni teoriji so naši predniki na ozemlje današnje Slovenije prišli z južne strani. Drugi menijo, da je naseljevanje potekalo s severovzhoda, s širšega območja Moravske. Tretji pa pravijo, da so naši predniki kar prvotni prebivalci teh krajev. Po odhodu Langobardov so se postavili na lasne noge in uspešno zoperstavili Obrom in Bavarcem, ki so jih občasno ogrožali. Tudi ime naših prednikov se spreminja. Če smo pred časom govorili o Slovanih, novejši zgodovinarji govorijo o Slovenih (Slovenj Gradec, Špeter Slovenov). Vzporedno s tem ostajajo imena Veneti, Vendi, Sloveneti.

Slovenska dežela Dejstvo je, da so prebivalci nekdanjega rimskega Notranjega Norika v dobrih petnajstih letih po odhodu Langobardov vzpostavili lastno državo. Pavel Diakon v svojih spisih leta 595 omenja »provincio Sclaborum«, slovensko deželo, ki se pozneje najpogosteje imenuje Karantanija.

Po navedbah tega zgodovinarja so tisto leto Bavarci s severovzhoda vdrli v to deželo in jo izropali. Ko so roparski pohod skušali ponoviti tudi naslednje leto, so jih Karantanci zaustavili vzhodno od današnjega Salzburga. Mlada državna tvorba, ki je bila sposobna zavarovati svoje meje, je s tem vstopila v takratno zgodovino evropskega prostora. Provinca Slovencev, ki jo omenja Pavel Diakon, je bila po državnopravni ureditvi primerljiva s provinco, kakor so Langobardi imenovali svoje kraljestvo v severni Italiji.

Leto 595 Zgodovina Karantanije se je na neki način začela pisati leta 595. O njej je treba povedati še marsikaj. Zaenkrat končajmo s tem, da so bili Karantanci naši predniki.

Lahko bi jim rekli kar koroški Slovenci srednjega veka.

Dodajmo še, da se po govorici, običajih in verovanju niso razlikovali od Slovencev, ki so živeli na območju našega današnjega etničnega ozemlja.

Najpomembnejše pa je, da so imeli koroški Slovenci že pred več kot tisoč štiristo leti svojo državo.

Tone Gorjup

Prihodnjič ne zamudite prispevka o zgodovini Karantanije po letu 595.

SLOVENSKE DOMAČIJE

Pleteršnikova domačija v Pišecah

Pišece so v jedru gručasta vas v severnem delu Bizeljskega. Razprostirajo se na južnem prisojnem vznožju gozdnate Orlice (Veliki Špiček, 686 m). Po gričih v okolici domačini gojijo vinsko trto, zelo razvito pa je tudi sadjarstvo.

Po okoliških gričih so raztreseni zaselki Čereje, Prekože, Orehovec in Plištajn. Strma pobočja Orlice so poraščena z listnatim gozdom, ki domačinom daje dodaten zaslužek. Največ ljudi je zaposlenih v Brežicah in Krškem.

Na griču severovzhodno nad vasjo (352 m) stoji Pišečki grad iz 13. stoletja z angleškim vrtom in eksotičnimi drevesi, ki so bila v ta kraj prinesena iz različnih delov sveta. Osrednji stolp je romanski, sedanjo neoromansko podobo pa je grad dobil leta 1867. V obodnem zidu je v osnovi romanska kapela. Dolgoletni lastniki gradu so bili grofje Moškoni. V zadnjih letih je propadajoči grad dočakal temeljito obnovo in sedaj iščejo primernega najemnika, ki bi znal obnovljeni grad oživiti. Trenutno za grad skrbi Društvo za varovanje naravne in kulturne dediščine, Grad Pišece.

Sedanja župnijska cerkev sv. Mihaela je baročna stavba iz 18. stoletja.

Zakaj Pleteršnikova domačija Pleteršnikova domačija v Pišecah se je v seriji, v kateri predstavljamo (stare) slovenske domačije, znašla bolj zaradi Pleteršnikove spominske zbirke, ki je urejena v njegovi rojstni hiši, kot pa zaradi svoje etnološke vrednosti kot stavbna dediščina. Nekaj je na to vplivalo tudi dejstvo, da na prostoru Spodnjega Posavja ni dobro ohranjenih starih domačij, ki bi z etnološkega vidika kaj več pomenile tudi v slovenskem merilu.

Znana raziskovalka slovenskega podeželskega stavbarstva dr. Živa Deu v svoji knjigi Podeželske hiše na Slovenskem pri opisu hiš na Kozjanskem in Bizeljskem

med drugim ugotavlja tudi tole: stavbe v vaseh in trgih zrcalijo čas, ko je bilo treba v zaprti in od razvojnih središč odmaknjeni pokrajini trdo delati. Kajti naravne danosti za razvoj temeljne gospodarske, to je kmetijske, dejavnosti kljub izjemni pestrosti in privlačnosti niso obetajoče, ker je pravih oaz rodovitne zemlje malo.

Lesene ali zidane kmečke hiše so funkcionalno skromne in preprosto oblikovane. Nič odvečnega, samo najnujnejše.

Mogočne, večcelične in nadstropne stavbe, po obliki podobne enako bogatim stavbam na Dolenjskem in Savinjskem, s pokrajini prilagojenim baročno-klasicističnemu okrasjem, so izjemne.

Moja Slovenija / Marec 2009

41

SLOVENSKE DOMAČIJE

V Pleteršnikovi domačiji se je rodil in umrl veliki slovenski jezikoslovec Maks Pleteršnik.

Vse to velja tudi za Pleteršnikovo domačijo, ki niti po svoji letnici nastanka niti po (zunanjem) videzu in drugih značilnostih ni nič izjemnega.

Zanimiva je iz dveh razlogov.

Najprej zato, ker se je v tej hiši rodil in umrl veliki slovenski jezikoslovec Maks Pleteršnik in zato, ker je domačinom, vaščanom Pišec in okolice, z veliko mero iznajdljivosti in truda uspelo opustelo in propadajočo stavbo v celoti obnoviti ter ji dati takšno vsebino, na katero so sedaj lahko ponosni in z njimi tudi cela Slovenija.

Osnovni podatki o Maksu Pleteršniku Maks Pleteršnik se je rodil 3. decembra leta 1840 v uči-

42

Moja Slovenija / Marec 2009

teljski družini. Oče Franc Pleteršnik ni bil le dober učitelj, temveč tudi skrben gospodar, predvsem vinogradnik, sadjar in čebelar. Sin Maks je študiral v Ljubljani in na Dunaju. Poučeval je na več gimnazijah po Sloveniji, nazadnje v Ljubljani.

Potem ko je napisal Veliki slovensko-nemški slovar, ga je avstro-ogrski cesar Franc Jožef sprejel v viteški red. Slovar je izšel v dveh knjigah, prva leta 1894, druga pa leto kasneje.

Obe skupaj obsegata 1861 strani. Ta slovar je še vedno pomemben vir vseh temeljnih del o slovenskem jeziku. Njegova transliterirana izdaja v knjižni in elektronski obliki na zgoščenki je bila pred dobrim letom (pod vodstvom Metke

Furlan) pripravljena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Ta slovar je Pleteršnik pisal doma, v svoji rojstni hiši in v sobici v zidanici. V slednji je našel največ miru za svoje zahtevno opravilo in v njej je 13. septembra 1923 tudi umrl. Ta dan slovenisti praznujejo kot svoj praznik, kajti dan rojstva (3. december) ne pride v poštev, saj je tega dne rojen tudi največji slovenski pesnik France Prešeren. Deset let po Pleteršnikovi smrti je Slovenska matica v trajen spomin nanj vgradila spominsko ploščo na zahodni steni rojstne hiše. Po Maksu Pleteršniku se imenuje tudi šola, vključena v svetovno

mrežo Unescovih šol. Po njegovi smrti se je v hiši zvrstilo več gospodarjev, dokler je ni zapustil še zadnji, Marjan Hočevar iz Ljubljane. Osamljena hiša z bogato in dragoceno vsebino je kmalu postala pravi raj za zmikavte, deloma tudi zato, ker stoji na robu gozda nad vasjo in je vrhu tega tudi nekaj korakov oddaljena od središča vasi. Zaraščeno dvorišče in vrt sta bila še posebej učinkovito kritje za odnašanje vsega, kar bi komu utegnilo priti prav. Leta 1993 so se po dolgotrajnih pripravah in pod vodstvom Turističnega društva Pišece začela obnovitvena dela. Proti koncu leta 1994 je bila domačija temeljito obnovljena z novo fasado,

novimi predelnimi stenami in stropi, saj je bilo stare zaradi dotrajanosti treba porušiti.

Pleteršnikova domačija Danes so tri sobe v hiši opremljene s pohištvom in osebnimi predmeti Maksa Pleteršnika, največ pa je v teh sobah seveda Pleteršnikovih knjig. V Pleteršnikovi hiši je razstavni prostor že veža, tako da je obiskovalec takoj postavljen v Pleteršnikov čas. V veži se nahaja nizka omarica z marmorno ploščo, porcelanastim umivalnikom in vrčem. Potem je tu še mizica z ogledalom in steklena vitrina, v kateri je razstavljen njegov slovar. V prvi sobi stoji Pleteršnikova pisalna miza, na steni

nad njo pa visi njegov portret.

Poleg te mize je v prostoru še baročna miza s stoli, omara s Pleteršnikovimi deli, v vitrinah na stenah so razstavljeni Pleteršnikovi rokopisi oziroma gradivo za slovar. Na stenah je še več portretov in družinskih fotografij.

Druga soba je bila Pleteršnikova spalnica; zato je v njej postelja, nočna omarica, miza s stolom, omara in manjša peč. Nad posteljo visi razpelo.

V kleti je bilo treba najprej odstraniti betonski tlak in ga zamenjati z opečnim, saj je bilo le na takšen tlak mogoče postaviti vinogradniško zbirko.

Manjša zgradba nad cesto je bila nekoč hlev, sedaj pa služi kot informacijska pisarna. V njej si obiskovalec lahko ogleda in/ali kupi razna gradiva o Pleteršniku in turistične spominke. Dvorišče krasi kamnit steber z reliefom Maksa Pleteršnika, nekaj metrov pred reliefom pa stoji tudi lepo obnovljen čebelnjak, ki ga je postavil Pleteršnikov oče. Nedaleč od hiše, sredi vinograda, je ohranjena in povsem prenovljena zidanica, v kateri je Pleteršnik zelo rad pisal in pripravljal gradiva za slovar.

Pleteršnikova domačija je uvrščena tudi v zbirko slovenskih muzejev. Za domačijo danes skrbi Društvo za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik, Pišece. Obnovljena Pleteršnikova domačija počasi postaja središče živahnega kulturnega življenja v Pišecah.

Začelo se je s slikarsko kolonijo že leto po obnovi in seveda tudi z razstavo na koloniji nastalih umetnin. Vrstijo se literarni večeri, okrogle mize in ostale prireditve.

Tomaž Štefe

V veži se nahaja nizka omarica z marmorno ploščo, porcelanastim umivalnikom in vrčem.

Soba s Pleteršnikovo mizo in portretom ter baročno mizo.

V Pleteršnikovi spalnici lahko vidimo posteljo, nočno omarico, mizo s stolom, omaro in manjšo peč. Nad posteljo visi razpelo.

Moja Slovenija / Marec 2009

43

ZA SLOVENSKO MIZO

Telečja obara in ajdovi žganci Obare sodijo med slovenske avtohtone jedi. Poznamo jih več vrst; razlikujejo se predvsem po vrsti vsebovanega mesa, ki je lahko piščančje,kurje ali telečje, lahko pa obara vključuje tudi drobovino. Danes kot posledica težnje k zdravemu načinu življenja obara vsebuje veliko več zelenjave, včasih pa je bil pomembnejši krepak obrok, zato je bila njena poglavitna sestavina meso.

Dobrote so pripravili v gostilni Vrabec, ki se nahaja v bližini geometričnega središča Slovenije, na naslovu Slivna 18, 1252 Vače. Vabljeni tudi vi!

Sestavine: Na kocke narezana teletina (vrat, pleče), sesekljana čebula – pol teže mesa, moka za podmet, limonina lupinica majaron, lovorov list telečje kosti, jušna zelenjava, cvetača, grah, brokoli, (zelenjave je pol teže mesa), vino –belo, suho, maščoba

Telečja obara

Kosti in zelenjavo skuhamo posebej. Teletino z malo vode dušimo na svetlo prepraženi čebuli. Ko je voda pokuhana, dodamo začimbe, nato moko in pražimo. Prilijemo kostno juho (kosti predhodno odstranimo) in kuhano zelenjavo, do mehkega kuhamo približno eno uro. Malo pred koncem lahko dodamo vino ali kis po okusu.

44

Moja Slovenija / Marec 2009

RECEPT IZ BENEŠKE SLOVENIJE:

Regratovo vino Priprava: Regratove cvetove daj v posodo.

Zavri 2 l vode in prelij cvetove.

Pusti ležati 2 dni.

Precedi v večjo posodo.

Segrej 3 l vode.

Dodaj sladkor in mešaj, da se raztopi.

Odstrani z ognja in dodaj kvas.

Sladkano vodo dodaj regratovi tekočini in mešaj.

Prelij v pletenko, pusti vreti na toplem 3 tedne.

Precedi in ustekleniči.

Dino del Medico Še več receptov, ki jih je zapisal Dino del Medico, lahko najdete v priljubljenih knjigah Vino v starih slovenskih jedeh ter Tartufi in vino.

Sestavine: ajdova moka slan krop domači ocvirki

Ajdovi žganci po koroško V posodi z dvojnim dnom razbelimo ajdovo moko tako, da ne spremeni barve. Zalijemo s primerno količino slanega kropa, žgance zdrobimo, pokrijemo in pustimo, da se pokuha. Zabelimo z domačimi ocvirki.

Zapisala: Nina Pintar

Moja Slovenija / Marec 2009

45

Fotografija: arhiv ansambla

PESEM NAS ZDRUŽUJE

velikim in zelo dobro obiskanim koncertom. Leta 2006 smo precej spremenili zasedbo in od takrat naprej gre vse skupaj le navzgor. Tako smo lani postali najboljši debitanti na festivalu v zamejskem Števerjanu, Fanika Požek pa je prejela nagrado za najboljše besedilo skladbe, ki smo jo tam premierno predstavili.

Po čem ste najbolj prepoznavni, drugačni od drugih?

Vili: Na nastopih zelo uživamo v glasbi, za denar nam ni kaj prida mar – in to poslušalci tudi opazijo. Večkrat nam kdo reče, kako smo polni energije, ko skačemo po odru, se šalimo …

Pozor Erazem prihaja!

Kaj pa obleke?

Maja: Naša »noša« je v barvah Erazmovega grba: poudarek je na rdeči, pridružita se ji še črna in bela.

Zgornji del Primorske je od nekdaj veljal za področje, kjer polke in valčki niso uživali posebne priljubljenosti. Tudi kaj prida tovrstnih glasbenih skupin ni izšlo od tam. V zadnjih letih je drugače: marsikateri ansambel se rad pohvali, da je na tem območju imel nadvse uspešen nastop! Rojevajo pa se tudi nove primorske zasedbe – in eno najbolj obetavnih, Ansambel Erazem, danes podrobneje predstavljamo. Naša sogovornika sta bila pevka Maja Matičič ter harmonikar in vodja ansamblaVili Marinšek.

Imate tudi kakšno skladbo o Erazmu Predjamskem, recimo na temo metanja češenj iz obleganega gradu?

Vili: Te pa še ne! Erazma smo vpletli v eno naših skladb, ki poje o lepotah Postojne in okolice.

Prekršil se bom zoper pravila lepega obnašanja – in začel pri vas, Vili. Zdi se mi, da sem vaše ime že zasledil na harmonikarskih tekmovanjih.

Vili: Na Ljubečni, ki ima v Sloveniji najbogatejšo tradicijo, sicer nisem nikoli segel prav do vrha, osvojil sem pa kar nekaj zlatih odličij. Ljubši mi je italijanski Atimis, kjer sem osvojil naziv evropski godec.

Ali zato vaš ansambel večkrat igra v Italiji?

Vili: Verjetno k temu več pripomore naš pevec, ki je doma z Ajdovskega, iz Vrtovina.

Maja: … kjer se večkrat dobimo v njegovi kleti!

Torej le niste samo iz Postojne, kot se običajno predstavljate!

Maja: V Postojni sva doma Vili in jaz, četrti član pa je iz Pivke.

46

Moja Slovenija / Marec 2009

Kaj ste po poklicih?

Vili: Maja je pravnica na sodišču, Uroš je dimnikar, Boštjan trgovec, jaz inženir elektrotehnike.

Kako pa gre to skupaj, pravnica in dimnikar!?

Vili: Ja, umazano je to delo …

Katero, prvo ali drugo?

Vili: Vam bom kasneje povedal.

Zanimivo ime ste si nadeli!

Vili: V bližini Postojne je domoval Erazem Predjamski in veliko stvari na našem koncu nosi ime po njem: gostinski lokali, društva.

Pa smo si rekli, bodimo Erazem še mi!

Maja: Se mi zdi, da se s tem dobro poistovetimo z domačim okoljem.

Skupaj ste pet let. Kateri so vaši doslej najvidnejši nastopi in uspehi?

Maja: Petletnico smo proslavili jeseni, z

Kakšni so vaši letošnji načrti?

Maja: Obiskati nekaj festivalov, sicer pa zaključiti snemanje naše prve plošče.

Potrebovali jo bomo, kajti odhajamo na turnejo po Združenih državah Amerike in Kanadi, tja pa ne moreš priti brez vsega! Z Vilijem sva tam že bila pred dvema letoma in sva bila pogosto v zadregi, ko nisva imela izseljencem kaj ponuditi.

Kdo vas vabi na ono stran Atlantika?

Maja: Slovenska pristava v Clevelandu oziroma njen organizator Milan Ribič.

Obiskali bomo še Chicago, Milwaukee, Toronto in Hamilton.

Srečno pot in uspešne nastope vam želim! Morda pa za konec enega vaših prvih »večjih« intervjujev še tole vprašanje: kje se vidite ob desetletnici?

Maja, Vili: Nimamo posebnih načrtov ali cilja, želimo le delati po svojih najboljših močeh, kje se bo vse skupaj ustavilo, je pa nemogoče napovedati.

Jože Galič

ŠPORT

ŠPORT

Dve srebrni snežinki

Februarja so potekala tri svetovna prvenstva – v alpskem smučanju, biatlonu in nordijskem smučanju. Dobili smo dve srebrni kolajni – Tina Maze v veleslalomu in Teja Gregorin v biatlonu. Po dvajsetih letih je Rudija Zavrla na čelu Nogometne zveze Slovenije zamenjal Ivan Simič.

Simič, ki je imel za tekmeca Tugomirja Frajmana, je na volilni skupščini gladko zmagal. »Trenutno je prioriteta reprezentanca, ki bo igrala konec marca oziroma v začetku aprila. Med drugim bomo tudi v Mariboru poskušali še izboljšati organizacijo. Nato pa moramo sprejeti nov statut, zmanjšati število podpredsednikov na tri, sicer pa je vse zapisano v mojem programu, ki ga bom skušal uresničiti,« je po izvolitvi povedal Simič, ki se je hkrati ozrl tudi na nesporno bogato dediščino dolgoletnega prvega moža Zavrla: »Rudija Zavrla bo glede na njegov način dela in njegovo političnost v nogometu težko nadgraditi, ampak imam druge kakovosti, ki lahko dopolnijo Rudijevo delo. V štirih letih ga gotovo ni mogoče preseči, ampak trudili se bomo za dobrobit slovenskega nogometa.« Prva kolajna v biatlonu Slovenija pa je dobila tudi prvo kolajno z biatlonskih svetovnih prvenstev. Na posamični 15-kilometrski tekmi v korejskem Pjeongčangu je srebro osvojila 28-letna Ihanka Teja Gregorin. »Že celo sezono sem bila brez kakršnega koli uspeha, tole pa je prišlo ob pravem času. Nisem izgubila samozavesti in obrestovalo se je. Tudi na treningih mi je v zadnjem obdobju kazalo

dobro. Tako je bilo tudi v preteklih sezonah že nekajkrat, a mi je danes to, kar mi morda prej ni, uspelo prenesti še na tekmo. Tekla sem res dobro, čeprav sem podoben tek pokazala že večkrat, a se na nekaterih tekmah prej nisem znašla na strelišču. Danes sem se borila za vsak strel, saj je vsako kazensko minuto težko nadoknaditi. Zame je današnji dan sanjski,« je po nastopu med drugim povedala Gregorinova, ki je bila v zadnjem krogu v smučini celo nekaj sekund hitrejša od kasnejše zmagovalke Nemke Kati Wilhelm, ki jo zaradi rdečih las in kape kličejo Rdeča kapica, in če v nemškem taboru trdijo, da je njihova Rdeča kapica ušla volku, to zgovorno priča, da je bila najboljša Slovenka hitra tudi v smučini. »Moja številka, to da sem tekla med prvimi, je bila tudi prednost, saj nisem vedela, kako dobro sem na poti, in kakšnega posebnega pritiska nisem čutila. Tako lani kot letos sem napovedovala stopničke, najlepše pa je, da mi je to uspelo prav na SP,« je še povedala Teja in priznala, da je kar malce nešportno privoščila tekmicam napake: »Seveda smo tudi prijateljice in takoj nato je vsakemu med nami tudi žal, ko tekmica zgreši, a mislim, da prav vse razmišljamo na podoben način, ko smo v boju za najvišja mesta.«

Srebro v Val d’Iseru Še pred Tejo pa je na svetovnem prvenstvu v Val d’Iseru srebro osvojila tudi Črnjanka Tina Maze. Na veleslalomu je za zmagovalko Kathrin Hölzl iz Nemčije zaostala vsega devet stotink. »Izjemno se počutim v krogu svojih sokrajanov, saj je tu polovica Črne. V prvi vožnji nisem imela sreče, saj so se mi očala povsem zarosila in sem imela še bolj otežen nastop. V drugem nastopu sem z napadalno vožnjo izboljšala svojo uvrstitev. Popolni napad se mi je obrestoval, čeprav sem bila po prvem nastopu šele 15. Ko sem videla, da sem imela v finalu dve sekundi prednosti pred tedaj vodilno, sem vedela, da bom prišla visoko,« je bila vesela Mazejeva, ki je bila po prvem teku šele 15., nato pa je z izjemno vožnjo in silovitim napadom dosegla enega največjih uspehov slovenskega alpskega smučanja. »Težko sem čakala to kolajno po vseh teh SP in OI. Tako kot celotno prvenstvo je bil tudi današnji dan zelo pester, z velikimi padci in tudi velikimi vzponi. Dosegla sem cilj. Na svetovno prvenstvo sem prišla po kolajno,« je povedala Tina.

Jurij Završnik Foto: www.fotosi.si

Moja Slovenija / Marec 2009

47

POVZETEK V ŠPANŠČINI POVZETEK V ANGLEŠČINI

Summaries The topic of the month: Planica, the Snow Queen Is there a Slovene on earth who doesn`t know Planica? Every year this valley below Ponce draws top-notch ski jumpers and other sports enthusiasts from all over the world, because, aside from hosting ski jumps, Planica boasts the distinction of being prime a major domestic and internationl sports destination. This year, from March 19th to 22nd, in the World Cup finals for ski jumpsthe organizers expect new world record to exceed 245 metres. More than 55,000 visitors could visit Planica at the end of March.

An interview: Štefka Drolc, prize-winner of this year`s Prešeren Award for lifework At this year`s Prešeren Awards celebration, on the eve of Slovenia’s cultural holiday in the Cankarjev dom (Cankar`s house), actress Ana Štefanija Drolc and painter Zmago Jeraj became prize-winners of this year`s Prešeren Awards for their lifework. A great honor for Štefka Drolc, the Prešeren Award is the most prized cultural award in the country. This award by the Government of Slovenia and the Ministry of Culture recognizes her magnificent and extensive artistic lifework, in the realms of theatre, film, radio and television, as well as her academic cultural mission. At Ljubljana`s Performing Arts Theater we spoke to the immensely warm, kind and vigorous 85-year-oldabout her exceedingly productive life and work.

48

Moja Slovenija / Marec 2009

Slovenes in Italy: Allotted for this year, what the Italian Parliament meant to leave off We started talking to representatives of the Slovene umbrella organization in Italy, Rudi Pavšič (SKGZ) and Drago Štoka (SSO), about the actual foreign problemsconfronting Slovenes in Italy. »We dont`t want to be an endangered species, some kind of panda. No, we want to be an active link for the entire Slovene area. The country of Slovenia is itself too small to disregard all the Slovenes currently living in neighbouring countries,” said Rudi Pavšič.

We also discussed the Italian decree that gives a million Euros in extra fun-

dings to the Slovene minority this year. »The Italian Parliament allotted to us, what they meant to leave off. But the question remains: who will allocate the funds for the years 2010 and 2011! We dont`t want a repeat of the same sad story, pressures, and interventions of the Slovene government on behalf of the umbrella organization. We want the Italian government to allocate funds in its budget for several years at once.

Only then will we sleep soundly and have calm nerves in the future too,« said Drago Štoka.

The successful fellow countryman: Janez Merčun, Ženeva Janez Merčun from Geneva is a name well-known and honoured among Slovenes from Geneva. Only a few older members claim to know him, but it is rumored that he is very wealthy. Although he has not attended any Slovene meetings for 15 years, still every year he has transfered a large sum to the society’s account. »I am not as mysterious as it seems. I have been so terribly busy. I had a lot of work, and also after the death of my wife Metka I had to settle the estate. This year I have a tiny bit more time, »Mr. Merčun divulged in a conversation with Evelina Ferrar in Ireno Sterckx.

AK

POVZETEK V ŠPANŠČINI

Sumario de este número EL TEMA DEL MES: Planica, la reina nevada ¿Existirá algún esloveno que no conozca Planica? Este valle bajo los Ponce es un lugar de encuentro al que acuden todos los años muchos destacados deportistas del salto en esquí y a los seguidores entusiastas de todo el mundo, ya que es una verdadera fiesta del deporte de invierno esloveno y mundial. Para este año los organizadores de la final de la copa de saltos en esquí, que tendrá lugar en Planica entre el 19 y el 22 de marzo, esperan que se bata un nuevo récord. Se calcula que en el mes de marzo Planica acoja a más de 55.000 visitantes.

ENTREVISTA: Štefka Drolc, ganadora del premio Prešeren a la trayectoria.

En la fiesta de Prešeren de este año, que ha tenido lugar en la víspera de la fiesta en el centro cultural Cankar, han obtenido el premio a la trayectoria el pintor Zmago Jeraj y la actriz Ana Štefanija Drolc. La actriz Štefka Drolc ha obtenido este reconocimiento en el ámbito de la cultura de parte del estado esloveno y del Ministerio de cultura por su gran repertorio actoral, por su trayectoria en el teatro, el cine, la radio y la televisión, por su labor pedagógica y por ser embajadora de la cultura. Con la señora Drolc, una mujer infinitamente cálida, amable y vivaz de 85 años, hemos mantenido una charla en el teatro de Ljubljana acerca de su vida y de su obra, sumamente interesantes.

ESLOVENOS EN ITALIA: Fue devuelto lo que el Parlamento italiano tuvo la intención de quitar Hemos hablado con los representantes de las organizaciones eslovenas en Italia, Rudi Pavšič (SKGZ) y Drago Štoka (SSO) acerca de la problemática actual de los eslovenos en Italia. »No queremos ser una especie protegida, una espedie de panda. Queremos ser miembreos activos del ámbito esloveno. Eslovenia es demasiado pequeña para que pueda darse el lujo de no tomar en cuenta a los eslovenos de Paises vecinos.« expresó, entre otras cosas, Rudi Pavšič. Hablamos también sobre el decreto del gobierno italiano, por el que se le otorga este año a la minoría eslovena un millón de euros

de los recursos extraordinarios. »El parlamento italiano nos dio para este año lo que tuvo la intención de quitarnos. Queda pendiente la »devolución« del monto para los años 2010 y 2011. No queremos que se repitan la historia, las presiones, las intervenciones del gobierno esloveno, etc. Queremos que el gobierno italiano incluya las sumas previstas para nosotros en su presupuesto a largo plazo. Esa será la manera de que podamos también en el futuro conciliar el sueño con facilidad y no estar nerviosos«, expresó Drago Štoka.

COMPATRIOTAS EXITOSOS: Janez Merčun, Ginebra Janez Merčun es un nombre que los eslovenos de Ginebra pronuncian con mucho respeto. Lo conocen solamente algunos miembros mayores de la comunidad, pero se habla que es muy rico. No ha ido en 15 años a ningún encuentro esloveno, sin embargo cada año ha girado una fuerte suma de dinero a la cuenta bancaria de la comunidad. En una charla con Evelina Ferrar e Irena Sterckx expresó: »No soy tan misterioso como se piensa. Lo que ocurre es que he estado terriblemente ocupado. He tenido mucho trabajo y muchas gestiones relacionadas con la sucesión después de la muerte de mi esposa Metka. Ahora por fin tengo algo más de tiempo«.

JB

Moja Slovenija / Marec 2009

49 49

IZ ZBIRKE SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA

Čebelji panj – pes, iz leta 1866 Figuralni čebelji panji so manj znana likovna prvina v zvezi s čebelarstvom, ki so v 19. in v prvi polovici 20. stoletja stali pred nekaterimi kmečkimi čebelnjaki. Simbolna vloga figuralnih panjev je bila v straženju čebelnjakov oziroma varovanju čebel. Znani so bili na Koroškem, Gorenjskem in Dolenjskem, pa tudi drugod po Evropi. Imeli so obliko človeške ali živalske figure. Votli so bili zato, da je bil v notranjosti prostor za čebele, zadaj so imeli vratca za jemanje satja z medom. Odprtina je bila namenjena izletavanju čebel. Narejeni so bili iz lesa, rezljani in poslikani, zelo redko so bili lončeni. V primerjavi s poslikanimi panjskimi končnicami so bili maloštevilni, prav tako jih v slovenskih muzejskih zbirkah naštejemo komaj ducat.

V Slovenskem etnografskem muzeju hranimo tudi prek 750 poslikanih panjskih končnic. Te so izvirna zvrst slovenske ljudske umetnosti, edinstvena po številnih posvetnih motivih in z moralističnimi ter satiričnimi vsebinami. Motivika je v glavnem figuralna, zajema nad 600 različnih motivov. Dobra polovica je nabožnih s prizori iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze, iz svetniških legend in s podobami svetnikov. Med posvetnimi motivi zbujajo posebno pozornost živali v človeških vlogah, smešenje ženskih slabosti, krojačev in čevljarjev, gostilniški prizori, vojaški in eksotični motivi ter prizori, ki govorijo o razmerju med spoloma.

Bojana Rogelj Škafar Slovenski etnografski muzej

50 50

Moja Slovenija / Marec 2009

KRIŽANKA ZGODBA

Tudi tokrat križanka prinaša nagrado!

Pravilno geslo pošljite do 20. aprila na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija; s pripisom: za nagradno križanko.

Izžrebani/a bo prejel/a lepo knjižno nagrado, ki jo podarja Svetovni slovenski kongres.

Moja Slovenija / Marec 2009

51