Moja Slovenija november 2009

Moja

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • November 2009, številka 11

Slovenija VELIKI INTERVJU

Dr. Boštjan Žekš, dr. Boris Jesih: Manjšina postaja prednost v meddržavnih odnosih ZABELEŽILI SMO

90 let Oddelka za slovenistiko MLADI MLADIM

Klemen Žumer: »V Sloveniji nam manjkajo pogledi Slovencev po svetu« SLOVENSKE DOMAČIJE

Končnikova domačija v Topli ZA SLOVENSKO MIZO

Prekmurska kuhinja ŠPORT

Ruska zima za afriško poletje

www.MojaSlovenija.net

FOTOGRAFSKI NATEČAJ

Fotografski natečaj Vabimo vas k sodelovanju v fotografskem natečaju, ki ga v reviji Moja Slovenija uvajamo z namenom zbrati in prikazati najzanimivejše trenutke življenja naših bralcev.

Do 15. dne v mesecu nam lahko na elektronski naslov urednistvo@mojaslovenija.si ali s klasično pošto na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče pošljete zanimive utrinke, ki jih je zabeležil vaš fotografski objektiv, in se potegujete za nagrado uredništva Moje Slovenije. Veseli bomo domiselnih podpisov k poslanim fotografijam, seveda pa ne pozabite pripisati tudi svojega kontakta. Najizvirnejše stvaritve bomo objavili v reviji Moja Slovenija in na njeni spletni strani. O zaključku natečaja in o izboru vas bomo obvestili.

Zabeležite, ohranite in delite z nami svoje lepe trenutke. Za pokušino pa nekaj utrinkov s trgatve.

Branje je praznik, branje je čast, je največji prleški pra zni

k.

Trsom je treba dati piti, da obrodijo tudi naslednje leto.

Moja Slovenija / November 2009

Leta niso pomembna .V leto je treba spleza sako ti na klopotec: ko grozdj e začne zoreti, ko je trgatev in za Martinovo.

UVODNIK

Premisliti našo manjšinsko politiko Dr. Boris Jesih je državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Svet in z njim tudi Slovenija se v zadnjih dveh desetletjih spreminjata s tako naglico kot še nikoli do sedaj. To se pozna tudi pri politiki urejanja posameznih družbenih področij. Politika do manjšin pri tem ni nobena izjema. Težave, ki se pri tem pojavljajo tako v Sloveniji kot tudi zunaj nje, niso nobeno presenečenje. Spremembe so bile tako bliskovite, da se posamezni akterji nanje težko privajajo. Čeprav je bilo pričakovati, da bodo nekatere tradicionalno pogojene delitve in pogledi preseženi, to danes še zmeraj ni tako.

Zato se še vedno srečujemo s pogledi in predstavami, ki so bili značilni za zadnja desetletja prejšnjega stoletja. Čeprav je danes vzpostavljen približen pravni okvir, ki naj bi zagotavljal osnovne standarde, ki bi jih posamezne države spoštovale in uresničevale v odnosu do manjšin, še vedno ugotavljamo, da manjšine v tako imenovanem manjšinskem pravu nimajo zadosti trdne podlage, ki bi omogočila njihovo preživetje in razvoj. Zato nam mora biti jezikovna in kulturna raznolikost pred očmi tudi v primerih, ko se sprejemajo zakoni in predpisi, ki na prvi pogled s položajem manjšin nimajo nič skupnega. Pri tem moramo najprej izpostaviti vprašanje jezika.

V procesih evropske integracije so na jezikovnem področju formalnopravno največ pridobili prav jeziki manjšin, ki so največkrat tudi jeziki sosed. Jezik postaja vse pomembnejši tudi kot ekonomska kategorija. Čeprav je povpraševanje po znanju jezikov veliko, ponudba njihovega poučevanja temu ne sledi. To je treba nujno spremeniti.

V Sloveniji zelo pogosto uporabljena besedna zveza slovenski kulturni prostor je na pomembni prelomnici. Razbremeniti jo je treba vsebin, ki navidezno pomenijo »agresivnost« do sosednjih kultur, in vanjo vključiti vsebine, ki presegajo ozko pojmovanje kulture in posegajo tudi na področji znanosti in gospodarstva. Čezmejno sodelovanje postaja temelj hitrejšega gospodarskega in siceršnjega razvoja. Pri tem ne mislimo samo ekonomskega vidika tega sodelovanja, temveč sodelovanje na številnih drugih področjih, ki povezujejo prostor na eni in drugi strani meje. Manjšine postajajo vse bolj komparativna prednost v tem sodelovanju.

In nenazadnje, v odnosu do slovenskih manjšin v sosednjih državah je treba uveljaviti pozitivno naravnan koncept, ki postavlja narodne manjšine kot tisti dejavnik, ki je bistvena spodbuda za medsebojno sodelovanje, ne pa njegova ovira, kot je to nemalokrat bilo v preteklosti, deloma pa je tako še danes. Etnična različnost obmejnih območij postaja vrednota, ki mora v programih sodelovanja s sosednjimi državami dobiti prednostno mesto.

Moja Slovenija / November 2009

Zgodba z naslovnice Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu novembra zaznamuje pomemben jubilej, 15letnico svojega obstoja. Kot sta v pogovoru ob tej priložnosti povedala minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš in državni sekretar dr. Boris Jesih, Evropska unija kot nadnacionalno združenje manjšinam omogoča lažje uveljavljanje etnične identitete, lažje preživetje, boljši razvoj.

2 5 7 9 15 16 17

Moja

18 19 20 21 22 23 26 28 30 32 34 35 36 40 42 44 46 47 48 49 50 51

FOTOGRAFSKI NATEČAJ DOGODKI V OKTOBRU NA KRATKO ZABELEŽILI SMO VELIKI INTERVJU SLOVENCI NA KOROŠKEM SLOVENCI NA MADŽARSKEM SLOVENCI NA MADŽARSKEM SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI V ITALIJI SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES RAFAELOVA DRUŽBA IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM PISALI STE NAM KOLEDAR PRIREDITEV MLADI MLADIM (NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE S KNJIGO V SVET KNJIŽNA POLICA POGOVOR Z ROJAKOM SLOVENSKE DOMAČIJE OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE PESEM NAS ZDRUŽUJE ZA SLOVENSKO MIZO VELIKI SLOVENCI ŠPORT POVZETEK V ANGLEŠČINI POVZETEK V ŠPANŠČINI FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI KRIŽANKA

TEMA MESECA:

Manjšina postaja prednost v meddržavnih odnosih Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu novembra zaznamuje pomemben jubilej, 15-letnico svojega obstoja. Kot sta v pogovoru ob tej priložnosti povedala minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr.

Boštjan Žekš in državni sekretar dr. Boris Jesih, Evropska unija kot nadnacionalno združenje manjšinam omogoča lažje uveljavljanje etnične identitete, lažje preživetje, boljši razvoj. Kot temeljni problem izpostavljata znanje maternega jezika in opozarjata na nujnost krepitve gospodarske moči manjšin. Več na straneh: 9 – 15.

ZDRUŽENJE SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA:

»Zaživel sem novo življenje« Avtobiografski roman »Novo življenje« je delo Janeza Leskovca, Slovenska izseljenska matica pa je pred kratkim izdala njegov drugi del. Knjiga govori o življenju, bolje rečeno o borbi za novo življenje. Zgodba je tipična za mnoge, tisoče Slovencev (in ne samo Slovencev), ki so zapustili rojstni kraj in se napotili v tujino po boljše življenje. Nekateri so ga našli, drugi ne, vsi pa so pričeli z novim življenjem. Na slovenskem knjižnem trgu je kljub velikemu številu Slovencev v tujini malo del s to tematiko. Zato smo se odločili, da knjigo oziroma avtorja Janeza Leskovca podrobneje predstavimo bralcem.Več na straneh: 17 – 18.

MLADI MLADIM:

V Sloveniji nam manjkajo pogledi Slovencev po svetu Ob prebiranju bogatega življenjepisa Klemna Žumra nikakor ne moreš verjeti, da bo v začetku decembra dopolnil šele trideset let. Aktiven, dobrovoljen, odlične reference. Za bralce Moje Slovenije je spregovoril o možnostih, ki jih mladim ponuja Evropska unija, predstavil pa je tudi načrte, s katerimi želi povezati mlade Slovence po svetu z matično domovino. Prepričan je namreč, da slovenski narod kljub lastni državi še ne diha kot celota, saj Slovencev po svetu ne znamo dovolj dobro povezati s Slovenijo. Več na straneh: 28 – 29.

Slovenija

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine Izdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.

MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Izvršna urednica: Blanka Markovič, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Barbara Cerkvenik, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, Fotografija na naslovnici: Janez Dolinar, za varnost podatkov skrbi podatkovna banka V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

USPEŠNI ROJAKI:

Ferdinand Pestotnik Naš rojak Fred Pestotnik je že celih 52 let od doma, a je navzlic temu še vedno z eno nogo doma. Že vrsto let se namreč vsako poletje iz daljne Avstralije skupaj z ženo Marijo vrača v domače kraje, med domače ljudi. Tu preživita tri ali štiri poletne mesece, ko pa pride v deželo jesen, kot dva ptička zopet odletita avstralski pomladi naproti.

Fred je pri svojih 72 letih še vedno živahen in duhovit sogovornik, predvsem pa občuti veliko potrebo po tesnejšem povezovanju Slovencev. Več na 35 strani.

Pregled dogodkov v oktobru

Odstop ministra za zdravje in ministrice brez listnice za lokalno samoupravo Minister za zdravje Borut Miklavčič in ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko Zlata Ploštajner sta premierju Pahorju podala odstopni izjavi. Kot razlog za odstop sta oba navedla zdravstvene težave. Minister Miklavčič si je po avgustovski možganski kapi, ki ga je zadela med potapljanjem na Hrvaškem, najprej vzel dva meseca časa, zdravniki pa so mu svetovali, da naj bo na delovnem mestu največ štiri do pet ur dnevno. Glede svojega odstopa je minister Miklavčič premierju sporočil, da vlada potrebuje ministra za 12 ali celo 14-urni delavnik. Zlata Ploštajner, ministrica, odgovorna za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, je kot razlog za svoj nepreklicni odstop navedla osebne in zdravstvene razloge, zato kot je povedala v svoji odstopni izjavi, vodenje službe prepušča nekomu, ki bo imel več moči tako z zdravstvene kot tudi politične plati. Ministrica je zavrnila ugibanja, da so bila za njeno odločitev kriva nesoglasja znotraj vlade, slabo črpanje evropskih sredstev in nezadovoljstvo s strokovno usposobljenostjo zaposlenih v službi, ki jo je vodila. Med zadevami, ki so jih po njeni oceni naredili zelo dobro in jim posvetili veliko pozornosti, je izpostavila številne poenostavitve na področju izvajanja kohezijske politike, uvedbo predplačil, pavšalov in DDV kot upravičenega stroška, kar po njenem mnenju bistveno spreminja sistem in pogoje, pod katerimi prijavitelji izvajajo projekte.

Henrik Gjerkeš razklal najmanjšo koalicijsko stranko Z odstopom ministrice za lokalno samoupravo Ploštajnerjeve so se začela trenja v najmanjši koalicijski stranki – Demokratični stranki upokojencev (DeSUS). Ko je predsednik stranke Karl Erjavec predlagal novega ministra Gjerkeša, sicer sina podpredsednice stranke, so nekateri protestirali, najbolj glasno pa Desusov poslanec Vili Rezman. Po besedah Erjavca Rezman zato ne bi smel več biti član poslanske skupine.

Gjerkeš kljub trenjem novi minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš je z zadostno podporo poslancev v Državnem zboru (DZ) postal novi minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Večina koalicijskih poslancev mu je že pred glasovanjem napovedala podporo, opozicija pa mu je med drugim očitala pomanjkanje izkušenj. Za Gjerkeša je namreč glasovalo 48 poslancev, 30 pa jih je bilo proti njegovi izvolitvi.

Minister Gjerkeš je sicer doktor tehniških znanosti, profesor na Univerzi v Novi Gorici, član Pomurske akademske znanstvene unije, ukvarja se s svetovanjem pri razvojnih regionalnih projektih in v sodelovanju z industrijo, regionalnimi skupnostmi in vladnimi službami, sodeluje in vodi domače in mednarodne energetsko in okoljsko usmerjene projekte ter je tudi dvakratni prejemnik štipendije Ustanove dr.

Antona Trstenjaka.

Novega ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa čaka kar nekaj velikih izzivov. Prvi je namreč ure-

sničitev vladnega cilja, da do leta 2015 ministrstvo načrpa štiri milijarde evrov.

Poleg črpanja sredstev pa novega ministra čaka tudi vložitev zakona o ustanovitvi pokrajin v DZ.

NLB z novo upravo Nadzorni svet največje slovenske banke Nove Ljubljanske banke (NLB) je podprl predlog predsednika uprave banke Boža Jašoviča, da se v upravo imenujejo David Benedek, Claude Deroose, Robert Kleindienst in Marko Jazbec. Prav tako so nadzorniki tudi podprli Jašovičeva izhodišča za program poslovne, organizacijske in finančne konsolidacije banke.

Aretirali Igorja Bavčarja in Boška Šrota Kriminalisti so pridržali Boška Šrota, nekdanjega predsednika uprave ter prek verige podjetij večinskega lastnika Pivovarne Laško, in Igorja Bavčarja, nekdanjega predsednika uprave Istrabenza. Poleg njiju so pridržali še šest oseb in opravili 19 hišnih preiskav, tudi na njunih domovih, v Istrabenzu, Pivovarni Laško in Maksimi Holding. Osumljeni so pranja več milijonov evrov. Oba so izpustili še isti dan.

Policisti namreč preiskujejo prodajo 7,3 odstotka Istrabenza, ki ga je Laško septembra 2007 prek verige družb prodalo

Moja Slovenija / November 2009

DOGODKI V OKTOBRU NA KRATKO Maksimi Holding in v katero naj bi bila vpletena prav Bavčar in Šrot. Prvi naj bi osnovni kapital za prevzem Maksime Holding, prek katere naj bi skušal menedžersko odkupiti Istrabenz, pridobil prek verige transakcij s 7-odstotnim deležem Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško v začetku septembra 2007 prodala svoji hčerinski družbi Plinfin. Obe družbi, tako prodajalca kot kupca, je takrat vodil Šrot, pivovarna pa je paket delnic Plinfinu, ki naj bi bil ustanovljen zgolj za omenjeni posel, prodala po ceni, več kot dvakrat nižji od tedanje tržne, natančneje za 23 milijonov evrov.

Poslanec Branko Marinič tri leta ni plačeval računov Polanec Slovenske demokratske stranke (SDS), sicer tudi predsednik parlamentarne protikorupcijske komisije Branko Marinič, tri leta ni plačeval položnic za stroške poslanskega stanovanja v Ljubljani. Sam pravi, da za dolg ni vedel, ker v življenju še ni videl položnic in ker je s podeželja, za plačevanje stroškov v blokih sploh ni vedel. Poslanec je kasneje svoj dolg poravnal. Zaradi vsega je največja koalicijska stranka SD največjo opozicijsko stranko SDS pozvala, naj čim prej zamenjajo Mariniča kot vodjo parlamentarne komisije za preprečevanje korupcije, saj ta s svojimi dejanji v javnosti ne uživa zaupanja v delo komisije, kar pa so v SDS zavrnili.

Anton Rop predlagan za podpredsednika EIB Vlada je poslanca Socialnih demokratov (SD) in nekdanjega premierja Antona Ropa imenovala za podpredsednika v upravnem odboru Evropske investicijske banke (EIB). Svojo odločitev v vladi

Moja Slovenija / November 2009

zagovarjajo, da je Rop v okviru svojega prejšnjega dela in izkušenj dobro spoznal področja delovanja EIB. Po mnenju vlade pa je Rop ustrezno vodstveno usposobljen za takšno delovno mesto.

Rop naj bi že opravil prvi pogovor s predsednikom EIB Philippom Maystadtom, postopek imenovanja pa naj bi trajal pol leta. V upravnem odboru EIB je poleg Maystadta še osem podpredsednikov, ki jih imenuje svet guvernerjev za obdobje šestih let z možnostjo vnovičnega imenovanja.

Primož Kozmus zaključil športno pot Olimpijski in svetovni prvak v metu kladiva Primož Kozmus je z odločitvijo, da zaključi svojo športno kariero, šokiral slovensko javnost. Javnosti je sporočil, da trenutno ne najde in nima moči za nove podvige. »Stagniranje, pa čeprav v samem vrhu, me utruja in potrebujem premor in daljši čas za razmislek, kako naprej. Vsem, ki so me na poti spremljali, se iz srca zahvaljujem za pomoč, podporo in spodbude na moji poti. Zahvala gre predvsem moji družini za nesebično podporo, moji ekipi (Vlado Kevo, Marjan Ogorevc, Severin Lipovšek, Khalid Nasif) za trdo delo, odrekanja in zaupanje vame, mojim sponzorjem, odličnim prijateljem in nenazadnje vsem Slovencem, ki so me spodbujali in verjeli vame.« Kot je povedal Kozmus, odhaja zaradi osebnih razlogov, o svoji odločitvi pa bo več povedal spomladi.

Slovenski nogometaši v dodatnih kvalifikacijah za SP z Rusi Slovenska reprezentanca se bo za nastop na svetovnem prvenstvu 2010 v dveh dodatnih tekmah pomerila z Rusijo. Prva tekma bo v Moskvi 14. novembra, 18. novembra pa sledi povratna tekma v Mariboru. Selektor Matjaž Kek Ruse označuje kot favorite in najmanj ugodne tekmece. Kljub temu naši ostajajo optimisti. Predsednik Nogometne zveze Slovenije Ivan Simič je po žrebu za dodatne kvalifikacije v Zürichu dejal, da gredo naši v Moskvo po zmago.

Slovenija med najprivlačnejšimi turističnimi destinacijami Ameriška revija National Geographic Traveler je med najprivlačnejše turistične destinacije na svetu Slovenijo uvrstila na visoko peto mesto. 437 neodvisnih strokovnjakov je Slovenijo označilo kot enega najbolj avtentičnih kotičkov v Evropi. Pri ocenjevanju so upoštevali šest kriterijev: okoljevarstvo, družbeno-kulturna celovitost, ohranjanje zgodovinskih stavb in kulturne dediščine, naravne lepote, kakovost turistične ponudbe in možnost razvoja v prihodnje.

Ljubljano pa so strokovnjaki izpostavili kot barvito, živahno in zanimivo prestolnico.

PV Še več oktoberskih dogodkov najdete na spletni strani www.MojaSlovenija.net.

ZABELEŽILI SMO

Tudi na Dunaju govorijo slovensko V Slovenskem kulturnem centru Korotan v zadnjem času organiziramo vedno več prireditev za slovenske otroke in mladino. Važno nam je, da po eni strani poskrbimo za podmladek našega društva in da po drugi strani tem mladim ljudem nudimo možnost, da komunicirajo v materinščini oziroma v jeziku svojih staršev in vzdržujejo socialne kontakte s svojimi slovenskimi prijatelji. Večina srečanj naše mladine ima karakter delavnic. V sproščenem vzdušju hitro pozabijo na zadrego in ugotovijo, da tudi v drugih slovenskih družinah na Dunaju govorijo slovensko.

Pogosto slišimo, da je najdragocenejša dota staršev ta, da naučijo svojega otroka maternega jezika. To je res dragoceno darilo, vendar se tudi dogaja, da naši otroci le tega ne sprejmejo radi in se ne zavedajo, kakšne prednosti imajo zaradi znanja slovenščine. Enako velja za mojo družino in tako sem razmišljala, kako pokazati otrokom, da je slovenščina prav tako uporabna kot nemščina. Igra in petje, to vse funkcionira in razvedri tudi po slovensko.

Na Dunaju je relativno malo otrok in mladine s slovenskimi koreninami. Vseeno sem mnenja, da jih moramo podpirati pri širjenju jezikovnega obzorja. Živimo v mestu, v katerem imajo pristojne osebe posluh za podpiranje drugih kultur ter jezikov in kjer jim tudi prebivalstvo prisluhne. Menim, da bi bila zamujena

priložnost, če ne bi stali ob strani pri izvedbi projekta tej nadarjeni skupini otrok in požrtvovalnim umetnikom.

K sodelovanju smo povabili režiserko Natalijo Jurkovič Brandauer in njenega moža Christiana Brandauerja. Ona Slovenka, on Avstrijec- oba skupaj utečen in zelo uspešen umetniški par. Ideja o otroški gledališki igri ju je navdušila in kmalu sta predstavila koncept o igri »Smradek« v slovenskem jeziku vključno z glasbo, napisano posebej za to besedilo. V produkciji naj bi sodelovali še drugi gledališki strokovnjaki različnih narodnosti in tako bi bilo zadoščeno tudi težnji našega društva po sodelovanju različnih narodnosti.

Na naše povabilo se je javilo dovolj otrok, da smo lahko uprizorili igro „Smradek“ Svetlane Makarovič, ki ima za rdečo nit

ekološko tematiko. Otroci so igrali in peli v slovenščini, hkrati pa so imeli tudi možnost spoznati dogajanje za kulisami.

Sredi oktobra smo po intenzivnih pripravah uprizorili gledališko igro v dreiraum - Anatomietheatru na Dunaju. Obisk je bil odličen, prišlo je okoli sto ljudi, med njimi veliko otrok. Med obiskovalci so bili tudi takšni, ki ne razumejo slovensko, pa so v izredni igri in glasbi vseeno uživali.

Obiskali so nas tudi gledališki strokovnjaki s Koroške in izrekli navdušenje za gostovanje, kar je za nastopajoče otroke najlepše priznanje. Kaj bo mogoče, zavisi od časovnih in finančnih pogojev, na vsak način pa se bomo zavzemali za nadaljevanje dejavnosti.

Besedilo in foto: Barbara Gangl

Moja Slovenija / November 2009

ZABELEŽILI SMO Filozofske fakultete v Ljubljani dr. prof.

Boža Krakar Vogel.

90 let Oddelka za slovenistiko

Foto: Matjaž Rebolj

Slovenistika na dnu lestvice družbenega zanimanja in financiranja Slavistika se je na ljubljanski univerzi sprva začela kot Seminar za slovansko filologijo, kasneje kot Inštitut za slovansko filologijo, nato se je preimenovala v Oddelek za slovanske jezike in književnosti, v času usmerjenega izobraževanja je bila PZE za slovanske jezike in književnosti, nato znova kot Oddelek za slovanske jezike in književnosti, šele v študijskem letu 2002/2003 pa sta nastala dva oddelka: Oddelek za slovenistiko in Oddelek za slavistiko. Potrebe po nastanku dveh oddelkov so se kazale vse od osamosvojitve Slovenije, ko je slovenščina postala uradni jezik, vseskozi pa se je večalo število študentov, študijskih programov in profesorjev.

Oddelek za slovenistiko ljubljanske filozofske fakultete je visoki ljubilej zaznamoval z dnevom odprtih vrat, na katerem so pripravili so razstavo dokumentarnega gradiva in publikacij, pogovore z učitelji in študenti, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi bogato knjižnico in Center za slovenščino kot drugi tuji jezik. Na okrogli mizi so spregovorili tudi o aktualnih vprašanjih slovenskega jezika.

Prva slovenska univerza je bila ustanovljena leta 1919. Med fakultetami (poleg filozofske še teološka, pravna, medicinska in tehnična) je bila filozofska fakulteta najmočnejša. Prvo predavanje je na Prešernov rojstni dan (3. december) imel jezikoslovec Fran Ramovš, ki je predaval o historični gramatiki slovenskega jezika.

Med znanimi predavatelji na FF so bili tudi Rajko Nahtigal, Ivan Prijatelj in Karel Štrekelj. »V tem času se je v organizacijskih, vsebinskih, metodoloških, generacijskih pogledih v slovenistiki marsikaj

Moja Slovenija / November Oktober 2009 2009

spremenilo. Vendar je mogoče reči, da nas ves čas spremlja tudi vsaj ena stalnica, zavezanost stvarem slovenskega jezika, literature in kulture, ki ne akademski ne širši slovenistični stroki ne pomeni zgolj službe, poklica, ampak način življenja in specifičen pogled na svet,« je v zborniku Slovenistika – pogledi na eno od ustanovnih strok Univerze v Ljubljani ob njeni 90-letnici, ki so ga izdali ob tej priložnosti (dostopen na http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/90_let_slo.pdf) zapisala predstojnica Oddelka za slovenistiko

Na okrogli mizi o zapostavljanju slovenistike Na okrogli mizi, na kateri so slovenisti spregovorili o aktualnih težavah slovenščine, so med drugimi spregovorili prof. dr. Ada Vidovič Muha, prof. dr. Miran Hladnik in prof. dr. Boža Krakar Vogel.

Ugotovili so, da je ljubljanska slovenistika kadrovsko in finančno podhranjena, pa čeprav je osrednja nacionalna stroka in obenem center svetovne slovenistike. Predvsem zaskrbljujoča je kadrovska podhranjenost. »Mislili smo, da bomo zaradi specifične družbene odgovornosti deležni posebne državne skrbi, v resnici pa smo recesijsko-bolonjske čase dočakali kadrovsko še bolj podhranjeni kot druge humanistične stroke,« je povedala Boža Krakar Vogel in dodala, da oddelek zaposluje enako število učiteljev kot pred tridesetimi leti, ko so bili še združeni s slavistiko.

Slovenščina ne izumira Slovenščina je eden izmed 23-ih uradnih jezikov v Evropski uniji, poučuje se na okoli petdesetih univerzah po svetu, na več kot 20 pa je mogoče iz slovenščine tudi diplomirati. Čeprav jo govori le dobra dva milijona ljudi, se predstojnica Oddelka za slovenistiko prof. dr. Boža Krakar Vogel, ne boji, da bi izumrla.

Patricija Virtič

VELIKI INTERVJU

Manjšina postaja prednost v meddržavnih odnosih Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu novembra zaznamuje pomemben jubilej, 15-letnico svojega obstoja. Kot sta v pogovoru ob tej priložnosti povedala minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš in državni sekretar dr. Boris Jesih, Evropska unija kot nadnacionalno združenje manjšinam omogoča lažje uveljavljanje etnične identitete, lažje preživetje, boljši razvoj. Kot temeljni problem izpostavljata znanje maternega jezika in opozarjata na nujnost krepitve gospodarske moči manjšin.

Kako ocenjujete delo Urada v preteklih 15 letih?

Jesih: Nehvaležno je ocenjevati predhodnike; glede na svoje dosedanje delo, v katerem sem bil vseskozi povezan z Uradom, pa bi lahko rekel, da poznam tako njegove slabe kot tudi dobre plati. Prva med slednjimi je bila že v tem, da se je RS

pred 15 leti odločila za ustanovitev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki od tedaj deluje kot samostojen upravni organ. Pred ustanovitvijo Urada sta bila za odnose med matično domovino in Slovenci zunaj meja pristojna dr. Janez Dular in dr. Janko Prunk, ki sta to nalogo praktično opravljala sama, brez vsakršne

podpore. Urad opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite. Med nalogami Urada je bilo tudi oblikovanje strategije in predpisov, ki so določali odnose Republi-

Moja Slovenija / November December 2009 2008

VELIKI INTERVJU ke Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu, kar se je odrazilo v sprejemu Zakona o Slovencih v zamejstvu in po svetu leta 2006. Ta je tudi določil, da je predstojnik Urada minister brez listnice. Imenovanje dr. Boštjana Žekša na čelo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je pripomoglo k novi simbolni vrednosti in pozitivnim spremembam. Moram priznati, da v preteklosti nisem bil trdno »Spodbuden podatek je, da se vedno več otrok v zamejstvu vpisuje v dvojezične oziroma slovenske šole.« prepričan, da bo to tako dobra rešitev, kot se je izkazalo v tem letu. Seveda ne morem trditi, da je bilo delovanje Urada v preteklih 15 letih izrazito negativno! Mislim pač, da je šel njegov razvoj, podobno kot pri vseh drugih na novo ustanovljenih službah v državi, skozi različne faze. Danes je Urad v takem položaju, da lahko normalno opravlja tiste naloge, ki so bile predpisane z Zakonom o Slovencih v zamejstvu in po svetu.

Gospod minister, med svojimi osnovnimi usmeritvami ste navedli, da boste posebno pozornost med drugim namenili delovanju enotnega kulturnega prostora, krepitvi sodelovanja z visoko izobraženimi Slovenci v tujini in večji podpori učenju slovenskega jezika. Kaj vam je na teh področjih že uspelo, kje ste morebiti naleteli na ovire? Žekš: Kar zadeva uspehe na področju Slovencev v tujini in v zamejstvu, moram poudariti, da gre za nenehno delo, vzpodbujanje šolanja, izobraževanja, kulture in »Jezik je namreč tisti, ki najbolj določa etnično identiteto posameznika. In če tukaj ne bomo naredili premika naprej, so vsa ostala področja nepomembna.« drugega. Torej o velikih, enkratnih, merljivih dosežkih ne moremo govoriti. Včasih se nam zdi, da dobro delamo, včasih malo manj. Kar se tiče visoko izobraženih Slo-

10

Moja Slovenija / November 2009

vencev v tujini, smo začeli ustvarjati zbirko imen, naslovov, ki jo bomo dograjevali, imeli na medmrežju, dopolnjevali ... Uporabil jo bo lahko vsakdo, ki bo potreboval selekcijo kadrov. Po mojem mnenju bi to potrebovale naše univerze, raziskovalni inštituti in podobne institucije. Glede enotnega kulturnega prostora se moramo samo dogovoriti, kaj to je. Menim, da se na tem področju nekaj dogaja, ne pa dovolj. S Slovenci v zamejstvu in v tujini bi morali biti tesneje povezani. Poudariti moram še, da ne gre samo za kulturni prostor, ampak širše, za znanost, šolstvo, skratka, za kulturo v najširšem pomenu besede. Na področju večje podpore učenju slovenskega jezika smo imeli nekaj skupnih akcij z ministrstvom za šolstvo.

Spodbuden podatek je, da se vedno več otrok v zamejstvu vpisuje v dvojezične slovenske šole. To so tudi otroci, ki ne znajo slovensko, kar bistveno spremeni kakovost in zahtevnost pouka. To, da večinsko prebivalstvo misli, da je dobro znati slovensko, je seveda dober znak, vendar zahteva primerno angažiranega učitelja in šolski sistem, ki otroku, ki ne zna slovensko, omogoči, da se jezika nauči. V nasprotnem primeru tisti otroci, ki znajo slovensko, ne morejo napredovati.

Na tem področju se moramo kar najbolj angažirati.

Kako komentirate zamisli o poenotenju krovnih organizacij slovenskih manjšin? Žekš: Če je s poenotenjem mišljena enotna organizacija, ena sama stranka, je to za demokracijo nekaj nenavadnega.

Osebno dvomim, da bi vsi Slovenci v zamejstvu enotno razmišljali in bi bili pripravljeni biti v enotni organizaciji. Nasilno pa jih ne smemo poenotiti! Zadovoljen bi bil že s tem, če bi bilo več organizacij, ki bi se med seboj pogovarjale o tem, kaj je zanje ključno in za kaj se morajo skupaj zavzemati.

Kateri so po vaši oceni temeljni problemi izmed vseh, na katere opozarjajo slovenske manjšine?

Jesih: Temeljni problemi so vsekakor v znanju jezika, torej v jezikovni kompetenci. Mislim, da je treba z učenjem slovenskega jezika začeti že v otroškem vrtcu.

Temu Urad namenja in bo tudi v prihodnjih letih namenil veliko pozornosti.

Vzgoja in izobraževanje v maternem jeziku se morata začeti v najzgodnejšem obdobju. Jezik je namreč tisti, ki najbolj določa etnično identiteto posameznika. In če tukaj ne bomo naredili premika naprej, so vsa ostala področja nepomembna.

Zavedati se moramo, da živimo v času, ki nam ponuja številne priložnosti. Če se omejimo na zamejstvo, smo s tremi državami, v katerih imamo Slovence v zamejstvu, skupaj v širši skupnosti, smo njeni člani, Hrvaška pa bo to verjetno postala v prihodnjih letih. In to nadnacionalno združenje manjšinam v bistvu omogoča lažje uveljavljanje etnične identitete, lažje preživetje, boljši razvoj. Naj omenim samo projekte čezmejnega sodelovanja, v katerih ima manjšina enkratno priložnost, da se postavi kot komparativna prednost v sodelovanju med dvema državama.

Manjšina, ki je bila doslej problem v odnosih med državami, je zdaj prednost v teh odnosih. Zavedati se moramo, da v Evropski uniji nimamo več sovražnikov, temveč smo z Italijani, Avstrijci in vsemi drugimi enakopravni. To so naši partnerji, s katerimi se moramo o nerešenih vprašanjih pogovoriti in dogovoriti. In ko bomo začeli gledati s te strani, ne s sovražnega zornega kota, bodo manjšine v Italiji, na Koroškem, Madžarskem probleme reševale lažje, z manj konflikti ali brez njih.

Seveda pa moramo k temu prispevati vsi, tako Slovenija kot tudi sosednje države in manjšine same.

Koliko se je položaj slovenskih manjšin v zadnjih letih spremenil – na boljše ali na slabše? Žekš: Mislim, da nedvomno na boljše.

Zares ni nobenega dvoma! To gre samo delno pripisati delovanju matične države, ampak predvsem spremembi klime v »Kar se tiče visoko izobraženih Slovencev v tujini, smo začeli ustvarjati zbirko imen, naslovov, ki jo bomo dograjevali, imeli na medmrežju, dopolnjevali ... Uporabil jo bo lahko vsakdo, ki bo potreboval selekcijo kadrov.«

Dr. Boštjan Žekš: »S Slovenci v zamejstvu bi morali biti tesneje povezani.«

Moja Slovenija / November 2009

11

Dr. Boris Jesih: »Politika se na plečih manjšin ne sme lomiti.«

12

Moja Slovenija / November 2009

VELIKI INTERVJU Evropi in v svetu, kjer je vedno bolj jasno, da je manjšina nekaj dobrega. Pojavljajo se tudi vse bolj izdelane mednarodne, evropske norme, povezane s problematiko manjšin. Po drugi strani pa tudi večinsko prebivalstvo na območjih, kjer živijo manjšine, zaradi odprtih meja izgublja pogled čeznje, kjer so včasih videli sovražnika. Zato se ne počutijo ogrožene, manjšina pa postopoma postaja nekaj lepega in prijetnega.

Kako pa gledate na položaj manjšin v Evropi nasploh?

Jesih: Vsi, tudi strokovnjaki, ugotavljamo, da na področju manjšin Evropska unija v preteklosti ni naredila dovolj. Bolj ali manj je vprašanja, povezana z manjšinami, prepuščala Svetu Evrope, ki je sprejel dva napol zavezujoča dokumenta, Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin in Listino o regionalnih in manjšinskih jezikih. Vendar mislim, da se tudi v Evropski uniji ta odnos spreminja, saj se manjšinam v okviru splošnega spoštovanja človekovih pravic namenja posebno mesto. Tudi meje, s katerimi so bile manjšine prej ločene, zdaj formalnopravno ni več.

To nam, ki ne živimo ob meji, ne pomeni prav veliko, ljudem, ki so to meje prestopali vsakodnevno, pa je to dejstvo močno olajšalo socialne in druge stike.

Gospod državni sekretar, v svojem raziskovalnem delu ste se ukvarjali predvsem s koroško manjšino. Kakšen je njen položaj danes?

Jesih: Kar se tiče nenaklonjenosti manjšinam, Avstrija ni nobena izjema. Te so vsepovsod. Znano pa je tudi, da ima protislovenska politika na Koroškem dolgo »Na iniciativo predsednika republike bomo prihodnje leto v Ljubljani organizirali mednarodno znanstveno konferenco, ki bo posvečena novim trendom v poučevanju manjšinskih jezikov.« tradicijo. Seveda ne moremo trditi, da je danes tako, kot je bilo pred 30, 40 leti.

Kljub temu pa ne moremo reči, da ni politike, ki ne bi pridobivala volilnih glasov na

račun protimanjšinske politike. Neko število volivcev je vedno mogoče aktivirati s protimanjšinsko retoriko, kar je izkoriščal tudi pokojni deželni glavar Haider. Vendar se tudi na Koroškem stvari spreminjajo. Sicer zelo počasi, marsikdaj ne popolnoma tako, kot bi si želeli, pa vendarle. V mislih imam nekatere iniciative, ki so do včeraj bile tako rekoč »smrtni greh«. Pomembno se mi zdi, da ima to v širšem družbenem okolju pozitiven odmev.

Zelo malo je manjšin, za katere bi lahko rekli, da imajo zelo dober položaj. Vendar razmere na nekaterih področjih trenutno niso tako slabe in bi jih bilo treba izkoristiti. Ravno pred dnevi smo dobili podatek, da je bilo zopet več prijav k dvojezičnemu pouku. Zdi se torej, da se veča interes za slovenščino, tako iz etničnega kot iz ekonomskega in tudi drugih razlogov. Pri tem je nujno, da morajo ti učenci, ki jih starši prijavijo k dvojezičnemu pouku, dobiti možnost, da se slovenskega jezika tudi naučijo. Problem, ki ga zaznavajo tudi avstrijski strokovnjaki, je v tem, da je premalo dvojezičnih učiteljev, predvsem pa premalo kompetentnih dvojezičnih učiteljev.

Pri tem je seveda največja odgovornost na strani avstrijskih in koroških deželnih oblasti, ki bi morale začeti spoštovati odločitve svojih najvišjih organov. Tako je nerazumljivo, da se slovenska glasbena šola na Koroškem, ki ima več kot 500 učencev, ukvarja z eksistenčnimi težavami, ker ji dežela Koroška odreka tako rekoč vsako podporo in za njeno delovanje prispeva manj kot naš Urad.

Posebno vprašanje so politične elite koroških Slovencev, ki se v tem trenutku na žalost ne zavedajo svoje odgovornosti in več pozornosti namenjajo dokazovanju, kdo ima prav, kot tistemu, kar je pomembno za manjšino kot celoto. To je velika odgovornost, ki se je premalo zavedajo. Mislim, da so posledice lahko zelo hude.

V kakšnem smislu primanjkuje kompetentnih učiteljev?

Jesih: Dvojezično šolstvo je nastalo v obdobju, ko so otroci, ki so prihajali v šolo, bodisi bolj obvladali slovenski kot nemški jezik bodisi oba jezika enakovredno. Zdaj jih skoraj polovica ali dve tretjini slovensko ne zna nič ali slabo in je način poučevanja

takih učencev drugačen. Zahteva nove didaktične prijeme, metode, in to je veli»Politične elite koroških Slovencev se v tem trenutku na žalost ne zavedajo svoje odgovornosti in več pozornosti namenjajo dokazovanju, kdo ima prav, kot tistemu, kar je pomembno za manjšino kot celoto.« ko napornejše. Učitelje je treba dodatno izobraziti in na neki način stimulirati, in sicer tako, da niso v navidez privilegiranem položaju do drugih učiteljev, kar je treba pravilno umestiti v šolski sistem. Žekš: Je pa to težko, razumem učitelje.

Prej je šlo za učenje slovenščine, zdaj gre vedno bolj za učenje slovenščine za tujce.

To je drugačen pedagoški pristop, ki ga dodatno otežuje dejstvo, da so v razredu eni in drugi učenci, nihče pa ne sme biti prikrajšan.

Jesih: Naj na tem mestu še dodam, da bomo na iniciativo predsednika republike prihodnje leto v Ljubljani organizirali mednarodno znanstveno konferenco, ki bo posvečena novim trendom pri poučevanju manjšinskih jezikov. Skušali bomo »Imenovanje dr. Boštjana Žekša na čelo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je pripomoglo k novi simbolni vrednosti in pozitivnim spremembam.« izvedeti, kako to problematiko urejajo drugje po svetu. Dvojezična vzgoja namreč ni nekaj, kar obstaja samo v Sloveniji, na Koroškem, v Italiji, pač pa se z njo srečujejo v številnih državah po svetu. Primere dobre prakse je treba preučiti in tudi uporabiti na področjih, kjer ugotavljamo, da je trenutno položaj zelo slab.

Kako komentirate preštevanje narodnostne manjšine na Koroškem kot pogoja za uresničevanje pravic? Žekš: To je nesprejemljivo. Preštevanje je neke vrste pritisk in ljudje, ki niso čisti Slovenci niti čisti Nemci ali Italijani, takim pritiskom popustijo. Z vsakršnim prešte-

Moja Slovenija / November 2009

13

VELIKI INTERVJU vanjem bi se za Slovence izreklo res minimalno število ljudi, vsi ostali pa se bodo umaknili. Preštevanje torej res ne more ugotoviti pravega stanja!

Kateri od dosedanjih obiskov pri Slovencih v zamejstvu in tujini je doslej na vaju napravil največji vtis in zakaj?

Jesih: Sam sem se sicer vse življenje ukvarjal z zamejskimi Slovenci, vendar so se mi v tem letu najbolj vtisnila v spomin srečanja s slovenskimi zdomci v Avstriji, Nemčiji in Švici. Tukaj gre za skupine, ki smo jih v preteklosti v Sloveniji »Neko število volivcev je vedno mogoče aktivirati s protimanjšinsko retoriko.« zelo zanemarjali. Njihovih problemov se nismo zavedali in se jih še danes ne zavedamo dovolj. Gre za generacijo, ki je iz Slovenije v tujino odšla v šestdesetih letih in danes končuje svoje aktivno delovno obdobje. Ti ljudje se srečujejo

14

Moja Slovenija / November 2009

s številnimi zelo velikimi dilemami. Od tega, ali se vrniti domov v hišo, ki so si jo zgradili, do tega, kako ohraniti stik z otroki, ki so se socializirali v okolju zunaj meja Slovenije. Sprašujejo se, kaj narediti sedaj, v gospodarski krizi, ko so pač tuja delovna mesta, tuja delovna sila v teh državah najbolj na udaru. Njihova volja po organiziranju, sodelovanju, povezovanju na osnovi slovenstva, čeprav so se v vseh okoljih zelo dobro znašli in so zelo spoštovani, je name naredila velik vtis. Žekš: Osebno ne bi omenil ene lokacije, ampak splošen vtis, kako na teh obrobnejših predelih slovenskega zamejstva ljudje gledajo na slovenski jezik. Recimo v Porabju ali Benečiji, Reziji srečuješ ljudi, ki govorijo slovensko, čeprav zelo izrazit dialekt, pri katerem se je treba potruditi, da ga razumeš. Kljub temu pa je vsak pripravljen povedati, da ne zna slovensko, da govori »po naše«. Mislim, da napako delamo v Sloveniji, saj bi morali na ta narečja gledati širše. To je slovenščina, seveda!

Razumljivo, ne gre za knjižno slovenščino, bil pa bi zadovoljen, če bi se čim več ljudi

»Temeljni problemi, na katere opozarjajo slovenske manjšine, so vsekakor v znanju jezika, torej v jezikovni kompetenci.« v teh krajih zavedalo, da govorijo slovenski jezik. Tako bi se učinkovito zoperstavili morebitni politični zlorabi.

Kakšni so načrti Urada za prihodnje? Žekš: V Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu bomo v prihodnje zelo veliko pozornosti namenjali izobraževanju v maternem jeziku in krepitvi gospodarske moči manjšine. Zlasti slednje je pomembno pri uveljavljanju pravic manjšine.

Jesih: Enako ali še bolj kot doslej bomo razvijali pomoč pri čezmejnem sodelovanju. Politika pa se na plečih manjšin ne sme lomiti.

Pogovarjali sta se Karolina Vrtačnik in Blanka Markovič Kocen, foto: Janez Dolinar

SLOVENCI NA KOROŠKEM / SLOVENCI NA MADŽARSKEM

Teden primorske kulture na avstrijskem Koroškem Štirinajsti Primorski kulturni dnevi na Koroškem, ki so se začeli 12. oktobra v Celovcu, so se v tem mestu predzadnji oktobrski torek tudi iztekli.

Letošnji Primorski kulturni dnevi so se začeli s predstavitvijo knjig.

V to sedemdnevje Primorskih kulturnih dnevov na Koroškem – odvijali so se v priredbi Krščanske kulturne zveze Celovec, Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovenske prosvete v Trstu – je bilo zajetih devet prireditev. Te so vključevale predstavitev treh knjig, otroške predstave, literarno branje, likovne razstave, srečanja glasbenih šol, komedijo iz Štandreža. Kot zanimivost je bilo

prvo srečanje odborov vseh prirediteljev tega kulturnega sedemdnevja, vključno z odborom Slovenskega kulturnega središča Planika iz Kanalske doline, ki so si na izletu po poteh Valentina Omana ogledali njegova umetniška dela v javnih prostorih. Primorske kulturne dneve so sklenili v celovški Tischlerjevi dvorani (v njej so jih tudi odprli) s srečanjem predstavnikov samostojnih političnih strank

oziroma z okroglo mizo narodnih strank Enotne liste in Slovenske skupnosti na temo Pomen prisotnosti predstavnikov samostojnih političnih strank v občinskih upravah. Kulturne izmenjave v organizaciji prirediteljev, Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici, Slovenske prosvete iz Trsta, Krščanske kulturne zveze iz Celovca, potekajo izmenično na Koroškem in na Primorskem. Vsako drugo leto se Korošsci v okviru Koroških kulturnih dnevov sredi oktobra predstavijo s svojo kulturno bero na Tržaškem, Goriškem, v Kanalski dolini in včasih tudi v Benečiji. Prihodnje leto bodo koroški Slovenci predstavili svoje kulturne dosežke v Italiji. In kakšen je pomen teh kulturnih izmenjav? Prireditve, ki izmenično potekajo na Koroškem, Tržaškem, Goriškem, v Kanalski dolini, včasih pa tudi v Benečiji v okviru Koroških kulturnih dnevov in Primorskih kulturnih dnevov, so pomemben prispevek k skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru. Poleg tega pa pomenijo utrjevanje vezi med rojaki, ki so izpostavljeni raznarodovanju in potujčevanju. In končno ti kulturni dnevi prispevajo k zbliževanju med narodi, saj segajo tudi v kulturne prostore večinskih sosednjih narodov.

Marija Primc, foto: Arhiv KKZ

Veleposlanica Darja Bavdaž Kuret na prvem obisku Slovenski diplomatski predstavniki na Madžarskem so vseskozi tesno povezani z dogajanjem v Porabju. To velja tako za veleposlaništvo v Budimpešti kot za slovenski generalni konzulat v Monoštru. Dosedanji veleposlaniki Ferenc Hajos, Ida Močivnik, Andrej Gerenčer in pol mandata Ladislav Lipič so bili porabskim Slovencem pomembna vez s Slovenijo in tudi z najvišjimi madžarskimi politiki, ko se je bilo in se je treba zavzeti za pomembne naloge med manjšino. Enako ravna tudi Darja Bavdaž Kuret, ki je poverilna pisma madžarskemu predsedniku Laszlu Solyomu predala maja letos, nato prišla na dve prireditvi, tretjič, na prvem uradnem obisku, pa se je podrobno seznanila z aktualnim položajem Slovencev v Porabju.

Veleposlanica, ki jo je spremljala svetovalka Angelina Trajkovska, je začela porabsko popotovanje na slovenskem generalnem konzulatu pri generalnem konzulu mag.

Dragu Šiftarju, nato v slovenskem Kulturnem in informativnem centru, kjer je goste sprejel predsednik Zveze Slovencev

Jože Hirnök, pri županu mestne občine Monošter Tiborju Viniczaiu, na Gornjem in Dolnjem Seniku ter v Andovcih in na Verici, kjer je na pogovorih sodeloval tudi predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. Ob rezultatih v dvojezičnem osnovnem šolstvu, pestrem de-

lovanju kulturnih skupin in dosedanjem razvoju medijev so sogovorniki veleposlanico opozorili na nenehno zmanjševanje denarja za delovanje narodnostnih ustanov, medtem ko je državni sekretar dr. Boris Jesih na dvajsetem kongresu Slovenskega slavističnega kongresa v Mono-

Moja Slovenija / November 2009

15

SLOVENCI NA MADŽARSKEM / SLOVENCI V ITALIJI

Angelina Trajkovska, Jože Hirnök, mag. Drago Šiftar, Darja Bavdaž Kuret in Marijana Skukič na pogovoru v uredništvu tednika Porabje

štru povedal, da Slovenija kljub finančni krizi ne bo namenila manj denarja Slovencem v sosednjih državah in prekmurskim Madžarom. Sogovorniki so opozorili na zavlačevanje pri modernizaciji ceste Gornji Senik–Verica, na zastopstvo v madžarskem parlamentu, na nezadosten gospodarski razvoj ob meji in na prepočasne priprave na enajsto zasedanje mešane komisije, kjer bodo ocenili uresničevanje leta 1992 podpisanega sporazuma, ki določa naloge med porabskimi Slovenci in prekmurskimi Madžari. Veleposlanica je poudarila, da bo na pogovorih z madžarskimi predstavniki opozarjala na obveznosti, ki jih ima Madžarska do porabskih Slovencev. Zato se je podrobno

in v neposrednih pogovorih seznanila s položajem manjšine. Nekaj odgovorov je že dal madžarski predsednik Laszlo Solyom na obisku v Sloveniji. Tako glede zastopstva v parlamentu, posodobitve ceste in tudi na drugih področjih je zagotovil pomoč porabskim Slovencem.

Vendar bo nekatere naloge, ne da bi oporekali predsedniku, v kratkem času težko uresničiti. Med njimi zlasti zagotovljeno zastopstvo za vseh trinajst uradno priznanih manjšin ali za šest tako imenovanih avtohtonih. Ker se tega zavedajo, so letos ustanovili Forum narodnih in etničnih manjšin, kot začasno (?) nadomestilo za zastopstvo v parlamentu. Za zagotovljeno zastopstvo v parlamentu

je potrebna sprememba volilne zakonodaje, za kar morata v 386-članskem parlamentu glasovati dve tretjini poslancev, česar ob sedanjih razprtijah med strankami in pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo prihodnje leto, ni realno pričakovati. Več konkretnih odgovorov na druga vprašanja si lahko obetamo na enajsti seji mešane komisije in na drugi skupni seji madžarske in slovenske vlade, in sicer na področjih, ki ne zahtevajo političnega konsenza, kamor sodi posodobitev ceste, za katero sta temeljni kamen pred dvema letoma položila tedanja premierja Ferenc Gyurcsany in Janez Janša.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

Razstava Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi V Bambičevi galeriji na Opčinah pri Trstu je bila v septembru na ogled razstava Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi – tri desetletja izrazov Drage. Razstava, ki prikazuje ujete trenutke Študijskih dni v Dragi, sedaj potuje po Sloveniji in Italiji. Do konca leta si jo bo mogoče ogledati še v Mačkoljah, Trstu in na Repentabru.

Tri desetletja ujetih trenutkov Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Skladom Mitja Čuk in Društvom slovenskih izobražencev iz Trsta ter s prispevkom Pokrajine Trst, je plod tridesetletnega dela Petra Cvelbarja. V tem obdobju je zbral nekaj tisoč črno-belih in barvnih fotografij, ki prikazujejo udeležence, pre-

16

Moja Slovenija / November Marec 20092009

davatelje, organizatorje in obiskovalce tradicionalne jesenske prireditve na Opčinah pri Trstu, in o nekaterih spremljevalnih dogodkih. Peter Cvelbar je zbral ujete trenutke iz osemdesetih, devetdesetih pa vse do lanskoletne Drage. Danes njegova fotografska razstava Brezmejni študijski dnevi – tri desetletja izrazov Drage podira

meje: obiskovalec se svobodno sprehaja v prostoru in času celovitosti zamisli teh slovenskih srečanj, druženja, razpravljanja in prijateljevanja z ljudmi različnih nazorov in prepričanj na obrobju geografske domovine. »Veliko dela je bilo vloženo, zato se mi je zdelo škoda, da bi fotografije ostale neprikazane. Predavatelje vidimo,

SLOVENCI V ITALIJI / SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA ozadja Drage pa ne. To je marsikomu skrito in to sem hotel pokazati obiskovalcem in ne obiskovalcem, torej tistim, ki Drage ne poznajo,« je o motivih spregovoril avtor Peter Cvelbar, ki je razstavo pripravljal kar tri mesece.

Fotograf že od malih nog Peter Cvelbar se je rodil leta 1948 v Metliki, že od malih nog pa se ukvarja s fotografijo. Ko je kraljevala črno-bela tehnika, je svoje filme razvijal v lastni temnici, po letu 1973 pa na Tržaškem. Vseskozi je svoje znanje poglabljal tudi s strokovnimi tečaji.

Njegovo navdušenje nad fotografijo ga je v letih, ki jih je službeno preživel Nemčiji,

privedlo do sodelovanja z nizozemskim fotografom Robertom Jordanom v fotoreporterski družbi Jins. Študijski dnevi v Dragi že od leta 1966 Študijski dnevi v Dragi so se kot kulturno-politična prireditev slovenske narodne skupnosti v Italiji rodili v vasi Draga pri Trstu 1966. leta na pobudo Društva slovenskih izobražencev. Na Opčine so se preselili deset let pozneje. Nastali so z namenom, da bi krepili narodno samobitnost in idejno samozavest tržaških Slovencev, vzpostavljali stik z matico, drugimi Slovenci v zamejstvu in po svetu ter ustvariti med njimi podlago za dialog in

zbližanje na kulturnem, idejnem ter posredno tudi političnem področju.

Razstava na ogled do konca leta Razstavo si je od 13. do 22. novembra mogoče ogledati v Srenjski hiši v Mačkoljah (Dolina) (pon.–sob. od 17.00–19.00; odprtje 13. 11. 2009 ob 20.00), od 30. novembra do 14. decembra bo postavljena v DSI – Peterlinova dvorana v Trstu (pon.–pet. od 9.00–17.00; odprtje 30. 11. 2009 ob 20.00), potem pa še v Srenjski hiši (cerkev na Repentabru) od 18. do 27. decembra (ogled možen ob nedeljah in praznikih po maši 11.30–13.00 ali po dogovoru; odprtje 18. decembra ob 19.00).

PV

»Zaživel sem novo življenje« Pred kratkim je Slovenska izseljenska matica izdala drugi del knjige Janeza Leskovca Novo življenje. Knjiga govori o življenju, bolje rečeno o boju za novo življenje. Zgodba je tipična za mnoge Slovence (in ne samo Slovence), ki so zapustili rojstni kraj in se napotili v tujino po boljše življenje. Mnogi so ga našli, mnogi ne, vsi pa so pričeli z novim življenjem. Kljub razmeroma velikemu številu Slovencev, ki so se napotili v svet, imamo na našem knjižnem trgu malo del s to tematiko. Zato smo se odločili, da knjigo oziroma avtorja Janeza Leskovca podrobneje predstavimo bralcem.

Avtobiografski roman Novo življenje v prvem delu opisuje Jugoslavijo v petdesetih letih prejšnjega stoletja, predvsem prek usode mladega Marjana. Ta po odsluženem vojaškem roku za kratek čas zaživi v Ljubljani, dobre pol ure od rojstnega kraja Rovte. S prepričljivim opisom takratnih razmer in notranje bolečine glavnega junaka pisatelj bralca kmalu popelje v čas, ko Marjan ilegalno zapusti domovino. Prvi del romana se zaključi z Marjanovim pogledom v daljavo, kjer ga čakajo rudniki črnega premoga.

Naslovna stran zloženke s ponudbo zavarovalniškega in drugega finančnega svetovanja z Leskovčevim geslom »Privoščite vašemu denarju nekaj posebnega«.

Pot iz jame V drugem delu opisuje prve korake vključitve v nemško družbo tistega časa, ko so zdomci, »gastarbajterji« iz katerekoli države Južne ali Vzhodne Evrope, služili denar v takratni Zahodni Nemčiji. Obenem so gradili Nemčijo in Zahodno Evropo. Jugoslovani, Slovenci, Hrvati, Črnogorci in Poljaki so se družili med seboj. V skupnosti so bili močnejši, čeprav so se zavedali, da se med seboj ne bodo naučili nemškega jezika, ki je bil temeljni pogoj za »dvig iz jame«.

Zato je Marjan kmalu zapustil samski dom in si našel podnajemniško sobo v stanovanju starejšega rudarja. Temu je odhajajoči otrok pustil prazno sobo in si je z najemnino opomogel v vsakdanjem življenju. Čeprav je Marjan vsak dan čutil, da Nemci ne gledajo z velikimi simpatijami na prispele rudarje, je bil vesel prvega povabila nemškega sodelavca Fritza na obisk pri njem doma. Naporno delo v rudniku je avtor opisal zelo plastično, ker ga je doživel osebno.

Janez Leskovec v knjigi prefinjeno, brez nasilja in prepričevanja pove, da ima vsak zdomec – delavec na začasnem delu v tujini – svoj razlog za odhod v tujino. Brez obdolževanja opisuje težko situacijo delavcev, ki so si sami zlomili prste ali celo nogo, da bi dobili nekaj tednov plačanega bolniškega dopusta.

Iskreno in prepričljivo je opisovanje prvih voženj na motorju, ki so si ga le redki rudarji kupili v prvem letu. Nakup avtomobila iz druge roke, ki je bil zahteven projekt, v delavski koloniji ni ostal neopažen. Avto jim je pomenil odlično možnost spoznavanja bližnje in oddaljenejše okolice, kjer so živeli. Posebej jeseni

Moja Slovenija / November 2009

17

SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA in pozimi, ko je bila pokrajina meglena, enolična, polna smoga. Opisi Vestfalije, kot jo je videl avtor z okna kuhinje, v kateri se je pekla nedeljska pečenka, je pretresljiv in koristen tudi za opis nemške pokrajine petdesetih let prejšnjega stoletja, ki je danes ni več.

Na sever, v lepše čase Leskovec ni zapustil Jugoslavije zaradi izogibanja vojaškemu roku. Vojaščino je odslužil in zatem odšel v tujino. Ni bil aktiven v nobenem društvu, še manj v politiki, zato ga je prizadelo, da njegovo ime povezujejo z ustaštvom. Drugače kot drugi slovenski rojaki, ki so videli rešitev konflikta s hrvaškimi zdomci v fizični sili – pretepu, je Marjan, glavni junak avtobiografskega romana Novo življenje, rešitev našel v pogovoru in prepričevanju. Uspelo mu je, toda huda izkušnja z delavci s Hrvaške, ki so bili v istem položaju kot on, ga je le prisilila, da si je poiskal novo delovno mesto – še bolj na severu v najmodernejšem rudniku tistega časa, kjer so bili življenjski pogoji boljši in kjer ljudem ni bilo treba zapirati oken in se braniti hladne megle, ki je tiščala skozi vsako špranjo v stanovanje. Želel je pozabiti pogled na tipično delavsko kolonijo, kjer se je »skozi okno še sklanjal bolehen moški in z bolnimi pljuči lovil smrdljivi zrak, da bi lažje prenašal večer«.

Z znanjem do boljšega življenja Kot kovinostrugar si je kmalu našel delo v veliki mednarodni tovarni strojne opreme »Linde« s sedežem v Kölnu. S svojim, še na Jesenicah pridobljenim kovinostrugarskim znanjem in pridnostjo si je kmalu ustvaril kar zadovoljivo materialno eksistenco. Poročil se je z Margareto Stumm, ki je izhajala iz ugledne in v vseh pogledih močne nemške družine iz okolice Koblentza. Kmalu sta dobila dve hčerki, Kristjano in Andrejo.

Janez pa je želel še več. Ob delu se je stalno izpopolnjeval. Ob delu v tovarni si je poleg odličnega znanja nemščine pridobil še znanje na marketinškem področju.

Bil je prvi Nenemec, ki je postal sodelavec velike zavarovalniške hiše »Bonnfinanc«, sestavnega dela Deutsche Bank Gruppe.

18

Moja Slovenija / November Marec 20092009

Skupina slovenskih rudarjev se je po napornem delu rada lepo oblekla in odpravila z že lastnimi avtomobili na izlet v okolico Essna. Z leve proti desni: Lojze Žejen, Tone Frelih, Franc Bajc ter Janez Leskovec 31 let je opravljal posle zavarovalniškega agenta. Postal je avtor gesla »Privoščite vašemu denarju nekaj posebnega«. S svojim nastopom in prepričljivostjo, kot pravi še danes, je bil pri strankah nadvse uspešen. »Včasih sem v enem dnevu zaslužil več kot prej v celem mesecu kot kovinostrugar.« Pri finančnem svetovanju je vseskozi videl, kako težko je denar zaslužiti, in zato ni mogel nekomu svetovati korakov, ki ne bi bili uspešni, pa čeprav bi njemu prinesli takojšen zaslužek.

Kljub polnemu delavniku in sobotnemu delu je Leskovec svoji hčerki želel naučiti slovenščine. Na pobudo Slovenske izseljenske matice je obe poslal na poletno šolo slovenskega jezika. Obe sta bili nad Ljubljano in Slovenijo tako navdušeni, da sta se odločili tudi za študij v Sloveniji.

Tako je Kristjana vpisala in tudi končala študij etnologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Andreja pa študij primerjalne književnosti na isti fakulteti.

Po končanem študiju sta obe ostali v Sloveniji. Danes sta profesorici na Filozofski fakulteti.

Vrnitev domov Janez Leskovec se je leta 2002 upokojil in sprejeti je moral nov, morda najtežji korak v svojem življenju: ali naj sledi v Nemčiji rojenima hčerkam, ki ju je tako močno navdušil nad Slovenijo, da sta se odločili, da bosta tam tudi živeli, ali pa

naj z ženo Margareto ostane pri prijateljih, bivših sodelavcih v Nemčiji. Odločil se je za prvega. Vikend na Zaplani je hitro spremenil v solidno stanovanjsko hišo. Žena Margareta v tišini gozdov Zaplane bere slovenske knjige in sanja o hrastovih gozdovih domače dežele. Iz njenih včasih otožnih sanj pa jo prebudijo vnuki, ki prihajajo na obisk …

Knjiga Novo življenje II je pretresljiva, resnična zgodba druge polovice 20. stoletja v Zahodni Evropi, ki ga je zaznamovalo zdomstvo, ne samo slovensko.

Pretresljiva je mati Italijana Frančeska, ki je krajšala čas Marjanu, ko se je ta peljal na obisk v Staro Gorico, kjer naj bi se po mnogih letih srečal s svojo materjo. Čeprav je Marjan odslužil vojaški rok, je Jugoslavijo zapustil ilegalno in se v poznih petdesetih ni mogel vrniti v Jugoslavijo, mati pa ni dobila vize za Nemčijo in tako sta se lahko srečala na nikogaršnji zemlji na mejnem prehodu med Jugoslavijo in Italijo v Rožni Dolini. Takrat je Frančeskova mati, ko je zagledala Marjana, vzkliknila: »Ubogi fant, ali ni hudo, ker se mora tako mučiti, da bi po tolikem času zopet lahko videl svojo mater. Ta naš svet je nepravičen in krut! Zakaj morajo mladi ljudje zapuščati svoje domove in se v hudih razmerah v tujini mučiti za denar, da lahko njihove družine preživijo? Zares ne vem, kam vse to pelje.« Janez Rogelj

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Večer izza Kongresa: Finding Slovenia V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani smo 24. septembra 2009 gostili Jacqueline Widmar Stewart, ki nam je predstavila svojo novo knjigo Finding Slovenia: A Guide to Old Europe’s New Country.

Predstavitev je potekala v sklopu naših prireditev, imenovanih Večeri izza Kongresa.

Začeli smo jo s kulturnim programom, v katerem sta nasto-

pila sopranistka Janja Hvala in koncertni harmonikar Jernej Valant. Zaigrala in zapela sta dve skladbi: narodno Kje so tiste stezice in Avsenikovo Moj rodni kraj, moj rodni dom.

Gospa Widmar Stewart je potomka Slovencev, ki so se v Združene države Amerike priselili na prelomu prejšnjega stoletja. Pridobila si je diplomo iz nemščine in francoščine ter magisterij iz francoske literature in doktorat iz prava (Univerza Stanford). Vso kariero je delovala kot pravnica na različnih področjih. V zadnjih letih veliko piše o temah in deželah, ki so ji posebej pri srcu. Med njimi je tudi domovina njenih

staršev Slovenija, ki jo avtorica redno obiskuje od leta 1988.

Med temi obiski se je porodila tudi zamisel o knjigi, v kateri bi predstavila domovino svojih starih staršev. Knjiga Finding Slovenia: A Guide to Old Europe’s New Country je tako druga knjiga Jacqueline Widmar Stewart. Naslov knjige je zelo poveden, saj dobro opredeli Slovenijo in pri bralcu takoj vzbudi zanimanje zanjo.

Knjigo, ki ima značaj turističnega vodnika za tujce, odlikuje strnjen, a odličen prikaz geografskih, zgodovinskih, kulturnih in etnoloških značilnosti Slovenije, podkrepljen z vrhunskimi fotografijami. Av-

toričino pisanje zaznamujejo navdušenje nad Slovenijo, vrednote svobode in demokratičnosti ter pristen optimizem, ki jih je prenesla tudi na zbrane poslušalce. Predstavitev knjige je bila strnjena, a zanimiva, še posebej zanimivi in spodbudni pa so bili tudi avtoričini odgovori na naša vprašanja ob koncu večera. Eden izmed njenih nasvetov, ki je govoril o tem, v katero smer naj se Slovenija razvija, se je glasil: »Protect and preserve!«, zaščitite in ohranite lepote slovenske narave in družbe. S to iskreno mislijo smo zaključili večer.

Andrej Štrus

Svetovni slovenski kongres podelil priznanje Suniti Williams V sredo, 23. septembra 2009, smo bili na Svetovnem slovenskem kongresu deležni obiska astronavtke slovensko-indijskega rodu Sunite Williams.

Spominski zlatnik slovenski tolar je krona narodni zavednosti gospe Williams.

Gospa Williams je zaposlena v ameriški vojski, kjer ima čin kapetanke. V svoji zanimivi karieri se je ukvarjala z različnimi vrstami letalstva. Kot vojakinja je delovala na območjih Sredozemlja, Rdečega morja in Perzijskega zaliva. Leta 1992 je vodila odpravljanje posledic hurikana Andrew, bila je na vodilnih mestih na različnih

ameriških letalonosilkah. Od leta 1998 sodeluje v programih ameriške vesoljske agencije Nasa, leta 2006 pa je postavila dva nova ženska svetovna rekorda: opravila je namreč kar štiri vesoljske sprehode, trajajoče 29 ur in 17 minut, in svojo vesoljsko avanturo končala po rekordnih 195 dneh bivanja v vesolju.

Sunita Williams vedno s ponosom pove, od kod izvira in kje so njene korenine.

Njen oče, nevroanatom Deepak Pandya, je Indijec, mama Bonnie Pandya pa je Slovenka, rojena Bonnie Zalokar. Del družine izhaja iz Leš pri Tržiču, kjer je živela prababica Marija Bohinc. Ob priložnosti njenega obiska v Sloveniji, kjer je nastopila na Festivalu znanosti, smo ji na Svetovnem slovenskem kongresu v znak spoštovanja in za zasluge, ki jih ima za mednarodno prepoznavnost Slovenije, na krajši slavnostni akademiji podelili najvišje priznanje Kongresa, spominski zlatnik »slovenski

tolar«. Gospa Williams je bila priznanja zelo vesela, navdušena pa je bila tudi nad lepotami Slovenije in prijaznostjo njenih prebivalcev. Nad njeno odprtostjo, sproščenostjo in zanimanjem za vse, kar je lepo in dobro, smo bili navdušeni tudi mi.

AŠ 8. strokovni posvet »Ko ni več meja« Tinje, 12. december 2009 Osrednji cilj znanstvenostrokovnih posvetov, ki jih Svetovni slovenski kongres organizira že osmo leto zapored, je obravnavanje konkretnih predlogov za tesnejše sodelovanje Slovencev na enotnem vseslovenskem kulturnem prostoru.

Letošnji simpozij »Ko ni več meja« bo potekal v soboto, 12. decembra 2009, v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Enodnevni posvet bo tokrat namenjen pregledu vloge medijev pri oblikovanju slovenske narodne identitete. Več informacij bomo objavili na naši spletni strani www.slokongres.com.

Moja Slovenija / November 2009

19

RAFAELOVA DRUŽBA

Tudi mladi ostajajo Slovenci!

Drugi posvet za mlade Slovence po svetu

Udeležba na drugem posvetu za mlade dokazuje, da je prireditev na dobri poti, da postane tradicionalna.

Udeleženci letošnjih Višarskih dni mladih smo na Folklorijadi v Augsburgu s predstavniki slovenskih društev v Nemčiji sklenili, da bomo še naprej vzdrževali medsebojne stike, zato smo se udeležili drugega posveta za mlade Slovence po svetu, ki je 10. in 11. oktobra potekal v Mladinskem domu Marienburg v Stuttgartu. S predstavniki iz Slovenije, Belgije, Luksemburga in seveda iz celotne Nemčije je posvet tako upravičil svoje ime.

Sobota naj bi se začela z nogometnim turnirjem, a ga je preprečilo deževje, zato je uvodoma spregovoril vicekonzul iz Münchna Urban Gantar, ki se je veselil tovrstnih srečanj mladih in spodbudil k večjemu zanimanju in sodelovanju z matično državo. Prisotni so nato prisluhnili gospodom Zvonetu Štrublju, domačemu župniku, Vinku Kralju, učitelju slovenskega jezika, Rainerju Mayerhofferju, direktorju krovne mladinske organizacije Stadtjugendring Stuttgart, in Klemnu Žumru,

20

Moja Slovenija / November 2009

svetovalcu v Evropskem parlamentu. V diskusijah, ki so sledile govornikom, se je izkazalo, da si mladi želijo več stika s Slovenijo, zlasti so jih zanimale študijske prakse in izmenjave, a o tovrstnih možnostih niso dovolj obveščeni. Udeležence je navdušil tudi skupni nastop slovenske in eritrejske folklorne skupine, ki sta najprej zaplesali slovenske ljudske plese, nato pa se v eritrejskih nošah zavrteli še po afriških ritmih.

Lepa gesta prijateljskega sobivanja in medkulturnega dialoga! Pomemben pečat posvetu je seveda dal neuradni del, ko smo se skupaj poveselili, naklepetali in zaplesali ob zvokih slovenske skupine Pannonia.

Tudi nedeljsko vreme ni dopustilo, da bi nogometaši pokazali svoje spretnosti, ni pa moglo vplivati na lepo doživeto sveto mašo, ki jo je daroval gospod Štrubelj ob sodelovanju mnogih pričujočih in s prikupnim kulturnim dodatkom otrok iz slovenskega vrtca. »Zahvaljujoč dobremu sodelovanju z

g. Štrubljem, g. Žumrom in g. Mayerhofferjem, prijateljem iz Slovenije, ki so pokazali, da je vez z domovino dragocena vrednota, vsem drugim navzočim ter veliki zagnanosti in požrtvovalnosti članov našega društva je posvet na dobri poti, da postane tradicionalen,« je po uspešnem drugem posvetu za mlade povedal glavni organizator Andrej Vudler, predsednik društva SKUD Triglav iz Stuttgarta.

Razšli smo se v veselem vzdušju in veliki hvaležnosti vsem, ki niso podlegli miselnosti, da se mladi nočejo več udeleževati dogodkov slovenskih društev, ampak so verjeli v njihovo zavzetost in pripadnost.

Oplemeniteni z novo izkušnjo slovenstva v tujini se bomo podobnih srečanj gotovo tudi v prihodnje z navdušenjem udeleževali. Mislim, da je veliko število udeležencev jasen znak, da mladih v slovenskih društvih ne manjka, če jim le ponudimo zanimivo in kakovostno druženje.

Besedilo in foto: Urška Makovec

IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU

Razstava akvarelov Andreja Makeka Izseljensko društvo Slovenija v svetu vsako leto povabi slovenskega izseljenskega likovnega umetnika, da predstavi svoja dela in da ga tako spozna širša slovenska javnost v matični domovini. Letos smo s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Zavodom sv. Stanislava predstavili slikarja Andreja Makeka iz Argentine.

Andrej Makek nam je v času, ko je razstavljal v Sloveniji, večkrat povedal, da se čuti privilegiranega, saj se je lahko že v begunski gimnaziji v Peggezu učil različnih tehnik slikarstva pri slikarju Jerini, nato pa še obiskoval slikarsko šolo, ki jo je Slovenska kulturna akcija ustanovila v Buenos Airesu. V tej šoli so navdušence za likovno umetnost brusili umetnostni zgodovinar Marijan Marolt, slikarja Bara Remec in Milan Volovšek ter kipar France Ahčin.

Letos so bila njegova dela razstavljena v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava. Ob odprtju so ob prijetnem »ozvočenju« zapeli člani Slovenskega okteta.

Makek je razstavil 22 akvarelov, naslikanih v patagonskih Andih v okolici Bariloč, kamor že vrsto let zahaja in preživlja svoj prosti čas.

Njega in njegova dela je predstavila umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn. Iz njenih besed povzemamo: »V opusu Andreja Makeka so opazni realistični prijemi, obogateni s pridihi impresionistične in ekspresionistične umetnosti, poudarjenega kolorizma in linij. Najbogatejši navdih umetnik najde v naravi, čeprav so v njegovem tematskem razponu prisotni tudi portreti, tihožitja, religiozni motivi in še kaj. Gospod Makek je vzporedno s poklicnim delom svoje slikarstvo razvijal

v več smereh in preizkusil celo vrsto slikarskih tehnik od olja do akvarela, od grafike do risbe. Svoj umetniški talent pa razdaja tudi v slovenskih kulturnih organizacijah v svojem argentinskem okolju: za dramske skupine izdeluje scensko opremo, oblikuje gledališke liste in različne prireditvene programe, s svojimi likovnimi zamislimi bogati podobo knjižnih izdaj, s svojimi razstavami pa razveseljuje ljubitelje umetnosti.« Na odprtju ter tudi v naslednjih dneh se je zvrstilo lepo število ljubiteljev likovne umetnosti, znancev in prijateljev, pa tudi oseb, ki so na različne načine povezane z izseljenci.

Gregor Batagelj

Andrej Makek iz Argentine se predstavlja svojemu, slovenskemu občinstvu.

Moja Slovenija / November 2009

21

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Slomšek – duhovni oče slovenskega naroda Septembra je praznovanje Slomškovega leta ob 150. obletnici prenosa škofijskega sedeža v Maribor in deseti obletnici Slomškove beatifikacije doseglo vrhunec. Na predvečer njegovega godu (ki je 24. septembra) je bila na Slomškovem grobu Molitvena noč, ki so jo pripravili sodelavci Radia Ognjišče. Ob polnoči je bila slovesna polnočnica, ki jo je ob somaševanju dveh škofov in več kot 60 duhovnikov daroval nadškof Franc Kramberger. Pred sveto mašo so kolesarji, ki so prevozili 200 kilometrov po poteh Slomškovega življenja, nadškofu podarili škofovsko palico kot znak zahvale ob 15-letnici Radia Ognjišče. šniške in uživaške miselnosti, ki nas navaja k nepotrebnim stvarem. Slomškovo življenje je bilo po nuncijevih besedah eno samo povabilo in klic, da odpremo svoja vrata Kristusu. Sicer namreč obstaja nevarnost, da jih bomo odprli čemu drugemu.

NA KRATKO V Stični se je 19. septembra na 28. srečanju mladine zbralo 8.000 udeležencev.

V spominskem parku na Teharjah je mariborski nadškof Anton Stres 4. oktobra daroval sveto mašo v spomin na žrtve povojnih pobojev.

Na Ponikvi in Slomu so se 11. oktobra na 6. shodu zbrali slovenski kmetje pri blaženem Antonu Martinu Slomšku, zavetniku slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva.

Na stadionu Ljudski vrt v Mariboru je 26. septembra potekalo osrednje Slomškovo slavje. Udeležilo se ga je več kot 10.000 ljudi. Slovesno somaševanje je vodil apostolski nuncij msgr.

Santos Abril y Castelló. Z njim je somaševalo 12 škofov ter več kot 400 duhovnikov in redovnikov, k ekumenski razsežnosti dogodka pa so prispevali nekateri predstavniki bratskih krščanskih cerkva.

Nuncij je v nagovoru izpostavil Slomškovo razumnost, preroški dar, bistroumnost pri vodenju ljudstva, modrost v govorništvu in pisanju ter njegovo usmiljenje in pravična dela. Zatem je dejal, da se je nova evangelizacija v Sloveniji začela že s Slomškom. Poudarjal je namreč pomen družinske molitve in družine vabil, naj postanejo domače cerkve. Slomšek je tudi uresničil

22

Moja Slovenija / November 2009

besede sv. Pavla: »Dober boj sem dobojeval, tek dokončal in vero ohranil.« Tako za Slomška ni bilo meja, ko je šlo za obstoj in razvoj slovenskega naroda.

Posegel je dobesedno na vsa področja.

Njegov prispevek je zaznamoval vse pastoralno delo, versko izobraževanje, vzgojo, šolstvo, kulturo, jezik, socialo, zdravstvo, preventivo, pastoralno delovanje, ekumenizem … Pečat Slomškove skrbi, intuicije in modrostnega doprinosa nosi skoraj vsa tedanja slovenska omika. Upravičeno ga smemo nagovarjati duhovni oče slovenskega naroda.

Zadnji del svojega nagovora je apostolski nuncij posvetil podobi o trti in mladikah, ki je bila Slomšku še posebej pri srcu. Pri tem je navedel težave, s katerimi se srečuje Cerkev v Sloveniji.

Zatem je nuncij izpostavil pasti potro-

18. oktobra so potekala škofijska praznovanja misijonske nedelje, na Rakovniku je bila znova misijonska vas. Škof Ramaroson z Madagaskarja se je prišel zahvalit za pomoč.

Na 16. kongresu Združenja evropskih krščanskih radijskih postaj na Nizozemskem so direktorja Radia Ognjišče msgr. Franca Boleta izvolili za člana predsedstva.

Ljubljanskega nadškofa metropolita Alojza Urana so 9. oktobra zaradi slabosti odpeljali v bolnišnico. Po opravljenih preiskavah srca se je domov vrnil 16. oktobra.

Pregled dogajanja do 22. oktobra 2009 zbral Matjaž Merljak, Radio Ognjišče

PISALI STE NAM

Srečanje v moji domovini 2009

Po stari slovenski romarski navadi se je skoraj 150 »zdomskih« romarjev podalo na »ofer« okrog oltarja in dogodek zabeležilo tudi s fotografskim objektivom.

Kulturno društvo Slovenija Stuttgart e.V. (www.kd-slovenija.de), ki je ponosno društvo slovenske pomladi, je tudi letos 9. avgusta skupaj s Slovensko župnijo svetega Cirila in Metoda (ki sta zavetnika Evrope) iz Stuttgarta povabilo na Srečanje v moji domovini na Dolenjsko, v Kostanjevico na Krki, ki leži v trikotu Krško–Brežice–Novo mesto. To je najstarejše mesto na Dolenjskem, najmanjše v Sloveniji in hkrati edino na otoku, ki ga obliva reka Krka in se zato imenuje tudi dolenjske Benetke.

Sveto mašo za domovino in v zahvalo za toliko srečno prevoženih poti sta darovala naša dušna pastirja voditelj dr. Zvone Štrubelj in župnik sodelavec Igor Krašna v do zadnjega kotička polni, lepi baročni romarski cerkvi Matere dobrega sveta na Slinovcah nad Kostanjevico. Mašni obred je slovesno spremljalo nekaj članov mešanega pevskega zbora Obzorje iz Stuttgarta in rojaki iz domovine ob lepi spremljavi orgel, na katere je igrala mlada, vsestransko nadarjena domačinka iz bližnje župnije Sveti Križ - Podbočje. Pevci so zelo ganljivo in ubrano zapeli tudi Marijino pesem Pozdravljena, Mati dobrega sveta, ki so se je naučili prav za to sreča-

nje. Po bogati pridigi, polni lepih in spodbudnih misli našega duhovnika gospoda Zvoneta, smo po obhajilu prisluhnili še predsednici kulturnega društva Slovenija Stuttgart Vidi Lambert, ki je v čast Mariji globoko iz srca zapela Schubertovo Ave Marijo v slovenski izvedbi.

Prisrčne pozdravne besede župnika iz Kostanjevice Jožeta Miklavčiča so nas kar prevzele, še zlasti ko nam je vesel zanimivo pripovedoval o zgodovini te večstoletne cerkve, ob kateri se ob farnem prazniku v septembru zbere več kot tisoč romarjev od blizu in daleč. Ker stoji na hribu, je od tu čudovit razgled po celotni zeleni dolini Krke. Tik pred blagoslovom smo prisluhnili še molitvi za domovino, ki jo je sestavila in občuteno prebrala dolgoletna in zvesta članica društva Marija Petrič, doma iz teh krajev, ki je s svojimi sorodniki letos organizirala to srečanje.

Po stari slovenski romarski navadi se je skoraj 150 »zdomskih« romarjev podalo na »ofer« okrog oltarja in v spomin dobilo dve lepi razglednici te božjepotne cerkve. Ob vhodu smo pa prejeli lepe podobice z besedilom Marijine pesmi Pozdravljena, Mati dobrega sveta, naredili

skupno fotografijo in se nato odpeljali v bližnje Poljane. Tam nas je v Leničevem domu, ki se nahaja na lepem kraju sredi gozdička, vesel in nasmejan pričakal še gospod župnik iz Svetega Križa - Podbočja France Novak, upravitelj novega Doma duhovnih vaj, ki je bil lani slovesno blagoslovljen. Upravičeno se imenuje po pokojnem pomožnem škofu ljubljanske nadškofije dr. Stanislavu Leniču, ki je bil, kakor sedanji župnik iz Frankfurta Martin Retelj, doma iz Župeče vasi, ki spada v sosednjo župnijo Cerklje ob Krki (ta kraj je precej znan po vojaškem letališču). Škof Lenič, katerega portret visi tudi v Slovenskem domu v Stuttgartu, je bil več let ravnatelj za Slovence po svetu in je pred 28 leti podelil duhovniško posvečenje tudi našemu župniku dr. Zvonetu Štrublju. Jožetu Račečiču, ljubeznivemu 86-letnemu Marijinemu očetu, ki ga je ljubi Bog ohranil čilega in čvrstega, smo pa zelo hvaležni, saj nam je udeležencem srečanja podaril več kot 50 knjižic Moji spomini – kratek življenjepis in bridko trpljenje tega izrednega in pokončnega slovenskega škofa. Na srečanje smo povabili tudi škofa novomeške škofije msgr. Andreja Gla-

Moja Slovenija / November 2009

23

PISALI STE NAM

Kostanjevica na Krki

vana in župnika Janeza Šketa, ki se ga žal zaradi drugih cerkvenih obveznosti nista mogla udeležiti.

Ko smo se posedli v dvorani, so nam pridne kuharice in pomočnice hitro postregle z okusnim nedeljskim kosilom in pristno domačo kapljico, ob kateri smo veselo in hvaležno nazdravili dragima sponzorjema, Heleni in Franciju Kerinu.

Po kosilu je pa že veselo zadonela diatonična harmonika Tonija Verderberja iz Bele krajine, ki nas je nadvse presenetil in počastil s svojo udeležbo, za kar se mu vsi prisrčno zahvaljujemo. Gospod Zvone se mu je s kitaro navdušeno pridružil.

Ganljiva tišina pa je nastala, ko je gospod Štrubelj pozdravil 90-letno Francko Strojan, mamo našega rajnega predsednika Toneta, ki je na srečanje prišla iz Škofje Loke v spremstvu svoje hčere Maruše in zeta Petra Pokorna. S solzami v očeh smo ji globoko hvaležni ob nežni spremljavi kitare župnika Zvoneta zapeli pesem Mami, oj mami. Hvala Vam, gospa Francka, da ste prišli med nas, to nam

24

Moja Slovenija / November 2009

bo res ostalo v nepozabnem spominu! Ta krasna pesem je kot dobrodošlica prav tako veljala spoštovani Štrubljevi mami iz Zdenske vasi, župnija Videm - Dobrepolje, ki se je v družbi svoje vnukinje in hčerke udeležila našega srečanja, česar smo bili seveda vsi zelo veseli.

Kot naslednja točka je bil na sporedu ogled mesta Kostanjevice in njenih bogatih znamenitosti, kot so Forma viva, mednarodni kiparski simpozij, nekdanji cistercijanski samostan z čudovitimi arkadnimi hodniki, ki sodi med najlepše v Evropi, in še marsikaj drugega.

Po vrnitvi z ogleda so pridne in prisrčne kuharice že postavile na mize različne dobrote, kot so razne vrste peciva, kava, potica, narezki in še bi lahko naštevali. Seveda ni manjkal tudi rujni cviček iz domačih vinogradov. Veselo razpoloženi smo po zaslugi župnika Franceta Novaka dobili še obisk »Mavrice«, to so mlada, prijetno razpoložena in nadarjena dekleta iz župnije Sveti Križ - Podbočje, ki so nam veselo prepevala ob spremstvu desetih

harmonikarjev, ti so nam med drugim sijajno zaigrali tudi težje klasične skladbe, s katerimi so pred kratkim nastopali v tujini. Z bučnim aplavzom smo jih navdušeni skušali kar obdržati med seboj in res so nam ustregli še z mnogimi dodatnimi melodijami. Ob iskrenih besedah zahvale in pohvale tej nastopajoči mladini je o nastanku in namenu Srečanj v moji domovini zelo lepo in zanimivo spregovorila predsednica društva Slovenija Stuttgart Vida Lambert. Na kratko je opisala tudi življenjsko pot in usodo, ki nas je nekoč peljala v tujino. Poudarila pa je našo dolgoletno zavednost, zvestobo, globoko ljubezen in hrepenenje po domovini in njenih ljudeh. Vse to želimo prenesti na svoje otroke in tudi na vnuke, ko smo jih v težkih razmerah, a ob nenadomestljivi in močni podpori slovenskih duhovnikov in učiteljev učili in še učimo maternega jezika, kulture in slovenskih običajev. Ob obiskih sorodnikov pa jim ponosni pokažemo lepote naše dežele na sončni strani Alp. Zgovorna je tudi številka, da živi po

PISALI STE NAM svetu več Slovencev, kot imata naši največji mesti Ljubljana in Maribor skupaj prebivalcev. Navdušen govor predsednice sta z zanimanjem in veseljem pozorno poslušala oba župnika, Jože Miklavčič iz Kostanjevice in France Novak iz Svetega Križa - Podbočja. V spomin in zahvalo za njun trud ter podporo jima je podarila knjigo Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci, ki je nastala ob 40-letnici slovenske župnije v Stuttgartu in je zgo-

vorno pričevanje naše vere in zavednosti. Še dragocenejše darilo, knjigo o Trubarju gospoda Zvoneta Štrublja Pogum besede, pa jima je podaril vsestransko ustvarjalen in nadarjen avtor sam, na katerega smo Slovenci v Stuttgartu in okolici, kakor tudi v Sloveniji, lahko zelo ponosni.

Zunaj je bila že temna noč, ko smo ob kitari župnika Zvoneta še vedno veselo prepevali, tako da so se tisti gostje in prijatelji, ki jih je čakala še dolga pot domov

na Štajersko, v Belo krajino, na Gorenjsko ali še kam drugam, polni lepih vtisov kar težko poslovili. Tako se je tudi letos na Dolenjskem prijetno izteklo naše vsakoletno in priljubljeno Srečanje v moji domovini.

Iskrena in prisrčna hvala vsem, ki ste v tako lepem številu prišli, posebej pa vsem vam, ki ste s prijaznostjo in gostoljubnostjo najlepše poskrbeli za nas. Nasvidenje spet prihodnje leto v avgustu!

SM

SKD Lipa München na svetovnem prvenstvu v oranju v Sloveniji Folklorna skupina Lipa München je prejela vabilo za sodelovanje v kulturnem programu v okviru 56. svetovnega prvenstva v oranju v Tešanovcih. Z veseljem smo se lotili organizacije in priprav za ta nastop in izlet po Prekmurju in Štajerskem.

V zgodnjih jutranjih urah smo se prvo septembrsko soboto z avtobusom, polnim slovenskih rojakov, nemških prijateljev in članov SKSD Drava Augsburg, odpeljali proti Sloveniji. Po večurni vožnji smo dobre volje prispeli v Tešanovce, kjer nas je razveselil lep sončen dan. Ogledali smo si tekmovanje v oranju, v katerem je sodelovalo kar 59 oračev iz 30 držav. Sočasno sta potekala tudi kmetijski sejem in predstavitev domače obrti in izdelkov.

Folklorna skupina pod vodstvom Daniela

Zvera se je domačemu občinstvu predstavila s spletom gorenjskih plesov ob spremljavi harmonikarja Toneta Debeljaka. Sledil pa je še nastop v hotelu Vivat v Moravskih Toplicah, kjer smo hotelske goste presenetili na terasi ob bazenu. Po končanem kulturnem programu in razglasitvi svetovnih prvakov v oranju se je začel zabavni večer v šotoru.

Zabavali smo se pozno v noč in se potem odpeljali v hotel Lipa v Lendavo, kjer smo prespali. V nedeljo po zajtrku smo se odpravili na izlet. Ogledali smo si Orhidejo v Dobrovniku in v njej urejen tropski vrt. Popeljali smo se v Filovce, k lončarski družini Bojnec.

Pokazali so nam muzej starih panonskih hiš s še obstoječo črno odprto kuhinjo ter izdelavo lončarskih izdelkov. Pot smo nadaljevali proti reki Muri, na Otok ljubezni. Ogle-

dali smo si plavajoči mlin na Muri ter kratek film o zgodovini in dejavnosti büjrašov. Zapustili smo Prekmurje in se podali na Štajersko, kjer smo se okrepčali v dobri gostilni. Po kosilu smo se podali na panoramsko vožnjo po Jeruzalemu in se napotili proti čebelarskemu muzeju v Krapje. Tukaj smo zvedeli veliko zanimivosti o čebelarstvu in pridelavi medu. Zadnja točka našega izleta je bila pri turističnem društvu Cven. Ogledali smo si pripravo krapcev in jih tudi poskusili. Ne glede na rahlo utrujenost smo bili še pripravljeni zaplesati in zapeti s člani društva. Prišel je čas, ko smo se morali posloviti od Slovenije, in pot nas je vodila nazaj v München. Razšli smo se polni izjemnih vtisov in spominov na preživeta dneva v lepi domovini.

Anica Varga

Ob harmonikarju Tonetu Debeljaku se je domačemu občinstvu s spletom gorenjskih plesov predstavila folklorna skupina pod vodstvom Daniela Zvera.

Moja Slovenija / November 2009

25

KOLEDAR PRIREDITEV Prireditve in srečanja v Sloveniji

popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Ljubljana od 11. 11. do 22. 11. – LIFFe: 20. ljubljanski mednarodni filmski festival. Cankarjev dom od 24. 11. do 28. 2. 2010 – Razstava: Zoran Mušič v javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji. Moderna galerija, Cankarjeva cesta 15 do 31. 12. – Slovenski jezik: identiteta in simbol. Kratka zgodovina Slovencev. Stalna razstava. Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20 od 3. 12. do 2. 1. – Praznični december v Ljubljani

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland Bay Prvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu.

Moravske Toplice 14. 11. – X. Martinov pohod Nova Gorica od 4. 12. do 11. 12. – Pixxelpoint 2009: 10. mednarodni festival novomedijske umetnosti Novo mesto do 31. 12. – Razstava novejše zgodovine (NOB). Dolenjski muzej do 31. 12. – Mladi Božidar Jakac: likovna razstava Brežice do 31. 12. – Zgodovinska zbirka: kmečki upori in reformacija Ptuj do 31. 12. – Zbirka tradicionalnih pustnih mask. Ptujski grad Postojna od 19. 12. do 3. 1. 2010 – Božične jaslice v Postojnski jami Velika Planina 24. 12. – Polnočnica v kapeli Marije Snežne na Veliki planini Bled 25. 12. – Prireditev: Legenda o potopljenem zvonu

Prireditve izven Slovenije ZDA Cerkev sv. Cirila, New York 62 St. Mark’s Place Maša v nedeljo ob 10.30.

Prosvetna/kulturna ura/kosilo: vsako tretjo nedeljo od septembra do maja SlovenSki Group, New York 29., 30. in 31. 1. 2010 – Tradicionalno letno zborovanje Slovencev iz ZDA in Kanade; Windham Mountain, NY: tekme v veleslalomu, večerja, nagrade, ples, družabno srečanje od 13. 2. do 21. 2. 2010 – SlovenSki izlet v Bormio, Italija od 5. 4. do 11. 4. 2010 – SlovenSki teden v Banffu jfkamin@verizon.net; 718 424 2711

Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji: slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00 Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30 Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au Internetne strani avstralskih Slovencev http://www.glasslovenije.com.au http://www.slovenianbusiness.com.au http://www.thezaurus.com ARGENTINA Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja: www.okenceslo.com.ar Slovensko podporno društvo Cordobe Pisarna je odprta vsako sredo od 16.00 do 18.00.

Sestanek dvakrat mesečno od 20.00 do 22.00.

Srečanje vsako sredo ob 20.30.

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos Aires Tečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček.

Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslovena de Madres; http://www.slo.org.ar/zveza.html Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovena http://www.dsvas.com.ar Prekmurski arhiv v Argentini http://www.slovencizvzhoda.com

Slovenia4You Foundation, New York http://www.slo4you.com

Slomškov dom http://www.slomskovdom.org

Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, IL http://www.slovenian-center.org

Zedinjena Slovenija; http://www.slo.org.ar

ClevelandSlovenian.com http://www.ClevelandSlovenian.com Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida) http://www.slovenskapalma.org Slovenian Cultural Centre 15. 11. – SCC Anniversary Celebration 27. 11. – Christmas Around the World at the Museum of Science and Industry 6. 12. – Miklavževanje 13. 12. – Večerja 31. 12. – Silvestrovanje KANADA Kanadsko-slovensko kulturno društvo, Winnipeg Slovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AM http://www.canadianslovenian.mb.ca Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00 http://www.theslovenian.com/radio AVSTRALIJA Slovensko društvo Adelaide 18. 11. – Dan sončnic 29. 11. – Miklavževanje Pevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00 Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.

Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30 Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00.

Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 odstotkov

26

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV Melbourne Organizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri)

Moja Slovenija / November 2009

ŠVEDSKA Kulturno društvo Slovenija, Olofström 29. 11. – Slovenska sv. maša v Olofströmu in Nybru 5. 12. – Praznovanje sv. Miklavža v društvenih prostorih Likovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od avgusta do decembra od 16.00 do 19.30 Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.30 do 16.15 Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija krožek, to je trikrat mesečno ob nedeljah od 15.00 naprej.

Društvo švedsko-slovenskega prijateljstva na Švedskem, Stockholm 27. 10. ob 18.00 – Predavanje: Pot Slovenije v Evropsko skupnost leta 2004.

Predavala bo Kerstin Cardelus, prevajalka EU v Bruslju med letoma 1996 in 2008 ter študentka slovenščine v Ljubljani. Mednarodna knjižnica, Odengatan 59, 3. nadstropje Slovenska zveza na Švedskem 21. 11. – Jesenska konferenca Slovenske zveze in 35. obletnica SKD Planika v Malmöju http://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet.htm http://www.slovenci.si FRANCIJA A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d’Origine 13. 12. – Miklavževanje 14. 11. – Gostovanje pevskega zbora v Hondelangu (Belgija) 29. 11. – Gostovanje pevskega zbora v kraju Montier en Der (Francija) http://www.kridel.net/ATSO/index.html Slovensko rudarsko društvo Jadran iz Freyming-Merlebacha 15. 11. – Kosilo za naše starejše člane v dvorani Espace Wieselstein. Vabljeni člani in članice nad 70 let, vpis pri pomožnih blagajnikih.

Redne pevske vaje moškega pevskega zbora so dvakrat mesečno ob sredah ob 20.00.

Redne pevske vaje mešanega pevskega zbora so ob petkih ob 20.00.

Redni sestanek odbora društva Jadran je predzadnji četrtek v mesecu ob 19.30 (društveni prostori se vedno odprejo pol ure prej).

Slovensko društvo Nanos – Société Slovène Nanos 3. 12. ob 17.00 – Letna generalna seja 13. 12. ob 17.00 – Ogled božičnega trga v Stuttgartu. Odhod ob 7.00, vrnitev ob 20.00. Rezervacija na tel: 0387931687 31. 12. ob 20.00 – Silvestrovanje v dvorani Socioculturelle Ham sous Varsberg. Zabaval vas bo plesni ansambel Alpen Klang.

Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija (Chatillon) 13. 12. – Celodnevno srečanje s sveto maso ob 11.00, sledi kosilo in miklavževanje ob 14.30 31. 12. – Silvestrovanje v dvorani Slovenskega doma v Chatillonu, začetek s sveto mašo ob 20.00 http://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com Slovensko društvo Planika – Association Planika http://assoplanika.servhome.org NIZOZEMSKA Slovensko pevsko društvo Zvon http://www.zvon.nl POLJSKA Društvo Triglav – Rysy http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM Slovensko planinsko društvo Triglav, Švica 28. 11. ob 19.00 – Planinski ples v Üdiker Huusu (Uitikon). Igra ansambel iz Slovenije.

16. 1. 2010 – 39. občni zbor SPD Triglav http://www.triglav.ch Slovenska misija v Švici in Liechtensteinu Zürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.

Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.

Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.

Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.

Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.

Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.

Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00.

Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30.

Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30.

Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30.

St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15. Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30.

Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30. http://www.slomisija.ch Združenje ženevskih Slovencev 28. 11. ob 19.00 – Tradicionalna novoletna večerja s kulturnim programom.

Nastopa oktet Vasovalci iz Žirovnice na Gorenjskem. Hotel Chavannes-deBogis http://www.slovenci.org AVSTRIJA Krščanska kulturna zveza Celovec http://www.kkz.at EL - Enotna lista* - samostojno politično gibanje koroških Slovencev. www.elnet.at <https://84.255.247.168/exchweb/bin/redir.asp?URL=http://www.elnet.at> SJK - Skupnost južnokoroških kmetov* - samostojno kmečko zastopstvo v Koroški kmetijski zbornici. www.sjk.at <https://84.255.247.168/exchweb/bin/redir.asp?URL=http://www.sjk.at> Pavlova hiša – Pavelhaus od 3. 10. do 28. 11. – Razstava & performans: Unbedingt – Brezpogojno – Unconditional. Natalija Ribović (SRB/D/JP) & Toru Fujita (JP) 16. 11. ob 19.30 – Trenutki: pesmi Venčeslava Špragerja v slovenščini in nemščini. Sodelovanje s Pavlovo hišo in KSŠŠG. Werkraumstudio, Glacisstraße 61a, 8010 Gradec http://www.pavelhaus.at Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK) http://www.ksssk.at Radio Dva Radio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.

ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora.

Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po internetu v živo: http://www. radio-dva.at Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ) http://www.ssz.at Slovensko šolsko društvo v Celovcu http://www.mladinskidom.at Strojni krožek Podjuna http://www.maschinenring.at

KOLEDAR PRIREDITEV NEMČIJA Bavarsko-slovensko društvo http://www.bayern-slowenien.de Slovenska katoliška misija Mannheim Mannheim – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v Maria Frieden ob 10.30.

Heidelberg – svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v AugenklinikKapelle ob 16.00.

Herbolzheim pri Freiburgu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v Maria Sand ob 10.30.

Vöhrenbach v Schwarzwaldu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 15.00.

Buchen v Odenwaldu – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas).

Rauental (Rastatt) – svete maše so vsako tretjo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti).

Lebach v Saarlandu – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu v St. Michaelu ob 16.00. http://www.skm-mannheim.de Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 München, Nemčija Slovenski zvon 5. 12. – Prireditev ob 30. obletnici društva Slovenski zvon, Krefeld SKUD Triglav e.V. Reutlingen http://www.skudtriglav-reutlingen.de SKUD Triglav, Stuttgart http://www.triglav-stuttgart.de Kulturno društvo, Stuttgart http://www.kd-slovenija.de ITALIJA Zveza slovenske katoliške prosvete 21. 11. in 22. 11. – 51. revija pevskih zborov Cecilijanka 2009. Predstavili se bodo zbori iz zamejstva, Slovenije in Koroške. Letos bo posvečena 50-letnici ustanovitve Zveze slovenske katoliške prosvete. Kulturni center Lojze Bratuž 6. 12. ob 16.00 in 17.30 – Radijski oder v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete http://www.zskp.org Amatersko športno društvo Sokol iz Nabrežine pri Trstu Tečaj minimotorike (za letnike od 2004 do 2006) vsako sredo od 16.15 do 17.15 v Občinski telovadnici v Nabrežini Tečaj motorike (za letnike od 2001 do 2003) vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 ter vsako sredo od 17.15 do 18.15 v Občinski telovadnici v Nabrežini Treningi minivolleyja (za letnike od 1999 do 2001) vsak ponedeljek v telovadnici srednje šole v naselju San Mauro, Sesljan, od 16.30 do 17.30 ter ob petkih od 16.15 do 17.15 v Občinski telovadnici v Nabrežini Treningi košarke za začetnike (za letnike od 1998 do 2000) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 ter vsako sredo od 18.15 do 19.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini Treningi moške košarke – skupina pod 14 let (za letnike 1996 ter 1997) vsak ponedeljek od 15.00 do 16.30, vsako sredo od 19.30 do 21.00 ter vsak petek od 19.00 do 20.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini Treningi ženske odbojke – skupina pod 14 let (za letnike od 1996 do 1998) vsak ponedeljek od 19.00 do 20.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini, vsako sredo od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole v naselju San Mauro, Sesljan, ter vsak petek od 17.15 do 19.00 v Občinski telovadnici v Nabrežini Treningi ženske odbojke – skupina pod 16 let (za letnike 1994 ter 1995) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 v Občinski telovadnici v Nabrežini, vsak torek od 18.00 do 20.00 v telovadnici srednje šole na Proseku ter vsak petek od 17.15 do 19.00 v Občinski telovadnici v Nabrežini Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinko http://www.kries.it Slovensko planinsko društvo Gorica Društvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20.

Info: Aldo, tel.: 338 7995474 http://www.spdg.eu

Študijski center Melanie Klein, Trst Vsak ponedeljek začetni (od 18.00 do 19.30) in nadaljevalni tečaj slovenščine (od 19.30 do 21.00). http://www.melanieklein.org Društvo slovenskih izobražencev Redna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30. Ulica Donizetti 3, Trst.

Sklad Mitja Čuk, Opčine Bambičeva galerija prireja gostovanja razstave Petra Cvelbarja: »Brezmejni študijski dnevi – tri desetletja izrazov Drage«: – v Srenjski hiši v Mačkovljah pri Trstu od 13. 11. do 22. 11. 2009 – v DSI v Trstu od 30. 11. do 14. 12. 2009 – v Srenjski hiši na Repentabru od 18. 12. do 27. 12. 2009 Z oktobrom začetek jezikovnih tečajev: Moja slovenščina: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle, za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna.

English for everyone: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru.

Please, play with me: z igro do znanja angleščine, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci Español para extranjeros: tečaji španščine za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite.

Nemščina za vsakogar. V sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov.

Rekreativni tečaji: tai či čuan, starodavna in cenjena veščina, vaje za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. http://www.skladmitjacuk.org KD Slomškov dom Bazovica http://www.bazovica.com

(člani lahko opravljajo svoje administrativne zadeve: vloge za državljanstvo, vize, potne liste in podobno).

Informativna oddaja o dejavnostih društva poteka zadnji teden v mesecu na novosadski TV, Kanal 9. http://www.kredarica.org.rs Društvo Slovencev Kula http://www.drustvokula.org.rs Društvo Slovencev Planika, Zrenjanin http://www.planikazr.com Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Niš www.sksfrancepresernnis.org.yu HRVAŠKA Slovenski dom KPD Bazovica, Reka 21. 11. – Gostovanje mešanega pevskega zbora in dramsko-recitatorske skupine v Mirni na Dolenjskem. Gostitelj: Društvo upokojencev z Mirne na Dolenjskem Redne dramske vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po dogovoru.

Vaje Mešanega pevskega zbora so ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00.

Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru.

Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.30.

Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00.

Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00.

Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00.

Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00.

Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 16.00.

Društvo Marij Kogoj http://www.drustvomarijkogoj.org

Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz Dopolnilni pouk slovenščine v Osijeku vsak četrtek od 17.00 do 19.00.

Filozofska fakulteta, L. Jagera 6 Srečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00. http://skdstankovraz.blog.hr

MOSP-SKK http://www.mosp-skk.blogspot.com

Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom, Zagreb http://www.slovenci.hr

Slovensko prosvetno društvo Mačkolje http://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus http://www.jacobusgallus.com MADŽARSKA Zveza Slovencev na Madžarskem in soorganizatorjev 17. 12. – Odprtje likovne razstave v spomin na 4. obletnico smrti Jožeta Vilda v Slovenskem domu 20. 12. – Božični koncert po slovenski maši v rimskokatoliški cerkvi v Monoštru SRBIJA Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo Sava Redne vaje pevskega zbora so ob torkih in petkih od 18.00 do 20.00 v prostorih društva.

Srečanja članov in klubske aktivnosti so vsako sredo od 18.00 do 20.00 v prostorih društva, ul. Višegradska 23, Beograd. http://www.drustvosava.org Društvo Slovencev Kredarica, Novi Sad Prostori društva, knjižnica in tajništvo so odprti vsak ponedeljek in sredo od 15.30 do 17.30 ali pa večkrat po dogovoru.

Dopolnilni pouk slovenščine za odrasle je vsak torek od 17.00 do 21.30 (tri skupine) in za otroke vsako nedeljo od 15.00 do 17.00 (dve skupini) v prostorih društva.

Redne vaje zbora so ob torkih in sredah od 18.00 do 20.00 v prostorih Židovske občine, Jevrejska 11.

Redne vaje igralnega ansambla so ob torkih od 18.00 do 20.00 na Visoki šoli strokovnih študijev za izobraževanje vzgojiteljev, Petra Drapšina 8.

Konzularni dan poteka vsako prvo sredo v mesecu v prostorih društva

BOSNA IN HERCEGOVINA Slovensko kulturno društvo Cankar, Sarajevo Društvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si lahko izposojate knjige in berete časopise.

Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako soboto od 9.00 do 13.00.

Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15.

Vaje zbora Camerata Slovenica so vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.45. http://www.skdcankar.ba Društvo Slovencev Lipa Prijedor V septembru se pričenja peto leto dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki poteka vsako nedeljo med šolskim letom.

Radijska oddaja »Slovenija u nas« je že četrto leto vsakih petnajst dni na sporedu na Free Radiu Prijedor. Oddaja traja 30 minut. http://www.slovenci-prijedor.com Društvo Slovencev Republike srbske TRIGLAV, Banja Luka http://www.udruzenjetriglav.com MAKEDONIJA Slovensko združenje France Prešeren Skopje 21. 11. – Koncert v Kočanih, projekt Jesenski dnevi slovenske kulture v Makedoniji Srečanja so vsak prvi ponedeljek v mesecu, po potrebi pa tudi večkrat.

V septembru se je pričel dopolnilni pouk slovenščine. http://www.francepreseren.org.mk Slovensko društvo TRIGLAV Bitola http://www.triglavbitola.mk

Zgodilo se je tega meseca 3. novembra 1886 se je rodil Josip Ribičič, slovenski pisatelj in dramatik. Največ ugleda je Ribičiču prinesla povest za otroke Miškolin. Bil je urednik trškega Novega rodu (1923–25), Našega rodu (1929–41), Pionirja in Cicibana (1945–48), deloval je v raznih kulturnih, družbenih in političnih organizacijah. Bil je med ustanovitelji nove založbe Mladinska knjiga in mladinskega lista Kurirček.

pijske kolajne. Zaradi te vloge je bil povabljen na odprtje olimpijskih iger v Atlanti leta 1996. Tam je s svojo čilostjo pri skoraj 98 letih navdušil vse, tudi takratnega predsednika ZDA Billa Clintona. Po njem se imenujeta športni dvorani v Novem mestu in Mariboru. Vse do smrti zaradi nenadnega srčnega napada le nekaj dni pred 101. rojstnim dnevom je bil aktiven in je vsakodnevno vadil na krogih v domačem stanovanju.

5. novembra 1835 je bilo v Ljubljani odprto prvo otroško zavetišče.

12. novembra 1989 je umrl Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik. Jakca v njegovi zgodnji dobi uvrščamo med slovenske ekspresioniste. Pozneje se je njegov mladostni zagon umiril v mojstrskem liričnem realizmu. Uvrščamo ga tudi med pionirje slovenskega filma, saj je v črno-beli tehniki posnel več dokumentarnih vedut Novega mesta in postal s tem prvi slovenski mojster kamere. Leta 1947 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado.

8. novembra 1999 je umrl Leon Štukelj, slovenski telovadec in olimpionik. Nastopil je na sedmih velikih tekmovanjih in skupno osvojil 20 kolajn: osem zlatih, šest srebrnih in šest bronastih. V devetdesetih letih 20. stoletja je Štukelj veljal za najstarejšega še živečega dobitnika zlate olim-

12. novembra 1919 se je v Kranju rodil slovenski režiser France Štiglic.

Njegov prvi celovečerni film Na svoji zemlji je prvi slovenski zvočni dolgometražni igrani film.

18. novembra 1756 se je rodil Karel Filip Evgen Zois, baron Edelsteinski, brat Žige Zoisa. Bil je slovenski botanik, na Javorniku pri Jesenicah pa je uredil prvi botanični vrt na Slovenskem.

25. novembra 1909 je na Malih Rojcah med Štandrežem in Gorico Edvard Rusjan prvič na Slovenskem poletel z dvokrilnim letalom lastne konstrukcije EDA I, ki ga je zgradil skupaj s svojim bratom Josipom Rusjanom na Vipavskem. Po njem je poimenovano Letališče Edvarda Rusjana Maribor, poleg tega pa tudi goriški aeroklub.

Moja Slovenija / November 2009

27

MLADI MLADIM

»V Sloveniji nam manjkajo pogledi Slovencev po svetu« Ob prebiranju bogatega življenjepisa Klemna Žumra nikakor ne moreš verjeti, da bo v začetku decembra dopolnil šele trideset let.

Aktiven, dobrovoljen, odlične reference. Pogovarjala sva se o možnostih, ki jih mladim ponuja Evropska unija, dotaknila pa sva se tudi njegovih načrtov, s katerimi želi povezati mlade Slovence po svetu z matično domovino.

Katere institucije Evropske unije ponujajo možnost zaposlitve mladih?

Vse institucije EU ponujajo možnosti služb in pripravništev za vse Slovence, ki imajo slovensko državljanstvo. Tri glavne so Evropska komisija, Evropski parlament in Svet Evropske unije, potem Sodišče evropskih skupnosti in Računsko sodišče, pa Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, Evropska centralna in Evropska investicijska banka, pa več kot 30 agencij EU ... Delovna mesta na vseh institucijah koordinira Evropska pisarna za izbor kadrov (European Personnel Selection Office – www.epso.eu).

Pomembno pa je omeniti še, da poleg zaposlenih v institucijah EU veliko Evropejcev dela tudi v podjetjih, neprofitnih organizacijah, državnih, regijskih ali gospodarskih predstavništvih ter drugih organizacijah, ki spremljajo delo EU, izvajajo nekatere projekte za EU ali poskušajo vplivati na zakone, ki jih EU sprejema.

Klemen Žumer navija za Slovenijo v Bruslju.

Po maturi na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani se je Klemen Žumer z družino preselil v Kanado, kjer je diplomiral iz mednarodne politične ekonomije na Med 50.000 ljudmi, ki delajo neposredno ali posredno za EU, je okrog petsto Slovencev. V Evropskem parlamentu je med 8.000 zaposlenimi, skupaj s poslanci, 55 Slovencev, v Evropski komisiji je med 35.000 zaposlenimi več kot sto Slovencev, v Svetu EU pa je med 3.000 zaposlenimi Slovencev manj kot sto.

28

Moja Slovenija / November 2009

Univerzi Brock. Po diplomi je prejel štipendijo za magisterij na Londonski šoli za ekonomijo in politične vede (London School of Economics and Political Science) v Veliki Britaniji, kjer je leta 2003 z odliko magistriral, nato pa z odliko opravil še drugi magisterij iz evropskih študij in čezatlantskih odnosov na Institut d’Etudes Politiques v Parizu. Klemen, ki tekoče govori slovensko, hrvaško, angleško, francosko in srbsko, je v Evropski parlament prišel leta 2004, ko je postal vodja kabineta in prvi asistent Lojzeta Peterleta, od leta 2006 pa je svetovalec pri Evropski ljudski stranki – Evropskih demokratih (ELS-ED), največji politični skupini v Evropskem parlamentu.

Katere lastnosti mora imeti kandidat, če hoče biti uspešen pri iskanju zaposlitve?

Pogoji za zaposlitev v institucijah EU so razloženi na straneh www.epso.eu, glavni pa so državljanstvo ene od držav EU, poleg maternega jezika znanje še enega ali dveh jezikov EU (najpogosteje gre za angleški, francoski ali nemški jezik). Odvisno od ravni želene zaposlitve pa je pomembna tudi izobrazba – ponavadi univerzitetna diploma s kateregakoli področja, razen če je razpis za določeno področje, na primer za pravnike, prevajalce ali ekonomiste.

Kje smo mladi Slovenci? Izkoriščamo priložnosti, ki nam jih ponuja EU? Imate mogoče konkretne podatke, koliko mladih je zaposlenih v organih EU? Ocenjujem, da je med 50.000 ljudmi, ki delajo neposredno ali posredno za EU, okrog petsto Slovencev. V Evropskem parlamentu je med 8.000 zaposlenimi,

PREDSTAVLJAMO MLADI MLADIM ROJAKA skupaj s poslanci, 55 Slovencev, v Evropski komisiji je med 35.000 zaposlenimi več kot sto Slovencev, v Svetu EU pa je med 3.000 zaposlenimi Slovencev manj kot sto. V Bruslju drugi Slovenci na primer delajo še na enem od treh slovenskih diplomatskih predstavništev kot lobisti in poslovneži, duhovniki, učitelji slovenščine ali pa spremljajo svoje može in žene, mame in očete. Podobno je v Luksemburgu in Strasbourgu, kjer je Slovencev nekoliko manj. Pri taki množici ljudi se nenehno sproščajo delovna mesta, samo najti jih je treba.

Vedno več mladih Slovencev se odloča tudi za študij v državah EU. Ali te študente na kakršenkoli način spremljate (njihov študij, razvoj, delovne izkušnje, možnosti zaposlitve) in jim svetujete?

Tiste mlade, ki pridejo na pripravništvo v našo pisarno, spremljam in jim glede na sposobnosti, zanimanja in delavnost poskušam pomagati, da svoje talente Pridružite se mladim Slovencem z vsega sveta na Facebooku in na spletni strani www.sloarg.com! najbolje unovčijo. Je pa res, da Slovenija nima sistematske kadrovske politike ali pisarne za svetovanje mladim sposobnim kadrom. Nekatere druge države imajo to veliko bolje urejeno, pa čeprav to manj potrebujejo, kot bi Slovenci. Tukaj se začne vpliv in tudi uveljavljanje nacionalnih interesov v EU, kot to dobro ve in bolje dela na primer Hrvaška.

Ali mladi sploh lahko vplivamo na tako veliko institucijo, kot je EU? Lahko – to je naša odgovornost. V Evropi smo vsi svobodni in enakopravni, seveda pa se moramo zase jasno postaviti in z argumenti povedati svoje mnenje. V EU je ključen argument, tudi če je ta iz majhne države članice ali iz neznanega mesta.

Kaj bi v svoji dosežkov polni karieri najbolj izpostavili? Kaj je tisto, kar vam je ostalo najbolj v spominu?

Motivacija. Če bi ves čas svojega študija ostal v Sloveniji, bi verjetno še vedno študiral, tak je sistem. Drugače je bilo v Kanadi, kjer sem končal ekonomijo, pa potem magisterij v Londonu. Tam je bilo bistvo prav v tem, da so profesorji in svePregled možnosti za mlade Slovence v Bruslju lahko najdete na www.peterle.si ali na www.klemenzumer.eu. tovalni delavci znali svetovati študentom, nam odpirati obzorja o tem, kako svet deluje in kaj vse je mogoče, če si priden.

Zaradi modrih napotkov profesorjev, ki so si zame vzeli čas, mi pomagali odkriti lastne talente in svetovali, kako jih bom lahko najbolje uporabil, sem uspel potem v Parizu, Seattlu in danes v Bruslju.

V teh družbah je tekma trša kot doma v Sloveniji, a zdaj vem, da z delom in trudom lahko uspem. Zato sem svoboden in neodvisen.

V vaši predstavitvi na evropskih volitvah smo izvedeli, da si prizadevate povezati mlade Slovence po svetu z matično domovino. Katere načine pri tem uporabljate? Se vam zdi ohranjanje povezave med Slovenci v domovini in po svetu pomembno?

Slovenci imamo od leta 1991 svojo državo, a naš narod še ne diha kot celota.

Slovenci po svetu so pomemben del slovenskega naroda. V preteklih letih sem se na študiju in obiskih med Slovenci v Argentini, Kanadi, ZDA in po Evropi prepričal o tem, kako nam v Sloveniji manjkajo njihovi pogledi in kako jih ne znamo dovolj dobro povezati s Slovenijo.

Slovenci po svetu so v družbi spoštovani in uspešni – kot pisatelji, kulturni delavci, javni uslužbenci, poslovneži, športniki, duhovniki ... Ugotovil sem, da so prav njihove vrednote krščanstva in slovenstva jedro, na katerem gradijo, in jedro njihovega uspeha. Njihove skupnosti so dokaz, da so te vrednote v današnji družbi izredno pomembne.

Tudi kot predstavnik mlajše generacije verjamem, da Slovenija njihove ideje,

resnico in jasnost potrebuje in lahko ogromno pridobi, če z njimi vzpostavi boljši stik.

Z mladimi prijatelji pa ne ostajamo le pri besedah, ampak smo tudi začeli s projekti za sodelovanje med Slovenci, med mladimi v Evropi, Argentini, Kanadi, Ameriki in doma v Sloveniji. Pridružite se nam na Facebooku in na spletni strani www.sloarg.com, ki je narejena za mlade Slovence po vsem svetu! Prepričan sem, da boste našli kaj uporabnega.

Ob informacijah o štipendijah, pripravništvih, pomoči pri pravnih vprašanjih in izmenjavah je naše glavno sporočilo Slovencem po svetu to, da so v Sloveniji vedno dobrodošli, da imajo tukaj lahko tudi prijatelje, ki jim bomo poskušali pomagati in odgovoriti na vsa njihova vprašanja.

Besedilo in foto: Patricija Virtič

Na Posvetu za mlade Slovence v Stuttgartu

Moja Slovenija / November 2009

29

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE

Pripravila: Tatjana Vučajnk

Bila je prava gospa

Ilustracija: Cimerman

• Povežite pare. K vsaki sličici in povedi poiščite pravo domino s pikami in skloni.

V mestu je srečal gospo. dajalnik

mestnik

Bil je na obisku pri gospe.

Gospa je jahala na belem konju.

tožilnik

rodilnik

Poklical je go. Masten.

Z gospo sta šla na sprehod.

imenovalnik

Gospe je dal rože.

30

Moja Slovenija / November 2009

orodnik

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE • Preberite.

Odvisno od sklona.

Uporabil boš okrajšave ga., ge. in go.

Kako je pa z okrajšavami?

A me lahko opozoriš na kakšne posebnosti pri samostalniku gospa?

Zapomniti si moraš, da se v tretjem in petem sklonu ednine oblika glasi gospe in ne gospej.

Spoznajte še en jezikovni priročnik – Slovenski pravopis, elektronska izdaja (Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003). Morda vam bo pomagal razvozlati kakšno vprašanje.

Kako se uporablja elektronska verzija SP? • Omogoča vam sprotno ter enostavno in zahtevno iskanje po pogojih.

• Znak * nadomesti eno ali več manjkajočih črk na določenem mestu v besedi, znak ? pa samo eno manjkajočo črko.

Moja Slovenija / November 2009

31

S KNJIGO V SVET

Pripravila: Manca Perko in Jože Zupan

Čebelice V letošnjem letu so v zbirki Čebelica izšle štiri knjižice. Naj vam branje obogati dopolnilni pouk slovenščine in ogreje družinske večere v prihajajoči zimi!

Prejšnji mesec smo imeli praznik Čebelice, praznik knjig za otroke in praznik branja otrokom. Praznujemo ga 22. oktobra, na rojstni dan Kristine Brenkove, slovenske pisateljice, prevajalke in dolgoletne urednice pri založbi Mladinska knjiga, ki je davnega leta 1953 osnovala tudi zbirko Čebelica z namenom, da bi otrokom prinašala najlepše pravljice, zgodbice in pesmice slovenskih in tujih avtorjev ter iz ljudskega slovstva.

Bogatile naj bi otroštvo slovenskih otrok in jim razkrivale lepoto literature.

Ob petdesetletnici zbirke je izšla knjiga petdesetih izbranih Čebelic, leto pozneje pa jih je izšlo še petdeset. Zbirka ima tako 427 knjižic, med njimi so nekatere (na primer Rdeča kapica) izšle večkrat. Letos so izšle naslednje:

sprostila, sta se odločila, da gresta v Benetke. Kako je bilo tam lepo! Vse se je bleščalo v čudoviti svetlobi. In cel Markov trg je bil poln ljubkih golobov …

Neka deklica je imela sivega mucka, ki je bil zelo trmoglav.

Nekoč je šel na sprehod, čeprav mu je deklica zabičala, naj ne hodi daleč. Odšel je v gozd, hodil je, hodil in zašel. Blodil je po gozdu in nikakor ni mogel najti poti, po kateri bi se vrnil domov. Tako je blodil ves dan, dokler ga ni zajela noč …

Mavricij je imel pri babici svojo domačo žival, želvo Cvetko, ki mu je starši doma niso dovolili. Večkrat jo je nesel ven, da je lahko jedla travo. Pazil je, da ne bi kam zašla in se izgubila.

Nekega dne pa je vendarle izginila. Mavricij jo je obupan iskal, babica pa ga je pomirila: »Vse je v redu. Samo jesen se bliža in Cvetka se je najbrž izmuznila pod ograjo in se zakopala na travniku. Spomladi se bo zbudila in vrnila domov.« Ko pa je prišel Mavricij naslednjič k babici, ga je čakalo neprijetno presenečenje. Po velikanskem travniku za babičino hišo sta rila dva buldožerja. Prestrašil se je, da bosta odkopala in zmečkala Cvetko. Zato se je odločil, da bo sam prekopal ves travnik in rešil želvo. Pri tem pa je naletel na …

Gospod in gospa nista prenesla golobov, ki so se kar naprej motali okrog njunega balkona. To se jima je zdelo tako strašno, da sta začela balkon stražiti, vsak eno uro, in odganjati golobe. Kmalu sta bila že vsa izmučena. Da bi se vsaj malo

32

Moja Slovenija / November 2009

S KNJIGO V SVET

Preberite zgodbico otrokom:

Ela Peroci je takole zapisala v pravljici z naslovom Čebelice, ki je leta 1966 izšla kot 100. knjiga v tej zbirki: To so čebelice in Čebelice.

Prve čebelice, tiste z majhno začetnico zapisane, nabirajo med. Spomladi, ko sonce ogreje travnik in se odprejo prvi cvetovi, pridejo iz svojih panjev.

Spuščajo se s cveta na cvet, potapljajo se v sladke cvetne vonjave in srkajo iz cvetov sladke sokove.

Pomagaj čebelici Eli najti pravo pot do njenega čebelnjaka.

Pospremi čebelico do cvetlic, da bo nabrala cvetni prah.

Morda bo čebelica Eli obiskala tudi polžka?

Ali pa se bo k njemu odpravil deževnik?

Izmisli si še kakšno popotovanje po labirintu!

LISJAČEK VILIBALD SE JE ŠEL POTEPAT. »DANES BOM NEKOGA PRESTRAŠIL! TO BO ZABAVNO!« SI JE REKEL. IN JE ZAGLEDAL ZAJKLJO ZOFIJO. POTUHNIL SE JE ZA DEBLO. KO JE PRIŠLA MIMO, JE SKOČIL NA POT IN: »BUUUU!« ZATULIL JE, KOLIKOR MU JE DALA SAPA. ZAJKLJA JE OD STRAHU POSKOČILA SKORAJ DO PRVE VEJE. POTEM JE PLANILA ČEZ TRAVNIK. DIRJALA JE IN DIRJALA IN SE PO NESREČI SPOTAKNILA OB KRTINO. IZ KRTINE PA JE PRAV TAKRAT POKUKAL KRT ŽELJKO. JOJ, KAKO SE JE USTRAŠIL! ZAPODIL SE JE NAZAJ V ZEMLJO IN KOPAL Z VSEMI ŠTIRIMI, KOPAL IN KOPAL IN PO NESREČI OPRASKAL SLEPCA MANFREDA. AJS! JE ZAPEKLO SLEPCA, DA JE ZBEZLJAL IZ LUKNJE IN NARAVNOST PRED ŽABO TEODORO. NE »DOBER DAN« NE »PARDON« NI MOGEL REČI. ŽABA SE JE SLEPCA TAKO USTRAŠILA, DA JE ŽE ODSKOČILA. IN TO NARAVNOST RACI GERTRUDI NA HRBET! »GA-GA-GA-GA!« SE JE RAZLEGLO VPITJE. PREPLAŠENA JE PRHUTALA RACA GERTRUDA IN PRVIČ V SVOJEM ŽIVLJENJU ODFRFOTALA NA NAJVIŠJO MACESNOVO VEJO. PA NATANKO PRED ČUKCA KAZIMIRA! VEJA SE JE STRESLA. KAZIMIR JE ODPRL OKO IN ZAGLEDAL PRED SABO RAČJI KLJUN. TAKO SE GA JE USTRAŠIL, DA GA JE KAR ODNESLO Z VEJE. »HU-HUH!« JE VZKLIKAL PRESTRAŠEN IN LETAL PO GOZDU. KER PA JE BIL DAN, ČUKCI PA PODNEVI NE VIDIJO PRAV DOBRO, SAJ LETAJO PONOČI, SE JE ČUKEC KAZIMIR PO NESREČI ZALETEL NARAVNOST V LISJAČKA VILIBALDA. LISJAČEK SE JE VRAČAL S STRAŠILNEGA POTEPA IN SE JE ŠE VEDNO HAHLJAL V TACO, KER SE MU JE TAKO IMENITNO ZDELO. BUMF! STA SE ZALETELA. JOJ, SE JE USTRAŠIL LISJAČEK VILIBALD. OJOJ, KAKO SE JE ZDAJ ON USTRAŠIL! SRCE MU JE PADLO V REP, REP PA MED NOGE IN JE TEKEL IN TEKEL, DOKLER SE NI USTAVIL V SVOJEM BRLOGCU. ŠE SMRČKA SI NI VEČ UPAL POMOLITI VEN TISTI DAN. ŠE SMRČKA NE.

Ali je to pravljica?

Ne. To je samo misel na čebelice in na sladki med, ki so ga nabrale in se nam pocedi po bradi, ko ga ližemo in jemo s kruhom.

Druge Čebelice, tiste, ki so zapisane z veliko začetnico, vam pripovedujejo pravljice, kajti to so majhne knjige. Vsi jih poznate. Čebelic je veliko in pravljic je veliko.

Nagradno vprašanje

Koliko je bila letos – v letu 2009 – stara knjižna zbirka Čebelica?

Odgovor do konca novembra pošlji na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija.

Moja Slovenija / November 2009

33

KNJIŽNA POLICA

Za praznik ti voščim V decembru, mesecu praznikov in pričakovanj, bodo imeli veliko dela tudi poštarji, ki raznašajo božična in novoletna voščila. Poštarske torbe bodo polne dobrih želja in lepih voščil za praznike, ki so pred nami. Tako bo vse do konca leta. Število prenesenih voščilnic se po podatkih poštarjev meri kar v milijonih. gom in Kristusovo rojstvo. Veseli prizori prikazujejo nazdravljanje v čast novemu letu. Obstajale so tudi take voščilnice, ki so prikazovale prizore po gostilnah in domovih, omizja in družbe, ki veselo nazdravljajo in podobno.

In kaj zapisati v božično ali novoletno čestitko? Radi bi napisali kaj iskrenega. Pomagamo si lahko s knjigami, ki so izšle pri nas. V novejšem času jih najdemo kar nekaj. Lani je urednik zbirko božično-novoletnih voščil naslovil Za vesele praznike, letos pa sta izšli Velika knjiga voščil, doslej najbogatejša zbirka voščil, kolednic in napitnic, z njo pa še letošnja zbirka-božično novoletnih voščil z naslovom Že bližajo se prazniki.

Vse knjige z voščili je uredil Primož Hieng, ki že dolga leta zbira takšna in drugačna voščila. Če so vam knjige všeč, jih lahko naročite na elektronskem naslovu primoz.hieng@siol.net.

BMK

Danes si težko predstavljamo božične in novoletne praznike brez voščilnic. »In vendar so prav božične voščilnice najmlajša stvar, ki je povezana z božičem,« pravi v Veliki knjigi o praznikih etnolog Damjan J. Ovsec. »Navada, da si ljudje voščijo pisno, je stara kakšnih sto sedemdeset let in ne več. V dvajsetih letih 19. stoletja so se pojavile prve tiskane voščilnice, ki so jih najprej prodajali v dobrodelne namene. Svoje predhodnice so imele v voščilnicah, ki so jih od 15. stoletja dalje z roko pisale in risale redovnice, zlasti svojim dobrotnikom. Prava domovina novoletnih voščilnic naj bi bila stara Avstrija. Ker smo bili Slovenci tedaj v avstro-ogrski monarhiji, spadamo med prve narode na svetu, ki so si pošiljali novoletne voščilnice in sploh razglednice.« Pošiljanje voščilnic se je razširilo hkrati z razvojem tiska. Zelo pogosti motivi, ki se pojavljajo na božičnih in novoletnih voščilnicah, so zvonovi, smrečica, angelci, ptički, motivi s sne-

34

Moja Slovenija / November 2009

POGOVOR Z ROJAKOM

FERDINAND PESTOTNIK – od mizarja do lastnika gradbenega podjetja

Naš rojak Fred Pestotnik je že celih 52 let od doma, a je navzlic temu še vedno z eno nogo doma. Že vrsto let se namreč vsako poletje iz daljne Avstralije skupaj z ženo Marijo vrača v domače kraje, med domače ljudi.

Tu preživita tri ali štiri poletne mesece, ko pa pride v deželo jesen, kot dva ptička zopet odletita avstralski pomladi naproti.

Fred je pri svojih 72 letih še vedno živahen in duhovit sogovornik. Rodil se je v majhni vasici Preserje pri Lukovici, a so se že kmalu preselili v Češenik pri Dobu; oče je namreč leta 1939 kupil razmeroma veliko kmetijo v bližini gradu Češenik. Za družino s tremi otroki – brat je še živ, sestra pa je že umrla – je bilo zato dela na kmetiji veliko in tudi preveč. To delo Freda ni pretirano veselilo, zato se je po končani osnovni šoli v Domžalah izučil za mizarja in se v tem poklicu zaposlil v tovarni Stol na Duplici. Tu je hitro in lepo napredoval, saj je že kmalu dobil status pomočnika. Ne glede na to pa mu neka notranja žilica ni dala miru. Hotel je čim prej priti do svojega avtomobila, s katerim bi lahko popeljal svojo izbranko.

Zato je skupaj s še dvema prijateljema leta 1956 pobegnil v Avstrijo, pri čemer ne skriva, da je bil še močnejši motiv kot avto

strah pred JLA, kajti mornarica mu je grozila s triletnim vojaškim rokom. Nekaj mesecev za njim je v Avstrijo prišlo tudi njegovo dekle, z namenom, da se tam poročita. Žal se jima zaradi denarnih težav to ni posrečilo. Zato je Fred brez svoje izvoljenke sam odpotoval v Avstralijo, ona pa za njim štiri mesece kasneje. Tudi v Avstraliji sta imela s poroko težave, in sicer zato, ker Fred še ni bil star 21 let. Nekaj mesecev kasneje jima je uspelo tudi to. Imata dve hčerki, ena živi v Sloveniji, druga pa v Angliji.

Avstralska epopeja, dolga 52 let V Avstraliji je Fred pogumno stopil na samostojno pot, čeprav ga je znanec vabil na kmetijo v bližini Melbourna. Naselil se je blizu meje med Novim Južnim Walesom in Queenslandom, v deželi z najrodovitnejšo črno prstjo v Avstraliji, če ne celo

na svetu. Ta prst je še posebno ugodna za pšenico. Tu je vztrajal celih 12 let. Iznajdljiv in prilagodljiv kot je bil, je opravljal zelo različna dela. Potem ko se je izučil za polagalca parketa, je polagal parket, ga poliral, polagal druge talne obloge, po potrebi tudi ploščice v kopalnicah in še kaj bi se našlo. V nekaj letih je zase in za svojo družino zgradil tudi hišo, ki jo je v sedmih letih tudi v celoti izplačal, kot se rad pohvali.

Ob tem mimogrede pove, da so bile hiše na tem koncu južne celine vse lesene in skoraj vse po vrsti so se pogrezale v izsušena tla.

Prav suša je Freda pregnala iz tega konca Avstralije, kajti celih pet let ni padla niti kaplja dežja. Hišo je prodal in od graditeljev velikega jezu v Snowy Mountainsu kupil sedem metrov dolg karavan. Vanj se je vselila družina in z močnim avtomobilom so se odpravili na mesec dni dolgo pot proti zahodu. V zahodni Avstraliji je sprva nameraval delati tisto, kar je delal na vzhodu. Za krajši čas se je zaposlil pri firmi, ki se je ukvarjala s polaganjem parketa in drugih talnih oblog, vendar je to slabo plačano delo kmalu opustil. Deloma tudi zato, ker se ni hotel vpisati v sindikat.

Opravil je izpit za taksista v Perthu in kmalu zatem tudi kupil svoj taksi avto, nekaj kasneje pa še tovornjak. Ob vikendih je poleg taksi službe več let delal kot tapetnik.

Hkrati je zelo intenzivno iskal dovoljenje za gradnjo hiš, in brž ko ga je dobil, je ustanovil svoje gradbeno podjetje. Od takrat naprej je vsako leto zgradil najmanj eno hišo, včasih pa tudi več. To delo je opravljal vse do upokojitve leta 2004. Zaradi okvare hrbtenice se je upokojil predčasno.

V Perthu je bil Fred tudi med prvimi, ki so začutili potrebo po tesnejšem povezovanju Slovencev. Na pobudo drugega zelo uspešnega gradbenika Toneta Križmana so julija 1978 ustanovili Slovenski klub Perth in Križman je postal tudi njegov prvi predsednik. Fred je postal član ožjega vodstva in kmalu je prevzel tudi tajniške posle (za prvo tajnico Jožico Halozar). Ob peti obletnici kluba pa Freda že najdemo na mestu predsednika kluba. O tem klubu in Fredu kot njegovem funkcionarju bomo več napisali v prihodnji številki naše revije.

Besedilo in foto: TŠ

Moja Slovenija / November 2009

35

Končnikova domačija v Topli V rubriki Slovenske domačije doslej še nismo predstavili nobene obnovljene in za javnost odprte domačije na slovenskem Koroškem. Zato je bil že skrajni čas, da pokrijemo tudi to belo liso. Ob iskanju primerne in našim merilom ustrezne domačije pa se je pokazalo, da Koroška razen domačije pisatelja Prežihovega Voranca v Kotljah pravzaprav ne premore takšnih hiš, kar pa ne pomeni, da nima mnogo domačij, ki so zaradi starosti ali/in ohranjenosti še kako vredne ogleda, tako z arhitekturnega kakor tudi z etnološkega zornega kota. Velika večina teh domačij je namreč še vedno živa, kar pomeni, da družinam še zmeraj služijo kot stalna bivališča.

To velja na primer za zelo znani Dvornikovo in Janeževo domačijo na Strojni in seveda tudi za Končnikovo domačijo v dolini Tople. Res je tudi, da je veliko opuščenih hiš, skednjev in drugih objektov, ki pa na prave obnovitvene posege še čakajo.

Taka je na primer zelo stara in še vedno na pol obljudena (o tem pričajo rože na balkonu) stara hiša tik ob cerkvi sv. Danijela v Šentanelu. Nujno je potrebna temeljite prenove.

Koroška kot regija Geografi največkrat opisujejo Koroško kot pokrajino treh dolin, Mežiške, Dravske in

36

Moja Slovenija / November 2009

Mislinjske, ter treh pogorij, Pohorja, Karavank in Savinjskih Alp. Koroška sodi med najbolj hribovite pokrajine v Sloveniji, saj se vzpetine razprostirajo na 90 odstotkih njenega ozemlja. Večinoma pripadajo predalpskemu hribovju z najvišjimi vrhovi Peco, Raduho, Olševo in Uršljo goro. Z nekaj nad tisoč kvadratnimi kilometri in več kot 74.000 prebivalci spada pokrajina med manjše slovenske regije. Pri tem je zanimivo, da je Koroška ena od najstarejših slovenskih industrijskih regij; menda so rudarili že v rimski dobi, pozneje pa sta se razcvetela železarstvo in lesna industrija.

Kot pravijo turistični delavci, čarov Koro-

ške ne smemo iskati v veličastnih spomenikih, temveč v drobnih dragocenostih, ki sta jih izoblikovala narava in človek. Tudi Čarov Koroške ne smemo iskati v veličastnih spomenikih, temveč v drobnih dragocenostih, ki sta jih izoblikovala narava in človek. s stavbarskega vidika je Koroška opredeljena kot samosvoja arhitekturna regija, ena od 14 arhitekturnih regij, kolikor jih je identificirala Živa Deu v knjigi z naslovom Stavbarstvo slovenskega podeželja.

SLOVENSKE DOMAČIJE zahodnejši del slovenske Koroške. Obe Koroški sta dolga stoletja živeli v tesnih medsebojnih stikih, ki jih je prerezal šele nesrečni plebiscit leta 1920. Pravzaprav so bili stiki med Slovenci z obeh strani meje kruto in dokončno pretrgani šele po letu 1945, kajti jugoslovanski graničarji niso poznali šale, kadar je kdo hotel ilegalno prestopiti mejo.

Če zanemarimo skromne delavske hiše in tudi imenitnejše stavbe premožnejših trgovcev, obrtnikov, lastnikov rudnikov, železarskih in lesnih obratov, potem lahko ugotovimo, da v hribovitem svetu prevladujejo kmečke domačije z množico dodatnih in po svoji namembnosti zelo raznolikih objektov. Razen redkih izjem so to vrhkletne in vrhhlevne stavbe, pri čemer je klet kamnita, nadstropje pa leseno. Le pri najbogatejših kmetijah so zidana tudi nadstropja. »Strehe so izrazito široke, strme, dvokapne, s čopoma ali brez in krite s skodlami –šikelni, ali lesenimi deskami,« ugotavlja Živa Deu. Glede na dejstvo, da

je bila Koroška vse do 20. stoletja tesno povezana z avstrijsko Koroško, ni čudno, da so mnoge arhitekturne prvine razpoznavno značilne za »matično« Koroško, hkrati pa izjemne za ostali slovenski prostor. Pri tem ne gre za nikakršen nemški vpliv, ampak preprosto za dejstvo, da so sedanjo slovensko Koroško naselili slovenski priseljenci iz sedanje avstrijske Koroške, ki so vzorce gradnje hiš in domačij prinesli s seboj, deloma pa so jih tudi prilagodili novim okoliščinam. Priseljenci so prihajali iz Podjune (graščina Sonneg) v začetku 15. stoletja. Koprivna je bila prej poseljena kot dolina Tople, če se omejimo na naj-

Dolina Tople Dolina Tople je kot celota opredeljena kot zaščiten krajinski park in naravni spomenik pod južnimi stenami Pece. To je tudi razlog, da smo se odločili za predstavitev ene od petih domačij v tej dolini. S površino okoli 1.400 hektarov spada Topla med manjše doline. Tako kot mnoge druge doline (na primer Koprivna) tudi ta ohranja prvinsko lepoto v vsej svoji monumentalnosti. Stare mogočne kmetije s kaščo, hlevom in skednjem tvorijo »celke«, prave primerke nekdanje kmečke alpske arhitekture. V vseh teh dolinah se najdejo tudi ostanki žag venecijank in starih mlinov, nekateri še danes obratujejo.

Dolina Tople je bila pred mnogimi stoletji vsa porasla z bukovim gozdom, ki so ga najprej začeli krčiti novi naseljenci, za njimi pa lastniki železarskih in drugih obratov, ki so za svojo dejavnost potrebovali oglje.

Bukev je postopoma nadomestila smreka, prinesena z Bavarske. »Pogozdovali« so tako, da so k semenu posebne vrste rži primešali še smrekovo seme, ki se je postopoma ukoreninilo. Zato je danes celotna dolina porasla z mogočnimi smrekovimi gozdovi, razen tistih delov, ki jih za svoj obstoj potrebujejo kmetije.

Kot pravi lastnik kmetije Končnik Ivan Končnik, so to samorastniški ljudje, ki so sposobni preživeti brez pomoči širše družToplani so samorastniški ljudje, ki so sposobni preživeti brez pomoči širše družbe. be. Res je zanimivo, da pri vseh kmetijah živijo v slogi tri ali celo štiri generacije in prav nikjer ni bilo opaziti, da bi se pritoževali nad težavnimi okoliščinami. Nasprotno, opaziti je bilo veliko na slogi in na zaupanju v lastne moči temelječega

Moja Slovenija / November 2009

37

OD KARANTANIJE SLOVENSKE DOMAČIJE DO SLOVENIJE optimizma. Prav neverjetno za današnji čas! Dolina Tople je le nekaj več kot pet kilometrov oddaljena od slikovite vasi Črna na Koroškem. Cesta teče najprej po dolini Meže, nakar je treba zaviti desno ob potoku Topla. Ozka asfaltirana pot se strmo vzpenja in pri zadnji domačiji Končnik doseže že višino 1.125 metrov nad morjem.

V dolini je vsega skupaj ugnezdenih pet mogočnih kmetij (Burjak, Florin, Kordež, Fajmut in Končnik) in do vsake je speljana posebna asfaltirana pot.

Domačija Končnik Kot vse kaže, so se v dolini Tople najprej naselili Končniki – prišli naj bi iz smeri Koprivne. V urbarjih župnije Črna se domačija omenja že leta 1524. Hišno ime Končnik se nanaša na lego domačije; izpeljano je iz samostalnika konec s pripono -nik. Njihova posest je lepo zaokrožen kompleks, ki

Velika izba z mizo in bogkovim kotom

Na Koroškem se tako kakor tudi v ostalih avstrijskih pokrajinah posesti ni smelo deliti. je največji v dolini. Tukaj je še največ položnega sveta, primernega za njive. Drugi Toplani so se morali zadovoljiti z manj prikladnimi tereni. Tam, kjer sedaj stoji zidana hiša, je nekoč stala lesena, ki je leta 1870 pogorela. Po zaslugi Marije Terezije, ki je izdala odlok, po katerem so morale vse hiše s črno kuhinjo oziroma odprtim ognjiščem imeti zidan obokan strop, ki naj bi jih bolje ščitil pred ognjem, je ostala edino velbana kuhinja. To pomeni, da je tudi ta hiša oziroma domačija nekoč imela vse značilnosti tipične koroške hiše, kakršna je na primer dobro znana Miklavževa domačija nad Mislinjo, ki se pogosto navaja kot primer. Do leta 1874 je bila na starih temeljih zgrajena nova 25 krat 20 metrov velika zidana hiša, pri čemer je dobro vedeti, da so živo apno žgali kar na kraju samem. Še prej, leta 1872, so postavili nov 40 krat 20 metrov velik dvonadstropni hlev. Pritličje je zidano in namenjeno živini, nad njim je pod, kjer so mlatili žito in hranili seno, na podstrešju pa so sušili velike količine žita.

Na kmetiji Končnik je včasih živelo tudi po 16 ljudi, poleg članov družine so bili to še hlapci in dekle oziroma posli, ki so jih

38

Moja Slovenija / November 2009

Detajl mize, iz katerega so razvidne oznake za dneve in tedne, vidna pa je tudi letnica izdelave.

obravnavali kot člane družine, saj so tudi jedli za isto mizo. Za preživetje se morajo tako velike »družine« zahvaliti ovcam, ki so kmetu dajale volno, usnje, hrano in denar.

Tiste ovce, ki jih niso uhlevili, so namreč konec oktobra, ko je bilo konec paše, odgnali v dve uri oddaljeni Pliberk in jih tam prodali. Goveja živina jim je v prvi vrsti služila kot vprežna žival. Poznana pasma je bila zelo koščen in močan »koroški« vol. Les je začel svojo uporabno vrednost

dobivati šele po prvi svetovni vojni. Daleč najpomembnejša je bila hrana, in doma so pridelali skoraj vse, od lanu in žita do usnja. Jeseni so k hiši prišli v »štero« obrtniki, ki so postorili vse, česar sami niso znali in kar je družina potrebovala.

Veža v Končnikovi hiši je pravzaprav dolg hodnik s tremi sobami desno in dvema prostoroma levo od vhoda. Na desni strani sta dve manjši sobi – štibelca, zraven pa dokaj prostorna soba. Poleg kredence in

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE

Stara, na pol obljudena hiša tik ob cerkvi sv. Danijela v Šentanelu

Kašča in preužitkarska hiša z vrhovi Pece v ozadju

drugih zanimivih predmetov je v tej sobi gotovo najzanimivejša velika kvadratna javorova miza iz leta 1880. Ta miza je nekaj posebnega zato, ker je izdelovalec, ki je na njej tudi podpisan, ob robovih vrezal 365 črtic, ki predstavljajo 365 dni v letu, z 52 križci med njimi je označil 52 tednov – nedelj, z 12 liki pa nakazal 12 mesecev.

Na levi strani od vhoda je najprej obokana kuhinja, ki ima to pomanjkljivost, da je prevelika, kot pravi gospodinja Anica.

Nato sledi največji prostor v hiši – velika izba. Tudi v tej sobi je velika miza, okoli katere so se pri jedi zbirali člani družine in posli. Nad to mizo, kakor tudi nad tisto v mali izbi, sta bogkova kota. V tej sobi je tudi velika peč in drugo pohištvo. Vmes med vhodom, kuhinjo in veliko izbo je stopnišče v zgornje nadstropje, ki je tudi v celoti izkoriščeno. Skozi vhod na zadnji strani hiše je najkrajši dostop do kašče in do preužitkarske hiše. Kašča v pritličju je

zidana v nadstropju, lesena z gankom po dveh stranicah. V spodnjih prostorih so spali hlapci, medtem ko so dekle spale v hiši. Nadstropje jim je služilo za shranjevanje pridelkov. Preužitkarska hiša je tako kot glavna hiša zidana v celoti. Vanjo so se umaknili starši po tem, ko so posest izročili potomcu. Na Koroškem se tako kakor tudi v ostalih avstrijskih pokrajinah posesti ni smelo deliti.

Besedilo in foto: Tomaž Štefe

Moja Slovenija / November 2009

39

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE

Taborsko gibanje Program Zedinjene Slovenije, ki ga je rodilo pomladno leto 1848, je v novi obliki zaživel v taborskem gibanju konec šestdesetih let 19. stoletja. Vrsto ljudskih zborovanj je odprl ljutomerski tabor 9. avgusta 1868, na katerem se je zbralo od sedem do deset tisoč ljudi. Na osemnajstih množičnih srečanjih v različnih krajih našega ozemlja je zahteva po združitvi slovenskih dežel dobila podporo širokih ljudskih množic in spodbudila narodno prebujenje vseh stanov.

S knjigo nad absolutizem Peticija za Zedinjeno Slovenijo v letu 1848 je naletela na dober odziv kmečkega prebivalstva. Obenem so začela po zgledu slovenskega akademskega društva na Dunaju in v Gradcu nastajati slovenska politična društva še v Ljubljani, Gorici, Trstu in nekaterih drugih mestih.

40

Moja Slovenija / November 2009

Kazalo je, da bodo prek volitev v celotnem cesarstvu in v deželne zbore izvoljeni poslanci uresničili vsaj del zahtev iz programa Zedinjene Slovenije. Toda nastopil je Bachov absolutizem, s katerim so obetajoča politična društva postala zgolj kulturna združenja in kot taka počasi tudi zamrla.

Glavno orožje na poti osamosvajanja slovenskih dežel je znova postala knjiga.

Slomšek je kot kanonik v Št. Andražu že leta 1845 na deželno vlado v Ljubljani naslovil prošnjo za izdajanje dobrih slovenskih knjig za preproste ljudi. Ker je bila po mnenju nekaterih to politično občutljiva zadeva, so prošnjo poslali na Dunaj, kjer so jo brez pojasnil zavrnili.

Slomšek, ki je medtem postal lavantinski škof, je to nalogo zaupal Andreju Einspielerju in Antonu Janežiču, ki sta tik pred vnovičnim zaviranjem svobode tiska pripravila vse potrebno, da je leta 1851 zaživela Družba sv. Mohorja. Ta je Slovence začela oskrbovati z dobro in poceni knjigo. Njeno delovanje se je v nekaj letih utrdilo na celotnem slovenskem ozemlju ne glede na deželne meje.

Moč slovenskega jezika se je zrcalila tudi v izdajanju uradnega lista v slovenščini.

Slomškovemu zgledu je sledil ljubljanski škof Wolf, ki je omogočil izdajo obsežnega nemško-slovenskega slovarja. Ta je po njem dobil ime Wolfov slovar. Poskrbel je še za novo izdajo Svetega pisma. Mohorjevi družbi se je leta 1864 pridružila še Slovenska matica, ki je poskrbela za izobraževanje in širjenje domačih knjig med zahtevnejšim bralstvom. Poleg leposlovja je začela izdajati še znanstvene knjige in učbenike. Čitalništvo Z obnovitvijo ustavnega življenja v Avstriji leta 1860 so bili znova vzpostavljeni pogoji za kulturno in politično delovanje Slovencev. Nova ustava je temeljila na stališču, da bo avstrijska država obstala le, če bo priznala zgodovinsko-politične posebnosti posameznih kraljestev in dežel, v enakopravnosti posameznih narodov ter z utrditvijo deželnih avtonomij.

Na tej osnovi je bila 29. januarja 1861 v Trstu ustanovljena prva čitalnica na naših tleh. Ker so bili poleg Slovencev njeni člani še predstavniki nekaterih drugih slovanskih narodov, ki so živeli v mestu, se je imenovala Slavljanska čitalnica. V prvem členu ustanovne listine tržaške čitalnice je bil predstavljen tudi njen namen: »Namen društva je skrbeti za to, da se morejo tržaški Slovani po svojih lastnostih in svojem duhu izobraževati in

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE razveseljevati. Da se to doseže, se napravi čitalnica, v kateri se bodo dobivali vsi dobri slovanski pa tudi najboljši časopisi v drugih jezikih. Ravno tako tudi slovanski slovarji in zemljevidi.« Tržaška čitalnica je imela že ob ustanovitvi več kot 250 članov. Društveni prostori so bili odprti skoraj ves dan. Člani so tam lahko prebirali časopise; na voljo so imeli tudi biljard. Poleg tega so se lahko pogovorili o kulturnih in političnih dogodkih. Čitalnica je obenem prirejala raznovrstne prireditve od pevskih vaj, pouka raznih jezikov in zahvalnih maš do plesa, veselic in dramskih iger. V nekaj mesecih so bile ustanovljene čitalnice še v Mariboru, ki je medtem kot škofijsko mesto postalo pomembno slovensko središče, v Ljubljani in Celju. V naslednjih letih se je čitalništvo razširilo na vse večje kraje na slovenskem narodnostnem ozemlju z izjemo Prekmurja in Benečije. Čitalnice so postale središča kulturnega življenja med Slovenci. V njih so se zbirali Čeprav zahteve po Zedinjeni Sloveniji niso bile uresničene, je taborsko gibanje po besedah Staneta Grande dvignilo na politično raven zavest o poreklu in maternem jeziku. izobraženci in meščani, ki so čutili potrebo po dejavnem sodelovanju pri utrjevanju narodne zavesti. V čitalnicah, kjer so bile na sporedu igre, recitacije, nastopi zborov, glasbenih skupin, predavanja, predstavitve znanstvenih dosežkov in podobno, so se začele oblikovati razne kulturne ustanove. Iz njih so izšle knjižnice, igralske skupine in ljudski odri, glasbena in druga društva, ki so skrbela za posamezna področja kulture. Tako je na primer v ljubljanski čitalnici dozorela ideja za ustanovitev Glasbene matice, Dramatičnega društva, filharmonije in opere.

Prvi slovenski tabor Ljutomerska čitalnica je 9. avgusta 1868 na pobudo štajerskih slovenskih voditeljev pripravila prvo množično prireditev na prostem – tabor po takratnem češkem vzoru. Med pobudniki tabora

so bili Valentin Zarnik, Josip Vošnjak, Josip Jurčič, Fran Levstik, Radoslav Razlag, Matija Prelog in drugi. Pomembno vlogo pri organizaciji je imel tudi ljutomerski župnik Anton Klemenčič. Do sredine popoldneva se je na travniku, kjer je prireditev potekala, zbralo več kot sedem tisoč ljudi. Najprej jih je nagovoril predsednik Glavno orožje na poti osamosvajanja slovenskih dežel je znova postala knjiga. zborovanja brežiški odvetnik Razlag, ki je med drugim dejal: »Več kot tisoč let je preteklo, ko se naši očaki niso smeli zbirati pod milim nebom, da bi se posvetovali o občih rečeh. Zdaj je prišla doba, da sme slovenski narod izrekati svoje želje in jih predlagati presvetlemu cesarju.« Za njim so nastopili še Kukovec, Zarnik, Raič, Prelog in Vošnjak. V nagovorih so zahtevali združitev slovenskih dežel v avtonomno Zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenskega jezika v šole, ustanovitev vseučilišča in uradovanje v domačem jeziku tako v državnih kot tudi cerkvenih ustanovah.

Ob koncu srečanja so z dviganjem rok sprejeli resolucijo, ki je vsebovala vse omenjene zahteve.

Razcvet taborskega gibanja Po ljutomerskem taboru sta jeseni potekali še podobni zborovanji v Žalcu in v Šempasu, kjer so se zbrali goriški Slovenci. Tabori so znova zaživeli naslednjo pomlad. Prvi je bil pri Biljani v Goriških brdih, 2. maja 1869 pa so tabor organizirali v Sevnici. Kot navajajo zgodovinarji, je bil ta po radikalnosti zahtev verjetno najpomembnejši. Med glavnimi organizatorji sta bila kmet in deželni poslanec Alojz Lenček iz Blance in župnik Dragotin Ripšl iz Loke. Tabora so se udeležili vsi vidnejši slovenski politiki: Zarnik, Vošnjak, Razlag, Sernec, Bleiweis pa je udeležencem poslal pisno poslanico. Na taboru so sprejeli več zahtev, ki so se glasile: 1. Slovenski jezik naj se vpelje v pravno in državno življenje povsod, kjer se opravlja s Slovenci.

2. V ta namen hočemo najprej sami slovenski jezik rabiti pri vsaki priložnosti za

svoja dokazna pisma, za dopise in prošnje k državnim uradnijam.

3. Od visoke vlade pa tudi terjamo rabo slovenskega in le slovenskega jezika, zlasti v opravilih s Slovenci (v šestih točkah so našteta različna področja, ki zadevajo rabo slovenščine; med drugim so zahtevali uporabo slovenščine v vojski).

4. Zahtevamo, da se osem slovenskih dežel združi v eno kronovino Slovenijo z enim deželnim zborom.

Sevniškemu taboru je 9. maja sledil šesti slovenski tabor na Kalcah pri Logatcu, 17. maja 1869 pa je bil v Vižmarjah nad Ljubljano po številu udeležencev najbolj množičen tabor, saj se je na njem zbralo trideset tisoč ljudi. Na tem največjem političnem zborovanju Slovencev v 19. stoletju so že znanim zahtevam pridružili še zahtevo po enakopravnosti v šoli ter po ustanovitvi slovenske univerze in deželne zavarovalnice. Na tabor so prišli predstavniki vseh slovenskih dežel, pa tudi drugih slovanskih narodov. Temu primerno se je vižmarski tabor vtisnil v spomin Slovencev kot dogodek, na katerem se je, kot bi rekli danes, zgodilo ljudstvo. V naslednjih tednih, mesecih in letih so se zvrstili še tabori v Ormožu, Tolminu, Sežani, v Cerknici, pri Kapeli, na Bistrici pri Pliberku, v Kubedu, Vipavi, v Žopračah, pod Kastvom in v Zgornjih Buhljah blizu Grabštajna, kjer je bil 6. avgusta 1871 še zadnji, osemnajsti tabor. Nadaljnji tabori so bili prepovedani zaradi prusko-franMoč slovenskega jezika se je zrcalila tudi v izdajanju uradnega lista v slovenščini. coske vojne, po njej pa pod pretvezo, da netijo sovraštvo med narodi. Čeprav zahteve po Zedinjeni Sloveniji niso bile uresničene, je taborsko gibanje po besedah Staneta Grande dvignilo na politično raven zavest o poreklu in maternem jeziku. Vlada je lahko videla, da ima slovenska politika široko narodno podporo, ljudje pa so ob tem spoznali, da politiki poznajo tudi njihove vsakdanje stiske ter so jih pripravljeni upoštevati in reševati.

Tone Gorjup

Moja Slovenija / November 2009

41

Zvezde Slovenskih muzikantov Večkrat imamo navado reči, da so Begunje na Gorenjskem zibelka slovenske narodnozabavne glasbe. V zadnjem času to potrjuje odkritje, da od tam, poleg znamenitih bratov Avsenik, posredno izvira tudi Ingrid Brueggemann, avstrijska kraljica jodlanja, ki je dolga leta blestela pri enem naših najuspešnejših ansamblov vseh časov, Slovenskih muzikantih. Zanje vemo, da praznujejo 45-letnico, kaj pa počne Ingrid? Najprej smo poklicali njo.

42

Moja Slovenija / November 2009

Se še spomnite prve »zlate« zasedbe Slovenskih muzikantov? Z leve: Danica Filiplič, Janez Kalšek, Vili Kralj, Ingrid Brueggemann, Ivo Zupančič, Andrej Smolej, Franc Korbar.

PESEM NAS ZDRUŽUJE »Upokojena« glasbenica, ki počitka seveda tudi v zrelih letih ne pozna, sedaj kot gospa Huberti živi v Muntlixu na Predarlskem v Avstriji. Še vedno piše in prireja skladbe za Slovenske muzikante in za druge znane ansamble, jodla in igra harmoniko v manjših dvoranah, nastopa za zaključene družbe oziroma na pretežno zasebnih zabavah. »Tudi brezplačno, če je treba, samo da ostanem v formi,« nam je pripovedovala, polna ustvarjalnega zagona, nato pa takoj »preklopila« na jodlanje: »Veste, moj pokojni mož Janez Kalšek, ustanovitelj Slovenskih muzikantov, je nekoč odkril staro knjigo, v kateri je pisalo, da nekdo jodla kot Slovenec. Pred stoletjem je bil ta način petja na ozemlju današnje Slovenije nekaj povsem običajnega, po drugi svetovni vojni pa so se ga radijski in televizijski uredniki zelo otepali.

Zdaj z veseljem opažam, da imam prav v Sloveniji vsaj dve odlični naslednici, Brigito Vrhovnik in Danielo Pečnik! Marsikaj in marsikdo me še vedno veže na Slovenijo: občasni glasbeni nastopi, obiski prijateljev … Ko bom naslednjič spet prišla naokoli, nameravam temeljiteje raziskati svoje poreklo. Vilko Ovsenik mi je namreč povedal, da sta bili pred dobrim stoletjem v Begunjah poleg Avsenikovega Jožovca še dve gostilni – v eni od njih, imenovala se je Krainerwirt, se je leta 1882 rodila moja stara mama Marija Rakovec. Precej mojih prednikov je pokopanih v Begunjah, nekaj pa tudi v ameriškem Clevelandu.

Rada bi izvedela, iz katere veje Rakovcev izhajam.« Franc Korbar – avtor za vse čase V sedanji zasedbi Slovenskih muzikantov ni več nikogar iz nepozabne prve generacije, tudi živa sta le še Ingrid in trobentar Franc Korbar. Slednji se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja posvetil delu na takratni Televiziji Ljubljana, nato »z zamudo« diplomiral na Akademiji za glasbo (prej ni bilo časa!) ter se zaposlil kot profesor in pozneje ravnatelj na Glasbeni šoli Grosuplje. Pri 71 letih tam še vedno poučuje trobila, s posebnim zanosom pa se posveča vzgoji učencev, ki kažejo nadarjenost za narodnozabavno glasbo, ter zanje piše nove, izvirne skladbe. Ravno prejšnji mesec je najstniški Jan kvintet

na festivalu za veliko nagrado Dolenjske v Šentjerneju osvojil nagrado za najboljšo melodijo. Polka Ta presneta mularija je seveda Korbarjevo delo!

Veselo proti glasbenemu abrahamu Tudi Slovenski muzikanti kdaj še zaigrajo kakšno Korbarjevo uspešnico, še posebej nepozabno Domovino, ki jo je ta tenkočutni skladatelj ustvaril na besedilo Simona Jenka pred več kot pol stoletja. Pri ansamblu pa se uveljavljajo že novi avtorji, zlasti klarinetist Primož Kosec, ki je pred kratkim prevzel glasbeni del vodenja ansambla, pa tudi dolgoletni pevec Rudi Trojner, ki skrbi za organizacijo nastopov. Tu so še basist Igor Šink, kitarist Bogdan Pahič, harmonikar Primož Unetič, trobentar Jože Dobrovnik - Pepo, trenutno najstarejši član ansambla, in pevka Anka Čop. »Vse prejšnje okrogle obletnice smo proslavljali tako, da smo pripravili velik koncert, na katerega so prišli naši privrženci iz Slovenije ter še v posebej velikem številu iz nemško govoreče tujine, kjer še vedno največ nastopamo. 45-letnico smo zastavili drugače – zdaj bomo mi šli k njim,

če bo treba, tudi v manjše slovenske, avstrijske in nemške vasi,« je poln načrtov zapriseženi Mariborčan Rudi, ki že nekaj let živi v Kamnici, naselju blizu štajerske prestolnice.

Brez plošče ni praznovanja!

Slovenski muzikantje so svojo novo izdajo poimenovali po skladbi, sestavljeni v njihovem značilnem slogu: Eno po slovensko! Ni treba dvakrat vprašati, kdo jo je napisal: ob avtorici besedila Veri Šolinc seveda Ingrid Brueggemann - Huberti, ki se kot skladateljica vseskozi podpisuje s psevdonimom Janez Rakovec. Nekaj novosti je dodal še Primož Kosec, ob delih obeh pa ploščo zaznamuje cela vrsta že znanih uspešnic iz prejšnjega obdobja ansambla: Mesečina, Moj fant je veseljak, Mladost je kot veter, Bo že bolje … Težko, da je vse skupaj lahko še boljše, kot zveni na predjubilejni plošči Slovenskih muzikantov! In kdo bo zdaj njihova nova zvezda?

Jože Galič Fotografije: arhiv Slovenskih muzikantov in avtorja prispevka

Sedanja zasedba Slovenskih muzikantov (z leve): Bogdan Pahič, Primož Unetič, Jože Dobrovnik - Pepo, Anka Čop, Primož Kosec, Rudi Trojner, Igor Šink.

Moja Slovenija / November 2009

43

ZA SLOVENSKO MIZO

Dobrote prekmurske kuhinje Jesen je radodarna s plodovi narave, razvaja nas z razkošjem dobrot. Posebej izstopa Prekmurje, kjer nenehno diši po dobri kuhinji in prepriča s široko odprtim naročjem gostoljubja. Nas so gostili v Moravskih toplicah, v Termah 3000, kjer je vodja kuhinje hotela (dopiši katerega) gospod Danilo Kozar, legenda in pojem prekmurske kuhinje, posebej za bralce Moje Slovenije skuhal telečji file v skorji iz bučnih semen. Danilo Kozar je priljubljen med tujimi in domačimi gosti, ki zahajajo v Moravske toplice, je večkratni zmagovalec kuharskih tekmovanj, do nedavnega član slovenske nacionalne kuharske ekipe, ki je do upokojitve večine članov zastopala slovenske barve po vsem svetu.

Telečji file v skorji iz bučnih semen Sestavine za štiri osebe:

44

600 g telečjega fileja 50 g olja 100 g svinjske mrežice 60 g bučnih semen 1 jajce 50 g drobtin 1 dl sladke smetane 50 g zbrinca 2 žlici narezanega drobnjaka sol, mleti poper

Priprava: Telečje fileje očistimo, oblikujemo, solimo in popramo.Na vroči mašč obi jih z vseh strani lepo zapečemo.Fileje preložimo v drugo posodo in pustimo , da se malo ohladijo. Med tem pripravimo skorjo. Bučna semena ,sesekljamo , dodamo smetano,drobtine , jajce ,sir,sol in začimbe. Dobro premešamo ter pustimo nekaj minut.Svinjsko mrežico raztegnemo po delovni površni. Telečje fileje na tanko premažemo z pripravljeno maso, zavijemo v mrežico in pečemo v prej ogreti peč ici 15 minut pri 180 stopinj Celzija. Pečene fileje vzamemo iz pečice, narežemo na rezine ter postrežemo.

Recept za ajdove štruklje z mladim sirom in makom najdete na www.MojaSlovenija.net

Moja Slovenija / November 2009

45

VELIKI SLOVENCI Razgibano življenje Rudolfa Maistra se je začelo 29. marca 1874 v Kamniku.

Bil je najmlajši od treh sinov finančnega uslužbenca Franca Maistra s Ptuja in Frančiške Tomšič iz Trebnjega. Umrl je 26. julija 1934 v Uncu pri Rakeku; na tetinem posestvu ga je pokončala srčna kap. Pokopan je v Mariboru. Po šestem razredu gimnazije v Ljubljani je odšel na Dunaj v šolo za kadete. Kot poročnik je bil po demonstracijah v Ljubljani premeščen v Galicijo in tam postal stotnik.

Po hudi bolezni in vrnitvi v Slovenijo (Celje, Maribor) je postal major in poveljnik črnovojniškega okrožnega poveljstva. Dne 1. novembra 1918 je prevzel poveljstvo nad Mariborom in Spodnjo Štajersko ter ju podredil oblasti Narodnega sveta za Štajersko. Ta svet ga je tudi povišal v generala. Po zmagi in premirju je prevzel poveljstvo Koroškega obmejnega poveljstva in v predplebiscitnem času skušal pridobiti prebivalstvo za Jugoslavijo. Po sklepu plebiscitne komisije se je moral od tam umakniti, leta 1923 pa je bil v nejasnih okoliščinah upokojen kot divizijski general.

Rudolf Maister: od pesnika do generala

O generalu Rudolfu Maistru je bilo v letih po osamosvojitvi že veliko napisanega, tudi v naši reviji in predhodnici Rodni grudi. Vendar se zdi, da je treba o njem ponovno in ponovno pisati. Prvič zato, ker se mora Maribor in velik del obmejne Štajerske zahvaliti prav Maistru, da je ostal del slovenskega telesa, in drugič zato, ker nam prav v tem trenutku na drugem koncu Slovenije grozi, da nam agresiven sosed zopet odreže kos slovenskega ozemlja, pravzaprav kar pomemben kos. Res je, da letos praznujemo tudi 135-letnico Maistrovega rojstva in 75-letnico smrti, vendar je to le dodaten razlog za pisanje o njem, ni pa najpomembnejši.

46

Moja Slovenija / November 2009

Maister kot državnik in strateg Rudolf Maister je bil eden redkih Slovencev, ki je znal in si upal ne samo razmišljati, ampak tudi ukrepati državotvorno, kot državnik in strateg obenem. Ne oziraje se na povsem negotov izid, se je odločil za drzne poteze in z njimi tudi uspel iztrgati iz nemških rok ne samo Maribor, marveč tudi velik del severne Slovenije. Ko je tedanji mestni svet razglasil priključitev Maribora k Avstriji, je Rudolf Maister takoj ustanovil slovensko vojsko s približno 4.000 vojaki in 200 častniki, ki so v noči na 23. november 1918 v Mariboru razorožili tako imenovano zeleno gardo, ki je štela okoli 1.500 mož. Po ponesrečeni aprilski in zmagoviti majski ofenzivi leta 1919 je Maistrova vojska zasedla še del narodnostnega mejnega območja na Štajerskem, in po njegovem severnem robu še danes poteka državna meja.

Brezmejna Maistrova ustvarjalnost Rudolf Maister ni bil samo vojak, marveč zelo vsestranska osebnost, od literata, predvsem pesnika, do slikarja in bibliofila. Pod psevdonimom Vojanov je izdal dve pesniški zbirki. Zanimala ga je tudi glasba in izkazal se je tudi kot organizator kulturnega življenja. Očitno je bil pogosto v dilemi, kaj naj pravzaprav počne v življenju. Ustvarjalen je bil vse do svoje smrti leta 1934. Dolga leta in desetletja v naši zavesti ni bil navzoč s takšno močjo, s kakršno bi, glede na svoje zasluge za slovenski narod, moral biti. Zaradi pristranskega ali/in ideološkega obravnavanja zgodovinskih dogodkov je bil skoraj izrinjen iz naše zavesti.

Vse skupaj se je začelo že tedaj, ko je general vlekel pogumne, a tudi tvegane poteze. Osrednje slovenske oblasti so bile do teh potez izrazito obotavljive, neodločne in celo odklonilne. Očitno so bolehale na pomanjkanju narodne zavesti, ki je generalu velevala, kako in kdaj naj ukrepa.

Potrebovali bi novega Maistra Tudi v tem trenutku se med slovenskimi politiki najdejo ljudje, ki bi najraje ukinili praznovanje Maistrove zmage in osvoboditve Maribora in pri tem pozabljajo, da Slovenci tudi danes potrebujemo človeka Maistrovega kova. Nihče ne bo ničesar naredil v našo korist, če ga na tak ali drugačen način ne bomo prisilili v to, je zapisal zgodovinar Stanislav Granda. Leta 1997 so potomci borcev za severno mejo ustanovili prvo Društvo general Maister Ljubljana. Danes je v petnajst samostojnih društev generala Maistra in Franja Malgaja vključenih okoli 900 članov. Povezani so v zvezo društev, katerih himna je pesem Gustava Ipavca Slovenec sem. Podatke o tem je zbrala Karolina Godina, nečakinja prekmurskega Maistrovega borca Jožefa Godine.

Tomaž Štefe

Foto: www.fotosi.si

ŠPORT

Ruska zima za afriško poletje Slovenska nogometna reprezentanca še ni končala kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2010 v Južni Afriki.

Kvalifikacije v skupinah so sicer končane, toda Slovenija se mora kot drugouvrščena v skupini pomeriti v dodatnih kvalifikacijah za prosto mesto na zaključnem turnirju. Bo našim fantom uspelo preskočiti Ruse in si priboriti poletne »počitnice« na jugu črne celine?

Zadnja dva kroga kvalifikacij v skupinah sta bila naravnost šokantna. Slovenija je gostovala v Bratislavi pri Slovaški, ki je bila prva v skupini. Domači so potrebovali remi za neposredno uvrstitev, Slovenci pa tudi vsaj točko, da ostanejo na drugem mestu. Toda …

Varovanci selektorja Matjaža Keka, ki je dan pred tekmo s Slovaško podaljšal pogodbo z nogometno zvezo do konca kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2012, so v Bratislavi pokazali najboljšo igro doslej in tekmeca nadigrali in premagali.

Slovenija je na Slovaškem slavila z 2 : 0 in pokazala, da je v tem trenutku najboljša ekipa v tej kvalifikacijski skupini. Toda tudi zmaga ni bila dovolj, da bi Slovenija neposredno potovala v Južno Afriko.

Pomemben je bil zadnji krog, ko so naši gostovali v San Marinu, Slovaki pa so na Poljskem potrebovali zmago. Slovenija je rutinsko opravila svojo nalogo v žepni državici na Apeninskem polotoku in zmagala s 3 : 0, toda odvisni smo bili tudi od Poljakov. Slovaki so bili na gostovanju v zasneženem Chorzowu slabši nasprotnik, vendar so imeli neverjetno srečo. Že na začetku tekme je domači branilec

poslal žogo v svojo mrežo in gostje so se po zadnjem sodnikovem žvižgu veselili uvrstitve na zaključni turnir svetovnega prvenstva. Treba je povedati, da so se Slovaki uvrstili v Južno Afriko res z obilico sreče, kajti Slovenija je bila ekipa, ki jih je dvakrat premagala, toda naši so že prej po nepotrebnem izgubili nekaj pomembnih točk.

Kljub vsemu pa optimizem naših fantov ni zapustil. V delegiranem žrebu dodatnih kvalifikacij smo za nasprotnika dobili Rusijo. Žreb ni najslabši možen, saj bi se za Južno Afriko lahko merili tudi s Francijo ali Portugalsko, ki sta nedvomno močnejši ekipi, toda vsi smo si želeli Grčijo, ki je res najslabša ekipa od privilegiranih. »Rusija je nedvomno favorit v dvoboju z nami, toda mi se ne bomo predali in bomo naredili vse, da se uvrstimo na svetovno prvenstvo,« je takoj po žrebu dejal selektor Kek, ki samo upa, da ne bo imel težav s poškodbami igralcev. Tudi vsi igralci so optimistično razpoloženi, kljub temu da so previdni v napovedih.

Kapetan Robert Koren meni, da ob taki igri, kot smo jo pokazali proti Poljski in Slovaški, tudi končni uspeh nad Rusijo ni

nedosegljiv. »Na prvi tekmi v Moskvi moramo iztržiti ugoden izid. Remi bi nam kar ustrezal, saj bomo potem v Mariboru igrali na zmago, ki nam pred polnim štadionom in odlično publiko ne bi smela uiti. Glede končnega razpleta sem optimist, zagotovo pa nas čakata dve izenačeni tekmi in trd boj do zadnje sekunde,« je dejal Koren, ki je na najpomembnejših tekmah pokazal, da je pravi kapetan in da se selektor nanj lahko zanese kot na podaljšano roko na igrišču.

Srečanji dodatnih kvalifikacij bosta 14. in 18. novembra in Slovenija pričakuje novo nogometno pravljico, ki smo jo dvakrat že doživeli z zlato generacijo. Po letu 2000 in 2002 je čas za nov izjemen uspeh.

Treba pa je poudariti, da je slovenski nogomet od osamosvojitve naprej ves čas dokazoval, da je blizu evropskega vrha, posebej s fanti, ki se kalijo v močnih ligah po Evropi. Še enkrat več pa smo dokazali, da je tudi pri nas nogomet šport številka ena in da nismo niti približno tako majhni, kot bi nekateri želeli, da smo.

Jurij Završnik, www.ekipa.org

Moja Slovenija / November 2009

47

POVZETEK V ANGLEŠČINI

Summaries

THE TOPIC OF THE MONTH: minority is becoming a priority in international relations In November the Office of the Government of the Republic of Slovenia for Slovenes in the Neighbouring countries and Abroad celebrates an important jubelee- the 15th anniversary of its existence. As in a conversation on this occasion Boštjan Žekš - PhD, Minister for the Office of the Government of the Republic of Slovenia of the Slovenes in the Neighbouring countries and Abroad - and Boris Jesih - PhD, State Secretary said that the European Union as a transnational association facilitates the enforcement of ethnic identity, better survival, better growth for minorities. As a fundamental problem they expose a knowledge of the mother tongue and they warn against the need to strengthen the economic power of minorities. The Office, inter alia, began creating a collection of names and addresses of highly educated Slovenes Abroad. The collection will be updated, upgraded and on the Internet available to anyone who will need a selection of staff. On the initiative of President of the Republic next year in Ljubljana the international scientific conference will be organized and dedicated to the trends in bilingual teaching.

48

Moja Slovenija / November 2009

OUR NOTES: Slovene Emigrant Association »I revived a new life.« The autobiographical novel »A New life« is the work of Janez Leskovec and Slovene Emigrant Association has recently issued its second part. The book talks about life, or rather, the struggle for new life. The story is typical of many, thousands of the Slovenes (and not only Slovenes) who have left the birthplace and set off abroad for better life. Some found it, others did not, but all started a new life.

New Life Book II is a shocking, true story from the second half of the 20th Century in Western Europe - which was characterized by Slovene and non-Slovene expatriation. Despite the large number of Slovenes abroad there are few works of this topic on the Slovenian book market.

So we decided to present the book and the author Janez Leskovec to the readers in greater detail.

INTERVIEW: Youth to Youth In Slovenia we are missing the views of the Slovenes across the world Reading the rich CV of Klemen Žumer there is no way to believe that he will be only thirty in early December. He is active, good - humoured, with excellent references. For the readers of Moja Slovenija he spoke about the opportunities, offered to the young people by the European Union and also presented his plans and intentions to connect young Slovenes across the world with the homeland. In

other words he is convinced that the Slovenian nation, despite their own country is not breathing as a whole, because we can not imagine how to connect the Slovenes across the world with Slovenia well enough. In Žumer`s opinion the youth can have influence on such a large institution such as the EU is - it is their responsibility. “In Europe we are all free and equal, but of course, we must clearly establish ourself and make our voice heard with the arguments,” among other things he emphasizes in an interview for Moja Slovenia.

A TALK TO THE FELLOW COUNTRYMAN: Ferdinand Pestotnik - from joiner to the owner of a construction company Our fellow countryman Fred Pestotnik has been from home for the whole 52 years but he nevertheless remains with one foot at home. In other words for many years he has been returning home with his wife Mary every summer from the distant Australia to the local people.

They spend here three or four summer months and when the autumn comes they fly toward the Australian spring as two little birds. Fred is at the age of his 72 still vivacious and witty interlocutor and in particular, feels the great need of closer integration of the Slovenes. Since 1983 he has been President of the Slovenian Club of Perth, which will be presented in greater detail in a forthcoming number of our magazine.

AK

POVZETEK V ŠPANŠČINI

Sumario de este número tó hace poco la segunda parte del libro.

En ella se habla de la lucha por una vida nueva. La historia es común a muchos eslovenos (y a la gente en general) que abandonaron su lugar de origen en busca de mejores condiciones de vida en el extranjero. Algunos hallaron lo que buscaban, otros no, pero todos emprendieron una vida nueva. El libro Vida nueva II presenta un relato conmovedor y verídico de la segunda mitad del siglo 20 en la Europa occidental, marcado por las migraciones. A pesar de que hay una gran cantidad de eslovenos por el mundo, existen pocas obras que abordan estos temas, por eso nos hemos decidido presentar el libro y a su autor a nuestros lectores.

El tema del mes La minoría pasa a ser prioridad en las relaciones entre los países La Oficina del Gobierno de la República de Eslovenia para los eslovenos por el mundo cumple 15 años. En esta ocasión el ministro para los eslovenos por el mundo, el dr. Boštjan Žekš, y el secretario, el dr. Boris Jesih, expresaron que la Unión europea ofrece a las minorías la posibilidad de hacer valer su identidad étnica, de sobrevivir y de desarrollarse mejor. Señalan que el conocimiento del idioma materno es uno de los problemas fundamentales y que es necesario robustecer la economía de las minorías.

En la Oficina han empezado a confeccionar un listado de eslovenos que poseen títulos universitarios en el extranjero.

Este listado estará a disposición de los que busquen personal en internet. A instancias del preidente de la nación se llevará a cabo el año próximo en Ljubljana una conferencia internacional sobre las tendencias en la educación bilingüe.

Asociación Slovenska izseljenska matica »Émpecé a vivir una vida nueva« La novela autobiográfica »Vida nueva« es una obra de Janez Leskovec. La asociación Slovenska izseljenska matica edi-

Los jóvenes a los jóvenes En Eslovenia nos hace falta la visión de los eslovenos por el mundo Al leer el abultado currículo de Klemen Žumer uno no puede creer que en diciembre cumplirá solamente treinta añost. Activo, de buen humor, con excelentes referencias. Para nuestros lectores habló de las posibilidades que les ofrece la Unión europea a los jóvenes y presentó sus planes para relacionar a los jóvenes eslovenos del mundo con Eslo-

venia. Es que está convencido de que los eslovenos, a pesar de tener un estado propio, no respiran con los dos pulmones, por no saber encontrar la manera eficaz de estrechar los lazos entre ellos. Žumer dice que los jóvenes pueden influir sobre la UE, es responsabilidad de ellos. »En Europa todos somos libres e iguales, pero debemos tener argumentos y saber exponerlos con claridad para presentar nuestras posturas«, remarca en la entrevista.

Compatriotas exitosos Ferdinand Pestotnik – de carpintero a propietario de una empresa de construcciones Aunque se fue del país hace ya 52 años, Ferdinand Pestotnik permanece muy ligado a Eslovenia. Cada verano regresa desde la lejana Australia con su esposa Marija para reencontrarse con su gente y sus lugares. Los dos pasan los meses estivales aquí y, cual pájaros en busca del calor, vuelan al encuentro de la primavera australiana una vez que hace su aparición el otoño. Fred es, con sus 72 años a cuestas, un interlocutor vivaz y con gran sentido del humor. Considera que es necesario y fundamental que los eslovenos estrechen aún más los lazos entre sí. Desde el año 1983 es el presidente del Club esloveno Perth. La presentación de dicho club tendrá cabida en una de las próximas ediciones de nuestra revista.

JB

Moja Slovenija / November 2009

49 49

FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI

Tehniški muzej Slovenije je znan po obsežni zbirki cestnih vozil, zlasti avtomobilov. V središču zanimanja javnosti so predvsem osebni avtomobili, ki so jih izdelovale evropske in ameriške avtomobilske tovarne, a z vidika domače ustvarjalnosti so pomembnejša tista vozila, ki jih je izdelovala slovenska industrija. Čeprav je prvi avtomobil dobil lastnika na Kranjskem že davnega leta 1898, smo prvi, v celoti domači avtomobil dobili šele slabih 50 let zatem.

Leta 1946 je jugoslovanska vlada izdala odločbo o ustanovitvi Tovarne avtomobilov in motorjev v Mariboru (TAM).

Naslednje leto so v TAM-u izdelali 27 tritonskih tovornjakov z bencinskim motorjem, izdelanih po češki licenci Praga. Ti TAM-ovi tovornjaki s simboličnim imenom pionir so postali prvi industrijsko izdelani avtomobili na Slovenskem. Družino pionirjev so v TAM-u postopoma razširili še z drugimi kamionskimi in tudi avtobusnimi različicami. Leta 1957, ko je tovarno zapustilo že več kot 10.000 pionirjev, so v TAMu predstavili njegovega naslednika, sodobnejši in zmogljivejši tovornjak z zračno hlajenim dizelskim motorjem, ki je nastal kot plod sodelovanja z no-

Foto: Blaž Zupančič

TAM pionir

vim licenčnim partnerjem, nemškim Klockner-Humbold-Deutzem (KHD). V muzeju hranimo primerek TAM-ovega pionirja z gasilsko nadgradnjo (izdelek podjetja Avtokaroserije Gorica) v po-

polnoma izvirnem stanju, ki nam ga je podarilo Prostovoljno gasilsko društvo Stična.

Boris Brovinsky, Tehniški muzej Slovenije

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče.

50 50

Moja Slovenija / November 2009

KRIŽANKA

Moja Slovenija / November 2009

51

TAM pionir (Tehniški muzej Slovenije)

Foto: Blaž Zupančič