Moja Slovenija oktober 2009

Moja

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Oktober 2009, številka 10

Slovenija INTERVJU

Matjaž Longar, generalni konzul v Celovcu TEMA MESECA

Slovenci in astronomija ZABELEŽILI SMO

Razstava o Slovencih v Bosni in Hercegovini (1530–2009) POGOVOR Z ROJAKINJO

Irena Sterckx Militarev, Ženeva OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE

Zedinjena Slovenija ŠPORT

Slovenska košarkarska reprezentanca na EP osvojila četrto mesto

www.MojaSlovenija.net

KORISTNI NASLOVI I. Pridobitev državljanstva: Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vstopna_stran/za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_ postopek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstva Telefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: drzavljanstvo-dunz@gov.si II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www. mnz.gov.si/si/pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_ potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: ssj.mnz@gov.si b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: ssj. mnz@gov.si III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričeval Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Direktorat za znanost in visoko šolstvo, Oddelek za priznavanje izobraževanja Spletna stran: www.mvzt.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: naric.mszs@gov.si IV. Zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: info@ess.gov.si V. Ministrstvo za šolstvo in šport Odgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita Steiner Telefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: melita.steiner@gov.si VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani: www.vlada.si VII. Reševanje stanovanjskega vprašanja Ministrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor, Sektor za stanovanja in urbana zemljišča Spletna stran: www.sigov.si/mop Telefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: gp.mop@gov.si Stanovanjski sklad Republike Slovenije Spletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.si Telefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si

Moja Slovenija / Oktober 2009

1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite) Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Komenskega 11, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (01) 230 80 00 Fax: +386 (01) 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si 2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Predsednik: Miro Petek Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si 3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence) Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si 4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si 5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: tajnik@zdruzenje-sim.si 6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Fax: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

UVODNIK

Kjer je volja, je tudi pot Prof. dr. Marjan Rupnik, predstojnik Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete v Mariboru

Dobri znanstveniki so dobrodošli povsod, kjer je znanje vrednota. Za selitev znanstvenika v Slovenijo je načeloma treba imeti dober razlog. Biti ponosen na lepote domovine in na dobre, delovne in poštene ljudi, ki tu živijo, ne zadostuje. Na javni univerzi je praktično nemogoče dobiti delovno mesto učitelja in pogoje za vrhunsko znanstveno delo.

Pred časom sem imel na Svetovnem slovenskem kongresu priložnost govoriti o Nemčiji, od koder sem se pred štirimi leti vrnil. Po petih letih bivanja in znanstvenega dela mi je postala druga domovina. Takrat sem povedal, da je Nemčija za znanstvenika dobra domovina. Tako poklicna in kot osebna življenjska izkušnja sta bili enkratni. Raziskovalno okolje, infrastruktura in sodelovanje s kolegi, vse je značilno pripomoglo k uspešnosti mojega dela. Kjer je volja, je tudi pot.

V Slovenijo sem se vrnil po srečnem, a anekdotičnem naključju. Odprtih mednarodnih razpisov takrat ni bilo in jih še sedaj ni. Moji uspešni kandidaturi za predstojnika Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru je botrovalo nasprotovanje prve in edine fakultete v državi ustanovitvi konkurence. Konkurentov nisem imel zaradi relativnega udobja in varnosti stalnih delovnih mest ter strahu učiteljev, da je na Štajerskem vse slabše kot v prestolnici. Pa ni. Na Štajerskem je enako dobro. Na javnih univerzah nad možnostmi razvoja bdi senca kolegov učiteljev, ki so se znašli nekje na »faksu«.

Morali bi biti svetovno uveljavljeni znanstveniki, pa mnogi niso. Izmislili so si habilitacijska merila, ki jih žal niso preizkusili na sebi. Izmislili so si priznavanje diplom, magisterijev in doktoratov drugih univerz. Izmislili so si, da s habilitacijo ene slovenske univerze ni mogoče dobiti učiteljskega mesta na drugi. Kaj šele s habilitacijo iz tujine ali celo brez nje. Za povečanje plač in izrinjanje drugih kolegov so si izmislili prevelike obremenitve s poukom. Strinjali so se, da delovno mesto po razpisu zasede kolega z zgolj minimalnimi pogoji. Vsa ta okorna pravila žal ostajajo.

Rešitev vidim v spoznanju kolegov učiteljev na javnih univerzah, da je v njihovem interesu, da so delovna mesta zasedena s transparentno izbranimi najboljšimi kandidati, ki praviloma niso že tretji doma vzrejeni kloni. In ki že dovolj dolgo v vrsti čakajo na delovno mesto. Visokošolski učitelji smo predvsem znanstveniki, ki odgovorno skrbimo za obstoj in razvoj znanosti, primerno obnovo kadra in mednarodno konkurenčen podmladek. Obnavljanje kadra pa naj močno preseže fakultetne in državne meje.

Stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Moja Slovenija / Oktober 2009

Zgodba z naslovnice Na že 39. Dnevih narodnih noš v Kamniku, ki so se letos zaključili 13. septembra, so nastopale tudi otroške folklorne skupine iz vse Slovenije: OFS Dobrovnik, OFS Domžale, OFS Dragatuš, OFS in Šmartno pri Slovenj Gradcu. Otroci so na glavnem odru sredi Kamnika v narodnih nošah ob glasbeni spremljavi predstavili običaje svojega kraja.

2 5 8 11 12 15 16 18 19 20 21 22 23 24 26 28 30 32 34

Moja

36 39 42 44 46 47 48 49 51

KORISTNI NASLOVI DOGODKI V SEPTEMBRU NA KRATKO INTERVJU: Matjaž Longar, generalni konzul v Celovcu ZABELEŽILI SMO: 130 let delovanja slovenske skupnosti v BiH TEMA MESECA: Slovenci in astronomija SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI NA KOROŠKEM SLOVENCI NA MADŽARSKEM SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES ZDRUŽENJE SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA ID SLOVENIJA V SVETU RAFAELOVA DRUŽBA IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM PISALI STE NAM KOLEDAR PRIREDITEV NAUČIMO SE SLOVENŠČINE S KNJIGO V SVET KNJIŽNA POLICA POGOVOR Z ROJAKINJO: Irena Sterckx Militarev SLOVENSKE DOMAČIJE OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE PESEM NAS ZDRUŽUJE ZA SLOVENSKO MIZO VELIKI SLOVENCI ŠPORT POVZETEK V ANGLEŠČINI POVZETEK V ŠPANŠČINI KRIŽANKA

INTERVJU:

Matjaž Longar Matjaž Longar, je mesto generalnega konzula na Generalnem konzulatu RS v Celovcu, ki je pristojen za avstrijske zvezne dežele Koroško, Solnograško, Tirolsko in Predarlsko, nastopil leta 2006. Pred tem je bil že več let v diplomatski službi, med drugim tudi v Rimu in Berlinu, ves čas pa je bil v stiku tudi z manjšinskim vprašanjem. Več na straneh: 8 – 10.

TEMA MESECA:

Slovenci med zvezdami Združeni narodi so 20. decembra 2007 leto 2009 razglasili za mednarodno leto astronomije – MLA2009. Slovenci se z astronomijo ukvarjamo že najmanj devet stoletij. Smo eno redkih ljudstev, ki je imelo svojega astronoma že v 12. stoletju, najmanj tri astronome pred Nikolajem Kopernikom in vsaj pet pred Johanom Keplerjem. V članku smo si zato pogledali, kaj so k razvoju astronomije prispevali Slovenci. Več na straneh: 12 – 14.

POGOVOR Z ROJAKINJO:

Irena Sterckx Militarev Ireno Sterckx Militarev, urednico Ženevskih novic in aktivno članico Združenja ženevskih Slovencev, je v Švico, kjer živi že 16 let, pripeljala ljubezen. Sedaj s svojim možem in tremi otroki živi v Lozani ob Ženevskem jezeru ter zase pravi, da je diplomirana mama, ki se ukvarja z organizacijo družinskega življenja. Veliko svojega prostega časa in zanimanja pa posveča predvsem slovenskemu jeziku in kulturi. Več na straneh: 34, 35.

Slovenija

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine Izdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Izvršna urednica: Erika Marolt, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Barbara Cerkvenik, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, Fotografija na naslovnici: Janez Dolinar V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

ŠPORT:

Četrto mestu na EP v košarki Slovenski košarkarji so na evropskem prvenstvu na Poljskem v malem finalu izgubili proti Grčiji, pri tem sta jim manjkali le dve točki do zgodovinskega brona. Kljub temu, je Slovenska košarkarska reprezentanca s četrtim mestom naredila pomemben korak k evropskemu vrhu. Izbranci selektorja Jureta Zdovca so si tako zagotovili nastop na svetovnem prvenstvu v Turčiji in na EP v Litvi 2011. Več na strani 47.

DOGODKI V SEPTEMBRU NA KRATKO

Pregled dogodkov v septembru

Dogovor Pahor-Kosor - Slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor sta v Ljubljani dosegla dogovor, na podlagi katerega je Hrvaška priznala ničnost dokumentov, Slovenija pa umika blokado pristopnih pogajanj z EU. Na podlagi dogovora je Kosorjeva poslala pismo švedskemu premierju oziroma predsedujočemu Svetu EU, v katerem je zapisala, da »noben dokument, stališče, pisna ali ustna izjava v okviru pogajalskega procesa ne prejudicira končne rešitve meje«. V pismu je tudi izpostavila, »da noben dokument ali dejanje« po 25. juniju 1991 »nima pravnega učinka na nobenem arbitražnem sodišču in tudi ne prejudicira izida nobenega izmed postopkov«. Pahor je ob tem pojasnil, da bo Slovenija umaknila blokado Hrvaške, in dodal, da sta obe državi zmagovalki. Švedsko predsedstvo EU je pozdravilo dogovor med Slovenijo in Hrvaško, švedski premier Reinfeldt pa je dejal, da dogovor kaže na moč procesa evropske integracije ter vrednost dialoga in miroljubnega reševanja sporov, ki bo okrepil regionalno stabilnost in predstavljal model za celoten Zahodni Balkan, Pahorja in Kosorjevo pa označil, da sta z dogovorom dokazala, da sta evropska voditelja.

Dogovor Pahor-Kosor so pozdravile tudi ZDA. State department je čestital Pahorju in Kosorjevi za njuno »močno osebno vodenje in strateško vizijo pri doseganju dogovora«. Izrazili so tudi prepričanje, da dogovor pomeni jasno pot naprej, ki spoštuje interese obeh strani, in rešitev označili za jasen primer »win-win« situacije.

Delavski punt v Gorenju - Ob izplačilu avgustovskih plač je zavrelo delavcem

Gorenja, ki so ustavili proizvodnjo in začeli s stavko. Nezadovoljni so bili, ker so kljub delu dobili nižje plače kot mesec prej, ko so bili skoraj ves mesec na kolektivnem dopustu. Delavci so opozarjali na nizke plače, ki znašajo med 400 in 450 evri, vodstvu pa očitali, da izrablja protikrizne državne ukrepe. Delavci so izglasovali nezaupnico dosedanjemu vodstvu sindikata, ki so mu očitali nezavzemanje za pravice delavcev. Zaposleni so izbrali sedem sodelavk, ki so se za njihove pravice pogajale v njihovem imenu. Vse strani so se strinjale z odločitvijo, da bodo s 1. oktobrom prešli na 40-urni delovni teden, temu primerno se bodo povišale plače.

Uprava Gorenja je zagotovila, da ne bo nikakršnega šikaniranja stavkajočih, namesto zahtevanega desetodstotnega povišanja plač pa je uprava ponudila izplačilo draginjskega dodatka v višini 150 evrov zaposlenim z najnižjimi prejemki. Po dveh dneh stavke je normalna proizvodnja v Gorenju ponovno stekla. Direktor uprave Gorenja Franjo Bobinac je napovedal, da bodo dvodnevni izpad proizvodnje, ki je povzročil za štiri milijone evrov poslovne škode, nadomestili v soboto, 26. septembra, nekateri proizvodni obrati pa tudi skozi podaljšan delovni čas.

so se jim pridružili tudi kolegi Muralista iz Ljutomera. Pred zbrane delavce sta stopila tudi predsednik vlade Borut Pahor in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Premier je povedal, da razume njihovo stisko, v Mursko Soboto pa sta prispela predvsem zato, da bi v nastalih razmerah pomagala, kolikor je v moči vlade, in poudaril, da je problem Mure problem vseh. Nadzorni svet Mure je prekinil mandat dosedanji upravi in prokuristu družbe Zdenku Podlesniku. Na predlog Slovenske odškodninske družbe (Sod) je mandat nastopil novi predsednik uprave Mure Bojan Starman, sicer tudi župan občine Žiri. Za vse družbe, za katere obstajajo pogoji, pa je Sod predlagal uvedbo stečaja v najkrajšem možnem času. Tudi Murini delavci ne zaupajo več svojim sindikalistom, zato so proti njim zbirali podpise nezaupnice.

Zavrelo tudi v Muri; Mura z novim vodstvom - Zavrelo pa je tudi med delavci Mure. Pred tovarno v Murski Soboti se je protestno zbralo okoli 500 delavcev, ki so preprečili vstop upravi in vodstvenim delavcem. Delavci so pojasnili, da so se uprli spontano zaradi nakopičenega obupa in plače, ki je manjša od minimalne. Stavkali so predvsem Murini delavci, ki bi morali delati za podjetje Hugo Boss, v stavki pa

Kriza Slovenskega stalnega gledališča v Trstu - Eden izmed pomembnejših nosilcev slovenske kulture v zamejstvu, Slovensko stalno gledališče (SSG) v Trstu, se že leta sooča s hudo finančno situacijo, saj sosednja država kaže mačehovski odnos do problemov slovenske manjšine, prav tako pa ne izpolnjuje svojih zakonskih obveznosti do nje. To velja tako za izpolnitve zahtev po dvojezičnosti na vseh ravneh kot tudi za financiranje manjšinskega šolstva in vrtcev ter neraziskane primere verbalnih incidentov in skrunitev slovenskih spomenikov na zamejski strani. Težave SSG pa so v letošnjem letu dosegle vrhunec, ko se je upravni svet gledališča odločil, da se nova sezona 2009/2010, zaradi nerešenih vprašanj financiranja, letos še ne bo začela.

Moja Slovenija / Oktober 2009

DOGODKI V SEPTEMBRU NA KRATKO Sunita Williams na obisku v Sloveniji - Slovenijo je obiskala ameriška astronavtka slovenskoindijskega rodu Sunita Williams, ki je leta 2006 v vesolje ponesla kranjsko klobaso in jo naredila svetovno znano. Williamsova se je v Sloveniji udeležila prireditve Dnevi slovenske znanosti. V okviru svojega obiska se je sestala tudi z obrambno ministrico Ljubico Jelušič, ki je izrazila navdušenje nad Sunito. »Sunita je lahko vzor vsem ljudem, predvsem pa vsem ženskam, da lahko v življenju z dovolj truda in ambicij dosežejo prav vse,« je dejala Jelušičeva.

Williamsova, ki je Slovenijo obiskala skupaj z mamo Bonnie, je prvič obiskala tudi rojstno hišo svoje prababice Marije Bohinc v vasici Leše v občini Tržič. Sicer pa je Nasa Williamsovo pred desetletjem izbrala za astronavtsko kandidatko. V letih 2006–2007 je šest mesecev preživela na vesoljski postaji Discovery. Skupaj ima več kot 29 ur vesoljskih sprehodov, v vesolju pa je preživela 195 dni, s čimer je dolgo časa držala rekord glede dolžine trajanja vesoljskih sprehodov in preživetih dni na vesoljski postaji med ženskami.

Aleš Gulič – novi direktor Urada za verske skupnosti - Za dobo petih let je bil za direktorja Urada za verske skupnosti imenovan nekdanji poslanec LDS Aleš Gulič. Na novico o Guličevem imenovanju so se že odzvali predstavniki verskih skupnosti. V Slovenski škofovski konferenci si želijo, da bo novi direktor gojil »korektne odnose s Cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi v Sloveniji v duhu okrepljenega sodelovanja in nadaljevanja prenosa opravljanja javnih služb na civilno družbo predvsem na področju sociale, kulture in šolstva«.

Islamske skupnosti v RS je imenovanje direktorja urada označila za »predvsem stvar vlade«, dodali pa so, da je islamska skupnost z dosedanjim vodstvom dobro sodelovala. Paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković pa si ob imenova-

Moja Slovenija / Oktober 2009

nju novega direktorja urada želi, »da ne bi bilo slabše, kot je zdaj«. Evangeličanski škof Geza Erniša od Guliča pričakuje, da bo enakovredno in enakopravno do vseh verskih skupnosti opravljal svoje delo. Ob tem je omenil, da je Evangeličanska cerkev skozi protestantizem in reformacijo Slovencem dala knjižni jezik, prve knjige in prvi prevod Svetega pisma, tako da ima že zato »neko domovinsko pravico na slovenskih tleh«. Dosedanjemu direktorju urada Dragu Čeparju se v petek izteče petinpolletni mandat.

Istospolnim partnerskim zvezam pravica do poroke in posvojitve otrok? - V javno razpravo je stopil novi Družinski zakonik, ki izenačuje skupnosti istospolnih partnerjev z drugimi družinskimi skupnostmi in jim omogoča tudi posvojitev otrok. Družinski zakonik med drugim uvaja tudi funkcijo zagovornika otrokovih pravic, prepoved telesnega kaznovanja otrok, predvideva takojšnje intervencije pristojnih služb v primeru ogroženosti otrok, obvezne mediacije v sporih – zaradi koristi otroka, in predvideva prenos odločanja s centrov za socialno delo na sodno vejo oblasti. Koalicija predlog pozdravlja, v opoziciji pa mu nasprotujejo in napovedujejo možnost referenduma.

Thaler bo stalni poročevalec za Makedonijo, Kacin pa za Srbijo - Evropski parlament (EP) je poslancu iz Slovenije Zoranu Thalerju zaupal pomembno funkcijo stalnega poročevalca za Makedonijo. K imenovanju so botrovale Thalerjeve izkušnje, ki si jih je pridobil kot zunanji minister in kot poznavalec regije. Skupina liberalcev in demokratov (ALDE) pa je soglasno odločila, da bo poslanec EP iz Slovenije Jelko Kacin v tem sklicu EP poročevalec za Srbijo.

Sprejet proračun za prihodnje leto in 2011 - Vlada je sprejela proračuna za leti 2010 in 2011. Proračunski prihodki bodo po njeni oceni prihodnje leto znašali 8,6 milijarde evrov; od tega naj bi bilo 7 milijard evrov davčnih prihodkov (okoli 5

milijard evrov bodo predstavljali DDV in trošarine) in 1,15 milijarde evrov evropskih sredstev. V letu 2011 naj bi se davčni prihodki povečali na 7,4 milijarde evrov.

DDV in trošarine naj bi zagotovili 5,2 milijarde evrov, prihodki EU pa naj bi znašali 1,03 milijarde evrov. Odhodki prihodnje leto naj bi znašali 10,48 milijarde evrov, leta 2011 pa 10,38 milijarde evrov (v letošnjem drugem rebalansu je za odhodke predvidenih 9,759 milijarde evrov). Od tega bo okoli 2,6 milijarde evrov vsako od naslednjih dveh let namenjenih socialni varnosti in zdravstvenemu varstvu. Nekaj manj kot 1,7 milijarde evrov bodo znašali izdatki za izobraževanje in kulturo, dobra milijarda evrov pa za policijo, obrambo in zunanje zadeve. Za spodbujanje gospodarstva bo prihodnje leto namenjenih 397 milijonov evrov, leto pozneje pa 44 milijonov evrov manj. Javni dolg se bo prihodnje leto povečal na 555, leta 2011 pa na 591 milijonov evrov, medtem ko se rezerve povečujejo na 96 oziroma 166 milijonov evrov. Plačila v proračun EU se bodo leta 2010 zvišala na 438, leta 2011 pa na 463 milijonov evrov.

Vlada sprejela interventni zakon - Vlada je sprejela zakon o interventnih ukrepih za plače v javnem sektorju, pokojnine, socialne transferje in vrtce. Predlog za javne uslužbence predvideva preložitev odprave plačnih nesorazmerij. Usklajevanje plač se ne bo izvedlo niti prihodnje leto, ukrep neizplačevanja dela plače iz naslova redne delovne uspešnosti se podaljšuje na december 2010, na letošnji ravni bo ostal tudi regres za letni dopust. Predlog zakona ohranja tudi omejitev dodatka za povečan obseg dela v višini 20 oziroma, v primeru posebnih projektov, največ 30 odstotkov osnovne plače. Glede pokojnin je vlada za prihodnje leto določila uskladitev v višini 50-odstotne rasti plač,

DOGODKI V SEPTEMBRU NA KRATKO pri čemer bo enkratni letni dodatek ostal na letošnji ravni. Predlog interventnega zakona določa tudi zamrznitev socialnih transferjev ter preložitev 50-odstotnega sofinanciranja plačila vrtcev za otroke, ki so dopolnili tri leta, na leto 2011.

Bitka pri Razdrtem - Med 17. in 20. septembrom je v Parku vojaške zgodovine Pivka potekal tretji festival vojaške zgodovine, ki je letos zaznamoval 200-letnico francosko-avstrijskih vojn in ustanovitve Ilirskih provinc. Osrednji dogodek je

bila ponazoritev bitke pri Razdrtem (med enotami francoske divizije Broussier in enotami brambovcev, ki so bile pomožni del avstrijske armade), ki so ga uprizorile skupine 150 predstavnikov iz Avstrije, Italije in Češke. Vojaki so prišli na bojišče oblečeni v uniforme iz časa Napoleona Bonaparteja, posamezna uniforma pa je bila vredna od 3.500 do 4.500 evrov.

Tradicionalna etnološka prireditev – Kravji bal - Turistično društvu Bohinj je med 18. in 20. septembrom organiziralo

Vrnitev Primorske k matični domovini

Foto: Bor Slana/Bobo; Urad predsednika vlade RS

Anika Horvat slavila na Slovenski popevki - Zmagovalka 47. Slovenske popevke je skladba Samo ti v izvedbi Anike Horvat, ki je dobila tudi nagrado za najboljšo interpretacijo. Občinstvo je med dvanajstimi skladbami največ glasov namenilo pesmi Tisti nekdo, s katero so nastopili Prifarski muzikanti.

14. septembra je v Športni dvorani pri OŠ Simona Gregorčiča v Kobaridu potekala državna proslava ob obletnici vrnitve Primorske k matični domovini, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor.

Premier Borut Bahor je pred zbranimi gosti, med katerimi je bilo veliko pomembnih političnih osebnosti, tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr.

Boštjan Žekš, med drugim poudaril, da Primorci dolgega četrt stoletja niso bili svobodni niti v najbolj elementarnem

tradicionalni 54. Kravji bal, ki je na prireditveni prostor v Ukanc privabil več kot 8.000 obiskovalcev. V bogatem spremljevalnem programu so se predstavili odrasla in otroška Folklorna skupina Bohinj, Folklorna skupina KUD Triglav Srednja vas, Folklorna skupina Stična, Godba Bohinj, harmonikarski orkester Radovljica, citrarka Tjaša Repinc in ljudski pevci iz Repišča v Halozah. Obiskovalce je nasmejal voditelj prireditve Kondi Pižorn, naplesali pa Vagabundi.

Matea Jakin

smislu. »Priključitev Primorske k Sloveniji in takratni Jugoslaviji je veliko dejanje, ki ga je bilo mogoče doseči le zato, ker je slovenska oziroma takratna jugoslovanska stran v diplomatskem boju lahko uveljavljala svojo udeležbo v boju zoper nacistično Nemčijo in fašistično Italijo,«

je izpostavil premier Pahor in dodal, da je »uporništvo zavarovalo našo svobodo v najbolj elementarnem pomenu te besede«. Spregovoril je tudi o enotnosti Primorcev, ki jo ne glede na nazorske, politične ali druge razlike še danes izraža primorska himna Vstala Primorska.

Proslava, katere rdeča nit je bil stavek »Še vedno govorimo slovensko«, je bila posvečena boju za samostojnost in identiteto, ki je tudi boj za jezik. Omenjeni stavek so v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila uporaba slovenščine v javnosti prepovedana, ljudje v Severni Primorski pogosto zapisali na deščico in jo pri obnovi hiše spravili pod pòd za prihodnje rodove. »Enako, kot so odvrgli mornarji sporočilo v steklenici.

Sporočilo za čas, ki bo morda zatrl slovenščino. To je bil klic upanja in trme, pa tudi bojazni,« so zapisali organizatorji.

Za pripravo kulturnega programa, kjer so med drugim nastopili pevka Lara Baruca, igralci Silva Čušin, Alida Bevk in Bine Matoh, saksofonist Klemen Kotar, Združeni zbor Posočja pod vodstvom Mateja Kavčiča ter mladi člani KD Čedermanc in kulturne akcije TIGR, sta poskrbela Marjan Bevk in Zdravko Duša.

J.D.

Moja Slovenija / Oktober 2009

Za razvoj uspešnega in tvornega notranjega dialoga Matjaž Longar je postal generalni konzul na Generalnem konzulatu v Celovcu, ki je pristojen za avstrijske zvezne dežele Koroško, Solnograško, Tirolsko in Predarlsko, leta 2006. Pred tem je bil že več let v diplomatski službi, med drugim tudi v Rimu in Berlinu, ves čas pa se je ukvarjal tudi z manjšinskim vprašanjem. »Mislim, da si manjšina, ki je bila desetletja izpostavljena močni asimilaciji, ne more privoščiti drobljenja svojih potencialov in mora nujno razviti obliko uspešnega in tvornega notranjega dialoga,« je med drugim v pogovoru za našo revijo povedal gospod Longar.

Moja Slovenija / Oktober 2009

Za generalnega konzula v Celovcu ste bili imenovani leta 2006. Pred tem ste bili že več let v diplomatski službi, službovali ste tudi v Rimu in Berlinu. Lahko na kratko predstavite svojo karierno pot?

Diplomiral sem leta 1990 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, na smeri ekonomski odnosi s tujino. Mednarodno sodelovanje me je pravzaprav vedno zanimalo.

Po delu v zunanji trgovini sem leta 1993 začel delati na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. Znotraj ministrstva so se trudili za izobrazbo mladih diplomatov, in imel sem možnost, da sem se udeležil izobraževanj v tujini. Pri tem bi izpostavil študij na Diplomatski akademiji na Dunaju. Tamkajšnja diplomatska akademija je priznana diplomatska šola, in moram reči, da mi je dala veliko znanj, ne samo o diplomaciji, pač pa o celotnem področju družbenih ved.

Leta 1995 sem se vrnil z Dunaja in po dveh letih na Ministrstvu za zunanje zadeve sem bil napoten na delo na Veleposlaništvo RS v Rimu, kjer sem se kot prvi sekretar ukvarjal z ekonomskimi odnosi in kasneje dodatno tudi z zadevami Evropske unije. Vseskozi sem bil tudi namestnik slovenskega predstavnika pri Organizaciji za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih (FAO) v Rimu. Naslednje službeno mesto v tujini je bilo mesto pooblaščenega ministra in namestnika veleposlanika v Berlinu. Obdobje v Berlinu je bilo še posebej zanimivo, saj gre za enega od centrov svetovne politike, nemška diplomacija pa je tudi izvrstna. V marcu 2006 sem nato kot generalni konzul prišel v Celovec.

Ste se, preden ste nastopili vaše delo v Celovcu, veliko ukvarjali z manjšinskim vprašanjem oziroma slovensko narodno skupnostjo v avstrijskih zveznih deželah Koroški, Solnograški, Tirolski in Predarlski, za katere je pristojen Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu?

Manjšinsko vprašanje je bilo seveda vedno prisotno, ker sem večino časa v notranji službi preživel v sektorjih, kamor je spadala tudi Avstrija, in sem bil tako praktično vedno seznanjen, vsaj v grobem, z dogajanjem na tem področju. Na veleposlaništvu v Rimu in kasneje v kabinetu predsednika vlade sem pa podrobneje

INTERVJU: Matjaž Longar deloval in sledil takratnim razmeram v Italiji, pred pripravo zaščitnega zakona.

Zanimivo, da je bilo manjšinsko vprašanje prisotno tudi na akademiji na Dunaju.

Predvsem mi je ostal v spominu zaplet z enim od gostujočih avstrijskih profesorjev, ki ni imel, po mojem mnenju, nobenega odnosa do manjšinske problematike, ravno obratno, manjšina, ki se zaveda svojih pravic oziroma se zanje bori, je bila predstavljena negativno, celo nacionalno nestrpno. Najina različna gledanja so šla tako daleč, da sem komaj izdelal izpit, z najnižjo možno oceno, čeprav sem imel povprečje ostalih izpitov dokaj visoko. Po drugi strani je bila pa to tudi priložnost, da sem takrat še poglobil svoje znanje o slovenski manjšini v Avstriji, predvsem iz avstrijskih virov.

Določila 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki opredeljujejo varstvo slovenske manjšine v Avstriji, se ne izvajajo dosledno. Zakaj po vašem mnenju pereča vprašanja glede dvojezične topografije in priznanja slovenščine kot uradnega jezika še vedno ostajajo?

Na področju dvojezične topografije je bilo v zadnjih letih kar nekaj poskusov rešitve, ki pa niso bili uspešni. Razlogi so po mojem mnenju politični, saj je negativno ozračje do manjšine, z vzponi in padci, praktično prisotno že od plebiscita naprej.

Za manjšino je pomembna tudi uporaba slovenščine kot uradnega jezika.

Na avstrijskem Koroškem deluje veliko slovenskih kulturnih organizacij in društev, ki skrbijo za pestro dogajanje v tem prostoru. Lahko nekoliko predstavite društveno dejavnost, dogodke oziroma prireditve, na katerih se povezujete in družite?

Na Koroškem deluje veliko število kulturnih in prosvetnih društev, pevskih zborov ter drugih oblik organiziranja manjšine, večinoma združenih v Krščanski kulturni zvezi (KKZ) in/ali v Slovenski prosvetni zvezi (SPZ). Moram priznati, da me je, kljub védenju o obstoju mnogih društev, to izjemno živahno kulturno življenje manjšine, čeprav pretežno amatersko, je na zavidljivo visoki ravni, pozitivno presenetilo. Vsa pomoč iz Slovenije na tem

Koncert ob dnevu državnosti v času slovenskega predsedovanja EU, 23.6.2008. (Z leve: konzul Gregor Jovan, pianist Anthony Spiri, umetnica mezzosopranistka Marjana Lipovšek in generalni konzul Matjaž Longar)

področju ni bila zaman.

Sedaj po treh letih življenja na Koroškem še bolj spoštujem vse nosilce tega kulturnega dogajanja po deželi, ker gre za ljudi, ki iz idealizma, iz ljubezni do slovenskega jezika in kulture žrtvujejo svoj prosti čas, pogosto brez materialnih povračil. Vse finančne podpore gredo namreč predvsem za izpeljavo projektov. Mislim, da so nam lahko marsikje in marsikdaj za zgled, posebej še znotraj matične Slovenije. Seveda pa podobno velja tudi za delovanje na drugih področjih, recimo športnem.

Kot generalni konzul se tudi z veseljem udeležujem prireditev, na katere nas povabijo, če mi le čas dopušča.

Kljub zanimivemu dogajanju in velikemu številu markantnih osebnosti, ki prihajajo iz avstrijske Koroške, pa slovenski mediji ne namenjajo veliko pozornosti življenju in delu koroških Slovencev. Zakaj je po vašem mnenju to še vedno obrobna tema?

To vprašaje morate nasloviti na slovenske medije. Mislim pa, da se na primer RTV Slovenija, časnik Delo in še nekateri drugi le trudijo predstaviti tudi dogajanje na Koroškem. Po mojem mnenju tukaj tudi ne gre izključno za vprašanje medijev, pač pa za dojemanje Slovencev zunaj meja Slovenija (tudi) kot dela narodnega telesa, ob vsej specifiki njihove vključitve v okolje, kjer živijo. Želel bi si, da bi se povečala

odprtost za medsebojno sodelovanje in izmenjavo, kar bi gotovo obogatilo marsikatero področje ustvarjanja ali delovanja znotraj Slovenije ter po drugi strani bolj pritegnilo v tujini živeče Slovence, bodisi zamejce, zdomce ali izseljence, v tokove bivanja in ustvarjanja znotraj Slovenije.

Rezultati so lahko izključno pozitivni, in to obojestransko. Mislim, da je pred nami še veliko možnosti. Razvoj tehnologije, kot je recimo internet, pa ponuja skoraj neomejene možnosti medsebojnega komuniciranja in sodelovanja.

Kako promovirate Republiko Slovenijo v deželah vaše pristojnosti, zlasti na Koroškem?

Kljub geografski bližini že od svojega prihoda nisem bil zadovoljen s poznavanjem Slovenije na Koroškem. V skladu s tem se že od začetka mandata trudim za vsestransko promocijo Slovenije. Zlasti intenzivno smo zanjo izkoristili čas predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008. Med drugim je Generalni konzulat v Celovcu skupaj z osrednjima kulturnima organizacijama koroških Slovencev KKZ in SPZ pripravil slavnostno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v februarju, ki je potekala v znamenju 500-letnice rojstva Primoža Trubarja. Nadalje je Generalni konzulat, s pomočjo sponzorjev, v Celovcu organiziral dva velika koncerta,

Moja Moja Slovenija Slovenija / December / Oktober 2009 2008

INTERVJU: Matjaž Longar ritev. Izboljšave oziroma nadaljnji razvoj je vedno možen na vseh področjih gospodarskega sodelovanja. Mislim pa, da obstajajo možnosti zlasti še na področju turizma, logistike in transporta in v tistih delih gospodarstva, kjer je potreben vložek visokokvalificiranega dela. Ostajajo tudi možnosti skupnega nastopa na tretjih trgih in pa seveda skupnega nastopa, predvsem obmejnih regij, na turističnem področju.

Koncert ob dnevu državnosti, 23.6.2009. Umetnica Manca Izmajlova in generalni konzul Matjaž Longar.

in sicer koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter koncert slovenske mezzosopranistke svetovnega slovesa, gospe Marjane Lipovšek, ki smo ga povezali tudi s sprejemom ob slovenskem državnem prazniku. Koncerta sta bila v povsem napolnjenem Domu glasbe. Poleg tega smo s pomočjo Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu pripravil koncert Vlada Kreslina, v Pliberku pa skupaj z MoPZ Kralj Matjaž v Kulturnem domu koncert Slovenskega okteta. Generalni konzulat je pripomogel tudi k organizaciji Open Air rock koncerta, kjer so sodelovale mlade rock skupine iz Slovenije in Avstrije.

Tako smo dokaj široko in uspešno predstavili tudi državo Slovenijo, kar je seveda tudi ena od naših nalog. Take projekte smo lahko izpeljali le z izjemno angažiranostjo in rednim delom preko »uradniškega« delovnega časa, ker moram poudariti, da je ekipa na Generalnem konzulatu relativno majhna. Brez odgovornega pristopa, zlasti svojega takratnega namestnika konzula Jovana, ki tako kakor jaz ni gledal na uro, tudi če je delavnik presegal deset ali še več ur, obsegal sobote ali nedelje, je težko uresničiti

10

Moja Slovenija / Oktober 2009

in v detajle organizirati toliko projektov.

Tudi v letošnjem letu smo pripravili kar nekaj projektov, zopet smo skupaj z obema krovnima kulturnima organizacijama koroških Slovencev zaznamovali kulturni praznik, skupaj z Zavodom za kiparstvo iz Ljubljane smo v prostorih Generalnega konzulata pripravili kiparsko razstavo, ob dnevu državnosti pa smo ponovno v Domu glasbe v Celovcu, s pomočjo Slovenske gospodarske zveze in sponzorjev, pripravili koncert gospe Mance Izmajlove, ki je privabil veliko obiskovalcev.

Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo je bilo že od nekdaj zelo pomembno. Menite, da bi se ga dalo še izboljšati? Kje so po vašem mnenju še rezerve?

Gospodarsko sodelovanje poteka zelo dobro. Per capita izvozi Avstrija daleč največ v Slovenijo, tudi v absolutnem znesku avstrijski izvoz v Slovenijo presega na primer avstrijski izvoz v Latinsko Ameriko ali v kakšne večje svetovne regije oziroma države. Obe državi sta druga za drugo pomemben gospodarski partner. Avstrija je tudi največji investicijski partner Slovenije pa tudi pomemben partner glede sto-

Kako pa ocenjujete sodelovanje in pozornost države Slovenije? Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš vas je že večkrat obiskal, tudi sami se verjetno velikokrat odpravite v Ljubljano in tudi na Dunaj, kjer je slovensko veleposlaništvo.

Kot generalni konzul zelo dobro sodelujem z Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Minister dr. Žekš ali predstavniki Urada, kot na primer državni sekretar dr. Jesih, se redno udeležujejo prireditev na Koroškem in s tem tudi aktivno spremljajo razmere v narodni skupnosti. Sam ocenjujem, da smo našli dober stik in vodimo reden in poglobljen dialog. Kar se Dunaja ali Ljubljane tiče, je sodelovanje ravno tako usklajeno.

Kaj pa politična organiziranost slovenske skupnosti? Kaj bi lahko omogočilo dobro sodelovanje med posameznimi enotami?

Menim, da so predstavniki koroških Slovencev, predvsem zaradi obveznosti do ljudi, ki naj bi jih zastopali, dolžni med seboj demokratično in v konstruktivnem dialogu najti in ustvariti tak način delovanja, kjer se bo vsak član narodne skupnosti vedno čutil sprejetega, spoštovanega in zaželenega. Mislim, da si manjšina, ki je bila desetletja izpostavljena močni asimilaciji, ne more privoščiti drobljenja svojih potencialov in mora nujno razviti obliko uspešnega in tvornega notranjega dialoga.

Erika Marolt Foto: osebni arhiv Matjaža Longarja Intervju si lahko v celoti preberete na www.MojaSlovenija.net.

Vir:Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

ZABELEŽILI SMO

130 let delovanja slovenske skupnosti v BiH 15. septembra so v Cankarjevem domu v Ljubljani odprli dvojezično dokumentarno razstavo »Od zabrisa do prenove identitete – Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530–2009«, ki gradivo ponuja v slovenskem in bosansko-hrvaško-srbskem jeziku. Avtor razstave, ki je pripravil pregled prihodov, bivanja, udejstvovanja in organiziranja Slovencev v BiH s poudarkom na ohranitvi narodne zavesti, je Stanislav Koblar.

Razstava, postavljena na 24 panojih, prikazuje eksotične odhode in potovanja posameznikov v BiH, poudarek pa je na kontinuiranem bivanju, ki se začne z avstro-ogrsko zasedbo leta 1878 in traja vse do današnjih dni, je pojasnil avtor razstave. Na prvo opisano popotovanje se je leta 1530 odpravil Gornjegrajčan Benedikt Kuripečič, leta 1875 so se slovenski fantje udeležili bosansko-hercegovske vstaje, med katerimi je bil enkraten, doma pozabljeni junak in voditelj, ljubljanski tipograf Miroslav Hubmajer.

Stanislav Koblar je ob odprtju dejal, da ni želel podajati podrobnega pregleda preseljevanja, ampak »čim bolj razsvetliti vzgibe, začetke in razvoj slovenskega organiziranja v tej deželi s težnjo ohraniti narodno in kulturno identiteto ter v tem kontekstu opozoriti na problem asimiliranja«.

Dolgo sodelovanje med Slovenijo in BiH Na odprtju razstave je spregovoril tudi

minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, ki je menil, da razstava pripoveduje o neskončno dolgem sodelovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino, »kljub temu da se je avtor omejil na zadnjih 500 let«. Preseljevanje Slovencev v BiH je Žekš razdelil na tri valove. V prvem je po njegovih besedah šlo za eksotiko, ki je trajala do 19. stoletja, »ko je šlo zares« in so se v te kraje začeli priseljevati duhovniki, gozdarji in »panslovanski navdušenci«, ki so sodelovali v bojih proti Turkom. Načrtno priseljevanje pa se je po njegovem mnenju začelo v Avstriji, v prvi in drugi Jugoslaviji. »Po osamosvojitvi Slovenije pa smo se zaprli in obravnavali svoje težave in če že pogledamo kam, pogledamo na Zahod,« je še dodal Žekš.

130-letna neprekinjena dejavnost slovenske skupnosti v BiH Kljub temu da precej Slovencev živi v BiH, se jih ne da prešteti, njihovo prešte-

vanje pa je, po Žekševih besedah, »smrtni greh«. Koblar je ocenil, da Slovencev ni bilo nikoli več kot sedem tisoč oziroma 0,3 odstotka prebivalcev BiH, in poudaril, da se mu bolj kot ta številka zdi pomembna dediščina 130-letne neprekinjene dejavnosti slovenske skupnosti v teh krajih, »ki se ponaša z izjemnim ugledom in nesorazmerno velikim deležem presežnikov na vseh področjih življenja«. V BiH so odhajali uradniki, gospodarstveniki, podjetniki, zdravniki, šolniki, umetniki in duhovščina, med njimi pa so bili tudi znani Slovenci, kot so Ivana Kobilica, Anton Aškerc, Ivan Cankar, Marija Vera, dr.

Anton Jeglič, Jože Plečnik, Vladimir Šubic, Dane Škerl, Bojan Adamič in drugi.

Razstava, ki jo je podprl Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je konec septembra selila v Zgodovinski muzej BiH v Sarajevu in Banski dvor v Banja Luki.

Patricija Virtič

Moja Moja Slovenija Slovenija / December / Oktober 2009 2008

11

Foto: www.sxc.hu

Slovenci med zvezdami Združeni narodi so 20. decembra 2007 leto 2009 razglasili za mednarodno leto astronomije – MLA2009. Čeprav se je astronomija kot ena prvih znanosti začela razvijati že v davni preteklosti, pa je natanko pred 400 leti, leta 1609, Galilejo Galilei kot prvi začel načrtno opazovati nočno nebo s preprostim teleskopom. S tem se je začelo novo obdobje v astronomiji in na častitljiv jubilej je Mednarodna astronomska zveza (International Astronomical Union) letos pripravila številne aktivnosti pod naslovom »Vesolje je nad tabo. Odkrij ga!«. Tudi Slovenci mednarodno leto astronomije zaznamujemo z vrsto dogodki in aktivnosti na nacionalni, regijski in svetovni ravni.

Aktivnosti, ki so jih pripravili slovenski astronomi, si lahko skozi vse leto ogledujemo na spletnem naslovu www.astronomija2009.si. Njihov namen je približati vesolje Zemlji in zaznamovati vse dosedanje astronomske prispevke v našo družbo, kulturo, seveda s poudarkom na izobraževanju in vključevanju širše javnosti ter predvsem mladih ljudi. V nadaljevanju članka si zato poglejmo, kaj so k razvoju astronomije prispevali Slovenci.

Slovenci se z astronomijo ukvarjamo že najmanj devet stoletij. Smo eno redkih ljudstev, ki je imelo svojega astronoma že v 12. stoletju, najmanj tri astronome pred Nikolajem Kopernikom in vsaj pet pred Johanom Keplerjem.

12

Moja Slovenija / Oktober 2009

Svesdno gledalo Valentina Vodnika Vendar pa naši predniki astronomi svojih zapisovanj niso beležili v slovenščini, ampak v drugih jezikih: sprva latinščini, nato nemščini. Prvi, ki je svoje astronomsko poročilo zapisal v slovenskem jeziku, je bil Valentin Vodnik (1758–1819). Skozi teleskop je opazoval Venero in o svojih opazovanjih poročal v Lublanskih novicah.

Teleskop je precej posrečeno imenoval svesdno gledalo. To ime se nikoli ni prijelo, je pa čezenj kasneje zabavljal France Prešeren.

Po Vodnikovem članku so minila kar štiri desetletja do novega slovenskega spisa o astronomiji, ki je bil, napisan izpod rok višnjegorskega župnika Janeza Ciglerja,

objavljen leta 1843 v Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novicah. Kasneje je v teh novicah izšla kar mogočna razprava o astronomiji Zvezdoslovje v šestnajstih nadaljevanjih in v njej je Matija Vertovec, duhovnik iz Šentvida pri Vipavi, poljudno obdelal domala vso tedanjo astronomijo. Od takrat naprej lahko rečemo, da so astronomski prispevki v slovenščini vztrajno izpodrivali tiste v nemščini, ki jih konec 19. stoletja skoraj ni bilo več zaslediti.

Prvi začetki že pred 900 leti Toda kot smo že zapisali, smo imeli svojega prvega astronoma že v 12. stoletju. To je bil Herman Koroški (okrog 1100–1160), ki ga štejemo za najpomembnejšega slo-

TEMA MESECA: Slovenci in astronomija venskega srednjeveškega astronoma.

Podpisoval se je tudi kot Herman Drugi. Čeprav so se okoli njegovega rodu bíle polemike, pa so sodobne raziskave pokazale, da je bil rojen na Sorškem polju, torej na območju tedanje slovenske poselitve.

Andrej Perlah (1490–1551) je bil upravičeno poimenovan za očeta slovenske astronomije. Njegov Novi almanah za leto 1520 velja za eno najstarejših publikacij z astronomsko vsebino na svetu. V svojih almanahih je napovedoval astronomske dogodke za prihodnje leto: gibanje planetov, prikaz zodiaka in mrkov …

Sestavil je opazovalno napravo in izumil inštrument, s katerim je opazoval Merkur.

Herman Potočnik Noordung (1892–1929) se uvršča med pionirje astronavtike in vizionarja vesoljskih poletov. V svoji znameniti knjigi Problem vožnje po vesolju – raketni motor (izvirno je napisana v nemščini, prevedena v slovenščino je izšla šele 1986, leta 1995 pa jo je v angleščino prevedla tudi Nasa) je Potočnik obdelal načrt človekovega osvajanja vesolja, raketno tehniko, načine človekovega preživetja, gibanja in delovanja na vesoljski postaji. Predvidel je težave, ki naj bi jih imel človek, vajen zemeljskih razmer (težnosti, ozračja ...), v breztežnem in brezzračnem vesoljskem prostoru, ter nakazal nekatere možne rešitve. Njegova knjiga je izšla v času, ko je človek od teoretičnih razmišljanj že prešel k praktičnim uresničitvam. Ravno pot na Luno je Potočnik napovedal že štiri desetletja prej.

Je tudi izumitelj geostacionarnega umetnega satelita.

Popularizatorja astronomije Med Slovenci je bilo in je veliko amaterskih astronomov, ki so to vedo oboževali, vendar se ji zaradi zaposlenosti niso mogli posvetiti.

Pionir slovenske amaterske astronomije je Pavel Kunaver (1889–1988). Po prvi svetovni vojni je začel z vojaškim daljnogledom opazovati zvezdnato nebo, kar je počel vsak jasen dan vse do svoje smrti pri devetindevetdesetih, ter zabeležil vse podrobnosti in spremembe. V okviru Mednarodnega leta astronomije si lahko

v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri do 16. decembra ogledate razstavo njegovih del pod imenom Moje zvezdarne. Štejemo ga kot popularizatorja astronomije.

Za obdobje po drugi svetovni vojni pa je veliko za popularizacijo astronomije storil akademik Anton Peterlin (1908–1993), mednarodno priznani znanstvenik fizik, tudi pobudnik za ustanovitev katedre za astronomijo in astronomskega observatorija na Univerzi v Ljubljani. Napisal je precej poljudnoznanstvenih člankov s področja astronomije, ki jo je postavljal prav v vrh znanstvenih panog.

Slovenska astronomska društva Astronomsko društvo Javornik, ki deluje v Ljubljani, je najstarejše slovensko astronomsko društvo, ki ima svoj observatorij na hribu Javornik pri Črnem Vrhu. Nastalo je leta 1979 iz tedanje Astronomske sekcije Prirodoslovnega društva Slovenije, dejansko pa bi lahko zametke društva postavili v leto ustanovitve astronomske sekcije leta 1952.

Društvo je že zelo zgodaj začelo organizirati poletne mladinske astronomske tabore, leta 1985 in 1990 pa so organizirali tudi mednarodna astronomska tabora (IAYC) z več kot 150 udeleženci iz petnajstih držav.

Od asteroida do kometa Svetovni astronomski javnosti je še bolj poznan Observatorij Črni Vrh. Ko je ustanovitelj društva Herman Mikuž leta 1996 s takrat skromnim 19-centimetrskim teleskopom odkril neznani asteroid, je bil to izjemen svetovni dosežek. Do danes so tamkajšnji navdušenci odkrili že več kot 350 asteroidov. Asteroida, ki so ju na observatoriju Črni Vrh odkrili leta 1999 – Noordung in Rusjan, sta se pridružila šestim »slovenskim« asteroidom – Slovenija, Jurijvega, Maša, Hallerstein, Cichocki in Kambič. Njihov izjemen dosežek pa je tudi izdelava 60-centimetrskega zrcalnega robotskega teleskopa Cichocki. Leta 2002 so ga izdelali z lastnim znanjem in sredstvi ter zanj napisali računalniški program za astronomska opazovanja. S tem so razvili posebne opazovalne tehnike, s katerimi lahko odkrijejo tudi supernove v zelo oddaljenih galaksijah. Ta dosežek jih uvršča v svetovni vrh amaterske astronomije. Poleg malih teles v osončju so navdušenci odkrili že štiri supernove (supernove so eksplozije zvezd z veliko maso, pri čemer umirajoča zvezda zasveti kot več milijard zvezd skupaj) v drugih galaksijah, tri ostanke izbruhov sevanja gama ter dve spremenljivi

Strokovne ocene kažejo, da danes pri nas deluje najmanj 500 organiziranih astronomov amaterjev. V Sloveniji je okoli 15 astronomskih društev, še več pa je astronomskih krožkov v šolah.

Moja Slovenija / Oktober 2009

13

zvezdi. Krona njihovih odkritij je komet z oznako C/2008 Q1, ki ga je odkril Matičič avgusta 2008.

Slovenski astronomi zunaj meja domovine Precej naših astronomov je delovalo v zamejstvu ter tujini, in tako je tudi danes. Nekateri s slovenskimi koreninami so se tam že rodili, drugi so zaradi boljših priložnosti v tujino odšli na študij in tam danes tudi delujejo. Naj naštejemo nekatere od njih: Anton Mavretič je v Nasi sodeloval pri programu Voyager; za sondi Voyager 1 in Voyager 2 je razvil elektronsko napravo za merjenje Sončevega vetra.

Uroš Seljak deluje kot ugledni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze Princeton v ZDA. Leta 2001 je od Ameriškega astronomskega društva prejel Packardovo nagrado.

Janez Zorec je argentinski Slovenec, deluje pa v Parizu. Nekaj let je delal v Državnem centru za znanstveno raziskovanje na observatoriju v Provansi in na Južnem evropskem observatoriju v Čilu.

Marcos Bavdaž je rojen slovenskim staršem v Braziliji, danes pa deluje na Nizozemskem, kjer je eden od šefov v Evropski vesoljski agenciji.

Pavel Zlobec je profesor v Trstu in kot astronom v skupini za proučevanje Sonca deluje na tržaškem astronomskem observatoriju.

zor supertekočega helija, ki je potreben za hlajenje infrardečih detektorjev. Že od 1eta 1973 je neposredno sodeloval pri poskusih v breztežnostnem laboratoriju (v posebnem letalu), pri poskusih z raketami, z vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti. Bil je tudi prvi kandidat slovenskega rodu za polet v vesolje. Potem ko je na ljubljanski univerzi študiral fiziko in matematiko, je podiplomski študij nadaljeval v Los Angelesu, kjer je leta 1971 magistriral in doktoriral iz fizike; disertacija je obravnavala pojave v supertekočem heliju. Kasneje je prejel še štipendijo NRC znanstvene akademije ZDA za raziskave po lastni izbiri in se istega leta zaposlil v Jet Propulsion Laboratory v Pasadeni. Tukaj še vedno živi in deluje pri raznih Nasinih projektih. Leta 1977 je postal na tej ustanovi tudi višji znanstveni svetnik. Prejel je več priznanj in nagrad Nase, posebej za zasluge pri razvoju infrardečih astronomskih satelitov in za eksperimente, izvedene z vesoljskimi taksiji. Je svetovalec in član vrste uglednih ustanov, ne le pri Nasi, na primer na Univerzi v Stanfordu in zahodnem Berlinu ter v drugih ameriških vesoljskoraziskovalnih središčih, član znanstvenoraziskovalnega društva Sigma ksi, American Physical Society, Planetary Society, New York Academy of Science … Čeprav je postal tudi častni meščan Los Angelesa, še vedno rad obiskuje svojo domovino.

Marija Strojnik Pogačar Scholl je profesorica na univerzi v Leonu v Mehiki, delala je tudi za Naso in JPL v Pasadeni.

Mirjam Cvetič predava na Univerzi Pensilvanija v Filadelfiji v ZDA in se ukvarja predvsem z raziskovanjem črnih lukenj.

Dušan Petrač (rojen leta 1932 v Kropi) sodi med vrhunske, mednarodno priznane strokovnjake na področju vesoljske tehnike. Njegov najpomembnejši dosežek je sodelovanje pri infrardečem astronomskem satelitu in Spitzerjevem vesoljskem teleskopu, pri katerih je poskrbel za temperaturni nad-

14

Moja Slovenija / Oktober 2009

Z astronomijo se je veliko ukvarjal tudi najslavnejši slovenski matematik Jurij Vega. Je tudi edini Slovenec, ki je dvakrat ovekovečen v vesolju: na Luni leži krater Vega, okrog Sonca pa kroži mali planet Jurijvega.

Foto: Janez Dolinar

TEMA MESECA: Slovenci in astronomija

Eden od projektov Združenih narodov je tudi poudarjanje enakosti po spolu, in temeljni projekt »MLA2009 Astronomka je« spodbuja enakost spolov v astronomiji ter znanosti nasploh. Približno četrtina svetovnih profesionalnih astronomov je žensk. Vendar so po svetu velike razlike: v nekaterih državah astronomk sploh ni, v drugih pa jih je med profesionalnimi astronomi več kot polovica. In prav na tem mestu je treba še posebej omeniti ameriško astronavtko slovensko-indijskega rodu Sunito Williams, ki je leta 2007 postavila nov rekord v najdaljšem neprekinjenem vesoljskem poletu za žensko. V vesolju je preživela 195 dni, skupaj pa ima več kot 29 ur vesoljskih sprehodov, s čimer je dolgo časa držala rekord glede dolžine trajanja vesoljskih sprehodov in preživetih dni na vesoljski postaji med ženskami. Gospa Williams je Slovenijo obiskala ravno v septembru in ob tej priložnosti so ji na Svetovnem slovenskem kongresu, kjer smo tudi posneli fotografijo, v znak spoštovanja in za zasluge, ki jih ima za mednarodno prepoznavnost Slovenije, podelili spominski zlatnik »slovenski tolar«.

I. Mrzlikar

SLOVENCI V ITALIJI

44. študijski dnevi Draga

Vir: www.slomedia.it

V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so od 4. do 6. septembra potekali 44. študijski dnevi Draga, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev. Dve osrednji temi letošnje Drage sta bili, kaj pomeni biti Slovenec in kaj kristjan. Organizator Drage Sergij Pahor meni, da je vprašanje identitete sicer staro, vendar daje vedno nova spoznanja in nove odgovore. Pred Drago 2009 so se na Opčinah zbrali tudi mladi.

Na Opčinah najprej Festival mladinske ustvarjalnosti Od 31. avgusta do 5. septembra je v Finžgarjevem domu na Opčinah nad Trstom potekal Festival mladinske ustvarjalnosti, ki ga je organiziralo društvo Mladi v odkrivanju skupnih poti. Festival je v preteklosti potekal kot spremljevalni program Drage mladih, letos pa se je predstavil kot samostojna pobuda. Kljub temu so se organizatorji odločili, da letošnji Festival posvetijo temi inovativnosti in ustvarjalnosti, ki so jo že obravnavali na poletnem delu Drage mladih. Prav tej temi je letošnje leto pozornost namenila tudi Evropska unija.

Draga 2009 že 44. zapored Začetek študijskih dnevov Draga sega v leto 1966, letošnja prireditev je že 44. po vrsti. »Ko smo pred 44 leti zasnovali Drago, še sanjali nismo, da bomo nekega dne skupaj proslavili skoraj pol stoletja delovanja,« je bil navdušen Sergij Pahor, organizator Drage. Vprašanji slovenstva in krščanstva sta vseskozi rdeča nit, ki so ji predavatelji sledili tudi na letošnji Dragi. Prvi letošnji predavatelj je bil goriški pesnik, esejist ter asistent za književnost na Univerzi v Novi Gorici David Bandelj,

ki je govoril na temo »Mi se imamo radi« s podnaslovom »Pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medliterarnih odnosov med Slovenci v Italiji in v Sloveniji«. Bandelj meni, da se imajo Slovenci v Italiji in tisti v Sloveniji sicer radi, a da se ne poznajo dovolj in da je meja še vedno globoko zarezana v miselnosti ljudi. Žekš: Spremeniti moramo svoje poglede in aktivnosti Na Dragi je predaval tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, ki je v predavanju o Slovencih v zamejstvu in po svetu po padcu meja v dobi globalizacije predstavil pogled na aktualni položaj Slovencev v zamejstvu in tujini. Opozoril je, da v spreminjajoči se družbi dandanes ne zadostuje več vzdrževanje stikov s Slovenci v tujini zgolj preko njihovih društev, zato moramo spremeniti svoje poglede in aktivnosti. Po eni strani moramo jasno definirati pravice, ki jih imajo naše manjšine v sosednjih državah, po drugi strani pa moramo z aktivnim sodelovanjem izboljšati razumevanje pomena manjšin in posluh za njihove težave, je še dodal Žekš. Udeležence Drage sta pred Žekševim predavanjem pozdravila tudi slovenski konzul

v Trstu Božidar Humar in deželni tajnik stranke Slovenska skupnost Damijan Terpin. Kot tretji je predaval filozof in teolog Edvard Kovač na temo »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«. Izrazil je prepričanje, da je današnji čas čas velike možnosti za novo svežino krščanstva.

V nedeljo dopoldne so se udeleženci Drage 2009 zbrali tudi pri maši, ki jo je daroval apostolski administrator tržaške škofije škof Eugenio Ravignani.

Drago 2009 obiskali tudi pomembni gostje Drago 2009 je obiskal predsednik Komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek, ki je poudaril vlogo Drage. Petek je menil, da imamo Slovenci velik intelektualni in kulturni potencial, za katerega si je treba prizadevati, pri čemer skuša po svojih močeh pomagati tudi komisija.

Udeležence je pozdravil tudi slovenski veleposlanik v Rimu Andrej Capuder, ki je dejal, da Slovenija in Italija še nikoli nista imeli tako lepih odnosov kot v zadnjih štirih letih. Sicer Slovenija pluje na odprto morje, »čeprav nam ga nekateri zapirajo«, je komentiral Capuder in dodal, da je to dobro, saj je to prva resna diplomatska bitka, v kateri se bo Slovenija konsolidirala.

Spremljevalni program: razstava in fotomonografija 44. študijski dnevi so se končali s predavanjem sociologa Mateja Makaroviča na temo »Slovenija, Evropa in globalizacija«.

Drago sta obogatili tudi spremljevalni prireditvi: razstava fotografa Petra Cvelbarja z naslovom »Brezmejni študijski dnevi – tri desetletja izrazov Drage« v Bambičevi galeriji na Opčinah in predstavitev nove fotomonografije avtorice Alice Zen, ki je posvečena pisatelju Alojzu Rebuli ob njegovi 85-letnici.

PV

Moja Slovenija / Oktober 2009

15

SLOVENCI NA KOROŠKEM

60-letnica Narodnega sveta koroških Slovencev Druga septembrska nedelja (13. septembra) je bila na avstrijskem Koroškem zaznamovana z vseslovenskim praznikom v Celovcu pod geslom: »Kar je Senžermen ločil, Evropa spet združuje«. Praznik je zaznamoval spomin na pred 60 leti ustanovljen Narodni svet koroških Slovencev.

Vir: Narodni svet Koroških Slovencev

Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleta, ministra Boštjana Žekša ter predsednika državnozborske Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Mira Petka.

Osrednja slovesnost ob šestdesetletnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev, ki so se je med drugimi udeležili tudi predstavniki Slovenije: minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, minister Igor Lukšič, evropski poslanci Lojze Peterle, Ivo Vajgl, Jelko Kacin, poslanec Jože Jerovšek, ugledni predstavnik mednarodne skupnosti in EU v BiH Valentin Inzko, je bila v Mohorjevi hiši.

Praznovanje so začeli s slovesnim bogoslužjem v celovški Marijini cerkvi na Benediktinskem trgu. Osrednja slovesnost ob šestdesetletnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev, ki so se je med drugimi udeležili tudi predstavniki Slovenije: minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, minister Igor Lukšič, evropski poslanci Lojze Peterle, Ivo Vajgl, Jelko Kacin, poslanec Jože Jerovšek, ugledni predstavnik mednarodne skupnosti in EU v BiH Valentin Inzko, je bila v Mohorjevi hiši. Prav v prostorih te hiše je bil pred šestdesetimi leti na pobudo velikega Slovenca dr. Joška Tischlerja (umrl pred tridesetimi leti), ki

16

Moja Slovenija / Oktober Marec 2009 2009

ni soglašal s politiko takratnega pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Koroško, ki je nasprotovala samostojnemu političnemu nastopanju Slovencev in zagovarjala podporo Komunistični partiji Avstrije, ustanovljen Narodni svet koroških Slovencev.

Pozdravni nagovori Na osrednji slovesnosti je bil slavnostni govornik pesnik in akademik Niko Grafenauer (njegov rod izhaja iz koroške Ziljske doline), druga slavnostna govornica je bila nekdanja predsednica Koroške dijaške zveze Olga Voglauer, sledili so še pozdravni nagovori predsednika

Jezik ustanavlja človeka Grafenauer je v svojem govoru izpostavil pomen logosa, ki ne pomeni le mišljenja in govora oziroma jezika, ampak tudi pojem in zakon. Jezik po Grafenauerjevih besedah ustanavlja človeka in je identitetnega pomena za neko jezikovno skupnost. Nacionalna identiteta je stvar logosa, ki ga Slovenci premoremo in se v njem zgodovinsko dogajamo, in ne le plakat, pribit na steno, ki zeva v nas in se lahko od njega kadarkoli odvrnemo ali ga poveličujemo. Poudaril je, ko se Slovenci v vzdušju svetovnih globalizacijskih procesov privezujemo na Evropo in svet, se ne moremo obnašati kot arkadijski človek iz provincialne votline brez premisleka o svojem etnološkem-kulturnem temelju, ki nam kot naciji daje individualno podobo.

Govornica – predstavnica mlajše generacije Olga Voglauer, je Narodnemu svetu koroških Slovencev zaželela vizijo tudi po letu 2100. Za to so odgovorni predvsem funkcionarji. Predstavnike Narodnega sveta koroških Slovencev pa je pozvala, naj mladim namenijo toliko denarja kot kaki osrednji organizaciji.

Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Karl Smolle je spomnil, da je leta 1910 bila skoraj tretjina prebivalstva na Koroškem slovenske narodnosti, sedaj pa lahko naštejejo le še nekaj nad deset tisoč Slovencev. Podčrtal je prednostno nalogo: izboljšanje pouka slovenskega jezika in slovensko vzgojo.

Predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev so na koncu slavnostne akademije podpisali listino ob slovesni skupni izjavi ob vseslovenskem prazniku.

Marija Primc

SLOVENCI NA KOROŠKEM / ŠTAJERSKEM

Oktet Suha in Trio Lipuš v Argentini Pod pokroviteljstvom avstrijskega in slovenskega veleposlaništva v Argentini sta Oktet Suha in podjunski Trio Lipuš z avstrijske Koroške v okviru obširne pevske turneje od 21. avgusta do 7. septembra z letali in avtobusi prepotovala skoraj 40.000 kilometrov od velemesta Buenos Airesa, Mendoze, Bariloč do subtropskega Iguazuja. Obiskala sta kraje, v katerih živi veliko Slovencev, pa tudi Avstrijcev.

Oktet Suha in podjunski Trio Lipuš sta pela na dvanajstih koncertih in štirih mašah. V program sta vključila tudi slavnostni koncert v muzeju Museo Isaac Fernandes Blanco v Buenos Airesu. Za turnejo je Oktet Suha izdal posebno zgoščenko (že sedmo doslej) z naslovom Živijo na svet z vrsto novih pesmi,

posnetih pod taktirko Edija Oražeta, in dodal še nekaj najlepših slovenskih pesmi Okteta Suha iz zadnjih let. Slovenskim domovom so pevci predali veliko knjig, zgoščenk in učbenikov, ki so jih sponzorirali Strokovno pedagoško združenje v Celovcu, Mohorjeva založba in Krščanska kulturna zveza. Na svoji šestnajstdnevni turneji – priprave zanjo je v sodelovanju z argentinskimi prijatelji vodil Paule Olip, na argentinski strani pa je obisk Okteta Suhe in Tria Lipuš pripravila in koordinirala rojakinja iz Buenos Airesa Mirjam Oblak, ki je pevce na mnogih poteh tudi spremljala – so videli ogromno naravnih lepot velikanske južnoameriške dežele. Spoznali so vrsto zanimivih ljudi, ki vzorno vodijo slovenske domove po Argentini, kjer se že nad šest desetletij goji slovenščina v pevskih zborih, na igralskih odrih, v cerkvi, predvsem pa v sobotnih šolah, kjer se mladi odlično naučijo materinščine v popolnoma španskem okolju.

Spoznali so pomembnost slovenskega družinskega jezika in dobre slovenske šole. Občudovali pa so tudi nepopisen idealizem slovenskih rojakov v daljni Argentini.

M. P.

Ena redkih manjšin v Evropi, ki nima svojega časopisa Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski so edina ali vsaj zelo redka manjšina v Evropi, ki nima svojega časopisa. Stalna publikacija je dvojezični zbornik Signal, vendar z besedili, ki presegajo ožje informativno nalogo in posegajo na področje publicistike.

Signal izhaja enkrat letno in dosledno dvojezično, kar pomeni, da so slovenska besedila prevedena v nemščino in obratno.

Ob Signalu sta se uveljavili Literarna in Znanstvena zbirka Pavlove hiše. Literarno zbirko so začeli s pesmimi dr. Avgusta Pavla v slovenskem, nem-

škem in madžarskem jeziku in doslej izdali pet knjig, za prihodnje leto pa napovedujejo tudi prozo; v Znanstveni zbirki je izšlo trinajst študij z

različnih področij: o problematiki manjšin in etničnih skupnosti, s področja zgodovine, jezikoslovja, narodnih pesmi in druge tematike. V publicistiko lahko uvrstimo tudi zgledno pripravljene kataloge, ki spremljajo likovne razstave v Pavlovi hiši.

Leto 2009 pomeni za štajerske Slovence pomembno prelomnico na medijskem področju, in sicer so dobili stalni prostor v televizijski oddaji Dober dan, Koroška, ki je zdaj tudi Dober dan, Štajerska. Prispevke pripravljajo sodelavci slovenskega uredništva ORF v Celovcu; ORF pa je zagotovil tudi signal prek regionalnega

studia v Gradcu. Nekajmesečne izkušnje so zelo dobre, ocenjuje predsednica Kulturnega društva Člen 7 mag. Suzanne Weitlaner in napoveduje, da bodo štajerski Slovenci kmalu zastopani tudi v slovenskih radijskih oddajah iz Celovca.

Predlog vodstva je, da v Gradcu oblikujejo uredništvo, ki bo v sodelovanju z deželnim studiem pripravljalo prispevke za televizijske in radijske oddaje. O samostojnem časopisu ne razmišljajo, pridružujejo se pobudi, da bi o štajerskih Slovencih pogosteje pisali v celovških Novicah.

Besedilo in foto: E.R.

Moja Slovenija / Oktober 2009

17

SLOVENCI NA MADŽARSKEM / SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Mladi, ki jih privlači likovni svet, v Monoštru Niso se še dobro posušili čopiči udeležencev 8. mednarodne likovne kolonije, že se je v Monoštru zbrala skupina 25. mladih iz avstrijske Koroške, Italije, slovenske Koroške in Porabja na 39. Likovni koloniji mladih.

Ideja o druženju mladih, ki jih privlači likovni svet, je vzniknila v Vuzenici, pobudnika sta bila Lojze Gobec in Štefan Kresnik. Prvih 20 let je bila kolonija samo v Vuzenici, potem pa je začela potovati, krožiti med Koroško, Tržaško, Porabjem in slovensko Koroško. Doslej je v kolonijah sodelovalo prek 1500 mladih, ki niso

samo risali, marveč so spoznavali kraje in ljudi, pripravljali skupne programe in se – kot so tudi tokrat zatrdili v Monoštru – imeli zelo lepo. Prve dni so se bolj pogovarjali v svojih skupinah, potem so, kot mladi znajo, klepetali med sabo in niti vedeli niso, kdo je iz katere države. Nekaj, kar je vredno toliko kot zanimiva dela, ki

V luči Svetovnega slovenskega kongresa

so nastala v koloniji. Zveza Slovencev na Madžarskem je poskrbela za pester program, da mladim ni bilo treba zgolj tuhtati, kaj naj narišejo, temveč so obiskovali porabske kraje, spoznavali kulturnozgodovinske znamenitosti, se kopali v monoštrskih termah. V programu so imeli tudi enodnevni izlet v Prekmurje, kjer so se pri lončarju Štefanu Zelku preizkusili tudi v oblikovanju gline. Z porabske strani je tabor vodil števanovski učitelj Laci Kovač, ki ima že večletne izkušnje z organizacijo lončarskih taborov. Kovač je poudaril zlasti pomen prijetnega druženja, spoznavanja tega dela Madžarske, kjer živijo Slovenci, pogovorov v slovenskem jeziku in seveda tudi risanja, izdelovanja cvetlic iz papirja, sestavljanja mozaikov, spuščanja zmajev.

Kot je povedal pobudnik likovnih druženj Lojze Gobec, se v Vuzenici že pripravljajo na 40. jubilejno druženje. Da bi kolonija dobila svoj zapis, želijo izdati almanah in z njim predstaviti večino tistega, kar se je na druženju mladih dogajalo in zgodilo.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

Društvo slovenskih izobražencev na Tržaškem je pred 44 leti začelo pripravljati odmevne študijske dneve Draga na Opčinah pri Trstu z namenom, ki je še vedno enak – potrjevanje narodove identitete. Iskali so temelje svojih vrednot, med njimi pripadnost krščanstvu, in v nasprotju s takratnim režimom v Sloveniji gojili politični pluralizem. Danes Draga ostaja pomemben prostor srečevanja ljudi in izmenjave pogledov.

Leta 1988 je na Dragi na Opčinah pri Trstu vzniknila kongresna ideja, ki je bila nato sprejeta junija 1991 na ustavnem zboru Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) v Ljubljani, prav v prvih dneh vojne za samostojno slovensko državo.

SSK je civilna družba, je odsev zgodovinskega trenutka, ki je povezal Slovence doma in po svetu po vzoru Judov, Ukrajincev, Poljakov, Italijanov in drugih. Poleg slovenske konference ga sestavlja še deset konferenc: argentinska, avstralska, avstrijska, italijanska, koroška, nemška, konferenca za Bosno in Hercegovino, konferenca za Veliko Britanijo, ameriški slovenski kongres in kanadski slovenski kongres.

Ideja o SSK je na začetku našla najmočnejši odmev v Kanadi,

18

Moja Slovenija / Oktober Marec 2009 2009

za kar ima zasluge Kanadska konferenca zdomskih Slovencev z osrednjo osebo dr. Francetom Habjanom, izjemnim samostojnim hodcem v slovenski družbi. Po besedah zgodovinarja dr. Stanislava Grande so v Kongresu videli predvsem nadstrankarski organ. Ta naj bi pred svetovno javnostjo predstavljal Slovence v njihovih prizadevanjih za osamosvojitev. Izoblikoval naj bi se vseslovenski značaj. Ta naj bi zamenjal hlapčevstvo in upogibanje s pokončnostjo, ločevanje z združevanjem, ozkost s širino, monolog z dialogom, izključevanje s sodelovanjem in obračunavanje s spravo. To so predstavili tudi v posebni brošuri dr. Zlatka A. Verbiča. Za prvim predsednikom SSK Bojanom Brezigarjem (Italija) je za

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES dva mandata vodstvo prevzel dr. Jože Bernik (ZDA), za njim pa že tretji mandat dr. Boris Pleskovič (ZDA). Nekajletne težave v delovanju Kongresa zaradi neurejenih razmer med osrednjim vodstvom in slovensko konferenco so v Ljubljani reševali Danijel Starman, Franci Feltrin in dr. Jože Bernik.

Od šestih programskih točk, sprejetih na zasedanju leta 1991 v Ljubljani, so aktualne še štiri: prizadevanje za ohranjanje slovenstva, sprava, spodbujanje kulturnih, znanstvenih, gospodarskih in drugih vezi za vsestranski dvig slovenskega občestva.

Svetovni slovenski kongres v sodelovanju s Slovensko konferenco in drugimi konferencami po svetu organizira in pripravlja številne projekte: strokovne konference za znanstvenike in raziskovalce, gospodarstvenike, zdravnike, arhitekte, glasbenike iz sveta in Slovenije.

Pripravili so že sedem simpozijev pod skupnim naslovom »Ko ni več meja«. V pogovorih Večeri izza kongresa obravnavajo pereče slovenske teme. Vsako leto v drugem kraju Slovenije pripravijo Tabor slovenskih otrok po svetu. Soorganizirajo Drago mladih. V skupnih prostorih tajništva SSK na Cankarjevi ulici v Ljubljani predstavljajo galerijsko dejavnost. Že vrsto let v začetku decembra številčnejšim slovenskim družinam podeljujejo prestižen cekin.

Pomagajo pa tudi rojakom pri pridobivanju slovenskega državljanstva in pri vračanju v Slovenijo. SSK sprejema mnenja, stališča za slovenske interese in narodni obstoj.

Po do sedaj prehojeni kongresni poti lahko potrdimo besedam dr. Ravela Kodriča, izrečenim na prvem zborovanju SSK v Ljubljani v juniju 1991: »Upati je, da ne bo nihče več slovenstva istovetil s svojim lastnim gledanjem na svet in si jemal pravice, da na tej podlagi druge Slovence izključuje iz narodovega telesa. Slovenstvo nima nihče več v zakupu, saj je last vseh nas.« SSK z dokaj uspešnim izpolnjevanjem zastavljenih programskih točk to upanje vzdržuje, obenem pa opozarja na nujnost zavesti narodne pripadnosti, ohranjanja in zakonskega varstva slovenskega jezika

ter kulture, da bi se v močnih družbenih vrtincih ne izgubili ob gospodarski in politični premoči sosednjih narodov.

Zato naj bo ta članek tudi skromna zahvala vsem mrtvim in živim Slovenkam in Slovencem doma in po svetu, ki so

bili pripravljeni ponuditi svoje talente in moči za uresničevanje programa in projektov SSK in s tem za Slovenijo in naše rojake po vsem svetu. mag. Karolina Godina, dr. med.

Viktor Blažič, soustanovitelj Svetovnega slovenskega kongresa, na študijskih dnevih Draga 2004 priča o nastanku kongresne ideje in o ustanovitvi Kongresa.

VI. Konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije Svetovni slovenski kongres kot nadaljevanje sklopa konferenc slovenskih strokovnjakov iz sveta in domovine, pripravlja VI. Konferenco slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala 14. in 15. oktobra 2009 v Ljubljani, v Mali dvorani Državnega sveta RS, na Šubičevi 4.

Namen srečanja je povezovanje vseslovenske znanstvene in gospodarske stroke, na tokratnem želimo izpostaviti: - znanstvene dosežke rojakov iz sveta, - pomen in mesto znanja ter raziskovalnega dela v slovenskem gospodarstvu s poudarkom na (manjših) visoko tehnoloških razvitih – svetovno reprezentativ nih slovenskih podjetij, - človeške vire v slovenski znanosti – emigracija: zgodovinski oris, stanje in perspektive Vljudno vas vabimo, da se konference udeležite.

Moja Slovenija / Oktober 2009

19

ZDRUŽENJE SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

Fotografska razstava Rafaela Podobnika v Argentini Slovenska izseljenska matica se je odločila, da s pomočjo Oskarja Moleka, slovenskega fotografa, ki živi v Argentini, organizira fotografsko razstavo Rafaela Podobnika v fotogaleriji Teatro San Martin v Buenos Airesu.

Odprtje razstave Rafaela Podobnika v galeriji Teatro San Martin.

Fotograf Rafael Podobnik je po izobrazbi primarij stomatologije. Že desetletja je osrednja osebnost slovenske fotografije, bil je tudi prvi predsednik Fotografske zveze Slovenije. Da je Podobnik na fotografskem področju izredno ustvarjalen, priča dejstvo, da je za njim čez sto avtor-

skih razstav, s fotografijo pa je opremil več knjig. Za svoja fotografska dela je prejel prek 130 priznanj.

Razstava je bila na ogled v galeriji Teatro San Martin med 4. in 31. avgustom letos.

Fotogalerija oziroma Teatro je za razstavo izdala zloženko, plakat in vabila ter o raz-

stavi obvestila argentinske medije. Rafael Podobnik se je predstavil tudi v slovenski radijski oddaji v Argentini Okence v Slovenijo.

Na odprtju se je avtor srečal z rojaki in argentinskim občinstvom, kasneje, v četrtek, 6. avgusta, vodil strokovno predstavitev ter se srečal z vidnimi avtorji, ki v Argentini delujejo na področju fotografije. Odprtja so se udeležili tudi glavni direktor Teatra Lic. Kive Staiff, izvrsten poznavalec slovenskega gledališča, in kar nekaj argentinskih fotografov, novinarjev ter kritikov. V imenu slovenskega veleposlaništva je prišla Katja Biroslav. Odprtje je bilo izredno dobro obiskano, prav tako tudi kasnejši obisk njegove razstave.

Oskar Molek je med gostovanjem razstave Rafaela Podobnika popeljal po znamenitih krajih in ustanovah Buenos Airesa ter mu pobližje predstavil umetniški in kulturni utrip metropole.

Podobnik načrtuje razstavo tudi na slovenskem veleposlaništvu v Buenos Airesu, kjer imajo galerijo za priložnosti gostovanja slovenskih avtorjev v Argentini.

Vesna Vukšinič

Slovenska izseljenska matica tudi letos objavlja natečaj za otroško risbo z naslovom “Želim si preživeti počitnice v kraju mojega deda.”

Vabimo otroke - udeležence slovenskega dopolnilnega pouka in tudi ostale (poznavanje slovenskega jezika ni pogoj), da se s svojim likovnim izdelkom udeležijo letošnjega razpisa za najboljšo risbo. Lansko leto je na natečaj prispelo kar nekaj risb. Na Izseljenski matici smo jih bili zelo veseli, srečanje z nagrajenci pa je bilo prisrčno. Vabimo učiteljice slovenskega dopolnilnega jezika, starše, dedke in babice, da svoje najmlajše spodbudite k risanju. Otroci skozi risbo, izražajo svoje občutke, ki jih gojijo, do domovine svojih staršev in starih staršev. Najlepše tri risbe bomo nagradili z ogledom ene izmed kulturnih znamenitosti Slovenije. Vsi, ki se želijo udeležiti natečaja, naj pošljejo risbo na formatu A3. Tehnika, v kateri bodo ustvarjali, ni določena in jo lahko otroci po lastni volji izberejo.

Risbo naj pošljejo do 31. 11. 2009 na naslov: Združenje SIM, p. p. 1548, 1000 Ljubljana, Slovenija Vse prispele risbe bo pregledala naša strokovna sodelavka Monika Ivančič Fajfar.

Anna Turk, 7 let, Frankfurt (Nemčija))

20

Moja Slovenija / Oktober 2009

Hvala za sodelovanje!

IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU

Tudi letos v Sloveniji Z organizacijskim sodelovanjem Izseljenskega društva Slovenija v svetu in s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu so dijaki iz prekomorskih držav tudi letos obiskali Slovenijo. To pot jih je bilo 33, znanih kot RAST 38. To so dijaki iz Buenos Airesa, ki obiskujejo zadnji letnik Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka. Prva generacija, ki je obiskala Slovenijo, je nosila številko 21.

Dijaki RAST 38 so se popeljali po slovenskem morju in si ogledali obalo, pa tudi občutili mrzlo prho slapa Rinka v Logarski dolini.

Ime RAST (Roj abiturientov srednješolskega tečaja) si je nadela že prva skupina, ki je začela s tradicijo potovanja ob zaključku tečaja in je hodila v patagonske Bariloče.

Tako kot že vrsto let so tudi letos dijaki najprej obiskovali Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika v Ljubljani, kjer so si utrdili znanje maternega jezika ter si ogledovali bližnje kulturne in naravne znamenitosti ali pa opravili nekaj protokolarnih obiskov. Svojim vrstnikom v poletni šoli so se predstavili z besedo, petjem in plesom.

Ker je večina od njih prvič obiskala Slovenijo, je bilo navdušenje veliko. Zato so raznoliki izleti bili – kljub predhodnemu pripovedovanju staršev, starih staršev in učiteljev – pravo odkritje, kaj vse je najti

v sorazmerno majhnem območju Slovenije. Ogledali so si Škocjanske jame in Postojnsko jamo, Antonijev rov v Idriji, se povzpeli na Triglav in občudovali okolico, dolino Triglavskih jezer, ob koncu pa se kopali v Bohinjskem jezeru. Obiskali so Kočevski rog in Spominski park v Teharjah, pa tudi tovarno Hidria Rotomatika v Idriji. Popeljali so se po slovenskem morju in si ogledali obalo, pa tudi občutili mrzlo prho slapa Rinka v Logarski dolini.

S svojim obiskom so razveselili marsikateri kraj. Nastopili so na 16. Taboru Slovencev po svetu v Šmarjeških Toplicah, v prijaznem Šentjoštu, v Velikih Laščah in bližnjih Ponikvah. Ko je bil napor največji, so se odpočili v duhu in telesu v Oazi miru na Ljubelju. Spoznali so tudi Slovenijo v Evropski uniji in njen utrip v Stras-

bourgu. Na koncu pa so prišli na svoj račun tudi sorodniki, ki so jih že ves čas željno pričakovali. Vsakoletni obisk dijakov iz prekomorskih držav še zdaleč ni (samo) turistični dogodek. Je predvsem vzpostavljanje konkretnega, čutnega stika s slovenskim narodom, slovensko dušo. Je tudi nov sunek, ki jih poziva k ohranjevanju slovenske zavesti, kulture in navad v kraju in času, v katerem se razvija njihovo življenje. Poziva jih, naj bogatijo slovenske skupnosti, društva in organizacije s svojim aktivnim udejstvovanjem. Lahko je pa tudi pobuda za odločitev, da nadaljujejo študij v Sloveniji.

Ne bi bili prvi in – želimo – tudi ne zadnji, ki se tako odločijo.

Gregor Batagelj Foto: arhiv ID Slovenija v svetu

Moja Slovenija / Oktober 2009

21

RAFAELOVA DRUŽBA

Facebook in Slovenci po svetu Zamejci, politični in intelektualni pribežniki, Argentina, dvojezičnost, ohranjanje kulturne ozaveščenosti, delo, erazmus, potovanje, nepoznanost, ladje, sorodniki, kovčki, Amerika, dež, Argentina, izseljenski piknik, slovenščina, narodna zavest, ponos, zamejci, izseljenci, želja po zaslužku, preganjanja, selitve, večjezičnost, Želimlje, folklora, sobotna šola, narod, država, kultura, preseljevanje, Triglav, lepe punce, beg možganov, ambasadorji, Amerika, ladja …

Kot večina mladih sem tudi sama kar precejkrat na Facebooku – spletnem portalu za mlade, prek katerega sem v stiku z vsemi svojimi znanci in vrstniki.

Ker sem letos po maturi pogosteje delala na Rafaelovi družbi in ker sem se v prejšnjem članku dotaknila tudi te teme, se mi je utrnila ideja, da bi raziskala, kaj moja generacija ve o Slovencih, ki živijo zunaj matične države. Ker je mreža prijateljev na široko razpredena, sem imela tako na voljo zelo širok spekter različnih ljudi, tako glede izobrazbe, mišljenja kot osebnih značilnosti. Njihove asociacije na to temo sem zapisala v uvod članka.

Moj namen je bil vsaj malo raziskati, kakšno je mišljenje sodobnega mladega človeka o Slovencih po svetu. Morda je bilo pred tem moje mnenje bolj pesimistično, saj sem bila nad odgovori, ki sem jih prejela, kar malo presenečena. Čeprav rezultate gotovo nekoliko pogojuje to, da si človek za stik izbere ljudi, ki so ti po tem ali onem kriteriju blizu. Gotovo pa rezultatov ni mogo-

22

Moja Slovenija / Oktober 2009

če aplicirati na celotno populacijo. To bo morda moj naslednji raziskovalni projekt. Povprečna starost mojih petdesetih anketirancev je bila 17,3 leta, starost, pri kateri človek že jasno zagovarja svoja stališča in vrednote. Zdi se mi, da smo ob prehodu v polnoletnost kot slovenski državljani dolžni poznati svojo zgodovino, tudi kar zadeva Slovence, ki so zapustili matično državo.

Pod vprašanje, kaj vedo o njih, je večina naštela izseljevanje zaradi preživetja in želje po zaslužku, nekaj jih je omenilo tudi izseljevanje med vojnama in po njima ter v času Jugoslavije; tudi izseljevanje intelektualcev, ki so morali državo zapustiti zaradi nestrinjanja z režimom in s tem povezano ogroženostjo. Vedo, da so med sabo povezani, da so zelo narodno zavedni, običajno ponosni na svoje poreklo in ohranjajo svojo kulturo in jezik, da so ponekod vzpostavili tudi slovensko šolstvo ter so vključeni v razne organizacije in združenja. Najhitreje besede Slovenci po svetu povežejo bodisi s kontinentom

Ameriko bodisi z državo Argentino, za katero nekateri tudi vedo, da se je tam najbolje ohranil slovenski jezik. Za tem pa še Avstralija, ZDA, Nemčija …

Naj povem, da mi je všeč, da večina osnovne izraze kot npr. zamejec, izseljenec razume, vendar pa je veliko takih, ki se jim zdi to eno in isto oziroma jih niti ne zanima in te izraze med sabo zamenjujejo. Veliko jih o tem tudi ne ve kaj dosti.

Spraševala sem se, kaj je tisti dejavnik, zaradi katerega imamo na tem področju tako različno znanje. Na to zelo veliko vpliva šola. Opazila sem, da so vprašanci, ki so hodili na gimnazije, odgovarjali zelo obsežno in omenili tudi kak konkreten pojem, kot sta »beg možganov« in »argentinski čudež«. Sploh jih je večina za to problematiko prvič slišala v šolah. Ali pa so imeli sorodnike, prijatelje, znance v tujini in z njimi neposreden stik ter tako tudi več informacij.

Menim, da bi bilo bolje, če bi nam o tem pripovedovali (že) starši, da bi že kot majhni vedeli, kako so šli očetje naših dedov, pradedov služit, da so lahko preživeli sebe in družino, ter da je še danes veliko teh, ki so njihovi potomci.

Tukaj nimamo prave predstave, koliko Slovencev je v tujini, saj nekateri zmotno mislijo, da jih ni veliko; ne zavedajo se, kolikšno število ljudi je to. Morda bi starši že v otroku vzbudili čut za rojake v tujini in bi tako bolj čutili neko povezanost z njimi kot pa zdaj. Morda bi se tudi bolj vzbudila narodna zavednost.

Najbrž se začneš, ko odraščaš, sam bolj zavedati teh stvari. Zato je pomembno, da nas tega še kdo prej nauči oziroma pokaže pot, po kateri bomo znali sami naprej. Sami jo bomo namreč težko našli ali jo zgrešili in tako morda prezrli zelo dragocen zaklad.

Ema Nartnik Foto: arhiv Rafaelove družbe

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Z mladimi, za mlade, pri mladih, ob mladih

Foto: Gašper Potočnik

S septembrom so se znova napolnile klopi v učilnicah. Ob začetku novega veroučnega leta je koprski škof Metod Pirih zapisal, da si morajo katehistinje in katehetje prizadevati, da izrazijo in približajo krščansko sporočilo z besedami, ki bodo za mlade sprejemljive in razumljive. Kot poudarja, je problem v govorici, ki bi bila sprejemljiva za sodobnega človeka. Zato je katehetova naloga, da verski pouk podaja tako, da ne ostane samo pri razumu, marveč da pride v srce, iz srca pa v življenje. nikov in šestih škofov ter nuncija daroval ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran. Izpostavil je, da se danes vse preveč opiramo na upanje, ki nam ga prinaša »svet reklame in zabave, ki skuša ustvariti virtualen svet instant sreče, ki jo dosežemo s pritiskom na gumb ali daljinca«, je dejal nadškof in na koncu še: »Upam, dragi prijatelji, da se zavedate, čeprav smo mala čreda v današnjem svetu, da imamo neizmerne Božje milosti, ki nam jih podarja za našo pot. In da je biti ob nedeljah pri sveti maši nekaj največjega, nekaj najdragocenejšega.« NA KRATKO Karitas je pred začetkom šole razdelila za 221 tisoč evrov pomoči v obliki zvezkov, delovnih zvezkov in drugih šolskih potrebščin socialno ogroženim družinam.

12. septembra so se verniki skupaj s škofi, duhovniki in redovniki ter redovnicami v šestih krajih zbrali na molitvenih dnevih za duhovne poklice.

Pri sv. Jožefu v Celju se je 16. septembra na 35. redovniškem dnevu zbralo več kot 300 redovnikov in redovnic. Škof Anton Stres je govoril o evharistiji pod vidikom darovanja. Župnije Mozelj, Črmošnjice, Osilnica in Boštanj v novomeški škofiji so praznovale 500-letnice. Škof Andrej Glavan je poudaril, da je župnija osnovna celica skupnosti.

V Stični se je 19. septembra na 28. srečanju verne mladine zbralo več kot sedem tisoč mladih.

Začetek šolskega leta je bil še posebej slovesen v vseh katoliških gimnazijah in tudi v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Sveto mašo za slednje je daroval ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. V nagovoru je med drugim mlade povabil k ohranjanju vrednot, ki so vodile naš narod skozi stoletja, k odprtosti za Boga in za življenje in jih opozoril na evharistijo.

Z učenci osnovne šole pa se je osebno srečal. Prvošolce je vsakega osebno pozdravil ter jih nato tudi nagovoril.

V Stični se je 19. septembra na 28. srečanju verne mladine zbralo več kot sedem tisoč mladih. Delavnice in srečanja so bila oblikovna ob geslu »Svoje upanje smo naslonili na živega Boga«. Sveto mašo je ob somaševanju okoli 140 duhov-

Papeževo okrožnico o družbenih vprašanjih smo 14. septembra dobili tudi v slovenščini. Ima skoraj 90 strani, razdeljena je na šest poglavij.

Mohorjeva družba je 14. septembra predstavila tri nove knjige. Dve med njimi je napisal kardinal Franc Rode, in sicer: Vera in kultura v Evropi ter Duhovne vaje za duhovnike.

Tiskovni urad Slovenske škofovske konference od novega direktorja Urada za verske skupnosti Aleša Guliča pričakuje korektne odnose v duhu okrepljenega sodelovanja.

20. septembra smo obhajali nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije. Tradicionalno srečanje je bilo tokrat v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani.

Pregled dogajanja do 21. septembra je zbral Matjaž Merljak, Radio Ognjišče.

Moja Slovenija / Oktober 2009

23

PISALI STE NAM

Slovensko rudarsko pevsko društvo Jadran na oddihu v Sloveniji

Več kot 50 članov društva Jadran se je letošnje poletje odpravilo na desetdnevni oddih v Slovenijo

Več kot 50 članov društva Jadran se je letošnje poletje odpravilo na desetdnevni oddih v Slovenijo, na katerem smo odkrivali lepote slovenske dežele, zemlje našega porekla.

Slovenci po rodu ali po srcu smo bili očarani ob različnosti in sijaju pokrajine ter mest, ki smo jih obiskali.

Izredno dobre volje smo se sprehajali po stezah in poteh, ki vodijo čez hribe, doline, livade, polja in gozdove v okolici gostilne (s prenočišči) pri Vidergarju v Kandršah, kjer smo prebivali. Odkrivali smo Ljubljano, prestolnico Slovenije, njene zanimivosti in lepote starega mesta, obiskali Ptuj, eno najstarejših mest Slovenije, grad ter znamenito vinsko klet, se povzpeli na vrh Velike planine (1666) in na splavu pluli po reki Savi. Ob tem smo tudi prisostvovali krstu novega splavarja, tako kot se je to dogajalo še v časih, ko so po Savi prevažali les.

Podali smo se tudi na Bled in občudovali pravljično lepoto Blejskega jezera, otočka sredi njega, ki je bil obiskovan že v prazgo-

24

Moja Slovenija / Oktober 2009

dovini, ter tudi samo mesto Bled ob robu Triglavskega narodnega parka.

Seveda nismo pozabili obiskati našega morja. Na ladjo smo se vkrcali v Portorožu, nato zapluli ob obali po Jadranskem morju in si ogledali prelepo pristaniško mesto Piran z morske strani. Na ladji so nam postregli s slovenskimi kulinaričnimi dobrotami, pa tudi petja in dobre volje ni manjkalo. V prenočišče smo se vračali šele proti večeru, toda dan še ni bil končan, saj nas je tam pričakalo prijetno presenečenje – tri mladenke v narodni noši, hišni ansambel trio Najlepši cvet.

Pozabili smo na utrujenost in se zavrteli na plesišču.

Na našem kratkem bivanju v domovini nas je obiskal tudi moški lovski pevski zbor iz Medvod, pod vodstvom Janeza Čadeža.

Večer je minil v prijateljskem druženju, bil je bogat v izmenjavi in obujanju spominov, pesmi, melodij ter vzdrževanju prijateljskih vezi, ki obstajajo že dve desetletji.

Dan pred vrnitvijo v Francijo nas je presenetil

tudi nepričakovan obisk moškega pevskega zbora Un’s Trboul, ki je gostoval pri društvu Jadran v Franciji letošnjega aprila. Člani so nas obiskali pod vodstvom Marjana Kneza, harmonikarja Franca Vrtačnika in v spremstvu predsednika Kulturnega društva Svoboda iz Trbovelj Miha Zupančiča.

Ob spremljavi s harmoniko so nam zapeli šopek izjemno lepih slovenskih ljudskih pesmi ter s pomočjo pevcev iz zbora Jadran in prisotnih članov društva pripomogli do skupnega nepozabnega večera. To so bili trenutki, ki jih vsi prisotni ne bomo pozabili, kot tudi ne zakonca Anka in Martin Okoren (sestra in svak podpredsednika društva Jadran), navdušena prijatelja našega društva, ki sta nas presenetila s produktom iz lastne kleti – s kapljico izvrstne kakovosti.

Pevci in člani društva Jadran so proti Franciji odpotovali v četrtek, 13. avgusta, s prtljago, polno spominov in obljub, da se vrnejo … čim prej.

Avgust Maruša

PISALI STE NAM

Srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture

Tradicionalno srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture je letos potekalo v Tuzli. Z namenom, da bi se učenci iz različnih krajev BiH čim dalj družili, je trajalo dva dni.

Na tradicionalnem srečanju učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture, ki se je zgodilo lani v Prijedorju, so se na predlog Aleša Selana iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu učitelji slovenščine dogovorili, da se bodo naslednje leto srečali v Tuzli in da bo srečanje

trajalo dva dni, da bi se učenci iz različnih krajev BiH čim dalj družili. Prvo tako srečanje je bilo pred 12 leti organizirano v Tuzli.

Od takrat so se srečanja vrstila vsako leto v drugem mestu, v katerem otroci hodijo k dopolnilnemu pouku slovenščine.

Na teh srečanjih, razen tega, da se druži-

jo, učenci z uprizarjanjem iger, petjem in recitacijami zelo slikovito pokažejo, česa vse so se naučili v preteklem letu. Letošnje srečanje v Tuzli je bilo organizirano konec maja. Prvi dan so se udeleženci nastanili v penzionu Rudar, si privoščili krajši počitek in skupno kosilo v Mercatorju. Po kosilu in kratkem nastopu plesne skupine iz Tuzle je sledil popoldanski nastop učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture s programi, ki so jih za to srečanje pripravili v hotelu Tuzla. Prvi so nastopili učenci iz Banje Luke, za njimi so na oder prišli učenci iz Prijedorja, sledili so jim učenci iz Sarajeva, kot zadnji pa so nastopili učenci iz Tuzle. Ob 19.00 je župan mesta Tuzle Jasmin Imamović odprl razstavo slik likovne sekcije slovenske skupnosti Tuzla, nato pa je sledila skupna večerja in druženje.

Drugega dne so udeleženci srečanja po zajtrku odšli na privlačna slana jezera Panonica. Ob tej priložnosti so obiskali tudi neolitsko naselje in slane slapove. Po kosilu so odšli domov. Vreme je bilo zelo lepo, razpoloženje odlično. Udeleženci srečanja so Tuzlo zapustili navdušeni in z besedami: »Vidimo se naslednje leto v Sarajevu.«

Slikarska razstava slovenske skupnosti v Tuzli ja dela je razstavilo devet članov likovne sekcije: Nada Drobnik, Melada Huseinagić, Borka Jokić, Lana Nikić, Ena Osmanović, Amar Selimović, Benjamin Smajlović, Sonja Tešić in Vlatko Zimmer. Ob odprtju, ki je potekalo v avli hotela Tuzla, je župan mesta Jasmin Imamović k besedam hvale slovenski skupnosti v Tuzli in Sloveniji, ki sta mestu Tuzli veliko pomagali, dodal še, da bi se lahko razstava imenovala tudi »Tuzla, moja ljubezen«.

Branimir Souček Letošnja, že 9. razstava slik, je nosila naslov »Tuzla, moje mesto!«.

V okviru slovenske skupnosti v Tuzli že 10 let deluje likovna sekcija. Dvodnevno srečanje učencev dopolnilnega pouka

slovenskega jezika in kulture je bilo lepa priložnost, da se odpre 9. razstava slik pod naslovom »Tuzla, moje mesto!«. Svo-

Še več vaših prispevkov si preberite na spletni strani www.MojaSlovenija.net/Iz zivljenja drustev

Moja Slovenija / Oktober 2009

25

KOLEDAR PRIREDITEV Prireditve in srečanja v Sloveniji Ljubljana od 17. 10. do 23. 10. – 3. slovenski festival flamenka – SIFF. Cankarjev dom, Prešernova 10 24. 10. – 3. mednarodni ljubljanski kajakaški maraton 25. 10. – 14. Ljubljanski maraton. Maraton (42.195 m), polmaraton (21.097 m), rekreacijski tek na 7000 m. Mestno središče in okolica od 11. 11. do 22. 11. – LIFFe: 20. ljubljanski mednarodni filmski festival.

Cankarjev dom od 11. 11. do 14. 11. – 23. Frankfurt po Frankfurtu: prodajna razstava tujih knjižnih novosti. Cankarjev dom do 31. 12. – Slovenski jezik: identiteta in simbol. Kratka zgodovina Slovencev. Stalna razstava. Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20 Kranjska Gora 17. 10. – Veselo v Kranjsko Goro: srečanje narodnozabavnih ansamblov od 28. 10. do 31. 10. – Lavtižarjevi dnevi Dolenjske Toplice od 17. 10. do 18. 10. – Praznik topliškega jabolka 2009 Maribor od 16. 10. do 28. 10 – Borštnikovo srečanje: slovenski gledališki festival 11. 11. – 25. martinovanje v Mariboru od 13. 11. do 15. 11. – IZZVEN: jazz festival Maribor 2009. Narodni dom Maribor Bohor (Senovo) 18. 10. – Kostanjeva nedelja na Bohorju. Planinska koča na Bohorju Podčetrtek 25. 10. – Bučarjada. Razstava buč in jedi, delavnice za otroke, živa glasba Rašica (Velike Lašče) 31. 10. – Dan reformacije na Trubarjevi domačiji Bled do 12. 11. – Salvador Dalí: Biblia Sacra in Božanska komedija – grafike: razstava

Prireditve izven Slovenije ZDA Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, IL http://www.slovenian-center.org ClevelandSlovenian.com 23. 10. – West Park Slovenian Home Dance 24. 10. ob 19.00 – Koncert: Fantje na vasi 24. 10. – Martinovanje. Štajersko-prekmurski klub 25. 10. ob 9.00 – SNPJ Pancake & Sausage Breakfast 25. 10. – Collinwood Slovenian Home Clam Bake 30. 10. – West Park Slovenian Home Dance 1. 11. ob 15.00 – Koncert: Fantje na vasi. Breen Center for the Performing Arts Saint Ignatius High School West 30th and Lorain Ave. 1. 11. ob 15.00 – Slovenian Hall San Francisco SloWind Concert. 2101 Mariposa St. San Francisco, Kalifornija 6. 11. – West Park Slovenian Home Dance 7. 11. – Martinovanje. Slovenian Hall San Francisco. 2101 Mariposa St. San Francisco, Kalifornija 7. 11. – Slovenska pristava. Fund raising dinner for the new swimming pool 7. 11. in 8. 11. – KSKJ MIDWEST Regional Bowling Tournament.

Waukeegan IL 8. 11. – SNPJ Original Masquerade Ball. SNPJ Farm 10946 Heath Road Kirtland, OH 44094 http://www.ClevelandSlovenian.com Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida) http://www.slovenskapalma.org Slovenian Cultural Centre 17. 10. – KSKJ Family Fest at the Center 15. 11. – SCC Anniversary Celebration Cerkev sv. Cirila, New York 62 St. Mark’s Place Maša v nedeljo ob 10.30 Prosvetna/kulturna ura/kosilo: vsako tretjo nedeljo od septembra do maja SlovenSki Group, New York jfkamin@verizon.net; 718 424 2711 29., 30. in 31. 1. 2010 – Tradicionalno letno zborovanje Slovencev iz ZDA in Kanade; Windham Mountain, NY (tekme v veleslalomu, večerja, nagrade, ples, družabno srečanje) od 13. 2. do 21. 2. 2010 – SlovenSki izlet v Bormio, Italija od 5. 4. do 11. 4. 2010 – SlovenSki teden v Banffu Slovenia4You Foundation, NY http://www.slo4you.com KANADA Kanadsko-slovensko kulturno društvo, Winnipeg Slovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AM http://www.canadianslovenian.mb.ca Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00 http://www.theslovenian.com/radio AVSTRALIJA Slovensko društvo Adelaide 21. 10 in 18. 11. – Dan sončnic

26

Moja Slovenija / Oktober 2009

8. 11. – Balinanje 29. 11. – Miklavževanje Pevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00 Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.

Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30. Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

Slovenski klub Jadran, Melbourne 18. 10. – Obletnica kluba Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00.

Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 odstotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland Bay Prvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu.

17. 10. – Družinski večer v dvorani Puits Vouters 8. 11. – Izlet z avtobusom na prašičje dobrote v LaHoube, Alzacija, vpis: Franci Pouh, tel.: 0387044192 15. 11. – Kosilo za naše starejše člane v dvorani Espace Wieselstein. Vabljeni člani in članice nad 70 let, vpis pri pomožnih blagajnikih Redne pevske vaje moškega pevskega zbora so dvakrat mesečno ob sredah ob 20.00. Redne pevske vaje mešanega pevskega zbora so ob petkih ob 20.00. Redni sestanek odbora društva Jadran je predzadnji četrtek v mesecu ob 19.30 (društveni prostori se vedno odprejo pol ure prej).

Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija (Chatillon) 6. 11. ob 19.00 – Nastop zbora Jadran iz Lorene v okviru festivala »Glasbe sveta« na občini 8. okraja v Parizu s predstavitvijo slovenske pesmi in kulinarike 7. 11. ob 11.00 – Celodnevno srečanje s kosilom v Chatillonu. Sveta maša ob 11.00, koncert pevskega zbora Jadran http://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com Slovensko društvo Planika – Association Planika http://assoplanika.servhome.org NIZOZEMSKA Slovensko pevsko društvo Zvon; http://www.zvon.nl

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV Melbourne Organizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri)

Društvo Triglav – Rysy; http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji: slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM

Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30

Slovensko planinsko društvo Triglav, Švica 28. 11. ob 19.00 - Planinski ples v Üdiker Huus (Uitikon), ansambel iz Slovenije; http://www.triglav.ch

Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au

Slovenska misija v Švici in Liechtensteinu Zürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.

Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.

Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.

Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.

Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.

Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.

Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00.

Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30.

Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30.

Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30.

St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15. Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30.

Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30. http://www.slomisija.ch

Internetne strani avstralskih Slovencev http://www.glasslovenije.com.au; http://www.slovenianbusiness.com.au http://www.thezaurus.com

ARGENTINA Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja: www.okenceslo.com.ar Slovensko podporno društvo Cordobe od 8. 10. do 15. 10. ob 20.00 – Odprtje razstave Prva kulturna razstava slovenskih izseljencev v Cordobi. Razstava bo v prostorih Slovenskega podpornega društva Cordobe, Ulica Mariano Castex 267.

Pisarna je odprta vsako sredo od 16.00 do 18.00.

Sestanek dvakrat mesečno od 20.00 do 22.00.

Srečanje vsako sredo ob 20.30.

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos Aires Tečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček.

Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslovena de Madres; http://www.slo.org.ar/zveza.html Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovena http://www.dsvas.com.ar Prekmurski arhiv v Argentini; http://www.slovencizvzhoda.com Slomškov dom; http://www.slomskovdom.org Zedinjena Slovenija; http://www.slo.org.ar ŠVEDSKA Kulturno društvo Slovenija, Olofström 29. 11. – Slovenska sv. maša v Olofströmu in Nybru 5. 12. – Praznovanje sv. Miklavža v društvenih prostorih Likovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od avgusta do decembra od 16.00 do 19.30 Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.30 do 16.15 Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija krožek, to je trikrat mesečno ob nedeljah od 15.00 naprej.

Društvo Švedsko-slovenskega prijateljstva na Švedskem, Stockholm 27. 10. ob 18.00 – Predavanje: Pot Slovenije v Evropsko skupnost leta 2004.

Predavala bo Kerstin Cardelus, prevajalka EU v Bruslju med letoma 1996 in 2008 ter študentka slovenščine v Ljubljani. Mednarodna knjižnica, Odengatan 59, 3. nadstropje Slovenska zveza na Švedskem 21. 11. – Jesenska konferenca Slovenske zveze in 35. obletnica SKD Planika v Malmöju http://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet.htm http://www.slovenci.si FRANCIJA A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d’Origine http://www.kridel.net/ATSO/index.html Slovensko rudarsko društvo Jadran iz Freyming-Merlebacha

POLJSKA

SD Planika 17. 10. ob 17.00 – Pohod v neznano. Deutweg, Winterthur Folklorna skupina Lipa 17. 10. – Pomurski večer. Götzis (A), Pfarrsaal Združenje ženevskih Slovencev; http://www.slovenci.org AVSTRIJA Krščanska kulturna zveza Celovec; http://www.kkz.at Pavlova hiša – Pavelhaus od 3. 10. do 28. 11. – Razstava & performans: Unbedingt – Brezpogojno – Unconditional. Natalija Ribovic (SRB/D/JP) & Toru Fujita (JP) 16. 11. ob 19.30 – Trenutki: pesmi Venčeslava Špragerja v slovenščini in nemščini. Sodelovanje s Pavlovo hišo in KSŠŠG. Werkraumstudio, Glacisstraße 61a, 8010 Gradec; http://www.pavelhaus.at Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK) http://www.ksssk.at Radio Dva Radio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.

ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora.

Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po internetu v živo: http://www. radio-dva.at Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ) http://www.ssz.at Slovensko šolsko društvo v Celovcu http://www.mladinskidom.at Strojni krožek Podjuna; http://www.maschinenring.at NEMČIJA Bavarsko-slovensko društvo; http://www.bayern-slowenien.de Slovenska katoliška misija Mannheim Mannheim – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v Maria Frieden ob 10.30.

KOLEDAR PRIREDITEV Heidelberg – svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v AugenklinikKapelle ob 16.00.

Herbolzheim pri Freiburgu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v Maria Sand ob 10.30.

Vöhrenbach v Schwarzwaldu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 15.00.

Buchen v Odenwaldu – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas).

Rauental (Rastatt) – svete maše so vsako tretjo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti).

Lebach v Saarlandu – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu v St. Michaelu ob 16.00. http://www.skm-mannheim.de Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 München, Nemčija Slovansko kulturno in športno društvo Maribor e.V. iz Hildna 7. 11. ob 19.00 – Martinovanje. Za ples in zabavo bo poskrbel ansambel Slovenski zvoki iz Slovenije. Bürgerhaus Gruiten Düsselberger, Str. 40, 42781 Haan-Gruiten SKUD Triglav e.V. Reutlingen http://www.skudtriglav-reutlingen.de SKUD Triglav, Stuttgart http://www.triglav-stuttgart.de Kulturno društvo, Stuttgart http://www.kd-slovenija.de ITALIJA Zveza slovenske katoliške prosvete od 12. 10. do 20. 10. – 14. Primorski kulturni dnevi na Koroškem. V programu so predvidene razstave, lutkovne in gledališke predstave, srečanje glasbenih šol.

21. 11. in 22. 11. – 51. revija pevskih zborov Cecilijanka 2009. Predstavili se bodo zbori iz zamejstva, Slovenije in Koroške. Letos bo posvečena 50-letnici ustanovitve Zveze slovenske katoliške prosvete. Kulturni center Lojze Bratuž http://www.zskp.org Amatersko športno društvo Sokol iz Nabrežine pri Trstu Tečaj minimotorike (za letnike od 2004 do 2006) vsako sredo od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici Tečaj motorike (za letnike od 2001 do 2003) vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 ter vsako sredo od 17.15 do 18.15 v nabrežinski občinski telovadnici Treningi minivolleyja (za letnike od 1999 do 2001) vsak ponedeljek v telovadnici srednje šole v naselju San Mauro, Sesljan, od 16.30 do 17.30 ter ob petkih od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici Treningi košarke za začetnike (za letnike od 1998 do 2000) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 ter vsako sredo od 18.15 do 19.30 v nabrežinski občinski telovadnici Treningi moške košarke – skupina pod 14 let (za letnike 1996 ter 1997) vsak ponedeljek od 15.00 do 16.30, vsako sredo od 19.30 do 21.00 ter vsak petek od 19.00 do 20.30 v nabrežinski občinski telovadnici Treningi ženske odbojke – skupina pod 14 let (za letnike od 1996 do 1998) vsak ponedeljek od 19.00 do 20.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini, vsako sredo od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole v naselju San Mauro, Sesljan, ter vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici Treningi ženske odbojke – skupina pod 16 let (za letnike 1994 ter 1995) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 v Občinski telovadnici v Nabrežini, vsak torek od 18.00 do 20.00 v telovadnici srednje šole na Proseku ter vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinko http://www.kries.it Slovensko planinsko društvo Gorica Društvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20.

Info: Aldo, tel.: 338 7995474 http://www.spdg.eu AŠD SK Brdina od 5. 11. do 8. 11. – Sejem rabljene smučarske opreme. Dom Brdina, Proseška ul. 109 na Opčinah pri Trstu

Študijski center Melanie Klein, Trst Vsak ponedeljek začetni (od 18.00 do 19.30) in nadaljevalni tečaj slovenščine (od 19.30 do 21.00). http://www.melanieklein.org Radijski oder v sodelovanju s Slovensko prosveto 15. 10. ob 16.00 in 17.30 – Gostuje Mini teater Ljubljana z gledališko predstavo Palčica. V okviru Gledališkega vrtiljaka. Ul. Brandesia, sv. Ivan, Trst SKD Barkovlje 17. 10. – Glasbena delavnica: vodi Aleksandra Pertot. Začetek delavnic: 7. oktober 2009. Ob sredah od 15.30 do 16.30 za 4. in 5. razred OŠ; ob petkih od 14.00 do 15.00 za 1., 2., 3. razred OŠ.

17. 10. – Pohod po domačih klancih, vodi prof. Marinka Pertot Društvo slovenskih izobražencev Redna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30. Ulica Donizetti 3, Trst.

Sklad Mitja Čuk, Opčine Bambičeva galerija prireja gostovanja razstave Petra Cvelbarja: »Brezmejni študijski dnevi – tri desetletja izrazov Drage«: – v Galeriji Družine v Ljubljani, od 5. 10. do 17. 10. 2009, – v MC Podlaga v Sežani, od 23. 10. do 7. 11. 2009, – v Srenjski hiši v Mačkovljah pri Trstu, od 13. 11. do 22. 11. 2009, – v DSI v Trstu, od 30. 11. do 14. 12. 2009, – v Srenjski hiši na Repentabru, od 18. 12. do 27. 12. 2009 31. 10. ob 20.30 – Hommage Evi Ronay, posthumna razstava aktov tržaške umetnice madžarskega rodu (1919–2004) 6. 11. ob 18.00 – Slovesno odprtje dokumentarne razstave »Pomagajmo otrokom!« ob 30-letnici Sklada Mitja Čuk v dvorani Banke ZKB na Opčinah, ul. Ricreatorio 2 Z oktobrom začetek jezikovnih tečajev: Moja slovenščina: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle, za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna.

English for everyone: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja.

Please, play with me: z igro do znanja angleščine, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci Español para extranjeros: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite.

Nemščina za vsakogar. V sodelovanju s priznano šolo za nemščino.

Rekreativni tečaji: Tai či čuan, starodavna in cenjena veščina, vaje za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje http://www.skladmitjacuk.org KD Slomškov dom Bazovica http://www.bazovica.com Društvo Marij Kogoj http://www.drustvomarijkogoj.org MOSP-SKK http://www.mosp-skk.blogspot.com Slovensko prosvetno društvo Mačkolje http://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus http://www.jacobusgallus.com MADŽARSKA Zveza Slovencev na Madžarskem in soorganizatorji 8. 11. – Srečanje slovenskih gledališčnikov v gledališču v Monoštru

SRBIJA Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo Sava Redne vaje pevskega zbora so ob torkih in petkih od 18.00 do 20.00 v prostorih društva.

Srečanja članov in klubske aktivnosti so vsako sredo od 18.00 do 20.00 v prostorih društva, ul. Višegradska 23, Beograd. http://www.drustvosava.org Društvo Slovencev Kredarica, Novi Sad 17. 10. ob 20.00 – Koncert Goriškega okteta Vrtnica, Nova Gorica, v novosadski sinagogi, Jevrejska 11 Prostori društva, knjižnica in tajništvo so odprti vsak ponedeljek in sredo od 15.30 do 17.30 ali pa večkrat po dogovoru.

Dopolnilni pouk slovenščine za odrasle je vsak torek od 17.00 do 21.30 (tri skupine) in za otroke vsako nedeljo od 15.00 do 17.00 (dve skupini) v prostorih društva.

Redne vaje zbora so ob torkih in sredah od 18.00 do 20.00 v prostorih Židovske občine, Jevrejska 11.

Redne vaje igralnega ansambla so ob torkih od 18.00 do 20.00 v Visoki šoli strokovnih študijev za izobraževanje vzgojiteljev, Petra Drapšina 8.

Konzularni dan poteka vsako prvo sredo v mesecu v prostorih društva (člani lahko opravljajo svoje administrativne zadeve: vloge za državljanstvo, vize, potne liste in podobno).

Informativna oddaja o dejavnostih društva poteka zadnji teden v mesecu na novosadski TV, Kanal 9. http://www.kredarica.org.rs Društvo Slovencev Kula http://www.drustvokula.org.rs Društvo Slovencev Planika, Zrenjanin http://www.planikazr.com Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Niš www.sksfrancepresernnis.org.yu HRVAŠKA Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Redne dramske vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po dogovoru.

Vaje Mešanega pevskega zbora so ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00.

Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru.

Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.30.

Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00.

Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00.

Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00.

Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00.

Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 16.00.

Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz 16. 10. – Dnevi slovenske kulture v Osijeku 16. 10. ob 18.00 – Otroško gledališče: Romeo in Julija. Predstava dramske skupine SKD Bazovica, Reka.

Dopolnilni pouk slovenščine v Osijeku vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Filozofska fakulteta, L. Jagera 6 Srečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00. http://skdstankovraz.blog.hr Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom, Zagreb http://www.slovenci.hr BOSNA IN HERCEGOVINA Slovensko kulturno društvo Cankar, Sarajevo Društvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si lahko izposojate knjige in berete časopise.

Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako soboto od 9.00 do 13.00.

Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15.

Vaje zbora Camerata Slovenica so vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.45.; http://www.skdcankar.ba Društvo Slovencev Lipa Prijedor V septembru se pričenja peto leto dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki poteka vsako nedeljo med šolskim letom.

Radijska oddaja »Slovenija u nas« je že četrto leto vsakih petnajst dni na sporedu na Free Radiu Prijedor. Oddaja traja 30 minut. http://www.slovenci-prijedor.com Društvo Slovencev Republike srbske TRIGLAV, Banja Luka http://www.udruzenjetriglav.com MAKEDONIJA Slovensko združenje France Prešeren Skopje 24. 10. – Gostovanje pevskega zbora v Novem Sadu. Skupni celovečerni koncert s Slovenskim društvom Kredarica iz Novega Sada.

Srečanja so vsak prvi ponedeljek v mesecu, po potrebi pa tudi večkrat.

V septembru se je pričel dopolnilni pouk slovenščine. http://www.francepreseren.org.mk Slovensko društvo TRIGLAV Bitola http://www.triglavbitola.mk

Zgodilo se je tega meseca 1. oktobra 1942 v Ljubljani umre Hinko Smrekar, slovenski slikar, risar, grafik in ilustrator. Po njem se imenuje Osnovna šola Hinka Smrekarja v Šiški, kjer je stanoval do svoje smrti, ko so ga kot sodelavca Osvobodilne fronte ustrelili italijanski fašisti.

5. oktobra 1954 s podpisom Londonskega memoranduma razdelijo Svobodno tržaško ozemlje (STO) med Jugoslavijo in Italijo. STO je bila mestna nevtralna država, ki je med letoma 1947 in 1954 obstajala ob severovzhodni obali Jadranskega morja. Poleg Trsta, ki je bil sedež države, je obsegala obalni pas med kraško planoto in morjem, prek katerega je mejila na Italijo, Slovensko primorje ter del Istre severno od reke Mirne.

6. oktobra 1918 umre Stanislav Škrabec, slovenski jezikoslovec. Škrabec velja za največjega slovenskega jezikoslovca 19. stoletja. Močno je vplival na razvoj slovenskega jezika, tudi z jezikoslovnimi razpravami, ki jih je pisal na platnice revije Cvetje z vrtov svetega Frančiška, ki jo je urejal od ustanovitve leta 1880 pa skoraj do smrti.

7. oktobra 2000 Davo Karničar kot prvi smuča z Mount Everesta.

10. oktobra 1920 na koroškem plebiscitu 60 odstotkov volivcev glasuje za priključitev Koroške Avstriji. Glasovi za Jugoslavijo so prihajali večinoma z južnega brega Drave, a so bili precej razpršeni. Podrob-

nejša analiza rezultatov pokaže, da je precejšen del narodno zavednih Slovencev glasoval za Avstrijo. Plebiscit je določil državno mejo med leta 1918 ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo) in Avstrijo po prvi svetovni vojni.

24. oktobra 1917 se zgodi čudež pri Kobaridu, avstro-ogrski in nemški preboj italijanskih linij na soški fronti pomeni preobrat v 12. soški bitki. Spopad je dobil ime čudež pri Kobaridu, ker niti Avstrijci niti Nemci, ki so napad načrtovali, niso pričakovali, da bo napad tako zelo uspešen.

Moja Slovenija / Oktober 2009

27

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE

Pripravila: Tatjana Vučajnk

Hči v naročju matere Ilustracija: Cimerman

• Izrežite, sestavite in se igrajte. Dopolnite povedi.

MAMA M

e im e s ___ _ … a __ oj

Tu d

io

na

je

HČI

e

j nu

Ev in

a…

Z MATERJO HČER l…

Z

…

So

se

du

je

da

sv k j a šl ez i n er ek u. o č

č jve a a n ca. v ko ni rt o rot o b je do

ja

Po ro ej

čil s es š

MATI

…

HČ E RJ O

…

S

e f ov o

. lo o š

MATI

la

v

aj

Im el

o eb

m o

pe

lja

es a

…

…

m

še MATER

MAMI

Navodilo za igro.

Otrok pove številko od ena do deset. Tisti otrok, ki ima v rokah origami, ga tolikokrat odpre in zapre. Nato si isti otrok izbere eno izmed zapisanih besed. Tisti, ki ima v rokah origami, ga odpre in pogleda, kaj je zapisano pod to besedo. Otrok smiselno dopolni poved.

28

Moja Slovenija / Oktober 2009

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE • Preberite.

Z materjo in s hčerjo.

S kom se pa pogovarjam?

Nikoli ne vem, ali je moja prijateljica svoji materi hči ali hčer.

Za nasvet vprašaš mater, saj se vprašaš, koga ali kaj vprašam.

Zagotovo je hči, ker se vprašaš, kdo ali kaj ji je.

Koga ponavadi vprašaš za nasvet, mati ali mater?

Na spletni strani http://besana.amebis.si/pregibanje/ lahko preverite, če ste besedo ustrezno sklanjali, stopnjevali oziroma spregali.

Moja Slovenija / Oktober 2009

29

S KNJIGO V SVET

Pripravila: Manca Perko in Jože Zupan

50. sezona bralne značke Za bralno značko berete tudi slovenski otroci zunaj Slovenije, pri tem vas spodbujajo (stari) starši, učitelji dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture, člani slovenskih društev … Naj vam predstavimo nekatere poudarke v šolskem letu 2009/2010! del). Na tem mestu lahko najdete sezname za založniška leta vse do 1999.

Spletna stran Bralne značke www. bralnaznacka.si bo spet zaživela, na njej bodo tudi vse pomembne informacije, ki se včasih izgubijo na poti do mentorjev.

Na njej lahko najdete besedilo zgibanke Otrok, branje, odrasli; če bi ga potrebovali (za učitelje, starše, otroke …), ga lahko natisnete v želeni količini izvodov. Zadovoljni smo, da vam je všeč in da se vam zdi uporabno naše spletno glasilo Ostržek.

Njegov poštni predal je: ostrzek@bralnaznacka.si.

Ob sponzorskem programu »Zlata bralka, zlati bralec« pri Bralni znački vseskozi sprejemamo tudi knjižne donacije. Običajno so te namenjene posebnim skupinam bralcev, pogosto Slovencem, ki žiTudi letošnji 17. september, dan zlatih knjig, je bil dan za vseslovenski bralni maraton – vrsto prireditev »branju v čast«. Na republiški ravni smo bralno sezono začeli ob knjigi Noordung.doc.

Srečanje in pogovor s slovenskim vesoljskim strokovnjakom in sopiscem knjige dr. Markom Bavdažem je bil v Mestni knjižnici Ljubljana, Knjižnici Otona Župančiča.

16. oktobra bo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani letošnji osrednji simpozij, ki ga pripravljamo skupaj z revijo Otrok in knjiga in nosi naslov »Kako naj mentor razvija bralno zmožnost posameznika?«.

Pri izboru knjig za branje si lahko pomagate s priporočilnimi seznami – anotiranimi izbori mladinskih knjig, ki jih pripravlja Pionirska knjižnica – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Mestna knjižnica Ljubljana. Najnovejši Pogled na drugo stran, ki zajema založniško leto 2008, je pravkar izšel.

Tudi zadnji seznam bo dostopen v elektronski obliki na spletnih straneh MKL oziroma preko spletne strani www.bralnaznacka.si (kaj brati – izbor mladinskih

30

Moja Slovenija / Oktober 2009

vijo zunaj Slovenije. – Slovenia’s Best for Young Readers, donacija: Gospodarska zbornica Slovenije. Katalog slovenskih mladinskih pisateljev in ilustratorjev (s kratkimi bio- in bibliografskimi zapisi, seznami nagrad in kontaktnimi podatki), ki jih je Slovenija leta 2008 predstavila na knjižnem sejmu v Bologni.

Publikacija je namenjena predstavitvi avtorjev v tujini, zato je izšla (je dostopna) samo v angleščini!

Naši podatki: Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Miklošičeva 16, 1000 Ljubljana, Slovenija; tel.: 00386 (0)1/430 05 57, 01/430 05 58; faks: 00386 (0)1/239 67 22; e-naslov: info@ bralnaznacka.si; domača stran Bralne značke: www bralnaznacka.si (glej še:www.zpms.si)

Umetniki sezone

Več del za mlade je ustvaril tudi pisatelj Tone Partljič (5. avgust 1940 (70-letnica rojstva)), pred leti tudi predsednik bralne značke: Hotel sem prijeti sonce, s katerim se je zapisal med klasike slovenske mladinske književnosti, Slišal sem, kako trava raste, Maša in Tjaša … Upamo, da bo za mlade še pisal …

Saša Vegri (12. december 1934 (75-letnica rojstva)) se je zapisala v zgodovino bralne značke kot prva, ki je naredila priporočilni seznam mladinskih knjig za mlade bralce. Otroška poezija Saše Vegri je vseskozi prežeta z nenavadno radoživostjo in neposrednostjo v čudenju nad življenjem. Domiselni so že naslovi: Mama pravi, da v očkovi glavi, To niso pesmi za otroke ali Kako se dela otroke, Kaj se zgodi, če kdo ne spi. Ste že prebrali njeno slikanico Jure Kvak Kvak?

Ker je ilustracija enakovredna besedilu, je med umetniki sezone tudi akadem-

ska slikarka Mojca Cerjak (18. november 1959 (50-letnica rojstva)). V pravljično lepoto je odela več kot petdeset slikanic, med njimi tudi Zvezdico Zaspanko Franeta Milčinskega, Popravljalnico igrač Bine Štampe Žmavc, Dečka in sonce Srečka Kosovela, nekajkrat dela Janeza Bitenca ...

Ilustriral Peter Škerl, v: Tilka Jamnik: Ostržek bere za bralno značko. DZS, 2006.

Pomagaj čebelici Eli najti pravo pot do njenega čebelnjaka.

Pospremi čebelico do cvetlic, da bo nabrala cvetni prah.

Morda bo čebelica Eli obiskala tudi polžka?

Ali pa se bo k njemu odpravil deževnik?

Izmisli si še kakšno popotovanje po labirintu!

Naj vas tudi letos spomnimo na okrogle obletnice avtorjev, pomembnih za slovensko in/ali slovensko mladinsko književnost. Tokrat je sedem ustvarjalcev, za katere vam priporočamo, da njihova dela pobližje spoznate.

Prof. Stanko Kotnik in pisatelj Leopold Suhodolčan (10. avgust 1928–8. februar 1980 (30. obletnica smrti)), ravnatelj šole na Prevaljah ter vsestranski kulturnik (tudi slikar!), sta osnovala bralno značko, bralno gibanje, kakršnega imamo samo v Sloveniji. Suhodolčanova dela za mlade bralce so še vedno živa: Deček na črnem konju, Skriti dnevnik, Mornar na kolesu, Rdeči lev, Rumena podmornica, Naočnik in Očalnik – to je le nekaj del, ki so navdušila generacije mladih bralcev.

Prva – Prežihova bralna značka – je bila podeljena maja 1961 na Koroškem. V preteklih počitnicah smo se spominjali, da je minilo že šestdeset let, odkar so izšle Solzice, v februarju pa bo minilo že šestdeset let, odkar je Prežihov Voranc (10. avgust 1893–18. februar 1950 (60. obletnica smrti)) sklenil svojo življenjsko pot. Solzice so nastale ob koncu pisateljevega ustvarjanja – in čeprav je za mlade ustvaril eno samo delo, je nastala umetnina, ki ji še danes upravičeno rečemo: biser mladinske književnosti.

Tenkočuten lirik Dane Zajc (26. oktober 1929–20. oktober 2005 (80-letnica rojstva)) je marsikatero delo namenil tudi mlademu rodu. Brž ko slišimo njegovo ime, se spomnimo enkratne pesmi Vrata. A še marsikatero delo je vredno branja: Bela mačica, Abecedarija, Na papirnatih letalih, Hiša, Modrost kralja Salomona …, in kar ne moreš odložiti njegovega izbora Ta roža je zate. Tudi zate, če boš to delo prebral!

Vsestranski umetnik Feri Lainšček (5. oktober 1959 (50-letnica rojstva)) sodi tudi med mladinske pisatelje. Naj omenimo le nekaj del: Cicibanija, Ajša Najša – ki je še posebej priljubljena – Škrat Sanjavec, Cufek v živalskem vrtu, Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak, Znalček na cesti, za svoje delo Mislice pa je pisatelj dobil nagrado večernica.

Nagradno vprašanje Katera dela umetnikov letošnje sezone poznaš? (Lahko je samo en naslov.)

Odgovor do konca novembra pošlji na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija.

Moja Slovenija / Oktober 2009

31

KNJIŽNA POLICA

Marjan Bradeško

Privlačna Slovenija (Slovenia Attracts) Sredi letošnjega leta je pri založbi Kmečki glas izšlo še eno v vrsti številnih del, katerih osnovni namen in poslanstvo je vzbuditi pozornost oziroma opozoriti tuje in domače turiste na lepote Slovenije ter njene posebnosti. na katere želi avtor še posebej opozoriti. To seveda pomeni, da v tem primeru nikakor ne gre za pusto, suhoparno besedilo s strokovnimi podatki, pač pa za pričevanje človeka, ki ne skriva svojega čustvenega odnosa, največkrat z vidika občudovalca naravnih in kulturnozgodovinskih zanimivosti Slovenije.

Vsak od teh avtorjev, to velja tudi za Marjana Bradeška, avtorja knjige Privlačna Slovenija, se obravnavanega predmeta loti na svoj specifičen način.

Njegov pristop je poseben v tem, da je poln čustev, lahko bi se reklo, ljubezenski. Njegova besedila so nabita z emocijami in asociacijami, ki se avtorju porajajo ob obravnavi najprej Slovenije kot celote, potem pa tudi ob opisovanju posameznih delov in izbranih detajlov,

Vsebina Njegova besedila so lahko navdih za pesnika, res pa je, da so za tistega, ki nekega predela ne pozna, premalo konkretna in urejena, da bi mu lahko služila kot vodnik. Za veliko svobode se je avtor odločil že pri izbiri in opredeljevanju posameznih geografskih enot in podenot. Pri tem mu je sicer uspelo, da je z izbranimi enotami kolikor toliko enakomerno pokril celo Slovenijo, veliko pa je ostalo še neopisanega. Tudi pri poimenovanju posameznih delov si ni pustil vzeti umetniške svobode, tako je na primer besedilo pri razdelku Ratitovec naslovil Balkon Škofjeloškega hribovja.

Tudi pri izboru posebej izpostavljenih znamenitosti znotraj posamezne enote je ubiral samosvoja pota. Precej očitno se je izogibal standardnim načinom in

nazivom, namesto tega pa je izpostavil številne manj znane kraje ali/in naravne ter kulturne znamenitosti. Taka znamenitost so lahko idrijske čipke ali pa češnje v Goriških brdih.

Vseh razdelkov v knjigi je trideset in prav toliko je podrobneje opisanih znamenitosti oziroma specifičnosti.

Na tem mestu seveda ni prostora niti za naštevanje enot, kaj šele posebej izpostavljenih znamenitosti, saj že kazalo z majhnim zemljevidom Slovenije zavzema dve strani s po dvema stolpcema na vsaki strani. Deloma tudi zato, ker je tudi kazalo, tako kot celotna knjiga, dvojezično, slovensko in angleško.

Knjiga obsega 128 strani in je tiskana na zelo kakovostnem papirju. Kakovost papirja pride še posebej do izraza pri fotografijah, ki so zelo dobre in jih je v knjigi veliko. Vsak razdelek se začne s celostransko fotografijo, na naslednji strani sta dvojezično besedilo in majhna fotografija, na tretji pa je dvojezično predstavljena znamenitost s tremi fotografijami, četrto stran pa zapolnjujeta dve polstranski fotografiji. Tudi zato bo ta knjiga našla veliko bralcev in občudovalcev.

Tomaž Štefe

Majda Ravnikar

Koroška Moj mali veliki (smučarski) svet Iz podnaslova knjige je razvidno, da avtorica knjige Majda Ravnikar prihaja s Koroške, in sicer je to njen prvenec, ki ga je »zagrešila« po 30 letih bivanja v Ljubljani. Če knjiga ne bi imela podnaslova, bi človek pomislil, da gre za geografsko ali turistično predstavitev Koroške. Res je v knjigi tudi tega precej, še več pa je napisanega o družini, iz katere avtorica izhaja, in o njeni mladosti, ki jo je zaznamovalo predvsem smučanje. Kot smučarka je tudi v tekmovalnem smislu hitro napredovala, dokler ji usodna poškodba noge ni prekrižala načrtov.

Vsebina knjige Vsebina knjige je neformalno razdeljena na dve polovici. Na prvih 90 straneh je

32

Moja Slovenija / Oktober 2009

zelo nestandardno, vendar prav prikupno opisana Koroška oziroma, točneje, posamezni členi (kraji, gore, jezera) v tej

PREDSTAVLJAMO KNJIŽNA ROJAKA POLICA pokrajini, tudi tisti onkraj državne meje.

Kot Črnjanka je seveda pričela s svojim rojstnim krajem Črna na Koroškem s širšim okolišem, posebej je opisano visokogorje v bližini Črne (Olševa, Raduha, Smrekovec, Uršlja gora, Peca) in zlasti nekoliko bolj oddaljeno Jezersko, nakar sledi še predstavitev Zgornje Koroške in koroških jezer.

Drugi del se prične s Koreninami mojega rodu, potem sledi najobsežnejše poglavje s 13 razdelki z naslovom Na snežni odeji.

Pripoved zaključuje poglavje z naslovom Telovadba, zabavne prireditve …

Knjigi z naslovom Koroška bi morda lahko očitali le to, da je preskromno opremljena s fotografijami, kar še zlasti velja za prvi del knjige. Nekaj jih sicer je, vendar so vse

(razen na ovitku) črno-bele in manjšega formata. Recenzijo knjige je napisal Jože Praper, tudi Korošec. Knjigo v obsegu 200 strani je izdala Celjska Mohorjeva družba v nakladi 600 izvodov, ki pa utegnejo kmalu poiti, saj bo zelo verjetno pritegnila veliko bralcev tostran in onstran državne meje.

M.Š.

Lev Detela

Dunaj na poštni znamki Knjigo z gornjim naslovom je izdala Celjska Mohorjeva družba in je že tretja knjiga spominskih zapisov leta 1939 rojenega Leva Detele. Leta 1987 je pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu pod naslovom Časomer življenja izšlo njegovo Srečanje z vojnim otroštvom in mladostjo v Sloveniji po drugi svetovni vojni, leta 1999 pa je založba Nova revija izdala njegovo obsežno pričevanje Emigrant, ki govori o tridesetletnem bivanju zunaj Slovenije. tost, vedrino in nedogmatičnost. Z njuno izseljensko potjo je zavel veter, ki je pokazal, da obstaja Slovenija sedanjosti in ne le preteklosti.

V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta se Milena Merlak in Lev Detela podala v negotovost izseljenstva, so bili stiki med Slovenci v matični domovini ter izseljenskih in zdomskih skupnostih prepovedani. Njuna odločitev za izseljenstvo je bila pravi balzam za tiste, ki so že kljubovali domačemu režimu. Po eni strani, ker je potrjevala pravilnost njihove odločitve, po drugi strani pa je bila za tiste, ki smo bili rojeni zunaj matične domovine, trden dokaz, da obstaja še neka druga Slovenija; da so ljudje, ki se bojujejo, ki iščejo odpr-

Vsebina knjige Knjigo Dunaj na poštni znamki avtor ali založba opredeljuje kot »spominske zapise, beležke o dnevnih dogodkih in esejistična razmišljanja iz obdobja slovenske tranzicije in globalizacije po letu 1989«. Gre torej za knjigo, ki je vsebinsko zelo raznolika. O tem, kako raznolika je, nam prav veliko ne povedo niti naslovi štirih delov, na katere je razdeljena vsebina knjige: Ura in njeno nihalo; Slovenski vojni dnevnik; Svet funkcionalno nepismenih; Brez knjig so narodi nemi in goli.

Naslovov vseh 80 zapiskov seveda na tem mestu ne moremo navajati in tudi ne bi bilo smiselno. Povedati pa je treba, da skoraj ni teme, ki se je pisatelj ne bi dotaknil. Dogajanje v Sloveniji očitno zelo pozorno spremlja, in to skozi oči svetovljana, kakršen Lev Detela nedvomno je. Zato mu slovenske tranzicije ni težko zagledati v širšem evropskem kontekstu in zato bo vsak bralec knjige našel kaj novega, tehtnega, globljega. Soočen bo z novimi vidiki in interpretacijami (pol)preteklih in sedanjih dogodkov ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi in svetu.

Nekaj zapisov pa je tudi čisto osebnih, zla-

sti v prvem delu knjige, saj je avtor zapisal, da gre za »rekapitulacijo zadnjih 20 let dogajanja tako v Sloveniji kot v njegovem življenju«.

V spremni besedi z naslovom Jubilej gospoda sončka je Andrej Rot zapisal tudi tole: »Vsa knjiga je polna reminiscenc, utrinkov, drobnih okvirov in literarnih draguljarskih intarzij. Prgišče zapisanih dragocenosti. Življenje Leva Detela, tako kot življenja marsikoga drugega, je bilo življenje prevratov. Knjiga je mozaik slovenske zgodovine, srednjeevropskega kulturnega utripa, še posebno avtorja samega kot človeka, sopotnika, očeta, deda.« M. Š.

Nekaj novosti slovenskih založb Založba Didakta Tone Strojin: Zgodovina slovenskega planinstva Založba Klopotec Žiga Koritnik: Jezero/The Lake Lepote Bohinjskega jezera ujete v fotografijo črno-bele tehnike, opremljene s poezijo Aleša Štegra Založba Nova revija Tone Kuntner: Moj svet/My World Dvojezična izdaja pesmi

Moja Slovenija / Oktober 2009

33

Irena Sterckx Militarev z igralcem Pavlom Ravnohribom in Janezom Merčunom na Prešernovi proslavi, ki jo je gospa Irena tudi povezovala (februar 2009, Bern).

»Če nas kaj povezuje, je to lahko prav kultura«

Ireno Sterckx Militarev, urednico Ženevskih novic in aktivno članico Združenja ženevskih Slovencev, je v Švico, kjer živi že 16 let, pripeljala ljubezen. Sedaj s svojim možem in tremi otroki živi v Lozani ob Ženevskem jezeru.

Zase pravi, da je diplomirana mama, ki se ukvarja z organizacijo družinskega življenja. Veliko svojega prostega časa in zanimanja pa posveča predvsem slovenskemu jeziku in kulturi: »Odraščala sem v gledališkem svetu in uspelo mi je ohraniti stike z zanimivimi ljudmi tako v Sloveniji kot tudi v Švici. Verjetno tudi zato, ker imamo skupno temo – kulturo, in če nas kaj povezuje, je to lahko prav kultura.«

34

Moja Slovenija / Oktober 2009

POGOVOR Z ROJAKINJO: Irena Sterckx Militarev Rodili ste se v Sloveniji, sedaj živite ob Ženevskem jezeru (Švica). Kakšen je bil vaš povod, da ste odpotovali na tuje in tam tudi ostali?

Rodila sem se v Medvodah in pripadam prvi generaciji usmerjenega izobraževanja, ki je v 80. letih spreminjala svet. Diplomirala sem na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer slovenski jezik in sociologija kulture.

Moji profesorji so bili eminentni slovenski jezikoslovci in literati, prof. Toporišič, prof.

Kmecl, prof. Paternu, ki so nam prenesli znanje in ljubezen do slovenščine. Diplomirala sem pri prof. Helgi Glušičevi in prof.

Marku Kerševanu z nalogo o Mohorjevi družbi v Celovcu. Moj oče, gledališki režiser Peter Militarev, je takrat veliko sodeloval z ljubiteljskimi skupinami na avstrijskem Koroškem, in to je bil moj prvi stik s Slovenci, ki so živeli v tujini. Poletje leta 1990 sem preživela v Grčiji in tam spoznala svojega bodočega moža, Švicarja. Bila je ljubezen na prvi pogled in takoj sem vedela, da bo to ljubezen mojega življenja. No, zveni patetično, a bilo je tako. Z diplomo v žepu sem se leta 1993 poročila v Radovljici in se preselila v Lozano, kjer še vedno živim.

Kakšni so bili vaši začetki na tem koščku Evrope? Katera dela ste opravljali, s čim se ukvarjate sedaj?

Najprej sem se lotila učenja francoščine.

Službe nisem nikoli iskala. Vedno pravim, da sem diplomirana mama, ki se ukvarja z organizacijo družinskega življenja. Imam hčerko in dva sinova. Zanima me tudi delo v sklopu dopolnilnega pouka slovenščine, zato s kolegicami učiteljicami, ki tukaj poučujejo slovenski jezik, poskušam sodelovati kot zunanja sodelavka. Ob zaključku lanskega šolskega leta sem tako vodila okroglo mizo s starši pod naslovom »Kje so moje korenine in kam so me pripeljale«. S pomočjo knjige Pravljične poti Slovenije smo odkrivali kraje in skrivnosti naše mladosti.

Ste aktivna članica Združenja ženevskih Slovencev. Koga vse združuje vaše društvo, kako se družite, katere vrste prireditev organizirate?

Združenje je delovalo že ob mojem prihodu v Švico. V Ženevi so se ob razpadu Jugoslavije zbrali Slovenci, ki so tam živeli, in se

poznali med sabo. Takrat tudi z namenom, da bi pomagali novonastali državi. Danes Združenje ženevskih Slovencev povezuje Slovence iz francosko govoreče Švice in bližnje Francije. Smo edino slovensko društvo na tem jezikovnem področju. Imamo približno 60 članov, ki hodijo na prireditve, simpatizerjev pa je okoli sto. Financiramo se s članarino in finančno podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Organiziramo in prirejamo družabna srečanja s poudarkom na slovenskem jeziku in kulturi. Posebej se veselimo večerje ob koncu leta, ki jo obogatimo s kulturnim programom, in piknika, ki ga priredimo ob dnevu državnosti konec junija.

Ste tudi urednica glasila Ženevske novice, ki ne pokrivajo le slovenskih bralcev v Ženevi, temveč tudi širše. Kako ste začeli, o čem pišete, s kom vse sodelujete? Ženevske novice so glasilo Združenja in so prvič izšle januarja 1992. Ustanovitelj in prvi urednik je bil dr. Bogdan Zega. Glasilo je informativno-kulturnega značaja brez političnih ali verskih kontekstov. Izidejo v tiskani obliki (120 izvodov) dvakrat letno, dostopne so tudi na spletni strani Združenja in Urada. V začetku so posredovale informacije o dogajanju v Sloveniji in o dogodkih, povezanih z našo ožjo skupnostjo. Danes je to nalogo prevzel internet in obveščanje z elektronsko pošto. Bralci pravijo, da imajo vseeno radi slovensko besedo v tiskani obliki vsaj dvakrat letno.

V Novicah želimo predstaviti večino dogodkov, povezanih s Slovenci, po vsej Švici. Zelo lepo so bili sprejeti intervjuji, kjer predstavljamo zanimive ljudi in njihovo delo. Vzpodbudili smo člane, da prispevajo svoja mnenja, napišejo reportažo o prireditvi ali pošljejo fotografije. Poročamo o prireditvah in dobro sodelujemo tako z Veleposlaništvom, Predstavništvom RS pri Organizaciji združenih narodov, šolo, cerkvijo kot tudi ostalimi slovenskimi društvi.

Sodelujemo tudi z vašo revijo. Naši člani jo radi berejo; menim, da posredujete dovolj zanimivih informacij.

Kako se počutite kot Slovenka v tujini in kaj vam pomeni slovenstvo? Se večkrat vračate domov?

Velikokrat, večino počitnic preživimo

doma. Današnja prevozna in komunikacijska sredstva so mi omogočila, da živim slovenstvo v vsakdanjem življenju. Internet, telefon, satelitska televizija, Facebook.

Vesela sem, da so začeli v Sloveniji izdajati žepne knjige, tako da sem na tekočem tudi z literaturo. Še najtežje je s periodičnim tiskom. Tudi sama ga imam najraje v klasični obliki, a so naročnine in predvsem poštnine obupno drage. Odraščala sem v gledališkem svetu in uspelo mi je ohraniti stike z zanimivimi ljudmi tako v Sloveniji kot v Švici. Verjetno tudi zato, ker imamo skupno temo – kulturo, in če nas kaj povezuje, je to lahko prav kultura.

Kako pa vaši otroci občutijo slovenske korenine?

Vsi trije govorijo slovensko. Obiskovali so dopolnilni pouk. Radi gredo na obisk k dediju in babici. Težko jih pripravim do učenja slovenščine z učbeniki in klasičnimi deli, lažje pa je z revijami za mlade, prevodi znanih del, glasbo in zabavnimi oddajami.

Trenutno jih pripravljam na učenje na daljavo, bomo videli, kako bo.

S čim pa se ukvarjate v svojem prostem času?

Zanimajo me zelo različne stvari. Sem predsednica ludoteke – to je izposojevalnica igrač. Ravnokar prevajam gledališki tekst, sem avtorica gledališko-lutkovnih delavnic, s katerimi gostujem po oddelkih slovenskih šol. Rada se potepam in uživam v pitju kave s prijatelji.

Glede na to, da ste velika ljubiteljica slovenske kulture, mi boste gotovo z veseljem odgovorili, katera je vaša najljubša slovenska knjiga, slovenska pesem in film?

Najljubša pesem mi je prav gotovo Dan ljubezni, naj slovenski film, mhm, informativni in dokumentarni program RTV. Kar pa se tiče knjige – letos sva s sošolko organizirali srečanje sošolcev slavistov. Z obiskom smo presenetili Štefana Kardoša na literarnem večeru v Cankarjevem domu. Bilo je lepo, veseli me, da je toliko sošolcev uspešnih, in zato naj bo tudi naj knjiga Kardoševa Rizling polka, kresnik za najboljši roman lanskega leta.

Besedilo in foto: EM

Moja Slovenija / Oktober 2009

35

Matjaževa domačija na Pahi Sredi dolenjskih gričev v vasici Paha blizu dobro znanega Otočca je majhno kmečko hišo v zadnjih nekaj letih doletela temeljita prenova. Potem ko je umrla zadnja lastnica (Bučarjeva), ki je zadnjih 30 let živela v hiši, je ta začela propadati. Nato pa je sorodnik in sosed Matjaž Pavlin spoznal, da bi bila pravzaprav velika škoda, če bi hiša propadla. Jasno mu je bilo tudi, da mu obnova kar sama od sebe ne bo povrnila velikih stroškov, če se v hiši ne bo tudi kaj zanimivega dogajalo.

Matjaž Pavlin je hkrati z obnovo hiše začel dograjevati tudi koncept dejavnosti, ki naj bi se odvijale v hiši in ob njej. To mu je bilo nekoliko lažje zato, ker se tudi poklicno ukvarja s turizmom; dela namreč v turistični organizaciji Kompas v Novem mestu. Pri dograjevanju tega koncepta se je domislil, da bi klasični turistični proizvod (to je ogled in nastanitev v tradicionalni kmečki hiši) nadgradil z nevsiljivo promocijo dolenjskega vinskega posebneža – cvička. Pri tem je poudarek na pridevniku nevsiljiv, saj nikakor ne gre le za nekoliko olepšano ponudbo cvička, pač pa za promocijo vinske kulture v najžlahtnejšem pomenu besede. Pogosto je slišati, da smo Slovenci v tem pogledu zelo nerazgledani.

Srebrni sejalec 2008 To je še posebej izpostavila komisija Slo-

36

Moja Slovenija / Oktober 2009

venske turistične organizacije, ki je Matjaževi domačiji podelila srebrnega sejalca 2008. Pri tem so poudarili, da se pravi razlog za nagrado, poleg vzorne obnove, skriva v večplastnem pristopu k projektu, ki hkrati promovira kulturno dediščino in vinsko kulturo ter pomembno vpliva na porast cvičkovega ugleda in turističnega razvoja dolenjske vasice.

V približno 20 minut trajajočem in na CD posnetem nagovoru obiskovalce zelo natančno seznani z razširjenostjo in zgodovino vinske trte in vina od Noeta do današnjih dni, z umetnostjo gojenja vinske trte in zorenja vina v kleteh, pri čemer posebno pozornost nameni tistim sortam, brez katerih dolenjski vinski posebnež ne bi bil to, kar je. Vsa ta vina obiskovalci v zelo zmernih količinah lahko tudi poskusijo, in sicer v posebej za to pripravljenem in lepo urejenem prostoru, ki

je nastal iz nekdanjega poda in kašče, s tem da je del predelne stene odstranjen.

Na zadnji strani skednja je po celi dolžini gank, ki ga je sedanji lastnik domiselno izrabil tako, da je na enem koncu postavil stranišče na svežem zraku, a z vrati, ne brez njih.

Sicer pa ta objekt, ki je krit z opeko, prvotno ni stal na tem prostoru, ampak je prenesen od drugod, tako kot tudi kozolec na nasprotni strani ceste.

Podrobnejši opis domačije S skednjem in kozolcem, ki sta kot rečeno prinesena od drugod, imamo potemtakem v tem primeru opraviti s pravo, lahko bi rekli klasično, slovensko domačijo, ki po vseh kriterijih ustreza opredelitvi tega pojma, posebej še, če prištejemo majhen ograjen garteljc in križ ob cesti.

Osrednji del predstavlja lepo obnovljena

SLOVENSKE DOMAČIJE boji vrat. Nekaj posebnega v veži je skrinja iz leta 1850, ki v predalu premore dvojno dno, kamor so lahko skrili vrednejše predmete, dokumente ali denar. Tudi še med drugo svetovno vojno, ko so Italijani razsajali po Dolenjski, jim je to skrivališče prav prišlo.

Na desno od vhoda so vrata v največji prostor v hiši, to je v hišo, ki pa je navzlic temu še vedno skromnih dimenzij. Verjetno so prav zato tudi vsi predmeti tu nekako pomanjšani, od zakonske postelje do mize in peči. Zakonska postelja je zelo ozka, zato pa sta končnici lepo okrašeni z rezljanim ornamentom. Normalne velikosti so edino visoka omara, šivalni stroj in zibelka ob zakonski postelji. V kotu nad mizo je bogkov kot s križem ter slikama Srca Jezusovega in Marijinega ob straneh. Peč v hiši je obnovljena; stare, zelo lepe zelene modelnice z motivom monštrance so nadomestili z drugimi enako velikimi modelnicami v rjavi barvi, tako da je peč ohranila prvotno velikost. Na peči je razporejenih nekaj starih likalnikov, star gramofon ter mlinček za kavo ali ječmen.

Matjaževa domačija s skednjem v ozadju, garteljcem in križem ob cesti.

kmečka hiša, pri čemer je sedanji lastnik kar najbolj upošteval tudi zahteve stroke. Dolenjska hišica v slovenski vasici po svoji starosti ni kakšen rekorder, saj je bila zgrajena leta 1865. V hiši so živeli stanovalci, ki so se oziroma so jih uvrščali v poseben sloj prebivalstva, ki se ga je oprijel naziv osebenjaki. Po definiciji v Slovenskem etnološkem slovarju je osebenjak tista oseba, ki je živela »ob sebi«, kar pomeni, da ni imela lastnega premoženja, ampak je prebivala v tuji hiši in je za stanovanje ali plačilo obdelovala tujo zemljo. S to definicijo se na tem koncu Slovenije ne strinjajo. Pri njih je oseba, ki naj bi bila »osebenk«, lahko posedovala hišo, lahko je imela svojo njivo in majhen vinograd, delala pa je pri drugih večjih kmetih.

Obnova hiše se je pričela z obnovo slamnate strehe, pri čemer sta priskočila na pomoč mojstra iz Prekmurja, kajti v domačih krajih tega dela nihče več ne obvlada. Poslopje se že na zunaj deli na dva dela, na ometani bivalni del in na gospodarski del, ki je lesen. Ob tem je treba ponovno poudariti, da so prostori v tej hiši res zelo majhni, ne glede na to, da se je hiša delila na mali in veliki konec.

Tisto, kar je danes veža, v katero najprej stopi obiskovalec, je bila nekoč črna kuhinja. Vidijo pa se še s sajami prepojeni pod-

Mali konec Iz nekdanje ropotarnice levo od vhodnih vrat oziroma veže je nastala kuhinja, v kateri se staro meša z novim. Predvsem štedilnik je (pre)bogatega videza, vendar je ohranil vse značilnosti starih zidanih štedilnikov. Kredenca in miza sta stari, a lepo restavrirani. Posebnost te kuhinje so vrata v tleh, skozi katera se je dalo po strmih stopnicah priti v klet na primer po krompir ali/in kozarček cvička.

Iz kuhinje je prehod v naslednji prostor, ki je nastal iz nekdanjega poda. Tega prehoda nekoč ni bilo. Močna dvoslojna in z zemljo napolnjena dvojna lesena stena je dokaz, da so tudi naši predniki že nekaj vedeli o toplotni izolaciji. V ta prostor je sedanji lastnik hiše postavil imenitno zakonsko posteljo normalne

Skedenj z gankom po celi dolžini, ki je bil prinesen od drugod.

Moja Slovenija / Oktober 2009

37

OD KARANTANIJE SLOVENSKE DOMAČIJE DO SLOVENIJE velikosti, ki jo je uspel pridobiti od najbogatejšega kmeta v bližnji okolici. Nekaj podobnega velja tudi za ostale kose pohištva v tem prostoru. V manjšem prostoru pod streho nad kletjo so uredili lično savno, v kateri gostje lahko izparijo kakšno kapljo preveč popitega cvička.

Majhen hlevček, ki so ga prejšnji lastniki postavili na zadnji strani hiše, je spremenjen v lepo opremljeno kopalnico s tušem in straniščem. Iz povedanega sledi, da mali konec po obnovi ni več mali, kajti po velikosti je močno prekosil velikega.

Klet Vhod v kletne prostore je s konca hiše, če pozabimo na že omenjenega iz kuhinje.

Kleti sta dve in obe sta zelo majhni. V prvi so shranjevali ozimnico, v njej pa so imeli tudi mlin in prešo za grozdje.

V drugo vinsko klet se pride skozi majhna vrata. V njej je postavljenih nekaj manjših sodov, v katerih pa ni več vina, ter večji sod, ki služi kot miza. Za degustacijo uporabljajo ustekleničeno vino, ki ga gospodar prinese v majolki. Tla v kleteh so kamnita, ostala so takšna, kot so bila.

Kleti sta namreč vsekani v živo skalo. Degustacijo cvička gospodar Matjaž rad popestri s tem, da zapoje napitnico cvičku. Besedilo te napitnice je sam priredil po neki drugi pesmi. Kadar si domačijo želi ogledati večja skupina ljudi, ki svoj obisk tudi napove, jo gospodar z ženo in tremi otroki pričaka pred hišo v dolenjskih narodnih nošah. Ogled domačije in degustacija cvička trajata približno uro in pol.

Besedilo in foto: Tomaž Štefe

38

Moja Slovenija / Oktober 2009

Krušna peč s starimi predmeti na njej. V peči še danes pečejo kruh.

Hiša ima dve majhni kleti. V prvi so shranjevali ozimnico, v njej pa so imeli tudi mlin in prešo za grozdje.

V osrednjem prostoru – hiši – je mogoče videti zelo ozko zakonsko posteljo, ki se ponaša z lepim rezljanim ornamentom na končnicah. Ob njej stoji zibelka, stene pa krasijo stare družinske fotografije.

Vir: Slovenska kronika XX. Stoletja; Založba Nova revija

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE Od reformacije do pomladi narodov Protestantski pisci s Primožem Trubarjem na čelu so v svojem času postavili temelje slovenskemu jeziku. Med njihovimi sodobniki so bili še drugi možje, ki so se zapisali v zavest naroda in Slovence predstavljali v središču Evrope. Skladatelj Jakob Petelin Gallus je bil vedno ponosen na svojo domovino, zato si je tudi dodal pridevnik Carniolus – Kranjec. Diplomat Žiga Herberstein je s svojo obširno predstavitvijo moskovske kneževine generacije Evropejcev poučeval o običajih in zgodovini ruskega naroda. Pri tem mu je bilo po njegovih lastnih besedah v veliko pomoč znanje slovenskega jezika, ki se ga je kot otrok učil v Vipavi. Dunajsko škofijo je vodil Jurij Slatkonja, znan po ustanovitvi deškega stolnega zbora, ki deluje še danes. Tudi nekateri ljubljanski škofje so pustili močan pečat v zavesti naroda.

Kulturno ustvarjanje v baroku Protireformacija oziroma katoliška obnova ni povsem zatrla dela, ki so ga začeli protestantje. Na neki način ga je nadaljevala, vendar na začetku v zelo skromnem obsegu. Del te obnove je barok, v katerem se na številnih področjih močno okrepi kulturno ustvarjanje. Slikarje Metzingerja, Jelovška, Cebeja in Berganta lahko primerjamo s protestantskim piscem, saj so s svojimi poslikavami cerkva in oljnimi slikami približali »sveto pismo« preprostemu človeku. Barok je pustil trajne sledi še v stavbarstvu in kiparstvu; zaznamoval je tudi druga področja od znanosti do gledališča. Ta čas nam je dal številne stavbe, od cerkva in graščin do palač ter od Slave vojvodine Kranjske do Škofjeloškega pasijona in Akademije delovnih. Z vsem tem so se slovenske dežele dvignile na evropsko kulturno raven.

Zedinjena Slovenija

Sledi razsvetljenstva Tudi razsvetljenstvo je dalo svojski pečat našim krajem. Marija Terezija je z novo upravno ureditvijo in obveznim šolstvom postavila okvir, v katerem se je krepila narodna zavest. Marko Pohlin je med drugim napisal novo slovnico, Japljev krog je poskrbel za nov prevod Svetega pisma, Zois pa je v svoj krožek zbral in povezal vse takratne vidnejše kulturne delavce. Na političnem področju je medtem že tlela francoska revolucija. V naslednjih letih so prišli Francozi kar dvakrat v naše kraje. Druga okupacija prinese Ilirske province z glavnim mestom Ljubljano.

Za njihovo prisotnost niso bili značilni samo visoki davki, ampak tudi večja enakost pred zakonom, na področju šolstva pa večji poudarek na domačem jeziku.

Slovenski narod si je pot v samostojnost v veliki meri utiral s knjigo, s slovenskim jezikom. Zorel pa je tudi v političnem smislu. V letu pomladi narodov 1848 je dobil program Zedinjene Slovenije z zahtevami, da se vse slovenske dežele povežejo v samostojno upravno enoto. Nič manj pomembna ni zahteva po uporabi slovenskega jezika v šolah in uradih. Čeprav je v tej smeri razmišljalo več narodnostno prebujenih posameznikov, je bil korak pred njimi Matija Majar Ziljski.

Slovenc, tvoja zemlja je zdrava Če se ozremo nazaj na čas od Primoža Trubarja do Valentina Vodnika, so bili prvi voditelji slovenskega naroda tesno povezani s slovenskim jezikom, s pisano besedo. Z njo so krepili zavest slovenstva in dajali prednost jezikovni osamosvojitvi. V tem smislu je pomemben Linhartov Poskus zgodovine Kranjske.

Vodnik je rojake opogumljal z Dramilom in drugimi pesmimi.

Jernej Kopitar je utrdil in razvil slovenski knjižni jezik. Na njegovo pobudo je Ljubljana leta 1816 dobila stolico za slovenščino.

Po besedah Janka Kosa je Kopitar prvi natančneje določil slo-

Moja Slovenija / Oktober 2009

39

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE venskemu jeziku, s tem pa tudi slovenstvu, zemljepisne in zgodovinske meje.

Anton Martin Slomšek je po zgledu stolice slovenskega jezika na ljubljanskem liceju, ki ga je pol leta obiskoval skupaj s Prešernom, v celovškem semenišču uvedel tečaj slovenskega jezika. Tam je mlade opozarjal: »Prva tvoja domovina je materna dežela ... Pomagaj svojemu kraju, v katerem si doma ... Ne sramuj se ljudstva, ki je tvojega naroda, in svojega jezika ne pozabi, katerega so tebe tvoja ljuba mati naučili.« To, kar je Kopitar dokazoval s slovnico, je France Prešeren uresničil s svojimi Poezijami. Dokazal je, da gre slovenščina lahko v korak s takratno visoko evropsko kulturo. Obenem je na ravni poezije oblikoval nekakšen politični program, ki še danes krepi nacionalno zavest Slovencev. Zato je kitica Zdravljice postala slovenska himna:

Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!

Pomlad narodov Leta 1848 je evropske dežele zajela revolucija. Februarja je izbruhnila v Parizu, 13. marca je bila že na Dunaju. Delavci so postavili barikade in strmoglavili policijski režim kneza Metternicha. Meščanska revolucija se je v nekaj dneh razširila tudi do Gradca, Celovca ter Ljubljane in v naših krajih spodbudila gibanje za slovenske narodne pravice. Pri tem sta pomembno vlogo odigrala akademska kluba študentov na Dunaju in v Gradcu. Dogajanje je budno spremljal tudi celovški kaplan Matija Majar Ziljski.

Njega so že v domači družini vzgajali v narodnostnem duhu; med študijem je s tem nadaljeval njegov duhovni voditelj Slomšek. Ob Jarniku se je navdušil za zbiranje narodnih pesmi in pripovedk.

Zbrano gradivo je sproti objavljal in ga pospremil z domoljubnimi komentarji, v katerih zaradi stroge cenzure ni smel povedati vsega, kar je želel. Preobrat, ki

40

Moja Slovenija / Oktober 2009

ga je prinesla marčna revolucija, je Majarju omogočil, da je svoje misli, ki jih je prej vezal na ljudsko dediščino in jezikovno povezovanje slovenskih dežel, izpovedal še v političnem smislu.

Zedinjena Slovenija Ko je 17. marca 1848 v Celovec prišla novica o revoluciji na Dunaju, je Matija Majar Ziljski še isti dan napisal odmeven članek »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem dobrega serca!«.

Objavljen je bil 29. marca v Novicah, tedanjem edinem slovenskem časniku, ki je tedensko izhajal v Ljubljani. Majar je najprej pozdravil odločitev cesarja, da bo ustanovil in sklical parlament. Zatem pa je rojakom zapisal: »Zdaj se more začeti sreča našega naroda, zdaj moremo stopiti kakor sloboden narod med druge slobodne narode – mi vsim slobodnim narodom enaki … Tako imenitnega časa za vse Slovence še ni bilo, kar sonce sije, in Bog sam ve, ali kedaj kaj takega za Slovence bode. Samo nekoliko tednov je časa. Mi tega zlatiga časa ne smemo zamuditi! Ako nič ne poželimo, ali ako poželimo kaj škodljivega, – tedaj je za naš narod grob že izkopan. Zdaj – ne samo da smemo, temoč mi moramo odkritoserčno vse govoriti in povedati, kar za svoj narod – za svoje Slovence na Koroškim, Štajarskim, Krajnskim, Goriškim, v Istrii in sicer po slovenskih deželah želimo.« V nadaljevanju besedila je svojo pobudo podrobneje opredelil.

Zgodovinar Vasilij Melik izpostavlja, da Majar kot najpomembnejšo željo navaja »da bode nam slobodno, da moremo v Slovenii, kadar koli hočemo in kakor hočemo, po malim v šole in kanclije vpeljati naš slovenski jezik, da nas ne sme noben narod siliti, ptuj jezik nam nametovati«. Dodaja še, da je v besedah, naj vsak narod živi, kakor sam hoče, brez dvoma izražena ideja preureditve avstrijskega cesarstva v federacijo enakopravnih narodov in misel na slovensko narodnostno ozemlje kot samostojno upravno enoto, čeprav to še ni jasno in izrecno povedano, zato te misli tedaj večinoma tudi niso opazili.

Na dan, ko je v Novicah izšel Majarjev članek z zahtevami, ki smo jih navedli,

France Prešeren je s svojimi poezijami dokazal, da gre slovenščina lahko v korak s takratno visoko evropsko kulturo. Obenem je na ravni poezije oblikoval nekakšen politični program, ki še danes krepi nacionalno zavest Slovencev.

Ko je 17. marca 1848 v Celovec prišla novica o revoluciji na Dunaju, je Matija Majar Ziljski še isti dan napisal odmeven članek »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem dobrega serca!«.

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE je na Dunaju nastala »Adresa dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom«. Ta poziv je naglašal potrebo po nacionalni politiki, opozarjal stanove, da je naše ljudstvo slovensko ljudstvo, jim sporočal »želje in stremljenja« ljudstva, ki so ga ti stanovi predstavljali, in po točkah našteval zahteve, ki bi se lahko v kratkem uresničile. Med njimi so bile: »zavarovanje narodnosti na Kranjskem, Primorskem in po slovenskih okrajih Štajerske in Koroške«, slovenščina kot učni jezik v ljudskih šolah, stolice za slovenščino, nastavljanje samo slovenščine veščih uradnikov. Čeprav je bila iz besedila razvidna misel na slovensko celoto, je bila po mnenju Mélika vsebina »adrese« dokaj skromna. Vzrok za to je verjetno iskanje soglasja med podpisniki, ki jih je bilo kar štiriinštirideset.

Tone Gorjup

Leta 1848 je evropske dežele zajela revolucija. Februarja je izbruhnila v Parizu, 13. marca je bila že na Dunaju. Delavci so postavili barikade in strmoglavili policijski režim kneza Metternicha.

Foto: S. Rančov, Zavod za turizem Ljubljana

Kaj Slovenci terjamo?

Matija Majar medtem ni čakal, ampak je prešel od besed k dejanjem. V zadnjih dneh marca ali v prvih dneh aprila 1848 je sestavil peticijo cesarju. Letak je dal prepisovati celovškim bogoslovcem in jo poslal različnim slovenskim rodoljubom. Ti naj bi zbirali podpise in povedali, kaj bi bilo v peticiji treba spremeniti ali dodati. Ko bi se nabralo dovolj podpisov, bi vse skupaj poslali cesarju. Takoj za peticijo je Majar sestavil novo besedilo slovenskih zahtev, tokrat namenjeno preprostemu slovenskemu človeku.

Pod naslovom »Kaj Slovenci terjamo?« in s svojim podpisom je dal pri Blazniku v Ljubljani natisniti v 1750 izvodih letak z besedilom na obeh straneh.

Pobudo, ki jo je dal celovški kaplan, so prevzeli in dokončno izoblikovali drugi, saj je bil sam kazensko premeščen v Žabnice pod Svetimi Višarjami. Kljub temu pa drži, kar je o Majarju zapisal Melik: »Prvi je izrazil misel na Zedinjeno Slovenijo, prvi je sestavil zanjo peticijo in jo začel razpošiljati, prvi je izdal letak slovenskemu ljudstvu z jasnimi programskimi točkami, prvi je ozemeljsko natančno opredelil Zedinjeno Slovenjo.

Ko so drugi še razmišljali in svetovali, kaj je storiti, je Majar že ukrepal.«

Barok je Slovencem dal številne stavbe, od cerkva in graščin do palač ter od Slave vojvodine Kranjske do Škofjeloškega pasijona in Akademije delovnih.

Moja Slovenija / Oktober 2009

41

Jesenska praznovanja Kar nekaj narodnozabavnih ansamblov praznuje letos okrogle obletnice delovanja: Gregorji, Hišni ansambel Avsenik, Ansambel Krjavelj, Ansambel Sicer in Slovenski zvoki 10-letnico, Fantje izpod Rogle in Ansambel Svetlin pa 20-letnico. Nekateri od njih so ob tej priložnosti izdali novo ploščo, pogumnejši pa pripravili jubilejni koncert. Dvema od slednjih namenjamo posebno pozornost.

10 + 10 = 20 Pri Svetlinovih v Spodnjem Tuštanju pri Moravčah je glasba doma že od nekdaj.

Bratje Aleš, Tomaž in Andrej, rojeni med letoma 1973 in 1977, so pravzaprav že četrta generacija muzikantov te rodbine. Menda se je že njihov praded rad družil z godci in šaljivci svojega časa, nekoliko bolj zares je nato zastavil ded, še bolj pa oče Pavel, ki je svojim fantom že zelo zgodaj kupil instrumente in jih usmeril na pravo pot, torej k polkam in valčkom.

Mladi trio se je javnosti prvič predstavil na prireditvi Nocoj bo pa en lep večer leta 1989 na Viru pri Domžalah. »Nato je steklo kar samo od sebe,« se spominja najstarejši, Aleš, ki je vseskozi tudi vodja te odlične glasbene skupine. »Že

42

Moja Slovenija / Oktober 2009

leta 1991 smo prvič nastopili na televiziji, naslednje leto izdali svojo prvo kaseto, vmes pa veliko igrali na koncertih in veselicah. Naš Andrej je tudi kot solist dokazoval svojo kakovost, saj je v Besnici postal absolutni prvak Gorenjske v igranju na diatonično harmoniko, v finalu Zlate harmonike Ljubečne pa nato kar trikrat osvojil zlato plaketo. Vmes se je naučil še igranja klavirske harmonike, tako da smo kot dokončno dozoreli glasbeniki lahko razširili zasedbo v kvintet s pevskim duetom. V taki zasedbi zdaj že dobrih deset let nastopamo po vsej Sloveniji, še več pa v nemško govoreči tujini.« Praznik na Studencu Kljub uspehom na tujih tleh so Svetlini

pripravili praznovanje svoje 20-letnice povsem blizu doma, v Poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah. Dvakrat razprodan avditorij je imel kaj videti in slišati, kajti slavljencem so se na odru pridružila sama znana imena: trio Eroika, pevka Nuša Derenda, Ansambel Lojzeta Slaka (letos zaokrožuje že petinštirideset let igranja!), Folklorna skupina Iskraemeco, Pihalna godba iz Trbonj, igralec in imitator Marjan Šarec ter voditelj Matjaž Romih. Še posebej so navdušile skupne izvedbe skladb gostov z jubilanti. Eroika je v skladbi Zgodba nekega dne pokazala, kako lahko tudi šolani operni pevci zapojo narodnozabavno pesem, Slakov valček Ne prižigaj luči je v izvedbi dveh sicer tako različnih ansamblov zazve-

PESEM NAS ZDRUŽUJE svoje. Zdaj Sicer, ansambel z verjetno najbolj nevsakdanjim imenom, povzetim po začetnicah imena in priimka svojega vodje SImona CERarja, polnih pljuč deluje naprej. In obenem pili še zadnje podrobnosti okrog jubilejnega koncerta, ki bo zagotovo v soboto, 21. novembra, bodisi v domačem Mengšu ali v katerem od okoliških krajev.

Gostje Ansambla Sicer bodo Kvintet Dori, Družina Galič, Harmonikarsko društvo Godič, trio Goveja župca, Eva Černe, Stoparčki (podmladek nekdaj zelo priljubljenih Stoparjev, opomba pisca), menda pa pride tudi vaški veseljak Podhomski Joža.

Svojevrstni rekorderji Ansambel Sicer sicer ni nikoli zmagal na osrednjem festivalu narodnozabavne glasbe v Sloveniji, Slovenski polki in valčku, vendar pa velja za nespornega rekorderja po številu nastopov na njem.

Kar šestkrat so dekle in fantje poskušali

srečo na Televiziji Slovenija – in vselej pristali v zgornji polovici lestvice. Morda jih je tudi to popeljalo na njihovo prvo odmevno turnejo k Slovencem v Francijo, ki so jih obiskali julija leta 2006.

Zdaj je pred Ansamblom Sicer nov izziv, gostovanje na Švedskem. Od 7. do 12. oktobra bo na poti od Mengša do Olofströma (in nazaj), vmes pa bo na koncertu in veselici, za katera je zadolženo Kulturno društvo Sora iz Medvod, skupaj z njegovo folklorno skupino poskrbel za to, da se bodo pregovorno »hladni« severnjaki, kakršni so v dolgih letih bivanja na Švedskem menda postali tudi slovenski zdomci oziroma izseljenci, »ogreli« na slovenske temperature!

Kaj pa jubilejna plošča? Simon Cerar, ki velja za resnega človeka, obljublja, da jo bodo prvi dobili v roke prav Slovenci na Švedskem.

Jože Galič Fotografije: arhiv ansamblov Svetlin in Sicer

Pri Svetlinovih je glasba doma že od nekdaj. Bratje Aleš, Tomaž in Andrej so pravzaprav že četrta generacija muzikantov te rodbine.

nel zelo prepričljivo, za Nušo Derenda, ki je občuteno zapela skladbo Mojemu otroku, pa tako vsi poslušalci z nekoliko daljšim spominom vedo, da se je na začetku svoje kariere ukvarjala predvsem s polkami in valčki.

Svetlini, ki jih je tudi tokrat »okrepil« njihov glavni zvezdnik zadnjih let Stane Petrič, so ob tej priložnosti prejeli zlato ploščo Glasbene produkcije Zlati zvoki iz Zagorja ob Savi.

Zapoznela obletnica Že lani pa bi moral 10-letnico proslaviti Ansambel Sicer, glasbena skupina iz Mengša, po mnenju nekaterih glasbeno najbolj dejavnega mesta v Evropi. Pa se ni izšlo, kajti temeljita zamenjava več kot polovice članov ansambla je storila

Ime zasedbe Sicer je sestavljeno iz začetnic imena in priimka vodje ansambla SImona CERarja.

Moja Slovenija / Oktober 2009

43

ZA SLOVENSKO MIZO

Korejevec Korejevec je pretežno zelenjavna enolončnica. Izhaja iz Kozjanskega, ime pa je dobila po korenju.

Nekdaj so jo na Slovenskem jedli jeseni in pozimi, še posebno, če je bila dobra letina. Korejevec so večinoma kuhali z rumenim oziroma belim korenjem, danes pa dodajajo tudi rdečega.

Potrebujemo: 50 dag fižola v zrnju 40 dag korenja 1 žlico bele moke 2 čebuli 4 stroke česna 2 žlici svinjske masti 2 žlici vinskega kisa 2 lovorova lista 1 vejico majarona sol poper

44

Moja Slovenija / Oktober 2009

Priprava: Fižol namočimo in ga pustimo čez noč. Naslednji dan ga odcedimo in ga napol skuhamo v vodi. Korenje narežemo na lističe, sesekljamo česen in narežemo čebulo. Vse to, skupaj s papriko, lovorovim listom, majaronom, soljo in poprom dodamo fižolu in kuhamo še 30 minut. Jed zgostimo z žlico bele moke in zabelimo z mastjo z ocvirki ter prevremo. Pred serviranjem okisamo z vinskim kisom.

Pripravila: Nina Pintar Kuhal je: Tomi Demšer Foto: Anže Cigoj

Ali vas zanima recept za pripravo radgonskega deserta? Recept, ki ga je zapisal Dino del Medico, si lahko ogledate na spletni strani www.MojaSlovenija. net. Še več njegovih receptov pa lahko najdete v priljubljenih knjigah Vino v starih slovenskih jedeh ter Tartufi in vino.

Moja Slovenija / Oktober 2009

45

VELIKI SLOVENCI Alma Maksimiljana Karlin se je rodila 12. oktobra 1889 v Celju.

Njen oče Jakob, upokojeni oficir, je bil tedaj star že 60 let, mati Vilibalda, učiteljica v mestni dekliški šoli, pa je bila ob Alminem rojstvu 20 let mlajša od očeta.

Alma je že kot otrok kazala smisel za glasbo, risanje, še posebej pa za učenje tujih jezikov. Bila je zelo nadarjen otrok. Srednjo šolo je končala v avstrijskem Gradcu, od tam pa je leta 1913 odšla v London na študij jezikov. Študirala je angleščino, francoščino, latinščino, italijanščino, norveščino, danščino, finščino, ruščino, španščino, kasneje se je seznanila tudi s sanskrtom, perzijščino, kitajščino in japonščino. Bila je pravi poliglot. V Londonu je opravila izpite iz osmih jezikov, lotila se je pisanja slovarja desetih jezikov. Po izbruhu prve svetovne vojne je odpotovala na Norveško in Švedsko, od koder se je vrnila v Celje.

A ne za dolgo – že novembra 1919, potem ko je s poučevanjem tujih jezikov zaslužila 130 dolarjev in 950 mark, se je znova odpravila na pot, ki je trajala več kot osem let. V Celje se je vrnila šele konec leta 1927. Medtem je prepotovala velik del sveta: Južno in Severno Ameriko, Daljni vzhod, Tihomorske otoke, Avstralijo, Azijo.

Alma Karlin – samotna popotnica Prav v času, ko bo izšla oktobrska številka Moje Slovenije, bo minilo 120 let od rojstva zelo zanimive in enkratne osebnosti, ki jo tokrat predstavljamo v rubriki Veliki Slovenci. Alma Maksimiljana Karlin je skoraj v vseh pogledih nekaj edinstvenega v slovenskem prostoru. Nikakor ni bila samo samotna popotnica, marveč tudi zelo plodovita pisateljica, pesnica, zbirateljica in etnologinja. Slovenci jo morda slabše poznamo tudi zato, ker je pisala v nemščini in angleščini, znala pa je tudi slovensko, saj sta bila starša slovenskega rodu.

Alma Karlin kot ustvarjalka Ko se je vrnila domov, jo je pričakala samo umirajoča mati, številni predmeti, ki jih je pošiljala s potovanj, in gore neobdelanega gradiva, s katerim je zasipavala pošto, ki je bila njen edini in življenjsko pomemben stik z domom in svetom. Večino predmetov, ki jih je nabrala na svojih potovanjih, je namreč pošiljala domov. Nekaj primerkov je danes shranjenih v Pokrajinskem muzeju v Celju. Po pošti je razpošiljala tudi članke v nemške, japonske in angleške časopise. Najzvesteje pa je o svojem potovanju obveščala svoje ljube Celjane. V tedanjem Cillier Zeitungu je bilo objavljenih približno 150 zelo branih člankov. Po do sedaj zbranih podatkih je Alma Karlin napisala 24 knjig, več kot 40 proznih del, novel, črtic, člankov, pesmi, notnih zapisov in risb. Sprva je pisala o bogatih izkušnjah iz sveta, kasneje je te izkušnje začela dopolnjevati z domišljijo, ki jo je včasih zanesla že skoraj v pravljični svet. Med potopisnimi knjigami velja omeniti Samotno potovanje (Einsame Weltreise), Urok Južnega morja (Im Banne der Südsee) in Mistiko Južnega morja (Mystik der Südsee). Med leposlovnimi deli je treba omeniti romane Moj mali Kitajec (Mein kleiner Chinese), Malik (Der Götze), Modri mesec (Der blaue Mond), Štiri dekleta v vetru usode (Vier Mädchen im Schicksalwind), Atlantida (Isolanthis) in druge.

Njena dela so priljubljena zlasti med nemškimi bralkami. Nobelova nagrajenka Selma Lagerlöf jo je predlagala celo za Nobelovo nagrado. Bila je bojevnica proti nacizmu, in pred gestapom je pobegnila v partizane, od koder je pisala Churchillu. Po miselnosti je bila v prvi vrsti Evropejka, nekajkrat pa se je označila tudi kot Nemka. Umrla je 14 januarja 1950, in na njenem nagrobniku piše: »Kjer se začne večnost, vse osebno izgine.« T.Š.

46

Moja Slovenija / Oktober 2009

Foto: Nebojša Tejić/www.fotosi.si

ŠPORT: Slovenska košarkarska reprezentanca na EP osvojila četrto mesto

Heroji z napako

V začetku septembra smo z velikimi upi pospremili naše košarkarje na evropsko prvenstvo na Poljsko. Prvič se je zdelo, da fantje selektorja Jureta Zdovca res lahko naredijo nekaj velikega in na koncu tudi osvojijo kolajno, kar so pred odhodom tudi napovedovali. Toda težave so se kar vrstile in na koncu so poškodbe zdesetkale našo vrsto, ki je ostala pred vrati raja.

Za slovenske navijače je bilo evropsko prvenstvo na Poljskem zagotovo eden največjih dogodkov v letu 2009. Na prvi del, ko so naši fantje igrali v skupini v Varšavi, skupaj s Srbijo, Španijo in Veliko Britanijo, je potovalo več kot 4000 Slovencev, ki so na tekmah ustvarili res pravo vzdušje.

Zdelo se je, da naši igrajo na domačem parketu. In fantje so to tudi znali vrniti. V prvem delu so prikazali odlično igro, in edina tekma, ki so jo izgubili, je bila tista s Španijo, ko so varovanci selektorja Zdovca klonili po podaljšku.

Tudi v drugem delu v Lodžu je potekalo vse skoraj sanjsko, saj so padli vsi trije nasprotniki, in Slovenija se je v četrtfinale uvrstila kot prvouvrščena reprezentanca.

Toda … Težave so se namreč začele že pred potjo na Poljsko. Na zadnjih prijateljskih tekmah v Nemčiji se je poškodoval odlični organizator igre, član moštva v ligi NBA Beno Udrih. Takrat se je zdelo, da bo ekipa kljub vsemu vzdržala, kljub temu da je na prvenstvo potoval že poškodovani kapetan Matjaž Smodiš, za katerega smo lahko samo upali, da bo nastopil, čeprav je bila verjetnost za to zelo majhna. Po drugem delu pa so se težave samo še stopnjevale. Poškodoval se je še drugi organizator igre Goran Dragić, in tako je Slovenija ostala samo z Jako Lakovičem, ki je v nadaljevanju pač moral igrati celo tekmo, brez oddiha.

Kolektivni duh To se je močno poznalo že na četrtfinalni tekmi proti Hrvaški, ki so jo naši dobili predvsem zaradi izjemne volje in pravega značaja ekipe. In prav značaj ekipe je bil največja odlika, ki jo je poleg granitne obrambe pokazala slovenska reprezentanca. Selektor Zdovc je fantom znal vcepiti zmagovalno miselnost in predvsem to, da v moštvu posameznik v bistvu ne pomeni nič, če za njim ne stoji cela ekipa.

Tudi ostali strokovnjaki, ki so bili na prvenstvu, so poudarjali, da sta glavni odliki naše vrste neverjetna volja v obrambi in kolektivni duh, ki je dvignil povprečno ekipo na nadpovprečno raven.

Tehtnica na srbsko stran Če se je naša reprezentanca proti Hrvaški v četrtfinalu še nekako izvlekla, se je vse skupaj zarotilo proti nam na polfinalnem srečanju proti Srbiji. Slednje smo v prvem delu gladko premagali in pokazali, da imamo boljšo ekipo. Toda kratka klop in utrujenost posameznikov sta po infarktni končnici in potem po podaljšku prinesli zmago Srbom. Mnogi so, tudi naši igralci in selektor, govorili o pomoči sodnikov, ki so imeli na polfinalni tekmi res čuden kriterij. Res je, da so sodili za obe ekipi enako, vendar je bil že vsak dotik prekršek, kar je seveda veliko bolj ustrezalo našim nasprotnikom, ki so imeli dvanajst igralcev, naši

pa le osem. Kmalu smo ostali brez našega najboljšega igralca Erazma Lorbka, ki je bil na koncu izbran tudi v idealno peterko prvenstva, kar je dokončno prevesilo tehtnico na srbsko stran.

Poraz za točko Tudi srečanje za bronasto kolajno proti Grkom je bilo podobno kot tisto polfinalno.

Utrujeni Slovenci proti sicer povprečnemu nasprotniku ob spet čudnem sodniškem kriteriju niso vzdržali ter na koncu vsega za točko izgubili in ostali brez kolajne.

Heroje pričakalo več kot 5000 ljudi No, najlepši pa je bil kljub vsemu zadnji del.

Po vrnitvi v Slovenijo je naše košarkarje in strokovno vodstvo v središču Ljubljane pričakalo več kot 5000 ljudi, ki so glasno vzklikali fantom ter jim dali jasno vedeti, da so zanje pravi heroji, kljub temu da niso izpolnili cilja, ki so si ga zastavili, da domov niso prinesli kolajne. Toda priložnost za nov podvig bo že naslednje leto, ko bo svetovno prvenstvo v Turčiji. Če nam tokrat sreča ni bila naklonjena, zakaj ne bi verjeli, da lahko in zmoremo ob letu osorej. Treba je vedeti, da smo z igrami na Poljskem pokazali evropski in svetovni javnosti, da smo dokončno stopili v svet velikih.

Jurij Završnik www.ekipa.org

Moja Slovenija / Oktober 2009

47

POVZETEK V ANGLEŠČINI

Summaries

INTERVIEW: Matjaž Longar, Consul General of RS in Celovec - Klagenfurt In 2006 Matjaž Longar became Consul General of RS in Celovec at the Consulate General, which is competent for the Austrian federal lands: Carinthia, Salzburg, Tyrol and Vorarlberg. Previously he has been for many years in diplomatic service, including in Rome and Berlin. All the time he has also been in contact with the minority issues. »I think, that the minority, which has been exposed for decades to strong assimilation, can no longer afford fragmentation of its potentials and urgently needs to develop an effective and constructive form of internal dialogue«, among other things in an interview for our magazine said Mr. Longar.

began a systematic observe of the night sky with a simple telescope. With this began a new era in astronomy and on this respectable anniversary the International Astronomical Union (IAU) this year makes a number of activities under the heading: “The universe is above you. Discover it!” Also the Slovenes denote the International Year of Astronomy with a series of events and activities on the national, regional and global levels. Slovenes have been occupied with astronomy for at least nine centuries. We are one of the few nations that had our astronomer already in the 12th century, at least three astronomers before Nicolaus Copernicus and at least five astronomers before Johannes Kepler! In the article we therefore looked at the Slovene contribution to the development of astronomy. Among other things we presented Herman of Carinthia, Andrew Perlah, stopped at the Herman Potocnik Noordung, Paul Kunaver and Anton Peterlin. Also our contemporaries have contributed to the development of this science - compatriots from the world, including Dušan Petrač and Sunita Williams, paying a visit to Slovenia right in these autumn days. She reaped a lot of attention of the media and the public.

A TALK TO THE FELLOWCOUNTRYWOMEN: Irena Sterckx Militarev, editor of Geneva News Irena Sterckx Militarev, editor of Geneva News and active member of the Association of Geneva Slovenes has been in

THE TOPIC OF THE MONTH: International Year of Astronomy and the Slovenes The United Nations on the 20th of December 2009 proclaimed International Year of Astronomy - IYA2009. Although astronomy as one of the first sciences began to develop already in the ancient past, it is exactly 400 years ago, when in 1609 as one of the first Galileo Galilei

48

Moja Slovenija / Oktober 2009

Switzerland for 16 years owing to love.

Now she lives with her husband and three children in Lausanne at the Geneva lake and she says for herself, that she is »a graduated mum«, dealing with the organization of a family life. She devotes a lot of her free time and interest particularly to the Slovene language and culture. «I grew up in the theater world, and I managed to keep in touch with interesting people in Slovenia and Switzerland.

Probably because we have a common theme - culture, and if what connects us then this may be right culture.«

SPORTS: Slovenian basketball players finished in the fourth place at European Championship (EuroBasket 2009) The Slovenian basketball players lost against Greece in the small final at EuroBasket 2009 in Poland. They had only two points missing to the historic bronze.

However the Slovenian basketball team took an important step with the fourth place toward the European summit.

Slovenia has never had such a high final score in the 18 - year state history. At first glance the ungrateful fourth is still worthy of all congratulations. So the chosen team of the selector Jure Zdovc secured the appearance at the World Championship in Turkey and the European Championship in Lithuania 2011.

AK

POVZETEK V ŠPANŠČINI

Sumario de este número

ENTREVISTA: Matjaž Longar, cónsul general en Celovec Matjaž Longar es cónsul general en el Consulado General de la República de Eslovenia en Celovec (que cubre las regiones austriacas de Carintia, de Salzburg, del Tirol y de Vorarlberg) desde el año 2006. Anteriormente cumplió funciones en el cuerpo diplomático en Roma y Berlín, entre otros destinos, pero siempre estuvo relacionado a las cuestiones que conciernen a las minorías étnicas eslovenas en los países limítrofes. “Creo que la minoría que estuvo por decenios expuesta a una fuerte asimilación, no puede permitirse la fragmentación de sus potenciales y debe desarrollar urgentemente una manera de diálogo interior efectivo y productivo”, dijo entre otras cosas en nuestra entrevista el sr. Longar.

EL TEMA DEL MES: El Año internacional de la astronomía y los eslovenos El 20 de diciembre de 2007 las Naciones Unidas proclamaron el año 2009 como el Año internacional de la astronomía– MLA2009. Si bien la astronomía, como

una de las primeras ciencias, empezó a desarrollarse hace mucho tiempo, hace exactamente cuatrocientos años, en 1609, fue Galileo Galilei el primero que empezó a observar sistemáticamente la noche estelar con un telescopio simple. Con ello comenzó la nueva era de la astronomía. En conmemoración de tan magno aniversario la Unión Internacional de la Astronomía (International Astronomical Union) preparó este año innumerables actividades bajo el título “El universo está sobre ti. ¡Descúbrelo!”

Los eslovenos también celebraremos el Año Internacional de la Astronomía con diversos acontecimientos y actividades a nivel nacional, regional y mundial. Los eslovenos nos ocupamos de la astronomía desde hace por lo menos nueve siglos.

Somos uno de los pocos pueblos que tuvo su astrónomo ya en el siglo XII, al menos tres astrónomos antes de Nicolás Copérnico y al menos cinco antes de Johan Kepler. En la nota recordamos algunos nombres como Herman de Carintia, Andrej Perlah, con mayor detenimiento escribimos sobre Herman Potočnik Noordung, Pavel Kunaver y Anton Peterlin.

Al desarrollo de esta ciencia también aportaron lo suyo algunos compatriotas contemporáneos en el exterior, entre otros Dušan Petrač y Sunnita Williams, que en estos primeros días otoñales visitó Eslovenia y despertó gran atención de los medios y del público.

DIÁLOGO CON UNA COMPATRIOTA: Irena Sterckx Militarev, redactora de Ženevske novice - Noticias de Ginebra A Irena Sterckx Militarev, redactora de Noticias de Ginebra y socia activa de la Asociación Eslovena en Ginebra, el amor la llevó a Suiza, donde vive desde hace 16 años. Vive con su esposo y sus tres hijos en Lausana, a orillas del lago de Ginebra, y dice ser una madre diplomada que se ocupa de la organización de la vida familiar. Gran parte de su tiempo y de su interés los dedica a la cultura y al idioma eslovenos. “Crecí en un entorno de teatro

y logré conservar los contactos con gente interesante tanto en Eslovenia como en Suiza. Debe ser porque tenemos los mismos intereses – la cultura. Si hay algo que nos une, es sin duda la cultura”.

DEPORTE: Los basquetbolistas eslovenos quedaron en cuarto lugar en el torneo europeo Los basquetbolistas eslovenos perdieron con Grecia el partido por el tercer lugar del campeonato europeo, jugado en Polonia. Les faltaron dos puntos para lograr la histórica medalla de bronce. A pesar de ello, logrando el cuarto lugar, el seleccionado esloveno de básquetbol dio un histórico paso hacia la cima europea.

En sus 18 años de historia Eslovenia no había logrado llegar tan alto. A primera vista el cuarto puesto es ingrato, pero merece ser festejado. Con el mismo, los elegidos de Jure Zdovc se aseguraron la participación en el campeonato mundial en Turquía y en el campeonato europeo en Lituania en 2011.

JB

Moja Slovenija / Oktober 2009

49 49

FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI

Furnirnica v Bistri Furnirnica v Bistri je nesporno najimenitnejši tehniški spomenik lesarskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije. Postavili so jo leta 1887 v Podrečju pri Domžalah, furnir pa je žagala do leta 1952. Delovala je na vodni pogon. Pogonsko vodno kolo je merilo v premeru 600 cm in 180 cm v širino. Posebnost furnirnice je bila možnost žaganja slepega in plemenitega furnirja. Slepi furnir debeline do 5 mm so žagali z jaremsko žago, potrebovali pa so ga za izdelavo embalaže. Plemeniti furnir debeline od 3 do 1 mm so žagali z veliko litoželezno žago premera 230 cm in so ga potrebovali za plemenitenje večjih površin pohištva, ki je zahtevalo privlačen videz. Tedensko so razžagali 5 do 6 m3 hlodovine v 1,5 do 3 m3 oziroma 800 do 1000 m2 furnirja. Leta 1980 je mehanizem odkupil TMS in ga prenesel v Bistro, kjer smo zgradili namenski objekt. Furnirnica v Bistri je edini tovrstni tehniški spomenik v Sloveniji, in ni nam znano, kje bi bil podoben v Evropi.

Mag. Vladimir Vilman, muzejski svetnik, Tehniški muzej Slovenije

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče.

50 50

Moja Slovenija / Oktober 2009

KRIŽANKA ZGODBA

Moja Slovenija / Oktober 2009

51

Furnirnica v Bistri, 1887 (Tehniški muzej Slovenije)