Moja Slovenija september 2013 by Matej Medved

MOJASLOVENIJA Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • september 2013 • letnik VI • številka 7

LEPOTE SLOVENIJE: Festivalsko obarvano poletje PORTRETI IZSELJENCEV: Nikoli ne bom pozabila, od kod izviram NA MLADIH SVET STOJI: V Buenos Airesu odmevajo pesmi Vlada Kreslina UPRAVNI POSTOPKI: Izredna naturalizacija iz nacionalnih razlogov

intervju:

BORIS PAHOR »Gonilna moč v življenju je bilo odkritje slovenske identitete«

WWW.MOJASLOVENIJA.NET

KORISTNI NASLOVI I. PRIDOBITEV državljanstva Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si

1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite) Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 230 80 00 Faks: +386 (0)1 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si

Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Telefon: 00386 (0)1 428 46 37 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Sektor za registracijo prebivalstva in javne listine Telefon: 00386 (0)1 428 49 61 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0)1 478 99 38, Elektronska pošta: tomislav.malnaric@dz-rs.si 3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence) Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Faks: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Spletna stran: www.mzip.gov.si Telefon: 00386 (0)1 478 80 00 E-pošta: gp.mzip@gov.si

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, faks: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si

III. Zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: kontaktni center 080 20 55 E-pošta: info@ess.gov.si Info točka za tujce Slovenska cesta 55, Ljubljana Spletna stran: www.info-tujci.si, www.ess.gov.si/tujci Telefon: 00386 (0)1 472 64 60 Mobilni telefon: 00386 (0)41 659 228 E-pošta: info-tujci@ess.gov.si, tujci@ess.gov.si

5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Faks: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: sim@zdruzenje-sim.si

IV. Seznam ministrstev Sloveniji in povezava na njihove spletne strani Spletna stran: www.vlada.si V. Reševanje stanovanjskega vprašanja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad Telefon: 00386 (0)1 4710 500 E-pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si

6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Faks: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

VI. Izobraževanje a) Vrednotenje izobraževanja ENIC-NARIC center Slovenija Kotnikova 38, Ljubljana Tel.: +386 (0)1 478 47 45 Faks: +386 (0)1 478 47 19 E-pošta: enicnaric-slovenia.mvzt@gov.si Spletna stran: www.enic-naric.net b) Učenje slovenskega jezika in verifikacija Izpitni center Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Kongresni trg 12, Ljubljana Telefon: +386 (0)1 241 86 47 Faks: +386 (0)1 241 86 44 E-pošta: izpitni.center@ff.uni-lj.si

MOJASLOVENIJA

september 2013

UVODNIK

Si Slovenec ali Argentinec? To je vprašanje, ki nam ga večkrat postavi argentinska družba, ko izvedo, da tekoče govorimo slovensko. Odgovor večine je preprost. Smo potomci Slovencev, ki so prišli v Argentino po 2. svetovni vojni in ti so nas naučili materinščine. Velikokrat tudi sam tako odgovorim, a ni le to. Pomeni malo več kot samo govoriti po slovensko. Iščem odgovor ali izraz, ki bi to čustvo pojasnil. Včeraj sem šel v Slovenski dom, kjer sem se dobil s prijatelji. Pogovarjali smo se o stvareh, ki so se med tednom dogajale v Argentini, nato pa je prišel kolega s harmoniko in skupaj smo zapeli nekaj slovenskih narodnih in se zabavali. Danes odhajam na vajo rokovske skupine, v kateri igram kitaro. Za program za vaje imamo napisane argentinske in slovenske pesmi, ker bomo igrali na Mladinskem dnevu, ki ga pripravljajo mladi iz krajevnega slovenskega doma. Sprva se bo odvil športni dan, temu bo sledil kulturni program, nato pa je na vrsti zabava. Tudi za hrano bo poskrbljeno, saj bo zadišal golaž, posladkali pa se bomo tudi z zavitkom in potico. Novi teden je na pragu, vključili se bomo znova v argentinsko družbo, delo in »faks« nas čakata. Kakor vidite, odgovor konec koncev ni tako preprost. Z glasbeno skupino Zlatorock sem bil julija v Sloveniji, imeli smo koncerte in tudi veliko stikov z ljudmi. Spraševali so nas, »Argentinci? A niste vi Primorci?«. Počutil sem se kot doma in užival v čudoviti Sloveniji. Ne kot tujec, pač pa kot domačin. A ko sem se vrnil, ko je letalo pristalo na letališču v Argentini in slišal ljudi govoriti po špansko, sem se prav tako počutil doma. Prepričam sem, da je odgovor na vprašanje: »Niti Argentinec niti Slovenec, pač pa oboje!« Daniel Vasle

september 2013

Počutil sem se kot doma in užival v čudoviti Sloveniji. Ne kot tujec, pač pa kot domačin.

MOJASLOVENIJA

KAZALO 8 12 14 18 20 24 25 26 28 30 32 33 35 37 38 40 42 44 46

Zgodba z naslovnice Boris Pahor je eden najpomembnejših še živečih pisateljev v slovenskem jeziku in je tudi najbolj prevajani slovenski avtor. Njegovo najbolj znano delo je Nekropola, roman o pisateljevem življenju v taborišču Natzweiler-Struthof. Večkrat so ga omenjali kot kandidata za Nobelovo nagrado za književnost. Je tudi vztrajni zagovornik nacionalnosti kot primarne socialne identitete.

MOJASLOVENIJA Revija izhaja vsak mesec in je osrednja revija za Slovence, ki živjo zunaj meja svoje domovine. Izdajatelj: O MEDIA d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel: +386 1 5653416, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net Izvršna urednica: Karolina Vrtačnik Lektor: Grega Rihtar Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o. Tisk: Kocman grafika d.o.o. V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačna in jo sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

MOJASLOVENIJA

INTERVJU Globalna Slovenija Lepote Slovenije Portret izseljencev Novice iz sveta in domovine Reportaža urad VLADE rs za slovence svetovni slovenski kongres slovenija v svetu rafaelova družba slovenska izseljenska matica SLOVENCI V AVSTRIJI SLOVENCI NA madžarskem Jezikovni tabori Knjižna polica naučimo se slovenščine NA MladiH SVET STOJI Veliki Slovenci upravni postopki

8 INTERVJU Boris Pahor: »Gonilna moč v življenju je bilo odkritje slovenske identitete.« Boris Pahor ne potrebuje posebnih predstavitev. »Korenina slovenskega naroda«, kot ga je nekdo poimenoval, je za nas enostavno Prvi Slovenec, eminenten pisatelj in kulturnik, zavzet narodni borec, ki je preko svojih knjig dosegel toliko, kolikor ni uspelo še nobenemu. Njegove knjige so obšle svet, kar sedemkrat pa je bil tudi kandidat za Nobelovo nagrado za literaturo, med drugim je tudi v letošnjem izboru nagrajencev. Pred nedavnim ga je Evropski parlament imenoval tudi za Državljana Evrope.

INTERVIEW Boris Pahor: “The driving force in my life was the discovery of the Slovenian identity.” Boris Pahor needs no introduction. For us, “the root of the Slovenian nation”, as somebody described him, is simply the First Slovenian, an eminent writer, a cultural figure and a passionate fighter for the Slovenian nation, who achieved more through his books than anybody else. His works are read around the world, he was a candidate for the Nobel Prize in Literature seven times and he is again this year. Not long ago the European Parliament awarded him the European Citizens' Prize.

ENTREVISTA Boris Pahor: “La fuerza motriz de mi vida fue descubrir la identidad nacional eslovena.” Boris Pahor no necesita ser presentado. “Raíz de la nación eslovena”, como fuera llamado, es para nosotros simplemente el Esloveno por excelencia, eminente escritor y hombre dedicado a la cultura, luchador nacional inquebrantable, quien a través de sus libros ha alcanzado lo que hasta el momento no ha logrado nadie. Sus libros son conocidos por el mundo entero, habiendo sido nominado para el Premio Nobel de Literatura siete veces, al igual que este año. Recientemente, el Parlamento Europeo lo ha nobrado Ciudadano de Europa.

september 2013

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS LEPOTE SLOVENIJE Festivalsko obarvano poletje Poletje je bilo prijetno, vroče in sveže. Pestro je bilo tudi na festivalskem podiju. Festivali so nam ponudili pisano paleto dobre glasbe. Nekaj festivalov smo za vas tudi obiskali: Bežigradfest, Lent, Pivo in cvetje, ŠVIC, Trnfest, Festival Ljubljana in osrednji dogodek vseh Slovencev Dobrodošli doma. Najbolj zanimiv festival je zagotovo bil OverJam mednarodni reggae festival, kjer so združili moči Slovenci, Italijani in Avstrijci. Pri organizaciji festivala pa je pomagalo tudi veliko zamejskih Slovencev.

TREASURES OF SLOVENIA Summer of festivals The summer was pleasant, hot and fresh. But also full of festivals offering a wide range of good music. We visited some of them for you: Bežigradfest, the Lent Festival, the Beer & Flowers Festival, ŠVIC – Student Weekend of Intelligence and Cviček, Trnfest, the Ljubljana Festival and the main event for every Slovenian: Welcome Home. The most interesting festival was definitely the OverJam International Reggae Festival that was jointly organized by Slovenians, Italians and Austrians. Many Slovenians living in neighboring countries helped as well.

BELLEZAS DE ESLOVENIA Un verano lleno de festivales Este verano ha sido muy agradable, caluroso y fresco. La variedad se hizo presente también en el ámbito de los festivales, ofreciéndonos una amplia selección de buena música. He aquí algunos festivales que hemos visitado para ustedes: Bežigradfest, Lent, Cerveza y Flores, ŠVIC, Trnfest, Festival Ljubljana y el evento central de todos los eslovenos Dobrodošli doma – Bienvenidos a casa. El más interesante fue sin duda el Festival internacional de reggae OverJam, en donde se aunaron los esfuerzos de los eslovenos, los italianos y los austriacos. En la organización del festival han ayudado también muchos eslovenos que viven en estos países limítrofes.

PORTRET IZSELJENCEV Bernarda Marovt: Nikoli ne bom pozabila, od kod izviram Doma in po svetu znane manekenke Bernarde Marovt pravzaprav (še) ne bi smeli obravnavati kot povratnico, saj še vedno večji del leta preživi v tujini, največ v Italiji. Je pa res, da se v zadnjem času vse pogosteje vrača v Slovenijo. Potovala je po vsem svetu in delala za največje kreatorje in fotografe sveta, sodelovala pri svetovnih kampanjah, pri revijah visoke mode.

PORTRAIT OF SLOVENIANS ABROAD Bernarda Marovt: I will never forget where I come from Bernarda Marovt, a fashion model renowned in Slovenia and abroad, should not be considered as a returnee (yet), since she still lives abroad, mostly in Italy, for most of the year. However, she has been coming back to Slovenia more often lately. She has travelled all over the globe, worked for the greatest fashion designers and photographers in the world and participated in international campaigns and high-end fashion shows.

RETRATO DE LOS EMIGRANTES Bernarda Marovt: Nunca olvidaré de donde provengo A Bernarda Marovt, modelo muy conocida en Eslovenia y por el mundo, no deberíamos considerarla todavía como repatriada ya que la mayor parte del año vive en el exterior, sobre todo en Italia. Si bien ultimamente está retornando a Eslovenia con mayor frecuencia. Ha viajado por todo el mundo y ha trabajado para los más grandes creadores y fotógrafos del mundo, ha participado en campañas mundiales y en revistas de alta moda.

september 2013

MOJASLOVENIJA

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS REPORTAŽA Odslikave slovenstva V državnem zboru se je 4. julija odvilo tradicionalno 13. Vseslovensko srečanje pod naslovom Odslikave slovenstva. V pozdravnih nagovorih so se strinjali, da so slovenska identiteta, kultura in jezik ključni za Slovence po svetu, da so Slovenci po svetu trdoživi, zavedni in z močnim občutkom pripadnosti največji ambasadorji in promotorji Slovenije. Ga. Tina Komel je poudarila, da se po zvestobi in samozavesti Slovencev po svetu lahko zgleduje vsa Slovenija. Danijel Krivec pa je poudaril, da so delavnost, vztrajnost in veselje do dela, vrednote, ki so kapital Slovencev.

REPORTAGE Reflections of the Slovenian Character On July 4, the National Assembly hosted the 13th traditional all-Slovenian meeting entitled Reflections of the Slovenian Character. All opening addresses pointed out that the Slovenian identity, culture and language are of key importance for the Slovenians around the world and that the Slovenians living abroad are tenacious, nationally conscious and have a strong feeling of belonging which makes them Slovenia’s greatest ambassadors and promoters. Ms. Tina Komel emphasized that the whole Slovenia could look up to the Slovenians living abroad for their loyalty and confidence while Danijel Krivic said that diligence, persistence and willingness to work represent one of the greatest assets of Slovenians.

REPORTAJE Reflejos de lo Esloveno El 4 de julio se llevó a cabo en el Parlamento nacional la 13ª Asamblea Eslovena bajo el título Reflejos de lo Esloveno. Los discursantes han coincidido en que la identidad eslovena, la cultura y la lengua son claves para los eslovenos en el mundo, en que los eslovenos en el extranjero – de gran fortaleza, patrióticos y con un fuerte sentido de pertenencia son los mejores embajadores y promotores de Eslovenia. La sra. Tina Komel señaló que la lealtad y la autoestima de los eslovenos por el mundo deberían inspirar a toda Eslovenia. Danijel Krivec señaló que valores como el trabajo duro, la perseverancia y el aprecio por el trabajo son el capital de los eslovenos.

URAD Dobrodošli doma 2013 Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel je v svojem govoru na osrednji prireditvi Dobrodošli doma izpostavila sodelovanje in povezovanje različnih mladinskih organizacij, ki delujejo v Republiki Sloveniji, in skupnosti mladih Slovencev in njihovih potomcev, ki živijo v sosednjih državah in drugod po svetu. S prireditvijo namreč želimo ustvariti pozitiven odnos do drugih kultur in hkrati poudarjati bogastvo slovenske kulturne dediščine. Zbrane je pozdravil tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković.

OFFICE FOR SLOVENIANS ABROAD Welcome Home 2013

In her speech at the main event of Welcome Home, Tina Komel, minister for Slovenians abroad, emphasized the cooperation and connections between various youth organizations working within the Republic of Slovenia and the communities of young Slovenians and their children who live in neighboring countries and other countries around the world. The purpose of the event is to promote a positive attitude towards other cultures and present the richness of Slovenian cultural heritage. The audience was also addressed by Ljubljana Mayor Zoran Janković.

OFICINA DE ESLOVENOS POR EL MUNDO Dobrodošli doma – Bienvenidos a casa 2013 En el encuentro central Dobrodošli doma la ministra para los eslovenos en el mundo, Tina Komel, ponderó en su discurso la colaboración y la unión entre distintas organizaciones juveniles que actúan en la República de Eslovenia y grupos de jóvenes y sus descendientes que viven en los países limítrofes y por el mundo. Con el encuentro deseamos crear una relación positiva con respecto a las diferentes culturas y a su vez hacer hincapié en el valor del legado cultural esloveno. También el alcalde de Ljubljana, Zoran Janković, saludó a los presentes.

MOJASLOVENIJA

september 2013

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS MLADI V Buenos Airesu odmevajo pesmi Vlada Kreslina Na prireditvi Dobrodošli doma je nastopilo mnogo Slovencev in Slovenk po svetu. Na odru so se predstavili tudi mladi rokerji iz Buenos Airesa. Skupino Zlatorock sestavlja osem mladih argentinskih Slovencev. Skupini Zlatorock iz Argentine smo v uredništvu revije Moja Slovenija pripravili veliko presenečenje. Ker radi igrajo tudi pesmi Vlada Kreslina smo jih presenetili in za njih pripravili srečanje z Vladom Kreslinom. Člani skupine Zlatorock so bili zelo presenečeni in ura klepeta z Vladom je hitro minila.

YOUNG PEOPLE Vlado Kreslin’s songs echo through Buenos Aires The Welcome Home event included performances from numerous Slovenian artists living abroad. Among those who took the stage were also rockers from Buenos Aires, eight young Argentinian Slovenians who form the band Zlatorock. The team of Moja Slovenija decided to surprise them. Because they also like to play songs by Vlado Kreslin, we arranged a surprise meeting with Vlado Kreslin especially for them. The members of Zlatorock were thrilled and the hour they spent talking with Vlado went by quickly.

JOVENES En Buenos Aires resuenan las canciones de Vlado Kreslin

Muchos eslovenos y eslovenas del mundo actuaron en el encuentro »Dobrodošli doma«. En el escenario se presentaron también los jóvenes rockeros de Buenos Aires. El grupo Zlatorock está compuesto por ocho jóvenes eslovenos de la Argentina. En la redacción de Moja Slovenija preparamos para el grupo Zlatorock una gran sorpresa. Como les gusta interpretar las canciones de Vlado Kreslin les preparamos un encuentro con él. Los miembros del grupo Zlatorock estuvieron muy sorprendidos y la hora de conversación con Vlado se les pasó volando.

VELIKI SLOVENCI: Uroš Žun Pravičnik med narodi izpod Triglava Uroš Žun se je proslavil v začetku leta 1941, ko je, po funkciji obmejni policijski komisar v Mariboru, dovolil skupini 16 judovskih deklet, ki so pribežale iz Avstrije (takrat že zasedene od Nemčije) vstop v državo. Za to se je odločil kljub ukazu svojih predpostavljenih v Beogradu, »Takoj vrniti. Ukaz nemudoma izvršiti«. On pa je begunkam samoiniciativno omogočil kontakte za njihovo rešitev. Vsa skupina se je srečno prebila v Palestino.

GREAT SLOVENIANS: Uroš Žun Honorable man from a town near Triglav Uroš Žun made a name for himself at the beginning of 1941 when he was working as a border superintendent in Maribor and permitted a group of 16 Jewish girls who came from Austria (at the time already controlled by Germany) in search of a refuge to enter the country. He decided to do it despite the order from his superiors in Belgrade: “To return immediately. Order to be carried out without delay.” He acted on his own initiative and connected the refugees with the people who helped them. The whole group managed to return to Palestine safe and sound.

GRANDES ESLOVENOS: Uroš Žun Justiciero entre los pueblos bajo el Triglav

A principios del año 1941 Uroš Žun, en su función de comisario policial de frontera en Maribor, permitió a un grupo de 16 muchachas judías que huían de Austria (en aquel momento ocupada por Alemania) el ingreso al país. Tomó esta decisión a pesar de la orden de sus jefes en Belgrado de “devolverlas sin demoras. Cumplir inmediatamente la orden”. Por iniciativa propia consiguió para las prófugas el salvoconducto que les posibilitó la salvación. Todo el grupo logró felizmente llegar a Palestina.

september 2013

MOJASLOVENIJA

Novice

Novice iz sveta in domovine V Essnu smo praznovali

zapeli. Veseli smo, da so si Slovenci in prijatelji Slovenije vzeli čas in v tako lepem, pravzaprav že počitniškem popoldnevu prišli na prireditev. Šolarjem smo zaželeli dolge in lepe počitnice, prav vsem pa lep dopust: veliko jih je v naslednjih dneh odpotovalo v Slovenijo. Besedilo: M. T. Fotografija: Cvetko Škrubej

V soboto, 13. julija 2013, je bilo v prostorih Slovenskega športnega in kulturnega društva iz Essna spet živo. Proslavili smo zaključek šolskega leta 2012/13, hkrati pa smo s kulturno prireditvijo obeležili tudi nedavni dan državnosti, ki ga naša domovina Slovenija praznuje 25. junija.

Zaključek šolskega leta v Severnem Porenju–Vestfaliji Končno je tudi za učence in učenke nemške zvezne dežele Severno Porenje–Vestfalija napočil čas počitnic. Letošnje šolsko leto se je zavleklo daleč v julij, zato pa imamo počitnice do 3. septembra. S skupino otrok in odraslih, ki obiskujejo pouk v Düsseldorfu, smo se odpravili na sladoled. V sproščenem pogovoru smo razčlenili delo in se pogovarjali o dopustniških načrtih. Nekaj udeležencev je že bilo v Sloveniji, družine s šoloobveznimi otroki pa se bodo tja odpravile v času šolskih počitnic. V Hildnu smo zaključili delovno, ker smo si sladoledne dobrote privoščili že junija. Ponavljali smo naučene vsebine in načrtovali nadaljnje delo. Nekateri slušatelji so se udeležili praznovanja dneva državnosti v društvenih prostorih 24. junija. Skupina odraslih, ki je do sedaj obiskovala pouk v diakoniji, se je med šolskim letom okrepila, tako da je v prvi skupini, pri začetnikih, komajda še prost kakšen stol. V Essnu smo zaključili šolsko leto s prireditvijo, ki smo jo organizirali v Društvu Bled in hkrati počastili tudi dan državnosti Republike Slovenije. Tudi otroci iz Gütersloha – skupina je začela z delom letos, prej smo imeli le mešano skupino –, so se posladkali s sladoledom. Z odraslimi slušatelji pa smo tudi zadnjo uro izvedli kot običajno: ob spoznavanju novih vsebin in ponavljanju ter utrjevanju starih. Nekateri so se še isti večer, to je v petek, 19. julija, odpeljali v Slovenijo. Zaželeli smo jim srečno pot. V Aachnu smo se poslovili preteklo nedeljo. Zaželeli smo si lepe počitnice in si obljubili, da se srečamo avgusta v Sloveniji in se odpravimo na kakšen izlet. Besedilo in foto: M. T.

Na fotografiji so učenke in učenci ter odrasle udeleženke in udeleženci dopolnilnega pouka slovenščine v Buzetu, Pulju in na Reki. V Essnu poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture dvakrat tedensko. Ob četrtkih popoldan se v društvenih prostorih učijo jezika svojih staršev in starih staršev otroci. Skupina ni velika, vendar vsi otroci prihajajo redno k pouku. Zvečer se srečujejo odrasli začetniki in nadaljevalci. To sta dve skupini slušateljev, večinoma že rojenih v Nemčiji, ki pa imajo Slovenijo in slovenščino nadvse radi. Ob sobotah dopoldan prihajajo v Essen k pouku govorci, odrasli. Ta skupina je številčno močna in zelo pisana: k pouku povabimo tudi vse tiste, ki zaradi službenih obveznosti ne morejo k pouku prihajati ob četrtkih. Pouk v tako heterogenih skupinah je za učitelja in učence zahteven, vendar nam z malo prilagajanja in strpnosti ob skrbnem načrtovanju vsebin in izvedbe uspeva ohranjati dobro vzdušje. Kot zanimivost lahko zapišemo, da ob sobotah nikoli ne manjkata kava in pecivo, kar pripravijo udeleženci. Pouk tako presega samo učenje: zelo pomembna je tudi socialna komponenta. Ko smo se lani jeseni spet sešli pri pouku, mi je udeleženka Slavka zaupala: »Kako lepo, da so počitnice mimo. Mi je vse poletje kar nekaj manjkalo.« Prireditev ob dnevu državnosti in zaključku šolskega leta je potekala v društveni dvorani. Po zapeti himni in nagovoru predsednika društva Antona Špilerja smo osvežili zgodovinski spomin in se spomnili dogodkov, zaradi katerih Slovenci dan državnosti praznujemo 25. junija. Sledil je nastop otrok. Recitirali so slovenske ljudske in umetniške pesmi, nastop pa popestrili z igranjem na prečno flavto in trobento. Ob koncu so učenci prejeli potrdila in pohvale za redno obiskovanje dopolnilnega pouka. Lepo vreme je omogočalo nadaljnje druženje na prostem. Pred društvenimi prostori so člani že ves dan pripravljali prostor za pogostitev. Pridne gospodinje so kot vedno pripravile slane in sladke dobrote, moški pa so bili odgovorni za žar. Ob dobri hrani in pijači smo sedeli v pozen večer. Vmes je naš Silvo, kot to samo on zna, raztegnil svoj meh, mi pa smo zraven tudi MOJASLOVENIJA

Slovenščina ob sobotah v Essnu: učenje in druženje ob pecivu in kavi.

september 2013

Novice IV. Slovenski dan v Slatini V soboto, 29. junija 2013, smo praznovali IV. Slovenski dan. V Slatini je bil pripravljen šotor s stojnicami, na katerih so svoje izdelke pokazali in ponujali Mercator, KUD Piskavica, društvo žena »Osmjeh žene« iz Laktašev in naše društvo. Na stojnici smo predstavili štiri dvojezične knjige – v slovenskem in srbskem jeziku – pisateljev in pesnikov iz Dolenjske in Banjaluške regije, naš bilten, ki ga vsako leto izda društvo, in bilten, ki so ga letos ob koncu šolskega leta napisali učenci dopolnilnega pouka slovenščine, skupaj z učiteljico. Posebnost naše stojnice so bili zagotovo kozolci. Vprašanj, vezano nanje, ni manjkalo. Gostili smo številne goste: ministrico Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Tino Komel, vodja kabineta Sandija Bonaco, župana Novega mesta, župana mesta Laktaši, predstavnike slovenskega veleposlaništva v BiH, Slovenske izseljenske matice, SAZU-ja, Svetovnega slovenskega kongresa, Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, mnoge goste iz slovenskih društev v BiH in Srbiji, predstavnike nacionalnih manjšin, člane našega društva in mnoge prijatelje. Vsi smo uživali v petju slovenskih zborov, Camerata Slovenica Sarajevo, našega MePZ Davorin Jenko, igranju veselih viž ansambla iz Novega Sada in harmonikarjev iz Novega mesta. Vse prisotne so najbolj razveselili naši najmlajši člani. Skupaj z njihovo učiteljico gospo Majdo Nemanič in z vrstniki otroške folklorne skupine Kres iz Novega mesta so pripravili izvrsten folklorni program. Besedilo in foto: Nataša Kajmaković

Naslednji dan so nas domačini malo popeljali po središču mesta, nato pa smo v popoldanskih urah krenili proti domu, saj nas je namreč čakala dolga pot domov. Besedilo in foto: Samo Čolak

Ekskurzija v Posočje Niti sama ne vem, kako bi začela pripovedovati o strokovni ekskurziji v Posočje. Veliko tega bi hotela povedati, tako, kar vse na en mah, da ne bi kakega trenutka preskočila. Najboljše bo, da grem po vrsti od samega začetka. Ko sem vstopila v avtobus, ki nas je čakal na železniški postaji na Reki, me je Dragica Motik, naša učiteljica, prijazno in veselo pozdravila. Takoj sam se usedla na mesto in se ugnezdila kot ptič v gnezdu. Potovanje se je lahko začelo. Radovedna sem bila, hotela sem videti vso lepoto Posočja, ki smo ga spoznavali in obravnavali pri pouku. Navdušenje v avtobusu je bilo veliko. Učiteljica nam je zaželela prijetno pot in kmalu potem nas je povabila k mikrofonu. Vsi smo bili vodniki. Vsak je nekaj povedal. Deklice, učenke iz Buzeta so lepo zapele otroške pesmi. Kar naenkrat sem zagledala reko Sočo. O njej sem toliko tega lepega slišala, prebrala … Ko smo pri pouku brali pesem Soči pesnika Simona Gregorčiča, nisem mogla dočakati trenutka, da bi jo videla z lastnimi očmi. Zdaj pa je tukaj, pred menoj, mirna, tiha, široka in tako smaragdno zelena. Na trenutek se je skrila in se zopet pokazala hitra in razigrana. Soča je bila z nami vso pot. Na Vrsnem smo si ogledali muzej, rojstno hišo slovenskega pesnika Simona Gregorčiča. Potem smo obiskali Muzej prve svetovne vojne v Kobaridu.

Koncert zbora »Camerata slovenica« v Zagrebu Prvega junija 2013 se je zbor »Camerata Slovenica« predstavil na celovečernem koncertu pri naših prijateljih in rojakih – Kulturno prosvetnemu društvu Slovenski dom v Zagrebu. Z omenjenim društvom smo stari znanci, saj so pred dvema letoma nastopili pri nas na Cankarjevih dnevih in letos se je ponudila priložnost, da jim vrnemo obisk. Dvorana v prostorih njihovega društva je bila nabito polna zagrebških Slovencev, in sicer že dosti prej, preden se je začel koncert. Najprej kratek pozdrav obiskovalcem s strani predstavnikov obeh društev, potem pa se je začelo zares. Zbor »Camerata Slovenica« se je predstavil s trinajstimi pesmimi in vmes z dvema skladbama na klasični harmoniki. Poslušalci so bili zelo zadovoljni z nastopom in na koncu je naš zbor moral še enkrat zapeti pesem, ki jim je bila najbolj všeč. Po nastopu smo si predali simbolična darila, ki bodo enim in drugim krasila njihove prostore ter jih spominjala na nastop. Sledilo je druženje z rojaki iz Zagreba in ponovno je zadonela pesem vseh skupaj. september 2013

MOJASLOVENIJA

Novice Slovenci zunaj države idr. Izpostavila je tesno sodelovanje z vsemi ministrstvi, katerih delo se tiče Slovencev po svetu. Sogovorniki iz tujine so med drugim pozdravili ohranitev Urada in funkcije ministra, nekateri so pozvali k uvedbi predstavnika iz izseljenstva v Državnem zboru RS, glede ohranjanja slovenstva med mladimi pa so situacije v različnih delih sveta zelo različne. Ne glede na to so pripravljeni sodelovati s pristojnim uradom tako na gospodarskem kot tudi drugih področjih. Izrazita pobuda je bila podana Sloveniji, naj omogoči pogoje za poslovanje slovenskih podjetnikov iz tujine s Slovenijo in pogoje za vračanje mladih raziskovalcev. Zanimiva je pobuda, naj Slovenija oblikuje kulturno-gospodarsko-informacijska središča, ki bi povezovala potomce »starih« slovenskih izseljencev in nove priseljence iz Slovenije. Rojaki so razočarani nad nepoznavanjem tematike slovenstva zunaj meja med prebivalci v domovini.

Tu smo bili priče grozot dogajanja v času 1. svetovne vojne v Posočju. Potem smo si v vasi Soča ogledali cerkvico svetega Jožefa. V njej so zanimive freske slikarja Toneta Kralja. Umetnik jih je ustvarjal v času 2. svetovne vojne. Na stropu je naslikal troglavega zmaja in med njimi je ena glava v obliki sonca. V soncu pa je vidna glava Mussolinija. To je bil velik pogum in upor proti italijanski okupaciji. V ozadju, za cerkvico, je staro vojaško pokopališče. Vso to lepoto v miru in spokoju pozibavajo valovi reke Soče. Nazadnje smo odšli do samega izvira reke Soče. Do izvira je deževalo in pot je bila mokra. Nismo se dali zmotiti in smo pogumno nadaljevali pot do samega izvira. Slišali smo bobnenje reke in gledali močne valove, kako pojejo pod nami v globini. Ko smo nadaljevali pot proti domu, smo si ogledali še eno cerkvico, ki jo je poslikal Tone Kralj. Na poti nas je spremljala smaragdna reka. Nisem prepričana, če sem jaz spremljala reko ali pa je ona spremljala mene. Čutila sem, da mi hoče nekaj pokazati, izraziti, povedati. Ves čas je nekaj šepetala. Nisem je razumela, prepričana pa sem, da jo bom kmalu zopet obiskala.

Besedilo in foto: Urad

Na srečanju z veleposlanikom Velike Britanije

Besedilo in foto: Gloria Segnan, udeleženka dopolnilnega pouka slovenščine na Reki in udeleženka strokovne ekskurzije v Posočje

Ministrica Tina Komel in državni sekretar dr. Boris Jesih sta se 19. avgusta 2013 v prostorih Urada srečala z nj. eksc. g. Andrewem Pageem, veleposlanikom Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Ljubljani.

Seja Sveta Vlade RS za Slovence po svetu Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel je v sredo, 10. julija 2013, sodelovala na seji Sveta Vlade RS za Slovence po svetu, ki jo je sklicala predsednica vlade mag. Alenka Bratušek. Seja je sklicana vsako leto enkrat in je namenjena izmenjavi informacij o dejavnostih organizacij Slovencev po svetu ter razpravi o možnih izboljšavah na različnih področjih – tako na strani slovenskih vladnih in nevladnih kot tudi izseljenskih ustanov.

Sogovorniki so se dotaknili aktualnih tem in področij dela Urada, v ospredju katerih je sodelovanje s slovenskimi skupnostmi v zamejstvu in po svetu na področju kulture, znanosti in gospodarstva.

Seje so se udeležili izvoljeni predstavniki Slovencev iz Argentine, Brazilije, ZDA, Kanade, Avstralije, Kitajske, Nemčije, Srbije in BiH ter predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, s strani vlade pa so rojakom poleg predsednice vlade in ministrice Komelove prisluhnili tudi ministri Karl Erjavec (MZZ), mag. Stanko Stepišnik (MGRT), dr. Jernej Pikalo (MIZŠ), mag. Dejan Židan (MKO) in državni sekretarji Jernej Pavlič (kabinet predsednice vlade), Boštjan Šefic (MNZ) in dr. Boris Jesih (Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu). Premierka je poudarila, da naša vlada slovenstvu po svetu posveča posebno pozornost, o čemer priča tudi ohranitev urada z ministrico na čelu. Pozvala je k razpravi o problematiki mladih in izrazila upanje, da bodo rojaki po svetu kmalu lahko v svetovnih medijih slišali tudi pozitivne novice o domovini. Predstavnikom rojakov iz sveta se je zahvalila za sodelovanje s Slovenijo in za njihovo delo v slovenskih skupnostih. Ministrica Komelova je povzela program dela Sveta Vlade RS za Slovence po svetu, ki veliki meri sovpada s programom dela Urada. Ta si prizadeva za delo z mladimi, za ohranjanje slovenskega jezika zunaj Slovenije, za pospeševanje gospodarskega, znanstvenega in drugih oblik sodelovanja s

Besedilo in foto: Urad

Srečanje z ameriško senatorko Amy Klobuchar Ministrica Tina Komel in državni sekretar dr. Boris Jesih sta se 14. avgusta 2013 v Portorožu srečala z ameriško senatorko slovenskega rodu Amy Klobuchar, ki se nahaja na zasebnem obisku v Sloveniji. Sogovorniki so se v neformalnem pogovoru dotaknili tudi možnosti krepitve gospodarskega sodelovanja med državama. Besedilo in foto: Urad

Slovenstvo je v Melbournu živo Prvič se vam oglašam iz zimskega, mrzlega, deževnega Melbourna! Vsem, ki živimo na tem koncu sveta, se v tem času najbolj prileže biti nekje okrog tople peči, s kakšnim toplim čajčkom ali kavico. V Melbournu samem ne sneži, južni veter pa ima ogromno moč, strese te vse do kosti. Brez plašča ali tople obutve pač ne gre. MOJASLOVENIJA

september 2013

Novice našega materinega jezika in nam ustvarili izredno slovensko vzdušje. Simbioza slovenske besede in pesmi je napolnila naša srca v vsem svojem razkošju in lepoti. Ponovno smo odkrili Cankarja in druge velikane slovenske domoljubne besede v izredni interpretaciji igralca in pesnika Toneta Kuntnerja. Operni pevec, baritonist Marko Kobal in citrar Tomaž Plahutnik sta izvedla slovenske napeve v vsej svoji lepoti. Slišali smo tudi dve Kuntnerjevi pesmi v francoščini, prebrali sta jih prevajalki Nina Medved in Alenka Zver, ki je tudi poskrbela za povezavo celotnega programa. Na praznovanje smo povabili tudi založnika pariške založbe Esopie Raška Mičevića in prvič predstavili dvojezično izdajo celotne Prešernove poezije. Po uradnem programu smo v prijetnem druženju, ob spremljavi citer in harmonike domačega glasbenika Marjana Slaviča, častnega predsednika društva, prepevali z baritonistom Markom Kobalom pozno v noč.

Iz Melbourna proti gori Mt. Buller in okolici, ki je oddaljena do štiri ure vožnje z avtomobilom, se odpre svet, katerega smo mi Evropejci navajeni. Snežna odeja, ki pokriva vse te vrhove s pogledom na to, kje smo, je enkratna. Vlečnice z urejenimi smučišči, hoteli in vikendi. Prav nikomur nič ne manjka, včasih morda malo denarja, a kdor je skromen, je vsakomur vse dostopno. Največkrat se prav v teh delih sveta mudijo športniki iz evropskih in tudi nekaterih ameriških držav. Prav v tem času se vse to veselje prenaša prav do Nove Zelandije. Če bi se radi malo ohladili od vašega letošnjega poletja (ups!), ste vedno dobrodošli! V Melbournu imamo svojo radijsko urico, kjer govorimo slovenski jezik, se povezujemo in krepimo svojo slovensko zavest. Pogovori o morebitni slovenski radijski uri so se začeli leta 1988. Prvo oddajo v živo je bilo slišati potem že leta 1989. Uresničila se je tudi želja za še eno radijsko uro in to na zasebni radijski postaji 3ZZZ-92.3FM, preko katere danes oddaja že 75 različnih etničnih skupin. Med njimi je tudi ena slovenska ura na teden vsako sredo od 19. do 20. ure. Vsa ta leta, teden za tednom, z veseljem pripravljamo zanimivosti iz Slovenije, sveta in naše slovenske skupnosti. Vse to delo na radijski postaji je seveda prostovoljno, vedno pa se potrebuje še kakšen dolar za stroške bencina, cestnine, pisarniške potrebščine in podobno. Od začetka je še nekako šlo, pozneje pa smo bili primorani, da si pomagamo z organizacijo letnega piknika. Vsako leto nam s tem izmenično po slovenskih društvih nudijo pomoč. Letos so nam odprli vrata na SD Planica. Hvala vsem! Vir našega zaslužka sta loterija in vstopnina v dvorano. Letos so nam priskočili na pomoč ansambel »Melodija«, ki ga sestavlja pet postavnih fantov, ki so se odlično odrezali. Nastopal je tudi moški pevski zbor »Planika« s svojo neverjetno ljubeznijo do petja. Vsi pevci so slovenskih korenin. Dvorana je bila polna veselih ljudi! Tako se vidi, kaj nas druži: ljubezen do slovenske besede, petje in glasba in pomoč drug drugemu – vse za dobrobit slovenskega rojaka pod »južnim križem«. Mnogo več kot 50 let nas veže že ta skupna ljubezen in upam še na toliko let in leta za tem. Besedilo: Meta Lenarčič, Melbourne

Besedilo: Ana Stegu Vičič, predsednica

Tone Kuntner nastopil v Parizu V petek, 14. junija 2013, je potekal v prostorih francoskega PEN kluba literarni večer s slovenskim pesnikom in igralcem Tonetom Kuntnerjem, pod naslovom »Od doma zrem v prihodnost in v svet«. Pesnika je predstavil in večer povezoval častni član francoskega PEN-a prof. dr. Edvard Kovač, sicer aktiven član mednarodne zveze PEN in njenega Odbora za mir. Kuntner je doživeto, kot to zna le pesnik, ki je hkrati še igralec, recitiral nekaj svojih pesmi, katerih francoske prevode, izdelane prav za to priložnost, sta prebrali prevajalki Alenka Zver in Liza Japelj Carone. Po branju se je razvil sproščen pogovor in številni prisotni francoski literati so bili očarani nad avtentično pesnikovo osebnostjo in neposrednostjo njegove poezije, ki niha med navezanostjo na zemljo in alkimijo duše. K čaru večera je prispevala občutena glasbena spremljava citrarja Tomaža Plahutnika, za konec pa je baritonist Marko Kobal, prvak ljubljanske Opere, zapel še »Slovenec sem«. Predsednik francoskega PEN-a Sylvestre Clancier je na koncu vzhičen vzkliknil, da je bila to ena najlepših prireditev v njegovem klubu do zdaj. Kuntner, Kobal in Plahutnik so se v Franciji mudili na povabilo Društva pariških Slovencev ob priložnosti slovesnosti za državni praznik, ki ga je v soboto, 15. 6. z bogatim umetniškim programom organizirala predsednica Ana Stegu Vičič. Besedilo in foto: Liza Japelj Carone in Ana Stegu Vičič

Praznovanje in shod pariških Slovencev Društvo Slovencev v Parizu je tudi letos organiziralo svoje, že sedmo tradicionalno praznovanje slovenske državnosti in shod pariških Slovencev. Začetek je bil s sveto mašo v kapeli Svetega Križa, somaševala pa sta patra Edvard Kovač in Alek Zwitter. Nato je bila proslava v dvorani Slovenskega doma, kjer se zbiramo pariški Slovenci že celih 34 let. Praznovanja so se udeležili številni pariški Slovenci in francoski prijatelji, ljubitelji slovenske kulture. Med častnimi gosti je bil g. Andrej Rant, stalni predstavnik RS pri OECD, ga. Darja Golež, pooblaščena ministrica, in nov častni konzul RS v Toulousu, A. Hego Deveza Barrau. Prisotne je nagovorila predsednica društva in med drugim dejala: »Letos smo še posebej veseli, da lahko gostimo tri izjemne slovenske umetnike. Najbrž sta umetnost in kultura tista, po kateri bo slovenska država še vedno najbolj prepoznavna v Evropi in po svetu. Ker imamo slovensko državo, je tudi naš slovenski jezik postal državniški jezik in jezik, v katerem lahko govorimo v ustanovah Evropske unije. Vrednote, kot so sožitje, solidarnost in spoštovanje drug drugega, so zagotovo tudi zagotovilo prihodnosti tako naše slovenske državnosti kot tudi naše pariške slovenske skupnosti. Temeljna moč domovine je njen jezik, ki je prostor moje »osebne materinščine«. Navzoče je nagovorila tudi pooblaščena ministrica ga. Darja Golež z veleposlaništva RS v Parizu, ki je povabila vse prisotne, da si ogledajo razstavo slovenskih impresionistov prvič v Parizu, v Petit Palaisu do 13. julija. Vsi trije gostje – umetniki iz Slovenije – so nas popeljali v svet melodije september 2013

Skupno slikanje v PEN-u po predstavitvi g. Kuntnerja. Na sredi je Tone Kuntner, na levi pooblaščena ministrica ga. Darja Golež, na desni Ana Stegu Vičič, na levi spredaj je prof. Kovač, ob njem pa predsednik francoskega PEN-a. Spredaj sedi ena od prevajalk. Liza Japelj Carone, ob njej Plahutnik, Kobal in drugi.

MOJASLOVENIJA

Reportaža

Odslikave slovenstva V Državnem zboru RS se je 4. julija odvilo tradicionalno 13. Vseslovensko srečanje pod naslovom Odslikave slovenstva. V uvodu so zbrane pozdravili g. Janko Veber, predsednik Državnega zbora RS, ga. Tina Komel, ministrica, ki je odgovorna za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter Slovenci po svetu, in g. Danijel Krivec, predsednik Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Pogled na Državni zbor

Nastop duo kitar Sare Gregorič in Angelike Kos

Ministrica Tina Komel

Janko Veber, predsednik Državnega zbora RS

Pater Ivan Tomažič

Luigia Negro iz Rezije

Prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik in Joe Valenčič iz Clevelanda

Dr. Drago Štoka

MOJASLOVENIJA

V pozdravnih nagovorih so se strinjali, da so slovenska identiteta, kultura in jezik ključni za Slovence po svetu, da so Slovenci po svetu trdoživi, zavedni in z močnim občutkom pripadnosti največji ambasadorji in promotorji Slovenije. Ga. Tina Komel je poudarila, da se po zvestobi in samozavesti Slovencev po svetu lahko zgleduje vsa Slovenija, Danijel Krivec pa je poudaril, da so delavnost, vztrajnost in veselje do dela vrednote, ki so kapital Slovencev. Zatem so sledile uvodne razprave vabljenih govorcev, kjer je prof. dr. Anton Mavretič v svoji razpravi Odslikave slovenstva med drugim poudaril problem čedalje pogostejšega bega možganov. Ga. Luigia Negro je svojo razpravo posvetila slovenski manjšini v Videnski pokrajini, saj je letos 35. obletnica konference o etnično-jezikovnih skupinah v Vidnu. Dejala je, da žal večina mladih več ne govori narečja, saj govorijo italijanski jezik. Poudarila je, da je učenje knjižnega jezika pomembno za ohranjanje narečja. Uvodne razprave pa je zaključila izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije. Izpostavila je korelacijo med izseljenstvom in priseljevanjem v Slovenijo. Dejala je, da je fenomen migracij v bistvu bogastvo izkušenj, povezanost ljudi z vseh koncev sveta v najrazličnejših časih slovenskega etničnega prostora. Dodala je tudi, da je z vstopom Hrvaške v EU padla še ena, žal pa meje v glavah še obstajajo, vendar ni treba, da so samo eno, lahko smo več, Slovenci in Italijani, Slovenci in Hrvatje, Slovenci in Srbi, Slovenci in Kanadčani. Življenje v več svetovih je po besedah prof. dr. Hladnik namreč privilegij, sreča. Je nekaj, kar lahko povezuje in plemeniti. Za uvodnimi razpravami so svoj delež srečanju dodali še drugi govorci, med njimi je bil tudi najstarejši govorec, pater Ivan Tomažič, ki je leta nazaj zgradil študentski dom Korotan na Dunaju. Srečanje je bilo priložnost za navezovanje stikov, izmenjavo izkušenj, ki so jih Slovenci po svetu pridobili z življenjem zunaj meja domovine, skozi vse srečanje pa se je čutila močna vez med vsemi udeleženci, vez, ki jo lahko imenujemo kot ljubezen do domovine Slovenije. Besedilo: Vanesa Kovač Foto: Edvard Vrtačnik september 2013

NOVICE IZ URADA

Dobrodošli doma 2013 Ministrica Tina Komel je 5. julija 2013, na prvi dan prireditve Dobrodošli doma 2013, nagovorila obiskovalce, nastopajoče, slovenske mlade izseljence in zamejce.

Dvodnevna prireditev je presenetila s svojo pestrostjo

V popoldanskem delu prireditve so nastopili mladi iz BiH, Italije, Madžarske in Argentine, ki so navezali stike s svojimi vrstniki v Sloveniji ter skupaj pripravili odličen program. Navdušila nas je slovenska rokovska skupina iz Buenos Airesa Zlatorock, pred osrednjo slovesnostjo pa se je rojakom predstavila garda Slovenske vojske z orkestrom. Prisluhnili smo glasbenemu nastopu Rudija Bučarja z otroki iz Srbije in Slovenije, pa Trkaju in Vesni Zornik, sklepni glasbeni nastop pa so soustvarili glasbeniki, ki smo jih v takšni zasedbi videli in slišali prvič, najbrž pa tudi zadnjič. Trkaj, Janez Dovč, Rudi Bučar, Vesna Zornik, Zlatorock ter otroci iz Banjaluke in Novega mesta so skupaj izvedli skladbo, ka-

Nastop garde Slovenske vojske z orkestrom september 2013

tere avtorja sta Dovč in Trkaj, porodila pa jo je želja po pozitivni afirmaciji ljubezni do domovine in zavedanja njenih vrlin. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel je v svojem govoru izpostavila sodelovanje in povezovanje različnih mladinskih organizacij, ki delujejo v Republiki Sloveniji, ter skupnosti mladih Slovencev in njihovih potomcev, ki živijo v sosednjih državah in drugje po svetu. S prireditvijo namreč želimo ustvariti pozitiven odnos do drugih kultur in hkrati poudarjati bogastvo slovenske kulturne dediščine. Zbrane je pozdravil tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Besedilo in foto: Urad

Nastop Trkaja so popestrili številni gostje

Dogodek so sooblikovali tudi nastopi mladih potomcev slovenskih izseljencev

MOJASLOVENIJA

svetovni slovenski kongres VIII. KONFERENCA SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV IZ SVETA IN SLOVENIJE

Povezovanje in pretok znanja sta še bolj pomembna v času kriz Svetovni slovenski kongres je 6. in 7. junija 2013 organiziral VIII. Konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki je potekala v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije v Ljubljani. Častni pokrovitelj konference je bil predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, organizirali pa smo jo v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenje, Slovenskim zdravniškim društvom ter Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Mariboru.

Udeleženci na odprtju VIII. Konference slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Predsednica programskega odbora je bila prof. dr. Metka Zorc, dr. med., ki je pozdravila udeležence in posebne goste konference v širši domovini in poudarila, da skozi niti, ki jih tke Svetovni slovenski kongres, ostajamo povezani v idejah, znanju in veselju za dobrobit naših ljudi, ter izrazila zadovoljstvo, da lahko nadaljujemo idejo povezovanja strokovnjakov iz domovine in tujine. To idejo gojimo in predajamo naprej mlajšim strokovnjakom,

Grafika letošnje konference MOJASLOVENIJA

saj sta povezovanje in pretok znanja še toliko bolj pomembna v času kriz, ki jih prestajamo. Konference se je udeležilo 150 ljudi iz Slovenije, Avstrije, Italije, ZDA in Argentine. Navzoče je nato pozdravil predsednik SSK dr. Boris Pleskovič. Goste iz domovine in tujine pa so s svojo prisotnostjo in pozdravom počastili tudi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina, dr. med., prim., ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, predsednik Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., in predsednica odbora za zdravstvo v Državnem zboru RS Alenka Jeraj. Sledila so uvodna predavanja uglednih gostov. Prvi je bil na vrsti prof. dr. Roberto Favaloro, direktor Favaloro Foundation iz Argentine, ki je prestižna inštitucija, ki se ukvarja s srčnimi boleznimi. Favaloro, ki že deset let prostovoljno sodeluje v Sloveniji z vzpostavljanjem idej in metod njihovega inštituta, je spregovoril o oživitvi ideje o znanosti in miru. Nato je sledilo predavanje prof. dr. Antona Jamnika, profesorja na Teološki fakulteti v Ljubljani, ki je govoril o temeljih bioetike in o tem, da je človek cilj in nikoli ne sme postati sredstvo. Na koncu tega sklopa predavanj pa je nastopila evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič, ki je v svoji zanimivi predstavitvi govorila o evropski prihodnosti na področju zdravja in varne hrane. Vse tri govornike pa je z uvodnimi besedami predstavila moderatorka sklopa, prof. dr. Metka Zorc, dr. med.

Še isti dan pa smo imeli priložnost prisluhniti zanimivim predstavitvam vrhunskih strokovnjakov v sklopu o nefrologiji in urologiji, ki ga je vodila prof. dr. Jadranka Buturović-Ponikvar, dr. med., višja svetnica iz ljubljanskega Kliničnega centra. V sklopu so se zvrstili ugledni govorci, kot so dr. David Turk, dr. med., iz Case Western Reserve Unversity iz ZDA, ki je predaval o robotski kirurgiji v urologiji in njegove perspektive; Sandi Poteko, dr. med., spec. urolog, iz Splošne bolnišnice Celje, ki je predstavil izkušnje na področju robotske kirurgije v urologiji v Sloveniji; prof. dr. Ciril Godec iz Long Island College Hospital iz ZDA je spregovoril o preventivi, diagnozi in terapiji pri raku prostate; prof. dr. Jadranka Buturović-Ponikvar, ki je predavala o nadomestnem zdravljenju končne ledvične odpovedi v Sloveniji; prof. dr. Aljoša Kandus, dr. med., višji svetnik iz UKC Ljubljana, je govoril o

prof. dr. Roberto Favaloro, dr. med. (Argentina)

Bernard Spazzapan, dr. med., spec. psih. (Italija) september 2013

obravnavi akutne ledvične odpovedi; doc. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., iz UKC Ljubljana, ki je spregovorila o kroničnih ledvičnih bolezni, ter dr. Borut Čižman iz ZDA, ki je predaval o telemedicini v nefrologiji. Drugi dan konference je postregel s še več zanimivimi predavanji. Najprej je bil na sporedu sklop o nevrologiji, ki sta ga vodila prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica, in doc. dr. Katrina Šurlan-Popovič, dr. med. Prof. dr. Žvanova je predstavila sistem TeleKap v Slovenji, ki predstavlja koristi in nova upanja za bolnike z možgansko kapjo. Nato je doc. dr. Tomaž Šeruga, dr. med., iz UKC Maribor govoril o znotrajžilnem zdravljenju anevrizma in arteriovenskih malformacij možganskega ožilja. Mag. Zoran Miloševič, dr. med., iz UKC Ljubljana, je spregovoril o endovaskularnem zdravljenju pri akutni ishemični možganski kapi, na koncu pa še Daniel Omersa, absolvent medicine, ki je pod mentorstvom prof. dr. Marjana Zaletela, dr. med., predstavil značilnosti skupne karotidne arterije pri bolnikih z ishemično laukoaraiozo. Za tem smo prisluhnili plenarnemu predavanju. Prof. Jay S. Skyler, dr. med., MACP, priznani svetovni strokovnjak iz University of Miami School of Medicine, nam je podal zanimivo predstavitev o nadomeščanju beta celic trebušne slinavke. Prof. Skylerja je publiki predstavil prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. Sledila je že tradicionalna predstavitev raziskovalnih del medicinskih strokovnjakov iz sveta in Slovenije. Sklop sta vodila prof. dr. Dušan Šuput, dr. med., dekan Medicinske fakultete v Ljubljani, in prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med, v. d. strokovne direktorice UKC Ljubljana. Letos smo lahko prisluhnili prof. dr. Mariji Trop iz Avstrije, ki nam je predstavila svoje delo z opeklinami. Prof. Andrea Praprotnik iz Argentine nam je spregovorila o možnosti življenja ekstremno prezgodaj rojenih otrok v Latinski Ameriki. Nato je svoje delo predstavil prof. dr. Dušan Pavčnik, dr. med. iz ZDA, ki je govoril o zdravljenju globoke venske insuficience z novo generacijo bioloških zaklopk. Delo

doc. dr. Roka Hrena z Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze v Ljubljani o ocenjevanju inovativnosti patentno zaščitenih zdravil pa je predstavil Matjaž Kukovič. Na koncu je prof. dr. Miro Denišlič govoril o vplivih patološkega procesa venskega sistema glave in vratu na prizadetost bolnikov z multiplo sklerozo. Veliko pozornosti je pritegnila zaključna okrogla miza, ki je pod naslovom Slovenski zdravstveni sistem v primežu gospodarske krize in vizija prihodnosti zbrala najpomembnejše predstavnike slovenskega zdravstva. Tako so sodelovali in svoja stališča predstavili minister za zdravje RS Tomaž Gantar, predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina, dr. med., prim., in predsednik FIDES-a Konrad Kuštrin, dr. med., spec. anest. in renim. V zanimivi razpravi so poleg njih s svojimi mnenji sodelovali še France Cukjati, dr. med., dr. Maximilian Domej, dr. med. iz Avstrije, Janez Remškar, dr. med., prim., Erik Brecelj, dr. med., in prof. dr. Aleš Žemva, dr. med., ki je okroglo mizo tudi vodil. Iz razprave lahko izpostavimo, da je potrebnega več zaupanja v zasebne pobude, nosilce zdravstvene dejavnosti in okolje, v katerem sta sposobnost in zavzetost za delo primerno nagrajevana. Iz tega sledi, da mora biti plačna uravnilovka odpravljena. Potrebno je tudi, da bi vodstvom zavodov bilo omogočeno učinkovitejše vodenje, s tem pa tudi večja odgovornost. Vzpostaviti bo potrebno okolje, v katerem bo zaživela večja konkurenčnost med zavodi in med zaposlenimi. Pri Svetovnem slovenskem kongresu se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi konference, bodisi s svojim strokovnim delom ali finančno podporo. Pri nadaljnjem delu si bomo še naprej prizadevali za organizacijo tovrstnih srečanj, saj pripomorejo k tesnejšemu sodelovanju in uspešnejšemu pretoku znanja, ki je med slovenskimi strokovnjaki, še posebej v medicini, že dokazalo nekatere pozitivne dosežke.

dr. David Turk, dr. med. (ZDA)

prof. dr. Ciril Godec, dr. med. (ZDA)

dr. Borut Čižman, dr. med. (ZDA)

Besedilo: Sonja Avguštin Čampa Foto: Arhiv SSK

dr. Maximilian Domej, dr. med. (Avstrija)

Ugledni gostje iz domovine in tujine na srečanju. september 2013

prof. Andrea Praprotnik, dr. med. (Argentina)

MOJASLOVENIJA

slovenija v svetu Jubilejni 20. tabor Slovencev po svetu

Ustvarjalni v svetu in domovini Jubilejno slovesnost smo začeli s sveto mašo, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik z izseljenskimi duhovniki, s petjem pa so jo dodatno obogatili dijaki iz Argentine Rast 42. Prof. Dalibor Miklavčič je zaigral na mogočne orgle Zavoda sv. Stanislava, po uvodnem pozdravu predsednika dr. Branka Zorna pa so društvu SVS čestitali za uspešno delo in mu zaželeli še mnogo rodovitnih let predstavniki društev doma in po svetu, predstavnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Zvone Žigon, poslanka Alenka Jeraj, dr. Andrej Fink in dr. Boris Pleskovič. V Argentini rojena mlada violinistka Veronika Snoj je zaigrala dve skladbi. Ob jubilejnem taboru je predsednik SVS, po sklepu občnega zbora, podelil častno članstvo dr. Andreju Vovku, saj je kot ustanovni član društva pomagal pri razvoju in širjenju njegovega ugleda. kulteti Univerze v Ljubljani. V Trstu je leta 2006 na MIB School of Management magistriral in pridobil naziv MBA in wine business. Mag. Zorn se ne sprašuje, zakaj ostati v Sloveniji, saj je naravno, da Slovenci »ostajamo in ustvarjamo na svoji zemlji«. Pri odločitvi, zakaj ostati v Sloveniji oziroma se vrniti, je mnenja, da se mora finančna komponenta tudi včasih podrediti ljubezni do domovine, želji po ustvarjanju nečesa za domovino, v dobro Slovencev in da se v vsakem pogledu izplača ostati doma in razvijati svoje talente na domačih tleh, »s tem večamo ugled Slovenije v svetu, s podjetništvom lahko zagotavljamo delo tudi rojakom okoli nas, se izognemo duševnim stiskam, ki spremljajo vsak odhod v tujino«.

Govorniki so poskušali odgovoriti na vprašanje Zakaj ostati v Sloveniji? Delovne možnosti so v Sloveniji čedalje bolj kritične, ponudba tujine pa je za mladega človeka mikavna. Zakaj ostati v Sloveniji? Na to vprašanje so v osrednjem delu programa pri okrogli mizi odgovarjali mladi strokovnjaki – Slovenci, ki delujejo na različnih področjih v Sloveniji in tujini. Predstavili so svoj pogled na razpetost in svoje prizadevanje za ohranjanje slovenske identitete. Ddr. Klemen Jaklič je predavatelj na Univerzi Harvard v ZDA. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani ga je želja po izpopolnjevanju v ustavnem pravu peljala v tujino. Leta 2000 je magistriral na Univerzi Harvard s področja ustavnega prava in človekovih pravic. Leta 2008 je doktoriral na Univerzi Oxford v Veliki Britaniji. Leta 2011 pa je na Univerzi Harvard iz prava doktoriral še drugič. Od leta 2008 na Harvardu predava na področju človekovih pravic, evropskega prava, teorije pravičnosti, etiMOJASLOVENIJA

ke, ustavnega prava in globalne pravičnosti. V akademskem letu 2012/2013 je gostujoči predavatelj na pravni fakulteti v Ljubljani, kjer predava predmeta Pravo in pravičnost ter "Europe and the Future of Democracy". V tujino je šel z namenom, da se vrne v Slovenijo z znanjem o ustavnem pravu in njegovi praksi, saj je Slovenija ni imela. Slovenija mora nujno vzpostaviti sistem, ki bi slovenske strokovnjake iz tujine pritegnil nazaj. S sistemom »kroženja možganov med Slovenijo in tujino« bi se ti delno vrnili v Slovenijo, hkrati pa bi povezali vrhunske svetovne univerze z domačo univerzo, kar bi pomenilo »neprecenljiv potencial v znanju, v napredku za slovensko znanost in posledično za slovensko gospodarstvo, za slovensko pravno državo, za razcvet slovenske demokracije«. Mag. Uroš Zorn, rojen v Parizu, je diplomiral na Oddelku za agronomijo na Biotehniški fa-

Podjetnik Ciril Valant, rojen v Franciji mami Francozinji in očetu Slovencu, je študiral v Franciji in se preselil v Slovenijo, kjer ima lastno podjetje. Ciril Valant je mnenja, da je odločitev ostati in ustvarjati v Sloveniji stvar srca, in če si ustvarjalen in vztrajen, so vse možnosti, da tudi uspeš. Njegov osebni uspeh v Sloveniji vidi kot uspeh slovenske skupnosti v Parizu, iz katere izvira. S pesnikom Balantičem odgovarja: »Ko boš tujina vso mi kri izpila, bo davna želja domov me vrnila …« Pomembno je živeti vrednote, spreobrniti se. Mag. Klemen Žumer je v Kanadi diplomiral iz mednarodne politične ekonomije. Študij je nadaljeval na London School of Economics, kjer je magistriral iz mednarodne politične ekonomije, ter na Sciences Politiques v Parizu, kjer je opravil še drugi magisterij iz evropskih študij ter odnosov med EU in ZDA. Od leta 2004 je svetovalec Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu in je mnenja, da bi mladi morali iti v tujino, da si razširijo svoje obzorje. Slovenska družba privzgaja delavnost, poštenost ter skrb za drugega, šele v tujini pa lahko zares odkrijemo vrednote odprtosti, sodelovanja in samozavesti. Pozitivno pot tudi vidi v kroženju med tujino in Slovenijo. september 2013

Mladi nastopajoči iz Argentine so svoj nastop najprej naredili v slovenski potem pa v argentinski narodni noši

Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave

TAMARE BURMICKY - TAYE Skozi prostor in čas – Od Orinoka do Triglava,

ki bo v torek, 10. septembra 2013, ob 18. uri, v Zavodu sv. Stanislava, Štula 23, Ljubljana Šentvid.

Odmor je bil priložnost za prijeten klepet z znanci Federico Potočnik je rojen v Argentini v slovensko-španski družini, ki se je preselila v Slovenijo. Končuje študij na Medicinski fakulteti in je trenutno namestnik generalnega sekretarja v podmladku Evropske ljudske stranke. Njegova področja udejstvovanja so preučevanje posledic indoktrinacije v postkomunističnih družbah in prehod v polne demokracije. Glede nadaljnjega delovanja v Sloveniji pa misli, da če ne bi imel možnosti, bi šel v tujino. Ob zaključku jubilejnega tabora je 22. skupina dijakov iz Argentine Rast 42 s čudovitim folklornim nastopom navdušila vse udeležence tabora. Letošnji tabor so finančno podprli: podjetje Morela okulisti, Zavod sv. Stanislava, Založba Družina in dr. Peter Urbanc iz Kanade. Vsem dobrotnikom iskreno zahvalo!

O likovnih delih bosta spregovorili slikarka Taya in umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn. Kulturni program bodo oblikovali dijaki Škofijske klasične gimnazije. Razstava bo na ogled do 25. septembra 2013. Tamara Burmicky – Taya je umetnica, rojena v Mariboru, ki je živela v Venezueli, Parizu, Švici, Maleziji ... Študirala je arhitekturo, urbanizem, tradicionalno kitajsko slikarstvo ... Slikarka, ki pozna različne svetove, različne kulture Evrope, indijanske Južne Amerike, daljnega Vzhoda ... V času razstave bo slikarka vsem, ki se zanimajo za likovno umetnost, predstavila tehniko in materiale, s katerimi ustvarja na svoji uspešni umetniški poti.

Besedilo in foto: Boštjan Kocmur september 2013

MOJASLOVENIJA

rafaelova družba

Z romanjem treh Slovenij so se končali tudi štirinajsti Višarski dnevi, o katerih bomo še pisali v naslednji številki revije. Dvajset mladih je spoznavalo življenje porabskih Slovencev, obiskali pa smo tudi rojake na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Višarci so sodelovali tudi pri sveti maši in pri kulturnem programu z recitalom Ivan Trinko.

25. Romanje

treh Slovenij na Svetih Višarjah Na Svetih Višarjah, kjer se stikajo trije narodi – germanski, romanski in slovanski –, so se v nedeljo, 4. avgusta srečale tri Slovenije – matična, zamejska in izseljenska. Zbrane romarje je v predavanju nagovoril prof. Tomaž Simčič. Slovesno sveto mašo je ob somaševanju trinajstih (predvsem izseljenskih) duhovnikov vodil kardinal dr. Franc Rode. Pri sveti maši in kulturnem programu, ki se je odvijal po končani sveti maši, je sodeloval mešani pevski zbor iz Sel na Koroškem.

Na kulturnem programu je med drugimi zbrane pozdravil gospod Lojze Peterle, evropski poslanec in reden udeleženec naših romanj. Ob njem je gospod Stane Mihelič, ki že nekaj let zavzeto povezuje kulturni program. V ozadju je Mešani pevski zbor iz Sel na Koroškem, ki je ubrano pel pod vodstvom Romana Verdela. MOJASLOVENIJA

september 2013

Romanje je organizirala Rafaelova družba v sodelovanju z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov. Projekt je finančno podprl Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Besedilo: Mihela Zaveljcina Foto: Rafaelova družba

Vsako leto je sveta maša tisti pomembni trenutek, ko se Slovenci treh Slovenij tudi duhovno povežejo in okrepijo. Ob jubileju je dal romanju poseben pečat kardinal dr. Franc Rode, ki je zbrane vernike spodbudil tudi s temi besedami: »Lastna država pomeni polnoletnost in zrelost naroda, sredstvo, prek katerega se narod uresničuje kot subjekt zgodovine, ustvarja zgodovino in izgovarja pred drugimi narodi njemu lastno besedo. Dr. Lambert Ehrlich bi dejal: izpolnjuje nalogo, ki mu jo je Bog določil … Vendar država ni najvišja vrednota. Klic vesti, notranji glas, ki je Božji glas v človeku, je nad državo. »Bogu se je treba bolj pokoravati kot ljudem« (Apd 5,29). Države ne smem ubogati, če zahteva nekaj, kar je proti moji vesti, proti moralnim načelom. So namreč področja, kjer država nima pristojnosti: področje vesti, svetost življenja, ustroj družine, svoboda vere, delovanje Cerkve itd. Tu se neha oblast države. Celotno predavanje in pridigo si lahko preberete na spletni strani: http://www.rafaelova-druzba.si/index.php?nav=303&sel_id=592

Vroč poletni dan na Svetih Višarjah z romarji, ki so prisluhnili predavanju.

Tržačan prof. Tomaž Simčič je razmišljal o slovenstvu, krščanstvu in demokraciji včeraj, danes in jutri. Med drugim je podal tudi te misli: »Za prihodnost slovenstva, krščanstva in demokracije smo torej veliko bolj kot v preteklosti odgovorni sami … Odgovorni smo najprej za državo, ki jo imamo, odgovorni za njene institucije, odgovorni smo za »slovenščino celo« zunaj meja slovenske države, v zamejstvu in zdomstvu, odgovorni smo za okolje in naravno in kulturno dediščino, ki smo jo prejeli od naših prednikov … Trdno sem namreč prepričan, da se bo v našem narodu na področju velikih nerešenih vprašanj, ki nam preprečujejo, da bi zaživeli kot skupnost, zgolj na podlagi javnih diskusij in polemik težko kaj premaknilo. Po dvajsetih letih, ko so bili izpostavljeni skorajda vsi argumenti, vsa dejstva, vsa spoznanja, je iluzorno misliti, da bo še kdo koga prepričal. Resnični premiki na tem področju so lahko odslej samo sad notranjega zorenja.« september 2013

MOJASLOVENIJA

slovenska izseljenska matica

23. Likovna kolonija za Slovence po svetu Likovna kolonija za slovenske izseljence in zamejce je to leto potekala pod geslom »Ujeto v kvadrat«. Vsebinsko izhodišče likovne kolonije je namreč izhajalo iz tega, da udeleženci delajo na kvadratnem formatu platna. Kvadrat ima posebne likovne značilnosti in zakonitosti – izkazuje čisto simetrijo in statično popolnost. Število štiri je blizu tudi človeku – njegovo življenje zaznamujejo štiri dobe (otroštvo, mladost, zrela doba in starost), v njegovem značaju se kažejo štirje osnovni temperamenti (melanholik, sangvinik, kolerik in flegmatik), to pa so samo nekatere simbolike kvadrata in zakonov simetrije, ki ga ta predstavlja.

Skupinsko slikanje vseh sodelujočih in gostov

Likovno kolonijo je obiskala tudi ministrica Tina Komel

Prijetno druženje med umetniki je dalo pridih sproščenosti in povezovanja MOJASLOVENIJA

Likovna kolonija se je uradno začela v petek, 7. junija, ob 18. uri, s pozdravi, besedami spodbude organizatorjev in dobro večerjo v gostilni Vuga. Prvi delovni dan smo namenili predstavitvi teme in pogovoru o možnih izhodiščih za likovne interpretacije. Udeleženci kolonije so si vzeli čas za skiciranje, raziskovanje okolja in iskanje slikarskih motivov, zvečer pa smo se udeležili prireditve Klan'c 2013 v Tolminu. Ogled razstave Društva ljubiteljskih slikarjev Tolmin in obilo dobre glasbe nam je vsem dalo dodaten zagon. Naslednje dni so slikarji intenzivno delali na svojih slikah. Večina je izkoristila ateljejske prostore Vodne hiše ob Soči, nekateri pa so si za slikanje izbrali bolj zasebne kotičke. Skupni zajtrki, kosila in večerje v gostilni Vuga so bili vselej polni sproščenega in nemalokrat izjemno duhovitega vzdušja. Obedi, sprehodi in večerna druženja so tako udeležencem ponujali številne priložnosti, da spletejo medsebojne prijateljske vezi. V program smo vključili tudi spoznavanje lokalne kulture, zgodovine in domačih ustvarjalcev; v čas prazgodovinske svetolucijske kulture smo odpotovali z arheologom Mihom Mlinarjem, v čas tolminskega punta pa s kustosinjo Tolminskega muzeja Karlo Kofol. S kapitanom Barke Matjažem Štrukljem smo odpluli v kanjon reke Soče. Umetnika Stanka Golob in Bogdan Soban sta nam predstavila svoji posebni ustvarjalni tehniki – slikanje z naravnimi peski in ustvarjanje slik z računalnikom. Z veseljem smo se odzvali tudi povabilu organizatorjev prireditve Noč na jezeru. O delu likovne kolonije so poročali nekateri mediji. V petek, 14. junija, ob 18. uri smo v Vodni hiši svečano odprli razstavo nastalih del. Poleg predstavnikov organizatorjev – predsednika TD društva Radovana Taljata in glavne tajnice Združenja Slovenske izseljenske matice Vesne Vukšinič Zmaić – sta prisotne nagovorila še častna gosta, župan občine Tolmin Uroš Brežan ter ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel. Voditeljica kolonije Monika Ivančič Fajfar je obiskovalcem predstavila potek kolonije in nastala dela. Sproščeno druženje ob gostoljubni pogostitvi, ki je sledilo odprtju razstave, je zagotovo primerno uokvirilo čudovit ustvarjalni teden. Tako kot vsako leto so se udeleženci kolonije med seboj poslovili kot prijatelji, z obiljem prijetnih spominov na nepozaben, ustvarjalen teden v domovini. Besedilo in foto: V. V. Z. in Monika Ivančič Fajfar september 2013

SLOVENCI V AVSTRIJI

35 let vodja izobraževanja v Tinjah Leta 1978 je rektor Doma v Tinjah Jože Kopeinig opazil mladega Pandla in ga po maturi povabil v Tinje, kjer vse do danes dela kot izobraževalni referent. Lani je od ministrstva za pouk prejel zlati znak za zasluge za Republiko Avstrijo, a kljub temu ostaja skromen. V ospredje postavlja znanstvenike in strokovnjake, ki množično romajo v Dom v Tinjah.

kocjan – Do danes je Martin Pandel v Domu v Tinjah organiziral več kot 2.000 prireditev. Kot izobraževalni referent skrbi predvsem za politično izobraževanje. Njegove publikacije so merodajno prispevale k boljšemu umevanju kompliciranih političnih procesov. Zadnja knjiga, ki jo je izdal v sodelovanju s politologom Karlom Hrenom, obravnava pogajanja za dvojezične krajevne napise in je v vsej avstrijski javnosti močno odmevala. Sam pravi, da ni zadovoljen z ureditvijo, saj ne razume, zakaj Avstrija s slovensko narodno skupnostjo ne ravna enakopravno. Trenutno z dunajskim pravnikom Gerhardom Hafnerjem pripravlja projekt v zvezi z napovedano spremembo koroške deželne ustave, ki naj bi po predstavah Pandla upoštevala tudi koroške Slovence. S šestnajstimi leti ste prišli v stik s slovenskim prosvetnim društvom Srce. Kakšne so bile tedanje politične razmere? Martin Pandel: Največji problem je bil, da smo Slovenci bili izolirani. Na naše prireditve so hodili policisti, ki so si zapisovali registracije avtomobilov gostov – kot da bi delali nekaj nezakonitega. Iz te izolacije smo se rešili s tem, da smo zapustili naš kulturni dom in v glavni šoli priredili koncert. Nepričakovano je prišla množica ljudi, ker smo pač bili na nevtralnih tleh. Mnoge je namreč bilo strah prestopiti prag kake slovenske ustanove in bi jih pri tem morda še zasačil sosed. Verjetno je družbeni pritisk pri vas zapustil močan pečat … Pri nas na Mokrijah smo vsi otroci odraščali ob slovenskem jeziku. Zato se je tedaj tudi reklo: najprej naj se vindišarji naučijo nemščine. Vedno smo se počutili kot ljudje drugega razreda, kar je bilo seveda zelo mučno. Vseeno pa smo bili dovolj samozavestni in smo na dvorišču samostana začeli prirejati veleprireditve, na katere je prihajalo do 3.500 ljudi. Zame je bilo fenomenalno, ko sem videl, da so tudi tisti, ki so v javnosti tajili svojo materinščino, na ves glas prepevali slovenske pesmi. Z vašim delom ste očitno prepričali tudi Jožeta Kopeiniga, ki vas je po maturi povabil v Dom v Tinjah. Moja situacija je bila nekoliko drugačna, ker so moji starši zgodaj umrli. Zaradi tega sem zelo september 2013

zgodaj začel delati – niti na maturitetno potovanje nisem šel. Ko sem začel službo v Tinjah, sem imel majhno pisarno, ki so jo vsak dan uporabljali tudi kot kuhinjo. Začetki so res bili preprosti, niti kopirnega stroja nismo imeli. Prvotno sem začel kot tajnik, ko pa sem opravil poseben tečaj pri ministrstvu za kulturo, sem tudi uradno dobil naziv izobraževalnega referenta. Sprva smo v Tinjah ponujali duhovne vaje, ker pa sta me politika in zgodovina že vedno zanimali, smo hitro začeli s prirejanjem raznih simpozijev. Na dan konstitucije prve slovenske vlade smo v Domu v Tinjah imeli simpozij z raznimi slovenskimi predavatelji. Po naključju se je zgodilo, da smo na ta dan v hiši imeli štiri slovenske ministre – nismo vedeli, da bodo istega dne imenovani. Dom v Tinjah se je medtem dejansko pozicioniral kot izobraževalno središče. Kakšen vpliv je imelo vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na vaše življenje? Vedno me je motilo to, da dvojezičnost ni bila enakopravna – to pravzaprav še danes ni. Tudi razprava o odstotkih je po mojem nezrel odnos uradne politike. Če je dvojezičnost dejansko bogastvo, kot vsi pravijo, potem postavitev krajevnih napisov ne bi smela biti pod vprašajem. Da si kot Slovenec v Avstriji manj vreden, me je vse življenje zaposlovalo. Zaradi tega je ta tema tudi v ospredju mojega delovanja. Kot mladostniki smo vedno bili vindišarji, nikoli nismo bili koroški Slovenci. Danes tega pojma skoraj ne slišiš več. Mislim, da se je tukaj res veliko spremenilo, kar pa je predvsem zasluga kulturnih društev, ki so neverjetno ustvarjalna. Po drugi strani pa smo si Slovenci sami škodovali z agresivno politiko. Kako gledate na politično organiziranost narodne skupnosti glede na svoje dolgoletne izkušnje? Mislim, da je luksuz, da imamo tri politične organizacije. S kompromisom o dvojezičnih krajevnih napisih nisem zadovoljen. Sem pa mnenja, da brez Narodnega sveta ne bi dosegli tega, kar smo dosegli. Smo v težki situaciji, ker Slovenija ni dovolj močna, da bi se močneje zavzemala za nas in naše pravice. Zato bi skupno zastopstvo bilo smiselno. Nekako bo treba najti skupni imenovalec in omogočiti volitve, na katerih se izvoli politični predstavnik narodne skupnosti.

Martin Pandel, izobraževalni referent v Domu v Tinjah, kritično komentira politiko narodne skupnosti. Pravite, da s kompromisom niste zadovoljni. V svojem poklicu se neprestano srečavate z ljudmi. Kakšno je mnenje ljudstva? Zdi se mi, da večina ljudi ni bila prav informirana o ozadjih pogajanj. Seveda pa so ljudje tudi že siti teh razprav. Verjetno so tudi utrujeni od tega konflikta. Na žalost nobena organizacija ni znala posredovati, kaj sploh hočejo. Morali bi komunicirati na bolj pozitiven način, ne pa tako krčevito. Trenutno je veliko govora o mladini, ki naj bi bila nepolitična ter da se noče vključiti v delovanje kulturnih in političnih organizacij. Kako gledate na to vprašanje? Mladina ima popolnoma drugačen pristop, kar mi je zelo všeč. Nočejo živeti z zgodovinskimi bremeni, kakršna imajo prejšnje generacije. Pred kratkim smo v Tinjah zaključili projekt z dijaki iz Slovenije in Avstrije. Bil sem zelo pozitivno presenečen – mladina je izredno politična. Starejši v svojih strukturah pač ne dopustijo, da bi sodelovala mladina. Prepričan sem, da bi se mladi hitro vključili v kulturne in politične strukture. Po eni strani hočemo sodelovati z mladino, po drugi strani pa jo zaviramo z mišljenjem, ki ni več primerno času. Besedilo in foto: Peter Ošlak, www.novice.at MOJASLOVENIJA

SLOVENCI V AVSTRIJI

Dnevi poezije in vina – svetovni literarni utrip Pavlova hiša se s svojimi prireditvami pogosto vključuje v širše kulturno dogajanje, bodisi v Avstriji, ko je graška Štajerska jesen, ali v Sloveniji, ko so Dnevi poezije in vina. Največ dogodkov mednarodnega pesniškega festivala je sicer na Ptuju, enodnevni pesniški nastopi pa so razpršeni po Sloveniji in že četrto leto tudi v kulturnem domu štajerskih Slovencev v Potrni pri avstrijski Radgoni. Organizatorica Dnevov poezije in vina je Študentska založba, vodja festivala pa je bil pesnik Aleš Šteger.

Tovrstne prireditve in sodelovanja krepijo védenje o Pavlovi hiši in štajerskih Slovenci

iterarni večer v Pavlovi hiši je bil združen s koncertom glasbene skupine Ilmala iz Gradca in pokušino vin. Z avtorji, Joachimom Sartoriusom in Nicom Bleutkejem iz Nemčije ter Jenny Tunedal iz Švedske, se je pogovarjala Anja Kovač iz Študentske založbe. V programu festivala je izšlo zbrano delo Srečka

Kosovela, težišče dogajanja pa je bilo na francoski poeziji. Na dosedanjih festivalih Dnevi poezije in vina je sodelovalo prek 430 pesnikov z vsega sveta, s prevodi njihovih del v slovenski jezik pa je nastal največji arhiv sodobne poezije v Sloveniji. Ob Ptuju, kjer se je zbralo nekaj več kot 20

Na dosedanjih festivalih Dnevi poezije in vina je sodelovalo prek 430 pesnikov z vsega sveta, s prevodi njihovih del v slovenski jezik pa je nastal največji arhiv sodobne poezije v Sloveniji MOJASLOVENIJA

pesnikov, so bila gostovanja in krajši nastopi poleg Potrne še v Ljubljani, Novem mestu, Ormožu, Krškem, v Vrbi, Volčah in Veličanah. Na festivalu so se zvrstili številni pogovori in okrogle mize, pravljični in filmski program za najmlajše, sejem poezije in predstavitev ter degustacija izbranih vin. Predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner poudarja, da tovrstne prireditve in sodelovanja krepijo védenje o Pavlovi hiši in štajerskih Slovencih. »Hkrati se seveda bogati naša dejavnost in nastaja nekaj novega. Zato je sodelovanje v prid eni in drugi strani. Kar se tiče Štajerske jeseni, smo edina ustanova, ki je zunaj Gradca vključena v program tega avantgardnega festivala z več sto zanimivimi dogodki. Mislim, da bi kazalo na različne konce prenesti več prireditev, s čimer bi Štajerska jesen postala zopet štajerska in ne samo graška. Na ta način bi približali kulturne dogodke ljudem in jim omogočili seznanjanje s sodobno umetnostjo.« Prijeten pesniški nastop so pred Pavlovo hišo poslušali obiskovalci z obeh strani meje. Besedilo in foto: Ernest Ružič september 2013

SLOVENCI NA MADŽARSKEM

Ko je Prekmurje postalo del Slovenije Prekmurje je bilo 17. avgusta 1919, po odločitvi zmagovalcev 1. svetovne vojne na pariški mirovni konferenci, znova združeno s slovenskim matičnim ozemljem in Prekmurci z matičnim narodom. Prekmurje je postalo del kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vojska je od poražencev mirno prevzela oblast 12. avgusta v Beltincih, čez nekaj dni, 17. avgusta, pa je bila tam velika slovesnost, katere se je udeležilo blizu 20 tisoč Prekmurcev in drugih obiskovalcev. Leta 2005 je Državni zbor RS odločil, da postane 17. avgust državni praznik, ki ni dela prost dan. Prva državna proslava je bila leta 2006 v Beltincih, naslednja v Murski Soboti … pri Gradu na Goričkem, zaradi varčevanja pa zadnja leta državnih proslav ni, pač pa so le manjše slovesnosti, ki jih pripravijo prekmurske občine.

etošnja slovesnost ob priključitvi Prekmurja z matično Slovenijo je bila v Beltincih, združena z občinsko proslavo. Slavnostna govornica, državnozborska poslanka Alenka Jeraj (SDS), je spomnila na zgodovinske dogodke, ki so pomembno zaznamovali Prekmurje. Sem sodi razvoj slovenskega šolstva, kajti do priključitve je bil pouk v madžarskem jeziku. Pomembne zasluge za razvoj jezika in kulture imajo prekmurski protestantski in katoliški pisatelji, denimo Štefan in Mikloš Küzmič ter številni drugi. Govornica je izpostavila, da gre za svetli trenutek, “ko smo Slovenci povečali in ne izgubili ozemlje, kar je izjema v naši zgodovini. Izjema ne zato, ker smo pridobili ozemlje, pač pa zato, ker so se združili Slovenke in Slovenci, ker se je s tem končalo potujčevanje in asimilacija. Potrebna sta bila srčnost in pogum narodno zavednih Slovencev.“ Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je v svoji poslanici poudaril, „da odločitev o priključitvi Prekmurja ni bila stvar naključja ali pokazatelj posebne naklonjenosti mednarodne skupnosti do Slovencev. Ne, bila je izraz hotenja Slovencev z obeh strani Mure, hkrati pa tudi zavzetega delovanja prekmurskih rojakov, poznavalcev „Slovenske okrogline“ oziroma krajine, ki so v pogajanjih uspeli uveljaviti pravico slovenskega naroda do lastne identitete in državne pripadnosti.“ Predsednica vlade Alenka Bratušek pa je v svoji poslanici veliko pozornost namenila gospodarskim razmeram in možnostim Prekmurja, ki zaostaja za večino slovenskih regij: „slovenska vlada ima tudi do Prekmurja številne dolgove, a pomoč ne bo mogoča izključno s proračunskimi sredstvi. Ta bodo morala biti izkoriščena predvsem za ustvarjanje možnosti, pri čemer gonilna sila ostajate tamkajšnji prebivalci s svojo pridnostjo, vztrajnostjo in modrostjo. Številni razvojni domači in tuji projekti ter možnosti za turizem bodo omogočili gospodarsko rast in odpiranje novih delovnih mest, ki bosta – upam in močno želim – omogočila predvsem mladim, da bodo našli priložnost in motiviranost v svojem okolju.“ Na pariški mirovni konferenci začrtana meja leta 1919 in potrjena s Trianonsko mirovno pogodbo leta 1920 ni bila povsem pravična: Porabje september 2013

Dobro obiskane prireditve v Beltincih v počastitev državnega praznika, 17. avgusta, ob priključitvi Prekmurja matični Sloveniji, se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je pred slovesnostjo položil v Črenšovcih venec k spomeniku Jožefa Klekla, zaslužnega za krepitev narodne zavesti na začetku 20. stoletja v Prekmurju, slavnostna govornica pa je bila državnozborska poslanka Alenka Jeraj (ob predsedniku države). Beltinčani so pripravili prisrčen, odličen in sproščen kulturni program, s katerim so ponazorili pot od priključitve Prekmurja do danes. in tamkajšnji Slovenci so ostali na Madžarskem, nekaj več kot dvajset madžarskih oziroma dvojezičnih slovensko-madžarskih naselij pa je bilo priključenih kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je tudi razlog, da se prekmurski Madžari iz protesta, ker se jim je zgodila zgodovinska krivica, ne udeležujejo slovesnosti, ko slavi Prekmurje priključitev matični Sloveniji. In to kljub temu, da sedanje generacije Slovencev nimajo prav ničesar s tedanjimi odločitvami, pri katerih prekmurski ali pomurski pogajalci, zlasti Matija Slavič, niso samostojni odločili, kje bo katero naselje, kajti če bi, potlej bi Porabje in tamkajšnje Slovence skupaj s Prekmurjem združili s Slovenijo. Res pa je, da je tedaj Madžarska v sestavi avstro-ogrske monarhije izgubila kar dve tretjini ozemlja in toliko prebivalcev, česar mnogi še danes, čeprav združeni v Evropski uniji, ne morejo sprejeti. Besedilo in foto: Ernest Ružič

Slavnostna govornica, državnozborska poslanka Alenka Jeraj MOJASLOVENIJA

SLOVENCI NA MADŽARSKEM

V Andovcih se vedno nekaj dogaja Porabski Andovci niso z blizu 60 prebivalci le druga najmanjša občina na Madžarskem – najmanjša, z manj kot 30 prebivalci, je Nemesmedves, prav tako v Železni županiji – ampak se kraj ponaša s kar nekaj posebnostmi v tem delu države, neposredno ob Sloveniji.

Del pohoda poteka po nekdanji močno zastraženi in varovani meji med Madžarsko in Jugoslavijo, medtem ko je potem, ko je postala Slovenija samostojna država, tudi meja manj varovana. Ne nazadnje tudi zato, ker je že padla „železna zavesa“, še tesneje zaprta meja med Madžarsko in Avstrijo.

posebnostmi so začeli leta 2000, ko so odkrili enkraten spomenik ob starinskem zvoniku sredi vasi, ki ni posvečen mrtvim, ampak so v marmor vklesana imena tedaj živečih prebivalcev, Slovencev in Madžarov. Sledila je postavitev „Malega Triglava“, blizu tone težke skale, ki so jo pripeljali iz Triglavskega narodnega parka, pred dvema letoma so odprli obnovljeno kmečko domačijo ter ob njej obnovili in dogradili gospodarsko poslopje v Hišo rokodelcev. Tako so Andovci dobili manjši etnografski muzej in prostore, v katerih razvojna agencija Slovenska krajina, ki jo vodi Andreja Kovač, v zimskem času organizira različne delavnice, od lončarskih do pletenja košar, in koristna stro-

kovna predavanja, najpogosteje za sadjarje iz Porabja in Goričkega. Po zaslugi prizadevnega Karla Holeca, tudi večkrat nepoklicnega župana, sicer pa novinarja in fotografa časnika Porabje in avtorja odličnih andovskih zgodb – Andovskih prpovejsti (2003) –, so v letošnjem vročem juliju združili tradicionalni vaški dan s prikazom mlačve z nekdanjo mlatilnico. Lokomobile za pogon sicer v Porabju ni več, kar primeren je bil traktor, da je mlatilnica požirala snope, vreče pa so se polnile s pšeničnimi zrni. Pri mlačvi je sodelovala skoraj polovica vasi, mladi in manj mladi, delo so imeli razporejeno kot nekoč, tako da je bilo skoraj odveč vprašanje, ali so dobro, s koraki izmerili, kako velika bo kopica slame in ali bodo

S prikazom mlačve po starem, kar sicer pomeni običajno opravilo na kmetih pred dvajsetimi, morda tridesetimi leti, preden so tudi na gričevnatem svetu zahrumeli kombajni, so v Andovcih popestrili tradicionalni vaški dan. MOJASLOVENIJA

Postanek, okrepčitev in druženje ob Hiši rokodelcev in porabskem Triglavu

dekleta v plevah povaljale fante. Le gospodar Karči je bil s pijačo bolj skop, tako da bi imel pri „tazaresni mlačvi“ kar nekaj težav, če ne z drugimi delavci, pa s tistimi, ki so nekoč z velikimi vilami nosili slamo na „oslico“ – kopico. Tudi stara mlatilnica je nekajkrat „škripnila“, vendar to nikogar ni motilo, niti sodelujočih pri mlačvi niti obiskovalcev iz Porabja in Goričkega. Pogosti gostje na andovskih prireditvah in kulturnih dogodkih so tudi prebivalci najsevernejše slovenske vasi Budinci. Med tradicionalne skupne dogodke sodi pohod po evropski Zeleni vezi, ki mu pravijo pohod po dolaj pa bregaj – pohod po dolinah in hribih. Posebnost pohoda je zlasti tisti del poti, ki poteka po sedanji Zeleni vezi, nekoč zelo tesno zaprti in zastraženi državni meji med Madžarsko in Jugoslavijo. Kako tesna je bila nekoč meja, kakšne travme je povzročala, je v svojem prvem romanu Garaboncijaš – Črnošolec (2005) opisal tudi Francek Mukič, sicer urednik slovenskega radia Monošter. Pohod je dvakrat na leto, prvič januarja, drugič v avgustu, na njem pa se zbere od 100 do 300 pohodnikov, največ iz Slovenije in manjše število iz Porabja; začne se v Budincih, prvo okrepčilo je na prostoru stražnice na nekdanji državni meji, pogostitev in druženje v Andovcih, ogled vojaškega bunkerja in zaključek v Budincih, kjer so letos še posebej slavili z otvoritvijo lepo prenovljene dvorane za kulturne prireditve, ki jih v tem kraju ni malo. Besedilo in foto: Ernest Ružič september 2013

jezikovni tabori

6. Mednarodni poletni jezikovni tabori v Kozjanskem raju Letos so že šesto leto zapored potekali mednarodni poletni jezikovni tabori za otroke na Prevorju in Ponikvi na Kozjanskem in v Termah Snovik v Tuhinjski dolini, ki so se jih tudi letos udeležili otroci iz Slovenije in drugih držav, stari med 5 in 15 let. Skoraj četrtina vseh otrok na taboru so bili otroci slovenskih zamejcev in Slovencev po svetu, ki so tokrat prišli iz Italije, ZDA, Velike Britanije in Kazahstana. Tabore je organiziralo podjetje SAMA Navitas v sodelovanju z revijo Moja Slovenija. pa so se osvežili s kopanjem v termalni vodi. Na taboru V Kozjanskem raju z Guzajem so udeleženci spoznali razbojnika Guzaja, mu pomagali iskati zaklad in ustvarili svojo predstavo o kozjanskem razbojniku, hkrati pa so spoznavali tudi osnove digitalne fotografije, ustvarili čisto pravo temnico in izpopolnjevali svoje znanje v praksi, ko so s fotoaparati lovili zanimive trenutke na travniku, kmetiji, z razbojnikom Guzajem in med številnimi športnimi aktivnostmi. Ob koncu so otroci svoje najljubše fotografije opremili z okvirji, ki so jih izdelali čisto sami. V času tabora so posneli tudi video in ga pripravili za ogled na zaključni prireditvi za starše. Medijski pokrovitelj tabora V Kozjanskem raju z Guzajem je bila revija Moja Slovenija. Za najmlajše otroke sta bila v avgustu izvedena dva tabora Počitnice na kmetiji, ki sta potekala na kmetiji Hiša s tradicijo Zdolšek 1824 v Okrogu na Ponikvi. Otroci so spoznavali pravo kmečko življenje, pekli koruzo in krompir na tabornem ognju, pobirali krompir na polju, skrbeli za živali in sodelovali pri drugih opravilih na kmetiji. Spoznali so tudi različne instrumente, zapeli ob harmoniki in spekli čisto prave žemljice iz domače moke. Posebno doživetje je bilo srečanje z razbojnikom Guzajem in spanje na seniku. Tudi najmlajši otroci so za starše pripravili čudoviti zaključni predstavi za starše, kjer so predstavili vse, kar so se naučili in navdušili vse, ki smo bili prisotni. Na posamezni tabor smo sprejeli od 10 do 20 otrok, ki so bili pri posameznih delavnicah razdeljeni na manjše skupine glede na starost in predznanje jezikov. Tako smo lahko zagotovili zelo individualno obravnavo in kar največjo pozornost vsem in vsakemu posebej. Učenje je potekalo preko aktivnih delavnic v naravi, kjer so otroci skozi praktično rabo tujih jezikov (angleščine, nemščine in španščine) ter slovenščine nadgrajevali in izboljševali svoje jezikovne kompetence, predvsem sporazumevanje in govor. Pri vseh aktivnostih so otroci aktivno uporabljali tuje jezike in tkali trajna prijateljstva s sovrstniki z vsega sveta.

Otroke je na taboru obiskal razbojnik Guzaj Otroci na taborih spoznavajo slikovito pokrajino Kozjanskega in so v stiku z naravo in seboj ter spoznavajo slovensko tradicionalno podeželsko življenje. Tudi letos je bilo tako. Pod vodstvom usposobljenih in izkušenih spremljevalcev in pedagogov so se učili jezikov in sproščeno komunicirali v angleščini, nemščini in španščini ter italijanščini. Otroci iz tujine pa so se izpopolnjevali v slovenščini. Na julijskih taborih so bili prisotni tudi naravni govorci angleškega in nemškega jezika iz tujine, tako da je bila izkušnja za otroke resnično pristna. Letošnja novost so bili tematski tabori, med katerimi sta bila v juliju izvedena Glasbeno-ustvarjalni tabor v Termah Snovik in V Kozjanskem raju z Guzajem na Prevorju. Na Glasbeno-ustvarjalnem taboru so otroci uživali v glasbi in plesu ter izdelovali lastne instrumente in druge izdelke iz naravnih in odpadnih materialov na ustvarjalnih delavnicah, v vmesnem času

september 2013

Besedilo in foto: Anuška Poglajen

MOJASLOVENIJA

Knjižna polica Slovenska pisateljska pot

Vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev Slovenska pisateljska pot je pravzaprav ime vodnika in rastočega projekta, katerega vodja in režiser je Igor Likar. Gre za vodnik, ki v besedi in sliki predstavlja slovenske književnike in njihovo vpetost v literarno-kulturno dediščino slovenskih pokrajin.

Njegov osrednji del je pot, ki povezuje rojstne domačije in hiše, v katerih so živeli in ustvarjali slovenski pesniki in pisatelji. Lahko je pot za

izvajanje učnih vsebin, lahko je podlaga za načrtovanje ekskurzije ali pot kulturnega turizma, lahko je orodje za romanje in spoznavanje 104 krajev in 106 pisateljev. Za radovljiško Didakto ga je uredil Željko Kozinc, dobro znani avtor številnih uspešnih knjig o dobrih izletih po Sloveniji in zamejstvu. Poleg Željka Kozinca je med pisci besedil navedenih še 9 avtorjev: Melita Forstnerič Hajnšek, Aljoša Harlamov, Miran Hladnik, Petra Jordan, Franci Just, Miran Košuta, Urška Perenič, Gašper Troha in Vladka Tucovič. V knjigi, ki obsega 364 strani, je tudi veliko fotografij, bodisi piscev samih bodisi njihovih domačij ali krajev, v katerih so živeli in ustvarjali. Slovenska pisateljska pot se začenja v Prekmurju, zajame Slovenske gorice, Maribor, Koroško, Savinjsko, Obsotelje, Posavje, Zasavje, Gorenjsko, Primorsko s Trstom, Notranjsko, Ljubljano, Dolenjsko in se konča v Vinici v Beli krajini. Kot rečeno, je v knjigi predstavljenih 106 izbrancev, ki z odlomki in besedili pojasnjujejo vpetost posameznega avtorja v posamezno izročilno pokrajino, z vsemi informacijami o kraju in do-

stopnosti. Po vsebinski in oblikovni zasnovi se knjiga zavestno odmika od klasičnih leksikonsko-enciklopedičnih predstavitev slovenskih pisateljev, saj je njen namen širši, kot ugotavljajo pobudniki tega projekta. Pisci posameznih »gesel« se niso izživljali v pretirani izčrpnosti in preveč učenih predstavitvah pisateljev; predstavljajo jih kot kulturno dragocenost, ki je lahko zanimiva in privlačna in v stiku z njo je mogoče doživeti tudi druge vsebine okolja, ki ga je pisatelj zaznamoval. Slovenska pisateljska pot je projekt, odprt za nadaljnjo rast, kajti po Kozinčevih besedah bi v njem moralo biti 300 avtorjev. Zato drži tisto, kar so zapisali založniki: »S to publikacijo, ki vam sicer odkriva le drobni delček Slovenske pisateljske poti, vas želimo povabiti, da skupaj z nami doživite slovensko literarno preteklost, se podate po sledeh naših pisateljev in ob tem uživate peš, s kolesom, na izletu z avtomobilom, sami ali v družbi, v naši bogati naravni in kulturni dediščini.« Besedilo in foto: Tomaž Štefe

Marko Jesenšek

Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika Profesor na mariborski Filozofski fakulteti dr. Marko Jesenšek je avtor knjige Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika, kamor je vključil tudi obsežno razpravo O jezikovnem delu dr. Avgusta Pavla. Knjigo je izdala Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnost Zora, recenzenta pa sta bila akademikinja dr. Zinka Zorko in Emil Tokarz. „Med raziskovanjem prekmurskega jezika vedno znova občudujem Štefana in Mikloša Küzmiča, Bašo, Borovnjaka, Ivanocyja in somišljenike, ki so staremu slovenskemu jeziku med Muro in Rabo izborili mesto, ki si ga zasluži. Prevajanje svetega pisma in cerkvenih besedil v prekmurski jezik – pozneje tudi posvetnega slovstva –, izdajanje časopisov ter upor proti madžarizaciji, vse to je od njih zahtevalo nenehno zaostrovanje jezikovnega vprašanja, tako da ga je Ivanocy postavil kot državljansko pravico, ki je zakonsko določena,“ izpostavlja dr. Marko Jesenšek v obsežni znanstveni monografiji s skoraj 400 stranmi. Do sredine 18. stoletja so na ozemlju Slovenije obstajale štiri knjižne jezikovne različice. Normativno najbolj izoblikovan je bil osrednjeslovenski knjižni jezik, ki je pokrival jezikovno ozemlje osreMOJASLOVENIJA

dnjih narečnih skupin, tretjina slovenskega prostora pa je pripadala tako imenovanemu vzhodnoslovanskemu knjižnemu jeziku, ki je imel dve različici – prekmursko in vzhodno štajersko. Prekmurski jezik se je dolga leta oblikoval ločen od matičnega slovenskega ozemlja, zato so pri njem opazni nekateri manjši vplivi kajkavščine in madžarščine. Tako Marko Jesenšek ugotavlja, da Slovenci v Prekmurju niso izgubili svojega jezikovnega čuta, le panonska kajkavščina jim je bila bližja kot alpska slovenščina v Dalmatinovi Bibliji. Pomembno pa je, da je bila kajkavščina Slovencem med Muro in Rabo le nadomestni knjižni jezik, nikoli pa prevladujoči jezik, zato je prišlo do jezikovne asimilacije. Obvladovanje slovenske norme in prekmurskega pogovornega jezika je ohranjalo razliko med hrvaško kajkavščino in slovensko september 2013

Knjižna polica prekmurščino v besedju in na vseh jezikovnih ravneh. Zato so prekmurski protestantski jezik, ki so ga v 18. stoletju normirali za knjižnega, namesto slovenski (kot so svoj knjižni jezik označevali kajkavci) imenovali stari slovenski jezik in ga tako tudi formalno ločili od kajkavskega. V strokovni jezikovni literaturi se je uveljavilo prepričanje, da prekmurski tiski 18. in 19. stoletja niso pisani v narečju, ampak v knjižnem jeziku, ki se je skoraj 200 let uporabljal sočasno z osrednjeslovenskim knjižnim jezikom, s katerim se je sredi 19. stoletja združil v enoten slovenski knjižni jezik. Dr. Marko Jesenšek poudarja tudi, da je na razvoj prekmurskega jezika na poseben način vplivala tudi cerkveno-upravna razdelitev. „Južne prekmurske župnije, ki so bile ves čas pretežno katoliške, so pripadale zagrebški škofiji od leta 1094. Severni del Prekmurja (Murska Sobota in današnje Porabje) je bil priključen györski škofiji, ki je bila dolgo časa središče protestantskega gibanja. Leta 1777 so se prekmurski Slovenci v Ogrski prvič združili. Resda samo cerkveno, ko se je ozemlje škofije Györ razdelilo in je bila ustano-

vljena škofija v Szombathelyu, ki je v cerkveno upravo združila Slovence iz zagrebške in györske škofije; na začetku je to pomenilo za protestante in katolike možnost prevajanja in tiskanja knjig v prekmurskem jeziku.“ Jezikovno delo dr. Avgusta Pavla – tako dr. Marko Jesenšek – je pustilo pomembno sled v slovenskem narečjeslovju, ki dolgo po Glasoslovju slovenskega govora na Cankovi ni dobilo boljšega in temeljitejšega zapisa prekmurskega narečnega prostora. „Pomembno je, da tudi druga njegova dela, predvsem na področju etnologije, vsebujejo besedje in fonetične zapise, ki jih lahko uporabljamo pri narečnem prepoznavanju jezikovne podobe prekmurskega jezika.“ Avgust Pavel je po madžarskem naročilu napisal tudi normativno „vendsko“ slovnico, ki nikoli ni izšla, ker je za njenim naslovom skril zgodovinsko in delno tudi opisno narečno slovnico prekmurskega (knjižnega) jezika. Predvideno je, da bo v madžarskem jeziku napisano delo še letos izšlo v slovenščini in angleščini. Besedilo in foto: Ernest Ružič

Zgodovinarka Mateja Žižek, ki je oddelku za zgodovino mariborske Filozofske fakultete pri dr. Andreju Hozjanu diplomirala iz korespondence dr. Avgusta Pavla in njegova hči Judita Pavel, ki živi v Szombathelyu, pogosto pa prihaja tudi v očetovo rojstno vas Cankova, pa v Potrno, Monošter in Mursko Soboto, ko so dogodki, povezani z njenim očetom.

Via sancti martini – Smer svetega Martina

Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika Vodnik po kulturni poti svetega Martina Tourskega od Szombathelya do Zreč je publikacija, vredna posebne pozornosti, čeprav sodi po obsegu med skromnejše knjige, a bogata s svojo vsebino, ki je v Sloveniji manj znana. Gre za svetega Martina, o katerem se govori predvsem okoli Martinovega, ko naj bi se mošt spremenil v vino, medtem ko je redkokomu znano, da je beseda o znameniti, evropski zgodovinski osebnosti, rojeni v rimskem mestu Savarii, današnjem Szombathelyu na Madžarskem.

Sveti Martin je bil rojen okoli leta 316 v današnjem Szombathelyu, središču Železne županije, v kateri kot manjšine živijo Slovenci, Hrvati, september 2013

Nemci in Romi. Kjer je zdaj cerkev sv. Martina, je bila njegova rojstna hiša. Legenda pojasnjuje tudi povezavo med Martinom in gosko. Ker zaradi skromnosti ni želel postati svetnik, se je skril med gosi, ki so ga z glasnim gaganjem izdale in postal je svetnik. Zato je povsod na slikah z gosjo. Kot legionar, predvsem pa, ko je zapustil vojaško službo in začel širiti vero, je prepotoval osrednji del Evrope, predvsem Italijo in Francijo, kjer je bil leta 371 v Toursu imenovan za škofa. V Evropi nosi Martinovo ime več kot 3 tisoč naselij, samo v Franciji blizu 500 naselij. V Sloveniji je več kot 80 cerkva posvečenih sv. Martinu, na Madžarskem 110. Svet Evrope je leta 2005 v Evropsko kulturno pot vključil tudi pot sv. Martina. Pot se začne v Szombathelyu, rojstnem kraju, vstopi v Prekmurju v Slovenijo in se nadaljuje v Italiji, od tam pa do vasice Candes-Saint-Martin v Franciji, kjer je sv. Martin umrl. Pot vodi preko Toursa, kjer je bil sv. Martin imenovan za škofa in kjer je v baziliki svetega Martina Tourskega tudi pokopan. Pot, dolga 2.500 kilometrov, je namenjena romarjem, pohodnikom, športnikom in tistim, ki imajo radi naravo in kulturno dediščino. Enoten simbol Evropske kulturne poti je Marti-

nova stopinja, s katero so označeni kulturni spomeniki, povezani z njegovo dediščino. Stopinjo, odtis bose noge, je izdelal francoski kipar Michael Audard. Pri oživljanju spomina na sv. Martina, pri nastajanju romarskih poti, tudi krajših, ki se začenjajo in končujejo v Szombathelyu, je sodelovala tudi etnologinja Marija Kozar Mukič, porabska Slovenka, ki je končala študij v Ljubljani, sicer pa vseskozi živi v središču Železne županije. Publikacija, o kateri je beseda, predstavlja del Evropske kulturne poti sv. Martina. Ob predstavitvi katoliških cerkva, ki nosijo ime po sv. Martinu, so opisane tudi druge cerkve in tudi evangeličanske cerkve v Železni županiji na Madžarskem in v severovzhodni Sloveniji. V knjižici je vrsta zanimivih podatkov in informacij, fotografij, podrobnih zemljevidov in celo kratek slovensko-madžarski slovarček. Založnica vodnika je Regionalna razvojna agencija Mura iz Murske Sobote, in sicer v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija–Madžarska in s sofinanciranjem Evropskega sklada za regionalni razvoj. Besedilo in foto: Ernest Ružič MOJASLOVENIJA

UPRAVNI POSTOPKI

Izredna naturalizacija iz nacionalnih razlogov po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS) Prvi del Dne 4. aprila 2013 je začela veljati Uredba o spremembi Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/2013), ki je prinesla spremenjena merila na področju izredne naturalizacije iz nacionalnih razlogov. Gre za temeljno pravno podlago, na osnovi katere se v slovensko državljanstvo sprejemajo v tujini živeče osebe slovenske narodnosti. O izredni naturalizaciji po 13. členu ZDRS, s poudarkom na izredni naturalizaciji iz nacionalnih razlogov, smo se pogovarjali s pravnikom Alešem Selanom z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS). staršev te osebe že imel slovensko državljanstvo). Vsak izmed teh dveh temeljnih načinov pridobivanja državljanstva pa ima številne podrazličice. Ena izmed podrazličic naturalizacije je tako imenovana izredna naturalizacija po 13. členu ZDRS, ki omogoča sprejem tujih državljanov v slovensko državljanstvo na podlagi pogojev, ki so bistveno olajšani v primerjavi z »navadno« ali redno naturalizacijo tujcev, to pa zato, ker iz zelo različnih razlogov (športni, gospodarski, kulturni, obrambni, znanstveni, nacionalni itd.) obstaja korist oziroma posebni interes države Republike Slovenije. Eden izmed teh razlogov je že omenjeni nacionalni razlog, po katerem se v slovensko državljanstvo sprejmejo tuji državljani, ki so slovenskega porekla oziroma slovenske narodnosti. Pri izredni naturalizaciji gre torej za izrazito izjemen način sprejema v slovensko državljanstvo, pri katerem je že po dikciji zakona v prvi vrsti odločilen posebni interes države za sprejem prosilca za državljanstvo (in ne zgolj interes tega posameznika).

Aleš Selan, univerzitetni diplomirani pravnik

Kako lahko definiramo oziroma kaj pomeni pojem »naturalizacija«? Naturalizacija je sprejem tujih državljanov v slovensko državljanstvo na podlagi prošnje. Oseba postane slovenski državljan od trenutka, ko ji vročijo upravno odločbo in poda prisego o spoštovanju v slovenski ustavi utemeljenega svobodnega demokratičnega ustavnega reda. Gre za enega izmed dveh najpogostejših načinov pridobitve slovenskega državljanstva (drugi je tako imenovana pridobitev »po rodu«, kar pravzaprav pomeni sprejem v državljanstvo od trenutka rojstva dalje, kjer je navezna okoliščina vedno ta, da je v trenutku rojstva osebe vsaj eden od MOJASLOVENIJA

Kaj določa 13. člen ZDRS? Kdo lahko po njem pridobi slovensko državljanstvo? Po postopku izredne naturalizacije po 13. členu pridobivajo državljanstvo na primer vrhunski športniki, kulturniki, znanstveniki, gospodarstveniki in drugi posamezniki, ki s svojimi dosežki na določenem področju delovanja lahko zelo koristijo Republiki Sloveniji. Slednja pa jim zaradi tega omogoči sprejem v slovensko državljanstvo pod bistveno olajšanimi pogoji. Če jo primerjamo z redno naturalizacijo tujcev v slovensko državljanstvo (opredeljeno v 10. členu ZDRS), so tam med ključnimi pogoji tudi: minimalno 10 let dejanskega življenja v Sloveniji; znanje slovenskega jezika; zagotovljena zadostna sredstva za preživljanje sebe in odvisnih oseb; ter odpoved obstoječemu državljanstvu. Teh pogojev pri izredni naturalizaciji po 13. členu ni. So pa tu druga merila, odvisna od področja oziroma razloga, iz katerega je prosilec vložil prošnjo. Za športnike so drugačna kot za kulturnike in spet drugačna kot za v tujini živeče osebe slovenskega porekla, ki vlagajo prošnjo iz nacionalnih razlogov.

Ta merila za vsako posamezno področje podrobno določa letos spremenjena uredba. Konkretno pri izredni naturalizaciji iz nacionalnih razlogov lahko merila umestimo v dva temeljna sklopa: prvi je slovensko poreklo (slovenska narodnost) prosilca, drugi pa je aktivnost prosilca, ki kaže na njegovo trajno povezanost s Slovenijo in njegov osebni prispevek k delovanju slovenskih zamejskih ali izseljenskih organizacij. S tem se šteje, da je prosilec dovolj izjemno prispeval h koristim države Republike Slovenije, da mu ta omogoči sprejem v slovensko državljanstvo. Zakaj je prišlo do spremembe meril pri izredni naturalizaciji iz nacionalnih razlogov? Vlada je po eni strani ocenila, da morajo biti merila na tem področju bolj eksaktno določena. Ker gre za osebe, ki živijo v tujini, je po drugi strani prišlo tudi do določene zaostritve meril na obeh prej omenjenih temeljnih sklopih s ciljem, da se zagotovi čim bolj pristna vez med konkretno osebo in Republiko Slovenijo kot domovino njenih prednikov. Tretji razlog za spremembo je bila želja po skrajšanju postopka. Za tiste potomce slovenskih izseljencev, ki se dejansko vrnejo v Slovenijo in državljanstvo potrebujejo zaradi življenja v Sloveniji, pa kljub spremembi uredbe še vedno velja poseben postopek olajšane naturalizacije po 12. členu ZDRS, kjer ostaja možnost za sprejem potomcev slovenskih izseljencev vse do četrtega kolena. Tem osebam ne bo treba živeti v Sloveniji vsaj 10 let, ampak lahko za državljanstvo zaprosijo že po enem letu življenja v Sloveniji, ob izpolnjevanju nekaterih drugih pogojev, med katerimi sta bistvena znanje slovenskega jezika in posedovanje zadostnih sredstev za materialno in socialno varnost. Kakšen je osnovni namen izredne naturalizacije iz nacionalnih razlogov? Ključni namen je omogočiti osebam slovenskega porekla, ki iz kakršnega koli razloga niso slovenski državljani, da lahko pod določenimi pogoji državljanstvo pridobijo. Merila, ki jih določa uredba, obstajajo zato, ker ni namen, da bi podelili slovensko državljanstvo prav september 2013

vsakemu tujemu državljanu, ki ima kakšnega slovenskega prednika, ampak predvsem tistim, ki v zamejstvu ali izseljenstvu aktivno delujejo v smeri ohranitve slovenske narodnostne identitete – individualno in širše v okviru slovenske skupnosti v tuji državi. Kdo sodeluje v postopku izredne naturalizacije in kdo na koncu odloči o pozitivno ali negativno rešeni vlogi? Vse odločitve po 13. členu sprejema Vlada Republike Slovenije. Vlada sprejme svojo odločitev na podlagi mnenja pristojnega organa. Če gre za izjemnega športnika, bo podlaga za odločitev vlade mnenje ministrstva, pristojnega za področje športa. Če je kulturnik, bo mnenje podalo Ministrstvo za kulturo RS. Ko gre za Slovence po svetu, torej za izredno naturalizacijo iz nacionalnih razlogov, pa o tem, ali oseba izpolnjuje predpisane pogoje, vprašajo USZS. Kakšni so najbolj običajni načini pridobivanja državljanstva? Pri katerih primerih pridobitev poteka avtomatično in pri katerih ne? Najbolj značilen način pridobitve slovenskega državljanstva je tako imenovani »po rodu«, ko se pridobi državljanstvo od rojstva dalje. Tudi ta ima podrazličice. Statistično najpogosteje se bo zgodilo, da bosta oba starša pravkar rojenega otroka slovenska državljana in da bo slednji rojen v Sloveniji. Pri navedenih elementih so možne različne kombinacije, bodisi glede državljanstva staršev ob rojstvu otroka ali/in glede morebitnega rojstva otroka v tujini. Zato nastanejo različne pravne posledice. Po prej omenjeni najbolj značilni varianti dobi otrok državljanstvo avtomatično, kot tudi nasploh vedno v primeru, da sta oba njegova starša v trenutku rojstva slovenska državljana (princip ius sanguinis). Četudi se torej dvema slovenskima državljanoma otrok rodi v tujini, bo državljanstvo pridobil avtomatično. Seveda je treba o rojstvu obvestiti pristojne organe Republike Slovenije (poslati preveden in ustrezno overjen rojstni list, ki ga je izdala tuja država), da lahko izvršijo vpis v register državljanov. Ampak tu ni nobenih časovnih omejitev in nobenih pogojev. Kadar koli se

Aleš Selan je univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravosodnim izpitom. Zaposlen je kot višji svetovalec na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Več kot šest let dela na področju Slovencev v nekdanji Jugoslaviji, Avstraliji in Aziji, poleg tega je zadolžen za reševanje pravnih zadev. Med njimi je ena izmed bistvenih nalog sodelovanje v procesu oblikovanja mnenj v postopku izredne naturalizacije iz nacionalnih razlogov po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije.

september 2013

državljan vpiše v register, vedno velja, da je bil državljan od trenutka rojstva dalje. Avtomatizem velja tudi v primeru, ko ob rojstvu otroka eden od staršev ni slovenski državljan, a le, če se otrok rodi v Sloveniji. Najbolj zanimiva bo zadnja kombinacija, ki je pri izseljencih kar pogosta, in sicer gre za primer, ko je samo eden od staršev ob rojstvu otroka slovenski državljan, otrok pa je rojen v tujini. Takšen otrok državljanstva ne pridobi več avtomatično, še vedno pa je ta podrazličica pridobitve državljanstva po rodu, ki jo imenujemo »priglasitev«, precej preprosta. V tem primeru ima namreč tisti od staršev, ki je slovenski državljan, pravico, da poda izjavo o priglasitvi v slovensko državljanstvo do otrokove polnoletnosti (18. leta starosti), ker je v tem času otrokov zakoniti zastopnik. Če takšna izjava ni bila podana do otrokovega 18. leta, ima polnoletni otrok potem še dodatnih 18 let časa, da sam poda izjavo o priglasitvi na pristojnem DKP ali pri kateri koli upravni enoti oziroma na ministrstvu za notranje zadeve RS v Sloveniji. Ta možnost torej obstaja do 36. leta starosti? Starostna meja 36 let, ki jo izseljenci dobro poznajo, se nanaša izključno na postopek priglasitve, torej na situacijo, v kateri je bil ob rojstvu otroka v tujini pa vse do podaje izjave o priglasitvi eden od njegovih staršev slovenski državljan. Tega postopka ne smemo zamenjevati z izredno naturalizacijo iz nacionalnih razlogov, ker gre za popolnoma drug postopek. Tako tudi tista oseba, ki prekorači starost 36 let, še vedno lahko pridobi slovensko državljanstvo po postopku izredne naturalizacije iz nacionalnih razlogov, če seveda izpolnjuje pogoje zanjo. Kje vse pa so zapisani pogoji, ki veljajo pri izredni naturalizaciji iz nacionalnih razlogov? ZDRS v 13. členu določa pogoje za izredno naturalizacijo na splošen način. V izhodišče je, kot rečeno, postavljena korist države za sprejem prosilca v državljanstvo. Ta korist je lahko prisotna na različnih področjih. Država ima torej lahko različne razloge, zakaj je v njenem interesu, da nekoga sprejme v državljanstvo. Zakon določa, da obstoj teh razlogov na podlagi mnenja pristojnega organa ugotovi vlada. Uredba kot podzakonski akt pa potem podrobno določa merila, po katerih se na posameznem od teh področij presoja, ali obstoji ta interes (korist) države. Na štirinajstih področjih morajo zaradi različnih razlogov biti izpolnjeni različni, vendar jasno določeni pogoji, da bi lahko pristojni organ v svojem mnenju predlagal vladi, da prosilca iz teh razlogov sprejme v slovensko državljanstvo. Uredba tudi določa, kateri konkretni organ je pristojen za oblikovanje mnenja na posameznem področju. Merila za izredno naturalizacijo iz nacionalnih razlogov so določena v 3. členu uredbe in to je prav ta del uredbe, ki se je letos spremenil. Tako se vse

vloge, ki so po tem postopku vložene od vključno 4. aprila 2013 dalje, presojajo po novih merilih. Katero je torej prvo merilo po novi uredbi? Prvo merilo, po katerem se ugotavlja obstoj nacionalnega interesa pri izredni naturalizaciji iz nacionalnih razlogov, je slovensko poreklo prosilca do drugega kolena v ravni vrsti. To pomeni, da je vsaj eden izmed šestih prednikov prosilca (mama, oče ali kateri koli od starih staršev) po obeh linijah slovenskega rodu. Po novi uredbi mora prosilec, če je to mogoče, predložiti tudi v tujini izdane uradne listine, iz katerih je razvidna njegova lastna opredelitev za slovensko narodnost. Ali je takšno dokazilo mogoče pridobiti v vsaki državi? V večini držav ne. V nekaterih državah, posebej med tistimi, ki uradno priznavajo slovensko manjšino, pa se je mogoče uradno deklarirati kot Slovenec po narodnosti (na primer na Hrvaškem, v Srbiji, delno v Bosni in Hercegovini). Takšna opredelitev je lahko zapisana v posebnem volilnem imeniku za pripadnike slovenske manjšine, lahko pa tudi v drugih listinah, kot so rojstni list, poročni list, delavska knjižica, šolska in univerzitetna spričevala ipd. Tudi s tem prosilec jasno izraža svojo močno in tesno navezanost na Slovenijo. Nedvomno je koristno za Republiko Slovenijo in tudi slovensko skupnost v neki tuji državi, če se Slovenci na področju, kjer uživajo manjšinsko zaščito, uradno deklarirajo kot pripadniki te manjšine. Nemalokrat je od števila tako deklariranih oseb namreč odvisen tudi nivo ali obseg njihove zaščite s strani tuje države. Nam lahko poveste nekaj podrobnosti še o drugem glavnem merilu pri izredni naturalizaciji iz nacionalnih razlogov po novi uredbi? Določeno je, da mora prosilec izkazati večletno osebno aktivno vez z Republiko Slovenijo in vsaj petletno aktivno delovanje v slovenskih društvih v tujini ali drugih slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah. Prošnji je dolžan priložiti dokazila o svoji večletni povezavi s Slovenijo in potrdilo društva ali druge ustrezne slovenske organizacije. V tem segmentu je bistvena novost v tem, da je po sedaj veljavni uredbi potrebno hkrati izkazovati tako večletno aktivno vez s Slovenijo kot tudi vsaj petletno delovanje v društvu. V naslednji številki Moje Slovenije si preberite kako se dokazuje večletno delovanje v društvih, katere so izjeme izredne naturalizacije, kako dejansko poteka postopek in katera pot je najhitrejša, kako je z vlogo za otroke in kakšna je vloga Urada pri postopku. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik MOJASLOVENIJA

60 idej za izlete po Sloveniji Pri Moji Sloveniji smo izdali revijalni priročnik Dobrodošli doma. V njej vam predstavljamo 60 idej za izlete po Sloveniji, ki jih lahko prepotujete vsakega zase ali v paketu čez konec tedna. Zaradi lažje primerjave smo vzeli za izhodišče Ljubljano, ki je tudi najpogostejši začetek potovanja za turiste željnih lepot naše male a zanimive Slovenije. Z vsemi opravljenimi izleti boste prepotovali celo Slovenijo, skupaj z velikim delom slovenskega zamejstva in odkrili kotičke, ki vas bodo prevzeli. Revijo krasijo odlične fotografije iz opravljenih izletov in vam že v naprej pričarajo kraje, ki krasijo našo domovino. Zato dobrodošli doma in na pot!

O MEDIA d.o.o., Brnčičeva 13, Ljubljana

Oglejte si Slovenjo skozi zanimive izlete in čudovite fotografije • Gorenjska v treh dneh • Julijci in Soča • Za slovensko mejo • Vinski deželi zahoda • Po obali in zaledju • Kočevsko in Pokolpje • Ob Sotli in Krki • Dve strani Mure • Koroška in Štajerska • Prelepa Savinjska dolina

Pristanišče v Kopru

Pogled na Jalovec

letov evid vseh iz Dodan zemlj

planina dolinca

SAMO 2,99 EUR

+ stroški pošiljanja

NAROČILA SLOVENIJA: na 01 5653416 ali na 041 490844 ali na urednistvo@mojaslovenija.net. Revijalni priročnik je v Sloveniji dosegljiv na večini prodajnih mest z revijami.

NAROČILA TUJINA: za vse naročnike revije Moja Slovenija je revija Dobrodošli doma brezplačna.

solkanski most

belopaško jezero