Moja Slovenija julij 2013 by Matej Medved

MOJASLOVENIJA Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Julij 2013 • letnik VI • številka 6

LEPOTE SLOVENIJE: Kobilarna Lipica – zibelka lipicanca

VELIKI SLOVENCI: Zapisana duša in zgodovina prekmurskih ravnic GLOBALNA SLOVENIJA: Tuji trgi kot priložnost SLOVENSKA KUHINJA: Gorenjski medenjaki WWW.MOJASLOVENIJA.NET

intervju:

PAVLINKA KOROŠEC KOCMUR »da smo Slovenci zaprti in nevljudni, je stereotip«

KORISTNI NASLOVI I. PRIDOBITEV državljanstva Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si

1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite) Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 230 80 00 Faks: +386 (0)1 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si

Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Telefon: +386 (0)1 428 46 37 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Sektor za registracijo prebivalstva in javne listine Telefon: +386 (0)1 428 49 61 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0)1 478 99 38, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si 3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence) Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Faks: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Spletna stran: www.mzip.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 80 00 E-pošta: gp.mzip@gov.si

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, faks: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si

III. Zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: kontaktni center 080 20 55 E-pošta: info@ess.gov.si Info točka za tujce Slovenska cesta 55, Ljubljana Spletna stran: www.info-tujci.si, www.ess.gov.si/tujci Telefon: +386 (0)1 472 64 60 Mobilni telefon: +386 (0)41 659 228 E-pošta: info-tujci@ess.gov.si, tujci@ess.gov.si

5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Faks: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: sim@zdruzenje-sim.si

IV. Seznam ministrstev Sloveniji in povezava na njihove spletne strani Spletna stran: www.vlada.si V. Reševanje stanovanjskega vprašanja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad Telefon: +386 (0)1 4710 500 E-pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si

6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Faks: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

VI. Izobraževanje a) Vrednotenje izobraževanja ENIC-NARIC center Slovenija Kotnikova 38, Ljubljana Tel.: +386 (0)1 478 47 45 Faks: +386 (0)1 478 47 19 E-pošta: enicnaric-slovenia.mvzt@gov.si Spletna stran: www.enic-naric.net b) Učenje slovenskega jezika in verifikacija Izpitni center Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Kongresni trg 12, Ljubljana Telefon: +386 (0)1 241 86 47 Faks: +386 (0)1 241 86 44 E-pošta: izpitni.center@ff.uni-lj.si

MOJASLOVENIJA

julij 2013

UVODNIK

Kaj je botrovalo ohranitvi slovenske besede? Ljubezen, potrpežljivost, veselje in posebna volja do slovenskega rojaka na tem oddaljenem koncu sveta so bili potrebni, da še vedno govorimo slovensko. Ljubezen: Slovenski jezik, katerega nam je mati položila v zibelko ob rojstvu, ni bil življenjska izbira našega potovanja. Časi in okolica, v katerih smo živeli, so nam rezali kruh daleč od domače zibelke. Potrpežljivost: Ko smo odraščali, so bili skoraj za vse težki povojni časi, pomanjkanje šolske izobrazbe, zlasti tisti prvi imigranti, ko ni bilo drugega, kot čakati in biti potrpežljiv do naslednjega dne, meseca, leta. Veselje: Prihod v neznano deželo, polno pričakovanj, spoznavanja drug drugega pri delu, prijateljev, verskega središča, še vedno bore malo šolanja. Čas nam je vsem hitro mineval ob tukajšnjem domačem ognjišču mladih družin. Starši smo se borili z vsakodnevnimi opravili, poleg vzgoje in šolanja svojih otrok. Posebna srčna volja je bila potem tista, ki je začela odpirati možnosti za razvoj slovenskega jezika mlajšim in pa tudi starejšim. Kako se posvetiti družbi preko radijskih valov, je bil prvotni in edini predlog! Priložnost se je ponudila že leta 1973, ko se je prvič slišal slovenski jezik preko državne radijske postaje 3EA, poznejšega SBS. Dobra zamisel, kajti od tam je šlo samo navzgor. Meta Lenarčič, urednica slovenske oddaje radia 3ZZZ, Melbourne, Avstralija

POGLED NA Melbourne V AvstralijI julij 2013

MOJASLOVENIJA

KAZALO 8 12 16 20 21 25 26 27 28 29 30 31 32 33 35 36 38 40 42 44 46 47

Zgodba z naslovnice Kobilarna Lipica je bila ustanovljena 1580 leta. Foto: Dalibor Gregor

MOJASLOVENIJA Revija izhaja vsak mesec in je osrednja revija za Slovence, ki živjo zunaj meja svoje domovine. Izdajatelj: O MEDIA d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel: +386 1 5653416, urednistvo@mojaslovenija.net Svet revije Moja Slovenija: Vesna Vukšinič Zmaić, Zvone Žigon, Mihela Zaveljcina, Sonja Avguštin, Edvard Vrtačnik, Natalija Toplak, Sebastijan Kocmur Spletna stran: www.MojaSlovenija.net Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik Lektor: Grega Rihtar Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o. Tisk: Kocman grafika d.o.o. V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačna in jo sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

MOJASLOVENIJA

INTERVJU Globalna Slovenija REPORTAŽA Novice iz sveta in domovine VSESLOVENSKO SREČANJE svetovni slovenski kongres slovenska izseljenska matica slovenija v svetu rafaelova družba urad VLADE rs za slovence SLOVENCI NA MADŽARSKEM SLOVENCI NA HrvaškEM SLOVENCI V italijI SLOVENCI V AVSTRIJI IZ ŽIVLJENJA CerkVE Knjižna polica naučimo se slovenščine NA MladiH SVET STOJI Veliki Slovenci Slovenska kuhinja upravni postopki križanka

12 GLOBALNA SLOVENIJA Tuji trgi kot priložnost Tokrat vam v Globalni Sloveniji predstavljamo pogovor z mlado skupino podjetnikov, ki so svoja znanja iz področja marketinga, IT-ja, ekonomije, združili v zanimivo poslovno idejo in tako zagnali portal OdpiralniČasi. Z nami sta se odgovarjala Mitja Žagar in Matej Gaser. Povedala sta tudi, da se podjetje širi v tujino, kjer iščejo nove sodelavce in partnerje tega ambicioznega projekta z velikim potencialom.

GLOBAL SLOVENIA Foreign markets as an opportunity This time Global Slovenia features a conversation with a young group of entrepreneurs who combined their marketing, IT and economy knowledge in an interesting business idea and launched the portal called OdpiralniČasi. We talked to Mitja Žagar and Matej Gaser. They also told us that their business is expanding into foreign countries where they are looking for new coworkers and partners for their ambitious project with great potential.

ESLOVENIA GLOBAL El mercado exterior como oportunidad En Eslovenia Global les presentamos una entrevista con un grupo de jóvenes empresarios que han reunido sus conocimientos en el ámbito del mercado, la informática y la economía, volcándolos en una interesante idea de negocios: el portal OdpiralniČasi – Tiempo de Apertura. Mitja Žagar y Matej Gaser dicen que su empresa se está abriendo hacia el exterior, así que están buscando nuevos colaboradores y socios para este proyecto ambicioso y con gran potencial.

julij 2013

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS INTERVJU: PAVLINKA KOROŠEC KOCMUR Da smo Slovenci zaprti in nevljudni, je stereotip »Če greš v tujino, postaneš sozvočje dveh kultur. Ne moreš kar tako za sabo pustiti preteklost in svoj rod. Tudi nas skrbi, kaj se dogaja v Argentini, ker smo tam rojeni. Zato bi želeli, da bi mladi izseljenci svoje otroke učili slovenščine, ustanavljali slovenska društva in širili slovensko kulturo,« pravi Pavlinka Korošec Kocmur, argentinska Slovenka in ena od ustanoviteljic Slovenije v svetu.

INTERVIEW: PAVLINKA KOROŠEC KOCMUR It's only a stereotype that Slovenians are reserved and impolite. “If you go abroad, you become a harmonious mixture of two cultures. You cannot just simply leave your past and descent behind you. We too are concerned about what is happening in Argentina because we were born there. That is why we would like for young emigrants to teach their children Slovenian, create Slovenian associations and spread Slovenian culture,” says Pavlinka Korošec Kocmur, an Argentinian Slovenian and one of the founders of Slovenia in the World association.

ENTREVISTA: PAVLINKA KOROŠEC KOCMUR Que los eslovenos sean cerrados y poco amables es solamente un estereotipo »Si te vas al extranjero te vuelves portavoz de dos culturas. No puedes dejar de lado así nomás tu pasado y tus raíces. A nosotros, por ejemplo, nos preocupa también lo que está pasando en la Argentina porque es nuestro país natal. Por eso deseamos que los jóvenes emigrantes enseñen a sus hijos el esloveno, funden asociaciones y difundan la cultura eslovena«, dice Pavlinka Korošec Kocmur, eslovena de la Argentina y una de las fundadoras de Slovenija v svetu.

LEPOTE SLOVENIJE Kobilarna Lipica – zibelka lipicanca Pogled na čredo lipicanskih kobil, ki se pase na prostranih pašnikih, v senci stoletnih hrastov, očara vsakogar, ki se skozi drevorede pripelje na posestvo Kobilarne Lipica. Tu sta bogastvo dediščine in ljubezen do konj tako rekoč v zraku, že 433 let.

TREASURES OF SLOVENIA The Lipica Stud Farm – home of the Lipizzaner breed The sight of a herd of Lipizzaner mares grazing in the large pasture in the shade of centuries-old oaks charms everybody who drives down the tree-lined road to the Lipica Stud Farm estate. There, the rich heritage and the love of horses are, so to speak, in the air for as long as 433 years.

BELLEZAS DE ESLOVENIA Crianza ecuestre y escuela de equitación Lipica – cuna del lipizano

Observar la tropa de yeguas lipizanas pastando en inmensos pastizales a la sombra de centenarios robles maravilla a quien llega a la estancia de la Escuela de Lipica a través de la arboleda. La riqueza de la tradición y el amor a los caballos se percibe en el aire desde hace 433 años.

julij 2013

MOJASLOVENIJA

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS SLOVENCI AN AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM Moraš imeti prijatelja! Mešani zbor Pavlove hiše v Potrni/Laafeldu je na tradicionalnem junijskem srečanju zapel Moraš imeti prijatelja! Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski imajo iz leta v leto več prijateljev z obeh strani, slovenske in avstrijske, in kar je morda za koga, ki ne pozna razmer, nenavadno, na prireditve so začeli prihajati tudi slovensko in nemško govoreči domačini. Večina Slovencev namreč živi v ti. Radgonskem kotu, v vaseh ob avstrijski Radgoni.

SLOVENIANS IN AUSTRIAN STYRIA You have to have a friend! At the traditional June gathering, The Pavlova Hiša mixed choir from Potrna/Laafeld sang Moraš imeti prijatelja!, which could be translated as You have to have a friend! Every year, Slovenians in Austrian federal state of Styria have more friends from both sides, Slovenian and Austrian, and, somebody who is not familiar with the situation might find it unusual, Slovenian- and German-speaking locals also started attending the events. Most of the Slovenian population lives in the so-called Radgonski Kot area, in the villages near the Austrian Radgona/Bad Radkersburg.

ESLOVENOS EN LA BAJA ESTIRIA / ŠTAJERSKA AUSTRIACA Tienes que tener un amigo El coro de Pavlova hiša en Potrna/Laafeld interpretó en el tradicional encuentro de junio la canción ¡Tienes que tener un amigo! Los eslovenos de la región austríaca de Estiria tienen cada año más amigos en ambas partes – la eslovena y la austríaca; y lo que tal vez resulte extraño, para quien desconozca la situación, es que del evento participan habitantes de habla eslovena y germana ya que la mayoría de los eslovenos vive en el así llamado Rincón de Radgona, en los pueblos junto a la Radgona austríaca.

MLADI: ROK TRKAJ »Vse je ok!« »Pleš!« Dobro znan velelnik vsem, ki radi poslušajo rap in enega najuspešnejših raperjev v Sloveniji, Trkaja. Letos je izdal novo ploščo s pronicljivim naslovom »Vse je ok«, kjer se nam kaže v povsem novi, divji luči. Album je kreativno delo, ki ga kot mozaik v celoto sestavljajo neposredna besedila, surovi beati, pridih punka v vzorcih tradicionalnega hip hopa, močne rime ter odlični gostje vseh strani neba, ki napovedujejo, da bo poletje na kreativnem podiju še kako vroče!

YOUNG PEOPLE: ROK TRKAJ “Everything is OK!” “Pleš!” (Dance!) A shout known to everybody who is a rap enthusiast and listens to one of the most successful rappers in Slovenia, Trkaj. This year he released a new album with an insightful title, “Vse je ok” (Everything is OK), that shows a completely new, wild side of him. The album is a creative work that resembles a mosaic of direct lyrics, raw beats, a hint of punk in traditional hip hop patterns, strong rhymes and excellent and diverse guest appearances that forecast nothing short of a really hot summer in the creative sphere!

MOJASLOVENIJA

JOVENES: ROK TRKAJ »¡Todo está ok!« »¡Baila!« es el imperativo tan conocido por los que escuchan rap y a uno de los raperos más exitosos en Eslovenia, Trkaj. Este año editó su nuevo disco con un título muy astuto »¡Todo está ok!«, en el cual se manifiesta de manera totalmente nueva, salvaje. El álbum es un trabajo creativo, que como mosaico está compuesto por letras de canciones directas, crudos »beats«, con un aire de punk enmarcado en los adornos tradicionales del hip hop, rimas fuertes y excelentes cantantes venidos de todas partes que anuncian un caluroso verano en el podio creativo.

julij 2013

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS VELIKI SLOVENCI: MIŠKO KRANJEC Zapisana duša in zgodovina prekmurskih ravnic V Veliki Polani in Murski Soboti so počastili spomin na pisatelja Miška Kranjca ob 30. obletnici smrti. V rojstnem kraju je bil dan odprtih vrat Kranjčeve domačije. Miško Kranjec se je v slovensko literarno zgodovino vpisal z več kot petdesetimi objavljenimi knjigami, med katerimi spada roman Strici so mi povedali, med najbolj prepoznavne, po njem je pokojni France Štiglic posnel TV nadaljevanko in celovečerni film.

GREAT SLOVENIANS: MIŠKO KRANJEC The soul and history of the Prekmurje plains written down In Velika Polana and Murska Sobota, the memory of the writer Miško Kranjec was honored on the 30th anniversary of his death. The Kranjec homestead in his birth town hosted an open house. Miško Kranjec contributed to the Slovenian literary history with over fifty published books and one of the best-known ones is the novel Strici so mi povedali (My Uncles Told Me) that was turned into a TV series and a movie by the late France Stiglic.

GRANDES ESLOVENOS: MIŠKO KRANJEC El alma escrita y la historia de las llanuras de Prekmurje

En Velika Polana en Murska Sobota homenajearon el recuerdo del escritor Miško Kranjec al cumplirse el 30 aniversario de su muerte. En su pueblo natal abrieron las puertas de la casa donde nació. Miško Kranjec está inscripto en la historia de la literatura eslovena como autor de más de 50 libros editados, entre los que se encuentra la famosa novela Me lo dijeron los tíos, sobre la cual se basaron el largometraje de France Štiglic y la serie televisiva.

SLOVENSKA KUHINJA Gorenjski medenjaki Slovenci smo že od nekdaj narod čebelarjev in ljubiteljev medu. Smo edina članica Evropske unije, ki je svojo avtohtono čebelo zaščitila, kar pomeni, da se pri nas ne sme gojiti čebel drugih ras. Med je del domače slovenske kuhinje in se najpogosteje uporablja pri pecivih in sladicah. Takšni so tudi znani gorenjski medenjaki, ki s svojim značilnim okusom in obliko predstavljajo vrh ponudbe domačega peciva.

SLOVENIAN CUISINE Upper Carniolan gingerbread cookies Slovenians have always been a nation of beekeepers and honey lovers. We are the only European Union member country that protected its indigenous bee, which means that it is not allowed to breed bees of other races here. Honey is present in Slovenian home cooking and it is most frequently used in biscuits and desserts. One of them would be the well-known Upper Carniolan gingerbread cookies with their distinctive taste and shape that are among the best home-baked goods.

COCINA ESLOVENA Pan de jengibre de Gorenjska (Alta Carniola)

Los eslovenos somos desde tiempos remotos un pueblo de apicultores y amantes de la miel. Somos el único país miembro de la Unión Europea que ha protegido su raza autóctona de abejas, lo que significa que en Eslovenia no se puede criar otras razas de abejas. La miel es parte de la cocina nacional eslovena, utilizándola sobre todo en pasteles y postres. Así son pues los famosos panes de jengibre de Gorenjska que con sus característicos sabor y forma representan una oferta especial de los pasteles caseros.

julij 2013

MOJASLOVENIJA

Novodobni izseljenci so svetovljani, očarani s tujim svetom in se vanj zelo hitro vključijo. Toda, čeprav živijo v tujini, še vedno lahko »živijo« Slovenijo in tam postanejo »ambasadorji« Slovenije.

MOJASLOVENIJA

julij 2013

INTERVJU: PAVLINKA KOROŠEC KOCMUR

Da smo Slovenci zaprti

in nevljudni, je stereotip

Pavlinka Korošec Kocmur je Slovenka, rojena v Argentini, kjer je na državni univerzi diplomirala iz španščine in svetovne književnosti, bila asistentka na Filozofski fakulteti, poučevala na raznih gimnazijah, bila pomočnica ravnateljice in vodila svoj zasebni center za učno pomoč dijakom. Njeni starši so tako kot mnogi drugi Slovenci morali po 2. svetovni vojni zapustiti Slovenijo, vendar so svoje otroke vzgajali v globoki ljubezni do vere in domovine; vrednote slovenstva pa posredovali tudi drugim mladim, ki so se zbirali pri njih. Tako kot drugi Slovenci je svoj prosti čas posvečala slovenstvu: poučevala je slovenščino na sobotni šoli Ivana Cankarja in šest let na Srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka v Buenos Airesu, sodelovala je v slovenskem domu v Berazateguiju in v Rožmanovem domu (domu za ostarele in pomoči potrebne, ki ga je soustanovil njen oče Ivan Korošec). V letih 1986 in 1987 je bila dvakrat izvoljena za predsednico slovenske dekliške krovne organizacije SDO, nato pa dve leti bila sourednica in voditeljica radijskega programa Slovenski kotiček v Argentini (zdaj Okence v Slovenijo). Leta 1991 sta ob slovenski osamosvojitvi z možem Boštjanom Kocmurjem prišla za tri mesece v Slovenijo s skrito željo, da bi ostala za dlje časa … V Sloveniji so se jima rodili trije otroci, po desetih letih pa so se še preselili starši in brat z družino. Kakšno mnenje imate o Slovencih, pa čeprav že več kot 20 let živite v Sloveniji? Velika večina Slovencev je zelo, zelo prijaznih, skrbnih in iskrenih. Tisto, da so Slovenci zaprti in nevljudni, je stereotip, ki ga je tuja sila vtepla v slovenske glave in sploh ne drži. Argentino ste z možem Boštjanom zapustili prav v času slovenskega samoosvajanja. Kakšno je bilo takrat vzdušje v Argentini? Iz Argentine sva odšla 1. julija 1991 v času vojne v Sloveniji. Še dan prej, 30. junija, sva se udeležila vseslovenske manifestacije v središču Buenos Airesa v podporo Sloveniji, z namenom, da bi jo Argentina priznala kot samostojno državo in se izrekla proti vojni jugoslovanskega agresorja. Zbor se je začel na ogromnem trgu San Martin, nato sprevod po buenosaireških cestah in sveta maša v katedrali v središču mesta. Zbralo se nas je več kot 3.000 Slovencev in preko 300 nas je bilo v slovenskih narodnih nošah. Takrat so v Argentini tudi sicer veliko poročali o vojni v Sloveniji in tako so vsi vedeli, ne le kje v Evropi je Slovenija, ampak tudi katere so slovenske zahteve, in so nas podpirali. Kdaj ste prvič prišli v Slovenijo? Ko sem bila stara 8 let, smo z družino prišli, da bi se srečali z dedkom, teto in drugimi sorojulij 2013

dniki. Takrat smo se srečali na avstrijskem Koroškem, saj so bili v Sloveniji še težki časi. Devet let pozneje smo spet prišli na Koroško, da bi se znova srečali s sorodniki. Brata in mene je stric pripeljal čez mejo v Slovenijo. To je bilo moje najgloblje doživetje v najstniških letih. Veste, možu Boštjanu se je leta 1986 nekaj zelo podobnega zgodilo, oba sva doživela isti občutek pripadnosti Sloveniji. In kje sta se z Boštjanom spoznala? Spoznala sva se v okviru slovenske skupnosti v Buenos Airesu. Tam je sedem slovenskih domov in skoraj vse sobote in nedelje so še danes napolnjene s slovenskimi programi, na katerih imajo mladi in stari z različnih koncev Buenos Airesa in cele Argentine možnost medsebojnega spoznanja in prijateljevanja: obletnice, mladinski dnevi, mladinske maše, plesi, izleti, svete ure, športna tekmovanja in mnogo drugega. Ob sobotah pa poteka slovenska šola, najprej na osnovnošolski ravni v vsakem krajevnem domu, nato pa se večina mladih odloči, da nadaljuje na srednješolskem tečaju v Slovenski hiši v središču Buenos Airesa, kjer se učijo slovenščine, slovenske književnosti, geografije, pesmi in zgodovine, pa tudi verouk. No, in če se vrnem k vašemu vprašanju, drugi in tretji rod Slovencev v Argentini imamo res zelo veliko možnosti

Morda bomo v prihodnosti morali ustvariti stik s Slovenijo preko virtualnega sveta, kar se počasi že dogaja. Moji nečaki so povezani s Slovenci, ki jih v fizičnem smislu ne poznajo, le preko Facebooka. Zato smo tudi na društvu odprli Facebook stran. MOJASLOVENIJA

druženja, zato ni čudno, da se mladi Slovenci pogosto poročajo med seboj in si ustvarijo družino, ki goji naprej slovensko kulturo, saj imamo iste vrednote, nazore, interese … Obisk tuje države na drugem koncu sveta zahteva kar nekaj priprav. Kako sta se vidva lotila priprav na obisk Slovenije v tistem precej burnem času? No, Slovenija ni bila za naju tuja država, je naša očetnjava – domovina prednikov, o kateri so starši in stari starši vsak dan z veliko ljubeznijo pripovedovali. Leta 1989 sva se poročila in želela priti v Slovenijo. Želela sva okusiti Slovenijo, pa ne kot turista, saj ko prideš v Slovenijo kot turist, sorodniki skrbijo zate res po kraljevsko. Želela sva okusiti vsakodnevno Slovenijo. Zato sva naslovila prošnjo na Univerzo v Ljubljani za štipendijo in ponudbo za delo, saj sem imela priporočilo dekana Filozofske fakultete buenosaireške univerze, a po spletu okoliščin tistikrat nisva prišla. Poskusila sva še naslednje leto, pa spet ni šlo. No, leta 1991 pa je bil razpis za štipendije za izseljence pod okriljem ministra za Slovence po svetu. Takrat pa sva se končno odločila in prišla v Slovenijo. Kako sta si potem zagotovila sredstva za bivanje v Sloveniji? Boštjan je delal od svojega 17. leta in skrbno varčeval prihranke, tudi sama sem imela zelo dobro službo v Argentini, saj sem delala na štirih gimnazijah – v dopoldanskem, popoldanskem in večernem turnusu za odrasle (54 ur na teden v razredu!). Odobrena nama je bila trimesečna štipendija.

Domača hiša v Argentini, z Bledom, ki ga je naslikal oče Ivan Korošec MOJASLOVENIJA

Tudi sama pot v Slovenijo je bila avantura. Ja, res je. Kupila sva enoletno vozovnico pri Aeroflotu – z letalom in vlakom sva potovala kar 4 dni! Let je potekal iz Buenos Airesa do Moskve (Pomislite, leta 1991, mene je bilo kar strah.) in potem do Milana. Od tam sva z vlakom odbrzela do Avstrije, kjer so nama ponudili, da v Modestovem domu v Celovcu pomagava v administraciji pri poletnih tečajih nemščine za mlade Slovence. Med tem sva večkrat obiskala Slovenijo. 1. septembra pa sva se končno preselila. Boštjanova teta in stric Čampa sta naju velikodušno sprejela na svoj dom v Gameljnah. Žal pa ni bilo obljubljene štipendije, ker je bilo vojno stanje. Vseeno sem se vpisala na Filozofsko fakulteto, na slovenistiko, in ker sem že bila hispanist in Slovenka iz izseljenstva, so se profesorice osebno angažirale in naslovile prošnjo na takratnega ministra za Slovence po svetu dr. Janeza Dularja in bile pri tem uspešne, za kar sem vsem zelo hvaležna. Po nekaj letih študija sem spet diplomirala, tokrat kot profesorica slovenistike. S kakšnim delom sta se z možem ukvarjala v Sloveniji? Oba z Boštjanom sva sodelovala pri dnevniku Slovenec. Prvo leto sem učila na Poljanski gimnaziji. Boštjan je ustanovil podjetje, takrat je bilo bolj preprosto, in sva delala marsikaj: oddajala avte, uvažala in prodajala argentinski mate čaj, izdajala knjige, prevajala, učila španščino … Boštjan je bil v začetnem projektu ustanavljanja banke, vodil turiste, jaz sem poučevala v osnovni šoli in na gimnaziji …

Del manifestacije za Slovenijo, 30. 6. 1991

Z možem Boštjanom sta bila tudi soustanovitelja izseljenskega društva Slovenija v svetu (SVS). Kako je prišlo do ideje? Vsi, ki smo takrat prišli iz Argentine, smo se redno družili. Ker je takrat potekala denacionalizacija in za mnoge ugotavljanje slovenskega državljanstva, so nas razni izseljenci

S tem, ko pridejo izseljenci nastopat v Slovenijo, Slovencem povemo, da je Slovenija velika in da so izseljenci drugega in tretjega rodu ponosni, da so Slovenci. prosili, da bi jih v Sloveniji zastopali. Tako je nastanku društva SVS botrovalo več naključij, predvsem medsebojno povezovanje priseljenih argentinskih Slovencev in organizacija obiska slovenskih maturantov iz Argentine. Moji nekdanji učenci, dijaki iz Argentine, so me konec leta 1991 prosili, naj jim pomagam pri

Družina Korošec v Argentini

julij 2013

INTERVJU: PAVLINKA KOROŠEC KOCMUR organizaciji obiska Slovenije. Tako sem skupaj z možem Boštjanom in drugimi Slovenci iz Argentine začela organizirati obisk in iskati sponzorje. Morali smo odpreti bančni račun in zaradi tega smo začeli razmišljati o neki pravni obliki, ki bi to omogočala. Letos bo prišla že 23. skupina dijakov iz prekomorskih držav. Do danes smo sprejeli že več kot 1.000 slovenskih mladih, tudi iz Amerike in Kanade, ki so končali slovensko šolo. Na ustanovitev društva SVS je vplivala tudi pobuda oziroma prošnja Slovencev iz sveta, naj ustanovimo »društvo izseljencev za izseljence«. Izseljenci smo najboljše vedeli, kaj izseljenci dejansko potrebujejo, v kakšni obliki in obsegu. Kdaj ste torej uradno ustanovili društvo SVS? Zaradi vseh prej omenjenih pobud je Boštjan sestavil statut in ga večkrat predstavil na upravni enoti, saj so tistikrat kar nagajali, moram reči. Društvo je bilo uradno ustanovljeno 8. aprila 1992 v Ljubljani. Za predsednika je bil izvoljen Boštjan. Na začetku smo se vsak teden dobivali, gostovali smo pri gospodu Janezu Riharju, na Poljanski 2, v prostorih Katoliškega središča Slovencev po svetu, kjer smo tudi dežurali v pisarni, leta 1993 pa smo se preselili v svoje prostore na današnjo lokacijo, v Zavod sv. Stanislava v Šentvidu. Na začetku je bilo delo prostovoljno, kot v Argentini. Po skoraj desetih letih pa nam je SVS postala služba. Kakšno je poslanstvo društva SVS? Programi, ki potekajo, so namenjeni povezova-

nju Slovencev, živečih v tujini, s Slovenijo. Če gledališka, pevska, športna skupina kjer koli v tujini želi obiskati Slovenijo, ji pri tem pomagamo. Zakaj? Ker z njihovim obiskom vsi pridobimo: izseljenci doživijo Slovenijo, Slovenci doma pa odkrijejo, da je delček Slovenije tudi zunaj naših meja. Tudi tam »živijo« Slovenijo. To pomeni, da ustvarjajo Slovenijo v svetu, gojijo slovensko kulturo v neslovenskem okolju. To je tudi razlog, da se naše društvo imenuje Slovenija v svetu. Po drugi strani pa je naše ime tudi naslov izseljenske himne, ki pravi: »Kjer dom je moj, kjer rod je tvoj, tam si Slovenija …«. Kakšne načrte imate za v prihodnje? Danes doživljamo nov močan val izseljevanja iz Slovenije. Predvsem mladih. Radi bi ozavestili Slovence, da je to izseljevanje na neki način treba ustaviti. V ta namen bomo na letošnjem taboru Slovencev po svetu dali besedo prav mladim strokovnjakom na tematiko »zakaj ostati v Sloveniji«. Za narodno zavest bi morali skrbeti že od otroštva naprej. Vse premalo se govori o slovenski osamosvojitvi kot neprecenljivem dosežku nekega naroda. Glejte, koliko narodov na svetu bi se še danes želelo osamosvojiti in jim ne uspe. Na to moramo biti zelo ponosni. S tem namenom smo v SVS šli z razstavo »Slovenci po svetu v času osamosvajanja Slovenije« po osnovnih in srednjih šolah ter kulturnih društvih po Sloveniji. Trudimo se vplivati, da bo tudi v šolskem programu več poudarka na ozaveščanju prisotnosti izseljenstva in pristne domovinske vzgoje. Vzbuditi bi se moral ponos, da smo Slovenci brez občutka manjvrednosti.

Slovenski kotiček v Argentini

julij 2013

Kakšni so novodobni izseljenci, ki gredo v tujino zaradi denarja ali izobrazbe? Ali čutijo kakšno potrebo in željo po povezovanju z vami? Novodobni izseljenci so svetovljani, očarani s tujim svetom in se vanj zelo hitro vključijo. To je lahko zelo dobro za njih osebno, za narod pa zelo slabo, ker izgublja svoje ljudi. Toda, čeprav živijo v tujini, še vedno lahko »živijo« Slovenijo in tam postanejo »ambasadorji« Slovenije. Če bodo potrebovali kakšnega posrednika zase ali pa za svoje otroke, se bo to pokazalo in mi kot društvo jim bomo pripravljeni pomagati. Naša naloga je omogočiti povezanost izseljencev in njihovih potomcev s Slovenijo, in, če je možno, vzbuditi čut pripadnosti. Naš letošnji najsijajnejši primer je brez dvoma vrhunski organist Nathan Laube (ZDA). Vi imate osebno izkušnjo bivati v dveh državah in živeti dve kulturi. Kako to danes doživljajo mladi? Bojim se, da bi se nekateri mladi prehitro odtujili od slovenske kulture, kot se je v premnogih primerih zgodilo izseljencem prve ekonomske emigracije prejšnjega stoletja. Prepričana sem, da če se preseliš v tujino, postaneš del dveh kultur. Ne moreš kar tako za seboj pustiti preteklosti in svojega rodu. Starši so mi vedno govorili, »tvoja dolžnost je, da si dobra Slovenka in dobra Argentinka«, in tega se vedno skušam držati. Zdi se mi zelo pomembno, da bi novi izseljenci svoje otroke učili slovenščine, ustanavljali slovenska društva in širili slovensko kulturo. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik Foto: Družinski arhiv in V.E.

Družina Pavlinke in Boštjana Kocmurja

MOJASLOVENIJA

Tuji trgi kot priložnost Tokrat vam v Globalni Sloveniji predstavljamo pogovor z mlado skupino podjetnikov, ki so svoja znanja s področja marketinga, IT-ja in ekonomije združili v zanimivo poslovno idejo in tako zagnali portal OdpiralniČasi. Z nami sta se odgovarjala Mitja Žagar in Matej Gaser. Povedala sta tudi, da se podjetje širi v tujino, kjer iščejo nove sodelavce in partnerje tega ambicioznega projekta z velikim potencialom. Kaj je portal OdpiralniČasi? OdpiralniČasi so spletni in mobilni servis, ki nam pove, kje je najbližja odprta trgovina, banka, bencinska črpalka … V Sloveniji ga uporablja več kot 250.000 ljudi mesečno, enako številko smo dosegli že na Danskem.

Vizija podjetja je ustvariti najbolj kakovostno bazo lokacij in odpiralnih časov po vsem svetu MOJASLOVENIJA

Kako ste sploh prišli na idejo o samem podjetništvu in kako ste izbrali prav idejo OdpiralnihČasov? Polovica ekipe nas je podjetnikov že od malih nog. Ideja o OdpiralnihČasih je nastala iz potrebe po storitvi, ki ponuja na enem mestu takšne informacije. Izbrali smo jo, ker smo presodili, da Slovenija potrebuje takšno storitev in na koncu koncev tudi to, da bodo državljani Slovenije tudi imeli nekaj od nje, saj nam prihranja čas in omogoča boljšo dostopnost informacij. So pa OdpiralniČasi plod večletnega razvoja in pivotiranja okrog ideje, ter ne zgolj ideja, kakor mogoče izgleda na prvi pogled. julij 2013

GLOBALNA SLOVENIJA

Takšen videz ima mobilna aplikacija OdpiralniČasi

Mitja Žagar, direktor in večinski lastnik

Kaj je namen storitve OdpiralniČasi? Storitev OdpiralniČasi je narejena zato, da lahko uporabniki preko računalnikov in mobilnikov najdejo najbližjo odprto trgovino, banko, lekarno. Z razvojem storitve gradimo kakovostno bazo vseh odpiralnih časov. Naš cilj je postati najbolj točen vir teh podatkov na svetu. Vsi, prikazani na enak način. Kako pa zagotavljate, da so odpiralni časi vedno točni, ali hodite naokrog in jih preverjate sami? Imamo srečo. Delo nam zelo olajšajo naši uporabniki, ki nam pošiljajo popravke odpiralnih časov s prenosnih telefonov takoj v aplikacijo. Tako torej gre pri zagotavljanju kakovosti podatkov velika zasluga uporabnikom samim, ki sporočajo aktualne odpiralne čase direktno s terena. Veliko energije vložimo prav v zagotavljanje točnih podatkov. Včasih se celo zgodi, da imamo na našem portalu celo bolj točne odpiralne čase, kakor pa jih lastnik poslovalnice navaja na spletu. (smeh) Svetujemo, naj vsakdo, ki ga podjetništvo zanima ali pa ima idejo, ki bi jo želel uresničiti, odide na podjetniško pot. Sam menim, da je najboljše, da si na začetku izberejo idejo, ki predvsem finančno ni tako zahtevna. Če je kdo, ki ideje nima, naj se udeleži kakšnega start-up vikenda, kjer se tvorijo ekipe okrog idej.

julij 2013

Vodja marketinga je Matej Gaser Kdo vse je v ekipi, kako ste se našli? V ožji ekipi nas je pet, in sicer Mitja Žagar. ki je direktor in večinski lastnik, Domen Skalar, ki je vodja programiranja, Matej Gaser, vodja marketinga, Jan Mohorič, vodja programiranja za mobilne aplikacije, ter Simon Bohlin, ki je vodja širitve v skandinavske države. Poleg

tega sodeluje še nekaj zunanjih sodelavcev, ki delajo bolj projektno. Torej oblikovalec, programerji, partnerji v drugih državah … Kakšna je vizija podjetja? So bili začetki težki? Vizija podjetja je ustvariti najbolj kakovostno MOJASLOVENIJA

GLOBALNA SLOVENIJA bazo lokacij in odpiralnih časov po vsem svetu, ki je dostopna preko preprostega in vsem dostopnega servisa OdpiralniČasi. Prav tako pa si želimo postati partner podjetjem, ki imajo veliko poslovalnic in jim ponujati sistem za urejanje njihovih poslovalnic, ter možnost izboljšanja odnosov z njihovimi kupci preko strani njihovih poslovalnic na OdpiralniČasi.

niČasi in želimo, da jo uporablja čim več ljudi. Ljudem prihrani energijo in čas, ki jo porabijo za iskanje odpiralnih časov. Prav tako nam prihrani nepotrebno pot, ki bi jo morda opravili do trgovine, banke, ki je sicer daljša od te, ki smo jo našli na OdpiralnihČasih. V tujih državah želimo doseči prav enako, kar smo dosegli v Sloveniji. Uspešno ustvariti kakovosten in preprost servis za odpiralne čase, ter biti vodja na področju lokacijskega iskanja.

Širitev v tujino je pogumen korak za podjetje. Kaj vi želite doseči zunaj meja domovine? Za širitev v tujino smo se odločili zato, ker verjamemo v storitev Odpiral-

Iščete nove sodelavce po svetu? Tako je. Za širitev po svetu smo si izbrali nekakšen franšizno-partnerski sistem. To torej pomeni, da lahko nekdo iz države, kjer servis OdpiralniČasi še ne obstaja, postane naš sodelavec in partner. Njegova naloga je, da poskrbi za vnos kakovostnih podatkov v storitev OdpiralniČasi za njegovo državo, ter nad temi podatki pozneje tudi bedi, saj je za zagotavljanje vedno kakovostnih podatkov potrebno konstantno osveževanje le-teh. Mi poskrbimo za platformo, tehnično in tržno podporo, on pa

Storitev OdpiralniČasi je narejena zato, da lahko uporabniki preko računalnikov in mobilnikov najdejo najbližjo odprto trgovino, banko, lekarno. Z razvojem storitve gradimo kakovostno bazo vseh odpiralnih časov. Naš cilj je postati najbolj točen vir teh podatkov na svetu.

MOJASLOVENIJA

julij 2013

za operativno delovanje v določeni državi. S tem si parter v drugi državi zagotovi tudi delež pri deljenju prihodkov v tisti državi. Ste sami mladi v ekipi. Kaj bi sporočili mladim doma in po svetu, ki morda oklevajo pri vstopu v svet podjetništva? Svetujemo, naj vsakdo, ki ga podjetništvo zanima ali pa ima idejo, ki bi jo želel uresničiti, odide na podjetniško pot. Sam menim, da je najboljše, da si na začetku izberejo idejo, ki predvsem finančno ni tako zahtevna. Če je kdo, ki ideje nima, naj se udeleži kakšnega start-up vikenda, kjer se tvorijo ekipe okrog idej. Kdor koli se bo na podjetniško pot podal, pa naj se zaveda, da uspeh ne pride iz dneva na noč. Gradnja uspešnega podjetja zahteva čas in voljo. Torej na kratko, razmišljajte podjetno, začnite se udeleževati dogodkov in družiti s podobnimi ljudmi, ki jih tam spoznate, ter napredujte korak za korakom. Besedilo: Vanesa Kovač Foto: Katja Uran

Vodja programerjev, Domen Skalar

Za širitev po svetu so si izbrali nekakšen franšizno-partnerski sistem. To torej pomeni, da lahko nekdo iz države, kjer servis OdpiralniČasi še ne obstaja, postane njihov sodelavec in partner. VAS ZANIMA?

Jan Mohorič, vodja programiranja za mobilne aplikacije

Simon Bohlin, ki je vodja širitve v skandinavske države julij 2013

MOJASLOVENIJA

lepote slovenije

Kobilarna Lipica – zibelka lipicanca Pogled na čredo lipicanskih kobil, ki se pase na prostranih pašnikih, v senci stoletnih hrastov, očara vsakogar, ki se skozi drevorede pripelje na posestvo Kobilarne Lipica. Tu sta bogastvo dediščine in ljubezen do konj tako rekoč v zraku že 433 let. Kobilarna Lipica je namreč zibelka lipicanca. Z drugimi besedami povedano, je izvorna kobilarna ene najstarejših kulturnih pasem konj na svetu. Ustanovljena je bila leta 1580, ko je habsburški nadvojvoda Karel II., sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega, odkupil lipiško posest od škofa Nicola' de Coreta. Tako je lipiško posestvo postalo temelj prihodnje cesarsko-kraljeve kobilarne. Burni časi 16. stoletja, ki so jih v Evropi zaznamovali predvsem turški vpadi, so Habsburžane prisilili k iskanju primerne lokacije za postavitev kobilarne, ki bi zagotavljala večje število dobrih bojnih konjev – enega bistvenih vojaških adutov tistega časa. Potrebovali so jih za obrambo svojih dežel in za civilne namene. S križanjem do lipicanca Kraški konji so bili znani kot vzdržljivi in primerni za vleko kočij ter ježo na dolge razdalje, zato MOJASLOVENIJA

Kraški konji so bili znani kot vzdržljivi in primerni za vleko kočij ter ježo na dolge razdalje

julij 2013

Novice

Novice iz sveta in domovine in sceno ter se takoj odpravili na pot proti Sloveniji. Kot sta sklepali, sta za vožnjo potrebovali več časa kot sicer (17 ur), saj so poplave na Bavarskem precej ovirale vožnjo. Hvala igralkama Ku-kuca za krasno gledališko doživetje; Ministrstvu za izobraževanje, šolstvo in šport RS ter Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za financiranje gostovanja Ku-kuca v Frankfurtu. Hvala društvu BZ Slovenije, ki nam je tudi letos podarilo knjižne nagrade za pridne bralce. Hvala za pomoč pri organizaciji in izvedbi prireditve nekaterim prizadevnim staršem učencev in odraslim udeležencem DPS ter njihovim partnerjem; predsedniku UO društva Sava Igorju Križnarju z ekipo in seveda Cerkvenemu svetu, predvsem gospodu župniku in družini Flajšman.

Zaključna prireditev oddelkov DPS v Frankfurtu na Majni Na prvo junijsko nedeljo v letu 2013 smo izpeljali tradicionalno zaključno prireditev frankfurtskih oddelkov DPS in učencev EŠF Hura! In pred nami so počitnice! Prireditev smo organizirali s finančno podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS in Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter s pomočjo slovenske katoliške župnije in SKPD Sava iz Frankfurta.

Natalija Robnik, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Frankfurtu

Pripovedovalski večer Srednješolci in odrasli, ki so obiskovali dopolnilni pouk slovenščine, so se v prostorih Društva v Banjaluki zbrali v četrtek, 13. junija. Anja Štefan je bila že v sredo zvečer naša gostja na prireditvi za otroke, zdaj pa je pripravila še program za odrasle. Pripovedovalski večeri za odrasle so v Sloveniji zelo priljubljeni. Anja Štefan vodi festival Pravljice danes, ki je nastal iz prepričanja, da se je tudi sodobnega človeka mogoče dotakniti z zgodbo, če je dobro povedana in če je vsebina poslušanja vredna. Naša gostja je razložila, kaj vse sporočajo ljudske pravljice in kako pomembno je bilo pripovedovanje v preteklosti. Zdaj se pomena pripovedovanja spet zaveda vedno več ljudi. Anja Štefan je pisateljica, pesnica in pripovedovalka, zato nas je najprej nagovorila s svojimi pesmimi. Čeprav so napisane za otroke in objavljene v slikanicah, v njih tudi odrasli lahko najdemo sporočilo za današnji čas. Prav tako je s pravljicami. Povedala je eno o kralju Matjažu in eno s pomenljivim naslovom Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš. Anja Štefan se je predstavila kot vsestranska ustvarjalka in pripovedovalka, na koncu pa smo skupaj celo zapeli. Prijetno druženje ob pravljicah in pesmih smo nadaljevali s prav tako prijetnim druženjem ob prigrizku. Še prej smo učencem dopolnilnega pouka slovenščine podelili potrdila za obiskovanje pouka in bilten To smo mi. Kar šest učenk si je prislužilo priznanje Bralne značke Slovenije in knjižno nagrado. Z lepo knjigo se je Nataša Kajmaković gostji zahvalila za obisk, Marija Petković pa je v imenu učencev dopolnilnega pouka slovenščine učiteljici Barbari Hanuš podarila knjigo Iva Andrića »Znakovi pored puta«.

Učencem dopolnilnega pouka s starši in z gosti (s prijatelji, sosedi …) se je pridružilo tudi nekaj učencev iz Mainza, kot vedno so se našemu vabilu odzvali tudi drugi rojaki iz Frankfurta in okolice. Med glasbenim programom učencev DPS smo na to pozno nedeljsko popoldne prisluhnili kitaristu Florijanu Hvali in harmonikarki Metki Ojsteršek ter pianistki Galji Moehn. Naš govorni program je bil zaradi gledališke predstave čisto kratek, nekateri pogumnejši mlajši učenci so bolj uspešno kot gledalci v dvorani reševali uganke, ki jim jih je zastavil Jakob z Evropske šole. Nato je večina mlajših učencev zapela Bitenčevo Ciciban in potoček (s harmoniko jih je spremljala Metka Ojsteršek), starejši učenci DPS (tudi nekateri odrasli) pa so se predstavili s šaljivim basom Morski psi. Povezovalci so za zaključek programa učencev k petju povabili še gledalce, vsi skupaj pa smo ob Florijanovi in Marinini glasbeni spremljavi (kitara, pianino) zapeli slovensko različico pesmi legendarnih Beatlov Rumena podmornica (Yellow submarine). Napovedovalci, Galja in Maria Roula iz sobotne skupine DPS ter Jakob z EŠF, so predali mikrofon učiteljici DPS, da sem podelila potrdila o obiskovanju DPS in knjižne nagrade najbolj pridnim bralcem. Vsi navzoči smo že nestrpno čakali, kaj se bo dogajalo na odru, kjer je že stal pisan čebelnjak. Zazvonil je zvonec in na prizorišče je stopila čebelja učiteljica, teta Matica in čebelica Debelica. Naš izlet v čebeljo deželo in čarobni svet gledališča se je končal z njegovo pisano sceno z zabavnimi kostumi in veselo glasbo. Predstavnica sveta staršev, gospa Maja Daniel, se je na koncu zahvalila igralkama za izvrstno odigrano predstavo, ki je neverjetno navdušila predvsem mlajše otroke (celo popolne negovorce), čeprav drugače kot najmlajše je pritegnila tudi starejše otroke in odrasle. Predsednica Sveta staršev se je za pomoč zahvalila vsem, ki smo organizirali prireditev in pripomogli k njeni izvedbi. Po programu je bila za nastopajoče učence pripravljena zakuska (pogostil jih je Svet staršev), odrasli so izkoristili večer za prijetno druženje ob hrani in pijači, naši gostji, igralki Ana in Urška Raščan, pa sta pospravili kostume MOJASLOVENIJA

Besedilo in foto: Ana Kunjadič

julij 2013

Novice Srečanje otrok z Anjo Štefan

kraj, kjer se srečajo Slovenci, ki živijo v Severnem Porenju – Vestfaliji. Tudi letos so se tam srečali ljudje iz bližnje in daljne okolice Düsseldorfa, nekateri pa so se pripeljali v Düsseldorf ravno ob letu. Ob kozarčku domačega in okusnem prigrizku se je druženje ob stojnici zaključilo s slovensko pesmijo in podaljšalo še naprej v večer. Na prireditvi ob rojstnem dnevu Evrope ni bilo čutiti, da ta trenutno preživlja težke čase. Čeprav je bilo sodelujočih držav manj kot prejšnja leta, je bilo vzdušje na trgu prijetno. Obiskovalci pa so lahko prepričali, da je evropski duh še zelo živ … Besedilo: M. T. Foto: Danica Dyllong

Ob zaključku šolskega leta nas je v Banjaluki obiskala slovenska pesnica, pisateljica in pravljičarka Anja Štefan.

Pesmi, uganke in pravljice Anje Štefan so nas spremljale vse leto. Vsi otroci poznajo njeno izštevanko. Decembra smo se učili pesmi Miška vzela je s poličke in Tri škatle, ko smo se pogovarjali o maškarah, pa smo se naučili pesem Krof. Učenci dopolnilnega pouka slovenščine so predstavili te pesmi in nam zastavili nekaj ugank. Anja Štefan zbira ljudske pravljice z vsega sveta. Izdala jih je v več knjigah, ena izmed njih pa je Čudežni mlinček. Učenci iz Slatine so zaigrali lutkovno igrico Petelinček in čudežni mlinček. Otroci so nam tako predstavili del ustvarjanja Anje Štefan, več pa je o svojem delu povedala sama. Začela je z naslovno pesmijo iz pesniške zbirke Iščemo hišico. Izvedeli smo, kako dolgo je ta zbirka nastajala in kaj vse je ilustratorka Ančka Gošnik Godec naslikala ob pesmi Iščemo hišico. Pesmim so sledile pravljice, med njimi ena o kralju Matjažu in napeta pravljica Zakleti grad. Povedala nam je tudi nekaj ugank. Otroci in njihovi starši so z zanimanjem prisluhnili ustvarjalki, nihče ni imel težav z razumevanjem besedil. Po pravljicah, pesmih in ugankah je bil čas za razdelitev potrdil za obiskovanje dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci, ki skoraj nikoli niso manjkali na dopolnilnem pouku slovenščine, so prejeli zgoščenko s pravljicami Za devetimi gorami, učenci iz Slatine, ki so vse leto pridno brali, pa še priznanja Bralne značke Slovenije in knjižno nagrado. Dogovorili smo se, da bodo otroci tudi poleti brali, saj smo se pridružili projektu Mestne knjižnice Ljubljana Poletavci – poletni bralci. Poletje pa bo tudi čas za počitek in igro, zato smo si zaželeli vesele počitnice. Besedilo in foto: Ana Kunjadič

Tudi düsseldorfska županja Gudrun Hock se je okrepčala pri slovenski stojnici.

Zaključek šole v Berlinu Danes se za berlinske otroke začnejo počitnice, prav tako pa tudi za učence dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu. Vse šolsko leto so enkrat na teden v različnih starostnih skupinah razvijali svoje znanje slovenščine in spoznavali slovensko kulturo in literaturo. Zaključek šolskega leta je popestrilo gostovanje Lutkovnega gledališča Nebo iz Kranja.

Društvo Slovenski zvon iz Krefelda na Evropskem dnevu 2013 v Düsseldorfu Na sončno soboto, 4. maja 2013 se je v Düsseldorfu odvijal že tradicionalni 13. Evropski dan. Na trgu Marktplatz v starem mestnem jedru Düsseldorfa se je tokrat od 11. do 18. ure predstavljalo 16 držav. Na stojnicah so predstavniki ponujali lokalne kulinarične specialitete in predstavljali kulturne, umetnostne in turistične zanimivosti ter običaje svojih dežel. Vzporedno so potekali na odru glasbeni in plesni dogodki, ki so jih pripravile sodelujoče države.

Na svečanosti ob podelitvi zaključnih potrdil pretekli konec tedna so si slovenski otroci ogledali lutkovno predstavo Zrcalce po literarni predlogi Grigorja Viteza. Dogodek je potekal 7. junija v prostorih Veleposlaništva RS v Berlinu. Učenci dopolnilnega pouka slovenščine so ob tej priložnosti dobili v dar knjige društva Bralna značka Slovenija in revije Založbe Mladinska knjiga. Slovenski otroci so bili nad predstavo navdušeni. Številne slovenske družine so izrazile zadovoljstvo nad druženjem ob zanimivi lutkovni predstavi in s knjižnimi darili iz Slovenije. Slovenska beseda mladim v nemški prestolnici veliko pomeni, saj je kakovostna predstava v slovenščini posebna dragocenost, slovenska knjiga in revija pa prav tako. Petra in Andrej Stare iz Lutkovnega gledališča Nebo sta v dnevih po svečanosti v posameznih skupinah predšolskih in šolskih otrok dopolnilnega pouka slovenščine izvedla lutkovne delavnice. Otroci so izdelovali svoje lutke ter jih pod vodstvom Petre in Andreja oživili v improviziranih dialogih v sloven-

Našo državo je tudi tokrat predstavljalo društvo Slovenski zvon iz Krefelda. Na stojnici so ponujali slovenske tradicionalne jedi in slovensko vino. Obiskovalci so lahko poskusili kranjsko klobaso, domačo zaseko, pršut, manjkal pa ni niti domač kruh. Posladkali so se z domačim pecivom in vse skupaj zaokrožili s slovenskim vinom. Stojnica je bila zelo dobro obiskana, obiskovalci pa so se lahko zahvalili s prostovoljnimi prispevki. Vzporedno sta predstavnika slovenskih zdravilišč Krka predstavljala slovensko zdraviliško ponudbo. Zanimanje za zdraviliški turizem v naši državi je bilo veliko: razdelili so precej promocijskega gradiva. Slovenska stojnica na evropskem dnevu v Düsseldorfu je vsako leto tudi julij 2013

MOJASLOVENIJA

Novice Razstava Polone Petek v Halleinu

ščini. Tako so utrjevali svoje znanje slovenščine in se pri tem zelo zabavali. Utrinke si lahko ogledate na fotografijah. Gostovanje sta omogočila Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Zavod RS za šolstvo. Cilj vseh obšolskih dejavnosti – druženje mladih, zdaj že tretje generacije Slovencev v Berlinu, nastopanje in ustvarjanje v slovenščini ter spodbujanje učenja slovenščine ter razvijanje vedenja o Sloveniji – je bil tudi v letošnjem šolskem letu polno dosežen, v zadovoljstvo učiteljice in staršev.

V halleinski galeriji – hiši umetniškega društva FreiRäume, na naslovu Bürgerspitalplatz 2, Hallein – poteka razstava Polone Petek. Razstava je bila odprta 21. 6. in bo trajala do 12. 7. 2013.

Besedilo in foto: Magdalena Novak, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu

Gostovanje Damijana Stepančiča in Petra Svetine v Hamburgu V okviru festivala ViVa Vostok, ki ga je s podporo fundacije Robert Bosch organizirala literarna hiša Literaturhaus Hamburg, sta nas v Hamburgu s svojim obiskom razveselila Peter Svetina in Damijan Stepančič. 6. junija sta pripravila delavnico in branje za otroke. Na razstavi so predstavljena avtoričina najpomembnejša dela od leta 2006 do leta 2011, in sicer krajinske slike in umetniški cikel Letalski miting. Posebnost razstave je tudi, da je galerija, ki ima veliko zanimivega prostora, omogočila tudi prikaz risb iz cikla Ograje – meje. Razstavo je odprl častni konzul Republike Slovenije mag. Anton Santner. Galerija in društvo FreiRäume ima daljšo tradicijo aktivnega delovanja, a si v zadnjih dveh letih posebej prizadeva za oživitev starega mestnega jedra z zanimivimi razstavami, predstavitvami mladih umetnikov in s projekti na ulicah in trgih. Pri dveh večjih tovrstnih projektih sodeluje tudi Polona Petek. Več podatkov lahko najdete na spletni strani www.polona-petek.si. Besedilo: MS, Foto: PP

Kvartet Krt na gostovanju v Vadsteni Dopoldanska delavnica je bila posvečena Zgodbi o sidru, v kateri ilustrator Damijan Stepančič popelje gledalca v magični svet zgodbe v podobah, ki jo je navdihnilo sidro z ljubljanskega Kongresnega trga. Mladi poslušalci so z zanimanjem sledili pripovedi o mestu, po katerem sicer ne plujejo ladje, kot v Hamburgu, ima pa ogromno sidro, na katerega lahko splezajo otroci. Nato so dobili priložnost, da so še sami narisali in ubesedili svojo zgodbo o sidru. Damijan Stepančič je svojo zgodbo pripovedoval v slovenščini. Zanimivo je bilo opazovati otroške reakcije na jezik, ki ga niso še nikoli slišali. Nekateri odlomki so se jim zdeli smešni, nekatere pa so si razložili na svoj način, tako da jim jezik na koncu ni pomenil posebne ovire. Na popoldanski prireditvi je Peter Svetina predstavljal zgodbe z naslovom Modrost nilskih konjev, v nemščini jih je brala igralka Alina Gregor, Damijan Stepančič pa je pokomentiral ilustracije. Ob diapozitivih je nato mlado občinstvo dobilo priložnost, da je še samo stkalo zgodbo o Jaromiru in Jarmili. Festival je priznanima slovenskima avtorjema omogočil, da sta prišla v stik s publiko drugačnega govornega jezika in navad. Njuno delo, postavljeno v drug kulturni kontekst, jima je odprlo nova obzorja, saj so zgodbe in ilustracije v tujem okolju pogosto deležne popolnoma drugačnih odzivov kot v domačem. Nove izkušnje, ki jima jih je prineslo to gostovanje, pa se bodo zagotovo prelile v njuna prihodnja dela. Poleg tega jima je uspelo navezati stik s priznano nemško založbo otroških knjig Carlsen iz Hamburga. Upamo, da bodo tudi nemški otroci kmalu lahko brali prisrčne zgodbe v svojem jeziku. Kljub temu, da sta predstavljeni deli v prvi vrsti namenjeni otrokom, sta zanimali tudi študente in jih navdihnili, da so tudi sami napisali svoje zgodbe v slovenščini. Besedilo: Monika Pemič Foto: Kathrin Thorwar MOJASLOVENIJA

Sveta Brigita Švedska – prosi za nas in modro nas vodi po pravih poteh našega življenja! Binkoštno srečanje v Vadsteni na Švedskem je bilo prav posebno srečanje za kvartet Krt, ki je na slovesnost takšne vrste prvič ponudil svojo roko in jo potem z veseljem podal ob vabilu gospoda Zvoneta Podvinskega, da zapoje rojakom pri vsakoletnem romarskem svečanem bogoslužju, procesiji in petih litanijah. Poleg »Kratke maše na čast sv. Benedikta« – zavetnika Evrope, ki jo je spisal umetniški vodja kvarteta, Dominik Krt –, je kvartet sodeloval tudi v kratkem programu na vrtu pri slovenski lipi, kjer se je odvil krajši kulturni program, potem pa še po litanijah v stari samostanski cerkvi zapel nekaj Marijinih pe-

»Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati djala …« in »Lipa zelenela je«, pesmi, ki sta povezali rojake ob slovenski lipi v Vadsteni.

julij 2013

Novice oblačnemu vremenu so bili očarani nad pokrajino: nižina, mlini na veter, na gosto posejane hiške, z izsuševanjem pridobljena področja, ki ležijo niže od morske gladine, obdelana zemlja in pašniki. Na otoku so si ogledali sirarno, ki pripravlja sir vrste gavda na tradicionalni način. Sprehod po otoku se je zaključil z obiskom prijaznega domačega gostišča. Prelepo nedeljsko jutro je udeležence nagovorilo, da so se takoj po zajtrku odpravili na peščeno plažo, kjer so sedeč v pesku lovili tople sončne žarke, se žogali, sprehajali, klepetali in uživali. Po skupnem kosilu so se začeli odpravljati nazaj proti Nemčiji. »Takšna druženja mi pomenijo veliko, ker mi prinašajo košček Slovenije. Tako ostajam povezana s svojo domovino,« je druženje slikovito opisala udeleženka Jana. Prepričani smo, da bi te misli delili prav vsi, ki so bili na Nizozemskem. Udeleženci so prepričani, da se bodo prihodnje leto spet lahko odpravili na takšen dopust. To je eden od številnih projektov društva Slovenski zvon iz Krefelda v letu 2013. Zahvala gre predsednici društva Rozini Lovrenčič, ki je ob pomoči svojih članov in članic organizirala to srečanje.

smi. Ob odzivu odlične akustike nam je prepevanje risalo nebeške občutke … Sledila je juha in kranjska klobasa na vrtu sester sv. Brigite Švedske, kjer smo ob hrani izmenjali nekaj besed z novimi prijatelji in se v spominih vračali nazaj v čase, ki so jih doživljali, ko so prvič stopili na tuja tla. Ker je bilo vreme »naročeno« od sv. Duha, nam je to v polnosti služilo v procesiji v Vadsteni po prelepem obrežju jezera Vättern. Nadaljevanje binkoštnega slavja se je potem nadaljevalo pozno v noč v dvorani, kjer smo skupaj zapeli veliko znanih, pa tudi manj znanih slovenskih pesmi, ki so pri mnogih izvabile solze v oči in obudile številne spomine na domačo zemljo. Enim za lajšanje dolgoletne odsotnosti od doma, drugim za vlivanje moči v pravkar začetem življenju na tujih tleh. Pravzaprav mi je bilo kar nekako nerodno, saj smo prihajali od »matere slovenske zemlje«, a žal nismo imeli spodbudnih novic o politični, ekonomski in duhovni izboljšavi narodnega življenja, ki od osamosvojitvene dvajsetletnice naprej nikakor ne najde prave poti za skupno človeško blaginjo in enakopravnost v sožitju skupnega bivanja. Bili pa smo neizmerno veseli, da smo za naše prvo srečanje izbrali pravi program in ga tudi ob pravem času s skupnim dogovorom z gospodom Zvonetom skoraj v celoti uspešno tudi izvedli! Vsekakor bo naslednjič lahko že bolj domače ter z novimi in novimi številnimi napevi in melodijami, ki bodo, upam, ostale tudi mlajšim rodovom!

Besedilo in foto: Martina Tomšič Podnapis k sliki: Nasmejani udeleženci po vožnji z ladjo.

Kugyjeva nagrada prof. dr. Ernestu Petriču

Besedilo: Dominik Krt, Foto: Lars Olof Nilsson

Na osnovi soglasnega sklepa upravnega odbora Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk bo SKS 11. junija 2013 sedmič podelila Kugyjevo nagrado. Odlikovanje se podeli v rednih presledkih odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji. Letošnjo Kugyjevo nagrado bo prejel za svoje zaslužno delo na mednarodnem, alpsko-jadranskem, družbenopolitičnem, diplomatskem in pravnem področju predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije prof. dr. Ernest Petrič. Skupnost koroških Slovencev in Slovenk se mu želi oddolžiti za bogato delo s podelitvijo Kugyjeve nagrade v okviru slovesnosti, popestreno s kvintetom bratov Smrtnik. Slavnostni govornik bo dr. Boštjan Žekš, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter svetovalec predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Nagrada je poimenovana, podobno kakor Kugyjevi razredi na Slovenski gimnaziji, po znanem večjezičnem in multikulturnem alpinistu in avtorju knjig s področja gorstva Juliusu Kugyju (1858–1944), čigar korenine segajo na tri področja alpsko-jadranskega prostora: v spodnjo Ziljsko dolino pri Pečah, v Gorico in Trst ter na področje Julijcev v današnji Sloveniji. Ideja Kugyjeve nagrade sloni na zamisli o alpsko-jadranskem zbliževanju v trikotniku Koroška–Slovenija–Furlanija in na želji po znanju štirih jezikov tega prostora (slovenščine, nemščine, italijanščine in furlanščine) ter na spoznavanju kultur na stičišču treh evropskih jezikovnih družin. Besedilo: Bernard Sadovnik Foto: Danijela Mišić

Druženja, ki mi prinašajo košček Slovenije Slovenci, ki se družijo pod okriljem društva Slovenski zvon iz Krefelda, so se ob prazniku svetega rešnjega telesa in podaljšanem koncu tedna že tradicionalno odpravili na Nizozemsko v Kijkduin pri Scheveningenu. Bivanje v udobnih hišah, prijazno vreme in lepa pokrajina nudijo odlično možnost prijetnega druženja ob različnih aktivnostih. Tako so udeleženci lahko plavali v bazenu, kolesarili po bližnji in daljni okolici, se sprehajali po obali in drugje, se odpravili na izlet z ladjo in oglede znamenitosti. Predvsem pa so imeli čas in možnost za pogovore, druženje ob hrani in vinu, pogosto pa je bilo slišati tudi slovenske pesmi.

Nasmejani udeleženci po vožnji z ladjo. Udeleženci so bili nameščeni v treh hišah, vendar so večji del časa preživeli skupaj. Najprej so udeleženci in udeleženke raziskali okolico turističnega naselja. Čudovita peščena plaža je bila kot nalašč za sprehode in pogovore. Nekateri so se popoldan kopali v bazenu. Petek je bil dan za kolesarjenje: ena skupina se je odpeljala v bližnji Scheveningen, druga pa je izlet podaljšala do mesta Den Haag. Nizozemska je res idealna za kolesarjenje, smo si bili edini, ko smo pozno popoldan izmenjevali vtise. Prva skupina si je ogledala turistično naselje in njegove znamenitosti, druga pa se je podala peš po ulicah prelepega mesta Den Haag. Skupina se je v soboto odpravila na vožnjo z ladjo. Vkrcali so se v mestecu Warmond in se odpeljali na enega od 33 otokov. Kljub hladnemu in pretežno julij 2013

MOJASLOVENIJA

Novice Podarimo knjigo zamejskim knjižnicam

Letos poteka zbiralna akcija v organizaciji Krajevne knjižnice Žiri, dislocirane enote Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka, »Podarimo knjigo zamejskim knjižnicam«, ki je namenjena zamejskim Slovencem, živečim na tržaškem območju. Z akcijo smo začeli sredi meseca maja in jo zaradi zanimanja podaljšali do konca meseca junija. Zbiralna akcija ni namenjena samo našim obiskovalcem, ampak na splošno vsem, ki želijo podariti knjigo našim zamejskim Slovencem. Število podarjenih knjig se vsak dan povečuje, tako da obiskovalci zares vestno sodelujejo v zbiralni akciji slovenskega leposlovja za zamejske Slovence. Podarjene knjige prihajajo s področja Občine Žiri in celotne Gorenjske. Zbiralna akcija ni namenjena samo našim obiskovalcem, ampak na splošno vsem, ki želijo podariti knjigo našim zamejskim Slovencem. Naša želja je, da bi Slovenci izven meja naše domovine v njihovih knjižnicah imeli dovolj slovenske literature, katero bi z veseljem in zanimanjem prebirali.

Vsaki dve leti v Krajevni knjižnici Žiri organiziramo zbiralne akcije knjig za različna društva ali knjižnice, ki potrebujejo »slovensko besedo v knjigi«. Pred dvema letoma smo zaključili z zbiralno akcijo knjig za slovenska društva v Srbiji, za naslednjo akcijo pa se dogovarjamo s knjižnico v Sarajevu.

Besedilo in foto: Majda Treven, dipl. upr. org., vodja Krajevne knjižnice Žiri

Zadnje slovo od Cirila Stoparja iz Kallinge sestri. Bil je dolgoletni predsednik Zveze slovenskih društev na Švedskem, kakor tudi dolgoletni predsednik Kulturnega društva Slovenija iz Olofströma. Prav tako je bil dolgoletni urednik olofströmskega Slovenskega glasa, ki je povezoval Slovence in Istrane na zelo velikem področju na jugovzhodne Švedske. Skupaj s svojimi domačimi in rojaki iz Olofströma se je rad udeleževal slovenskega bogoslužja v tem kraju. Poleg družin Maria in Marije Arčon ter družine Janeza Zbašnika, kjer je žena Evi pripravila okrepčilo za slovenskega dušnega pastirja, da je potem mogel na dolgo pot proti Nybru, sta tudi Cirilova žena Silvana in njena mama poskrbeli za večkratno pogostitev po sveti maši v društvenih prostorih. Poleg vsega tega odgovornega dela v slovenskem društvu je poskrbel vsaj nekaj časa tudi za pouk materinščine otrok tamkajšnjega društva. Z ministrstvom za šolstvo in drugimi uradi je navezal stik za potrebni material, da je lahko uredil prostore v društvu za namen pouka in da so se otroci tam prijetno počutili ob spoznavanju skrivnosti materinega jezika. Prav tako se je, če je le mogel, udeležil vseslovenskega srečanja rojakov z vsega sveta v slovenskem parlamentu. Zavzel se je za ohranitev slovenske ambasade v Stockholmu, še prej za ohranitev slovenske oddaje na švedskem radiu. Poskrbel je za urejevanje arhiva slovenskih društev in SZ na Švedskem. Udeleževal se je seminarjev, ki jih je pripravila slovenska država za Slovence po svetu, da bi potem na terenu delovanje društev potekalo nemoteno in kakor je potrebno za povezavo rojakov zunaj domovine Slovenije. V imenu slovenskih rojakov na Švedskem se kot slovenski duhovnik zahvaljujem za molitve in vse sodelovanje, rojakom iz Olofströma za nošnjo krste, MoPZ Planika iz Malmöja, ki so rajnemu Cirilu zapeli v cerkvi in ob grobu. Hvala vam za vaše darove za Cancerfonden namesto cvetja, hvala vsem predstavnikom slovenskih društev na Švedskem, ki so od Stockholma do Malmöja, od Köpinga do Göteborga prišli, da se še zadnjič poslovijo od pokojnega Cirila in se skupaj Bogu zahvalimo za vse delo, ki ga je pokojni naredil v dobro slovenstva na Švedskem. Hvala še posebej za pozornost slovenske države in njenemu predstavniku, slovenskemu veleposlaniku v Kopenhagnu Njegovi Ekscelenci gospodu Bogdanu Benku za prisotnost pri pogrebnem bogoslužju. Prav tako hvala za prisotnost na pogrebu tudi gospe Darji Slokar, 1. sekretarki na veleposlaništvu v Kopenhagnu. Slovenski dušni pastir Zvone izreka njegovim domačim iskreno sožalje in spomin v molitvi. Dragi Ciril, počivaj v miru.

Zgodaj zjutraj so se mnogi naši rojaki podali na pot po zraku in predvsem po zemlji. Skoraj 100 se jih je tisti lepi sončni dan zbralo v sredo, 6. marca ob 13.00 v cerkvi Bredåkra kyrka ob letališču Ronneby, blizu Kallinge. Mnogi so prispeli že veliko prej, da bi se od Cirila poslovili in krsto pokropili ter zanj v tišini srca zmolili, kot to delajo verni ljudje. Prav tako so ljudje prinesli s seboj vence in cvetje, s katerim so okrasili oltarni prostor, tako da je bila krsta s pokojnim Cirilom vsa obdana s cvetjem. A najlepše cvetje so bili rojaki sami, ki so cerkev napolnili skoraj do zadnjega kotička. Ob 13. uri je zvon žalostno zazvonil in naznanil začetek pogrebne svete maše, pri kateri so ljudje lepo sodelovali. Duhovnik Zvone je pripravil 120 programov, s celotnim besedilom s pesmimi, sveto mašo z Božjo besedo, kakor tudi z vsemi molitvami za pogreb. Tako so ljudje lahko sledili celotnemu dogajanju. Pri sveti maši je ob koncu pogrebne svete maše in pred začetkom molitve za rajnega Cirila spregovoril tudi gospod Bogdan Benko, slovenski veleposlanik iz Kopenhagna, ki ga je spremljala gospa Darja Slokar, 1. sekretarka na veleposlaništvu. Spregovoril je sožalne besede gospe Ljudmile Novakove, takratne ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu. MoPZ Planika iz Malmöja je ob slovesu iz cerkve zapel Gozdič je že zelen. Ob koncu pogreba pa so zapeli še Lipa zelenela je. S solzami v očeh so se mnogi rojaki in švedski prijatelji poslovili od dolgoletnega sodelavca in prijatelja. Množica rojakov je tako pokazala hvaležnost Bogu za Cirila in solidarnost s Silvano in njenimi ter z bratom Jožetom in njegovimi ob odhodu moža, očeta in brata. Kdo je bil Ciril Stopar? Ciril je bil rojen v Jelšanah 5. 7. 1953, umrl je 19. 2. 2013 zvečer v rokah svoje drage žene Silvane na domu v Kallinge. Imel je še brata Jožeta dve

MOJASLOVENIJA

Besedilo in foto: Zvone Podvinski Celotno pismo je dosegljivo na www.MojaSlovenija.net

julij 2013

svetovni slovenski kongres

Večer izza kongresa z dr. Petrom Staričem Svetovni slovenski kongres je v sredo, 29. maja 2013 pripravil predstavitev knjige Petra Stariča z naslovom »Moje življenje v totalitarizmu 1941–1991«. Avtorja in njegova dela je s pomočjo videoprojekcije predstavil dr. Peter Šuhel. Dr. Peter Starič se je rodil 2. septembra 1924 v Ljubljani, kjer je opravil tudi vse študije. Zaradi posledic, ki mu jih je pustila italijanska internacija, je študij elektronike zaključil šele leta 1961, leta 1991 pa je opravil tudi doktorat. Še kot študent je od leta 1951 delal na Oddelku za fiziko Medicinske fakultete v Ljubljani, prvič pa se je zaposlil leta 1956 v Iskri, kjer je delal na razvoju osciloskopov. V letih od 1967 do 1970 je delal pri podjetju Tektronix, Inc. v Beavertonu v Oregonu v ZDA. S kolegom Erikom Marganom je napisal knjigo »Wideband Amplifiers«, ki jo je leta 2006 objavilo nemško založniško podjetje Springer. Sledila je še poljudnoznanstvena knjiga »Atomska bomba« in nato še tretja knjiga z naslovom »Moje življenje v totalitarizmu 1941–1991«. V času osamosvajanja je Starič pisal pismo Georgu Bushu in ga prosil, naj ZDA spremenijo svoje stališče do Jugoslavije. Obiskovalci, ki so v lepem številu napolnili dvorano, so večer zaključili s sproščenim pogovorom ob prigrizkih in pijači. Besedilo in foto: Sonja Avguštin Čampa

V času osamosvajanja je Starič pisal pismo Georgu Bushu in ga prosil, naj ZDA spremenijo svoje stališče do Jugoslavije

Aktivna literarna sekcija »Slovenska beseda« Literarna sekcija »Slovenska beseda« je bila v svojem dosedanjem kratkem času, odkar je nastala, zelo aktivna. Literarnemu večeru Alenke Skupek, o katerem smo pisali v prejšnji številki, so sledile še tri kulturno literarne prireditve, vse pa so potekale v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. 27. maja se je odvil večer s pisateljem in publicistom prim. dr. Velimirjem Vulikićem, doktorjem stomatologije. V svojih delih je opisal nekatere pomembne osebe s področja zdravstva ter delo in življenje slovenskih izseljencev v Kanadi in Avstraliji. Pisatelja je predstavil in se z njim pogovarjal predsednik sekcije Andrej Rant. Tretja v nizu prireditev je potekala v ponedeljek, 3. junija 2013 v dopoldanskem času. Kulturni dogodek so ustvarjali: Marija Krajnik, Jerneja Primožič in Črtomir Potočnik, ki so predstavili dela Marije Krajnik. Piše pesmi, včasih zelo kratke, včasih pa dolge epske balade. Njena prva samostojna pesniška zbirka je Gube na njenem obrazu (1999), njeno drugo samostojno delo je knjiga proze in poezije Korenine belih brez (2006), v kateri je popisana zgodovina njene rodbine v Sovodnju in Stari Oselici, najnovejša pa je zbirka kratke proze z naslovom Svet je lep. Avtorski recital poezije šentjurskega pesnika Rada Palirja z naslovom »Včasih je treba za srečo le malo« je potekal 10. junija, izvedel pa ga je pesnik sam z recitatorko Lučko Palir – Mavrič in glasbenicama altistko Martino Zapušek ter citrarko Jasmino Levičar, medtem pa je Franc Zabukošek, ki je avtorja tudi predstavil, v ozadju prikazoval posnetke Šentjurja, pesnikovega rodnega kraja. Vljudno vabljeni, da se sekciji priključite in tako njeno delo še obogatite. Besedilo in foto: Sonja Avguštin Čampa julij 2013

Pisatelja publicista prim. dr. Velimirja Vulikića je predstavil in se z njim pogovarjal predsednik sekcije Andrej Rant

MOJASLOVENIJA

slovenska izseljenska matica

Vivaldijeve hvalnice in koncerta Laudeamus Te je naslov Vivaldijeve hvalnice in koncerta, ki ga je Slovenska izseljenska matica organizirala v sodelovanju z župnijama sv. Jakob iz Ljubljane in Šmartin iz Kranja.

Skupinska slika nastopajočih

Sopranistka Katarina Kikić in Mateja Skelo Koncert smo izpeljali na pobudo Mateje Skelo Čarman, ki se je za ljubeznijo preselila v Sarajevo, kjer nadaljuje svojo uspešno glasbeno pot. Mateja Skelo je rojena v Kranju. Leta 2004 je diplomira na Akademiji za glasbo v Ljubljani iz klasične kitare in nadaljevala s študijem solopetja pri prof. Saški Kolarič. Ob preselitvi v Bosno in Hercegovino je bila sprejeta na Akademijo za glasbo v Vzhodnem Sarajevu. Diplomirala je leta 2010 pod mentorstvom prof. Sanje Ostić. Tekom študija se je izpopolnjevala tudi v Zagrebu in Ljubljani. Nastopila je v Ukrajini in na celovečernih koncertih v Bosni in Hercegovini. Večinoma se predstavlja kot solopevka, včasih kot kitaristka, v spremljavi pevcev. Od leta 2005 je zaposlena v Glasbeni šoli Novo Sarajevo kot učiteljica kitare. V sezoni 2011–2012 je bila članica zbora Sarajevske opere. Je tudi članica ansambla Art vivo pod vodstvom Daniela Žontarja, dirigenta zbora Sarajevske opere. Nastop sopranistke Katarine Kikić Mateja Skelo je k sodelovanju na koncertu povabila sopranistko Katarino Kikić, ki je diplomirala na Akademiji za glasbo v Vzhodnem Sarajevu. Od leta 2011 je članica zbora Sarajevske opere, trenutno pa je na strokovnem izpopolnjevanju na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Solistki je na orglah spremljal Davor Ljubić, ki je diplomiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu, magistriral pa na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu v Nemčiji. Solistične nastope je imel v domovini in tujini. Je organist cerkve sv. Blaža v Zagrebu. Zaposlen je na Akademiji za glasbo v Zagrebu na oddelku za solopetje, je tudi šef korepetitorjev v Operi BB.

Vivaldijeva hvalnica Laudeamus je bila ena izmed enajstih glasbenih točk koncerta

Dober obisk Vivaldijeva hvalnica Laudeamus Te je bila ena izmed enajstih glasbenih točk koncerta, ki sta se odvijala v Kranju in Ljubljani. Oba koncerta sta bila odlično obiskana. Bachova Toccata in fuga v d-molu ter Bachov Air, ki ju je Davor Ljubić med drugimi izvajal na orglah, lahko nemalokrat slišimo v filmih. Različne izvedbe Ave Marie, s katerimi sta nas navdušili solistki, pa glede na interpretacije skladateljev zvenijo zelo različno, pa vendar enako veličastno. Ob zaključku koncerta so se poslušalci glasbenikom zahvaljevali za nepozaben večer. V septembrski E-Rodni grudi pa boste lahko prebrali, kako je koncert doživel dekan akademije za glasbo prof. Andrej Grafenauer, pri katerem je Mateja Skelo diplomirala iz klasične kitare. Bachovo Toccato in fuga v d-molu ter Bachovo Air je Davor Ljubić izvajal na orglah MOJASLOVENIJA

Besedilo in foto: Vesna Vukšinič Zmaić, glavna tajnica SIM

julij 2013

slovenija v svetu

90-letnica učiteljice Angelce Klanšek iz Argentine V nedeljo, 16. junija smo v Boštanju ob Savi praznovali 90-letnico dolgoletne učiteljice Angelce Klanšek iz Argentine. Praznovanje smo začeli s sveto mašo v mogočni cerkvi pri Boštanju ob Savi. Po maši pa so njeni skrbni sorodniki in sovaščani nas vse, ki smo bili kakor koli z njo povezani v Argentini, povabili v njeno rojstno domačijo pri Smirtu.

Med Slovenci iz Argentine.

Kljub temu, da tam ne biva več njen rod, smo bili deležni izrednega gostoljubja novih lastnikov. Vsi sorodniki in kolikor nas je bilo iz Argentine, smo tam lahko nazdravili na njeno 90-letnico. Druženje se je nato za ožjo družino nadaljevalo pri lovski koči na sosednjem hribu. Dogodka se je udeležila njena stalna spremljevalka in sedanja voditeljica Balantičeve šole v San Justu, gospa Irena Urbančič Poglajen. Gospa Klanšek se je rodila 30. maja 1923 v Boštanju ob Savi. Po končani osnovni šoli je obiskovala Poljansko gimnazijo v Ljubljani. Ker je bilo v njeni družini osem otrok, starša nista bila zmožna vzdrževati njenega študija, zato si je kmalu sama pomagala z inštrukcijami. Kljub težkim razmeram je leta 1944 dokončala gimnazijo. Ker v tistem času vpis na univerzo ni bil mogoč, je pod vodstvom dr. Meršola opravila tudi bolničarski tečaj. Vojna leta so njeno družino zelo prizadela in morali so bežati z nemškega zasedbenega območja. V povojnih pobojih je izgubila štiri brate, sama pa odšla v begunstvo. Že v avstrijskih begunskih taboriščih je svojo bolečino premagovala z delom za bližnjega in ljubeznijo do otrok in mladih. Začela je s poučevanjem. Po preselitvi v Argentino je začela s poučevanjem v Buenos Airesu, v okraju San Justo. Slovenska škofovska konferenca je ob tem zapisala: »Angelca Klanšek sodi med pionirje slovenskega prostovoljnega šolskega pouka med rojaki v Argentini. Vse od leta 1951 poučuje na sobotni Balantičevi šoli v buenosaireškem okraju San Justo. Polnih 50 let jo je tudi vodila. Že 62 let mlademu rodu prostovoljno in brezplačno žrtvuje čas, svoje moči in ljubezen ter mu vceplja ponos pripadnosti slovenskemu rodu. Njeno neumorno delo je eden od tistih temeljev, zaradi katerega je »čudež« slovenske skupnosti v Argentini tako živ«. V teh letih je sobotno Balantičevo šolo v San Justu obiskovalo več kot 750 otrok. Skrb zanje je desetletja slonela predvsem na idealizmu ustanoviteljice, vzgojiteljice in učiteljice Angelce Klanšek, ki je v otroška srca uspela vnesti ponos pripadnosti slovenskemu rodu. Zaradi izrednih zaslug je gospa Angelca Klanšek 10. junija letos v Trstu prejela nagrado šolnice in javne delavke Nadje Magajne Jevnikar.

V rodni domačiji pri Smirt.

Z nečakinjama Nado Simončič in Marjano Jaklič.

Besedilo in foto: Boštjan Kocmur julij 2013

MOJASLOVENIJA

rafaelova družba

Višarski dnevi mladih Mladi lepo vabljeni na višarske dneve, ki bodo potekali od četrtka, 1., do nedelje, 4. avgusta 2013. Program: • izlet in spoznavanje Porabja (Monošter, Gornji Senik itd.), • porabski glasbeno-literarni večer, • srečanje s tržaškim Slovencem Frančkom Bertolinijem v Mariboru, • obisk avstrijske Štajerske (ogled Pavlove hiše v Potrni itd.), • vzpon na svete Višarje in vključitev v romanje treh Slovenij. Odhod iz Ljubljane v četrtek ob 16. uri s skupnim prevozom (avtobus), vračanje v nedeljo proti večeru. Prijave in informacije: Rafaelova družba, telefon: 01 438 30 50 ali preko e-pošte: rafaelova.druzba@siol.net Foto: Kristijan Kopač

Jubilejno 25. romanje treh Slovenij na svete Višarje Prvo nedeljo v avgustu ste prisrčno vabljeni na svete Višarje, kjer se bodo že 25. leto zapored srečale tri Slovenije: matična, zamejska in izseljenska. • Pešpot bomo začeli 4. avgusta ob 7.30 na parkirišču ob koncu avtomobilske poti (asfalta). Parkiranje priporočamo ob spodnji postaji žičnice. Ob premišljevanju križevega pota se bomo skupaj povzpeli k višarski Mariji. Za vzpon je na voljo tudi žičnica. • Ob 10.30 bomo prisluhnili predavanju prof. Tomaža Simčiča z naslovom »Slovenstvo, krščanstvo, demokracija«: včeraj – danes – jutri. • Ob 12.00 bo slovesna sv. maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval kardinal dr. Franc Rode. • Ob 13.00 bo na ploščadi za cerkvijo kratek kulturni program. Pri kulturnem programu in pri sv. maši bo prepeval Mešani pevski zbor iz Sel na Koroškem. Romanje organizirata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov, sofinancira pa Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Rafaelova družba

Nedelja Slovencev po svetu Že vrsto let prvo nedeljo v juliju posvečamo Slovencem po svetu, ki živijo zunaj meja Slovenije. Tokratna nedelja bo 7. julija. Ocene o številu teh rojakov se vrtijo okrog pol milijona. Zelo veliko število, če nas doma živi približno dva milijona, a vendar tako neizrazito občutena v našem vsakdanu. Mnoge meje so odpravljene, komunikacijske in potovalne možnosti pa zadnja leta postajajo neverjetno dostopne. Tako imamo vse več priložnosti, da z ne prevelikim trudom vzpostavljamo enoten slovenski prostor, ki ni več usodno odvisen od kraja bivanja. Ob nedelji Slovencev po svetu želimo Slovence v domovini spodbuditi k razmisleku o številnih rojakih, ki živijo po svetu in hkrati okrepiti tudi slovensko zavest v slovenskih skupnostih po svetu.

MOJASLOVENIJA

julij 2013

NOVICE IZ URADA

Tina Komel srečala z Martino Strain Ministrica Tina Komel se je 17. junija sestala s predsednico Narodne in študijske knjižnice iz Trsta (NŠK) gospo Martino Strain in predsednikom Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) iz Trsta gospodom Milanom Bufonom. Sogovorniki so se pogovarjali o možnih rešitvah za ohranitev in obdelavo arhiva, ki deluje v okviru Narodne in študijske knjižnice. Dotaknili so se tudi pobude o krepitvi sodelovanja zamejskih raziskovalnih inštitucij. Ministrici Tini Komel sta gospa Strain in gospod Bufon predstavila delo v okviru obeh organizacij in projekte, ki so v izvajanju oziroma jih načrtujejo. Ministrica Tina Komel je podprla predstavljene ideje o povezovanju. Besedilo in foto: Urad

Z leve: Milan Bufon, Tina Komel, Martina Strain

Ministrica na VIII. Kongresu slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije Ministrica Tina Komel se je v četrtek, 6. junija 2013 udeležila uvodnega dela dvodnevne konference slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Za organizatorja, Svetovni slovenski kongres, je to že 8. konferenca zdravnikov, sicer pa so doslej pripravili tudi 25 konferenc drugih strokovnjakov, od pravnikov do gospodarstvenikov, znanstvenikov idr. Ministrica je v nagovoru med drugim poudarila pomen tovrstnega čezmejnega povezovanja slovenskih strokovnjakov, še posebej v današnjih težkih časih, ko smo priča spremembam ne le v ekonomskem in socialnem načinu delovanja države, ampak tudi spremembam v naši zavesti in samozavesti. Besedilo in foto: Urad

Tina Komel je poudarila pomen tovrstnega čezmejnega povezovanja slovenskih strokovnjakov

Slovenski otroci vabijo V kraju Küsnacht (kanton Zürich) je v soboto, 8. 6. 2013 potekala 40. tradicionalna prireditev "Slovenski otroci vabijo", ki jo je tudi letos organiziralo Združenje staršev "Martin Krpan" v sodelovanju z učiteljicami slovenskega dopolnilnega pouka v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem. Program so s svojimi nastopi popestrili otroci, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika, prav tako pa sta v okviru prireditve nastopila tudi slovenska glasbenika Murat & Jose. Po prireditvi so bile za otroke organizirane še delavnice za pripravo sladoleda, koktajlov, učenje hip-hopa in učenje repanja. Navzoče so pozdravili dr. Boris Jesih, državni sekretar iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, veleposlanik RS v Švici mag. Bojan Grobovšek ter Eva Jurman iz Zavoda RS za šolstvo. Na prireditvi sta nastopila tudi slovenska glasbenika Murat & Jose

Besedilo in foto: Urad julij 2013

MOJASLOVENIJA

slovenci na madžarskem

Pomembni razvojni načrti v Železni županiji in tudi v Porabju Gradnja ceste med Gornjim Senikom in Verico, nastajanje sadjarskega centra in Hiše porabskih jabolk v programu Visokodebelni biseri in porabske vzorčne kmetije, oboje na Gornjem Seniku, vzpostavitev optičnega omrežja na Verici, so projekti, s katerimi se je začel hitrejši razvoj Porabja. K temu sodijo tudi informacije, ki sta jih pred kratkim predstavila Ferenc Marton, podpredsednik skupščine Železne županije, in sicer, da bo Madžarska za različne naložbe za ta del države namenila med leti 2014 in 2020 kar 25 milijard forintov ali blizu 85 milijonov evrov, in Gábor Huszár, župan mestne občine Monošter, ki uresničuje ali načrtuje kar nekaj pomembnih gospodarskih, predvsem turističnih projektov. kos. Tu naj bi v neposredni bližini slovenskega narodnostnega muzeja Avgust Pavel nastal čez nekaj let velik industrijski muzej. Tovarna kos je bila ena najstarejših na Madžarskem, v njej pa so delali tudi številni Slovenci. Za Porabje in deloma tudi za naše Goričko je zanimiva postavitev vzorčne kmetije na Gornjem Seniku. Pobudnik za njeno izgradnjo je nekdanji in sedanji kmetijski minister Dejan Židan: »Želimo pokazati, kako bi lahko omejitve na zaščitenih območjih Nature 2000, kamor sodi Porabje, kmetje obrnili v svoj prid in jih izkoristili kot priložnost. Ne smemo namreč pozabiti, da je Slovenija tista država, ki ima v Evropski uniji največ ozemlja, pokritega z Naturo 2000,« je povedal minister ob zadnjem obisku v Porabju. Za porabsko kmetijo bo Slovenija letos prispevala 150 tisoč evrov, skupna vrednost bo 600 tisoč evrov, delovati pa bo začela prihodnje leto, zagotavlja slovenski kmetijski minister. Na kmetiji bodo redili 15 krav dojilj in se ukvarjali tudi s turizmom. Kot poudarja Andreja Kovač, ki vodi Razvojno agencijo Slovenska krajina, je za Porabje pomemben tudi sadjarski center, s katerim že zdaj spodbujajo ohranjanje travniških sadovnjakov, v Hiši porabskih jabolk pa bodo tudi predelovali sadje in skrbeli za prodajo. Besedilo in foto: Ernest Ružič Monošter je povezan s sodobno, elektrificirano železniško progo, tako z notranjostjo države kot tudi s sosednjo Avstrijo. Vlaka, ki sta na fotografiji, sta pripeljala eden z Dunaja, drugi pa iz Szombathelya. Drugače, kot ravna Slovenija, ki je obdržala med Mursko Soboto, Hodošem in Madžarsko tovorne vlake, medtem ko je osebni vlak do Budimpešte ukinila. Vleče se tudi elektrifikacija proge na slovenski strani, medtem ko je madžarska proga elektrificirana do Hodoša. Zdaj se nekateri potniki, ki se jim ne ljubi z avtomobili v Budimpešto, odločajo za Monošter, od koder v madžarsko glavno mesto vozijo najsodobnejši mednarodni vlaki.

Železni županiji, kamor sodi Porabje, bodo do septembra pripravili spremembe dosedanjega koncepta razvoja prostora, kjer že zdaj poudarjajo pomen čezmejnega sodelovanja in povezovanja s Slovenijo in Avstrijo. Želijo kar največ skupnih projektov v gospodarstvu, še zlasti v razvoju prometne infrastrukture, kot je železnica in ceste, ter turizma. Med mesti, ki načrtujejo novosti v razvoju, je tudi porabsko središče Monošter, kjer so že pred leti na 40 hektarih uredili prvi industrijski park na Madžarskem, v katerem so domača in avstrijska podjetja, medtem ko slovenskih za zdaj ni. Župan mestne občine Gábor Huszár, ki je tudi sicer naklonjen slovenski manjšini, vabi slovenska podjetja in podjetnike, naj se odločijo za sodelovanje, kajti s tem bi spodbudili tudi učenje slovenskega jezika. Starši ravnajo praktično in želijo, da se otroci učijo jezik, ki jim bo koristil v življenju, zlasti pri zaposlovanju. Za zdaj je v ospredju zanimanje za nemški jezik, ker je iz Monoštra, ki ima okoli 9 tisoč prebivalcev, kar 500 ljudi zaposlenih v Avstriji in nihče v Sloveniji. Med zanimive načrte v Monoštru sodi tudi urejanje sedmih hektarov zemljišča, na katerem je opuščena tovarna MOJASLOVENIJA

Tako bo izgledala porabska vzorčna kmetija na Gornjem Seniku, ko bo prihodnje leto zgrajena. Kmetija naj bi bila primerna za lastnike manjših zemljišč, tako v Porabju kot tudi na Goričkem v Prekmurju, morda pa še kje. Njena vrednost je visoka, 600 tisoč evrov, ker nastaja popolnoma na novo: od nakupa zemljišč, krav, opreme, gradnje poslopij in vsega potrebnega za kmetijsko in turistično dejavnost. Drugače bo pri tistih lastnikih, ki kmetije že imajo, le prilagodili jih bodo spremenjeni dejavnosti.

julij 2013

slovenci na madžarskem / SLOVENCI NA HRVAŠKEM

Porabski Slovenci so se poslovili od dosedanje veleposlanice

Predstavitev monografije, prepletene s slovensko umetnostjo

Dan državnosti so počastili, kot vsa leta doslej, tudi Porabski Slovenci. Ob prazniku je Porabje prvič obiskala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, na slovesnosti pa so se tudi poslovili od dosedanje veleposlanice v Budimpešti Darje Bavdaž Kuret, ki odhaja za slovensko veleposlanico v Indijo. Nova veleposlanica bo Ksenija Škrilec iz Prekmurja, ki je odlična poznavalka Madžarske, saj v Budimpešti končala študij in začela delati na slovenskem veleposlaništvu hkrati s prvim veleposlanikom Ferencom Hajósem.

Zagreb, 22. maj 2013 – Članica Slovenskega doma in Sveta slovenske narodne manjšine mesta Zagreb Polona Jurinić je v Prešernovi dvorani Slovenskega doma predstavila monografijo Pavlinski samostan in cerkev rojstva Blažene Device Marije – nekoč in danes na Sveticah pri Ozlju. Monografija je nastala na pobudo priorja in župnijskega upravitelja samostana na Sveticah patra Marka Glogovića. Obsega opis naselja Svetice pri Ozlju v preteklosti in sedanjosti govori o tem, kdo so pavlinci in zakaj so bili v samostanu na Sveticah slovenski lazaristi. Svetice so prepletene tudi s slovensko umetnostjo. Monografija je napisana v hrvaščini in bogato ilustrirana z več kot 230 barvnimi fotografijami. Zahvalno pismo kardinala Franca Rodeta O monografiji in avtorici sta na dobro obiskani promociji spregovorila tudi predsednik Slovenskega doma Darko Šonc, ki je pohvalil marljivo članico društva (Polona Jurinić je med drugim tudi avtorica obsežne monografije Slovenske barve v hrvaški likovni umetnosti) in akademik Josip Bratulić. Iskreno zahvalno pismo, da je napisala nadvse vredno in zanimivo knjigo, v kateri je med drugim omenila tudi mučenika lazarista Janeza Straška, ki je bil ubit na Sveticah, pa je avtorica prejela od slovenskega kardinala Franca Rodeta, ki službuje v Vatikanu. Besedilo in foto: Agata Klinar Medaković

Od veleposlanice Darje Bavdaž Kuret se je poslovil tudi slovenski generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj

Darja Bavdaž Kuret je ob slovesu poudarila, da je bil del njenega dela vseskozi namenjen tudi Slovencem, ki so v tem času postali še prepoznavnejša, predvsem pa zahtevnejša manjšina. Od veleposlanice sta se poslovila predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök in predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš ter generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj, tudi slavnostni govornik na prireditvi. Izpostavil je nekaj pomembnih razvojnih projektov, kot so gradnja ceste med Gornjim Senikom in Verico, ki jo bodo odprli letos jeseni, novosti v dvojezičnih osnovnih šolah in tudi na drugih področjih ter za jesen napovedal nekaj pomembnih srečanj in dogovorom med porabskimi Slovenci in Prekmurskimi Madžari. Spomnili se bodo tudi dveh obletnic, ki sta pomembno vsebinsko zaznamovali dogajanje v Porabju, in sicer 15. obletnice odprtja slovenskega generalnega konzulata in enake obletnice Slovenskega doma, v katerem so pomembne narodnostne organizacije in uredništva medijev. Ženski pevski zbor Glasbene matice iz Maribora je z odličnim nastopom popestril sprejem in slovesnost ob dnevu državnosti v Monoštru. Polona Jurinić v Slovenskem domu, Zagreb. Foto: Miroslava-Maria Bahun

Besedilo in foto: Ernest Ružič julij 2013

MOJASLOVENIJA

SLOVENCI V ITALIJI

Boris Pahor Državljan Evrope in zaslužni občan mesta Trst Po nekaj mesecih bomo spet pisali o Borisu Pahorju, saj je bilo v zadnjih tednih z njim povezanih kar nekaj izjemno pomembnih dogodkov, nepričakovanih, prijetnih in tudi, žal, manj prijeten dogodek, ki pa se je na srečo dobro zaključil. žavljan Evrope!” nam je Boris Pahor povedal z nasmeškom in vidno zadovoljen.

Boris Pahor bo medaljo prejel v Sloveniji konec avgusta, ko bo praznoval svoj 100 rojstni dan

ačnimo prav od zadnjega. V petek, 21. junija se je razširila vest, da je 99-letnega priljubljenega pisatelja v Trentu obšla slabost in da so ga pripeljali na kardiološki oddelek tržaške bolnišnice. Vest smo sprejeli z veliko zaskrbljenostjo. Toda v nedeljo nas je čakalo presenečenje, saj smo imeli veliko srečo in privilegij, da smo se s pisateljem, ki je bil na kardiološkem oddelku tržaške bolnišnice na Katinari, pogovarjali po telefonu. Boris Pahor nam je povedal z nasmeškom in kar veselo razpoložen: “Eh, tukaj sem” (kot, da bi jo nekako nakuril). Povedali smo mu, da smo zadovoljni, da se z njim pogovarjamo in ga vprašali, kako se počuti. “Dobro,” je povedal, “saj me jutri odslovijo. Žal mi je, da so me v Trentu zaradi slabosti čakali zaman. Zato pa sem jim naslednjega dne poslal dopis,” nam je še povedal. »Zdravniki so mi povedali, da MOJASLOVENIJA

srce peša,« je še dodal, »treba ga bo pač okrepiti«. In res se je nato v ponedeljek Boris Pahor vrnil domov, kjer bo moral nekoliko bolj mirovati. Na začetku junija smo izvedeli, da je Boris Pahor dobitnik nagrade Državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament. Nagrada je namenjena posameznikom ali skupinam (letos je 43 dobitnikov), ki so si posebej prizadevali za vzajemno razumevanje in tesnejše povezovanje narodov Evropske unije. Pahor bo medaljo prejel v Sloveniji konec avgusta, ko bo praznoval svoj 100. rojstni dan. Velja poudariti, da so Pahorja skupaj predlagali vsi slovenski evropski poslanci. Vest o nagradi je tržaški pisatelj prejel na Štajerskem, kjer je prav tistega dne postal tudi častni občan Svetega Jurija ob Ščavnici. “Postajam istočasno častni občan Šentjurja in Dr-

Kaj vam pomeni tako pomembna nagrada? »Čestitam našim ljudem, ker mednje sodim, nisem prišel od koder koli, ampak sem zrasel med njimi in tudi plačal gor, da sem bil član te nesrečne družbe, zanikane in bi rekel preklete. Duce je rekel: 'Dajte mi uničiti vse moške tega prekletega plemena.' To smo bili mi. In to so generali tudi počenjali v Ljubljani.« Takoj povezujem to s svojo mladostjo, kako smo bili mi javno in dolga leta ne samo ponižani, ampak na vse načine slabo obsojeni kot narod, kot da sploh nismo narod in tako naprej. Prvi občutek zadoščenja sem imel, ko so mi prevedli knjigo v francoščino in je izšla v Parizu. Rekel sem: »Zadovoljen sem, da je nekako črtano vse tisto, kar je bilo slabega in emigracijo, ki smo doživeli nekoč.« Če Evropski parlament pride do tega, da v moji osebi prizna pravzaprav obstoj te naše kulture, naše veljavnosti evropskega duha slovenskega človeka, v tem smislu gre za veliko zadoščenje, ki ga doživljam ne samo jaz, ampak ga doživljamo vsi, saj jaz sem sin našega tržaškega prebivalstva, našega primorskega človeka. Počaščena je vsa naša kultura in raven naše evropske kulture. Zadovoljen sem tudi, da se govori o taborišču Visco, kjer sem bil vedno zraven in sem dal ta predlog, da bi postal muzej za vsa fašistična taborišča, zgodovinski dokument naših umrlih. To sodi poleg te nagrade,« je Boris Pahor zaključil telefonski pogovor iz Šentjurja ob Ščavnici. Teden dni pozneje smo izvedeli še za eno prijetno presenečenje. Boris Pahor bo v kratkem postal zaslužni občan mesta Trst. Tako se je odločil tržaški občinski odbor. Podelitev občanstva bo predvidoma v juliju. Gre za novo veliko priznanje slovenskemu tržaškemu pisatelju, ki ga, končno, v zadnjem desetletju začenja primerno priznavati in častiti tudi uradni Trst. Predlog za dodelitev častnega občanstva Borisu Pahorju je nekdanja desnosredinska občinska uprava Roberta Dipiazze pred nekaj leti zavrnila iz političnih razlogov, ker ni želela omenjati fašističnega preganjanja, ki ga je Boris Pahor doživel v svoji mladosti. Besedilo in foto: Darko Bradassi, www.slomedia.it julij 2013

SLOVENCI V AVSTRIJI

Moraš imeti prijatelja! Mešani zbor Pavlove hiše v Potrni/Laafeldu je na tradicionalnem junijskem srečanju zapel Moraš imeti prijatelja! Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski imajo iz leta v leto več prijateljev z obeh strani, slovenske in avstrijske, in, kar je morda za nekoga, ki ne pozna razmer, nenavadno, na prireditve so začeli prihajati tudi slovensko in nemško govoreči domačini. Večina Slovencev namreč živi v tako imenovanem Radgonskem kotu, v vaseh ob avstrijski Radgoni.

eč kot desetletje je moralo preteči, da je Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko tudi domačinom dokazalo, da so njegove prireditve dobronamerne, večjezične in nimajo ničesar skupnega z nekdanjim jugoslovanskim sistemom, marveč so vključene v sodobne tokove sodelovanja in povezovanja v Evropi. Spremembe so očitne tudi v izobraževanju: čeprav na Štajerskem ni narodnostnih ali manjšinskih šol, se na osnovnošolski in srednješolski ravni preko 300 mladih uči slovenščino kot jezik sosedov, in na tečaje, ki jih organizira Pavlova hiša, prihaja več deset mladih in starejših, ki se iz različnih nagibov učijo slovenski jezik, nekateri tudi zato, ker je to jezik njihovih prednikov. Na letošnje junijsko srečanje so ob domačem zboru povabili še Rožanske muzikante iz Bilčovsa na Koroškem pod vodstvom Jožka Kovačiča in pevsko skupino iz štajerskega Cmureka; tokrat je bil dirigent Bruno Petrichek, ker so pevci tega zborčka tudi člani zbora Pavlove hiše. Leta 2004 so ustanovili zbor Pavlove hiše, ki je bil prva ljubiteljska kultura skupine štajerskih Slovencev. Sčasoma se je zbor pomnožil, v njem pa pojejo slovensko in nemško govoreči Štajerci in pevke z območja naše Gornje Radgone. Zbor, ki ga vodi Bruno Petrichek, profesor glasbe z Dunaja, je doslej pel na različnih prireditvah v Sloveniji, vseskozi pa sodeluje in gostuje tudi na dogodkih, ki jih v Szombathelyu na Madžarskem organizira tamkajšnje slovensko društvo Avgust Pavel. Tamkajšnji ženski zbor Spominčice, ki nastopa ob spremljavi harmonikarja in vodje Franceka Mukiča, pa je že večkrat pel tudi na srečanju v Potrni. Rekli bi lahko, da gre za pevsko in glasbeno večjezično prepletanje in plemenitenje, kakor je večina dogodkov v Pavlovi hiši. Večina obiskovalcev pevskega srečanja si je ogledala tudi tematsko likovno razstavo Tekst v podobi, ki je nastala na osnovi razpisa Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Kot je v imenu JSKD povedala Andreja Koblar, so selektorji z desetih regijskih razstav izbrali skupaj z akademskim slikarjem Janezom Zalaznikom 58 slikarjev in kiparjev, od katerih se je zaradi velikosti razstavnega prostora Pavlove hiše Elisabeth Arlt odločila za dela petnajstih avtorjev. julij 2013

Pevski zbor Pavlove hiše poje slovenske in nemške pesmi v slovenskem in nemškem jeziku. Zbor ima že nekaj zgoščenk in za seboj številne nastopa doma, v Sloveniji in na Madžarskem, kjer je pel večkrat skupaj s szombathejskimi Spominčicami.

Na razstavi Tekst v podobi so predstavljena dela petnajstih avtorjev iz Slovenije, ki jih je k sodelovanju povabil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Na razstavnem prostoru Pavlove hiše v Potrni so pogosto ob »klasičnih« tudi sodobne, celo provokativne mednarodne likovne razstave in inštalacije.

Središče avstrijske Radgone, okoli katere v vaseh tako imenovanega Radgonskega kota živi slovenska manjšina z mnogo manj pravicami, kot jih imajo koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati, čeprav jim po 7. členu avstrijske državne pogodbe pripadajo enake pravice.

Za našo revijo je predsednica Kulturnega društva člen 7, mag. Suzanne Weitlaner, ocenila nedavno odprtje Slovenske čitalnice v Gradcu za štajerske Slovence in poudarila, da so Slovenci dobili v deželnem glavnem mestu pomembno kulturno središče, ki bo tudi neslovensko govorečim prebivalcem omogočilo do

slovenskega literarnega in kulturnega sveta. »Slovenska čitalnica je obogatitev slovenskega življenja v Gradcu in naj ta knjižnica prispeva k temu, da se nadaljuje skupna štajersko-slovenska zgodovina,« je poudarila predsednica KD člen 7. Besedilo in foto: Ernest Ružič

MOJASLOVENIJA

SLOVENCI V AVSTRIJI

Obračun ob desetletnici obstoja Ob deseti obletnici delovanja Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk je organizacija predložila javni obračun. »Ustanovitev tretje organizacije je bila pravilna odločitev,« ocenjuje predsednik Skupnosti Bernard Sadovnik. slovenščine, poleg cilja in želje, da se tečajniki naučijo slovenščine, opozarja tudi na še dodatno posledico jezikovnega pouka, namreč, da udeleženci dobijo tudi čut za slovensko narodno skupnost. Nazaj k usklajevanju in KOKS-u Med odprtimi točkami, za katere si prizadeva skupnost koroških Slovencev in Slovenk, pa je navedel predsednik Bernard Sadovnik tudi nadaljnja prizadevanja za usklajevanje drže koroških Slovencev – med drugim želi tudi rekonstrukcijo Koordinacijskega odbora. Iz tiskovne konference ob deseti obletnici Za dialog in skupno zastopstvo Bilo je konec junija leta 2003, ko je Bernard Sadovnik kot nekdanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev predstavil prvi odbor in cilje novega društva z imenom »Skupnost koroških Slovencev in Slovenk« (SKS). Pravilnik organizacije je potrdila zvezna policijska direkcija v Celovcu 17. junija 2003. V drugem členu pravil je med drugim zapisano: »Skupnost koroških Slovencev in Slovenk si prizadeva za dialog znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter za skupno demokratično, pluralistično zastopstvo koroških Slovencev in Slovenk«. Ob deseti oble-

tnici delovanja Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) so v prostorih organizacije v Celovcu 18. junija dopoldne predložili obračun. Dialog ostaja pomembna točka delovanja 1.300 rednih članov ima medtem Skupnost koroških Slovencev in Slovenk. Neke vrste stalni spremljevalec vsega delovanja organizacije pa ostaja politika dialoga, poudarja predsednik Bernard Sadovnik. Čut za koroške Slovence Roswitha Vospernik, voditeljica jezikovnih tečajev

MOJASLOVENIJA

Bogate izkušnje na mednarodnem parketu Na pomembnost mednarodne dimenzije manjšinske politike opozarja ob desetletnici Skupnosti podpredsednik Reginald Vospernik, ki ima na tem področju bogate izkušnje, saj je bil med leti 1982 in 1986 predsednik Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti in dolga leta njen podpredsednik. Javna proslavitev Skupnost koroških Slovencev in Slovenk bo desetletnico svojega obstoja proslavila tudi s posebnim dnevom odprtih vrat v ponedeljek, 1. julija 2013. Besedilo in foto: Katja Urak, SKS Revija Dobrodošli doma je za naročnike Moje Slovenije BREZPLAČNA

NAROČILNICA NA REVIJO MOJA SLOVENIJA Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od meseca _______ naprej, do preklica. Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v TUJINO znašajo 49 EUR oz. 67 USD. Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje PO SLOVENIJI znašajo 24 EUR. Ime in priimek: __________________________________ Ulica: __________________________________________ Kraj (in zvezna država): ____________________________ Poštna številka: _________________________________ Država: ________________________________________ Telefon: ________________________________________ E-pošta: ________________________________________ Datum in podpis: ________________________________

Želim objavo

voščila

osmrtnice

1/8 strani: 50 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 100 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 150 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

ZA NAROČNIK BREZPLAČ E N 1/4 strani O

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56 2420 1900 4515 506 Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na naslov O MEDIA d.o.o. (Revija Moja Slovenija), Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija. Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov O MEDIA d.o.o. (Revija Moja Slovenija) Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

S podpisom te naročilnice soglašam, da lahko izdajatelj te revije moje osebne podatke posreduje v hrambo v bazo naročnikov osrednje revije za Slovence po svetu, s katero upravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

MOJASLOVENIJA

julij 2013

60 idej za izlete po Sloveniji Pri Moji Sloveniji smo izdali revijalni priročnik Dobrodošli doma. V njej vam predstavljamo 60 idej za izlete po Sloveniji, ki jih lahko prepotujete vsakega zase ali v paketu čez konec tedna. Zaradi lažje primerjave smo vzeli za izhodišče Ljubljano, ki je tudi najpogostejši začetek potovanja za turiste željnih lepot naše male a zanimive Slovenije. Z vsemi opravljenimi izleti boste prepotovali celo Slovenijo, skupaj z velikim delom slovenskega zamejstva in odkrili kotičke, ki vas bodo prevzeli. Revijo krasijo odlične fotografije iz opravljenih izletov in vam že v naprej pričarajo kraje, ki krasijo našo domovino. Zato dobrodošli doma in na pot!

O MEDIA d.o.o., Brnčičeva 13, Ljubljana

Oglejte si Slovenjo skozi zanimive izlete in čudovite fotografije • Gorenjska v treh dneh • Julijci in Soča • Za slovensko mejo • Vinski deželi zahoda • Po obali in zaledju • Kočevsko in Pokolpje • Ob Sotli in Krki • Dve strani Mure • Koroška in Štajerska • Prelepa Savinjska dolina

Pristanišče v Kopru

Pogled na Jalovec

letov evid vseh iz Dodan zemlj

planina dolinca

SAMO 2,99 EUR NAROČILA SLOVENIJA: na 01 5653416 ali na 041 490844 ali na urednistvo@mojaslovenija.net. Revijalni priročnik je v Sloveniji dosegljiv na večini prodajnih mest z revijami.

NAROČILA TUJINA: za vse naročnike revije Moja Slovenija je revija Dobrodošli doma brezplačna.

solkanski most

belopaško jezero