Mojaslovenija november 2013 by Matej Medved

MOJASLOVENIJA Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • november 2013 • letnik VI • številka 9

GLOBALNA SLOVENIJA: Ivo Boscarol – ajdovski netopir, Pipistrel

Cilje si moramo postavljati previsoko

PORTRETI zamejcev: Sergio Tavčar – zamejski Slovenec v Italiji

Vztrajati biti Slovenec je že pravo herojstvo LEPOTE SLOVENIJE: Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

intervju:

Tamara Burmicky – Taya V slikah ujeta prostor in čas WWW.MOJASLOVENIJA.NET

KORISTNI NASLOVI I. PRIDOBITEV državljanstva Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si

VII. IZSELJENSKE ORGANIZACIJE IN URADI 1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite)

Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Telefon: +386 (0)1 428 46 37 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si

Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 230 80 00 Faks: +386 (0)1 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si

II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Sektor za registracijo prebivalstva in javne listine Telefon: +386 (0)1 428 49 61 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (spremlja problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu in informira DZ) Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0)1 478 99 38, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Spletna stran: www.mzip.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 80 00 E-pošta: gp.mzip@gov.si

3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence) Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Faks: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si

III. Zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: kontaktni center 080 20 55 E-pošta: info@ess.gov.si

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov)

Info točka za tujce Slovenska cesta 55, Ljubljana Spletna stran: www.info-tujci.si, www.ess.gov.si/tujci Telefon: +386 (0)1 472 64 60 Mobilni telefon: +386 (0)41 659 228 E-pošta: info-tujci@ess.gov.si, tujci@ess.gov.si

Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, faks: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si

IV. Seznam ministrstev Sloveniji in povezava na njihove spletne strani Spletna stran: www.vlada.si

5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino)

V. Reševanje stanovanjskega vprašanja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad Telefon: +386 (0)1 4710 500 E-pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si

Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Faks: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: sim@zdruzenje-sim.si

VI. Izobraževanje a) Vrednotenje izobraževanja ENIC-NARIC center Slovenija Kotnikova 38, Ljubljana Tel.: +386 (0)1 478 47 45 Faks: +386 (0)1 478 47 19 E-pošta: enicnaric-slovenia.mvzt@gov.si Spletna stran: www.enic-naric.net

6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu)

b) Učenje slovenskega jezika in verifikacija Izpitni center Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Kongresni trg 12, Ljubljana Telefon: +386 (0)1 241 86 47 Faks: +386 (0)1 241 86 44 E-pošta: izpitni.center@ff.uni-lj.si

MOJASLOVENIJA

Spletna stran: www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Faks: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

november 2013

UVODNIK

Vztrajajte, vztrajajte in še vztrajajte! Slovencem iz matice bi predlagal, naj si že enkrat dopovedo, da smo mi Slovenci izven meja ne le prav taki Slovenci kot oni, ampak, upal bi si trditi, veliko več. V šali, ali pravzaprav niti toliko v šali, bi samo ugotovil, da je Slovenec v matici tak po rojstvu in da temu dejstvu ni pomoči, mi v zamejstvu in v svetu pa smo Slovenci po izbiri, kar v sedanjem stanju duha v Sloveniji meji že skoraj na mazohizem. Zato bi vsem mazohističnim sotrpinom dejal le: »Vztrajajte, vztrajajte in še vztrajajte!« Za nas v Italiji je sicer lažje, kajti če ne bi bili Slovenci, bi bili Italijani in je torej izbor možnosti precej klavrn (ob vsem tistem, kar je naredil Berlusconi). Razumem pa, da je za vse ostale vztrajati biti Slovenec že pravo herojstvo. Sergio Tavčar, novinar in zamejski Slovenec v Italiji

»Slovenec v matici je tak po rojstvu in temu dejstvu ni pomoči, mi v zamejstvu in v svetu pa smo Slovenci po izbiri.« november 2013

MOJASLOVENIJA

KAZALO 8 12 16 20 23 28 29 30 31 32 33 34 35 37 38 40 42 44 46 47

Zgodba z naslovnice 18. Ljubljanskega maratona se je 26. in 27. oktobra 2013 udeležilo skoraj 22 tisoč tekačev, kar je največ doslej. V soboto je teklo 6540, v nedeljo pa 12.795 tekačev, od tega se jih je kar 7757 podalo na 21 in 42 km. Foto: Damjan Končar

MOJASLOVENIJA Revija izhaja vsak mesec in je osrednja revija za Slovence, ki živjo zunaj meja svoje domovine. Izdajatelj: O MEDIA d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel: +386 1 5653416, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net Izvršna urednica: Karolina Vrtačnik Svet revije: Vesna Vukšinič Zmaić, Mihaela Zaveljcina, Sonja Avguštin, Boštjan Kocmur, Edvard Vrtačnik, dr. Zvone Žigon in Natalija Toplak Koprivnikar Lektor: Grega Rihtar Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o. Tisk: Kocman grafika d.o.o. V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačna in jo sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

MOJASLOVENIJA

INTERVJU Globalna Slovenija Lepote Slovenije Portret zamejcev Novice iz sveta in domovine urad VLADE rs za slovence slovenija v svetu svetovni slovenski kongres rafaelova družba slovenska izseljenska matica SLOVENCI na hrvaškem SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI V AVSTRIJI SLOVENCI NA madžarskem Knjižna polica naučimo se slovenščine Veliki Slovenci NA MladiH SVET STOJI upravni postopki križanka

8 INTERVJU: TAMARA BURMICKY – TAYA V slikah ujeta prostor in čas Zavedajoč se dejstva, da bo zelo težko ali celo nemogoče z besedami povedati tisto, kar slikarka Tamara Burmicky – Taya »pripoveduje« s svojimi slikami, sem se pomislekom navkljub odločil za intervju z njo. Odgovornost je še toliko večja zato, ker imamo opravka s široko razgledano osebnostjo in z zelo specifičnimi slikarskimi prijemi. Upam, da mi je skozi ta intervju uspelo razkriti nekaj tančic v eni in drugi smeri.

INTERVIEW: TAMARA BURMICKY – TAYA Time and place captured in paintings I was well aware that it would be difficult or even impossible to describe in words what painter Tamara Burmicky – Taya conveys with her paintings, but I decided to interview her despite my hesitation. The responsibility was even greater because she is a sophisticated person with very specific approaches to painting. I hope that I managed to shed some light on these two sides of her in the interview.

ENTREVISTA: TAMARA BURMICKY – TAYA El espacio y el tiempo captados en imágenes Consciente de que es muy difícil, quizás imposible, decir con palabras lo que la pintora Tamara Burmicky - Taya "cuenta" con sus pinturas, decidí, igualmente, entrevistarla. La responsabilidad es aún mayor, ya que se trata de una persona sumamente instruída, que utiliza un aspecto pictórico muy específico. Espero, a través de esta entrevista, haber logrado revelar uno y otro aspecto.

november 2013

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS GOSPODARSTVO: IVO BOSCAROL – AJDOVSKI NETOPIR, PIPISTREL Cilje si moramo postavljati previsoko Pozna ga veliko Slovencev, poznajo ga v svetu, tudi v NASA vedo kdo je. Ivo Boscarol, podjetnik, ki gre z glavo skozi zid, rezultat pa je uspeh. Ljubiteljski fotograf, tisti, ki je v Slovenijo dolgo tega pripeljal priponke »bedže«. Ivo Boscarol je prvi zasebni izdelovalec letal v Jugoslaviji in je ustanovitelj ter direktor podjetja Pipistrel. Podjetje Pipistrel niza uspeh za uspehom, leta 2004 je letalo Sinus postavilo svetovni rekord kot prvo ultralahko letalo, ki je letelo okoli sveta. Pilot letala Slovenec Matevž Lenarčič, ki je svet znova obletel leta 2012, z ultralahkim letalom Pipistrel Virus SW. Na slednji poti je preletel tudi Mount Everest. Letala Pipistrel pozna ves svet.

ECONOMY: IVO BOSCAROL – THE BAT FROM AJDOVŠČINA, PIPISTREL We have to set our goals too high Many Slovenians know him, he is known around the world and NASA knows who he is as well. Ivo Boscarol is a business man who takes chances and succeeds. He is an amateur photographer, the one who first brought badges to Slovenia many years ago. Ivo Boscarol was the first private aircraft manufacturer in Yugoslavia and he is the founder and director of the Pipistrel company. The Pipistrel company is achieving success after success: in 2004 the plane called Sinus set a world record as the first ultra-light aircraft to fly around the world. The pilot of the plane was Matevž Lenarčič, a Slovenian who flew around the world again in 2012 with an ultra-light aircraft called Pipistrel Virus SW. During this flight, he also flew over Mount Everest. Pipistrel aircrafts are known all over the world.

INDUSTRIA: IVO BOSCAROL – PIPISTREL, EL MURCIÉLAGO DE AJDOVŠČINA Tenemos que ponernos objetivos,demasiado altos Conocido por muchos eslovenos, conocido en el mundo entero, también en la NASA. Ivo Boscarol es el empresario que desafía lo imposible y el resultado es el éxito. Fotógrafo aficionado, que hace tiempo trajera a Eslovenia los "badges". Ivo Boscarol es el primer fabricante independiente de aviones en Yugoslavia, y es el fundador y director de la empresa Pipistrel. La empresa Pipistrel que va coleccionando un éxito tras otro, en 2004 su avión Sinus batió el récord mundial, siendo el primer avión ultraligero que volara alrededor del mundo. El piloto de aeronaves esloveno Mateo Lenarčič dio la vuelta al mundo una vez más en 2012 con la avioneta ultraligera Pipistrel Virus SW. En esta última ocasión voló también sobre el Monte Everest. Las avionetas Pipistrel son conocidas en todo el mundo.

LEPOTE SLOVENIJE: Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib Verjetno bi težko našli Ljubljančana, ki ne bi vedel, kako se največji in najlepši ljubljanski park imenuje. Tudi med Slovenci, ne glede na to, kje kdo živi jih ne bi našli prav veliko. Povsem drugačno sliko pa bi najbrž dobili, če bi Ljubljančane vprašali, ali vedo, da je Tivoli skupaj z Rožnikom in Šišenskim hribom razglašen za naravno znamenitost, oziroma točneje za krajinski park. To se je zgodilo že davnega leta 1984. Odlok, ki je bil objavljen v uradnem listu junija 1984 na celotnem območju parka opredeljuje še naslednje enote: območje Mosteca in Malega Rožnika je razglašeno za naravna rezervata – območje pod Turnom za naravni spomenik in klasični del Tivolija za spomenik oblikovane narave.

TREASURES OF SLOVENIA Tivoli, Rožnik Hill and Šiška Hill Regional Park It would probably be hard to find a person living in Ljubljana who does not know the name of the biggest and the most beautiful park in Ljubljana. Even across Slovenia, no matter where people live, there are not many who would not know it. However, the result would be different if we asked the people from Ljubljana if they know that Tivoli Park has been designated a natural monument or more precisely a regional park together with the Rožnik Hill and the Šiška Hill. This happened as long ago as 1984. The ordinance published in the Official Gazette in June 1984 also defines the status of other units included in the park area: the Mostec and Mali Rožnik area is designated a nature reserve, the area below Turn is a natural monument and the classical part of Tivoli is a horticultural monument.

BELLEZA DE ESLOVENIA: Parque natural Tivoli, Rožnik y Šišenski hrib Seguramente no encontraremos ningún habitante de Ljubljana que no sepa cómo se llama el parque más grande y más bello de Ljubljana. Incluso no debe de haber muchos eslovenos, independientemente del lugar en donde vivan. Pero no muchos saben que el Tivoli junto con Rožnik y Šišenski hrib fue declarado monumento natural, o más precisamente, parque natural. Esto sucedió en 1984 y fue publicado en el Diario Oficial en junio de 1984, en donde se delimitó la zona del parque incluyendo las siguientes unidades: el área de Mostec y Mali Rožnik que fueron designadas como reserva natural - el área bajo el Turn como monumento natural y la parte clásica de Tivoli como monumento de paisaje diseñado.

november 2013

16 MOJASLOVENIJA

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS slovenci v ITALIJi: Dobrodošlica za eno skupno in edinstveno pot Od 20. do 22. septembra je v Trstu potekal Slofest, tridnevni dogodek o Slovencih v Italiji, ki ga je priredila Zveza slovenskih kulturnih društev v soorganizaciji občine Trst, pokrajine Trst, Dežele Furlanije Julijske krajine in Slovenske kulturno gospodarske zveze. Organizatorji so predstavili bogato kulturno delovanje slovenskih organizacij in društev v Furlaniji Julijski krajini. Pri pripravi bogatih vsebin je po besedah glavne mentorice, tržaške predsednice ZSKD Živke Persi, sodelovalo okrog 500 prostovoljcev.

SLOVENIANS IN ITALY A welcome for one common and unique path A three-day event about Slovenians in Italy called Slofest took place from 20 to 22 September in Trieste. It was organized jointly by the Union of Slovenian Cultural Associations, the Municipality of Trieste, the province of Trieste, the Friuli–Venezia Giulia region and the Slovenian Cultural and Economic Union. The organizers presented the rich cultural activity of Slovenian organizations and association in the Friuli–Venezia Giulia region. According to the main supervisor, the Trieste chairman of the Union of Slovenian Cultural Associations Živka Persi, around 500 volunteers helped with the preparation of the varied program.

ESLOVENOS EN EL EXTRANJERO ITALIA: Bienvenida a un camino común y único Desde el 20 al 22 de septiembre se celebró en Trieste el Slofest, un evento de tres días acerca de los eslovenos en Italia, organizado por la Federación de las asociaciones culturales eslovenas, junto con el Ayuntamiento de Trieste, las provincias de Trieste, Friuli Venezia Giulia y de la Asociación Cultural y Económica de Eslovenia. Los organizadores presentaron una rica actividad cultural de las organizaciones y asociaciones eslovenas en Friuli Venezia Giulia. La preparación del evento contó con la participación de unos 500 voluntarios, segun informó la presidente de ZSKD Živka Persi.

MLADI: THE ARTIFEX Sedmerica veličastnih osvojila naslov svetovnih prvakov Plesna skupina the Artifex, je nastala tri leta nazaj, ko je sedem mladih fantov gnala ljubezen do plesa. Ta ljubezen je rasla in rasla in še raste. Tako so v letu 2012 odprli svojo plesno šolo Artifeks in začeli so se treningi. Kmalu so prišli tudi odlični rezultati, ki jih dosegajo mladi plesalci. Katjuša Premk in Žiga Mlakar sta tako že lansko leto osvojila naziv svetovnih prvakov v dvojicah, na Nizozemskem so postali evropski prvaki, z Danske pa se vračajo v domovino kot svetovni prvaki. Naziv svetovnih prvakov so dosegli v formaciji Kill em with the beat, prav tako pa je to lovoriko osvojila tudi sedmerica veličastnih, katere del je tudi sogovornik Tadej Premk.

YOUNG PEOPLE: THE ARTIFEX The magnificent seven won the World Championship The Artifex dance crew was formed three years ago by seven young men driven by their love for dance. This love has been growing ever since. So they opened their own dance school called Artifeks in 2012 and dance lessons began. Soon, young dancers started attending championships with great success. Katjuša Premk and Žiga Mlakar became world champions in the hip hop duo category last year, the dance crew won the European Championship and now they have returned from Denmark as world champions. They became world champions in the formation Kill em with the beat. We talked to Tadej Premk, one of the magnificent seven who also won the title of world champions.

MOJASLOVENIJA

JÓVENES: THE ARTIFEX El grupo de los siete magníficos ganaron el título de Campeones del Mundo El grupo de danza The Artifex se formó hace tres años con siete jóvenes impulsados por el amor hacia la danza. Este amor creció y creció y sigue creciendo. Así, en 2012, abrieron su Escuelas de danza Artifeks y comenzaron los entrenamientos. Pronto llegaron excelentes resultados, obtenidos por los jóvenes bailarines. Katjuša Premk y Žiga Mlakar ganaron el año pasado el título de campeones mundiales en parejas, en los Países Bajos se convirtieron en campeones de Europa, regresando ahora de Dinamarca como campeones mundiales. El título de Campeones del Mundo lo lograron con la formación de Kill 'em with the beat, así como también fue logrado el trofeo por los magníficos siete y nuestro entrevistado Tadej Premk.

november 2013

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS VELIKI SLOVENCI: PETER KOZINA Ribniški trgovec in največji tržiški čevljar Konec marca pred 110 leti je ribniški trgovec s čevlji Peter Kozina skupaj s partnerjem Štefanom Hitzlom ustanovil podjetje Hitzl & Kozina, prvo pravno predhodnico današnjega Peka. Tovarno v Tržiču je postavil osem let pozneje. Bistvo Kozinovega poslovnega načrta je bilo povzdigniti hišno industrijo na Gorenjskem in pritegniti delavce iz mračnih delavnic ter jim ponuditi delo z urejenim delavnikom in socialno varnostjo v svetlih higienskih prostorih tovarne za boljši zaslužek in jih seznaniti z moderno tehniko strojne izdelave čevljev.

GREAT SLOVENIANS: PETER KOZINA A merchant from Ribnica and the greatest shoe maker from Tržič At the end of March 110 years ago, a shoe merchant from Ribnica named Peter Kozina established the Hitzl & Kozina company with his partner Štefan Hitzl. The company was the first predecessor of today’s Peko. Eight years later he built the factory in Tržič. The main goal of Kozina’s business plan was to promote trade in Upper Carniola, attract workers from dark workshops and offer them a job with good working hours, a better salary and social security in bright and hygienic factory premises and introduce them to modern shoemaking techniques.

GRANDES ESLOVENOS: PETER KOZINA Comerciante de Ribnica y el mayor zapatero de Tržič Hacia finales de marzo hace 110 años el zapatero comerciante de Ribnica Peter Kozina con su compañero Štefan Hitzl fundaron la empresa Hitzl & Kozina, antecesora de la Peko actual. Ocho años después puso la planta en Tržič. El plan de negocios de Kozina era elevar la industria casera de Gorenjska y atraer a los trabajadores de los talleres oscuros, ofreciéndoles trabajar con horario de trabajo regular y seguridad social en una fábrica con instalaciones iluminadas e higiénicas, con un mejor ingreso, familiarizándolos con una moderna tecnología en la fabricación industrial de zapatos.

PRAVNI POSTOPKI: ŠTUDIJ V SLOVENIJI Ko študent na rajžo gre Slovenija čudovita majhna dežela, čudovit dragulj položen naravnost v osrčje Evrope. Študij v Sloveniji je dobra priložnost za spoznavanje kulture in načina življenja Slovencev ter lepot Slovenije. Je pa tudi priložnost za učenje slovenskega jezika ali resen študij na eni od treh javnih univerz. V prispevku si preberite kakšni so pogoji in možnosti vpisa za študente iz tujine.

LEGAL PROCEDURES: STUDYING IN SLOVENIA When students hit the road Slovenia is a wonderful little country, a wonderful jewel located directly in the heart of Europe. Studying in Slovenia offers a great opportunity to learn about Slovenian culture and lifestyle and discover treasures of Slovenia. It is also an opportunity to learn Slovenian or actively study at one of the three public universities. The article presents enrollment conditions and possibilities for international students.

PROCEDIMIENTOS JUDICIALES: ESTUDIOS EN ESLOVENIA Cuando un estudiante se va de fiestas Eslovenia es un maravilloso país pequeño, una maravillosa joya situada directamente en el corazón de Europa. Estudiar en Eslovenia es una buena oportunidad para conocer la cultura y el estilo de vida de los eslovenos y las bellezas de Eslovenia. También es una oportunidad para aprender el idioma esloveno o estudiar una carrera en una de las tres universidades públicas. En este artículo podrán leer cuáles son las condiciones y posibilidades de inscripción para los estudiantes extranjeros.

november 2013

MOJASLOVENIJA

S šestnajstimi leti je z družino zapustila Maribor in odšla v Venezuelo. Danes živi v Ljubljani. Ima dve hčerki in dve vnukinji. Ena hčerka živi v Sloveniji, druga pa v Miamiju na Floridi. Brat, po poklicu zdravnik, živi v Venezueli.

MOJASLOVENIJA

november 2013

Intervju: Tamara Burmicky – Taya

V slikah ujeta prostor in čas

Zavedajoč se dejstva, da bo zelo težko ali celo nemogoče z besedami povedati tisto, kar slikarka Tamara Burmicky – Taya »pripoveduje« s svojimi slikami, sem se pomislekom navkljub odločil za intervju z njo. Odgovornost je še toliko večja zato, ker imamo opravka s široko razgledano osebnostjo in z zelo specifičnimi slikarskimi prijemi. Upam, da mi je skozi ta intervju uspelo razkriti nekaj tančic v eni in drugi smeri. Prvih deset let življenja si preživela v Mariboru, potem pa se na vsem lepem znajdeš v Caracasu, v Venezueli. Kaj se je zgodilo? V Caracasu je že prej živela babica in v Venezuelo je zvabila še očeta zdravnika pediatra v Mariboru. Skupaj z mamo in bratom smo odšli čez lužo. V šoli sem zelo hitro napredovala in pri 16. letih že končala gimnazijo, s tem, da po prihodu v Venezuelo sploh nisem znala špansko. Že zelo zgodaj se je začel oglašati moj umetniški ali bolje slikarski talent. V skrivnosti slikarstva me je najprej usmerjal ruski profesor Mihail Mihailovič Hrisogonov; kar nekaj let sem pri njem ob sobotah spoznavala osnove slikarskih veščin. V želji, da bi postala prevajalka si se za krajši čas odpravila v Evropo, v Lausanno, v Švico? Res je, a ne za dolgo. Po enem letu sem se vrnila v Venezuelo in se vpisala na arhitekturo v Caracasu. Pri študiju mi je bilo v veliko oporo predhodno obvladovanje slikarskih tehnik. Vendar študija arhitekture nisem končala v Caracasu, pač pa v Ljubljani pri profesorju Edu Ravnikarju leta 1970. S tem pa moje študijsko popotovanje še ni bilo končano. Nadaljevala sem namreč na podiplomskem študiju urbanizma v Parizu in ga uspešno zaključila leta 1973. Za krajši čas sem se v francoski prestolnici tudi zaposlila. Nemirni duh me je nato zopet odpeljal nazaj v Venezuelo, kjer sem dve leti delala kot asistentka na fakulteti za arhitekturo. Ko je začelo primanjkovati dela za mene, sem se vrnila k stari ljubezni, to je slikarstvu. Stara ljubezen Ti očitno ni dala miru. V letih november 2013

1982 do 1985 si se izpopolnjevala na akademiji Cristobal Rojas v Caracasu, v letih 1989 do 1992 pa v Maleziji. Kaj lahko poveš o tej izkušnji? Ta izkušnja je očitno zaznamovala moje slikarstvo za vse življenje, kar zadeva same slikarske tehnike, kakor tudi kar zadeva motivni svet. Specifično kitajsko slikarstvo in tradicionalna kultura npr. ne preneseta niti abstrakcij niti aktov, ki so zlasti za muslimanski svet povsem nesprejemljivi. To pomeni, da pri izboru motivov slikar ne more in ne sme ignorirati okolja, v katerem in za katerega dela, razen če ustvarja povsem izoliran od tega okolja. V takšni situaciji je skoraj logično, da sem se usmerila v slikanje narave, kar je za vse sprejemljivo in razumljivo. Razgibana življenjska pot Te je torej vodila po zelo različnih svetovih. Ponovno je treba omeniti Venezuelo s porečjem reke Orinoko, Malezijo in Evropo s Slovenijo. Kakšne sledi so pustile tri velike svetovne kulture v Tvoji umetnosti? Vsaka od teh svetovnih kultur je pustila sledi v mojem slikarstvu. Evropa zaznamuje moje slikarstvo z barvnimi in svetlobnimi vrednotami impresionizma, Južna Amerika z etnološkimi prvinami (npr. stiliziranim okrasjem), Azija pa s prefinjeno izraznostjo tradicionalnega slikarstva. Če Te vprašam čemu in zakaj na svetu obstaja umetnost in posebej še slikarstvo; kaj bi odgovorila? Zelo na kratko povem le to, da človek riše od kar MOJASLOVENIJA

je. Že majhen otrok začne v pesku vleči neke poteze oziroma nekaj risati. To pomeni, da je izražanje v tej ali oni obliki zelo primarna človekova lastnost in potreba. Doslej si razstavljala že v šestih državah; največkrat v Sloveniji, trikrat v Venezueli, trikrat v Italiji in po dvakrat v Avstriji in Maleziji. S temi številkami so mišljene samo samostojne razstave, ne pa tudi skupinske, ki jih je bilo še precej več. Zadnjo samostojno razstavo sem imela v Roveretu v italijanski pokrajini Trentino. Zahtevno italijansko občinstvo je bilo navdušeno nad mojimi slikami, navdušila pa jih je tudi moja življenjska zgodba. Posebej za to razstavo sem naslikala serijo slik, med katerimi je bila največje pozornosti deležna štirimetrska slika, ki sem jo posvetila pokrajini Trentino in Dolomitom. Še dobro, da sem imela to sliko, kajti v velikem razstavnem prostoru so bile tudi velike slike videti majhne. Ob gledanju Tvojih slik si ne morem kaj, da ne bi dodal še svojega komentarja. Doslej sem videl že kar nekaj tvojih razstav in zdi se mi, da skoraj vedno šokiraš obiskovalce z eno ali več slikami. Lahko so to nenavadno velike dimenzije slik, lahko nenavadni motivi, nenavadni barvni odtenki ali kaj drugega. Na zadnji razstavi v Zavodu sv. Stanislava si razstavila deset metrov dolgo sliko slapov na reki Orinoko (Angelov slap), v Italijo si odpeljala štiri metre dolgo sliko (Valarsa, skrivnostna dolina) itd. Prav toliko kot z dimenzijami frapiraš obiskovalca tudi z živahnimi barvnimi odtenki, ki so vedno v skladu z

Triptih Memoria temporis acti. Prva slika predstavlja spomin na Etruščane preko grafičnih elementov. Druga na Langobarde in tretja na Venete. Slike zaokrožajo zgodovinske pokrajine. »vsebino« slike. Človek odide iz razstave kar omamljen z živopisnimi barvami. Kot umetnica najraje upodabljam po meni preoblikovano naravo, rada se poglabljam tudi v starodavne in skrivnosti polne simbole, od etruščanskih in langobardskih do staroslovanskih.

ločila. Imam dve hčerki in dve vnukinji. Ena hčerka živi v Sloveniji, druga pa v Miamiju na Floridi. Brat, po poklicu zdravnik, živi v Venezueli. Do upokojitve je tam živela tudi moja mama – bila je podjetnica – po upokojitvi pa se je vrnila v Slovenijo, v dom za ostarele v Radencih.

Če se za konec vrneva na začetek, bi Te rad vprašal še o Tvoji družini? Zaradi njegovih dobrih lastnosti sem se poročila z možem avstrijsko – ameriškega porekla, zaradi njegovih slabih lastnosti pa sem se od njega

In zakaj si Taya? Zato, ker so me tako klicali kot otroka. Besedilo: Tomaž Štefe Foto: E.V.

V skrivnosti slikarstva jo je najprej usmerjal ruski profesor Mihail Mihailovič Hrisogonov; kar nekaj let je pri njem ob sobotah spoznavala osnove slikarskih veščin MOJASLOVENIJA

november 2013

Intervju: Tamara Burmicky – Taya

»Vsaka od teh svetovnih kultur je pustila sledi v mojem slikarstvu. Evropa zaznamuje z barvnimi in svetlobnimi vrednotami impresionizma, Južna Amerika z etnološkimi prvinami in Azija s prefinjeno izraznostjo tradicionalnega slikarstva, « pravi Tamara Burmicky – Taya. Razvila je posebno tehniko slikanja na rižev papir, ki ga lepi na platno. november 2013

MOJASLOVENIJA

Novice

Novice iz sveta in domovine Pica al' potica, metulj al' kragulj?

skupina z monoštrske gimnazije in lutkovna skupina Seničke zvejzdice-Seničke zvezdice iz dvojezične osnovne šole na Gornjem Seniku, medtem ko skupina Nidrik-indrik – Nekje-drugje, že nekaj časa ni naštudirala novega dela. Prva leta, do smrti, je narečne tekste pisala Irena Barber iz Dolnjega Senika, že sedmič zapored je avtor domači, števanovski učitelj Laci Kovač, ki je hkrati režiser in igralec. Tri leta je ljubiteljskim gledališčnikom svetoval Branko Pintarič iz Cankove, ki je k sodelovanju povabil tudi nekaj igralcev iz Prekmurja. Vsebina je zastavljena preprosto, rahlo humorno in značilno tako za domače kakor širše okolje, kot so ne prehudi spori za mejo med sosedi, izkoriščanje naivnosti ali letos, ko se je Laci Kovač lotil odnosa med dokaj gospodovalno ženo in rahlo pohlevnim možem. Zgodba, z narečnim naslovom Vrag sa ma ja pod kaužo spravo ali v prevodu Hudič mu je zlezel pod kožo, se razpleta tako, da si mož najde simpatijo pri sosedi. Pomenilo bi naj, da mu je hudič zlezel pod kožo, zato ga mora, hudiča, izgnati čarovnik. Na koncu so več ali manj vsi zadovoljni, še najbolj navdušeni so bili obiskovalci iz Porabja in Goričkega, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano domačega kulturnega doma. Omeniti velja še eno posebnost gledališke skupine Veseli prijatelji, in sicer, da tudi večino moških likov odigrajo ženske, ker moški ne želijo nastopati, razen avtorja teksta in režiserja Lacija Kovača.

18. oktobra so se v Banjaluki zbrali predstavniki društev Slovencev iz različnih krajev Bosne in Hercegovine in iz Srbije. Prvi večer se je s predstavo Pica al' potica predstavila gledališka skupina, v kateri nastopajo Slovenci, ki živijo v Subotici, naslednji dan so imeli glavno besedo mladi, ki so sodelovali na kvizu, ki ga je vodil Darko Hederih – avtor priljubljene oddaje Male sive celice.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

Rajko Ljubić je besedilo za predstavo Pica al' potica napisal posebej za skupino, ki deluje v okviru Društva Slovencev Triglav Subotica. Predstava, ki jo je avtor tudi režiral, je namenjena otrokom in odraslim. Sporoča nam, kako pomembno je ohranjati in varovati kulturno dediščino. Igrali so otroci, mladostniki in odrasli. Dogajanje so popestrili s petjem, ob koncu predstave pa so pokazali, da o starih receptih ne le govorijo, ampak znajo po njih tudi kaj speči. Posladkali smo se z odlično potico in zdaj marsikdo na vprašanje »Pica al' potica?« brez premisleka odgovori: »Potica!« V soboto, 19. oktobra, nismo govorili o hrani, ampak o živalih. Na kvizu je sodelovalo dvanajst ekip iz Subotice, Novega Sada, Niša, Tuzle, Sarajeva, Teslića, Kaknja, Slatine in Banjaluke. Pokazali so odlično znanje, ob zanimivih vprašanjih in odgovorih pa smo se prav vsi še veliko naučili. Zmagala je ekipa iz Tuzle. Cilj srečanja ni bil tekmovalni, najpomembnejše je bilo druženje. Kviz Male sive celice na Televiziji Slovenija pripravljajo že dvajset let. Za dobro vzdušje v Banjaluki so poskrbeli številni gledalci, tekmovalci in predvsem vodja kviza. Kviz je pripravil in vodil Darko Hederih, pomagal mu je slovenski igralec Pavle Ravnohrib, ki ga poznamo tudi iz slovenske nadaljevanke, v kateri je upodobil Franceta Prešerna. Pred finalom nam je recitiral del Prešernove pesmi Zdravljica.

Prizor, ko čarovnik (Laci Kovač) poizkuša izgnati hudiča, ki je Francu zlezel pod hudič kožo, zato se je zagledal v sosedo. Sicer pa nastopajo še: Biserka Nemeš, Marija Kosar, Aniko Kovač, Ana Nyírö in Berta Dončecz.

Besedilo in foto: Barbara Hanuš

Hudič mu je zlezel pod kožo Števanovski Veseli pajdaši – Veseli prijatelji, so edina odrasla ljubiteljska gledališka skupina med Slovenci na Madžarskem, ki deluje pri Zvezi Slovencev in ki od leta 2000 pripravljajo izvirne premiere odrskega dela domačega avtorja, napisanega v narečju. Poklicnih gledaliških in drugih kulturnih skupin Slovenci v Porabju nimajo, občasno se predstavlja dijaška gledališka november 2013

V dvorani kulturnega doma ni bilo prostega stojišča. Tako je bilo doslej na vseh premierah.

MOJASLOVENIJA

Novice Iz Marijine doline v Kraljičini deželi Qld Australia

co, kjer se lahko preko priloženih tiskanih informacij seznanijo kje je brezjanska bazilika in Slovenija. V kapeli je romarjem na razpolago spominska knjiga gostov, kjer obiskovalci v svojem jeziku in različnih pisavah pišejo prošnje in osebne vtise ter prižigajo svečke. Pred kapelo je tudi tabla z razlago in predstavitvijo Brezij v angleščini. Našo kapelico in njen vrt pridno oskrbujeta Jože in Marta Gjerek. Kapelica je bila zgrajena z dobrodelnim delom slovenskih rojakov in darovi prijateljev širom Avstralije pod vodstvom Jožeta Gjereka. Tudi Urad za Slovence po svetu v Ljubljani je prispeval dar za nabavo steklenih vrat. Preko Marije Pomagaj nas tukajšnji svet čedalje bolj spoznava, saj je brezjanska Marija najuspešnejša predstavnica ali ambasadorka Slovenije v tem delu sveta. To je čedalje bolj očitno danes, ko nas je Slovencev v Avstraliji čedalje manj. Redna romanja s čaščenjem Marije Ob zadnjem letnem praznovanju smo pogrešali slovenske romarje iz Melbourna in Sydneya, ki so prejšnja leta skupaj prišli z avtobusom. Zato smo bili letos toliko bolj veselo presenečeni, ko je prišel avtobus avstralskih in italijanskih romarjev iz Melbourna, ki so skupno z lokalnimi obiskovalci in romarji napolnili svetišče. Četudi nas Slovencev tokrat ni bila niti četrtina, je bila slovesnost slovenska d slovenskim petjem in petimi litanijami. Pater Darko je vodil slovensko petje Marijinih in narodnih pesmi. Po sveti maši smo v procesiji šli k naši slovenski kapelici. V procesiji sta bila bandera sv. Cirila in Metoda, Brezjansko Marijo pa sta nosila Jože Gjerek in predsednik

Marian Valley je pri nas v Queenslandu lep romarski kraj, kjer je poleg prostornega svetišča na obširnem 200 arov zemljišča, zgrajenih veliko kapelic različnih narodnosti. Ena najlepših kapelic je tudi kapelica Marije Pomagaj s svojim lepim vrtom. Zgrajena je bila pred štirimi leti in vsako leto v septembru praznujemo njen blagoslov, ki je danes že tradicionalni Marijin dan - vseslovensko srečanje rojakov iz cele Avstralije. Ob vsakem obisku Marijine doline imam občutek, da je ta kraj vedno lepši, vedno je tam kaj novega, lepega in zanimivega. Zato bi vam rad posredoval nekaj vtisov z obiska tega duševno bogatega središča, kjer romarji iščejo duševni mir in spravo z Bogom. Posebno lepo je videti novo predstavljeno internetno stran: www.marianvalley.org, kjer je predstavljena v besedi in sliki tudi naša kapelica Marije Pomagaj. Tu so vse informacije, ki jih romar potrebuje. Koristna razlaga je posebej dobrodošla prekomorskim turistom in romarjem, ki nameravajo obiskati Avstralijo in vključiti tudi obisk Marijine doline – Marian Valley. Preko kapelice do Slovenije Naša kapelica Marije Pomagaj v Marijini dolini ni samo romarski kraj, saj je Brezjanska podoba Marije Pomagaj tudi najuspešnejša predstavnica Slovenije v tem delu sveta. Preko slovenske kapelice nas spoznavajo drugi narodi. Številni romarji različnih narodnosti dnevno obiskujejo našo kapeli-

društva Planinke, Tone Brožič. Ker je celotna pot do kapelice dobro ozvočena, je bilo lepo slišati glasno slovensko petje, ki je odmevalo po celi dolini. Tudi pred kapelico je pater zapel še nekaj slovenskih Marijinih pesmi. Posebno lepo je bilo slišati dosti pohval našega petja od romarjev, ki niso razumeli našega jezika. Odpevi litanij so bili enoglasni od vseh navzočih: »Prosi za nas« ali pa »Pray for us ...« Ob dobrem kosilu, ki so ga pripravile slovenske gospodinje, je bilo videti veliko zanimanja za slovensko skupnost. Avstralski romarji iz Melbourna so nam govorili o poznanstvu tega ali onega slovenskega društva, ki so ga obiskali. Nekateri so bili tudi že v Slovenji in Slovenija je bila nasploh glavna tema pogovorov. Marian Valley je edini romarski kraj obširnega Queenslanda. Semkaj pridejo romarji, ki želijo v prijetnem in mirnem okolju v naravi preživeti čas srečanja z Bogom. Brezjanska Marija Pomagaj je del tega čudovito lepega duhovnega svetišča. Upamo in želimo, da bi tudi slovenski potniki ali turisti iz domovine obiskali ta lepi romarski kraj - Marian Valley - Marijino dolino. Besedilo in foto: Mirko Cuderman iz pomladanske in sončne Avstralije

MOJASLOVENIJA

november 2013

Novice Novi urednik Matajurja je Miha Obit Tednik Novi Matajur je nenadomestljiv spremljevalec in poročevalec dogajanja med Slovenci na Videmskem, zato ga Slovenska kulturno-gospodarska zveza prepričano podpira in omogoča, da pride med bralce tudi na Tržaškem in Goriškem. Novi odgovorni urednik Miha Obit zagotavlja tedniku kontinuiteto v uredniški politiki s pozitivnim pogledom na prihodnost in - zakaj ne, tudi s sodobnim komercialnim pristopom. Medijske in druge razvojne perspektive slovenske prisotnosti na Videmskem so bile v osrčju zasedanja deželnega vodstva SKGZ, ki se je tokrat sestalo na sedežu Novega Matajurja v Čedadu.

čenima Viliju Steguju. Pavel Peter Bratina je avtor biografske knjige Krogi njegovega bivanja. Knjigo, ki je posvečena življenju in delu Vilija Steguja in ki so ji dodane številne fotografije in nekaj dokumentov, je izšla v zbirki Ilirske teme Društva za krajevno zgodovino in kulturo iz Ilirske Bistrice. Izdajo knjige sta finančno podprla občina Ilirska Bistrica in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Bratina pa je poskrbel še za eno, zelo zanimivo publikacijo, spominski album ob 70. obletnici rojstva Vilija Steguja, ki ga je naslovil Iz zemlje tvoje so kali pognale. Koprski škof dr. Jurij Bizjak je pred mašno daritvijo, ki jo je ob somaševanju številnih duhovnikov vodil v župni cerkvi sv. Helene, blagoslovil spominsko ploščo. Ploščo je odkril premski župnik Anton Ličan, je postavljena v zvonik pred vhodom v cerkev. Spominske svečanosti so se udeležili tudi naši rojaki, bivši farani iz Nemčije ter izseljenci iz Francije in Italije.

Besedilo in foto: Marino Marsič

Spominsko srečanje ob 70. obletnici rojstva Vilija Steguja Na Premu, rojstnem kraju Vilija Steguja (1943-1989) izseljenskega duhovnika, pesnika, misleca in prevajalca, enega od ustanoviteljev Društva 2000, so pripravili spominsko srečanje in simpozij ob 70. obletnici njegovega rojstva. Po službovanju v Solkanu in na Vojskem je bil zadnjih 14 let duhovnik med našimi rojaki na Bavarskem s sedežem v Ingolstadtu.

Besedilo in foto: Tomo Šajn

Sestanek zveze

Petkovo spominsko srečanje, ki je pritegnilo poleg sorodnikov in domačinov številne prijatelje, sošolce, sopotnike in somišljenike Viljema Steguja, je potekalo na dveh prizoriščih. V konferenčni dvorani gradu je med bogatim kulturnim programom, v organizaciji Društva 2000 pa je potekal simpozij o življenju in delu Vilija Steguja. Za mizo so sedli trije njegovi sopotniki in prijatelji, Peter Kovačič Peršin, Pavel Peter Bratina, dr. Edvard Kovač in premska rojakinja, slavistka dr. Urška Perenič. V obsežnih in poglobljenih referatih so osvetlili Stegujevo življenjsko pot (Bratina), njegovo religiozno liriko (Peršin), pesniški opus, ki je v samostojni zbirki izšel posthumno (Pereničeva), Kovač pa se je posvetil Stegujevi filozofski misli in ga predstavil kot prevajalca. Referati so prikazali vso globino Stegujeve misli, pisane besede, duhovniškega poslanstva in njegovega pomembnega deleža pri ustanovitvi in delovanju Društva 2000 in revije istega imena. V reviji, pa tudi v drugih periodičnih publikacijah, je objavljal svoje pesmi in razmišljanja. Stegu je umrl relativno mlad, imel je komaj 46 let, a vendar je zapustil obsežen opus, tudi v rokopisih, ki jih hranijo njegovi ožji sorodniki. Poleg omenjenih referatov je spominsko srečanje postreglo še z dvema knjigama posve-

Petek, 4.10,2013 je bil pester na več področjih in ob 14 uri se je na isti dan odvil sestanek Zveze „Evropa zdaj“, v Sarajevu, v prostorih SD „Cankar“. Prisotnost predstavnikov društev je bila nadpovprečna in sestanka se je udeležila tudi predstavnica slovenskega veleposlaništva iz Sarajeva ga. Lidija Žumer Pršić.

Čeprav je bil petek, je bila seja v dokaj razgibanem vzdušju. Beseda je tekla o preteklih projektih zveze in glede tega je bila ugotovitev, da so na splošno bila društva zelo zadovoljna z organizacijo in njihovo izvedbo. Seveda so bile omenjene tudi drobne napake pri dogodkih, ampak na napakah se učimo in ne bodo se ponovile oz. bomo delali na tem, da se ne bi. Dano je bilo tudi nekaj predlogov za naslednjo leto za projekte, ki so že tradicionalni za zvezo in da bi nekatere mogoče regionalno razširili s prisotnostjo društev iz sosednjih držav. Omenjena je bila tudi možnost, da bi zveza sodelovala na projektu, ki naj bi se odvil naslednje leto, ampak še nimamo dovolj informacij. Beseda je tekla tudi o novih funkcionarjih zveze, ki bodo nastopili naslednje leto. Besedilo in foto: Samo Čolak

Viljem Stegu Največ poezije je objavil v Reviji 2000. Leta 1991 je izšla zbirka v italijanščini Quando giacerò sottoterra (Stegujeve pesmi je prevedel Ambrož Kodelja), leta 1996, sedem let po njegovi smrti, pa je pri Društvu 2000 izšla zbirka Ugašajoče sanje, ki jo je z ilustracijami opremil Krištof Zupet. Stegu je kot duhovnik služboval v Solkanu in na Vojskem, zadnjih 14 let pa je bil zdomski duhovnik v Ingolstadtu.

november 2013

MOJASLOVENIJA

reportaža

Pomemben signal, da vemo, da smo na pravi poti Na pobudo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu se je 23. oktobra 2013 v hotelu Terme Čatež odvila 4. poslovna konferenca z naslovom Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva. Na posvetu so se zbrali slovenskimi podjetniki predvsem iz posavske regije in predstavniki poslovnih ustanov s podjetniki in predstavniki iz držav nekdanje skupne države. Konference so se udeležili predstavniki slovenskih poslovnih klubov, častni konzuli RS, ekonomski svetovalci na veleposlaništvih RS iz Skopja, Novega Sada, Sarajeva, Splita, Reke in Zagreba. Prisotni so bili tudi predstavniki slovenskih poslovnih organizacij oziroma klubov iz Trsta, Celovca, Monoštra, Reke in Münchna. Ministrica Urada Tina Komel nam je povedala nekaj besed o dogodku. Za kakšen dogodek pravzaprav gre in kakšna je vloga Urada? Urad je eden od organizatorjev že tradicionalne poslovne konference, četrte po vrsti. Ponosno lahko povem, da imamo na zdajšnji rekordno število udeležencev. Zbralo se je okoli 120 gospodarstvenikov od katerih sem dobila zelo pozitivna mnenja in jim bo to srečanje koristilo pri njihovem poslovanju. Zakaj je dober odziv na poslovno konferenco tako pomemben? Je zelo pomemben signal, da vemo, da smo pravi poti. Od kje je prišla pobuda, ideja za tovrstne konference? Za tovrstna srečanja smo se odločili na pobudo podjetnikov iz tujine. Kako se tovrstni dogodek povezuje z delom drugih državnih organov, ki se ukvarjajo z gospodarskimi temami, na primer agencijo SPIRIT? Ne moremo primerjati s SPRIT-om. Naš cilj je, da se slovenski podjetniki na tujem povezujejo z gospodarstvom znotraj Slovenije. Namen današnje konference je, da se ljudje spoznajo in to je že dober začetek. V nadaljevanju pa mora SPIRIT pomagati podjetjem pri uresničevanju zastavljenih skupnih projektov.

Vodja in povezovalec konference je bil dr. Zvone Žigon iz Urada: »Namen posveta je podpiranje podjetnikov iz Slovenije pri prodiranju na tuje trge. Urad želi da na podlagi stikov zrastejo konkretni projekti in posli.«

Gostitelj, dir. Term Čatež, g. Sebastjan Selan, je izrekel dobrodošlico

»Zakaj je Urad soorganizator konference? Zato, da preko stikov Slovencev onkraj meja pomagamo pri gospodarskem povezovanju. Prepričana sem, da se bodo njihova sredstva in čas oplemenitila s konkretnimi poslovnimi povezavami,« pravi ministrica Tina Komel.

Ivan Molan, župan Občine Brežice pravi: »Naša regija Posavje je ena od najmanjših. Zaznamuje nas energetika, malo gospodarstvo in turizem. Največji turistični subjekt so Terme Čatež. Tukajšnje občine se povezujejo na turističnem in gospodarskem področju zaradi učinkovitega črpanja evropskih sredstev.« Kot cilj konference je izpostavil nova dela in nova delovna mesta.

Spomladanska konferenca je potekala v Idriji, zakaj je tokratna v Čatežu? Konferenca je promocija različnih regij v Sloveniji, zato smo izbrali Čatež s poudarkom na posavski regiji in njenem gospodarstvu. Na konferenci je večji poudarek tudi na zamejskem sodelovanju saj so predstavili kar nekaj dobrih praks s strani Območne obrtne zbornice in Poslovnega kluba v Zagrebu. Kakšen je vaš odnos do zamejstva? Zamejce dobro poznam. Vem kako delujejo, na kakšen način se povezujejo in kakšne imajo potrebe. In prav je, da jih spozna tudi Slovenija. Vsi so vredni našega zaupanja in ponosa. Zato je temu namenjena tudi ta konferenca. Danes je pravi čas za medsebojno sodelovanje, da dosežemo skupni cilj. Kje so bistvene prednosti zamejskega povezovanja tudi na gospodarskem področju? Manjšine imajo eno veliko prednost, da lahko komunicirajo z dvema vladama. Pri nas bi morali to izkoristiti. Imajo tudi velike možnosti povezovanja z drugimi narodnimi skupnosti. Velikokrat izpostavljam primer, ko sta se dve manjšini pri nas, slovenska narodna skupnost v Italiji in italijanska narodna skupnost v Sloveniji, povezali in naredili fantastičen projekt pod imenom Jeziklingua. Prijavili se na evropska sredstva, dobili denar in danes uspešno izvajajo ta projekt. To sicer poteka na kulturnem področju a je princip povsod enak. Pomembno je, da se spoznamo in ugotovimo, če lahko skupaj naredimo kakšen projekt ali nov posel. Besedilo in foto: V.E. MOJASLOVENIJA

november 2013

Dr. Janez Šumrada iz Ministrstva za zunanje zadeve je predstavil mrežo 56 diplomatsko konzularnih predstavništev, v okviru katerih deluje 27 ekonomskih svetovalcev. Z njimi so povezani tudi slovenski poslovni klubi. Poleg teh v tujini deluje mreža 80 častnih konzulov Slovenije. Ministrstvo se odloča za akcijo širjenja te mreže. To sestavljajo ugledni poslovneži, ki lahko doprinesejo k ugledu Slovenije v tujini in vršijo podporo slovenskim podjetjem.

»70 % slovenskega izvoza je v države EU, kar se je v današnji krizi pokazalo kot slabost,« pravi mag. Mateja Gnidovec, SPIRIT

Podjetja morajo pri vstopu na tuj trg, še posebej avstrijski, imeti določen cilj. Podjetja morajo imeti dovolj denarja in seveda znanje nemščine, ki je predpogoj je bila konkretna mag. Marina Einspieler Siegert iz Slovenske gospodarske zveze iz Celovca.

Ustanovitelj slovenskega poslovnega kluba v Zagrebu je bil v neformalnem pogovoru kritičen do slovenske države, ker nima hrvaškega trga kot prioritetnega v svoji strategiji. Hrvaška bi morala biti zaradi svoje bližine in potenciala slovenska strateška gospodarska partnerica. Poslovni klub v Zagrebu so ustanovili ne na pobudo države ampak bolj iz volunterskega in poslovnega vzgiba. Je zelo uspešen in kaže rezultate. Povezave s predstavništvom v Zagrebu so dobre predvsem zaradi osebnih vezi in ne zaradi državne naklonjenosti.

Andrea Kovacs je vodja Razvojne agencije Slovenska krajina iz Monoštra, Porabje s sedežem v Monoštru. Agencija je bila ustanovljena leta 2006 na pobudo Urada. Njena naloga je, da pomaga slovenskim organizacijam, občinam pri prijavljanju projektov in izdelovanju razvojnih načrtov po regijah. Kovacseva je povedala: »Dokler slovenski jezik v Porabju ne bo postal ekonomski faktor, bo težje. Tam zaposlene vedno vprašajo ali zanjo angleško ali nemško, nikoli pa slovensko. Monošter je z dobrimi povezavami zanimiv za slovenska podjetja.« V njihovi poslovni coni je nedavno odprl obrat tudi nemški Opel.

Častni konzul RS iz Novega Sada, Marić Rajko, se je konference udeležil z upanjem novih poslovnih priložnosti in povezav, ki jih vidi za Slovence na področju Novega Sada

Najbolj gospodarsko aktivna organizacija na Tržaškem je SDGZ, ki jo je predstavljal glavni tajnik Andrej Šik. Organizacija podjetnikov slovenske manjšine pokriva Trst, Gorico in Čedad. Pol njihovih članov je Slovencev in pol Italijanov. Izpostavil je, da je Italija s 60 mio ljudi kot največji potencialni trg, velika priložnost za slovenska podjetja. november 2013

MOJASLOVENIJA

svetovni slovenski kongres

Slovensko samostojno politično nastopanje v Italiji skozi volilne plakate Svetovni slovenski kongres je skupaj s Krožkom Anton Gregorčič iz Gorice in Krožkom Virgil Šček iz Trsta v četrtek, 19. septembra 2013, odprl razstavo »Slovensko samostojno politično nastopanje v Italiji skozi volilne plakate.« Na ogled je izbor političnih volilnih plakatov, ki nagovarjajo k oddaji glasov za slovenske politične kandidate v Italiji. Branje njihovih gesel in sporočil posredovanih javnosti nakazuje koliko zavzetosti in truda je bilo vloženega v ohranjanje slovenske zavesti, jezika in kulture tudi preko političnega udejstvovanja v zbirni stranki Slovencev v Italiji. Ob razstavi so v omizju o političnem nastopanju naših rojakov v Italiji spregovorili Igor Gabrovec, Drago Štoka, Ivo Jevnikar in Julijan Čavdek. Sodelujoči v omizju so bili enotni v mnenju, da morajo slovenski rojaki v Italiji nastopati skupaj, kljub nekaterim ideološkim razlikam, ki obstajajo med njimi. Le tako imajo namreč možnosti, da lahko dosežejo in uresničijo cilje, ki so skupni vsem Slovencem na tem ozemlju. Razstava je bila prvič na ogled v Gorici leta 2010 ob 35-letnici Slovenske skupnosti, ki s političnim delom na krajevni, državni in meddržavni ravni ter z nastopi svojih predstavnikov v izvoljenih telesih si prizadeva za spoštovanje narodnostnih pravic Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini. Bogato politično tradicijo slovenskega političnega

V omizju so o slovenskem samostojnem političnem nastopanju v Italiji spregovorili (na fotografiji od leve proti desni): Julijan Čavdek, Drago Štoka, Igor Gabrovec in Ivo Jevnikar nastopanja si lahko okrnjeno (celotna zbirka namreč obsega preko sto volilnih plakatov) ogledate med delavniki od 8 do 15 ure na volilnih in političnih letakih, ki so razstavljeni v dvorani

Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi cesti 1/IV. Besedilo in foto: Luka Klopčič, strokovni sodelavec SSK

Večer izza kongresa: pogovor s prof. Dr. Vladimirjem Kosom Svetovni slovenski kongres (SSK) je v okviru Večerov izza Kongresa v četrtek, 10. oktobra 2013, ob 18.00 uri pripravil pogovor s prof. dr. Vladimirjem Kosom iz Japonske, ki vstopa v 90. leto življenja. V začetnem pozdravu je predsednik Svetovnega slovenskega kongresa med drugim povedal, da je SSK dr. Vladimirja Kosa, ki ga nekateri kritiki ocenjujejo za največjega še živečega pesnika slovenske emigracije, predlagal za Prešernovo nagrado.

Omizje: prof. dr. Vladimir Kos (levo) in dr. Stanislav Raščan (desno), desno od njega precejšnje število knjig - del življenjskega opusa Vladimirja Kosa MOJASLOVENIJA

Po pripravah na misijonarsko delo na Irskem je Vladimir Kos pred petdesetimi leti odšel za misijonarja na Japonsko. Tam je delal kot profesor na jezuitski univerzi Sofia v Tokiu in med brezdomci ter otroci brez staršev v zavetišču predmestja Tokia imenovanem Adači-ku. Je najvidnejši predstavnik izseljeniške religiozne poezije, najbolj poznan po tem, da je izdal edino do sedaj natisnjeno slovensko knjigo na Japonskem »Dober večer Tokio« leta 1961. Večina njegovih pesniških zbirk je izšla pri Slovenski kulturni akciji v Argentini, v domovini pa je do sedaj izšlo trinajst pesniških zbirk, med njimi: »Cvet, ki je rekel

Nagasaki«, »O voda, zrak, svetloba«, »Med novim nebesom in staro zemljo«, »Češnje, kamelije, bori«, »Temnogozdni akordi«, »Tebi sirota Slovenija tisoč in verz«. V Sloveniji sta izšli tudi dve zbirki njegovih esejev: »Eseji z japonskih otokov« in »Filozofija naš vsakdanji kruh«. Njegova najnovejša zbirka, Pesmi ob tihomorskih valovih, je izšla v letošnjem letu (2013), sedaj pa že načrtuje naslednjo. Ob tem mu želimo veliko zdravja in novih življenjskih uspehov. Besedilo in foto: Luka Klopčič, strokovni sodelavec SSK

november 2013

slovenija v svetu

Zanimiva razstava Laure Esther Antonio Bavdek V petek, 27. septembra 2013, smo v Zavodu sv. Stanislava odprli razstavo slikarke Laure Esther Antonio Bavdek iz Argentine. Mlada slikarka, po materi Slovenka, je letos prvič razstavljala v Sloveniji in uspela navdušiti ljubitelje basni in pravljic. Po predstavitvenih besedah Marjance Kocmur sta violinistki Mojca Jerman in Ana Novak očarali z glasbenim utrinkom. V imenu umetnostne zgodovinarke Verene Koršič Zorn je prof. Irena Uršič prebrala predstavitev umetnice in njenega opusa. Laura Esther Antonio Bavdek riše že od otroških let. Ljubezen do slikarstva jo je privedla na Univerzitetni umetnostni inštitut v Buenos Airesu, kasneje pa še na različne izpopolnjevalne tečaje in izobraževanja. Kot sama pravi, rada preizkuša različne tehnike, formate in podlage, da lahko izbira za posamezno snov najprimernejši način. Ustvarja v olju in akrilu na platno, v akvarelu, v svinčniku in še drugih tehnikah. Pri izbiri motivov se najraje mudi v svetu pravljic, v katerih ne vidi le nedolžnih zgodbic, ampak veliko simbolike, modrosti in resnice, vtisnjenim v dušo različnih kultur in narodov. Navdihujejo jo besedila pravljic, ki jih je poslušala ali brala v otroštvu, in ilustracije, nad katerimi se je navduševala in so burile njeno domišljijo. Pravljični svet, v katerem se dogajajo čudovite stvari in je dovoljeno sanjariti, je polagoma začenjala dojemati drugače, vzporedne zgodbice so se pojavljale tudi med vrsticami in ji odkrivale resnejše sporočilo navidezno brezskrbnega domišljijskega sveta. Za svojo prvo predstavitev v Sloveniji je umetnica izbrala ciklus risb brez naslova iz leta 2010 in sklop olj na platnu najnovejšega datuma. Po besedah Verene Koršič Zorn so risbe na papirju kot nežni, bežni spomini na utrinke iz preteklosti; značilna je zanje namerna nedokončanost, figure lebdijo na belini papirja, pogosto vsaka v svojem kotu v nedoločenem prostoru. Poteze mestoma tudi barvnega svinčnika so rahle, a natančne, nežne otroške silhuete v prisrčnih držah so čustveno povezane z živalskimi, ki jim razumne oči dajejo skoraj človeški obraz. Iz sklopa oljnih slik večjega formata pa je avtorica iz nežne, neproblematične ravni spominov prešla na raven osvojenih, premletih in globoko premišljenih vsebin. Nastopajoče živali imajo vidne človeške lastnosti. Nekaj izredno vznemirljivega je v teh podobah, ki sestavljajo nekakšno vsebinsko celoto. Pot, ki jo morajo prehoditi, je tudi nevarna in posejana s pastmi in žrtvami, a končno se le pokaže odrešenjska

Laura Esther Antonio Bavdek in slikar iz ZDA Jaka Okorn z ženo

Marjanca Kocmur

Violinistki Mojca Jerman in Ana Novak

svetloba, gozd se razpre v jaso in zasije modrina neba … Alegorična in simbolična moč teh del je izrazita in daje pripovedi univerzalni pečat. To bi lahko bila zgodba vsakega od nas, ki tako ali drugače potuje skozi življenje v odkrivanju novih ali v spominu odmaknjenih

stvari, kot umetnica, ki odkriva staro, a zanjo novo zemljo svojih prednikov … Na koncu se je slikarka zahvalila vsem, ki so omogočili razstavo. Poudarila je pomen njenega prvega obiska Slovenije, ko so ji bili slovenski gozdovi nov čarobni navdih pri njenih novih slikah in jih čustveno povezala z zeleno domovino svojih prednikov … Želimo ji, da bi odkrivanje družinskih korenin še dodatno spodbudilo njeno ustvarjalnost in ji prineslo veliko sreče in navdiha v njenem ustvarjanju. Besedilo in foto: Boštjan Kocmur

Napišite pravljico Otroke in mlade vabimo, da na podlagi njenih slik napišejo basen ali pravljico. slike so vidne na naši spletni strani http://www.drustvo-svs.si. november 2013

MOJASLOVENIJA

rafaelova družba

Preko avstrijske Štajerske in Koroške do Svetih Višarij

Udeleženci višarskih dni smo na letošnjih poletnih višarskih dnevih obiskali Slovence v Porabju, nato pa smo se odpeljali na avstrijsko Štajersko, v Potrno. V Pavlovi hiši nas je prijazno sprejela mag. Susanne Weitlaner – predsednica Kulturnega društva Člen 7. Prenočili smo na slovenski strani, v Mariboru, kjer nas je sprejel gostitelj in gost p. Franček Bertolini, ki je prehodil zanimivo pot od rojstne Gorice, preko različnih krajev po Evropi, kje je študiral in služboval, do Maribora. Na naši poti smo obiskali tudi rojake na avstrijskem Koroškem. Razmere v zamejstvu nam je predstavil Janko Krištof, duhovnik iz Bilčovsa, spoznali pa smo tudi družino Karner iz Djekš. Višarci smo se istega dne povzpeli tudi na Svete Višarje, kjer se je z Romanjem treh Slovenij zaključilo naše štiridnevno druženje. Po razmeroma kratki vožnji iz Porabja, smo prispeli do Pavlove hiše, kjer deluje slovenska skupnost na avstrijskem Štajerskem. Poimenovana je po Avgustu Pavlu, trojezičnemu vsestranskemu človeku. Prenovljena tradicionalna kmečka hiša se nahaja sredi lepega naselja pritličnih hiš z vrtovi. V manjši dvorani smo prisluhnili kratki predstavitvi delovanja doma in problematike Slovencev na avstrijskem Štajerskem od zgodovine do danes. MOJASLOVENIJA

V Pavlovi hiši v Potrni smo spoznavali življenje rojakov na avstrijskem Štajerskem

november 2013

Pri hiši nama je bilo zanimivo, kako se Slovenci trudijo oživljati svoj jezik in širiti svoje delovanje, ter kakšno bogastvo in raznolikost lahko prinaša večjezičnost. Manica in Val

S soncem obsijane Djekše so nas pričakale na pobočju Svinške planine. Še bolj kot lepo vreme, nas je razveselil topel in prisrčen sprejem družine Karner, ki je ena redkih družin, ki vztraja s slovensko besedo in njenim izročilom. Velik prispevek k ohranjanju slovenskega izročila je tudi njihova vpetost v glasbeno življenje njihove župnije. Slovenska pesem, ki je izzvenela tudi iz naših grl, ko smo družno zapeli v cerkvi in kasneje v župnišču, je še dodatno polepšala to sobotno dopoldne ter ogled najsevernejše vasi slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Rok

Romanje treh Slovenij - Višarci smo sodelovali tudi pri kulturnem programu z recitalom Ivan Trinko

Vtisi udeležencev Tatjana: »Na Višarskih dnevih sem bila drugič in malo je takšnih priložnosti, kjer lahko tako zgoščeno doživiš slovenstvo. Najbolj mi ostaja v spominu gospa iz Porabja, ki tako iz duše in z bolečino doživlja, da se je v dvajsetih letih toliko spremenilo. Zelo pristna se mi je zdela tudi družina Karner iz Djekš. S takšnimi srečanji si širiš obzorja ter se naučiš in zaveš pomena domovine. Zdi se, da ostaja upanje, da slovenstvo naprej živi prek mladih kot je Martina iz Porabja ali mladi Karnerji.« Natalija: »Sama nimam veliko možnosti, da govorim slovensko. Družbo, kjer bi se spregovorilo o vprašanju npr. identitete, zgodovine, povezav s Slovenijo, težko srečaš. Zelo sem vesela, da to obstaja v okviru Višarskih dnevov. Sicer sem se pa najbolj dobrodošla počutila v Pavlovi hiši.« Zvone: »Vesel sem bil mladostnega videza in zanimanja za slovenstvo ter prijetnega razpoloženja. Hvala za to vaše zanimanje, ki ga ponesite s seboj in bodite ponosni na to, kar imamo.« Rok: »Hitro je minilo, kar pomeni, da smo se lepo imeli. Všeč mi je bilo, da smo si ogledali nepoznan in oddaljen del slovenstva. Tudi na Višarjah sem bil prvič, kar je spet novo doživetje. Upam, da se bomo še kdaj vrnili in imeli tako fino.«

Djekše - najsevernejša vas na avstrijskem Koroškem, ki velja za severno mejno naselje slovenske manjšine v Avstriji Iz Djekš smo se podali proti Žabnicam v Kanalski dolini, od koder smo se povzpeli na Svete Višarje. Višarski dnevi so se sklenili z romanjem treh Slovenij - tradicionalnim dogodkom, ki se na Svetih Višarjah odvija na prvo nedeljo v avgustu. Za nami so bili tako še eni prijetni, poučni in družabni višarski dnevi. november 2013

MOJASLOVENIJA

slovenska izseljenska matica

Rodovniki tako in drugače V ponedeljek, 23. septembra 2013, smo ob 12. uri na Slovenski izseljenski matici odprli razstavo rodovnikov, ki jo je v sklopu tretje rodoslovne konference postavilo Slovensko rodoslovno društvo. Udeležencev je pozdravil gostitelj razstave predsednik Slovenske izseljenske matice Sergij Pelhan. Državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, je pozdravil konferenco in izpostavil pomen tovrstnih obiskov slovenskih potomcev iz vsega sveta. Predstavljenih je bilo nekaj ducatov rodovnikov. Razlogov za to razstavo je več. Na prvem mestu je vsekakor pogosto poizvedovanje po vzorih in vzorcih za grafično predstavitev rezultatov rodoslovnih raziskav. V knjižnici Slovenskega rodoslovnega društva se poleg rodovnikov nabira še mnogo drugega referenčnega gradiva. Rodovnike so že večkrat razstavljali, vendar še nikoli toliko naenkrat. O razstavi je več povedal predsednik Slovenskega rodoslovnega društva Peter Hawlina. Konference se je udeležila tudi predsednica Slovenskega rodoslovnega društva iz ZDA Rose Marie Jisa. Slovenski mediji so konferenci in razstavi posvetili kar nekaj pozornosti. Upravičeno, saj sejo je udeležili 80 potomcev Slovencev iz ZDA, tretja generacija iz Floride, Clevelanda, Montane - vseh koncev pravzaprav. Večina je prvič obiskala domovino svojih staršev in starih staršev, nad katero so navdušeni. Zaradi izrednega zanimanja, je bila razstava na ogled do 24. oktobra. Besedilo in foto: Vesna Vukšinič Zmaić

Zbornik Rodna gruda V ponedeljek, 23. septembra 2013, smo ob 12. uri na Slovenski izseljenski matici odprli razstavo rodovnikov, ki jo je v sklopu tretje rodoslovne konference postavilo Slovensko rodoslovno društvo. Na Slovenski izseljenski matici smo s februarjem 2013 ustvarila spletno stran, mesečnik za Slovence v zamejstvu in po svetu e-Rodna gruda. V različnih rubrikah lahko preberete intervjuje s zanimivimi Slovenci iz zamejstva in sveta. Njihovo življenjsko pot, pogled na Slovenijo iz one strani meje, od daleč. Objavljamo članke o izseljenskih spomenikih po svetu, pisma rojakov, predstavljamo slovensko kuhinjo in običaje. Naslov spletne strani je: www.rodnagruda.si Konec leta smo se odločili tiskano revijo, zbornik celoletnih vsebin na spletni strani. Zainteresirani za tiskan zbornik Rodna gruda naj nam pišejo na naslov: sim@zdruzenje-sim.si Besedilo in foto: Vesna Vukšinič Zmaić

“SLOVENIA – U.S. - Business Bridge” – Investment and Development Conference On behalf of the Slovenian American Business Association in Cleveland, we would like to invite you to attend the “SLOVENIA – U.S. - Business Bridge” – Investment and Development Conference that will take place on November 14th, 2013 from 4 - 8 PM in Cleveland, Ohio. The conference will highlight opportunities for U.S. and international companies, about investors in Slovenia while also introducing the U.S. market to Slovenian Companies. The conference will be the first of its kind featuring a broad range of business professionals and investors in the U.S. in addition to interested business people form Slovenia. It is a logical continuation of the AmCham conference which was held in Ljubljana, Slovenia in October 2013. The goal of the conference is to help strengthen ties between Slovenia and U.S. businesses and highlight opportunities for increasing trade and investment. The conference will give U.S. investors and companies the opportunity to interact directly with representatives from the Slovenian embassy in Washington D.C. and the Slovenian consulate in Cleveland. The conference will include insightful information from Slovenian companies that are already present in the U.S. and in Slovenia on the current European investment climate and business trends. The conference will also provide up to date information and recommendations for U.S. companies on how to enter the Slovenian market and develop their businesses internationally. For further information please RSVP via email spela.smuk1@gov.si or phone (216) 589-9220 by no later than November 8, 2013. Slovenian American Business Association in Cleveland

MOJASLOVENIJA

november 2013

SLOVENCI NA HRVAŠKEM

10. Vseslovensko srečanje v Varaždinu Uspešno srečanje rojakov na Hrvaškem Jubilejno 10. Vseslovensko srečanje članov slovenskih društev, ki delujejo na Hrvaškem, je letos potekalo 5. oktobra v Varaždinu in Ormožu. Organizatorja Zveza slovenskih društev na Hrvaškem in slovensko kulturno društvo Nagelj iz Varaždina sta pripravila bogat program srečanja, ki se je začel z razgledom Ormoške kleti, Ormoža in Ormoškega gradu. Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih in namestnik župana Ormoža Zlatan Fafulič. Predsednik Zveze Darko Šonc je nagovoril člane društev in goste med katerimi so bili tudi vodja sektorja za Slovence v sosednjih državah Rudi Merljak, konzul iz slovenskega veleposlaništva v Zagrebu Gregor Klemenčič in prva svetovalka Kristina Kliner. Besedilo: Agata Klinar Medaković Foto: Istog Žorž

Milenijska fotografija iz članov slovenskih društev na Hrvaškem Več kot 300 članov iz 15-ih slovenskih društev si je v panoramski vožnji ogledalo Jeruzalem in edinstvene jeruzalemske vinograde. Pred osrednjim srečanjem v gasilskem domu Gornje Vratno, je bila posneta milenijska fotografija, ki simbolizira številko 10 in lipov list. Člani mladinske skupine Nagelj so izvedli šaljivi skeč, prijetno druženje se je nadaljevalo s plesom ob zvokih slovenskih in hrvaških pesmi. Udeležence srečanje sta v imenu organizatorja SKD Nagelj pozdravili predsednica Sveta slovenske narodne manjšine Varaždinske županije Barbara Antolić Vupora in predsednica SKD Nagelj Martina Lesjak. Dobrodošlico in čestitke za uspešno organizacijo so izrazili tudi namestnik župana občine Cestica Žarko Rodeš, državni sekretar Urada Vlade Republike

Utrinek z druženja

MOJASLOVENIJA NAROČILNICA NA REVIJO MOJA SLOVENIJA Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od meseca _______ naprej, do preklica. Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v TUJINO znašajo 49 EUR oz. 67 USD. Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje PO SLOVENIJI znašajo 24 EUR. Ime in priimek: __________________________________ Ulica: __________________________________________ Kraj (in zvezna država): ____________________________ Poštna številka: _________________________________ Država: ________________________________________ Telefon: ________________________________________ E-pošta: ________________________________________ Datum in podpis: ________________________________

Želim objavo

voščila

osmrtnice

1/8 strani: 50 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 100 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 150 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

ZA NAROČNIK BREZPLAČ E N 1/4 strani O

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56 2420 1900 4515 506 Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na naslov O MEDIA d.o.o. (Revija Moja Slovenija), Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija. Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov O MEDIA d.o.o. (Revija Moja Slovenija) Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

S podpisom te naročilnice soglašam, da lahko izdajatelj te revije moje osebne podatke posreduje v hrambo v bazo naročnikov osrednje revije za Slovence po svetu, s katero upravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

november 2013

MOJASLOVENIJA

SLOVENCI V italiji

Dobrodošlica za eno skupno in edinstveno pot Od 20. do 22. septembra je v Trstu potekal Slofest, tridnevni dogodek o Slovencih v Italiji, ki ga je priredila Zveza slovenskih kulturnih društev v soorganizaciji občine Trst, pokrajine Trst, Dežele Furlanije Julijske krajine in Slovenske kulturno gospodarske zveze. Organizatorji so predstavili bogato kulturno delovanje slovenskih organizacij in društev v Furlaniji Julijski krajini. tem sta jo sprejela predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat ter tržaški župan Roberto Cosolini. Po slavnostnem odprtju smo ministrico Tino Komel zaprosili za krajši pogovor.

Ministrico Tino Komel je sprejela predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat

Gospa ministrica, Slofest, praznik Slovencev v Italiji: imeli ste tudi sprejem pri predsednici tržaške pokrajine Bassi Poropat in pri tržaškem županu Robertu Cosoliniju. Kako podoživljate vse to? Enostavno sem zelo vesela in zadovoljna. Obiski so bili izvrstni, sprejem prisrčen. Mislim, da se stvari res spreminjajo. Res je čas, da to povemo, ljudje so nam naklonjeni, želijo si spremembe. Mislim, da slovenska narodna skupnost v Italiji daje vtis za željo po spremembi in da s tridnevnim festivalom Slofest ugotavljamo, da se stvari res spreminjajo in da biti del ene manjše skupine je prednost, jaz to velikokrat ponavljam, ne pa slabost. Na srečanju pri predsednici tržaške pokrajine ste izpostavila, da vi s posebnim občutkom podoživljate vse to, kajti tudi vi ste pripadnica narodne manjšine. Včasih ni bilo tako enostavno biti del neke manjšine, narodne skupnosti. Danes je to drugače. Ampak velika pohvala in zahvala gre lokalnim oblastem, ki vidijo prednosti, vidijo da narodne skupnosti lahko obogatijo naš prostor tako v republiki Sloveniji kot v republiki Italiji. Te zadeve se morajo upoštevati in absolutno podpirati. Z naše strani so absolutno deležne vse podpore.

Ministrico Tino Komel je sprejel tržaški župan Roberto Cosolini

velikem šotoru na Borznem trgu in v okoliških ulicah so se v treh dneh zvrstili številni dogodki, ki so pritegnili pozornost slovenskega in italijanskega občinstva. Vodeni ogledi slovenskega Trsta in umetniški Art-sprehod po krajih slovenske književnosti v Trstu, koncert slovenskih mladinskih zborov iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, praizvedba koncertnega programa CarminAccordion za združene zbore in harmonikarski orkester v sodelovanju z Glasbeno matico, predstava Slovenskega stalnega gledališča, plesni performans Daše Grgič, predavanja o organiziranosti slovenskih društev in ustanov v deželi Furlaniji Julijski krajini, igrivi tečaj slovenščine, razstava likovne umetnosti društva KONS in razstava fotografij Maria MOJASLOVENIJA

Slavnostno odprtje Slofesta

Magajne, literarni pogovori o romanu Alamut Vladimira Bartola in aperitiv s pisateljema kriminalnih romanov (Veit Heinichen in Sergej Verč), nastop prve italijanske skupine cheerleadinga Cheerdance Millennium, razpršeni nastopi šestnajstih zborov in peta nedeljska maša, program folklorne skupine Stu ledi, koncerti pihalnih godb, foto-orientiring za šole in še stojnice slovenskih društev in organizacij, delavnice za otroke, so bili del bogate vsebine, za pripravo katere je po besedah glavne mentorice, tržaške predsednice ZSKD Živke Persi, sodelovalo okrog 500 prostovoljcev. Slofesta se je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, ki je imela nagovor na petkovem slavnostnem odprtju. Pred

Kaj vam bo najbolj ostalo v spominu z obeh sprejemov, na pokrajini in na občini? Morda to, da si vsi želimo povezovati, sprejemati skupne odločitve, ugotavljati, kateri so skupni cilji in delati v smeri, da se jih dosega, ne glede na pripadnost, ne glede na kulturo, ampak združiti italijansko in slovensko kulturo in ugotoviti, da lahko skupaj naredimo zelo veliko. Kaj menite o Slofestu? Zelo sem zadovoljna, da sem tukaj. Mislim, da je to super dogodek, priložnost, da nas Tržačani spoznajo, da nismo tako neprilagodljivi ali tako drugačni, kot so si predstavljali in da je to en super začetek, ena dobrodošlica za eno skupno in edinstveno pot. Besedilo in foto: Darko Bradassi, www.slomedia.it

november 2013

SLOVENCI V AVSTRIJI

Iskrica zanetila plamen mladinskega filma Že tretje leto zapovrstjo so mladi filmski ustvarjalci pod mentorstvom Mihe Dolinška pripravili barvito revijo kratkih filmov, ki so nastali v poletnih mesecih. V torek so na spektakularnem slavju podelili letošnje nagrade.

Okoli 130 mladincev je na največje filmsko platno na Koroškem v celovškem kinu CineCity pričaralo 21 kratkih filmov

elovec »Kaj takega pri nas v Sloveniji ne bi bilo mogoče videti!« je dogajanje na letošnji predstavitvi kratkih filmov projekta Iskrica komentirala novinarka Radia Slovenija Mateja Železnikar. Okoli 130 mladincev je na največje filmsko platno na Koroškem v celovškem kinu CineCity pričaralo 21 kratkih filmov. Pri prvi Iskrici leta 2011 je še sodelovalo 60 mladincev – udeležba se je torej več kot podvojila. Mladi izpostavili najbolj pereče teme Osrednja zamisel Iskrice – osveščanje in izobraževanje na področju sodobnih medijev – je obrodila sadove. Mladi so se v svojih filmih lotili perečih tem, s katerimi se soočajo v svojem najstniškem življenju. Nevarnosti družbenih omrežij, nasilje v šoli in dvojezičnost so teme, ki že tretje leto prevladujejo na festivalu kratkih filmov. Mlade filmske ustvarjalce so tudi letos spremljali strokovnjaki, ki so jim pomagali pri pisanju scenarijev, snemanju in obdelavi filmskega gradiva. Strokovna žirija (Tomaž Ogris, David Višnjič, Daniel Budin, Mira Stadler, Milan Urbajs) pa je v torek nagradila najboljše kratke filme leta (glej spodaj). Čeprav je letos večina mladih snemalcev za svoj žanr izbrala grozljivko oziroma dramo, je najbolj prepričal film Breaking News – humoristična parodija na televizijska poročila. Poleg glavne nagrade žirije je štiričlanska filmska ekipa še osvojila nagradi za najboljši scenarij in film publike. november 2013

Zanimivi glasbeni vložki med predvajanji Skozi štiriurni spored je letos prvič vodil Nikolaj Grilc, pevec skupine Roy de Roy, ki je blestel s humorističnimi vložki. Med posameznimi sklopi pa je nastopila skupina Go-Breakers, ki se je pravkar vrnila s svetovnega prvenstva v breakdancu na Danskem, kjer so osvojili naslov svetovnega prvaka. Besedilo in foto: Peter Ošlak, www.novice.at

MOJASLOVENIJA

SLOVENCI V AVSTRIJI

Likovni ustvarjalci proti politiki V Kulturnem domu štajerskih Slovencev v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeldu pri avstrijski Radgoni je ta čas razstava različnih likovnih smeri in izraznih sredstev, s katero se umetniki iz Budimpešte zopestavljajo aktualni politiki do kulturnikov in kulture nasploh. S slikami, fotografijami, plakati in multimedijskimi – vizuelnimi sporočili, se predstavlja enajst ustvarjalcev, ki so v Avstrijo, v Pavlovo hišo, prišli na povabilo uglednega graškega festivala Štajerska jesen.

József Juhász, Madžar iz Slovaške, ki živi v Budimpešti, je znan umetnik performensa in vizualne poezije. Z glavo v pesku, z dobro zamešenimi ušesi in nosnicama, je pred obiskovalci Pavlove hiše vztrajal natanko petdeset minut. Ogledal si ga je tudi sosed Pavlove hiše Wilfried Gombotz, ki ima bogato lončarsko razstavo, sicer pa je starejši brat dr. Wolfganga Gombotza, tudi dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pobudnika in soustanovitelja prve organizacije štajerskih Slovencev, Kulturnega društva člen 7.

a posebno presenečenje je po otvoritvi razstave poskrbel József Juhász, znan umetnik performansa in vizuelne poezije ter avtor več knjig, ki je natanko 50 minut imel glavo v pesku, dihal pa je skozi tanko plastično cevko (ker bi se sicer zadušil). Kaj pomeni tiščati glavo v pesek, je znano sporočilo, poenostavljeno je mogoče reči, da si zatiskamo oči pred neprijetnimi zadevami. Na Madžarskem je bilo več revolucij, najpomembnjše leta 1848, 1956 in 1989. Ob zadnji, pred štiriindvajsetimi leti, so mislili, da se je krog revolucij zaključil – padec berlinskega zidu, padec komunističnega režima, prehod v demokracijo in začetek kapitalizma. Kuratorka razstave Adéle Eisenstein izpostavlja zmago Viktorja Orbána na zadnjih volitvah leta 2010, ko je povedal, da se prava revolucija dogaja šele zdaj, svojo zmago pa je imenoval revolucija volilnih kabin. Na kulturnem področju so se začeli najprej pritiski na gledališča, lani pa so Orbánove represije, tako Adéle Eisenstein, zadele glavne kraje prireditev za sodobno umetnost na Madžarskem, najprej umetnostno galerijo Mücsamok, nato pa Ludwigov

MOJASLOVENIJA

muzej – muzej za sodobno umetnost v Budimpešti. Dela, ki so predstavljena v Pavlovi hiši, so nastala po letu 2010, poimenovana pa so tudi »iz muzeja na cesto«. Pavlova hiša del Štajerske jeseni Razstava v Pavlovi hiši daje pregled nad položajem kulturne politike na Madžarskem, prikazuje zoperstavljanja tej politiki in primerja odnos do kulture v bivšem režimu, denimo v

šestdesetih letih prejšnjega stoletja s sedanjimi razmerami in ugotavlja, da gre za kontinuiteto med takrat in zdaj. Pavlova hiša je vključena v program Štajerske jeseni, ki je že vrsto let stalnica v kulturnem življenju Gradca in Štajerske. Kot pravi predsednica Kulturnega društva člen 7 Susanne Weitlaner, so nekoč umetnice in umetniki izzivali in povzročili marsikateri škandal. »Danes projekti ne šokirajo, ampak pokažejo, kako umetniki razmišljajo na različne načine o aktualnih družbenih problemih. Festival Štajerska jesen zajema različna področja kulturne ustvarjalnosti, denimo gledališke in plesne predstave, glasbo, likovne razstave, novosti v arhitekturi, literaturi, performansu – skupaj več kot sto različnih dogodkov. Ker Pavlova hiša ni tradicionalni dom manjšine, ampak je njen program odprt tudi za mlado evropsko umetnost, zato v njej tudi tovrstne razstave. Sodelovanje pri festivalu vidim tudi kot izmenjavo med mestom in podeželjem, seveda v obojestransko obogatitev,« pojasnjuje Susanne Weitlaner odnos do razstave kakršna je iz Budimpešte in do podobnih kulturnih dogodkov v Pavlovi hiši. Dodati velja, da vodstvo Kulturnega društva pripravlja program tako, da zajame zelo različne okuse, od najsodobnejših dogodkov, kot je zadnji, do ljudskega petja in glasbe, pa tudi likovnih razstav ljubiteljskih slikarjev. S tako koncipiranim programom je lahko za zgled marsikateremu večjemu mestu v neposredni bližini, tudi Murski Soboti. Besedilo in foto: Ernest Ružič

Nekateri avtorji in organizatorji razstave pred velikim plakatom Felhatmmazlak-Pooblastim te, ki prikazuje premiera Viktorja Orbána z madžarsko krono v nebesih

november 2013

SLOVENCI NA MADŽARSKEM

Madžarska kaže nekoliko več naklonjenosti Slovencem Leta 1992 v Ljubljani podpisani Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, je bil prvi te vrste dogovor med državama o skrbi za manjšine. Enak sporazum je Madžarska pozneje podpisala tudi s Hrvaško in državami v katerih živi njena manjšina. Sporazum sta leto pozneje ratificirala tudi parlamenta, zato je ob 20-letnici predviden v Monoštru in Lendavi pogovor madžarskega in slovenskega zunanjega ministra Jánosa Martónyija in Karla Erjavca ter predstavnikov obeh manjšin.

b vsebinskih določilih in obveznostih, je posebej pomembno, da državi vsako leto ocenita uresničevanje nalog, zapisane tako v sporazumu, kot vsakokratnem zapisniku s sej mešane manjšinske komisije. Lani je bila seja mešane komisije v Ljubljani, letos štirinajsta, pa v Monoštru. Slovensko delegacijo je vodil dr. Boris Jesih, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu, madžarsko pa Zsuzsánna Répás, državna podsekretarka za nacionalno politiko pri ministrstvu za javno upravo in pravosodje. Po dobrih štirih urah razprave in uskladitve zapisnika, ki ga morata potrditi še vladi, sta predsednika delegacij mešane komisije povedala, da so na seji govorili o vrsti aktualnih tem in dosegli visoko stopnjo soglasja pri uresničevanju nalog. Z dogovorjenim so bili dokaj zadovoljni predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök in predsednik prekmurskih Madžarov Ferenc Horváth. Nekoliko nelagodja je povzročil sklep budimpeštanskega sodišča, da morajo zaustaviti skoraj dokončana dela na cesti med Gornjim Senikom in Verico, za katero sta temeljni kamen postavila že leta 2007 tedanja premiera Ferenc Gyurcsány in Janez Janša. Zaradi motenja posesti se je namreč pritožil prebivalec Budimpešte, ki ima počitniško hišo v bližini nove ceste. Kljub temu zapletu je bil del ceste prav iz strani Verice, med sejo že asfaltiran, gornjeseniški del pa pripravljen za dokončanje del. Cesta bo odprta 30. novembra, kot je predvideno, je v imenu madžarske vlade zatrdila Zsuzsána Répás. Skrb za dvojezični pouk Tik pred sejo mešane komisije je premier Viktor Orban predsedniku slovenskega Državnega zbora zagotovil, da bo vlada uredila financiranje številčno majhnih dvojezičnih šol na Gornjem Seniku in v Števanovcih, kar je potrdil tudi Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je zadolžena za normalno delovanje narodnostnih osnovnih šol v Porabju. Na seji so se tudi zavzeli za kakovostno rast dvojezičnega pouka, za kar je nujna strokovna pomoč iz Slovenije, tako pedagoškega svetovalca kot gostujočega ali gostujočih učiteljev oziroma asistentov. Prav tako pomembna je tudi pomoč vrtcem, ki jih obiskujejo otroci, ki se učijo slovenski jezik. Za več novosti v izobraženovember 2013

Zapisnik z nalogami, sprejetimi na XIV. Zasedanju mešane manjšinske komisije sta podpisala državni sekretar dr. Boris Jesih in državna podsekretarka Zsuzsána Répás vanju so se zavzeli tudi predstavniki madžarske narodnosti v Prekmurju, denimo pedagoškega svetovalca za madžarski jezik iz Madžarske, kot je svetovalka za slovenski jezik v Porabju. Na informativnem področju kot napredek ocenili razširitev slovenskega programa Radia Monošter na 4 ure dnevno, povečati za nekaj strani bi kazalo tudi tednik Porabje, za kar bo dodaten denar in kadri. Uresničiti nameravajo tudi nadaljevanje že začetega izdajanja skupne mladinske priloge Porabja in Népújsága. Nekaj novosti je tudi pri narodnostni kulturi, kjer je njpomembnejši dogovor o izgradnji multimedijskega centra v Monoštru, v katerem bo galerija za predstavitev del z mednarodnih likovnih kolonij, medtem ko že je urejeno financiranje slovenskega muzeja Avgust Pavel v Monoštru. Manj pa so zadovoljni z dosedanjim financiranje Slovenskega kulturnega in informativnega centra, v katerem so prostori Radia Monošter, časnika Porabje, Zveze Slovencev, knjižnica in večja dvorana za prireditve in manjša za občasne razstave. Zastopanje slovenske manjšine v parlamentu Madžarska se je izognila enaki ureditvi zastopanosti kot je slovenska, številčno majhnih manjšin v parlamentu, in sicer tako, da bodo imeli, denimo, Slovenci zastopnika, ki se bo udeleževal zasedanj, sodeloval v komisijah, a brez pravice glasovanja. Pri naslednjih volitvah bo število poslancev s 386 zmanjšali na 200 poslanskih sedežev. Seveda pa lahko pripadniki manjšin kandidirajo na strankarskih listah.

Za obe manjšini je pomemben tudi njun gospodarski položaj, ki ni ravno spodbuden, so se pa v Porabju zgodile prve spremembe v prid Slovencem ali pa se bodo prihodnje leto. V čezmejnem projektu Upkač, kjer je poudarek na ohranjanju visokodebelnih travniških sadovnjakov, so dva dni po seji mešane komisije na Gornjem Seniku odprli Dom sadjarstva, v katerem bodo predelovali sadje in organizirali izobraževanje sadjarjev. Prihodnje leto bodo na Gornjem Seniku odprli vzorčno kmetijo, ki je sredi gradnje in na kateri bodo poleg klasičnega kmetovanja imeli tudi turistično ponudbo. V Železni županiji in Porabju je predvideno financiranje novih projektov iz programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska 2014-2020. Besedilo in foto: Ernest Ružič

Dva dni po zasedanju mešane komisije sta na Gornjem Seniku mister za kmetijstvo Dejan Židan in minister za razvoj podeželja Sándor Fazékas odprla Sadjarski center, v katerem bodo predelovali sadje in organizirali izobraževanje porabskih sadjarjev MOJASLOVENIJA

Knjižna polica Velkovrh Ciril

Od štajerskih goric do strme tržaške obale Gospoda Cirila Velkovrha poznam kot prijaznega planinca, dolgoletnega fotografa, ki išče v svoj okular lepote, zanimivosti, naravo, slovensko pokrajino in še posebej planine, gore, planinsko cvetje, verska znamenja ter objekte. Njegovo fotografsko prizadevanje oziroma fotografski opus bi lahko pravzaprav predstavil z besedami: s fotografskim aparatom išče motive kot estet, umetnik in odprta človeška duša ter posname skoraj vse, kar nas obdaja, je lepo, zanimivo, nas razveseljuje ter nam je všeč. Pripravil in izdal je že dve knjigi in sicer leta 2007 Glej, kako lep je ta naš svet ter leta 2008 Gore in spomini ostajajo. Pred nami je njegova tretja knjiga z naslovom Od štajerskih goric do strme tržaške obale.

Dejansko gre za slikovno ter besedno predstavitev številnih krajev, njih lepot, zanimivosti, pa predstavitev Slovenske planinske poti, prve planinske vezne poti v Evropi, ki jo je pred več kot 60 leti v Sloveniji zasnoval mariborski rojak prof. Ivan Šumljak in nas iz Maribora pripelje do Ankarana. V knjigi pa najdemo še marsikaj drugega.

Atraktivna je že naslovna stran te knjige, saj, ko razvijemo podvihe platnic, se nam odpre pogled na panoramo naših Alp od Velike Planine do Triglava ter njunih vazalov. Kam vse me je listanje po tej knjigi vodilo, kaj vse sem spoznal! Ali sploh poznamo to svojo domovino? In me je vodila ta knjiga po avtorjevi življenjski poti naprej, seznanjala s številnimi osebami, njihovimi predstavami, razmišljanji in sporočili, kraji ali objekti, ki jih je na tej poti srečeval. Opisan življenjski potopis je bogato popestren z asociacijami in doživetji, ki so privedle do odprtja številnih razstav njegovih fotografij. In na kaj nas vse v svoji knjigi opozarja, ponuja v razmišljanje! Fotografije Cirila Velkovrha so nastale z izostrenim občutkom za posnetje lepega ter zanimivega, z željo, da nam pokaže veliko tistega, za kar si v vsakdanu vzamemo mnogo premalo časa. Da bi se ustavili, občudovali ter prisluhnili nemim pripovedim narave, zaprli oči ter uživali. Avtor knjige nam k temu pomaga, prihaja nam naproti. Do danes je postavil preko 600 razstav in izdal 600 različnih razglednic s fotografijami naravne in kulturne dediščine. Njegove fotografije sledijo številnim vrhovom, predstavljajo planinske vezne ter spominske poti. Razstave je postavil v raznoterih okoljih kot n.pr. v mestih, podjetjih, župniščih,

cerkvah, planinskih kočah, v bolnicah, domovih starejših občanov in še kje. S prisrčnim in preprostim nastopom, a iskreno željo, ljudem omogočiti ogled oz. pokazati delček lepot naše domovine, je bil domala povsod lepo sprejet in mu je bilo omogočeno izvesti razstavo svojih fotografij. V številnih opisanih primerih se je potrdil star rek: »Lepa beseda lepo mesto najde«. Njegova ponudba je vzpodbudila k sodelovanju ob razstavi glasbenike, pevske zbore, nastope posameznikov ali skupin s kulturnimi in narodnimi programi itd. Z vsem tem so razstave Cirilovih fotografij dobile še dodatno vrednost ter širino, ki so se običajno spontano preoblikovale v druženje ljudi, ki občudujejo ter cenijo lepote slovenske narave, cenijo medsebojne odnose in vzpodbujajo domoljubje. In to je tisto, kar pomen in vrednost Cirilovih fotografij še dodatno ovrednoti. Če ne bi bil človek odprtega značaja, dobro misleč, ter poln energije, mu vse storjeno in ustvarjeno gotovo ne bi tako lepo uspelo. Ali se je čuditi, ko avtor knjige zatrjuje, da je imel veliko sreče v življenju, kar mu daje novo energijo ter zadovoljstvo. Besedilo: Danilo Skerbinek, podpredsednik Zveze planinskih organizacij alpskih dežel

Pogled iz jezera na znameniti blejski grad MOJASLOVENIJA

november 2013

Irma Ožbalt

Mavrice Irma Marinčič Ožbalt živi in dela v Kanadi, kar pomeni, da gre za zdomsko avtorico. Uvrstimo jo lahko med bolj znana in izjemna zdomska peresa, ki v razvitem zahodnem svetu pomagajo ohranjati slovensko besedo. Domovino je zapustila iz ekonomskih razlogov, a očitno samo fizično, duhovno pa se ves čas vrača v domače kraje in med domače ljudi. Močna nostalgija po rodnih krajih je stalnica v njenih pripovedih. Da bi jih bolje razumeli, je treba še nekaj povedati o življenju Irme Ožbalt. Rodila se je v Žužemberku leta 1926, kot najmlajša od treh otrok Marinčičevi družini. V osnovno šolo je hodila v Šempetru, prve tri razrede gimnazije pa je zaključila v Celju. Takoj po okupaciji so jo starši odpeljali v Ljubljano, kjer je nadaljevala šolanje na gimnaziji Poljane. Po četrtem razredu gimnazije se je vpisala na učiteljišče, vendar je bila jeseni 1945 izključena s pojasnilom, da s svojim katoliškim prepričanjem ne more postati učiteljica. Jeseni 1946 ji je profesor Dora Vodnikova omogočila ponovni vpis na gimnazijo. Po maturi se je vpisala na univerzo, na slavistiko. Diplomirala je jeseni 1952 iz slovenskega jezika in književnosti, ter angleškega jezika in književnosti. Leta 1957 se je poročila in odšla v

Avstralijo, kjer je ostala pet let, potem pa se je z družino vrnila v Maribor. Leta 1966 se je preselila v Kanado, v Montreal. Za knjigo z naslovom Mavrice, ki jo je izdala Celjska Mohorjeva družba je Irma Ožbalt zbrala 15 zanimivih kratkih zgodb, v katerih se snovno giblje med domovino in Ameriko, pogosto z močno nostalgijo po rodnih krajih (Gospodična Mici, Majolika celeja, Naša gasa, Veliki R, Branka, Ellen, Sveče na mahu). Povsem drugače, nekako odtujeno, delujejo zgodbe iz Montreala ali Floride (Modri mesec nad Novo Škotsko, Mavrice, Jutro na plaži, Julkica). Spremno besedo je prispeval dober poznavalec naše zdomske književnosti France Pibernik. Besedilo: Tomaž Štefe

Janez Bizjak

Ostaline megalitske kulture v slovenskih Alpah Pri nastanku publikacije z gornjim naslovom je poleg Janeza Bizjaka, do leta 2005 direktorja Triglavskega narodnega parka, sodelovalo še pet soavtorjev: dr. Jože Čar, Miran Bremšak, Pavel Jamnik, Pavel Medvešček in Jože Munih. Vsak zase in s skupnimi močmi so se lotili zelo zahtevnega poskusa povezovanja indicev iz našega ljudskega izročila z nekaterimi tvarnimi ostalinami nam neznane kulture. Zgodba o ljudeh, ki naj bi v dvatisočletnem obdobju pred 5.500 leti do 3.500 v Julijskih Alpah prestavljali ogromne skale in jih nizali v kroge, elipse, četrtkroge, v posebne ograjene prostore na prostem, v katerih so morda iskali, našli, doživljali in koristili darove zemeljske in kozmične energije. Nekateri indici kažejo, da so verjetno tudi redno opazovali poti sonca in lune v različnih letnih časih in sestavljali prve stalnice in spremenljivke današnjega koledarja. Morda so se tudi zdravili na kamnih, za katere so verjeli, da imajo čudežno zdravilno moč. Skoraj 3.000 let trajajoče obdobje med mlajšo kameno in bronasto dobo naj bi bilo po mnenju piscev knjige, čas miru. Bil pa je čas duhovnega prerojenja in ustvarjalnega iskanja novega, boljšega, lepšega. Vse darove kultivirane in obdelane zemlje, vse kar imamo še danes za svojo prehrano, vse je dosežek neolitske poljedeljske in živinorejske kulturne november 2013

revolucije. Edine prave, resnično ustvarjalne revolucije v zgodovini človeštva. Skromni ostanki kamnitih krogov v Sloveniji niso slučajne naravne tvorbe. Nekoč je nekdo dobro vedel kje, zakaj in kako s skalami iz okolice zgraditi okrogel prostor, kakršen je npr. krog pod Krnom. Malo verjetno je, da bi se pred 3.500 leti pod Krnom napenjali z nekaj tisoč ton težkimi monoliti samo zato, da bi ovcam zgradili ogrado. Se pa seveda tudi ob tem pojavlja dvom, tako kot pri vseh velikih stvareh, in krog pod Krnom je velika stvar. Ni pa edini. Tu je še krog pri Anhovem in še mnogo drugih. Nasploh sta krog in oval tipološka posebnost slovenske kulturne krajine. V takšnih krogih so gradišča, številne cerkve … Knjiga je izšla v zbirki Kulturna dediščina Julijskih Alp, izdal in založil pa jo je Inštitut Alpe Bled, zanj Janez Bizjak. Besedilo: Tomaž Štefe MOJASLOVENIJA

60 idej za izlete po Sloveniji Pri Moji Sloveniji smo izdali revijalni priročnik Dobrodošli doma. V njej vam predstavljamo 60 idej za izlete po Sloveniji, ki jih lahko prepotujete vsakega zase ali v paketu čez konec tedna. Zaradi lažje primerjave smo vzeli za izhodišče Ljubljano, ki je tudi najpogostejši začetek potovanja za turiste željnih lepot naše male a zanimive Slovenije. Z vsemi opravljenimi izleti boste prepotovali celo Slovenijo, skupaj z velikim delom slovenskega zamejstva in odkrili kotičke, ki vas bodo prevzeli. Revijo krasijo odlične fotografije iz opravljenih izletov in vam že v naprej pričarajo kraje, ki krasijo našo domovino. Zato dobrodošli doma in na pot!

O MEDIA d.o.o., Brnčičeva 13, Ljubljana

Oglejte si Slovenjo skozi zanimive izlete in čudovite fotografije • Gorenjska v treh dneh • Julijci in Soča • Za slovensko mejo • Vinski deželi zahoda • Po obali in zaledju • Kočevsko in Pokolpje • Ob Sotli in Krki • Dve strani Mure • Koroška in Štajerska • Prelepa Savinjska dolina

Pristanišče v Kopru

Pogled na Jalovec

letov evid vseh iz Dodan zemlj

planina dolinca

SAMO 2,99 EUR

+ stroški pošiljanja

NAROČILA SLOVENIJA: na 01 5653416 ali na 041 490844 ali na urednistvo@mojaslovenija.net. Revijalni priročnik je v Sloveniji dosegljiv na večini prodajnih mest z revijami.

NAROČILA TUJINA: za vse naročnike revije Moja Slovenija je revija Dobrodošli doma brezplačna.

solkanski most

belopaško jezero