Moja Slovenija april 2014

MOJASLOVENIJA Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • april 2014 • letnik VII • številka 4

LEPOTE SLOVENIJE: Cerkniško jezero – Cerkniško polje IZSELJENCI: Mira Alič je doma v Sloveniji in Ameriki ŠEGE IN NAVADE: Porabsko borovo gostüvanje kot velika gledališka igra UPRAVNI POSTOPKI: Dohodnina: na svetu ni nič gotovega, razen smrti in davkov

INTERVJU:

tatjana angerer

V tujini postala pisateljica, priznana na obeh straneh meje WWW.MOJASLOVENIJA.NET

KORISTNI NASLOVI Telefon: +386 1 400 5267, 400 5475 Faks: +386 1 400 5332 E-pošta: gp.mizks@gov.si Spletna stran: www.zrss.si/slovenscina/default.asp

I. PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Telefon: +386 (0)1 428 46 37 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si

VII. ZDRAVJE Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Miklošičeva cesta 24, 1000 Ljubljana Informacijski center Telefon.: +386 (0) 30 77 335, +386 (0) 43 33 340 Faks: +386 (0) 23 12 667 E-pošta: PEIC@zzzs.si

II. POTNI LISTI IN VOZNIŠKA DOVOLJENJA a) Potni listi Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Sektor za registracijo prebivalstva in javne listine Telefon: +386 (0)1 428 49 61 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si

Ambulanta Pro bono Mislejeva 3, 1000 Ljubljana Telefon.: +386 (0)1 437 20 10 Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo svetovalnico Strossmayerjeva 12 2000 Maribor

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Spletna stran: www.mzip.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 80 00 E-pošta: gp.mzip@gov.si

VIII. IZSELJENSKE ORGANIZACIJE IN URADI 1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite)

III. ZAPOSLOVANJE Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: kontaktni center 080 20 55 E-pošta: info@ess.gov.si

Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 230 80 00 Faks: +386 (0)1 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si

Info točka za tujce Slovenska cesta 55, Ljubljana Spletna stran: www.info-tujci.si, www.ess.gov.si/tujci Telefon: +386 (0)1 472 64 60 Mobilni telefon: +386 (0)41 659 228 E-pošta: info-tujci@ess.gov.si, tujci@ess.gov.si

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (spremlja problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu in informira DZ) Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0)1 478 99 38, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si

IV. SEZNAM MINISTRSTEV SLOVENIJI IN POVEZAVA NA NJIHOVE SPLETNE STRANI Spletna stran: www.vlada.si

3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence)

V. REŠEVANJE STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad Telefon: +386 (0)1 4710 500 E-pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si

Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Faks: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si

VI. IZOBRAŽEVANJE a) Vrednotenje izobraževanja ENIC-NARIC center Slovenija Kotnikova 38, Ljubljana Tel.: +386 (0)1 478 47 45 Faks: +386 (0)1 478 47 19 E-pošta: enicnaric-slovenia.mvzt@gov.si Spletna stran: www.enic-naric.net

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, faks: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si

b) Učenje slovenskega jezika in verifikacija Izpitni center Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Kongresni trg 12, Ljubljana Telefon: +386 (0)1 241 86 47 Faks: +386 (0)1 241 86 44 E-pošta: izpitni.center@ff.uni-lj.si

5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Faks: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: sim@zdruzenje-sim.si

c) Informacije o prijavno-sprejemnem postopku za vpis v prvi letnik univerze Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana: Tanja Žužek, Alenka Šuligoj. Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9:00 do 11:00 in od 14:00 do 15:00, petek od 9:00 do 11:00 Telefon: +386 (0)1 241 85 05, +386 (0)1 241 85 08 E-pošta: tanja.zuzek@uni-lj.si, alenka.suligoj@uni-lj.si

6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu)

d) Informacije o postopku priznavanja izobrazbe Univerza v Ljubljani, Svetlana Matijevič Telefon: +385 (0)1 2418 595 E-pošta: priznavanje@uni-lj.si

Spletna stran: www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Faks: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

e) Dopolnilni pouk slovenščine v tujini Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Masarykova 16, 1000 Ljubljana

MOJASLOVENIJA

2

april 2014

UVODNIK

Prekmurski Berlinčan Mladi glasbenik Andrej Galič iz Berlina je na vprašanje »Kaj vam je bilo najbolj všeč v Sloveniji in ali bi se morda preselili nazaj v domovino?« odgovoril: Seveda se bi, zdi se mi, da lahko delam v Sloveniji. Morda na področju slovensko nemških odnosov. Moj zelo dober prijatelj Gwenvael iz Francije, ki je bil na Erasmus izmenjavi v istem obdobju kot jaz, je takrat imel zelo star karavan. Vso Slovenijo smo prepotovali s tistim starim avtomobilom. Najbolj pa mi je bilo všeč smučanje na Krvavcu, obmorsko mesto Piran, Bled in Maribor. Rad se spominjam dni v Sloveniji.

Andrej Galič

Celoten intervju si preberite v naslednji, majski številki Moje Slovenije

Pogled na mesto Berlin v Nemčiji, kjer ustvarja in dela Andrej Galič

april 2014

3

MOJASLOVENIJA

KAZALO 8 12 14 16 20 21 25 26 27 28 30 31 32 34 36 38 40 42 44

Zgodba z naslovnice Približuje se ne le grški scenarij, ampak nepovratno drvimo v tretji svet, je povedal Boštjan Videmšek, novinar, dopisnik Dela in nadvse srčen človek. Kritičen intervju si preberite v posebni izdaji Moje Slovenije, Kakšna prihodnost nas čaka?

MOJASLOVENIJA Revija izhaja vsak mesec in je osrednja revija za Slovence, ki živjo zunaj meja svoje domovine.

Izdajatelj: O MEDIA d.o.o.

Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel: +386 1 5653416, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net Izvršna urednica: Karolina Vrtačnik Svet revije: Vesna Vukšinič Zmaić, Mihaela Zaveljcina, Sonja Avguštin, Boštjan Kocmur, Edvard Vrtačnik, dr. Zvone Žigon in Natalija Toplak Koprivnikar Lektorica: Nataša Mlakar Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o.

Tisk: Kocman grafika d.o.o.

V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Revija je brezplačna in jo sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006.

ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

MOJASLOVENIJA

8

Intervju Globalna Slovenija Poslovni izziv Lepote Slovenije izseljenci

Novice iz sveta in domovine svetovni slovenski kongres rafaelova družba slovenska izseljenska matica SLOVENIJA V SVETU SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI NA madžarskem SLOVENCI V AVSTRIJI knjižna polica Učenje slovenščine Jezikovni tečaj šege in navade UPRAVNI POSTOPKI križanka

INTERVJU: Tatjana Angerer V tujini postala pisateljica, priznana na obeh straneh meje Pisateljica, ilustratorka in učiteljica Tatjana Angerer je Slovenka, ki že skoraj pol svojega življenja živi na avstrijskem Koroškem. V svojih knjigah se je zavezala otrokom, mladim in naravi, do katere čuti prav posebno vez. Njeno razgibano življenje je pustilo pečat v njenih knjigah, ki jih poznajo na obeh straneh meje. Nekatere so nagrajene, druge pa priporočajo kot priporočljivo branje za mlade. Pri svojih 82 letih je neverjetno bistrega duha in polna življenja.

INTERVIEW: Tatjana Angerer Became a writer abroad, acknowledged on both sides of the border Tatjana Angerer is a Slovenian writer, illustrator and teacher, who has been living in Austrian Carniola for almost half of her life. In her books she committed herself to children, young adults and nature, with which she feels connected in a special way. Her active life left its mark on her books that are known on both sides of the border. Some were awarded and others are heartily recommended for young people. This 82-year-old is incredibly bright and full of life.

ENTREVISTA: Tatiana Angerer Se hizo escritora en el extranjero y es reconocida en ambos lados de la frontera La escritora, ilustradora y maestra Tatiana Angerer es una eslovena que vive en Carintia casi la mitad de su vida. En sus libros se ha comprometido con los niños, los jóvenes y la naturaleza, con la cual siente un vínculo especial. Su azarosa vida ha dejado una huella en sus libros que son conocidos en ambos lados de la frontera. Algunos han sido premiados, otros son lectura recomendada para jóvenes.

Con sus 82 años es una fuente llena de vida con una mente muy lúcida.

4

april 2014

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS LEPOTE SLOVENIJE Cerkniško jezero – Cerkniško polje Ni prav lahko naleteti na primer, s kakršnim imamo opravka pri Cerkniškem jezeru oziroma Cerkniškem polju. Ista površina je približno pol leta pod vodo, pol leta pa suha. Z nastopom sušnega obdobja v začetku marca je voda v obeh jezerih začela odtekati in površina jezer se je temu primerno začela tudi zmanjševati. V Cerkniškem jezeru se gladina vode menda vsak dan zniža za sedem centimetrov, kar pomeni, da bo voda odtekala še vse do konca meseca maja. Zanimivo je, kot opažajo domačini, da voda precej hitreje odteka, kadar piha burja.

TREASURES OF SLOVENIA Cerknica Lake – Cerknica Field It is not easy to find something similar to the phenomenon of Cerknica Lake or the Cerknica Field.

The same area is under water about half a year and dry the other half of year. When the dry season began in the beginning of March the water in both lakes started to flow away and the area of the lakes started to diminish. They say that the water level of Cerknica Lake lowers for seven centimeters every day, which means that the water will be flowing away up until the end of May. It is interesting, as the locals have noticed, that the water flows away more quickly when Bora winds blow.

BELLEZA DE ESLOVENIA El lago de Cerknica – el campo de Cerknica No es muy usual encontrar un relieve similar al que encontramos en el lago y en el campo de Cerknica. La misma área está aproximadamente la mitad del año bajo el agua y la otra mitad es terreno seco. Con el inicio de la estación seca a principios de marzo, el agua de los dos lagos comenzó a penetrar en la tierra disminuyendo así, en consecuencia, también la zona lacustre. El nivel del agua del lago de Cerknica se reduce, según dicen, siete centímetros cada día, lo cual significa que el agua hasta fines de mayo se escurrirá totalmente. Es interesante observar, como dicen los lugareños, como el agua fluye mucho más rápido cuando sopla el viento bora.

POSLOVNI IZZIVI Njuna oblačila nosijo po celem svetu Dva šolarja, ki sta iz hobija naredila več. Jan Glogovič in Fabian Smolnik danes prodajata obleko in druge izdelke po vsem svetu, od Nemčije do Gvatemale. Celotna prodaja, marketing, komunikacija z dizajnerji in producenti pa poteka preko spleta. Prve korake je Jan Glogovič naredil v tiskarni očeta, v kateri je rad pomagal. Pozneje je za glasbene skupine oblikoval in sam tiskal majice. Dve leti nazaj je kupil nekaj majic in na njih tiskal samo en motiv, ki je bil zelo odmeven. Skupaj s Fabianom Smolnikom, ki je zelo kreativen in ima zmeraj dobre ideje, je v začetku leta 2014 ustanovil podjetje.

BUSINESS CHALLENGES Their clothes are worn all over the world Two students who turned their hobby into something more. Today, Jan Glogovič and Fabian Smolnik sell clothes and other products all over the world, from Germany to Guatemala. The entire selling process, marketing and communication with designers and producers are carried out on the Internet. The first steps were made by Jan Glogovič in his father’s printing company where he loved to help. Later on, he started designing and printing T-shirts for music bands by himself. Two years ago he bought a few T-shirts and printed one single motive on them and it was very popular. In the beginning of 2014 he started a company with Fabian Smolnik, who is very creative and always brimming with good ideas.

RETOS EMPRESARIALES Su ropa es usada en todo el mundo

14

Dos estudiantes que de un hobbie hicieron mucho más. Jan Glogović y Fabián Smolnik venden ropa y otros productos por todo el mundo, desde Alemania hasta Guatemala. Toda la venta, el marketing, la comunicación con los diseñadores y productores se lleva a cabo vía internet. Los primeros pasos los hizo Jan Glogović en la imprenta de su padre en la que le gustaba ayudar. Posteriormente, diseñó e imprimió camisetas para grupos musicales. Hace dos años compró unas camisetas e imprimió en ellas un motivo único, el cual se hizo muy popular. Junto con Fabian Smolnik, que es muy creativo y siempre tiene buenas ideas, a principios del año 2014 fundaron una empresa.

april 2014

5

MOJASLOVENIJA

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS

20

IZSELJENCI Mira Alič je doma v Sloveniji in Ameriki Med kategorijo zdomcev na eni strani in kategorijo povratnikov na drugi strani očitno obstaja še neka vmesna kategorija. To so tisti rojaki, ki se čisto dokončno in zares nikoli ne ustalijo v novi domovini oziroma se čisto dokončno in zares nikoli ne odrečejo možnosti, da bi svojo kariero ali eksistenco nadaljevali doma, v Sloveniji. Ena takšnih je tudi naša rojakinja iz Clevelanda Mira Alič.

EMIGRANTS Mira Alič is at home in Slovenia and in America Between the categories of emigrants on one side and returnees on the other side, there seems to be a certain middle category. It is represented by those compatriots who never completely and really settle down in their new homeland or never completely give up the possibility to continue their career or existence back home, in Slovenia. One of them is also our compatriot from Cleveland, Mira Alič.

EMIGRADOS Mira Alič – en casa tanto en Eslovenia como en América Entre la categoría de los emigrantes por una parte y la categoría de los repatriados por otra, existe obviamente una categoría intermedia. Son aquellos compatriotas que en realidad nunca se instalan definitivamente en el nuevo país ni pierden definitivamente la oportunidad de hacer su carrera o continuar su existencia en su patria, en Eslovenia.

Una de ellas es nuestra compatriota de Cleveland Mira Alič.

KNJIGA: Ivan Stopar Slikovite podobe Slovenije V Sloveniji in tudi izven Slovenije je Ivan Stopar, avtor knjige z gornjim naslovom, dobro znan in priznan umetnostni zgodovinar in konservator. Je tudi vodilni slovenski kastelolog. Objavil je več kot 40 samostojnih publikacij, med drugim tudi vrsto vodnikov v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. V knjigi Slikovite podobe Slovenije, ki jo je v nakladi 2300 izvodov izdala Cankarjeva založba, se je izkazal tudi kot ljubitelj in raziskovalec slovenske vedutne dediščine.

BOOK: Ivan Stopar Picturesque images of Slovenia Ivan Stopar, the author of the book called Slikovite podobe Slovenije (the title could be translated as Picturesque Images of Slovenia), is a well-known and acknowledged art historian and conservator in Slovenia and abroad. He is also the main Slovenian castle expert. He published more than 40 independent publications among which there are numerous guidebooks for the collection called Cultural and Natural Monuments of Slovenia. His book Slikovite podobe Slovenije, printed in 2300 copies and published by Cankarjeva Založba, shows that he is a lover and an explorer of Slovenian veduta heritage.

LIBRO: Ivan Stopar Pintorescos paisajes de Eslovenia

35 MOJASLOVENIJA

Tanto en Eslovenia como también fuera de ella, Ivan Stopar, autor del libro mencionado, es un conservador e historiador de arte muy reconocido. Es también el principal castelólogo esloveno. Ha publicado más de 40 artículos independientes, incluyendo una serie de guías turísticas en la colección Monumentos Naturales y Culturales de Eslovenia. En el libro Pintorescos paisajes de Eslovenia, que con un tiraje de 2.300 ejemplares publicara la Editorial de Cankar, se manifiesta como amante e investigador del patrimonio de vedutas eslovenas.

6

april 2014

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS ŠEGE IN NAVADE Porabsko borovo gostüvanje kot velika gledališka igra

40

Čeprav smo v prejšnji številki predstavili enega najstarejših pustnih običajev pri nas iz osrednje Slovenije, je zagotovo eno najbolj zanimivih in s tradicijo povezano Borovo gostüvanje ali Borova poroka na vzhodnem delu Slovenije. Je stoletje star običaj v Porabju, na Goričkem v Prekmurju, na Bavarskem v Nemčiji, pa tudi na avstrijskem Gradiščanskem. V vasi ali v več vaseh skupaj lahko imajo borovo poroko, če se v pustnem času nihče ne poroči, zato morajo dekleta in fantje za kazen vleči bor.

CUSTOMS AND TRADITIONS Borovo gostüvanje in the Raba Valley an elaborate play Even though the previous issue of Moja Slovenija covered one of the oldest Mardi Gras traditions in the central Slovenia, one of the most interesting and traditional Mardi Gras events is definitely Borovo gostüvanje or Pine marriage in the eastern part of Slovenia. It is a century-old tradition in the Raba Valley, Goričko in Prekmurje, Bavaria in Germany and also in Burgenland in Austria. A village or several villages together can organize a Pine wedding if nobody married during the Mardi Gras period – this means that boys and girls have to drag a pine tree as a punishment.

TRADICIONES Y COSTUMBRES El Borovo Gostüvanje de Porabje como una gran puesta en escena En el último número de nuestra revista hemos presentado una de las tradiciones carnavalescas más antiguas del centro de Eslovenia.

Presentamos ahora la tradición que es sin duda una de las más interesantes – el Borovo gostüvanje o la Boda del pino, de la parte oriental de Eslovenia. Es una tradición centenaria de la región de Porabje, de Goričko en Prekmurje, de Baviera en Alemania, así como también del estado de Burgenland en Austria. En el pueblo o en varias aldeas juntas pueden oficiar la boda de pinos si antes de carnaval nadie se casa, por eso los muchachos y las chicas deben de tirar del pino como castigo.

UPRAVNI POSTOPKI Dohodnina: na svetu ni nič gotovega, razen smrti in davkov Vaša davčna obveznost je odvisna od vašega statusa (rezident, nerezident). Zakon o dohodnini, ZDoh1, v 6. členu določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba, da velja za rezidenta Slovenije (uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, običajno prebivališče ali središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, navzočnost v davčnem letu skupaj več kakor 183 dni). V skladu z Vzorčno konvencijo OECD iz leta 2003 velja, da delavec središča svojih vitalnih interesov ni prenesel v državo, kjer dela, če je obdržal prebivališče, družino in lastnino v državi, kjer je delal in prebival pred odhodom v tujino.

ADMINISTRATIVE PROCEDURES Personal income tax: in this world nothing can be said to be certain, except death and taxes Your tax liability depends on your status (resident, non-resident). Article 6 of the Personal Income Tax Act, ZDoh-1, defines the conditions that a natural person has to fulfill in order to be a resident (a declared permanent residence in Slovenia, normal residence or the center of personal and economic interest in Slovenia, presence for more than 183 days in a tax year). In line with the OECD Model Tax Convention from 2003, workers have not moved the center of vital interests to the country where they work if their place of residence, family and property remains in the country where they worked and lived before going abroad.

42

PROCEDIMIENTOS ADMINISTRATIVOS Impuesto a la Renta de las Personas: en el mundo nada es seguro, salvo la muerte y los impuestos Su obligación tributaria depende de su estado (residente o no residente). La Ley del Impuesto a la Renta de las Personas, ZDoh-1, en su artículo 6º establece las condiciones que deben cumplir las personas para ser consideradas residentes en Eslovenia (residencia permanente registrada oficialmente en Eslovenia, residencia o centro de intereses personales y económicos en Eslovenia, permanencia en Eslovenia por más de 183 días en el año impositivo). De acuerdo con el Modelo de la Convención de la OCDE de 2003 se establece que un asalariado no ha transferido el centro de sus intereses vitales al país en el que trabaja si mantiene su residencia, su familia y su propiedad en el país donde trabajaba y residía antes de su partida al extranjero.

april 2014

7

MOJASLOVENIJA

»Do danes sem izdala 27 naslovov knjig.« MOJASLOVENIJA

8

april 2014

Intervju: Tatjana Angerer

V tujini postala pisateljica, priznana na obeh straneh meje Pisateljica, ilustratorka in učiteljica Tatjana Angerer je Slovenka, ki že skoraj pol svojega življenja živi na avstrijskem Koroškem. V svojih knjigah se je zavezala otrokom, mladim in naravi, do katere čuti prav posebno vez. Njeno razgibano življenje je pustilo pečat v njenih knjigah, ki jih poznajo na obeh straneh meje. Nekatere so nagrajene, druge pa priporočajo kot priporočljivo branje za mlade. Pri svojih 82 letih je neverjetno bistrega duha in polna življenja.

Pogled na vaš vrt zastira res veliko drevo.

Je to na kakšen način povezano z vami?

Vsako drevo na mojem vrtu je iz Slovenije.

Lipa pod hišo je največja in edina vrisana v vaški načrt in jo ne smemo podreti. Vsadila sem jo kmalu po prihodu v te kraje sredi 80-ih let. Prinesla pa sem jo iz Idrije, da me spominja na rodno zemljo.

Tatjana Angerer je napisala knjige v obeh jezikih, slovenskem in nemškem

Od kot izvirate, kje so vaše korenine?

Rojena sem bila v Ljubljani. Težko bi rekla od kod izviram. Mama je iz Ribnice, oče pa iz Maribora in je priseljen Nemec. Njegov oče, moj ded je bil v službi pri železnici v Mariboru, kjer je tudi ostal. Tako se je moj oče rodil v Mariboru. To je bilo leta 1906, v času Avstroogrske monarhije.

Toda otroštva niste preživeli v Mariboru.

Najprej sem živela v Strugah na Dolenjskem.

Mama je bila učiteljica, oče pa državni uradnik v Ribnici. V Strugah sem živela do 4 razreda osnovne šole. Gimnazijo sem obiskovala v Ljubljani in bivala pri stricu Leopoldu Šmaelc, sodniku in teti Mariji, pianistki. 8 let sem obiskovala Poljansko gimnazijo in nato študirala biologijo na Naravoslovni fakulteti. Moja prva služba je bila v Stični, kjer sem na Gimnaziji učila biologijo, kemijo in prvo pomoč pri predvojaški vzgoji. Tam sem bila tri leta. Nato me je pot vodila v Ribnico, kjer sem učila na osnovni šoli. V Ribnici je moja mama imela hišo. V tistem času je šla v pokoj, da je lahko varovala mojo hčerko Katarino. V Ribnici sem poleg ostalih predmetov učila tudi fiziko. 1970 sem šla v Ljubljano in poučevala na Šolskem centru za blagovni promet na Trgovski in koapril 2014

9

MOJASLOVENIJA

mercialni šoli. Ker mi je začel odpovedovati glas, sem leta 1979 postala urednica strokovne literature pri založbi Delavske univerze.

Poučevali ste veliko otrok. Ali kdaj srečate kakšno vašo učenko ali učenca?

Ko so me povabili na neko obletnico v Ribnico, me je na trgu sredi mesta ustavila gospa, ki je povedala, da je ena od mojih učenk in rekla: »Najlepša hvala za Pismo naslednji generaciji.« To je naslov moje knjige, v kateri so navodila za zdravo obnašanje in skrb za okolje, namenjeni mladini.

Tujina pa je večkrat posegla v vaše življenje tako s pozitivne kot negativne plati.

Kako?

Prvič sem se poročila 1960 z dr. Brčanom Francem, očetom hčerke Katarine in Marjete. Franc je odšel na delo v Berlin in najini poti sta se razšli, ker nisem hotela zapustiti domačega kraja. Oddaljenost je bila le prevelika, da bi ohranila pristno vez.

V drugem poskusu vas je iztrgala iz slovenske zemlje. Kakšna je ta zgodba?

Drugič sem se poročila 1975 leta z južnim Tirolcem Alojzem Angererjem. Skupaj sva se odločila, da bova živela na Koroškem, vmes med Slovenijo in južno Tirolsko. 9 let se je za konec tedna vozil na delo in leta 1984 sva se preselila v novozgrajeno hišo v Kotmari vasi pri Celovcu na Koroškem.

Triptih Memoria temporis acti. Prva slika predstavlja spomin na Etruščane preko grafičnih elementov. Druga na Langobarde in tretja na V pripravi ima zaokrožajo kar nekaj rokopisov. Najbolj Venete. Slike pri koncu je knjiga, ki ima naslov Nevsakdanje zgodovinske pokrajine. zgodbe iz narave

Kako je selitev v Avstrijo vplivala na vas in na vaše delo?

Od takrat naprej pa se ukvarjam samo s pisanjem poljudnonaravoslovnih knjig in naravoslovnih zgodb za otroke. Veliko tudi rišem in ilustriram knjige za otroke ter botanične knjige.

ZA hišo stoji velika slovenska lipa, spomin na rodne kraje

Vaše knjige so bile tudi nagrajene. Na katero nagrado ste ponosni?

Napisala sem knjigo Pripovedka za rojstno noč, zgodba o lanu. Knjiga je dobila nagrado za mladinsko literaturo na avstrijskem Koroškem, ki jo je podelila Dežela Koroška leta 1996. Knjigo je ilustrirala hčerka Marjeta Angerer, izdala pa Celovška Mohorjeva. Pri Mohorjevi sem sicer izdala največ knjig.

In koliko knjig ste že izdali?

Do danes sem izdala 27 naslovov knjig.

Veliko ste se posvečali naravi. Katera je bila vaša prva izdana knjiga s tovrstno vsebino?

S področja biologije sem napisala knjigo Živimo z rastlinami. V knjigi Čisava župa, pisana pogača in še kaj sem objavila stare domače jedi iz južne Koroške. To so bili stari neobja-

MOJASLOVENIJA

10

april 2014

»Rojena sem bila v Ljubljani. Težko bi rekla od kod izviram. Mama je iz Ribnice, oče pa iz Maribora in je priseljen Nemec.«

vljeni recepti, ki sem jih zbirala po hišah. Izšla je leta 1988 in bila moja prva knjiga izdani pri Mohorjevi založbi.

V tistih časih razmišljati o pozitivnem odnosu do narave je bilo zelo napredno, kajne?

1985 sem bila zelo pred časom v razmišljanju o ekologiji in odnosu do narave. Zato sem pri Državni založbi izdala knjižico Moj ekološki koledar, ki jo je ilustriral znani slovenski ilustrator Matjaž Schmidt. V knjigi sem otrokom predstavila kako skrbeti za okolje.

V vaših knjigah pa je zanimivo tudi prepletanje tem med naravo in otroškim pogledom na svet.

Napisala sem tudi nekaj knjižic za otroke iz zbirke Modra mavrična knjižnica pri založbi Družina. Obsegale so zgodbe iz naravoslovja opisane na igriv način, na primer kako pšenica raste, kako se zmelje, speče kruh … Pri založbi Did sem izdala didaktične karte za otroke, s katerimi se spoznavajo z zdravilnimi rastlinami in njihovo praktično uporabo.

V vaši družini imate smisel tudi za slikanje in ilustriranje. Kater knjige ste ilustrirala sama?

Kot posebnost bi izpostavila knjižico Od glasov do govorice, ki sem jo napisala in tudi ilustrirala.

Kot pisateljica imate še kakšno knjigo zaapril 2014

Čisava župa, pisana pogača in še kaj je ena prvih njenih knjig s področja kulinarike, kulturne dediščine in narave gotovo v pripravi. Katere teme boste razkrili bralcem?

V pripravi imam kar nekaj rokopisov. Najbolj pri koncu pa sem s knjigo, ki ima naslov Nevsakdanje zgodbe iz narave. Vsebuje poučne zgodbe za otroke. Zadnja zgodba nosi naslov

11

Živimo s čebelami. Govori o čebelah in kaj se zgodi, če čebel naenkrat ni več. Zgodba meji na znanstveno fantastiko, z namenom osveščanja o pomenu čebel v naravi.

Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik MOJASLOVENIJA

Novice

Novice iz sveta in domovine Sodelovanje knjižnic v prid manjšinam

njegovih del, za katera je prejel tudi najvišje državno priznanje Kossuthovo nagrado, ki jo lahko enačimo s Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Pomenljiv in presenetljiv je podatek, ki ga je v Murski Soboti povedal proučevalec življenja in dela Sándorja Weörosa, literarni zgodovinar Peter Torh, da je prevajal kar iz 80 jezikov, med njimi tudi iz slovenskega, denimo pesmi Otona Župančiča in Josipa Murna Aleksandrova. Edina knjiga Weöresevih pesmi Boben in ples je leta 1983 v slovenskem jeziku, v prevodu Jožeta Hradila in Kajetana Koviča, izšla pri nekdanji Pomurski založbi.

Sodelovanje med Pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti in Županijsko knjižnico Dániel Berzsenyi v Szombathelyu traja že triinpetdeseto leto in je v prid Slovencem na Madžarskem in prekmurskim Madžarom. Uveljavilo se je več stalnih oblik sodelovanja, kamor spada izmenjava knjig in periodičnega tiska za narodnostne knjižnice v Porabju in Prekmurju ter strokovna srečanja, na katerih knjižničarji izmenjujejo izkušnje in se pogovarjajo o novostih s svojega delovnega področja.t

Besedilo in foto: Ernest Ružič

Tradicionalno pustovanje društva Maribor Hilden v Haanu Slovensko športno in kulturno društvo Maribor iz Hildna, je na pustno soboto, 1. 3. 2014, organiziralo že tradicionalno plesno-glasbeno prireditev, tudi tokrat v dvorani Adlersaal v Haanu. Okrog 19. ure so se začeli zbirati obiskovalci, večinoma našemljeni, predvsem pa dobro razpoloženi in željni zabave, dobre hrane, pijače in krofov. Ansambel Petka iz Slovenije je igral glasbo za vse okuse, zato je bilo plesišče kmalu živahno.

Judita Pavel, hči cankovskega rojaka dr. Avgusta Pavla, v murskosoboški Pokrajinski in študijski knjižnici na razstavi ob 100. obletnici rojstva velikega madžarskega pesnika in prevajalca Sándorja Wöerosa Za porabske Slovence je posebej pomembna potujoča knjižnica, ki se od leta 2000 vsaka dva tedna zaustavi na Gornjem in Dolnjem Seniku, v Sakalovcih, Števanovcih in Monoštru. Bralci iz Porabja si izposojajo tako leposlovne kot strokovne knjige, slednje zlasti tiste učiteljice in učitelji, ki ob delu študirajo na slovenski katedri v Szombathelyu. Na voljo je blizu 5 tisoč knjižnih naslovov, število stalnih bralcev pa se giblje med 200 in 300. Kakor ima bibliobus stalno linijo v Porabje, jo ima tudi po dvojezičnih slovensko-madžarskih krajih v Prekmurju.

Poleg stalnih oblik sodelovanja, pa knjižnici pripravljata tudi posamične, enkratne dogodke. Tako je szombathelyska knjižnica pripravila v Murski Soboti razstavo Na poti k popolnosti ob 100. obletnici rojstva enega največjih madžarskih pesnikov in prevajalca, tudi iz slovenskega jezika, Sándorja Weöresa.

Pesnik Sándor Weöros je prijateljeval in nekaj časa živel pri družini Avgusta Pavla v Szombathelyu, sicer pa rojenega na Cankovi v Prekmurju. O tem je na prireditvi v Murski Soboti govorila Pavlova hči Judita, ki je povedala, da je več let prijateljevala z uglednim pesnikom, ki se je iz Szombathelya preselil v Pecs in nato v Budimpešto, kjer je tudi umrl. Judita Pavel je povedala tudi, da kljub temu, da je bil že uveljavljen prevajalec in pesnik, ki je objavljal v številnih revijah, Sándorju Weöresu niso hoteli natisniti prve knjige, dokler njen oče Avgust Pavel ni zbral sto bodočih kupcev, in šele takrat so mu v Pecsu leta 1934 izdali prvo samostojno pesniško zbirko Mraz je. Weöroseva zbrana dela so prvič izšla leta 1956, zdaj pa pripravljajo še celovitejši pregled april 2014

21

MOJASLOVENIJA

Novice Višek večera je bil, tako kot že več let zapored, nastop plesne skupine, tokrat v indijanski opravi in koreografiji. Tudi »Prinzengarda« je kot vsako leto pozdravila obiskovalce hildenske prireditve. »Helau!« so odzdravljali gostje v dvorani visokemu obisku na odru. Princ in princesa sta podelila tudi karnevalska odlikovanja zaslužnim, med njimi je bil tudi nekdanji hildenski župan in prijatelj Slovencev Günter Scheib.

Komisija je izbrala najboljšo masko med otroki in odraslimi. Kot vedno je imela tudi tokrat težko delo, ker so bile vse maske zanimive in precej je bilo tudi zelo izvirnih.

Organizatorji, člani in članice društva iz Hildna, so pripravili okusno domačo hrano ter izbrano kapljico. Ker mora biti pust mastnih ust, so ponujali klobase, pečenko in seveda, krofe.

Prireditev je pomembna priložnost za srečanje in druženje Slovencev iz Severnega Porenja – Vestfalije. Ob slovenski glasbi in dobrem slovenskem vinu se ni težko zabavati, mnogo pa je tudi priložnosti za pogovore in stiske rok ljudi, ki se ne vidijo več pogosto. Na prireditvi smo opazili mlado mamico, ki je sama s štirimi otroki prišla na srečanje.

Taka srečanja ji veliko pomenijo. »Vesela sem, da sem spoznala Slovence, njihovo glasbo, hrano, navade. Res ste prisrčna druščina!« pa je izjavila mlada Nemka, ki je prišla na prireditev s prijateljico Slovenko.

Zato nam je žal, da se prireditve ni udeležilo še več ljudi; do naslednje velike veselice, binkoštnega srečanja 8. junija, pa je še daleč ...

Pustovanje pri SKD LIPA München V soboto 15.02.2014 so člani upravnega odbora društva Lipa pripravili tradicionalno pustovanje. V lepo okrašeni dvorani se je zbralo okrog 200 gostov, med njimi tudi nemški prijatelji. Prireditve so se udeležili člani društva Drava iz Augsburga in člani društva Slovenija iz Ulma. Veseli smo bili mladih družin in seveda tako ni manjkalo otro

Besedilo in foto: Jože Pahič

Večina gostov se je za ta večer lepo maskirala, tako da je bila to prava pustna prireditev. Za ples in dobro vzdušje je igral ansambel Klapovühi iz Slovenije. Da bi bil ta večer nepozaben je folklorna skupina pripravila program.

Oblečeni in maskirani v kavboje in indijanke so zaplesali več plesov. Z njimi pa so nastopili tudi trije otroci Rudili, Alexander in Vanessa. Tako smo imeli najmlajšo plesalko staro komaj tri in pol leta. Nastop je poživel vzdušje v dvorani. Ob tej priliki pohvala Danieli Zver, ki je pripravila program in kostume. Ob dobri glasbi, slovenski kapljici, pustnih krofih se je prireditev živahno nadaljevala. Plesišče je bilo vedno polno, to se je plesalo, pelo in vriskalo. Pri naslednjem odmoru, pa so goste presenetili kurenti iz Slovenije (iz Turnišč na Štajerskem). Bilo jih je kar štirinajst, kar se je tudi slišalo z zvonjenjem kravjih zvoncev, ki so jih nosili kurenti. Z zvonenjem odganjajo zimo, v München pa so prinesli kulturno dediščino Slovenije. Tako smo praznovali in se veselili vse do poznih jutranjih ur.

Društvo pa se že pripravlja na naslednje prireditve, to je 15. obletnica folklorne skupine Lila München, ki bo konec maja. Letos pa nas še čaka veliko MOJASLOVENIJA

22

april 2014

Novice Poleg članov Češke besede in nas, so bili prisotni tudi drugi predstavniki manjšinskih društev iz Sarajeva: Združenje Madžarov Hum, Italijansko združenje meščanov, združenje Poljakov Polsa ter predstavniki donatorja sadik, Ekološki pokret gorana FBIH. Posaditev je potekala ob pomoči predstavnikov JP Rad iz Sarajeva. Ob tej priložnosti nas je vse navzoče nagovorila predsednica Češkega društva Češka beseda, gospa Jovanka Manžalović Salaka, ki je poudarila, da je letos peta obletnica Parka nacionalnih manjšin v Sarajevu ter nas spomnila, da je danes Mednarodni dan gozdov, ki ga obeležujemo že 43-tič. Po uradnem delu in posaditvi sadik, smo sproščeno kramljali s prijatelji iz drugih društev, izmenjali novice in dali obljubo eden drugemu, da se kmalu zopet vidimo. Letos je že bilo in še bo, v Sarajevu kar nekaj okroglih obletnic in priložnosti za srečanja bo še dovolj.

dela, saj bomo sodelovali pri svetovno poznanem mimohodu na Oktoberfestu, kjer nas bo spremljala godba iz Gorja na Gorenjskem.

Ob tej priložnosti pa bi poslali lepe pozdrave vsem nekdanjimi članom društva Lipa München, ki so se upokojili in živijo v Slovenji.

Besedilo: Anica Varga, predsedstvo in upravni odbor SKD LIPA München Foto: Zver Roman

Besedilo in foto: Samo Čolak

Obeležitev mednarodnega dneva gozdov v parku nacionalnih manjšin Člani našega društva so se 21. 3. 2014 ob 12. uri odzvali vabilu organizatorja dogodka, Češke besede in obiskali Park nacionalnih manjšin v Ulici Zmaja od bosne, v Sarajevu. Bili smo navzoči pri posaditvi petih sadik „Pančićevih omorik“.

april 2014

23

MOJASLOVENIJA

Novice Prireditev ob dnevu žena Dne 8.3.2014 ob 11. uri so učenci dopolnilnega pouka, ki ga omogoča Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in ga vodi Ana Pulko prof. in dipl. knjižničarka ter učiteljica SH jezika, pripravili prireditev ob dnevu žena.

Na sproščen način, skozi poslušanje odlomka Snubitev, iz povesti Cvetje v jeseni, ki jo je napisal Ivan Tavčar, ter recitala pesmi Toneta Pavčka, Nika Grafenauerja, Daneta Zajca in otroških preštevank, smo želeli, da bi se ob besedilih, vse ženske počutile notranje lepe in radostne.

Društvo je poskrbelo za rožice, sok in vino, članice za domače dobrote, vsi skupaj, pa smo zapeli pesem »Prinesi mi rože«.

Besedilo: Ana Pulko Foto: Alma Maksumić

Do slovenskih knjig tudi preko spleta Ste že slišali za portal BIBLOS? Še ne? BIBLOS je prva slovenska spletna knjižnica in knjigarna z elektronskimi knjigami v slovenščini. Na enem mestu povezuje založnike in ponudnike vsebin, knjižnice (splošne, univerzitetne, strokovne) in bralce. Trenutno s portalom BIBLOS sodeluje 48 knjižnic, od tega 46 splošnih, ena strokovna (Knjižnica Pedagoške fakultete UL) ter Narodna in univerzitetna knjižnica.

V e-knjižnici lahko izbirate med več kot 600 naslovi različnih slovenskih založb: Beletrina, Mladika, Goga, Umco, Sanje, ZRC SAZU ... V e-knjigarni pa je nabor knjig še dodatno obogaten. Branje je mogoče na vseh napravah, ki omogočajo vpis ADOBE ID (naprave z operacijskim sistemom Android, mobilne naprave iOS, osebni računalniki, e-bralniki). Nakup je preprost in mogoč v vsakem trenutku, izposoja knjig pa je omogočena članom vseh knjižnic, ki sodelujejo s portalom. Njihov seznam najdete na osnovni strani portala www.biblos.si. Če niste član nobene knjižnice, ali pa ste že dlje časa v tujini, tudi ni težav.

Mestna knjižnica Ljubljana (info@mklj.si) in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka (info@knjiznica-skofjaloka.si), vam omogočata vpis na daljavo in branje slovenskih knjig na najbolj oddaljenem koščku sveta.

Besedilo: MS

MOJASLOVENIJA NAROČILNICA NA REVIJO MOJA SLOVENIJA Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od meseca _______ naprej, do preklica.

Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v TUJINO znašajo 49 EUR oz. 67 USD. Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje PO SLOVENIJI znašajo 24 EUR. Ime in priimek: __________________________________ Ulica: __________________________________________ Kraj (in zvezna država): ____________________________ Poštna številka: _________________________________ Država: ________________________________________ Telefon: ________________________________________ E-pošta: ________________________________________ Datum in podpis: ________________________________

Želim objavo

voščila

osmrtnice

1/8 strani: 50 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 100 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 150 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

ZA NAROČNIK BREZPLAČ E N 1/4 strani O

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56 2420 1900 4515 506 Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na naslov O MEDIA d.o.o. (Revija Moja Slovenija), Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija.

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov O MEDIA d.o.o.

(Revija Moja Slovenija) Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

S podpisom te naročilnice soglašam, da lahko izdajatelj te revije moje osebne podatke posreduje v hrambo v bazo naročnikov osrednje revije za Slovence po svetu, s katero upravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

MOJASLOVENIJA

24

april 2014

svetovni slovenski kongres

Večer izza Kongresa: Verska inkulturacija Slovencev v Buenos Airesu Svetovni slovenski kongres je 19. februarja pripravil večerno predavanje z gospo Ano Škulj in dr. Edom Škuljem o verski inkulturaciji Slovencev v Buenos Airesu.

Slovenski val priseljencev po II. Svetovni vojni v Argentino je bil dobro organiziran in dobro izobražen. V Argentini so dobili izjemno priložnost, da se lahko naselijo skupaj na enotnem prostoru; to jim v drugih državah namreč ni bilo dovoljeno. Slovenska izseljenska skupnost je bila dovolj velika (ocene se gibljejo med 20.000 in 30.000 ljudmi) in dobro organizirana, da je lahko samostojno delovala. Organizirali so pouk v slovenskem jeziku (osnovna šola, gimnazija in fakulteta) ter organizacije, ki so skrbele za potrebe skupnosti oz. koordinacijo slovenske skupnosti. To je omogočalo t.i. slovenski čudež v Argentini.

Jezik in vera pomagala ohraniti slovenstvo Slovenski jezik rojaki v Buenos Airesu ohranjajo zaradi šolskega pouka v slovenščini, tečaj dopolnilnega pouka slovenščine in bogoslužja.

Med verskimi praznovanji in obredji so vidno nekateri elementi, ki so prišli iz argentinskega verskega obredja, večina pa jih ostaja tipično slovenskih. To nakazuje, da verska inkulturacija še ni dokončana in da skupnost v svojem bistvu še vedno ostaja slovenska. Predavanju je prisluhnilo približno 40 poslušalcev.

Besedilo: Luka Klopčič, strokovni sodelavec Foto: fotoarhiv Svetovnega slovenskega kongresa

Dr. Edo Škulj in Ana Škulj

Zbornik ob 600-letnici zadnjega ustoličevanja v slovenskem jeziku Svetovni slovenski kongres je v sodelovanju s Klubom Koroških Slovencev v Ljubljani izdal zbornik člankov »Poslednje ustoličenje na Gosposvetskem polju 1414« v nakladi 500 izvodov.

Svoje strokovno mnenje glede ustoličevanja, njegovega pomena in prispevka Koroške k ohranjanju slovenske samobitnosti je prispevalo 10 avtorjev z različnih zornih kotov. Prav tako je na voljo tudi zbornik strokovnih člankov z naslovom »Slovenci v zgodnjem srednjem veku«, ki govori o zanikanju slovenske zgodovinske, jezikovne in državotvorne kontinuitete. Oba zbornika lahko kupite na sedežu SSK na Cankarjevi cesti 1/IV v Ljubljani (telefon 00386 24-28-550, e-naslov: info@slokongres.com).

Vsebino zbornika je prispevalo 10 avtorjev z različnih zornih kotov april 2014

25

MOJASLOVENIJA

rafaelova družba

Študijsko »potepanje« po Vidmu in Špetru Na Rafaelovi družbi smo v začetku januarja pripravili ekskurzijo v Videm. Ker se je v bližnjem Špetru ponujalo še nekaj zanimivosti, smo obiska obeh mest združili na en dan.

V Vidmu nas je pričakala Pamela Pielich, kulturna delavka in občinska svetnica iz Rezije. Z njo smo najprej obiskali Furlanski etnografski muzej, v katerem so predstavljene etnološke značilnosti Furlanije-Julijske krajine. V sicer lepo urejenem muzeju, smo žal zaman iskali podnapise k razstavljenim fotografijam in predmetom v slovenskem jeziku, pa tudi slovenska manjšina v muzeju žal ni omenjena. Že v muzeju se nam je pridružil naš drugi gost, domačin zgodovinar Riccardo Ruttar.

Predstavil nam je življenje Beneških Slovencev in nas vodil po mestu Videm, kjer so svoje sledi pustili tudi Slovenci – predvsem slovenski duhovniki, med katerimi je posebej izpostavil Ivana Trinka, pesnika, pisatelja, filozofa in buditelja narodne zavesti. Dan smo nadaljevali v Špetru. Obiskali smo muzej Slovensko multimedialno okno, ki so ga odprli na Inštitutu za slovensko kulturo. Muzej je zelo zanimiv, saj preko sodobnih umetniških instalacij prikazuje kulturno krajino od Julijskih Alp do morja. Ob koncu dneva smo se udeležili sobotne sv. maše. V beneškem narečju jo je vodil mons. dr. Marino Qualizza.

Lepo je bilo prisluhniti tudi slovenskemu prepevanju. Ekskurzijo sta z jezikovnega in pravnega vidika obogatila tudi naša udeleženca in hkrati gosta dr. Matej Šekli in mag. Dejan Valentinčič.

Spoznavanje mesta Videm

Muzej v Špetru - ob dotiku z roko okenca "spregovorijo"

S Pamelo Pielich o etnografskih značilnostih Furlanije

Besedilo in foto: Mihela MOJASLOVENIJA

26

april 2014

slovenska izseljenska matica

Slikarska kolonija za Slovence v zamejstvu in po svetu Združenje Slovenska izseljenska matica organizira tradicionalno – triindvajseto slikarsko kolonijo za vse akademske ali ljubiteljske slikarje, ki so po rodu Slovenci, živijo pa v zamejstvu ali v tujini. Slikarska kolonija bo od 7. do 13. 6. 2014 potekala v Mostu na Soči, kjer bodo slikarji tudi nastanjeni. Soorganizator kolonije je Turistično društvo Most na Soči, ki kolonijo gosti v okviru 42. Noči na jezeru.

Kolonijo bo vodila mentorice Monike Ivančič Fajfar. Po končani koloniji bo v gostujočem kraju organizirana slikarska razstava. Vsak udeleženec kolonije pusti dve svoji deli organizatorjem. Organizator krije stroške prehrane, prenočišča in osnovnega materiala. V kraj, kjer se bo odvijala slikarska kolonija, slikarji pridejo na lastne stroške.

Naslovna tema slikarske kolonije 2014 bo Svetloba miru in upanja. Vsi, ki bi se radi udeležili slikarske kolonije, ste lepo vabljeni, da pošljete svoje prijave do 20. 4. 2014 na naslov: Združenje Slovenska izseljenska matica, Cankarjeva 1/II, p. p. 1548, 1001 Ljubljana. Prijave sprejemamo tudi na elektronski naslov: sim@ zdruzenje-sim.si V prijavi se predstavite (ime, priimek, leto rojstva, naslov, telefonska številka, e-mail, podatki o dosedanjem delu, razstavah, tehniki, v kateri bi želeli ustvarjati ipd.)in obvezno priložite vsaj dve fotografiji svojih del. Prosimo tudi, da napišete, na kakšen način ste povezani s Slovenijo, saj je pogoj udeležbe tudi, da imate slovenske korenine.

Kandidati bodo o izboru obveščeni v desetih dneh po zaključku razpisa. Številu udeležencev, ki jih bomo sprejeli na kolonijo bo odvisno tudi od števila preteklih udeležb na koloniji in razpoložljivih sredstev. Iskreno vabljeni k prijavi!

Besedilo: SIM

Po končani koloniji bo v gostujočem kraju organizirana slikarska razstava. Vsak udeleženec kolonije pusti dve svoji deli organizatorjem.

Tema kolonije: Svetloba miru in upanja V letu 2014 bomo obeležili 100. obletnico začetka 1. svetovne vojne, ki je v kraje ob Soči zarezala še posebej hudo. Prinesla je opustošenje, smrt, lakoto, bolezen, trpljenje ... Številni ljudje so se morali med vojno in po njej iz teh krajev izseliti. Mnogi se niso nikoli več vrnili.

V antični Grčiji so poudarjali, da v času vojne muze umetnosti obmolknejo. V spomin in opomin na zgodovinsko tragedijo naj zato posoške muze zapojejo na ves glas. Naj umetniki in umetnice na likovni koloniji Posočje 2014 z barvami naslikajo svetlobo miru in upanja.

Brez svetlobe ni likovne umetnosti. Svetloba je najbolj pomemben likovni element. Svetloba pomeni tudi razsvetljenje, doumetje, veseapril 2014

lje, upanje, rast, dobroto, resnico, pravičnost, boga ...

Na Mostu na Soči – v zeleni pokrajini, ob pomirjajočem šumenju Soče in Idrijce in v varnem zavetju masivnih gora – se duša umiri in odpočije. Meditativni in pozitivni duh okolja bomo v enotedenski ustvarjalni akciji skušali prenesti na platna in papir. Zato naj vsak udeleženec na likovno kolonijo poleg barv in

27

ustvarjalnih pripomočkov prinese tudi lepe misli, prijetne spomine, pozitivne občutke in dobro voljo. Na likovni koloniji bomo te misli in občutenja izrazili v likovnem jeziku. Vsak v svojem slogu, vsak s svojimi slikarskimi sredstvi. Dobrodošle so vse tehnike, ki dopuščajo izvedbo dela v času trajanja likovne kolonije.

Besedilo: SIM MOJASLOVENIJA

47. Mladinski dan v San Justu

Izseljenska Slovenija – model za vse Slovence Slovenci v Argentini so v nekaj desetletjih uspeli izoblikovati način dela, ki je lahko za Slovence v matični domovini model, kako premagovati težave v negotovih, kriznih časih.

Po drugi svetovni vojni so Slovenci prihajali v Argentino brez vsega in brez znanja jezika. A so po nekaj letih uspeli v najbolj neugodnih razmerah iz nič ustvariti veliko. S pomočjo slovenskih duhovnikov so postavili Društvo Slovencev, nato pa s slovenskimi učiteljicami še slovensko šolo.

Z leti so se ustanovili slovenski domovi, kjer je kulturno in versko življenje Slovencev v Argentini

začelo cveteti. Ta pojav nekateri slovenski pisci imenujejo slovenski čudež v Argentini. Skrivnost tega uspeha je v močni medsebojni povezanosti in sledenju skupnemu cilju – ohranjanje in ustvarjanje Slovenije na tujih tleh, z namenom, da bi njihovi otroci začutili pripadnost slovenskemu narodnemu izročilu in da, ko bi prišel čas, bi se vsi vrnili v Slovenijo.

Striček Vanja - Slovensko gledališče Buenos Aires MOJASLOVENIJA

28

Šolstvo, šport in kultura kot temelji Ta čas pa je prišel zelo pozno. Slovenci so se po desetletjih bivanja v tujini, že močno vživeli v nov svet. Ob osamosvojitvi Slovenije se je rojevala že tretja in četrta generacija izseljencev. Število Slovencev pa se je kljub asimilaciji in mešanih zakonov neprestano večala. Na vseh možnih področjih so gojili in gojijo narodno zavest in poznavanje Slovenije. Postavili so učinkovit šolski sistem s prostovoljnimi učnimi močmi. Ustanovili so skoraj profesionalno slovensko gledališče, pevske zbore, folklorne skupine in Slovensko kulturno akcijo, ustanovo, preko katere se združujejo in spodbujajo različni kulturni ustvarjalci v Argentini in slovenski diaspori. Mladinske organizacije gojijo tudi šport na zelo visoki ravni. Dobrodelnost jim je zelo blizu – ustanovili so dve slovenski zavetišči kot poklon in skrb za rojake, Zvezo mater in žena, ki skrbi za potrebe rojakov …

V desetletjih, ko se je v Argentini rodil in razvijal košček Slovenije, je takratna oblast v Sloveniji temu pojavu nasprotovala, vnašala razdor, ga izolirala in celo tabuizirala. Slovenci v Argentini so pa, kljub temu nasprotovanju, zdržali in z veliko ljubeznijo do stare domovine bili ustvarjalni. Z močno vero v skupni cilj se je slovenska skupnost ohranila do današnjega dne.

Lani je novinar Tino Mamič zapisal v Družini: »Ar

april 2014

slovenija v svetu gentinska Slovenija je lahko formula za uspeh. Če bi kristjani pod Triglavom začeli delovati tako skupaj in tako zavzeto za slovenstvo in krščanstvo, bi zelo hitro minila cela vrsta perečih problemov …« Ideali in upanje na boljši jutri Slovenci v Argentini so ustvarili to, kar bi lahko ustvaril katerikoli od Slovencev iz povojnega časa, saj je v sebi nosil ideale in upanje na boljši jutri.

A revolucionarna vihra je v matični domovini te ideale in ustvarjalnost začela spodjedati, uničila je solidarnost in zaupanje med ljudmi, vero v Boga in prizadevanje za skupno dobro.

Kako pomembna je verska komponenta, lahko vidimo pri Judih, kjer vera in narodna pripadnost sta tako močno povezani, da jim je omogočilo tisočletno preživetje na tujih tleh. Odpad od vere je istočasno odpad od prizadevanja za naš skupni jutri in postajamo individualisti – preveč zaskrbljeni le za naš individualni obstoj.

Slovenci moramo v današnjem času predvsem razumeti, kaj je prav in kaj je narobe. Največje zlorabe v zadnjih letih so bile narejene zaradi pohlepa vodilnih v državi, v nasprotju s solidarnostjo, subsidiarnostjo in z občestvenim pogledom na svet, ki je evropski princip vodenja družbe.

Slovenska skupnost v Argentini pa je obstala, ker se je zvesto držala prvinam in ker je izpostavila mehanizme medsebojne pomoči.

Kar je slovenskega in poštenega je dobro Dolga leta je veljal princip, da kar je slovenskega, je dobro in kar je Božjega, je dobro in to je družbo držalo skupaj. Za vse Slovence bi moralo veljati, da kar je slovenskega, je dobro in kar je poštenega, je dobro.

Ta pripadnost skupnemu dobremu in Sloveniji je najbolj prišla do izraza v času osamosvajanja Slovenije, ko smo se vsi Slovenci združili in zagovarjali našo skupno pripadnost.

Naj bosta slovenska osamosvojitev in povojni izseljenski model popotnica za boljši jutri vseh Slovencev.

Besedilo in foto: Boštjan Kocmur

Slovenske šole z uprizoritvijo Kekca

Veliki oder sveta - Gledališka skupina Naš dom

Vseslovensko romanje v Lujanu

Cvetna nedelja v Slomškovem domu

Mešani pevski zbor Gallus v Slovenski hiši v Buenos Airesu april 2014

29

MOJASLOVENIJA

slovenci v italiji

»Kot se je Nadja postavila v bran za pravice slovenske narodne skupnosti, se jaz borim za pravice žensk in otrok« V polni Peterlinovi dvorani v Trstu so 3. marca v zelo prisrčnem vzdušju podelili letošnjo jubilejno 5. nagrado Nadja Maganja. Njena prejemnica je 40-letna Malavijka Jane Gondwe, v imenu vseh žena, ki sodelujejo pri projektu DREAM (Drug Resource Enhancement against AIDS and Malnutrition). Gre za program širših oprijemov za zdravljenje AIDSA v Afriki, ki ga od leta 2002 izvaja Skupnost svetega Egidija. Trenutno je v oskrbi 230.000 oseb, med katerimi 40.000 otrok pod 15. letom, v vseh teh letih pa je v okviru projekta DREAM prejel pomoč poldrugi milijon oseb.

Nagrado Nadje Maganja so pred petimi leti ustanovili Skupnost sv. Egidija Furlanije - Julijske krajine, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenska zamejska skavtska organizacija in družina Nadje Maganje Jevnikar (1951-2006) kot priznanje ženski ali skupini žensk, katerih življenje odlikujejo izkušnja vere ter ena ali več vrednot, ki so odlikovale življenje in delo Nadje Maganje: ljubezen do raziskovanja na področjih zgodovine, znanosti in kulture, pisanje kot sredstvo za posredovanje osebne izkušnje in zavzetosti, služba bližnjemu, ljubezen do ekumenskega in medverskega dialoga, pedagoška izkušnja, solidarnost z revnimi in potrebnimi, varstvo človekovih pravic, trdno prepričanje, da je treba izpričevati etične vrednote ne glede na javno mnenje in trenutno vodilne ideologije.

ane Gondwe, ki je tudi sama zbolela za AIDSOM leta 2001 in je zaradi AIDSA tri leta kasneje izgubila moža, je trenutno ena glavnih voditeljic gibanja I Dream v Malaviju in ena glavnih ambasadork. Sodeluje na srečanjih, televizijskih in radijskih oddajah ter marsikje v javnosti, kjer prinaša svoje osebne izkušnje. Ko je v preteklih letih zbolela in izgubila moža, je bila hudo bolna in potrta, brez nikakšrnih upov za prihodnost.

Naključno se je nekega dne sprehajala v bližini MOJASLOVENIJA

centra DREAM, ki so ga ravnokar odprli v Mandali.

Odločila se je, zgolj iz radovednosti, da vanj vstopi.

Od tedaj se je njeno življenje ključno spremenilo.

Odločila se je povrniti vse dobro, ki ga je prejela.

Postala je ena glavnih členov programa DREAM v Malaviju. V svojem prostem času pa se posveča boju za zaščito pravic žensk, otrok in obolelih v revnih državah. »Z možem in tremi otroki je bilo moje življenje zelo lepo,« je povedala nagrajenka Jane Gondwe, »In to do leta 2001, ko sem odkrila, da sem okužena z virusom HIV. Leta 2004 je moj mož umrl. Zame se je začelo zelo težko obdobje, hudo sem zbolela in poleg tega še izgubila službo kot šolnica«. »Zgodbo o Nadji sem poslušala z velikim zanimanjem,« je nadaljevala, »Predvsem to, da je v času umiranja želela izkazati svojo pomoč Malaviju. Brala sem, da je umrla v mesecu februarja leta 2006, kar me je presunilo, saj je prav v tistem letu, ko sem jaz, le mesec pozneje, spoznala gibanje DREAM in nekaj mesecev zatem sama postala pričevalka projekta DREAM. Sama sem glasnica žensk in otrok, ki so zapostavljeni le zato, ker so okuženi z virusom HIV.« »Prav tako kot se je Nadja postavila v bran za pravice slovenske narodne skupnosti,« je še povedala Jane Gondwe, »se jaz borim za pravice teh žensk in otrok. Že večkrat sem spregovorila preko medijev, časopisov, radia in televizije o našem programu in o pravicah, ki bi jih morale imeti ženske, ki so seropozitivne.« »Dream je tudi neke vrste bolnica, ki brezplačno

nudi zdravila proti virusu HIV, zraven pa tudi še pomoč pri prehrani. Trenutno imamo v Malaviju v oskrbi ART 13.000 pacientov, izvajamo preventivni program mati-otrok (da ne bi virus prešel iz matere na otroka), kar je bilo zelo uspešno, saj se je veliko otrok, rojenih od mater obolelih z Aidsom rodilo popolnoma zdravih,« je z zadovoljstvom ugotovila, »V sklopu gibanja I Dream pa tudi nudimo materam zdravstveno vzgojo, učimo jih kuhanja in pripravljanja jedi, ki imajo visoko hranilno vrednost, kar lahko pomaga njihovim družinskim članom.« »Naj tudi Nadjina duša počiva v miru,« je zaključila svoj nagovor Jane Gondwe, »In jaz se zahvaljujem vsem vam, organizatorjem te nagrade v njen spomin, ki ste se spomnili na Malavi in podelili to nagrado. Nagrade ne sprejemam kot nekaj, kar mi je bilo podeljeno, sprejemam kot nekaj, kar spodbuja moje življenje in mi vliva moč pri mojem delu. Zahvaljujem se Ivu ter Nadjinima otrokoma, Petru in Ivanu, da so se pri podelitvi nagrade spomnili name, na Dream in Malavi.« Na večeru, na katerem so po uvodnih besedah predsednika Društva slovenskih izobražencev Sergija Pahorja med drugimi spregovorili tajnica odbora Federica Marchi, predstavnica SZSO prof. Majda Cibic in državni koordinator projekta Dream Roberto Lunghi, so prikazali tudi zgovoren in hkrati pretresljiv videoposnetek o projektu Dream.

Besedilo in foto: Darko Bradassi, www.slomedia.it

Od leve: predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor, članica odbora, ki podeljuje nagrado in članica Skupnosti sv. Egidija Franca Miazzi, letošnja prejemnica nagrade Nadja Maganja Jane Gondwe in Nadjin mož Ivo Jevnikar

30

april 2014

SLOVENCI NA madžarskem

Monošter: Kdaj prva naložba iz Slovenije Prvi poslovni konferenci Poslovna cona Monošter, neizkoriščena priložnost za slovenska podjetja, ki je bila lani novembra v Moravskih Toplicah, je sledila druga v marcu v Monoštru, povezana z ogledom sodobne tovarne iz koncerna ArcelorMittal, ki ima podjetja v šestdesetih državah po svetu. Obe konferenci je v sodelovanju s partnerji, pripravil slovenski generalni konzulat v Monoštru, ki si zelo prizadeva za gospodarsko povezovanje med Slovenijo in Porabjem, zato ima po novem tudi delno zaposlenega gospodarskega svetovalca iz Slovenije.

U

deležba na konferenci ni bila množična, toda pomembno se zdi, da so prišli predstavniki tistih slovenskih podjetij, ki želijo navezati stike z mestno občino Monošter, ki ponuja urejeno poslovno cono, v kateri je že omenjena tovarna in več manjših podjetij iz Avstrije, a še nobenega iz Slovenije. Zastopana so bila podjetja od Murske Sobote do Kopra, do tamkajšnjega pristanišča, ki je zelo pomembno za prevoz blaga na Madžarsko in iz Madžarske.

Podrobno je želje in načrte, ki jih ima Monošter v 87 hektarjih veliki industrijski coni predstavil župan Gábor Huszár. Povedal je, da bo Monošter dobil v kratkem boljše cestne in železniške povezave, in sicer hitro cesto proti Körmendu, sodobno povezavo na avstrijske avtoceste, kar pomeni tudi ustreznejšo povezavo prek Avstrije s Slovenijo, že zdaj je elektrificirana železniška proga do Monoštra, na elektrifikacijo se pripravljajo tudi na avstrijski strani, proti Gradcu. Kot že večkrat doslej, je župan tudi tokrat omenil pomen naložbe iz Slovenije za porabske Slovence, ki bi s tem pridobili priložnost za zaposlitev v podjetju, kjer je zaželeno ali celo potrebno znanje slovenskega jezika, zdaj pa ima tudi v poslovni coni prednost nemški jezik. Dobre možnosti slovenskim podjetjem daje zelo razvita avtomobilska industrija v zahodnem delu Madžarske: Opel v Monoštru, Audi v Györu in Mercedes v Kecskemetu.

Kako pomemben je gospodarski razvoj za slovensko manjšino, je poudaril tudi generalni konzul Dušan Snoj in dejal, da so v Sloveniji v glavnem že izginili predsodki o madžarski nerazvitosti, kar se kaže tudi v dokaj ustaljeni blagovni menjavi, ki je za 1.6 do 1.7 milijarde evrov v obe strani, toda z izjemno nizkim, manj kot 3 odstotnim deležem neposrednih naložb. Kot je tudi znano, je Madžarska odstopila od predvidene, doslej največje naložbe v Lju-

Pogled na poslovno cono

bljani. Direktor tovarne ArcelorMittal János Támas ponuja sodelovanje slovenskim podjetnikom in podjetjem pri proizvodnji kovinskih nadomestnih delov, pri proizvodnji in popravilu električnih komponent in podobnem. V Monoštru izdelujejo kovinske mreže, ki so sestavni del avtomobilskih gum. Direktor je omenil tudi možnost za prevod izdelkov in surovin prek Luke Koper.

Generalni konzulat v sodelovanju s Centrom za mednarodno poslovanje Gospodarske zbornice Slovenije že načrtuje naslednjo poslovno konferenco v Ljubljani ali neposredni okolici, in sicer zato, da k sodelovanju pritegne čim širši krog podjetnikov in podjetij iz osrednje Slovenije.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

Erika Köleš Kiss - zastopnica Slovencev v madžarskem parlamentu Na parlamentarnih volitvah, ki so 6. aprila potekale po novi zakonodaji, so manjšine na Madžarskem volile tudi svoje zastopnike v parlament, ki šteje 200 poslancev namesto dosedanjih 386 . Slovenci na Madžarskem so za svojo zastopnico izvolili Eriko Köleš Kiss, profesorico Srednje strokovne šole Bela III v Monoštru. Erika Köleš Kiss je tudi podpredsednica Državne slovenske samouprave in predsednica Slovenske samouprave Monošter - Slovenska ves.

V Izvoljena zastopnica Erika Köleš Kiss

april 2014

ečina od trinajstih manjšin na Madžarskem, ima v novem parlamentu svoje zastopnike, ker za izvolitev narodnostnih poslancev niso imele dovolj glasov, in sicer 10 do 15 tisoč, zakonodaja pa ne dovoljuje skupnega kandidata več manjšin, kot denimo na Hrvaškem. Slovenskih volivcev je v Porabju in po celi Madžarski okoli 3 tisoč, enako tudi srbskih. Za volitve za narodnostne zastopnike so se morali pripadniki manjšin posebej registrirati, kar je hkrati pomenilo, da so lahko glasovali še za strankarskega poslanca, ne pa tudi za posamezno stranko.

Narodnostni zastopniki bodo spremljali delo parlamenta in njegovih teles, dobili bodo logistično podporo kot poslanci, nimajo pa pravice glasovanja. S to, rekli bi polovično rešitvijo, se je Madžarska izognila zagotovilom iz prejšnjih let, ko so tudi najvišji državni voditelji obljubljali zagotovljene poslanske sedeže v parlamentu na enak način, kot ju imata v slovenskem državnem zboru italijanska in madžarska manjšina vse od takrat, ko je postala Slovenija samostojna država.

Več o parlamentarnih volitvah na Madžarskem in o tem, kako si je zamislila svoje delo zastopnica Slovencev v parlamentu, pa v prihodnji številki Moje Slovenije.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

31

MOJASLOVENIJA

SLOVENCI V AVSTRIJI

Kronist življenja ob meji Branko Lenart, ki je Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko pred sedanjo predsednico Suzanne Weitlaner vodil kar trinajst let, je tudi v Avstriji, Sloveniji in še nekaterih državah priznani umetniški fotograf. Na njegovo pobudo so v Pavlovi hiši v Potrni doslej pripravili več fotografskih razstav, na zadnje razstavo del tržaškega fotografa Maria Magajne pod naslovom V vrtincu čustev in dogodkov.

V Pavlovi hiši štajerskih Slovencev v Potrni pri avstrijski Radgoni je predstavljenih 40 fotografskih del Maria Magajne, obiskovalci pa si lahko ogledajo tudi dokumentarni film o tem vsestranskem ustvarjalcu, ki je zapustil kar 350 tisoč negativov in objavil prek 50 tisoč fotografij v Primorskem dnevniku in številnih drugih časopisih in revijah

D

ober poznavalec del in prijatelj, pa tudi fotograf Andrej Furlan je ob otvoritvi razstave poudaril, da je Mario Magajna (1916 - 2007) vse svoje življenje posvetil dokumentiranju življenja ob meji. "V svojih fotografijah je reporter in pesnik, v fotografije je vnašal svoja čustva, kar se vidi tudi v teh delih, ki so v Pavlovi hiši," je povedal in dodal, da se je v Trstu vsak dan zgodilo nekaj novega, in fotoreporterji so morali biti zraven, v vrtincu teh dogodkov.

Mario Magajna je že kot otrok v roke dobil prvi fotografski aparat, v svet fotografije se je poglobil v letih 1930 - 1939, ko je delal v fotografskem laboratoriju tržaškega podjetja Fotoradiottica. V letih med drugo svetovno vojno je delal v glavni

MOJASLOVENIJA

tržaški bolnišnici, kjer je fotografiral pomembnejše operacije in razvijal rentgenske plošče na rentgenološkem oddelku. Leta 1944 je posnel zavezniško bombardiranje Trsta, maja 1945 pa prihod jugoslovanskih partizanov v Trst. Tedaj se je začelo tudi njegovo sodelovanje s Primorskim dnevnikom, pri katerem je delal do upokojitve.

Težko ulovljivo poezijo je našel tudi v slovenskih vaseh Fotografinja in novinarka Meta Krese je o Mariu Magajni napisala, da so bile njegov prostor tržaške ulice, "hrupne in prazne, vzvišene in ponižane, vznemirljive in zaspane, a poezijo, tako težko ulovljivo poezijo, je našel tudi v slo-

32

venskih vaseh, ki obkrožajo mesto na skrajnem severovzhodu Italije."

Pregled njegove zapuščine, preko 350 tisoč negativov, potrjuje, da presega njegova fotografija reporterski značaj. Arhiv ponuja opus, ugotavljata Robi Jakomin in Andrej Furlan, ki zaradi svoje raznolikosti in visoke kakovosti raziskovalca kar zmede. O delih Maria Magajne je bila večkrat povedana tudi ocena, da sodi njegov opus v sam vrh evropske (dokumentarne) fotografije. Od omenjenih 350 tisoč posnetkov, je bilo objavljenih približno 50 tisoč. Fotoarhiv je avtor zaupal v hranjenje Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Ob teh posnetkih je nastalo tudi več tisoč diapozitivov, ki jih je prinesel s številnih potovanj po svetu.

Prva razstava del Maria Magajne je bila v Trstu Leta 1951 je Mario Magajna prvič razstavljal v tržaški galeriji Scorpionone, nato so sledile razstave v Vidmu, Melbournu, Novem mestu in v Ljubljani. Za svoje delo je prejel osem pomembnejših odličij, med njimi tudi Tomšičevo nagrado Društva novinarjev Slovenije za življenjsko delo in red viteza za zasluge italijanske republike. Leta 2003 je prejel častni znak svobode Republike Slovenije.

Razstava v Potrni naj bi pripomogla k prepoznavnosti fotografske govorice Maria Magajne, tako da bodo lahko njegova dela postala del slovenske, italijanske in evropske umetnostne dediščine.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

april 2014

SLOVENCI V AVSTRIJI

Dramatizacija Angela pozabe Ljubljana - V ljubljanski Mali Drami je bila minuli petek premiera predstave Angel pozabe. Za priredbo istoimenskega romana Maje Haderlap je poskrbel Igor Pison. Predstavai bo na Koroškem na ogled novembra.

Pa smo, poleg Handkejevega Še vedno vihar, dočakali dramatizacijo romana Maje Haderlap Angel pozabe – Engel des Vergessens, ki ga je v slovenščino leta 2012 prevedel Štefan Vevar, tudi v Ljubljani. Pričakovanja so bila zelo velika, tri predstave na sicer zelo majhnem odru male Drame z 90 sedeži so bile že vnaprej razprodane. Med premierno publiko je bilo mnogo znanih oseb iz slovenskega gledališkega in pisateljskega okolja ter tudi številni ugledni koroški Slovenci.

Režiser iz Trsta Zanimivo, da je igro na oder postavil mladi slovenski režiser iz Trsta Igor Pison, torej zamejski Slovenec, kar je mogoče dobro, ker je iz neke druge perspektive prebral Majino knjigo. Na predstavitvi pred premiero je povedal, da mu je pri oblikovanju predstave pomagal Handke s svojim romanom Še vedno vihar. Za dramaturginjo Evo Krašovec »se je predstava skoncentrirala na spomin, ki je v resnici glavna substanca tega elegično-lirskega teksta«. Sploh so vsi ustvarjalci imeli do teksta zelo velik rešpekt. Dramatizacijo romana je pa predlagal že Eduard Miller, prejšnji umetniški vodja Drame. Haderlapova je sicer knjigo pisala kot literarno delo, vendar je v posameznih prizorih kot diplomirana dramaturginja že nakazala »posamezne odrske prizore, ki jih je v romanu pisala za nekakšen intimen, notranji oder«. Zato je lahko režiser v romanu našel precej teksta, ki je bil že skoraj pripravljen za na oder.

Odličen igralski trio Vlogo babice in matere je odigrala izredna Saša Pav­ček, odličen naturščik oče je bil Janez Škof in pridna na začetku ubogljiva, toda trmasta in vztrajna v svoji želji, da pride iz lepenske doline v širni svet, je bila tudi odlična Barbara Cerar. Mislim, da boljšega tria režiser ne bi mogel najti.

Sem pa med predstavo večkrat pomislil, kako težko je bilo Cerarjevi igrati malo in nato veliko Majo, če pa ona osebno sedi tik pred tabo v prvi vrsti majhnega teatra. Mislim, da bo vsak, ki je ali pa bo še pisal o tej predstavi, moral najprej prebrati knjigo, sicer bo zelo težko vedel, zakaj sploh gre. Reakcija občinstva je bila včasih diametralno nasprotna z vsebino zgodbe. Tudi moj zapis bo subjektiven, ker sem po več kot tridesetletnem zelo aktivnem sodelovanju s Korošci dodobra spoznal koroško dušo z obeh strani nekdanje meje. april 2014

Z leve: Barbara Cerar, Saša Pavček in Janez Škof Zgodba o borbi in identiteti In za to gre v celotni zgodbi, za koroško dušo in za tistočletno borbo koroških Slovencev, da ohranijo svojo identiteto, slovenski jezik in slovenske šole. In seveda za enakopravnost obeh deželnih jezikov. Haderlapova je v nemščini nemško govoreči Evropi povedala, kaj se je pravzaprav dogajalo s Slovenci na južnem Koroškem v vojnem in povojnem času. Po napovedanih prevodih romana v italijanščino in angleščino pa bo zgodba prišla tudi do bralcev zahodne Evrope in ostalega sveta. Negativnih kritik »tudi pri bolj zagrizenih nemških nacionalistih, ki zdaj lahko sprejmejo zgodovino koroških Slovencev, ki jim jo je knjiga približala,« kakor je povedala Maja v intervjuju za programsko knjižico, ki je izšla ob premieri, ni bilo. Večina se ji je za knjigo zahvaljevala.

Opis babičinih pripovedi, polnih spominov na nacistična taborišča, na lakoto, na en sam košček suhega kruha na dan, na pretepanje, poniževanje, ki pa kljub temu ni izgubila vere v človeka, je enkraten. To pove tudi Handke v spremnem tekstu k slovenskemu prevodu: »To so zgodbe, ki jih v Avstriji nihče ne pozna in ki so po sedemdesetih letih končno predmet pripovedi«. Z vero v boljši jutri je babica tako veliko pripomogla k pokončni drži svoje vnukinje, ki pa ima tudi zelo rada svojega očeta. Oče, pri dvanajstih letih partizanski kurirček, je moral v lepenski grapi uporabiti vso svojo zvitost, da je lahko, skupaj z manj razumevajočo zelo verno ženo, preživel svojo družino in omogočil hčeri, da je doštudira-

33

la in prišla do kruha. Zanimiv je prizor, ko hoče neuki oče vedeti, kaj je to dramaturgija, pa če bo od tega teatra hči sploh lahko živela? Ponosno razloži, da je tudi on, kmet, napisal eno pesmico.

Tudi ostali prizori so bili zelo realistični, oče se je do pasu gol na malem odru umival v lavorju s pravo vodo, ki mu jo naliva hči, podiral je prave opeke, ki so simbolično označevale njihovo staro bajto, da bi sezidal novo hišo, v kateri bo imela tudi hči svojo sobo. Prizori z lovom, s hojo po gozdu, očetovo uspavanje čebel s cigaretnim dimom in prizori, ko uvaja hči v življenje, so bili enkratni. Poglavje zase je dvojna vloga Saše Pavček, ko se iz skrbne, na koncu že zgrbljene babice kar na odru preobleče v oblačila matere.

Bila je sijajna predvsem v obrambi proti ljubosumnemu možu, ki je bil veliko odsoten in je večkrat pijača igrala važno vlogo.

Petminutni aplavz Upam, da bodo tudi tisti Slovenci, ki niso prebrali Majine knjige, preko te dramatizacije vsaj delno spoznali nedavno koroško stvarnost onstran Karavank, preko katerih je oče kot partizan večkrat zahajal na slovensko ozemlje. Pravzaprav je to knjiga in z njo odrska uprizoritev zgodba o Korošcih z obeh strani Karavank in Pece. Podobnih zgodb poznam kar nekaj, samo da se na naši strani babici reče bica, toda nihče jih ni znal tako opisati kakor Maja. Publika je odlične ustvarjalce predstave, z Majo Haderlap vred, nagradila s petminutnim aplavzom.

Avtor: Lovro Sodja MOJASLOVENIJA

Knjižna polica IVAN STOPAR

Slikovite podobe Slovenije V Sloveniji in tudi izven Slovenije je Ivan Stopar, avtor knjige z gornjim naslovom, dobro znan in priznan umetnostni zgodovinar in konservator. Je tudi vodilni slovenski kastelolog. Objavil je več kot 40 samostojnih publikacij, med drugim tudi vrsto vodnikov v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. V knjigi Slikovite podobe Slovenije, ki jo je v nakladi 2300 izvodov izdala Cankarjeva založba, se je izkazal tudi kot ljubitelj in raziskovalec slovenske vedutne dediščine.

Pogled na Borovniški viadukt

Kamnik sredi 19. stoletja

MOJASLOVENIJA

34

Kaj je veduta?

V uvodnem besedilu z naslovom Doživetja za vedno izgubljenega sveta je pomen besede veduta definiran zelo natančno. Beseda izvira iz latinščine, v likovni umetnosti pa pomeni zvesto po naravi posneto krajino. V praksi z besedo veduta »navadno označujemo le v preprosti tehniki risbe, akvarela ali gvaša po naravi posnete, v krajinski okvir zajete arhitekture.« Na 16 strani obsegajočem tekstu se avtor izkaže tudi kot izjemen poznavalec zgodovine nastajanja vedut v srednjeevropskem prostoru, s posebnim oziroma na vedute naših krajev.

V tem kontekstu še posebej izpostavlja dejstvo, da je vedutno slikarstvo v Sloveniji, kronološko gledano, najprej zapuščina vojnih inženirjev, največji razmah pa doseže v času Janeza Vajkarda Valvasorja z njegovo lastno grafično delavnico. Ob tem je treba še posebej izpostaviti, da so naše kraje pogosteje kot domači upodabljali številni tuji vedutisti, ki so se s tega ali onega razloga znašli v naših krajih. Tudi zato je pokritost slovenskega ozemlja z vedutami zelo neenakomerna.

april 2014

Kakovostnih vedut je neprimerno več z območja slovenske Štajerske, kakor iz drugih delov Slovenije. Obrobne pokrajine, kot sta Prekmurje in Bela Krajina praktično ne ponujata ničesar, skromno pa je tudi gradivo z območja Goriške in Primorske.

Kot že naslovnica knjige pove, je v knjigo uvrščena 101 podoba Slovenije, pri čemer avtor poudarja, da bi bil izbor vedut lahko tudi drugačen. V knjigi so vedute razvrščene po abecednem redu krajev, ki jih prikazujejo, od Bleda na Kranjskem do Žužemberka na Dolenjskem. Vsaki podobi sta v knjigi posvečeni dve strani, na levi strani je najprej naveden avtor vedute (včasih tudi z vprašanjem), sledi letnica njenega nastanka (pogo-

Ptuj na Dravskem polju leta 1832 sto samo približna), šele nato sledi razlaga slike same in okoliščine njenega nastanka. Ob tem bralec veliko izve tudi o kraju samem v času nastanka slike, o navadah prebivalcev itd.

Pod sliko na desni strani slike je najprej navedeno v kakšni tehniki je risba narisana z dimenzijami v centimetrih, sledi naslov slike v originalu, kje se

slika nahaja in avtor fotografije; največkrat je to Matej Stopar.

V zaključnem izdelku od strani 229 do strani 252 so predstavljeni vsi avtorji slik, pri čemer so domači slovenski menda samo trije.

Besedilo in foto: Tomaž Štefe

MARIJA MERCINA

Primorska zgodba Knjiga z naslovom Primorska zgodba, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi, je posebna avtobiografska in zgodovinska pripoved. Osrednje dogajanje poteka v vipavski vasici Goče, ki avtorici predstavlja izhodiščni prostor njenih temeljnih bivanjskih in etičnih spoznanj. Marija Mercina živi namreč med Novo Gorico in Gočami, pogosto obiskuje Ajdovščino, kjer je preživela otroštvo in mladost.

V Primorski zgodbi je dogajalni čas zgoščen na en sam dan po materini smrti, retrospektivni dogodki pa segajo vse do začetka 20. stoletja. Nočno branje materinih dnevniških zapiskov in pisem ter različnih sodnih in drugih uradnih listin iz njene zapuščine sproži v pripovedovalki dramatičen posthumni dialog z materjo, ob katerem se pred bralcem razprostre slika majhne, tesno povezane vaške skupnosti in njenega prizadevanja, da bi med noži zgodovine ohranila svojo identiteto in človeški obraz. Spremno besedo z naslovom Mamin najdaljši dan je v knjigi napisala avtoapril 2014

35

ričina hčerka Ana Ogrič. Marija Mercina poleg leposlovne proze objavlja tudi esejistične in strokovne članke (slovenistične in didaktične) v različnih revijah in zbornikih, v knjižni obliki pa so doslej izšla naslednja dela: zbirka kratke proze Imena (1992), Proza Cirila Kosmača, Uvod v lingvostilistično analizo (2003), Ženska hiša (2005) in Primorska zgodba (2014).

Je avtorica dveh radijskih iger: Najdaljša noč, Radio Slovenija, 2009 in Obrazi Cirila Kosmača, Radio Trst A, 2012.

Besedilo: GMD

MOJASLOVENIJA

UPRAVNI POSTOPKI

Dohodnina: na svetu ni nič gotovega, razen smrti in davkov Se še spomnite časov, ko smo vsako leto morali izpolnjevati obrazce za dohodninsko napoved? To nam je davčna uprava Republike Slovenije olajšala leta 2008, ko je začela sama pošiljati informativne izračune dohodnine. Davke je treba plačevati in srečni so tisti, ki dobijo dohodnino povrnjeno, spet drugi se jezijo, da morajo dohodnino plačati. Že Benjamin Franklin je dejal, da na tem svetu ni nič gotovega, razen smrti in davkov. Slednji nas spremljajo vse življenje. Takoj, ko prijokamo na svet, dobimo davčno številko, prej ali slej pa se srečamo s takšnimi ali drugačnimi obdavčitvami.

Nerezidenti Slovenije so zavezani za plačilo dohodnine od dohodkov z virom v Sloveniji, čeprav živijo v tujini

In kaj je sploh dohodnina?

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb.

Upoštevani so vsi obdavčljivi dohodki v koledarskem letu. Vanje se štejejo vsi dohodki, ki z zakonom izrecno niso oproščeni oz. izvzeti.

Kot primer naj jih navedem le nekaj: dohodek za opravljeno začasno in občasno delo preko napotnic in avtorskih pogodb, dohodki iz premoženjskih pravic (avtorski honorar ...), dobi-

Ob odhodu na delo v tujino za dlje časa, je treba za davčne namene urediti rezidentski status na pristojnem davčnem uradu, glede na kraj svojega stalnega prebivališča.

MOJASLOVENIJA

ček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), različne nagrade. Državljani Slovenije s stalnim bivališčem v Sloveniji, ob prejemanju plače ali drugih prihodkov državi plačujemo dohodnino in druge davke, in s tem financiramo delovanje javnih služb.

Postopek oddaje dohodnine Davčna uprava RS vam bo na podlagi podatkov najkasneje do 15. 6. 2014 na dom poslala informativni izračun dohodnine. Izračun je sestavljen na podlagi uradnih evidenc, podatkov izplačevalcev dohodkov in podatkov o vzdrževanih družinskih članih, ki so jih Davčni upravi RS do 5. februarja posredovali zavezanci za dohodnino. Prejeli ga boste kot fizična oseba, če so vaši dohodki v letu 2013, od katerih se plačuje dohodnina, presegli 3.302,70 EUR. Ne glede na navedeno bodo izračun prejeli tudi študentje, ki so upravičeni do študentske olajšave, če njihovi

42

dohodki prejeti za delo preko študentskega servisa presegajo 2.477,03 EUR ter upokojenci, ki so prejeli pokojnino, od katere je bila odtegnjena in plačana akontacija dohodnine, ali pa so pri akontaciji dohodnine uveljavljali vzdrževane družinske člane. Prejemniki izračuna bodo tudi upokojenci, ki so poleg pokojnine prejeli dohodke (od katerih se plačuje dohodnina), višje od 80 EUR. Na dan vročitve izračuna bo začel teči 15 dnevni rok za ugovor. Če ugovor na izračun ni potreben se šteje, da se z izračunom strinjate in le-ta samodejno postane odločba o odmeri dohodnine. Če vam je bila med letom odvedena akontacija dohodnine in izpolnjujete pogoje za oprostitev plačila dohodnine, lahko dobite povrnjeno tako, da sami oddate dohodninsko napoved. Rok za oddajo dohodninske napovedi je 31. 7. 2014.

Obrazec je dostopen na vseh davčnih uradih oziroma izpostavah in na spletni strani Davčne uprave RS www.durs.gov.si. Napoved je mogoče

april 2014

z varnim kvalificiranim digitalnim potrdilom poslati tudi v elektronski obliki prek portala eDavki na naslovu: https://edavki.durs.si/ Preselil sem se v tujino. Ali davke plačujem domovini ali državi kjer živim?

Tukaj pa se stvar nekoliko zaplete. In kar nekaj birokratskih opravkov ter obiskov pristojnega davčnega urada je potrebnih, da se stvari rešijo.

Zaradi sprememb okoliščin, ki vplivajo na status rezidentstva v Sloveniji, si je treba urediti rezidentski status za davčne namene. V ta namen na pristojnem davčnem uradu oddate vlogo, kateri priložite (neobvezen) vprašalnik: Ureditev rezidentskega statusa – odhod iz Republike Slovenije.

Vlogi je smiselno priložiti dokazila glede dejanskega prebivanja v tujini in potrdilo o davčnem rezidentstvu tuje države, če ga že imate. Davčni organ odloči o statusu zavezanca z odločbo.

Vaša davčna obveznost je torej odvisna od vašega statusa (rezident, nerezident). Zakon o dohodnini, ZDoh-1, v 6. členu določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba, da velja za rezidenta Slovenije (uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, običajno prebivališče ali središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, navzočnost v davčnem letu skupaj več kakor 183 dni).

Ob dolgoročnih prebivanjih v tujini se praviloma premakne središče življenjskih interesov, če se tudi zakonec in otroci preselijo v tujino. V skladu z Vzorčno konvencijo OECD iz leta 2003 velja, da delavec središča svojih vitalnih interesov ni prenesel v državo, kjer dela, če je obdržal prebivališče, družino in lastnino v državi, kjer je delal in prebival pred odhodom v tujino.

Na dan vročitve izračuna bo začel teči 15 dnevni rok za ugovor

Vsi, ki imate doplačilo dohodnine, morate znesek poravnati v 60 dneh od datuma odpreme izračuna

Razlika med rezidenti in nerezidenti Zavezanec za dohodnino je lahko fizična oseba, ki je lahko rezident ali nerezident Slovenije. Rezidenti Slovenije so osebe, ki so zavezane za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in od dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije.

Nerezidenti Slovenije pa so zavezani za plačilo dohodnine od dohodkov z virom v Sloveniji.

Vračilo ali plačilo dohodnine Zavezanci, ki imate vračilo dohodnine, boste sredstva dobili nakazana na transakcijski račun v 60 dneh od datuma odpreme izračuna. Tisti, ki imate doplačilo dohodnine, pa morate v 60 dneh od datuma odpreme izračuna znesek poravnati.

Slednjim je k izračunu priložen tudi plačilni nalog.

Nerezidenstvo iz prakse Zgodbo o tem, kako je svoj status davčnega rezidentstva oziroma nerezidenstva urejal Slovenec živeč v Nemčiji, si lahko preberete na njegovem blogu http://blog.balantic.si/post/71971893450/ kako-se-pravilno-izseliti-iz-slovenije.

Besedilo: Vanesa Kovač april 2014

Lestvica za odmero dohodnine za leto 2014 Če znaša neto letna davčna osnova v EUR Nad

Znaša dohodnina v EUR

Do 8.021,34

16 %

8.021,34

18.960,28

1.283,41

+ 27 % nad 8.021,34

18.960,28

70.907,20

4.236,92

+ 41 % nad 18.960,28

25.535,16

+ 50 % nad 70.907,20

70.907,20

43

MOJASLOVENIJA

KRIŽANKA

Križanko pripravil: Štefan Markovič