Moja Slovenija julij avgust 2014 by Matej Medved

MOJASLOVENIJA Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • julij - avgust 2014 • letnik VII • številka 7-8

Dobrodošli doma 2014: Širni svet v majhni Škofji Loki

Pregled dogodkov tega poletja za slovenske izseljence in zamejce

XIV. Vseslovensko srečanje: Kakšna je današnja vloga mladih 21. Tabor Slovencev po svetu: Izseljenski prispevek k slovenski samostojnosti in državnosti INTERVJU:

Mirjam mehle in tatjana modic

Mlade želimo spodbuditi, da prevzamejo odgovornost WWW.MOJASLOVENIJA.NET

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine

MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

UVODNIK

V 40 letih 30-krat od doma domov Ko sem pred 40 leti zapuščala svoj rodni dom v Sloveniji, sem premišljevala, koliko let bo minilo, da bom spet lahko prišla nazaj, vsaj na obisk. Prijateljice so mi govorile, da me najbrž ne bodo nikoli več videle, zagotovo pa ne dolgo časa. Ko sem prispela v svoj novi dom v Kanado, sem se počutila kot da sem tukaj že doma. Seveda so bile pred mano velike spremembe. Lepo pa je bilo, ker sem imela kar nekaj dobrih sosedov, Ameriških Slovencev, ki so vsi lepo govorili Slovensko, in to v narečjih od koder so prišli njihovi starši. Čas je hitro tekel in že leta 1975 sva se z možem odpravila na obisk v Slovenijo, ki je bil dolg kar šest tednov. Čez tri leta sva v Slovenijo peljala tudi dvoletnega sina Frankita, leta 1982 pa še sina Roberta, ki je bil takrat star tudi dve leti. Potem smo z obiski v Sloveniji nadaljevali vsake dve leti in ostali mesec dni ali pa še kaj dlje. Ko sem prevzela službo kot urednica Slovenske strani v časopisu Prosveta, sem bila večkrat povabljena na Seminar za urednike slovenskih glasil po svetu, ki jih organizira Urad za Slovence po svetu. Zadnja

leta grem v Slovenijo vsaj enkrat na leto, na obisk sorodnikov, na klepet s prijateljicami, s katerimi smo še vedno v stiku po toliko letih. In prav moj letošnji obisk bo moj 30 polet od doma domov. Počitnice v Sloveniji so sedaj precej krajše, pa vseeno je lepo iti domov, čeprav samo za kratek čas. Zagotovo bo prišel čas, ko bodo potovanja v Slovenijo postala redkejša, samo o tem sedaj še ne bom premišljevala. Upam le, da jih bo še veliko. Vida Košir, ZDA

pittsburgh, zda

julij - avgust 2014

MOJASLOVENIJA

KAZALO 12 22 30 34 36 38 40 44 52 54 56 57 58 60 62 64 66

Zgodba z naslovnice Mešani pevski zbor Encijan SKD Istra iz Pulja od ustanovitve vodi temperamentna dirigentka Paola Stermotić. Z odličnim nastopom so sodelovali tudi na letošnji prireditvi Dobrodošli doma v Škofji Loki.

MOJASLOVENIJA Revija izhaja vsak mesec in je osrednja revija za Slovence, ki živjo zunaj meja svoje domovine. Izdajatelj: O MEDIA d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel: +386 1 5653416, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net Izvršna urednica: Karolina Vrtačnik Svet revije: Vesna Vukšinič Zmaić, Mihaela Zaveljcina, Sonja Avguštin, Boštjan Kocmur, Edvard Vrtačnik, dr. Zvone Žigon in Natalija Toplak Koprivnikar Lektorica: Nataša Mlakar Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o. Tisk: Kocman grafika d.o.o. V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačna in jo sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

MOJASLOVENIJA

Dobrodošli doma 2014 Vseslovensko srečanje 21. Tabor Slovencev po svetu Mladinska poletna šola Razstava v NUK Razstava in posvet ZRC SAZU Lepote Slovenije Novice iz sveta in domovine Urad svetovni slovenski kongres rafaelova družba slovenska izseljenska matica SLOVENIJA V SVETU SLOVENCI NA madžarskem SLOVENCI V AVSTRIJI knjiga Po Sloveniji

Dobrodošli doma Širni svet v majhni Škofji Loki Slovenci iz celega sveta so dobrodošli doma. To naj ne bi bil samo naslov osrednje izseljeniške prireditve, ampak je tudi res. Po 26 letih so se naši rojaki zopet zbrali v starodavni več kot 1000 let stari Škofji Loki, ki po zadnjih podatkih premore okoli 12.000 prebivalcev, pred 50 leti jih je bilo komaj kaj več kot 4.000. To pomeni, da je Škofja Loka v tem času doživela velik razvoj in da je danes bistveno drugačna kot pred 50 leti in tudi drugačna od tiste pred 26 leti, ko se je izseljenski piknik nekaj let zaporedoma dogajal na loškem gradu. Tokratne prireditve so se udeležili vsi najvidnejši predstavniki, ki jim je zaupana skrb za Slovence v sosednjih državah in po svetu.

Welcome home The whole wide world in small Škofja Loka Slovenians from all over the world are welcome back home. This is not only the name of the main event of the Slovenian emigrants, but it is also a fact. After 26 years our compatriots have once more gathered in Škofja Loka that is now over 1000 years old. According to the last census survey, the town has a population of about 12,000 in comparison with hardly more than 4,000 no more than 50 years ago. This means that Škofja Loka has developed considerably and is fundamentally different than it was 50 years ago or even 26 years ago when the picnic of Slovenian emigrants took place at the Loka castle a few years in a row. This year’s event was attended by all the most visible representatives of the Slovenians abroad.

Bienvenidos a casa El amplio mundo en la pequeña Škofja Loka Eslovenia les da la bienvenida a los eslovenos de todo el mundo. No es sólo el título del acontecimiento central para los emigrados, sino que es en verdad así. Después de 26 años, nuestros compatriotas se reunieron nuevamente en la ciudad milenaria de Škofja Loka, que cuenta, según los últimos datos, con alrededor de 12.000 habitantes, hace 50 años había apenas más de 4.000. Esto significa que Škofja Loka a lo largo de este tiempo experimentó un importante desarrollo y que es hoy muy diferente a lo que era hace 50 años, y también diferente a la de hace 26 años, cuando durante algunos años se llevara a cabo el picnic de emigrantes en el castillo de Škofja Loka. El evento de este año contó con la presencia de todos los principales representantes encargados de la atención de los eslovenos en los países vecinos y en todo el mundo.

julij - avgust 2014

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS XIV. Vseslovensko srečanje Kakšna je današnja vloga mladih V državnem zboru se je 4. julija 2014 odvilo 14. Vseslovensko srečanje z naslovom »Mladi kot ustvarjalci skupnega slovenskega prostora?« Žal je kljub obetavnemu naslovu, na srečanju bilo bore malo mladih, zato bi lahko rekli, da je vprašaj na koncu stavka več kot upravičen. V dvorani državnega sveta je bilo izrečeno veliko kritičnih besed a na koncu je srečanje sklenila državna sekretarka ga. Brigita Čokl z besedami: »Veliko mladih zapušča Slovenijo, ker v domovini ne vidijo dobre prihodnosti. Mislim da je čas, da prepustimo vlogo mladim in jim damo možnost, da se izkažejo.«

14th all-Slovenian meeting The role of young people today On July 4, the National Assembly hosted the 14th all-Slovenian meeting entitled “Young people as creators of the common Slovenian space?”. Unfortunately, despite the promising title, there were not many young people at the meeting, so we could say that the question mark at the end of the title is more than justified. A lot of critical words were spoken in the National Council Hall, but Secretary of State Brigita Čokl concluded the meeting with the following words: “A lot of young people leave Slovenia because they do not see a good future here. I think it is time to give them an important role and a chance to prove themselves. ”

XIV° Encuentro de todos los eslovenos ¿Cuál es el papel de los jóvenes hoy en día? El 4 de julio de 2014 se llevó a cabo en la Asamblea Nacional la 14ª reunión tradicional de todos los eslovenos titulada "¿Los jóvenes – creadores del lugar común esloveno?" Lamentablemente, a pesar del prometedor título, muy pocos jóvenes participaron de la reunión, por lo que se podría decir que el signo de interrogación del título está más que justificado. En la sala del Consejo Nacional se han dicho muchas palabras críticas pero el encuentro fue clausurado por la Secretaria de Estado Brigita Čokl quien concluyó con las palabras: "Muchos jóvenes están abandonando Eslovenia porque aquí no ven un buen futuro. Creo que es hora de dejar lugar a los jóvenes y darles la oportunidad de que demuestren lo que valen."

21. Tabor Slovencev po svetu Izseljenski prispevek k slovenski samostojnosti in državnosti Tabor izseljenskega društva Slovenija v svetu je v nedeljo 6. Julija v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani zbral veliko Slovencev iz domovine, zamejstva in tujine: Argentine, Francije, Kanade, Makedonije, Nemčije, Srbije, Švedske … Vse se je začelo s sveto mašo v kapeli in nadaljevalo z okroglo mizo ter zanimivim kulturnim programom v dvorani. Tema okrogle mize je bila slovenska samostojnost in državnost. Za uresničitev tisočletnega sna generacij Slovencev je pomemben prispevek rojakov iz zamejstva in sveta, ki so vseskozi bili tesno povezani z matično domovino. Štirje zgodovinarji, ki raziskujejo to področje, so na taboru Slovencev po svetu podali svoje ugotovitve.

21st Camp of Slovenians around the world The emigrants’ contribution to Slovenian independence and statehood The Camp was organized by the emigrant society Slovenia in the World on Sunday, July 6 at St. Stanislav's Institution in Šentvid, Ljubljana. It welcomed a number of Slovenians living in Slovenia and abroad: Argentina, France, Canada, Macedonia, Germany, Serbia, Sweden… The event started with a holy mass and continued with a round-table discussion and an interesting cultural program in the hall. The topic of the round-table discussion was Slovenian independence and statehood. Slovenian emigrants were always strongly connected with their motherland and made an important contribution to the realization of the dream of generations of Slovenians over a thousand of years. Four historians researching this topic presented their findings at the Camp of Slovenians around the world.

21° Encuentro de los Eslovenos por el Mundo Contribución de los eslovenos por el mundo para la independencia de Eslovenia El encuentro organizado por la Asociación Eslovenia en el Mundo que se llevó a cabo el domingo 6 de julio en el Instituto de San Estanislao en Šentvid en Ljubljana reunió una gran cantidad de eslovenos del país, de los países limítrofes y el mundo: Argentina, Canadá, Francia, Macedonia, Alemania, Serbia, Suecia ... El encuentro comenzó con la Santa Misa en la capilla y continuó con una mesa redonda y un interesante programa cultural. El tema de la mesa redonda fue la independencia de Eslovenia como Estado libre y soberano. La contribución de los compatriotas eslovenos de los países vecinos y del mundo que siempre han estado estrechamente vinculados con la patria fue esencial para alcanzar el sueño milenario de distintas generaciones de eslovenos. Cuatro historiadores que investigan esta área presentaron sus reflexiones.

julij - avgust 2014

MOJASLOVENIJA

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS ZRC SAZU V gosteh Slovenci iz prostora nekdanje Jugoslavije Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU je v sodelovanju z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto v dneh od 18. do 20. junija 2014 organiziral vrsto dogodkov ob zaključku raziskovalnega projekta »Poklicne migracije Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije: od naseljencev do transmigrantov«. Dogodkov so se udeležili predstavniki slovenskih društev in njihovih zvez iz jugoslovanskega prostora, ki so se vse dni s pomočjo organiziranega prevoza gibali med prizorišči v Ljubljani in Novem mestu. Osrednji dogodek je bil v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani, strokovni posvet »Pomen društvenih dejavnosti in mednarodnega kulturnega sodelovanja za Ljubljano«.

ZRC SAZU Hosting Slovenians living in former Yugoslav countries Slovenian Migration Institute at the ZRC SAZU and Association for Developing Voluntary Work Novo mesto organized a series of events to mark the end of the research project “Slovenians’ occupational migrations in the countries of former Yugoslavia: from settlers to transmigrants”. The events were attended by representatives of Slovenian associations and their federations from the area of former Yugoslavia who moved between venues in Ljubljana and Novo mesto every day with the help of organized transport. The main event entitled “The meaning of the association’s activities and international cultural cooperation for Ljubljana” took place in the Atrium of the ZRC SAZU in Ljubljana.

Centro de Investigaciones Científicas de la Academia Eslovena de Ciencias y Artes Visita de los eslovenos de la ex-Yugoeslavia El Instituto de Eslovenos por el Mundo y Migraciones del ZRC SAZU, en colaboración con la Asociación para el Desarrollo del Voluntariado Novo mesto organizó del 18 al 20 de junio de 2014 una serie de eventos como conclusión del proyecto de investigación "Migración profesional de los eslovenos en la ex-Yugoeslavia: de inmigrantes a transmigrantes". Los eventos contaron con la presencia de representantes de las sociedades eslovenas y sus asociaciones de todo el espacio ex-yugoeslavo, quienes participaron de los eventos que se llevaron a cabo en Ljubljana y Novo mesto. El evento principal, que tuvo lugar en el Atrio del ZRC SAZU en Ljubljana, fue la conferencia acerca de la "Importancia de la actividad social y la cooperación cultural internacional para Ljubljana".

NUK Razstava od prednikov do potomcev Razstava Od prednikov do potomcev – Slovenci v Slatini, ki je v Plečnikovem hodniku NUK na ogled med 4. 7. in 30. 8. 2014, predstavlja 25 slovenskih družin, ki so ali so bile naseljene v Slatini. Slatina je v 20. letih 20. stoletja postala dom številnim slovenskim družinam. Avtorica razstave Vera Papež Adamič je potomka prve družine naseljencev, ki je v Slatino prišla leta 1924. Kolaž obrazov prednikov in potomcev bo obiskovalce uvedel v zgodbe ljudi, ki so Slatino sprejeli za svoj dom, mnogi med njimi pa so, tako kot že njihovi predniki, zaradi dogodkov v nekdanji Jugoslaviji pred dvajsetimi leti, spet razseljeni po svetu.

National and University Library Exhibition From Ancestors to Descendants

The exhibition “From Ancestors to Descendants – Slovenians in Slatina” can be seen in Plečnik’s Hall of the National and University Library in Ljubljana (NUK) from July 7 to August 30, 2014. It presents 25 Slovenian families that are or were living in Slatina. In 1920s Slatina became a home for numerous Slovenian families. Vera Papež Adamič, the author of the exhibition, is a descendant of the first family of settlers who arrived in Slatina in 1924. A collage of ancestors and descendants’ faces guides visitors through the story of the people who found their home in Slatina and many of whom are now, as their ancestors were before them, living abroad because of the events in former Yugoslavia twenty years ago.

NUK – Biblioteca nacional y universitaria Exposición De los antepasados a los descendientes La exposición De los antepasados a los descendientes – los eslovenos en Slatina, que se encuentra abierta en el pasaje de Plečnik de la Biblioteca NUK desde el 4/7 hasta el 30/8/2014 presenta a 25 familias eslovenas de Slatina. Slatina se convirtió en los años 20 del siglo pasado en el hogar de muchas familias eslovenas. La autora de la exposición, Vera Papež Adamič, es descendiente de la primera familia de inmigrantes que llegaron a Slatina en 1924. Un collage de rostros de antepasados y descendientes introducirá a los visitantes en las historias de personas que hicieron de Slatina su hogar, muchos de los cuales fueron, al igual que sus antepasados, dispersados nuevamente por todo el mundo a causa de los acontecimientos sucedidos en la ex-Yugoslavia hace veinte años.

MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS 9. Mladinska poletna šola slovenskega jezika Jezika in iger Na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani že od leta 2006 organizirajo Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika, ki je namenjena mladostnikom, starim od 13 do 17 let. Tokratna deveta poletna šola, ki je potekala na Srednji vzgojiteljski šoli in Gimnaziji Ljubljana, od 29. junija do 11. julija, se je udeležilo 140 mladih iz petnajstih držav. Tečajniki so prišli iz Avstrije, Italije, Češke, Kanade, Argentine, Francije, BIH, Srbije, Makedonije, Nemčije, Belgije, Rusije, Ukrajine, Združenih držav Amerike in Nizozemske. Tečaj je trajal dva tedna. V dopoldanskem času so se udeleženci učili slovenščine, v popoldanskem in večernem času pa je za njih bil pripravljen bogat spremljevalni program, ki je vključeval dejavnosti, ob katerih so spoznavali Slovenijo.

9th Youth Summer School of Slovenian Language Language and games The Centre for Slovenian as a Foreign Language based at the Faculty of Arts, University in Ljubljana, has been organizing a Youth Summer School of Slovenian Language since 2006. It is designed for teenagers aged between 13 and 17. 140 young people from 15 countries attended the 9th summer school that took place at the Preschool Education and Grammar School Ljubljana from June 29 to July 11. They came from Austria, Italy, Czech Republic, Canada, Argentina, France, Bosnia and Herzegovina, Serbia, Macedonia, Germany, Belgium, Russia, Ukraine, USA and Netherlands. The summer school lasted for two weeks. In the morning students learned Slovenian while afternoons and evenings were reserved for a rich accompanying program with activities to learn about Slovenia.

9ª Escuela Juvenil Veraniega de Esloveno Lengua y juegos En el Centro del Esloveno como Segundo Idioma o Extranjero de la Facultad de Filosofía de la Universidad de Ljubljana organizan desde 2006 la Escuela Juvenil Veraniega de Esloveno que está dirigida a jóvenes de entre 13 y 17 años. La escuela de verano de este noveno año consecutivo, que se llevó a cabo en la Escuela Secundaria de Educadores y el Bachillerato Ljubljana, del 29 de junio al 11 de julio, contó con la asistencia de 140 jóvenes procedentes de quince países: Austria, Italia, República Checa, Canadá, Argentina, Francia, Bosnia y Herzegovina, Serbia, Macedonia, Alemania, Bélgica, Rusia, Ucrania, los Estados Unidos y los Países Bajos. El curso tuvo una duración de dos semanas. Por la mañana los participantes aprenden la lengua eslovena, por la tarde y la noche tienen un variado programa de actividades que les hacen conocer Eslovenia.

INTERVJU: Mirjam Mehle Javoršek in Tatjana Modic Kržišnik Mlade želimo spodbuditi, da prevzamejo odgovornost V Slovenijo je to poletje prišlo 33 mladih potomcev argentinskih Slovencev in trije spremljevalci. Pogovarjali smo se z ravnateljico slovenske šole Mirjam Mehle Javoršek in učiteljico Tatjano Modic Kržišnik. Obe sta z dušo zavezani slovenstvu in mladim. Med Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika sta si vzeli čas in razkrili življenje v slovenski skupnosti v Argentini in povedali zanimivosti o obisku v Sloveniji, ki je bil pol nastopov, dogodivščin, sklenjenih novih prijateljstev in seveda prave slovenske besede.

INTERVIEW: Mirjam Mehle Javoršek and Tatjana Modic Kržišnik We want to encourage young people to take on responsibility This summer 33 young descendants of Argentinian Slovenians came to Slovenia accompanied by three adults. We have talked to Slovenian school principal Mirjam Mehle Javoršek and teacher Tatjana Modic Kržišnik. They are both truly dedicated to the Slovenian spirit and young people. During the Youth Summer School of Slovenian Language they took some time to tell us about the life within the Slovenian community in Argentina and share interesting facts about their visit to Slovenia that was full of performances, adventures, new friendships and, of course, Slovenian language.

CURSOS ¿Aprender esloveno durante este verano? Quien busca, encuentra. Así sucede también con el dominio de los idiomas. Quien desee aprender o ampliar su conocimiento de la lengua eslovena seguramente encontrará el camino hacia la institución, curso o sitio web que le ayudarán a lograr el objetivo deseado. Sin embrago, es la visita a Eslovenia el camino más rico y exitoso para estrechar los lazos con una lengua eslovena natural y para experimentar la verdadera cultura eslovena. En este artículo le brindamos todas las posibilidades para el aprendizaje del esloveno tanto para niños como para adultos.

julij - avgust 2014

MOJASLOVENIJA

Marija Grbić: »Slatino so včasih imenovali kar slovenska vas prav zaradi priseljenih Slovencev. V to področje so se doselili v začetku prejšnjega stoletja. Bili so zelo napredni in priljubljeni med domačini. Slatina je bila vedno tudi veliko bolj urejena kot druga okoliška mesta.«

MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

INTERVJU: MARIJA GRBIĆ IN NATAŠA KAJMAKOVIĆ, BIH

Veliko dogodkov deluje povezovalno Dogodek Dobrodošli doma je povezal in privabil Slovence prav od vsepovsod. Me njimi so bili tudi redni gostje iz Bosne in Hercegovine, predstavniki Društva Slovencev Republike Srbske, Triglav. Predsednica društva Triglav je Marija Grbić. Pri pogovoru pa se nama je pridružila tudi predsednica sekcije za kulturno delo v društvu, Nataša Kajmaković. V pogovoru sta predstavili obisk Slovenije, zanimivosti iz življenja društva in povezovanje s Slovenijo. Z navdušenjem in veliko ponosa je na glavnem odru malce kasneje nastopila tudi njihova otroška folklorna skupina. Kdaj ste se odpravili na pot proti Sloveniji? Marija Grbić: Včeraj smo se štiri spremljevalke in otroci ob 8 uri zjutraj z avtobusom odpeljali iz Banja Luke in prišli v Ljubljano ob 14 uri, ker smo imeli razstavo v NUK-u. O razstavi sem slišal veliko lepega. Za kakšno razstavo gre? Marija Grbić: Razstavo je pripravila Vera Papež Adamič na temo Slovenci v Slatini. Na njej smo predstavili fotografije naših prednikov in potomcev od leta 1928 in vse do danes. Prav tako smo predstavili tudi knjigo s celotno zgodovino Slovencev v Slatini, opremljeno s številnimi arhivskimi fotografijami. Na otvoritvi je Vera imela uvodno predstavitev. V nadaljevanju pa so otroci zapeli dve otroški pesmi v narodnih nošah. Slatini so Slovenci dali prav poseben pečat. Kako se to pozna v kraju? Marija Grbić: Slatino so včasih imenovali kar slovenska vas prav zaradi doseljenih Slovencev. Bilo so zelo napredni in priljubljeni med domačini. V to področje so v začetku prejšnjega stoletja s seboj prinesli solato, sadje in vinsko trto, kar prej niso poznali. Slatina je bila vedno tudi veliko bolj urejena kot druga okoliška mesta.

leto. Tokrat bo njihov zadnji skupni nastop, od septembra dalje pa bodo naši otroci nastopali sami. Vodil jih bo koreograf iz Banja Luke, Mirko Arambašić. S Slovenijo imate tudi sicer veliko stikov. S kom še dobro sodelujete? Marija Grbić: Največ sodelujemo še z Novomeškim društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo Mesto. Tudi njim smo za vso podporo zelo hvaležni. Kdo so otroci, ki nastopajo v vaši folklorni skupini? Marija Grbić: Vsi so učenci dopolnilnega pouka in potomci Slovencev. Kolikokrat ste že nastopali na podobnih dogodkih kot je Dobrodošli doma? Marija Grbić: Že šesto leto smo povabljeni s

strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in SIM-a. Pri tem pa nam Urad tudi finančno pomaga. Stojnica naše revije je bila poleg vaše in sem z zanimanjem opazoval vaše ustvarjanje in postavljanje stojnice. Se mi zdi, da je bila kar malce posebna. Nataša Kajmaković: Vsi otroci so stopili skupaj in postavili stojnico takšno kot so si jo zamislili. Na njej so razstavljeni izdelki otrok, njihovi bilteni in brošura društva, knjiga Slovenci v Slatini in Banjaluki od 1928 do 2008, novo izdana otroška knjiga Barbare Hanuš, ki je naša učiteljica slovenščine v Banjaluki, Doboju, Prijedoru. Omenili ste učenje slovenščine. Koliko otrok pa obiskuje učne ure slovenskega jezika? Nataša Kajmaković: V vseh treh naštetih krajih je svoje društvo in iz vseh skupaj je 109 učencev.

Zanimiva stojnica društva Triglav na dogodku Dobrodošli doma

Razlog obiska Slovenije pa ni samo v razstavi. Marija Grbić: Povod našega prihoda je bil tudi današnji dan, dogodek Dobrodošli doma. Danes bo nastopala naša otroška folklorna skupina s 23 otroki. Nataša Kajmaković: Med njimi pa sta tudi dva para plesalcev iz folklorne skupine Kres iz Novega mesta. Koreografinja Majda Nemanič pa vodi skupino obeh parov. Vsi so kot strokovna pomoč našim otrokom, ki plešejo šele dobro julij - avgust 2014

MOJASLOVENIJA

Zelo ponosni so na letos izdano knjigo, ki opisuje priseljevanje in življenje Slovencev v Slatini in Banja Luki

so bili navdušeni. Njihova posebnost je, da imajo pevci v ustih skoraj popoln orkester. Z njimi proizvajajo različne zvoke različnih glasbenih zvrti. Bilo je res zanimivo. Koliko ljudi pride na dogodke, ki jih organizirate? Marija Grbić: Na Slovenskem dnevu jih je bilo okoli 350, na martinovanju pa še več. In koliko članov združuje in povezuje vaše društvo? Marija Grbić: Članov je 1.248, a od njih jih je aktivnih polovica.

Med njimi so tudi starejši. Teh je okoli 20, ki so zelo navdušeni nad učenjem slovenščine. Vaše društvo je zelo aktivno, kar se pozna tudi pri pestrosti dogodkov in njihovih opisov, ki nam jih pošiljate na uredništvo. Katera je vaša najbolj odmevna prireditev? Nataša Kajmaković: Slovenci v Banja Luki imamo vsako leto Slovenski dan 28. junija. To je v tednu dneva državnosti. Prireditev je organizirana tako kot prava slovenska veselica s pestrim kulturnim programov. V programu je nastopila folklorna skupina, sodeloval mešani pevski zbor in otroška folklorna skupina Kres iz Novega mesta. Ti so še posebej zanimivi, saj na starih inštrumentih prikazujejo kako so igrale naše babice. Pri tem pa uporabljajo stare predmete iz vsakdanjega življenja kot so riflerca (priprava za pranje perila), ragle, udaralke, škafi … Na glasbo teh instrumentov je naša folklorna skupina pripravila plesni nastop.

Marija Grbić: V sklopu te prireditve je bila tudi razstava fotografij Rafaela Podobnika na temo Moja Slovenija. Fotograf je predstavil ljudi in naravo skozi zanimive detajle. Okoli Slovenskega dne pa je cel sklop prireditev in ne samo ena? Marija Grbić: Dan pred Slovenskim dnevom smo imeli v Kulturnem centru Banski dvor dva dogodka. Prvi je bil predavanje prof. dr. Boruta Juvanca iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Je strokovnjak za vernakularno arhitekturo, arhitekturo stare Evrope, ki jo na primer sestavljajo koši, kozolci, detajli iz cerkva in podobno. Namen predavanja je bil, da bi v Slatini naredili živi muzej po zgledu Muzeja kozolcev v Šentrupertu. V njem bi razstavili posebnosti srednje Evrope. Teh objektov pa je veliko prav v Bosni. Nataša Kajmaković: Drugi dogodek je bil koncert Okteta 9, ki ga sestavljajo nekdanji dijaki Gimnazije Celje. Ljudem je bil nastop zelo všeč in

Kdaj je bilo ustanovljeno društvo Triglav? Nataša Kajmaković: Društvo Triglav deluje od januarja 1997. Takrat je 20 Slovencev uradno registriralo društvo. Med njimi je bila tudi Marija kot soustanoviteljica. Marija Grbić: Moram povedati, da je v Slatini že pred tem obstajalo društvo Istra, v Banja Luki pa Triglav, a so vmes obe prenehali delovati. Banja Luka je utrpela veliko škodo ob letošnjih poplavah. Kako ste doživljali to naravno katastrofo? Marija Grbić: Banja Luka je bila skoraj cela pod vodo v manj kot pol ure. Med njimi je bilo poplavljenih 19 hiš družin, članov našega društva. Šele zdaj, ko se je voda umaknila, se vidi, kako velika je nastala škoda. Vse to bo potrebno sanirati … Zelo smo ponosni in hvaležni, da nam je Slovenja prva prišla na pomoč. Med njimi prav iz društva iz Novega mesta s katerim sodelujemo, iz OŠ Grm v Novem mestu ter drugi. Besedilo in foto: E. V.

Učiteljica slovenščine v Banja luki, Doboju in Prijedoru, Barbara Hanuš s svojimi učenkami

MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

»Društvo Triglav deluje od januarja 1997. Takrat je 20 Slovencev uradno registriralo društvo. Med njimi je bila tudi naša Marija kot soustanoviteljica,« je povedala Nataša Kajmaković

julij - avgust 2014

MOJASLOVENIJA

Dobrodošli doma

Širni svet v majhni Škofji Loki Slovenci iz celega sveta so dobrodošli doma. To naj ne bi bil samo naslov prireditve, ampak je tudi res. Po 26 letih so se naši rojaki zopet zbrali v starodavni več kot 1000 let stari Škofji Loki, ki po zadnjih podatkih premore okoli 12.000 prebivalcev, pred 50 leti jih je bilo komaj kaj več kot 4.000. To pomeni, da je Škofja Loka v tem času doživela velik razvoj in da je danes bistveno drugačna kot pred 50 leti in tudi drugačna od tiste pred 26 leti, ko se je izseljenski piknik nekaj let zaporedoma dogajal na loškem gradu. Nespremenjen, če odmislimo obnovljene fasade in strehe meščanskih hiš, je ostal le Mestni trg, na katerem se je letos odvijala prireditev z naslovom Dobrodošli doma. neverjetno je, od kod tem mladim Slovencem iz Republike Srbske toliko pristnega slovenskega duha, izraženega skozi slovenske pesmi in slovenske plese. Zelo posebne, tipične rezijanske plese je odplesala folklorna skupina »Val Resia« iz Rezije.

Folklorna skupina iz Nemčije v slovenskih narodnih nošah Po tolikih letih Škofja Loka spet združuje velikokrat prehudo razdeljene Slovence, tako tiste iz domovine, kakor tudi tiste, ki prihajajo iz sosednjih držav in iz širnega sveta. Že samo dejstvo, da so se prireditve udeležili vsi najvidnejši predstavniki, ki jim je zaupana skrb za Slovence v sosednjih državah in po svetu, potrjuje osnovno namero te prireditve, to je preseči razlike, ki se včasih zdijo nepremostljive. Z močno ekipo z ministrom Gorazdom Žmavcem na čelu je bil navzoč Urad za Slovence v zamejstvu (po moje za Slovence v sosednjih državah) in po svetu, ki je bil tudi prvi organizator prireditve; Slovenski svetovni kongres je zastopal Boris Pleskovič, Slovensko izseljensko matico Vesna Vukšinič, Slovenijo v svetu pa Boštjan Kocmur in Rafaelovo družbo Lenart Rihar. To prireditev smemo imeti za droben prispevek k preseganju največkrat prevelikih razlik med nami. Glede na predvolilni čas pa ni čudno, da si nekateri politiki niso mogli kaj, da ne bi prireditve izrabili za nabiranje političnih točk, s čimer so dokazali, da ne razumejo smisla prireditve z naslovom Dobrodošli doma. MOJASLOVENIJA

Povezujeta nas jezik in kultura Zdrava družba je stalna v svoji veri v svoj jezik in svojo kulturo, je zapisal naš 100 let stari modrec Boris Pahor. V tem smislu je bil zastavljen tudi program prireditve. Zastavljen je bil tako na široko in obsežno, da na tem mestu lahko izpostavimo le nekaj najbolj izstopajočih nastopov. Tudi prostorsko je bilo dogajanje razporejeno na več lokacij. Največ se je dogajalo na samem Mestnem trgu, veliko tudi v lepo obnovljenem Sokolskem domu, nekaj malega pa tudi v atriju starega farovža in na prostoru pred Upravno enoto Škofja Loka. Ker vemo, da je človek istočasno lahko samo na enem mestu je seveda logično, da prav vsemu tudi pri najboljši volji ni bilo mogoče slediti. Skoraj normalno je, da na prireditvah te vrste prvo in najpomembnejšo vlogo odigra glasba in z njo tesno povezana folklora. Folkloristi so prišli iz Münchna (Slovensko društvo Lipa) in iz Stuttgarta (Slovensko kulturno umetniško društvo Triglav), zelo prisrčna je bila otroška folklorna skupina Društva Slovencev Triglav, Banjaluka. Prav

Simpatični nastopi slovenskih društev Slovensko dušo še bolj izrazito in celovito izražajo slovenske pesmi, ki so jih prepevali pevci iz sosednjih držav in iz bolj oddaljenih delov sveta. Zelo simpatičen je bil nastop ljudskih pevk iz Števanovcev iz Porabja, najbolj udaren pa je bil vsekakor nastop precej številnega mešanega pevskega zbora slovenskega društva France Prešeren iz Skopja. Za to udarnost ima največ zaslug dirigent Tomislav Šopov, ki že vrsto let vodi ta zbor. Posebej velja omeniti Mešani pevski zbor Encijan Slovenskega društva Istra Pulj, ki je izbor slovenskih narodnih in umetnih pesmi popestril z izborom dalmatinskih pesmi. V Sloveniji je že dobro znana in uveljavljena instrumentalna

Suha Špaga - predstavitev starodobnih koles

julij - avgust 2014

Nastop mešanega pevskega zbora Encijan iz Pulja skupina z dvema pevkama iz Društva Slovencev Kredarica iz Novega Sada. Istočasno so se v Sokolskem domu vrstili nastopi slovenskih dijakov iz Argentine (recital pesmi), in dijakov iz Kanade, ki so se predstavili s slovenskimi domoljubnimi pesmimi. Temu je sledil nastop kanadsko – slovenskega kantavtorja Milana Vinčeca, ki v slovensko narodno in umetno pesem in s tem tudi v slovensko dušo zelo uspešno uvaja skupino mladih Slovencev v Torontu v Kanadi. Poseben pečat je celotni prireditvi dal dobro znani in tudi med Slovenci po svetu uveljavljeni ansambel Saše Avsenika, kar je mogoče reči tudi za vse tiste, ki so v večernih urah prepevali slovenske popevke: Andrej Šifrer, Alenka Godec, Anastazija, Elda Viler, Irena Verčkovnik, Rok Pečečnik, Tomaž Ahačič – Fogl. Prireditev, kakršna je Dobrodošli doma se ne more zgoditi brez godbe na pihala, ki bi jo, če bi sledili programu, morali omeniti na prvem mestu. Dodatna ponudba in dober obisk Poseben značaj oziroma ton so prireditvi dajale tudi številne stojnice vzdolž obeh strani celotnega Mestnega trga. Največ so ponujali izdelke domače obrti in domače jedi, pri čemer sem dobil občutek, da je bil izkupiček najbrž bolj skromen. Vsaj deloma tudi zato, ker obisk Slovencev iz sosednjih držav in iz sveta ni bil ravno množičen, domačini pa te ponujane izdelke že tako in tako dobro poznajo. Prav dobra obiskanost prireditve s strani domačinov iz Škofje Loke in okolice dokazuje, da jim je ta prireditev pri srcu in po napovedih župana Škofje Loke Ješeta se bo tudi nekaj prihodnjih let dogajala v Škofji Loki. Starejša Slovenca iz Avstralije, ki sta po šestih letih spet na obisku pri sorodnikih v Sloveniji, sta mi povedala, da je Slovence strah priti v Slovenijo, kajti vesti, ki prihajajo iz Slovenije so vse prej kot spodbudne. Besedilo in foto: Tomaž Štefe julij - avgust 2014

Izseljenca iz Avstralije sta uživala ob domači orehovi potici

Zbrane je navduševal Ansambel Saša Avsenika

Zbor France Prešeren iz Skopja in zelo poskočen dirigent Tomislav Šopov, ki zbor vodi že 14 let

Zanimiva predstavitev domačih običajev in obrti: prikaz pletenja košare

MOJASLOVENIJA

Fotoreportaža Dobrodošli doma

Obisk predsednice vlade na Dobrodošli doma

Peter Hawlina (v sredini) iz Slovenskega rodoslovnega društva je predstavil različne prikaze rodovnih dreves

Predsednico sta pričakala mi nister Gorazd Žmavc in Boris Jesih MOJASLOVENIJA

V Sokolskem domu pred panojem Urada

Prisrčen pozdrav se je om ob končal z uvodnim ples valčku. živahnem slovenskem 14

Organizatorji, uslužbenci Urada pred glavnim odrom z Ansamblom Saša Avsenika julij - avgust 2014

Alenko Bratušek so gost ili predstavniki Urada RS za Slovence v za mejstvu in po svetu, ki je tudi organiza tor dogodka Dobrodošli doma

Organizatorji, uslužbenci Urada so se z veseljem slikali z ansamblom Saša Avsenika

Najbolj prisrčni s o bili nastopi otroških in mladin skih skupin naših izseljencev Alenka Bratušek je pozdravila zbrane pred odrom

minister Gorazd Žmavc, : ro So z če vi br na je an Skupinsko slik Loke Miha Ješe in je of Šk n pa žu , ek uš at predsednica Alenka Br ja minister Metod Dragon Oglejte si video posnetek dogajanja na Dobrodošli doma na www.MojaSlovenija.net ali posnemite kodo.

julij - avgust 2014

MOJASLOVENIJA

Dobrodošli doma

Rafaelova družba na Dobrodošli doma V soboto 5. julija je na lepem škofjeloškem trgu potekala prireditev zamejcev in Slovencev po svetu. Čez celoten dan se je odvijal kulturni program, katerega so popestrili godba na pihala Škofja Loka, Suha špaga, ki so predstavili starodobna kolesa in smučanje. Po trgu pa je stalo tudi veliko stojnic, na katerih so se predstavili različni slovenski obrtniki.

Folklorna skupina "Val Resia"

Program, ki se je odvijal na glavnem odru zunaj in na odru Sokolskega doma notri, je bil raznolik in zanimiv. Rafaelova družba se je predstavila z razstavo arhivskih fotografij z naslovom Slovenski begunci v Avstriji po 1945. Na povabilo Rafaelove družbe so v Škofji Loki nastopile tudi ljudske pevke iz Števanovcev in Folklorna skupina »Val Resia«. Lepo je zazvenela dvoglasna pesem pevk iz Števanovcev! Pevke delujejo pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem. Skupaj so se združile leta 1991 in delujejo pod vodstvom Marije Rituper. Dobivajo se enkrat tedensko na vajah v kulturnem domu Monošter. Ohranjajo ljudsko pesemsko izročilo iz Števanovcev in okolice. Njihovo dvoglasno petje je bilo v Porabju značilno že pred več kot sto leti. Veliko nastopajo doma in v tujini kjer si prislu-

Ljudske pevke iz Števanovcev

MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

Simpatične Rezijanke

Postavitev arhivskih fotografij Rafaelove družbe

žijo mnoge pohvale in priznanja. Leta 2002 in 2008 so skupaj s pevkami iz Monoštra posnele CD ljudskih pesmi. Njihova največja želja pa je ohranjati ljudsko pesem za mlajše generacije. Prijetno so prireditev popestrili tudi člani folklorne skupine »Val Resia«, pozornost so vzbudili s svojimi nenavadnimi, pisanimi nošami, v kate-

rih so se vrteli po odru. Prvič je skupina nastopila davno leta 1838, ko je cesar Ferdinand I. prišel v našo deželo. Od takrat naprej je veliko nastopala v tujini in ponašala rezijansko plesno in glasbeno kulturo v svet. Skupino sestavlja okoli petdeset mladih članov, ki jih združuje ljubezen do plesa in petja in seveda rezijanske ljudske

zapuščine. Glasbo, ki je podlaga za ples, izvajajo na dva inštrumenta cïtiro in bünkulo, zraven pa si glasbenika na cïtiri udarja takt z nogo. Mladi se igranja na inštrumente naučijo po posluhu od starejših, saj glasbenih šol ni. Besedilo in foto: Maruša Nartnik

Kaj pravijo o Dobrodošli doma obiskovalci?

Navdušeni nad Avsenikom Bili smo v Škofji Loki in bilo je zelo prijetno. Bilo je lepše kot lani v Ljubljani, ker je bilo bolj domače. Pričakovali pa smo več publike. Predvsem smo navdušeni nad ansamblom Saša Avsenika in Andrejem Šifrerjem. Vmes smo si uspeli ogledati tudi nogometno tekmo, ko je igrala Argentina … Mirjam Mehle Javoršek, učiteljica iz Argentine

julij - avgust 2014

Pohvalim lahko dobro organizacijo

Prireditev je preprosto lepa

Na zadnjem dogodku smo bili pred tremi leti, zato tega v Škofji Loki ne morem primerjati z lanskim. Vsekakor se mi zdi bolje, da so tovrstni dogodki v manjših mestih, kjer smo lahko bolj skupaj. Ljubljana je po mojem mnenju prevelika. Tu se dobro počutimo. Pohvalim pa naj dobro organizacijo.

Lani me ni bilo na prireditvi Dobrodošli doma. Zadnjič sem bila v Sloveniji pred štirimi leti, ko je bilo veliko obiska a je bil tisti izseljeniški dogodek malce drugačen. Današnja prireditev mi je preprosto lepa. In na naslednjo prireditev pridemo spet čez dve leti, ker z otroki naše šole Slovenijo obiščemo vsake dve leti.

Jasmina Ilić Drakovič, Slovensko kulturno društvo Istra iz Pulja, Hrvaška

Marta Jamnik, ravnateljica Slovenske šole v Torontu, Kanada

Kliknite na www.MojaSlovenija.net ali posnemite kodo in si oglejte video posnetek izjave Jasmine Ilić Drakovič.

Kliknite na www.MojaSlovenija.net ali posnemite kodo in si oglejte video posnetek izjave Marte Jamnik.

MOJASLOVENIJA

Ko se je ustanovilo Slovensko rodoslovno druﾅ｡tvo, sta bila Liselotte Artel-Bickel in Tomaﾅｾ Artelj poleg. Tomaﾅｾ se je vﾄ考anil in Liselotte je bila zraven ter postala zelo aktivna.

MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

INTERVJU: LISELOTTE ARTEL-BICKEL IN TOMAŽ ARTEL ŠVICA

V Švico zaradi hribov V Slovenijo se iz Švice vsako leto vračata tudi Liselotte Artel-Bickel in Tomaž Artel. Tomaž je doma iz Tacna pri Ljubljani, Liselotte pa je Švicarka, ki se ji je poleg partnerja priljubila tudi Slovenija. Srečali smo se na dogodku Dobrodošli doma v Škofji Loki. Njuna povezanost in energija sta že od daleč vabila na pogovor med prijetno hladne zidove starega trga Škofje Loke. Njuna zanimiva življenjska pot je imela kar nekaj prelomnic. Zadnja se je zgodila prav letos, ko sta skoraj hkrati stopila med upokojence in kot pravita, bosta zdaj morala zapolniti dodatnih 1.600 ur. A glede na njune želje in navdušenje, jima to zagotovo nebo težko.

Kako se je začela vaša izseljenska zgodba? Tomaž Artel: Bil sem strasten alpinist. Pri 18-tih letih in pol sem šel v vojsko in ko sem se vrnil, sem želel preplezati celotne Alpe. V tujino so me tako potegnili hribi. Uredil sem si delovno vizo za Švico in odšel. Bilo je novembra leta 1968, ko sem se preselil v Švico, v Spreitenbach, v kanton Aargau, 20 km iz Züricha. Tam sem dobil delo kot elektromehanik v podjetju, kjer smo izdelovali razdelilne električne plošče. Po dveh letih sem šel delat v podjetje Miele kot serviser in vodja tehnike. Tam sem delal do upokojitve, ki se je zgodila letos.

In do kdaj je trajala Tomaževa strast nad plezanjem? Liselotte Artel-Bickel: Ko sem bila noseča, sem se o tem pogovorila s Tomažem in je razumel moj strah.

Ste svojo gorsko željo tudi uresničili? Tomaž Artel: Seveda. Ko sem prišel v Švico, sem se po dveh mesecih včlanil v planinsko društvo. V nekaj letih sem preplezal Dolomite in švicarske Alpe. Med njimi Matterhorn, gorsko verigo Churfirsten pri Valenskem jezeru, verigo Kreuzberge in druge stene.

Ste poiskali tudi stike z v Švici živečimi Slovenci? Tomaž Artel: Redno sem se udeleževal slovenskih plesov in prireditev, ki jih je bilo kar nekaj. Imeli smo tudi slovensko planinsko društvo. Še vedno sem član tega društva kjer sem bil včasih zelo aktiven.

Kdaj ste se pravzaprav navdušili nad plezanjem? Tomaž Artel: Alpinizma sem se učil kot otrok v alpinističnem društvu Akademik in Ljubljana matica. Vpisal sem se v obe društvi hkrati in zato imel plezanje kar štirikrat na teden, kar je bila tudi moja želja. Bil sem zelo zavzet in stalno v steni.

Konec alpinističnih podvigov pa vam je odprlo drugačen, nov svet. Tomaž Artel: Začel sem se ukvarjati s filatelijo in muharjenjem. Večkrat grem v Sloveniji na Idrijco, Savo Bohinjko (sem član Ribiške družine Medvode), Krko, na Radovno pri Bledu.

Gospa Artel, ste se kaj bali za Tomaža, ko je bil v steni? Liselotte Artel-Bickel: Vedno sem se bala za Tomaža. A Tomaž je zelo nadarjen alpinist in ve kje je meja. julij - avgust 2014

Gospod Tomaž, ste ob prihodu v Švico že znali nemško? Tomaž Artel: Ne. Za svoj prvi zaslužek sem si kupil kasetofon in knjigo, ter se v treh mesecih naučil toliko, da sem lahko govoril. Pomagalo je, da sem hitro vzpostavil prijateljstva z švicarskimi alpinisti.

Med filatelisti ste si pridobili dober sloves. Po čem vas poznajo? Tomaž Artel: Po vsem svetu razstavljam posebne slovenske znamke. To so prve slovenske znamke, ki se imenujejo verigarji in izhajajo iz leta 1919, ko je bila ustanovljena država Slovencev Hrvatov in Srbov, SHS. Znamke so bile

takrat veljavne v Sloveniji, Bosni in na Hrvaškem. Razstavljal sem že na Dunaju, Londonu, Južni Koreji, na Japonskem, Portugalskem in v Slovenji. Letos sem razstavljal na 80 letnici filatelističnega društva v Ljubljani. Med drugim sem bil 15 let predsednik Delovne skupnosti filatelistov balkanskih držav v Švici. Včasih sva z ženo izdajala tudi svoj filatelistični časopis Mitteilungsblatt der Arge der Balkanlaender.

Liselotte Artel-Bickel: »Vseeno, kakšno vero imaš. Vse imajo isti cilj. Živi in pusti živeti.« Tretja vaša pomembna dejavnost pa je rodoslovstvo. Tomaž Artel: Rodoslovstvo je zdaj bolj ženin hobi. Liselotte Artel-Bickel: Ko se je ustanovilo Slovensko rodoslovno društvo, sva bila poleg. Tomaž se je takrat včlanil in jaz sem bila zraven. Po značaju sem precej trmasta in sem se naučila vse stare pisave od srednjega veka dalje. Kot nemško govoreča lažje razumem pomen starih zapisov, zato sem večkrat prevajala stare tekste in pomagala članom društva. MOJASLOVENIJA

INTERVJU: LISELOTTE ARTEL-BICKEL IN TOMAŽ ARTEL ŠVICA Gospa Artel, kako ste spoznala Tomaža? Liselotte Artel-Bickel: Hodila sem še na gimnazijo. Bila sem stara 18 let, ko sva se spoznala na plesu. Skupaj sva veliko drsala in smučala. Poročila sva se prav na današnji dan pred 40 leti, 5. in 6. julija 1971 v Zürichu. In danes sta srečno poročena že 45 let. Koliko otrok imata? Liselotte Artel-Bickel: Imava 3 otroke. Michel Sascha je rojen 1978 leta, potem sva dobila punčko Dominique Tanio, ki je danes stara 34 let in novembra 1980 se nama je rodil najmlajši Oliver Marc. Imava tudi že dva vnuka. Prvi je Noah, rojen 2010 in Amelie, rojena julija lani. Vez s Slovenijo je v vaši družini zelo močna in je tako danes tesneje povezala enega vajinega otroka. Liselotte Artel-Bickel: Hčerka Domenika se je julija 2007 preselila v Slovenjo, ker je našla ljubezen na Dobruši pri Vodicah. Z Andrejem Zimicem imata farmo indijanskih konjev. Domenika je višja medicinska sestra in specialistka za terapevtsko jahanje in duševno prizadete ljudi. Andrej je kmet in doma imajo 14 hektarov zemlje. Večinoma se ukvarja s turizmom.

»Po vsem svetu razstavljam prve slovenske znamke, ki se imenujejo verigarji in izhajajo iz leta 1919, ko je bila ustanovljena država Slovencev, Hrvatov in Srbov, SHS.«

Živiva v Švici a se vsako leto vračava v Slovenijo Čeprav ste po rodu Švicarka, zelo dobro govorite slovensko. Vas je slovenščine naučil Tomaž? Liselotte Artel-Bickel: Pravzaprav se je to začelo s Tomaževo mamo Frančiško, rojeno Medved. Zelo mlada je postala vdova in je zato vsako leto sama prišla na obisk ter ostala dva meseca. Ker ni znala nemško, se je pogovarjala le slovensko. In tako je slovenska govorica v naši družini prišla do izraza. Od njej sem se jaz skupaj z mojimi otroki učila slovenskega jezika. Je bila tašča edini razlog in navdih? Liselotte Artel-Bickel: Prvič sem prišla v Slovenijo leta 1972. Takrat mladi v Sloveniji niso znali tujih jezikov tako kot danes. Kot Švicarka sem znala nemško, angleško in francosko. V Sloveniji je bilo takrat znanje tujih jezikov zelo slabo. Toda jaz sem hotela razumeti slovensko. Zato sem venomer spraševala in se počasi skozi pogovor učila. To je bil proces, ki se je ponavljal vsako leto, ko sem bila po tri tedne v Sloveniji.

»Moji otroci so po osamosvojitvi Slovenije hodili v dopolnilno slovensko šolo.« MOJASLOVENIJA

Ste se slovenščine učili tudi zunaj družine? Liselotte Artel-Bickel: Kot pedagoška delavka

julij - avgust 2014

»Mislim, da je Slovenija kot majhna Švica. Je zelo lepa dežela. Slovenci so trmasti in kot alpski narod malce posebni, prav tako kot Bavarci, Avstrijci ali Švicarji. A ste tudi zelo prijazni, gostoljubni in veseli. To mi je zelo všeč pri Tomažu.«

Kateri jezik pa sicer govorite v vaši družini? Liselotte Artel-Bickel: Med seboj govoriva švicarsko nemški jezik. To je primitiven jezik, ki temelji na nemščini, ima le dva časa, samo en člen in vsebuje polno francoskih izrazov. Hči z otrokoma govori nemško in slovensko. Otroci nimajo težav z jeziki in hitro preklopijo.

doma in skrbela za otroke in gospodinjstvo. Ko sem bila stara 36 let sem izgubila brata Juerga, s katerim sva bila zelo povezana. Bil je poslovnež in veliko potoval, zato brez svoje družine in zelo navezan na mojo. Bil je tudi boter od sina Michela in imel nasploh zelo rad najine otroke. Toda zbolel je za rakom in leta 1990 umrl. Njegova smrt me je zelo pretresla. Iskala sem novo smer in smisel. Naredila sem šolo in postala učiteljica verouka. Učila sem otroke stare od 7 do 15 let. Zadnjih 13 let sem bila asistentka na Univerzi ETH Eidg. Technische Hochschule, na katedri za fiziko. To je mednarodna šola na kateri študirajo mladi iz celega sveta.

S čim ste se ukvarjali v življenju? Liselotte Artel-Bickel: Prvih 10 let sem

In kakšne načrte imata za naprej, kot nova upokojenca?

sem poznala učiteljico slovenskega jezika Slavko Pogač iz Velenja, ki je po letu 1991 učila slovenski jezik in kulturo na naši šoli. Moji otroci pa so po osamosvojitvi Slovenije tudi hodili v dopolnilno slovensko šolo.

julij - avgust 2014

Liselotte Artel-Bickel: Rodoslovstvo, vnuki in čas za potovanje. Dodatnih 1.600 ur, ki jih bo potrebno zapolniti, bo hitro premalo. Kaj menite o Slovencih kot Švicarka? Liselotte Artel-Bickel: Mislim, da je Slovenija kot majhna Švica. Je zelo lepa dežela. Slovenci so trmasti in kot alpski narod malce posebni, prav tako kot Bavarci, Avstrijci ali Švicarji. Kultura in hrana je podobna kot v Švici. Krompir, ješprenova juha in podobno je še vedno pogosto na mizi. Slovenci ste zelo prijazni, gostoljubni in veseli. To mi je zelo všeč pri Tomažu. Švicarji pa smo sicer malce bolj zadržani. Besedilo in foto: E. V.

MOJASLOVENIJA

XIV. Vseslovensko srečanje

Kakšna je današnja vloga mladih V državnem zboru se je 4. julija odvilo 14. Vseslovensko srečanje z naslovom »Mladi kot ustvarjalci skupnega slovenskega prostora?« Žal je kljub obetavnemu naslovu, na srečanju bilo bore malo mladih, zato bi lahko rekli, da je vprašaj na koncu stavka več kot upravičen. slovenski kulturni praznik 8. februarja 2013. V društvu iščejo inovativne pristope za povezovanje Slovenk in Slovencev v Dublinu in izven njega. Razmišljajo celo o uvedbi kartice ugodnosti za Slovenke in Slovence živeče na Irskem, podpirajo sodelovanje med slovenskimi in irskimi pesniki in pisatelji ter glasbeniki. Tilen Kranjc, ki v Dublinu biva že tretje leto je domovino zapustil brez misli na vrnitev. Odšel je študirati na Irsko, ker so študijski programi bolj široko zastavljeni in ker je na Irskem, ki je otok naravnih lepot videl priložnost za boljše in lepše življenje. Na Irskem namreč nastajajo nova delovna mesta, davčna politika je fleksibilna, podjetniško okolje je veliko bolj prijazno kot v domovini. Tam delujejo tako imenovane podjetniške akademije, ki se jim lahko priključi čisto vsak in ki mnogim pomagajo na pot podjetništva. Tilen Kranjc je še dodal, naj mladi pa tudi malo manj mladi spoznavajo nove ljudi, prevzemajo odgovornost za okolje in ga aktivno soustvarjajo. Dvorana, ki jo običajno zaseda Državni svet, je bila polna V uvodu so zbrane pozdravili ga. Polonca Komar, podpredsednica Državnega zbora RS, g. Gorazd Žmavc minister, ki je odgovoren za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter Slovenci po svetu in g. Danijel Krivec, predsednik Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ga. Polonca Komar je v svojem pozdravnem nagovoru lepo dejala, da smo Slovenci cenjeni po vsem svetu in lepo bi bilo, če bi cenili drug drugega tudi sami. Minister Gorazd Žmavc je zbranim uvodoma čestital ob nedavnem praznovanju dneva državnosti in poudaril, da so k samostojnosti Slovenije

Slovenski pouk že nekaj časa ni več pouk v slovenskem maternem jeziku, marveč pouk slovenščine kot tuj jezik. MOJASLOVENIJA

nedvomno prispevali tudi Slovenci po svetu in v zamejstvu. »Slovenci po svetu in zamejci ste najboljši ambasadorji slovenstva in ste most med državo, kjer živite in delate ter domovino Slovenijo,« je še dodal minister. G. Danijel Krivec pa je izpostavil trend izseljevanja mladih, ki se pogosto izseljujejo zaradi ekonomskih vzrokov. Povedal je tudi, da naj Slovenija za te mlade ne postane le nostalgična počitniška destinacija. Prav o problemu prevelikega trenda izseljevanja mladih in vzrokih izseljevanja pa je bilo govora v razpravah govorcev. Prav tako so se govorci spraševali kako povezati mlade izseljence in zamejce z mladimi v matični državi. Strinjali so se, da je treba mlade bolj aktivno vključevati v dejavnosti društev Slovencev po svetu in v zamejstvu. Iščejo inovativne pristope povezovanja Direktorja slovensko – irskega društva g. Bernard Šrajner in g. Tilen Kranjc sta predstavila društvo Detelca, ki so ga ustanovili kmalu po tem, ko je prenehalo delovati veleposlaništvo Republike Slovenije na Irskem. Društvo, ki skrbi za promocijo Slovenije na Irskem je bilo ustanovljeno na

Slovenski jezik in problem izseljevanja Mag Susanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva Člen 7 iz avstrijske Štajerske se je s svojimi razmišljanji o mladini iz štajersko – slovenskega vidika oglasila preko video prispevka.

Zbrane je pozdravila Polonca Komar, podpredsednica Državnega zbora

julij - avgust 2014

Zaskrbljenost nad izseljevanjem mladih za radi ekonomskih razlogov je izrazil Danijel Krivec, predsednik Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu

Direktor irskega društva Detelca, Bernard Šrajner v svojem društvu išče nove inovativne pristope povezovanja Slovencev na Irskem

Izpostavila je mlade in širjenje jezikovne in kulturne zavesti. Poudarila je, da je bil pritisk na slovensko govoreče v preteklosti velik in slovenščina je preživela v skritem družinskem okolju, leta 1988 pa je društvo Člen 7 začelo spreminjati to dejstvo in pripravili so prvi dvojezični zbor. Danes pa se zdi, da slovenščina spet izgublja svojo težo, saj si mladi kot izbirni jezik v šolah raje izberejo angleščino kot slovenščino. V času osnovne šole se za učenje slovenščine večinoma odločijo starši, na višji stopnji pa gre za lastno željo. Istih misli je tudi g. Miha Zablatnik, ki je izrazil skrb, da slovenski pouk, že nekaj časa ni več pouk v slovenskem maternem jeziku, marveč pouk slovenščine kot tuj jezik. Po besedah mag. Susanne je bila asimilacija avtohtone manjšine zelo močna in starši sami le deloma obvladajo jezik, ali pa ga sploh ne. Najpogostejši razlogi za pouk slovenščine so tako, dejstvo, da je slovenščina del družinske zgodojulij - avgust 2014

vine in ker do slovenščine gojijo pozitiven odnos ali preprosto zato, ker je to jezik sosednje države. »Ni pa močnih slovensko govorečih mladinskih skupin kot na primer v Italiji in na Koroškem. V Gradcu je pa situacija malo drugačna, ker obiskujejo tu otroci ali koroških ali slovenskih staršev pouk slovenščine kot materinščino. Ti več ali manj redno in aktivno uporabljajo slovenščino, pri čemer pa je treba tudi tu omeniti, da poleg družinskega okolja ali pouka ni veliko možnosti uporabiti slovenščino. Otroci hodijo v nemške šole, imajo nemške teste in nemško govoreče prijatelje.« dodaja ga. Susanne Weitlaner. V Člen 7 zato organizirajo različne izvenšolske dejavnosti, ki vključujejo rabo slovenskega jezika. V Klubu slovenskih študentov in študentk se pa redno in aktivno uporablja slovenščino. Mag. Weitlaner je še predlagala uvedbo čezmejnega skupnega koncepta, ki bi mladim omogočal, da ostanejo doma in da se kulturno in kreativno udejstvujejo. Izrazila je skrb, da mladina nadaljuje staro pot ter dejala, da je treba mladim dati svobodo in jim pustiti, da se organizirajo na svoj način. Resetirajmo manjšine Misel magistre Sussane Weitlaner je delno nadaljevala tudi doc. dr. Sara Brezigar, znanstvena sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja. Mnoga društva v zamejstvu in po svetu delujejo kot da bi se na pot v Berlin podali s 40 let starim zemljevidom. Poudarila je potrebo po prenovi in resetiranju manjšin in testiranju novih pristopov, ob tem pa se je spraševala ali so mladi sploh pripravljeni delovati v društvih? Prav tako se je dotaknila problema slovenskega jezika, ki ga žal govori vse manj mladih, kajti če se pripadniki

Gorazd Žmavc minister za Slovence po svetu je dejal: »Slovenci po svetu in zamejci ste najboljši ambasadorji slovenstva«

Doc. dr. Sara Brezigar, znanstvena sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja je bila kritična: »Mnoga društva v zamejstvu in po svetu delujejo kot da bi se na pot v Berlin podali s 40 let starim zemljevidom.«

Mag. Susanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva Člen 7 iz avstrijske Štajerske je preko video predstavitve poudarila, da je bil pritisk na slovensko govoreče v preteklosti velik in slovenščina je lahko preživela le v skritem družinskem okolju

MOJASLOVENIJA

XIV. Vseslovensko srečanje počasi oddaljevati od staršev in potem je morda tudi ta slovenščina staršev naenkrat manj zanimiva. Otroci živijo v pretežno nemško govorečem okolju, kjer je možnost uporabe slovenščine le družina, pouk in slovenske prireditev, ki so pa namenjeni bolj odrasli publiki.«

Mladi naj prevzemajo odgovornost za okolje in ga aktivno soustvarjajo, je pozval Tilen Kranjc iz Detelce manjšine s svojimi vrstniki v matici ne morejo sporazumevati v slovenskem jeziku je to velik problem poznavanja slovenskega jezika. Tega problema se je v svoji razpravi dotaknila tudi dr. Elena Cerkvenič in dodala, da slovenščina mora zaživeti in se obogatiti, to pa se lahko

Čas je že, da prepustimo vlogo mladim in jim damo možnost, da se izkažejo.

zgodi le, če jo bodo mlade generacije suvereno ter dinamično uporabljale. V nasprotnem primeru pravi, jezik propade in z jezikom tudi narodna zavest. Susanne Weitlaner je izpostavila kar nekaj zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na učenje in uporabo slovenskega jezika: »Kakšen odnos imajo starši do svoje materinščini oz. če je mešan zakon, koliko prostora dobi eden, koliko drugi jezik? Kako vztrajni so starši pri dvojezični vzgoji? Kakšen status ima jezik za otroka? Otroci hodijo k pouku slovenščine prostovoljno in dodatno k navadnemu pouku. Ko je veliko šolskih nalog je dodatni pouk lahko tudi breme. Potem je tudi puberteta pomemben faktor, saj se otroci v tej fazi začnejo

Dati priložnost naučiti se slovenščine Na vprašanje kje vidi rešitev, da bodo mladi v zamejstvu bolj vešči v slovenskem jeziku pa je odgovorila tudi Sara Brezigar, ki pravi: »Predvsem se je treba zavedati, da mladi v zamejstvu živijo v okolju, kjer imajo omejene možnosti za rabo slovenskega jezika. Obkroženi so z drugim jezikom, medije poslušajo in berejo v drugem jeziku, z vrstniki se večkrat pogovarjajo v drugem jeziku, v službi uporabljajo drug jezik, vedno pogosteje uporabljajo drug jezik tudi v šoli in pri dejavnostih prostega časa. Znanje, ki je v Sloveniji samoumevno in se ga v šolah ni treba učiti, v zamejstvu ni (več) samoumevno, mladi se ga pa nimajo kje naučiti, ker ga v šolah s slovenskim učnim jezikom ne poučujejo. Če torej želimo, da znajo in govorijo slovensko, je treba v to vlagati načrten napor. Preklopiti je treba iz prepričanja, da je dovolj, da se učijo slovensko književnost in slovnico, v prepričanje, da jim moramo dati priložnost, da se naučijo jezika – temeljnega besednega zaklada, ki ga potrebujejo za vsakodnevno sporazumevanje. Narediti moramo torej korak iz poučevanja v slovenščini, v poučevanje slovenščine. To pa je možno samo z načrtnim poučevanjem jezika kot takega, z dodatnim usposabljanjem učiteljev in profesorjev za takšno poučevanje in s pripravo ustreznih učnih pripomočkov in gradiv. Ker je to nek konkreten zalogaj, si je težko predstavljati, da bi to lahko naredili brez ustreznega institucionalnega

Tudi Lea Nakrst je kritična do odnosa države do mladih: »Slovenci tekmujemo sami seboj in se borimo z mlini na veter.« MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

okvira, ki bi bil odgovoren za pripravo pripomočkov, gradiv, za usposabljanje učiteljev in nenazadnje tudi za izvajanje neke smiselne jezikovne politike, ki bi vodila v ohranjanje slovenskega jezika v zamejstvu.« Na mladih svet stoji! Na mladih svet stoji in k spremembam je mlade pozval tudi Simon Peter Leban, ki je svojo razpravo začel s pozivom »Mladi, bodimo most!«. Na vprašanje kako bi povezali mlade v zamejstvu in domovini ter zgradili most, o katerem je govoril g. Leban, nam je odgovorila ga. Susanne Weitlaner: »Na področju šole so pomembna šolska partnerstva, kjer se mladi spoznajo in v sklopu različnih dejavnosti sodelujejo. Potem so razne poletne aktivnosti - od tabornikov do jezikovnih počitnic, kjer se otroci in mladoletniki lahko vključujejo. Dobro sodelovanje je pa kot povsod tudi na tem področju odvisno od osebnih stikov, osebnega napora in do neke mere seveda tudi od denarja.« Po besedah Lee Nakrst Slovenci tekmujemo sami seboj in se borimo z mlini na veter. Opozorila je na problem bega možganov. Slovenija najprej vlaga v mlade, jih izobrazi, nato pa jim ne zagotovi ustreznega delovnega mesta. V društvu VTIS pa ob dodajajo, da se je treba usmeriti na načine, s katerimi se lahko olajša vračanje ljudi v Slovenijo. Veliko mladih zapušča Slovenijo, ker v domovini ne vidijo dobre prihodnosti. »Mislim da je čas, da prepustimo vlogo mladim in jim damo možnost, da se izkažejo v organizacijah.« je srečanje sklenila državna sekretarka ga. Brigita Čokl. Besedilo: Vanesa Kovač Foto: E. V.

Simon Peter Leban je svojo razpravo začel s pozivom »Mladi, bodimo most!«

Kulturni program sta izvajali mezzosopranistka Tina Šilc (na desni) ob glasbeni spremljavi Anje Kunčič

Med odmori je pred dvorano potekalo živahno druženje in srečevanje Slovencev iz vseh celin

julij - avgust 2014

MOJASLOVENIJA

Obe, Tatjana (levo) in Mirjam, sta učiteljici na slovenski šoli v Buenos Airesu, kjer imajo ure slovenščine, slovstva, zgodovine, petja, svetovnega nazora in lepega vedenja. In vse predavajo v slovenščini. Vsi učitelji od osnovne šole do srednješolskega tečaja delajo z ljubeznijo do Slovenije in brezplačno.

MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

INTERVJU: MIRJAM MEHLE JAVORŠEK IN TATJANA MODIC KRŽIŠNIK, ARGENTINA

Mlade želimo spodbuditi, da prevzamejo odgovornost V Slovenijo je to poletje prišlo 33 mladih potomcev argentinskih Slovencev in trije spremljevalci. Pogovarjali smo se z ravnateljico slovenske šole Mirjam Mehle Javoršek in učiteljico Tatjano Modic Kržišnik. Obe sta z dušo zavezani slovenstvu in mladim. Med Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika sta si vzeli čas in razkrili življenje v slovenski skupnosti v Argentini in povedali zanimivosti o obisku v Sloveniji. Od kod prihajate? Mirjam Mehle Javoršek: Prihajamo iz Argentine. Skupaj nas je prišlo 36, 33 dijakov in 3 spremljevalci. Tretji vodja skupine je Milan Magister. Med mladimi jih je 30 iz Buenos Airesa, trije iz Barilochea. Vsi pa hodijo v srednješolski tečaj Marka Bajuka v Buenos Airesu.

V skupini so praznovali tudi rojstni dan, ki je bil letos prav posebej slovensko obarvan.

Argentinski Slovenci ste znani po dobri organizaciji in tesni povezanosti slovenske skupnosti. Mirjam Mehle Javoršek: Imamo 6 domov. Vsak dom ima svojo osnovno šolo. Osnovna šola slovenščine deluje ob sobotah. Ko otroci končajo osnovno šolo, gredo vsi skupaj v srednješolski tečaj, ki je v Slovenski hiši v centru mesta. Pouk se odvija ob sobotah popoldne. Tako je vse skupaj 20 sobot na leto. Tečaj obiskuje okoli 150 otrok iz celega Buenos Airesa. Kakšna je vaša vloga v skupnosti? Mirjam Mehle Javoršek: Sem glavna vodja šole in redno sodelujem v slovenski skupnosti. Skrbim tudi za folklorno skupino Mladika, ki deluje v našem domu San Justo. Zdaj že četrto leto vodim kolonijo v Córdobi, kamor hodijo vsi otroci od vseh osnovnih slovenskih šol v Buenos Airesu. Po izobrazbi in poklicu sem profesorica telesne vzgoje in učim v zasebni argentinski šoli. Kako poteka delo v slovenski šoli? Mirjam Mehle Javoršek: V šoli imamo ure slovenščine, slovstva, zgodovine, petja, svetovni nazori in lepo vedenje. In to vse v slovenščini. Vsi učitelji od osnovne šole do srednješolskega tečaja delajo z ljubeznijo do Slovenije. julij - avgust 2014

MOJASLOVENIJA

INTERVJU: MIRJAM MEHLE JAVORŠEK IN TATJANA MODIC KRŽIŠNIK, ARGENTINA Vse brezplačno. V naši šoli na srednješolskem tečaju predava 20 učiteljev. Vsi so Slovenci in večina rojeni v Argentini. Dva ali trije prihajajo iz Slovenije. So vse te šole med seboj povezane? Mirjam Mehle Javoršek: Vse šole in srednješolski tečaj spada pod krovno organizacijo, ki druži vso slovensko skupnost migrantov po drugi svetovni vojni. Imenuje se Zedinjena Slovenija. Njen predsednik je Franci Žnidar. Kaj pa druženje v času pouka na srednješolskem tečaju, je tudi pomembno? Mirjam Mehle Javoršek: Šola je šola. Druženje poteka v okviru slovenske skupnosti. Tam igrajo nogomet, sodelujejo v gledališki skupini, folklori …

Omenili ste nogomet, ki je vaš nacionalni šport. Vas tudi ta povezuje? Mirjam Mehle Javoršek: V Argentini se vpliv nogometa na celotno družbo zelo pozna. Ko je bila tekma Argentina Slovenija, je bilo na stadionu več kot 2.000 Slovencev. Bilo je zelo lepo, tako povezani. Da smo lahko peli Zdravico na stadionu, je bilo pa enkratno. Kako so pri vas organizirana društva? Mirjam Mehle Javoršek: Vseh društev oziroma domov, kot jim pravimo, je šest. Naše se imenuje Naš dom. Sestavlja ga glavni odbor in različni odseki. Mladinski odbor ima Slovensko fantovsko zvezo in Slovensko dekliško organizacijo. Obe delujeta že več kot 50 let. Tatjanina mamica je bila tudi prva predsednica. Potem je aktiven Odbor slovenske osnovne šole Fran-

ceta Balantiča. Imamo Odsek pastoralni svet. Potem Mladci in mladenke, pevski zbor in folklorno skupino Mladika in še upokojence. V našem domu je danes 300 aktivnih Slovencev. Katere medije izdajate v okviru Zedinjene Slovenije? Mirjam Mehle Javoršek: Imamo Svobodno Slovenijo, to je tednik v okviru Zedinjene Slovenije. Poleg tega izhaja Oznanilo, Duhovno življenje namenjeno družinam in Božje stezice za otroke. Tatjana, tudi vi ste se zavezana prosveti in učenju v slovenski šoli. Tatjana Modic Kržišnik: Sem profesorica slovenščine in poučujem živo besedo. Slovensko sem se naučila doma, oba starša sta Slovenca rojena Sloveniji. Obiskujem tudi lektorat slovenščine na filozofski fakulteti v Buenos Airesu. Lektorat uspešno dela že 10 leto. Ogledal sem si nastop vaših mladih na Taboru Slovencev po svetu. In me je navdušil tako s sporočilnostjo kot izvedbo. Kako nastane takšna predstava? Tatjana Modic Kržišnik: Zato se precej zavzamemo starši. V skupini imam tudi sina. Za takšno potovanje in nastop je potrebno veliko priprav. Vodilna sila je režiser Dominik Oblak, ki si je zamislil scenarij. Pomagala mu je tudi žena Lučka Jereb. Med starši je tudi pevovodkinja mešanega pevskega zbora San Justo, Andrejka Selan Vombergar, ki vodi zbor že od leta 1992. Ona je pomagala, da pesmi tako lepo zvenijo. Jaz pa sem jih pri pouku učila recitacije. Vsi trije smo uspešno sodelovali, da je vse skupaj tako dobro uspelo. Pred nastopom v Sloveniji so se mladi premierno predstavili staršem in otrokom doma. Kakšen pa je vpliv mladih kot izvajalcev, na predstavo? Tatjana Modic Kržišnik: Mladi so vsi korajžni in navdušeni. In kar je najbolj pomembno, da pojejo s srcem.

Želja po ohranjanju slovenskih vrednot Rodila sem se v Argentini v Buenos Airesu. Imam moža Marka, ki me podpira, da sem lahko tu v Sloveniji, pet tednov od doma … Imam starejšo hčerko Barbaro, staro 20 let, Naceta, ki je v skupini in bo star 18 let, najmlajši Tadej pa ima 14 let. Imela sem srečo, da sem se do sedaj lahko popolnoma posvetila družini. Delujem v gledaliških skupinah in nastopala na odrih v Buenos Airesu. V našem domu je gledališko dejavnost vpeljal režiser Fido Beznik. Od njega sem se veliko naučila. Uživam v slovenskem jeziku in to rada posredujem mladim. Želim, da bi se slovenske vrednote ohranjale, pa čeprav 12.000 km daleč. Tatjana Modic Kržišnik

MOJASLOVENIJA

Kdo se je lahko pridružil skupini, ki je danes tu v Sloveniji? Tatjana Modic Kržišnik: Pridejo vsi, ki končujejo peti letnik srednješolskega tečaja. To je kot maturantski izlet. Pouk v slovenski šoli se sicer konča novembra. Argentinske šole pa šolsko leto zaključijo mesec kasneje, decembra. Obisk Slovenije pa je za vas potovanje iz enega do drugega konca zemeljske oble. Tudi letošnje ima po vašem pripovedovanju nekaj posebnosti, ki vam bodo ostale za vedno v spominu. Tatjana Modic Kržišnik: Pred prihodom v Slovenijo smo obiskali Rim. Tja smo prileteli 24. junija.

julij - avgust 2014

Ogledali smo si velik del mesta in Vatikan. Naslednje jutro smo se udeležili splošne avdience na trgu sv. Petra. Med nami je bila dijakinja, ki je nečakinja Vinka Bokaliča, pomožnega škofa na nadškofiji v Buenos Airesu. Že ko smo se pripravljali na potovanje, smo se hoteli srečati s papežem v Rimu s pomočjo škofa. Ta je pisal v Rim in zaprosil za to možnost. Odobrili so nam srečanje za 7 ljudi. Z žrebom smo izbrali sedem dijakinj, ki so se rokovale s papežem Frančiškom. Predstavile so se kot argentinske Slovenke in papež je takoj vedel kdo smo. Prav za vsaki od vseh sedmih je namenil besedo namenjeno osebno njej. Nečakinji pa poslal pozdrave za strica škofa. Papež Frančišek pozna Slovenijo predvsem po argentinskih Slovencih. Kdaj ste prišli v Slovenijo? Tatjana Modic Kržišnik: 27. smo prišli v Trst, prespali v Dijaškem domu v Vipavi in v soboto 28. v Ljubljano. 30 junija so mladi začeli s tečajem na Mladinski poletni šoli. In kaj načrtujete za nadaljevanje obiska? Tatjana Modic Kržišnik: Načrti za naprej? V soboto in nedeljo bodo nastopi. V nedeljo bo zadnji nastop v Šentjoštu nad Horjulom. Želeli smo tudi na Triglav a smo zaradi slabega vremena pohod odpovedali. Ves teden bomo imeli izlete. Od 18. do 23. pa načrtujemo, da bomo obiskali sorodnike. Vračamo se 25 julija. Še prej pa bomo prisostvovali zahvalni maši na Brezjah. Besedilo in foto: E. Vrtačnik

Zdaj je čas, da se razdajam za druge Poročena sem s Tonijem Javorškom, ki me vedno podpira. Imam Katarino staro 19, Natalijo 16 in Tomija 10 let. Vsi imajo slovensko ime in svetnika, da praznujemo slovenske godove. Čez teden poučujem telovadbo v argentinski šoli. V ponedeljkih zvečer od 20 do 23 ure vadimo s folklorno skupino Mladika v domu. Pri mlajših otrocih pomaga Tatjana Groznik, srednjo skupino vodi Niko Puntar in jaz starejšo skupino. Skupaj je okoli 50 plesalcev, bilo pa jih je že 100. Sem tudi vodja Mladike. Lani smo obhajali 10 obletnico. Sem zelo aktivna in povsod rada stopim zraven. Ko sem bila mlada, so se drugi žrtvovali zame, zdaj pa je čas, da se jaz za druge. To je moje veselje, ne žrtev. Mirjam Mehle Javoršek

33 mladih argentinskih Slovencev je prišlo v Slovenijo na zaključno potovanje uspešno končanega srednješolskega tečaja slovenščine. Na Mladinski poletni šoli v Ljubljani so navdušili s svojimi nastopi in znanjem slovenskega jezika. julij - avgust 2014

MOJASLOVENIJA

21. Tabor Slovencev po svetu

Izseljenski prispevek k slovenski samostojnosti in državnosti Tabor izseljenskega društva Slovenija v svetu je v nedeljo 6. Julija v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani zbral veliko Slovencev iz domovine, zamejstva in tujine: Argentine, Francije, Kanade, Makedonije, Nemčije, Srbije, Švedske … Vse se je začelo s sveto mašo v kapeli in nadaljevalo z okroglo mizo ter zanimivim kulturnim programom v dvorani. Navzoče je pri daritvi svete maše na nedeljo Slovencev po svetu, 6. julija, pozdravil in nagovoril škof dr. Anton Jamnik. Somaševala sta duhovnika Zvone Podvinski iz Švedske in Franci Cukjati iz Argentine, dijaki iz Kanade in Argentine pa so z mladostniškim prepevanjem še bolj olepšali mašo. Po osvežitvi in prijateljskem pogovoru so vsi navzoči zapeli Zdravljico in izseljensko himno Slovenija v svetu. V uvodnem pozdravu in nagovoru je predsednik društva dr. Andrej Vovko tudi voščil častnemu članu in podporniku Ivanu Korošcu ob njegovi 90-letnici. Za izvrsten umetniški uvod so poskrbela dekleta tria Rêverie, ki ga sestavljajo mlade glasbenice, dobitnice številnih nagrad na domačih in mednarodnih tekmovanjih: Tanja Činč (klavir), Mojca Jerman (violina) in Katarina Leskovar (violončelo) so vrhunsko odigrale Klavirski trio št. 1 v B-duru Franza Schuberta. Za zaključek pa so poskrbeli mladi dijaki iz Argentine in Kanade ter kantavtor Milan Vinčec iz Kanade. Vsi so z mladostno svežino in v lepi, pojoči slovenščini, s severno in južnoameriškim pridihom ganili navzoče: »Je že res, da domovino najbolj ljubijo tisti, ki so daleč od nje. Kako to počnejo abiturienti slovenskih srednješolskih tečajev, sem spoznala danes. Marsikdo od njih prvič v Sloveniji. Veliko robcev je bilo potegnjenih iz rokava v času njihovega nastopa. 21. tabor Slovencev po svetu v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Škoda, ker ste jih zamudili. Tako ljubezen je doma težko najti ...«, je na facebooku komentirala navzoča razpravljavka.

Mladi dijaki iz Argentine in Kanade

Prispevek izseljencev k samostojnosti Tema okrogle mize je bila slovenska samostojnost in državnost. Za uresničitev tisočletnega sna toliko generacij Slovencev je pomemben prispevek veliko Slovencev iz zamejstva in sveta, ki so vseskozi bili tesno povezani z matično domovino. Ob 20-letnici samostojnosti Slovenije je društvo Slovenija v svetu pripravilo razstavo in izdalo zbornik, kjer je v slikah, dokumentih, časopisnih

Škof Anton Jamnik in somaševalca Franci Cukjati in Zvone Podvinski MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

člankih in besedi prikazan ves trud, ki so ga Slovenci iz sveta vložili v čimprejšnjo mednarodno priznanje Slovenije kot samostojne države. Zdi se, da tem večja je slovenske zavednost po svetu, manjša je v matični domovini. Slovenci iz sveta, ki z ostalimi sodržavljani praznujejo državotvorne datume svojih »novih« domovin, se sprašujejo, zakaj se ne veselimo svoje države, zakaj ne izkazujemo ponos na vsega, kar je slovenskega, in »hlastamo« po vsem, kar je tujega. V tej praznini ali pomanjkanju državnega ponosa je društvo Slovenija v svetu želelo razpravljati o prispevku izseljencev k slovenski samostojnosti in državnosti. Štirje zgodovinarji, ki raziskujejo to področje, so na taboru Slovencev po svetu podali svoje ugotovitve.

Visoki gostje

Jože Pučnik kot izseljenec, bil je navdih in vzor … Vsem znana novinarka Televizije Slovenije Dr. Rosvita Pesek, ki je v mladosti spremljala slovensko demokratizacijo, nato pa zagovarjala doktorsko disertacijo s področja zgodovine Politični subjekti in osamosvojitev Slovenije (1989–1992) in izdala več obsežnih monografij na temo slovenske osamosvojitve, med drugim o pomembnem slovenskem disidentu in politiku dr. Jožetu Pučniku, je predstavila zlasti njegova mlada leta, v luči katerih postane jasno njegovo prizadevanje za samostojno Slovenijo: »Čeprav precejšen del svojega življenja ni prebil v Sloveniji, je bil stalno prisoten. Bil je tu, ko je na lastnem hrbtu občutil ječo in samico. Ko se je začel boj za demokratizacijo monopolne partijske scene, je bil spet tu. Ko se je stara politična elita začela v okviru okrogle mize (Alko) pogovarjati z novo nastalimi zvezami o njihovi participaciji na oblasti in ko je vztrajala, da se ta dogaja le zno-

Trio Rêverie

Dr. Andrej Vovko

Dr. Andreja Valič Zver

julij - avgust 2014

Dr. Rosvita Pesek MOJASLOVENIJA

21. Tabor Slovencev po svetu traj SZDL, je odločno povedal, da se je okrogla miza s to prevaro tudi končala. Slovenski plebiscit je razumel kot enkratno priložnost v narodovi zgodovini in je skupaj z drugimi političnimi strankami agitiral zanj. Na večer veličastne razglasitve plebiscitnih izidov je bila zanj »Jugoslavija mrtva«. Kljub vsemu je trajalo še skoraj leto, da se je tudi mednarodno-pravno osamosvojila in privolila v brionsko deklaracijo. Samostojna Slovenija je bil njegov življenjski projekt. Kdo ve, ali zaradi pelina, ki ga je skusil v letih jugoslovanske države ali iz njegovega trdnega in premočrtnega prepričanja, da bomo kot narod v Jugoslaviji propadli skupaj z njo. Njegova vizija je bila Slovenija, ki bo pravna in predvsem socialna država. Ne eno, ne drugo se ni, glede na njegove pripombe, uresničilo v pričakovani meri.« Demos in Slovenci po svetu Dr. Andreja Valič Zver, zgodovinarka in direktorica Študijskega centra za narodno spravo, je posvetila svojo doktorsko disertacijo vlogi Demosa v času demokratizacije in slovenske osamosvojitve. Sodelovala je pri državnih in mednarodnih projektih, povezanih z zgodovino in proučevanjem totalitarnih režimov. »Dobršen del slovenskega naroda je že pred 2. svetovno vojno, v glavnem pa po njej, zapustil domovino. V novih okoljih so ustanavljali izseljenske organizacije in

Mag. Renato Podberšič

Dr. Andrej Vovko

Milan Vinčec

tako so mnoge med njimi imele stike z domovino še pred osamosvojitvijo Slovenije. Demosova vlada je s Slovenci po svetu hotela vzpostaviti nov odnos, ki ne bi bil pokroviteljski, kot v preteklosti, ko je matica financirala, a tudi usmerjala delovanje mnogih manjšinskih organizacij in jih kot take spreminjala v instrument svoje politike, ampak si je želela odnos, ki bi slonel na partnerstvu. Slovenci v zamejstvu in po svetu so imeli pri osamosvajanju Slovenije pomembno vlogo. Organizirali so demonstracije, zborovanja ter druge množične prireditve, podpisovali peticije ter tako ustvarili večjo prepoznavnost nastajajoče države in hkrati vplivali na svoje vlade, da podprejo osamosvojitev Slovenije oziroma priznajo njeno suverenost in neodvisnost. Odpirali so tudi poti do najvišjih političnih predstavnikov evropske in svetovne politike. Pokazali so visoko stopnjo angažiranosti, soli-

MOJASLOVENIJA

darnosti in sodelovanja ter na ta način podprli procese demokratizacije in osamosvajanja Slovenije.« Prizadevanje slovenskega zamejstva za slovensko samostojnost in državnost Mag. Renato Podbersič, raziskovalec v Študijskem centru za narodno spravo. »Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini v Italiji, Slovenci na Koroškem in Štajerskem v Avstriji ter Slovenci iz Porabja na Madžarskem so imeli v času osamosvajanja zelo pomembno vlogo, predvsem v obdobju priznavanja nove države. Študijski dnevi v Dragi pri Trstu, kjer so se vsako leto septembra srečevali Slovenci iz matice, zamejstva in izseljenstva, so iskali odgovore na aktualna vprašanja, tudi na področju slovenske državnosti. Pristaši slovenske samostojnosti so že leta 1946 ustanovili Akcijski odbor za zedinjeno in suvereno slovensko

julij - avgust 2014

Dijaki iz Argentine, RAST XL3

državo, ki ga je vodil Ciril Žebot. Precej močno izpostavo tega gibanja je v Trstu vodil politični emigrant Franc Jeza s somišljeniki. Ukvarjali so se predvsem s propagando, npr. znana je akcija zatikanja letakov s pozivi za samostojno Slovenijo, ki so jih zatikali za brisalce avtomobilov z jugoslovanskimi registrskimi tablicami. Tudi slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem je bila v zgodovinskem smislu na prav poseben način povezana z matico. Obe krovni organizaciji Slovencev na Koroškem sta podpirali matično Slovenijo v procesu demokratizacije in osamosvajanja, sodelovali sta z njenimi politiki in vabili delegate na Koroško. Ob demokratizaciji in procesu osamosvajanja v matični Sloveniji so se reorganizirali tudi rojaki na Madžarskem. Zamejski Slovenci iz Italije so skupaj z zamejskimi Slovenci iz Avstrije in Madžarske 14. julija 1991 sprejeli skupno izjavo, v kateri so pozvali Italijo, Avstrijo in Madžarsko pa tudi mednarodno skupnost, naj spoštuje voljo Slovencev, da živijo v samostojni in suvereni državi Sloveniji. Obsodili so reševanje sporov z agresijo in podprli slovensko vodstvo. Skupna izjava je bila poslana na številne naslove visokih politikov. France Dolinar, prerok slovenske državnosti Dr. Andrej Vovko, znanstveni raziskovalec, urednik, ravnatelj Slovenskega šolskega muzeja, predstojnik Inštituta za biografiko in bibliograjulij - avgust 2014

fijo ZRC SAZU, docent na mariborski univerzi idr. »Prerok samostojne države Slovenije, zgodovinar in duhovnik France Dolinar je bil prepričan, da bo slovenski narod preživel le, če bo imel lastno državo. Ob koncu leta 1948 je sestavil Teze k slovenski politiki, ki potrjujejo Dolinarjevo preroštvo: 1. slovenska politika uresničuje pravico in voljo slovenskega naroda do lastne samostojne in suverene narodne države, 2. slovenski narod vodi lastno zunanjo politiko, 3. slovenska politika mora dograditi narodno pravno-oblastno strukturo, 4. lastna slovenska oborožena sila, podrejena

in odgovorna zakoniti slovenski vladi, 5. slovenska politika mora skrbeti za zagotovitev pogojev samostojnega narodnega življenja, 6. samo demokratično urejena slovenska država, 7. cilj slovenske politike mora biti zagotoviti dostojne delovne pogoje in delavčev delež na produkciji. Naj bo le-ta le majhen opomin, koliko državljani samostojne Slovenije dolgujemo takim krivično zamolčanim in v preteklosti (in sedanjosti?) načrtno prezrtim in zamolčanim osebnostim.« Besedilo in foto: Pavlinka Korošec Kocmur

Dijaki iz Kanade

MOJASLOVENIJA

9. Mladinska poletna šola slovenskega jezika

Jezika in iger Na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani že od leta 2006 organizirajo Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika, ki je namenjena mladostnikom, starim od 13 do 17 let. Tokratne devete poletne šole, ki je potekala na Srednji vzgojiteljski šoli in Gimnaziji Ljubljana, od 29. junija do 11. julija, se je udeležilo 140 mladih iz petnajstih držav. Tečajniki so prišli iz Avstrije, Italije, Češke, Kanade, Argentine, Francije, BIH, Srbije, Makedonije, Nemčije, Belgije, Rusije, Ukrajine, Združenih držav Amerike in Nizozemske. Tečaj je trajal dva tedna. V dopoldanskem času so se udeleženci učili slovenščine, v popoldanskem in večernem času

pa je za njih bil pripravljen bogat spremljevalni program, ki je vključeval dejavnosti, ob katerih so spoznavali Slovenijo, slovensko kulturo, zgodovino, naravo ali pa se udeležili ustvarjalnih, športnih in sprostitvenih dejavnosti. Vsak udeleženec se je od doma na dvotedensko

Najbolj pomemben je stalen stik z jezikom Poletna šola je zelo vredu. Je dopolnilo tega kar se otroci učijo že pet let. Veliko pomeni, da stalno slišijo slovenski jezik, morajo se pogovarjati z učitelji, drugimi dijaki, sorodniki. V teh dneh so veliko pridobili. Veliko je tudi izletov in drugih dejavnosti, ki se jih udeležujemo in nam bogatijo obisk. Tatjana Modic Kržišnik, Argentina

bivanje v Ljubljano pripeljal z obilo pričakovanj in želja. Predvsem po učenju slovenščine, spoznavanju Ljubljane, Slovenije ter seveda druženju z vrstniki iz treh celin. Vsak je s seboj pripeljal del svojega doma, kulture, navad, jezika in to delil z vrstniki. Razgiban popoldanski in večerni program so veselo in včasih tudi resno spremljali asistenti, zaspana jutra pa razjasnili lektorji, ki so med dopoldanskim poukom spremljali vsakega učenca posebej na poti odkrivanja in utrjevanja slovenskega jezika in kulture. Vse skupaj pa bo mladim, vodjem in asistentom šole ostalo kot nepozabna poletna izkušnja z upanjem, da bodo mladi še naprej iskali in krepili stik s slovenskim jezikom in Slovenijo. Besedilo in foto. J. Š.

MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

Zadnji dan je bila slovesna podelitev Iz Italije prihaja Margherita Pavia. Živi v Milanu in obiskuje drugi srednji razred. Govori italijansko, angleško, špansko in slovensko. Navdušena je nad novimi prijatelji in znanstvi, ki jih je sklenila na poletni šoli. Video posnetek si oglejte na strani www.MojaSlovenija.net ali posnemite kodo.

Vsak udeleženec je prejel diplomo

Valentina Spanz ima 13 let. Prihaja iz Avstrije. Govori nemško in angleško. Obožuje špagete. Na poletni šoli ji je bilo zelo všeč.

Na koncu je šola izdala zanimiv zbornik s predstavitvijo udeležencev

Video posnetek si oglejte na strani www.MojaSlovenija.net ali posnemite kodo.

Na zaključni prireditvi so mladi praktično prikazali kaj so se naučili ter prejeli zahvale in velik aplavz julij - avgust 2014

MOJASLOVENIJA

Poletna razstava v NUK

Od prednikov do potomcev Razstava Od prednikov do potomcev – Slovenci v Slatini, ki je v Plečnikovem hodniku NUK na ogled med 4. 7. in 30. 8. 2014, predstavlja 25 slovenskih družin, ki so ali so bile naseljene v Slatini. Slatina je v 20. letih 20. stoletja postala dom številnim slovenskim družinam. Avtorica razstave Vera Papež Adamič je potomka prve družine naseljencev, ki je v Slatino prišla leta 1924.

Na slovesni otvoritvi je bil tudi minister Gorazd Žmavc Na odprtju razstave so govorili Mateja Komel Snoj, direktorica Narodne in univerzitetne knjižnice, Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Barbara Hanuš, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Slatini in Vera Papež Adamič, avtorica razstave. Otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine, so se oblečeni v narodne noše predstavili s slovenskimi ljudskimi pesmimi. Poleg zgodb slovenskih družin, ki so vplivale na razvoj Slatine, je predstavljena tudi današnja podoba tega zdraviliškega kraja.

Razstava predstavlja kolaž obrazov prednikov in potomcev, ki obiskovalce uvede v zgodbe ljudi, ki so Slatino sprejeli za svoj dom

Besedilo in foto: Barbara Hanuš MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

Zgodovina Slovencev v Slatini zdaj tudi v knjigi Gospo Vero Papež Adamič sem spoznala pred štirimi leti, ko je v Narodno in univerzitetno knjižnico prinesla svojo knjigo Od prednikov do potomcev, Slovenci v Slatini in Banjaluki 1923-2008. Prevzela me je njena neverjetna energija in veselje do življenja. Ko mi je pripovedovala zgodbo svoje družine in zgodbe drugih slovenskih priseljencev, ki so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja našle nove domove v Bosni in Hercegovini, so se mi odprla nova obzorja. Doživeto je opisovala trdo življenje svojih prednikov na Krasu in težke razmere, ki so nastopile po letu 1920, ko je velik del slovenskega ozemlja padel pod Italijo. Slovence so preganjali, izrivali slovenski jezik iz šol in uradov, neposlušne pa grobo kaznovali. Prav zato se je s Primorske izselilo več okoli 100.000 ljudi, več kot 70.000 jih je našlo domovino v novo nastali Kraljevini SHS.

V dobrih desetih letih se je v majhen kraj Slatina pri Banjaluki naselilo 57 slovenskih družin s Krasa ter z vipavskega in goriškega konca, 26 družin pa je prišlo živet v Banjaluko in njeno okolico. Družina gospe Vere je prišla v Slatino med prvimi, že leta 1924. Njen ded Alojz Adamič je sledil prijatelju, profesorju Antonu Štreklju, ki je v Slatini kupil veliko plodne zemlje in se odločil ostati. Slatina je 13 km oddaljena od Banjaluke. Ime je dobila po termalnih izvirih, ki so jih s pridom izkoriščali že Rimljani. Kot zdraviliški kraj je bila znana tudi v Avstro-Ogrski in Kraljevini SHS oziroma Jugoslaviji. Leta 1929 je postala občina in takrat so v toplicah postavili pokrit termalni bazen z osmimi zdravilnimi kadmi, leta 1934 pa še dva večja kopališka bazena in bazen z zdravilnim blatom. Toplice je obiskovalo povprečno 4.000 gostov letno, imeli so zdraviliško ambulanto in v njej stalnega

zdravnika. Slatina je bila priljubljen izletniški kraj bližnjih Banjalučanov. Velik vpliv Slovencev na razvoj mesta Slovenske družine, ki so se naselile v Slatini in okolici, so precej vplivale na izgled in življenje v samem kraju, predvsem pa so imele velik pomen za razvoj kmetijstva. Ko so se Slovenci ustalili na novih domovih, so začeli z organiziranjem predavanj o sadjarstvu, vinogradništvu in učinkovitem kmetovanju. Uvedli so številne nove sorte sadnega drevja in zelenjave, razvijali so čebelarstvo in vinogradništvo. Domačini so Slovence lepo sprejeli, saj so bili mirni in delavni, veliko so prispevali k razvoju kraja. Prav zato mu še danes rečejo »slovenska vas«. Številni potomci prvih družin, ki so v Bosno prišle v dvajsetih in tridesetih letih prejšnje-

Prof. Anton Štreklej je v Slatino prišel leta 1924 in privabil še številne slovenske družine s Primorske ga stoletja, še danes živijo tam, mnoge pa je zadnja vojna vihra na Balkanu spet poslala v svet. Tako se je tudi družina gospe Vere uspela rešiti iz vojnega območja in se leta 1993 naselila v Sloveniji. Seveda ni šlo brez številnih zapletov in prošenj za bivanje in državljanstvo.

V času Avstro-Ogrske in Kraljevine SHS so bile v Slatini znane toplice julij - avgust 2014

Besedilo: Helena Janežič Foto: NUK, Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS

MOJASLOVENIJA

Razstava in posvet ZRC SAZU

V gosteh Slovenci iz prostora nekdanje Jugoslavije Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU je v sodelovanju z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto v dneh od 18. do 20. junija 2014 organiziral vrsto dogodkov ob zaključku raziskovalnega projekta »Poklicne migracije Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije: od naseljencev do transmigrantov«, ki ga je sofinancirala Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost. Organizacijo dogodkov so podprli Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mestna občina Ljubljana, Krka d. d. Novo mesto in založba Mladinska knjiga, ki je 44 slovenskim društvom v jugoslovanskem prostoru podarila za njihove knjižnice izbor del izvirnega slovenskega leposlovja. Dogodkov so se udeležili predstavniki slovenskih društev in njihovih zvez iz jugoslovanskega prostora, ki so se vse dni s pomočjo organiziranega prevoza gibali med prizorišči v Ljubljani in Novem mestu, kjer so bili tudi nastanjeni.

Predstavitev razstave »Nekoč: danes: jutri – slovenska društva v jugoslovanskem prostoru« avtorice dr. Nataše Rogelja z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.

Odprtje razstave v Novem mestu Prvi večer je v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu potekalo odprtje razstave »Nekoč: danes: jutri – slovenska društva v jugoslovanskem prostoru« avtorice dr. Nataše Rogelja z omenjenega inštituta. Navzoče je med drugim pozdravil novomeški župan Alojzij Muhič, v umetniškem programu pa je nastopila tudi prvakinja sarajevske opere, Aida Čorbadžić. Dogodek je bil hkrati del bogatega programa novomeškega Tedna kultur, ki ga vsako leto organizira DRPD Novo mesto.

Predstavniki zvez društev narodnih skupnosti jugoslovanskega prostora s sedežem v Ljubljani z moderatorko popoldanskega omizja strokovnega posveta, dr. Marijanco Ajšo Vižintin, v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani.

Strokovni posvet na SAZU Naslednji dan je bil v Artiju ZRC SAZU v Ljubljani strokovni posvet "Pomen društvenih dejavnosti in mednarodnega kulturnega sodelovanja za Ljubljano". Navzoče sta poleg organizatoric prof. dr. Marine Lukšič Hacin, predstojnice Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, in Branke Bukovec, sekretarke DRPD Novo mesto, pozdravila ljubljanski župan Zoran Janković in državna sekretarka Brigita Čokl z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dopoldne so z uvodnimi prispevki nastopili predstavniki Zveze slovenskih društev na Hrvaškem (podpredsednik Franc Strašek), Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji (članici Anica Sabo in Maja Đukanović), Zveze slovenskih društev v Bosni in Hercegovini "Evropa zdaj" (predsednik Darko Mijatović), Slovenskega združenja France Prešeren iz Skopja (predsednica Anastazija Ribarski) in Slovenskega društva »Vida Matjan« iz Podgorice (Davorka Popović), o

MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

torke dr. Marijance Ajše Vižintin o vsebinskih poudarkih srečanja.

Avtorica razstave dr. Nataša Rogelja v Kulturnem centeru Janeza Trdine

Predstavljeni dve knjigi z izseljeniškimi temami Sledila je predstavitev knjig »Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost«, katere tisk je podprl Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, in »Iz jezika v jezik: antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji«. Prvo, ki jo je predstavila njena urednica dr. Janja Žitnik Serafin, je njen izdajatelj – organizator posveta – podaril v dveh izvodih vsakemu od sodelujočih društev. Celotni izkupiček od prodaje druge, ki jo je predstavila njena sourednica Jadranka Matić Zupančič, pa je bil namenjen žrtvam poplav na Hrvaškem, v Srbiji in BiH. Preostanek popoldneva in zvečer so se predstavniki slovenskih društev in zvez iz jugoslovanskega prostora udeležili še dneva ljubiteljske kulture v Novem mestu.

Slovencih na Kosovu pa je spregovorila dr. Marina Lukšič Hacin. Sledila je živahna diskusija pod vodstvom moderatorke dr. Marine Lukšič Hacin o dobrih praksah pri vključevanju mladih, mednarodnem sodelovanju in povezovanju društev z gospodarstvom, v katero se je vključil velik del publike. Popoldne so z uvodnimi prispevki nastopili Nikola Todorović, predsednik Zveze srbskih društev Slovenije, Mijo Stanko, predstavnik Zveze hrvaških društev v Sloveniji, Admir Baltić, predstavnik Bošnjaške kulturne zveze Slovenije, dr. Ilija Dimitrievski, predstavnik Zveze makedonskih društev v Sloveniji, Veselin Lakić, predstavnik Zveze črnogorskih društev Slovenije, in Alma Bejtullahu, predstavnica Zveze albanskih društev Slovenije. Tudi tokrat je sledila plodna diskusija pod vodstvom popoldanske modera-

Zaključek z dobrodelnim koncertom Zadnji dan, 20. junija, je v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani potekala mednarodna znanstvena konferenca »Poklicne migracije in priseljenska/manjšinska kulturna produkcija v državah jugoslovanskega prostora«, na kateri so nastopili raziskovalci iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Popoldne in zvečer pa so udeleženci obiskali v Novem mestu še "Sejem kultur", ki se je zaključil z dobrodelnim koncertom za pomoč žrtvam poplav v BiH, Srbiji in na Hrvaškem. Po odzivih sodeč so bili gostje s prireditvami zelo zadovoljni, njihov glavni namen, krepitev vezi s Slovenci v drugih delih jugoslovanskega prostora, pa je bil v celoti dosežen.

Obiskovalci razstave

Po odprtju razstave v Novem mestu

julij - avgust 2014

Besedilo in foto: Janja Žitnik Serafin

Pozdravni nagovor ljubljanskega župana Zorana Jankovića na strokovnem posvetu "Pomen društvenih dejavnosti in mednarodnega kulturnega sodelovanja za Ljubljano", v Atriju ZRC SAZU.

Predstavitev knjige »Iz jezika v jezik: antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji« in znanstvene monografije »Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost«, v Atriju ZRC SAZU. Prvo je predstavila njena sourednica Jadranka Matić Zupančič, drugo pa njena urednica dr. Janja Žitnik Serafin.

MOJASLOVENIJA

Bloško jezero – skriti biser Ime Bloško jezero že samo po sebi pove, da gre za jezero na Blokah. Bloke so zelo izravnana visoka planota nad vzhodnim koncem Cerkniškega polja. Med oblimi nizkimi griči se v dinarski smeri vrstijo prostrane ploske doline z globoko, dobro zemljo, ki je ob ponikalnici Bloščici ponekod zamočvirjena. Obsežni travniki in pašniki so osnova za zelo razvito živinorejo, na njivah na zaobljenih vzpetinah pa pridelek pogosto ogroža pozeba, do katere prihaja zaradi visoke lege med 720 in 800 metri nadmorske višine. V šali to območje pogosto opisujemo kot slovenska Sibirija. Zime so hude in pogosto zapade veliko snega, kar še dodatno otežuje močna burja. Zato ni čudno, da so Bločani že pred stoletji med prvimi izumili smuči, ki so jih izdelovali sami. Bile so krajše in širše kot jih poznamo danes.

Petinštirideset bloških vasi in zaselkov je razporejenih ob cestah, ali okoli vodnega izvira. Največji vasi sta Velike Bloke in Nova vas, kjer je danes tudi sedež občine. V Novi vasi je tudi nekaj industrije, ambulanta, šola, trgovina, banka, bencinski servis ter dokaj bogata gostinska ponudba. Dobra gostinska ponudba je tudi v vasi Velike Bloke. Za turiste je zanimiva Križna jama na zahodnem obrobju Blok pod Križno goro.

Imenitna klop iz hrastovega lesa

MOJASLOVENIJA

Bloško jezero od blizu Med jezeri, ki smo jih doslej predstavili v naši seriji o lepotah Slovenije, je Bloško jezero naj-

julij - avgust 2014

Lepote Slovenije

Medveda velikana podpir

ata streho

Bloško jezero z brunarico

manjše, čeprav je res, da je to največja stoječa voda na Bloški planoti. Po površini je komaj kaj večji od enega hektarja, globoko pa je do dva metra in pol. Nahaja se v idilični vasici Volčje s cerkvijo sv. Volbenka na nadmorski višini 754 metrov. Če vzamemo za izhodišče Ljubljano je jezero dosegljivo iz dveh smeri: po daljši in lepši cesti skozi Cerknico, ali po krajši in nekoliko slabši cesti do Velikih Lašč in od tu na desno po Lužarjevem bregu proti Novi vasi. Bloško jezero je umetnega nastanka. Nastalo je z zajezitvijo majhnega potoka, ki še vedno skrbi za čistost in zdravo vodo v jezeru. Pred leti je že skoraj propadlo, a ga je občina Bloke julij - avgust 2014

pred desetletjem na srečo sanirala. Belim cvetovom lokvanjev, rogozi in jezerskim bičkom se poleti pridružijo številni kopalci, ki se radi ohladijo v čisti jezerski vodi. Domačini pravijo, da se ob lepih vikendih na prostoru ob jezeru nakopiči tudi do 600 avtomobilov. Poleg kopalcev pa jezero in okolico skozi celo leto obiskujejo tudi številni pohodniki in kolesarji, saj gre res za pravo pohodniško in za kolesarjenje zelo primerno deželo. Najbolj poznan je pohod po Krpanovi poti, ki ima svoj začetek in konec v Novi vasi; dolga je 21 kilometrov in je primerna za vse starosti. Pohodniki porabijo za pot okoli pet ur.

Razcvet turizma z umetniškim pridihom V strategiji nadaljnjega razvoja Slovenije se zelo pomembno mesto pripisuje tudi razvoju turizma. To tudi ni čudno, kajti turizem že sedaj prispeva več kot deset odstotkov k slovenskemu bruto domačemu proizvodu in še več bo v prihodnje. Prilivi od turizma se že približujejo trem milijardam evrov. Najboljši slovenski in tuji strokovnjaki so prepričani, da ima Slovenija pogoje za to in še za kaj več. Med te pogoje smemo uvrstiti tudi Bloško jezero, ne glede na to, da gre za majhno jezero, ki mu izdatno dodano vrednost daje neokrnjena narava v neposredni in nekoliko bolj oddaljeni okolici. MOJASLOVENIJA

Lepote Slovenije To so spoznali tudi odgovorni funkcionarji na občini Bloke. Z natečajem so iskali in našli pogumnega podjetnika in podjetnico s smislom za gostinsko in turistično dejavnost, hkrati pa jima je jezero predstavljalo velik izziv v smislu iz nič nekaj narediti. Po desetih letih, od kar sta se začela s tem ukvarjati Janez in Martina iz podjetja Hija d.o.o. je že povsem očitno, da so imeli občinski možje srečno roko pri izbiri podjetnika. Ime Hija je nastalo iz priimka in imena Hiti Janez, pri čemer je treba takoj povedati, da je prvi in glavni akter pri tem podvigu pravzaprav Janezova življenjska sopotnica Martina Lah. Je prototip mlade, energične in pogumne podjetnice, kakršnih bi na Slovenskem potrebovali več, veliko več. Janez jo seveda ves čas izdatno podpira, a ob veliki kmetiji na naslovu Andrejče 2, mu prav veliko časa ne ostaja. Nekaj več časa najde le v zimskem času. Tedaj pride do izraza njegov smisel za umetnost oziroma točneje za kiparjenje in oblikovanje iz lesa.

Leseni medved, ki lovi ribe

Lesene skulpture dajejo poseben pečat Orjaške figure medvedov ob jezeru in nad jezerom so njegove stvaritve. Njegov smisel za lepo pride do izraza tudi pri oblikovanju klopi, miz in stolov največkrat iz enega kosa hrastovega lesa, pa tudi pri oblikovanju ograj, igral itd. Nasploh je treba povedati, da se Martina in Janez držita načel sonaravnega gospodarjenja. Vsi objekti in oprema so izdelani iz lesa iz neposredne okolice. Najprej so postavili brunarico na idilični lokaciji ob jezeru. Tej je sledila terasa z mogočnim Krpanovim prestolom in otroško igrišče. Nov korak v turistični ponudbi je bil storjen v letošnjem letu s postavitvijo šestih lesenih hišic v parku Idila, na prostoru, ki sta ga podjetnika pridobila z nakupom dragega zemljišča. Vsaka hišica je opremljena s posteljnino, elektriko in urejeno teraso. Trenutno se urejajo še skupni sanitarni prostori. Posebnost parka bo tudi skupni družabni prostor za piknike, s čemer bodo bungalovi dobili še dodatno kvaliteto. Posebno težo parku Idila daje ograja iz lesa akacije in gozdna moža iz lesa duglazije, ki čuvata vhod v park. V prihodnje bo najbrž treba ponuditi še kakšno večjo hišico, ki bo imela prostor in opremo za pripravo hrane. Celotna okolica naj bi dobila še vso ostalo turistično infrastrukturo, s čimer bo jezero dobilo tudi vse značilnosti turistične destinacije. Želja obeh podjetnikov je, da bi v prihodnjih letih zgradila objekt, v katerem bi turisti dobili poleg informacij tudi hrano in prenočišče skozi celo leto. Besedilo in foto: Tomaž Štefe

Janez Hiti in Martin

a Lah

Lesene hišice v parku Idil

MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

Park idila ali domovanje pri »gozdnih možah« Vstop v park varujeta dva gozdna moža, ki skrbita da obiskovalci spoštujejo naravo in idilično okolje Bloškega jezera z lesenimi šotori in lesenimi medvedi. Skulpturi sta narejeni iz lesa duglazije. V parku sledijo trendu na področju kampiranju - glampingu, ki je glamurozna različica kampiranja. Lesene hiške omogočajo bivanje v stiku z naravo. Namenjene so turizmu za nočitve ali preživljanje prostega časa, po principu, zdravo, naravno, udobno. Narejene so iz smrekovega, borovega in češnjevega lesa. Leseni šotori so okolju in ljudem prijazni, nudijo gostom topel občutek domačnosti in skupaj z idiličnim okoljem Bloškega jezera vplivajo na pozitivno razpoloženje in sožitje z naravo. Po parku so postavljene različne lesene figure. Vse so unikatne, narejene iz izbranega hrastovega lesa iz lokalnega področja. Prav tako klopce in igrala. Ograja je iz akacije, trpežnega in naravno impregniranega lesa. Unikatno obdelana, stružena in brušena. Več si lahko ogledate na http://blosko-jezero.si

julij - avgust 2014

MOJASLOVENIJA

Novice

Novice iz sveta in domovine 40 letna zgodovina društva Planika na Švedskem

Tudi Švedske organizacije in oblasti so veliko pripomogle k delovanju društva. Ne smemo pozabiti, da odbori in člani društva niso nikdar nasedali izzivom in provokacijam, ki naj bi pripeljale do razpada društva, ampak so se temu upirali vzdržno in složno, kar dokazuje 40 let obstoja. Po dolgoletnem začasnem delu v tujini smo si sedaj zaslužili stalne pokojnine. Naša največja želja je, da bi druga in tretja generacija Slovencev na Švedskem prevzela delo in obstoj ne samo Planike, ampak tudi drugih slovenskih društev na Švedskem. Besedilo: Alojz Macuh, Ivanka Franceus

Ob 23. Slovenskem srečanju 26. aprila so na Švedskem praznovali tudi 40 obletnico društva Planika. Predsednik Slovenske Zveze na Švedskem, Alojz Macuh, je pohvalil delovanje društva in pozdravil predsednico društva gospo Ivanko Franceus, ki je predstavila kratko zgodovino delovanja, težave in izzive pred katerimi so člani društva Planika.

Kugyjevo nagrado je dobila Renate Pfeiffer V ORF-teatru v Celovcu so 13. junija podelili že 8. Kugyjevo nagrado, ki jo deljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk. Nagrado je za svoje zasluge na medijskem področju, kot dolgoletna moderatorka in odgovorna urednica trojezične radijske oddaje »Servus – Srečno – Ciao«, letos prejela bivša sodelavka ORF-ja, Renate Pfeiffer.

Pred 40-leti je bilo ustanovljeno slovensko kulturno društvo Planika v Malmöju na Švedskem. Toda že pred ustanovitvijo 19. januarja 1974, so se Slovenci začeli zbirati in spoznavati med sabo. Srečanja so bila večinoma v cerkvi, kjer so na pobudo posameznikov bile organizirane prve kulturne in zabavne prireditve. Po ustanovitvi društvo ni razpolagalo s svojimi društvenimi prostori in je odbor društva imel sestanke kar na domovih aktivnih članov. V društvenem arhivu zasledimo izredno organiziranost, sposobnost in voljo članov za razvoj in delovanje društva. Slovenci so postopoma prihajali na Švedsko že v začetku 60-tih let. Svoje domove so zapustili na vseh koncih Slovenije in se na začetku le redki poznali med sabo. Ravno ustanovitev društva je pripomogla, da so se Slovenci spoznali v širšem krogu, aktivno delovali v društvu ter prirejali zelo živahne in uspešne prireditve, ki se jih je udeleževalo rastoče članstvo društva in drugih prijateljev in novoprišlih Slovencev. Ne smemo pozabiti, da smo prišli na Švedsko kot mladi ljudje. Ustvarjali smo si domove, se poleg celodnevnega dela učili švedskega jezika in vzgajali otroke. Že to je bila težka naloga za vsakega posameznika. Kljub vsem obveznostim, so člani društva neutrudno, požrtvovalno in uspešno vlagali ves čas in energijo v delo in za obstoj društva. Pri svojem delu je bilo društvo deležno ogromno moralne in materialne podpore s strani Slovenske izseljenske matice. Predstavniki in sodelavci matice so se z neizmernim in strokovnem delom trudili, da je bilo delovanje in uspeh vseh slovenskih društev po svetu omogočen in legalen. Danes sodeluje z nami in z drugimi slovenskimi društvi predvsem Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tesno povezanost z domovino smo v srcih čutili ob povezavi najprej z Notranjsko regijo in pozneje z občino Ormož. Skozi leta obstoja je društvo sodelovalo tudi z drugimi slovenskimi društvi, z Jugoslovansko zvezo in po nastanku samostojne Slovenije s Slovensko zvezo na Švedskem. MOJASLOVENIJA

Odlikovanje se vsako leto podeli odličnim osebnostim, ki so vidni na področju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov, sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji. Ideja Kugyjeve nagrade sloni na zamisli o zbliževanju Koroške, Slovenije in Furlanije, na kulturnem zbliževanju ter želji po znanju štirih jezikov: slovenščine, nemščine, italijanščine in furlanščine Nagrado so podelili 13. junija 2014 na podlagi soglasnega sklepa upravnega odbora Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Besedilo: M. S.

julij - avgust 2014

Novice Enodnevni izlet berlinskih Slovencev v Dresden

Na binkoštnem srečanju v Essnu priznanje Tatjani in Albinu Doberšku

Kot nadomestilo za nekdanjo tradicionalno prireditev ob dnevu slovenske državnosti, ki jo je redno pripravljalo v lanskem letu ugasnjeno društvo Slovenija – Berlin, je bivši podpredsednik omenjenega društva, gospod Anton Čuček za Slovence organiziral ogled znamenitosti mesta Dresden.

Na vročo binkoštno nedeljo, 8. junija 2014, so se Slovenci in njihovi prijatelji iz Severnega Porenja – Vestfalije zbrali na tradicionalnem binkoštnem srečanju v cerkvi in dvorani sv. Gertrude v Essnu. Ta dogodek je poleg jesenskega romanja v Kevelaer, oboje organizira Slovenska katoliška misija iz Essna in župnik Lojze Rajk, možnost in priložnost za druženje naših rojakov od blizu in daleč. Na tokratnem srečanju so se pridružili celo gostje iz Frankfurta!

Skupina berlinskih rojakov Pobudo je z veseljem sprejelo 13 udeležencev, predvsem takih, ki so v preteklosti redno obiskovali društvene prireditve in sedaj tovrstnih priložnosti praznovanja slovenskih praznikov nimajo več. Na prijetno potovanje smo se odpravili z vlakom in si ob lepem vremenu ogledali znamenitosti mesta. Med njimi posebej izstopajo: Semperoper, Zwinger in med vojno popolnoma uničena in pred kratkim na novo restavrirana cerkev, ki nosi ime »Frauenkirche«. Med obširnim ogledom številnih znamenitosti smo preizkusili tudi njihovo kulinariko, potem pa se z večernim vlakom zadovoljni in navdušeni vrnili v Berlin.

Somaševala sta nadškof Alojz Uran in domači župnik Lojze Rajk. Beseda se je prepletala s pesmijo: tudi tokrat so prepevali pevci in pevke pevskega zbora Slovenski cvet iz Moersa, na orglah je bila Danica Ban. Po petih Litanijah matere božje in molitvi za domovino so navzoči družno zapeli Marija skoz življenje. Druženje se je nadaljevalo v dvorani ob cerkvi. Tam je navzoče s pomenljivim nagovorom pozdravila častna gostja, slovenska veleposlanica Marta Kos Marko, ki se je srečanja udeležila s svojim možem. V svojem govoru je mdr. izpostavila 10. obletnico priključitve Slovenije Evropski uniji in poudarila pomen tega dogodka. Veleposlanica Marta Kos Marko je letošnje priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu z velikim spoštovanjem in veseljem podelila podjetnikoma Tatjani in Albinu Doberšek. V obrazložitvi je poudarila, da med Slovenci, ki živijo v Nemčiji, Tatjana in Albin Doberšek izstopata na poseben način. S svojim podjetjem sta zelo uspešna v poslovnem svetu, kjer svojo dejavnost širita na vse strani in zagotavljata kruh mnogim delavcem in visoko izobraženim strokovnjakom. Kljub vpetosti v poslovni svet globalnih dimenzij, kjer vladajo zakoni tržne konkurence, sta ohranila posluh za lokalno okolje: že vrsto let sta sponzorja slovenskim društvom, sodelujeta pri mnogih humanitarnih in dobrodelnih prireditvah, nikoli ne zavrneta prošenj za denarno pomoč. Aktivna sta bila pri ustanavljanju slovenske šole, kamor sta redno pošiljala tudi svoje otroke, in se doma trudila za ohranjanje slovenskega duha in jezika. Rada se udeležujeta prireditev slovenskih društev po celi Westfaliji. Med ljudmi sta priljubljena, pogovarjata se z njimi, prisluhneta stiskam, pomagata z nasvetom. Ljudje so veseli njune prisotnosti. V njunem nemškem domu so Slovenci vedno dobrodošli, prav tako obiski iz Slovenije. Rada prisluhneta sogovorcem, še posebej, če teče beseda o domovini Sloveniji. Navezana sta nanjo, jo pogosto obiskujeta, ljubezen do Slovenije pa sta prenesla tudi na svoje otroke. V imenu zakoncev se je zahvalil gospod Doberšek. Slišati je bilo, da je ponosen član slovenske skupnosti v tujini, kjer se je uveljavil. Hudomušno je pripomnil, ta v teh Slovencih bijeta dve srci, eno slovensko in eno tuje, zato je po zadnjih štetjih zabeleženo tako visoko število Slovencev, ki živijo v tujini. Po uradnem delu je napočil čas za pesem in ples ob zvokih ansambla

Ogled mesta z krožno vožnjo

Dresdner Zwinger julij - avgust 2014

MOJASLOVENIJA

Novice kretarja z Urada vlade RS v zamejstvu in po svetu; predstavnico MIZŠ, gospo Tatjano Jurkovič, sekretarko v sektorju za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve. Vsi častni gostje so za nas (vsak z malo drugačnega zornega kota) spregovorili o pomenu, ki ga je imela in ga še vedno ima „Slovenska šola“ oziroma dopolnilni pouk slovenščine za slovensko skupnost v Frankfurtu, in pohvalili skrb Svet a staršev DPS in društva Sava, namenjeno ohranjanju slovenščine in slovenstva v Frankfurtu in okolici. Zatem so sedanji in bivši učenci DPS iz Frankfurta in Mainza in njihovi gostje izvedli dv eurni kulturni program, v katerem so se prepletale deklamacije, pesmice, dramatizacije, lutkovna predstava, glasbeni pozdravi, standardni, latinsko-ameriški, moderni in ljudski plesi. Gostje iz drugih krajev Nemčije in učenci iz Maribora so voščili »Slovenski šoli«, ki jo je poosebljala bivša učenka slovenske šole in mamica dveh sedanjih učenk DPS Nataša Kornmann. Mariborčani so ji izročili veliko torto v obliki šole za vse nastopajoče. Tudi častni gostje so šoli, učiteljem in društvu Sava čestitali za jubilej in izročili knjižna oziroma spominska darila. Slovenska šola se je v imenu učencev DPS in njihovih staršev zahvalila predsednici Sveta staršev Maji Daniel, blagajničarki Tatjani Geike in predsedniku SKPD Sava Igorju Križnarju za požrtvovalno delo in podporo dopolnilnemu pouku slovenščine; Maja,Tatjana in Igor so se za prizadevno večletno delo zahvalili vsem bivšim učiteljicam, sedanja učiteljica pa je skupaj s toplimi besedami prejela lep šopek in torto. Po skupni zaključni pesmi Vsaj malo sonca ali Ein bisschen Frieden, ki smo jo vsi nastopajoči in obiskovalci zapeli v nemščini in slovenščini, je sledila večerja z mnogimi slovenskimi specialitetami (pravo domačo slovensko potico so za nas spekle kuharice OŠ Franca Rozmana Staneta). Starši učencev z EŠ so organizirali in izvedli kolo sreče. Z vrtenjem kolesa so se za sprostitev in zaključek napornega dne pozabavali in razveselili dobitkov vsi prisotni otroci. Tako se je pozno zvečer tistega najbolj vročega pomladnega dne s prijetnim druženjem in z zabavnimi aktivnostmi izteklo dolgo načrtovano, skrbno pripravljeno in s pomočjo mnogih pridnih prostovoljcev po najboljših močeh izvedeno praznovanje 40. obletnice organiziranega dopolnilnega pouka slovenščine v Frankfurtu. Poslovili smo se z željo, da se čez deset let ponovno srečamo v enakem ali celo večjem številu.

Zajc, kot vedno je bila na voljo dobra slovenska hrana in izbrana kapljica. Ne smemo pozabiti, da sta bila letošnja nabirka in dobiček namenjena za pomoč poplavljenim v Bosni in Srbiji. Kot vedno so tudi tokrat na pomoč pri organizaciji priskočili posamezniki: tudi tem gre zahvala, da je bilo srečanje spet prijetno. Besedilo in foto: Martina Tomšič

40 let dopolnilnega pouka slovenščine v Frankfurtu 7. junija 2014 je v Frankfurtu potekalo praznovanje 40. obletnice dopolnilnega pouka slovenščine, ki sta ga organizirala Svet staršev DPS in Slovensko kulturno-prosvetno društvo SAVA. Finančno so ga podprli: MIZŠ RS, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, osnovna šola Franca Rozmana Staneta je poskrbela za financiranje prevoza učencev iz Maribora v Frankfurt in nazaj, prireditev je podprlo tudi mesto Frankfurt (AMKA).

Besedilo in foto: Natalija Robnik, učiteljica DPS v pristojnosti MIZŠ RS v Frankfurtu

V kulturnem programu so sodelovali učenci, vključeni v dopolnilni pouk slovenščine in kulture v pristojnosti RS iz Frankfurta in Mainza, in učenci EŠ v Frankfurtu. Kot gostje so nastopali učenci DPS iz Duesseldorfa in Essna pod vodstvo m učiteljice DPS Martine Tomšič ter učenke DPS iz Mannheima z učiteljico DPS Miro Delavec. Učenci OŠ Franca Rozmana Staneta iz Maribora pod vodstvom učiteljice Jerice Puklavec so zaplesali moderne in folklorne plese. Za glasbene vložke in spremljavo sta poskrbela Metka Ojsteršek in Florijan Hvala. Program je povezoval Aljoša Smith. Marina Hvala in Bianca Turjačanin sta v nemščino prevajali ključne dele veznega besedila. Pred začetkom prireditve sta učiteljici OŠ FRS Tatjana Kovač in Elizabeta Puklavec pripravili in izvedli kreativno delavnico za mlajše učence DPS in EŠ. Prireditev smo začeli s slovensko himno, evropsko nam je na flavto zaigrala učenka šole FRS iz Maribora Taja Kušar. Zbrane je nagovorila predsednica Sveta staršev DPS v Frankfurtu Maja Daniel. Pozdravila je častne goste: veleposlanico RS v Berlinu, njeno ekscelenco gospo Marto Kos Marko; predstavnika Republike Slovenije, gospoda Zvoneta Žigona, seMOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

Novice Praznovanje dneva slovenske državnosti s pisateljem Borisom Pahorjem Slovenci, živeči v Hamburgu in okolici, so imeli ob letošnjem dnevu državnosti čast osebno doživeti najstarejšega živečega slovenskega pisatelja in slišati pripoved o grozljivih dogodkih, ki so se dogajali med drugo svetovno vojno v taboriščih, med drugim tudi v predmestju mesta, kjer živijo.

Pisatelj Boris Pahor s prevajalko Rosemarie Linde spominskem parku položil venec v spomin slovenskih žrtev taborišča. Razstava prikazuje Slovence, ki so preživeli grozote v italijanskih fašističnih taboriščih oziroma njihove potomce. Obsega fotografije in dokumente ter osebne predmete, ki so jih taboriščniki ustvarili med internacijo. Glasbeni uvod so pripravili študentje prof. dr. Fredrika Schwenka z Visoke šole za glasbo in gledališče v Hamburgu, ki so skomponirali skladbe posebej za prav to otvoritev. Študentje slovenskega lektorata pa so prevedli vsa besedila za razstavo in zloženko. Ta angažma kaže, koliko posameznikov je bilo vključenih v priprave na ta obsežen sklop dogodkov. V memorialu Neuengamme, kjer je umrlo približno 300 Slovencev, želijo z razstavo razširiti vedenje o usodi internirancev in njihovih potomcev. Vedenje o usodi Slovencev med drugo svetovno vojno so poglobila še spremljevalna predavanja o slovenskih in italijanskih internirancih v nekdanjem taborišču Neuengamme Susanne Wald, o italijanskih koncentracijskih taboriščih italijanskega zgodovinarja Brunella Mantellija ter o ponemčevanju Slovencev Eckarta Dietzfelbingerja. Ob glavni razstavi poteka tudi razstava fotografij, ki so jih pripravili dijaki na temo »spomin«. O teh in drugih dogodkih v Hamburgu lahko več preberete na strani Facebooka Viva Slowenia, o njih pa čivkajo tudi na Twitterju pod VivaSlowenia. Pridružite se jim tudi vi! Razstavo si je možno ogledati do 29. avgusta 2014 v KZ-Gedenkstätte Neuengamme, Jean-Dolidier-Weg 75, 21039 Hamburg. Besedilo in foto: Danica Dyllong

Zgodovinarka Urška Strle v pogovoru s pisateljem Borisom Pahorjem Na predvečer slovenskega praznika smo v Hiši literature lahko prisluhnili trdoživemu pisatelju Borisu Pahorju. Kljub svojim 100 letom se je odzval povabilu novega slovenskega častnega konzula za Hamburg in Schleswig-Hollstein, prof. dr. Jana Philippa Reemtsme. Je bil tudi pobudnik srečanja, ki ga je pripravil skupaj z Moniko Pemič z Instituta za slavistiko hamburške univerze in Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik ljubljanske Filozofske fakultete. Sicer pa sta večer podprla tudi Veleposlaništvo RS iz Berlina in osrednja literarna ustanova Literaturhaus. Pisatelj Boris Pahor, ki je še za časa svojega življenja postal legenda slovenske književnosti, je publiki, med katero so bili študentje, ki obiskujejo lektorat slovenščine na hamburški univerzi, in tukaj živeči Slovenci, sicer pa večinoma nemški bralci, prebral in predstavil nekaj odlomkov iz svojega v Nemčiji najodmevnejšega romana Nekropola ter romana Zatemnitve. V obeh opisuje svojo usodo med drugo svetovno vojno. V Nekropoli se osredotoča na dogodke v nemških koncentracijskih taboriščih. V nemščini je odlomke prebral prof. dr. Reemtsma, ki ceni pisatelja kot pomembnega še živečega pričevalca in pisca številnih literarnih del. Gospod Pahor je poslušalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, povedal veliko zanimivega iz obdobja, ki ga je preživel v koncentracijskih taboriščih Dachau, Dora-Mittelbau in Bergen-Belsen ter prepričljivo in s humorjem odgovarjal na vprašanja dr. Thomasa Poissa z berlinske Humboldtove univerze. Simultano je pogovor v nemščino prevajala Rosemarie Linde. 25. junija, pred otvoritvijo razstave "Zadnji pričevalci" v nekdanjem fašističnem taborišču Neuengamme pri Hamburgu, ki so jo z vživetimi občutki pripravile zgodovinarka Urška Strle, novinarka Saša Petejan ter fotografinja Manca Juvan, je Boris Pahor skupaj s častnim konzulom in veleposlanico v

Dolgo v noč je pisatelj podpisoval svoje knjige

Boris Pahor in Monika Pemič, soorganizatorka dogodkov ob dnevu slovenske državnosti v Hamburgu julij - avgust 2014

Položitev venca v spominskem parku koncentracijskega taborišča Neuengamme pri Hamburgu

MOJASLOVENIJA

Novice Dan državnosti in zaključek šolskega leta v Hildnu V soboto, 21. junija, je v Hildnu potekalo praznovanje dneva državnosti in zaključek šolskega leta. Dogodek so pripravili člani in članice Slovenskega kulturnega in športnega društva Maribor iz Hildna, najmlajši učenci in učenke slovenskega dopolnilnega pouka in njihovi starši, pridružili pa so se tudi sostanovalci iz hiše, člani in članice združenja AWO Hilden.

Po nagovoru predsednikov Güntera Scheiba in Jožeta Pahiča smo prisluhnili slovenski himni. Zgodovinski spomin smo osvežili s povzetkom Martine Tomšič, dogajanja od slovenskega osamosvajanja do danes. Slišali smo tudi evropsko himno in poudarili, da letos praznujemo tudi 10. obletnico priključitve Slovenije Evropski uniji. V kulturnem programu so nastopili učenci in učenke, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v Hildnu. Zapeli in zaigrali so nekaj slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Za izštevanko in igro gnilo jajce so poželi velik aplavz. Poskusili so se tudi v plesu. Zaključili smo s pesmijo Ko si srečen, kjer je sodelovala tudi že vsa publika. Druženje se je nadaljevalo. Lepo vreme nam je omogočilo, da smo posedeli in pokramljali na dvorišču, se okrepčali z okusno hrano in nazdravili. Otroci in tudi starejši so se najbolj razveselili palačink, tam je bila vrsta najdaljša. Izkazalo se je, da je takšno sosedsko praznovanje lahko zelo prijetno, tudi tako širimo glas o naši domovini Sloveniji in jo predstavljamo v tujini. O pomembnosti medgeneracijskega druženja pa dandanes ni potrebno več izgubljati besed. Navdušenje ob programu in aplavz, ki so ga na koncu poželi nastopajoči, povesta vse. Besedilo: Martina Tomšič Foto: Jože Pahič

Izšla je knjiga Slovenci v hrvaškem športu Ob dnevu državnosti Republike Slovenije in Republike Hrvaške, je bila 11. junija 2014 v Slovenskem domu v Zagrebu, svečano predstavljena knjiga Slovenci v hrvaškem športu avtorja Eduarda Hemarja. O knjigi, ki je del trilogije o zaslužnih Slovencih in posameznikih slovenskega rodu na Hrvaškem, ki so prispevali k različnim družbenim dejavnostim, so govorili urednica in redaktorica Smiljana Jelčić Ivanošić, avtor ter predsednik Slovenskega doma in zagrebškega manjšinskega Sveta Darko Šonc. Med številnimi nekdanjimi športniki, čigar izčrpne biografije so v knjigi, so bili tudi olimpionik in Ambasador Republike Slovenije za šport Miroslav Cerar, predsednica Komisije za zamejski šport pri Olimpijskemu komiteju Slovenije-Združenju športnih zvez Sonja Poljšak, slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk in odposlanka predsednika Hrvaškega olimpijskega komiteja Radica Jurkin. Besedilo: D. Š. MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

Novice Večja pozornost mladim

Nato je naša članica in mezzosopranistka Mateja Čarman Skelo ob spremljavi tria, na godalih zapela Zdravljico, trio pa je odigral še himno BIH. Navzoče je nagovoril veleposlanik, ki je na kratko opisal pomen slovenskega praznika in dobre prijateljske odnose med Slovenijo in Bosno in Hercegovino. Sledilo je sproščeno druženje ob tako imenovani vrtni večerji. Ponovno smo se srečali s prijatelji, s Slovenci iz Tuzle, Zenice, Kaknja, Breze in seveda našimi člani. Na hitro smo si povedali novice, se malo okrepčali, nato pa v mraku krenili proti domu. Ponovno se vidimo čez nekaj dni na naši proslavi.

Slovenski generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj je tudi letos v počastitev Dneva državnosti v Slovenskem kulturnem in informativnem centru - Slovenskem domu, pripravil sprejem in naj povabil goste iz Madžarske in Slovenije.

Besedilo in foto: Samo Čolak

Dogodek ni minil zgolj v protokolarnem smislu, marveč je generalni konzul zelo konkretno ocenil dosežke med slovensko manjšino. Opozoril je tudi na aktualne naloge, katerih uresničitev bo dvignila raven kakovosti življenja Slovencev na Madžarskem. Med uspehi je izpostavil novo cesto med Gornjim Senikom in Verico, ki v krogu povezuje porabske kraje in zmanjšuje razdalje med njimi. Toda že so v programu priprav na nove cestne povezave med Porabjem in Goričkim, denimo med Andovci in Budinci, Gornjim Senikom in Čepinci. Na Gorjem Seniku nastaja turistična vzorčna kmetija, ki bo v polnosti zaživela letos, v tem kraju že deluje Hiša jabolk. Nekoliko boljši, a še vedno ne dovolj dobri so rezultati pri učenju materinščine v narodnostnih šolah. Razveseljivo pa je, da se je močno povečalo število prvošolcev v dvojezičnih šolah v Števanovcih in na Gornjem Seniku. »Naj omenim le, da se sej parlamenta v Budimpešti že nekaj časa udeležuje zagovornica slovenske narodnosti. Da je tik pred zaključkom postopka formalne ustanovitve Društva mladih članov narodne skupnosti. Da se že razmišlja o novih evropskih projektih za obdobje 2014 - 2020. Da je bilo rešeno vprašanje obstoja slovenske samouprave v Andovcih,« je poudaril Dušan Snoj in dejal, da ima prvi obisk novega madžarskega zunanjega ministra Tiborja Navracsicsa simbolni pomen in potrjuje odlične odnose med Slovenijo in Madžarsko. Besedilo in foto: Ernest Ružič

Na paradi kultur tudi Slovenska stojnica v Frankfurtu Mesto Frankfurt (AMKA – Urad za večkulturnost) vsako drugo leto v juniju organizira t. i. Parade der Kulturen. Na letošnji paradi v soboto 28. Junija, se je v dopoldanski povorki v tipičnih nošah predstavijo skupine migrantov z vsega sveta (tudi plesalci sambe), po dvanajsti uri pa zaživijo stojnice, kjer je mogoče poskusiti hrano iz Bosne, poslušati indijsko glasbo, kupiti spominek iz Afrike … Slovensko kulturno-prosvetno društvo Sava se vabilu vedno odzove in v centru Frankfurta, ob reki Majni oziroma v starem delu mesta, imenovanem Roemer, pripravi Slovensko stojnico.

Obeležitev dneva državnosti v rezidenci veleposlanika

Kljub mnogim udeležencem s pisanimi nošami in pestro kulinarično ponudbo je bila tudi letos slovenska stojnica društva Sava dobro prepoznavna, že od daleč je bilo videti slovensko zastavo … Podpredsednica UO Save Maja je oblekla Savino majico, Metka in Marina sta z različnima slovenskima nošama obiskovalcem vsaj malo nakazali pestrost slovenskih noš in pokrajin. Mnogo stojnic je bilo bolj pisanih, ponujale so več vrst bolj ali manj eksotične hrane, a slovenska polka se je oglašala le od slovenske stojnice in pritegnila mnoge radovedneže, ki so segali po slovenskih promocijskih prospektih, po brezplačnih sirovih nabodalcih, nazdravili s kozarčkom cvička ali Simčičevega sivega pinota ali se posladkali s slastno palačinko. Mnogim so teknile slovenske palačinke z mletimi orehi, marmelado ali s čokolado. Poleg slovenskih vin in žganja je slovenska stojnica ponujala v prodajo tudi izdelke sponzorja SKPD Sava, podjetja Fer Medica. Da je »Parade der Kulturen« pomemben dogodek za mesto Frankfurt, ki je, ne le ponosno na svojo večkulturnost, ampak od nje kot sejemsko, borzno ter bančno središče celo mnogo pridobi, je v svojem govoru na osrednjem

V rezidenci veleposlanika v Sarajevu smo se 24. junija člani Slovenskega društva Cankar udeležili svečane proslave Dneva državnosti Republike Slovenije. Najprej sta nas kot domačina vrtne zabave sprejela veleposlanik Iztok Grmek s soprogo in obrambni ataše polkovnik Jožef Murko s soprogo.

julij - avgust 2014

MOJASLOVENIJA

Novice stavo tudi odprl in konzul konzularne pisarne Republike Slovenije v Banja Luki gospod Branko Zupanc. Razstava fotografij ne zaznamuje samo umetnost kot tako, ona vspodbuja med prisotnimi Slovenci, pa tudi med ostalimi, posebno lepoto pejsažov, skritih detaljev, ki jih mnogi ne vidijo a za fotografa so ti vidni in vredni prikaza. Besedilo in foto: Nataša Kajmaković

Slovenci v Parizu počastili dan državnosti Društvo Slovencev v Parizu je v soboto, 14. junija 2014, v Chatillonu pripravilo tradicionalno srečanje pariških Slovencev ob bližnjem Dnevu državnosti, na katerem so počastili tudi desetletnico članstva Slovenije v Evropski uniji. Shod je potekal v druženju z velikim slovenskim pisateljem Borisom Pahorjem in nepozabnim pevskim prispevkom Kranjskega okteta.

Gospod Boris Pahor nagovarja pariške Slovence Osmi tradicionalni shod pariških Slovencev v Châtillonu se je začel s sveto mašo, ki je tokrat potekala na vrtu. Bogoslužje je vodil Alek Zwitter, somaševala sta dr. Edvard Kovač in Davorin Vreča. Molitev številnih vernikov je popestrilo petje Kranjskega okteta. Po maši smo se preselili v dvorano Slovenskega doma, kjer je bil na sporedu bogat kulturni program z geslom »Sadim drevo med korenine svoje domovine« (T. Kuntner). Praznovanja se je udeležila tudi veleposlanica RS v Franciji, ga. Veronika Stabej, sodelavci veleposlaništva, številni člani društva, pariški rojaki in nekaj francoskih prijateljev. Zbrane je najprej pozdravila predsednica Društva Ana Stegu Vičič. Sledil je nagovor slovenske veleposlanice v Franciji, Veronike Stabej ter mag. Aleka Zwitterja, odgovornega duhovnika Slovenske katoliške misije v Châtillonu. Srečanja se je udeležil tudi pisatelj Boris Pahor, ki se nam je kljub svojim 101 letom in izredno napornemu dnevu v Parizu pridružil. Sloviti tržaški Slovenec se je v Parizu mudil zaradi projekcije filmskega dokumentarnega portreta z naslovom Boris Pahor, Portrait d'un homme libre (Portret svobodnega človeka) francoske avtorice Fabienne Issartel. V svojem nagovoru je poudaril, da ne gre za film o Borisu Pahorju, ampak za film o 20. stoletju. Opozoril je, da je doživel in preživel tri totalitarizme: fašizem, nacizem in komunizem, ter dodal, da je v današnji Evropi mladim še toliko bolj potrebno ohranjati spomin na padle v vojnah in pobite v koncentracijskih taboriščih.

odru povedal tudi »Ob« (nadžupan) mesta Frankfurt, Peter Feldmann in med drugim poudaril pomen učenja in znanja jezika izvora ... Brez vedno pridnih in požrtvovalnih Savanov: Franca, Igorja, Maje, Marka, Metke, Marine, Silve, Tanje – tudi Slovenije na paradi kultur v Frankfurtu leta 2014 ne bi bilo. Besedilo in foto: Natalija Robnik, učiteljica DPS v Frankfurtu

Otvoritev razstave Moja Slovenija V Gerontološkem centru Slateks v Slatini je bila 28. Junija odprta razstava fotografij znanega slovenskega fotografa , mojstra fotografije, upokojenega stomatologa, Rafaela Podobnika, ki je dobil številna domača in mednarodna priznanja na področju fotografije.

Zvestoba narodu in materinemu jeziku G. Pahor je dal poseben pečat našemu praznovanju, pevci in publika pa so ga ganjeni sprejeli s petjem Zdravljice. V svojem nagovoru je med drugim dejal: »Če hočemo biti država, moramo nehati z opredelitvijo kdo je naš in kdo ni naš« in je predlagal, naj bi se našli modri ljudje, ki bi Slovence znova povezali, da bi skupaj rešili slovensko državo. Spregovoril je tudi o pomembnosti narodne identitete v Evropi, o zvestobi rodnemu jeziku, o etični Evropi (citiral je tudi francoska misleca Stéphana Hessla in Edgarja Morina). »Evropa mora svoje življenje spremeniti v etično življenje, v korist človeku,

Slovenska izseljenska matica je razstavo realizirala skupaj s Slovenskim Društvom »Triglav« iz Banjaluke, kot poseben doprinos ob praznovanju Slovenskega dne. Razstavo so si ogledali številni gostje med katerimi sta bila tudi namestnik ambasadorja Republike Slovenije gospod David Brozina, ki je razMOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

Novice to je edini obrambni ščit pred globalizacijo naperjen proti kopičenju kapitala, požrešnosti po denarju ... V etični Evropi naj bi vsi narodi razvijali svojo kulturo do viška, ohranjali svojo zvestobo narodu in rodnemu jeziku. Dežele in nacije morajo obstati. Narodi so pomembni in bi morali ohranjati svojo identiteto in svoje partikularne narodne posebnosti«. Boris Pahor nam je položil na srce tudi prošnjo naj gojimo svoj materin jezik. Pod vodstvom novega in energičnega pevovodje Ivana Andresa Arnška, rojenega v Bariločah v Argentini in v odlični organizaciji ustanovitelja in vodje Kranjskega okteta, Naceta Vidmarja, nam je Kranjski oktet za začetek zapel slovensko himno, nato so sledili napevi slovenskih pesmi. Oktet je imel v novi sestavi premierni nastop. Kulturni program je popestrila s pesniškim intermezzom tudi slovensko-francoska pesnica Mateja Bizjak Petit (Hiša slovenske poezije v Franciji), ki je tokrat recitirala dela pesnikov Toneta Pavčka, Ervina Fritza in Neže Maurer. Pevci so poželi številne burne aplavze. Lahko trdimo, da so osvojili srca pariških Slovencev. Odlično srečanje je zaključila napovedovalka Nataša Vičič s predstavitvijo nekaj aktualnih slovenskih kulturnih utrinkov. K mikrofonu je povabila prevajalko in založnico Editions franco-slovènes&Cie, Zdenko Štimac, (rojena v Franciji slovenskim staršem), ki je v francoščino prevedla in izdala Martina Krpana z Vrha, v lepo ilustrirani knjigi. Uspele ilustracije je prispevala umetnica Sophie Lecompte. Rojak Milan Matejčič je prisotnim predstavil svojo tretjo pesniško zbirko L'allegrésse lucide (Preudarna radost). Nataša Repovž, migrantka nove slovenske generacije je pripravila izvirno fotografsko razstavo »Preproste besede«. Po uradnem delu je sledilo druženje, izmenjave, sklepala so se nova prijateljstva in kulinarična odkritja ob slovenskih dobrotah, ki so jih pripravile pridne odbornice. Nazdravili smo tudi vsem članom društva, ki praznujejo letos svojo 70. letnico rojstva. Do poznih večernih ur smo bili deležni raznih glasbenih variacij pevcev in harmonikarja Nika Kraigherja ter trobentača Toneta Habjana. Shod se je končal ob skupnem petju in mili melodiji slovenske besede in pesmi; a v naših srcih so se usidrale besede Borisa Pahorja kot klic na pomoč za lepši jutrišnji dan Slovenije, Evrope in vsega človeštva.

Med kulturnim programom v dvorani. Z leve: odbornici DSP ga Zita Willame in Lidija Prosen, Veleposlanica Veronika Stabej, Mag. Alek Zwitter, odgovorni duhovnik Slov Kat misije v CHATILLONU, Ana Vicic Stegu, predsednica DSP.

Zaključek šolskega leta za otroke Šolsko leto se je izteklo se je tudi v Banja Luki. V sredo, 18. junija, smo podelili potrdila za obiskovanje pouka in priznanja Bralne značke Slovenije. Obiskali sta nas slovenska pisateljica Aksinja Kermauner in direktorica Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica, gospa Božena Kolman Finžgar.

Besedilo in foto: Ana Stegu Vičič

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine so že pri pouku spoznali knjige, ki jih je napisala Aksinja Kermauner, ko so izdelovali tematske plakate. Pisateljica se strokovno posveča delu s slepimi in slabovidnimi in o tem predava na Pedagoški fakulteti v Kopru. Svojo literarno pot je začela leta 1977 s pesniško zbirko Ples pravljic. Od takrat je izšlo enaindvajset del za otroke, mladino in odrasle. Pokazala nam je prvi slovenski tipni slikanici Snežna roža in Žiga špaget gre v širni svet. Otroci ob njenih delih lahko spoznavajo svet vrstnikov s posebnimi potrebami in tudi naši učenci so imeli priložnost preskusiti, kako berejo in kaj vse se učijo tisti, ki imajo okvare vida. Z Aksinjo Kermauner je prišel tudi Žiga špaget, ki je pomagal podeljevati potrdila in pohvale. Miza je bila polna knjižnih nagrad. Učenci, ki so pridno brali, so si prislužili priznanja in knjige Bralne značke Slovenije, založba Miš pa je s knjigami obdarila učence, ki so sodelovali na literarnem natečaju Ko odrastem, bom srečna. Božena Kolman Finžgar je podelila knjige in čokolade učencem, ki so sodelovali v projektu Knjižnica – vesolje zakladov. Kdor vse leto pri pouku ni manjkal niti enkrat, je prejel zgoščenko s pravljicami. Učencem, ki imajo junija rojstni dan, smo zapeli pesem Vse najboljše za te, potem pa so ob bogato obloženi mizi otroci in njihovi starši še poklepetali z gostjama in si ogledali knjige in pripomočke, ki jih je predstavila Aksinja Kermauner.

Skupinska slika sodelujočih na proslavi s predsednico DSP in odbornicami in odborniki DSP. V ozadju Kranjski oktet.

Vsi zbrani julij - avgust 2014

Besedilo in foto: Barbara Hanuš

MOJASLOVENIJA

Urad

Srečanje vseh vodij Urada ob njegovi dvajsetletnici Minister Gorazd Žmavc je 28. maja 2014, na Brdu pri Kranju gosti vse dosedanje predstojnike Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki so vodili Urad od njegove ustanovitve leta 1994 dalje.

Od leve: Metoda Mikuž, dr. Iztok Simoniti, Magdalena Tovornik, dr. Boštjan Žekš, Črtomir Špacapan, Franc Pukšič, Zorko Pelikan, Tina Komel, dr. Janko Prunk, dr. Peter Vencelj, Gorazd Žmavc, dr. Janez Dular, Ljudmila Novak in Mihaela Logar Namen srečanja, ki ga je organiziral Urad, je izraziti spoštovanje do vseh dosedanjih predstojnikov, ki so v 20 letni zgodovini njegovega delovanja prispevali k oblikovanju inštitucije. Hkrati pa želi minister Žmauc s častnim omizjem predstojnikov posredovati sporočilo o pomenu skupne zaveze in delovanja na področju delovanja in sodelovanja s slovensko skupnostjo v tujini. Povabilu Urada so se odzvali: Črtomir Špacapan, dr. Janez Dular, prof. dr. Peter Vencelj, Zorko Pelikan, dr. Iztok Simoniti, Metoda Mikuš, akad. prof. dr. Boštjan Žekš, Tina Komel, Ljudmila Novak, Franc Pukšič, Magdalena Tovornik, Mihaela Logar in prof. dr. Janko Prunk. Zaprto srečanje je vodil predstavnik Urada, Rudi Merljak, ki je pozval povabljene, da izpostavijo zanimivosti iz svojega obdobja vodenja Urada ter možnosti, ki jih vidijo v izboljšanju povezovanja Slovencev v zamejstvu in po svetu z matično domovino. Govorniki so predstavili zanimive izkušnje iz življenja Slovencev v tujini in podali veliko novih predlogov grajenja odnosov med Slovenci in delovanju Urada. Besedilo in foto: E. V.

Na zaprtem srečanju je imel uvodni nagovor minister Gorazd Žmavc kot gostitelj

MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

Srečanje je vodil in povezoval predstavnik Urada, Rudi Merljak. Vsi vodje Urada so izpostavili svoje pretekle izkušnje in predloge, kako graditi odnose s Slovenci, ki živijo daleč od domovine

Pesniški natečaj literarne sekcije »slovenska beseda« za najboljšo pesem mladih slovenskih pesnikov iz zamejstva in sveta v letu 2014 V želji, da se slovenski pesniki in pesnice v domovini in po svetu povežemo in spoznamo , je Slovenska beseda, literarna sekcija Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa s pomočjo Urada za Slovence po svetu, pripravila nagradni natečaj za mlade pesnike za najboljšo domoljubno pesem. Pogoji nagradnega natečaja so na spletni strani www. slokongres.com Želimo si sodelovanja!

BESEDA Beseda starodavna, kdo ve kdaj spočeta v temini brezna, v noči brez svečave, iz ust šamana od Boga si vzeta, šumiš kot gozd, kot trave in kot reka sveta. Ljudem kot kruh si darovana, na veke, od pradavnine, govorica sveta, od vseh rodov v molitve vpeta, od že ugaslih ognjev si podedovana …

Ponovno vstajaš v otroški govorici sina, živa kot voda, kot gibki hod dekleta, v naših srcih poješ - domovina! Tvoj glas odmeva spet iz ust poeta, v novo pesem vtkana in zapeta; z močjo zasij v svetost spomina! Avtor: Andrej Rant

Andrej Rant, dr. dent.med., predsednik "Slovenske besede"

julij - avgust 2014

MOJASLOVENIJA

II. Konferenca slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije

Združevanje potenciala slovenske pravne stroke iz sveta in domovine za pravno državo Slovenijo Svetovni slovenski kongres je 12. in 13. junija pripravil II. Konferenco slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije, gre že za 28. tovrstno strokovno srečanje. Potekala je v prostorih Ustavnega sodišča Republike Slovenije, pripravili pa smo jo v sodelovanju s Pravno fakulteto v Ljubljani. Konference se je udeležilo preko 200 ljudi iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške, Belgije, Luksemburga, Velike Britanije, ZDA in Kanade. Častno pokroviteljstvo nad konferenco je prevzel predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor. Navzočim je v slavnostnem govoru dejal, da ga ponovno srečanje pravnih strokovnjakov navdaja z zaupanjem, da jim ne glede na to, kako dobro

Strokovnjakom različnih področij kot organizatorji želimo ponuditi možnost tesnejšega sodelovanja in uspešnejšega pretoka znanja. Nadgradnja teh srečanj pa vsako leto dokazuje z uspešnim mreženjem in projekti, ki jih s svojim znanjem izvajajo slovenski strokovnjaki po svetu. so se uveljavili na tujem, za našo državo ni vseeno in da želijo sodelovati pri njenem razvoju in napredovanju. Konferenco sta z uvodnimi predavanji pričela ustavni sodnik prof. dr. Ernest Petrič, in predavatelj na Univerzi Harvard, ddr. Klemen Jaklič. Prvega dne so se odvijali naslednji tematski sklopi: »Problemi pravosodja: Pogled od zunaj in znotraj«, »Vloga in pomen ustavno-sodnega diskurza

Uvodni predavatelj prof. dr. Ernest Petrič

Uvodni predavatelj ddr. Klemen Jaklič (ZDA)

Častni pokrovitelj konference predsednik RS Borut Pahor

Andra Pollak (Kanada)

Udeleženci na odprtju II. Konference slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije

MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

za izgradnjo pravičnega in učinkovitega pravnega reda« ter »Vizija Evrope: Slovenski pravni red v luči evropske integracije«. Drugi dan konference so potekali trije tematski sklopi: »Problem legitimnosti pravnega reda«, »Problemi pravnega študija« in »Zanimivi primeri iz prakse«, zaključili pa smo z okroglo mizo: »Primerjava med študijem prava v Sloveniji in v tujini«. Z naborom eminentnih slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije smo na srečanju lahko ugotovili, da ima Slovenija še nekaj zdravih temeljev, ki bi jih bilo potrebno nadgraditi, pri vsem tem pa bi zadostovalo pravno znanje slovenskih pravnih strokovnjakov doma in po svetu, ki dokazujejo, da se s trdim in poštenim delom da premikati gore. Pri Svetovnem slovenskem kongresu se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi

Ugledni gostje iz domovine in tujine

Problematika pravne države pa je po besedah prof. dr. Ernesta Petriča danes morda najpomembnejši problem Slovenije konference, bodisi s svojim strokovnim delom ali finančno podporo. Vsaka uspešna konferenca nam predstavlja vzpodbudo za nadaljnjo organizacijo tovrstnih srečanj. Nadgradnja teh se srečanj vsako leto pokaže v obliki uspešnih mreženj in skupnih projektov, ki jih s svojim znanjem izvajajo slovenski strokovnjaki iz sveta in Slovenije. Vsi zainteresirani za pravno tematiko s tega srečanja lahko v pisarni SSK na Cankarjevi cesti 1/IV, v Ljubljani, dvignete zbornik z izvlečki predavanj in življenjepisi predavateljev.

Maja Žerjal (ZDA)

Tatjana Andoljšek (Luksemburg)

Damjan Kukovec (ZDA)

dr. Nina Peršak (Belgija)

dr. Veronika Fikfak (Velika Britanija)

mag. Andrej Kristan (Italija)

Besedilo: Zdenka Volarič Foto: Arhiv SSK

julij - avgust 2014

MOJASLOVENIJA

rafaelova družba

Ob Nedelji Slovencev po svetu Na Nedeljo Slovencev po svetu, ki jo tradicionalno obhajamo na prvo nedeljo v juliju, smo se tudi letos spominjali rojakov, ki živijo po svetu. Ljudi v domovini smo želeli s plakatom spodbuditi k razmisleku o slovenskih izseljencih, zamejcih, zdomcih pa tudi številnih mladih, ki odhajajo v tujino, kjer iščejo boljše možnosti za življenje, vabimo pa tudi na več dogodkov, ki so namenjeni krepitvi narodne zavesti in srečanju z rojaki. Ob Nedelji smo v kratki anketi mladim zastavili nekaj vprašanj. Na vprašanje, kaj jim pride na misel ob besedah »Slovenci po svetu«, so odgovorili, da pomislijo na Kanado, na Argentino in povojne begunce, na sorodnike v Michiganu, ki so se tja preselili zaradi ekonomskih razlogov, na Cleveland, ker so se tam srečali z rojaki, na zamejce, izgnance, iskalce boljšega življenja. Na vprašanje, kolikokrat pomislijo na rojake, ki živijo po svetu, so nekateri odgovorili, da večkrat na leto, drugi, da pogosto zaradi narave dela, spet drugi, da ob praznikih, kot sta božič in velika noč, in ob posebnih obletnicah oziroma ko v krogu prijateljev govorijo o znancih, ki so odšli v Avstralijo in svojo družino odpeljali v boljši svet. Anketirani so prepričani, da so Slovenci po svetu obogateni s tujo kulturo, v kateri živijo, in bi z vrnitvijo v domovino kulturno obogatili slovenski prostor, hkrati pa se zavedajo, da je za vrnitev potrebna velika ljubezen do domovine in motivacija – ali boš dobil zaposlitev, ali boš lahko dostojno živel. Nekateri so se z rojaki v tujini srečali in so začutili njihovo bolečino – kljub temu da v tujini dobro živijo, se tam ne počutijo doma. Takole je o srečanju z rojakinjo zapisal anketirani: »Pred nekaj leti sem na zasavski sveti gori srečal Slovenko iz

Avstralije. Govorila mi je o svojem otroštvu v teh, zanjo prelepih krajih, ki jih je podoživljala v tujini dan in noč. Res je redkost slišati take hrepenenja polne zgodbe.« Anketa sicer ne more biti splošen pokazatelj, ko-

liko Slovencev v Sloveniji zanima življenje rojakov po svetu, nakazuje pa, če sploh, kdaj in v kateri smeri razmišljamo o njih. Besedilo in foto: Mihaela Z.

Srečanje treh Slovenij na Svetih Višarjah, nedelja, 3. avgust 2014 Lepo vabljeni na Svete Višarje, kjer se bodo na prvo nedeljo v avgustu srečali rojaki treh Slovenij: matične, zamejske in izseljenske! Ob 7.30 začnemo pešpot na parkirišču ob koncu avtomobilske poti (asvalta). Za vzpon je na voljo tudi žičnica. Ob 10.30 bomo prisluhnili predavanju prof. Tomaža Pavšiča z naslovom Slovenija, ostani naša! Ob 12.00 bo slovesna sv. maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Ob 13.00 bo na ploščadi za cerkvijo kratek kulturni program. Pri sv. maši in kulturnem programu bosta sodelovala cerkvena zbora iz Žabnic in Ukev, in moški oktet iz Žabnic. Višarski dnevi, od 31. julija do 3. avgusta Vabimo mlade iz domovine, zamejstva in tujine na višarske dneve. Program: spoznavali bomo avstrijsko Koroško, se družili, srečevali z domačini in gosti, prepevali in se povzpeli na Svete Višarje. Višarske dneve začnemo v četrtek, 31. julija popoldne in jih zaključimo v nedeljo, 3. avgusta z Romanjem treh Slovenij. Prijave in informacije: 00386 (0)1 438 30 50, rafaelova.druzba@siol.net

MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

slovenska izseljenska matica

Razstava del Slikarske kolonije 2014 Na Mostu na Soči smo v petek, 13. junija zaključili s 24. slikarsko kolonijo z Slovence v zamejstvu in po svetu in jo zaokrožili z razstavo, katero sta s svojim obiskom počastila premierka v odhodu Alenka Bratušek in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Letošnja tema slikarske kolonije se je nanašala na 100. obletnico prve svetovne vojne, ki se je spominjajo povsod po svetu, grobo pa je zarezala tudi v slovenske posoške kraje. Mentorica slikarske kolonije Monika Ivančič Fajfar je slikarje popeljala po okoliških krajih in jih tudi na ta način vpeljala v temo kolonije z naslovom »Svetloba miru in upanja«. Slikarji so jo izrazili z različnimi simboli miru in seveda z osnovnim orodjem samega slikarstva, barvami. Nekateri motivi so bili temačnejši, drugje so prevladovali kontrasti s simboliko življenja in smrti, upanja in svobode, prevladale pa so svetle in optimistične barve »svetlobe miru in upanja«. Na otvoritvi razstave sta poleg Tolminskega župana in mentorice spregovorila tudi premierka in minister. Premierka je izrazila navdušenje nad slikami in dodala, da se na vsaki službeni poti po svetu, sreča tudi s Slovenci, kar ji je v veliko veselje. Minister za Slovence po svetu je dejal, da ga na Most na Soči vežejo lepi spomini in vesel je, da kraj gosti gospodarske dneve in likovno kolonijo za Slovence v zamejstvu in po svetu. Organizatorji razstave so z darilom presenetili premierko. Domačin Bogdan Soban, ki se vsako leto udeleži likovne kolonije, ustvarja slike z računalniškimi programi. Tokrat je naredil portret Alenke Bratušek, sestavljen iz 70.000 zapisov imen Nuša in Oskar. Tako se namreč imenujeta njena otroka. Slikarji so bili polni lepih vtisov, letos jim je vreme še posebej služilo in tako so lahko ustvarjali zunaj, tisti ki so se raje držali prijetno svežih prostorov pa v Vodni hiši ob jezeru. Za dobro počutje slikarjev so poskrbeli Gostišču Vuga, soorganizator kolonije Turistično društvo Most na Soči, pa tudi sami prebivalci Mosta, ki s kolonijo živijo že več kot desetletje in so jo vzeli za svojo. Udeleženci kolonije 2014: Hrvaška; Pia Bajlo (Zadar), Stanka Novković (Zagreb), Marija Pibernik (Pulj) Ana Hraščanec (Zadar), Nemčija; Nadija Zikes, Srbija; Marijana Gregl Bikar, povratnica iz Švice; Valerij Sever, povratnik iz ZDA; David Premrl. Besedilo: Vesna Vukšinič Zmaić Foto: Jernej Vovk in Wolfgang Zikes julij - avgust 2014

Alenka Bratušek in Nadja Zikes, slikarka iz Nemčije, ki se je kolonije udeležila prvič

Predaja darila

Polna galerija v Vodni hiši

MOJASLOVENIJA

slovenija v svetu

Obisk domovine svojih prednikov Tudi letos so dijaki iz Argentine in Kanade obiskali domovino svojih prednikov. Triintrideset jih je prišlo iz Argentine in osemnajst iz Kanade, z njimi pa šest učiteljev. Na tem obisku, ki ga vsa leta organizira Izseljensko društvo Slovenija v svetu, zadnja leta s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, so se dijaki lahko srečali s svojimi vrstniki v Sloveniji in navezali prijateljske vezi, ki pozneje pridejo do izraza v izmenjavi pisem in v medsebojnem obiskovanju. Od leta 1991 je prišlo v Slovenijo 23 generacij dijakov, skoraj 1000 različnih fantov in deklet, ki bodo lahko nadaljevali s prizadevanjem za ohranjevanje Slovenije po svetu. Zadnja leta tudi obiskujejo Mladinsko šolo slovenskega jezika. To so veliki dosežki izseljenstva, slovenske države in predvsem slovenskih skupnosti po svetu, ki že več desetletij brezplačno vzdržujejo in dopolnjujejo tovrstno šolstvo. S tem obiskom mladi iz izseljenstva lahko od blizu spoznavajo kraje in ljudi, o katerih so mnogo slišali, se učili in si jih vedno želeli videti. Letos so imeli dvotedenski program učenja slovenskega jezika in en teden ogledov kulturnih in naravnih znamenitosti Slovenije. Vsi dijaki so vnuki Slovencev, ki so se pred desetletji preselili v Argentino ali Kanado. Od zgodnjega otroštva so več let hodili, ob redni šoli, še v slovensko sobotno šolo. Namen vsakoletnih potovanj je spodbujati mlade Slovence, ki živijo v tujini, da ohranijo in utrdijo svojo narodno, jezikovno ter kulturno identiteto ter da se medsebojno povežejo in poglobijo svoj odnos do matične domovine. Kljub muhastemu vremenu so dijaki uspeli obiskati skoraj vse slovenske regije in jih od blizu spoznati, tudi slovensko zamejstvo v Italiji in Avstriji. Slovenskemu občinstvu pa so pokazali, da se z ljubeznijo in narodno zavednostjo slovenska beseda in pesem lahko ohranja iz roda v rod … tudi 10.000 in več kilometrov daleč od Slovenije. Besedilo in foto: Boštjan Kocmur

Obisk nadškofije. Sprejel jih je škof Glavan.

V Ribnici so dijaki obiskali rokodelski muzej in se srečali s pravimi Ribnčani

Maša v bližini Blejske koče

MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

Srečanje z izseljenskim pisateljem in pesnikom Ivanom Korošcem

Kljub muhastemu vremenu so končno dočakali izlet v hribe. Letos so osvojili kar Debelo Peč.

Na poti skozi gozd proti vrhu

Na vrhu Debele peči

Obiskali so tudi Postojnsko jamo in ...

... Predjamski grad

Gostovanje kantavtorja Milana Vinčeca iz Toronta Milan Vinčec je Slovenec, rojen v Kanadi, ki je bil vedno zelo povezan z glasbo in slovenskim narodnim ter duhovnim izročilom. Letos smo ga v društvu SVS povabili, da rojakom iz Slovenije in izseljencem, ki v poletnem času pridejo v domovino na obisk, s svojimi avtorskimi pesmimi priča o svojem slovenstvu. Zaradi glasbene nadarjenosti in velike ljubezni do vsega, kar je slovenskega, ga je profesorski zbor Slovenske šole Brezmadežne svetinje v Torontu sprejel kot profesorja glasbe in pevovodje gimnazijskega pevskega zbora. Več generacij mladih iz Kanade je v zadnjih letih že nastopalo v Kanadi in Sloveniji s pe-

julij - avgust 2014

smimi Milana Vinčeca. Njegov izbor pesmi upošteva slovensko ljudsko izročilo in slovenska čutenja, presajena na izseljenska tla. Tematika njegovih pesmi je predvsem domoljubna in Slovence doma in po svetu spodbuja k pripadnosti naši skupni domovini. Del repertoarja ima tudi v angleščini, kar omogoča šir-

šo promocijo slovenske glasbe po svetu. Milan Vinčec je imel kar nekaj nastopov po Sloveniji: v Prekmurju, v Mariboru, v Škocjanu na Dolenjskem, v Škofji Loki in dvakrat v Ljubljani. Besedilo: Boštjan Kocmur

MOJASLOVENIJA

SLOVENCI NA madžarskem

Gornjeseniški osnovnošolci pripravili novo igro Na gornjeseniški dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča so pripravili proti koncu šolskega leta prijetno kulturno presenečenje: v domačem kulturnem domu so se sovrstnikom in nekaterim gostom predstavili z igrico Janko in Metka, tokrat za spremembo v knjižnem jeziku, kajti doslej je imelo prednost domače narečje.

rsto let je bila gornjeseniška dvojezična osnovna šola znana v Porabju in Prekmurju po odličnih lutkarjih, ki jih je vodil Milivoj Roš iz Murske Sobote, zadnja leta pa se odločajo za gledališke predstave, pri katerih jim pomaga učiteljica Irena Kalamar iz Martinja na Goričkem. Po enoletnem premoru so se letos odločili za kratko, učenkam in učencem nadvse všečno igrico Janko in Metka. V sodelovanju z Ireno Kalamar je igro pripravila Ildiko Dončec Traiber, nastopili pa so: Žofija Bunderla, Regina Labritz, Balint Labritz, Arnold Vogrinčič in Darina Skaper. Čeprav je običajno na premierah, tudi odraslih, celo poklicnih gledališč, največ treme, smo spremljali prikupen, dovolj sproščen nastop, za katerega je škoda, da z njim ne bodo razveseljevati mladih v naslednjem šolskem letu, ker dve igralki končujeta osnovno šolo. Mladi obiskovalci so nastop spremljali z veliko pozornostjo, o čemer pričajo tudi naše fotografije. Res je, da učenke in učenci sorazmerno slabo razumejo knjižni jezik, nekoliko bolj pa narečje, toda, ker so poznali vsebino, so resnično uživali v igri sošolk in sošolcev.

Janko in Metka na gornjeseniškem odru v izvedbi gledališke skupine dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča.

Da bi se lepše naučili materinščino, smo se odločili za knjižni jezik »Za knjižni jezik in ne za narečje kot večinoma do zdaj, smo se odločili, ker je pouk v knjižnem jeziku, ki ga nekateri bolj razumejo, drugi manj. Zato je bilo nekaj težav na začetku, potem pa ne več,« pojasnjuje režiserka, sicer pa ravnateljica dvojezične osnovne šole Ildiko Dončec Traiber in pristavi, da njeno delo ni bilo lahko, vendar je premiera pokazala, da rezultat ni izostal, da se je izplačalo vztrajati in potruditi. Pri izboru in nastajanju igre, kar je trajalo skoraj celo šolsko leto, je sodelovala mentorica Irena Kalamar iz Goričkega: »Ona nam pomaga že dalj časa, prejšnja leta je tudi napisala več kratkih tekstov, ki smo se jih naučili v narečju, za letos pa je izbrala znano pravljico o Janku in Metki. Sodelovala je pri postavitvi na oder, v resnici je ona bila prava režiserka, jaz pa sem bolj pomagala. Žal se premiere ni mogla udeležiti. Vsi smo uživali v igri, čeprav jaz z nekoliko več nestrpnosti, kako se bo nastop končal,« pravi Ildiko Dončec Traiber.

Vrstniki in nekateri gostje so igro, tokrat v knjižnem jeziku, spremljali zelo pozorno tudi zato, ker so se o vsebini podrobneje seznanili med poukom.

Najbolj prepoznavni so števanovski Veseli pajdaši/Veseli prijatelji V Porabju, kot vemo, ni poklicnih igralcev, niti

MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

Zahvala hvaležnemu občinstvu

poklicnega ali polpoklicnega gledališča. Po večletnem uspešnem delu je ljubiteljska gledališka skupina Nindrik-indrik/Nekje-drugje pod vodstvom Milivoja Roša, skoraj zamrla, od nje je ostal le Duo Fodor, ki nastopa s krajšimi, humornimi predstavami. Uspešni in prepoznavni v Porabju in gostovanjih med Slovenci na Madžarskem in v Prekmurju, pa so od leta 2000 števanovski Veseli pajdaši/Veseli prijatelji, ki jih vodi domačin Laci Kovač, avtor besedil, režiser in po potrebi tudi igralec. Nekaj let so imeli Vseli pajdaši premiero na velikonočni ponedeljek, po novem pa so uvodni nastopi v septembru ali oktobru. Njihovi nastopi so vedno v narečju. Posnemajo jih v večinskih, madžarskih okoljih V ostalih mestih, kjer imajo Slovenci na Madžarskem slovenska društva, gojijo predvsem petje, denimo v Szombathelyu poje skupina Spominčice, v Budimpešti pa pevska skupina tamkajšnjega slovenskega društva. Reči je mogoče, da je narodnostna ljubiteljska kulturna dejavnost med Slovenci na Madžarskem dovolj uspešna in prepoznavna, in kar je še posebej zanimivo, v celoti prekaša kulturne skupine večinskega, madžarskega okolja. Zato se slednje večkrat zgledujejo po Slovencih, kar se je začelo dogajati z borovim gostüvanjem, kakšno je bilo letos na Gornjem Seniku, posnemati pa tradicionalno prireditev nameravajo v bližnjem örsegu. Da bi etnografsko zanimivo prireditev ohranili, so se dogovorili, da bo poslej vsako leto, pri organizaciji pa bodo sodelovale vse narodnostne vasi, dogodek pa bo v različnih porabskih krajih. Besedilo in foto: Ernest Ružič julij - avgust 2014

Radovedne otroške oči, kaj se bo zgodilo Jankom, kaj z Metko ...

V sodelovanju z Ireno Kalamar iz goričkega Martinja, je igrico učila Ildiko Dončec Traiber, sicer ravnateljica gornjeseniške dvojezične osnovne šole

MOJASLOVENIJA

SLOVENCI V AVSTRIJI - koroška

Ludvik Karničar, popisovalec narečnega zlata S koncem študijskega leta bo doletela službena upokojitev profesorja graške univerze slavista Ludvika Karničarja. Naslednika za nadaljevanje njegovega epohalnega znanstvenega projekta »tezaver« ni na obzorju. še slabša, meni se je čas iztekel in ni človeka, ki bi bil kos semantizaciji celotnega gradiva od Jarnika do Lauseggerjeve, niti ne za to predvidenega delovnega mesta. Neizmerna škoda. Tako bodo dragocena koroška narečja najbrž ostala brez solidnega znanstvenega nagrobnika. Tolažim pa se, da bo letos izšla v sklopu našega projekta disertacija sodelavke Andrejke Žejn o poteku nekaterih izoleks pri nas na Koroškem z 38 geografskimi kartami, kar bo velik prispevek v zakladnico slovenske koroške kulturne in jezikovne zgodovine. Se znanstvenik vaših let na vrhu svojega znanja in zmogljivosti upokojitve veseli, ali ji stopa naproti s solznim očesom? Odhajam z mešanimi občutki. Po eni strani sem žalosten, ker sem po naravi človek, ki ostaja zvest idealom in ljudem in mi je vsako slovo majhen pogreb, po drugi strani pa nikoli ne veš, kaj lepega te v življenju vse čaka.

»Želeti bi bilo, da bi Slovenija imela več posluha za lastno znanost in njeno promocijo, česar žal ob dogajanjih v zvezi s Slovenskim znanstvenim inštitutom na Dunaju ne opažam,« je kritičen Ludvik Karničar »Poseben izziv pomeni tudi bližnja upokojitev profesorja Ludvika Karničarja na slavistiki, ki ni samo utelešal graške slovenistike, temveč je tudi uzavestil pomen štajerske prestolnice za Slovence in pomen slovenske kulture za identiteto Gradca. S Karničarjevim odhodom se bo profil slovenistike spremenil, ne glede na to, kdo bo nasledil njegovo mesto izrednega profesorja kot univerzitetni asistent.« Tako je na jubilejnem 50. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture opisal Karničarjev odhod univerzitetni profesor na slavistiki v Gradcu Andrej Leben. Kaj o svojem dosedanjem delu meni Ludvik Karničar in o načrtih za prihodnje, si preberite v nadaljevanju. Poleg akademskega usposabljanja študentov – kaj je osrednja srčna zadeva koroškega Slovenca z Obirskega kot profesorja slavistike na univerzi? Ob poučevanju kajpak znanost, za katero ostaja žal vse manj časa. Glede študentov pa MOJASLOVENIJA

bi želel, da bi bili ustvarjalni, nič zaspani, polni dobre volje in humorja ter da bi bili še bolj zavedni in ponosni na materin jezik, ki je stvar časti. Vaš veliki znanstveni projekt – tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem – se je po sedmih zvezkih ustavil zdaj pri črki »M«. Kdo bo delo nadaljeval? Bo popis koroških narečij ostal nedokončan? Živimo v času, ki ni nič kaj naklonjen humanističnim vedam. Res se je pomembna konkordanca ustavila pri črki M, s katero se simbolično začenja beseda »mrtev«. Po dosedanjem konceptu bi potrebovali še dvajset let, kar pa za narečne projekte ni veliko, a vendar zadošča, da se ob pomanjkanju denarja in zanimanja stvar ukine. Podobnih leksikografskih torzov je v slavistiki vsaj pol ducata. Življenje je pač multikavzalna zadeva: akademija znanosti zaradi finančnih težav ni mogla več zagotoviti potrebnih sredstev, v Ljubljani je stvar

Kakšen je vaš pogled na položaj sestrskih znanstvenih ustanov recimo v Mariboru, Ljubljani, Kopru, ali na Dunaju, s katerimi ste vseskozi tesno povezani? V znanstvenih ustanovah je polno nadebudnih in prizadevnih kolegic in kolegov, tako da se obeta strokam, v katere imam vpogled, svetla prihodnost. Želeti bi bilo, da bi Slovenija imela več posluha za last-no znanost in njeno promocijo, česar žal ob dogajanjih v zvezi s Slovenskim znanstvenim inštitutom na Dunaju ne opažam. Sumim, da ste slovenščini podarili dve tretjini srca – kam ste obrnili, usmerili preostalo tretjino? Ostalo tretjino sem porabil za spanje, jed, dobra vina in pevsko družbo. Katere življenjske načrte ste si zastavili za prihodnost? Trenutno moram oceniti obsežno disertacijo in urediti monografijo Slovenci in Gradec. Nimam časa razmišljati, kam se bom usmeril. Prepričan sem, da bo v penziji še več časa za promocijo znanosti, za pevsko družbo, pa tudi za uživanje žlahtne kapljice. Besedilo in foto: Emanuel Polanšek, www.novice.at

julij - avgust 2014

SLOVENCI V AVSTRIJI - štajerska

Slovenske korenine Avstrijcev V Mariboru rojena Daniela Kocmut je otroštvo preživela na avstrijskem Koroškem, v Šmohorju, zdaj pa živi v Gradcu, kjer je končala študij prevajalstva. Ukvarja se s prevajanjem, je aktivna v Kulturnem društvu Člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlovo hišo, izdala je tudi prvo samostojno pesniško zbirko Zwiesprachig. ni mogoče prevesti v preprosto Dvojezičnost. Povejte, za kaj gre? »Naslova zbirke "zwiesprachig" se ne da tako enostavno prevesti, čeprav se nanaša na dvojezičnost, je pa besedna igra iz besede "zwie", kar lahko pomeni predpono za "dvo", pomeni pa tudi razdvojenost, razklanost in se nanaša na dvojezičnost in tudi na razdvojenost hkrati. Sicer pa so v zbirki zbrane pesmi iz let 20112013, v treh ciklih: prvi je posvečen pesmim, ki se igrajo z jezikom, besednim igram, majhnim eksperimentom; drugi del sestavljajo pesmi, ki so nastale na potovanjih, ob prevajanju, ob opazovanju vsakdana in ljudi; tretji del sestavljajo mini-pesmi oziroma neke vrste lirični aforizmi. Veliko pesmi se ukvarja z jezikom in s tem, kako nas jezik določa, definira, kako nas lahko osvobaja ali utesnjuje. Skratka, naše poti med jeziki, z jeziki in tudi brez besed.«

Daniela Kocmut, prevajalka, pesnica in sodelavka Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko

aniela Kocmut je začela prevajati že med študijem. Prevedla je dela Draga Jančarja, Maruše Krese, Katarine Marinčič, Vena Tauferja in drugih, tudi pesmi in prozo Ernesta Ružiča. Nekateri prevodi še čakajo na objavo. Zdaj prevaja odlomke iz prvega in edinega romana pokojne Maruše Krese »Da me je strah?«, s katero se je spoprijateljila, in ki je zaznamovala njeno literarno pot. O prepoznavnosti slovenskih avtorjev pri bralcih v Avstriji meni, da ni tako velika, kot bi si jo slovenska književnost zaslužila, je pa boljša kot recimo v Nemčiji. »Verjetno tudi zaradi bližine in zaradi treh koroških založb (Drava, Wieser, Mohorjeva), ki si prizadevajo za izdajanje in odkrivanje slovenskih avtorjev, nazadnje z izdajo prvega dela Slovenske knjižnice (v sodelovanju vseh treh založb): literarne zbirke slovenskih avtorjev in del, ki še niso bili prevedeni v nemščino (zbirko izdaja prevajalec in znanstvenik Erwin Köstler). Doslej je izšlo 5 knjig, sama sem za zbirko prevedla roman Njeno življenje Zofke Kveder.« Pri založbi Leykam ste izdali prvo pesniško zbirko v nemškem jeziku Zwiesprachig, kar julij - avgust 2014

V Gradcu je več slovenskih ustanov in društev, ki se povezujejo in sodelujejo. Zlasti pomembna je Slovenska čitalnica, ki daje možnost uporabe prostora štajerske deželne knjižnice vsem, ki se ukvarjajo slovensko kulturo in hkrati z dvojezičnostjo nagovarjajo nemško govoreče občinstvo. Pomembno vlogo ima tudi Kulturno društvo Člen 7 - Pavlova hiša, s katerim sodelujete. »S Pavlovo hišo sodelujem že dolgo - predvsem na literarni ravni - kot prevajalka in z veseljem tudi na literarnih večerih, bodisi s povezovanjem, tolmačenjem ali branjem. To je zelo plodno in prijateljsko sodelovanje s Susi

Weitlaner in Elisabeth Arlt, ki sta stebra te tako pomembne ustanove.« V Gradcu je večje število študentov iz Slovenije in avstrijske Koroške. Imajo svojo organizacijo, prireditve, pevske nastope, s čim so posebej prepoznavni? »Klub slovenskih študentk in študentov Gradec je razgibano društvo mladih, ki se udejstvujejo na različne načine - od pevskega zbora, ki ima tedensko vaje, do literarnih, filmskih večerov, koncertov, gledališča ter iger in športnih prireditev. Vrhunec študentskega dogajanja je vsakoletni festival "Slovenski dnevi" z večdnevnim programom, ko Klub povabi slovenske umetnike za predstavitev v Gradcu.« »Kako ocenjujete odnos mesta Gradec do Slovencev, njihovih ustanov, dejavnosti, učenja slovenskega jezika?« »Odnos Gradčanov je po moje zelo pozitivno naravnan, saj imajo skoraj vsi Avstrijci kakšne slovenske korenine in se tega tudi bolj in bolj zavedajo in jih odkrivajo, zato tudi veliko zanimanje za pouk slovenščine v Gradcu in na Štajerskem, ne le iz gospodarskih razlogov, temveč tudi osebnih. Odnos do soseda postaja bolj in bolj odprt, čeprav bi lahko bil seveda še bolj. Ampak, za to smo odgovorni tudi Slovenci sami in za to se tudi trudimo z različnimi kulturnimi prireditvami.« Besedilo in foto:Ernest Ružič Foto: Clichtbildenerei.at

Daniela Kocmut je prevedla pesmi Ferdinanda Schatza za nastop na Festivalu poezije in vina v Kulturnem domu, Pavlovi hiši v Potrni. Literarni nastop sta spremljali tudi predstavnica Festivala Renata Zamida in predsednica KD Člen 7 - Pavlova hiša v Potrni, Suzanne Weitlaner.

MOJASLOVENIJA

Knjižna polica

»Zapleti v vijugah časa« Pri ljubljanski založbi VED je konec leta 2013 izšla že petdeseta knjiga na Dunaju živečega pisatelja Leva Detele. Pod naslovom Zapleti v vijugah časa razmišlja v slovenščini (občasno tudi v nemščini) pišoči avtor o nekaterih poglavitnih temah in problemih današnjega kriznega časa in o travmah nič manj obremenjujoče polpreteklosti. Izjemno zanimivega avtorja smo 22. maja v okviru prireditev Večeri izza Kongresa gostili na Svetovnem slovenskem kongresu. Uvodno predstavitev avtorja ter njegovega obsežnega opusa je na začetku povzel podpredsednik Slovenske konference SSK, Borut Korun. mednarodnih literarnih revijah, časopisih in radijskih ustanovah. Je avtor več kot 30 slovenskih pesniških, proznih, dramskih, esejističnih in spominskih knjig ter številnih leposlovnih publikacij v nemškem jeziku. V prevodih so njegova dela izšla v knjižni obliki tudi v hrvaščini, romunščini in angleščini, v revijah in antologijah pa še v številnih drugih jezikih. Predvsem v Avstriji in Zvezni republiki Nemčiji je za svoje literarno delo prejel več nagrad in priznanj. V Trstu so mu leta 1969 izročili nagrado Vstajenje za slovensko literarno ustvarjanje, v Celovcu pa leta 1987 nagrado Mohorjeve založbe za slovenski zgodovinski roman Stiska in sijaj slovenskega kneza.

Lev Detela, se je rodil 2. aprila 1939 v Mariboru in od leta 1960 živi v Avstriji, ko je kot študent slavistike na ljubljanski univerzi iz političnih razlogov zapustil tedanjo Jugoslavijo. Po študiju slovanske filologije in umetnostne zgodovine na Dunaju sodeluje kot samostojni pisatelj, kulturni publicist in prevajalec v številnih slovenskih, avstrijskih in

Zamolčani dogodki Detela se je pri tokratni knjigi odlično odrezal v esejističnem razmišljanju v štiridesetih poglavjih. V knjigi opisuje dogodke, ki so bili v Sloveniji dolgo časa zamolčani, in odnos tedanjega režima do ideološko nepravilne slovenske književnosti v izseljenstvu in zamejstvu. Dotika se tudi sedaj aktualnih problemov ekonomske in globalne krize ter se kritično loteva vprašanj slovenske kulture in rak rane slovenske družbe – razcepljenosti, ki bremeni slovensko zgodovino že od konca 19. stoletja. Ne izogne se prikazu temnih strani preteklosti, poroča o preganjanju drugače mislečih s strani UDBE, nestrpnem vmešavanju v idejno

Na desni je pisatelj Lev Detela, poleg njega pa podpredsednik Slovenske konference SSK, Borut Korun drugače usmerjene … Njegove obtožbe in kritike pa niso usmerjene v ljudi, pač pa obsoja sistem, pritiske, dejanja in odločitve. Ob zaključku je Detela sintetiziral želje za Slovenijo in Slovence: »Slovenski narod se mora očistiti slabih navad in razdeljenosti! Le to lahko povrne Slovenijo na pot, ki vodi naprej.« Detelova razmišljanja dobijo dodatno razsežnost ob pričujoči slovenski politični situaciji. Le upamo lahko, da bo kateri od politikov morda vseeno posegel po tovrstni knjigi in iz nje prenesel avtorjevo sporočilo v prakso. Besedilo in foto: Luka Klopčič

MOJASLOVENIJA NAROČILNICA NA REVIJO MOJA SLOVENIJA Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od meseca _______ naprej, do preklica. Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v TUJINO znašajo 49 EUR oz. 67 USD. Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje PO SLOVENIJI znašajo 24 EUR. Ime in priimek: __________________________________ Ulica: __________________________________________ Kraj (in zvezna država): ____________________________ Poštna številka: _________________________________ Država: ________________________________________ Telefon: ________________________________________ E-pošta: ________________________________________ Datum in podpis: ________________________________

Želim objavo

voščila

osmrtnice

1/8 strani: 50 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 100 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 150 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

ZA NAROČNIK BREZPLAČ E N 1/4 strani O

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56 2420 1900 4515 506 Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na naslov O MEDIA d.o.o. (Revija Moja Slovenija), Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija. Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov O MEDIA d.o.o. (Revija Moja Slovenija) Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

S podpisom te naročilnice soglašam, da lahko izdajatelj te revije moje osebne podatke posreduje v hrambo v bazo naročnikov osrednje revije za Slovence po svetu, s katero upravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

MOJASLOVENIJA

julij - avgust 2014

Knjižna polica Andrej Rahten

Prestolonaslednikova smrt V času, ko obeležujemo stoletnico začetka prve svetovne vojne – spomine na štiri leta dolgo morijo bomo obujali štiri leta – je v Sloveniji pri Cankarjevi založbi izšla imenitna knjiga z naslovom Prestolonaslednikova smrt in podnaslovom Po sledeh slovenskih interpretacij sarajevskega atentata. Knjigo je napisal zgodovinar, izredni profesor in slovenski veleposlanik na Dunaju Andrej Rahten. Za pisanje knjige se je odločil potem, ko je v arhivih v Ljubljani, na Dunaju in v zasebnih arhivih našel nove slovenske vire, ki so bili doslej zgodovinopisju spregledani. Med temi viri velja na prvem mestu omeniti na novo odkrito brošuro o atentatu, ki jo je napisal dr. Janez Avguštin Žibert, skoraj deset let osebni spovednik prestolonaslednikove soproge Zofije Hohenberške.

V knjigi Prestolonaslednikova smrt gre v prvi vrsti za iskanje odgovora na vprašanje zakaj je prav

Franc Ferdinand postal tarča atentatorjev 28. junija 1914 na srbski nacionalni praznik. Vprašanj, ki se ob tem pojavljajo je veliko in so še vedno odprta. Navedena so na zadnji strani ovitka knjige in jih na tem mestu ne moremo ponavljati. Povemo naj le to, da dogodek, ki je v mnogih pogledih raziskan, še vedno zakrivajo tančice nejasnosti in dvomi o tem, ali je res vse potekalo tako kot je videti danes, ali pa je imela zarota globlje in širše razpredene korenine. Ne nazadnje o tem »govorijo« tudi že stoletne polemike, kakor se glasi naslov zadnjega poglavja v knjigi, ki skupaj z Viri in literaturo, ter Imenskim kazalom obsega 176 strani. Interpretacije tega dogodka oziroma dogajanja se gibljejo med nivojem družinske drame in nesrečne poroke s Slovanko, češko plemkinjo Zofijo Chotek do nivoja velikih strateških premi-

kov v Evropi, kajti po vojni so razpadla štiri velika evropska cesarstva: Avstroogrsko, Rusko, Nemško in Otomansko. Vsebina knjige je razdeljena na devet poglavij in se bere kot kriminalka, čeprav gre za skrajno resno znanstveno delo, vendar s slovenskim pridihom. Na to, da gre za pomembno delo s slovenskim pridihom je na predstavitvi opozorila tudi dr. Petra Svoljšak, predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Ugotovitve niso šokantne, so pa izviren slovenski doprinos k zgodovini prve svetovne vojne. Zoženim (zahodnjaškim) pogledom je vsekakor treba dodati nove, sveže, bolj uravnotežene. Zelo lepo opremljeno knjigo je uredil Tine Logar, tehnično in oblikovalsko pa Matej Nemec. Izšla je v nakladi 2.000 izvodov. Besedilo in foto: T.Š.

Ljudmila Bokal

Mali klekljarski slovar V Ljubljani je od 24. do 26. junija potekal 17. svetovni čipkarski kongres. Kako ne, če pa je čipka, ta "nežni predmet občudovanja", ena od tistih slovenskih posebnosti, ki je v preteklosti zašla na še tako oddaljene hribovske kmetije. In klekljanje je danes ponovno priljubljeno. Le malo je bilo nekoč hiš na Idrijskem, Žirovskem, v Poljanski in Selški dolini, na Polhograjskem in še kje, da ne bi nekje za pečjo imeli spravljenega vsaj enega punklja – klekljarske blazine. Kako da se tej stvari reče? Bula, jurčk, matevž, povšter, punkeljc. Kolikor območij, toliko izrazov. In velik del teh je Ljudmila Bokal zdaj zajela v Mali klekljarski slovar, ki je izšel pri Založbi ZRC SAZU, izdala pa sta ga Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Klekljarsko društvo Polhov Gradec. In zakaj mali? Ker to ni popoln slovar, ampak je zasnovan na (predvsem) literarnih delih Tončke Stanonik iz Žirov (zato je polno ime slovarja »Mali klekljarski slovar iz žirovskih del Tončke Stanonik«). Omenjena avtorica je v svojih knjigah (npr. Podobe iz čipkaste preje, Lučka na klekljarskih počitnicah) podrobno opisovala to čudovito dejavnost. Janez Bogataj je v recenziji knjige zapisal: »Delo Ljudmile Bokal je prvi avtorski slovar klekljarskih izrazov in tudi prvi slovar na celotnem rokodelskem področju. Skoraj za nobeno rokodelsko panogo v Sloveniji še nimamo temeljnih del …« Klekljarstvo, čipkarstvo zdaj tako delo ima. Majhna, lična knjižica, z lepo, nežno naslovnico utrujene klekljarice ob oknu (Edo Dolinar) je terminološki slovar, ki ob vsaki iztočnici navede še sopomenke, samo iztočnico pa ilustrira z navedjulij - avgust 2014

kom iz katere od knjig Tončke Stanonik. Slovar popestri tudi nekaj fotografij. Veseli smo lahko, da je klekljarstvo, za Slovenijo tako značilna dejavnost, dobilo tudi svoj mali slovar - in želimo si, da bi iz tega sčasoma nastal tudi veliki klekljarski slovar. Besedilo in foto: Marjan Bradeško

Fotografija z razstave Skrivnost ženske torbice (Polhov Gradec, april, 2013) MOJASLOVENIJA

Po Sloveniji

Lahkih nog naokrog po Sloveniji Slovenci imamo eno najlepših dežel, ki skrbno skriva še neodkrite kotičke, ki so čudoviti in zaradi skritosti tudi neokrnjeni. Narava ponuja mnogo možnosti za lepe, zabavne, pisane in nepozabne avanture. A mnogokrat se verjetno sprašujete kako do njih, ko pa v domovini nimam svojega avtomobila?

Najbolj skrite lepote Slovenije si je mogoče ogledati le z nahrbtnikom in dobrimi čevlji ali gojzarji Prednost naše države je njena majhnost, saj smo v dveh urah bodisi v Prekmurju ali pa na Primorskem. Vse to, če potujete z osebnim avtomobilom. Če v Slovenijo pridete brez njega, ga lahko najamete pri različnih ponudnikih in si zagotovite mobilnost. Za 14 dni najema avtomobila boste odšteli okrog150 evrov ter seveda krili stroške goriva.

www.slo-zeleznice.si ter aplikacijo, kjer prav tako vtipkate želeno vstopno in izstopno postajo ter tako najdete povezavo.

Kdaj ste nazadnje opazovali naravo skozi okno vlaka ali avtobusa? Na pot se lahko odpravite z javnim prevozom. Avtobusne povezave so ugodne, vendar potujete več ur kot z osebnim avtomobilom. Ugodne so tudi železniške povezave, vožnja pa je v primerjavi z avtobusom veliko bolj sproščena in udobna. Slaba stran potovanja z avtobusom ali vlakom je ta, da ste vezani na vozni red. Vendar pa sta tako avtobus in vlak super ideja za čudovite izlete. Prevoz z vlakom in avtobusom lahko potem, ko prispete v željen kraj kombinirate s kolesi oziroma mestnim potniškim prometom ali pa se na raziskovanje mesta podate kar peš.

Prevoz kot alternativa Prevoz.org je spletna stran, ki je namenjena vsem, ki želijo deliti ali pa iščejo prevoz. Portal torej omogoča, da si iskalec prevoza poišče prevoz v smeri, kamor potuje. Iskalci prevoza iščejo prevoz v določen kraj. Na Prevoz.org sporočite, kam se želite peljati, priložite kontaktne informacije in čakate na klic nekoga, ki bi vam lahko pomagal. Prevoz pa lahko tudi ponudite in na destinacijo kamor odhajate popeljete še koga drugega, v kolikor seveda imate že zagotovljen lasten prevoz. Tak način potovanja je idealen tudi za spoznavanje novih ljudi in navezovanje stikov. Spletno stran www.prevoz.org so sprva največ uporabljali študentje pri iskanju najcenejšega prevoza iz kraja študija v domač kraj, zdaj pa stran uporabljajo prav za prav vsi, ki potujejo, nimajo lastnega prevoznega sredstva in za prevoz ne želijo porabiti več kot 10 evrov.

Enostavno do voznih redov Za avtobusni promet obiščite spletno stran www. ap-ljubljana.si, kjer boste našli okence imenovano Vozni red, tam vtipkate želeno vstopno postajo in izstopno postajo. Aplikacija vam bo ponudila možnosti potovanja z avtobusom. Enako naredite pri iskanju železniških povezav. Slovenske železnice imajo zelo lepo in priročno spletno stran

Klasično štopanje V kolikor ste pustolovski tip človeka vam še vedno ostane klasičen način štopanja. Tako boste ne le spoznali nove ljudi, ampak morda celo pristanete v kraju, za katerega niste niti vedeli, da obstaja, pa vas bo ravno ta najbolj navdušil. V poletnih mesecih vam želim veliko norih dogodivščin in lepih potovanj po domovini! Kam vse

MOJASLOVENIJA

se bomo odpravili ustvarjalci Moje Slovenije pa boste izvedeli v naslednji številki. Do takrat pa varno pot in kot pravi pesem v eni roki sonce, v drugi pa nosite zlati smeh na poteh, ki jih boste naredili po domovini. Besedilo: Vanesa Kovač

julij - avgust 2014

Konec tedna na izlet Po Sloveniji in zamejstvu Oglejte si Slovenijo skozi čudovite panoramske fotografije ali pa v živo doživite lepote naše domovine!

O knjigi

Popotniški vodnik po Sloveniji vam ponuja kar deset velikih tridnevnih izletov po Sloveniji in zamejstvu, s katerimi si lahko načrtno ogledate celotno Slovenijo. Dodanih pa je še dodatnih petdeset enodnevnih možnosti in izletniških idej. Seveda pa si lahko tudi sami sestavite svoje izlete in se malce prepustite naključju, odkrivanju in raziskovanju, saj je na poti po Sloveniji in njenem zamejstvu veliko lepega, neznanega, v vsakem letnem času drugačnega. Marjan Bradeško

Založba: O MEDIA d.o.o. Velikost: 240 x 170 mm Vezava: trda Število strani: 130 Leto izdaje: junij 2014 Cena: 27 EUR (plus stroški pošiljanja)

Naročite še danes! Po pošti: O MEDIA d.o.o., Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana, Slovenija Po e-pošti: urednistvo@mojaslovenija.net

V organizaciji Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je v soboto, 5. julija, v Škofji Loki potekalo že peto srečanje rojakov iz izseljenstva in zamejstva, Dobrodošli doma. Celodnevna prireditev je v središče tega srednjeveškega gorenjskega mesta privabila okoli 4.000 obiskovalcev. Med njimi jih je bilo veliko iz tujine, povratnikov in tudi sorodnikov nastopajočih. Nastopilo je kar 12 skupin pevcev in plesalcev, ki so prišli iz vsega sveta, od Kanade in Argentine pa do sosednjih držav.