Moja Slovenija maj 2014 by Matej Medved

MOJASLOVENIJA Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • maj 2014 • letnik VII • številka 5

LEPOTE SLOVENIJE: Bukovniško jezero – prebujajoča se lepotica OBLETNICE: Ustoličevanje na Gosposvetskem polju v slovenščini MLADI: Čas je za resonanco! POLETNA ŠOLA: Klemen Markelj igra bobne že od svojega 15. Leta

INTERVJU:

GORAZD ŽMAVC, MINISTER »Zamejci in Slovenci po svetu so zelo dobri promotorji Slovenije«

WWW.MOJASLOVENIJA.NET

KORISTNI NASLOVI Telefon: +386 1 400 5267, 400 5475 Faks: +386 1 400 5332 E-pošta: gp.mizks@gov.si Spletna stran: www.zrss.si/slovenscina/default.asp

I. PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Telefon: +386 (0)1 428 46 37 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si

VII. ZDRAVJE Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Miklošičeva cesta 24, 1000 Ljubljana Informacijski center Telefon.: +386 (0) 30 77 335, +386 (0) 43 33 340 Faks: +386 (0) 23 12 667 E-pošta: PEIC@zzzs.si

II. POTNI LISTI IN VOZNIŠKA DOVOLJENJA a) Potni listi Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Sektor za registracijo prebivalstva in javne listine Telefon: +386 (0)1 428 49 61 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si

Ambulanta Pro bono Mislejeva 3, 1000 Ljubljana Telefon.: +386 (0)1 437 20 10 Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo svetovalnico Strossmayerjeva 12 2000 Maribor

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Spletna stran: www.mzip.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 80 00 E-pošta: gp.mzip@gov.si

VIII. IZSELJENSKE ORGANIZACIJE IN URADI 1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite)

III. ZAPOSLOVANJE Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: kontaktni center 080 20 55 E-pošta: info@ess.gov.si

Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 230 80 00 Faks: +386 (0)1 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si

Info točka za tujce Slovenska cesta 55, Ljubljana Spletna stran: www.info-tujci.si, www.ess.gov.si/tujci Telefon: +386 (0)1 472 64 60 Mobilni telefon: +386 (0)41 659 228 E-pošta: info-tujci@ess.gov.si, tujci@ess.gov.si

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (spremlja problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu in informira DZ) Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0)1 478 99 38, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si

IV. SEZNAM MINISTRSTEV SLOVENIJI IN POVEZAVA NA NJIHOVE SPLETNE STRANI Spletna stran: www.vlada.si

3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence)

V. REŠEVANJE STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad Telefon: +386 (0)1 4710 500 E-pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si

Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Faks: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si

VI. IZOBRAŽEVANJE a) Vrednotenje izobraževanja ENIC-NARIC center Slovenija Kotnikova 38, Ljubljana Tel.: +386 (0)1 478 47 45 Faks: +386 (0)1 478 47 19 E-pošta: enicnaric-slovenia.mvzt@gov.si Spletna stran: www.enic-naric.net

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, faks: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si

b) Učenje slovenskega jezika in verifikacija Izpitni center Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Kongresni trg 12, Ljubljana Telefon: +386 (0)1 241 86 47 Faks: +386 (0)1 241 86 44 E-pošta: izpitni.center@ff.uni-lj.si

5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Faks: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: sim@zdruzenje-sim.si

c) Informacije o prijavno-sprejemnem postopku za vpis v prvi letnik univerze Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana: Tanja Žužek, Alenka Šuligoj. Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9:00 do 11:00 in od 14:00 do 15:00, petek od 9:00 do 11:00 Telefon: +386 (0)1 241 85 05, +386 (0)1 241 85 08 E-pošta: tanja.zuzek@uni-lj.si, alenka.suligoj@uni-lj.si

6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu)

d) Informacije o postopku priznavanja izobrazbe Univerza v Ljubljani, Svetlana Matijevič Telefon: +385 (0)1 2418 595 E-pošta: priznavanje@uni-lj.si

Spletna stran: www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Faks: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

e) Dopolnilni pouk slovenščine v tujini Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Masarykova 16, 1000 Ljubljana

MOJASLOVENIJA

maj 2014

UVODNIK

很美麗的國家 Zelo lepa dežela! Naša domovina Slovenija je res posebna dežela. Prav vsi to dobro vemo. Dovolite, da delim z vami prigodo, ki je moj vsakdan na Tajvanu naredila zelo zanimiv. Šla sem v fotokopirnico kopirati kitajski učbenik. Gospod, ki tam dela se me spomni in reče: »你是斯洛伐克人，對嗎？ Slovakinja, a ne?« In jaz odgovorim: » 不是不是! Nisem, nisem!« Povedala sem mu, da sem iz Slovenije. Nato me je vprašal v katerem delu Evrope leži Slovenija in tako sva se hitro zaklepetala in čisto pozabila na fotokopiranje knjige. Prinesel je zemljevid sveta v Kitajščini in ko je videl kje leži Slovenija, je vzkliknil 很美麗的國家, kar pomeni zelo lepa dežela! Nato sva pogledala film z naslovom »Glamorous Slovenia« (bleščeča oz. privlačna Slovenija), ki ga je osrednja televizijska hiša Ljudske republike Kitajske – CCTV (China Central Television CCTV 9) prišla posnet v Slovenijo in posnela Postojno s Predjamskim gradom, Bled, Lipico in Ljubljano ter intervju s takratnim predsednikom dr. Danilom Türkom. Slovenski jezik je gospodu iz fotokopirnice bil tako zelo všeč, da sem ga kar takoj začela učiti besede kot so hvala, dober dan, nasvidenje. Poslovila sva se in čez tri ure sem se vrnila po knjigo. Stopila sem noter in gospod mi je že od daleč mahal v pozdrav. Na računalniku je imel odprto Wikipedijo v Kitajščini, kjer je prebral vse o Sloveniji ter dejal: »Poglej, 25. junij! 你看！我的生日和斯洛維尼亞的國慶節是同一天。 Jaz in tvoja domovina praznujeva isti dan rojstni dan!« Lepa je naša domovina, bodimo ponosni nanjo. Maša Brinar

blejsko jezero z okolico maj 2014

MOJASLOVENIJA

KAZALO 8 12 15 16 20 25 26 27 29 31 32 35 36 38 40

Zgodba z naslovnice Novi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je Gorazd Žmavc, človek iz gospodarstva a ne brez političnih izkušenj. Njegove poglede in načrte si preberite v intervjuju na naslednjih straneh.

MOJASLOVENIJA

Intervju Lepote Slovenije Povratniki Obletnice

Novice iz sveta in domovine urad svetovni slovenski kongres rafaelova družba SLOVENIJA V SVETU SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI V AVSTRIJI SLOVENCI NA madžarskem Poletna šola Učenje slovenščine mladi

Revija izhaja vsak mesec in je osrednja revija za Slovence, ki živjo zunaj meja svoje domovine. Izdajatelj: O MEDIA d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel: +386 1 5653416, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net Izvršna urednica: Karolina Vrtačnik Svet revije: Vesna Vukšinič Zmaić, Mihaela Zaveljcina, Sonja Avguštin, Boštjan Kocmur, Edvard Vrtačnik, dr. Zvone Žigon in Natalija Toplak Koprivnikar Lektorica: Nataša Mlakar Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o. Tisk: Kocman grafika d.o.o. V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačna in jo sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

MOJASLOVENIJA

INTERVJU: GORAZD ŽMAVC, MINISTER »Zamejci in Slovenci po svetu so zelo dobri promotorji Slovenije« Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vodi nov minister Gorazd Žmavc, ki ima nekatere nove poglede na zamejsko in izseljensko problematiko. Nove rešitve bodo iskali bolj projektno in selektivno ter dvignili sodelovanje z drugimi organizacijami na višji nivo. Za mlade bodo pripravili nove vsebine, ker ne morejo delati na starih vzorcih. Tu predvsem misli na izobraževanje in znanost ter izmenjave preko institucij. Kot gospodarstvenik si želi odpirati tudi ekonomske in gospodarske teme. Slovenija ima v tujini uspešne podjetnike in ljudi, ki so uspeli v svetu in s svojim znanjem in vplivom lahko dajo svoj prispevek k angažiranosti posameznih investitorjev od zunaj.

INTERVIEW: MINISTER GORAZD ŽMAVC “Slovenians living abroad are excellent promoters of Slovenia” Government Office for Slovenians Abroad is led by the new minister Gorazd Žmavc, who has a few new views on the topics concerning Slovenians living across the border and around the world. They will search for new solutions through projects and more selectively and reinforce their cooperation with other organizations. They will prepare new contents for young people because they can't work with old patterns. He is especially thinking about education and science and exchanges through institutions. As an economist, he also wishes to address economic and business topics. There are many Slovenians abroad who are successful businessmen and people who succeeded in the world and can use their knowledge and influence to contribute to involvement of foreign investors.

ENTREVISTA: GORAZD ŽMAVC, MINISTRO "Los eslovenos en los países limítrofes y por el mundo son muy buenos promotores de Eslovenia" La Oficina para los Eslovenos en el Mundo está dirigida por el nuevo ministro Gorazd Žmavc quien tiene algunas nuevas perspectivas para las cuestiones de emigrados y minorías. Buscarán nuevas soluciones a través de proyectos y selectivamente, elevando el nivel con la cooperación de otras organizaciones. Para los jóvenes están preparando nuevos contenidos ya que no pueden trabajar con modelos viejos. En este punto se refiere sobre todo a la educación, la ciencia y el intercambio a través de las instituciones. Como empresario quiere abrir temas económicos y comerciales. Eslovenia tiene en el extranjero empresarios y otra gente que ha tenido éxito en el mundo y con su conocimiento e influencia podrán contribuir a la participación de los inversores del exterior.

maj 2014

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS LEPOTE SLOVENIJE Bukovniško jezero – prebujajoča se lepotica Tokrat smo se podali na od središča države najbolj oddaljeni konec Slovenije, v Prekmurje. Bukovniško jezero se nahaja v občini Dobrovnik, na skrajnem vzhodnem koncu Slovenije ob meji s sosednjo državo Madžarsko. Po površini Bukovniško jezero meri okoli 8 hektarov. Povprečna globina jezera je le okrog 2 metra, ponekod pa je globoko do 5 metrov. Jezero se nahaja sredi kostanjevo – bukovih gozdov in je pomemben razmnoževalni habitat dvoživk.

TREASURES OF SLOVENIA Bukovnica Lake – sleeping beauty that will soon wake up This time we visited the part of Slovenia that is the most distant from the center of the country – Prekmurje. Bukovnica Lake lies in the municipality of Dobrovnik, at the most eastern part of Slovenia, on the border with Hungary, its neighboring country. Bukovnica Lake has a surface area of 8 hectares. Its average depth is only about 2 meters with 5 meter depth in some areas. The lake is surrounded by chestnut and beech forest and it represents an important reproductive habitat for amphibians.

BELLEZAS DE ESLOVENIA El Lago de Bukovnica – despertar de la belleza Esta vez nos fuimos desde el centro de Eslovenia hacia el extremo más remoto del país – a Prekmurje. El lago de Bukovnica se encuentra en el municipio de Dobrovnik, en la parte oriental extrema de Eslovenia, en la frontera con el país vecino de Hungría. El lago de Bukovnica tiene una superficie de aproximadamente 8 hectáreas. La profundidad media del lago es tan sólo de 2 metros, pero en algunos lugares llega a una profundidad de hasta 5 metros. El lago está situado en el centro de un bosques de castañas y hayas, siendo un sitio importante de reproducción de anfibios.

POVRATNIKI: BENJAMIN BAJT Življenje polno sprememb in prelomnic Benjamin Bajt pravzaprav ni ne izseljenec, ne povratnik, čeprav je kar 12 let preživel na tujem. Še manj tipičen je zato, ker je teh 12 let preživel v za Slovence zelo netipični državi, v Kazahstanu. Precej netipičen Slovenec je tudi zato, ker je doslej zamenjal veliko služb in funkcij, še najdlje pa je vztrajal kot vodja predstavništva farmacevtske družbe Krka za Srednjo Azijo in Zakavkazje. Živel je v Almaati.

RETURNEES : BENJAMIN BAJT Life is full of changes and turning points Benjamin Bajt is actually not an immigrant or a returnee although he spent as much as 12 years abroad. He is even less typical because he spent those 12 years in a country that is very untypical for Slovenians, Kazakhstan. He is a fairly untypical Slovenian also because he has changed many jobs and positions while his longest position was the leader of the representative office for pharmaceutical company Krka for Middle Asia and Caucasus. He lived in Almaty.

LOS QUE REGRESAN: BENJAMIN BAJT La vida está llena de cambios e hitos Benjamin Bajt no es en realidad un expatriado, ni repatriados, aunque pasó 12 años en el extranjero. Menos típico es aún porque esos 12 años los ha pasado en un país muy atípico para los eslovenos, en Kazakstán. Es además un esloveno atípico pues ha cambiado muchos trabajos y funciones. El cargo que más tiempo ha ocupado es el de director de representaciones de la compañía farmacéutica Krka para Asia Central y Transcaucasia. Vivió en Almaati.

maj 2014

MOJASLOVENIJA

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS OBLETNICE Ustoličevanje na Gosposvetskem polju v slovenščini Letos mineva natanko 600 let, od kar je bil Ernest Železni, zadnji koroški vojvoda, 18. marca 1414 na Gosposvetskem polju ustoličen za koroškega vojvodo. Tudi on se je osebno podredil tridelnemu obredu ustoličevanja, čeprav je res, da so se deli obreda v koroški tradiciji ohranili še nadaljnjih 200 let. Tisto, kar se je končalo leta 1414 se je pravzaprav začelo neznano kdaj. Ostaja pa dejstvo, da je v časih predzgodovinske demokracije ustoličevanje kneza edini znani primer pogodbe med ljudstvom in vladarjem.

ANIVERSARIO Coronation in Slovenian language at Zollfeld

This year is the 600th anniversary of the coronation of Ernest the Iron, the last duke of Carinthia, that took place on 18 March, 1414 at Zollfeld or, in Slovenian, Gosposvetsko polje. He too submitted himself to a coronation ceremony with three parts although it is true that certain parts of the ceremony were kept during the next 200 years. What ended in 1414 actually started long ago. But the fact remains that the coronation of a duke is the only known example of a contract between the people and the ruler from the times of prehistoric democracy.

RETOS EMPRESARIALES Entronización en el campo de Gospa Sveta en idioma esloveno Este año se cumplen exactamente 600 años desde que Ernest de Hierro, el último duque de Carintia, fuera entronizado el 18 de marzo de 1414 en el Campo de Gospa Sveta, sometiéndose a la ceremonia de entronización en tres partes. Si bien es cierto que algunas partes del rito se han conservado en la tradición de Carintia durante 200 años más, lo que terminó en 1414 no se sabe en realidad cuando comenzó. Pero el hecho es que en los tiempos prehistóricos de la democracia la entronización del príncipe es el único ejemplo conocido de contrato entre el pueblo y los gobernantes.

OBLETNICE Milostna podoba Marije Pomagaj na Brezjah Slovenski narod in njegovo verovanje sta skozi vso zgodovino tesno povezana s češčenjem Matere Božje. Njena podoba je ljudi spremljala v vseh časih in krajih, v priprošnjah in zahvalah. In prav letos milostna podoba praznuje 200-letnico upodobitve. Zgodovina nastanka milostne podobe Marije Pomagaj je izredno zanimiva. Začetek je povezan z obdobjem Ilirskih provinc. Slikar Leopold Layer se je v francoskem ujetništvu, v hudi stiski zatekel k Mariji Pomagaj in ji obljubil, da bo, če bo preživel, poslikal njeno kapelico na Brezjah, kar se je tudi zgodilo.

ANNIVERSARIES Painting of Mary Help of Christians in Brezje Slovenian nation and its religion have been closely connected with worshipping Virgin Mary. Her image accompanied people in various places and periods, in their supplications and gratitude. This very year is the 200th anniversary of the creation of the painting depicting Virgin Mary. The history of the creation of the painting of Mary Help of Christians if extremely interesting. The beginning is connected with the period of Illyrian Provinces. Painter Leopold Layer was held prisoner by the French and asked Mary Help of Christians to help him and promised her that he would, if he survived, paint her chapel in Brezje. And that is exactly what happened.

ANIVERSARIO Imagen misericordiosa de María Auxiliadora en Brezje La nación eslovena y su religión están estrechamente ligadas a la adoración de la Madre de Dios. Su imagen ha acompañado a la gente en todo tiempo y lugares, en súplicas y agradecimientos. Este año la imagen misericordiosa celebra el 200º aniversario de su creación. La historia de la creación de la imagen misericordiosa de María Auxiliadora es muy interesante. El comienzo está conectado con el período de las provincias de Iliria. El pintor Leopold Layer, en cautiverio francés, estando en extrema necesidad recurrió a María Auxiliadora, prometiéndole que si sobrevivía, pintaría su capilla en Brezje, y es exactamente lo que sucedió.

MOJASLOVENIJA

maj 2014

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS ZAMEJCI MADŽARSKA Manjšinam namesto poslancev zastopnike Redkokdaj je pri parlamentarnih volitvah vnaprej toliko znanega, kot je to bilo 6. aprila na Madžarskem. Da bo zmagovalec dosedanji premier Viktor Orbán s svojo stranko Fidesz, ni bilo dileme, bilo je le vprašanje ali z običajno ali ustavno večino, in dobil je zopet slednjo. Slovenci pa so Eriko Köleš Kiss izvolili za svojo prvo zastopnico v parlamentu. Čestital ji je tudi novi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc ob prvem obisku v Porabju.

SLOVENIANS IN HUNGARY Minorities with representatives instead of deputies When it comes to parliamentary elections, there are few times when there is so much known in advance as it happened on 6 April in Hungary. There was no doubt that the winner will be the incumbent Viktor Orban with his party called Fidesz, the only question was whether he will get a majority or an absolute two-thirds majority and it was the latter. Slovenians elected Erika Köleš Kiss as their representative in the parliament. Gorazd Žmavc, the new minister for Slovenians abroad congratulated her during his first visit to the Raba region.

LOS ESLOVENOS DE HUNGRÍA Representantes en lugar de diputados para las minorías Rara vez se puede anticipar qué sucederá en las elecciones parlamentarias tanto como lo fue el 6 de abril en Hungría. No cabía duda de que el ganador iba a ser el actual primer ministro Viktor Orbán con su partido Fidesz, la únida cuestión era si ganaba por mayoría tradicional o constitucional, que fue como ganó de nuevo. Los eslovenos, sin embargo, eligieron a Erika Köleš Kiss como su primer representante en el parlamento. El nuevo Ministro para los eslovenos en el Exterior, Gorazd Žmavc, le felicitó en la primera visita que hizo a la región de Porabje.

MLADI: JANEZ DOVČ Čas je za resonanco!

Janez Dovč je glasbenik, ki se s svojo glasbo dotakne prav vsakega srca in duše. Je človek, ki deluje v mnogih projektih, ustvarja in vedno znova preseneča z novimi skladbami. Ljubezen do glasbe je dobil od očeta, svojo glasbeno pot je kot otrok začel doma. Širša javnost je Janeza spoznala, ko se je pridružil skupini Terrafolk, nato pa je nadaljeval s projektom Jararaja, ki živi še danes. Preoblekli so slovenske ljudske pesmi in jim dali novo svežino.

YOUNG PEOPLE: JANEZ DOVČ It is time for resonance! Janez Dovč is a musician whose music touches every single heart and soul. He is a man who works on numerous projects, creates and keeps surprising us with new songs. He got his love for music from his father and he started his music path at home as a child. The wider public met Janez when he joined the band called Terrafolk and then he continued with the Jararaja project that still lives on today. They gave Slovenian folk songs new life with extra freshness.

JOVENES: JANEZ DOVČ Es hora de resonancia Janez Dovč es un músico cuya música llega a cada corazón y a cada alma. Es un hombre que trabaja en muchos proyectos, creando y sorprendiendo constantemente con nuevas canciones. El amor por la música lo heredó de su padre, comenzando su carrera musical en casa siendo niño. El público lo conoció cuando se unió al grupo Terrafolk, continuando luego con el proyecto de Jararaja, que aún hoy vive. Revirtieron las canciones populares de Eslovenia, dándoles una nueva frescura.

maj 2014

MOJASLOVENIJA

»Na vzorcih borbe za preživetje v krajih od koder prihajam, lahko iščemo motive tudi v drugih regijah, motive v tem smislu, da meje niso več ovira, ampak so odprt prostor.«

MOJASLOVENIJA

maj 2014

INTERVJU: GORAZD ŽMAVC, MINISTER

»Zamejci in Slovenci po svetu so zelo dobri promotorji Slovenije« Prvi vtis: izredno pozitiven človek, ki na Urad ni prišel razdvajat, ampak ga vodi iskrena želja po povezovanju ljudi doma in po svetu. Visoko strokovnost uslužbencev vidi kot priložnost, da skupaj naredijo še več, obdan s podjetniškimi izkušnjami se dobro zaveda, kaj potrebujejo naši ali podjetniki v zamejstvu in po svetu za preboj. Ko oddajamo ta intervju v tisk, slovenska vlada pada, a tistemu, ki jo bo sestavljal na novo, lahko prišepnemo, da je Urad pod taktirko Gorazda Žmavca dobro in skrbno voden.

Gospod minister, kaj je bilo pri sprejetju, da sprejmete skrb za Slovence zunaj meja domovine, najtežje? Najtežji so bili razmisleki, kaj lahko Urad za Slovence po svetu naredi, da bi zagotovil politično stabilnost doma, po drugi strani pa sem se spraševal, ali problematiko izseljenstva dovolj poznam. Kot gospodarstvenik in politično aktiven posameznik na lokalnem nivoju sem uvidel, da je potreben k reševanju problematike tudi praktičen pristop. Nove rešitve bomo iskali bolj projektno in selektivno ter dvignili sodelovanje z drugimi organizacijami na višji nivo. Za mlade je treba pripraviti nove vsebine, ne moremo delati na starih vzorcih. Tu predvsem mislim na izobraževanje in znanost ter izmenjave preko institucij. Kot gospodarstvenik si želim odpirati tudi ekonomske in gospodarske teme. Slovenci v zamejstvu in po svetu so namreč lahko zelo dobri promotorji Slovenije in dobro poznajo razmere v podjetništvu. Imamo uspešne podjetnike in ljudi, ki so uspeli v svetu in s svojim znanjem in vplivom lahko dajo svoj prispevek k angažiranosti posameznih investitorjev od zunaj, sploh v trenutku, ko je Slovenija v krizi. Pomembno je, da investiramo v dobre projekte preko naših uspešnih gospodarstvenikov. Čas bo pokazal, ali bomo v tem tudi uspeli. Katera področja se Vam zdijo prioritetna, kaj bi izpostavili kot ključne naloge Urada? maj 2014

Urad je zadolžen za zaščito identitete slovenskega jezika, slovenskega naroda, vendar pa menim, da mora širiti tudi multikulturnost, ki je nova kvaliteta. Mislim tudi, da je zelo pomembno, da prenašamo naše aktivnosti na področje gospodarstva. Sobivanje ob mejah je izredno pomembno. Sam izhajam iz severovzhodne Slovenije, kjer se prepletajo vplivi Pomurja, Podravja, Madžarske, Avstrije, Hrvaške. Tam vidimo, da so si posamezni kraji in pokrajine, kot so Porabje, Pomurje, Haloze, Medžimurje, kulturno blizu. Gospodarsko so vsi na manj razvitem področju. Življenje jih je pripeljalo do tega, da sobivanje pomeni sestavni del življenja. Na vzorcih borbe za preživetje lahko iščemo motive tudi v drugih regijah, motive v tem smislu, da meje niso več ovira, ampak so odprt prostor. Pri vprašanju jezika, znanosti, gospodarstva in turizma lahko zmeraj bolj delamo brez predsodka o meji in obenem bogatimo regijsko enoto, ki mora imeti svojo identiteto v evropskem prostoru. Evropa sama išče identiteto posameznih regij. To je naš poudarek na nadaljnjem delu.

času utrl pot, ki je pomembna. Z namenom ohranitve in razvoja vezi s Slovenci zunaj meja matične domovine smo ustrezno organizirani znotraj same domovine, istočasno pa je dobro vzpostavljeno delo s krovnimi organizacijami. To je več desetletno delo, ki ga ne smemo prekiniti, ampak ga je treba nadgrajevati. Imamo veliko strokovnih sodelavcev, ekonomiste, pravnike, diplomate ... Urad je z zunanjim ministrstvom odigral pomembno vlogo povezovanja med kadri. Posamezniki prevzemajo funkcije generalnih konzulov po svetu, kjer delajo v tujem okolju po principih, kot jih ima Urad, saj mnogokrat izhajajo od tukaj. Povezani smo tudi z drugimi ministrstvi, pomembna resorja sta za izobraževanje in kulturo. Pri vseh projektih, ki jih trenutno vodimo, sodeluje predstavnik ministrstva za šolstvo ali kulturo. Če so teme, ki jih odpiramo, s področja šolstva, mora ministrstvo strokovno prevzeti določene naloge, mi pa smo tisti, ki koordiniramo te aktivnosti in povezujemo krovne organizacije ter kadre, ki so povezani v skupnih ciljih ter projektih.

Omenili ste, kako zadovoljni ste s strokovnostjo sodelavcev na Uradu. Kakšni so vaši vtisi sicer? Moram reči, da je Urad v letih obstoja odigral zgodovinsko vlogo. Odločitev, da je dobil svoj status in težo tudi v današnjem prostoru oziroma v sedanji vladi, je dobra, saj je v tem

Pred nastopom funkcije ste poudarili pomen skrbi za mlade. Katere mlade ste imeli v mislih, so to potomci izseljencev, druge oz. tretje generacije, ali zdajšnji večinoma 30-letniki, ki odhajajo v svet? Do sedaj so različne generacije bojevale zelo težko bitko za obstoj narodnosti in manjšin. To

MOJASLOVENIJA

INTERVJU: GORAZD ŽMAVC, MINISTER zgodovinsko vlogo so opravile starejše generacije v trdih časih in težjih razmerah. To generacijo počasi zamenjujejo nove in odgovornost do narodnosti in krovnih organizacij prevzema predvsem srednja. To so sposobni ljudje, znanstveniki in gospodarstveniki, katerih starši so odigrali prej omenjeno zgodovinsko vlogo, oni pa lahko to z delom in aktivnostjo nadaljujejo na še bolj strokoven način. V mislih pa sem imel tudi mlado šolsko generacijo, saj je od vrtca do srednjih šol pomembna skrb, da otroci dobivajo kulturni vzorec in si gradijo narodnostno pripadnost. Ko se usmerijo v študij, pa se že zavedajo pomena slovenske narodnosti ter možnosti, da lahko gredo v svet. Ob tem naj poudarim še pomen dvo- in trojezičnosti; otroci, ki govorijo več jezikov, so izredno velik kapital. Možnosti študija imajo tako doma kot zunaj. V mislih sem torej imel vse tri generacije kot neko kontinuiteto.

Ste človek z bogatimi izkušnjami iz sveta gospodarstva. Kako gledate na gospodarsko povezovanje med Slovenci doma in po svetu in kakšno vlogo ima Urad pri tem? V gospodarstvu sem bil navajen delati na projektih, razvoju, na trgih, izdelkih, kjer si se moral skozi kvaliteto in razvoj potrjevati tako na trgu kot sicer. Moral si preživeti in biti uspešen. To pomeni, da je gospodarska izkušnja zelo pomembna, saj se povezuje z vsemi aktivnostmi, ki so vezane na državo, ki mora ustvarjati pogoje, da se lahko postavijo gospodarski projekti. Menim, da je interes mlajše šolane generacije predvsem v smeri, kako zagotoviti večjo kvaliteto življenja. Ob kulturni dediščini, varovanju jezika in identitete moramo iti tudi v svet, kjer se je treba potrjevati. Zato menim, da se gospodarsko sodelovanje mora začeti na čezmejnem sodelovanju, na malih projektih, s podjetniškimi inkubatorji, manjših in srednjih

družbah, saj so majhne in fleksibilne skupine, ki pridejo do ideje, običajno tiste, ki dajejo noto gospodarskim tokovom. Kdor se podaja v podjetništvo, se podaja na težko pot, zato je naša naloga, da pripravimo čim lažje razmere in čim boljše okolje vsem, ki gredo na to pot. Dr. Zvone Žigon je pred časom začel serijo podjetniških konferenc. Boste morda z njimi nadaljevali? Ravno te podjetniške konference so začetek gospodarskega sodelovanja, ki ga bomo tudi nadgrajevali in pospeševali. Te konference v posameznih regijah pomenijo, da na organiziran način poskušamo pridobiti podjetnike doma in v zamejstvu, da pridejo do enotnih informacij o tem, kdo kaj ponuja, kdo kaj zna. Kako se organizirati, kakšne predpise je treba poznati. So predhodnica gospodarskega sodelovanja in kot take so nadvse pomembne. Vse-

»Gospodarsko sodelovanje se mora začeti na čezmejnem sodelovanju, na malih projektih, s podjetniškimi inkubatorji, manjših in srednjih družbah, saj so majhne in fleksibilne skupine, ki pridejo do ideje, običajno tiste, ki dajejo noto gospodarskim tokovom.«

MOJASLOVENIJA

maj 2014

binsko jih bomo še bogatili in širili, saj želimo, da so na njih prisotni strokovni kadri različnih profilov. Tako iz gospodarstva kot s pristojnih državnih inštitucij. Na njih se vzpostavlja dialog, ta pa je pogoj za to, da se podjetniki najdejo. Na takšnih konferencah se najdejo tudi mnoge rešitve gospodarskih problemov. Srečali ste se že z izseljenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, kakšni so vaši vtisi po teh obiskih? Želel sem spoznati ključne izseljeniške organizacije, zamejce v vseh treh državah. Odločil sem se, da bodo obiski namenjeni srečanju ter spoznavanju, da začutim njihov utrip in se seznanim s tem, kako gledajo na dosedanje sodelovanje z Uradom ter kako si zamišljajo nadaljnje sodelovanje. Na razgovorih smo utrdili naše skupne cilje, kar je zelo pomembno. V Celovcu smo recimo imeli srečanje s predstavniki vseh krovnih organizacij, razvojnimi agencijami, podjetniki, kulturniki, ravnatelji šol ... V tednu razgovorov smo tako dobili vtis o življenju in delu zamejcev in moram reči, da so res trdoživi borci za pravice in obstoj slovenstva čez mejo. Dobro je, da odnosi ostanejo v duhu sodelovanja, ki si ga obe strani želita. Vsi so podprli možnost gospodarskega sodelovanja. Obiski so mi dali precej potrditev o medsebojnem zaupanju, predstavili pa smo jim tudi delo na projektnih skupinah in iskanje rešitev za naprej, zdaj je pa treba ta sodelovanja konkretizirati. Skrbel bom, da bomo na sodelovanju intenzivno delali še naprej in poglabljali redne stike. Odprli pa bomo tudi temo Hrvaške, saj je nova članica Evrope, na varaždinskem področju in področju Reke bomo iskali turistično gospodarsko sodelovanje, kar bo vplivalo na razvoj manjšine na Hrvaškem. Kmalu se bo ponovno odvilo vseslovensko srečanje Dobrodošli doma. Letos smo se odločili, da izvedemo prireditev Dobrodošli doma v Škofji Loki. Ta srečanja imamo namen tudi v prihodnjih letih seliti po Sloveniji, saj je naša domovina tako majhna, da moramo dati identiteto tudi turistično manj izpostavljenim krajem. Slednji imajo prav tako svoje znamenitosti in zgodovinsko ter kulturno dediščino. S tem ko smo srečanje preselili iz Ljubljane, želimo poskrbeti za raznolikost in da bi si udeleženci ogledali še kakšen drug kraj. Ponuditi pa jim želimo tudi dogodke ter ob njihovem prihodu v Slovenijo še posebej poskrbeti za njihovo zadovoljstvo. Vsakdo obišče svoj rojstni kraj, če pa se bo s pomočjo naših srečanj še malo ozrl naokoli, bo več doživel in odnesel nazaj v tujino lepše vtise. Dragi rojaki, toplo vabljeni!

»Skrbel bom, da bomo na sodelovanju z zamejci intenzivno delali še naprej in poglabljali redne stike.«

Besedilo: Karolina Vrtačnik in Vanesa Kovač Foto: V. E. maj 2014

MOJASLOVENIJA

Novice

Novice iz sveta in domovine Obisk predstavnikov slovenskega podjetja Animacel na Irskem Od 13. do 16. aprila sta na povabilo Slovensko-irskega društva Detelca Irsko obiskala profesor dr. Gregor Majdič in dr. Katarina Čeh, ustanovitelja podjetja Animacel.

Podjetje Animacel je bilo ustanovljeno leta 2011 kot nadgradnja aktivnosti slovenskih znanstvenikov pri zdravljenju živali z matičnimi celicami. Glavni namen njunega obiska na Irskem je bil povezan predvsem z uradno predstavitvijo zdravljenja živali z metodo, ki še v svetu še ni dovolj prepoznana ter nihovim iskanjem morebitnih partnerjev za poslovno sodelovanje. Irska namreč spada med vodilne evropske rejce dirkalnih in jahalnih konjev in psov. Na Irskem ima evropski sedež tudi veliko mednarodnih farmacevtskih podjetij in je tudi pisarna Evropske unije za hrano in veterino. Predstavnika Animacel-a sta s pomočjo direktorja združenja Detelca Bernardom Šrajnerjem obiskala vodilno svetovno konjsko farmo Coolmore v pokrajini Tipperary, kjer je sedež pisarne EU za hrano in veterino. Tam sta se srečala z vodjo Enote 6 »Animal Helath and Welfare« in z dekanjo

MOJASLOVENIJA

maj 2014

Novice Učenci iz Banjaluke v Sloveniji

Veterinarske fakultete na Dublinski univerzi - UCD (University College Dublin) ter na predavanju predstavila podjetje Animacel in njihovo metodo zdravljenja živali. Farma Coolmore je prisotna na svetovnem trgu že od druge svetovne vojne, njihove konje je možno zaslediti tako rekoč na vseh najpomembnejših konjskih tekmovanjih po svetu, še posebej na Irskem, v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, ZDA in v Avstraliji. V ZDA in Avstraliji imajo tudi lastne farme. Na konjskih farmah na Irskem skrbijo predvsem za najboljše konje in to od začetka njihovih športnih uspehov do konca življenja. Predstavnika Animacel-a sta si nato ogledala tudi nekatere upokojene tekmovalne konje, med katerimi sta trenutno najbolj znana Galileo in Pur Moi. Predstavniki farme so izrazili interes za morebitno sodelovaje s podjetjem Animacel, predvsem pri upokojenih tekmovalnih konjih. Predavanja predstavnikov podjetja Animacel na Veterinarski fakulteti se je udeležilo okoli petdeset študentov, med njimi tudi nekateri slovenski, ki na UCD opravljajo podiplomski študij. Študentje so pokazali veliko zanimanje za izkušnje in metodo podjetja Animacel. Da pa dober glas seže v deveto vas, potrjuje klic predstavnikov dublinskega živalskega vrta in to ravno dan po odhodu predstavnikov podjetja Animacel iz Irske in se posebej zanimali za uspehe podjetja Animacel pri zdravljenju živali z matičnimi celicami.

Pomladni mesec april je postal že kar tradicionalen za srečanja, ki potekajo med dijaki Gimnazije Novo mesto in učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banjaluke. Tridnevni obisk (od 14. do 16. 4. 2014) in druženje z vrstniki sta organizirala Društvo za razvijanje prostovoljnega dela in Gimnazija Novo mesto.

Besedilo: Bernard Šrajner, direktor Slovensko –irskega združenja Detelca (srajner@yahoo.com)

Sprejem, srečanje vrstnikov in bogat program, ki sta ga pripravili prof. Suzana Krvavica in prof. Natalija Petakovič, so ostali nepozabni. Izjemni »vodički« nista dali prednost naravnim lepotam mesta, želeli sta nam pokazati znamenitosti in kulturno bogastvo mesta ter predstaviti osebe, ki so mesto zaznamovale in mu pustile poseben pečat. Drugi dan je bil namenjen ogledu Ljubljane. V Slovenskem šolskem muzeju so si učenci ogledali učno uro o lepem vedenju naših dedkov in babic. Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem so se srečali z dijaki. Pot smo nadaljevali v Stično. Tu smo si ogledali cistercijanski samostan, v katerem še danes živijo opati, ki spoštujejo misel »ora et labora«. Tretji, zadnji dan obiska so bili učenci iz Banjaluke pri pouku. Ogledali so si tudi stalno razstavo slik in zapisov, ki prikazuje del bogate zgodovine Gimnazije Novo mesto. Besedilo in foto: Ana Kunjadič

Pomladne delavnice V soboto, 12. aprila, je bilo v prostorih Društva nacionalnih manjšin v Banjaluki ves dopoldan ustvarjalno in zabavno.

Drugi seminar za akreditirane opazovalce na volitvah 30. in 31.03.2014 smo se na Ilidži, v hotelu Hollywood udeležili že drugega seminarja za akreditirane volilne opazovalce, ki je bil organiziran za nevladne organizacije v BIH. Seminar sta organizirala Svet Evrope in Norveška ambasada, tema seminarja je bila »Evropske norme v volilnem procesu«.

Od 9.30 do 12.30 so potekale pomladne delavnice. Aleksandra in Ivana sta otroke naučili, kako plesti zapestnice, Bojana Bošnjak, gostja iz Ljubljane, je z njimi izdelovala rože iz papirja, Franci pa jim je pokazal, kako iz testa plesti pletenice. Oblikovali so tudi zajčke in ptičke, svoje izdelke pa so seveda tudi spekli. Vsak otrok je narisal slovensko zastavo, na hrbtno stran lista pa samega sebe. Te risbe, rože iz papirja in zapestnice bomo poslali v Novo Gorico, kjer Nina Nemec vodi projekt Vse najboljše, Slovenija. Naše risbe in izdelke bo poslala Slovencem po svetu, mi pa bomo dobili njihove risbe in izdelke. Tudi s takimi projekti dokazujemo, da ustvarjalne dejavnosti lahko povezujejo Slovence, ki živijo v bolj in manj oddaljenih državah. Po ustvarjalnih delavnicah smo imeli na športnem igrišču pred bližnjo šolo prikaz vožnje z monociklom in žongliranja. Učenci so se pod vodstvom Anje Bošnjak, gostje iz Ljubljane, tudi sami preskusili v vožnji z monociklom.

Predavatelji so bili: Igor Gaon, Esad Mavrić (Svet Evrope BIH) in Irena Hadžiabdić (Centralna izborna komisija BIH). Predavanja so bila zanimiva. Ponovili smo že pridobljeno znanje od lanskega leta, se seznanili z novimi

Besedilo in foto: Barbara Hanuš maj 2014

MOJASLOVENIJA

Novice zakonskimi akti, obravnavali nove praktične primere, predlagali nekatere popravke za praktikum in se dogovorili na katere načine bomo sodelovali pri izobraževanju novih opazovalcev. Vse to so priprave za volitve, ki se bodo zgodile oktobra 2014 v Bosni in Hercegovini in kjer bodo opazovalci iz naših vrst (NVO sektor) enakopravno prisotni na voliščih skupaj z mednarodnimi opazovalci in opazovalci iz političnih strank. Besedilo in foto: Samo Čolak

Dogodek je izzvenel v zelo prijetnem vzdušju in v duhu dogovora, da se bo slovenska skupnost na Norveškem formalno organizirala v obliki Združenja, in da bomo v sodelovanju z ambasado že v letošnjem letu skušali organizirati skupni kulturno-poslovni dogodek. Oboji namreč ugotavljamo, da je Slovenija na Norveškem še premalo prepoznana in da je veliko možnosti za krepitev sodelovanja, predvsem na področju gospodarstva in turizma ter vse skupaj osnova številnim priložnostim. Dan kasneje, 9 aprila 2014, je v Oslu potekala poslovno-investicijska konferenca, ki se jo je udeležila predsednica vlade RS in minister za gospodarstvo RS, popoldne pa se je predsednica vlade RS ločeno sestala tudi s predsednico vlade Kraljevine Norveške.

Kulturni večer društva Lastovka Društvo slovenskih državljanov in Slovencev doma, v zamejstvu, po svetu in povratnikov, kot se uradno imenuje, širi svojo dejavnost tudi na področje kulture. Tako je 16. aprila namesto rednega vsakomesečnega druženja članov in simpatizerjev pripravilo zanimiv kulturni večer na sedežu društva v hotelu Krona v Domžalah. V raznolikem kulturnem programu so se zvrstili nastopi dveh pevskih zborov (Mladinski mešani zbor Slamnik iz Ihana in Ljudske pevke Žejno iz Čateža ob Savi), nastop dveh citrark iz Dola pri Ljubljani in predstavitve treh knjig, ki so jih predstavili avtorji sami.

Besedilo: Tina Lampelj

Nova predsednica društva Barbara Pribožič Leka 10.04.2014 se je ob 18. uri v Franjevačkom međunarodnom studentskom centru Sarajevo odvila redna letna skupščina društva. Skupščino je vodil predsednik skupščine g. Zoran Doršner. Najprej smo se z minuto molka spomnili na tiste, ki jih ni več med nami. Potem je naš zbor odpel nekaj pesmi, nato pa je vse sledilo po že prej določenem in najavljenem dnevnem redu.

Prve tri knjige z enakim naslovom Novo življenje je predstavil Janez Leskovec, drugi dve knjigi z naslovom Zdomec je predstavil Anton Aleš, tretjo z naslovom Slovenske domačije, v kateri je predstavljenih 50 slovenskih domačij, pa je predstavil Tomaž Štefe. Največ zaslug za prijeten in zanimiv kulturni večer ima vsekakor upravitelj hotela Krona in predsednik društva Lastovka, Martin Bibič. Prav on je tisti, ki je dal pobudo za ta večer in ga je tudi prijetno in sproščeno vodil. Na koncu je vse nastopajoče tudi pogostil s palačinkami. Besedilo: T. Š.

Delo in aktivnosti upravnega odbora, zbora, knjižnice v letu 2013 in sodelovanje z inštitucijami v Sloveniji in Bosni in Hercegovini je predstavil predsednik Asim Kulenović. Finančno poročilo za 2013, poročilo nadzornega odbora in športne dogodke je predstavil glavni tajnik Samo Čolak. Dejavnosti vezane za almanah Zoro Cankarjevo in svet nacionalnih manjšin je predstavila Sanja Bogdanović. Vse zadeve povezane s poukom in tečajem slovenskega jezika in kulture je lepo opisala učiteljica Ana Pulko, njeno poročilo je zajemalo aktualno šolsko leto. V nadaljevanju je sledilo sprejetje poročil, razrešitev starega in potrditev novega predsednika društva in upravnega

Dogovor o organiziranju Slovencev na Norveškem Ob robu uradnega obiska predsednice vlade RS Alenke Bratušek je v Oslo na Norveškem dne 8. aprila 2014 potekalo srečanje s tamkaj živečimi Slovenci. Srečanje, ki se ga je poleg slovenske skupnosti na Norveškem udeležila celotna slovenska delegacija. MOJASLOVENIJA

maj 2014

Novice Avstrija vrnila arheološke najdbe V Pomurskem muzeju v Murski Soboti je razstava arheološke dediščine slovenske Štajerske iz Univerzalnega muzeja Joanneum iz Gradca. Razstava je del projekta InterArch-Steiermark, interaktivna arheološka dediščina iz avstrijske in slovenske Štajerske. Gre za projekt, ki so ga uresničili arheologi iz avstrijske Štajerske in Slovenije, kar naj bi bilo dobro izhodišče za skupno raziskovanje zgodovine v tem prostoru.

odbora, vse to smo potrdili z glasovanjem. Nato pa je predsednik skupščine navedel aktualne zadeve in dogodke, ki bodo sledili v bližnji prihodnosti. Na samem koncu uradnega dela se je odvila kratka predstavitev novih članov upravnega odbora in predstavitveni ter pozdravni govor nove predsednice društva Barbare Pribožič Leka. Nadaljevali smo s sproščenim druženjem ob soku in vinu v predverju dvorane. Novemu predsedniku in upravnemu odboru želimo uspešen mandat, dolgčas jim zagotovo ne bo. Besedilo in foto: Samo Čolak Do sredine junija bo v Pomurskem muzeju v Murski Soboti na ogled razstava arheološke dediščine slovenske Štajerske iz Univerzalnega muzeja Joanneum iz Gradca. Izjavo o predaji arheoloških najdb sta v Murski Soboti podpisala predsednik deželnega zbora avstrijske Štajerske Franz Maizan in državni sekretar slovenskega ministrstva za kulturo dr. Aleš Černič. Ob podpisu je bilo poudarjeno, da gradivo in predmeti spadajo tja, kjer so jih našli, našli pa so jih med letoma 1941 in 1945 na področju civilne nemške uprave Spodnje Štajerske. Walter Schmid je odkril 522 enot arhivskega gradiva, ki je zdaj na razstavi v Pomurskem muzeju v Murski Soboti, kasneje pa bodo predmete razdelili več muzejem v severovzhodni Sloveniji, denimo Ptujskemu, iz okolice katerega je večje število najdenih predmetov denimo novcev iz Spodnje Hajdine. Sicer pa so našli ostanke lončevine-keramike, kovancev, izdelkov iz brona, človeških okostij in še veliko drugega. Posebnost razstave so Negovske čelade, ki jih je ob oranju njive leta 1811 v Ženjaku, v gospostvu Negova, našel kmet Jurij Slaček. Pod zemljo je bil zaboj z 20 ali 25 bronastimi čeladami iz halštatske dobe, ki so zdaj na Dunaju, v Gradcu, Münchnu in ena v ljubljanskem Narodnem muzeju. O znamenitih čeladah je tudi kratek dokumentarni film, ki ga vrtijo obiskovalcem razstave, ki bo v Murski Soboti odprta do sredine letošnjega junija. Muzej Joanneum je bil ustanovljen leta 1811, njegov sedanji direktor Wolfgang Muchitich pa ocenjuje, da je projekt InterArch-Steiermark, ki je bil sofinanciran iz EU-programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Avstrija 2007 - 2013, najbolj vsestranski podvig, ki so ga arheologinje in arheologi avstrijske Štajerske in Slovenije doslej izvedli skupaj. Vsebina in cilji kažejo velike možnosti za raziskovanje skupne zgodovine slovenske in avstrijske Štajerske, ki so skrite v arheoloških predmetih. Predaja arheološkega gradiva, najdenega na ozemlju Slovenije in ohranjenega ter shranjenega v Avstriji, ima tudi pomembno politično sporočilo, in sicer za tiste sosednje države, v katerih hranijo različne predmete iz slovenske kulturne zakladnice, pa ga nočejo vrniti Sloveniji ali se sprenevedajo, da ga nimajo. Večje število kulturnih dobrin je v Italiji, našle bi se tudi na Madžarskem, kar bi najbolje potrdili strokovnjaki, zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji in drugi, ki se ukvarjajo s temi področji. Besedilo in foto: Ernest Ružič maj 2014

MOJASLOVENIJA

Novice Srečanje s Slovenci na Švedskem

in suverenosti, hvaležna slovenski skupnosti na Švedskem za vse kar je bilo takrat storjenega za priznanje naše državnosti. Zahvalil se je za vse kar je bilo v preteklih dveh desetletjih narejenega na področju ohranjanja jezika, kulture in slovenske identitete na Švedskem ter za krepitev sodelovanja in krogov prijateljstva med Slovenijo in Švedsko. Dejal je, da je v sedanjem času, ko si v Sloveniji prizadevamo za iskanje konsenza za izvedbo potrebnih reform, ki bodo okrepile našo notranjo kohezivnost in bodo ob ohranitvi visoke ravni socialne države izboljšale gospodarsko konkurenčnost, sodelovanje z državami nordijsko-skandinavskega kroga izjemno pomembno. Zavzel se je, kljub dejstvu, da Slovenija nima več rezidenčnega veleposlaništva na Švedskem, okrepitvi sodelovanja med ambasado in slovensko skupnostjo na Švedskem na konkretnih kulturnih, gospodarskih in ostalih projektih, ki bodo prinašali dodano vrednost za uresničevanje naših skupnih ciljev v smeri širitve krogov prijateljstva med Slovenijo in Švedsko ter zagotavljanja blaginje in napredka za oba naroda znotraj združene in globalno konkurenčne Evrope. V sproščenem druženju, kjer ni manjkalo dobre slovenske glasbe in slovenskih dobrot, se je veleposlanik vsem prisotnim lepo zahvalil za prijazen sprejem, smo načeloma že dogovorili nekatere konkretne skupne aktivnosti, ki bodo vezane na predstavljanje slovenske kulture in sodelovanja na področju odpiranja vrat slovenskim podjetjem na Švedskem.

Veleposlanik Kajzer se je v soboto 26. aprila 2014, z družino udeležil letnega srečanja predstavnikov vseh slovenskih društev na Švedskem, ki so se v mestu Malmö sestali na letnem Občnem zboru. Na Občnem zboru, ki ga je vodil predsednik Zveze slovenskih društev na Švedskem g. Macuh, so slovenska društva predstavila opravljene aktivnosti v preteklem obdobju in potrdila letni načrt dela.

Besedilo in foto: Tina Lampelj

Obenem je ob bogatem kulturnem programu, ki so ga pod vodstvom dolgoletne prizadevne predsednice ga. Ivanke Franceus organizirali člani društva Planika iz Malmö-ja, ki v letošnjem letu praznuje 40-letnico obstoja, potekalo tudi kulturno-družabno srečanje. Na srečanju se je veleposlanik Kajzer v krajšem nagovoru zahvalil za povabilo in v osnovi čestital Zvezi slovenskih društev za delo na ohranjanju slovenskega jezika in kulture med Slovenci na Švedskem. Obenem je čestital predsednici društva Planika ga. Franceus ob 40-letnici delovanja ter poudaril, da je Slovenija, ki v letošnjem letu praznuje 24-letnico samostojnosti

MOJASLOVENIJA

maj 2014

Urad

Minister Gorazd Žmavc v Porabju Po Celovcu in Trstu je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc obiskal Porabje, kjer so ga v Monoštru in na Gornjem Seniku podrobno seznanili s problematiko Slovencev na Madžarskem, še zlasti v Porabju, kjer živi pretežni del naše manjšine.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc se je v Monoštru pogovarjal tudi z uredniki narodnostnih medijev: Marijano Sukič, odgovorno urednico tednika Poranje, Vijolico Dončec, urednico TV oddaje Slovenski utrinki in Francekom Mukičem, direktorjem in urednikom Radia Monošter.

Na slovenskem generalnem konzulatu v Monoštru se je minister Gorazd Žmavc pogovarjal z Eriko Köleš Kiss,nedavno izvoljeno prvo slovensko zastopnico v madžarskem parlamentu, Martinom Ropošem, predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnökom in slovenskim generalnim konzulom Dušanom Snojem. Minister Gorazd Žmavc je sogovornike seznanil s pogovori, ki jih je imel s predstavniki Slovencev v Avstriji in Italiji, nato pa poslušal informacije o porabskem šolstvu, gospodarskem razvoju in tudi o pomembni vlogi, ki jo ima Slovenija pri vsestranski pomoči Porabju. Povabilo slovenskim podjetjem Minister Gorazd Žmavc se je pogovarjal tudi z županom Monoštra Gáborjem Huszarjem, ki želi pritegniti v industrijsko cono slovensko podjetje ali podjetnika, ter s tem omogočiti Slovencem, da bi pri zaposlitvi uporabljali slovenski jezik, ki se ga učijo v šolah. Zdaj so v industrijski coni avstrijska podjetja, zato ima prednost nemški jezik. V novejšem obdobju se je zvrstilo, tudi po zaslugi slovenskega generalnega konzulata, več slovensko-madžarskih podjetniških pogovorov, ki obetajo nekaj prvih maj 2014

rezultatov ali dajejo vsaj upanje za konkretnejše poslovno sodelovanje. Med predstavniki zamejskih medijev V Slovenskem kulturnem in informativnem centru se je minister Gorazd Žmavc pogovarjal z uredniki narodnostnih medijev: tednika Porabje, TV oddaje Slovenski utrinki in Radia Monošter. Skupno vsem je, da se ubadajo s pomanjkanjem denarja za razvoj oziroma večji obseg slovenskega časopisa in radijskega programa. Po tem pogovoru je Andreja Kovač, ki vodi razvojno agencijo Slovenska krajina seznanila z rezultati v zadnjih letih, med katerimi je tudi Hiša jabolk na Gornjem Seniku in nastajajoča vzorčna, tudi turistična kmetija prav tako v tem kraju. Razvojni agenciji je doslej uspelo povezati interese za razvoj sadjarstva v Porabju in na Goričkem in izpeljati še nekatere druge, za Porabje pomembne projekte. Vzorčna kmetija na Gornjem Seniku, ki bo v celoti urejena do konca leta, se bo ukvarjala tudi s turizmom, torej za Porabje z zelo pomembno dejavnostjo, za katere razvoj pa bo potrebno še marsikaj postoriti. Koristna za razvoj turizma je tudi nedavno odprta cesta med Gornjim Senikom in Verico oziroma mejo s Slovenijo. Ravno tako v Monoštru je Martina Zakoč, ki vodi Porabsko sekcijo Kluba prekmurskih študentov,

seznanila ministra z zanimanjem mladih za študij v Sloveniji. Zdaj je v Ljubljani in Mariboru 10 študentov iz Porabja. Minister Gorazd Žmavc je na Gornjem Seniku obiskal dvojezično osnovno šolo, kjer so ga ravnateljici domače in števanovske dvojezične šole Ildiko Trajber Doncsecz in Agica Holec ter Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave seznanili z razmerami v porabskem narodnostnem šolstvu. Ogledal si je tudi spominsko hišo Janoša Küharja, ob Jožefu Košiču najbolj znanega duhovnika, ki je vseskozi ob bogoslužju skrbel tudi za ohranjanje slovenskega jezika in kulture na Gornjem Seniku in v Porabju nasploh. Prednost novim vsebinam in mladim Na novinarski konferenci v Monoštru je minister Gorazd Žmavc povedal, da Urad, ki ga vodi, išče tudi nove vsebine za Slovence v sosednjih državah in namenja posebno pozornost mladi generaciji, ki se ne bo zadovoljila z dosedanjimi vzorci delovanja, zato jim bo potrebno ponuditi nove vsebine, ki jih bodo pritegnile in zainteresirale za delo. Zato so tudi pomembni stiki s študenti, ki bodo po diplomi skrbeli za pretok znanja in tudi zato, kako mlado generacijo vključiti v hitrejši gospodarski razvoj. Besedilo in foto: Ernest Ružič MOJASLOVENIJA

rafaelova družba

Greš z nami? Mladi se bomo tudi letos sredi poletja odpravili na spoznavanje zamejcev. Tokrat bomo obiskali dolino Podjuno. Na poti nas bo spremljal Janko Krištof, duhovnik in kulturnik z avstrijske Koroške. Višarski dnevi se bodo pričeli v četrtek, 31. julija, in se zaključili v nedeljo, 3. avgusta, na Svetih Višarjah z Romanjem treh Slovenij.

Višarski dnevi – vedno z ljubeznijo do domovine pa še nekaj vtisov naših dosedanjih udeleženk in udeležencev: »Nisem vedel, kaj me čaka. Družba je bila fina. Vsebina tudi - prinesla je veliko novih spoznanj. Bolj se zavedam, v kako različnih svetovih živimo. Ponekod imamo vse, drugod pa ne morejo na primer govoriti v materinem jeziku.« Val »Na Višarskih dnevih sem bila drugič in malo je takšnih priložnosti, kjer lahko tako zgoščeno doživiš slovenstvo. Zelo pristna se mi je zdela tudi družina Karner iz Djekš. S takšnimi srečanji si širiš obzorja ter se naučiš in zaveš pomena naše domovine. Kako ljudje v težkih razmerah ohranjajo stik s svojo domovino.« Tatjana Počitek in klepet, Beneška Slovenija 2012 Višarskih dni se udeležujejo mladi iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Vsak udeleženec (običajno nas je okoli petnajst) doprinese nekaj dobrega k vzdušju, sicer pa dajo glavni pečat našim obiskom v zamejstvu gostje, ki nas spremljajo na poti (ali del poti) in domačini, s katerimi se sreMOJASLOVENIJA

čujemo. Pomemben del naše »odprave« je tudi vzpon na Svete Višarje in udeležba ter sodelovanje pri nedeljskem programu, ko se na Višarjah srečajo tri Slovenije – matična, zamejska in izseljenska. Sicer pa - pridi in poglej! Za spodbudo, da se nam letos tudi ti pridružiš na višarskih dnevih,

»Sama nimam veliko možnosti, da govorim slovensko. Slovenske institucije mi tega ne nudijo, družbe, kjer bi se spregovorilo o vprašanju npr. identitete, zgodovine, povezav s Slovenijo, težko srečaš. Zelo sem vesela, da to obstaja v okviru Višarskih dnevov.« Natalija »Vesel sem bil mladostnega videza in zanimanja

maj 2014

za slovenstvo ter prijetnega razpoloženja. Hvala za to vaše zanimanje, ki ga ponesite s seboj in bodite ponosni na to, kar imamo.« Zvone »Višarski dnevi so nekako postali del mene in v bistvu je problematika, s katero se ukvarjajo vse moje življenje in poslanstvo. Na višarskih dnevih čutim, da sem z ljudmi, ki so mi tudi po vrednotah blizu.« Damjana »Videli smo toliko krajev in različnih stvari. Še nekaj časa bom premleval in sestavljal vtise. Morda mi je bližja od zamejske izseljenska tematika, ker so bratje v moji družini končali žalostno in me zato toliko bolj pritegne. Škoda, da država izseljencem kaj več ne pomaga.« Miha Na prvih višarskih dnevih avgusta 2008 »Vesela sem, da sta bila med nami tudi duhovnika, ker dajo posvečeni ljudje skupini poseben pečat.« Urška »Za tisto, kar se je treba potruditi ali celo boriti, ljudje navadno bolj cenimo kot to, kar nam je samoumevno. Ta misel mi sedaj odzvanja kot nek zaključek po treh dnevih, ki sem jih preživela v okviru Višarskih dnevov mladih. Vesela sem, da sem imela možnost spoznati nove kraje, predvsem pa Slovence, ki od nekdaj živijo v Italiji, da sem lahko prisluhnila njihovim zgodbam, s katerimi so me o mnogočem poučili. Ganili so me s svojo ljubeznijo do slovenstva in domovine.« Tati

»Strokovnjaki« za preproge

Razigrano v Porabju

Rafaelova družba, Poljanska 2, Ljubljana,

tel. 01 438 30 50 ali na rafaelova.druzba@siol.net. Projekt finančno podpira Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. V Djekšah nas je gostila družina Karner. maj 2014

MOJASLOVENIJA

slovenija v svetu

Občni zbor 2014 Izseljenskega društva Slovenja v svetu V soboto, 29. marca, smo v Zavodu sv. Stanislava na rednem volilnem občnem zboru izvolili kandidate vseh treh organov društva za mandatno dobo treh let. Na prvi konstitutivni seji Glavnega odbora smo izvolili dr. Andreja Vovka za novega predsednika SVS. Čestitamo! Dr. Branku Zornu se zahvaljujemo za uspešno vodenje društva Slovenija v svetu v zadnjih treh letih. Kdo je dr. Andrej Vovko Rodil se je 22.3. 1947 v Seebodnu na avstrijskem Koroškem. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Leta 1972 je diplomiral iz zgodovine in zgodovine umetnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Istega leta je za svojo diplomsko nalogo o La Yougoslavie, reviji slovenski federalistične emigracije v Švici med I. svetovno vojno prejel študentsko Prešernovo nagrado.

Dr. Andrej Vovko, novi predsednik Izseljenskega društva Slovenija v svetu

Od leta 1972 do 1976 je bil asistent na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, nato od l976 do 1985 kustos ter od 1985 do 1987 višji kustos v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani. Leta 1978 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani obranil magisterij na temo slovenskih beguncev iz Italije v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. 1. novembra 1987 je postal višji raziskovalni sodelavec na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU in od 1. 12. 1987 do 31.5. 1992 njegov upravnik. Oktobra 1992 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani doktoriral z disertacijo o Družbi sv. Cirila in Metoda v letih 1885-1918. Marca 1993 je bil izvoljen v naziv višjega znanstvenega sodelavca. Bil je glavni urednik Two Homelands/ Dve domovini, in Valvasorjevega zbornika iz leta 1990. Od 1.8.1993 do 30.4. 1998 je bil ravnatelj Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani,. Decembra 1996 je pridobil naziv muzejski svetnik. V letih 1993-1997 je bil odgovorni urednik Šolske kronike. Bil je član slovenskega dela slovensko-italijanske zgodovinske komisije. Od Vlade Republike Slovenije je bil na 48. seji 10. 11. 2005 imenovan za člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Od 1.5. 1998 je bil zaposlen na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede, Sekcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo. Dne 28.5. 1998 je bil izvoljen v naziv znanstveni svetnik. Po preoblikovanju Sekcije v Inštitut za biografiko in bibliografijo ZRC SAZU je od 1.1. 2000 predstojnik omenjenega inštituta.. Za predstojnika je bil ponovno imenovan leta 2004. in leta 2008. Leta 2005 se je Inštitut preimenoval v Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Predstojništvo je odložil

MOJASLOVENIJA

maj 2014

s 1. 11. 2009. Upokojil se je 1. 8. 2010. Marca 1999 je bil na mariborski univerzi habilitiran za docenta za novejšo in sodobno zgodovino, od akademskega leta 1999/2000 do akademskega leta 2010/11 je predaval novejšo kulturno zgodovino na oddelku za sociologijo mariborske Pedagoške oz. Filozofske fakultete. V akademskem letu 2003/2004 je začel predavati muzeologijo izrednim študentom enopredmetnega študija zgodovine na PF Maribor. Oktobra 2004 je bil na mariborski univerzi izvoljen v naziv izrednega profesorja za novejšo in sodobno zgodovino. Od akademskega leta 2005/2006 do akademskega leta 2008/09 je predaval muzeologijo rednim in izrednim študentom enopredmetnega programa zgodovine. Oktobra 2009 je bil ponovno izvoljen v naziv izrednega profesorja. Od šolskega leta 2011/12 predava Kulturno zgodovino (novejšo) na Oddelku za zgodovino mariborske Filozofske fakultete. Proučuje predvsem novejšo slovensko zgodovino: zamejska, izseljenska vprašanja, vprašanja šolske zgodovine, zgodovine Primorske, posebno beguncev v kraljevino Jugoslavijo v letih med obema svetovnima vojnama, zgodovino slovenskih narodno-obrambnih in narodno-prebudnih društev ter organizacij za pomoč izseljencem, predvsem Družbe sv. Cirila in Metoda, Družbe sv. Mohorja in Družbe sv. Rafaela. Ima 30 knjižnih objav, med katerimi so najpomembnejše Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, Slovenski šolski muzej, Ljubljana 1987, 200 str. (Soavtor Jože Ciperle), Mal položi dar...,Portret slovenske narodnoobrambne šolske organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda 1885-1918, Slovenska matica, Ljubljana 1994, 237 str., Prvih sto let Kranjsko slovenske katoliške jednote, Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Založba Ilex , Ljubljana 1997, 294 str (Soavtorja Darko Friš in Bogdan Kolar), Odborniki in članstvo podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda 1885-1918, Življenja in dela, Biografske in bibliografske študije 2, Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2004, 520 str. Objavil je več kot 1.100 znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov, ocen in poročil in ima več kot 150 mentorstev diplomskih in diplomskih seminarskih nalog. Z referati in drugimi prispevki je sodeloval na več kot 30 znanstvenih simpozijih in posvetovanjih doma in preko 10 v tujini (Trst, Miami, Rim, Pariz, Dubrovnik, Boca Raton, St. Louis). Deloval je tudi na področju leposlovja z objavljanjem pesmi in krajših proznih prispevkov (Obzornik Prešernove družbe, Nova mladika, Planinski vestnik, Družina), kot prevajalec in kot publicist (Družina, Slovenec, Katoliški glas, Radio Ognjišče). Besedilo in foto: B. K. maj 2014

21. TABOR SLOVENCEV PO SVETU v nedeljo, 6. julija 2014, v Zavodu sv. Stanislava ob 9.00 Sv. maša s škofom dr. Antonom Jamnikom in izseljenskimi duhovniki ob 10.30 Okrogla miza: SLOVENSKA SAMOSTOJNOST IN DRŽAVNOST SKOZI ČAS Zakaj smo se ravno zdaj ustavili? Izseljenski prispevek k slovenski samostojnosti in državnosti dr. Rosvita Pesek: Jože Pučnik kot izseljenec (»Bil je navdih in vzor …«) dr. Andreja Valič - Zver: »Izseljenski prispevek k slovenski samostojnosti in državnosti« mag. Renato Podberšič: Več desetletno prizadevanje slovenskega zamejstva za slovensko samostojnost in državnost« dr. Andrej Vovko, France Dolinar (Rim) »Navdih slovenske državne misli« Kulturni program: • Nastop dijakov iz Argentine in Kanade • Nastop kantavtorja Milana Vinčeca • Mladi glasbeniki iz izseljenstva in Slovenije Vabljeni vsi Slovenci, sorodniki in prijatelji iz matične domovine, zamejstva, zdomstva in izseljenstva.

MOJASLOVENIJA

svetovni slovenski kongres

Zlata knjiga o osamosvojitvi Slovenije 8. aprila smo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa pripravili tiskovno konferenco na kateri smo predstavili zbornik »Zlata knjiga o osamosvojitvi Slovenije«. V nekaj več kot dveh desetletjih delovanja smo zbrali vrsto dokumentov in pričevanj, ki so vezani na prikaz pomoči in podpore, ki so jo slovenski rojaki po svetu nudili Sloveniji ob njenem osamosvajanju in uveljavljanju v mednarodni skupnosti. mesto v vseh slovenskih knjižnicah, šolskih in splošnih in bi predstavljala pomemben vir za učitelje, zgodovinarje ter vse, ki jih zanima obdobje slovenskega osamosvajanja ne glede na to ali se s tem ukvarjajo profesionalno ali ljubiteljsko. Zbornik obsega nekaj več kot 320 strani, vendar pa je to še vedno manj kot tretjina gradiv, ki jih hranimo v arhivu SSK. Redna cena zbornika je 35€, cena za člane pa 25€. Zbornik je na ogled na sedežu SSK na Cankarjevi cesti 1/IV v Ljubljani, vzorec pa je na ogled tudi na naši spletni strani www.slokongres.com. Besedilo in foto: Luka Klopčič

VABILO II. KONFERENCA SLOVENSKIH PRAVNIKOV IZ SVETA IN SLOVENIJE Ljubljana, 12. in 13. junij 2014 Svetovni slovenski kongres letos pripravlja II. konferenco slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala 12. in 13. junija 2013 v Ljubljani, v prostorih Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Častno pokroviteljstvo nad konferenco je sprejel predsednik države Republike Slovenije, gospod Borut Pahor. Na dvodnevni konferenci bodo podrobneje predstavljene teme iz naslednjih sklopov: Zbrano gradivo je razdeljeno po državah. Dokumenti so različni; to so pisma, prošnje in predlogi takratnim vladam po svetu, fotografije shodov, protestov in prošenj, letaki, lepaki ter časopisni članki, kakor tudi deklaracije, statuti, podpisi gibanj, protestni transparenti in brošure. Z objavo in natisom tega gradiva smo za prihodnje rodove želeli ohraniti zavedanje o pomenu delovanja naših rojakov po svetu v času, ko je mednarodna skupnost s skepticizmom gledala na Slovenijo. Prav v tem času pa so Slovenci živeči po svetu združili sile in bistveno pripomogli pri mednarodnem priznanju Slovenije. Zbornik so na tiskovni konferenci predstavili: odgovorna urednica Zdenka Volarič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, dr. Boris Pleskovič in predsednik Slovenske konference SSK, Franci Feltrin. Ideja za takšno izdajo je zorela že od razstave »Slovenski rojaki v podporo svobodi«, ki smo jo ob 15. obletnici slovenske samostojnosti pripravili na Svetovnem slovenskem kongresu. Želimo si, da bi Zlata knjiga našla

MOJASLOVENIJA

• Uvodna predavanja uglednih strokovnjakov • Problemi pravosodja: pogled od zunaj in znotraj • Vloga in pomen ustavno-sodnega diskurza za zgradnjo pravičnega in učinkovitega pravnega reda • Vizija Evrope: Slovenski pravni red v luči evropske integracije • Problem legitimnosti pravnega reda • Problemi pravnega študija • Zanimivi primeri iz prakse • Okrogla miza: Primerjava med študijem prava v Sloveniji in v tujini Kotizacije ni, potrebna pa je predhodna prijava na konferenco preko spletne prijavnice na naši spletni strani www.slokongres. com. Dodatne informacije na tel. številki: 00386 1 242 85 50 ali na e-naslovu: info@slokongres.com.

maj 2014

slovenci v italiji

»Jože Pučnik bi nam danes uspel pomagati za preboj iz krize, če bi ga le poslušali« V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je 2. aprila na zelo dobro obiskanem večeru v okviru srečanj Pod lipami, ki jih prirejata KC Lojze Bratuž in krožek Anton Gregorčič, znana in priljubljena časnikarka Rosvita Pesek spregovorila o življenju in liku Jožeta Pučnika. Poldrugo uro trajajoče briljantno predavanje, ki ga je uvedla časnikarka Erika Jazbar, opremljeno s projekcijo ter video in avdio posnetki, je povsem prevzelo prisotne, ki so pobliže spoznali tudi manj znane plati Pučnikovega življenja, med katere sodijo tudi številne krivice, ki so bile mnogo let zamolčane. Po predavanju so prisotni postavili predavateljici še veliko vprašanj, kar le dodatno dokazuje, kako je Pučnikov lik tudi v zamejstvu še zelo aktualen.

Na srečanju je bil prisoten tudi sin Jožeta Pučnika, Gorazd Pučnik s sinom Matijo, ki smo ga zaprosili za krajši pogovor.

osvita Pesek je avtorica zajetne monografije o Jožetu Pučniku, ki je izšla pred nekaj meseci pri Mohorjevi založbi iz Celovca ob 10-letnici njegove smrti in je naletela na odličen odziv. V njej je raziskala vsa obdobja njegovega življenja. Od mladosti in študentskih let do dvakratnega prestajanja zaporne kazni, emigracije v Nemčijo, vrnitve v matično domovino in poglavitne vloge, ki jo je odigral v devetdesetih letih in v poosamosvojitveni politiki. Avtorica se naslanja na dokumentarno gradivo, številna pričevanja in intervjuje. »Knjiga zaobjema Pučnikovo življenje od rojstva do smrti,« nam je povedala Rosvita Pesek: »nastajala je pa tako, da sem najprej doktorirala iz osamosvojitve Slovenije, potem leta 2003 naredila, nekaj mesecev po smrti dr. Jožeta Pučnika film o njem in potem čakala kakih deset let, če se bo kdo drug tega lotil, ker se nihče ni, sem se pa sama. Nastajala je intenzivno eno leto, vsak večer, ampak na precej let podlage.«

Gorazd, s kakšnimi občutki podoživljaš izdajo monografije o svojem očetu Jožetu? So prijetni, seveda, tej občutki, ko nekdo človeka tako ceni. Razvidno je tudi, da so ljudje še vedno na njega navezani, ker se vidi ta čustveni naboj, ki je tukaj prisoten in posebno sem ponosen na to, da nekatere ideje minejo, druge pa ne. V vsemu temu je nekaj, po mojem, zelo pomembnega tudi v tem, da nekatere trditve so se skozi desetletja ohranile in ostajajo še vedno smiselne, ne le zaradi kakšnega oportunističnega ali političnega vzroka, ampak iz čisto enostavnega smisla do funkcionalnosti do tega, kako naj bi ena država funkcionirala.

Prav gotovo je bilo potrebnih tudi veliko pogovorov z ožjimi sodelavci, s sorodniki. Kako je to potekalo? To je potekalo v veliki meri že pri pripravah za film. Dejansko sem dobila na voljo celo njegoo družino, sorodstvo, politične sopotnike, tudi nasprotnike. Tisto pa, kar je pa v knjigi novo, so pa pravzaprav ti zapisniki zaslišanj in njegov zaporniški čas, objava dokumentov zaradi katerih je bil obsojen.

Kaj se spomniš od svojega očeta? Da so ga najprej imeli za norca, ker je nekaj razmišljal, da so potem za njega o teh idejah menili, da so pogumne, potem da so te ideje aktualne, ampak težke, da so se potem te ideje uresničile in na koncu so pač vsi te ideje imeli. To se pravi, na eni strani ena strašna konstanta in predvidevanje, ki se je izkazalo in pika. Je kot po tekmi, na koncu vsi vedo, zakaj se je končalo na nek način, prej ne.

Kakšna je bila veličina Jožeta Pučnika? Njegova veličina je v neizmernem intelektualnem naboju, viziji in ljubezni do svojega naroda in domovine. On je bil po svojem poklicu dejansko izobražen zato, da razume gibanja v družbi, da razume tudi mehanizme obvladovanja družbe in da ve, kam bodo nekateri postopki pripeljali, dejansko če gledamo in poslušamo njegove zadnje intervjuje, je v veliki meri napovedal to, kar se danes dogaja.

Ali deliš s svojim očetom njegove ideje, razmišljaš podobno kot je on razmišljal? Seveda soglašam z njim. Drugič, če bi me sedaj poslušal, bi me takoj vprašal: »Kako soglašaš?« To je en del njegove misli, kar je Rosvita Pesek zelo dobro opisala, ampak drugi del njegove misli, ki pa je manj poznan in po pravici ima glavni defekt, da je težek, je pa njegova knjiga »Kultura družbe in tehnologije«, kjer njegova razmišljanja zelo dobro opisuje.

Ali bi nam danes Jože Pučnik uspel pomagati, da se izvlečemo iz krize in da izboljšamo položaj v državi? Sem prepričana, da bi, če bi ga le poslušali.

Kaj pa se od očeta spomniš s čustvenega vidika? Doslednost. Doslednost in čisto nekaj drugega, kot so ga opisovali. Eno mehkost in izredno velik smisel za ironijo. Najbolj zanimivo v naši družini

maj 2014

je bilo, da smo se izredno dosti zafrkavali in hecali, ampak se nismo nikoli žalili. Kaj pa meniš o monografiji, ki jo je napisala Rosvita Pesek? Kakšni so tvoji pogledi? Rosvita Pesek se je izredno dobro pripravila, ker za vsako stran, ki jo je napisala, ima deset strani dokazov. To je v bistvu znanstveno delo. Mislim, da je edina napaka v temu, da je preveč pisala o družini, no dobro, to je bila njena izbira. Ampak ona se je izredno dobro poglobila v te zadeve in me prav preseneča, ko v marsikateri stvari, zna več kot mi, družina. In še nekaj, njena doslednost je šla tako daleč, da ona nikoli ne verjame na prvo trditev in nekaj zapiše samo, če dobi zato dokaze, ki jih navzkriž preverja in to je njena izredna profesionalnost. Po čem bi želel, da se spomnimo tvojega očeta? Po pogumu, po doslednosti in po sposobnosti reševanja problemov. Ko je kritiziral Jugoslavijo in komunizem, je pač bil v tem samo en stavek: »Ta sistem ima samo en defekt, ne funkcionira«. To je bilo ključno, pač avtomobil, ki ne funkcionira, ne rabi. Besedilo in foto: Darko Bradassi, www.slomedia.it

Srečanje v Gorici MOJASLOVENIJA

SLOVENCI V AVSTRIJI Ivan Klarič

Filmski snemalec, pesnik, slikar, kritični svetovljan in v svetu svoje mladosti trdno zakoreninjen Slovenec Podobe, ki švigajo skozi objektive v njegovo oko in naprej v notranjo čustveno in razumsko delavnico, so živahne in vesele, močne in globoke, pa trpke in temnočrne. Polne barv in življenja (in smrti) so in gotovo po svoje drugačne kakor njegove slike, ki se mu prikradejo na platno, ko jih prežete v osebnih čustvenih in miselnih mlinih spet vrača zunanjemu svetu. Na svetlo pa ne prihajajo le v Klaričevih abstraktnih slikah, občasno se po lepi slovenski navadi pokažejo v podobi poezije, spet drugič po svetovljanski maniri v kratkih sms-vestičkah. Kajti Ivan Klarič ni le Slovenec iz nam kaj malo znane doline Kolpe, temveč kozmopolit, ki je s filmsko kamero prerajžal ves svet – od Afrike do Amerike, Azije in Avstralije, od Brazilije do Kitajske, od Habane do Singapurja. Torej je Klarič, poleg svojega umetniškega izražanja, predvsem priznan in podkovan snemalec filmov in televizijskih prispevkov, ki proizvaja filme in posnetke za ORF ter neštete evropske in svetovne televizijske hiše. Mauer (obzidje), tam sem bil doma, nekaj sto korakov od Kolpe. Zdaj so to zelo zapuščeni kraji in prav zato so tako čudoviti, v gozdu cvetijo jablane, ker je vse tako zaraslo. Kdaj in zakaj ste nekega dne svoje poklicne in življenjske korak usmerili na avstrijsko Koroško? Na Koroško sem prišel povsem slučajno. Pri slovenski televiziji je zaradi neke oddaje Rudija Klariča prišlo do določenih napetosti in pokojni Ivo Štrakl je ravnokar pripravljal podjetje v Celovcu in je potreboval snemalca za poizkusna snemanja, da bi bil sprejet na avstrijsko televizijo ORF …

»Kamera ja namreč neke vrste ključ, ki odpira vsa vrata. Dopušča zelo globok pogled v življenje.« Kaj Vas je privedlo na področje televizije in filma, kjer ste medtem že desetletja dejavni kot snemalec, režiser in scenarist? Ivan Klarič: Da sem se s filmom začel ukvarjati, je bil kriv moj bratranec Rudi Klarič. Prihajal je k nam domov in je imel vedno kamero s seboj. Bil je takrat že uveljavljen pri slovenski televiziji. Začel sem hoditi z njim, skupaj sva snemala in mi je vedno vse lepo razlagal, ko sva potovala k snemanjem. Kmalu zatem sem odšel v Niš, kjer sem opravil elektro srednjo šolo. Ko sem se vrnil, sem hotel študirati v Zagrebu, pa sem imel kar kmalu veliko dela kot snemalec, začel sem pri Unikum studiu, honorarno sem snemal tudi že za ljubljansko televizijo, delal sem kot dopisnik iz Kočevja in bil odtlej neprestano zaposlen na področju medijev. Dvanajst let sem delal na ljubljanski televiziji. MOJASLOVENIJA

S katerega konca Slovenije prihajate? Rodil sem se v Kočevju. Prihajam iz Kostela, to je kraj v dolini Kolpe. Poleg bratranca Rudija, ki me je vnel za snemanje in film, sem tam prišel v stik še s slikarjem Tonetom Račkim, sosedom moje stare mame. Z njim sem se rad družil in veliko delal z njim, ko je bil še študent kiparstva. Pa sem bil kar kmalu okužen tudi še s slikarstvom. Moj domači kraj je čudovit, nepokvarjen naravni biser, kjer se mi še danes srce in duh umirita, ko spet kdaj pridem tja. Območje južno od Kočevja je prej nekoč iz vojaških razlogov bilo nedostopno za tujce, a pozitivna posledica tega je bila, da je narava ostala čista, lepa in neokrnjena. Zanimivo je morda tudi, da so povečini bili tam nekoč naseljeni uskoki, in je tam bila tudi druga največja graščina v Sloveniji. Pod graščino je vas Maverc, ime prihaja iz nemškega

Vas je po kameri in po čopiču okužil še Celovec? Štrakl se je poznal s Heinzom Felsbachom, takratnim vodjem koroškega ORF, in so se kmalu domenili, da uredijo filmski studio v Celovcu. Spočetka me izziv ni zanimal, pa me je Štrakl tako dolgo nagovarjal, da sem si premislil in pristal pod pogojem, da sprejmem samo za dve leti. Najine poti so se potem razšle in sva nato s Foltijem Čertovom ustanovila firmo Artis, z nama pa je bil takrat še Daniel Bogataj, ki pa je pozneje spet šel drugo pot. Torej je iz dveh načrtovanih nastalo le nekaj več let? Medtem je minulo 25 let. Isto leto so na Koroškem začeli z oddajami Kärnten heute in Dober dan, Koroška. Pred tem Korošci niso imeli regionalne televizije, temveč smo delali samo za dopisnike za Dunaj, ki so pošiljali material naprej. Zdaj so nenadoma potrebovali nove ekipe in jaz sem imel že dvanajst let poklicnih izkušenj na ljubljanski televiziji, zatem pa bil še dve leti svobodni umetnik ter sodeloval pri Dokumentarni, ki jo je ustanovil Rudi Klarič. Bilo nas je pet ustanovnih članov. Takrat je zakon v Jugoslaviji omogočal neke vrste zadruge, ki so bile v socializmu prvi zametki privatnega podjetništva.

maj 2014

SLOVENCI V AVSTRIJI

V Dokumentarni je bilo kup svobodno mislečih umetnikov kakor npr. Svetlana Makarovič, Miško Kranjec, Lado Jakša in drugi. Preživljali pa smo se takrat s tem, da smo za razna podjetja delali filme. A deloma je tudi še danes tako. Vedno je potrebno ob regularnem delu za avstrijsko televizijo snemati in delati še filme za druge naročnike, se pravi za vrsto drugih televizijskih hiš, kot so BBC, 3SAT, ARD, Arte, Servus TV. Kaj vse ste že doživeli in videli v tem lepem in nevsakdanjem poklicu snemalca? Snemal sem vsepovsod po svetu, bil sem na konferenci neuvrščenih v Kubi, na ministrski konferenci v Angoli, to je bilo še v Jugoslaviji, itd. Tudi vrsto pretresljivih dogodkov sem doživljal, ki so se mi začrtala globoko v spomin. Kamera ja namreč neke vrste ključ, ki odpira vsa vrata. Dopušča zelo globok pogled v življenje, čudovito in tudi pretresljivo. Nešteto primerov smrtnih nesreč sem posnel, pred mojo kamero so umirali otroci. Taka doživetja človeka vedno znova pretresejo do dna duše in nikdar ob takih stvareh ne bi mogel otopeti.

rišejo, pišejo. Umetniki ti pripovedujejo, kako razmišljajo, kako vidijo svet, kako nastajajo njihova dela. Kamera mi omogoča pogled na svet iz zornega kota, ki ga drugače nimam. To je eden čarov filmske kamere. Pred desetimi leti ste izdali dvojezično pesniško zbirko Vtiski/ Einprägungen z nemškimi prevodi Janka Ferka in lastnimi abstraktnimi slikami … Zakaj rišem abstraktno? Vse, kar ujemam v kamero, se ti nekje znotraj nabira. Konkretnega sveta, konkretnih slik imam skozi kamero dosti, zato na

Kamera Vam pomeni torej ključ, ki odpira zaprta vrata in hkrati ključ v Vaš svet umetnika? S kamero v rokah vstopiš v svetove, kamor sicer ni dostopa – v privatne sfere, v politiko, v ateljeje umetnikov-slikarjev. Pri slednjih sem se največ naučil, kakor tudi pri literaturi, pri pišočih. Vedno spet sem vstopil v prostore, kamor sicer ne prideš. Vidiš javnosti zakrite pristope, kako delajo,

platno dajem tisto, kar se je v meni preoblikovalo skozi čustva, miselni svet, moj pogled na svet in življenje. Rišem že trideset let in sem medtem imel že osemnajst razstav v Bilčovsu pri Ogiju. Pišem pa že vseskozi od otroških let. Ni pa moj cilj biti pesnik in slikar umetnik. Delam to pretežno zase, morda tudi, ker sem le tudi razočaran nad ljudmi, ki so se zelo malo naučili iz zgodovine. Klavrn zgled podaja predvsem politika danes. Vrednote kot poštenost, pokončnost in ljubezen nimajo mesta, ki jim gre. Besedilo in foto: Emanuel Polanšek, www.novice.at

Ivan Klarič za kamero

MOJASLOVENIJA NAROČILNICA NA REVIJO MOJA SLOVENIJA Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od meseca _______ naprej, do preklica. Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v TUJINO znašajo 49 EUR oz. 67 USD. Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje PO SLOVENIJI znašajo 24 EUR. Ime in priimek: __________________________________ Ulica: __________________________________________ Kraj (in zvezna država): ____________________________ Poštna številka: _________________________________ Država: ________________________________________ Telefon: ________________________________________ E-pošta: ________________________________________ Datum in podpis: ________________________________

Želim objavo

voščila

osmrtnice

1/8 strani: 50 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 100 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 150 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

ZA NAROČNIK BREZPLAČ E N 1/4 strani O

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56 2420 1900 4515 506 Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na naslov O MEDIA d.o.o. (Revija Moja Slovenija), Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija. Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov O MEDIA d.o.o. (Revija Moja Slovenija) Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

S podpisom te naročilnice soglašam, da lahko izdajatelj te revije moje osebne podatke posreduje v hrambo v bazo naročnikov osrednje revije za Slovence po svetu, s katero upravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

maj 2014

MOJASLOVENIJA

SLOVENCI V AVSTRIJI

Bližina Slovenije in poklicni izzivi so jih pripeljali na tečaj V zadnjih desetih letih se je zanimanje za učenje slovenskega jezika na avstrijskem Štajerskem močno povečalo, tako v sicer povsem avstrijskih šolah pri dopolnilnem pouku, kakor na tečajih, ki jih od leta 2008 organizira Kulturno društvo člen 7.

etos sta v Pavlovi hiši v Potrni dva tečaja slovenskega jezika, in sicer začetni, ki ga obiskuje 9 udeležencev in nadaljevalni s 16 udeleženci. Tečaj vodi Darja Roškar iz Gornje Radgone, ki se je zanimivega dela lotila po naključju, ko se je kolegici, ki je poučevala prej, nabralo preveč dela in jo je prosila za pomoč. Tako je začela jeseni leta 2012 in ne kaže, da jo bo kmalu kdo zamenjal. »Udeleženke in udeleženci tečaja so zelo različni. Prihajajo mladi in starejši, različnih poklicev od študentov, mlajših zaposlenih do upokojencev. Vsem je skupen velik interes za učenje slovenščine; želja, da bi pridobili čim več znanja, kar je verjetno tisto, zaradi česar poučujem v tečaju in bom še, če bo potrebno,« pravi Darja Roškar in pojasni, da so v prvi skupini začetniki, ki sorazmerno hitro napredujejo, udeleženci druge, nadaljevalne skupine, pa že kar dobro govorijo slovensko. Kar pomeni, da se že znajdejo čez mejo in po potrebi doma, v različnih govornih situacijah, kar je pravzaprav tudi cilj vseh udeležencev. Kateri so pravzaprav motivi za prijavo na tečaj slovenskega jezika? Darja Roškar odgovarja, »da je prvi in zelo pomemben dejavnik neposredna bližina meje, torej Slovenija, drugo so poklicni interesi, kajti nekateri delajo v zdravilišču, kamor prihajajo gostje iz Slovenije, potlej so tu poslovni stiki, ki jih želijo navezati čez mejo. Vmes so starejši udeleženci, upokojenci, ki imajo slovenske korenine, nekoč so slovenščino govorili, zdaj si želijo znanje osvežiti, ker imajo dovolj časa za izpopolnjevanje.«

MOJASLOVENIJA

Nadaljevalni tečaj v Pavlovi hiši v Potrni, ki ga vodi Darja Roškar iz Gornje Radgone, obiskuje 16 zainteresiranih za učenje slovenskega jezika. Brez oklevanja so se postavili pred objektiv za posnetek za Mojo Slovenijo. Ozračje na tečajih je sproščeno in delovno, program je prilagojen skupini in posameznikom, kajti učiteljica pozna vsakega posebej in tudi njegovo raven znanja. Zelo dobro se razumejo tudi med sabo, čeprav se na tečaju zbirajo mladi in starejši in z različnimi poklici. V radgonskem kotu, kjer živi večina štajerskih Slovencev, le-ti govorijo narečje, zelo podobno prekmurskemu. S starejšo generacijo izginja tudi znanje narečja, medtem ko je dopolnilni pouk, koliko ga je, v knjižnem jeziku. Sicer pa je znano, da štajerski Slovenci svojih narodno-

stnih ali dvojezičnih šol nimajo, čeprav jim po 7. členu avstrijske državne pogodbe pripadajo enako kot Slovencem na Koroškem in Hrvatom na Gradiščanskem. Zaostanek poizkušajo nadomestiti z dopolnilnim poukom slovenskega jezika, h kateremu se je tudi v tem šolskem letu prijavilo 419 učenk in učencev. Vendar ta pouk ni tako uspešen, kljub prizadevanju učiteljev, kot bi bil v narodnostni ali dvojezični, vsaj na osnovnošolski ravni. Besedilo in foto: Ernest Ružič

maj 2014

SLOVENCI NA madžarskem

Manjšinam namesto poslancev zastopnike Redkokdaj je pri parlamentarnih volitvah vnaprej toliko znanega, kot je to bilo 6. aprila na Madžarskem. Da bo zmagovalec dosedanji premier Viktor Orbán s svojo stranko Fidesz, ni bilo dileme, bilo je le vprašanje ali z običajno ali ustavno večino, in dobil je zopet slednjo. Slovenci pa so Eriko Köleš Kiss izvolili za svojo prvo zastopnico v parlamentu. Čestital ji je tudi novi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc ob prvem obisku v Porabju. zna položaj Slovencev v Porabju in na Madžarskem nasploh in tudi naloge, kako razmere med manjšino izboljšati, dvigniti na višjo raven. Doslej je bila aktivna v Državni slovenski samoupravi, tako na vsedržavni kot lokalni ravni, ravno v času, ko je Szentgotthárd dobil na predlog prvega generalnega konzula dr. Zlatka Muršc k madžarskemu še slovensko ime Monošter napisano na table ob vstopu v mesto, je bil svetnica v mestnem svetu. Zlasti pomembno je njeno vedenje o izobraževanju in gospodarskem razvoju, kajti na teh dveh področjih je kljub prizadevanjem, še vedno premalo konkretnih, spodbudnih rezultatov. Na šolskem področju sta zdaj pod pristojnostjo Državne slovenske samouprave obe dvojezični osnovni šoli (Gornji Senik in Števanovci), pouk slovenskega jezika je tudi v monoštrskih osnovni šoli, na gimnaziji in srednji strokovni šoli (tu je zastopnica Slovencev tudi poučevala), malo zanimanja je za študij na slovenski katedri v Szombathelyu, medtem ko v Ljubljani in Mariboru študira deset mladih iz Porabja. Znanja slovenskega jezika med mladimi je nekoliko več, toda še zmeraj manj kot v primerljivih okoljih, denimo med prekmurskimi Madžari. Porabje poizkuša ujeti korak v gospodarski nerazvitosti, in sicer na področju kmetijstva, letos bo v celoti začela delovati vzorčna, tudi turistična kmetija na Gornjem Seniku, v sadjarstvu in turizmu. Zaradi neugodnih gospodarskih razmer v Sloveniji, je pomoči matične države na tem področju premalo, čeprav mestna občina na čelu z županom Gaborjem Huszárom že kar nekaj let vabi slovenska podjetja in podjetnike v monoštrsko industrijsko cono, kjer so za zdaj le avstrijske firme in čeravno vlaga veliko napora, da bi bilo storjeno kaj več iz Slovenije tudi slovenski generalni konzulat, so rezultati preskromni. O širšem, regionalnem povezovanju se je z županom in predstavniki Slovencev pogovarjal tudi minister Gorazd Žmavc ob obisku v Porabju in v presojo ponudil možnost navezave gospodarskih stikov med Porabjem, Pomurjem in obmejnimi deli Avstrije in Hrvaške, še posebej na osnovi že vzpostavljenih industrijskih con in podjetniških inkubatorjev.

»Imam znanje in voljo za delo v parlamentu«, je ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdu Žmavcu (desni) in slovenskemu generalnemu konzulu v Monoštru Dušanu Snoju povedala zastopnica Slovencev Erika Köleš Kiss

udi ni bilo vprašanje, ali bo trinajst manjšin, tudi slovenska, dobilo zastopnike v novem parlamentu, ki ima zdaj namesto 386 poslanskih sedežev le 199 poslancev, kajti če je prvi na manjšinski listi dobil vsaj en glas, je bil izvoljen. Slovenska zastopnica je postala, kot smo na kratko poročali v aprilski številki, Erika Köleš Kiss, srednješolska profesorica in podpredsednica Državne slovenske samouprave, ter že vrsto let aktivna v mestni narodnostni samoupravi občine Monošter-Slovenska ves. Zastopnica ima zagotovljene enake pogoje dela kot poslanci, nima pa pravice glasovanja. Poudarja zlasti sodelovanje v delovnih telesih parlamenta, kjer se oblikujejo predlogi za poznejše razprave in sprejem zakonom v parlamentu, in tudi povezovanje z zastopniki ostalih manjšin. Zagotavlja, da ima dovolj znanja in energije, da prispeva k vsestranskemu razvoju in še večjem uveljavljanju Slovencev na Madžarskem. Torej: volitve brez presenečenj Tako kot so napovedale vse javnomnenjske napovedi, je zmagala desno konzervativna stranka Fidesz premiera Viktorja Orbána, ki ima v parlamentu skupaj s krščanskimi demokrati kar 133 poslancev (66,83% glasov), medtem, ko je levosredinska opozicija na čelu s socialistično stranko Attile Mesterhazyija zbrala 19,1% glasov in ima 38 poslancev; skrajno desni Jobbik 23 poslancev in zeleno liberalna stranka 5 poslancev. Po sicer neuradnih a zanesljivih podatkih nobeni od 13 manjšin ni uspelo izvoliti poslanca, tako je, recimo najštevilčnejšim Romom zmanjkalo 2 tisoč glasov do 21 tisoč, kolikor jih je bilo potrebnih. Volili so tudi Madžari z dvojnim državljanstvom iz sosednjih držav in diaspore; na volišče v konzularno pisarno v Lendavi je prišlo le 27 prekmurskih Madžarov od približno 8 tisoč, kar pa je seveda manj volivcev. Mandatar mora sestaviti novo vlado 30 dni po volitvah, kar naj Viktorju Orbánu ne bi povzročalo težav.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

Do konca leta bo na Gornjem Seniku v celoti dograjena vzorčna, tudi turistična kmetija, ki bo ob domači hrani imela na voljo tudi prenočišča. Kot je povedala Andreja Kovač, ki vodo razvojno agencijo Slovenska krajina, bo s pomočjo iz Slovenije vzorčna kmetija polno zaživela konec letošnjega leta. Za zdaj redijo krave dojilje, pripravljajo travnike in pašnike in vse drugo, kar je potrebno za optimalno funkcioniranje kmetije, kakršnih naj bi bilo v naslednjih letih več v Porabju in Prekmurju.

Erika Köleš Kiss: Slovenci bomo zastopani tam, kjer o nas odločajo Prva zastopnica Slovencev v parlamentu Erika Köleš Kiss zelo dobro pomaj 2014

MOJASLOVENIJA

poletna šola Poletna šola kitare, bobnov, klavirja, petja in slovenskega jezika za zamejce in Slovence po svetu

Klemen Markelj igra bobne že od svojega 15. leta Poletna šola kitare, bobnov, klavirja, petja in slovenskega jezika se bliža in preden tudi sama v prvem tednu julija primem za kitaro, sem se odločila obiskati učence kitare na uri improvizacije. Pričakovala sem, da bo tudi učitelj Mitja v rokah držal kitaro, pa vendar je bil brez nje kot dirigent. Učenci so sledili njegovim nasvetom, kako igrati in navodilom kaj igrati. Eni so igrali ritem, drugi so solirali. »Minimalizem in dinamika!«med igranjem opozarja Mitja. »Začutite glasbo,« spet prekine igranje kitar, »v Emolu smo.« Učenci so se med seboj pogovarjali samo preko igranja kitare. Čudovito je bilo. Svojih prvih prijemov na kitari v poletni šoli se že veselim. Obiskala pa sem tudi učitelja bobnov Klemena Marklja. Vanesa: Mitja, kaj je glasbena improvizacija in zakaj je za učence pomembna? Mitja: Res sem včasih na urah brez kitare, kar je sicer odvisno od tematike ure. V določenih primerih učencem ne pomaga, če jim sam zaigram noto. V tem primeru noto samo slišijo, medtem ko, če noto zaigrajo sami lahko to noto podoživijo popolnoma drugače. Zato jim včasih pomagam doseči prave občutke in fraziranje samo s svojo energijo in gibi. Tako lahko bolje začutijo kako sami izraziti čustva in občutke. Velikokrat tako dosežemo "Ahaaa" trenutek, kateremu navadno sledi velik nasmešek in zadovoljstvo. Vsekakor pa se pred tem ukvarjamo tudi s tehničnim aspektom igranja, saj je s pravilno tehniko veliko lažje usmeriti fokus v izražanje čustev in energije. Nimam se za dirigenta, daleč od tega, je pa res, da si veliko pomagam z rokami in se med poučevanjem poponoma vživim. Zelo mi je pomembno, da učenci znajo iz ene note potegniti maksimum. Kar se improvizacije tiče, pa lahko rečem, kar je dejal veliki kitarist Yngwie Malmsteen "Improvisation Is A Genesis Of Composition." S tem se MOJASLOVENIJA

popolnoma strinjam. Delno zaradi tega, ker če želiš čutiti ali ustvarjati glasbo, lahko improvizacija k temu veliko pripomore. Tistim, ki sprva niso navdušeni nad improvizacijo, pa včasih rečem, da si predstavljajo sebe po nekaj letih igranja doma, ob igranju vedno istih pesmi. Nič ni narobe z igranjem pesmi drugih, ampak lahko s časom ubije žar igranja obenem pa se taki glasbeniki ne znajdejo v situacijah, ko bi lahko prosto zaigrali (improvizirali) z drugimi glasbeniki ob različnih priložnostih. Vedno so torej omejeni samo na pesmi, ki jih znajo na pamet. Popolnoma drug občutek pa je, ko se lahko kjerkoli srečaš s katerimkoli glasbenikom in preprosto začneš komunikacijo v univerzalnem jeziku - glasbi. Tukaj improvizacija dobi povsem drugo vrednost in pomen. Vanesa: Kakšen je geometrični pristop učenja, ki se ga poslužujete in v čem se razlikuje od linearnega pristopa učenja? Mitja: Linearni pristop pomeni, da se moraš najprej naučiti in obvladati en del, preden nadaljuješ drugi del. Pogost primer tega je, ko npr. kitari-

sti trenirajo samo tehnično dovršenost, v čemer so lahko potem zares odlični, ampak ne znajo pa improvizirati, napisati pesmi, svojega znanja povezati z drugimi aspekti glasbe ali razumeti kaj točno igrajo. To pa lahko rezultira v ogromni frustraciji, ker ob tem, ko ima nekdo predstavo o tem kako je dober, lahko doživi šok, da je njegovo znanje zelo omejeno z vidika uporabe. Geometrični pristop pa omogoča to, da ne glede na to na katerem nivoju si, lahko dodajaš vedno nova znanja in veščine. Recimo, že na prvi uri lahko začetniku razložim enostavno lestvico, on si zapomni črke not in njihovo lego na kitari, na naslednji uri pa s tem znanjem že lahko delava na improvizaciji. Ni potrebno, da bi za to moral najprej tehnično popolnoma obvladati tehniko igranja te lestvice. Vzporedno torej, lahko delamo na več področjih - improvizaciji, tehniki, kompoziciji, fraziranju, teoriji … Vanesa: Pri učencih spodbujate glasbeno kreativnost. Se učijo tudi komponiranja? Mitja: Na urah se učimo tudi kompozicije pesmi,

maj 2014

seveda pa je to odvisno od posameznih učencev in skupin. Lansko leto smo organizirali tudi poseben dvodnevni kreativnostni trening, kjer so med drugim morali udeleženci komponirati na papir, torej brez inštrumeta, kar je zelo koristno znanje.

dno prisotna miselnost, da če opravljaš poklic z nekim zadovoljstvom in veseljem je to zgolj hobi oz. se to ne šteje za tisto pravo delo. Jaz močno upam in si zelo želim, da se bo odnos do kulture bistveno izboljšal v Sloveniji.

Vanesa: Omenili ste tudi seminarje in delavnice ter mnoge druge aktivnosti, ki jih izvajate poleg poučevanja kitare, bobnov, basa, solo petja in solfeggia. Kakšni so ti dogodki in komu so namenjeni? Mitja: Dogodki so v prvi vrsti namenjeni našim učencem, je pa večina odprta tudi za vse, ki to niso. Veliko dogodkov (seminarji, delavnice, treningi) so odlična nadgradnja rednih ur. Zelo pomembno je tudi, da na dogodkih gostimo pomembne goste, ki so večinoma priznani glasbeniki iz tujine. Na zadnjem seminarju smo npr. gostili odličnega Viktorja Smolskega, ki je eden najbolj priznanih kitaristov in glasbenikov na svetu. Zanimivi so tudi dvodnevni treningi, ki so izjemno intenzivni in obenem prav toliko zabavni. Zadnji tak dvodnevni trening je bil v aprilu, kjer smo se v celoti ukvarjali le s tehniko solo kitare. Tudi bobnarske palice imam doma, manjkajo mi samo še bobni. Po uri improvizacije s kitaro, za nekaj minut zato obiščem še Klemena Marklja, ki poučuje igranje bobnov. Medtem, ko je učenec, ki mu je čisto po naključju prav tako ime Klemen vadil, se s Klemenom, ki je dejal, da mu je v veliko zadovoljstvo, da svoje znanje daje naprej, zapleteva v pogovor. V odzadju najinega pogovora pa so govorili bobni.

Vanesa: Izobraževali ste se tudi v LA v ZDA. Kakšna je Vaša izkušnja življenja daleč stran od domovine onstran oceana? Klemen: Študij v Los Angelesu mi je odprl duha ter me napolnil z izjemno energijo. Na faksu sem bil po 12 ur na dan, profesorji so dejansko najboljši glasbeniki, kar jih ta svet premore in čudoviti prijatelji. Joe Porcaro (Frank Sinatra, Pink Floyd, Toto, Madona, John Williams, Lalo Schifrin) Tony Inzalaco (Maynard Ferguson, Buddy Rich, Oscar Peterson, Carmen McRae, Dexter Gordon) Ralph Humphrey (Frank Zappa, George Duke, All Jerreau, Wayne Shorter, Barbra Streisand), Gary Ferguson (Glenn Hughes, Eddie Money, Cher, Gary Moore, Steve Lukather, Ray Charles) Richie Gajate Garcia (Sting, Phil Collins, Stevie Wonder) Dave Pozzi (Henry Mancini, Celine Dion,Jeff Berlin, Louie Bellson, Diana Krall)To so glasbeniki, ki so krojili zgodovino in sedaj svoje znanje predajajo naprej in so še vedno zelo aktivni na odrih in v studiih. Tudi na splošno je Los Angeles zelo lepo in prijazno mesto, polno pozitivne energije! Prvič sem odšel leta 2006, nato 2009 in še 2012. Leta 2012 sta me spremljala moj sin Vasja in življenjska sopotnica Katarina. Izkušnja je bila nepozabna in plodovita. Zelo sem hvaležen vsem, ki so mi omogočili študij v LA-ju, predvsem Katarini, ki me že od začetka pri vsem tem podpira! Poslovila sem se od Klemena in se polna vtisov in pričakovanj odpravila proti domu. Na hodni-

Vanesa: Klemen, poučujete bobne. Bobni so v skupini kot srce, ki poganja celotno skupino in drži ritem. Kdaj prvič prijeli za bobnarske palice in kaj vam pomeni glasba? Klemen: Glasba je del mojega življenja, vsak dan sem tako ali drugače povezan z njo. Poučujem bobne oz. bobnarski set. To je instrument, ki je nastal v ZDA kakor tudi blues glasba. Bobni dajejo glasbi ritem in je zato ritmičen instrument. Slovenska tradicionalna oz. narodna glasba ne vsebuje bobnarskega seta in ni zelo ritmična, ima večji poudarek na večglasnem petju, zatorej je mogoče še toliko večji izziv poučevati ta instrument v naši deželi. Bobne sem začel igrati pri 15 letih, pred tem sem igral kitaro. Zanimanje za ritem in bobne sem kazal že v začetku OŠ, ko sem si sestavil set iz jupol kant in namesto palic sem imel kuhalnice. Navdušila sta me starša s kolekcijo vinilnih plošč bendov: Deep Purple, Led Zepellin, Hendrix, Slade … Vanesa: Od takrat imate za seboj zanimivo glasbeno pot. Če primerjava odnos tujine in Slovenije do metal rock scene, a Slovenci dovolj spodbujamo metal rock glasbo? Klemen: V Sloveniji je odnos do glasbe in nasploh do kulture precej porazen. Pri nas je še vemaj 2014

Pravilna tehnika igranja in pozicija rok sta pomembni ku, ki vodi do učilnic pa sem srečala še učitelja kitare Mateja Osredkarja, ki mi je v enem stavku o šoli, kjer poučuje dejal: »Ambiciozna, prijetna in vesela šola je to. Zelo mi je pomembno, da se ves čas razvijamo, da se trudimo kar se da prilagoditi potrebam učencev in imamo zelo dobre rezultate. Prav tako imamo fantastičen kolektiv.« Koga sem še srečala na hodniku MetalRock akademije, kaj mi je o igranju kitare izdal Matej Osredkar in kaj vse sem se naučila o glasbi pa vam izdam v naslednji številki revije Moja Slovenija. Besedilo: Vanesa Kovač Foto: Vanesa Kovač in Sara Sa

Poletna šola kitare, bobnov, basa, klavirja, petja in slovenskega jezika Naučite se igrati kitaro, bobne, bas ali klavir s profesionalnimi in zabavnimi učitelji, člani priznanih slovenskih in tujih glasbenih skupin. Hkrati pa spoznajte slovenski jezik! Bogatijo ga dvojina in pisana paleta narečij. Preizkusite se v kreativnem pisanju, slovnici ter petju v slovenskem jeziku! Čakajo vas zanimive športne aktivnosti in kreativne delavnice ter super izlet! Pridružite se nam na nepozabnih počitnicah z MetalRock Akademijo in Mojo Slovenijo. Poletna šola bo potekala v Ljubljani, v mesecu juliju 2014. Prijave: Vanesa Kovač urednistvo@mojaslovenija.net ali vanesa.omedia@gmail.com.

MOJASLOVENIJA 37

MOJASLOVENIJA

60 idej za izlete po Sloveniji Pri Moji Sloveniji smo izdali revijalni priročnik Dobrodošli doma. V njej vam predstavljamo 60 idej za izlete po Sloveniji, ki jih lahko prepotujete vsakega zase ali v paketu čez konec tedna. Zaradi lažje primerjave smo vzeli za izhodišče Ljubljano, ki je tudi najpogostejši začetek potovanja za turiste željnih lepot naše male a zanimive Slovenije. Z vsemi opravljenimi izleti boste prepotovali celo Slovenijo, skupaj z velikim delom slovenskega zamejstva in odkrili kotičke, ki vas bodo prevzeli. Revijo krasijo odlične fotografije iz opravljenih izletov in vam že v naprej pričarajo kraje, ki krasijo našo domovino. Zato dobrodošli doma in na pot!

O MEDIA d.o.o., Brnčičeva 13, Ljubljana

Oglejte si Slovenjo skozi zanimive izlete in čudovite fotografije • Gorenjska v treh dneh • Julijci in Soča • Za slovensko mejo • Vinski deželi zahoda • Po obali in zaledju • Kočevsko in Pokolpje • Ob Sotli in Krki • Dve strani Mure • Koroška in Štajerska • Prelepa Savinjska dolina

Pristanišče v Kopru

Pogled na Jalovec

letov evid vseh iz Dodan zemlj

planina dolinca

SAMO 2,99 EUR

+ stroški pošiljanja

NAROČILA SLOVENIJA: na 01 5653416 ali na 041 490844 ali na urednistvo@mojaslovenija.net. Revijalni priročnik je v Sloveniji dosegljiv na večini prodajnih mest z revijami.

NAROČILA TUJINA: za vse naročnike revije Moja Slovenija je revija Dobrodošli doma brezplačna.

solkanski most

belopaško jezero