MOJASLOVENIJA Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • september 2014 • letnik VII • številka 9
REPORTAŽA: Društvo Drava Augsburg praznovalo 35 let s turnejo po Sloveniji lepote slovenije: Jezero pri jezeru
POVRATNIKI: Optimistično slikarstvo Vide Pfeifer mladi: S slovenščino prideš do Vladivostoka WWW.MOJASLOVENIJA.NET
INTERVJU:
LEA NAKRST
Če želiš uspeti v tujini, potrebuješ stabilnost in podporo doma
Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine
MOJASLOVENIJA
2
september 2014
UVODNIK 9 razlogov zakaj živeti v Sloveniji 1. Dih jemajoči sončni zahodi 2. Ljudje, ki te ne spustijo iz objema 3. Nagajiva sproščenost domačinov 4. Zanimive zgodbe, ki odkrivajo kulturo in zgodovino podalpskega naroda 5. Iskrena in srčna do turistov prijazna dežela 6. Sožitje starih in mladih v stremenju za boljšim 7. Zelena narava okrog in okrog 8. Morje, reke, hribi in modro nebo 9. Dve ure od morja do gora
Slovenci v zrcalu Bogdan Budai, svetovni štopar, ki se je odločil za popotovanje po svetu na najbolj pristen način - štopanje. Dve leti nazaj je odrnil na pot, saj se je zavedal dejstva, da mu življenje ponuja veliko novih in čudovitih stvari. Zase pravi, da mu njegov entuziazem in pozitivna naravnanost pomagata, da je vedno dobre volje. Na pot se je odpravil s srcem in temu še danes sledi. Priložnostim odgovori pritrdilno in tako je v letu dni prepotoval 10 držav, pri tem pa porabil pičlih 300 EUR. A njegova pot se je za nekaj časa ustavila v Sloveniji. V nadaljevanju preberite nekaj razlogov zakaj živeti v Sloveniji, ki jih je Bogdan objavil na svoji spletni strani www.worldwidehitchhiker.com in k obisku katere ste vljudno vabljeni. prijazni in radi priskočijo na pomoč. Prepričan sem, da to ni le zunanja fasada, ker sem tujec in bi želeli pustiti dober vtis o Slovencih. Čutim njihovo iskrenost. Cenijo bogastvo, ki ga imajo. Temu primerno tudi promovirajo deželo. Toliko stvari je tukaj, ki so vredne ogleda, da se zdi nemogoče, da se vse naravne in kulturne znamenitosti, ki se ne končajo z naštevanjem na prste obeh rok, nahajajo v tako majhni državi. Slovenci so zelo praktični ljudje. Kot vsi se tudi oni pritožujejo nad stanjem v državi, ampak nato pa naredijo načrt in gredo v akcijo za boljšim in rešitvami. Mladi se povežejo s starejšimi, delajo in rastejo skupaj. To se jim tudi obrestuje. Na svojo majhno deželo so izredno ponosni. Narava je neverjetna, izbirate lahko med široko paleto različnih krajev. Tukaj so Alpe, morje, gozdovi in čudovite reke. Ko sem prvič videl reko Sočo, sem mislil, da je onesnažena. Modro zelena reka se je zdela tako neresnična. Mrzla voda pa je bila še kako resnična, ko sem pomočil nogo v njo. Reke so odlične za rafting in druge vodne norčije. Veliko je jezer – Cerkniško, ki je in ga ni, zanimive so tudi jame od Škocijanskih jam, Vilenice, Postojnske jame in še bi lahko našteval. Še vedno dvomite, da v Sloveniji ni tako lepo kot pravim? Le kdo ne bi želel živeti v deželi, kjer lahko jutro izkoristiš za smučanje v Alpah, po dveh urah vožnje pa popoldne preživiš na toplem soncu ob morju.« Povzeto po: Bogdan Budai »9 reasons why I would settle in Slovenia!« Prevod in priredba: Vanesa Kovač Foto: Anže Skalja
reka soča »Prvi izmed razlogov je gotovo pokrajina. V mislih nimam le diha jemajočih sončnih zahodov, ki jih vidim skorajda vsak večer, ampak hribe, doline in reke, ki režejo skozi čudovite gore. Vse to me spominja na domač kraj. Slovenska pokrajina vabi na dolge sprehode po skorajda nedotaknjenih gozdovih. Tudi brežine rek vabijo k uživanju življenja in narave. Prijaznost ljudi, ki živijo tukaj je neverjetna. Ugrabijo te in te imajo radi. Tako prijazni in zabavni so, da ne moreš pobegniti iz objema njihove ljubezni. V Sloveniji sem od marca in do danes so bile vse izkušnje in srečanja z domačini prijetna. Vsi so zelo
september 2014
3
MOJASLOVENIJA
KAZALO 8 12 14 18 22 24 26 28 30 32 34 35 36 38 40 43
Zgodba z naslovnice Metalcamp, ki se je lansko leto preimenoval v Metaldays festival, traja pet dni. Poteka na Sotočju v Tolminu, kjer obiskovalce očarata gorski reki Tolminka in Soča. In prav neokrnjena narava in svež zrak Sotočje spremenijo festival v unikaten in vreden obiska. Letos je potekal že 10 leto zapored in nastopila so zveneča imena svetovno znanih metal skupin.
MOJASLOVENIJA Revija izhaja vsak mesec in je osrednja revija za Slovence, ki živjo zunaj meja svoje domovine. Izdajatelj: O MEDIA d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel: +386 1 5653416, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net Izvršna urednica: Karolina Vrtačnik Svet revije: Vesna Vukšinič Zmaić, Mihaela Zaveljcina, Sonja Avguštin, Boštjan Kocmur, Edvard Vrtačnik, dr. Zvone Žigon in Natalija Toplak Koprivnikar Lektorica: Nataša Mlakar Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o. Tisk: Kocman grafika d.o.o. V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačna in jo sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
MOJASLOVENIJA
Intervju Globalana Slovenija Lepote Slovenije Festivalsko poletje Povratniki Reportaža
Novice iz sveta in domovine svetovni slovenski kongres rafaelova družba SLOVENCI V ITALIJI Zamejci Madžarska SLOVENCI V AVSTRIJI knjiga Učenje slovenščine Mladi križanka
8 INTERVJU Če želiš uspeti v tujini, potrebuješ stabilnost in podporo doma O mladih, vsaj starejši zelo radi govorijo, naredi pa se bistveno premalo. In o tem so govorili tudi na Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru. Tam pa je kot govornica nastopila Lea Nakrst, ki živi in dela na Švedskem. Je mlada izseljenka, ki odkrito pove kaj misli in svojo kritično mnenje tudi do domovine, prenesla na srečanju. Toda mlada ženska ni brez optimizma. Nasprotno, polna življenja in želje ima odgovore na vprašanja, ki zadevajo mlade v Sloveniji. Svojo izseljeniško izkušnjo je delila tudi z nami.
INTERVIEW If you want to succeed abroad, you need stability and support at home Young people – at least older people talk a lot about this topic, but not nearly enough is done. That was also the theme of the All-Slovenian meeting at the National Assembly. One of the speakers there was Lea Nakrst, who lives and works in Sweden. She is a young emigrant who speaks her mind and at the meeting she expressed her critical opinion about her homeland. But this young woman is not entirely pessimistic. On the contrary, full of life and hope she proposed answers to the questions regarding young people in Slovenia. She told us about her experience of living abroad.
ENTREVISTA Si quieres tener éxito en el extranjero, necesitas estabilidad y el apoyo de tu hogar Si bien a los mayores les gusta hablar de los jóvenes, hacen bastante poco por ellos. De este tema se habló también en el Encuentro de todos los Eslovenos en la Asamblea Nacional. Una de las discursantes fue Lea Nakrst, quien vive y trabaja en Suecia. Es una joven emigrante que abiertamente dice lo que piensa, por ello expuso también en el encuentro su opinión crítica respecto de su patria. Pero la joven no está exenta de optimismo. Por el contrario, llena de vida e iniciativas, tiene la respuesta a las preguntas que atañen a los jóvenes de Eslovenia. Compartió su experiencia de emigrada también con nosotros.
4
september 2014
VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS GLOBALNA SLOVENIJA: Slovensko narodno gledališče Maribor Največje gledališče v Sloveniji Slovensko narodno gledališče Maribor je osrednja kulturna institucija v Mariboru in severovzhodni Sloveniji. S svojo umetniško ustvarjalnostjo vse od nastanka leta 1919 opravlja neprecenljivo kulturnopolitično vlogo. Razvija in ohranja slovensko nacionalno identiteto ter nastopa kot pomemben branik slovenskega jezika. V petindevetdesetih letih obstoja in delovanja je mestu in širšemu okolju odtisnilo trajen in neizbrisen pečat.
12
GLOBAL SLOVENIA: Slovenian national theater Maribor Biggest theater in Slovenia Slovenian national theater Maribor is the central cultural institution in Maribor and northeastern Slovenia. Its artistic creativity has been playing a priceless cultural and political role since it was founded in 1919. It has developed and preserved Slovenian national identity and it represents an important bulwark of the Slovenian language. 95 years of its existence and work left a lasting and indelible mark on the city and the wider area around it.
ESLOVENIA GLOBAL: Teatro Nacional Esloveno de Maribor El teatro más grande de Eslovenia El Teatro Nacional Esloveno de Maribor es la institución cultural central de Maribor y de la región noreste de Eslovenia. Con su creatividad artística desde su fundación en 1919 realiza un papel cultural y político importantísimo. Desarrolla y mantiene la identidad nacional eslovena y actúa como un importante baluarte de la lengua eslovena. En sus 95 años de existencia y labor dejó a la ciudad y el entorno una marca duradera e indeleble.
REPORTAGE Summer of festivals 2014 This year's festival summer could easily be mistaken for fall. Raindrops were dancing around merrily at each and every of the festivals we visited. Of course the visitors were a bit less merry, but luckily we were kept warm by great music. We went to the rock festival Gora Rocka, Beer & Flowers Festival in Laško, Metaldays in Tolmin, OverJam and festival of young cultures in Velenje called Kunigunda.
TREASURES OF SLOVENIA Negova Lake and the village of Negova This time our search for less known but very beautiful Slovenian lakes and places took us to a place in the middle of Slovenian Hills (Slovenske gorice) called Negova and to a lake named after it – Negova Lake. In the beginning, it is worth mentioning again that small Slovenia, without much self-praise, has an above average number of outstandingly beautiful places with an exceptionally rich history and heritage. One of those places is Negova and its surroundings where cultural heritage includes a castle, a church, plague crosses and numerous wayside shrines like crosses and small chapels scattered across the hills.
REPORTAJE Verano de festivales 2014
18
Este año el verano de festivales podría ser fácilmente confundido con el otoño. Las gotas de lluvia juguetearon en cada uno de los festivales que visitamos. Algo menos felices que ellas estábamos, logicamente, los espectadores, pero afortunadamente por todas partes nos regocijaba una excelente música. Visitamos el Festival Montaña del Rock, Cerveza y Flores en Laško, Metaldays en Tolmin, el OverJam y el festival de cultura juvenil en Velenje - Kunigunda.
september 2014
5
MOJASLOVENIJA
VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS LEPOTE SLOVENIJE Jezero pri jezeru Velenjsko jezero je eno od treh jezer v Šaleški dolini, kar pomeni, da bi lahko govorili o trojezerju, podobno kot govorimo o tromostovju. Lahko bi se torej reklo Šaleško trojezerje. Vsa tri jezera Škalsko, Velenjsko in Družmirsko se nahajajo v Šaleški dolini, z največjim mestom Velenje in največjim med prej omenjenimi jezeri Velenjskim jezerom tik ob mestu.
TREASURES OF SLOVENIA Here a lake, there a lake, everywhere a lake Lake Velenje is one of the three lakes in the Šalek valley, which means that we could call them the triple lakes by analogy with the Triple Bridge in Ljubljana. We could name them the Triple Lakes of Šalek. Lake Škale, Lake Velenje and Lake Družmirje are all located in the Šalek Valley. Velenje is the largest town around and the biggest lake – Lake Velenje – is situated right next to it.
BELLEZAS DE ESLOVENIA Lago junto al lago
14
El lago de Velenje es uno de los tres lagos en el valle Šaleška dolina, lo que significa que podemos hablar del triple lago, así como hablamos del triple puente. Por consiguiente, podría decirse el Šaleško triple lago. Los tres lagos – Škale, Velenje y Družmirje ubicados en el valle Šaleška dolina, con la ciudad más grande Velenje y el lago más grande entre los mencionados, el Lago de Velenje junto a la ciudad.
POVRATNIKI Optimistično slikarstvo Vide Pfeifer Življenjska zgodba slikarke Vide Pfeifer je vse prej kot premočrtna in brez pretresov. Že njeno rojstvo v koncentracijskem taborišču Frohburg pri Leipzigu leta 1943 je napovedovalo negotovo usodo. Pri svojih 19-ih letih je prvič odšla z doma. Po 40 letih življenja na tujem se je Vidi končno uresničila želja živeti v Sloveniji. Navezanost na Slovenijo in ljubezen do domovine je pri Vidi, tako kot pri mnogih Slovencih, ki so živeli v tujini še bolj globoka.
RETURNEES Vida Pfeifer’s optimistic painting
22
The life story of the painter Vida Pfeifer has been everything but a straight line without shocks. Her very birth in the concentration camp in Frohburg near Leipzig in 1943 announced an uncertain future. When she was 19 she left home for the first time. After 40 years of living abroad, Vida’s wish to live in Slovenia finally came true. Her attachment to Slovenia and her love for the motherland are, the same as with other Slovenians who lived abroad, very strong.
LOS QUE REGRESAN Pintura optimista de Vida Pfeifer La historia de la vida de la pintora Vida Pfeifer no es nada sencilla. Ya su nacimiento en el campo de concentración de Frohburg junto a Leipzig en 1943 predijo un destino incierto. A los 19 años se fue por primera vez de casa. Después de 40 años de vivir en el extranjero finalmente se le ha hecho realidad el deseo de vivir en Eslovenia. El apego a Eslovenia y el amor por la patria es para Vida, al igual que para muchos eslovenos que viven en el extranjero, aún más profundo.
MOJASLOVENIJA
6
september 2014
VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS REPORTAŽA Društvo Drava Augsburg praznovalo 35 let s turnejo po Sloveniji
Slovensko kulturno-športno društvo Drava so ustanovili v mestu Augsburg v Nemčiji leta 1979. Po slovenski štajerski lepotici so se poimenovali zato, ker se je največ njihovih članov priselilo z bregov Drave. Poleg dopolnilne šole slovenskega jezika so v 35 letih organizirali tudi druge dejavnosti, kot so šah, kegljanje, igralska sekcija, dejavnost žena in folklorna sekcija pod vodstvom Cvetke Javernik. Ta skupina je še danes najbolj dejavna. Mešani pevski zbor danes v slovenski župniji Augsburg vodi župnik Roman Kutin.
REPORTAGE Drava Augsburg Society celebrated its 35 years by touring Slovenia The Slovenian Cultural and Sports Society Drava was established in Augsburg, Germany, in 1979. It was named after the beautiful Styrian river because a majority of its members emigrated from the banks of Drava. During these 35 years the society organized additional classes in Slovenian language and other activities such as chess, bowling, theater, a women’s society and a folklore section under the leadership of Cvetka Javernik. This last group has remained the most active until this day. The mixed chorus of the Slovenian parish of Augsburg is now led by the parish priest Roman Kutin.
24
REPORTAJE La Sociedad Drava de Augsburg celebró sus 35 años con una gira por Eslovenia La Asociación Eslovena Cultural y Deportiva Drava fue fundada en la ciudad de Augsburgo en Alemania en 1979. Se bautizaron con el nombre de la belleza de la Estiria eslovena porque la mayoría de sus miembros emigraron de las orillas del río Drava. Además de la escuela complementaria de la lengua eslovena, organizaron en 35 años también otras actividades como el ajedrez, bolos, sección de teatro, actividades de las mujeres y la sección de folklore, liderado por Cvetka Javernik. Este grupo sigue siendo aún hoy muy activo. El Coro de la parroquia eslovena Augsburg es dirigido por el párroco Roman Kutin.
MLADI: Meta Osredkar, pisateljica in prevajalka S slovenščino prideš do Vladivostoka Meta Osredkar je mlada pisateljica in prevajalka, polna navdiha in domišljije, ki riše in ustvarja like njene prve knjige »Umor v Šmihelski vasi«. Za svoj prvenec pravi, da je zelo slovenski roman. V romanu se šali na račun značilnosti in posebnosti Slovenk in Slovencev, dotakne pa se tudi slovenske zgodovine. Idejo za knjigo je prispeval tudi njen brat Matej. Kako je nastala knjiga in kaj Meta pravi o slovenskem jeziku pa preberite v prijetnem intervjuju.
40
YOUNG PEOPLE: Meta Osredkar, writer and translator Slovenian language takes you to Vladivostok Meta Osredkar is a young writer and translator full of inspiration and imagination. She drew and created characters for her debut novel “Umor v Šmihelski vasi” (a rough translation would be: Murder in the village of Šmihel). She described her first book as a very Slovenian novel. The novel makes fun of the characteristics and peculiarities of Slovenian people and features some elements of Slovenian history. The idea for the book came from Meta’s brother Matej. Read about the process of writing the book and about Meta’s opinion on Slovenian language in the pleasant interview.
JÓVENES: Meta Osredkar, escritora y traductora Con el esloveno llegas a Vladivostok Meta Osredkar es una joven escritora y traductora, llena de inspiración e imaginación que dibuja y crea los personajes de su primer libro "Asesinato en el pueblo de Šmihel". Acerca de su primer libro dice que es una novela muy eslovena. En la novela bromea a expensas de las características y peculiaridades de los eslovenos, tocando también la historia de Eslovenia. Para la idea del libro ha contribuido también su hermano Matej. Cómo surgió el libro y qué dice Meta sobre la lengua eslovena lo leeréis en una agradable entrevista.
september 2014
7
MOJASLOVENIJA
Reportaža
Društvo Drava Augsburg praznovalo 35 let s turnejo po Sloveniji Slovensko kulturno-športno društvo Drava so ustanovili v mestu Augsburg v Nemčiji leta 1979. Po slovenski štajerski lepotici so se poimenovali zato, ker se je največ njihovih članov priselilo z bregov Drave.
Mešani pevski zbor (Drava Augsburg, Slovenija Ulm) pod vodstvom Romana Kutina na gradu Sevnica
Ko so otroci odraščali, se je pokazala potreba po organiziranem pouku slovenskega jezika, in to je bil glavni razlog za ustanovitev Slovenskega kulturno-športnega društva Drava Augsburg. Poleg dopolnilne šole slovenskega jezika so v 35 letih organizirali tudi druge dejavnosti, kot so šah, kegljanje, igralska sekcija, dejavnost žena in folklorna sekcija pod vodstvom Cvetke Javernik. Ta skupina je še danes najbolj dejavna. Mešani pevski zbor vodi danes v slovenski župniji Augsburg župnik Roman Kutin. V obeh skupinah (pevski in folklorni) sodelujejo s člani Slovenskega društva Slovenija iz Ulma. Skupaj so zaplesali in zapeli tudi na praznovanju 35-letnice delovanja društva, in to v Sevnici in Piranu. Obisk v Sloveniji so začeli v Sevnici, od koder izhajata ustanovitelj društva in zdajšnji predsednik društva Drava Augsburg Franc Kolman ter njegova žena Jana Kolman. Na gradu Sevnica so se udeležili folklornega večera, na katerem jih je prijazno pozdravil Jožef Žnidarič, podžupan Občine Sevnica. Tri folklorne skupine so prikazale štajerske, koroške in primorske plese, mešani pevski zbor je zapel nekaj slovenskih pesmi, večer pa je povezovala Marjana Slemenšek. Poleg plesalcev iz društev Drava Augsburg in Slovenija Ulm (vodja Cvetka Javernik) sta zaplesali še folklorni skupini Kulturno društvo Svoboda center iz Trbovelj (vodja Joži Brečko) in Društvo upokojencev Razbor (vodja Majda Hriberšek), na harmoniki pa je navdušil Mihi Stražišar. Kot zanimivost naj povem, da niso plesali prvič skupaj, saj so se plesalci Društva upokojencev Razbor oktobra 2013 udeležili Folkloriade v Nemčiji. To največjo prireditev slovenskih narodnih plesov v Nemčiji vsako leto organizira drugo slovensko društvo (v Nemčiji deluje okoli 20 slovenskih društev). V letu 2013 so organizirali že 27. Folkloriado v Društvu Drava Augsburg pri čemer jim je bil v veliko podporo podžupan mesta Augsburg Peter Grab. V zahvalo so ga povabili na praznovanje 35-letnice s seboj v Slovenijo. Na poti se je izkazalo, da je bil že nekajkrat v Sloveniji in da jo zelo dobro pozna. Z Občino Piran ima Društvo Drava Augsburg podpisano Listino o sodelovanju že 30 let. Skupaj so na izvedli številne dejavnosti: zamenjava otrok in letovanje v Piranu, nastopi v Avditoriju Portorož, nogometne tekme v Piranu in v Augsburgu, knjižni darovi idr. Od vsega začetka jim stoji ob strani gospa Tončka Senčar, zato so se ji prav posebej zahvalili. Prav tako so se zahvalili Nini
MOJASLOVENIJA
Z avtobusom iz Ulma in Augsburga v Sevnico, Piran, Ljubljano, Poljčane, na Ptuj
Stara Sevnica z gradom
24
september 2014
Številno občinstvo v atriju gradu Sevnica
Sprejem pri mag. Dejanu Židanu, ministru za kmetijsko in okolje RS, in dr. Vidi Čadonič Špelič, generalni direktorici VURS-a
Peter Bossman, župan Občine Piran, in Franc Kolman, predsednik Društva Drava Augsburg
Nina Luša, Val Piran in Peter Bossman, župan Občine Piran, med valčkom in Borutu Luša iz folklorne skupne Val Piran, saj jih vsaj enkrat letno obiščeta v Nemčiji in folkloristom pokažeta nove plese. Na Tartinijevem trgu jih je prijazno sprejel župan Peter Bossman; za vso podporo in sodelovanje so se zahvalili tako njemu kot vsem prejšnjih županom, županjam. Najprej so zapeli in zaplesali sami, potem se jim je pridružili tudi plesalci iz folklornega društva Val Piran. V Ljubljani so obiskali Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, kjer sta jih sprejela minister mag Dejan Židan in dr. Vida Čadonič Špelič, v Poljčanah in na Ptuju pa sorodnike, prijatelje ter se poklonili sposeptember 2014
minu na pokojno Olgo Habjanič, prejšnjo predsednico Društva Drava Augsburg. Po večdnevni »turneji« so se veseli, pa tudi malo utrujeni, vrnili nazaj v Nemčijo, kjer polni nove energije in moči nadaljujejo z delovanjem društva, s povezovanjem z drugimi slovenskimi društvi in s Koordinacijskim odborom za južno Nemčijo – ter z novimi cilji: 20. 9. 2014 bodo člani in članice Društva Drava Augsburg sodelovali na 28. Folkloriadi, tokrat v organizaciji Društva Slovenija iz Ulma. Besedilo in foto: Marijanca Ajša Vižintin, Franc Kolman
25
Pod kipom Giuseppa Tartinija: Franc Kolman, Peter Bossman, Tončka Senčar, Peter Grab in nekatere plesalke, plesalci folklornih skupin Drava Augsburg, Slovenija Ulm, Val Piran MOJASLOVENIJA
Novice
Novice iz sveta in domovine 95-let združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Dr. Milan Brglez je opredelil termin domovina: "Slovenija, smo predvsem njeni ljudje, njeni državljani in pa vse njene pokrajine, od skrajne vzhodne, torej prekmurske, do zahodne, primorske." Ocenil je, da je zdaj navdušenje nad domovino manjše, kot je bilo ob združitvi Prekmurcev za matičnim narodom: "Morda se nam zdi samoumevno, da živimo v samostojni državi in narodnostno relativno zaokroženi celoti, morda se ne zavedamo dovolj sporočilnosti praznika, pomena tedanjih dogodkov in velike sreče, da je Prekmurje postalo sestavni del slovenskega prostora. Razlogov je gotovo več, vsekakor pa menim, da mora zavedanje o tovrstnih zgodovinskih mejnikih - če želimo biti uspešni, prodorni, predvsem pa, če želimo v tej globalni stvarnosti kot družba in država preživeti - ostati v kolektivnem spominu in v spominu slehernega posameznika. Zaradi te zgodovinske izkušnje Prekmurski Slovenci ta praznik verjetno občutite drugače in se z njim poistovetite bolj kot ostali državljani, še zlasti pa pripadniki in pripadnice avtohtone madžarske narodne skupnosti, ki jih ob tej slovesnosti nikakor ne smemo pozabiti." Prekmurski Madžari že leta 2005, ko je bil zakon sprejet, s praznovanjem obletnice niso bili zadovoljni, zato se slavja ne udeležujejo. Menijo namreč, da je bila na Pariški mirovni konferenci in s Trianonsko pogodbo tudi prekmurskim Madžarom storjena krivica, ker so bili priključeni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor je več milijonov Madžarov pristalo v Romuniji in današnji Slovaški, medtem ko so porabski Slovenci ostali na Madžarskem. Besedilo in foto: Ernest Ružič
Državni zbor Republike Slovenije je na predlog pomurskih poslancev sprejel zakon, po katerem je 17. avgust državni praznik (ki ni dela prost dan) v počastitev spomina na združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Po 900 letih in po odločitvi na Pariški mirovni konferenci, je bilo Prekmurje leta 1919 priključeno državi Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Ministri, cerkveni dostojanstveniki, politiki, predstavnik slovenske vojske, na proslavi v Beltincih ob 95-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V Beltincih, kjer je bila prva slovesnost, na kateri se je v počastitev priključitve Prekmurcev matičnemu narodu zbralo okoli 20 tisoč udeležencev iz Prekmurja in tudi drugih slovenskih krajev, je bila leta 2006 prva državna proslava, posvečena zgodovinskemu dogodku. Nekaj časa so sledile proslave vsako leto, denimo v Murski Soboti, pri Gradu na Goričkem, pa zopet v Beltincih, potlej pa je bila zaradi varčevanja sprejeta odločitev, da bodo državne slovesnosti na vsakih pet let. Letošnja, 16. avgusta, je bila v znamenju 95-letnice priključitve.. Med obiskovalci, v beltinskem parku se jih je zbralo okoli 2 tisoč, je bil slovenski posvetni in cerkveni vrh, slavnostni govornik pa novi predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez. Scenarij za odličen kulturni program z naslovom "Danes Prekmurje", je napisal pisatelj Dušan Šarotar, režiral pa Matjaž Farič. Potem, ko je naštel nekatere zgodovinske mejnike in osebnosti, zaslužne za priključitev, denimo dr. Matijo Slaviča, je dr. Milan Brglez povedal: "Prekmurje je v okviru Ogrske monarhije stoletja dolgo predstavljalo obrobno mejno področje, njegovi prebivalci pa nepomembno manjšino, brez kakršnekoli politične samostojnosti, popolnoma ločeno od ostalih slovenskih pokrajin. težko je torej verjeti, da so Prekmurci, kljub tej izoliranosti in kontinuirani ločenosti od ostalega narodnega prostora, uspeli ohraniti narodno identiteto ter ostali zvesti slovenstvu. Nekatere spodbude je nedvomno prinašalo dejstvo, da tudi na drugi strani Mure živijo Slovenci. Glavna in največja zasluga za to, da se je v zavetju domov kljub vsemu govorilo in pelo slovensko ter se ohranjalo slovenske običaje, pa gre slovenskim narodnim buditeljem, braniteljem slovenstva ob Muri, ki so širili in ohranjali slovensko besedo in s tem svojo narodno pripadnost, ki jih je nepremostljivo ločevala od večinskega madžarskega prebivalstva." Slavnostni govornik je opozoril na razvojne naloge. "Le s skupnimi močmi bo Prekmurje napredovalo tudi gospodarsko. Potencialov za to ne manjka." Tudi obeti niso slabi: "Že danes številni mladi ostanejo doma v Prekmurju, in delajo na svojih področjih." MOJASLOVENIJA
Jubilej zbora Pavlove hiše Z ustanovitvijo pred desetimi leti je bil in je tudi ob jubileju mešani pevski zbor Pavlove hiše edina kulturna skupina Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Jubilej so počastili povezano s tradicionalnim, vsakoletnim srečanjem pevskih zborov v Pavlovi hiši in s predstavitvijo novega zborovodje Matije Horvata iz Beltinec, ki je zamenjal dosedanjega Bruna Petricheka, ki bo poslej vodil moško pevsko skupino. Na jubilejni koncert so povabili Cerkveni zbor Wagrain iz Salzburga, Oktet Suha iz avstrijske Koroške in Vokalni kvintet Klopotec iz Kapele. Zapišemo lahko, da je koncert zelo uspel, tako po nastopih, kakor z dobrim obiskom. Navdušili so vsi nastopajoči, domači zbor, ki je pel za uvod in za zaključek, kakor gostujoče skupine iz Avstrije in Slovenije. Kot je povedal dosedanji zborovodja Bruno Petrichek, je imel zbor, v katerem zdaj poje petnajst pevk in pevcev, vsako leto pet do deset nastopov
26
september 2014
Novice vsega sveta. Za obiskovalce smo pripravili kviz »Kaj veš o Sloveniji?«. Zanimanje za iskanje odgovorov na vprašanja je bilo veliko, tako smo s kvizom pripomogli k širjenju znanja o deželi naših prednikov.
doma, v Sloveniji in na Madžarskem. Večkrat so peli med Slovenci v Szombathelyu na Madžarskem, kjer so bili gostje zbora Spominčice, na Cankovi, v rojstnem kraju Avgusta Pavla in tudi v različnih krajih na avstrijskem Štajerskem. Cerkveni mešani pevski zbor Wagrain je prišel na jubilejni koncert iz Predaralskega po uspešnem gostovanju zbora Pavlove hiše v Salzburgu. Posebnost zbora je tudi v tem, da so člani iz avstrijske in slovenske Štajerske, ker iz okolice Radgone/Bad Radkersburga niso uspeli pritegniti dovolj pevk in pevcev. Z leti se je pokazalo, da to ni pomanjkljivost, marveč prednost, ne samo zato, ker pojejo tako slovenske kot avstrijske ljudske pesmi, ampak tudi zaradi druženja in prijateljevanja. Jurij Logar iz Okteta Suha je o dosedanjem zborovodji Brunu Petricheku, sicer glasbenem pedagogu na Dunaju, ki je deloval tudi na Koroškem, dejal, da je s svojim delom in zavzetostjo vrnil mnogim štajerskim Slovencem slovensko besedo in slovensko ljudsko pesem. Prvi javni nastop je zbor imel v Pavlovi hiši, kjer so imeli strokovno srečanje slovenski in zamejski etnologi. Zbor je doslej posnel tri zgoščenke, na dveh so slovenske in avstrijske ljudske pesmi, na eni pa uglasbene pesmi dr. Avgusta Pavla. Novi zborovodja iz Beltinec, kjer je "doma" folklorna in tudi glasbena tradicija (Vlado Kreslin, Beltinska banda, legendarna, žal že pokojna brata Kociper in drugi), Matija Horvat bo nadaljeval delo dosedanjega, pri pevcih zelo priljubljenega vodje, zagotovo pa bo želel vključiti v program tudi svoje zamisli.
Besedilo in foto: Nataša Kajmaković in Barbara Hanuš
IV. tabor otrok slovenskega porekla Od 19. do 22. junija 2014 se je zgodil IV. Tabor otrok slovenskega porekla živečih v BIH, v organizaciji Zveze »Evropa zdaj«, Slovenskega društva Cankar, Saveza izviđača Općine Zenica in finančno podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter donatorjev iz BIH (Perutnina Ptuj – BIH, Omega d.o.o. preko Mlekarne Celeia d.d.).
Besedilo in foto: Ernest Ružič
»Slovenski dan« v Slatini Slovenci in Slovenke Društva Slovencev »Triglav« so skupaj s številnimi gosti 28.6.2014 proslavili Slovenski dan v Slatini. Program se je začel s pozdravno pesmijo »Slovenija od kod lepote tvoje«, ki jo skupaj z MePZ Davorin Jenko zapela voditeljica programa in znana pevka Maja Tatić.
Na taboru so bili prisotni otroci iz naslednjih društev: - Društvo Slovencev RS „Triglav“ iz Banja Luke, - Društvo meščanov slovenskega porekla Tuzla, - Slovensko društvo „Cankar“ iz Sarajeva in - Društvo Jožefa Špringerja iz Kaknja.
Na taboru je bilo precej živahno. Otroci so spoznavali taborniške veščine, se kopali v Boračkem jezeru, obnovili slovenščino skozi delavnico Pišimo kreativno, se preizkusili v kuhanju na delavnici Slovenske tradicionalne jedi, tekmovali v športnih in družabnih igrah in počeli še veliko drugih reči. Imeli so se zelo lepo in porodila se je ideja, da se ustanovi taborniški odred, določijo vodniki itd. Vsekakor pa so otroci uživali na delavnicah in ostalih aktivnostih. Tisti, ki so bili prvič na taboru, so se hitro privadili na taborniško življenje. Vsi pa so se vrnili domov polni dobrih vtisov in načrtov za naslednji tabor. Besedilo in foto: Samo Čolak
Nato so sledili pozdravni govori podpredsednika Društva Mladena Lunića, namestnika župana občine Laktaši, gospoda Ognjena Vulina in namestnika Ambasade Republike Slovenije v BiH Davida Brozine. Sledile so pesmi. Peli so jih MePz Davorin Jenko društva Slovencev »Triglav«, Oktet 9 Celje in skupina otrok društva Kres iz Novega mesta, ki je svoje pesmi prepevala ob spremljavi starih, že pozabljenih, a za prisotne na moč zanimivih inštrumentih. Na Slovenskem dnevu v Slatini so se učenci dopolnilnega pouka slovenščine predstavili s folklornim nastopom in s stojnico Vse najboljše, Slovenija. Že drugo šolsko leto se učenci pod vodstvom gospe Majde Nemanič iz Novega mesta učijo slovenskih ljudskih pesmi in plesov in vsako leto prikažejo kaj novega. Vsi obiskovalci so z zanimanjem spremljali njihov nastop in jih nagradili z močnim aplavzom. Učenci so sodelovali tudi na stojnici. Predstavljali so izdelke, ki so nastali v okviru projekta Vse najboljše, Slovenija. Risbe, zapestnice in rože, ki smo jih mi izdelali na ustvarjalnih delavnicah, smo poslali v različne države, našo stojnico pa so krasile zastave in rože, ki so jih izdelali naši vrstniki z september 2014
OPRAVIČILO V prejšnji številki Moje Slovenije smo v intervjuju pod naslovom »Mlade želimo spodbuditi, da prevzamejo odgovornost« predstavili prof. Mirjam Mehle Javoršek in napačno zapisali, da je ravnateljica slovenske šole. Ravnateljica šole je gospa profesorica Neda Vesel – Dolenc, gospa Mehle Javoršek pa voditeljica folklorne skupine. Za neljubo napako se opravičujemo. Besedilo: Uredništvo
27
MOJASLOVENIJA
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES
18. tabor slovenskih otrok po svetu Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je letos osemnajstič pripravila jezikovno-družabne počitnice – »Tabor za otroke slovenskega rodu po svetu«. Ideja po prirejanju tabora se je porodila pri naših slovenskih rojakih, ki so si želeli, da bi njihovi otroci imeli priložnost spoznati tako naravno, kot kulturno dediščino domovine njihovih staršev ali starih staršev. Po taborih v Lepeni, na Vačah, v Šentjurju pri Celju, v Kobaridu, na Jezerskem, v Podzemlju v Beli krajini, Pohorju, Libeličah, Vojskem, Fari na Kočevskem je letos tabor potekal v domu CŠOD Trilobit na Javorniškem rovtu od 26. julija do 2. avgusta 2014.
Novinarski obisk Dom Trilobit leži na pobočju Karavank, na bregu manjšega umetnega jezera smaragdne barve, ob stari hidroelektrarni Javorniški Rovt. S treh strani je obdan z gozdovi in gorskimi pašniki. Umaknjen je v osrčje narave, a še vedno oddaljen le slabih 10 kilometrov od Jesenic. Letos se je tu srečalo 54 udeležencev iz 9 držav: Italije, Francije, Luxembourga, Švedske, Kanade, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije in Rusije. Ob dopoldnevih so razdeljeni po treh skupinah, glede na izkazano znanje pri testu slovenščine, obiskovali pouk slovenskega jezika, popoldneve pa smo preživeli ob različnih zanimivih ogledih, delavnicah in športnih aktivnostih. Pri izvedbi tabora je pomagalo 11 animatorjev od tega štirje taki, ki so bili prejšnja leta že udeleženci na taboru: Juri iz Italije, Nataša in Davor Mešić iz BiH ter Jakob iz Avstrije. Takšni animatorji so še posebno dobrodošli, saj že imajo izkušnjo tabora in razumejo kaj pomeni biti Slovenec, ki živi zunaj meja Republike Slovenije. Letošnje vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, a smo kljub temu uspeli izpeljati skoraj celoten program, ki smo si ga zastavili. V soboto popoldan nam je močno deževje sicer preprečilo ogled Pristave, čas pa smo koristno izkoristili za spoznavanje živih in izumrlih fosilnih vrst, ki smo jih nato tudi izdelali s pomočjo odlitkov iz mavca. Po večerji smo se bolje spoznali s pomočjo zabavnih skupinskih iger, najbolj uspešni pa so bili za svoj trud tudi nagrajeni. MOJASLOVENIJA
Nedeljsko jutro smo pričeli z jutranjo telovadbo in nato nadaljevali s poukom slovenščine, kjer so udeleženci rešili tudi test na osnovi katerega so bili kasneje razvrščeni v eno od treh skupin. Pouk slovenščine je ob dopoldnevih, od zajtrka do kosila, potekal od nedelje do petka. Popoldan smo se odpravili do opuščenih manganovih rudnikov, ki so v preteklosti predstavljali glavni vir preživetja tukajšnjim prebivalcem. Kmetijstvo je tukaj predstavljalo le postransko dejavnost in je bila namenjena pridelovanju najnujnejše hrane za delavce v rudnikih. Zanimivo je, da so kasneje tudi domačini na te rudniške rove pozabili in nihče ni natančno vedel kje se nahajajo. Ponovno so jih odkrili strokovni sodelavci CŠOD in označili pot do njih. Pot je strma in naporna in le težko si je predstavljati napore, ki so jih ti ljudje vlagali v težaško delo in prevažanje manganove rude v dolino, kjer so mangan dodajali železovi rudi, da so dosegli boljši izkoristek. Od rovov nas je pot vodila naprej do razgledne točke na 1131 metrov visokem skalnato - zavarovanem vrhu imenovanem Mala Boncla. Ob jasnem vremenu smo lahko uživali v lepem razgledu v smeri proti Javorniku in Javorniškem Rovtu, ter v ozadju proti Gorjam. Jugo-zahodno nam od tu pogled seže do Bohinjskih gora, ter zahodno na Julijce. Po dolgem pohodu se je prilegla kratka ohladitev v prelepem jezeru. Sonce je jezero naredilo na videz še bolj vabeče, vendar pa je bilo jezero še vedno hladno. Po večerji smo si ogledali
28
dokumentarne filme o pridobivanju železa, železarske kulture in razvoju mesta Jesenice, nadaljevali pa smo z disko plesom v večnamenski dvorani. V ponedeljek smo se po dopoldanskem pouku slovenščine vsi skupaj peš odpravili do železarskega mesta Jesenice. Mesto, ki je uživalo močan ugled zaradi železarske industrije je svojo moč začelo izgubljati že v 19. stoletju, ko so objekti in tehnologija postajali vse bolj zastareli v svetovnem merilu. Pomanjkanje rude je za jeseniško železarstvo predstavljalo vedno večji problem, ki je nazadnje pripeljal do zapiranja obratov in odpuščanja delavcev. Današnja industrija deluje zgolj kot predelava in oplemenitenje starega železa, ni pa več primarne proizvodnje iz železove rude. Pred Gornjesavskim muzejem smo se razdelili v dve večji skupini; prva je odšla na vodeni ogled Jesenic, druga pa v muzej železarstva. Po dobri uri sta se skupini zamenjali. Z Jesenic smo se odpeljali utrujeni, a s prijetnimi vtisi mesta in izdelanimi rudarskimi lučkami. Torkov popoldan je bil namenjen delavnicam po treh večjih skupinah, ki so se menjavale. Tako so se udeleženci preizkusili v lokostrelstvu, spretnostnih veščinah in slikanju na steklo. Po večerji smo se zbrali v večnamenskem prostoru in imeli priložnost videti pravcato cirkuško predstavo z žongliranjem in »showom« s svetlečimi vrtečimi palicami v temi. Sredino popoldne je bilo namenjeno odkrivanju nahajališča kremena in različnih fosilov. Po krajšem vzponu smo naleteli na skale kremena. Marsikateri nahrbtnik je na tem
Ekskurzija v mesto Jesenice in ogled muzeja železarstva
september 2014
Veslanje na jezeru
Lokostrelska delavnica
Slikarska delavnica
nahajališču obtežila dodatna teža tega izrednega kamna, ki je tako koristen pri netenju ognja. Pot smo nadaljevali še kakšne dobre pol ure in prišli do potoka, kjer smo s kladivci brž začeli iskati fosilizirane ostanke rastlin in živali. Sam sem upal na fosil trilobita, nautilusa ali morda celo amonita, a žal tega nisem uspel najti; sem pa našel nekaj lepih fosiliziranih školjk in fosiliziranih ostankov rastlin. Zaradi slabe vremenske napovedi se je večerja na prostem spremenila v večerjo v jedilnici, smo pa kljub temu uspeli zanetiti taborni ogenj s pomočjo kremena in noža. Ključnega pomena pri tem je bilo že vnaprej odlično pripravljeno netivo iz posušene bodeče neže in nekaj drugih rastlin. Poleg tega smo lahko preizkusili sveže nabrane in pečene gobe; po mojem okusu so bile najboljše marele in šampinjoni. Napovedoval se je dež, a se je kljub temu kar nekaj udeležencev odločilo, da želijo prespati v šotorih. Tako smo postavili osem šotorov; dva sta bila namenjena animatorjem, šest pa udeležencem. Večina se je odločila, da noč prebije v udobju doma, ostali pa smo se odpravili v šotore. Zjutraj nas je pričakal razmočen teren, od polnoči naprej je namreč močno padal dež. Kljub temu je bilo v šotorih suho in relativno toplo. Odpravili smo se na zajtrk in nato na utečeni dopoldanski pouk slovenščine. Popoldan so potekale delavnice plezanje po steni, obdelava kamna in veslanje. Vse to pa je bila le priprava za zaključno tekmovanje, ki je sledilo naslednji popoldan. Zadnji dan pouka slovenščine je pomenil prijetno presenečenje; učiteljice so v dopoldanskem soncu pripravile veliko igro pri kateri so morale skupine udeležencev v točno določenem zaporedju poiskati skrite animatorje
in pri njih opraviti naloge. Za pravilno oz. dobro opravljeno nalogo so dobili črke iz katerih so na koncu morali sestaviti besedo. Kljub močni zagretosti ekip je vse kontrolne točke našla le ena skupina; glavni razlog je predstavljala kontrolna točka na kateri se je Davor skril na drevo in od tam s smehom opazoval iščoče udeležence. Nauk za vse, ki iščete: »Ni vse le spodaj, včasih je treba pogledati tudi navzgor!« Po kosilu smo nadaljevali v tekmovalnem duhu; sledil je namreč Trilobitlon, posebno tekmovanje Doma Trilobit. Naključno sestavljene ekipe treh udeležencev so se v teku podale do lesenega pomola, se tam opremile z rešilnimi jopiči in nato mimo boje odveslale nazaj do pomola. Tam so slekle rešilne jopiče in stekle do košarkarskega igrišča. Vsak od udeležencev je imel tri proste mete in vsak zadetek je končni čas ekipe skrajšal za pet
sekund. Zmagala je ekipa, ki bi ji na začetku le težko pripisovali kakšno vidnejšo uvrstitev. Bravo, dekleta! Zadnji večer je bil tudi tokrat namenjen razglasitvi rezultatov za najlepše pospravljeno sobo, izbiri miss in mr. tabora ter najboljše animatorke in animatorja na taboru. Laskavi naslov miss je že drugo leto zapovrstjo pobrala Nika, za mr. pa so udeleženci tokrat izbrali Carla, ki je bil lani prvi spremljevalec. Najboljša animatorka po izboru udeležencev je bila Ivana Malnar, najboljši animator pa Davor Mešić. Še zadnji skupni večer ob plesu in igrah, potem pa je prišlo jutro slovesa. Dom Trilobit je bil priča marsikatere solze ob slovesu, a večina se nas bo naslednje leto na taboru spet srečala. Besedilo in foto: Zdenka Volarič
Skupinska slika udeležencev in animatorjev
Pesniški natečaj »Slovenske besede« Literarna sekcija slovenske konference svetovnega slovenskega kongresa razpisuje pesniški natečaj za najboljšo pesem mladih slovenskih pesnikov iz zamejstva in sveta v letu 2014. V želji, da se slovenski pesniki in pesnice v domovini in po svetu povežemo in spoznamo, je Slovenska beseda, literarna sekcija Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za mlade pesnike za najboljšo domoljubno pesem. Pogoji nagradnega natečaja so navedeni na www.slokongres.com. Andrej Rant, dr. dent. med., predsednik »Slovenske besede«
september 2014
29
MOJASLOVENIJA
rafaelova družba
Srečanje treh Slovenij na Svetih Višarjah Na Svetih Višarjah se je v nedeljo, 3. avgusta, zbralo čez tisoč romarjev iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva. Zbrani so najprej prisluhnili osrednjemu govorniku prof. Tomažu Pavšiču, ki je svoj nagovor naslovil Slovenija, ostani naša! Na letošnjem srečanju je bilo bolj čutiti tudi argentinske Slovence. Mladi iz Argentine, sicer tudi udeleženci višarskih dni, so z branjem beril in prošenj sodelovali že pri slovesni maši, z recitacijo pesmi pa tudi pri kulturnem programu. Romanje je organizirala Rafaelova družba
Srečanje treh Slovenij se je sklenilo s kulturnim programom, v katerem smo se spomnili rojstva treh pomembnih mož, velikih domoljubov zdravnika Valentina Meršola, prevajalca Janka Modra in pesnika Srečka Kosovela. Glasbeno je kulturni program popestril pevsko-inštrumentalni moški trio iz Žabnic. MOJASLOVENIJA
v sodelovanju z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in s finančno podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Besedilo: Mihela Zaveljcina Foto: Maruša Nartnik in Zvone Podvinski
Predavatelj prof. Tomaž Pavšič: »Ob tej priložnosti bi se rad z vami, ki ste se podali na to romanje posebne vrste, saj ga doživljamo kot nekakšen vseslovenski shod ali tabor, na kratko, a preprosto prijateljsko pogovoril o slovenski zavesti, našem lepem jeziku, o naših napakah in o nujnosti, da se oprimemo trdnih korenin naše istovetnosti, ki je najmanj štirinajst stoletij vztrajala v srcu Evrope. Ta nam je ravno tako potrebna, kot sta nujna demografski razvoj in nova rojstva, če kot narod hočemo obstati.«
30
september 2014
Na romanju je bilo prisotnih tudi več uglednih gostov
Sveto mašo je daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Z njim je somaševalo devet duhovnikov, med njimi šest izseljenskih, ki delujejo v Evropi. Pri sveti maši je sodeloval cerkveni pevski zbor iz Žabnic. september 2014
31
Mladi, udeleženci višarskih dni, ki so štiridnevno spoznavanje zamejstva zaključili na nedeljo »treh Slovenij« so toplo sprejeli romarje v Ehrlichovem domu MOJASLOVENIJA
slovenci v italiji
49. Draga o mladih, ki iščejo svojo pot »Etos: to je širina, strpnost, gosposkost. Ta suverenost je na razpolago tudi Slovencu ...« Te besede letošnjega jubilanta, pisatelja Alojza Rebule, si je 49. Draga nadela kot svoje geslo. V programski koncept študijskih dni v Finžgarjevem domu na Opčinah so letos v petek 29. avgusta vstopili mladi in organizirali uvodno okroglo mizo »V svet(u) z možgani«. O mladih ljudeh, ki iščejo svojo pot doma ali v svetu, so spregovorili antropologinja iz Ljubljane dr. Alenka Stanič, koroški Slovenec, diplomat in sedanji visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino dr. Valentin Inzko ter literarni zgodovinar in pesnik dr. David Bandelj. Nanizali so nekaj dejstev in dilem, o katerih so v drugem delu razpravljali s skupino šestih mladih ljudi. Povezoval je Jernej Šček. Zastavilo se je zlasti osnovno vprašanje, kako »mlade možgane«, ki so iskali in si nabrali izkušenj v tujini, privabiti nazaj domov.
za svobodno debato, v kateri je mogoče razpravljati brez žolčnosti v okviru teze, antiteze in sinteze. Med udeleženci Drage smo opazili generalno konzulko Republike Slovenije Ingrid Sergaš, tržaškega pokrajinskega podpredsednika Igorja Dolenca, občinskega svetnika Igorja Švaba in repentabrskega župana Marka Pisanija.
»Bistveno je, da mladi kljub odhodu ohranijo čut pripadnosti domačemu okolju«
Š
e pred tem je navzoče pozdravil predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor, ki je poudaril, da bo prihodnje leto Draga doživela svojo petdeseto izvedbo. Svoj pozdrav Dragi so izrazili podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec; obregnil se je ob družbo, ki mladim ne nudi pravih možnosti
za razvoj doma. Za odbornika občine Trst za gospodarski razvoj in turizem Edija Krausa pa je bistveno, da mladi kljub odhodu ohranijo čut pripadnosti domačemu okolju. V pozdravih v imenu Sveta slovenskih organizacij je dr. Drago Štoka Drago označil za parlament, ki je Slovencem v zamejstvu močno potreben
Draga je bila tudi priložnost za nagrade in pohvale MOJASLOVENIJA
32
Hafnerjev pogled na slovenstvo V soboto 30. avgusta je po pozdravih škofovega vikarja za Slovence Antona Bedenčiča in dr. Borisa Pleskoviča predsednika Svetovnega slovenskega kongresa, ki so si ga pred 25 leti zamislili v Dragi pokojna Viktor Blažič in Vlado Habjan ter Franc Habjan, popoldansko predavanje imel koroški Slovenec dr. Fabjan Hafner, literarni zgodovinar, književni prevajalec in pesnik. Predavatelja je uvedla Ines Škabar, germanistka in radijska urednica. Naslov „Sem dolgo upal in se bal” je Hafner poiskal pri Prešernu in v predavanju orisal pogled manjšinca na slovensko državo. Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu strahu dal: lastna izkušnja ga je od naivnega idealizma v času mature na Koroškem peljala k petletnemu bivanju v Ljubljani, kjer je, kljub novi državi, spoznal enake pritiske nestrpnosti, kakršnim se je želel izogniti v rodni Koroški. Iz Slovenije je odšel, ker je moral poskrbeti za distanco, da bi na stvari gledal bolj umirjeno. Sedaj živi na Koroškem; ocenjuje, da je tam le še kakih 10 tisoč Slovencev, vendar tega nihče ne pove na glas, slovenščina pa je omejena na domače okolje - molitev, materinske dneve, pogrebe ... Srce je prazno, srečno ni, domov si up in strah želi: po letu dva tisoč „smo videli, kaj se dogaja v bančništvu in gospodarstvu, pa temu nismo verjeli.” Barvito in večplastno izvajanje, ki je izzvalo zanimivo razpravo, v katero so posegli med drugimi prof. Samo Pahor, Franci Feltrin za Slovensko konferenco Svetovnega kongresa in slovenski teolog Ivan Štuhec, ki je orisal tudi dogajanje v mariborski škofiji, kjer po njegovem mnenju ni šlo za tajkunsko navezo, saj se nihče ni okoristil z dogajanjem. Razpra
september 2014
vo je zaokrožila Ines Škabar in predavatelja ter problematiko slovenstva na Koroškem še nekoliko bolj približala občinstvu. V nedeljo je tradicionalno sv. mašo za udeležence Drage daroval tržaški škof Giampaolo Crepaldi. Sledilo je zelo zanimivo predavanje »Politična raba spomina zmanjšuje možnosti za preživetje in rast slovenskega naroda« zgodovinarke dr. Marte Verginelle in sociologa dr. Urbana Vehovarja. V uvodu ju je predstavil moderator Tomaž Simčič. Zakaj toliko natolcevanja Oba predavatelja sta vsak s svojega strokovnega zornega kota skušala orisati, zakaj je med Slovenci toliko natolcevanja, diskvalificiranja in žolčnosti, česar drugje ne opazimo v tolikšni meri. Analizi obeh sta bili poglobljeni in podrobni in občinstvo jima je pozorno sledilo. V razpravo so posegli številni razpravljalci, ki so izrazili svoje pomisleke o nekaterih trditvah ali želeli obširnejšo razlago o drugih. Temu sta predavatelja le delno lahko ugodila zaradi omejenega časa in prevelike kompleksnosti zastavljenih vprašanj. Nedelja popoldne je bila posvečena 90-letnici Alojza Rebule. Saša Martelanc je v briljantnem slogu naslovil »z milostjo obdarjenemu umetniku in našemu dragemu prijatelju« svoje žlahtne misli, želje in zahvalo in izzval dolg aplavz. Pisatelju Rebuli je šla tudi Peterlinova nagrada, ki jo je prevzela njegova hčerka Tanja. Navzoči so lahko prisluhnili še zvočnemu posnetku pozdrava Alojza Rebule 49. Dragi, kateri je zaželel, naj ohrani: svoj krščanski predznak, ostane odprta vsem, ki sprejemajo temeljne vrednote svobode in demokracije in kristalno slovenska. Peterlinovo nagrado je prejel še goriški kulturni in politični delavec Damijan Paulin.
»Družba mladim ne nudi pravih možnosti za razvoj doma« Slovenščina v stroki Sledilo je predavanje dr. Tadeja Bajda, inženirja elektrotehnike in predsednika SAZU „Znanost, inženirstvo, materni jezik” ob moderatorju Martinu Breclju. Predavanje je pravzaprav zastavilo kar nekaj izzivov. Najprej je inž. Jože Strgar v imenu civilne iniciative Prebudimo Slovenijo vse povabil na Otočec, kjer bodo predavatelji ddr. Klemen Jaklič, dr. Drago Štoka, dr. Janez Cerkovnik in p. Marko I. Rupnik 18. oktobra Slovence pozvali, naj pridejo k sebi. V razpravo so nato posegli jezikoslovec in nekdanji minister Janez Dular, fizik in nekdanji minister za Slovence po svetu Peter Vencelj, teolog in filozof dr. Edvard Kovač OFM, mladi inženir, ki poučuje na ameriški univerzi Stanford dr. Jure Leskovec, dr. Tomaž Koritnk, mladi vodja razvoja v zasebnem podjetju, violinist in vodja zasebne glasbene šole Zavodu
sv. Stanislava Drago Arko ter Sergij Pahor, Igor P. Merkù in Miloš Pahor, ki si je hudomušno zaželel, da bi ob morebitnih nagradah za slovenščino, o katerih je bil govor, ustanovili tudi denarne kazni za tiste, ki v slovenščini delajo napake: od tega bi imeli korist tako materinščina kot slovenska država. Priprave na novo Drago Tako se je zaključila letošnja Draga. Za prihodnjo - jubilejno 50. Drago pa so priprave že v teku. Med drugim izdaja nove knjige raziskovalca in publicista Igorja Omerze o UDBI in Dragi, v kateri je razkrita tudi zanimivost, da so Drago v svojih dosjejih udbovci poimenovali »Karla«. Besedilo: Jelka Cvelbar, www.slomedia.it Foto: Peter Cvelbar
Dobra obiskanost dogodka je dobra popotnica na priprave na prihodnjo jubilejno 50. Drago september 2014
33
MOJASLOVENIJA
SLOVENCI NA madžarskem
Ustanovitev društva porabske mladine Slovenci na Madžarskem so prvo samostojno narodnostno politično in kulturno organizacijo, Zvezo Slovencev , izvolili leta 1990. Do tedaj so bili združeni s hrvaško in srbsko manjšino v Demokratični zvezi južnih Slovanov s sedežem v Budimpešti. Martina Zakoč pravi, da je prišel čas tudi za ustanovitev Društva porabske mladine, ki razmišlja nekoliko drugače kot starejša generacija.
Vseslovenskega srečanja se je udeležila tudi skupina mladih iz Porabja: Martina Zakoč, Dušan Snoj, slovenski generalni konzul v Monoštru, Barbara Zakoč, Brigita Voura in Tamás Kovács
P
obuda za ustanovitev društva mladih pred leti ni zaživela, bili pa so združeni v sekciji porabske mladine, ki deluje v okviru Kluba prekmurskih študentov. Skupaj s prekmurskimi kolegicami in kolegi so pripravili več različnih srečanj, delavnic, ekskurzij in druženj, s čimer bodo nadaljevali. Prva organizacija, Zveza Slovencev, združuje vse generacije Slovencev na Madžarskem. "Petindvajset let pa je le petindvajset let, in sedanja mlada generacija razmišlja malce drugače ... Sedaj smo mi tista generacija porabske mladine, od katere se marsikaj pričakuje," pravi Martina Zakoč, predsednica Društva porabske mladine, ki bo od jeseni na mariborski Filozofski fakulteti študirala madžarski in slovenski jezik. Dozoreli smo za samostojno in uspešno društvo Martina Zakoč je prepričana, "da se lahko osamosvojimo in postavimo na lastne noge, pridobimo več novih članov in postanemo delovno in uspešno društvo, ki bo pripravljalo različne programe za našo generacijo." Kaj pripravljate, kaj si mladi pravzaprav želite? "Velikokrat si sami postavimo to vprašanje, kateri so tisti programi, ki nas zanimajo, ki bi se jih z veseljem udeleževali. A moramo priznati, da mnogokrat sami ne vemo. Vemo pa, da je izredno dobro biti v družbi sovrstnikov, se pogovarjati, iti skupaj na koncert, neko krajšo potovanje ali se udeležiti delavnice. Torej ni pomembno,
MOJASLOVENIJA
da bi bili naši programi vrhunski, pomembneje je, da so nam všeč vsebine. Naš cil je, tudi vsakdanjih vsebin in dejavnosti, ki zanimajo mlade, krepimo slovenski jezik in zavest, ter na ta način približujemo mladim slovenščino." Ker so mlado društvo, v bistvu še v nastajanju, šele načrtujejo samostojne aktivnosti, s katerimi tudi želijo, da člani bolje spoznajo matično državo, njeno kulturo, se družijo s sovrstniki iz Slovenije in od drugod iz zamejstva in postanejo še bolj zavedni člani porabske skupnosti. Mlade skrbi, kako bo z možnostjo zaposlitve v domačem okolju "Velikokrat slišimo, da je prihodnost naše skupnosti odvisna od nas, ki še študiramo ali smo se
pred kratkim zaposlili. Porabje ima in bo imelo svoje izobražence, saj so med našimi člani bodoči profesorji, ekonomisti, inženirji, zdravniki, novinarji, vzgojitelji in strokovnjaki iz drugih področij. Marsikaj se moramo še naučiti in pridobiti izkušnje, za kar moramo imeti možnost. In kar je najbolj pomembno, da po končanem študiju dobimo delo v Porabju. Smo mladi, polni energije, ki želimo nekaj narediti za Porabje, in če ne bo priložnosti, bomo prisiljeni poiskati delo drugje, pravi Martina Zakoč in opozarja na doslej prešibko vlogo Slovenije pri gospodarskem razvoju Porabja: "Monošter je gospodarsko še kar razvito mesto, vendar je večina podjetij v lasti Nemcev, Američanov, Italijanov, Špancev, Avstrijcev, ki zahtevajo znanje angleškega ali nemškega jezika. Nimamo niti enega slovenskega podjetja, s katerim bi slovenski jezik pridobil dodano vrednost, ki bi prispevala k temu, da bi se v dvojezične osnovne šole vpisali učenci z veseljem, ker bi vedeli, da bo pri zaposlitvi pomagalo tudi znanje slovenskega jezika." Kako pa odgovarjate na pripombe, da mladi pogosto govorijo v madžarskem jeziku? "Odgovor je preprost in življenjski: če nočemo izgubiti članico, ki ima prijatelja Madžara in se tudi on udeležuje naših aktivnosti, se malce prilagodimo. Bomo rekli, da smo Slovenci le takrat, če bomo govorili zmeraj in izključno le slovenski jezik? Po moje, ne. Vemo, da imamo slovenske korenine, eni govorimo knjižni jezik in narečje, drugi bolj narečje, poznamo našo kulturno dediščino in se ponosno izrekamo za Slovence tudi takrat, če vmes povemo kaj v madžarskem jeziku." Besedilo in foto: Ernest Ružič
Martina Zakoč je na letošnjem Vseslovenskem srečanju v Ljubljani, sodelovala z razpravo Porabje, perspektiva za mlado generacijo
34
september 2014
SLOVENCI V AVSTRIJI
Pavlova hiša z novo stalno razstavo Gledat, kaj delajo, je bila odmevna razstava, ki jo je Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko pripravilo leta 2012 v programu Evropske prestolnice kulture v Mariboru. Zdaj so del eksponatov postavili v Pavlovi hiši v Potrni kot razširjeno stalno razstavo o štajerskih Slovencih in izdali obsežen zbornik pod istim naslovom. Odprli so tudi razstavo Sledi - Spuren, 1914 - 2014. Na splošno je na avstrijskem Štajerskem opaziti naraščajoče zanimanje za učenje slovenskega jezika.
Del na novo postavljene stalne razstave Gledat, kaj delajo, v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeldu. Koncept za razstavo in istoimenski zbornik je pripravila mag. Elisabeth Arlt, direktorica in projektni vodja Pavlove hiše. Zbornik s teksti, na fotografijah, z dokumenti, na skicah in z zemljevidi predstavlja, rečeno poenostavljeno, Slovence na avstrijskem Štajerskem skozi zgodovino in sedanjost in je neke vrste učna knjiga o naših rojakih v tem delu Evrope.
S
talno razstavo v Pavlovi hiši v Potrni pod naslovom Gledat, kaj delajo - Vpogled v slovensko zgodovino in kulturo na avstrijskem Štajerskem, so pod strokovnim vodstvom dr. Christiana Promitzerja vsebinsko in tehnično nadgradili. Obiskovalci se lahko s pomočjo dopolnilnih multimedijskih informacij kot so filmi, slušne vsebine in interaktivni slikovni material, sprehodijo po slovenski zgodovini avstrijske Štajerske. Poleg zgodovinskega orisa je poseben poudarek namenjen sedanjosti, različnim aktivnostim od pouka slovenščine do čezmejnih kulturnih projektov. David Kranzenbilder je posnel pogovore z osebnostmi z obeh strani meje, ki dopolnjujejo znanstveno vsebino razstave. Na ta način sta ponazorjena premostitev meje in dobro sosedstvo v skupnem evropskem kulturnem prostoru. Katalog Gledat, kaj delajo, je več kot priložnostna publikacija Hkrati z otvoritvijo stalne razstave Gledat, kaj delajo, je izšel obsežen dvojezični katalog velikega formata, ki s svojo vsebino močno presega namen tovrstnih priložnostnih publikacij. Koncept za publikacijo je pripravila mag. Elisabeth Arlt v sodelovanju z dr. Christianom Promitzerjem in Davidom Kranzelbinderjem. Tekste so napisali avtorji iz Avstrije in Slovenije, ki se kot strokovnjaki ukvarjajo s posameznimi področji. Vsebinsko je publikacija razdeljena na šest tematskih področij. V uvodu izvemo marsikaj o aktualni september 2014
situaciji avtohtonih etničnih in jezikovnih manjšin v Avstriji, pri čemer je poseben poudarek namenjen slovenski narodni manjšini v zvezni deželi Štajerski. Omenjena je tudi avstrijska državna pogodba, ki je bila 15. maja 1955 podpisana na dvorcu Belvedere, katere 7. člen slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji zagotavlja pravico so uporabe in pouka maternega jezika. Toda zapisane pravice še do danes niso bile v celoti uresničene. Slovenska zgodovina avstrijske Štajerske Avstrijska Štajerska ima že od nekdaj slovensko zgodovino, ki pa ni pogojena samo z njeno lego. Tega ni mogoče zaključiti samo na osnovi imen krajev, gora in rek. Posebej obmejne okraje jugovzhodne Štajerske, Lipnico/Leibnitz in Deutschlandsberg povezuje skupna zgodovina in tradicija, ki presega - jezikovno - mejo. Okoli Bad Radkersburga/Radgone je pet vasi (Potrna, Žetinci, Zenkovci, Dedonci in Slovenska Gorica), v katerih je večina prebivalcev stoletja govorila slovensko. Z določitvijo meje po prvi svetovni vojni je slovenščina vse bolj izginjala iz javnega življenja in se je uporabljala le še v zasebnem okviru kot pogovorni jezik. Veliko vlogo pri izginjanju slovenskega jezika so tu imele nacionalistične tendence na šolah, ki so se zavzemale za to, da so vsi otroci govorili le nemško. V zadnjih letih pa se je vse več prebivalcev nekoč dvojezičnih regij začelo spominjati svojih korenin in dvojezičnost prepoznavati kot dodano vrednost.
35
Razstava Sledi - Spuren, 1914 - 2014 Sledi/Spuren je potujoča razstava vzdolž južne železnice od Dunaja do Benetk. Z likovnimi deli sodeluje dvanajst avtorjev, kuratorja pa sta Denise Parizek in Vasja Nagy, ki je razstavo v Pavlovi hiši tudi predstvavil in povedal, da je sto let doma, "ki joo še lahko pripišemo trajanju enega človeškega življenja. Je pa tudi doba, v kateri odrastejo tri ali celo štiri generacije... Stoletna zgodba je tako na meji med predajanjem in pozabo. Leto 1914 je zaznamovalo začetek I. svetovne vojne. Ta je posegla v življenje v Evropi v večjem obsegu kot katera koli dotlej in v morijo potegnila ljudi skoraj z vsega sveta. Ljudje na današnjem območju Avstrije in Slovenije so bili stoletja povezani z različnimi potmi, ki jim sledimo v preteklost vse do Jantarjeve." Povezovalna linija s pomočjo železnice od Dunaja do morja in s tem do tamkajšnjega pristanišča je bila nekakšna glavna žila Habsburške monarhije. Dela umetnic in umetnikov se tematsko navezujejo na to transportno pol, na uresničevanje in uničenje identitet, na prednike in stvari, ki se bodo še zgodile. Razstava Sledi/Spuren je doslej bila na Dunaju, v Ljubljani, Mariboru, popotovanje bo nadaljevala v kopru in končala v Benetkah. Besedilo in foto: E. R.
Na potujoči razstavi Sledi/Spuren, 1914-2014, vzdolž južne železnice od Dunaja do Benetk, sodeluje 12 umetnic in umetnikov iz Avstrije in Slovenije. Razstava je popotovanje začela na Dunaju in bo končala v Benetkah MOJASLOVENIJA
Knjižna polica
Panonski letopis 2014 Z letnico 2014 in številko 21, je Panonski letopis vstopil v tretje desetletje izhajanja, obsežen (559 strani) in tudi tokrat vsebinsko bogat, s številnimi informacijami, podatki in slikovnim delom oziroma prilogami. In v petih jezikih: gradiščansko-hrvaškem, hrvaškem, madžarskem, nemškem in slovenskem.
Panonski letopis izdaja Panonski inštitut v Pinkovcu/Guttenbachu na Gradiščanskem v Avstriji, njegov urednik je vseskozi zgodovinar dr. Robert Hajszan, ki ureja tudi občasno publikacijo Panonski list ( s podobno vsebino, vendar v mnogo manjšem obsegu in ne vedno na vseh prej omenjenih jezikih). Urednik koncepta publikaciji bistveno ni spreminjal tudi za tretje desetletje. Nekaj več poudarka je na 100-letnici začetka prve svetovne vojne in nekoliko obsežnejši je slovenski del v letopisu. Najprej prebiramo uvodne besede,
ki so jih napisali politiki, kulturniki in diplomati, med katerimi letos ni slovenskega predstavnika. Če se bo urednik potrudil in k sodelovanju povabil sedanjega slovenskega veleposlanika dr. Andreja Rahtena, bo le-ta za naslednji zbornik zagotovo napisal priložnostni zapis o slovenskem deležu v Panonskem prostoru. Sedanji veleposlanik je aktiven znanstvenik, publicist in celo pesnik. Uvodna razmišljanja sta prispevala tudi hrvaški in madžarski veleposlanik in, kot vsako leto, gradiščanski deželni glavar Hans Nissl. V besedi in na fotografijah je predstavljena 20. obletnica Panonskega inštituta, kjer je tudi pogovor novinarke Timee Horvat z Robertom Hajszanom, ki izpostavlja pomen proučevanja in pisanja o jeziku v Panonskem prostoru. Sogovornik opozarja, da je za dejavnost inštituta mnogo več zanimanja izven Avstrije, denimo na Hrvaškem, kot doma, in govoril o težavah pri pridobivanju novih sodelavcev v sosednjih državah, še posebej v Sloveniji. V poglavju Obletnice so predstavljene zanimive osebnosti in obletnice, med njimi 350-letnica bitke med krščansko vojsko in Turki pri Modincih in Monoštru oziroma v dolini Rabe, kjer so bili Turki prvič poraženi. Obsežno poglavje je namenjeno Sarajevskemu atentatu na Franca Ferdinada, kar je izzvalo leta 1914 prvo svetovno vojno. Madžarski pesnik Sándor Petöfi je predstavljen tudi v vlogi, ki jo je imel v letih 1848/49 v revolucionarnih dogodkih v Budimpešti. Krajši zapis je namenjen pokojnemu dr. Vaneku Šiftarju, enemu redkih, če ne edinemu intelektualcu iz severovzhodne Slo-
MOJASLOVENIJA Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od meseca _______ naprej, do preklica. Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v TUJINO znašajo 49 EUR oz. 67 USD. Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje PO SLOVENIJI znašajo 24 EUR. Ime in priimek: __________________________________ Ulica: __________________________________________ Kraj (in zvezna država): ____________________________ Poštna številka: _________________________________ Država: ________________________________________ Telefon: ________________________________________ E-pošta: ________________________________________ Datum in podpis: ________________________________
venije, ki je imel stalne stike z gradiščanskimi izobraženci, sodeloval je pri nastanku kulturno-zgodovinskega simpozija Modinci, na katerem so letos že štiriinštiridesetič zgodovinarji iz Avstrije, Madžarske, Slovenije in Hrvaške, to pot v Köszegu obravnavali skupno temo iz preteklosti Panonskega prostora. Preseneča, da se niso lotili visoke okrogle obletnice bitke s Turki, ki je bila povod za nastanek kulturno-zgodovinskega simpozija, poimenovanega po Modincih/Mogersdorfu. V Panonskih biografijah in portretih je na prvem mestu slovenski škof, pisatelj in pedagog Anton Martin Slomšek, v poglavju Zgodovina, kultura in literatura pa so podrobneje predstavljeni X. mednarodni slavistični dnevi v Szombathelyu. V 21. številko Panonskega letopisa je urednik uvrstil ponatis nekaterih članov iz Porabja, Franc Kuzmič pa predstavlja pokončnega rodoljuba Ivana Jeriča, ustvarjalnost Janoša Kardoša in njegovo prevajalsko dejavnost. V letopisu so še ocene knjig, poglavje namenjeno športu, dijakom in mladim, glasbena priloga, poglavje o jezikovnih vprašanjih in nekaj strani, posvečenih poeziji. Panonski letopis je edinstvena, večjezična publikacija v tem delu Evrope, zelo verjetno pa še v širšem kulturnem prostoru. Ali zato, ker avtorji ne dobijo honorarja ali zaradi drugih razlogov, je iz severovzhodne Slovenije malo prispevkov, morda letos celo nekoliko več kot prejšnja leta, ker se je urednik odločil za ponatis iz narodnostnega tednika Porabje, ki za Slovence na Madžarskem izhaja v Monoštru. Besedilo in foto: Ernest Ružič
NAROČILNICA NA REVIJO MOJA SLOVENIJA Želim objavo
voščila
osmrtnice
1/8 strani: 50 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 100 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 150 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo
ZA NAROČNIK BREZPLAČ E N 1/4 strani O
Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56 2420 1900 4515 506 Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na naslov O MEDIA d.o.o. (Revija Moja Slovenija), Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija. Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov O MEDIA d.o.o. (Revija Moja Slovenija) Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.
S podpisom te naročilnice soglašam, da lahko izdajatelj te revije moje osebne podatke posreduje v hrambo v bazo naročnikov osrednje revije za Slovence po svetu, s katero upravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
MOJASLOVENIJA
36
september 2014
Knjižna polica
Izšel je Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije Slovenija ima izjemno veliko mest oziroma območij, kjer se pojavljajo zdravilne ali blagodejne energije Zemlje. Prav tako imamo nešteto vodnih virov, vrelcev, slatin in studencev z izredno kakovostno oziroma celo zdravilno vodo. Imamo več kot dvajset zdravilišč in term oziroma toplic, številni zdravilni vodni viri pa zaenkrat ostajajo še neizkoriščeni. Tudi ob morju, kjer so pred mnogimi stoletji nastale soline, najdemo zdravilna mesta, ki so po svoje zapostavljena. Ljubljani. Gre za nadvse zanimivo, morda kar malo nenavadno knjigo, kakršne pri nas doslej še ni bilo. Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije je sestavljen iz več delov. V prvem delu avtor predstavlja tiste cerkve in romarske poti, kamor so se ljudje zatekali po pomoč za zdravje in priprošnjo pri svojih zavetnikih. V drugem delu avtor vodnika opisuje številne zdravilne vodne vire, izvire, studence in slatine, ki jih ljudje še danes na vseh koncih Slovenije pijejo za zdravje ali se s temi vodami umivajo. V tretjem delu so prvič na enem mestu zbrani podatki o več kot 60 zdravilnih energijskih točkah, parkih in
Ljudje so se že v preteklosti, ko so zboleli, zatekali tudi k veri. Tako je skozi stoletja spontano nastala vrsta romarskih poti, kjer so z zaobljubami iskali zdravje ali se samo zatekali na pomoč pri reševanju svojih tegob. Vse to je vodilo novinarja in fotografa Primoža Hienga, ki se je lotil zahtevnega raziskovalnega dela, saj je v enem letu temeljito prečesal Slovenijo. Namreč, odkrival je naravne zdravilne kraje, ki jih je popisal in fotografiral ter zbral v knjigi z naslovom Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije. Pri delu sta mu bila v veliko pomoč pesnik, slikar in priznani fotograf Janez Medvešek, ter novinar TVS, tudi odličen fotograf Goran Rovan. Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije je izšel pri Zavodu za založniško dejavnost Harlekin No. 1 z Brezovice pri
september 2014
gajih ter drugih območjih, kjer so odkrili zdravilna oziroma blagodejna sevanja. V četrtem delu predstavlja Sečoveljske soline kot morski zdravilni gaj in raj, v petem delu pa vse slovenske terme, toplice in zdravilišča. Vsa opisana mesta so opremljena s fotografijami, razdaljami, opisom dostopa in osnovnimi informacijami. V vodniku je objavljenih 180 zgodb z vseh koncev Slovenije. Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije ima format 21 x 14 cm in obsega 368 strani. V knjigi je več kot 500 barvnih fotografij, knjiga pa je trdo vezana. Besedilo in foto: P. H.
Cena knjige z DDV je 36 EUR, za bralke in bralce Moje Slovenije založba prizna 30 % popust, tako da znaša cena z DDV in poštnino (po Sloveniji) 25,20 EUR. Naročila na:00386 41 991 857, primoz.hieng@siol.net Ali pisno na naslov založbe: Zavod Harlekin No. 1, Pot terencev 14, 1351 Brezovica pri Ljubljani
37
MOJASLOVENIJA
Konec tedna na izlet Po Sloveniji in zamejstvu Oglejte si Slovenijo skozi čudovite panoramske fotografije ali pa v živo doživite lepote naše domovine!
O knjigi
Popotniški vodnik po Sloveniji vam ponuja kar deset velikih tridnevnih izletov po Sloveniji in zamejstvu, s katerimi si lahko načrtno ogledate celotno Slovenijo. Dodanih pa je še dodatnih petdeset enodnevnih možnosti in izletniških idej. Seveda pa si lahko tudi sami sestavite svoje izlete in se malce prepustite naključju, odkrivanju in raziskovanju, saj je na poti po Sloveniji in njenem zamejstvu veliko lepega, neznanega, v vsakem letnem času drugačnega. Marjan Bradeško
Založba: O MEDIA d.o.o. Velikost: 240 x 170 mm Vezava: trda Število strani: 130 Leto izdaje: junij 2014 Cena: 27 EUR (plus stroški pošiljanja)
Naročite še danes! Po pošti: O MEDIA d.o.o., Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana, Slovenija Po e-pošti: urednistvo@mojaslovenija.net