Geodetski vestnik 64_4

GEODETSKI VESTNIK

UDK 528=863 ISSN 0351-0271 EISSN 1581-1328

Letnik 66, št. 4, str. 499–628, Ljubljana, december 2022. Izidejo štiri številke na leto. Naklada te številke: 1200 izvodov. Prosto dostopno na spletnem naslovu: http://www.geodetski-vestnik.com.

Vol. 66, No. 4, pp. 499–628, Ljubljana, Slovenia, December 2022. Issued four times a year. Circulation: 1,200 copies. Free on-line access at http://www.geodetski-vestnik.com.

IF JCR (2021): 0,554

IF SNIP (2021): 0,478

Geodetski vestnik je odprtodostopna revija. Recenzirani objavljeni članki so indeksirani in povzeti v: Social Sciences Citation Index (SSCI) Social Scisearch (SSS) in Journal Citation Reports/Social Sciences Edition (JCR/SSE)

Geodetski vestnik je indeksiran in povzet tudi v bibliografskih zbirkah: GEOBASE(TM), ICONDA – International Construction Database, DOAJ – Directory of Open Access Journals, SCOPUS, COBISS, Civil Engineering Abstracts, GeoRef, CSA Aerospace & High Technology Database, Electronics and Communications Abstracts, Materials Business File, Solid State and Superconductivity Abstracts, Computer and Information Systems, Mechanical & Transportation Engineering Abstracts, Water Resources Abstracts, Environmental Sciences

Geodetski vestnik is an open access journal. The reviewed papers are indexed and abstracted in: Social Sciences Citation Index (SSCI) Social Scisearch (SSS) and Journal Citation Reports/ Social Sciences Edition (JCR/SSE)

Indexed and abstracted is also in those bibliographic data bases: GEOBASE(TM), ICONDA – International Construction Database, DOAJ – Directory of Open Access Journals, SCOPUS, COBISS, Civil Engineering Abstracts, GeoRef, CSA Aerospace & High Technology Database, Electronics and Communications Abstracts, Materials Business File, Solid State and Superconductivity Abstracts, Computer and Information Systems, Mechanical & Transportation Engineering Abstracts, Water Resources Abstracts, Environmental Sciences

Izdajanje Geodetskega vestnika sofinancira: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Geodetski vestnik je vpisan v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 526

Geodetski vestnik is partly subsidized by the Slovenian Research Agency.

Geodetski vestnik is entered in the mass media register at the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia under No. 526.

Copyright © 2022 Geodetski vestnik, Zveza geodetov Slovenije

GLAVNI UREDNIK dr. Dušan Petrovič

ODGOVORNI UREDNIK dr. Miran Kuhar

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana Tel.: +386 1 4768 543 e-naslov: urednik@geodetski-vestnik.com

PODROČNI UREDNIKI

Sandi Berk, urednik rubrike strokovne razprave dr. Božo Koler, področni urednik za inženirsko geodezijo dr. Mojca Kosmatin Fras, področna urednica za fotogrametrijo in kartografijo dr. Klemen Kregar, področni urednik za geodezijo dr. Anka Lisec, področna urednica za prostorske analize in upravljanje nepremičnin dr. Krištof Oštir, področni urednik za daljinsko zaznavanje in geoinformatiko dr. Bojan Stopar, področni urednik za satelitsko geodezijo in geofiziko dr. Gregor Čok, področni urednik za načrtovanje in urejanje prostora

MEDNARODNI UREDNIŠKI ODBOR

dr. Ivan R. Aleksić (Univerza v Beogradu, Gradbena fakulteta, Beograd, Srbija) dr. Janja Avbelj (Eumetsat, Darmstadt, Nemčija) dr. Branislav Bajat (Univerza v Beogradu, Gradbena fakulteta, Beograd, Srbija) dr. Giuseppe Borruso (Univerza v Trstu, DEAMS, Trst, Italija) dr. Raffaela Cefalo (Univerza v Trstu, Oddelek za inženirstvo in arhitekturo, Trst, Italija) dr. Vlado Cetl (EK, Skupno raziskovalno središče, Ispra, Italija) dr. Joep Crompvoets (KU Leuven, Public Governance Institute, Leuven, Belgija) dr. Marjan Čeh (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Walter Timo de Vries (Tehniška univerza München, München, Nemčija) dr. Urška Demšar (Univerza St. Andrews, Velika Britanija) dr. Samo Drobne (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) mag. Erna Flogie Dolinar (Geodetska uprava RS, Ljubljana, Slovenija) dr. Dušan Kogoj (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Žiga Kokalj (ZRC SAZU, Inštitut za antropološke in prostorske študije, Ljubljana, Slovenija) dr. Klemen Kozmus Trajkovski (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) mag. Aljaž Lesjak (Inženirska zbornica Slovenije, Ljubljana, Slovenija) dr. Božena Lipej (Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Nova Gorica, Slovenija) dr. Reinfried Mansberger (Univerza za naravoslovne in biotehniške vede, IVFL, Dunaj, Avstrija) dr. Leiv Bjarte Mjøs ( Visoka šola v Bergnu, Bergen, Norveška) dr. Gerhard Navratil (Tehniška univerza na Dunaju, Dunaj, Avstrija) Tomaž Petek (Geodetska uprava RS, Ljubljana, Slovenija) dr. Alenka Poplin (Iowa State University, College of Design, Ames, Iowa, ZDA) dr. Andrea Pődör (Univerza Óbuda, Székesfehérvár, Madžarska) dr. Anton Prosen (Ljubljana, Slovenija) dr. Dalibor Radovan (Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija) dr. Fabio Remondino (Fondazione Bruno Kessler, 3DOM, Trento, Italija) dr. Miodrag Roić (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za geodezijo, Zagreb, Hrvaška) dr. Balázs Székely (Univerza Eötvösa Loránda, Budimpešta, Madžarska) dr. Bojan Šavrič (ESRI Ltd, Redlands, Kalifornija, ZDA)

dr. Maruška Šubic Kovač (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Joc Triglav (Geodetska uprava RS, Murska Sobota, Slovenija) dr. Mihaela Triglav Čekada (Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija) dr. John C. Weber (Grand Valley State College, Department of Geology, Allendale, Michigan, ZDA) dr. Klemen Zakšek (Rosen Group, Lingen, Nemčija)

EDITOR-IN-CHIEF

Dušan Petrovič, Ph.D.

EXECUTIVE EDITOR

Miran Kuhar, Ph.D.

University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia

Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Phone: +386 1 4768 543

E-mail: editor@geodetski-vestnik.com

FIELD AND SUB-FIELD EDITORS

Sandi Berk, editor for the section Professional Discussions

Božo Koler, Ph.D., field editor for Engineering Geodesy

Mojca Kosmatin Fras, Ph.D., field editor for Photogrammetry and Cartography

Klemen Kregar, Ph.D., field editor for Surveying

Anka Lisec, Ph.D., field editor for Spatial Analyses and Real Estate Management

Krištof Oštir, Ph.D., field editor for Remote Sensing and Geoinformatics

Bojan Stopar, Ph.D., field editor for Satelite Geodesy and Geophysics

Gregor Čok, Ph.D., field editor for Spatial Planning

INTERNATIONAL EDITORIAL BOARD

Ivan R. Aleksić, Ph.D. (University of Belgrade, Faculty of Civil Engineering, Belgrade, Serbia)

Janja Avblej, Ph.D. (Eumetsat, Darmstadt, Germany)

Branislav Bajat, Ph.D. (University of Belgrade, Faculty of Civil Engineering, Belgrade, Serbia)

Giuseppe Borruso, Ph.D. (University of Trieste, DEAMS, Trieste, Italy)

Raffaela Cefalo, Ph.D. (University of Trieste, Department of Engineering and Architecture, Trieste, Italy)

Vlado Cetl, Ph.D. (EC, Joint Research Centre, Ispra, Italy)

Joep Crompvoets, Ph.D. (KU Leuven, Public Governance Institute, Leuven, Belgium)

Marjan Čeh, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia)

Walter Timo de Vries, Ph.D. (Technical University of Munich, München, Germany)

Urška Demšar, Ph.D. (University of St. Andrews, St. Andrews, Scotland, United Kingdom)

Samo Drobne, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia)

Erna Flogie Dolinar, M.Sc. (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia)

Dušan Kogoj, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia)

Žiga Kokalj, Ph.D. (ZRC SAZU, Institute of Anthropological and Spatial Studies, Slovenia)

Klemen Kozmus Trajkovski, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia)

Aljaž Lesjak, M.Sc. (Slovenian Chamber of Engineers, Ljubljana, Slovenia)

Božena Lipej, Ph.D. (New university European faculty of law, Nova Gorica, Slovenia)

Reinfried Mansberger, Ph.D. (University of Natural Resources and Life Sciences, IVFL, Vienna, Austria)

Leiv Bjarte Mjøs, Ph.D. (Bergen University College, Bergen, Norway)

Gerhard Navratil, Ph.D. (Vienna Technical University, Vienna, Austria)

Tomaž Petek (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia)

Alenka Poplin, Ph.D. (Iowa State University, College of Design, Ames, Iowa, USA)

Andrea Pődör, Ph.D. (Óbuda Univerity, Székesfehérvár, Hungary)

Anton Prosen, Ph.D. (Ljubljana, Slovenia)

Dalibor Radovan, Ph.D. (Geodetic Institute of Slovenia, Ljubljana, Slovenia)

Fabio Remondino, Ph.D. (Fondazione Bruno Kessler, 3DOM, Trento, Italy)

Miodrag Roić, Ph.D. (University of Zagreb, Faculty of Geodesy, Zagreb, Croatia)

Balázs Székely, Ph.D. (Eötvös Loránd University, Budapest, Hungary)

Bojan Šavrič, Ph.D. (ESRI Ltd, Redlands, California, USA)

Maruška Šubic Kovač, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia)

Joc Triglav, Ph.D. (Surveying and Mapping Authority, Murska Sobota, Slovenia)

Mihaela Triglav Čekada, Ph.D. (Geodetic Institute of Slovenia, Ljubljana, Slovenia)

John C. Weber, Ph.D. (Grand Valley State College, Department of Geology, Allendale, Michigan, USA)

Klemen Zakšek, Ph.D. (Rosen Group, Lingen, Germany)

Copyright © 2022 Geodetski vestnik, Association of Surveyors of Slovenia

IZDAJATELJ

Zveza geodetov Slovenije

Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: info@geodetski-vestnik.com

IZDAJATELJSKI SVET

mag. Gregor Klemenčič, predsednik Zveze geodetov Slovenije dr. Dušan Petrovič, glavni urednik dr. Miran Kuhar, odgovorni urednik Sandi Berk, urejanje rubrike Strokovne razprave dr. Mojca Foški, tehnično urejanje in oblikovanje

TEHNIČNO UREJANJE IN OBLIKOVANJE

dr. Mojca Foški, e-naslov: mojca.foski@fgg.uni-lj.si Barbara Trobec, e-naslov: barbara.trobec@fgg.uni-lj.si

LEKTORIRANJE

Manica Baša

UREJANJE SPLETNIH STRANI

dr. Robert Klinc e-naslov: web@geodetski-vestnik.com

TISK

SIMPRO d.o.o., Brezovica

DISTRIBUCIJA

mag. Janez Goršič, e-naslov: janez.gorsic@fgg.uni-lj.si

TRŽENJE

(OGLASNO TRŽENJE)

Zveza geodetov Slovenije Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana e-naslov: zveza.geodetov.slovenije@gmail.com

NAVODILA AVTORJEM

http://www.geodetski-vestnik.com

PUBLISHER

Association of Surveyors of Slovenia

Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: info@geodetski-vestnik.com

PUBLISHING COUNCIL

Gregor Klemenčič M.Sc, president of the Association of Surveyors of Slovenia Dušan Petrovič, Ph.D., editor-in-chief Miran Kuhar, Ph.D., executive editor Sandi Berk, editor of the section Professional Discussions Mojca Foški, Ph.D., technical editor and design

TECHNICAL EDITOR AND DESIGN

Mojca Foški, Ph.D., e-mail: mojca.foski@fgg.uni-lj.si Barbara Trobec, e-mail: barbara.trobec@fgg.uni-lj.si

SLOVENE PROOFREADING

Manica Baša

WEB SITE ADMINISTRATION

Robert Klinc, Ph.D. e-mail: web@geodetski-vestnik.com

PRINT

SIMPRO d.o.o., Brezovica

DISTRIBUTION

Janez Goršič, M.Sc., e-mail: janez.gorsic@fgg.uni-lj.si

MARKETING (ADVERTISING)

Association of Surveyors of Slovenia

Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: zveza.geodetov.slovenije@gmail.com

INSTRUCTIONS FOR AUTHORS

http://www.geodetski-vestnik.com

VSEBINA CONTENTS

UVODNIK | EDITORIAL

Gregor Klemenčič LETO 2022 – SMO SE NAUČILI KAJ POZITIVNEGA? 505 2022 – SOME POSITIVE LESSONS?

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

Janez Košir 509 VZPOSTAVITEV, NADGRADNJA IN VZDRŽEVANJE OBMOČIJ

ENAKE BONITETE

THE ESTABLISHMENT, UPGRADING, AND ADMINISTERING OF AREAS OF EQUAL LAND-RATING VALUES

Peter Kyseľ, Ľubica Hudecová 521 TESTIRANJE NOVE METODE OBNAVLJANJA KATASTRSKIH NAČRTOV NA SLOVAŠKEM TESTING OF A NEW WAY OF CADASTRAL MAPS RENEWAL IN SLOVAKIA

Žan Pleterski, Klemen Kregar, Tilen Urbančič 536 DOLOČITEV GEODETSKEGA DATUMA MREŽE NA PLAZU URBAS GEODETIC DATUM DETERMINATION FOR THE URBAS LANDSLIDE GEODETIC NETWORK

STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS

Mihaela Triglav Čekada 553 MEJE KATASTRSKIH OBČIN IN RIMSKE OSTALINE

BOUNDARIES OF CADASTRAL MUNICIPALITIES AND ROMAN REMAINS

Joc Triglav 562 »STARE« GEODETSKE TOČKE – NAŠ PODZEMNI ZAKLAD ‘OLD’ GEODETIC POINTS – OUR UNDERGROUND TREASURE

Joc Triglav 572 TNPS – TERESTRIČNI OMREŽNI POLOŽAJNI SISTEM

TNPS – TERRESTRIAL NETWORKED POSITIONING SYSTEM

| CONTENTS

VSEBINA

Branko Kovač 576 ZA ZMANJŠANJE ŠKODE, NASTALE ZARADI UVELJAVITVE ZKN – ZAKONA O KATASTRU TO REDUCE THE DAMAGE CAUSED BY THE ENTRY OF THE REAL ESTATE CADASTRE ACT INTO FORCE

Branko Kovač 578 PREDSTAVITEV KNJIGE KDO JE V KARANTENI? (ČRTICE Z D VITAMINOM) PRESENTATION OF THE BOOK KDO JE V KARANTENI? (WHO'S IN QUARANTINE?) (SKETCHES RICH IN VITAMIN D)

NOVICE IZ STROKE | NEWS FROM THE FIELD 581

NOVICE IZ GEODETSKIH DRUŠTEV | NEWS FROM PROFESSIONAL SOCIETIES 601

RAZNO | MISCELLANEOUS 611

DIPLOME IN MAGISTERIJI NA ODDELKU ZA GEODEZIJO UL FGG, OD 1. 8. 2022 DO 31. 10. 2022 NOVA DOKTORJA ZNANOSTI IZ GEODEZIJE NA UL FGG 614

Slike na naslovnici:

Zaključek programa projektov eProstor

Foto 1: Tiskovna konferenca ob zaključku programa projektov eProstor: Georgi Bangiev, generalni direktor direktorata za prostor, graditev in stanovanja pri Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije in Tomaž Petek, generalni direktor Geodetske uprave Republike Slovenije.

Foto 2: V zahvalo za plodno sodelovanje in kakovostne rezultate je Tomaž Petek, generalni direktor GURS, govorcem in vodjam projektov podelil znamenje geometričnega središča Slovenije (GEOSS). Spomenik in knežji kamen, ki zaznamujeta središče, stojita v Spodnji Slivni pri Vačah v občini Litija. GEOSS je sicer edino pravno uveljavljeno središče države v Evropi in simbolizira stičišče vseh Slovencev, ne glede na politično, versko ali drugo pripadnost. Na sliki z leve: mag. Erna Flogie Dolinar, namestnica generalnega direktorja GURS, Tomaž Petek, generalni direktor GURS, mag. Ema Pogorelčnik, mag. Matej Sotlar, GURS, Jurij Mlinar, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Franc Ravnihar in mag. Uroš Mladenović, GURS.

Foto 3: Udeležence zaključne konference eProstora je nagovoril minister za okolje in prostor Uroš Brežan.

Foto: Boštjan Pucelj

LETO 2022 – SMO SE NAUČILI KAJ POZITIVNEGA? 2022 – SOME POSITIVE LESSONS?

mag. Gregor Klemenčič predsednik Zveze geodetov Slovenije | president of the Association of Surveyors of Slovenia

Leto 2022. Leto, ki je zaznamovano v svetu in Sloveniji v vseh pogledih. Vrtiljak vsega mogočega, žal tudi vse preveč negativnega. Verjamem, da se je vsak od nas že velikokrat vprašal, v kakšnem svetu živimo, kam gremo, kako bo z našimi potomci in kaj jim zapuščamo. Vojna, nesoglasja med državami, razkoli v družbi, delitve na naše in vaše, sovraštvo, pohlep po materialnih dobrinah… Vsekakor vse preveč negativnih in premalo pozitivnih stvari. Nihče od nas si zagotovo ne želi vsega tega, a se nam vseeno dogaja. Seveda se nam dogaja, saj se vse preveč ukvarjamo z drugimi namesto sami s sabo. Vedno iščemo vzroke in razloge pri drugih, premalo iščemo rešitve in spremembe pri sebi. Predvsem pa nam primanjkuje pozitivnega razmišljanja.

In kakšno je bilo leto 2022 za geodetsko stroko? Prelomno v več pogledih. Strokovno močno zaznamovano z uveljavitvijo Zakona o katastru nepremičnin in vpeljavo informacijskega sistema katastra, ki sta povzročila obilo slabe volje in žal tudi razkola. Vsaka sprememba zakonodaje in dvig digitalizacije vedno izhajata iz želje po dvigu kakovosti stroke, poenostavitvi in pospešitvi postopkov. Za popolno implementacijo teh sprememb pa je pomembnih več dejavnikov. Ustrezen dialog, pripravljenost na spremembe in pozitivno razmišljanje. Žal se je ponovno pokazalo, da v geodetski stroki še vedno nismo sposobni tega. To si moramo priznati, pa če nam je prav ali ne.

V dobrih dveh letih, odkar sem predsednik zveze in se udeležujem različnih dogodkov, žalostno spoznavam, koliko je razdvojenosti v stroki, žal tudi sovraštva, namernega nagajanja, nesposobnosti komunikacije in nepripravljenosti za medsebojno razumevanje. Vse preveč si zatiskamo oči in vztrajamo vsak pri svojem. A nam je res tega treba? A res ne znamo drugače? A se zavedamo, koliko škode delamo sebi, geodetski stroki in družbi? Po mojem je skrajni čas, da se vsak pri sebi zamisli nad tem, skrajni čas, da spremenimo stare navade in razmišljanje. Stopimo vsi kakšen korak nazaj, da bomo lahko naredili pozitivne korake naprej. Pogovarjajmo se, pomagajmo si in iščimo skupne strokovne rešitve. Nehajmo se deliti na zasebni in javni sektor, na naše in vaše. Bodimo odgovorni do samih sebe in delajmo skupno dobro za stroko. To je naša dolžnost, ki jo imamo kot pomembna stroka v družbi. Iščimo jasne in odločne rešitve za izzive današnjega časa. Najlepša hvala vsem, ki v procesu sprememb v geodetski stroki opravljate dobro strokovno delo, žrtvujete svoj čas in energijo.

Letos smo z organizacijo jubilejnega 50. Geodetskega dneva v Velenju dokazali, kdo in kaj smo Geodeti. Pozitivnih odzivov je bilo veliko, tako v stroki kot v politiki. Torej znamo in zmoremo. Žal mi je, da

EDITORIAL

UVODNIK

nekateri niso zmogli stopiti iz svojih okvirjev in so dogodek bojkotirali. S tem so bojkotirali sebe in stroko. Ne želim, da bo tako tudi v prihodnje. Družimo se, pogovarjajmo se in iščimo rešitve. Prepričan sem, da smo se kljub vsemu dogajanju v letu 2022 naučili veliko pozitivnega. Srečno, geodezija. Vse dobro v letu 2023, bodimo zdravi in vrnimo dušo geodetski stroki.

2022 – A remarkable year in all aspects, in Slovenia and globally. A myriad of things, but sadly too many were negative. I believe everyone has contemplated the world we live in, the direction we are heading, the future of our children, and our inheritance left for them. Wars, disputes between countries, divided societies, separations into ‘ours’ and ‘yours’, hatred, greed for material possessions, and so many other such things. In short, too many negative and too few positive aspects. Undoubtedly, nobody wishes for such things, but they keep occurring. Of course, they occur, while we pay attention to others instead of ourselves. We keep looking for reasons and excuses in others instead of looking for solutions and changes in ourselves. First and foremost, we lack positive thinking.

And what was 2022 for the surveying profession? Defining in several aspects. The profession was directly influenced by the Real Estate Cadastre Act and the implementation of a new cadastral information system, both of which were a source of widespread dissatisfaction and created discord. Each legislative change and each increase in digitalisation aspire to raise the quality of the profession, to simplify and accelerate procedures. Full implementation of these changes depends on several factors: a healthy dialogue, readiness for change and positive thinking. Regrettably, it was proved again that we in our profession are still not capable of this. Like it or not, this must be acknowledged.

In the over two years since I became the president of the association and have attended different events, I have recognised with some sadness how many divisions, even hatred, troubles, inability to communicate, and lack of will for mutual understanding are present. We still do not want to see and only defend our positions. Do we really need that? Is there really no other way? Are we aware of the extent of damage we inflict on ourselves, the profession and society as a whole? I think it is high time for personal reflection; it is high time to change our ingrained habits and thinking. Let us take a step back to be able to make some positive steps forward. Let us talk, let us help one another, and let us seek common professional solutions. Let us stop creating divisions between private and public sectors, between ‘ours’ and ‘yours’. Let us be responsible to ourselves and make positive efforts for the good of the profession. As a profession with high value for the society, it is our duty. Let us search for clear and decisive solutions to present-day challenges. I would like to express my sincere thanks to all of you who maintain high professional standards in your work, who devote your time and energy in the process of change. The organisation of this year's Land Surveying Day in Velenje proved who and what is a Land Surveyor. We received plenty of positive feedback, from professionals and politicians alike. This means that we know how things are done. I can only express sadness that some people were not able to overcome their inhibitions and boycotted the event. This was also the boycott of themselves and the profession. I do not wish it would remain so in the future. Let us interact, let us talk and seek solutions. I am sure that, despite everything that took place in 2022, the year has taught us many positive lessons.

Good luck, land surveying!

I wish you all the best in 2023, let us be healthy and let us bring back the soul of the surveying profession.

VZPOSTAVITEV, NADGRADNJA IN VZDRŽEVANJE OBMOČIJ ENAKE BONITETE

THE ESTABLISHMENT, UPGRADING, AND ADMINISTERING OF AREAS OF EQUAL LAND-RATING VALUES

Janez Košir

UDK: 332.6(497.4)

Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.04 Prispelo: 23. 6. 2022 Sprejeto: 24. 10. 2022

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2022.04.509-520

PROFESSIONAL ARTICLE Received: 23. 6. 2022 Accepted: 24. 10. 2022

ABSTRACT IZVLEČEK

Začetki vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč v Sloveniji segajo v čas avstro-ogrske države, ko je bila vzpostavljena katastrska klasifikacija zemljišč. Po letu 1953 so se v Sloveniji pogoji za gospodarjenje z zemljišči in njihovo obdavčitev spremenili. Strokovne skupine in posamezniki so pripravili predloge za vrednotenje zemljišč na podlagi proizvodne sposobnosti in ekonomike gospodarjenja na zemljiščih. Z objavo pravilnika za ocenjevanje tal v letu 1984 so bili vzpostavljeni prvi strokovni pogoji za nov način ocenjevanja zemljišč.

Boniteta zemljišča je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišča na podlagi naravnih dejavnikov, med katere uvrščamo lastnosti tal, klime, reliefa in posebne vplive. Osnovna enota vzdrževanja je območje bonitete. Vzpostavitev in nadgradnja sta potekali več let na celotnem območju države. Zvezni sloj območij bonitete vzdržuje geodetska uprava na podlagi predloga predlagatelja ali po uradni dolžnosti. Zvezni sloj in podatki so javni in se uporabljajo za vrednotenje in urejanje zemljišč.

The beginnings of the agricultural and woodland valuation in Slovenia date back to the time of the Austro-Hungarian state when the cadastral classification of land was established. After 1953, the conditions of land management and taxation in Slovenia changed. Expert groups and individuals prepared proposals of land valuation based on site productivity and the economics of the land management. With the publishing of the rules for soil assessment in 1984, the first professional conditions for a new land evaluation were established.

The land-rating measures land site productivity based on natural factors, including soil characteristics, climate, relief, and special impacts. The basic unit of administering land rating is the equal land-rating area. The establishment and upgrading took place over several years in the entire territory of Slovenia. The uniform layer of the equal land-rating area of the whole state is administered by the Surveying and Mapping Authority based on the proposal of the individual or ex officio. The uniform layer of equal land-rating area and database of land-rating values are public and used for land valuation purposes and for land management measures

KLJUČNE BESEDE KEY WORDS

katastrska klasifikacija, proizvodna sposobnost, boniteta zemljišč, območje bonitete

cadastral classification, site productivity, land-rating value, equal land-rating area

UVOD

Boniteta zemljišča je po Zakonu o katastru nepremičnin podatek o proizvodni sposobnosti zemljišča. Določi se na podlagi lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih vplivov v razponu od 1 do 100 bonitetnih točk. Ugotavlja se za zemljišča, ki so po dejanski ali namenski rabi kmetijska ali gozdna zemljišča. Pojem bonitete se je v preteklosti uporabljal v zemljiškem katastru skupaj s pojmom katastrske klasifikacije. Boniteta se je pred uveljavitvijo zakona o evidentiranju nepremičnin v geodetski stroki omenjala predvsem kot ocena tal v povezavi s katastrsko kulturo, le redko pa kot samostojen podatek o oceni zemljišča na podlagi naravnih danosti. Podatki katastrske klasifikacije se v zemljiškem katastru niso sistematično vzdrževali. Zakon o evidentiranju nepremičnin je vodenje podatkov katastrske klasifikacije omejil na pet let od uveljavitve, po tem obdobju pa se podatki niso več vzdrževali. Za premostitev vmesnega obdobja, ko se je še vodila katastrska klasifikacija, je strokovna skupina katastrskih agronomov, zaposlenih na geodetski upravi, na terenu preverjala skladnost katastrske klasifikacije in vzorčnih parcel. Opisi novih in preverjenih vzorčnih parcel so bili v skladu s predpisi strokovna podlaga za prehod na nov način ocenjevanja zemljišč. Z objavo Pravilnika o vzpostavitvi bonitete zemljišč ter Pravilnika o določanju in vodenju bonitete zemljišč so se v zemljiškem katastru posebej vodili podatki o katastrski klasifikaciji in podatki o boniteti zemljišč.

Ob prenehanju vzdrževanja podatkov katastrske klasifikacije zemljišč je v zemljiškem katastru ostal le podatek o boniteti zemljišča. Ker je bila boniteta deloma še vezana na podatke iz prevedbenih preglednic in katastrske klasifikacije, so se pojavila neskladja med podatki. S Pravilnikom o določanju in vodenju podatkov katastra nepremičnin so se dokončno uredili primeri neskladij z vodenjem območij enake bonitete, ki niso vezani na meje parcel.

Posodobljeni način ugotavljanja bonitete zemljišč na podlagi preseka območij bonitete s parcelo je bil uveden v letu 2022 z Informacijskim sistemom kataster (ISK).

2 BONITIRANJE ZEMLJIŠČ

2.1 Razvoj vrednotenja in bonitiranja zemljišč Po vojni, v obdobju 1946–1953, se katastru zemljišč ni namenjalo posebne pozornosti, saj ni bil več podlaga za obdavčenje kmetijskih in gozdnih zemljišč. Šele z zvezno uredbo (Uredba, 1953) je bilo urejeno obdavčevanje na podlagi katastrskega dohodka in ne več katastrskega čistega dohodka, kot je veljalo dotlej. Poleg zemljiške parcele so bili temelj za obdavčitev tudi podatki katastrske klasifikacije. Prva povojna vrednotenja zemljišč na območju Slovenije so izhajala iz katastrske klasifikacije, ki se od razpada Avstro-Ogrske pa vse do 60. let prejšnjega stoletja ni bistveno spreminjala (Košir, 1999), izvajale so se le posamezne revizije vrste rabe in katastrske klasifikacije. Ocena zemljišč in inventarizacija prostora (Golja, 1962) sta izhajali iz podatkov katastrske klasifikacije in lastnosti tal. Zametki novega vrednotenja zemljišč so se v Sloveniji začeli s predlogi bonitiranja tal (Pust, 1968). Tla naj bi se ocenjevala glede na lastnosti in možnosti kmetijske pridelave. V študiji bonitiranja tal v Avstriji (Pust, 1968) so bili predstavljeni primeri ocenjevanja na podlagi ugotavljanja lastnosti tal s spremljanjem ekonomike na kmetijskih gospodarstvih. Na primerih avstrijske metodologije (BoSchätzG, 1970) je Geodetska uprava SRS leta 1968 razpisala raziskovalno nalogo Ugotavljanje rodovitnosti zemljišč, s katero bi se ob sprotni reviziji katastrske klasifikacije

na novih vzročnih parcelah spremljala proizvodnja na različnih talnih tipih. Cilj naloge je bil pripraviti najprimernejši način ugotavljanja rodovitnosti zemljišč za prostorsko urejanje, ocenjevanje tržne vrednosti ipd. V istem obdobju je bil pripravljen predlog postopka za bonitiranje in obnovo katastrske klasifikacije (Pust, 1970). Izhajal je iz naravnih dejavnikov, pri čemer bi se območja, ki so v naravi enakih lastnosti, evidentirala ne glede na potek parcelnih meja. V poročilu (Honzak, 1971) je bil pripravljen predlog za prevzem avstrijske metodologije vrednotenja, nerešeno pa je bilo vprašanje glede upoštevanja klime in ostalih dejavnikov. Kritičen glede stanja v zemljiškem katastru in vrednotenja zemljišč v poročilu je bil tudi Mikoš (Mikoš, 1971). Čeprav sta bili predlagani dve metodologiji vrednotenja – Honzak s sodelovanjem Biotehniške fakultete in Golja s sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije – dokončne odločitve o metodiki ocenjevanja ni bilo. Mikoš je posebej opozoril na nujno potrebo po pripravi metodologije tudi zaradi izračuna pravične odškodnine pri razlastitvah.

Biotehniška fakulteta (Honzak, 1978) je pripravila predlog ocenjevanja proizvodne sposobnosti na podlagi ekonomskih modelov. Metodika naj bi izhajala iz revidirane pedološke karte in vzorčnih parcel, kjer bi se sistematično spremljala proizvodnja – kmetijska pridelava. Glede na nova spoznanja na področju kmetijstva je bil predlog pripravljen tako, da bi se lahko uporabili vsi dostopni podatki vzorčnih parcel, nadgradila pa bi se tudi pedološka karta in preverili vplivi klime in reliefa. Ekonomski model je bil pripravljen za celovito vrednotenje v prostoru in času (Četina, 1984), v njem so bile upoštevane pedološke, klimatske in druge naravne danosti. Poleg opisa lastnosti tal, klime, reliefa in predlaganega kolobarja z ekonomskimi izračuni in standardiziranim dohodkom so bili v model vključeni še ekspozicija, vodne razmere, kamnitost, obgozdna lega, prometni položaj in razkosanost zemljišč. Tako oblikovana območja z enakimi lastnostmi je Četina poimenoval ekoanalogi. Strokovna komisija za vrednotenje zemljišč, ki je bila ustanovljena v okviru republiške geodetske uprave, je na podlagi zbranih predlogov sprejela odločitev, da se za potrebe zemljiškega katastra pripravi metoda vrednotenja, ki bo temeljila na avstrijski metodologiji, predlog Četine pa se sprejme kot morebitna nadgradnja. Ob hkratnih dejavnostih v zvezi s kategorizacijo zemljišč se je pojavila tudi dilema o uporabnosti podatkov o kategorijah v zemljiškem katastru (Dopis, 1983). Z objavo pravilnika (Pravilnik, 1984) so bile v Sloveniji vzpostavljene strokovne podlage za ocenjevanje tal. Pravilnik se je uporabljal le v ozkih krogih in le za nekatere namene (katastrska klasifikacija, komasacije, cenitve, presoje vplivov umeščanja objektov na kmetijska zemljišča), v njem pa ni bil upoštevan ekonomski del, ki ga je predlagal Četina. Kljub prizadevanju republiške geodetske uprave, da v aktivnosti vrednotenja zemljišč pritegne državo (Finexis, 1988), je bil pravilnik le delno posodobljen, vseboval je oceno proizvodne sposobnosti tal, ostali naravni dejavniki pa niso bili upoštevani. Številni predlogi za posodobitev in nadgradnjo vrednotenja zemljišč so bili predstavljeni tudi na mednarodni delavnici FAO, ki je potekala 20. in 21. novembra 1997 (Žibrik, 1998). Geodetska uprava je po dogodku na več ministrstev naslovila dopis z vprašanjem o uporabnosti posodobljenih podatkov katastrske klasifikacije in smiselnosti nadaljevanja naloge. V odgovorih je bila izražena jasna podpora nadaljevanju naloge, ki naj poteka pod okriljem geodetske uprave.

2.2 Vzpostavitev grafičnega prikaza območij enake bonitete Strokovna skupina za katastrsko klasifikacijo zemljišč na Geodetski upravi Republike Slovenije je v obdobju 1989–2003 na celotnem območju države izvajala projekt Posodobitev sistema in podatkov

katastrske klasifikacije zemljišč (Košir, 2005). Na podlagi terenskih meritev so bile preverjene in tudi na novo postavljene posodobljene vzorčne parcele. Poleg kriterijev za posodobitev katastrske klasifikacije zemljišč so bili vključeni tudi podatki o lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih vplivov. Metodologija je bila predpisana z Obveznim navodilom za izvajanje pravilnika za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Ur. l. SRS, št. 36/84).

S pravilnikom o vzpostavitvi bonitete zemljišč (Ur. l. RS, št. 35/2008) so bile objavljene prevedbene preglednice in način prenosa podatkov bonitete v zemljiškem katastru. Parcele s pripisano ali – če je katastrskih kultur oziroma razredov več – preračunano boniteto so bile prva strokovna podlaga bonitete zemljišča glede na naravne danosti. V skladu s pravilnikom je bila pripisana boniteta za parcele, ki so imele v zemljiškem katastru katastrsko kulturo, za vse ostale vrste rabe je bila pripisana boniteta nič. Tako je bil v skladu s 14. členom Pravilnika o določanju in vodenju bonitete zemljišč (Ur. l. RS, št. 47/2008) vzpostavljen prvi grafični prikaz območij enake bonitete (v nadaljevanju: GPOEB), vezan na podatke prevedbenih preglednic in na parcelo. Z grafičnim presekom zemljiškokatastrskega načrta, dejanske rabe in pripisane bonitete so bili dodatno izločeni deli, ki so bili po dejanski rabi kmetijsko ali gozdno zemljišče. Izločeni deli zemljišč z dejansko kmetijsko ali gozdno rabo so bili s površino oziroma deležem parcele podlaga za prikaze v javnih pregledovalnikih in v bazi zemljiškega katastra.

Slika 1: GPOEB, določen na podlagi vzpostavitve ob uporabi prevedbenih preglednic.

Slika 2: Prikaz bonitete za parcelo z upoštevanjem prevedbenih preglednic in dejanske rabe (vir: aplikacija PREG, Geodetska uprava Republike Slovenije).

S Pravilnikom o določanju in vodenju bonitete zemljišč je bil urejen tudi način vzdrževanja, in sicer je bilo določeno, da GPOEB vodi in vzdržuje geodetska uprava na podlagi elaboratov sprememb bonitete zemljišča in točk, ki jih ugotovi z analizami, terenskimi opazovanji in meritvami.

Vzpostavitev grafičnega prikaza območij enake bonitete je izhajala iz podatkov o boniteti zemljišč, vezanih na parcelo. Razlike v boniteti na parcelah so bile odvisne od predhodnega vzdrževanja katastrske klasifikacije in dejanske rabe. Najbolj značilne so bile razlike na urbanih in hribovitih območjih, najmanj razlik je bilo na ravninskem delu, kjer so površine namenjene za kmetijsko pridelavo. Preglednica 1: Boniteta kmetijskih zemljišč ob vzpostavitvi po razponu in deležih površin Razpon bonitete Površina v ha Število parcel Površina v m2 Delež površine v % od 1 do 30 246.117 556.580 2.461.167.954 29,12 od 30 do 40 167.213 678.687 1.672.126.929 19,79 od 40 do 50 180.481 797.860 1.804.806.552 21,36 od 50 do 60 128.709 585.494 1.287.094.673 15,23 od 60 do 70 83.349 330.293 833.489.482 9,86 od 70 do 80 27.829 121.329 278.288.126 3,29 od 80 do 90 10.019 37.197 100.186.185 1,19 nad 90 1338 4589 13.377.817 0,16 SKUPAJ: 845.055 5110.898 8.450.537.718 100

2.3 Vzdrževanje GPOEB

Vzdrževanje GPOEB je večinoma potekalo na podlagi zahtevkov strank vse do 21. 1. 2019. Tudi pri agrarnih operacijah, na primer komasacijah, je bila boniteta zemljišča prikazana v okviru meje parcel. Spremembe so se izvajale v skladu s Pravilnikom o določanju in vodenju bonitete zemljišč za parcele, ki so bile po dejanski rabi kmetijsko ali gozdno zemljišče. Pooblaščeni strokovnjak za bonitiranje je po ogledu in meritvah pripravil sestavni del elaborata spremembe bonitete zemljišč, celoten elaborat pa je potrdil pooblaščeni geodet. Meritve na terenu so obsegale splošen in poseben opis za lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih vplivov s točkami meritve in izračunom bonitete. Opisi podatkov so se nanašali izključno na območje parcele. Za zemljišča, ki se po lastnostih tal, klime, reliefa ali posebnih vplivov v okolici niso razlikovala, se podatki o boniteti niso spremenili.

2.4

Ureditev podatkov o območjih enakih bonitet

V okviru programa projektov eProstor je bil v letu 2018 zaključen projekt Ureditev podatkov o območjih enakih bonitet. Na podlagi podatkov o klimi, reliefu, naklonu in dodatnih terenskih meritev so bili urejeni podatki – sloji območij enakih bonitet (v nadaljevanju: OEB). V poročilu o opravljenem delu, ki ga je pripravil Kralj (Poročilo, 2018), so bili podrobneje razloženi postopki in ugotovitve ob izdelavi novih slojev.

Lastnosti reliefa se v izračunu bonitetnih točk pojavijo dvakrat, posredno v kriteriju tal ter pri samih lastnostih reliefa. Pri določanju območij enake bonitete je bil največji poudarek na lastnostih reliefa. Lastnosti reliefa so bila upoštevane pri razdelitvi celotne Slovenije na reliefno sorodna območja. Uporabljeni so bili podatki laserskega skeniranja površja Slovenije (LIDAR). Izdelan je bil digitalni model reliefa z velikostjo slikovne celice 5 × 5 m (DMR5). Zaradi pogoja, da se izločijo oziroma prekrijejo vsi grajeni objekti (naselja, ceste, železnice, neplodno …) in vodotoki, so bili iz DMR odstranjeni vsa pozidana in sorodna zemljišča (šifra vrsta dejanske rabe = 3000) in vse vode (šifra vrsta dejanske rabe = 7000). Uporabljeni so bili grafični podatki dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (RABA).

Lastnosti za tla so bile izračunane za posamezne rastiščno homogene enote kot tehtana aritmetična sredina vrednosti digitalnega talnega števila (DTS). Sloji potekajo neodvisno od zajema dejanske rabe. Talno število je atributni podatek digitalne pedološke karte (Rupreht, 2006), ki ga je razvila pedološka stroka (Center za pedologijo in varstvo okolja, BF) in podaja oceno posameznih pedokartografskih enot (PKE) z vidika kakovosti tal za kmetijsko pridelavo. Izračun je bil izdelan na podlagi takrat veljavnega Pravilnika za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Ur. l. RS, št. 36/84). Na podlagi reprezentativnih talnih profilov so bile lastnosti tal pretvorjene v talno število za vsako talno sistematsko enoto (PSE), ki je bilo glede na sestavo talnih kartografskih enot (PKE) podano kot uteženo povprečje. Podatki o DTS so dostopni na spletnih straneh ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (https://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/#map_x=500000&map_ y=100000&map_sc=914285&layers=null,highlight,DOF-client,DOF_datumi,REZI-250_16,REZI-25_16,REZI-5_16,GERK_SDO). Na območju, kjer podatek o DTS ni obstajal, so bili privzeti podatki sosednjega območja. Točke za lastnosti klime so bile izračunane glede na Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč (Uradni list RS, št. 47/08). Za vsako katastrsko občino je bila izračunana povprečna nadmorska višina iz podatkov DMR5, v skladu z merili za bonitiranje zemljišč pa so bile določene točke za lastnosti klime. Na podlagi ugotovljenih lastnosti za tla, klimo in relief je bila za vsako posamezno rastiščno homogeno enoto z uporabo enačbe izračunana boniteta (točke) za celotno območje Slovenije. Vrednosti bonitet znotraj posameznih poligonov območij enakih bonitet so se preverjali in določali tudi s terenskimi meritvami. Izvedenih je bilo več kot sto meritev na različnih lokacijah.

GPOEB, posodobljen s podatki o naravnih danostih, je bil ena od bistvenih strokovnih podlag za določitev in preverjanje bonitet v postopkih določanja bonitet zemljišč in podlaga za določitev bonitet novim parcelam, nastalim v postopku parcelacije ali komasacije. Januarja 2019 je bil sloj transformiran v nov državni koordinatni sistem (D96/TM) in se je uporabljal od 21. 1. 2019 za vzdrževanje bonitete novih parcel, nastalih v postopku parcelacije ali komasacije. Primerjava podatkov o boniteti zemljišč glede na vzpostavitev in podatke iz GPOEB (GURS, 20201) izkazuje razlike, ki so v razponih od 1 do 40 bonitetnih točk oziroma od – 1 pa do – 30 bonitetnih točk.

1

Slika 3: Prikaz območij terenskega zajema podatkov. Slika 4: Prikaz generalizirane bonitete zemljišč v Sloveniji na podlagi GPOEB.

Tehnična dokumentacija: Vzdrževanje sloja območij bonitet, Geodetska uprava Republike Slovenije, oktober 2020.

Preglednica 2: Primerjava podatkov bonitete po prevedbi in podatkov po GPOEB

Razred Štev. parcel Delež štev. parcel v % Vsota površin [m2] Delež vsote površin v %

(-1) - (-10) 1.058.235 25,16 5.609.389.843 29,85 0-10 807.763 19,21 5.060.357.721 26,93 (-11) - (-20) 839.014 29,95 3.353.564.701 17,84 11-20 383.102 9,11 1.482.849.137 7,89 (-21) - (-30) 536.266 12,75 1.847.622.499 9,83 21-30 134.338 3,19 334.094.346 1,78 (-31) - (-40) 250.926 5,97 687.020.231 3,66 31-40 33.786 0,80 62.571.356 0,33 (-41) - (-50) 102.615 2,44 240.186.570 1,28 41-50 6.086 0,14 8.447.838 0,04 (-51) - (-60) 42.627 1,01 90.239.803 0,48 51-60 1.065 0,03 1.314.615 0,01 (-61) - (-70) 8.609 0,20 13.442.936 0,07 61-70 80 0,00 49.037 0,00 (-71) - (-80) 1.338 0,03 1.701.131 0,01 71-80 4 0,00 478 0,00 (-81) - (-90) 90 0,00 330.603 0,00 81-90 1 0,00 26 0,00 SKUPAJ 4.205.945 100 18.793.182.872 100

5: Prikaz razlik med atributnimi podatki zemljiškega katastra in GPOEB (vir: grafični in atributni podatki zemljiškega katastra, maj 2022).

Grafični prikaz območij enake bonitete je zvezni sloj, ki je neodvisen od dejanske rabe. Razlike v boniteti so najbolj vidne na kmetijskih zemljiščih s katastrsko kulturo pašnik. V to skupino so se v skladu s pravilnikom za katastrsko klasifikacijo zemljišč uvrščala zemljišča, ki zaradi neekonomične izrabe niso bila primerna za kmetijsko pridelavo (kolovozi, poti, gozdne preseke, površine, zaraščene z grmovjem in robido, poplavne površine, skalovitost ipd). Boniteta zemljišča je bila ob vzpostavitvi na podlagi prevedbenih preglednic bistveno nižja od bonitete na podlagi GPOEB. GPOEB namreč temelji na lastnostih tal, klime, reliefa in posebnih vplivov, ne pa na podatkih vzorčnih parcel.

Slika

Vzdrževanje posodobljenega GPOEB je potekalo na zahtevo strank in po uradni dolžnosti. Pooblaščeni strokovnjaki za bonitiranje zemljišč so v postopku vzdrževanja preverjali predvsem lastnosti tal, ki so večinoma temeljile še na podatkih tako imenovanega »talnega števila«. Poimenovanje je bilo prevzeto iz nemške metodologije ocenjevanja zemljišč (BoSchätzG, 1970), kjer je znano kot »das Bodenzahl«. Za uporabo podatkov o talnem številu, ki je ocenjeno po Pravilniku za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Ur. l. SRS, št. 36/1984) po njivski ali travniški lestvici, je treba predhodno preveriti izvorne podatke. V Pravilniku o določanju in vodenju bonitete zemljišč za oceno tal se uporablja le ena lestvica. Podatke je torej treba dodatno preverjati in korigirati, kar pa v postopku vzdrževanja bonitete zemljišč ni mogoče. Parcele, ki so bile urejene na podlagi zahtevkov, so vsebovale podatke terenskih meritev. Sloji so bili opredeljeni z osnovnimi podatki o lastnostih tal, klime, reliefa in posebnih vplivih. Glede na lokacijo, kjer je bila izkopana pedološka jama oziroma je bilo opravljeno sondiranje, so bili v sloj obvezno vključeni podatki o točkah meritev. Točke meritev obsegajo pedološke, geološke, klimatske in lokacijske podatke o območju sloja. Ob rednem vzdrževanju so se podatki v sloju enake bonitete in meritvah urejali v GPOEB kot sloj, neodvisen od poteka meje parcel. Glede na zahtevek stranke se je sprememba bonitete evidentirala le za parcele, navedene v zahtevku. Podatki meritev in parcele, na katerih je bila izvedena sprememba bonitete pred 31. 1. 2019, niso bili zajeti v GPOEB.

6: Podatki

profilov ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vzdrževanje GPOEB na podlagi zahtevkov strank se je izvajalo predvsem na ravninskem delu kmetijskih zemljišč, kjer obstaja tudi strokovna praznina glede ugotovljenih lastnosti tal in reliefa. Podatki iz pedološke karte so večinoma izdelani v merilu 1 : 25.000, kar pa ne zadošča za neposredno uporabo v postopku vzdrževanja GPOEB. Meja prehodov med pedokartografskimi enotami je posplošena in je brez korekcije ob vzdrževanju bonitete zemljišč nezanesljiva, zveznost in prehodi med pedokartografskimi enotami in reliefom pa so manj izraženi.

Pretežni del kmetijskih zemljišč z intenzivno kmetijsko pridelavo in z relativno visoko oceno točk za lastnosti tal, reliefa in klime se nahaja v ravninskem delu Slovenije. Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč so obstoječi poligoni GPOEB tudi največji. Razlog za tako velike poligone so premalo natančni pedološki podatki, ki pri izdelavi sloja GPOEB niso omogočali delitve poligonov.

Slika

meritev geodetske uprave in podatki pedoloških

2.5 Nadgradnja grafičnega prikaza območij enake bonitete

V sklopu nadgradnje in vzdrževanja podatkov območij enake bonitete (Poročilo, 2018) na območjih, kjer je intenzivna kmetijska pridelava, so bile opravljene še dodatne meritve in novi poligoni. Predhodno so bila na podlagi LIDAR-ja 2 določena območja za preveritev in nadgradnjo podatkov ter glede na dinamiko sezonskega dela tudi območja izvajanja po prioritetah.

Slika 7: Prikaz območij enake bonitete s površino, večjo od 500 hektarov, ki so se dodatno preverjala in nadgradila (Poročilo, 2022).

Osnovni namen dodatne nadgradnje je bil posodobiti podatke o lastnostih točk tal, saj je revizija uporabe GPOEB pokazala, da se ravno pri tem delu ocen na terenu pojavljajo velika odstopanja. Po terenskih raziskavah v obdobju marec–oktober 2021 tudi s predlaganimi dodatnimi tristo terenskimi meritvami ni bilo mogoče zadovoljivo celovito izboljšati podatkov o talnih tipih oziroma talnih sistemskih enotah (PSE) kot nosilcu osnovne informacije o lastnostih tal. Posameznega talnega tipa ni bilo mogoče zadovoljivo prostorsko določiti. Ena od odločitev je bila, da se opravi pregled sistematske enote obravnavanih območij ob uporabi ustreznih talnih profilov tako opisnih (morfoloških lastnosti) kakor tudi merjenih (analitskih) rezultatov.

Baza pedoloških profilov, za katere so se določile točke lastnosti tal, je bila dopolnjena z bazo vzorčnih parcel. Iz baze podatkov o pedoloških profilih je bilo vključenih 850 profilov, geolociranih na prioritetnih območjih. Vsem profilom so bile določene lastnosti za točke tal, točke reliefa in točke klime.

Za nadgradnjo podatkovne baze meritev talnih lastnosti, iz katere se preverja grafični sloj območij enake bonitete GPOEB, je bilo iz elaboratov katastrske klasifikacije prevzetih 455 meritev vzorčnih parcel, ki imajo enake podatke kot baza pedoloških profilov in jih je bilo mogoče digitalizirati in georeferencirati. Obe pripravljeni bazi podatkov sta bili uporabljeni za kontrolo poligonov GPOEB kmetijskih zemljišč na ravninskih, primestnih in ravninskih območjih s fluvioglacialnimi prodi in peski. Predhodno so se 2 http://www.evode.gov.si/podatki/lidar-podatki/.

preverili še drugi javno dostopni podatki (dejanska raba, karta sušnosti tal, podatki katastrske klasifikacije itd.), ki bi lahko bili uporabni v postopku izboljšave območij enake bonitete. Za vse obravnavane pedološke profile in vzorčne parcele je bila poleg točk tal določena tudi boniteta zemljišča.

Slika 8: Prostorska razpršenost uporabljenih podatkov vzorčnih parcel iz elaboratov katastrske klasifikacije. Zaris novih in korigiranih območij enake bonitete je strokovno potekal na podlagi vseh dosegljivih podatkov pedoloških profilov, vzorčnih parcel, meritev na podlagi upravnega postopka, terenskega zajema podatkov, geološke karte in dejanske rabe. Razpoložljivi podatki so bili upoštevani ob strokovni presoji in interpretaciji. Preračun bonitete na obravnavanih območjih je bil opravljen na podlagi podatkov preverjenih lastnosti tal. Lastnosti reliefa in klime so bile prevzete iz obstoječih in predhodno preverjenih podatkov grafičnega prikaza območij enake bonitete.

9:

2.6 Nadaljnje vzdrževanje območij enake bonitete

Način nadaljnjega vzdrževanja na podlagi prijave, kot ga določa Zakon o katastru nepremičnin, na novo ureja način vzdrževanja in vpisa podatkov o boniteti zemljišča. Boniteta zemljišč na parceli se lahko spremeni zaradi spremembe bonitetnih točk ali zaradi spremembe območja bonitete zemljišč. Predlog za spremembo bonitete zemljišča lahko poda vsakdo, ki ima pravni interes, da se boniteta spremeni

Slika

Območja enakih bonitet pred dopolnitvijo (črna obroba) in po njej (rdeča obroba).

oziroma ugotovi dejanska vrednost. Predlog predlagatelja se skupaj z elaboratom spremembe bonitete zemljišč vloži v Informacijski sistem kataster (ISK). Geodetska uprava na podlagi elaborata spremembe bonitete zemljišč v sloj bonitete zemljišč vpiše spremenjeno območje oziroma spremenjeno število točk za to območje bonitete zemljišč. O vpisu teh (spremenjenih) podatkov geodetska uprava obvesti vse lastnike parcel na območju spremenjene bonitete zemljišč.

Sistematično vzdrževanje območij enake bonitete mora biti v prihodnjih letih usmerjeno predvsem na intenzivna kmetijska območja, kjer so podatki o tleh zelo skromni, ne dovolj raziskani. Podatke o boniteti zemljišč je mogoče izboljšati tudi s sistematično nadgradnjo pedološke karte na območju večjih ravnin, aluvialno-koluvialnih nanosov potokov in rek ter pri izvajanju agrarnih operacij.

3 ZAKLJUČEK

Grafični prikaz območij enake bonitete zemljišč se bo tudi v prihodnje vzdrževal v skladu s predpisi ter zagotavljal strokovne podlage za podporo informacijskemu sistemu katastra in drugim uporabnikom. Kakovostni podatki o zemljiščih pa bodo lahko tudi zagotavljali informacije o resursu zemljišč, s katerim država razpolaga.

»Pri rabi odprtega prostora, katerega glavnina so kmetijska zemljišča, je konkurenca med kmetijstvom in drugimi dobičkonosnimi panogami zelo velika (Malucelli et al., 2014; Scalenghe in Marsan, 2009). Boniteta je eden izmed ključnih parametrov pri določanju območji trajno varovanih zemljišč, zato je kakovost tega podatka in skladnost bonitetne ocene s stanjem v naravi ključnega pomena pri preprečevanju navzkrižja interesov med določanjem trajno varovanih kmetijskih zemljišč in razvojnimi pobudami v lokalnem okolju. Pogosto se tako postavlja vprašanje, koliko je bonitetna ocena skladna s stanjem v naravi, zato je ključnega pomena pregleden in utemeljen pristop (Seidl in Golobič, 2015), ki temelji na nedvoumnih dejstvih.« (Grčman in sodelavci, 2017)

Atributni podatki za sloj enake bonitete obsegajo splošne opise lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih vplivov. Točke meritev prikazujejo še podrobnejše podatke za terenske in laboratorijske analize. Obe skupini podatkov sta sestavni del elaborata spremembe bonitete zemljišča in se arhivirata. Baza podatkov je v skladu s tehničnimi specifikacijami od prve posodobitve GPOEB leta 2019 pa do sprejetja zakona o katastru nepremičnin presegla 1800 meritev, od vzpostavitve bonitete pa presega število 3000.

Literatura in viri:

Aplikacija PREG, https://prostor3.sigov.si/preg/zk_parcele.jsp

BoSchätzG (1970). Bodenschätzungsgesetz. Bundesgesetzblatt, Nr. 233/1970.

Četina, A. (1984). Metodika vrednotenja proizvodne sposobnosti kmetijskih zemljišč, Biotehniška fakulteta.

Dopis (1969). Geodetska uprava SRS, št. 45/J-14/1-1969, izvajalec Kmetijski inštitut Slovenije.

Dopis (1983). RGU, št. 462-86/2-83 z dne 18. 10. 1988, osebni arhiv.

Finexis (1988). Predlog financiranja ekspertiz, prva skupina, marec 1988, Izvršni svet Slovenije, osebni arhiv.

Golja, R. (1962). Dopuna podataka katastrske klasifikacije na osnovu bonitiranja,

u svrhu izvodjenja inventarizacije zemljišta prema njihovim sposobnostima i prometnoj vrednosti, Savez geodetskih inženjera in geometara Jugoslavije, Geodetska uprava LRS, 1962.

Grčman in sodelavci (2017). Prostorska analiza kmetijskih zemljišč v zaraščanju v Sloveniji, september 2017, Acta agriculturae Slovenica, 109 (2), 261. DOI:10.14720/aas.2017.109.2.10

Honzak, D. (1971). Poročilo o realizaciji pogodbe s Kmetijskim inštitutom, RGU 1971, osebni arhiv.

Honzak, D.(1978). Stanje katastrske klasifikacije in bonitiranja zemljišč, RGU, 1978, osebni arhiv.

https://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/#map_x=500000&map_y=100000&map_sc

=914285&layers=null,highlight,DOF-client,DOF_datumi,REZI-250_16,REZI25_16,REZI-5_16,GERK_SDO.

Košir, J. (2005) Vzpostavitev evidence bonitete zemljišč v zemljiškem katastru. Geodetski vestnik, 49 (2), 241–253.

Košir, J., Breznik, B., Maslo, G. (1999). Vrednotenje kmetijskih in gozdnih zemljišč, Ministrstvo za pravosodje, 1999.

Mikoš, M. (1971) Možnosti za praktično ocenjevanje zemljišč v SR Sloveniji, osebni arhiv.

Penko Seidl, N., Golobič, M. (2015). Določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč –metodološki poskus. Geodetski vestnik, 59 (2).

Podatki o pedoloških profilih. https://rkg.gov.si/razno/portal_analysis/ PedoloskaKarta.html

Poročilo (2018). Poročilo o opravljenih nalogah po Pogodbi za Ureditev podatkov o območjih enakih bonitet številka 2552-17-000093, Agrarius, Tomaž Kralj, april 2018.

Poročilo (2022). Poročilo o opravljenih nalogah po pogodbi za Vzdrževanje sloja območij bonitet 2552-20-000075, Agrarius, Tomaž Kralj, junij 2022.

Pravilnik (1984). Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel. Uradni list SRS, št. 36/84.

Pravilnik (1997). Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč. Uradni List SRS, št. 28/79.

Pravilnik (2008a). Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč. Uradni list RS, št. 47/08, 54/21 – ZKN in 41/22.

Pravilnik (2008b). Pravilnik o vzpostavitvi bonitete zemljišč. Uradni list RS, št. 35/2008.

Pravilnik (2022). Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin. Uradni list RS, št. 41/2022.

Pust, J. (1968). Bonitiranje tal, Geodetska uprava SRS, osebni arhiv.

Pust, J. (1969). Sistem ocenjevanja tal (bonitiranja) kmetijskih obratov v Avstriji, Bilten zveze geodetskih inženirjev in geodetov, (1), osebni arhiv.

RGU (1970). Predlog postopka izvedbe bonitiranja in osnove katastrske klasifikacije. Rotar, M. (2012). Vzpostavitev enotne evidence rabe zemljišč na podlagi bonitete zemljišč, diplomska naloga, VSŠ – TUN. Ljubljana, UL FGG, Oddelek za geodezijo, stran 20–27.

Rupreht, J., Zupan, M., Tič, I., Šporar, M., Istenič, B., Lisec, A. (2006). Izdelava digitalne karte talnega števila. Ljubljana: Center za pedologijo in varstvo okolja, Biotehniška fakulteta, 106 str.

Tehnična dokumentacija (2020). Vzdrževanje sloja območij bonitet, Geodetska uprava Republike Slovenije, oktober 2020.

Uredba o zemljiškem katastru (1953). Uradni list SFRJ, št. 43/53.

Zakon o evidentiranju nepremičnin (2006). Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odl. US, 79/12 – odl. US, 61/17 – ZAID, 7/18, 33/19 in 54/21 – ZKN.

Zakon o katastru nepremičnin (2021). Uradni list RS, št. 54/2021.

Žibrik, N. (1998). Kratko poročilo z mednarodne delavnice FAO o vrednotenju kmetijskih zemljišč in gozdov v Gozdu Martuljku. Geodetski vestnik, 42 (1), 112–114.

Košir J. (2022). Vzpostavitev, nadgradnja in vzdrževanje območij enake bonitete. Geodetski vestnik, 66 (4), 509-520.

DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2022.04.509-520

Janez Košir, univ. dipl. inž. agr. Geodetska uprava RS, Urad za nepremičnine Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana, e-naslov: janez.kosir@gov.si

TESTIRANJE NOVE METODE

OBNAVLJANJA KATASTRSKIH NAČRTOV NA SLOVAŠKEM

TESTING OF A NEW WAY OF CADASTRAL MAPS RENEWAL IN SLOVAKIA

Peter Kyseľ, Ľubica Hudecová

UDK: 528.4(083.92)(437.6)

Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.02 Prispelo: 17. 8. 2022 Sprejeto: 17. 11. 2022

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2022.04.521-535

REVIEW ARTICLE

Received: 17. 8. 2022 Accepted: 17. 11. 2022

ABSTRACT IZVLEČEK

Največja težava slovaškega katastra je kakovost načrtov. Približno polovica načrtov zahteva ponovno izdelavo. Kakovost druge polovice načrtov prav tako ni visoka in so zanje potrebni lokalni premiki. V dokumentu je obravnavan predlog nove metode obnavljanja katastrskih načrtov – obnova s popravki (Cadastral Operate Renewal by Correction – RbC). Ta postopek temelji na transformaciji dela zemljevida z lokalnimi premiki na podlagi novih meritev GNSS in je razdeljen na tri glavne faze – analizo homogenosti, transformacijo in končno kontrolo. Rezultat postopka RbC je obnovljen katastrski načrt brez lokalnih premikov. Nadaljnji cilj tega dokumenta je preizkušanje opisanega postopka na izbrani katastrski enoti in analiza rezultatov. Če se preizkušanje izkaže za uspešno, je lahko ta postopek hitra in cenejša alternativa novim meritvam pri katastrskih načrtih z lokalnimi premiki.

One of the biggest problems in the Slovak cadastre is the quality of maps. Approximately half of them require a new mapping. The quality of the other half is also not high, and they include local shifts. The paper deals with a proposal for a new way of their renewal—Cadastral Operate Renewal by Correction (RbC). This process is based on a transformation of the part of the map with local shifts using a new GNSS measurement. The process has three main stages—homogeneity analysis, transformation, and final control. The result of the RbC process is a renewed cadastral map without any local shifts. Another goal of this paper is to test this process in a chosen cadastral unit and to analyse the results. If the testing is successful, this process could be a fast and cheap alternative to a new mapping in case of these cadastral maps with local shifts.

KLJUČNE BESEDE KEY WORDS

vektorski katastrski načrt, lokalni premiki, homogenost načrta, obnavljanje, transformacija

vector cadastral map, local shifts, map homogeneity, renewal, transformation

Peter

1 INTRODUCTION

The cadastre of real estate in Slovakia is defined as a geometrical and positional determination, recording and description of real estates (Act no. 162/1995 Coll.). The structure and content of the documentation included in the cadastre of real estate is defined in an executive decree. The main parts of the cadastral documentation are surveying information file and descriptive information file (Decree no. 461/2009 Coll.; Gašincová and Gašinec, 2011). The cadastral documentation is managed per cadastral unit. The most important part of the surveying information file is a large-scale planimetric map, called a cadastral map. Its main purpose is to display real estates. The cadastral maps are produced in the system of the Unified Trigonometrical Cadastral Network (UTCN). Nowadays, all the cadastral maps are managed in the digital vector form, so they are called vector cadastral maps (VCMs).

In the Slovak cadastre, there are many data of different quality and origin (Seidlová and Chromčák, 2017). One of the main concerns is the quality of the cadastral map collection. Until 1995, cadastral maps were managed only in the analogue paper form. Between 1995 and 2015, all the analogue maps were replaced by digital vector maps, which are called vector cadastral maps. The update of these maps is interactive with the use of vector geodetic designs (Raškovič et al., 2019). The topic of quality of cadastral maps has been discussed for a long time in Slovakia (Horňanský et al., 2014; Hudecová, 2011; Kyseľ et al., 2018). Low quality and inconsistencies of cadastral data are not a discussed topic just in Slovakia, but they represent a problem also in many other countries (Kaufmann et al., 2009; Lisec and Navratil, 2014; Moharić et al., 2017; Hanus et al., 2018; Mika, 2018; Popov, 2019). In some countries, such as Slovenia, methods for the renewal of older cadastral maps have been proposed (Čeh et al., 2011; Čeh et al., 2012). Currently, only one parameter is used to monitor the cadastral map quality in Slovakia. This parameter is called quality code of a point and it has five values. The value of the quality code of a boundary point is given by its origin, way of determination of its position and its quality (Decree no. 461/2009 Coll.).

Nowadays, there are two main types of cadastral maps in Slovakia—numerical maps and non-numerical maps (Decree no. 461/2009 Coll.). The worse part of the cadastral map collection consists of nonnumerical maps (57% of maps). Their quality is very low due to their origin (geodetic coordinate system, measurement methods), and the only way for their renewal is a new cadastral mapping. The second group of maps comprises cadastral maps numerical (43% of maps). Their quality is better because all the points were determined using numerical measurement methods, and their coordinates in the UTCN system were recorded, but there are still some problems related to them. This paper deals with these problems of numerical cadastral maps.

The quality of a cadastral map is assessed according to the precision of the original measurement, which is determined based on the values of standard deviation and limit deviations. These criteria are given in the Slovak Technical Norm STN 01 3410 (STN, 1990).

All vector cadastral maps numerical (VCMn) are a result of numerical measurements, and the determined coordinates of points should be accurate. It means that if the position of an existing detailed point is determined in a new measurement, the positional deviation between the new and original coordinates of the point should not exceed value of 0.24 m (Gašincová et al., 2014). However, mistakes were made during the original measurement, and in some locations, the positional deviation exceeds this value. These

mistakes were discovered with the rolling out of the GNSS technology, which provides determination of the point position independent of near geodetic control points (Hudecová and Kyseľ, 2020). Since 2013, a special way of updating these maps has been applied (Decree no. 461/2009 Coll., Guideline, 2013). In the locations where local shifts are present, new objects have been transformed into a shifted map using a local transformation, and the original measurement has been stored in the POINTS layer (Figure 1).

Figure 1: VCMn with the POINTS layer (red colour).

Nowadays, there is no concept of renewal of these maps with local shifts in Slovakia, and the objects in the POINTS layer are only stored but not used. The big advantage is that in most cases, the local shift vectors are systematic, which means that the direction and size of the shifts are similar. The renewal by a new cadastral mapping is thus not needed in case of these VCMn with local shifts. The main aim of

Kyseľ, Ľubica Hudecová | TESTIRANJE NOVE METODE OBNAVLJANJA KATASTRSKIH NAČRTOV NA SLOVAŠKEM | TESTING OF A NEW WAY OF CADASTRAL MAPS RENEWAL IN SLOVAKIA | 521-535 |

this paper is to present a new way of renewal of these maps, called Cadastral Operate Renewal by Correction (RbC), and to test it in a selected cadastral unit. The process of RbC could be a fast, effective and reliable way of renewal of VCMn with local shifts.

2 MATERIALS AND METHODS

In this paper, the new process of RbC will be tested in the cadastral unit of Jacovce, Slovak Republic. Cadastral unit: Jacovce (821781)

Region (Nomenclature of Units for Territorial Statistics – NUTS3): Nitra Region

District (Local Administrative Unit – LAU1): Topoľčany (406)

Area: 10,060,000 m2

The original cadastral mapping in the built-up area of the cadastral unit of Jacovce was finished in 1981, and the map was in the 1 : 1000 scale. The rural area was mapped in 1989, and the scale of the resulting analogue map was 1 : 5000. Both cadastral mappings were regulated by the Instruction from 1981 (Instruction, 1981). All detailed points in both mappings were determined in the 3rd class of precision, which means that their positional accuracy should be 0.14 m (STN, 1990). This precision is given in regard to the nearest geodetic control points. The maps were reworked to the digital vector form and joined into one VCMn file, which was approved in 2013.

If a new measurement is performed today, the positional deviation between the new control measurement and the original position of a point in the map should not be more than 0.24 m. However, in this cadastral unit, the condition is not fulfilled practically anywhere in the built-up area. This fact is well documented in Figure 2, where the objects in the POINTS layer within the cadastral unit of Jacovce are displayed along with the borders of the cadastral unit and the built-up area. Since 2013, when the POINTS layer was established within the meaning of new regulations, approximately 250 vector geodetic designs for updating the map have been created, and vast majority of them (more than 90%) have included the POINTS layer. The total number of points in the POINTS layer is approximately 2,200. A new mapping would be ineffective in such a situation because the relative quality of the map is sufficient and the shifts were caused only by the low quality geodetic controls. A new process of cadastral map renewal is needed for these maps— Cadastral Operate Renewal by Correction. The fundamental part of this process consists in a transformation of the map geometry to the correct position per partes. The technical part of the process, which is tested in this paper, is very simple and includes three main phases (Kyseľ, 2021).

The first phase is called homogeneity analysis. Its aim is to qualify the local shifts in the map geometry in terms of their frequency, location and size (Hudecová and Kyseľ, 2020). The analysis of homogeneity determines whether the RbC process is practicable. It is examined whether the local shifts occur only in a specific part of the cadastral unit, whether the nature of the local shift vectors is systematic in a particular error location, and whether the error locations could be delimited distinctly. The background for this analysis comprises the objects in the POINTS layer supplemented with the new measurement, where the coverage of the POINTS layer is not sufficient. If an area is proved to be inhomogeneous, it has to be divided into smaller areas which could be homogeneous. If even this does not help, there is no other option but to conduct a new cadastral mapping in the block.

The main part of the RbC process consists in a transformation of the map geometry to the correct position. A 2D conformal transformation without scale change is used. This type of transformation was chosen because the relative quality of the map geometry is high, and the main goal is to preserve the shape and areas of land parcels. At least two identical points are needed for the transformation, but the ideal number is 4 or 5 points distributed along the perimeter of the transformed area. The parameters are then calculated using the Least Square Method adjustment. The identical points either come from the POINTS layer or are determined in a new measurement. The condition is that their position has to be known both in the shifted system of the map and in the correct system, so the position has to be determined using the active geodetic controls.

The last part of the RbC process is the final control. At this stage, the size and direction of local shift vectors is determined and analysed after the transformation on a set of check points, which were also determined using the active geodetic controls, but they were not used for the calculation of the transformation parameters. It is best to use the points which were used for the initial homogeneity analysis because the local shift vectors can be compared to the state before the transformation. Moreover, during this stage, the areas of the border land parcels are compared to the state before the transformation, and the parcels whose area needs to be corrected are determined. If the process is successful, the result is a correct VCMn produced within a very short time frame.

3 RESULTS AND DISCUSSION

The coverage of the cadastral unit of Jacovce by the POINTS layer was proven to be insufficient, so a new measurement had to be conducted in order to achieve a reliable homogeneity analysis of the VCMn. The measurement was conducted on 6th January 2022 using the GNSS-RTK method with a connection

Figure 2: The POINTS layer (red colour) in the cadastral unit of Jacovce.

to the SKPOS network. The subject of the measurement were fences, which were accessible from public spaces, so the owners of the parcels did not have to attend the measurement. Approximately 400 new points were determined, which covered the whole built-up area of the cadastral unit (Figure 3, green colour). The testing of the RbC process did not include the rural area of the cadastral unit because the parcel borders are not marked there, and therefore they cannot be measured. In the future, the land consolidation should also be conducted outside the built-up area, which would produce a new cadastral map without any shifts.

Figure 3: New points (green) measured using the GNSS-RTK method in the cadastral unit of Jacovce.

The first stage of the RbC is a homogeneity analysis of the VCMn. In this phase, the size and direction of local shift vectors were calculated on a set of chosen points, which were a combination of the points from the POINTS layer and those from the new measurement. The analysed area was divided into 22 blocks (Figure 4). The border parcels between the blocks were either publicly-owned parcels, such as streets or water flows, or big field parcels with no registered ownership rights. The borders of the blocks

were determined in a manner which ensured that they had the smallest possible size to correct the local shifts in the best way, and there were at least 10 check points measured using the active geodetic controls. In each block, the average values and standard deviations of size (ΔpAVG, σΔp) and direction (αAVG, σ α) of local shift vectors were calculated (Table 1). The size of the positional deviation Δp is represented by the distance between the points in the map and the measured point and is calculated with formula (1)

∆=∆+∆22 , pxy (1) where Δx = x1– x2 and Δy = y1– y2; where x1, y1 are the coordinates of a point from the new GNSS measurement and x2, y2 are the coordinates of a point in the original map. The direction is represented by the azimuth from the measured point to the point in the map in the UTCN coordinate system. The criteria for the homogeneity of a block are the standard deviation of size not exceeding the value of 0.14 m and the standard deviation of direction not exceeding the value of 25 gon. These criteria were determined empirically based on the previous experience.

Figure 4: Division of the cadastral unit of Jacovce into the smallest possible blocks.

Table 1: Homogeneity analysis of the VCMn—small blocks Block no. ΔpAVG [m] σΔp [m] αAVG [gon] σ α [gon]

1 0.41 0.06 332.7242 15.3099

2 0.39 0.05 334.9082 10.0851

3 0.35 0.10 342.1878 12.8078

4 0.30 0.06 331.9855 12.7166

5 0.32 0.04 327.2666 10.1315

6 0.36 0.06 326.0922 11.7582

7 0.37 0.07 312.8513 11.2889

8 0.32 0.04 323.5135 13.9112 9 0.37 0.06 323.6426 9.4341 10 0.30 0.04 321.3865 11.0622 11 0.34 0.03 315.3922 5.8843 12 0.35 0.07 326.1901 15.0453 13 0.38 0.04 312.0059 7.1916 14 0.38 0.04 310.1940 11.1806

15 0.50 0.05 293.5616 7.4026 16 0.52 0.09 304.9894 7.1782 17 0.55 0.06 295.9614 5.3319 18 0.61 0.06 291.3429 5.0863 19 0.39 0.04 280.2391 10.8134 20 0.51 0.09 287.3837 8.0577 21 0.33 0.02 336.0410 4.2518 22 0.31 0.03 341.2984 8.8875

According to the homogeneity analysis (Table 1), the RbC process can be conducted in all 22 analysed blocks. These small blocks would provide the most accurate solution for the RbC because this way, the small changes in the local shifts can be represented better. However, the local shift vectors were similar in some of the blocks, so the situation can be simplified into 3 blocks (Figure 5). Blocks no. 1–14 and no. 21–22 were joined into the new block no. 1, blocks no. 15–18 were combined into the block no. 2, while only the borders of the block no. 19 stay, and they create the new block no. 3. The average values and standard deviations of size (ΔpAVG, σΔp) and direction (αAVG, σ α) of local shift vectors were calculated in each of the joined blocks using the same points as in the first case (Table 2).

Table 2: Homogeneity analysis of the VCMn—joined blocks

Block no. ΔpAVG [m] σΔp [m] αAVG [gon] σ α [gon]

1 0.35 0.06 325.4429 14.5019

2 0.54 0.08 293.8177 8.4574

3 0.39 0.04 280.2391 10.8134

According to the analysis in Table 2, the RbC process can also be conducted using the larger joined blocks. The next stages of the RbC were tested in both configurations of the blocks. These stages of the RbC process were conducted using a combination of applications “VCMt Precising” and “Correction”, which was proven to be reliable and effective for the purposes of this process (Kyseľ, 2021). The second and most important stage of the RbC process is the correction of the VCMn with a transformation in the blocks of parcels, where the first stage showed that they were homogeneous. In this case, all the blocks were homogeneous according to the homogeneity analysis. The transformation parameters were calculated separately for each block using 4 to 5 identical points in each of them, which were distributed around the perimeter of the block. An example of configuration of identical points in one of the blocks (no. 3) is shown in Figure 6. In the second scenario based on the large joined blocks, there were 9 identical points used for the block no. 1, 8 points for the block no. 2 and 4 points in block no. 3. The result of the transformation is a repaired VCMn without any local shifts inside the transformed blocks.

Figure 5: Division of the cadastral unit of Jacovce into larger joined blocks.

The last stage of the RbC process is the final control. The positional deviations Δp and azimuths in the UTCN system α are calculated on a set of check points located between their position determined by a GNSS-RTK measurement and the position in the transformed map. The measured position is taken either from the new measurement or from the POINTS layer. An example of check points configuration in block no. 3 is shown in Figure 6 (green squares). In case of the smaller blocks, there were 10–15 check points in each block. In the second option with the larger joined blocks, all the check points from the first case were used, so there were more than 200 check points in the block no. 1 and approximately 100 points in the block no. 2. The check points used for the final control were the same that were used for the initial homogeneity analysis of the map geometry. The calculated positional deviations should not exceed value of 0.24 m. If this condition is fulfilled at all the check points, the RbC process is considered successful. The average values and standard deviations of positional deviations (ΔpAVG, σΔp) and azimuths (αAVG, σ α) and maximal values of positional deviations (ΔpMAX) were determined for each block in case of the small blocks (Table 3) as well as the large joined blocks (Table 4). Results of the “Correction” application include also an arrow graph, which illustrates the local shift vectors before and after the transformation in a particular block. An example of the arrow graph from the block no. 3 is shown in Figure 7.

Figure 6: Configuration of identical points (red circle) and check points (green square) in the block no. 3.

Table 3: Final control of the RbC process—small blocks

Block no. ΔpMAX [m] ΔpAVG [m] σΔp [m] αAVG [gon] σ α [gon]

1 0.24 0.11 0.06 146.8604 119.8904 2 0.16 0.08 0.04 207.9364 167.0356 3 0.24 0.12 0.06 208.1381 142.1052 4 0.19 0.09 0.07 138.2175 98.2180 5 0.12 0.06 0.03 147.3772 100.6835 6 0.17 0.08 0.04 248.4657 121.7595 7 0.24 0.14 0.08 233.7562 69.1246 8 0.17 0.08 0.04 184.5431 157.2860 9 0.20 0.08 0.05 258.1704 58.6228 10 0.14 0.09 0.03 249.8082 42.7609 11 0.09 0.04 0.03 300.5399 104.2134 12 0.16 0.08 0.04 208.1988 128.1507 13 0.16 0.06 0.04 231.7657 104.6111 14 0.17 0.09 0.05 87.5392 73.6622 15 0.15 0.09 0.03 225.9100 83.1996 16 0.18 0.10 0.04 259.0551 134.9314 17 0.21 0.09 0.05 280.1971 108.1555 18 0.17 0.07 0.04 190.0210 72.1937 19 0.12 0.07 0.04 231.5883 166.3152 20 0.19 0.10 0.05 191.6062 89.0856 21 0.05 0.02 0.01 155.0553 57.5922 22 0.10 0.05 0.03 237.6180 112.6937

Figure 7: Arrow graph of local shift vectors before (left) and after (right) the transformation in the block no. 3.

Table 4: Final control of the RbC process—large joined blocks Block no. ΔpMAX [m] ΔpAVG [m] σΔp [m] αAVG [gon] σ α [gon]

1 0.24 0.09 0.05 210.5852 100.8680

2 0.24 0.11 0.06 229.7365 86.1017

3 0.12 0.07 0.04 231.5883 166.3152

The final part of the last stage of the RbC process is an analysis of the areas of the parcels through which the borders of the blocks pass. In Table 1 and Table 2, it can be seen the local shift vectors have different properties in each block, so the areas of these border land parcels can change. According to the regulations, the area of a land parcel calculated on the basis of coordinates of points in the map can differ from the value recorded in the cadastral descriptive information file, but the difference (dP) must not exceed the value of allowed difference (UP) calculated according to formula (2) (Decree no. 461/2009).

P U=aP-b, (2) where P is area of a land parcel recorded in the cadastral descriptive information file, and a, b are coefficients, which acquire values according to the scale of the original analogue map given by the Annex no. 14 to the Decree no. 461/2009 (Decree no. 461/2009).

For the original map scale 1:1000 in our case of cadastral unit of Jacovce, the acquired value of the coefficient a from the Annex no. 14 is 0.42 and the value of the coefficient b is 0.40. For example, for the land parcel area P = 1000 m2 the allowed difference Up is equal to 13 m2.

The areas of the border parcels were calculated after the transformation of the map and compared to the values recorded in descriptive files of the cadastre. The analysis for both options is shown in Table 5.

Table 5: Analysis of the border parcel areas after the transformation

Small blocks Large blocks

Total no. of border parcels 53 31 No. of parcels dP ≤ UP 40 18 No. of parcels dP > UP 13 13 - of which no. of parcels with recorded ownership rights 6 8 - of which no. of privately-owned parcels with recorded ownership rights 3 4 - of which no. of parcels with ownership rights not recorded 7 5

If Tables 1 and 2 are compared to Tables 3 and 4, it can be seen the RbC process was successful in all blocks in both situations. After the homogeneity analysis, the values of local shift vectors size varied from 0.30 m to 0.60 m, and the standard deviations of their size and direction were low, which meant that their nature was systematic. After the transformation, the maximum average value of local shift vectors size in a block is 0.11 m. In some blocks, the maximum value of positional deviations is 0.24 m, which is a marginal value, but it still meets the requirements. The standard deviation of azimuths after the transformation is high, which means that the systematic nature of local shifts was eliminated, and the positional deviations between the transformed map and the measurement are caused only by stochastic errors of the original and new measurements. This fact is also visible in Figure 7. In Table 4, it can be seen that the average values of positional deviations are well below

the marginal value, and the local shifts were eliminated in the whole built-up area of the cadastral unit of Jacovce using only 3 blocks. The use of smaller blocks is probably more accurate because the local shifts can be represented in a more detailed way, but the results are not dramatically worsened by joining the blocks. This means that the process could be very simple and fast. Table 5 shows that there are no dramatic changes in the areas of the parcels which create the border between blocks. In both alternatives, dP exceeded the maximum allowed value only in case of 13 parcels in the whole cadastral unit, which would need a correction. However, a big part of them does not have the ownership rights recorded in the cadastre, so the areas could be corrected without any problem. In the other group where the ownership rights are recorded, a half of parcels are publicly-owned in both cases. The correction of these areas would be painful for their owners, but they would be rewarded by a better quality of the recording of their real estate. Overall, the testing of the RbC process in the cadastral unit of Jacovce can be assessed very positively, and it could be used in other cadastral units with a VCMn with local shifts. However, before the implementation of this process into the surveying practice, more testing is needed.

The new measurement was conducted using the GNSS-RTK method, and therefore only the fences could be measured. However, in Slovakia, it often happens that the fence is not built on the property border, so these points are not as reliable for the RbC process as other points, such as corners of buildings. Nevertheless, it is a compromise to ensure higher effectiveness of the method, as the corners would have to be measured with a total station, which would take more time. Alternatively, the building corners could be determined using the UAV photogrammetry. However, the effectiveness of this method in the RbC process has not been assessed yet. In the past, boundary stones were used for the reliable signalization of the boundaries, but nowadays they are no longer used and most of the historical stones have been destroyed, so they also cannot be used for this process.

The main advantage of the RbC process is that the map geometry could be renewed in a short time with minimum costs, while only the parts of the cadastral unit with local shifts would be renewed, contrary to a new mapping, which is conducted in the whole cadastral unit. Other advantage is that the surveying works can be conducted without the presence of the parcel owners.

The disadvantage of this process is that it is applicable only for the VCMn where, according to the homogeneity analysis, the error areas can be delimited distinctly, and a new additional measurement is needed in most of the cadastral units in order to determine identical and check points. If the homogeneity analysis results in a conclusion that a block is not homogeneous, there is no other option but a new cadastral mapping. However, the process could be a cheap and fast alternative to a new mapping in the VCMn with local shifts.

4 CONCLUSIONS

In Slovakia, there can be local shifts in the VCMn. Their presence is indicated by the objects in the POINTS layer. This layer is included approximately in 40% of all VCMn, but that does not mean that the shifts cannot be found in other maps. A new cadastral mapping would be ineffective in these cadastral units because local shifts usually occur only in a part of the cadastral unit, and the relative quality of the map geometry is high. In the paper, a new way of cadastral map renewal was proposed, called Cadastral

Operate Renewal by Correction (RbC). This process was also tested in the cadastral unit of Jacovce, where there are local shifts in the VCMn.

The first stage consisted in the homogeneity analysis, which showed that there were local shifts in the whole built-up area, and this whole area was suitable for the RbC process. In subsequent stages, two alternatives were used, one with the smallest possible blocks of parcels and one with larger blocks, which were created by joining small blocks with similar properties of local shift vectors. The map was transformed to the correct position, and a final control was conducted on a set of check points in each block. This analysis showed that the RbC process was successful in all the blocks. The result was a correct VCMn in the whole built-up area of the cadastral unit with corrections needed only in a few areas of parcels. The advantages and disadvantages of this process were also described. The RbC could be a cheap and fast alternative to cadastral mapping in case of VCMn with local shifts.

Literature and references:

Act No. 162/1995 Coll. on the cadastre of real estate and the entries of ownership and other rights to the real estate (the cadastral act) as amended. https://www.slovlex.sk/pravne-predpisy/SK/ZZ/1995/162/20191001.html, accessed 20.06.2022.

Čeh, M., Lisec, A., Ferlan, M., Šumrada, R. (2011): The Renovation of the Land Cadastre’s Graphical Part Based on Surveying Principles. Geodetski vestnik 55 (2), 257-268. DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2011.02.257-268

Čeh, M., Šumrada, R., Ferlan, M., Švab, B., Lisec, A., (2012): Application of Membrane Homogenization Method for Slovenian Cadastral Index Map. FIG Working Week 2012, Rome, Italy. DOI: 10.13140/2.1.3866.4965

Decree No. 461/2009 Coll. of the Office of Geodesy, Cartography and Cadastre of the Slovak Republic, implementing the Act No. 162/1995 Coll. on the real estate cadastre and the entries of ownership and other rights to the real estate (the cadastre act). https://www.slov-lex.sk/pravne-predpisy/SK/ZZ/2009/461/, accessed 20.06.2022.

Gašincová, S., Gašinec, J. (2011): Legislative changes in the department of geodesy, cartography and cadastre of real estates since 1st September 2009. Acta Montanistica Slovaca 16 (4), 328-336.

Gašincová, S., Gašinec, J., Weiss, Kiraly, A. (2014): Legislative changes specifying the matters of survey sketch in the Slovak Republic. Acta Montanistica Slovaca 19 (4), 207-220.

Guideline no. 9/2013 on the contents and form of files for updating the geodetic informations in the cadastral units with the vector cadastral map numerical (2013): Office of Geodesy, Cartography and Cadastre of Slovak Republic, Bratislava (in Slovak). https://www.skgeodesy.sk/files/sk/slovensky/ugkk/ kataster-nehnutelnosti/technicke-predpisy-ine-akty-riadenia/usm_ugkksr_9_2013.pdf, accessed 22.06.2022.

Hanus, P., Pęska-Siwik, A., Szewczyk, R. (2018): Spatial analysis of the accuracy of the cadastral parcel boundaries. Computers and Electronics in Agriculture 144 (2018), 9–15. DOI: https://doi.org/10.1016/j.compag.2017.11.031

Horňanský, I., Ondrejička, E., Fojtl, M. (2014): From Cadastre 2014 to Cadastre 2034. Proceedings of the Permanent Committee on Cadastre in the E.U., Plenary

Meeting & Conference in Athens, Greece, 45-51.

Hudecová, Ľ. (2011): Vector Cadastral Maps. Geodetický a kartografický obzor 57 (99), 243-248 (in Slovak).

Hudecová, Ľ., Kyseľ, P. (2020): Vector Cadastral Maps Numerical Homogeneity Analysis. Geodetski list 74 (97), No. 1, 41-56.

Instruction for the creation of Base map of ČSSR in big scale (984 210 S/81) (1981): Slovak Office of Geodesy a Cartography, Bratislava (in Slovak).

Kaufmann, J., Aleksić, I. R., Odalović, O. R. (2009): Real Estate Cadastre Development in Serbia. Geodetski list, Zagreb, 63, 243–254.

Kyseľ, P., Hudecová, Ľ., Bajtala, M. (2018): Spatial analyse of cadastral maps. Proceedings of 18th International Multidisciplinary Scientific GeoConference in Albena, Bulgaria. Vol. 18. Informatics, Geoinformatics and Remote Sensing, 567-574. DOI:10.5593/sgem2018/2.3/S11.072

Kyseľ, P. (2021): Usage of “VCMt Precising” Application in Renewal by Correction. Advances in Architectural, Civil and Environmental Engineering, Proceedings, 195-203 (in Slovak).

Lisec, A., Navratil, G. (2014): The Austrian land cadastre: from the earliest beginnings to the modern land information system. Geodetski vestnik 58 (3), 482-516. DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2014.03.482-516

Mika, M. (2018): An analysis of possibilities for the establishment of a multipurpose and multidimensional cadastre in Poland. Land Use Policy 77, 446-453. DOI: https://doi.org/10.1016/j.landusepol.2018.05.060

Moharić, J., Katić, J., Šustić, A., Šantek, D. (2017) Improvement of Cadastral Maps of Graphic Survey. Geodetski list 71(94) No.4, 339-360 (in Croatian).

Popov, A. (2019): Land Cadastre Development in Ukraine. Geodesy and Cartography 45(3), 126-136. DOI: 10.3846/gac.2019.7121.

Raškovič, V., Muchová, Z., Petrovič, F. (2019): A new approach to the registration of buildings towards 3D land and property management in Slovakia. Sustainability 2019, 11 (17), 4652. DOI: https://doi.org/10.3390/su11174652

Seidlová, S., Chromčák, J. (2017): Types of Cadastral Maps in Slovak Republic

and Accuracy of the Land Area. Proceedings of XXVI R-S-P Seminar 2017, Theoretical Foundation of Civil Engineering, 00148, pp. 6. DOI: 10.1051/ matecconf/201711700148 STN 01 3410 (1990): Large scale maps. Base and thematic maps.

Kyseľ P., Hudecová Ľ. (2022). Testing of a new way of cadastral maps renewal in Slovakia. Geodetski vestnik, 66 (4), 521-535. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2022.04.521-535

Peter Kyseľ, M.Sc.

Slovak University of Technology in Bratislava, Faculty of Civil Engineering, Department of Surveying Radlinského 2766/11 810 05 Bratislava Slovak Republic e-mail: peter.kysel@stuba.sk

Ľubica Hudecová, assoc.prof., M.Sc., PhD. Slovak University of Technology in Bratislava, Faculty of Civil Engineering, Department of Surveying Radlinského 2766/11 810 05 Bratislava Slovak Republic e-mail: lubica.hudecova@stuba.sk

Peter Kyseľ, Ľubica Hudecová | TESTIRANJE NOVE METODE OBNAVLJANJA KATASTRSKIH NAČRTOV NA SLOVAŠKEM | TESTING OF A NEW WAY OF CADASTRAL MAPS RENEWAL IN SLOVAKIA | 521-535 |

DOLOČITEV GEODETSKEGA DATUMA MREŽE NA PLAZU URBAS

GEODETIC DATUM DETERMINATION FOR THE URBAS LANDSLIDE GEODETIC NETWORK

UDK: 528.3/.4:551.435.62(497.4)

Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.02 Prispelo: 6. 10. 2022 Sprejeto: 28. 10. 2022

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2022.04.536-552

REVIEW ARTICLE

Received: 6. 10. 2022 Accepted: 28. 10. 2022

ABSTRACT IZVLEČEK

V prispevku obravnavamo problematiko geodetskega datuma geodetske mreže na plazu Urbas. To je največji zemeljski plaz v zaledju Koroške Bele, ki bi ob sprožitvi lahko ogrozil življenja in poškodoval infrastrukturo na območju naselja Koroška Bela. Spremljanje stabilnosti plazovitega območja vključuje tudi geodetski monitoring. Zato je na območju plazu vzpostavljena terestrična geodetska mreža, ki je namenjena spremljanju pomikov točk ob ustjih inklinometrskih vrtin. Celotno območje je bilo mogoče navezati na predvidoma stabilna območja na dveh robnih območjih plazu, kamor so vgrajene štiri referenčne točke. V raziskavi smo obravnavali problem določitve geodetskega datuma opisane geodetske mreže. Celotno analizo, ki je temeljila na meritvah štirih terenskih izmer, smo izvedli z lastnim programskim orodjem.

This article describes the geodetic network of the Urbas landslide. It is the largest landslide in the Koroška Bela region, which, if triggered, can endanger human lives and damage infrastructure. In order to monitor the landslide, a geodetic network was established in the area of the Urbas landslide, on the basis of which the movements of control points can be calculated. After various analyses, only two small areas near the Urbas landslide proved to be stable, so we established four reference points there. In this research we defined the geodetic datum of the geodetic network of the Urbas landslide. The geodetic datum was defined on the basis of four measurement epochs processed with our own software.

KEY WORDS KLJUČNE BESEDE

geodetska mreža, plaz Urbas, girusna metoda, izravnava geodetske mreže, geodetski datum, stabilnost referenčnih točk

geodetic network, Urbas landslide, sets of angles, adjustment of geodetic network, geodetic datum, stability of reference points

Žan Pleterski, Klemen Kregar, Tilen Urbančič

1 UVOD

Preučevano območje je del Potoške planine, ki geografsko spada v Zahodne Karavanke, natančneje na pobočje Belščice, ki se razteza med Viševnikom nad Medjim dolom in Potoškim Stolom in je mejno območje med Slovenijo in Avstrijo (Peternel, 2017). Plaz stoji nad naseljem Koroška Bela v občini Jesenice, na nadmorski višini dobrih 1300 metrov (slika 1). Urbas je aktiven zemeljski plaz, na katerem nenehno plazi velika količina mešanice karbonatnega grušča in preperelih klastitov (Mikoš et al., 2008). Obravnavano območje meri približno 550 metrov v dolžino in 250 metrov v širino. Ob tem je treba poudariti, da znaša debelina drseče zemljine tudi do deset metrov (Zorn in Komac, 2008). Že ob opazovanju terena je mogoče zaznati aktivnost plazu, saj so vidni posamezni manjši zdrsi zemljine, valovitost zemljine, predvsem pa posamezne manjše in večje razpoke (slika 1). Pojav je še bolj izrazit na gozdni cesti, ki vodi do samega plazu, saj jo je treba zaradi odnašanja večkrat urejati in popravljati. Težava obravnavanega plazu je predvsem ta, da se izteka v ozko in razmeroma strmo dolino, ki jo je Bela skozi leta vrezala v zemljino in katere struga se v dolini razširi v širšo in glavno dolino, kjer je gosto poseljeno naselje Koroška Bela (Pleterski, 2020). Glede na izračune bi ob morebitni sprožitvi plazu v dolino spolzelo med 700.000 m3 in 1.400.000 m3 materiala (Mikoš et al., 2008).

Slika 1: Makro- in mikrolokacija plazu Urbas.

RECENZIRANI ČLANKI

Geodetska mreža plazu Urbas je bila vzpostavljena za izvajanje periodičnih meritev, na podlagi katerih bo mogoče spremljati premike kontrolnih točk. Osnovni namen izmere kontrolnih točk je določitev pomikov ustij inklinometrov, kar neposredno omogoča tudi oceno in analizo drsenja površine pobočja v dolino Koroške Bele. Na plazovitem terenu je težko zagotoviti stabilnost danih točk, ki zagotavljajo geodetski datum mreže. Ker lahko stabilnost ugotovimo le iz obdelave meritev periodičnih izmer, je bil namen raziskave analizirati meritve več terminskih izmer in določiti optimalni geodetski datum geodetske mreže plazu Urbas. Geodetski datum v osnovi predstavlja najmanjše število parametrov, ki omogočajo umestitev koordinatnega sistema v fizični prostor, kar pa se na plazovitem območju izkaže za izziv. V raziskavi nas je zanimalo, ali so referenčne točke postavljene na stabilno podlago in se tako v času ne premikajo ter zagotavljajo ustrezen geodetski datum. Iz tega smo oblikovali raziskovalno hipotezo, in sicer: Geodetske točke, stabilizirane na predvidoma stabilnem območju, se v času ne premikajo in so tako ustrezna osnova za določitev geodetskega datuma. Z namenom enostavne obdelave terenskih meritev in v drugi fazi, med izravnavo, poljuben izbor količin za določitev geodetskega datuma je bila izdelana lastna programska rešitev. Pravilnost delovanja je bila preverjena s primerjavo z obstoječimi programskimi rešitvami (Leica Infinity, VimWin in RamWin). Prispevek temelji na raziskovalnem delu, ki je bilo izvedeno v okviru magistrskega dela (Pleterski, 2022).

2 GEODETSKA MREŽA URBAS

Slika 2: Prikaz geometrije geodetske mreže Urbas. Žan Pleterski, Klemen Kregar, Tilen Urbančič | DOLOČITEV GEODETSKEGA DATUMA MREŽE NA PLAZU URBAS | GEODETIC

Geodetska mreža plazu Urbas je terestrična triangulacijsko-trilateracijska mreža, ki je bila vzpostavljena konec leta 2019 (slika 2). Pri tem so sodelovali tudi geologi, ki so imeli ključno vlogo pri določanju stabilnih območij, na katerih smo stabilizirali referenčne točke. Te naj bi v vseh terminskih izmerah zagotavljale enoten geodetski datum. Ob zagotovitvi istega geodetskega datuma v okviru vseh terminskih izmer lahko določimo smer in velikost premikov kontrolnih točk. Tako lahko ugotavljamo, ali so premiki znotraj predvidenih toleranc, ali pa opozorimo na nenavadno obnašanje preučevanega območja. Zaradi specifike obravnavanega terena obstaja možnost, da se premikajo tudi referenčne točke. Na izbiro položajev referenčnih točk nismo imeli veliko vpliva, saj je bilo mrežo treba prilagoditi glede na podroben terenski pregled in analizo podatkov inženirskih geologov, ki so določili stabilna območja. V skalnato podlago, ki je opredeljena kot stabilna, smo vgradili kovinske čepe z ekspanzijskim sistemom fiksiranja. Takšen način stabilizacije referenčnih točk ustreza načelom stroke ter zagotavlja ustrezno stabilnost točke in natančnost izmere. Prav tako točke v naravi niso moteče oziroma jih je težje poškodovati, saj je čep na nivoju površja skale. Pred izmero je treba odstraniti zaščitni vijak, ki ščiti navoj nastavka reflektorja, in v glavo sidra priviti ustrezen nastavek za reflektor.

– Vzpostavljeno geodetsko mrežo plazu Urbas sestavljajo štiri referenčne točke, in sicer P1–P4 (slika  2). Točki P1 in P2 sta vgrajeni na skrajnem vrhu geodetske mreže, in sicer v skalnati steni nad plazom. Točki P3 in P4 sta vgrajeni v dve skali v osrednjem delu obravnavane mreže. Referenčne točke se v času ne smejo premikati, zato morajo biti vzpostavljene z ustrezno stabilizacijo (slika 3), ki omogoča prisilno centriranje.

– Kontrolne točke PP6–PP14 in PP12A (slika 2) so trajno stabilizirane v beton ob ustju geoloških raziskovalnih vrtin (slika 4). Na podlagi periodičnih meritev in dejstva, da so točke enolično trajno stabilizirane, lahko ugotavljamo velikost in smer premikov posamezne točke.

– V horizontalno mrežo je vključenih 26 stojišč: ST1–ST21, STX1, STX2, STX6, STX10 in STX14 (sliki 2 in 5). Ta so v vsaki terminski izmeri začasno stabilizirana s stativi. Ob tovrstni stabilizaciji stojišč stative postavimo na čim bolj optimalno mesto (da drevesa in druga vegetacija ne ovirajo vizur med stojišči in kontrolnimi ter referenčnimi točkami), dodatno nam zagotovijo ustrezno stabilnost med izmero.

Slika 3: Stabilizacija referenčnih točk (Urbančič et al., 2021).

RECENZIRANI ČLANKI

V mreži smo na vseh vidnih povezavah med točkami merili horizontalne kote z girusno metodo izmere v petih girusih. Zenitne razdalje in poševne dolžine pa v petih ponovitvah v obeh krožnih legah. Na podlagi izmerjenih vrednosti v postopku obdelave meritev izračunamo najverjetnejše položaje točk v geodetski mreži. Primerjava in statistična analiza dobljenih rezultatov med terminskimi izmerami nam omogoča ugotavljanje, kaj se dogaja z referenčnimi in kontrolnimi točkami. Frekvenca in število terminskih izmer sta povezana predvsem s pričakovanimi premiki v časovnem obdobju in s pomembnostjo objekta. Plazovi pomenijo potencialno nevarnost za okoliške prebivalce in infrastrukturo, zato je njihovo spremljanje ključno, če želimo ugotoviti, kako hitro in v katero smer zemljina plazi. Težava tovrstnih klasičnih meritev je predvsem v tem, da sistemi niso avtomatizirani in ne omogočajo neprestanega spremljanja položaja (Pleterski, 2020).

2.1 Metoda izmere in instrumentarij

V fazi terenske izmere merimo horizontalne smeri, zenitne razdalje in poševne dolžine. Navedene količine nam omogočajo enoličen izračun horizontalnega in višinskega položaja in s tem določitev 3D-položaja Žan Pleterski, Klemen Kregar, Tilen Urbančič | DOLOČITEV GEODETSKEGA DATUMA MREŽE NA PLAZU URBAS | GEODETIC DATUM DETERMINATION FOR THE URBAS LANDSLIDE GEODETIC NETWORK

Slika 4: Stabilizacija kontrolnih točk.

Slika 5: Stabilizacija stojišč.

geodetske točke v prostoru. Obravnavanje horizontalnega in višinskega položaja sta v postopku obdelave navadno ločeni, v fazi terenskih meritev pa skupni. Razlog se skriva v tem, da nam sodoben merski instrumentarij omogoča sočasno merjenje kotnih in dolžinskih komponent, ki jih izvajamo po girusni metodi izmere oziroma z izmero v več ponovitvah v obeh krožnih legah. Horizontalni položaj geodetskih točk izračunamo na podlagi triangulacijsko-trilateracijske mreže. Zaradi zahtevnega terena višine točk izračunamo z metodo trigonometričnega višinomerstva. Za zagotovitev visoke stopnje natančnosti se nekateri popravki računajo naknadno v postopku obdelave, zato se hkrati z geodetskimi meritvami izvajajo tudi meritve meteoroloških parametrov.

Pri izmeri smo uporabili precizni tahimeter Leica Nova MS50. Specifikacije, ki jih navaja proizvajalec Leica Geosystem, so: σISO-17123-3 (hz,v) : 1,0 '' in σISO-17123-4 : 1,0 mm; 1,5 ppm (Leica Geosystem, 2013). Avtomatizacija, ki jo omogoča instrument, zmanjša vpliv operaterja na meritve, s čimer zagotovimo kakovostnejše meritve in posledično boljše končne rezultate. Naj poudarimo predvsem dve uporabni funkcionalnosti. Motorizacija instrumenta in sistem avtomatskega viziranja tarče (AVT), ki zagotavlja, da instrument po grobem viziranju reflektorja sam fino navizira tarčo. Tako pospešimo meritve, saj ni potrebno ročno viziranje operaterja, prav tako je tovrsten način viziranja natančnejši od operaterjevega »ostrega očesa«. Poleg elektronskega tahimetra smo uporabili dodatni merski pribor za signalizacijo stojiščnih in kontrolnih točk, horizontiranje stojišč (stativov) in merjenje meteoroloških parametrov. Pri izmeri smo potrebovali še: – 10 preciznih reflektorjev Leica GPH1P (reflektorjem je bila skupaj z razdaljemerom uporabljenega elektronskega tahimetra določena adicijska konstanta 0), – 6 reflektorjev Leica GPR121 (reflektorjem je bila skupaj z razdaljemerom uporabljenega elektronskega tahimetra določena ustrezna adicijska konstanta), – 9 preciznih nosilcev reflektorja Leica GZR3, – Meteo Station HM30, – trinožne stative.

3 OBDELAVA MERITEV

Obdelava merjenih vrednosti vključuje korake obdelave podatkov in kontrole kakovosti ter izravnave z različnim izborom geodetskega datuma. Celotno obdelavo podatkov smo opravili v lastnem programu, ki vključuje vse v nadaljevanju opisane postopke.

a) Kontrola popolnosti girusov in meritev

V fazi terenskih meritev se lahko zgodi, da zaradi različnih razlogov instrument ne izvede meritev proti kateri od merjenih točk. Iz generiranega *.txt izpisa lahko razberemo, ali so meritve popolne, torej ali so bile na posameznem stojišču izvedene vse meritve. Iz analize popolnosti girusov ugotovimo, ali je zaporedje točk v girusih pravilno. Tako je treba naknadno izvedene meritve umestiti v girus na pravilno mesto.

b) Izračun aritmetičnih sredin in ocena natančnosti Rezultati terenskih meritev, zbrani v *.gsi datoteki, sami po sebi niso še želeni končni rezultat in so brez ustrezne obdelave neuporabni (Pleterski, 2022). Po priporočilih stroke je v fazi meritev treba zagotoviti nadštevilne meritve, ki nam omogočajo iskanje morebitnih napak v fazi izmere, izboljšajo natančnost ter Žan Pleterski, Klemen Kregar, Tilen Urbančič | DOLOČITEV GEODETSKEGA DATUMA MREŽE NA PLAZU URBAS | GEODETIC DATUM DETERMINATION FOR THE URBAS LANDSLIDE GEODETIC

RECENZIRANI

omogočajo izravnavo. Meritve izvajamo v več girusih oziroma v več ponovitvah v obeh krožnih legah. Tako je prvi korak obdelave izračun sredin merjenih količin s pripadajočimi ocenami natančnosti, ki služijo iskanju grobih pogreškov v meritvah.

c) Izračun približnih koordinat

Za vsako stojišče izračunamo približne koordinate, ki so v lokalnem koordinatnem sistemu. Tako zagotovimo ustrezne relativne odnose med točkami v geodetski mreži. Geometrija celotne mreže je napačna, kar rešujemo v iterativnem postopku. Rešitev je sprogramirana tako, da vrednosti koordinat točk na posameznem stojišču primerjamo z vrednostmi na seznamu »unikatnih« približnih koordinat, in sicer tako, da program poišče tri identične točke in na podlagi 7-parametrične podobnostne transformacije določi transformacijske parametre, ki se izračunajo za vse točke na posameznem stojišču. Približne koordinate točk, ki so izračunane prvič in še niso na seznamu »unikatnih« približnih koordinat, se pripišejo v seznam. V zadnjem koraku je potrebna še transformacija približnih koordinat točk v poljuben 3D-koordinatni sistem. Ta del rešite je ločen na višinsko in horizontalno transformacijo.

d) Redukcija dolžin Merjene poševne dolžine smo v fazi obdelave reducirali v horizontalne, na izbrani računski nivo geodetske mreže. Računski nivo je bil v našem primeru določen kot nivo pod najnižjo točko v mreži, zaokrožen na celih 10 metrov, in tako znaša 1200 metrov. Za ustrezno rešitev je treba upoštevati instrumentalne, meteorološke, geometrične in projekcijske popravke (Kogoj, 2005).

e) Izravnava geodetske mreže

Osnovni pogoj za izravnavo geodetske mreže je, da obravnavamo predoločen model, kar pomeni, da imamo večje število meritev, kot je potrebno za enolično določitev končnega rezultata (Stopar, 2021). Grobo pogrešene meritve tako lahko odstranimo že pred izravnavo. Težava so lahko le še nepričakovani sistematični pogreški, ki so težje zaznavni. Ker si želimo, da je naš končni rezultat čim bližji pravi vrednosti, lahko vpliv slučajnih pogreškov zmanjšamo s postopkom izravnave po metodi najmanjših kvadratov. Poleg določitve najverjetnejših vrednosti koordinat točk v mreži nam izravnava omogoča oceno natančnosti meritev in neznank. V programski rešitvi se višinska in horizontalna izravnava obravnavata ločeno, in sicer po postopku posredne metode izravnave. Dodatno je izvedena še eliminacija orientacijskih neznank, s čimer se zmanjša razsežnost matrike normalnih enačb, in torej pospeši hitrost obdelave mreže (Brockmann, 1996). Natančnost horizontalnega položaja geodetskih točk je grafično prikazana z elipsami pogreškov, ki jih generira program. Meritve so bile na terenu izvedene z istim instrumentom, zato predpostavljamo, da so vse merjene smeri izmerjene z enako stopnjo natančnosti, kar se kaže v tem, da je utež pri vseh kotnih meritvah enaka 1. Dolžine med točkami pa so različne, zato jim moramo dodeliti različne uteži, ki jih določimo kot:

4 GEODETSKI DATUM

Geodetski datum je v teoriji opredeljen kot najmanjše število danih količin, ki so potrebne za določitev koordinat geodetske točke v izbranem koordinatnem sistemu (Kuang, 1996). Z njimi opredelimo lego, orientacijo in merilo geodetske mreže. Koncept in problematika geodetskega datuma izhajata iz dejstva, da

Pleterski, Klemen Kregar, Tilen Urbančič | DOLOČITEV GEODETSKEGA DATUMA MREŽE NA PLAZU URBAS | GEODETIC DATUM DETERMINATION FOR THE URBAS LANDSLIDE GEODETIC

so klasične terestrične geodetske meritve (horizontalne smeri, zenitne razdalje in prostorske dolžine) tako imenovana notranja opazovanja oziroma notranje količine, ki jih določamo med točkami geodetske mreže. Težava je v tem, da nam tovrstne količine omogočajo zgolj določitev relativnih položajev obravnavanih točk. Tako ne moremo določiti koordinat točk v izbranem koordinatnem sistemu in s tem tako imenovanih absolutnih koordinat točk. Absolutne koordinate se obravnavajo v povezavi z geodetskim datumom kot tako imenovana zunanja opazovanja oziroma zunanje količine, ki so določene v predhodno izbranem koordinatnem sistemu (elipsoidne koordinate ϕ, λ, h; kartezične koordinate v globalnem koordinatnem sistemu X, Y, Z ali astronomske koordinate točk Φ, Λ, H). S stališča notranje geometrije obravnavane geodetske mreže so to količine, ki nimajo neposrednega vpliva na relativne položaje točk v mreži. Iz tega lahko ugotovimo, da zgolj na podlagi notranjih opazovanj, brez dodatnih informacij o geodetskem datumu, ne moremo pridobiti absolutnih koordinat v želenem koordinatnem sistemu (Marjetič, Stopar, 2007). Pri določanju geodetskega datuma je treba poudariti pomembno zahtevo, in sicer da geodetski datum ne sme vplivati na notranjo geometrijo. To pomeni, da je notranja geometrija zagotovljena zgolj na podlagi notranjih opazovanj, geodetski datum pa zagotavljajo zunanje količine. Poleg števila meritev, ki mora biti vsaj enako številu neznank za enolično rešitev problema, je treba zagotoviti tudi minimalno število parametrov za enolično umestitev geodetske mreže v izbrani koordinatni sistem. V nasprotnem primeru pride do singularnega sistema normalnih enačb, ki ne bo omogočal enoličnega izračuna koordinat v matematičnem modelu (Stopar, 2021).

4.1 Določitev geodetskega datuma z notranjimi vezmi

Prva možnost za določitev geodetskega datuma je definiranje z notranjimi vezmi. Geodetski datum je v tem primeru določen na podlagi vezi, ki temeljijo na vrednostih nekaterih ali vseh koordinat točk geodetske mreže, vključenih v izravnavo. V tem primeru govorimo o tako imenovani izravnavi proste geodetske mreže. V praksi to pomeni, da nobena točka ni prevzeta kot dana. Iz tega sledi, da se notranje vezi nanašajo na neko fiktivno vrednost, na primer azimut, zenitno razdaljo, točko ali dolžino v geodetski mreži, ki se v izravnavi ne spremeni. Z matematičnim modelom je treba zagotoviti naslednje kriterije (Stopar, 2021), da se:

– povprečna razdalja med težiščem in posameznimi točkami geodetske mreže ne spremeni,

– geodetska mreža po izravnavi glede na težišče ne zasuka,

– koordinate težišča geodetske mreže (povprečje približnih koordinat točk mreže) ne spremenijo. Ker v obravnavanem primeru nimamo danih zunanjih opazovanj oziroma koordinat referenčnih točk, geodetski datum mreže ni definiran. V 2-razsežnem koordinatnem sistemu so za določitev geodetskega datuma potrebni štirje datumski parametri (Stopar, 2021):

– dva premika (t x, t y), – en zasuk (ω z) in – eno merilo (s) – pri merjenih dolžinah je parameter določen.

4.2 Določitev geodetskega datuma z minimalnim številom zunanjih vezi Geodetski datum mreže naj bi zagotovila zunanja opazovanja. Zagotavljanje datumskih parametrov s tovrstnimi meritvami je lahko drago ali sploh neizvedljivo, lahko pa so tudi slabo določeni. Ena izmed Žan Pleterski, Klemen Kregar, Tilen Urbančič | DOLOČITEV GEODETSKEGA DATUMA MREŽE NA PLAZU URBAS | GEODETIC DATUM DETERMINATION FOR THE URBAS LANDSLIDE GEODETIC NETWORK

RECENZIRANI ČLANKI

možnosti za določitev geodetskega datuma mreže, ko nimamo na voljo dovolj kakovostnih danih točk, je postavitev posameznih zahtev, ki jih morajo izpolniti zunanja opazovanja. Geodetski datum je v tem primeru v celoti določen z zunanjimi opazovanji ali pa je z zunanjimi opazovanji določen eden ali več datumskih parametrov. Preostali datumski parametri so določeni z notranjimi opazovanji. Vezi, ki jih morajo v tem primeru izpolniti zunanja opazovanja, so teoretično lahko podane preko danih količin ali z dodelitvijo velikih vrednosti uteži koordinatam tistih točk, za katere ne želimo, da ostanejo po izravnavi nespremenjene. Geodetski datum mora biti določen tako, da ne vpliva na notranjo geometrijo mreže oziroma na relativne koordinate točk mreže. To tudi pomeni, da ne smemo definirati več datumskih parametrov, kot jih je potrebnih za zagotovitev geodetskega datuma mreže. Takšen način definiranja geodetskega datuma je določanje geodetskega datuma z minimalnim številom vezi med neznankami (Stopar, 2021).

4.3 Izravnava po metodi najmanjših kvadratov

Po predhodni obdelavi meritev so te ustrezno preračunane in popravljene ter tako primerne za določitev koordinat točk v geodetski mreži. Dandanes se izravnava geodetskih meritev večinoma izvaja z uporabo posredne metode izravnave ali z izravnavo s splošnim modelom. Po meritvah je treba vzpostaviti zvezo med opazovanimi in neznanimi količinami v mrežo. Zveze med merjenimi in iskanimi količinami v mreži lahko vodijo v poddoločen, določen ali predoločen problem. Nadštevilne meritve so torej tiste, ki presegajo minimalno število potrebnih meritev za enolično določitev neznank v mreži. Pri nadštevilnih meritvah imamo torej opravka s predoločenim problemom, ki ga je treba rešiti z izravnavo po metodi najmanjših kvadratov. Dodatna zahteva, ki jo morajo izpolniti neznanke, pa je vezana na način določitve geodetskega datuma mreže. Kot smo že omenili, je dodaten pogoj, ki ga morajo izpolniti neznanke, zapisan v obliki veznih enačb (Stopar, 2021):

Za geodetski datum, definiran z minimalnim številom zunanjih opazovanj:

N

HH

) 1B

P

f (12)

B

N

HHT) 1B

PB (14)

Pf (13) N

N

P

HH

H

H

B(N + HHT) 1B

HH

H

H

(16)

(15) Qvv

B(N + HHT) 1BT (17) Ustrezne kovariančne matrike po so za oba primera: Σ

2Q

(18)

2Qvv (19) Σ

0 2QÎÎ (20) kjer so: D… datumska matrika za geodetski datum, določen z minimalnim številom zunanjih opazovanj, H… datumska matrika za geodetski datum, določen z notranjimi opazovanji, Δ … vektor neznank, v … vektor popravkov opazovanj, l … vektor opazovanj, Î … vektor izravnanih opazovanj, N … matrika koeficientov normalnih enačb, B … matrika koeficientov neznank, P … matrika uteži vektorja opazovanj, f … vektor odstopanj, QΔΔ … matrika kofaktorjev neznank, Qvv … matrika kofaktorjev popravkov opazovanj, QÎÎ … matrika kofaktorjev izravnanih opazovanj, ΣΔΔ … kovariančna matrika neznank, Σ vv … kovariančna matrika popravkov opazovanj, ΣÎÎ … kovariančna matrika izravnanih opazovanj. Tako določene kovariančne matrike so temelj za vrednotenje meritev na podlagi izravnave merjenih količin.

5 REZULTATI IN NJIHOVA ANALIZA

Za optimalno določitev geodetskega datuma geodetske mreže plazu Urbas so bile izvedene različne metode izravnave. Tako smo želeli raziskati in pokazati, katere oziroma kakšne težave se lahko pojavijo Žan Pleterski, Klemen Kregar, Tilen Urbančič | DOLOČITEV GEODETSKEGA DATUMA MREŽE NA PLAZU URBAS | GEODETIC DATUM DETERMINATION FOR THE URBAS LANDSLIDE GEODETIC

RECENZIRANI ČLANKI

pri posamezni metodi, kaj moramo upoštevati in kako postopati v posameznem primeru. Geodetska mreža je vzpostavljena z namenom izvedbe periodičnih terenskih meritev, kar nam omogoča ugotavljanje sprememb smeri in velikosti premikov kontrolnih točk. Ker je na plazovitem območju, kljub analizam različnih strokovnjakov, težko zanesljivo opredeliti stabilna območja, je treba biti previden pri izbiri referenčnih točk in metodi izravnave.

a) Enolično določen geodetski datum

V horizontalnem smislu je geodetska mreža obravnavana v 2D-koordinatnem sistemu. V tem primeru potrebujemo za enolično določitev koordinat točk geodetske mreže širi datumske parametre: dva premika, en zasuk in eno merilo. Ker so v mreži merjene prostorske dolžine, imamo tako zagotovljen datumski parameter merila, nedoločene tri parametre zagotovimo z izbiro ene dane točke in ene smeri. Eno izmed načel izbire referenčnih točk v mreži je, da so te čim bolj optimalno razporejene v mreži in tako ob ustrezni geometriji mreže zagotavljajo ustrezno pričakovano natančnost določitve točk v geodetski mreži. Ob neustrezni izbiri položajev referenčnih točk v mreži se ta lahko rotira oziroma se zaradi kratke orientacije elipse pogreškov z oddaljevanjem od dane točke povečujejo. Za analizo primernosti in stabilnosti referenčnih točk smo tako izbrali tri kombinacije enolično določenega geodetskega datuma, in sicer:

– dana je točka P1 in smer na točko P2 (varianta 1), – dana je točka P3 in smer na točko P4 (varianta 2), – dana je točka P1 in smer na točko P3 (varianta 3).

Iz skice elips pogreškov (slika 6) vidimo, da pri variantah 1, 2 in 3 referenčni točki, na katero je vpeta mreža, nimata popravkov, saj se obravnavata, kot da se v času nista premaknili. Ker sta v varianti 1 referenčni točki na skrajnem severu mreže, kjer se tudi začne izmera geodetske mreže, se pojavi očitna težava, da se s pomikanjem proti jugu slabša natančnost. Težavo povzroča orientacijska točka P2, ki je zelo blizu dane točke P1 in tako ne zagotavlja zanesljive orientacije. Sklepamo lahko na seštevanje posameznih pogreškov, kar se odraža v slabšanju natančnosti. Tovrstna rešitev tako ni optimalna, saj se poleg slabšanja same natančnosti lahko pojavi tudi težava z rotiranjem geodetske mreže. Pri varianti 2 sta referenčni točki na sredini geodetske mreže, zato se natančnost slabša s pomikanjem proti jugu in proti severu geodetske mreže. Težava je enaka kot v prvem primeru. Tovrstna rešitev prav tako ni optimalna, saj se poleg slabšanja same natančnosti lahko zaradi bližine orientacijske točke T4 pojavi tudi težava z rotiranjem geodetske mreže. Pri varianti 3, kjer je ena referenčna točka na skrajnem severu mreže, druga pa precej južneje, lahko vidimo, da je tovrstna rešitev veliko boljša od predhodnih. Izbira položaja referenčnih točk glede na geometrijo geodetske mreže za določitev geodetskega datuma se tako res izkaže kot pomembna. S slike 6 jasno vidimo, da se natančnost proti jugu geodetske mreže slabša, kar je pričakovano, saj je tam oddaljenost od referenčnih točk največja. Na skrajnem jugu geodetske mreže (levi in desni krak) je tako natančnost najslabša. Velika polos največje elipse pogreškov tretje variante je 2,5 milimetra, kar je dvakrat manjše kot pri prvi oziroma drugi varianti. Tovrstna rešitev je v primerjavi s prejšnjima optimalnejša, saj so točke določene z večjo natančnostjo (elipse pogreškov so na vseh obravnavanih točkah v geodetski mreži najmanjše), na kar vpliva izbira dane točke in smeri.

Pri enolično določenem geodetskem datumu kot dane količine vzamemo koordinate ene izmed točk v mreži in smer proti drugi točki. Ugotovili smo, da je izbira položaja referenčnih točk glede na geometrijo

geodetske mreže pomembna, saj močno vpliva na natančnost določitve posameznih točk v mreži. Težava je tudi, da se za dano točko predvideva, da je stabilna, kar pa na plazovitem območju težko trdimo.

b) Predoločen geodetski datum

Pri predoločenem geodetskem datumu, kjer zagotovimo več kot tri datumske parametre, smo mrežo vpeli na vse štiri referenčne točke. S tem smo zagotovili 8 datumskih parametrov, potrebujemo pa jih le 3. Če je geodetski datum predoločen, se pojavi težava pri izračunu koordinat točk geodetske mreže, saj je ta obremenjena z vplivom datumskih parametrov referenčnih točk. To lahko privede do težav pri oceni notranje natančnosti geodetske mreže. Z namenom analize primernosti in stabilnosti referenčnih točk smo tako izbrali tri kombinacije predoločenega geodetskega datuma, in sicer: – klasično vpeta geodetska mreža na štiri referenčne točke (varianta 4), – navezava na štiri referenčne točke – S-transformacija (varianta 5), – navezava na dve referenčni točki in dve smeri – geodetski datum, določen z minimalnim številom zunanjih vezi (varianta 6).

Žan Pleterski, Klemen Kregar, Tilen Urbančič | DOLOČITEV GEODETSKEGA DATUMA MREŽE NA PLAZU URBAS | GEODETIC DATUM DETERMINATION FOR THE URBAS LANDSLIDE GEODETIC NETWORK

Slika 6: Elipse pogreškov variant izravnav za enolično določen geodetski datum – 2. izmera.

Slika 7: Elipse pogreškov variant izravnav za predoločen geodetski datum – 2. izmera.

Skice elips pogreškov naštetih metod so prikazane na sliki 7. Klasično vpeta horizontalna mreža (varianta 4) pomeni, da smo obravnavano geodetsko mrežo vpeli na vse referenčne točke, ki so v geodetski mreži plazu Urbas točke P1–P4. Te zato nimajo elips pogreškov, vse preostale točke pa so opredeljene kot nove. Glavno vprašanje, ki si ga zastavimo, je, ali je tovrstna metoda izravnave ustrezna za določitev geodetskega datuma plazovitega območja. Če primerjamo natančnosti, pridobljene s to metodo, lahko ugotovimo, da je (do sedaj) najboljša, in sicer na ravni milimetra oziroma pri najslabše določenih točkah dveh milimetrov. Težava je dejstvo, da se za referenčne točke v tem primeru predpostavlja, da v času mirujejo, da torej ne dobijo popravkov. Vseeno pa na podlagi tovrstne izravnave težko trdimo, ali so referenčne točke pri miru ali se premikajo. Če bi se premikale, bi bilo to v fazi izravnave razvidno iz popravkov meritev med danimi točkami ter dodatno iz velikosti elips pogreškov, saj bi se morala notranja geometrija mreže precej deformirati, da bi lahko mreži vpeli na »stabilne« točke. Kakor v varianti 4 smo tudi v varianti 5 obravnavano geodetsko mrežo vpeli na vse štiri referenčne točke (P1–P4). Ker se metodi izravnave razlikujeta, se to odraža pri rezultatih. Kadar je število referenčnih točk večje od defekta datuma, lahko opazimo, da so rezultati tovrstne metode izravnave drugačni od tistih, ki so rezultat klasične vpete izravnave po MNK, kar je numerično opazno v vektorju neznank in pripadajoči variančno-kovariančni matriki. Razlika je opazna že ob pogledu na izris Žan Pleterski, Klemen Kregar, Tilen Urbančič | DOLOČITEV GEODETSKEGA DATUMA MREŽE NA PLAZU URBAS | GEODETIC DATUM DETERMINATION FOR THE URBAS LANDSLIDE GEODETIC

elips pogreškov. Enostavno je mogoče ugotoviti, da pri varianti 5 vektor neznank vsebuje popravke za vse obravnavane točke v mreži, tudi za referenčne. Kot smo že ugotovili pri klasični izravnavi vpete mreže po MNK, popravke približnih vrednosti koordinat dobimo le za tiste točke, ki so v izravnavi obravnavane kot nove. Zavedati se je treba, da rešitev izravnave v obliki predoločenega geodetskega datuma ni najbolj optimalna za korektno obravnavo geodetskih mrež. Zato v »klasični« deformacijski analizi ni uporabljena. Obravnavan, specifičen primer nam dopušča možnost tovrstne metode, saj težko trdimo, da so referenčne točke res stabilne. V varianti 6 zopet obravnavamo predoločen geodetski datum, kjer smo obravnavano geodetsko mrežo vpeli na dve referenčni točki (P1 in P2), za kateri predvidevamo, da sta vseeno stabilnejši kot referenčni točki P3 in P4. Za dodatne vezi smo kot dani prevzeli še smeri (P1–P3) in (P2–P4). Ker v tem primeru mreže ne vpenjamo na vse štiri referenčne točke in se tako izognemo posameznim napetostim v mreži, so tako pridobljeni rezultati boljši kot tisti v prejšnjem primeru (preglednica 1).

5.1 Analiza rezultatov

Cilj raziskave je bil določiti najbolj optimalen geodetski datum geodetske mreže plazu Urbas. S tem namenom je bila izravnava geodetske mreže izvedena s šestimi različnimi metodami. Glede na specifičnost obravnavanega območja smo predvideli, da je najbolj optimalna izbira geodetskega datuma z zunanjimi vezmi. Razlog za to je predvsem vprašljiva stabilnost referenčnih točk v vseh terminskih izmerah. Referenčne točke še vedno zagotavljajo položaj in orientacijo obravnavane geodetske mreže, niso pa dane v smislu klasične vpete mreže po MNK. Za potrebe umestitve geodetske mreže v koordinatni sistem D48/GK sta bili med 1. izmero začasno stabilizirani dve dodatni točki, katerih položaj je bil določen z metodo izmere GNSS. V preglednici 1 prikazujemo posamezne statistike za vse štiri terminske izmere, na podlagi katerih smo lahko dodatno ocenili kakovost variant. Prišli smo do enakih sklepov, kot so bili predstavljeni pri izrisu elips pogreškov. Najbolj problematični sta varianti 1 in 2, ko je obravnavana le ena referenčna točka in smer proti drugi referenčni točki. Ker sta le-ti na severu oziroma na sredini geodetske mreže, se pojavi težava, da se s pomikanjem proti jugu oziroma proti severu in jugu slabša natančnost. Težava je v obeh primerih posledica kratke orientacije, s čimer se elipse pogreškov z oddaljevanjem od dane točke povečujejo. Tovrstna rešitev tako ni optimalna, saj se poleg slabšanja same natančnosti lahko pojavi tudi težava z rotiranjem geodetske mreže. To je tudi razlog, da so odstopanja od rezultatov referenčne metode največja. Temu sledijo variante 3, 4, 5 in 6, katerih rezultati so si razmeroma podobni. Težava variant 3, 4 in 5 je, da se referenčna točka oziroma referenčne točke privzamejo kot dane in s tem ne dobijo popravkov, česar na nestabilnem območju ne moremo trditi.

Preglednica 1: Statistike terminskih izmer za posamezne variante izravnave Izmera 1

Varianta izravnave

1 2 3 4 5 6

Povp. nat. določitve položaja točk [mm] / / / 1,5 / / Faktor izotropnosti / / / 6,4 / / Izmera 2

Varianta izravnave

1 2 3 4 5 6

Povp. nat. določitve položaja točk [mm] 2,3 2,3 1,4 1,0 1,3 1,3 Faktor izotropnosti 9,0 10,6 5,2 4,0 3,8 6,0

Pleterski, Klemen Kregar, Tilen Urbančič | DOLOČITEV GEODETSKEGA DATUMA MREŽE NA PLAZU URBAS | GEODETIC DATUM DETERMINATION FOR THE URBAS LANDSLIDE GEODETIC

RECENZIRANI ČLANKI

Varianta izravnave

SI| EN

Izmera 3

1 2 3 4 5 6

Povp. nat. določitve položaja točk [mm] 2,9 3,0 1,8 1,3 1,6 1,6 Faktor izotropnosti 10,5 10,0 5,3 5,4 4,9 6,8

Izmera 4

Varianta izravnave 1 2 3 4 5 6

Povp. nat. določitve položaja točk [mm] 2,0 2,1 1,2 1,1 1,2 0,9 Faktor izotropnosti 11,8 17,0 5,2 5,5 5,0 4,3

V prvi terenski izmeri je bila geodetska mreža izravnana le na podlagi variante 4, kjer smo mreži vpeli na vse štiri referenčne točke, katerih koordinate so bile predhodno določene v postopku izravnave proste mreže. Tako smo določili koordinate vsem točkam v mreži. Tako pridobljene koordinate točk so bile podlaga za analizo variant izravnav meritev ostalih terminskih izmer. V naslednjih izmerah pa smo za potrebe analize izvedli vse variante. Vidimo lahko, da sta varianti 4 in 6 najboljši, saj so elipse pogreškov najmanjše, kar se neposredno odraža v natančnosti določitve točk v mreži. Razlika med variantama je na ravni desetink milimetra. Pomembna pomanjkljivost variante 4 je, da mrežo vpnemo na štiri točke, ki so predvidoma stabilne, česar na nestabilnem območju ne moremo trditi. Najbolj vprašljiva je stabilnost referenčnih točk P3 in P4, katerih gibanje smo zaznali tudi v analizi. Glede na natančnost izmere in velikost spremembe položaja točk ne moremo trditi, da je premik statistično značilen. Zaradi majhne spremembe položaja referenčnih točk smo z varianto 4 še dobili kakovostne rezultate. Ob morebitnih večjih in statistično značilnih premikih referenčnih točk bi to vplivalo na geometrijo mreže, kar bi se odražalo v natančnosti same izmere, saj bi se pojavile napetosti v mreži in s tem slaba natančnost določitve točk v mreži. Glede na teoretično ozadje in vse opravljene analize smo se odločili, da je v obravnavanem primeru varianta 6 najbolj optimalna. V posameznih primerih se kot ustrezna rešitev izkaže varianta 5, ki je v teoriji obravnave geodetskih mrež poznana kot S-transformacija. Dodatno je težava predpostavka, da mrežo zopet vpnemo na štiri točke, ki so predvidoma stabilne, česar na nestabilnem območju ne moremo trditi. Dodatno obravnavamo še izotropnost, ki se nanaša na natančnost geodetskih mrež. O homogeni natančnosti govorimo, ko je oblika elips pogreškov enaka za vse nove točke mreže. Če je natančnost točk enaka v vseh smereh, torej so standardne elipse pogreškov krogi, pravimo, da je takšna mreža izotropne natančnosti. To je globalna mera homogenosti oziroma izotropnosti natančnosti, ki predstavlja razmerje med največjo in najmanjšo polosjo standardnega hiperelipsoida zaupanja oziroma razmerje med največjo in najmanjšo lastno vrednostjo kovariančne matrike. Geodetska mreža je tem bolj homogena in izotropna, kolikor manjši je faktor izotropnosti mreže, pri čemer je najmanjša vrednost 1 (Berk, 1996). Glede na faktor izotropnosti lahko ugotovimo, da geodetska mreža ni izotropna, kar se potrdi iz oblike elips pogreškov, kjer lahko ugotovimo, da so kotne meritve določene s slabšo natančnostjo kot dolžinske.

6 ZAKLJUČEK

Raziskava je temeljila na štirih terminskih izmerah geodetske mreže plazu Urbas. Vzpostavljena je bila decembra 2019 za potrebe periodičnih terminskih izmer kontrolnih točk ob ustjih inklinometričnih vrtin. Na podlagi koordinatnih razlik po izravnavi lahko opredelimo velikost in smer premikov kontrolnih točk, s čimer posledično ugotavljamo dogajanje na nivoju terena. V obravnavanem primeru spremlja-

mo drsenje površja pobočja v dolino Koroške Bele. Plazovit in s tem nestabilen teren pomeni težavo pri zagotovitvi stabilnosti referenčnih točk v geodetski mreži, ki določajo geodetski datum mreže. Ta omogoča enolično umestitev geodetske mreže v prostor in tako možnost izračuna premikov kontrolnih točk, zato mora biti ustrezno določen. Geologi so v svojih raziskavah na območju plazu opredelili dve (stabilni) robni območji, kamor smo vgradili štiri referenčne točke, ki lahko določajo geodetski datum. Ustreznost položajev in stabilnost izbranih referenčnih točk potrdimo na podlagi meritev s podrobno analizo dogajanja. Zaradi nepoznavanja dejanske stabilnosti in želje po potrditvi izbora lokacij referenčnih točk smo izvedli podrobno analizo vpliva izbora datumskih parametrov geodetske mreže.

Kot referenčna oziroma najbolj optimalna rešitev se je izkazala šesta varianta, kjer gre za navezavo na dve referenčni točki in dve smeri. Referenčni točki sta P1 in P2, dani smeri pa P1–P3 in P2–P4. Glede na položaj stabiliziranih točk P3 in P4 kljub analizam geologov težko trdimo, da res mirujeta. Točki P1 in P2 pa sta stabilizirani v skalnati steni, za katero smo bolj prepričani, da sta stabilni. Zaradi velikosti same mreže te ne moremo navezati samo na dve točki, kar smo dokazali v varianti 1 oziroma 3, saj se pojavijo težave s slabšanjem natančnosti z oddaljevanjem od danih točk. Glede na izbrano metodo izravnave so popravke dobile tudi referenčne točke, kar pomeni, da se njihov položaj načeloma spreminja. Dejstvo je, da so bile vse terenske izmere opravljene korektno in z visoko natančnostjo. Ta je v položajnem smislu v vseh terminskih izmerah reda velikosti 1–2 mm (odvisno od obravnavane točke). Ker so koordinatne razlike med posameznimi terminskimi izmerami znotraj nekaj desetink milimetra, kar je manj od ocenjene položajne natančnosti, zato ne moremo trditi, da so se točke kamorkoli premaknile. Dejstvo je, da so premiki točk P3 in P4 za faktor 2–3 večji kot premiki točk P1 in P2, kar nekako nakazuje na nestabilnost točk P3 in P4, a zaradi majhnih premikov tega ne moremo zanesljivo potrditi. V raziskavi smo uspešno analizirali različne variante za določitev geodetskega datuma in poiskali optimalno možnost za obravnavani primer. Glede na pridobljene rezultate trdimo, da je zanj najbolj primerna izravnava geodetske mreže z zunanjimi vezmi, kjer se mreža vpne na referenčni točki P1 in P2 ter na smeri P1–P3 in P2–P4. Vseeno pa priporočamo, da se vzporedno izvede tudi klasična izravnava vpete geodetske mreže, kjer bi morebitne očitnejše premike referenčnih točk enostavno opazili, saj bi nastale napetosti v mreži in bi bili rezultati zaradi tega slabši. Glede na spremembe koordinat točk P3 in P4 ne moremo trditi, kaj točno se z njimi dogaja, domnevamo pa, da sta nestabilni, kar bomo potrdili z nadaljnjimi meritvami in analizami. Z raziskavo smo potrdili, kako pomembno in zahtevno je ugotavljanje stabilnosti referenčnih točk v geodetskih mrežah.

Literatura in viri:

Berk, S. (1996). Izravnava in statistična analiza temeljnih horizontalnih geodetskih mreže. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

Brockmann, E. (1996). Combination of Solutions for Geodetic and Geodynamic Applications of the Global Positioning System (GPS). Doktorska disertacija. Bern: Universität Bern, Philosophisch-Naturwissenschaftliche Fakultät.

Kogoj, D. (2005). Merjenje dolžin z elektronskimi razdaljemeri. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

applications. Chelsea: Ann Arbor Press. Leica Geosystems (2013). Leica Nova MS50 Datasheet. https://leica-geosystems. com/-/media/files/leicageosystems/products/datasheets/leica_nova_ ms50_ds.ashx?la=en-sg&hash=F8D0CF2F1A8AAA63D184D217B39231F3, pridobljeno: 30. 11. 2022.

Marjetič, A., Stopar, B. (2007). Geodetski datum in S-transformacija. Geodetski vestnik, 51 (3), 549–564.

Mikoš, M., Bavec, M., Budkovič, T., Durjava , D., Hribernik, K., Jež, J., Klabus, A., Komac, M., Krivic, M., Kumelj, Š., Maček, M., Mahne, M., Novak M., Otrin, J., Žan Pleterski, Klemen Kregar, Tilen Urbančič | DOLOČITEV GEODETSKEGA DATUMA MREŽE NA PLAZU URBAS | GEODETIC DATUM DETERMINATION FOR THE URBAS LANDSLIDE GEODETIC NETWORK | 536-552 |

Kuang, S. (1996). Geodetic network analysis and optimal design: Concepts and

RECENZIRANI

Petje, U., Petkovšek, A., Ribičič, M., Sodnik, J., Šinigoj, J., Trajanova, M. (2008). Ocena ogroženosti zaradi delovanja drobirskih tokov. Ciljni raziskovalni projekt: Znanje za varnost in mir 2006–2010. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ter Geološki zavod Slovenije.

Peternel, T. (2017). Dinamika pobočnih masnih premikov na območju Potoške planine z uporabo rezultatov daljinskih in terestričnih geodetskih opazovanj ter in-situ meritev. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

Pleterski, Ž. (2020). Izmera geodetske mreže za izračun premikov točk plazu Čikla. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

Pleterski, Ž. (2022). Določitev geodetskega datuma geodetske mreže plaza Urbas. Magistrska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

Stopar, B. (2021). Študijsko gradivo pri predmetu Izravnalni račun III (neobjavljeno gradivo).

Urbančič, T., Kregar, K., Marjetič A., Štebe, G., Koler, B. (2021). 4. izmera Plazovi zaledja Koroške Bele: Izmera geodetskih mrež. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za inženirsko geodezijo.

Zorn, M., Komac, B. (2008). Zemeljski plazovi v Sloveniji. Ljubljana: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in Ljubljana Založba ZRC.

Pleterski Ž., Kregar K., Urbančič T. (2022). Določitev geodetskega datuma mreže na plazu Urbas. Geodetski vestnik, 66 (4), 536-552. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2022.04.536-552

asist. Žan Pleterski, mag. inž. geod. geoinf.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana e-naslov: zan.pleterski@fgg.uni-lj.si doc. dr. Klemen Kregar, univ. dipl. inž. geod.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana e-naslov: klemen.kregar@fgg.uni-lj.si

doc. dr. Tilen Urbančič, univ. dipl. inž. geod. Geotočka d.o.o., Tehnološki park 24, 000 Ljubljana in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana e-naslov: tilen.urbancic@fgg.uni-lj.si

MEJE KATASTRSKIH OBČIN IN RIMSKE OSTALINE BOUNDARIES OF CADASTRAL MUNICIPALITIES AND ROMAN REMAINS

Mihaela Triglav Čekada

1 UVOD

Skozi stoletja so določali meje posesti po topografsko enostavno razpoznavnih elementih, kot so potoki, suhozidne ograje, slemena hribov, poti, ali celo po ruševinah. Današnje meje katastrskih občin so meje nekdanjih posesti povzele in se večinoma ohranile nespremenjene. Mogoče zgodovinarjem in arheologom bolj poznano kot nam geodetom je dejstvo, da meje katastrskih občin ponekod potekajo tudi po rimskih ostalinah, saj so bile nekatere v prostoru nekoč enostavno določljiv mejni element. Namen tega sestavka ni podati popisa vseh mej katastrskih občin, ki potekajo po rimskih ostalinah, ampak le nekaj zanimivih primerov, ki bodo mogoče koga spodbudili, da se bo lotil bolj sistematične geodetske raziskave na to temo. Meje katastrskih občin temeljijo na predhodno dogovorjenih mejah gospoščin in cerkvenih posesti, ki so jih zapriseženi predstavniki lokalnih mejaških sosesk obhodili in popisali med jožefinsko katastrsko izmero v letih 1785–1789 (Korošec, 1978; Mlakar, 1996). Njihov današnji potek so določili med franciscejsko katastrsko izmero, ki se je pri nas izvajala v obdobju 1818–1825 (Slak et al., 2020; Lisec in Ferlan 2017; Korošec, 1978). Omembe nekaterih delov današnjih katastrskih občinskih mej lahko zasledimo že v posameznih zapisih iz urbarjev iz 16. stoletju (Triglav Čekada, Rože in Škafar, 2022). Ponekod na mejah katastrskih občin stojijo tudi večji mejniki, ki so nekateri najkasneje med franciscejsko katastrsko izmero dobili tudi dodatno vlogo trigonometrične točke. Na takih lokacijah so se ohranili starejši tipi stabilizacij (Triglav Čekada et al., 2022). Še nekaj besed o tem, kako najlažje spodaj napisano preveriti. Arheološka najdišča in najbolj verjetni generalizirani poteki rimskih cest ter vodovodov so podrobno popisani in izrisani na kartah že v knjigi Arheološka najdišča Slovenije (Bolta, 1975). Veliko jih najdemo tudi na interaktivni karti Registra kulturne dediščine (RKD, 2022), v katerem je kot registrirana dediščina prikazano in na kratko opisano že marsikatero najdišče iz navedene knjige. Tu velikokrat naletimo še na druge vire, ki so prispevali k vpisu posameznega arheološkega najdišča v RKD. Interaktivna karta RKD nam omogoča še hkratni pregled slojev register nepremične kulturne dediščine in prostorske enote GURS, s katerim si prikažemo meje katastrskih občin. Obenem si po potrebi podlagamo sloje, ki segajo od franciscejskega katastra, preko kart III. vojaške topografske izmere Avstro-Ogrske (1880–1885), IV. vojaške topografske izmere Avstro-Ogrske (1910–1915), topo GURS (od DPK1000 do TTN5) pa vse do najnovejšega lidarskega digitalnega modela površja SVF (sloj lidarskega digitalnega modela reliefa, v katerega so vključene tudi stavbe). Ponekod po Sloveniji sicer v interaktivni karti RKD-delčki franciscejskega katastra manjkajo,

STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS

takrat si lahko pomagamo s starimi kartami na interaktivnem portalu Arcanum Maps, nekdanji Mapire (Arcanum Maps, 2022).

2 RIMSKI ZAPORNI ZID – CLAUSTRA ALPINUM IULIARUM

Prvi, najlepši primer meje katastrske občine, ki poteka po rimskih ostankih in ga takoj vidimo tudi na državni lidarski podobi analitičnega senčenja, je del alpskega zapornega zidu (v rimskem času imenovan Claustra Alpinum Iuliarum), ki teče med hriboma Cesarski vrh in Strmica pri Vrhniki. Rimski zaporni zid tod predstavlja večji del meje med katastrskima občinama Blekova vas (številka katastrske občine 2016) in Zaplana (2000) v dolžini približno 1,5 kilometra (slika 1). Širše območje okrog ostankov zapornega zidu je vpisano v register kulturne dediščine, kjer ga najdemo pod evidenčno številko dediščine (EŠD) 9744 in imenom Zaporni zid na Smrekovcu.

Ker je bil rimski zaporni zid nekje v 5. stoletju našega štetja dokončno opuščen (Breznik, 2016), je od njega na terenu ostal večinoma le slabo določljiv, približno 3 metre širok in do 1,5 metra visok nasip, ki je danes preraščen z gozdom. Zato priporočam, da se pred terenskim ogledom na podlagi lidarskih podatkov dobro prepričate, kod poteka, da se vaš izlet ne bo sprevrgel v razočaranje (slika 2). Ostanke rimskega zapornega zidu, ki zaznamuje tudi mejo katastrskih občin, najhitreje najdemo na vrhu sedla med Vrhniko in Logatcem, kakšnih sto metrov naprej od cestnega odcepa proti Zaplani z regionalne ceste Vrhnika–Logatec. Breznik (2016) omenja, da se tod skrivajo celo kakšen meter visoki ostanki obrambnega stolpa v zapornem zidu.

Slika 1: Rimski zaporni zid na meji med katastrskima občinama Blekova vas in Zaplana na lidarski podobi analitičnega senčenja z dodanimi mejami katastrskih občin (vira podlag: GURS in MOP).

3 RIMSKE CESTE V OKOLICI PTUJA, ORMOŽA IN OPLOTNICE

Kljub propadu rimskega imperija so domačini povsod po območju današnje Slovenije uporabljali dobro utrjene rimske ceste še dolgo v srednji vek. Kosi (1998, 10–11) govori o kontinuiteti rimskega cestnega omrežja, ko so se rimske ceste pretvorile v najrazličnejše poljske kolovoze ali novejše ceste, ki so se nekatere ohranile na trasah rimskih cest vse do danes.

V okolici Ptuja lahko najdemo kar nekaj katastrskih občin, katerih meje deloma potekajo po nekdanjih trasah rimskih cest (slika 3), saj so se v Poetoviu stikale glavne prometnice rimskega časa. Rimljani so ravnico pod današnjim grajskim gričem Ptuja zasedli okrog leta 15 pred našim štetjem. Poetovia dobi konec 1. ali začetek 2. stoletja našega štetja mestne pravice, propade pa v prvi polovici 5. stoletja (Breznik, 2016, 114–115).

Morebitno povezavo med mejami katastrskih občin in ostanki rimskih cest na območju Ptuja prvi omeni Pahič (1975). Izpostavi tedanje kolovoze na nasipih, ki so prekrili nekdanjo rimsko cesto Poetovio–Savaria vzhodno od Ptuja, med Rogoznico in Moškanjci, in so bili hkrati meja katastrskih občin. Kot zapiše Pahič: »Že to pove, da je nekdanja rimska cesta v času zemljiške razdelitve še imela svoj pomen in se je tako kot mejna črta zapisala v zgodovino.« Tod v večinoma ravni smeri poteka del današnje lokalne asfaltirane ceste med Rogoznico in Dornavo, ki je usmerjen skoraj naravnost proti vzhodu (slika 4a). Ko

Slika 2: Del rimskega zapornega zidu pod Ljubljanskim vrhom nad Verdom (foto: M. Triglav Čekada, 2021).

PROFESSIONAL DISCUSSIONS

STROKOVNE RAZPRAVE

glavna cesta zavije na sever, se osnovna smer rimske ceste proti vzhodu nadaljuje po poljskih kolovozih nad vasjo Borovci proti vasi Strelci (slika 4b), tu pa gre rimska trasa ponovno pod asfaltirano cesto do Moškanjcev. Naše neizkušeno oko žal ne opazi nobene razlike med kolovozi, ki potekajo po rimskih trasah, in drugimi kolovozi na tem območju.

Slika 3: Deli tras rimskih cest in vodovoda (vijoličaste črte) v okolici Ptuja, ki so hkrati meje katastrskih občin (Pahič, 1975; vira podlag: RKD in GURS). a b

Slika 4:

Povezavo med trasami nekdanjih rimskih cest in mejami katastrskih občin so naši arheologi najverjetneje opazili takoj po drugi svetovni vojni, ko so se odločili, da bodo pričeli trasam rimskih cest slediti po posameznih parcelah in jih vrisovati v katastrske načrte (Pahič, 1975, 66).

V registru kulturne dediščine v okolici Ptuja najdemo, poleg tras rimskih cest, ki jih omenja že Pahič (1975), še nekdanji rimski vodovod med Ptujem in Framom, ki deloma sledi današnji lokalni cesti Spo-

Cesta Rogoznica–Dornava (a) in kolovoz nad Borovci (b), ki potekata po nekdanji trasi rimske ceste (foto: M. Triglav Čekada, 2022).

dnja Hajdina–Brunšvik in katerega generaliziran potek je prikazan že v Bolta (1975). Tudi ta vodovod lahko povežemo z mejami katastrskih občin. Skupno lahko takole na hitro v okolici Ptuja 8,5 kilometra katastrskih meja povežemo z nekdanjimi rimskimi cestami, 2,8 kilometra pa z nekdanjim rimskim vodovodom (imena mejnih katastrskih občin so v preglednici 1). Na karti prve vojaške topografske izmere (Arcanum Maps, 2022) so trase teh cest že konec 18. stoletja opredeljene kot kolovozi.

Preglednica 1: Rimske ceste in vodovodi v okolici Ptuja, Ormoža in Oplotnice na mejah katastrskih občin Rimska cesta ali vodovod (evidenčna številka dediščine) Meja katastrskih občin (št. k. o.)

Cesta Celeia–Poetovio med Pragerskim in Kidričevim (EŠD 6886, 6511)

Spodnja Polskava (748)–Gaj (2661), Spodnja Polskava (748)–Stražgonjca (749), Pongrce (434)–Šikole (435), Pongrce (434)–Zgornje Jablane (434), Dragonja vas (429)–Cirkovce (430), Mihovce (428)–Cirkovce (430), Mihovce (428)–Pleterje (427), Pleterje (427)–Župečja vas (426), Lovrenc na Dravskem polju (425)–Gerečja vas (394)

Cesta Poetovio–Savaria med Rogoznico in Moškanjci (EŠD 6512, 29598, 28563, 29701)

Podvinci (385)–Spuhlja (402), Dornava (384)–Spuhlja (402), Dornava (384)–Borovci (403), Mezgovci (383)–Moškanjci (407)

Cesta Poetovio–Mursa pod Gorišnico (EŠD 6513) Gorišnica (408)–Gajevci (411), Formin (410)–Gajevci (411) Rimski vodovod Ptuj–Fram (EŠD 6509) Pleterje (427)–Gerečja vas (394), Župečja vas (426)–Gerečja vas (394), Lovrenc na Dravskem polju (425)–Gerečja vas (394), Hajdina (397)–Gerečja vas (394), Hajdina (397)–Skorba (396)

Cesta Poetovio–Carnuntum pri Ormožu (EŠD 29700, 10667) Ormož (332)–Hardek (318), Pavlovci (317)–Pušenci (333)

Cesta Celeia–Poetovio (Markečica) pri Oplotnici (EŠD 6877) Oplotnica (763)–Zlogona gora (759)

Če v registru kulturne dediščine sledimo rimski cesti Celeia–Poetovio naprej od današnjega Pragerskega proti Slovenskim Konjicam (EŠD 15301, 6891, 6876, 6887), pa tod nekdanje rimske ceste ne moremo več nikjer povezati z mejami katastrskih občin. Na vzporedni rimski cesti, ki gre mimo današnje Oplotnice, v registru kulturne dediščine enako poimenovani Celeia–Poetovio, najdemo le manjši košček skupne meje med katastrskima občinama, v dolžini manj kot sto metrov, kjer je danes videti le kolovoz (preglednica 1).

Na trasi rimske ceste od Ormoža naprej proti Središču ob Dravi najdemo še dva koščka, enaka mejam katastrskih občin: prvega dolžine 400 metrov pod današnjo cesto Ormož–Miklavž pri Ormožu in drugega dolžine 100 metrov na njivah. Oba lahko povežemo z rimsko cesto Poetovio–Carnuntum (preglednica 1).

4 OSTALE RIMSKE CESTE

V mestu Ljubljana oziroma nekdanji Emoni žal lahko identificiramo le nekaj odsekov mej katastrskih občin, ki bi jih lahko povezali z lego nekdanjih vpadnic v Emono (Korošec, 1991; Bolta, 1975). Tako ne zasledimo daljših odsekov mej na nekdanji rimski cesti Emona–Celeia, to je današnji Slovenski cesti, ki se nadaljuje v Dunajsko cesto. Daljša odseka najdemo le na nekdanji rimski cesti Emona–Aquileia, to je današnji Tržaški cesti, kjer najdemo 1280 metrov dolg odsek med katastrskima občinama Dobrova (1994) in Podsmeka (1995), ter na rimski cesti Emona–Siscia, tj. današnji Dolenjski cesti, kjer najdemo

PROFESSIONAL DISCUSSIONS

STROKOVNE RAZPRAVE

700 metrov dolg odsek med katastrskima občinama Karlovško predmestje (1695) in Rudnik (1696). Še danes zelo markanten južni rimski zid Emone na Mirju, ki ga je nazadnje urejal Plečnik, pa ne poteka po meji katastrskih občin.

Vas Drnovo pri Krškem je bila v rimskem času od leta 35 pred našim štetjem naprej pomembno pristaniško in prometno križišče in mesto z imenom Neviodunum (Petru, 1977; Bolta, 1975). Po zatonu rimskega cesarstva se kraj ni razvil v večje mestno središče, kot so se na primer Ptuj, Celje in Ljubljana. Na širšem območju okoli vasi Drnovo se je kljub uporabi rimskih ostankov za gradbeni material dokumentirano ohranilo v naravi nekaj rimskih miljnikov vse do 17. ali celo 18. stoletja (Rihter, 2017). V registru kulturne dediščine zasledimo rimsko cesto Neviodunum–Siscia pod EŠD 11069, kako teče po nasipu od današnje vasi Drnovo, čez vasi Mrtvice, Vihre, Skopice do Krške vasi (slika 5). Tod zasledimo tudi dvoje mej katastrskih občin, ki potekajo po tej trasi: 640 metrov dolg odsek med katastrskima občinama Drnovo (1320) in Veliki podlog (1329) ter 910 metrov dolg odsek med katastrskima občinama Drnovo (1320) in Krška vas (1301). Krajši odsek, v dolžini le 212 metrov, sledi še cerkljanski cesti (Drnovo–Čresnice–Cerklje) oziroma trasi nekdanjega rimskega vodovoda (EŠD 11068), ki je napajal mesto Neviodunum. Žal ceste proti Emoni ne moremo tako enostavno umestiti v prostor (Petru, 1977; Bolta, 1975), zato analize v tem primeru ne moremo narediti.

Slika 5: Deli tras rimskih cest in vodovoda (vijoličaste črte) v okolici Drnovega pri Krškem, ki so hkrati meje katastrskih občin (vira podlag: RKD in GURS).

Kot smo videli zgoraj, pri omembi rimske ceste iz Nevioduna v Emono, po vseh trasah rimskih cest niso speljali novejših kolovozov, ki bi se pozneje preoblikovali v pomembne, še danes uporabne ceste, zato moramo biti pri povezovanju pazljivi. Ustavimo se še pri enem takem primeru, to je vsem dobro poznani trasi ceste Trst–Reka čez Matarsko podolje oziroma rimski cesti Aquileia–Tharsatica. Rimska cesta naj bi tekla po najnižjem delu Matarskega podolja, to je pod današnjo regionalno cesto Hrpelje–Starod.

Današnja trasa ceste je iz Napoleonovih časov (Hrobat, 2003), zato nekaj delov mej katastrskih občin poteka po njej. Vzporedno po dnu doline ne teče nobena meja katastrskih občin, zato tod rimske ceste nikakor ne moremo povezati z mejami katastrskih občin.

5 UTRJENE VIŠINSKE POSTOJANKE OZIROMA GRADIŠČA

Višinske postojanke ali gradišča so ostanki poselitev iz predrimskega obdobja, ki so v rimskem času večinoma izgubile pomen in poseljenost. Proti koncu rimskega obdobja, ko rimska država ni bila več sposobna zagotavljati varnosti na svojih mejah in so zato pričeli obsežna dela pri izgradnji prej omenjenega rimskega zapornega zidu, so marsikatero opuščeno gradišče ponovno utrdili in naselili kot vojaško postojanko (Slapšak, 1999; Truhlar, 1986). Zato veliko gradišč lahko obravnavamo tudi kot rimskodobne ostaline. Marsikatero gradišče je po zatonu rimske dobe ohranilo kontinuiteto poselitve še v srednji vek. Kasneje so bile lokacije gradišč na vrhu hribov prikladne tudi kot enostavni zidani orientirji, na katerih so se določale meje posesti.

Naštejmo samo nekaj zanimivih primerov gradišč, kjer se stikajo meje katastrskih občin in so na njih postavljena tudi različna trigonometrična znamenja, večina starejših oblik izvedbe:

– Donačka gora, meja katastrskih občin Donačka gora (1175) in Kupčinji vrh (503), trigonometrična točka I. reda številka 214: arheološko najdišče Dvor na južnem pobočju Donačke gore je omenjeno že v Truhlar (1986) in Bolta (1975), ima EŠD 30583 in predstavlja kontinuiteto poselitve od predzgodovinskega gradišča, prek rimske dobe do srednjega veka.

– Limberk, meja katastrskih občin Račna (1794) in Cesta (1796), trigonometrična točka II. reda št. 329 z letnico postavitve 1903 je postavljena na ostanke stolpa (Triglav Čekada in Jenko, 2020): poznoantično višinsko pribežališče iz pozne rimske dobe z EŠD 11897. Kot višinska postojanka je Limberk omenjen že v Truhlar (1986) in Bolta (1975). Slednji pove še, da so tod našli kovanec rimskega cesarja Aleksandra Severa, ki je vladal del 3. stoletja našega štetja. Na lidarski podobi analitičnega senčenja lepo vidimo ostanke obzidij gradišča na samem vrhu Limberka (slika 6). V notranjem delu gradišča, kjer se nahaja trigonometrična točka, vidimo še dobro ohranjene ostanke vogala zidu (slika 7).

– Sv. Lovrenc na Hrušici, tromeja katastrskih občin Kačja vas (2471), Bukovje (2474), Studeno (2473), trigonometrična točka II. reda št. 335 s starejšim tipom stabilizacije (Triglav Čekada et al., 2022): arheološko območje Baba iz rimske dobe EŠD 4772, kjer se nahaja antična postojanka z obrambnim nasipom. Znotraj arheološkega območja je cerkev sv. Lovrenca.

– Stari Grad nad Planino, meja katastrskih občin Gorenja Planina (2470) in Unec (1660), trigonometrična točka IV. reda št. 25, trigonometrični okraj Postojna (Triglav Čekada et al., 2022, sl. 7b): kot prazgodovinsko in rimsko gradišče je omenjeno že v Truhlar (1986) in Bolta (1975). V registru kulturne dediščine poleg tega pod EŠD 4777 piše še, da je to gradišče imelo kontinuiteto še v zgodnji srednji vek.

– Križen drev, tromeja katastrskih občin Rodik (2554), Podgrad pri Vremah (2462) in Artviže (2562), katastrski mejnik iz leta 1819 ter 35 metrov stran trigonometrična točka IV. reda št. 191, trigonometrični okraj Sežana (Triglav Čekada, Rože in Škafar, 2022, sl. 4a): utrjena postojanka iz rimske dobe in srednjega veka EŠD 17290, po izročilu postaja ob stari slemenski poti iz Rodika v Artviže (Hrobat, 2003).

PROFESSIONAL DISCUSSIONS

STROKOVNE RAZPRAVE

– Mali Kras, meja katastrskih občin in hkrati državna meja, na kateri se nahaja starejši tip stabilizacije trigonometrične točke III. reda št. 241 v trigonometričnem okraju Sežana (Triglav Čekada et al., 2022, sl. 7a) je na ostankih prazgodovinskega gradišča z EŠD 9164, ki naj bi bilo zapuščeno v času Rimljanov (Bolta, 1975; Vinazza, 2021). Če bi se lotili sistematičnega pregleda, bi jih vsekakor lahko našteli še več. Vendar že na podlagi teh nekaj primerov lahko trdimo, da stara katastrska in hkrati trigonometrična znamenja, ki so postavljena tod, pričajo, kako arheološka dediščina dvesto do sto let nazaj ni pomenila nikakršne omejitve pri umeščanju geodetskih znamenj v prostor.

Slika 6: Potek meje katastrskih občin čez gradišče Limberk na podobi lidarskega analitičnega senčenja (vira podlag: GURS in MOP).

Slika 7: Ruševine gradišča Limberk s trigonometričnim znamenjem II. reda številka 329 (foto: M. Triglav Čekada, 2020).

6 SKLEP

Velikokrat pri podrobnem proučevanju umeščanja katastrskih mej ali geodetskih točk v prostor najdemo zanimive povezave z drugimi strokami. Kot smo pokazali na teh nekaj primerih, lahko meje katastrskih občin in posledično ponekod tudi lokacije trigonometričnih znamenj občasno prostorsko povežemo s predhodno obstoječimi arheološkimi ostalinami iz rimske ali celo starejše dobe. Zavedati se moramo, da je lokalno prebivalstvo arheološke ostaline poznalo, saj so jih uporabljali kot že obstoječe kolovoze ali kot mesta, na katerih je bil že obdelani gradbeni material takoj na voljo za ponovno uporabo. Gradišča so imela še to prednost, da so stala na vrhovih hribov in so zato nekdanjim zemljemercem služila kot enostavni orientirji v prostoru za določanje mej posesti oziroma kasneje kot mesta, s katerih se je dalo enostavno meriti. Zaradi dobre obrambne vloge na vrhovih hribov najdemo poleg rimskih ostalin še kasnejše ostanke, od srednjeveških utrdb do ostankov utrdb iz obdobja napoleonskih vojn, ki jih prav tako lahko povežemo z lokacijami trigonometričnih točk in mej katastrskih občin. Takšne povezave lahko ne nazadnje prispevajo k promociji geodezije tudi med širšo javnostjo.

Literatura in viri:

Arcanum Maps (2022). Arcanum Maps. Arcanum Adatbázis, Kft., https://maps. arcanum.com/en/, pridobljeno 10. 10. 2022.

Bolta, L. (ur.) (1975). Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Breznik, A. (2016). Po poteh skozi čas: Vodnik po arheoloških parkih Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Hrobat, K. (2003). Šembilja na rimskih cestah: O ustnem izročilu in arheoloških raziskavah. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo.

Korošec, B. (1978). Naš prostor v času in projekciji: Oris razvoja zemljemerstva, kartografije in prostorskega urejanja na osrednjem Slovenskem. Ljubljana: Geodetski zavod SR Slovenije.

Korošec, B. (1991). Ljubljana skozi stoletja: Mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kosi, M. (1998). Potujoči srednji vek: Cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem. Ljubljana: Založba ZRC.

Lisec, A., Ferlan, M. (2017). 200 let od začetka parcelno orientiranega katastra na Slovenskem. Geodetski vestnik, 61 (1), 76–90.

Mlakar, G. (1996). Meje – posestne in državne. Ljubljana: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG.

Pahič, S. (1975). Raznoteri obrazi rimske ceste v Panonijo čez Ptuj. Ptujski zbornik, 4, 63–94.

Petru, P. (1977). Neviodunum – Drnovo pri Krškem. Kulturni in naravni spomeniki

Slovenije. Zbirka vodnikov. Maribor: Obzorja. Rihter, J. (2017). Območje jugovzhodne neviodunske vpadnice v ljudskem izročilu. Studia mythologica Slavica, 20, 55–81. DOI: https://doi.org/10.3986/sms. v20i0.6640

RKD (2022). Register kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo, https://www.gov.si/ teme/register-kulturne-dediscine/, pridobljeno 10. 8. 2022.

Slak, J., Triglav, J., Koračin, K., Ravnihar, F. (2020). Slovenska zemlja na katastrskih načrtih. Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije.

Slapšak, B. (1999). Slovenski Kras v poznejši prazgodovini in v rimski dobi. V A. Kranjc (ur.), Kras: Pokrajina – življenje – ljudje. Ljubljana: Založba ZRC, 145–163.

Triglav Čekada, M., Jenko, M. (2020). Načini stabilizacije trigonometričnih točk skozi čas v Sloveniji. Geodetski vestnik, 64 (4), 469–488. DOI: https://doi.org/10.15292/ geodetski-vestnik.2020.04.469-488

Triglav Čekada, M., Lojk, I., Škafar, R., Stopar, B. (2022). Značilnosti stabilizacij trigonometričnih točk na Primorskem. Geodetski vestnik, 66 (2), 189–219. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2022.02.189-219

Triglav Čekada, M., Rože, A., Škafar, R. (2022). Mejna znamenja katastrskih občin na Krasu, Matarskem podolju in v Brkinih: Med dejstvi in mitologijo. Geodetski vestnik, 66 (3), 367–386. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetskivestnik.2022.03.367-386

Truhlar, F. (1986). Rimske utrjene postojanke v Sloveniji. Arheološki vestnik, 37, 297–306.

Vinazza, M. (2021). Naselbinska keramika starejše železne dobe na Krasu. Arheološki vestnik, 72, 419–452. DOI: https://doi.org/10.3986/AV.72.14

doc. dr. Mihela Triglav Čekada, univ. dipl. inž. geod. Geodetski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: mihaela.triglav@gis.si

PROFESSIONAL DISCUSSIONS »STARE« GEODETSKE TOČKE –NAŠ PODZEMNI ZAKLAD ‘OLD’ GEODETIC POINTS –OUR UNDERGROUND TREASURE

STROKOVNE RAZPRAVE

1 UVOD

Joc Triglav

V tokratnem zapisu bo na kratko predstavljen geodetski podzemni zaklad, ki je neukim slehernikom na našo srečo neznan, za nas geodete in geodetinje pa je neprecenljiv in skrit na več deset tisoč lokacijah geodetskih točk, razpetih v bolj ali manj gostih mrežah po katastrskih občinah v vsem Prekmurju. Čeprav omenjamo besedo zaklad, ne gre za kakšne bajke ali pravljice, ampak za resnični zaklad, ki je zakopan na globini nekaj decimetrov pod površjem. V vzpostavitev tega zaklada so geodeti prejšnjih generacij vložili na tisoče in tisoče ur napornega geodetskega strokovnega dela, ki je vključevalo izjemne fizične napore v delovnih razmerah, nepredstavljivih za današnje čase. Za vzpostavitev vseh teh geodetskih točk namreč ni bilo potrebno le skrbno geodetsko načrtovanje geodetske mreže v vsaki katastrski občini, temveč tudi fizična stabilizacija točk na terenu, temu pa je sledila še natančna izmera in zahteven izračun ter izravnava geodetske mreže, določitev in označitev lastniških mej, detajlna izmera, kartiranje, računanje površin, določanje katastrskih kultur in razredov ter številna druga opravila za izdelavo zemljiškokatastrskega elaborata, ki je bil potem po predpisanem postopku javno razgrnjen in kasneje uradno uveljavljen v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi (Triglav, 2022a).

2 KERAMIČNA CEV S PLOŠČICO ZA PODZEMNI CENTER

Vrnimo se h geodetskim točkam. Stabilizacija vsake geodetske poligonske točke (slika 1) je vključevala izkop jame, globoke približno od 65 do 70 centimetrov, v katero so kot podzemni center najprej postavili okroglo keramično ploščico z luknjico ali križcem v sredini, to so prekrili z nekaj centimetri zemljine in potem navpično nad podzemnim centrom stabilizirali še votlo keramično cev dolžine (tj. višine) 30 centimetrov, tako da je bil njen vrh še približno 30 do 40 centimetrov pod nivojem terena (sliki 2a in 2b). Za vsako geodetsko točko so po stabilizaciji izdelali še topografijo, tj. skico položaja točke z merami do najbližjih značilnih točk terena, kot so vogali stavb, ograje, električni drogovi, drevesa ipd. Ko sta bili geodetska izmera poligonov in zemljiškokatastrska detajlna izmera terena zaključeni, so geodeti točke zasuli z zemljino do nivoja terena. S tem so jih kar najbolj varno ‚trajno shranili‘ za bodoče rodove geodetov, da so nam pri roki za kakovostno izvajanje katastrskih in drugih geodetskih meritev tudi v sodobnem času.

Slika 2a: Primer terenskega vkopa keramične poligonske Slika 2b: Primer originalne podzemne poligonske točke iz točke s podzemnim centrom. Vse mere so v časov novih izmer v Prekmurju pred letom 1974. centimetrih (Mihailović in Vračarić, 1984, str. 398). Foto: avtor.

Slika 1: Primerek originalne podzemne poligonske točke z dodatnim podzemnim centrom. Takšne poligonske točke so bile stabilizirane in izmerjene pri novih zemljiškokatastrskih izmerah v Prekmurju v obdobju 1948–1974. Foto: avtor.

PROFESSIONAL DISCUSSIONS

STROKOVNE RAZPRAVE

3 GEODETSKE TOČKE V VPOGLEDOVALNIKU PREG

Koordinate in topografije geodetskih točk so geodetom dostopne v spletnem vpogledovalniku Preg. Vsaka geodetska točka ima oznako v skladu s šifrantom (slika 3), ki določa red geodetske točke, številko geodetske točke in oznako stabilizacije. V novem IS Kataster in v novem vpogledovalniku RV za registrirane uporabnike z digitalnim certifikatom sloj geodetskih točk med pisanjem tega članka še ni vključen, je pa predlog za to že bil poslan pristojnim na Geodetski upravi RS.

Slika 3: Primeri osnovnih šifrantov geodetskih točk, ki so dostopne v Preg pod zavihkom Geodetske točke. Na sliki so označeni podatki šifranta, ki veljajo za poligonske točke v Prekmurju iz časov novih izmer v Prekmurju pred letom 1974. Vir: Preg, stanje podatkov 11. 11. 2022.

Koordinate geodetskih točk so v spletnem vpogledovalniku Preg dostopne preko iskalnika v zavihku Geodetske točke. Geodetske točke lahko iščemo po različnih osnovnih kriterijih in parametrih (slika 4). Koordinate geodetskih točk so v spletnem vpogledovalniku Preg transformirane iz izvornih Y,X-koordinat v starem koordinatnem sistemu D48/GK v E,N-koordinate v novem državnem koordinatnem sistemu D96/TM in zapisane le na okrogli meter natančno, tj. brez centimetrov v zapisu E,N-koordinat.

Slika 4: Primer iskanja horizontalnih geodetskih točk v vpogledovalniku Preg za k. o. 6 Čepinci z vnosom koordinatnega okna v koordinatnem sistemu D96/TM. S klikom na posamezni trikotnik na sliki Preg, ki označuje položaj točke, se odpre okence s podrobnimi podatki o koordinatah točke, letu vzpostavitve točke, izvornem koordinatnem sistemu, tipu stabilizacije, številki točke itd. Za nazornost so za potrebe tega članka na sliki z rdečim pravokotnikom označene izvorne Y,X-koordinate v sistemu D48/GK, z zeleno barvo pa na meter natančno zaokrožene transformirane E,N-koordinate v sistemu D96/TM. Vir: Preg, stanje podatkov 11. 11. 2022.

Za uporabo teh starih geodetskih točk v praksi potrebujemo transformirane E,N-koordinate, zapisane z enako natančnostjo, kot so bile zapisane izvorne Y,X-koordinate teh točk. To pomeni, da potrebujemo zapis E,N-koordinat, zaokrožen na dve decimalni mesti, tj. na centimeter. Geodet si nabor geodetskih točk za območje svojega delovišča geodetske storitve lahko prenese na svoj računalnik in nato tam v svojem standardnem geodetskem programu izvede bodisi lastno transformacijo koordinat ali vsedržavno odsekoma afino trikotniško transformacijo v4.0, da tako iz Y,X-koordinat v sistemu D48/GK izračuna E,N-koordinate v sistemu D96/TM na centimeter oziroma na dve decimalki natančno.

PROFESSIONAL DISCUSSIONS

STROKOVNE RAZPRAVE

4 PISANA PREPROGA GEODETSKIH TOČK

Za hitrejšo in enostavnejšo praktično uporabo smo za območje geodetske pisarne Murska Sobota z vsedržavno odsekoma afino trikotniško metodo v4.0 izvedli transformacijo vseh koordinat starih geodetskih točk iz starega sistema D48/GK v novi sistem D96/TM. Zapis E,N-koordinat točk smo shranili v ASCII-datoteke formata *.koo, ločeno po posameznih katastrskih občinah s šiframi katastrskih občin od 0001 do 0136. Te koordinatne datoteke smo potem za lažjo uporabo v praksi še uvozili v ločene sloje programa GeoPro 3.0 oziroma v GeoProX (slika 5).

Slika 5: Pisana preproga neprecenljivega zaklada približno 34.000 geodetskih točk v 135 katastrskih občinah, ki ležijo na območju geodetske pisarne Murska Sobota. Že iz same gostote geodetskih točk je okvirno razvidna informacija, kakšna je bila vrsta geodetske izmere in v katerem obdobju so potekale nove izmere v posamezni katastrski občini – podrobnejša primera sta ponazorjena na slikah 6 in 7.

Na ta način smo v geodetski pisarni Murska Sobota prilagodili in »usposobili« podatke stare geodetske mreže tudi za katastrsko uporabo v novem koordinatnem sistemu D96/TM, da so nam pregledno in neposredno dostopni (slika 6) za izračune koordinat katastrskih točk iz arhivskih podatkov digitalnega arhiva zemljiškega katastra (DAZK) in za druge namene (slika 7).

Slika 6: Primer mreže geodetskih točk na območju zemljiškokatastrskih izmer na severovzhodu Goričkega iz obdobja 1948–1974. Mrežo sestavljajo gosti poligonski vlaki z dolžinami poligonskih stranic, ki so bile prilagojene predvsem za meritve s trinitno ali avtoredukcijsko tahimetrijo oziroma ortogonalno izmero, seveda pa je poligonska mreža primerna tudi za geodetske meritve s sodobno mersko opremo.

Niso pa vse stare geodetske točke v Prekmurju podzemne keramične cevi. Osnovo mreže geodetskih točk namreč sestavlja mreža trigonometričnih točk od 1. do 4. reda, ki je bila razvita večinoma po letu 1950 in je bila osnova za vzpostavitev mreže poligonskih točk novih izmer. Trigonometričnih točk je na območju geodetske pisarne Murska Sobota približno 500. Stabilizirane so z betonskimi kamni, stabilizacija pa je zavarovana s podzemnimi centri.

Na območju geodetske pisarne Murska Sobota je vzpostavljena tudi mreža navezovalnih točk, ki je bila razvita po letu 1974 za potrebe novih izmer koordinatnega katastra (slika 7), ki so jih izvajali v skladu s pravili Zakona o zemljiškem katastru. Tudi navezovalnih točk je na območju geodetske pisarne Murska Sobota nekaj čez 500. Stabilizirane so z betonskimi kamni in obdane z dodatnimi betonskimi ploščami, stabilizacija pa je zavarovana s podzemnimi centri.

Pri poligonskih točkah je treba omeniti še mestno poligonsko mrežo, ki je bila na območju k. o. 105 Murska Sobota vzpostavljena pri katastrski ortogonalni novi izmeri mesta Murska Sobota leta 1967 in pri stereofotogrametrični novi izmeri okolice mesta v letih 1974–1976. Teh poligonskih točk je približno 1400. Stabilizirane so z betonskimi kamni, stabilizacija pa je zavarovana s podzemnimi centri.

PROFESSIONAL DISCUSSIONS

STROKOVNE RAZPRAVE

Tudi če je kamen trigonometrične točke, navezovalne točke ali točke mestne poligonske mreže na površini terena uničen ali poškodovan, praviloma vedno lahko najdemo podzemni center točke na približno enakih globinah pod terenom, kot za poligonske točke, ki so bile stabilizirane s keramičnimi cevmi. Trigonometrične in navezovalne točke imajo višjo položajno točnost od poligonskih točk, zato so njihovi podzemni centri za geodete posebej dragocen podzemni zaklad.

Slika 7: Primer mreže geodetskih točk na območju zemljiškokatastrskih izmer na severozahodu Goričkega iz obdobja 1974–2000. Mrežo sestavljajo redke trigonometrične in navezovalne točke, prilagojene predvsem za stereofotogrametrične meritve ter meritve s precizno tahimetrijo z elektronskimi razdaljemeri in totalnimi postajami. Pri kasnejših meritvah je bila osnovna mreža po potrebi dopolnjena s posameznimi vlaki poligonskih točk.

5 HMM, ZAKAJ PA SPLOH TO RABIMO?!

Stare poligonske točke in podzemni centri drugih starih geodetskih točk so torej skriti pod zemljo, poiskati pa jih znamo le geodeti. V starih časih so bile za iskanje točk neprecenljive predvsem topografije, zbrane v zvezkih trigonometričnega obrazca št. 27, v sodobnem času pa je praviloma veliko bolj enostavno in hitrejše iskanje na podlagi E,N-koordinat točk. Marsikdo med bralci se ob tem zapisu mogoče sprašuje, zakaj neki bi pa geodet v sodobnem času pri svojem katastrskem delu sploh potreboval neke stare geodetske točke. In to točke, ki so povrh vsega še zakopane nekaj decimetrov ali še globlje pod nivojem terena!? Le zakaj bi si lomil križ in si nabijal žulje s krampom in lopato za neko staro keramično poligonko, ki mogoče sploh ni več na svojem mestu ali jo prekriva asfalt razširjene ceste ali pa je bila nenamerno uničena iz drugih razlogov? Ne se hecat, bi porekel tak bralec, saj imamo geodeti vendar vrhunske GNSS-instrumente, ki nam v nekaj sekundah izkašljajo koordinate merjenih točk s srednjimi koordinatnimi pogreški meritev velikosti le nekaj centimetrov.

Sodobna merska tehnologija je res odlična, o tem ni dvoma, ampak je pri katastrski meritvi vredna vgrajene tehnologije in svojega denarja le, če geodet z njo zna najti tudi kakšno tako staro poligonsko točko in na terenu z njeno »pomočjo« in izračunom starih trinitnih ali avtoredukcijskih tahimetričnih meritev strokovno suvereno postaviti stvari (tj. mejno točko, mejno linijo ipd.) na »svoje pravo mesto«, kot so bile določene pred desetletji. Če meje parcel, ki so predmet konkretnega naročila geodetske storitve, določajo točke, ki imajo v šifrantu upravnih statusov ZK-točk v IS Kataster določen upravni status »5 – razgrnitev«, bo geodet pri izračunu podatkov za mejno obravnavo ravnal, kot je v tej reviji že bilo opisano v drugi letošnji številki (Triglav, 2022b).

Slika 8: Primer skice geodetske mreže za celotno katastrsko občino iz elaborata zemljiškokatastrske nove izmere iz leta 1960 za k. o. 6 Čepinci (zgoraj) s povečanim izsekom (spodaj). Na izseku skice so lepo vidni poligonski vlaki s številkami poligonskih in trigonometričnih točk, zaporednimi številkami poligonskih vlakov in smermi merjenja vlakov. Na sliki je osvetljen poligonski vlak med dvema trigonometričnima točkama. Vir: Idpos 0006_00000_012, DAZK GURS, 2022.

PROFESSIONAL DISCUSSIONS

STROKOVNE RAZPRAVE

V digitalnem arhivu zemljiškega katastra (DAZK) si bo v podatkih Idposa 0 konkretne katastrske občine tudi pogledal, katere poligonske točke ležijo v bližini parcel, ki so predmet konkretnega naročila geodetske storitve, in preveril, kako potekajo poligonski vlaki na širšem območju (slika 8). Poligonski vlaki so na skici poligonske mreže označeni z zaporedno številko, po kateri lahko geodet najde iskani poligonski vlak v trigonometričnem obrazcu št. 19, kjer si lahko pogleda, kakšna so bila koordinatna odstopanja v poligonu oziroma kakšne koordinatne popravke so dobile poligonske točke z izravnavo poligona (običajno so ti koordinatni popravki izravnave velikosti nekaj centimetrov).

Po izračunu E,N-koordinat mejnih točk iz originalnih tahimetričnih arhivskih podatkov DAZK je geodet »numerično« ustrezno pripravljen na mejno obravnavo. Geodet pri interpretaciji izračunanih podatkov seveda upošteva, da je bila tahimetrija pred šestdesetimi ali sedemdesetimi leti večinoma merjena z instrumenti, pri katerih je bil odčitek kotov ocenjen na 0,1 ločne minute natančno, odčitek dolžin z mersko lato pa na 0,1 metra natančno (Podatki o uporabljeni merski opremi so vpisani na notranjih platnicah tahimetričnih zapisnikov novih izmer.). Temu ustrezna je bila tudi natančnost takratnih meritev in seveda tudi izračunanih koordinat. Vedno je torej treba upoštevati, da E,N-koordinate, izračunane in zapisane na en centimeter natančno, niso tudi na en centimeter točne! Kako točne so, pa bo geodet odkril na terenu, ko bo s krampom in lopato izkopal luknjo ter zaslišal tisti značilni zvok, ko bo lopata ‚zaškrtala‘ in se mu bo ob pogledu na poligonsko točko razkril iskani podzemni zaklad. Od tu naprej je na mejni obravnavi geodet v očeh strank čarodej, ki res obvlada svoj posel. Tako ga vidijo stranke in tako se počuti tudi sam. Svoje izračune, meritve in ugotovitve bo seveda skrbno opisal in dokumentiral v strokovnem poročilu geodetskega elaborata.

6 ZAKLJUČEK

V člankih v tej reviji smo v zadnjem dobrem desetletju že večkrat lahko prebrali (npr. Triglav 2010, 2013, 2016, 2017, 2019a, 2019b, 2022b), kako nas geodete ravno to, da znamo uporabiti izvorne geodetske podatke in na njihovi osnovi na terenu določiti najbolj točen položaj katastrskih točk, ki so bile z geodetskimi meritvami določene že pred desetletji, loči od vseh ostalih uporabnikov katastrskih podatkov. To je naš poklicni adut, naša strokovna vrednost in poklicna prednost, naš kruh. Zato nas naši naročniki meritev tudi potrebujejo in nam zaupajo, pri nas naročajo meritve … in nam jih plačajo. Če tega poklicnega aduta ne bi ohranjali in obnavljali pri vsakokratnem katastrskem delu, bi se kakovost katastra zniževala, naša poklicna vrednost pa bi nezadržno plahnela, dokler ne bi tudi sami postali le »vsi ostali uporabniki«. Po trdi zemlji nam potem res ne bi bilo treba kopati za katero izmed več deset tisoč poligonk, bi bil pa zato trd in suh naš katastrski kruh, kolikor bi ga sploh še bilo.

Podatki o geodetskih točkah so v Preg brezplačni, z njihovo uporabo v praksi, v pisarni in na terenu pa geodeti in geodetinje vsakič znova spoznavamo, da je njihova vrednost za kakovostno geodetsko delo v katastru neprecenljiva! Brez vsakega dvoma pa bo še višja, ko bo sloj točk geodetske mreže funkcionalno vgrajen v IS Kataster in RV-vpogledovalnik.

Literatura in viri: Mihailović, K., Vračarić, K. (1984). Geodezija I. Beograd: Naučna knjiga. Triglav, J. (2010). Zemljiški kataster, Prekmurje in … jurčki. Geodetski vestnik, 54 (3), 567–576. https://geodetski-vestnik.com/arhiv/54/3/gv54-3_556-576. pdf, pridobljeno 11. 11. 2022.

Triglav, J. (2013). Koordinatni kataster v Prekmurju in digitalni katastrski načrti. Geodetski vestnik, 57 (3), 600–612. https://geodetski-vestnik.com/arhiv/57/3/ gv57-3_mnenja1.pdf, pridobljeno 11. 11. 2022.

Triglav, J. (2016). Povezave med parcelami ter detajlnimi listi izvornih načrtov in terenskih skic. Geodetski vestnik, 60 (2), 289–296. https://geodetski-vestnik. com/arhiv/60/2/gv60-2_triglav.pdf, pridobljeno 11. 11. 2022.

Triglav, J. (2017). AnaliTra.SI – a ne na litre … Geodetski vestnik, 61 (3), 461–468. https://geodetski-vestnik.com/arhiv/61/3/gv61-3_triglav.pdf, pridobljeno 11. 11. 2022.

Triglav, J. (2019a). Podatkovne zgodbe z ‘brado’ in ‘vonjem’ po D96/TM. Geodetski vestnik, 63 (3), 415–424. https://www.geodetski-vestnik.com/arhiv/63/3/ gv63-3_triglav.pdf , pridobljeno 11. 11. 2022.

Triglav, J. (2019b). Katastrski digitalni arhiv ‚na krožniku‘. Geodetski vestnik, 63 (4), 568–578. https://geodetski-vestnik.com/arhiv/63/4/gv63-4_triglav.pdf, pridobljeno 11. 11. 2022.

Triglav, J. (2022a). Preproste stare geo ideje za prihodnost. Geodetski vestnik, 66 (1), 111–117 https://www.geodetski-vestnik.com/arhiv/66/1/gv66-1_Triglav. pdf, pridobljeno 11. 11. 2022.

Triglav, J. (2022b). Pozor: ZK-točke z upravnim statusom 5. Geodetski vestnik, 66 (2), 280–288. https://www.geodetski-vestnik.com/arhiv/66/2/280-288_Triglav. pdf, pridobljeno 11. 11. 2022.

dr. Joc Triglav, univ. dipl. inž. geod. Območna geodetska uprava Murska Sobota Murska Sobota, Lendavska ulica 18, SI-9000 Murska Sobota e-naslov: joc.triglav@gov.si

STROKOVNE RAZPRAVE

TNPS – TERESTRIČNI OMREŽNI POLOŽAJNI SISTEM TNPS – TERRESTRIAL NETWORKED POSITIONING SYSTEM

Joc Triglav

1 UVOD

V članku o starih geodetskih točkah smo opisali podzemni zaklad geodetov, v tem prispevku pa samo na hitro poglejmo obetavno alternativo GNSS vesoljskemu zakladu geodetov. V znanstveni reviji Nature je bil sredi novembra objavljen članek o hibridnem optično-brezžičnem omrežju za decimetrsko terestrično določanje položaja (Koelemeij in sod., 2022), ki so ga v okviru projekta SuperGPS (SuperGPS, 2022) skupaj razvili sodelavci nizozemskega inštituta za meroslovje VSL (angl. Van Swinden Laboratory), Tehnične univerze Delft in Svobodne univerze Amsterdam. Navigacijski sistem z decimetrsko ali boljšo točnostjo je posebej razvito hibridno mobilno omrežje in ponuja vpogled v prihodnost tehnološkega razvoja, v kateri telekomunikacijska omrežja ne bodo zagotavljala le povezljivosti, ampak bodo tudi podpirala časovno in položajno odvisne aplikacije veliko hitreje in točneje kot sedanji globalni sistemi satelitske navigacije – GNSS, še posebej na urbanih območjih, kjer satelitske navigacijske signale ovirajo stavbe, bodisi jih neposredno blokirajo ali zaradi odboja signala od stavb povzročajo učinek večpotja signalov.

2 HIBRIDNO OPTIČNO BREZŽIČNO OMREŽJE ZA DECIMETRSKO TERESTRIČNO DOLOČANJE POLOŽAJA

Sodelavci projekta SuperGPS so si zastavili nalogo, da z nekaj inovativnimi prilagoditvami nadgradijo telekomunikacijsko omrežje v zelo točno omrežje za določanje položaja. Ena od teh je inovacija inštituta VSL za povezavo mobilnega omrežja z atomsko uro visoke točnosti, ki omogoča sistemu pošiljanje časovnih signalov visoke točnosti za določanje položaja, približno tako kot to počnejo atomske ure, vgrajene v GNSS-satelite. SuperGPS omogoča po optičnem omrežju hkratni prenos podatkov, časa in referenčnih frekvenc s točnostjo 10 pikosekund (1 pikosekunda = 10-12 s = 0,000 000 000 001 s ) in relativno stabilnostjo 1 : 1018 ter določanje položaja vsaj na en decimeter točno. V primerjavi z GNSS-ji opisani sistem uporablja radijski signal bistveno večje pasovne širine na več ožjih pasovnih širinah, razporejenih v veliko virtualno pasovno širino. Tako signali dejansko uporabljajo le majhen del radijskega spektra in so bolj podobni načinu uporabe v mobilnih omrežjih. Prenos časovnega signala poteka preko obstoječega optičnega omrežja. Tako se optično omrežje ‚spremeni‘ v atomsko uro, njen izjemno točni časovni signal pa je neposredno dosegljiv uporabnikom na celotnem območju države za različne načine uporabe, med njimi tudi za točno določanje položaja uporabnikov mobilnega omrežja (sliki 1 in 2).

Slika 1: Osnova sistema SuperGPS je hibridno optično brezžično omrežje za točno določanje položaja, navigacijo in omrežne sinhronizacije za številne obstoječe in bodoče aplikacije. Modre linije na sliki so optične povezave telekomunikacijskega omrežja, sinhronizirane s točno atomsko uro (rdeči kvadrat). Sinhronizirano optično omrežje pa je hrbtenica brezžičnega terestričnega položajnega sistema (zeleni kvadrati). Vir: SuperGPS, 2022.

Slika 2: Sistem SuperGPS spreminja obstoječe mobilno omrežje v atomsko uro, dostopno na celotnem državnem ozemlju, in s tem odpira možnosti novim položajno podprtim aplikacijam. Vir: SuperGPS, 2022. Zelo stabilna, točna in natančna ura in referenčna frekvenca se prenašata prek optičnega omrežja s tehnologijo White Rabbit, razvito v Evropskem centru za jedrske raziskave (CERN) v sodelovanju s številnimi organizacijami (White Rabbit, 2022). Optično omrežje omogoča sinhronizacijo radiofrekvenčne opreme

PROFESSIONAL DISCUSSIONS

STROKOVNE RAZPRAVE

po celotnem omrežju. Časovni zamik med radijskimi oddajniki, sinhroniziranimi s tem omrežjem, je manjši od 100 pikosekund. Hkratni prenos radijskih signalov v brezžični medij je pravzaprav primerljiv z zemeljskimi psevdosatelitskimi prenosi, ki se uporabljajo pri GNSS. Tudi podobno kot pri GNSS bo sprejemnik, na primer v vozilu na cesti in torej nepovezan z optičnim omrežjem, sinhroniziral svojo uro s sistemom z uporabo radijskih signalov SuperGPS in s tem omogočil zelo točno določanje razdalj od oddajnikov ter položaja.

3 NAMESTO ZAKLJUČKA

Ob zaključku projekta so sodelavci izbrali primerno ime tega hibridnega omrežja, in sicer Terestrični omrežni položajni sistem – TNPS (angl. Terrestrial Networked Positioning System). TNPS so predstavili tudi v reviji GPS World (Diouf in sod., 2022). Novembra 2022 je Nizozemski raziskovalni svet – NWO (niz. Nederlandse Organisatie voor Wetenschappelijk Onderzoek) odobril nadaljevanje razvoja hibridnega omrežja z naslovom »Točno določanje položaja in prenosa časa z uporabo ultra širokopasovnih radijskih signalov«. O TNPS bomo torej v bližnji prihodnosti gotovo še slišali. Bralcem je poleg spodnjih pisnih virov na voljo tudi ogled petminutnega videofilma (TNPS video, 2022), v katerem sodelavci projekta predstavijo sistem in rezultate uporabe prototipa sistema na območju Green Village, kampusa TU Delft (slika 3).

Literatura in viri:

Diouf, C., Dun, H., Janssen, G., Dierikx, E., Koelemeij, J., Tiberius, C. (2022). A terrestrial networked positioning system. GPS World, maj 2022, 44–49.

Koelemeij, J., Dun, H., Diouf, C., Dierikx, E., Janssen, G., Tiberius, C. (2022). A hybrid optical–wireless network for decimetre-level terrestrial positioning. Nature, 611,

Slika 3: Rezultati točnosti določanja položaja – RMS 10 cm po E-osi in 8 cm po N-osi. Vir: TNPS video, 2022.

473–478. DOI: https://doi.org/10.1038/s41586-022-05315-7

SuperGPS (2022). https://www.tudelft.nl/citg/over-faculteit/afdelingen/geoscienceremote-sensing/research/projects/supergps, pridobljeno 26. 11. 2022.

TNPS video (2022). https://www.youtube.com/watch?v=WrO_qInN548, pridobljeno 26. 11. 2022.

White Rabbit (2022). https://white-rabbit.web.cern.ch/, pridobljeno 26. 11. 2022.

dr. Joc Triglav, univ. dipl. inž. geod. Območna geodetska uprava Murska Sobota Murska Sobota, Lendavska ulica 18, SI-9000 Murska Sobota e-naslov: joc.triglav@gov.si

PROFESSIONAL DISCUSSIONS

STROKOVNE RAZPRAVE

ŠKODE, NASTALE ZARADI UVELJAVITVE ZKN – ZAKONA O KATASTRU

ZA ZMANJŠANJE

TO REDUCE THE DAMAGE CAUSED BY

CIVILNA INICIATIVA

Civilna iniciativa in njeni člani (fizične in pravne osebe) se zavzemamo za:

– takojšnjo vzpostavitev sistema pred uveljavitvijo ZKN, ki bo omogočil geodetom, da bodo lahko izdelovali elaborate, Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) pa jih bo lahko evidentirala;

– neodvisno preiskavo, ki bi jo izvedle vse za to pristojne institucije (Komisija za preprečevanje korupcije, Državno tožilstvo RS, Ministrstvo za notranje zadeve RS in druge);

– informiranje vseh institucij, ki lahko prispevajo k zmanjševanju škode (Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za pravosodje, Vrhovno sodišče RS, medijske hiše, strokovna združenja v tujini in drugi);

– zagotovitev kakovostne pravne pomoči za zasebne oziroma kolektivne tožbe prizadetih fizičnih in pravnih oseb zoper povzročitelja škode, to je GURS;

– vključitev strokovne varovalke v geodetsko zakonodajo, ki bi ključne spremembe v postopkih (npr. spremembo formatov zapisov digitalnih podatkov) omogočalo le ob soglasju vseh treh strokovnih geodetskih institucij (Oddelka za geodezijo na UL FGG, Matične sekcije geodetov pri IZS in Društva sodnih izvedencev in cenilcev geodetske stroke Slovenije – DSICGEOS). Škoda je bila povzročena različnim deležnikom:

– Investitorjem in kupcem (fizičnim osebam, pravnim osebam, institucijam, občinam, državi, kupcem in prodajalcem nepremičnin): celotni geodetski stroki v več kot treh mesecih ni uspelo izdelati niti enega elaborata po ZKN, zdaj jih pripravi le po nekaj na mesec; investitorjem in kupcem se obračunavajo višje obrestne mere; stroški so precej višji; investitorji in kupci niso mogli kandidirati za razpisana evropska in slovenska sredstva; nepremičnin (hiš, večstanovanjskih stavb, vrtcev, šol, cest in podobno) ni bilo mogoče zgraditi ali evidentirati; nepremičnin ni bilo mogoče kupiti ali prodati; v kupljeni nepremičnini ni bilo mogoče prijaviti prebivališča.

– Geodetom, sodnim izvedencem geodezije, geodetskim podjetjem: vsi navedeni so že več kot štiri mesece brezplačni preizkuševalci slabega in vseskozi spreminjajočega se programskega orodja. Če ne ukrepamo, se stanje še dolgo ne bo spremenilo. Za izdelavo elaborata se porabi nekajkrat več časa kot pred uveljavitvijo ZKN, naročnikom pa je težko obračunati storitev nekajkrat dražje. Zasebni sektor takšnih težav ni pričakoval in nanje ni bil pripravljen. GURS po novem množično birokratsko zavrača elaborate, prejete v IS Kataster, zavrnjeni so tako rekoč vsi elaborati. Sam zakon, to je ZKN, je razmeroma nedorečen in zelo radikalno spreminja dosedanjo prakso. S postopki, ki veljajo za

THE ENTRY OF THE REAL ESTATE CADASTRE ACT INTO FORCE

ustrezne po ZKN, ni seznanjen nihče, niti GURS. Številna geodetska podjetja morajo za preživetje najemati posojila. Številni geodeti so nehali izdelovati elaborate in si skušajo zagotoviti obstoj z drugim delom, dokler ne bo vzpostavljeno normalno delovno okolje. – Glede na navedeno lahko ugotovimo, so bila evropska kohezijska sredstva (približno 1,8 milijona EUR) porabljena nesmotrno in negospodarno. Na tej podlagi si upamo trditi, da je bil oškodovan tudi državni proračun.

OBRAZLOŽITEV:

Z dnem 4. 4. 2022 se je pričel uporabljati Zakon o katastru nepremičnin – ZKN (Ur. l. RS, št. 54/2021), četudi informacijski sistem Kataster (IS Kataster) še ni bil celovito preverjen in s tem pripravljen za javno uporabo. GURS je pred tem sicer organiziral izobraževanje, na katerem pa slušatelji niso dobili zadostnih informacij za samostojno delo v sistemu IS Kataster. Migracija podatkov ni bila izvedena do 3. 4. 2022, kot predpisuje 138. člen ZKN, ampak šele 28. 6. 2022, kar je povzročilo dodatno škodo. Med sprejemanjem ZKN niso upoštevali pripomb, ki jih je podala stroka. Na GURS bi ob tem morali vedeti, da je ZKN nedorečen, strokovno nejasen pa tudi v nasprotju z dolgoletno upravno in sodno prakso ter zakonodajo. Zbrane imamo številne dokaze o zmedi v geodeziji (elektronska korespondenca, pozivi, naslovljeni na GURS, geoblog, medijske objave), ki jih lahko posredujemo ustreznim institucijam. Člani iniciative se ne moremo obrniti na GIZ GI (Gospodarsko interesno združenje geodetskih izvajalcev), ker je v konfliktu interesov zaradi vpliva geodetskega podjetja, ki je za GURS izdelalo IS Kataster, in skuša dejstva o nastajajoči škodi pomesti pod preprogo, zato je naš poziv pobuda v korist geodezije kot celote. Njegova objava je naloga, ki bi jo bila v korist celotne stroke dolžna opraviti GIZ GI. Civilna iniciativa poleg geodetov vključuje predstavnike še drugi prizadetih strani.

Člani civilne iniciative pozivamo poverjenike, naj začnejo čim prej uresničevati skupne cilje.

Datum: 13. 8. 2022

za Civilno iniciativo mag. Branko Kovač mag. Branko Kovač, katastri@siol.net

PROFESSIONAL DISCUSSIONS

STROKOVNE RAZPRAVE

PREDSTAVITEV KNJIGE KDO JE V KARANTENI?

(ČRTICE Z D VITAMINOM)

PRESENTATION OF THE BOOK KDO JE V KARANTENI? (WHO'S IN QUARANTINE?)

(SKETCHES RICH IN VITAMIN  D)

Branko Kovač

Čas karantene zaradi covida-19 je bil za vse nas čas preizkušenj in čas stresa. Različno smo se odzvali in različno delovali. Sam sem začel s krajšimi zapisi dogodkov, ki so se mi primerili v dolgoletni praksi sodnega izvedenca geodetske stroke. Hranil sem jih v spominu in si želel, da jih enkrat vržem na papir. In karantena je bila pravi čas za to. Tako je zdaj pred vami množica črtic (117), v katerih sem opisal tako svoje strokovno delo kot odnose, odzive in čustva vpletenih ljudi v posameznem postopku. Lahko si mislite, da smo Slovenci in Slovenke pri sporih okoli zemlje ali nepremičnin glasni in neizprosni. Nemalokrat je zato v črticah čutiti stisko in bolečino ljudi, po drugi strani pa so lahko za zunanjega opazovalca taiste situacije tragikomične in smešne.

Opisane zgodbe temeljijo na resničnih dogodkih, le tu in tam je morebiti moja domišljija ubrala prosto pot. Osebe v črticah so anonimne, razen tistih, ki so dovolile, da jih navedem z imenom in priimkom. Črtice so razdeljene na strani A in B, kot gramofonska plošča. Na strani A so črtice, ki so bolj življenjske in lahko razumljive, na strani B pa bolj strokovne, za razumevanje katerih je morda potrebnega nekaj znanja o nepremičninah, s katerimi se kot sodni izvedenec ukvarjam. Na koncu sem dodal še Slovar

strokovnih izrazov za laike. Ali mi je ne glede na resnost in težavnost našega dela uspelo v črticah prikazati tudi bolj iskrivo in svetlo plat življenja, pa boste presodili sami. Knjigo je izdalo podjetje Katastri d.o.o.

Zapisal: mag. Branko Kovač, katastri@siol.net

NOVICE IZ STROKE NEWS FROM THE FIELD

NOVICE GEODETSKE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE

POLLETNO POROČILO O SLOVENSKEM NEPREMIČNINSKEM TRGU

V prvi polovici letošnjega leta se je na slovenskem nepremičninskem trgu število realiziranih tržnih prodaj stanovanjskih nepremičnin nekoliko zmanjšalo, cene pa so ponovno rekordno zrasle. Cene rabljenih stanovanj so se na ravni države v prvem polletju 2022 v primerjavi z drugim polletjem 2021 zvišale za 12 odstotkov, stanovanjskih hiš pa za 8 odstotkov, kar pomeni najvišjo polletno rast od leta 2007, ko smo začeli sistematično spremljati cene. Rekordna rast cen stanovanjskih nepremičnin je predvsem posledica visoke rasti cen stanovanj v največjih mestih, v Mariboru, Celju in Kopru so poskočile za približno 15 odstotkov, v Kranju in Ljubljani pa za približno 10 odstotkov. Na tolikšno zvišanje v prvi polovici leta so poleg razmeroma velikega povpraševanja vplivali predvsem še vedno premajhna ponudba novogradenj, občutna rast gradbenih stroškov in visoke cene zemljišč za gradnjo.

Kaže sicer, da je slovenski nepremičninski trg že dosegel vrh cikla in prehaja v fazo upočasnitve oziroma ohlajanja. Glede na to, da se je v Ljubljani že v drugi polovici leta 2021 število realiziranih transakcij s stanovanji zmanjšalo za skoraj 20 odstotkov in da je v prvi polovici letošnjega leta na državni ravni upadlo število transakcij s stanovanji, kar potrjujejo tudi preliminarni podatki za zadnje tri mesece, je tudi v prihodnje pričakovati postopno podaljševanje časa prodaje ter nadaljnji upad prodaje stanovanj in hiš po vsej državi. Še posebej zato, ker se bo zaradi visokih cen nepremičnin, nadaljnjega zviševanja obrestnih mer in dražitve stanovanjskih posojil gotovo zmanjšalo tudi plačilno sposobno povpraševanje.

Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2022 je objavljeno na spletni strani Geodetske uprave RS in na portalu Prostor.

Slika 1: Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu (vir: Geodetska uprava RS).

14. REGIONALNA STROKOVNA USPOSABLJANJA IN POSVETI O IZVAJANJU POSTOPKOV V SKLADU Z ZAKONOM O KATASTRU NEPREMIČNIN

Geodetska uprava je v oktobru in novembru izvedla osem strokovnih posvetov, namenjenih strokovni javnosti, ki je vključena v izvedbo katastrskih postopkov, tako na izvajalski (aktivnosti za pripravo in oddajo elaborata) kot upravni strani (pregled elaborata in izdaja odločb). Posveti so bili izvedeni na osmih lokacijah po Sloveniji. Namenjeni so bili zaposlenim na geodetski upravi in izvajalcem katastrskih postopkov. Zaposleni na geodetski upravi so spoznali, kako se izvaja inženirski del katastrskega postopka, pooblaščeni inženirji in zaposleni v geodetskih podjetjih pa so se seznanili s podrobnostmi upravnega postopka v povezavi z njihovimi elaborati.

Na posvetih so bili podani odgovori na najaktualnejša vprašanja, ki se pojavljajo v praksi, in predstavljena priporočila za izvajanje katastrskih postopkov. Del posvetov je bil namenjen tudi razpravi in odgovorom na zastavljena vprašanja slušateljev. Pripravljeno je bilo video predavanje z naslovom Katastrski postopki, v katerem so predstavljeni katastrski postopki kot celota.

8. SLOVENSKI DAN INSPIRE

V organizaciji geodetske uprave in v sodelovanju s partnerstvom IKT horizontalna mreža je 8. novembra 2022 v Kristalni palači v Ljubljani potekal 8. slovenski dan INSPIRE. Vsebina konference je bila osredotočena na uporabno vrednost prostorskih podatkov ter je usmerjala pogled v nadaljnji razvoj in povezovanje infrastrukture za prostorske informacije z novimi perspektivami in področji. Vabljeni slovenski in tuji strokovnjaki so predstavili različna področja in poglede na uporabo prostorskih podatkov in prihodnost infrastruktur za prostorske informacije. Sam dogodek je bil tematsko razdeljen na tri sekcije: INSPIRE danes in jutri, izkušnje upravljanja s prostorskimi informacijami in širši pogled na prostorske informacije.

V prvi sekciji je bilo predstavljeno stanje infrastrukture za prostorske informacije v Sloveniji in njena predvidena vloga v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ter širši razvoj podatkovne politike

Slika 2: 14. regionalna strokovna usposabljanja (vir: Geodetska uprava RS).

v Evropi. Prikazan je bil vidik javno-zasebnega partnerstva pri zagotavljanju stabilne in učinkovite infrastrukture za prostorske informacije. Druga sekcija je pokrivala konkretne primere ponovne uporabe prostorskih podatkov ter pomen njihovega ustreznega in standardiziranega arhiviranja za zagotavljanje dolgotrajne uporabnosti. Zadnja sekcija pa je pogled usmerila širše in predstavila možnosti za nadgradnje in napredek, ki jih prinaša direktiva INSPIRE na področjih pametnih mest in drugih pobud, pri katerih se uporabljajo tudi prostorski podatki. Približno šestdeset udeležencev se je na 8. slovenskem dnevu INSPIRE seznanilo z aktualnimi temami s področja infrastrukture za prostorske informacije in po dveh letih digitalno izvedenih konferenc tudi izkoristilo možnost neposrednega druženja in mreženja, kar je tudi eden od glavnih namenov takšnih dogodkov.

MEDNARODNO SREČANJE UPRAVLJAVCEV DRŽAVNIH GEODETSKIH OMREŽIJ EUPOS

V Ljubljani je 15. in 16. novembra potekalo mednarodno srečanje EUPOS (angl. European Position Determination System). EUPOS je mednarodno neprofitno združenje javnih ustanov iz srednjeevropskih držav, ki zagotavljajo omrežne storitve GNSS (globalni navigacijski satelitski sistem). Tudi Slovenija deluje v okviru EUPOS kot polnopravna članica. Predstavniki vseh članic se enkrat letno dobijo na srečanju, kjer skrbniki sistemov predstavijo svoje izkušnje in izzive v zvezi z vodenjem sistemov stalnih referenčnih GNSS-postaj.

Po dveh letih virtualnih srečanj je bilo tokratno srečanje spet izvedeno v živo oziroma v hibridni obliki. Poleg slovenskih so se ga udeležili še predstavniki Avstrije, Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Moldavije, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Romunije, Severne Makedonije in Slovaške. Uvodoma je vse udeležence nagovoril g. Tomaž Petek, generalni direktor geodetske uprave. Sledilo je plenarno zasedanje z volitvami v organe združenja, kjer je bil ponovno potrjen mandat obstoječemu predsedniku dr. Branislavu Droščáku iz Slovaške, podpredsedniku dr. Ingusu Mitrofanovsu iz Latvije in štirim članom izvršnega odbora EUPOS.

Slika 3: 8. slovenski dan INSPIRE (vir: Geodetska uprava RS).

Glavni namen strokovnega dela je bila seznanitev s stanjem, dobrimi praksami, novostmi in smernicami za prihodnost na področju upravljanja omrežij GNSS. Podani so bili zanimivi prispevki na temo storitev za GNSS-postprocesiranje, kolokacije InSAR (angleško: Interferometric Synthetic Aperture Radar) in GNSS-tehnologije ter namernega motenja GNSS-signalov (angleško: jamming/spoofing), kar je zelo aktualna tema na območju Evrope, predvsem zaradi dogajanja v Ukrajini. Vsaki predstavitvi je sledila razprava in izmenjava izkušenj. Posebna pozornost je bila namenjena tudi uvajanju evropske direktive o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (EU 2019/1024) v povezavi z GNSS -podatki. Predstavljeni so bili tudi rezultati nekaterih delovnih skupin v okviru EUREF-a (angl. European Reference Frame). Vse države so podale tudi nacionalna poročila s kratkim pregledom izvedenih del v zadnjem obdobju in morebitnih drugih zanimivih izzivov. Na koncu srečanja so bile sprejete resolucije. Vsi prispevki so dostopni na spletnih straneh združenja EUPOS (v angleškem jeziku).

Članstvo Slovenije v EUPOS ne prinaša nobenih finančnih obveznosti. Združenje deluje po načelu »dejavnega prizadevanja« (angleško: best effort), pri čemer so letna srečanja za države članice zelo koristna, saj člani in vabljeni gostje predstavijo aktualno problematiko upravljanja GNSS-omrežij, novosti na tem področju in si izmenjajo izkušnje. Naslednje srečanje bo v letu 2023 gostila Latvija.

ZAKLJUČEK PROJEKTA PROGRAM PROJEKTOV EPROSTOR

Z zaključno konferenco, ki je potekala 22. 11. 2022 v Ljubljani, se je končal šestletni projekt Program projektov eProstor. Program, katerega osnovni namen je bil zagotoviti večjo preglednost in učinkovitost pri urejanju prostora, graditvi objektov in upravljanju nepremičnin, sta izvajala geodetska uprava in direktorat za prostor, graditev in stanovanja pri ministrstvu za okolje in prostor (MOP).

Projekt se je izvajal s sloganom »En prostor za vse«. Zasnovan je bil kot sodobno digitalno stičišče zbirk prostorskih podatkov različnih deležnikov, ki bo lajšal življenje vsem uporabnikom podatkov: državnim organom, upravljavcem zbirk prostorskih podatkov, investitorjem, strokovnjakom, ki delujejo na

Slika 4: Udeleženci zasedanja EUPOS (vir: Geodetska uprava RS).

področju prostorskih podatkov, in, kar je najpomembneje, vsem državljanom, ki načrtujejo, gradijo ali upravljajo nepremičnine.

Na konferenci so bili predstavljeni ključni uresničeni ukrepi:

– Dopolnila in celovito vzpostavila se je enotna informacijska infrastruktura za prostorske in nepremičninske podatke v Sloveniji. Najvidnejši rezultat te enotne informacijske infrastrukture je prenovljeni spletni portal Prostor, ki s svojimi vsebinami omogoča souporabo in medopravilnost prostorskih podatkov in storitev tako na nacionalni kot na evropski ravni. Z vzpostavitvijo omrežnih in drugih storitev za zbirke prostorskih podatkov, skladnih tudi z direktivo INSPIRE, je preko portala Prostor omogočen dostop do petdesetih različnih spletnih servisov oziroma storitev, ki omogočajo neoviran pretok informacij in njihovo izmenjavo. Ker je medopravilnost zagotovljena samo, če so zbirke prostorskih podatkov v istem koordinatnem sistemu, je bila ena od nalog projekta tudi transformacija vseh podatkov v novi koordinatni sistem. V okviru programa je bil zaključen prehod iz starega koordinatnega sistema D48/GK v evropsko skladen koordinatni sistem z oznako D96/TM. – Vzpostavljen je prostorski informacijski sistem PIS za podporo upravljanja s prostorom. Sistem združuje štiri glavne sklope digitalnih storitev (elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja, elektronsko poslovanje na področju graditve objektov, spremljanje stanja prostorskega razvoja in evidenco stavbnih zemljišč), ki jih dopolnjujejo zbirke prostorskih podatkov in interaktivni grafični vpogledovalniki. Na spletnem mestu prostorskega informacijskega sistema so na voljo podrobna pojasnila o postopkih prostorskega načrtovanja in graditve objektov. Pripravljeni so interaktivni pomočniki in vodiči, ki so dopolnjeni z zbirko pogostih vprašanj ter slovarjem strokovnih pojmov. V postopkih priprave prostorskih aktov je omogočeno spremljanje postopkov, vpogled v podatke in dokumentacijo ter oddaja pripomb in predlogov v času javnih razgrnitev. Na področju graditve objektov sistem zagotavlja vpogled v dokumentacijo in možnost priglasitve udeležbe v postopku. – Izvedena je bila informacijska prenova nepremičninskih evidenc, v okviru katere so bile posodobljene evidence zemljiškega katastra, katastra stavb, registra nepremičnin, registra prostorskih enot in evi-

Slika 5: Zaključna konferenca eProstor (vir: Geodetska uprava RS).

dence državne meje. Vzpostavljen je nov informacijski sistem kataster ter informacijsko prenovljen zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. Enotna informacijska rešitev prinaša sodobno delovanje sistema evidentiranja nepremičnin, saj uvaja celovito elektronsko poslovanje in odpravlja številne administrativne ovire. Zagotovljena je ustrezna pravna podlaga za navedeno elektronsko poslovanje, zato je bil med izvajanjem programa projektov sprejet Zakon o katastru nepremičnin (ZKN), ki uvaja poenotene katastrske postopke.

– Skenirani so bili vsi arhivi nepremičninskih evidenc in državnih prostorskih načrtov za potrebe elektronskega poslovanja. Čeprav na geodetski upravi izvajamo digitalizacijo zapisov že vse od začetka 90. let, nam jo je v tem obdobju uspelo v celoti zaključiti. V okviru projekta je bilo skeniranih še preostalih devet milijonov dokumentov, tako da danes celoten arhiv obsega že 23 milijonov dokumentov. Od uvedbe novega informacijskega sistema lahko geodetska podjetja sama iz arhiva elaboratov pridobijo digitalne zapise.

– Zaključena je bila lokacijska izboljšava grafičnega dela zemljiškega katastra in zajeti podatki o poseljenih zemljiščih in njihovi dejanski rabi. Velik del grafičnih podatkov zemljiškega katastra izhaja še izpred dvesto let, ko je nastal zemljiški kataster. Skupni prikaz podatkov zemljiškega katastra in drugih grafičnih evidenc na podlagi topografskih podatkov lahko izkazuje grafični zamik med podatki. V ta namen je bila izvedena lokacijska izboljšava katastrskih načrtov, ki odpravlja večji del grafičnega zamika med podatki.

Z vsemi temi ukrepi so odpravljene tudi nepotrebne administrativne ovire, saj so vsem uporabnikom zagotovljeni enostavno dostopni uradni podatki o nepremičninah, prostoru in graditvi ter omogočeno elektronsko poslovanje z njimi.

Naložbo sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Skupna realizacija projekta je znašala nekaj čez 21 milijonov evrov. Med izvajanjem projekta je bilo izpeljanih 60 postopkov javnih naročil, sklenjenih je bilo 55 pogodb z zunanjimi izvajalci. Na projektu je poleg redno zaposlenih uslužbencev geodetske uprave in MOP sodelovalo tudi 41 projektno zaposlenih sodelavcev. Opravljenih je bilo več kot 500.000 delovnih ur. Objavljenih je bilo 17 številk elektronskega časopisa, izdane so bile tri knjige, posnetih šest predstavitvenih videov ter izdanih vrsto priložnostnih brošur. Organiziranih je bilo pet konferenc. Vse to je bilo storjeno z namenom boljšega vključevanja in informiranja vseh deležnikov.

Udeležence konference je nagovorili tudi minister za okolje in prostor Uroš Beržan, ki je poudaril, da imajo enostavno dostopni, kakovostni in digitalni podatki o lokaciji, prostoru ter o nepremičninah, vodah, okolju in naravi vodilno vlogo v slovenski digitalni družbi.

Generalni direktor geodetske uprave Tomaž Petek se je ob koncu projekta za izjemno prizadevnost zahvalil vsem sodelavkam in sodelavcem na geodetski upravi ter direktoratu za prostor, graditev in stanovanja pri ministrstvu za okolje in prostor, pa tudi sodelavcem na ministrstvu za javno upravo, ki skrbijo za skupne informacijske gradnike ter za delovanje državnega računalniškega oblaka, kjer je nameščena celotna infrastruktura, ki je bila razvita v Programu projektov eProstor.

Mateja Urbančič, mateja.urbancic1@gov.si

SKLEPNE UGOTOVITVE S 33. SEDLARJEVEGA SREČANJA URBANISTOV IN PROSTORSKIH PLANERJEV SLOVENIJE, KI JE POTEKALO POD NASLOVOM INTEGRACIJA PROMETNEGA IN PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA

6. in 7. oktober 2022, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani

33. Sedlarjevo srečanje, ki je potekalo v četrtek in petek, 6. in 7. oktobra 2022, je bilo izvedeno v hibridni obliki. Tokrat nas je razveselila številčna udeležba – zbralo se je kar 140 kolegic in kolegov, od tega približno dve tretjini v živo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, preostali so dogodek spremljali prek spleta. Spletni ogled je srečanje približal vsem, ki jim je takšen način bližji, saj se izognejo vožnji, porabi časa, fizičnim stikom in drugo.

Obravnavali smo aktualno tematiko integracije prometnega in prostorskega načrtovanja. Krepi se namreč spoznanje, da je za doseganje ogljične nevtralnosti ter obvladovanje številnih prometnih in prostorskih izzivov nujno integrirati pristope k njihovem načrtovanju. Dodatne izzive in obenem potenciale v načrtovalskih procesih prinaša tudi vsesplošna digitalizacija družbe.

Uvodne in pozdravne nagovore so imeli dr. Alma Zavodnik Lamovšek, predsednica DUPPS, Špela Spanžel, v. d. generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino pri ministrstvu za kulturo, Georgi Bangiev, generalni direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor, in dr. Igor Bizjak, direktor Urbanističnega inštituta RS.

Slika 1: Uvodni nagovor ge. Špele Spanžel, v. d. direktorice Slika 2: Uvodno predavanje prof. Glenna Lyonsa je potekalo Direktorata za kulturno dediščino pri ministrstvu za na daljavo. kulturo.

Prvi dan je potekal v soorganizaciji DUPPS in Urbanističnega inštituta RS (UI RS). Uvodni referat z naslovom Ponovni razmislek o prometnem načrtovanju za spreminjajoči se svet je bil predstavljen prek spleta. V angleškem jeziku ga je podal prof. Glenn Lyons z Univerze na zahodu Anglije (UWE) iz Bristola v Veliki Britaniji. Predstavil je načrtovanje trojne dostopnosti (angl. Triple Access Planning, TAP), to je fizične mobilnosti (prometnega sistema), prostorske bližine (sistema rabe zemljišč) in digitalne povezljivosti. Pristop povezuje prometno in prostorsko načrtovanje s priložnostmi digitalne realnosti in prihodnosti za organiziranje dela in prostega časa.

Sledilo je predavanje dr. Aljaža Plevnika z UI RS, ki je predstavil izzive integracije prometnega in prostorskega načrtovanja v Sloveniji. Udeleženci smo sodelovali interaktivno, z odgovori na anketna vprašanja. Popoldne smo sklenili z okroglo mizo, razpravo po njej in druženjem ob večerji.

Slika 3: Okrogla miza o trajnostni mobilnosti (govorci z leve proti desni: mag. Mateja Kukovec, UM d.o.o., mag. Polona Demšar Mitrovič, Ministrstvo za infrastrukturo, Georgi Bangiev, Ministrstvo za okolje in prostor, dr. Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut RS).

Uvodni referat drugega dne z naslovom Več kot železnica: urbana integracija in prostorsko načrtovanje Hitre železnice 2 (angl. High Speed Two, HS2) je v živo v angleškem jeziku predstavila urbanistka Biljana Savić, vodja skupine za urbanistično oblikovanje in integracijo pri HS2 Ltd., Velika Britanija. HS2 je največji evropski infrastrukturni projekt, ki bo povezal London s Škotsko. Financira ga britanska vlada. Pri načrtovanju uporabljajo najvišje standarde za zaščito okolja in podeželja ter vanj vključujejo lokalne skupnosti.

V drugem uvodnem referatu tega dne z naslovom Integracija prometnega in prostorskega načrtovanja: izhodišča, izkušnje, možnosti je dr. Aleš Mlakar izpostavil, da rešitev kompleksnih težav ne more biti enostavna in zahteva uporabo celotnega nabora ukrepov usmerjanja prostorskega razvoja in trajnostne mobilnosti. Treba je integrirati načrtovanje vseh vidikov razvoja družbe. Sledilo je dvanajst predavanj, razporejenih v tri vsebinske sklope: mesta kratkih poti, povezanost urbanega razvoja z javnim potniškim prometom ter integracija prometnega in prostorskega načrtovanja.

V posameznih sklopih srečanja, ki so obsegali nagovore, predavanja, okroglo mizo in različne razprave, so bile predstavljene številne raziskave ter konkretni projekti in študije, ki ponujajo odgovore na vprašanja povezovanja trajnostnega prometa z načrtovanjem v prostoru. Dotaknili smo se najrazličnejših tem: načrtovanja hoji prijaznega mesta, vloge prometnih razvojnih scenarijev pri izdelavi urbanistične zasnove, mobilnostne revščine, pristopa ZMAJ – zmogljive mestne avtobusne linije: povezanega javnega prometa v Ljubljani, prenovljene železniške postaje in postajališča kot vozlišča in multimodalne točke, prostorskega umeščanja nadgradnje železniških prog v prostor, povezovanja prostorskega in prometnega načrtovanja med pripravo regionalnih razvojnih programov 2021–2027 v RS, vloge prometa v integriranem načrtovanju, priključkov na prometna omrežja na robu urbanih struktur, prostorskega načrtovanja letališč za mednarodni zračni promet ter presoje učinkov na prostor kot pristopa k vrednotenju nacionalne prometne politike.

Udeleženci Sedlarjevega srečanja so med razpravami v živo in prek spleta komentirali prikazano, podali svoja opažanja in mnenja, ki seveda niso vedno enoznačna ali enaka. Ravno soočanje mnenj in iskanje rešitev za slovenske razmere v interdisciplinarni razpravi sta bila med osnovnimi cilji samega srečanja.

Slika 4: Udeleženci 33. Sedlarjevega srečanja v dvorani.

Ugotovitve in sklepi 33. Sedlarjevega srečanja

– Smo na prehodu iz pretežno avtomobilske mobilnosti v načrtovanje dostopnosti. Sistem trojne dostopnosti vključuje usklajeno načrtovanje prostorskega in prometnega sistema (raba zemljišč in fizična mobilnost) s telekomunikacijskim sistemom (digitalna dostopnost). To omogoča organiziranje boljše dostopnosti do dela in aktivnosti v prostem času. Primeri so delo na domu, ki se je povečalo s pandemijo covida-19, mednarodna srečanja, ki lahko deloma ali v celoti potekajo prek spleta, spletno nakupovanje ipd. Z novo paradigmo želeno prihodnost (angl. preferred future) načrtujemo, namesto da bi jo poskušali napovedati (ang. predicted future).

– Mesto kratkih poti, petnajstminutno mesto (primer Pariz) namesto na avtomobilski vožnji temelji na peš in kolesarski dostopnosti vsakodnevnih programov (bivanje, delo, rekreacija, nakupi). Novi pristopi se navezujejo na obstoječe dobre prakse. Tradicionalno zgoščeno mesto z mešano rabo prostora (angl. mixed-use) je že mesto kratkih poti in primer dobre prakse.

– Ukrepi za zmanjševanje osebnega avtomobilskega prometa so umirjanje prometa, omejitve in prepovedi, ki pa so podprti z alternativami – z izboljšanjem razmer za varno peš hojo, kolesarjenjem, učinkovitim javnim prometom ipd. Pomemben ukrep je znižanje oziroma uveljavitev najvišjih namesto najnižjih prometnih normativov.

– Predstavljen je bil primer dobre prakse iz Velike Britanije High speed 2 (Hitra železnica 2) od Londona do Škotske. V projektu sta integrirana prometno in prostorsko načrtovanje. Prometne in gradbeno-tehnične rešitve načrtujejo vzporedno s prostorskimi in okoljskimi. Sofinanciranje projekta je državno. Načrtujejo gradnjo daljših predorov tako v mestih kot na podeželju – na primer na prehodih HS2 prek naravnih rezervatov. Pri načrtovanju se tvorno povezujejo z lokalnimi planerji, s čimer je poskrbljeno za razvoj v lokalnem okolju vzdolž železnice (gospodarske cone ipd.). Pri tem merijo multiplikativne učinke HS2 na razvoj gospodarstva, povezanost in dostopnost, kakovost bivanja idr.

Ugotovitve

Ena od največjih prednosti in nalog Sedlarjevih srečanj je interdisciplinarnost. Srečanja vsako leto združijo urbaniste, prostorske planerje, arhitekte, krajinske arhitekte, geografe in predstavnike drugih povezanih strok v Sloveniji in širše, letos tudi prometne inženirje in načrtovalce trajnostnega prometa po meri ljudi. Kolegice in kolegi, ki delujemo na različnih področjih, predstavimo rezultate raziskav in projektov, soočamo mnenja o stanju in predlaganih rešitvah, glede katerih pa si nismo vedno enotni. Pluralnost mnenj je bogastvo in vedno je mogoče poiskati skupne smernice, ki so vodilo našega strokovnega delovanja. V sedanjih razmerah, ki nas postavljajo pred nove izzive, je izjemno pomembno pozorno ravnanje z naravnimi viri in bistveno znižanje oziroma nevtralizacija onesnaževanja. Zato smo srečanje sklenili s pogledom v prihodnost:

– Treba je poskrbeti za prometne in prostorske rešitve, prilagojene času podnebnih sprememb. Ukrepi za doseganje ogljično nevtralnih mest so izredno kompleksni, na te izzive pa precej vpliva celostno prostorsko in prometno načrtovanje. Razvojna območja moramo načrtovati v navezavi na javni promet, z ustreznimi peš in kolesarskimi povezavami, mešano rabo prostora in kakovostnimi zelenimi površinami.

– Okrepiti je treba vlogo celostnih prometnih strategij in zagotoviti sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti. Trajnostna mobilnost promovira varno in prijetno dnevno peš hojo za vse skupine pre-

bivalcev in kolesarjenje, oboje povečuje vitalnost in zdravje ljudi, mesta in naselja pa razbremenjuje vplivov avtomobilskega prometa – onesnaževanja, gneče na cestah, parkiranih vozil ipd.

– Trajnostna mobilnost promovira izboljšanje konkurenčnosti javnega potniškega prometa (JPP), za kar pa so potrebni tudi ukrepi sofinanciranja JPP v mestih. Predvsem izboljšana konkurenčnost JPP (mestnega, primestnega in daljinskega, železniškega, cestnega in vodnega) lahko namreč poveča njegovo uporabo in dejansko vpliva na spremembo potovalnih navad, na želeni prestop potnikov iz avtomobilov na JPP. Spremenjenim razmeram se prilagaja tudi letalski JPP, na razdaljah do petsto kilometrov ga nadomešča železniški, letalski JPP pa povečuje prilagodljivost z večjim številom manjših letal.

– Nujno je povečanje deleža železniških prevozov tovora. Spodbujamo nadaljnje načrtovanje in izvedbo železniških projektov, da bo železnica prevzela veliko večino tovornega prometa in se bo bistveno povečal delež potniškega prometa na njej. Da bodo prenovljene potniške postaje multimodalna vozlišča in bo vožnja z vlaki časovno konkurenčna vožnji z avtomobilom in prijetna.

– Cilj omejevanja avtomobilskega prometa je lahko postopno dosežen le, če postanejo ostale oblike mobilnosti konkurenčne tudi časovno. Glede na policentrično urbano omrežje Slovenije pa za prebivalce oddaljenih naselij in vasi za zdaj ostaja najboljša (ali edina) možnost avtomobilski promet (tako imenovano prisilno lastništvo avtomobila za vse, ki nimajo druge prevozne izbire).

– Policentrična poselitev Slovenije je dejstvo in obenem prednost, zato se načrtovanje trajnostnih prometnih in prostorskih rešitev v mestih v marsičem razlikuje od tistih na podeželju – to je treba spoštovati in ohranjati vitalnost podeželja z izboljšanjem dostopnosti. Tu sta potrebna razvoj prometnega cestnega in kolesarskega omrežja ter pešpoti, pa tudi avtobusnega in železniškega JPP.

– Da bomo šli v korak z razvito Evropo, je treba nadaljevati načrtovanje hitrih železnic na trasah evropskih prometnih koridorjev in po vzoru predstavljenega projekta Hitre železnice 2 (HS2) iz Velike Britanije ter drugih uspešnih evropskih primerov.

– Sklenili smo tudi, da za prometne težave ne obstajajo samo prometne rešitve in da za prostorske težave ne obstajajo le prostorske rešitve. Treba je zagotoviti tvorno sodelovanje in jih integrirati, obenem pa zagotoviti podporo državnih politik in ukrepov.

Sklepne ugotovitve je pripravila dr. Liljana Jankovič Grobelšek, dopolnil in potrdil pa izvršni odbor Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, zanj predsednica dr. Alma Zavodnik Lamovšek. Sklepne ugotovitve so bile poslane vsem prisotnim na Sedlarjevem srečanju, članom DUPPS, ministru za okolje in prostor ter ministrici za kulturo, Skupnosti občin Slovenije, Združenju mestnih občin Slovenije in Združenju občin Slovenije, Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, Društvu krajinskih arhitektov Slovenije, Društvu arhitektov Ljubljane, Slovenskemu geografskemu društvu, poslanskim skupinam državnega zbora, medijem idr.

Alma Zavodnik Lamovšek, alma.zavodnik-lamovsek@fgg.uni-lj.si

NOVICE FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO UNIVERZE V LJUBLJANI

PRIZNANJE ZA NAJBOLJŠE ESRI DELO V ROKE ŽIGA MAROHA ZA MAGISTRSKO NALOGO POD MENTORSTVOM PROF. DR. KRIŠTOFA OŠTIRJA

Podjetje GDi vsako leto v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani razpiše natečaj za najboljše Esri zaključno delo. Študentom in profesorjem namreč omogočajo uporabo orodij in rešitev Esri GIS, s katerimi lahko pripravljajo najzahtevnejše diplomske, magistrske ali doktorske naloge.

Letošnji nagrajenec je postal Žiga Maroh z magistrskim delom pod mentorstvom prof. dr. Krištofa Oštirja, v katerem je predstavil metode vizualizacije digitalnega modela reliefa z uporabo ArcGIS Pro rastrskih funkcij.

Iskrene čestitke! Več informacij: https://gdi.net/sl/2022/10/13/esri-zakljucno-delo-2022/#

USPEH BLAŽA PETOVARJA NA NATEČAJU EVROPSKEGA ZDRUŽENJA CLGE ZA NAJBOLJŠA ZAKLJUČNA DELA S ŠIRŠEGA PODROČJA GEODEZIJE

Blaž Petovar, ki je lani zaključil magistrski študij geodezija in geoinformatika z magistrskim delom Primerjava različnih modelov geoida na območju Slovenije pod vodstvom mentorja doc. dr. Mirana Kuharja ter somentorjev doc. dr. Boža Kolerja in Klemna Ritlopa, se je s svojim magistrskim delom uvrstil med finaliste natečaja evropskega združenja CLGE za najboljša zaključna dela s širšega področja geodezije: https://www.clge.eu/2022/clge/clge-young-surveyors-contest-finals-register and-save-the-date Čestitke tako Blažu kot mentorju in somentorjema za lep uspeh, saj je na natečaj prispelo kar 36 prijav!

Zmagovalci natečaja so bili objavljeni na spletni strani Evropskega združenja pooblaščenih inženirjev geodezije (CLGE):

https://www.clge.eu/2022/clge/clge-young-surveyors-contest-2022-winners-announced-at-intergeo

Blaž je v odzivu na svojo izkušnjo mentorju zapisal: »Je pa potrebno reči, da so imeli tudi drugi tekmovalci res odlične teme in predstavitve. Tako da nisem preveč razočaran – nimam občutka, da sem ‚zapravil‘ zmago, toliko kot so si jo ostali res ‚zaslužili‘ – če rečem malo po športno. /…/ So bile pa preostale teme predvsem v krogih laserskega skeniranja, izdelanih GIS-aplikacij oz. vtičnikov ter podatkih prostorskega načrtovanja. Ena tema je bila celo izdelava 3D-vmesnika z vključenimi VR- oziroma AR-elementi – res navdušujoče. /…/

Za prihodnja leta bi priporočal, da se prijavi tudi kakšen študent, ki ima mogoče res kak svoj izdelek oziroma aplikacijo/izdelan algoritem – se je videlo, da komisijo takšne stvari zelo zanimajo. Vsekakor bi pa priporočal našim študentom prijavo na tekmovanje kar vsako leto (prijavi se lahko tudi več študentov – z Univerze v Stuttgartu so bili v finalu celo štirje!). /…/ Je res zanimivo sodelovati, izkušnje so neprecenljive, pa tudi nagrade so lepe.«

Med 21. in 23. oktobrom je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani potekal hekaton z naslovom FUSE Challenge 2022 – Citython urbane mobilnosti. Namen dogodka je bil razvoj najbolj inovativne in učinkovite rešitve za enega izmed dveh izzivov trajnostne mobilnosti v mestnih občinah Ljubljana in Kranj. Ekipa magistrskih študentov prostorskega načrtovanja in geografije smo z idejno zasnovo za mesto Kranj zasedli prvo mesto. Mobilnostni izziv Kranja je povezan z razgibanostjo mestnega reliefa in posledično veliko navezanostjo na osebni avtomobil kot najprimernejše in najučinkovitejše prevozno sredstvo. Naša naloga je bila analizirati in ovrednotiti načrtovane investicije ter jih nadgraditi oziroma predlagati ustreznejše alternativne rešitve.

V prvem koraku smo opredelili ciljne skupine, za katere menimo, da so ključne pri reševanju trajnostne mobilnosti v regiji. Prvo skupino so sestavljali osnovnošolci in dijaki, ki dnevno migrirajo v Kranj iz

Z IDEJNO ZASNOVO ZA MESTO KRANJ DO ZMAGE NA HEKATONU FUSE CHALLENGE 2022 IN OBISK KONGRESA TOMORROW.MOBILITY V BARCELONI

NOVICE

okoliških občin zaradi obiskovanja šole. V drugo skupino smo vključili delovno aktivne prebivalce, ki v Kranj ali iz Kranja v druga zaposlitvena središča migrirajo zaradi dela. Tretja pa so bili upokojenci, ki dnevno migrirajo znotraj mesta.

Z ekipo smo razvili celovito rešitev, ki bi temeljila na konceptu multimodalnih mobilnih otokov. Mobilni otoki bi bili lahko dostopne in atraktivne točke, kjer lahko uporabnik na enem mestu zamenja modalno sredstvo. Zaobjemali bi sisteme za izposojo koles, električnih koles, električnih skirojev, električnih avtomobilov, varovano pokrito kolesarnico in pametno postajo javnega potniškega prometa. Za najoptimalnejšo umestitev otokov v prostor smo identificirali štiri populacijsko in funkcijsko najgostejša območja, ki smo jih želeli medsebojno povezati z navezavo na železniško postajo: naselje eno- in večstanovanjskih hiš Stražišče, blokovsko naselje Planina, staro mestno središče in območje šol Zlato polje. S tem smo ustvarili osnovni koridor kranjskega mobilnega omrežja in opredelili ključna vozlišča.

Slika 1: Prečni prerez Kranja s prikazom idejnih infrastrukturnih objektov (avtor: Tim Gregorčič).

Med posameznimi mobilnimi otoki smo predvideli dva ključna infrastrukturna objekta, ki bi obstoječe omrežje nadgradila in približala uporabniku. Višinsko razliko med višje ležečim Stražiščem in nižje ležečo železniško postajo bi reševali s postavitvijo pokritega tekočega traku, ki bi omogočal uporabo v vseh vremenskih razmerah. Drugi ključen povezovalni objekt so že obstoječi rovi pod starim delom Kranja ter izgradnja dvigala v kanjonu reke Kokre. Rove iz 2. svetovne vojne bi opremili z razsvetljavo, kamerami in poslikavami, da bi uporabniku omogočali estetski, varen in prijazen prehod. Na eni strani bi s tem infrastrukturnim objektom reševali višinsko oviro med starim mestnim središčem, Planino in Zlatim poljem z železniško postajo, po drugi strani bi dvigalo omogočilo oživitev kanjona Kokre in dostop gibalno oviranim.

Slika 2: Omrežje rovov pod starim Kranjem (avtor: Tim Gregorčič).

Poleg tehničnih ukrepov smo za povezljivost sistema in učinkovito uporabo predvideli vzpostavitev mobilne aplikacije. Ta bi na enem mestu združevala vozne rede javnega potniškega prometa, razpoložljivost in stanje izposoje trajnostnih načinov prevoza, napolnjenosti ter ostale informacije glede dnevnega dogajanja v mestni občini Kranj. Predvideli smo tudi sistem nagrajevanja v obliki točk zvestobe glede na prevožene kilometre, ki bi spodbujal k uporabi in s katerim bi si uporabniki znižali stroške izposoje električnih koles, skirojev ali avtomobilov.

Z interdisciplinarnim pristopom smo oblikovali inovativno, celostno in digitalno rešitev, ki rešuje izziv današnjega časa in je temelj za prihodnji trajnostni in prostorski razvoj. Idejo smo uspešno zagovarjali pred komisijo in si s tem zagotovili priložnost za nadaljnje razvijanje na svetovnem kongresu urbane mobilnosti Tomorrow.Mobility. Tomorrow.Mobility World Congress je med 15. in 17. novembrom 2022 potekal v Barceloni. Na njem so se predstavila različna uveljavljena mednarodna podjetja in start up podjetja z inovacijami na področju urbane mobilnosti in pametnih mest. Rdeča nit je bil prehod k zelenim rešitvam s pomočjo digitalizacije. Ključni poudarki so bili na podatkovni znanosti kot temelju za optimizacijo in podporo odločanju. Vzporedno se je bilo na kongresu mogoče udeležiti pestrega nabora predavanj. Govorci so prihajali z nacionalne in lokalne ravni ter iz akademskega okolja. Naša ekipna naloga je bila mreženje s potencialnimi partnerji in iskanje idej za nadgradnjo zastavljenega projekta.

Slika 3: Člani skupine od leve proti desni: Jakob Jugovic, Neža Mihelčič, Taja Ivanc, Sara Golčman in Tim Gregorčič (foto: Balazs Horvath).

Slika 4: Zaključna predstavitev projekta vodilnim v EIT Urban Mobility v prostorih Toree Glories (foto: John Andrews).

Drugi del obiska je potekal na sedežu EIT Urban Mobility. To je institucija, ki se ukvarja z izobraževanjem in inovacijami na področju urbane mobilnosti v EU. Na delavnicah smo z zmagovalnimi ekipami iz Portugalske, Latvije in Litve ter ob pomoči mentorjev dopolnjevali posamezne projekte. Namen delavnic je bila priprava posameznih korakov za izvedbo projektov, kamor sodi validacija in priprava pilotnega projekta ter vzpostavitev stika z organi odločanja. Projekte smo predstavili vodilnim v EIT Urban Mobility, s katerimi smo se tudi pogovarjali o možnostih za nadaljnje sodelovanje.

Sodelovanje na hekatonu in udeležba na svetovnem kongresu urbane mobilnosti je bila nova izkušnja predvsem z vidika prvega stika s podjetniškim svetom ter prehoda s študija na trg dela. Ob sodelovanju z drugimi ekipami ter mentorji smo spoznali pomembnost mreženja in interdisciplinarnega pristopa k reševanju prostorskih izzivov. Skozi celoten proces nas je vodilo in usmerjalo podjetje Kimitisk, ki nas je pripravilo na sistemsko razvijanje ideje, stik z vlagatelji ter pripravo in izvedbo zaključne predstavitve (elevator pitch).

Jakob Jugovic

študent MA prostorsko načrtovanje Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-mail: jugovic.jakob@gmail.com

Sara Golčman

študentka MA prostorsko načrtovanje Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-mail: saragolcman@gmail.com

Slika 5: Skupinska fotografija z zmagovalnimi ekipami hekatona iz Latvije, Litve in Portugalske (foto: John Andrews).

NA FGG SMO PODELILI NAGRADE IN PRIZNANJA ZA ŠTUDIJSKO LETO 2021/22

Dne 1. 12. 2022 smo v prostorih FGG podelili Prešernove in Goljevščkove nagrade, priznanja zaposlenim, nagrade najboljšim študentom in najboljšim pedagogom po izboru študentov. Geodeti si lahko štejemo v veliko čast, da je asist. dr. Jernej Tekavec prejemnik slovesne listine, ki jo Univerza v Ljubljani podeljuje mladim visokošolskim učiteljicam in učiteljem ter visokošolskim sodelavkam in sodelavcem za izjemne pedagoške in raziskovalne dosežke.

Podelili smo tudi Prešernove nagrade. S področja geodezije si je fakultetno Prešernovo nagrado prislužil Žan Pleterski za magistrsko nalogo z naslovom Določitev geodetskega datuma mreže plazu Urbas pod mentorstvom doc. dr. Tilna Urbančiča in somentorstvom doc. dr. Klemna Kregarja. Študentje posameznih letnikov so glasovali za naj pedagoge. Za lansko študijsko leto so med elitno druščino desetih naj pedagogov trije geodeti: prof. dr. Krištof Oštir, asist. dr. Jernej Tekavec in asist. dr. Peter Lamovec. Veseli dejstvo, da imamo tudi zelo dobre študente. V lanskem študijskem letu je bilo kar sedem študentov geodezije, ki so imeli povprečno oceno vsaj 9,5. Na študijskih programih prve stopnje so to: Neja Flogie, Maja Filač, Blažka Bojnec, Meldin Bajramović in Sara Šopar, na drugi stopnji pa Žan Pleterski in Nina Črnigoj.

Slika 1: Prejemnik univerzitetne nagrade zaposlenim dr. Jernej Tekavec v družbi dekanje UL FGG prof. dr. Violete Bokan Bosiljkov (foto: Andreja Padovnik).

Slika 2: Prejemnik fakultetne Prešernove nagrade Žan Pleterski z mentorjem dr. Tilnom Urbančičem (foto: Andreja Padovnik).

Vsem nagrajencem iskrene čestitke!

Vsi nagrajenci FGG za leto 2021/22 so navedeni na povezavi https://www.fgg.uni-lj.si/na-fakulteti-smo-podelili-nagrade-in-priznanja/.

Slika 3: Naj pedagog dr. Krištof Oštir s predstavniki študentskega sveta FGG (foto: Andreja Padovnik).

Slika 4: Naj pedagog dr. Jernej Tekavec s predstavniki študentskega sveta FGG (foto: Andreja Padovnik).

Slika 5: Naj pedagog dr. Peter Lamovec s predstavniki študentskega sveta FGG (foto: Andreja Padovnik).

Klemen Kozmus Trajkovski, klemen.kozmus-trajkovski@fgg.uni-lj.si

NOVICE IZ

GEODETSKIH DRUŠTEV NEWS FROM PROFESSIONAL SOCIETIES

NOVO VODSTVO DRUŠTVA ŠTUDENTOV GEODEZIJE SLOVENIJE

Z željo po povezovanju in grajenju skupnosti med študenti geodezije je z novim študijskim letom na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ponovno zaživelo Društvo študentov geodezije Slovenije. Na skupščini, ki je potekala 16. 11. 2022, je bilo soglasno izvoljeno novo vodstvo s predsednico Majo Filač. Društvo se bo zavzemalo za organizacijo različnih dogodkov, namenjenih strokovnemu izpopolnjevanju in druženju, obveščanju študentov o obštudijskih dejavnostih, povezavo z drugimi združenji študentov tehničnih, naravoslovnih in tudi družboslovnih smeri ter sodelovanje z združenji študentov geodezije v tujini. Trudili se bomo biti tudi tvorni in aktivni v Zvezi geodetov Slovenije.

Maja Filač in Neja Flogie, Društvo študentov geodezije Slovenije

IZLET UPOKOJENCEV LJUBLJANSKEGA GEODETSKEGA DRUŠTVA V TOVARNO KRKA IN MIRNO PEČ

Minilo je leto, in upokojenci Ljubljanskega geodetskega društva smo se zopet, tako kot vsako leto, odpeljali na naš jesenski izlet. Letos smo se odpravili na ogled tovarne zdravil Krka v Novem mestu in v občino Mirna Peč, kjer smo obiskali Slakov in Pavčkov muzej.

Kot vsako leto smo se zbrali na parkirišču Dolgi most na Viču. Ob osmi uri smo se odpeljali novim doživetjem naproti. Na poti proti Novemu mestu smo se ustavili pred Hišo kranjske čebele v Višnji Gori. Tam smo lahko popili kavico in se okrepčali s krofom. Nato smo nadeljevali vožnjo proti Novemu mestu. Ustavili smo se pred upravno stavbo tovarne Krka. V recepciji so nas na kratko seznanili s pravili, ki veljajo za obiskovalce tovarne. Opremili so nas s karticami za obiskovalce in nas odpeljali na ogled. Najprej nas je vodnica seznanila, kako je tovarna nastala in kako je postala ena vodilnih proizvajalk generičnih zdravil. Poudariti je treba, da ima tovarna od svojega nastanka šele tretjega direktorja. Obiskovalce odpeljejo na ogled najnovejšega obrata Notol. Povzpeti se moramo na najvišji nivo. Tja pridemo po šestdesetih stopnicah. Na stopnišču vseskozi piše, koliko kalorij smo porabili, na vrhu pa nam te kalorije pošteno povrnejo s pogostitvijo. Potem si ogledamo še film o tovarni in manjši muzej. Sledilo je skupinsko fotografiranje in preden smo zapustili tovarno, je vsak obiskovalec dobil svojo skupinsko fotografijo. Sledi še ogled proizvodnje iz ogromnega steklenega dvigala, ki se počasi pomika navzdol iz etaže v etažo. V vsaki etaži vidimo avtomatizirano proizvodnjo. Vse poteka avtomatizirano pod bujnim nadzorom zaposlenih. Naša vodnica nam je bila vsak trenutek na voljo za vprašanja in pojasnila. Vseskozi nam je prijazno in strokovno pojasnjevala potek proizvodnje, od vnosa surovin do končnega skladiščenja. Na koncu obiska v Krki moram še enkrat pohvaliti izjemno vodenje in predstavitev tovarne. Polni vtisov in navdušenja iz tovarne Krka smo se odpeljali v Mirno Peč. Tu je sledil ogled Slakovega in Pavčkovega muzeja, ki so ga izjemno lepo uredili v stari osnovni šoli. Na razstavi je s pisnim in slikovnim gradivom prikazano življenje in delo Lojzeta Slaka. Prikazani so tudi predmeti, predvsem harmonike, ki jih je Slak uporabljal. Na številnih zaslonih, ki so razporejeni po muzeju, se vrtijo glasba in filmi. Lahko si nadenete slušalke in poslušate Slakovo glasbo, si ogledate videoposnetke njegovih nastopov ali poslušate njegovo glasbo na ploščah, kasetah in drugih nosilcih zvoka. Posebnost muzeja je tudi nastop obiskovalcev na odru, kjer lahko zapojejo svojo najljubšo skladbo v spremljavi harmonike. Svoj nastop lahko posnamete z glasbeno in video spremljavo Ansambla Lojzeta Slaka. Tudi mi smo bili povabljeni na oder. Ojunačili so se štirje pevci in zapeli eno Slakovo. V prvem nadstropju muzeja je še soba, poimenovana Čebelji svet. V njej smo videli, kakšen je pravi panj od znotraj. Na ogled je čebelja družina v opazovalnem panju. Videli smo, kako čebele shranjujejo med v satnice. Lahko pa si tudi nadenete virtualna očala in stopite v čebelji svet, opazujete dogajanje v panju in za nekaj trenutkov postanete čebela. Ker nas je že preganjal čas, smo morali čebelji svet kar prehitro zapustiti in iti naprej.

Odpeljali smo se še v Šentjurij na Dolenjskem, kjer domuje Pavčkov dom, spominska zbirka Toneta Pavčka. V letu 2015 so v vasi odprli večnamenski prostor – Pavčkov dom in v njem uredili spominsko zbirko Toneta Pavčka. Sprejeli so nas v amfiteatru pred hišo ter nam na kratko predstavili pesnika in njegovo rojstno vas. V hiši so nam pokazali vsebino stalne zbirke, fotografije iz njegovega življenja in film o Tonetu Pavčku. Ogledali smo si še cerkvico sv. Jurija iz 16. oziroma z začetka 17. stoletja. Cerkev ima zelo lepo figuralno in dekorativno poslikavo ter zlat oltar. Polni vtisov in novih doživetij smo se že kar utrujeni odpeljali proti naši zadnji postaji. Seveda, sledilo je še pozno kosilo v Krški vasi blizu Muljave. Tu so nas dobro nahranili, tako da smo se dobre volje odpeljali proti domu, v upanju, da se prihodnje leto zopet srečamo na našem upokojenskem izletu. Na koncu bi kot organizator še enkrat poudaril, da smo bili na vseh postajah našega izleta prijazno sprejeti ter deležni profesionalnega in zelo strokovnega vodenja. Še posebno pa to velja, po mnenju udeležencev, za vodenje po tovarni zdravil Krka.

Stane Drenšek, Ljubljansko geodetsko društvo

3. DRŽAVNO SREČANJE GEODETSKIH PAROV

Po prvem srečanju leta 2017 in drugem leta 2018 smo letos organizirali tretje srečanje geodetskih parov. Zbrali smo se 10. novembra popoldne v Višnji Gori. Lija in Miloš sta nas – prišlo je trinajst parov – odpeljala v Hišo kranjske čebele. Toplina kavarne in prijazen pozdrav direktorice sta nas usmerila na ogled doživljajske razstave o kranjski sivki. Zelo razgledana vodička nam je povedala zgodbo o avtohtoni pasmi medonosne čebele, o njeni delavnosti in mirnosti, o vrhunskih strokovnjakih in uspešnih trgovcih s kranjsko sivko in čebelarskimi pripomočki na gradu Podsmreka v 19. stoletju, o fiziologiji čebel, čebelarjenju, medu in drugih čebeljih izdelkih. Sodobno organizirano in tehnološko opremljeno razstavišče v nekdanji šoli nam je ponudilo dve uri učenja o čebelah. Nazadnje smo si ogledali nastanitveni hostel v mansardi. Za bivanjske enote v obliki satja je arhitekt Andrej Milovanovič prejel priznanje za oblikovalski presežek. Zdaj poznamo vloge matice, čebel delavk in trotov. Hkrati smo imeli dovolj časa za iskanje analogij s človeško družbo. Pomislil sem na pokojno profesorico Aleksandro Kornhauser Fraser, kemičarko in pedagoginjo, ki je spodbujala zgodnje poučevanje naravoslovja, inovacije pri poučevanju, trajnostni razvoj. In ob našem srečanju še ni bila izvoljena predsednica države.

Z družabnim delom srečanja smo nadaljevali na Polževem. Spet je bil čas za obujanje anekdot iz časa šolanja in terenskih prigod. Aktualnemu dogajanju v stroki se nismo izognili. K pestrim razpravam pripomore, da so nekateri na začetku strokovne poti, nekateri na vrhuncu, nekateri so postali strokovnjaki na drugih področjih, nekateri pa smo kljub upokojitvi še vedno strastni geodeti. Čeprav nimamo zbranih podrobnih osebnih podatkov, ocenjujem, da je starostna razlika med nami tudi trikratna. Prej omenjena profesorica je poudarjala učenje s prepoznavanjem vzorcev (angl. pattern recognition) in starejši lahko mlajšim pokažemo na ponavljajoče se vzorce v geodetski dejavnosti.

V bazi je 93 geodetskih parov. Zanimivo je, da je povprečni centroid iz HS_MID geodetskih parov le 1400 metrov južneje od GEOSS-a.

Slika: Obisk Hiše kranjske čebele (foto: Mojca Glinšek).

V obdobju do naslednjega srečanja bomo premislili o najprimernejšem intervalu, formatu in aktivnostih za naša druženja.

BOVLANJE 2022

Ljubljansko geodetsko društvo je v ponedeljek, 14. novembra 2022, organiziralo geodetski turnir v bovlanju. V razpisu je nanj povabilo vsa geodetska društva pa tudi geodetska podjetja. Po pravilih (ki veljajo že od prvega organiziranega srečanja v letu 2012) na turnirju nastopajo mešane ekipe z najmanj eno članico, vsaka ekipa šteje po pet članov. Predsednik društva, ki je bil organizator, je seveda prinesel osvojeni prehodni pokal – v dobri veri, da ostane v Ljubljani. Na povabilo sta se odzvali dve geodetski društvi in ekipe geodetskih podjetij iz Ljubljane. Skupaj je sodelovalo osem ekip. Vsi sodelujoči smo »tekmovanje« razumeli predvsem kot druženje po »koronski« dobi, kar seveda ne pomeni, da ni manjkalo tekmovalnega naboja. Pri tem pa moram poudariti, da smo spodbujali in z aplavzom nagrajevali vsakega tekmovalca, ki je dosegel strike – to pomeni, da je počistil ploščo z enim metom. Vedeti moramo, da nismo profesionalci in da se v dobri veri druženja in koristno uporabljenega prostega časa z bovlanjem ukvarjamo rekreacijsko.

Miran Brumec, Ljubljansko geodetsko društvo

1436

GEONARIS 15/31 1187

DG SVS 2 13/22 1127

1075

Ker pa mora vsako tekmovanje imeti lestvico boljših ali slabših, smo na koncu podelili prehodni pokal. Po dvournem metanju težkih ali malo manj težkih krogel so bili razglašeni rezultati. Zmagala je ekipa Društva geodetov SVS v postavi: Rastko Logar, Miroslav Slatinek, Mihael Drevenšek, Darinka Dajnko in Jože Dajnko. Ker so bile nekatere ekipe malo počasnejše, smo se dogovorili, da se v skupni rezultat štejejo le točke dveh krogov. Lahko tudi omenimo najuspešnejšega igralca, to je bil Rastko Logar. V dveh krogih je dosegel 352 točk ter imel devet popolnih (strike) in devet popravljenih čiščenj (spare – v dveh metih). Rezultat enega kroga zmagovalne ekipe.

Po razglasitvi rezultatov in podelitvi prehodnega pokala nas je Ljubljansko geodetsko društvo počastilo z malico, za kar se v imenu vseh ekip najlepše zahvaljujem. Prav tako s tega mesta vabim vsa preostala društva, geodetska podjetja pa tudi geodetske uprave, da se nam v prihodnjem letu pridružijo v Ljubljani, na naslednjem srečanju v bovlanju. Vmes pa pridno trenirajte, družite se in zabavajte, saj je bistvo ravno v tem. Za konec smo naredili še sliko vseh udeležencev.

Prispevek in foto: Jože Dajnko, Društvo geodetov severovzhodne Slovenije

SOCIETIES IN MEMORIAM TONE ZAJC

DRUŠTVENE NOVICE

(14. 7. 1939 – 9. 5. 2022)

V maju je svojo življenjsko pot zaključil dolenjski geodet Tone Zajc. Vsak človek je svet zase, s svojimi hotenji, željami, voljo in delovno energijo. Ob vstopu v življenje niso dane vsem enake možnosti, zato je od posameznika odvisno, kakšno življenjsko pot si bo izbral.

Tone se je rodil 14. 7. 1939 v suhokranjski vasici Vrh pri Križu. Očeta je vzela vojna, mama pa je ostala sama na skromni kmetiji s štirimi otroki. Kljub težkemu življenju so ga poslali v šolo v Ljubljano, saj je nekdo prepoznal njegovo pridnost in nadarjenost. Leta 1959 je tako pridobil naziv diplomirani geometer.

Takoj po zaključku šolanja, že 12. 8. 1959, se je zaposlil pri Upravi za vodarstvo – sekcija za zgornjo Savo. Od 1. 4. 1961 je bil zaposlen na takratnem Zavodu za izmero in kataster zemljišč v Novem mestu. Naziv podjetja se je sicer v obdobju njegovega službovanja spremenil, najprej v Geodetsko upravo Novo mesto in kasneje v Geodetsko upravo RS, in tudi način dela se je spreminjal. Na geodetski upravi je bil geodet ves čas, vse do upokojitve 31. 8. 1999.

To so bili še časi, ko je imel geodet, še zlasti na terenu, ugled in spoštovanje. Tone je bil terenec in je svoje izkušnje delil z geodeti, ki smo prihajali za njim. S svojim umirjenim značajem in izkušnjami je imel zaupanje med ljudmi in je znal rešiti marsikatero nesoglasje ali spor okrog mej. Tako kot marsikateremu geodetu je bilo lepši del njegovega službovanja terensko delo, vendar je kasneje postal pisarniški geodet.

Ob novih pristopih v geodetski službi se je s svojo marljivostjo uspešno vključil v spremembe, ki jih je prinesel čas, v zemljiškem katastru. Vnašal je ZK-točke, skrbel za centralno evidenco elaboratov ter odpravljal neskladja med opisnim in digitalnim delom zemljiškega katastra. V Novem mestu je ta dela večinoma opravljal Tone. Njegova marljivost je bila nam sodelavcem v poduk in za vzor, saj smo se od njega veliko naučili, med drugim tudi, kako pomemben je arhiv za zemljiški kataster. Ob njem smo spoznavali tudi zgodovinsko vrednost starih načrtov in elaboratov.

Tone si je z ženo Tončko leta 1962 ustvaril družino. Rodila sta se jima sinova Peter in Tomaž. Po ženini smrti sta se odrasla sinova kmalu odselila. Ostal je sam, a ne osamljen, saj se je srečeval s sorodniki, sosedi … Vedrost so mu v življenje vnašali tudi vnuki in dočakal je pravnuka. Bolezen mu je žal postopoma jemala moči in ga 9. maja letos premagala.

Ko človek za vedno odide, ostanejo spomini. Med nami bo ostal zapisan kot umirjen, preudaren, ustrežljiv, zanesljiv sodelavec, prijatelj, sosed in tudi ljubitelj narave. Tone, hvaležni smo, da smo te poznali in bili v tvojem življenju v tvoji bližini. Počivaj v miru!

Po poslovilnem govoru Tonetovega vrstnika in geodeta Ivana Hrovatiča priredila Majda Meštrić

SEZNAM DIPLOM NA ODDELKU ZA GEODEZIJO

UL FGG

OD 1. 8. 2022 DO 31. 10. 2022

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE TEHNIČNO UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN

Filip Barat Geodetska dela pri izgradnji predora

Mentor: izr. prof. dr. Tomaž Ambrožič

Somentor: doc. dr. Božo Koler

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142316

Jernej Glavič Analiza elaborata katastrskega preurejanja zemljišč na primeru naselja Tomačevo

Mentorica: izr. prof. dr. Anka Lisec

Somentor: asist. mag. Peter Golob

URL https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140999

Sara Šopar Spremembe namenske rabe prostora v občinah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi v izbranem časovnem obdobju

Mentorica: doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek

Somentorica: viš. pred. dr. Mojca Foški

URL https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140369

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE GEODEZIJA IN GEOINFORMATIKA

Andraž Dimc Analiza ravnosti betonskih tal parkirne hiše

Mentor: izr. prof. dr. Tomaž Ambrožič

Somentor: doc. dr. Tilen Urbančič

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139003

Tanja Grabrijan Uporaba tehnologije terestričnega laserskega skeniranja za določitev geometrije primarne podgradnje v predoru

Mentor: doc. dr. Tilen Urbančič

Somentor: doc. dr. Božo Koler

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139737

RAZNO | MISCELLANEOUS

Vasja Holc Vrste in uporaba koordinatnih merilnih strojev v industriji

Mentor: doc. dr. Aleš Marjetič

Somentor: asist. Gašper Štebe

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139847

Sara Joveska Testiranje geodetskih sprejemnikov GNSS: kinematična izmera v oteženih pogojih

Mentorica: doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140079

Jan Magyar Določitev debeline ledu na lednem plezališču v Mlačci

Mentor: izr. prof. dr. Tomaž Ambrožič

Somentorja: doc. dr. Aleš Marjetič, doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141122

Nikola Majkić Analiza možnosti uporabe UAV fotogrametrije za zajem katastrskih podatkov o stavbah in cestah

Mentorica: izr. prof. dr. Anka Lisec

Somentorja: doc. dr. Dejan Grigillo, asist. dr. Urška Drešček

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141120

Žan Pleterski Določitev geodetskega datuma geodetske mreže plaza Urbas

Mentor: doc. dr. Tilen Urbančič

Somentor: doc. dr. Klemen Kregar

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139387

Samo Podpečan Ponovna vzpostavitev poligonske mreže ob železniški progi Lesce–Jesenice

Mentor: doc. dr. Tilen Urbančič

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139644

Matjaž Pukšič Fotogrametrični inšpekcijski pregled konstrukcijskih elementov premostitvenih objektov

Mentor: doc. dr. Dejan Grigillo

Somentorja: doc. dr. Klemen Kozmus Trajkovski, Marko Živec

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142220

Primož Skledar Prepoznava poplavnih območij iz satelitskih posnetkov Sentinel-2 z modeli konvolucijskih nevronskih mrež

Mentor: prof. dr. Krištof Oštir

Somentorja: doc. dr. Dejan Grigillo, mag. Nejc Dougan

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140081

Iris Vračar Skeniranje arheoloških ostankov in 3D modeliranje nekdanjih objektov

Mentor: doc. dr. Aleš Marjetič

Somentor: doc. dr. Klemen Kregar

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139845

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE PROSTORSKO NAČRTOVANJE

Urša Drvarič Presoja vplivov na območja kulturne dediščine – primer mariborskega južnega roba

Mentorica: izr. prof. dr. Sonja Ifko

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142235

Nadja Kmetič Analiza uradnega modela za množično ocenjevanje vrednosti hiš v Sloveniji

Mentorica: izr. prof. dr. Anka Lisec

Somentorica: mag. Melita Ulbl

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141123

Katja Kovačič Uvajanje evropskega zelenega dogovora s pomočjo zelene infrastrukture na primeru občine Škofljica

Mentor: doc. dr. Gregor Čok

Somentorica: izr. prof. dr. Nataša Atanasova

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141125

Simona Prinčič Prostorska umestitev državne kolesarske povezave med Sežano in Ilirsko Bistrico

Mentorica: doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek

Somentor: Uroš Rozman

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142219

Karin Rkman Pečavar Vpliv avtoceste na cene stanovanj v jugovzhodni Sloveniji

Mentor: izr. prof. dr. Samo Drobne

Somentor: doc. dr. Marjan Čeh

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140080

MISCELLANEOUS

RAZNO

LIZA STANČIČ – NOVA DOKTORICA ZNANOSTI IZ GEODEZIJE NA UL FGG

Dne 11. oktobra 2022 je na doktorskem študiju grajeno okolje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani doktorsko nalogo s področja varstva okolja uspešno zagovarjala Liza Stančič, MSc, Škotska. Nalogo je pripravila pod mentorstvom prof. dr. Krištofa Oštirja s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in somentorstvom izr. prof. dr. Žige Kokalja z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Avtorica: Liza Stančič

Naslov: Ugotavljanje sprememb rečnih prodišč z daljinskim zaznavanjem (angl. Monitoring changes of fluvial gravel bars with remote sensing)

Mentor: prof. dr. Krištof Oštir

Somentor: izr. prof. dr. Žiga Kokalj

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141966&lang=slv

Liza Stančič je v doktorski disertaciji proučevala dinamična območja sedimentacije v rekah in pri tem uporabila inovativen pristop združevanja satelitskih in letalskih posnetkov s podatki terenskega kartiranja. Predstavila je način razrešitve problema preveč grobe prostorske ločljivosti prosto dostopnih podatkov daljinskega zaznavanja sistemov Sentinel-2 in Landsat z metodo podpikselskega kartiranja, ki je temeljila na analizi vsebnosti spektralnega signala, in pri tem za referenco uporabila letalske ortofote in satelitske posnetke zelo visoke ločljivosti.

Za boljše ločevanje med izbranimi razredi pokrovnosti je poleg spektralnih pasov Sentinel-2 in Landsat uporabila tudi spektralne indekse. Z združevanjem terenskih podatkov s podatki daljinskega zaznavanja različnih virov in naprednim načinom obdelave satelitskih posnetkov je pokazala, da je z istimi vhodnimi podatki mogoče izdelati natančnejše karte deležev pokrovnosti, kot bi jih izdelali s klasifikacijo s Spectral Angle Mapper. Metodološki pristop podpikselskega kartiranja je uporabila na časovni vrsti podatkov za izdelavo kart deležev proda, vegetacije in vode za Sočo, Savo in Vjoso (Albanija) za obdobje več kot trideset let. Za obravnavana območja je dosegla tematsko natančnost izdelanih kart znotraj 90 %. S preizkusom sposobnosti kart deležev pokrovnosti za zaznavanje sprememb je pokazala, da je spremembe mogoče zaznati v obsegu vsaj 400 m2

Disertacija prinaša nova spoznanja o uporabi podpikselskega kartiranja za spremljanje naravnih procesov v obliki časovnih vrst predvsem na območjih, kjer je na voljo manj terenskih podatkov. V disertaciji predstavljen in empirično ovrednoten metodološki pristop trenutno vodi do najboljše možne kartografske osnove, ki jo je z naborom danih podatkov mogoče doseči, ter je kakovostna in času primerna podlaga za nadaljnje odločanje pri upravljanju vod s ciljem varovanja naravnih habitatov. doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren, koordinatorica doktorskega študija grajeno okolje za področje geodezija Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: polona.pavlovcic-preseren@fgg.uni-lj.si

GAŠPER ŠTEBE – NOVI DOKTOR ZNANOSTI IZ GEODEZIJE NA UL FGG

Dne 14. novembra 2022 je na doktorskem študiju grajeno okolje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani doktorsko nalogo s področja geodezije uspešno zagovarjal Gašper Štebe, univ. dipl. inž. geod. Nalogo je pripravil pod mentorstvom izr. prof. dr. Dušana Kogoja s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

Avtor: Gašper Štebe

Naslov: Kombinirane kinematične geodetske meritve z visoko frekvenčnim zajemom podatkov (angl. Combined kinematic geodetic measurements with high frequency data acquisition)

Mentor: izr. prof. dr. Dušan Kogoj

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142616&lang=slv

Gašper Štebe je v doktorski disertaciji predstavil inovativno rešitev za izboljšanje rezultatov kinematičnih geodetskih meritev z robotskimi tahimetri s kombiniranjem meritev z mikromehanskimi senzorji inercialne merske enote (MEMS-IMU). Problematiko kinematičnih meritev s sodobnimi robotskimi tahimetri, ki omogočajo določitev položaja s frekvencami do 10 Hz, je nadgradil z visokofrekvenčnimi meritvami s senzorji IMU. Čeprav so slednji podvrženi različnim šumom in s časom trajanja meritev povzročijo precejšnje napake, je v njihovi vključitvi prepoznal izziv zajema podatkov visokih frekvenc. S praktično izvedbo in konceptualno dovršenim metodološkim pristopom obdelave meritev je pokazal, da je s kombiniranim sistemom robotskega tahimetra in nizkocenovne inercialne enote IMU mogoče kakovostno zajeti tudi visokofrekvenčne podatke o gibanju nihajočih se visokih stavb in drugih objektov, ki nastanejo zaradi zunanjih fizikalnih dejavnikov. Podobnega pristopa do sedaj nismo poznali.

V disertaciji je uporabil originalno rešitev zasnove prototipnega modula z združitvijo senzorja IMU in merske prizme, ki omogoča hkraten zajem kinematičnih meritev z robotskim tahimetrom in s senzorjem IMU. Z robotskim tahimetrom je zasnoval postopek kalibracije senzorja IMU. Analiziral je metode odprave lezenja položaja in pokazal, da je problem najbolje razrešiti z uporabo filtra Zero Phase. Nadalje je kinematične meritve z robotskim tahimetrom in s senzorjem IMU uporabil v razširjenem Kalmanovem filtru v kombinaciji s postopkom glajenja ter z metodo združevanja trajektorij iz različnih senzorjev. S praktičnimi testi je pokazal, da se ob dodatni uporabi senzorja IMU kakovost določitve trajektorije kinematičnih meritev izboljša za skoraj 50 %. Disertacija prinaša inovativen pristop k reševanju spremljanja nihajočih se objektov z nadgradnjo geodetskih senzorjev z nizkocenovno rešitvijo, ki značilno izboljša rezultate kinematičnih meritev. Tovrstna rešitev še ni bila predstavljena in uporabljena, zato prinaša pomemben napredek pri uporabi kinematičnih meritev v posebnih razmerah in aktualen prispevek h geodetski in drugim znanostim.

doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren, koordinatorica doktorskega študija grajeno okolje za področje geodezija Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: polona.pavlovcic-preseren@fgg.uni-lj.si

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Študij na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani je novim generacijam študentov odlično zagotovilo, da bodo svoje poklicne cilje uresničili z opravljanjem zanimivega dela. Izberi si enega od poklicev prihodnosti.

Če želiš biti v stiku z najnovejšimi tehnologijami, ustvarjati učinkovito grajeno okolje ter skrbeti za zdravje narave, je študij na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani prava izbira.

Obišči nas 20. in 21. januarja 2023 na Informativi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer ti bomo na primeru konkretnih poklicev predstavili, s čim vse se ukvarjajo inženirji gradbeništva, geodezije in okoljskega inženirstva.

Na informativnih dnevih 17. in 18. februarja 2023 pa boš spoznal Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo še od blizu in iz prve roke izvedel, kako je biti študent na naši fakulteti.

Pridruži se nam in skupaj bomo ustvarjali prihodnost!

Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor že gre, vse poti je treba na novo začeti.

( Tone Pavček )

Želimo Vam vesele praznike in uspešno novo leto.

Srečno 2023!

Zveza geodetov Slovenije

Življenje je potovanje, za katerega nihče ne dobi zemljevida.

Vsakdo potuje po svoje in si sproti riše svoj zemljevid.

Vsaka risba je nov smerokaz za vse, ki hodimo po čudovitih poteh življenja.

Leto 2023 naj bo pot dobre volje, ljubezni in zdravja.

Srečen Božič in Novo leto 2023 Vam želi

Prihodnost je treba še zgraditi. Tudi v prihodnje jo želimo graditi v sodelovanju z vami. Želimo vam vse dobro in uspešno v letu 2023!

The future has yet to be built. We want to continue building it in partnership with you. We wish you all the best for a prosperous 2023!

Biokovo, oktober 2022 (foto Miha M.)

STARO LETO JE MINILO, NE OZIRAJ SE NAZAJ, NOVEGA PA NE PRIGANJA, PRESENETITI SE DAJ! Svetlana Makarovič

VSE DOBRO V LETU 2023 VAM ŽELI DRUŠT VO GEODETOV GORENJSKE

G

2022

EODETSKI

V ESTNIK

Geodetski vestnik je odprtodostopna revija, ki izhaja štirikrat letno v tiskani in spletni različici. V Geodetskem vestniku objavljamo recenzirane znanstvene in strokovne članke, pregledne članke, strokovne razprave ter druga podobna dela s področij geodezije, geodetske izmere, daljinskega zaznavanja, fotogrametrije, geoinformatike, prostorske podatkovne infrastrukture in prostorskega podatkovnega modeliranja, sistemov v podporo odločanju v prostoru, upravljanja zemljišč in prostorskega planiranja. Kot glasilo Zveze geodetov Slovenije objavljamo tudi novice v geodetski stroki, kar vključuje novosti državne geodetske uprave, novosti nacionalnih in mednarodnih strokovnih združenj, poročila o projektih in dogodkih, sporočila članom zveze in podobne zapise.

Več informacij o reviji in navodila za pripravo prispevkov najdete na spletni strani revije www.geodetski-vestnik.com

Geodetski vestnik is an open access journal, issued quarterly in print and online versions. It publishes double-blind peer-reviewed academic and professional articles, reviews, discussions, and related works from the fields of geodesy, land surveying, remote sensing, photogrammetry, geoinformatics, spatial data infrastructure and spatial data modelling, spatial decision support systems, land management, and spatial planning. As the bulletin of the Association of Surveyors of Slovenia, the journal also publishes news in the surveying profession, including news from the surveying and mapping authority of Slovenia, news from national and international professional societies, reports on projects and events, communications to members, and similar reports.

More information about the journal and instructions for authors is available at www.geodetski-vestnik.com.

GEODETSKI VESTNIK

ISSN 0351-0271 | EISSN 1581-1328 |

| letn./Vol. 66 | št./No. 4 | str./pp. 499–628|

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

Janez Košir

VZPOSTAVITEV, NADGRADNJA IN VZDRŽEVANJE OBMOČIJ ENAKE BONITETE THE ESTABLISHMENT, UPGRADING, AND ADMINISTERING OF AREAS OF EQUAL LAND-RATING VALUES

Peter Kyseľ, Ľubica Hudecová

TESTIRANJE NOVE METODE OBNAVLJANJA KATASTRSKIH NAČRTOV NA SLOVAŠKEM TESTING OF A NEW WAY OF CADASTRAL MAPS RENEWAL IN SLOVAKIA

Žan Pleterski, Klemen Kregar, Tilen Urbančič

DOLOČITEV GEODETSKEGA DATUMA MREŽE NA PLAZU URBAS GEODETIC DATUM DETERMINATION FOR THE URBAS LANDSLIDE GEODETIC NETWORK