Geodetski vestnik 66_2 by mojca foski

GEODETSKI VESTNIK | letn./Vol. 66 | št./No. 2 | str./pp. 161–336|

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES Dejan Paliska, Simon Kerma, Samo Drobne PREPOZNAVANJE VZORCEV MOBILNOSTI OBISKOVALCEV V SLOVENIJI S POMOČJO PODATKOV PLATFORME FLICKR IDENTIFYING VISITOR MOBILITY PATTERNS IN SLOVENIA USING FLICKR DATA Mihaela Triglav Čekada, Ivan Lojk, Rado Škafar, Bojan Stopar ZNAČILNOSTI STABILIZACIJ TRIGONOMETRIČNIH TOČK NA PRIMORSKEM CHARACTERISTICS OF TRIGONOMETRIC CONTROL NETWORK MARKS IN THE PRIMORSKA REGION Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA Melita Ulbl, Andrej Glavica POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN MODELING PROCEDURE WITHIN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA

Dostopno na | available at: http://www.geodetski-vestnik.com

Geodetski vestnik | 66/2 | 2022 | 164– 336 |

ISSN 0351-0271 | EISSN 1581-1328 |

Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of the Association of Surveyors of Slovenia

G EODETSKI 2022

VE S T N I K

ISSN 0351-0271 Letn. 66 | št. 2 Vol. Vol. 57, 66 | No. No 24

GEODETSKI VESTNIK

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK UDK 528=863 ISSN 0351-0271 EISSN 1581-1328

Letnik 66, št. 2, str. 161–336, Ljubljana, junij 2022. Izidejo štiri številke na leto. Naklada te številke: 1200 izvodov. Prosto dostopno na spletnem naslovu: http://www.geodetski-vestnik.com. Vol. 66, No. 2, pp. 161–336, Ljubljana, Slovenia, Jun 2022. Issued four times a year. Circulation: 1,200 copies. Free on-line access at http://www.geodetski-vestnik.com.

IF JCR (2020): 0,551 IF SNIP (2020): 0,417

Geodetski vestnik je odprtodostopna revija. Recenzirani objavljeni članki so indeksirani in povzeti v:

Geodetski vestnik is an open access journal. The reviewed papers are indexed and abstracted in:

Social Sciences Citation Index (SSCI) Social Scisearch (SSS) in Journal Citation Reports/Social Sciences Edition (JCR/SSE)

Social Sciences Citation Index (SSCI) Social Scisearch (SSS) and Journal Citation Reports/ Social Sciences Edition (JCR/SSE)

Geodetski vestnik je indeksiran in povzet tudi v bibliografskih zbirkah: GEOBASE(TM), ICONDA – International Construction Database, DOAJ – Directory of Open Access Journals, SCOPUS, COBISS, Civil Engineering Abstracts, GeoRef, CSA Aerospace & High Technology Database, Electronics and Communications Abstracts, Materials Business File, Solid State and Superconductivity Abstracts, Computer and Information Systems, Mechanical & Transportation Engineering Abstracts, Water Resources Abstracts, Environmental Sciences

Izdajanje Geodetskega vestnika sofinancira: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Geodetski vestnik je vpisan v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 526.

Indexed and abstracted is also in those bibliographic data bases: GEOBASE(TM), ICONDA – International Construction Database, DOAJ – Directory of Open Access Journals, SCOPUS, COBISS, Civil Engineering Abstracts, GeoRef, CSA Aerospace & High Technology Database, Electronics and Communications Abstracts, Materials Business File, Solid State and Superconductivity Abstracts, Computer and Information Systems, Mechanical & Transportation Engineering Abstracts, Water Resources Abstracts, Environmental Sciences

Geodetski vestnik is partly subsidized by the Slovenian Research Agency. Geodetski vestnik is entered in the mass media register at the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia under No. 526.

| 161 |

| 66/2|

GEODETSKI VESTNIK

GLAVNI UREDNIK dr. Dušan Petrovič ODGOVORNI UREDNIK dr. Miran Kuhar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana Tel.: +386 1 4768 543 e-naslov: urednik@geodetski-vestnik.com PODROČNI UREDNIKI Sandi Berk, urednik rubrike strokovne razprave dr. Božo Koler, področni urednik za inženirsko geodezijo dr. Mojca Kosmatin Fras, področna urednica za fotogrametrijo in kartografijo dr. Klemen Kregar, področni urednik za geodezijo dr. Anka Lisec, področna urednica za prostorske analize in upravljanje in nepremičnin dr. Krištof Oštir, področni urednik za daljinsko zaznavanje in geoinformatiko dr. Bojan Stopar, področni urednik za satelitsko geodezijo in geofiziko dr. Gregor Čok, področni urednik za načrtovanje in urejanje prostora MEDNARODNI UREDNIŠKI ODBOR dr. Ivan R. Aleksić (Univerza v Beogradu, Gradbena fakulteta, Beograd, Srbija) dr. Janja Avbelj (Eumetsat, Darmstadt, Nemčija) dr. Branislav Bajat (Univerza v Beogradu, Gradbena fakulteta, Beograd, Srbija) dr. Giuseppe Borruso (Univerza v Trstu, DEAMS, Trst, Italija) dr. Raffaela Cefalo (Univerza v Trstu, Oddelek za inženirstvo in arhitekturo, Trst, Italija) dr. Vlado Cetl (EK, Skupno raziskovalno središče, Ispra, Italija) dr. Joep Crompvoets (KU Leuven, Public Governance Institute, Leuven, Belgija) dr. Marjan Čeh (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Walter Timo de Vries (Tehniška univerza München, München, Nemčija) dr. Urška Demšar (Univerza St. Andrews, Velika Britanija) dr. Samo Drobne (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) mag. Erna Flogie Dolinar (Geodetska uprava RS, Ljubljana, Slovenija) dr. Dušan Kogoj (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Žiga Kokalj (ZRC SAZU, Inštitut za antropološke in prostorske študije, Ljubljana, Slovenija) dr. Klemen Kozmus Trajkovski (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) mag. Aljaž Lesjak (Inženirska zbornica Slovenije, Ljubljana, Slovenija) dr. Božena Lipej (Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Nova Gorica, Slovenija) dr. Reinfried Mansberger (Univerza za naravoslovne in biotehniške vede, IVFL, Dunaj, Avstrija) dr. Leiv Bjarte Mjøs (Visoka šola v Bergnu, Bergen, Norveška) dr. Gerhard Navratil (Tehniška univerza na Dunaju, Dunaj, Avstrija) Tomaž Petek (Geodetska uprava RS, Ljubljana, Slovenija) dr. Alenka Poplin (Iowa State University, College of Design, Ames, Iowa, ZDA) dr. Andrea Pődör (Univerza Óbuda, Székesfehérvár, Madžarska) dr. Anton Prosen (Ljubljana, Slovenija) dr. Dalibor Radovan (Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija) dr. Fabio Remondino (Fondazione Bruno Kessler, 3DOM, Trento, Italija) dr. Miodrag Roić (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za geodezijo, Zagreb, Hrvaška) dr. Balázs Székely (Univerza Eötvösa Loránda, Budimpešta, Madžarska) dr. Bojan Šavrič (ESRI Ltd, Redlands, Kalifornija, ZDA) dr. Maruška Šubic Kovač (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Joc Triglav (Geodetska uprava RS, Murska Sobota, Slovenija) dr. Mihaela Triglav Čekada (Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija) dr. John C. Weber (Grand Valley State College, Department of Geology, Allendale, Michigan, ZDA) dr. Klemen Zakšek (Rosen Group, Lingen, Nemčija)

| 162 |

EDITOR-IN-CHIEF Dušan Petrovič, Ph.D. EXECUTIVE EDITOR Miran Kuhar, Ph.D. University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Phone: +386 1 4768 543 E-mail: editor@geodetski-vestnik.com FIELD AND SUB-FIELD EDITORS Sandi Berk, editor for the section Professional Discussions Božo Koler, Ph.D., field editor for Engineering Geodesy Mojca Kosmatin Fras, Ph.D., field editor for Photogrammetry and Cartography Klemen Kregar, Ph.D., field editor for Surveying Anka Lisec, Ph.D., field editor for Spatial Analyses and Real Estate Management Krištof Oštir, Ph.D., field editor for Remote Sensing and Geoinformatics Bojan Stopar, Ph.D., field editor for Satelite Geodesy and Geophysics Gregor Čok, Ph.D., field editor for Spatial Planning

GEODETSKI VESTNIK

INTERNATIONAL EDITORIAL BOARD Ivan R. Aleksić, Ph.D. (University of Belgrade, Faculty of Civil Engineering, Belgrade, Serbia) Janja Avblej, Ph.D. (Eumetsat, Darmstadt, Germany) Branislav Bajat, Ph.D. (University of Belgrade, Faculty of Civil Engineering, Belgrade, Serbia) Giuseppe Borruso, Ph.D. (University of Trieste, DEAMS, Trieste, Italy) Raffaela Cefalo, Ph.D. (University of Trieste, Department of Engineering and Architecture, Trieste, Italy) Vlado Cetl, Ph.D. (EC, Joint Research Centre, Ispra, Italy) Joep Crompvoets, Ph.D. (KU Leuven, Public Governance Institute, Leuven, Belgium) Marjan Čeh, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Walter Timo de Vries, Ph.D. (Technical University of Munich, München, Germany) Urška Demšar, Ph.D. (University of St. Andrews, St. Andrews, Scotland, United Kingdom) Samo Drobne, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Erna Flogie Dolinar, M.Sc. (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Dušan Kogoj, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Žiga Kokalj, Ph.D. (ZRC SAZU, Institute of Anthropological and Spatial Studies, Slovenia) Klemen Kozmus Trajkovski, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Aljaž Lesjak, M.Sc. (Slovenian Chamber of Engineers, Ljubljana, Slovenia) Božena Lipej, Ph.D. (New university European faculty of law, Nova Gorica, Slovenia) Reinfried Mansberger, Ph.D. (University of Natural Resources and Life Sciences, IVFL, Vienna, Austria) Leiv Bjarte Mjøs, Ph.D. (Bergen University College, Bergen, Norway) Gerhard Navratil, Ph.D. (Vienna Technical University, Vienna, Austria) Tomaž Petek (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia) Alenka Poplin, Ph.D. (Iowa State University, College of Design, Ames, Iowa, USA) Andrea Pődör, Ph.D. (Óbuda Univerity, Székesfehérvár, Hungary) Anton Prosen, Ph.D. (Ljubljana, Slovenia) Dalibor Radovan, Ph.D. (Geodetic Institute of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Fabio Remondino, Ph.D. (Fondazione Bruno Kessler, 3DOM, Trento, Italy) Miodrag Roić, Ph.D. (University of Zagreb, Faculty of Geodesy, Zagreb, Croatia) Balázs Székely, Ph.D. (Eötvös Loránd University, Budapest, Hungary) Bojan Šavrič, Ph.D. (ESRI Ltd, Redlands, California, USA) Maruška Šubic Kovač, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Joc Triglav, Ph.D. (Surveying and Mapping Authority, Murska Sobota, Slovenia) Mihaela Triglav Čekada, Ph.D. (Geodetic Institute of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) John C. Weber, Ph.D. (Grand Valley State College, Department of Geology, Allendale, Michigan, USA) Klemen Zakšek, Ph.D. (Rosen Group, Lingen, Germany)

| 163 |

| 66/2|

GEODETSKI VESTNIK

IZDAJATELJ

PUBLISHER

Zveza geodetov Slovenije Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: info@geodetski-vestnik.com

Association of Surveyors of Slovenia Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: info@geodetski-vestnik.com

IZDAJATELJSKI SVET

PUBLISHING COUNCIL

mag. Gregor Klemenčič, predsednik Zveze geodetov Slovenije dr. Dušan Petrovič, glavni urednik dr. Miran Kuhar, odgovorni urednik Sandi Berk, urejanje rubrike Strokovne razprave dr. Mojca Foški, tehnično urejanje in oblikovanje

Gregor Klemenčič M.Sc, president of the Association of Surveyors of Slovenia Dušan Petrovič, Ph.D., editor-in-chief Miran Kuhar, Ph.D., executive editor Sandi Berk, editor of the section Professional Discussions Mojca Foški, Ph.D., technical editor and design

TEHNIČNO UREJANJE IN OBLIKOVANJE dr. Mojca Foški, e-naslov: mojca.foski@fgg.uni-lj.si Barbara Trobec, e-naslov: barbara.trobec@fgg.uni-lj.si

LEKTORIRANJE Manica Baša

UREJANJE SPLETNIH STRANI dr. Robert Klinc e-naslov: web@geodetski-vestnik.com

TISK SIMPRO d.o.o., Brezovica

| 164 |

TECHNICAL EDITOR AND DESIGN Mojca Foški, Ph.D., e-mail: mojca.foski@fgg.uni-lj.si Barbara Trobec, e-mail: barbara.trobec@fgg.uni-lj.si

SLOVENE PROOFREADING Manica Baša

WEB SITE ADMINISTRATION Robert Klinc, Ph.D. e-mail: web@geodetski-vestnik.com

PRINT SIMPRO d.o.o., Brezovica

DISTRIBUCIJA

DISTRIBUTION

mag. Janez Goršič, e-naslov: janez.gorsic@fgg.uni-lj.si

Janez Goršič, M.Sc., e-mail: janez.gorsic@fgg.uni-lj.si

TRŽENJE (OGLASNO TRŽENJE)

MARKETING (ADVERTISING)

Zveza geodetov Slovenije Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana e-naslov: zveza.geodetov.slovenije@gmail.com

Association of Surveyors of Slovenia Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: zveza.geodetov.slovenije@gmail.com

NAVODILA AVTORJEM

INSTRUCTIONS FOR AUTHORS

http://www.geodetski-vestnik.com

GEODETSKI VESTNIK

VSEBINA | CONTENTS

VSEBINA CONTENTS

| 66/2 |

UVODNIK | EDITORIAL Miran Kuhar DUGA ŠTEVILKA THE SECOND VOLUME

167

50. GEODETSKI DAN 50TH SLOVENIAN LAND SURVEYING DAY

170

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES Dejan Paliska, Simon Kerma, Samo Drobne PREPOZNAVANJE VZORCEV MOBILNOSTI OBISKOVALCEV V SLOVENIJI S POMOČJO

175

PODATKOV PLATFORME FLICKR IDENTIFYING VISITOR MOBILITY PATTERNS IN SLOVENIA USING FLICKR DATA Mihaela Triglav Čekada, Ivan Lojk, Rado Škafar, Bojan Stopar ZNAČILNOSTI STABILIZACIJ TRIGONOMETRIČNIH TOČK NA PRIMORSKEM CHARACTERISTICS OF TRIGONOMETRIC CONTROL NETWORK MARKS IN THE PRIMORSKA REGION

189

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA

220

Melita Ulbl, Andrej Glavica 258 POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN MODELING PROCEDURE WITHIN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA

STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS Joc Triglav POZOR: ZK-TOČKE Z UPRAVNIM STATUSOM 5 ATTENTION: LC POINTS WITH ADMINISTRATIVE STATUS 5

280

Andreja Švab Lenarčič, Joc Triglav TRANSFORMACIJA KARTE RAZDELITVE NA LISTE KATASTRSKIH NAČRTOV IZ SISTEMA GELLÉRT V DRŽAVNI KOORDINATNI SISTEM

289

| 165 |

VSEBINA | CONTENTS

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK TRANSFORMATION OF THE CADASTRAL INDEX MAP FROM THE GELLÉRT SYSTEM TO THE NATIONAL COORDINATE SYSTEM

NOVICE IZ STROKE | NEWS FROM THE FIELD

295

DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

305

RAZNO | MISCELLANEOUS

329

DIPLOMA IN MAGISTERIJA NA ODDELKU ZA GEODEZIJO UL FGG, OD 1. 2. 2022 DO 30. 4 2022

Slika na naslovnici: Razstava Vsak milimeter šteje v Pivki je poučen pregled geodezije na Slovenskem skozi čas (foto B. Pucelj, vabilo Tehniški muzej Slovenije)

| 166 |

DRUGA ŠTEVILKA THE SECOND VOLUME

| 66/2 | UVODNIK | EDITORIAL

GEODETSKI VESTNIK

Miran Kuhar odgovorni urednik | executive editor

Drage bralke in bralci Geodetskega vestnika! Kot bi mignil, in že smo pri drugi številki Vestnika, čeprav se zdi, kot da sem komaj odložil prvo na polico. Vse bolj vroči dnevi kažejo, da poletje trka na vrata, in niti pomisliti si ne upam, kako hitro bomo pri zadnji številki najinega prvega letnika. Med pripravo prve letošnje številke sva bila z glavnim urednikom še malo nerodna, usklajevanja je bilo kar precej, sedaj se mi pa zdi, da stvari tečejo že povsem gladko. No, vprašanja za nekdanjo glavno in odgovorno urednico se še vedno najdejo. Izkušnje vendar nekaj pomenijo. Odzivi na prvo letošnjo številko so bili pozitivni. Strokovne kolegice in kolegi so posebej pohvalili spremembo spletnega videza revije, in vsaj upamo lahko, da bodo tako dobronamerni, če se enkrat spremeni tudi grafična podoba revije. Vsi se zavedamo, da je treba zaradi mednarodne vpetosti revije objavljati članke v angleškem jeziku. Raziskave so večinoma objavljene v slovenskem jeziku in z vzporednim angleškim prevodom. Tokrat imamo ravno nasproten primer: prikaz arhiviranja satelitskih podatkov misije Sentinel-2. Avtorji so namenoma izbrali objavo v angleščini, ki bi zaradi velike aktualnosti za Slovenijo dosegla tudi zainteresirano strokovno javnost v tujini. Na pobudo uredništva so avtorji pripravili članek tudi v slovenščini. S tem bo krog bralcev zagotovo širši. Zanimiv je časovni razpon tematike tokratnih člankov, ki obsega skoraj dvesto let. Imamo prikaz stabilizacije trigonometričnih točk na Primorskem in opis geodetskega dela, s katerim se je vsak takratni projekt šele začel. Po drugi strani pa nam dva članka ponujata vpogled v dve zelo sodobni tehnologiji: posnetke daljinskega zaznavanja najnovejše misije Sentinel-2 ter uporabo spletne platforme Flickr, ki spada med najnovejše dosežke razvoja računalniške in komunikacijske tehnologije. Ne gre spregledati prispevka s področja vrednotenja nepremičnin, s katerim nas kolegice in kolege seznanjajo z delom na tem razmeroma novem področju geodetske dejavnosti. Druga, pomladna številka vestnika nam prinaša tudi obilico društvenih novic. S končanjem epidemije in odpravo ukrepov je vendarle zadihalo tudi družbeno življenje. Rubrika ponuja zapise o ekskurzijah, izletih, zborih. Upajmo, da se bo obilje priložnosti za druženje še nadaljevalo in bodo zoomovska srečanja ostala samo v bežnem spominu. Na koncu naj omenim tudi manj veselo novico, ki je bralci ne boste mogli prebrati. Število naročenih | 167 |

UVODNIK | EDITORIAL

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK izvodov vestnika vztrajno upada. Razlog je očiten. Z vsako izdajo je manj »analognih« bralcev, na pohodu je »digitalna« generacija. S tem se moramo sprijazniti, saj so mladi navajeni brati na elektronskih napravah tudi daljše vsebine, kot so sporočila SMS. Vsem bralkam in bralcem želim prijeten poletni oddih. Svetujem vam: preberite to številko, preden krenete na dopust. Ko bo poletja konec, bo v nabiralniku že naslednja.

Dear Readers of Geodetski vestnik, The second issue of Geodetski vestnik is already here, although it seems I have just put the first one on the shelf. Increasingly hot days are a sign that summer is approaching, and I can hardly dare to think how quickly the last issue will be here. Preparatory work for this year's issue was a bit of a strain for me and the editor-in-chief; it required a fair amount of coordination, but at the moment things have been running smoothly for quite some time. Admittedly, some questions for the former editor-in-chief remain. One cannot deny the importance of experience. This year's first issue evoked positive responses. Professional colleagues have especially praised the improved online layout. We can only hope to evoke such goodwill with a possible future change in the overall design of the journal. Being an active part of the international scene, we are all well aware of the need for the articles to be published in English. Research articles are mostly published in Slovene, with a parallel translation into English. This time, it was just the opposite: this refers to the paper on the archiving of the Sentinel-2 mission satellite data. The authors have decided to publish it in English, as the content, which is of high interest to Slovenia, might also evoke some interest abroad. At the initiative of the editorial board, the article was later translated into Slovene. This will undoubtedly widen the circle or readership. In this issue, the articles cover a span of almost two hundred years. Let me begin with the presentation of the stabilisation of trigonometric points in the Primorska region, plus the description of the surveying work that marked the beginning of each project. Furthermore, two articles offer an insight into two cases of state-of-the-art technology: the remote sensing recordings of the newest Senitnel-2 mission and the use of Flickr, a well-established online image platform. One should not overlook the article about the real-estate evaluation, where our colleagues offer an insight into this relatively new field of land suveying. The second issue also brings an array of news from professional societies. The end of the epidemic and the abolition of measures have finally revived social life. This segment brings records from excursions, field trips and conventions. Let us hope that plenty of opportunities for socialising continue to exist and Zoom encounters remain just a distant memory. In the end, allow me to mention less pleasant news, which is not included in the publication. The number of journal subscribers has been steadily decreasing. The reason for that is rather obvious. There are fewer ‘analogue’ readers with every issue: the ‘digital’ generation is coming. We have to accept that young people are perfectly | 168 |

used to reading longer content, not just short text messages, on electronic devices. I wish a pleasant summer vacation to all our readers. And a piece of advice: read this issue before you go on holiday. When the summer ends, the next one will be waiting for you in your postbox.

| 66/2 | UVODNIK | EDITORIAL

GEODETSKI VESTNIK

| 169 |

| 66/2|

GEODETSKI VESTNIK

Zveza geodetov Slovenije in Celjsko geodetsko društvo najavljata izvedbo strokovnega posveta

50. GEODETSKI DAN z delovnim naslovom

DIGITALNA PREOBRAZBA ZA TRAJNOSTNE ODLOČITVE V PROSTORU, ki bo 22. in 23. septembra 2022 v prostorih Doma kulture Velenje in Galerije Velenje, Titov trg 4. Več informacij o dogodku najdete na spletni strani www.geodetskidan.si. Vsem predavateljem in sponzorjem se zahvaljujemo za sodelovanje in podporo.

50th SLOVENIAN LAND SURVEYING DAY DIGITAL TRANSFORMATION FOR SUSTAINABLE SPATIAL DECISIONS Velenje, 22.–23. September 2022

| 170 |

dr. Damjan Doler,

mag. Gregor Klemenčič,

Mitja Domajnko,

predsednik programskega odbora

predsednik Zveze geodetov Slovenije

predsednik organizacijskega odbora

GEODETSKI VESTNIK

| 66/2 |

PROGRAM / PROGRAMME Četrtek, 22. 9. 2022 / Thursday, September 22, 2022 9.00-10.20 UVODNI POZDRAVI IN PLENARNA PREDAVANJA I / WELCOME SPEECHES, INVITED PLENARY LECTURES I Pozdravni govori / Welcome speeches dr. Rudolf Staiger (Predsednik Mednarodne zveze geodetov FIG / President of the International Federation of Surveyors) dr. Joep Crompvoets (Inštitut za javno upravo, Belgija / Public Governance Institute, Belgium) Tim Trainor (Predsednik Mednarodne kartografske zveze ICA/ President of the International Cartographic Association - ICA ) Léa Bodossian (Generalna sekretarka in izvršna direktorica EuroGeographicsa / Secretary General and Executive Director of EuroGeographic) 10.30–12.10 PREDAVANJA II / LECTURES II Obdelava LiDAR oblakov točk z uporabo umetne inteligence Use of Artificial Intelligence for LiDAR Point Cloud Processing Nejc Dougan (Flai d.o.o.) Uporaba satelitskih posnetkov Sentinel-2 in Landsat za prostorsko-časovne analize Use of Sentinel-2 and Landsat Satellite Images for Spatio-temporal Analyses Liza Stančič, dr. Žiga Kokalj (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti / Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts), dr. Krištof Oštir (UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering) Uporaba podatkov sistema Sentinel-1 za spremljanje trendov pomikov objektov na slovenskih avtocestah Using Sentinel-1 System for Monitoring Displacement Trends on Slovenian Highways asist. Doron Hekič, (UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering; Zavod za gradbeništvo Slovenije / Slovenian National Building and Civil Engineering Institute), dr. Krištof Oštir (UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering), asist. dr. Andrej Anžlin (Zavod za gradbeništvo Slovenije / Slovenian National Building and Civil Engineering Institute)

| 171 |

| 66/2|

GEODETSKI VESTNIK Kombinirane kinematične geodetske meritve z visokofrekvenčnim zajemom podatkov Combined Kinematic Geodetic Measurements with High-frequency Data Acquisition Gašper Štebe, dr. Dušan Kogoj (UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering), dr. Peter Krapež, dr. Janez Podobnik (UL, Fakulteta za elektrotehniko / University of Ljubljana, Faculty of Electrical Engineering) Uporaba hiperspektralnega daljinskega zaznavanja za monitoring tal Hyperspectral Remote Sensing for Soil Monitoring Alen Mangafić (Geodetski inštitut Slovenije / Geodetic Institute of Slovenia), dr. Mitja Kolar (UL, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo / University of Ljubljana, Faculty of Chemistry and Chemical technology), dr. Marko Zupan (UL, Biotehniška fakulteta / University of Ljubljana, Biotechnical Faculty), dr. Krištof Oštir (UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering) 13.10–14.30 PREDAVANJA III / LECTURES III Metoda integracije geometričnih podatkov prostorskih načrtov in zemljiškega katastra Geometric Data Integration of Spatial Plans and Land Cadastre dr. Marjan Čeh, dr. Mojca Foški (UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering), Lucija Krajnc (Geodetski inštitut Slovenije / Geodetic Institute of Slovenia), Bernarda Berden (Geodetska uprava RS / Surveying and Mapping Authority) Izzivi pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov po zaključku lokacijske izboljšave zemljiškokatastrskega prikaza Challenges Related to the Preparation of Spatial Implementation Acts after the Completion of Positional Accuracy Improvement of Land Cadastre Index Map Leon Kobetič (Locus d.o.o. / Locus d.o.o.), Mihael Fonda (Ministrstvo za okolje in prostor / Ministry of the Environment and Spatial Planning of the Republic of Slovenia) Vloga geodetskih podatkov v konceptu GeoBIM in obratno The Role of Geodetic Data in the GeoBIM Concept and Vice Versa dr. Dalibor Radovan, mag. Vasja Bric, mag. Katja Oven, Miran Janežič (Geodetski inštitut Slovenije / Geodetic Institute of Slovenia), dr. Jernej Tekavec, dr. Anka Lisec (UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering)

| 172 |

GEODETSKI VESTNIK

| 66/2 |

Nove tehnologije in Geodetska uprava Republike Slovenije New Technologies and the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia dr. Andreja Švab Lenarčič, dr. Joc Triglav (Geodetska uprava RS / Surveying and Mapping Authority) 18.00

SLAVNOSTNA AKADEMIJA / CEREMONIAL ACADEMY

Petek, 23. 9. 2022 / Friday, September 23, 2022 9.00–11.00

PREDAVANJA IV / LECTURES IV Digitalna preobrazba okolja in prostora v obdobju 2022–2029 Digital Transformation of Environment and Space in the Period 2022–2029 Tomaž Grilj, Rok Klemenčič (Ministrstvo za okolje in prostor / Ministry of the Environment and Spatial Planning of the Republic of Slovenia), mag. Erna Flogie Dolinar (Geodetska uprava RS / Surveying and Mapping Authority) Novosti v katastru nepremičnin News in the Real Estate Cadastre Franc Ravnihar, mag. Ema Pogorelčnik, Bernarda Berden (Geodetska uprava RS / Surveying and Mapping Authority) Dejavniki, ki vplivajo na uspešnost mejne obravnave Factors Influencing the Success of Cadastral Boundary Settlement mag. Peter Golob, dr. Anka Lisec (UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering) Izzivi digitalne dobe pri dostopu do podatkov o cenah in vrednostih nepremičnin The Digital-age Challenges of Accessing Real Estate Prices and Appraisal Data mag. Melita Ulbl, Andraž Muhič (Geodetska uprava RS / Surveying and Mapping Authority) Geokinematski model ozemlja Slovenije Geokinematic Model of Slovenian Territory dr. Bojan Stopar, dr. Božo Koler, dr. Polona Pavlovčič Prešeren, Klemen Ritlop, dr. Oskar Sterle, dr. Tomaž Ambrožič (UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering), dr. Mihaela Triglav Čekada (Geodetski inštitut Slovenije / Geodetic Institute of Slovenia), Sandi Berk, mag. Klemen Medved (Geodetska uprava RS / Surveying and Mapping Authority), dr. Miloš Bavec, dr. Petra Jamšek Rupnik (Geološki zavod Slovenije / Geological Survey of Slovenia), dr. Marko Vrabec (UL Naravoslovnotehniška fakulteta / UL Faculty of Natural Sciences and Engineering) | 173 |

| 66/2|

GEODETSKI VESTNIK 200 let prve geodetske izmere Triglava 200 Years of the First Geodetic Measurement of Mt. Triglav Jože Dajnko, dr. Joc Triglav (Geodetska uprava RS / Surveying and Mapping Authority), dr. Tilen Urbančič ( UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering; Geotočka d.o.o., Ljubljana / Geotočka d.o.o., Ljubljana), dr. Anka Lisec ( UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering ) 11.30–12.30 OKROGLA MIZA / ROUND TABLE

| 174 |

GEODETSKI VESTNIK | letn. / Vol. 66 | št. / No. 2 |

PREPOZNAVANJE VZORCEV MOBILNOSTI OBISKOVALCEV V SLOVENIJI NA PODLAGI PODATKOV PLATFORME FLICKR

IDENTIFYING VISITOR MOBILITY PATTERNS IN SLOVENIA USING FLICKR DATA

Dejan Paliska, Simon Kerma, Samo Drobne

UDK: 331.556:338.48-4(497.4) Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.01 Prispelo: 10. 2. 2022 Sprejeto: 19. 5. 2022

IZVLEČEK Prostorske analize geografskih položajev fotografij, ki so jih posneli turistični obiskovalci, omogočajo spremljanje, predstavitev ter načrtovanje turistične dejavnosti v prostoru. Večina spletnih strani za izmenjavo fotografij ponuja možnost njihovega geografskega označevanja, kar omogoča pridobivanje geografskih informacij. V prispevku smo na podlagi geokoordinat fotografij s platforme Flickr prepoznali lokacije priljubljenih turističnih znamenitosti in destinacij v Sloveniji ter analizirali vzorce mobilnosti obiskovalcev med njimi. Analizirali smo vzorce 210.643 fotografij, ki jih je zajelo 11.555 različnih uporabnikov platforme Flickr v dvanajstih letih med letoma 2007 in 2018. Rezultati v splošnem pokažejo, da Slovenija ni integrirana turistična destinacija, da je zahodna Slovenija turistično bistveno bolj obiskana od vzhodnega dela države ter da obstajajo posamezni podsistemi destinacij z močnimi središči.

KLJUČNE BESEDE turistične destinacije, mobilnost obiskovalcev, gručenje s šumom, Flickr, Slovenija

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2022.02.175-188 SCIENTIFIC ARTICLE Received: 10. 2. 2022 Accepted: 19. 5. 2022

ABSTRACT

SI | EN

2022

Spatial analysis of the geographic positions of photos taken by tourists enables the monitoring, presentation, and planning of tourism activities in regard to location. Most photo-sharing websites offer the possibility of geo-tagging the photos to provide geographical information. In this paper, we use the geo-coordinates of photos from the Flickr platform to identify the locations of popular tourist attractions and destinations in Slovenia and analyse the mobility patterns of visitors between them. We analysed samples of 210,643 photos taken by 11,555 different Flickr users over a twelveyear period between 2007 and 2018. The results generally show that Slovenia is not an integrated and homogeneous tourism destination than the eastern part of Slovenia, and that there are individual subsystems of destinations with strong centers.

KEY WORDS tourist destinations, visitor mobility, clustering with noise, Flickr, Slovenia

Dejan Paliska, Simon Kerma, Samo Drobne | PREPOZNAVANJE VZORCEV MOBILNOSTI OBISKOVALCEV V SLOVENIJI NA PODLAGI PODATKOV PLATFORME FLICKR | IDENTIFYING VISITOR MOBILITY PATTERNS IN SLOVENIA USING FLICKR DATA | 175-188 |

| 175 |

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK 1 UVOD Razumevanje lokacijskih preferenc domačih in tujih obiskovalcev je izrednega pomena za lokalne turistične organizacije, turistične agencije in druge deležnike v panogi za razvoj turističnih destinacij1 (v nadaljevanju: destinacij). Pridobljene informacije o lokalnih privlačnostih, o mobilnosti obiskovalcev in turistov (vzorcev premikanja med destinacijami) lahko pripomorejo k boljšemu strateškemu načrtovanju razvoja in predstavitvi destinacij ter večji mobilnosti med njimi. Motiv za tovrstne analize najdemo v dveh osnovnih teoretičnih konceptih, ki podpirata načrtovanje razvoja turističnih destinacij (Park et al., 2020), in sicer: v konceptu kumulativne privlačnosti ter v teoriji gravitacije. Po konceptu kumulativne privlačnosti (angl. cumulative attraction) je fokus na pomenu povezav med turističnimi privlačnostmi in destinacijami. Obiskovalci izbrane destinacije težijo k obisku številnih privlačnosti, tako znotraj kot tudi v bližini destinacije, s čimer povečajo korist ter zmanjšajo tveganje za razočaranje glede izbrane destinacije (Lue et al., 1993; Tideswell in Faulkner, 1999). Po teoriji gravitacije (angl. theory of gravity) pa imajo posamezne primarne privlačne lokacije ali destinacije večjo gravitacijsko silo kot sekundarne privlačne lokacije ali destinacije ter pritegnejo večje število obiskovalcev. Tako obiskovalci z obiskom večjega števila destinacij na istem potovanju optimizirajo čas in stroške (Hall, 2008). Poleg motivacije obiskovalcev pa bistveno vplivajo na odločitev o obisku večjega števila destinacij tudi geografske značilnosti regije obiska, kot so razdalje med turističnimi privlačnostmi oziroma destinacijami ter njihova prostorska razpršenost (Hwang in Fesenmaier, 2003). Koncentracija in primerna prostorska porazdelitev primarnih in sekundarnih turističnih privlačnosti lahko omogoči bolj uravnotežen turistični razvoj, poveča privlačnost celotne regije (Uysal et al., 2011) in pritegne obiskovalce s širšega geografskega območja. Pridobivanje informacij o obisku turističnih privlačnosti in destinacij na širšem območju (na primer država ali več sosednjih držav) je velik izziv, saj se tradicionalno tovrstni podatki zbirajo z anketnimi vprašalniki le na eni ali na nekaj izbranih destinacijah. Zanesljivost tako pridobljenih podatkov je predvsem odvisna od značilnosti raziskovalnega vzorca in je velikokrat vprašljiva. Alternativo ponujajo sodobna tehnologija in spletno dostopne uporabniško generirane vsebine (angl. user generated content, UGC) ter sodobne analitične metode za analizo masovnih podatkov. Zaradi zanesljivosti UGC ter naglega povečanja števila uporabnikov različnih platform in družabnih omrežij je UGC v zadnjih letih pomemben vir podatkov v raziskovanju na področju turizma. Sodobni fotoaparati, pametni telefoni in tablice imajo vgrajen sprejemnik GPS, ki omogoča zapis geografskih koordinat zajetih fotografij ali vsebin, ki jih uporabniki delijo na družbenih omrežjih in platformah. Tako lahko, na primer, uporabimo informacijo o geolokaciji in času zajema ali času objave na družbenih omrežjih za obnovitev časovno-prostorskih premikov uporabnikov. V Sloveniji so odnosi med turističnimi destinacijami in vzorci mobilnosti obiskovalcev slabo raziskani, čeprav so bile v krovnem strateškem dokumentu turističnega razvoja opredeljene štiri makro destinacije, znotraj teh pa več vodilnih ter drugih destinacij (določenih po prepoznavnosti in glede na število prenočitev) (Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, 2017). V turističnem smislu je raven povezanosti destinacij oziroma turističnih privlačnosti odvisna od tematske povezanosti, infrastrukturnih povezav, oddaljenosti med njimi in drugih dejavnikov v sistemu. V prispevku smo zato na podlagi analize podatkov zaporedij obiska turističnih znamenitosti in destinacij poiskali odgovore glede povezanosti 1

| 176 |

Pojem (turistične) destinacije se po definiciji iz referenčne Encyclopedia of Tourism nanaša na prostor oziroma kraj (območje ali lokacijo), kjer turisti nameravajo preživeti svoj čas stran od doma. Destinacija kot geografska enota, ki jo obiščejo turisti, je lahko samostojno središče, vas ali mesto, regija ali otok ali država. Lahko gre za eno lokacijo, sklop več povezanih destinacij na turi (izletu), včasih pa celo za premikajočo destinacijo, na primer križarjenje (Cho, 2000, 144–145).

2 PREGLED LITERATURE Tokovi mobilnosti obiskovalcev so opredeljeni s premiki obiskovalcev v prostoru med razpršenimi lokacijami na različnih prostorskih ravneh in v različnih smereh. Uporabniki družbenih omrežij in različnih spletnih platform puščajo z objavo vsebin uporabniško generirane sledi – podatke, ki omogočajo raziskovalcem dostop do velike količine informacij. Med uporabniško generirane podatke štejemo tudi fotografije z geoetiketo, ki jih uporabniki objavljajo na številnih platformah, kot so Instagram, Panoramio, Flickr itn. Analiza fotografij z geoetiketo omogoča prepoznavanje lokacij, kjer se obiskovalci zadržujejo, prepoznavanje turistično privlačnih lokacij in prepoznavanje vzorcev mobilnosti obiskovalcev v prostoru. Flickr je ena prvih in največjih družbenih platform, ki ponujajo storitev objave fotografij z geoetiketo, in je edina med zgoraj navedenimi, ki ni prepovedana in onemogočena za uporabnike na Kitajskem. Panoramio in Instagram sta brezplačen dostop do podatkov s programskimi vmesniki omejila leta 2016 oziroma leta 2018. Študije s področja turizma, ki uporabljajo podatke s platforme Flickr, so številne, saj je to še edina večja platforma, ki zagotavlja brezplačen dostop do fotografij in metapodatkov. Analiza geoetiketiranih fotografij ima sicer nekaj pomanjkljivosti, kot so potencialna napaka zaradi selektivnosti uporabe družbenega omrežja (neznačilnost vzorca), majhno število objav nekaterih uporabnikov ali omejena dostopnost do podatkov (Park et al., 2020), kljub temu pa so dosedanje raziskave pokazale smiselnost uporabe in zanesljivost takšnih podatkov. Su et al. (2016) so na podlagi fotografij s platforme Flickr analizirali značilne geografske preference tujih in domačih obiskovalcev na Kitajskem. Avtorji so izračunali izredno močno korelacijo (r = 0,9) med številom objavljenih fotografij in številom tujih turistov v uradni statistiki. Enako močno stopnjo statistične povezanosti (r = 0,9) so dobili tudi Kim et al. (2019) v raziskavi turizma v zavarovanih območjih držav v razvoju, ko so primerjali povprečno dnevno število objavljenih fotografij v enem letu (»photo-used-day«; Wood et al., 2013) s prihodki iz turizma. Še močnejšo korelacijo (r = 0,98) med številom fotografij na platformi Flickr in uradnim številom prenočitev v mestih ob reki Donavi pa sta v raziskavi turističnih tokov izračunala Kádár in Gede (2021).

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

destinacij ter vzorci mobilnosti obiskovalcev v Sloveniji. Namen študije je bil prepoznati pomembnejše turistične destinacije na regionalni ravni Slovenije ter vzorec mobilnosti obiskovalcev med njimi, kot se izkazuje na podlagi analize podatkov uporabnikov platforme Flickr.

| 66/2 |

SI | EN

GEODETSKI VESTNIK

Podatke s platforme Flickr so raziskovalci na področju turizma in širše uporabljali za zelo različne namene. Na primer kot indikator podobe (angl. image) oziroma prepoznavnosti destinacije (Donaire et al., 2014; Deng in Li, 2018; Deng et al., 2019; Taecharungroj in Mathayomchan, 2021), za analizo prostora interakcij med domačini in tujci (Kádár in Gede, 2013; Kádár, 2014; Paldino et al., 2015; Önder et al., 2016; Li et al., 2018), za prepoznavanje turističnih privlačnosti POI/AIO (Kisilevic et al., 2010; Hu et al., 2015; Peng in Huang, 2017; Giglio et al., 2019; Lee in Kang, 2021) ter za analizo mobilnosti obiskovalcev v prostoru (Jankowski et al., 2010; Vu et al., 2015; Mou et al., 2020; Park et al., 2020; Kádár in Gede, 2021; Han et al., 2021). Vzporedno z različnimi tipi raziskav se spreminja tudi metodologija. Prepoznavanje turističnih aktivnosti običajno temelji na kopičenju fotografij na podlagi geolokacije. V ta namen raziskovalci najpogosteje uporabljajo različne algoritme gručenja, med najbolj razširjenimi sta K-Means (MacQuenn, 1967) in prostorsko gručenje s šumom na podlagi gostote DBSCAN (Ester et al., 1996). V novejših raziskavah avtorji uporabljajo predvsem algoritem DBSCAN ali njegove izboljšave Dejan Paliska, Simon Kerma, Samo Drobne | PREPOZNAVANJE VZORCEV MOBILNOSTI OBISKOVALCEV V SLOVENIJI NA PODLAGI PODATKOV PLATFORME FLICKR | IDENTIFYING VISITOR MOBILITY PATTERNS IN SLOVENIA USING FLICKR DATA | 175-188 |

| 177 |

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK (P-DBSCAN, H-DBSCAN), saj v primerjavi s klasičnimi metodami (na primer analiza Hot Spot ali gručenje K-Means in K-Medoids) omogočajo boljše prepoznavanje prostorsko razpršenih in heterogenih privlačnih lokacij (Vu et al., 2015; Mou et al., 2020; Park et al., 2020). Analizo prepoznavanja turističnih privlačnosti in destinacij raziskovalci velikokrat dopolnijo z analizo tokov obiskovalcev ali mobilnosti med njimi. Prve poskuse analize tokov na podlagi uporabniško generiranih podatkov najdemo v Mamei et al. (2010), Jankowski et al. (2010) in Zheng (2011). Jankowski et al. (2010) so analizirali vzorce mobilnosti med lokacijami na podlagi filtriranja in združevanja sekvenc fotografij (trajektorij) v Seattlu. Sekvence premikov, izdelanih na podlagi geoetiket fotografij s platforme Flickr, so Vu et al. (2015) uporabili za analizo vzorcev mobilnosti obiskovalcev v Hongkongu, Qin et al. (2019) na Kitajskem, Han et al. (2021) v Tokiu ter Kádár in Gede (2021) v Podonavju. V slednjem primeru avtorja z mrežnimi analizami ugotavljata prostorsko-časovno kompleksnost turističnih tokov v čezmejnem Podonavju ter vpliv meje na turistične tokove. 3 METODOLOGIJA

SI| EN

3.1 Podatki Za zajem podatkov v storitvi Flickr smo uporabili dva programska vmesnika: API – flickr.photo.search za zajem fotografij in metapodatkov ter API – flickr.people.getInfo za zajem informacij o uporabniku (https://www.flickr.com/services/api/). Prvi programski vmesnik vrne seznam metapodatkov fotografij, ki ustrezajo opredeljenemu kriteriju iskanja. Metapodatki vsebujejo različne informacije, med drugim naslov fotografije, ID fotografije, datum in uro fotografiranja, geokoordinato, tekstovni opis (tags) ter ID avtorja fotografije. Za potrebe raziskave smo s prvim programskim vmesnikom (API – flickr.photo.search) za obdobje od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2018 zajeli vse dostopne fotografije, ki imajo zabeleženo geokoordinato z največjo natančnostjo (geokoordinata je določena z GPS ali ročno na ravni hišnega naslova) na območju mejnega pravokotnika Slovenije. Iz podatkov smo na podlagi identifikacijske številke (ownerID) pripravili seznam uporabnikov, ki so objavili fotografije iz obravnavanega območja, in ga posredovali drugemu programskemu vmesniku (API – flickr.people.getInfo). Programski vmesnik vrne demografske in druge podatke iz osebnih profilov uporabnikov, med temi tudi informacijo o državi in mestu izvora uporabnika. Dosedanje raziskave (na primer Kádár in Gede, 2013; Önder et al., 2016; Su et al., 2016; Li et al., 2018; Kádár in Gede, 2021) so pokazale, da informacija o državi izvora uporabnika ne zadostuje za opredelitev uporabnika kot tujega ali domačega obiskovalca; zato predlagajo uporabo časovnega razpona aktivnosti uporabnika znotraj proučevanega območja. V postopku razlikovanja med domačimi in tujimi uporabniki smo spojili podatke o avtorjih fotografij s podatki iz osebnega profila. Uporabnike, ki v svojem profilu navajajo kraj prebivališča v Sloveniji, smo označili za domače, za tuje pa vse tiste uporabnike, ki navajajo kraj prebivališča v tujini in njihova aktivnost objavljanja fotografij z območja Slovenije ni daljša od enega meseca. Fotografije avtorjev, ki jih ni bilo mogoče razvrstiti po navedenem kriteriju, smo izločili iz analize. V postopku priprave podatkov so bile izločene tudi vse fotografije zunaj meja Slovenije, fotografije brez datuma in ure ter vsi dvojniki (fotografije z enakim ID). Od 223.643 zajetih fotografij smo v analizo vključili 210.643 (94,2 %) fotografij, ki jih je zajelo 11.555 različnih uporabnikov platforme Flickr (od tega 79 % tujih). Število fotografij po posameznih letih, mesecih, dnevih in urah, ločeno za skupini domačih in tujih uporabnikov, je prikazano na sliki 1, medtem ko je prostorska razpršenost | 178 |

fotografij prikazana na sliki 2. Programske kode za pridobitev in obdelavo podatkov so bile napisane v

SI | EN

programskem jeziku Python 3.7 in v programu R.

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Slika 1: Število fotografij domačih in tujih uporabnikov platforme Flickr na območju Slovenije v obdobju 2007– 2018, po letih (A), mesecih (B), dnevih (C) in urah (D).

Slika 2: Prikaz prostorske razpršenosti ter gostote v analizo vključenih fotografij v Sloveniji (opomba: oranžna barva označuje lokacije z največjo gostoto fotografij).

| 179 |

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK 3.2 Analitične metode V postopku prepoznavanja lokacij smo sledili zgledu številnih avtorjev (Kisilevich et al., 2010; Hu et al., 2015; Önder et al., 2016; Li et al., 2018; Park et al., 2020; Giglio et al., 2020, idr.), ki so za prepoznavo turistično zanimivih lokacij oziroma destinacij uporabili pristop prostorskega gručenja s šumom na podlagi gostote fotografij, tj. algoritem DBSCAN. Vhodna parametra algoritma DBSCAN sta minimalno število točk znotraj radija (MinPts) in maksimalni radij kroga (Eps). Navedena parametra skupaj opredeljujeta prag minimalne gostote, na podlagi katere algoritem prepozna gruče (skupine prostorsko razpršenih točk, kjer je gostota točk večja od izbranega praga). Nekateri uporabniki platforme Flickr zajamejo več fotografij iste turistične privlačnosti v zelo kratkem času, drugi samo eno fotografijo. Za zmanjšanje napake pri prepoznavanju privlačnosti, ki izvira iz aktivnosti uporabnikov (prevladujoč vpliv posameznega vedenja uporabnikov), smo v analizo vključili samo en zapis na posameznega uporabnika v izbranem radiju privlačnosti v izbranem časovnem intervalu. V prvem koraku smo tako na podlagi zabeleženega časa nastanka fotografije in geokoordinate obnovili prostorsko-časovno sekvenco fotografiranja posameznega uporabnika v enem dnevu. Tako smo za vsakega posameznega uporabnika opredelili enodnevne smeri premikanja (trajektorije). Skupno je bilo generiranih 12.980 zaporedij premikov različnih dolžin med najmanj dvema lokacijama fotografij. Nadalje smo izračunali zračno razdaljo (Δl) med dvema zaporednima fotografijama v nizu fotografij istega uporabnika. Če je bila izračunana razdalja krajša od izbranega praga (Δl ≤ 30 m), smo predvidevali, da je uporabnik večkrat fotografiral isto privlačnost ali skupino privlačnosti (ni spremenil lokacije), ter izračunali povprečno geokoordinato, čas na lokaciji (razliko v času zajema med prvo in zadnjo fotografijo) ter število zajetih fotografij na lokaciji. Tako smo zmanjšali število zapisov v bazi podatkov z 210.643 na 75.387 zapisov, ki smo jih v nadaljevanju uporabili za prepoznavanje turističnih lokacij oziroma destinacij. V naši študiji uporabljeni postopek je podoben opisanemu v Han et al. (2021), vendar mi nismo uporabili časovnega praga, saj smo analizirali samo enodnevne premike. V primerjavi s prostorskim filtriranjem z radijem okoli lokacije, ki so ga uporabili avtorji Hu et al. (2015), naš pristop omogoča zmanjševanje števila zapisov neodvisno od velikosti privlačnosti oziroma destinacije ter števila turističnih privlačnosti na destinaciji. Vrednosti MinPts in Eps smo določili izkustveno na podlagi izbrane prostorske ravni analize (regionalna raven za agregacijo smeri potovanja) ter s pregledom rezultatov v Ljubljani, Mariboru, Piranu, na Bledu in drugih lokacijah z večjo gostoto fotografij. V postopku iskanja optimalnega načina gručenja smo vrednosti MinPts spreminjali na intervalu od 50 do 150 točk, vrednost Eps pa med 50 in 550 metrov. Predvsem smo želeli analizirati premike med regijskimi destinacijami v Sloveniji. Za uporabnike, ki smo jih prepoznali kot tujce, in za vse uporabnike skupaj smo izbrali parametra MinPts=150, Eps=550 m, za domače obiskovalce pa nižji vrednosti MinPts=50 in Eps=250 m. Smeri premikanja so vidne že v prostorsko-časovni sekvenci premikanja posameznega uporabnika, vendar je zaradi velikega števila fotografij in njihove prostorske razpršenosti skupne vzorce težko prepoznati. V nadaljevanju analize smo zato sledili pristopu, kot so ga opisali Park et al. (2020), in uporabili rezultate algoritma DBSCAN za agregacijo izvorov in ponorov premikov. Algoritem DBSCAN je prepoznal gruče (turistične privlačnosti/destinacije) ter vsem fotografijam v gruči zapisal naključno generiran ID gruče. V nadaljevanju smo na podlagi te informacije ter časovnega zaporedja fotografij posameznega uporabnika prešteli število premikov med posameznimi pari gruč in izdelali utežno matriko sosedstva. Vrednosti v

| 180 |

GEODETSKI VESTNIK

4.1 Prepoznava turističnih destinacij

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

V tem poglavju so opisani rezultati prepoznavanja turističnih destinacij na podlagi algoritma DBSCAN. Postopek prepoznavanja smo izvedli ločeno za tuje, domače in skupaj za vse uporabnike platforme Flickr. Primarni namen študije je bil prepoznati pomembnejše destinacije v Sloveniji na regionalni ravni. Temu primerno sta bila izbrana tudi vhodna parametra algoritma DBSCAN. Za tuje in vse uporabnike skupaj smo uporabili ista vhodna parametra. Fotografije domačih uporabnikov predstavljajo le petino vseh fotografij, posledično je tudi vrednost obeh parametrov za to skupino nižja. Podroben postopek analize ter vrednosti izbranih parametrov algoritma so navedeni v metodološkem delu članka.

SI | EN

matriki (velikosti i vrstic in j stolpcev) predstavljajo število neposrednih premikov iz i-te v j-to destinacijo. Na podlagi matrike sosedstva smo izdelali usmerjeno mrežo povezav, kjer vozlišča predstavljajo lokacije turističnih privlačnosti oziroma turistične destinacije, povezave smer prehajanja med destinacijami, utež na povezavi pa število Flickr uporabnikov, ki so se premikali med destinacijama. Tak način združevanja premikov uporabnikov omogoča smiselni prikaz enodnevnih vzorcev mobilnosti, ki izkažejo značilne poti premikanja obiskovalcev med turističnimi destinacijami. Postopek smo ponovili trikrat, za obiskovalce, ki smo jih prepoznali kot tujce, za domače obiskovalce in skupaj za tuje in domače obiskovalce.

| 66/2 |

4 REZULTATI IN RAZPRAVA

Od skupno 75.387 zapisov v zmanjšani podatkovni zbirki je bilo v 192 prepoznanih gručah vključenih 24.468 (32,5 %) zapisov. V splošnem lahko ugotovimo, da prepoznane gruče združujejo geografsko bližnje zapise na nekoliko širšem geografskem območju, kar je bil tudi namen študije. Tako na primer destinacija Ljubljana obsega celotno strnjeno urbano območje in združuje vse bližnje znamenitosti Ljubljane v skupno destinacijo (slika 3). Podoben vzorec lahko opazimo tudi pri drugih prepoznanih destinacijah, na primer pri Mariboru, Bledu, Piranu, Kopru in Kranjski Gori. Poleg večjih destinacij je algoritem prepoznal tudi manjše: naravne znamenitosti, priljubljene pohodniške in izletniške točke, razgledne točke itn. Vizualna analiza prepoznanih privlačnih lokacij pokaže, da je algoritem prepoznal vse pomembne turistične destinacije in že uveljavljene turistične znamenitosti Slovenije. Lokacije posameznih prepoznanih gruč in število fotografij v posamezni gruči so prikazani na sliki 5. Ko smo iz podatkovne zbirke izločili fotografije domačih uporabnikov, je algoritem DBSCAN prepoznal 193 gruč, v katere je vključenih 18.560 zapisov tujih obiskovalcev. Kljub manjšemu številu vključenih zapisov se rezultat analize (lokacije in število gruč, slika 6) ne razlikuje bistveno od rezultata za vse obiskovalce (slika 5). Zanimive razlike se pokažejo, ko medsebojno primerjamo prepoznane gruče skupine tujih uporabnikov z gručami domačih uporabnikov (slika 7). Izkaže se, da je prostorska koncentracija in razpršenost fotografij domačih uporabnikov bistveno drugačna od tujih uporabnikov. Za tuje uporabnike je algoritem prepoznal 154 relativno majhnih gruč, ki združujejo 3796 zapisov. Kot je razvidno s slike 7, so med domačimi obiskovalci priljubljene predvsem pohodniške in izletniške destinacije in jih manj privlačijo najbolj priljubljene turistične destinacije Slovenije. Dodati je treba, da platforma Flickr med Slovenci ni tako priljubljena kot pri tujcih, kar se kaže tudi v relativno majhnem deležu fotografij slovenskih uporabnikov. V sled temu je treba rezultate razlagati previdno, saj je lahko nastala razlika posledica manjšega raziskovalnega vzorca fotografij domačih uporabnikov. Dejan Paliska, Simon Kerma, Samo Drobne | PREPOZNAVANJE VZORCEV MOBILNOSTI OBISKOVALCEV V SLOVENIJI NA PODLAGI PODATKOV PLATFORME FLICKR | IDENTIFYING VISITOR MOBILITY PATTERNS IN SLOVENIA USING FLICKR DATA | 175-188 |

| 181 |

GEODETSKI VESTNIK

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

Slika 3: Primeri prepoznanih destinacij z algoritmom DBSCAN (opombe: gruče so obarvane modro, zeleno in rumeno; rdeče obarvane lokacije niso vključene v gruče in so prepoznane kot šum; centroid gruče je označen z veliko rdečo piko, ID gruče je naključno generiran).

Rezultati analize so tudi izkazali, da je bila večina analiziranih fotografij zajetih na relativno majhnem območju. To kaže, da so bili avtorji (vsaj pri objavah fotografij) bolj osredotočeni na posebne lokacije v prostoru (turistične privlačnosti oziroma destinacije) kot na fotografiranje širših območij okrog turističnih in drugih privlačnosti. | 182 |

4.2 Analiza premikov obiskovalcev

SI | EN

Namen analize premikov je bil odkriti značilne vzorce mobilnosti obiskovalcev v Sloveniji. Preden smo poti združili (postopek je opisan v metodološkem delu), smo izračunali povprečno dolžino premika, število obiskanih lokacij in čas na lokaciji. Izračun je pokazal, da znaša skupna povprečna dolžina enodnevnega premika 20,3 kilometra (21,3 kilometra za tuje in 14,4 kilometra za domače uporabnike) in da uporabniki povprečno zamenjajo 7,4 lokacije (tujci 7,7, domači 6) v enem dnevu. Tuji obiskovalci se povprečno zadržijo na lokaciji skoraj 3 minute in zajamejo povprečno 6,5 fotografije. Postanki domačih obiskovalcev so veliko daljši, povprečno se zadržijo 48 minut in v povprečju zajamejo 7,3 fotografije. Poligona dolžine enodnevnega premika ter časa postanka na lokaciji, z vidnimi razlikami med domačimi in tujimi obiskovalci, sta prikazana na sliki 4.

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Slika 4: Poligon dolžine premikov (A-1 in A-2) in poligon časa postanka obiskovalcev na lokaciji (B-1 in B-2) (opombi: A-2 je povečan prikaz A-1, B-2 je povečan prikaz B-1).

Za namen nadaljnje analize so bili v postopku predpriprave podatkov posamezni premiki uporabnikov agregirani na raven prepoznanih gruč. Agregacija pokaže, da je skoraj 40 % sekvenc premikov omejenih znotraj posameznih gruč. To so premiki obiskovalcev na destinacijah, ki ponujajo številne privlačnosti, kot so na primer v Ljubljani, na Bledu, v Piranu in Mariboru. Premiki znotraj destinacije niso bili v primarnem interesu naše raziskave, zato teh rezultatov ne prikazujemo. Na slikah (5, 6 in 7), ki prikazujejo agregirane premike med destinacijami, vozlišča predstavljajo centroide prepoznanih destinacij, velikost pike predstavlja število fotografij v gruči, debelina povezave med vozlišči pa ponazarja število uporabnikov platforme Flickr, ki so se premikali med posameznimi pari destinacij. V splošnem lahko opazimo, da je večja koncentracija premikov v zahodnem delu države. Največji tok obiskovalcev opazimo med Ljubljano in Bledom, kar nakazuje, da enodnevni izleti velikokrat vključujejo Dejan Paliska, Simon Kerma, Samo Drobne | PREPOZNAVANJE VZORCEV MOBILNOSTI OBISKOVALCEV V SLOVENIJI NA PODLAGI PODATKOV PLATFORME FLICKR | IDENTIFYING VISITOR MOBILITY PATTERNS IN SLOVENIA USING FLICKR DATA | 175-188 |

| 183 |

GEODETSKI VESTNIK obisk obeh destinacij. Zelo močna je tudi povezava med Bledom in Bohinjem (Bohinjsko jezero, slap Savica, Vogel), torej vzhodnim in osrednjim delom Triglavskega narodnega parka (TNP), kjer so močne povezave tudi na relaciji Kranjska Gora–Vršič–Trenta (izvir Soče)–Zgornje Posočje. Močnejšo koncentracijo premikov zaznavamo še med Ljubljano in Koprom oziroma obmorskimi občinami (z vmesnimi Postojno, Lipico in Škocjanskimi jamami). Vzhodno od Ljubljane močnejših povezav med destinacijami ni. Tudi med večjimi regionalnimi središči s prepoznanimi privlačnostmi oziroma znamenitostmi (Maribor, Celje, Ptuj) proti pričakovanjem ni zaznati večje koncentracije premikov obiskovalcev, kar bi lahko pojasnili s premalo ambicioznimi strategijami povezovanja, mreženja in skupne promocije.

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

Slika 5: Premiki domačih in tujih obiskovalcev med destinacijami.

Slika 6: Premiki tujih obiskovalcev med destinacijami.

| 184 |

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Zaradi prevladujočega števila tujih obiskovalcev ponujata sliki 5 in 6 zelo podobno razlago rezultatov, medtem ko ločena analiza premikov domačih obiskovalcev (slika 7) pokaže nekatera pomembna odstopanja. Opazimo lahko odsotnost povezave med Ljubljano in Bledom, ohranja se relacija premikov jugozahod–severovzhod (relativno se okrepi povezava med Ljubljano in Mariborom), precej intenzivni so še vedno premiki med mikro destinacijami oziroma turističnimi privlačnostmi znotraj TNP. Kot posebno priljubljeni destinaciji med domačimi obiskovalci se na zahodu kažeta tudi Cerkniško jezero in Kras, medtem ko na vzhodu ni opaziti močnejših povezav med destinacijami.

SI | EN

Slika 7: Premiki domačih obiskovalcev med destinacijami.

5 ZAKLJUČEK Uporabniško ustvarjeni spletni podatki ponujajo različne možnosti raziskav na številnih področjih. V prispevku smo na podlagi analize geokoordinat fotografij s platforme Flickr prepoznali (in potrdili) priljubljene turistične privlačnosti (med njimi tudi znamenitosti) in destinacije v Sloveniji ter analizirali vzorce mobilnosti obiskovalcev med njimi. Rezultati v splošnem pokažejo, da Slovenija ni integrirana turistična destinacija, da je zahodna Slovenija turistično bistveno bolj obiskana ter da obstajajo posamezni podsistemi destinacij z močnimi središči. Ljubljana in Bled predstavljata osrednji destinaciji, ki imata izredno pomembno vlogo posrednika med drugimi destinacijami. Med navedenima destinacijama opažamo največji tok obiskovalcev (zlasti pri tujih obiskovalcih). Bled, kot regijsko dominantna destinacija, nase navezuje Blejski vintgar, Bohinj ter okoliške privlačnosti. Nekoliko bolj izoliran podsistem, brez izrazito dominantnih destinacij, je severozahodni del države, v katerem se povezujejo Kranjska Gora, Vršič, Bovec in Kobarid (Zgornje Posočje), ki v veliki meri sovpada z območjem Triglavskega narodnega parka. To niti ne preseneča, saj turistično povpraševanje na razvitejših turističnih trgih v ospredje postavlja obiskovanje in občudovanje naravnih privlačnosti (v povezavi s kulturno dediščino) ter rekreacijo v naravnem okolju. Tudi pri nas je po raziskavah STO med tujimi turisti narava prepoznana kot poglavitni motiv obiska v Sloveniji (STO, 2021). V tem smislu so se uresničila naša pričakovanja glede pomembnih razlik obiska Dejan Paliska, Simon Kerma, Samo Drobne | PREPOZNAVANJE VZORCEV MOBILNOSTI OBISKOVALCEV V SLOVENIJI NA PODLAGI PODATKOV PLATFORME FLICKR | IDENTIFYING VISITOR MOBILITY PATTERNS IN SLOVENIA USING FLICKR DATA | 175-188 |

| 185 |

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK med zahodno in vzhodno Slovenijo. Večina naravnih privlačnosti, ikoničnih in TOP 10 znamenitosti namreč je v zahodnem delu države, kar narekuje tudi večjo gostoto in frekvenco obiska posameznih destinacij in premikov obiskovalcev med njimi. Takšne rezultate lahko deloma pripišemo neuravnoteženi predstavitvi, promociji in ponudbi turističnih privlačnosti in destinacij na ravni države. Slovenske destinacije se medsebojno zelo razlikujejo, tako v geografskem smislu kot v strukturnih virih in ponudbi. Ponujajo raznoliko in tudi usmerjeno turistično ponudbo, ki jo ponekod presega turistično povpraševanje. To vpliva na krepitev prometno dobro povezanih osrednjih destinacij, ki imajo ustrezne strukturne vire za zadovoljevanje povpraševanja. Poleg strukture sistema destinacij pa je raziskava razkrila tudi razlike med tujimi in domačimi obiskovalci. Tujci obiskujejo priljubljene turistične destinacije, medtem ko je med domačimi obiskovalci zaznati manjše zanimanje za turistično najbolj priljubljene destinacije. Pri domačih obiskovalcih opazimo bistveno manjšo prostorsko koncentracijo fotografij. Tu je treba dodati, da so večino uporabljenih fotografij v analizi posneli tujci, vzorec fotografij slovenskih uporabnikov je bistveno manjši in lahko slabše predstavlja preference domačih obiskovalcev. Uporabljeni podatki ne morejo razkriti vseh vidikov kompleksnosti turističnih destinacij in poti, kot tudi ne motivacije obiskovalcev ali posebnosti turistične ponudbe in povpraševanja, kar lahko štejemo za pomanjkljivost te raziskave. Med omejitve štejemo tudi selektivnost uporabe, ki je povezana z dostopnostjo in priljubljenostjo posameznih platform, kar pomembno vpliva na uravnoteženo zastopanost demografskih in družbenih skupin. Rezultati so predvsem uporabni na področju strateškega načrtovanja prostorskega razvoja turističnih destinacij. Na praktični ravni rezultati zagotavljajo pomembno informacijo ponudnikom in tržnikom turističnih storitev pri načrtovanju različnih večdestinacijskih (integralnih) turističnih proizvodov. Omogočajo prepoznavanje vrzeli v mreži turističnih destinacij in privlačnosti ter snovanje učinkovitih prometnih storitev skupaj s preusmerjanjem obiska od (pre)obremenjenih turističnih »vročih točk«. Izbrana prostorska (regionalna) raven analize ni omogočala preučevanja pojavov znotraj posameznih destinacij, v njej ni upoštevana časovna heterogenost obiska destinacij (mesecev, sezone, leta) in je omejena le na analizo premikov med pari destinacij. Zato je smiselno prihodnje raziskave v Sloveniji zasnovati v smeri analize sekvenc premikov na destinacijah in med destinacijami ob upoštevanju demografskih posebnosti uporabnikov ter časovne komponente. Ob tem bi bila gotovo zanimiva tudi primerjava analiziranih podatkov z dostopno uradno statistiko (SURS, lokalne turistične organizacije), povezano s turističnim obiskom v Sloveniji in na izbranih turističnih destinacijah. Zahvala: Samo Drobne se zahvaljuje Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije za delno sofinanciranje študije iz državnega proračuna v okviru raziskovalnega programa Opazovanje Zemlje in geoinformatika (P2-0406). Literatura in viri: Deng, N., Li, X. R. (2018). Feeling a destination through the »right« photos: A machine learning model for DMOs‘ photo selection. Tourism Management, 65, 267–278. DOI: https://doi.org/10.1016/j.tourman.2017.09.010

| 186 |

Deng, N., Liu, J., Dai, Y., Li, H. (2019). Different cultures, different photos: A comparison of Shanghai‘s pictorial destination image between East and West. Tourism Management Perspectives, 30, 182–192. DOI: https://doi.org/10.1016/j.tmp.2019.02.016

Donaire, J. A., Camprubí, R., Galí, N. (2014). Tourist clusters from Flickr travel photography. Tourism Management Perspectives, 11, 26–33. DOI: https://doi. org/10.1016/j.tmp.2014.02.003

Li, D., Zhou, X., Wang, M. (2018). Analyzing and visualizing the spatial interactions between tourists and locals: A Flickr study in ten US cities. Cities, 74, 249–258. DOI: https://doi.org/10.1016/j.cities.2017.12.012

Cho, B-H. (2000). Destination. V Encyclopedia of Tourism. Routledge, New York (144–145).

Lue, C. C., Crompton, J. L., Fesenmaier, D. R. (1993). Conceptualization of multidestination pleasure trips. Annals of tourism research, 20 (2), 289–301. DOI: https://doi.org/10.1016/0160-7383(93)90056-9

Giglio, S., Bertacchini, F., Bilotta, E., Pantano, P. (2019). Machine learning and points of interest: Typical tourist Italian cities. Current Issues in Tourism, 23 (13), 1646–1658. DOI: https://doi.org/10.1080/13683500.2019.1637827 Hall, C. M. (2008). Tourism planning: Policies, processes and relationships. Pearson Education. Han, S., Liu, C., Chen, K., Gui, D., Du, Q. (2021). A Tourist Attraction Recommendation Model Fusing Spatial, Temporal, and Visual Embeddings for Flickr-Geotagged Photos. ISPRS International Journal of Geo-Information, 10 (1), 20. DOI: https:// doi.org/10.3390/ijgi10010020 Hu, Y., Gao, S., Janowicz, K., Yu, B., Li, W., Prasad, S. (2015). Extracting and understanding urban areas of interest using geotagged photos. Computers, Environment and Urban Systems, 54, 240–254. DOI: https://doi.org/10.1016/j. compenvurbsys.2015.09.001 Hwang, Y. H., Fesenmaier, D. R. (2003). Multidestination pleasure travel patterns: empirical evidence from the American Travel Survey. Journal of Travel Research, 42 (2), 166–171. DOI: https://doi.org/10.1177/0047287503253936 Jankowski, P., Andrienko, N., Andrienko, G., Kisilevich, S. (2010). Discovering landmark preferences and movement patterns from photo postings. Transactions in GIS, 14 (6), 833–852. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1467-9671.2010.01235.x Kádár, B. (2014). Measuring tourist activities in cities using geotagged photography. Tourism Geographies, 16 (1), 88–104. DOI: https://doi.org/10.1080/14616688.2013.868029 Kádár, B., Gede, M. (2013). Where do tourists go? Visualizing and analysing the spatial distribution of geotagged photography. Cartographica: The International Journal for Geographic Information and Geovisualization, 48 (2), 78–88. DOI: https:// doi.org/10.3138/carto.48.2.1839 Kádár, B., Gede, M. (2021). Tourism flows in large-scale destination systems. Annals of Tourism Research, 87, 103113. DOI: https://doi.org/10.1016/j. annals.2020.103113 Kim, Y., Kim, C. K., Lee, D. K., Lee, H. W., Andrada, R. I. T. (2019). Quantifying naturebased tourism in protected areas in developing countries by using social big data. Tourism Management, 72, 249–256. DOI: https://doi.org/10.1016/j. tourman.2018.12.005 Kisilevich, S., Mansmann, F. and Keim, D. (2010). P-DBSCAN: a density-based clustering algorithm for exploration and analysis of attractive areas using collections of geo-tagged photos. V Proceedings of the 1st International Conference and Exhibition on Computing for Geospatial Research Application, COM.Geo ‘10 (38:1–38:4), ACM, New York, NY. Lee, H., Kang, Y. (2021). Mining tourists’ destinations and preferences through LSTMbased text classification and spatial clustering using Flickr data. Spatial Information Research, 29, 825–839. DOI: https://doi.org/10.1007/s41324-021-00397-3

MacQueen, J. (1967). Some methods for classification and analysis of multivariate observations. V Proceedings of the fifth Berkeley symposium on mathematical statistics and probability (1 (14), 281–297). Mamei, M., Rosi, A., Zambonelli, F. (2010). Automatic analysis of geotagged photos for intelligent tourist services. V 2010 Sixth International Conference on Intelligent Environments (146–151). Mou, N., Yuan, R., Yang, T., Zhang, H., Tang, J. J., Makkonen, T. (2020). Exploring spatio-temporal changes of city inbound tourism flow: The case of Shanghai, China. Tourism Management, 76, 103955. DOI: https://doi.org/10.1016/j. tourman.2019.103955 Önder, I., Koerbitz, W., Hubmann-Haidvogel, A. (2016). Tracing tourists by their digital footprints: The case of Austria. Journal of Travel Research, 55 (5), 566–573. DOI: https://doi.org/10.1177/0047287514563985 Paldino, S., Bojic, I., Sobolevsky, S., Ratti, C., González, M. C. (2015). Urban magnetism through the lens of geo-tagged photography. EPJ Data Science, 4, 1–17. DOI: https://doi.org/10.1140/epjds/s13688-015-0043-3

SI | EN

Ester, M., Kriegel, H. P., Sander, J., Xu, X. (1996, August). A density-based algorithm for discovering clusters in large spatial databases with noise. V KDD-96 Proceedings, 96 (34), 226–231.

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Park, S., Xu, Y., Jiang, L., Chen, Z., Huang, S. (2020). Spatial structures of tourism destinations: A trajectory data mining approach leveraging mobile big data. Annals of Tourism Research, 84, 102973. DOI: https://doi.org/10.1016/j. annals.2020.102973 Peng, X., Huang, Z. (2017). A novel popular tourist attraction discovering approach based on geo-tagged social media big data. ISPRS International Journal of GeoInformation, 6 (7), 216. DOI: https://doi.org/10.3390/ijgi6070216 Qin, J., Song, C., Tang, M., Zhang, Y., Wang, J. (2019). Exploring the spatial characteristics of inbound tourist flows in China using Geotagged photos. Sustainability, 11 (20), 5822. DOI: https://doi.org/10.3390/su11205822 STO – Slovenska turistična organizacija (2021). Analiza ankete o tujih turistih v Sloveniji. Analiza podatkov ankete, ki jo SURS izvaja med tujimi turisti v Sloveniji. Dostopno na: https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/ anketa_o_tujih_turistih_2019/koncni%20porocili/A_TU-T_Splosno_ porocilo_tuji_turisti_v_Sloveniji_2019.pdf Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (2017). Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dostopno na: https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/kljuni_dokumenti/ strategija_turizem_koncno_9.10.2017.pdf Su, S., Wan, C., Hu, Y., Cai, Z. (2016). Characterizing geographical preferences of international tourists and the local influential factors in China using geo-tagged photos on social media. Applied Geography, 73, 26–37. DOI: https://doi. org/10.1016/j.apgeog.2016.06.001 Taecharungroj, V., Mathayomchan, B. (2021). Traveller-generated destination image: Analysing Flickr photos of 193 countries worldwide. International Journal of Tourism Research, 23 (3), 417–441. DOI: https://doi.org/10.1002/jtr.2415

| 187 |

GEODETSKI VESTNIK Tideswell, C., Faulkner, B. (1999). Multidestination travel patterns of international visitors to Queensland. Journal of travel research, 37 (4), 364–374. DOI: https:// doi.org/10.1177/004728759903700406 Uysal, M., Harrill, R., Woo, E. (2011). Destination marketing research: Issues and challenges. V Destination marketing and management: Theories and applications, 99–112, CAB International, Cambridge. DOI: https://doi. org/10.1079/9781845937621.0000

tourists to Hong Kong using geotagged photos. Tourism Management, 46, 222–232. DOI: https://doi.org/10.1016/j.tourman.2014.07.003 Wood, S. A., Guerry, A. D., Silver, J. M., Lacayo, M. (2013). Using social media to quantify nature-based tourism and recreation. Scientific reports, 3 (1), 1–7. DOI: https://doi.org/10.1038/srep02976 Zheng, Y. (2011). Location-based social networks: Users. V Computing with spatial trajectories (243–276). Springer, New York, NY.

Vu, H. Q., Li, G., Law, R., Ye, B. H. (2015). Exploring the travel behaviors of inbound

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

Paliska D., Kerma S., Drobne S. (2022). Prepoznavanje vzorcev mobilnosti obiskovalcev v Sloveniji na podlagi podatkov platforme Flickr. Geodetski vestnik, 66 (2), 175-188. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2022.02.175-188

doc. dr. Dejan Paliska Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije Obala 11a, SI-6320 Portorož e-naslov: dejan.paliska@fts.upr.si

izr. prof. dr. Samo Drobne Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: samo.drobne@fgg.uni-lj.si

doc. dr. Simon Kerma Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije Obala 11a, SI-6320 Portorož e-naslov: simon.kerma@fts.upr.si

| 188 |

GEODETSKI VESTNIK | letn. / Vol. 66 | št. / No. 2 |

ZNAČILNOSTI STABILIZACIJ CHARACTERISTICS OF TRIGONOMETRIČNIH TOČK TRIGONOMETRIC CONTROL NA PRIMORSKEM NETWORK MARKS IN THE PRIMORSKA REGION Mihaela Triglav Čekada, Ivan Lojk, Rado Škafar, Bojan Stopar

UDK: 528.33 (497.4Primorska) Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.02 Prispelo: 19. 2. 2022 Sprejeto: 9. 5. 2022

IZVLEČEK Na območju Slovenije, ki je bilo med letoma 1920 in 1947 v Kraljevini Italiji, smo izvedli analizo ohranjenosti različnih vrst stabilizacij trigonometričnih točk II. in III. reda. S pregledom topografij, fotografij na portalu hribi.net ter vzorčnih terenskih pregledov smo med 52 trigonometričnimi točkami II. reda identificirali 16 takšnih, ki so bile verjetno stabilizirane v času Kraljevine Italije, ter 6 točk, ki so bile stabilizirane v obdobju avstro-ogrske monarhije. Med 407 trigonometričnimi točkami III. reda smo identificirali 68 točk, ki so bile verjetno stabilizirane v času Kraljevine Italije, ter 15 še starejših. Italijanski tip stabilizacije predstavljajo približno meter visoki betonski stebri štirikotne ali osmerokotne oblike s premerom od 40 do 70 centimetrov. Še starejši tipi stabilizacij geodetskih znamenj so izdelani iz klesanega naravnega kamna, ki velikokrat opravlja dvojno vlogo, tj. je točka različnih vrst geodetskih mrež in mejno znamenje, ki označuje meje katastrskih občin. V prispevku predstavljamo še kovinske signale iz leta 1996 ter v letih 1995–1997 izvedeno dodatno naknadno utrjevanje granitnih geodetskih znamenj, postavljenih po drugi svetovni vojni. Na koncu omenjamo še potencial takšnih v preteklosti vzpostavljenih geodetskih znamenj za uporabo v prihodnosti.

KLJUČNE BESEDE trigonometrične mreže, trigonometrične točke, stabilizacija, geodetska znamenja

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2022.02.189-219 REVIEW ARTICLE Received: 19. 2. 2022 Accepted: 9. 5. 2022

ABSTRACT

SI | EN

2022

An analysis of the present-day geodetic marks representing trigonometric points of the 2nd and 3rd order was carried out in the area of Slovenia that was part of the Kingdom of Italy between 1920 and 1947. By reviewing topographies, photographs on hribi.net and sample field surveys, we identified, among the 52 2nd order points, 16 points that had the Italian type of geodetic marks and 6 points with even older types of geodetic marks, dating back to the Austro-Hungarian Monarchy. Among the 407 3rd order points, we identified 68 Italian geodetic marks and 15 even older ones. The so-called Italian type of geodetic mark can be recognised as a concrete pillar with a square or octagonal shape, about 1 m high, with a diameter of 40 to 70 cm. The even older geodetic marks are carved from natural stone. These often have the dual function of being a trigonometric point mark and a land cadastral mark, indicating the boundary of cadastral municipalities. We also investigated the eccentric metal target signals erected in 1996, and those between 1995 and 1997, which were an additional postconsolidation of the existing granite trigonometric marks installed after the Second World War. Finally, we highlight the potential of these old geodetic marks in the design and planning of new measurements in the future.

KEY WORDS national trigonometric networks, trigonometric point, stabilisation, trigonometric pillar, geodetic mark

Mihaela Triglav Čekada, Ivan Lojk, Rado Škafar, Bojan Stopar | ZNAČILNOSTI STABILIZACIJ TRIGONOMETRIČNIH TOČK NA PRIMORSKEM | CHARACTERISTICS OF TRIGONOMETRIC CONTROL NETWORK MARKS IN THE PRIMORSKA REGION | 189-219 |

| 189 |

SI | EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK 1 INTRODUCTION The different types of physical markers that represent the various geodetic and land-cadastre points used in the past are an important part of our geodetic technical heritage (Triglav Čekada et al., 2021b; Lisec et al., 2020). The trigonometric control network points from the period of the so-called classical geodetic surveying (in Slovenia this period ended with the establishment of the national active GNSS network SIGNAL in 2006) were indicated by different types of geodetic marks, sometimes also referred to as stations, signs (when made from concrete or natural stone), pillars or signals, which differ depending on the purpose and time period when the marks were introduced (Triglav Čekada and Jenko, 2020). Some of their common features are also defined by legislation and geodetic standards as well as the tradition of a former country in which the geodetic marks were erected. In this paper we will present the special features of geodetic marks erected in the Primorska region of the Republic of Slovenia and analyse their current state of preservation. Unlike the rest of the territory of the Republic of Slovenia, this part of the country was included in the Kingdom of Italy for more than 20 years in the previous century, officially between 1920 and 1947. We have examined the marking types of all the trigonometric network control points from the 2nd and 3rd orders and a smaller sample of trigonometric control points from the lower orders. We did not analyse trigonometric points from the 1st order (for more information on the 1st order trigonometric network, see Delčev, Timar and Kuhar, 2014; Stopar and Kuhar, 1997). The area under consideration can be regarded as a coherent unit in the context of the subsequent densification of trigonometric control networks and the related types of new marks being introduced after the reconnection of the Primorska region to the territory of the former Yugoslavia, now the territory of the Republic of Slovenia, after the end of the Second World War. Between 1947 and 1948 the Geografski inštitut Jugoslovanske armade (abbreviated as GIJNA or GIJ, and later called the Vojnogeografski inštitut) developed and measured a trigonometric network of the 2nd order in the area of Primorska and the Slovenian part of the Istrian peninsula. In the surroundings of the city of Trieste, the 2nd order trigonometric network was re-surveyed in 1955 to meet the higher quality needs for the new demarcation line measurements with the Republic of Italy (Jenko, 1987). Between 1947 and 1948, GIJNA also carried out geodetic works on the 3rd and 4th order trigonometric networks in the Primorska region. In the areas surrounding the cities of Idrija and Cerkno, the Geodetski zavod Slovenije (GZS) participated with the GIJNA to complete the work in 1950 (Jenko, 1990). Therefore, in these areas, mostly the trigonometric points from 2nd to 4th order, are indicated by square-shaped marks that have upper dimensions of 20 cm × 20 cm or 15 cm × 15 cm, which protrude from the ground at most locations by at most a few decimetres, and are made from different types of granite (as erected by GIJNA, GZS) or concrete, known as the Idrija type of stabilisation (erected by GZS) (Triglav Čekada and Jenko, 2020). The trigonometric points marked with the Italian type of stabilisation can be identified as larger pillars made from concrete with a square or octagonal shape in the cross-section, about 1 m high, and with a diameter of 40 to 70 cm (Triglav Čekada and Jenko, 2020). In this paper we will present in detail the different types of geodetic marks from the trigonometric networks in the Primorska region. These were provided by a co-author of this paper, Ivan Lojk, a land surveyor with many years of practical field experience who worked at the Regional Surveying and Mapping Authority

| 190 |

in Koper from 1976 to 2016 (Triglav Čekada et al., 2021a). They include trigonometric points in the form of concrete pillars built during the Kingdom of Italy in the period 1920–1947, as well as even older types of geodetic marks from the period of the Austro-Hungarian Monarchy. Additionally, the details on the marks built or modified afterwards in the period of the Republic of Slovenia will be provided. These include the erection of the eccentric metal target sight signals from the post-1996 period, and the reinforcement of the classical granite geodetic marks with additional concrete in the period 1995–1997. Based on a subsequent detailed analysis of the various archive materials and field visits to the locations of the geodetic marks, we have also estimated the number of geodetic marks still preserved from the Italian or the Austro-Hungarian period. The paper concludes with a discussion on the potential that the geodetic marks preserved from the past can have today.

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

The trigonometric control network points marking types were analysed for the area between the former Rapallo border and the present border between the Republic of Slovenia and the Republic of Italy. We focused on identifying the geodetic marks established during the Kingdom of Italy and the even older types of geodetic marks remaining from the time of the Austro-Hungarian Monarchy. The characteristics of the trigonometric mark type at each location were examined by inspecting the trigonometric point topographies in the archive trigonometric points database from the Surveying and Mapping Authority of Slovenia (hereafter, topographies). We examined 52 trigonometric points of the 2nd order, 407 points of the 3rd order and 18 points of the lower orders.

SI | EN

2 METHODOLOGY

Additionally, for all these trigonometric points we checked whether some kind of information on the geodetic mark stabilisation type is available on the hribi.net website, as it contains a lot of photographs, including photographs of the mountain peaks, which occasionally reveal various geodetic marks. The most frequently photographed geodetic marks are the Italian types, with concrete pillars, mainly because of their greater dimensions and the fact that a mountaineering box is often attached to them, containing a mountaineering registration book and stamp. On the hribi.net website we were thus able to check 27 locations of 2nd order and 87 locations of 3rd order trigonometric points. If we concluded from the examination of the topographies that a geodetic mark with the Italian type of stabilisation was present at a certain location, but it could not be seen on hribi.net, we considered that at this location the original geodetic mark was not preserved any longer. If we could not conclude from the topographies that the geodetic point had the Italian type of stabilisation, but it was visible in the photographs on hribi.net, we still considered such a geodetic point as a location where the Italian type of stabilisation is preserved. In lowland areas we inspected some locations using Google Street View. Several trigonometric point locations were also checked in the field. However, as we were not able to check all the geodetic points in the field, we mainly assumed that a specific type of geodetic mark indicated on the topographies was still present at a given location, as we considered the geodetic point topographies to be an appropriate source of information on the type of geodetic mark. They were primarily made before, during or immediately after the geodetic survey at the location of a particular geodetic point, usually in the first two decades after the Second World War. Mihaela Triglav Čekada, Ivan Lojk, Rado Škafar, Bojan Stopar | ZNAČILNOSTI STABILIZACIJ TRIGONOMETRIČNIH TOČK NA PRIMORSKEM | CHARACTERISTICS OF TRIGONOMETRIC CONTROL NETWORK MARKS IN THE PRIMORSKA REGION | 189-219 |

| 191 |

SI | EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK On the trigonometric point topographies that have geodetic marks built during the Kingdom of Italy, this type of geodetic mark cannot be uniquely identified, while the description of this type of geodetic mark can vary: old Italian stone, concrete or described by incorrect material as granite stone of larger dimensions (Figure 1a), concrete pillar, and occasionally just concrete stone without dimensions. If on the topography, only concrete stone is indicated as a marking type, this may also mean that the geodetic mark is of a specific type, established for the geodetic and mining surveying needs for the Idrija Mercury Mine, where the smaller geodetic marks (blocks) made from concrete were used as well, with upper dimensions of 15 cm × 15 cm or 20 cm × 20 cm and an above-ground height of a few decimetres, at most. A special feature of these is the metal rod in the centre, which protrudes out of the concrete by a few centimetres. We also came across examples of topographies in which an old pillar made from concrete was used only as a physical marker in nature, similar to different bigger rocks or trees, used to generally place the geodetic point in the local area – meaning that it does not represent a trigonometric point any longer (Figure 1b). Still, it can be helpful when trying to reconstruct the position of a possibly ruined primal trigonometric mark. It should be noted here that when a geodetic point was physically established and measured within trigonometric network surveys immediately after the Second World War, there was no requirement to adopt the old geodetic marks that were already standing there, but rather to replace or substitute them with new ones (Triglav Čekada and Jenko, 2020). Some, admittedly only a few, geodetic points where the existing mark was adopted for new measurements and new needs, have in the attribute part of the topography a comment that reads adopted old Italian stone. However, as we discovered during the field visits, the mere mentioning of a stone without dimensions on topography did not prove to uniquely and unambiguously define the Italian types of geodetic marks (Figure 2). It turned out that such a reference only exceptionally refers to an Italian pillar of octagonal shape; mostly it describes an even older type of geodetic mark that represents at the same time a boundary and a trigonometric point, or sometimes it describes examples of different crosses carved in natural rock, but occasionally it can also describe newer types of classical geodetic markings, e.g., smaller granite stones, which were not properly included (updated) in the topographies. Even older types of geodetic marks were identified primarily based on field visits. At such geodetic points, in the attribute data of topographies, it is sometimes written as old type of stabilisation, but sometimes we also encountered larger cadastral boundary marks on the hribi.net website (Figure 2a). To determine whether this is a more important cadastral boundary mark of larger dimensions or a remnant of an Italian type of geodetic mark, we also consulted the data on the cadastral municipality boundaries. If a trigonometric point is on the border of a cadastral municipality, there is a high probability that it is not an Italian type of geodetic mark, but a cadastral municipality mark of larger dimensions, being at the same time a trigonometric and cadastral point. Using various sources, from photographs on the hribi.net website to orthophotos from the Cyclic Aerial Surveying of Slovenia, we also determined the type of terrain on which the geodetic mark is currently located: forest, meadow, fields, rocks, open and built-up, and information on any trails and roads in the vicinity, for a possible later field visit. The first information will serve to assess the potential to identify geodetic points that enable immediate GNSS surveying. Such points are located in open areas without forest cover and can therefore be immediately included in new GNSS surveys.

| 192 |

SI | EN

a) b) Figure 1: Two examples of topographies from which it can be indirectly concluded that an Italian type of geodetic mark could be found in nature: a) Rodne, trigonometric point of the 3rd order, No. 31, trigonometric district Idrija: the detailed sketch of the stabilisation on the topography (right) shows the larger dimensions of the erroneously described granite stone, being from concrete in nature, the pillar is also visible in photographs on the website https://www. hribi.net/ gora/rodne/21/1964, b) Kovk, trigonometric point of 3rd order No. 259, trigonometric district Idrija: on the overview sketch in the topography (left) one distance, needed in the case of the reconstruction of the position of a potentially ruined primal trigonometric mark, is measured from the old Italian stone to the primal mark (source: SMA).

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Figure 2: Two examples of trigonometric points inspected in the field, marked in topographies as stone without written dimensions: a) Srnjak, trigonometric point of 3rd order, No. 1, trigonometric district Postojna and at the same time a tri-border of cadastral municipalities: on one side there is written 1878, on the other side the inscription MT (standing for German: Militärische Triangulation = military triangulation), which indicates that this is an old Austro-Hungarian geodetic mark, and on its base, there is also an inscription 1928 RA (standing for Italian: Rete Artiglieria = artillery network), which indicates that it was also used for surveying during the Kingdom of Italy (photo: M. Triglav Čekada, 2021); b) Kal over Kostanjevica, trigonometric point of the 3rd order, No. 76, trigonometric district Nova Gorica: stabilisation from the post – Second World War period – granite stone surrounded by a concrete slab (photo: R. Škafar, 2021).

3 RESULTS 3.1 The preservation rate of the Italian and even older geodetic marks in the trigonometric networks of the 2nd and 3rd order In the trigonometric network of the 2nd order we found 30% of geodetic points on which the Italian type of geodetic mark is most probably still preserved and 12% of geodetic points marked with even older Mihaela Triglav Čekada, Ivan Lojk, Rado Škafar, Bojan Stopar | ZNAČILNOSTI STABILIZACIJ TRIGONOMETRIČNIH TOČK NA PRIMORSKEM | CHARACTERISTICS OF TRIGONOMETRIC CONTROL NETWORK MARKS IN THE PRIMORSKA REGION | 189-219 |

| 193 |

SI | EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK types of geodetic mark. In the trigonometric network of the 3rd order, there are 17% of Italian types of geodetic marks and 4% of even older geodetic marks. We cannot estimate those shares for trigonometric networks of lower orders, as we examined only a smaller sample of points from those networks, and for the ones examined in the field we already knew in advance from topographies that they are probably marked with an Italian type of geodetic mark. Figure 3 shows the spatial distribution of the 2nd and 3rd order trigonometric network points where the Italian types of geodetic marks are most likely preserved. It is noticeable that they have been preserved mainly in the less populated hilly areas of a wider area around the cities of Idrija and Cerkno, the Brkini hills and in the Pivka basin, including the mountain Vremščica. However, fewer are preserved in the more populated hilly parts of the upper Posočje, Kambreško, Brda, Kras and the Koprska brda. Table 1 shows a higher proportion of Italian and even older types of geodetic marks on open, grassy or even bare mountain or hill peaks in the trigonometric network of the 2nd order, where new GNSS surveys would be immediately possible. In the trigonometric network of the 3rd order about a half of the trigonometric points stabilized by both types of geodetic marks are located in the forested areas today, which means that they are not placed in favourable locations for immediate, new GNSS surveys. This was expected, as the trigonometric network points of the 2nd order are located at higher mountain peaks than the trigonometric points of the 3rd order. Table 1:

Probable Italian or even older types of geodetic marks at trigonometric network points of the 2nd and 3rd order in the area between the former Rapallo border and today's border between the Republic of Slovenia and the Republic of Italy. Both trigonometric network orders have an additional column where the number of points not located in forested areas is given, meaning that they would potentially be useful for any new GNSS surveys. Number of geodetic marks of Italian types that are not located in a forest

Number of probably even older geodetic marks

Number of even older geodetic marks that are not located in a forest

Trigonometric network

Number of points examined

Number of probable geodetic marks of Italian types

2nd order

12 (75 %)

4 (67 %)

3 order

407

35 (51 %)

7 (47 %)

In this review we have only summarised the still-active trigonometric points that are marked with the Italian or even older types of geodetic marks and can be still found in the nature. However, even more, wrecked Italian concrete pillars can be found in the field. These do not have the function of trigonometric points anymore, and many times they lie in the vicinity of the more recent granite marks set up after the Second World War (Figure 4), but their remains have not been plotted in the topographies. For example, on the Lačna hill, above the village of Gračišče, there is a demolished Italian concrete pillar beside the new granite mark, representing a present-day trigonometric point of the 2nd order, No. 366. As this location is also on the boundary of cadastral municipalities, the hribi.net website (https:// www.hribi.net/gora/lacna/26/1705) shows nearby another older cadastral municipality boundary stone of larger dimensions in a dry-stone fence, which may also have been used for trigonometric surveys in the past1. Additionally, the co-author of this paper, Ivan Lojk, told us about the former Italian concrete pillar in the village of Črnotiče, representing the former trigonometric control point of the 2nd order, 1

| 194 |

On the map of the 3rd Military topographic survey of the Austro-Hungarian Monarchy from the period 1880–1885 this location is already marked as a point where numerical triangulation was carried out.

No. 345, that was demolished during the expansion of the nearby Črni kal quarry. Similarly, on the Karlovica hill above the village of Pregarje, there was a 2nd order trigonometric point, No. 350, which was probably marked by an octagonal pillar, but was later destroyed and a new trigonometric mark was

SI | EN

erected eccentrically in its original location.

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Figure 3: Examined locations of trigonometric control points of the 2nd and 3rd order between the former Rapallo border and today's border between the Republic of Slovenia and the Republic of Italy: blue – examined, yellow – probably still existing Italian type of marking, red – an even older type of marking from the time of the Austro-Hungarian Monarchy (source of the map: SMA).

| 195 |

GEODETSKI VESTNIK

SI | EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

Figure 4: Example of a ruined Italian pillar at Črna griža next to the new trigonometric point of the 4th order, No. 47, trigonometric district Sežana (photo: R. Škafar, 2021).

3.2 Interesting examples of Italian or even older types of geodetic marks Although the Italian pillars were made from concrete around 100 years ago, most of them are still well preserved. They often bear the year of construction and the inscription RA (for Italian: Rete Artiglieria = artillery network). The inscription RA is sometimes also found in combination with even older geodetic marks, such as on the trigonometric point examples of the 3rd order at the Postojna trigonometric district of No. 1 Srnjak from Figure 2a, No. 4 C0 Sveta Trojica from Figure 6 and the 2nd order, No. 322, in the village of Pomjan from Figure 9. Here we present in more detail some Italian pillars in southern Primorska, for which Ivan Lojk has given us more details or which other authors of this paper inspected in the field for their current status: Velika Milanja, trigonometric point of 2nd order, No. 351, Z0: Italian octagonal pillar of higher-order trigonometric point, first renovated in 1976, secondary renovation in 1996, and also included in one of the EUREF GNSS measurement campaigns in Slovenia2 (point abbreviation: MILO). Razsušica or Glavičorka near Slovenian-Croatian border, 2nd order, No. 367: Italian octagonal pillar. It is 1 m high, with upper dimensions of about 50 cm × 50 cm. Veliko Gradišče above the village of Vrhpolje nad Krvavim Potokom, 2nd order, No. 310: Italian square pillar of upper dimensions 30 cm × 30 cm, with original square opening for placement of the sighting signal mark. During the EUREF GNSS measurement campaigns in Slovenia2 in 1996 (abbreviation of the point: VGRA), a bolt for the forced centring of the GNSS antenna was installed in the centre of the filled aperture for the placement of the sighting signal mark. 2

| 196 |

Between 1994 and 1996, three EUREF GNSS survey campaigns were carried out in Slovenia. The GNSS measurements at Velika Milanja and Veliko Gradišče were a part of the so-called third campaign, which aimed to densify points in the territory of Croatia, and 6 points were additionally measured in the territory of Slovenia (Berk et al., 2003).

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

Hribček above the village of Dvori, 4th order, No. 96 Z2, triangulation district Koper, embedded 1931 RA (Figure 5a): Italian concrete pillar of square cross-section with opening for the installation of the sighting signal mark’s placement. During the construction of the road bypass around the village of Dvori, the geodetic mark representing Z0 was destroyed. Only the Italian pillar representing Z2 was then preserved. While Z0 was still in existence, in Z2 an aluminium bolt was installed in the hole for the placement of the sighting signal mark and this was resurveyed at the same time as Z0. Kubeljska varda, 3rd order, No. 184, triangulation district Koper (Figure 5b): Italian square pillar with upper dimensions of 70 cm × 70 cm and a filled hole for the placement of the sighting signal mark, where a bolt is installed on which a cross is carved. Around 2000, this point was renumbered from 2B to 184. Today, it is a part of the 3rd-main-order national trigonometric network. It was erected in the 1930s to serve as a local triangulation basis for the planned construction of a water pipeline or reservoir intending to supply water to the city of Koper and its surrounding area. However, the waterworks were not completed because the Second World War started. After the war, it was proposed to continue with the construction of the water pipeline, but this was later not carried out. Hrib above the village of Popetre, 3rd order, No. 185, Z0, triangulation district Koper: Italian square pillar with upper dimensions of 50 cm × 50 cm and 70 cm high. Around 2000, the point was renumbered from 3B to 185. Velika Čebulovica, 3rd order, No. 2, triangulation district Sežana: Italian square pillar, 1 m high, with upper dimensions of 40 cm × 40 cm. Jelovica above the city of Postojna, 3rd order, No. 28, triangulation district Postojna (Figure 5c): a square Italian pillar with its Italianised Slovenian place name inscribed as Jellovicca, RA, 1926. It is 1.15 m high with upper dimensions of 43 cm × 43 cm. Half of the top of this pillar is chipped off. Počivalnik, 3rd order, No. 27, triangulation district Postojna (Figure 5d): a square Italian pillar with its Italianised Slovenian place name inscribed as Pocivalni, RA, 1926. The original square opening at the top for the placement of the sighting signal mark is still being preserved, unfilled today, being 12 cm × 15 cm in diameter and with a depth of 33 cm. The pillar is 105 cm high, with upper dimensions of 39 cm × 39 cm. Goli vrh on the Slovenian-Italian border, 3rd order, No. 25, Z0, triangulation district Sežana: Italian square pillar to which they later added additional standpoint to facilitate GNSS surveys. The Italian pillar is 1 m high and has upper dimensions of 40 cm × 40 cm.

| 66/2 |

SI | EN

GEODETSKI VESTNIK

The simpler types of trigonometric marks with even older dates having upper dimensions of 15 cm × 15 cm or 20 cm × 20 cm, i.e., dating from the period of the Austro-Hungarian Monarchy or possibly even earlier, can be identified by the fact that they are made of carved natural stones, which often have a cross inscribed, the arms of which are perpendicular to the direction of the sides of the top face of the stone (Figures 7a, 7b, 7d). Some have the letters MT carved on one of their side faces (standing for German: Militärische Triangulation = military triangulation), for example, the one on the Stari Grad hill above Planina, the trigonometric point of the 3rd order, No. 25, trigonometric district Postojna (Figure 7b). From that period we can find two additional types of geodetic marks, being of larger size, which can again be called pillars: the first type is carved out of natural stone in a square shape, and the second is a pillar of cylindrical cross-section built out of stones. A sketch of the latter can be found in the Instructions for Astronomical and Trigonometrical Surveys of 1844 (Instruction … 1844, 233). Mihaela Triglav Čekada, Ivan Lojk, Rado Škafar, Bojan Stopar | ZNAČILNOSTI STABILIZACIJ TRIGONOMETRIČNIH TOČK NA PRIMORSKEM | CHARACTERISTICS OF TRIGONOMETRIC CONTROL NETWORK MARKS IN THE PRIMORSKA REGION | 189-219 |

| 197 |

GEODETSKI VESTNIK Pillars carved out of the natural stone, can be found on the mountain Nanos, on its part named Pleša, which today represents a trigonometric point of the 3rd order, No. 2, and has upper dimensions of 55 cm × 55 cm (Figure 7c) and on the Matajur mountain, 2nd order, No. 317 (https://www.hribi.net/ gora/matajur/1/747). Both locations were already marked on the maps of the 3rd Military Topographic Survey of the Austro-Hungarian Monarchy of 1880–1885 as triangulation control points: the first was used for the graphical trigonometric survey and the second for the numerical trigonometric survey. A huge pillar, with at least the lower carved stone base being preserved from the same period, can be found at the Sveta Trojica mountain (1106 m) above the village of Slovenska vas near the city Pivka, representing the trigonometric point of the 3rd order, No. 4, in the trigonometric district Postojna (Figure 6).

SI | EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

c d Figure 5: Geodetic mark examples of Italian type: a) Hribček above the village Dvori, 4th order, No. 96, trigonometric district Koper (photo: R. Škafar, 2021), b) Kubeljska varda, 3rd order, No. 184, trigonometric district Koper (photo: R. Škafar, 2021), c) Jelovica, 3rd order, No. 28, trigonometric district Postojna (photo: R. Škafar, 2021), d) Počivalnik, 3rd order, No. 27, trigonometric district Postojna (photo: M. Triglav Čekada, 2021).

| 198 |

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

SI | EN

c d Figure 6: Mountain tops of Sveta Trojica (1106 m) denoted No. 4, C0 and Lonica (1124 m) denoted No. 4, Z0 of the 3rd order, triangulation district Postojna, above the village of Slovenska vas near the city of Pivka, changing through time: first row in 2005 performing GNSS surveys (photo: archive of I. Lojk) and second row soon after the Second World War (photo: archive of V. Bric): a) in c) No. 4, C0 Sveta Trojica probably the Austrian type of geodetic mark, b) in d) 4 Z0 Lonica the Italian type of geodetic mark.

A pillar of cylindrical cross-sections built out of stones, representing a trigonometric point of the 2nd order, No. 335, has been decaying for a long time on the top of the St. Lovrenec hill on Hrušica. In the trigonometric point database, it has been described as an old Austrian geodetic mark. Between 2005 and 2007 it was restored by the local tourist organisation. Similar pillars built out of stones are also Mihaela Triglav Čekada, Ivan Lojk, Rado Škafar, Bojan Stopar | ZNAČILNOSTI STABILIZACIJ TRIGONOMETRIČNIH TOČK NA PRIMORSKEM | CHARACTERISTICS OF TRIGONOMETRIC CONTROL NETWORK MARKS IN THE PRIMORSKA REGION | 189-219 |

| 199 |

GEODETSKI VESTNIK located on the Veliki vrh hill (Lajše), 3rd order, No. 28, trigonometric district Idrija (https://www.hribi. net/slika_gora/veliki_vrh_lajse/7575) and the Deveti konfin hill (its name in English: Ninth boundary mark) above the village of Volče, 3rd order, No. 5, trigonometric district Tolmin (https://www.hribi.net/ slika_pot/solarji_deveti_konfin_cez_jezo/150458). Unfortunately, we cannot be certain about the latter geodetic mark, as it appears as if it has been recently renovated or completely rebuilt. This location is in fact indicated on the map of the 3rd Military Topographic Survey of Austria-Hungary of 1880–1885 as the point where a so-called numerical triangulation was carried out, which meant that geodetic measurements were made at the mark and the coordinates of the point were subsequently computed. This geodetic mark also serves as the boundary stone between plots of land, but not as the boundary mark between cadastral municipalities.

SI | EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

Figure 7: Examples of older types of trigonometric marks made from natural stone: a) Mali Kras, 3rd order, No. 241, trigonometric district Sežana (20 cm × 20 cm, height 17 cm from the ground), b) Stari grad above the city of Planina, 3rd order, No. 25, trigonometric district Postojna (20 cm × 20 cm), c) Pleša on Nanos mountain, 3rd order, No. 2, trigonometric district Postojna (55 cm × 55 cm) in d) St. Anton above the city of Koper, 3rd order, No. 183, trigonometric district Koper (15 cm × 40 cm). Photo: a), b) in c) M. Triglav Čekada, 2021, d) R. Škafar, 2021.

| 200 |

SI | EN

Looking at the spatial distribution of the identified older types of trigonometric marks in Figure 8, we can see that all the preserved older trigonometric marks simultaneously represent boundary marks of the cadastral municipality boundaries (Stari grad above the city of Planina – Figure 7b, Pleša on the Nanos mountain – Figure 7c, Veliki Javornik – Triglav Čekada and Jenko, 2020, Figure 4, p. 473) or even tri-border cadastral municipalities boundary marks (Srnjak – Figure 2a and St. Lovrenc on Hrušica).

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Figure 8: Older types of trigonometric marks in 2nd and 3rd order are often located on the borders of cadastral municipalities (blue lines): red dots – older types of geodetic marks, yellow – Italian type geodetic marks, blue – geodetic marks from the post-Second World War period (source: GURS).

3.3 Other recent features of trigonometric marks in the Primorska region First of all, we have to mention the reinforcement of existing trigonometric and other geodetic marks with concrete. Between the years 1995 and 1997, colleagues of the Regional Surveying and Mapping Authority from Koper reinforced many of the existing granite geodetic marks around the cities of Ilirska Bistrica and Koper with additional concrete slabs which were placed around the existing granite stones. As an example of such solidified stabilisation, we should mention the trigonometric point at the village of Pomjan of 2nd order No. 322 Z0 from the trigonometric district Koper (Figure 9c). At this trigonometric point we can find, at a distance of approximately 100 m, three different types of old geodetic marks: the Austrian type, the Italian square pillar and the granite stone stabilised after the Second World War, later being also reinforced with a concrete slab. Mihaela Triglav Čekada, Ivan Lojk, Rado Škafar, Bojan Stopar | ZNAČILNOSTI STABILIZACIJ TRIGONOMETRIČNIH TOČK NA PRIMORSKEM | CHARACTERISTICS OF TRIGONOMETRIC CONTROL NETWORK MARKS IN THE PRIMORSKA REGION | 189-219 |

| 201 |

GEODETSKI VESTNIK

a b c Figure 9: Pomjan, 2nd order No. 322, triangulation district Koper: a) C1 original Austrian mark made out of stone, b) C2 the Italian type concrete pillar with original open hole for the signal installation, c) Z0 post–Second World War type reinforced in 1995–1997 with an additional concrete slab (photo: R. Škafar, 2021).

SI | EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

a b Figure 10: Metal target signals: a) at the installation time in 1996 – Soline above the village of Beka, 3rd order, No. 87, C0, trigonometric district Sežana; at the foot of the metal signal sits Ivan Lojk (photo: archive of I. Lojk), b) today – Črna griža, 4th order, No. 47, C0, trigonometric district Sežana (photo: R. Škafar, 2021).

In 1996, eccentric geodetic metal sighting signals were designed by colleagues from the Regional Surveying and Mapping Authority from Koper and were placed in the trigonometric districts of Sežana, Koper, Ilirska Bistrica and Postojna. Most of them were installed and used for geodetic surveying measurements of the trigonometric district of Sežana. The signal consisted of galvanised metal tubes (the same material as the tubes used for road signs), painted in red and white. Those tubes or target signals were grounded so that they reached 0.5 m beneath the surrounding ground level and 4 m above the ground. Figure 9 shows two examples of such metal signals. The first was photographed at the time of its installation at the Soline hill over the village Beka, 3rd order No. 87 C0, trigonometric | 202 |

During the same period, 90% of the trigonometric and photogrammetric control points in this area were inspected, as they intended to resurvey them using GNSS, to enable a recalculation of the trigonometric networks from this area, but the GNSS resurvey was later not carried out. 4 DISCUSSION AND CONCLUSION In a view of the increasingly widespread use of GNSS technology, which, on the one hand, substituted the classic trigonometric networks as the realisation of the national coordinate system and, on the other, allows users in geodetic practice easy access to the national coordinate system, raises the question as to why the national Surveying and Mapping Authorities should preserve and regularly maintain permanently marked national geodetic points in nature. In our view, however, there is no justification for questioning the advisability of maintaining data on these points in the records of the Surveying and Mapping Authority and of maintaining important geodetic points in an appropriately preserved state for further practical use. It should be borne in mind that geodetic points, which are physically marked in nature, represent a link between the physical reality in nature (the state of geometric properties of physical space) and the data and models that represent physical reality that were made by the surveyors and others over time. It is not sensible to preserve geodetic point data in the records of the national Surveying and Mapping Authority without preserving physically marked geodetic points in nature; it is necessary to preserve both the records as well as the geodetic points in physical space.

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

district Sežana, where the centre denoted by Z0 is represented by the Italian type square pillar. The second, at Črna griža hill, was inspected and photographed in 2021 and represents the eccentric control point denoted by C0 of the trigonometric point of the 4th order, No. 47, trigonometric district Sežana, where the Z0 is marked by a classical granite stone dating from the post–Second World War period. Additionally, here, at the foot of the metal signal, lies an Italian-type concrete pillar that has been knocked over (Figure 4).

| 66/2 |

SI | EN

GEODETSKI VESTNIK

In everyday surveying practice, we are often faced with the use of various data from the national Surveying and Mapping Authority records in the field. In this task, it is necessary to establish a link between the data in the records and the physical reality in nature. This task can only be carried out with high positional quality if the records contain high-quality data and an sufficient number of geodetic marks are still preserved in nature. Modern surveying technologies enable high-accuracy measurements, and the existing geodetic marks in nature allow us to achieve the necessary time-independent accuracy of geodetic measurements for various data transfers from the records of the national Surveying and Mapping Authority in the physical space. This paper highlights the permanently marked geodetic points that have long withstood the ravages of time and therefore have great potential for maintaining and ensuring the long-term availability of the national coordinate system and subsequently the data about geometric properties and relations in physical space. For example, they could be used in anticipated long-term activities for geodynamic monitoring of Slovenia based on GNSS measurements initiated by some research groups and the Surveying and Mapping Authority of Slovenia (Stopar et al., 2021). In this context, geodetic marks of higher-order trigonometric network points that have been well stabilised in the past are also relevant. These geodetic marks, in combination with the well-stabilised geodetic or so-called geodynamic points that have been Mihaela Triglav Čekada, Ivan Lojk, Rado Škafar, Bojan Stopar | ZNAČILNOSTI STABILIZACIJ TRIGONOMETRIČNIH TOČK NA PRIMORSKEM | CHARACTERISTICS OF TRIGONOMETRIC CONTROL NETWORK MARKS IN THE PRIMORSKA REGION | 189-219 |

| 203 |

SI | EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK physically built for GNSS surveys throughout the country over the last 35 years, can represent the densification of existing passive (EUREF) and active GNSS networks, such as the SIGNAL network and the Combined Geodetic Network, also named the Zero Order National Geodetic network (Oven et al., 2019; Medved et al., 2018). Additionally, these points could be used as passive GNSS control network points (Majcen, 2020). The design of higher-order trigonometric marks from the period of the Kingdom of Italy is comparable to specific types of geodetic marks designed for GNSS surveys along active tectonic faults. In Slovenia, the first network measured in this way was the Krško geodynamic network, first surveyed by GNSS already in 1993 (Vodopivec, Miškovič and Jaklič, 1999; Kogoj, 2000). This was followed by the first GNSS survey of the so-called Large geodynamic network of the Velenje Coal Mine in 1996, where the geodynamic activities of the Šoštanj, Smrekovec and Labot faults were studied (Pavlovčič Prešeren, Stopar and Vrabec, 2005). In both cases, the points were stabilised with special types of geodetic marks, in the first case with a bolt embedded in the bedrock bearing a forced centring screw, and in the second case, they were using special concrete pillars or bolts embedded in natural solid rock (Triglav Čekada et al., 2021a). Two of the above-mentioned points stabilised by the Italian types of concrete pillars have already been included in the EUREF measurements of Slovenia in the past, i.e., Velika Milanja (trigonometric point of 2nd order, No. 351) and Veliko Gradišče (2nd order, No. 310), (Berk et al. 2003). In the presented analysis, we have identified a total of 68 trigonometric points of the 2nd and 3rd orders in the Primorska region, which are in nature marked by the Italian type of geodetic marks, once representing higher-order trigonometric networks. This is a long-term, high-quality stabilisation represented by a larger concrete pillar, which is potentially interesting for new geodynamic GNSS surveys being planned over a longer period. Considering the vegetation coverage at the locations of the inspected trigonometric points, 47 points of the Italian type (56% of all the identified points with this stabilisation type) and 11 points having an even older type of geodetic mark (52% of all the identified points with this stabilisation type) are suitable for immediate GNSS surveys as they are not placed in forested areas. According to this criterion, there are also many suitable geodetic marks in the trigonometric network of the 4th order, but these were not analysed in this paper. In the trigonometric networks of the 2nd and 3rd orders, we have identified a total of 21 trigonometric points with stabilisation types still dating back to the time of the Austro-Hungarian Monarchy or even earlier, which, in addition to their strict geodetic role, have an important historical role and therefore represent a potential to extensively promote the geodetic technical heritage to the public. Acknowledgements This research was carried out within the framework of the targeted research project V2-1924: Permanent geodetic marks as a basis for the high-quality performance of the geodetic profession, co-funded by the Slovenian Research Agency and the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, as well as within the framework of the basic research project J2-2489: SLOKIN – Geokinematic Model of Slovenian Territory, funded by the Slovenian Research Agency.

| 204 |

Literature and references:

Berk, S., Sterle, O., Medved, K., Stopar, B. (2020). ETRS89/D96-17 – rezultat GNSSizmere EUREF Slovenija 2016. Geodetski vestnik, 64(1), 43-67, DOI: https://doi. org/10.15292/geodetski-vestnik.2020.01.43-67 Delčev, S., Timar, G., Kuhar, M. (2014). O nastanku koordinatnega sistema D48. Geodetski vestnik, 58 (4), 681–694. hribi.net (2021): https://www.hribi.net/, pridobljeno 28. 11. 2021 Instrukcije za astronomsko-trigonometrično izmero (1844). Instruction für die bei der astronomisch-trigonometrischen Landesvermessung und im Calcul-Bureau des K. K. Militair Geografischen Institutes. k.k. Hofkrigsrathe. Dunaj, 252 str. https://www.digitale-sammlungen.de/de/view/bsb10054054?page=5, pridobljeno 28. 11. 2021 Jenko, M. (1987). Raziskave in sanacije triangulacijske mreže II. reda v SR Sloveniji v letih 1975–1982. Ljubljana: Inštitut Geodetskega zavoda SRS. Jenko, M. (1990). Raziskave in sanacije triangulacijske mreže III. reda v Sloveniji v letih 1978–1989. Ljubljana: Inštitut Geodetskega zavoda SRS. Kogoj, D. (2000). Geodetske meritve stabilnosti tal ob tektonskih prelomih na območju Slovenije. Geodetski vestnik, 44 (1/2), 53–71. Lisec, A., Dajnko, J., Flogie Dolinar, E., Čeh, M. (2020). Mreža meja in mejnikov: nominacija za Unescovo svetovno dediščino. Geodetski vestnik, 64 (3), 403–415. Majcen, D. (2020). Vzpostavitev pasivne kontrolne GNSS-mreže v Sloveniji. Geodetski vestnik, 64 (2), 169-181. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetskivestnik.2020.02.169-181 Medved, K., Berk, S., Sterle, O., Stopar, B. (2018). Izzivi in dejavnosti v zvezi z državnim horizontalnim koordinatnim sistemom Slovenije. Geodetski vestnik, 62 (4), 567-586, DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2018.04.567-586 Oven, K., Ritlop, K., Triglav Čekada, M., Pavlovčič Prešeren, P., Sterle, O., Stopar, B. (2019). Vzpostavitev kombinirane geodetske mreže v Sloveniji in analiza njenega delovanja v obdobju 2016-2018. Geodetski vestnik, 63(4), 491-513,

DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2019.04.491-513 Pavlovčič Prešeren, P., Stopar, B., Vrabec, M. (2005). Hitrosti premikov ob prelomih v vzhodni Sloveniji : opazovanja iz let 1996, 1999 in 2002. Geodetski vestnik, 49 (3), 407-415. Stopar, B., Kuhar, M. (1997). Astrogeodetska mreža Slovenije in geoid. Geodetski vestnik, 41 (2), 91-110. Stopar, B., Sterle, O., Ritlop, K., Pavlovčič Prešeren, P., Koler, B., Triglav Čekada, M., Radovan, D., Fabiani, N., Jamšek Rupnik, P., Atanackov, J., Bavec, M., Vrabec, M. (2021). Projekt SLOKIN - Geokinematski model ozemlja Slovenije. V: Kuhar, M. (ur.), Pavlovčič Prešeren, P. (ur.), Vreča, P. (ur.). Raziskave s področja geodezije in geofizike 2020 : zbornik del : 26. srečanje Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko, Ljubljana, 28. januar 2021. Ljubljana: Slovensko združenje za geodezijo in geofiziko, 87-104. http://fgg-web.fgg.uni-lj.si/sugg/referati/2021/ SZGG_Zbornik_2021_E_publikacija.pdf, pridobljeno 28. 11. 2021 Triglav Čekada, M., Jenko, M. (2020). Načini stabilizacije trigonometričnih točk skozi čas v Sloveniji. Geodetski vestnik, 64 (4), 469–488. DOI: https://doi.org/10.15292/ geodetski-vestnik.2020.04.469-488 Triglav Čekada, M., Oven, K., Radovan, D., Koler, B., Kogoj, D., Kuhar, M., Lisec, A., Sterle, O., Stopar, B. (2021a). Stalna geodetska znamenja kot temelj za kakovostno delovanje geodetske stroke. Končno poročilo, Ciljni raziskovalni projekt V2-1924. Ljubljana: Geodetski inštitut Slovenije, 149 str., https://gis.si/wp-content/ uploads/2021/05/koncno_porocilo_V2-1924_StalnaGeodetskaZnamenja_ JDMM.pdf, pridobljeno 22. 10. 2021.

SI | EN

Berk, S., Komadina, Ž., Marjanović, M., Radovan, D., Stopar, B. (2003). Kombinirani izračun EUREF GPS-kampanj na območju Slovenije. Geodetski vestnik. 47(4), 414–422.

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Triglav Čekada, M., Oven, K., Radovan, D., Stopar, B., Koler, B., Kogoj, D., Kuhar, M., Lisec, A., Sterle, O., Režek, J. (2021b). Stalna geodetska znamenja kot temelj za delovanje geodetske stroke. Geodetski vestnik, 65 (2), 299–310. Vodopivec, F., Miškovič, D., Jaklič, S. (1999). GPS measurements in Slovenia. V: ŚLEDZIŃSKI, Janusz (ur.). Proceedings of the EGS symposium G4 "Geodetic and geodynamic programmes of the CEI (Central European Initiative). Warszawa: Instytut Geodezji Wyższej i Astronomii Geodezyjnej Politechniki Warszawskiej, 79–83. Reports on geodesy, No. 4(45).

Triglav Čekada M., Lojk I., Škafar R., Stopar B. (2022). Characteristics of trigonometric control network marks in the Primorska region. Geodetski vestnik, 66 (2), 189-219. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2022.02.189-219 Mihaela Triglav Čekada, Ivan Lojk, Rado Škafar, Bojan Stopar | ZNAČILNOSTI STABILIZACIJ TRIGONOMETRIČNIH TOČK NA PRIMORSKEM | CHARACTERISTICS OF TRIGONOMETRIC CONTROL NETWORK MARKS IN THE PRIMORSKA REGION | 189-219 |

| 205 |

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK

ZNAČILNOSTI STABILIZACIJ TRIGONOMETRIČNIH TOČK NA PRIMORSKEM OSNOVNE INFORMACIJE O ČLANKU: GLEJ STRAN 189 1 UVOD Različne vrste fizičnih geodetskih in mejnih oznak oziroma znamenj so pomembna geodetska tehnična dediščina (Triglav Čekada in sod., 2021b; Lisec in sod., 2020). Točke geodetskih mrež iz obdobja tako imenovane klasične geodezije so bile stabilizirane z različnimi vrstami fizičnih geodetskih znamenj, ki se razlikujejo po namenu in časovnem obdobju postavitve (Triglav Čekada in Jenko, 2020). Znamenja, postavljena v posameznih preteklih državnih skupnostih, imajo nekatere skupne značilnosti. V članku bomo predstavili posebnosti geodetskih znamenj, ki so bila postavljena na Primorskem, in analizo njihovega današnjega stanja. V nasprotju s preostalim slovenskim ozemljem je ta del države dobrih dvajset let prejšnjega stoletja, uradno med letoma 1920 in 1947, spadal v Kraljevino Italijo. Na tem območju smo preučili stabilizacije vseh geodetskih točk trigonometričnih mrež II. in III. reda ter manjši vzorec geodetskih točk trigonometričnih mrež nižjih redov. Trigonometričnih točk I. reda nismo obravnavali (več o njih v Delčev, Timar in Kuhar, 2014; Stopar in Kuhar, 1997). Obravnavano območje lahko glede na poznejši razvoj trigonometričnih mrež in s tem povezanih vrst stabilizacij novih točk po drugi svetovni vojni obravnavamo kot sklenjeno celoto. Med letoma 1947 in 1948 je namreč na območju Primorske in Slovenske Istre Geografski inštitut Jugoslovanske armade (kratica GIJNA ali GIJ, kasneje imenovan Vojnogeografski inštitut) razvijal trigonometrično mrežo II. reda. Leta 1955 so bile v okolici Trsta izvedene ponovne meritve v trigonometrični mreži II. reda zaradi nove razmejitve z Republiko Italijo (Jenko, 1987). GIJNA je v letih 1947 in 1948 na Primorskem opravljal tudi dela na trigonometrični mreži III. in IV. reda. Na območju Idrije in Cerknega je pri tem sodeloval še Geodetski zavod Slovenije (GZS), ki je dela dokončal leta 1950 (Jenko, 1990). Zato na teh območjih povečini na trigonometričnih točkah od II. do IV. reda stojijo geodetska znamenja z zgornjo dimenzijo 20 × 20 centimetrov ali 15 × 15 centimetrov, ki gledajo iz tal največ le nekaj deset centimetrov in so lahko iz granita (GIJNA, GZS) ali iz betona – idrijski tip stabilizacije (GZS) (Triglav Čekada in Jenko, 2020). Italijanski tip stabilizacij lahko prepoznamo kot večje betonske stebre štirikotne ali osmerokotne oblike, visoke okrog enega metra in s premerom od 40 do 70 centimetrov (Triglav Čekada in Jenko, 2020). V prispevku bomo podrobneje predstavili različne vrste oznak geodetskih točk v trigonometričnih mrežah, o katerih nam je v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Stalna geodetska znamenja kot temelj za kakovstno delovanje geodetske stroke informacije posredoval geodet z dolgoletnimi terenskimi izkušnjami Ivan Lojk, zaposlen na območni geodetski upravi v Kopru od leta 1976 do 2016 (Triglav Čekada in sod., 2021a). To so trigonometrične točke, ki so bile z betonskimi stebri stabi-

| 206 |

2 METODOLOGIJA Analizo načinov izvedbe fizičnih stabilizacij trigonometričnih točk smo opravili za območje med nekdanjo rapalsko mejo ter današnjo mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo. Osredotočili smo se namreč na razpoznavo geodetskih znamenj, ki so bila vzpostavljena v Kraljevini Italiji, in še starejših vrst stabilizacij geodetskih točk iz avstro-ogrske monarhije. Značilnosti stabilizacij trigonometričnih točk na posamezni lokaciji smo preučili s pregledom topografij trigonometričnih točk iz Gursovega arhiva trigonometričnih točk (v nadaljevanju: topografije). Pregledali smo 52 trigonometričnih točk II. reda, 407 točk III. reda in 18 točk nižjih redov. Za vse navedene geodetske točke smo preverili, ali so informacije o načinu njihove stabilizacije tudi na spletni strani hribi.net, saj je tam naloženega veliko fotografskega gradiva, vključno s fotografijami vrhov, na katerih so občasno vidna tudi različna geodetska znamenja. Večkrat fotografirani so predvsem italijanski tipi stabilizacij z betonskimi stebri, predvsem zaradi večjih dimenzij in na njih velikokrat pritrjenih planinskih skrinjic z vpisno knjigo ali žigom. Na spletni strani hribi.net smo tako lahko preverili 27 lokacij trigonometričnih točk II. reda in 87 lokacij III. reda. Če smo iz pregleda topografij sklepali, da je na posamezni lokaciji stal italijanski tip stabilizacije geodetske točke, na spletni strani hribi.net pa je ni bilo mogoče videti, smo lokacijo in geodetsko točko obravnavali kot točko, na kateri prvotni način stabilizacije ni ohranjen. Če na podlagi topografij nismo mogli sklepati, da gre za geodetsko točko z italijanskim tipom stabilizacije, vendar je bila ta na fotografijah vidna, smo geodetsko točko vseeno šteli med geodetske točke z italijanskim načinom stabilizacije.

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

lizirane v času Kraljevine Italije v obdobju 1920–1947, ter še starejše vrste stabilizacij iz obdobja avstro-ogrske monarhije, kovinski signali iz obdobja po letu 1996 ter ojačanje granitnih geodetskih znamenj z dodatnim betonom iz obdobja 1995–1997. Na podlagi naknadnih terenskih ogledov ter podrobne analize različnih gradiv smo preučili še pogostost današnje pojavnosti predstavljenih znamenj. Prispevek sklenemo z omembo potencialov, ki jih danes ponujajo iz preteklosti ohranjena geodetska znamenja.

| 66/2 |

SI | EN

GEODETSKI VESTNIK

Posamezne lokacije geodetskih točk, ki so v nižinskih predelih, smo pregledali tudi v aplikaciji Google Street View. Kar nekaj lokacij točk pa smo preverili še v naravi. Ker pa v naravi nismo mogli preveriti vseh lokacij geodetskih točk, smo predpostavili, da je na posamezni lokaciji še vedno takšen tip stabilizacije geodetske točke, kot je bil naveden na topografiji točke. Topografije geodetskih točk smo obravnavali kot ustrezen vir informacij o načinu stabilizacije geodetskih točk, saj so bile večinoma izdelane pred, med ali neposredno po geodetski izmeri na lokaciji posamezne geodetske točke, praviloma v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni. V topografijah geodetskih točk, ki so bile stabilizirane v Kraljevini Italiji, ne moremo enolično določiti načina stabilizacije, saj se kot opis načina stabilizacije pojavi navedba: star italijanski kamen, betonski ali napačno granitni kamen večjih dimenzij (slika 1a), betonski steber, občasno pa tudi samo betonski kamen brez dimenzij. Če je v topografiji zapisano samo betonski kamen, to lahko pomeni tudi, da je govor o posebnem tipu stabilizacije geodetske točke, ki je bila vzpostavljena za potrebe geodetskih in jamomerskih meritev za rudnik živega srebra v Idriji. To so betonski kamni z izbočenim kovinskim čepom z vrhnjo dimenzijo 15 × 15 centimetrov ali 20 × 20 centimetrov. Mihaela Triglav Čekada, Ivan Lojk, Rado Škafar, Bojan Stopar | ZNAČILNOSTI STABILIZACIJ TRIGONOMETRIČNIH TOČK NA PRIMORSKEM | CHARACTERISTICS OF TRIGONOMETRIC CONTROL NETWORK MARKS IN THE PRIMORSKA REGION | 189-219 |

| 207 |

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK Naleteli smo tudi na primere topografij, v katerih je bil star betonski steber uporabljen samo kot fizična označba v naravi, glede na katero se je merila ena ali več dolžin, navedenih na topografiji geodetske točke (slika 1b). Tu je treba poudariti, da ob fizični postavitvi geodetske točke in izmeri v okviru trigonometričnih mrež takoj po drugi svetovni vojni ni bilo zahtevano, da se privzamejo stare, že stabilizirane geodetske točke, temveč jih je bilo treba zamenjati oziroma nadomestiti z novimi (Triglav Čekada in Jenko, 2020). Nekatere, sicer maloštevilne, geodetske točke, pri katerih je bila privzeta stara izvedba stabilizacije, imajo v atributnem delu topografije zapisano privzet star ita. kamen. Samo navedba kamen brez dimenzij pa se pri terenskem ogledu ni izkazala za enolično in nedvoumno določeno vrsto stabilizacije (slika 2). Izkazalo se je, da se takšna navedba le izjemoma navezuje na italijanski steber osmerokotne oblike, večinoma gre za starejši tip stabilizacije geodetske točke – ali za stabilizacijo geodetske točke, ki je hkrati mejna in geodetska točka, ali za križ, vklesan v naravno skalo, občasno naletimo tudi na kasnejšo klasično vrsto stabilizacije z manjšim granitnim kamnom, ki pa v topografijo ni bila dodana. Starejše tipe stabilizacij smo določili predvsem s terenskim ogledom. Za takšne tipe stabilizacije je v atributnih podatkih ali na topografijah včasih navedeno stara stabilizacija, redkeje pa smo na spletni strani hribi.net naleteli na večja mejna znamenja, ki jih tudi štejemo med starejše tipe stabilizacij (slika 2a). Za odločitev, ali gre za mejno znamenje večjega pomena in posledično večjih dimenzij ali za ostanek italijanske stabilizacije geodetske točke, smo si pomagali še s podatki o mejah med katastrskimi občinami. Če je trigonometrična točka na meji katastrskih občin, je velika verjetnost, da to ni italijanski tip stabilizacije geodetske točke, ampak je mejnik katastrskih občin večjih dimenzij.

Slika 1: Dva primera topografij, iz katerih lahko posredno sklepamo, da je tip stabilizacije geodetske točke v naravi italijanski: a) Rodne, trig. točka III. reda št. 31, trig. okraj Idrija: na podrobni skici stabilizacije na topografiji (desno) so zapisane večje dimenzije »granitnega kamna«, ki je v naravi sicer betonski, steber se vidi tudi na fotografijah na spletni strani https://www.hribi.net/gora/rodne/21/1964; b) Kovk, trig. točka III. reda št. 259, trig. okraj Idrija: na pregledni skici v topografiji (levo) je ena razdalja odmerjena do »starega italijanskega kamna« (vir: GURS).

Z uporabo različnih virov, od fotografij na spletni strani hribi.net do ortofotov cikličnega aerofotografiranja Slovenije, smo določili še vrsto terena, na katerem točka stoji: gozd, travnik, njive, skale, odprto in pozidano zemljišče, za potrebe morebitnega kasnejšega ogleda na terenu smo dodali podatek o poteh in cestah v bližini. Na podlagi prve informacije bomo ocenjevali potencial, ki ga imajo identificirane točke za takojšnjo GNSS-izmero. Tiste, ki stojijo na odprtem, namreč lahko takoj vključimo v nove izmere z GNSS. | 208 |

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Slika 2: Dva primera na terenu pregledanih trigonometričnih točk, ki sta v topografijah označeni kot »kamen brez dimenzij«: a) Srnjak, trig. točka III. reda št. 1, trig. okraj Postojna in hkrati tromeja katastrskih občin: na njej je na eni strani letnica 1878, na drugi oznaka MT (nem. Militärische Triangulation = vojaška triangulacija), ki pove, da gre za staro avstro-ogrsko stabilizacijo točke, na temelju pa vidimo še napis 1928 RA (it. Rete Artiglieria = artilerijska mreža), ki označuje, da so jo uporabili tudi za izmero v Kraljevini Italiji (foto: M. Triglav Čekada, 2021); b) Kal nad Kostanjevico, trig. točka III. reda št. 76, trig. okraj Nova Gorica: stabilizacija iz časa po drugi svetovni vojni – granitni kamen, obdan z betonsko ploščo (foto: R. Škafar, 2021).

SI | EN

3 REZULTATI 3.1 Obseg ohranjenih italijanskih in starejših stabilizacij geodetskih točk trigonometričnih mrež II. in III. reda V trigonometrični mreži II. reda smo na pregledanem območju odkrili 30 % geodetskih točk, na katerih se je najverjetneje ohranil italijanski tip stabilizacije, in 12 % točk s še starejšim tipom stabilizacije. V trigonometrični mreži III. reda pa je 17 % najverjetneje italijanskih tipov stabilizacij ter 4 % še starejših. Deležev obeh vrst stabilizacij pri trigonometrični mreži nižjega reda ne moremo oceniti, saj smo s terenskim ogledom preučili le manjši vzorec teh točk, pa še pri teh smo glede na opise na topografijah že vnaprej sklepali, da gre za italijanski tip stabilizacije. Na sliki 3 prikazujemo prostorsko razporeditev trigonometričnih točk II. in III. reda, na katerih se je najverjetneje ohranil italijanski tip stabilizacije. Opazimo, da so se ohranile predvsem na manj poseljenih hribovitih območjih širšega Idrijskega in Cerkljanskega hribovja, Brkinov ter tudi Pivškega podolja z Vremščico. Na bolj poseljenih hribovitih delih Zgornjega Posočja, Kambreškega in Brd, Krasa ter Koprskih brd pa se jih je ohranilo manj. V preglednici 1 vidimo višji delež italijanskih in še starejših tipov stabilizacij trigonometričnih točk na odprtih, s travo poraščenih ali celo golih vrhovih v trigonometrični mreži II. reda, kjer bi bila takoj mogoča tudi nova izmera z GNSS. V trigonometrični mreži III. reda je približno polovica trigonometričnih točk, stabiliziranih z obema tipoma stabilizacij, v gozdu, kar pomeni, da so neprimerne za takojšnjo novo izmero z GNSS. To je pričakovano, saj trigonometrične točke II. reda pravilom stojijo na višjih vrhovih kot trigonometrične točke III. reda. Mihaela Triglav Čekada, Ivan Lojk, Rado Škafar, Bojan Stopar | ZNAČILNOSTI STABILIZACIJ TRIGONOMETRIČNIH TOČK NA PRIMORSKEM | CHARACTERISTICS OF TRIGONOMETRIC CONTROL NETWORK MARKS IN THE PRIMORSKA REGION | 189-219 |

| 209 |

GEODETSKI VESTNIK Preglednica 1: Verjetni italijanski ali še starejši tip stabilizacije trigonometričnih točk II. in III. reda na območju med nekdanjo rapalsko mejo in današnjo mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo. Za oba reda trigonometričnih točk je dodan še stolpec z navedbo števila točk, ki niso v gozdu, kar pomeni, da bi bile potencialno uporabne za morebitno novejšo GNSS-izmero. Trigonometrična mreža

Število pregledanih točk

Število verjetno italijanskih stabilizacij

Število italijanskih stabilizacij, ki niso v gozdu

Število verjetno še starejših stabilizacij

Število starejših stabilizacij, ki niso v gozdu

II. reda

12 (75 %)

4 (67 %)

III. reda

407

35 (51 %)

7 (47 %)

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

Slika 3: Pregledane lokacije trigonometričnih točk II. in III. reda med nekdanjo rapalsko mejo in današnjo mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo: modre – pregledane, rumene – verjetno italijanski način stabilizacije, rdeče – še starejši način stabilizacije iz avstro-ogrske monarhije.

| 210 |

SI | EN

S tem pregledom smo povzeli le trigonometrične točke, ki so stabilizirane z italijanskim ali še starejšim tipom stabilizacije in so še v naravi, kar pomeni, da jih lahko obravnavamo kot aktivne točke trigonometričnih mrež. Koliko pa je v naravi še ohranjenih podrtih italijanskih betonskih stebrov, ki ležijo ob novejših stabilizacijah (slika 4), saj so jih med stabilizacijami novih točk po drugi svetovni vojni zamenjali z novejšimi granitnimi znamenji, vendar starih ostankov niso zarisali v topografije, pa žal brez celovitega terenskega pregleda ne moremo vedeti. Tako na vzpetini Lačna nad vasjo Gračišče poleg nove stabilizacije trigonometrične točke II. reda št. 366 z granitnim kamnom stoji še podrt italijanski betonski steber. Ker je ta trigonometrična točka tudi na meji katastrskih občin, na spletni strani hribi.net (https://www.hribi. net/gora/lacna/26/1705) vidimo v suhem zidu še en starejši mejnik katastrskih občin večjih dimenzij, ki se je lahko pred tem uporabljal tudi za trigonometrično izmero1. Lojk je povedal še za nekdanji italijanski betonski steber v vasi Črnotiče, to je nekdanja trigonometrična točka II. reda št. 345, ki pa so ga podrli ob širitvi kamnoloma Črni kal. Podobno je na hribu Karlovica nad vasjo Pregarje stala trigonometrična točka II. reda št. 350, najverjetneje stabilizirana z osmerokotnim stebrom, ki pa so ga pozneje podrli in ekscentrično glede na prvotno lokacijo postavili novo stabilizirano označbo trigonometrične točke.

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Slika 4: Primer podrtega italijanskega stebra na Črni griži ob novi trigonometrični točki IV. reda št. 47, trigonometrični okraj Sežana (foto: R. Škafar, 2021).

3.2 Primeri zanimivih italijanskih ali starejših tipov stabilizacij trigonometričnih točk Čeprav so bili italijanski stebri izdelani iz betona že pred približno sto leti, jih je večina še vedno precej dobro ohranjenih. Na njih je velikokrat vklesano leto izdelave in napis RA (it. Rete Artiglieria = artilerijska mreža). Napis RA občasno najdemo tudi v kombinaciji s še starejšimi geodetskimi znamenji, kot sta trigonometrični točki III. reda št. 1 Srnjak na sliki 2a, št. 4 C0 Sveta Trojica na sliki 6 v trigonometričnem okraju Postojna ter trigonometrična točka II. reda št. 322 v vasi Pomjan na sliki 9. 1

Lokacija je označena kot točka za numerično triangulacijo že na karti 3. vojaške topografske izmere avstro-ogrske monarhije iz obdobja 1880–1885.

| 211 |

GEODETSKI VESTNIK V nadaljevanju podrobneje predstavljamo še nekaj italijanskih stebrov na območju južne Primorske, za katere nam je povedal Lojk ali pa smo preostali avtorji preverili njihovo stanje na terenu: Velika Milanja, trig. točka II. reda št. 351 Z0: italijanski osmerokotni steber trigonometrične točke višjega reda, leta 1976 prvič obnovljen, leta 1996 saniran v okviru dodatne EUREF GNSS-izmere (kratica točke MILO). Razsušica ali Glavičorka na slovensko-hrvaški meji, II. red, št. 367: italijanski steber osmerokotne oblike. Visok je en meter, z vrhnjo dimenzijo približno 50 × 50 centimetrov. Veliko Gradišče nad vasjo Vrhpolje nad Krvavim Potokom, II. red, št. 310: italijanski štirikoten steber vrhnje dimenzije 30 × 30 centimetrov, z originalno štirikotno odprtino za namestitev vizurnega signala. Med dodatno EUREF-kampanjo2 1996 (kratica točke VGRA) je bil v sredino zapolnjene odprtine zabetoniran vijak za prisilno centriranje antene GNSS. Hribček nad vasjo Dvori, IV. red, št. 96 Z2, trig. okraj Koper, letnica 1931 in napis RA (slika 5a): italijanski štirikoten betonski steber z odprtino za namestitev vizurnega signala. Med gradnjo obvoznice okrog vasi Dvori so stabilizacijo Z0-trigonometrične točke uničili. Ohranila se je samo italijanska stabilizacija Z2, ki so ji še med obstojem Z0 zabetonirali aluminijast čep ter na njej hkrati z Z0 opravili ponovno izmero. Kubeljska varda, III. red, št. 184, trig. okraj Koper (slika 5b): italijanski štirikoten steber z vrhnjo dimenzijo 70 × 70 centimetrov, luknja za signale je zapolnjena z vstavljenim čepom, na katerem je vklesan križ. Okrog leta 2000 je bila točka preimenovana iz 2B v 184, nahaja se v III. glavnem redu. Postavljena je bila v 1930. letih zaradi načrtovane gradnje vodovoda oziroma rezervoarja, ki naj bi napajal celotno koprsko okolico, vendar vodovoda niso dokončali, ker jih je prehitela druga svetovna vojna. Po vojni so sicer predlagali, da bi gradnjo nadaljevali, a se to ni uresničilo. Hrib nad vasjo Popetre, III. red, št. 185 Z0, trig. okraj Koper: italijanski štirikoten steber vrhnje dimenzije 50 × 50 centimetrov, visok 70 centimetrov. Okoli leta 2000 je bila točka preimenovana iz 3B v 185. Velika Čebulovica, III. red, št. 2, trig. okraj Sežana: štirikotni italijanski steber, visok en meter, vrhnje dimenzije 40 × 40 centimetrov. Jelovica nad Postojno, III. red, št. 28, trig. okraj Postojna (slika 5c): štirikoten italijanski steber s poitalijančenim izpisom kraja Jellovicca, RA, 1926. Visok je 1,15 metra z vrhnjo dimenzijo 43 × 43 centimetrov. Polovica vrhnje ploskve stebra je odbita. Počivalnik, III. red, št. 27, trig. okraj Postojna (slika 5d): štirikoten italijanski steber s poitalijančenim izpisom kraja Pocivalni, RA, 1926, ohranjena je originalna štirikotna odprtina na vrhu za vizurni signal 12 × 15 centimetrov, ki je globoka 33 centimetrov, sam steber je visok 105 centimetrov in ima vrhnjo dimenzijo 39 × 39 centimetrov. Goli vrh na slovensko-italijanski meji, III. red, št. 25, Z0, trig. okraj Sežana: italijanski štirikotni steber, kasneje so postavili še ekscenter za lažja GNSS-opazovanja. Sam steber je visok en meter in ima vrhnjo dimenzijo 40 × 40 centimetrov.

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

Enostavnejše tipe stabilizacij trigonometričnih točk starejšega datuma, z vrhnjimi dimenzijami 15 ×15 centimetrov ali 20 × 20 centimetrov, torej iz obdobja Avstro-Ogrske ali morebiti še starejše, razpoznamo po tem, da so izdelani iz klesanih naravnih kamnov in so velikokrat opremljeni s križem, katerega kraki so pravokotni na smer stranic vrhnje ploskve kamna, medtem ko kraki križa pri novejših potekajo v smeri oglišč vrhnje ploskve 2

| 212 |

Med letoma 1994 in 1996 so bile izvedene tri EUREF GNSS-kampanje, v okviru katerih so izmerili različne točke na območju Slovenije. Izmera na Veliki Milanji in Velikem gradišču je bila del tako imenovane tretje kampanje, namenjene zgostitvi točk za območje Hrvaške, v njej je bilo izmerjenih tudi šest točk na območju Slovenije (Berk in sod., 2003).

SI | EN

kamna (slika 7a, 7b in 7d). Na nekaterih najdemo na stranski ploskvi vklesani črki MT (nem. Militärische Triangulation = vojaška triangulacija), kot na primer na Starem gradu nad Planino, III. red, št. 25, trig. okraj Postojna (slika 7b). Najdemo pa še dva tipa stabilizacij večjih velikosti, ki jima lahko ponovno rečemo stebri: prvi so izklesani iz naravnega kamna v kvadratno obliko, drugi pa so zidani stebri valjaste oblike. Skico slednjih najdemo že v Instrukcijah za astronomsko-trigonometrično izmero iz leta 1844 (Instrukcije… 1844, 233).

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Slika 5: Primeri italijanskih stabilizacij trigonometričnih točk: a) na Hribčku nad vasjo Dvori, IV. red, št. 96, trig. okraj Koper (foto: R. Škafar, 2021); b) Kubeljska varda, III. red, št. 184, trig. okraj Koper (foto: R. Škafar, 2021); c) Jelovica, III. red, št. 28, trig. okraj Postojna (foto: R. Škafar, 2021); d) Počivalnik, III. red, št. 27, trig. okraj Postojna (foto: M. Triglav Čekada, 2021).

| 213 |

GEODETSKI VESTNIK Stebre, izklesane iz naravnega kamna vrhnje dimenzije 55 × 55 centimetrov, najdemo na Pleši na Nanosu, danes trig. točka III. reda št. 2 (slika 7c) in Matajurju, 317, II. reda, št. 317 (https://www.hribi.net/gora/ matajur/1/747). Obe lokaciji sta bili že označeni na kartah 3. vojaške topografske izmere avstro-ogrske monarhije iz let 1880–1885 kot triangulacijske točke: prva za grafično izmero, druga za numerično izmero. Ogromen steber, kjer je vsaj spodnji ohranjen podstavek iz klesanega kamna, najdemo še na Sveti Trojici 1106 metrov nad Slovensko vasjo na Pivškem, trig. točka III. reda št. 4, trig. okraj Postojna (slika 6).

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

c d Slika 6: Sveta Trojica, 1106 m, in Lonica ,1124 m, III. red, št. 4 C0 in Z0, trig. okraj Postojna, nad Slovensko vasjo na Pivškem, spreminjanje skozi čas: zgoraj leta 2005 ob izmeri GNSS (foto: arhiv I. Lojk) in spodaj kmalu po drugi svetovni vojni (foto: arhiv V. Bric); a) in c) C0 Sveta Trojica najverjetneje še avstrijski tip stabilizacije, b) in d) Z0 Lonica italijanski štirikoten steber.

| 214 |

SI | EN

Iz kamnov zidan steber valjastega preseka, za katerega že v bazi trigonometričnih točk piše, da bi lahko bila stara avstrijska točka, je dolgo razpadal na vrhu Svetega Lovrenca na Hrušici, trig. točka II. reda št. 335. Med letoma 2005 in 2007 ga je obnovilo lokalno turistično društvo. Podoben zidan steber je še na Velikem vrhu (Lajše), III. red, št. 28, trig. okraj Idrija (https://www.hribi.net/slika_gora/veliki_vrh_lajse/7575), ter na hribu z imenom Deveti konfin nad Volčami, III. red, št. 5, trig. okraj Tolmin (https://www.hribi.net/slika_pot/solarji_deveti_konfin_cez_jezo/150458). Žal za slednjo stabilizacijo ne moremo ponuditi dokončnih ugotovitev, ker kaže, da je bila pred kratkim obnovljena ali pa postavljena povsem na novo. Je pa ta lokacija na karti 3. vojaške topografske izmere avstro-ogrske monarhije iz let 1880–1885 označena kot točka, na kateri se je izvajala tako imenovana numerična triangulacija, kar je pomenilo, da so se na točki izvedle geodetske meritve in naknadno izračunale koordinate te točke. Znamenje označuje še mejo med parcelami, ne pa tudi meje med katastrskimi občinami.

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

c d Slika 7: Primeri starejših tipov stabilizacij trigonometričnih točk, izdelanih iz naravnega klesanega kamna: a) Mali Kras, III. red, št. 241, trig. okraj Sežana (20 × 20 cm, 17 cm iz tal); b) Stari grad nad Planino, III. red, št. 25, trig. okraj Postojna (20 × 20 cm); c) Pleša na Nanosu, III. red, št. 2, trig. okraj Postojna (55 × 55 cm) , in d) Sv. Anton nad Koprom, III. red, št. 183, trig. okraj Koper (15 × 40 cm) (foto: a), b) in c) M. Triglav Čekada, 2021; d) R. Škafar, 2021).

| 215 |

GEODETSKI VESTNIK Če na sliki 8 pogledamo prostorsko razporeditev identificiranih starejših tipov stabilizacij trigonometričnih točk, hitro vidimo, da so vse ohranjene starejše stabilizacije hkrati mejna znamenja na mejah katastrskih občin (Stari grad nad Planino – slika 7b, Pleša na Nanosu – slika 7c, Veliki Javornik – Triglav Čekada in Jenko, 2020, slika 4, str. 473) ali celo mejna znamenja na tromejah katastrskih občin (Srnjak – slika 2a in Sv. Lovrenc na Hrušici).

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

Slika 8: Starejši tipi stabilizacij trigonometričnih točk II. in III. reda so velikokrat na mejah katastrskih občin (modre linije): rdeče pike – starejši tipi stabilizacij, rumene – italijanske stabilizacije, modre – stabilizacije iz obdobja po drugi svetovni vojni (vir: GURS).

3.3 Druge novejše posebnosti stabilizacij trigonometričnih točk na Primorskem Najprej omenimo utrditev obstoječih načinov stabilizacij trigonometričnih in drugih geodetskih točk z betonom. V letih 1995–1997 so kolegi z območne geodetske uprave v Kopru veliko obstoječih granitnih kamnov trigonometričnih točk na ilirskobistriškem in koprskem območju zavarovali z dodatno betonsko ploščo, ki so jo zabetonirali tako, da je obdajala obstoječi granitni kamen. Kot primer tako nadgrajene stabilizacije omenimo točko II. reda 322 Z0 Pomjan iz trig. okraja Koper (slika 9c), kjer najdemo na razdalji kakšnih sto metrov tudi tri primere različnih starih tipov stabilizacij geodetskih točk: avstrijsko C1, italijanski betonski štirikotni steber C2 in kasnejši granitni kamen, stabiliziran po drugi svetovni vojni Z0, ki je bil naknadno utrjen z betonom.

a b c Slika 9: Pomjan, II. red, št. 322, trig. okraj Koper: a) C1 originalno še avstrijski kamen, b) C2 italijanski steber z odprto originalno luknjo za namestitev signala, c) Z0 povojna stabilizacija, utrjena v letih 1995–1997 z dodatnim betonom (foto: R. Škafar, 2021).

| 216 |

SI | EN

V letu 1996 so v trigonometričnih okrajih Sežana, Koper, Ilirska Bistrica in Postojna pričeli postavljati ekscentrične geodetske vizurne signale lastne izdelave. Največ so jih postavili in tudi na njihovi podlagi izvedli geodetsko izmero v trigonometričnem okraju Sežana. Uporabili so pocinkane, kovinske cevi (iz enakega materiala, kot so cevi za prometne znake), pobarvane rdeče-belo. Cevi oziroma vizurni signali so bili zabetonirani tako, da so na spodnji strani segali pol metra pod raven okoliškega terena. Vizurni signali so bili visoki štiri metre. Na sliki 9 vidimo dva primera takih kovinskih signalov, prvi je fotografiran ob postavitvi na točki Soline pod Beko, III. red, št. 87 C0, trig. okraj Sežana, center Z0 na tej točki predstavlja italijanski štirikotni steber. Drugega na Črni griži smo pregledali v letu 2021 in predstavlja ekscenter trig. točke IV. reda št. 47 C0, trig. okraj Sežana, katere Z0 je stabiliziran s klasičnim granitnim kamnom iz obdobja po drugi svetovni vojni. Tu ob vznožju kovinskega signala leži še prevrnjen star italijanski betonski steber (slika 4).

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

a b Slika 10: Kovinska signala: a) ob postavitvi leta 1996 – Soline pod Beko, III. red, št. 87 C0, trig. okraj Sežana, ob vznožju kovinskega signala sedi Ivan Lojk (foto: arhiv I. Lojk); b) danes – Črna griža, IV. red, št. 47 C0, trig. okraj Sežana (foto: R. Škafar, 2021).

V istem obdobju je bilo na tem območju pregledanih 90 % trigonometričnih in oslonilnih točk, ki naj bi jih pozneje uporabili za GNSS-izmero, namenjeno sanaciji že znanih odstopanj v trigonometrični mreži na tem območju, ki pa ni bila izvedena. 4 RAZPRAVA IN SKLEP Glede na vse bolj razširjeno uporabo tehnologije GNSS, ki na eni strani zagotavlja realizacijo državnega koordinatnega sistema in na drugi strani omogoča uporabnikom v geodetski praksi enostaven dostop do državnega koordinatnega sistema, se, tudi v strokovni javnosti, postavlja vprašanje, ali je še treba ohranjati podatke o trajno stabiliziranih geodetskih točkah v evidencah geodetske službe ter vzdrževati Mihaela Triglav Čekada, Ivan Lojk, Rado Škafar, Bojan Stopar | ZNAČILNOSTI STABILIZACIJ TRIGONOMETRIČNIH TOČK NA PRIMORSKEM | CHARACTERISTICS OF TRIGONOMETRIC CONTROL NETWORK MARKS IN THE PRIMORSKA REGION | 189-219 |

| 217 |

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK označbe teh točk v naravi. Po našem mnenju pa dvomi o smiselnosti ohranjanja podatkov o teh točkah v evidencah državne geodetske službe in vzdrževanje ključnih geodetskih točk v stanju, primernem za praktično uporabo, niso upravičeni. Vedeti je namreč treba, da so fizično stabilizirane geodetske točke v naravi vez med fizično stvarnostjo (stanjem v naravi oziroma v prostoru) in podatki ter modeli o fizični stvarnosti, ki jih vodi geodetska in številne druge stroke v okviru svojih evidenc. Ohranjanje podatkov o geodetskih točkah v evidencah državne geodetske službe brez ohranjanja v naravi fizično stabiliziranih geodetskih točk ni smiselno, treba je ohraniti oboje, tako evidence kot geodetske točke v naravi. V vsakdanji geodetski praksi se pogosto srečujemo s prenašanjem različnih podatkov iz evidenc državne geodetske službe v naravo. Pri tem prenosu pa je treba vzpostaviti povezavo med podatki v evidencah in fizično stvarnostjo oziroma stanjem v naravi. Ta prenos je lahko položajno kakovostno opravljen le, če imamo v evidencah ustreznih služb in strok na voljo kakovostne podatke in kakovostno ohranjeno stanje ustreznega števila geodetskih in drugih ohranjenih fizičnih točk v naravi. Sodobne merske tehnologije nam zagotavljajo visoko natančnost meritev, izmerjene obstoječe trajno stabilizirane geodetske točke v naravi pa nam omogočajo tudi ustrezno časovno neodvisno točnost geodetskih meritev za prenos različnih podatkov iz evidenc državne geodetske službe v naravo. Izpostavljene trajno stabilizirane geodetske točke že dolgo kljubujejo zobu časa, zato imajo velik potencial tudi za vzdrževanje in zagotavljanje dolgoročne stabilnosti državnega koordinatnega sistema. V načrtih državne geodetske službe so predvidene dejavnosti dolgoročnega spremljanja geodinamike z novimi GNSS-izmerami (Stopar in sod., 2021). Pri tem pridejo v poštev tudi v preteklosti kakovostno stabilizirane točke geodetskih mrež višjih redov. Te točke lahko v povezavi s kakovostno stabiliziranimi geodetskimi oziroma tako imenovanimi geodinamičnimi točkami, ki smo jih na območju celotne države fizično stabilizirali za potrebe izvajanja GNSS-izmer v zadnjih 35 letih, predstavljajo zgostitev aktivnih GNSS-omrežij, kot sta omrežje SIGNAL in kombinirana geodetska mreža oziroma mreža 0. reda (Oven in sod., 2019; Medved in sod., 2018). Pri tem pridejo v poštev tudi za uporabo kot pasivne kontrolne GNSS-mreže (Majcen, 2020). Način stabilizacije trigonometričnih točk višjih redov iz obdobja Kraljevine Italije je primerljiv s posebnimi tipi stabilizacij, namenjenih GNSS-izmeram ob aktivnih tektonskih prelomih. Kot prvo na takšen način izmerjeno mrežo pri nas omenimo geodinamično mrežo Krško, ki je bila prvič izmerjena z GNSS že leta 1993 (Vodopivec, Miškovič in Jaklič, 1999; Kogoj, 2000). Sledijo leta 1996 prvič izvedene GNSS-meritve velike geodinamične mreže Premogovnika Velenje, kjer se preučujejo aktivnosti šoštanjskega, smrekovškega in labotskega preloma (Pavlovčič Prešeren, Stopar in Vrabec, 2005). Obakrat so bile točke stabilizirane s posebnimi tipi stabilizacij, v prvem primeru s svornikom, na katerem je vijak za prisilno centriranje, zabetoniranim v skalo, v drugem pa so uporabili posebne betonske stebre ali svornike, vgrajene v naravno čvrsto skalo (Triglav Čekada in sod., 2021a). Dve prej navedeni točki, stabilizirani z italijanskima tipoma stabilizacij, to sta točki Velika Milanja (trigonometrična točka II. reda št. 351) in Veliko Gradišče (II. red, št. 310), sta bili v preteklosti že vključeni v EUREF-izmere na območju Slovenije (Berk in sod., 2003). S pričujočo analizo smo na Primorskem identificirali skupno 68 trigonometričnih točk II. in III. reda, ki so v naravi stabilizirane z italijanskim načinom stabilizacije geodetske točke višjega reda. To je kakovostna stabilizacija, ki je potencialno zanimiva tudi za izvajanje geodinamičnih GNSS-meritev v daljšem časovnem obdobju. Glede na tip vegetacije, ki trenutno prekriva pregledane trigonometrične točke, je

| 218 |

za takojšno izvedbo izmere GNSS potencialno primernih 47 točk, stabiliziranih z italijanskim tipom stabilizacije (56 % od vseh identificiranih točk s tem tipom stabilizacije) ter 11 točk s še starejšim tipom stabilizacije (52 % od vseh identificiranih točk s tem tipom stabilizacije). Še kar nekaj primernih točk je v trigonometrični mreži IV. reda, vendar jih v tem prispevku ne obravnavamo. V trigonometričnih mrežah II. in III. reda smo identificirali skupno še 21 trigonometričnih točk s stabilizacijo še iz avstro-ogrske monarhije, ki imajo poleg ozko geodetske še pomembno zgodovinsko vlogo in ponujajo tudi možnosti za promoviranje geodetske tehnične dediščine. Zahvala Raziskava je nastala v okviru ciljnega raziskovalnega projekta V2-1924: Stalna geodetska znamenja kot temelj za kakovostno delovanje geodetske stroke, ki sta ga sofinancirali Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Geodetska uprava Republike Slovenije, ter temeljnega raziskovalnega projekta J2-2489: SLOKIN – Geokinematski model ozemlja Slovenije, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Literatura in viri: SI | EN

Glej literaturo na strani 205.

Triglav Čekada M., Lojk I., Škafar R., Stopar B. (2022). Posebnosti stabilizacij trigonometričnih mrež na Primorskem. Geodetski vestnik, 66 (2), 189-219. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2022.02.189-219

doc. dr. Mihaela Triglav Čekada, Geodetski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana, mihaela.triglav@gis.si

Ivan Lojk, dipl. inž. geod. Spodnje Škofije 145, 6281 Škofije, lojk.ivan@gmail.com

Rado Škafar, univ. dipl. inž. geod. Geodetska uprava RS, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana, rado.skafar@gurs.si

prof. dr. Bojan Stopar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana bojan.stopar@fgg.uni-lj.si

| 219 |

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

2022

| 66/2|

GEODETSKI VESTNIK | letn. / Vol. 66 | št. / No. 2|

SIX YEARS OF SENTINEL-2 ŠEST LET ARHIVA PODATKOV ARCHIVE OF SLOVENIA SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir

SI | EN

UDK: 005.921.1:528.85(497.4) Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.02 Prispelo: 20. 2. 2022 Sprejeto: 1. 6. 2022

IZVLEČEK Sentinel-2 je visokoločljivostni optični satelitski sistem, ki ga je za Evropsko komisijo razvila Evropska vesoljska agencija (ESA). Trenutno sta v tirnici dva satelita tega sistema: Sentinel-2A od 23. junija 2015, od 7. marca 2017 pa še Sentinel-2B. Par Sentinel-2A in Sentinel-2B vsakih pet dni posname isto območje iz iste tirnice. Z izjemo prvih šestih obratovalnih mesecev (tj. druga polovica 2015) zagotavlja Sentinel-2, še posebej dvojna konstelacija, zelo stabilen vir podatkov. Že od samega začetka satelitske misije na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) vzdržujemo arhiv podatkov Sentinel-2 za območje Slovenije. Podatke shranjujemo v originalni obliki (tako imenovani produkti L1C) ter v štirih stopnjah nadaljnje obdelave. Arhiv zdaj deluje šest polnih let, kar je zadostno obdobje za statistični pregled. Arhiv podatkov Sentinel-2 smo proučili z različnih vidikov in na ravni vse države. Največ pozornosti smo namenili deležu oblačnosti. S tem, ko pridobimo vpogled v časovnoprostorsko razporeditev oblačnosti, najbolje ocenimo, koliko so optični podatki dejansko uporabni.

KLJUČNE BESEDE Sentinel-2, arhiv, satelitski podatki, časovna vrsta satelitskih posnetkov, stopnja oblačnosti, Slovenija

| 220 |

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2022.02.220-257 REWIEV ARTICLE Received: 20. 2. 2022 Accepted: 1. 6. 2022

ABSTRACT The Sentinel-2 is a high resolution optical satellite mission, developed by the European Space Agency (ESA) for the European Commission. Currently the mission has two satellites in orbit: Sentinel-2A from 23rd June 2015, and Sentinel-2B from 7th March 2017. Revisit time for this twin constellation is five days. The twin satellites represent a very stable data source, but for the first six operational months (i.e. the second half of the 2015). From the very start of the mission, the Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts (ZRC SAZU) is collecting its own archive of Sentinel-2 data for the extent of the Republic of Slovenia. The data is saved in its original processing state (Level-1C) and in four levels of processing. The archive has now been operating for six full years, which is a good milestone for a statistical overview. We analyse the archive of Sentinel-2 data of Slovenia from several aspects at the country level. A special focus is placed on cloud cover, as only cloud-free data can give an impression of the actual spatial and temporal usability of optical data.

KEY WORDS Sentinel-2, archive, satellite data, satellite image time series, cloud cover, Slovenia

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

1 INTRODUCTION The Sentinel-2 is an optical satellite mission, developed by the European Space Agency (ESA) for the European Commission as a part of the Copernicus Earth Observation Programme. Copernicus programme aims to observe Earth systematically and to provide accurate, timely and easily accessible information of the environment over a long period. What makes the Copernicus Sentinel mission so important is its policy of free and open access to data. The Sentinel-2 mission is revolutionizing high-resolution optical Earth observation thanks to its pioneering policy of open access, systematic and frequent acquisition, global coverage, and, above all, data quality (Drusch et al., 2012). According to the Copernicus Open Access Hub last published annual report the use of Sentinel data significantly jumped in 2019 and has been growing ever since (ESA Copernicus Statistic, 2021).

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Sentinel-2 satellites carry a high-resolution optical multispectral instrument with 13 spectral bands and acquire data with a 290 km wide swath and at three resolutions: 10 m (4 bands), 20 m (6 bands) and 60 m (3 bands), thus ranging somewhere between high and medium resolution (Drusch et al., 2012). Revisit time – repetition of acquisition from the same relative orbit – is ten days for each individual satellite. Because S-2A and S-2B are positioned in the same sun-synchronous1 nearly polar-orbit, phased at 180° to each other, the revisit time for this twin constellation is five days. Despite nominally frequent observations, the utility of optical satellite data can be limited because cloud cover prevents the collection of surface information below the clouds.

SI | EN

The Sentinel-2 mission has now two satellites in orbit: Sentinel-2A (S-2A) from 23rd June 2015, and Sentinel-2B (S-2B) from 7th March 2017, each having a 7.25-year lifetime with consumables sized for 12 years. The next generation satellites, the Sentinel-2C and Sentinel-2D, are being built by Airbus Defence and Space, and are planned to be launched in 2024 and 2025, respectively, when S-2A and S-2B will reach their end of life.

Sentinel data is accessible, depending on the mission and type of data, through the Conventional Data Access Points (CDAP) of ESA and EUMETSAT2, as well as through the Copernicus Data and Information Access Services (DIAS) platforms, which provide (partial) mirrors of the data3, Thematic Exploitation Platforms (TEPs)4, regional Copernicus Collaborative Ground Segment data services5 and other well-known gateways6 or platforms for the rapid display, query and retrieval of satellite data from these data centres (among these, we would like to highlight in particular the Sentinel Hub platform, which is very successfully operated by the Slovenian company Sinergise) (ESA Sentinel Data Access, 2021; ESA Earth Online, 2021). The DIAS nodes and other gateways commercially provide advanced computing services in addition to access to their mirrors. 1

3 4 5 6

Time of satellite pass is synchronised with the Sun, so the satellite observes any given point of the Earth's surface at the same local time. Thus, the acquisition time of Slovenia is always around 10:00 UTC (Coordinated Universal Time). In local time this is around 11:00 CET (Central European Time), and in daylight saving time period around 12:00 CEST (Central European Summer Time). Exact acquisition times of Slovenia vary from 09:50 UTC to 10:15 UTC. Examples of ESA and EUMETSAT access points: ESA Copernicus Open Access Hub, Copernicus Space Component Data Access – CSCDA, EUMETSAT EUMETCast, EUMETSAT Copernicus Online Data Access – CODA. Examples of DIAS: ONDA, Sobloo, CreoDIAS, Mundi Web Services. Examples of TEPs: TEP for Forestry, for Food Security, for Urban, for Hydrology. E.g.: TerraScope, SARA – Sentinel Australasia Regional Access. Examples of well-known gateways: Amazon Web Services, USGS Earth Explorer, Google Earth Engine, Open Data Cube, PROBA-V MEP, RUS, NoR, CNES PEPS, Alaska Satellite Facilities.

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 221 |

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK While cloud platforms and network infrastructures/hubs are predominant in Europe today, some countries have developed their own data infrastructure in the last decade and established national data cubes or data centres where satellite data are linked and archived with other open government geospatial data7. Major initiatives are currently underway by combining space agencies, government and commercial entities to develop targeted data cube environments on a continental scale8, with the overall aim of enabling a mapping environment with satellite data for government, research and commercial needs. Interagency Committee on Earth Observation Satellites (CEOS) is advancing the production and distribution of Analysis Ready Data (ARD) to foster rapid, robust, and automated use of Sentinel data, and to enable interoperability both over time and with other datasets, e.g. with Landsat (CEOS, 2020). Data producers, e.g., space agencies (NASA, ESA, JAXA etc.) and major data delivery and access centres (cloud platform providers, regional data hubs) are now accelerating this challenging task to achieve the integration and combination of consistent and comparable data. From the start of Sentinel-2 mission, the Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts (ZRC SAZU) is collecting its own archive of Sentinel-2 data for the extent of the Republic of Slovenia. We choose to keep the Sentinel-2 data in house for several reasons:

SI | EN

–– continuation of many years of experience and algorithm development for geometric and radiometric pre-processing of satellite data, –– enabling data processing on demand for experienced users and researchers, –– enabling durable, and stable service provision and data access for the territory of Slovenia for interested users (research, government). –– The archive is not available on-line however it may be collected for research purposes upon request. We collect data in the original processing state (as downloaded; the standard Sentinel-2 Level-1C products) and provide products in different levels processing: –– geometric transformation (reprojection), –– atmospheric correction with cloud screening, –– topographic correction, –– spatial mosaicking and temporal compositing, and –– bio-physical products (ranging from vegetation, water and soil indices). The archive has now been operating for six full years, which is a good milestone for short-term statistical overview. Analytical studies of satellite data archives are not very common. In this paragraph we present few existing approaches found in literature. A statistical study of an archive was done by Wulder et al. (2016) for the global Landsat archive, that has the longest history of all satellite data, lasting for 50 years. The authors give a comprehensive analysis of the archive, providing mostly information on the number of acquired images per area. They do not, however, deal with cloud cover in particular, but show the differences in global record coverage, backed by Landsat program operation. Sudmanns et al. (2020) did similar thorough statistical analyses from metadata of all Sentinel-2 images acquired in 2017. They state that 7

| 222 |

Examples of national data centres: Austrian Data Cube Archive (ACube) hosted by EODC; German Satellite Data Archive (D-SDA); French Theia Land Data Centre; Belgian Centre for image processing (CVB), hosted by VITO; Australian CSIRO Centre for Earth Observation, supporting Australian Open Data Cube. E.g.: Digital Earth Australia, Digital Earth Africa.

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

data coverage and quality are far from homogeneous, therefore higher acquisition frequencies do not necessarily yield more cloud-free scenes. They also expose some quality issues, e.g., systematically incorrect cloud cover estimation (over-detection) in high non-vegetated altitudes (e.g., Himalayas, Andes). Li and Roy (2017) reflected on one part of the capabilities of existing Sentinel-2 data archive, that is the revisit time of S-2A and S-2B in combination with Landsat 8. Corbane et al. (2020) examined the Sentinel-2 records for the composition of the global cloud free pixel-based Sentinel-2 composite. Our paper discusses another possible aspect of archive overviewing: a user-oriented view and focus to the practical usability of Sentinel-2 imagery to analyse the given study area, for example, a country. This perspective is partly dictated by the small size of Slovenia (20.271 km2) and expected needs from different domains (e.g., agriculture, nature preservation, hazards) to systematically monitor natural gradual processes or those abruptly induced on Earth surface on a country level.

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

2 MATERIALS AND METHODS

Slovenia is a Central European country, characterised by a very diverse topography and climatic regime, combining four major macro-regions – the high Alps with the pre-Alpine hills, the rugged Dinaric Alps, the flat land of the Pannonian Plain with its hilly edge, and the Mediterranean hills with the moderating effect of the Adriatic Sea (Perko, Ciglič, and Zorn, 2020). The great topographic diversity of mountains, hills and plains, coupled with the historically fragmented nature of agricultural land and a range of contemporary land-use practices, makes Slovenia an excellent test bed for the full range of Earth observation data processing and monitoring development.

SI | EN

2.1 Study area and data accessing

Our operational workflow for processing Sentinel-2 data of Slovenia consists of regular downloading of Sentinel-2 imagery from the Copernicus Open Access Hub and systematic processing (Figure 1). This includes adaptation of Earth observation data for use with national geoinformation data sources, where reprojection to the national reference system (Slovene national grid D96, EPSG 3794) is a baseline for most users.

Figure 1:

Implemented workflow for processing Sentinel-2 data of Slovenia.

The lowest processing level of Sentinel-2 data that is available to the general public is orthorectified top -of-the-atmosphere (TOA) reflectance product, denoted as Level-1C (Thales Alenia Space, 2021). The Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 223 |

GEODETSKI VESTNIK reference system used for the Level-1C data is the Universal Transverse Mercator (UTM) on the WGS84 ellipsoid. Based on the fixed UTM grid, each image acquisition9 is split into several tiles (granules) of approximate size 110 × 110 km2, having 10 km overlap on all four sides. Products are delivered in the Standard Archive Format for Europe (SAFE). Up to September 26 2016, each SAFE-format product was a multi-tile product, including up to 14 tiles and covering a fixed area of approximately 290 km (across-track) by 325 km (along-track). On September 27 2016 ESA moved to a single-tile format where each SAFE product includes one tile only. Slovenia is covered by seven S-2 tiles (Figure 2) (ESA Tiling Grid, 2017). All tiles are in the same UTM zone (UTM 33 North), thus no additional problems with zone mixing arise (Roy at al., 2016).They are acquired from three acquisition orbits10: 022, 122 and 079. Because Slovenia is located at mid-latitudes (centre-point roughly around 45°N, 15°E), the overlap of swaths of neighbouring orbits is already substantial, exceeding 100 km (Li and Roy, 2017) (Figure 3).

SI | EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

Figure 2: In ESA Sentinel-2 tiling grid Slovenia is covered by seven 110 x 110 km2 tiles in UTM 33 North zone (33TUM to 33TWL). Background image for small overview image is taken from European Environment Agency (EEA).

The ESA Copernicus Open Access Hub (formerly known as Sentinels Scientific Data Hub) provides free and open access to the user products Sentinel-1, Sentinel-2, Sentinel-3 and Sentinel-5P. We have built our archive on top of the API Hub of the Copernicus Open Access Hub portal (https://scihub.copernicus.eu/), because it enables a scripting interface for automatic bulk downloads of Sentinel-2 imagery. In the implemented workflow, each Level-1C product is downloaded as a single packed ZIP file. Each ZIP file contains multiple tiles in multi-tile format, or only one tile in single-tile format. Each tile contains 9

| 224 |

In ESA terminology image acquisition is called datatake (meaning: continuous acquisition of an image during the same pass), and tile is called granule. In ESA nomenclature the numbers denoting the acquisition orbits are called relative orbit numbers; they are fixed, ranging from 1 to 143. On the other hand, the term absolute orbit number refers to current pass, so it increases with each pass.

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

Figure 3: Acquisition of Sentinel-2 images over Slovenia from three orbits: 022 (west part; at the bottom of the figures marked by orange line), 122 (whole Slovenia; note: only these images contain central part of Slovenia; green line) and 079 (east part; violet line), as seen on both screen-shots from Copernicus Open Access Hub. The roughly 100 km overlap between the images acquired from neighbouring orbits can be seen (red dotted line). Right figure: In the old format two adjacent multi-tile SAFE products had to be downloaded per each acquisition, summing up to 28 tiles. On this figure the footprints of six whole SAFE products are shown (however, areas covered by individual tiles are not shown). Left figure: In the currently valid single-tile format 4 to 7 SAFE products – each containing one tile –, have to be downloaded per acquisition to cover Slovenia.

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

13 raster files – one per spectral band – in JPEG2000 format and over 100 supplementary metadata files in XML and GML formats, starting from the main metadata file manifest.SAFE, as defined in the specifications for the SAFE-format.

| 66/2 |

SI | EN

GEODETSKI VESTNIK

2.2 Data processing The images are first renamed from vendor-oriented sensor-priority names S2A/B_* to more user-friendly analysis-oriented date-priority names YYYYMMDD*, and they are then processed with our standard pre-processing workflow, implemented with STORM processing chain (Zakšek et al., 2015; Pehani et al., 2016). The STORM delivers atmospherically and topographically corrected Sentinel-2 products for the extent of Slovenia, reprojected into national projection D96TM, EPSG 3794 (EPSG.IO, 2021). Images undergo the following processes: –– for each tile the corresponding metadata is read and all 13 bands are converted from JPEG2000 to GeoTIFF and stacked into a single 13-band file; –– the tiles of the same acquisition are mosaicked into a uniform satellite image in its source projection (UTM 33 North); –– the mosaic image is atmospherically corrected using ATCOR-2 (ReSe Applications, 2021) and an enhanced mask is computed that includes clouds and cirrus classes as well as classes haze, snow, water and shadows; –– the image is reprojected into the Slovene national projection D96TM and cropped to Slovenia. –– The topographic correction is performed in a separate execution, only for images with cloud cover of less than 75%. To sum up: In addition to original Level-1C product four products are calculated by the described Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 225 |

SI | EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK workflow, i.e. two levels of processing in two resolutions (Table 1). For the 4-band 10 m products, the processing workflow is executed only with four 10 m-resolution bands (blue, green, red, near-infrared). For the 10-band 20 m product the processing workflow is executed with all 13 bands, however the three 60 m bands are removed after the completion of atmospheric correction. After the pre-processing the products are equipped with the enhanced mask of anomalies, ready for use with other national geoinformation data sources, and available also for calculation of different vegetation, water or soil indices, temporal composites (e.g., monthly cloud free mosaics), satellite image time series and similar. Table 1:

Quantities of Sentinel-2 archive data of Slovenia of original Level-1C imagery and four types of processed products. Quantities in the last column are calculated for the Sentinel-2 twin constellation, so they are valid from 2018 onwards.

product abbreviation

product description

approx. number of pro- approx. data storage demand ducts per year per year [TB]

Level-1C

orthorectified UTM33N TOA reflectance ESA product, 13 bands, resolutions 10, 20, 60 m

217

0.7

atm_10m

atmospherically corrected product, 10 m, 4 bands, D96TM projection

217

2.2

atm_20m

atmospherically corrected product, 20 m, 10 bands, D96TM projection

217

1.5

atm_topo_10m

atmospherically and topographically corrected product, 10 m, 4 bands, D96TM

155*

0.8

atm_topo_20m

atmospherically and topographically corrected product, 20 m, 10 bands, D96TM

155*

0.5

* Topographically corrected products are calculated only for images with cloud cover of less than 75%.

3 RESULTS AND DISCUSSION In this chapter, we describe and discuss the statistics on the Sentinel-2 data of Slovenia for the six and a half year period, i.e. from the second half of 2015 to the end of 2021. Because usability of optical data strongly depends on the presence/absence of clouds, the most attention is focused to quantification of cloud cover. We discuss archive statistics from different perspectives, ranging from the total number of acquisitions per area and per time period, detailed cloud cover data by year and by season, to the possibility of creating cloud-free mosaics or dense satellite image time series. We also stress the importance of knowing the basics of the ESA image processing. We conclude this chapter with some examples of use of Sentinel-2 data. 3.1 The archive in numbers 3.1.1 Number of acquisitions per month The first scene of Slovenia was taken on 28 June 2015. Data collection was not very systematic in 2015, i.e., the first operational half-year of the mission (see Figure 4). From the perspective of a user who needs largely stable and dense satellite image time series, a better dataset starts in 2016. Full availability of the mission data starts with July 2017 when both satellites became operational. The number of monthly acquisitions for the twin constellation is 17 to 19 (variations are due to variable fitting of orbital passes into the yearly calendar, and naturally also due to different months’ lengths). | 226 |

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 66/2 |

SI | EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Figure 4: Number of acquisitions of Slovenia per month and image cloud cover. When the S-2B became operational in July 2017, the number of acquisitions doubled. In some months there are no cloud-free images (e.g., May 2016, Feb. 2017, Nov. 2019). In general, most images with less than 10% cloud cover are acquired in summer months (July, August, September), with some notable exceptions (e.g., April 2020). For details see also Figure 8.

3.1.2 Number of acquisitions in swath overlapping areas From the perspective of spatial coverage, the S-2A and S-2B constellation acquires the central part of Slovenia with revisit time of five days (thus t0, t0+5d, …), while – due to considerable swath overlaps – the eastern and western parts of Slovenia are acquired twice in five days (the date sequence is t0, t0+2d, t0+5d, t0+7d, … on the east side, while on the west side it is t0, t0+3d, t0+5d, t0+8d, …, where t0 is the date of arbitrary acquisition of the central part of Slovenia) (Figure 5). For the twin constellation, this results in 73 acquisitions in the central part of Slovenia, and in 146 (exactly double number) acquisitions per year in overlapping areas on the east and west. This yields at maximum 219 acquisitions per year – theoretically; in practice one or two images per year are missing due to maintenance operations –, which demand a 5.7 TB of storage for the original Level-1C and all processed variations of products (Table 1).

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 227 |

GEODETSKI VESTNIK

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

Figure 5: The graphic schematically shows sequence of acquisitions on the y-axis, and coverage of Slovenia on x-axis. Whole Slovenia including central part is acquired only from orbit 122 (green bar), while the east and west part are acquired also from the orbits 079 (violet bar) or 022 (orange bar). Revisit time for the central part is five days. On the other hand, east and west Slovenia is acquired twice in

SI | EN

five days.

3.1.3 ESA processing baseline versions This section gives short insight how in parallel with the ever-growing number of Sentinel-2 images worldwide, the ESA processing environment has also been gradually upgraded. The common user of the Sentinel-2 data is not very familiar with the ESA versioning of the processing and products (and there is no need for that), however some general awareness should be kept in mind in the background that ESA versioning of processing chain exists and that this information can become important when using and processing Sentinel-2 data. ESA systematically processes Sentinel-2 data into the Level-1C products utilizing – at the moment of processing – the latest valid version of its processing environment. Since the latter was matter of several changes with time, it is obvious, that the products are not homogeneously processed. The processing environment version that ESA uses for product generation is thus important, however, it is e.g., not available in the image search forms on Copernicus Open Access Hub and other popular access points; this information is hidden in the metadata file. An ESA term processing baseline code includes versions of three processing support packages (Thales Alenia Space, 2021): –– the processing chain version; –– the version of its configuration parameters; –– the version of supplementary data (both static, such as digital elevation model used, and dynamic, such as atmospheric data or precise orbital data). For the first five and a half operational years, ESA used subversions of the processing baseline of version 02 (ESA Processing Baseline, 2021). The initial operational processing baseline 02.00, released on 23rd November 2015, needed several updates and consolidations before the first stable subversion 02.04 was

| 228 |

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

Table 2 shows processing baseline versions of images of Slovenia in our archive. The table data reveal that ESA did not yet manage to reprocess all its oldest images data with the processing baseline 02.04 or higher. The remaining images processed with less favourable subversions 02.01 or 02.02 are all from the second half of 2015 and the first half of 2016. The first major upgrade of the processing baseline to version 03 was on 30th March 2021. It introduced geometric refinement along with the use of the new Copernicus Digital Elevation Model (COP-DEM) of 90 m resolution (ESA Processing Baseline, 2021). This greatly improved the geometric accuracy of the Sentinel-2 images. According to ESA Data Quality Report (ESA Data Quality Report, 2021), the long-term geometric performance for products processed with processing baseline of version 02 is 11 m (i.e., 1.10 pixels) at 95.0% confidence level for both satellites. On the other hand, preliminary results for products processed with processing baseline of version 03.00 show much better results, with an absolute geolocation error of 5.5 m and 5.0 m (i.e., 0.55 and 0.50 pixel) at 95.5% confidence for S-2A and S-2B, respectively, suggesting the expected and desired geometric half-pixel accuracy of satellite products. Table 2:

Archive images of Slovenia sorted by the ESA processing baseline sub-version. In general, newer images are processed with newer processing baselines. Images marked with red need to be reprocessed by ESA. Images marked with green are processed with the substantially improved versions 03.+.

sub-version of the 02.01 ESA processing baseline

02.02

02.04

02.05

02.06

02.07

02.08

02.09

03.00

03.01

number of acqui- 34 sitions

120

226

145

125

249

110

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

released on 15th June 2016. ESA therefore performed several re-processing campaigns of the Level-1C data.

| 66/2 |

SI | EN

GEODETSKI VESTNIK

3.2 Cloud cover 3.2.1 Cloud cover per year and per season General requirements for the quality of optical satellite data for most applications include precise geometric accuracy (orthorectification) and steps for cloud detection and atmospheric correction (obtaining cloud-free surface reflectance). The presence of clouds causes spatial and temporal data gaps in the time series of observed phenomena. In addition, monitoring of large areas is often not possible in a single satellite overpass, and users must rely on data collected on different days with different cloud cover. The presence of clouds is a natural disturbance; their occurrence is partly related to the season and geographical location. In this context, we have observed the occurrence of clouds in the Sentinel-2 data collected so far for Slovenia. Table 3 shows the statistics of cloud cover per year and per cloud percentage class as calculated in our STORM workflow for atmospherically corrected 10-band products with a resolution of 20 m (see Table 1, row atm_20m). In the combined class »clouds« we gather all thick layers detected during the atmospheric correction that are impenetrable, so that observation the of Earth’s surface is not possible. This represents a collection of ten atmospheric correction classes (clouds, medium and thick cirrus clouds and medium Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 229 |

SI | EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK to thick haze over land or over water). We distinguish them from the »snow« class, which is also impenetrable, and from the penetrable »thin layer« classes (this is a collection of four classes: thin to medium haze and thin cirrus over land or over water), which still allow the assumption of actual pixel reflectance. The mean cloud cover of all processed images is 42.2%. This data alone suggests that the expected cloud cover for an arbitrary image is quite high. The share of images that are generally considered cloud-free and that are having cloud cover less than 10% is 22.2%, while the share of images that are generally considered unusable for Earth observation (except for cloud studies) because they have cloud cover greater than 90% is 10.9%. The distribution of cloud cover between years is quite stable, with the yearly mean cloud cover for six inspected years being only 3% higher and lower (i.e. less and more favourable) in extreme years 2018 and 2020 than the 2016-2021 average (Figure 6). Table 3:

Number of acquisitions of Slovenia per cloud coverage classes and per year.

cloud cover [%]

1-10

11-20

21-30

31-40

41-50 51-60

61-70

71-80

81-90

91-99

> 99

total

2015

2016

102

2017

161

2018

218

2019

216

2020

217

2021

218

total

193

135

106

102

111

1166

share [%]

5.6

16.6

11.6

9.1

8.7

9.5

6.7

7.8

6.6

6.9

6.4

4.5

100.0

Figure 6: Difference between the yearly mean cloud cover for years 2015 to 2021 and the 2016-2021 average. The value given for 2015 should be taken with caution due to small number of acquisitions.

More detailed data per season (with thresholds of 21 March, 21 June, 23 September and 21 December) and per region (presented by acquisition orbit) can be found in Table 4. The calculated data are completely in tune with expectations. They confirm known climatology facts that in our mixed Alpine-Mediterranean country summer is the driest and least cloudy season and that the autumn and winter months are the wettest and cloudiest. Some examples of Sentinel-2 mosaics over the seasons and the different cloud cover conditions are shown in Figure 7 and summarised in Table 5. | 230 |

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

Table 4:

Variability of mean cloud cover per season and per area (i.e., acquisition orbit). Extremes are marked with green and red colour.

mean cloud cover [%]

Winter

Spring

Summer

Autumn

total (022/122/079)

mean per whole year

3 4 . 3 (30.4/24.2/52.3)

49.6 (41.1/46.7/63.9)

37.6

2016

4 6 . 1 4 7 . 0 3 5 . 6 (49.2/36.5/51.7) (56.6/37.3/45.0) (39.7/29.7/36.7)

46.5 (39.0/45.1/54.4)

44.0

2017

4 8 . 1 3 9 . 0 2 9 . 1 (51.5/43.3/48.9) (36.7/33.6/47.2) (34.4/29.0/23.8)

47.4 (41.6/52.9/47.3)

40.6

2018

6 5 . 9 3 7 . 6 2 9 . 6 (69.0/61.0/67.6) (47.6/35.0/30.0) (25.9/26.5/36.4)

49.6 (52.2/53.5/43.2)

45.4

2019

4 2 . 2 4 8 . 4 2 8 . 5 (35.4/46.9/44.2) (52.7/44.8/48.1) (34.5/26.3/24.5)

54.1 (48.4/65.6/49.6)

42.8

2020

3 7 . 1 3 8 . 4 2 9 . 0 (35.3/41.9/34.1) (37.7/50.9/25.9) (24.9/37.4/24.7)

51.4 (41.4/59.4/53.1)

39.6

2021

4 9 . 9 4 2 . 4 3 0 . 2 (55.6/47.6/46.5) (36.5/31.9/59.4) (32.4/34.4/23.7)

47.6 (44.8/59.2/38.4)

42.2

SI | EN

2015

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Table 5: Descriptive parameters of images A to K, displayed on Figure 7. Image

Date of acquisition

Satellite

Orbit

Part of Slovenia acquired

16th Mar. 2020 S-2A

122

whole

13th Aug. 2021 S-2B

122

6th Mar. 2020

S-2A

12th Dec. 2018

14th Jan. 2019

Thin layers [%]

Snow cover [%]

Short description of image properties (cloud cover, snow cover, other specifics)

0.3

0.5

2.1

clear-sky image; snow in mountains

whole

53.7

13.5

0.0

very thick cirrus may be mismatched with clouds

122

whole

67.9

10.9

14.2

unusable image due to clouds and snow

S-2A

122

whole

43.7

29.0

1.0

although image is very cloudy, it is usable in some south-west areas

S-2A

022

west

7.9

2.3

5.7

image is usable everywhere except in mountainous areas

29th Mar. 2017 S-2A

079

east

0.0

clear-sky image

29th Jan. 2018

S-2A

022

west

36.0

0.1

11.1

partly usable, partly unusable image

16th Aug. 2017 S-2A

079

east

5.9

6.2

0.0

very tiny cirrus may not be detected

3rd Sep. 2017

122

whole

61.3

12.0

0.2

missing one tile (large part of image)

S-2B

Cloud cover [%]

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 231 |

GEODETSKI VESTNIK Image

Date of acquisition

Satellite

Orbit

Part of Slovenia acquired

11th Dec. 2015

S-2A

022

west

3rd Feb. 2016

S-2A

079

east

Cloud cover [%]

Thin layers [%]

Snow cover [%]

Short description of image properties (cloud cover, snow cover, other specifics)

12.3

6.0

0.1

missing one tile (tiny part of image)

99.7

0.0

0.3

unusable image, totally covered with clouds

SI | EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

Figure 7: Examples of satellite image mosaics, acquired at different seasons, in different years, from various orbits, in variable cloud conditions (see also Table 4). Two opposite extremes are on one hand clear sky on images A and F; and on the other hand, unusable images C and K due to large cloud cover. Images B and H show that also tiny cirrus or tiny haze may hinder their usability, and that the differentiation between cloud, cirrus and haze may represent great challenge. Images D, E and G show the situation where image is partly usable, however partly not usable (areas covered with clouds or snow). Anomalies in ESA databases are shown on images I and J (image is not complete due to missing tile).

| 232 |

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

3.2.2 Cloud cover of Sentinel-2 time series The number of images with a given cloud percentage alone does not indicate their usefulness for most applications (e.g., systematic site monitoring of natural or urban environment, change detection, land cover classification studies, development of satellite image time series, etc.). In common remote sensing practise, one is interested in analysing stable cloud-free satellite image time series over a given region of interest over a longer period of time. Thus, we are not only interested in the temporal distribution (i.e., a sequence) of all images acquired, but in a sequence of useful images (i.e., those with low cloud content) over a given region. In this respect, Figure 8 shows the sequence of all archived images with their cloud cover (percentage of cloud cover) and snow cover. This gives an insight into the density of usable time series we can expect over the whole Slovenian area. More analysis-friendly intervals are visible as continuous dark blue colour clusters.

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

3.2.3 Cloud-free composites in growing season

Growing season in Slovenia lasts from as early as beginning of March (at the coastal area) to the end of October. The most suitable date interval, that fits to this timespan, that is compatible with revisit time of the twins (5 days) and is dividable by 15, 30 and 60 (half a month, a month, two months; these are intervals that are close to common human comprehension of time) is the 240-day period from 2 March to 27 October. This period covers most vegetation types in Slovenia. If one considers calculating in 15-day intervals, this period is covered by sixteen 15-day intervals. In each 15 days, nine Sentinel-2 images are acquired, three from each orbit, meaning that the overlapping areas in the east and west are acquired six times, while the central Slovenia is acquired three times. These nine images are used to compose 15-day composites.

SI | EN

The focus of research studies is often limited to a specific region and/or to time period. For applications dealing with phenology, such as forestry, agriculture and biology, the time period in which the entire vegetation growing season may be of particular interest.

On the time series of the 20 m spatial resolution we have checked how many cloud-free (no cloud cover) pixels are available for each 15-day interval within given growing season period for years 2015 to 2021. The results show that a 15-day composite dense cloud-free time series with 12 to 16 cloud-free pixels can be obtained for most pixels in years 2018, 2019 and 2021, except for the high mountainous regions in the north (Julian Alps, Karavanke and Kamnik-Savinja Alps) (the proportion of pixels with at least 12 cloud-free pixels is 97%, 98% and 97% for 2018, 2019 and 2021, respectively) (Figure 9). For 2017 and 2020 this is only true where the swaths overlap (73% and 83% of pixels with at least 12 cloud-free pixels for 2017 and 2020, respectively), while for the central part of Slovenia the time series would not be complete. This is particularly evident in the mountainous regions – Kamnik-Savinja Alps and Karavanke in the north. For 2015 no usable 15-day time series can be produced for the vegetation-growing season, while for 2016 this is only possible for east and some western parts of Slovenia, where the swaths overlap (0% and 50% of pixels with at least 12 cloud-free pixels for 2015 and 2016, respectively).

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 233 |

GEODETSKI VESTNIK

SI | EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

Figure 8:

| 234 |

Graphical representation of cloud and snow cover of all acquisitions in archive of Sentinel-2 images for Slovenia up to the end of 2021; data are taken from 10-band atmospherically corrected product of resolution 20 m. The dates progress in upward direction. Each image is represented by a tiny box, plotted on the date of acquisition, where dark blue colour represents non-cloudy (i.e., usable) percentage of the image, while light blue and red colours represent the percentage of clouds and snow, respectively. The orbit from which the image was acquired (122, 079 or 022) – and consequently the area that was captured (whole, east or west Slovenia) –, is not considered in this graphical representation.

| 66/2 |

SI | EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Figure 9:

Cloud free pixels on a 15-day, 20 m composite times series of the growing season, i.e. from 2nd March to 27th October (16 intervals), per year. Twelve or more cloud free pixels in a time series can be found for most parts of the Slovenia – with exception of high mountainous areas – in 2018, 2019 and 2021. The time series is much sparser for some areas in north and central Slovenia in 2017 and 2020 and even more sparse for many larger regions of the country in 2015 and 2016 (when only Sentinel-2A was orbiting).

| 235 |

SI | EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK 3.2.4 Use cases The described archive was already used in several research cases. Studies completed so far include the Sentinel-2 based temporal detection of agricultural land use anomalies in support of common agricultural policy monitoring (Kanjir et al., 2018), the bark beetle damage detection study (Kobler and Ogris, 2021) and the study on mapping grassland intensity use (intensive, extensive grassland) for the area of the whole of Slovenia for the Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation (Potočnik Buhvald et al., in publishing process). The first study analysed the short-term Sentinel-2 time series (three years available: 2016–2018) and the feasibility of monitoring anomalies in grassland and cropland management in three selected test areas. The study highlighted the need for sufficient density of satellite data (e.g. bi-weekly) to provide relevant information to support common agricultural policy management. All test areas are located where the swaths overlap, however only 30–40 usable, cloud free observations per year (out of theoretically possible 146) formed a seasonal time series. The second study gave a realistic insight into the usability of the Sentinel-2 time series on a small area of interest. In the four years studied, only 31 patches of images were available that covered the area of interest and had cloud cover of less than 10% (5, 5, 14 and 7 images in 2015, 2016, 2017 and 2018, respectively). Nevertheless, this scarce time series was sufficient to monitor the slow destruction of trees by the bark beetle. In the third study, an attempt was made to determine the number of times each grassland was mowed. For this study, the Sentinel-2 time series alone was not sufficient, so it was supplemented by the Sentinel-1 radar time series, which is not weather dependent. The Sentinel-2 data were also studied to develop spatio-temporal composites (Čož et al., 2020). The study found that for the growing season monthly composites of Slovenia can be generated, while composites for shorter periods cannot be systematically guaranteed. This means that with the standard compositing method proposed for Sentinel-2 data, monthly information could be calculated for the territory of Slovenia, if the weather conditions are not extremely bad. Theoretically, the temporal density of the Sentinel-2 time series seems to be sufficient for monitoring relatively fast-changing events, e.g. those that occur weekly. However, the described practical use cases have shown that the presence of clouds can significantly reduce the density of useful images within the time series. In practice, the Sentinel-2 time series have been shown to be sufficient to detect only slower – i.e. annual, seasonal or monthly – changes, e.g. detailed mapping of agricultural drought (HD-Drought, 2021). In contrast, for successful monitoring of more frequent – i.e. weekly – events, the Sentinel-2 time series has to be combined with the Sentinel-1 time series which is unaffected by weather conditions. Two more comprehensive studies, covering also this topic, are currently underway: time series studies to monitor agricultural land (SURS GEOS, 2021) and forest environment, grasslands and wetlands (ROVI, 2021) of the whole Slovenia. In both these studies Sentinel-2 time series are complemented with Sentinel-1 time series. 4 CONCLUSIONS The two Sentinel-2 satellites are a very reliable source of high-resolution optical satellite data. We have studied these data from the point of view of their usability. The first six years (2016–2021) of the opera-

| 236 |

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

For researchers an important aspect of the Sentinel-2 images is their geometric accuracy. We have not addressed this issue in detail in this article, as ensuring the general positional accuracy of satellite images is largely a task of ESA processing. ESA claims for the whole world, on average geometric accuracy is 1.1 pixels by the end of February 2021. A significant improvement to 0.5 pixels will be possible when the entire archive will be reprocessed by ESA with a new processing baseline version 03, introduced in March 2021. Beside the geometric quality, the number of acquisitions (observations) is also a very important aspect for the use of satellite data. With twin constellation of Sentinel-2 central part of Slovenia is acquired 73-times per year, while number of acquisitions of eastern and western parts of Slovenia is – due to extensive 100 km wide swath overlap – exactly double, i.e. 146-times per year. The critical aspect for the usefulness of the optical satellite data is presence/absence of clouds on an image. For Slovenia, an average image over the inspected years has a cloud cover of 42% (with an expected huge standard deviation of 32%). In total, 22.2% of the images have a cloud cover of less than 10%, and 10.9% are unusable because they are mostly cloudy (cloud cover of more than 90%). The calculated cloud masks allow the identification of individual usable (valid) pixels and thus the search for find usable data (dates) and the creation of time series over selected, even very small, regions of interest. Knowledge of the pattern of cloud cover over the years is also important for assessing the quality and expected density of satellite image time series, and for further planning of satellite data gap fillers, and thus for assessing the applicability of monitoring over selected areas and phenomena.

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

tional Sentinel-2 data archive of Slovenia, which is maintained at ZRC SAZU, are analysed statistically. Data from the second half of 2015 are also shown, however they should be taken as uncertain due to small number of acquisitions.

| 66/2 |

SI | EN

GEODETSKI VESTNIK

In practice, Sentinel-2 time series showed to be sufficient for detecting slower changes (monthly, seasonal, yearly). On the other hand, for successful monitoring of frequent, e.g. weekly events the time series of Sentinel-2 is to be combined with the weather-independent time series of radar system Sentinel-1. The complete archival data at all processed levels are available for further analysis and use cases. We have already produced several time series of cloud-free mosaics and of indices that are most used (e.g., NDVI – normalized difference vegetation index, NDWI – normalized difference water index, EVI – enhanced vegetation index). The archive, that is not available on-line however it may be collected for research purposes, is used also by researchers of other research and academic institutions (e.g., Slovenian Forestry Institute, University of Ljubljana). Its usefulness grows with each additional week that the Sentinel-2 twins are in operation. Acknowledgement The authors acknowledge the core funding Anthropological and spatial studies (No. P6-0079), the core funding Earth observation and geoinformatics (No. P2-0406), and the projects M3Sat – Methodology of Multitemporal Multisensor Satellite Image Analysis (No. J2-9251), HD-Drought – High-resolution drought monitoring based on satellite and ground data (No. J6-9395) and ROVI – Innovative radar and optical satellite image time series fusion and processing for monitoring the natural environment (No. J2-3055) were financially supported by the Slovenian Research Agency. Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 237 |

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK Literature and references CEOS. Analysis Ready Data. https://ceos.org/ard, accessed 12. 5. 2020. Corbane, C., Politis, P., Kempeneers, P., Simonetti, D., Soille, P., Burger, A., Pesaresi, M., Sabo, F., Syrris, V., Kemper, T. (2020). A global cloud free pixel-based image composite from Sentinel-2 data. Data in Brief, 31, 105737. DOI: 10.1016/j. dib.2020.105737 Čož, N., Pehani, P., Veljanovski, T., Kokalj, Ž. (2020). Testing of the compositing algorithm for Sentinel-2 products: technical report. Ljubljana: ZRC SAZU. Drusch, M., Del Bello, U., Carlier, S., Colin, O., Fernandez, V., Gascon, F., Hoersch, B., Isola, C., Laberinti, P., Martimort, P., Meygret, A., Spoto, F., Sy, O., Marchese, F., Bargellini, P. (2012). Sentinel-2: ESA’s Optical High-Resolution Mission for GMES Operational Services. Remote Sensing of Environment, 120, 25–36. DOI: 10.1016/j.rse.2011.11.026

Pehani, P., Čotar, K., Marsetič, A., Zaletelj, J., Oštir, K. (2016). Automatic geometric processing for very high resolution optical satellite data based on vector roads and orthophotos. Remote Sensing, 8 (4), 343. DOI: 10.3390/rs8040343 Potočnik Buhvald, A., Račič, M., Immitzer, M., Oštir, K., Veljanovski, T. (in publishing process). Grassland Use Intensity Classification using Intra-Annual Sentinel-1 and -2 Time Series and Environmental Variables. Perko, D., Ciglič, R., Zorn, M. (Eds.) (2020). The Geography of Slovenia: small but diverse. Cham, Switzerland: Springer International Publishing. DOI: 10.1007/978-3030-14066-3

EPSG.IO, Slovenia 1996 / Slovene National Grid, https://epsg.io/3794, accessed 20. 5. 2021.

ReSe Applications, ATCOR. https://www.rese-apps.com/software/atcor-3-satellites/ index.html, accessed 21. 5. 2021.

ESA Copernicus Statistic. https://scihub.copernicus.eu/reportsandstats/, accessed 10. 12. 2021.

ROVI (2021). Innovative radar and optical satellite image time series fusion and processing for monitoring the natural environment. https://www.en.fgg.uni-lj. si/project-rovi/, accessed 25. 5. 2022.

ESA Data Quality Report. https://sentinels.copernicus.eu/documents/247904/685211/ Sentinel-2_L1C_Data_Quality_Report, accessed 5. 6. 2021.

SI| EN

High Resolution Optical Satellite Data. ISPRS - International Archives of the Photogrammetry, Remote Sensing and Spatial Information Sciences, XL-7/W3, 669–676. DOI: 10.5194/isprsarchives-XL-7-W3-669-2015

ESA Earth Online. https://earth.esa.int/eogateway, accessed 3. 11. 2021. ESA Processing Baseline. https://sentinel.esa.int/web/sentinel/technical-guides/ sentinel-2-msi/processing-baseline, accessed 30. 11. 2021. ESA Sentinel Data Access. https://sentinel.esa.int/web/sentinel/sentinel-data-access, accessed 3. 11. 2021. ESA Tiling Grid, ESA Sentinel-2 Data Products. https://sentinel.esa.int/web/sentinel/ missions/sentinel-2/data-products, accessed 15. 5. 2017. HD-Drought (2018). High-resolution drought monitoring based on satellite and ground data. https://iaps.zrc-sazu.si/en/programi-in-projekti/high-resolutiondrought-monitoring-based-on-satellite-and-ground-data/, accessed 25. 5. 2022.

Roy, D. P., Li, J., Zhang, H. K., Yan, L. (2016). Best practices for the reprojection and resampling of Sentinel-2 Multi Spectral Instrument Level 1C data. Remote Sens. Letters, 11, 1023–1032. Sudmanns, M., Tiede, D., Augustin, H., Lang, S. (2020). Assessing global Sentinel-2 coverage dynamics and data availability for operational Earth observation (EO) applications using the EO-Compass. International Journal of Digital Earth, 13 (7), 768–784. DOI: 10.1080/17538947.2019.1572799 SURS GEOS (2021). Development of system for usage of remote sensing data (incl. feasibility study) – case study to monitor agricultural land (permanent grassland and soil wetness). https://iaps.zrc-sazu.si/en/programi-in-projekti/ vzpostavitev-sistema-za-obdelavo-podatkov-opazovanja-zemlje-s-studijo, accessed 30. 5. 2022.

Kanjir, U., Đurić, N., Veljanovski, T. (2018). Sentinel-2 based temporal detection of agricultural land use anomalies in support of common agricultural policy monitoring. ISPRS Int. J. Geo-Inf., 7 (10), 405. DOI: 10.3390/ijgi7100405

Thales Alenia Space (2021). Sentinel-2 Products Specification Document (PSD), ver. 14.6, reference S2-PDGS-TAS-DI-PSD, Technical Document format PDF. https://sentinel.esa.int/documents/247904/685211/sentinel-2-productsspecification-document, accessed 26. 5. 2022.

Kobler, A., Ogris, N. (2021). Bark beetle damage detection with UAV, Sentinel-2 and MODIS in Slovenia. 10th Advanced training course on land remote sensing: EO and AI for forestry, Ljubljana, 20-24 September 2021. https://gofcgold. umd.edu/sites/default/files/2021-02/Day2_Talk3.pdf, accessed 30. 5. 2022.

Wulder, M. A., White, J. C., Loveland, T. R., Woodcock, C. E., Belward, A. S., Cohen, W. B., Fosnight, E. A., Shaw, J., Masek, J. G., Roy, D. P. (2016). The global Landsat archive: Status, consolidation, and direction. Remote Sensing of Environment, 185, 271–283. DOI: 10.1016/j.rse.2015.11.032

Li, J., Roy, D. P. (2017). A Global Analysis of Sentinel-2A, Sentinel-2B and Landsat-8 Data Revisit Intervals and Implications for Terrestrial Monitoring. Remote Sensing, 9 (9), 902. DOI: 10.3390/rs9090902

Zakšek, K., Čotar, K., Veljanovski, T., Pehani, P., Oštir, K. (2015). Topographic Correction Module at STORM(TC@STORM). ISPRS - International Archives of the Photogrammetry, Remote Sensing and Spatial Information Sciences, XL-7/W3, 721–728. DOI: 10.5194/isprsarchives-XL-7-W3-721-2015

Oštir, K., Čotar, K., Marsetič, A., Pehani, P., Perše, M., Zakšek, K., Zaletelj, J., Rodič, T. (2015). Automatic Near-Real-Time Image Processing Chain for Very

Pehani P., Valjanovski T., Kokalj Ž., Oštir K. (2022). Six years of Sentinel-2 archive of Slovenia. Geodetski vestnik, 66 (2), 220- 257 DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2022.02.220-257 | 238 |

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

OSNOVNE INFORMACIJE O ČLANKU: GLEJ STRAN 220

1 UVOD Sentinel-2 je optični satelitski sistem, ki ga je za Evropsko komisijo razvila Evropska vesoljska agencija (ESA) v okviru programa Kopernik. Cilj programa Kopernik je sistematično opazovanje Zemlje ter zagotavljanje natančnih, pravočasnih in lahko dostopnih informacij o okolju v daljšem časovnem obdobju. Pomembna značilnost Kopernikovega programa in s tem tudi vseh misij Sentinel je politika prostega in odprtega dostopa do vseh podatkov. To pomeni, da so vsi podatki brezplačno in neomejeno na voljo vsem zainteresiranim uporabnikom. Misija Sentinel-2 s svojo pionirsko politiko odprtega dostopa, sistematičnim in pogostim zajemom podatkov, svetovno pokritostjo z opazovanji ter zagotavljanjem kakovosti podatkov revolucionarno spreminja optično opazovanje Zemlje v opazovanje v visoki ločljivosti (Drusch et al., 2012). Glede na zadnje letno poročilo portala Copernicus Open Access Hub je uporaba podatkov Sentinel precej poskočila leta 2019 in od takrat stalno narašča (ESA Copernicus Statistic, 2021).

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO

| 66/2 |

SI | EN

GEODETSKI VESTNIK

Misija Sentinel-2 ima v tirnici dva satelita: Sentinel-2A (S-2A) od 23. junija 2015, Sentinel-2B (S-2B) pa od 7. marca 2017. Predvidena življenjska doba vsakega je 7,25 leta, zalog goriva pa imata za 12 let. Satelita naslednje generacije, Sentinel-2C in Sentinel-2D, že izdeluje podjetje Airbus Defence and Space, njuna izstrelitev pa je načrtovana za leti 2024 oziroma 2025, ko se bo predvidena življenjska doba satelitov S-2A in S-2B iztekla. Satelita Sentinel-2 nosita večspektralni optični senzor visoke ločljivosti, ki podatke zajema v 290 kilometrov širokem pasu, v trinajstih spektralnih kanalih ter v treh ločljivostih: 10 metrov (štirje kanali), 20 metrov (šest kanalov) in 60 metrov (trije kanali), torej tako v visoki kot v srednji ločljivosti (Drusch et al., 2012). Čas ponovnega obiska – ponovitev zajema iz iste tirnice – je za vsak posamezen satelit deset dni. Ker sta satelita S-2A in S-2B nameščena v isti sončno-sinhroni1 skoraj polarni tirnici s faznim zamikom 180°, je čas ponovnega obiska za to dvojno konstelacijo pet dni. Kljub nominalno pogostim opazovanjem je uporabnost optičnih satelitskih podatkov omejena predvsem zaradi oblačnosti, ki preprečuje opazovanje površja pod oblaki. Do podatkov Sentinel je, odvisno od misije in vrste podatkov, mogoče dostopati prek običajnih dostopnih točk ESE in EUMETSAT-a2 ali prek platform DIAS3 (Data and Information Access Services), ki Prehod satelita je usklajen s Soncem, zato satelit preleti poljubno točko na Zemljini površini vedno v približno istem lokalnem času. Slovenijo Sentinel-2 zajame vedno okoli 10:00 po univerzalnem koordiniranem času (Coordinated Universal Time, UTC). Po lokalnem času je to okoli 11:00 po tako imenovanem sončnem/zimskem času, oziroma okoli 12:00 po tako imenovanem poletnem času. Točen čas zajema, izražen v univerzalnem koordiniranem času, variiria med 09:50 in 10:15. 2 Primeri dostopnih točk ESE in EUMETSAT-a: Copernicus Open Access Hub, Copernicus Space Component Data Access – CSCDA, EUMETSAT EUMETCast, EUMETSAT Copernicus Online Data Access – CODA. 3 Primeri platform DIAS: ONDA, Sobloo, CreoDIAS, Mundi Web Services. 1

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 239 |

SI | EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK zagotavljajo (delno) zrcaljenje podatkov, tematskih platform TEP4 (Thematic Exploitation Platforms) ali regionalnih podatkovnih storitev5 (Copernicus Collaborative Ground Segment), kot tudi drugih uveljavljenih podatkovnih centrov6 ali spletišč za hitro prikazovanje in iskanje satelitskih podatkov po obširnih bazah podatkov teh centrov (med temi želimo posebej izpostaviti platformo Sentinel Hub, ki jo zelo uspešno upravlja slovensko podjetje Sinergise) (ESA Sentinel Data Access, 2021; ESA Earth Online, 2021). Platforme DIAS in drugi podatkovni centri poleg dostopa do svojih podatkov ponujajo plačljive napredne računalniške storitve. Medtem ko v Evropi danes prevladujejo platforme v oblaku in omrežne infrastrukture/vozlišča, so nekatere države v zadnjem desetletju razvile lastno podatkovno infrastrukturo ter vzpostavile nacionalne podatkovne kocke (angl. data cubes) ali podatkovne centre, kjer so satelitski podatki povezani in arhivirani z drugimi prosto dostopnimi državnimi geoprostorskimi podatki7. V razvoju je mnogo pobud, ki povezujejo vesoljske agencije ter vladne in komercialne subjekte pri razvoju namenskih podatkovnih kock na ravni celin8, s splošnim ciljem omogočiti geopodatkovno okolje, ki vključuje tudi satelitske podatke, za vladne, raziskovalne in komercialne potrebe. Medagencijski Odbor za satelite za opazovanje Zemlje (Committee on Earth Observation Satellites, CEOS) spodbuja pripravo in distribucijo tako imenovanih ‚podatkov, pripravljenih za analizo‘ (Analysis Ready Data, ARD), s čimer želi podpreti hitro, zanesljivo in avtomatizirano uporabo podatkov Sentinel ter omogočiti interoperabilnost tako med različnimi obdobji zajema satelitskih podatkov kot z drugimi zbirkami satelitskih podatkov, na primer s podatki Landsat (CEOS, 2020). Doseganje ustrezne primerljivosti in boljše konsistentnosti satelitskih podatkov ter s tem boljše povezljivosti in združljivosti podatkov je zahtevna naloga, zato pri njej sodelujejo vsi pomembnejši proizvajalci podatkov, tj. vesoljske agencije (NASA, ESA, JAXA itd.) ter glavni centri za dostavo in dostop do podatkov (ponudniki storitev v oblaku, regionalna podatkovna vozlišča). Raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) od začetka misije Sentinel-2 vodi lasten arhiv posnetkov Sentinel-2 za območje Republike Slovenije. Za lastno hrambo podatkov Sentinel-2 smo se odločili iz več razlogov: –– nadaljevanje razvoja algoritmov za geometrično in radiometrično predobdelavo satelitskih podatkov, kjer imamo dolgoletne izkušnje; –– možnost obdelave podatkov na zahtevo za zahtevnejše uporabnike in raziskovalce; –– možnost trajnega in stabilnega zagotavljanja storitev in dostopa do podatkov, ki pokrivajo Slovenijo, zainteresiranim uporabnikom (raziskovalni sektor, državna uprava). Arhiv ni javno objavljen na spletu, ga je pa mogoče pridobiti za raziskovalne namene. Podatke Sentinel-2 hranimo v izvornem stanju (standardni produkt L1C, angl. Level-1C; v tej ravni obdelave jih pridobimo), nato pa izdelamo produkte z različnimi stopnjami obdelave. Te so: –– geometrična transformacija (preprojekcija), 4 5 6

| 240 |

Primeri platform TEP: za gozdarstvo, za varnost preskrbe s hrano, za urbanizem, za hidrologijo itd. Na primer: TerraScope, SARA – Sentinel Australasia Regional Access. Primeri znanih podatkovnih spletišč: Amazon Web Services, USGS Earth Explorer, Google Earth Engine, Open Data Cube, PROBA-V MEP, RUS, NoR, CNES PEPS, Alaska Satellite Facilities. Primeri nacionalnih podatkovnih centrov: Austrian Data Cube (ACube), ki ga gosti EODC; German Satellite Data Archive (D-SDA); francoski Theia Land Data Centre; belgijski Center za obdelavo posnetkov (CVB), ki ga gosti VITO; avstralski Center za opazovanje Zemlje CSIRO z lastno Open Data Cube. Na primer: Digital Earth Australia, Digital Earth Africa.

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

atmosferski popravki z maskiranjem oblakov, topografski popravki, prostorsko mozaičenje in časovni kompoziti ter biofizikalni produkti (na primer vegetacijski, vodni in talni indeksi).

Arhiv deluje šest let, kar je dober mejnik za kratkoročen statistični pregled. Analitične študije arhivov satelitskih podatkov niso prav pogoste, nekaj pristopov pa smo zabeležili in jih podajamo v nadaljevanju. Statistično študijo za globalni arhiv posnetkov Landsat, ki ima med vsemi satelitskimi sistemi najdaljšo zgodovino – deluje že petdeset let –, so opravili Wulder et al. (2016). Avtorji podajo celovito analizo arhiva, pri čemer navajajo podatke o številu zajetih posnetkov po geografskih območjih ter na svetovni ravni prikazujejo razlike v pokritosti s posnetki v celotnem obdobju delovanja programa Landsat. Z oblačnostjo pa se ne ukvarjajo. Sudmanns et al. (2020) so podobno statistično analizo opravili za posnetke Sentinel-2, zajete v letu 2017, in sicer na podlagi metapodatkov. Avtorji navajajo, da pokritost s posnetki ter njihova kakovost nista homogeni, večja pogostost zajema pa da ne prinaša nujno tudi več brezoblačnih posnetkov. Razkrivajo tudi nekatere manj kakovostne metapodatke arhiva, na primer sistematično napačno ocenjeno (prekomerno zaznano) oblačnost na neporaslih visokogorskih območjih (na primer v Himalaji, Andih). Li in Roy (2017) sta proučevala zgolj eno, a specifično prvino obstoječega niza podatkov Sentinel-2, to je čas ponovnega obiska S-2A in S-2B, v kombinaciji z Landsatom 8. Corbane et al. (2020) so preučili ustreznost posnetkov Sentinel-2 za sestavo globalnega brezoblačnega kompozita.

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

–– –– –– ––

| 66/2 |

SI | EN

GEODETSKI VESTNIK

V prispevku obravnavamo še en mogoč vidik pregleda arhiva posnetkov: uporabniško usmerjen pogled, osredotočen na praktično uporabnost posnetkov Sentinel-2 za analizo nekega študijskega območja, na primer države. Po eni strani tak vidik delno narekuje majhnost Slovenije (20.271 km2), po drugi strani pa je utemeljen tudi zaradi vse večje potrebe različnih strokovnih področij (na primer kmetijstva, varstva narave, naravnih nesreč) po sistematičnem spremljanju naravnih – postopnih ali nenadnih – procesov na zemeljskem površju na ravni cele države. 2 MATERIALI IN METODE 2.1 Študijsko območje in dostop do podatkov Slovenija je srednjeevropska država, za katero sta značilna zelo raznolik relief in pester podnebni režim, saj združuje štiri večje makroregije – visoke Alpe s predalpskim gričevjem, razgibano Dinarsko gorovje, ravnino Panonske nižine z njenim hribovitim robom ter sredozemsko gričevje z blagim vplivom Jadranskega morja (Perko, Ciglič in Zorn, 2020). Velika topografska raznolikost gora, hribovja in ravnin na eni strani ter zgodovinska razdrobljenost kmetijskih zemljišč in vrsta sodobnih načinov rabe tal na drugi strani pomenita, da je Slovenija odlično testno območje za razvoj celega nabora obdelav in načinov opazovanja Zemlje. Naš operativni postopek za obdelavo podatkov Sentinel-2 za Slovenijo je sestavljen iz prenosa posnetkov Sentinel-2 s portala Copernicus Open Access Hub ter sistematične obdelave (slika 1). Slednja zajema tudi prilagoditev daljinsko zaznanih podatkov za uporabo z državnimi geoinformacijskimi podatkovnimi viri, tj. preprojekcijo v državni koordinatni sistem D96TM (EPSG 3794). Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 241 |

GEODETSKI VESTNIK

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

SI| EN

Slika 1: Implementirani postopek za obdelavo podatkov Sentinel-2 za Slovenijo.

Najnižja raven obdelave podatkov Sentinel-2, ki je na voljo širši javnosti, je tako imenovani produkt L1C. To je ortorektificiran posnetek, vrednosti pikslov pa so odbojnosti na vrhu atmosfere (angl. Top-of-the-Atmosphere reflectance, TOA reflectance) (Thales Alenia Space, 2021). Referenčni sistem, ki se uporablja za te podatke, je univerzalni prečni Mercatorjev (angl. Universal Transverse Mercator, UTM) na elipsoidu WGS84. Na podlagi fiksne mreže v UTM je vsak zajeti posnetek9 razrezan na več izrezov (angl. tile) približne velikosti 110 × 110 km2, ki se na vseh štirih straneh prekrivajo za 10 kilometrov. Produkti so sestavljeni po pravilih tako imenovanega standardnega arhivskega formata za Evropo (angl. Standard Archive Format for Europe, SAFE). Do 26. septembra 2016 so produkti SAFE vsebovali več – do 14 – izrezov (angl. multi-tile) in pokrivali fiksno območje približno 290 km (pravokotno na smer gibanja) × 325 km (v smeri gibanja). ESA je 27. septembra 2016 prešla na nov format, pri katerem vsak produkt SAFE vsebuje le en izrez (angl. single-tile). Slovenijo pokriva sedem izrezov S-2 (slika 2) (ESA Tiling Grid, 2017). Vsi izrezi so v isti coni UTM (tj. UTM 33 North), zato ni dodatnih težav, ki nastopijo zaradi mešanja con (Roy et al., 2016). Posnetki so zajeti s treh tirnic10: 022, 122 in 079. Ker se Slovenija nahaja na srednjih zemljepisnih širinah (središčna točka približno okoli 45° s. š., 15° v. d.), je prekrivanje posnetkov, zajetih s sosednjih tirnic, že precejšnje in presega 100 kilometrov (Li in Roy, 2017) (slika 3). ESIN portal Copernicus Open Access Hub (https://scihub.copernicus.eu/, prej znan kot Sentinels Scientific Data Hub) zagotavlja brezplačen in odprt dostop do uporabniških izdelkov Sentinel-1, Sentinel-2, Sentinel-3 in Sentinel-5P. Prenos posnetkov s tega spletišča v naš arhiv smo realizirali prek vmesnika API Hub, ki vsebuje skriptne ukaze za samodejni prenos večjega števila posnetkov Sentinel-2. V implementiranem delovnem procesu se vsak produkt L1C prenese kot ena stisnjena datoteka ZIP. Vsaka datoteka ZIP v prvotni različici formata SAFE obsega podatke več izrezov, v sedanji različici pa zgolj podatke enega izreza. Kot je opredeljeno v specifikacijah formata SAFE, podatki za vsak izrez obsegajo 9

| 242 |

V ESINI terminologiji se zajem posnetka imenuje datatake (predstavlja neprekinjen zajem posnetka med istim preletom), posamezni izrezi posnetka pa se imenujejo granule. V ESINI terminologiji se številke, ki označujejo tirnice zajema, imenujejo številka relativne tirnice; so fiksne in se gibljejo od 1 do 143. Po drugi strani pa se izraz številka absolutne tirnice nanaša na zaporedno številko tirnice trenutnega preleta, ki se z vsakim preletom poveča.

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

SI | EN

13 rastrskih datotek – po eno na spektralni kanal – v formatu JPEG2000, pa tudi več kot 100 metapodatkovnih datotek v formatih XML in GML, začenši z glavno metapodatkovno datoteko manifest.SAFE.

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Slika 2: V ESINI mreži za razrez posnetkov Sentinel-2 je Slovenija pokrita s sedmimi izrezi velikosti 110 x 110 km2; vsi so v območju UTM 33 North (oznake od 33TUM do 33TWL). Ozadje za pregledni zemljevid je od Evropske agencije za okolje (EEA).

Slika 3: Zajem posnetkov Slovenije s satelitoma Sentinel-2 poteka iz treh tirnic: 022 (zahodni del; na dnu obeh slik označen z oranžno črto), 122 (cela Slovenija; opomba: osrednji del Slovenije pokrivajo zgolj posnetki iz te tirnice; zelena črta) in 079 (vzhodni del; vijolična črta). Sliki sta pridobljeni z zajemom zaslona s portala Copernicus Open Access Hub. Vidno je približno stokilometrsko prekrivanje posnetkov, zajetih iz sosednjih tirnic (rdeča prekinjena črta). Desna slika: V prvotnem formatu je bilo treba od vsakega zajema prenesti dva zaporedna produkta SAFE. Ker je vsak vseboval do 14 izrezov, je to pomenilo prenos do 28 izrezov. Na sliki so označene meje šestih celih produktov SAFE (meje posameznih izrezov pa niso označene). Leva slika: V sedaj veljavnem formatu je treba za pokritje Slovenije od vsakega zajema prenesti od 4 do 7 produktov SAFE; v vsakem je zgolj en izrez.

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 243 |

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK 2.2 Obdelava podatkov Posnetke najprej preimenujemo v uporabniku in analizam bolj prilagojena imena; proizvajalčeva imena posnetkov, ki se začnejo z oznako senzorja (tj. S2A/B_*), preimenujemo tako, da se začnejo z datumom (YYYYYMMDD*). Nato jih s procesno verigo STORM obdelamo z našimi standardnimi postopki predobdelave (Zakšek et al., 2015; Pehani et al., 2016). STORM pripravi atmosfersko in topografsko popravljene produkte Sentinel-2 za območje Slovenije, preprojicirane v državni koordinatni sistem D96TM, EPSG 3794 (EPSG.IO, 2021). Vsak posnetek gre torej skozi naslednje korake obdelave: –– za vsak posamezen izrez preberemo ustrezne metapodatke, vseh 13 kanalov pretvorimo iz JPEG2000 v GeoTIFF ter združimo v eno 13-kanalno datoteko; –– izreze istega posnetka mozaičimo v skupni posnetek v izvorni projekciji (UTM 33 North); –– mozaičen posnetek atmosfersko popravimo z ATCOR-2 (ReSe Applications, 2021), pri čemer izračunamo izboljšano masko anomalij, ki vključuje oblake, ciruse, meglice, sneg, vodo in sence; –– posnetek preprojiciramo v državni koordinatni sistem D96TM ter obrežemo na območje Slovenije.

SI| EN

Topografske popravke izvedemo v ločeni obdelavi, in sicer samo za posnetke, ki so manj kot 75-odstotno pokriti z oblaki. Povzemimo: Iz izvornega produkta L1C z opisanim postopkom izračunamo štiri izdelke, tj. dve ravni obdelave v dveh ločljivostih (preglednica 1). Za štirikanalne izdelke ločljivosti 10 metrov postopek obdelave poteka zgolj na štirih kanalih ločljivosti 10 metrov (modri, zeleni, rdeči ter bližnji infrardeči kanal). Za desetkanalne izdelke ločljivosti 20 metrov postopek obdelave izvedemo na vseh trinajstih kanalih, vendar po končanih atmosferskih popravkih vse tri kanale ločljivosti 60 metrov odstranimo. Po predobdelavi so izdelki opremljeni z izboljšano masko anomalij ter pripravljeni za uporabo z drugimi državnimi viri geoinformacijskih podatkov. Na voljo so tudi za izračun različnih indeksov (na primer vegetacijskih, vodnih in talnih indeksov), časovnih kompozitov (na primer mesečnih brezoblačnih mozaikov), časovnih vrst satelitskih posnetkov in podobno. Preglednica 1: Količine arhivskih podatkov Sentinel-2 za Slovenijo v izvorni obliki L1C ter štirih stopnjah obdelave. Količine v zadnjem stolpcu so izračunane za konstelacijo dveh Sentinel-2, zato veljajo od leta 2018 dalje. Oznaka produkta

Opis produkta

Približno število produktov Približna količina podatkov na leto na leto [TB]

L1C

ESIN ortorektificiran produkt, odbojnost na vrhu atmosfere, projekcija UTM33N, 13 kanalov, ločljivosti 10, 20, 60 m

217

0,7

atm_10m

atmosfersko popravljen produkt, 10 m, 4 kanali, projekcija D96TM

217

2,2

atm_20m

atmosfersko popravljen produkt, 20 m, 10 kanalov, projekcija D96TM

217

1,5

atm_topo_10m

atmosfersko in topografsko popravljen produkt, 10 m, 4 kanali, D96TM

155*

0,8

atm_topo_20m

atmosfersko in topografsko popravljen produkt, 20 m, 10 kanalov, D96TM

155*

0,5

* Topografsko popravljene produkte izračunamo samo za posnetke z manj kot 75-odstotno pokritostjo z oblaki.

| 244 |

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

3 REZULTATI IN RAZPRAVA V tem poglavju z različnih vidikov opisujemo in obravnavamo posnetke Sentinel-2 Slovenije za obdobje šestih let in pol, tj. od druge polovice leta 2015 do konca leta 2021. Ker je uporabnost optičnih podatkov močno odvisna od prisotnosti/odsotnosti oblakov, največ pozornosti namenjamo količinski opredelitvi oblačnosti. Podajamo različne statistike števila posnetkov na obravnavanem območju, skupaj z oceno oblačnosti, skozi celotno časovno obdobje. Oblačnost predstavimo podrobneje tudi po letih in letnih časih ter z vidika možnosti za ustvarjanje brezoblačnih mozaikov ali ustreznih časovnih vrst satelitskih posnetkov. Opišemo tudi pomen poznavanja osnovne obdelave posnetkov, ki jo opravi ESA. Poglavje zaključimo z nekaj primeri uporabe podatkov iz arhiva Sentinel-2. 3.1 Arhiv v številkah

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

SI | EN

3.1.1 Število zajemov na mesec

Slika 4: Število posnetkov Slovenije na mesec in njihova pokritost z oblaki. Ko je julija 2017 začel zajemati tudi S-2B, se je število posnetkov podvojilo. V nekaterih mesecih ni brezoblačnih posnetkov (na primer maj 2016, februar 2017, november 2019). Na splošno je večina posnetkov, ki imajo manj kot 10-odstotno pokritost z oblaki, zajeta v poletnih mesecih (julij, avgust, september). Opazimo pa lahko tudi kakšno izstopajočo posebnost (na primer april 2020). Za podrobnosti glej sliko 8.

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 245 |

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK Prvi posnetek Slovenije je bil zajet 28. junija 2015. V letu 2015, tj. v prvem operativnem polletju misije, zajem posnetkov ni bil prav sistematičen (glej sliko 4). Z vidika uporabnika, ki si želi stabilne in goste časovne vrste satelitskih posnetkov, se boljši nabor satelitskih podatkov začne leta 2016. Polna razpoložljivost podatkov te misije nastopi z julijem 2017, ko začne snemati še drugi satelit. Število mesečnih zajemov za satelitski par je od 17 do 19 (odstopanja so posledica tega, da se preleti satelitov različno umeščajo v letni koledar, in pa različnih dolžin mesecev). 3.1.2 Število zajemov na območjih, kjer se posnetki s sosednjih tirnic prekrivajo Konstelacija S-2A in S-2B zajame osrednji del Slovenije na vsakih pet dni (torej t0, t0 +5d ...), vzhodni in zahodni del Slovenije pa – zaradi precejšnjega prekrivanja posnetkov, zajetih iz sosednjih tirnic – zajame dvakrat v petih dneh (zaporedje datumov na vzhodni strani je t0, t0 +2d, t0 +5d, t0 +7d ..., na zahodni strani pa t0, t0 +3d, t0 +5d, t0 +8d ..., pri čemer je t0 datum poljubnega zajema osrednjega dela Slovenije) (slika 5). Na leto dvojna konstelacija izvede 73 zajemov osrednjega dela Slovenije ter 146 (točno dvojno število) zajemov na območjih prekrivajočih se posnetkov na vzhodu in zahodu. Tako dobimo 219 posnetkov na leto – teoretično; v praksi zaradi vzdrževalnih posegov eden ali dva zajema na leto umanjkata. Skupno to pomeni 5,7 TB podatkov letno, kar vključuje izvorne posnetke L1C in vse štiri različice obdelave (preglednica 1).

Slika 5: Grafikon na osi y shematično prikazuje zaporedje zajemov, na osi x pa pokritost Slovenije. Cela Slovenija, vključno z osrednjim delom, je zajeta le iz tirnice 122 (zelena črta), medtem ko sta vzhodni in zahodni del zajeta tudi iz tirnic 079 (vijolična črta) in 022 (oranžna črta). Osrednji del je zajet vsakih pet dni, medtem ko sta vzhodna in zahodna Slovenija zajeta dvakrat v petih dneh.

3.1.3 Različice ESINEGA procesnega okolja V tem razdelku na kratko predstavljamo, kako je ESA, vzporedno z rastočim številom posnetkov Sentinel-2 z vsega sveta, postopoma nadgrajevala tudi obdelovalno okolje. Običajni uporabnik podatkov Sentinel-2 ni seznanjen z različicami obdelave in izdelkov ESE (in to niti ni potrebno), vendar je koristno vedeti, da | 246 |

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

različice ESINEGA procesnega okolja obstajajo – ter da lahko tovrstna informacija postane pomembna pri uporabi in obdelavi podatkov Sentinel-2. ESA sistematično obdeluje posnetke Sentinel-2 v produkte L1C, pri čemer uporablja – v trenutku obdelave – najnovejšo veljavno različico svojega procesnega okolja. Ker se je slednje v teh letih večkrat spremenilo, to pomeni, da produkti niso povsem homogeno izdelani. Različica procesnega okolja, ki ga ESA uporablja za izdelavo izdelkov, je torej pomembna, vendar ni na voljo na primer v obrazcih za iskanje posnetkov na portalu Copernicus Open Access Hub in drugih priljubljenih dostopnih točkah. Ta informacija je zabeležena v metapodatkovni datoteki. ESIN izraz procesno okolje (angl. processing baseline) vključuje različice treh procesnih paketov (Thales Alenia Space, 2021):

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

ESA je v prvih petih letih in pol delovanja uporabljala procesno okolje različice 02 in njenih podrazličic (ESA Processing Baseline, 2021). Od začetne operativne podrazličice 02.00, razširjene 23. novembra 2015, je bilo potrebnih več posodobitev in konsolidacij, preden je bila 15. junija 2016 objavljena prva stabilna podrazličica 02.04. ESA je zato izvedla več kampanj ponovne obdelave podatkov L1C.

SI | EN

–– različico procesne verige, –– različico njenih konfiguracijskih parametrov, –– različico uporabljenih dodatnih podatkov (ti so lahko statični, na primer digitalni model višin, ali dinamični, na primer atmosferski podatki ali natančni podatki o tirnici).

Preglednica 2 prikazuje različice ESINEGA procesnega okolja, s katerimi so bili obdelani posnetki Slovenije v našem arhivu. Kot je razvidno iz preglednice, ESI še ni uspelo ponovno obdelati vseh svojih najstarejših posnetkov s procesnim okoljem različice vsaj 02.04. Posnetki, obdelani z manj ugodnimi podrazličicami 02.01 ali 02.02, so vsi iz druge polovice leta 2015 in prve polovice leta 2016. Pomembna nadgradnja ESINEGA procesnega okolja na različico 03 je nastopila 30. marca 2021. Ta različica je uvedla izboljšave pri geometričnih popravkih ter uporabo novega Kopernikovega digitalnega modela višin (COP-DEM) ločljivosti 90 metrov (ESA Processing Baseline, 2021). S tem se je geometrična točnost posnetkov Sentinel-2 močno izboljšala. V skladu z ESINIM poročilom o kakovosti podatkov (ESA Data Quality Report, 2021) je dolgoročna geometrična točnost za izdelke, obdelane s procesnim okoljem različice 02, za oba satelita 11 metrov (tj. 1,10 piksla) s 95-odstotno stopnjo zaupanja. Preliminarni rezultati za posnetke, obdelane s procesnim okoljem različice 03.00, kažejo veliko boljše rezultate, saj absolutna napaka geolokacije s 95,5-odstotno stopnjo zaupanja znaša 5,5 metra in 5,0 metra (tj. 0,55 in 0,50 piksla) za S-2A oziroma S-2B, kar je blizu pričakovani in želeni geometrični točnosti satelitskih posnetkov te ločljivosti. Preglednica 2: Arhivski posnetki Slovenije, razvrščeni po podrazličicah ESINEGA procesnega okolja. Na splošno so novejši posnetki obdelani z novejšimi različicami procesnega okolja. Posnetke, označene z rdečo barvo, mora ESA ponovno obdelati. Posnetki, označeni z zeleno, so obdelani z bistveno izboljšanimi različicami 03.+. Podrazličica ESINEGA 02.01 procesnega okolja

02.02

02.04

02.05

02.06

02.07

02.08

02.09

03.00

03.01

Število posnetkov

120

226

145

125

249

110

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 247 |

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK 3.2 Oblačnost 3.2.1 Oblačnost po letih in letnih časih Večina aplikacij ima enake splošne zahteve za kakovost optičnih satelitskih podatkov; te obsegajo visoko geometrično točnost (ortorektifikacija) ter postopke zaznave oblakov in popravljanja atmosferskih vplivov (izračun brezoblačne odbojnosti na površju). Prisotnost oblakov povzroča prostorske in časovne vrzeli v časovnih vrstah opazovanih pojavov. Zajem velikih območij običajno ni mogoč z enim samim satelitskim preletom, zato se moramo uporabniki zanašati na podatke, zbrane v različnih dneh z različno oblačnostjo. Prisotnost oblakov je naravna motnja, njihovo pojavljanje je delno povezano z letnim časom in geografskim položajem. V tem kontekstu smo opazovali pojavljanje oblakov na doslej zajetih posnetkih Sentinel-2 za Slovenijo. Preglednica 3 prikazuje statistične podatke o oblačnosti na leto po razredih odstotkov oblakov. Posnetke smo obdelali s procesno verigo STORM. V preglednici smo prikazali rezultate atmosfersko popravljenih 10-kanalnih produktov z ločljivostjo 20 metrov (glej preglednico 1, vrstica atm_20m). V kombinirani razred »oblaki« smo združili vse debele plasti, ki so tako neprosojne, da opazovanje Zemljinega površja ni mogoče. To je zbir desetih razredov, ki jih dobimo pri izračunu atmosferskih popravkov (oblaki, srednje debeli in debeli cirusi ter srednje gosta do gosta megla nad kopnim ali nad morjem). Razred »sneg« vsebuje zgolj sneg in je prav tako neprepusten. V kombinirani razred »tanka plast« pa smo združili štiri prepustne razrede (redka do srednja gosta meglica ter tanki cirusi nad kopnim ali nad morjem), ki še vedno omogočajo realno oceno dejanske vrednosti odbojnosti na površini. Povprečna oblačnost vseh obdelanih posnetkov je 42,2 %. Že ta podatek kaže, da je pričakovana pokritost z oblaki za poljuben posnetek precej visoka. Delež brezoblačnih ali skoraj brezoblačnih posnetkov, za katere velja, da imajo pokritost z oblaki manjšo od 10 %, je 22,2 %. Delež posnetkov, ki veljajo za neuporabne za opazovanje Zemlje (razen za študije oblakov), ker imajo pokritost z oblaki večjo od 90 %, pa je 10,9 %. Porazdelitev oblačnosti med leti je precej stabilna, saj je povprečna letna oblačnost v izstopajočih letih 2018 in 2020 le za 3 % večja in manjša (tj. manj in bolj ugodna), kot je povprečje šestih obravnavanih let 2016–2021 (slika 6). Preglednica 3: Število posnetkov Slovenije po razredih pokritosti z oblaki ter po letih

| 248 |

Oblačnost [%]

2015

2016

2017

2018 2019

1–10

11–20

21–30

31–40

41–50

51–60

61–70

71–80

81–90

91–99

> 99

2020

skupaj

102

161

218

216

217

2021

218

skupaj

193

135

106

102

111

1166

delež [%]

5.6

16,6

11,6

9,1

8,7

9,5

6,7

7,8

6,6

6,9

6,4

4,5

100,0

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

Podrobnejši podatki po letnih časih (z mejnimi vrednostmi 21. marec, 21. junij, 23. september in 21. december) in območjih Slovenije (ta so urjena po tirnicah zajema) so na voljo v preglednici 4. Izračunani podatki so povsem v skladu s pričakovanji. Potrjujejo znana klimatološka dejstva, da je pri nas, v mešani alpsko-sredozemski državi, poletje najbolj suho in najmanj oblačno ter da so jesenski in zimski meseci najbolj mokri in najbolj oblačni. Nekaj primerov mozaikov Sentinel-2 v posameznih letnih časih in različnih razmerah oblačnosti je prikazanih na sliki 7 in povzetih v preglednici 5.

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

Slika 6: Razlika med letnim povprečjem oblačnosti v letih od 2015 do 2021 in povprečjem za obdobje 2016–2021. Vrednost, podano za leto 2015, je treba zaradi majhnega števila zajemov vzeti z rezervo.

| 66/2 |

SI | EN

GEODETSKI VESTNIK

Preglednica 4: Spremenljivost povprečne oblačnosti po letnih časih in območjih (tj. tirnica zajema). Izstopajoče vrednosti so označeni z zeleno in rdečo barvo. Povprečna oblačnost [%]

Zima

Pomlad

Poletje

Jesen

skupaj (022/122/079)

Povprečje na celo leto

2015

3 4 , 3 4 9 , 6 (30,4/24,2/52,3) (41,1/46,7/63,9)

37,6

2016

4 6 , 1 4 7 , 0 3 5 , 6 4 6 , 5 (49,2/36,5/51,7) (56,6/37,3/45,0) (39,7/29,7/36,7) (39,0/45,1/54,4)

44,0

2017

4 8 , 1 3 9 , 0 2 9 , 1 4 7 , 4 (51,5/43,3/48,9) (36,7/33,6/47,2) (34,4/29,0/23,8) (41,6/52,9/47,3)

40,6

2018

6 5 , 9 3 7 , 6 2 9 , 6 4 9 , 6 (69,0/61,0/67,6) (47,6/35,0/30,0) (25,9/26,5/36,4) (52,2/53,5/43,2)

45,4

2019

4 2 , 2 4 8 , 4 2 8 , 5 5 4 , 1 (35,4/46,9/44,2) (52,7/44,8/48,1) (34,5/26,3/24,5) (48,4/65,6/49,6)

42,8

2020

3 7 , 1 3 8 , 4 2 9 , 0 5 1 , 4 (35,3/41,9/34,1) (37,7/50.9/25,9) (24,9/37,4/24,7) (41,4/59,4/53,1)

39,6

2021

4 9 , 9 4 2 , 4 3 0 , 2 4 7 , 6 (55,6/47,6/46,5) (36,5/31,9/59,4) (32,4/34,4/23,7) (44,8/59,2/38,4)

42,2

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 249 |

GEODETSKI VESTNIK

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

Slika 7: Primeri mozaikov satelitskih posnetkov, zajetih v različnih letnih časih, v različnih letih, z različnih tirnic in v različnih vremenskih razmerah (glej tudi preglednico 4). Dve nasprotni skrajnosti sta na eni strani jasno nebo na posnetkih A in F ter na drugi strani zaradi velike oblačnosti neuporabna posnetka C in K. Posnetka B in H kažeta, da lahko tudi tanek cirus ali meglica ovira njuno uporabnost ter da je razlikovanje med oblakom, cirusom in meglico lahko velik izziv. Posnetki D, E in G kažejo razmere, v katerih je posnetek delno uporaben, delno pa neuporaben (območja, prekrita z oblaki ali snegom). Anomalije v ESINIH podatkovnih zbirkah so prikazane na posnetkih I in J (posnetka nista popolna zaradi manjkajočih izrezov).

| 250 |

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

Posnetek

Datum zajema

Satelit Tirnica

Območje Oblačnost Slovenije [%]

Tanke plasti [%]

Snežna odeja [%]

Kratek opis lastnosti posnetka (oblačnost, snežna odeja, druge posebnosti)

16. marec 2020

S-2A

122

cela

0,3

0,5

2,1

jasno nebo; sneg v gorah

13. avgust 2021

S-2B

122

cela

53,7

13,5

0,0

zelo debele ciruse se zlahka zamenja za oblake

6. marec 2020

S-2A

122

cela

67,9

10,9

14,2

neuporaben posnetek: oblaki in sneg

12. december 2018

S-2A

122

cela

43,7

29,0

1,0

čeprav je posnetek zelo oblačen, je na nekaterih jugozahodnih območjih uporaben

14. januar 2019

S-2A

022

zahod

7,9

2,3

5,7

posnetek je uporaben povsod, razen na gorskih območjih

29. marec 2017

S-2A

079

vzhod

0,0

jasno nebo

29. januar 2018

S-2A

022

zahod

36,0

0,1

11,1

delno uporaben, delno neuporaben posnetek

16. avgust 2017

S-2A

079

vzhod

5,9

6,2

0,0

zelo tankih cirusov ni mogoče zaznati

3 . s e p t e m b e r S-2B 2017

122

cela

61,3

12,0

0,2

manjka en izrez (velik del posnetka)

11. december 2015

S-2A

022

zahod

12,3

6,0

0,1

manjka en izrez (zelo majhen del posnetka)

3. februar 2016

S-2A

079

vzhod

99,7

0,0

0,3

neuporaben posnetek, popolnoma prekrit z oblaki

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

Preglednica 5: Opisni parametri posnetkov od A do K, prikazanih na sliki 7.

| 66/2 |

SI | EN

GEODETSKI VESTNIK

3.2.2 Deleži oblačnosti v časovni vrsti Sentinel-2 Zgolj iz števila posnetkov in deležev njihove pokritosti z oblaki ne moremo enostavno sklepati o njihovi uporabnosti v praksi (na primer za sistematično spremljanje naravnih ali urbanih območij, zaznavanje sprememb, študije klasifikacije pokrovnosti tal, razvoj časovnih vrst satelitskih posnetkov itd.). Pri daljinskem zaznavanju nas običajno zanima analiza stabilnih in primerno gostih časovnih vrst satelitskih posnetkov brez oblakov na določenem območju opazovanja v daljšem časovnem obdobju. Se pravi, zanima nas zaporedje uporabnih posnetkov (tj. tistih z nizko pokritostjo z oblaki) na danem območju. Slika 8 prikazuje zaporedje vseh arhivskih posnetkov, z deležem oblačnosti in deležem snežne odeje. Prikazano zaporedje daje vpogled v gostoto uporabnih časovnih vrst, ki jih lahko pričakujemo na območju vse Slovenije; analizi prijazni so intervali neprekinjenih skupkov temno modre barve.

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 251 |

GEODETSKI VESTNIK

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

Slika 8: Grafični prikaz deležev oblačnosti in snežne odeje vseh posnetkov Sentinel-2 Slovenije v arhivu do konca leta 2021. Podatki so prikazani za 10-kanalni atmosfersko popravljen produkt ločljivosti 20 metrov. Datumi rastejo v smeri navzgor. Vsak posnetek je predstavljen z majhnim okvirčkom, ki je zarisan na datum zajema, pri čemer temno modra barva predstavlja brezoblačen (tj. uporaben) delež posnetka, svetlo modra in rdeča barva pa deleže oblakov oziroma snega. Tirnica, iz katere je bil posnetek zajet (122, 079 ali 022), in posledično območje, ki je bilo zajeto (cela, vzhodna ali zahodna Slovenija), v tem grafičnem prikazu nista upoštevana.

| 252 |

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 66/2 |

SI | EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Slika 9: Število brezoblačnih pikslov na časovni vrsti 15-dnevnih kompozitov v ločljivosti 20 metrov v rastni sezoni, tj. od 2. marca do 27. oktobra (16 intervalov), na leto. Dvanajst ali več brezoblačnih pikslov v časovni vrsti je mogoče najti v večjem delu Slovenije – z izjemo visokogorskih območij – v letih 2018, 2019 in 2021. V letih 2017 in 2020 je za nekatera območja v severni in osrednji Sloveniji časovna vrsta precej redkejša, še redkejša pa je za številna večja območja države v letih 2015 in 2016 (ko je v površje Zemlje snemal le Sentinel-2A).

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 253 |

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK 3.2.3 Brezoblačni kompoziti v rastni sezoni Raziskave in študije so pogosto omejene na posamezno regijo in/ali časovno obdobje. Za uporabo satelitskih podatkov na strokovnih področjih, ki proučujejo fenologijo rastlin, na primer v gozdarstvu, kmetijstvu in biologiji, je še posebej zanimivo časovno obdobje, ki zajema rastno sezono vegetacije. Rastna sezona v Sloveniji traja od začetka marca (na obali) do konca oktobra. Najprimernejši datumski interval, ustrezen temu časovnemu razponu, ki je skladen s časom ponovnega zajema (5 dni za par satelitov) in je deljiv s 15, 30 in 60 (pol meseca, mesec, dva meseca; to so intervali, ki so blizu običajnemu človeškemu pojmovanju časa), je 240-dnevno obdobje od 2. marca do 27. oktobra. To obdobje zajema večino vegetacijskih vrst v Sloveniji. Če račune izvedemo v 15-dnevnih intervalih, to obdobje pokrije šestnajst 15-dnevnih intervalov. Vsakih 15 dni je zajeto devet posnetkov Sentinel-2, po trije iz vsake tirnice, kar pomeni, da so prekrivajoča se območja na vzhodu in zahodu zajeta šestkrat, osrednja Slovenija pa trikrat. Teh devet posnetkov uporabimo za sestavo 15-dnevnih kompozitov. Na časovni vrsti prostorske ločljivosti 20 metrov smo preverili, koliko brezoblačnih pikslov je na voljo za vsak 15-dnevni interval v obdobju rastne sezone v letih od 2015 do 2021. Rezultati kažejo, da je za večino pikslov v letih 2018, 2019 in 2021 iz 15-dnevnih kompozitov mogoče sestaviti gosto brezoblačno časovno vrsto, ki ima od 12 do 16 brezoblačnih pikslov, po celi Sloveniji, razen v visokogorju na severu (Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe) (delež pikslov z vsaj 12 brezoblačnimi piksli je 97 %, 98 % in 97 % za leta 2018, 2019 in 2021) (slika 9). Za leti 2017 in 2020 to velja le tam, kjer se posnetki prekrivajo (73 % in 83 % pikslov z vsaj 12 brezoblačnimi piksli za leti 2017 oziroma 2020), medtem ko za osrednji del Slovenije časovna vrsta ni gosta. To je še posebej očitno v gorskih območjih na severu – v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah. Za leto 2015 v rastni sezoni iz 15-dnevnih kompozitov ni mogoče izdelati uporabne časovne vrste, za leto 2016 pa je to mogoče le za vzhod in nekatere zahodne dele Slovenije, kjer se posnetki prekrivajo (0 % in 50 % pikslov z vsaj 12 brezoblačnimi piksli za leti 2015 in 2016). 3.2.4 Primeri uporabe Opisani arhiv je bil že uporabljen v več raziskavah. Doslej dokončane študije vključujejo časovno zaznavanje anomalij rabe kmetijskih zemljišč na podlagi posnetkov Sentinel-2 za podporo spremljanja skupne kmetijske politike (Kanjir et al., 2018), študijo zaznavanja škode, ki jo povzroči lubadar (Kobler in Ogris, 2021), ter študijo kartiranja intenzivnosti rabe travnikov (intenzivni, ekstenzivni travniki) za območje cele Slovenije za Zavod RS za varstvo narave (Potočnik Buhvald et al., v postopku objave). Prva navedena študija analizira kratkoročne časovne vrste Sentinel-2 (tri leta: 2016–2018) in izvedljivost spremljanja anomalij pri upravljanju travnikov in obdelovalnih površin na treh izbranih testnih območjih. Študija je pokazala, da je za zagotavljanje ustreznih informacij v podporo upravljanju skupne kmetijske politike potrebna zadostna gostota satelitskih podatkov (na primer dvotedensko). Čeprav so vsa testna območja ležala v območju prekrivanja posnetkov iz sosednjih tirnic, je sezonsko časovno vrsto sestavljalo le 30–40 uporabnih brezoblačnih opazovanj letno (od teoretično možnih 146). Druga študija je omogočila realen vpogled v uporabnost časovnih vrst Sentinel-2 na majhnem območju opazovanja. V štirih preučevanih letih je bilo na voljo le 31 izsekov posnetkov, ki so pokrivali opazovano območje in so

| 254 |

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

Proučevali smo tudi primernost podatkov Sentinel-2 za izdelavo prostorsko-časovnih kompozitov (Čož et al., 2020). Študija je pokazala, da je v rastni sezoni mogoče izdelati mesečne kompozite Slovenije, medtem ko kompozitov za krajša obdobja ni mogoče sistematično zagotoviti. To pomeni, da s standardno metodo za izdelavo kompozitov, predlagano za podatke Sentinel-2, lahko izračunamo mesečne informacije za ozemlje Slovenije, če le vremenske razmere niso ekstremno slabe. Časovna gostota satelitskih posnetkov Sentinel-2 teoretično zadostuje za spremljanje razmeroma hitro spreminjajočih se pojavov, na primer tudi tedenskih sprememb. Opisani primeri praktične uporabe so pokazali, da se zaradi prisotnosti oblakov znatno zmanjša gostota uporabnih posnetkov v časovni vrsti. Izkazalo se je, da časovne vrste posnetkov Sentinel-2 zadoščajo zgolj za zaznavanje počasnejših – tj. letnih, sezonskih ali mesečnih – sprememb, kot je na primer detajlno kartiranje kmetijske suše (HD-Drought, 2021). Za uspešno spremljanje pogostejših – tj. tedenskih – pojavov pa je treba časovno vrsto Sentinel-2 kombinirati s časovno vrsto Sentinel-1, na katero vremenske razmere ne vplivajo. Trenutno potekata dve obsežnejši študiji tudi na to temo: študija časovnih vrst za spremljanje kmetijskih zemljišč (SURS GEOS, 2021) ter za spremljanje gozdnega okolja, travnikov in mokrišč (ROVI, 2021) na ravni Slovenije. V obeh študijah časovne vrste Sentinel-2 dopolnjujemo s časovnimi vrstami Sentinel-1.

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

imeli oblačnost manj kot 10 % (5, 5, 14 in 7 posnetkov v letih 2015, 2016, 2017 oziroma 2018). Kljub vsemu je ta skromna časovna serija zadostovala za spremljanje počasnega propada dreves zaradi lubadarja. V tretji navedeni študiji smo izvedli poskus za določitev števila košenj na posameznem travniku. Za to študijo zgolj časovna vrsta Sentinel-2 ni zadostovala, zato je bila dopolnjena s časovno vrsto radarskega sistema Sentinel-1, ki je neodvisna od vremenskih razmer.

| 66/2 |

SI | EN

GEODETSKI VESTNIK

4 ZAKLJUČKI Satelita Sentinel-2 sta zelo zanesljiv vir optičnih satelitskih podatkov visoke ločljivosti. Podatke smo preučili z vidika njihove uporabnosti. Statistično smo analizirali prvih šest let (2016–2021) operativnega arhiva podatkov Sentinel-2 za Slovenijo, ki ga hrani ZRC SAZU. Prikazani so tudi podatki iz druge polovice leta 2015, ki pa jih je treba zaradi majhnega števila zajemov jemati s pridržkom. Za raziskovalce je pomemben vidik posnetkov Sentinel-2 njihova geometrična točnost. V tem članku tega vprašanja nismo podrobneje obravnavali, saj je zagotavljanje splošne položajne točnosti satelitskih posnetkov naloga ESE. Na podlagi ESINIH študij je povprečna geometrična točnost posnetkov s celega sveta do konca februarja 2021 znašala 1,1 piksla. Bistveno izboljšanje na 0,5 piksla bo mogoče, ko bo ESA celoten arhiv ponovno obdelala z novim procesnim okoljem različice 03, ki je bilo vpeljano marca 2021. Poleg geometrične točnosti je za uporabo satelitskih podatkov zelo pomemben vidik število zajemov (opazovanj). Par satelitov Sentinel-2 osrednji del Slovenije zajame 73-krat na leto, medtem ko je število zajemov vzhodnega in zahodnega dela Slovenije – zaradi obsežnega 100-kilometrskega prekrivanja posnetkov, zajetih iz sosednjih tirnic – natančno dvakratno, tj. 146-krat na leto. Odločujoči vidik za uporabnost optičnih satelitskih podatkov je prisotnost/odsotnost oblakov na posnetkih. Delež oblakov na povprečnem posnetku za Slovenijo v šestih obravnavanih letih je 42 % (s pričakovano velikim standardnim odklonom 32 %). V tem obdobju ima 22,2 % posnetkov manj kot 10 % oblakov, 10,9 % posnetkov pa je neuporabnih, ker so pretežno oblačni (pokritost z oblaki več kot Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 255 |

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK 90 %). Izračunane maske oblakov omogočajo identifikacijo posameznih uporabnih (veljavnih) pikslov in s tem iskanje uporabnih podatkov (datumov) ter pripravo časovnih vrst za izbrana, tudi zelo majhna območja opazovanja. Poznavanje vzorca oblačnosti skozi leta je pomembno za ocenjevanje kakovosti in pričakovane gostote časovnih vrst satelitskih posnetkov. Pomembno pa je tudi za načrtovanje zapolnjevanja vrzeli satelitskih podatkov in s tem za ocenjevanje uspešnosti uporabnosti časovne vrste Sentinel-2 za spremljanje izbranih območij in pojavov. V praksi se je pokazalo, da časovna vrsta posnetkov Sentinel-2 zadostuje za zaznavanje počasnejših sprememb (mesečnih, sezonskih, letnih). Za uspešno spremljanje pogostejših, na primer tedenskih pojavov pa je treba časovno vrsto Sentinel-2 kombinirati z vremensko neodvisno časovno vrsto radarskega sistema Sentinel-1. Vsi arhivski podatki v vseh fazah obdelave so na voljo za nadaljnje analize in primere uporabe. Pripravili smo že več časovnih vrst brezoblačnih mozaikov, pa tudi spektralnih indeksov, ki se najpogosteje uporabljajo (na primer NDVI – normiran diferencialni vegetacijski indeks, NDWI – normiran diferencialni vodni indeks, EVI – izboljšan vegetacijski indeks). Arhiv ni javno objavljen, ga je pa mogoče pridobiti za raziskovalne namene. Uporabljajo ga tudi raziskovalci drugih raziskovalnih in akademskih ustanov (na primer Gozdarskega inštituta Slovenije, Univerze v Ljubljani). Uporabnost arhiva narašča z vsakim dodatnim tednom delovanja para satelitov Sentinel-2. Zahvala Temeljna programa Antropološke in prostorske študije (P6-0079) ter Opazovanje Zemlje in geoinformatika (P2-0406) in projekte M3Sat – Metodologija analize časovnih vrst satelitskih posnetkov različnih senzorjev (J2-9251), HD-Drought – Opazovanje suše v visoki ločljivosti z modeliranjem talnih in satelitskih podatkov (J6-9395) ter ROVI – Združevanje in obdelava radarskih in optičnih časovnih vrst satelitskih posnetkov za spremljanje naravnega okolja (J2-3055) je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Literatura in viri Glej literaturo na strani 238.

| 256 |

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 66/2 |

SI | EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Pehani P., Valjanovski T., Kokalj Ž., Oštir K. (2022). Šest let arhiva podatkov Sentinel-2 za Slovenijo. Geodetski vestnik, 66 (2), 220- 257 DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2022.02.220-257

Peter Pehani, univ. dipl. inž. fiz. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Novi trg 2, 1000 Ljubljana

izr. prof. dr. Žiga Kokalj Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Novi trg 2, 1000 Ljubljana

peter.pehani@zrc-sazu.si

ziga.kokalj@zrc-sazu.si

dr. Tatjana Veljanovski

prof. dr. Krištof Oštir

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Novi trg 2, 1000 Ljubljana

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezije, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana kristof.ostir@fgg.uni-lj.si

tatjana.veljanovski@zrc-sazu.si

Peter Pehani, Tatjana Veljanovski, Žiga Kokalj, Krištof Oštir | SIX YEARS OF SENTINEL-2 ARCHIVE OF SLOVENIA | ŠEST LET ARHIVA PODATKOV SENTINEL-2 ZA SLOVENIJO | 220-257 |

| 257 |

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

2022

| 66/2|

GEODETSKI VESTNIK | letn. / Vol. 66 | št. / No. 2|

POSTOPEK MODELIRANJA MODELLING PROCEDURE IN V OKVIRU MNOŽIČNEGA THE MASS VALUATION OF VREDNOTENJA NEPREMIČNIN REAL ESTATE IN SLOVENIA

Melita Ulbl, Andrej Glavica

SI | EN

UDK: 004.652:332.6 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.04 Prispelo: 4. 2. 2022 Sprejeto: 10. 3. 2022

IZVLEČEK Množično vrednotenje nepremičnin v Sloveniji sloni na modelih vrednotenja, ki se izdelajo na podlagi podatkov o realiziranih cenah nepremičnin na trgu nepremičnin in ponazarjajo delovanje trga. Sistem sloni na modelih vrednotenja, ki simulirajo obnašanje trga nepremičnin in omogočajo statistično zanesljivo oceno tržne vrednosti. Modeli se oblikujejo s statističnimi metodami obdelave podatkov o trgu nepremičnin. V tem prispevku je predstavljen postopek kakovostne preveritve in priprave podatkov o trgu nepremičnin. Ti podatki služijo oblikovanju modelov vrednotenja oziroma modeliranju. To je sestavljeno iz časovne prilagoditve pogodbenih cen poslov oziroma najemnin, coniranja in vrednostnega niveliranja, umerjanja ter analize parametrov kakovosti. Na koncu so povzete ključne informacije postopka modeliranja, kot se izvaja v okviru množičnega vrednotenja nepremičnin v Sloveniji.

KLJUČNE BESEDE modeliranje, umerjanje, modeli vrednotenja nepremičnin

| 258 |

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2022.02.258-279 PROFESSIONAL ARTICLE Received: 4. 2. 2022 Accepted: 10. 3. 2022

ABSTRACT The mass valuation of real estate in Slovenia is based on valuation models, which are made based on realised real estate market data and illustrate the functioning of the real estate market. The system is based on valuation models that simulate the behaviour of the real estate market and allow a statistically reliable assessment of market value. Models are formed using statistical methods of processing real estate market data. This paper presents the quality verification process and preparation of real estate market data. These data are used to design evaluation models or modelling, which consists of time adjustment of prices or rents, zoning, levelling, calibration, and analysis of quality parameters. Finally, the critical information of the modelling process made in the context of real estate mass valuation in Slovenia is summarised.

KEY WORDS modelling, calibration, real estate mass valuation

Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

Leta 2006 je bil v državnem zboru sprejet Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN, Uradni list RS, št. 50/06, 87/11, 40/12 – ZUJF, 22/14 – odl. US, 77/17 – ZMVN-1 in 33/19 – ZMVN-1A). Na njegovi podlagi je bil v okviru Geodetske uprave RS (Gurs) leta 2007 ustanovljen Urad za množično vrednotenje nepremičnin, ki je zadolžen za izvajanje množičnega vrednotenja nepremičnin v Sloveniji. Hkrati je bila vzpostavljena Evidenca trga nepremičnin, v kateri so evidentirani podatki o trgu nepremičnin oziroma podatki o sklenjenih prodajnih in najemnih poslih z nepremičninami. Na podlagi te evidence Urad za množično vrednotenje nepremičnin (UMVN) že vrsto let sistematično spremlja in analizira trg nepremičnin v Sloveniji (Portal MVN, 2022). Sistem množičnega vrednotenja nepremičnin kot rezultat podaja modele množičnega vrednotenja, v katerih so za različne skupine nepremičnin opredeljene lastnosti nepremičnin in velikost njihovega vpliva na posplošeno vrednost. Prav tako sistem množičnega vrednotenja vsem evidentiranim nepremičninam z uporabo evidentiranih podatkov na predpisan način pripiše izračunane vrednosti. Rezultat množičnega vrednotenja nepremičnin je posplošena vrednost, ki je ocena tržne vrednosti nepremičnin. ZMVN-1 (2017) v primerjavi z ZMVN (2006) spreminja termin posplošena tržna vrednost v posplošena vrednost nepremičnine. Za potrebe razvoja modelov množičnega vrednotenja je najprej treba podatke iz Evidence trga nepremičnin kakovostno preveriti in spraviti v obliko, ki je primerna za nadaljnjo uporabo oziroma analize. Pripravi podatkov sledi statistična analiza, s katero se odkrivajo odnosi med podatki o lastnostih nepremičnin in ceno posla. Vpliv posameznih parametrov se predstavi v obliki enačb, vrednosti parametrov pa se zapišejo v obliko, ki je najbolj primerna za širšo javnost. Cilj sistema množičnega vrednotenja nepremičnin je, da so posplošene vrednosti čim boljši odraz stanja na trgu na obravnavani datum, modeli vrednotenja pa čim bolj enostavni in transparentni ter pojasnljivi širši javnosti. Vrednosti so pripisane vsaki enoti vrednotenja. Ta je po ZMVN-1 opredeljena kot del stavbe ali del zemljišča, ki se glede na lastnosti, določene na podlagi klasifikacij namenske in dejanske rabe, vrednoti z enim modelom vrednotenja. Kakovost pripisanih vrednosti nepremičnin je odvisna tako od kakovosti (točnosti, homogenosti) evidentiranih podatkov kot tudi od kakovosti modelov vrednotenja. Kakovost slednjega se zagotavlja s postopkom modeliranja, oziroma v okviru določitve modelov vrednotenja, za katerega skrbi organ vrednotenja (GURS, UMVN). Za ocenjevanje vrednosti se uporabljajo trije načini vrednotenja: način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način ter nabavnovrednostni način (Gloudemans, 1999; Smodiš, 2008; Ulbl et al., 2016).

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

1 UVOD

| 66/2 |

SI | EN

GEODETSKI VESTNIK

V veljavi so modeli, ki določajo vrednosti na dan 1. 1. 2020. V preteklih dveh letih smo lahko spremljali močno gibanje cen na nepremičninskem trgu zaradi različnih dejavnikov (premalo ponudbe, malo novogradenj, nizka cena denarja, visoki depoziti in dobički s področja kriptovalut, uvedba ležarnin, dodatki covid-19 …) (GURS, 2020; GURS, 2021; GURS, 2021a). Modeli vrednotenja tako ne odražajo več stanja na trgu, torej niso v skladu z merili ZMVN 1, zato je organ vrednotenja začel postopke sprejemanja novih modelov. Po postopku, ki je opisan v obravnavanem članku, so bili oblikovani osnutki predlogov modelov vrednotenja. Skladno z ZMVN-1 sledijo usklajevanja z občinami in strokovno javnostjo, potem pa v okviru poskusnega izračuna vrednosti tudi z lastniki. Tako usklajeni modeli bodo z uveljavitvijo nove uredbe o modelih na novo določali posplošene vrednosti nepremičnin na nov datum vrednotenja. Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

| 259 |

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK V prispevku je najprej predstavljen postopek kakovostne preveritve in priprave podatkov, na katerih se izvaja modeliranje za modele, pri katerih se uporablja način tržnih primerjav, sledi opis modeliranja, ki je sestavljeno iz časovne prilagoditve pogodbenih cen poslov, coniranja in vrednostnega niveliranja, umerjanja ter analize parametrov kakovosti. V nadaljevanju je opisan tudi način uporabe podatkov za ocenjevanje vrednosti po nabavnovrednostnem načinu. Na koncu so povzete ključne informacije postopka modeliranja, kot se izvaja v okviru množičnega vrednotenja nepremičnin v Sloveniji. 2 PRIPRAVA PODATKOV Geodetska uprava RS sistematično spremlja cene nepremičnin na slovenskem trgu od začetka leta 2007, ko je bila vzpostavljena Evidenca trga nepremičnin. Podatke o sklenjenih kupoprodajnih poslih z nepremičninami posredujejo Finančna uprava RS, in sicer za posle, za katere je obračunan davek na promet nepremičnin (DPN), in prodajalci za posle, za katere se obračuna davek na dodano vrednost (DDV). Poleg podatkov o prodajah se v ETN evidentirajo najemni posli, katerih predmet najema so deli stavb za obdobje najmanj šestih mesecev. Zavezanci za poročanje o najemnih poslih so Finančna uprava Republika Slovenije za podatke iz napovedi za odmero dohodnine najemodajalcev fizičnih oseb od dohodka iz oddajanja premoženja v najem – za posle oddajanja fizičnih oseb fizičnim osebam, najemojemalci pravne osebe, ki se v skladu s predpisi o urejanju davčnega postopka, štejejo kot plačniki davka v obračunu davčnega odtegljaja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem – pri najemanju prostorov od fizičnih oseb, najemodajalci pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, najemodajalci, ki so upravljavci stavb ali delov stavb v lasti Republike Slovenije, ter upravniki večstanovanjskih ali poslovnih stavb za dele stavb v solastnini lastnikov delov stavb v večstanovanjski ali poslovni stavbi. Ti podatki se hranijo in vzdržujejo v Evidenci trga nepremičnin (ETN) (https://www.mvn.e-prostor.gov.si/evidence/ evidenca-trga-nepremicnin/, 31. 1. 2022). Podatki iz ETN se povezujejo s podatki Registra nepremičnin (REN) na podlagi enoličnih identifikatorjev. Tako so poleg podatkov poročevalcev dostopni tudi uradno evidentirani podatki o nepremičninah. Tako pridobljeni podatki so ključnega pomena pri umerjanju modela. Prvi proces, ki se izvaja v okviru Geodetske uprave RS, je kakovostni pregled in obdelava podatkov trga nepremičnin. Namen pregleda in obdelave transakcij je ugotavljanje, kaj je dejanski predmet posla in koliko dana pogodbena cena oziroma najemnina odraža tržno ceno oziroma najemnino nepremičnin. Obdelava transakcij poteka v dveh fazah: –– samodejno razporejanje poslov in kreiranje podposlov, –– ročna obdelava (preverjanje samodejne obdelave in potrjevanje podatkov). Na podlagi podatkov iz ETN in REN ter vnaprej opredeljenih pravil se oblikujejo posli, ki vsebujejo informacije o posameznem tržnem dogodku (prodaja, najem). Posamezen posel se razdeli na enega ali več podposlov. To so zaokrožene celote (skupek parcel in/ali delov stavb), ki so pomembno vplivale na oblikovanje pogodbene cene oziroma najemnine. Oblikovani podposli predstavljajo segment nepremičninskega trga po vrsti nepremičnin. Število različnih vrst podposlov je opredeljeno s številom različnih segmentov trga, ki jih želimo opazovati. Podatki se urejajo na ravni poslov in podposlov. Samodejni obdelavi sledi ročna preveritev rezultatov in kakovostni pregled podatkov, katerih cilj je izluščiti posle, ki so odraz prosto konkurenčnega trga. Za potrebe ročnega pregleda in obdelave poslov so potrebni tudi drugi podatki, ki služijo boljšemu razumevanju okoliščin obravnavanega posla in sprejemanju odločitev pri obdelavi (DOF, DMR, prostorski plani občin, kataster gospodarske javne infrastrukture, upravni

| 260 |

Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

akti, različne ureditve, Google Street View, zemljiška knjiga, poplavna območja, skupni sloj dejanske rabe zemljišč ...). Pomemben korak pri obdelavi poslov je nadzor kakovosti podatkov, evidentiranih v ETN, in tudi postopka obdelave, ki vključuje kontrolo popolnosti poročanja in kontrolo homogenosti obdelanih poslov. Kakovostno pregledani in obdelani posli se shranjujejo in uporabljajo v vseh nadaljnjih procesih, ki jih izvaja Gurs. Skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18 - ZDIJZ) so ti podatki dostopni tudi drugim uporabnikom, ki zanje zaprosijo (ocenjevalci, sodni cenilci, fakultete, širša strokovna javnost …). Gurs te podatke nadalje uporablja za modeliranje in izdelavo poročil o trgu nepremičnin. Skladno z ZMVN-1 se v evidenci trga nepremičnin posebej označijo pravni posli, ki jih je organ vrednotenja ocenil kot tržne prodaje in jih uporabil za potrebe modeliranja in izdelavo poročil o trgu.

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Model je abstrakten zapis pojava v prostoru. Modeli vrednotenja so matematični zapisi, ki poustvarjajo delovanje trga nepremičnin na izbrani datum. Posamezen model vrednotenja opisuje delovanje posameznega segmenta trga nepremičnin. Modeliranje je proces oblikovanja matematičnih modelov vrednotenja. Pri tem se iterativno izvajajo posamezni postopki, ki se med seboj prepletajo. Slika prikazuje bistvene postopke pri izvedbi modeliranja.

SI | EN

3 MODELIRANJE

Slika 1: Postopki, ki sestavljajo modeliranje.

Modeliranje se izvaja iterativno na določenem naboru poslov, ki morajo biti predhodno ustrezno obdelani in pripravljeni za nadaljnjo uporabo. Najprej se oblikuje preliminarni model, po katerem se opravi izračun vrednosti poslov. Te vrednosti se uporabijo za izračun trendov gibanja cen, na podlagi katerih se cene poslov najprej časovno prilagodijo na datum modela vrednotenja. Časovni prilagoditvi poslov sledi umerjanje modela oziroma izračun koeficientov pri neodvisnih spremenljivkah v matematičnem modelu, kar je podlaga za izračun vrednosti. Ko ima vsak posel izračunano vrednost po modelu na nov datum, se za vsak posel izračuna odstopanje med prilagojeno ceno in izračunano vrednostjo. Ta odstopanja se izračunajo tudi agregirano na vsako vrednostno cono, kar je namenjeno vrednostnemu niveliranju modela. Za to pa je najprej treba narisati ustrezne vrednostne cone. Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

| 261 |

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK Po ZMVN-1 (2017) je vrednostna cona geografsko zaokroženo območje, na katerem imajo glede na analizo ponudbe in povpraševanja trga nepremičnin nepremičnine z enakimi lastnostmi enako vrednost. Pri izračunu vrednosti se podatek o lokaciji (določitev ustrezne vrednostne cone) za zemljišča določa glede na podatek o centroidu parcele, za stavbe in dele stavb pa glede na podatek o centroidu stavbe. Višina vrednostne ravni za vrednostno cono izraža velikost vpliva lokacije na vrednost nepremičnine. Za vsako vrednostno cono se izračuna geometrijska sredina odstopanja med prilagojeno ceno in vrednostjo za vse posle v coni. Morebitni osamelci se pri tem ne upoštevajo. Na podlagi tega odstopanja in dobrega poznavanja lokacije strokovnjak določi ustrezno višino vrednostne ravni, ki najbolje ustreza posamezni vrednostni coni. S spremembo višine vrednostne ravni vrednostni coni se spremenijo izračunane vrednosti posameznega posla in posledično vrednosti odstopanja. Ta postopek imenujemo vrednostno niveliranje. Tako se vsem vrednostnim conam določijo ustrezne vrednostne ravni. To je podlaga za ponovni izračun vrednosti in analizo kakovosti modela. Sledita ponovno umerjanje in časovna prilagoditev poslov. Celoten postopek se nato ponavlja, pri čemer se v vsaki iteraciji izvede analiza kakovosti modela na podlagi odstopanj med časovno prilagojeno ceno in ocenjeno vrednostjo posla. Vsaka iteracija modela se shrani in je po potrebi lahko podlaga za oblikovanje nove iteracije modela. Osnovni koraki modeliranja se izvajajo s posli, ki predstavljajo zgolj en segment nepremičninskega trga glede na vrsto nepremičnin. V postopek modeliranja pa vključujemo tudi posle, ki vključujejo enega ali več segmentov trga – imajo opredeljenih več različnih podposlov. Posle glede na število in vrsto opredeljenih podposlov delimo na osnovne, sestavljene in zapletene. Takšno razvrstitev imenujemo sestava poslov. Osnovni posli so posli z enim podposlom in torej najbolj uporabni za modeliranje. Osnovni posli so sestavljeni na dva načina: –– iz enega podposla z eno enoto vrednotenja, –– iz več enot vrednotenja, ki skupaj sestavljajo en podposel (prodaja hiše s pripadajočim zemljiščem je sestavljena iz dveh enot vrednotenja: iz hiše z zemljiščem pod stavbo, ki se vrednoti po modelu za hiše (HIS), ter pripadajočega zemljišča, ki se praviloma vrednoti po modelu za stavbna zemljišča (STZ)). Sestavljeni posli so posli z dvema ali več podposli, pri katerih ima en podposel prevladujoč vpliv na oblikovano ceno posla. Takšni posli so uporabni za umerjanje in vrednostno niveliranje modela glavnega podposla (aktivni model), torej podposla s prevladujočim vplivom. Podatki podposlov z manjšim vplivom na ceno se ustrezno upoštevajo v postopku umerjanja (pasivni modeli). Zapleteni posli so posli z dvema ali več podposli, pri katerih je težko določiti, kateri podposel ima prevladujoč vpliv na oblikovano ceno posla. Zaradi tega se zapleteni posli uporabljajo le kot kontrola vrednosti za skupke več podposlov. Pri modeliranju večine modelov se uporablja način tržnih primerjav, zaradi česar je upoštevana le ena vrsta poslov. Za posamezne segmente trga se hkrati uporabljata način tržnih primerjav in na donosu zasnovan način. V teh primerih se upošteva več različnih vrst tržnih poslov obenem. Tako so v izračun množitelja najemnin vključeni podatki prodajnih in najemnih poslov. Rezultat modeliranja so matematični modeli vrednotenja, enačbe z opredeljenimi neodvisnimi spremenljivkami, koeficienti spremenljivk in njihovimi odnosi. Rezultat uporabe modelov vrednotenja so izračunane posplošene vrednosti.

| 262 |

Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

3.1 zbira vhodnih podatkov Začetni korak umerjanja je izbira podatkov, na katerih se izvajajo vsi ostali postopki modeliranja. Pri tem se podatki izberejo na podlagi vrednosti različnih podatkov (datum sklenitve posla, sestava poslov, lastnosti nepremičnin oziroma spremenljivk in njihovih vrednosti), ki jih definira modelar. Modelar za potrebe modeliranja izbira različne nabore podatkov, odvisno od tega, kakšne potrebe ima pri modeliranju. 3.2 Oblikovanje enačb modela

SI | EN

Podlaga za izračun vrednosti po posameznem modelu je enačba, po kateri se vrednost posla izračuna. Enačba modela je razdeljena na levo in desno stran, ki sta ločeni z enačajem. Na obeh straneh enačbe modela se parametri modela z matematičnimi operacijami povezujejo s spremenljivkami, s katerimi so definirane lastnosti posla oziroma nepremičnin. V enačbo modela vstopajo tudi vrednosti, izračunane po pasivnih modelih (opisanih v 3.2.2).

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Slika 2: Shematski prikaz oblikovanja enačb modela (spremenljivka xi predstavlja neodvisno spremenljivko cena ali pa najemnina; v tabeli s podatki so navedene spremenljivke: id_posla predstavlja identifikator posla, Izmera predstavlja spremenljivko, ki opisuje velikost nepremičnine v poslu).

Slika 2 prikazuje primer oblikovanja enačb modela za podatke posla, sestavljenega iz štirih podposlov, podposli modela za hiše (HIS), kmetijska zemljišča (KME), gozd (GOZ) in pomožne kmetijske objekte (PKO). Gre za sestavljen posel, pri katerem je glavni nosilec cene prodana hiša – aktivni model. Spremenljivke so podatki, opredeljeni v okviru posla (na primer pogodbena cena), ter podatki, ki pojasnjujejo lastnosti nepremičnine glavnega podposla (na primer velikost hiše, starost hiše, velikost pripadajočega zemljišča in podobno). Za ostale podposle se po modelu, po katerem se vrednotijo, izračunajo vrednosti. Modele za ostale podposle imenujemo pasivni modeli. 3.2.1

Spremenljivke

Spremenljivke, ki nastopajo v enačbi modela, predstavljajo lastnosti nepremičnine glavnega podposla in lastnosti posla. Mednje sodijo podatki, evidentirani v evidencah (to so neposredne spremenljivke; na primer leto izgradnje stavbe), ali iz evidentiranih podatkov izračunljive spremenljivke (na primer velikost Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

| 263 |

GEODETSKI VESTNIK stanovanja je izračunana iz evidentiranih prostorov), ki jih imenujemo tudi posredne spremenljivke. Zvezne spremenljivke za potrebe oblikovanja gradnikov najpogosteje preoblikujemo v razrede (na primer leto izgradnje je med 1946 in 1954). V določenih primerih spremenljivke oblikujemo kot skupek več evidentiranih podatkov (na primer razred spremenljivke je sestavljen iz kombinacije dejanske rabe in velikosti). 3.2.2

Vrednosti pasivnih modelov

Za primer sestavljenih poslov se predhodno izračunajo vrednosti pasivnih modelov. Za primer, ki ga predstavljata slika 2 in slika 3, je aktivni model HIS; modeli KME, GOZ in PKO so pasivni modeli. V tem poslu se je prodala enostanovanjska hiša (model HIS), kmetijsko zemljišče (model KME) velikosti 12.296 m2, gozdno zemljišče (model GOZ) velikosti 8820 m2 ter pomožni kmetijski objekt (model PKO).

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

Slika 3: Prikaz posla, sestavljenega iz modelov HIS(1), KME(1), GOZ(1), PKO(1); id_posla = 443007.

Obravnavani posel je glede na sestavo sestavljen posel. Prevladujoč vpliv na ceno je v konkretnem primeru imela hiša, zaradi česar so podatki o poslu uporabni za umerjanje modela HIS, za umerjanje ostalih treh modelov obravnavani posel ni uporaben. Za uporabo tega posla v umerjanju modela HIS je treba najprej izračunati vrednosti podposlov po modelih KME, GOZ in PKO. Te vrednosti imenujemo vrednosti pasivnih modelov, ker parametri teh modelov v izračun modela HIS vstopajo le pasivno, torej jih ne umerjamo. Vrednosti pasivnih modelov lahko pri umerjanju modela HIS uporabljamo na dva načina: –– na levi strani enačbe: od časovno prilagojene pogodbene cene odštejemo vrednosti pasivnih podposlov, izračunane na dan umerjanja modela HIS; –– na desni strani enačbe: enačbi modela HIS prištejemo vrednosti pasivnih modelov, kot prikazuje slika 2. | 264 |

Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

Parametri in gradniki modela

Parametri modela so zbrani v gradnikih modela. Gradniki modela omogočajo lažji prikaz parametrov modela, saj so v obliki preglednic. Te preglednice so različnih dimenzij. Primer gradnika prikazuje slika 4.

Slika 4: Prikaz primera gradnika (relacijske tabele, odvisne od višine vrednostne ravni).

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

3.2.3

| 66/2 |

SI | EN

GEODETSKI VESTNIK

Slika 4 prikazuje primer gradnika, imenovanega relacijska tabela. Vsebuje podatek o vrednosti parametra, imenovanega relacijski faktor, ki je izražen v odstotkih. Relacijski faktor je odvisen od treh spremenljivk, zaradi česar je relacijska tabela tridimenzionalna: razredi velikosti so v vrsticah, razredi leta izgradnje so v stolpcih vsake dvodimenzionalne tabele. Tretjo dimenzijo predstavlja višina vrednostne ravni. Vsak gradnik je sestavljen na podlagi razredov, oblikovanih iz ene ali več spremenljivk (na primer razreda spremenljivk, ki sestavljata relacijsko tabelo, sta leto izgradnje in velikost). Na podlagi modela in ustreznih razredov spremenljivk izračunamo vrednost parametra (na primer relacijski faktor oziroma vrednost parametra relacijske tabele za kombinacijo leta izgradnje = 1980 in velikosti = 150 m2 znaša 100 %). Dodatno so nekatere celice v takšnih preglednicah tudi izračunljive iz vnesenih faktorjev (na primer dodatni m2 za primer relacijskih tabel). Modelar definira obliko gradnika. Gradniki so lahko enodimenzionalni, dvodimenzionalni ter večdimenzionalni: –– Pri enodimenzionalnih gradnikih modelar definira, kateri razredi, definirani v okviru oblikovanja enačb, predstavljajo posamezno vrstico gradnika (na primer višina vrednostne ravni za tabelo vrednostnih ravni), dodatno v drugem stolpcu opredeli vrednosti parametrov (vrednost na sliki 5). –– Pri dvodimenzionalnih gradnikih modelar definira, kateri razredi, definirani v okviru oblikovanja enačb, predstavljajo posamezno vrstico (na primer material nosilne konstrukcije), in kateri posamezen stolpec (na primer razred leta izgradnje). Dvodimenzionalni gradnik ima tako obliko preglednice. V njene celice vnašamo ustrezne parametre. Primer za dvodimenzionalni gradnik (slika 6). Isti gradnik lahko prikažemo tudi v obliki faktorja v odvisnosti od vseh kombinacij nosilne konstrukcije in razreda let izgradnje (slika 7). Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

| 265 |

GEODETSKI VESTNIK

Slika 5: Primer enodimenzionalnega gradnika (izsek iz tabele vrednostnih ravni).

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

Slika 6: Primer dvodimenzionalnega gradnika.

Slika 7: Primer dvodimenzionalnega gradnika, prikazanega na način vseh kombinacij spremenljivk.

–– Pri večdimenzionalnih gradnikih modelar definira, kateri razredi so v vrsticah in kateri v stolpcih dvodimenzionalne tabele, ter ostale razrede, po katerih se izvaja filtriranje podatkov. Modelar vnaša vrednosti gradnikov v celice tako oblikovanih tabel. Slika 8 prikazuje primer štiridimenzionalnega gradnika. | 266 |

Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

Slika 8 prikazuje primer gradnika Tabela faktorja obnov, v katerem so v dvodimenzionalni preglednici v stolpcih razredi povprečnega leta obnov, v vrsticah pa razredi leta izgradnje. Po višini vrednostne ravni in razredu velikosti modelar izvaja le filtriranje. V celicah gradnika so vrednosti parametra, imenovanega Faktor obnov.

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Na podlagi tako napolnjenih gradnikov lahko uporabnik prikazuje nove preglednice: imamo na primer štiridimenzionalno preglednico izračunanih vrednosti, odvisnih od višine vrednostne ravni, razreda velikosti, razreda leta izgradnje ter razreda leta obnove (slika 9).

SI | EN

Slika 8: Primer štiridimenzionalnega gradnika.

Slika 9: Primer štiridimenzionalne preglednice, izvedene iz drugih gradnikov.

Posamezen gradnik lahko prikažemo tudi grafično, kot prikazuje slika 10.

Slika 10: Graf faktorja obnov.

Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

| 267 |

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK Nekateri parametri so izračunljivi iz drugih parametrov. Za takšne parametre modelar definira, kako se izračunavajo na osnovi vrednosti ostalih parametrov in razreda spremenljivke. Parametri gradnikov se skupaj z vsemi spremenljivkami in vrednostmi pasivnih modelov z logičnimi in matematičnimi operacijami povezujejo v enačbe. Informacijski sistem množičnega vrednotenja v Sloveniji omogoča fleksibilno spreminjanje oblike teh enačb na podlagi upoštevanih spremenljivk in parametrov gradnikov. 3.2.4

Oblikovanje enačbe modela

Glede na povedano oblikovanje enačb sestavlja več delov: –– preoblikovanje spremenljivk, pri čemer so osnova spremenljivke, ki predstavljajo lastnosti nepremičnine (na primer velikost) ali posla (na primer pogodbena cena); –– izračun vrednosti pasivnih modelov; –– definiranje gradnikov in parametrov, ki gradnike sestavljajo: –– poimenovanje gradnika, –– opredelitev dimenzije gradnika: enodimenzionalni, dvodimenzionalni, tridimenzionalni, štiridimenzionalni in podobno, –– opredelitev naziva in oznake parametra, –– opredelitev spremenljivk, ki določajo gradnike, in njihovo združevanje v razrede, pri čemer je dimenzija gradnika odvisna od števila izbranih spremenljivk, –– oblikovanje gradnikov: določitev, katere spremenljivke so v vrsticah in katere v stolpcih dvodimenzionalne tabele ter katere spremenljivke prestavljajo tretjo in višje dimenzije. Enačba linearnega modela se zaradi lognormalne porazdelitve pogodbene cene ali najemnine (Ulbl et al., 2021; Ulbl et al., 2016) tako glasi: ln(leva stran)=ln(desna stran)+ln(k). Leva stran najpogosteje predstavlja preoblikovano pogodbeno ceno, najemnino ali njuno kombinacijo, kot je množitelj najemnin (časovno prilagojena cena, časovno prilagojena najemnina, zmanjšana za stroške vzdrževanja, opreme, časovno prilagojena cena, zmanjšana za vrednost določenega podposla, množitelj najemnin kot kvocient med časovno prilagojeno ceno in časovno prilagojeno najemnino in podobno). Desna stran je najpogosteje sestavljena iz spremenljivk, kot so lastnosti nepremičnine podposla in parametrov modela. Ostanek (angl. residual) k predstavlja odstopanje med levo in desno stranjo enačbe, ki ga določi modelar sam (kvocient, razlika …). 3.2.5

Priprava za analizo kakovosti

Pri umerjanju modela stremimo k temu, da je vsota kvadratov ostankov k čim manjša. Za potrebe postopka vrednostnega niveliranja, ki bo opisan kasneje (poglavje 3.3), je treba definirati tudi srednjo vrednost ostanka. Glede na Ulbl in Muhič (2021) je za potrebe srednje vrednosti cen in ostanka takšnega modela najbolj smiselna uporaba geometrijske sredine, vendar sistem množičnega vrednotenja omogoča izbiro različnih srednjih vrednosti (mediana, geometrijska sredina, aritmetična sredina). | 268 |

Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

3.3 Coniranje in vrednostno niveliranje Območje Slovenije je razdeljeno na vrednostne cone. Vrednostna cona je območje, geometrično predstavljeno z zaprtim poligonom in povezano z določenimi opisnimi in geometrijskimi podatki. Isti poligon lahko pripada več modelom hkrati (na primer modeli HIS, STZ, ZGS imajo lahko isto geometrijo vrednostnih con), opisni podatki posameznega modela pa so lahko različni. Med pomembnejše opisne podatke spada vrednostna raven vrednostne cone. Coniranje je postopek oblikovanja mej vrednostnih con. To se izvaja v orodju GIS, ki omogoča (pre)oblikovanje mej vrednostnih con ter odkrivanje topoloških napak. Sloj vrednostnih con v celoti pokriva obravnavano območje, v našem primeru območje Republike Slovenije. Pri coniranju se upoštevajo tudi geometrijski podatki evidentiranih stavb (poligoni stavb), prav tako so za kakovosten zaris vrednostnih con ključni podatki o reliefu terena na digitalnem ortofotu. Vrednostno niveliranje je postopek določitve višine vrednostnih ravni vrednostnim conam. Višina vrednostne ravni se vrednostni coni dodeli računsko na podlagi analize ostankov tržnih poslov v coni, ali vsebinsko z interpolacijo med sosednjimi conami z znano vrednostno ravnjo in znanimi razlikami v lastnosti lokacij ter s preslikavo vrednostnih ravni med območji z enakimi ali podobnimi socialno-ekonomskimi parametri, pri čemer vrednostno raven na izhodiščni coni določimo računsko. 3.3.1

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

Podatki transakcij imajo pri računanju srednjih vrednosti različno težo. Uteži uporabnik definira z izborom spremenljivk, ki so določene med izbiro vhodnih korakov.

| 66/2 |

SI | EN

GEODETSKI VESTNIK

Računsko vrednostno niveliranje

Za potrebe računske določitve se vsakemu poslu po predhodno oblikovanem modelu izračuna vrednost oziroma desna stran enačbe, prav tako se ustrezno izračuna leva stran enačbe modela (časovno prilagojena cena, ustrezno popravljena najemnina, izračunan množitelj najemnin kot kvocient med ceno in najemnino in podobno). Pri tem se za vsak posel ugotavlja, v kateri vrednostni coni leži. Na podlagi tega se za vsak posel izračuna odstopanje (k), kot ga opredeli modelar (najpogosteje kot količnik med levo in desno stranjo enačbe). Za vsako vrednostno cono se izračuna srednja vrednost odstopanja, kot je definirana v okviru priprave na analizo kakovosti (poglavje 3.2.5). Srednja vrednost odstopanja k je podlaga za določitev najustreznejše višine vrednostne ravni vrednostne cone (če je k količnik med levo in desno stranjo enačbe, je najustreznejša vrednost za geometrijsko sredino za k tista, ki je najbližje številu 0). Za potrebe optimizacije postopka se vsaki transakciji izračuna njej pripadajoči k v odvisnosti od posamezne višine vrednostne ravni. Tako se v predpripravi podatkov vsaki transakciji najprej izračuna vrednost za vsako vrednostno raven oziroma desna stran enačbe za primer vseh vrednostnih ravni. Nato se v okviru vrednostnega niveliranja izvede geometrijski presek vrednostnih con z vsemi posli. Vsaki vrednostni coni se na podlagi v njej umeščenih poslov izračuna srednja vrednost odstopanja k. Za potrebe vrednostnega niveliranja se vsakemu poslu izračuna tudi njemu najustreznejša višina vrednostne ravni po naslednjem postopku: 1. korak Na podlagi podatkov in enačbe modela se poslu izračuna vrednost v vsaki vrednostni ravni (V1,…,V30). Vrednost za hišo se tako izračuna po enačbi: Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

| 269 |

GEODETSKI VESTNIK Vi=Vi_DST_TVR∙fi_RT ∙ fi_obn ∙

∏ j

fj +velikostzem∙Vzem

kjer je : –– –– –– –– –– –– ––

Vi – vrednost posla v vrednostni ravni i, Vi_DST_TVR – vrednost dela stavbe iz tabele vrednostnih ravni za raven i, fi_RT – faktor relacijske tabele (vpliv velikosti in starosti) v vrednostni ravni i, fi_obn – faktor obnov (vpliv starosti) v vrednostni ravni i, fj – ostali faktorji, ki vplivajo na vrednost dela stavbe, velikostzem – velikost hiši pripadajočega zemljišča, Vzem – vrednost hiši pripadajočega zemljišča.

Preglednica 1: Tabela vrednostnih ravni za model hiš Višina vrednostne ravni

Vrednost dela stavbe

Vrednost hiši pripadajočega zemljišča

Vzem

34.200 €

8 €/m2

38.000 €

11 €/m2

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

…

68.600 €

64 €/m2

73.400 €

82 €/m2

…

272.000 €

1.593 €/m2

297.000 €

1.775 €/m2

V preglednici 1 predstavljene vrednosti se v postopku vrednostnega niveliranja izračunajo za vsak posel aktivnega modela. 2. korak Na podlagi desne in leve strani enačbe se ugotovi, katera raven transakciji najbolj ustreza – poiščemo višino vrednostne ravni spodnje meje intervala (n), v kateri je časovno prilagojena cena. Preglednica 2 prikazuje vrednosti za 1000 m2 veliko hiši pripadajoče zemljišče za vsako vrednostno raven. Preglednica 2: Podatki za izračun optimalne višine vrednostne ravni posameznemu poslu Višina vrednostne ravni

Velikost zemljišča

Vrednost hiši pripadajočega zemljišča

Vrednost posla v vrednostni ravni

velikostzem

Vzem

1000

34.200 €

8 €/m2

42.200 €

1000

38.000 €

11 €/m2

49.000 €

…

1000

68.600 €

64 €/m2

132.600 €

1000

73.400 €

82 €/m2

155.400 €

…

272.000 €

1593 €/m

…

… 29

| 270 |

Vrednost dela stavbe

1000

… 2

1.865.000 €

Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

1000

297.000 €

1775 €/m2

2.072.000 €

Za primer v preglednici 2 in če cena posla znaša cena=140 000 €, je spodnja meja intervala n = 9. 3. korak Vsakemu poslu izračunamo optimalno višino vrednostne ravni (decimalno vrednost) z interpolacijo: st ravniizr = n +

cena − Vn Vn +1 − Vn

pri tem je: –– stravni – optimalna višina vrednostne ravni za posel v decimalni vrednosti, izr –– n – cela vrednost optimalne višine vrednostne ravni, –– Vn – vrednost posla v n-ti vrednostni ravni.

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Primer 1: velikostzem=1000 m2, cena=140.000 €,

n=9; Vn=V9=132.600 €; Vn+1=V10=155.400 €

SI | EN

Preglednica 2 in izračun z interpolacijo poda naslednje informacije:

140.000 € − 132.600 € st ravniizr = 9+ = 9,32 155.400 € − 132.600 € Primer 2: velikostzem=1000 m2, cena=2.000.000 €, Preglednica 2 in izračun z interpolacijo poda naslednje informacije: n=2; Vn=V29=1.865.000 €; Vn+1=V30=2.072.000 € 2.000.000 € − 1.865.000 € st ravniizr = 29 + = 29,65 2.072.000 € − 1.865.000 € Pri tem se pojavi tudi izjema, kjer je treba za izračun optimalne vrednostne ravni uporabiti ekstrapolacijo. V poštev pride pri poslih, ko je n enak najvišji vrednostni ravni, kar v primeru, navedenem v preglednici 2, znaša n = 30. V takšnem primeru se vrednost v naslednji vrednostni ravni izračuna po Vn += Vn + 1

Vn . Vn −1

Optimalna višina vrednostne ravni pa ponovno po st ravniizr = n +

cena − Vn . Vn +1 − Vn

Primer 3: cena=3.000.000 € Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

| 271 |

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK Preglednica 2 in izračun z ekstrapolacijo poda naslednje informacije: n=30; Vn-1=V29=1.865.000 €, Vn=V30=2.072.000 € Vn 2.072.000 € = 2.072.000 € ⋅ = 2.301.975 € Vn +1 1.865.000 € 3.000.000 € − 2.072.000 € st ravniizr = 30 + = 34,04 2.301.975 € − 2.072.000 € Na podlagi upoštevanih prodaj in najemov se vsaki vrednostni coni v okviru vrednostnega niveliranja izračuna uteženo povprečje izračunanih višin vrednostnih ravni (koraki 1–3), ki predstavlja računski predlog vrednostne ravni. Ta služi kot pomoč pri določitvi vrednostni coni najustreznejše višine vrednostne ravni. Vn +1 = Vn ⋅

Modelar lahko posamezen posel vključi ali izključi iz izračunov. Za to ima na voljo ogled osamelcev, ki se pokažejo ob poglobljenem pregledu širšega nabora podatkov. Za primer sestavljenih poslov, ki so sestavljeni iz aktivnih in pasivnih modelov, se vrednostno niveliranje izvaja le za aktivni model. Ostali modeli so v postopku modeliranja le pasivni, kar pomeni, da pri njih ne moremo spreminjati nobenih vrednosti parametrov. 3.3.2

Vsebinsko vrednostno niveliranje

Vsebinsko vrednostno niveliranje največkrat pride v poštev na območju z malo ali nič tržnimi podatki. V okviru tega se, na podlagi računsko določene vrednostne ravni izhodiščne vrednostne cone in vsebinskega poznavanja lokacije, določi najustreznejša višina vrednostne ravni. Vsebinsko vrednostno niveliranje izvajamo z metodami simulacije, predvsem z interpolacijo in s preslikavo. Postopek interpolacije uporabljamo pri vrednostnih conah s premalo tržnimi podatki, ki so na relaciji med dvema vrednostnima conama, kjer smo višino vrednostne ravni določili računsko. Na tej relaciji so nam poznane lokalne značilnosti obravnavanih območij in njihov različni vpliv na vrednost nepremičnin v relativnem smislu (boljša/slabša lokacija). Ustrezno višino vrednostne ravni obravnavanih vrednostnih con določimo z interpolacijo računsko določenih višin vrednostnih ravni na krajiščih obravnavane relacije z upoštevanjem znanih relativnih odnosov med posameznimi lokacijami. Postopek preslikave uporabimo pri določanju višine vrednostne ravni vrednostni coni, kjer ni tržnih podatkov, s povzemanjem višine vrednostne ravni vrednostne cone, ki zajema primerljivo enako območje. Primerljivo enako območje se določi na podlagi enakih/podobnih socialno-ekonomskih parametrov. Socialno-ekonomski parametri so lastnosti obravnavanih območij (največkrat so to območja občin ali deli občin), za katere je bila s statistično analizo ugotovljena dovolj velika korelacija med posamezno lastnostjo in cenami nepremičnin. Nabor socialno-ekonomskih parametrov (povprečno število prebivalcev na kvadratni meter površine občine; povprečen letni skupni prirast prebivalstva na tisoč prebivalcev; povprečna bruto osnova za dohodnino na prebivalca; povprečna dodana vrednost na zaposlenega; povprečno število prenočitvenih ležišč na prebivalca; razvitost prometne infrastrukture in podobno) se razlikuje glede na obravnavan tržni segment. 3.4

Umerjanje

Umerjanje je postopek izračuna vrednosti koeficientov v gradnikih enačb modela. V postopku umerjanja se izračuna ustrezna vrednost za vsak parameter. Sledi diskretizacija parametrov (iz vrednosti za vsako leto | 272 |

Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

Umerjanje se izvaja iterativno v programskem orodju R nad izbranim naborom poslov. Umerjanje najpogosteje poteka ločeno v dveh fazah: –– izračun faktorja časovne prilagoditve podposla, –– izračun vrednosti ostalih parametrov modela. Oba koraka umerjanja se lahko izvajata tudi sočasno. Pri poslih z aktivnimi in pasivnimi modeli se umerjanje izvaja za aktivne modele, pasivni modeli v izračun vstopajo le z izračunanimi vrednostmi. 3.4.1

Izračun faktorja časovne prilagoditve transakcijskih cen

Če želimo uporabiti večji nabor podatkov o poslih, je treba posle iz različnih obdobij prilagoditi zaradi vpliva časa na pogodbene cene oziroma najemnine. S postopkom časovne prilagoditve se cene oziroma najemnine prilagodijo na isti dan na časovni premici. Prilagoditev se izvaja na geografsko zaokroženih območjih, kjer je delovanje posameznega segmenta trga primerljivo enako – rečemo jim tržna analitična območja (TAO). TAO so najpogosteje sestavljena iz skupka sosednjih lokalnih analitičnih območij (LAO), ta pa iz skupka sosednjih vrednostnih con (vpliv lokacije). Izjema so TAO, sestavljena iz skupka vrednostnih con, ki niso sosednje (na primer TAO modela PPL za nakupovalna središča v Ljubljani).

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

izgradnje se izračunajo le reprezentativne vrednosti razredov let izgradnje) na nivo gradnikov. Vrednosti diskretiziranih parametrov se zapišejo v ustrezno mesto v gradnik.

| 66/2 |

SI | EN

GEODETSKI VESTNIK

Podlaga za določitev faktorjev časovne prilagoditve so izračunani trendi gibanja cen, ki se določajo na prej navedenih analitičnih območjih (LAO, TAO oziroma skupki vrednostnih con). Določevanje trenda transakcijskih cen se izvaja v programskem orodju R z uporabo metode SPAR (angl. sale price appraisal ratio). Pri tej metodi se za izračun trenda cen nepremičnin upošteva kvocient med ceno nepremičnine in predhodno modelsko vrednostjo (Vries et al., 2009; Ulbl et al., 2021; Edvinsson et al., 2021). Pri določitvi trenda se uporabljajo analize časovnih vrst, predvsem intervalnih časovnih vrst. Za te namene se uporabljajo časovne vrste različnih drsečih sredin (geometrijska sredina, mediana). Tako osnovno časovno vrsto očistimo periodičnih in neuravnoteženih vplivov (Yaffee in McGree, 2000). Modelar na podlagi več grafov časovnih vrst določi trend, ki služi nadaljnjim izračunom. Slika 11 prikazuje trend cen hiš po metodi SPAR za območje Ljubljane med letoma 2014 in 2021. Prikazani so podatki za različne časovne intervale ter dve metodi izračuna srednjih vrednosti. Barve krivulj prikazujejo srednjo vrednost trenda na določen datum glede na število dni pred tem datumom in po njem. Tako vijolična barva prikazuje srednjo vrednost za trend za obdobje 90 dni pred in 90 dni po posameznem datumu, zelena pa 180 dni pred in 90 dni po posameznem datumu. Zgornji graf prikazuje trend na podlagi izračunane drseče mediane, spodnji pa na podlagi utežene drseče geometrijske sredine. S črno barvo je prikazan generaliziran trend, ki ga je na podlagi ostalih grafov določil modelar z določitvijo lomnih točk med ravnimi segmenti trendne krivulje. Faktor časovne prilagoditve za določen dan je inverzna vrednost indeksa trenda na ta dan. Na podlagi podatkov o trendu in datumu časovne prilagoditve se izračunajo normirani faktorji časovne prilagoditve. Pri tem je faktor za datum, na katerega se časovno prilagodijo cene ali najemnine poslov, enak 1. Slika 11 prikazuje, da indeks na 1. 1. 2014 znaša približno 0,72, indeks na 1. 1. 2021 pa 1,00. Normirani faktor časovne prilagoditve za transakcije, sklenjene na datum 1. 1. 2014 in časovno prilagojene na Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

| 273 |

GEODETSKI VESTNIK datum 1. 1. 2020, tako znaša fCPT za 1.1.2014 na 1.1.2022 =1/0,72=1,39, normirani faktor časovne prilagoditve za transakcije, sklenjene na datum 1. 1. 2022 in časovno prilagojene na datum 1. 1. 2022, pa znaša fCPT za 1.1.2022 na 1.1.2022 =1/1=1.

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

Slika 11: Prikaz trendov za model HIŠ po metodi SPAR (zgoraj: drseča mediana; spodaj: utežena drseča geometrijska sredina).

Cene oziroma najemnine v modelih, ki vsebujejo več različnih podatkov (na primer prodaje in najemi), se časovno prilagodijo po več faktorjih časovne prilagoditve (posebej za cene in posebej za najemnine). Časovno prilagojena cena oziroma najemnina posla služi nadaljnjim izračunom. 3.4.2

Izračun vrednosti ostalih parametrov modela

Za izračun ostalih parametrov modela se uporabljajo postopki linearnih modelov, generaliziranih aditivnih modelov, neparametričnih modelov in metod umetne inteligence. Postopek umerjanja se izvaja v programskem orodju R, pri čemer uporabnik oblikuje različne modele. Primeri postopkov umerjanja so predstavljeni v prispevkih Ulbl et al. (2021) in Ulbl et al. (2016). Uporabnik se odloči, ali umerjanje izvede zaporedno, torej najprej izračuna časovno prilagojeno ceno oziroma najemnino in jo nato uporabi v umerjanju modela, ali pa faktor časovne prilagoditve umerja hkrati z ostalimi parametri modela. Prednost hkratnega umerjanja vseh parametrov na podatek o transakcijski ceni je predvsem v krajšem času, ki je potreben za umerjanje. Tako se upošteva tudi medsebojni vpliv med posameznimi parametri. Tak način je še posebej dobrodošel pri oblikovanju novih modelov. Pri zaporednem umerjanju morajo | 274 |

Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

Po končanem izračunu modela se model diskretizira v ustrezno obliko (gradnike modela: relacijska tabela …). Parametri modela so tako dostopni kot vrednosti v gradnikih oziroma primerno oblikovanih tabelah. Diskretizirana oblika modela služi izračunu vrednosti poslov v okviru posamezne iteracije postopka umerjanja modela, hkrati pa je takšna oblika modela prijaznejša za uporabo v širši laični javnosti.

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

obstajati predhodni modeli. Obstoj predhodno oblikovanega modela služi izračunu časovne prilagoditve podatkov za naslednji cikel umerjanja, saj v izračunu trenda nastopa tudi z modelom izračunana vrednost (metoda SPAR). Prednost tega pristopa je, da modelar končno obliko trenda generalizira sam, pri čemer dodatno upošteva tudi lastno poznavanje nepremičninskega trga. Pri tem so zelo pomembni kontrolni mehanizmi, da se čim bolj zmanjša možnost napačne subjektivne ocene. Oba načina sta močno odvisna od količine prodajnih oziroma najemnih poslov, ki so pri umerjanju na voljo. Način sočasnega umerjanja je zaradi večjega števila parametrov, ki se umerjajo, nekoliko bolj podvržen vplivu manjšega števila podatkov o trgu, veliko bolj pa je pri tem pomembno, da se predhodno izločijo vsi osamelci. V tak sočasni model je treba vključiti tudi ustrezno generalizacijo trenda, kar ni preprosta naloga. Sočasno umerjanje faktorjev časovne prilagoditve in ostalih parametrov modela lahko prinese rezultat, pri katerem izračunani trendi niso v skladu s splošno znanimi lastnostmi trendov, ker je cilj umerjanja čim boljše ujemanje modelske vrednosti in cene, do tega pa lahko pridemo tudi s kombinacijo parametrov, ki ni skladna s stanjem v stvarnosti. Zaporeden način umerjanja tako omogoča vključevanje globalnega poznavanja trga, zaradi česar je ustreznejši. Modelar lahko namreč ob poznavanju medsebojnih odnosov med različnimi segmenti trga ter poznavanju trendov iz enega segmenta trga trende prenaša na drugega, kar pri sočasnem umerjanju ni mogoče.

| 66/2 |

SI | EN

GEODETSKI VESTNIK

Diskretizaciji modela sledi ročni način umerjanja, v okviru katerega modelar spreminja vrednosti parametrov (glajenje krivulj). To se izvaja na podlagi grafov, ki prikazujejo odnose med vrednostmi parametrov gradnikov (na primer slika 10), ter na podlagi rezultatov analize kakovosti (poglavje 3.5). 3.5 Kontrola in analiza kakovosti Pri vnosu in popravljanju vrednosti v gradnikih se izvaja tudi kontrola ustreznih odnosov (na primer starejša stavba je manj vredna kot novejša za vse kombinacije ostalih vrednosti spremenljivk). Sistem za analizo in modeliranje poskrbi za opozarjanje na morebitne neskladnosti pri zagotavljanju teh pravil. Pri tem uporabnika opozori, za kateri del nepremičnin se pojavljajo nedovoljena neskladja. Dodatno se izvaja vizualna kontrola kakovosti na podlagi grafov po celicah posameznega grafa (slika 12). Pri tem modelar opazuje vrednosti faktorjev iz gradnika na različnih grafih, pri čemer se krivulje, sestavljene iz daljic, ne smejo sekati. Slika 12 levo zgoraj prikazuje vrednosti faktorja za dodatni m2 iz relacijske tabele, levo spodaj pa vrednosti relacijskega faktorja v odstotkih po stolpcih let izgradnje (na x osi) ter velikostih hiš (barve), desno zgoraj so prikazane vrednosti faktorja za dodatni m2 iz relacijske tabele, desno spodaj pa vrednosti relacijskega faktorja v odstotkih po stolpcih velikosti (na x osi, označeno kot Izmera) ter let izgradnje (barve) hiš. Analiza kakovosti se izvaja tudi vizualno po celicah posameznega gradnika. Slika 13 prikazuje primer geometrijskih sredin ostankov k po celicah relacijske tabele za model hiš. Z zeleno so obarvane celice, v katerih geometrijska sredina vseh k, ki spadajo v to celico, znaša med 0,95 in 1,05, torej so to posli, ki Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

| 275 |

GEODETSKI VESTNIK so največ za 5 % prevrednoteni oziroma za 5 % podvrednoteni. Z modro so obarvane celice, za katere je geometrijska sredina za k več kot za 5 % podvrednotena, z rdečo pa celice, za katere je geometrijska sredina za k več kot za 5 % prevrednotena. Z rdečo barvo je označeno število poslov, ki so bili upoštevani pri izračunu srednje vrednosti ostanka posamezne celice.

SI| EN

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

Slika 12: Grafi relacijskega faktorja in faktorja za vrednost dodatnega m2 po letih izgradnje in velikostih, ki je na sliki označena z Izmera; oba sta definirana v odstotkih.

Slika 13: Prikaz analize ostankov k po celicah relacijske tabele za model hiš.

Slika 13 kaže, da so ostanki po celici relacijske tabele enakomerno porazdeljeni. Ne opazimo nobene sistematične napake modela. Morda bi na rahlo sistematično podvrednotenje lahko nakazoval zadnji stolpec, torej stolpec prodanih hiš, ki so zgrajene po letu 2019. Pri tem pa je treba opozoriti, da je prodaj v tem stolpcu zelo malo, tudi kakovost podatkov o prodajah je lahko slabša. To so najpogosteje prodaje hiš, grajenih za trg, pri čemer se je treba zanesti na kakovost poročanega podatka o faznosti gradnje. Faza, v kateri je prodana hiša, je namreč ključna pri določitvi cene. Po izkušnjah iz kakovostnega pregleda poslov so poročevalci na poročano faznost pogosto premalo pozorni in poročajo o končanih stavbah, | 276 |

Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

čeprav prodajna cena velja za stavbo v tretji gradbeni fazi. Pri pregledu poslov na terenu faznosti velikokrat ni mogoče točno ugotoviti, saj vstop v stavbe pri pregledih ni omogočen. Zaradi vsega navedenega je v pomoč pri določitvi vrednosti hiš v zadnjem stolpcu nabavnovrednostni način, torej strošek postavitve hiše posamezne velikosti.

SI | EN

Takšna analiza kakovosti se izvaja po različnih tabelah, v katerih nastopajo isti podatki. Slika 14 prikazuje analizo ostankov po celicah tabele faktorja obnov, slika 15 po celicah tabele vrednostnih ravni, slika 16 pa srednjo vrednost ostanka za vse podatke. Vse te analize so opravljene na istih podatkih o prodajah hiš. Tako se analiza kakovosti izvaja na več ravneh oziroma po več gradnikih istočasno.

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Slika 14: Prikaz analize ostankov k po celicah tabele faktorja obnov za model hiš.

Slika 14 prikazuje, da so vse geometrijske sredine ostankov za hiše, ki so bile obnovljene do leta 2000, znotraj intervala 0,95 in 1,05, kar pomeni, da izračunane vrednosti od cen ne odstopajo več kot za 5 %. Pri novejših obnovah ne opazimo nobene sistematične napake v rezultatih, saj celicam s podvrednotenimi transakcijami (modre barve) sledijo celice s prevrednotenimi (rdeče barve) in celice, katerih geometrijska sredina ostanka ni večja od 5 %.

Slika 15: Prikaz analize ostankov k po celicah tabele vrednostnih ravni za model hiš.

Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

| 277 |

RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK Slika 15 kaže, da so geometrijske sredine ostankov po vrednostnih ravneh 1 do 25 ter 27 in 28 znotraj intervala 0,95 in 1,05. Le dve vrednostni ravni (26 in 30) imata podvrednotene posle, vendar je v obeh le po en posel (stolpec n). Pri teh vrednostnih conah se je višina vrednostne ravni določala vsebinsko, z metodami simulacije. Standardni odkloni (stolpec sd) so višji v nižjih ter nižji v višjih vrednostnih ravneh. Torej je variabilnost transakcij v nižjih vrednostnih ravneh višja kot v višjih vrednostnih ravneh.

Slika 16: Prikaz analize ostankov k za vse upoštevane transakcije za model hiš.

Slika 16 prikazuje geometrijsko sredino ostankov vseh transakcij. V izračunu je bilo upoštevanih 10.826 poslov. Razpon ostankov je med 0,52 in 1,92, torej so vrednosti od cen nižje skoraj za 50 %, višje pa skoraj do dvakrat. Geometrijska sredina ostankov transakcij znaša 0,99, kar pomeni, da so vrednosti za 1 % nižje od cene. Standardni odklon vseh ostankov znaša 1,24.

SI| EN

4 SKLEP V prispevku je predstavljen zapleten proces modeliranja, ki ga ciklično izvajamo zaposleni na Uradu za množično vrednotenje nepremičnin, ki deluje v okviru Geodetske uprave RS. Postopek je izredno zahteven, dolgotrajen, merila in kriteriji umerjanja modelov pa so določeni v Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin – ZMVN-1. Podprocesi, ki se izvajajo v okviru modeliranja, so medsebojno povezani. Prvi korak je zagotavljanje kakovostno pregledanih in obdelanih podatkov Evidence trga nepremičnin. Zaporednost nadaljnjih korakov ni točno določena, ampak se modelar pri delu prilagaja že izvedenim postopkom in predhodnim informacijam. Modeliranje tako obsega časovno prilagoditev cen, umerjanje oziroma določanje koeficientov v enačbah modelov vrednotenja, vrednostno niveliranje ter analizo kakovosti. Za te namene so bile razvite ustrezne programske rešitve v odprtokodnih programskih orodjih. Modeliranje je ključen korak h kakovostni določitvi vrednosti vsem nepremičninam na območju celotne Slovenije. Leta 2015 je Mednarodni denarni sklad (IMF, angl. International Monetary Fund) izvedel revizijo predloga slovenskega sistema obdavčenja nepremičnin in s tem povezanega množičnega vrednotenja nepremičnin (IMF, 2015), v katerem je med povzetki navedeno, da je slovenski sistem množičnega vrednotenja nepremičnin strokoven, ekonomsko učinkovit, ker med drugim omogoča uporabo odprtokodnih programskih rešitev. Ključno pa je, da z različnimi metodami uspešno rešuje problematiko določevanja modelov na območjih z majhnim številom transakcij z nepremičninami. Literatura in viri Edvinsson, R., Kriksson, K., Ingman, G. A. (2020) Real estate price index for Stockholm, Sweden 1818–2018: putting the last decades housing price boom in a historical perspective. Scandinavian economic history review, 69 (1), 83–101. DOI: 10.1080/03585522.2020.1759681

GURS (2021a). Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2021. Ljubljana: Geodetska uprava RS.

GURS (2020). Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2019. Ljubljana: Geodetska uprava RS.

IMF (2015). Technical Assistence report – the 2013 property tax act: evaluation of its design and the employed mass valuation system. https://www.mvn.e-prostor. gov.si/fileadmin/user_upload/MVN/Dokumenti/Porocila/Porocilo_IMF_ Revizija_sistema_mnozicnega_vrednotenja_in_obdavcenja_v_Sloveniji. pdf , pridobljeno 12. 1. 2022.

GURS (2021). Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2020. Ljubljana:

Portal MVN. https://www.mvn.e-prostor.gov.si/pojasnila/, pridobljeno 12. 1. 2022.

Gloudemans, R. J. (1999). Mass Appraisal of Real Property. Chicago: International Association of Assessing Officers.

| 278 |

Geodetska uprava RS.

Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

Smodiš, M. (2008). Postopek generalnega vrednotenja nepremičnin. Geodetski vestnik, 52 (4), 716–727. Ulbl, M., Muhič, A. (2021). Uporaba srednjih mer za pojasnjevanje cen na trgu nepremičnin. Geodetski vestnik, 65 (4), 513–532. DOI: 10.15292/geodetskivestnik.2021.04.513-532

Vries, P., Haan, J., Wal, E., Guest, M. (2009). A house price index based on the SPAR method. Journal of Housing Economics, 18 (3), 214–223. DOI: 10.1016/j. jhe.2009.07.002 Yaffee, R. A., McGee, M. (2000). Introduction to Time Series Analysis and Forecasting with Applications of SAS and SPSS. Academic Press, USA.

Ulbl, M., Štembal, R., Smodiš, M. (2016). Razvojni model množične ocene vrednosti tržnih najemnin za pisarne. Geodetski vestnik, 60 (4), 627–643. DOI: 10.15292/ geodetski-vestnik.2016.04.627-643

ZDIJZ (2003). Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18.

Ulbl, M., Verbič, M., Lisec, A., Pahor, M. (2021). Predlog za izboljšavo množičnega vrednotenja nepremičnin v Sloveniji na podlagi pristopa generaliziranih aditivnih modelov. Proposal of real estate mass valuation in Slovenia based on generalised additive modelling approach. Geodetski vestnik, 65 (1), 46–81. DOI: 10.15292/ geodetski-vestnik.2021.01.46-81

ZMVN (2006). Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin. Uradni list RS, št. 50/2006, 87/2011, 40/2012 – ZUJF, 22/2014 – odl. US, 77/2017 – ZMVN-1 in 33/2019 – ZMVN-1A.

SI | EN

ZMVN-1 (2017). Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin. Uradni list RS, št. 77/2007, 33/2019.

| 66/2 | RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

GEODETSKI VESTNIK

Ulbl M., Glavica A. (2022). Postopek modeliranja v okviru množičnega vrednotenja nepremičnin. Geodetski vestnik, 66 (2), 60-75. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2022.02.60-75 mag. Melita Ulbl, univ. dipl. inž. geod. Geodetska uprava Republike Slovenije Ulica Heroja Tomšiča 2, 2000 Maribor e-naslov: melita.ulbl@gov.si

Andrej Glavica, univ. dipl. inž. geod. Geodetska uprava Republike Slovenije Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana e-naslov: andrej.glavica@gov.si

Melita Ulbl, Andrej Glavica | POSTOPEK MODELIRANJA V OKVIRU MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN | MODELLING PROCEDURE IN THE MASS VALUATION OF REAL ESTATE IN SLOVENIA | 258-279 |

| 279 |

STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK

POZOR: ZK-TOČKE Z ATTENTION: LC POINTS WITH UPRAVNIM STATUSOM 5 ADMINISTRATIVE STATUS 5

Joc Triglav

1 UVOD Pred vrati je čas, ko v slovenski geodetski službi začenjamo uporabljati novi informacijski sistem IS Kataster. Pri dosedanjem načinu dela smo upravni del obdelave zahtev na podlagi geodetskih elaboratov za območje geodetske pisarne Murska Sobota izvajali samo pregledniki OGU/GP Murska Sobota, ki poznamo ustrezne podrobnosti vsebine in organizacije katastrskih podatkov na območju geodetske pisarne Murska Sobota. Ena od značilnosti novega sistema je tudi, da bomo z začetkom uporabe Zakona o katastru nepremičnin in začetkom uporabe IS Kataster upravni del katastrskih postopkov pregledniki na geodetski upravi izvajali za območje vse Slovenije in ne več predvsem v okviru ‚svoje‘ geodetske pisarne oziroma območne geodetske uprave. Osnovni namen tega prispevka na temo vsebine in organizacije katastrskih podatkov na območju geodetske pisarne Murska Sobota, tj. za katastrske občine s šiframi od 1 do 136, je seznaniti geodete v geodetskih podjetjih, pooblaščene geodete in tudi preglednike na območnih geodetskih upravah in v njihovih geodetskih pisarnah z informacijami za kakovostno izvajanje geodetskega dela na terenu in v pisarni s hitro in učinkovito uporabo arhivskih podatkov zemljiškokatastrskih novih izmer, ki so uporabnikom dostopni v digitalnem arhivu zemljiškega katastra (DAZK). V prispevku nanizane informacije so uporabne kot pomoč pri delu geodetom in pooblaščenim geodetom v geodetskih podjetjih, predvsem tistim s sedežem podjetja zunaj Prekmurja, da bodo lažje razumeli geodetske podatke ter na območju geodetske pisarne Murska Sobota pravilno izvajali inženirski del katastrskih postopkov in izdelovali geodetske elaborate za storitve. To pomeni, da bodo lahko hitreje in ciljno našli ustrezne arhivske podatke novih izmer, ki jih bodo uporabili za izračune koordinat mejnih točk parcel in kot podlago za določitev E,N-koordinat ZK-točk v katastru nepremičnin. Hkrati bodo te informacije v pomoč preglednikom po geodetskih pisarnah oziroma območnih geodetskih upravah za strokovno pravilno izvajanje upravnega dela katastrskih postopkov za zahteve na podlagi geodetskih elaboratov, ki jih bodo za parcele na območju geodetske pisarne Murska Sobota prejeli v obdelavo v IS Kataster. Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (ZKN pravilnik, 2022) »strokovno vsebino elaborata« združuje v strokovnem poročilu, ki vsebuje podatke izvedenih izmer, analize podatkov in izračune za predlagane spremembe podatkov, izkazuje oziroma dokazuje obseg in strokovno pravilnost izvedenih postopkov in izdelave elaborata ter omogoča izvedbo nadzora in preveritev predlaganih sprememb podatkov. Zakon o katastru nepremičnin (ZKN, 2021) v 2. odstavku 58. člena dopušča možnost, da | 280 |

se na mejni obravnavi lahko neposredno uporabijo v kataster nepremičnin vpisani podatki o parcelah samo, če je točnost koordinat ZK-točk meje parcele, ki se ureja, višja od 20 centimetrov. Ta pogoj za ZK-točke, določene z vektorizacijo skeniranih analognih katastrskih načrtov numerično-grafične izmere, ni izpolnjen. Informacija o številu (približno 900.000) in deležu (dobrih 63 %) teh vektoriziranih mej je razvidna s slike 1 – glej sivo kategorijo katastrskih parcelnih mej. V skladu z določili od 48. do 52. člena Pravilnika o vodenju podatkov katastra nepremičnin (ZKN pravilnik, 2022 – Priloga k pravilniku, obrazec P-3) bodo morali pooblaščeni geodeti pod 3. in 4. točko strokovnega poročila med drugim v preglednici v predpisani obliki podrobno navesti pridobljene in uporabljene podatke iz zbirke listin DAZK, vključno z navedbo uporabljenih izvornih podatkov in oceno točnosti teh podatkov ter podatkov o izvedeni izmeri, kontrolnih merah in izračunu koordinat. Za izpolnitev te zakonske zahteve morajo pooblaščeni geodeti na vektoriziranih mejah parcel na območjih novih izmer za izračun koordinat ZK-točk uporabiti arhivske detajlne skice nove izmere, izvorne podatke nove izmere iz tahimetričnih zapisnikov, skice ortogonalne izmere in druge izvorne geodetske merske podatke nove izmere. Posledica neizpolnjevanja te zakonske zahteve bi bila nepravilna in nestrokovna izvedba inženirskega dela katastrskega postopka in nepravilen elaborat. To bi bila nedvoumna strokovna napaka z vsemi negativnimi posledicami za pooblaščenega geodeta, geodetsko službo in stranke v tako izvedenih postopkih.

| 66/2 | STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS

GEODETSKI VESTNIK

Slika 1: Deleži upravnega stanja parcelnih mej na območju geodetske pisarne Murska Sobota po posameznih vrstah mej. Skupno približno petina je katastrsko urejenih mej (tj. skupaj urejene, komasacijske in sodne meje), slaba šestina je tako imenovanih koordinatnih MUP-mej. Vektorizirane parcelne meje pomenijo dobre tri petine vseh mej. Na teh mejah ležijo ZK-točke z upravnim statusom ‚5 – razgrnitev‘, za katere je treba v geodetskih postopkih urejanja mej izračunati E,N-koordinate iz arhivskih podatkov DAZK. Vir: OGU Murska Sobota, 2019.

| 281 |

STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK 2 ŠIFRANT UPRAVNIH STATUSOV ZK-TOČK PO ZKN Izračun koordinat ZK-točk iz arhivskih podatkov zbirke listin DAZK na območju GP Murska Sobota je treba izvesti za vse točke, ki so predmet spreminjanja na območju delovišča elaborata in imajo v šifrantu upravnih statusov ZK-točk v IS Kataster določen upravni status ‚5 – razgrnitev‘ (glej preglednico 1). Šifranti ZKN so objavljeni na spletni strani Geodetske uprave RS v zavihku Specifikacije, pojasnila in navodila (ZKN šifranti, 2022). Preglednica 1: Šifrant upravnih statusov ZK-točk po Zakonu o katastru nepremičnin (ZKN šifranti, 2022). ŠIFRA

NAZIV

OPIS

STATUS

-1

neznano

ni podatka

Za točko ni znan upravni status.

urejena

Točka, določena v upravnem postopku.

delno urejena

Točka, določena v upravnem postopku, v kateri se neurejena meja stika z urejeno mejo.

sodna

Točka, določena v sodnem postopku.

tehnična

Točka, določena v tehničnem postopku.

razgrnitev

Točke, ki so bile določene z novo izmero ali ekspropriacijo pred začetkom izvajanja MUP, od 1989. do 3. 6. 2005, in točke, pridobljene z oštevilčbo vektoriziranih lomnih točk zemljiškokatastrskih izmer na območju GP Murska Sobota po l. 2013. Opomba: Ta šifra se ne more določiti na novo, če bo točka na parcelni meji spremenjena, bo dobila eno od šifer 1, 2, 3, 4.

se ne določa

Za točke, ki niso na meji parcele.

101

MUP

Točka, določena v MUP, pri prenosu ali parcelaciji; šifra v uporabi od 1989. do 3. 6. 2005.

103

enostranska

Točka, ki je določena kot enostranska; šifra v uporabi od 1989. do 3. 6. 2005.

104

sporna

Točka, ki je sporna; šifra v uporabi od 1989. do 6. 2. 2007.

105

brez MUP-a

Točke, ki so bile določene pred začetkom izvajanja MUP (Navodilo za ugotavljanje in zamejničevanje meja parcel); šifra v uporabi od 1989. do 3. 6. 2005.

108

vrsta_rabe

Točka, določena z mejo vrste rabe ali mejo zemljišča pod stavbo; šifra v uporabi od 1989. do 28. 2. 2022.

3 OSNOVNI PREGLED NABORA PODATKOV NOVIH IZMER Za vsako katastrsko občino na območju geodetske pisarne Murska Sobota najdemo podatke novih izmer v digitalnem arhivu DAZK pod identifikacijsko številko postopka (IDPOS) 0. DAZK je za geodete dostopen v pregledovalniku Preg. IDPOS 0 je v vsaki katastrski občini zaradi velikega obsega arhivskih podatkov novih izmer razdeljen na večje število ‚pod-IDPOS-ov‘. V vsaki katastrski občini s šifro NNNN (kjer je 1 ≤ NNNN ≤ 136) je v začetnem pod-IDPOS-u NNNN_00000_000. pdf najprej izpisano kazalo, v katerem so pregledno zbrani podatki o vsebini in obsegu posameznih pod-IDPOS-ov. Njihovemu seznamu sledita strani s tabelo pod-IDPOS-ov in seznama detajlnih | 282 |

listov skic nove izmere v teh pod-IDPOS-ih ter razrez območja katastrske občine na detajlne liste skic nove izmere in detajlne liste izvornih katastrskih načrtov nove izmere. Zadnje strani pod-IDPOS-ov NNNN_00000_000.pdf v DAZK vsebujejo pregledni prikaz grafike upravnih statusov parcelnih mej ter kronološko razvrščen seznam novih izmer in morebitnih komasacij v katastrski občini NNNN. Na mejah parcel, ki so na preglednem prikazu upravnih statusov mej prikazane v kategoriji ‚parcelna meja‘ (na sliki 5 v sivi barvi), so ZK-točke z upravnim statusom ‚5 – razgrnitev‘, za katere je treba v geodetskih postopkih urejanja mej izračunati E,N-koordinate iz izvornih arhivskih podatkov DAZK. Velja torej priporočilo, da je za začetno informacijo vedno najprej treba pogledati ta začetni pod -IDPOS, saj vsebuje ključne uvodne informacije za hitro in učinkovito delo pri ciljnem iskanju arhivskih podatkov. Opisane vsebine so na slikah od 2 do 5 nazorno prikazane na primeru elaborata nove izmere za k. o. 14 – Gornji Petrovci. Opis in pomen vsebine IDPOS-ov 0 sta razvidna tudi iz opozorila Geodetske uprave RS, ki je objavljeno na Geoblogu pod številko ID1980 (Geoblog, 2019), kjer sta prosto dostopni tudi zip-datoteki, v katerih so za vse katastrske občine geodetske pisarne Murska Sobota zapisane vektorske datoteke z razrezi na detajlne liste skic in načrtov v sistemu D96/ TM v gnx3-formatu za neposredno uporabo v GeoPro in v dxf-formatu za uvoz v Geos in druga orodja, ki berejo ta format.

| 66/2 | STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS

GEODETSKI VESTNIK

Slika 2: IDPOS 0 je v vsaki katastrski občini zaradi velikega obsega arhivskih podatkov novih izmer razdeljen na večje število pod-IDPOS-ov. Na sliki je primer za k. o. 14 – Gornji Petrovci. V začetnem pod-IDPOS-u 0014_00000_000.pdf so v kazalu pregledno zbrani podatki o vsebini in obsegu posameznih pod-IDPOS-ov, kot je na primeru prikazano na slikah od 3 do 5. Na slikah od 6 do 9 pa so prikazani vzorci iz ostalih ključnih pod-IDPOS-ov. Vir slike: Pregledovalnik Preg, različica 5.5.11, december 2021.

Uporabnik iz DAZK torej najprej prevzame datoteko NNNN_00000_000.pdf s ključnimi uvodnimi informacijami o vsebini elaborata nove izmere izbrane katastrske občine in si po vrsti skrbno ogleda vse strani informacij, ki so prikazane na slikah od 3 do 5. | 283 |

GEODETSKI VESTNIK

STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS

| 66/2 |

Slika 3: Uvodna stran pod-IDPOS-ov NNNN_00000_000.pdf v DAZK vsebuje seznam pod-IDPOS-ov. Na sliki je primer za k. o. NNNN = 0014 (Gornji Petrovci). Vir: DAZK, IDPOS 0014_00000_000.pdf.

Slika 4: Uvodni strani IDPOS-ov NNNN_00000_000.pdf v DAZK sledijo strani s tabelo pod-IDPOS-ov in detajlnih listov skic nove izmere po pod-IDPOS-ih ter stran s prikazom vektorske grafike razreza območja katastrske občine na detajlne liste skic nove izmere in detajlne liste izvornih katastrskih načrtov nove izmere. Na sliki je primer za k. o. NNNN = 0014 (Gornji Petrovci). Vir: DAZK, IDPOS 0014_00000_000.pdf.

| 284 |

| 66/2 | STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS

GEODETSKI VESTNIK

Slika 5: Zadnje strani pod-IDPOS-ov NNNN_00000_000.pdf v DAZK vsebujejo pregledni vektorski prikaz upravnih statusov parcelnih mej in kronološki seznam novih izmer ter morebitnih komasacij v katastrski občini. Na mejah parcel, ki so na preglednem prikazu upravnih statusov parcelnih mej prikazane v kategoriji ‚parcelna meja‘ (na sliki v sivi barvi), ležijo ZK-točke z upravnim statusom ‚5 – razgrnitev‘, za katere je treba v geodetskih postopkih urejanja mej izračunati E,N-koordinate iz arhivskih podatkov DAZK. Na sliki je primer za k. o. NNNN = 0014 (Gornji Petrovci). Vir: DAZK, IDPOS 0014_00000_000.pdf.

4 MERSKI PODATKI ZA IZRAČUN KOORDINAT Na podlagi uvodnih informacij iz pod-IDPOS-a NNNN_00000_000.pdf lahko geodet hitro ciljno najde pravi pod-IDPOS z detajlno skico visoke ločljivosti za iskano območje izmere (slika 6), iz te skice pa hitro ciljno najde še strani tahimetričnega zapisnika z detajlnimi točkami, za katere mora izračunati E,N-koordinate ZK-točk (slika 7).

Slika 6: Primer sklopa detajlnih listov skic nove izmere, v katerem najdemo območje konkretnega geodetskega postopka in detajlne točke, za katere je treba izračunati E,N-koordinate ZK-točk. Na sliki je primer za k. o. 14 – Gornji Petrovci. Vir: DAZK, IDPOS 0014_00000_011.pdf. Opomba: Podatki o lastnikih so v DAZK normalno berljivi, na gornji sliki so za potrebe tega prispevka namenoma zamegljeni.

| 285 |

GEODETSKI VESTNIK

STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS

| 66/2 |

Slika 7: Primer povezave poligonske točke s stranjo tahimetričnega zapisnika, kjer so podatki za izračun ZK-točk. Na sliki je primer za k. o. 14 – Gornji Petrovci, poligonska točka 201, detajlne točke 435–442. Vir: DAZK, IDPOS 0014_00000_003. pdf (tahimetrični zapisnik) in 0014_00000_011.pdf (izrez iz skice).

5 PREGLEDNI PODATKI O POLOŽAJNI KAKOVOSTI ZK-TOČK Za kakovostno in položajno čim bolj točno delo na terenu si geodet vedno pogleda še predzadnji in zadnji pod-IDPOS IDPOS-a 0, kjer sta dostopna statistični prikaz vektorjev koordinatnih odstopanj med merjenimi E,N-koordinatami in transformiranimi koordinatami ter grafični prikaz vektorjev teh koordinatnih odstopanj za celotno katastrsko občino.

| 286 |

| 66/2 | STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS

GEODETSKI VESTNIK

Slika 8: Predzadnji pod-IDPOS IDPOS-ov 0 v DAZK vsebuje statistični prikaz vektorjev koordinatnih odstopanj na območju katastrske občine. Na sliki je primer za k. o. 14 – Gornji Petrovci. Vir: DAZK, IDPOS 0014_00000_014.pdf.

Slika 9: Zadnji pod-IDPOS IDPOS-ov 0 v DAZK vsebuje grafični prikaz vektorjev koordinatnih odstopanj na območju katastrske občine. Na sliki je primer za k. o. 14 – Gornji Petrovci. Vir: DAZK, IDPOS 0014_00000_015.pdf.

| 287 |

STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK 6 ZAKLJUČEK V prispevku so podane le osnovne informacije o podatkih novih izmer v IDPOS-ih 0 digitalnega arhiva DAZK. Te vsebine so bile za informiranje geodetov obsežno in temeljito že obdelane in opisane v preteklem desetletju v celi vrsti avtorjevih člankov v Geodetskem vestniku (npr. Triglav, 2010, 2013, 2016, 2017, 2019a, 2019b idr.). Dodatno so bile specifične značilnosti prekmurskega katastra opisane v knjižnih publikacijah Geodetske uprave RS (Slak in sod., 2019 in 2020). Za doseganje ustrezne in zahtevane kakovosti katastrskega dela v IS Kataster se morajo vsi geodeti, ki bodo izvajali inženirski del katastrskih postopkov na območju geodetske pisarne Murska Sobota in izdelovali geodetske elaborate, kakor tudi vsi pregledniki, ki bodo v prihodnje izvajali upravni del katastrskih postopkov za te elaborate, temeljito seznaniti s specifičnimi lastnostmi katastra in urejenostjo arhivskih podatkov novih izmer v DAZK. Ljudje v Prekmurju so namreč v celo stoletje dolgem obdobju od sredine 19. do sredine 20. stoletja že zelo bridko ‚na lastni koži‘ izkusili, kam pripelje nestrokovno delo v katastru ter neupoštevanje katastrskih pravil in metodologije geodetskega dela (Triglav, 2021). V slovenski geodetski službi in stroki moramo zato geodeti in geodetinje v izvajalski in upravni veji geodetske službe s skupnimi močmi, z vsem geodetskim znanjem in strokovno integriteto poskrbeti, da se kaj takega niti slučajno nikoli več ne bo ponovilo! Literatura in viri: Geoblog (2019). Izračun koordinat ZK-točk – IDPOS 0. Opozorilo posredovala Geodetska uprava RS, https://www.geovrata.si/geoblog/namizje/1&cat=1&news_ id=1980, pridobljeno 15. 5. 2022.

geodetski-vestnik.com/arhiv/61/3/gv61-3_triglav.pdf, pridobljeno 15. 5. 2022. Triglav, J. (2019a). Podatkovne zgodbe z ‘brado’ in ‘vonjem’ po D96/TM. Geodetski vestnik, 63 (3), 415–424. https://www.geodetski-vestnik.com/arhiv/63/3/ gv63-3_triglav.pdf , pridobljeno 15. 5. 2022.

Slak, J., Triglav, J., Boldin, D., Mavec, M., Fonda, M. (2019). Dediščina katastrov na Slovenskem. Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije, 100 str. https://www.projekt.e-prostor.gov.si/fileadmin/user_upload/gradiva/ Dediscina_katastrov_na_Slovenskem.pdf, pridobljeno 15. 5. 2022.

Triglav, J. (2019b). Katastrski digitalni arhiv ‚na krožniku‘. Geodetski vestnik, 63 (4), 568–578. https://geodetski-vestnik.com/arhiv/63/4/gv63-4_triglav.pdf, pridobljeno 15. 5. 2022.

Slak, J., Triglav, J., Koračin, K., Ravnihar, F. (2020). Slovenska zemlja na katastrskih načrtih. Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije, 270 str. https://www. projekt.e-prostor.gov.si/fileadmin/user_upload/gradiva/Slovenska_zemlja_ na_katastrskih_nacrtih.pdf, pridobljeno 15. 5. 2022.

Triglav, J. (2021). Kataster v Prekmurju – pogled v zgodovino in pogled naprej. https:// www.primorsko-geodetsko-drustvo.si/wp-content/uploads/2021/09/03_ GD49_I_1-Kataster_v_Prekmurju-Joc_Triglav_compressed.pdf. Prispevek za 49. Geodetski dan, Koper, 16. 9. 2021, pridobljeno 15. 5. 2022.

Triglav, J. (2010). Zemljiški kataster, Prekmurje in … jurčki. Geodetski vestnik, 54 (3), 567–576. https://geodetski-vestnik.com/arhiv/54/3/gv54-3_556-576. pdf, pridobljeno 15. 5. 2022.

ZKN (2021). Zakon o katastru nepremičnin. Uradni list RS, št. 54/21. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-011047?sop=2021-01-1047, pridobljeno 15. 5. 2022.

Triglav, J. (2013). Koordinatni kataster v Prekmurju in digitalni katastrski načrti. Geodetski vestnik, 57 (3), 600–612. https://geodetski-vestnik.com/arhiv/57/3/ gv57-3_mnenja1.pdf, pridobljeno 15. 5. 2022.

ZKN pravilnik (2022). Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin. Uradni list RS, št. 41/22. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV14585, pridobljeno 15. 5. 2022.

Triglav, J. (2016). Povezave med parcelami ter detajlnimi listi izvornih načrtov in terenskih skic. Geodetski vestnik, 60 (2), 289–296. https://geodetski-vestnik. com/arhiv/60/2/gv60-2_triglav.pdf, pridobljeno 15. 5. 2022.

ZKN šifranti (2022). Specifikacije, pojasnila in navodila. Geodetska uprava Republike Slovenije,

Triglav, J. (2017). AnaliTra.SI – A ne na litre … Geodetski vestnik 61 (3), 461–468. https://

https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/geodetska-uprava/zakonodaja/ specifikacije/, pridobljeno 15. 5. 2022.

dr. Joc Triglav, univ. dipl. inž. geod. Območna geodetska uprava Murska Sobota Murska Sobota, Lendavska ulica 18, SI-9000 Murska Sobota e-naslov: joc.triglav@gov.si

| 288 |

TRANSFORMACIJA KARTE RAZDELITVE NA LISTE KATASTRSKIH NAČRTOV IZ SISTEMA GELLÉRT V DRŽAVNI KOORDINATNI SISTEM

TRANSFORMATION OF THE CADASTRAL INDEX MAP FROM THE GELLÉRT SYSTEM TO THE NATIONAL COORDINATE SYSTEM

Andreja Švab Lenarčič, Joc Triglav

1 UVOD

| 66/2 | STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS

GEODETSKI VESTNIK

Stari katastrski načrti omogočajo primerjavo sodobne in pretekle topografske in katastrske vsebine z zadovoljivo mersko točnostjo. To potrjujejo izkušnje iz zadnjih desetletij, ko so geodeti ter številni strokovnjaki s področja hidrologije, gozdarstva, arheologije, varstva narave in drugi te načrte uporabljali v svojih raziskavah. Na območno geodetsko upravo Murska Sobota se v zelo različnih zasebnih ali službenih zadevah z željo po pridobitvi načrtov iz druge polovice 19. stoletja obrne presenetljivo veliko ljudi. Usmerimo jih na spletno aplikacijo eZKN, kjer si lahko želene načrte poiščejo in ogledajo sami. Vendar pa se uporabnikom pri iskanju ustreznega načrta nemalokrat zalomi. Do nedavnega namreč mreža listov katastrskih načrtov iz koordinatnega sistema Gellért, v katerem so v letih 1856–1863 kartirali celotno območje Prekmurja, v aplikaciji eZKN ni bila pravilno locirana. Uporabnik je zato moral za prikaz ustreznega načrta na zaslonu izbrati lokacijo, ki je nekaj sto do celo več kot tisoč metrov (odvisno od lokacije) stran od točke zanimanja (slika 1). Ker je bilo treba to uporabniško zagato nujno rešiti, smo izvedli transformacijo mreže listov načrtov v sistemu Gellért na pravilno lokacijo v državnem koordinatnem sistemu.

Slika 1: Iskanje načrta glede na izbor lokacije v eZKN. Polni modri krogec predstavlja lokacijo našega klika, črni kolobar predstavlja lokacijo cerkve, za katero želimo videti katastrski načrt izmere v sistemu Gellért. A: na prvotni mreži smo kliknili na cerkev in eZKN je ponudil prikaz načrta, na katerem te cerkve sploh ni. B: kliknili smo približno tristo metrov jugozahodno od cerkve, da je eZKN ponudil prikaz ustrezne karte s cerkvijo. C: v transformirani mreži smo kliknili na cerkev in eZKN je ponudil načrt z iskano cerkvijo.

| 289 |

STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK 2 TRANSFORMACIJA GRAFIČNEGA SLOJA LISTOV V SISTEMU GELLÉRT Transformacije, ki ni bila še nikoli izvedena, smo se najprej lotili na običajen način. Na srečo smo imeli na voljo sken originalne karte razdelitve na liste z navedenimi oznakami listov in koordinatami (slika 2, levo). Izhajali smo iz zamisli, da bomo s transformacijo vseh točk vogalov listov dobili transformirano mrežo. Potrebovali smo le še vezne točke za izvedbo afine transformacije. Tudi tukaj nam je bila sreča mila, saj smo našli sken seznama originalnih koordinat trigonometričnih točk v arhivu katastrske izmere v sistemu Gellért za k. o. 93 – Tešanovci (slika 2, desno).

Slika 2: Levo: Karta razdelitve na liste katastrskih načrtov na območju Slovenije, ki so v sistemu Gellért. V črnem okvirju spodaj je povečava dela te karte. Desno: seznam koordinat trigonometričnih točk katastrske izmere v k. o. 93 – Tešanovci v koordinatnem sistemu Gellért.

Transformacijo smo uspešno izvedli in pogrešek je bil manjši od enega metra. Vendar pa se vsebina v mreži listov ni skladala z vsebino samega načrta. Mreža je bila pravilno zasukana (nekaj manj kot 3°), tudi v smeri vzhod–zahod se je dobro prilegala. Žal pa je bil zamik v smeri sever–jug približno dvesto metrov! Sledilo je branje literature na temo meritev v sistemih Gellért ter novo preračunavanje ob vsakem namigu za zamik. Zasledili smo na primer, da se je izhodišče koordinatnega sistema Gellért glede na Greenwich spremenilo za približno 2‘‘ po geografski dolžini (λ) in 6‘‘ po geografski širini (ϕ). To sicer prinaša zamik mreže, ki pa ne ustreznega dejansko ugotovljenemu. Upoštevali smo lastnosti Zach-Orianijevega elipsoida, Albrechtovo konstanto ipd. Ampak razloga za zamik žal do danes še nismo našli. Smo pa na navedbe o dvestometrskem zamiku naleteli v literaturi (Klarič, 1975). Ubrati smo torej morali drugo pot. Ker smo na samih načrtih na značilnih točkah našli rahle sledi svinčnika (slika 3), smo sklepali, da so pri grafičnem izrisu vzorno sledili koordinatam meritev. Zato smo za vse trigonometrične točke, za katere smo imeli originalne koordinate v koordinatnih sistemih Gellért in Gauß-Krüger, želeli grafično določiti Gellért-koordinate na načrtu. Za vse točke žal nismo imeli načrtov, sedem točk pa smo lahko nedvoumno določili tudi na načrtih. | 290 |

Slika 3: Detajl iz katastrskega načrta, izdelanega v sklopu katastrskih izmer v sistemu Gellért. Na načrtu so vidne sledi svinčnika, kar priča o vestnem prenosu izmerjenih koordinat v grafiko.

Ob smelem pričakovanju in iskrenem upanju smo ugotovili, da grafično razbrane Gellért-koordinate ter v trigonometrični tabeli numerično podane koordinate trigonometričnih točk med seboj odstopajo za približno … dvesto metrov v smeri sever–jug! Izračunali smo povprečno odstopanje, postopek transformacije pa nadaljevali tako, da smo za vezne točke vzeli vse trigonometrične točke, ki smo jim odčitali grafično koordinato, za vse preostale trigonometrične točke, za katere smo imeli samo numerične koordinate, pa smo vzeli razliko numeričnih koordinat in povprečnega odstopanja. Po dveh iteracijah in odstranitvi nekaterih točk, ki bi zelo poslabšale natančnost transformacije, smo končno transformacijo na 18 veznih točkah, pretežno razporejenih po celotnem območju, izvedli s povprečnim odstopanjem 0,36 metra in največjim odstopanjem 0,9 metra (slika 4). Glede na to, da smo nekatere koordinate veznih točk pridobili grafično, ostale pa z odštevanjem povprečnega zamika, je rezultat transformacije več kot odličen.

| 66/2 | STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS

GEODETSKI VESTNIK

Slika 4: Rezultat izračuna transformacijskih parametrov za afino transformacijo.

| 291 |

STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK Z dobljenimi transformacijskimi parametri smo transformirali vse vogale listov katastrskih načrtov v sistemu Gellért, torej celotno mrežo razdelitve na liste. Za končno kontrolo smo vizualno preverili topografsko vsebino na posameznih listih transformirane mreže in jo primerjali z vsebino samih načrtov v sistemu Gellért. Vsebina se je zelo dobro ujemala, s čimer smo potrdili lokacijsko ustreznost transformirane mreže. Naloga je bila uspešno izvedena. Žal je razlog zamika ostal neznan. Morda je posledica seštevanja pogreškov meritev in dejstva, da je območje Prekmurja od koordinatnega izhodišča Gellérthegy v Budimpešti oddaljeno za več kot dvesto kilometrov. Druga možnost je, da je zamik nastal, ko so okrog leta 1906 območje koordinatnega sistema Gellért razdelili na tri dele. Splošna izmera v sistemu Gellért se je namreč izvajala okoli leta 1860, meritve v Tešanovcih, iz katerih smo vzeli numerične koordinate, pa v letih 1928–1936. Na sliki 5 sta prikazana primerjava lokacij stare in transformirane mreže listov načrtov v sistemu Gellért ter primer karte razdelitve na liste, ki smo jih izdelali za vse katastrske občine.

Slika 5: Levo: stara mreža razdelitve na liste v sistemu Gellért v modri barvi ter transformirana mreža v zeleni barvi. Prikazani so samo listi, za katere imamo grafične načrte. Desno: primer pregledne karte listov po KO.

3 UREDITEV OPISNE TABELE LISTOV V SISTEMU GELLÉRT K vsakemu listu mreže so atributno pripisani pripadajoči grafični načrti. Aplikacija eZKN tako ob izbiri posameznega lista v atributni tabeli ponudi vse izbranemu listu pripadajoče načrte. Načrti so bili k posameznemu listu mreže pripisani na podlagi stare, lokacijsko neustrezne mreže. Poleg tega smo celotno mrežo zasukali in premaknili. Zato se je predvsem na obrobnih območjih dogajalo, da so nekateri listi padli iz območja Slovenije, nekateri pa so glede na vsebino načrtov manjkali. Poleg tega so bili nekateri načrti pripisani k napačnemu listu mreže. Zato smo za vse liste mreže in vse načrte preverili, ali obstaja pravilna povezava, in jo po potrebi popravili. 4 SEDAJ SE LAHKO ŠELE ZAČNE … Iskanje katastrskih načrtov v koordinatnem sistemu Gellért v eZKN smo toliko izboljšali, da uporabnikom ni treba več »potapljati ladjic«, če hočejo najti želeni načrt. In ta izboljšava ni zanemarljiva. Se pa | 292 |

idejam ob tem delu glede na tehnološke zmožnosti in že obstoječe rešitve drugih ponudnikov digitalnih kartografskih podatkov ni mogoče izogniti. Glede na to, da imamo za vsak načrt poznane koordinate vogalov in celo vektoriziran okvir vsebine načrta, bi z minimalno truda lahko sistematično geolocirali načrte ter v eZKN dodali možnost geolociranega prikaza (še z izvenokvirno vsebino) z različnimi stopnjami prosojnosti (slika 6). S tem bi bila primerjava stare in nove vsebine bistveno lažja. Enako bi lahko ravnali glede vseh drugih načrtov po Sloveniji, katerih mreže listov so bile že sedaj pravilno locirane. Težava bi ostale prekmurske zemljiškoknjižne mape, ki so na žalost v različnih merilih, različno orientirane idr., s čimer onemogočajo samodejno ali vsaj polsamodejno geolokacijo. Na še večjo žalost pa so se iz neznanega razloga vzdrževale ravno te karte in ne vrhunsko izdelani načrti merila 1 : 2880 v sistemu Gellért (Triglav, 2021). Zato bi bila geolokacija teh kart za uporabnika še posebej dobrodošla.

| 66/2 | STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS

GEODETSKI VESTNIK

Slika 6: Levo: trenutni prikaz načrta v aplikaciji eZKN. Desno: idejni prikaz načrta v eZKN – geolociran prikaz načrta z možnostjo transparentnega prekrivanja.

Naslednja stopnja nadgradnje bi bila izdelava geolociranega mozaika, kot ga za celotno območje izmer v sistemu Gellért, razen žal za večino slovenskega dela, vodijo pri Arcanum Maps, nekdanjemu MAPIRE (2022) (slika 7). Takšen mozaik bi nedvomno omogočil še lažje zgodovinske analize različnih tematik, predvsem za območja občin ali regij.

Slika 7: Transparentno prikazan geolociran mozaik načrtov v sistemu Gellért na podlagi satelitskega posnetka (Arcanum Maps).

| 293 |

STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK 5 SKLEP Nalogo transformacije mreže listov katastrskih načrtov v koordinatnem sistemu Gellért, ureditev atributov ter menjavo stare mreže z novo v aplikaciji eZKN smo izvedli predvsem za svoje potrebe in potrebe naših uporabnikov. Gre za manjši del Slovenije (v preostalem delu države so bili za potrebe zemljiškega katastra v rabi drugi koordinatni sistemi), s čimer splošni interes slovenskih uporabnikov zelo verjetno ni velik. Zato smo se naloge lotili kar sami, z enostavnimi metodami, pa vendar premišljeno in učinkovito. S tem želimo še koga motivirati, da se aktivno odzove na kakšen delovni problem in po preprosti logiki skuša najti rešitev. Morda je rešljiv že samo s pridno roko, sicer pa se bo vsaj posejalo seme za nadaljnjo, tehnološko bolj dovršeno rešitev. Literatura in viri: Arcanum Maps (2022). Spletni pregledovalnik arhivskih kart. https://maps.arcanum. com/en/, pridobljeno 25. 4. 2022. Klarič, M (1975). Koordinatni sistemi v SR Sloveniji. Geodetski vestnik, 19 (4), 19–31. https://www.geodetski-vestnik.com/en/arhiv/19/4, pridobljeno 31. 5. 2022.

dr. Andreja Švab Lenarčič, univ. dipl. inž. geod. Območna geodetska uprava Murska Sobota Murska Sobota, Lendavska ulica 18, SI-9000 Murska Sobota e-naslov: andreja.svab-lenarcic@gov.si

| 294 |

Triglav, J. (2021). Kataster v Prekmurju – pogled v zgodovino in pogled naprej. Prispevek na 49. Geodetskem dnevu, Koper, 16. 9. 2021. https://www. primorsko-geodetsko-drustvo.si/wp-content/uploads/2021/09/03_ GD49_I_1-Kataster_v_Prekmurju-Joc_Triglav_compressed.pdf, pridobljeno 31. 5. 2022.

dr. Joc Triglav, univ. dipl. inž. geod. Območna geodetska uprava Murska Sobota Murska Sobota, Lendavska ulica 18, SI-9000 Murska Sobota e-naslov: joc.triglav@gov.si

NOVICE IZ STROKE NEWS FROM THE FIELD

| 66/2 | NOVICE | NEWS

GEODETSKI VESTNIK

NOVICE GEODETSKE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE POROČILO O SLOVENSKEM TRGU NEPREMIČNIN ZA LETO 2021 Slovenski nepremičninski trg sta leta 2021 zaznamovala rekordna rast cen stanovanjskih nepremičnin in rekordno število transakcij z zemljišči za gradnjo stanovanjskih stavb, pa tudi oživitev trga poslovnih nepremičnin. Število kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin (stanovanja v večstanovanjskih stavbah in vse vrste stanovanjskih hiš) se je lani v primerjavi z letom 2020 povečalo za približno 20 odstotkov in je bilo višje kot leta 2019 oziroma pred epidemijo. Zvišanje je predvsem posledica rekordne prodaje stanovanjskih hiš, ki jo je povzročilo povečano povpraševanje po hišah zunaj urbanih središč, vzrok za to pa so visoke cene stanovanj v mestih, deloma pa tudi spremenjene bivalne želje kupcev zaradi epidemije. Število kupoprodaj zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb (večstanovanjskih stavb in stanovanjskih hiš) je bilo največje od časov pred krizo nepremičninskega trga leta 2008. V primerjavi z letom 2020 je bilo število transakcij na ravni države višje kar za približno 45 odstotkov. Rekordno število kupoprodaj zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb napoveduje pospešeno stanovanjsko gradbeno ekspanzijo, ki je bila v zadnjih treh letih značilna predvsem za glavno mesto, tudi na drugih območjih države. Cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah so se na ravni države leta 2021 v primerjavi z letom 2020 zvišale za 15 odstotkov, cene stanovanjskih hiš pa za dve odstotni točki manj. Cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb so se zvišale za 12 odstotkov. Rast cen stanovanjskih nepremičnin je posledica presežnega povpraševanja, ki se mu ponudba z novogradnjami sicer počasi prilagaja. Veliko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah za lastno uporabo, predvsem pa za naložbene nakupe, še vedno najbolj spodbujajo nizke obrestne mere in dostopnost posojil, v zadnjem času pa vse bolj tudi strah pred naraščajočo inflacijo. Dodatni pritisk na rast cen stanovanjskih nepremičnin povzroča visoka rast gradbenih stroškov, ki je posledica svetovne rasti cen energije in gradbenih materialov zaradi pandemije covida-19 in sedaj tudi vojne v Ukrajini. Glede na doseženo raven cen in obseg novogradnje v glavnem mestu se vse bolj približujemo vrhu nepremičninskega cikla, ko bo tržna ponudba presegla plačilno sposobno povpraševanje in se bo prodaja stanovanjskih nepremičnin ustavila. Sprožilec, ki bi lahko povzročil splošen upad povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah, bi bil lahko tudi dvig obrestnih mer, ki se napoveduje v bližnji prihodnosti. | 295 |

NOVICE | NEWS

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK Obrata cen nepremičnin sicer ni pričakovati, dokler ponudba novih stanovanj v največjih mestih, predvsem pa v Ljubljani, ne bo presegla povpraševanja oziroma dokler se ne bo čas prodaje stanovanj bistveno podaljšal in se ne bodo začele kopičiti zaloge neprodanih stanovanj. Poročilo je dostopno na portalu Množičnega vrednotenja nepremičnin.

Slika 1: Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2021 (vir: GURS).

GENERALNA SKUPŠČINA ZDRUŽENJA EVROPSKIH GEODETSKIH IN KATASTRSKIH UPRAV EUROGEOGRAPHICS Od 15. do 17. maja 2022 je v Sarajevu potekala redna generalna skupščina združenja evropskih geodetskih in katastrskih uprav EuroGeographics. Na konferenci, ki jo je organizirala zvezna uprava za premoženjsko -pravne posle Bosne in Hercegovine (boš. Federalna uprava za geodetske i imovinsko-pravne poslove), se je zbralo sto udeležencev iz 38 držav. Poleg rednih volitev članov upravnega odbora, potrditve programa dela in finančnega načrta združenja so razpravljali o izzivih, ki jih pred geodetske uprave na območju geografske Evrope postavljajo hitre družbene spremembe ob nedavni pandemiji in vojaškem spopadu v Ukrajini. V številnih predstavitvah in na okroglih mizah, ki so se zvrstile v dveh dneh zasedanja, so bile obravnavane teme povezane z vplivom sodobnih tehnologij, spremenjenim načinom dela na daljavo in spreminjajočimi se uporabniškimi potrebami in zahtevami glede podatkov in storitev, ki jih zagotavljajo geodetske uprave v Evropi. Predstavljeni so bili številni programi in projekti, ki jih na področju upravljanja in souporabe prostorskih podatkov izvajajo institucije Evropske unije, pa tudi projekt Open Map for Europe, ki ga izvaja EuroGeographics. | 296 |

Predstavitve in razprave na generalni skupščini EuroGeographicsa lahko strnemo v naslednje ugotovitve: –– hitro spreminjajoče se poslovno okolje zahteva nenehno in fleksibilno prilagajanje tudi v procesih, ki jih izvajajo geodetske uprave v evropski regiji; –– vse naše aktivnosti so zelo medsebojno povezane, predvsem pa so močno vključene v širši družbeni podatkovni ekosistem, zato je ključnega pomena skrb za sodelovanje in medopravilnost naših podatkov in storitev; –– samo z nenehno skrbjo za znanje in usposobljenost vseh sodelavcev se bodo geodetske uprave zmogle odzivati na nove tehnološke in družbene izzive, se jim prilagajati in v celoti izpolniti pričakovanja uporabnikov.

| 66/2 | NOVICE | NEWS

GEODETSKI VESTNIK

Slika 2: Generalna skupščina združenja EuroGeographics (vir: GURS).

LETNO POROČILO GEODETSKE UPRAVE RS ZA LETO 2021 Leto 2021 je Geodetska uprava RS sklenila z uspešno realizacijo vseh nalog, zapisanih v programu del državne geodetske službe, pa tudi tistih, ki so bile načrtovane v okviru programa projektov eProstor. Uskladilo se je besedilo Zakona o katastru nepremičnin – ZKN, ki ga je državni zbor sprejel 26. marca 2021 in se je začel uporabljati 4. aprila 2022. Besedilo ZKN je pomembno predvsem zato, ker daje ustrezno pravno podlago za elektronsko poslovanje v posodobljenih procesih evidentiranja nepremičnin in uporabo novega enovitega informacijskega sistema kataster. Zaradi ukrepov za preprečevanje okužb je bilo javno izkazovanje novih vrednosti in uveljavljanje posebnih okoliščin začasno zadržano, vendar usklajevanje modelov vrednotenja s tem ni zastalo. Tudi na področju topografsko -kartografskega sistema in državnega referenčnega sistema smo realizirali vse naloge, za katere smo imeli zagotovljena sredstva v programu geodetskih del za leto 2021. Poročilo je dostopno v Katalogu informacij javnega značaja na spletni strani Geodetske uprave. Slika 3: Letno poročilo Geodetske uprave RS (vir: GURS).

| 297 |

NOVICE | NEWS

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK

SIMPOZIJ EUREF 2022, VIRTUALNO IZ ZAGREBA EUREF je evropska podkomisija Komisije za regionalne referenčne sestave pri Mednarodni zvezi za geodezijo. Kot vsako leto je bil tudi letos organiziran mednarodni simpozij EUREF, in sicer med 1. in 3. junijem v Zagrebu, udeležilo pa se ga je več kot 120 gostov iz petindvajsetih držav. Žal razmere tudi letos še vedno niso omogočale izvedbe v živo, zato je že drugo leto zapored potekal na daljavo. Predstavljenih je bilo več kot petdeset prispevkov. Vsebinsko je bil simpozij razdeljen na običajnih pet tematskih sklopov: 1) sistemi: ETRS89 (European Terrestrial Reference System 89), EVRS (European Vertical Reference System), geoid in sorodni modeli; 2) omrežja: EPN (EUREF Permanent Network), UELN (United European Leveling Network), zgoščevanje; 3) tehnike: GNSS (Global Navigation Satellite Systems), nivelman, kombinacija; 4) aplikacije: geoznanosti, geoinformacije in 5) nacionalna poročila. Izvedena so bila tudi tri ločena srečanja na teme poenotenja evropskega višinskega sistema, geodinamičnega projekta CEGRN in uvajanju načel FAIR v podatke GNSS-omrežij. Na simpoziju smo sodelovali tudi predstavniki Slovenije in med drugim predstavili letno nacionalno poročilo. Med letošnjimi vsebinami lahko izpostavimo vse večji razmah tehnologije InSAR, ki je v kombinaciji z GNSS dragocen vir informacij o lokalnih deformacijah zemeljskega površja. Vsi prispevki bodo v kratkem dostopni na spletnih straneh EUREF. Letošnje resolucije EUREF so posvečene sprejetju nove realizacije ETRS89 na Slovaškem, pošiljanju podatkov EPN-postaj v podatkovne centre, upoštevanju načel GDPR, potrebi po implementaciji ITRF2020 v produkte EPN. Zadnja resolucija podaja zahvalo lokalnemu organizacijskemu odboru za odlično organizacijo dogodka. Naslednje leto bo simpozij organiziran v Göteborgu na Švedskem. Pripravila: mag. Klemen Medved in Sandi Berk Geodetska uprava RS

37. STROKOVNO SREČANJE GEODETSKIH UPRAV DRŽAV NASLEDNIC AVSTRO-OGRSKEGA KATASTRA, TRST, ITALIJA, 8.–10. MAJ 2022 Letošnje, 37. strokovno srečanje geodetskih uprav držav naslednic avstro-ogrskega katastra (37. Fachtagungen der Vermessungsvervaltungen von Oesterreich, Slowakei, Slowenien, der Tschechischen Republik, Ungarn, Friaul-Julisch Venetien, Südtirol, Trentino und Kroatien), v katerih je bil zemljiški kataster vzpostavljen pod pristojnostjo cesarsko-kraljevega vojnega in geografskega inštituta K.u.K MGI (Kaiserlich und Königliche Militär geographischen Institute), na temo zemljiškega katastra z letošnjim naslovom: Integrating Cadastral and Pre-Cadastral Sources in Historical GIS the Future Challenges of Cadastre in our Countries: Ideas, Plans and Possibilities in podnaslovom: Cadastral Data before and after Pandemic. Strokovno srečanje je potekalo v stavbi regijske uprave na Pizza Unita 1 v Trstu, za organizacijo je bila zadolžena avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina. Sodelovale so geodetske uprave Republike Avstrije, Češke republike, Republike Slovaške, Republike Hrvaške in Republike Slovenije ter italijanskih dežel Trentino, Južna Tirolska in Furlanija - Julijska krajina. Kolegov iz Madžarske letos ni bilo zaradi drugih obveznosti, nas je pa prek spletne povezave pozdravil kolega Gyula Ivan. Geodetske uprave držav naslednic avstro-ogrske monarhije imajo na področju zemljiškega katastra | 298 |

| 66/2 | NOVICE | NEWS

GEODETSKI VESTNIK

podobna strokovna izhodišča in rešitve, zato je spontano sodelovanje preraslo v organizirano letno strokovno srečevanje. Slovenija je soustanoviteljica in aktivna udeleženka srečanj od leta 1984, petkrat doslej je bila tudi organizatorka. Naslednje leto je 38. srečanje ponovno v Sloveniji, na Ptuju. Na 37. strokovnem srečanju so države udeleženke predstavile referate na naslovno temo. Strokovno srečanje so pričeli kolegi iz Italije. Kot gostitelji so predstavili tudi 150-letno delovanje italijanskega vojnega in geografskega inštituta. V prispevku na naslovno temo so poročevalci v prispevkih predstavili podatke, dostopnost podatkov, pravno varnost in povezljivost v informacijskih sistemih. Kolega iz dežel Trentino in Južna Tirolska sta predstavila uporabo starih katastrskih podatkov v novih informacijskih sistemih. Vse delegacije so poročale o prilagoditvi in posebnostih delovanja med pandemijo, ki je bila vzrok tudi za dveletno prekinitev strokovnih srečanj. V referatu Geodetske uprave Republike Slovenije smo predstavili pravne, strokovne, informacijske in organizacijske dejavnosti pri prehodu na nov informacijski sistem katastra. Na strokovnem srečanju se nas je skupaj zbralo petintrideset udeležencev, in sicer od tri do pet iz vsake države, organizatorjeva zastopanost je bila številčnejša. Srečanje je bilo organizirano na visoki strokovni ravni, na odprtju so sodelovali tudi predstavniki avtonomnih pokrajin Benečija in Furlanija - Julijska krajina. Pripravili: mag. Damjan Kvas, Vanja Vurcer Gosar, Jožef Dajnko Geodetska uprava RS

| 299 |

GEODETSKI VESTNIK

NOVICE | NEWS

| 66/2 |

RAZSTAVA VSAK MILIMETER ŠTEJE: GEODEZIJA NA SLOVENSKEM SKOZI ČAS (18. MAJ–18. DECEMBER 2022) Na mednarodni muzejski dan 18. maja so v depojih državnih muzejev v Pivki odprli razstavo Vsak milimeter šteje: geodezija na Slovenskem skozi čas, ki bo obiskovalcem na ogled do 18. decembra 2022. Zbrane so nagovorili direktorica Tehniškega muzeja Slovenije dr. Barbara Juršič, generalni direktor Geodetske uprave RS g. Tomaž Petek in predstavnik delovne skupine za pripravo razstave mag. Janez Slak. Razstavo je odprla ga. Vida Koporc Sedej, sekretarka na direktoratu za kulturno dediščino ministrstva za kulturo, dogodek pa so spremljale različne demonstracije s področja geodezije. Slovenska geodetska zbirka je bila več kot tri desetletja na ogled obiskovalcem gradu Bogenšperk. V tem času je bila to osrednja muzejska predstavitev geodezije na Slovenskem. Zbirko je v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije leta 1987 zasnovala in vzpostavila Zveza geodetov Slovenije. V letu 2006 je bila stalna postavitev dopolnjena s prikazom razvoja geodetske stroke v zadnjih desetletjih 20. stoletja ter posodobljena z multimedijsko in interaktivno računalniško predstavitvijo. Leta 2007 je bila zbirka obogatena še z ambientalnim prikazom zemljemerca v Valvasorjevem času, z novo ureditvijo razstavljenih geodetskih instrumentov in panoramsko predstavitvijo širše grajske okolice. Na 120 m² je bilo razstavljenih več kot štiristo eksponatov, največ je bilo reprodukcij, najdragocenejši eksponati pa so bile originalne karte in geodetski instrumenti iz 19. in začetka 20. stoletja. Pri prenovi so sodelovali Geodetska uprava RS, Geodetski inštitut Slovenije, Tehniški muzej Slovenije ter Javni zavod Bogenšperk. Petnajstega septembra 2021 je stalna postavitev na gradu Bogenšperk zaprla vrata za obiskovalce. Zveza geodetov Slovenije je skupaj z Geodetsko upravo RS in oddelkom za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani oblikovala delovno skupino za oblikovanje načrta aktivnosti in ukrepov za prenovo geodetske zbirke. Člani delovne skupine so mag. Janez Slak, mag. Martina Orehovec (Tehniški muzej Slovenije), Boštjan Pucelj, Tomaž Šuštar, izr. prof. dr. Dušan Kogoj in Mateja Urbančič. Rezultat tega sodelovanja je zanimiva razstava Vsak milimeter šteje: geodezija na Slovenskem skozi čas, ki kronološko predstavlja glavne razvojne mejnike geodezije ter pojasnjuje pojme, povezane z geodezijo, zemljemerstvom, kartografijo in prostorskimi informacijami. Razstava obsega več panojev, v vitrinah je razstavljenih več kot dvajset geodetskih instrumentov in drugih muzejskih predmetov, vključuje pa tudi multimedijske prikaze in 3D-interaktivno predstavitev vsebin. Da bi geodezijo in njeno strokovno izrazje približali obiskovalcem, so avtorji razstave oblikovali tudi pojmovnik, ki z zanimivimi ilustracijami nagovarja mlajše občinstvo.

| 300 |

V Tehniškem muzeju Slovenije ob prihodnji celostni prenovi samostansko-grajskega kompleksa v Bistri pripravljajo idejno zasnovo za vsebinsko prenovo zbirk. V novo, sodobno postavitev bo vključena tudi geodetska tematika, ki bo tako predstavljena v novem kontekstu in na prenovljenem razstavnem prostoru. Razstava bo na ogled od 18. maja do 18. decembra 2022 v depojih državnih muzejev, Park vojaške zgodovine Pivka. Vabljeni.

| 66/2 | NOVICE | NEWS

GEODETSKI VESTNIK

https://www.tms.si/prireditev/vsak-milimeter-steje-v-depojih-drzavnih-muzejev-v-pivki/

Razstavni prostor, Park vojaške zgodovine Pivka (foto: B. Pucelj).

Mag. Janez Slak med kratko predstavitvijo dela strokovne skupine in vsebine razstave (foto: B. Pucelj).

| 301 |

GEODETSKI VESTNIK

NOVICE | NEWS

| 66/2 |

NOVICE FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO UNIVERZE V LJUBLJANI PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD ŠTUDENTOM IN PEDAGOGOM ZA ŠTUDIJSKI LETI 2019/2020 IN 2020/2021 V sredo, 11. maja, je bila na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani slovesna podelitev nagrad in priznanj sodelavcem in študentom UL FGG za študijski leti 2019/2020 in 2020/2021. Podelitev priznanj in nagrad sicer tradicionalno poteka decembra, v tednu Univerze v Ljubljani, vendar je zadnji dve leti zaradi epidemiološke situacije žal ni bilo mogoče izvesti. Nagrajenci so bili sicer vsakokrat objavljeni na spletnih straneh, na podelitev in predstavitev pred kolektivom in kolegi pa je bilo treba počakati. Zbrane je najprej nagovorila dekanja prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov, nato pa so se na odru zvrstili nagrajenci iz obeh let – prejemniki Prešernovih in Goljevščkovih nagrad, prejemniki priznanj, ki jih fakulteta podeli zaposlenim, ter prejemniki nagrad za najboljše študente in najboljše pedagoge po izboru študentov. Podelitev je popestril kvartet flavt, sicer del simfoničnega orkestra Grex Symphoniacorum Univerze v Ljubljani.

Prizor s podelitve, prejemnica doc. dr. Simona Savšek.

Med nagrajenci so bili pedagogi oddelka za geodezijo UL FGG izr. prof. dr. Dušan Kogoj, doc. dr. Simo| 302 |

na Savšek, doc. dr. Dejan Grigillo, prof. dr. Krištof Oštir, doc. dr. Oskar Sterle, asist. dr. Jernej Tekavec in asist. dr. Urška Drešček ter študentke in študenti študijskih programov s področja geodezije Matija Gerčer, Tadeja Vok, Nina Kranjec, Jana Breznik, Sara Šopar, Blažka Bojnec, Maja Filač, Maj Čapelnik, Aljaž Hvala, Patricija Barbo, Žan Pleterski, Tanja Grabrijan in Nataša Balant.

| 66/2 | NOVICE | NEWS

GEODETSKI VESTNIK

Povzeto po spletni strani UL FGG.

IZR. PROF. DR. DUŠAN KOGOJ PREJEMNIK ČASTNEGA VALVASORJEVEGA PRIZNANJA Izr. prof. dr. Dušan Kogoj z Oddelka za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani (UL FGG), je prejemnik častnega Valvazorjevega priznanja za leto 2021, in sicer za zasnovo, postavitev in ureditev zbirke geodetskih instrumentov na UL FGG. Izr. prof. dr. Dušan Kogoj je namreč snovalec in avtor izredno bogate zbirke geodetskih instrumentov na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Pomembno je poudariti, da je pri tem poskrbel za konservatorsko obnovo razstavljenih predmetov. Razstava je na ogled na fakulteti, s sodelavci in študenti je zbirko predstavil še z virtualno razstavo, ki je dostopna na spletni strani fakultete (https://zbirka.fgg.uni-lj.si). Več kot sto geodetskih instrumentov izvira iz časa od sredine 19. do začetka 21. stoletja, razstavljeni predmeti pa so povezani s pedagoškim in raziskovalnim delom v okviru študija geodezije na Univerzi v Ljubljani. Na spletni strani v slovenskem in angleškem jeziku je vsak instrument predstavljen s fotografijo, tehničnimi podatki in opisom. Zbirka je vključena v podatkovno zbirko Kronos Tehniškega muzeja Slovenije. Večletno delo prof. Kogoja pri urejanju, dokumentiranju in interpretaciji zbirke je pomemben prispevek k zgodovini Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter k ohranitvi in javni dostopnosti geodetske tehniške dediščine na Slovenskem. Dobitnike Valvazorjevih odličij za leto 2021 je Slovensko muzejsko društvo objavilo na mednarodni dan muzejev, 18. maja 2022, v prostorih Narodnega muzeja Slovenije. Slovesna podelitev nagrad in priznanj bo potekala v okviru zborovanja Slovenskega muzejskega društva, ki bo 23. septembra 2022 v Tolminu.

Vir: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

| 303 |

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK

IZR. PROF. DR. SAMO DROBNE JE PREJEL ZLATI ČASTNI ZNAK SLOVENSKEGA DRUŠTVA INFORMATIKA Izr. prof. dr. Samo Drobne je na Dnevih slovenske informatike 2022, ki so bili 11. in 12. maja v Portorožu, prejel zlati častni znak Slovenskega društva Informatika. Zlati častni znak je prejel za izredno aktivno delovanje v navedenem društvu, predvsem v sekciji za operacijske raziskave. Kot so med drugim zapisali v obrazložitvi, je dr. Samo Drobne s svojim vsestranskim in obsežnim raziskovalnim, pedagoškim in organizacijskim opusom na področju informatike (geoinformatike) in operacijskih raziskav pomembno prispeval k nacionalnemu in mednarodnemu uveljavljanju informacijske stroke ter vidnosti društva SDI.

Dr. Samo Drobne je bil namreč že med ustanovitvenimi člani sekcije za operacijske raziskave pri Slovenskem društvu Informatika (SDI-SOR). Je tajnik te sekcije od vsega začetka, to je od njene ustanovitve leta 1992, član upravnega odbora SDI-SOR ter predstavnik SDI-SOR v mednarodnem združenju EURO, katerega član je tudi SDI. Aktivno je sodeloval pri organizaciji šestnajstih mednarodnih simpozijev iz operacijskih raziskav v Sloveniji (SOR’92 do SOR’21). Je tudi sourednik šestnajstih zbornikov SOR ter treh znanstvenih monografij, ki jih je izdala SDI-SOR, in njihov tehnični urednik. Poleg tega je gostujoči urednik posebnih številk revije BSRJ (Business Systems Research Journal), ki jih izdaja SDI. Leta 2007 je prejel priznanje Slovenskega društva Informatika za razvoj mednarodnega sodelovanja in izmenjavo dosežkov na področju operacijskih raziskav. S svojim vsestranskim in obsežnim raziskovalnim, pedagoškim in organizacijskim opusom na področju informatike (geoinformatike) in operacijskih raziskav je pomembno prispeval k nacionalnemu in mednarodnemu uveljavljanju informacijske stroke ter vidnosti društva SDI. Vir: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in SDI

| 304 |

NOVICE IZ NEWS FROM GEODETSKIH DRUŠTEV PROFESSIONAL SOCIETIES

SKUPŠČINA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE

| 66/2 | DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

GEODETSKI VESTNIK

Redna letna skupščina Zveze geodetov Slovenije (ZGS) je potekala 16. junija 2022 na Šmarjetni gori nad Kranjem. Predsednik ZGS mag. Gregor Klemenčič je v uvodu pozdravil navzoče delegate iz šestih geodetskih društev ter preveril sklepčnost skupščine. Prisotnih je bilo 23 delegatov s pooblastili predsednikov geodetskih društev. Delovno predsedstvo je vodila Bojana Kelbel, novoizvoljena generalna sekretarka ZGS, člana sta bila Andrej Hudoklin in Janez Dular. Na skupščini je bilo predstavljeno poročilo ZGS, finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora za leto 2021. Poročilo o delovanju ZGS v letu 2021 je podal predsednik ZGS mag. Gregor Klemenčič ter predstavil ključne dejavnosti, ki so se izvajale v letu 2021: –– spletna konferenca s strokovnim posvetom 49. Geodetskega dneva z naslovom Izzivi digitalne preobrazbe katastra, –– zagotovitev izdajanja Geodetskega vestnika, –– zagotavljanje financiranja ZGS, –– strokovno delovanje v okviru sekcij in sodelovanje na področju zakonodaje ter –– mednarodno sodelovanje. Predstavniki nadzornega odbora so podali oceno pregleda finančnega poročila Zveze geodetov Slovenije za leto 2021 in poudarili, da v finančnem poslovanju ni ugotovljenih nepravilnosti in je delo vzorno vodeno. V nadaljevanju je predsednik ZGS predstavil prednostne naloge: –– –– –– –– –– –– ––

organizacija tematskih delavnic oziroma izobraževanj, povezovanje društev in pridobivanje novih članov, zagotovitev izhajanja Geodetskega vestnika, organiziranje Geodetskega dneva, vzpostavitev sodelovanja z drugimi sorodnimi društvi, financiranje mednarodnega delovanja ter vzpostavitev sodelovanja s tujimi sorodnimi društvi.

Pod točko štiri skupščine ZGS je bil sprejet dogovor, da članarina v letu 2022 ostane nespremenjena oziroma enaka kot v letu 2021. IO ZGS je na 7. redni seji dne 24. 5. 2022 sprejel sklep o predlogu za imenovanje članov IO ZGS. Tudi skupščina ZGS je bila sklepčna in je izvolila člane IO ZGS za mandat štirih let: predstavnika gospodarstva | 305 |

DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK Mateja Hašaja, predstavnico državne uprave mag. Erno Flogie Dolinar, predstavnico izobraževalnih in raziskovalnih organizacij dr. Anko Lisec ter glavnega in odgovorna urednika geodetskega vestnika dr. Dušana Petroviča in dr. Mirana Kuharja. Skupščina je izvolila še nove člane nadzornega odbora ZGS za mandat štirih let, to so Brane Godec, mag. Janez Slak in Katja Tič, ter nove člane častnega razsodišča ZGS za mandat štirih let, to so dr. Anton Prosen, Miha Muck in Tatjana Flegar. S sprejetjem vseh trinajstih sklepov se je redna letna skupščina ZGS zaključila. Bojana Kelbel generalna sekretarka ZGS

BOJANA KELBEL, NOVA GENERALNA SEKRETARKA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE Na predlog predsednika ZGS je nova generalna sekretarka Zveze geodetov Slovenije postala Bojana Kelbel. Izvršni odbor ZGS jo je potrdil na seji dne 24. 5. 2022. Za še aktivnejše sodelovanje je bila zaprošena zaradi številnih kompetenc in dejstva, da že pozna delo Zveze geodetov Slovenije. Zaposlena je na Območni geodetski upravi Ljubljana, poklicno pot pa je začela leta 1998 v geoinformacijskem centru v okviru ministrstva za okolje in prostor, kjer so razvijali takratno centralno evidenco prostorskih podatkov CEPP. Leta 2001 je začela delati na sedežu geodetske uprave na Zemljemerski ulici 12 v oddelku za informatiko in izdajanje podatkov. Vodila je koordinacijo z izvajalci aplikacij, projekt Inspire, prehod na metapodatkovni standard ISO 19115 ter bdela nad vzdrževanjem spletne strani. Med popisom leta 2006 se je kot »negeodetinja« zelo dejavno vključila v podporo izvajalcem popisa nepremičnin. Diplomirala z naslovom Uvajanje metapodatkovnega modela po direktivi INSPIRE. Pred približno desetimi leti oziroma ob menjavi vodstva ZGS se je postopno začela vključevati v organizacijo slavnostnih akademij v okviru vsakoletnega Geodetskega dneva. Sodelovala je tudi pri programu projektov eProstor in organizaciji vsakoletnih konferenc.

Gregor Klemenčič, predsednik ZGS

| 306 |

OBČNI ZBOR LJUBLJANSKEGA GEODETSKEGA DRUŠTVA Po lanski sicer uspešni izvedbi občnega zbora na daljavo smo družno ugotovili, da prisrčnega stiska rok in prijaznega klepeta pač ni mogoče pričarati na daljavo, zato »druženje« z uporabo platforme Zoom ostaja le izhod v sili. Po umiritvi epidemičnih razmer in odpravi skoraj vseh ukrepov smo se člani zbrali na dobro znani lokaciji in v restavraciji Marjetice dne 24. marca 2022 preverili opravljeno delo ter začrtali program za tekoče leto.

| 66/2 | DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

GEODETSKI VESTNIK

Slika 1: Utrinek z občnega zbora LGD v marcu 2022.

Redni letni občni zbor se je, navkljub že večkrat in ob različnih priložnostih izraženi veliki želji po ponovnem snidenju, po obžalovanja vredni tradiciji pričel s polurnim odlogom. Premalo številno udeležbo članov in temu posledično uvodno nesklepčnost se je izvršni odbor v preteklih letih trudil preseči z različnimi spremljajočimi dogodki, a se stanje ni popravilo. Prisotni smo čakanje na zamudnike oziroma čas do formalnega začetka zbora izkoristili za animirano obujanje spominov na geodetske izlete v tem tisočletju. Pregled društvenega življenja je s projekcijo obsežnega slikovnega gradiva pripravil Miha Muck, eden od neumornih »kronistov« društva. Prisotni člani so vsi po vrsti izražali navdušenje nad projekcijo. Občni zbor je potekal po zastavljenem programu s podrobno razlago predstavljenih vsebin. Člani so potrdili vse predlagane sklepe in izvolili člane organov društva za naslednje mandatno obdobje. Izvršni odbor je predlagal nadaljevanje dela v tako rekoč nespremenjeni zasedbi in vsi prisotni so prikimali predlogu, kar priča o zadovoljstvu članov z dosedanjim delom. Dosedanji predsednik Milan Brajnik je predlagal razrešitev aktualnih izvršnih organov društva in predstavil (kasneje potrjeni) predlog kandidacijske liste, ki ga je dosedanji izvršni odbor pripravil na 12. redni seji dne 28. 2. 2022. | 307 |

DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK Izvršni odbor društva: –– Milan Brajnik, predsednik –– Lidija Dolgan –– Mateja Kastelic Krže –– Borut Kermolj –– Damjan Marković –– Miha Muck –– Monika Rudolf –– Alenka Markov –– Katja Tič

Nadzorni odbor: –– Simona Čeh, predsednica –– Igor Cergolj, namestnik predsednice –– Alen Mangafić, član Častno razsodišče: –– Miloš Šušteršič, predsednik –– Janez Dotti, član –– Peter Golob, član

Slika 2: Utrinek z občnega zbora LGD v marcu 2022.

Po uradnem delu zbora ob 18.30 smo v prijetnem ozračju nadaljevali družabno srečanje in neformalno izmenjavo mnenj. Napisal: Milan Brajnik Slikovno gradivo: Miha Muck, Ljubljansko geodetsko društvo

| 308 |

HIŠA KRANJSKE ČEBELE - JURČIČEVA POT Ljubljansko geodetski društvo je 7. aprila 2022 organiziralo enodnevno ekskurzijo. Pot nas je peljala na Dolenjsko, in to v Višnjo Goro, ki je vstopna točka v občino Ivančna Gorica. Občina je znana po svoji pestri preteklosti, po znameniti osebi – Josipu Jurčiču – in po marljivi delavki po imenu kranjska čebela. Pred prenovljeno staro osnovno šolo v Višnji Gori sta nas pričakala in pozdravila župan občine Ivančna Gorica gospod Dušan Strnad in direktorica zavoda za kulturo in turizem Ivančne Gorice gospa Maja Lampret. Gospa Lampret nam je izrazila dobrodošlico in zadovoljstvo, da smo se odločili obiskati njihove znamenitosti. Župan pa nam je v kratkih besedah orisal razvoj kraja, napredek in oživitev starega mestnega jedra, opisal je tudi, kako so preuredili staro propadajočo osnovno šolo in ji vdahnili novo vsebino, posvečeno kranjski čebeli.

| 66/2 | DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

GEODETSKI VESTNIK

Slika 1: Udeleženci so z dobro voljo začeli dolgo pričakovano ponovno druženje (Višnja Gora).

Hiša kranjske čebele je posvečena temu marljivemu bitju. Z vodičko in čebelarko Petro smo si ogledali doživljajsko razstavo, na kateri je predstavljena avtohtona slovenska čebelja pasma kranjska sivka. Pokazala nam je steklene panje z živimi čebelami, v katerih smo lahko videli organizacijo in delo posameznih čebel in matice v panju. Razložila nam je marsikaj o produktih čebel ter seveda veliko o zvrsteh in okusih medu. Kranjska čebela je dobila ime po deželi Kranjski, v katero je spadalo tudi območje današnje Dolenjske. Leta 1857 je dr. Philipp Rothschutz zapisal, da obstaja ena pridna in utrjena čebela, in taka je kranjska. Družina Rothschutz je prispevala k razvoju slovenskega čebelarstva vse do leta 1909. Na bližnji graščini Podsmreka je leta 1866 Emil Rothschutz, sin Philippa, ustanovil čebelarsko podjetje, ki je po vsej Evropi razpošiljalo panje s kranjsko čebelo. Zaradi njegovega delovanja je kranjska čebela hitro postala svetovno priljubljena pasma čebel. Leta 1875 je dobila tudi znanstveno poimenovanje, ki je | 309 |

DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK lokaliziralo njen izvor – Apis mellifica carnica. Družina Rothschutz je bila zaslužna za ugled slovenskega čebelarstva v svetu. Podjetje je na gradu Podsmreka uspešno delovalo vse do leta 1900. Do leta 1947 je grad Podsmreka zamenjal več lastnikov, danes je v lasti države, je zanemarjen, propadajoč in žalostna priča naše družbe. Na vrhu hiše krajnske čebele so urejene turistične sobe. Zasnovane so v obliki lesenih satnih celic, goste pa razvajajo z lokalnimi produkti in domačim medom. Poleg hiše smo si ogledali lepo urejen čebelnjak. Krasijo ga panjske končnice z motivi Jurčičeve zgodbe Kozlovska sodba v Višnji Gori. Leta 2018, ob prvem praznovanje svetovnega dneva čebel v Sloveniji, so pred hišo kranjske čebele odkrili obeležje kranjske čebele. Po kavici, ki jo je častilo turistično društvo Polževo, in vtisih o čebelicah smo nadaljevali pot na Muljavo, kjer se je leta 1844 rodil pisatelj in časnikar Josip Jurčič. Tam nas je pričakal vodič Borut in nas popeljal po Jurčičevi domačiji, ki je eden redkih muzejev na prostem pri nas. Predstavlja dediščino podeželskega stavbarstva, opremo bivališč in gospodarske dejavnosti v tem predelu Dolenjske. Jurčičevo rojstno hišo je leta 1826 postavil pisateljev ded in do danes ni bila predelana. Je značilna kmečka hiša tistega časa, ki jo sestavljajo veža, črna kuhinja z ognjiščem, hiša, kamra, štiblc in shramba. Vsi prostori so opremljeni s predmeti iz tistega obdobja. Zraven je stal še majhen hlev in nad njim lesen skedenj. Danes sta v tem delu hiše predstavljena Jurčičevo življenje in delo. Jurčič je svoj pripovedniški dar črpal iz dedovih pripovedi. V novejšem času so kot muzej ob gozdu postavili še leseno Krjavljevo kočo, ki prikazuje domovanje najrevnejšega sloja prebivalstva, bajtarjev in kajžarjev. Domačija je danes prostor številnih kulturnih prireditev in razstav ter cilj Jurčičeve poti, tradicionalnega pohoda, ki je organiziran v spomin pisateljevega rojstva.

Slika 2: Zbrano spremljanje predstavitev je stalnica naših popotovanj (Jurčičeva domačija).

| 310 |

Domača gledališka skupina kulturnega društva Josip Jurčič vsako leto v naravnem gledališču ob domačiji uprizori kakšno Jurčičevo delo. Letos v juniju pripravljajo Rokovnjače. Po sladkem prigrizku smo se odpeljali do vasi Krka, ki je po novem poznana po TV nadaljevanki Reka ljubezni. Pred vasjo Gradiček nas je pri izviru potočka Poltarica pričakala simpatična vodička Maja. Skozi vas Gradiček nas je popeljala do izvira reke Krke, približno kilometer od vasi Krka. Krška jama pa je le nekaj korakov nad izvirom. To je vodoravna jama, iz katere ob obilnem deževju bruha voda. Za vhodom v jamo je prostrana dvorana, ki je dolga dvesto in široka trideset metrov. Na koncu dvorane je trideset metrov dolgo sifonsko jezero. Maja nam je pokazala tudi nekaj zanimivih, domišljijsko oblikovanih kapnikov. Povedala je še, da je jama v nemirnih časih ponujala zavetje domačinom. Ogledali smo si tudi nekaj objektov iz TV nadaljevanke in most ljubezni čez Krko.

| 66/2 | DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

GEODETSKI VESTNIK

Dan je bil čudovit, sončen ter bogat z videnim in doživetim, zato smo se na pozno kosilo odpeljali na Polževo. Polževo je priljubljena izletniška točka, ki jo je tako poimenoval domačin iz bližnje vasi Zavrtače že leta 1934. Zgrajena je bil tudi planinska koča, ki pa je bila med vojno požgana. Za tem je bil postavljen dom, ki nosi ime Hotel Polževo. Nad hotelom Polževo je tudi smučišče, na vrhu katerega je cerkvica sv. Duha, ki smo jo za zaključek ekskurzije tudi obiskali.

Slika 3: Polževo je »postojanka« našega prizadevnega organizatorja Miloša (cerkev sv. Duha).

Zelo poučno ekskurzijo smo sklenili ob odličnem kosilu in prijetnem kramljanju, saj se ni nikomur nikamor mudilo. Želimo si še več takih prijetnih doživljajev. Napisala: Fanika Kranjc Fotografije: Miha Muck, Ljubljansko geodetsko društvo

| 311 |

DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK

GEODETSKI IZLET V APULIJO Člani Ljubljanskega geodetskega društva smo po dveh letih prisilne »prizemljitve« navdušeno krenili na potep in se sprehodili po »peti italijanskega škornja«. Še en izlet v seriji »nepozabnih« je Ljubljansko geodetsko društvo zopet organiziralo v sodelovanju s sindikatom območne geodetske uprave Ljubljana in tako se nas je uspelo zbrati za poln avtobus. Še z dvema šoferjema in pod »trdo roko« vodičke ge. Alenke, imenovane »Alenka Braniška in tudi Alenka Špartanska«, smo preživeli štiri nepozabne dneve. Apulija ponuja bogate zaklade narave in človeške ustvarjalnosti. Mogočne romanske katedrale, utrjeni gradovi, filigranska pročelja iz peščenjaka in hišice značilnih arhitektonskih oblik, tako imenovani trulli, pričajo o njeni pestri preteklosti. Pričajo tudi o pomembnem položaju, ki so ga imeli ti kraji pred stoletji, ko so na območju po propadu Rimskega cesarstva vladali Bizantinci, Arabci in naposled v srednjem veku Normani. Čeprav se pokrajina, ki jo z več strani obliva Sredozemsko morje, ponaša predvsem z zgodovinskimi spomeniki, je v zaledju mogoče občudovati brezmejne oljčne nasade s častitljivimi spomeniki narave. Program smo pričeli z večernim odhodom ter po celonočni vožnji čez Furlansko in Padsko nižino prispeli v deželo Marke. Tamkajšnje mestece Loreto velja za eno najpomembnejših in najstarejših italijanskih božjepotnih središč. Veličastna romarska bazilika hrani v notranjosti slovito Sveto hišo s kipom Črne Marije, ki naj bi jo po legendi angeli prenesli iz Nazareta, ko so Sveto deželo napadli muslimani. Baziliko, ki je v notranjosti bogato okrašena z mozaiki in freskami, so gradili nekateri največji italijanski arhitekti (Sangallo, Bramante, Vanvitelli). Pot smo nadaljevali v Monte Sant'Angelo na »ostrogi škornja«. Tam smo si ogledali veličastno svetišče, vklesano v skalo in posvečeno nadangelu Mihaelu. Pozno popoldan smo prispeli v San Giovanni Rotondo, kjer smo se sprehodili po romarskem svetišču, ki je okrašeno z mozaiki patra Marka Rupnika. V njem je tudi grob patra Pija, ki je v mestu živel od leta 1916 pa do svoje smrti leta 1968, sicer pa je znan po svojih stigmah in je bil leta 2002 razglašen za svetnika.

Slika 1: »Uradna« fotografija udeležencev v San Giovanni Rotondo, kjer smo se usmilili prošenj vztrajnega lokalnega fotografa.

| 312 |

Naslednji dan smo se odpeljali v starodavno mesto Barletta, ki slovi po največjem (4,5 metra) ohranjenem antičnem bronastem kipu neidentificiranega vzhodnorimskega cesarja. Imenuje se Kolos iz Barlette in impozantno stoji pred gotsko cerkvijo San Sepolcro. Sprehodili smo se mimo romanske stolnice Santa Maria Maggiore in gradu iz 13. stoletja. Sledil je obisk mesta Trani z mogočno stolnico romanske arhitekture na čudoviti lokaciji tik ob morju. Po daljši vožnji smo se pripeljali v Polignano a Mare, rojstni kraj Domenica Modugna, znanega predvsem po izvedbi pesmi Nel blu dipinto di blu. Sprehodili smo se po slikovitem starem mestnem jedru, nekateri pa so si privoščili skok v morje pod visokimi pečinami sredi mesta.

| 66/2 | DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

GEODETSKI VESTNIK

Slika 2: Ubogljivo sledimo vodički mimo bronastega Kolosa Slika 3: Nevesti je pozornost ukradel cvet ljubljanskih iz Barlette. deklet, ki so ponovno požele vzklike priznanja in pravo fotografsko evforijo pri moškem delu zasedbe.

Višek dneva je bil nedvomno ogled kraja Alberobello, ki je znan po trullih, belih kamnitih hišicah ovalnih oblik in pokritih s stožčastimi strehami. Nenavadne stavbe tvorijo celo mestno četrt, ki od daleč deluje kot pravljična vas. Danes hišic ne uporabljajo za stalno prebivanje, temveč so namenjene turistom za oglede, nakupe in tudi najem. Zvečer smo po dobri lokalni večerji na kmečkem turizmu prispeli v hotel blizu Brindisija in res redki so še premogli energijo za skok v bazen.

Slika 4: V pravljični deželi smo poleg arhitekturnih hitro odkrili tudi druge (hrustajoče in žuboreče) zanimivosti ter se porazgubili po uličicah starega mestnega jedra.

| 313 |

DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK Po italijansko sladkem zajtrku smo krenili proti baročnemu mestu Lecce, ki ga imenujejo tudi »baročne Firence«, saj ga odlikuje bogata baročna arhitektura: med stavbami so najlepše bazilika Santa Croce z izjemno fasado, Palazzo del Governo, škofijska palača in semenišče. Sledila je daljša vožnja na zahodno stran pete škornja mimo Taranta v kraj Matera, ki je pod Unescovo zaščito in se ponaša z nenavadnim kompleksom v skalo vklesanih cerkvic in stavb. Obiskali smo stolnico, izpred katere se je odpiral sijajen pogled na staro mestno jedro. Večina stavb je vsaj delno vkopana v mehke apnenčaste skale, tako da je nastal pravi kompleks votlin in podzemnih hodnikov. Sprehodili smo se po ulici Via dei Sassi, ki se vije pod starim delom mesta. Matero nas večina pozna tudi po tem, da so v njej snemali zadnji film iz serije o agentu Jamesu Bondu. Čeprav bi v mestu z veseljem ostali še nekaj časa in uživali v enem od mnogih lokalov s pogledom na stari del mesta, smo se morali odpraviti naprej, saj nas je čakal še ogled »belega mesta« Ostuni, kjer smo si ogledali nevsakdanjo cerkev, ki močno spominja na šibeniško, saj so jo gradili isti mojstri. Sprehodili smo se skozi mestno jedro, ki ga tvorijo popolnoma bele hiše. Mestece je najbolj ohranilo »grški« videz in številni spomini so nas hitro povlekli v prijetne lokale po nujno osvežitev. Sledila je še nenačrtovana nočna odisejada preko polj proti našemu hotelu, ki se je ob glasnih ovacijah in obilo smeha v avtobusu vseeno uspešno končala s poznim prihodom v hotel, je pa bila to dobra uvertura v zabavo ob bazenu.

Slika 5: »Gasilska« z 007 pozdravom iz Matere.

Zadnji dan našega potovanja smo najprej želeli obiskati Bari, prestolnico Apulije, in si ogledati stari del mesta in baziliko sv. Nikolaja, vendar smo naleteli na cestno zaporo zaradi maratona, ki je potekal v mestu. Po krajšem postanku in okrepčilu na obrobju mesta smo se odpeljali v Castel del Monte, kjer stoji sredi gričevnate pokrajine najveličastnejši štaufovski grad v Italiji in najbolj prepoznaven umetnostni spomenik v Apuliji, imenovan tudi »krona Apulije«. Presenetljiv, kar nekoliko mističen grad cesarja Friderika II. Štaufovca z nenavadnim osmerokotnim tlorisom je bil zgrajen okrog leta 1240, najverjetneje kot lovski dvorec, čeprav nam je vodička predstavila še vrsto drugih teorij o tej »trdnjavi, ki trdnjava ni«. Sledila je vožnja proti domu s postankom v kraju Fermo blizu Ancone, kjer so nam spet postregli z izvrstno italijansko večerjo. Tako nam je obloženih želodcev pot po avtocesti mimo Pescare, Ancone in Bologne ter Benetk v Slovenijo lažje minila. | 314 |

Sliki 6 in 7: »Kroni Apulije« – kulturnozgodovinski in naravnozgodovinski spomenik.

Navkljub izjemni intenzivnosti programa smo našli dovolj časa za veselo druženje in tudi nekaj individualnega raziskovanja nam precej oddaljenih krajev. Polni vtisov smo že na poti nazaj nizali načrte za nove skupne podvige – nepozabno nadaljevanje zanesljivo sledi!

| 66/2 | DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

GEODETSKI VESTNIK

Napisala: Jana Martinuč Brajnik, Milan Brajnik Fotografije: Neimenovani italijanski fotograf, Miha Muck in Milan Brajnik, Ljubljansko geodetsko društvo

28. SREČANJE GEODETOV NA KRIMU Po dveh letih improvizacij zaradi vpliva epidemičnih omejitev je srečanje ob obeležju koordinatnega izhodišča prve katastrske izmere na območju Slovenije ponovno potekalo v standardni obliki. Ta seveda vključuje tudi tekmovalni del, so pa žal posledice prekinitve tradicije in spremembe navad zaradi navedene bolezni prispevale k precej zmanjšanem odzivu tekmovalcev – organizatorji upamo, da je upad zgolj prehoden! Po programu so bile predvidene klasične dostopne poti: POHOD (daljša varianta), zbor udeležencev ob 9. uri pri Domu v Iškem Vintgarju, pohod po gozdni markirani poti na vrh Krima, ∆h =750 m; POHOD, zbor udeležencev ob 10. uri na križišču ceste Preserje–Rakitna in ceste na Krim, pohod po gozdni cesti na vrh Krima, ∆h =300 m; TEKMOVANJE KOLESARJEV, štart ob 10.15 na križišču ceste Preserje–Rakitna in ceste na Krim, vožnja po 8 kilometrov gozdne makadamske ceste na vrh Krima, ∆h =300 m (prestavljeno izhodišče !); TEK, štart ob 10.30 na križišču ceste Preserje–Rakitna in ceste na Krim, tek po 8 kilometrov gozdne makadamske ceste na vrh Krima, ∆h =300 m. Prizadevni organizatorji so na travniku pod vrhom Krima, kjer je bil tudi cilj tekmovalnega dela, pripravili sprejemno mesto in v vročem sončnem vremenu pristopajočim ponudili osvežilne napitke. Vsak udeleženec je prejel spominsko majico in bon za okrepčilo v Domu na Krimu. Pred razglasitvijo rezultatov tekmovalnega dela je blizu šestdesetim zbranim članom, njihovim družinskim članom in simpatizerjem doc. dr. Mihaela Triglav Čekada, sodelavka Geodetskega inštituta Slovenije, predstavila pravkar natisnjeno zloženko z razlago pomena geodetske točke na Krimu. Zloženka je plod | 315 |

DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK dela širše skupine kolegov in pod okriljem Geodetske uprave Republike Slovenije odpira serijo podobnih aktivnosti za predstavitev geodetskih tehnično-kulturnih spomenikov širši zainteresirani javnosti. Zloženka je brezplačno na voljo obiskovalcem Koče na Krimu, v digitalni različici pa je dosegljiva na naslovu: https://gis.si/geodetski-utrinki/. V nadaljevanju smo se v besedah in mislih najprej spomnili zaslužnih članov, ki jih žal ni več med nami, so pa pomembno prispevali k postavitvi obeležja ter se preteklih srečanj tudi redno udeleževali. Podelitev medalj je zatem v zadovoljstvo vseh prisotnih potekala ob duhovitih pripombah in tekmovalnem zbadanju. Zmagovalci Krima pač zopet ostajamo vsi prisotni.

Slika 1: Predstavitev zloženke in aktivnosti za vpis geodetske točke v register kulturne dediščine.

REZULTATI TEKMOVALNEGA DELA: KOLESARJI: KOLESARKA: Start križišče – odcep z glavne ceste smer Krim Otroci: 1. Marjana Vugrin 48:00 1. Lenart Dolgan 47.00 Mlajši člani: 1. Vito Križman 31:30 2. Marko Dolgan 47:00 | 316 |

Starejši člani: 1. Boštjan Savšek 42:00 2. Tomo Vugrin 49:00 TEKAČI: Start pri odcepu z glavne ceste na Krim Blaž Barborič

38:00

| 66/2 | DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

GEODETSKI VESTNIK

Slika 2: Podelitev medalj pohodnikom, tekačem in kolesarjem ob obeležju geodetske točke na Krimu.

Udeleženci smo se ob obeležju zadržali v živahnem druženju in zatem v skupinah sestopili do izhodišč. Vabljeni ob letu osorej! Zapisalal: Lija in Miloš Šušteršič, Milan Brajnik, Ljubljansko geodetsko društvo Fotografiji: Katja Tič, Ljubljansko geodetsko društvo

| 317 |

DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK

PROSTORSKI NAČRTOVALCI SMO RAZISKOVALI NASELJA V SLAVONIJI Konec marca 2022 smo se študenti 1. letnika magistrskega študijskega programa prostorsko načrtovanje odpravili na štiridnevno ekskurzijo v Slavonijo – natančneje v Baranjo, pokrajino na skrajnem vzhodu Hrvaške. Panonski svet brez morja, ki ga oblikujeta pestra zgodovina in značilna poselitev, nam je ponudil širok razpon znanja in izkušenj, ki jih bomo še dolgo nosili v spominu. Prvi dan je bila pred nami dolga vožnja na destinacijo. Namenjeni smo bili v mesto Osijek – četrto največje mesto na Hrvaškem in središče Osiješko-baranjske županije. Bili smo v gosteh na tamkajšnji fakulteti za gradbeništvo in arhitekturo. Profesorica slovensko-hrvaških korenin doc. dr. Jasenka Kranjčević, ki je otroštvo preživela na slovenski obali, nam je v slovenščini predavala o razvoju prostorsko in gospodarsko načrtovanih vaških naselij na Hrvaškem, tako imenovanih »pustar«. Imeli smo tudi priložnost za izmenjavo mnenj in znanja s tamkajšnjimi študenti, ki so nam prijazno priporočali lokale in dogodke, vredne obiska med bivanjem v mestu. Drugi dan smo začeli z uvodnim predavanjem prod. dr. Dine Stober o zgodovinskem razvoju vaških naselij v Baranji ter njihovih prostorsko-organizacijskih značilnostih. Nato smo z velikim vznemirjenjem pričakovali enega glavnih delov ekskurzije in tudi razlog našega prihoda – raziskovanje naselij na lastno pest. Vsak prostorski načrtovalec ve, da delo na računalniku, napredujoči tehnologiji navkljub, ne more nadomestiti terenskega dela in vtisa prostora po terenskem ogledu. Razdeljeni v manjše skupine smo si ogledali tri po naravi različna naselja: Zmajevac, Karanac in Mirkovac. Vsaka skupina je med ogledom prišla v stik z lokalnimi prebivalci, ki so bili veseli našega zanimanja, in od njih smo izvedeli lokalne posebnosti, ki jih sicer ne bi.

Slika 1. Okušanje lokalnih dobrot v Zmajevcu. Foto: Petra Orozel

| 318 |

Zmajevac – starejše mesto, izvirajoče iz srednjega veka – je znan po »gatorjih«. To so v ilovico vzidane kleti, ki jih uporabljajo za skladiščenje lokalnega vina. Petra in Sara sta ga imeli priložnost tudi okušati, skupaj z lokalno hrano, in vsi smo jima zavidali.

| 66/2 | DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

GEODETSKI VESTNIK

Slika 2. Kolesarjenje po Osijeku. Foto: Katjuša Potočnik

Darija, Filip in Jakob so raziskovali Karanac ali tudi »selo čvaraka«, kjer jim je domačin ponosno povedal, da tja vsako leto na festival ocvirkov pride tudi pevec Željko Bebek. Karanac je sicer stanovanjsko naselje z zelo razvito lokalno kulturo in v njem se čez leto zvrsti kar nekaj dogodkov. Če vas zanima, kako narediti lastno opeko iz zemlje, ste vabljeni na blatno akademijo v Karanac, kjer prav gotovo ne bo manjkalo niti hrane. Gaja in Katjuša sta imeli v naselju Mirkovac pravo URBEX izkušnjo. URBEX je v tujini znan kot urban exploration oziroma raziskovanje mesta, kar v praksi pomeni potikanje po starih, opuščenih objektih (velikokrat tudi ponoči). Mirkovac je pustara – načrtovano naselje, ki je v preteklosti nastalo zgolj iz gospodarskih razlogov. Ko je gospodarstvo ugašalo, ljudje niso imeli več dela. Preselili so se in tako so nastala »mesta duhov« oziroma prazna naselja z razpadajočimi stavbami. V takih naseljih, ki jih je v tem delu Hrvaške kar nekaj, praviloma srečamo le peščico prebivalcev in predvsem ostanke »nekega drugega časa«. Tretji dan smo prekolesarili Osijek! Najeli smo mestna kolesa in sledili profesorici z gostujoče fakultete, ki nam je predstavila razvoj mesta ter nas opozorila predvsem na prostorske ureditve, ki mesto določajo v današnjem času. Osijek sestavljajo Gornji grad, Dolnji Grad in Tvrđa – območje vojaške utrdbe. Sprehajali smo se ob Dravi, videli pa tudi manjše rečno pristanišče. Popoldan je bil študijski in delaven. Na fakulteti smo izdelali prve študijske skice naselij, predstavili vtise s terenskega dela, svoja razmišljanja o konceptualnem razvoju obravnavanih naselij ter vse nejasnosti reševali v pogovoru s prof. dr. Dino Stober. Sledilo je zasluženo pivo, oziroma dve. Četrti dan je že prišel čas za slovo. Pa vendar nismo šli še takoj domov. Namenili smo se v še eno mesto, ki ga je zgodovina precej zaznamovala – Vukovar. Vukovar leži ob hrvaško-srbski meji. Turisti ga obiščejo, da bi spoznali črno plat zgodovine – grozote, ki so se dogajale med hrvaško osamosvojitveno vojno. Vedno (še posebej pa v današnjem času) aktualna tematika se nas je globoko dotaknila. Povzpeli smo se | 319 |

GEODETSKI VESTNIK

DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

| 66/2 |

Slika 3. Delo na fakulteti za gradbeništvo in arhitekturo v Osijeku. Foto: Gašper Mrak

na nekdanji vodni stolp, ki je bil v najhujših časih simbol svobode in na katerem je vedno visela hrvaška zastava. Danes je preurejen in turistom omogoča slikovit vpogled v čas pred tridesetimi leti. Vukovar je bil po vojni večinoma obnovljen in razen nekaj posameznih objektov, ki jih obnova še ni dosegla, imajo vse hiše prenovljene fasade. Pa vendar v kolektivni zavesti ljudi ostajajo spomini, ki še dolgo ne bodo pozabljeni. Naša ekskurzija se je tu končala. Veseli smo, da lahko delimo del nje v tem zapisu tudi z vami in komaj čakamo, da jo mahnemo še kam. Študenti prostorskega načrtovanja (MA PN), 1. letnik, 2021/2022

STROKOVNA EKSKURZIJA ŠTUDENTOV GEODEZIJE V VELENJE IN ŠOŠTANJ V skladu s cilji študijskih programov Oddelek za geodezijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) v vsebine dodiplomskih in podiplomskih študijev vključuje tudi predavanja strokovnjakov iz prakse. Za študente 3. letnika prve stopnje študija geodezija in geoinformatika (univerzitetni študij) in 3. letnika študija tehnično upravljanje nepremičnin (visokošolski študij) je bil v sodelovanju z lokalnimi institucijami v okviru rednih študijskih obveznosti organiziran strokovni obisk Šaleške doline, natančneje Velenja in Šoštanja. Program sta v sodelovanju s kolegi iz stroke pripravila naša pedagoga dr. Marjan Čeh in dr. Anka Lisec. Na strokovno ekskurzijo smo se odpravili v ponedeljek, 9. maja 2022. Okoli sedmih zjutraj smo | 320 |

se zbrali pred stavbo fakultete, od koder nas je avtobus odpeljal proti Velenju. Naša prva točka na programu je bil obisk Muzeja premogovništva Slovenije ob Velenjskem jezeru, kjer nas je sprejel in nam predaval gospod Aleš Lamot, zaposlen pri Premogovniku Velenje (PV). Najprej nam je predstavil Rudnik lignita Velenje (RLV), njegovo zgodovino in delovanje, nato pa podrobneje uporabo geodezije v rudarstvu, delo geodetov in jamomercev, rudarsko merjenje v rovih, izdelavo

| 66/2 | DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

GEODETSKI VESTNIK

Slika 1: Skupinska fotografija na pridobivalnem prostoru PV. V ozadju so nasip, Družmirsko jezero in Termoelektrarna Šoštanj (foto: dr. Jernej Tekavec).

jamskih kart, batimetrične meritve ugrezninskih jezer, sanacijo rudarskih škod in vodenje rudarske knjige. Razložil nam je, da je treba geodetska merjenja v rudniških rovih izvajati z večjo stopnjo previdnosti, da ne bi z elektroniko instrumentov povzročili eksplozije. Opozoril nas je na tudi težave pri pridobivanju zemljišč za izkopavanje premoga, saj marsikje lastninska razmerja še nišo rešena, RLV pa mora za izkop premoga na izbranih parcelah imeti lastninsko ali služnostno pravico, ali pa vsaj soglasje lastnikov. Zemljišča morajo nekaj let pred začetkom izkopavanja tudi pripraviti, kar pomeni, da morajo območje izseliti in izkrčiti gozd. V muzeju je sledil še ogled zbirke geodetske merske opreme, ki je precej velika. Z nekaterimi instrumenti smo se pri vajah v okviru študija že srečali, nekatere smo že videli v vitrinah zbirke geodetskih instrumentov na UL FGG, nekaj pa jih je bilo za nas povsem novih.

Slika 2: Sedeže šoštanjskih občinskih svetnikov smo zasedli študenti geodezije (foto: dr. Jernej Tekavec).

| 321 |

GEODETSKI VESTNIK

DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

| 66/2 |

Slika 3: Poslopja TEŠ z razgledne ploščadi TEŠ (foto: dr. Jernej Tekavec).

Slika 4: Hladilni stolp bloka 4 z razgledne ploščadi TEŠ, v ozadju Šoštanj (foto: Sara Šopar).

Po predavanju v muzeju smo se iz Velenja mimo Škalskega jezera odpeljali v Gaberke, kjer smo si ogledali pridobivalni prostor PV, območje izvajanja rudarskih del na površini, kamor se bo zato tudi širilo Družmirsko jezero. Na poti smo lahko videli gradbišče za del trase severnega dela 3. razvojne osi Šentrupert–Velenje–Slovenj Gradec, natančneje razcep oziroma priključek Gaberke. Med sprehodom po pridobivalnem prostoru smo že lahko opazili nekaj površinskih razpok, ki so zaradi ugrezanja terena nastale na bližnjem nasipu med Velenjskim in Družmirskim jezerom, pa tovornjake, ki so nanj nasipali material. Nasip preprečuje zlivanje Velenjskega v Družmirsko jezero – gladina prvega je namreč višja za nekje od šest do sedem metrov – zaradi katerega bi lahko poplavilo Šoštanj. S pridobivalnega prostora smo se odpeljali v Šoštanj, kjer smo po kosilu strokovno ekskurzijo nadaljevali na Občini Šoštanj. Pred stavbo nas je pričakal gospod Drago Koren, direktor šoštanjske občinske uprave. Po uvodnem pozdravu so nas v veliki dvorani sprejeli še drugi zaposleni, nagovoril pa nas je župan občine Šoštanj gospod Darko Menih in nam povedal nekaj besed o zgodovini Šoštanja. Sledila je predstavitev občinskega prostorskega načrta (OPN) iz leta 2015 in občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za podaljšanje koncesije RLV, ki je v pripravi. Izkopavanje lignita namreč večinoma poteka na območju Družmirskega jezera v občini Šoštanj. Ena od pripravljavcev OPN-ja je poudarila problematiko velikega odstopanja zemljiškokatastrskega načrta in zemljiškokatastrskega prikaza na območju občine. V dvorani so se nam naknadno pridružili uslužbenci Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) in Družbe za razvoj infrastrukture (DRI) ter nam predavali o gradnji tretje razvojne osi (DARS je naročnik projekta, DRI pa podizvajalec). Poudarili so pomen pridobljene projektne dokumentacije za tako obsežen projekt, kot je gradnja tretje razvojne osi. Konkretno tretja razvojna os pomeni prostorsko ureditev državnega pomena, ki je načrtovana z državnim prostorskim načrtom (DPN). Predstavili pa so nam tudi svoje delo v praksi, pri čemer so poudarili vlogo geodetov, ki sodelujejo pri projektu. Izvedba tako zahtevnega projekta zahteva interdisciplinarni pristop, povezovanje različnih strokovnih področij. | 322 |

Slika 4: Na razgledni ploščadi TEŠ (foto: Sara Šopar).

| 66/2 | DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

GEODETSKI VESTNIK

Ena od pomembnejših nalog geodetov je pridobivanje nepremičnin in nato parcelacija zemljišč, na katerih se gradi. Strokovni obisk smo sklenili v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ), kamor smo z občine odpravili kar peš. TEŠ je največja slovenska termoelektrarna in proizvede približno tretjino vse električne energije v državi. Glavni energent je lignit, ki ga izkopava PV. Trenutno sta v delovanju le bloka 5 in 6 ter dve plinski enoti. V kratkem želijo podreti hladilni stolp bloka 4, ki ni več aktiven. Po kratki uvodni predstavitvi zgodovine in delovanja TEŠ smo si nadeli zaščitne čelade in odsevne jopiče ter se sprehodili skozi njene prostore. Namenili smo se na 127 metrov visoki blok 6, na vrhu katerega je razgledna ploščad. Namesto hoje po 726 stopnicah smo se do ploščadi raje zapeljali kar z dvigalom. Na vrhu nas je pričakal prekrasen razgled na okolico: celotno TEŠ, vsa tri Šaleška ugrezninska jezera, Velenje, Šoštanj in druga naselja, vrhove Paškega Kozjaka in Plešivca z Uršljo goro, Goro Oljko in še bi lahko naštevala. Po kakovostno preživetem dnevu smo se pozno popoldne iz Šoštanja odpeljali nazaj proti Ljubljani. Udeleženci ekskurzije bi se ob tej priložnosti radi zahvalili Muzeju premogovništva Slovenije, Premogovniku Velenje, občini Šoštanj, Termoelektrarni Šoštanj in vsem predavateljem za pripravo zelo zanimivega programa, izčrpnih predavanj in strokovnih razprav. Iskrena hvala! Sara Šopar, e-naslov: sarasopar@gmail.com za študente 3. letnika prvostopenjskega študijskega programa geodezije in geoinformatike ter tehničnega upravljanja nepremičnin na UL FGG

STROKOVNA EKSKURZIJA OD RIMA DO RIMINIJA Študentje 2. stopnje geodezije in geoinformatike (MA) smo v okviru rednih študijskih obveznosti pri predmetu Projektna naloga odšli na ekskurzijo od Rima do Riminija. Strokovni del ekskurzije je vključeval obisk inštituta ESRIN, središča Evropske vesoljske agencije za opazovanje Zemlje, in Univerze L‘Aquila. Tudi sama pot do ciljnih destinacij nam je poleg turističnih ponudila tudi strokovne vsebine, vezane predvsem na katastrsko upravljanje zemljišč. Ekskurzija se je začela 4. maja ob 5.00, ko smo se študentje, naši spremljevalci iz katedre za geoinfor| 323 |

DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK matiko in katastre nepremičnin ter turistična vodička zbrali na parkirišču na Dolgem mostu. Odpeljali smo se proti mejnemu prehodu Fernetiči, mimo Benetk in čez razgibano toskansko gričevje; po dobrih šestih urah vožnje smo prispeli do Siene, ki v svojem mestnem jedru skriva bogato kulturno-zgodovinsko dediščino. Prvi del ekskurzije je bil tako namenjen pretežno turističnim vsebinam. Drugi dan smo se po zajtrku odpeljali proti kraju Frascati, kjer je središče Evropske vesoljske agencije za opazovanje Zemlje ESRIN, eno od petih Esinih specializiranih središč v Evropi. ESRIN je glavni vir za pridobivanje, distribucijo in izkoriščanje podatkov iz satelitov. Po uvodnem predavanju, v katerem smo izvedeli, s čim vse se strokovnjaki v inštitutu ESRIN ukvarjajo, smo odšli v multimedijski center za opazovanje Zemlje, ki ponuja izkušnjo vizualizacije podatkov o Zemlji oziroma ϕ-Experience. Cilj ϕ-Experience je z uporabo interaktivnih zaslonskih tehnologij povečati ozaveščenost o pomembnosti opazovanja Zemlje in spremljanja globalnih sprememb. Ogledali smo si še HMW (angl. Heritage Missions Slika 1: Udeleženci ekskurzije na Piazza del Campo in Torre del Mangia v ozadju. Walkthrough) in spominsko steno, na kateri so prikazani vzorci tehnologij in medijev, uporabljenih od začetnih faz opazovanja Zemlje pa do danes. V Esinih arhivih hranijo satelitske posnetke iz več kot štiridesetletnega obdobja, ki so pomembna dediščina našega planeta ter izjemnega pomena za spremljanje podnebnih in drugih sprememb. V nadaljevanju ekskurzije smo si ogledali ϕ-lab, pisarno, v kateri deluje skupina strokovnjakov s skupnim ciljem – pospešiti prihodnost opazovanja Zemlje z raznimi inovacijami, ki v celoti preoblikujejo ali ustvarjajo nove industrije z novimi tehnologijami. Tako želijo okrepiti konkurenčnost evropskih industrijskih in raziskovalnih sektorjev opazovanja Zemlje na svetovni ravni. Veliko pozornosti posvečajo tudi razvoju programske opreme za umetno inteligenco, ki je na spletu dostopna uporabnikom kot odprtokodna. Po kratkemu odmoru za kavo smo prisluhnili še štirim predavanjem. Prvo je bilo na temo rakete Vega. Izvedeli smo, da ima ESRIN ključno vlogo v prizadevanjih Evrope za razvoj nove, lahke nosilne rakete Vega, ki je prvo pot opravila februarja 2021, da ESRIN oblikuje in razvija vso Esino programsko opremo za korporativne aplikacije in ima glavno vlogo pri razvoju varnostnih ukrepov za tajne vesoljske programe. Sledilo je predavanje na temo NEO (angl. Near Earth Objects). Na kratko smo izvedeli, kako v središču NEOCC (angl. Near-Earth Object Coordination Centre) na podlagi satelitskih posnetkov zaznavajo in locirajo majhna telesa v Osončju, na primer asteroide in komete. NEOCC je osrednja dostopna točka

| 324 |

| 66/2 | DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

GEODETSKI VESTNIK

Slika 2:: φ-Experience.

do celotne mreže podatkov o objektih v bližini Zemlje. Koordinacijski center informacije z vsega sveta dnevno uporablja za zagotavljanje različnih informacij, spremljanje raznih vplivov in analizo tveganja ter ocenjevanje morebitne grožnje zaradi teles, ki se Zemlji približujejo. V naslednjem predavanju smo izvedeli vse o kariernih možnostih pri Esi. Ker je Slovenija pridružena članica Ese, imamo študentje na področju geoinformatike možnosti usposabljanja v inštitutu ESRIN. Obstaja več različnih programov, glede na predhodno doseženo stopnjo izobrazbe, vsi pa so opisani na Esini spletni strani. Zadnje predavanje je bilo na temo opazovanja Zemlje – natančneje o programu Copernicus, operativnih aplikacijah, znanosti in zemeljskem segmentu Ese. Copernicus je program EU za opazovanje Zemlje, ki nam zagotavlja ažurne informacije o stanju in zdravju našega planeta. Zahvaljujoč različnim tehnologijam – od satelitov v vesolju do merilnih sistemov na Zemlji, v morju in zraku – nam Copernicus zagotavlja brezplačne informacije za različno rabo. Slika 3: φ-lab.

Polni vtisov o kampusu, ki zagotavlja prijetno delovno okolje, strokovnjakih in z vsem znanjem, ki so nam ga predali, smo se odpeljali proti večnemu mestu. Avtobus nas je odložil v predmestju, pot do središča pa smo nadaljevali s podzemno železnico. V Rimu smo si ogledali vse, kar si je tam treba ogledati: Kolosej, Rimski forum, Beneški trg, Beneško palačo, Panteon, trg Navona, baročni vodnjak Trevi.

| 325 |

GEODETSKI VESTNIK

DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

| 66/2 |

Slika 4: Udeleženci ekskurzije v kampusu ESRIN z gostiteljem dr. Francescom Sartijem.

Tretji dan ekskurzije smo se z le nekaj deset metrov dvignili na dobrih sedemsto metrov nadmorske višine – v mesto L‘Aquila, ki stoji v neposredni bližini najvišjih vrhov Apeninov. Obiskali smo Univerzo L‘Aquila, ki s sedmini oddelki ponuja več kot 19.000 vpisanim študentom kar 69 študijskih programov. Pripravili so nam zanimiv program, ki je vključeval predavanja s področja rekonstrukcije mesta, ki ga je leta 2009 stresel potres magnitude 5,9 po Richterjevi lestvici, in pregled projekta Territori Aperti, ki ga

Slika 5: Udeleženci ekskurzije na Univerzi L’Aquila z gostiteljema dr. Eliseom Clementinijem in dr. Donatom Di Ludovicom.

| 326 |

izvaja raziskovalni center občine in univerze v L‘Aquili. Territori Aperti ponuja geoinformacijsko podporo urbanemu razvoju, popotresni obnovi mesta in okrevanju mest po drugih naravnih katastrofah. Natančneje so predstavili tudi raziskovalno infrastrukturo projekta Territori Aperti na področju prostorskih statističnih analiz ter 3D-modeliranja mest in pokrajine v podporo prostorskemu načrtovanju. Po predavanjih smo se odpravili na sprehod po slikovitem mestecu, ki je zaradi potresa skoraj v celoti obnovljeno in zato zelo prijetno na pogled. Sledila je vožnja ob vzhodni obali Italije proti Riminiju. Na zadnji dan ekskurzije smo se po zajtrku odpeljali proti republiki San Marino, ki je ena izmed najstarejših držav na svetu. Ogledali smo si mestno jedro, ki ga obdajajo tri utrdbe, se sprehodili po ozkih ulicah do bazilike sv. Marina. Po ogledu San Marina smo se z avtobusom odpeljali v smeri Bologne in proti Sloveniji, na poti smo lahko opazovali ostanke starih rimskih delitev zemljišč, tako imenovanih centuriacij, katerih vpliv na poljsko razdelitev je opazen še danes.

| 66/2 | DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES

GEODETSKI VESTNIK

Splošni vtisi glede ekskurzije so čudoviti. Poleg izvrstnega strokovnega programa in organizacije nam je omogočila kakovostno druženje, ki nam ga je v zadnjih letih zaradi razmer primanjkovalo. Prepričana sem, da smo skupaj z ekipo profesorjev in asistentov, ki nas je spremljala, ustvarili spomine, ki nam bodo ostali za vse življenje. Velika hvala ekipi katedre za geoinformatiko in katastre nepremičnin – prof. dr. Krištofu Oštirju, izr. prof. dr. Anki Lisec, asist. dr. Jerneju Tekavcu in asist. Mateju Račiču. Udeleženci ekskurzije bi se radi zahvalili tudi gostiteljem na inštitutu ESRIN in Univerzi L‘Aquila za topel sprejem in vse predano znanje.

Zapisala: Ema Kovič, za študente magistrskega študijskega programa Geodezija in geoinformatika na UL FGG

| 327 |

RAZNO | MISCELLANEOUS

| 66/2 |

| 328 |

GEODETSKI VESTNIK

DIPLOMA IN MAGISTERIJA NA ODDELKU ZA GEODEZIJO UL FGG OD 1. 2. 2022 DO 30. 4. 2022

| 66/2 | RAZNO | MISCELLANEOUS

GEODETSKI VESTNIK

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE TEHNIČNO UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN Tomaž Škrlep

Vsebine prostorskega načrtovanja v delokrogu diplomantov geodezije

Mentorica:

viš. pred. dr. Mojca Foški

Somentorica:

doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek

URL:

https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135097

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE GEODEZIJA IN GEOINFORMATIKA Vera Brezovar

Določitev dnevnih pomikov droga točke KOPE na mareografski postaji Koper

Mentor:

izr. prof. dr. Tomaž Ambrožič

Somentorica:

doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren

URL:

https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=136718

Teodora Mishevska Funkcionalna območja in regije visokošolskega izobraževanja v Sloveniji Mentor:

izr. prof. dr. Samo Drobne

URL:

https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135558

Lucija Stanič

Določitev spremembe geometrije zvonika na Črnem Kalu

Mentor:

doc. dr. Tilen Urbančič

Somentorica:

doc. dr. Mojca Kosmatin Fras

URL:

https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135557

Lucijan Troha

Spletna GIS aplikacija za dostop do baze satelitskih posnetkov

Mentor:

prof. dr. Krištof Oštir

Somentorja:

asist. dr. Jernej Tekavec, asist. Matej Račič

URL:

https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=136256

Vir: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL FGG Za študijski referat: Teja Japelj

| 329 |

| 66/2 |

| 330 |

GEODETSKI VESTNIK

| 66/2 |

30 let 40 mio parcel v produkciji 4 države 30 years 40 mil cadastral parcels in production 4 countries

Upravljamo s prostorom SKUPAJ Let’s manage e-spatially TOGETHER

| 331 |

| 66/2 |

| 332 |

GEODETSKI VESTNIK

grame

GEODETSKI VESTNIK

| 66/2 |

Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Študij na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani je novim generacijam študentov odlično zagotovilo, da bodo svoje poklicne cilje uresničili z opravljanjem zanimivega dela. Izberi si enega od poklicev prihodnosti.

»UL FGG mi je odprla vrata v svet geodezije. Študij geodezije in geoinformatike mi je dal široko paleto znanj, ki so mi omogočila izvajanje zanimivih dejavnosti, pri katerih sem spoznala številne pomembne ljudi iz sveta geodezije.« Metka Majerič, magistrica inženirka geodezije in geoinformatike, Leica Geosystems, Švica

2. prijavni rok za vpis v 1. letnik prvostopenjskih študijskih programov bo odprt od 19. 8. do 23. 8. 2022. Prijavni rok za vpis na magistrske študijske programe 2. stopnje je odprt do 10. 9. 2022. Rok za prijavo na doktorski študijski program Grajeno okolje je 26. 8. 2022 in za doktorski študijski program Varstvo okolja je 19. 8. 2022 na portalu eVŠ.

| 333 |

| 66/2 |

GEODETSKI VESTNIK

Spoštovani, obveščamo vse deležnike, da je delo s strankami na lokacijah GI na Jamovi cesti 2 in Zemljemerski ulici 12 v Ljubljani za čas grožnje z okužbo s koronavirusom COVID-19 omejeno na telefonsko komunikacijo in poslovanje preko spleta. Dosegljivi smo na telefonski številki 01 200 29 00 in e-naslovu info@gis.si .

| 334 |

GEODETSKI VESTNIK

| 66/2 |

G EODETSKI 2022

VE S T N I K

Geodetski vestnik je odprtodostopna revija, ki izhaja štirikrat letno v tiskani in spletni različici. V Geodetskem vestniku objavljamo recenzirane znanstvene in strokovne članke, pregledne članke, strokovne razprave ter druga podobna dela s področij geodezije, geodetske izmere, daljinskega zaznavanja, fotogrametrije, geoinformatike, prostorske podatkovne infrastrukture in prostorskega podatkovnega modeliranja, sistemov v podporo odločanju v prostoru, upravljanja zemljišč in prostorskega planiranja. Kot glasilo Zveze geodetov Slovenije objavljamo tudi novice v geodetski stroki, kar vključuje novosti državne geodetske uprave, novosti nacionalnih in mednarodnih strokovnih združenj, poročila o projektih in dogodkih, sporočila članom zveze in podobne zapise. Več informacij o reviji in navodila za pripravo prispevkov najdete na spletni strani revije www.geodetski-vestnik.com.

Geodetski vestnik is an open access journal, issued quarterly in print and online versions. It publishes double-blind peer-reviewed academic and professional articles, reviews, discussions, and related works from the fields of geodesy, land surveying, remote sensing, photogrammetry, geoinformatics, spatial data infrastructure and spatial data modelling, spatial decision support systems, land management, and spatial planning. As the bulletin of the Association of Surveyors of Slovenia, the journal also publishes news in the surveying profession, including news from the surveying and mapping authority of Slovenia, news from national and international professional societies, reports on projects and events, communications to members, and similar reports. More information about the journal and instructions for authors is available at www.geodetski-vestnik.com.

| 335 |

| 66/2 |

| 336 |

GEODETSKI VESTNIK

GEODETSKI VESTNIK | letn./Vol. 66 | št./No. 2 | str./pp. 161–336|

Dostopno na | available at: http://www.geodetski-vestnik.com

Geodetski vestnik | 66/2 | 2022 | 164– 336 |

ISSN 0351-0271 | EISSN 1581-1328 |

Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of the Association of Surveyors of Slovenia

G EODETSKI 2022

VE S T N I K

ISSN 0351-0271 Letn. 66 | št. 2 Vol. Vol. 57, 66 | No. No 24

Geodetski vestnik 66_2

Articles inside

NOVICE IZ STROKE | NEWS FROM THE FIELD

RAZNO | MISCELLANEOUS

DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES