Finača 2015

Intervju Neža Pavlič Glasba Heretic Mladi.smo Žinkana 2015 Okoli sveta Pomagal po katastrofalnem potresu Mladi v akciji Mednarodno mladinsko delo

finača no.26: junij 2015 naslovnica: ŽINKANA foto: Andraž Korošec

2

OGLASI

F W W W . F A K I N . S I S T A R I

S

T

U

D

I

O

I N F O @ F A K I N . S I 0 3 2 9 T R G 3 3 , S L O V .

K O N J I C E

2 6

1 1 1

UVODNIK REŠI SODUKU, da ne zaspijo možgančki!:) KOLOFON Novinarji: Jernej Pliberšek Laura Krančan Karmen Kukovič Aleš Sušak Neža Pavlič Jure Jevšenak Tjaša Kovše Tilen Slapnik Nika Dimc Alma Pristovnik Dini Sovinc Matjaž Pinter Špela Pučnik

FINAČA Kazalo strani 2 3 4 5 6-7 8-9 10-11 12 13 14-15 16-17 18 19 20-21 22-23 24

Fotograje/risbe: MCDD KŠDD Neža Pavlič (osebni arhiv) Sebastjan Založnik (osebni arhiv) Matjaž Pinter (osebni arhiv) Nika Dimc (osebni arhiv) Alma Pristovnik (osebni arhiv) Dini Sovinc (osebni arhiv)

FINAČA OGLASI UVODNIK POVEČAVA, DIJAŠKA MLADI.SMO KOLAŽ KREATIVNO ŽIVIMO ZDRAVO OKOLJE IN PROSTOR ŠPORT INTERVJU ŠTUDENSTKA OKOLI SVETA GLASBA MSOSK MLADI V AKCIJI MCDDogaja

Oblikovanje: Jernej Pliberšek Oblikovanje letakov: Jernej Pliberšek Aleš Sušak Urednik/ca: Jernej Pliberšek Izdal: MCDD Direktorica: Neža Pavlič Naklada: 200 Številka #26, junij, 2015 Tiskana izdaja: ISSN 1855-9964 Avtorske pravice: MCDD Tisk: Damijan Lukavečki s.p.

KONČNO! Končno je bila zagotovo tista beseda, ki smo jo vsakega junija uporabili z največjim veseljem, saj so se končno zaključile ocene, končno smo zaključili letnik in končno se začne poletje, ko bomo končno malo bolj uživali.

A je tako?

No, končno pa je pred vami tudi Finača, ki vam v teh prijetnih dneh, ki prihajajo lahko skrajša kakšno urico, ko jo boste prebirali in morda razmišljali o kakšnem svojem projektu, ki bi lahko naredili … Želim vam čimbolj brezskrbne počitnice, polne nepozabnih doživetij, novih prijateljstev in veliko sončka!

Neža Pavlič, direktorica MCDD

Kontakt: Mladinski center Dravinjske doline Žička cesta 4a, 3210 Slov. Konjice Slovenija E-pošta: info@mcdd.si Splet: http://www.mcdd.si/ Facebook: Mladinski center Dravinjske doline

3

4

POVEČAVA Laura Krančan

Pregled delovanja MCDD od ustanovitve do danes Pred davnimi časi, še v prejšnjem stoletju, natančneje leta 1999, se je za devetimi gorami, pod Konjiško goro, zganila skupina mladih, ko je ugotovila, da tistih nekaj dogodkov za mlade na letni ravni ni več dovolj. Tako se je rodila ideja o vzpostavitvi mladinskega centra, v tistih časih prostora, ki mladim nudi različne informacije, jim nudi dostop do interneta in zanje organizira različne kulturne dogodke. Mladinski kulturni center (MKC) je svoja vrata na Celjski cesti (na lokaciji kjer danes najdemo Štorkljino hišo) odprl 8.2.1999 v sklopu Kulturnega tedna Kluba študentov Dravinjske doline. Prvi dogodek na Žički 4a (na današnji lokaciji) se je zgodil 13.2.1999. Mladi so se tako med tednom družili v prostorih MKC, za vikende pa je vrata odprla prireditvena dvorana, ki jo danes poznamo pod imenom Patriot. V letu 2002 (17.7.) je mladinski center (kot notranja organizacijska oblika Kluba študentov Dravinjske doline) vse svoje aktivnosti preselil na Žičko 4a, 30.6.2001 pa se je odprl tudi lokal MC Patriot. Aktivnosti so rasle in rasle, lokalna skupnost je mladinski center dobro sprejela in se tudi v njem prepoznala. Z aktivnostmi je naraščala tudi potreba po osamosvojitvi. 15.6.2003 se je rodil zasebni zavod Mladinski center Dravinjske doline, ki je bil v register uradno vpisan 30.9.2003.

Generacije mladih so tako tekom let pridobivale znanja, izkušnje in definitivno nepozabne mladostniške spomine. Verjetno ni Konjičana pod 40. letom, ki ne bi vsaj enkrat prestopil praga naše hiše.

Mladinski center Dravinjske doline torej definitivno ni nekaj, kar bi bilo v našem lokalnem okolju samoumevno. Gonilna sila je že vse od leta 1999, ko so se začele izvajati prve aktivnosti namenjene mladim in so jih mladi tudi izvajali, so definitivno potrebe mladih in naša skupna želja po tem, da v lokalno okolje prispevamo. Potrebe mladih se zelo hitro spreminjajo in tako je ključnega pomena, da organizacija ostaja mlada, dela z mladimi, da se mladi v snovanje programa aktivno vključujete. Dobrodošli ste na vsakem koraku, vse vaše ideje so slišane in podpora pri izvajanju aktivnosti vam je na voljo. Mladost je čas brezskrbnosti in hkrati čas, ko lahko vsak posameznik veliko pridobi. Potrebno je videti priložnost, biti inovativen in drzen. Takšni namreč spreminjajo svet in razvijajo sebe.

Danes Mladinski center Dravinjske doline deluje kot socialno podjetje na štirih vsebinskih področjih: mladinski center, prireditveni center, socialno podjetniški inkubator ter medgeneracijski center.

DIJAŠKA Špela Pučnik Klub dijakov Dravinjske doline Klub dijakov Dravinjske doline sestavljajoo vedoželjni in nadobudni dijaki iz Slovenskih Konjic, Oplotnice, Vitanja, Zreč ter okoliških krajev regije z dolgoletno tradicijo. Njihov cilj in namen delovanja kluba je predvsem zabava in druženje, hkrati pa se zavzemamo za različne dijakom koristne stvari v naši občini, ki nam krajšajo prosti čas ali celo pomagajo pri izobraževanju. Tesno sodelujejo z Mladinskim centrom in Klubom študentov, ter z njihovim nadobudnim očesom in mentorstvom izvajajo razne projekte. Prirejajo razne delavnice, zabave, da si med vikendom sprostijo glave, prenavljajo parke in skrbimo za okolico. Eden najbolj tradicionalnih dogodkov je Skate contest, mesečno pa prirejajo razne turnirje v ročnem nogometu, biljardu, šahu in kartah ter dijaške žure. Prosti čas poskušajo preživeti na čim bolj zabaven način in se pri tem naučiti kaj koristnega, skušajo realizirati ideje, ki bodo dobro nam in tudi celotni skupnosti. Srečujejo se večkrat mesečno na sejah, kjer se zbirajo ideje za nove projekte. Udeležujejo in prirejajo tudi boomerange za dijake, vključujejo se v razne izmenjave. Vsakoletno tradicionalno organizirajo tudi motivacijske vikende, kjer planirajo delovanje za prihodnje leto.

Dijake združuje želja po znanju, aktivnemu preživljanju prostega časa, zabavi, hkrati pa so se med njimi skovale prave prijateljske vezi in se družijo tudi izven okvirja delovanja klubov. Zato dragi dijak/inja če še nisi slišal/a, zbirajo se v Patriotu, tam se družijo čez celi dan, zato pohiti in se jim pridruži, ne bo ti žal!

MLADI SMO Jernej Pliberšek

Žinkana 2015 Tudi v letu 2015 je kolektiv MCDD sodeloval pri vseslovenski prostovoljni delovni akciiji »Dan za spremembe«. Prostovoljna delovna akcija se je odvijala v sobote popoldne, 28.3.2015, pri vrtcu Tattenbach in v športnem parku. Glede na slabo stanje igral za otroke in podobe oken na zunanji strani vrtca so se odločili, da jih bodo obnovili in sicer pobarvali ter uredili okolico.

Namen akcije je bil pokazati, da tudi mladi znajo aktivno preživljati prosti čas in pokazati solidarnost lokalni skupnosti. Ker v zadnjem času prevladuje mnenje o neaktivni in pasivni mladini, so dokazali ravno nasprotno. Ker je bila lanska delovna akcija z imenom »Žinkana« zelo uspešna so se odločili, da tudi letos obdržijo ime in tako je bila tudi »Žinkana 2015« uspešna. Ime Žinkana izvira iz španske besede yincana in pomeni dogodek, kjer se lahko posamezniki aktivirajo različnih panogah.

V prijetnem sobotnem popoldnevu so se ob zvokih glasbe tako lotili prenove igral in oken na bližnjem vrtcu na Tattenbachovi. Sprva so pobrusili igrala, sledilo je barvanje, čiščenje, ponekod so bila potrebna manjša popravila zaradi dolgoletne dotrajanosti igral. Poleg prostovoljcev so pomagali tudi zaposleni v vrtcu. Ob prvih nerodnih trenutkih, ko niso vedeli kako se lotiti, so se hitro povezali z vsem iudeleženci in delo je steklo. Poleg mladih prostovoljcev se je akciji pridružila tudi peščica malo manj mladih, ki so za akcijo zvedeli iz lokalnih medijev in so prišli pomagati. Po par minutah se je izpostavila odlična energija. Delo so si razdelili, vsak je prišel z dobro voljo in z namenom pomagati lokalni skupnosti. Tako so ob dobri volji naredili vse kar smo imeli v začetnem planu. Zaposleni v vrtcu so bili izjemno zadovoljni z rezultati delovne akcije. Po veselih obrazih starih in mladih je bilo očitno, da je akcija uspela in da je bil trud, ki je bil vložen v organizacijo dogodka, poplačan. Prebarvana igrala so tako dobila novo podobo , ki so jih bili najbolj veseli najmlajši obiskovalci, ki so prišli v vrtec v ponedeljek.

Po delovni akciji je sledil zaslužen piknik z druženjem in športnimi igrami. Za prehrano je bilo poskrbljeno s strani Občine Slovenske Konjice. Za medijsko pokritost so poskrbeli s strani lokalnega časopisa Novice in Radio Rogla. V večernih urah so v Patriotu sledile »Vinske vibracije« kjer so pokušali različne penine različnih vinarjev. Tako so vsi skupaj preživeli eno super delovno aktivno soboto!

5

6

KOLAŽ Aleš Sušak, Jernej Pliberšek

Retrospektiva 2004 - 2006 V preteklih letih je Patriot gostil veliko takšnih in drugačnih slovenskih glasbenih izvajalcev. Eni so bili znani, drugi manj znani, gostili so tako lokalne bende, kot tudi znane slovenske bende. Vedno se trudijo da, s koncerti pokrijemo vse glasbene okuse mladih in manj mladih. Kakorkoli že, vsak koncert je pustil svoj vtis, tako da lahko v naslednjih slikah poživite spomine, kako je bilo fajn.:)

KOLAŽ Aleš Sušak, Jernej Pliberšek

7

8

KREATIVNO Nika Dimc

RETROBJBA - Oblačila in dodatki za nostalgične duše, ki cenijo udobje in jim je mar za okolje.

Retrobjba so izvirno oblikovana oblačila za prosti čas, izpod rok likovne pedagoginje Nike Dimc. Vsak kos oblačila je unikaten in izdelan v Sloveniji. Lahko je izdelan tudi po vaši meri in zamisli.

Nika se s tekstilom ustvarja že kar nekaj let. Svojo prepoznavnost je sprva začela širiti lokalno, v Slovenskih Konjicah, kjer je doma. Zatem pa se je za njene praktične izdelke začelo zanimati vedno več ljudi tudi iz okoliških krajev. Danes šiva oblačila za širok spekter ljudi, ki prihajajo večinoma iz Savinjske regije. Na začetku decembra 2014 se je vključila v operacijo Podjetno v svet podjetništva Razvojne agencije Savinjske regije, v kateri se je skupaj s še devetimi mladimi brezposelnimi osebami usposabljala za samostojno podjetniško pot. Z zaključkom usposabljanj je aprila odprla svoje podjetje z nazivom RETROBJBA - oblikovanje in izdelava unikatnih oblačil.

Takole Nika pojasnjuje kako in zakaj se je sploh začela ukvarjati s šivanjem:"V življenju me je do sedaj zanimala že sto in ena stvar. Preko čopiča, računalnika, kamere in še česa, sem na koncu prišla do tega, da je moje orodje za delo namesto palete in barv postalo blago. Zato tudi delo ne poteka na konvencionalen način. Vedno poudarim, da nisem šivilja, ampak bolj oblikovalka, ustvarjalka, kreativka. Ko ustvarjam, je proces bolj podoben slikarskemu. Blago razporejam po delovni površini, da ugotovim kakšna bi naj bila kompozicija in razmerje barv, šele nato se lotim tehnične izvedbe, samega šivanja. Nikoli pa pri delu ne skiciram v naprej, vse nastane v moji glavi, sproti. Sprva je šivanje bil hobi, želela sem sama sebi izdelati oblačila, ki bi bila praktična, udobna, pa tudi vizualno privlačna. Oprema za delo na začetku je bil šivalni stroj od mame in veliko volje. V nekaj letih sem se naučila šivati osnovne kroje, ki jih še danes prilagajam po svoje. Veliko zaslugo za strast,ki jo vlagam v svoje delo nosi babičina zapuščina. Bila je profesionalna šivilja. Pustila mi je ogromno materiala, strojev in pripomočkov za delo.

KREATIVNO 9 Nika Dimc Žal pa se nikoli nisem utegnila od nje učiti samega šivanja. Vir navdiha pri oblikovanju zagotovo ostajajo spomini iz otroških dni. Blagovne znamke iz bivše skupne države. Zato moja oblačila nosijo nostalgičen pridih."

Nika pravi, da oblačila šiva v naprej, večinoma v velikosti M. Vse kar nastane, je na voljo na njeni spletni strani www.retrobjba.tk – v rubriki retroSHOP. Šiva oblačila in dodatke za ženske, moške, pa tudi za otroke. Izdelava je možna tudi po naročilu. To pomeni, da lahko kupec izbere svoj material, dizajn, barvo, kakšen poseben detajl, vedno se skuša čim bolj prilagoditi željam stranke. Med najpogostejšimi artikli v njeni ponudbi boste našli športne jope na kapuco, športne oblekice, hlače različnih modelov, krila, vrhnja oblačila in razne dodatke kot so rute, šali, torbe, etuiji in igrače. Materiali, ki jih pri svojem delu uporablja, so materiali v katerih se tudi sama počuti najbolj sproščeno, to so bombaž, platno in jersey (džersi). Ne gre pa zanemariti dejstva, da se pri svojem delu trudi uporabljati čimveč recikliranih oblačil, ki jih ljudje prijazno odstopijo, kadar čistijo svoje omare. Če boste v svoji omari našli kakšno oblačilo, ki ga še vedno radi oblečete, vendar je potrebno manjše dodelave ali predelave, ga odnesite k njej. Predelala in predrugačila ga bo, da bo kos oblačila dobil popolnoma novo žilvjenje, brez odpadkov.

Nika pravi : „Ni lepšega občutka, ko nekdo odide skozi tvoja vrata, oblečen v nekaj kar je bilo narejeno posebej zanj.

Opremljen z zadovoljstvom in nasmehom, se takšen človek vedno rad vrne. Tisti, ki ceni moje delo in se odloči za nakup pri meni, je s tem podprl obstoj lokalnega gospodarstva in mogoče tudi poskrbel za to, da je na odpadu kakšen kup tekstila manj.“ Niko lahko poiščete na socialnih omrežjih kot sta Facebook in Instagram, pod nazivom Retro Bjba in na njeni spletni strani www.retrobjba.tk.

10 ŽIVIMO ZDRAVO Alma Pristovnik

Naturopatija »Vsaka bolezen se pojavi zaradi težave na moralnem nivoju in se manifestira na organu z odgovorom, ki je povezan s to težavo« (Hebrejski zdravnik iz Rambam-a) Prepričanja, da je telo sposobno samozdravljenja, je staro že več tisoč let. O sistemu samozdravljenja sta govorila že Hipokrat in Paracelsius. Paracelsius je imel za medicino izjemen pomen. Ena njegovih glavnih misli je ta, da je človek mikrokozmos v makrokozmosu, kar pomeni: vse kar človeka obdaja v tej naravi, pa tudi kar obdaja človeka kot kozmos, tako kot v planetih kot v zvezdah stalnicah, vse to je v nekakšnem odnosu do človeka, z vsem je povezan. Zapisal je: »Opazoval sem vsa bitja narave- minerale, rastline in živali- in zdijo se mi kot črke, ki so razsute naokrog. Človek je v primerjavi s tem popolna beseda.« Torej, kar je v naravi razširjeno kot posamezni deli, je v človeku združeno. Ta koncept nam omogoča razumeti, zakaj neki mineral, rastlina ali iz živali narejeno zdravilo človeka lahko pozdravi. Človek je univerzalno bitje in se ne sme oblikovati v nobeno enostranskost, ki jo najdemo v naravi; ne sme postati enostranski, ne sme postati mineral, rastlina ali žival… Človek namreč vse pojave narave združuje, harmonizira in »počloveči«.

In kaj je bolezen? Kadar človek izgubi univerzalnost, kadar preide v enostranskost, ki jo kot človek ne more prenesti.

Bolezen je klic k spremembi in izhaja iz neravnovesja v »sistemu človek«. Naturopati verjamemo, da je telo po naravi v ravnovesju katerega lahko poruši nezdrav način življenja. Stanje zdravja je prisotno vse dokler je organizem v homeostazi. Ko je to ravnotežje porušeno, ni več homeostaze, sistem oslabi in postane lahka tarča za patogene dejavnike, ki povzročijo bolezen.

Naturopatija je naravna medicina (naravno zdravljenje), ki temelji na človekovi lastni moči zdravljenja. Beseda naturopatija izvira iz angleškega jezika (»natural path«) in pomeni naravna pot. Je multidisciplinarna veda, ki se ponaša z bogato tradicijo, nastalo skozi leta raziskovanj, kontinuirane klinične prakse in sposobnosti povezovanja in integracije različnih znanj v harmoniji z naravo in okoljem, ki nas obdaja.

Naturopatija podpira holistično zdravljenje (ne le simptomatsko) in upošteva ravnovesje telesnega, psihološkega in energetskega nivoja človeka. Namen celostnih pristopov je, da nas vodijo k izcelitvi, torej globalnemu zdravju. Pri tem se stremi k temu, da je vnos kemičnih proizvodov minimalen. Naturopatija je sistem, sinteza več različnih naravnih metod, ki vzdržujejo in varujejo zdravje živih bitij z upoštevanjem konstitucijskih lastnosti, ambietalnih vplivov in bioloških zakonov, ki nadzirajo življenje. Je veda, ki temelji na prepričanju, da ima telo notranjo naravno moč, da se lahko samo pozdravi.

ŽIVIMO ZDRAVO 11 Alma Pristovnik

Vloga naturopata ni zdravljenje, to je naloga zdravnika. Cilj naturopata je pomagati človeku, da sam najde moč in orodja, s katerimi se ponovno uravnovesi. Tako ponovno pridobimo avtonomijo, zaradi katere nismo od nikogar odvisni, ter ravnovesje, ki nam omogoči, da je naše telo močnejše in manj oboleva, v primeru težav pa samo najde pot iz njih.

Naturopat je torej terapevt, ki ob upoštevanju načel holistične filozofije pri svojem delu uporablja nekonvencionalne metode zdravljenja. Njegov cilj ni osredotočanje na premagovanje in zdravljenje simptoma neke bolezni, ampak določiti vzroke, ki so povzročili neravnovesje in sprožili simptom. Tako s proučevanjem vzrokov nastalega neravnovesja in težav naturopat deluje z namenom ponovne vzpostavitve psiho-fizičnega in energetskega ravnovesja v človeku. „Izobražujem se v Šoli za evolutivno naturopatijo v Novi Gorici, ki je del programa Evropske univerze Jean Monet. Jean Monet je institucija, priznana s strani mednarodnega združenja, ki ga je ustanovil belgijski kralj. Po zaključku štiriletnega izobraževanja nam je ponujena možnost dodatnega petega letnika študija (counselling). Poleg predmetov klasične naturopatije so v program vključene še manipulativne tehnike in tehnike osebnostnega razvoja: Gemoterapija, Oligoterapija, Akupunkturna masaža po Penzlu, Holistične energetske tehnike (reiki), Nutricionizem, Floriterapija, Biopsihokvantistika, Psihosomatika, Psihopatologija, Kraniosakralna terapija,…“.

Koncept naturopatije je torej spopasti se s težavami, tako da sledimo naravnim zakonom, pri tem pa si pomagamo z različnimi orodji in instrumenti. Bistvo koncepta je holistični, celostni pristop, kar pomeni, da so vzroki za določeno težavo lahko različni in da je potrebno pri iskanju ponovnega ravnovesja pristopiti celostno.

12

OKOLJE IN PROSTOR Tilen Slapnik

Pomagajmo očistiti naše največje bogastvo- naše gozdove!

Mladinski center Dravinjske doline je nosilec javnih del za odpravo posledic žledoloma in sanacijo posledic elementarnih nesreč v naši občini. Podrobneje sanirajo škodo nastalo po lanskem žledolomu. V ekipi polni življenja, delavnosti in težje zaposljivih ljudi je trenutno zaposlenih 10 oseb, od tega 4 ženske in 6 moških. S svojim trudom, delavnostjo in ambicioznostjo, z lahkoto in dobro voljo postorijo gozdna opravila v javno korist. Pohvalijo se lahko tudi, da so že pomagali in uspešno sanirali ter uredili okolico Konjiškega Starega gradu. Prav tako so skupaj s podjetjema G.G. (Gozdno gospodarstvo ) in JKP Slovenske Konjice očistili Zmajčkovo gozdno učno pot, ki poteka po Konjiški gori. Skupaj so s pomočjo Krajevne skupnosti Sveti Jernej sanirali škodo na njihovem območju. V Zgornjih Lažah so ponovno uredili učno pot ter sanirali škodo na novo nastalem gozdnem nasadu Petelinjek. Sanirali so širši izbor gozdnih poti, na katerih so uredili prehodnost in zaščito pred lubadarjem. Njihov namen je, da v občini Slovenske Konjice uredijo in postorijo vsa dela in opravila, ki se nanašajo na elementarne nesreče povezane z posledicami žledoloma.

V ta namen, vljudno vabijo, da se obrnete na njih. Torej, če ste lastnik ali upravitelj gozda in ste utrpeli neposredno ali posredno škodo po žledolomu, se lahko obrnete na njih. Prijavite lahko dnevno pomoč, tedensko pomoč ali pomoč po meri (navedite predvideno število ur). Nudijo lahko brezplačno pomoč pri sanaciji gozdov, vendar zaradi zakonskih določil ne smejo uporabljati motornih žag in drugih nevarnih del pri katerih bi bilo ogroženo zdravje ali življenje. Nudijo pa lahko konkretne naslednje storitve znotraj občine: ź ź ź ź ź ź ź ź

pomoč pri trasiranju gozdnih prometnic, pomoč pri vzpostavitvi in vzdrževanju prevoznosti gozdnih prometnic (cest, vlek, poti), pomoč pri izvajanju del za zatiranje podlubnikov, izdelavi gozdnega reda in gozdne higiene (t.j. je ročno spravilo vejevja - manjši asortimenti), priprava tal za sadno, posaditev sadik in zaščita sadik (pogozdovanje), pomoč pri evidentiranju drevja za sanacijski posek in meritvah gozdov ter vnos podatkov, pomoč pri urejanju vodotokov II. reda, pomoč pri organizaciji in koordinaciji del za pomoč pri odpravi posledic naravne nesreče.

Za prijavo in več informacij lahko pišete na e-mail naslov: tilen.slapnik@mcdd.si ali pokličete na številko 070 567 179 (Tilen Slapnik).

Prijave sprejemajo do prenehanja izvajanja programa in sicer najkasneje do 01. 11. 2015.

ŠPORT 13 Jernej Pliberšek, Dini Sovinc

Športno društvo Gym 87: Bombastično! Športno društvo Gym87, atraktivno športno društvo na področju bootcamp funkcionalne vadbe, se nahaja v kleti bivše Konusove poslovne stavbe, ki je v športnem duhu spremenjena v izredno simpatično telovadnico, kjer se dnevno srečujejo zadovoljni člani društva. Gym87 vodita talentirana in zagnana športnika ter hkrati odlična prijatelja Dini Sovinc in Sara Kokotec. Dini Sovinc, ki je absolvent Fakultete za šport v Ljubljani, se z bootcampom in osebnim trenerstvom ukvarja že osmo leto. V šolskih klopeh osnovne in srednje šole je svoj čas posvečal košarki, kasneje pa je naredil tudi TRX in powerplate licenco. Je športnik po srcu in poklicu. Sara Kokotec je svoje šolanje na Fakulteti za šport v Ljubljani zaključila ter tako pridobila naziv profesorica športne vzgoje. Je vsestranska športnica, v mladosti se je preizkusila v atletiki, odbojki in tudi rokometu, kateremu se je kasneje bolj posvetila, ter ga aktivno trenirala vse do vpisa na fakulteto. Danes poučuje športno vzgojo na osnovni šoli, v prostem času pa se poleg Društvu Gym87 in bootcampu posveča tudi teku, kolesarjenju in tenisu, v katerih nadvse uživa.

V Gym87 se izvajajo predvsem skupinske »bootcamp« vadbe, ki so skozi razvoj vodenih vadb postale izredni hit med mladimi in tudi malo manj mladimi rekreacije željnimi posamezniki. Gre za atraktivno obliko skupinske vadbe, s katero lahko pridobite vrhunsko telesno kondicijo, izgubite nekaj odvečnih kilogramov, si naberete novih psihičnih moči in izveste veliko o zdravem načinu življenja. Tako se od ponedeljka do sobote v večernih ali jutranjih urah zbere več skupin, v vsaki od 10 do 12 udeležencev, ki izvajajo funkcionalno vadbo pod budnim očesom enega od treh mladih, a izkušenih osebnih trenerjev. Skupinske vadbe so namenjene vsem, saj inštruktorji vedno poskrbijo, da se vaje prilagodijo vsem, ki obiščejo vadbo. Funkcionalnih bootcamp vadb se tako udeležujejo tako stari kot mladi, trenutno imajo v skupinah starostni razpon članov od 20 do 55 let. Treningi bootcamp temeljijo na vzdržljivosti in moči. Pri vadbah je poudarek na delu z lastno težo in da se uporabi čim več različnih rekvizitov kot so velike žoge, uteži ipd.. S takšno raznolikostjo se poskrbi, da so treningi vedno drugačni, zanimivi in predstavljajo vedno nove izzive.

Raziskave kažejo, da trend športne aktivnosti mladih skozi leta vedo bolj upada, kljub temu da sta gibanje in zdrava prehrana ključna dejavnika zdravega telesa, zato nas dejstvo, da so bootcamp treningi v Gym87 dobro obiskani, navdušuje. Poleg treningov pa ekipa društva Gym87 želi svojim članov ponuditi celovit pristop do zdravega telesa, ki vključuje tudi predavanja o prehrani, sestavo in pomoč pri sestavi jedilnikov, dneve odprtih vrat, pohode in bootcamp vikende, kot tudi organizacijo družabnih dogodkov kot so pikniki, skupinski izleti in tekmovanja, kar jim po pričanju rednih članov izredno uspeva, saj se počutijo odlično, tako na treningih kot izven telovadnice. Po napornem treningu včasih bolijo mišice, ampak to spada med "prijetne "bolečine, saj tako veš, da si naredil nekaj dobrega za sebe.

Tudi med lokalnim prebivalstvom se počasi spreminjajo razmišljanja o zdravem načinu življenja. K temu tudi pripomorejo razni športno- družabni dogodki v okolici kot so maratoni, "urbani gladiatorji", kolesarski maratoni in podobni dogodki, ki so medijsko dobro pokriti in tako pritegnejo veliko število ljudi. Poznamo odličen rek, ki se glasi "zdrav duh v zdravem telesu", po katerem bi se morali zgledovati vsi, a žal prevečkrat pozabimo na to.

14 INTERVJU Neža Pavlič, Jernej Pliberšek

Neža Pavlič Za uvod predstavitev...

Mislim, da me bralci Finače kar dobro poznajo, saj sem bila prostovoljka v MCDD že v dijaških letih. Tako da MCDD dejansko predstavlja do danes polovico mojega udejstvovanja v lokalnem okolju in pol mojega življenja. Trenutno sem zaposlena kot direktorica MCDD, sem pa tudi občinska svetnica in predsednica Vinogradniško – vinarskega društva.

Kdaj si začela delat v mladinskem sektorju)? Če jemlješ delo kot pogodbo o zaposlitvi, potem januar 2014. V 3. In 4. letniku srednje šole sem bila predsednica in podpredsednica KDDD, v študentskih letih pa predsednica KŠDD. Pozitivne in negativne strani našega dela?

Rekla bi, da delo v mladinskem sektorju ni za vsakega, saj je zelo razgibano. To je delo, ki zajema celega človeka in ki ni časovno omejeno. Bolj kot mladinska delavka sem (zadnje čase)direktorica, saj moraš v dejavnost biti vpet ves čas, sploh če želiš doseči določene rezultate. Meni je načeloma zelo všeč delo v mladinski organizaciji, saj si lahko kreativen in inovativen in nisi ujet v monoton ritem dela. Negativna stran mladinskega dela je pa na splošno tudi na nacionalni ravni. Sploh finance in neprepoznavanje mladinskega dela kot izjemno pomembega za rast človeka v družbi.

Kako gledaš na vedno večje neaktivnost današnje mladine, na nezainteresiranost mladih?

Mladina je vedno odraz nekega stanja v družbi. In stanje v naši družbi je danes pač takšno, da so ljudje postali pasivni do dogajanja, ker je prostor prenasičen. Prav tako je življenjski stil boljši od tistega 10 let nazaj in ljudje so postali bolj ''razvajeni''. Če je bilo nekaj let nazaj zakon, da si imel internet na stacionarnem računalniku v Patriotu, si danes čist brezvezen, če ni brezžičnega interneta po celem MCDD. Nihče ni rekel, da to slabo, razvoj je seveda nujen. Želim si, da bi se mladi bolj družili med sabo kot pa družili po spletnih omrežjih in da bi jih veselilo to, da dejansko imajo priložnost, da naredijo kakšne dogodke, razne aktivnosti, da so slišani.

Kaj bi se dalo storiti v tej smeri?

Vsekakor so aktivnosti prilagojene financam, glavno pa je se mladi zbudijo in da sami vidijo, da bodo v prihodnosti potrebovali čim več praktičnih znanj in kompetenc.

Kako vidiš delo z mladimi v prihodnosti, glede na trende, ki so danes....

Mladinsko delo se prilagaja dogajanju, prav tako se uporabljajo različne metode, tako da mislim, da večjih preobratov ne vidim, se pa mi zdi zelo pomembno, da smo čim več z mladimi v različnih okoliščinah, ker bomo le na takšen način prišli do informacij kaj jih dejansko veseli, kaj bi dejansko potrebovali…

Pred dvema leotma si bila „Vinska kraljica“ , zanima me tvoje mnenje o kulturi pitja vina pri nas....

Ali Slovenci res nimamo kulture pitja vina?

V letu 2013 sem imela lepo priložnost, da sem prepotovala celo Slovenijo kot Vinska kraljica Slovenije in dejansko nisem opazila, da Slovenci ne bi imeli kulturnega odnosa do vina. Mislim, da je tradicija pridelovanja vina v naših deležah prinesla to, da se je iz roda v rod ohranjal spoštljiv odnos do vina. Biti Vinska kraljica Slovenije je bilo res super. Pridobila sem ogromno novega znanja iz vinarskega področja in nastopanja, spoznala ogromno super ljudi in to je tisto kar potem ostaja. Mreža ljudi, ki te pozna in ti poznaš njih. Zelo dobro se mi zdi, da tudi mladi radi pridejo na vinske dogodke, v Konjicah jih sicer ne pritegnejo tako, so pa dobro obiskane naše Vinske vibracije. Prav je, da se nekdo ukvarja z njimi tudi na tem področju, saj vemo, da se alkohol še prevečrat zlorablja in res je prav, da jih nekdo ''uči'' o kulturi pitja in poznavanju vin. To je neka osnova in bonton.

INTERVJU Neža Pavlič, Jernej Pliberšek

Spoznajmo Nežo Pavlič malo drugače.

Kdo je Neža Pavlič?:) Optimist, precej pozitivna oseba (se mi zdi ), tudi trmasta in tečna, vesela, nasmejana – pač (kul) človek.

Piješ zjutraj kavo ali čaj/ kolk kav spiješ na dan/ kdaj spiješ zadnjo kavo?

Kava. Spijem ene 3. Zadnjo kavo spijem takrat, ko se odločim. Nimam termina. :D Uporabljaš facebook ali twitter?

Facebook.

Koliko časa preživiš na facebooku, twitterju, gmailu, drugih socialnih omrežjih?

FB – odvisno ali delamo kakšno promocijo dogodka ali ne, twitter malo, gmail OGROMNO. Ali si "dog ali cat person"?

All animals person. :) Hišni ljubljenčki?

V Dobrnežu imamo tri pse in ful muc, v Draži vasi pa imava z Davidom samo dve muci, ker sem manj doma.

Poletje je, zunaj je 35 stopinj, petek je, konec napornega tedna, družba je zbrana ali si privoščiš pivo ali vino?

90% vino, 10% pivo.

Katera sorta vina ti je najlubša?

Nimam svoje najljubše sorte – odvisno od počutja in priložnosti.

Večkrat se pa odločam za suha in polsuha vina kot sladka. Obožujem tudi penine.

Naj destinacija, ki bi šla na potovanje, ali kjer si že bila? Šla bi vsepovsod. Trenutno me najbolj vleče v države Latinske in Južne Amerike. Pa tudi Azija. Bila sem na Tajskem, v Braziliji, na Kostariki, v Panami … Pa seveda Evropa in Slovenija, ki je čudovita!

Naj film?

Težko rečem, res si ne zapomnim naslovov. Trenutno sem pa fanica Igre prestolov, če to šteje?

Naj knjiga? Če imam čas, da kaj berem, je to še vedno gradivo za izpite.

Naj slovenski bend?

BIG FOOT MAMA! Kateri telefon uporabljaš?

Samsung Galaxy Alpha Najlepši/ najboljši avto?

FORD B – MAX, pa novi AUDI TT tud ni slab… Če bi jutri zadela jackpoot bi...

Si zgradila hišo, zgradila novi MC, šla na eno daljše potovanje, kjer bi finančno pomagala centrom, ki skrbijo za zapuščene živali in pomagala tistim ljudem, ki so ne morejo sami. Drugače pa sem v življenju kupila samo enkrat loto listek tako da bom res težko zadela. ;) Kako se najraje sprostiš ( prosti čas)?

Ko ne delam nič pa v dobri družbi, ko nekaj dobrega jem in pijem.

Zelo rada sem z živalmi in v naravi.

15

16 ŠTUDENTSKA Tjaša Kovše, Jure Jevšenak

Novoletni finača trip v Bratislavo Ker vsakdo rad preživi najdaljšo noč v leto v dobri družbi svojih vrstnikov ter prijateljev, so se člani Kluba študentov Dravinjske doline (KŠDD) in Kluba dijakov Dravinjske doline (KDDD) odločili, da novoletne praznike preživijo v Bratislavi. Tako so se 30. decembra, ob zgodnji jutranji uri z avtobusom odpravili proti Slovaški prestolnici in okoli poldneva prispeli na cilj. Ker pot ni bila preveč naporna so že prvi dan imeli možnost ogleda centra Bratislave, ki ima ob božično novoletnem času prav poseben čar. S svojo lepoto in skromno okrasitvijo mesta jih je vse navdušila prav tako pa so lahko že prvi dan okusili sloves Slovaške kuhinje. V naslednjih dneh so si lahko ogledali tudi vesoljski stolp UFO ki leži 85m nad mestom in je znan po čudovitem razgledu, saj ob jasnem vremenu pogled seže kar 100 km daleč. Ljubitelji zgodovine so si lahko ogledali grad Devin, ki je ena najbolj znanih mogočnih srednjeveških trdnjav na Slovaškem, sam grad pa leži na sotočju reke Donave in Morave.

Ker pa je agencija Supra poskrbela, da se za vsak okus nekaj najde, so se lahko odpravili na novoletno nakupovanje ali pa so degustirali tradicionalna slovaška vina, vsak večer pa so animatorji iz agencije Supra poskrbeli za zabavo, kjer so se člani KŠDD in KDDD zabavali do jutranjih ur. Ker je v Bratislavi nastalo velik lepih trenutkov, norih dogodivščin ter lepih spominov so se člani KŠŠD odločili, da bodo novoletna potovanja organizirali tudi v prihodnjih letih.

17.Kulturni teden Kluba študentov Dravinjske doline Klub študentov Dravinjske doline je tudi letos organiziral že 17. zaporedni Kulturni teden. V devetih dneh dogajanja so obiskovalcem ponudili kar se da različnih kulturnih dogodkov. Med vikendi so na odru nastopali znani Slovenci ter tujci, tako so obiskovalci lahko poslušali ritme Nine Pušlar, rock glasbo konjiške skupine Take off in Vitanjskih Poweršokov, za vse navdušence rap kulture so poskrbeli Same žvadi ter Ghet & Mrigo, na pustno soboto pa so obiskovalce nazaj v čase starega rocka odpeljali Soul Fingersi iz sosednje Hrvaške.

Tekom tedna smo si skupaj z obiskovalci ogledali film Gremo mi po svoje 2, gledališko predstavo za odrasle Urška v izvedbi Lutkovnega krožnika Srednje šole Slovenska Bistrica ter Lutkovne skupine Zrnca. Vse ljubitelje narave in planinstva je na vrh gore Peak Lenin (7134 m) popeljal Izidor Furjan iz PD Ptuj na svojem potopisnem predavanju, manjkalo pa tidi ni smeha, saj so skupina Lastniki humorja mladim v Konjicah predstavili svoje sposobnosti improviziranja na večeru Impro lige.

Na osrednjem večeru letošnjega kulturnega tedna pa so izdali že 17. pesniško zbirko Kluba študentov Dravinjske doline, ki letos nosi naslov Življenje je oder, prav tako pa je potekala otvortev fotografske razstave, ki je nastala pod mentorstvom Andraža Korošca iz studia Fakin.

ŠTUDENTSKA 17 17 ŠTUDENTSKA TjašaJure Kovše, Jure Jevšenak Tjaša Kovše, Jevšenak

Na letošnjem Kulturnem tednu je 13 prostovoljcev poskrbelo za nastop 50 ustvarjalcev iz 2 držav ter tako v prostore Mladinskega centra Dravinjske doline privabilo 1000 obiskovalcev v 9 dneh dogajanja.

Škisova tržnica privabila več kot 22.000 mladih V Ljubljani je bila izvedena že 18. Škisova tržnica, ki je združila 56 študentskih klubov iz vse Slovenije. Med njimi so bili tudi predstavniki in pedstavnice Kluba študentov Dravinjske doline (KŠDD). Prireditev, ki je bila v znamenju tradicije, kulture, kulinarike in mladih, je obiskala več kot 22.000 glava množica.

V jutranjih urah so študentski klubi postavili svoje stojnice in na Kardeljevi ploščadi je zadišalo po belokranjski pogači, ocvirkovi pogači, kranjski klobasi in drugih specialitetah. V popoldanskem delu prireditve je KŠDD, tako kot ostali sodelujoči klubi, predstavljal lokalno kulturo. Obiskovalce in obiskovalke je pozdravila predsednica Zveze ŠKIS, Špela Oset ter župani iz različnih slovenskih regij. Prireditev so s svojim obiskom počastili tudi predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, evropska poslanka Tanja Fajon ter ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Anja Kopač Mrak. V večernih urah, ko so klubi umaknili stojnice, pa se je pričel pester koncertni program.

18 OKOLI SVETA Jernej Pliberšek, Matjaž Pinter

Preživel katastrofalni potres in takoj pomagal lokalnemu prebivalstvu Nepal je pred kratkim prizadel močan potres z magnitudo 7,9 po Rihterjevi lestvici. Zadnje raziskave kažejo, da se je zaradi potresa najvišji vrh Mount Everest premaknil jugozahodno za cele 3 cm, kar res priča o gromozanski energiji, ki se je sprostila ob potresu. Potres je po zdaj znanih podatkih terjal že več kot 8000 žrtev, brez strehe nad glavo naj bi ostalo do 2 milijona ljudi. V kaotičnih razmerah, ki vladajo v državi pod Himalajo sta se znašla tudi Konjičan Matjaž Pinter in Eva Pivač iz Jesenic, ki sta v času potresa bivala v Katmanduju, kjer sta opravljala antropološko raziskavo in snemala film.

Pred potresom sta bila v Nepalu že 4 mesece. Vendar par iz Slovenije ni stal križem rok in samo čakal na pomoč. Po hitrem postopku sta organizirala akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov. Ostala sta v Nepalu, kjer sta izvajala direktno pomoč za nepalsko podeželje. S fundacijo »Študentski tolar« so odprli račun, kjer so se zbirali prostovoljni prispevki za prizadete v potresu. Oba sta pomoč z ostalimi prostovoljci nudila direktno na terenu, z poudarkom na podeželju, kjer pomoč zaradi težavnih poti prispe velikokrat prepozno.

“Upam, da bom lahko pomagal na terenu, nujno je potrebno popraviti poškodovane hiše, ljudem, ki so ostali brez, pa ponuditi pomoč pri postavljanju začasnih bivališč. Čez en mesec namreč v Nepal prihaja monsun”, je povedal Matjaž. V Nepalu se je bližal monsunsko deževje, tako da so se sredstva zbirajo predvsem za ureditev začasnih bivališč. Njihov cilj je bil, da se v vasi, kjer imajo kamp, pripravijo na monsun. To pomeni rekonstrukcijo poškodovanih hiš ter zgraditev začasnih bivališč. Na terenu jima je pomagalo več kot dvajset prostovoljcev iz vsega sveta. Presenetljivo je dejstvo, da so se prostovoljne iniciative, v kateri sta sodelovala Matjaž in Eva ter ostale samoorganizirane akcije, na nastalo situacijo odzvale bolje, kot država in humanitarne organizacije. Že samo njihova ekipa je oskrbela 10 vasi, preden je tja prispela pomoč od vojske ali preden so tja prispele druge organizirane humanitarne organizacikot npr, Rdeči križ.

Zbrana sredstva so se zbirala tudi za najnujnejše življenjske potrebščine kot sta suha hrana in čista voda. S pomočjo strokovnjakov in različnimi humanitarnimi delavci so tako pomagali na več načinov. Nudili so tako materialniopomoč kot tudi psihično, saj vemo, da se ljudje ob takšnih katastrofah odzivajo različno in zato je vsaka pomoč še kako dobrodošla.

Včasih je že dovolj samo dobra energija in zagnanost, da bi pomagal ljudem, ki se znajdejo v stiski. Matjaž je z ekipo dosegel ravno slednje. Niso stali in čakali na pomoč, ampak so sami priskočili na pomoč najbolj prizadetim iz lokalnih območij. Iz njihovih dejanj se lahko človek marskikaj nauči, saj se je njihova samoorganizacijska pomoč izkazala kot uspešna, zato lahko rečemo samo: Vsaka čast!

GLASBA Jernej Pliberšek

Heretic Heretic so mlad metal band iz Slovenskih Konjic in okolice. Njihov žanr vsebuje mešanico thrash metala, groove in metal core glasbe , ki jo skupaj imenujemo »thrashcore«. Na njihovo ustvarjanje vplivajo tako različni bendi najbolj pa črpajo inspiracijo iz naslednjih svetovno znanih metal bendov: Lamb of God, Pantera, Killswitch Engage in Parkway Drive. V svojih komadih hočejo ustvariti čim bolj drugačen in raznolik slog od že slišanega. Trudijo se, da bi bil slog čim bolj brutalen a hkrati tudi čim bolj groovy. Po poslušanju njihove glasbe in obisku na kakšnem koncertu, ki jih sicer ne manjka, vidimo in slišimo, da jim uspeva ustvariti mešanico metala z imenon »Trashcore«. Zanimivo je, da njihov repertoar na koncertih zajema večinoma le avtorska glasbo. Oboževalce fascinirajo predvsem besedila. Glavini pisec besedil je Sebastijan Založnik. Besedila črpajo iz vsakdanjega življenja, iz krivic ki se v današnjem svetu dogajajo predvsem malemu človeku.

V pesmih polne energije je zaznati vsakodneven boj za državljanske pravice, ter boj za svobodo posameznika v današnji družbi, ki je na papirju sicer svobodna, a dobro se ve, da v praksi še zdaleč ni tako. S trdimi kitarskimi neizprosnimi »riffi« lepo zapakirajo vsebino besedil. Njihova glasba pa, kot pravijo v bendu, predstavlja ščit pred pokvarjenimi ljudi.

Skupino drugače sestavljajo: Sebastijan Založnik (vokal), Marko Hlastec (kitara), Rok Satler (ritem kitara), Klemen Ribič (bas kitara), in Tilen Marzidošek (bobni). Začetki skupine Heretic segajo v leto 2008, z izdajo svojega prvenca »From anger to pain« . V letu 2010 so se resno lotili igrati in sledilo je veliko koncertov po Sloveniji in tujini. Tudi tuji odri jim niso španska vas. Igrali so že v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Bili so tudi na turneji na Norveškem. Igrali so na več večjih festivalih kot so Natroock, Bruc, Festival Lent, Roglafreestyle teden. Redno igrajo tudi po klubih v Sloveniji. Leta 20102 so izdali album New Era, na katerem najdemo tudi komad »Dead eyes don't lie« , za katerega so posneli tudi videospot. Trenutno delajo tudi novi material za plato, ki bo dosti bolj direktna in agresivna , saj so v tem obdobju postali veliko modrejši, tako mentalno kot instrumentalno. Kot pravijo v bendu bo nova plata velik korak naprej. Če ste ljubitelj prej omenjenega žanra toplo priporočam njihov koncert. Tudi če niste ljubitelj trdih metalskih ritmov, priporočam ogled, saj so koncerti polni pozitivne energije. Sicer ne na prvo žogo, ampak če se vživite v glasbo in v besedila verjamem, da se lahko marsikdo najde v njih. Konec koncev predstavlja življenje tudi borbo in ne samo rožice in mavrice… »Zgledujemo se po ljudeh, ki delajo spremembe, ki so akcija in reakcija, ki ne držijo čustva v sebi ampak jih dajo ven, postanejo eno z svojim talentom in ga delijo z širnim svetom. Hočemo bit ljudje katere ego ne kontrolira«.

19

20

MSOSK Karmen Kukovič

Kit pojedel slona!

In te imam, ha ha. Že bereš te vrstice, ker te zanima, kako in kje se je zgodila ta šokantna zadeva. Tako kot ne moreš, da ne bi bral_a in iskal_a fotografije senzacionalistično naslovljenih zgodb o različnih kulturah, na primer o Romih, LGBT – osebah, muslimanski kulturi, migracijah itd. Že Rimljani so v praksi udejanjili koncept »kruha in iger«, s tem ko so se v amfiteatrih s krvjo ljudi in živali močila peščena tla, pri čimer je občinstvo s polnimi usti vzklikalo od navdušenja. Amfiteatri so danes turistična arhitekturna zanimivost, koncept »kruha in iger« za zamegljevanje realnosti in resnice, pa je ostal in se trdno zasidral v različne mehanizme družbene ureditve, predvsem v medijih in populističnih politikah. V Mladinskem svetu Občine Slovenske Konjice smo se tako odločili, da nadaljujemo z razkrinkanjem omenjenega koncepta v sklopu projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga (v nadaljevanju MAMD), katerega avtor in začetnik je Mladinski center Dravinjske doline.

Ima kit, ki je pojedel slona, sindrom MAMD? Sindrom MAMD ne obstaja. MAMD je projekt, o katerem podrobnosti najdeš na spletni strani www.mamd.si in s katerim mladim odpiramo oči in jim podajamo realne informacije o značilnostih različnih kultur, ki so v večinski družbi tarče diskriminacije. V ta namen so pripravljeni triurni izobraževalni modeli Urice medkulturnega dialoga (v nadaljevanju Urice), ki naslavljajo teme: romska in muslimanska kultura, LGBT-skupnost in migranti in migrantke. V šolskem letu 2014/2015 smo na petih osnovnih šolah (OŠ Zreče, OŠ Ob Dravinji, OŠ Pod goro, OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica in OŠ Loče) Urice izvedli petnajstkrat. Vključenih je bilo 350 osnovnošolskih otrok 7., 8. in 9. razreda. Vse teme Uric so bile zelo dobro sprejete, tudi na temo LGBT-skupnost, ki je sprva v konjiškem okolju dvignila precej prahu in razkrila homofobna žarišča. Ker verjamemo v načelo »živi in pusti živeti«, se po omejenih pritiskih nismo vdali in še naprej iskali okolja, ki prav tako verjamejo v to načelo. Našli smo ga v Oplotnici, kjer je vodstvo šole prepričano, da v družbi v današnjem času ne sme biti več tabu tem.

MSOSK 21 Karmen Kukovič

Ali Urice učijo o kitovi in slonovi anatomiji?

Ne. Urice informirajo o družbeni realnosti, v kateri živijo etnične in kulturne manjšine. Najbolj verodostojen način za to je seveda neposredno vključevanje predstavnikov in predstavnic omenjenih manjšin, saj o manjšinah ne moremo (in NE SMEMO) govoriti brez manjšin. Kot gostje v tretji uri izvajanja Uric so tako na vsa vprašanja udeleženih odgovarjali_e: Monika Sandreli in Sandi Horvat iz Zveze Romov Slovenije, Faila Pašić Bišić iz Človekoljubnega dobrodelnega društva UP, Jasmina Ahmetaj iz Terne Roma – Mladi Romi, Mitja Blažič iz Društva Informacijski center Legebitra, Hazbije Bytyqi kot predstavnica albanske manjšine in Vladimíra Butolen kot predstavnica češke manjšine. In kakšna so bila vprašanja?

Na primer: »Kako se počutite v Sloveniji? Imate prijatelje? Se vam zdi prav, da nekateri ljudje mečejo slabo luč na »svoje«? Zakaj ste prišli v Slovenijo? Kdaj ste dojeli, da ste gej? Kako se drugi ljudje obnašajo do vas? Vas je že kdo napadel? Ali vas moti, če vam kdo reče ciganka? Ali so se kdaj norčevali iz vas, vas zmerjali, zaničevali zaradi vere? Kakšna je bila reakcija staršev, ko ste povedali, da ste istospolno usmerjeni? Kako se preživljate? Ali se kdaj ljudje drugače obnašajo do vas, kot do ostalih? Ali ste si težko pridobili prijatelje? Zakaj morate nositi pokrivalo? So vas doma pretepali?«

Torej je bil slon tisti, ki je pojedel kita?!

Ne, tega vprašanja ni bilo na Uricah. Zgoraj začeto navajanje vprašanj, bi se lahko nadaljevalo še na naslednjih dvajsetih straneh. Morda se ti v tem trenutku poraja vprašanje, v kakšni meri so bili mladi zadovoljni z Uricami. Hja, 83 % udeležencev in udeleženk Uric je v sklopu evalvacije potrdilo, da so delavnice spodbudile njihovo razmišljanje o lastnih predsodkih in stereotipih, 83 % da so lahko izražali/e svoje mnenje, 95 % da jim je bil pogovor s predstavnico/kom manjšinske kulture zelo všeč in da je bil poučen, 74 % je potrdilo, da bodo poskušali/e biti bolj kritični do različnih virov informacij o različnih kulturah, 82 % da bodo svoj odnos do različnih kultur gradili/e na ravni sprejemanja različnosti, 86 % bi jih želelo, da bi bilo delavnic te vrste na šoli več in 85 % jih meni, da so delavnice te vrste pomembne za njihov osebnostni razvoj.

Sta kitova in slonova mast prihodnost za farmacevtsko industrijo?

Nimam pojma in upam, da ne. Živi in pusti živeti. Vem pa, kaj se bo še zgodilo v prihodnje do uradnega zaključka projekta MAMD. Izvedena bo raziskava o stopnji sprejemanja različnosti na vzorcu mladih starih od 12 do 15 let, o aktivnostih projekta bo izdana e-publikacija, mladi ambasadorji in ambasadorke medkulturnega dialoga bodo predstavili_e kulturo svojih mentorjev in mentoric iz Bolgarije in Španije in pripravljena bo zaključna konferenca projekta. Dogajanje lahko spremljaš na že podani spletni strani MAMD, najdeš pa nas tudi na Facebooku in nas bereš tudi na spletni strani www.msosk.si, ki je bila prav tako vzpostavljena v sklopu projekta MAMD in kjer najdeš celotni mladinski sektor občine Slovenske Konjice, kar se tiče mladinskih organizacij.

22 MLADI V AKCIJI Laura Krančan

Mednarodno mladinsko delo Komu koristi mednarodno mladinsko delo? Je namenjeno mladim, da postajajo aktivni državljani naše velike Evropske unije in krepijo svoje kompetence? Je namenjeno mladinskim delavcem, da pridobivajo nova znanja in inovativne ideje?

Je namenjeno mladinskim organizacijam v Sloveniji, da končno dokažejo, da je mladinsko delo pomembno?

Verjetno vsem omenjenim in še komu. Mednarodno mladinsko delo odpira vrata v svet, predvsem pa v Evropsko unijo.

Mladim je dana možnost, da spoznajo svoje vrstnike in z njimi ustvarjajo nepozabne spomine, pridobivajo nova znanja in medkulturne izkušnje. Preko udeležbe se manjšajo zemljepisne razdalje in večajo zaposlitvene možnosti. Mednarodna izkušnja namreč med drugim daje tudi zaposlitvene kompetence in jih uči iznajdljivosti ter samostojnosti.

Mladinski delavci v preteklem desetletju na lokalni in nacionalni ravni velikih možnosti za pridobivanje znanj s področja mladinskega dela niso imeli, posebnega študijskega programa še danes ni, a na srečo se je v zadnjih letih nabralo nekaj uporabnih gradiv na to temo oziroma za nas, mladinske delavce. Tako je bila včasih in pravzaprav je še vedno možnost mednarodne učne izkušnje za mladinske delavce zelo dobrodošla. Ogromno znanj, izkušenj ter inovativnih idej se pretaka po raznih mednarodnih mrežah, prenosi dobrih praks pa v vsako okolje prinašajo svežino in pozitivne (občasno tudi negativne) spremembe. In vse to je vplivalo in še vedno vpliva tudi na razvoj mladinskega polja v Sloveniji; torej razvoj in nadgradnjo mladinskih organizacij. Brez pretvez lahko rečem, da je mednarodno mladinsko delo krivo ne le za vsebinsko pestrost programov, ki jih lahko mladinske organizacije mladim ponudijo na lokalni ravni, temveč tudi za finančno eksistenco. Upam si trditi, da brez finančnih mehanizmov, ki nam jih nudi EU in drugih institucij, ki finančno podpirajo mednarodno mladinsko delo, precej mladinskih organizacij danes ne bi več obstajalo.

MLADI V AKCIJI 23 Laura Krančan

Mednarodno mladinsko delo povezuje, gradi in razvija. Hmmm, zapisano se skoraj sliši kot slogan uspešnega gradbenega podjetja (ne v Sloveniji). Vsem vključenim veliko daje in tako pomaga graditi kakovostne organizacije, kompetentne državljane ter inovativne mladinske delavce. A vrnimo se k osnovi, torej k posameznemu udeležencu. Kot mednarodna mladinska delavka se namreč vsakič, ko je mobilnost uspešno zaključena, nasmehnem in spomnim namena našega dela, ko na evalvaciji mladi takole povzamejo vtise (ne, to ni prepisano iz reklam za TopShop izdelke):

»Poleg nove perspektive o socialni vključenosti ter seznanjenosti s človekoljubnimi organizacijami v Strasbourgu, je seminar ponudil tudi kratke delavnice, ki so obravnavale predstavitev Sveta Evrope in delovanje sheme Erasmus+, in lahko rečem, da sem pridobila veliko novih informacij. Tako polagam na srce vsem mladim, ki želijo izpopolniti svoje znanje o določeni temi, potovati na nove lokacije in se povezati z ljudmi iz drugih držav, da izkoristijo to možnost in se udeležijo katerega izmed številnih evropskih projektov, ki so na voljo.« Maja M.

»Projekt Management Training v Zakopanih je bil super! Slišala sem veliko novega in dobila idejo za projekt, ki ga zdaj samostojno razvijam. Poročilo ti bom poslala na mail, sicer pa upam, da ostanemo v kontaktu…« Maruša B.

“Med tednom dni življenja v Italiji smo uživali v sproščenem okolju z veselimi in prijaznimi ljudmi. Spoznavali smo običaje in kulture držav, iz katerih so prihajali naši prijatelji na izmenjavi, seveda pa brez tipične ''govorice'' Italijanov – mahanja z rokami – ni šlo. Zabavali smo se ob druženju, sporazumevanju in raziskovanju drugačnega načina življenja. Dnevi so hitro minevali in že je prišel čas, da Apuliji pomahamo v slovo in se napotimo v našo Slovenijo. Pot domov je potekala brez zapletov, brez ''ritardov'' in ko smo stopili na domača tla, smo sklenili, da je bila za nami lepa, zanimiv in pestra izkušnja z nepozabnimi spomini.” Mojca Š.

Na seminarju sem pridobila sem veliko uporabnih kompetenc – npr. znanje o socialnih in človekovih pravicah, načine poučevanja mladih ljudi o le-teh – in najpomembneje, še okrepila svojo sposobnost sprejemanje “drugačnih”. Udeležbo na evropskih projektih priporočam vsem vedoželjnim mladim, saj so pogovori z ljudmi širom Evrope in diskutiranje o problemih in njihovih možnih rešitvah, nadvse navdihujoče za izobraževanje in ustvarjanje kariere. Je korak iz cone udobja, iz vsakdanje rutine, obenem pa tudi možnost, da vidite Evropo in spoznate nove ljudi.” Eva M.

MCDDogaja PROGRAM MLADINSKI CENTER DRAVINJSKE DOLINE DO KONCA LETA 2015

JULIJ 2015 Hawai party Ice party Tursca party

OKTOBER 2015 Kostanjev piknik Noč groze

AVGUST 2015 Poletna šola kreativnosti, Potopisno predavanje Oliver Tič (Mehika)

NOVEMBER 2015 Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč Martinovanje Brucovanje

SEPTEMBER 2015 Turnir trojk Vinske vibracije

DECEMBER 2015 Zaključni koncert Božični večer

INTERNET

RAZSTAVNA GALERIJA

Mladim je v prostorih Patriota na voljo brezplačen dostop do brezžične povezave za prenosne računalnike in do dveh računalnikov v info pisarni.

V razstavni galeriji MC Patriot so mesečno na ogled postavljene umetniške slike lokalnih fotografov in umetnikov.

INFORMACIJSKA PISARNA MEDNARODNO Na voljo je široka ponudba projektov evropske prostovoljne slube po vsej Evropi. Organizirajo se tudi odhodi na mednarodne mladinske izmenjave in usposabljanja. Prijave in vse informacije o mednarodnih projektih ter kako se pridružiti, dobiš na laura.krancan@mcdd.si

Informacijska pisarna Mladinskega centra Dravinjske doline je odprta vsak delavnik med 7.00 in 15.00 uro. Za več informacij lahko pokličete 03 759 13 20 ali 051 308 500. Informacijska pisarna je na voljo mladostnikom in njihovim staršem za vprašanja na temo kvalitetnega preivljanja prostega časa, neformalnega učenja, zdravega življenja, preventive ter drugih aktivnosti. K ponudbi smo dodali še namizne igre: SCRABLE, ANTIMONOPOLI, ...

OSTALE STORITVE VELIKO PLATNO Nudimo vam spremljanje športnih in glasbenih dogodkov na velikem platnu.

Organizacije rojstnodnevnih zabav, tematskih zabav, raunalniško oblikovanje, fotokopiranje, barvni tisk, vezave, izdelovanje priponk, Krog znanja - nudimo inštrukcije.

Iščejo se tudi pridni prostovoljci, ki so vedno dobrodošli kot del kolektiva Mladinskega centra Dravinjske doline.