Finaca 23 by Mladinski Center Dravinjske Doline

Povečava Zaključna konferenca MAMD Intervju Goran Vojnović Potopis Azija Demokracija Dajmo mladim znanje Šport in zdravje Pomladanska utrujenost

Finača No. 23: Januar – marec 2014 Naslovnica: Pustovanje s skupino NUDE Foto: Arhiv MCDD

oglasi

UVODNIK SUDOKU za napenjanje možgančkov!!! KOLOFON Novinarji: Aleš Sušak Laura Krančan Karmen Kukovič Boštjan Kosaber Leo Garcia Diaz Olga Lorenzo Elif Koyuncuk Emre Uysal Janberk Turan Andreja Mlakar Anja Čuhalev Rosana Šuc Ravničan Klemen Balanč Anamarija Furman Gašper Kene

FINAČA Kazalo strani 2 3 4-5 6-7 8 9 10-11 12 13 14 15 16 17 18-19 20 21 22 23 24

Fotografije/risbe: KDDD KSEVT KŠDD MCDD Anja Čuhalev Karmen Kukovič (osebni arhiv) Elif Koyuncuk (osebni arhiv) Janberk Turan (osebni arhiv) Rosana Šuc Ravničan (osebni arhiv) Matjaž Pinter (osebni arhiv)

Finača oglasi Uvodnik Povečava Kolaž Zdravje Psihologija Mladi.smo Dijaška Študentska Šport in zdravje Intervju Mladi v akciji KSEVT Potopis Okoli sveta Z.D.A.J. Demokracija Letaki MCDDogaj

Oblikovanje: Boštjan Kosaber Oblikovanje letakov: Karmen Kukovič Emre Uysal Aleš Sušak Urednik/ca: Boštjan Kosaber Izdal: MCDD Direktorica: Neža Pavlič Naklada: 200 Številka #23, januar, februar, marec 2014 Tiskana izdaja: ISSN 1855-9964 Avtorske pravice: MCDD

Dobrodošla pomlad! Mrzle in dolge noči je zamenjala topla in sončna pomlad. Kar čutim to toplo sonce na moji koži in od veselja bi najraje zapel tisto pesmico Marjane Deržaj, ki smo jo kot otroci peli: Zvončki in trobentice, mačice, vijolice, spet iz zemlje vzklijejo, saj pomlad je tu….Kot narava tudi mi v Mladinskem centru Dravinjske doline skozi zimo nismo počivali, ampak smo z zavihanimi rokavi uspešno premagovali mraz z velikim številom dogodkov v naših prostorih, med katerimi izstopa Kulturni teden 2014. In ker se kot narava tudi mi prebujamo, smo za naslednje mesece pripravili obilo dogodkov. Že prvi takšen dogodek bo Žinkana (5. Dan za spremembe), čistilno-družaben dogodek na prostem in v naravi, torej letnemu času primerno in da se tudi mi pridružimo spomladanskemu (o)čiščenju. Boštjan Kosaber, mladinski delavec

Tisk: Damijan Lukavečki s.p. Kontakt: Mladinski center Dravinjske doline Žička cesta 4a, 3210 Slov. Konjice, Slovenija E-pošta: info@mcdd.si Splet: http://www.mcdd.si/ Facebook: Mladinski center Dravinjske doline

4 POVEČAVA 10 Karmen Kukovič

Srečanje mladih ambasadorjev

ladinski center Dravinjske doline je skupaj s Celjskim mladinskim centrom in Mladinskim centrom Trbovlje izvedel zaključno konferenco projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga, ki ga je sofinancirala Evropska komisija, v programu Progress, ki ga izvaja Evropska unija. Konference, ki je potekala v Mladinskem centru Trbovlje, so se udeležili mladi ambasadorji in ambasadorke medkulturnega dialoga iz sedmih srednjih šol: Šolskega centra Slovenske Konjice – Zreče, Srednje šole Slovenj Gradec in Muta, Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina, Prve gimnazije Maribor, Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana in Ekonomske šole Murska Sobota. Konference so se poleg predstavnikov šol udeležili tudi predstavniki nekaterih mladinskih centrov, ki delujejo v lokalnih okoljih šol in ki so v projektu prav tako sodelovali prostovoljno: MC Hiša mladih Ajdovščina, MC Podlaga Sežana in Javni zavod

kulturnih manjšin Eve Gračanin (Društvo informacijski center Legebitra), Faile Pašić Bišić (Človekoljubno dobrodelno društvo UP Jesenice), Monike Sandreli (Zveza Romov Slovenije) in Tomaža Deželaka (avtorja knjige »Drugi jaz«) prejeli potrdila za sodelovanje v projektu MAMD in info pakete, ki so jih pripravili v Celjskem mladinskem centru. Tisti, ki so v svojem mandatu opravili pet predvidenih nalog so prejeli še Nefiks – knjižico za beleženje in priznavanje neformalno pridobljenega znanja. V letu 2013 je bilo na enajstih srednjih šolah izbranih 77 mladih ambasadorjev, od katerih jih je Nefiks prejelo 35. Del zaključne konference je bil namenjen tudi kulturnemu programu. S plesno točko »S plesom proti nasilju« se je predstavila mlada perspektivna plesna skupina N.E.X.U.S iz Celja. Kripl teater KD Svoboda osvobaja Slovenske Konjice pa je uprizoril družbeno kritično lutkovno predstavo za odrasle imenovano »Afera propolis«.

Vetrnica Slovenj Gradec. Na konferenci so bile predstavljene aktivnosti projekta MAMD ter izsledki raziskave o stopnji tolerantnosti mladih do različnih. Mladi so do le-teh v povprečju pasivno tolerantni. Najvišji delež nestrpnosti se je pokazal do zapornikov oziroma bivših zapornikov ter do narkomanov. Mladim je bila na kratko predstavljena tudi kampanja proti sovražnemu govoru na spletu »No hate speech«, ki jo v Sloveniji koordinirata Urad RS za mladino in Mladinski svet Slovenije. Kampanji je mogoče slediti na Facebook strani: Ne sovraži). Na srečanju so mladi ambasadorji in ambasadorke po kratkih predstavitvah šol iz rok predstavnikov etničnih in

Več o dogodkih projekta, mladih in častnih ambasadorjih je na voljo na spletni strani projekta (www.mamd.si) in na Facebook strani: Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga. Na spletni strani bo v kratkem na voljo tudi strokovno gradivo za izvedbo Uric medkulturnega dialoga, usposabljanja mladinskih delavcev in podrobna analiza že omenjene raziskave. Avtor: Karmen Kukovič Foto: arhiv MCDD

POVEČAVA Boštjan Kosaber Kulturni teden 2014 Tradicionalni Kulturni teden Kluba študentov Dravinjske doline je letos že 16. zapovrstjo potekal od 7. do 16. februarja v prireditvenem centru Patriot in je, kot vsako leto, ponudil raznovrstnost kulturnih sklopov od literature do gledališča, potopisa, glasbenih koncertov priznanih izvajalcev, brezplačne knjigarne in drugih ustvarjalnih oblik umetnosti. V program smo združili lokalne in nacionalne umetnike različnih kategorij in zvrsti. Prvi večer se nam je v družbi svojih The Hangover Ladies predstavil stari znanec naših odrov 6 Pack Čukur, ki je tudi posnel kratko reportažo svojega koncerta za eno izmed komercialnih televizij. V soboto pa so se nam pridružili še člani celjske zasedbe Carpe Diem band. Nedelja je bila rezervirana za potopisni večer v družbi Pinter Matjaža, ki nam je zelo lepo in nazorno predstavil svoje sedemmesečno potovanje po Aziji skupaj s svojo prijateljico Nino. Klub študentov pa je tudi to leto, že 16. zapovrstjo, omogočil mladim literatom, da so svoja dela objavili v pesniški zbirki z naslovom ˝Ritual mladosti˝. Tako so se nam v ponedeljek predstavili mladi poeti - Gašper Balanč, Anja Drofenik, Aleš Jelenko, Matija Jeras, Marta Šavli, Bernarda Šmon in eden anonimen avtor. Zbirka je bila izdana in predstavljena v čast slovenskega kulturnega praznika in je še vedno na voljo brezplačno za vse zainteresirane v prostorih Mladinskega centra Dravinjske doline. V torek je sledil dobrodelni filmski večer z Darkom Nikolovskim in predstavitvijo njegovega filma Stari Pisker. Naslednji dan pa se nam je predstavila še pisateljica Jasmina Ahmetaj s svojo knjigo ˝Dekle z bonboni˝. V četrtek je za dobro voljo na Stand up večeru poskrbel Matjaž Javšnik, ki je dodobra nasmejal številno občinstvo. Na ta večer smo s torto praznovali še 15 let obstoja MC Patriota. Za zaključek Kulturnega tedna 2014 pa sta poskrbeli glasbeni skupini Manouche v petek in Zaklonišče prepeva v soboto, kjer so nam Zaklonišče prepeva premierno predstavili svoj novi singel. S tem se je tudi zaključil Kulturni teden, ki nam je zares postregel s širokim naborom kulturnih dogodkov, pogrešali smo samo malo večje število obiskovalcev, predvsem na izobraževalno kulturnih dogodkih.

6 KOLAŽ Karmen Kukovič / Aleš Sušak

Predstavitev filmov/potovanj/dosežkov in pogovor z invalidi

Mladinskem centru smo v sodelovanju s Plavalnim klubom Slovenske Konjice in IAHD Adriatic v sklopu projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga izvedli medkulturni dogodek. Gostje večera, Aleš Povše – Yoda, Peter Majcen – LG in Klaudija Poropat so z obiskovalci delili svoje izkušnje na izjemnih, celo zgodovinskih potapljaških podvigih. Na Kubi so se potapljali z morskimi psi, na Rudniškem jezeru v Kočevju so se kot prvi invalidi potopili pod led; v Rusiji, v Zvezdnem mestu, pa izvedli prav tako zgodovinski potop v hidro laboratoriju, kjer se za sprehode v vesolju in delu na vesoljski postaji urijo ruski kozmonavti. Karmen Kukovič

Mladi in alkohol

Mladinskem centru Dravinjske doline smo v sodelovanju z Združenjem DrogArt izvedli 4-urno usposabljanje »Informiranje mladih o alkoholu – pristopi in informacije«. Z udeleženci usposabljanja smo govorili in diskutirali o osnovnih informacijah o alkoholu, razbijali mite, ki krožijo o možnostih zniževanja alkohola v sistemu, pregledali smo programe pomoči in diskutirali o stanju na področju alkohola pri mladih v lokalnem okolju. Na usposabljanje smo osebno povabili tudi konjiške gostince, katerih stranke so večinoma mladi, vendar se na vabilo ni odzval nihče. Karmen Kukovič

Predkulturni študentski žur

adnjo soboto v mesecu januarju je Klub študentov Dravinjske doline je v sodelovanju s Spiderfly. si organiziral Predkultrni žur, ki je bil napoved Kulturnega tedna 2014. Nastopili so Tim Urbanya, Bushee, DJ Mr. J in DJ Plexus. Zvezda večera je seveda bil Tim Urbanya, ki je v svoji desetletni glasbeni karieri delil oder z znanimi imeni kot so:David Guetta, Steve Angello, Sebastian Ingrosso, Afrojack, Axwell, Martin Solveig, Fedde Le Grand, Chuckie, Eric Prydz, Sander Van Doorn, Junior Jack, Kid Creme, The Shapeshifters, Freemasons, Mark Knight, Funkagenda… Aleš Sušak

KOLAŽ

Boštjan Kosaber / Aleš Sušak Pustovanje s skupino Nude

a pustno soboto smo v prireditvenem prostoru Patriotu zopet pripravili že tradicionalno pustovanje. To leto nas je, kot že lani zopet zabavala skupina Nude, ki je pripravila dvourni program njihovih največjih uspešnic. Poleg koncerta je potekalo tudi tekmovanje v vzdržljivostnem držanju kriglov, pri izboru najlepše posamezne ter skupinske maske pa so nam različne pustne maske s svojo izvirnostjo zelo otežile ocenjevanje in podeljevanje. Pri tekmovanju s krigli je prvo mesto dosegel Ribič, najlepša skupinska masko so tako postali Pop Art, nagrado za najlepšo posamezno masko pa si je zaslužila banana. Nagrade je prispevalo podjetje Woodstock. Se že veselimo rajanja naslednje leto. Avtorsko glasbo ustvarjajo tudi v tej smeri/zvrsti. Druga skupina, ki se je predstavila tisti večer je bila skupina HC, katere ime že samo pove kakšno glasbo igrajo. Člani skupine prihajajo iz Celja, bas kitaro pa igra lokalni mojster Mavc. Večer je zaključila zasedba Psycho Imune iz Maribora. Trio, ki širi vibracije Dub in Raggae glasbe. Se vidimo na naslednjem Play Patriot koncertu Boštjan Kosaber/Aleš Sušak

Scotty Westwood live Sredi februarja se je na odru Patriota predstavil Scotty Westwood, poznan tudi kot Spinz skupaj s svojo skupino. Nastopal je že v 35 različnih državah po vsem svetu. Njegov stil se lahko primerja z rep elitami kot so Royce Da 5′ 9”, Ca$his, Big Shug, Outlawz, Georgia Anne Muldrow, Kurupt, Young De, Rikanatti, Koolade. Prepoznaven je tudi kot, “the one who wears many hats”, kar pomeni, da na odru ni samo za “stil”,

temveč ima vsaka kapa svojo “funkcijo” kot MC, pisatelj, producent, tonski mojster ter neodvisen umetnik. S tremi uspešnimi solo albumi si lahko pripiše uspeh še za neštete “mixtape-e” in “single”. Njegovo skupino sestavljajo Lovro Ravbar – Saxophone, Denis Horvat – Keyboard, Denis Umek – Drums, Jernej Trobentar – Guitar in Miha Koren – Bass. Aleš Sušak

8 Zdravje Olga Vicente Lorenzo Menstrual cup For a long time menstruation has been a big taboo, also among women. It was considered as something disgusting. But that is changing. Women can now speak about it without hindrance and also men. The menstruation is something natural. In this article we will speak about some alternative methods of handling the menstruation secretion.

What is a menstrual cup? The menstrual cup is a recipient that a woman puts inside the vagina during menstruation. It serves to collect the menstrual blood. The menstrual cup is a product not well known because it doesn´t have much advertising. But it is very healthy and ecologic, that is why a lot of women all over Europe use it. The menstrual cup is so healthy because it is made out of medical silicone. The structure of silicone is similar to the structure of glass and is consequently not inhabitable for bacteria. It’s not porous, absorbent or fibrous, so it will not itch or dry out the vaginal walls. The material doesn’t leave any traces of fibers, that’s why the menstrual cup is very ecological oppositely to traditional methods like tampons or sanitary towel. It can be used up to ten years, if it’s used rightly. That means that the use of a menstrual cup is highly economically sustainable. This can contradict the hidden political agenda of the buying - usage - disposal consumption circle. Maybe the reason for not being advertised to enhance the use lies in this. In my opinion I think that the menstrual cup can change the relation of women to their menstruation and consequently the relation of the world towards women. With the menstrual cup all women who use it give a message that menstruation is not something disgusting, that the direct contact with their menstrual blood can help to get to know and to feel good about their body. I think the menstrual cup could be a mean for women empowerment. It’s very easy to get this revolutionary product. You can find and buy it through the internet. So, women: try it and if you like it spread the word!!! Hygienic reusable towels

The hygienic reusable towels are the same as the most commonly used hygienic towels for a single use, just that these are reusable, ecological and healthier for the women’s body. Actually our grandmothers used it. Menstrual free bleeding Another not common mean to handle menstruation is the menstrual free bleeding. It’s a natural technique in which the women don’t use anything during the menstruation. For the use of this technique a woman must have a very good feeling regarding the functioning of her body and through that the process of menstrual bleeding. If a woman uses this technique, she gradually learns to easily identify the moments of secretion and learns how to control it. She starts to feel the connection to her uterus. But on the other hand the technique is not very useful and is not comfortable and is hard to apply especially in the time of work, study lessons, using public transport etc. Still it can be a good way, if for example we stay at home, go to the beach or lake or even during sleeping. We can go to the toilet before going to bed and secrete the blood and after we can put something over the bed. In my opinion this way combines very well with other means like the menstrual cup or the hygienic reusable towels. Olga Vicente Lorenzo

Source: http://es.wikipedia.org/wiki/Copa_menstrual http://www.proyecto-kahlo.com/2013/06/obra-y-milagros-de-la-copa-menstrual/ http://lunafelizblog.wordpress.com/ http://lunafelizblog.wordpress.com/sangrado-libre/

Psihologija Leonardo Diaz Psychology in Argentina Psychology in Argentina has a long tradition, first as a part of philosophy and later as an experimental science. The earliest experimental psychology laboratory was founded in Buenos Aires in 1898, being the first in Latin America. In 1958 the career of psychologist was created, inspired by the psychoanalytic model. Argentinean psychology is presently characterized by its emphasis on psychoanalysis and ideological factors. The Argentina´s psychology has a number of features that differentiate it from the rest of the continent´s psychology and even more, the rest of the world. One is the psychoanalytically oriented predominantly in the orthodox sense of the word. Another is its insistence on ideological parameters. As is well known, Argentina is the world center of Psychoanalysis and therefore this has influenced psychology. Many psychologists and psychiatrists who practice although there are doctors who are opposed to psychologists practicing psychoanalysis as a psychotherapeutic technique. The political, social and economical scene in Argentina, mainly in the 20th century, is determined by its drastic changes. This instability produces abrupt reorientation's in the role of the person in society, its model of economical integration and political participation. In this way, we can differentiate between two social and political contexts in order to point out the appearance of a different person in each one: a) the active role required to a participative person in periods of democracy of ample participation (1916-1930; 1945-1955), and b) the passive role required in periods of democracy of restrictive participation (1880-1916 and 1930-1945). Related to these different expectations of political, social and economical behavior, Psychology will bring different proposals and conceptions of person. The aim of this work is to describe the changes of Psychology before the creation of the career in 1957, up to its conformation as an autonomous discipline, the reference to its professional obligations, the creation of the career before the creation of the Faculty of Psychology, the increase of its register which coincides with the beginning of the democracy in 1983. Therefore, we will consider the academic and theoretical discussions which, settling the discipline groundwork, precede its professionalisms; the institutions where Psychology begins to be applied; the signs of professional and systematic formation and the periodical publications in Argentina. Let´s talk about one of the most famous therapist in Argentina and in the most Latin countries, Jorge Bucay. I have read some of his books and from my point of view are very interesting and useful. This is why I want to show you a small biography of this important psychologist. Bucay´s books were translated into english so if you want, you can enjoy with his literature.

Jorge Bucay is a psychodramatist, therapist and Argentinian writer. He was born in Buenos Aires in 1949, in a modest family in the neighborhood of Floresta. He graduated as a doctor in 1973 at the University of Buenos Aires, and specialized in mental health service interclinical from Buenos Aires Pirovano hospital and clinical Santa Monica. In their way of life has been peddler socks, books, sportswear, insurance agent, driver, clown, warehouseman, educator, actor, doctor on call, host of children parties, group coordinator, partner radio TV host and psychotherapist couples and adults. Currently, his work as a professional helper, as he defines it, is divided between its therapeutic teaching conferences, dictating several years traveling the world, looking for the dissemination of their books, according to the author therapeutic tools . Author of Letters for Claudia, Let me tell you, Tales to think, Loving with eyes open , 20 steps forward and the candidate. He is also the author of four books that constitute the Roadmaps series: The road to self - reliance, The Way of the meeting, The Trail of tears and the way of happiness. His works have become bestsellers in Mexico, Uruguay, Chile, Costa Rica, Venezuela, Puerto Rico and Spain and have been translated into seventeen languages all over the world. Currently he is the editor of the monthly magazine of positive psychology named Healthy Mind. Leonardo Diaz

Mladi smo

Karmen Kukovič Urice medkulturnega dialoga – model islam – 2. del V prejšnji izdaji Finače ste lahko prebrali, kaj mlade zanima v povezavi z islamsko kulturo in na kakšen način v izvajanju triurnih delavnic Urice medkulturnega dialoga v projektu Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga (MAMD) neposredno vključujemo predstavnike manjšine. Zapisali smo tudi, da medtem, ko se naša gostja presenečenja pripravlja za svoj del, v razredu mladi sodelujejo v didaktični igri vlog in preko tega raziskujejo svoje védenje, stališča in odnos do muslimanske kulture in veroizpovedi. Razdeljeni so v skupine in znotraj teh na igralce in opazovalce. Igralci se poskušajo vživeti v različne vloge, ki jih poskušajo čim bolj prilagoditi kulturni oziroma slovenski družbeni stvarnosti. To pomeni, da poskušajo svojo vlogo odigrati tako, da čim bolje odslikava odnos, ki je »tipičen« v večinski slovenski kulturi, ko govorimo o odnosih v družini in odnosih do islamske vere. V nadaljevanju boste seznanjeni z nekaj podrobnostmi. Igralci se vživljajo v vlogo očeta, mame in Mojce, ki predstavljajo družino rimskokatoliške veroizpovedi in Alme, ki je muslimanka, ki nosi hidžab. Mojca in Alma sta najboljši prijateljici in sošolki v srednji šoli. Alma povabi Mojco na poletne počitnice v Iran, od koder prihajajo Almini starši. Mojca nato v igri vlog povabi Almo na večerjo k sebi domov in ob večerji svojega očeta in mamo vpraša, če bi ji dovolila na enomesečne poletne počitnice z Almino družino. Razvoj in potek debate je odvisen od igralcev. Opazovalci tistih, ki igrajo vloge, zapisujejo, do katere mere se igralci vživijo v svojo vlogo, kakšni so njihovi argumenti v diskusiji, če oče in mama dovolita Mojci, da gre na počitnice z Almino družino ali ne, itd.. V nadaljevanju si lahko preberete, kakšna konkretno so bila ta opažanja na Uricah medkulturnega dialoga v letu 2013.

nima večjih izkušenj.« Kaj so o tem, če mladi dobijo dovolj objektivnih informacij o drugih veroizpovedih, menile dijakinje, ki so igrale vlogo Mojce? »Dobimo splošne informacije; morali bi še doživeti, kako živijo, da bi razumeli.« »Misli, da jih je dovolj, če pa ne, pa jih lahko vsak razišče sam.« »Ne, še vedno je preveč stereotipov.« »Ne, ker nimamo izobraževanja v šoli o verah.« Kako bi dijakinje, ki so igrale Almo, povečale zanimanje mladih za spoznavanje različnih ver? »Preko spoznavanja vrstnikov iz drugih držav z drugačno vero.« »Uvedla bi predmet vere in kulture sveta – VIK.« »Sodelovati bi pri morali pri raznih mednarodnih projektih, predvsem pri izmenjavah.« In koliko dijakov in dijakinj, ki so igrali vlogo očeta oziroma mame, je Mojci dovolilo počitnice v Iranu? V igri vlog so 4 očetje Mojci dovolili počitnice v Iranu, 5 jih ji ni dovolilo, 4 niso podali dokončne odločitve. Kar se tiče odigranih vlog mam, pa sta 2 mami Mojci dovolili počitnice v Iranu, 4 niso dovolile, 6 pa jih ni podalo dokončne odločitve.

Kako so očetje in mame utemeljevali svojo odločitev glede Mojčinega odhoda v Iran? »En mesec se mu zdi predolgo. Nasprotuje hčerki, ko se odloči, da bo nosila hidžab, ko bo v Iranu. Zaskrbljen je zaradi hrane. Na koncu popušča, a hčerka, ko bo v Iranu, kljub temu ne sme nositi oblačil v skladu s tamkajšnjo oblačilno kulturo žensk.«

»V vlogo se je vživela brez problemov, saj nima nič proti islamski kulturi.«

Na Uricah smo izvedeli tudi, da mladi informacije o islamski kulturi večinoma dobijo iz medijev in od družine. Informacije iz medijev so nemalokrat enostranske oziroma »spektakularistično« obarvane. Starši pa morda informacije prav tako dobivajo največ iz medijev in s tem se znajdemo v začaranem krogu, kjer je asociacija marsikoga na besedo musliman morda terorist, Bin Laden, taliban, zatiranje žensk ipd. V sklopu Uric medkulturnega dialoga, v modelu islam, mladim zato nudimo še drug pogled na muslimansko kulturo. Povabimo posameznike in posameznice, ki omenjeno kulturo živijo in so z mladimi pripravljeni deliti svoje izkušnje z namenom, da si le-ti lahko o muslimanskem svetu oblikujejo čim bolj objektivno oziroma realno védenje. To je namreč prvi korak oziroma pogoj za vzpostavitev dialoga med različnimi kulturami.

»Težko se je vživela, ker težko zagovarja nekaj, s čimer

Karmen Kukovič

»Opazi Almina oblačila, vidi, da je prijetna punca. Spoštuje kulturo, ampak vseeno se ji zdi malo čudno. Je zaskrbljena, ker se ji zdi, da Mojca gre za preveč časa, lahko bi jo poškodovali. Zaradi nerazumevanja Almine kulture je zaskrbljena za hčerkino varnost.« Kako so se dijakinje vživele v vlogo Alme? »Težko se je bilo vživeti v vlogo, saj nič ne ve o muslimanski veri; sicer pa zanimivo.«

12 12

DIJAŠKA

Anamarija Furman

Maturanski ples ŠC Slov.Konjice - Zreče 2013/2014 Ali naj kar rečem večer vseh večerov za nas, dijake Šolskega centra. Napetost pred večerom, ki smo ga nestrpno čakali, je rastla od ponedeljka naprej in se stopnjevala vse do sobote 1.2.2014. Vsi vemo, da je maturanski ples vrhunec celotnega srednješolskega izobraževanja. Je prelomni trenutek, ko stopimo v odraslost in se počasi poslavljamo od let, ko si lahko privoščimo neumnosti in nepremišljenost. Celotni večer lahko opišem le s tem, da je bil čudovit večer, katerega so nam omogočili: plesna šola Pingi, ki je poskrbela za fantastično kuliso. In pa seveda naši najdražji, ki so poskrbeli za najboljšo atmosfero, katero si lahko samo želiš. Anamarija Furman

Ali bo potrebno v šolskih klopeh nositi uniforme? Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pripravilo anketo o šolskih uniformah v osnovnih šolah. Anketa je prvenstveno namenjena učencem, staršem in delavcem šole pa tudi širši javnosti. Dostopna bo do predvisoma 4. Aprila 2014. Šolska uniforma je za učence oziroma strokovne delavce predpisano oblačilo, ki se nosi v času šolskih aktivnosti v šoli. V Sloveniji večina osnovnih šol primernost oblačenja (kulturo oblačenja) opredeljuje v svojih internih pravilih, ki so sestavni del vzgojnega delovanja osnovne šole. V slovenski javni osnovni šoli ni predpisano, katera oblačila morajo imeti učenci v šoli. Mnogokrat pa šole same priporočajo starosti primerno oblačenje - te zapise je možno zaslediti v predstavitvenih brošurah šol in na njihovih spletnih straneh. Razloga za anketo ministrstvo ni podalo. Več bo verjetno jasno ob objavi rezultatov v drugi polovici meseca maja. Morda pa se nam obetajo spremembe? Gašper Kene

Katja Dadiè

ŠTUDENTSKA

Klemen Balanč

Študentsko delo

arca se je zaključila javna razprava o noveli Zakona o občasnem in začasnem delu dijakov in študentov (t.i. študentskem delu). Gre za zakon, ki bo močno posegel na trenutno ureditev trga dela, predvsem pa bi znala reforma študentskega dela oslabiti že tako šibak socialni položaj študentov, nekateri poznavalci pa govorijo celo o propadu panoge študentskega dela. V Klubu študentov Dravinjske doline smo zaskrbljeni nad predlagano reformo, spodaj pa si lahko preberete, zakaj. - Dodatna obdavčitev študentskega dela, ki je predvidena v novem Zakonu o občasnem in začasnem delu dijakov in študentov, bo po žepu najbolj udarila študente, ki bomo po novem morali plačevati 15,5 % svojega neto zaslužka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v zameno pa nam bo tekla pokojninska doba, hkrati pa se bo davčno razbremenilo delodajalce, kar pomeni, da bomo breme krize na svoja ramena ponovno prevzeli študentje, namesto odgovornih za nastalo krizo. Zaradi podražitve študentskega dela mnogi strokovnjaki napovedujejo podražitev določenih storitev, kar bo negativno vplivalo na makro-ekonomske kazalce. - Administrativne ovire, ki so se znašle v predlogu novega zakona, ubijajo panogo in jo delajo nezanimivo tako za delodajalce kot za posrednike. Birokratizacija postopka in dodatne davčne obremenitve bi po črnih scenarijih znale pripeljati do propada panoge kot takšne in konca oblike dela, ki skoraj polovici slovenskih študentov predstavlja primarni vir dohodkov za preživetje in študiranje. - Omejitve študentskih ur na strani delodajalcev bodo izraziteje prizadele panoge, kot so gostinstvo, turizem in ostale storitvene dejavnosti. Že same omejitve bodo, sodeč po raziskavah, pripeljale do najmanj 6 % padca panoge. Dražja delovna sila pomeni podražitev storitev v sektorjih, ki zaposlujejo največ študentov, posledično pa tudi manjšo kupno moč prebivalstva v času, ko se že tako srečujemo z negativno gospodarsko rastjo in padanjem BDP-ja. - Največjo dodano vrednost nove reforme t. i. študentskega dela bi lahko pomenila evidenca beleženja delovnih izkušenj, izpis iz katere bi veljal kot uradna listina in s katerim bi lahko študentom omogočili lažje iskanje prve zaposlitve, ministrstvo pa je na to popolnoma pozabilo. - Ministrstvo v svoji kampanji nenehno poudarja, da sledijo principu »vsako delo šteje«, hkrati pa v reformi ni predvidenih nadomestila za malico in prevoz na delovno mesto in ostalih pravic, ki jih uživajo redno zaposleni. - S prepovedjo opravljanja študentskega dela poslovodnim osebam, bo ministrstvo s predlagano reformo močno ohromilo vedno bolj razvijajoč se sektor študentskega podjetništva, ki se v Sloveniji v zadnjih letih močno razvija. Ker za čas študija študenti ne bodo mogli voditi svojih start-up podjetij preko študentskih napotnic, bo za njih to pomenilo večja davčna bremena, posledično pa se bo vedno manj študentov odločilo za to obliko dela. - Vladajoča koalicija je po nepremičninskem davku obljubila, da v tem mandatu ne bo novih davčnih bremen. To besedo so požrli pri reformi študentskega dela.

Klemen Balanč

14 Šport in zdravje Boštjan Kosaber Kako pregnati pomladno utrujenost? Dnevi so vse daljši, sonce vse močnejše, zunaj se prebuja pomlad, vi pa se čedalje težje skoncentrirate in se počutite čisto izžeto? Očitno se vas je lotila pomladna utrujenost. Pomladna utrujenost se zdi neizogiben del procesa spreminjanja letnih časov, zato jo je treba preprosto nekako preživeti. Spoznajte nekaj načinov, kako lahko neprijetne simptome kar najbolj omilite, da boste lahko preprosto uživali v pomladnih dneh. Osvežilni spanec Najboljše zdravilo proti pomladni zaspanosti je – spanec. Zvečer pojdite v posteljo prej kot sicer. Ko se zbudite, takoj vstanite in bodite aktivni. Ko se zbudite, ne poležavajte, saj boste sicer zaspani, brezvoljni in mlahavi. Če boste vstali takoj, boste sveži, razpoloženi in polni moči. Zajtrkujte brez naglice, raje med in marmelado kot narezek in sir. Prhanje in kopel Zjutraj: po prhanju z vročo vodo se oprhajte še z močnim curkom hladne vode. To bo izboljšalo krvni obtok in takoj boste poživljeni. Potem se dobro zdrgnite z brisačo ali krtačo, pri čemer najprej zmasirajte noge in nato nadaljujte proti srcu. Zvečer: kopel v topli vodi z dodatki eteričnih olj bo spodbudila izmenjavo snovi, krvni obtok in prebavo, obenem pa se boste sprostili od dnevnih stresov in osvežili kožo. Za alternativo se lahko s hladno vodo oprhate le pod pazduho in po nogah. Vitamin C Pozimi in spomladi je treba uživati čim več sadja in zelenjave. Vitamin C je najučinkovitejši, če ga dobivamo iz naravnih virov, kot če ga uživamo s prehranskimi dodatki, čeprav so pozimi njegovi naravni viri dražji. Količina vitamina C je večja v neobdelanih, surovih živilih. Ob vsakem obroku si privoščite kaj svežega, jejte sadne solate in južno sadje. Veliko vitamina C je tudi v peteršilju, papriki in zelenjavi, manj pa ga je v stročnicah. V glavnem jejte bolj lahko hrano, saj bo težka hrana vaše telo še dodatno obremenila. Jutranja telovadba Vsako jutro po prhanju namenite pet minut za gimnastiko ob odprtem oknu, vendar oblečeni v trenirko. Najboljše so jutranje vaje za raztezanje in nekaj najbolj preprostih vam sedaj predstavljamo: - Z vdihom se dvignite na prste in iztegnite roki proti nebu. Z izdihom naj roki zanihata pred telesom. - Zakrožite z glavo v obe smeri in popustite ramena. - Zakrožite z rameni nazaj in se zravnajte. - Ponovno vdihnite in se raztegnite do stropa, z izdihom

pa zasučite telo v desno/levo in poglejte nazaj. Stopala in boki naj ostanejo na mestu, hrbet pa je raven. - Dvignite koleno ene noge in ga objemite; hrbet naj bo zravnan. Nato z isto nogo stopite globoko nazaj v širok razkorak. Sprednja noga naj bo pokrčena (koleno naj ne gre čez linijo prstov na nogi), zadnja noga pa iztegnjena. V tem položaju zravnajte zgornji del telesa in se nadihajte. Vajo ponovite še z drugo nogo. - V predklonu popustite zgornji del telesa in zanihajte z glavo in rokama. Nogi naj bosta v kolenih iztegnjeni. - Roki položite na tla in težo razporedite na roki in nogi ter se postavite v 'strešico'. Peti ostaneta na tleh. - Popustite v kolenih in se spustite v 'mačko'. Večkrat izbočite in vbočite hrbet, nato pa se usedite nazaj na pete. Roki raztegnite daleč naprej in se nadihajte. Počasi prebujajte svoje telo. Vsakodnevna jutranja telovadba naj postane vaš obred. Aktiven začetek dneva bo spodbudil telesno presnovo in vam pognal kri po žilah. PO JUTRU SE DAN POZNA!

Tek ali hitra hoja Tistim z dobro telesno pripravljenostjo in trdnim zdravjem priporočamo poluren tek v naravi na dan. Za tiste s slabšo kondicijo je boljša izbira 30- do 40-minutna hitra hoja. S tem boste povečali dotok kisika v telesne celice. Možgani zaznavajo tek kot nekakšen sproščujoč dejavnik, ki blagodejno vpliva na naše razpoloženje. V vsakem primeru med tekom možgane zaposlimo in preprečimo, da bi razmišljali o stvareh, ki nas težijo. Poleg tega pa poskrbimo za boljšo cirkulacijo krvi in boljšo izmenjavo zraka skozi pljuča v kri. Telo nima miselnega napora ampak se koncentrira na telesni napor in prav zato ne mislimo o vsakdanjih problemih. Kolesarjenje Izogibajte se vožnji z avtomobilom. Uporabljajte kolo, a ne samo za izlete, temveč tudi za vožnjo v službo in nazaj. Tisti s slabšo telesno pripravljenostjo v prvih dneh premagujte krajše razdalje, nato pa jih postopoma povečujte. Ko se utrudite, se za kratek čas ustavite. Kolesarjenje krepi mišice, krvni obtok in imunski sistem, obenem pa prinaša zadovoljstvo. Plavanje To je najboljši šport − skupaj s tekom, hitro hojo, kolesarjenjem, tekom na smučeh in telovadbo. Dvakrat na teden pojdite plavat v bazen. To je šport, ki ga dobro prenašajo tudi starejši ljudje. Čeprav nam letni čas še ne dopušča plavanja v odprtih bazenih, pa je v okolici polno pokritih bazenov, v katerih lahko aktivno preženemo pomladno utrujenost. Boštjan Kosaber

Intervju

Karmen Kukovič

15 15

Čefurji raus? Goran Vojnović je slovenski filmski in televizijski režiser ter scenarist, pisatelj, pesnik in kolumnist. Večina ga pozna po knjigi in filmu Čefurji raus! Z njim smo se pogovarjali o tematiki priseljencev. Dnevno slišimo in beremo o tem, da smo vsi različni vsi enakopravni, da različnost bogati, da je treba različnost sprejemati. Ker papir prenese marsikaj, nas zanima ali sobivanje v različnosti v Sloveniji po vašem mnenju v praksi pomeni živeti drug mimo drugega? To ne pomeni zgolj v Sloveniji, ampak marsikje, morda celo povsod. In v tem ni tako veliko slabega kot se nam zdi. Bistveno je, da je vsem omogočeno človeka dostojno življenje, šele potem pride na vrsto prepletanje kultur, ki je odvisno od veliko stvari. Ali so po vašem mnenju dejanske politike večinske družbe v Sloveniji integrativne ali asimilativne, kar se tiče priseljencev in njihovih otrok? Asimilacija priseljencev pogosto pa tudi njihovih otrok je zabloda. Nihče se ne more čez noč asimilirati v neko družbo. Lahko se zgolj integrira. Asimilacija pomeni preobrazbo, spremembo identitete in prevzemanje druge kulture. To lahko stori kvečjemu druga, ali šele tretja generacija, pa tudi od te ne gre zahtevati, da pozabijo na svoje korenine, jezik, sorodnike v drugem kulturnem okolju. Asimilacija zato ne bi smela biti del politike, to je stvar posameznika. Večinska kultura lahko s svojim izključevalnim odnosom do manjšinskih kultur posamezne pripadnike le-teh vodi v prevzem pričakovanega stereotipnega vedenja in odnosa. Kolikšnemu deležu mladih, ki izhajajo iz priseljenskih družin, uspe, da lahko z nenasilnostjo pokažejo, da obstajajo in da so lahko takšni kot so ali želijo biti? Ta delež je ogromen, rekel bi da okoli 99 odstotkov, a teh ljudi nihče ne opazi, nihče v njih ne prepozna tega, da so priseljenci, ker odlično govorijo slovensko in se večino časa tudi obnašajo kot pripadniki večine. Za veliko število pripadnikov druge generacije priseljencev ljudje verjamejo, da so v Sloveniji od nekdaj. A ko govorimo o priseljencih, večina pomisli na tisti en odstotek, ki svoje drugačnosti ne zmore izraziti na primeren način. In predsodki ostajajo. In najbolj žalostno je, ko nekdo reče, da se priseljenci ne zmorejo integrirati. Pri čemer sam poznam kar nekaj odlično integriranih ljudi, za katere se nekomu sanja ne, da so pripadniki druge ali tretje generacije priseljencev. Kje vidite vir ksenofobnosti večinskega slovenskega prebivalstva v odnosu do priseljencev iz držav bivše Jugoslavije? Ali: zakaj se začnemo topiti od navdušenja, če se pripadnik ene izmed zahodnih

držav potrudi govoriti slovensko, če pa slišimo slovenščino iz ust priseljencev iz bivše Jugoslavije, Albanije, Romunije, pa posmehljivo vihamo nosove? Teh priseljencev je največ in so pač najbolj prisotni v družbi. Vsi ostali so pri nas zgolj na obisku, vsaj tako jih dojemamo in smo zato do njih prijazni. Jutri, ko bo pri nas več Kitajcev, ali Nigerijcev in bodo ti želeli postati del družbe, bodo pač postali problem. Še veliko večji problem. Ali menite, da je v slovenski družbi v praksi možna dopolnitev »definicije« Slovenca oziroma kar je smatranega za slovensko v smislu, da recimo otroci priseljencev rojeni v Sloveniji niso nič manj Slovenci, kot tisti, ki ne pomnijo več, koliko generacij že živi na slovenskem ozemlju? Slovenec je državljan Slovenije. Oziroma vsakdo, ki zase verjame, da je Slovenec. Ko govorimo o Američanih, govorimo o vseh, ki živijo v Ameriki, enako, ko govorimo o Britancih ali Francozih. Ne zanima nas, od kod so prišli stari starši teh ljudi. Za nas so Američani, Britanci in Francozi, ker so iz Amerike, Velike Britanije in Francije. Enako smo vsi mi za njih Slovenci, ker smo iz Slovenije. Kako se po etnični identiteti opredeljujejo mladi iz priseljenskih družin, ki od rojstva živijo v Sloveniji? Od primera do primera različno. Tovrstno opredeljevanje je namreč zasebna stvar posameznika. Zame je pomembno, da obstaja možnost, da se lahko nekdo opredeli tako za Slovenca kot še za kaj drugega, da tu ni izključevanja, da poznamo sestavljene identitete in smo lahko Slovenci, Srbi, Bosanci, Jugoslovani in še kaj drugega. Vse hkrati. Danes so ljudje lahko obenem Nizozemci, Gruzijci in Madžari. To ni več nič nenavadnega. Takšen je svet in mnogi pripadajo različnim svetovom. A ponavljam, nujno je, da je opredeljevanje stvar vsakogar izmed nas. Se je kdaj zgodilo oziroma se zgodi, da iz priimka Vojnović nastane Vojnovič? Če da ali opozorite na to in zakaj da oziroma ne? Seveda se zgodi. Ne tako pogosto kot nekoč, ker me dosti ljudi pozna in ve, da je moj priimek Vojnović. Na to ljudi opozorim samo takrat, ko gre za uradne dokumente, ker mora biti tam vsako ime pač zapisano pravilno. Kako pa nekdo moje ime zapiše v svoj telefon ali na račun za čistilnico mi je pa popolnoma vseeno. To ni več moja stvar. Foto: arhiv Gorana Vojnovića Intervjuvala: Karmen Kukovič

16 MLADI V AKCIJI

Emre Uysal, Leonardo Diaz

New volounter Emre Uysal My name is Emre Uysal. I'm 23 years old. I was born in Bursa/TURKEY. It is fourth biggest city in Turkey. I am very lucky, because Bursa have a wonderful nature. If you want to ski it has a Uludağ Mountain and if you want to swim it has a lot of beaches. Bursa was first capital city for Ottoman Empire at 1335. I went to primary and high school in Bursa. After High school I went to İzmir Dokuz Eylül University department of Physics Education. I graduated five months ago. I have been studying department of Railway system engineer in the Karabuk University. I've worked in high school as trainee teacher in Izmir. First I worked in 85. Yil Anadolu High school and then in Fatma Saygun Anadolu High school. I teached about mathematics, physics and geometry. I was a volunteer for students that have a cancer. I helped them with lessons. My biggest hobby is photography. So I'm a member of Dokuz Eylül & Karabuk University photography club. Sometimes I walk around the city and take some photos. If you see me, don´t be shame to say ''hello'' or ''zdravo''. And also I enjoy playing chess, hiking and painting. Usually I do ''pop-art'' and Turkish water paint art ''Ebru''. This is the first time I have ever been in Slovenia. Actually I haven't been abroad before this. Because Slovenia and some other European countries want visa for Turkish people. Therefore, I say '' NO VISA FOR TURKEY'' for some people. Maybe you will hear this. My choice was Slovenia because I’m very interested in Slovenian Culture (music, food, language … ). I wanted to join this project because I enjoy when I´m communicating with other people. I hope, with this project I will find an opportunity to meet Slovenian culture. I will be living in Slovenske Konjice for six months. I like being here very much. Slovenia has got a wonderful nature. Everywhere are trees, flowers, forest ... I'm sure. I will be happy here. Emre Uysal

Our Arrival Training was…. All started in Konjice on bus station. It was a cold morning, 8 o´clock, and our bus was coming. In one and a half hour we were in Ljubljana´s bus station. There we met some of our new friends. We felt so shamefaced, there were around 15 people, and we started to speak with them. In the bus to Bled we started to know more about each other. The feelings were so good. We arrived to a wonderfull place, with a big lake and a big castle. First of all, activities for know the names and games in group. All the people were nice. The days were passing, and each day we felt more comfortable. Activities, games and discussions were our routine. Sometimes we went into bars, othertimes we were playing guitar and singing ... Enjoying Bled! We learned so many things about EVS: What is EVS, what are our rights and obligations, what we should expect etc. and we shared experiences. This training was really amazing, but it finished and we came back home with our minds full of memories and a big smile drawed on our faces. Let´s speak about our role in Slovenia and Europe. We are in a Project called “Youth in Action”. This means we are young people who want to do something with the aim of change the current situation. What can we do? A lot of things! For example, we are a community composed of different people from different countries, so we can show to the rest of the people we are just humans, with differents characteristics but all equal. We can work and have fun all together respecting each other. From my point of view this is a important task. On the other hand we also work in our asociations colaborating with Slovenian people. For example sometimes we prepare some activities for childrens or even for disabled people, we help for prepare local celebrations, we write articles for local newspaper ... I think this is a good way to colaborate with Slovenian society. Leonardo Diaz

KSEVT 1715 Andreja Mlakar Razvoj raketnih tehnologij V tej številki Finače si lahko preberete, na kakšen način vam razvoj raketnih tehnologij predstavimo v KSEVT-u, na razstavi Herman Potočnik Noordung: 100 monumentalnih vplivov. Kdo vse je vplival na Hermana Potočnika Noordunga ter na koga je potem prav tako tudi on vplival s svojim delom. Konstantin Edvardovič Ciolkovski (1857 –1935), ruski matematik, fizik, letalski,raketni konstruktor, inženir, pedagog in pisatelj.

Herman Oberth, nemški fizik in raketni inženir (1894 – 1989). Leta 1923 objavi knjigo Z raketo do planetarnega prostora, s katero se zapiše v zgodovino, saj v njej objavi tudi prvi poklicni model večstopenjskega raketnega motorja, ki je napovedoval velik razcvet raketarstva. Izvirna knjiga se hrani v prostorih KSEVT-a, saj jim jo je že pred leti neposredno izročila njegova hči Erna. Med drugim ustvari tudi prve rakete velikanke, ki so jih uporabili v filmu Ženska na Luni, leta 1929. Bil je tudi zelo pomemben človek v življenju Wernerja Von Brauna.

Imenujemo ga tudi praoče kozmonavtike, saj je v svojem življenju napisal skoraj 400 knjig v katerih kot prvi teoretik utemelji kozmonavtiko, hkrati je naredil tudi kar nekaj načrtov za življenje v breztežnosti, kako bi človek dihal, se gibal v breztežnosti, kako bi lahko gojili rastline. V svojih načrtih je že leta 1933 tudi skiciral vesoljski sprehod po fazah, po kakršnih vesoljski sprehod poteka tudi danes. Walt Disney in Werner Von Braun

Robert Hutchings Goddard, ameriški profesor, fizik, izumitelj in raketni inženir (1882 – 1945). Leta 1926 ustvari prvo raketo na tekoči pogon (zmes iz bencina in kisika), ta poleti do višine približno 15 metrov in pristane skoraj 50 metrov vstran. Njegov dosežek danes imenujemo prvi začetki raketarstva, kakršnega poznamo tudi danes, torej na tekoči pogon.

Le kdo še ni slišal za Disneya in njegove slavne risanke? Verjetno ni takšnega ... Možakar na njegovi desni, Werner Von Braun, je znan sicer po drugačnih dosežkih, za razliko od Disneya je bil nemški raketni inženir, pionir in vizionar astronavtike. Med njegove bolj znane dosežke spadajo prve uporabne rakete na tekoče gorivo V-1 in V-2. Odločilno vlogo je igral pri kar nekaj projektih med leti 19601970, sodeloval je tudi v projektih Apollo, kot direktor vesoljskega centra Marshall Space Flight Center v Alabami. Ko je bil star komaj 22 let Von Braun napiše prvi doktorat na temo raketnih tehnologij. Takrat, leta 1934, citira tudi Hermana Potočnika Noordunga in ga navede med najpomembnejšimi referencami. V 50 letih prejšnega stoletja sta Disney in Von Braun posnela skupaj tudi prvih nekaj risank na temo vesolja (Man in space, Man and the moon, Mars and beyond ... ), v nekaterih risankah se je že takrat pojavila tudi prva vesoljska arhitektura, delo Hermana Potočnika Noordunga. Avtor: Andreja Mlakar

18 POTOPIS

Boštjan Kosaber

Azija Že dolgo tega sta ugotovila, da sta nora na potovanja in gore. In že v preteklosti sta skupaj potovala in ravno med trekingom po afriškem Atlasu se jima je porodila nova ideja o potovanju in odločila sta se, da bo tudi naslednje potovanje podvrženo hribolazenju in goram. Destinacija Himalaja. Dlje kot sta raziskovala o novi poti in potovanju, bolj se je podaljševal načrtovani čas potovanja in tako je to potovanje postala sedem mesečna avantura po skoraj celotni Aziji. Primarni destinaciji sta bili Kirgizistan in Nepal, a njuna pot ju je vodila tudi preko Kitajske, Vietnama, Kambodže, Tajske, Indonezije in Indije. Tudi na tej dolgi poti ju je gnal mladostniški entuziazem z veliko mero preteklih potovalnih izkušnjah in obilo odgovornosti. Najprej pa naj na kratko predstavim naša dva popotnika. Nina je študentka kognitivne znanosti, v osnovi biotehnologinja. Njeno področje zanimanja je genetika, nevroznanost, regerenativna medicina, torej stvari povezane z njenim študijem. V prostem času jo najpogosteje najdemo v naravi, veliko prostega časa pa posveča gorništvu in teku na dolge proge, tuje pa ji ni niti pripravljanje domače in tuje kulinarike. Matjaž je absolvent sociologije kulture na Filozofski fakulteti, občasno novinar in tudi trener tenisa. Zanimajo ga svetovne sistemske teorije, globalizacijske študije in materialne kulture. Njegova velika ljubezen je tudi fotografija, občasno napiše tudi kakšno filmsko kritiko, predvsem pa se v prostem času posveti hribolazenju. Priprave: Kako lepo bi bilo, če bi lahko samo spakirali in odleteli v državo, a kaj ko ob takšnem potovanju to ni mogoče oziroma ni mogoče, če hočeš potovati poceni, dobro pripravljen in informiran. Takšno dolgo potovanje zahteva dobro organiziranost in prav zato ti vzame ogromno časa, kajti urediti je potrebno tisoč in eno stvar, med njimi statuse, zavarovanja, pooblastila, bančne račune, zdravstvo, vize, cepljenja, nakup opreme in letalskih kart. Priprave so naporne in polne zapletov, vse to pa te pripravi na takšno dolgo pot, ki je zagotovo polna novih presenečenj in stresnih situacij, a obenem tudi lepot in čarov tovrstnega potovanja. POT: Na poti sta bila natanko 208 dni in v tem času sta po kopnem prepotovala več kot 20.000 kilometrov. Njuna pot se je začela v Kirgizistanu, natančneje v Oshu, kjer sta pristala na majhnem regionalnem letališču. Največkrat uporabljeno prevozno sredstvo na njunem potovanju po kopnem je bil javni prevoz, nekajkrat pa sta uporabila tudi letalo. Po enodnevnem prilagajanju sta se odpravila na pot proti drugemu največjemu gorskemu jezeru Issyk-Kuli, kjer ju je pot vodila tudi skozi Bishkek, glavnega mesta Kirgizistana. Issyk-Kula v prevodu pomeni vroče jezero. Celotna pot ju je vodila preko visokogorskega dela Kirgizistana, kjer sta prvič na lastni koži občutila hitro spreminjajoče se vremenske razmere tamkajšnjega podnebja. Z nahrbtniki na ramenih sta nato obiskala še mestece Altyn Arashan oziroma imenovane Zlate toplice s svojimi naravnimi termalnimi vrelci. Malo pred zaključkom poti po Kirgizistanu pa sta si ogledala še jezero Song-Kul na višini 3160m. Prvi mesec potovanja sta se tako posvetila tej pretežno gorski bivši sovjetski državi, potem pa sta se preko prelaza Irkeshtam podala na Kitajsko. Kitajska je po njunih besedah pustila bolj mlačen vtis oziroma ta del njune začrtane poti. Največji problem je ta, da so večino teh mest popolnoma izumetničili in uničili njihovo avtentičnost. Vse to se je spremenilo, ko sta preko notranje Kitajske prispela v njene najlepše predele – Sečuan in Yunnan. Tukaj sta preživela naslednjih 40 dni, kjer sta spoznala vse lepote njihove kulture, kulinarike in dobre ljudi. V tem predelu države sta bila deležna ene najbolj sproščujočih tradicionalnih razvad, in sicer kraljevske masaže ušes, imenovane TaoErduo. Pot ju je vodila tudi do mesta Chengdu, ki je na njiju pustilo zelo dober vtis. Ker ju je tudi tukaj pot vodila po kar zajetni nadmorski višini, sta del poti prilagodila in se tako izognila zelo nizkim temperaturam in se raje odločila za pot skozi mesto Xichang do jezera Lugu, ki leži na meji obeh omenjenih provinc. Konec koncev sta le potovala po območju Himalaje in njenih visokih očakih. S tem sta vstopila še v zadnjo in najbolj južno provinco Yunnan, kar v prevodu pomeni ˝južno od oblakov˝. Tukaj sta lahko občudovala ogromen borov gozd, ki je bil prava paša za oči v tem letnem času. Za nameček pa sta nedaleč stran spoznala tudi ljudstvo Mosuo, ki je eno zadnjih ljudstev na svetu, ki še vedno živijo v matriarhatu (to pomeni, da si žena lahko prosto izbira več partnerjev in jih svobodno menjuje). Zatem je sledil treking po soteski Tigrovega skoka,

POTOPIS

Boštjan Kosaber

kjer sta si lahko malo zbistrila glave od napornega dela potovanja, torej stresa in logističnih nevšečnosti. Za zanimivost naj omenim, da tukašnji vrhovi gora ne izgledajo nič kaj visoko, saj so že sama mesta in vasice na višini krepko preko 2000m nadmorske višine, gore pa so obraščene ali z gozdovi ali grmičevjem tudi tja preko 4000m n.v. Za konec poti sta obiskala še glavno mesto province Yunnan, mesto Kunming. Nekaj kilometrov južneje pa sta si ogledala ogromna riževa polja, poleg Kitajskega zida, po mojem mnenju, drugo največjo njihovo znamenitost. S tem je bil za njima kitajski del poti, preko Sape pa sta vstopila v Vietnam. Najprej sta obiskala mesto Hanoi, še pred tem pa sta poskusila tudi prvo kulinarično specialiteto Vietnama, pasje meso. Betonsko džunglo sta kar hitro zamenjala za lepšo, pravo džunglo in se odpravila v enega izmed mnogih naravnih parkov, kjer lahko človek občuduje nešteto vrst živali in rastlin, ki so del naravnega habitata pragozda. Do konca njune poti skozi Vietnam pa sta bolj kot ne uživala v njihovih kulinaričnih specialitetah, potihem sta postala že etnomofaga, jedca žuželk. Iz Vietnama sta za nekaj dni obiskala še Kambodžo, deželo Rdečih kmerov in prečudovitih templjev, izstopa svetovno znani Angkor Wat, ki sta ga seveda obiskala, kakor tudi glavno mesto Phnom Penh. Po Kambodži je bila na vrsti Tajska, kraljica turizma, a tudi ta le za nekaj dni. Sprva sta odšla na sever v provinco Surin, manj turistično oblegani predel države, pa vendar najbolj poznan po slonih. Sledil je še obisk Bangkoka in polet z letalom v Indonezijo, natančneje na otok Sumatra. Po zanimivem potovanju po Sumatri je sledila Indija, natančneje, svojo pot v tej državi sta začela v Kalkuti. Za to pot sta izbrala bolj umirjen tempo, saj sta želela videti samo določene stvari in uživati v kulinaričnih dobrotah, ki jih ponuja Indija. Kasneje sta odpotovala še do mesta Varanasi, tik ob reki Ganges. Mesto slovi po kremacijah ljudi ob reki Ganges in je za Indijce sveto mesto. Potem sta se udeležila tudi največjega festivala na svetu Kumbh Mela, festival vrča. Po vsem tem vrvežu ljudi sta se odpravila v Darjeeling in v državico Sikkim, med Nepalom, Tibetom in Butanom, kjer je bila začrtana treking pot visoko pod himalajskim soncem. Njuno sedemmesečno potovanje sta tako zaključila v gorski državici Nepal, kjer sta spoznala Rajesha, lastnika ene izmed treking agencij in najbolj zanimivo osebo na celotnem potovanju. Preko Kathmanduja sta zadnji del poti nadaljevala po regiji Everest, kjer leži tudi najvišja gora sveta. Prečudovit razgled in dih jemajoča pokrajina po kateri so hodili tudi prvi osvajalci Mont Everesta. In čeprav se je pot končala s pljučnico Nine, je bilo njuno potovanje polno lepih spominov in čudovitih barv narave. In kot prava ljubitelja hribolazenja in narave imata že nove načrte za treking potovanja. Vse te izkušnje in koristne informacije, pridobljene iz prve roke, sta za vse entuziastične ali pa mogoče bodoče popotnike podrobno opisala na njunem spletnem blogu http://vzhodu.na.proti.si/, kjer si lahko pogledate in preberete vse o celotni poti in sedemesečnem potovanju po Aziji s slikovnim gradivom na čelu. Verjemite mi, da vas blog ne bo pustil ravnodušne. Boštjan Kosaber

20 Okoli sveta

Janberk Turan, Elif Koyuncuk

Budapest; Join As a Traveller, Leave As a Friend My first day in Budapest, I read somewhere this sentence “ Budapest, Join as a traveller, leave as a friend.” This time I thought this is just a turistic sentence but now I understand it what is the meaning. Budapest is so amazing city, all streets, all buildings, all part of Budapest tell something which is so close to you. You can feel and understand it. I really like Budapest. In Danube river there are some bridges, and especially they look great in the night. Also all buildings near the river have good lighting that’s why the river is great in the night.

In the history, Budapest was separated on two different cities near the Danube river, Buda and Pest. After it become a Budapest. My opinion Pest side is better than Buda. In Buda side there is just one statue on a hill. It’s name is “Liberty Statue.” It’s a woman statue and she has one leaf on her hand. It’s really big and on the top of a hill. You can see almost everywhere in Budapest. But if you go there, you will see all Budapest. It is amazing. And there is one more hill in Buda side. There is one old church and Royal Palace. Buda side has more modern buildings than Pest side. Maybe I like a lot Pest side because of this. Parliament building and St. Stephen Basilica are the most turistic places on Pest side. And there is a lot of museums. I have been in National Museum, Museum of Fine Arts, Holacaust Memorial Center, House Of Terror. It´s all amazing. I suggest you the Holacaust Memorial Center and House Of Terror. I think everybody need to see this places. In Pest side has Budapest Zoo. This Zoo is one of the biggest in Europe. And Pest side has a lot of shops. I think girls like it because Budapest is cheaper than Slovenia. Night life is also great in Budapest. There are a lot of interesting places. So Budapest has a lot of interesting things for every kind of people. I hope you will visit it and see it one day. Janberk Turan

My Italy Vacation I was on holiday in Italy with my boyfriend. We have been in Florence, Rome and Venice. Italy has a rich history full of art and amazing architecture. We stayed in Florence for four days. We have seen Santa Maria del Fiore Cathedral, bell tower and Baptisery which are located in Duomo Square, heart of Florence. In the days following, we visited Pitti palace, Vechhio Palace, Vechhio Bridge, Academia and Galileo Museum. In Academia, we saw Michelangelo’s ‘David’. We found good places which we can eat good pizza and pasta. Best pizza in my life I ate in Florence. In Rome, our first point was Colloseum and ruins from ancient times of Rome. I recommend you to visit an interesting museum, find a good bar to drink or eat a good pasta instead of paying just to see some ancient stones. We decided to try ‘Ice Club’. Inside of this club it was -5 oC and everything was made from ice, seats, walls, statues and glasses! We choose Wednesday to visit Vatican because every Wednesday pope greets people and makes a speech. I am not a religious person but it was an interesting experience for me. Also Vatican museums and Saint Peter Basilica impressed me a lot. Basilica was enormous. In Vatican Museums, Rafael’s Rooms and Sistine Chapel were spectacular. Of course we visited all famous historical parts of Rome such as Trevi Fountain, Nuovo Square, Panteon, Castle Saint Angelo, Saint Ignazio Church, Vittorio Emmanuel Monument, Popollo Square ... In Venice, we walked around too much and took tickets for vaporetto to see canals and islands. Venice is very interesting city. There are old but beautiful buildings rising from water. Center is like labyrinth and it is so easy to get lost. There are very narrow streets, some dead ended streets and also some of them has canal in the end. We visited famous opera building ‘Teatro La Fenice’, which was built in the end of eighteenth century. It was fabulous! Avtor: Elif Koyuncuk

Z.D.A.J

Kreativno razmišljati ali čakati na navdih? Življenje je polno sprememb in nepričakovanih izzivov. Nekatere spremembe se spontano prelivajo, spet druge so grobe, hitre, ki jih je potrebno upravljati. Kako pa? Katere veščine potrebujemo? Vsekakor ne čakamo samo na naš navdih, ampak je potrebno razmišljati kreativneje in konstruktivneje. De Bono pravi, da nam atleti dokazujejo, da lahko nekaj, kar nam je naravno dano, bistveno izboljšamo, če temu seveda posvetimo pozornost. Torej, bolj kot treniramo tek, več imamo možnosti za uspeh. Tako je tudi z našim razmišljanjem. De Bono tudi pravi, da je odnos med inteligenco in razmišljanjem podoben odnosu med avtomobilom in voznikom. Razmišljanje je spretnost, ki uporablja potencial naše inteligentnosti. Zavod Z.D.A.J. povezuje, druži in izobražuje vse kar je povezano z ustvarjanjem, kreativnostjo in konstruktivnim razmišljanjem. Izmenjuje mnenja med vsemi generacijami na izkustvenih dogodkih. S pomočjo najboljših slovenskih strokovnjakov želi prenašati znanja med vse generacije. Za dosego svojega poslanstva se je v letu 2013 povezal z edino licencirano trenerko De Bonovih metod v Sloveniji, Nastjo Mulej, ki izvaja Šolo za razmišljanje za otroke, odrasle in učitelje Konjiških šol v sejni sobi Občine Slovenske Konjice.

Naši otroci v Šoli za razmišljanje. V Veliki Britaniji so študije pokazale, da učenje mišljenja kot poseben predmet pripomore k povečanju učinkovitosti na drugih področjih za 30 do 100 odstotkov. Če se mladi nezaposleni samo 5 ur učijo ustvarjalno razmišljati, imajo za 500 odstotkov več možnosti, da si najdejo zaposlitev. Pri nasilnih mladih, ki se naučijo razmišljati, pa se število kriminalnih dejanj zmanjša za 90 odstotkov. (http://www.razgledi.net/2008/12/29/ucenje-ni-polnjenje-glav-ampakspodbujanje-razmisljanja).

22 Demokracija Laura Krančan DAJMO MLADIM IZKUŠNJO!

Vse vesoljstvo in še posebej politika rada poudarjata, da na mladih svet stoji, da so oni naša prihodnost in da jim je potrebno pustiti lepši svet… Pa je temu res tako? Mislim, da bi danes težko našli nekoga na ulici, ki bi vašemu vprašanju prikimal. Žalostna resnica je, da so mladi danes precej apatični in socialno nedostopni. Za to sta predvsem kriva dva dejavnika: globalizacija v kombinaciji z modernizacijo (multimedija, splet, socialna omrežja) na eni ter nevključevanje s strani odločevalcev na drugi strani. Mladinski centri in tudi nekatere druge organizacije stremimo k temu, da mlade vključujemo, predvsem p k temu, da iz njih kreiramo aktivne državljane. Učimo jih starodavnih vrednot prostovoljstva in vključevanja, ki so se na hitri poti napredka nekje izgubile ter pomena dajanja družbi v kateri živimo. Ker samo to nikakor ni dovolj in še vedno niso slišani pa smo se v zadnjih letih postavili tudi v vlogo mediatorja med mladimi in odločevalci. Pri odločevalcih tako senzibiliziramo delovno polje, jih motiviramo in spominjamo zakaj je potrebno delati z mladimi. V Slovenskih Konjicah smo v letu 2008 začeli izvajati projekt Najdi pot v lokalno skupnost. Naš glavni cilj je bil in še vedno je aktivno vključevanje mladih v sisteme odločanja na občinski ravni. V sodelovanju s švedsko občino Solleftea in njihovim mladinskim klubom smo tako istočasno izvajali projekt in delili izkušnje, mladi so dobili priložnost spoznavanja dela občinskih odborov, župana ter občinskih uslužbencev, tudi sami so se preizkusili v njihovi vlogi, Njihove ideje so postale glavni občinski projekti na simulaciji občinskega sveta, najboljši predlog pa se je pretopil v realnost in se tudi izpeljal. Odločevalci na občini so tako videli, da imajo mladi ideje, interes in voljo, mladi pa so dobili občutek slišanosti, sprejetosti in dobrovoljnosti. Projekt je bil uspešen, zato smo ga v letih 2011 in 2012 ponovili in tokrat mlade v podobno izkušnjo s partnerji iz hrvaškega mesta Novska. Tudi tokrat uspešno. Tako smo v Slovenskih Konjicah o pomenu družbene aktivacije ozavestili že 3 generacije, hkrati pa jim tudi predstavili zgodovino demokracije, kako je le ta vpletena v sisteme odločanja v Sloveniji ter na občinski ravni. Evalvacije so pokazale, da so mladi izgubili strah pred formalnimi institucijami, kar je dolgoročno dobro, saj se bodo prej in lažje odločali bodisi za aktivno participacijo, udeležbo v raznih organih ali zgolj iskali informacije na pravih vratih. V marcu 2014 smo projekt ponovno zagnali s partnerji iz Turškega mesta Unye. Slovenska ekipa se že veseli prihoda Turkov v aprilu, sami pa se bomo na pot spoznavanja demokracije v Turčiji podali v mesecu maju. Pripravljen je bogat program, ki obsega spoznavanje demokracije, sistemov, ki veljajo v Sloveniji, obisk parlamenta, spoznavanje mladinskih struktur ter medkulturno druženje. Projekt je pripravljen v dolgi (9 mesecev) in kratki (2 tedna) verziji. Naši mladinski delavci so ga pripravljeni izpeljati v kateri koli slovenski občini. Se bo kateri od odločevalcev odločil mlade opolnomočiti na ta način? Laura Krančan

Letaki

Fakin S

W W W . F A K I N . S I S T A R I

I N F O @ F A K I N . S I 0 3 2 9 T R G 3 3 , S L O V . K O N J I C E

2 6

1 1 1

MCDDogaja PROGRAM MLADINSKI CENTER DRAVINJSKE DOLINE MAREC IN APRIL 2014

Sobota 01.03.2014 22.00, prireditvena dvorana MC Patriot Pustovanje (Org. MCDD) Petek 07.03.2014 do nedelja 09.03.2014 17.00, Modra dvorana Rauzstava zeliščark Org. Društvo Melisa

Četrtek 20.03.2014 17.00, prireditvena dvorana Patriot Predstavitev prehrambnih dodatkov (Org. MCDD) Petek 21.03.2014 22.00, prireditvena dvorana MC Patriot Dijaški žur (Org. KDDD)

Sobota 08.03.2014 17.00, prireditvena dvorana MC Patriot Ženski večer (Org. MCDD)

Sobota 22.03.2014 20.00, prireditvena dvorana MC Patriot Otvoritev fotografske razstave – Žan Juhart (Org. MCDD)

Petek 14.03.2014 17.00, prireditvena dvorana MC Patriot Razstava Zeliščark DU (Org. MCDD)

Petek 28.03.2014 22.00, prireditvena dvorana MC Patriot Študentski žur (Org. KŠDD)

20.00, prireditvena dvorana Patriot Finale lige Patriot (Org. MCDD)

Sobota 05.04.2014 22.00, prireditvena dvorana MC Patriot Nirvana night (Org. MCDD)

Sobota 15.03.2014 20.00, prireditvena dvorana MC Patriot Moški večeR (Org. MCDD)

Petek 11.04.2014 10.00, prireditvena dvorana MC Patriot Promocijska akcija mladinskih organizacij (Org. MCDD) 22.00, prireditvena dvorana MC Patriot Koncert 500m in G2O (Org. MCDD) Sobota 12.04.2014 22.00, prireditvena dvorana MC Patriot Motocross party (Org. MCDD) Petek 18.04.2014 21.00, prireditvena dvorana MC Patriot Dijaški žur (Org. KDDD) Sobota 19.04.2014 22.00, prireditvena dvorana MC Patriot Potopisno predavanje (Org. MCDD) Petek 25.04.2014 22.00, prireditvena dvorana MC Patriot Študentski žur (Org. KŠDD) Sobota 26.04.2014 22.00, prireditvena dvorana MC Patriot Koncert Play Patriot (Org. MCDD)

INTERNET

RAZSTAVNA GALERIJA

Mladim je v prostorih MC Patriot na voljo brezplačen dostop do brezžične povezave za prenosne računalnike in do dveh računalnikov v prenovljeni info pisarni.

V razstavni galeriji MC Patriot so mesečno na ogled postavljene umetniške slike lokalnih fotografov in umetnikov.

INFORMACIJSKA PISARNA MEDNARODNO Na voljo je široka ponudba projektov evropske prostovoljne službe po vsej Evropi. Organizirajo se tudi odhodi na mednarodne mladinske izmenjave in usposabljanja. Prijave in vse informacije o mednarodnih projektih ter kako se pridružiti, dobiš na laura.krancan@mcdd.si

Prenovljena informacijska pisarna Mladinskega centra Dravinjske doline je odprta vsak delavnik med 7.00 in 15.00 uro. Za več informacij lahko pokličete 03 759 13 20 ali 041 362 878. Informacijska pisarna je na voljo mladostnikom in njihovim staršem za vprašanja na temo kvalitetnega preživljanja prostega časa, neformalnega učenja, zdravega življenja, preventive ter drugih aktivnosti. K ponudbi smo dodali še namizne igre: SCRABLE, ANTIMONOPOLI, ...

OSTALE STORITVE VELIKO PLATNO Nudimo vam spremljanje športnih in glasbenih dogodkov na velikem platnu. V sklopu programa Art Patriot vrtimo kvalitetne art in klasične slovenske filme.

Organizacije rojstnodnevnih zabav, tematskih zabav, računalniško oblikovanje, fotokopiranje, barvni tisk, vezave, izdelovanje priponk. Iščejo se tudi pridni prostovoljci, ki so vedno dobrodošli kot del kolektiva Mladinskega centra Dravinjske doline.