EUROVISION LAB.
EKSPERIMENTALNA ŠTEVILKA: »EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ«
OD ČETRTKA 16. JULIJA DO SOBOTE 10. OKTOBRA 2015
BREZPLAČNA IZDAJA
ČASOVNA KAPSULA URŠKA PURG IN JANJA ŠTEFANIČ Šteje se leto 1990. Vstopili ste v dnevno sobo nekega ljubljanskega stanovanja. Pravkar ga je od svojih starih staršev podedovala mlada študentka zgodovine. Prostor še danes odraža čas, v katerem sta babica in dedek opremljala svoje skupno stanovanje. V kotu so rože, babičin ponos, naokrog po stanovanju pa so raztreseni različni predmeti, dedku ljube dragocenosti. Na družinskih srečanjih je najraje pripovedoval zanimive zgodbe o dogodivščinah meksikajnerjev, ki jih prikazuje panjska končnica, ter obujal spomine na svojega očeta, ki se je boril v prvi svetovni vojni. Pogovore o vojni je po navadi babica pretanjeno speljala na prijetnejše spomine. Običajno je le povprašala, če so rože v vazi, ki je pravzaprav predelan tulec granate, lepe, potem pa je začela pripovedovati o tem, kako poseben dogodek je bil, ko so se odpravljali v kinematografe. S tem je pogovor preusmerila na takratno pomembnost kina in razvoja kinoprojektorjev v Iskri. Stanovanje sta si uredila tako, da sta se v njem počutila kar najbolj udobno. Predmeti, s katerimi sta se obdala, so ju spominjali na pretekle trenutke in polepšali nujno stanovanje. Nekateri predmeti so jima bili še posebej pri srcu, ker so ohranjali spomin na njuno pestro življenjsko pot. Posebej tople spomine jima prikliče stari, oguljeni plišasti medvedek, ki sta ga kupila sinu, ko je bil še čisto majhen. Od
dneva, ko sta mu ga podarila, ga je medved spremljal povsod, kamorkoli so šli. In potovali so veliko, zato so zamenjali veliko potnih listov. V nočni omarici sta ohranila tistega, ki ju je poleg veselja ob njuni poroki spominjal na grenko izkušnjo povojnega italijanskega fašizma. Natanko te predmete se je odločila njuna vnukinja, nova lastnica stanovanja, obdržati. Da se med prenovo stanovanja ne bi izgubili ali uničili jih je obrobila z rdečo. Obdržala je tudi eno tistih nepotrebnih novotarij, kot sta nenehno tarnala babica in dedek, rdeči telefon, po katerem so kramljali, ko niso bili skupaj. Kadarkoli pa je prišla na obisk, jo je dedek zmeraj ponosno odpeljal na sladoled s svojim fičkom. Tudi ta je sedaj njen. S konceptom časovne kapsule smo želeli predmete približati vam, dragi obiskovalci. S pomočjo časopisa pa vam ponujamo nabor predmetov, ki so nagovorili mlade avtorje te razstave. Tako namen te razstave ni postaviti v ospredje zgodovine same, temveč osvetliti, kako si mladi želijo, da bi muzeji zgodovino predstavili njim. Časovna kapsula vas vabi, da svobodno raziskujete po prostoru, odkrivate drobce in koščke in se s predstavljeno vsebino poigrate ter si ustvarite svojo sestavljanko te zgodbe.
FOTO NATEČAJ
Sodelujoči pri eksperimentalni razstavi EuroVision Lab., maj 2015, foto: Sašo Kovačič
EUROVISION LAB.
KAJ SE ZGODI, KO JAVNOST SAMA PRIPRAVI RAZSTAVO V MUZEJU?
URŠKA PURG IN JANJA ŠTEFANIČ Ljudje imajo redkokdaj možnost, da izbirajo, kaj bo v muzeju razstavljeno. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije (MNZS) smo sprejeli izziv in naš muzej odprli javnosti, da se preizkusijo kot snovalci razstave: povabili smo skupino mladih, da zasnuje eksperimentalno razstavo. Poimenovali smo jo EuroVision Lab. MNZS sodeluje v evropskem projektu EMEE – EuroVizija: muzeji razstavljajo Evropo. Marca 2015 smo k sodelovanju povabili petnajst mladih in petnajst muzejskih strokovnjakov iz Slovenije in tujine. Zamenjali smo običajne vloge in razdelili naloge. Muzealcem smo naročili naj prinesejo na ogled svoje paradne muzealije, mlade postavili v vlogo kustosov. V okviru hitrih zmenkov so morali muzealci nove kustose prepričati, da njihova muzealija sodi v cvetni izbor nacionalne dediščine in si zasluži postati predmet razstave.
NUJNOST POVEZOVANJA: INTERAKCIJA MUZEJEV Z OBISKOVALCI. Imate doma fotografije vašega prvega avtomobila? Ste se z njim podali na morje, v gore, na obisk? Vabimo vas, da nam skenirane fotografije posredujete na urska.purg@muzej-nz.si do nedelje, 16. avgusta 2015. Na muzejski Facebook strani bomo pripravili album vseh prejetih fotografij. Tri najbolj priljubljene fotografije, ki bodo prejele največ všečkov, bomo nagradili.
Pod sloganom »En predmet – mnogo vizij – EuroVizij« smo se v okviru projekta EMEE skupaj posvetili izzivom sodobnih muzejev. Kakšna je njihova vloga? So prepoznavni – ali na ljudeh še pustijo vtis? Ali predmete dobro predstavijo? So muzeji prostori družbene interakcije? Prišli smo do več ugotovitev, med katerimi je bila najvidnejša pot-
reba po povezovanju in iskanju novih vlog. Povezovanje tako med muzeji in muzejskimi strokovnjaki, kot tudi, če ne še pomembneje, povezovanje med muzeji, muzejskimi strokovnjaki in javnostjo. Ko smo združili mlade in muzealce, smo v muzejski talilni lonec zmešali najboljše iz obeh svetov: muzejske zaklade in dediščino, različna znanja in izkušnje s svežino, zanimanjem in navdušenjem. Mladi so se ob popoldnevih urili v različnih muzejskih veščinah, medtem ko so muzejski strokovnjaki nadgrajevali svoje znanje in razmišljali o večplastnosti predmetov iz lastnih zbirk. Z obojimi smo delali na podlagi naših izkušenj iz projekta EMEE in na praktičnem primeru za razstavo izbranega predmeta, fička, kreirali večplastne interpretacije muzejskih razstav.
MUZEJSKE »ZMENKARIJE« Odigrali smo partijo muzejskih hitrih zmenkov, kjer so muzejski strokovnjaki v natanko treh minutah poskušali očarati mlade z zgodbo o svojem predmetu, o njegovi večplastnosti in transnacionalnosti. Mladi pa so med vsemi izbirali njim najbolj povednih pet predmetov. Ko so se skupna srečanja končala, so mladi nadaljevali svoje delo s pripravo eksperimentalne razstave izbrane peterice. Preizkušali so se v različnih vlogah, od scenografov, kustosov, do urednikov in oblikovalcev novih konceptov. Osrednja razstava vas bo preselila
v časovno kapsulo. Spremljevalni del razstave bo posvečen vsem muzejem, ki so mladim nudili svoje znanje in pomoč. Tretji del razstave pa prikazuje, kako Evropo vidijo mladi, ki so se nekaj mesecev nazaj potegovali za mednarodno nagrado EMEE natečaja mladih scenografov. V ta namen smo vključili potujočo razstavo rezultatov natečaja in skupen katalog, kjer najdete tudi slovensko ekipo. Raznolika in eksperimentalna razstava je na ogled od 16. julija vse do 10. oktobra 2015. V tem času ne spreglejte vseh dogodkov, ki se bodo zvrstili ob razstavi. Naj jih naštejemo le nekaj: lov za zakladom, muzejske čajanke in likovne ustvarjalnice ter še mnoge druge. Prepričani smo, da boste našli nekaj zase tako mladi kot mladi po srcu.
EUROVISION LAB. »EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ« Odpiralni čas ODPRTO: torek — nedelja 10.00 — 18.00 torek, četrtek in sobota (julij, avgust) 10.00 — 20.00 ZAPRTO: ponedeljki, 1. januar, 1. maj, 1. november, 25. december
2
ČASOVNA KAPSULA
EUROVISION LAB. »EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ«
PANJSKA KONČNICA
»EKSEKUCIJA MAKSIMILJANA HABSBURŠKEGA« FILIP DRAŽENOVIĆ Spomini Antona Rahneta, ki se je med leti 1864 in 1867 bojeval v Mehiki na strani cesarja Maksimiljana. Prvo česar se spomnim, ko pomislim na Mehiko, je izjemna vročina, ki nas je spremljala povsod, mi pa smo morali stati v ravnih vrstah v tesno zapetih uniformah. Znoj je lil z nas, ničesar na uniformi si nismo smeli odpeti. Domačini so venomer nosili klobuke z izjemno velikimi in privzdignjenimi krajci ter nekakšne tunike, ki so jim segale do kolen. Opoldne so se vsi skrili v senco, mi pa smo, kot nori, vsak dan marširali. Iz zemlje so gledala nekakšna stebla z bodicami, kot ogromne vrtnice brez listov. Domačini so se smejali našemu čudenju, šele nato smo izvedeli, da so to kaktusi. Povsod si jih videl, kamorkoli si se obrnil. Kaktusi in puščava. Kot da v celotni Mehiki ni nič drugega. Tako ogromna država, pa jo lahko povzameš v dveh besedah. Edine živali, ki so nas spremljale, so bili kojoti, ki jih je bilo slišati vsak
večer, in za marsikoga smrtonosne kače. V puščavi smo se velikokrat tudi izgubili, marsikoga, ki je zaostal ali se oddaljil od skupine, so pojedli mrhovinarji. Takih stvari nisem nikoli več videl. Še v domači vasi mi mnogi niso verjeli, trdili so, da sem si vse domislil. O kaktusih so se šalili, da sem videl malo večje vrtnice. Nihče nas ni maral, vsi so nas prezirali. Bili so prepričani, da smo premožni belci, ki jih bomo zasužnjili in jim vzeli premoženje, mi pa smo bili navadni kmetje, ki smo iz ene bede pobegnili v drugo. Marsikdo se tako ali tako ni nikoli vrnil domov. Franc je umrl v bojih, Jožef je že četrti dan na ladji zbolel, umrl je nekje na širnem morju. Mihael je popolnoma zblaznel od strahu in zgodbic, da se Indijanci premikajo popolnoma tiho in ubijajo ljudi s strupenimi puščicami. Vse, kar mi je od Mehike ostalo, je poškodba noge. Ko sem se vrnil, je bilo doma še slabše kot pred mojim odhodom. Velikokrat sanjam Mehiko, včasih se mi zazdi, da me vse te podobe preganjajo, zato sem se
tudi odločil, da na panjsko končnico naslikam prizor usmrtitve. Na razstavi je predstavljena panjska končnica, ki je nastala po letu 1867 in spada med tiste, ki prikazujejo zgodovinsko tematiko. Motiv prikazuje usmrtitev Ferdinanda Maksimilijana Habsburško-Lotarinškega, ki je med letoma 1864 in 1867 vladal kot cesar Mehike. Usmrtitev s streljanjem so izvršili 19. junija 1867, potem ko ga je v državljanski vojni premagal Benito Juarez, kasnejši predsednik Mehike. Na panjski končnici so prikazani tudi tako imenovani meksikajnarji, prostovoljci, ki so se odpravili v Mehiko skupaj z Maksimiljanom, bratom avstro-ogrske-
1881 – ZAGNALI SO PRVI ELEKTRIČNI TRAMVAJ NA SVETU Električni tramvaj je izum Fedirja Pirockega iz leta 1880. Pisalo pa se je leto 1881, ko je Werner von Siemens, ustanovitelj podjetja Siemens, ki deluje še danes, v bližini Berlina v mestu Lichterfelde, zagnal prvo redno linijo električnih tramvajev na svetu in bil s tem za vedno zapisan v zgodovino. Že leto prej pa je postavil nov mejnik v zgodovini dvigal, saj je zagnal prvo električno dvigalo.
Zgodovinski motiv eksekucije Maksimiljana Habsburškega je bil pogosto upodabljan v umetnosti.
1900
ROČNO IZDELANA VAZA IZ TULCA TOPOVSKE GRANATE
JAROŠ KRIVEC
igi Catanzani odločil, da bo temu predmetu uničevanja nadel novo obliko in nov pomen. To je bil trenutek, ko je prišlo do transformacije medeninaste topovske granate – tulca, v umetniško-obrtniško dovršeno vazo, ki jo vidite pred sabo. V globokem reliefu v spodnjem delu vaze je orisan gorski relief, s katerega raste bršljan, ki naj bi predstavljal mir. S predelavo predmeta se avtor ni odrekel
Hrani: Čebelarski muzej Radovljica
1889 – OTVORITEV EIFFLOVEGA STOLPA Famozen, svetovno znan, deset tisoč tonski železni stolp v središču Pariza so za obiskovalce odprli 6. maja leta 1889. Stolp so gradili dve leti pod vodstvom Gustava Eiffla, po katerem je tudi poimenovan. Je eden izmed simbolov industrijske revolucije 19. stoletja. Sprva je v višino meril 300 metrov, kasneje, leta 1954, pa so dogradili še anteno in danes v višino meri 324 metrov. Je brezčasni spomenik, ki privablja milijonske množice in velja za najbolj obiskanega na svetu.
1890
Pred vami je predmet, ki je skozi zgodovino nosil različna imena. Imel je različne oblike in kar je najpomembnejše, imel je različne pomene. Pomembno je, da si samostojno izoblikujete svojo predstavo in razumevanje tega predmeta, zato si ga najprej sami oglejte z vseh različnih vidikov in zornih kotov. Poskusite si sami postaviti vprašanja o njegovem politično-kulturnem pomenu in odgovorite s svojo zgodbo. Ko končate, in če vas je še volja, nadaljujte z branjem, in prisluhnite zgodbi, ki smo jo videli mi. Rojstni datum predmeta v njegovem prvotnem stanju ni poznan. Vemo pa, da gre za italijansko granato iz prve svetovne vojne kalibra 77 mm, torej tipa, ki je bil množično uporabljen na bojiščih soške fronte z namenom škodovanja in opustošenja nasprotnikovih vrst. 9. avgusta 1919 se je Italijan Lu-
ga cesarja Franca Jožefa. Mnoge je v to prisilila revščina, premajhna kmečka posest, slabe razmere za kmetovanje. Meksikajnerji so bili eden izmed pokazateljev hude kmečke stiske. V vojski, ki je odšla v Mehiko, je sodelovalo okoli 6000 vojakov iz celotne Avstro-Ogrske, med njimi jih je okoli 420 prihajalo s Kranjske. Njihovi svojci so Rahnetovi podobne zgodbe lahko neverjetno natančno spremljali preko takratnega tiska in tako okusili košček eksotike.
spominu na krute dogodke, je pa granati dal novo življenje in nov pomen. Ta miniatura nam priča o človeški iznajdljivosti in zmožnosti napraviti korak naprej in živeti svoj vsakdan z nekoč tako osovraženim in strah vzbujajočim predmetom kot je granata. Tako so te marsikje postale nenavaden dekorativni predmet, kot na primer vaze za rože, ki so postavljene v cerkve na območju soške fronte, in katerih namen je danes, da s svojo specifično estetsko vrednostjo lepšajo in bogatijo naš vsakdan. Pri oblikovanju se je Catanzani poslužil tehnike cizeliranja, ki je v Sredozemlju poznana že od prazgodovine. Ta obrtniška izdelava vojnih spominkov je v svetu umetnosti poznana pod imenom trench art. Gre za obči pojav umetniškega in obrtniškega ustvarjanja na obeh straneh fronte, pa naj bo to zaho-
dna, vzhodna, ali pa soška fronta. Dejstvo je, da je bilo v vojnih in letih neposredno po vojni na razpolago zelo malo dobrin, vladala sta splošno pomanjkanje in materialna stiska. So pa bili v vojni udeleženi, seveda, tudi umetniki, obrtniki ali pa preprosto ljudje z umetniško žilico, ki so si želeli biti dejavni in izraziti svoja občutenja in doživljanja teh težkih let. Ker so bili vojni ostanki, kot so čelade, granate, naboji in termovke, najbolj množičen in lahko dostopen material, so se teh poslužili in iz njih oblikovali umetniške spominke vseh vrst. Izdelovali so jih zelo različni ljudje, ki so med boji našli čas za svoje delo na umetninah, s katerimi so se lahko vsaj za trenutek oddaljili od vsakdanje vojne stiske in tesnobe. Veliko teh so podarili ali prodali drugim vojakom, vdovam, po vojni pa tudi turistom in romarjem, ki so si hodili ogledovat zapuščena polja smrti. Prav ta vaza je lep primer, kako so ljudje sami spontano predmet grozodejstva spremenili v nosilca miru in opomin prihodnjim generacijam. Ne gre za pozabljanje, temveč za spominjanje z namenom poglobitve ideje o miru – ideje, na kateri je zrasla tudi Evropska unija. In kdaj, če ne zdaj, je ta tematika še kako aktualna. Hrani: Goriški muzej
EUROVISION LAB.
OBJECTS
»EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ«
PLIŠASTI MEDVED IN ITALIJANSKI POTNI LIST VID SOSIČ Ko se je leta 1920 družina enoletnega Borisa Zidariča selila iz Trsta v Ljubljano, je bil velik del slovenskih dežel del Kraljevine Italije. Medtem ko je večina Slovencev v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev začela dobivati večje narodne pravice, je del slovenskega naroda, ki je bil po postavitvi novih mej po prvi svetovni vojni pod italijansko oblastjo, te pravice vedno bolj izgubljal. Njihova nova država, ki je niso imeli za svojo, je namreč hotela poitalijančiti vse manjšine. Tako so mnogi, posamezniki in celo cele družine, kot družina Zidarič, pod hudim pritiskom zbežali drugam, nekateri v Kraljevino SHS, drugi pa po svetu. Mnoge so hotele italijanske oblasti preseliti v južno Italijo. Tako tudi Zidariče. Družina Žnidarič se je naselila v Ljubljani in Boris je odraščal v slovenskem okolju. Po drugi svetovni vojni je sicer velik del slovenskih dežel, prej okupiranih s strani Italije, pripadel Jugoslaviji, ki je postala republika, a Trst je ostal v italijanskih rokah. Boris se je leta 1950
poročil z Nevo Lipovec, ki je bila, prav tako kot on, rojena v Trstu, a njena družina, za razliko od Borisove, ni odšla. Njeno ime je bilo v času fašizma v Kraljevini Italiji poitalijančeno. Imenovala se je Nivea Tigliani, kar lahko vidimo v njenem potnem listu. Nevi in Borisu se je kmalu rodil sin Bojan in kupila sta mu plišastega medvedka, ki je bil njegov dober prijatelj celo njegovo otroštvo. Tudi vi ga na razstavi lahko spoznate. Čeprav je bila povojna Evropa politično razdeljena na komunistični Vzhod in kapitalistični Zahod, med katerima je potekala težko prehodna meja, Jugoslavija ni pripadala ne eni ne drugi strani. Zaradi sporov s Sovjetsko zvezo se ni pridružila Varšavskemu paktu, kljub temu da je prevzela komunistični režim. Jugoslavija je tako ostala neopredeljena v političnem sporu Vzhod-Zahod. Prav zaradi te nevtralnosti, so bile nekatere izmed njenih meja bolj odprte in prehodne, kot ostale meje med Vzhodnim in Zahodnim blokom.
Tako se je lahko Neva poročila v Jugoslavijo in se vračala v Trst, kjer je bil kupljen dečkov medvedek. Meja med Italijo in Jugoslavijo do sedemdesetih let ni bila povsem določena. Trst je bil del Svobodnega Tržaškega ozemlja. Ko so bile po letu 1974 meje dorečene, je mesto stalo ob italijansko-jugoslovanski meji in je predstavljalo središče za obmejno prebivalstvo obeh držav. Obmejno in preko-mejno druženje med Zahodnih in Vzhodnim blokom, je bilo v drugih delih Evrope nepojmljivo. Stik s tujino je bil družini Borisa Zidariča vsakdanji. Bil je član Gospodarske zbornice Slovenije in je pogosto delal v tujini. Družina je živela v Mehiki, Španiji, pa tudi v Trstu, medvedek pa je vedno potoval s svojim lastnikom. Otroštvo je Bojana oblikovalo tako, da je tudi sam kot popotnik kasneje v življenju obiskal mnogo novih dežel. Takrat brez medvedka.
Razmah proizvodnje in prodaje plišastih medvedov v začetku 20. stoletja predstavlja vseevropski transnacionalni kulturni fenomen. T. i. Teddy Bear je ime dobil po ameriškem predsedniku Theodoru Rooseveltu, ki na lovu iz usmiljenja ni pokončal mladega medvedka. Zgodba je pritegnila ameriškega izdelovalca igrač, ki je prvi izdelal plišastega medveda.
1910
3
ČASOVNA KAPSULA
Hrani: Slovenski etnografski muzej
1920
1912 – RMS TITANIC ZA VEDNO NA DNO MORJA! 15. aprila je v Atlantski ocean v zgodnjih jutranjih urah potonil RMS Titanic, tedaj največja in najrazkošnejša ladja na svetu. Luksuzni britanski potniški prekooceanski parnik, ki je veljal za nepotopljivega, se je na svoji prvi vožnji iz Southamptona proti New Yorku zaletel v ledeno goro in potonil. Nesreča, ki je terjala 1500 življenj, velja za eno največjih pomorskih nesreč moderne zgodovine.
1930
1924 – ZAČELE SO SE PRVE ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE NA SVETU Zgodovina olimpijskih iger sega daleč nazaj, v čas pred našim štetjem, v antično Grčijo. S prevlado krščanstva v Rimskem imperiju so bile igre prepovedane in ponovno obujene konec 19. stoletja. Vendar igre takrat niso zajemale zimskih športov, izjema je bilo le umetnostno drsanje. V zimskih športih je bilo na olimpijskih igrah mogoče tekmovati šele leta 1924 v Chamonixu v Franciji, na tednu zimskih športov v okviru poletnih olimpijskih iger, ki so ga kot prve zimske olimpijske igre uradno priznali leta 1926.
1911 – ŠKANDAL! UKRADLI SO SLIKO MONA LISE! Leonardo da Vinci je daljnega leta 1503 naslikal danes eno najbolj prepoznavnih slik na svetu, s katere se skrivnostno smehlja Mona Lisa. Pravi škandal pa se je zgodil leta 1911, ko je neznanec iz muzeja Louvre ukradel sliko in jo tako nehote naredil še bolj slavno. »Neznanec« je bil pravzaprav uslužbenec Louvra, ki je sliko preprosto skril pod plašč in z njo odkorakal iz muzeja. Predstavljajte si, da bi danes preprosto odkorakali iz Louvra s sliko Mona Lise pod plaščem! Slika je doživela pravo popotovanje po različnih krajih v Italiji in Franciji, sedaj pa že nekaj let visi na steni v Louvru zaščitena z neprebojnim steklom. Je mnogo bolj varovana kot v preteklosti, saj velja za najdragocenejšo umetnino na svetu.
1903 – ZAČETEK TOUR DE FRANCE Tour de France je zahtevna etapna kolesarska dirka, ki poteka po Franciji. Njena zgodba se je začela na neobičajen način. Navdih zanjo je dobil novinar Géo Lefèvre v francoski zgodbi Tour de France par Deux Enfants, v kateri dva fanta prepotujeta Francijo. Na podlagi te zgodbe si je Lefèvre nato zamislil kolesarsko dirko po Franciji. Idejo je takoj podprl urednik revije, kjer je bil Lefèvre zaposlen, saj si je s tem obetal večjo prodajo. Kolesarji so se prvič podali po poti danes najprestižnejše cestne kolesarske dirke na svetu 1. julija 1903.
Naslovnica je kolaž, ki se zgleduje po seriji naslovnic revije Kurirček, letnik 63-64. Citirane ilustracije so avtorsko delo Jožeta Ciuhe. Oblikovala: Teja Ideja
4
ČASOVNA KAPSULA
EUROVISION LAB. »EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ«
EUROVISION LAB. »EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ«
ČASOVNA KAPSULA
5
Foto: Aleksander Jesenovec, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.
6
ČASOVNA KAPSULA
EUROVISION LAB. »EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ«
FIAT 600 - ZASTAVA 600 ZASTAVA 750 - FIČO URŠKA PURG »To je bil avto!« so še danes prepričani mnogi, ko jih vprašamo po fiču. Kako pa lahko fiča vidimo, če se ga lotimo iz mnogih zornih kotov? Je ‘naš’? Je italijanski? Je španski? Spraševali smo se, katere pomene ljudje pripisujejo temu malemu avtomobilu, ki danes še zmeraj biva v srcih mnogih in to ne le v Sloveniji in bivši Jugoslaviji. Naj na začetku povemo, da fičo izvira iz italijanske verzije avtomobila Fiat 600. Kot prvi družinski avto, ki je debitiral leta 1955 v Švici, je Fiat 600 dokaz evropske modernizacije. Predstavlja evropski gospodarski in demografski razvoj po drugi svetovni vojni ter kako povezana je bila Evropa kljub delitvi na vzhodni in zahodni blok. Fiat 600 je veljal za simbol gospodarskega razcveta Italije, zaradi prodaje licence v druge evropske države pa je simbolika tega avtomobila podobna v različnih delih Evrope in celo po svetu. Tako je prišel tudi v Jugoslavijo, v Kragujevac, kjer je kmalu začel izhajati pod znamko Zastava, najprej 600 in nato 750. Kmalu je skorajda
zavladal tudi ulicam po Sloveniji. Ne le da je predstavljal sanje vsakega mladeniča, bil je avto poželenja zaradi svojega videza in vzdržljivosti. Čeprav je bil namenjen štiričlanskim družinam, nekateri pravijo, da se je v njem mirno vozilo tudi osem oseb. Omogočal je dnevne migracije na delo, potovanja v tujino zaradi dela in obiske k sorodnikom, predvsem pa je cele družine popeljal na počitnice na morje. Kako nepremagljiv je bil v zimski vožnji, je pravi užitek slišati tiste, ki so to tudi sami izkusili. Na enak način kot pri nas - z odkupom licence in učenjem od italijanskih strokovnjakov znamke Fiat – se je usidral tudi v Španiji in Južni Ameriki pod imenom SEAT 600. In še več, brez licence so ga priredili tudi v Ukrajini ter na podlagi njega in Volkswagnovega hrošča naredili avtomobil Zaporožets. Avtomobil je močno zaznamoval povojno obdobje, prikradel se je v vsakdanjik ljudi in prinesel svobodo gibanja in doseganja daljših relacij. Številne avtomobile v različnih evropskih državah povezu-
jemo z gospodarskim razcvetom in novo ureditvijo po drugi svetovni vojni. Če naštejemo samo nekaj takšnih avtomobilskih ikon, poleg avtomobila Fiat 600 oz. kasnejša Zastava 600 in 750 v Jugoslaviji, in SEAT 600 v Španiji, Volkswagen tip 1 - hrošč v Zahodni Nemčiji ali Trabant v Zahodni Nemčiji, Mini v Veliki Britaniji in na Portugalskem,
ter preoblikovan ZAZ 965 v Sovjetski zvezi. Zgodba Fiata 600 se je začela marca 1955 in končala 1969 v Italiji. Drugod po svetu pa so se licenčne (in prirejene) različice proizvajale še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Med njimi tudi fičo v tovarni Zastava. Najbolj neverjetno je, da je naš mali avto, fičo, pustil
Foto: Tomo Mišic z babico pred Cekinovim gradom. Za svoj šesti rojstni dan je prejel prvega fička, februar 1960.
tako močan vtis na generacijah ljudi, da so ustanovili fan klube fičkov. Še danes, ko so pridobili status oldtajmerjev, so Fiat 600 ali Fičo fan klubi po mnogih državah Evrope in tudi v Južni Ameriki, v Argentini, Čilih, Mehiki in Urugvaju.
1946 – ŠKANDAL NA MODNI PISTI: BIKINI KOPALKE Dvodelne kopalke so bile sicer svetu znane že prej, vendar je francoski kreator Louis Réard, leta 1946 predstavil nov model kopalk imenovan bikini, kar je takrat pomenilo, da je ženska oblečena v »nič«; v stilu cesarjevih novih oblačil, bi lahko rekli. Njihova edinstvenost v svetu mode je bila predvsem v spodnjem delu kopalk, saj niso več prekrivale popka, sprednji in zadnji del pa sta bila povezana le z vrvico. Ker nobena manekenka ni privolila, da se z njimi sprehodi po modni brvi, je Réard najel striptizeto. Javnost je kopalke sprejela z velikim zanimanjem, vendar je le trajalo kar nekaj let, da so bikini kopalke postale nekaj vsakdanjega na plaži.
1940 SLASTNA JABOLČNA PITA OD BABICE SESTAVINE ZA NADEV: 8 jabolk 2 hruški limonina lupinica 100 g sladkorja cimet ščepec soli ekstrakt vanilije muškatni oreh kardamom Najprej zamesimo krhko testo za pite. Pomembno je, da so vse sestavine ohlajene. Začnemo s pripravo »parmezana« iz moke, masla in ščepa soli. To pomeni, da vse skupaj zelo fino nadrobimo. Dodamo jajce in vse skupaj dobro premešamo. Po potrebi počasi dodajamo ohlajeno vodo. Nastalo zmes nekajkrat pregnetemo in pustimo počivati v hladilniku vsaj pol ure. Testo iz hladilnika razvaljamo, položimo v pekač za pite ter ga postavimo nazaj v hladilnik. Če želimo okrasiti vrh pite na koncu, si majhno kepico testa pustimo na strani. Medtem pripravimo nadev iz jabolk in hrušk. Jabolka in hruške olupimo in narežemo na majhne koščke. Stresemo jih v kozico in
SESTAVINE ZA TESTO: 300 g moke 150 g masla ščep soli 1 jajce voda jim dodamo kozarec vode, ščepec sladkorja, limonino lupinico in navedene začimbe. S sladkorjem ne smemo pretiravati, saj med kuhanjem sadje že samo odda nekaj sladkobe. Sama količina sladkorja pa je odvisna predvsem od vrste jabolk, ki jih uporabimo. Vse skupaj kuhamo na zmernem ognju, dokler iz sadja že skoraj nastane čežana. Takrat s kuhanjem prenehamo in pustimo, da se nadev malo ohladi. Medtem prižgemo pečico na 180°C in vzamemo testo iz hladilnika, ki je sedaj že lepo ohlajeno, in vanj vlijemo nadev. Vrh pite lahko okrasimo po želji. Pečemo jo 45 min na 180°C.
DOBER TEK!
1950 1953 – MT. EVEREST JE OSVOJEN! Odprave na najvišjo goro sveta so se vršile že od leta 1921, naslov za prve korake na 8848 metrih pa sta si v okviru britanske odprave prislužila novozelandski alpinist Edmund Hillary in šerpa Tenzing Norgay leta 1953. V fotografski objektiv na vrhu je ujet le Norgay, ki ni znal uporabljati fotoaparata, zato je Hillary ostal brez lastnega portreta na najvišjem vrhu sveta.
1973 – IZID PLOŠČE »THE DARK SIDE OF THE MOON« Legendarna britanska skupina progresivnega rocka, Pink Floyd, je leta 1973 z izdajo plošče The Dark Side of the Moon, postavila nov mejnik v zgodovini glasbe. Konceptualni album s tematiko vsakdanjega življenja opisuje teme kot so pohlep, konflikti, minevanje časa in duševne bolezni. Album še vedno velja za enega najbolj prodajanih in najboljših albumov v zgodovini glasbe.
1980 – SVET JE ZA VEDNO ZAPUSTIL LEGENDARNI JOHN LENNON 8. decembra leta 1980 je bil v New Yorku ustreljen John Lennon. Pevec in ustanovni član legendarne skupine Beatles, ki je zaslovela v šestdesetih letih, je po razpadu skupine začel samostojno glasbeno pot. Bil je izjemno dejaven protivojni aktivist, zaradi česar mu je ameriška vlada grozila z deportacijo. Njegova glasba pa se še danes vrti na radijskih valovih in po svetu širi sporočilo miru.
7
ČASOVNA KAPSULA
EUROVISION LAB. »EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ«
35-MILIMETRSKI KINOPROJEKTOR ISKRA NP-21
TAJDA BLAZINŠEK
Danes le redko pomislimo, da si je bilo film, najvplivnejši medij preteklega stoletja, nekoč mogoče ogledati le v kinematografih. Ogled filma je bil družabni dogodek, ki je v enem prostoru, za razliko od gledališča ali opere, združil predstavnike vseh družbenih slojev. Filme pa so predvajali s pomočjo kinoprojektorjev. K razvoju slovenske in tudi širše jugoslovanske kinematografije je nezanemarljiv delež prispevalo kranjsko podjetje Iskra, ki se je po koncu druge svetovne vojne usmerilo v razvoj kinoprojektorjev in opreme za predvajanje filmov. Plakat, ki ga je oblikoval Janez Trpin, prikazuje model NP21, ki so ga na tržišče poslali leta 1955. Konstruiran je bil za velike dvorane, lahko je predvajal filme v širokozaslonskem formatu, poleg tega pa je imel tudi veliko izpopolnjene dodatne opreme. Prototipe oziroma prvo serijo desetih projektorjev so v Iskri izdelali leta 1948 (enega teh najdete na stalni razstavi), že v naslednjem letu pa so serijsko izdelali 185 projektorjev. V nadaljnjih letih so proizvodnjo tehnično izpopolnjevali in razvijali nove in boljše modele ter kinematografsko opremo. Že leta 1952 so se usmerili v razvoj naprav za ozvočenje. Iskra je bila tudi na tem področju eden prvih proizvajalcev v Jugoslaviji, zato je kinoakustika sčasoma prerasla v zelo uspešno panogo kranjskega podjetja. Proizvodnja je zajemala
vse od tranzistorskih stereo ojačevalnikov, kino-ojačevalnikov, do hi-fi ojačevalnikov in številne druge naprave. Leta 1952 so se usmerili na tuji trg. V želji po prodoru na svetovne trge so se v Iskri med drugim posvetili premišljeni oglaševalski kampanji. O tem priča tudi plakat, ki ga je oblikoval Trpin in poleg kinoprojektorja prikazuje pripadnike različnih ras in narodnosti, ki gledajo v projektor. Slednji so prikazani precej plastično in stereotipno, zato je plakat pomemben dokument, ki priča o takratnem razumevanju in poznavanju drugih kultur. Kako uspešna je bila promocija kinoprojektorjev na tujih trgih, priča dejstvo, da je bil kinoprojektor eden izmed najuspešnejših Iskrinih izvoznih programov. V 50-ih letih preteklega stoletja je namreč skupaj z drugimi kinoprojekcijskimi napravami predstavljal kar osemdeset odstotkov Iskrine proizvodnje. Od skupno 3200 kinoprojektorjev, ki so jih izdelali do leta 1966, ko so proizvodnjo ukinili, so jih okoli 950 izvozili v Turčijo, Iran, Brazilijo, Bolivijo, Čile, Belgijo, Avstrijo, Madžarsko in v nekatere afriške države neuvrščenih. Iskrini kinoprojektorji so še danes poznani po svetu. Tako je pred ne-
1960
Hrani: Slovenska Kinoteka.
kaj leti skupina slovenskih filmskih navdušencev ob obisku filmskega festivala v Ouagadougou v Burkini Faso, presenečeno ugotovila, da so predvajali filme na Iskrinem kinoprojektorju. Prav tako so ti še vedno v rabi tudi v nekaterih kinematografih v Turčiji; v Slovenski Kinoteki pa so obratovali vse do leta 1998. V okviru projekta Kino na Slovenskem, ki poteka pod okriljem muzejskega oddelka Slovenske Kinoteke, ugotavljajo, da se Iskrini kinoprojektorji, četudi so jih nadomestile sodobnejše naprave, v mnogih kinodvoranah po Sloveniji kot nekakšne muzealije nahajajo še danes. Med njimi prevladuje ravno model NP-21.
Promocijski plakat za Iskrin projektor NP-21, enega prvih slovenskih profesionalnih grafičnih oblikovalcev, Janeza Trpine (hrani: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1958).
1970
1980
TELEFON ETA 80 ISKRA GAL PAVLIHA KALINKA, KALINKA, KALIN- in telefon je bil izbran. Telefon je bil že pred olimpijskiKA, MOYA! To ni le znamenita ruska narodna pesem. Anekdota pravi, da je prav ta melodija zaslužena za uspeh Iskrinega telefona. Leta 1980 je v Moskvi potekala olimpijada in med kandidati za uradni telefon je imela tudi Jugoslavija svojega – novi model ETA 80. Za razliko od drugih kandidatov so se Iskrini možje bolje pripravili. Vodja oblikovalskega oddelka je bil Davorin Savnik, ki se je šolal in izpopolnjeval tudi v tujini, tako v Evropi kot čez lužo, kjer je pridobil svoje oblikovalske nazore. Sam naj bi na harmoniko zaigral znamenito melodijo, ki so jo pred predstavitvijo olimpijskemu komiteju v telefon prenesli inženirji. Ko so iz druge sobe poklicali na omenjeni telefon, je ta zaigral melodijo Kalinke
mi igrami v Moskvi predstavljen v Ljubljani leta 1978 pod imenom Olimpik. ETA 80 je postal prelomni izdelek v dobi elektronskega telefoniranja in je tako rekoč pristal v skoraj vsaki pisarni in gospodinjstvu. Tovarna, kjer so telefon izdelovali, Iskra v Kranju, je bila takrat že poznana po kakovosti in ceni izdelkov. Ustanovljena je bila kmalu po koncu druge svetovne vojne. Proizvodnja je takrat zajemala večinoma kopije nemških izdelkov – od telefona Siemens do kinoprojektorjev. Kasnejše Iskrino načelo o sodelovanju oblikovalcev in izdelovalcev pri razvoju izdelkov in zahteva po enaki prepoznavnosti na domačem in tujem trgu sta se izkazali za odlični. Iskrini izdelki so se dobro prodajali in prejemali
priznanja na razstavah. Model ETA 80 ni bil izjema, bil je eden izmed izdelkov, ki so ime Iskre ponesli po svetu. Predstavlja oblikovalsko in inženirsko prelomnico. Bil je prvi elektronski Iskrin telefon. Leta 1976 so analogni avtomatski aparat spremenili v elektronski – ETA aparat. Namesto standardnega zvonjenja je bilo možno vgraditi poljubno melodijo, o čemer priča omenjena anekdota o Kalinki. Prvi model je imel še vrteči številčnik, kasnejši pa so imeli namesto številčnika dvanajst tipk. S strani ima telefon obliko solze, zaradi svoje preproste in inovativno ploske narave je kmalu dobil vzdevka »Palačinka« in »Fitipaldi« (po avtomobilskem dirkaču, slavnem v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, Emersonu Fittipaldiju). H kultnemu statusu telefona je nedvomno prispevalo
Hrani: Tehniški muzej Slovenije
tudi to, da ga je bilo mogoče kupiti v različnih barvah. Raznobarvnost, preprosta oblika, udobna slušalka, trpežnost in možnost lastne izbire melodije so uporabniku ponujali veliko možnosti izbire po precej zmerni ceni (prib. 10 Eur/$). ETA 80 je bil največkrat kopirani telefon po svetu. Savnikovo idejo je kopiralo kar šestnajst tovarn po svetu. Narejenih je bilo več kot 160 milijonov izdelkov. Bil pa je tudi izjemno cenjen – o tem priča tudi dejstvo, da se je njegova kopija v ZDA prodajala kar za sedemkrat višjo ceno. Prejel je sedem odličij za lepo obliko. Med najbolj prestižnimi nagradami pa tudi prestižno Japonsko nagrado za dizajn “G Mark”. ETA 80 je
v stalni zbirki odlično oblikovanih sodobnih izdelkov v nemškem Muzeju moderne umetnosti (Die Pinakothek der Moderne) v Münchnu kot tudi v zbirki največjega svetovnega muzeja moderne umetnosti v New Yorku (MoMa – The Museum of Modern Art). Nedvomno je telefon ETA 80 dosegel stopnjo brezčasnega kultnega objekta tako v Sloveniji kot tudi drugod, na primer na Japonskem in pa v ZDA in je tako zares obče prepoznan izdelek.
8
PROSTI ČAS
EMEE KRIŽANKA
EMEE LABIRINT
KATARINA Muzejski križ SUČIČ kraž za prosti čas
GILBERTO MAZZOLI
1
2
3
4
13
6
7
8
14
17
18 26
19
20
22
28 32
11
23
EUROVISION LAB.
EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ
12
Izdal in založil Muzej novejše zgodovine Slovenije (zanj direktorica dr. Kaja Širok)
24
25
Uredili: Urška Purg in Janja Štefanič
30
34 40
10
»EN PREDMET – MNOGO VIZIJ – EVROVIZIJ«
16
29
33 39
38
9 15
21
27
31 37
5
EUROVISION LAB.
35
36
41
42
43
Oblikovanje in prelom: Gilberto Mazzoli
63
Pisci besedil: Tajda Blazinšek, Filip Draženović, Veronika Koren, Jaroš Krivec, Gal Pavliha, Urška Purg, Vid Sosič, Katarina Sučič, Janja Štefanič
EMEE 45
46
47
52
53
58
59
48
49
54
50
51
55
56
60
61
64
65
68 71
72
79
73 80
81
74
75
82
76 83
62
66
67
69
70
77 85
86
89 91
92
93
Lektoriranje: Boljebo s.p.
78
84
88
57
87
Fotografije in muzejski predmeti: Čebelarski muzej v Radovljici, Goriški muzej, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Narodna in univerzitetna knjižnica, Slovenska kinoteka, Slovenski etnografski muzej, Tehniški muzej Slovenije
90
94
95
EMEE 96
97
103
98
99
104
107
108
109
110
111
121
123
125
127
128
141 149
148
Tisk: AERO PRINT d.o.o. Naklada: 600
136
140 147
129
133
135
139 146
126
132
134
Fotografije predmetov: Sašo Kovačič, Sarah Poženel
120
124
131
145
116
119
122
130
112
115
118
138
102 106
114
117
144
101
105
113
137
100
142
143 150
151
EuroVision 157
Križala: K. Sučič
96. Posoda za vodo z ročajem. 97. Ko nekoga obliva rdečica. Oseba, ki ... . 98. Cestno vozilo, avtomobil. 100. Evropska nogometna zveza (kr. - uradno ime). 101. Bakreni rimski kovanec. 103. Sedemnajsta črka grške abecede. 108. Smisel besede ali predmeta. 109. Park v Ljubljani. 110. Pevski zlog. 111. Blagajna. 114. Igra na karte. 116. Ponaredek, plagiat. 119. Slovenski risar in slikar, Fran Tratnik (1881 – 1957), (kr.). 123. Jezero v Italiji, Gardsko jezero (... di Gardo). 124. Računalniški operacijski sistem. 125. Tenka mrežasta tkanina. 126. Glasen vzdih ob nezadovoljstvu. 127. Oznaka za kemijski element Tantal. 129. Omaka (pog.). 130. Tehniški muzej Slovenije (kr.). 132. Primorski vzklik. 133. Kulturna rastlina iz družine trav. 134. Turek, Otoman. 135. Črna ...(?) Koroškem. 138. Huda nalezljiva bolezen. 141. Vzhodnonemška drsalka, dobitnica dveh olimpijskih medalj, Katarina. 142. Slovenski slikar, grafik in risar, Zoran Mušič (1909 – 2005), (kr.). 145. Azijski nomad. 147. Glavni števnik. 148. Solmizacijski zlog ... , RE, MI ... 149. Kratica za gospa (angl.). 150. Moško ime. 151. Dongpo, kitajski pesnik, esejist, pravo ime Su Shi (1036-1101). 153. Slovenski gledališki in filmski igralec, Ban Ivo (kr.). 155. Volt-amper.
137 S
145 H
144 U 138 K
153 B
N A 146 M
139 O
M O
A
N
V
121 E M
O
O
113 R R
117 T
D
107 O
108 P
104 A
E
103 R
97 Z
96 V
A
R
147 E 122 K 118 O
O
114 P
T V
88 O O
79 A
72 Z
71 N
Z 80 I 68 Š 64 K
V N
58 O
R
52 D
T
45 O
38 S
37 G 31 Z
P I 53 V
46 A 27 U
R
17 R
P
I
13 K
2 R
1 K
O
I N D
18 M
T A
123 L
X I
O 60 P
74 J R
V
E
110 L
O 19 M
I
3 V
Muzejski križkražza prosti čas REŠITEV
E
I 125 T
I
75 N R A N
O V O 49 L
14 5 O
O 6 V
L S 94 O
84 E
H 126 E
M
65 E
A
A 127 T
50 N 41 L 34 Ž 29 R
N 7 A
E B 22 E
I 8
15
N
S 133 O
A
S A
66 T
I G O 61 L
A T I L 23 M
R
78 K
A 62 O
9 U
O 129 Z
O
T I L D 86 O
G A 10 N
A R
O
I N T O 87 P
S Z N
T S 63 I
57 M N 42 V
43 I
B P 24 A
G 11 I
I L
A
A 36
T S
K
51 Z K 30 Y
16 D
L 56 G
35 E I
O 67 D
D
S 112 E
70 B
R
D
151 S
M
K
N
E
T 90 K
A
O T
A
A 102 O
Križala: K. Su i
U
C 116 I
95 Ž 85 J
B
E 106 G
101 A
I 128 I
A 111 K
A 157 J
143 E
U 69 O
K 55 J
U P
T
A
V O
I 89 B
L J
150 E
142 Z
N
C 77 Z
40 21 J
O
J
D 136 V
115 A
N N
A 28 N
20 A
100 U
76 A
A 33 L
F
93 B 83 O
I 120 S
105 E F
P
S 4 K
R
T
L
A 99 B
92 A 48 J
L
T 141 W
A 132 M
R P
149 M
T
A
S 54 S
T
135 N
N A
156 R
A
N 124 U
S
119 F
I
R O
A
K 39 I
32 A S
A
O 47 V
G R
I
V
155 V
EuroVision
V
E 82 L
EMEE P
26 K
R
81 Z 59 O
E
L
98 A 73 K
I
I 91 A
I
154 A
148 D 109 T
B
EMEE
159 A O 140 O
R 131 E
E D
N
S 134 O
130 T
A
K N N
J
12 A
25 T
NAVPIČNO 1. Danski pisatelj, Hans (1898-1962). 2. Kratica za recept. 3. Alpska dolina v vznožju Julijskih Alp pod Triglavom. 5. 16. In 4. Črka abecede. 6. Oborožen spopad med dvema ali več državami. 7. Kalcijev oksid, ki se dobi z žganjem apnenca. 8. Različni črki. 9. Okončina (množina). 10. Pogost madžarski priimek. 11. Otroški predmet za igranje. 12. Angleško žensko ime (Ana). 13. Slovenski slikar, Kotnik Rudolf (1931-
1996)(kr.). 15. Bivališče čebel. 18. Murska Sobota (kr.). 19. Predmet ali element umetniškega oblikovanja. 20. Čistokrvni arabski konj. 23. Slovenska slikarka in ilustratorka, Vovk (1928-2008). 24. All points bulletin, računalniška igra (kr.). 25. Slovenski slikar, grafik in kipar Tone Kralj (1900 -1975), (kr.). 27. Nada, upanje. 29. Kulturna rastlina, vrsta žita. 31. Obdobje v razvoju človeške družbe, iz katerega so pisani viri, historija. 33. Igralec na staro poulično glasbilo. 35. Veda o kulturi in načinu življenja posameznih etničnih skupin, narodoslovje. 38. Strnina, strnišče. 40. Kdor poklicno kaj čuva. 43. Veznik. 46. Različna samoglasnika. 47. Vodič. 49. Začimbna rastlina, grm ali drevo. 51. Resnična ali izmišljena pripoved. 53. Storitev za telefonijo preko internetnega protokola (kr.). 54. Orodje za ročno žetev. 57. Muzej novejše zgodovine Slovenije (kr.). 60. Pokal, množina. 62. Pritok reke Clarence, New South Wales, Australija. 63. Otok v Jadranskem morju. 64. Košarkaška šola (kr.). 65. Slovenski slikar Erik Lovko (1953-2009), (kr.). 66. Krajša oblika imena Tobija. 72. Živalski vrt (kr.). 74. Gozdna površina, ki ni porasla z drevjem. 75. Nacionalni park. 76. Sumerski bog neba. 77. Zaposlitveni center. 78. Registrska avtomobilska oznaka za Krško. 80. Kmečka manjša soba (knjiž.). 81. Začetnica priimka in imena slovenskega pisatelja, »Draga moja Iza« (... Ivo 1926 – 2009). 83. Osvobodilna fronta. 84. Števnik (pridevn.) 86. Posnetek plastične tvorbe z odlitkom v mavec, glino. 87. Javna listina za prehod državne meje. 89. Slovenski slikar in scenograf (Milan 1923-1999). 90. Bicikel. 92. Slovenski fotograf, novinar in popotnik, Hodalič. 93. Slovenska slikarka iz Postojne, Beti Bricelj (kr.). 94. Glavno mesto Švedske. 95. Športni rekvizit.
I
102. Ameriški krajinski arhitekt, Laurie (roj. 1938). 103. Oznaka za kemijski element Renij. 104. Rimski pozdrav. 105. Pokrajina v Grčiji, Elida. 106. Stari Germani. 107. Nasprotno od zaprt. 109. Aparat za pogovor na daljavo po žici. 111. Registrska oznaka za Karlovac. 112. Španski določni člen za moški spol. 113. Gorovje v Bolgariji. 115. Žensko ime. 116. Otok v Korejskem prelivu, Japonska. 117. Slovenska smučarka, Nuša (udeleženka ZOI 1980). 118. Slovenski klarinetist in skladatelj narodnozabavne glasbe Ovsenik Vilko (kr.). 120. Slovenski etnografski muzej (kr.). 121. Elda Viler 122. Ploščat, okrogel predmet. 125. Sestra očeta ali matere. 128. 10., 24. in 21. črka abecede 130. Merska enota za težo. 131. Izdelovalec smuči (Begunje na Gorenjskem). 132. Slovenski slikar, Maleš (1903-1987). 133. Slovenski pevec in skladatelj zabavne glasbe, Pestner. 134. Izvirnik. 136. Podeželsko naselje. 137. Slovenska kinoteka (kr.) 139. Središče vrtenja. 140. Italijanska pevka, Anna. 141. Slovenska slikarka iz Celovca, Weiss Zorka (kr.). 143. Mednarodna avtomobilska oznaka za Ekvador. 144. Medmet. 146. Strd. Produkt čebel. 149. Osnovni pojem antične estetike. 152. Nekaj, kar je pomečkano, stisnjeno. 154. Vzklik bolečine. 156. Konec polotoka. 157. Žid. 158. Kraj na jugozahodu Romunije (bogato najdišče fosilnih ostankov iz obdobja Jure). 159. Evropska država z glavnim mestom Dunaj.
U
VODORAVNO 1. Streha. 4. Slovenska pevka, Tinkara. 9. Zveza, združenje, zedinjenje, union. 13. Statua, soha. 14. Slikarjevo orodje. 16. Okrajšava za dekagram. 17. Ameriški igralec Robert Redford (kr.). 18. Mati. 21. Nemški sodobni umetnik Jo Niemeyer (kr.). 22. Izseljenec, tudi politični begunec. 26. Skrbnik (čuvaj,varuh) muzejskih predmetov. 28. Portugalski pesnik, Antoine (18671900). 30. Otok vzhodno od Filipinov. 32. Hunski poglavar, imenovan “bič božji”. 34. Strnjenka, zdriz. 36. Čebelarski muzej (kr.) 37. Gorska služba (kr.). 39. Jezik Bantujcev (afriško ljudstvo). 41. Tuje žensko ime. 42. Rimska številka 6. 45. Slovenska radijska moderatorka in TV-voditeljica, Roš. 47. Enaki črki. 48. Ameriška animirana znanstveno fantastična televizijska serija (2004-2006), (kr.). 50. Neposredne tuje naložbe (kr.). 52. Olesenela rastlina z dobro razvitim deblom in krošnjo. 54. Materija, tvar. 55. Ljudstvo na jugozahodu Kitajske. 56. Goriški muzej (kr.). 58. Osebni zaimek. 59. Potovanje posebne skupine z raziskovalnim namenom. 61. Kraj na otoku Fidži. 64. Projekcijski aparat za predvajanje filmov. 67. Državna založba Slovenije (kr.). 68. Koničast vrh, špica. 69. Japonsko mesto v prefekturi Agita. 70. (Battery Safety Terminal) Preprečevanje požara pri trčenju (kr. ang.). 71. Mednarodna avtomobilska oznaka za Novo Zelandijo. 73. Abelov brat. 77. Kolekcija. 79. Kraj pri Pamploni. 82. Prebivalec Laponske. 85. Tibetansko govedo. 86. Opus (kr.). 88. Egipčanski bog mrtvih, plodnosti in sodnik mrtvih v podzemlju. 89. Oznaka za kemijski element Barij. 90. Vprašalnica. 91. Slovenski slikar Anton Ažbe (1862 – 1905), (kr.). 94. Območni urad (kr.). 95. Rumen (starinsko). 96. Umetniško oblikovana posoda iz stekla, keramike, kovine ipd. 99. Doprsni kip, tudi bista.
159
156
N
158
155
G
154
158 A
153
152 Z
152
Zahvaljujemo se sodelavcem in sodelavkam za pomoč: Tajda Blazinšek, Renata Čeh, Metka Dariš, Filip Draženović, Katarina Kogoj, David Kožuh, Jaroš Krivec, Veronika Koren, Ana Martinčič, Anja Moric, Gal Pavliha, Tita Porenta, Nika Rosman, Mojca Slapar, Vid Sosič, Katarina Sučič, Janja Štefanič, Tjaša Zidarič Izid brošure sta omogočila: Program za kulturo Evropske unije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.