Voda, 2007 by Bebic

TJAŠA PLATOVŠEK

VODA

TJAŠA PLATOVŠEK

VODA

pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:12

Tjaša Platovšek: VODA Strokovno pregledala: Sonja Potrč Lektorirala: Maja Premrl Grafično uredil: Promos™ Naslovnica: Božo Kos Izdal in založil: Uskok d.d. Leto: 2007

pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:12

Dragi otroci! Okolje, v katerem živimo, je ključnega pomena za naše zdravje, dobro počutje in ustvarjalnost, zato moramo prostor, ki nas obdaja, skrbno varovati. Vsak poseg v naravo ima lahko negativne posledice, ki včasih pripeljejo celo do katastrofe. Ta lahko privre na dan že jutri ali šele čez mesece in leta ter tako zaznamuje svet in se na svoj način maščuje človeku. Prav zato je treba poskrbeti, da je narava okoli nas čimbolj neokrnjena, saj nam ponuja vse tisto, kar za življenje najbolj potrebujemo. Ena od najpomembnejših skrbi za naše okolje je prav gotovo voda. Ker je ta na premnogih koncih sveta, tudi v našem okolju, že onesnažena in zato povzroča več škode kot koristi, je treba dobro in neoporečno vodo varovati. Zavedati se moramo, da predvsem v današnjih časih voda postaja ena od najpomembnejših vrednot. Janez Podobnik dr. med Minister za okolje in prostor

pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:12

VODA

Voda je najdragocenejši zaklad, ki ga premore svet. Življenja brez vode ne bi bilo, in ko je ni, gre vse narobe. Vode ne moremo prijeti s prsti in nima ne določene oblike ne posebnega okusa, pa vendar je poleg zraka najpomembnejši element na Zemlji. Kjer je voda, tam je tudi življenje. Ljudje in živali jo pijemo, rastline se z njo hranijo, vsi pa jo uporabljamo vsak dan, a žal jo tudi vedno znova in bolj onesnažujemo. Na Zemlji je veliko več vode kot kopnega, saj ta pokriva kar 70 odstotkov našega planeta. Morska voda predstavlja 97,2 odstotka vode na Zemlji, slabih 2,8 odstotka je sladke vode v trdnem in tekočem stanju, 0,001 odstotka pa vodne pare.

ZA KAJ UPORABLJAMO VODO?

Vodo uporabljamo za umivanje, pomivanje posode, pranje perila, zalivanje rož, kuhanje, po njej plujemo z ladjami, z njo si gasimo žejo, se igramo, škropimo, osvežimo, v njej plavamo ali pa imamo akvarij z ribicami, ki seveda plavajo v vodi. Pozimi se lahko po zamrznjeni vodi drsamo, če je v obliki ledenih kock, si z njo hladimo pijačo, potrebujemo jo pri gradnji hiš in še marsikje drugje. Že nekaj kapljic vode je dovolj, da vzklije seme in iz njega zraste rastlina. In nekaj požirkov, da se odžejamo. Voda je povezana z vsemi našimi dejavnostmi, zato smo od nje odvisni.

6 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:12

KAJ BI SE ZGODILO, ČE NE BI IMELI VODE?

VODA KOT GLAVNI SESTAVNI DEL ORGANIZMOV

Če ne bi bilo vode, bi rastline ovenele, ljudje bi umrli od žeje, zemlja bi se izsušila in na poljih ne bi bilo zelenjave in žit, iz katerih pridelujemo hrano. Izsušila bi se tudi jezera, ledeniki bi se stopili, drevesa bi se posušila in gozd bi izginil. Okoli nas ne bi bilo zelenih travnikov, pisanih cvetlic, jablan s sladkimi rdečimi jabolki, jezer, v katerih plavajo ribice, mlak, v katerih poskakujejo in regljajo žabe, in smučišč, na katerih se pozimi smučamo ter sankamo. Svet bi obstal in življenje bi počasi izginilo.

Voda je povsod, kamorkoli se obrnemo; je v nas in okoli nas. Je v ozračju nad nami, v tleh pod nami ter v ljudeh, rastlinah in živalih. Voda je sestavni del živih bitij in je potrebna za delovanje vseh življenjsko pomembnih procesov v telesu. Človeški zarodek pri petih mesecih vsebuje kar 94 odstotkov vode, v telesu otroka je 70 odstotkov vode, v odraslem pa 60 odstotkov. Voda tako predstavlja več kot dve tretjini človekove telesne teže. Telo jo neprestano izloča, a brez nje ne moremo ostati dolgo. Ko jo začne telesu

7 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:12

V KAKŠNI OBLIKI NAS VODA OBDAJA V NARAVI?

primanjkovati, začutimo žejo. Da bi izločeno vodo nadomestili, moramo vsak dan popiti čim več tekočine, najmanj en liter in pol do dva litra. Če imamo v telesu premalo vode, smo bolj pod stresom in slabše razpoloženi kot sicer, njeno pomanjkanje pa zavira tudi čiščenje telesa in povzroča motnje v delovanju notranjih organov. Prav tako kot ljudje pa tudi živali in rastline v sebi skrivajo vodo. Drevo srednje velikosti lahko prek korenin iz zemlje vsrka tudi do 100 litrov vode na dan, kaktus v puščavi pa shrani tolikšno količino vode, da z njo preživi do naslednjega dežja, kar lahko traja tudi več mesecev.

Voda nas v naravi obdaja v obliki jezer, rek, mlak, ribnikov, podtalnic, morij in oceanov. Mlaka je manjša stoječa voda, v kateri in ob kateri mrgolijo številna živa bitja, vse od žab in kačjih pastirjev pa do mikroskopskih organizmov. Ribnik je stoječa voda, ki se lahko polni na dva načina: nekateri ribniki dobijo vodo z dežjem, drugi pa iz rek, studencev ali potokov. Bregovi ribnikov predstavljajo pomemben in raznolik svet, ki je življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst. V ribnikih in ob njih lahko srečamo ptice, žabe, race, ribe, polže, črve ter številne majhne in drobcene živali, kot so komarji in druge žuželke. V ribnikih, kjer uspevajo tudi lepi lokvanji, pa se lahko rastline tako zelo namnožijo, da začne primanjkovati kisika. Tedaj lahko življenje v ribniku počasi ugasne. Ko dežuje ali se topita sneg in led, se voda zbira ali ponikne. Potem pride nekje, lahko tudi na čisto drugem koncu, na dan kot

8 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:12

izvir. Potoki se združujejo in nastane reka. Ta lahko skupaj s potoki in izviri oblikuje svoj veletok in priteče v več kilometrov oddaljeno morje. Življenje v reki je pestro, v njej se poleg številnih rib najde tudi kakšna kača belouška. Podtalnica se nahaja pod tlemi, napaja pa jo predvsem deževnica. Ko padata dež ali sneg, voda potuje pod tlemi do zadnje nepropustne plasti, kjer se ustavi, nato pa pride ven kot izvir ali studenec, ki je lahko tudi zelo oddaljen. Za podtalnico moramo skrbeti, saj je to voda, ki jo doma pijemo. Jezera delimo na naravna in umetna. Naravna so nastala v ugaslih vulkanih in s spuščanjem ter dvigovanjem zemeljske skorje, umetna pa gradijo ljudje za različne potrebe, na primer za namakanje polj ali pridobivanje električne energije. Najlepša naravna jezera so visoko v planinah, kjer je voda kristalno čista.

9 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:12

Morje je nekaj najmogočnejšega in najobširnejšega na zemeljski obli. Morja je kar dvakrat več kot kopnega, saj prekriva dve tretjini zemeljske površine. V njem se združijo mogočne reke in največji veletoki sveta. Ko morje opazujemo, je videti modro, kar pa ne drži povsem. Voda je v majhnih količinah namreč brez barve, velika količina vode, zbrana na enem mestu, pa se v odsevu sončnih žarkov zgolj zdi modra. Ob obali je morje takšne barve, kot je dno pod njim. V ocean se iztekajo reke in morja, ki se združijo v vsej svoji veličini in ustvarijo največ vode na enem mestu. Življenje in svet v oceanu sta pisana, raznolika, izjemna, neponovljiva ter polna nenavadnih rastlinskih in živalskih vrst, ki v morjih bivajo že na milijone let.

10 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:12

VODA KOT VREMENSKI POJAV

V zraku je nevidna para, in ko se zrak dviguje, se para ohlaja. Tako nastanejo čisto drobne vodne kapljice, ki se združijo in ustvarijo oblak. Ta potuje v smeri vetra in se pojavlja na različnih višinah. Včasih se zdi, da bi se ga lahko dotaknili, drugič pa se zdi neskončno daleč. Oblaki na nebu so videti kot kosi vate, če pa jih dobro pogledamo, v njih lahko prepoznamo različne oblike, na primer obraze, živali, gorovja, skratka vse, do česar nas pripelje malce domišljije. Največkrat pa oblaki spominjajo na ovčice.

V oblakih se vodne kapljice združijo v večje in težje kaplje, ki nato kot dež padejo na Zemljo. Čeprav se včasih jezimo, ker pada dež, pa je ta zelo koristen, saj napaja podtalnice, zaliva rastline, da lahko rastejo, in v naravi nudi vodo živalim, da se odžejajo. Če dež ulovimo v posodo in z deževnico zalijemo rože, ki jih imamo doma v lončkih, bodo te lepše in bodo hitreje rasle. Megla je pravzaprav oblak na zemeljskem površju. V velikih mestih je megle precej več kot na deželi, saj je tam več umazanije. Delčki nesnag so kot jedra, ki privlačijo

11 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

vodne kapljice, zato je v mestih, ki so bolj umazana in onesnažena, pogosto megla. Ta pa je lahko tudi zelo nevarna. V njej namreč slabo in včasih skorajda nič ne vidimo, zato sta vožnja avtomobilov po cesti in plovba z ladjo po morju oteženi. Kadar je visoko na nebu mrzlo, se oblikujejo nežne povezave iz zamrznjene vodne pare. Takrat iz oblakov pade sneg in Zemljo prekrije s svojo belino. Snega so veseli predvsem otroci, saj jim omogoča, da se lahko sankajo, smučajo, kepajo in delajo snežake. Pri temperaturi, nižji od nič stopinj, se voda strdi in nastane led. Ta je sicer zoprn, kadar je na pločniku in nam zaradi njega drsi ali celo pademo, a vseeno je neprecenljive vrednosti. Na severnem in južnem tečaju je led prisoten vse leto. Ledena skorja ščiti tjulne in ribe v morju, da ne zamrznejo. Nekateri Eskimi, ki še zmeraj živijo v divjini, pa si iz ledu postavijo igluje, nekakšne ledene hišice z okni. Ledeniki pa so tudi v visokogorju, kjer je led vse leto. Ker pa se Zemlja segreva, se tudi ledeniki vedo hitreje talijo, zato obstaja nevarnost, da bo ponekod po svetu zmanjkalo vode, ogrožene pa bodo tudi številne rastlinske in živalske vrste.

Ko pada toča, je videti, kot da so se oblaki med nevihto hudo razjezili. Ko se več oblakov združi in ohladi, začnejo iz njih padati majhne ledene kroglice, ki jih imenujemo toča. Če se združi večje število ledenih delčkov, so ti vedno večji in težji. Tedaj lahko padajo tudi tako velika zrna toče, kot so kokošja jajca. Toče se ljudje bojimo, saj s seboj ne prinese prav nič dobrega in koristnega. Povzroči le škodo in uniči pridelke na poljih, poškoduje sadje na drevju ter obtolče avtomobile.

12 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

NARAVNE STVARITVE VODE

Pot, po kateri teče reka, ni vedno enostavna. Voda namreč včasih naleti na prepreke v obliki skal, ki so kot stopnice. Ko reka z mogočno in nepredstavljivo silo pada čez skale globoko v prepad, nastane slap. Ta šumi in ustvarja neverjetno veličasten prizor v naravi. Posamezne dele ledenika, ki so se odlomili, imenujemo ledene gore. Te so ogromne, še večji del, kot ga vidimo na površini morja, pa je pod vodo. Ledene gmote so nevarne, ker se stalno premikajo. Ob slabem vremenu, ko je slabša vidljivost, lahko ladje na njih tudi nasedejo. Ena od najbolj znanih ladij, ki se je potopila, ker je nasedla na ledeno goro, je bila Titanic.

Voda dan za dnem kleše skale in s seboj odnaša prod. Tako preoblikuje cele pokrajine, nastane pa tudi veličastni kanjon. V bližini vulkanov iz zemlje bruhajo curki vroče vode, ki jo zelo globoko v notranjosti segrevajo vroče skalne gmote – gejzirji. Najbolj znani so v Islandiji.

Iz snega nastali gmoti ledu, ki počasi drsi po pobočju navzdol, pravimo ledenik. Ker se ozračje vedno bolj segreva, so se ledeniki začeli topiti, kar je zelo nevarno. Sicer pa se lahko na ledenikih smučamo tudi poleti.

13 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

Podzemne jame prav tako oblikuje voda. Ta najde pot tudi skozi zelo majhno odprtino. Voda, ki vsebuje raztopljen ogljikov dioksid iz zraka, raztaplja apnenčaste kamnine. Reka oblikuje svojo pot, tako da voda vdira vse širše in globlje. Ko začne

odtekati še globlje, se umakne iz jame, ki jo je pred tem izoblikovala. Izdolbe tudi številne prepletene podzemne sisteme, ki jim pravimo podzemni rovi ali brezna. V jamah si lahko ogledamo tudi veličastne kapnike, ki nastajajo cela stoletja.

14 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

ZAKAJ DEŽUJE IN SNEŽI?

Voda pada na Zemljo v obliki dežja ali snega iz oblakov, ki so veliki skupki majhnih vodnih kapelj. Ko se ozračje shladi, se majhne vodne kaplje združijo v velike. Ker te postajajo vse težje, ne morejo več lebdeti v zraku, zato padejo na Zemljo. Takrat začne deževati. Če so kaplje zelo majhne, pravimo, da prši. Če so velike, nastane kratek naliv, ki nas, če smo brez dežnika, v trenutku premoči do kože. Dlje trajajoča ploha pa je, ko dež pada enakomernejše. Ker je pozimi še hladneje

kot običajno, se kapljice zaradi nizkih temperatur spremenijo v rahle puhaste povezave oziroma ledene kristalčke, ki jih imenujemo snežinke. Te neslišno priplešejo z neba in s svojo belino prekrijejo strehe hiš, polj in krošnje dreves. Suhe na novo zapadle snežinke imenujemo pršič, ko pa se snežna odeja odtaja in nato spet zamrzne, nastane trden srž ali ledena skorja.

15 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

VODNE ZALOGE POD ZEMLJO

Po močnem deževju ali sneženju je zemlja namočena, že nekaj ur pozneje pa vode ni nikjer več, saj ta izgine pod površje; pravimo, da pronica. Skozi apnenec in nekatere druge kamnine, ki vodo prepuščajo, si utira pot v globino. Ko potuje, se skozi plasti peska prečisti, kot da bi jo precedili skozi cedilo. Ko voda na svoji poti naleti na nepropustno plast, jo ta ustavi. Začne se kopičiti in zbirati ter tako polni svoje zaloge, nato pa odteče po podzemnih kanalih. Tako nastane podzemna reka, ki nekje privre na dan v obliki izvira. Ker pa so vodne zaloge včasih tudi blizu površja, lahko do njih pridemo s črpanjem iz vodnjaka. Z vodnimi zalogami oskrbujemo cela mesta, zato so te zelo pomembne.

16 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

AGREGATNA STANJA VODE

Voda je edina snov v naravi, ki je v treh različnih oblikah. Govorimo o agregatnih stanjih. Ta se spreminjajo glede na temperaturo in pritisk. Pri temperaturi, nižji od nič stopinj Cezija, voda zamrzne. Kocke ledu lahko plavajo na vodi, ker je led lažji od vode. Vsebuje namreč zrak. Voda nima stalne oblike, zato se takrat, ko je v tekočem stanju, prilagodi obliki predmeta ali okolju, v katerem se pojavi. Pri sto stopinjah Celzija voda zavre in preide v plinasto stanje, saj je pri takšni temperaturi izhlapevanje zelo hitro. Para je nevidna, oblački, ki se pri tem pojavijo, pa so sestavljeni iz kapljic vode. Te nastanejo ob stiku hladnega zraka z vročo paro.

17 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

KAKO PRIDE VODA DO DOMA?

Ko dežuje ali sneži, se podtalnica napolni z vodo. Z vodnimi črpalkami vodo nato črpajo iz podtalnih jezer, včasih tudi iz jezer in rek na površju. Voda pot nadaljuje proti vodnemu stolpu, ki hrani zalogo čiste vode, ustvarja pretok in poganja vodo po ceveh. Po posebnih ceveh pride do našega

doma. Umazana voda se potem vrne v cevi, ki vodijo v kanalizacijo in nato naprej do čistilnih naprav. Tu jo prefiltrirajo in očistijo, zatem pa vrnejo nazaj v reko. Voda tako stalno kroži. Iz narave pride do našega doma, od tu pa se onesnažena zopet vrne v naravo.

18 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

KAKO VODO ONESNAŽUJEMO?

Vodo onesnažujemo vsak dan, s čimer sami sebi škodujemo. Njen največji onesnaževalec je industrija, ki v vodo spušča odplake z odpadki, kmetje in poljedelci pa jo ogrožajo z umetnimi gnojili in pesticidi. Ogromno količino vode onesnažujemo tudi mi sami, in to vsak, ne da bi se nad tem zamislili. S pralnimi praški, čistilnimi sredstvi, šamponi in drugimi stvarmi namreč prispevamo k onesnaževanju vode. Še huje pa je, da nekateri ljudje zavestno mečejo odpadke v reke, med drugim tudi kolesa, motorna olja zlivajo v zemljo ter povsod ustvarjajo nova odlagališča in smetišča.

19 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

KAKO SKRBETI ZA VODO?

Namesto da se kopaš v kadi, s čimer porabiš okoli 150 litrov vode, se raje oprhaj in porabil boš zgolj okoli 50 litrov vode, kar je precej manj kot pri namakanju v banji. Ko dežuje, nastavi korito, v katerega boš ujel deževnico. Z njo zalij rastline ali operi avtomobil. Medtem ko pri prhanju uporabljaš šampon, zapri vodo, saj jo boš tako manj porabil. Tega se drži tudi pri umivanju zob. Ko si drgneš zobe, zapri pipo. S tem boš privarčeval okoli osem litrov vode. Pipa, ki pušča – tudi če samo kaplja – porabi veliko vode.

20 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

IZKORIŠČANJE VODE

Ko so ljudje spoznali, kako pomembna je voda za življenje, so jo začeli izkoriščati. V preteklosti so si domovanja in vasi začeli graditi ob vodi, saj so si tako olajšali življenje. V oddaljene kraje so potovali čez oceane, ker je bilo takšno potovanje veliko hitrejše kot tista po kopnem. Včasih namreč še niso poznali letal, vlakov in avtomobilov, s katerimi danes premagujemo daljše razdalje. Obmorska mesta so postala pristanišča in pomembne trgovske poti. Voda je včasih poganjala mlinska kolesa, danes pa z njeno pomočjo proizvajamo električni tok. V Aziji z namakanjem pridelujejo riž, ki je prehrana za več kot polovico vseh ljudi. Termalne vode so zelo zdravilne in priporočljive za zdravje, zato se še posebno starejši ljudje pogosto

odločijo za obisk toplic s termalnimi vrelci. Ponekod so na vodi zgrajena cela mesta. Takšen primer so Benetke, ki stojijo sredi lagune, namesto cest pa imajo kanale. Električni tok: Ogromen zid, ki reki preprečuje, da bi tekla naprej, imenujemo jez. Za njim nastane umetno jezero, pod njim pa voda normalno nadaljuje svojo pot. Na dnu jeza so posebne naprave, ki jim pravimo turbine. Nanje priteče voda in jih s svojo veliko močjo obrne tako, da se začnejo vrteti z veliko hitrostjo. Pri tem nastane energija, ki proizvaja električni tok.

21 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

POPLAVA IN SUŠA

Ker voda ni enakomerno porazdeljena po vsem svetu, se dogaja, da jo je ponekod preveč, drugje pa premalo. Ko več dni skupaj dežuje, tla ne morejo več vsrkavati vode, reke narastejo in nastane poplava. Ta lahko uniči številna domovanja, tudi cela mesta, drevesa, polja itd. Poplave pa zakrivi tudi človek sam, in sicer s svojim posegom v naravo. Čezmerno izsuševanje, regulacija rek in krčenje gozdov lahko privedejo do katastrofe, zato se moramo posegom v naravno okolje čimbolj izogibati. Obstajajo pa tudi predeli sveta, kjer je vode premalo in se ljudje bojujejo s sušo ter drugimi težavami. Pomanjkanje vode širi puščave, ki ljudem ne nudijo rastlin, s katerimi bi se lahko prehranjevali, zato tam pogosto vlada lakota. Kar imajo, jim večinoma uniči suša, zaradi vročine in pomanjkanja vode pa preživijo le redke živalske vrste. Večino časa v letu ne pade niti kaplja dežja, zato morajo ljudje zelo skrbno in preudarno ravnati z vodo, ki jim je na voljo v majhni količini. V puščavi se ljudje najbolj veselijo oaz, manjših zelenih območij z vodo sredi puščave.

22 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

ŠE NEKAJ O EKOLOGIJI

Ekologija je stvar, ki vsakemu zanjo ni mar. Eden čisti, drugi maže, kot doma tako drugod, zato le pazimo, da narava čista bo, le takrat ptice nam pojo in življenje naše zdravo bo!

23 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

IN ZA KONEC ZANIMIVOSTI

Kmalu zatem, ko se na nebu prikaže mavrica, se nevihta poleže. Če je zrak suh, se borov storž odpre kot pahljača.

24 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

Človek lahko brez hrane preživi od 10 do 15 dni, brez vode pa samo dva do tri dni. Pipa, ki pušča, porabi 25 litrov vode na dan, kar je 10.000 litrov na leto.

Če je večerno nebo rdeče, bo naslednji dan najverjetneje lepo vreme, če pa je rdeče jutranje nebo, se bo vreme poslabšalo. Če med umivanjem zob ne zapremo vode, jo v prazno steče 20 litrov. 25 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

Tudi verstva so povezana z vodo. Muslimani se umivajo pred molitvijo, na voljo pa jim je tudi vodnjak pred moĹĄejo. Kristjani vodo uporabljajo pri krstu, Ĺ˝idje pa se potopijo v vodo, da se duhovno oÄ?istijo, in si pred molitvijo umijejo roke. Za pet minut prhanja porabimo okoli 140 litrov vode, za kopanje v kadi pa okoli 250 litrov. Na dan porabimo okoli pet litrov vode za kuhanje, 10 litrov za pomivanje, 20 litrov za pranje ter 50 litrov za kopanje in umivanje.

26 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

Za proizvodnjo enega litra bencina potrebujemo 1020 litrov vode.

Pralni praški, ki vsebujejo fosfate, onesnažujejo okolje, saj spodbujajo razvoj mikroskopskih alg, škodljivih za življenje v vodi.

Za izdelavo enega kilograma plastike potrebujemo 85.000 litrov vode.

Kamela dolgo preživi brez vode, ker lahko v grbo shrani do 90 litrov vode.

Žuželka skarabej dobi z jutranjo roso v puščavi vso vodo, ki jo potrebuje.

27 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

COSTELLA – VODA IZ NEOKRNJENIH KOČEVSKIH GOZDOV

Voda postaja z vsakim dnem bolj dragocena in cenjena. Ker želimo ljudje vedno bolj napredovati, vedno več odkriti in uživati vedno večje udobje, nepremišljeno uničujemo vse okoli sebe. Predvsem pa ogrožamo tisto, kar je najpomembnejše – naravo. Dobra in kakovostna voda je zato v današnjih časih že pravo bogastvo, tisti, ki jo imajo, so lahko presrečni. Nenehni razvoj industrije, kmetijstva, onesnaženost pitne vode v vodovodnih omrežjih – vse to in še marsikaj drugega vpliva na njeno kakovost. Prav zato se povečuje uporaba ustekleničenih pitnih vod. Pri tem pa je treba vedeti, da so tudi vode, ki se pojavljajo na trgu, različnih sestav in kakovosti. Lani so pri Fari v Kostelu začeli črpati vodo, ki predstavlja nov izdelek na slovenskem trgu. Gre za vodo blagovne znamke Costella, ki je odlične kakovosti, in to predvsem zaradi neokrnjene narave, iz katere izhaja. Okolje, v katerem je moderna polnilnica, obdajajo širni gozdovi. Območje je redko poseljeno, na njem ni kmetijskih ali industrijskih dejavnosti.

Kakovost vode pa še dodatno povečuje najsodobnejša tehnologija, ki omogoča črpanje in polnjenje na sami vrtini. To pomeni, da vodi ni treba nič dodati ali odvzeti. Njena kakovost v plastenki je zato popolnoma enaka tisti na vrtini. Da na svoji poti voda ne pobere peščenih delcev, ki bi nato plavali po njej, poskrbi posebna naprava, ki ji pravimo filter. Ta vodo prečisti in poskrbi, da je kristalno čista. Vodo Costella nam je podarila narava in zato ji moramo biti hvaležni.

28 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

OBČINA KOSTEL

Grajski kompleks Kostel sestavljajo Zgornji in Spodnji grad, cerkev Sv. Treh kraljev in naselje Trg znotraj nekdanjega obzidja. Obnovljene ruševine gradu pričajo o mogočnosti Kostela (Castellum = trdnjava, zatočišče), ki je nekoč dajal utrip in zaščito celotni dolini in trgovskim potem proti morju. V Trgu, slikovitem zaselku pod gradom, še danes živijo zgodbe o vitezih, Turkih, kmečkih puntarjih, trgovcih, tihotapcih… Danes Kostel, ta mala, slikovita pokrajina na jugu Slovenije, išče nove razvojne poti predvsem v turizmu s poudarkom na ohranjeni naravi, kmetijstvu s pridelavo biohrane, malemu gospodarstvu…

Reka Kolpa je neskončno dolgo potovanje s kapljic neba, ki pronicajo skozi apnenčaste gore Gorskega Kotarja, se zberejo v podzemlju, tako blizu Jadranskemu morju, a čaka jih kraški izvir Kolpe, ki si je utrla divjo pot skozi kanjone, nato mirne ravnice Save, Donave…, vse do globin Črnega morja. Reka je življenje; kipar pokrajini, sok stari jelši ob bregu, dom hitremu sulcu v brzici, brodniku moč za stari čoln… Nam, popotnikom je pesem, tiho šepetanje v poletnem večeru, divje bučanje pomladi…

29 pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

pij vodu ta pravo1.indd

5.5.2007, 10:13

V stavi kartico v priloženo k u v e r t o i n j o p o š l j i n a s l o v n i k u .