Astech revija Klima in prezračevanje

Skrbimo za svež

VI SKRBITE ZA POSEL.

MI SKRBIMO ZA VAŠE

udobje v prostoru.

Spoštovani poslovni partnerji,

podnebne spremembe so postale del našega življenja in če želimo, da se bo naše telo ekstremnim temperaturam navkljub lahko spočilo, bomo morali poskrbeti za ustrezno hlajenje bivalnih prostorov. To bo predstavljalo izziv prihodnosti.

Na izzive iščemo odgovore z razvojem svojih storitev. Tako kot smo znali poiskati odgovore na pretekle izzive. Za nami sta namreč dve leti spopadanja z epidemijo. V Astechu, ki je vodilna družba za servisiranje klimatskih, prezračevalnih in ogrevalnih naprav na slovenskem trgu, smo ponosni, da smo vam, našim strankam in poslovnim partnerjem, ob upoštevanju vseh zdravstvenih in zaščitnih ukrepov tudi v tem času uspeli zagotavljati nemoten servis.

Ker je epidemija povsem spremenila ustaljene poslovne modele v logistiki, smo se v Astechu odzvali na težave z dobavo rezervnih delov za servisiranje klimatskih naprav z novimi skladiščnimi prostori. Tako smo zgradili novo, mnogo večje skladišče, v katerem hranimo dovolj veliko zalogo rezervnih delov, da lahko kljub motnjam v dobavi zagotavljamo nemoten servis. Za to skrbi naša ekipa 14 serviserjev, ki deluje po vsej Sloveniji vse dni v tednu, tudi med prazniki. Za naše stranke smo dosegljivi 24 ur na dan in 365 dni v letu! Sedež našega podjetja je v neposredni bližini avtoceste, kar nam omogoča, da smo na kraju intervencije v najkrajšem možnem času.

Naše vrednote ostajajo nespremenjene že 20 let in še vedno smo polni novih idej in energije. Prisegamo na zanesljivost, strokovnost, partnerski odnos, odzivnost in ekipo sodelavcev, ki so ključna vrednost podjetja. Zato se lahko na podjetje Astech vedno zanesete, potrebe kupcev so za nas na prvem mestu. Potrebam kupcev prilagajamo

delovne procese, izboljšujemo sistematičnost in urejenost sistema. Že tretje leto zapored smo prejemnik platinaste bonitetne odličnosti AAA, ki nas uvršča v sam vrh najboljših slovenskih gospodarskih družb. Prav tako so naši poslovni procesi letos ponovno certificirani s standardom kakovosti ISO 9001:2015.

Naše poslanstvo v družbi Astech je, da vam nudimo stalno udobje v prostoru. Naša strokovna naloga je, da skrbimo za hladilne in prezračevalne sisteme, ki ste nam jih zaupali v upravljanje.

Zato bo z nami še tako vroče poletje prijetno. Hvala vam za zaupanje!

SEBASTJAN ČAR, direktor družbe Astech d. o. o.

KAZALO

5 Kako stranke ocenjujejo Astech

6 Nove smernice: ne le ustrezni filtri, tudi pravilen zajem svežega zraka

9 Kako se je začela zgodba o Astechu

10 Kakšne koristi imajo kupci od podjetja, certificiranega po standardu ISO 9001?

12 Najnovejši trendi pri načrtovanju klimatskoprezračevalnih sistemov

16 Ko serviser dobi klic 2. januarja opolnoči

18 Ste nas že srečali na cesti?

14 Za dobro počutje in zdravje zaposlenih

20 Mass obuje tudi vas, ogreje in ohladi pa vas Astech

22 Za goste v strunjanskem hotelu Salinera od letos na novo hlajene sobe

24 Kako se na Astechu trudijo za svoje stranke

26 Prispevek k varovanju okolja in trajnostnemu razvoju

28 Vodnik po okoljskih pojavih

KOLOFON

ASTECH 365 3/2022

IZDAJATELJ: Astech d.o.o.

ODGOVORNI OSEBI: Sebastjan Čar in Alojz Nedižavec

IDEJNA ZASNOVA: Ekskurz, d. o. o.

OBLIKOVANJE: Grafično oblikovanje Nenad Bebić, s. p.

LEKTURA: Tina Ajd

FOTOGRAFIJE: Robert Zabukovec

30 Ne hladite preveč in prehitro!

32 Zakaj poskrbeti za temperaturno udobje zaposlenih?

35 Vročinski valovi so posledica človekove dejavnosti

38 Zakaj je Mars poleg Zemlje edini planet, na katerem bi lahko obstajalo življenje?

43 Ste vedeli, kako se vremenske spremembe kažejo v Sloveniji?

TISK: Rolgraf, d. o. o.

NAKLADA: 10.000 izvodov, revija je brezplačna

Kako ocenjujete, da vas je komercialno-prodajno osebje seznanilo z dejavnostmi in novostmi družbe?

Zelo dobro 66,7

KAKO STRANKE OCENJUJEJO ASTECH 

Dobro 33,3 Zadovoljivo 0 Slabo 0

Zelo slabo 0

Kako ste zadovoljni z odzivnim časom za izvedbo naročene storitve?

Zelo dobro 55,6 Dobro 44,4 Zadovoljivo 0 Slabo 0

Zelo slabo 0

Kako ste zadovoljni s kakovostjo izvedene storitve?

Zelo dobro 66,7

Dobro 33,3 Zadovoljivo 0 Slabo 0 Zelo slabo 0

Kako ocenjujete strokovnost serviserjev družbe ASTECH?

Zelo dobra 66,7 Dobra 33,3 Zadovoljiva 0 Slaba 0 Zelo slaba 0

Kako ocenjujete delo, pristop in urejenost servisnega osebja družbe ASTECH, ki je pri vas izvajalo poseg?

Zelo dobro 77,8

Dobro 22,2

Zadovoljivo 0 Slabo 0 Zelo slabo 0

Zakaj naročate storitve pri družbi Astech? (možnih je več odgovorov)

Zaradi kakovosti 82,7

Zaradi strokovnosti 77,7

Zaradi zanesljivosti 55,8

Zaradi ugodne cene 52,4

Zaradi ustreznosti načina izvedbe 48,4

Zaradi ustreznih rokov izvedbe 44,4

Zaradi poslovanja po ISO 9001 17,1

Sklenjena pogodba o vzdrževanju 11,1

Kakšna je verjetnost, da boste v bodoče naročali storitve pri družbi ASTECH?

Zelo velika 77,8

Velika 22,2 Majhna 0 Zelo majhna 0 Ne bomo več sodelovali 0

Kakšna je verjetnost, da bi družbo ASTECH priporočili drugim?

Zelo velika 66,7

Velika 33,3 Majhna 0 Zelo majhna 0 Ne bom priporočil 0

Vir: Izvedena anketa med strankami družbe Astech

NOVE SMERNICE: NE LE USTREZNI FILTRI, TUDI pravilen zajem svežega zraka

Astech kot vodilno slovensko podjetje na področju servisiranja in vzdrževanja klimatsko-prezračevalnih sistemov predstavlja nove trende in zaradi varovanja zdravja nove smernice ter napoveduje širitev dejavnosti

Novi trendi na področju klimatskoprezračevalnih naprav poudarjajo filtracijo zraka, nov trend pa je tudi pri načrtovanju vpihovanja svežega in odvodu porabljenega zraka.

V Astechu pojasnjujejo, kakšne spremembe na področju klimatsko-prezračevalnih sistemov je povzročila epidemija.

Prva posledica epidemije na področju prezračevanja prostorov je, da se zelo velik poudarek namenja filtraciji dovajanega zraka

v prostorih. Medtem ko je prej veljalo, da so filtri zraka bolj strošek, kot pa prinašajo koristi, se je to dojemanje, kakšen zrak vdihavamo, povsem spremenilo. Če je bilo še do nedavnega prevladujoče prepričanje, da je treba preprečiti predvsem vnos neprijetnega vonja in umazanije v prostor, zdaj prevladuje razumevanje, da so lahko v zraku tudi stvari, ki so človeku škodljive.

Druga posledica je sprememba v projektiranju klimatsko-prezračevalnih sistemov. Do epidemije so projektanti enostavno izračunali, kako velik je prostor, koliko ljudi bo povprečno v njem in posledično, kako velika mora biti

klimatska naprava, da zadosti kriterijem po zamenjavi zraka. Zdaj je treba upoštevati tudi način menjave zraka: da se zrak vpihuje iz tal, odvod zraka pa je nad višino uporabnika.

Tretja posledica je, da se zaradi nevarnosti virusov in bakterij v prostor vpihuje čim več zunanjega zraka. Pred epidemijo se je del posesanega zraka vračal nazaj v prostor, ker je bil že ogret oziroma ohlajen in je tako predstavljal hitrejše doseganje nastavljene temperature. Zdaj je čim manj povratnega zraka oziroma rekuperacije.

ŠIRITEV ASTECHOVIH STORITEV

Kako v Astechu vidijo razvoj trga klimatskih naprav v Sloveniji? »Klimatizacija je področje, ki se širi in razvija. Toplotne črpalke zamenjujejo gretje na trda fosilna goriva. Vse več hiš in stanovanj se klimatizira s split klimatskimi enotami. Klimatizacija prostorov se je v Sloveniji začela pred tremi desetletji, kar pomeni, da je treba prvotne naprave zamenjati, saj so že stare in obrabljene.« Starejše klimatske naprave imajo vedno težje dosegljive rezervne dele in tudi energetsko so zelo potratne, zato je ekonomsko bolj smiselna njihova zamenjava. Za stare naprave je tudi značilno, da imajo nastavitev delovanja do maksimalne zunanje temperature 34 stopinj Celzija, medtem ko so poletja pri nas precej toplejša, zato imajo sodobne klimatske naprave območje delovanja, ko je zunaj oziroma okoli zunanje naprave celo več kot 43 stopinj Celzija.

V Astechu so zato poleg servisa klimatskoprezračevalnih naprav ponudili še dodatne storitve, tudi zamenjavo dotrajanih naprav in montažerstvo. Stranke so namreč prepoznale Astechovo kakovost pri vzdrževanju obstoječih naprav, ko pa so širili svojo proizvodnjo ali želeli nadgraditi obstoječ prezračevalni sistem, so vprašali Astech, ali jim to lahko izvedejo oziroma opravijo tudi montažo. »Trg nam je dal priložnost za novo storitev. Vendar pa to storitev praviloma ponujamo le strankam, ki jih poznamo in zanje že opravljamo servisno storitev,« pojasnjuje direktor Astecha Alojz Nedižavec.

Med projektantskimi projekti, ki so jih v zadnjem času izpeljali v Astechu, so tako klimatizacija kontejnerskega terminala in glavne kuhinje v Luki Koper, pa upravne stavbe podjetja Kovinarska Vrhnika, Finančne uprave RS, nove trgovine Mass …

Število klimatskih naprav, za katere skrbi Astech: več kot 100.000

Odzivni čas pri intervenciji: 55 minut.

Toliko je v 2021 v povprečju trajalo od klica do prihoda serviserja na lokacijo.

STALNE IZBOLJŠAVE IN DOBRE PRAKSE

Astech posluje po certificiranem sistemu ISO 9001, ki je globalni standard za sistem vodenja kakovosti, saj zahteva stalno izboljševanje sistema. Prednosti, ki jih certifikat prinaša, so med drugimi tudi naslednje:

zahteva nenehno izboljševanje procesov, s čimer se dviguje kakovost izdelkov in storitev;

standard predstavlja prednost na novih trgih;

Zagotovilo, da so Astechovi serviserji lahko kjerkoli v Sloveniji v manj kot 2 urah.

delovni procesi postanejo standardizirani; mnogi kupci želijo najemati storitve samo pri podjetjih, ki imajo omenjeni certifikat.

Mednarodni certifikat ISO 9001 temelji na osmih načelih vodenja kakovosti, in sicer na osredotočenosti na kupce oziroma stranke, voditeljstvu in vključenosti zaposlenih, procesnem pristopu, sistemskem vodenju, zavezanosti nenehnim izboljšavam, upravljanju s podatki in upravljanju odnosov.

Ker Astech vsako leto obnovi certifikat ISO 9001, za izboljšavo sistema potrebuje odziv svojih strank. Anketni vprašalnik je že desetletje nespremenjen, zato omogoča vsakoletno analizo trendov. Anketni vprašalnik svojim strankam praviloma pošljejo v prvih mesecih leta z oceno o zadovoljstvu njihove storitve v preteklem letu.

zgodba o Astechu

Ameriške zgodbe o poslovnih uspehih se največkrat začnejo, kako sta bila ustanovitelja podjetja sošolca na fakulteti. Zgodba o Astechu, vodilnem slovenskem podjetju za servis in vzdrževanje klimatsko-prezračevalnih naprav, se začne, ko sta bila ustanovitelja in direktorja Alojz Nedižavec in Sebastjan Čar sodelavca v večjem podjetju. Čar je delal v razvoju, Nedižavec je bil vodja servisa. »Hitro sva se ujela in začela podjetniško pot. Najin namen ni bil obogateti, zato nisva preskakovala podjetniške poti, podjetje je raslo počasi, a vztrajno,« začetek Astechove podjetniške poti opiše Nedižavec.

Prvi test realnosti je pokazal, da ideja o zgolj Astechovi skrbi le za komercialni del, posel pa bi opravljali podizvajalci, ni bila uresničljiva.

Prve stranke so ju nato poiskale same. »Očitno so jim bili najin način dela, najino strokovno znanje in nasveti strankam v prejšnjem podjetju všeč in po določenem času so naju same poiskale,« opiše Nedižavec. Tako ju je med prvimi poiskal vodja vzdrževanja na Cimosu, ki je bil začetek tisočletja močno slovensko podjetje za proizvodnjo avtomobilskih delov. Potrebovali so prilagoditev klimatskega procesa njihovemu načinu dela. »Posel je stekel,« pravi Nedižavec.

Zaradi klavzule v pogodbi ob razhodu nista smela delati za stranke, s katerimi sta

sodelovala pri prejšnjem delodajalcu. Zato sta poiskala druge. »Šla sva k trgovcu Spar. Začetek leta 2002 so nama dali naročilo, naj v vseh Sparovih trgovinah popiševa vso prezračevalno opremo ter načrt za servisiranje in vzdrževanje.«

Ker sreča spremlja pogumne, Nedižavec opiše svoj pogled na srečo v prvih Astechovih letih: »Prvo res ekstremno vroče poletje je bilo 2003. Potreba po klimatizaciji prostorov je doživela bum!«

Zato je bilo treba tudi razširiti ekipo. »Najprej sva sodelavce iskala med fanti, ki so iz bivšega podjetja odšli v druge dejavnosti. Prvega sodelavca ni bilo težko pregovoriti, da se nama pridruži, ker naju je poznal in nama zaupal. Pogrešal je delo na terenu, zato se je hitro odločil za naju. Nato sva iskala vodovodarja, ki bi imel izkušnje s področja vzdrževanja. Našla sva ga z oglasom. Na trgu sva iskala priporočila in gledala za ljudmi, ki so iskali izzive. V dveh desetletjih nas je zapustil samo en sodelavec, vsa ostala ekipa je ostala z nama. Nikoli pa nismo prevzemali kadra konkurenci. Gradili smo ekipo in vztrajali, da fantje sami prepoznajo, zakaj želijo priti k nam. Astech serviserje opremi z najnovejšim in najboljšim možnim znanjem. Številčna ekipa serviserjev nam to omogoča, prav tako redno izobraževanje, izmenjava znanj in izkušenj v ekipi,« pojasnjuje Nedižavec.

Ustanovitelja družbe Astech: Sebastjan Čar in Alojz Nedižavec.

Kakšne koristi imajo kupci

OD PODJETJA, CERTIFICIRANEGA PO STANDARDU

Zakaj

zahtevni

da

Zanesljivost in stabilnost v očeh zahtevnejših kupcev, pri zaposlenih pa občutek varnosti in usklajenosti pri uresničevanju vizije

naročil resna in predvidljivo obvladujejo svoje procese. Imajo sposobnost učenja na lastnih napakah in preprečevanja ponavljanja napak v prihodnje. Ker podjetja stremijo k višji dodani vrednosti, se s tem srečajo tudi z zahtevnejšimi kupci.

Koristi od certifikata kakovosti ISO 9001 so predvsem tri:

1.PRIDOBIVANJE NOVIH IN ZAHTEVNEJŠIH KUPCEV

Zahtevni kupci zaradi svojih procesov in storitev ali produktov pričakujejo v svoji dobaviteljski verigi podjetja, ki so stabilna in preverjeno zanesljiva. To pomeni, da so v zagotavljanju

2.

OBVLADOVANJE NOTRANJIH POSLOVNIH PROCESOV

Poslovni procesi podjetja so generator dodane vrednosti. Pri procesih gre za medsebojno povezane aktivnosti, ki jih mora podjetje obvladovati v smislu »sistema«. Čim bolj jasno so določeni vhodi in izhodi teh aktivnosti ter medsebojne vzročno-posledične povezave,

tem jasnejše so naloge in obveznosti vseh, ki so v procese vključeni, in tem jasneje lahko načrtujemo rezultate. Žal velja tudi obratno, kar pa prinaša višjo variabilnost, nedoločenost, nejasnost in nepredvidljivost – v skrajni meri odstopanja in nepotrebne stroške. Obvladovanje notranjih poslovnih procesov ima ključen vpliv na zadovoljstvo kupcev ter stroškovno učinkovitost delovanja podjetja.

3.ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH

»Najslabše za organizacijsko kulturo v podjetju je, če zaposleni ugotovijo, da vodstvo nima sistema oziroma da daje vtis, da ne ve, kaj počne,« pravi Smogavc Cestar. »Če vodstvo ne zna sistematično delovati, to na zaposlene vpliva demotivirajoče. Zaposleni namreč spoznajo, da so kot 'gasilci', ki se odzivajo na posamezne izredne dogodke.« Standard kakovosti ISO 9001 z osredotočenostjo na procese daje zaposlenim signal, da so načini vodenja in organizacije posla jasni.

To zaposlenim prinaša stabilnost in občutek varnosti, posledično dviguje motivacijo in zavzetost pri delu. Podjetje, ki ne zna povezati

Certifikat, podobno kot diploma, šele odpira vrata. Sledi pa proces nenehnih izboljšav v podjetju –takšnih, ki izvirajo iz sodelovanja s kupci ali izzivov in izkušenj podjetja samega.

poslovnih niti od izvedbe do zaključka, slej ko prej pride v težave. »Urejeni procesi v podjetju so jasen znak, da vodstvo podjetja natančno ve, kaj počne. S tem dobi celotna ekipa 'takt', po katerem vsi skupaj veslajo v enakem ritmu.«

KAKO SE KAKOVOST V PODJETJU STALNO IZBOLJŠUJE?

Če želimo sistem vodenja kakovosti tudi vsebinsko spustiti v procese, lahko pričakujemo trajanje uvedbe vsaj šest mesecev, večinoma pa med letom ter letom in pol. Toliko namreč traja, da se predlagane spremembe in prilagoditve v podjetju 'primejo', pojasnjuje Smogavc Cestar. Seveda je čas odvisen od velikosti podjetja, števila procesov, števila različnih dejavnosti podjetja ter ne nazadnje hitrosti odzivanja in prilagajanja podjetja. Temu prilagojena je tudi frekvenca srečanj s svetovalcem za uvajanje sistema kakovosti, ki so v podjetju s povprečno kompleksnostjo in

stopnjo odzivnosti praviloma enkrat mesečno. »Predvsem pa je za uspeh pomembno, da sistem in vpeljane novosti 'živi' tudi vodstvo podjetja. V nasprotnem primeru podjetje slej ko prej trči ob neučinkovitost predlaganih sprememb in pričakovanih rezultatov enostavno ni,« pojasni Smogavc Cestar.

Podjetje je s pridobitvijo certifikata običajno šele na začetku poti. Certifikat, podobno kot diploma, šele odpira vrata. Sledi pa proces nenehnih izboljšav v podjetju – takšnih, ki izvirajo iz sodelovanja s kupci ali izzivov in izkušenj podjetja samega. Zunanji presojevalci zato vsako leto na vzorčnih procesih preverjajo, ali sistematika kakovosti v podjetju še deluje in kako se razvija. Enkrat na tri leta pa sledi obsežnejša obnovitvena zunanja presoja, ki ponovno zajame vse procese in je namenjena podaljšanju veljavnosti certifikata za naslednje triletno obdobje.

Standard kakovosti ISO 9001 z osredotočenostjo na procese daje zaposlenim signal, da so jasni načini vodenja in organizacije posla. To zaposlenim prinaša stabilnost in občutek varnosti, posledično dviguje motivacijo in zavzetost pri delu,« pravi mag. Andrej Smogavc Cestar, svetovalec za sistematiko vodenja podjetij iz svetovalnega podjetja Sistko.

TO SO NAJNOVEJŠI TRENDI PRI NAČRTOVANJU

klimatskoprezračevalnih sistemov

Projektant strojnih inštalacij svetuje: treba je iskati optimalno razmerje med funkcionalnostjo, energetsko porabo ter varnim in lahkim dostopom za servis naprave

Brez klimatskih naprav se načrtujejo kvečjemu skladiščni in nekateri industrijski objekti, vsi ostali objekti se danes načrtujejo kot klimatizirani. Pri izbiri in načrtovanju klimatskega sistema je treba upoštevati dvoje, in sicer podnebje, v katerem bo sistem deloval, in zahteve oziroma želje uporabnika.

Kakšne so torej smernice in najnovejši trendi pri načrtovanju klimatsko-prezračevalnih naprav?

»Najnovejši trendi načrtovanja klimatskoprezračevalnih sistemov upoštevajo predvsem energetsko varčnost izbranih sistemov. K varčnosti najbolj prispevamo z zmanjšanjem količine zraka za prezračevanje, ko jo nastavimo na minimalno zahtevano vrednost. Vse pogosteje se uporabljajo tudi senzorji kakovosti zraka, ki intenzivnost prezračevanja v času nezasedenosti ali manjše zasedenosti prostorov še znižajo,« pojasnjuje Marko Lepetič, projektant strojnih inštalacij iz podjetja Klimal.

»Zaradi manjše količine zraka se hlajenje večinoma načrtuje kot ločen sistem, kar hkrati omogoča tudi boljšo regulacijo hlajenja po prostorih. Za hlajenje se načrtujejo sistemi z deljenimi klimatskimi napravami, VRF sistemi in sistemi z razvodom hladne vode. Izbira ustreznega sistema je odvisna od velikosti in namembnosti stavbe,« razloži Lepetič.

NAJPOMEMBNEJŠE ZA NAČRTOVANJE KLIMATSKIH NAPRAV

Kaj je pomembno pri načrtovanju glede zunanjih klimatskih enot?

Za zunanje naprave je pomembno, da so vgrajene tako, da so čim lažje dostopne, da imajo ustrezen prostor za delovanje in vzdrževanje ter da v čim manjši meri vplivajo na videz objekta.

Izpihovalne odprtine pa morajo biti nameščene tako, da ne povzročajo neprijetnega

Najnovejši trendi načrtovanja klimatskoprezračevalnih sistemov upoštevajo predvsem energetsko varčnost izbranih sistemov,« pojasnjuje Marko Lepetič, projektant strojnih inštalacij iz podjetja Klimal.

gibanja zraka v prostoru. Ne smejo pihati niti neposredno niti posredno v ljudi. To velja še posebej za stalna delovna mesta ali mesta, kjer se ljudje zadržujejo dlje časa.

Zakaj se klimatskih naprav ne načrtuje tako, da bi izpihovale zrak od spodaj navzgor?

Glede tega ni posebnega pravila. Pomembno je predvsem to, da so naprave nameščene na način, da ne povzročajo neprijetnega pihanja zraka. Izpihovanje zraka od spodaj se seveda uporablja, položaj izpihovalnih odprtin pa je odvisen od arhitekture in namembnosti prostora.

Kam se lahko namesti zunanja klimatska enota v starejši stavbi?

Vsak tak primer ima svoje posebnosti in se ga rešuje posamično. Omejitve pri postavitvi zunanjih enot so namreč avtorske pravice arhitekta in včasih tudi zahteve Zavoda za spomeniško varstvo. V večlastniških objektih pa velja tudi to, da je zunanjost stavbe skupna last, zato je tam treba pridobiti soglasje ostalih lastnikov. Brez tega soglasja ni moč samovoljno postaviti zunanje enote. S tehničnega vidika pa je zahtevnost odvisna od posameznega primera.

Kako pomembna je dostopnost do zunanjih enot klimatskih naprav?

Dostopnost do naprav rešujejo arhitekti, ki morajo določiti na primer dostop na streho ali dostop na inštalacijsko ploščad. Projektanti strojnih inštalacij pri tem svetujejo glede na pogostost in nujnost dostopa. Zlasti opozarjajo, da je dostop do toplotne črpalke za ogrevanje

pomemben v vseh letnih časih in vremenskih pogojih, medtem ko je dostop do klimatske naprave za stanovanje po pomembnosti vendarle nižje.

Kaj je optimalno ravnovesje med arhitektovo idejo in funkcionalnostjo klimatskoprezračevalne naprave?

Glede zunanjih enot velja, da mora biti naprava vgrajena skladno z navodili, kar pomeni, da mora imeti primeren prostor za obratovanje in vzdrževanje. Posebno pozornost je treba nameniti tudi načrtovanju varnega dostopa vzdrževalca do naprave.

Notranje enote pa morajo biti vgrajene tako, da ne povzročajo neprijetnega gibanja zraka v prostoru. Večkrat se srečujemo s težavo, da v prostoru ni stene ali prostora v stropu, kamor bi se naprava lahko vgradila, ali pa je ta prostor zelo omejen. V tem primeru projektanti predlagajo spremembo arhitekture tako, da je napravo mogoče vgraditi, in to čim kakovostnejše glede na smer pihanja zraka.

Kakšne klimatsko-prezračevalne sisteme danes na primer načrtujete v nakupovalnih središčih?

Nakupovalna središča spadajo med manj zahtevne objekte, saj relativno visoki stropi in relativno velik volumen zraka glede na število ljudi ugodno vplivajo na klimo v prostoru. Sistem se izvede z minimalno količino svežega zraka ter z lokalnimi enotami za gretje in hlajenje. Nekaj več pozornosti pri načrtovanju je treba posvetiti le stalnim delovnim mestom, kjer je treba upoštevati neposredno in posredno pihanje, ter gostinskim lokalom, ki so v večjih središčih.

Če

Astechova ekipa strokovnjakov skrbi za vaše naprave, ste varni.

KAJ PONUJA ASTECH SVOJIM STRANKAM

Dejstva, ki uvrščajo Astech v sam vrh najbolj zanesljivih in najkakovostnejših servisov na področju klimatsko-prezračevalnih naprav:

Astech ima v Sloveniji največjo ekipo strokovnjakov, ki imajo certifikat Agencije RS za okolje za ravnanje z nevarnimi, toplogrednimi in ozonu škodljivimi plini;

Astech je specializiran za servis klimatskoprezračevalnih naprav, storitve zagotavljajo na najvišji možni ravni;

Astech ima v Sloveniji največjo ekipo strokovnjakov, ki imajo potrebne certifikate in licence, se redno izobražujejo in zagotavljajo najširšo paleto potrebnih znanj za servisiranje naprav;

vsaka stranka, za katero skrbijo v Astechu, ima svojega skrbnika. Zato je stranki vedno na voljo specializiran strokovnjak, ki ji bo znal ustrezno svetovati in pomagati;

Astech zagotavlja svojim strankam servis po celi Sloveniji. Obenem zagotavlja servis vse dni v letu in hitro odzivnost v urgentnih primerih v najkrajšem možnem času;

Astech posluje po certificiranem sistemu ISO 9001, s čimer so določena notranja procesna pravila, stalno preverjanje in izboljševanje sistema;

Astech je imetnik certifikata Platinasta bonitetna odličnost AAA mednarodne analitske hiše Bisnode. Certifikat odraža kakovost, varnost in uspešnost družbe Astech tako pri njenih kupcih in poslovnih partnerjih kot pri zaposlenih in družbo uvršča v sam vrh najboljših slovenskih podjetij.

POZOR! STE VEDELI, DA JE TREBA VODITI EVIDENCO?

Pred petimi leti je Evropska komisija sprejela novo Uredbo o uporabi fluoriranih toplogrednih plinov in ozonu škodljivih snoveh. Ta uredba določa, da mora upravljavec naprave vzpostaviti evidenco vseh posegov na napravi, ki presega določeno količino plina. Evidenca teh posegov, gre na primer za spomladanski vklop, preizkus tesnosti klimatskih naprav, popravila, servis, jesenski izklop, mora biti vedno na voljo upravljavcu in serviserju.

V praksi je to za lastnike naprav, zlasti za večja podjetja z napravami na različnih lokacijah, zelo težko izvedljivo. Zato je Astech vzpostavil spletni evidenčni portal evidence.astech.si, kjer so vsi posegi na napravah za njihove stranke stalno vidni. Ne le, da stranke s tem zadostijo zakonskim zahtevam, tudi vzdrževanje in skrb za naprave sta neprimerno lažja. Astech omogoča dvoje, in sicer lahko posege vnašajo v evidenco njihovi serviserji ali pa lastnik naprav sam.

ČE JE TUDI ZA VAS IN VAŠE ZAPOSLENE DOBRO LE NAJBOLJŠE

Imate vprašanja, ko iščete preverjenega in zanesljivega partnerja, ki vas bo prepričal s kakovostjo in profesionalnostjo svojih storitev, zaradi česar bo počutje zaposlenih pri vas boljše?

Pišite nam na astech@astech.si. Odgovorili vam bomo.

Zaupajo nam največji, pridružite se jim tudi vi, potrudili se bomo, da bomo tudi vas navdušili in izpolnili vaša pričakovanja.

Redni servis klimatsko-prezračevalnih naprav vsebuje naslednje storitve:

vklop hladilnega agregata in priprava na pravilno delovanje; ustrezen preklop v toplotni postaji; v prezračevalnih napravah je treba zamenjati zračne filtre in jermene; končne elemente je treba dezinficirati, očistiti in po potrebi zamenjati filter; za vsak poseg je treba voditi ustrezno evidenco. V zakonsko predvideno evidenco posegov je treba vnesti opravljen poseg.

Kaj vsebuje servis klimatsko-prezračevalnih naprav pred poletjem?

Letos smo imeli za novoletne praznike z vidika zaposlenih in dela prostih dni smolo. Prvi januar je bila sobota, drugi nedelja. Čeprav praznični nedeljski večer, je ob 23. uri zazvonil telefon pri Astechovem skrbniku. Klicali so iz distributerja električne energije Elektro Ljubljana, da je prišlo do okvare na sistemu za hlajenje. V sistemskem prostoru se je temperatura močno dvignila. Potrebna je bila intervencija.

Astechov skrbnik je tisti praznični nedeljski večer nemudoma poklical Ljubljani najbližjega dežurnega serviserja v Astechu. Le nekaj minut kasneje je bil Astechov kombi že na avtocesti v

Zanesljivost, odzivnost,ker nam je mar za našestranke

Astech ima skrbniški sistem. To pomeni, da ima vsaka stranka, za katero skrbijo, svojega skrbnika, ki jim je vedno na voljo, z njim komunicirajo glede vseh vprašanj, povezanih z vzdrževanjem njihovega sistema. Kadar je skrbnik odsoten, je poskrbljeno za nadomeščanje. Zato se stranki nikoli ne zgodi, da se na njen klic ne bi nihče odzval.

Prav tako je poskrbljeno za servis. Dva serviserja sta ves čas dosegljiva in pripravljena, da lahko prideta kamorkoli v Sloveniji. Na telefonske klice se morata odzivati ne glede na uro, telefon imata pri sebi vedno in povsod. Dobesedno vedno in povsod.

smeri proti Ljubljani. Od klica do vstopa v prostor z IT napravami v središču Ljubljane, kjer je prišlo do izpada hladilnih naprav, je minila okoli ura.

Serviser je najprej opazil, da je temperatura izjemno povišana. V sobi je bilo 35 stopinj Celzija, v omarah z napravami več kot 70 stopinj Celzija. Očitno je šlo za izpad hlajenja.

Sreča v nesreči je bila, da poškodba očitno ni potrebovala mehanskih popravil. Noben del klimatske naprave ni bil poškodovan. Treba pa je bilo ponovno zagnati elektroniko sistema in preveriti cikle delovanja. Serviser je nemudoma resetiral napravo, preveril elektroniko in potrebne nastavitve ter zagnal cikel. Temperatura je začela padati, prostor se je začel ohlajevati na običajno

temperaturo. A tega ni storil le enkrat, kajti za servis bi bilo nesprejemljivo, če bi se napaka ponovila po njegovem odhodu. Zato je moral cikel testiranja večkrat ponoviti. Intervencija je trajala dve uri in v tem času se je temperatura spustila na normalno raven. Čeprav bi izpad hlajenja lahko povzročil velikansko škodo, jo je serviserjevo hitro popravilo preprečilo.

Po uspešno opravljeni intervenciji pa se začne analiza, kaj je šlo narobe in kaj bi lahko šlo narobe. Kaj bi se na primer lahko zgodilo, če ne bi bilo hitrega servisa in bi temperatura še naprej naraščala, in to v prostoru, kjer so v središču Ljubljane sistemske naprave za električno omrežje …

Ste nas že

SREČALI NA CESTI?

To so servisni kombiji z vso potrebno opremo za hitro in učinkovito popravilo klimatskih naprav. Pri vas so v primeru intervencije v eni uri, in to kjerkoli v Sloveniji!

Na leto prevozijo vsaj 40.000 kilometrov. Zaradi opreme, ki jo prevažajo, tehtajo maksimalno dovoljeno težo, ki je nekaj manj kot tri tone. Vsi so nemške blagovne znamke, ki ima svoj sedež v mestu Wolfsburg, tip vozila transporter. Niso starejši od pet let. Kaj vse imajo v svojih prtljažnikih?

»Naši zelo vpadljivi in prepoznavni kombiji so prave potujoče delavnice, namenjene tako majhnim kot velikim posegom pri naših strankah,« pravi Matej Kobal, vodja Astechovega servisa. Našteje, kaj praviloma vsak serviser prevaža v prtljažnem prostoru svojega kombija:

droben material za popravilo obstoječih naprav, prav tako droben material za novogradnje in montaže;

rezervne dele, med njimi tudi termostate, ventilatorje, tipala, releje, različna čistilna in dezinfekcijska sredstva;

vsaj štiri različne vrste plina, in sicer R32, R410, R407 in R404 (oznake predstavljajo zmesi plinov, vsaka od zmesi deluje na določenih vrednostih tlaka, posamezne naprave so namreč prilagojene posameznim zmesem plinov, saj same naprave delujejo pri določenih pogojih, v določenih okoliščinah ter za določen namen uporabe, zadnje leto prevladuje uporaba bolj ekološkega plina R32);

prazne jeklenke za prečrpavanje in črpanje plina;

tlačne čistilce in tehtnice za tehtanje plinov;

posebna orodja, kot so vakumirke oziroma vakumske črpalke, ki jih serviserji uporabljajo za ustvarjanje podtlaka v plinskem sistemu, s čimer se iz sistema izloči vlaga, sistem pa se pripravi na ponovno polnjenje s plinom;

posebne reciklirke, ki jih serviserji uporabljajo za izčrpavanje in prečrpavanje plina iz sistema in med sistemi;

manometre za preverjanje tlaka v napravah;

refraktometre za merjenje količine hladilne tekočine v sistemu;

visokotlačne specialne cevi za plin ter za dušik;

vodovodne cevi in vodovodne priključke.

POSEBNO POZORNOST NAMENJAJO ČISTOČI IN VARNOSTI

Za urejenost in čistočo skrbijo serviserji sami, saj imajo na sedežu Astecha v Logatcu prostor, kjer lahko svoje VW transporter kombije operejo in očistijo. Prav tako vozniki posebno pozornost namenjajo varnosti in zaščiti kombijev, s čimer odženejo tiste, ki bi morda prišli v skušnjavo, da bi poskusili vlomiti vanje.

KMALU NA CESTI ELEKTRIČNI ASTECH KOMBIJI

Politika podjetja Astech je, da se njihovi serviserji ne vozijo s starejšimi kombiji, zato nobeden ni starejši od pet let. Do zdaj so letno kupili dva nova, zdaj je strategija podjetja, da prispevajo k varovanju okolja tudi z električnimi vozili. S tem želijo prispevati k zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov. Zato je v načrtu zamenjava voznega parka z električnimi kombiji. Astech je namreč že zdaj samooskrbno podjetje s svojo elektrarno, ki bo zagotavljala energijo tudi električnemu voznemu parku. Zdaj presežno električno energijo, ki jo proizvaja njihova sončna elektrarna, oddajajo v električno omrežje.

14 potujočih delavnic z vidnimi in prepoznavnimi nalepkami

OGREJE IN OHLADI PA VAS ASTECH

Projekt, za katerega je bilo na voljo zelo malo časa, usklajevati pa se je bilo treba še z drugimi izvajalci

torbic in tudi modnih dodatkov. Njihov prepoznaven slogan je »Mass obuje tudi vas«, svojo znamko pa utrjujejo kot sinonim za kakovostno obutev in pestro ponudbo.

Astech je poskrbel za prezračevanje in klimatizcijo v njihovih dveh novih trgovinah v Ljubljani, in sicer v Aleji v Šiški in Supernovi na Rudniku. Namestili so prezračevanje z dovodom svežega zraka in odvodom odpadnega

Arhitektova ideja je namreč, da pridejo kupci v trgovino gledat in pomerjat obutev, ne pa stropov,« pojasni Astechov komercialist Boris Mohorič, ki je vodil projekt, v katerem je sodelovalo pet zaposlenih. Kaj je bil največji izziv? Po njegovih besedah sta bila izziva dva, in sicer, kako v najkrajšem možnem času kakovostno izpeljati prezračevanje in kako uskladiti različne izvajalce za različne projekte med seboj.

Vse prenove svojih trgovin Mass zaupa Astechu.

na novo hlajene sobe

Astechov podvig, kako v starem hotelu narediti ohlajevanje, pri tem pa cevi, ki ob gradnji pred tremi desetletji niso bile nikjer načrtovane, narediti nevidne

Medtem ko je imel novi del hotela Salinera v Strunjanu že hlajenje v sobah, ga ima od letošnje pomladi tudi stari del. Astech je v 48 sob vgradil ventilatorske konvektorje za hlajenje. Projekt je trajal dva meseca in pol. Zdaj so vse sobe klimatizirane, poleti se lahko hladijo ali pozimi ogrevajo.

Salinera v Strunjanu je bioenergijski resort, kjer je poudarek na zdravem načinu življenja

Investitor je izbral Astech, saj mu že leta zaupa.

nato pa jih zakriti z mavčnimi ploščami. Ko se je gradil stari del pred nekaj desetletji, seveda ni bilo predvidenih prezračevalnih instalacij,« pojasni Boris Mohorič, ki je pri Astechu vodil projekt. »Zato smo morali delati preboje skozi stene. Cevi smo sicer speljali po vrhu, a smo jih zakrili z mavčnimi ploščami. Tako je zdaj videz, da poteka podporni nosilec stropa, gost pa nikjer ne vidi cevi.« Astechova ekipa

hotela.

Novogradnja že ima sistem ogrevanja in hlajenja, priklopljena je na toplotno črpalko, hlad črpajo tudi iz morja. Na ta obstoječi sistem so priklopili prezračevalni sistem v starem delu hotela. Kot pojasni Mohorič, bo servis treba opravljati dvakrat letno, in sicer tako za konvektorje kot za hladilne sisteme.

KAKO SE ZAPOSLENI NA ASTECHU

MATEJ KOBAL, vodja serviserjev:

Rad kombiniram, urejam in skrbim za nemoten potek operative. Včasih je težko, ko se poleg osnovnega dnevnega dela pojavi na primer okvara na kakšnem od naših servisnih kombijev, kak naš serviser nenadoma zboli, ali pa se stranka, s katero smo bili dogovorjeni, da se ob določeni uri dobimo, ne javi niti na telefon ... Ko pa se kljub majhnim in velikim preprekam, ki se nepričakovano pojavijo v dnevu, dan uspešno zaključi, čutim olajšanje in zadovoljstvo. Zato uživam v trenutku, ko se delo uspešno zaključi, pa čeprav so bile možnosti za izvedbo precej okrnjene. Odličen občutek je, ko se včasih počutim v nemogočem položaju, da bi lahko izpolnil stranki željo, pa nam na koncu vseeno uspe. Največji izziv pa čutim, ali mi bo uspelo delo tako organizirati, da bo stranka čim hitreje dobila servis, serviserju pa ne bo treba popoldne ali čez vikend v delovno akcijo.

DOMINIK IPAVEC, serviser:

Največji užitek je, ko je stranka zadovoljna s tem, kar si naredil. Zame je največji izziv, ko dobim v upravljanje in oskrbo novo napravo in se lahko do potankosti naučim, kako deluje. Takrat ti niti ponoči ni težko iti na intervencijo. Astech ima posluh, da nam serviserjem nudi učenje in orodje, ki ju potrebujemo, da smo najboljši. Sam vedno delam vrhunsko, nikoli ne polovičarsko. Zato je res dober občutek, ko stranka prepozna tvoje profesionalno delo in kaj si naredil zanjo.

BORIS MOHORIČ, skrbnik kupcev:

Zame je največje zadovoljstvo, da je tudi naša stranka zadovoljna z našo storitvijo. Za to sem se ji pripravljen čim bolj prilagoditi, poslušati njene potrebe in najti zanjo najboljšo možno rešitev. Ko je stranka zadovoljna, sem tudi jaz zadovoljen, ker vem, da sem dobro opravil svoje delo.

BOJAN PETEK, serviser:

Smo strokovni, vsi naši materiali in rezervni deli so kakovostni. Sam čutim največje zadovoljstvo pri nastavitvah naprav, tako da je tudi stranka zadovoljna. In ko vem, da lahko mirno odidem od stranke, saj bo naprava pravilno delovala.

TRUDIJO ZA SVOJE STRANKE

JERNEJ KOGOVŠEK, serviser:

Za stranko se vedno potrudimo, da dobi kakovostno storitev! K njej pristopim prijazno in jo pozdravim, nato pozorno poslušam njene težave in želje. Vedno pa se potrudim, da lahko čim prej in čim hitreje rešimo njene težave. Da pa lahko storitve opravimo na tako kakovostni ravni, se moramo redno izobraževati, tako na področju zakonodaje kot o novostih na napravah. Letos sem bil že kar nekaj dni na strokovnih izobraževanjih.

ANTON GLADEK, skladiščnik:

Moja primarna zadolžitev je, da skrbim za Astechovo poslovno stavbo, da je vedno urejena, pospravljena in da ima ekipa vse potrebno orodje vedno pripravljeno. Pomagam pa tudi na terenu, ko grem na servis k strankam. Vidim, da stranke zelo cenijo, ali jim znamo strokovno in razumljivo pojasniti, kaj je težava pri njihovi napravi, zakaj je prišlo do nje in kako jo rešiti. Moja izkušnja je, da naše stranke zelo cenijo našo dosegljivost, saj nas lahko pokličejo 24/7, zanje smo vedno dosegljivi. Stranke se tudi zavedajo, da samo nakup naprave ni dovolj, da je potrebno tudi njeno vzdrževanje in tu cenijo našo poprodajno storitev.«

FRENK KROUPA, serviser:

Kaj je največji užitek pri mojem delu serviserja? Ko poleti pridem k stranki, ki ji klimatska naprava že nekaj dni ne dela in ima zato v prostoru več kot 35 stopinj Celzija. Pri njej sta bila že vsaj dva serviserja iz majhnih podjetij, pa sta ji svetovala le, naj si kupi drugo klimatsko napravo, meni pa jo uspe popraviti prej kot v uri! To zadovoljstvo stranke na njenem obrazu je neprecenljivo! Obenem pa opažam, koliko strankam pomeni vljuden in korekten odnos, da si vzamemo čas za pogovor z njo in ji znamo odgovoriti na vprašanja o hlajenju oziroma prezračevanju. Zagotovo pa je nadvse pomemben tudi odzivni čas oziroma zamuda prinaša slabo voljo.

TONE PRAPROTNIK, serviser:

Pri mojem delu me vodita strokovnost in pravi pristop do stranke. Pa tudi veselje do dela in res izjemen kolektiv! Da smo na strokovnem področju vedno seznanjeni z najnovejšimi znanji, se vsaj dvakrat letno udeležujemo različnih strokovnih izobraževanj, največkrat pri naših dobaviteljih. Pravi pristop do stranke pa zahteva troje, in sicer prijaznost, urejenost in zagotovilo, da je delo narejeno tako, kot mora biti! Polovičarstva ali površnosti enostavno ni. Zame pa je predvsem izziv, ko je treba pripraviti večje hladilne agregate za sezono. To so veliki in močni agregati, tudi 400 kW moči, nameščeni so predvsem v večjih halah in dvoranah. Njihova priprava je velika odgovornost nas serviserjev in zahteva popolno zbranost!

Ste kdaj pomislili, kakšen je vpliv hlajenja prostorov na okolje? Ste kdaj pomislili, kaj lahko mi kot posamezniki naredimo za ohranjanje okolja za naše potomce? Hlajenje prostorov je vsekakor področje, kjer lahko občutno prispevamo k varovanju okolja.

Ker so vročinski valovi postali vsakoletni pojav, so namreč vedno pogostejši in trajajo vedno dlje, prostori poleti potrebujejo hlajenje, saj smo lahko razmeroma optimalno aktivni le v ohlajenih prostorih. To povzroča tudi razmeroma povečano porabo električne energije, kar znatno obremenjuje okolje. Vseeno pa lahko sami kot uporabniki klimatskih naprav ravnamo do okolja zelo odgovorno.

Pri ogrevanju ali hlajenju s klimatskimi napravami je zelo priporočljivo, da imamo delovanja naprav optimalno nastavljeno. Pretiravanje s temperaturnimi nastavitvami povzroči večjo porabo energije, pretirano mučenje klimatskih naprav pa povzroča predvsem to, da je izkoristek klimatske naprave občutno manjši, življenjska doba naprav pa krajša. Če nastavimo temperaturo na vrednost, ki je za nas še sprejemljiva, bo energetska poraba manjša, učinkovitost klimatske naprave bo večja, zagotovljeno pa bo tudi dobro počutje.

Prav tako je pri uporabi hladilnih elementov treba poskrbeti za njihov ustrezni časovni vklop in izklop. Izogibajmo se navadi, da je treba prostore ves čas hladiti, še zlasti, če v njih ni nikogar. Hlajenje naj bo prilagojeno zasedenosti prostorov. Zjutraj jih ohladimo, nikar pa ne pustimo hlajenja vklopljenega celo noč.

Predvsem pa se zavedajmo, da je preventiva boljša (in cenejša!) od kurative. Torej poskrbimo za ustrezen strokovni servis, saj ta omogoča optimalno delovanje naprav, njihov električni izkoristek je večji in obremenitev okolja je manjša.

Skrbi za trajnostni razvoj in okolje se nadvse zavedajo tudi v Astechu. Zato pri dobaviteljih kupujejo sodobne, okolju prijaznejše pline, ki so certificirani in imajo okoljske vavčerje. Za varovanje okolja je tudi izjemnega pomena, kako ravnati z nevarnimi plini, ki so v starih napravah in jih je treba ob vsakem servisu klimatske naprave odstraniti. Te stare in nevarne pline Astechovi serviserji zajamejo v jeklenko, saj se jih ne da zgolj dopolniti z novimi plini, zajete pline pa je treba peljati na uničenje podjetjem, ki imajo ustrezna dovoljenja.

Posebna skrb je v Astechu namenjena tudi temu, da nastane čim manjša količina ostanka materiala. Dva zaposlena sta zadolžena, da odvečni material, ki je nastal pri servisu, ločita na posamezne materiale in jih v celoti predata v reciklažni postopek.

Tri dobre navade pri uporabi klimatskih naprav: optimalna nastavitev naprav, ustrezen časovni vklop in izklop ter strokovno servisiranje.

Astech posebno pozornost pri varovanju okolja in trajnostnem razvoju namenja tudi izobraževanju svojih zaposlenih. Astech ima namreč največje število zaposlenih, ki imajo od Agencije RS za okolje pooblastila za opravljanje dejavnosti z nevarnimi plini. Od podjetja to zahteva izpolnjevanje zahtevnih tehničnih kriterijev in redno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Ker se zavedajo pomena skrbi za okolje, imajo v Astechu tudi lastno sončno elektrarno. Ta jim omogoča, da so opustili ogrevanje na fosilna goriva, lastno električno energijo pa dovajajo v naprave, ki hladijo in grejejo njihovo poslovno stavbo.

Kako ravnati z nevarnimi plini in hkrati skrbeti za čim manj odpadkov, obenem pa tudi vlagati v lastno energetsko oskrbo?

KAKO POMEMBNA JE UPORABA EKOLOŠKIH MATERIALOV

VODNIK PO OKOLJSKIH POJAVIH

Za lažje razumevanje okoljskih tematik je dobro poznati nekatere izraze, pojave in politike. Navajamo najpogostejše.

KAJ JE OGLJIČNI ODTIS?

Izraz ogljični odtis (angleško »carbon footprint«) uporabljamo za ponazoritev količine izpustov ogljikovega dioksida (CO2) in drugih toplogrednih plinov (TGP), za katere so odgovorni posamezniki ali podjetja oziroma organizacije. Ogljični odtis lahko izračunamo za dejavnost, dogodek in izdelke ter posameznike. Ogljični odtis je merilo vplivanja na podnebne spremembe. Merimo ga v tonah ekvivalenta emisij CO2 (t CO2e).

KAJ JE OZON?

Ozon je triatomna molekula kisika. Namesto dveh atomov ima tri, zaradi česar je manj stabilen in se običajno nahaja samo v višjih plasteh ozračja. Tam odbija ultravijolično svetlobo, s čimer zmanjšuje obsevanost Zemlje in omogoča za življenje bolj prijazne pogoje. Izpuščanje CFC-jev (to so potisni in hladilni plini, ki v molekulah vsebujejo klor, fluor in ogljik) pripomore k razpadu molekul ozona.

KATERI PLINI ŠKODUJEJO OZONU?

Ozonu škodujejo CFC plini. Izumil jih je ameriški kemijski inženir Thomas Midgley leta 1928. CFC-ji so plini, katerih molekule so sestavljene iz klora, fluora, ogljika in vodika, ter nastajajo kot hlapni derivati metana, etana in propana. Zaradi svoje nizke reaktivnosti (za eliminacijo klora ali fluora iz ogljikovodika so potrebni najostrejši pogoji izmed vseh organskih kemičnih reakcij) so bili uporabljeni kot potisni in hladilni plini. Kasneje je bila odkrita njihova reaktivnost z ozonom, zaradi česar so jih na Dunajski konvenciji prepovedali. Podpisnica te konvencije je tudi Slovenija.

CO

KAJ JE DIGITALNA ZELENA TRANSFORMACIJA OZIROMA PREOBRAZBA?

To so politike in ukrepi, ki spodbujajo uporabo tehnologije v družbi z namenom reševanja okoljskih problemov.

KAJ JE PONOR OGLJIKOVEGA DIOKSIDA?

KAKO NASTAJA RADON?

Radon je brezbarven radioaktiven žlahtni plin brez vonja. Nastaja z radioaktivnim razpadom radija, pri razpadu radona pa nastajajo polonij, bizmut in svinec. Njegova razpolovna doba je krajša od 3,8 dneva. Ker je plin, ga lahko zaužijemo z dihanjem, zaradi česar je še posebej rakotvoren. Raziskave, povezane z rakom na pljučih in radonom, so se začele šele v petdesetih letih dvajsetega stoletja na Švedskem. V Sloveniji meritve radona v naravnih okoljih in rudnikih potekajo od 1969, leta 1986 pa se je začelo z meritvami v zdraviliščih, šolah, vrtcih ter v manjšem obsegu tudi v zasebnih stanovanjih. Radon prihaja v ozračje iz razpok v tleh, ker pa ima višjo gostoto od zraka, se akumulira v kleteh.

To je absorpcija oziroma odvzem ogljikovega dioksida iz ozračja. Tipični naravni ponori ogljikovega dioksida so gozdovi in oceani. Rastline, predvsem drevesa in alge, porabljajo ogljikov dioksid za fotosintezo, s katero proizvajajo kisik in na ta način vzpostavljajo ravnovesje z našimi izpusti ogljikovega dioksida.

KAJ JE SAHARSKI PESEK?

KAJ SO DELCI PM10?

PM10 so prašni delci velikostnega reda 10 mikrometrov ali manj. Nastanejo predvsem z gorenjem in utekočinjanjem. So različnih kemijskih zgradb, skupno pa jim je, da lahko zaradi svoje velikosti vstopajo v pljuča in predstavljajo nevarnost za zdravje.

Sahel je pokrajina v Afriki, ki leži med Saharo na severu in sudansko savano na jugu, njena velikost je enaka ozemlju 150 Slovenij. Saharski pesek je ekološki fenomen, ki se zgodi, ko se zaradi podnebja v Sahelu ogromne količine peska z vetrom prenesejo v druge dele sveta, tudi v Evropo. Vetrovi, ki se premikajo s hitrostjo do 16 metrov na sekundo oziroma 57 kilometrov na uro, »poberejo« pesek in ga v obdobju med pomladjo in jesenjo prenesejo v eno izmed treh smeri: na zahod, kjer doseže Južno Ameriko, na sever, kjer doseže Evropo, in na vzhod, kjer včasih doseže celo Japonsko.

Rn

V pisarnah oziroma poslovnih prostorih je optimalna temperatura okoli 22 stopinj Celzija,« pravi specialistka medicine dela, prometa in športa Sara Masnik, dr. med., iz zdravstvenega centra Aristotel.

NE HLADITE PREVEČ IN PREHITRO!

Razlika v temperaturi med zunanjo in notranjo okolico naj ne bi presegala sedmih stopinj Celzija. Zdravorazumsko priporočilo je, da prostorov ne hladimo na nižjo temperaturo, kot jo ogrevamo pozimi

Telo potrebuje postopno aklimatizacijo, predvsem pa je zdravo, da imamo v zaprtih bivalnih prostorih podobno temperaturo tako poleti kot pozimi. To je od 22 do 26 stopinj Celzija doma in okoli 22 stopinj Celzija v pisarnah, pravi specialistka medicine dela, prometa in športa Sara Masnik, dr. med., iz zdravstvenega centra Aristotel Krško.

Kaj so z medicinskega vidika idealni pogoji na delovnem mestu?

Priporočena temperatura zraka v stanovanjskih prostorih je od 22 do 26 stopinj Celzija. To je določeno tudi v pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb. Srednja hitrost zraka je določena pri 0,15 m/s, relativna vlažnost zraka pa med 30 in 60 odstotkov. Po pravilniku o

zahtevah za zagotavljanje varnosti delavcev na delovnem mestu temperatura v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Izjema so vroči prostori, kjer lahko preseže to vrednost, vendar pa mora delodajalec poskrbeti, da je temperatura zraka v pomožnih prostorih, na hodnikih in stopniščih višja od 20 stopinj Celzija.

Ali klimatizirani prostori vplivajo na kožo, da se ta hitreje suši?

Če so izpolnjeni pogoji priporočene vlažnosti in temperature, se koža ne suši. Hitrejše sušenje opažamo, če je vlaga v prostoru nižja in je hitrejši pretok zraka.

Kakšna pa je idealna vlažnost klimatiziranih prostorov?

Po pravilniku je relativna vlažnost med 30 in 60 odstotkov. Najbolj optimalno za človekovo počutje je, ko znaša v delovnem okolju relativna vlažnost med 35 in 50 odstotkov.

Kaj se dogaja, kadar je vlažnost prostora zunaj teh priporočenih mej?

Prevelika vlažnost povzroča pojav plesni v prostoru, nabiranje kondenza na oknih, vonj po plesni, hitreje se razmnožujejo alergeni, kot je pršica. Premalo vlage pa povzroča suho grlo, dražeč kašelj, kar je predvsem zelo neugodno za govornike, pojavi se suha in razpokana koža, ki povzroča srbenje in luščenje kože. Ko je sluznica suha, je večja dovzetnost za okužbe zgornjih dihal.

Ali zdravniki priporočate klimatske naprave tudi v zasebnih hišah?

Priporočamo predvsem, da imajo klimatske naprave dovod svežega zraka. Še vedno priporočamo naravno prezračevanje prostorov, čeprav to marsikje zaradi nevarnosti radona ni zadostno. Potrebni so dodatni ukrepi s sanacijo stavb. Ključno je, da prezračevalni sistemi izpolnjujejo tehnične zahteve, da so torej ustrezno vgrajeni, vzdrževani in servisirani ter da služijo svojemu namenu. Poudarjam, da je treba klimatsko-prezračevalne naprave redno pregledovati. Redni pregledi so obvezni najmanj enkrat letno, količina bakterij pa naj se pregleduje najmanj dvakrat letno.

je tudi, da so klimatske naprave nameščene stran od ljudi, nikakor ne smejo vpihavati hladnega zraka neposredno vanje.

Za zdravje in dobro počutje ljudi je ključno, da prezračevalni sistemi izpolnjujejo tehnične zahteve, da so torej ustrezno vgrajeni, vzdrževani in servisirani ter da služijo svojemu namenu. Klimatsko-prezračevalne naprave je treba redno pregledovati! Redni pregledi so obvezni najmanj enkrat letno, količina bakterij pa naj se pregleduje najmanj dvakrat letno,« pravi specialistka medicine dela, prometa in športa Sara Masnik, dr. med.

Temperatura med zunanjo in notranjo okolico naj ne bi presegala sedem stopinj Celzija. Kadar pa so zunaj ekstremne temperature, ko se na primer približujejo 40 stopinjam Celzija, je zdravorazumsko priporočilo, da prostorov ne smemo hladiti na nižjo temperaturo, kot jo ogrevamo pozimi. Posplošeno lahko rečem, da je v stanovanjih priporočeno imeti pozimi in poleti podobno temperaturo, torej od 22 do 26 stopinj Celzija.

Kaj pa v delovnih prostorih?

V pisarnah oziroma poslovnih prostorih je optimalna temperatura okoli 22 stopinj Celzija.

Ste vedeli, da se, ko temperatura zraka doseže 26 stopinj Celzija, delovna učinkovitost zmanjša za 50 odstotkov? Ne le, da pade produktivnost, zniža se tudi prihodek podjetja. Doktorica Sara Masnik, specialistka medicine dela, prometa in športa iz zdravstvenega centra Aristotel, opozarja, zakaj je za podjetja smiselno vlaganje v toplotno udobje, saj se to pokaže v ekonomskih rezultatih, zmanjša pa se tudi število delovnih nesreč.

»Ko temperatura zraka doseže 26 stopinj Celzija, se delovna učinkovitost zmanjša za 50 odstotkov. Za starostno skupino od 40 do 60 let so raziskave pokazale v povprečju za 20 odstotkov zmanjšano fizično sposobnost za delo. Ker se v prevročem delovnem okolju zmanjšajo kardiorespiratorne zmogljivosti, se seveda zmanjša mišična moč. Vsaka stopinja nad 25 stopinj Celzija v delovnem okolju pomeni dvoodstotno izgubo produktivnosti, za vsak odstotek nižja produktivnost pa lahko zniža prihodek podjetja za 0,75 odstotka,« pravi Sara Masnik. Poudarja, da toplotna obremenitev vpliva na posameznikovo splošno počutje, vse to pa vodi do nezadovoljstva zaposlenih in posledično konfliktov na delovnem mestu.

ZDRAVSTVENE TEŽAVE ZARADI VROČINE

»S toplotnimi obremenitvami so povezane različne zdravstvene težave, ki nastanejo zaradi povišane temperature zraka, vlažnosti, sevalne toplote, ki jo oddajajo določene aparature, in pa zaradi povišanega metabolizma kot posledice

fizičnega dela. Ko je telo izpostavljeno toplotnim obremenitvam, se vklopi obrambni mehanizem: telesna temperatura se dvigne, žile se razširijo, po koži se poveča krvni pretok in poveča se srčni volumen. Koža se segreje. Da bi se telo ohladilo, se začne znojiti, to pa pospešuje dehidracijo. Obenem toplotna obremenitev poveča obremenitev srčno-žilnega sistema.«

Da bi se telo ohladilo, se začne znojiti, to pa pospešuje dehidracijo. Obenem toplotna obremenitev poveča obremenitev srčno-žilnega sistema.

Masnikova navaja mednarodno statistiko: zaradi poklicne izpostavljenosti toplotnim obremenitvam vsako leto zboli nekaj tisoč ljudi, nekateri primeri so tudi usodni. Svetovna organizacija za varnost pri delu OSHA ocenjuje, da naj bi imelo letno več milijonov delavcev poškodbe zaradi toplotnih obremenitev pri delu.

DELO V KLIMATIZIRANEM PROSTORU

Masnikova pojasni, da govorimo o toplotnem udobju, ki je v medicini definirano kot »toplotne razmere, s katerimi je zadovoljen največji odstotek izpostavljene skupine in obenem toplotno ravnotežje vzdržuje brez napora. To je stanje, ko ne čutimo niti hladu niti vročine, gibanje zraka je prijetno oziroma ga ne čutimo. Zrak se ne zdi niti suh niti vlažen. Nošenja obleke ne čutimo kot nadloge.«

Ko je več kot 15 odstotkov zaposlenih v neki organizaciji nezadovoljnih s temperaturnim udobjem, je treba nekaj spremeniti

Na eni strani so merljivi parametri, kot so temperatura zraka, vlaga, hitrost gibanja zraka, toplotno sevanje, toplotna upornost obleke in posameznikov metabolizem. Na drugi strani je subjektivno počutje posameznikov, ki pa ga fizikalno ne moremo izmeriti.

»V medicini dela uporabljamo različne indekse toplotnega udobja, s pomočjo katerih ugotavljamo odstotek nezadovoljnih v nekem podjetju. Če delež nezadovoljnih s toplotnim udobjem presega 15 odstotkov, morajo službe za varnost in zdravje pri delu sprejeti ustrezne ukrepe oziroma jih prilagoditi glede na obstoječo oceno tveganja. Vsekakor pa velja, če je več kot 15 odstotkov zaposlenih v neki delovni organizaciji nezadovoljnih, je nujno treba nekaj spremeniti!« poudarja Masnikova.

Vročinski val se na lestvici naravnih nesreč uvršča na sedmo mesto, pred njim so na primer plazovi, poplave, potresi in cunamiji. Zato globalne podnebne spremembe postajajo velik javnozdravstveni problem. Najbolj so ogrožena gosto poseljena mesta.

»Ker se vročinski valovi pojavljajo epizodno, je fiziološka prilagoditev prebivalstva malo verjetna. Če bi se namreč temperatura počasi in postopoma dvigovala, bi se lahko prilagodili, tako se pa ne moremo. Študije kažejo, da se ob toplotnih obremenitvah zmanjša delovna storilnost, zmanjšajo se mentalne in ročne sposobnosti, poveča se tveganje za poškodbe pri delu. Do temperature 24 stopinj Celzija ni razlik v številu delovnih nesreč med moškimi in ženskami, pri višjih temperaturah pa je število nesreč višje pri moških kot pri ženskah. Torej vročinski val občutno negativno vpliva na človekovo koncentracijo,« pojasnjuje Masnikova.

Do temperature 24 stopinj Celzija ni razlik v številu delovnih nesreč med moškimi in ženskami, pri višjih temperaturah pa je število nesreč višje pri moških kot pri ženskah

Ob tem opozori še na sindrom bolnih stavb (»sick building syndrom«, op. a.), ki se pojavlja pri do 20 odstotkih pisarniških delavcev, ki delajo v novih oziroma prenovljenih stavbah. Eden od vzrokov je lahko tudi ta, da ljudje ne zračijo stavb ali pa jih zračijo zgolj s pomočjo klimatskih naprav, ki nimajo možnosti dovoda svežega zraka iz zunanje okolice. Ljudje začnejo kazati nespecifične znake okužbe, zlasti se lahko poslabša zdravstveno stanje astmatikov, ljudje imajo suhe in srbeče oči, zamašen nos, dražeč kašelj, bolečine v žrelu, pojavi se glavobol, težave s koncentracijo, skratka poslabša se splošno počutje. »Naravno zračenje je še vedno zelo pomembno oziroma priporočamo uporabo klimatskih naprav, ki omogočajo dovod svežega zraka,« pravi Masnikova.

ZARADI VROČINSKIH VALOV VEČ NESREČ MED MOŠKIMI KOT MED ŽENSKAMI

Če delež nezadovoljnih s toplotnim udobjem presega 15 odstotkov, morajo službe za varnost in zdravje pri delu sprejeti ustrezne ukrepe oziroma jih prilagoditi glede na obstoječo oceno tveganja. Vsekakor pa velja, če je več kot 15 odstotkov zaposlenih v neki delovni organizaciji nezadovoljnih, je nujno treba nekaj spremeniti!« poudarja specialistka medicine dela, prometa in športa Sara Masnik, dr. med., iz zdravstvenega centra Aristotel Krško.

VROČINSKI VALOVI SO POSLEDICA človekove dejavnosti

Klimatolog Renato Bertalanič z Agencije RS za okolje se napovedim, kakšno bo podnebje v Sloveniji v prihodnjih nekaj desetletjih, izogiba, saj je preveč dejavnikov, ki bodo vplivali na temperature v prihodnosti. Pove pa, da imajo izdelane različne projekcije, kaj nas čaka.

Zakaj so temperature vedno višje?

Vzrok za vročinske valove in temperaturne skrajnosti v zadnjih desetletjih je v človekovi dejavnosti. Ozračje se namreč po celem svetu

ogreva, krivec za hitro ogrevanje pa je človek z izpuščanjem toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida, pa tudi metana, didušikovih oksidov in drugih plinov. Zaradi izpuščanja teh plinov pride do učinka tople grede. Ko sončni žarki pridejo do Zemljinega površja, ga segrejejo, površje pa nato del te energije oddaja kot toplotno sevanje nazaj v vesolje. Zaradi toplogrednih plinov se vedno večji del teh žarkov absorbira v atmosferi in ogreje ozračje. To pa povzroči, da se vroči ekstremi še bolj poudarijo. Tako pride do več vročinskih valov in do višjih temperatur, več vročih dni in več tropskih noči.

Segrevanje ozračja zaradi izpuščanja toplogrednih plinov ni nepovraten proces. Lahko ga ustavimo. A če ne bomo naredili nič, bo marsikje zaradi pretoplih zim izginilo smučanje

Vročinskih rekordov je več, pa ne samo poleti, ampak tudi pozimi. Obenem je ekstremov, povezanih z mrazom, vedno manj. V Sloveniji se letna povprečna temperatura v zadnjih desetletjih dviga za približno 0,4 stopinje Celzija na desetletje.

Ali sploh lahko ustavimo segrevanje ozračja? Lahko, kajti zdajšnji proces segrevanja ozračja je povraten. Močno je povezan s koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju. Če ustavimo višanje koncentracije toplogrednih plinov, lahko ustavimo tudi segrevanje ozračja. V teoriji to pomeni, da če bi takoj zdaj ustavili izpuščanje vseh toplogrednih plinov in bi ostala njihova koncentracija v ozračju takšna, kot je zdaj, bi zagotovo še nekaj desetletij, morda pa celo stoletij, ostala temperatura na istem nivoju.

Če ustavimo višanje koncentracije toplogrednih plinov, lahko ustavimo tudi segrevanje ozračja.

Ker pa imamo v naravi ponore ogljikovega dioksida, bi se vendarle ta koncentracija plinov začela sčasoma nižati, posledično pa bi tudi temperatura ozračja začela padati. Obstaja pa tudi optimističen scenarij. Če bi na primer človeštvo aktivno pristopilo k znižanju koncentracije toplogrednih plinov, na primer s črpanjem ogljikovega dioksida iz ozračja, potem bi povprečna temperatura začela padati. Nekateri procesi, kot je dvigovanje gladine morij, taljenje ledenikov in morskega ledu, pa bi se nadaljevali stoletja, celo tisočletja.

Ali si upate napovedati, kakšne temperaturne rekorde bomo doživeli v tem desetletju?

Ne, tega si ne upam napovedati. Temperature nad 40 stopinj Celzija smo izmerili poleti 2017 v Vipavski dolini, pred tem avgusta 2013 v Ljubljani, Cerkljah ob Krki, Črnomlju, Mariboru in Murski Soboti. Kje je morebitni vrh v tem desetletju, je težko napovedati. Statistično gledano se ozračje ogreva, meseci so toplejši, vsi štirje letni časi so toplejši in povprečna letna temperatura se viša. Globalno segrevanje ozračja prinese znaten del k temperaturnim rekordom, vendar pa je za ekstremno vročino potrebnih še nekaj drugih dejavnikov. Eden od njih je nujno suša in posledično suha tla. Šele splet okoliščin prinese res izjemne temperature, ogrevanje ozračja je le ena od njih.

Od česa so odvisni temperaturni rekordi?

Meja temperaturnih šokov je odvisna od dogajanja v ozračju. Pomembna je koncentracija toplogrednih plinov, ki je odvisna od družbenoekonomskega razvoja človeštva. Ker tega težko napovemo, je bilo razvitih več scenarijev tega razvoja, ki upoštevajo tehnološki razvoj, razvoj izobraževanja in zdravstva, uporabo fosilnih goriv ... Če bi kot človeštvo uspeli razviti tehnologije, ki bi ogljikov dioksid črpale iz ozračja, bi se ozračje v Sloveniji ogrelo za zgolj eno stopinjo Celzija od sedanje vrednosti. Če se bodo izpusti toplogrednih plinov še naprej povečevali, se do konca stoletja podvojili, bo lahko povprečna temperatura v Sloveniji tudi za skoraj pet stopinj Celzija višja od sedanje vrednosti. Če ne bomo nič ukrepali in bomo še naprej uporabljali ogljikovodike za energijo, bo ena od

Zaradi večjega števila tropskih noči se brez klimatskih naprav verjetno ne bomo mogli spočiti. Temu se bosta začela prilagajati način gradnje in izolacija hiš. Vsekakor se človeško telo ne more ohlajati, če se visoka temperatura pojavi skupaj z vlago. Prav tako si avtomobilov brez klimatskih naprav zagotovo ne moremo več predstavljati.« Klimatolog Renato Bertalanič z Agencije RS za okolje.

zelo vidnih posledic ta, da bo zaradi pretoplih zim smučanje verjetno v naslednjih desetletjih izginilo. Še hujše posledice pa so pogostejši vročinski valovi, suše, obilni nalivi in močnejša neurja, tudi s točo in močnim vetrom.

Kako se bo zaradi segrevanja ozračja spremenilo življenje v Sloveniji?

Projekcije kažejo, da bi se ozračje v Sloveniji do sredine stoletja lahko glede na zdajšnje stanje ogrelo še za 0,8 do 1,8 stopinje Celzija. Posledično bi se vpliv vročinskih skrajnosti na življenje povečal. Eden od kazalnikov, s katerimi merimo te spremembe, je na primer število vročih dni:

• topli dnevi so, ko temperature presežejo 25 stopinj Celzija;

• vroči dnevi imajo temperature nad 30 stopinj Celzija;

• zelo vroči dnevi so s temperaturami nad 35 stopinj Celzija.

Za tropske noči je značilno, da temperature ne padejo pod 20 stopinj Celzija.

Število takih dni in noči vpliva na človeka. Nekaj dni in noči preživimo večinoma brez težav, če pa se število začne višati, imamo težave. V tropskih nočeh se človek slabo spočije, ker je pretoplo in se telo ne ohladi. Če je takih noči več, se pojavijo težave.

Napovedi kažejo, da bi se število takih noči v Ljubljani do leta 2040 povečalo za pet, kar pomeni, da se bo podvojilo. Enako je z vročimi dnevi, zdaj je v Ljubljani v povprečju okoli 25

vročih dni, do 2040 naj bi se njihovo število povečalo za pet do 10, do sredine stoletja pa celo za cel mesec dni več. Zato bodo ljudje čedalje težje prenašali vroče dneve, ker bo hladnejših obdobij, ko bi se lahko spočili, čedalje manj.

Projekcije kažejo, da bi se ozračje v Sloveniji do sredine stoletja lahko glede na zdajšnje stanje ogrelo še za 0,8 do 1,8 stopinje Celzija.

Kako se bo odzvalo naše telo na takšne temperaturne spremembe?

Pri nas tako vroče, kot je marsikje drugje po svetu, vendarle še ni. Zaradi večjega števila tropskih noči se brez klimatskih naprav verjetno ne bomo mogli spočiti. Temu se bosta začela prilagajati način gradnje in izolacija hiš. Vsekakor se človeško telo ne more ohlajati, če se visoka temperatura pojavi skupaj z vlago. Prav tako si avtomobilov brez klimatskih naprav zagotovo ne moremo več predstavljati.

Kako pa bo zvišanje temperatur vplivalo na rastline?

Vročinski stres za rastline se bo pojavljal še pogosteje. Rastline se na to težje odzovejo in zgolj zalivanje ni rešitev. Vročinski stres jih prizadene, tudi če ni suše. Lahko se pojavi tudi večje število škodljivcev, za katere bodo toplejše razmere predstavljale ugodno okolje. Poleg tega se lahko pojavijo škodljivci in žuželke, ki do zdaj pri nas niso uspevali, s toplejšim ozračjem pa bi zanje postalo okolje ugodno tudi pri nas. Tak primer so na primer tigrasti komarji, ki so bili redki, zaradi milih zim in vročih poletij pa je postalo okolje pri nas ugodno tudi zanje in so se občutno razmnožili.

ZAKAJ JE MARS POLEG ZEMLJE EDINI PLANET, NA KATEREM BI

lahko obstajalo življenje?

Verjetno bomo za časa našega življenja poslali človeško posadko do Marsa, morda bo tudi pristala na njem. A če bi hoteli ljudje živeti na Marsu, bi morali bivati v posebnih habitatih, kar je ekstremno zahtevno in drago. Na Marsu vzpostaviti vsaj približno tako ozračje in okolje, kot ju imamo na Zemlji, je mnogo težje kot rešiti velike podnebne težave na modrem planetu, pravi slovenska astrofizičarka prof. dr. Andreja Gomboc.

Prof. dr. Andreja Gomboc je redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za

astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici. Mednarodno sodelovanje je rdeča nit njenega raziskovalnega dela in ta pogovor je nastal med njenim polletnim bivanjem v ZDA, od koder se je vrnila aprila letos. Vodi namreč slovensko sodelovanje v projektu Observatorija Vere C. Rubin, ki bo začel z opazovanji leta 2024 in bo v prvem letu delovanja videl več vesolja kot vsi dosedanji teleskopi skupaj.

V doktorski disertaciji ste se ukvarjali s črnimi luknjami. Ste bolj optimist ali pesimist glede človekove skrbi za okolje?

Pred začetkom epidemije sem bila bolj optimistična kot zdaj. Takrat je kazalo, da se vedno več ljudi in vlad zaveda resnosti situacije. Ob epidemiji covida-19 in vojni v Ukrajini pa je videti, da je problem globalnega

Vendar pa to nikakor ne pomeni, da se bomo ljudje lahko preselili na Mars, če bomo uničili Zemljo do te mere, da bo neprijazna za življenje

segrevanja potisnjen v ozadje. Bolj kot od tega, kar lahko naredi vsak posameznik in posameznica, bo odvisno od vlad in njihovih ukrepov, ali bomo našli ustrezne tehnološke rešitve in ali se bodo širše uveljavile v družbi.

Pesimistična sem tudi zaradi dogajanja na področju izkoriščanja vesolja. Več podjetij, med njimi vodi Space X, namerava poslati v nizke orbite okoli Zemlje, na višino okoli 500 do 700 km nad površjem, na tisoče ali celo desettisoče satelitov za internetno povezavo. Že zdaj, ko ima Space X v orbiti »šele« okrog 2000 satelitov Starlink in smo šele na začetku razvoja t. i. megakonstelacij satelitov, njihovo veliko število povzroča težave pri astronomskih opazovanjih, saj puščajo svetle sledi na astronomskih posnetkih. V prihodnje bo še slabše. Preletavanje množice satelitov kvari pogled na nočno nebo vsem Zemljanom. Pred njimi se nikjer več ni mogoče skriti, tudi sredi oceana ne.

Kakšne posledice pa prinaša takšna gneča satelitov v vesolju?

S povečevanjem števila satelitov se povečuje nevarnost trkov med njimi, s tem pa nevarnost,

da se zelo hitro poveča tudi število vesoljskih smeti – raznih kosov oziroma razbitin satelitov. Ker se vesoljske smeti gibljejo okoli Zemlje s hitrostjo osem kilometrov na sekundo (kar je okoli 28.000 kilometrov na uro), lahko že trk s centimeter velikim koščkom onesposobi satelit.

Če pride do tega, se bo naš moderen način življenja, ki je močno odvisen od satelitov, zelo spremenil,« opozarja astrofizičarka, prof. dr. Andreja Gomboc.

Če pride do t. i. Kesslerjevega sindroma, to je eksponentnega povečevanja števila smeti in trkov, bo človeštvo samo sebe zaprlo v oblak vesoljskih smeti, skozi katerega ne bo več mogoče izstreliti navigacijskih, komunikacijskih, meteoroloških in drugih satelitov v višje orbite, ne da bi pri tem trčili ob kako smet in se poškodovali. Če pride do tega, se bo naš moderen način življenja, ki je močno odvisen od satelitov, zelo spremenil. Potrebovali bi nove mednarodne dogovore o izkoriščanju vesolja, vendar vesoljsko pravo ne dohaja tehnološkega razvoja, kar podjetjem, ki si od megakonstelacij satelitov obetajo velike dobičke, ustreza.

Lekcija iz varstva okolja, ki smo jo preselili v vesolje?

Zdi se, da se človeštvo iz dosedanjih okoljskih napak ni prav veliko naučilo. Preden smo našli rešitev za pobiranje oz. čiščenje vesoljskih smeti, smo začeli pospešeno pošiljati v vesolje na tisoče satelitov. Ko bo nastal velik problem, pa bomo na hitro iskati rešitve, ki bodo morda prepozne, vsekakor pa bodo drage.

površjem: na Merkurju in Veneri je prevroče, na Zemlji in Marsu pa je temperatura primerna za obstoj življenja, kot ga poznamo na Zemlji. Zato je Mars naslednje nebesno telo, na katero bi radi poslali človeško posadko.

Kateri planet ima po vašem mnenju največ možnosti za življenje ljudi?

V našem Osončju imamo osem planetov. Štirim pravimo plinasti orjaki, to so Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Nimajo trdne površine in se nahajajo tako daleč od Sonca, da je temperatura na njih zelo nizka – globoko pod nič stopinj Celzija. Bližje Soncu so štirje majhni kamniti planeti s trdnim

Ali bomo v času našega življenja kdaj dosegli tak razvojni napredek, da se bomo lahko odselili na drug planet?

Napovedovati prihodnost je nehvaležno. Mislim, da bi lahko za časa našega življenja poslali človeško posadko do Marsa, morda bi tudi pristala na njem. Odvisno, koliko sredstev se bo namenjalo razvoju tega področja. Gotovo pa se ne bomo v velikem številu preseljevali na Mars. Na Marsu je temperatura nekoliko nižja, a podobna kot na Zemlji, vendar so pomembne razlike predvsem te, da ima Mars zelo redko atmosfero, nima tekoče vode, vsaj ne več na površju, in nima magnetnega polja. Atmosfera in magnetno polje sta pomembna za zaščito pred Sončevim vetrom, delci in visokoenergijskim sevanjem iz vesolja. Zato bi morali na Marsu bivati v posebnih habitatih, kar je zahtevno in drago. Vzpostaviti na Marsu vsaj približno tako ozračje in okolje, kot ju imamo na Zemlji, je mnogo težje kot rešiti velike podnebne težave na Zemlji – t. i. teraformiranje Marsa je znanstvena fantastika.

V tekmi Elona Muska, Jeffa Bezosa in morda še Richarda Bransona, kakšne možnosti imajo pri odkrivanju vesolja?

Našteti ne odkrivajo vesolja. Razvijajo izstrelitvene sisteme in vesoljska plovila, kar je zelo pomembno za komercialne satelite in v sodelovanju z Naso in Eso tudi na primer za znanstvene projekte.

Bezos in Branson nista astronavta, ampak sta bogata vesoljska turista, ki sta se za nekaj trenutkov dala izstreliti na rob vesolja, na višino 80 do 100 km nad Zemljino površje. Ob tem je bil cel medijski pomp. Ob njem niso omenili visokotehnoloških strokovnjakov, ki so te sisteme razvili. Poleg tega so mnogi pozabili, da imamo že več kot 20 let stalno prisotno človeško posadko na Mednarodni vesoljski

Ker se vesoljske smeti gibljejo okoli Zemlje s hitrostjo osem kilometrov na sekundo (kar je okoli 28.000 kilometrov na uro), lahko že trk s centimeter velikim koščkom onesposobi satelit.

To je fotografija 8,4-metrskega teleskopa na observatoriju Vere C. Rubin, ki se nahaja na gori Cerro Pachon v Čilu. To je ameriško-čilski projekt, pri katerem sodelujemo tudi raziskovalci iz drugih držav, tudi z Univerze v Novi Gorici. Leta 2024 bo na tem observatoriju začel potekati pregled neba, imenovan The Legacy Survey of Space and Time (LSST). Ta bo posnel »barvni film celotnega neba«, vidnega s svoje lokacije.

Teleskop bo ob rednem pregledovanju neba lahko primerjal posnetke istih delov neba, ki so bili narejeni z nekajurnim ali nekajdnevnim zamikom, in odkrival, ali se je kaj spremenilo. Ocenjujemo, da bo vsako noč odkril na tisoče t. i. tranzientnih izvorov – to so lahko prej nedetektirani objekti,

ki so videti kot nove »zvezdice«, lahko pa so tudi izvori, ki se jim je iz različnih razlogov močno povečala svetlost, npr. eksplozije supernov in plimski blišči, ki nastanejo, ko supermasivna črna luknja v središču neke galaksije raztrga zvezdo.

RAZISKOVANJE VESOLJA

Teleskop bo:

• vsakih nekaj noči posnel celotno vidno nebo;

• opazovanja bo ponavljal 10 let v šestih barvnih filtrih;

• »videl« okoli 20 milijard zvezd v naši Galaksiji in okoli 17 milijard drugih galaksij.

Observatorij Vere Rubin bo:

• odkril tudi številne asteroide in komete, ki se bodo na zaporednih posnetkih

premaknili glede na oddaljene zvezde;

• omogočal študij zvezd v naši Galaksiji in študij oddaljenih galaksij;

• omogočil študij dveh velikih ugank sodobne astrofizike in fizike: kaj je temna energija, ki povzroča pospešeno širjenje vesolja, in kaj je temna snov, ki sestavlja okoli 90 odstotkov mase snovi v galaksijah, vendar še danes ne vemo, kaj pravzaprav je. Vemo le, da temna snov ne oddaja ali absorbira svetlobe in da z gravitacijsko silo deluje na običajno snov, iz katere so zvezde, planeti in tudi mi. Snov je že v 70. letih prejšnjega stoletja odkrila ameriška astrofizičarka Vera C. Rubin.

postaji, ki višje, na okrog 400 km, vsakih 90 minut obkroži Zemljo, in da na njej astronavti preživijo več mesecev skupaj in opravljajo številne koristne znanstvene poskuse.

Lanska medijska kampanja je napovedovala, da postaja s temi turističnimi poleti vesolje dostopno za vse ljudi. To seveda ni res – tudi če se bo cena tovrstnih izletov zelo znižala, bodo še vedno nedostopni veliki večini Zemljanov. Zabava peščice bogatašev pa bo dodatno obremenjevala okolje in energijske vire našega planeta.

Ali ima globalno segrevanje na Zemlji vpliv na vesolje?

Minimalno na njeno okolico, širše pa je povsem zanemarljiv. Zemlja je zelo droben planet. Če bi naše Osončje predstavili v merilu ena proti ena milijarda, bi bilo Sonce krogla s premerom 1,40 metra, Zemlja pa bi bila 150 metrov daleč in bi bila kot frnikola, velika 1,3 centimetra. V merilu širše okolice, na primer naše Galaksije, v kateri je nekaj sto milijard zvezd, je Zemlja nepomembna.

Najbogatejši pregled vesolja: Kaj se vidi v vesolju s takšnim teleskopom?

Ste vedeli, KAKO SE VREMENSKE

Povprečno poletje se je v primerjavi z letom 1961 segrelo za kar 3 °C.

Jesen je edini letni čas, katerega povprečna temperatura se od leta 1961 ni dvignila.

V Sloveniji je bilo vsako od zadnjih treh desetletij toplejše od vseh predhodnih, razen desetletja 2001–2010, ki ni statistično značilno toplejše od desetletja 1991–2000.

Povprečna temperatura glede na leto 1961 se na vzhodu Slovenije dviguje hitreje kot na zahodu.

0 2 4

V desetletju med letoma 2011 in 2020 je bila povprečna temperatura ozračja Slovenije višja za 2,1 °C kot v obdobju med letoma 1850 in 1900.3

Od leta 1961 se je povprečna temperatura v Sloveniji dvignila za 1,7 °C. 1

V najboljšem primeru bo povprečna temperatura v Sloveniji do konca stoletja zrasla za 1,3 °C glede na obdobje 1980–2010, v najslabšem pa za 4,1 °C.3

Količina padavin se je v Sloveniji na letni ravni od leta 1961 zmanjšala za 15 odstotkov, najbolj na zahodu.4

Trajanje sončnega obsevanja se je v primerjavi z letom 1961 povečalo za 10 odstotkov, kar na deset let pomeni približno 40 ur več obsevanja.4

Skupna višina snežne odeje se je od leta 1961 zmanjšala za 55 %. 4

Od leta 1953 se je temperatura površinskih voda zviševala za 0,2 °C na desetletje. 4

Od leta 1953 se je temperatura podzemnih voda zviševala za 0,3 °C na desetletje. 4

Višina novozapadlega snega se je od leta 1961 zmanjšala za 40 odstotkov. 4

Izhlapevanje se je od leta 1971 povečalo za okoli 20 %

4

Trend zviševanja letne povprečne temperature je značilen za zadnjih 25 let. 2 Med letoma 1961 in 2011 se je zračni tlak povečal za 1,5 hPa na leto.4