Zakaj poskrbeti za temperaturno udobje zaposlenih?

Zakaj poskrbeti

ZA TEMPERATURNO UDOBJE ZAPOSLENIH?

Ko je več kot 15 odstotkov zaposlenih v neki organizaciji nezadovoljnih s temperaturnim udobjem, je treba nekaj spremeniti

Ste vedeli, da se, ko temperatura zraka doseže 26 stopinj Celzija, delovna učinkovitost zmanjša za 50 odstotkov? Ne le, da pade produktivnost, zniža se tudi prihodek podjetja. Doktorica Sara Masnik, specialistka medicine dela, prometa in športa iz zdravstvenega centra Aristotel, opozarja, zakaj je za podjetja smiselno vlaganje v toplotno udobje, saj se to pokaže v ekonomskih rezultatih, zmanjša pa se tudi število delovnih nesreč.

»Ko temperatura zraka doseže 26 stopinj Celzija, se delovna učinkovitost zmanjša za 50 odstotkov. Za starostno skupino od 40 do 60 let so raziskave pokazale v povprečju za 20 odstotkov zmanjšano fizično sposobnost za delo. Ker se v prevročem delovnem okolju zmanjšajo kardiorespiratorne zmogljivosti, se seveda zmanjša mišična moč. Vsaka stopinja nad 25 stopinj Celzija v delovnem okolju pomeni dvoodstotno izgubo produktivnosti, za vsak odstotek nižja produktivnost pa lahko zniža prihodek podjetja za 0,75 odstotka,« pravi Sara Masnik. Poudarja, da toplotna obremenitev vpliva na posameznikovo splošno počutje, vse to pa vodi do nezadovoljstva zaposlenih in posledično konfliktov na delovnem mestu.

ZDRAVSTVENE TEŽAVE ZARADI VROČINE

»S toplotnimi obremenitvami so povezane različne zdravstvene težave, ki nastanejo zaradi povišane temperature zraka, vlažnosti, sevalne toplote, ki jo oddajajo določene aparature, in pa zaradi povišanega metabolizma kot posledice fizičnega dela. Ko je telo izpostavljeno toplotnim obremenitvam, se vklopi obrambni mehanizem: telesna temperatura se dvigne, žile se razširijo, po koži se poveča krvni pretok in poveča se srčni volumen. Koža se segreje. Da bi se telo ohladilo, se začne znojiti, to pa pospešuje dehidracijo. Obenem toplotna obremenitev poveča obremenitev srčno-žilnega sistema.«

Masnikova navaja mednarodno statistiko: zaradi poklicne izpostavljenosti toplotnim obremenitvam vsako leto zboli nekaj tisoč ljudi, nekateri primeri so tudi usodni. Svetovna organizacija za varnost pri delu OSHA ocenjuje, da naj bi imelo letno več milijonov delavcev poškodbe zaradi toplotnih obremenitev pri delu.

Da bi se telo ohladilo, se začne znojiti, to pa pospešuje dehidracijo. Obenem toplotna obremenitev poveča obremenitev srčno-žilnega sistema.

DELO V KLIMATIZIRANEM PROSTORU

Masnikova pojasni, da govorimo o toplotnem udobju, ki je v medicini definirano kot »toplotne razmere, s katerimi je zadovoljen največji odstotek izpostavljene skupine in obenem toplotno ravnotežje vzdržuje brez napora. To je stanje, ko ne čutimo niti hladu niti vročine, gibanje zraka je prijetno oziroma ga ne čutimo. Zrak se ne zdi niti suh niti vlažen. Nošenja obleke ne čutimo kot nadloge.«

Če delež nezadovoljnih s toplotnim udobjem presega 15 odstotkov, morajo službe za varnost in zdravje pri delu sprejeti ustrezne ukrepe oziroma jih prilagoditi glede na obstoječo oceno tveganja. Vsekakor pa velja, če je več kot 15 odstotkov zaposlenih v neki delovni organizaciji nezadovoljnih, je nujno treba nekaj spremeniti!« poudarja specialistka medicine dela, prometa in športa Sara Masnik, dr. med., iz zdravstvenega centra Aristotel Krško.

Na eni strani so merljivi parametri, kot so temperatura zraka, vlaga, hitrost gibanja zraka, toplotno sevanje, toplotna upornost obleke in posameznikov metabolizem. Na drugi strani je subjektivno počutje posameznikov, ki pa ga fizikalno ne moremo izmeriti.

»V medicini dela uporabljamo različne indekse toplotnega udobja, s pomočjo katerih ugotavljamo odstotek nezadovoljnih v nekem podjetju. Če delež nezadovoljnih s toplotnim udobjem presega 15 odstotkov, morajo službe za varnost in zdravje pri delu sprejeti ustrezne ukrepe oziroma jih prilagoditi glede na obstoječo oceno tveganja. Vsekakor pa velja, če je več kot 15 odstotkov zaposlenih v neki delovni organizaciji nezadovoljnih, je nujno treba nekaj spremeniti!« poudarja Masnikova.

ZARADI VROČINSKIH VALOV VEČ NESREČ MED MOŠKIMI KOT MED ŽENSKAMI

Vročinski val se na lestvici naravnih nesreč uvršča na sedmo mesto, pred njim so na primer plazovi, poplave, potresi in cunamiji. Zato globalne podnebne spremembe postajajo velik javnozdravstveni problem. Najbolj so ogrožena gosto poseljena mesta.

»Ker se vročinski valovi pojavljajo epizodno, je fiziološka prilagoditev prebivalstva malo verjetna. Če bi se namreč temperatura počasi in postopoma dvigovala, bi se lahko prilagodili, tako se pa ne moremo. Študije kažejo, da se ob toplotnih obremenitvah zmanjša delovna storilnost, zmanjšajo se mentalne in ročne sposobnosti, poveča se tveganje za poškodbe pri delu. Do temperature 24 stopinj Celzija ni razlik v številu delovnih nesreč med moškimi in ženskami, pri višjih temperaturah pa je število nesreč višje pri moških kot pri ženskah. Torej vročinski val občutno negativno vpliva na človekovo koncentracijo,« pojasnjuje Masnikova.

Ob tem opozori še na sindrom bolnih stavb (»sick building syndrom«, op. a.), ki se pojavlja pri do 20 odstotkih pisarniških delavcev, ki delajo v novih oziroma prenovljenih stavbah. Eden od vzrokov je lahko tudi ta, da ljudje ne zračijo stavb ali pa jih zračijo zgolj s pomočjo klimatskih naprav, ki nimajo možnosti dovoda svežega zraka iz zunanje okolice. Ljudje začnejo kazati nespecifične znake okužbe, zlasti se lahko poslabša zdravstveno stanje astmatikov, ljudje imajo suhe in srbeče oči, zamašen nos, dražeč kašelj, bolečine v žrelu, pojavi se glavobol, težave s koncentracijo, skratka poslabša se splošno počutje. »Naravno zračenje je še vedno zelo pomembno oziroma priporočamo uporabo klimatskih naprav, ki omogočajo dovod svežega zraka,« pravi Masnikova.

Do temperature 24 stopinj Celzija ni razlik v številu delovnih nesreč med moškimi in ženskami, pri višjih temperaturah pa je število nesreč višje pri moških kot pri ženskah