Vročinski valovi so posledica človekove dejavnosti

Segrevanje ozračja zaradi izpuščanja toplogrednih plinov ni nepovraten proces. Lahko ga ustavimo. A če ne bomo naredili nič, bo marsikje zaradi pretoplih zim izginilo smučanje

Klimatolog Renato Bertalanič z Agencije RS za okolje se napovedim, kakšno bo podnebje v Sloveniji v prihodnjih nekaj desetletjih, izogiba, saj je preveč dejavnikov, ki bodo vplivali na temperature v prihodnosti. Pove pa, da imajo izdelane različne projekcije, kaj nas čaka.

Zakaj so temperature vedno višje?

Vzrok za vročinske valove in temperaturne skrajnosti v zadnjih desetletjih je v človekovi dejavnosti. Ozračje se namreč po celem svetu ogreva, krivec za hitro ogrevanje pa je človek z izpuščanjem toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida, pa tudi metana, didušikovih oksidov in drugih plinov. Zaradi izpuščanja teh plinov pride do učinka tople grede. Ko sončni žarki pridejo do Zemljinega površja, ga segrejejo, površje pa nato del te energije oddaja kot toplotno sevanje nazaj v vesolje. Zaradi toplogrednih plinov se vedno večji del teh žarkov absorbira v atmosferi in ogreje ozračje. To pa povzroči, da se vroči ekstremi še bolj poudarijo. Tako pride do več vročinskih valov in do višjih temperatur, več vročih dni in več tropskih noči.

Vročinskih rekordov je več, pa ne samo poleti, ampak tudi pozimi. Obenem je ekstremov, povezanih z mrazom, vedno manj. V Sloveniji se letna povprečna temperatura v zadnjih desetletjih dviga za približno 0,4 stopinje Celzija na desetletje.

Ali sploh lahko ustavimo segrevanje ozračja?

Lahko, kajti zdajšnji proces segrevanja ozračja je povraten. Močno je povezan s koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju. Če ustavimo višanje koncentracije toplogrednih plinov, lahko ustavimo tudi segrevanje ozračja. V teoriji to pomeni, da če bi takoj zdaj ustavili izpuščanje vseh toplogrednih plinov in bi ostala njihova koncentracija v ozračju takšna, kot je zdaj, bi zagotovo še nekaj desetletij, morda pa celo stoletij, ostala temperatura na istem nivoju.

Ker pa imamo v naravi ponore ogljikovega dioksida, bi se vendarle ta koncentracija plinov začela sčasoma nižati, posledično pa bi tudi temperatura ozračja začela padati. Obstaja pa tudi optimističen scenarij. Če bi na primer človeštvo aktivno pristopilo k znižanju koncentracije toplogrednih plinov, na primer s črpanjem ogljikovega dioksida iz ozračja, potem bi povprečna temperatura začela padati. Nekateri procesi, kot je dvigovanje gladine morij, taljenje ledenikov in morskega ledu, pa bi se nadaljevali stoletja, celo tisočletja.

Če ustavimo višanje koncentracije toplogrednih plinov, lahko ustavimo tudi segrevanje ozračja.

Ali si upate napovedati, kakšne temperaturne rekorde bomo doživeli v tem desetletju?

Ne, tega si ne upam napovedati. Temperature nad 40 stopinj Celzija smo izmerili poleti 2017 v Vipavski dolini, pred tem avgusta 2013 v Ljubljani, Cerkljah ob Krki, Črnomlju, Mariboru in Murski Soboti. Kje je morebitni vrh v tem desetletju, je težko napovedati. Statistično gledano se ozračje ogreva, meseci so toplejši, vsi štirje letni časi so toplejši in povprečna letna temperatura se viša. Globalno segrevanje ozračja prinese znaten del k temperaturnim rekordom, vendar pa je za ekstremno vročino potrebnih še nekaj drugih dejavnikov. Eden od njih je nujno suša in posledično suha tla. Šele splet okoliščin prinese res izjemne temperature, ogrevanje ozračja je le ena od njih.

Zaradi večjega števila tropskih noči se brez klimatskih naprav verjetno ne bomo mogli spočiti. Temu se bosta začela prilagajati način gradnje in izolacija hiš. Vsekakor se človeško telo ne more ohlajati, če se visoka temperatura pojavi skupaj z vlago. Prav tako si avtomobilov brez klimatskih naprav zagotovo ne moremo več predstavljati.« Klimatolog Renato Bertalanič z Agencije RS za okolje.

Od česa so odvisni temperaturni rekordi?

Meja temperaturnih šokov je odvisna od dogajanja v ozračju. Pomembna je koncentracija toplogrednih plinov, ki je odvisna od družbenoekonomskega razvoja človeštva. Ker tega težko napovemo, je bilo razvitih več scenarijev tega razvoja, ki upoštevajo tehnološki razvoj, razvoj izobraževanja in zdravstva, uporabo fosilnih goriv ... Če bi kot človeštvo uspeli razviti tehnologije, ki bi ogljikov dioksid črpale iz ozračja, bi se ozračje v Sloveniji ogrelo za zgolj eno stopinjo Celzija od sedanje vrednosti. Če se bodo izpusti toplogrednih plinov še naprej povečevali, se do konca stoletja podvojili, bo lahko povprečna temperatura v Sloveniji tudi za skoraj pet stopinj Celzija višja od sedanje vrednosti. Če ne bomo nič ukrepali in bomo še naprej uporabljali ogljikovodike za energijo, bo ena od

zelo vidnih posledic ta, da bo zaradi pretoplih zim smučanje verjetno v naslednjih desetletjih izginilo. Še hujše posledice pa so pogostejši vročinski valovi, suše, obilni nalivi in močnejša neurja, tudi s točo in močnim vetrom.

Kako se bo zaradi segrevanja ozračja spremenilo življenje v Sloveniji?

Projekcije kažejo, da bi se ozračje v Sloveniji do sredine stoletja lahko glede na zdajšnje stanje ogrelo še za 0,8 do 1,8 stopinje Celzija. Posledično bi se vpliv vročinskih skrajnosti na življenje povečal. Eden od kazalnikov, s katerimi merimo te spremembe, je na primer število vročih dni: • topli dnevi so, ko temperature presežejo 25 stopinj Celzija; • vroči dnevi imajo temperature nad 30 stopinj

Celzija; • zelo vroči dnevi so s temperaturami nad 35 stopinj Celzija. Za tropske noči je značilno, da temperature ne padejo pod 20 stopinj Celzija. Število takih dni in noči vpliva na človeka. Nekaj dni in noči preživimo večinoma brez težav, če pa se število začne višati, imamo težave. V tropskih nočeh se človek slabo spočije, ker je pretoplo in se telo ne ohladi. Če je takih noči več, se pojavijo težave. Napovedi kažejo, da bi se število takih noči v Ljubljani do leta 2040 povečalo za pet, kar pomeni, da se bo podvojilo. Enako je z vročimi dnevi, zdaj je v Ljubljani v povprečju okoli 25 vročih dni, do 2040 naj bi se njihovo število povečalo za pet do 10, do sredine stoletja pa celo za cel mesec dni več. Zato bodo ljudje čedalje težje prenašali vroče dneve, ker bo hladnejših obdobij, ko bi se lahko spočili, čedalje manj.

Projekcije kažejo, da bi se ozračje v Sloveniji do sredine stoletja lahko glede na zdajšnje stanje ogrelo še za 0,8 do 1,8 stopinje Celzija.

Kako se bo odzvalo naše telo na takšne temperaturne spremembe?

Pri nas tako vroče, kot je marsikje drugje po svetu, vendarle še ni. Zaradi večjega števila tropskih noči se brez klimatskih naprav verjetno ne bomo mogli spočiti. Temu se bosta začela prilagajati način gradnje in izolacija hiš. Vsekakor se človeško telo ne more ohlajati, če se visoka temperatura pojavi skupaj z vlago. Prav tako si avtomobilov brez klimatskih naprav zagotovo ne moremo več predstavljati.

Kako pa bo zvišanje temperatur vplivalo na rastline?

Vročinski stres za rastline se bo pojavljal še pogosteje. Rastline se na to težje odzovejo in zgolj zalivanje ni rešitev. Vročinski stres jih prizadene, tudi če ni suše. Lahko se pojavi tudi večje število škodljivcev, za katere bodo toplejše razmere predstavljale ugodno okolje. Poleg tega se lahko pojavijo škodljivci in žuželke, ki do zdaj pri nas niso uspevali, s toplejšim ozračjem pa bi zanje postalo okolje ugodno tudi pri nas. Tak primer so na primer tigrasti komarji, ki so bili redki, zaradi milih zim in vročih poletij pa je postalo okolje pri nas ugodno tudi zanje in so se občutno razmnožili.