Maribor
OKTOBER 2012 l www.zurnal24.si
pest rega
V vrtincu
Priloga mesta Maribor
doga janja
Maribor povezuje mlade, kulturo, šport, družbeno odgovornost ...
2
kazalo
OKTOBER 2012 l www.zurnal24.si
INVALIDI
DOSEŽKI
Maribor bo mladim prijazno mesto
20–21
3
V družbi z največjimi in najboljšimi
MLADI
Prislihnimo potrebam invalidov
Pogovor: Alfred Lasetzky
21
INTERNET
4–5
Želijo, da je projekt državnega pomena
5
Sara Sorger: “Mladi, z nami ustvarjajte EPM”
6
Pester mozaik programa EPM 2013
7
Brezplačno na splet
22–23
ZDRAVJE Previdno z zavrženimi zdravili
TURIZEM
VODA
8–9
Maribor na turističnem zemljevidu sveta
24–25
Najboljša je voda iz pipe
26–27
Pogovor: Danilo Burnač
NAGRADE 10
Zaslužni 2012
DEDIŠČINA Muzeji na prostem
INTERVJU Zlatko Zahovič: “Nogomet ni običajen šport, je strast”
11–12
ŠPORT Črno-beli svet iz 94 držav Milan Zver: “Imamo več zmag kot porazov”
Kasparov odpira akademijo
14 15 15
ČISTO V zbirni center z odrezkom Pogovor: Ivan Hajnšek
29
PROMET Za umiritev prometa
30
ZABAVA 31
16–17
INFO Uporabne informacije – življenje v Mariboru
MIR Solidarnost in dialog za boljšo prihodnost
28
Mariborska noč združuje in povezuje
KULTURA Kulturna prestolnica v presežkih
27
18–19
32
Kolofon Maribor 2012 je posebna oglasna priloga Žurnala24. Natisnili smo 104.000 izvodov. Naslovna fotografija: EPM Produkcija: M4 Urednica priloge: Katarina Pernat Urednik Žurnala24: Matej Košir
dosežki
3
V družbi z
največjimi
in
najboljšimi
Na letošnji konvenciji IFEA je Festival Lent 2012 v konkurenci 500 festivalov prejel kar štiri nagrade pinnacle – zlato, dve srebrni in bronasto za program in uspešno izvedbo letošnjega Festivala Lent, ki je postregel s presežki in rekordnim številom obiskovalcev.
KATARINA PERNAT, FOTO: NINO VERDNIK, NARODNI DOM MARIBOR
N
prepoznavnim mestom,« so poa konvenciji Mednarovedali na Mestni občini Maribor. dnega združenja festivaŠtajerska prestolnica se je tako lov in prireditev (IFEA) v pridružila evropskim in svetovnim Denverju je Maribor prevelemestom, kot so Dubaj, Syjel naziv svetovno mesto dney, Šanghaj, Edinburgh in Otfestivalov in prireditev tawa, ki so v preteklosti prejela 2012 (IFEA 2012 World ta prestižni naziv. Festival and Event City). V kategoriji do milijon prebivalcev je iz Evrope prejel naNaziv je Maribor prejel predvsem zaradi številnih grado Maribor, v dogodkov, kot je Festival Lent, ter nazivov evropska kategoriji nad milijon prebivalcev prestolnica kulture in evropska prestolnica mladih. pa letošnje prizorišče olimpijskih iger London. »Maribor je tako edino mesto v Sloveniji, ki se lahko ponaša s tem prestižnim nazivom. Ponosni smo, da so uspešne mariborske projekte in dogodke prepoznali v svetovnem merilu ter nas postavili ob bok Londonu in drugim
NaziVi iN DOSEŽKi MESTNE OBČiNE MaRiBOR Evropska prestolnica kulture 2012 Evropska prestolnica mladih 2013 Svetovno mladinsko prvenstvo v šahu 2012 Svetovno mesto festivalov in prireditev 2012 Občina po meri invalidov 2010 Lonely Planet: Maribor med desetimi najzanimivejšimi lokacijami na svetu 2012 Mladim prijazna občina 2012 Mesto po meri otrok 2012 Vision City 2012 Maribor – splavarsko mesto 2012 Q-občina 2010 Otrokom prijazno Unicefovo mesto 2008 Naj javno stranišče 2009 in 2010 Priznanje tripadvisor za Hišo Stare trte 2012 Mesto prostovoljcev
...
4
mladi
Maribor
OKTOBER 2012 l www.zurnal24.si
bo mladim
prijazno mesto
KaTaRina PERnaT FOTO: EPM
M
ladi bodo prihodnje leto zavzeli Maribor. Mesto ob Dravi bo namreč Evropska prestolnica mladih (EPM). »Pridobljen naziv obvezuje nagrajeno mesto, da bo razvijalo znamko Mladim prijazno mesto. To za izbrano prestolnico pomeni, da bo ustvarjala okolje, ki bo mlade spodbujalo ter jim omogočalo razvoj osebnih zmožnosti, samozau-
panja in ustvarjalnosti,« pojasnjujejo v pisarni EPM.
Predvsem za tiste od 15 let Program EPM 2013 je v osnovi namenjen starostni skupini med 15. in 29. letom, vključevali pa se bodo lahko tudi mlajši in starejši; s tem bo program spodbujal medgeneracijsko sodelovanje. Program bo reševal vprašanja zaposljivosti in
zaposlenosti mladih, priznavanja neformalnega izobraževanja in stanovanjsko problematiko ter spodbujal prostovoljstvo, medkulturno povezovanje, dejavno sodelovanje mladih, krepitev lokalnega strukturiranega dialoga, mobilnost mladih in medgeneracijsko sodelovanje. »Osrednji program EPM 2013 se pripravlja in nenehno dograjuje, saj želimo vsem posameznikom in ustanovam na področju mladinskega dela
5
mladi
Želijo,
da je projekt
omogočiti, da postanejo njegovi soustvarjalci in se s konkretnimi idejami oziroma projekti dejavno vključujejo v dopolnjevanje programa za leto 2013,« dodajajo v pi pisarni EPM.
Novembra že generalna skupščina Evrop s k a p re s t oln ic a m lad ih je b i l a i z b ra n a z a p r iz o r išč e leto le tošš n je G e n e ra ln e sk u p šč iine E vvrop rop s k e g a m lad in sk e ega foru ma ( YF J ) . M ed 22. in 2 4 . n ove mbr o m 2012 bo v M a r i b o r u z a s e d a n j e gen e r a l n e s k u p š č i n e , k i j e najv i š j e o d l o č e v a l n o t e l o Evro p s k e g a mladinskega foru m a i n s e s e s t a j a v s a k i dve l e t i . E v r o p s k i m l a d i n s k i forum fo rum p od s voji v oji m o k r ilj em zdru n e m lazdr u žu ž u je ta k o n e v lad ladn la dinsk e org a n i z a cij e ( 44 p o llnopr a v n i h č l a n i c ) k o t t u d i nacio n a l n e m l a d i n s k e s v e t e (34 p o l n o p r a v n i h č l a n i c ) . V Marib o r u p a s e p r i č a k u j e j o 3 0 0 u d e l e že n ce v i z v seh d r žav E v r o p s k e u n i j e . » F f o r u m o mo g oča tra jn os t n i r az v o j organ i z a c i j i n m e d d r u g i m ponuj a s t r a t e š k o po d p o r o z a gradn j o k a p a c i t e t , m r e ž e n j e in pos r e d o v a n j e d o b r i h p r a k s za mo čn o i n e n ot n o m lad in s ko gi b a n je p o vs e j E v r o p i. Z orga n i z a c i j o t e g a d o g o d k a se ima M a r i b o r ž e v l e t u 2 0 1 2 možno s t p r e d s t a v i t i e v r o p s k i javnos t i k ot me s t o, k i p o d p iir a mla d e , ji m om ogo č a r az vijanje n i h zm vija nje l a s ttn z m ož n o st i in spodbu j a p o v e z o v a n j e – n e s a mo n a l ok a l n i i n d r ž av n i, te mve č tu d i n a e vro p sk i r av ni,« je p oja s n i l a S a ra So r ger , vvodja odja p i s a rn e E P M .
Prvi PriPrAvLJALNi rAzPis Že zAkLJučeN Javni razpis za sofinanciranje priprave novih programov v mladinskem sektorju za Evropsko prestolnico mladih 2013 je bil objavljen 18. junija letos. Zaključen je bil en mesec pozneje, rezultat je 52 novih programov, pripravo teh pa bo sofinancirala Evropska prestolnica mladih Maribor 2013. Za prihodnje leto je finančna konstrukcija v sistematizaciji. Vse novosti lahko interesenti spremljajo prek spletne strani www.mb2013.si ali na Facebooku: Evropska prestolnica mladih Maribor 2013.
državnega pomena
P
omemben del ekipe predstavljajo prostovoljci EPM Maribor 2013, ki pomagajo pri soustvarjanju in s svojim delom širijo zavest o pridobitvi neformalnega znanja med mladimi. »Prepričani smo, da brez njihovih znanj in srčnosti projekta ne bo mogoče tako kakovostno izpeljati. S pomočjo prostovoljstva je EPM Maribor 2013 mogoče dvigniti na višjo raven. Ne nazadnje soustvarjanje daje priložnost, da s svojimi vprašanji, izkušnjami, znanji in pogledi mladi ustvarjajo in sooblikujejo ta pomemben projekt,« so pojasnili ustvarjalci EPM. Želijo si, da bi tudi država podprla mladinske programe, saj ima projekt ne le lokalno, ampak tudi državno in evropsko razsežnost. Mariborska prestolnica se bo povezovala tudi z drugimi tujimi mesti. »S prestolnico mladih 2009 Rotterdamom smo se že povezali, sodelujemo pri projektu My Generation at Work,« pravi Sara Sorger vodja pisarne EPM. V Mariboru je že potekala delavnica na temo zaposljivosti mladih, nadgradnja so bili udeležba na mednarodni delavnici v Rotterdamu ter potrjeno sodelovanje in organiziranje osem transnacionalnih delavnic. Povezali smo se s prestolnico mladih 2012 Brago; v sklopu projekta EURO-POLIS. Organizirana je bila okrogla miza na temo zaposljivosti, podatki pa bodo predstavljeni na mednarodnem srečanju. EPM Maribor 2013 je podala predlog, da se ustvari mreža vseh prestolnic mladih. Tako bo poskrbljeno za prenos znanj in primerov dobrih praks, vse prestolnice pa se z danim predlogom strinjajo.
6
mladi
OKTOBER 2012 l www.zurnal24.si
Sara Sorger vodja pisarne Evropske prestolnice mladih
“Mladi, z nami soustvarjajte EPM” proces soodločanja. Mladi se morajo naučiti in si pridobiti izkušnje, kako dejavno vstopati v prostor soodločanja in vzpostaviti osnovo za sodelovanje.
kvalificiranih diplomantih. Mislim, da je to ena od ključnih težav pri mlajši populaciji. Ena izmed nalog EPM je tudi, da vzpostavi sodelovanje s podjetji, ustanovami in posamezniki, da se odločijo za vključitev mladih brez uradno priznanih izkušenj v njihove programe. Trenutno okolje mladim ne ponuja možnosti za razvoj potencialov. Premalo je podjetij, delovnih mest. Vsak delodajalec v mladih vidi prej neko novo delovno obvezo kot pa potencial. Mlade morajo najprej usposobiti za delo, vanje vložiti veliko energije in finančnih sredstev, kar je lahko za delodajalca dolgotrajen in drag proces. Ena od možnih rešitev je povezovanje izobraževalnih ustanov s potencialnimi delodajalci, kjer bi se lahko mladi profilirali in si nabrali potrebne izkušnje. Šolski sistem bi moral tej populaciji že v času šolanja omogočati pridobivanje izkušenj in prakse; rezultat bi bile pridobljene kompetence in reference, ki bi
Dejstvo je, da je priložnosti za delo zunaj meja Slovenije bistveno več, zato se mesto in s tem tudi država soočata z begom možganov iz manjših mest v večja in tudi v druge države. KATARINA PERNAT FOTO: NINO VERDNIK
Kaj bo naziv evropska prestolnica mladih (EPM) Mariboru prinesel prihodnje leto in kaj dolgoročno? Načrtujemo, da bo Maribor ostal mladim prijazna občina še desetletja in ne samo za leto ali dve. Nameravamo postati vzor drugim slovenskim občinam, kako s posluhom in podporo mladim omogočiti možnost za kakovostnejše življenje v Evropi. Z našim programom bomo poskusili vključiti tudi sosednje občine, slovenske in ne nazadnje evropske regije. Kakšni so konkretni cilji projekta? Cilj je trajnostna vključitev mladih v
Tukaj vidimo priložnost, da kot mesto vzpostavimo dober model, ki se lahko uporabi po Sloveniji in širše. Evropska prestolnica mladih Maribor 2013 še ni dokončno “zgrajena”, zato vse mlade pozivamo, naj se dejavno vključujejo prek prostovoljstva, izrazijo potrebe, želje in si s tem izboljšajo svojo prihodnost v mestu. Kako vidite položaj mladih v Mariboru? Mladi v Mariboru se počasi vdajajo. Izgubljajo potrpljenje in so željni sprememb. Soočamo se tudi s pomanjkanjem praktičnih znanj, predvsem pri visoko izobraženih in
jih mladi lahko s pridom navedli in dokazali v svoji prijavi za delo. Študirali ste v tujini. Kakšne so vzporednice s Slovenijo? Vsaka država ima svoje prednosti in slabosti. V Avstriji so vključeni v shemo Evropskega jamstva za mlade. Program mladim v EU omogoča, da ne ostanejo brez zaposlitve več kot štiri mesece, je zagotovilo za možnost opravljanja plačanega pripravništva ali pridobitve zaposlitve. EPM Maribor 2013 ima povezovalno funkcijo; dobre modele in prakse, ki so uveljavljeni v drugih državah, bo prenašala na območje Slovenije in širše.
mladi
7
Pester
mozaik programa
EPM 2013 Socialno podjetništvo za mlade – “Od ideje do novega socialnega podjetja” Mariborska kolesarska mreža, društvo za vzpodbujanje kolesarjenja in trajnostnega prometa
Ne zakockaj svoje prihodnosti Zavod Etnika Hieroglifi Kulturno društvo Mladinski center IndiJanez Kikiriki Kulturno društvo Mladinski center IndiJanez
Na poti od ideje do uresničitve in zaposlitve Univerza v Mariboru
Sobivamo! Kulturno društvo Mladinski center IndiJanez
Uspešno črpanje Evropskih sredstev – UČES Zavod PIP – Pravni in informacijski center Maribor
I take Europe! Klub mariborskih študentov
Zaposli se ustvarjalno Frekvenca, socialno-kulturno združenje nemirnih in aktivnih Urbaniziraj zase Frekvenca, socialno-kulturno združenje nemirnih in aktivnih Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna – magdalenske mreže Lokalni sklad za mlade z idejami Mladinski kulturni center Maribor Znanje + izkušnje + podjetnost ≠ brezperspektivnost Mladi ustvarjamo nove priložnosti Zavod PIP – Pravni in informacijski center Maribor
Okusimo Evropo v našem mestu Mladinski center Osmica UGM Najst Umetnostna galerija Maribor
Mladinski projektni laboratorij Subkulturni azil, Zavod za umetniško produkcijo in založništvo
Mala šola politike Študentska organizacija Univerze v Mariboru
Čevljarček kot navdih Zveza prijateljev mladine Maribor Okrepimo mednarodno mladinsko delo Zavod mladinska mreža MaMa M.bicikl Univerzitetna športna zveza Maribor Mestni parlament Zavod PIP
Mentorski program Uči se od najboljših Zavod za medgeneracijsko sodelovanje Ypsilon
Maribor za prihodnost mladih MOBIN, Zavod za mobilnost in informiranje mladih
Oblak podjetniških priložnosti za mlade Maribor Zavod Antona Martina Slomška
Učenje za življenje Mestni Mladinski svet Maribor
Youth Parliament v organizaciji Erasmian European Youth Parliament (EEYP), Mavričnost sveta – The rainbows of the World II. gimnazija Maribor
Strukturiran dialog: Stanovanjske kooperative Mestni Mladinski svet Maribor
Sejem »strasti« mladih Društvo Center za pomoč mladim
Reciklaža in refleksija Zavod Mariborski radio Študent MARŠ
Social Erasmus Študentsko društvo Erasmus
Borza veščin Mladinski kulturni center Maribor
Litera(z)tura Mladinski kulturni center Maribor
Stopinje mesta Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna – magdalenska mreža
Leto priložnosti 2013 Društvo za izmenjavo študentov tehniških usmeritev IAESTE LC Maribor
Snemamo! Društvo za razvoj filmske kulture Leto taborniških aktivnosti ali Taborniki v Evropski prestolnici mladih Društvo tabornikov rod XI. SNOUB2013
Spoznaj EPM Mladinski center Osmica
Model M – Pilotni model kariernega usposabljanja in svetovanja za večjo zaposljivost mladih IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti
Poligoni znanja Društvo hiša galerija
Posluh! Kulturno društvo Mladinski center IndiJanez
Zapoj in zapleši z menoj Kulturno-umetniško društvo Študent Študentski Bogračfest 2013 Klub študentov Lendava KMŠ IN EPM 2013 Klub mariborskih študentov
European Photo Youth Capital Društvo za razvoj filmske kulture Beremo s teto Roso Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna – magdalenske mreže Mladi: skupaj lahko ustvarimo boljšo Evropo Evropski kulturni in tehnološki center Maribor Posluh v očeh KD center plesa Travne bilke – spodbujamo solidarnost in ustvarjalnost Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna – magdalenske mreže Skupaj v EPM 2013 Znanstveno raziskovalno združenje za umetnost, kulturno-izobraževalne programe in tehnologijo EPEKA Aktivna pomlad Študentska organizacija Univerze v Mariboru Vsak mladostnik je lahko dober prostovoljec Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva Aktivni mladi Mladinski kulturni center Maribor Velikani upanja Društvo Salezijanski mladinski center Maribor
8
turizem
OKTOBER 2012 l www.zurnal24.si
turističnem Maribor nazemljevidu
Z nazivom evropska prestolnica kulture se je Maribor vpisal tudi na svetovni turistični zemljevid. Lonely Planet ga je uvrstil med deset najzanimivejših lokacij, zanimanje na popotniškem portalu Tripadvisor pa je naraslo za več kot 500 odstotkov. Prihodnje leto pa bo naziv Evropska prestolnica mladih zagotovo privabil številne mlade popotnike.
KATARINA PERNAT, FOTO: NINO VERDNIK, ZAVOD ZA TURIZEM MARIBOR, MOM
M
sveta
esto ob Dravi postaja vse zaniiz Slovenije pa je veliko mivejša turistična destinacija. »K Primorcev in Dolenjcev. izrazitemu povečanju turistov in »Obiskovalci največ nočitev – kljub splošni recesiji v povprašujejo po kulletu 2012 – naziv EPK zagotovo turi, prenočiščih, spoveliko prispeva,« so pojasnili na minkih, informativnem Zavodu za turizem Maribor. »Ugogradivu, EPK, vinu in tavljamo, da je EPK prinesel vekulinariki ter oddihu in liko dobrega v slovenski prostor kolesarjein pomeni pozitivno zgodbo, nju. Izrazito ki jih v tem času v Sloveniji V teh dneh je v narašča šteše kako primanjkuje,« pa je vilo skupin, pojasnil Marjan Hribar, vršilec središču mesta ki se odločijo dolžnosti generalnega direkmogoče srečati za voden ogled torja direktorata za turizem in mesta: v prvih internacionalizacijo na miniturista skoraj na devetih mesecih strstvu za gospodarski razvoj vsakem koraku. je bilo v organizaciin tehnologijo (MGRT). ji Tica izvedenih 176 Velika prednost Maribora je Največ jih je odstotkov več vodenj tudi, da je mesto zanimivo za iz sosednjih kot v enakem obdobju turiste čez vse leto. Smučarlani,« pojasnjuje mag. sko središče na Pohorju privadržav. Vesna Male iz Zavoda blja navdušence belih strmin, za turizem Maribor. Tudi ob tem pa mesto ponuja zgoturistični spletni portal dovinske znamenitosti, vrhunLonely Planet je mesto sko kulturo in umetnost ter pristno kulinariko Maribor uvrstil med najzaniin vino. mivejše lokacije na svetu, ki jih je v tem letu vredno obiŠtevilo skati. Veliko pa pove tudi nočitev se je v času podatek, da je na popoprestolovanja tniškem portalu TripadV Turistično informacijskem centru (Tic) MariEPK v Mariboru visor zanimanje za Mabor letos opažajo največ Avstrijcev, Nemcev, povečalo za 11 ribor, odkar ima naziv Italijanov, Špancev, Francozov, Nizozemcev, odstotkov, kar EPK, naraslo za več Belgijcev, Rusov in Hrvatov. Vedno več je tudi kaže na to, da turisti v mestu ob Dravi kot 500 odstotkov. turistov iz zelo oddaljenih držav, kot je Tajvan, ostanejo več dni.
Popotniki priporočajo Maribor
turizem
9
Najbolj obiskana je Hiša Stare trte, ki si jo je v prvih devetih mesecih letos ogledalo več kot 62 tisoč obiskovalcev. Rekorderji so Avstrijci, ki so septembra predstavljali polovico zainteresirane javnosti. Štajerci izjemno cenijo Staro trto, najstarejšo trto na svetu, ki je vpisana tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Njej v čast poteka vsakoletni Festival Stare trte, vrhunec prireditve pa je zagotovo trgatev več kot 450 let stare trte.
ZNAMENITOSTI MARIBORA Turistično informacijski center priporoča Ogled Stare trte in Hiše Stare trte, ključne znamenitosti mesta, kot so Lent, stolnica z razglednim stolpom, Grajski trg, Glavni trg z Rotovžem, Mariborski grad s pokrajinskim muzejem, sinagoga, Vinagova klet, Pohorje in vinske ceste, ter ključne prireditve v okviru EPK.
10
nagrade
OKTOBer 2012 l www.zurnal24.si
Zaslužni 2012
Priznanje častnega občana je prejel prof. dr. Ludvik Toplak, nekdanji rektor Univerze v Mariboru in veleposlanik v Rimu, in sicer za življenjsko delo na akademskem, gospodarskem, kulturnem in družbeno-političnem področju.
KaTariNa PerNaT, fOTO: MediaSPeed, MOM
O
b prazniku mesta Maribor je občina podelila priznanja in nagrade za leto 2012. Zlati grb je prejel Nogometni klub Maribor za več kot polstoletni razvoj nogometa in športa ter prispevek k promociji našega mesta, srebrni je pripadel Smiljanu Pušenjaku za zasluge in ustvarjalni prispevek za Maribor, bronasti pa načelniku Upravne enote Maribor Željku Vogrinu za uspešno zagotavljanje kakovostnih storitev občankam in občanom mesta Maribor. Listino mesta Maribor je prejela Tovarna podjemov, mestni pečat je pripadel Osnovni
šoli Ludvika Pliberška Maribor in Lutkovnemu gledališču Maribor. Študentka Špela Brglez je za izjemne študijske dosežke prejela mestni pečatnik. Njena povprečna ocena na dodiplomskem študiju z diplomskim delom je bila 10,00, pridobila pa je tudi naziv najboljša diplomantka generacije.
mestni ključ Prejemnika Unger in Đukanović Na slovesnosti ob občinskem prazniku je župan Franc Kangler podelil še dve najvišji priznanji – mestni ključ – gostoma iz tujine, in sicer prof. dr. Felixu Ungerju in Milu Đukanoviću. Predsednik evropske akademije znanosti in umetnosti ter častni doktor Univerze v Mariboru Unger je mestni ključ Maribora prejel za naklonjenost univerzitetnemu mestu Maribor, posebno na področju kulture in znanosti. Bivši predsednik Vlade Črne gore Đukanović je mestni ključ prejel za naklonjenost mestu ter za sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju.
11
intervju
oKToBEr 2012 l www.zurnal24.si
Zlatko Zahovič
“Nogomet ni običajen šport,
je strast”
Eden od najboljših slovenskih nogometašev in nekdanji najuspešnejši reprezentant slovenske izbrane vrste, zdaj pa športni direktor Nogometnega kluba (NK) Maribor, ki ga je Mestna občina Maribor nedavno nagradila z zlatim grbom. KaTariNa PErNaT, foTo: NiNo VErdNiK
N
a tekme NK Maribor se zgrinjajo množice, vsi so oblečeni v vijoličasto barvo, tudi najmlajši. Je to slovenski fenomen? To ni fenomen. V svetu in Evropi je to nekaj povsem običajnega. Na žalost je bil nogomet skozi desetletja precej podcenjen šport v Sloveniji. Zanemarjali so ga, delala se mu je slaba propaganda. V drugih evropskih mestih pa je imel nogomet ta čas stalno mesto. Z osamosvojitvijo Slovenije in uspehom reprezentance ter številnimi uspehi NK Maribor pa je nogomet dobil položaj, ki mu dejansko tudi pripada. Naš tim sodelavcev se trudi, da so tekme in spremljevalne dejavnosti na stadionu pred spektakli in po njih odlično organizirane. Najpomembnejše pa so vsekakor same tekme. Ta trud je pripeljal Maribor na pot, ki si jo zasluži. Nogomet je v mestu vsak dan bolj prisoten.
12
intervju
OKTOBER 2012 l www.zurnal24.si
Je Maribor najbolj nogometno mesto v Sloveniji? Definitivno. In to ve tudi vsa Evropa. Dokaz za to so obiski naših tekem, ki kažejo na veliko pripadnost klubu. Kriza je prinesla visoko stopnjo brezposelnosti v Maribor. Kako gledate na trenutne razmere? Kriza je prisotna v vseh evropskih mestih in Maribor tu ni izjema. Sem pa prepričan, da bodo ljudje – tako kot zmeraj – našli neko notranjo energijo, da odpravijo vse te težave, ki jih zagotovo imajo. En del težav lahko namreč prebrodimo tudi sami s pozitivnim mišljenjem. Tudi v klubu čutite krizo pri iskanju sponzorjev? Kako pravzaprav finančno stoji NK Maribor? To pa je vprašanje za poslovnega direktorja kluba. Marsikdo v Mariboru poudarja, da se Ljubljana mačehovsko vede do drugega največjega mesta v državi. Tudi da je močno prisotna cen-
Nogometne zveze Slovenije? tralizacija. Se temu pridružujete? Ne . V NK M ar i b o r si želimo veBil sem član zelo uspešne nogomed no i m e ti o d pr ta vra t a za vsa tne reprezentance, v kateri smo igrali kogar, ki vodi ali ki bo vodil nogometaši iz vseh koncev Slovenije. No go m e tno z v e z o S lovenije. Za Skupaj smo naredili eno dobro in veliko zgodbo. Dali smo veliko veselja in zadovoljstva Glede mačehovskega celotni državi. Ta odnosa do Maribora na odnos oziroma delitev na Štajerce drugih področjih bi težko in Ljubljančane se govoril, v reprezentanci pa je bilo je najbolj pokazala v Južni Koreji (sveto definitivno vedno čutiti. tovno prvenstvo v nogometu leta 2002, op. a.). Zato so tad i al o g i n po go v o r e smo zmera j odkrat tudi nastale težave. Glede map r ti . NK M ar i b o r se je zmera j drčehovskega odnosa do Maribora na ž al ti h i h al i j av no poveda nih dogodrugih področjih bi težko govoril, v v o r o v , m e d te m ko za drugo st ra n reprezentanci pa je bilo to definitivno ni s e m naj b o l j pr e priča n, a li je bilo vedno čutiti. z m e r aj tako . Ve nda r se s t em ne o b r e m e nj uj e m o . M i pa č poskuša mo Tudi danes? s po z i ti v no e ne r gi j o, veliko odreka Še vedno. nj a i n d e l a p r i ti na eno višjo ra ven. Kljub polenom, ki jih dobivamo pod Je to morda potenciral tudi prihod Aleno ge . ksandra Čeferina na mesto predsednika
13
Če ste v Ljubljani, povabite kdaj gospoda Čeferina na kavo? Ne, ker za to ne vidim razloga. V Ljubljano kot glavno mesto pa rad hodim. Tam imam veliko prijateljev. Na nogometnem derbiju med Olimpijo in Mariborom je bilo kar nekaj razgrajanja in incidentov na stadionu. Ravno zato se znova veliko govori o zakonu o navijaških skupinah. Se vam zdi, da je potreben? Naš klub ima z navijači odlične odnose. Tu ne mislim samo na Viole, ki so duša kluba, ampak na vse ljudi, ki prihajajo na stadion. Ko pa gre za derbije Ljubljana – Maribor, se strasti precej razvnamejo. To ni samo v Sloveniji, to se dogaja povsod po Evropi. Nogomet ni običajen šport. Nogomet je strast, ki jo je težko nadzirati. Incidentov pa nihče ne podpira. Če so navijači proti zakonu, sem tudi jaz. Maribor je letos evropska prestolnica kulture. Ste že bili na kakšni prireditvi oziroma se čuti po mestu ta naziv? Utrip mesta je zdaj res izrazit. Prav škoda je, da ta naziv ne bo trajal tudi dlje. Prireditve se vrstijo druga za drugo, v središču je videti veliko turistov, ljudje se družijo, restavracije so polne ... Mesto je res zaživelo. Ta naziv je res zadetek v polno. Kakšen poudarek dajete mladim? Eden od ključnih segmentov kluba je zagotovo investicija v mlade. Pri nas se kali več kot 350 otrok. Po nekaterih mariborskih osnovnih šolah imamo organizirane nogometne krožke. Smo edini klub, v katerem otroke vodijo profesionalni trenerji. Na podmladek namreč polagamo veliko upov. Brez njih ni prihodnosti našega kluba.
Prepričan sem, da bodo ljudje – tako kot zmeraj – našli neko notranjo energijo, da odpravijo vse težave, ki jih imajo.
intervju
14
šport
Šahirali bodo pod pohorjem Svetovno mladinsko prvenstvo v šahu se bo v Mariboru odvijalo med 7. in 19. novembrom.
oKToBeR 2012 l www.zurnal24.si
Črno-beli svet iz
94 držav
Tekmovanje bo potekalo v centru Draš pod Pohorjem, zanimivo pa je, da v prostore, kjer se igra, javnost nima vstopa. Tako bodo tudi spremljevalci tekmovalcev tekmovanje spremljali v sosednjih prostorih, kjer jim bo na voljo neposredni prenos dogajanja v dvorani. Tekmovanja se bodo vsak dan začenjala ob 15. uri. »To pomeni, da bo od 13. ure na poti veliko ljudi, ki jih bomo na lokacijo tekmovanja prevažali z avtobusi. Mariborčanke in Mariborčane naprošamo, naj so v teh dneh strpni, saj bo na cestah veliko več avtobusov kot običajno,« pravijo organizatorji.
V
sov, Kanadčanov, Američanov, svoje eč kot 3.000 ljudi bo v okvizastopnike pa bo imela tudi Afrika. ru svetovnega mladinskega »Našteli smo 94 različnih držav, iz prvenstva v šahu gostil Makaterih prihajajo,« dodaja Mohr, ki ribor. »Trenutno število prije prepričan, da je ta dogodek velik javljenih, ki se najverjetneje prispevek k turizmu. Zaradi velikega ne bo več spreminjalo, je števila tekmovalcev in njihovih spre1.605 tekmovalcev v starosti od 8 do 18 let. To je namreč “V letu, ko je Maribor evropska prestolnica kulture, konkurenca, v meje torej še širimo, saj tekmovalci in spremljevalci kateri se bodo pomerili mladi prihajajo s štirih celin in dejansko skoraj ni države, ki šahisti z vsega na tem prvenstvu ne bi imela svojih zastopnikov.” sveta,« je pojasnil Georg Mohr, Georg Mohr generalni sekretar prvenstva. Številu prijavljemljevalcev, ki bodo zapolnili maribornih je treba dodati približno 1.200 ske nastanitvene zmogljivosti, bodo ljudi, ki bodo tekmovalce spremljanekateri od njih bivali tudi v bližnji li. Tako se organizatorji veselijo okolici. gostovanja Japoncev, Kitajcev, Ru-
KATARiNA PeRNAT, foTo: NiNo VeRdNiK
Glavni sodnik: »Maribor je dobro pripravljen« Sredi oktobra je Maribor obiskal tudi glavni sodnik prvenstva Turk Guran Unal, ki si je ogledal prostore tekmovanja, namestitvene zmogljivosti, organizator pa mu je predstavil tudi druge podrobnosti, povezane s tekmovanjem. »Maribor je dobro pripravljen na izvedbo tekmovanja,« je po ogledu povedal Guran Unal, ki ima na področju sojenja bogate izkušnje predvsem z mladimi šahisti. »Biti glavni sodnik na tekmah, ki se jih udeležujejo otroci, je nekaj povsem drugega kot biti sodnik odraslim igralcem,« priznava ter dodaja, da se veseli svoje naloge in nestrpno pričakuje začetek prvenstva.
15
Milan Zver “Imam več
zmag kot porazov” Predsednik organizacijskega odbora svetovnega mladinskega prvenstva v šahu
Kako ste vi povezani s šahom? Lahko rečem, da imamo šah v družini. Sem velik ljubitelj tega miselnega športa. Igram ga že več kot 42 let. Začel sem že, ko sem obiskoval osnovno šolo. Takrat smo v prostem času več šahirali in manj telovadili. Do nedavnega sem bil tudi dejavno vpet v šahiranje, tekmoval sem tudi v tretji šahovski ligi. Bil sem kar dober; imam več zmag kot porazov. Hči Urška pa je bila kar dvakrat
Se vam zdi ideja nekdanjega svetovnega prvaka v šahu Garija Kaparova, da se šah uvede v šolah, dobra? To je odlična ideja. Tudi v Evropskem parlamentu je bila takšna pobuda odlično sprejeta; prav tako sem sam pri pridobivanju podpore za pobudo dejavno sodeloval. Mladi bi tako, da bi si lahko šah izbrali kot učni predmet, zelo veliko pridobili. Ste bili presenečeni, da je prav Maribor dobil organizacijo tega svetovnega prvenstva? Niti najmanj. Maribor je pri tem pokazal največ resnosti. To je velik projekt, za katerega pa verjamem, da bo odlično izpeljan.
Šah za mlade pomeni neko živo miselno komunikacijo, ki je danes zelo pomembna in dobrodošla. državna šahovska prvakinja. Tudi vnuka, ki še nima štiri leta, že navajam na šah. Skozi igro se uči veščin in moram priznati, da mu gre odlično.
Maribor je najbolj šahovsko slovensko mesto skozi zgodovino. To mesto je dalo tudi največ slovenskih velemojstrov v šahu.
šport
Kasparov odpira
akademijo
O
rganizatorji pričakujejo, da si bo prvenstvo prek spleta na dan ogledalo več kot 300 tisoč obiskovalcev. »Prepričani smo, da bo v sklopu prvenstva veliko zanimanja požel tudi obisk svetovnega šahovskega velemojstra Garija Kasparova, ki je svoj prihod v Maribor že potrdil in se nam bo pridružil med 17. in 20. novembrom,« dodajajo organizatorji prvenstva. V tem času bo v Mariboru odprl Evropsko šahovsko akademijo Gari Kasparov. To pomeni ustanovo, ki ta trenu-
Gari Kasparov je velemojster in večkratni svetovni prvak v igranju šaha. Na zaključni slovesnosti pa bo najboljšim šahistom svetovnega mladinskega šahovskega prvenstva podelil priznanja in nagrade. tek že živi v ZDA, namenjena pa je ljubiteljem šaha in pomaga pri izobraževanju ter urjenju najboljših. »V Mariboru bo tako sedež za celotno Evropo, kar je veliko priznanje in čast za naše mesto,« pravi sekretar tekmovanja Mohr. Gari Kasparov bo v času svojega bivanja v Mariboru tudi predaval.
16
kultura
oKtober 2012 l www.zurnal24.si
Kulturna
prestolnica v
Do zdaj so bili najbolj obiskani ptujski Festival umetnosti in dediščine, Festival Lent, koncert dua 2Cellos, Laurie Anderson, obisk nobelovcev za mir in predstava Konjenikova pot.
D
Katarina Pernat, foto: mediasPeed, arhiv maribor2012 ogajanje v evropski prestolnici kulture (EPK) se preveša v zadnje tedne. V štirih programskih sklopih so organizatorji predstavili presežke domačega kulturnega ustvarjanja, ob tem pa gostili številne prestižne goste iz tujine. Vodstvo Javnega zavoda Maribor 2012 je z odzivi več kot zadovoljno. »Za nami je edinstveno in spektakularno odprtje na Trgu Leona Štuklja, opera Črne maske, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano SNG, kurentovanje s 110 tisoč obiskovalci, Vojna in mir mariborskega svetovno znanega režiserja Tomaža Pandurja in rekordno obiskan Festival Lent. Nepozaben je bil razprodan koncert dua 2Cellos, svetovno znanih mladih čelistov, Mariborčana Luke Šulića in Zagrebčana Stjepana Hauserja, ki sta februarja nastopila na prvem samostojnem koncertu v Sloveniji, potem ko sta se vrnila s turneje z Eltonom Johnom,« so pojasnili na zavodu. V zadnjih dveh mesecih pa je pred nami še kar nekaj kulturnih poslastic; več na www.maribor2012.eu.
Več kot 1,3 milijona obiskovalcev Od uradnega odprtja je EPK izpeljala že okoli 3.600 dogodkov. Do konca avgusta je predstave, razstave, koncerte in druge dogodke pod okriljem prestolnice obiskalo že več kot 1,3 milijona obiskovalcev.
kultura
17
presežkih
Po podatkih Maribora 2012 so bili pravi hit odri, ki so bili postavljeni po mestu, in sicer odri Štajerc, Poštna, Židovski trg, Poletje v mestu, Pro Solo, Shakespearov oder, Oder mladih in Županov oder prijateljstva. Poslanstvo zadnjega je bilo kulturno povezovanje med prijateljskimi mesti. “Ideja o odru se je porodila zaradi odličnih odnosov Maribora s pobratenimi in prijateljskimi mesti. Na Lentu so se predstavili priznani glasbeniki in umetniki, ki so predstavili kulturno izročilo svojega mesta in države,” so pojasnili organizatorji. Prav tako je bilo veliko zanimanje za poletne festivale v partnerskih mestih: Art Stays, Dnevi poezije in vina, Festival mladih kultur Kunigunda, Front@ sodobnega plesa.
Androulla Vassiliou, evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade To je dogodek, ki mu po obsegu in razsežnosti ni enakega, saj zajema celovit kulturni program in močno evropsko dimenzijo vse leto.
Ivo Josipović,
predsednik Hrvaške
Luka Šulić in Stjepan Hauser sta navdušila občinstvo v dvorani Tabor.
Kultura je most med narodi in državami, omogoča povezovanje, še posebno zunaj naših meja, da utrdimo sodelovanje, prijateljstvo in dobre odnose. Mislim, da je zelo pomembno, da je naziv evropske prestolnice kulture dobilo mesto v Sloveniji, veseli me, da je to Maribor, naš sosed in prijateljsko mesto.
18
mir
OKTOBER 2012 l www.zurnal24.si
Néstor López Martínez,
Solidarnost in
dialog
veleposlanik Venezuele
O
čitno bo v zgodovini Slovenije Maribor izstopal kot mesto, ki je v letu 2012 nosilo naziv evropska prestolnice kulture. Toda treba je dodati, da je v tem pomembnem letu mestu uspelo vsaj za nekaj dni postati prestolnica filozofije. Srečanje štirih izjemnih prejemnikov Nobelove nagrade za mir s področja znanosti, ekonomije in človekovih pravic je običajnim občanom, predvsem dijakom in študentom, ponudilo neobičajno priložnost, da v sproščenem okolju prisluhnejo razpravam, na katerih so bili z etičnih, metafizičnih, političnih in epistemoloških vidikov obravnavani izzivi, s katerimi se zaradi globalne krize soočajo zdajšnje generacije.
M
KaTaRINa PERNaT, FOTO: MEdIaSPEEd, MOM
Rigoberte Menchú Tum, prof. Mualo je mest, ki se lahko hammada Yunusa in prof. dr. Lučke v tako kratkem času poKajfež Bogataj. Nobelovci so v okvihvalijo s kar dvakratnim ru panelne diskusije in lastnih preobiskom Njegove svetodavanj izpostavili pomen solidarnosti XIV. dalajlame Tenzisti, sočutja in osebne odgovornosti na Gyatsa. »Ob zadnjem tako vsakega posaobisku meznika kot celotne dalajla»S srečanjem Nobelovih družbe za uspešno me leta 2010 smo si zastanagrajencev za mir reševanje izzivov, s katerimi se soočamo vili ambiciozen cilj, smo poslali sporočilo, v svetu. V letu, ko da v okviru Evropske prestolnice kulture da je Maribor odprto je Maribor evropska prestolnica kulture, organiziramo sremesto in da smo so organizatorji izčanje Nobelovih nagrajencev za mir,« je pripravljeni sprejemati postavili pomembnost medkulturnega pojasnil župan Franc odločitve za boljši in medreligijskega Kangler. Maribor je sredi maja letos v okvijutri vseh nas,« je ob dialoga, kar je v času, ko se soočaru srečanja Maribor za tem povedal Franc mo s krizo vrednot mir znova gostil tega visokega gosta, in sicer v Kangler, župan in zaupanja ljudi, še toliko pomembdružbi še treh Nobelovih Maribora. neje. nagrajencev za mir – dr.
mir
19
za
boljšo
prihodnost
Zahvala Nj. svetosti dalajlame Spoštovani gospod Kangler,
Vetrnice za mir Otroci mariborskih osnovnih šol zavrteli 500 vetrnic Mestna občina Maribor se je v sodelovanju z mariborskimi osnovnimi šolami pridružila mednarodnemu projektu Vetrnice za mir v okviru katerega umetniki, študenti, otroci in drugi udeleženci z vsega sveta izdelujejo vetrnice. Na Rožnem griču v mestnem parku je bilo razstavljenih okrog 500 vetrnic, ki so spodbujale k razmišljanju o pomenu miru v našem življenju.
s tem pismom se želim zahvaliti Vam in občanom Maribora za Vaše toplo gostoljubje ob mojem zadnjem obisku. V veselje mi je bilo, da sem Vas lahko znova srečal in z Vami izmenjal poglede na teme, ki naju oba zanimajo. Vesel sem bil, ko sem videl, kako dobro se Maribor razvija, na osebni ravni pa spoštujem Vaš nasmeh in toplino Vašega prijateljstva. Vam in mestu Maribor želim čestitati za odličen program, ki ste ga predstavili kot del Evropske prestolnice kulture, vključno s srečanjem Nobelovih nagrajencev Rigoberte Menchú Tum in prof. Muhammada Yunusa ter konferenco Out of the Box, ki sem se je udeležil na Univerzi v Mariboru. Zelo sem bil ganjen zaradi globoke naklonjenosti in zanosa, ki so mi ga ob obisku izkazali ljudje v Mariboru. Z molitvijo in dobrimi željami, s spoštovanjem dalajlama
20
invalidi
OKtOBer 2012 l www.zurnal24.si
Prisluhnimo potrebam V Mariboru živi več tisoč invalidov, ki se vsak dan srečujejo z večjimi in manjšimi ovirami. Maribor si je kot mesto, prijazno invalidom, začrtal pogumno pot, da jim omogoči mobilnost in neodvisnost ter vključitev v vse segmente mestnega življenja. To dokazuje s številnimi projekti. KatarIna Pernat, FOtO: nInO VerdnIK
M
invalidov
estna občina Maribor je kot prva občina v Sloveniji leta 2010 začela izvajati evropski projekt Invalidi in slepi, ki s kombiniranjem tipnih, zvočnih in kontrastno-vizualnih informacij slepim in slabovidnim omogoča lažjo orientacijo v prostoru in s tem možnost boljšega vključevanja v vse dejavnosti, ki so del mestnega utripa. »Maribor je mesto enakih možnosti za vse. V želji, da sistematično in celovito uredimo dostopnost mesta in izboljšamo razmere za invalide, smo pristopili k številnim projektom,« pravijo na MOM. Župan Franc Kangler je ustanovil tudi posvetovalno telo Svet invalidov, ki s konkretnimi predlogi mestni upravi pomaga pri različnih projektih. »Občina je prejela tudi naziv občina po meri invalidov, ki je potrdilo, da smo pri naših prizadevanjih uspešni in na pravi poti. Zavedamo se, da je pred nami še veliko dela, ampak imamo zavzeto in strokovno ekipo,« pravi mariborski podžupan in predsednik Sveta invalidov Milan Mikl.
Odpravljanje ovir
Z izgradnjo dvigala v občinski zgradbi so uresničili več kot 30 let star projekt ter tako invalidom, starejšim občanom in drugim omogočili dostop do prostorov mestne uprave in Upravne enote Maribor. V zadnjih letih so v Mariboru odpravili več kot sto arhitekturnih ovir za gibalno ovirane osebe v središču mesta. Izdelani so bili zemljevidi dostopnih lokacij v centru mesta za invalidne osebe. V zaključni fazi je tudi izdelava tipnih zemljevidov z označenim sistemom vodenja v mestnem središču, ki bo slepim in slabovidnim omogočal lažjo orientacijo.
Infotočki v središču mesta imata prilagojen uporabniški vmesnik za invalide. V okviru Sveta invalidov izhaja glasilo Svet invalidov, ki povezuje številna invalidska društva v regiji. Invalidi se lahko za nasvet in pomoč obrnejo tudi na informacijsko pisarno za invalide, ki posluje v prostorih MOM.
21
invalidi
Pogovor
Alfred
Lasetzky mariborski mestni svetnik na invalidskem vozičku, sicer član Županove liste in SLS
ZA ZgLed drugim Projekt Invalidi in slepi primer dobre prakse Pozitivne učinke projekta Invalidi in slepi so prepoznali tudi na državni ravni, saj je bil izbran za primer dobre prakse v okviru konference Zlati kamen 2012. V okviru projekta je nastal tudi priročnik za arhitekte Prostor za vse z nasveti in vodili za načrtovanje brez ovir v zunanjem javnem prostoru.
Se vam zdi Maribor invalidom prijazno mesto? Zadnja leta se je v Mariboru za invalide veliko spremenilo. Seveda na boljše. Prej nikakor ni bilo posluha, da bi se odstranile nekatere arhitektonske ovire. V zadnjih letih pa smo naredili marsikaj. Najbolj sem zadovoljen z dvigalom v občinski stavbi. To nam, invalidom, veliko pomeni, saj nam je omogočen dostop do vseh uradov in pisarn. Upam še, da bodo tudi nekatere druge državne ustanove naredile več na tem področju. Ste mestni svetnik. Ali se na vas obračajo invalidi s konkretnimi predlogi in pobudami, da zastopate njihov interes v mestnem svetu? Tudi to se dogaja. Zadovoljen sem, da lahko pokažem, da znamo tudi invalidi dobro delati ter zastopati želje in voljo meščanov. Biti mestni svetnik je odgovorno delo, česar se močno zavedam.
22
internet
OkTOBer 2012 l www.zurnal24.si
Brezplačno
na
splet
V Mariboru so prvi v Sloveniji uvedli brezplačni brezžični internet po središču mesta in pod Pohorjem. Vsak ga lahko uporablja prosto, brez vsebinskih omejitev, vendar največ dve uri na dan. Prihodnje leto bo z njim pokrito skoraj celotno mesto; postavljenih bo skoraj 90 točk wi-fi.
N
BarBara BraDač, fOTO: NiNO VerDNik, BarBara BraDač riboru dostop omejili časovno na avajeni smo, da smo z največ dve uri na dan, in po hitro in ternetom povezani ve sti na 256 kilobitov na sekundo. dno in povsod, ne samo Več lokacij v mestu so opremili doma in v službi, kar nam tudi s panoramskimi spletnimi omo goča tudi razvoj so kamerami ter tako obiskovalcem dobnih tehnologij. Pred občinske spletne strani omogo štirimi leti je maribor čili spremljanje mestnega utri ska občina s projektom pa na nekaterih trgih in ulicah, Brezplačni brez žični in v delu Lenta in na Mariborskem ternet v MOM orala ledino v Slo Pohorju. veniji, zdaj pa imajo tak dostop do Dostopa do vse interneta, kar je pra bin v mestu ob ksa tudi zunaj naših Dravi ne ome meja, tudi nekatere “Prihodnje leto jujejo in ne druge sloven ske ob bomo postavili spremljajo, za čine. ka tere name V Mariboru je trenu dodatnih 50 točk ne uporabni tno vzpostavljenih wifi, na vsako zdaj ki največkrat 36 točk wifi, kjer u porabljajo se lahko uporabniki novo opremljeno spletno po brezplačno povežejo semaforizirano vezavo. Opa s spletom. Še letos žajo pa, da bosta vzpostavljeni križišče, in tako po številu dve novi točki wi omrežili celotno uporabnikov fi, prihodnje leto pa izstopa upo jih bo skoraj 90. Te mesto,” pravijo na raba točk pri točke so v ožjem me mariborski občini. Ljudskem vrtu stnem središču in po med nogome nekaterih krajevnih tnimi tekmami. skupnosti, tudi pod tu Naša kratka anketa med ristično zelo obiska nim Po horjem, uporabni ki je pokazala, da vedno več pa jih je po nekaterih radi pregledajo elektron mari borskih osnovnih šolah, torej ska sporočila, preberejo tam, kjer se zbira ve č ljudi. Da bi zadnje novice in preverijo, se izognili vpletanju v ponudbo kdaj odpelje zadnji vlak. interne tnih ponu dnikov, so v Ma
23
internet
Za vsakogar. Dostop do brezplačnega brezžičnega interneta uporabljajo predvsem dijaki, študentje in turisti, ki iščejo podatke o mestu. Celotna investicija je bila doslej vredna okrog 48 tisoč evrov; na mariborski občini so prepričani, da se je z zadovoljstvom uporabnikov vsekakor obrestovala.
Beno Lovrec Krstič, 19 let Uporabljam občasno, predvsem je najboljše, ker ni potrebna registracija pred uporabo. Vedno je treba biti na tekočem z elektronsko pošto.
Žan Pečovnik, 18 let Vem, da je mogoče brezplačno brskati po spletu, in to je odlična zadeva. Sicer ga bolj redko uporabljam, ampak se mi zdi praktičen za Facebook in YouTube, čeprav je malo počasnejši.
Petra Horent, 20 let Ne, za brezplačni brezžični internet še nisem slišala. Lahko bi bile točke kako označene. Zagotovo pa je zanimivo in uporabno.
Nace Logar, 23 let Super ideja, da lahko hitro pobrskaš po spletu ter najdeš informacije o mestu na poti in slediš spremembam na fakulteti.
24
zdravje
oktoBer 2012 l www.zurnal24.si
Ne v koš. V Sloveniji so v zadnjih dveh letih po podatkih
Previdno z
Kemofarmacije zbrali kar okoli 71 ton odpadnih zdravil.
zav
zdravili
V lekarnah so od leta 2010 nameščeni zabojniki za zbiranje odpadnih zdravil, zagotovo pa je še precejšen delež zdravil, ki jih uporabniki ne odvržejo na ustrezen način. Po nekaterih podatkih naj bi bilo v slovenske lekarne vrnjenih kar 20 odstotkov neodprtih zdravil.
Primož Kozmus in gibanjE Prepoznaven obraz Mariborskih lekarn je že nekaj let Primož Kozmus, vrhunski športnik, olimpijski in svetovni prvak. “Primož je skromen in pošten človek, vreden zaupanja. Športnik z dušo in srcem. ker smo prepričani, da je gibanje pomembno za vsakega od nas in krepi naše zdravje, je bil Primož prava izbira za promocijo izdelkov pod geslom Marifit in gibanje,“ pravi direktorica Anita Vrabič.
S
BarBara Bradač, foto: NiNo VerdNik am o l an i sta po djetji Kemofarmacija in Slopak, ki jima je zau pan o ravn an j e z o dpadn i m i zdravi l i , zbral i kar 5 0 to n n epo rabl j en i h zdravi l , ki j i m j e al i po tekel ro k u po rabe al i pa j i h bo l n i ki n i so po rabi l i i z dru gi h razlogov. Vendar zdravil ne zbi raj o sam o l ekarn e, tem več tu di bo l n i šn i čn e l ekarn e, veteri n arske u stan o ve, speci al i zi ran e trgo vi n e i n dru gi zbi rn i cen tri za o dpadn a zdravi l a. Za u n i čen j e o dpadnih zdravil je pristojno po dj etj e Pi n u s TKI i z Rač, ki jih skupaj z embalažo sežge. Č eprav j e Pi n u s v pri si l n i po ravn avi , u n i čevan j e zdravi l po teka brez zapl eto v.
Kdaj e-zdravje? „Zdravila se predpisujejo, nakopičijo se doma, hkrati pa nihče, ne osebni zdravnik, ne specialist, ne farmacevt, ne ve, katera zdravila ima bolnik predpisana. To ve le bolnik sam, pogosto pa, kot velja posebno za starejše, ne ve za vsa,“ pravi Anita Vrabič, direktorica Lekarn Maribor, ki upa, da bo ta problem kmalu rešen, ko bo uveden projekt e-zdravje in s tem e-recept. „Takrat bodo lekarne, bolnišnice, zdravstveni domovi in laboratoriji povezani ter bodo strokovnjaki imeli vpogled v predpisana zdravila. Tako se bo predpisovanje zdravil racionaliziralo,“ pojasnjuje Vrabičeva. Čeprav je bila uvedba projekta napovedana za prihodnje leto, se je njegova izvedba premaknila v leto 2014. So pa v Lekarnah Maribor
25
zdravje
rženimi Zdravila poišče robot Pomoč. Pred štirimi leti so v lekarni Pobrežje prvi v Sloveniji uvedli lekarniškega robota v javnem zdravstvenem zavodu.
vila tudi v tujini, in sicer le če kakšnega zdravila v slovenskih lekarnah ni mogoče dobiti. Pogosto pa Slovenci kupujejo čez mejo homeopatska zdravila, sploh ker jih je v naši državi registriranih le okrog 70, v sosednjih državah pa blizu štiri tisoč. „Homeopatska zdravila smo v Sloveniji dobili kot zadnja država v Evropi in seveda opažamo, da jih veliko ljudi kupuje čez mejo, predvsem zaradi slabe ponudbe v Sloveniji. Homeopatija je stara nekaj sto let in je vsekakor učinkovita,“ zaključuje direktorica Vrabičeva, ki je v javnem zdravstvenem zavodu Lekarne Maribor zaposlena že več kot 20 let. Prihodnje leto se ji direktorski mandat izteče, a na tem mestu vidi še veliko izzivov, Po mnenju farmacevtov uporabzato se bo na razpis znova priniki zaupajo slovenskim strokovjavila. njakom. Le redko kupujejo zdra-
pripravljeni pomagati in uporabniku na kartonček zapisati, katera zdravila ima predpisana. Za to v proračunu lekarn ni predvidenih ne časa ne sredstev, ampak kdor želi, mu to v Lekarnah Maribor in verjetno še kje omogočijo. „Treba je sistemsko urediti to področje, na državni ravni, da bi bili podatki zapisani na kartici. V lekarnah pa razmišljamo o uvedbi kartice zdravja, na kateri bi bile zbrane informacije o zdravilih in prehranskih dopolnilih za uporabnika ter bi farmacevtu omogočila lažje svetovanje,“ pojasnjuje Vrabičeva.
Številni zaupajo homeopatiji
Letos so uvajanje sodobne tehnologije nadaljevali. S prenovo lekarne Studenci so tudi v njej uvedli robota za hrambo in izdajo zdravil. Zdravila se hranijo v hladilni enoti, kjer robotska roka sama in naenkrat lahko zgrabi tri zdravila; po navodilu farmacevta poišče zdravilo, ki ga uporabniku izda farmacevt. Tako farmacevt ne obrne več hrbta uporabniku in ne išče zdravila. To opravi robot. Ker gre za zaprt sistem, so omogočeni stalni pogoji shranjevanja zdravil. Z robotom so farmacevti pridobili nekaj dragocenega časa, ki ga namenijo svetovanju uporabnikom. Tak sistem imajo tudi Lekarne Ptuj in nekatere zasebne lekarne. V naslednjih letih ga bodo uvajali tudi v Obalnih lekarnah Koper.
26
voda
OKTOBER 2012 l www.zurnal24.si
Najboljša je
voda
pipe iz BARBARA BRADAč, fOTO: NiNO VERDNiK, MARiBORSKi VODOVOD
P
o zakonu o živilih voda spada med živila, zato njene cene napovedan vladni dvig davka na dodano vrednost za komunalne storitve ne bo zajel. Dvignil pa se bo DDV za ravnanje z odpadki ter odvajanje in čiščenje voda, in sicer z 8,5 na 20 odstotkov. Mariborski vodovod s pitno vodo oskrbuje približno 220 tisoč prebivalcev oziroma 11 odstotkov vseh Slovencev iz 17 občin. Upravljajo 1.378 kilometrov cevovodov, od tega pa je še v centru Maribora 31 kilometrov az-
bestnih cevi, ki jih nameravajo v kratkem nadomestiti z okolju in uporabniku prijaznejšimi materiali.
Pomanjkanja vode ni »Že štiri leta zapored znižujemo število neskladnih vzorcev v vodi. Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor na leto plačamo 250 tisoč evrov, da opravlja analize vode. Vsako leto se vzorec vode izboljšuje,« pojasnjujejo pri Mariborskem vodovodu. Na leto načrpajo 14,6 milijona kubičnih metrov pitne vode in so tako največji enotni vodooskrbni sistem v Sloveniji. Narava Šta-
PitNiki za male živali Edini v Sloveniji. Tudi naši ljubljenčki potrebujejo vodo. V mestu Maribor so na javnih igriščih ter športnih objektih in v izobraževalnih ustanovah namestili 15 pitnikov za ljudi. Letos pa so, verjetno edini v Sloveniji in tem delu Evrope, postavili prvi pitnik, ki je prilagojen za živali in na katerem se lahko odžejajo tudi hišni ljubljenci. Za zdaj je le en, prihodnje leto pa bodo projekt nadaljevali.
jercem varuje najpomembnejši vodni vir Vrbanski plato, kjer na leto načrpajo 10 milijonov kubičnih metrov pitne vode. »Ko se drugod soočajo s pomanjkanjem, je vode pri nas največ. Namreč, ko se poleti v avstrijskih Alpah tali sneg, naša reka Drava vzdržuje raven podtalnice pri akumulacijskem Bresterniškem jezeru. Tam je vsak trenutek na voljo najmanj pol milijona kubičnih metrov vode,« dodajajo pri Mariborskem vodovodu in razlagajo, da zato poleti ne prepovedujejo pranja vozil in zalivanja. A kljub temu pozivajo k skrbni in odgovorni porabi.
27
voda
Pogovor
Danilo
Burnač “VoDe Ne kloriraMo” Za ustekleničeno vodo velja enak pravilnik o kakovosti kot za vodo iz pipe, vendar so številni pripravljeni zanjo plačati tudi tisočkrat več.
Projekt kaPljica Vsako leto ob dnevu voda pri Mariborskem vodovodu odprejo svoja vrata in omogočijo ogled glavnega črpališča na Vrbanskem platoju. Prav na tem območju načrtujejo postavitev informacijsko-predstavitvenega vodnega centra Kapljica, edinstvenega v Evropi, kjer se bodo vrstile razstave, predavanja, predstavitve in druge dejavnosti. Predvidevajo, da bodo prihodnje leto pridobili gradbeno dovoljenje za center in da se bodo s projektom, ocenjenim na 1,2 milijona evrov, prijavili na različne razpise.
Velikokrat ima ustekleničena voda za seboj tudi dolgo pot. Maribor je eno od redkih mest, kjer vode ne klorirajo ali kako drugače obdelujejo (od leta 2004), in prepričani so, da je pitna vodo iz javnega vodooskrbnega sistema najboljša in zdrava ter jo zato promovirajo. Prav tako so jo registrirali kot blagovno znamko.
Štiri leta že vodite najstarejše mariborsko javno komunalno podjetje, čez pet mesecev se vam izteče direktorski mandat. Boste znova kandidirali? Ja, še imam izzive v tem podjetju. Podjetje je v vašem mandatu prejelo kar nekaj nagrad in priznanj. Lani smo bili družbeno najodgovornejše podjetje v državi, prejeli smo tudi certifikat družini prijazno podjetje. Na strehi imamo vgrajeno sončno elektrarno, za slepe in slabovidne smo razvili spletno stran, uvedli plačevanje prek SMSsporočila, uvedli pa smo tudi e-arhiv, e-nabavo in e-račun. Pred leti je bila ideja o izvozu mariborske vode v Avstrijo. Je ta še aktualna? Na srečo je ostalo pri ideji. Voda je največje državno naravno bogastvo. Raje se z izgradnjo cevodovodov povezujemo s Pomurjem, kjer je intenzivno kmetovanje, in Slovenskimi goricami, kjer svojih vodnih virov nimajo. S ceno vode pa niste ravno zadovoljni. Cene vode so nespremenjene že devet let, stroški pa naraščajo. Na leto denimo samo za elektriko plačamo 1,1 milijona evrov. Zato se moramo ukvarjati še s tržnimi dejavnostmi, da lahko pokrivamo izgubo. Letos smo za 27 odstotkov povečali prihodke iz tržnih dejavnosti, da lahko pokrivamo stroškovno negativno poslovanje na vodooskrbi.
28
dediščina
okToBER 2012 l www.zurnal24.si
Muzeji Mesto spoMina na pobrežju
na
prostem
Kulturna dediščina mesta in vse pomembnejša turistična pot
Predsedujoči član Združenja kulturno pomembnih evropskih pokopališč ASCE Pokopališče Pobrežje, najstarejše mariborsko pokopališče, je vključeno v projekt Pot evropskih pokopališč (European Cemeteries Route), kjer se pokopališča izpostavijo kot turistična znamenitost posameznega mesta. Projekt je prejel nagrado Svetovne turistične organizacije Združenih narodov za inovativni pristop v turizmu. BARBARA BRAdAč, FoTo: NINo VERdNIk, MARIBoR 2012, PoGREBNo PodjETjE MARIBoR
park spoMinov Dobrava Dostojanstven poklon žrtvam vojn Pogrebno podjetje Maribor in Zavod Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture sta na območju povojnih pobojev na pokopališču dobrava slovesno odprla Park spominov dobrava. V ospredju sta človeško dostojanstvo ter pieteta do vojnih in povojnih žrtev. območje iz anonimnega grobišča tako prehaja v kulturni spomenik oziroma območje kulturne dediščine.
P
joče mariborsko kulturno-zgodorek dediščine in preteklovinsko pokopališče. Gre za pilotsti, zapisane na pokopaski projekt podajanja vsebin ter liščih, je Pogrebno podinovativnega pristopa v turizmu jetje Maribor izpeljalo že in izobraževanju s predstavitvijo več pomembnih projekpomembnih osebnosti, arhitektov. In prav v času, ko turno in zgodomariborvinsko zanimisko leto “Vsi naši najpomembnejši vih grobnic ter evropposameznih ske prestolnice spomeniki so na sodobnih zgodovinskih kulture doživlja mobilnih napravah, dejstev, izraenega od svojih ženih na pokoštevilnih vrhunpametnih telefonih in pališčih. Leon cev, je Maribor tablicah predstavljeni Štukelj, Rudolf gostil letno konMaister, Pavle ferenco Združenja v posebni aplikaciji Turner, Franz kulturno pomembna zemljevidu in v Swaty in Finih evropskih polip Terče so le kopališč ASCE. V tehnologiji obogatene nekateri izmed okviru te so osnovresničnosti (Augmented pomembnih nošolski otroci v M ariborčanov, angleškem jeziku reality),” pravi Lidija pokopanih na vodili ogled pokoPliberšek, direktorica pokopališču pališča Pobrežje, ki Pobrežje. je najstarejše delupodjetja.
29
čisto
Pogovor
Ivan
Hajnšek
V zbirni
direktor podjetja Snaga, d. o. o.
center z odrezkom Na Snagi pozivajo k ločevanju odpadkov, kar je tudi zakonska obveza. Za lažje ločevanje barvni pokrovi.
O
Katarina PErnat, FOtO: ninO VErDniK bčanom so po Mariboru brezplačno na voljo ekološki otoki, na katerih se ločeno zbirajo odpadni papir, odpadna embalaža in odpadno embalažno steklo. Vsak zabojnik je primerno označen, ločujejo pa se tudi po barvi pokrova. »Zbiralnice so urejene po naseljih po načelu primerne dostopnosti za vsa gospodinjstva in njihove primerne pogostosti. Ob večji količini nastalih odpadkov so na voljo tudi trije zbirni centri – na Streliški, PliV zabojnik z rumenim pokrovom spadajo: plastenke in pločevinke pijač in živil, tetrapak embalaža pijač in živil, plastične vrečke, lončki, krožniki, zamaški, slamice, cigaretne škatlice, celofan ...
narniški in Lahovi ulici,« pojasnjujejo na Snagi. V zbirnih centrih se ločeno zbirajo papir, karton, različne vrste stekla, odpadna embalaža, les, zeleni vrtni odpad, električna in elektronska oprema, gradbeni odpadki, različne vrste nevarnih odpadkov in drugi ločeno zbrani odpadki. »Občanom MOM je na voljo prepuščanje ločeno zbranih odpadkov v zbirnih centrih ob predložitvi dokazila o vključitvi v sistem ravnanja z odpadki (torej ob predložitvi izkazane položnice, izdane s strani Snage),« dodaja Petra Hercog s Snage.
V zabojnik z rdečim pokrovom spadajo: časopisni papir, revije, prospekti, katalogi, zvezki, knjige, pisemske ovojnice, pisarniški papir, kartonska embalaža prehrambnih izdelkov …
Snagino geslo se glasi Za lepše okolje. Katere projekte v tej smeri vodi vaše podjetje? V Snagi vseskozi skrbimo za ozaveščanje javnosti o pomembnosti ločevanja odpadkov in ponosni smo, da se občanke in občani z vsakim letom bolj zavedajo, kako pomembno je odgovorno ravnanje z odpadki. Lotevamo pa se tudi novih projektov. Sredi oktobra smo na odlagališču v Dogošah zagnali že drugo plinsko elektrarno, ki kot vhodni vir uporablja plin z odlagališča. Elektriko, ki jo bomo proizvedli, bomo oddajali v elektroenergetsko omrežje in z njo oskrbeli približno 500 družin na leto. Gre za pomemben vir obnovljive energije, zato smo na projekt izjemno ponosni. Zima je pred vrati. Kako ste pripravljeni nanjo? Specializirani smo za pluženje, posipavanje, ročni odmet in odvoz snega s pločnikov, stopnic in pešcone. Za dejavnost zimske službe imamo primerno strojno mehanizacijo, ki smo jo nadgradili z novim traktorjem s plugom in posipalcem, zato lahko trdim, da smo na zimo dobro pripravljeni.
30
promet
OKTOBeR 2012 l www.zurnal24.si
Za
umiritev
prometa Pred kratkim se je v Mariboru začela izvajati avtomatska kontrola hitrosti vozil v okviru projekta javnozasebnega partnerstva Nadgradnja in avtomatizacija cestnega prometa.
V
prvi fazi projekta so investitorji radarje postavili na 13 lokacijah, končno število sistema samodejne zaznave pa je 23. Novost je med Mariborčani izzvala nemalo jeze, a na Mestni občini Maribor (MOM) pojasnjujejo, da je osnovni namen projekta obravnava vseh vidikov urbane prometne problematike – popolna prenova zastarele prometne signalizacije, vzpostavitev ažurnega in v realnem času odzivnega sistema za avtomatsko vodenje prometa ter s tem optimizacija prometa, ki bo omogočila boljšo varnost vseh
KaTaRiNa PeRNaT, FOTO: NiNO VeRdNiK prečiti najhujše nesreče, smo kot rešitev izbrali vzpostavitev avtomatske mreže prekrškovnih sistemov, ki bo umirila prometni tok na ravni celotnega mesta,” še pojasnjujejo na MOM.
Prvi teden večinoma opozarjali
Čeprav bi vsak udeleženec v prometu moral poznati in upoštevati prometne predpise, so se na MOM odločili, da bodo v opozorilo pred radarjem postavili prometni znak in na drogove s prekrškovnim sistemom namestili nalepke z dovoljeno hitrostjo. Več informacij o lokacijah je “Statistični podatki kažejo, da se največ poškodb pešcev zgodi objavljenih na na cestah v naselju. S projektom si prizadevamo za večjo www.mavarnost vseh udeležencev v prometu in energijo usmerjamo v ribor.si. Prvi teden to, da bi voznike prepričali, da vozijo v skladu s predpisi.” delovanja sistema so udeležencev v cestnem prometu medobčinski redarji zaznali izjemno in posledično manj nesreč. “Ker veliko, več tisoč kršitev hitrostnih želimo zmanjšati število promeomejitev. “To kaže na slabo vozniško tnih nesreč, predvsem pa predisciplino posameznikov in je vsem
javno-Zasebna investicija Podobni radarji tudi drugod Sklenjena pogodba javno-zasebnega partnerstva je ocenjena na okvirno 30 milijonov evrov. “Ko se investicija zasebnemu partnerju povrne, bo za čas trajanja pogodbe prejemal le sredstva za vzdrževanje. Uvedba tako imenovanih radarjev pa ni novost v evropskem in slovenskem prostoru, podobne merilnike hitrosti imajo tudi v drugih slovenskih mestih in so postavljeni na nekaterih državnih cestah,”še pravijo na MOM.
nam v opozorilo, da je skrajni čas, da se nekaj naredi na tem področju in se tako izboljša varnost v prometu,”pravijo na MOM. Redarska služba se je odločila, da prvi teden delovanja sistema kaznuje le najhujše kršitelje, ki so omejitev prekoračili za 30 in 50 kilometrov na uro, zoper preostale pa ni podala obdolžilnih predlogov.
31
Mariborska Tradicionalna prireditev na otoku Pag je učinkovita promocija mariborskega turizma, kulinarike in vina. KaTariNa PErNaT, FoTo: MoM, MEdiaSPEEd
noč
zabava
združuje in povezuje
Ž
e četrtič letos je na vrhuncu poletne sezone potekala Mariborska noč v Novalji, ki je privabila številne obiskovalce iz Slovenije, Hrvaške in drugih držav. “Takšna promocija mesta Maribor in predvsem zimske smučarske sezone na hrvaškem Pagu je vsako leto dobro sprejeta, pozitivni učinki pa se kažejo v vedno večjem številu hrvaških turistov na Pohorju,”je pojasnil župan Franc Kangler. Sodelovanje Maribora in Novalje temelji na prijateljskem odnosu in uspešni medsebojni promociji, saj so Slovenci pomembni turisti na Pagu, medtem ko Hrvati predstavljajo zelo velik odstotek turistov, ki smučajo na Mariborskem Pohorju. Prijatelji iz Novalje so aprila tudi nastopili na Lentu v okviru projekta Županov oder prijateljstva in tako bili del kulturnega mozaika Evropske prestolnice kulture.
V znamenje prijateljstva in dobrega sodelovanja med mestoma so Novaljčani postavili Mariborsko fontano.
info
OKTOBER 2012 l www.zurnal24.si
Uporabne
informacije
Življenje v
Mariboru Zavetišče Za Živali Maribor Avtomobilska ulica 25 Tel.: 02/480 16 60 V Zavetišču za živali Maribor sprejemajo in oskrbijo zapuščene živali. Če opazite izgubljeno žival, lahko vsak delovnik med 9. in 11. ter med 13. in 15. uro pokličete na telefonsko številko 02/480 16 60, kadar ni uradnih ur, pa na 112 (center za obveščanje), kjer vas bodo ustrezno prevezali. Ogledi živali potekajo med tednom od 14. do 16. ure, ko je kužka ali muco mogoče tudi posvojiti. V zavetišču vsak dan potekajo tudi sprehodi, katerih namen je psom omogočati kakovostno socializacijo, olajšati in popestriti bivanje v zavetišču ter vzpostaviti oziroma ohranjati pristen stik s človekom ob zagotovljeni varnosti sprehajalcev in psov. Sprehajanje psov v zavetišču je veliko več kot le vodenje psa na vrvici, zato v zavetišču organizirajo brezplačna izobraževanja, ki so namenjena vsem, ki želijo sprehajati zavetiške kužke.
Mestni proMet Marprom, javni gospodarski zavod Brezplačna telefonska številka za informacije 080 11 16 Vozovnica za eno vožnjo stane v predprodaji 0,78 evra, pri vozniku avtobusa pa 1,10 evra. Vozovnica za miniavtobus, ki vozi po središču mesta, stane 50 centov.
pohorska vZpenjača Tel.: +386 (0)5/925 90 00 Vozi od ponedeljka do nedelje od 8. do 20. ure vsako polno uro; zadnja vožnja je ob 22. uri. Enosmerna vozovnica za odraslega stane 8 evrov, povratna pa 10 evrov. Na vrh Pohorja se pripeljete v dobrih sedmih minutah panoramske vožnje.
Mestna blagajna Koroška cesta 10 Tel.: 02/235 38 81 Občani Mestne občine Maribor in sosednjih občin lahko z gotovino in brez provizije poravnajo položnice gospodarskih javnih služb, mariborskih vrtcev in osnovnih šol in globe redarske službe ter plačajo storitve še nekaterih drugih podjetij.
breZplačen telefon snage Snaga je julija uvedla brezplačno telefonsko številko EKOFON – 080 72 97, na katero lahko občani sporočajo: lokacije polnih posod na ekoloških otokih in opažene onesnažene javne površine na območju MOM. Na telefonski številki so dosegljivi vsak delovnik od 6. do 21. ure.