Sbc Forum 2

2.

Forum

Švica – zgled za Slovenijo SBC – Klub slovenskih podjetnikov www.slovenianbusinessclub.si

Heinz Karrer, predsednik uprave Economiesuisse

U

speh švicarskih podjetij temelji na inovacijah in izvozu. Oba dejavnika potrebujeta ustrezno podporno platformo, kot so odprt trg, odličen izobraževalni sistem, učinkovita infrastruktura, pravna varnost, zdrave javne finance in konkurenčno davčno okolje. Visoka dodana vrednost švicarskih podjetij je bila dosežena v želji, da bi posel opravili najbolje, kot je mogoče, in pri tem stremeli k izvrstnosti.

Visoka dodana vrednost je vedno usmerjena h kakovosti, ki jo švicarska podjetja želijo zagotoviti strankam po vsem svetu, saj vanjo vlagajo zelo veliko.

B

lagovna znamka »Made in Switzerland« je rezultat dolgoročne predanosti cilju. Inovacij in kakovosti ne moreš doseči čez noč. Visoka kakovost je vselej povezana s tesnimi odnosi, ki jih imajo podjetja s strankami in poslovnimi partnerji.

P

oglavitni nauk švicarske zgodbe o uspehu je, da ne obstaja alternativa vlaganjem v izobraževanje in zagotavljanju pogojev, v katerih lahko podjetja ustvarjajo. V podjetništvo in podjetnost je treba zaupati. Slovenska podjetja, ki želijo vstopiti na švicarski trg ali na njem okrepiti svoj položaj, vedo, da je pri tem pomembno le eno: na švicarskem trgu šteje le kakovost.

O Economiesuisse

O

rganizacija, ki zastopa približno 100.000 švicarskih podjetij s skupno dvema milijonoma zaposlenih iz različnih panog, zagovarja odprto tržno gospodarstvo in vzdržno gospodarsko rast. Prizadeva si za konkurenčno, mednarodno usmerjeno in odgovorno švicarsko poslovno skupnost. Economiesuisse deluje kot most med politiko, podjetji in družbo ter se zavzema za poslovno okolje, ki omogoča napredek in poslovno rast. Vzpostavlja odprt, konstruktiven in k rešitvam usmerjen dialog s pomembnimi odločevalci in splošno javnostjo.

Economiesuisse vodi uprava, ki ji predseduje Heinz Karrer.

Marjan Batagelj, predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov

Š

vica je mnogo več kot le sopomenka za kakovost. Izjemno uspešna je predvsem zaradi urejenosti in reda, ki tam vlada. Švicarji natančno vedo, česa si kot družba želijo, imajo vizijo in jasno začrtane družbene norme. Švica ni članica EU, a sta drugačnost in ponos njenih državljanov tako močno zakoreninjena, da je država zaradi tega postala izjemna. Švica ni samo finančni sektor, turizem in urarstvo, o katerem pogosto slišimo; je mnogo več. V okolju, kjer ni bilo prostora za velike tovarne niti bogatih naravnih resursov, so se morali Švicarji prilagoditi tistemu, kar najbolje znajo. Postali so tudi svetovni pojem varnosti.

Ob obisku Švice sem vselej dobil občutek, da v tej državi ni veliko politike. Švicarji imajo referendume, na katerih se družba izjasni o težkih vprašanjih.

Politika je v službi ljudi in jih ne utruja po nepotrebnem. Švicarji so ustvarili stabilno okolje, v katerem se ve, kako bo v naslednjih petih, desetih letih. To je tudi ena od večjih kakovosti Švice. Vsak dela, kar zna, ne pa vsi vsega.

Politiki se ukvarjajo s politiko in podjetniki z biznisom. Država se zaveda pomena in spodbude podjetništvu. Švicarji vedo, da podjetniška pobuda prinaša razvoj in plačuje davke, ki bogatijo družbo.

Želim pa poudariti, da je Slovenija v nečem zelo podobna Švici. V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov, kjer smo povezani najprodornejši slovenski podjetniki, s švicarskimi podjetji in podjetniki delimo lastnosti, ki so nam blizu. Pri poslovanju ravnamo tako, kot je treba ravnati v družbi najboljših. Dogovorjeno je treba spoštovati: kakovost, roke, materiale. Na podjetniški ravni gre za zaupanje. To je pravilo na vseh najbolj konkurenčnih svetovnih trgih, to cenijo v Švici in to cenimo člani SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. Lastnosti naših članov so natanko takšne, kot si jih želijo sami – smo zaupanja vredni, ob tem, da so člani našega kluba podjetja, ki so tehnološko izredno dobro razvita, izvozno usmerjena in uspešna na trgih, kjer vlada ostra tekma med podjetji. Žal pa ne dosegamo take cene kot oni, že samo zato, ker je nekaj narejeno ali pa tudi samo zloženo v Švici. Razumejo tudi, da čeprav je stvar narejena še tako dobro, jo je treba razvijati in raziskovati naprej, da bo šla jutri iz naših podjetij še kvalitetnejša.

Poleg urejenosti v Švici izstopata tudi pravna varnost in finančna disciplina, ki je sama po sebi umevna. Za zgled je Švica lahko tudi kot primer širokega davčnega zajema in davčne privlačnosti, predvsem pa stabilnosti davčnega okolja. Spremembe so redke, in če so že uvedene, so vedno premišljene. Švica pa ima še nekaj zelo pomembnega, po čemer se v Sloveniji lahko zgledujemo: je družba z vizijo. Švicarji so imeli vizijo – in jo imajo še danes –, kakšna mora biti njihova država. Zato ima Švica zelo jasno začrtano smer. Če imaš vizijo, potem si vselej, ko se znajdeš razpotju, lahko zastaviš vprašanje, katera pot je prava. Odgovori so v tako urejeni družbi z jasnimi cilji preprosti, to pa velja tudi za podjetja, ki vedo, kje hočejo biti čez deset, dvajset let.

O SBC – Klubu slovenskih podjetnikov

P

oslanstvo SBC – Kluba slovenskih podjetnikov je združevanje uspešnih lastnikov slovenskih podjetij, ki so svoje poslovne rezultate dosegli pošteno, z lastno idejo ali kot nasledniki družinskih podjetij in z lastnim trudom. Člani združenja so politično neodvisni in imajo poravnane vse obveznosti do države. Člani SBC – Kluba slovenskih podjetnikov stremijo k poslovni odličnosti, visoki dodani vrednosti, inovativnosti, spodbujanju k podjetništvu in predstavljanju gospodarske vizije razvoja Slovenije.

SBC – Klub slovenskih podjetnikov si prizadeva iskati izvozne poti za izdelke slovenskega porekla z visoko dodano vrednostjo in pomaga podpirati identiteto slovenskih izdelkov v tujini.

Slovenija

Uradni naziv: Republika Slovenija Politični sistem: Parlamentarna demokracija Mednarodna oznaka: SI / SLO / SVN Površina: 20.271 km2 Prebivalci: 2,1 milijona Glavno mesto: Ljubljana Največje mesto: Ljubljana Poslovna središča: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Koper Uradni jezik: slovenščina Denarna enota: evro (EUR) Članica: EU, STO, OECD, NATO, OVSE, OZN Klicna številka: +386 BDP v 2018: 46 milijard EUR BDP na prebivalca: 22.000 EUR Rast BDP: v 2018 4,4 %, v 2019 3,7 % (napoved), v 2020 3,4 % (napoved) Inflacija: v 2018 1,8 %, v 2019 2,1 % (napoved), v 2020 2,3 % (napoved) Brezposelnost: v 2018 8,2 %, v 2019 7,7 %, v 2020 7,2 % (napoved) Viri: Vlada RS; Surs; Umar;

Slovenija

Dežela podjetnih inovatorjev, ki so začeli v garažah in uspeli Slovenija ima odprto, izvozno usmerjeno gospodarstvo, ki s pridom izkorišča geostrateško lego v središču Evrope in utečene logistične povezave na zahod in vzhod.

S

lovensko gospodarstvo, ki v zadnjih letih dosega eno najvišjih rasti v Evropi, temelji na izvozu, usmerjenem v različne svetovne trge in regije. Prevladuje gospodarsko sodelovanje z državami Evropske unije, ki predstavlja več kot tri četrtine vsega izvoza Slovenije v svet. Izvoz je vreden več kot štiri petine slovenskega BDP-ja. Največji slovenski izvozniki so velika podjetja, ki delujejo v predelovalnih dejavnostih, zlasti za avtomobilsko, kovinarsko, farmacevtsko in kemično panogo, ter v oskrbi z električno energijo.

Uspešni podjetniki so v SBC

K

rasti in prodornosti slovenskega gospodarstva v zadnjih letih vedno močneje prispevajo slovenska mala in srednja podjetja, ki so dejavna v vseh ključnih gospodarskih panogah in ponujajo pametne rešitve z visoko dodano vrednostjo. Številna med njimi so stara komaj dobri dve desetletji, saj so nastala po letu 1990, ko se je v Sloveniji s spremembo družbenega reda sprostil prostor za uresničevanje svobodne podjetniške pobude.

M

ala in srednja podjetja zaposlujejo skoraj tri četrtine vseh delavcev ter ustvarijo dve tretjini prihodkov in dodane vrednosti.

Njihov največji prispevek je viden v storitvenih dejavnostih in gradbeništvu, pomembno prispevajo tudi v industriji. Značilno zanje je, da so usmerjena v inovacije in razvojno naravnana, da zaposlujejo dobro izobraženo delovno silo in dosegajo visoko dodano vrednost.

N

ajboljša mala in srednja podjetja v Sloveniji so zbrana v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov.

162 članov nepolitičnega podjetniškega združenja, ki so poslovno pot večinoma začeli pred dobrimi dvajsetimi leti z lastno podjetniško idejo ali pa so nasledniki družinskih podjetij, po zaslugi inovacij in naprednih rešitev, ki jih vgrajujejo v proizvode in storitve z visoko dodano vrednostjo, dosega izstopajoče poslovne rezultate in so uveljavljeni na najbolj konkurenčnih tujih trgih.

Veliko članov SBC med največjimi izvozniki

V

povprečju dosegajo 26 odstotkov višjo dodano vrednost na zaposlenega od slovenskega povprečja, vztrajno jim rasteta prodaja in število zaposlenih; prva v zadnjih petih letih za kar 61 odstotkov, število zaposlenih pa za 41 odstotkov.

Kako pomembno vlogo igrajo ta podjetja v slovenskem izvozu in pri krepitvi prepoznavnosti Slovenije v svetu, dokazuje tudi podatek, da je med 100 najhitreje rastočimi izvoznimi skupinami in izvozniki iz Slovenije že vsak sedmi član SBC - Kluba slovenskih podjetnikov (rast v obdobju 2017/2012), med 200 največjimi izvoznimi skupinami in izvozniki iz Slovenije pa je 13 članov kluba, pa čeprav je še pred dobrimi 25 leti večina članov začela v garaži. Člani kluba so prejemniki številnih nagrad za najhitreje rastoča slovenska podjetja.

Č

lani SBC – Kluba slovenskih podjetnikov na svetovnih trgih uveljavljajo inovativne in uporabne rešitve, ki so plod znanja in premišljenega, dolgoročnega vlaganja v raziskave in razvoj. Sodelujejo z najbolj prepoznavnimi in zahtevnimi svetovnimi znamkami in so visoko umeščeni v njihovih dobavnih verigah. Razvijajo in ponujajo najboljše rešitve na področju mobilnosti in e-mobilnosti, naprednih industrijskih izdelkov, pametnih tovarn, vrhunskih merilnih instrumentov, pametnih domov, kreativnih industrij ter turizma, dobrega počutja in zelenih industrij.

S

lovenija se tudi sicer načrtno usmerja v pametno specializacijo, ki gradi na povezavi v raziskave in razvoj usmerjenih podjetij z institucijami znanja, kar prinaša inovativne rešitve, s katerimi podjetja uspešno prodirajo na najzahtevnejše tuje trge.

N

ajmočnejši trgi članov SBC – Kluba slovenskih podjetnikov so Nemčija, Avstrija in Italija, svojo prisotnost pa vedno bolj krepijo tudi v Švici. Na švicarskem trgu, ki velja za enega najbolj konkurenčnih, sodelujejo s poslovnimi partnerji v avtomoto, strojni, kovinarski in plastični industriji, z informacijskimi storitvami, pohištvenimi izdelki in z rešitvami sistemov za čiste prostore v občutljivih ter natančnih storitvenih in industrijskih dejavnostih.

M

ed svetovnimi znamkami, ki prepoznavajo visoko vrednost poslovnih rešitev članov kluba, so BMW, Audi, Boeing, General Motors, koncern ABB, Scania, Franke, Nasa, Bentley in številna druga podjetja, znana po najboljših proizvodih na svojem področju.

Sodelovanje Slovenije in Švice

S

lovensko gospodarstvo je po zaslugi izvozne naravnanosti močno vpeto v svetovne trgovinske tokove. Najmočnejša trgovinska partnerica Slovenije je Nemčija, s katero Slovenija intenzivno sodeluje zlasti v avtomobilski, električni in strojni industriji ter na področju kovinarskih, farmacevtskih in izdelkov iz plastičnih mas in gume. Čvrsto poslovno sodelovanje je Slovenija vzpostavila tudi z Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Francijo. Slovensko poslovno okolje je odprto in naklonjeno tujim neposrednim naložbam; te iz leta v leto naraščajo, po zadnjih dostopnih podatkih pa obsegajo okoli 14 milijard evrov. Največ tujih neposrednih naložb prihaja iz Avstrije in Luksemburga, na tretjem mestu po obsegu pa je Švica, ki ji sledita Nemčija in Nizozemska. Prevladujejo predelovalne, finančne in zavarovalniške dejavnosti, trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil. Med tujimi neposrednimi investitorji v Sloveniji, ki zaupajo v izobraženo slovensko delovno silo, sposobno zagotoviti visoko dodano vrednost, so znamke Bosch, Siemens, Danfoss, Microsoft, IBM, Société Générale in Unicredit Bank.

Š

vicarske neposredne naložbe z obsegom približno 1,5 milijarde evrov predstavljajo desetino vseh neposrednih naložb v Sloveniji: največ je vlaganj v predelovalne dejavnosti, trgovino, storitve na področju motornih vozil, poslovanje z nepremičninami in gradbeništvo.

Poleg Novartisa v Sloveniji med drugim delujeta tudi prav tako svetovno znan farmacevt Roche in podjetje Belimed, mednarodno uveljavljen proizvajalec pomivalno-dezinfekcijskih strojev za farmacijo in medicino. Poleg teh so v Sloveniji tudi švicarska podjetja Adecco H. R., Charles Vögele, Baxter, Farmedica, Kuehne + Nagel, Merck, Sharp & Dohme, Natural Just, 3M, Marché, Nestle, Schindler, Geberit – Sanitärtechnik, Landis+Gyr, Endress + Hauser …

Gospodarsko sodelovanje med Švico in Slovenijo se v zadnjem času občutno krepi, od leta 2012 do danes se je podvojilo. Slovenija v Švico na leto izvozi in iz nje uvozi za okoli pol milijarde evrov blaga in storitev; prevladujejo farmacevtski izdelki, izdelki za letalsko industrijo ter pohištveni in izdelki za strojno in elektro industrijo.

Prednosti Slovenije

1.

Geostrateška lega v središču Evrope s kakovostno cestno, zračno, železniško in pomorsko infrastrukturo, ki omogoča povezave z Evropo in odlično izhodišče za vstop na milijonske trge Zahodnega Balkana.

2.

Številna inovativna, v razvoj usmerjena mala in srednja podjetja, ki delujejo na najbolj konkurenčnih tujih trgih ter so visoko v verigah vrednosti pri najbolj uveljavljenih svetovnih dobaviteljih in znamkah.

3.

4.

Visoko izobražena, tehnološko dobro usposobljena delovna sila.

Nadpovprečno uspešna, v razvoj in inovacije usmerjena mala in srednja podjetja, specializirana za pametne in nišne inovativne rešitve z visoko dodano vrednostjo.

5.

6.

Ugodno poslovno okolje, odprto za tuje investicije in razvojne priložnosti.

S svojo neokrnjeno naravo, razvito infrastrukturo, ugodnim življenjskim okoljem, izjemno varnostjo in kratkimi razdaljami med različnimi središči po državi, ki so zlahka dostopna, Slovenija ponuja najvišjo mogočo kakovost življenja.

M

ednarodne prometne poti na črti sever–jug in vzhod–zahod se zaradi jadransko-baltiškega in sredozemskega koridorja srečujejo prav v Sloveniji. Z logistično mrežo, ki obsega okoli 40 tisoč kilometrov cest, 1.200 kilometrov železniških povezav, tri glavna letališča in pristanišče Luka Koper, je Slovenija močno prometno vozlišče in gospodarsko-poslovno izhodišče tako za zahod kot za vzhod. Obenem ima Slovenija potencial, da to vlogo v prihodnje dodatno okrepi, tudi ob pomoči infrastrukturnih projektov: izgradnje drugega tira med Divačo in Koprom, vzpostavitve cestne povezave tretje razvojne osi med Koroško in Vinico na meji s Hrvaško ter gradnje druge cevi avtocestnega predora Karavanke.

Turizem

V

naravno raznoliki Sloveniji, ki se lahko pohvali s kraško in alpsko pokrajino, z morjem in gorami, se v zadnjih letih izrazito krepi turizem, ki s privlačnim razmerjem med storitvijo in ceno nagovarja različne, tudi najzahtevnejše skupine tujih gostov. Švicarji Slovenijo vedno bolj odkrivajo. Na leto Slovenijo obišče približno 60 tisoč švicarskih turistov, ki ustvarijo še enkrat toliko nočitev; trend prihodov narašča.

Nišni šampioni

Začeli so v garažah, danes pišejo najboljše podjetniške zgodbe

A

krapovič, podjetje, ki razvija in proizvaja visokotehnološke izpušne sisteme za svetovno znane znamke avtomobilov in motociklov, s katerimi zmagujejo najboljši v motociklističnem tekmovanju MotoGP.

Y

askawa, inovativno podjetje, ki slovi po vrhunskih pametnih robotih za vse vrste industrij. 300.000 jih je nameščenih po tovarnah in obratih povsod po svetu.

P

ostojnska jama upravlja svetovni turistični biser, podzemno kraško jamo in eno izmed največjih naravnih znamenitosti na svetu, ki že 200 let sprejema obiskovalce v skrivnostni svet pod površjem.

L P

otrič Metrology, razvijalec najbolj tehnološko dovršenih meroslovnih izdelkov in naprav, ki pokrivajo 95 odstotkov potreb po meroslovnih rešitvah. olycom, najpametnejša slovenska tovarna, ki s sodobnimi stroji proizvaja zahtevne izdelke in z njimi pomaga svetovni avtomobilski industriji.

To so le nekateri izmed članov SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, ki blestijo vsak na svojem področju. Celoten seznam članov kluba, ki združuje najbolj odlične, najbolj inovativne in najbolj v razvoj in prihodnost usmerjene slovenske podjetnike in podjetja, je dostopen na: https://www.slovenianbusinessclub.si/clani-sbc/

5 zlatih vodil

SBC – Kluba slovenskih podjetnikov

1.

Nadpovprečnost, odgovornost, poštenost.

2.

Politična nevtralnost.

4.

3.

ZA razvojni preboj in podjetniško Slovenijo.

Medsebojno poslovno prijateljstvo in krepitev prepoznavnosti Slovenije.

5.

Negovanje mladih talentov in vrhunskega razvoja v sožitju z naravo.

Švica

Uradni naziv: Švicarska konfederacija Politični sistem: Zvezna republika Mednarodna oznaka: CH / CHE Površina: 41.285 km2 Prebivalci: 8,2 milijona Glavno mesto: Bern Največje mesto: Ženeva Poslovna središča: Bern, Zürich, Ženeva, Basel, Lozana Uradni jeziki; nemščina, francoščina, italijanščina, retoromanščina Denarna enota: švicarski frank (CHF) Članica: WTO, OECD, sklenjeni trgovinski sporazumi z EU, ZDA, Kitajsko, Japonsko Klicna številka: +41 BDP v 2018: 610 milijard EUR BDP na prebivalca: 75.000 EUR Rast BDP: v 2018 2,6 %, v 2019 1,5 % (napoved), v 2020 1,7 % (napoved) Inflacija: v 2018 1,1 %, v 2019 1,3 % (napoved), v 2020 1,1 % (napoved) Brezposelnost: v 2018: 2,6 %, v 2019 2,4 % (napoved), v 2020 2,5 % (napoved) Viri: EIU; Schweizerische Eidgenossenschaft, Izvozno okno; Trading Economics;

Å vica

Made in Switzerland – Zgodba o uspehu, ki jo pozna ves svet Švica, sodobna in visoko razvita država, je svoje ime ponesla v svet z izjemnimi izdelki in storitvami, ki so sopomenka za inovativnost, najvišjo kakovost in natančnost.

B

lagovna znamka »Made in Switzerland« je danes ena najbolj prepoznavnih in zaupanja vrednih znamk na planetu. Da bi dosegli in smeli uporabljati prestižno oznako »Swissness«, morajo švicarski proizvajalci izpolnjevati stroga merila, ki zahtevajo bodisi določeno vsebnost švicarskih surovin bodisi predpisan delež proizvodnih procesov, opravljenih v Švici. Če gre za opravljanje storitev, morata biti sedež in administracija podjetja na območju Švice. Podjetja, ki želijo pridobiti in uporabljati omenjeni naziv, morajo dokazati, da zastopajo po vsem svetu znano švicarsko kakovost.

Moč švicarskih blagovnih znamk

O

dnos potrošnikov do švicarskih proizvodov in znanja verjetno najbolje pojasni beseda zaupanje.

Ljudje po svetu švicarskim rešitvam preprosto zaupajo, saj prinašajo kakovost in visoko dodano vrednost. So sopomenka za luksuz, butičnost in nekaj najboljšega. Kdo danes ne pozna natančnih in estetskih ur Rolex, Mondaine in Patek Phillipe, švicarskih bank, ki so se izkazale za institucije stabilnosti tudi v najbolj negotovih časih, globalnih farmacevtskih gigantov, na primer Novartisa, okusnih čokolad Lindt in Toblerone, prepoznavnega švicarskega sira in prehrambnih izdelkov Nestle? Temelj vseh sta domiselnost in visoka dodana vrednost, značilna za Švico in švicarski način dela.

Ko potrošniki po svetu zagledajo bel križ na rdeči podlagi, je to sporočilo, da gre za inovativnost, kakovost, estetskost in uporabnost, ki jim ni para.

Š

vica ima izjemno razvit storitveni sektor, ki v švicarski BDP prispeva več kot 70 odstotkov in zaposluje tri četrtine vse delovne sile v državi. Storitveno dejavnost pomembno dopolnjuje industrijska proizvodnja in v majhnem obsegu tudi kmetijstvo, s posebnim poudarkom na ekološkem kmetovanju. Naj gre za svetovno znane multinacionalke ali pa mala in srednja podjetja, ki veljajo za nišne šampione, švicarski poslovni igralci vselej blestijo – v farmacevtski in strojni industriji, ko gre za visokotehnološke dosežke, ali pa v kemični in prehrambni industriji; zaradi izjemnih naravnih lepot, ki jih znajo podjetni Švicarji odlično izkoristiti, je pomembna panoga tudi turizem.

K

o govorimo o uspehu Švice, ne moremo mimo bančništva in zavarovalništva. Svetovni sloves so si švicarske banke pridobile s posebno vrsto zaupanja med banko in komitenti, podobnega odnosu med zdravnikom in pacientom, v negotovih časih pa so bile sposobne ohraniti tudi stabilnost, ki je v zgodovini večkrat uspešno botrovala finančnim in gospodarskim pretresom na trgih. Švicarski frank sicer velja za eno od najtrdnejših valut, ki pa ravno zaradi svoje moči ni vedno optimalen za švicarsko zunanjo trgovino.

Znanje za podjetništvo

I

zvozno usmerjena Švica ima najmočnejšo trgovinsko partnerico v EU, s katero ima sklenjenih več kot sto sporazumov, številni med njimi pa so namenjeni krepitvi gospodarskega sodelovanja. Najmočnejše posamezne gospodarske partnerice Švice so Nemčija, ZDA, Kitajska, Francija, Velika Britanija in Italija.

Š

vica velja za najbolj inovativno okolje na svetu, kar potrjujejo tudi mednarodne raziskave. Spodbujanje vlaganja v družbo znanja krepi zavedanje, da prav znanje prinaša tisto visoko dodano vrednost, iz katere izhajata gospodarska odličnost in mednarodni uspeh blagovne znamke »Made in Switzerland«. Usmerjenost Švice v krepitev znanja se kaže v odličnem izobraževalnem sistemu, ki temelji na povezovanju najboljšega iz akademske sfere z aplikativnimi veščinami, uporabnimi v praksi, kar se nato neposredno prenaša v gospodarstvo in podjetništvo. Z izvrstnimi univerzitetnimi središči, ki uspejo privabljati najboljše in tiste, ki so željni uporabnega znanja, Švica v svoje okolje vsrkava in zadržuje najboljše kadre z vsega sveta. Z bogatimi možnostmi za skoraj neomejen poklicni razvoj njihov talent s pridom unovčujejo švicarska mala in srednja podjetja ter velike korporacije. Poleg pametne specializacije, ki prinaša številne priložnosti za poklicne izzive, k privlačnosti švicarskega podjetniškega okolja pripomorejo visoke plače, ki so posledica ugodne plačne in davčne politike za posameznike in podjetja, ter ugodno okolje za življenje, ki se po raziskavah redno uvršča med najbolj kakovostno in prijazno na svetu.

Nizke davčne stopnje, večji davčni zajem

Š

vicarski davčni sistem sledi načelu nizkih korporativnih davkov in davkov za posameznike, vključno z ugodnim davkom na dodano vrednost. Namesto na visoka davčna bremena Švica raje stavi na široko bazo davčnih zavezancev, kar pa tej alpski državi vseeno omogoča, da – Švica ima zelo ugodno razmerje med javnim dolgom in BDP-jem – zbere potrebne dajatve za učinkovit javni servis, v katerega prebivalci zaupajo. Prav ugodni, konkurenčni davki švicarskim podjetjem dopuščajo ohranjanje precejšnjega dela dobička ter njegovo usmerjeno vlaganje v raziskave in razvoj. Tako lahko podjetja krepijo svojo konkurenčnost in ohranjajo primat v globalni tržni tekmi. Švica se zelo dobro zaveda, da davčne spodbude prinašajo nove inovacije, ki se prelivajo v visoko dodano vrednost, to pa pripomore k nenehnemu razvijanju globalno prepoznavnih švicarskih gospodarskih in podjetniških zgodb.

V

eliko zaslug za švicarski uspeh ima tudi javna infrastruktura, ki velja za eno najboljših na svetu.

Izjemno učinkovit je javni prevoz, tako da številni prebivalci ne uporabljajo avtomobilov, saj javni transportni servis praktično v celoti zadovoljuje njihove potrebe po mobilnosti. K dobri platformi za življenje in delo v Švici svoje prispevata tudi kakovostna gradbena in tehnološka infrastruktura.

P

rimer Švice tudi dokazuje, da je lahko uspešna le država, ki ima sodobno zakonodajo in zdrave institucije, ki so sposobne učinkovito skrbeti za spoštovanje postavljenih pravil. Švicarski zakoni spodbujajo ustvarjalnost ter z ugodno obravnavo nagrajujejo poslovne in strokovne dosežke tistih, ki ustvarjajo v državi. Posledica tega so tržna učinkovitost, poslovni uspehi in družbena blaginja. Švica je tudi država z eno najnižjih zaznanih stopenj korupcije na svetu. To je posledica dobrega državnega nadzora nad pravili igre na trgu in visoke stopnje zavedanja družbe, da nepoštena ravnanja in izogibanje zakonom škodijo celotni skupnosti. Del pravnega reda švicarske konfederacije, usmerjenega v spodbujanje poslovne učinkovitosti, je tudi fleksibilen trg delovne sile, ki omogoča hitro zaposlovanje in zaradi nizkih davkov stimulativno nagrajevanje dobrih delavcev. Švica ima eno najnižjih stopenj brezposelnosti na svetu, ki praviloma ne presega treh odstotkov. Po drugi strani pa država veliko pozornosti namenja mehanizmom socialne varnosti za pomoči potrebne.

Švicarski recept za uspeh

Kaj poganja zgodbo o uspehu »Made in Switzerland«

1.

2.

3.

Odprto tržno gospodarstvo: Švicarsko gospodarstvo je izrazito usmerjeno v proizvodnjo in izvoz pametnih, inovativnih in dovršenih rešitev, ki so pod izvirno blagovno znamko po vsem svetu prepoznane kot najboljše.

Pravna varnost in predvidljivost ter učinkovitost institucij: Podjetništvu in podjetnosti naklonjena zakonodaja, ki prek učinkovitih institucij vzdržuje pravila igre na trgu ter spodbuja in podpira raziskave in razvoj, ustvarjalnost in inovativnost.

Domišljena davčna politika in delovnopravna zakonodaja: Davčni sistem v Švici je za podjetja in posameznike izjemno ugoden. Temelji na zajemu široke davčne baze z nizko obdavčitvijo. Na ta način država uspeva ustvarjati razmere, ki so privlačne za privabljanje in zadrževanje najboljših podjetij in posameznikov. Švica ima fleksibilno delovnopravno zakonodajo, ki podjetjem omogoča, da hitro poiščejo najboljše kadre na trgu, posamezniki pa lahko hitro najdejo delo.

4.

5.

Odlična javna infrastruktura: Javni prevoz je eden najboljših na svetu, prav tako druga podporna infrastruktura, ob pomoči katere poslovanje podjetij lahko poteka učinkovito, brez nepotrebnih zamud in zapletov.

Eden najboljših izobraževalnih sistemov na svetu: Izobraževalni sistem, ki temelji na prepletanju akademskih in praktičnih, uporabnih znanj ter pametni specializaciji. To omogoča, da izobraževalne ustanove vzgajajo najboljše strokovnjake in specialiste, ki lahko hitro vstopijo na trg dela in začnejo ustvarjati visoko dodano vrednost.

6.

7.

Zdrave javne finance in dober javni servis: Švica ima nizek javni dolg, kar pomeni, da država podjetij in posameznikov ne obremenjuje z visokimi dajatvami. Državne institucije se po navedbah podjetnikov vedejo partnersko in pomagajo najti ustrezne rešitve.

Razmišljanje »Nikoli ne odnehaj«: Kupci švicarskih proizvodov prepoznavajo zanesljivost, ki je posledica predanosti cilju, da bi vselej zagotovili najboljšo rešitev, ne glede na potreben vložek.

Švicarski recept za uspeh

Ena najbolj konkurenčnih držav na svetu: Švica je po ugotovitvah Svetovnega gospodarskega foruma za leto 2018 (Global Competitivness Index) 4. najbolj konkurenčna država na svetu. Pri vrhu je po moči institucij, kakovosti javne infrastrukture in zdravstvenega sistema, izobrazbi prebivalcev, razmerah na trgu dela, finančnem sistemu in sposobnosti inoviranja.

Ena od davčno najugodnejših držav: Davek na dobiček podjetij se v Švici plačuje na državni ravni in na ravni kantonov. Državni davek na dobiček podjetij znaša 8,5 %. Davčne stopnje kantonov se razlikujejo, skupna efektivna davčna stopnja davka na dobiček podjetij v Švici pa je med 12 in 24 %. Davek na dodano vrednost je 8 %, za hotelske storitve je davek pol nižji. Za izvoz in številne druge transakcije velja ničelna davčna stopnja.

Najbolj inovativna država na svetu: Po raziskavi Global Innovation Index 2018 je Švica svetovna prvakinja v inovativnosti. Kriterij ocenjevanja upošteva moč institucij, človeški kapital, raziskave, infrastrukturo, tržne in poslovne kriterije, učinke znanja in tehnologije ter dejavnik ustvarjalnosti.

Ena najboljših javnih infrastruktur na svetu: Švica je med tremi državami sveta z najboljšo prometno, električno in informacijskokomunikacijsko infrastrukturo, ugotavlja Svetovni gospodarski forum.

Ena od najnižjih stopenj korupcije na svetu: Švica je med petimi državami z najnižjo zaznano stopnjo korupcije na svetu, ugotavlja Transparency International.

Švicarski recept za uspeh

Ena od najprijaznejših držav za tuje neposredne investicije: AT Kearney Švico uvršča na 9. mesto po naklonjenosti in pogojih za tuje neposredne investicije med državami sveta.

Eden od najboljših zdravstvenih sistemov na svetu: Švicarski zdravstveni sistem se v različnih

raziskavah uvršča v svetovni vrh, za zdravstvo gre približno 11 odstotkov BDP.

Prijazno okolje za življenje in ustvarjanje: Švica je na lestvici

Better Life Index, ki meri kakovost življenja v državah članicah OECD, uvrščena nadpovprečno visoko. Na lestvicah, ki merijo kakovost življenja v mestih po svetu, se Zürich, Ženeva in Basel redno uvrščajo visoko.

Švicarske univerze so med najboljšimi na svetu: Švicarski

izobraževalni sistem je usmerjen v pridobivanje uporabnih znanj. Švica ima dualni sistem izobraževanja. Univerzitetna središča imajo tesna partnerstva s poslovnim svetom in znanje iz akademskega sveta kombinirajo s praktičnimi pristopi.

Nizek javni dolg: Javni dolg Švice se po

dostopnih podatkih giblje med 30 in 40 odstotki BDP, kar Švico v svetovnem merilu uvršča med nizko zadolžene države.

SBC Forum

2. SBC Forum: Švica – zgled za Slovenijo Postojna, 4. februar 2019

Zakaj je izdelek »Made in Switzerland« dražji od primerljivega izdelka »Made in Slovenia«?

Kako in zakaj švicarska podjetja dosegajo višjo dodano vrednost od slovenskih?

Kaj v Švici delajo drugače, da so njihovi proizvodi, primerljivi s slovenskimi, praviloma dražji in konkurenčnejši?

Katere so glavne razlike v miselnosti med Švico in Slovenijo, zaradi katere je Švica ena od gospodarsko najuspešnejših držav na svetu?

Na kaj morajo misliti podjetja, ko se odločajo za vstop na švicarski trg?

Kakšne ukrepe potrebuje Slovenija za bistveno okrepitev izvoza in produktivnosti ter dvig dodane vrednosti, s tem pa tudi konkurenčnosti na svetovnih trgih?

Odgovore ponuja bogat program dogodka 2. SBC Forum: Švica – zgled za Slovenijo v Postojni, 4. februarja 2019

SBC Forum

Program

I. SKLOP: ŠVICA – ZGLED ZA SLOVENIJO Marjan Batagelj, predsednik SBC, Postojnska jama Heinz Karrer, predsednik Economiesuisse, največje gospodarske organizacije v Švici

KAKO ŠVICARJI GRADIJO VISOKO DODANO VREDNOST MODUL 1: Zakaj je izdelek »Made in Switzerland« dražji od istega izdelka »Made in Slovenia« MODUL 2: Recept za uspeh: kako švicarska podjetja skrbijo za čim višjo dodano vrednost MODUL 3: Razlike v družbeni klimi med Slovenijo in Švico

II. SKLOP: ZA PODJETNO SLOVENIJO ZA PODJETNO SLOVENIJO: ALI BO LETO 2019 ODLOČILNO ALI NE? Marjan Šarec, predsednik Vlade RS MODUL 4: Davčna in druge reforme v Sloveniji MODUL 5: Realizacija programa »Za podjetno Slovenijo« v letu 2019/2020

VSI SMO PODJETNIKI

Izjave udeležencev

»Poglavitni nauk švicarske zgodbe o uspehu je, da ne obstaja alternativa vlaganjem v izobraževanje in zagotavljanju pogojev, v katerih podjetja lahko ustvarjajo. V podjetništvo in podjetnost je treba zaupati.« Heinz Karrer, predsednik uprave Economiesuisse, Švica »Slovenija se lahko od Švice nauči odličnega sistema vlaganja v raziskave in razvoj; tudi tega, kakšna je vloga države pri tem. Švica ima odlične povezave med gospodarstvom ter univerzami in drugimi raziskovalnimi institucijami. Ima tudi učinkovito javno upravo.« Marta Kos Marko, veleposlanica Republike Slovenije v Švici »Švica je pri inovativnosti v samem svetovnem vrhu, naj gre za farmacijo, diagnostiko ali druge panoge. Država veliko vlaga v prehajanje inovacij iz akademske v poslovno sfero. V središču inovacij so seveda ljudje in Švica je pri tem izredno uspešna.« Mag. Robert Korber, vodja poslovne IT-strategije regij: Evropa, Bližnji vzhod, Afrika, Latinska Amerika, Roche Diagnostics International Ltd., Švica

»Švicarski sistem javne uprave je urejen tako, da država podjetjem zelo pomaga s posredovanjem informacij, pomembnih za poslovanje. Informiranje je hitro, nadzor poslovanja pa poteka tako, da uradniki podjetjem svetujejo, kako naj naredijo, da bodo naredili prav.« Jernej Zupančič, Cleangrad, Slovenija »Švicarji zelo dobro razumejo svojo vlogo v družbi in na delovnem mestu, so natančni in prizadevni, delo želijo opraviti najbolje, kot je mogoče. Močno se zavedajo tudi pripadnosti skupnosti in pomena prispevka posameznika k skupnemu dobremu. Vedo, da bolj ko bodo prispevali, bolje bodo živeli.« Dr. Andrej Bavdek, vodja razvoja monoklonskih protiteles za biotehniške aplikacije, Rqmicro AG, Švica »Švicarji so uspeli v svetu uveljaviti svoj Swissness, brand, ki je njihov zaščitni znak, saj so postali najboljši v tistem, česar so se lotili. Usmerili so se v specializacijo. Pri tem ni nobenih odstopanj, nobenega polovičarstva. Tako ustvarjajo dodano vrednost, ki jo vidi ves svet.« Petja Rogelj, vodja distribucije za ključne stranke, Lenovo Group Ltd., Švica

»Ena od ključnih stvari za švicarski uspeh in konkurenčnost je stabilnost. Politični sistem, ki temelji na dogovarjanju, zagotavlja potreben okvir za delovanje.

To pomaga graditi zaupanje v Švico, njena podjetja in institucije ter dialog med različnimi deležniki – strankami, sindikati in interesnimi organizacijami –, ki je usmerjen v iskanje rešitev. Vse našteto pa dodatno podpira zdravo ravnovesje med javnim in zasebnim, visokokakovosten izobraževalni sistem in preprost vstop na trg.« Alexandre Edelmann, EDA EDEAL, Švica »Pomembna lekcija, ki jo uči primer Švice: osredotočite se na določeno področje in ga izpilite do potankosti. Razmišljajte o nišnih proizvodih. Tako je uspelo švicarski urarski industriji. Švicarski izdelovalci so se osredotočili na izvirne izdelke in danes jih ponujajo kot luksuzne umetnine.« Josef Zibung, direktor, STAR Group, Švica »Za podjetniški preboj morajo imeti zasebna podjetja možnost globalno usmerjenega in regionalno pozicioniranega razvoja, ki išče svoje mesto v mednarodnih verigah vrednosti. Izogibajte se državnim intervencijam in umetnemu protekcionizmu. Določite, branite, uporabite in ovrednotite lastne primerjalne prednosti. Zasebni sektor in gospodarska združenja se morajo dovolj zgodaj vključevati v procese, ki vplivajo na gospodarsko okolje in razmere za poslovanje v državi.« Denis Knobel, veleposlanik Švicarske konfederacije v Sloveniji

SBC predlaga

5 ukrepov za razvojni preboj, ki jih potrebuje Slovenija, da bi bistveno okrepila izvoz, produktivnost in dodano vrednost

1.

Občutna razbremenitev plač prek celovite davčne reforme, ki bo pospešila zdravo rast in dohitevanje razvitejših držav.

Slovenija potrebuje celovito davčno reformo po avstrijskem vzoru, ki temelji na dveh elementih: občutni razbremenitvi plač, celoviti uzakonitvi več davčnih ukrepov hkrati in naenkrat ter s prehodnimi roki za posamezne spremembe, saj je to ključno za davčno stabilnost.

Predlagamo: dodatno razbremenitev 13. in 14. plače, reformo dohodninske lestvice, ukinitev najvišjega dohodninskega razreda, postopno uvedbo razvojne kapice, razvojni proračun in zniževanje javnega dolga ter preglednost podatkov na plačilnih listah.

2.

Prožnejši trg dela – hitra sprostitev delovnih mest, ki jih zasedajo nemotivirani delavci.

Za razvojni skok je nujno dobro ekipno sodelovanje v podjetjih.

Ta potrebujejo možnost za kvotne zamenjave zaposlenih, ki niso motivirani za delo, s tistimi, ki so motivirani in želijo delati. Pravi čas za tovrstne ukrepe je ravno zdaj, saj ima Slovenija visoko gospodarsko rast, obenem pa lahko manj motiviranim zagotovi varnost in čas, da poiščejo delovno okolje, v katerem bodo motivirani in bodo prispevali.

Predlagamo: uvedbo poenostavljenega postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nemotiviranih delavcev v okviru dopustne letne kvote; pod pogojem, da delodajalec delavcu plača odpravnino v enaki višini, kot velja za odpoved iz poslovnega razloga, ter nadomestilo plače za čas odpovednega roka, kot sicer velja za odpoved iz poslovnega razloga. Obenem bi bilo podjetje v določenem obdobju zavezano zaposliti novega delavca. Takšna rešitev bi bistveno okrepila trg dobrih delavcev. Delavci, ki bi jim s tem prenehala pogodba o zaposlitvi, bi imeli pravico do nadomestila za brezposelnost pod enakimi pogoji kot v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, vendar največ dvakrat v kateremkoli obdobju 10 koledarskih let.

3.

Ukrepi za boljše izobraževanje in zadržanje sposobnih mladih kadrov v Sloveniji.

Razvojni preboj v gospodarstvu lahko zagotovi le znanje, saj le tako lahko računamo na inovacije in visoko dodano vrednost.

Predlagamo: sprejem ukrepov za krepitev privlačnosti kadrovskih štipendij in kadrovskega štipendiranja, neodvisnost kadrovskih štipendij od socialnih pomoči, nižje prispevke v primeru štipendiranja, javno spremljanje zaposljivosti diplomantov in obvezno specializacijo mladih raziskovalcev ter ukrepe za bolj množično zaposlovanje starejših in mladih.

4.

Akcijski načrt za privabljanje kadrov iz tujine. Podjetja vse težje najdejo ustrezne kadre.

Izobraževalnega sistema ni mogoče tako hitro prilagoditi novim potrebam gospodarstva. Zaposlovanje tujih delavcev je zato treba poenostaviti, čim bolj sprostiti omejitve za deficitarne kadre iz tujine in Slovenijo s promocijskimi akcijami predstavljati kot destinacijo, kjer so zaželeni visokostrokovni kadri, ki spadajo med poklice prihodnosti.

Predlagamo: nadaljnje odpravljanje birokratskih ovir za zaposlovanje tujcev, vzpostavljanje podpornih mehanizmov za zaposlovalce in vlagatelje ter promoviranje Slovenije kot privlačne destinacije za tujce.

5.

Enakopravnost domačih s tujimi investitorji.

Slovenija potrebuje ureditev, ki bo veljala za vse investitorje ter bo vzpostavila pravno in tudi finančno enakopravnost vseh investitorjev.

Predlagamo: po lanskem sprejemu sistemskega zakona o spodbujanju investicij pričakujemo enakopravno obravnavo vseh investitorjev po tem zakonu, občinam pa predlagamo uvedbo posebnih investicijskih olajšav za nove in širitvene investicije.

Generalni partner

Srebrni sponzorji:

Ostali sponzorji:

Generalni partner