SBC Posjetnik - November 2018 by Bebic

ISSN 2630-1539

Slovenski

Št. 2. | letnik 1 | November 2018

Revija za odgovorno podjetništvo

Kaj nas čaka v letu 2019?

Napovedi za leto 2019 so še spodbudne, toda leto bo prelomno. Tudi zaradi številnih kriznih žarišč. 8-11 Kako naj se na to pripravijo podjetniki?

44-55

SBC AKADEMIJA: KLJUČNI NASVETI

Marko Lukić

Alen Šinko

dr. Egon Zakrajšek

Nuša Pavlinjek

Uroš Rosa

SBC | Kazalo | Kolofon | November 2018

Kazalo

Slovenski

Št. 2. | letnik 1 | November 2018

Intervju: dr. Egon Zakrajšek, ekonomist, član ožjega vodstva Ameriške centralne banke (Fed) Slovenski davki niso racionalni, sistem je treba postaviti na novo

Recept za hude čase: Vlagajte v avtomatizacijo, povežite se z različnimi bankami Čas je za korenito davčno reformo, ne za kozmetične popravke

11 12

Odgovorni urednik: Goran Novković Izvršni urednik: Jan Tomše Oblikovanje: Nenad Bebić

Intervju: dr. Marian Wakounig, regionalni menedžer davčne in carinske uprave na avstrijskem ministrstvu za finance Davčna reforma je učinkovita, če ji sledi reorganizacija javne uprave

6 občinskih zgledov, kako spodbuditi podjetništvo

Uredništvo: Klub slovenskih podjetnikov GIZ Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana info@ slovenianbusinessclub.si Trženje oglasnega prostora: Eko dežela, d. o. o. trzenje@slovenianbusinessclub.si 01 5130 824

Intervju: Tadej Beočanin, župan občine Ajdovščina Kako občini Ajdovščina uspe vsako leto ustvariti več kot 200 delovnih mest

4 recepti, kako pridobiti in zadržati odlične kadre

Nasvet iz prakse: Kako do dobrih delavcev na Hrvaškem

Družinska podjetja: tudi nedružinski član je lahko odličen menedžer

Mala in srednja podjetja: gonilna sila inovativnega in uspešnega gospodarstva

Najuspešnejša slovenska mala in srednja podjetja po EBITDA

5 glavnih izzivov podjetnikov ta hip. So tudi vaši takšni?

9 receptov treh ženskih vodij v uspešnih družinskih podjetjih

Netipična zgodba družinskega podjetja: Ko podjetje odkupi sin

Energetski prihranki: poznate ključne korake?

SBC Podjetnik je revija SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem, največjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo. ISSN 2630-1539

Forum

2. SBC Forum

Švica - zgled za Slovenijo www.sbcforum.si

Postojna, 4. februar 2019 Osrednja gosta: Marjan Šarec, predsednik Vlade RS Heinz Karrer, predsednik organizacije Economiesuisse, glas švicarskega gospodarstva

Celovite storitvene kompetence Celovite storitvene kompetence Umfassende Servicekompetenz

upravljanje vaših zaIhr upravljanje vaših informacij informacij fürza Informationsmanagement

Svetovanje Svetovanje Svetovanje Svetovanje Consult Consulting Consulting Consulting Consulting Consult Svetovanje Svetovanje Svetovanje Svetovanje Inženiring in avtomatizacija obdelave informacij Inženiring in avtomat ion Inženiring in Process avtomatizacija obdelave informacij Inženiring in avtomat Information Engineering & Automation Information Process ion Informacijske rmacijske storitve Informacijske storitve Informacijske storitve rmacijske storitve Informacijske InformacijskeITstoritve IT Services IT Services storitveIT Services Services Informacijske IT Servi t Upravljanje sprememb Upravljanje sprememb Upravljanje spremem Change Management Change Management Change Manageme t Upravljanje sprememb Upravljanje sprememb Upravljanje spremem

Inženiring vsebin Inženiring vsebin Content Engineering Pospešitev inovacijskih ciklov Pospešitev inovacijskih ciklov Produktinnovationszyklen proizvodov proizvodov beschleunigen

Korporativne jezikovne Korporativne jezikovne Corporate Language Services storitve Globale Märkte bedienen storitve

Dostava vsebin Dostava vsebin Content Delivery Prilagojena uporabniška Prilagojena uporabniška Personalisierte Customer izkušnja izkušnja Experience

Dostop do globalnih trgov Dostop do globalnih trgov

Your single-source partner for corporate product communication Your single-source partner for corporate product communication

www.star-group.net www.star-group.net Prušnikova 75

1210 Ljubljana – Šentvid Tel. +386 1 232 10 10 www.star-ljubljana.si

SBC | Uvodnik | November 2018

Prelomno leto 2019

Avtor: Goran Novković

rihaja prelomno leto, v katerem bi morala Slovenija močno spodbuditi reinvestiranje dobičkov v tehnološke in človeške resurse, da bi dosegala bistveno višjo dodano vrednost. Letos sem obiskal več kot 250 podjetnikov. Še z veliko več podjetniki in poznavalci sem se pogovarjal. Z gotovostjo lahko trdim, da je bilo leto razdeljeno na dve polovici: na prvo polovico, ki je trajala do junija in jo je zaznamoval vrhunec konjunkture, podjetniki pa so se večinoma utapljali v naročilih; in na drugo polovico leta, po začetku junija, ko so se pokazala resna znamenja ohlajanja, še več geostrateških negotovosti, ne ravno stabilne politične in podjetniške razmere doma, možnost kaotičnega brexita … Kakšno bo leto 2019? To bo najbrž čas dveh planov – plana A in plana B. Poznavalci pravijo, da se bo rast nadaljevala, čeprav bo nekoliko nižja. A obenem opozarjajo, da je tudi krizo leta 2008 znal napovedati le redkokdo. V letu 2019 bomo tako živeli na več prelomnicah, ne le na eni: 1. Geostrateške prelomnice. Trgovinske in carinske vojne, razraščanje desničarskega in levičarskega populizma, brexit, vojna žarišča … Prehod iz bipolarnega v multipolarna razmerja moči v svetovni politiki in gospodarstvu lahko v vsakem trenutku zaneti večjo krizo. Za nas je po mnenju finančnega poznavalca dr. Egona Zakrajška ta hip najbolj nevaren kaotičen brexit. 2. Vladne prelomnice. Ne ravno stabilna vlada ne vzbuja veliko upanja, da v naslednjih dveh letih lahko pričakujemo ukrepe za razvojni preboj. A leto Če razbremenitve plač ne 2019 bo prineslo vsaj nekaj streznitve. Obljubljeno je bilo nekaj ukrepov za bo, bodo visokokakovostni spodbujanje podjetništva, med drugim zlasti občutna razbremenitev dela. Višje neto plače za vse; ali bodo ali pa jih ne bo. Če razbremenitve plač ne kadri še naprej zapuščali bo, bo jasno, da bodo visokokakovostni kadri še naprej zapuščali Slovenijo, delavce v podjetjih pa bo vlada še naprej obravnavala kot drugorazredne. Slovenijo, zaposlene v Vlade so namreč od krize naprej bistveno bolje skrbele za glasne interesne podjetjih pa bo vlada še skupine kot pa za zaposlene v podjetjih. Kar je absurdno, saj so prav slednji najbolj številni volivci. Ki že leta čakajo na avstrijski zgled: manjšo naprej obravnavala kot obremenitev plač. drugorazredne. 3. Tehnološke prelomnice. Negotovost zaradi pričakovanih večjih tehnoloških sprememb, zlasti v industriji mobilnosti in energetiki, je velika. Slovenija ima trenutno zdravo podjetništvo, saj imamo številne nišne zmagovalce. Mnogi niso običajni, ampak so razvojni dobavitelji z močnimi razvojnimi oddelki. Ti so najbolj neodvisni. A hitre tehnološke spremembe lahko prizadenejo marsikoga – res pa marsikomu ponujajo tudi nove priložnosti. V takšnih razmerah bi morali vsi strniti vrste in podpreti ukrepe za spodbujanje reinvestiranja dobičkov v tehnološke in človeške zmogljivosti za višjo dodano vrednost. Vlada, podjetniki, javni uslužbenci. Vsi. V programu Za prodorno Slovenijo (več na www.slovenianbusinessclub.si/za-podjetno-slovenijo/), ki smo ga predstavili na začetku leta, so predlogi, ki temu cilju sledijo. Prav v zadnjih tednih smo jih začeli predstavljati ministrom. Od davčne reforme naprej … Leto 2019 bo tudi zato prelomno. Če vlada ne bo sledila ukrepom za razvojni preboj, bo imela v drugem delu mandata sama težave. Z njo pa tudi vsi mi.

CELOVITA REŠITEV ZA PODJETJA PCplus osebne računalnike odlikujejo kakovostne komponente svetovno priznanih proizvajalcev, aktualne konfiguracije ter hiter in zanesljiv Privilege servis.

Windows 10 Pro - Pravi za posel Pridružite se svoji domeni | Izboljšano šifriranje Oddaljena prijava | Navidezni računalniki

Outlook

Word

Excel

PowerPoint

OneNote

Access

PCplus računalniki z operacijskim sistemom Windows 10 Pro in programsko opremo Office 365 Business Premium predstavljajo celovito rešitev za podjetja.

Acord-92 priporoča Microsoft programsko opremo.

• DIGITALNO OGLAŠEVANJE, VIDEOWALL – Prilagodljive NEC rešitve za video zidove nudijo neomejeno kreativnost in so idealna izbira za oglaševanje v trgovinah, predstavitve v muzejih, prikaz informacij v transportu in zdravstvu, v nadzornih centrih … Namenjene so za zadovoljevanje visokokakovostnih zahtev, kot so 24/7 delovanje, centraliziran nadzor ter barvna natančnost. Celovita rešitev za postavitev z naborom nosilcev, virov, vgradnih računalnikov in drugih servisov. • PROJEKTORJI za vsak žep in različne namene – večnamenski, za kratke in izjemno kratke razdalje, profesionalni, interaktivni, mobilni … • RAČUNALNIŠKI MONITORJI za uporabo v pisarnah s popolno ergonomsko prilagodljivostjo in varovanjem oči uporabnika. Monitorji za kreativne profesionalce, ki iščejo najvišjo natančnost in brezkompromisno reprodukcijo barv.

LEDPlus zasloni Nudimo nakup, postavitev ali najem • LED zasloni so namenjen digitalnemu vizualnemu prikazovanju slik in videa. Acord-92 smo eden največjih slovenskih izdelovalcev LED zaslonov. • Nudimo LED zaslone za notranjo in zunanjo uporabo. • Zasloni podpirajo vse video formate in video priključke, tudi sliko v živo. • Možnost dostave in namestitve na lokaciji ter upravljanja vsebine na zaslonu. • Servis in rezervni deli so zagotovljeni za celotno življenjsko dobo zaslona.

Acord-92 d. o. o., Stegne 13, 1000 Ljubljana T: 01 583 72 30 | E: info@acord-92.si | Brezplačna številka: 080 26 29 Spletna stran: www.acord-92.si | Več informacij o izdelkih najdete na: www.pcplus.si

SBC | Intervju: dr. Egon Zakrajšek | November 2018

Foto: Berbara Reya

Slovenija mora vpeljati racionalen davčni sistem, ki bi bil dolgoročno bistveno bolj korekten in učinkovit, pa še vsi bi imeli nekaj od tega. Delo je treba razbremeniti in davke poiskati na strani potrošnje, svetuje slovenski ekonomist dr. Egon Zakrajšek.

Intervju: dr. Egon Zakrajšek

Slovenski davki niso racionalni, sistem je treba postaviti na novo

Avtorja: Uroš Kokošar, Jan Tomše

r. Egon Zakrajšek, v svetu najbolj znan slovenski ekonomist in član ožjega vodstva Ameriške centralne banke (Fed), sodi med pet odstotkov največkrat citiranih ekonomistov v bazi RePEc, ki spremlja prispevke sto tisoč akademikov. Na 4. SBC Akademiji novembra letos je imel za člane SBC – Kluba slovenskih podjetnikov predavanje o tem, katera so trenutno največja tveganja za globalno gospodarstvo in kako naj se podjetja pripravijo na naslednjo krizo. Dr. Zakrajšek pravi, da trenutno niso težava ekonomska in finančna, temveč geopolitična tveganja, zlasti brexit, trgovinsko zaostrovanje med ZDA in Kitajsko ter potencialni pok kitajskega nepremičninskega balona. Vedno pa se lahko pojavi tudi »običajna« recesija. Nova kriza – da ali ne? Smo blizu? Tega ne more z gotovostjo Država napovedati nihče. Lahko samo ocenimo verjetnost, ki trenutno ni visoka, je pa okoli te ocene seveda precej negotovosti. Spomini, kaj se je pred desetimi leti zgodilo znotraj finančnega sistema, so še vedno boleči, po drugi strani pa tudi pozabljeni. Nadzor nad finančnim sistemom je pomanjkljiv, vsaj v ZDA; za Evropo to ne velja ne toliko, ker je bolj bankocentrična in se večina kapitala pretaka prek bank. V Ameriki je po drugi strani polno finančnih institucij, nad katerimi ni veliko nadzora. Temu pravimo »shadow banking system«, sistem, ki ga ne vidimo. Je kot ledena gora; vidimo samo tisto, kar gleda iz vode, pod vodo pa je še ogromna neopazna gmota. Težko je vedeti, kaj, kdaj in kako se lahko zgodi na finančnih trgih, v katerih so te institucije glavni akterji.

Kaj lahko pričakujemo, ko bo kriza prišla? Če bi me leta 2008 vprašali, kaj se bo zgodilo, če se potopi Lehman Brothers, in ali bo imelo to usodne posledice, bi odgovoril, da najbrž ne. Kakšne razsežnosti bi imela gospodarska kriza danes? Ne vem, saj je to zelo odvisno od tega, kakšen ekonomski ali finančni šok jo bo sprožil. Podobno je danes s funtom. Kaj se zgodi, če hitro in močno upade vrednost funta zaradi kaotičnega brexita? Kako velike posledice bi to lahko imelo? Različne finančne institucije imajo v funtih veliko naložb, saj je to ena od glavnih valut, in morebiten velik padec funta bi lahko vplival na širši sistem. O razsežnostih gospodarske krize je težko govoriti. Nihče ne more natančno napovedati, kaj se bo zgodilo. V svetu se trenutno krepi bančna regulativa, vendar noben regulator, noben nadzornik ni dovolj pameten, da bi lahko vnaprej predvidel, kaj vse se lahko zgodi in kakšne razsežnosti bo imela kriza.

bi se morala umakniti iz gospodarstva, še bolj pa iz finančnega sistema. Kakšen bi bil lahko vpliv krize na Slovenijo, na slovenska podjetja? Slovenija bo v primeru krize ujeta v nekakšen navzkrižni ogenj, saj je zelo izpostavljena trgovinskim tveganjem. Razmišljanje, da izvažamo v Nemčijo in zato nismo žrtev trenj med ZDA in Kitajsko, ni pravilno.

Krepka davčna obremenitev dela ni stimulativna.

SBC | Intervju: dr. Egon Zakrajšek | November 2018

Slovenija potrebuje tudi reformo trga dela, saj je zdajšnji dualni trg zelo slab za učinkovitost in dolgoročni razvoj Slovenije, ter dolgoročne strukturne reforme pokojninskega in davčnega sistema. Nemčija veliko izvaža prav v omenjeni državi, zaradi česar je izpostavljena napetostim med njima, to pa torej velja tudi za slovenska podjetja. Svojo gospodarsko politiko Nemčija že desetletja bistveno preveč usmerja v izvoz, zato bi imela morebitna kriza v tej državi močan učinek. Slovenija pa nima veliko izbire, saj smo majhno gospodarstvo in moramo biti odprti.

notranje potrošnje, vendar to preprečujejo različne stvari. Ena so negotove oblike dela, prekarno delo, ki je z vidika potrošnje izredno neučinkovito. Nekatera podjetja menijo, da so takšne oblike zanje ugodne, toda razmišljati bi morala, da je to slabo za splošno ekonomsko ravnotežje, saj so takšne oblike za prekarce zelo tvegane, zato ti trošijo manj. Če je tega veliko, se to pozna tudi v agregatnem ekonomskem sistemu. Katere pa so še druge nujne reforme? Država bi se morala umakniti iz gospodarstva. Prav tako bi se morala še bolj umakniti iz finančnega sistema, tako kot je to storila v primeru NLB. Slovenija potrebuje tudi reformo trga dela, saj je zdajšnji dualni trg zelo slab za učinkovitost in dolgoročni razvoj Slovenije, ter dolgoročne strukturne reforme pokojninskega in davčnega sistema. Predvsem bi morala država uvesti davčno razbremenitev dela in te davke nadomestiti z davki na potrošnjo. Večkrat slišimo, da je slovenski davčni sistem nelogičen. Slovenija mora vpeljati racionalen davčni sistem, ki bi bil dolgoročno bistveno bolj fer in učinkovit, pa še vsi bi imeli nekaj od tega. Veliko bolje bi bilo obdavčiti stvari, pri katerih je povpraševanje manj elastično; da bi davke z dela torej preusmerili na druge ciljne skupine. Krepka davčna obremenitev dela namreč ni stimulativna. Bistveno bolje je imeti več davkov na potrošnjo kot davkov na delo. Slovenija bi potrebovala veliko davčno reformo, ki bi ključno spremenila to, da se davki ne bi več toliko osredotočali na delo ter da bi se bistveno več davkov pobralo pri potrošnji in nepremičninah.

Veliko bolje bi bilo obdavčiti stvari, pri katerih je povpraševanje manj elastično; da bi davke z dela torej preusmerili na druge ciljne skupine.

Rekli ste, da smo majhno, navzven usmerjeno gospodarstvo, ki nima veliko vpliva na zunanjih trgih. Katere pa so notranje reforme, ki jih po vašem mnenju potrebuje Slovenija? V zvezi z zmanjševanjem odvisnosti od stanja na zunanjih trgih bi potrebovali reforme za krepitev

Mnenja dr. Egona Zakrajška ne izražajo nujno stališča institucije, v kateri je zaposlen.

Dr. Egon Zakrajšek

Foto: Berbara Reya

Kaj bi se v primeru krize zgodilo v evropskem prostoru, na evropskem trgu, del katerega je Slovenija in na katerega so slovenska podjetja v največji meri vezana? Evropska unija ima težavo, saj pred uveljavitvijo monetarne ni vzpostavila fiskalne unije, ki je nujen pogoj za prvo. Težava je, da centralne banke danes nimajo več manevrskega prostora za ukrepanje. Ko se zgodi ekonomski šok, centralne banke znižajo kratkoročne obrestne mere. To je doza antibiotikov, ki jo ima monetarna politika, da gospodarstvu pomaga prebroditi recesijo. Z znižanjem kratkoročnih obrestnih mer centralne banke znižajo dolgoročne obrestne mere, učinek ukrepa pa je viden na finančnih trgih in seveda sčasoma tudi v realnem sektorju. Vendar za znižanje kratkoročnih obrestnih mer potrebuješ prostor, tega pa danes ni več. Povprečje zadnjih treh velikih recesij v Ameriki kaže, da je treba obrestne mere znižati za približno pet odstotnih točk, gospodarstvo pa si nato v dveh kvartalih načeloma opomore. Tega prostora danes ni. ECB ima ničelne obrestne mere, Ameriška centralna banka 1,75-odstotne. Lahko se vprašamo, kdo bo reševal gospodarstva ob naslednji krizi.

Nasveti

Recept za hude čase: Vlagajte v avtomatizacijo, povežite se z različnimi bankami

renutno ni večjih globalnih znakov, da se svetovno gospodarstvo ohlaja.

A če bi se to zgodilo, bi bila slovenska podjetja zaradi visoke stopnje izvozne naravnanosti lahko zelo izpostavljena, opozarja dr. Egon Zakrajšek, član ožjega vodstva Ameriške centralne banke (Fed). Poglavitna globalna tveganja za trge po Zakrajškovih besedah danes niso ekonomska ali finančna, temveč geopolitična.

NAJVEČJA TVEGANJA

Tveganje kaotičnega brexita

Če bi proces brexita »podivjal«, bi to lahko povzročilo večjo negotovost in dvig premij tveganja na finančnih trgih. Nastopile bi trgovinske ovire. Številne finančne institucije imajo v funtih precej naložb in vpliv tega bi zato lahko čutil širši finančni sistem. Zmanjšala bi se mobilnost dela v EU. Po ocenah bo leta 2020 obseg BDP-ja v Evropski uniji zaradi odhoda Velike Britanije nižji za tri odstotke.

5 KLJUČNIH NASVETOV

Zagotovite si likvidna sredstva

Zavarujte svojo likvidnost. Razpršite finančna sredstva in vire; vezanost na eno podjetje, na eno banko je vselej tvegana, saj ta banka lahko zaide v težave, zato vzpostavite finančno razmerje z različnimi bankami v različnih državah. Poskusite iskati še druge finančne vire. Teh je na finančnem trgu dovolj. Obstajajo številni inovativni finančni produkti, s katerimi si lahko pomagate. Računajte tudi na možnost, da banke ne bodo zagotavljale likvidnosti. Za primer kreditnega krča del dobička puščajte v podjetju, saj si boste tako zagotovili interna sredstva za hude čase.

Zmanjšajte operativne stroške, vlagajte v avtomatizacijo

Pomembna je ustrezna struktura stroškov, ki vam omogoča prilagodljivost v času gospodarskih šokov. Tu gre v prvi vrsti za stroške delovne sile. Vlagajte v avtomatizacijo, in to na dolgi rok, saj to jamči večjo fleksibilnost stroškov.

Stopnjevanje trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko

Ekonomske posledice tarifnega zaostrovanja so trenutno minimalne, a trgovinska tekma velikih se lahko hitro razširi. Če bi se zaostrovanje stopnjevalo, bi lahko to svetovno trgovino okrnilo za 70 odstotkov, svetovni BDP pa bi padel za dva do tri odstotke.

Pok nepremičninskega balona na Kitajskem

Podatki o kitajskem finančnem sistemu so silno pomanjkljivi, zato ta predstavlja veliko tveganje. Približno ena petina stanovanj na Kitajskem je praznih, cene nepremičnin na trgu pa vseeno ohranjajo svojo raven. Kaj bi se lahko zgodilo na Kitajskem, je odvisno od ukrepov kitajske vlade, ki drži roko nad domačim trgom in financami. Če bi kitajski balon počil, to ne bi vplivalo samo na kitajski finančni sistem, temveč na globalno potrošnjo. V primeru neugodnega scenarija se bo na trgih povečala negotovost, dvignile se bodo premije tveganja na finančnih trgih. Da bi bila podjetja v slabših gospodarskih časih manj ranljiva, Zakrajšek svetuje več ukrepov:

Aktivno uporabljajte finančno prestrukturiranje

Plačujte dolgove bankam in drugim upnikom. Pozanimajte se o možnosti reprogramiranja posojil. Banke so temu naklonjene pri poslovanju s podjetji, ki imajo dobro boniteto.

Okrepite in razpršite bazo kupcev

Gradite bazo strank in kupcev na dolgi rok. Poudarjajte svoje primerjalne prednosti. Krepite svoj ugled s spoštovanjem dobavnih rokov. To je valuta, ki jo lahko do določene mere unovčite v krizi. Nagovarjate čim bolj različne trge in se načrtno usmerite v različne demografske skupine.

Imejte pripravljen načrt za izredno stanje

Nauk iz preteklosti: tudi največje, najmočnejše institucije na svetu ob zadnji krizi niso imele rezervnega načrta, kako se zavarovati, če bi šlo kaj narobe. Pripravite si načrt ukrepov za slabe čase.

SBC | Tema | November 2018

Čas je za korenito davčno reformo, ne za kozmetične popravke

Izpostavljamo pet predlogov za reformo slovenskega davčnega sistema.

Davki

November

Foto: Shutterstock

Avtor: Uroš Kokošar

lovenija že desetletja čaka na pravo davčno reformo, ki bi uvedla bolj smiselno obdavčitev in omogočila hitrejšo rast malih in srednjih podjetij. Ključni poudarek davčne reforme bi moral biti razbremenitev plač, tistih nadpovprečno visokih.

Za vzor bi lahko bil avstrijski davčni model. Avstrija je celovito reformo davčnega sistema izvedla leta 2016. Navajamo njene bistvene poudarke s predlogom rešitev. Podoben model davčne reforme zagovarja tudi SBC – Klub slovenskih podjetnikov.

KAKŠNO POT JE UBRALA AVSTRIJA

Z razbremenitvijo plač so zmagovalci avstrijske reforme skoraj vsi sloji družbe.

Pri mesečnih bruto plačah do 1500 evrov je letna razbremenitev znašala približno 500 evrov. Pri mesečnih bruto plačah 2500 evrov skoraj 1000 evrov. Pri mesečnih bruto plačah 5000 evrov približno 1400 evrov. Pri mesečnih bruto plačah 8000 evrov pa približno 2000 evrov.

Davki

Razbremenitev plač in ostalih davčnih olajšav za podjetja niso nadomeščali zgolj z novimi davki.

Namesto tega so uvedli: davčne blagajne (900 milijonov evrov davčnih prilivov), sveženj ukrepov v boju proti davčni in socialni utaji (preko 200 milijonov evrov prilivov), odprava davčne tajnosti ob davčnih inšpekcijah (700 milijonov evrov prilivov), reforma uprave in sistema subvencij (1,1 milijarde evrov prilivov). Poleg tega je Avstrija zaradi višje potrošnje (posledica višjih plač) in dodatnih stimulacij gospodarstvu zbrala še več kot 800 milijonov evrov.

Z zvišanjem stopnje olajšav za raziskave na 12 odstotkov Avstrija ostaja atraktivna tako za domače kot tuje investitorje.

Primer: podjetje Infineon bo v Beljaku zgradilo tovarno, investicijo ocenjujejo na 1,6 milijarde evrov, prinesla pa bo 750 novih delovnih mest. Ta mednarodni koncern bo v naši neposredni bližini izvajal raziskave svetovnega formata na tehnološkem področju.

Istočasno je davčni reformi sledila reorganizacija v celotni javni upravi.

Kljub znižanju davkov se javni servis za Avstrijce ni poslabšal, kvečjemu izboljšal. Velika večina Avstrijcev je namreč v celoti zadovoljna z javnim servisom.

13. in 14. plača ostajata obdavčeni zgolj s 6-odstotno davčno stopnjo.

KAJ BI MORALA STORITI SLOVENIJA. PREDLOGI SBC – KLUBA SLOVENSKIH PODJETNIKOV

Razbremenitev plač naj bo največja prioriteta.

Pri tem naj se sledi mednarodno primerjalni analizi ministrstva za finance, ki je že pred leti ugotovilo, da bi morali nadpovprečno razbremeniti nadpovprečne plače, če želimo vsaj zadržati konkurenčnost slovenskih podjetij na trgu razvojnih in visoko strokovnih kadrov. Zgornje meje razredov bi se dvignile na 800 € (16 %), 2.000 € (27 %), 4.500 € (34 %) in 7.000 € (39 %).

Pri pripravi davčnega prestrukturiranja naj se sledi avstrijskemu modelu: tam dodatnih virov s ciljem nevtralnih učinkov na javnofinančne finance niso iskali zgolj z drugimi davčnimi viri, ampak tudi: z boljšim nadzorom nad plačevanjem

davkov, z odpravo bančnih tajnosti, z bojem proti socialnim goljufijam in carinskim utajam, z reformo javne uprave in subvencijskih sistemov, upoštevali pa so tudi učinek razbremenitve plač na višje prihodke v javnih blagajnah iz naslova višje domače zasebne porabe.

V Sloveniji bi bilo najbolje, če bi se odločili za cedularno, 25% obdavčitev 13. in 14 plače, kar je še vedno občutno nad avstrijsko obdavčitvijo.

S tem bi izenačili obdavčitev dohodkov kapitala in dela iz naslova uspešnega poslovanja podjetij – 25 % stopnjo davka na dividende in 25 % stopnjo na 13. in 14 plačo.

Ukinitev najvišjega dohodninskega razreda.

Uveden je bil kot protikrizni ukrep. Čas je, da se ga ukine ali pa vsaj, da se zelo dvigne prag zneska 50-odstotne dohodninske obdavčitve, saj so podjetja zaradi tega pri motiviranju najboljših razvojih kadrov v izrazito nekonkurenčnem položaju v primerjavi z razvitimi državami, kamor bežijo razvojni domači kadri.

Postopna uvedba razvojne kapice.

V prvem koraku predlagamo uvedbo kapice na prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje pri plači 4000 evrov bruto na mesec oz. 48000 evrov letne plače. Razvojna kapica bi se nato postopoma zniževala iz leta v leto do 2-kratnika povprečne plače, in sicer najpozneje v petih letih.

SBC | Intervju: dr. Marian Wakounig | November 2018

Foto: Delo

Sosednja Avstrija je s celovito davčno reformo iz leta 2016 poenostavila davčni sistem, uvedla davčne olajšave za raziskave in razvoj, zmanjšala birokracijo ter razbremenila plače zaposlenih. Kaj se iz tega lahko nauči Slovenija?

Intervju: dr. Marian Wakounig

Davčna reforma je učinkovita, če ji sledi reorganizacija javne uprave

Avtor: Uroš Kokošar

r. Marian Wakounig, koroški Slovenec, davčni strokovnjak in regionalni menedžer davčne in carinske uprave na avstrijskem ministrstvu za finance, pravi, da morajo davčno reformo, če želi biti ta uspešna, spremljati drugi ukrepi, med katerimi je tudi prevetritev javne uprave. Avstrija je ne tako dolgo nazaj vpeljala davčno reformo. Kadarkoli se to napoveduje v Sloveniji, je večino strah, da se bodo davčne osnove povečevale. Katera so najpomembnejša izhodišča, po katerih je Avstrija izvedla davčno reformo in kaj je reforma pomenila za podjetnike? Izhodišča reforme iz leta 2016 so bila sledeča: razbremenitev davčnih zavezancev, poenostavitev davčnega sistema, zmanjšanje birokracijepredvsem v komunikaciji finančne uprave z davčnimi zavezanci, poživitev konjunkture (tudi s pomočjo davčne reforme), predstavitev Avstrije kot privlačnega območja za gospodarstvo ter nadaljnja konsolidacija javnih financ. Je Avstrija uvedla tudi kakšne dodatne olajšave in katere so bile to? Prestrukturirali smo celotno davčno strukturo pri dohodnini. Na ta način je prišlo do bolj poštene strukture davčnih razredov. Država je uvedla nov dohodninski razred: letni dohodek med 11.000 in 18.000 evri je obdavčen 25-odstotno; pred reformo je bil obdavčen 36,5-odstotno. Reforma je občutno razbremenila predvsem nižje dohodkovne razrede in upokojence. Prav tako je država uvedla podvojitev otroških doklad, povišali so se tudi davčni odbitni zneski, ki efektivno znižajo davčno obremenitev. Za res najbogatejše, to je za tiste,

katerih letni dohodek presegajo milijon evrov, pa je država uvedla posebno dohodninsko stopnjo v višini 55 odstotkov. Kaj je nova davčna reforma pomenila za investitorje? Avstrija po reformi ostaja atraktivna tako za domače kot tuje investitorje. Tako se je na primer olajšava za raziskave in razvoj zvišala na 12 odstotkov investicije, kar je za tuje in domače investitorje dovolj privlačno. Primer: podjetje Infineon bo v Avstriji izvedlo milijardno investicijo. Pred nekaj dnevi je bil v Beljaku uradni začetek gradbenih del v sklopu 1,6 milijarde evrov vredne izvedbe projekta. Ta mednarodni koncern bo v Beljaku zgradil tovarno za izdelavo elektronskih čipov. To pomeni dodatnih 750 novih delovnih mest, tam se bodo izvajale raziskave svetovnega formata na tehnološkem področju. Prav za takšne investitorje potrebujemo tudi ustrezne stimulacije v davčnih zakonodaji. Pri nas so to olajšave za raziskave. Reforme so se razveselili zaposleni, saj je reforma prinesla višje neto plače. Kje je Avstrija nadomestila ta izpad iz naslova davkov od plač? Financiranje reforme je seveda precejšen izziv, saj država nima zlatega osla, ki bi na povelje dal od sebe zlate cekine – o tem beremo v pravljici znanih nemških bratov Grimm. Zato smo v sklopu davčne reforme uvedli davčne blagajne.

Avstrija po reformi ostaja atraktivna tako za domače kot tuje investitorje.

SBC | Intervju: dr. Marian Wakounig | November 2018

Poleg tega je finančna uprava uvedla sveženj ukrepov za boj proti davčnim in socialnim utajam. Država je reorganizirala celotno javno upravo. Državni uslužbeni stanejo – vsaj v Avstriji – precej davkoplačevalskega denarja. Ne smemo podcenjevati konjunkturnega efekta, ki ga sproži davčna reforma. Vemo, da gre denar, ki nekomu – zaradi nižjih davčnih stopenj – kot potrošniku ostane v denarnici, direktno v potrošnjo, s tem pa se polni državni proračun. Znano je, da pri vas dohodek do 11 tisoč evrov prihodka obdavčen z ničelno stopnjo. Predlagate to tudi za Slovenijo? Ne vem, ali je potrebno dvigniti prag ničelne obdavčitve na 11 tisoč evrov. Najprej je treba pripraviti izračun, ki prikaže izpad dohodnine. Izpad je treba nato nadomestiti z drugimi prilivi, ki jih dosežemo z drugačnimi ukrepi. Naj povem, da po vsej verjetnosti ni toliko razlik med stroški življenja v Sloveniji in Avstriji. To pomeni, da bi bilo treba tudi v Sloveniji morda razmisliti o dvigu praga obdavčitve. S tem bi davčno razbremenili predvsem nižji sloj in mu tako omogočili bolj dostojno življenje.

Država nima zlatega osla, ki bi na povelje dal od sebe zlate cekine. O tem beremo v pravljici znanih nemških bratov Grimm. Uradna statistika Avstrije kaže, da 98 odstotkov vseh davčnih zavezancev plačuje davke na datum valute. Lahko pojasnite od kje izhaja ta vrlina? V Sloveniji se številni davkom želijo izogniti? Avstrija ima precej visoko razvito davčno kulturo. Na splošno je urejena davčno-pravna država, čeprav bi na določenih področjih še vedno potrebovala izboljšave. Servis finančne uprave so za posameznega davčnega zavezanca v Avstriji uvedli leta 2004, ko smo izvedli celovito reformo finančne uprave. Danes imamo učinkovit javni servis. Merimo denimo tudi čas, ki ga za čakanje na odziv finančnega uslužbenca porabi davčni zavezanec. Letno imamo skoraj šest milijonov telefonskih klicev. Iz tega je jasno, da moramo s strankami poslovati profesionalno, ne glede na to, da imamo lahko različna stališča o določenih vprašanjih. Pri nas velja, da je davčna uprava nekaj slabega, nekaj negativnega. Kako nanjo gledajo Avstrijci? Mislim, da davčna uprava nikjer ni posebno prilljubljena. To verjetno velja za ves svet. Kot avstrijska finančna uprava v določenih časovnih presledkih s pomočjo za to specializiranega inštituta sprašujemo stranke, kako gledajo na

nas, kakšen ugled imamo, ali smo dovolj servisno usmerjeni, kako ocenjujejo hitrost našega dela. Torej kako nastopamo do strank, ali smo odprti za njihova pravna stališča, ali smo podkupljivi, kakšne so bile izkušnje strank v neposrednem stik z davčno upravo, kako stranke ocenjujejo naš informacijski servis in še bi lahko našteval. To za nas pomeni, da smo kot finančna uprava v nenehnem procesu učenja in izboljševanja. Tudi kar zadeva pošten in dostojanstven odnos do davčnih zavezancev. Neizprosni pa smo seveda do davčnih utajevalcev. So Avstrijci zadovoljni z javnim servisom, ki ga plačujejo z davki? Vsekakor. To so pokazale tudi anonimne ankete naših strank, torej naših davčnih zavezancev. Upam si trditi, da sodimo glede na servis med vodilne uprave v Evropi. Za konec bi Vas prosil se nasvet za našo finančno upravo oz. kaj bi vi storili, če bi prevzeli vodenje naših dacarjev. Rad bi izpostavil, da ima Slovenija v finančni upravi angažirane in dobro izobražene kadre. Moje izkušnje – in to velja po vsej verjetnosti za vsako evropsko finančno upravo – pa kažejo, da današnje in bodoče generacije čakajo naslednji izzivi: avtomatizacija in digitalizacija upravnih postopkov, digitalizacija in internacionalizacija gospodarstva in družbe, polarizacija družbe, ki se odraža med drugim na način, da ima danes civilna družba, torej tudi podjetniki, vedno bolj konkretne zahteve do javne uprave, kar zadeva njen servis in transparentnost dela. Finančna uprava kot ključen del javne uprave mora na ta vprašanja najti ustrezne odgovore, dosledno mora izvajati nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti (tax compliance), zagotavljati „fair play“ in preganjati organizirano davčno prevaro in goljufijo. Mora biti tudi mednarodno aktivna. Zanjo je pozitivno, da je z davčnimi zavezanci v partnerskem odnosu. Država in ne samo finančna uprava pa mora tudi – vsaj po mojem – strateško spodbujati učenje in znanstveni pristop do davčnih ved in krepiti zavedanje pomena davkov, tudi na šolah in univerzah. Dobra mešanica vsega naštetega - to bodo prihodnji davčni izzivi.

Olajšava za investicije v raziskave in razvoj se je zvišala na 12 odstotkov.

Instrumenti za procesno industrijo Korporacija Endress+Hauser je družinsko podjetje s sedežem v Švici. Imamo lastno proizvodnjo instrumentov in druge procesne opreme. Prisotni smo na vseh kontinentih. Zaposlujemo več kot 13.000 sodelavcev. V slovenskem prostoru delujemo že več kot 40 let; od leta 1994 kot samostojno podjetje Endress+Hauser d.o.o. Slovenija. Naš cilj je trajno zadovoljstvo strank, prodajo vidimo kot potrditev zaupanja. S strankami gradimo dolgoročna razmerja, ki temeljijo na odkritih odnosih, dobrih nasvetih in sodelovanju. Poleg svetovanja pri izbiri instrumentacije, prodaje in servisiranja nudimo tudi periodične preglede opreme, servisne pogodbe in kalibracije na lokaciji kupca.

Endress+Hauser d.o.o. Slovenija Pot k sejmišču 26A 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija

Tel.: +386 1 514 02 50 Faks: +386 1 519 22 98 info@si.endress.com www.si.endress.com

SBC | Poslovno okolje | November 2018

6 občinskih zgledov, kako spodbuditi podjetništvo

Avtorja: Aleksander Kolednik, Jan Tomše

elo v županskem mandatu 20142018 so predstavili Jasna Gabrič (Trbovlje), Tadej Beočanin (Ajdovščina), mag. Miran Stanko (Krško), dr. Vladimir Prebilič (Kočevje), Mojca Čemas Stjepanovič (Črnomelj) in Ivan Molan (Brežice). Izkušnje pri sodelovanju z občino so predstavili Robert Pustavrh iz podjetja Tips, Hubert Kosler iz podjetja Yaskawa, Andrej Orožen iz podjetja Dewesoft, Janko Bačar iz podjetja VRC, dr. Uroš Rosa iz podjetja Akrapovič in Aleksander Gajski iz podjetja Kovis.

Izkušnje šestih podjetij, ki so jim občine pomagale z dobrimi rešitvami. Predstavljene so bile v prvi polovici novembra na 4. SBC Akademiji.

Najnovejše: občina zgradi tovarno,

podjetje jo najame in postavi stroje

Kočevje

399

več delovnih mest leta 2017 v primerjavi z letom 2014

220 % boljši neto poslovni rezultat Ukrepi občine Kočevje Zagotovitev popolne podpore, prilagojene vsakemu investitorju posebej: pri iskanju zemljišč, pridobivanju soglasij in dovoljenj ter zagotavljanju informacij glede subvencij in olajšav, ki so na voljo. Popolnoma komunalno opremljena zemljišča v industrijski in obrtni coni, na prodaj po konkurenčni ceni.

Občinski zgledi

Progresivna oprostitev komunalnih prispevkov, ki je odvisna od števila na novo ustvarjenih delovnih mest. Občina se je odpovedala več kot milijonu evrov neposrednih prihodkov delodajalcev, ki so ustvarili nova delovna mesta. Za Kolektor so na občinske stroške zgradili in opremili poslovno halo, ki je v zameno za določene zaveze na strani podjetja omogočila takojšen začetek poslovanja. Neposredna nepovratna finančna pomoč majhnim in srednjim podjetjem ter samostojnim podjetnikom. Subvencioniranje obrestnih mer za posojila, ki jih najamejo podjetja. Podpora vnovični uvedbi programa strojni tehnik na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje. Pomoč pri uvedbi novih izobraževalnih vsebin v osnovne šole. Ob pomoči podjetja Yaskawa v četrtem razredu osnovne šole uvajajo program robotike. Izkušnja podjetja Yaskawa, izdelovalca pametnih robotov: Ko se je multinacionalka Yaskawa odločila, da tovarno robotov postavi v Sloveniji, so bili za prihod podjetja v občino odločilni: odziven županski tim, ki je takoj organiziral vse potrebno za začetek iskanja lokacije; primerna lokacija ob glavni cesti, ki zagotavlja vidnost; izjemno ugodna cena kvadratnega metra zemljišča; oprostitev komunalnega prispevka, ob tem pa še vladni program Pokolpje, ki je omogočil subvencije, in bližina hrvaške meje, ki pomeni možnost pridobivanja delovne sile tudi iz sosednje države. Podjetje ima danes z občino vzpostavljeno aktivno partnerstvo, komunikacija pa poteka vsak teden.

Konkurenčna

zemljišča za podjetnike in analiza dolgoročnih potreb po kadrih

Ajdovščina

762

več delovnih mest leta 2017 v primerjavi z letom 2014

79 % boljši neto poslovni rezultat Ukrepi občine Ajdovščina Občina pokrije 75 odstotkov prispevkov delodajalca za novo delovno mesto, če ta z delavcem sklene pogodbo za daljši čas. Če podjetje odpre vsaj 10 novih trajnih delovnih mest, občina podjetju subvencionira nakup zemljišča.

Odkup in komunalno opremljanje zemljišč v obrtnih conah, ki so na voljo investitorjem, tudi brezplačno. Subvencioniranje obrestnih mer za posojila, ki jih najamejo podjetja. Subvencioniranje predstavitev na sejmih, ki se jih udeležijo podjetja. Analiza dolgoročnih potreb po kadrih s pomočjo ankete, v kateri so sodelovala podjetja. Nov izobraževalni program za potrebe živilske industrije. Občina podjetja povezuje z vrtci ter osnovnimi in srednjimi šolami in predstavlja deficitarne poklice, ki jih bodo podjetja potrebovala v prihodnje. Izkušnja podjetja VRC, proizvajalca vzmeti: Za selitev podjetja iz Vipave v Ajdovščino so bile ključne tri zahteve: po večjih proizvodnih površinah, po stabilnejšem električnem omrežju ter po logistično in proizvodno vitkem procesu, ki omogoča časovne prihranke. Najpomembnejši ukrep je bil ureditev infrastrukture do parcele v lasti VRC. Zemljišče je občina pripravila tako, da to ustreza podjetju. Komunalni prispevek je v občini subvencioniran, višina subvencije pa je odvisna od dejavnosti. Podjetju je občina omogočila tudi dvig objekta, ki sprva ni bil predviden.

Izjemno hiter odziv

na potrebe podjetja in izobraževanje brezposelnih za poklice, ki jih podjetje išče

Črnomelj

321

več delovnih mest leta 2017 v primerjavi z letom 2014

81 % boljši neto poslovni rezultat Ukrepi občine Črnomelj Izjemno hitra odzivnost občine za predloge o spremembah občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) oziroma zazidalnih načrtov, ki omogočajo razvoj in pogoje za dobro delovanje podjetij. Ureditev ekonomsko-poslovne infrastrukture v poslovnih conah, tudi ob pomoči evropskih sredstev. Oprostitve in olajšave komunalnega prispevka, za katere lahko zaprosijo investitorji. Sofinanciranje stroškov investicijske in razpisne dokumentacije. Sofinanciranje najemnin za poslovne prostore v mestnem jedru Črnomlja.

SBC | Poslovno okolje | November 2018

Skupaj z občinama Metlika in Semič so ustanovili podjetniški inkubator, v katerem trenutno deluje 15 podjetij. Izobraževalni program varjenja za brezposelne. Izkušnja podjetja Akrapovič, proizvajalca vrhunskih izpušnih sistemov: Občina je šla podjetju naproti ob selitvi proizvodnje v Belo krajino. Hitro je izvedla postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo skladiščnih prostorov in komisionirnice. S spremembo gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt je podjetju omogočila pravočasno selitev in zagon proizvodnje. Poleg naštetega se je podjetje izognilo finančnih izgubam, ki bi nastale v primeru zamudnih postopkov, poudarjajo v Akrapoviču.

Trije zgledni

kadrovski programi, pisani na kožo podjetnikom

Krško

1.103

nova delovna mesta leta 2017 v primerjavi z letom 2014

56 % višja prodaja Ukrepi občine Krško Prilagoditve občinskih prostorskih načrtov in prostorskih izvedbenih aktov, namenjene privabljanju podjetij. Zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč, tudi ob pomoči evropskih sredstev, kar pomeni nižje stroške za investitorje, ko gre za komunalne prispevke. Neprestano vlaganje v javno infrastrukturo. Nižje najemnine za poslovne prostore v solasti občine. Projekt »Master 5«: uvedba mojstrske šole v Šolskem centru Krško-Sevnica po nemškem vzoru, kjer tak model uspešno izpolnjuje potrebe poklicnih kadrov lokalnega gospodarstva, podjetništva in obrti. Subvencije za investicije in izobraževanja za mikro, mala in srednja podjetja. Javni poziv delodajalcem, naj v poletno počitniško delo vključijo mlade ter jim tako omogočijo pridobitev delovnih izkušenj in spoznavanje deficitarnih poklicev, delodajalcem pa iskanje perspektivnih bodočih kadrov. Podjetna devetka: podjetniki po lokalnih šolah predstavljajo poklice v svojih podjetjih.

Izkušnja podjetja Tips, proizvajalca letališke opreme: Podjetje z občino sodeluje v projektu Podjetna devetletka, ki poskuša informacije iz gospodarstva prenesti v osnovne šole in navdušiti mlade za poklice, ki bodo v prihodnje potrebni in perspektivni; v projekt so vključeni tudi starši. Podjetje se predstavlja tudi srednješolcem, ki imajo tako možnost spoznati podjetje in poslovne procese.

Namesto tovarne

čevljev zdaj v inkubatorju o robotiki in avtomatizaciji

Trbovlje

453

novih podjetij leta 2017 v primerjavi z letom 2014

23 % boljši neto poslovni rezultat Ukrepi občine Trbovlje Upoštevanje minimalnih zakonskih rokov od prejete vloge podjetja do potrditve na občinskem svetu, tudi prilagoditve sej občinskega sveta. Hitra sprememba občinskega prostorskega načrta, da bi lahko podjetja čim prej začela graditi. Občina bo z dodatnimi sredstvi omogočila izgradnjo, delovanje in upravljanje podjetniškega inkubatorja, ki bo spodbujal razvoj robotike in avtomatizacije. Poleg lastnih je pridobila še evropska in državna sredstva, skupna investicija pa je 1,5 milijona evrov. Proračunska sredstva, namenjena pospeševanju razvoja podjetništva. Prenova ceste in mostu za dostop do industrijske cone, prilagojena potrebam tamkajšnjih podjetij. Izkušnja podjetja Dewesoft, proizvajalca merilne tehnike: Občina se je odločila sodelovati v projektu Katapult in za podjetništvo namenila dva milijona evrov. Poskrbela bo za podporo projektu, vsebinski del pa bo prispevalo gospodarstvo. Po propadu podjetja Peko je občina stavbo podjetja ugodno prodala štirim podjetjem; danes je njen lastnik Dewesoft. Na visokotehnoloških delovnih mestih Dewesoft zaposluje približno 80 ljudi. Posebej se trudijo privabiti mlade.

Občinski zgledi

Nadomestna parcela

za investitorja in podpora malim podjetnikom

Brežice

258

več delovnih mest leta 2017 v primerjavi z letom 2014

26 % boljši neto poslovni rezultat Ukrepi občine Brežice Sprejem občinskega prostorskega načrta, ki je omogočil razvojne spodbude podjetnikom in kmetovalcem ter novogradnje; s tem je bila zagotovljena širitev 45 podjetnikom. Javni razpisi za sofinanciranje investicij v stroje in opremo ter odpiranje novih delovnih mest, povezanih z investicijami. Javni razpis za sofinanciranje nakupa zemljišč v lasti občine: v dveh letih so investitorjem prodali osem zemljišč, primernih za gradnjo objektov.

Sofinanciranje najemnin v mestnem jedru Brežic. Spodbude za turizem: promocija in povezovanje turističnih ponudnikov, lokalnih jedi, vin in prireditev, promocija in obnova Gradu Brežice. Izkušnja podjetja Kovis, proizvajalca komponent za železniško industrijo: Podjetje je imelo pred dobrim desetletjem izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za nove proizvodne prostore, ki bi omogočili širitev podjetja. Zataknilo se je zaradi stanja na terenu oziroma arheoloških najdb. Občina je ponudila nadomestno lokacijo v Industrijsko-poslovni coni Brezina. Podjetje je v dveh mesecih kupilo zemljišče, nato pa zgradilo sodoben proizvodno-poslovni objekt. Nadomestna lokacija se je izkazala za boljšo od prvotne, saj je omogočila dodatno širitev. Na lokaciji je danes več kot 4.500 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov. Če občina ne bi hitro prišla naproti, bi se verjetno odločili za gradnjo na drugem območju.

Razmišljate o strateški lokaciji za svoje podjetje? Občina Krško vam nudi ugodne lokacije v poslovnih conah Vrbina, Drnovo - vzhod in Drnovo - zahod. Prednost poslovnih con na izbranih lokacijah je komunalna opremljenost, geostrateška lega, dobra poslovna klima, več oblik spodbujanja podjetništva na lokalnem nivoju in celovite podporne storitve. Na voljo je 48 ha prostih površin. Občino seka 10. avtocestni koridor, območje je pokrito z dvotirno železnico, blizu se nahajata tudi letališči Ljubljana in Zagreb. V občini deluje točka SPOT svetovanje Posavje, ki nudi strokovno pomoč na različnih področjih podjetništva, zainteresirane s področja internacionalizacije in tujih investicij pa poveže tudi z ustreznimi institucijami na regionalnem ali državnem nivoju.

SBC | Poslovno okolje | November 2018

10 ukrepov, ki delujejo

P 1

raksa občin kaže, da so pri privabljanju in spodbujanju delovanja podjetij uspešni naslednji ukrepi:

Hitre spremembe prostorskih aktov

Občine upoštevajo minimalne zakonske roke od prejema vloge do potrditve na občinskem svetu. Temu prilagajajo tudi seje občinskega sveta.

Ponudba komunalno opremljenih zemljišč v poslovnih in industrijskih conah

Občinam uspe podjetja privabiti s ponudbo že opremljenih zemljišč ali hitro prilagoditvijo komunalne opremljenosti željam investitorjev. Drug ukrep je cenovno ugodna ponudba zemljišč; nekatere občine ponujajo zemljišča tudi brezplačno. Sredstva za izvedbo komunalne opremljenosti občine izdatno črpajo tudi na evropskih razpisih.

Spodbude za nakup opreme in strojev

Občine spodbujajo podjetništvo prek javnih razpisov, s katerimi sofinancirajo ali v celoti pokrijejo nakupe opreme in strojev, odpiranje delovnih mest in izobraževanje.

Brezplačna zemljišča, finančna pomoč pri nakupu

Nekatere občine prek razpisov sofinancirajo nakup zemljišč, namenjenih industrijskim, poslovnim in obrtnim dejavnostim, ki so v njihovi lasti. Nekatere za poslovno gradnjo zemljišča ponujajo brezplačno.

Podjetniški inkubatorji

Inkubatorji predstavljajo podporno okolje za nova podjetja in podjetniške ideje ter za širši razvoj podjetništva. Učinek inkubatorjev se kaže v hitrem povečevanju števila novoustanovljenih podjetij ter povečanju njihove stopnje preživetja in rasti startupov.

Izboljšanje javne infrastrukture

Voda, kanalizacija, elektrika, širokopasovne povezave, ceste in druga prometna infrastruktura. Občine, ki vlagajo v naštete vire, so za podjetja privlačnejše.

Sofinanciranje posojil, postopkov in najemnin

Med ukrepi, ki so v podporo podjetjem, sta sofinanciranje obrestnih mer za najeta posojila ter sofinanciranje stroškov investicijske in razpisne dokumentacije. Občine podjetjem prav tako sofinancirajo najemnine za poslovne prostore, nekatere tudi z namenom, da bi oživili stara mestna jedra.

Oprostitve/olajšave za plačilo komunalnega prispevka

Nekatere občine investitorjem omogočajo, da plačajo več kot polovico nižji komunalni prispevek. Olajšave oziroma popolne oprostitve so odvisne od števila novoustvarjenih delovnih mest.

Pomoč pri izobraževanju kadrov

Da bi predstavile deficitarne poklice, po katerih bo vedno več povpraševanja, se občine povezujejo z vrtci ter osnovnimi in srednjimi šolami, ponekod pa v šolske programe uvajajo tudi mojstrske šole in ponovno vpeljujejo nekoč opuščene poklicne programe. Sodelovanje z vrtci in šolami je uspešnejše, če so v proces vključena podjetja.

Plačilo prispevkov za delavce in finančna pomoč pri udeležbi na sejmih

Plačilo prispevkov za novozaposlene delavce. Finančna podpora podjetjem, ki se z izdelki in storitvami predstavljajo na sejmih.

Poslovno okolje

Moja dostava – moja izbira Izberite svoje mesto dostave paketa!

NOVA STORITE V IZBERITE POŠTO SLOVENIJE ZA DOSTAVO VAŠEGA SPLETNEGA NAKUPA IN PRILAGODITE DOSTAVO SVOJIM ŽELJAM. Dostava v PS Paketomat

Dostava na drugo prevzemno mesto

Dostava na drug naslov

Dostava na dogovorjeno mesto

Prevzem na pošti

Dostava na izbran datum

Za več informacij pokličite na 080 14 00 ali obiščite www.posta.si

MOJA DOSTAVA – MOJA IZBIRA Izkoristite novo storitev Moja dostava – moja izbira, pri kateri lahko z odgovorom na prejeti SMS ali e-sporočilo spremenite naslov dostave vaše pošiljke tudi, ko je ta že na poti k vam.

24 2

Član

Na zahtevnem gradbenem trgu uspešno delujejo že skoraj tri desetletja

Podjetje GIC GRADNJE, d. o. o. iz Rogaške Slatine se od ustanovitve, od leta 1990 naprej, uvršča med pomembnejša gradbena podjetja v Sloveniji. Z njihovimi dolgoletnimi izkušnjami, skrbno načrtovanim pristopom, znanjem in uspešno izvedbo vsakega projekta je omogočena visoka kakovost storitev gradenj, investitorskega inženiringa ter proizvodnje gradbenih materialov.

V Sloveniji, zadnjih nekaj let pa tudi na Hrvaškem, opravljajo inženirske gradnje, gradnje poslovnih in industrijskih objektov, trgovskih in servisnih centrov, gostinskih in turističnih objektov, individualnih in večstanovanjskih objektov, sanacije in adaptacije objektov, vzdrževanje cest, investitorski inženiring in izvedbo specialnih gradenj. Uspešno delovanje podjetja se odraža skozi vsa pretekla leta in temelji na pomembnih in bogatih referencah pri raznovrstnih projektih za različne naročnike.

Celovita Ponudba in

zgodovina Podjetja so Pred-

S svojimi storitvami ponujajo celostne rešitve na področju gradbeništva in izpolnjujejo pričakovanja najzahtevnejših naročnikov. V skupini GIC GRADNJE, kjer je kapitalsko oziroma poslovno povezanih več podjetjih, in ki z 230 redno zaposlenimi ustvarijo več kot 50 mio evrov letnih prihodkov, se poleg sinergijskih učinkov prepleta tudi mnogo znanja in nenehnega sodelovanja med vsemi zaposlenimi v skupini. Timsko delo je namreč pri njih vodilo do uspeha.

V bogate in obširne reference v skoraj 30-letni zgodovini se tako uvršča več tisoč uspešno končanih projektov. Nedavno končani pa so med drugim: Mömax Lesnina na lokacijah Maribor, Pulj in Nova Gorica, WMB v Nuklearni elektrarni Krško, dializni center Medical Maribor, več objektov za podjetja Impol, turistični projekti za Savo Turizem, več projektov za poslovna sistema Krka in Lek pa projekti za različna ministrstva in več občin ter seveda še mnogi drugi pomembni projekti.

Poudarek na zaPoslenih

lastni viri

V podjetju GIC GRADNJE dajejo poseben poudarek zaposlenim. Za nenehno izpopolnjevanje njihovega znanja izvajajo redna izobraževanja. Poseben odnos imajo tudi do varnosti in zdravja zaposlenih ter do okolja, v katerem delujejo, zato imajo pridobljenih več certifikatov in dovoljenj, med drugim ISO 9001:2008 za kakovost, ISO 14001:2004 za varstvo okolja, OHSAS 18001:2007 za varnost in zdravje pri delu. Promo

timsko delo

Poleg visoko usposobljenih kadrov konkurenčno prednost podjetja med drugim predstavljajo tudi lastne betonarne, kamnolomi, razvojni oddelki, laboratoriji, železokrivnica in trgovinska dejavnost. Tovrstno delovanje podjetju omogoča neposrednost prednost pred tekmeci, predvsem pa znižuje odvisnost pri oskrbi projektov s ključnimi gradbenimi materiali.

vsem njihove referenCe

30 -letna zgodovina, z bogatimi in obširnimi referencami ter več tisočimi uspešno končanimi projekti, dokazuje uspešnost podjetja.

253

SBC | Intervju: Tadej Beočanin | November 2018

Ključna usmeritev, ki jo mora imeti občina pri sodelovanju z gospodarstvom, je učinkovitost. Podjetja pričakujejo učinkovite ukrepe in učinkovito občinsko upravo, poudarja župan občine Ajdovščina Tadej Beočanin.

Foto: Berbara Reya

Intervju: Tadej Beočanin

Kako občini Ajdovščina uspe vsako leto ustvariti več kot 200 delovnih mest

Avtor: Aleksander Kolednik

adej Beočanin, župan Ajdovščine v obdobju 2014-2018, ki je na nedavnih lokalnih volitvah prejel nov mandat za vodenje občine, o tem, kako so v občini uspeli vzpostaviti privlačno podjetniško okolje ter kaj je to pomenilo za njen razvoj in prebivalce. Lahko uvodoma pojasnite, zakaj je po vašem mnenju privabljanje podjetij v občine tako pomembno? Če želimo graditi državo blaginje in s tem seveda tudi občine blaginje, moramo poskrbeti za vse sfere, tako za zasebnike kot za skupnost in tudi za delovanje trga, za gospodarstvo. Povezava med blagostanjem naših prebivalk in prebivalcev ter delovanjem podjetij na nekem območju je jasna, saj je gospodarstvo tisto, ki ustvarja delovna mesta in ljudem daje kruh. Tako oboji prispevamo k skupnemu napredku. Kako ste se tega lotili v Ajdovščini? Katere ključne ukrepe ste sprejeli? Po zlomu številnih velikih podjetij v času krize smo morali kot občina odgovoriti na visoko stopnjo brezposelnosti. Odločili smo se, da bomo naredili vse, da se po eni strani delovna mesta ohranijo in da se po drugi začnejo ustvarjati nova, bodisi z razvojem obstoječih podjetij bodisi s prihodom novih subjektov. V ta namen smo predvsem za nove subjekte oblikovali paket ukrepov in spodbud, s katerimi smo želeli vzpostaviti podjetništvu zelo naklonjeno okolje. Med spodbudami, ki smo jih sprejeli, najdemo brezplačna zemljišča za poslovno gradnjo, subvencije delodajalcem za prispevke za novozaposlene delavce, subvencije obrestnih mer za najete kredite za gradnjo in opremo ter subvencije za udeležbo na sejmih.

Koliko denarja ste namenili za privabljanje podjetij? Če upoštevamo tudi cene zemljišč v poslovnih conah, ki smo jih odkupovali in razdelili naprej, je znesek zelo visok. Govorimo o skoraj osmih milijonih evrov v tem mandatu.

Ste se osredotočili na privabljanje tujih ali slovenskih podjetij? Obojih. Sam na lastništvo podjetij gledam z vidika, ali ima dobre ali slabe lastnike, ne glede na to, od kod prihajajo. Kako ste se lotili promocije Ajdovščine kot destinacije, v katero se podjetnikom izplača vlagati? Domača podjetja so nas pretežno spoznala prek medijev, tuja pa naslavljamo predvsem na sejmih in z oglaševanjem v mednarodnih poslovnih medijih. Oblikovali smo tudi katalog, s katerim Ajdovščino prikazujemo kot ugodno okolje za nova vlaganja. Obrnili smo se tudi na veleposlaništva in v sodelovanju z njimi organizirali več dogodkov. Prek številnih kanalov smo sporočali, da si želimo novih, dobrih podjetij in da se bomo kot lokalna skupnost potrudili tem podjetjem omogočiti čimprejšnji začetek proizvodnje na našem območju. Kakšni so učinki vaših naporov za privabljanje podjetij, kaj kažejo rezultati? Kot občina učinke v prvi vrsti ocenjujemo z

Oblikovali smo paket ukrepov in spodbud, s katerimi smo želeli vzpostaviti podjetništvu zelo naklonjeno okolje.

SBC | Intervju: Tadej Beočanin | November 2018

vidika delovnih mest. V zadnjih štirih letih se je gospodarstvo v Ajdovščini izrazito okrepilo; zadnji podatki kažejo, da smo v tem času ustvarili za 16 odstotkov več delovnih mest, kar je impresivna številka. Konkretno gre za 904 nova delovna mesta. Ko smo nastopili mandat, si tega ni predstavljal nihče. To kaže, da so bili vsi izpeljani ukrepi pravzaprav dobrodošli in da so prinesli želene učinke. Kaj ste storili za to, da imajo podjetja, ki delujejo v vaši občini, primerne kadre? Ste se na tem področju povezovali tudi z izobraževalnimi zavodi? Lokalna skupnost želi tudi na tem področju s podjetji delovati z roko v roki. Imamo kar nekaj različnih projektov. Oblikovali smo lokalno partnerstvo za spodbujanje zaposlovanja mladih. Podjetja povezujemo z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, da bi učencem in dijakom na dolgi rok predstavili deficitarne poklice, ki jih bodo podjetja potrebovala srednjeročno, denimo v osmih ali dvanajstih letih, mladi pa bi se na podlagi tega lahko odločili za nadaljnje šolanje.

prek številnih kanalov smo sporočali, da si želimo novih, dobrih podjetij. Naslednji projekt je bil analiza potrebe po kadrih, ki jo je izvedla Ljudska univerza Ajdovščina. Ugotovili smo, kakšne so kratkoročne in dolgoročne potrebe po kadrih na našem območju, in na podlagi te analize sprejeli tudi številne druge ukrepe, kot so občinske štipendije za deficitarne poklice. Prav v zadnjem letu si intenzivno prizadevamo za oblikovanje novega srednješolskega izobraževalnega programa za potrebe živilske industrije, ki je po številu zaposlenih največja panoga v naši občini. Delamo vse, da bi v okviru obstoječe srednje šole dobili nov program, namenjen usposabljanju kadrov, ki jih ta panoga potrebuje. Ste se lotili tudi ustanovitve podjetniškega inkubatorja? Kakšne so pri tem vaše izkušnje? Občina Ajdovščina je podjetniški inkubator ustanovila že pred časom, vendar ta ni zaživel. Nimamo niti primernega objekta zanj. To je eden od ukrepov, ki jih načrtujemo v prihodnje. Upam,

Podjetja povezujemo z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, da bi učencem in dijakom na dolgi rok predstavili deficitarne poklice.

da nas bodo s sofinanciranjem podprli država ali evropski skladi. Želimo si predvsem inkubator, ki bo temeljil na prostorih za obrtnike, torej manjših, do 200 kvadratnih metrov velikih delavnicah, ki jih bodo lahko za začetno obdobje dobili podjetniki začetniki, ki zelo težko najdejo prostore, gradnje lastnih pa si še ne morejo privoščiti. Po kakšnem ključu ste podeljevali subvencije? Ali podjetja bolj cenijo subvencije, torej denar, ali druge pogoje, ki jih ponuja okolje? Subvencije so zagotovo močna spodbuda. Predvsem se je to pokazalo pri subvencioniranju zaposlitev oziroma prispevkov in pri brezplačnih zemljiščih, kjer gre za subvencijo kupnine za stavbna zemljišča. To je močno promocijsko orodje. Podjetniki pravijo, da so zelo zadovoljni, ker je občina njihov partner v procesu izgradnje novih poslovnih prostorov, saj lahko v enem paketu in hitro ponudimo zemljišča, na katerih je ta gradnja možna in ki so že komunalno opremljena ter tako omogočajo vse pogoje za učinkovito delo. Poleg tega organiziramo številne dogodke in podjetjem ponujamo tudi podporno strukturo za večjo internacionalizacijo, saj imamo v Ajdovščini precej izvoznikov. Ste se pri privabljanju podjetij v svojo občino spopadali s kakšnimi težavami in ovirami? Ključna težava občine Ajdovščina ta hip je pomanjkanje stavbnih zemljišč za poslovno gradnjo. To pomeni, da bomo morali z državo še precej delati, da bomo lahko zagotovili nova zemljišča za poslovne objekte. To je trenutno naš največji izziv. Kakšni so bili odzivi občanov na občinske ukrepe za privabljanje podjetij? Je bilo kaj dvomov? Manjšo nezaupljivost je vedno čutiti, ne glede na to, kaj občina počne, a dvomi so se tokrat pojavljali zgolj v manjših gostilniških debatah. Na splošno gledano je javno mnenje temu zelo naklonjeno in tudi občinski svet je te ukrepe vedno podpiral z večino; svetniki jim niso nasprotovali v nobenem primeru. Vsi smo vedeli, da je treba gospodarstvu zagotoviti neko dodatno spodbudo, in mislim, da nam je uspelo. Danes, ko imamo rezultate, pa se dvom sploh ne pojavlja več. Z razvojem podjetništva se pojavijo tudi izzivi na področju stanovanjske politike, saj želi vedno več ljudi živeti blizu službe. Kako ste se lotili tega področja? To je ena od prvih pozitivnih posledic povečane gospodarske aktivnosti nekega območja. Tudi v Ajdovščini je začelo zelo primanjkovati stanovanj. Na to se je občina odzvala s sprejetjem

Intervju: Tadej Beočanin

podrobnega občinskega prostorskega načrta za novo večstanovanjsko sosesko, v kateri je predvidenih 270 novih stanovanj za tisoč prebivalcev. Vlagatelja, ki bo stanovanja zgradil in ponudil na trgu, še iščemo. Mora pa občina poskrbeti tudi za komunalno opremo zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo, torej za tiste, ki želijo živeti v hišah. Potem pride na vrsto še gradnja novih vrtcev in večanje šolskih kapacitet, saj novozaposleni na našem območju ustvarjajo družine in tudi za njihove otroke je treba poskrbeti. Pred očmi je treba imeti celotno sliko. Vsak ukrep ima posledice in zanje je treba odgovarjati. Vas župani drugih občin kdaj prosijo za nasvet glede privabljanja podjetij? Ali sledijo vašemu zgledu? Večkrat dobim kakšno vprašanje kolegov županov. Te stvari jih zanimajo. Imel sem tudi več predstavitev na dogodkih, kjer so bili med občinstvom tudi župani. Zavedanje o tem, da lahko občina igra aktivno vlogo tudi na gospodarskem področju, je doseženo in župani želijo to vlogo prevzemati.

milijonov evrov

smo namenili za privabljanje podjetij.

Vam je pri privabljanju podjetij na pomoč priskočila tudi država? Je pokazala razumevanje za vaše napore? Sodelovali smo predvsem z agencijo Spirit, s katero smo se skupaj udeleževali sejmov v tujini. To nam je omogočila država, za kar smo zelo hvaležni, in želimo si še tesnejšega sodelovanja tudi v prihodnje. Za zaključek: kaj je po vašem mnenju ključno za razumevanje in gradnjo spodbudnega podjetniškega okolja? Ključna usmeritev, ki jo mora imeti občina pri sodelovanju z gospodarstvom, je predvsem učinkovitost. Podjetja pričakujejo res učinkovite ukrepe in učinkovito občinsko upravo, učinkovito reševanje zapletov in učinkovito obravnavanje vlog. Če so se vsi subjekti pripravljeni držati tega vodila, uspeh ne more izostati.

Izdelujejo orodja, avtomatske linije ter naprave in stroje Ljubljanska družba Tritech se lahko pohvali s 25-letnimi izkušnjami pri izdelavi in konstrukciji orodij za brizganje različnih vrst polimerov ter orodij za štancanje in tlačni liv.

zadnjih letih so se začeli ukvarjati tudi s konstruiranjem in izdelavo avtomatskih linij ter naprav in strojev po naročilu kupca. Pridobljeni certifikat za sistem vodenja po EN ISO 9001 : 2015 uresničuje cilj doseganja skladnosti poslovanja in zadovoljstva kupcev. Pomembna konkurenčna prednost Tritecha je lastna orodjarna, v kateri izdelujejo orodja, ki jim pomagajo,

da svoje izdelke oblikujejo po željah kupca. Izdelke pa izdelujejo po dokumentaciji naročnikov ali po lastni konstrukcijski dokumentaciji. Med uglednimi tujimi podjetji jim zaupata Mercedes in Audi, med domačimi pa velja izpostaviti Gorenje, ETI, Fenolit, Elvez, Elektromaterial Lendava in RLS. TRITECH d.o.o. Cesta Andreja Bitenca 68, 1000 Ljubljana T: 01 518 41 71 | 01 519 11 29 E: info@tritech.si | www.tritech.si Promo

29 3

Član

Poskrbijo, da imate kakovostno električno napeljavo

V družinskem podjetju Elektro Jezernik iz Velenja že več kot 20 let uspešno izvajajo elektroinštalacijska dela jakega in šibkega toka, ki jih potrebujejo sodobni objekti. Tako zagotovijo, da ima naročnik oziroma objekt primerno razsvetljavo, moč električne napeljave, strelovod, nemoteče računalniške povezave, zanesljiv alarm, video nadzor, požarno javljanje in učinkovito kontrolo pristopa.

E Promo

lektro inštalacije izvajajo tako na novih zgradbah ali pri adaptacijah starejših kot na individualnih hišah ali stanovanjih, večstanovanj-

skih zgradbah, poslovnih prostorih oziroma pisarnah, pa tudi na industrijskih, trgovskih in turističnih objektih, muzejih, izobraževalnih ustanovah, hlevih in javnih razsvetljavah. Pouda-

rijo še pomembnost dobre strelovodne inštalacije. Z njeno pomočjo namreč pred udari strele in poškodbami uspešno zaščitijo objekte in inštalacije oziroma električne aparate.

pO izvedbi inštalacij še strOkOvni pregled

»Po končanju del izvedemo strokovni pregled, preizkus in meritve električnih inštalacij jakega in šibkega toka ter strelovodnega sistema. Smo usposobljeni in registrirani merilci po programu izobraževanja EDISON za nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) za preglednika manj zahtevnih inštalacij in preglednika zahtevnih inštalacij (EDISON PLUS). Usposobljeni smo tudi za izvedbo strukturiranega ožičenja za potrebe po izdaji sistemske garancije. Meritve izvajamo s certificiranimi instrumenti in opremo. Izvajamo tudi varjenje optičnih vlaken z varilnikom, ki je primeren za telekomunikacijski sektor,« povedo v

podjetju Elektro Jezernik, kjer je zaposleno dvajset ustrezno izobraženih strokovnjakov z izkušnjami. Poudarijo še, da nenehno vlagajo v izobraževanje in izpopolnjevanje svojih zaposlenih ter nakup profesionalne opreme, saj se zavedajo, da so znanje, izkušnje, primerna oprema ter dobra ekipa potrebni za kakovostno, hitro in cenovno najugodnejšo izvedbo električnih inštalacij.

Od priprave prOjekta dO izvedbe

Med njihove storitve sodijo tudi sodelovanje in nudenje strokovne pomoči naročnikom pri pripravi projekta ali

ponudbe, celovita priprava ponudbe inštalaterskih del, strokovno, kakovostno in ugodno ter naročnikovim potrebam in željam prilagodljivo izvedbo električnih inštalacij. Po končanju del pripravijo tudi dokumentacijo za tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja. Kot pooblaščeni inženirji Inženirske zbornice Slovenije lahko izvajajo tudi nadzor pri izvajanju del.

Številni zadovoljni naročniki

»Smo prilagodljivi, prožni, odgovorni in varčni izvajalci elektroinštalacijskih del, kar lahko potrdijo podjetja, ki so nam že zaupala izvedbo del na njihovih objektih. To so denimo preverjeno uspešna podjetja, kot so Hotel Jama iz Postojne in velenjsko podjetje Plastika Skaza, kjer smo prenovili upravno stavbo, skladiščne in proizvodne prostore. Izvedli smo tudi elektroinštalacijska dela v celjskem podjetju Hermi in MIK, Športni dvorani Tivoli in Kodeljevo v Ljubljani, proizvodni hali Turna v Šoštanju, stanovanjskih blokih Selo v Velenju ter menjali razsvetljavo z novo LED regulacijsko tehnologijo v Rdeči dvorani Velenje, če naštejemo le nekaj naših referenc,« še povedo v podjetju Elektro Jezernik.

Elektro Jezernik, d.o.o. | Črnova 53 d, 3320 Velenje | T: 03 898 63 62 | E: info@elektro-jezernik.si | www.elektro-jezernik.si

SBC | Nasveti | November 2018

Foto: Shutterstock

Kako iskati kadre doma in kako v tujini

Tradicionalni in sodobni prijemi. Primer najbolj uveljavljene platforme za iskanje kadrov v tujini ta trenutek ni le LinkedIn, temveč tudi Glassdoor, Monster, Indeed, Adia, Yoss, GA in Vettery.

KAKO ISKATI KADRE V SLOVENIJI?

Avtor: Marko Vidrih

skanje talentov je danes za podjetja eden izmed ključnih izzivov. Številna podjetja iskanja primernih kadrov v zadnjih letih ne omejujejo več na območje države, v kateri imajo sedež, ampak gledajo širše, razmišljajo zunaj ustaljenih okvirjev in imajo oči široko odprte. Pri tem uporabljajo najsodobnejše prijeme, na primer digitalne kanale in druge možnosti, ki jih prinaša digitalna tehnologija. Kateri so najučinkovitejši postopki, razlaga Ksenija Štrekelj, direktorica iskanja, selekcije in razvoja talentov pri podjetju Adecco.

Podajte se v lov na talente

»Headhunting« oziroma lov na talente se osredotoča na iskanje primerne osebe, zaposlene pri drugem delodajalcu, ki jo želite privabiti v svoje podjetje. Zastavite si naslednje vprašanje: kako pogosto objavljamo oglase za iskanje kadrov in koliko prijav, ki jih dobimo, je ustreznih? Preden se podate v iskanje kandidatov, je ključno razumeti in definirati vaše zahteve: znanja, veščine, izkušnje, izobrazbo, certificiranja in kompetence. Zatem naj se podjetje vpraša, kje lahko išče takšne posameznike in na kakšen način. Katere lastne vire ima, kako diskretno želi iskati kandidate, kakšne informacije želi posredovati na trg? V večini primerov podjetja

Kadri

iščejo kandidate, ki so že izoblikovani in ki prihajajo iz okolij, čim bolj podobnih njihovim. NASVET: »Headhunting« prepustite agenciji, ki ima bistveno več izkušenj in vam pri tem lahko pomaga, vas usmerja ter tudi bistveno manj obremenjeno nastopa v odnosu do kandidata. Agencije preverijo razpoložljivost kandidata oziroma njegovo zanimanje za menjavo službe. Pri tem lažje zagovarjajo interes podjetja in zagotavljajo diskretnost.

Iščite prek referenc in priporočil

Uporabite reference oziroma priporočila. Delodajalec v očeh kandidata zagotovo dobi dodano vrednost, če poudari vse prednosti kandidatove zaposlitve pri njem, k odločitvi zanj pa lahko iskalca nove službe spodbudijo različni dejavniki, ne samo finančni.

NASVET: Priporočila iščite pri posameznikih, ki jim zaupate; po navadi so to sodelavci ali kolegi iz panoge. V pomoč je, če ti posamezniki tudi dobro poznajo vaše podjetje in njegove delovne procese oziroma poslovni model, saj tako lažje predlagajo osebo, ki bi prostemu delovnemu mestu najbolje ustrezala.

Pokažite, v čem ste boljši od drugih zaposlovalcev

Danes govorimo o »candidate driven marketu«, trgu, na katerem so kandidati tisti, ki odločajo, v katerem podjetju želijo delati, zato je pomembno krepiti prepoznavnost znamke delodajalca oziroma »employer branding«. Tudi kandidat tako ve, kam prihaja in kaj lahko pričakuje, nato prek svoje mreže sam preveri reference podjetja in se na podlagi tega lažje odloči, ali ga sodelovanje zanima. Tako je na primer pri strojnem inženirju ali oblikovalcu kovin dobro vedeti, v čem so si interesi iskalcev podobni in v čem se razlikujejo, saj lahko podjetje potem temu prilagodi svojo ponudbo. Delodajalec mora izkazati tudi pripravljenost na iskanje skupnih rešitev in sposobnost, da zna kandidata aktivno poslušati ter razumeti njegove vidike, vrednote, želje in pričakovanja.

NASVET: Če podjetje ve, v čem se razlikuje od drugih, pozna svojo največjo dodano vrednost, ki jo lahko ponudi kandidatu, s tem pa ima tudi več možnosti, da ga bo privabilo. Imejte v mislih, da ima kandidat hkrati več ponudb za delo, ter bodite hitri in učinkoviti pri sprejemanju odločitev, svojih odzivih in vmesnem obveščanju kandidata.

ZVOK ZMOGLJIVOSTI Akrapovičevi izpušni sistemi, preizkušeni na dirkališčih, ne navdušujejo samo s svojo zmogljivostjo, ampak so tudi vizualno privlačni. Kakovost, ki jo lahko vidite, slišite in občutite, je plod mojstrske izdelave, vrhunskega tehnološkega znanja in uporabe inovativnih materialov.

Akrapovic d.d. Malo Hudo 8a, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija

SBC | Nasveti | November 2018

Izkoristite glas zadovoljnih zaposlenih

»Testimonials« oziroma pričevanja zaposlenih, ki so v vašem podjetju uspeli, so lahko zelo praktična in prepričljiva oblika iskanja kadrov. Uporabite jih lahko kot svoje glasnike. Posamezniki, ki so v podjetju zgradili svojo kariero, bili pri delu uspešni ter so z njim zadovoljni in ponosni nanj, bodo svetu najbolj pristno posredovali informacije o tem, kaj vse podjetje ponuja, prav zaradi pristnosti pa bodo v očeh drugih, ki niso del podjetja, takšna sporočila sprejeta bistveno bolje.

Družbena omrežja

Iskanje primernih kandidatov se v današnjem času odvija tudi prek družbenih omrežij, kot so LinkedIn, Facebook, Twitter, Youtube, Snapchat in Instagram. Vsako od njih ima svoje zakonitosti, ki jih je pri tem treba upoštevati. Socialnih omrežij se je smiselno lotiti preudarno. Kaj to pomeni? Najprej se odločite, na katerem od omenjenih omrežij želite krepiti pojavnost podjetja. Upoštevajte celostno grafično podobo podjetja, oblikujte ustrezen profesionalni profil, pri tem pa imejte v mislih zakonitosti, ki so za vsako od naštetih omrežij drugačne. Na omrežjih je treba delovati ves čas, ne le občasno ali po navdihu. To pomeni, da je treba ves čas objavljati vnaprej domišljene vsebine, s katerimi želite doseči določen cilj.

NASVET: Večjo učinkovitost lahko dosežemo, če je tisti, ki širi glas o vašem podjetju, pripravljen nastopiti z vizualno predstavitvijo in videogradivom.

NASVET: Ne odpirajte računa ali profila na družbenem omrežju samo zato, da ga boste imeli, potem pa ga ne boste uporabljali. Takšen račun ne prinaša dodane vrednosti; ves čas mora biti aktualen, na njem pa vsak teden ali vsak dan skrbite za privlačne objave.

KAKO ISKATI KADRE V TUJINI?

Obrnite se na lokalne ustanove

Preučite lokalne zakone ter spoznajte lokalne omejitve, institucije, poslovne običaje in način poslovanja v določenem okolju. Na osnovi tega se odločite, kako boste iskali talente.

NASVET: Lokalne ustanove in podjetja, na primer lokalne zaposlitvene agencije, so vam lahko v veliko pomoč.

Uporabite uveljavljene digitalne platforme

Izkoristite dejstvo, da je uporabnikov digitalnih kanalov in platform vedno več in da se vpliv družbenih medijev povečuje. Danes skoraj ne poznamo več prošenj v fizični obliki, saj so jih nadomestile elektronske. V svetu so vedno bolj aktualni tudi virtualni sejmi. Nekoč dolge sezname referenc danes nadomeščajo LinkedIn in druga tovrstna omrežja. Intervjuji s kandidati vse manj potekajo iz oči v oči in vedno bolj prek videokonferenc, na primer z orodjem Skype. Najbolj uveljavljene platforme za iskanje kadrov v tujini ta trenutek so: Glassdoor, Monster, LinkedIn, Indeed, Adia, Yoss, GA (General Assembly) in Vettery.

NASVET: Bodite v koraku s časom tudi pri iskanju kandidatov, ki so pri svojem ravnanju vedno bolj digitalni. Spremljajte in pogumno uporabljajte orodja in iskalnike, ki vas bodo pripeljali do želenega kandidata.

Ko se dogovarjate za sodelovanje, ponudite dodatno pomoč

Če razmišljate o iskanju kadra v tujini, se vprašajte, ali bodo to dnevni migranti ali posamezniki, ki se bodo v Slovenijo preselili. V drugem primeru upoštevajte, da si bodo morali delavci urediti dokumentacijo ter poiskati namestitev, pa tudi šole in vrtce za svoje otroke, ter jim pri tem pomagajte.

NASVET: V tujini je vedno bolj uveljavljena praksa, da se kandidatom ponudi tako imenovani »realocation package«, torej paket, ki vsebuje kritje vseh ali vsaj dela stroškov, ki jih ima posameznik ob selitvi. To so lahko stroški hotelske nastanitve, plačila letalske vozovnice in subvencije za najemnino stanovanja za določeno obdobje ali pa dodaten denar, s katerim si lahko posamezniki krijejo stroške prevoza domov ob večjih praznikih. Nekatera podjetja se prav tako zavežejo, da bodo zaposlenim omogočila proste dneve v prazničnem času. Bodite pripravljeni, da bodo kandidati iz tujine pri dogovarjanju za zaposlitev zastavili tudi to vprašanje. V nekaterih primerih lahko prav to vpliva na njihovo odločitev, ali bodo sprejeli vaš poklicni izziv.

Lesena masivna gradnja po sistemu »XLAM«

ekoč je imela primat v gradnji več-etažnih stanovanjskih in poslovnih objektov klasična masivna gradnja iz betona in opeke. Lesena montažna gradnja v lesenem okvirnem in skeletnem sistemu je bila večinoma prisotna le pri manjših stanovanjskih objektih, največkrat stanovanjskih hišah. Tako lesen okvirni in skeletni sistem nikoli nista konkurirala klasični gradnji pri izvedbi večjih stanovanjskih in poslovnih objektov. A danes, ko je na trg prodrla sodobna tehnologija lesene gradnje iz Xlam CLT elementov, temu ni več tako. Lesen konstrukcijski 'Xlam' sistem z uporabo lesenih masivnih križno lepljenih CLT elementov (CLT = Cross Laminated Timber) je v porastu po celem svetu. To je lesena masivna gradnja, kjer so Xlam CLT stene in medetažne plošče izdela-

ne iz 8–32 cm debelih večslojnih panelov. Tovrstne konstrukcije imajo izjemne prednosti pri požarni in potresni odpornosti, hkrati pa zaradi enovitega lesenega masivnega ovoja nudijo izjemno bivalno ugodje in počutje. So najbližja alternativa klasični gradnji, saj s polnim masivnim elementom popolnoma nadomestijo zid v klasični gradnji, vsi ostali sloji izolacije in finalizacije objekta pa se izvedejo na leseno masivno konstrukcijo z zelo enostavnimi in hitrimi postopki pritrjevanja, kar nudi lesena masivna konstrukcija kot osnova. Razvoj in uporaba Xlam panelov je v velikem porastu, saj je material, razvit v Evropi pred 15 leti, prodrl že na vse kontinente sveta, njegova proizvodnja in uporaba pa strmo narašča.

WWW.

Tako sodobna arhitektura posega po Xlam CLT elementih tudi v najzahtevnejših arhitekturnih konstrukcijskih izvedbah. V Sloveniji se gradi vedno več stanovanjskih kakor tudi večstanovanjskih oziroma večetažnih objektov, kot so npr. 4-etažni bloki v Polju pri Ljubljani in v Domžalah, vrtci, šole, športne dvorane, vse več pa je tudi poslovnih objektov, saj so poslovneži in investitorji pri gradnji v tem sistemu prepoznali mnogo prednosti pred klasično zgrajenimi objekti (več o Xlam CLT sistemu na www.cbd.si).

Promo

Inovativna trajnostna gradnja prihodnosti iz lesenih masivnih križno lepljenih CLT elementov.

ZA podjetno Slovenijo

PridruĹžite se uglednim podjetjem in podjetnikom, med njimi:

Postanite tudi vi član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, združenja najuspešnejših slovenskih podjetnikov.

info@slovenianbusinessclub.si S članstvom v klubu dobite možnost:  ekskluzivnega mreženja z najuspešnejšimi slovenskimi podjetniki na dogodkih kluba,  sokreiranja in uresničevanja programa ZA prodorno Slovenijo – za boljše podjetniško okolje,  udeležbe na letnem SBC-forumu, najbolj odmevni podjetniški prireditvi v Sloveniji,  pridobitve podjetniških receptov, izkušenj in veščin v okviru SBC Akademije,  promocije vašega podjetja na domačih in tujih trgih v okviru medijev SBC.

SBC | Nasveti | November 2018

Foto: Shutterstock

4 recepti, kako pridobiti in zadržati odlične kadre

Kako vzbuditi pozornost kandidatov in kako jih karierno motivirati

Avtor: Marko Vidrih

Izkoristite radovednost kandidatov

Kandidati želijo vedeti čim več o podjetju. Tako imenovani »employer branding«, prepoznavnost lastne znamke, je močan dejavnik, ki vpliva na pritegovanje talentiranih kandidatov. Zajema korporativne vrednote in sporočila, ki ustvarjajo sliko podjetja, vidno navznoter in navzven. Kandidati od bodočega delodajalca pričakujejo odkritost ter jasne in konkretne informacije glede:

delovnega mesta, plače, drugih delovnih pogojev, pričakovanj in

ciljev, ki jih morajo dosegati, možnosti razvoja. Kot delodajalec imejte odgovore na ta vprašanja pripravljene. S tem kažete svoj odnos in podjetniško kulturo. NASVET: Če se potencialni zaposleni lahko identificirajo z vrednotami delodajalca, je težko zavrniti ponudbo za delo. Ko opravite izbor kandidatov, ne pozabite na tiste kandidate, ki niso bili izbrani, in jih obvestite o svoji odločitvi. Tudi to vpliva na ugled vašega podjetja.

Kadri

Zaposlenim ponudite izzive in možnost napredovanja

Svetuje: Ksenija Štrekelj, direktorica iskanja, selekcije in razvoja talentov pri podjetju Adecco

Konkretno povejte, kaj ponujate

Kandidati želijo zelo konkretne odgovore. Imejte pripravljenih pet odgovorov na vprašanje, kaj ponujate kandidatom. Odgovori naj vključujejo področja, kot so korporativna kultura, osebni razvoj, višina plače (ta ni samoumevna, pač pa je motivator) in možnost kariernega razvoja – torej v kolikšnem času, kaj in koliko. Vedeti morate, kaj boste kandidatu lahko ponudili čez nekaj let. Kandidati želijo slišati predvsem, kaj bodo pridobili, če se odločijo za sodelovanje s podjetjem: lahko računajo na napredovanje in izobraževanja, lahko pričakujejo uvajanje, mentoriranje ter podporo sodelavcev in oddelkov, ali se bo njihova plača z dodatnimi nalogami in odgovornostjo dvigovala ter ali bodo lahko svobodno sprejemali odločitve.

NASVET: Podjetja naj imajo predvsem pripravljen odgovor, v čem se razlikujejo in so boljša od drugih na trgu. Zakaj bi si kandidat želel delati ravno za njih? Odgovori, kot so »smo mednarodno podjejte, ponujamo računalnik in telefon, ponujamo pogodbo za nedoločen čas, imamo redno plačilo« in podobno, niso odgovori, ki jih kandidati želijo slišati, saj to jemljejo kot zagotovljeno danost.

Kandidatom za zaposlitev predstavite njihovo karierno pot v podjetju in izzive, s katerimi se bodo srečevali. Za delavce, ki so že v podjetju, pa je smiselno pripraviti karierni načrt, oceniti njihov trenutni status ter opredeliti, do kam jih želite razvijati in vanje vlagati. Z zaposlenim je pomembno deliti tudi vizijo podjetja: poskrbite za to, da vizijo vsi razumejo enako, vanjo pa jih vključite z lastnimi pobudami na različnih področjih, na primer pri oblikovanju novih poslovnih idej, team buildingih in skupnih udejstvovanjih, denimo športnih.

NASVET: Kandidatom in zaposlenim je treba zagotoviti tudi intelektualno stimulativno okolje, ki jim ponuja izzive in možnost napredovanja. Pripadnost in zvestobo podjetju dviguje vključevanje zaposlenih v aktivnosti. Postavite jim konkurenčne pogoje ter predstavite karierne načrte in širšo vizijo.

Coaching in mentorstvo

»Coaching« in mentorstvo nimata enakega pomena. Pri mentorstvu gre za dejansko prenašanje strokovnega znanja na sodelavce, ki so praviloma novi. Pri »coachingu« pa posameznika usmerjamo v skladu s cilji, postavljenimi zanj, pri čemer rešitve poišče sam. Mentorstvo v prvi vrsti zagotavlja odličnost procesa in dela ter ohranitev in prenašanje znanja znotraj podjetja. »Coaching« pa je smiseln za posameznike, ki so v podjetju odločevalci in zasedajo ključne položaje. V določenih primerih ga je smiselno izvajati z zunanjim »coachem«, druga možnost pa je interni »coach«; izbira je odvisna od tega, ali podjetje oziroma zaposleni potrebujejo prodajni, poslovni in/ali osebni »coaching«.

NASVET: »Coaching« in mentorstvo sta za podjetje zelo pomembna dejavnika. Različne posameznike izobražujte za različna znanja, oni pa naj nato svoje znanje prenašajo naprej na sodelavce.

Član

Najprej so stroje obnavljali, zdaj jih izdelujejo

V podjetju Bos Grubar so v 23 letih delovanja ustvarili izjemno poslovno zgodbo, ki so jo v lanskem letu kronali z nazivom podjetniška gazela

mo eno podjetje s tremi dejavnostmi,« pravijo v podjetju Bos Grubar iz Šentjerneja. V sektorju strojegradnja po naročilu načrtujejo in izdelujejo naprave in orodja, kot tudi stroje za stiskanje in ločevanje odpadkov. Njihova hala v proizvodnji je polno zasedena s serijsko izdelavo kakovostnih kovinskih proizvodov in serijsko izdelavo proizvodov iz plastike. V sektorju storitve pa nudijo vzdrževalna dela in servis ter načrtovanje in izdelavo namenskih kovinskih rezervnih delov po naročilu.

Sodelujejo S priznanimi Svetovnimi znamkami

Prav zaradi tako široke palete dejavnosti, izdelke blagovne znamke Bos Grubar lahko najdemo v proizvodih priznanih svetovnih znamk, kot so nemški MEN, češki S&B, Fiocchi Italija, HDS Grčija, FN Herstahl Belgija, pa tudi Sloboda Čačak in Prvi partizan iz Srbije ali pa Igman Konjic v Bosni in Hercegovini. Prav tako tesno sodelujejo s podjetji v Sloveniji kot je denimo Revoz, kjer so izdelali napravo za izdelavo vtisov na Promo

karoserijo avtomobila in napravo za kompleksno sekanje plastike na plastičnem nosilcu prednjega pokrova. V podjetju Danfoss Trata stoji njihova montažna robotska celica ter robotska celica za sestavo ventilov, v podjetju Akrapovič pa poleg specifičnega namenskega stroja in raznih hidravličnih vpenjalnih sistemov še transportne mize za prevoz zelo težkih orodij. Za podjetje AHA-Emi so izdelali namensko linijo za montažo kovinskega izdelka Utrusta, ki se uporablja kot vgradni element v Ikeinih izdelkih. Za naročnika na Kitajskem pa so izdelali hidravlične vpenjalne priprave, ki se nahajajo v njegovi tovarni v CNC strojih. Njihova orodja uporabljajo v podjetjih Akrapovič, Revoz, Arex in drugih.

Sodobna proizvodnja in razvojni oddelek

»Vsako naročilo je za nas nov produkt, nov izziv, pa naj bo to izdelava stroja, orodja ali namenske priprave. Naša oprema nam omogoča, da lahko izdelujemo zelo kompleksne izdelke v 3D obdelavi, tako tri kot pet osni,« pove direktor podjetja Stanislav Grubar. Podjetje je ustanovil leta 1995, najprej pa so se ukvarjali z obnovo in prodajo raznih strojev za obdelavo

kovin, kasneje tudi z izdelavo raznih drobnih kovinskih izdelkov. Od leta 2001, potem ko so zgradili novo proizvodno halo in razvojni oddelek, je poglavitna dejavnost podjetja izdelava orodij, naprav in strojev, predvsem za potrebe avtomobilske industrije. »Naše načelo je, da nenehno vlagamo v razvoj proizvodov, procesov in organizacijskega znanja. Skrbimo tudi za nenehno usposabljanje zaposlenih in vzdrževanje opreme, ter za ustrezne delovne pogoje zaposlenih,« poudari direktor podjetja Bos Grubar.

V družbi najboljših sloVenskih podjetnikoV

»V Klub slovenskih podjetnikov oziroma Slovenian Business Club (SBC) sem se včlanil na povabilo izvršnega direktorja Gorana Novkovi a, kar je za nas veliko priznanje, saj se zavedam, da so v klub lahko včlanjeni le najboljši slovenski podjetniki,« še pove Stanislav Grubar. Doda, da je najpomembnejše poslanstvo kluba povezovanje slovenskih podjetnikov, izmenjava dobre prakse ter širitev obzorij. »Klub je interesno združenje podjetnikov, ki so svojo podjetniško pot začeli z lastno idejo in željo po tem, da preoblikujejo naše gospodarstvo na bolje.«

SBC | Intervju: Uroš Rosa | November 2018

Uroš Rosa, izvršni direktor podjetja Akrapovič, o tem, kako izkoristiti boljše pogoje za zaposlovanje hrvaških delavcev, kako izobražujejo kadre s pomočjo šol v BiH in zakaj dobijo tudi delavce iz Francije, Belgije, Amerike, Indije …

Foto: Berbara Reya

Intervju: Uroš Rosa

Slovenska podjetja bi morala proaktivno iskati hrvaške delavce

Avtorja: Goran Novković, Jan Tomše

roš Rosa je diplomiral in doktoriral na ljubljanski Fakulteti za strojništvo. Poklicno pot je začel kot raziskovalec v avtomobilski panogi. Podjetju Akrapovič se je pridružil kot vodja projektov, nato prevzel oddelek za raziskave in testiranja, zatem pa postal tehnični direktor. Mesto izvršnega direktorja je zasedel pred šestimi leti. Dodatno znanje je pridobival v tujini, na poslovni šoli INSEAD v francoskem Fontainebleauju. Paradna slovenska izvozna znamka je pod njegovim vodstvom občutno povečala prihodke in dobiček ter naredila velik preskok pri inovacijah in razvoju človeških virov. S tem ko podjetje raste, izziv predstavlja iskanje primernih kadrov. O tem je spregovoril na 2. SBC Akademiji. Kakšne težave s kadri imate trenutno v podjetju Akrapovič? Imamo težave z iskanjem in zadrževanjem ključnih kadrov. To so težave, ki jih imajo ta hip številna podjetja v tem delu Evrope, tudi v Sloveniji. Iščemo strokovne kadre, inženirje, delavce v proizvodnji, varilce ... Zelo različne profile. V preteklosti ste izpeljali nekaj zanimivih potez. Finančno ste motivirali zaposlene, da so oni za vas iskali kadre. Kako se je to obneslo? Lani, ko smo iskali večje število varilcev, smo podali interno pobudo za akcijo, ki smo jo naslovili med zaposlene. Delavec, ki uspe pripeljati usposobljenega varilca, ta pa se po določenem uvajalnem času izkaže za primernega in ga zaposlimo, dobi finančno nagrado 250 evrov bruto. Na ta način nam je uspelo doslej zaposliti okoli 80 varilcev. Bistveno je bilo, da je prišel človek, ki je že znal variti in ga torej nismo usposabljali. Pozitivno

je, da tisti, ki ga pripelje, zanj jamči. S tem smo spodbudili zavezo med njima, saj nihče ne želi izpasti slabo, ko nekoga pripelje. Obenem pa je bilo to tudi svojevrstno jamstvo za podjetje. Vzpostavili ste tudi stike s šolami v Bosni in Hercegovini. Kakšna je bila ta izkušnja? Kot podjetje kratkoročno nismo uspeli dobiti toliko varilcev, kot smo jih potrebovali zaradi svoje specifike, zato smo iskali po različnih bazenih. Povezali smo se s kovinarskimi strokovnimi in poklicnimi šolami v Bosni in Hercegovini. Prepoznali smo jih nekaj, ki imajo dobre kovinskopredelovalne programe, in z njimi sklenili partnerstva. Te šole usposabljajo varilce do določene stopnje, potem pa jih prevzamemo mi in jih dokončno izobrazimo. Če se izkažejo, jih zaposlimo. Ključno pri sodelovanju je bilo, da je naš inštruktor varjenja za šolske inštruktorje izobrazil tudi učitelje v Bosni in Hercegovini, tako da lahko ti zdaj sami izobražujejo učence glede na naše specifične potrebe. Koliko kadrov ste dobili? Iz Bosne in Hercegovine smo dobili približno 35 delavcev. Podobno smo naredili pri hrvaškem bazenu; tam smo jih dobili približno 20. Proces vedno poteka tako, da se varilci osnovno izobrazijo doma, nato že izobraženi pridejo k nam, mi pa jih dodatno izobrazimo, da lahko delajo pri nas.

Iskanje delavcev prek naših zaposlenih se izkazuje za uspešno. Tisti, ki delavca pripelje, zanj jamči, to pa pomeni tudi jamstvo za podjetje.

SBC | Intervju: Uroš Rosa | November 2018

Kakšni so pri zaposlovanju delavcev iz Bosne in Hercegovine postopki za pridobivanje dovoljenj in kako ste se soočili z jezikovnimi izzivi? Ste delavcem pomagali tudi pri nastanitvi? Če želiš zaposliti nekoga iz Bosne in Hercegovine, to v Sloveniji traja od dva do tri mesece, če hitro potrebuješ veliko ljudi, pa se to ne bo zgodilo prej kot v nekaj mesecih; izobraževanju in učenju je treba prišteti še nekaj mesecev. S ponudnikom prenočitev v bližini Črnomlja smo se dogovorili, da je delavcem, ki so prišli, omogočil prenočevanje po ugodnih cenah. Eden od izzivov je tudi jezik, kulturne in jezikovne ovire, ki jih ne pričakuješ. Organizirali smo tečaje hrvaščine in srbščine za naše delovodje ter financirali tečaje slovenščine za delavce iz Bosne in Hercegovine. Tipičen primer so tudi zapleti z delovnimi nalogi za delavce, ki pridejo v proizvodnjo. Postopki morajo biti namreč opisani v slovenskem jeziku in za nekatere je to lahko velika težava. V podjetju navodila vse pogosteje posredujemo v sliki in videu. Jezik pri tem za ustrezno opravljen postopek ni več nujen.

jih napotili na delo v Slovenijo. Tako so zelo zmanjšali birokratske zaplete, saj je šlo je za veliko ljudi, s sprostitvijo birokratskih postopkov pa te stvari postajajo preprostejše. Hrvaška je zelo močan bazen, poleg tega imajo hrvaški delavci na splošno nižje plače kot delavci v Sloveniji. S približevanjem 1. julija se je število prošenj začelo povečevati. Podjetja, sploh tista z obmejnega pasu, bi po mojem mnenju morala proaktivno začeti iskati kadre s tega območja.

Podjetje Akrapovič je pri tehnoloških izdelkih »v špici« in verjetno ste tudi tarča lova na vaše supertalente. Kako se upirate takšnim poskusom? Poskusi so. Naši ljudje, od inženirjev do drugih strokovnjakov, ki imajo veliko stikov s kupci, so potencialna tarča tako za kupce kot za konkurente. Selitev v tujino danes ni težava, sploh za tiste, ki se še odločajo, kje bodo nadaljevali kariero. Zanimive so tudi generacijske razlike. Zdajšnja generacija gleda na delo drugače kot moja in prejšnje generacije. Čutiti morajo, da v podjetju nekaj pomenijo, čutiti morajo izziv in podporo, da izpeljejo delovne naloge. Motivator V podjetju navodila vse pogosteje je tudi plača, ki ni samo higienik, ampak posredujemo v sliki in videu. Jezik pri tem za se vse bolj kaže kot pomemben dejavnik zadovoljstva. ustrezno opravljen postopek ni več nujen. Bistveno je, da podjetje supertalentom in visoko motiviranim kadrom Pred časom je Igor Akrapovič povedal, da zagotovi pogoje, v katerih lahko svoj talent je v Beli krajini, kjer je tovarna podjetja, uresničijo v celoti. Nekateri to res izkoristijo in visoka stopnja brezposelnosti, hkrati pa ste uspejo izpolniti misijo; drugi se v takšnem okolju morali uvažati delavce iz tujine. Kako je z brezposelnostjo v Beli krajini in okolici danes? ne najdejo in zanje ni dileme, ali bodo v takšnem okolju vztrajali. Dajo odpoved in odidejo, razlog Po državnih statistikah brezposelnih skoraj ni pa pogosto ni plača. Eno je pridobiti dober kader, več. To je tudi razlog, da moramo kadre iskati v povsem drug izziv pa je, kako ga nadomestiti. tujini. Sprva smo mislili, da bo več delavcev iz nekdanjega Danfossa v Črnomlju prišlo k nam, a se Zgodi se, da več mesecev iščeš nadomestilo za človeka, nato pa traja še eno leto, da novega to ni zgodilo, saj so bili v tistem času preskrbljeni z človeka spraviš na raven delavca, ki je odšel iz odpravninami. podjetja. Človeka je lažje zadržati kot iskati novega. Kako pristopiti k iskanju delavcev na hrvaškem trgu? Občutek je, da slovenska javnost Ste znana svetovna znamka v tekmovanju podcenjuje možnost vstopa hrvaških delavcev na MotoGP. Ali kakšen supertalent sam potrka slovenski trg in da to ne bo imelo velikega vpliva. na vaša vrata? S Hrvaško imamo kar dolgo mejo, v državi je tudi Tudi. Prepoznavnost blagovne znamke v svetu veliko močnih centrov: Zagreb, Rijeka, Čakovec, pripomore k temu, da talenti pridejo do nas. Karlovec, Pulj z Istro. Takšnih primerov je kar nekaj. Pred leti smo Marsikatero podjetje je že doslej zaposlili inženirja elektronike iz tujine, ki je želel zaposlovalo delavce iz Hrvaške. Zaposlitvena delati v našem podjetju. Del njegove motivacije je agencija je imela rešitev – podružnico na bil tudi ta, da je imel ženo Slovenko. Pridejo pa tudi Hrvaškem, kjer so zaposlili delavce, nato pa drugi, Indijci, Američani, Italijani, Francozi, Belgijci. Nekaj smo jih zaposlili. Zdajšnja generacija na delo

gleda drugače kot moja in prejšnje generacije. Čutiti morajo, da v podjetju nekaj pomenijo, čutiti morajo izziv in podporo, da izpeljejo delovne naloge.

Kakšen nasvet za konec? Všeč mi je misel, ki pravi: Hire character, train skills (zaposli človeka, ki ima prave lastnosti, nato ga nauči veščin, op. p.). Iz tega izhaja vse. Ključno je, kakšno osebo dobiš. Važno je, da je človek pravi, ostalo ga naučiš.

2 46

Član

Pravi spoji za industrijske rešitve prihodnosti

Družba Elektrospoji s pomočjo izdelkov svojih principalov na področju spojne, krmilne, stikalne in instalacijske tehnike oblikuje inovativne rešitve, ki so njihovim kupcem pisane na kožo.

kozi več kot dvajsetletno zgodovino se je ljubljansko podjetje Elektrospoji na slovenskem tržišču uveljavilo kot najbolj prepoznaven ponudnik kakovostnih in inovativnih rešitev spojne, krmilne, stikalne in instalacijske tehnike za področje strojegradnje, industrijske in procesne avtomatizacije in elektroenergetike. Direktor Matevž Sočan poudarja, da tako njihovi do-

Promo

bavitelji kot kupci na svojih tehničnih področjih postavljajo standarde, Elektrospojih pa so njihov zanesljiv 'spoj' za komponente in rešitve na enem mestu. »Aktivno sodelujemo s svojimi partnerji na dolgi rok in jim omogočamo čim večjo dodano vrednost z izborom najbolj ustrezne in kakovostne opreme na enem mestu, s hitrimi in konkurenčnimi rešitvami, dobavo iz zalog in poprodajnimi servisnimi storitvami.«

VzpostaVljajo 'srčno-žilni sistem ter žiVčeVje' napraV

Poleg dolgoletnega sodelovanja z njihovima najbolj pomembnima poslovnima partnerjema Weidmüller iz Nemčije in GE Industrial Solutions zastopajo in nudijo tudi vrhunske specializirane proizvode predvsem evropskih proizvajalcev, kot so Icotek, Pfannenberg, Weitkowitz, Brevetti in drugi. Komponente povezujejo tudi v manjše ali večje vsebinske sklope

473

in kupcem oziroma njihovim aplikacijam nudijo individualno prilagojene rešitve. Na slovenskem trgu so vodilni v tržnem deležu v posameznih tehničnih segmentih, kot so spojna in krmilna tehnika za industrijo. »Naš portfelj izdelkov in rešitev je vgrajen v električnih napravah, strojih različnih namembnosti, avtomatiziranih industrijskih in procesnih linijah (tudi v zahtevnejših eksplozivno nevarnih okoljih), v elektroenergetskih ter industrijskih objektih doma in po svetu. Izdelki naših priznano kakovo-

stnih partnerjev so v razdelilnih in krmilnih elektro omarah, kjer omogočajo spajanje moči, podatkov in signalov, kar predstavlja 'srčno-žilni sistem in živčevje' teh naprav, strojev in proizvodnih linij. Gre za različne komponente – od preprostih vrstnih sponk in oznak do modularnih industrijskih konektorjev, elektronike, upravljanih ethernet stikal in opreme, vhodno-izhodno krmilnih enot za avtomatizacijo in vse naprej do IoT (oziroma internet stvari kompatibilnih komponent) programske opreme, ki vodijo k inteligentnim digitalnim rešitvam.

Vedno V korak s časom

»Zaradi velikega vpliva napredne nemške industrije na naše gospodarstvo se pri nas veliko govori in tudi že dela na področjih tako imenovane Industrije 4.0. Trendi v

industriji gredo v smeri decentraliziranih sistemov in M2M (machine-to-machine) komunikacije, digitalne vizualizacije oz. modeliranja digitalnih dvojčkov, RFID, napredne robotike in 3D tiskanja. Vse z namenom večje učinkovitosti, prilagodljivosti in sledljivosti proizvodnih procesov. Ob cilju popolnoma povezanih in karseda avtonomnih industrijskih procesov je sedaj ključno zbiranje velike količine podatkov in njihova obdelava. Za kontinuirano učenje tako imenovanih »pametnih tovarn« je potrebno še veliko elektrifikacije in povezovanja, nadalje tudi ustreznih programskih rešitev za implementacijo ustreznih algoritmov (umetne inteligence), ki bo omogočila pot popolnoma avtonomnim tovarnam prihodnosti. Rešitve našega partnerja Weidmüller gredo od portfelja za samo elektrifikacijo in komunikacijo in podporne opreme za avtomatizacijo v inovativna orodja za inženiring in vizualizacijo, ki omogočajo rešitve digitalizacije proizvodnih sistemov. Gre za omogočanje inteligentnih povezav na vseh procesnih nivojih, od senzorjev do 'oblaka'. Na sejmu SPS IPC Drives 2018 v Nürnbergu, ki predstavlja najpomembnejši svetovni sejem na

področju avtomatizacije, bo Weidmüller predstavil novo, 'web-based' varno programsko rešitev za pomoč pri avtomatizaciji malih in srednje velikih sistemov po imenu 'u-create'. Več o tej rešitvi lahko izveste na spletni strani www.u-mation.com/,« zaključi Matevž Sočan, direktor podjetja Elektrospoji.

za podjetno, sodobno držaVo

»Klubu slovenskih podjetnikov sem se pridružil, ker želim prispevati k reformiranju naše države v podjetno, moderno državo, ki bo na gospodarskem področju segla v sam svetovni vrh. Želim si izboljšati ugled podjetništva v Sloveniji, povezovanja in druženja s podobno mislečimi podjetniki, s katerimi si lahko izmenjamo izkušnje in se iz prakse drug od drugega naučimo novih znanj. Podjetnikov pa ne smemo enačiti z managerji. Podjetniki ustvarjajo, managerji pa upravljajo. Podjetna mala in srednja družinska podjetja bistveno prispevajo k produktivnosti in visoki slovenski gospodarski rasti, imajo podobne izzive, podobne vrednote in prav je, da postanejo viden člen slovenskega gospodarstva,« nam je dejal Matevž Sočan, direktor podjetja Elektrospoji iz Ljubljane.

ELEKTROSPOJI, d. o. o. | Stegne 27, 1000 Ljubljana | T: 01 511 38 10 | E: info@elektrospoji.si | www.elektrospoji.si

SBC | Nasveti | November 2018

Nasvet iz prakse: Kako do dobrih delavcev na Hrvaškem

Od julija ni več zapletenih birokratskih postopkov za zaposlovanje Hrvatov. Izkušnje z uspešnim zaposlovanjem Hrvatov imajo v brežiškem Kovisu.

Avtor: Marko Vidrih

lovenska podjetja zaradi potreb po novih delavcih zaposlujejo vedno več tujcev, med njimi največ iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova, Makedonije, Hrvaške, Italije, Slovaške, Romunije, Črne gore, Ukrajine in Bolgarije. Največ tujcev po podatkih zavoda za zaposlovanje zaposlijo na delovnih mestih zidarja, varilca, voznika težkih tovornjakov in vlačilcev, kuharja, orodjarja, tesarja, strugarja, elektroinštalaterja in elektromehanika. Za omenjene poklice je bilo v prvi polovici leta izdanih več kot osem tisoč delovnih dovoljenj in soglasij. Povečuje se tudi zaposlovanje strokovnjakov za informacijsko tehnologijo (IT). Prvega julija letos je začel veljati prost dostop do trga dela za hrvaške delavce. Ti imajo zdaj enak dostop do trga dela kot delavci iz Slovenije in drugih držav članic EU. Po podatkih statističnega urada (Surs) je bilo ob koncu prvega polletja letos v Sloveniji delovno aktivnih 6.399 hrvaških delavcev. Število delovno aktivnih hrvaških državljanov se po uveljavitvi prostega dostopa na slovenski trg dela ves čas povečuje. Po podatkih statističnega urada se je tako od začetka julija do konca septembra v Sloveniji zaposlilo dodatnih 917 hrvaških delavcev.

Alen Šinko

Recept Kovisa: Uspešno iskali prek medijev, fakultete in zaposlenih

Da bodo nove delavce pripeljali iz hrvaškega kadrovskega bazena, so se pred časom odločili tudi v podjetju Kovis, ki ima sedež v Brežicah, dobrih deset kilometrov od hrvaške meje. Delavce so iskali konec preteklega leta, ko je bilo zaposlovanje hrvaških državljanov zaradi birokratskih ovir bistveno bolj zapleteno. Iskali so predvsem proizvodne delavce: CNC-operaterje, varilce, strojne mehanike in strojne tehnike, ob njih pa tudi inženirje strojništva in kontrolorje kakovosti.

Največ Hrvatov zaposlujejo obmejni

zaposlovalci Večji zaposlovalci hrvaških delavcev so po podatkih GZS predvsem slovenska podjetja, ki iščejo kader ob meji. Po podatkih Sursa med hrvaškimi delavci prevladujejo moški, ki so zaposleni predvsem v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, prometu in skladiščenju. Med zaposlenimi v gostinstvu, izobraževanju in zdravstvu je več žensk.

Kadri

Kako so se lotili iskanja kadrov, je pojasnil Alen Šinko, direktor skupine Kovis , ki podjetjem svetuje naslednji pristop::

Oglašujte v lokalnih medijih

Objavljali so oglase na hrvaški lokalni radijski postaji in v lokalnem časopisu. Z uporabo različnih medijev lahko prihodnjim kadrom posredujete več informacij o tem, katero delovno silo iščete, in s tem pridobite bolj kakovosten kader za razpisano prosto delovno mesto.

Izkoristite povezave z izobraževalnimi središči

Zaposlitveni oglas, da ponujajo delo strojnim inženirjem, so objavili na spletni strani Fakultete za strojništvo in ladjedelništvo Univerze v Zagrebu. Tudi slovenski zavod za zaposlovanje je na enem izmed zaposlitvenih sejmov, EURES – European Job Days, v Zagrebu, na svoji stojnici promoviral Kovis in možnosti zaposlitve v podjetju. Iskali so orodjarje, varilce, strojne tehnike, strojne mehanike in inženirje strojništva. Ker se vse pogosteje srečujejo s pomanjkanjem ustreznega deficitarnega kadra, so izkoristili bližino hrvaške meje in k sodelovanju povabili bodoče diplomante s Fakultete za strojništvo v Zagrebu. Iskali so predvsem kader za področje dela v razvoju in v kontroli. »Zaposlitveni sejem je priložnost, da se širše predstavimo tudi na hrvaškem trgu,« je prepričan direktor Alen Šinko.

Izkoristite glas zaposlenih

Da v podjetju iščejo novo delovno silo, so v Kovisu prav tako sporočili zaposlenim, saj menijo, da je širitev »od ust do ust« zelo dober način iskanja novih delavcev. Rek »dober glas seže v deveto vas« se je v podjetju Kovis izkazal za resničnega, saj so tako zaposlili kar nekaj zelo kakovostnega kadra iz Hrvaške. Ob vsaki priložnosti izkoristijo možnost za promocijo dela v podjetju in tako zainteresirane kandidate povabijo, naj jim pošljejo svojo predstavitev.

Sklep:

Z učinki iskanja so bili v podjetju Kovis zadovoljni, saj so iz Hrvaške vsak dan prejemali prošnje za delo. S tamkajšnjimi delavci imajo pozitivne izkušnje, ti pa so z delom v Sloveniji zadovoljni zaradi urejenih delovnih razmer in plač. Za širitev dobrega glasu »od ust do ust« so najboljša promocija prav zadovoljni delavci, menijo v podjetju.

Hrvaške delavce lahko iščete prek EURES-a in komercialnih portalov

Če nameravate v podjetju zaposliti več novih kadrov, se lahko obrnete na EURES (European Employment Services). EURES Slovenija delodajalcem svetuje pri iskanju delavcev in jim hkrati omogoča sodelovanje z EURES-mrežo iz izbranih držav, prek portala EURES pa jih lahko iščete tudi sami. Delodajalci, ki so registrirani na omenjenem portalu, imajo pri tem možnost vpogleda v bazo življenjepisov. Delovna mesta lahko oglašujete tudi na hrvaških komercialnih spletnih portalih. Po izkušnjah zavoda za zaposlovanje so pri iskanju najuspešnejši delodajalci, ki se poleg stimulativnega plačila iskalcem zaposlitve približajo s paketom dodatnih ugodnosti. Te praviloma vključujejo: pomoč pri administrativnih postopkih, po potrebi pomoč pri iskanju oziroma zagotavljanje nastanitve, skrb za dobro počutje in druženje, saj pripomore k hitrejši integraciji in zadovoljstvu zaposlenega.

Od julija zaposlovanje bistveno lažje

Glavna ovira pri zaposlovanju delavcev iz Hrvaške so bili do konca junija letos predolgi postopki pridobivanja delovnega dovoljenja, saj so v nekaterih primerih trajali več kot tri mesece. S sprostitvijo trga dela za državljane Hrvaške ti za delo v Sloveniji ne potrebujejo več delovnih dovoljenj. Na zavodu za zaposlovanje menijo, da bo sprostitev zaposlovanja hrvaških državljanov na slovenskem trgu dela omogočila lažje zapolnjevanje aktualnih potreb po ustrezni delovni sili in tako olajšala težave slovenskih podjetij, ki si pri zapolnjevanju svojih kadrovskih vrzeli pomagajo z zaposlovanjem tujcev. Po pričakovanjih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) naj bi zaradi omogočenega prostega dostopa do trga dela za hrvaške delavce v Slovenijo v treh letih prišlo med tisoč in dva tisoč hrvaških delavcev.

Član

S svojimi svetili so prepričali tudi Google in Facebook

V Intra lightingu so z inovativnostjo, kakovostjo in filozofijo, da vsakemu kupcu oblikujejo rešitev po meri, prepričali številna ugledna podjetja v svetu.

ovogoriški Intra lighting že trideset let skrbi za to, da delamo, živimo in se gibamo pod kakovostnejšo svetlobo. Že vse od svojih začetkov proizvodnje svetil skrbno sledijo svojemu načelu, da je za kakovostno življenje prav tako kot zdrava hrana, gibanje in spanje, pomembna kakovostna svetloba. Tam, kjer jo potrebujemo, in toliko, kot jo potrebujemo. Danes jim zaupajo že številne svetovne blagovne znamke, kot so Ferrari, Google, Facebook, IKEA, Rolex, Erste Bank in mnogi drugi. V Intra lightingu izpostavljajo, da ne ponujajo le izdelkov, ampak celostne svetlobne rešitve. Pri vsakem projektu in razvoju izdelka sodelujejo s strokovnjaki iz različnih področij, s katerimi skupaj zagotavljajo celostne svetlobne rešitve, ki se popolnoma prilagajo potrebam in dinamiki posameznika ter projekta.

Promo

Največ zaNimaNja za akustičNa svetila

»S tem v mislih smo letos na sejmih v tujini predstavili vrsto novosti. Opazili pa smo, da se je svetovna javnost v največji meri navdušila nad našimi novimi akustičnimi svetili Acousto in Futon, ki rešujejo problematiko zvočnih odmevov v odprtih prostorih,« razlagajo v novogoriškem podjetju. Razviti sta bili zaradi arhitekturnega trenda, ki vse pogosteje moderne pisarne in gostinske obrate postavlja v odprte prostore z odmevom. Obe namreč ponujata visoko-kakovostno osvetlitev, ki je v zadnjih letih zagotovo postala ključen del vsakega delovnega mesta, njuna odlika pa je kombinacija dizajna in inovativne uporabnosti. Posebnost svetila Acousto je akustični (živi) mah MOSS, ki naravo prinaša v zaprte prostore in poleg akustike poskrbi še za ravno pravšnjo količino vlage v prostoru. Vidimo ga predvsem v odprtih pisarnah in prostranih hotelskih lobijih. Futon pa se s svojim modernim dizajnom in

akustičnim panelom, ki absorbira višje frekvence (žvenketanje posode in pribora), bolj prilega v bare in restavracije.

Rešitve po meRi NaRočNika

Intra lighting si pot na trgu utira z lastno blagovno znamko končnih izdelkov in rešitev po meri investitorja. »Z vrhunskimi projekti smo svoje ime v minulih 30 letih že dodobra uveljavili tako v Sloveniji kot tudi v Evropi in še onkraj meja. Naš cilj v prihodnjih letih pa je še dodatno povečati prisotnost na svetovnih trgih in sodelovati pri projektih, iz katerih se razvijejo izdelki, ki ponudijo rešitev na aktualne življenjske potrebe,« poudarjajo Novogoričani.

stRaNke z zveNečimi imeNi

Pridobili so zaupanje številnih velikih blagovnih znamk, saj vsak primer preučijo posamično in ponudijo rešitve, ki so pisane na kožo naročnika. Te naročnikom ne prinašajo le prihranka, ampak tudi poenostavljen postopek

poslovanja. Svetloba je ne nazadnje tudi v službi njegove dejavnosti, saj je izdelek, ki je v trgovini bolje osvetljen, tudi bolje opažen in bolje prodan. »Naša svetila je mogoče najti v številnih poslovnih zgradbah, bankah, hotelih in prodajalnah svetovnih blagovnih znamk. Samo lani smo na primer opremili evropski sedež Oracla v Amsterdamu in evropska sedeža Facebooka in Microsofta v Dublinu, pa tudi Ferrari v Modeni in vrsto bolnišnic v Veroni. Naše luči razsvetljujejo trgovine Armanija, Calvina Kleina, Adidasa, mnoge kongresne centre, hotele in banke. Dolgoročno sodelujemo z Lekom, bankami Erste Group, naša svetila najdete v Cankarjevem domu, v športnem parku Stožice, Kristalni palači in številih nakupovalnih centrih širom sveta,« so ponosni v Intra lightingu.

aRhitektuRa iN osvetlitev se pRilagajata človeku

Novo področje, ki so se ga lotili pred kratkim, je združevanje akustike in osvetlitve. Trend, da se človek prilagaja prostoru, v katerem biva, ustvarja in dela, je preteklost. Zdaj se arhitektura prilagaja človekovim potrebam, z njo pa tudi načrtovanje osvetlitve. Ker arhitektura zadnjega časa vse pogosteje v življenje obuja prostore z odmevom in jih spreminja tako v pisarne kot tudi v bivalne prostore, so z v zadnjih mesecih svojo pozornost usmerili v razvijanje svetil, ki bi združevale odlično kakovost svetlobe in uporabnost akustike.

pisaRNa postaja tudi dom

Letos so predstavili tudi precej dekorativnih manjših svetil, potreba po razvoju takšnih izdelkov pa se je razvila iz trenda, da pisarna vse pogosteje postaja dom, in obratno. To zahteva razvoj svetil, ki ponujajo več od svetlobe. Zagotavljajo prefinjen dizajn, zaradi skrbnega oblikovanja pa nosijo emocionalno vrednost. Poleg tega pa zagotavljajo še visoko-kakovosten svetlobni vir, ki se lahko pohvali s svetlobo brez bleščanja.

z ostalimi člaNi sBC želijo pRispevati k spRememBam

Zakaj so se v Intra lightingu včlanili v Klub slovenskih podjetnikov (SBC)? »Pomembno se nam zdi dejstvo, da

nas v Klubu slovenskih podjetnikov ne povezuje politika, ampak podjetništvo. Prvo načelo kluba je namreč prav to, da nihče od podjetnikov ni politično povezan z nobeno stranko,« odgovarjajo. Najpomembnejše poslanstvo kluba vidijo v dejstvu, da jim ta zagotavlja prav to, kar kot podjetniki in lastniki podjetja, potrebujejo – izmenjavo mnenj, dobrih praks, načinov … To članom omogoča, da se povežejo pri perečih vprašanjih, ki vplivajo na podjetniški sektor v Sloveniji in skupaj ustvarjajo spremembe. Poleg omenjenega največje koristi od članstva v klubu vidijo v predavanjih na akademiji. Te se vedno znova dotaknejo podjetniških tem, ki so zanimive za udeležence iz različnih podjetniških sektorjev.

Intra lighting v

številkah 30 let delovanja 350 zaposlenih prisotni v 60 državah 32 milijonov evrov prometa v 2017 10 novih izdelkov na leto 7 letno jamstvo 93 % vseh njihovih izdelkov je obnovljivih

SBC | Nasveti | November 2018

Foto: Shutterstock

5 izvirnih kadrovskih receptov članov SBC

Avtor: Marko Vidrih

IŠČITE PO RAZPISIH: Primer Marie Curie, ki financira raziskave in zaposlitev tujcev

Tako so storili pri podjetju Magneti, kjer so iskali kadre za področje reciklaže. Skupaj s šestimi partnerji so se prijavili na razpis Marie Curie, ki spodbuja navezovanje poslovnih stikov med organizacijami in v celoti financira raziskave. Povezane organizacije so iskale 15 študentov iz Evrope in 5 iz drugih držav. Najprej so izvedli širši izbor, nato pa izbrali dva kandidata, enega iz Egipta in drugega iz Indije. Obema so pomagali pri pridobivanju dovoljenja za bivanje in delo. Takšni postopki utegnejo biti pri delavcih, ki prihajajo izven območja EU, zelo dolgotrajni, opozarjajo v podjetju. Finančna sredstva za dejavnosti Marie Skłodowska-Curie so namenjena predvsem organizacijam, denimo univerzam, raziskovalnim ustanovam in podjetjem, ki skupaj oblikujejo

Kako delavce iščejo uspešni člani SBC: razpisi, izmenjava strokovnih praks, program Erasmus, kadrovski sejmi, povezava s šolskimi centri.

mrežo raziskovalnega usposabljanja. Edini pogoj pri zaposlitvi je, da kandidat ni iz iste države kot podjetje ali organizacija. Tovrstni razpisi so na voljo vse leto. Financiranje projekta predpiše EU, med drugim tudi višino plače kandidatov, ki je za slovenske razmere visoka. V Magnetih so prejeli sredstva za kritje vseh stroškov, nastalih v času izvajanja projekta. Zaželeno je, da kandidati doktorirajo, ni pa to pogoj razpisa. Kandidati morajo pred doktoratom objaviti dva strokovna članka v mednarodni literaturi. NASVET: Konkurenca pri projektih, kakršen je Marie Curie, je huda, zato v Magnetih svetujejo, da najdete strokovnjaka, ki bo pripravil kakovosten čistopis poročila projekta za ocenjevalce. Pomembna je natančna in jasna komunikacija s kandidati. Za podjetje, ki z zaposlovanjem tujcev nima izkušenj, zna biti proces dokaj zapleten.

Kadri

IZMENJAVA STROKOVNIH PRAKS: Primer IAESTE, ki omogoča izmenjavo strokovnih praks med tehniki in naravoslovci

V podjetju Polycom, ki se tudi po zaslugi uporabe najsodobnejših tehnologij in inteligentnih rešitev v nedavno odprti pametni tovarni razvija izjemno hitro, naglo naraščajo potrebe po novih delavcih. Iskali so jih na kadrovskem sejmu v Bosni in Hercegovini. V proces dela v podjetju so aktivno vključili dijake in študente. Trenutno imajo 28 štipendistov, predvsem s področja strojništva in mehatronike. Sklenjeno imajo tudi pogodbo o vajeništvu s šestimi vajenci, ki obiskujejo program oblikovalec kovin – orodjar, približno 30 študentom na leto pa omogočijo opravljanje praktičnega usposabljanja. V letu 2019 načrtujejo dodatnih 15 oseb tako na vodstvenih kot tehničnih položajih.

V podjetju RLS so iskali strokovnjake za digitalni marketing, projektne vodje in enega fizika, strokovnjaka za specifično področje. Potrebovali so delavce za pomoč pri vzpostavljanju spletne strani, ki je osredotočena na kitajski in južnokorejski trg. Prek projekta IAESTE so začeli sodelovati s študentko iz Kitajske, ki študira v Ljubljani. Zdaj v podjetju opravlja prakso, njihovo sodelovanje pa se bo najverjetneje nadaljevalo tudi dolgoročno. Po enaki poti se jim je pridružila študentka elektrotehnike iz Južne Koreje, ki je danes v podjetju tudi zaposlena.

NASVET: Uporaba IEASTE je eden od boljših načinov, kako podjetje povezati s tujim trgom, izkušnjo pojasnjujejo v podjetju RLS.

ERASMUS: Priložnost za širitev poslovanja v države delavcev iz tujine Izkušnjo z iskanjem kadra prek programa Erasmus imajo v podjetju Tiko Pro. Na ta način je v podjetje za nekaj mesecev prišlo več tujih delavcev, kandidata iz Italije in kandidatko iz Hrvaške pa so zaposlili za daljši čas. Za tiste, ki želijo delati pri njih, kot nujen pogoj izpostavljajo znanje angleščine, saj vsa komunikacija poteka v tem jeziku. V podjetju pravijo, da je delavcem iz tujine treba nameniti več časa kot slovenskim delavcem, veliko pa je odvisno tudi od delavcev samih. Pri iskanju kadra iz tujine naj bodo podjetja inovativna, predstavijo naj svoje prednosti in prednosti Slovenije. Finančni vidik namreč ni edini motivator, ki ga lahko podjetja uporabijo za privabljanje tujcev.

NASVET: Program Erasmus je lahko priložnost za mala in srednje velika podjetja (MSP), da spoznajo tuje trge. Prednost delavcev iz tujine je, da lahko podjetjem pomagajo prodreti v države, iz katerih prihajajo.

OBISKUJTE KADROVSKE SEJME in izvajajte praktično usposabljanje

NASVET: Poleg sejmov, vajeništva in pripravništev pomembno vlogo pri iskanju primernih delavcev igrajo zaposleni, poudarjajo v Polycomu. Predvsem s širjenjem besede in dobrih izkušenj ter priporočili znancev.

POVEŽITE SE S ŠOLSKIMI CENTRI

Tako so storili v podjetju Krevzel instalacije. Opažajo, da je iskanje ustreznega kadra že nekaj časa težava, saj delovne sile, ki bi izvajala instalacijska dela, na trgu ni dovolj. V podjetju spremljajo informativne dneve in vpis v šole, ki izvajajo izobraževanje na področju dejavnosti podjetja – strojnih instalacij. Dijake srednjih šol pripravljajo na šolanje in delo, ti pa lahko vidijo, da se praksa razlikuje od tistega, kar se učijo v teoriji. Pri iskanju kadrov jim pomagajo ravnatelji in direktorji šolskih centrov, iščejo pa tudi prek razpisov, oglasov v medijih in v tujini. Delavce za delo v podjetju dokončno izobrazijo sami. V podjetju ugotavljajo, da se država ne zaveda, da dijaki znanja, ki je preveč teoretično, ne bodo mogli uporabiti v praksi. Po njihovem mnenju bi bilo bolj smotrno, da bi učenci poleg prakse osvajali tudi teorijo, in ne obratno.

NASVET: Dijake vključite v delo, da bodo začutili podjetje in način delovanja. Tako bodo začetek dela, vklop v proces in napredovanje bistveno hitrejši, svetujejo v podjetju Krevzel instalacije.

54 2

Član

Tudi zaščitna oblačila so lahko udobna in modna Za delovna mesta in naloge, ki zaradi različnih vremenskih ali varnostnih pogojev terjajo ustrezno zaščito delavca, v podjetju Total iz Novega mesta že 28 let poskrbijo za kakovostno varnostno opremo in primerna zaščitna oblačila najbolj priznanih proizvajalcev.

svoji ponudbi imajo celostno izbiro modne, udobne in predvsem visoko-kakovostne osebne varovalne opreme, kot so zaščitna oblačila, čevlji, rokavice, izdelki za zaščito glave, oči, sluha in dihal ter zaščite za delo na višini.

Pestra Ponudba

Njihova ponudba je izredno široka, saj so v Sloveniji zastopniki proizvajalcev in blagovnih znamk 3M, DuPont, ABOUTBLU, Panther, Ansell, ATG, Lemaitre, Planam, Sioen, Honeywell, Sperian, Howard Leight, KCL, Miller, MSA, Dräger, Mascot, SHOWA, Weldas, Semperit, Ejendals, TEGERA, Jalas, SFC, INDUSTRIAL STARTER, ISSA line, Akrobat, Neri, Boxer Line, Mac-Tuk, Green Bay, Newtec, SKL, Borovo, LEBON, Rostaing, Sievi, Heckel, Lavoro, Airtox, Sparco in Guide.

osebna varovalna oPrema in Promocijski tekstil

V njihovi ponudbi je tudi osebna varovalna oprema blagovnih znamk Bollé Safety, Cofra, Arbortec, Abeba, Elten, Haix, Francital, Snickers Workwear, HexArmor, Helly Hansen, Promo

Planika, Puma, Portwest, Andrew, Mapa, Prevent in drugih priznanih proizvajalcev. Poleg osebne varovalne opreme ponudba podjetja Total obsega tudi promocijski tekstil (TOTAL PromoWear) proizvajalcev in blagovnih znamk PAYPER, SOL'S, Stedman, Gildan, Fruit of the Loom, B&C Collection, TEE JAYS, James & Nicholson, Result, Atlantis, Kariban in drugih. Vsi artikli se odlikujejo po kakovosti, ugodnih cenah in kratkih dobavnih rokih. V podjetju Total po naročilu kupcev izdelajo zaščitna oblačila in promocijski tekstil tudi po meri, možna pa je tudi dodelava nazivov kupcev s tiskom ali strojnim vezenjem.

v skladu z veljavnimi evroPskimi standardi

S svojimi izdelki pokrivajo vse industrijske sektorje, pri čemer izpostavljajo farmacevtsko, avtomobilsko, živilsko-predelovalno, gradbeno in strojno industrijo ter transport in logistiko. Vsa osebna varovalna oprema je certificirana in izdelana v skladu z veljavnimi evropskimi standardi, kar jim omogoča tudi uspešno sodelovanje na javnih razpisih.

Kupcem zagotavljajo celovito oskrbo z namensko osebno varovalno opremo, najboljši izbor osebne varovalne opreme na enem mestu, svetovanje pri izbiri najustreznejše osebne varovalne opreme, najugodnejše pogoje za njeno nabavo in kratke dobavne roke.

V združenju SBC z enako miSlečimi

V podjetju Total iz Novega mesta poudarjajo, da so se v Klub slovenskih podjetnikov včlanili, ker želijo biti v družbi z enako mislečimi slovenskimi podjetniki in skupaj z njimi sodelovati pri gospodarskem razvoju in napredku slovenskega gospodarstva ter izboljšanju skupne gospodarske konkurenčnosti. »Najpomembnejše poslanstvo SBC je združevati najboljša slovenska podjetja in njihovo predstavitev širši slovenski javnosti, pomembna pa je tudi možnost izmenjave dobrih praks med člani in skupen nastop na zunanjih trgih,« so še dejali v podjetju Total.

55 3

Vso ZAĹ Ä&#x152;ITO za vas dobite pri nas.

07 33 75 370 total@totalnm.si http://totalnm.si

»Smo partnerji podjetnikov in potrošnikov« Ponudnik storitev paketne distribucije GLS Slovenia je pri spletni trgovini vezni člen med podjetniki in potrošniki, s hitrimi in kakovostnimi storitvami omogoča, da so zadovoljni oboji.

rastjo spletnega poslovanja in nakupovanja je vse pomembnejša tudi razvejanost omrežja, hitrost in kakovost storitev ter vse večja prilagodljivost ponudnikov storitev paketne distribucije. Tega se zavedajo tudi v podjetju GLS Slovenia. Marko Maslakovič, direktor divizije GLS Slovenia, poudarja, da je vpeljevanje strankam prilagojenih rešitev na temelju sodobnih tehnologij v podjetju GLS Slovenia ena od ključnih zavez v poslovanju podjetja, ne glede na to, ali gre za poslovanje med podjetji (B2B) ali dostave do fizičnega naročnika (B2C). Globalna digitalizacija in rast, ki jo beležijo spletne trgovine, sta namreč spremenili 'pravila igre' tudi na področju storitev paketne distribucije.

Promo

KaKšna je vloga storitev

paKetne distribucije danes v primerjavi z denimo desetletjem nazaj?

Na področju spletne trgovine so se zgodile in se še dogajajo velike spremembe, ki jih potrjujejo tudi podatki. Ti tudi za Slovenijo kažejo, da pogostost spletnega nakupovanja med potrošniki vztrajno narašča, to pa v novo luč postavlja tudi nas, ponudnike logistično-paketne distribucije. Jasno je, da raznolikost in mnoštvo izbora proizvodov, ki so v spletnih trgovinah na voljo strankam, zbledi, če podjetja ponujenih izdelkov ne morejo dostaviti naročniku oziroma stranki na najhitrejši, najbolj zanesljiv in na najbolj prilagodljiv način. Prav zadnji korak nakupa – dostava blaga naročniku – je ključna točka vsakega sklenjenega poslovnega oziroma pogodbenega dogovora, in

če je storitev dostave opravljena slabo, se to – hočeš, ali nočeš – odraža tudi na slovesu ponudniku proizvoda. Zato se je vloga podjetij, kot je GLS, spremenila in tega se zavedamo. Tudi zato z našimi rešitvami pomagamo e-trgovinam rasti, in to ne le z zadnjim korakom pri spletnem nakupu, torej s storitvami končne dostave paketa. Pomagamo pri izboljšanju poslovanja e-trgovin z integracijami in nasveti ter smo jim na voljo pri iskanju optimalnih in stranki bolj prilagojenih rešitev dostave. Vidimo se kot partnerje podjetnikov, ponudnikov e-trgovine.

Kaj KonKretno to pomeni za podjetniKe, Ki se uKvarjajo tudi s prodajo preKo spleta?

Naš primarni cilj je, da je dostava prilagojena potrebam sodobnih potrošnikov. Za podjetnike pa so se 'pravila igre' spremenila in to, če vprašate mene, na bolje. Spletna trgovina namreč slovenskim podjetnikom – in to ne glede na velikost podjetja – omogoča enoten evropski trg, kar že avtomatično olajša vstop podjetja na tuji trg. Danes tako ni več potrebno, da distribucija poteka preko distributerja v državi EU, kjer želi podjetnik poslovati, odpade tudi strošek skladiščenja blaga v ciljni državi. Za vse te vmesne korake zdaj poskrbimo mi, znotraj svojega omrežja. V druge evropske države se namreč blago dobavlja kar iz Slovenije, in ko je paket z naročenim blagom pripravljen, je prejemnik na drugem delu EU že v domačem jeziku obveščen o tem. Ob tem ima na voljo raznolike možnosti dostave tako glede lokacije kot tudi časovnega razpona dostave. Na primer: blago dostavimo v GLS Paketne trgovine (Shop-in-Shop poslovalnice), v Sloveniji in ponekod na tujem tudi v GLS Paketomate ali pa kar tradicionalno do potrošnikovih vrat.

KaKo je s pošiljanjem blaga v tujino? Dostavni časi so tudi pri dostavi v tujini hitri; v sosednjih državah (Hrvaška in Avstrija) paket dostavimo že naslednji delovni dan. Za vse to sta ključni povezanost in odprtost trga v EU. Spletna trgovina na enotnem trgu podjetnikom omogoča, da bistveno hitreje, bolj prilagodljivo in zanesljivejše dosegajo večmilijonski vseevropski trg z bistveno nižjim finančnim vložkom. Hitrost je

»S hitrimi in kakovostnimi dostavami krepimo rast spletne prodaje in dvigujemo ugled ponudnikov.« Marko Maslakovič, direktor divizije GLS Slovenia ključni dejavnik preprečevanja zavrnitev: naslednji dan so potrošniki načeloma še zadovoljni s spletnim naročilom, čez kakšen dan, ko nakupovalno navdušenje popusti, pa si že lahko premisli in odstopi od nakupa. In posrednik med podjetnikom, ki prodaja preko spleta, in potrošnikom smo mi, podjetje, ki z e-dostavo udejanja e-prodajo. Seveda pa je zgodba o uspehu, ki jo je spisala spletna trgovina, poleg vzpostavljenega enotnega trga, povezana z možnostmi sodobne tehnologije in digitalizacije, ki sta omogočili velik preskok v primerjavi s starejšimi praksami. Omenili smo obveščanje naročnikov o dostavi v domačem jeziku, tu je še slednje pošiljki, številne možnosti spremembe lokacije dostave, različni načini plačila blaga ... Potrošnik lahko zdaj tudi vse opravlja preko mobilnega pametnega telefona. Skratka, tudi storitve dostave paketa se prilagajajo potrebam sodobnega potrošnika.

Omenili ste tudi pOmOč pri integraciji. Kaj to pomeni?

Kot rečeno; vidimo se kot partnerje ponudnikov spletne trgovine. Na tej točki bi izpostavil IT rešitev, ki je namenjena e-trgovinam: gre za GLS API, ki na spletni strani trgovine omogoča integracijo dostavnih možnosti v nakupovalno košarico. S tem ima kupec možnost, da sam izbere eno

Kdo je Marko Maslakovič? Marko Maslakovič, diplomirani ekonomist, je zadnjih 12 let zaposlen v podjetju GLS. Začel je kot prodajni predstavnik, hitro napredoval v vodilnega prodajnega predstavnika in leta 2011 prevzel vodenje celotnega prodajnega oddelka. Zadnji dve leti in pol pa uspešno vodi celotno podjetje GLS Slovenia.

od dostavnih možnosti, ki mu najbolj ustreza in mu bo olajšalo prevzem paketa. Gre za odlično rešitev, ki je, če lahko temu rečemo tako, zmagovalna za obe strani: spletnega trgovca, ki si svoj proces avtomatizira, zmanjša nepotrebno komunikacijo, zniža verjetnost zavrnitve paketa, in za spletnega kupca, ki dobi nadzor nad dostavo in lahko v trenutku nakupa prilagodi kraj, čas in način prevzema paketa svojim dnevnim obveznostim. Moja želja je, da bi spletni trgovci prepoznali prednosti integracije z GLS API, ki jih ta omogoča njihovim strankam, končnim potrošnikom.

2 58

Član

Od majhne domače delavnice do prestižnih lokacij v Ljubljani in Zagrebu

Zgodba o uspehu Draguljarne Malalan se je začela z urarsko delavnico blizu Trsta, v prostoru, ki je nekoč služil kot hlev, se nadgradila s prodajo nakita in se do današnjih dni razrasla v ambient za prestižen nakit in časomere v Ljubljani in Zagrebu.

raguljarna Malalan je družinsko podjetje, ki ga je pred 70 leti na Opčinah blizu Trsta skupaj s svojo ženo Angelico ustanovil Anton Malalan. V Trstu izučeni urar je izpraznil majhen domači hlev z eno kravo in ga preuredil v družinsko urarsko delavnico. Kmalu sta z ženo začela trgovati tudi z nakitom, posel pa je iz leta v leto bolj cvetel. Po zaslugi zanesljivosti stori-

Promo

tev in korektnega odnosa s strankami ter odlične ponudbe je njuna trgovina postala sinonim za kakovost tako na širšem območju Trsta kot tudi po vsej Sloveniji.

Dober glas seže iz TrsTa – v LjubLjano!

Uspešno delo pa ob treh marljivih sinovih ni bila vedno samo njuna zasluga. Najstarejši se je v Švici izučil za urarja, mlajši je postal prvi optik

na Opčinah, najmlajši Peter pa je v Piemontu obiskoval zlatarsko šolo. Skupaj so nadaljevali družinski posel tudi po tem, ko so se starši upokojili in zaradi velikega deleža slovenskih strank začeli razmišljati o širitvi preko meje v rodno Slovenijo. Ljubljana v zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja ni imela večjega draguljarja, zato je družina Malalan s poslovalnico v prestolnici začela postavljati nove standarde prestiža.

3 59

70 let

se je razvijalo družinsko podjetje, ki ga je Anton Malalan s svojo ženo sprva ustanovil na Opčinah blizu Trsta.

MojsTri presTiža v slovenski in hrvaški presTolnici

Prvo trgovino so odprli na Mestnem trgu 19, le nekaj korakov od današnje lokacije. Na skromnih 50 kvadratnih metrih so zasnovali lično prodajalno, kjer so v kleti prodajnega prostora servisirali zapestne ure in izdelovali lasten nakit. Draguljarna Malalan že od tržaških začetkov zastopa švicarsko znamko IWC, v Ljubljani pa so se ji kmalu pridružili tudi Breitling, Zenith,

Bulgari, Pomellato in ne nazadnje tudi vodilna svetovna urarska hiša Rolex. S širjenjem ponudbe se je pojavila tudi potreba po novi lokaciji, zato sta Peter in Karmen Malalan butik Draguljarne Malalan preselila na Mestni trg 21, ki sta ga do danes povečala in nadgradila z lastnim zlatarskim ateljejem in eno od najbolje opremljenih urarskih delavnic v Evropi.

malalan.si | ljubljana@malalan.si | 01 421 77 40

Draguljarna Malalan je v več kot dveh desetletjih postala ambient, kjer se ob spoznavanju rokodelskih mojstrovin ali pa zgolj ob prijetnem klepetu srečujejo ljubitelji prestižnega nakita in časomerov iz vseh držav sveta. Jasna vizija in globoko razumevanje obrti sta močno pripomogla k ideji o tem, da ime Malalan zasije nad vrati novega epicentra prestiža, ki so ga konec leta 2016 odprli v središču hrvaške prestolnice, Zagrebu. V sodobnem in prostornem ambientu tako sofisticirane ljubitelje urarstva in draguljarstva razvaja uigrana ekipa poznavalcev teh čudovitih obrti.

SBC | Nasveti | November 2018

Foto: Shutterstock

Družinska podjetja: tudi nedružinski član je lahko odličen menedžer

Za družinska podjetja je značilno, da jih vodijo družinski člani, vodenje pa se znotraj družine prenaša z generacije na generacijo. Toda ni vedno tako. Izpostavljamo dva drugačna modela vodenja družinskih podjetij.

Avtorica: Katarina Pernat

odjetji, pri katerih vodenje ni tipično za družinska podjetja, sta Plastika Skaza in Tinex. Pri prvem so se odločili na ključna mesta imenovati zunanje menedžerje, pri drugem pa je lastnik med zaposlenimi prepoznal bodočega direktorja in ga več let uvajal za prevzem položaja.

Plastika Skaza: osem direktorjev na

ključnih mestih Plastiko Skaza vodita Tanja in Igor Skaza, ki pa sta v aktivno upravljanje podjetja vpeljala zunanje menedžerje. Kaj je botrovalo takšni odločitvi? »Lastniki podjetij postavljamo zunanje

menedžerje na tista področja dela, za katera sami nimamo primernih znanj in kompetenc ali jih zaradi preobremenjenosti z drugimi obveznostmi vodenja podjetja ne moremo prevzeti. V našem podjetju imamo na ključnih menedžerskih mestih osem direktorjev oziroma vodij: za tehnično področje, področja nabavne verige, prodaje, financ, kadrov, marketinga, raziskav in inovacij ter kakovosti. O uspešnosti takšnega modela največ povedo poslovni rezultati. Letos bomo dosegli najvišje prihodke v zgodovini našega podjetja,« pojasnjuje Tanja Skaza.

SBC | Družinska podjetja | November 2018

Foto: Barbara Reya

Igor in Tanja Skaza sta temelje vodenja postavila že pred 10 leti, ko so v podjetju pripravili nov organigram. Njuna sinova sta za zdaj še premajhna za delo. »Svojima sinovoma bova vsekakor pustila svobodno pot odločanja glede kariere. Sta pa danes še premajhna in v naslednjih desetih letih še ne bosta vstopila v redni delovni proces,« dodaja. Posle sta sinu Igorju in snahi Tanji pred leti predala Franc in Martina Skaza. O uspehu in izzivih pri prenosu podjetja na mlajšo generacijo je Tanja Skaza pred časom povedala, da si otroci sami izberejo svojo pot. Nekateri ne želijo prevzeti družinskega podjetja, ker imajo druge talente, delovati želijo v drugi panogi, želijo se izobraževati na drugem področju. Prav tako želi biti mlajša generacija neodvisna od staršev, otroci se želijo odseliti iz kraja ali celo iz regije ter graditi globalno kariero ali se zaposliti v multinacionalki.

nisem lastniško udeležen, je bistveno drugačen od prejšnje funkcije direktorja in lastnika v eni osebi. Potrebnih je bilo kar nekaj sprememb v organizaciji, delitvi odgovornosti in kompetenc; to je pravzaprav predstavljalo največji izziv. Podjetje vsako leto raste in se razvija, tako da so prilagoditve nenehne. Tudi zaposleni so zelo kmalu pozitivno sprejeli novo organizacijo in miselnost. Skupaj uspešno delujemo.« Frantar je bil v podjetju Tinex pred nastopom funkcije zaposlen sedem let. Kot poudarja, mu je prejšnji lastnik že prej zaupal in ga uvajal v vodenje podjetja. Žena in hči, ki sta od prejšnjega lastnika podedovali podjetje, sta prisluhnili Frantarju, skupaj pa so dosegli, da se je razvijalo in raslo naprej. »Že zelo zgodaj sem bil vključen v najrazličnejše dejavnosti: širitev prodajnega programa, vpeljavo proizvodnje in vodenje različnih projektov. Ko je nekdanji lastnik podjetja ugotovil, da nasledstvo ne bo ostalo v družini, se je začel posvečati prenosu znanj in izkušenj na naslednika. V meni je kmalu opazil potencial mogočega naslednika, tako da sem se že zgodaj poistovetil s podjetjem. Delujem tako, kot da bi bil sam lastnik tega podjetja, in to se mi zdi najpomembnejše,« dodaja prvi mož Tinexa.

Tinex: direktorja je lastnik uvajal že

pred leti Podjetje Tinex, ki je v lasti Andreje Jeraj in Marije Čebašek, od leta 2015 vodi Uroš Frantar. Vodenje družinskega podjetja je prevzel po dolgoletnem direktorju in lastniku Štefanu Čebašku. Frantar, ki z družino Čebašek ni sorodstveno povezan, pravi: »Položaj, kjer naslednici nekdanjega lastnika nista aktivni pri vodenju, sam pa v podjetju

Plusi in minusi vodenja družinskega podjetja kot zunanji menedžer po besedah Uroša Frantarja: Plusi

Občutek, da ti lastniki zaupajo Manj omejitev pri sprejemanju poslovnih odločitev, hitrejše odločanje Drugi sodelavci se počutijo bolj vključeni v rast in razvoj podjetja

Minusi:

Največkrat je edino merilo poslovni izid V primeru napačnih odločitev ali slabšega poslovanja lahko hitreje pride do zamenjave Ni skupne strategije

Foto: Barbara Reya

Lahko noč, skrbi.

Zavarujte večino tveganj svojega malega ali mikro podjetja z bogatim izborom zavarovanj za podjetja.

Triglav podjetniški komplet Združite zavarovanja svojega podjetja in prihranite do 25 %.

Vse bo v redu.

triglav.si

Član

Pri poslovanju s strankami postanejo del njihove ekipe

revideradoo

www.revidera.si

Čisti računi.

V revizijski družbi Revidera, družinskem podjetju, kjer so specializirani za dejavnosti revidiranja, davčnega svetovanja, računovodskega svetovanja in svetovanja na področju podjetniških financ, se v celoti prilagodijo potrebam vsake stranke.

evidera opravlja računovodske, davčne in finančne storitve oziroma storitve revidiranja, finančnega in podjetniškega svetovanja za (samostojne) podjetnike, šole, sklade in agencije. »Poslanstvo podjetja je, da poslovnim partnerjem ponudi učinkovite storitve, ki so v skladu z lokalnimi zakoni in mednarodnimi strokovnimi standardi. Partnerjem zagotavljamo zanesljivo oporo za hitre in varne odločitve. Z združevanjem in nadgrajevanjem posebnih strokovnih znanj zagotavljamo interdisciplinarni

Promo

pristop k projektom in s tem povečujemo učinkovitost njihovega delovanja,« podjetje na kratko predstavi direktorica Renata Flis.

na prirejanje raznih izobraževanj s področja računovodstva, revizije, davkov in pomoči mladim podjetjem.

Izvajajo tudI Izobraževanje

odnoSom do zaupanja

Podjetje, v katerem deluje že druga generacija družine, deluje od leta 1993, ko so začeli dejavnost v domači pisarni. Zaradi uspešne širitve dejavnosti so se leta 2008 preselili v poslovno stavbo na območju obrtne cone v Slovenski Bistrici, ki pa jo je bilo treba v skladu s povečanjem posla tudi že povečati, oziroma dograditi. Svojo dejavnost razširjajo še

S StrokovnIm delom In Strokovno odlično podkovana ekipa podjetja Revidera tako danes izvaja revizijska, računovodska in analitska dela v gospodarskih podjetjih, v javnem sektorju in projektnih organizacijah ter nadzoru porabe proračunskih sredstev. Partnerji s področja gospodarstva prihajajo večinoma iz lokalnega okolja, za naročnike s področja javnega sektorja pa informacijska tehnologija omogoča

obdelavo in opravljanje storitev ne glede na njegovo lokacijo. Tako tudi revizijske storitve opravljajo za pravne subjekte iz vse Slovenije. »Že več let smo sodelavci Urada za nadzor proračuna za EU projekte Republike Slovenije, kar kaže, da znamo, in potrjuje, da smo vredni zaupanja,« poudari sogovornica.

vISokI profeSIonalnI

StandardI In preverjena kakovost

»Revidera pri svojem delu uporablja visoke profesionalne standarde in svojim naročnikom ponuja prvovrstne storitve. V naših ekipah sodelujejo strokovnjaki za revizijska, računovodska in analitska dela v gospodarskih podjetjih, v javnem sektorju in projektnih organizacijah ter nadzoru porabe proračunskih sredstev. Zunanje nadzore nad delovanjem našega sistema kakovosti izvajajo strogi presojevalci Slovenskega inštituta za revizijo in Agencija za nadzor nad revidiranjem. To so nadzorniki, po zakonu imenovani s strani države, ki regulirajo stroko neposredno ali na podlagi podeljenega javnega pooblastila. V Revideri imamo za notranji nadzor vzpostavljena interna pravila o obvladovanju kakovosti, ki so sestavni del izvajanja naše dejavnosti. Smo predani stroki, kot ekipa izjemno povezani in fleksibilni, ko delamo na posameznih projektih. V odnosu do strank smo predani poslu in smo del njihove ekipe,« direktorica Revidere pojasni 'recept' za uspešno delo.

Spoštovanje vrednot podjetja

Kot še poudari sogovornica, je za uspešen razvoj podjetja gotovo zaslužna tudi izvrstna ekipa petnajstih sodelavcev, ki pri svojem delu in odnosih s poslovnimi partnerji dosledno spoštujejo vrednote podjetja, kot so zanesljivost, kakovost, učinkovitost, znanje, izkušnje, poštenost in partnerstvo. Zaposleni v Revideri, ki so bili skrbno izbrani med strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami iz računovodskih in analitskih opravilih v različnih gospodarskih podjetjih in računovodskih servisih, so svoja strokovna znanja potrdili z licencami za opravljanje računovodskih in revizorskih storitev in lahko stranki nudijo vso širino strokovnega znanja.

»Upravljati in voditi dejavnost ob upoštevanju sorodstvenih, kapitalskih in vodstvenih funkcij posameznikov je zahtevno.« Renata Flis, direktorica revizijske družbe Revidera

»To je dodana vrednost k storitvi, ki jo opravljaš. S številnimi izkušnjami pridobivamo nove poglede na procese dela, s tem pa tudi možnost kakovostnega svetovanja strankam; od njih pa je odvisno, v kolikšni meri so dojemljive za nasvet, oziroma kako pogosto izkoristijo naš nasvet ali drugo strokovno pomoč,« pove Andrej Flis, ki sodi v drugo generacijo družinskega podjetja in je že dodobra vpet v njegovo delovanje.

dobrI In povezanI SodelavcI So ključnI za uSpeh

»Ponosni smo, da veliko delamo na zdravju in motiviranju zaposlenih. Tako so vključeni v natečaj Mavrica zdravja, timsko delo in povezanost krepijo na team-buildingih, dvakrat tedensko imamo organizirano skupno vadbo oziroma rekreativno dejavnost za zaposlene. Imamo tudi društvo, v katerem zaposleni in tudi zunanji člani delajo na svojem osebnem razvoju, oziroma se izobražujejo na področju zdravja, osebnostne rasti, prehrane, učenja tujih jezikov in podobno. Zavedamo se, da dobri kadri predstavljajo podjetje in so njegovo premoženje, ki ga sicer še ne znamo vrednotiti v računovodskih izkazih s količino in vrednostjo, a je to 'premoženje' vsekakor vedno bolj pomembno,« pravi Renata Flis.

prIpravljajo prenoS na drugo generacIjo

Renata Flis še poudari, da je vrednota seveda tudi to, da so družinsko podjetje. Tako v njem dela tudi njena sestra Evgenija Javornik ter sinova Andrej in Tomaž. »To zahteva zavedanje, da lahko s spoštovanjem družinskih odnosov in upoštevanjem vrednot podjetja pozitivno vplivamo na delovanje družbe. Upravljati in voditi dejavnost ob upoštevanju sorodstvenih, kapitalskih

in vodstvenih funkcij posameznikov ni ravno preprosto,« pravi sogovornica. Pri tem razkrije, da se približujejo obdobju, ko bodo vodenje podjetja prenesli na naslednjo generacijo. To bo, po njenih besedah, realizirano, ko bodo nasledniki dobro pripravljeni in predvsem v pravi meri odgovorni za prevzem posla revizijske dejavnosti družbe. Sinova sta že skoraj deset let vpeta v delovanje družbe; tako so zdaj še v fazi priprav na prenos in oblikovanje vizije podjetja, usmerjene v dolgoročni razvoj družbe. »Interes za nadaljevanje razvoja podjetja v družini vsekakor je, a najti pravega naslednika ni bilo enostavno. Medsebojnih razmerij sicer še nismo uredili ali zapisali v družinsko ustavo, to pa je vsekakor naloga, ki nas še čaka. Vizijo podjetja bo s pomočjo svojega brata in vseh petnajstih zaposlenih uresničeval sin Andrej Flis,« še pove Renata Flis.

želIjo bItI del družIne podjetIj, kI Imajo pozItIvne vrednote

Po sogovorničinih besedah so se v Klub slovenskih podjetnikov včlanili, ker želijo biti prisotni na slovenskem in tudi EU trgu v združenju podjetnikov s podobnimi vrednotami. »Gospodarstvo je tisti motor, ki družbi daje možnost razvoja in pomembno je na to opozarjati. Želimo opozarjati na deviacije na področju predpisov in njihove zlorabe. Povezovanje in izmenjava izkušenj med člani SBC nam je pomembna pridobitev, saj smo kot posamezniki premajhni in je zato povezovanje nujno. Če kot posamezniki na državne institucije naslovimo določena mnenja in pobude, večkrat nismo slišani. Povezani lahko storimo več in smo lahko učinkovitejši v prizadevanju za boljši in pravičnejši jutri,« še zaključi Renata Flis.

REVIDERA d. o. o. | Tomažičeva ulica 4, 2310 Slovenska Bistrica | T +386 2 81 85 471 | E info@revidera.si | www.revidera.si

PANTONE 431 C

PANTONE 2728 C

JAVNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST PROMETA

Večina nesreč pri delu s smrtnim izidom se zgodi na cestah Varen in zanesljiv prihod zaposlenih na delo je pogoj za uspešno poslovanje in razvoj podjetij. Vendar podatki Evropskega sveta za varnost prometa kažejo, da se kar 60 odstotkov nezgod pri delu s smrtnim izidom zgodi na cestah v prometnih nesrečah, in sicer ravno v času prihoda na delo in vožnje domov.

cena družbenoekonomskih stroškov v Republiki Sloveniji za vsako izgubljeno življenje v prometni nesreči znaša kar 1.882.161 evrov. Vsaka nesreča in njene posledice, pa naj gre za smrtne žrtve, huje ali lažje poškodovane, predstavlja velik udarec ne le za bližnje, temveč tudi za vso družbo. Varnost v cestnem prometu tako postaja prioriteta številnih podjetij in organizacij, saj prinaša pozitivne učinke tako na delavce v cestnem prometu, delodajalce, podjetja in družbo kot celoto.

Prometne nesreče Prinašajo nePredvidljive stroške

Stroški, ki jih ima delodajalec zaradi prometnih nesreč, so ogromni. Sem ne spadajo le materialni in administrativni stroški, ampak tudi stroški delodajalcev zaradi zmanjšanja odsotnosti z dela zaradi bolniške, stroškov nadomeščanja in usposabljanja novih zaposlenih. Vsi postopki zaradi prometne nesreče preprečujejo osredotočenost na temeljno dejavnost podjetja in povzročajo druge zakasnitve pri sklepanju poslov ali komuniciranju s strankami.

ni čudežnih rešitev – rešitev je skuPno delo! Izziv večje varnosti v cestnem prometu zahteva spremembe v razmiPromo

šljanju in delovanju vseh deležnikov, ki oblikujejo prometni sistem, zagotavljajo njegovo delovanje in tudi pri tistih, ki ustvarjajo potrebe za prevoze. Prav vsak državljan lahko kot udeleženec v cestnem prometu, kot član družine, društva, kot delavec ali najbolj odgovoren nosilec nalog v podjetju, v organih lokalne skupnosti ali države prispeva k večji varnosti v cestnem prometu.

Podjetja lahko aktivno PristoPijo k izboljšanju Prometne varnosti

Podjetje lahko v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa (AVP) organizira preventivni dogodek za zaposlene, kjer imajo možnost preizkusiti demonstracijske naprave in pridobiti

izkušnjo ali vpogled v dejavnike tveganja. Med drugim lahko preizkusijo obračalnik, ki ponazarja pomen pripetosti z varnostnim pasom, naletno težo pri različnih hitrostih, simulacijo alkoholiziranosti ali koncentracije za prikaz nevarnosti uporabe mobilnega telefona idr. S strani AVP je na dogodku ves čas prisotna tudi ekipa usposobljenih izvajalcev, ki sodelujoče usmerjajo in jim dajejo napotke, vse z namenom ozaveščanja, sprejema novih informacij in spodbujanje varne udeležbe v prometu. Podjetja lahko svojo zavezo k prometni varnosti, širjenje dobrih praks in izvedbo konkretnih ukrepov izkažejo tudi v obliki podpisa Evropske listine varnosti cestnega prometa (www. erscharter.eu).

Foto: Shutterstock

SBC | Priloga | November 2018

Mala in srednja podjetja: gonilna sila inovativnega in uspešnega gospodarstva Avtorja: Marko Vidrih, Uroš Kokošar

122 tisoč

malih in srednjih podjetij (podjetja z do 250 zaposlenimi) trenutno deluje v Sloveniji. *številčna ocena je približna, saj se število delujočih podjetij zaradi ustanovitev in izbrisov nenehno spreminja Vir: Bisnode

65 %

dodane vrednosti v Sloveniji so leta 2017 ustvarila mala in srednja podjetja.

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

99,8 %

vseh podjetij v Sloveniji so leta 2017 predstavljala mala in srednja podjetja v Sloveniji.

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

73 %

vseh zaposlenih v Sloveniji so leta 2017 zaposlovala mala in srednja podjetja.

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

68 %

vseh prihodkov podjetij v Sloveniji so leta 2017 ustvarila mala in srednja podjetja.

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

5 o.t.

nad povprečjem EU je v Sloveniji prispevek malih in srednjih podjetij k zaposlenosti in ustvarjanju vrednosti.

SBC | Priloga | November 2018

Zakaj so mala in srednja podjetja pomembna za gospodarstvo Igor Akrapovič, Akrapovič Mala in srednja podjetja niso gonilna sila samo pri nas, temveč tudi drugod po svetu. So izjemno stabilna ter dolgoročno usmerjena v razvoj in rast, predvsem zato, ker imajo znane lastnike, ki so tudi osebno vpeti v poslovanje in razvoj. Prav to jim v primerjavi z večjimi podjetji z lastniki, ki niso vsak dan aktivno vpeti v vodenje, daje večjo vrednost. To ne pomeni, da se mora lastnik v malih in srednjih podjetjih vtikati v vse delovne procese; njegova prednost je ta, da lahko hitro in učinkovito rešuje težave, ki nastajajo. Franci Pliberšek, Mik Celje Ključna prednost malih in srednjih podjetij je, da so v času kriz bolj fleksibilna kot ostali segmenti gospodarstva. Hitreje se odzivajo in prilagajajo na nove razmere. Mala in srednja podjetja imajo v našem gospodarstvu vlogo tistih, ki so najbolj osredotočena na točno določene izdelke, zato tudi najbolj inovirajo in izdelujejo najbolj kakovostne proizvode. Pomembna so tudi zaradi potenciala, da iz njih lahko nekoč zrastejo velika podjetja.

145

članov ima SBC – Klub slovenskih podjetnikov, v katerem so zbrana najuspešnejša mala in srednja, večinoma družinska podjetja v Sloveniji.

Štefan Pavlinjek, Roto Za Slovenijo so mala in srednja podjetja velikega pomena. Razvijajo namreč nove produkte, nove izdelke. Slovenija je majhna dežela, zato ne smemo prodajati rok naših zaposlenih, temveč znanje in inovativnost. Prav inovativnost je tista, po kateri smo Slovenci znani, zato moramo to unovčiti. Naš položaj na globalnem trgu mora biti, da izkoristimo znanje zaposlenih in tržimo, česar drugi ne znajo. Na prvem mestu mora biti posel, pa tudi ugled in ponos Slovenije. Marko Lukić, Lumar Mala in srednja podjetja so hrbtenica družbe, saj gre pretežno za družinska podjetja, katerih cilj je dolgoročen uspeh. Ta podjetja zaposlujejo tudi glavnino ljudi v državi. Mala in srednja podjetja morajo imeti za cilj nepretrgan razvoj, pri družinskih podjetjih pa je del tega tudi izvedba pravočasnega in kakovostnega prehoda na novo generacijo. Izziv zanje je, kako ohraniti zdravo raven zadolženosti, saj so, sploh manjša podjetja, bolj občutljiva na nihanja na trgu. Po drugi strani pa so bolj prilagodljiva, kar je njihova prednost.

63 %

je bila v obdobju 2017/2012 rast prodaje v podjetjih, ki so člani SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. Vir: Bisnode

Vir: Bisnode

Klub, ki združuje najboljše slovenske podjetnike

47 %

je bila v obdobju 2017/2012 rast števila zaposlenih v podjetjih, ki so člani SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. Vir: Bisnode

55.161 €

je povprečna dodana vrednost na zaposlenega v podjetjih, ki so člani SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. Vir: Bisnode

SBC – Klub slovenskih podjetnikov združuje uspešne lastnike slovenskih podjetij, ki so poslovne rezultate dosegli na pošten način s svojo lastno idejo ali kot nasledniki družinskih podjetij in z lastnim trudom. Člani združenja so politično neodvisni, niso pravnomočno obsojeni in imajo poravnane vse obveznosti do države. SBC – Klub slovenskih podjetnikov si prizadeva za izboljševanje poslovnega okolja v Sloveniji, za prepoznavnost in ugled kluba ter posledično poštenega podjetništva v Sloveniji, za gojenje »gentlemanske« kulture med člani, za pospeševanje mednarodnega delovanja, za dobrodelno delovanje. Vizija SBC – Kluba slovenskih podjetnikov je, da postane družbeno najprepoznavnejši klub, ki z zgledom poštenega podjetništva spreminja dogajanje v slovenski družbi. Več o klubu in njegovih prizadevanjih lahko preberete na: https://www.slovenianbusinessclub.si/ http://www.zapodjetnoslovenijo.si/

Mala in srednja podjetja

Povedali so o SBC – Klubu slovenskih podjetnikov Tanja Skaza, Plastika Skaza Poslanstvo kluba vidim v povezovanju, deljenju izkušenj, da lahko ljudje s skupnimi vrednotami ustvarjamo skupaj in si pomagamo. Med člani kluba imamo priložnost spoznati najboljše gospodarstvenike v Sloveniji. Miha Blažič, Blažič Poslanstvo kluba vidim v združevanju sposobnosti, ki jih imamo: od podjetniških, dobrodelnih do mentalnih. Da dajemo dober zgled in pokažemo, da se tudi v Sloveniji da. Prednosti članstva v klubu sta spoznavanje novih ljudi ter možnost učenja od izkušenejših in večjih – tako ali drugače.

Katja Kraškovic, GEA College Poslanstvo kluba vidim v tem, da v širši družbi spodbujamo podjetništvo in podjetniško miselnost, pokažemo dobre prakse in s tem spodbudimo pozitivne vibracije v Sloveniji.

70 2

Član

Ustanavlja se sklad zasebnega kapitala ALFI 2

kupina KF Finance se je odločila ustanoviti sklad zasebnega kapitala ALFI 2. O skladu, razlogih za ustanovitev in aktivnostih za pridobitev pomembnih vlagateljev iz EU smo se pogovarjali s Tonetom Pekoljem, partnerjem v družbi KF Finance, in bodočim direktorjem v družbi ALFI 2, d. o. o., ki bo upravljala sklad zasebnega kapitala ALFI 2.

Zakaj ste se odločili Za ustanovitev sklada Zasebnega kapitala alFi 2?

V okviru poslovanja skupine KF Finance zaznavamo vedno večjo potrebo po lastniškem financiranju malih in srednjih podjetij. Slovensko gospodarstvo je trenutno sicer v dobri kondiciji. Gospodarska rast je na zavidljivem nivoju več kot 4 %, tudi napovedi za prihodnja leta so dobre, pri čemer pa se že nakazujejo znaki ohlajanja gospodarstva. Minula kriza je mnoge podjetnike izučila, da je tradicionalno bančno financiranje le eden od možnih načinov financiranja in da podjetja za zagotavljanje stabilnega razvoja potrebujejo tudi ustrezen nivo kapitala. Ravno v času, ko so banke manj naklonjene financiranju podjetij, je namreč še toliko bolj pomembno, da ima podjetje zagotovljene stabilne vire financiranja, kar je ena ključnih prednosti, ki jih prinašajo skladi zasebnega kapitala.

Na trgu zaznavamo vrzel za posle velikosti med

2 in 10 mio EUR Promo

ali menite, da je na trgu dovolj priložnosti?

Vsekakor; zaznavamo namreč vrzel na trgu za posle v velikosti med 2 in 10 mio EUR (premajhni posli za tujce, domač trg pa ni razvit). Eden od pomembnih dejavnikov je tudi, da prva generacija slovenskih podjetnikov prihaja v leta, ko rešujejo težavo nasledstva in so pripravljeni svoja podjetja prodati, oz. odpreti vrata drugim investitorjem. Pomemben razlog je, da se podjetniki vedno bolj zavedajo, da je tradicionalno bančno financiranje le eden od možnih načinov financiranja in da podjetja za zagotavljanje stabilnega razvoja potrebujejo tudi ustrezen nivo kapitala. Dejstvo je tudi, da mnoga slovenska podjetja znajo razviti in izdelati dober produkt, primanjkuje pa znanja iz področja financ, upravljanja in internacionalizacije podjetja in to so področja, ki jih bomo še posebej razvijali. Dodaten razlog pa je tudi Slovenski naložbeni program kapitalske rasti (The Slovene Equity Growth Investment Programme - SEGIP), ki sta ga pripravila SID banka in Evropski investicijski sklad (EIF),

kamor smo se tudi mi prijavili in ravno sovpada z vsemi ostalimi navedenimi dejavniki. Del sredstev, razpoložljivih v okviru programa v obsegu najmanj 40 milijonov evrov, bo namreč namenjen prav za razvoj skladov zasebnega kapitala v Sloveniji.

kako tečejo priprave, kdaj bo sklad Zaživel?

Družba ALFI 2, ki bo upravljala sklad, je bila ustanovljena oktobra 2018. Istočasno smo tudi že oddali vlogo za ustanovitev sklada na Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki bo regulator sklada. Imamo že izbrano ekipo, ki bo sklad vodila, v teku je izbor skrbniške banke in pooblaščenega revizorja. Potekajo razgovori s potencialnimi investitorji in pričakujemo, da bo sklad registriran do konca letošnjega leta in da bo v polnem obsegu zaživel z začetkom leta 2019.

koliko velik bo sklad?

Cilj je, da naredimo sklad, ki bo imel investicijski potencial v višini okoli 100 mio EUR.

71 3

kakšna podjetja bodo Zanimiva Za sklad?

Ciljna podjetja so predvsem slovenska podjetja s potencialom za rast, širitev in razvoj. Praviloma bomo kupovali večinske lastniške deleže, pri čemer bo posamezna investicija v rangu med dva in deset milijonov evrov.

»Sklad ALFI 2 ustanavljamo, ker v Sloveniji zaznavamo potrebo po lastniškem financiranju malih in srednjih podjetij,« mag. Tone Pekolj, direktor ALFI 2, d. o. o.

ali imate določene kakšne omejitve glede industrije, v kateri podjetje deluje?

Je kakšno podjetje že izkazalo interes, dogajanju na borzah. Skladi zasebda bi bilo kupljeno s strani sklada? nega kapitala so tako premagali vse Trenutno imamo v naboru več deset druge naložbene razrede v zadnjem potencialnih podjetij. Od tega smo z desetletju, saj je njihova povprečna nekaterimi v fazi začetnih pogovorov, letna donosnost (CAGR) od konca leta 2005 znašala kar 13,7 odstotka. z nekaterimi se že bolj resno pogovarjamo. Trenutno pri treh kje vidite potencialno sodepodjetjih izvajamo SKLAD JE EDINSTVENA PRILOŽNOST ZA lovanje s člani kluba sbc? skrbne preglede, ki PODPORO SLOVENSKIM INOVATIVNIM Med člani SBC vidimo več priložnosti so eden od pogojev IN HITRO RASTOČIM MALIM IN za sodelovanje. Sklad je edinstvena za izvedbo posla. SREDNJE VELIKIM PODJETJEM. priložnost za podporo slovenskim Lahko pa se pohvainovativnim in hitro rastočim malim limo, da smo z enim in srednje velikim podjetjem. Med podjetjem že podpičlani SBC so mnogi strokovnjaki kakšni so cilji sklada? sali kupoprodajno pogodbo, ki se bo (industry experts), ki jih nameravaSklad bo ustanovljen za obdobje desetih realizirala na začetku leta 2019. mo povabiti k sodelovanju pred oz. let, pri čemer je prvih pet let obdobje, ko sklad lahko investira, zadnjih pet let kako pa je s potencialnimi pa je obdobje, ko sklad prodaja lastniške vlagatelji? kakšen je interes deleže, oz. izvaja izstope iz naložb. Za te vrste vlaganj? Cilj sklada je ustvarjanje kapitalskega Do zdaj smo preverili interes pri instidonosa. Med lastništvom v podjetju tucionalnih vlagateljih, kot so pokojbo sklad ostal v lastništvu bo ekipa sklada zato aktivno upravljala ninske družbe, skladi skladov, zavapodjetja. naložbo in pomagala ustvarjati vrednost rovalne družbe in pri nekaterih večjih s strateškimi in operativnimi izboljšava- posameznih investitorjih mi poslovanja ciljnega podjetja. Interes in pridobili interes v skusklada je, da se podjetje razvija in izbolj- pni višini okoli 30 mio. šuje, saj bo le na ta način lahko doseglo V naslednjih mesecih TRADICIONALNO BANČNO nivo, da bo pripravljeno na prodajo in bomo nadaljevali z razFINANCIRANJE JE LE EDEN OD da bo zanimivo za druge potencialne govori in s privabljanjem MOŽNIH NAČINOV FINANCIRANJA. investitorje. Sklad bo ostal v lastništvu novih vlagateljev. Ob PODJETJA ZA ZAGOTAVLJANJE podjetja praviloma med 5 in 8 let, ko tej priložnosti lahko tudi STABILNEGA RAZVOJA POTREBUJEJO sledi izhod iz naložbe. povabim vse zaintereTUDI USTREZEN NIVO KAPITALA. sirane, da se nam javijo na kakšen način bo sklad in z veseljem jim bomo iZstopil iZ naložbe? postregli s še več informacijami. med naložbo sklada v posamezno Način izstopa ni vnaprej definiran in podjetje. Med člani lahko najdemo se bo za vsako naložbo iskal posebej. kakšni so pričakovani donosi? tudi potencialna podjetja, v katera bi Najbolj verjetne možnosti za izstop pa Povprečna donosnost skladov zasklad investiral, in ne nazadnje tudi so i) prodaja strateškemu investitorju, ii) sebnega kapitala je bila v zadnjem možnost za vlaganje v sklad. Neprodaja drugim skladom zasebnega ka- desetletju precej višja od donosnosti kateri člani so že izkazali interes za pitala, iii) javna prodaja delnic in kotacija ameriškega indeksa S&P 500, ki velja investiranje v sklad ALFI 2, veseli pa družbe in iv) prodaja managementu. za primerjalni indeks, ko je govor o bomo vsakega novega vlagatelja. Sklad se glede industrij ne bo vnaprej omejeval. Ključno je, da imajo potencialna podjetja zdrav denarni tok, vzdržno preteklo rast, dobro idejo in izvozno usmerjenost.

5–8 let

Kontakt: Tone Pekolj, direktor ALFI 2, d. o. o. | GSM: 031 519 104 | E-mail: tone.pekolj@alfi.si

SBC | Lestvica | November 2018

Naj MSP (po EBITDA) * Kriteriji za širši izbor podjetij za uvrstitev na lestvico so naslednji: - Prodaja: 0,5 – 40 mio. EUR - Sredstva: 4-20 mio. EUR - Zaposleni: 50 – 250 (po klasifikaciji za srednja in mala podjetja) - Donos na kapital najmanj 10 % - Delež dolga v financiranju manj kot 70 %

Podatki podjetij na lestvici zadostujejo vsaj štirim od navedenih petih kriterijev

Ime podjetja

mio. €

Ime podjetja

mio. €

HETA Asset Resolution d.o.o.

27,6

BRINOX d.o.o.

3,9

POSTOJNSKA JAMA, d.d. 

9,2

H-BIT, d.o.o.

3,9

WRIGLEY d.o.o.

9,0

NEKTAR NATURA d.o.o.

3,9

MERKSCHA d.o.o.

8,3

ŠKRLJ d.o.o.

3,9

RLS d.o.o. 

8,1

HENKEL SLOVENIJA d.o.o.

3,9

KZPS, d.o.o.

7,9

ABRASIV MUTA d.o.o.

3,8 3,7

INEL d.o.o.

7,7

COCA-COLA HBC SLOVENIJA d.o.o.

AREX d.o.o. Šentjernej

7,7

TEKSTINA d.o.o.

3,7

NEW YORKER d.o.o.

7,5

JYSK d.o.o.

3,6

EUROTEK Trebnje, d.o.o.

6,8

CNC P&K-PUŠNIK d.o.o. 

3,6

SIBO G. d.o.o. 

6,6

AKERS VALJI RAVNE d.o.o.

3,6

BUTAN PLIN, d.d., Ljubljana

6,3

POLYCOM Škofja Loka d.o.o. 

3,6

SEVEN REFRACTORIES d.o.o.

6,0

IMP PUMPS, d.o.o. 

3,5

TRANSPORT FINEC d.o.o.

5,9

MAX-RENT d.o.o.

3,5

DEWESoft d.o.o.

5,9

STARMAN d.o.o.

3,5

BANKART d.o.o., Ljubljana

5,9

SIP, d.d. Šempeter v Savinjski dolini

3,5

POČKAJ d.o.o.

5,8

FIBRAN d.o.o.

3,5

AQUASYSTEMS d.o.o.

5,6

BELINKA PERKEMIJA, d.o.o.

3,4

HOLTEC INTERNATIONAL - podružnica v Sloveniji

5,4

EMO - Orodjarna d.o.o.

3,4

DIFA d.o.o.

5,3

PLOJ d.o.o.

3,3

TEDi BETRIEBS d.o.o.

5,1

TEHNOS d.o.o. Žalec 

3,3

NLB Skladi, d.o.o.

4,9

REM d.o.o.

3,3

KOVIS d.o.o. 

4,7

AGM NEMEC d.o.o.

3,3

EUROPARK d.o.o.

4,7

MERCATOR-EMBA, d.d.

3,3

ISOKON, d.o.o., Slovenske Konjice

4,7

YASKAWA Ristro, d.o.o. 

3,3

PFEIFER & LANGEN, d.o.o.

4,6

GLOBAL SISTEM d.o.o.

3,2

TERMOPLASTI-PLAMA d.o.o., Podgrad 

4,6

WILLY STADLER d.o.o.

3,2

DEICHMANN d.o.o.

4,4

SIEMENS d.o.o.

3,2

TRGOGRAD, d.o.o., Litija

4,4

T.L.Sirk d.o.o.

3,2

MAROVT d.o.o. 

4,3

CABLEX-T d.o.o.

3,2

NIL d.o.o.

4,2

INTRA LIGHTING d.o.o. 

3,1

PLASTOFORM ŠMARJETA d.o.o.

4,2

KIK TEXTILIEN UND NON-FOOD d.o.o.

3,1

KONUS KONEX d.o.o.

4,2

ZNASS d.o.o.

3,1

MASS, d.o.o.

4,1

MOS Servis d.o.o.

3,1

Gabrijel Aluminium d.o.o. 

4,1

GOSTOL-GOPAN d.o.o. Nova Gorica

3,0

IMERYS FUSED MINERALS RUŠE d.o.o.

4,1

ADRIA TEHNIKA, d.o.o.

3,0

SLOWATCH d.o.o.

4,0

T.C. JAKL d.o.o.

3,0

OPLAST, d.o.o.

4,0

KAMNIK-SCHLENK d.o.o.

3,0

Salesianer Miettex Periteks d.o.o.

4,0

CAT LOGISTIC, d.o.o.

3,0

SAXONIA - FRANKE, d.o.o.

4,0

EUROMARKT d.o.o.

3,0

Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji o.p., d.o.o.

4,0

ROLETARSTVO MEDLE d.o.o.

2,8

METREL d.d.

4,0

TT OKROGLICA d.d.

2,8

KLEMEN TRANSPORT, KLEMEN PIŠKUR S.P. 

4,0

ADRIA DOM d.o.o.

2,8

JURČIČ & CO., d.o.o.

3,9

PETEK TRANSPORT, d.o.o., Ribnica

2,8

Top 200

Ime podjetja

mio. €

Ime podjetja

mio. €

ALPOD d.o.o. 

2,8

146 CASINO Portorož, d.d.

2,3

MINERALKA d.o.o.

2,8

147 ALTA Skladi d.d.

2,2

URSA SLOVENIJA, d.o.o.

2,7

148 GEP ŠTALEKAR d.o.o.

2,2

ZVD d.o.o.

2,7

149 Herz d.o.o.

2,2

HYLA d.o.o. 

2,7

150 METREL Mehanika d.o.o.

2,2

ŽARN KRŠKO d.o.o.

2,7

151 I.H.S. d.o.o.

2,2

SVP AVIO d.o.o.

2,7

152 FLUIDMASTER d.o.o.

2,2

PIPISTREL d.o.o.

2,7

153 ZARA S, d.o.o.

2,2

SINTAL d.o.o.

2,7

154 ESOTECH, d.d.

2,2

RE-MONT d.o.o.

2,7

155 AMPLEXOR Adriatic d.o.o.

2,2

ALIUS, d.o.o.

2,6

156 CP PTUJ d.d.

2,1

100 INTERSOCKS d.o.o., Kočevje

2,6

157 JAKŠA d.o.o.

2,1

101 EHO d.o.o. 

2,6

158 MEDICOPHARMACIA, d.o.o.

2,1

102 MEBOR d.o.o. 

2,6

159 MAKŠE d.o.o.

2,1

103 ISKRA ZAŠČITE d.o.o.

2,6

160 TISKARNA JESENEK d.o.o.

2,1

104 KDD d.d.

2,5

161 Peek & Cloppenburg, d.o.o.

2,1

105 KO-TRANS d.o.o.

2,5

162 PROFILES d.o.o.

2,1

106 PFEIFER d.o.o.

2,5

163 MIMAJA, d.o.o.

2,1

107 PETRANS d.o.o.

2,5

164 SELTRON d.o.o.

2,1

108 NIVO EKO, d.o.o.

2,5

165 SPL d.d.

2,1

109 SILO Jeličić, d.o.o.

2,5

166 OMEGA AIR d.o.o. Ljubljana

2,1

110 MEDILAB d.o.o., Ljubljana

2,5

167 S. OLIVER S L O d.o.o.

2,1

111 LP MYCRON d.o.o.

2,5

168 Mercator IP, d.o.o.

2,1

112 METRONIK d.o.o.

2,5

169 LPKF d.o.o.

2,1

113 INFOND d.o.o.

2,5

170 HERVIS d.o.o.

2,1

114 EMPOR d.o.o. 

2,5

171 TURK HAVA YOLLARI ANONIM ORTAKLIGITURKISH AIRLINES INC., Po

2,1

172 KOVINAR, d.o.o., Jesenice

2,1

173 PAPIROTI d.o.o.

2,1

115 JUNGHEINRICH, d.o.o.

2,5

116 ECOLAB d.o.o.

2,4

117 DELIKOMAT d.o.o.

2,4

118 KOVIS-LIVARNA d.o.o. 

2,4

119 ORO MET d.o.o.

2,4

120 TEM Čatež, d.d. 

2,4

121 KD Skladi, d.o.o.

2,4

122 Adria Transport, d.o.o.

2,4

123 EUROCOM, d.o.o., Kranj 

2,4

124 LIT TRANZIT d.o.o.

2,4

125 TKI HRASTNIK, d.d.

2,4

126 Solchem d.o.o.

2,4

127 MAKO d.o.o.

2,4

128 TINEX, d.o.o. 

2,3

129 MONTER DRAVOGRAD d.o.o.

2,3

130 MITOL d.o.o., Sežana

2,3

131 Bisnode d.o.o.

2,3

132 SPORT MEDIA FOCUS, d.o.o.

2,3

174 LIP Bohinj, d.o.o.

2,1

175 HYPEX, d.o.o. 

2,1

176 ELPRO KRIŽNIČ d.o.o.

2,0

177 TRANSPAK d.o.o.

2,0

178 KONICA MINOLTA SLOVENIJA, d.o.o.

2,0

179 K-LASER d.o.o.

2,0

180 PLASTOFORM BLANCA d.o.o.

2,0

181 AKA PCB d.o.o., Lesce

2,0

182 BAUHAUS NEPREMIČNINE d.o.o.

2,0

183 HALCOM d.d.

2,0

184 SYSTEMAIR d.o.o.

2,0

185 AGROMEHANIKA, d.d.

2,0

186 Enfora d.o.o.

2,0

187 HOTEL SLON d.d.

2,0

188 VERUDELA d.o.o.

1,9

189 POVŠE METAL d.o.o. 

1,9

190 ACRON d.o.o.

1,9

191 VITIVA d.d.

1,9

192 UCTAM d.o.o.

1,9 1,9

133 MAKOTER d.o.o.

2,3

134 VRC d.o.o. 

2,3

135 EURO PLUS d.o.o.

2,3

136 OCEAN KOPER d.o.o.

2,3

137 BARTEC VARNOST, d.o.o.

2,3

138 RADGONSKE GORICE d.o.o.

2,3

193 IDOM, consulting, engineering, architecture, S.A.U., Podružn

139 ADRIA KOMBI d.o.o., Ljubljana

2,3

194 ENOS, d.d.

1,9

140 BRUS d.o.o.

2,3

195 TOM TAILOR Lesce d.o.o.

1,9

141 EKWB d.o.o.

2,3

196 KOMUNALA KRANJ d.o.o.

1,9

142 RUTAR INTERNATIONAL, d.o.o.

2,3

197 CABLEX PLASTIK d.o.o.

1,9

143 BAUMULLER DRAVINJA, d.o.o.

2,3

198 JULIUS MEINL d.o.o.

1,9

144 SRC d.o.o.

2,3

199 FORBIZ d.o.o.

1,9

2,3

200 Varis Lendava d.o.o. 

1,8

145 ATOTECH SLOVENIJA d.d.

74 2

Član

AV studio, agencija s srcem Ko jih spoznaš, jih vzljubiš. Ker so drugačni, srčni, iskreni in odprti. Pozitivna energija med zaposlenimi je neusahljiva in nalezljiva. Tako kot kreativnost in inovativnost. Marketinška agencija, na katero se lahko zaneseš kot na stare prijatelje. Kar tudi so, saj imajo prihodnje leto že 40 let.

gencija za celostne rešitve tržnega komuniciranja AV studio je ena največjih tovrstnih agencij v Sloveniji. Skoraj 60 zaposlenih z zagonom, strokovnim znanjem in inovativnostjo soustvarja digitalno prihodnost in gradi prepoznavnost agencije tako doma kot čez mejo. Zanesljivost, kreativnost, kakovost in odzivnost so eni ključnih atributov agencije, ki se vsakega tržno komunikacijskega izziva loti strateško in s posluhom za potrebe naročnika. Za svoje delo so prejeli že veliko nagrad na najrazličnejših tekmovanjih in festivalih, kot so Diggit, Websi, Pomp ipd., med drugim tudi Veliko nagrado SOF za družbeno odgovorno kampanjo lansko leto.

Družinsko poDjetje, visoki cilji

AV studio je družinsko podjetje, ki ga je pred skoraj 40 leti v domači garaži zasnoval idejni vodja in ustanovitelj Lučo Žgank. Čez desetletja so potrebe naročnikov rasle, z njimi pa tudi potrebe po različnih komunikacijskih storitvah, znanju in produktih. Danes Promo

izkušene ekipe zaposlenih na dveh lokacijah – v Velenju in Ljubljani – skrbijo za pogon velike marketinške agencije, ki svojim naročnikom zagotavlja 360-stopinjski razpon tržno komunikacijskih rešitev. Agencija sodeluje z več kot 150 domačimi in tujimi naročniki ter ima letno okoli 3,5 milijona prometa, od tega približno 10 odstotkov na tujih trgih, vendar želijo v prihodnje delež tujih klientov povečati in tako še razširiti svojo prepoznavnost.

digitalne strategije in kampanje kot tudi za zasnovo in izdelavo spletnih mest ter mobilni aplikacij, vsebinski marketing, za strategije vodenja družbenih omrežij, analitiko in SEO optimizacijo, marketing avtomatizacijo ter CRM in email marketing. Segment kreative in oblikovanja vključuje celostne grafične podobe, razvoj embalaž in oblikovanje tiskanih materialov ter nakupovalni marketing za učinkovito promocijo na prodajnem mestu.

Širok spekter storitev

Ena izmed ključnih prednosti AV studia je tudi lastna produkcija. Eden največjih foto studiev v Sloveniji agenciji namreč omogoča vrhunsko foto produkcijo, ki vključuje tudi 360-stopinjsko fotografijo, ter video in TV produkcijo. V sklopu razvoja novih storitev agencija svojim naročnikom zagotavlja tudi 3D modeliranje (renderji) in animacijo, ki z vzponom videa kot ključnega sodobnega medija predstavljata pomembno prednost in priložnost za prihodnost. Prihodnost, ki temelji na iskrenem partnerstvu. Zaupanju med naročnikom in agencijo, kot je AV studio.

Podjetje AV studio se je uveljavilo kot ustvarjalec vrhunskih digitalnih in spletnih rešitev, vendar s širokim spektrom storitev pokrivajo vsa področja tržnega komuniciranja. Njihovo delo temelji na 4 glavnih stebrih – celostne rešitve, digitalne komunikacije, kreativa in oblikovanje ter produkcija. Celostne rešitve vključujejo marketinške strategije, upravljanje blagovnih znamk, oglaševalske kampanje in korporativno komuniciranje, sejme in dogodke ipd. Na področju digitalnih komunikacij agencija poskrbi tako za

lastna proDukcija

75 3

KRE TI NO INOV TI NO PRIL GODLJI O Postavite z AV stvari na svoje mesto.

Agencija, ki požene kri po žilah. www.av-studio.si

SBC | Poslovno okolje | November 2018

P P

OMANJKANJE PRIMERNIH KADROV

Delodajalci imajo težave z iskanjem primernih kadrov. Razlogi za to so: nizka brezposelnost konkurenčna ponudba del iz tujine, posebej za kadre na vzhodu države, ki jih nagovarjajo zaposlovalci z območja Gradca zapleteni postopki pri zaposlovanju tujcev

RODAJA DRUŽINSKIH PODJETIJ

V številnih družinskih podjetjih, ustanovljenih po letu 1990, je nastopil čas menjave generacij. Lastniki želijo vodenje predati mlajšim znotraj ali zunaj družine, v nasprotnem primeru pa poiskati nove lastnike podjetij.

GLAVNI

IZZIVI

ESTABILNO DOMAČE POSLOVNO OKOLJE

Poslovanje zavira preveliko število predpisov in njihovo spreminjanje, kar povzroča nepredvidljive razmere na trgu. Dodatno negotovost so vnesli namigi o povišanju davkov ob nastopu nove vlade.

PODJETNIKOV

TA HIP N

EŽIVLJENJSKA BIROKRACIJA

Podjetjem težave povzroča dolgo čakanje na okoljska dovoljenja. Odločitve uradnikov so ponekod neživljenjske, kar upočasnjuje investicije in s tem poslovno rast.

EPRIMERNA INFRASTRUKTURA

Določeni deli države še vedno nimajo stabilnega električnega omrežja in primerne cestne infrastrukture. Podjetja v prostorski stiski pesti pomanjkanje primernih gradbenih površin. Država ne spodbuja dovolj uporabe obnovljivih virov energije.

EVARNOST NOVE VELIKE KRIZE

Mnenja o tem, ali lahko kmalu nastopi nova gospodarska kriza, so različna. Nekateri, na primer ekonomist Egon Zakrajšek, pravijo, da za zdaj ni opaznih znakov, ki bi opozarjali na prihod krize. Vseeno svetuje, naj bodo podjetja previdna in imajo pripravljen načrt za hude čase.

Vrhunska mobilnost je naše poslanstvo. Obiščite nas na poslo.si

SBC | Priloga | November 2018

5 glavnih izzivov podjetnikov ta hip. So tudi vaši takšni?

Predstavniki SBC – Kluba slovenskih podjetnikov so v tem letu obiskali več kot 250 podjetnikov v državi ter prisluhnili njihovim izkušnjam in informacijam.

Avtorja: Aleksander Kolednik, Jan Tomše

oran Novković, izvršni direktor kluba, ki je obiskal člane SBC – Kluba slovenskih podjetnikov in se z njimi sistematično pogovarjal, z nekaterimi drugimi podjetniki našteva ključne izzive, s katerimi se podjetja trenutno srečujejo.

Pomanjkanje kadrov

Podjetja imajo v zadnjem času izrazite težave s pridobivanjem primernih kadrov. Razlogov za to je več: a). Trenutna nizka brezposelnost. V Sloveniji je bila po podatkih zavoda za zaposlovanje avgusta registrirana stopnja brezposelnosti osemodstotna.

b). Konkurenca zaposlovalcev iz tujine. Praksa kaže, da je za iskalce kadrov precejšnja razlika med vzhodom in zahodom države. Na vzhodu zaposlovalcem konkurira graški bazen, ki je za strokovne in visoko strokovne kadre privlačen zaradi relativno visokih plač. Največje težave zaradi pomanjkanja kadrov, ki jih podjetniki nujno potrebujejo, imajo tako na severovzhodu države, čeprav se s to oviro spopadajo tudi drugod. c). Zapleteni birokratski postopki za zaposlovanje tujcev. Stanje na tem področju se sicer nekoliko izboljšuje. Slovenija je pred dnevi podpisala protokol za izvajanje sporazuma o zaposlovanju srbskih državljanov, kar bo olajšalo njihovo zaposlovanje. Sporazum bo država začela izvajati v prvi polovici leta 2019. Na ministrstvu za delo pričakujejo, da bo imel sporazum pozitivne učinke za slovensko gospodarstvo in za delavce migrante.

Foto: Shutterstock

Izzivi podjetnikov

Že nekaj let velja podoben sporazum z Bosno in Hercegovino. Od 1. julija letos tudi ni več birokratskih ovir za zaposlovanje hrvaških delavcev, zato podjetja pri iskanju kadrov že bolje izkoriščajo to možnost. S Hrvaško ima Slovenija najdaljšo mejo med državami v soseščini, vzdolž katere je pet močnih centrov, ki so obenem močni kadrovski bazeni: Varaždin in Čakovec, Zagreb, Karlovac, Reka, Istra. Na ministrstvu za delo pravijo, da je ukinitev prehodnega obdobja za zaposlovanje hrvaških državljanov pozitivno vplivala na zmanjševanja razkoraka med potrebami slovenskega gospodarstva in hitrejšim zagotavljanjem ustreznega kadra na slovenskem trgu dela. Slovenija pripravlja tudi sporazum o odpravi birokratskih ovir za zaposlovanje delavcev iz Ukrajine. Kdaj bo začel veljati, na ministrstvu za delo ne morejo napovedati, saj jih čakajo še pogajanja, podpis in ratifikacija dokumenta. Niso pa na ministrstvu potrdili informacij o tem, da naj bi pripravljali podoben sporazum tudi z Rusijo.

SBC – Klub slovenskih podjetnikov predlaga šest ukrepov za kadrovske izzive:



Vzpostavitev akcijskega programa za privabljanje tujcev

S tem bi spodbudili in omogočili lažje zaposlovanje delavcev, ki prihajajo iz držav zunaj EU. Na ministrstvu za delo so potrdili, da tudi z Ukrajino pripravljajo podoben sporazum za tuje delavce, kot ga ima Slovenija z Bosno in Hercegovino in Srbijo.



Hitrejši postopki za prihod delavcev iz Bosne in Hercegovine ter Srbije

Racionalizacija postopkov in časa prihoda delavcev na največ 30 dni.



Poenotenje postopkov za pridobivanje dovoljenj



Davčna razbremenitev plač

Razdrobljenost postopkov za pridobivanje dovoljenj za različne kadrovske profile je težava, zato bi bila utemeljena vzpostavitev enotne vstopne točke za podjetja, ki pridobivajo dovoljenja, ne glede na državo, iz katere prihajajo delavci.

To bi pomenilo večjo motivacijo za delavce in v Sloveniji zadržalo več kakovostnih kadrov, ki zdaj odhajajo v tujino.

Dobri zgledi članov SBC: Kadre iščejo z oglaševanjem, na sejmih, z lastnimi izobraževanji

Kadrovska rešitev podjetja Kovis:

Podjetje je na Hrvaškem uspešno poiskalo proizvodne delavce: CNC-operaterje, varilce, strojne tehnike in mehanike, kontrolorje kakovosti in inženirje strojništva. Delavce so iskali prek lokalnih radijskih postaj in časopisov, povezali so se z zagrebško fakulteto za strojništvo in ladjedelništvo, na zaposlitvenem sejmu v Zagrebu so oglaševali prosta mesta v podjetju, glas o prostih delovnih mestih pa so širili tudi ob pomoči zaposlenih v podjetju.

Kadrovska rešitev podjetja Podkrižnik:

Potrebe po delavcih v podjetju zapolnjujejo z internimi izobraževanji, ki jih nameravajo prihodnje leto nadgraditi z ustanovitvijo lastne izobraževalne akademije. Ta bo osredotočena na izobraževanje na področju pogonske tehnike in sistemskih rešitev, ki zadeva mehanske dele, elektroniko, komunikacijo in baterije. Izobraževali bodo upravljalce naprednih tehnologij obdelovalnih centrov in celic sistemov, elektrotehnike, inženirje in kadre, ki se ukvarjajo z raziskavami materialov.



Privlačnejše kadrovske štipendije



Ukrepi za bolj množično zaposlovanje mladih in starejših

Določenim izobrazbenim profilom, tudi v kombinaciji z vajeništvom, bi morali znižati prispevke v primeru štipendiranja in vzpostaviti neodvisnost štipendij od socialnih pomoči.

Omogočiti sočasen status upokojenca in zaposlenega ter uvesti prožnejše kombinacije izobraževanja in dela mladih.

Prodaja družinskih podjetij

Po navedbah finančnih in podjetniških svetovalcev narašča povpraševanje lastnikov družinskih podjetij po prodaji oziroma izstopu iz podjetja. To je razumljivo, saj so številna družinska podjetja nastala v zadnjih 25 letih, zdaj pa je nastopil čas za menjavo generacij. Lastniki se pri tem spopadajo z različnimi izzivi. Nekateri nasledniki ne želijo vstopiti v družinska podjetja ali pa so poklicne izzive našli drugje. Poleg tega mnogim lastnikom pri iskanju zunanjega lastnika ni vseeno, v čigave roke bodo predali podjetje. Prenos podjetja lahko traja dlje časa, v nekaterih primerih tudi več let.

SBC | Priloga | November 2018

Nevarnost: Na podeželju je po letu 1990 nastalo veliko uspešnih družinskih podjetij. V primeru številnih prodaj družinskih podjetij se lahko zgodi, da ta podjetja prevzamejo institucije z urbanih območij, kar bi lahko vodilo v manj policentričen razvoj Slovenije in osiromašenje ruralnih območij oziroma zmanjšanje razvojnega potenciala podeželja. Več o prenosu podjetij na strani 77.

Enotnega mnenja o tem, ali je pred vrati nova gospodarska kriza, med poznavalci ni. Po izkušnjah nekaterih podjetij je precejšnja razlika v poslovanju na trgih med obdobjema do junija letos in po omenjenem datumu. Težav z naročili podjetja do začetka poletja niso imela, so pa njihovi kupci, predvsem na nemškem trgu, napovedali manjša naročila v prihodnje. V zadnjih dneh so vesti o ohlajanju gospodarstva v Nemčiji še nekoliko resnejše. Podjetja naj bodo na spremembo gospodarskih kazalnikov pripravljena. Izdelan naj imajo načrt za prodajno, nabavno, kadrovsko in finančno področje v spremenjenih razmerah na trgu. Čeprav krize po besedah Egona Zakrajška iz vodstva Ameriške centralne banke (Fed) za zdaj ni na vidiku, naj podjetja vseeno pozorno spremljajo dogajanje na trgih. Zakrajšek svetuje naslednje ukrepe: večjo razpršenost izvoznih trgov, okrepitev stikov z različnimi finančnimi ustanovami doma in v tujini, zagotovitev likvidnosti in fleksibilizacijo stroškov.

Negotovost in nestabilnost domačega poslovnega okolja

Izkušnje podjetnikov kažejo, da poslovanje najbolj zavira nepregledna količina predpisov in dejstvo, da jih nenehno spreminjajo. Oboje vodi v negotovost in slabše poslovne odločitve. Zadnje mesece je te razmere dodatno zaznamovalo tudi dogajanje v zvezi s koalicijsko pogodbo; predvsem prevelike predvolilne obljube so stopnjevale retoriko o povišanju davkov. Na davčno negotovost, ki škoduje poslovni predvidljivosti in s tem podjetniškemu okolju, so se odzvali nekateri podjetniki. Pri Akrapoviču so sprejeli sklep o izplačilu celotnega zadržanega dobička v višini 32 milijonov evrov in napovedali selitev v bolj predvidljivo davčno okolje. Predstavnik Levice, ki podpira trenutno vlado, se je na to odzval s predlogom o nacionalizaciji, del javnosti pa je to pozdravil. Med podjetniki je v podporo tistim, ki opozarjajo na pomen spodbudnega podjetniškega okolja, zaživela peticija Za podjetno Slovenijo, ki izpostavlja pomen uspešnih podjetij in podjetnih posameznikov za napredek in družbeno blaginjo. Do danes jo je podpisalo že več kot 2.100 podjetij in skoraj 6.000 posameznikov. Peticijo so podprle organizacije, ki štejejo kar 150.000 članov. Več na: www.zapodjetnoslovenijo.si.

Primer tožilca Jožeta Kozine preučuje etična

komisija »Po svoje sem zelo zadovoljen, da je Levica prišla v parlament oziroma ta opcija. Kapitalu odvzeti moč. Če kdo to zmore, je to državni zbor, vlada in podobne institucije. To bo potrebno korenito obrniti, odvzeti jim moč, jih obdavčiti, ne pa poslušati to jokanje, da bodo šli v tujino. Naj grejo, naj grejo …« Tako se je na razpravo v zvezi z davki med podjetniki in delom politike odzval vrhovni tožilec Jože Kozina. Na vrhovnem tožilstvu so na vprašanje, kakšno je njihovo stališče do javnega političnega opredeljevanja tožilca, odgovorili, da zadevo obravnava komisija za etiko in integriteto pri Državnotožilskem svetu, ki pa do zaključka redakcije še ni zavzela stališča v omenjeni zadevi. Generalni državni tožilec Drago Šketa nam je odgovoril, da gre v primeru tožilca Kozine za tožilčevo osebno mnenje, in ne za mnenje generalnega državnega tožilca niti ne za stališča vrhovnega državnega tožilstva.

Je na vidiku kriza?

Investicijska negotovost in s tem povezane birokratske ovire

Oviro, predvsem ponekod v Prekmurju in na Dolenjskem, predstavlja nestabilnost električnega omrežja. Podjetjem preglavice povzročajo dolgo čakanje na okoljska dovoljenja in ponekod neživljenjske odločitve uradnikov, ki zapletajo zadeve in s tem vplivajo na zamik investicij. Pereča težava je pomanjkanje primernih gradbenih površin, kar podjetjem, ki se spopadajo s prostorsko stisko, onemogoča prostorsko in poslovno širitev. Država ne spodbuja dovolj uporabe obnovljivih virov energije, ampak jo celo omejuje. Takšen primer je področje geotermike. Na nekaterih območjih se pojavljajo tudi resne težave s cestno infrastrukturo. Zaradi upada prodaje na nekaterih tujih trgih so podjetja, ki bi se zaradi rasti želela širiti, pred dilemo, ali investirati ali ne. Če se srečujete s takšnimi ali podobnimi ovirami, nam to sporočite po e-pošti: info@slovenianbusinessclub.si. V naslednjih tednih bomo strukturirali ovire in z njimi seznanili predstavnike vlade, skupaj s predlogi za spremembe.

Nasveti: Prenos podjetij

Prenos podjetij: Vzemite si dovolj časa

lovenija na področju prodaje družinskih podjetij v zadnjih letih vstopa v povsem novo obdobje. Za številna podjetja, ustanovljena po letu 1990, je nastopil čas menjave generacij, zato se lastniki ukvarjajo z vprašanjem nasledstva, ugotavlja Matjaž Filipič iz družbe KF Finance. Razlogi za menjavo nasledstva so tudi finančni, saj naložbe po 20 letih ob prodaji niso obdavčene. Filipič lastnikom družinskih podjetij, ki rešujejo vprašanje nasledstva, svetuje:

Ko se umaknete, naj bo to dokončno

Premajhen prostor, premalo ambicioznosti

Poiščite lokalne investitorje

Nekateri finančni vlagatelji prek skladov, pa tudi kot posamezniki, iščejo priložnosti za vlaganje v manjša slovenska podjetja. Prenos lastništva se lahko izvede v obliki menjave generacij, prodaje podjetja drugim podjetjem ali pa prek odkupov, ki jih izvajajo menedžerske ekipe. Svež kapital, ki ga prinašajo investitorji, podjetju omogoča nov zagon in možnosti za nadaljnjo rast.

Vzemite si dovolj časa

Prenos lastništva je proces, ki potrebuje določen čas. O prenosu se je treba pogovoriti in razjasniti neznanke, ki jih poslovni korak prinaša. Veliko je odvisno od pričakovanj lastnika in tudi od realnosti teh pričakovanj. Pomembno je, da se lastnik podjetja in investitor strinjata glede smeri, v katero bo šlo podjetje; lastnikom namreč ni vseeno, v čigave roke predajajo podjetje, ki nosi njihovo dobro ime. Postopek prenosa z vsem, kar spada zraven, lahko traja tudi leto dni ali več.

V določenih primerih je prenos podjetja samo na papirju, nekdanji lastniki, sploh če gre za družinski prenos, pa se nikoli zares ne umaknejo. To vpliva na odnose in škodi podjetju, iz praktičnih izkušenj ugotavlja Filipič. Lastnikom svetuje, naj se v primeru prenosa držijo pravil, ki so jih dorekli s prevzemnikom podjetja.

Posebna izziva, s katerima se spoprijemajo slovenska družinska podjetja, sta po besedah Filipiča:

Kako premagati majhnost prostora

Posebnost Slovenije je, da je majhna država, zato so tudi naša podjetja premajhna in premalo zanimiva za množične tuje investitorje. Vlogo prevzemnikov družinskih podjetij bodo po Filipičevih besedah v prihodnjih letih prevzeli skladi, holdingi ali finančni centri, v katerih se bo združeval lokalni kapital, usmerjen v tovrstne naložbe. V prevzeta podjetja bo pomagal vpeljati korporativno upravljanje in jim omogočil dodatno rast, tako da bodo postala zanimiva za tuje vlagatelje.

Premalo ambicioznosti

Slovenska podjetja so tradicionalno dobra pri storitvah, nimajo pa potrebne ambicioznosti pri doseganju prodaje in finančnem upravljanju. Za primerjavo: mnogo več ambicioznosti zasledimo pri britanskih, nemških, italijanskih in francoskih primerljivih podjetjih. Prostora za rast je pri slovenskih podjetjih še veliko, prav ambicioznost pa je tista, ki odpira večje možnosti za uspešen prodor na tuje trge.

SBC | Lestvica | November 2018

Podatki podjetij na lestvici zadostujejo vsem petim kriterijem Ime podjetja

mio. €

Ime podjetja

mio. €

INEL d.o.o.

7,71

LP MYCRON d.o.o.

2,49

NEW YORKER d.o.o.

7,50

METRONIK d.o.o.

2,48

TRANSPORT FINEC d.o.o.

5,94

JUNGHEINRICH, d.o.o.

2,46

TEDi BETRIEBS d.o.o.

5,10

ECOLAB d.o.o.

2,44

DEICHMANN d.o.o.

4,45

ORO MET d.o.o.

2,41

MAROVT d.o.o. 

4,31

TEM Čatež, d.d. 

2,39

NIL d.o.o.

4,23

MONTER DRAVOGRAD d.o.o.

2,34

PLASTOFORM ŠMARJETA d.o.o.

4,22

MITOL d.o.o., Sežana

2,34

Gabrijel Aluminium d.o.o. 

4,13

MAKOTER d.o.o.

2,31

IMERYS FUSED MINERALS RUŠE d.o.o.

4,05

EURO PLUS d.o.o.

2,29

Salesianer Miettex Periteks d.o.o.

4,03

BARTEC VARNOST, d.o.o.

2,29

SAXONIA - FRANKE, d.o.o.

4,00

BRUS d.o.o.

2,27

JURČIČ & CO., d.o.o.

3,95

BAUMULLER DRAVINJA, d.o.o.

2,27

COCA-COLA HBC SLOVENIJA d.o.o.

3,73

GEP ŠTALEKAR d.o.o.

2,24

TEKSTINA d.o.o.

3,67

METREL Mehanika d.o.o.

2,21

JYSK d.o.o.

3,63

I.H.S. d.o.o.

2,21

AKERS VALJI RAVNE d.o.o.

3,60

ZARA S, d.o.o.

2,18

IMP PUMPS, d.o.o. 

3,54

ESOTECH, d.d.

2,17

FIBRAN d.o.o.

3,49

AMPLEXOR Adriatic d.o.o.

2,15

BELINKA PERKEMIJA, d.o.o.

3,42

MIMAJA, d.o.o.

2,10

TEHNOS d.o.o. Žalec 

3,32

SELTRON d.o.o.

2,10

REM d.o.o.

3,29

OMEGA AIR d.o.o. Ljubljana

2,09

AGM NEMEC d.o.o.

3,29

S. OLIVER S L O d.o.o.

2,09

MERCATOR-EMBA, d.d.

3,27

LPKF d.o.o.

2,08

YASKAWA Ristro, d.o.o. 

3,25

HERVIS d.o.o.

2,08

INTRA LIGHTING d.o.o. 

3,15

KOVINAR, d.o.o., Jesenice

2,06

ZNASS d.o.o.

3,14

PAPIROTI d.o.o.

2,06

MOS Servis d.o.o.

3,06

LIP Bohinj, d.o.o.

2,06

GOSTOL-GOPAN d.o.o. Nova Gorica

3,05

ELPRO KRIŽNIČ d.o.o.

2,05

ADRIA TEHNIKA, d.o.o.

3,03

TRANSPAK d.o.o.

2,04

KAMNIK-SCHLENK d.o.o.

3,01

PLASTOFORM BLANCA d.o.o.

2,02

CAT LOGISTIC, d.o.o.

3,00

HALCOM d.d.

1,98

ROLETARSTVO MEDLE d.o.o.

2,84

SYSTEMAIR d.o.o.

1,98

TT OKROGLICA d.d.

2,84

AGROMEHANIKA, d.d.

1,97

ADRIA DOM d.o.o.

2,83

HOTEL SLON d.d.

1,96

PETEK TRANSPORT, d.o.o., Ribnica

2,79

VERUDELA d.o.o.

1,94

MINERALKA d.o.o.

2,75

ACRON d.o.o.

1,91

ZVD d.o.o.

2,72

ENOS, d.d.

1,88

HYLA d.o.o. 

2,71

KOMUNALA KRANJ d.o.o.

1,87

ALIUS, d.o.o.

2,62

CABLEX PLASTIK d.o.o.

1,87

EHO d.o.o. 

2,61

FORBIZ d.o.o.

1,86

ISKRA ZAŠČITE d.o.o.

2,57

Varis Lendava d.o.o. 

1,85

KDD d.d.

2,54

STAMPAL SB d.o.o.

1,81

KO-TRANS d.o.o.

2,53

KOPUR d.o.o.

1,80

PETRANS d.o.o.

2,51

Belinka-Belles, d.o.o.

1,79

Top 200

Ime podjetja

mio. €

Ime podjetja

mio. €

HRC d.o.o.

1,78

147 KGL d.o.o.

1,26

Diagnostični center Bled d.o.o.

1,76

148 OBNOVA, Ljubljana, d.o.o.

1,25

M SORA d.d.

1,76

149 ALPMETAL & CO, d.o.o., Selca

1,24

BELLO d.o.o.

1,75

150 RAM 2, d.o.o.

1,24

Ekipa2 d.o.o.

1,75

151 JEKO, d.o.o.

1,24

Prevozništvo Daniel Fijavž d.o.o.

1,75

152 IZOTERM PLAMA d.o.o.

1,23

VOGEL d.o.o.

1,74

153 LOMAS d.o.o. Ljubljana

1,20

ERTL GLAS STEKLO d.o.o.

1,72

154 LUMAR IG d.o.o. 

1,20

MARJETICA KOPER, d.o.o.-s.r.l.

1,72

155 KOPS PRO d.o.o.

1,17

100 HABJAN TRANSPORT, d.o.o., Škofja Loka

1,71

156 HIT PRELESS d.o.o.

1,17

101 KO-SI d.o.o.

1,70 1,70

157 KOSTROJ - STROJEGRADNJA, d.o.o. SLOVENSKE KONJICE

1,17

102 KOLEKTOR ASCOM d.o.o. 103 BAUKOM d.o.o.

1,68

104 ASFALTI PTUJ d.o.o.

1,67

105 ADACTA d.o.o., Ljubljana

1,65

106 TAB-IPM d.o.o.

1,63

107 Mercury Processing Services International d.o.o.

1,60

108 TELEG-M d.o.o.

1,59

109 TRANSPORT FRANGEŽ d.o.o.

1,59

110 AKRIPOL, d.o.o.

1,58

111 Gorenje Orodjarna, d.o.o.

1,57

112 FIJAVŽ d.o.o.

1,56

113 ATHOS Elektrosistemi d.o.o.

1,54

114 BABY CENTER, d.o.o., Ljubljana

1,53

115 PETRIČ d.o.o.

1,52

116 SEČNIK TRANSPORT d.o.o.

1,49

117 PREVOZNIŠTVO KLAUT d.o.o.

1,48

118 TOMAS SPORT 2 d.o.o.

1,48

119 NEFRODIAL, d.o.o.

1,48

120 STROJ d.o.o.

1,46

121 STILLES d.o.o.

1,46

122 PLANETA d.o.o. Ljubljana

1,45

123 MARMOR HOTAVLJE, d.o.o.

1,45

124 TRAMPER d.o.o. Ilirska Bistrica

1,44

125 S E P d.o.o. 

1,42

126 SICO d.o.o.

1,42

127 Marche d.o.o.

1,41

128 POLIDENT d.o.o.

1,41

129 ITAS-CAS d.o.o.

1,39

158 INTEC MKD, d.o.o.

1,16

159 Panvita Agromerkur d.o.o.

1,16

160 ROTIS d.o.o.

1,16

161 AVTOPREVOZ BORUT FIJAVŽ d.o.o.

1,15

162 MAVI MARIBOR d.o.o.

1,15

163 DARK TRANS d.o.o.

1,14

164 Hotel Mons d.o.o.

1,14

165 APLAST d.o.o.

1,14

166 JERMAN d.o.o.

1,13

167 TRO, d.o.o.

1,13

168 CLEANGRAD d.o.o. 

1,11

169 MICROSOFT d.o.o., Ljubljana

1,11

170 MIKROCOP d.o.o.

1,10

171 ARMATURE d.o.o.

1,07

172 LIVARNA TITAN, d.o.o.

1,07

173 TREVES d.o.o.

1,06

174 MIKROGRAFIJA d.o.o.

1,06

175 DOREMA, d.o.o.

1,06

176 IMPOL LLT d.o.o.

1,05

177 TOVARNA MERIL KOVINE d.d.

1,05

178 TKO d.o.o.

1,04

179 ŠUŠTAR TRANS d.o.o.

1,03

180 KEKO - VARICON d.o.o. Žužemberk

1,03

181 KGŽ d.o.o.

1,02

182 SAMO URDIH d.o.o.

1,02

183 ORODJARNA & INŽENIRING ALBA d.o.o.

1,02 1,02

130 KOMUNALNE GRADNJE d.o.o.

1,35

184 Wolford d.o.o.

131 ESOL d.o.o.

1,34

185 PAN TRANSPORT d.o.o.

1,01

132 REJA TRANSPORT d.o.o.

1,34

186 EVROSAD d.o.o. Krško

1,00 1,00

133 KVIBO, d.o.o.

1,33

187 Helios Kemostik d.o.o.

134 UNICHEM d.o.o.

1,33

188 IPROS d.o.o.

0,97

135 S&T Slovenija d.d.

1,32

189 VGP DRAVA Ptuj d.o.o.

0,96

136 KOMUNALA Nova Gorica d.d.

1,32

190 ERNST & YOUNG d.o.o.

0,95

137 VAR d.o.o.

1,31

191 KAASS - AVTO d.o.o.

0,94

138 CONTAINER, d.o.o.

1,31

192 PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o. 

0,93

139 ŠPEDICIJA GOJA d.o.o.

1,31

193 SSI SCHAEFER d.o.o.

0,92

140 HOTEL SAVA ROGAŠKA d.o.o.

1,30

194 ROSENBAUER, d.o.o.

0,92

141 AŽMAN, d.o.o., Lesce

1,29

195 ROTO - PAVLINJEK d.o.o. 

0,91

142 AD VITA d.o.o.

1,29

196 SENSILAB d.o.o.

0,91

143 KOZMETIKA AFRODITA d.o.o. Rogaška Slatina

1,28

197 HORJAK - PRECISE d.o.o. Domžale

0,86

144 ELVEZ, d.o.o. 

1,28

198 VIGROS d.o.o.

0,86

145 ECOM Ruše d.o.o.

1,26

199 OPTOTEK d.o.o.

0,85

146 ANTON BLAJ d.o.o.

1,26

200 TAPRO TRGOVINA, d.o.o., Ljubljana 

0,85

Član

Sodijo med največje evropske proizvajalce strojev za upogibanje tanjših pločevin

Družba Strojegradnja SAS se je na stari celini dokazala kot kakovosten in zanesljiv proizvajalec hidravličnih upogibnih strojev, ki sledi razvojnim trendom in potrebam naročnikov.

trojegradnja SAS je družinsko podjetje, specializirano za razvoj, proizvodnjo in prodajo strojev za upogibanje, razrez in skladiščenje pločevine. S svojim znanjem, izkušnjami in tradicijo proizvaja stroje, ki v proizvodnih obratih uporabnikom olajšajo delo in pripomorejo k povečanju produktivnosti.

30 let delovanja

Strojegradnja SAS se je v 30 letih obstoja dokazala v Evropi kot eden izmed največjih proizvajalcev strojev za upogibanje tanjših pločevin do 2 mm. V tem času je podjetje počasi, a vztrajno zgradilo lastno trgovsko mrežo, saj več kot 95 % strojev prodajo direktno končnim uporabnikom. Tako lahko svoje izdelke neprestano razvijajo in prilagajajo najmodernejšim zahtevam kupcev. Izdelki Strojegradnje SAS se nahajajo v več kot 30 državah po celotnem svetu. Glavne trge sestavljajo osrednja Evropa (Avstrija, Nemčija, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Romunija), balkanske Promo

države (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija, Makedonija, Bolgarija, Kosovo ), Kanada, Avstralija in Turčija. Podjetje s prodajo vrhunskih izdelkov v tujino in lastno blagovno znamko promovira Slovenijo po svetu in povečuje njeno razpoznavnost ter ugled.

HKS-CnC Profi – Stroj, Ki Se približuje smernicam industrije 4.0

Profi, ki se s hitro dinamiko gibanja osi, grafičnega programiranja ter možnostjo nadzora in programiranja stroja na daljavo, približuje smernicam industrije 4.0.

500 izdelanih upogibnih strojev

Letos je podjetje izdelalo svoj 500. hidravlični stroj ter se tako dodatno uveljavilo na trgu in se dokazalo kot kakovosten in zanesljiv proizvajalec hidravličnih upogibnih strojev v Evropi. V njihovi ponudbi so stroji za upogibanje in razrez pločevine, skladiščenje kolutov ter orodja za kleparje. S popolnoma lastno proizvodnjo od polizdelka do stroja (CNC obdelava, robotsko varjenje …) in njeno avto-

Njihov osrednji izdelek so hidravlični upogibni stroji za rezanje in krivljenje pločevine, razviti na podlagi lastnih izkušenj z namenom, da ustrezajo specifičnim nalogam in zahtevam kupcev (krovcem, kleparjem, izdelovalcem rolet, ventilacij …). Kakovost strojev se odraža v njihovem zanesljivem NJIHOV NAJNOVEJŠI PRODUKT delovanju in v učinkoviti PREDSTAVLJA HIDRAVLIČNI ter natančni proizvodnji UPOGIBNI STROJ HKS-CNC PROFI. končnih izdelkov. Ponudba je oblikovana z možnostjo izbire med matizacijo se uspešno spoprijemajo s tremi osnovnimi serijami hidravličnih povečanim povpraševanjem v zadnjih upogibnih strojev: Profi, Regular ter letih, pri tem pa ohranjajo kakovost Easy. Njihov najnovejši produkt predsta- strojev. Tako nadaljujejo svoj sloves vlja hidravlični upogibni stroj HKS-CNC zanesljivega proizvajalca.

PROIZVAJALEC UPOGIBNIH STROJEV

www.strojegradnja-sas.si

Strojegradnja SAS Stanko ArzenÅ¡ek s.p. Krtince 11c, 3241 Podplat Slovenia

SBC | Nasveti | November 2018

Foto: Shutterstock

Kako ta hip ravnati z vašim posojilom

Avtor: Uroš Kokošar

eprav za zdaj ni znakov, da bi se lahko razmere na trgih v kratkem bistveno spremenile, nekatere centralne banke že sprejemajo ukrepe, ki kažejo na strožjo monetarno politiko. Ameriška centralna banka je že zvišala temeljno obrestno mero, Evropska centralna banka pa naj bi podoben ukrep sprejela prihodnje leto. Podjetja bi morala biti zato že danes pozorna na to, kako ravnajo s posojili, ki so jih najela v preteklosti. O ključnih korakih svetuje finančna svetovalka Mateja Ahej.

Pri refinanciranju posojila je najpomembneje, da realno ocenite svoje prihodnje denarne tokove.

Posojila

Če ste najemali v času krize, je zdaj čas za refinanciranje

Pribitek za posojila malih in srednjih podjetij se trenutno giblje med dvema in tremi odstotki. Natančna obrestna mera pri posojilih je za omenjena podjetja odvisna tudi od njihove finančne kondicije. Refinanciranje posojila je smiselno za podjetja, ki so posojila najemala v času finančne krize in kreditnega krča, ko so bili pribitki bistveno višji, če tega še niso storila.

Nepremičnina je pogajalska prednost

Na trgu je denarja dovolj, a pogajalsko izhodišče je za podjetja boljše, če lahko za zavarovanje ponudite nepremičnino.

Pazite na kapitalsko ustreznost

Banke po navadi pričakujejo, da bo kapitalska ustreznost vseskozi ustrezna. Prav tako želijo pri refinanciranju posojil omejiti izplačilo dobičkov lastnikom.

Preverite, ali izpolnjujete pogoje za posojilo Podjetje lahko samo preveri, ali izpolnjuje pogoje za posojilo. To stori tako, da neto dolg deli z EBITDA. Rezultat nam pove, v kolikšnem času lahko podjetje zgolj iz poslovanja banki povrne posojilo. Če je številka višja kot 4, bo podjetje posojilo težko refinanciralo oziroma bo težko dobilo novo posojilo.

Realno ocenite prihodnje finančne tokove

Podjetja naj čim bolj realno ocenijo prihodnje denarne tokove, ki jih bodo namenila za financiranje tega posojila. Prav tako naj čim bolj realno ocenijo sredstva, ki jih potrebujejo za prihodnje investicije.

Variabilna obrestna mera ta hip ni tvegana, a bodite pozorni Glede na razmere na trgu Ahejeva pravi, da odločitev za variabilno obrestno mero trenutno ni tvegana. Takšno posojilo je namreč še vedno bistveno cenejše od posojila s fiksno obrestno mero. Podjetja naj v posojilno pogodbo uvrstijo člen, ki jim omogoča prehod iz variabilne v fiksno obrestno mero.

Krmiljen z

YRC1000

88 2

Član

Art Design, nov produkt lastne proizvodnje

Piše: Andrej Repše, ustanovitelj in solastnik podjetja ARMAT

Skupina ARMAT se ukvarja s projektiranjem in izgradnjo sodobnih montažnih objektov. Družba je bila ustanovljena leta 1993. V 25 letih delovanja je ARMAT gradil predvsem na domačem in trgih nekdanje skupne države. Zadnje čase svoje lastne proizvode trži še v Italijo, na Hrvaško in Avstrijo. V bližnji prihodnosti se bo družba razširila še na trg Nemčije.

RMAT je v 25 letih zgradil več kot tisoč petsto objektov: poslovnih stavb, proizvodnih hal, visoko regalnih in drugih skladišč, trgovskih centrov, večnamenskih objektov, športnih dvoran, šol in vrtcev. Iz lastnega proizvodnega programa izdelamo in tržimo še nekatere manjše objekte: tipske avtomobilske nadstreške in nadstreške po meri, lamelne bariere in plotove, vrtne lope in drugo. Družba je razvila in uspešno razširila osnovni program, zato lahko danes trgu ponudi najboljše tehnične rešitve, kot so izgradnje montažnih objektov z nosilnimi jeklenimi konstrukcijami, izdelavo in montaža ovojev zgradb na AB konstrukcijah ter energetske rešitve in ovoje stavb Art Design iz lastne proizvodnje.

Mi gradiMo, vi rastete

ARMAT, d. o. o. zaposluje visoko usposobljene strokovne in kompetentne kadre, ki našim poslovnim partnerjem in družbi Armat zagotavlja rast in prepoznavnost. Poslanstvo družbe je uvajanje najboljše gradbene Promo

kulture, sodelovanje z načrtovalci in arhitekti, umeščanje dovršenih rešitev v prostor in seveda odzivanje na pričakovanja in potrebe kupcev.

Zaposleni – naš kapital

V proizvodnjo vsa leta nameščamo najsodobnejšo tehnologijo, stroje in opremo za izdelavo ovojev stavb iz pločevin in kompozitov, pa vendar so naši zaposleni največji kapital, so ogledalo podjetja in moji prvi prijatelji, ki jih je poleg družine vredno poslušati in jih slišati. To so naši prodajalci, nabavniki, načrtovalci projektov, razvojni tehnologi, konstrukterji, proizvodni delavci, vodje projektov, zaposleni v tehničnem in finančnem kontrolingu. Vsi, ki jih podjetje pri uresničevanju svojega poslanstva potrebuje – od izvršnega direktorja, poslovne sekretarke do voznikov viličarja in skladiščnika.

art design, nov produkt lastne proiZvodnje

Na trgu obstaja vrsta sistemov obešenih in prezračevalnih fasad, ki se razlikujejo po tipih fasadnih oblog, pod konstrukcijah in po različnih načinih pritrjevanja. Bistvo teh montažnih fasad je, da je

med izolacijo in končno fasadno oblogo prezračevalni kanal, po katerem se zrak izmenjuje. Fasada tako stavbo prezračuje, kar iz vidika izolativnosti in bivalnega ugodja pomeni prednost pred ostalimi rešitvami. Montiramo jo na posebno pod konstrukcijo; je plod lastnega razvoja in brez vidnega pritrjevanja.

Več kot

1500

objektov je v 25 letih zgradil oz. pri gradnji sodeloval ARMAT.

Z novo tehnološko opreMo

Za izdelavo novega fasadnega ovoja Art Design, smo v družbi ARMAT v tem letu investirali v novo, sodobno tehnološko opremo. Namenjena je za izdelavo ovojev zahtevnejših poslovnih zgradb in tudi energetskih obnov poslovnih ali večnamenskih objektov, iz časov, ko o energetski učinkovitosti stavb načrtovalci niso razmišljali in jih bo smiselno obnoviti.

89 3

SBC | Nasveti | November 2018

Foto: Shutterstock

9 receptov treh ženskih vodij v uspešnih družinskih podjetjih

Ženske vodijo podjetja drugače kot moški, ugotavljajo podjetnice Nuša Pavlinjek, Sabina Sobočan in Simona Petrič.

Avtorica: Manca Borko Grimšič

ogovornice, ki so sodelovale na 3. SBC Akademiji, izpostavljajo, da se ženske tudi pri prevzemu družinskih podjetij in njihovem vodenju izzivov lotevajo drugače.

Intuicija ni vse, je pa koristna

Simona Petrič že skoraj desetletje vodi podjetje Elvez, ki ga je pred dobrimi tridesetimi leti, najprej z delom v družinski obrti in nato z ustanovitvijo podjetja, začel njen oče. Proizvajajo tehnične vgradne izdelke iz plastičnih mas, kabelska vezja in sklope, predvsem za avtomobilsko industrijo.

Hčere pri vpeljevanju v poslovni svet potrebujejo več časa, podpore in zaupanja. »Mogoče zaradi naše narave na začetku traja dlje, da se ženske vpeljemo v posel. Pri tem sta ključni medsebojno zaupanje in podpora ožje družine. A ko se prepričamo in odločimo, da je to tisto pravo za nas, potem je to gotovo,« je prepričana Petričeva, ki je z očetom pri razvoju obrti in podjetja sodelovala že, ko je bila še v osnovni šoli. Ocenjuje, da mora vodja dobro poznati ustroj in organizacijo podjetja, zato so bile zanjo, preden je prevzela vodenje, neprecenljive izkušnje z različnimi opravili v podjetju.

Ženski v procesu nasledstva

Voditeljstvo ni nujno povezano s tem, da obvladaš dejavnost podjetja. Odličen operativec in strokovni sodelavec ni enako kot odličen vodja, je prepričana. »To sta v osnovi različni vlogi, ki zahtevata obvladovanje različnih veščin. Vendar se v slovenskih družinskih podjetjih pogosto zelo prepletata,« pravi. Izpostavlja, da je sočasno obvladovanje teh vlog zelo naporno, včasih pa tudi tvegano in nasprotujoče. »Vodja se mora hitro, aktivno in odgovorno odločati na osnovi konkretnih in preverjenih informacij,« pojasnjuje. Stresa tudi v avtomobilski industriji ne manjka, kot nekdanja aktivna športnica pa ga najraje premaguje s športom in aktivnim življenjem. Kompetence in izkušnje v poslu naj plemeniti ženska intuicija. Simona Petrič izpostavlja, da je »sodobno voditeljstvo srednjega spola«, vendar se v zadnjih letih nagiba v prid ženskim sposobnostim: intuiciji, tenkočutnosti, multiopravilnosti in temu, da vodja vidi celostno sliko. Tako se lažje odloča in prevzema odgovornost za podjetje. Čeprav se zaveda in strinja, da so kompetence in izkušnje v poslu pomembne, je po njenem mnenju zelo koristno uporabljati tudi intuitivno razmišljanje.

Ženske manj tvegajo in to se obrestuje

Nuša Pavlinjek je v družinskem podjetju, ki so ga ustanovili njeni stari starši, tretja generacija, ki v svojih podjetjih izdeluje zbiralnike deževnice, čistilne naprave, rezervoarje za motocikle, jadrnice, jahte, kajake in druge izdelke iz plastičnih mas. Ženske se izogibajo tveganim naložbam. Nuša Pavlinjek meni, da so družinska podjetja, ki jih vodijo ženske, bolj osredotočena na

*slike so simbolične

Foto: Barbara Reya

POSKRBITE ZA VARNOST DRAGOCENIH STVARI!

AKCIJA! V mesecu decembru vam nudimo 15% popust na vse sefe.

protivlomna vrata

elek. kontrola pristopa

cilindrični vložki

kljuke za okna in vrata

poštni nabiralniki

več informacij na spletnih straneh www.vovko.si www.vovkoshop.si www.protivlomna-vrata.com POKLIČITE

Vovko d.o.o. Setnikarjeva ulica 1, 1000 Ljubljana brezplačna telefonska številka

080 30 09

SBC | Ženske v procesu nasledstva | November 2018

učinkovito vodenje in izogibanje tveganim naložbam. To se kaže v nadpovprečnih finančnih rezultatih, večji donosnosti na kapital in dobičkonosnosti poslovanja. Pred prevzemom podjetja naj otroci vodijo svoj startup. V družini Pavlinjek so prenos med generacijami izvedli tako, da so otroci zagnali svoje podjetje, ki se je pozneje priključilo skupini. »Pomembno je, da starši ne pričakujejo, da bodo otroci enaki njim. Zato naj starši otrokom dajo priložnost, da si ustvarijo svoj tim in uresničijo vizijo, ter jih kapitalsko podprejo,« izpostavlja danes.

V prenos podjetja vključite strokovnjaka. Raziskave kažejo, da prenos lastništva podjetja traja približno sedem let, zato ga je pomembno začeti pravočasno. Pri Pavlinjkovih so napisali tudi družinsko ustavo. Nuša Pavlinjek ocenjuje, da je podjetje lažje prenesti na naslednjo generacijo ob pomoči strokovnjaka.

Otroci se morajo videti v podjetju, sicer …

Sabina Sobočan, ki je prevzela vodenje uspešnega lendavskega podjetja Varis, je prepričana, da so družinska podjetja najpomembnejši ekonomski člen gospodarstva. Varis izdeluje radiatorje in gotove kopalnice, podjetje pa se ponaša z že skoraj štiridesetletno zgodovino. Varis sicer ni tipično družinsko podjetje, saj ga ni ustanovil oče Sabine Sobočan, ga pa že nekaj let vodi družina Sobočan.

Foto: Osebni arhiv

Foto: Barbara Reya

Nasledniki naj kariero začnejo drugje. »Veliko pomembnih izkušenj sem si nabrala pri delu v drugih podjetjih, nato pa sem prišla v Varis. Očitno se vedno vračamo h koreninam,« izpostavlja Sobočanova. V podjetju je bila najprej revizorka, nato pa pomočnica direktorja, s čimer si je pridobila izkušnje ter spoznala podjetje, poslovne partnerje in zaposlene. Šele po tem je prevzela vajeti podjetja. Ne obremenjujte otrok z nasledstvom. Tudi v družinskih podjetjih ustanovitelji in nasledniki ne smejo zanemariti poslovne logike ter se odločati na podlagi čustev in nenapisanih norm o nasledstvu v družinskem podjetju. »Dolgoročno je uspeh družinskega podjetja odvisen od skrbnega načrtovanja procesa in upoštevanja nevarnosti, tako s strani predhodnika kot naslednika,« ocenjuje. Prepričana je, da se morajo otroci res videti v podjetju. Če se ne, naj to odkrito povedo. Ženske se dobro znajdejo. »Večina žensk, ki so na podobnem položaju, bi se verjetno strinjala, da se moramo dokazovati bolj kot moški,« meni Sabina Sobočan. Dodaja, da je sama potrebovala kar nekaj časa, da je pridobila spoštovanje zaposlenih in strank. Veliko ljudi namreč ženske še vedno vidi predvsem kot žene in mame, ne kot vodje. Po tem, ko te ljudje spoznajo in vidijo, kako dobro delaš, pa je vse lažje, pravi. Sama je ob prevzemu sledila jasno zastavljeni viziji, ki je mnogi sprva niso podpirali. Vendar je vztrajala, saj je vanjo močno verjela. Danes tudi zato žanje velike poslovne uspehe.

SBC | Družinska podjetja | November 2018

Foto: Shutterstock

Ko sin odkupi družinsko podjetje

Zgodba o tem, kako je Marko Lukić prevzel podjetje, ki so ga ustanovili njegovi starši, za družinska podjetja ni tipična.

Avtorica: Katarina Pernat

aša zgodba je zanimiva kot izkušnja prodaje družinskega podjetja. Dejanski ustanovitelj je bil oče, sprejemal je vse strateške odločitve. Sam sem se podjetju priključil po koncu kariere vrhunskega športnika. Podjetje smo nato prodali, a pozneje se je pojavila možnost odkupa nazaj,« pojasnjuje Marko Lukić, direktor in večinski lastnik podjetja Lumar IG.

Starši še vedno delno prisotni

Model prenosa na mlajšo generacijo, ko potomec nekdaj družinsko podjetje odkupi nazaj, ni ne običajen ne pogost. Marko Lukić je tako vodenje podjetja prevzel po ponovnem lastniškem vstopu leta 2010. Takrat je oče ocenil, da se je po dolgih letih v podjetništvu in pri vodenju podjetja izčrpal in da je čas, da krmilo podjetja prevzame naslednja generacija. Starša imata v podjetju še vedno delež, ki jima omogoča brezskrbno življenje, dobivata pa tudi mesečno rento. Oče v podjetju še vedno deluje kot prokurist, mama pa skupaj z očetovo sestro skrbi za finance podjetja. Prav tako je v podjetju zaposlen sin Marka Lukića. »Razumemo se, kot je značilno za vse družine. Imamo dobra in slaba obdobja,

Družinska podjetja

ampak največjo moč vidim v tem, da odločitve niso sprejete hierarhično ali po starosti, temveč na osnovi argumentov,« poudarja Lukić. Ponovni odkup podjetja pa skriva tudi svoje pasti. Lukić navaja, da se je samooblikoval prek športa, saj je bil vrhunski alpinist, kar je bila dobra šola za življenje. »Če narediš napako, te ni več. Bolj ko se približuješ gori, večja postaja. Včasih se tudi zaplezaš, a ko se ti to zgodi, imaš vedno na voljo še druge različice smeri. Za eno se pač odločiš ter greš po njej do vrha in čez. Kot na Triglavu; po grebenih se valijo kolone, če izbereš severno steno, pa si že malo bolj sam,« slikovito opisuje Lukić.

Mlajši naj bodo aktivni že pred prenosom, starejši naj jih podpirajo

Izredno pomembno se mu zdi, da je mlajša generacija v podjetju aktivna že prej ter tako spozna naravo posla, različna področja in delovna

mesta v podjetju, ob tem pa že nabere določeno kilometrino. Pomembno se mu zdi tudi to, da bodoči prevzemnik v tem času že naveže stike z zaposlenimi, ki jih je zaposlil član družine pred njim, pa tudi, da starejša generacija mlajši pusti prostor pod soncem. Pri tem pa morajo imeti mladi po njegovem mnenju sami dovolj moči, trme in ambicije, da svoje ideje, ki velikokrat niso pogodu prejšnji generaciji, »generaciji ustanoviteljev«, uresničijo tudi v praksi.

Pomembno se mu zdi tudi to, da bodoči prevzemnik v tem času že naveže stike z zaposlenimi, ki jih je zaposlil član družine pred njim. »Starejša generacija pa mora imeti dovolj modrosti, da mladim dovoli uresničiti njihove ideje, in ne nastopa v vlogi opozicije. Stvari naj po potrebi dostojno usmerja in predvsem zagotavlja podporo takrat, ko ideje ne uspejo. Zavedati se moramo, da je neuspeh sestavni del uspeha. Dobre ideje, še posebej, če so prebojne, je nemogoče uresničiti, če nismo pripravljeni sprejeti tudi poraza,« zaključuje Lukić.

Marko Lukić, direktor in večinski lastnik podjetja Lumar IG.

Foto: Barbara Reya

»Starejša generacija pa mora imeti dovolj modrosti, da mladim dovoli uresničiti njihove ideje, in ne nastopa v vlogi opozicije.

SBC | Nasveti | November 2018

Energetski prihranki: poznate ključne korake?

Zberite podatke. Naredite načrt. Izvajajte upravljanje in spremljate porabo. Posebej bodite pozorni na jalovo energijo, ki vam zvišuje stroške.

Avtor: Marko Vidrih

skanje energetskih prihrankov in upoštevanje okoljske zakonodaje na področju energetike lahko za mala in srednja podjetja predstavlja velik izziv. Prilagajanje je navadno povezano z velikimi stroški. Vendar lahko podjetja, ki pravočasno ukrepajo, to težavo obidejo, obenem pa dosežejo večjo učinkovitost in konkurenčnost. Prvi korak se glasi: če želite zmanjšati rabo energije in obremenitev okolja ali znižati stroške, morate podrobno poznati obstoječe stanje. Pri doseganju cilja ste lahko uspešni le, če imate prave vhodne podatke, razlagata strokovnjaka za energetske rešitve, mag. Jože Torkar Petrola in mag. Blaža Pospiš Perpar iz Lokalne energetske agencije Gorenjske.

KAJ JE KLJUČNO

Zberite podatke, preglejte pogodbe in določite cilje Zbiranje podatkov Najbolje je, če že obstaja energetsko

knjigovodstvo. To so v določeni obliki zbrani podatki o rabi energentov, in sicer količinsko, časovno in stroškovno. Vedeti morate, kje, kdaj in kako se porablja energija. Pogodbena razmerja z dobavitelji

Preverite, koliko lahko prihranite Učinkovita raba energije

Preverite pogodbena razmerja z našimi dobavitelji energije. Na voljo morate imeti tudi podatke o drugih parametrih objekta, ki niso neposredno vezani na rabo energije (velikost, ogrevana površina, zasedenost objekta in podobno). Ustvarite primerjalne vrednosti. Z zbranimi podatki dobite osnovo, s katero boste primerjali dosežke. Dobro je, če so s temi podatki seznanjeni vsi, ki bodo pozneje udeleženi v procesu upravljanja. Tako se zmanjša možnost napak ali napačnega tolmačenja posameznih podatkov. Benchmarking Zbrane podatke primerjajte s podatki iz strokovne literature, z drugimi podobnimi objekti ter s podatki med posameznimi časovnimi obdobji. Analizirati je treba profile porabe in določiti finančne vplive. Hkrati preverite tehnične značilnosti naprav, napeljav in podobno ter možnosti ukrepov za zmanjšanje rabe. Ocenite investicijo ter preverite smiselnost določenih ukrepov.

A Z E T I C I L K * O P ! V E T I R E M O BREZPLACN na naši spletni strani s pomocjo vaše položnice preverite, koliko lahko vaše podjetje prihrani

http://bit.ly/2OPYG56 Kako do nižjih stroškov

Danes je na voljo precej informacij, kako

do znižane rabe energije, saj so evropske na naši spletni strani preverite, države pripravile več tovrstnih programov, koliko lahko vaše razlaga mag. Blaža Pospiš Perparpodjetje iz Lokalne energetske agencije Gorenjske. prihrani Če med zaposlenimi nimate strokovnjaka za energetiko, je ena izmed možnosti, da najamete podjetje, specializirano za tovrstne dejavnosti, tako imenovano ESCO podjetje (Energy Service Company, op. p.).

bit.ly/2OQy7N9

Takšna podjetja skrbijo za energetsko upravljanje objekta in sledijo cilju energetskega upravljanja, ki je stalno optimiziranje rabe energije v objektu. To omogoča učinkovito rabo energije ter prispeva k znižanju stroškov za energijo in zmanjševanju obremenitve okolja. Osnova za energetsko upravljanje objekta je sklop storitev, ki vključujejo optimalno izbiro in pravilno vgradnjo energetske opreme, vzdrževanje te opreme v celotnem življenjskem ciklu in spremljanje učinkov. Nadgradnja vsega je upravljanje vseh energetskih naprav v objektu ter stalen nadzor. ESCO podjetje lahko naročniku zagotovi tudi financiranje ukrepov za zmanjšanje rabe energije ali pa novega vira energije.

ali pa nas poklicite na

03 56 57 451 za brezplacno meritev*

PROSTIK

Avtomatska kompenzacija jalove energije

Na podlagi analize izvedenih meritev vam po meri izdelamo kompenzacijsko napravo *Ob naročilu kompenzacijske naprave

SBC | Energetski prihranki | November 2018

Ste vedeli?

Dozdajšnji energetski sistemi ne zadostujejo več za rastoče povpraševanje po električni energiji. Izzivov pa je še več, od tega, da možnosti za povečanje energetske učinkovitosti še niso v celoti izkoriščene, do tega, da bodo okoli 70 odstotkov novih elektrarn do leta 2040 poganjali obnovljivi viri, ki zahtevajo drugačne distribucijske sisteme.

Naredite načrt izvajanja ukrepov za dosego postavljenih ciljev

V mislih imejte naslednje: načrt izvajanja je odvisen od zmožnosti in načina financiranja, obsega del predvidenih ukrepov, pogodbenih partnerjev, subvencij.

Izvajajte energetsko upravljanje

Energetsko upravljanje obsega: optimalno (načrtovano in vodeno) obratovanje naprav v objektu, redno vzdrževanje naprav, spremljanje doseganja zastavljenih ciljev, posredovanje ob nedoseganju ciljev. Dobro energetsko upravljanje je mogoče, če ima upravljavec stalen nadzor, ne samo nad stanjem naprav in objektom, temveč tudi nad drugimi parametri, ki so bili uporabljeni za postavitev konkretnih ciljev. Podatke mora ves čas primerjati s prejšnjim stanjem, seveda pa mora imeti možnost takojšnjega ukrepanja. Uspešen projekt je tisti, pri katerem se vsi trije koraki – ugotovitev zdajšnjega stanja, priprava načrta in izvedba energetskega upravljanja – stalno ponavljajo.

Hiter ukrep: znižajte delež jalove

energije Vgrajujte naprave, ki jih je mogoče povezati s sistemom za upravljanje porabe energije in imajo posodobitve v realnem času. Z uporabo analitike, aplikacij, programske opreme in storitev, ki so na voljo zdaj, lahko poiščete načine za večjo učinkovitost, povečate učinkovitost s predlogi samega sistema, izboljšate varnost in znižate stroške. Ena izmed mogočih rešitev je tako imenovana kompenzacija jalove energije. Ta se pojavlja zlasti v omrežjih, kjer je priključenih veliko asinhronskih motorjev, obločnih peči, varilnih aparatov in transformatorjev. Jalova energija nastaja z indukcijo v vodnikih/tuljavah in povzroči zaostajanje toka za napetostjo. Njen povečan delež v omrežju povzroča slabšanje kakovosti električne energije in vse večjo onesnaženost, pojasnjujejo v podjetju Eti, kjer ponujajo rešitve za poslovne in stanovanjske inštalacije ter proizvajajo tehnične izdelke.

Učinkovita raba energije

NASVET: Za porabnike energije je pomemben predvsem tako imenovani faktor delavnosti, ki ga je smiselno izboljšati, saj to pomeni manjšo porabo jalove energije. S tem se zmanjša navidezna moč, kar vodi v manjšo priključno moč, to pa v nižje stroške plačila električne energije. Rešitev za opisano težavo so kompenzacijske naprave, ki izboljšujejo faktor delavnosti. To povečuje učinkovitost omrežja, znižuje stroške električne energije in zmanjšuje vplive na okolje. Če želite vedeti, kakšen je delež jalove energije, ki ga plačujete, lahko to preverite na položnici. Jalova energija je vodena pod posebno postavko.

Kako ugotoviti, ali se vam vgradnja kompenzacije jalove energije izplača Rešitve za kompenzacijo jalove energije so namenjene vsem, ki vsak mesec plačujete dodaten nepotreben strošek jalove energije, ki je pod to postavko izkazan tudi na položnici za elektriko.

Priročen obrazec, s katerim si lahko sami informativno izračunate, kolikšen mesečni prihranek vam prinese vgradnja naprave za kompenzacijo jalove energije, najdete na tej povezavi: http://bit.ly/2OJlvHq. Vse, kar potrebujete, je vaša položnica za električno energijo.

Uvoz in distribucija klimatskih naprav, toplotnih črpalk in sistemov za prezračevanje z rekuperacijo toplote VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: vitanest@vitanest.si

www.vitanest.si

100

Član

Iz majhnega trgovca so postali pomemben ponudnik izdelkov za dom

V 27 letih delovanja se je podjetje SAM iz trgovca z eno trgovino razvilo v srednje velikega ponudnika izdelkov za gradnjo, obnovo in vzdrževanje doma v okviru devetih trgovskih centrov.

odjetje SAM, ki ga je leta 1991 ustanovil Anton Sedeljšak, je bilo sprva majhno podjetje z le eno trgovino in enim zaposlenim, danes pa se uvršča med srednje velika podjetja in ima poleg devetih sodobnih trgovskih centrov tudi proizvodni obrat za krivljenje armaturnega železa. V podjetju je danes zaposlenih že več kot 180 ljudi.

Prisotni v osrednjem in severovzhodnem delu države

Sodobni trgovski centri SAM se nahajajo v osrednjem in severovzhodnem delu Slovenije, v Ljubljani, Jaršah pri Domžalah, Mengšu, Domžalah, Kamniku, Nazarjah, Latkovi vasi, Trbovljah in Ormožu. Svojim strankam ponujajo vse za gradnjo, obnovo in vzdrževanje doma oziroma široko izbiro gradbenega materiala – od lesa za gradnjo, izolacijskega materiala do stavbnega pohištva. Na prodajnih policah pa imajo tudi raznovrstno orodje, železnino, vodovodni in elektromaterial, barve in fasade, keramiko in kopalniško pohištvo, talne obloge ter široko paleto izdelkov za vrt in dom.

KaKovostno blago in odlično svetovanje

»V našem podjetju si prizadevamo, da kupcem ponudimo raznoliko in kakovostno ponudbo, zato na proPromo

dajnih policah najdejo tako zimzeleni repertoar gradbeno tehničnega materiala kot ekskluzivne novosti. Strokovno podkovani prodajalci in komercialisti radi pomagajo pri odločitvi o nakupu. Prijaznost in strokovnost je vodilo vseh zaposlenih – najsi bo pri odnosu s poslovnimi partnerji, prodaji v trgovini ali dostavi blaga na dom. S kakovostjo prodajnega blaga in odličnim svetovanjem postavljamo nove standarde poslovanja, ki temeljijo na partnerstvu med nami, kupci in dobavitelji. Vsi zaposleni vemo, da smo vedno lahko še boljši, zato redno osvežujemo in nadgrajujemo svoja znanje in veščine,« pove Anton Sedeljšak. »SAM je družinsko podjetje, ki ga gradimo na povezanosti in medsebojnem zaupanju vseh zaposlenih. Dobri odnosi med zaposlenimi zagotavljajo idealno okolje za napredek in razvoj. Zaradi visokih moralnih vrednot, smelo zastavljenih ciljev, jasne vizije in marljivosti vseh zaposlenih se SAM uvršča med najuspešnejša in najkonkurenčnejša podjetja z gradbeno-tehničnim materialom v Sloveniji,« pa je zadovoljna direktorica podjetja Milena Sedeljšak.

v oKviru sbC želijo graditi Pozitivno Poslovno okolje

V Klub slovenskih podjetnikov so se po besedah obeh včlanili, ker

180 ljudi

je danes zaposlenih v podjetju SAM, ki ga je leta 1991 ustanovil Anton Sedeljšak.

verjameta, da je v Sloveniji veliko uspešnih podjetnikov, ki poslujejo pošteno in odgovorno. V članstvu vidita možnost povezovanja pozitivno naravnanih posameznikov, s katerimi lahko skupaj ustvarjajo kakovostno poslovno in družbeno odgovorno okolje. »Najpomembnejše poslanstvo SBC-ja je vzpostaviti ustrezne komunikacijske kanale, prek katerih se bomo lahko predstavili širši javnosti in ji pokazali, da z zglednim delom ustvarjamo pozitivne podjetniške prakse. Največje koristi kluba vidimo v povezovanju in v novih poslovnih priložnostih, v poglabljanju znanj in prenosu dobrih praks na svoje podjetje ter v možnosti izražanja lastnih idej in predlogov. Prizadevali si bomo, da sooblikujemo pozitivno poslovno okolje in z ostalimi člani skušamo poenostaviti zavirajočo in predrago administracijo države,« sta povedala sogovornika.

101

TEHNIČNE TRGOVINE

orodje · gradbeni material · keramika elektro material · vodovod · barve · vrt LJUBLJANA, DOMŽALE, JARŠE, KAMNIK, MENGEŠ, NAZARJE, TRBOVLJE, LATKOVA VAS, ORMOŽ

www.sam.si

102 SBC | Nasveti | November 2018

Kako znižati stroške električne in toplotne energije

Na voljo je več možnosti, tudi preprosti in hitro izvedljivi ukrepi.

Avtor: Marko Vidrih

Spremenite način dela, spremljajte številke

S pravilnimi organizacijskimi ukrepi lahko brez stroškov ali z minimalnimi vložki znižate stroške porabe električne in toplotne energije. Tako lahko trajno zmanjšate porabo in prihranite 10 odstotkov električne oziroma toplotne energije.

Ukrepi:

Določite energetskega menedžerja. To bo oseba, odgovorna za učinkovito rabo energije v zgradbi.

Vodite energetsko knjigovodstvo. To je sistem zbiranja in spremljanja podatkov o rabi energije v stavbi. Optimizirajte delovne procese in razmere za delo v zgradbi. Usposabljajte in ozaveščajte. Seznanite zaposlene s pomenom energetskih prihrankov ter z ukrepi in ravnanjem za doseganje ciljev. Obveščajte. Z učinki ukrepov in ravnanja sproti seznanjajte zaposlene.

Energetski prihranki

Zmanjšajte toplotne izgube

Kupujte električne naprave, ki so manj potratni porabniki. Pri nakupu oziroma zamenjavi električnih naprav bodite pozorni na energijske razrede. Prihranki so lahko zelo veliki, tudi do 50 odstotkov električne energije na posamezno napravo.

Ukrepi:

Poskrbite za fasadni toplotnoizolacijski

ovoj zgradbe. Pri sanaciji ovoja zgradbe govorimo o izboljšanju oziroma povečanju izolacijskega sloja ovoja zgradbe ter zamenjavi oken. Izolirajte podstrešje in strop v kletnih prostorih. Ti ukrepi investicijsko niso zahtevni in prinašajo prihranke do 20 odstotkov, odvisno od debeline izolacije. Posodobite ogrevalni sistem. Prihranki pri ogrevalnem sistemu so lahko veliki, če izberemo ogrevalne sisteme z ustreznimi energenti, na primer če zamenjamo oljne peči s plinskimi ali pečmi na lesne pelete. Ena od možnosti so tudi termostatske glave za radiatorje in druga ogrevalna telesa, ki pomagajo uravnavati temperaturo in zmanjševati izgubo energije.

Z Energijo plus zmanjšajte porabo energije in izboljšajte zanesljivost oskrbe

celovito ponudbo sodobnih energetsko-okoljskih rešitev v Energiji plus poskrbijo za zanesljivo, gospodarno in okolju prijazno energetsko oskrbo. Malim in srednjim podjetjem nudijo možnost pridobitve nepovratnih sredstev za prenovo razsvetljave, vgradnjo učinkovitih toplotnih črpalk, uvajanje sistemov za upravljanje z energijo ipd. Številnim podjetjem so tako pomagali doseči zavidljive prihranke pri porabi energentov. Leta 2014 so prejeli

nagrado časnika Finance za energetsko učinkovitost za projekt prenove kotlovnice v naselju v Mariboru. Kotlovnico so opremili z napravo za soproizvodnjo toplotne in električne energije in prenovili podpostaje.

Sončni pluS za energetSko oSveščene

Letos so za energetsko osveščene (Ste to tudi vi?), ki želijo poskrbeti za svojo energetsko neodvisnost, pripravili nov produkt – Sončni plus. Zajema izgradnjo optimalne, individu-

Energija plus d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor

alnim željam prilagojene, visokokakovostne sončne elektrarne za samooskrbo na ključ. Postavitev sončne elektrarne izvede profesionalna ekipa z vsemi potrebnimi znanji in certifikati, ki poskrbi za celotno izvedbo vseh aktivnosti: svetovanje, ureditev dokumentacije in soglasij, pomoč pri ureditvi dokumentacije za pridobitev nepovratnih finančnih sredstev Eko sklada, izgradnjo elektrarne s solarnimi moduli, ki na trgu štejejo med najkakovostnejše, strokovno montažo in zagon elektrarne.

www.energijaplus.si

080 21 15 Promo

1033

104 SBC | Energetski prihranki | November 2018

Znižajte stroške elektrike

Ukrepi:

Kje in kako do (ne)povratnih sredstev?

Nepovratna sredstva za ukrepe, ki omogočajo energetske prihranke, lahko pridobite na več načinov. Domači programi: slovenski prosilci se lahko prijavijo na razpise v Sloveniji, ki jih pripravljajo ministrstva, in v primeru odobritve projekta sklenejo pogodbo s pristojnim ministrstvom. Evropski programi: projekt je treba prijaviti v Bruslju. Če so sredstva odobrena, sklenete pogodbo z Evropsko komisijo.

Prihranite pri ogrevanju tople vode. Pripravo sanitarne vode prilagodite svojim dejanskim potrebam (znižajte temperaturo) in ne imejte grelnikov vedno prižganih. Vse grelnike, katerih toplo vodo uporabljate le nekaj ur na dan, v preostalem času izklopite. Prihranite pri hlajenju in prezračevanju. Vaše tehnično osebje naj preveri, ali so zaradi naravnega prezračevanja nameščene naprave »prisilnega« prezračevanja odveč. Naredite preprost preizkus: izklopite sistem prisilnega prezračevanja, nato po nekaj urah preverite stanje zraka v prostoru. Če je kakovost zraka slabša, potem je »prisilno« prezračevanje upravičeno. Prihranite pri ogrevanju stavbe. Če temperaturo v prostoru znižate za 1,5 ˚C, tega skoraj ne bo občutiti, poraba energije pa se lahko zmanjša tudi za 10 odstotkov. Namestite varčne žarnice. Zamenjajte klasične žarnice z varčnimi in tako privarčujte 80 odstotkov električne energije. Tudi življenjska doba varčnih sijalk je bistveno daljša. Zmanjšajte delež jalove energije. Povečan delež jalove energije po nepotrebnem zvišuje tudi energetske stroške in zmanjšuje kakovost električne energije. Energetski izkoristek je zato slabši. V pomoč so lahko kompenzacijske naprave, ki povečujejo faktor delavnosti, kar pomeni, da izboljšujejo kakovost električne energije in učinkovitost omrežja.

Aktualni razpisi na www.slovenianbusinessclub.si/razpisi/ domači razpisi: 1. SID banka: možnosti ugodnega kreditiranja 2. F inančne spodbude za nove naložbe v učinkovito rabo in obnovljive vire energije 3. Javni razpis E-POSLOVANJE 2019-2022 4. Nepovratna sredstva za izvedbo pilotnih demonstracijskih projektov

razpisi na ravni EU: 1. Program Horizon 2020 2. P rogram SME Instrument za mala in srednje velika podjetja 3. Program Fast Track to Innovation

*Za več informacij o razpisih in načinu prijave se lahko obrnete na podjetje Tiko Pro, člana SBC – Kluba slovenskih podjetnikov.

105

VIDEO E-IDENTIFIKACIJA Varna vstopnica v digitalizirano ponudbo produktov ali storitev. Nove stranke boste odslej lahko pridobili prek digitalnih kanalov, brez nepotrebne fizične prisotnosti. Z video e-identifikacijo bodo stranke lahko odprle bančni račun ali sklenile naročniško razmerje. V nadaljevanju pa bodo z uporabo e-identitete povsem varno dostopale do vaših storitev. Video e-identifikacijo za vas opravimo v Telekomu Slovenije, povsem varno in v skladu z zakonodajo. Več informacij na poslovna.prodaja@telekom.si ali www.telekom.si/poslovni.

www.telekom.si/poslovni

106 SBC | Novice | November 2018

Priznanja

celovite avtomatizirane linije za razrez lesa. Mebor je prepričal s standardi razvoja avtomatizacije, s hitrostjo in uporabnostjo izdelkov, z inovativnostjo in načrtno internacionalizacijo prodaje. Podjetje Intra Lighting iz Šempetra pri Gorici, prejemnik srebrne gazele leta 2018, je vodilna blagovna znamka za pametno razsvetljavo na globalni ravni, prisotna na številnih trgih. Prednosti njihovih raznovrstnih izdelkov so dizajn, popolnost detajlov, modularnost in preprosta montaža, so zapisali pri Dnevniku. Čestitke prejemnikom nagrad, ki so vsi člani SBC – Kluba slovenskih podjetnikov.

Foto: Delo

Podjetje Polycom je na začetku novembra prejelo nagrado Delova podjetniška zvezda po izboru strokovne žirije. Škofjeloško podjetje je prepričalo z rastjo poslovanja na avtomobilskem trgu, usmerjenostjo v digitalizacijo, vlaganjem v izobraževanje zaposlenih in potencialom uspešnega poslovanja v prihodnje, so v utemeljitvi nagrade zapisali pri medijski hiši Delo. Mebor iz Železnikov je konec oktobra postal zlata gazela leta 2018. Nagrado medijska hiša Dnevnik vsako leto podeli najhitreje rastočemu podjetju v državi. Omenjeno podjetje kupcem ponuja vrhunske stroje za razrez lesa in

Foto: Delo

Polycom, Mebor in Intra Lighting prejeli prestižne podjetniške nagrade

Industrija 4.0

Pri podjetju Akrapovič so razvili robota, namenjenega dolgotrajnim testnim vožnjam in analizi podatkov v laboratoriju. Durability Dyno lahko izvaja testne vožnje v nadzorovanih razmerah in tako omogoča analizo podatkov, ki so podlaga za razvoj izpušnih sistemov, proizvoda, po katerem je Akrapovič znan po vsem svetu. Robot med vožnjo vrti ročico za plin, pritiska na sklopko, zavira in menja prestave. Testni sistem ima vgrajen tudi protokol za dolivanje goriva, kar pomeni, da med testi prekinjanje procesa vožnje ni potrebno.

Foto: Akrapovič

Pri Akrapoviču razvili testnega robota, ki lahko neprekinjeno vozi motocikel

Foto: Postojnska jama, d.d.

Novice

Jubilej

Postojnska jama v znamenju 200. obletnice začetka turizma »Tu je nov svet, tu je paradiž!« Besede jamskega svetilničarja Luke Čeča iz aprila 1818 opisujejo njegovo doživljanje tistega, kar je videl, ko je odkril neznan rov in so se pred njim odprli najlepši deli Postojnske jame. Njegovo odkritje je bilo tudi začetek organiziranega turizma v jami. V 200 letih jo je obiskalo več kot 38 milijonov obiskovalcev, avgusta letos samo v enem dnevu rekordnih 14 tisoč.

V čast 200. obletnici delovanja je v tem letu vsak mesec na sporedu posebna tema in ponudba različnih doživetij. To leto je zaznamovalo tudi odprtje prenovljenega spominskega perona, poimenovanega po Luki Čeču. Koncertna dvorana Postojnske jame je sredi novembra gostila slovesno prireditev, na kateri so se z bogatim kulturnim programom spomnili odkritja njenih najlepših delov. Ponudbo Postojnske jame dopolnjujeta 800 let star Predjamski grad in Hotel Jama. Jama je imela lani skoraj 25 milijonov evrov prometa in 6,5 milijona dobička.

NATISNI, ZBRIŠI IN PONOVNO UPORABI PAPIR. dobrodosli@tift.si www.tift.si

107

Foto: GIC GRADNJE

108 SBC | Novice | November 2018

Širitev

GIC GRADNJE z dvomilijonsko investicijo do avtomatizirane proizvodnje betonskih izdelkov Podjetje GIC GRADNJE je v tem letu uspešno sklenilo modernizacijo proizvodnega obrata v Pristavi pri Mestinju. S prenovo, ki je trajala dve leti in je vredna več kot dva milijona evrov, je podjetje dobilo novo infrastrukturo ter objekte betonarne in skladišč, vključno s proizvodno opremo. Nova proizvodna linija betonskih izdelkov vključuje

reciklažo in upošteva sodobne okoljske standarde. Proizvodnja izdelkov iz vibriranega betona poteka popolnoma avtomatizirano, s tehnologijo odtiskovanja s hidravlično stiskalnico in poudarkom na visoki kakovosti končnih izdelkov. Tehnologija hkrati omogoča izdelavo več serij v krajšem času. Pridobitev

Prvi pri nas

pomeni nove možnosti razvoja inovativnih betonskih izdelkov z dodatki posebnih materialov, ki si šele utirajo pot v široko uporabo. Z njo bo podjetje, ki ima danes 230 zaposlenih, pridobilo deset novih delovnih mest. Skupina GIC GRADNJE ima poleg obrata v Pristavi pri Mestinju še betonarni v Rogaški Slatini in Poljčanah.

Partnerstva

Lotrič Metrology odprl prvi meroslovni park v Sloveniji

Vrhniški Siliko v sodelovanje še s tretjim avtomobilskim velikanom

Foto: Lotrič Metrology

Podjetje Lotrič Metrology je konec oktobra odprlo prvi meroslovni park v državi, namenjen širitvi znanja in zavedanju pomena in prisotnosti meroslovja v vsakdanjem življenju. Naj gre za industrijo 4.0, tehtanje novorojenčkov, tehnični pregled vozila, obisk zdravnika, ugotavljanje obstoja sepse ali tega, koliko časa potrebujejo tablete za razgradnjo v človeškem želodcu, povsod so posredi meritve. Z njimi smo obkroženi vsak dan in prav to podjetje Lotrič Metrology prikazuje v novoodprtem parku, ki ima več kot tisoč kvadratnih metrov površine. Lotrič Metrology je pred dnevi prejel znak odličnosti SQ, ki potrjuje podjetniško kakovost, domačo proizvodnjo in ustvarjanje delovnih mest. Znak SQ podeljuje Slovensko združenje za kakovost in odličnost (SZKO), priznava pa ga tudi Evropska organizacija za kakovost (EOQ).

Slovenski razvijalec, izdelovalec in prodajalec gumitehničnih, silikonskih, plastičnih in večkomponentnih izdelkov in orodij je pred kratkim začel sodelovati z avtomobilskim proizvajalcem Mercedes. Vrhniško podjetje poleg tega že sodeluje z znamkama BMW in Volkswagen. Za omenjena nemška podjetja izdeluje različne kompleksne sklope iz gume, silikona, plastike in kovine. Izdelke Silika najdemo v delih volanskih in pogonskih sklopov, delih za dovod zraka za motor in ohišjih polnilnih delov električnih avtomobilov.

109

2 110 Štrbenkova cesta 6, 3320 Velenje, Slovenija

Član

Unikatne tiskovine za naročnike in pod lastno blagovno znamko

t: 03 898 14 30 / 44 / 46 / 43 / 47 / 45 f: 03 898 14 60 koledarji@eurograf.si www.eurograf.si

urograf je grafično podjetje z dolgoletno tradicijo in eno večjih tovrstnih družinskih podjetij v Sloveniji. Pod eno streho združuje vse ključne člene, ki so potrebni za izvedbo posameznega projekta: grafično oblikovanje, reprografske storitve, offset in digitalni tisk ter končno dodelavo tiskovin. Trenutno je Eurograf najbolj vpet v prodajo poslovnih in promocijskih daril, ki jih podjetja namenjajo svojim poslovnim partnerjem, sodelavcem in prijateljem. V lastni založbi izdajajo več kot 100 različnih koledarjev in rokovnikov, od klasičnih do trendovskih in ne tako zelo vsakdanjih. »Podjetja so pri izbiri poslovnih daril vedno bolj usmerjena v unikatna poslovna darila, ki pri obdarovancih pustijo poseben vtis, zato posebno pozornost namenjamo tudi personaliziranim izdelkom, ki jih za kupce izdelamo po njihovih lastnih zamislih – od same zasnove ideje in svetovanja najboljših rešitev do končnega izdelka,« pravijo v Eurografu.

Mednarodni projekti na najvišji ravni

Poleg založniškega programa realizirajo tudi ostala naročila tiskovin po meri naročnikov – od preprostih pa tudi do najzahtevnejših. Ravno pred kratkim so sodelovali v izjemno zahtevnem projektu izdaje knjig likovnih umetnikov, ki jo je podprla tudi nizozemska kraljeva družina. V projekt je bilo vključenih več kot 20 doktorjev znanosti, zgodovinarjev, profesorjev, umetnikov, kustosov … »Knjiga, v butični izdaji 200 izvodov, je neprecenljive vrednosti, zato smo ponosni, da smo postali del te mednarodne zgodbe,« pravijo. To pa še zdaleč ni njihov edini mednarodni projekt. Denimo, za Združene Narode izdelujejo posebno Promo

darilno embalažo, v kateri podarjajo svoja darila – ta embalaža se je znašla že v rokah številnih pomembnih funkcionarjev, papeža, predsednika Putina …

Vse Več lastnih izdelkoV

V podjetju Eurograf se vse bolj usmerjajo v produkcijo izdelkov pod lastno blagovno znamko. V njihovem razvojnem oddelku pravkar nastaja linija ekskluzivnih rokovnikov, ki so namenjeni kupcem v maloprodaji. »V ponudbi rokovnikov, ki jih najdemo na policah specializiranih trgovcev, manjka tovrstnih izdelkov slovenskega porekla, zato smo tej skupini izdelkov namenili posebno pozornost. Odzivi na vzorce so odlični, zato se vse bolj usmerjamo v produkcijo izdelkov pod lastno blagovno znamko, ki so nepogrešljivi pri vsakdanjem delu na delovnem mestu, doma ali v šoli,« so nam povedali.

PodjetništVo temelji na Poštenem delu, odličnosti in PartnerstVu

V Eurografu pravijo, da jim je blizu ideja združevanja uspešnih sloven-

skih podjetnikov v klub in iskanja sinergij med njimi, predvsem zato, ker so tudi sami podjetniško pot začeli kot samostojni podjetnik in z leti prerasli okvir obrtniške delavnice. Zato so se tudi po priporočilu poslovnega partnerja AV Studio včlanili v Klub slovenskih podjetnikov (SBC). »Kot najpomembnejše poslanstvo Kluba bi izpostavili predvsem poštenost vsakega posameznega člana pri njegovem delovanju – tako poslovno kot zasebno. Prenašanje dobrih poslovnih praks, ki temeljijo na vrednotah, kot so pošteno delo, odličnost in partnerstvo med člani ter prenašanje tega na mlajše generacije, se nam zdi pomembno vodilo, na katerem naj bi temeljijo podjetništvo,« pravijo v podjetju Eurograf, kjer SBC vidijo kot glas podjetnikov, ki bi moral imeti še večjo veljavo pri vodenju gospodarske politike v Sloveniji. Kot člani kluba si želijo iskati skupnih poslovnih priložnosti z ostalimi člani kluba podjetnikov, v domačem in mednarodnem okolju.

111

VELIKOST

L M

L 190 x 260 mm, 260 strani M 145 x 210 mm, 260 strani

ZNAČILNOSTI - priložen kemik v barvi rokovnika - špiraljeno - zaobljeni robovi - dodatni motivacijski vložni listi - žepek za vizitke, priloge, ...

www.eurograf.si

112

Novi razred C. Takšen je videz zmagovalcev. Novi razred C navdušuje s prenovljenimi in zmogljivejšimi motorji z nižjo porabo, prilagodljivimi inteligentnimi žarometi MULTIBEAM LED, dvojnim digitalnim barvnim zaslonom in številnimi voznimi asistenti za višjo varnost in udobje. Akcija vključuje bogato dodatno opremo: • zunanjost AVANTGARDE, • Audio 20 GPS, • predpripravo za navigacijo, • polje, občutljivo na dotik (Touchpad), • paket za parkiranje s kamero za vzvratno vožnjo, • samodejno uravnavanje klimatizacije THERMOTRONIC, • rezervoar za gorivo z večjo prostornino, • podaljšano jamstvo 2 leti / 160.000 km.

C karavan že za 30.990 € ali 297 €* mesečno Več na www.mojmercedes.si

*Primer izračuna za finančni leasing za model C karavan 160: polog prodajalcu 9.347,00 EUR, skupni znesek financiranja 21.693,00 EUR, odplačilna doba 84 mesecev, stroški obdelave 50,00 EUR, pogodbena variabilna obrestna mera 4%, EOM 4,12%, skupni znesek za plačilo 34.254,68 EUR. Slike so simbolične.

Komb. poraba goriva: 2,1–8,1 l/100km. Komb. emisije CO₂: 49–183 g/km. Emisijska stopnja: EU6. Emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0093–0,0707 mg/km. Emisija trdih delcev: 0,00016–0,00112 mg/km. Št. trdih delcev: 8,11x10⁸–5,14x10¹¹. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Naročnik oglasa: Autocommerce, d.o.o.