Sbc podjetnik maj 2018 by Bebic

ISSN 2630-1539

Slovenski

Št. 1. | letnik 1 | 25. maj 2018

Revija za odgovorno podjetništvo

str. 8, 10

Slovenija nujno potrebuje partnerstvo za razvojni preboj. INTERVJUJI IN MNENJA

Marjan Batagelj

Sabina Sobočan

Igor Akrapovič

Tjaša Milošič Kovačič in Kristina Kočet Hudrap

Jure Knez

Poslanstvo kluba vidim v širjenju novih praks, sodelovanju s člani in kot pomoč nam mladim na podjetniški poti.

Katarina Avšič, Kogast, d. d.

Postanite tudi Vi član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, združenju najuspešnejših slovenskih podjetnikov.

ZA podjetno

Slovenijo

S članstvom v klubu dobite možnost:

podjetno

» ekskluzivnega mreženja z najuspešnejšimi slovenskimi podjetniki na dogodkih kluba, » sokreiranja in uresničevanja programa ZA prodorno Slovenijo - za boljše podjetniško okolje, » udeležbe na letnem SBC forumu, najbolj odmevni podjetniški prireditvi v Sloveniji, » pridobitve podjetniških receptov, izkušenj in veščin v okviru SBC Akademije, » promocije vašega podjetja na domačih in tujih trgih v okviru medijev SBC.

Slovenijo

Pridružite se tudi vi gibanju najboljših slovenskih podjetnikov za: » bolj podjetno Slovenijo in » odgovorno podjetništvo. Pridružite se uglednim podjetjem in podjetnikom, med njimi: Pridružite se uglednim podjetjem in podjetnikom, med njimi:

ZA podjetno

Postanite tudi vi član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, združenja najuspešnejših Postanite tudi Vi član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov.

ZA ZA podjetnoSlovenijo podjetno Slovenijo ZA Slovenijo ZA podjetno podjetno ZA Slovenijo Slovenijo etno

slovenskih podjetnikov, združenju najuspešnejših slovenskih info@slovenianbusinessclub.si BC – Kluba podjetnikov. , združenju kih S članstvom v klubu dobite možnost:

 ekskluzivnega mreženja z najuspešnejšimi S članstvom v klubu dobite možnost: slovenskimi podjetniki na dogodkih kluba,  sokreiranja in uresničevanja programa ZA » ekskluzivnega mreženja z najuspešnejšimi slovenskimi podjetniki na dogodkih kluba, e tudi Vi član SBC – Kluba programa » sokreiranja in uresničevanja ZA prodorno Slovenijo za boljšepodjetniško podjetniško okolje, prodorno Slovenijo - za-boljše okolje, st: » udeležbe na letnem SBC forumu, najbolj odmevni podjetniški prireditvi v Sloveniji, kih podjetnikov, združenju  udeležbe na letnem SBC-forumu, najbolj » pridobitve podjetniških receptov, izkušenj in veščin v okviru SBC Akademije, uspešnejšimi slovenskimi podjetniki na dogodkih kluba, šnejših slovenskih » promocije vašega podjetja na domačih odmevni in tujih trgih vpodjetniški okviru medijev SBC. prireditvi v Sloveniji, programa ZA prodorno Slovenijo - za boljše podjetniško okolje, kov. mu, najbolj odmevni podjetniški prireditvi Sloveniji, v pridobitve podjetniških receptov, izkušenj in Pridružite se tudi vi gibanju najboljših slovenskih podjetnikov za: ovenskimi podjetniki dogodkih tov, izkušenj in veščinna v okviru SBCkluba, Akademije, » bolj podjetno in veščin v okviru SBC Akademije, odorno Slovenijo zaSlovenijo boljše podjetniško okolje, domačih in tujih -trgih v okviru medijev SBC. » odgovorno podjetništvo. mevni podjetniški prireditvi v Sloveniji,  promocije vašega podjetja na domačih in tujih veščin v okviru SBC Akademije, h slovenskih podjetnikov za: niki na dogodkih kluba, trgih v okviru medijev SBC. h trgih vdobite okviru medijev SBC. v klubu možnost:

nijo

- za boljše podjetniško okolje, Pridružite se uglednim podjetjem in podjetnikom, med njimi: prireditvi v Sloveniji, jetnikov za: nega mreženja z najuspešnejšimi slovenskimi podjetniki na dogodkih kluba, BC Akademije, ja in uresničevanja programa ZA prodorno Slovenijo - za boljše podjetniško okolje, edijev SBC. na letnem SBC forumu, najbolj odmevni podjetniški prireditvi v Sloveniji, djetnikom, med njimi: e podjetniških receptov, izkušenj in veščin v okviru SBC Akademije, ba, e vašega podjetja na domačih in tujih trgih v okviru medijev SBC. ko okolje,

mi:

tudi vi gibanju najboljših slovenskih podjetnikov za: tno Slovenijo in o podjetništvo.

glednim podjetjem in podjetnikom, med njimi:

SBC | Kazalo | Uvodnik | 25. maj 2018

Kazalo

Mandat 2018-22 Podjetna Slovenija bo. Ali pa socialne ne bo.

Uvodnik

Intervju: Marjan Batagelj, Želimo biti mediator politiki – v dobro Slovenije 10 Kam s presežki? Kako vlagati denar v času debelih krav 17 Razpisi Na katere razpise doma in v EU se lahko prijavite do jeseni 26 Intervju: Igor Akrapovič Obdavčitev plač prizadene podjetja, zdravnike in sodnike 44 Kolumni: Sabina Sobočan in Aljoša Domijan

Osebni podatki Nočna mora podjetnikov ali priložnost za revizijo in izboljšanje poslovanja? 50 Kam s presežki? Globalna tveganja in slovenski izvozniki 54

Kadri Kako do pravih kadrov mimo običajnih razpisov

Intervju: Jure Knez Zakaj se izplača ponuditi prostor startupom … 70 Presežki v nepremičnine Priložnosti: vpadnice, koridorja, Maribor in Obala 75 Intervju: Kristina Kočet Hudrap in Tjaša Milošič Kovačič V Bruslju petkrat uspešnejši od povprečja 78

Naši člani Kako so v Škofji Loki postavili eno najpametnejših tovarn pri nas 84

Podjetna Slovenija bo. Ali pa socialne ne bo.

Piše: Goran Novković, odgovorni urednik

Letošnje volitve so samo varljivo običajne. Prelomne so. Razloga za to sta vsaj dva: 1. V EU traja konjunktura že nekaj let, tudi v Sloveniji. Če bo trajala še cel naslednji mandat, bo to čudež. Zato bi moralo biti tudi v interesu političnih strank, ki bodo zmagale, da v prvem letu vladanja sprejmejo ukrepe za bolj podjetno Slovenijo. Če tega ne bodo storile, bodo verjetno same ob koncu mandata imele hude težave. Ko pride nova kriza. 2. Slovenija je dvakrat že klecnila na zrelostnem izpitu. Po osamosvojitvenem letu 1991, ko je duh zdravega podjetništva zameglil privatizacijski pohlep. In po letu 2004, ko smo po vstopu v EU namesto zdravega razvojnega zagona skorajda izgubili ekonomsko suverenost. Zaradi tega je klima v družbi slaba. Zaradi tega je nevarno, če klecnemo še tretjič. V takšnih razmerah podjetniki v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov od politikov in drugih pomembnih družbenih skupin zahtevamo, da s konkretnimi ukrepi v mandatu 2018–22 skupaj postavimo temelje za bolj podjetno Slovenijo. V programu ZA prodorno Slovenijo smo jih predstavili januarja letos na 1. SBC-forumu v Postojni. V zadnjih mesecih smo z njimi intenzivno seznanjali javnost in politične stranke. Cilj je preprost. Če želimo dohitevati Več kot 100 uspešnih Avstrijo, Nemčijo, Skandinavijo, po katerih se radi zgledujemo, potrebujemo dohodpodjetnikov je že ninsko reformo, pogoje za privabljanje zbranih v SBC – in razvoj talentov in strokovnih kadrov, odgovorno politiko, ki bo razvojno in gospKlubu slovenskih odarno ravnala z javnim denarjem … podjetnikov. Dosedanja zgodba o uspešni Sloveniji se je izčrpala. Kdor ponuja standard razvitih Pridružite se držav, ne ponuja pa recepta, kako bomo prizadevanjem ustvarili razmere in sredstva za takšen standard, ni iskren. Podjetna Slovenija bo. za odgovorno Ali pa Slovenije, kot bi jo radi imeli, ne bo. podjetništvo in Ne socialne. Ne ekonomsko suverene. Ne razvite. Ne stabilne. podjetno Slovenijo. SBC – Klub slovenskih podjetnikov želi zato v svojih vrstah združiti čim več uspešnih podjetnikov, ki bodo srce gibanja za podjetno Slovenijo. V zadnjih mesecih so se nam mnogi že pridružili. Več kot sto nas je že. Revija, ki je pred vami, predstavlja mnoge uspešne člane kluba, obenem pa podjetnikom ponuja številne koristne informacije in praktične nasvete. Za uspešno in dogovorno podjetništvo. Vabimo vas, da se nam pridružite v našem prizadevanju ZA podjetno in prodorno Slovenijo. Več informacij: info@slovenianbusinessclub.si

SBC | Napovednik | 25. maj 2018

Nemčija optimistična, v Sloveniji bodo izziv kadri Ni več vse tako svetlo. Poleg negotovosti zaradi svetovnih geopolitičnih razmer se že napoveduje tudi upočasnitev rasti v nekaterih članicah EU. Sloveniji se obeta največji izziv na kadrovskem področju. Pomanjkanje kadrov bo še večje.

+3 %

-0,4 o. t. +0,9 o. t. 60,6

Drugo leto zapored napovedana globalna rast, prvič po dobrem desetletju tako visoka.

Upočasnjena napovedana rast v Avstriji za leto 2018, na 2,5%.

Napovedana rast inflacije na Kitajskem v letu 2018, na 2,4%.

Optimizem v svetu. Svetovno gospodarstvo kljub številnim žariščem raste kot že dolgo ne. Aprilsko poročilo Dun & Bradsreeta International Risk & Payment Review napoveduje 3-odstotno rast. Optimizem v Nemčiji rahlo pada, a je še vedno zelo visok. Je pa v Avstriji zaznati napovedi ohlajene rasti. Za izvoznike na Kitajsko je pomembna napoved višje rasti cen.

+5,1 %

+1,5 %

bo po napovedih letošnja gospodarska rast v Sloveniji.

bo po napovedih letošnja inflacija v Sloveniji.

+2,4 %

bo po napovedih zrasla zaposlenost v Sloveniji.

Nabavni indeks menedžerjev (PMI) je bil v Nemčiji v proizvodnji februarja 2017 kljub rahlemu padcu še daleč nad nevtralnimi 50 točkami. Vir: Dun&Bradstreet

+3,6 %

bo po napovedih letos zrasla zasebna potrošnja, ki bo poleg izvoza pomemben dejavnik rasti. Vir: Umar

Kadrovski izzivi. Največji izziv v Sloveniji čedalje bolj postaja kadrovski. Zaposlenost bo letos še bolj poskočila. Demografski trendi niso obetavni, šolski sistem pa ob takšni konjunkturi ne bo mogel v kratkem času zagotoviti dovolj ustreznih kadrov, ki jih potrebujejo podjetja. Če bomo želeli, da se rast nadaljuje, bomo morali nujno poiskati več delavcev v tujini.

24 %

53 %

1,49 %

je izboljšanje plačilne discipline v prvem četrtletju 2018 v primerjavi z enakim obdobjem lani. Največje izboljšanje: oskrba z električno energijo, plinom in paro.

4,91 dni

znaša povprečna zamuda pri plačilih v prvem četrtletju 2018. Največji zamudniki: gradbeništvo, kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo. Vir: Bisnode

gradbenih podjetij bo imelo v naslednjih 12 mesecih visoko* verjetnost blokade in bo najbolj tvegana dejavnost.

podjetij v oskrbi z električno energijo, plinom in paro je v prvem četrtletju 2018 obveznosti poravnavalo pred valuto.

*Bisnodova ocena verjetnosti blokade izhaja iz razredov dinamične ocene: visoka verjetnost blokade pomeni, da obstaja 75-odstotna verjetnost za blokado TRR v naslednjih 12 mesecih. Verjetnost blokade v dejavnosti je izračunana na dan 9. 5. 2018. Izračun je narejen na podlagi različnih modulov: finančnih podatkov za leto 2016, plačilnih navad, blokad, tožb, profila ter modelov dejavnosti in lokacije. Gre za oceno verjetnosti, in ne za dejansko napoved blokad. Če se spremeni posamezni kazalnik iz analize, se lahko spremeni končna ocena verjetnosti.

Kljub izrazitemu izboljšanju razmer v slovenskem gradbeništvu bo prav ta dejavnost tudi v letošnjem letu najbolj tvegana, ko gre za verjetnost blokad. Najbolj pa se je izboljšala plačilna disciplina v panogi oskrbe z električno energijo, plinom in paro, ugotavlja Bisnode.

Slovenski Odgovorni urednik: Goran Novković Izvršni urednik: Jan Tomše Št. 1. | letnik 1 | 25. maj 2018

Oblikovanje: Nenad Bebić

Uredništvo: Klub slovenskih podjetnikov GIZ Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana info@slovenianbusinessclub.si Trženje oglasnega prostora: Eko dežela, d. o. o. trzenje@slovenianbusinessclub.si

SBC Podjetnik je revija SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, namenjena najboljšim slovenskim malim in srednjim podjetjem, največjim podjetjem in ključnim posameznikom ter ustanovam v državi, ki bi vsak na svojem področju morali skrbeti za čim bolj podjetno in podjetniško Slovenijo. ISSN 2630-1539

SBC | Tema | 25. maj 2018

A Z o rod rno

ZA PRODORNO SLOVENIJO

p Slovenijo

Gospodarska rast v Sloveniji je v zadnjih letih visoka. Zgodovinski spomin pa še vedno kratek. Pozabljamo dvoje: •Podobno gospodarsko rast smo beležili v letih 20042007. Napovedi so bile optimistične tudi za nadaljnja leta. Globalna kriza pa nas je nato presenetila in hudo prizadela. •Slovenija je kljub hitri rasti v zadnjih letih, zaradi globokega padca BDP v času krize, še vedno med članicami EU, ki so v zadnjem desetletju rasle najpočasneje. Opozarjamo, da zdajšnji trendi niso tako ugodni, kot so pogosto predstavljeni širši javnosti: •Bruto domači proizvod je realno šele pred meseci dosegel predkrizno raven, zaradi česar upravičeno govorimo o izgubljenem desetletju. •Pretirani apetiti po večji javni porabi, kljub izgubljenemu desetletju, odžirajo investicijsko sposobnost gospodarstva in zmanjšujejo njegov razvojni in investicijski potencial, pa tudi zmožnost višjega nagrajevanja zaposlenih v gospodarstvu, predvsem visoko strokovnih, razvojnih kadrov. •Javne finance niso dovolj pripravljene na morebitno novo krizo, kar pomeni, da je Slovenija, kljub rasti izvoza, gospodarski rasti in nizki zadolženosti podjetij, v primeru vnovične gospodarske krize, zelo ranljiva.

Zaradi takšnih razmer v SBC - Klubu slovenskih podjetnikov ugotavljamo, da moramo nekatere ukrepe sprejeti že letos. Nova vlada, lahko pa tudi že zdajšnja, jih mora v dobrobit boljše prihodnosti podjetij in prebivalcev Slovenije sprejeti zelo hitro. Pri tem je nujno zasledovati dva možna scenarija: A. da bomo beležili rast še kar nekaj let in jo izkoristili za razvojni preboj, B. da bomo že čez dve ali tri leta začutili novo krizo, na katero ne smemo čakati ranljivi. Kombinacija ključnih ukrepov mora biti takšna, kot da bomo rasli vse do leta 2025, a hkrati tudi takšna, kot da pričakujemo novo krizo že leta 2020. S tem namenom SBC - Klub slovenskih podjetnikov, gospodarsko združenje z najbolj progresivnimi domačimi podjetniki in poslovneži, ponuja predloge ukrepov iz programa ZA prodorno Slovenijo vsem političnim strankam, ki bodo nastopile na državnozborskih volitvah. Prav tako tudi vsem socialnim partnerjem in drugim pomembnim deležnikom v družbi in državi. Pričakujemo, da jih bodo politične stranke obravnavale z vso resnostjo, da jih bodo v primeru zmage na volitvah takoj po vzpostavitvi nove vlade začele uresničevati in da ne bodo ostale zgolj besede na papirju predvolilnih programov oziroma koalicijske pogodbe.

ČE NE BOMO ZDAJ ODLOČNO UVELJAVILI STRUKTURNIH REFORM, BOMO ZAMUDILI ŠE EN VLAK PO OSAMOSVOJITVI.

Utem el Za ob jitev: re skoraj sti bomo visok trikrat tolik v letu 2017 i ra o sredst sti lani za kot pred plačali sk or ev ko inves krizo. ticije Bank t pred Po dr aj milijardo iz a evro v obm Slovenije krizo, leta proračuna ugi strani stovol je okto 2007 je drža v, kar je namen očje jno . visok br po - izplač zdravstv va ila ka – v dr zitivne pr a 2017 jas r tretjin kljub eno, ilo na je us oizvod ug Opc člana no po o man os em tv rine, j ču ija: predlag ebnem ra izvršbe rajo bi arjanje pror četrtletju 20 ne vrzeli, svarila: »S čunu nava am dolg lo ti ipd.), 17 je države venija pr dolga. usmerjen ačunskih in dire jo oz. odte o, da se pr . zn eh aš pr i v us « aja pa je al ivatne ktno es V bližn z oseb gujejo več tvarjan ežkov nu skoraj 80 relativn obve ji priho jno nih je % o prihran . Ci BD računo pri plači, te znosti zapo ritev Utem z javnim dnosti je kov oz klični priho P. Zato mve v sle el za jit po ev: nu sredst iroma S preg dk slenih č, da se nih ne ob ev za i sredstvi, jno bolj ka ra to stor . zman i moledno inves hitrejše kovost bo jše i loče na lj preg vanje ticije, no up no zman ledno vedbo ključ R&R. 15. Pr iz na ra jševa obve nih po slo egledn nje jav vljanje jav Uved datkov dobijo va njihove ščeni o nih st i poda nega ba pr te odelojem bodo m, celo dolga tki na eg cev, v zapo in več alci od tne plač koliko da plačiln nasle lednih po sle jatev e po ni bist tega datkov - brut dn ih 16. O delo ključ izplač ve o 2 (c jem vrst dp na vr izpiskih ano ko nih post dajalci pl no nem elote Vse de rava ne hu pl zapo redu: ačajo avkah, n t konč lo ačilnih sle - dajat nega), znesek, ki no ne ko prepus javnosti jav jalne konk izpisk ga de to plač liko pa ve de nih ag ih de uren - brut lodajal lodajal ma os tijo trgu. Ja lojem o. ce encij o, alec pl ca, in zavo javnih re - skup ača iz za slo dotoči na vni sektor zavo do v, do na aj venske naslo ki ka j v - nado prispevki, va plač prebiva kovost jav se temu pr niso nujno na trgu m e U nih jav im lke, pr - neto estili za temel ebiva storitev, ki erno optim ne, naj se prevoz pl lce in izira oz - priva ača, Številn jitev: in preh ustano so najbolj tni od e jav rano, pomem irove. tegljaj di jav ne ag bne ne i zapo en slene povzro ga (so)fin cije in za ga (k ancir vodi čajo ne rediti, lojalno anja dose s svojim doda i gajo konkur tno po netrž produkti na enco kojnins zasebn ne, nižje trgu ko, pr zaracene im te o, kmec s tem em. pa

Izdal

Z A p

SBC – Duna Klub slove jsk ns 1000 a cesta 11 kih podjet Ljubljan nikov 9, a

www .s info@ lovenian slo bu Facebo venianbus sinesscl ub ine ok: Sl ovenian ssclub.si .si Busin Ljubljan ess Cl a, 15 ub . janua rja 20 18

rodo Slov rno enijo club.si

nianbusiness

www.slove

SBC – Klub slovenskih podjetnikov je v zadnjih mesecih zelo aktivno predstavljal program ZA aktivno Slovenijo vsem strankam. Več o programu: http://www.slovenianbusinessclub.si/predstavitev-kluba/program-kluba-slovenskih-podjetnikov/

ZA prodorno Slovenijo – ZA manj obdavčene plače in ZA razvoj talentov

Kaj uspešni podjetniki predlagajo političnim strankam in kakšni so odzivi strank?

Piše: Goran Novković

red volitvami razbremenitvi plač zaposlenih nikoli ni bila izkazana tolikšna podpora kot letos. To je osnovna ugotovitev ankete SBC – Kluba slovenskih podjetnikov; izpeljali smo jo med ključnimi osmimi političnimi strankami, ki so jim pred predvolilno kampanjo javnomnenjske ankete kazale največ možnosti za vstop v Državni zbor.

SBC – Klub slovenskih podjetnikov je namreč že januarja, kot prvo združenje iz vrst podjetnikov in gospodarstvenikov, na 1. forumu SBC v Postojni januarja letos, predstavil 16 točk svojega podjetniškega programa za mandat 2018–22. Naj spomnimo, da je SBC – Klub slovenskih podjetnikov apolitično združenje, saj novi člani ob vstopu v članstvo podpišejo izjavo, da niso člani nobene politične stranke. Svetovnonazorsko so člani različnih opredelitev, enotni

Po stotih dneh bomo pogledali, kaj delajo. Po enem letu pa bomo že uvideli, ali smo bili prevarani ali pa so mislili resno. Takrat ne bomo tiho. Marjan Batagelj, predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov

Foto: Barbara Rey

Mandat 2018-22

pa so si glede podjetniškega oziroma gospodar- neto letno, občutno pa bi razbremenili plače skega programa, ki bi ga morala v naslednjem vrhunskih in kreativnih razvojnih kadrov. Nekaj jih je naklonjenih tudi delni razvojni kapici. obdobju uresničevati Slovenija. S tem programom smo pristopili k vsem političnim strankam in Konjunktura ne bo trajala večno. Če nova ga od januarja predstavili tudi vsem vlada ne bo v prvem letu sprejela ukrepov za prvakom ključnih in tudi drugih političnih strank, ki imajo letos podjetno Slovenijo, bo imela na koncu mandata ambicijo vstopiti v Državni zbor in najbrž sama velike težave. Vlado RS za mandat 2018–22. Pred predvolilno kampanjo pa smo med njimi izpeljali tudi anketo z vprašanjem, katere tri Druga prioriteta: razvoj in privabljanje do pet točk iz programa ZA prodorno Slovenijo talentov stranke najbolj podpirajo. Naj še enkrat poudarimo, da smo z anketo iskali točke iz programa ZA prodorno Slovenijo, ki jim Največja podpora dohodninski reformi stranke namenjajo največjo podporo, in ne vseh Kar sedem od osmih strank je med ključnimi točk, ki jih podpirajo. Tako smo dobili njihove prave točkami v naslednjem mandatu izpostavilo prioritete. Poleg razbremenitve plač je druga najdohodninsko reformo, kar pomeni dvig pragov večja podpora izražena tistim točkam iz programa, obstoječih dohodninskih razredov in s tem ki bi jo skupaj lahko opredelili kot skrb za razvoj zvišanje neto plač vseh zaposlenih. Spoznanje, domačih talentov in privabljanje talentov iz tujine. da je v Sloveniji nujno razbremeniti plače vseh, Kar nekaj strank je namreč podprlo nasletako zaposlenih v podjetjih kot javnih usluždnje točke SBC – Kluba slovenskih podjetnikov: bencev, je v politiki torej v veliki meri končno neodvisnost kadrovskih štipendij od dozorelo. socialnih pomoči, s čimer bi spodbudili štipendiranje nadarjenim iz socialno šibkejših družin, proaktivno privabljanje Da bi začeli dohitevati razvite članice EU, potrebujemo partnerstvo kadrov iz tujine, zlasti visoko strokovnih in tistih z deficitarnimi za razvojni preboj. poklici, proaktivno objavljanje podatkov o zaposljivosti So pa med strankami precejšnje razlike diplomantov, ki bi mladim omogočilo ustrezen vpogled v potencialne možnosti zaposlitve o tem, kako bi to storile in s katerimi drugimi po študiju, fakultete pa spodbudilo k bolj ukrepi bi kombinirale dohodninsko reformo, da podjetništvu naklonjenim programom, bi bila razbremenitev plač občutnejša. Nekateri obvezno specializacijo mladih raziskobi v večji meri razbremenili plače celotnega valcev v podjetjih, kar bi zagotovo zmanjšalo srednjega razreda, drugi pa srednjega in višjega prepad med razvojno dejavnostjo podjetij in razreda, s čimer bi bolj motivirali razvojne kajavnimi raziskovalnimi ustanovami. dre. Nekateri bi ob dohodninski reformi zelo razbremenili 13. in 14. plačo. Dve stranki bi ukinili SBC – Klub slovenskih podjetnikov bo tudi po najvišji, 50-odstotni dohodninski razred, nove volitvah intenzivno sodeloval z zmagovalnimi in alternative temu predlogu pa gredo v smer preopozicijskimi strankami s ciljem uresničitve ukrecejšnjega dviga pragu tega razreda. S tem bi še pov za bistveno bolj podjetno in s tem razvojno vedno s takšno stopnjo obremenili res drastične prodorno Slovenijo. Samo tako bomo lahko zagoplače menedžerjev, denimo nad 150.000 evrov tovili tudi socialno Slovenijo.

SBC | Intervju | 25. maj 2018

Želimo biti mediator politiki – v dobro Slovenije Marjan Batagelj, predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov: »Ko se v neki družbi postavlja konkurenčno okolje, ni važno, iz katere stranke je kdo. Imeti moraš jasen cilj, kaj hočeš narediti z domovino.«

Piše: Jan Tomše

Foto: Barbara Reya

Marjanom Batageljem o ukrepih za prodorno Slovenijo, ki jih predlagajo v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov, in o tem, kakšno politiko bi potrebovali po volitvah.

V zadnjih mesecih ste imeli pogovore s parlamentarnimi strankami, predstavljali ste program ZA prodorno Slovenijo. Kaj ste na pogovorih slišali od politikov? Izpostavili smo svoja stališča, stranke pa so predstavile volilne programe. Prepoznali smo, kdo je naklonjen našim pogledom in kje so glavni poudarki, ki jih zagovarja večina strank; te so najbolj naklonjene spremembam dohodninske lestvice. Reforma je več kot nujna, saj imamo še vedno krizni davek v obliki 50-odstotnega dohodninskega razreda. Veliko je bilo razumevanja za 13. in 14. plačo

Intervju: Marjan Batagelj

Če ne bomo razbremenili plač visoko izobraženih in tistih z veliko znanja, potem ne bomo zadržali mladih v Sloveniji.

Dohodninska lestvica je pri nas še vedno prilagojena obdobju krize, čeprav smo v konjunkturi. V krizi so politiki dvignili davek iz dohodka pravnih oseb in uvedli 50-odstotni razred pri dohodninski lestvici. Zadnjega so celo uzakonili. To pomeni, da bomo morali predkrizno lestvico retroaktivno spreminjati. Nihče nas takrat ni ničesar vprašal, denimo, ali ni bil davek na dodano vrednost že krizni davek, ko so ga dvignili.

Arhiv: Postojsnka jama d.d.

kot nagrajevanje delavcev, eden od poudarkov pa je bila tudi razvojna kapica. Če tega ne bomo naredili pri visoko izobraženem kadru in tistih, ki imajo veliko znanja, dobrih delavcev ne bomo zadržali, kaj šele, da bi se kdo od mladih vrnil v Slovenijo. Dotaknili smo se davka na nepremičnine. Trdimo, da če naj bo davčni zajem večji, potem naj se obdavčuje bogate posameznike z vrednimi nepremičninami, ne pa, da se podjetja obremenjuje z davkom na nepremičnine. Večina strank ne obljublja višjih davkov. ologije. Politika zna stvari dobro upočasniti. V tej državi ne tvegamo kaj dosti, radi pa trošimo. Mi smo za socialno državo, ampak za pravično socialno državo. Za pravično delitev socialne pomoči, ne za njene zlorabe. Ko politiki predlagamo, da je treba te transferje urediti drugače, se pojavi nevidno polje preprek, te pa so tako velike, da se določen čas nič ne zgodi.

Kakšna pa je pravična socialna država? Ko so nas spraševali, ali podpiramo dvig minimalne plače, se nismo izja»Ko bo kriza, ne bomo izpeljali niti snjevali, ker v svojih podjetjih praviloma nimamo minimalnih plač. Zaposlenim ene strukturne reforme. Takrat je namreč treba zagotoviti takšne plače, se bomo hitro zakrčili. Vsak bo da so visoko motivirani za delo. branil svojo pozicijo.« V Sloveniji imamo veliko socialnih transferjev in s tem tudi veliko zmedo. Imeli smo tudi Zujf, ki je bil v tistem času Kdor se v tem dobro znajde, lahko to izkoristi, ponujen, zdaj pa se ukrepi iz Zujfa odpravljajo. trebni pomoči pa ne znajo priti do nje. To je nepraToda kar zadeva podjetništvo in gospodarstvo, vična socialna država. so tisto, kar je bilo uvedeno kot krizno, uzakonili. Davkoplačevalci smo plačniki, a se zdi, kot da Kateri so še drugi nujni ukrepi, ki bi jih mosmo neka drugorazredna kategorija, ki nikoli ni rali sprejeti? slišana. Zato smo zdaj kritični in bomo kritični Poleg davkov so drugo ključno področje kadri; tudi neposredno po volitvah, če se takšno ravnamožnost hitrega odpuščanja in hitrega zaposlonje ne bo spremenilo. vanja ljudi, ki so motivirani za delo. V konjunkturi imamo nenehno težavo, da imamo premalo ljudi. Potrebo po nujnosti ukrepov ponavljate od V krizi smo naredili napako in danes si ne upamo ustanovitve kluba leta 2013 naprej. Kako to, nikogar odpustiti, ker imamo že tako premalo ljuda se je spremenilo tako malo? di. Če bi takrat prečistili sistem v državi, bi delovPolitika je počasna, okorela, ogromno je birono storilnost dvigovali tudi s pridnostjo. kratskega usklajevanja. Najbolj žalostno je, da je preveč ideologije. Politiki razumejo vsebino, a pravijo, da nekaterih stvari ne bodo naredili, ker Davkoplačevalci smo to ni v njihovem konceptu. Ko jih vprašamo, zakaj ne, če pa so ukrepi dobri za konkurenčnost plačniki. A zdi se, kot da Slovenije, odgovori postanejo manj jasni. smo neka drugorazredna Za proaktivni razvoj so vsi, ko je treba nekategorija, ki nikoli ni slišana. kaj narediti za to, pa se umaknejo na polje ide-

SBC | Intervju | 25. maj 2018

Poleg davkov so drugo ključno področje kadri: možnost hitrega odpuščanja in hkrati hitrega zaposlovanja. Kako bi zvišati storilnost v javnem sektorju? Najprej moraš zelo dobro poznati dejavnost, v kateri delaš, da jo potem lahko optimiziraš. To ne pomeni, da ljudi priganjaš, naj bodo hitrejši. Celoten proizvodni proces nastaviš izjemno logično, tako da potrošiš čim manj energije. To se da narediti vedno in povsod; v tovarnah in tudi v javnem sektorju. Ali delaš organizirano ali neorganizirano ali podvajaš ali kompliciraš s preveč zakoni? Pri storilnosti odmikaš balast, to je bistvo vsake uspešne družbe. Na koncu jo merimo z dodano vrednostjo. V Sloveniji imamo izredno nizko dodano vrednost, saj se bojimo popravljati storilnost. Spremembe pri storilnosti pa imajo še eno pomembno lastnost: ne smejo biti vsiljene. Se to da prenesti v javni sektor? Da se.

Zakaj se pogovarjamo samo o sindikatih, ki so del javnega sektorja? Zakaj je veliko mirneje tam, kjer so panožni in podjetniški sindikati? Tam se vedno dogovorimo. Nismo vsak dan na televiziji, pogovarjamo se ena na ena. Javni sektor ima 35 sindikatov. Kako se z njimi pogajati? Ne gre. Problem je tudi reprezentativnost. Sindikati bi morali imeli enega pogajalca, ne pa da se z vlado pogajajo vsi. Reprezentativnost je resnično treba prevetriti.

Člani kluba zagovarjate dosledno plačevanje davkov in močan nadzor države. Zakaj? Podjetnikom je država omogočila, da opravljamo dejavnost, predpisala je pravila in davke. Ti polnijo proračun. Če bi vsi podjetniki dosledno plačevali davke, bi država točno vedela, koliko bo dobila iz našega poslovanja. Siva ekonomija pomeni, da se krade državi oziroma državljanom, hkrati pa tisti, ki delujejo v polju sive ekonomije, konkurirajo nam, ki plačujemo davke. Tako je nujna vez med državo, gospodarstvom in podjetništvom prekinjena. Če ne bi bilo neplačnikov v polju sive ekonomije, bi imela država denar in ne bi bilo pritiska na višje davke. Sem za ostro kaznovanje tistih, ki »Iz ljudi z normalnimi plačami pri nas delamo zavestno kradejo državi. V našem združenju s tem res nimamo težav. Socialna bogataše. Nujna je korekcija dohodninske država se izgublja v sivi ekonomiji. lestvice. Delavcem bi ostalo več za trošenje,

država bi pobrala več davkov. Zelo preprosto.«

Arhiv: Postojsnka jama d.d.

So sindikati v Sloveniji del problema? Izziv pri sindikatih nastane, ko se postavijo na okope. Takrat se ne moremo več argumentirano pogovarjati. To je denimo problem v javni upravi. Ne rečejo, da želijo dvigniti učinkovitost in da bodo v istem času naredili več, pač pa bodo rekli, da vsak dan hodijo v službo. Raje dvignimo učinkovitost, da bomo v istem času naredili več.

Kako bi rešili problem odtekanja javnega denarja? Trdijo, da nismo za javno šolstvo in zdravstvo. Kdo to pravi? Mi ne. Rekli smo le, naj z denarjem v zdravstvu dobro delajo in ga transparentno porabijo za javne storitve. Mislite, da se tega res ne da urediti? Da se, le nočejo tega storiti, ker se vrti preveč denarja v čudnih krogih. V Postojnski jami smo naredili red. Veste, koga se pri nas bojijo zaposleni? Internega nadzora, ne davčne kontrole. Če mi pri nekom ugotovimo, da ni izdal računa, je to nekaj najbolj groznega. Pri nas se ne ve, kdo je kontrolor. Imamo namreč odgovornost do gosta, Postojnska jama pa je slika slovenskega turizma. Kako bi pa bilo, če bi govorili, da v Postojni ne izdajajo računov?

Politika lahko kaj naredi samo v prvih dveh letih. Pred volitvami pa želijo vsi biti všečni.

Foto: Barbara Rey

Intervju: Marjan Batagelj

Politika od leta 2013 ni razumela, da davčni zajem nastaja tudi s tem, ko imaš več davčnih zavezancev.

Dobrih pet let je od nastanka SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. Članstvo se krepi, presegli ste stotico. Postajate pomembna interesna sila v Sloveniji. Zanimivo je, da nismo nastali zato, da bi nas jemali resno. Resno nas jemljejo, ker smo resni, in to je velika razlika. Odprti smo za nove člane, a kriterijev ne bi radi znižali. Če bomo kdaj imeli gnilo jajce, bomo odkrito povedali, saj izključitve pri nas niso mogoče. Članstvo lahko zamrzneš, pravil o tem, kdaj, kako in zakaj, pa ne bomo pisali. Nočemo pisati pravilnikov, ker vemo, kaj je prav. To nosimo v sebi, ta duh nas povezuje. Naša odgovornost je ustvarjanje boljše družbe – varne družbe. Imamo čvrste temelje povezovanja; nič politike in predanost delu. Nismo finančni špekulanti, vedno govorimo o materiji, ki jo moramo oblikovati.

Pol leta je, odkar ste povezani z nemškim združenjem malih in srednjih podjetij, z BVMW. Kaj lahko rečete po tem času? Od Nemcev se lahko samo učimo, v prvi vrsti organizacijsko; kako so lahko postali tako vpliven dejavnik v družbi. In drugič: poslovno. Pol milijona nemških podjetij je neprecenljiv zaklad, prek njihove strukture so nam dostopna njihova podjetja. Stopnja zaupanja do naših članov je v Nemčiji zdaj večja. Pri njih sta podjetje z enim zaposlenim in multinacionalka s pet tisoč zaposlenimi enako pomembna člana. V BVMW so odigrali tudi ključno vlogo v koalicijskih pogajanjih, ko so v Nemčiji sestavljali vlado. Poudarjali so potrebo po močni vladi, da se ne bodo razhajali že ob prvem zakonu, glede katerega se ne bodo strinjali.

Ste po pogovorih s strankami dobili občutek, da so se sposobne poenotiti in narediti nekaj dobrega državo? Zavzemam se za veliko koalicijo. Kdo pravi, da to pri nas ni mogoče? Tako mislimo zato, ker si vnaprej priznavamo, da drugače ne more biti. Če se bodo politiki pogovarjali o tem, kaj je dobro za Slovenijo, se to lahko zgodi. Pri stvareh, kjer politika ne zna priti skupaj, pa bi potrebovala zunanjega mediatorja in mi podjetniki bi bili pri tem odlični, saj si želimo močno, »Zavzemam se za veliko koalicijo. Nisem tako urejeno gospodarsko okolje. velik pesimist, da bi menil, da se to ne bi Nisem tako velik pesimist, da bi moglo zgoditi.« menil, da se to ne bi moglo zgoditi. Kriza bo spet prišla, a postavili bi zelo močne temelje za čas krize. Ko bo nastopila, ne bomo Za konec: kako naj bo videti pristop političizpeljali niti ene strukturne reforme. Takrat bomo nih strank k boljši, uspešnejši Sloveniji po hitro v krču in vsak bo branil svojo pozicijo. volitvah? Učimo se od Nemcev. Ko se v družbi postavlja konkurenčno okolje, ni pomembno, iz katere stranke je kdo, pač pa moraš imeti jasen cilj, kaj hočeš narediti z državo, z domovino. Ko pri nas pride na oblast določena stranka, pa se pogovarjamo o tem, kaj bo naredila ta stranka. Pogovarjati se moramo o tem, kaj je najboljše za domovino; samo tako bomo jasno vedeli, kaj narediti.

Član

Foto: arhiv Intere

Intera: »Vsako podjetje potrebuje CRM«

Sodobne tehnologije za pame- prilagodljivo orodje v oblaku tno poSlovanje

Vsa podjetja imajo isti osnovni cilj: organizirati poslovne procese tako, da bodo uspešneje pridobivala nove kupce in negovala odnose z obstoječimi. Učinkovito upravljanje z nepregledno množico aktivnosti, nalog in stikov, ki jih ima podjetje z vsemi svojimi kontakti, je v času preobilice informacij brez pravega orodja težavna naloga. Tu priskoči na pomoč ptujsko podjetje Intera s svojim sistemom za CRM in projektno vodenje Intrix. S pametno podporo zlasti prodajnim in marketinškim procesom pomaga izboljševati poslovne rezultate že več kot 6.000 uporabnikom v 17 državah sveta. Inovativna spletna in mobilna aplikacija Intrix prinaša enostavno uporabo CRM v oblaku, pri čemer omogoča 100-odstotno prilagodljivost potrebam konkretnega podjetja. Zagotavlja celovit pogled na stranke ter pregled vseh prodajnih in projektnih aktivnosti na enem mestu. Promo

Intrix CRM prinaša zgledno urejeno bazo strank. Vsa povpraševanja se spremljajo na enem mestu, vse aktivnosti, ki jih kdo opravlja s strankami, pa so organizirane pregledno in v vsakem trenutku dostopne vsem izbranim sodelavcem. Ker Intrix deluje v oblaku, je mogoče do vseh podatkov dostopati kjerkoli in kadarkoli: na računalniku, mobilnem telefonu ali tablici. Poleg tega Intrix omogoča vodenje projektov, kreiranje in arhiviranje ponudb, dopisov ipd. ter lažjo pripravo in izvajanje marketinških akcij, vključno z distribucijo množične e-pošte. Vodjem in načrtovalcem pa vsak trenutek ponuja različna uporabna in ažurna poročila. Intrix je tako intuitiven in uporabniku prijazen, da je osnovno verzijo mogoče začeti uporabljati dobesedno takoj. Nato pa si ga lahko podjetje še prilagodi po svojih željah. Na voljo je brezplačen 30-dnevni preizkus.

Foto: arhiv Intere

Intera je vodilni slovenski ponudnik rešitev za CRM in projektno vodenje. Z lastno inovativno spletno in mobilno aplikacijo Intrix že 16 let soustvarja svetovne trende na področju uporabe IKT v poslovanju. Intera, ustanovna članIca sBc Podjetje Intera odlikuje odličen odnos do uporabnikov, poslovnih partnerjev in zaposlenih, pa tudi širšega družbenega okolja. Zadnja tri leta dosega v povprečju kar 24-odstotno letno rast. Je prejemnik številnih priznanj za inovativnost in poslovno odličnost. Med drugim ima zlato oceno bonitetne odličnosti AAA, certifikat Excellent SME Slovenia in priznanje Zlata nit za najboljšega zaposlovalca v Sloveniji. Direktor Peter Ladič zelo ceni Slovenian Business Club: »Tu so zbrani najboljše slovenske podjetnice in podjetniki, zato bi moral biti klub najpomembnejši partner vsake vlade pri oblikovanju razvojnih strategij Slovenije.«

Za več informacij obiščite www.intrix.si

Vrhunska mobilnost je naše poslanstvo. Obiščite nas na poslo.si

Kam s presežki?

SBC | Nasveti | 25. maj 2018

Pričakovana donosnost (v % na leto)

Kam se seli presežni kapital podjetnikov? O tveganju in donosnosti

15 % +

10 %

5 2

8% 6%

direktno dolžniško financiranje

poslovne nepremičnine

Vir: Capital Genetics

stanovanjske nepremičnine

Tveganje – verjetnost izgube vložka

Piše: Urška Makovec

aj je ta hip najbolj vroče za investiranje presežkov? Kam podjetniki danes najraje vlagajo?

Rezidenčne, poslovne in druge vrste nepremičnin Gre za srednje tvegane naložbe, pogosto z zajetnim deležem dolžniškega financiranja. Vlagatelj mora kupovati tudi z mislijo, da bo morda moral prodati v najbolj neugodnem trenutku. Prednosti: ustvarjajo stalen denarni tok. Pasti: nekateri kupci ne razumejo dovolj narave naložbe in nepremičnine, zato jo preplačajo.

100 %

Kako vlagati denar v času debelih krav

Kako in kam vložiti in na kaj biti pozoren, da vam pozneje ne bo žal, svetuje finančni strokovnjak Andraž Grahek, partner in direktor podjetja Capital Genetics.

4 zagonska podjetja kriptovalute kriptožetoni

prevzemi podjetij

alternativni investicijski skladi

4% 2%

Naložbe v različne oblike neposrednih dolžniških financiranj (zavarovano posojanje ali financiranje odstopov terjatev) Tudi te naložbe so srednje tvegane, praviloma vlagamo z denarnimi presežki. Pametno se je izogibati nekaterim panogam, kot na primer nepremičninam in gradbeništvu. Priložnosti: prinašajo stalen donos. Pasti: potrebno je ustrezno znanje, poznati moramo strukturo in tveganje posojil.

Prevzemi podjetij (tudi zunaj osnovnih dejavnosti, praviloma tudi z uporabo finančnega vzvoda in v sodelovanju z drugimi investitorji) Za take investicije je potrebno veliko veščin in ekipa, ki je podoben prevzem že izv-

Kam s presežki?

SBC | Nasveti | 25. maj 2018

90 odstotkov posameznikov, ki vlagajo v zagonska podjetja, ne dobi niti povrnjenega denarja.

edla. Pametno je najprej iskati znotraj svoje panoge. Brez usposobljenih ljudi, ki bodo to podjetje potem vodili, ne gre. Če ima investitor le malo presežkov, ta oblika vlaganja ni najprimernejša. Priložnosti: če je projekt pravilno izveden, se ustvarjajo veliko večji donosi kot pri nepremičninah – od 10 do 20 odstotkov na leto. Pasti: če nimamo izkušenj v krogu ljudi, ki jim zaupamo, to ni primeren način vlaganja. Paziti je treba, da ne precenite svojih zmožnosti.

Naložbe v zagonska podjetja oziroma podjetja v zgodnji fazi rasti Ekipa, ki razvija nov produkt ali storitev, je še v začetni fazi in šele prihaja na trg. Velikokrat ponuja zelo visok donos, a v 90 odstotkih primerov ne uspe. V take projekte je pametno vložiti le omejena sredstva, in to v projekte, ki jih razumemo. Smiselno je vlagati v podjetje, za katero vemo, kaj dela, in ki mu lahko tudi sami nekaj damo. Priložnosti: v primeru uspešnosti so donosi zelo visoki. Pasti: 90 odstotkov posameznikov, ki vlagajo v ta podjetja, ne dobi niti povrnjenega svojega denarja. Investirati je treba izključno v krogu kompetenc in le omejeno količino sredstev.

Ključna vprašanja, ki si jih morate zastaviti pred vlaganjem, če imate presežke, so po besedah Andraža Grahka naslednja: a. V kateri fazi življenjskega cikla je vaše podjetje? Kateri so cilji podjetja? b. Kaj želite doseči z vlaganjem? Hitro zaslužiti ne glede na tveganja? Se zadovoljiti z manjšim donosom, a tudi z manjšim tveganjem? Dosegati minimalno donosnost na dolgi rok? c. Kakšna je vzdržna letna raven ali razpon ravni presežnih prostih denarnih tokov vašega podjetja – na daljši rok, ne le trenutno? Č. Za koliko časa se lahko odpoveste temu kapitalu?

Naložbe v (alternativne) sklade zasebnega kapitala Gre za malo bolj discipliniran način investiranja denarja. Vlagatelj se lahko odloči, da sam investira na primer v nepremičnine, lahko pa vloži v sklad. V prvem primeru obstaja tveganje, da vlagatelj preceni svoje sposobnosti, upravljalci skladov pa imajo izkušnje in naložbo tudi razpršijo. Priložnosti: ob večjem tveganju so zaslužki lahko visoki. Pasti: treba je poznati ekipo in ji zaupati. Če upravljalec sklada ne vloži tudi svojega denarja, verjetno ni vreden zaupanja.

Kako doseči cilje in v enem kosu prispeti na cilj? Grahek izpostavlja pet točk, ki se jih je pametno držati, da boste lažje izpolnili svoje naložbene cilje:

1 2

Vprašajte se, kje v razvojnem ciklu je vaše podjetje in kolikšen delež denarja na leto lahko v prihodnjih letih pogrešate.

Pri načrtovanju vlaganja upoštevajte svoje kompetence. Kaj znam? Kaj mislim, da znam? Komu zaupam? Naložbe zunaj kroga vaših kompetenc »so neracionalne, njihova donosnost pa povsem prepuščena srečnemu naključju«, opozarja Grahek.

3 4

Ne ozirajte se preveč na naložbe, ki so trenutno vroče; vedno ostanite v krogu kompetenc in zaupanja.

Določite možen nabor naložb, pri tem pa upoštevajte svoje omejitve in naklonjenost tveganju. Na podlagi tega lahko realistično ocenite ciljno donosnost naložb.

Začrtajte naložbeno strategijo in se je disciplinirano držite.

Kam naložiti prosta sredstva v podjetjih

eliko podjetij je v zadnjem obdobju zelo povišalo prosti denarni tok zaradi močne rasti prihodkov ob hkratni kontroli stroškov. Slovenska podjetja so imela pri bankah v februarju letos dodatno rekordnih 6,2 milijarde evrov vlog, kar je skoraj še enkrat toliko kot pred desetletjem. Veliko finančnih direktorjev se danes posledično sprašuje, kam naložiti prosta sredstva, sploh zdaj, ko so obrestne mere praktično ničelne, za milijonske zneske pa celo negativne. Seveda so bančne vloge še vedno prva izbira za tisti del sredstev, ki je potreben za samo operativno poslovanje podjetja oziroma za del, ki ga podjetje namerava investirati v zmogljivosti ali širitev. Za ostali del prostih sredstev je na mestu razmislek o možnih alternativah. Poleg izplačila dobička ali odkupov delnic oziroma deležev imajo tudi podjetja možnost nalaganja sredstev na kapitalske trge.

Pravilna izbira tveganja in posledično pričakovanega donosa je ključnega pomena za vsakega investitorja, ki bo na ta način točno vedel, kaj lahko pričakuje. Kot prikazuje spodnja tabela, so ameriške delnice iz indeksa S&P 500 od leta 1925, vključujoč dve veliki krizi, naredile povprečno letno kar 9,8 % donosa in ob tem izkazale nihajnost v višini 20 %. Na drugi strani je uravnotežen portfelj, ki vključuje tako ameriške delnice kot obveznice, naredil 8,2 % povprečni letni donos ob 11,4 % nihajnosti. Portfelj visoko dividendnih delnic pa je v istem obdobju naredil 6,6 % povprečni letni donos ob zgolj 6,9 % nihajnosti. Konservativni portfelj izkazuje še za polovico nižjo nihajnost od portfelja visoko dividendnih delnic. Vrsta Ameriške delnice

Nadaljnji korak pri investiranju je: taktična, regijska in sektorska alokacija. S taktično alokacijo se investitor v posameznem trenutku odloči, koliko bo imel investiranega in koliko bo imel denarja na razpolago za nakupe ob morebitnih padcih. Regijska in sektorska razporeditev sta ravno tako zelo pomembni, saj se po donosnosti regije in sektorji lahko močno razlikujejo. Tako je indeks trgov v razvoju lani v evrih izkazal več kot 20 % donosnost, ameriški indeks S&P 500 pa zgolj slabih 7 %. Podobno je lani IT sektor v evrih globalno izkazal 24 % rast, indeks energije pa 7 % padec. Seveda je takemu upravljanju portfelja treba posvetiti več časa, oziroma to prepustiti strokovnemu upravljavcu.

Povprečna letna stopnja rasti

Tveganje (standardna deviacija)

9,8%

20,0%

Svetovne delnice

7,9%

21,8%

Dolgoročne obveznice (ZDA)

5,3%

8,1%

Zakladne menice (ZDA)

3,8%

3,5%

Inflacija

2,9%

4,1%

Portfelj delnic rasti

9,2%

14,4%

Uravnoteženi portfelj

8,2%

11,4%

Portfelj dividendnih delnic

6,6%

6,9%

Promo

Marsikatero podjetje te možnosti do zdaj ni izkoristilo predvsem zaradi bojazni pred izgubo sredstev. Pri tem je seveda na začetku najpomembnejša izbira višine tveganja. Po navadi se podjetja nerada odločajo za najbolj tvegane delniške naložbe, ki bi ob morebitnem nihanju delniških tečajev lahko imele večji vpliv na samo bilanco podjetja. Veliko raje se tako odločajo za manj tvegane portfelje,

mag. Radivoj Pregelj, Direktor sektorja za individualno upravljanje premoženja, Triglav Skladi

kot so obvezniški, konservativni ali uravnoteženi, ki imajo manjši delež delniških naložb, ali pa portfelje z dividendnimi delnicami.

* Vir: The Center for Research in Security prices, podatki so za obdobje 1925 - 2016

Individualno upravljanje premoženja je visoko specializirana finančna storitev, prilagojena individualnim potrebam vlagateljev, ki želijo skrb za dolgoročno varnost sredstev in ustvarjanje donosov prepustiti strokovnjakom. Omogoča vam oseben pristop, hiter odziv, likvidnost premoženja, zmanjšanje nevarnosti izgub in razpršitev sredstev.

Z vami do cilja.

www.triglavskladi.si

ZVOK ZMOGLJIVOSTI Akrapovičevi izpušni sistemi, preizkušeni na dirkališču, ne navdušujejo zgolj s svojo zmogljivostjo, ampak tudi z vizualno privlačnostjo. Kakovost, ki jo lahko vidite, slišite in občutite, je plod mojstrske izdelave, vrhunskega tehnološkega znanja in uporabe inovativnih materialov.

SPLOŠNO OPOZORILO: Zaradi globalne distribucije izdelkov podjetja Akrapovič d.d. niti podjetje Akrapovič d.d. niti nobena njegova podružnica ne jamčijo, da je izpušni sistem skladen z zakonodajo na področju emisij v zrak in emisij hrupa oz. zakonodajo o označevanju v vseh državah. Informacije o veljavni zakonodaji, ki ureja uporabo izdelka, mora kupec pridobiti samostojno, prav tako pa mora zagotoviti tudi skladnost s to zakonodajo.

Akrapovic d.d. Malo Hudo 8a, 1295 IvanÄ?na Gorica, Slovenia

SBC | Nasveti | 25. maj 2018

Alternativni skladi: neizkoriščena priložnost

Ena od možnosti, v katero lahko podjetja vlagajo denar, so tudi alternativni skladi. To področje je pri nas še v povojih, zato je prostora za rast še veliko.

Piše: Aleksander Kolednik

edtem ko klasični vzajemni skladi vlagajo predvsem v obveznice in delnice podjetij, alternativni skladi posameznikom in podjetjem ponujajo celo vrsto možnosti za naložbe, od nepremičnin, terjatev in plemenitih kovin do startupov in podjetij v težavah.

Kakšne so prednosti alternativnih skladov?

»Če hočeš kupiti podjetje, terjatve do neke družbe ali pa denimo hotel, tega ne moreš storiti kar tako, ker gre za veliko denarja. Hkrati pa za marsikateri tak posel kot posameznik niti ne veš, da obstaja. Lahko pa se vlagatelji združijo, vložijo denar v alternativne sklade in skupaj sodelujejo pri naložbi,« pojasnjuje finančni svetovalec Matjaž Filipič iz družbe KF Finance in dodaja: »Glavni prednosti alternativnih skladov sta torej, da lahko prideš do poslov, do katerih kot posameznik ne bi mogel, in da lahko z manjšimi vsotami denarja sodeluješ v večjih poslih.«

Tri osnovne oblike alternativnih skladov

Filipič našteva tri osnovne oblike alternativnih skladov: Skladi zasebnega kapitala, ki praviloma vlagajo v večinske deleže zasebnih podjetij, ki ne kotirajo na borzi. Nekateri stavijo na startupe, spet drugi na dobro utečena podjetja. Nepremičninski skladi, ki vlagajo v dobičkonosne nepremičnine, na primer poslovne stolpnice, nakupovalne centre, garažne hiše in hotele. Modifikacija nepremičninskih skladov so infrastrukturni skladi, ki med drugim vlagajo v projekte na področju energetike. Skladi za posebne naložbe, ki kupujejo predvsem terjatve. Ena najpomembnejših lastnosti alternativnih skladov je po Filipičevih besedah večja stabilnost, saj njihova vrednost ni toliko odvisna od borznih gibanj vrednosti delnic, kot je to značilno za vzajemne sklade.

Kdo lahko vlaga in koliko denarja mora imeti?

»V tujini, kjer so kapitalski trgi bolj razviti, so alternativni skladi večji in odprti tudi do manjših vlagateljev. V Sloveniji pa so ti skladi za zdaj namenjeni dobro poučenim vlagateljem, pri čemer znaša minimalni vložek v večini primerov 150 tisoč evrov. Odprtost za širši krog vlagateljev bi namreč zahtevala drugačno organizacijo sklada in s tem večje stroške,« poudarja.

Ali znate stari mami pojasniti, kaj počnete?

Filipič poudarja, da si je pred naložbo v alternativne sklade dobro zastaviti naslednja tri ključna vprašanja:

Kdo so ljudje, ki upravljajo sklad, in ali jim lahko zaupam? Pri alternativnih skladih so v nasprotju z vzajemnimi skladi njihovi upravljalci veliko bolj vpleteni v poslovanje naložb, zato je zelo pomembno, kdo so ljudje, ki imajo roko nad vašim denarjem.

2 3

Koliko lastnega denarja so upravljalci vložili v naložbo? Lahko se je namreč igrati s tujim denarjem.

Ali razumem poslovni model in kam vlagam denar? Ne investirajte, če ne znate stari mami preprosto razložiti, kaj počnete in kako boste zaslužili.

Zakaj alternativni skladi

Alternativni skladi imajo lahko v portfelju vlagateljev pomembno funkcijo: zvišujejo donosnost, pri čemer se je treba zavedati tveganj, (naložbe so manj turbulentne od delniških naložb), alternative krepijo stabilnost portfelja, ko se po dolgoletni rasti delniških trgov pričakuje korekcija, in v času izredno majhnih donosov obvezniških naložb.

Kam s presežki?

Pozor: Nihče vam ne zagotavlja donosov

Opozarja, da donosi pri naložbah v alternativne sklade niso zajamčeni. Odvisni so od tipa sklada, naložbe in ročnosti. Pri terjatvah je na primer ročnost vloženega denarja krajša kot pri nepremičninah. Pričakovani donosi pri naložbah v nepremičnine so sicer po plačanih davkih okoli štiri odstotke, pri terjatvah pa lahko znašajo tudi do 15 odstotkov.

Poznati morate najslabši možni scenarij

Ko nekomu zaupate, ko vidite, da je vložil tudi svoj denar, in ko razumete, kaj delate, pa se morate, kot pravi Filipič, vprašati še: kakšni so celotni stroški naložbe, vključno z vstopnimi in izstopnimi stroški, provizijami in morebitnimi drugimi skritimi stroški; iskren upravljalec vam mora znati navesti celotne stroške, da poznate najslabši scenarij, ki se vam lahko zgodi, koliko znašajo davki, za koliko časa se odpovedujem svojemu denarju in kaj bo, če ga bom nujno potreboval, naložbe naj bodo razpršene. Za vsakega vlagatelja je po Filipičevih besedah prav tako pomembno, da ima naložbe razpršene in da premisli, kolikšen del svojega premoženja nalaga v določen sklad.

Ob vlaganju v alternativne sklade bodite pozorni na naslednje:

1 2 3 4 5

Preverite, kdo so upravljalci. Jih poznate? Jim zaupate? Imajo potrebne izkušnje? Preverite, koliko so upravljalci sami vložili v sklad, ki ga upravljajo. Jih bo »bolelo«, če bo imel portfelj izgubo?

Ali obstajajo skriti stroški? Pozanimajte se o vseh stroških, ki jih boste imeli z vlaganjem v sklad. Vprašajte se, ali razumete, kakšen je poslovni model sklada, v katerega vlagate svoj denar.

Preverite pogoje izstopa. Kakšne so omejitve? Kako hitro lahko dobite nazaj denar, če bi ga potrebovali?

SBC Akademijo, ki je potekala 24. aprila 2018 na temo Kam s presežki denarja, so podprli naslednji partnerji:

Domel je vodilno globalno razvojno in proizvodno podjetje elektronsko komutiranih in univerzalnih motorjev. Naše izdelke najdete v premium segmentu gospodinjskih aparatov, v avtomobilskih in ostalih komercialnih in industrijskih aplikacijah. Proizvodi so rezultat našega lastnega razvoja in tehnologije.

Glavne prednosti naših proizvodov so:

Domel, d.o.o., Otoki 21, 4228 Železniki, Slovenia, Tel.: +3864 51 17 100, Fax: +3864 51 17 106, www.domel.com, e-mail: info@domel.com

2 24

Član

Čisti prostori – perfekcija do najmanjšega detajla

Slovensko podjetje Cleangrad odlikuje visoka stopnja fleksibilnosti in celovite rešitve v ponudbi sistemov čistih prostorov za farmacevtsko, mikroelektronsko in živilsko industrijo ter bolnišnice in zdravstveni sektor.

odjetje Cleangrad iz Slovenije, s sedežem v Ljutomeru, ima 16-letno tradicijo na področju dizajniranja, proizvodnje, montaže in servisa čistih prostorov, katerih integracija je zahtevana predvsem na področju farmacevtske, živilske in jedrske industrije, nanotehnologije ter mikroelektronike, v zadnjem času pa tudi v operacijskih sobah, laboratorijih, krvnih bankah, lekarnah in drugje v zdravstvenem sektorju.

farmacevtskim podjetjem MSD, UCB, Schering Plough, DSM, GSK, Jannsen, Octapharma, GE Healthcare in drugim.

OdličnOst, pOdkrepljena z zahtevnimi Standardi

Med ključnimi vrednotami podjetja so vrhunska kakovost, inovativnost, razvoj in tehnična odličnost ter 100-odstotno zadovoljstvo strank. Podjetje posluje v skladu s standardi ISO 9001, SCC**, ISO 14644, VDI 2083 in zasleduje najvišje norme standardov GMP in FDA. Cleangradovi izdelki imajo pridobljeno CE oznako, testirani pa so tudi na požarno odpornost, zvočno zaščito, pohodnost stropa in odpornost površin na H202.

CelOvite rešitve čistih prOstOrOv, prilagOjene pOtrebam kupCev

Sodelovanje z vodilnimi farmacevtSkimi multinacionalkami

Z več kot 170.000 m2 celovitih rešitev v izgradnji čistih prostorov in kompetentnimi sodelavci v inženiringu in montaži je Cleangrad zanesljiv partner za vse, ki iščete dobavitelja čistih prostorov. Sistemske rešitve čistih prostorov Cleangrad je standardiziralo največje farmacevtsko podjetje Pfizer, dobavljajo pa tudi Promo

Cleangradov sistem čistih prostorov zajema 2D in 3D detajlni dizajn čistih prostorov, ki se oblikujejo po zahtevah kupca, in montažo celovitih rešitev čistih prostorov, ki so sestavljeni iz: sten iz aluminija, hpl-a, inoxa ali kerocka, opremljenih z revizijskimi stebri za razne tehnologije in kanali za ekstrakcijo zraka, stenskih oblog, pohodnih, nepohodnih in rastrskih stropov, eno- in dvokrilnih vrat v čiste prostore z magnetnim zapiranjem, po potrebi opremljenih z zelenim

ali rdečim interlock sistemom, samozapiralom ipd., steklenih sten, talnih in stenskih zaščit, različnih vrst predajnih komor in pohištva za čiste sobe.

Od načrtOvanja dO izvedbe

Pri detajlnem dizajnu zasledujejo optimalno izrabo prostorov, ki jih bo možno enostavno vzdrževati in čistiti, popolno integracijo vrat, pohištva, prezračevalnih sistemov in raznih tehnologij in se popolnoma prilagajajo željam in zahtevam svojih kupcev. Podjetje Cleangrad se odlikuje tudi po brezhibni in čisti montaži v skladu z GMP in FDA standardi, za kar je prejelo tudi priznanja s strani farmacevtskih gigantov. Po končani montaži Cleangrad izvede tudi kvalifikacijo v skladu z zahtevanimi standardi, za popolno podporo svojim strankam pa poleg dobave rezervnih delov in potrošnega materiala zagotavlja tudi 48-urni servis. Podjetje ima sedež v Sloveniji, hčerinska podjetja pa še v Avstriji (Dunaj), Švici (Luzern) in Srbiji (Beograd). Zastopstva so poleg navedenih držav še v Belgiji, Rusiji, Turčiji in Egiptu.

Za več informacij obiščite www.cleangrad.si

3 25

SBC | Razpisi | 25. maj 2018

Na katere razpise doma in v EU se lahko prijavite do jeseni Seznam domačih in evropskih javnih razpisov za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev, ki bodo v prihodnjih mesecih aktualni za mikro, mala in srednja podjetja. Pripravilo: svetovalno podjetje Tiko Pro

Slovenija E-poslovanje

Predvidena objava: november 2018 Višina nepovratnih sredstev: do 30.000 € oz. 70 % sofinanciranja Namen: podpreti podjetja pri vzpostavitvi elektronskega poslovanja z namenom lažjega poslovanja na tujih trgih Upravičeni stroški: zunanji izvajalci za izvedbo vzpostavitve elektronske izmenjave med partnerji, spletne strani za tuje trge in spletne trgovine, izdelavo digitalizacije za nastope na sejmih in produktno-prodajnih videov, izvedbo usposabljanja za krepitev kompetenc Upravičeni prijavitelji: mikro, mala in srednja podjetja

Sejemski nastopi v tujini

Predvidena objava: november 2018 Višina nepovratnih sredstev: predvidoma približno 13.000 € Namen: sofinanciranje mednarodnih sejemskih nastopov podjetij z namenom krepitve mednarodne konkurenčnosti podjetij Upravičeni stroški: stroški sejma in udeležbe na sejmu Upravičeni prijavitelji: mikro, mala in srednja podjetja

Uvajanje novih produktov v

lesarstvu Predvidena objava: november 2018 Višina nepovratnih sredstev: od 50.000 € do največ 500.000 € oz. od 25 % do 45 % sofinanciranja Namen: spodbujanje uvajanja izdelkov, storitev in procesov na področju predelave lesa in lesnih tvoriv, ki bodo prispevali k večji snovni

in energetski učinkovitosti Upravičeni stroški: stroški plač novozaposlenih, stroški nakupa opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev Upravičeni prijavitelji: mikro, mala in srednja podjetja

Investicije na področju

Fast Track to Innovation

Roki za prijavo: 23. 10. 2018 Višina nepovratnih sredstev: do 3 mio € Namen/Upravičeni projekti: zrele ideje – nove tehnologije, koncepti, procesi in poslovni modeli, ki vstopajo v zadnje razvojne korake ter so tik pred prodorom na trg (TRL6 – TRL9) Način prijave: konzorciji (3–5 partnerjev, 60 % konzorcija udeleženci iz industrije) Upravičenci: podjetja VSEH velikosti

prehrambne industrije Predvidena objava: november 2018 Višina nepovratnih sredstev: od 25 % do 45 % sofinanciranja Namen: spodbujanje naložb v predelavo, trženje oz. razvoj kmetijskih Tiko Pro je svetovalno proizvodov podjetje, ki podjetjem in Upravičeni stroški: stroški ureditve organizacijam pomaga pri objektov, stroški pridobivanju nepovratnih in nakupa, namestitve povratnih sredstev iz domačih oz. vgradnje opreme, in evropskih skladov. strojev in naprav za trženje ali predelavo (vključno z laboratorijsko tehnologijo in informacijsko-komunikacijsko tehnologijo), splošni stroški Upravičeni prijavitelji: mikro, mala in Če v podjetju načrtujete izvedsrednja podjetja bo projekta, katerega vsebina

SME Instrument

Roki za prijavo: faza 1: 7. 11. 2018, faza 2: 10. 10. 2018 Višina nepovratnih sredstev: do 2,5 mio € Namen/Upravičeni projekti: inovativni projekti, ki izkazujejo visoko stopnjo razvoja, rasti in internacionalizacije Način prijave: faza 1, faza 2 (možna je tudi prijava samo na posamezno fazo) Upravičenci: mikro, mala, srednja podjetja

bi ustrezala kateremu izmed napovedanih razpisov, nikar ne izpustite priložnosti in kandidirajte za nepovratna sredstva. Pomembno je, da se priprave dokumentacije lotite pravočasno in kakovostno. Če želite povečati možnost uspeha pri prijavi na razpis, pišite podjetju Tiko Pro, d.o.o., na info@tiko-pro.si, kjer vam bodo svetovali glede izbranega razpisa in vam pomagali pripraviti potrebno dokumentacijo.

Aktualni razpisi

Ste že napolnili napolnili Ste že Ste že napolnili vaš rezervoar ss vaš rezervoar vaš rezervoar s popolno svobodo? popolno svobodo? popolno svobodo? Mobilnost ohranja Slovenijo v gibanju. Zdaj in v prihodnosti. Ne glede na to, ali imate raje tradicionalna ali Mobilnost ohranja Slovenijo v gibanju. Zdaj in v prihodnosti. Ne glede na to, ali imate raje tradicionalna ali moderna goriva, kotSlovenijo je OMV-jev MaxxMotion, podaljša življenjsko dobo vašega motorja. OMV skrbi, da Mobilnost ohranja v gibanju. Zdaj in ki vkiprihodnosti. Ne glededobo na to, ali imate raje tradicionalna moderna goriva, kot je OMV-jev MaxxMotion, podaljša življenjsko vašega motorja. OMV skrbi, ali da imamo dovolj energije, da je življenje polno inovacij in da vedno prispemo na cilj. Naj nič ne omejuje vaših moderna goriva, kot je OMV-jev MaxxMotion, ki podaljša življenjsko dobo na vašega motorja. skrbi, da imamo dovolj energije, da je življenje polno inovacij in da vedno prispemo cilj. Naj nič ne OMV omejuje vaših sanj in svobode gibanja. da Doživite več na: www.omv.com imamo dovolj energije, je življenje inovacij in da vedno prispemo na cilj. Naj nič ne omejuje vaših sanj in svobode gibanja. Doživite več polno na: www.omv.com sanj in svobode gibanja. Doživite več na: www.omv.com

Energijaza zaboljši boljšivsakdan. vsakdan. Energija Energija za boljši vsakdan.

Razpisi

SBC | Nasveti | 25. maj 2018

7 korakov do uspešne prijave na razpis za nepovratna sredstva

»Želimo pol milijona evrov, pa bomo videli, kaj z denarjem.« To ni pravi recept.

Piše: Urška Makovec

ristina Kočet Hudrap in Tjaša Milošič Kovačič vodita svetovalno podjetje Tiko Pro, ki je specializirano za pridobivanje nepovratnih in povratnih sredstev iz skladov EU. Z nami sta delili nekaj osnovnih nasvetov, kako projekt uspešno prijaviti na nacionalni ali evropski razpis.

Za kakšen namen želite sredstva? Razmišljanje v slogu »želimo pol milijona evrov, potem pa bomo videli, kaj bomo z denarjem« nikakor ni pravi recept za uspeh. Za uspešno prijavo na razpis je pomembna osredotočenost na cilj. Osnova je, da veste, za kakšen namen želite črpati sredstva.

Nujen je inovativen produkt Produkt, ki ga želite razviti, mora biti inovativen z globalnega vidika. Najprej je treba preveriti trg, ali morda to, kar želite sami proizvesti oziroma razviti, že obstaja. Ponuditi morate namreč proizvod, ki je nov ali pa bistveno boljši od tega, kar trg že ponuja. Vprašati se morate, kaj trg sploh želi. Ni dovolj, da produkt zgolj razvijete – morate ga tudi prodati. Vaše osnovno vprašanje torej naj bo: kaj si želi kupec?

Pozor na pametno specializacijo V Strategiji pametne specializacije so zapisane prioritete, ki veljajo za posamezne države. Ne prijavljajte projektov s področij, ki niso prioritetna. Prednostna področja pri nas so: Pametna mesta in skupnosti, Pametne zgradbe in dom z lesno verigo, Mreže za prehod v krožno gospodarstvo, Trajnostna pridelava hrane, Tovarne prihodnosti, Zdravje – medicina, Mobilnost, Razvoj materialov kot končnih produktov in Trajnostni turizem.

Ovrednotite učinke in razmislite o dodani vrednosti projekta Treba je razmišljati široko. Ni dovolj, da so učinki projekta vidni le na vašem produktu (npr. skrajšan proizvodni postopek, nižja cena produkta). Vaš projekt mora imeti dodano vrednost, zato se morate vprašati, kakšni bodo učinki na okolje, ali boste vzpostavili krožno gospodarstvo in ustvarili nova delovna mesta. Učinke je treba tudi ovrednotiti.

Bilance podjetja naj bodo urejene Bilance podjetja morajo biti urejene, saj vplivajo tudi na bonitetno oceno, ta pa je pri prijavi na večino razpisov zelo pomembna. Podjetja, ki so zelo zadolžena, imajo negativen kapital ali blokirane račune, pa se na razpise največkrat sploh ne morejo prijaviti.

Kadri ali povezovanje? Ko pripravljate prijavo, bodite pozorni tudi na kadre. V podjetju morate namreč imeti zaposlenih dovolj ljudi na ustreznih delovnih mestih in z ustreznimi znanji, ki bodo projekt lahko tudi izvajali. Če vam znanja primanjkuje, je treba razmišljati o povezovanju.

Prednost imajo sinergije Zlasti pri razpisih na evropski ravni (vedno pogosteje pa tudi na nacionalni ravni) je pomembno povezovanje različnih podjetij (in drugih institucij). Ustrezne kapacitete za izvedbo projekta, ki izhajajo iz povezovanja in iskanja sinergij, so namreč temelj za uspešno pridobitev nepovratnih sredstev.

30 2

Član

Pri proizvodnji svojih izdelkov ne želimo iskati najcenejših rešitev na škodo kakovosti

Mizarsko podjetje Kampo iz Ljubljane se ukvarja z izdelavo notranjih vrat in druge pohištvene opreme po naročilu. Njihovi izdelki so projektni, izdelani za znanega naročnika in prilagojeni njegovim tehnološkim in oblikovnim zahtevam.

se svoje proizvode izdelujejo na tehnološko najsodobnejših strojih, kar je zagotovilo za kakovost in učinkovitost proizvodnje. »Prav zaradi potrjene zagotovitve čim večje kakovosti izdelkov smo se odločili Promo

za pridobivanje atestov za posamezne skupine izdelkov z atestiranimi lastnostmi, to so notranja vrata za posebne namene, požarno odporna vrata in zvočno izolacijska vrata. Ob vseh teh parametrih naši izdelki niso najcenejši, saj ne želimo iskati najcenejših rešitev na škodo kakovo-

sti,« je dejal Marko Kajzer, direktor Mizarskega podjetja Kampo, ki se je v več kot 50 letih razvilo iz obrtne delavnice njegovega očeta. Njihovo pohištvo ima še vedno pridih izdelka starih rokodelskih mojstrov, čeprav je izdelano na sodobnih računalniško podprtih strojih.

31 3

Personalizirano Pohištvo

Za naročnika želijo ustvariti oblikovno dovršen in trajen izdelek, zato tesno sodelujejo z arhitekti. Verjamejo, da mora biti pohištvo premišljeno izbrano in načrtovano za vsakega posameznika posebej in prilagojeno njegovemu načinu življenja ali dela. »Le tako lahko soustvarjamo kakovost bivanja, ki presega povprečje,« je prepričan prvi mož Mizarskega podjetja Kampo. Pri tem še doda, da pogosto menjavanje poceni pohištva, ki je produkt hiperprodukcije, ne prinese nič dobrega ne našemu planetu in ne zanamcem. Tudi zato v podjetju Kampo prisegajo na kakovost oziroma trajnost svojih izdelkov.

od vrat …

poslovne in stanovanjske prostore, ki so hkraZA IZDELAVO ŠIROKE PALETE ti tudi zaščita zidov. V IZDELKOV POTREBUJEJO MODERNE športnih, koncertnih in RAČUNALNIŠKO VODENE STROJE sejnih dvoranah, predavalnicah ali snemalnih studiih po vsej Sloveniji je videti tudi dvignile na višjo raven poslovanja; akustične stenske obloge s podpisom naša želja je lasten arhitekturni biro,« 'Mizarsko podjetje Kampo', kjer znajo nam je sogovornik še razkril del svojih dobro poskrbeti tudi za fasadne načrtov nadaljnjega razvoja podjetja. obloge iz masivnega lesa različnih Zdi se mu pomembno, da izdelujejo drevesnih vrst. V zadnjem času izdelke, ki na trgu predstavljajo tržno vedno več fasad oblačijo z vodoodnišo, oziroma so boljši, kakovostnejši in trajnejši od konkurence. pornimi laminatnimi »Naše reference – od številnih hooblogami. VSE SVOJE PROIZVODE IZDELUJEJO telov visoke kategorije do uglednih V mizarskem podjetju NA TEHNOLOŠKO NAJSODOBNEJŠIH Marka Kajzerja izdeluje- podjetij po vsej državi – dokazujejo, STROJIH, KAR JE ZAGOTOVILO jo še pohištveno opreda smo sposobni izvesti ves interjer ZA KAKOVOST IN UČINKOVITOST mo za pisarniške prorazličnih prostorov. Vrata predstaPROIZVODNJE. store, sejne sobe lokale vljajo 40 odstotkov naše ponudbe, in salone, z njihovimi pohištvena oprema pa 60. Naša lesenimi izdelki oziroma pohištveno opremo pa so opremljeni dardnih dimenzij. tudi hoteli in stanovanja. Pohištvo in »Vratno krilo in podboj požarno oddrugo stanovanjsko opremo izdelajo pornih vrat sta lesena, finalna obloga na podlagi projektov naročnika ali po krila in podboja je lahko obdelana z svojih načrtih. Opremo stanovanja različnimi furnirji, laminati ali polnimi dopolnijo tudi z belo tehniko, ležišči, barvami, vse pa je lahko usklajeno z se je razvijalo podjetje Kampo ostalo opremo ali drugimi notranjimi stoli in fotelji, zavesami in svetili. v uspešno mizarsko podjetje, ki vrati, ki nimajo zahteve po požarni ustvarja oblikovno dovršene in trajne izdelke. odpornosti,« so nam povedali Kampo- Podjetje je družina »Za izdelavo takšne široke palete vi mizarski mojstri. V njihovem porfoizdelkov seveda potrebujemo tudi liju izdelkov so tudi lesene pregradne dobre in usposobljene kadre, ki jih tehnološka prednost je obvladovanje stene za poslovne prostore; seveda v glavnem vzgajamo sami. V širši vseh faz obdelave pri izdelavi tako so iz lesenih materialov, ojačane s družini smo prepoznavni kot dober masivnih, furniranih ali laminiranih kovinskimi nosilci, poskrbljeno pa je zaposlovalec, saj imamo v ekipi kar elementov pohištva in vrat. To nam tudi za dobro zvočno izolacijo. nekaj družinskih članov. Tudi mlajša omogoča kontrolirano kakovost in … do Postelje generacija si želi dela v našem podčasovno učinkovitost izdelave,« je še Kampovi mojstri poskrbijo tudi za jetju. Trenutno imamo štipendiste na dejal Marko Kajzer, direktor Mizarskedekorativne lesene obloge sten za študijskih smereh, ki bodo podjetje ga podjetja Kampo iz Ljubljane. V podjetju so se specializirali za izdelavo vrat vseh vrst. Izbira detajlov lesenih notranjih vrat v lesenem podboju je praktično neomejena in v Kampu z veseljem prisluhnejo še tako nenavadni naročnikovi želji. Njegovim potrebam in željam zlahka zadostijo, saj imajo na voljo širok izbor materialov in barv, vrata pa izdelajo po meri za znano pripravljeno gradbeno odprtino. Plod večletnega razvoja so lesena požarno odporna vrata tudi nestan-

50 let

SBC | Nasveti | 25. maj 2018

Foto: Shutterstock

Kakšne so pionirske izkušnje z družinsko ustavo

Piše: Aleksander Kolednik

družinskem podjetju Lotrič Meroslovje so se prenosa podjetja na mlajšo generacijo lotili ob pomoči tako imenovane družinske ustave. Gre za pisni dogovor, v katerem so navedene vrednote, smernice, zaveze in procesi odločanja v podjetju. Cilj dogovora je zmanjšanje tveganja pri prenosu lastništva ter upravljanja podjetja na drugo in tretjo generacijo, poudarja generalni direktor podjetja Marko Lotrič in ob tem izpostavlja nekaj ključnih korakov.

Prenos podjetja na naslednjo generacijo je eden ključnih procesov v njegovi zgodovini: lahko mu da nov zagon ali pa ga celo uniči.

Načelo meritokracije pri zaposlovanju družinskih članov Ključne točke, ki bi jih morala vsebovati vsaka družinska ustava, so po Lotričevih besedah: dogovor o dovoljenih in nedovoljenih transakcijah, dogovor o pogojih prodaje deležev in vprašanje zaposlovanja družinskih članov. V primeru slednjega so se odločili za načelo meritokracije. Tako ima v primeru izbire med dvema enakovrednima sodelavcema prednost družinski član, ki pa se mora najprej dokazati s svojim delom in znanjem.

Nasledstvo

Pozor: družinska ustava ni pravno zavezujoča Lotričeve izkušnje so pokazale, da je treba pri snovanju družinske ustave upoštevati naslednja načela: Priprave družinske ustave se je treba lotiti pravočasno, ko se družinski člani dobro razumejo in so še zdravega uma. Ključ do uspeha je odkrita komunikacija. Zelo dobrodošlo je, da podjetje pri sestavljanju družinske ustave sodeluje s strokovnjaki, ki so hkrati zaupniki družinskih članov. Brez njihovega razumevanja tako podjetja kot družine same ter različnih odnosov med člani družine ni mogoče sestaviti dobre družinske ustave. Lotričevi so se po pomoč obrnili na podjetje Ernst & Young. Družinska ustava ni pravno zavezujoč dokument. Gre za interni dogovor, ki je osnova za nadaljnje pravne pogodbe, kot so darilne pogodbe, družbeniški sporazumi, družbene pogodbe in oporoke. Podpis družinske ustave ni zaključek zgodbe. Je šele začetek in zgolj del procesa prenosa vodenja in lastništva podjetja, o katerem naj bi razmišljali vsaj 10 let pred prenosom.

Spregovoriti je treba tudi o neprijetnih temah Pri Lotričevih so družinsko ustavo podpisali vsi člani družine ter se tako zavezali, da bodo sledili dogovorjenim smernicam tako pri delu kot nasploh. Snovanje družinske ustave je po Lotričevih besedah kompleksen proces, v katerem ni prostora za hitenje. Kot pravi, so se srečevali na skupnih sestankih, z ženo in otroki pa so imeli tudi ločene sestanke. Za konec so se vsi skupaj s tremi mentorji odpravili v toplice, kjer so tri dni v celoti preživeli skupaj in dorekli vse podrobnosti. »V dobrem letu priprave družinske ustave se je družina še bolj povezala, zelo težko pa je bilo odpirati intimne in neprijetne teme, ki zadevajo ločitve in smrti,« poudarja Lotrič. V njihovem primeru so pripravo družinske ustave zaključili v letu in pol, kar po njegovem mnenju sploh ni tako dolgo obdobje, kot se morda zdi.

nainTeRnauTiCi, inTeRnauTiCi, na NAJVEČJEM JADRANSKEMMEDNARODNEM MEDNARODNEM SEJMU BOBO NAJVEČJEM JADRANSKEM SEJMUNAVTIKE, NAVTIKE,KIKI

20.maja majavvmarini marini Portorož, odod 17.17. dodo20. Portorož, bo tudi Svet kaPitala. bo tudi Svet kaPitala. NE zAMUDITE OKROglE MIzE V SOBOTO,

NE zAMUDITE OKROglE MIzE V SOBOTO, 19.MAJA z NASlOVOM: 19.MAJA z NASlOVOM:

»Kam in KaKo »Kam in KaKo pluje Slovenija?«

pluje Slovenija?« www.svetkapitala.si

www.svetkapitala.si

SBC | Nasveti | 25. maj 2018

Kaj lahko storite, če vaši potomci niso podjetniki

Piše: Aleksander Kolednik

red posebnim izzivom se je pri prenosu svojega premoženja znašel podjetnik Otmar Zorn. Njegovi hčeri sta ustvarili uspešni karieri izven gospodarstva, zato v podjetništvu nima

Foto: Shutterstock

Podjetnik Otmar Zorn je upravljanje premoženja zaupal tako imenovani družinski pisarni iz tujine.

Dedovanje je v Sloveniji urejeno tako, da lahko škodi podjetnikom Zorn je kritičen do slovenske zakonodaje na področju dedovanja. Ta namreč ne omogoča nemotenega prenosa družinskih podjetij na potomce. To, pravi, izhaja iz tega, da v starih časih zasebna lastnina ni bila dobrodošla. Zakonodaja je zato ostala na tej ravni. »Imamo družinske ustave, ampak te ne rešujejo kaj dosti. Gre za domač dogovor, kar je super, a dedna zakonodaja jih lahko izpodbija. Družinske ustave rešujejo zadevo le, ko imate v družini potomce, ki bodo nadaljevali neko storitev ali proizvodnjo. Če pa so otroci poklicno usmerjeni drugače in v podjetniškem pogledu nimate naslednika, ste že v težavah. Vaš dolgoletni trud je lahko ogrožen.«

naslednika. Odločil se je, da bo upravljalce premoženja – je namreč lastnik oziroma solastnik več podjetij – poiskal v tujini. Nalogo je zaupal tako imenovani družinski pisarni, ki prihaja iz Švice. Ta bo v tem letu prevzela vodenje njegovega podjetja.

Zakaj je upravitelja iskal v tujini, in ne doma? »Ker naša zakonodaja ne omogoča, da ohraniš premoženje skupaj. Prenesti ga moram v tujino. Nad tem bi se morala država zamisliti. Tam ustanoviš podjetje in najameš ljudi, ki bodo upravljali premoženje. Če se meni kaj zgodi, se to premoženje po tuji zakonodaji ne more razdeliti, temveč ostane v lasti potomcev. Drugače povedano: potomci ga nimajo pravice razprodati. Pravico imajo iz tega uživati dobrobiti, ne morejo pa podjetju škoditi.«

Ko iščete naslednika, bodite pozorni na ureditev dedovanja Zorn izpostavlja veljavne pravne določbe in dejanske posledice, ki za poslovanje pomenijo oviro: slovenska zakonodaja predvideva nujne deleže, kar vodi v delitev premoženja, če potomci niso podjetniško usmerjeni, si bodo premoženje razdelili ali ga prodali, čeprav podjetnik za dediča določi enega

Nasledstvo

izmed potomcev, bodo ostali »načeli« premoženje in vprašanje je, ali bo to koristilo uspehu podjetja v prihodnje, če se premoženje podjetja deli, to lahko povzroči zastoj ali zmanjšanje gospodarske aktivnosti.

Če ne bomo spremenili zakonodaje, se bodo podjetniki ozirali po tujini

Zorn poudarja, da bi upravljalce premoženja raje najel v Sloveniji, kot pa da jih išče v tujini in ima s tem dodatne stroške. »Če se zakonodaja na tem področju ne bo spremenila, bodo podjetniki nosili premoženje v tujino, ker bodo želeli, da njihova podjetja delujejo dolgoročno. Zato bi bilo koristno, če bi SBC Klub slovenskih podjetnikov, ob pomoči domačih in tujih pravnikov pripravil predlog spremembe zakonodaje,« predlaga Zorn.

Kaj morajo družinske pisarne upoštevati, ko upravljajo podjetje »Pri upravljanju morajo upoštevati lastnike, torej potomce, vendar je vedno na prvem mestu uspeh podjetja. Potomci imajo vse pravice iz naslova profita, nemogoče pa je, da bi na primer kateri od njih siromašil podjetje tako, da bi si nekaj izplačeval.«

Drug problem vidi v tem, da v Sloveniji nimamo izučenih ekip, ki bi znale upravljati. Hkrati pa obstaja veliko pomanjkanje zaupanja, saj lahko »pri nas nekdo goljufa in nekaznovano ponavlja napake, česar si v tujini ne morejo privoščiti, saj že po prvi napaki ne dobijo nobenega posla več«. Dobro ureditev imata Švica in Avstrija Zorn se za prenos upravljanja premoženja trenutno pogovarja z izpostavo švicarskega podjetja v Nemčiji. Mnogi kot državi, v katerih je to področje dobro urejeno, priporočajo tudi sosednjo Avstrijo in Liechtenstein. Prenos upravljanja premoženja namerava Zorn urediti še letos.

Z inovativnostjo do svetovnih tržišč Metrel, d. d. je vse od svoje ustanovitve leta 1957 eden od vodilnih slovenskih proizvajalcev merilne in testne opreme za električno varnost. Pod lastno blagovno znamko je merilna oprema že dolgo časa naprodaj v več kot 80 državah po svetu. Zastopanost na svetovnih tržiščih, stabilna in stalna vsakoletna rast prihodkov so rezultat trdega dela zaposlenih, ki imajo eno samo vodilo – inovativnost. Ta je ključen element Metrelove poslovne filozofije in je zagotovljena z nenehnim vlaganjem v nove proizvodne tehnologije, znanje in zaposlovanje visokokvalificiranih kadrov s področij elektrotehnike, računalništva in strojništva. Ob tem velja poudariti, da sežejo kompetence podjetja Metrela onkraj sledenja tehnoloških

smernic do postavljanja novih tehnoloških mejnikov na področju merilne tehnike. Nič manj pomemben element poslovnega uspeha ni posluh za potrebe in zahteve uporabnikov in poslovnih partnerjev. Dobro poznavanje zahtev posameznih trgov omogoča graditi ustrezno konkurenčno prednost in dvigovanje prepoznavnosti blagovne znamke Metrel. S tem pristopom je Metrelu uspelo prodreti v nišne tržne segmente in si tam ustvariti ime, ki je znano širokemu krogu profesionalnih uporabnikov, ki iščejo opremo in rešitve, prilagojene njihovim potrebam za področja merjenje električne varnosti, merjenja ozemljitvenih in kontaktnih upornosti, testiranje električ-

nih naprav in transformatorjev, testiranje kakovosti električne energije itd. Skupina Metrel, ki jo poleg Metrela, d. d. predstavljajo še podjetja Metrel Mehanika, d. o. o., Metrel GmbH, Metrel UK in Kopa, d. d., zaposluje več kot 440 ljudi.

Metrel d.d. | Ljubljanska 77, 1354 Horjul | info@metrel.si | www.metrel.si

SBC | Nasveti | 25. maj 2018

Foto: Shutterstock

Mlajšim je treba prepustiti prostor pod soncem

Kaj je ključno pri prenosu podjetja na mlajšo generacijo? Komunikacija, odkriti odnosi in dobro poznavanje podjetja in zaposlenih, odgovarjajo sogovorniki, ki so uspešno prevzeli družinska podjetja.

Piše: Katarina Pernat

ako so se spoprijeli s prevzemom podjetja od svojih staršev, smo se pogovarjali s Filipom Remškarjem, Sabino Sobočan in Markom Lukićem. Podjetje SmartCom vodi Filip Remškar. Z bratom Juretom je vodenje skupine prevzel leta 2012. Z leti so se njune odgovornosti z ravni skupine poglabljale tudi v posamična podjetja znotraj skupine in tako je Filip leta 2013 z namenom internacionalizacije prevzel vodenje podjetja Beenius, ki danes posluje v 55 državah sveta, leta 2016 pa tudi vodenje podjetja SmartCom, zdaj krovnega podjetja v skupini. »Oba z bratom svojo odgovornost

vidiva v zagotavljanju strateškosti naših udejanjanj; tako Jure skrbi za operativno poslovanje in finance (CFOO), jaz pa za izbor tehnologij in njihovo pozicioniranje na trg. Prenos na mlajšo generacijo ter sukcesivna rast angažmaja in odgovornosti znotraj družinskih podjetij je rasla organsko ter z izrazom posamične motivacije in kompetentnosti brata in mene,« je pojasnil Filip Remškar. Sabina Sobočan je vodenje Varisa prevzela 2015, in sicer od svojega očeta. Omenjeni je sicer v podjetju še vedno prisoten kot prokurist. »V podjetju je zaposlen tudi moj partner, in sicer kot vodja prodajno-nabavnega oddelka. Zelo dobro se dopolnjujeva in tudi sodelujeva,« je pojasnila Sobočanova.

Nova generacija

»Vodenje podjetja sem prevzel leta 2010. Takrat je oče ocenil, da se je po dolgih letih v podjetništvu in pri vodenju podjetja nekako izčrpal in je torej čas, da krmilo podjetja prevzame naslednja generacija,« pa je pojasnil Marko Lukić, direktor podjetja Lumar.

Komunikacija in odkriti odnosi Sogovorniki poudarjajo, da je za uspeh in dobro delovanje družinskega podjetja pomembna komunikacija med člani družine ter dobri in odkriti odnosi. »Profesionalno sodelovanje tako med člani družine kot med drugimi zaposlenimi deluje le, če obstaja spoštovanje kolega na profesionalni in osebni ravni. Lahko rečem, da smo s porazdelitvijo interesov in kompetenc med družinskimi člani svoje znanje na različnih področjih še nadgrajevali. Prav zaradi suverenega pokrivanja le-teh med posamezniki le redko pride do trenj,« pravi Remškar.

Podjetje in zaposlene je treba spoznati pred prevzemom Za prenos na mlajšo generacijo je po mnenju Marka Lukića pomembno, da je mlajša generacija v podjetju aktivna že prej; ob seznanjenosti z naravo posla, različnimi področji in delovnimi mesti v podjetju lahko že nabira določeno kilometrino. »Pomembno se mi zdi tudi to, da v tem času že naveže stike z zaposlenimi, ki jih je zaposlil član družine pred njim. Vendar pa ni dovolj le to, da starejša generacija mlajši pusti prostor pod soncem, temveč je pri tem izredno pomembno, da imajo mladi sami dovolj moči, trme in ambicije, da svoje ideje, ki velikokrat niso pogodu prejšnji generaciji, še posebej ko govorimo o generaciji ‘ustanoviteljev’, uresničijo tudi v praksi,« poudarja Lukić.

Starejša generacija mora imeti dovolj modrosti, da pusti mladim uresničiti svoje ideje in ne nastopa v vlogi opozicije, ampak v vlogi nekoga, ki stvari po potrebi decentno usmerja in predvsem nudi podporo tudi takrat, ko ideje ne uspejo.« Marko Lukić, Lumar

Nasvet

Velikokrat pride do sporov in tudi propada družinskih podjetij ravno pri prenosu med generacijami. Kako gledate na to? Imate kak nasvet?

Filip Remškar, SmartCom

bdobje prenosa lastništva in vodenja med generacijami lahko označimo za tvegano, če novi nosilci odgovornosti niso v celoti predani skupnemu oz. enotnemu cilju. Kompetence, jasna vizija in usklajeno udejanjenje operativnih aktivnosti je tisto, kar zmanjšuje tveganja. Vsem družinam, ki še niso predale odgovornosti in vodenja, predlagam vzpostavitev družinske ustave ter opredelitev jasne vizije in opcij kot načina lastniškega prenosa. Marko Lukić, Lumar

veliki meri se omenjeno nanaša na komunikacijo in poznavanje podjetja. To pomeni, da mora biti mlada generacija dobro vpeljana v posel, na drugi strani pa naj bo neobremenjena z zgodovino. Hkrati mora biti dovolj trezna in modra pri sprejemanju odločitev, ki ne smejo biti sprejete zgolj zato, da bi pač uvedli nekaj novega; ni namreč dovolj, da novosti le »krmijo« ego tistih, ki spremembe usmerjajo, ampak morajo predvsem koristiti prihodnji rasti in razvoju podjetja. Sabina Sobočan, Varis

sebno sporov v zvezi s prenosom podjetja ne poznam, sem pa ponosna na rezultate, ki se kažejo tudi zdaj, ko podjetje vodim jaz. Naše glavno poslanstvo je ustvarjati inovativne, kakovostne in trajnostno celovite gotove kopalnice kot plod dolgoletnih izkušenj in razvoja. Zelo pomembno je, da naslednik želi delati v podjetju in prevzeti tudi vodenje ter da se zaveda pomembnosti te funkcije. Naša družina je osredotočena na skupni uspeh in vsi delujemo v smeri, ki je najboljša za podjetje in obenem za nas kot družino.

SBC | Nasveti | 25. maj 2018

Nasledstvo

Foto: Shutterstock

Izzivi, ki vas čakajo ob prenosu podjetja na potomce

Pri prenosu podjetja na mlajšo generacijo so pomembni štirje izzivi, pravi direktorica Plastike Skaza Tanja Skaza.

Piše: Katarina Pernat

aziskava, ki jo je pred tremi leti opravilo podjetje Ernst & Young v Sloveniji skupaj s strokovnjaki Ekonomske fakultete v Ljubljani, je pokazala, da je v Sloveniji več kot 80 % vseh podjetij družinsko

vodenih. Omenjena podjetja, gre večinoma za mikro in majhna podjetja z manj kot 50 zaposlenimi, prispevajo 69 odstotkov prodaje in 67 odstotkov dodane vrednosti slovenskih podjetij, zaposlujejo pa 70 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Pri tem preseneča podatek, ki ga je podala Ekonomska fakulteta v Ljubljani, da okoli dve tretjini družinskih podjetij med prenosom na mlajšo generacijo propade.

Poleg ustave pomembno izobraževanje

»Za prenos med generacijami je pomembna družinska ustava, kako predati podjetje, kar je stalna praksa v tujini,« pojasnjuje dr. Ludvik Toplak, profesor civilnega in mednarodnega gospodarskega prava ter eden izmed soustanoviteljev Mednarodnega inštituta za družinsko podjetništvo. Poudarja, da je ključnega pomena za uspešno družinsko podjetje ustrezna izobraženost ustanoviteljev in njihovih naslednikov. »Razvojna stopnja ter novi trendi in predvsem tuje prakse, ki so pomembne za uspeh, velikokrat prerastejo ustanovitelje. Izobraževanje pa je tisto, ki prinese znanje za nove čase,« še dodaja Toplak.

Revija za odgovorno podjetništvo

2. SBC Akademija 4. julija 2018, Dvor Jezeršek (Cerklje na Gorenjskem)

Kako do dobrih kadrov ta hip? Organizacija: SBC - Klub slovenskih podjetnikov Prijava: info@slovenianbusinessclub.si Zdaj v vseh podjetjih vlada velika potreba po kadrih, predvsem visoko izobraženih. To je precejšnja težava v Sloveniji, a tudi v Evropi. Velike države, ki imajo dovolj kapitala, poskušajo privabiti naše kadre.

Igor Akrapovič, 1. SBC Forum, 15. januarja 2018

Nasledstvo

SBC | Nasveti | 25. maj 2018

Primer podjetja, v katerem so izpeljali uspešen prenos na mlajšo generacijo, je Plastika Skaza. Posle sta sinu in snahi predala Franc in Martina Skaza. Direktorica Tanja Skaza izpostavlja več izzivov, ki se pojavijo pri prenosu družinskega podjetja na mlajšo generacijo.

1 2 3 4

Otroci izberejo svojo pot: imajo druge talente, delovati želijo v drugi panogi, želijo se izobraževati na drugem področju. Neodvisnost: mlajša generacija si želi biti neodvisna od staršev.

Selitev: otroci se želijo odseliti iz kraja ali celo iz regije. Drugačni cilji: otroci si želijo graditi svojo globalno kariero ali se zaposliti v multinacionalki.

»Pri prenosu vodenja podjetja je pomembno zaznati pravi trenutek, ko so nasledniki pripravljeni in predvsem v pravi meri odgovorni za prevzem. Ocenjujem, da je to takrat, ko imajo izkušnje z delom v podjetju, ko poznajo panogo, konkurente, trg in trende. 2/3 slovenskih Predvsem pa, ko znajo družinskih vizijo svojih staršev nadgraditi v nadaljnji dolpodjetij goročni razvoj podjetja,« propade med pravi Tanja Skaza. prenosom V podjetju se sicer na mlajšo s takšnimi težavami generacijo. niso ubadali, saj ga je po upokojitvi staršev prevzel sin Igor z ženo Tanjo. Njuna sinova sta še najstnika, zato še nista vpeta v vodenje podjetja. Kot najmlajša generacija pa vseeno spoznavata, kako podjetje deluje.

Tanja Skaza, direktorica Plastike Skaza

Tanja Skaza o tem, kako najti pravega naslednika

Kako najti pravega naslednika v podjetju? Ali je pri tem najbolje poiskati pomoč zunanjih strokovnjakov? Težko podam konkreten odgovor. Če zanesljivega nasledstva ni mogoče zagotoviti v krogu družinskih članov, je angažiranje zunanjih, zaupanja vrednih in sposobnih menedžerjev vsekakor dobra odločitev za nadaljevanje družinskega podjetništva. Poznamo pa tudi primere v Sloveniji, ko je družina podjetje preprosto prodala, saj med nasledniki ni bilo zanimanja za prevzem dejavnosti.

Velikokrat pride do sporov in tudi propada družinskih podjetij prav ob prenosu med generacijami. Kako gledate na to? Imate kakšen nasvet? Takšnim izzivom se je mogoče izogniti; najprej z dobro, kontinuirano komunikacijo v družini in med generacijami. Doma je treba ustvarjati okolje, kjer se prenašajo vrednote in spoštovanje do družinskega dela. Naloga staršev je, da znajo spodbujati zanimanje za delo ter naslednikom pokazati možnosti in priložnosti za osebno in poslovno rast. Nevarno pa lahko postane, ko naslednike proti njihovi volji in talentom vzgajajo za vloge, ki so jim vnaprej določene. Medsebojna razmerja in pričakovanja se lahko uredijo tudi v družinski ustavi; to je ključni dokument in zaveza vseh, ki so že vstopili oziroma vstopajo v družinsko podjetje.

Kako družina, vpeta v skupen posel, ločuje zasebnost od dela? Kakšen nasvet? Odgovor je v komunikaciji. Družinsko podjetje je preplet sorodstvenih vezi, kapitalskih povezav in menedžerskih soodvisnosti. Tega ni preprosto upravljati. Potrebno je ustrezno medsebojno razumevanje posameznih vlog. Oče kot glava družine ni vedno tudi glavni v podjetju. Sin je lahko odličen menedžer, a ima manjšinjski delež podjetja. Zasebnost in delo je mogoče usklajevati le z zrelo, odgovorno komunikacijo med vsemi vpletenimi ter s spoštovanjem zasebnih in podjetniških vrednot, ki oblikujejo kulturo družine in podjetja. Družinski člani se morajo zavedati, da lahko njihovi domači ali službeni odnosi vplivajo na delovanje podjetja, zato je treba odgovorno ravnati z vsemi vpetimi, še posebej z zaposlenimi.

Nasledstvo

42 6

Član

Sodobna reciklažna linija in široko poznavanje materialov

ružinsko podjetje Pikas d.o.o. iz Tolmina je v sodelovanju s sestrskim podjetjem Aurenis d.o.o. ena vodilnih sil v Sloveniji, ki se ukvarja s predelavo odpadnih materialov iz industrije ter odpadne električne in elektronske opreme. S sodobno reciklažno linijo in širokim poznavanjem materialov smo pri odkupu surovin vedno konkurenčni. Za nas je ključno doseganje odličnega poslovnega odnosa s strankami, ki ga gradimo na podlagi poštenih cen, svetovanja pri ravnanju z odpadom, prilagodljivosti ter hitre odzivnosti pri prevzemu in prevozu odpada.

kabli vseh vrst akumulatorji RTG in grafični filmi dentalne zlitine iz zobodravstva offset plošče in fotokemikalije iz fotografske industrije in še in še…

Materiali, ki jih prevzeMaMo in recikliraMo:

neuspele serije in drugi odpadki iz proizvodnje, ki vsebujejo barvne (baker, aluminij, kositer, nikelj, cink, svinec) ali plemenite kovine (zlato, srebro, paladij, platina) izrabljeni svedri in drugo orodje, ki je narejeno iz wolframa »end-of-life« elektronske naprave iz gospodinjstev, kot so računalniki, televizorji, modemi, mobilni telefoni… telekomunikacijska oprema, telefonske centrale

Promo

DoDatne Dejavnosti:

proizvodnja srebrovih spajk v obliki žice ali traku, srebrovega granulata in anod za potrebe industrije uslužnostno taljenje in analiziranje zlitin

Še nekaj o nas:

28 let izkušenj na področju ravnanja z odpadki

sestrska podjetja v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem več kot 2000 rednih strank v Sloveniji in v tujini 4000 ton predelanih odpadkov letno moderna oprema in usposobljeno osebje za optimalno sortiranje odpadnih frakcij imetniki vseh potrebnih okoljevarstvenih dovoljenj V kolikor želite za svoje materiale pridobiti našo ponudbo za odkup, pri nas ali v tujini, vam predlagamo, da nas kontaktirate in naši komercialisti vam jo bodo z veseljem pripravili.

Pikas d.o.o., Poljubinj 112, 5220 Tolmin e-mail: pikas@pikas.si | tel.: +386 5 381 03 84

Pikas d. o. o. | Poljubinj 112, 5220 Tolmin | E: pikas@pikas.si | T: +386 5 381 03 84

SBC | Intervju | 25. maj 2018

Foto: AV Studio

Obdavčitev plač prizadene podjetja, zdravnike in sodnike

V Sloveniji napačno spodbujamo sivo povprečje in kaznujemo vse, ki želijo s svojim delom in znanjem presegati in izstopati, poudarja lastnik svetovno znanega proizvajalca izpušnih sistemov in eden najprodornejših slovenskih podjetnikov Igor Akrapovič.

Piše: Aleksander Kolednik

gor Akrapovič, eden izmed najuspešnejših slovenskih podjetnikov in član upravnega odbora SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, o slovenskem poslovnem okolju, o tem, kako v trenutnih razmerah poslujejo podjetniki, in o tem, katere ukrepe bi morali sprejeti, da bi v Sloveniji gospodarstvu omogočili nadaljnjo rast. Pred kratkim je državni zbor znesek denarne socialne pomoči z 297 evrov dvignil na 385

evrov. Kakšen signal s tem država pošilja ljudem? Verjetno v tem trenutku, ko podjetja iščejo nove zaposlene, ta signal ni pravi. Kar veliko slovenskih podjetij mora namreč pridobivati nove delavce, tudi iz tujine. Po eni strani dajemo socialne transferje nekomu, ki morda niti ne želi delati ali celo opravlja delo na črno ter tako povečuje obseg sive ekonomije, ki nelojalno konkurira na trgu predvsem manjšim podjetjem. Na drugi strani pa redno za-

Intervju: Igor Akrapovič

posleni tudi zaradi tega nosijo ekstremno visoke dajatve, ki jim zmanjšujejo neto plače. Ta odločitev glede na trenutno stanje na trgu dela vsekakor ni pravo sporočilo. Ta ukrep državnega zbora lahko gledamo tudi z vidika prepričanja nekaterih, da je v Sloveniji preveč neenakosti in da so razlike med revnimi in bogatimi prevelike. Kaj o tem menite vi? Treba je definirati bogate in revne. Nihče, ki v Sloveniji prejema zgolj visoko plačo, ni bogat. Da so bogati, lahko rečemo za tiste, ki imajo, na primer, izjemno drage nepremičnine ali kakšno drugo imetje. Če pa pogledamo denimo Ginijev koeficient, ki meri porazdelitev dohodka, je Slovenija v skupini držav z najmanjšo neenakostjo porazdelitve dohodka celo tako visoko, da lahko govorimo o težnji k uravnilovki. To je okolje, ki spodbuja sivo povprečje in kaznuje vse, ki želijo s svojim delom ter znanjem presegati in izstopati iz utesnjujočih okvirjev naše družbe.

Javni sektor mora biti kakovosten, racionalen in ne preobsežen, kot je v Sloveniji. Na produktivnost vplivajo tudi drugi dejavniki, med drugim, kako imajo podjetja razvite delovne procese in infrastrukturo ter kakšne produkte proizvajajo. Žal je veliko naših podjetij le dobaviteljev tujim partnerjem, ki izdelujejo končne izdelke in jih prodajajo pod svojo blagovno znamko. Zato dejansko ni možno imeti zelo visoke produktivnosti in dodane vrednosti. Kaj bi lahko država naredila za to, da bi se produktivnost podjetij izboljšala? Predvsem to, da bi lahko delodajalci nagradili tiste bolj produktivne zaposlene, ne da bi bili pri tem drakonsko obdavčeni. Po drugi strani pa bi morala omogočiti vsaj nekoliko prožnejšo delovno zakonodajo, saj se z nemotiviranimi ali nedelovnimi zaposlenimi izjemno težko razidemo in jih odpustimo. Mislimo, da je to ena večjih težav.

Podobno kot previsoka denarna socialna pomoč lahko tudi visoka obdavčitev ljudem jemlje motivacijo do dela. Drži? Da, predvsem davki in prispevki demotivirajo izobražene in sposobne, ki imajo višje bruto plače, zato jih tudi razmeroma veliko zapušča Slovenijo in odhaja v tujino. Za ta eksodus so seveda Vemo, da je produktivnost v Sloveniji približno 50 še drugi motivi. V Sloveniji tako odstotkov nižja kot v Nemčiji in 20 odstotkov pod kljub plačevanju visokih prispevkov evropskim povprečjem, čeprav tega ne smemo v žal ne boš užival temu ustreznih celoti enačiti s tem, koliko in kako ljudje delajo. ugodnosti, kot jih lahko v kakšni drugi razviti državi, predvsem na področju zdravstvene oskrbe in pokojnine. V Slo- Ključno je torej, da začnemo vsi skupaj več veniji mladi plačujejo izjemno visoke prispevke, in bolje delati? izplen, ki ga bodo dobili na koncu, pa bo izrazito Da. Tudi bolniških odsotnosti imamo v Sloveniji neproporcionalen. izjemno veliko, pri čemer gre premnogokrat za izkoriščanje te pravice. Dejansko bo treba delati Ko sva že pri motivaciji za delo … ali menite, več in bolje, čisto preprosto. Če hočemo iti naprej da smo Slovenci na splošno delaven narod, in biti konkurenčni na svetovnem trgu, je pač kot radi mislimo o sebi? treba dati vse od sebe. No, mislim, da je to, da smo zelo delavni, predvsem mit še iz časov Jugoslavije. Vemo, da je Katere davčne spremembe bi morali ob zniproduktivnost v Sloveniji približno 50 odstotkov žanju obdavčitve dela še uvesti v Sloveniji? nižja kot v Nemčiji in 20 odstotkov pod evropObdavčitev dela je ključna. Davek od dohodskim povprečjem, čeprav tega ne smemo v celoti kov pravnih oseb so krizno dvignili s 17 na 19 enačiti s tem, koliko in kako ljudje delajo. odstotkov, ampak to ni najbolj problematično. Predvsem so za delodajalce kritične dajatve in obdavčitev dela: dohodnina, prispevki in davek na izplačilo plač, ki znaša 16,2 odstotka. pa res, da je pri delu najlažje pobrati Treba je poskrbeti, da se davke.JeDavčni zajem bi morali izrazito razširiti. mladi in predvsem Veliko je dela na črno, pa tudi davek na nepremičnine bi mogoče morali uvesti na način, kot izobraženi ne bodo več ga poznajo v drugih državah. Tako bi se državna tako množično blagajna lažje napolnila.

izseljevali iz Slovenije.

SBC | Intervju | 25. maj 2018

Zakoni in vse relevantne okoliščine, ki vplivajo na naše poslovanje, se ne bi smele tako hitro spreminjati. Racionalnejši in vitkejši javni sektor bi moral postati ena od ključnih prioritet. Državni aparat bi morali zmanjšati, najbolje nagraditi, slabe pa odsloviti, tako kot v realnem sektorju. Se vam zdi raven obdavčitve problematična na celotni dohodninski lestvici ali zgolj pri tistih, ki padejo v najvišje razrede? Pri nižjih dohodninskih razredih smo kar primerljivi z drugimi državami. Po neki študiji je obdavčitev v nižjih dohodninskih razredih pet ali šest odstotkov višja kot na primer v Nemčiji. Največja težava so davki v višjih dohodninskih razredih. Že v četrtem razredu, v katerem je obdavčitev 39-odstotna, pridemo z dohodnino, prispevki in davkom na izplačilo plač skupno na okoli 60 odstotkov. V 50-odstotnem davčnem razredu pa pridemo na več kot 70-odstotno obremenitev, kar je popolnoma nesprejemljivo. Glede tega smo unikum v Evropi in svetu. Zaradi stavke javnega sektorja je bilo v zadnjih mesecih spet veliko govora o razmerjih med gospodarstvom in javnim sektorjem. Kako vi vidite to polarizacijo? Javni sektor imajo povsod in je vsekakor eden izmed temeljnih stebrov družbe. Toda javni sektor mora biti kakovosten, racionalen in ne preobsežen, kot je denimo v Sloveniji. Veliko področij, ki jih obsega javni sektor, od zdravstva naprej, je trenutno v zelo neugodnem stanju. Je pa vsekakor res, da imajo tudi v javnem sektorju težave z najbolj kakovostnimi kadri, ki na koncu odidejo in jim ostanejo slabši ter nemotivirani. Vzrokov je lahko mnogo, a v večini primerov so to prenizke oziroma preveč obremenjene plače. Popolnoma enaka je težava z obremenitvijo plač zdravnikov, sodnikov, profesorjev, kot jih imamo mi v realnem sektorju z obremenitvijo naših inženirjev. Na koncu bi se najbolj poznalo to, kar predlagamo v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov; da se davčno razbremeni tiste posameznike, ki v svojem delovnem okolju prispevajo največ. Bližajo se volitve, zato me zanima, katere so ključne gospodarske reforme, ki bi jih po vašem mnenju morala sprejeti nova vlada. Kar nekaj jih je, od davčnih razbremenitev plač do manj toge zakonodaje o delovnih razmerjih, se pravi, da bi lahko bolj prožno zaposlovali in odpuščali delavce.

Intervju: Igor Akrapovič

Zagotoviti bi morali tudi stabilnejše okolje, da se zakoni in vse relevantne okoliščine, ki vplivajo na naše poslovanje, ne bi tako hitro spreminjali. Podjetniki moramo poslovne odločitve skrbno pretehtati, jih začrtati in izvajati v večletnih ciklih, kar je lahko ob hitrih spremembah pogojev izjemno težko, celo nemogoče. Prav tako si želimo učinkovitejšo javno upravo. Tudi o pokojninah bomo morali začeti razmišljati, saj je trenutni sistem dolgoročno nevzdržen. V kombinaciji z našo demografsko sliko, ki ni najboljša, je vsekakor treba poskrbeti, da se mladi in predvsem izobraženi ne bodo več tako množično izseljevali iz Slovenije. To zadnje je mogoče celo ena od ključnih zadev. Ste optimistični, da bi se lahko po volitvah spremenila vsaj ena od omenjenih zadev? Upanje umre zadnje, čeprav se v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov že več let trudimo in poskušamo zadeve na vse načine izboljšati, a žal dokaj neuspešno. Po toliko letih opozarjanja in izpostavljanja težav ter predlaganih rešitev je izkoristek premajhen. Bi se morala naslednja vlada tudi bolj intenzivno lotiti prodaje državnega premoženja? V primeru, da bi bila naša država normalna, stabilna in razvita, ne bi bil tako izjemno načelen zagovornik prodaje državnega premoženja. A v Sloveniji sem nedvomno in vsekakor za prodajo, saj vemo, kako se določene skupine napajajo in kakšne malverzacije so se v premnogih državnih bankah in podjetjih dogajale v preteklosti ter v manjšem obsegu tudi v sedanjosti. Na koncu moramo to tiho in molče plačati vsi davkoplačevalci. Absolutno je treba prodati večino državnih podjetij, in to transparentno. Samo tako se bodo politiki ukvarjali predvsem s tem, kako bi državo vodili bolje in kvalitetneje ter ustvarjali prosperiteto okolja, in nikakor ne z vodenjem podjetij. Če so podjetja državna, je namreč politika tista, ki naj bi določala smernice njihovega razvoja, kar pa se je v Sloveniji izkazalo za slabo, neracionalno ter v premnogih znanih primerih za nezakonito. Rezultate tega vidimo in so izjemno slabi.

Lahko noč, skrbi.

Zavarujte večino tveganj svojega malega ali mikro podjetja z bogatim izborom zavarovanj za podjetja.

Triglav podjetniški komplet Združite zavarovanja svojega podjetja in prihranite do 25 %.

Vse bo v redu.

triglav.si

SBC | Mnenja | 25. maj 20018

SBC podjetnica

Oddaljenost od Ljubljane je lahko prednost Piše: Sabina Sobočan, direktorica podjetja Varis Lendava

Foto: Shutterstock

orda se komu zdi, da smo v Varisu, ki letos slavi 40 let delovanja, poslovno za marsikaj prikrajšani, saj živimo in delamo daleč od prestolnice. A v resnici nam je to pogosto v korist. Ker smo tako blizu meje, je ena od naših prednosti ta, da lahko, če nam v lokalnem okolju primanjkuje kvalificirane delovne sile, kader iščemo tudi na Hrvaškem in na Madžarskem. Čeprav so vse tri države, Madžarska, Hrvaška in Slovenija, članice Evropske unije, imamo z zaposlovanjem tujcev včasih težave. Madžarskega državljana lahko zaposlimo zelo hitro: v enem tednu pridobimo ustrezne papirje in mu pomagamo odpreti transakcijski račun. Pri hrvaškem državljanu pa to lahko traja tudi do meseca in pol. Zatakne se pri pridobivanju delovnega dovoljenja. Podjetja, ki povečujemo obseg dela in iščemo novo delovno silo, moramo najprej najti ustrezen kader, včasih tudi zunaj naših meja. Ko ga najdemo, ga navadno potrebujemo takoj, a naletimo na omenjeno birokratsko težavo, ki celoten postopek zaposlovanja neprijetno podaljša. Politiki že nekaj časa obljubljajo, da bodo zmanjšali ovire, da bo pretok delovne sile znotraj EU lažji. Žal se na tem področju do danes ni veliko spremenilo. A če se vrnem k začetni iztočnici. Povsod je lepo, a doma je najlepše. Poleg prednosti zaradi lokacije ob meji s Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo nam v Lendavi večkrat prav pride tudi dvojezičnost. Na prvi pogled odročna Ne čutimo se za karkoli prikrajšani in na razpisana delovna mesta vedno prejemamo prijave iz vse lokacija nam odpira Slovenije. V Lendavi je včasih težko konkurirati višini številna vrata, bližina plač v Avstriji, kamor hodi delat ogromno Slovencev z obmejnih območij, a trudimo se, da bi v podjetju Avstrije, Hrvaške ustvarili okolje, ki je privlačno za zaposlene. in Madžarske pa je Velik poudarek dajemo enakim možnostim obeh spolov in raznolikosti zaposlenih ter uravnoteženi prednost, saj večino vodstveni strukturi. Vesela sem, da so naš izrazit izdelkov izvozimo. odnos do raznolikosti med zaposlenimi prepoznali tudi pri Združenju Manager, kjer smo prejeli nagrado Vključi.vse. Na vodilnih in vodstvenih mestih je kar 40 odstotkov menedžerk, kar v panogi gradbeništva izstopa. Gradbeništvo namreč še vedno velja za predvsem moško panogo. Pri nas se trudimo, da na različne načine, denimo z izobraževanjem in zaposlitvami keramičark ter fugirk, tradicionalno moška delovna mesta zasedajo tudi ženske. Zadnji rezultati so pokazali, da je kar 93 odstotkov naših zaposlenih zadovoljnih s svojim delovnim mestom in opravljajo delo, ki se jim zdi zanimivo. To nam veliko pomeni. Morda se tudi zaradi zavedanja, da so zaposleni srce našega podjetja, razvijamo naprej in širimo na nove trge. Na prvi pogled odročna lokacija nam odpira številna nova vrata, bližina Avstrije, Hrvaške in Madžarske pa je prednost, saj večino izdelkov izvozimo. Od osamosvojitve smo mednarodno usmerjeni, saj smo se hitro sprijaznili s tem, da domačega trga skoraj ni. Priznam, da je s tujci na splošno lažje poslovati kot s Slovenci, saj se držijo tega, kar rečejo. Se pa vsak narod malo razlikuje od drugega, a z nikomer nimamo težav. Kljub močni povezavi s tujino se vsi z veseljem vedno vračamo v domačo Lendavo, saj nas privlači gostoljubje Prekmurcev.

Kolumna

SBC podjetnik

GDPR: podatki so novo zlato Piše: Aljoša Domijan, direktor in solastnik podjetja Gambit trade

Foto: Shutterstock

eprav prek enaA.com prodajamo že skoraj 19 let ter smo za varovanje osebnih podatkov in spoštovanje zasebnosti naših kupcev doslej večinoma skrbeli sami, smo se ob napovedani uvedbi Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR) obrnili na zunanjega izvajalca. Področje je preprosto preširoko in zajema precej več kot le podatke o naših spletnih kupcih in naročnikih na e-izdaje. Začeli smo s popisom zbirk osebnih podatkov. Na prvem mestu so podatki o naših sodelavcih. Seznanili smo jih s podatki, ki jih zbiramo o vseh zaposlenih, in razložili, da imajo vedno pravico do vpogleda v te podatke in tudi možnost zahtevati popravke, ugovore in izbris. Te pravice imajo namreč odslej vsi ljudje, o katerih zbirate podatke. Seveda smo ustrezno prilagodili tudi vse pogodbe o zaposlitvi. Prilagodili smo tudi pogodbe z našimi zunanjimi izvajalci, z računovodskim servisom, vzdrževalci informacijskega sistema in drugimi, ki lahko pridejo v stik s podatki o nas, naših kupcih in partnerjih. Nekatere klavzule v pogodbah so odslej celo zakonsko določene, tako da boste formalne osnove lahko zagotovili brez težav. Če zbirate podatke prek spleta, dogodkov, sejmov in podobno (ne samo prek spleta), upoštevajte, da morate pred zbiranjem podatkov in njihovo obdelavo odslej od vsakogar dobiti jasno, razumljivo in nedvoumno privolitev, ki jo lahko tudi dokažete. Če boste sprejeli, da Ob registraciji na enaA.com smo vam doslej podatki niso več poceni na primer ponudili naročilo na eno izmed naših popularnih e-revij, veljalo pa je tudi, da z regisorodje, temveč zlato tracijo avtomatično sprejemate naše pogoje. Za uporabnike je bilo to lažje in hitreje, na enaA. vašega podjetja, boste pa smo dobili več naročnikov. Postopek tudi vaše podjetje vodili com registracije smo zdaj spremenili tako, da se lahko na katerokoli našo e-revijo naročite le tako, da to v pravi smeri. posebej označite. Pred zaključkom registracije morate sprejeti tudi pogoje sodelovanja z nami. Skratka, nič več ni kar samo po sebi umevno. V podjetjih smo bili do zdaj vajeni, da smo prošnje za zaposlitve hranili tudi po zaključku razpisa. Nekateri so kandidatom, ki niso bili izbrani, v zavrnitvi napisali, da bodo podatke hranili in se na kandidata spet obrnili, če bo primeren za kakšno drugo delovno mesto. Čeprav se to zdi prava rešitev za obe strani, je dobro vedeti, da to ni več dovoljeno. Tudi za to je treba dobiti nedvoumno pritrditev kandidata. To je le eden od primerov, ki se nam zdijo povsem običajni in niti pomislimo ne, da bi morali delati drugače. Bomo zato morali plačati globo? Če ne bo šlo za hujše zlorabe podatkov in bomo znali pokazati svoje prizadevanje za to, da GDPR prinaša podjetjem nekaj novih obveznosti, posameznikom pa pravic, potem verjetno ne. Moj nasvet na dolgi rok pa je: če boste sprejeli, da podatki niso več poceni orodje, temveč zlato vašega podjetja, boste tudi svoje podjetje vodili v pravo smer.

SBC | Nasveti | 25. maj 2018

Foto: Shutterstock

Nočna mora podjetnikov ali priložnost za revizijo in izboljšanje poslovanja?

Uveljavitev novih pravil varstva osebnih podatkov na območju EU za podjetja, ki upravljajo in obdelujejo podatke, prinaša nove obveznosti v razmerju do posameznikov. Nekatere koristne nasvete je zbrala mag. Renata Zatler iz podjetja Dataofficer.

Piše: mag. Renata Zatler

ova ureditev varstva osebnih podatkov, ki izhaja iz Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR), v zasebnem sektorju povzroča največ preglavic večjim obdelovalcem osebnih podatkov. To so na primer trgovci, banke, zavarovalnice, komunalna podjetja in turistične agencije. Vendar ne gre zanemariti obveznosti, ki jih ureditev prinaša tudi drugim, malim in srednje velikim podjetnikom.

Pri teh še posebej izpostavimo nosilce javnih pooblastil, kot so izvajalci tehničnih pregledov, saj se ti zaradi narave dejavnosti uvrščajo v javni sektor, to pa hkrati pomeni obveznost, da do 25. maja 2018 (brez prehodnega obdobja!) imenujejo (zunanjo ali notranjo) pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov. Pooblaščeno osebo morajo, poleg celotnega javnega sektorja, do 25. maja 2018 imenovati tudi vsi drugi subjekti, ki se uvrščajo v skupino večjih in sistematičnih obdelovalcev.

Osebni podatki

akt, na primer pravilnik, ki bo zaposlenim in praviloma tudi zunanjim obdelovalcem nalagal obveznosti glede varstva osebnih podatkov. V nadaljevanju bo za njih nujna tudi prilagoditev pogodbe z zunanjimi obdelovalci (pogodba o obdelavi osebnih podatkov) ter določitev pooblastil zaposlenim za obdelavo osebnih podatkov zaposlenih. Priporočljiv, vendar v skladu s 30. členom GDPR neobvezen, je tudi osnovni popis zbirk vseh dejavnosti obdelav osebnih podatkov. Brez tega popisa v praksi dejansko ne vemo, katere podatke sploh imamo in zakaj jih imamo.

Nadzornik bo najprej preveril, ali ste storili vse, kar bi lahko Nova ureditev ne postreže z zelo jasnimi koraki, ki bi jih morali izvesti, da bi dokazali skladnost, ko gre za varstvo osebnih podatkov zaposlenih ali drugih posameznikov. Osnovno pravilo je, da se izvedejo tisti ukrepi, ki so potrebni za varstvo glede na oceno tveganja. Če bo pri vas prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov, bo nadzornik najprej preveril, ali ste storili vse, kar je bilo v vaši moči, da do kršitev ne bi prišlo.

Usposobite zaposlene za ravnanje s podatki Najslabše je, da se pri varstvu osebnih podatkov lotimo administrativnega pristopa, skopiramo sosedove dokumente in s tem naredimo kljukico. Nova ureditev nas sili, da opravimo analizo stanja, si naložimo ukrepe, ki jih glede na oceno tveganja moramo izvesti, jih realiziramo in v nadaljevanju poskrbimo za ustrezno skladnost z novo ureditvijo ter s tem zagotovimo varstvo z rednim izvajanjem nadzornih ukrepov. Na primer z usposabljanjem zaposlenih o pravilih, ki jih imamo glede varstva osebnih podatkov.

Nujno morate vedeti, katere podatke obdelujete in kakšen je namen obdelave Iz izkušenj, ki jih že imamo z analizami v podjetjih in postopkih uskladitve z novo ureditvijo, ugotavljamo, da v večini primerov podjetja sploh ne vedo: kakšne osebne podatke obdelujejo in zakaj (namen!), kje vse so podatki zaposlenih, strank, kupcev in drugih posameznikov, praviloma tudi ne, kakšna so pravila varstva (tudi če so pravilniki sprejeti, vodstvo in zaposleni ne poznajo njihove vsebine), kaj kdo s podatki počne (ni dodeljenih pooblastil) in podobno. Med napakami tako malih kot velikih je treba izpostaviti tudi napake pri izvajanju videonadzora, predvsem v delu, ki se nanaša na določitev pravil, pooblastil za obdelavo in vodenje evidenc. Prvi korak je torej analiza stanja, katere rezultat je seznam ukrepov, ki sledi oceni tveganja.

Manjša podjetja: sprejmite pravilnik, prilagodite pogodbe in določite pooblastila Manjši poslovni subjekti, ki obdelujejo le podatke zaposlenih in imajo vsaj enega pogodbenega izvajalca (na primer zunanje računovodstvo), bodo sprejeli vsaj notranji

Podjetja, ki obdelujejo podatke zunanjih oseb: ali je obdelava zakonita? Kaj pa v primeru, če obdeluje podjetje tudi osebne podatke različnih drugih posameznikov (fizičnih oseb) na primer za namen trženja (pošiljanja propagandnih materialov preko e-pošte ali na fizične naslove posameznikov)? Spet smo pri tem, da je treba najprej narediti analizo pravnih podlag in virov (kako smo prišli do teh podatkov) za obdelavo in s tem oceniti, ali je obdelava zakonita, skladna z veljavno zakonodajo (ZVOP-1) in tudi z GDPR. Iz prakse ugotavljamo, da v večini podjetja težko dokažejo zakonitost obdelave. Takšno zbirko bo 25. maja 2018 treba prilagoditi novim zahtevam GDPR.

Pozor, če boste prošnjo poslali nekomu, komur je ne bi smeli Če obveznost iz prejšnje točke ne bo izpolnjena, zbirke po 25. maju ne bo več možno uporabljati. Vendar pazite pri pošiljanju pošte na naslove vaših strank s prošnjo za uskladitev z GDPR oziroma privolitev za obdelavo v skladu z GDPR. Če jo boste poslali posamezniku, ki ne bi smel biti v vaši zbirki, je to krištev po trenutno veljavni zakonodaji (ZVOP-1) in lahko vas doleti globa.

Mag. Renata Zatler, CIPP/E

Dataofficer d.o.o. www.dataofficer.si renata.zatler@dataofficer.si Podjetje Dataofficer, d.o.o., je specializirano za področje varstva osebnih podatkov, s pridobljenim mednarodnim certifikatom za izvedbo uskladitev podjetij z GDPR in izvajanje storitev zunanje pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov.

SBC | Nasveti | 25. maj 2018

Praktični odgovori na nekatera najbolj pogosta vprašanja.

Pišeta: Goran Novković, Jan Tomše

strankam (t. i. kupcem podjetja) brez predhodne privolitve, z možnostjo t. i. ‘opt out’ (odjave). To velja za ponudbe, ki jih kupec lahko pričakuje, ker je pri vas kupil določen izdelek. Torej: če ste kot podjetje že doslej poslovali, kot je navedeno zgoraj, to lahko izvajate tudi v prihodnje.

dgovore na najpogostejša vprašanja članov SBC – Kluba slovenskih podjetnikov so pripravili v podjetju Pro-Bit.

Kako bo po novem s pridobivanjem soglasij za pošiljanje ponudb potencialnim strankam prek e-pošte? Soglasja se bodo lahko pridobivala po različnih kanalih, tako kot do zdaj, vendar bodo morali uporabniki svoja soglasja oddati na podlagi informiranosti in svobodne volje. To pomeni, da vnaprej obkljukana polja in podobne prakse, ki so se uporabljale do zdaj, ne pridejo več v poštev. Še zmeraj se bodo uporabniki lahko prijavljali na promocijska in informativna sporočila (novičnik, op. p.) prek formularjev na spletnih straneh, pošiljali povpraševanja po e-pošti in podobno. Opozarjamo, da imajo stranke po Splošni uredbi EU o varstvu podatkov (GDPR) pravico do umika soglasja za obdelavo podatkov in njihove pozabe. Pošiljanje e-pošte se še naprej lahko izvaja na podlagi določil direktive EU o elektronskih komunikacijah (ki je implementirana v naš Zakon o elektronskih komunikacijah). Zakon določa izjemo: v primeru pošiljanja ponudb prek e-pošte se lahko sklicujete na t. i. legitimni interes (zakoniti interes). Ponudbe pri trženju novih produktov se lahko posredujejo stalnim

Doslej smo pošiljali ponudbe po e-pošti. Ali po 25. maju na osebni zasebni ali osebni službeni e-poštni naslov res ne bomo več smeli poslati e-poštnega sporočila z našo ponudbo storitve ali izdelka? Če od prejemnikov nimate ustreznega soglasja, ki ga predpisuje nova ureditev, tega ne boste smeli več storiti. Če imate soglasje prejemnikov že od prej, boste ponudbe lahko pošiljali. Vendar mora biti soglasje v skladu z zahtevami, ki jih predpisuje nova ureditev. Osebne podatke lahko za poslovno rabo uporabljate brez posebnih dovoljenj. Soglasja so potrebna le takrat, ko vam pravice do uporabe osebnih podatkov ne daje zakonodaja ali legitimni poslovni interes. Če na primer pošiljate »ponudbe« brez pridobljenega povpraševanja in brez izrecnega soglasja prejemnika, ste po uredbi v prekršku.

Kakšna je razlika med imenskim službenim in zasebnim e-naslovom z vidika osebnih podatkov in ravnanja z njimi? Velike razlike med imenskim službenim in zasebnim e-naslovom z vidika opredelitve

Foto: Shutterstock

Praktična vprašanja: kako po novem z osebnimi podatki

Varstvo osebnih podatkov

osebnih podatkov ni. Za osebni podatek šteje vsak podatek, prek katerega lahko identificirate osebo. Obstajajo še druge kategorije osebnih podatkov, kot so občutljivi podatki, na primer o zdravstvenem stanju, in podatki posebne kategorije, na primer tisti, ki se nanašajo na otroke.

Kako lahko najbolje poskrbimo za nemoteno in pravilno delovanje, če oseba zahteva informacijo o tem, kako skrbimo za njene osebne podatke? To možnost imajo posamezniki že po veljavni zakonodaji. Vsak lahko preveri, kako in s katerimi njegovimi osebnimi podatki razpolagate v podjetju. Če imate majhno število osebnih podatkov, zadostuje, da uporabite urejevalnike tabel ali besedil. Je pa tak način bolj izpostavljen tveganjem napačne rabe in revizijska sled je tako težje sledljiva in dokazljiva.

Kaj pa, če razvijemo povsem nov produkt za novo ciljno skupino, ki ji še nikdar nismo poslali prošnje za privolitev po e-pošti? Bo vsaj v tem primeru mogoče enkrat ali nekajkrat poslati prošnjo potencialnim novim kupcem po e-pošti? Nova ureditev varstva osebnih podatkov dovoljuKaj pomeni majhno število osebnih je, da se posamezni e-naslov podjetja k vabilu podatkov? za soglasje lahko uporabi samo enkrat, in še to To morate oceniti sami. V našem podjetju ne imenski mail zaposlenih, pač pa elektronskoocenjujemo, da ena oseba ne bi mogla upravljati poštni naslov pravne osebe. Primer takšnih več kot 50 takšnih zapisov. Za delo z večjim mailov so maili, ki se začnejo z besedami »info«, številom osebnih podatkov zaradi učinkovitosti »podpora« in podobno. Če je naslov e-pošte sespriporočamo uporabo digitalnih orodij. Tudi sled tavljen iz imena in priimka, je na njegovi podlagi bo tako bolj transparentna in lažje dokazljiva. V mogoče nedvoumno določiti posameznika, ki primeru inšpekcijskega pregleda ali zahteve, ki mu pripada. Takšen naslov šteje za osebni pojo pošlje posameznik, pa boste lahko pokazali, datek, ki ga brez lastnikovega soglasja oziroma kako ravnate s podatki. ustrezne zakonske podlage ne smemo uporabiti. Praksa po novih pravilih varovanja osebnih Kako torej do potencialnih strank? Svetujemo, da uporapodatkov se bo šele izoblikovala, zato priporočamo, bite še druge kanale, na primer da se posvetujete z več strokovnjaki, ne le z enim. oglaševanje (Google, LinkedIn, Facebook, revije, papirnata pisma). Pri uporabi oglaševanja bodite premišljeni. Kako je najbolje oblikovati obrazec za Na voljo je dovolj različnih virov, ki za dostopen privolitev na spletni strani, da bo hkrati v vložek v oglaševanje prinašajo solidne rezultate. skladu s pravili in tudi učinkovit? Prosimo za kakšen primer. Nova pravila zahtevajo jasno in izrecno soglasAli bomo kazen plačali takoj, če ne bomo je, s katerim lahko dokazujete dovoljenje osebe, imeli urejenih evidenc po Splošni uredbi o da konkreten osebni podatek lahko uporabite varstvu osebnih podatkov (GDPR)? za konkreten namen. Splošna in nejasna Po 25. maju vas lahko doletijo ukrepi, če ne dovoljenja niso dovolj. Na spletu je dostopnih boste uspeli dokazati skladnosti ravnanja z veliko primerov takšnih obrazcev. Svetujemo, da določbami, ki jih prinaša nova ureditev. Glede k temu pristopite sami po zdravi kmečki pameti. na to, da ZVOP-2 še ni sprejet, bodo v pisarni informacijskega pooblaščenca precej omejeni, kar zadeva predpisovanje glob. Prav tako bodo Naj soglasja zbiramo pisno ali digitalno? nadzorni organi v začetni fazi najverjetneje Pri zbiranju večjega števila soglasij je bolj bolj popustljivi, dokler se na področju varstva praktično in tudi stroškovno učinkovitejše podatkov ne uvede ustaljena in dobra praksa, ki digitalno zbiranje. Preverite podporna orodja, narekuje konkretne ukrepe, podjetje pa jih mora ki so na voljo, in izberite takšnega, ki podpira nato implementirati za dosego skladnosti z uremožnost tako digitalnega pridobivanja kot dbo. Ta je namreč zastavljena precej splošno in vnašanja papirnih soglasij. Ne pozabite tudi na jo je treba upoštevati bolj kot smernico, medtem možnost izpisov (t. i. reportov), da boste lažje ko bodo konkretna navodila prišla iz pisarne dokazovali, kje in za kakšen namen uporabljate informacijskega pooblaščenca. določene osebne podatke. Ko izbirate primerno orodje za zbiranje soglasij, preverite tudi možnosti integracije z drugimi orodji, kot so spletne strani, Facebook, LinkedIn in orodja za množično pošiljanje e-pošte.

SBC | Trendi | 25. maj 2018

Globalna tveganja in slovenski izvozniki

Izvozniki naj navežejo finančne stike s tujimi bankami, diverzificirajo svoje trge v tujini in poskrbijo za dovolj likvidnosti, svetuje ekonomist Egon Zakrajšek iz ameriške centralne banke (Fed).

Piše: Urška Makovec, Jan Tomše

vetovni gospodarski forum je v letošnji napovedi ocenil, da je trenutno okrevanje gospodarstev eno najšibkejših doslej. Zato velja pozorno spremljati tako makroekonomska kot geopolitična tveganja. Kratkoročna napoved glede tveganj, ki lahko vplivajo na globalno ekonomijo, je precej optimistična. Ni pričakovati, da bi prišlo do večjega šoka, trenutni položaj opisuje ekonomist Egon Zakrajšek*.

Ni razlogov za preplah, previdnost pa ni odveč Tudi na razvijajočih se trgih danes gospodarstvo raste. Po Zakrajškovem mnenju bi edina resnejša skrb lahko bila relativna zadolženost malih in srednjih podjetij na teh trgih, saj je precej visoka, in to še v dolarjih. Vendar pa za slovenske izvoznike ti trgi niso tako pomembni. Direktor raziskav na Inštitutu za strateške rešitve dr. Jure Stojan je pri napovedih nekoliko previdnejši. Leta 2014 smo bili zaradi ekonomskega cikla lahko prepričani, da nas čaka nekaj dobrih let. Leta 2018 pa mora biti podjetje že pripravljeno na hujše pretrese, čeprav nazadnje do njih morda vendarle ne bo prišlo, opozarja Stojan.

Hujša od ekonomskih so geopolitična tveganja Med glavna globalna tveganja v drugi polovici leta 2018 po Zakrajškovem mnenju spadajo geopolitična tveganja:

1 2 3

Trgovinska politika ZDA (uvozne tarife) in zaostrovanje s Kitajsko.

Dogajanje na Bližnjem vzhodu, zlasti odnosi med Iranom in Katarjem, Iranom in ZDA ter med Izraelom in njegovimi sosedi.

Dogajanje na Kitajskem, kjer je finančni sistem še vedno zelo netransparenten. *Vsa sogovornikova stališča v tem članku so osebna in ne izražajo stališč ustanove, v kateri je zaposlen.

Foto: Shutterstock

Kam s presežki?

Stojan poudarja, da spet postaja pomembno, ali je podjetje samo s sabo strogo v finančnem poslovanju. To pomeni, da:

1 2

Podjetje pri prevzemanju konkurenčnih družb pazi na denarni tok, predvsem ne plačuje visokih prevzemnih pribitkov.

Pazi, kako zdravi so poslovni partnerji, in poskrbi, da do nikogar nima prevelikih poslovnih terjatev. Torej noben neplačan račun ne sme biti tako velik, da bi podjetje propadlo, če ga kupec nikoli ne bi plačal.

Težko je napovedati, kako se bodo na omejitvene ukrepe, ki jih uvajajo ZDA, odzvali drugi trgi, a to dogajanje ima lahko zelo velike posledice za vse. Kot največje tveganje Zakrajšek navaja zaostrovanje med ZDA in Kitajsko. V primeru trgovinske vojne bi se zmanjšala potrošnja, k poslabšanju razmer pa bi dodatno prispeval morebiten padec vrednosti ameriškega dolarja. To ima lahko zelo nepredvidljive posledice. Ker sta tudi Nemčija in celotno evroobmočje precej odvisna od ZDA, slovenski izvozniki pa so v veliki meri vezani na evropski trg, je to tveganje za Slovenijo zelo veliko, opozarja Zakrajšek.

Pri zadolževanju pazi, da izposojena sredstva nameni izključno za produktivne investicije (ne pa denimo za dividende lastnikom) in da lahko podjetje iz obstoječega mesečnega denarnega toka pokrije glavnico in obresti za več mesecev. Stojan izpostavlja tudi previdnost zaradi političnih tveganj, ki jim je izpostavljeno vsako, zlasti malo podjetje, ki posluje s tujino ali v tujini. Zato poudarja, da si morajo slovenska podjetja »najti nove trge, zlasti onkraj tako udobnega in varnega nemškega«.

Kako naj se podjetniki zavarujejo Zakrajšek zato slovenskim podjetjem priporoča:

1 2

Diverzificirajo naj izvozne trge.

Vzpostavijo naj resne finančne stike s tujimi bankami, saj je slovenski finančni sistem slabše razvit, največja banka pa je v državni lasti. Za to je treba poskrbeti pred krizo.

Poskrbijo naj za dovolj likvidnosti – notranje ali zunanje –, da bodo preživela morebiten šok. To je po drugi strani seveda neučinkovito, a treba se je zaščititi, še posebej če si v državi z nerazvitim finančnim sistemom, ki ga obvladujejo banke v državni lasti.

Stroški podjetja naj bodo čim bolj fleksibilni, čeprav je v Sloveniji težko, ker je trg dela rigiden.

Ta trenutek sicer ni kritičnih znakov, ki bi upravičili preplah, ampak svetovne recesije v naslednjih šestih mesecih ne moremo nikoli povsem izključiti. Dr. Jure Stojan

56 2

Član

Zaslužite si vrhunska vrata Industrijska vrata Zakaj vrata MKL Systems?

Industrijski program: Industrijska sekcijska vrata, Ind. rolo vrata, Ind. hitrotekoča rolo vrata, Nakladalne ploščadi in tesnilne zavese, Paketna vrata, Protiveterne zavese.

mo eden večjih proizvajalcev sekcijskih dvižnih garažnih vrat v Sloveniji. S proizvodnjo in montažo dvižnih garažnih vrat se ukvarjamo že od leta 1999. V teh letih smo z dvižnimi garažnimi vrati opremili preko 20.000 objektov v Sloveniji ter tujini, našo kvaliteto pa lahko potrdijo zadovoljni uporabniki. Podjetje razpolaga z 1300m2 proizvodnih in poslovnih površin, v katerih delo za proizvodnjo dvižnih garažnih vrat poteka po zahtevnih evropskih standardih (13241-1). V poslovnem delu objekta se nahaja razstavni salon, kjer si naši kupci za lažjo odločitev lahko ogledajo naš prodajni program.

Promo

Razstavni salon

V novem razstavnem salonu imamo razstavljena dvižna garažna vrata, osebni prehod dvižnih vrat, stranska-bočna vrata, dvokrilna garažna vrata, enokrilna vrata, industrijska vrata, rolo vrata, razne nalimke, okna … Poleg garažnega ter industrijskega programa si lahko ogledate tudi pogone dvoriščnih vrat.

Aluminijasti avtomobilski nadstreški

AVTOMOBILSKI NADSTREŠKI SO NADOMESTILO KLASIČNE GARAŽE, TER OPTIMALNO VARUJEJO PROSTOR OZ. VOZILO POD NADSTREŠKOM PRED VREMENSKIMI VPLIVI.

Garažna vrata Dizajn in kvaliteta na vrhuncu PRI ODLOČANJU O NAKUPU GARAŽNIH VRAT SE POSTAVIMO PRED VPRAŠANJE KAKŠEN TIP VRAT NAJ IZBEREMO. POLEG VSEM POZNANIH DVOKRILNIH GARAŽNIH VRAT, SO MOŽNOSTI ŠE DVIŽNA SEKCIJSKA VRATA, STRANSKA BOČNA, KI SE ZAPELJEJO OB STENI GARAŽE, TER ROLO GARAŽNA VRATA, KI SO PONAVADI "ZASILNA" REŠITEV, V PRIMERU, KO NI DRUGIH MOŽNOSTI.

MKL SYSTEMS D. O. O. | POSLOVNA CONA A 28, 4208 ŠENČUR | TELEFON: 04 251 69 69 GSM: 040 64 55 64 | E-MAIL: INFO@MKLS.SI | WWW.MKLS.SI

SBC | Nasveti | 25. maj 2018

Kaj storiti, da boste pripravljeni na naslednjo krizo Kako voditi podjetje v času, ko nastopi gospodarska kriza? Na podlagi štirih ključnih področij svetuje podjetniški svetovalec in dekan Fakultete za poslovne vede dr. Zoran Vaupot.

Piše: Jan Tomše

Foto: Shutterstock

lovenija je trenutno v obdobju visoke gospodarske rasti, spomladanska napoved Umarja kaže, da bo domača ekonomija letos zrasla za 5,1 odstotka, prihodnje leto pa za 3,8 odstotka. Solidno, 2,3-odstotno rast bosta letos po napovedih Evropske komisije beležila tako EU kot evroobmočje, bo pa zato rast nižja prihodnje leto. Čeprav ohlajanje ni nujno znak krize, pa bi podjetja že danes morala razmišljati o pripravi načrta za kontrolirano upravljanje v času po koncu rasti, opozarja dr. Zoran Vaupot, dekan Fakultete za poslovne vede in podjetniški svetovalec. »Takšen plan bi morala imeti podjetja pripravljen ves čas, kot neke vrste načrt obvladovanja nepredvidljivih kriz, ki lahko podjetje kadarkoli prizadenejo, na primer ravnanje v primeru ekološke katastrofe, požara in podobno. Ko nastopijo krizni dogodki, ni niti časa, pogosto pa tudi ne denarja za pripravo ukrepov,« poudarja Vaupot.

Plan B

Kako se lotiti načrta upravljanja podjetja v spremenjenih razmerah Priprava načrta za čas spremenjenih gospodarskih okoliščin zajema veliko nalog. Pri sestavljanju načrta je treba upoštevati najslabši mogoči scenarij. Načrta se je smiselno lotiti po področjih. Vaupot izpostavlja štiri in ob tem navaja vprašanja, ki si jih je dobro zastaviti:

Prodaja oziroma odnosi s kupci Smo finančno sposobni vzdržati pričakovano podaljševanje plačilnih rokov pri kupcih? Kakšen obseg neplačil pri kupcih si lahko privoščimo?

Nabava oziroma odnosi z dobavitelji Ali zmoremo zmanjšanje obsega naročil naših kupcev v vsaj enakem obsegu in brez velikih težav prenesti na zmanjšanje naročil našim dobaviteljem? Smo z letnimi pogodbami z dobavitelji zavezani k fiksnemu obsegu dobav, od katerih nato ne moremo odstopiti brez nevarnih pravno-finančnih posledic? Ali lahko mi dosežemo podaljšanje plačilnih rokov pri naših dobaviteljih?

Slovensko gospodarstvo je v veliki meri vezano na razvita gospodarstva Evropske unije, predvsem Nemčijo. Zato je podrobno spremljanje dogajanja in napovedi sprememb nemškega gospodarstva, pa tudi drugih velikih gospodarstev EU, na primer Francije, Velike Britanije, Italije in Španije, dober vir predvidevanj dogodkov, ki bodo izrazito vplivali na slovensko gospodarstvo s 6- do 12-mesečnim zamikom. dr. Zoran Vaupot

Kriza kot priložnost

»Kar nas ne ubije, nas naredi močnejše, pravi znani rek. Tisti, ki krizo uspešno preživljajo oz. preživijo, se skoraj zagotovo srečajo s šibkejšo in tudi manj številčno konkurenco, vsaj nekaj časa tudi po tem, ko je krize konec in običajno zmanjšano povpraševanje kupcev ponovno naraste. In to je pravo obdobje za posnemanje smetane!«

Lastni zaposleni in stroški dela So vsi redno zaposleni za nedoločen delovni čas? Kako slabi morajo biti naši rezultati in napovedi dogodkov, da bomo začeli odpuščati? Kako je s premeščanji zaposlenih med programi, kjer vsi ne nosijo enako močnih posledic krize?

Finance Upoštevati je treba notranji vidik, ki zajema prve tri točke, in zunanji vidik, ki vključuje banke in državne organe. Vprašati se moramo tudi, kako je z zavarovalnimi kritji za riziko neplačil; jih sploh lahko sklenemo in kakšen strošek predstavljajo za nas? Vaupot ob tem tudi svetuje, naj sprejemanje načrta poteka tako, da ne povzroča nemira pri zaposlenih. To ima namreč lahko nezaželene posledice, na primer odhod najboljših kadrov, ki hitro najdejo priložnosti drugje. Nemir lahko sproži tudi druga negativna dogajanja v podjetju, informacije se lahko razširijo na kupce kot dobavitelje. Zato je pri sprejemanju načrta in uvajanju ukrepov ključna vsebinsko celovita in pravočasna interna komunikacija med vodstvom in delavci.

Kdaj je pravi čas, da ne bo prepozno?

Podjetja bi morala imeti načrt za upravljanje podjetja v kriznih razmerah vedno pripravljen, a menedžerji v času, ko gre podjetju dobro, o tem pogosto sploh ne razmišljajo. Takrat načrt zanje predstavlja nepotreben strošek. Ko nastopi kriza, se zunanje svetovalce angažira praviloma prepozno, ko ni ne časa ne denarja za njihovo plačilo. Dogaja se tudi, da se s tem išče »grešnega kozla«, češ, saj nas iz krize ni uspelo izvleči niti najboljšemu svetovalcu, ugotavlja Vaupot in svetuje, naj se podjetja na strokovnjake obrnejo takrat, ko je še dovolj časa in sredstev za pripravo načrta.

Plan B

SBC | Nasveti | 25. maj 2018

Kako se pripraviti na morebitno krizo? Foto: Shutterstock

Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve, o tem, katera so ta hip največja tveganja. Piše: Jan Tomše

tevilna majhna in srednja podjetja so odvisna od izvoza velikim dobaviteljem na majhnem številu trgov. Kako naj si pripravijo plan B?

3 Tine Kračun

Trenutno smo v konjunkturi, kdaj lahko pričakujemo naslednjo krizo? Gospodarstvo deluje v ciklih in kriza bo zagotovo prišla. Je pa res, da naslednja kriza ne bo enaka prejšnjim, zato je vrednost izkušenj, ki jih pri pripravi na krizo lahko uporabijo podjetja, omejena. Pomembno je, da tudi majhna podjetja spremljajo razmere na trgih, napovedi in trende ter jih upoštevajo pri načrtovanju poslovanja.

Na kateri točki so slovenska mala in srednja podjetja najbolj ranljiva, ko govorimo o krizi? Veliko slovenskih malih in srednjih podjetij sloni na izvozu velikim dobaviteljem in na majhnem številu velikih trgov, ki so geopolitičnim tveganjem trenutno zelo izpostavljeni. Pretres na posameznem trgu lahko zato pretrese poslovanje slovenskih malih in srednjih podjetij.

Katera so glavna dogajanja, ki lahko sprožijo krizo, in kako naj se slovenska mala in srednja podjetja nanje pripravijo? Glavna tveganja so trenutno geopolitična tveganja. Slovenska mala in srednja podjetja so tem tveganjem izpostavljena posredno. Pomembno je, da že zdaj razmišljajo o diverzifikaciji trgov ter vlagajo v diverzifikacijo in razvoj produktov. Tako v nabavni verigi ne bodo drsela navzdol in zaradi tega dosegala nižje dodane vrednosti.

Kako spremljati dogajanje, ki lahko napoveduje krizo, in se nanj primerno odzivati? Dogajanje je treba spremljati nenehno in se na to hitro odzivati. Zunanji strokovnjaki so pri pripravi strategij zagotovo dodana vrednost, saj podjetju ponudijo pogled od zunaj, ki je pogosto drugačen od tistega, ki ga ima podjetje znotraj svoje panoge. Več pogledov pametnemu vodstvu podjetja vedno koristi, saj le tako zmanjšuje raven tveganja.

2 62

Z dovršenimi izdelki ustvarjamo najvišjo kakovost bivanja

Foto: arhiv ROLTEK

Član

ROLTEK rolete, žaluzije HERO ter ostala senčila, garažna vrata in komarniki so ključ do popolnega udobja bivanja. Poudarek dajemo trajnosti in perfekciji v detajlih.

mo hitro rastoče podjetje z dobro razvito prodajno mrežo po srednji Evropi. Z lastno proizvodnjo smo trendsetter in vodilni proizvajalec senčil v Sloveniji. Zgodba podjetja se je pričela leta 1995 v garaži v Mengšu. Podjetje je bilo prvo na slovenskem tržišču, ki je pričelo z izdelavo rolet iz aluminija. Posel se je hitro širil in že v nekaj mesecih je prišlo do pomanjkanja prostora. Leta 1998 se je podjetje preselilo v novo proizvodno halo v Dob pri Domžalah. Zaradi konstantne rasti ne vidimo konca širitvi podjetja. Vsakih nekaj let je potrebno nekaj dozidati, saj se poleg količine izdelanih produktov konstantno širi tudi naš prodajni asortima. Poleg senčil proizvajamo

Promo

tudi komarnike in garažna vrata, leta 2014 pa smo pričeli proizvajati tudi svojo patentirano linijo zunanjih žaluzij HERO. Nenehno vidimo nove priložnosti za še več izdelkov. To pa za sabo seveda potegne tudi nakup novih strojev, ti pa potrebujejo vedno več prostora.

Kam so usmerjeni trendi senčenja

dve produktni skupini. Na drugi stran nekoliko upada vgradnja polken, verjetno prav zaradi manj sodobnemu bivanju prilagojenega načina uporabe. Poleg senčenja zadnja leta zaznavamo ogromen porast zanimanja za komarnike. Razlog gre iskati v sodobnem življenjskem stilu, ki je usmerjen v udobje. Kupci niso več pripravljeni

Največji tržni delež senčil že mnogo let POMEMBNO JE MISLITI NA predstavljajo rolete in PRIHODNJE GENERACIJE. S TEM tudi v prihodnje kaže, RAZLOGOM POSLUJEMO KAR SE DA da se bo trend obdržal. OKOLJSKO USMERJENO. Opažamo pa porast pri dveh drugih tipih zunanjih senčil – zunanjih žaluzijah HERO prenašati nadležen mrčes v svojem in zunanjih zipscreen senčilih. Enako domu, sicer pa zakaj bi ga, če obstajakažejo raziskave evropskega trga, ki jo elegantne trajne, okolju in zdravju predvidevajo rast deleža za točno te prijazne rešitve.

trajnost in sKrb za oKolje

»V poplavi ponudnikov na videz podobnih izdelkov je pomembno, da po nečem izstopaš. Imamo ogromno tehničnega znanja ter izkušnje iz terena, le to narekuje kvaliteto naših produktov po katerih izstopamo.«

V ROLTEK -u skrbimo za okolje danes za boljši jutri. Celoten objekt podjetja

Foto: arhiv ROLTEK

Janez Kosec, direktor

ROLTEK pokrivajo solarni paneli, s katerimi smo samozadostni s porabo elektrike, potrebne za proizvodnjo in vsakodnevno obratovanje. Tudi pri izdelavi senčil stremimo k uporabi okolju prijaznih materialov. Vse ostanke pa skrbno ločimo in poskrbimo, da gredo po pravi poti za ponovno uporabo. Z vgradnjo senčil lahko okolju pomaga čisto vsak. Poleg zaščite pred neželenimi pogledi in bleščanjem predvsem nudijo zaščito pred vročino poleti in služijo kot zaščitna naprava pred izgubo toplote pozimi. Prav skozi steklene površine namreč pride poleti največ vročine, pozimi pa največ toplote odide. Manjša potreba po ogrevanju in ohlajanju objekta pomeni boljšo energetsko učinkovitost, manjšo porabo toplotnih energetskih virov in posledično boljši vpliv na okolje.

naši plani za prihodnost

Še v tem letu bomo na trgu predstavili novo nadokensko omarico, ki bo našim veleprodajnim kupcem omogočala mnogo lažjo montažo, kupcem pa najvišje izolacijske vrednosti do sedaj. Omarica bo omogočala vgradnjo rolet ali zunanjih žaluzij, zato ciljamo na veliko zanimanje, sploh pri nizkoenergijski gradnji. Veliko vlagamo tudi v razvojne detajle pri zunanjih zip screen senčilih, pri katerih zaznavamo veliko porast že sedaj, še več pa je pričakujemo v prihodnosti.

Foto: arhiv ROLTEK

V podjetju imamo tudi močan razvojni oddelek, ki nenehno razvija nove produkte ter izboljšuje obstoječe. Dizajn produktov je usmerjen v čimbolj enostavno montažo in servis. S tem olajšamo delo poslovnim partnerjem, ki se dobro zavedajo, da je čas denar in cenijo rešitve, ki jim olajšajo delo.

Foto: arhiv ROLTEK

3 63

najsodobnejši salon senčil v sloveniji

Že dolgo tega smo prišli do ugotovitve, da je za naš tip izdelkov ključno, da jih stranka lahko vidi in preizkusi v živo. Le tako se lahko prepriča, da je izdelek drugačen, boljši od drugih izdelkov podobnega tipa. Tudi udeležba na sejmih v Sloveniji in tujini eden najpomembnejših načinov za komunikacijo s strankami. Vabljeni v najsodobnejši razstavni salon v Sloveniji v Dobu pri Domžalah, lahko pa nas obiščete tudi v Crikvenici na Hrvaškem ter v Celovcu, v Avstriji.

Naše podjetje je že od samga začetka mednarodno prisotno. Imamo podružni podjetji na Hrvaškem in v Avstriji, delujemo pa tudi na tržišču Italije. Naše izdelke izvažamo tudi v številne države bivše Jugoslavije, prodiramo pa vedno globlje tudi na tržišča srednje Evrope.

Foto: arhiv ROLTEK

RolTeK izven slovenije

SBC | Nasveti | 25. maj 2018

Foto: Shutterstock

Kako do pravih kadrov mimo običajnih razpisov Alternativne poti do kadrov: od gradnje blagovne znamke zaposlovalca, drugačnih dogodkov do LinkedIna in lovcev na talente.

Piše: Manca Borko Grimšič

bjava zaposlitvenega oglasa danes ni jamstvo, da bodo podjetja našla najboljše kadre. Pri iskanju delavcev zato vedno pogosteje uporabljajo alternativne pristope. Zbrali smo nekaj poudarkov, kako se tega lotiti.

Zgradite podobo dobrega zaposlovalca Podjetja, ki želijo pridobiti najboljše kandidate, morajo graditi lastno blagovno znamko dobrega zaposlovalca. Laura Smrekar, partnerica v agenciji Competo, opozarja, da morajo postati privlačna: »Na spletu se informacije širijo s svetlobno hitrostjo. Zaposleni, nekdanji zaposleni in kandidati si izmenjujejo mnenja o podjetjih. Kdor v zadnjih letih ni vlagal v ljudi, bo imel danes tudi z zelo inovativnimi pristopi iskanja kadrov žal slab izplen.« Opaža, da se zadnje čase zaposleni o delodajalcih dobro pozanimajo: »Če ne slovijo kot dobri delodajalci, se zanje ne bodo več odločali.« Danes kandidati pred odločitvijo za delodajalca tehtajo tudi, ali bo ta vlagal v njihov razvoj, ali Laura Smrekar, Competo

Kadri

bodo imeli pri delu dovolj svobode in odgovornosti ter možnosti napredovanja in ne nazadnje: ali bodo za svoje delo prejeli dobro plačilo. Tudi v Adeccu se strinjajo, da kandidati ob iskanju ali menjavi službe vedno več pozornosti namenjajo različnim dejavnikom, ne le plačilu: »Še posebej, ko navežemo stik s Nebojša Biškup, Manpower kandidati, ki ne iščejo aktivno nove službe, jih moramo k menjavi spodbuditi. Plača je lahko motivator, ni pa nujno. Kandidatu lahko več pomeni na primer več prostega časa, čas za študij, ali organizacijska kultura.« Nebojša Biškup, menedžer agencije Manpower za Slovenijo in Hrvaško, pravi: »Stremeti moramo k oblikovanju spodbudnega delovnega okolja, ki bo zaposlenim omogočalo nenehno rast in razvoj ter fleksibilnost za usklajevanje delovnega in zasebnega življenja.«

Lovci na talente Za najboljšimi in predvsem specifičnimi kadri se podjetja podajo v lov in jih iščejo s »headhuntingom« oziroma ob pomoči lovcev na talente. Pri tem jim največkrat pomagajo kadrovske agencije. Nanje se obrnejo, ko iščejo ali zelo ozke ciljne skupine kadrov iz srednjega in vrhnjega menedžmenta ali pa razne strokovnjake, predvsem iz tehničnih strok in s področja informacijskih tehnologij. »Agencije se pri iskanju kadrov za posamezen položaj osredotočimo na ustrezne kanale ter orodja komuniciranja in iskanja. Najti moramo ‘prostor’, kjer se nahaja in zadržuje ključna ciljna skupina, ki jo naš naročnik želi. Tako preverimo zainteresiranost potencialnih kandidatov v sorodnih podjetjih in panogah; ali pa na naših družbenih omrežjih objavimo najavo prostega delovnega mesta in jih popestrimo z raznimi vizualnimi elementi ali videovsebinami,« najpogostejši postopek pojasnjuje Laura Smrekar. Kje iskati, jim povedo tudi delodajalci.

Vsem agencijam ogromno dodano vrednost predstavlja baza kandidatov. Pogosto morajo iskati diskretno, saj ne smejo razkriti imena podjetja ali pa delavca. Pri kandidatu pa morajo vzbuditi zanimanje, da se gre pogovarjat k naročniku. »To je naša največja dodana vrednost. Ustvarjamo zaupanje in zagotavljamo vrhunsko izkušnjo kandidata,« dodaja Laura Smrekar in izpostavlja, da vzpostavljanje odnosa sodi v osrčje kadrovanja: »Bolj ko gremo v digitalizacijo, večjo vrednost kandidati pripisujejo izkušnji, ki jo imajo z nami in nato z naročnikom.«

Nove vrste dogodkov: »shadowing« ali učenje prek zgleda Iskalci nove kadre iščejo tudi na različnih dogodkih. To niso več le zaposlitveni sejmi in podobni dogodki. V Adeccu so na primer organizirali delavnice za mlade iskalce zaposlitve, kjer so udeležencem pomagali pri pridobivanju veščin za prvo zaposlitveno priložnost. Letos so izvedli tudi t. i. »shadowing«, ko so lahko mladi spremljali sodelavce pri delu. »Shadowing« pomeni »biti senca nekoga«. Pri tej metodi uvajanja zaposlenih posameznik spremlja mentorja pri delovnih nalogah. Novi sodelavci se tako učijo prek zgleda. »Dogodek je bil v prvi vrsti namenjen mladim, da pridobijo izkušnje, tudi mi pa tako lahko spoznamo nove kandidate,« je pojasnila Viviana Žorž iz Adecca. Odločili so se tudi, da bodo mladim ponudili priložnost, da na čelu Adecca za en mesec zamenjajo direktorja. Izbrali so enega kandidata, ob tem pa imeli možnost spoznati tudi druge.

Programi za iskanje talentov Lani je bil v Sloveniji prvič zasnovan in izpeljan tudi projekt Business Class. Ob pomoči partnerjev ga je pripravil Inštitut za poslovnoizobraževalne rešitve. Med partnerji so bodoči delodajalci, kot so Petrol, Pivovarna Laško Union, Steklarna Hrastnik, Setcce, SRC, Vzajemna in drugi, ter mentorji. Slednji so mladim v procesu približali različne tematike, od novih poslovnih modelov, avtomatizacije in digitalnega marketinga do prodaje …

Kadri

SBC | Nasveti | 25. maj 2018

Na projekt se lahko prijavijo iskalci prve zaposlitve ali mladi na prvih delovnih mestih na začetku kariere. Iščejo potencialne zaposlene z vodstvenimi izkušnjami iz tehničnih, naravoslovnih in družboslovnih smeri študija. Lani je priložnost dobilo 25 mladih, letos pa Til Lajovic, Inštitut za poslovna izobraževanje že pripravljajo drugo no-izobraževalne rešitve generacijo. »Predvsem iščemo talente, dobre zaposlene, ki bodo pri svojem delu izstopali, sčasoma pa bodo pripravljeni tudi na nove izzive in za zahtevnejše funkcije v podjetju,« je povedal Til Lajovic, direktor Inštituta.

Tudi na LinkedInu je ključno, kako podjetje predstavljajo ljudje »Kar 80 odstotkov zaposlenih, ki so prisotni na LinkedInu, je pasivnih iskalcev zaposlitve,« izpostavlja strokovnjakinja za LinkedIn Brigita Lunder Lazar. Na najpopularnejšem družbenem omrežju za kadrovanje je že okoli 280.000 Slovencev, predvsem strokovnjakov, izobraženih zaposlenih in študentov. Skoraj četrtina je menedžerjev. »LinkedIn lahko v teh segmentih nadomesti kadrovske agencije,« je prepričana strokovnjakinja. Ne omogoča le predstavitve zaposlenih, ampak tudi iskanje, selekcijo in spremljanje kadrovskega potenciala oziroma kandidatov. Ob tem je prepričana, da je za podjetja tako kot znanje Brigita Lunder Lazar

iskanja kandidatov v omrežju pomembno tudi to, kako se na njem predstavljajo in kakšen glas širijo že zaposleni v podjetju: »Podjetje najbolje predstavljajo ljudje!« Brigita Lunder Lazar iz izkušenj ugotavlja, da je mogoče s pravim pristopom prek omrežja LinkedIn v sorazmerno kratkem času najti kakovosten kader. Del storitev omrežja je brezplačnih – podjetje se lahko predstavi prek profilov kadrovnikov in drugih zaposlenih, odpre lahko svojo predstavitveno stran, v svojih objavah pa lahko prikaže tudi zaposlitvene oglase. Seveda pa lahko podjetje uporabi tudi plačljivi del omrežja (plačljive oglase, sponzorirane posodobitve) ali išče kader z orodji Recruiter Lite ali Premium. Potencial je v Sloveniji zagotovo še neizkoriščen, saj ima svojo stran na LinkedInu le okoli tri odstotke slovenskih podjetij.

Na kaj paziti pri zaposlovanju tujcev Vse kadrovske agencije iščejo kadre tudi v tujini. Delodajalcem, ki se srečujejo s pomanjkanjem ustreznih delavcev pri nas, pomagajo tudi na Zavodu RS za zaposlovanje z iskanjem v Evropski uniji. Omogočajo iskanje z omrežjem EURES, ki povezuje javne zavode za zaposlovanje po EU, in ponujajo informacije, kako se tega lotiti. Ob tem opozarjajo, da so lahko slovenska podjetja tudi na slabšem: »Pri iskanju kandidatov iz drugih držav se morajo delodajalci zavedati, da za delavce ‘tekmujejo’ z delodajalci iz celotne EU, saj praviloma v vseh državah primanjkuje delavcev podobnih poklicev. Zato je za uspešno iskanje delavcev nujna predstavitev in ponujanje: ustreznih delovnih pogojev, plače in podpore pri selitvi s pomočjo pri zagotovitvi stanovanja. Pomembna je tudi prilagodljivost delodajalca na prilagajanje jezikovnih kompetenc delavcev, saj tujci praviloma ne obvladajo slovenskega jezika oz. ga govorijo slabše.«

PRENOVILI SMO SPLETNI PORTAL PRENOVILI SMO SPLETNI PORTAL

Delo d.o.o., DeloDunajska d.o.o., Dunajska 5, SI 1509 5, Ljubljana SI 1509 Ljubljana

delo.si delo.si

• • • • • • • • • • • • • • •

Dobre zgodbe, dobri novinarji, za dobre bralce. Dobre zgodbe, dobri novinarji, za dobre bralce. sodobna oblika vizualni sodobnapoudarki oblika več interaktivnosti vizualni poudarki hitrejše nalaganje vsebin več interaktivnosti boljša izkušnja hitrejšeuporabniška nalaganje vsebin pregledna navigacija po strani boljša uporabniška izkušnja prilagodljivost na vseh pregledna navigacija ponapravah strani še boljša vsebina novimi rubrikami prilagodljivost nazvseh napravah

• še boljša vsebina z novimi rubrikami

DELO.SI DELO.SI

SBC | Nasveti | 25. maj 2018

Foto: Shutterstock

Zakaj je smiselno razmišljati o ustanovitvi pospeševalnika

Piše: Manca Borko Grimšič

ospeševalniki so v Sloveniji začeli nastajati tudi zato, da mladi po znanje, izkušnje in kapital s svojimi zamislimi ne bi več uhajali v tujino. V njih so nato svojo priložnost videla tudi že razvita podjetja. Z vlaganjem v startupe so investirala znanje in kapital, a hkrati tudi ogromno pridobila. Podjetja, ki so dejavna v pospeševalnikih in pri delu s startupi, naštevajo ključne pridobitve sodelovanja in vlaganja v zagonska podjetja:

Utečena podjetja iščejo sinergije s startupi. Od tega pridobijo oboji – startupi izkušnje in kapital, tradicionalna podjetja pa inovativnost in svežino.

Pot do znanj, ki jih prej ni bilo »Slovenija in predvsem naše doline so nam dale vse, kar imamo, Katapult pa se nam je zdel najboljši način, da jim nekaj od tega vrnemo,« je izpostavil dr. Jure Knez, predsednik in soustanovitelj Dewesofta, ki je ustanovil tudi trboveljski pospeševalnik Katapult. Zagonskim podjetjem ponujajo infrastrukturo s testno opremo in logistiko ter mentoriranje. A pridobil je tudi Dewesoft, dodaja: »Katapult nam daje znanja, ki jih v podjetju prej nismo imeli.« Značilen primer je prodaja nizkocenovnih izdelkov prek interneta, sinergije vzpostavljajo tudi na področju izobraževanja. Tako bo Katapult kmalu obiskal eden najboljših predavateljev s področja prodaje, znanje pa bodo črpali tudi v Dewesoftu.

Startupi

Vpeljevanje inovacij v osnovni posel V pospeševalniku ABC Accelerator se je v treh letih prekalilo že 90 podjetij iz 25 držav. Eden od motivov za investiranje v pospeševalnik je bil tudi ta, da že več let gradijo ekosistem, kjer povezujejo različne partnerje in rešitve. BTC – Business Trading City (mesto poslovnih priložnosti, op. a.) se želi razviti v Business Transformation Center (Center poslovne transformacije, op. a.). V trenutnem obdobju inovativnosti jim je manjkal zadnji kos sestavljanke – mladi s startup podjetji in inovativnimi rešitvami. Ker se okolje zelo hitro hitro spreminja, morajo podjetja poskrbeti vsaj za oddelek za inovacije, če želijo napredovati in se razvijati: »Delovati morajo tako, da na eni strani vzdržujejo svoj osnovni posel in hkrati vpeljujejo nove poslovne modele,« pravi Julij Božič, izvršni direktor za inovacije in digitalizacijo poslovanja v podjetju BTC.

Ko ste samozadovoljni, je najbolj nevarno, da gredo stvari narobe. Tone Stanovnik, Špica

Znanje, kako se preobraziti, in možnost eksperimentiranja Sinergije med startupi in utečenimi podjetji se ne zgodijo same od sebe. V ABC Acceleratorju zato podjetjem omogočajo program za transformiranje korporacij. »Ko so bili startupi že tukaj, so prišla velika podjetja in želela vključiti inovativnost, se združiti s startupi. Vendar smo kmalu ugotovili, da preprosta združitev ni mogoča. Gre za dva čisto različna subjekta, ki se praviloma ne razumeta. Startup hoče biti hiter in agilen, veliko podjetje pa stabilno in procesno organizirano. Zato smo zasnovali program, kjer jih učimo, kako se povezati in transformirati.«

Pomoč pri uporabi novih tehnologij in sledenju trendom Izziva razvoja se v utečenih podjetjih zavedajo tudi drugi. Na primer Peter Ribarič, izvršni direktor GV Založbe, ki sodeluje v pospeševalniku Silicon Gardens: »Startupi so neobremenjeni s servisiranjem tekočega poslovanja, zato se reševanja poslovnih izzivov po navadi lotevajo drugače, izvirno. Motiv za sodelovanje pri ustanovitvi je zato spoznavanje novih pristopov, idej in sveže (običajno mlade) energije.«

Konkretni rezultati vlaganja v startupe

BTC je uspešno implementiral tehnologijo za pametna mesta, ki so jo razvili v startupu Smart Cities. V Zavarovalnici Triglav so sodelovanje s pospeševalnikom izkoristili za organizacijo Hackathona. Gre za dogodek, na katerega se prijavijo ekipe tekmovalcev, ki želijo v določenem kratkem času razviti in ponuditi rešitev nekega problema. »Tekmovalci, ki želijo spremeniti prihodnost zavarovalništva, so se z izzivoma Digitalna zavarovalnica in Razvoj zavarovalnih storitev za prodajo 'From push to pull' spopadali kar 36 ur, na koncu pa smo dobili veliko zanimivih in inovativnih rešitev,« je pojasnil Pušnik. Podjetje Špica, ki sodeluje s startupi, vključenimi v Katapult, se je tesno povezalo s Chipolom, kjer so razvili inovativne obeske. Ti nam prek pametnih naprav povedo, kje se skrivajo naši ključi ali drugi drobni predmeti. Špica razvija, prodaja in implementira sistem za nadzor delovnega časa. V tem sodelovanju je po besedah soustanovitelja in direktorja Toneta Stanovnika videla priložnost, da bi se z istim obeskom tudi registrirali v službi.

Razvoj novih poslovnih modelov V Zavarovalnici Triglav, ki je partner v ABC Acceleratorju, izkoriščajo priložnosti, ki jih ponuja sodelovanje v pospeševalniku. »Sposobnost podjetja, da zadovoljuje pričakovanja potrošnikov, je v veliki meri odvisna od njegove sposobnosti inoviranja, uvajanja novih rešitev po konkurenčnih cenah in izvedbe procesov na bolj konkurenčen način,« pojasnjuje Luka Pušnik, direktor službe za korporativno komuniciranje zavarovalnice. »Sodelovanje s startupi pri velikih uveljavljenih podjetjih povečuje inovacijsko aktivnost in lahko pripomore k razvoju njihovega položaja na trgu, po drugi strani pa startupi (pri)dobijo dostop do partnerskih kanalov in mednarodnih trgov ter pomoč pri gradnji svoje mreže, oblikovanju načrta poslovanja, partnerskega povezovanja blagovnih znamk.«

Ustanoviti startup ali ne?

Tone Stanovnik je tudi sam razmišljal o ustanovitvi lastnega pospeševalnika. Za zdaj je misel opustil, a ne nujno za vedno. »Podjetje mora okoli sebe gojiti celice, ki so sposobne zaznati novosti,« je prepričan. Prizadeva si, da bi kot zgled vplival na ostala utečena podjetja in jih prepričal, da mladim podjetnikom ponudijo mentorstvo, tržne povezave in kapital. Prepričan je, da bi v Sloveniji ustvarili izjemno podjetniško okolje, če bi vsako od tisoč podjetij podprlo po tri startupe.

SBC | Intervju | 25. maj 2018

Foto: Barbara Reya

Zakaj se splača ponuditi prostor startupom …

… kako rekrutirati menedžerje v tujini in kako nagraditi zaposlene s solastništvom? O tem z večinskim lastnikom Dewesofta, dr. Juretom Knezom.

Pišeta: Goran Novković, Jan Tomše

ewesoft ni več neznano ime, vendar ne gre za staro podjetje; ima 18 let. V tem obdobju je Dewesoft ustanovil 14 podjetij v tujini. Kako rekrutirate menedžerje za vodenje teh podjetij v

tujini? Prodajno mrežo smo začeli graditi leta 2011. Vsako leto ustanovimo nekaj podjetij, lani smo ustanovili tri. To je precej naporno. Slovencev ne pošiljamo po svetu, temveč sodelavce najdemo v

tujih državah. Izbiramo iz vrst sodelavcev naših poslovnih partnerjev. Tako vzgajamo menedžerje, ki ta podjetja vodijo v tujini, vsi pa so strokovno usposobljeni za delo, ki ga opravljajo. Lahko navedete kakšno anekdoto iz poslovnega sveta v tujini? Dober ali morda slab primer? Dogajajo se različne stvari. V Singapurju smo sodelovali z gospodom, ki smo ga poznali vrsto let. Ugotovili smo, da je z denarjem podjetja plačal

Intervju: Jure Knez

šolnino za otroka in del denarja prenesel nase. Pri podjetjih, ki imajo sedež daleč stran, je treba poskrbeti za nadzor in spremljati, ali zaposleni ravnajo po pravilih, ki smo jih določili. V zadnjih letih smo napisali konkretna pravila delovanja, ki veljajo v vseh naših podjetjih. Regionalni menedžerji preverjajo stvari s poslovnega vidika. Poleg tega izvajamo finančni nadzor, kar je izjemno pomembno. Kako rekrutirate kandidate? Objavite razpis, jim pošljete ponudbo ali sledite kakšnemu drugemu vzorcu? Vsaka država je zgodba zase, ni enotnega pravila. Delamo na področju merilne tehnike, ki je zelo specifična. Številni med kandidati so mladi, poznamo se vrsto let. Tudi če si v nekem trenutku konkurent, to ne pomeni, da morda jutri ne boš delal skupaj. Ta svet je torej zelo majhen. Imate 14 podjetij v tujini. Kje je najlažje in kje najtežje ustanoviti podjetje? Pri tem vprašanju se vidi, kako pomembna je zakonodaja v določeni državi in kako deluje birokracija. Razlike so velike. Slovenija je na tem podro-

14 podjetij

v tujini je Dewesoft ustanovil v 18 letih obstoja.

podatek je poznan vsem zaposlenim. Vsak dan lahko spremljajo, kakšna je dodana vrednost v določenem mesecu. Zaposlene, ki se izkažejo, nagradimo. Lani je bila nagrada tri povprečne mesečne plače in to nagrado lahko pretvorijo v lastniški delež. Imamo jasno določeno ceno ter pravila nakupa in prodaje. Imamo dve nakupni okni. Prodaja deleža se lahko izvrši kadarkoli, saj ima podjetje za to pripravljena sredstva. Zaposleni, ki je upravičen do nagrade, torej nagrado lahko pretvori v delež, ni pa nujno? Tako je. Vsak zaposleni prejme denar, potem pa mora ta denar skoraj fizično prinesti nazaj v zameno za lastniški delež.

Kako je določena cena deležev? Ko smo postavljali sistem lastniške Zaposleni v Dewesoftu, ki je strukture, smo preučili različne načine upravičen do nagrade, lahko vrednotenja, različne modele in izkušnje podjetij. Lastništvo zaposlenih ni neznanagrado pretvori v delež, ni pa na stvar in se v tujini redno prakticira. V nujno. tujini so dobri primeri, ko se je to obneslo, težava pa je z vrednotenjem deležev. Če čju relativno dobro urejena, skandinavske države gre podjetje na borzo, bo ta vrednost praviloma pa so urejene zelo dobro. Potem so tu zapletene višja od tistega, kar lahko podjetje zagotovi države in še bolj zapletene države. Primer takšne iz svojega poslovanja. Ko se lastniki odločijo je Italija, kjer je ustanovitvena listina obsegala 39 takšno podjetje na borzi prodati, novi lastniki iz strani neberljivega teksta. V Braziliji smo morali rednega poslovanja to zelo težko poplačajo. Zato za odprtje bančnega računa narediti uradni preveliko podjetij prehaja v last finančnih institucij, vod naše slovenske družbene pogodbe. Nekatere kar se mi zdi škoda. države imajo res zelo zapleteno ureditev in to se Pri nas smo vrednost podjetja postavili zelo nizpotem odraža v gospodarstvu. ko. Tržna vrednost našega podjetja bi bila od trido petkrat višja. Vendar je bila to naša zavestna Je kakšna skandinavska država lahko pose- odločitev. S tem smo želeli zagotoviti stabilnost bej za zgled? delovanja tega sistema. Takšni sta Švedska in Danska. V obeh državah smo podjetje ustanovili povsem preprosto. Poleg tega smo dobili mesto v podjetniškem centru, ki zagotavlja podporo glede celotne infrastrukture, da lahko podjetje začne normalno delovati. Druga stvar, po kateri je znan Dewesoft, je kultura solastništva zaposlenih. Trenutno imate 48 solastnikov iz vrst zaposlenih. Kako deluje ta model in kdo dobi pravico postati solastnik? Imamo skoraj 50 solastnikov. Pravico dobi vsak redno zaposlen sodelavec, ki prejme nagrado. Imamo sistem nagrajevanja, ki je odvisen od prihodkov oziroma dodane vrednosti podjetja. Ta

V Singapurju smo sodelovali z gospodom, ki smo ga poznali vrsto let. Ugotovili smo, da je z denarjem podjetja plačal šolnino za otroka in del denarja prenesel nase.

SBC | Intervju | 25. maj 2018

To ste storili, da delavci v času krize ne bi zahtevali prodaje deleža po ceni, ki je bila prej bistveno višja? Cena deležev lahko pade samo v primeru, če podjetje naredi izgubo. Pri nas bo cena rasla, in to zaradi nerazporejenega dobička, ki povečuje vrednost kapitala.

Mlada podjetja praviloma potrebujejo zelo malo pomoči. Opažate kakšne razlike med motivacijo tistih, ki so se odločili za odkup deleža, in ostalih? To je en kamenček v mozaiku. Če postaviš sistem solastništva zaposlenih in pričakuješ, da

Pri nas smo vrednost podjetja postavili zelo nizko. Tržna vrednost našega podjetja bi bila od trido petkrat višja. Vendar je bila to naša zavestna odločitev.

bo jutri vse drugače, je to utopično pričakovanje. Je pa gotovo vpliv na zaposlene, ki se čutijo kot del podjetja in imajo v njem tudi del prihrankov. Zavedati se je treba, da ljudje to jemljejo kot finančno investicijo. Cena deleža se je v treh letih povečala za dvakrat, z 98 na 190 evrov. Pričakovati pa je treba, da bodo deležniki ob večjih zasebnih investicijah to začeli prodajati. Bi izpostavili kakšno slabost tega sistema? Ta model je uveljavljen tri leta in deluje. Za končno oceno uspešnosti pa je še prezgodaj. Zanimivi ste tudi zaradi inkubatorja Katapult, kamor sprejemate startupe. Kdo lahko vstopi v inkubator? Glede na to, da je Zasavje v preteklih letih zelo trpelo, smo si Katapult zamislili kot največ, kar lahko naredimo za preboj naše doline. Tehnološkim podjetjem, ki so razvila fizičen izdelek, lahko pomagamo, da ga preizkusijo v naših laboratorijih. Takšna podjetja želimo privabiti. Katapult deluje približno eno leto in veseli me, da so naši prostori polni. Nisem si znal predstavljati, da se bo to zgodilo v tako kratkem času. Zdaj urejamo nove prostore, dodatnih 500 kvadratnih metrov.

BUSINESS & BEYOND!* Pridružite se ABC Enterprise pospeševalniku! ABC Enterprise pospeševalnik podjetjem ponuja obširen program, s katerim poglabljajo interni inovacijski potencial, ustvarjajo odprt inovacijski sistem in povezujejo velika podjetja z ostalimi deležniki in inovativnimi okolji.

ABC Accelerator d. o. o. | Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana, Slovenia | www.abc-accelerator.com | info@abc-accelerator.com | *Več kot le podjetništvo

Intervju: Jure Knez

Sprejemate lokalna ali tudi druga podjetja? Večina je lokalnih podjetij, ni pa strogih pravil. Sprva smo bili veseli vsakega, ki je prišel, zdaj pa moramo pri sprejemanju upoštevati kapacitete.

Nekateri člani SBC – Kluba slovenskih podjetnikov bi tudi sami želeli narediti nekaj podobnega, torej gostiti startupe. Kako se tega lotiti? Pogledati je treba kompetence matičnega podjetja in jih ponuditi. Mlada podjetja praviloma potrebujejo zelo malo pomoči, tista, ki je potrebna, pa je na voljo iz podjetniških izkušenj na zelo preprost način. To je lahko samo pozitivna izkušnja. Če bi želeli delovati v drugem segmentu, kot je glavna dejavnost podjetja, pa je to veliko težje. Priporočam, da se podjetja držijo svojega področja.

Foto: Barbara Reya

Kaj z inkubatorjem pridobi Dewesoft? Pridobili smo določena znanja, ki jih sami ne bi nikoli osvojili. Znanja, ki jih lahko tudi sami izkoristimo za proizvodnjo nizkocenovnih merilnih instrumentov. Potem so določena tehnična znanja. Skupina študentov iz Ljubljana sestavlja raketne motorje in tega znanja drugod v Sloveniji ni. Sami veliko poslujemo z vesoljsko industrijo in nekateri, ki pridejo, pri nas že delajo kot inženirji.

Varno Varno Varno v nov dan v nov dan

v nov dan T: +386 1 8317 488 | F: +386 1 8317 551 Dežurna služba T: +386 1 8317 452 E: info@zarja.com | prodaja@zarja.com www.zarja.com

T: +386 1 8317 488 | F: +386 1 8317 Dežurna služba T: +386 1 8317 452 E: info@zarja.com | prodaja@zarja.com www.zarja.com

T: +386 1 8317 488 | F: +386 1 Dežurna služba T: +386 1 83 E: info@zarja.com | prodaja@z

4 74

Zabeležili so najboljše leto v tem stoletju

ansko poslovno leto je bilo za Eles rekordno, dobri so obeti tudi za prihodnje. Direktor Aleksander Mervar pa opozarja, da se mora slovenska elektroenergetika, če se želi še naprej tako visoko uvrščati v svetovnem merilu, smotrno preobraziti.

G. Mervar, kako ste zadovoljni s poslovanjeM elesa?

Leto 2017 je bilo vse od leta 2001 najboljše, če upoštevam obveznost razmejevanja presežkov prihodkov nad prihodki, kar nam priznava Agencija za energijo. Imeli smo 33 odstotkov višji dobiček kot leta 2016 in znaša 17 milijonov evrov, za 44 odstotkov smo povečali investicijska vlaganja glede na predhodno leto. Ocenjujem, da bomo imeli za leto 2017 najvišji ROE od vseh reguliranih družb v državi. Poleg tega nam je lani uspelo, kar ni nikomur v Sloveniji – nekaj manj kot 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev smo pripeljali za projekte pametnih omrežij. Obenem smo zagotovili 205 MW brezplačnih kapacitet za pozitivno terciarno rezervo in to že tretje leto zapored, kar prinaša letni prihranek v višini 10 milijonov evrov.

Menite, da Gre razvoj slovenske elektroenerGetike v pravo sMer?

Glede na lestvico World energy council smo v tem na 10. mestu na svetu; s poudarkom na principih delovanja, ki veljajo danes. Če bomo zaspali, bomo zamudili preobrazbo in ne bomo držali koraka z nujnimi spremembami, ki nas čakajo. V Sloveniji sicer razvijamo različne projekte, subvencioniramo raznovrstne obnovljive, razpršene vire elektrike, vendar distribucijsko omrežje za večje obsege razpršenih virov ni prilagojeno. Bolj, kot bomo odlašali z energetskim konceptom Slovenije, slabše bo. Kot se napoveduje, se bo razmah uporabe električnih vozil skokovito povečal, Promo

»Ocenjujem, da bomo imeli za leto 2017 najvišji ROE od vseh reguliranih družb v državi«. mag. Aleksander Mervar, direktor Elesa.

enako bo z rabo toplotnih črpalk, da omenim samo nekaj močnih elektroenergetskih obremenitev, ki terjajo preobrazbo. Pomisliti moramo še na težavo korporativnega upravljanja: Eles spada pod Ministrstvo za infrastrukturo, pet distribucijskih podjetij pa pod SDH. Ministrstvo pripravi strategijo nadaljnjega razvoja, ko pa jo sprejeme državni zbor, se gledamo, kdo bo to izvedel. V praksi to ne deluje najbolje.

katere izzive še vidite v slovenski enerGetiki?

Veljavni Zakon o javnih naročilih ne omogoča prioritetnega nacionalnega razvoja novih produktov in storitev v gospodarskih družbah, ki so zavezane javnemu naročanju. Slovensko elektrogospodarstvo bo v prihodnje velik naročnik opreme in storitev s področja pametnih omrežij. Teoretično je možno, da bodo zaradi neprimerne ureditve javnega naročanja večji del kolača odrezali ponudniki s sedežem zunaj naše države. Posledica bo povečanje tarife za uporabo elektroenergetskih omrežij.

kakšni bi Morali biti po vašeM Mnenju ustrezni ukrepi, da do teGa ne bi prišlo?

Dobro bi bilo, da slovenska izvršna oblast poišče zaveznice med članicami EU in skupaj z njimi v Bruslju doseže spremembo EU direktive o javnem naročanju. S to spremembo bi se dovolilo neposredno sklepanje poslov, seveda pod tržnimi pogoji, z nacionalnimi gospodarskimi družbami. To pomeni, da se za tako majhne ekonomije, kot je naša, doseže prehodno obdobje, ko se bo dovoljevalo financiranje raziskav in razvoja produktov, ki bodo sestavni del preobrazbe nacionalnega elektroenergetskega sistema. V nasprotnem primeru bomo, kot rečeno, za električno energijo plačevali veliko več, uvažali pa bomo tudi tujo tehnologijo, kar bo dodatno obremenilo stroške energije. Sicer pa si lahko na naši spletni strani preberete vse o naših projektih, ki bodo korenito pripomogli h koristnim smernicam elektroenergetske prihodnosti.

Nepremičnine

Foto: Shutterstock

SBC | Nasveti | 25. maj 2018

Največ prostora za rast je v segmentu industrijskih nepremičnin, poudarja Maja Ostanek, vodja projektov in strokovnjakinja za nepremičnine v podjetju KF Finance.

Priložnosti: vpadnice, koridorja, Maribor in Obala

Piše: Jan Tomše

rg nepremičnin pri nas je v določenih delih, na primer v segmentu trgovskih objektov, zasičen in ne ponuja veliko prostora za rast. Določene priložnosti so pri poslovnih prostorih. Predvsem v Ljubljani. Veliko več prostora za rast je v segmentu industrijskih nepremičnin. Tako izhaja iz zadnje študije razmer na trgu nepremičnin, ki so jo pripravili v podjetju KF Finance. »Gre za nerazvit del našega nepremičninskega trga. Potreba po industrijskih nepremičninah je velika, to pa je posledica neurejenih razmer na trgu, tudi zastarele zakonodaje in pomanjkanja dobre ureditve,« poudarja Maja Ostanek iz KF Financ. Po njenih besedah se podjetja danes pogosteje odločajo za najem nepremičnin kot pred krizo, ko je prevladovala miselnost, da je za poslovanje najbolje imeti lastniško nepremičnino. To je na drugi strani za podjetja, ki bi želela vlagati v nepremičnine kot v investicijo, lahko priložnost.

»Pri nas se nikoli ni gradilo z namenom oddajanja, vedno le za lastne potrebe. V ponudbi trenutno prevladujejo nepremičnine, zgrajene za točno določene potrebe podjetij v 80. in 90. letih. Ti objekti niso primerni za potrebe sodobnega poslovanja, prav tako ne za logiste, ki potrebujejo prostor z dobrimi povezavami. Zato je veliko prostora za rast.« Poleg logističnih centrov so velike potrebe tudi po skladiščih, dodaja. Pravi, da bo to gotovo vodilo v razvoj trga investicijskih nepremičnin, ki jih bodo podjetja gradila za namen oddajanja ali poznejše prodaje z dobičkom.

Trgovske površine

Slovenija je pri vrhu po kriteriju trgovskih površin na število prebivalcev. Stopnja zasedenosti trgovskih površin je zelo visoka. Prostora za širitev površin ni veliko, večji potencial ima sprememba vsebine. Najemnine so stabilne, sprememb za zdaj ni pričakovati.

SBC | Nasveti | 25. maj 2018

Kje so najboljše lokacije? »Nekaj projektov, ki zapolnjujejo ta prostor na trgu, trenutno že poteka. Priložnosti za gradnjo nepremičnin, po katerih na primer povprašujejo logisti, so ob prometnih vpadnicah, glavnih cestah oziroma koridorjih 5 in 10, ki po osi severozahod–jugovzhod in severovzhod–jugozahod potekata prek Slovenije.« Med zanimivimi lokacijami za vlaganje v logistiko omenja Maribor, ki mu zanimivost dvigujeta bližina Madžarske in Hrvaške, skozi pa potekajo tudi glavni prometni koridorji. Prav tako je zanimiva Obala. Skladišče površine deset tisoč kvadratnih metrov in več bi tam po njenih besedah lahko hitro dobilo najemnike. »Je pa težava na Obali pomanjkanje razpoložljivih površin in namembnost, saj je prostorski načrt še v pripravi.« Ostankova podjetnike, ki bi se odločili za vlaganje v industrijske nepremičnine z namenom oddaje ali poznejše prodaje, opozarja na nekaj vidikov, ki jih je smiselno upoštevati, preden se odločijo za investicijo:

Na kaj paziti pri investiranju v nepremičnine? a. Najemna pogodba naj bo sklenjena za določen čas. Investitorji vedno gledajo najemno pogodbo. To je njihov vrednostni papir in s tem se pravzaprav trguje. Tehnična izpopolnjenost nepremičnine je pomembna, a kakovost najemne pogodbe je na prvem mestu. Ključno je, da je ta sklenjena za določen čas. Pogodba za nedoločen čas predstavlja tveganja za investitorja, saj morebitnemu kupcu nepremičnine jamči denarni tok za čas enega leta, kolikor traja uveljavljen odpovedni rok. Takšne nepremičnine zato za potencialne kupce, če bi

Pisarniške površine

Zasedenost pisarniških prostorov v Ljubljani je 80-odstotna, medtem ko je zasedenost modernih poslovnih stavb le 5-odstotna. Najemnine na najboljših lokacijah bodo rasle. Povprečna najemna površina je med 150 in 200 kvadratnimi metri. 10 odstotkov pogodb je sklenjenih za nedoločen čas.

EKO SREBRNA HIŠA d.o.o. prodaja lastno nepremičnino. Vsa stanovanja in certifikate si lahko pogledate na naših spletnih straneh: www.ekosrebrnahisa.si in www.ee-highrise.eu

Nepremičnine

se investitor odločil nepremičnino prodati, niso zanimive. Prodajajo se po nižjih cenah kot tiste s pogodbami, sklenjenimi za določen čas. b. Najemna pogodba naj bo sklenjena za dolgoročno obdobje. V tem primeru je tveganje za spremembo oziroma poslabšanje denarnega toka nižje. c. Najemnina naj bo vezana na rast življenjskih stroškov. Z vezavo na rast življenjskih stroškov se ohranja vrednost najemne pogodbe. Deset evrov na kvadratni meter je danes več, kot bo čez pet let. d. Stroške uporabe naj v čim večji meri prevzame najemnik. Najbolj pereča tema za najemnike je plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Zakon ne določa, kdo mora plačati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Se je pa tržna praksa razvila v smer, da nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje najemnik.

e. Ohranite enotno lastništvo nepremičnine. Ob prodaji nepremičnine je enotno lastništvo prednost. Če ima stavba več lastnikov, to zmanjšuje verjetnost prodaje. Pogosto se je tudi težje dogovarjati za ceno. Dodatni stroški v takšnem primeru nastanejo tudi za vzdrževanje, kadar gre podjetje v stečaj. f. Vprašajte pravnike in dacarje. Posvetujte se s svetovalci, ki imajo izkušnje na pravnem, davčnem in finančnem področju. Svetovalci znajo predvideti situacije, na katere kot lastnik morda ne boste pomislili. g. Premislite finančni vidik. Upoštevajte, da je pričakovan letni donos iz naslova oddajanja v najem približno sedem do osem odstotka vrednosti investicije (odvisno od vrste nepremičnine).

Industrijske nepremičnine

Trg industrijskih nepremičnin je nerazvit. Veliko nepremičnin je zastarelih in neprimernih za poslovne potrebe. Ta segment ponuja največ priložnosti za vlaganje. Potencial za razvoj je na relaciji Ljubljana–Koper.

SBC | Intervju | 25. maj 2018

Foto: Barbara Reya

V Bruslju petkrat uspešnejši od povprečja

Kristina Kočet Hudrap in Tjaša Milošič Kovačič sta na podjetniško pot krenili tako rekoč iz študentskih klopi. Nato sta se sproti učili voditi podjetje. Danes uspešno pomagata zmagovati na razpisih.

Piše: Urška Makovec

ristina Kočet Hudrap in Tjaša Milošič Kovačič, solastnici in direktorici podjetja Tiko Pro, sta na podjetniško pot stopili praktično naravnost iz študentskih klopi. Kristina se je leta 2009, kot absolventka in brez prave priložnosti za redno zaposlitev zaradi gospodarske krize, odločila prihodnost vzeti v svoje roke in odprla popoldanski s. p. Samo tri mesece kasneje se ji je pridružila Tjaša; dela je bilo namreč že toliko, da en par rok ni bil več dovolj.

Ekipa Tiko Pro se je počasi večala, že v prvem letu delovanja so ustvarili 60 tisoč evrov prihodkov, podjetje pa je v vseh naslednjih letih hitro raslo. Do danes je Tiko Pro svojim strankam v skoraj 10 letih delovanja pomagalo pridobiti več kot 100 mio evrov nepovratnih sredstev. Zakaj sta Kristina in Tjaša izbrali področje javnih razpisov? Kristina je že med študijem pomagala v manjšem podjetju, kjer so pripravljali poslovne načrte, a predvsem za namene pridobivanja kreditov. Kasneje se je srečala tudi s področjem javnih razpisov in tako pridobila prvo znanje in izkušnje. Nadaljevala je po svoji poti.

Intervju: Kristina Kočet Hudrap in Tjaša Milošič Kovačič

Leto 2013 je bilo za Tiko Pro prelomno. Kristina je bila razglašena za mlado podjetnico leta, kar je podjetju prineslo še dodatno prepoznavnost. Istega leta so odprli podjetje na Hrvaškem, trenutno pa načrtujejo širitev poslovanja še na avstrijski trg. Za začetek nove poti je vsekakor potrebnega nekaj poguma. Od kod je prišel? Kristina: Ko si zelo mlad, razmišljaš manj obremenjeno, si bolj brezskrben. Moj oče je bil podjetnik. Vzgojena sem bila v miselnosti, da lahko sama poskrbim zase. Z možem takrat še nisva imela otrok, bila sva brez kreditov, mož je imel službo. Sploh nisem razmišljala, da je samostojna podjetniška pot nekaj groznega. Ko gledam nazaj, bi kakšno stvar morda spremenila. Takrat pa se mi je zdelo, da je pač treba nekaj narediti. Zdaj je seveda drugače – vse bolj natančno premislim, korake delam bolj preudarno – razmislim na primer, kakšna bo cena novega produkta, kakšni bodo stroški, kdo bo produkt kupil … vse preračunam. Na začetku ni tako … takrat samo delaš. Čisto spontano. Je pa res, da smo na začetku naleteli na zelo dober odziv trga – hitro smo dobili prve projekte, glas se je začel širiti, podjetja so nas začela priporočati.

Človek je učinkovit takrat, ko je spočit. Že nekaj let ob koncu tedna ne delam. Tjaša Milošič Kovačič Bruselj – pri evropskih razpisih je namreč veliko večja kontinuiteta. Okrepili smo tudi ekipo na Hrvaškem in se na splošno specializirali za pripravo dokumentacije za raziskovalno-razvojne projekte. Iz slabih stvari se lahko veliko naučiš.

Kakšne izkušnje imata z vstopanjem na tuji trg? Kristina: Zanimive. Drugi podjetniki ti skušajo razložiti, kako je, ampak očitno se moraš učiti iz lastnih napak. Imeli smo nekaj slabih izkušenj. Na začetku nismo vedeli, kako se trg odziva, nismo imeli stikov. Naleteli smo na nekaj nepoštenih posameznikov, ki so nas izkoristili. Zdaj ravnamo drugače. Na tujih trgih iščemo partnerja, poskušamo zgraditi mrežo in si vzajemno pomagati. Lažje je, če z nekom na novi trg vstopiš skupaj oz. tam najdeš podjetja in se z njimi povežeš. Tjaša: Da … imeli smo slabe izkušnje, ker smo bili preveč in predvsem prehitro zaupljivi. Brez zauNa splošno je uspešnost pri panja sicer ne gre, saj so ljudje tisti prijavah v Bruselj 8-odstotna, v temelj, na katerem je treba graditi. Tiku Pro je 40-odstotna. V Sloveniji Zdaj, ko vstopamo v Avstrijo, gre to pa v povprečju beležijo približno počasneje, bolj preudarno. 87-odstotno uspešnost. Kristina: Dobro je, če se pogovarjaš s tistimi, ki imajo izkušnje, čeprav podjetje morda ni v isti panogi – vsi so se ob Ko danes gledata nazaj, kaj sta se naučili, kavstopu na nov trg verjetno spopadali z enakimi teri so glavni nauki z vajine poti? težavami. Vstop na nov trg nikoli ni lahek, je pa, Tjaša: Za uspešno poslovanje je potreben fokus. ne glede na začetni napor, vsak nov trg tudi nova Zdaj smo bolj vsebinsko usmerjeni. Na začetku priložnost, da rasteš. je tako kot v življenju – iščeš se. In se učiš. Največkrat sproti in na napakah. Tudi zdaj, ko smo Katere so bile ključne poteze ali vajine zelo natančno usmerjeni na razpise s področja lastnosti, način dela – kaj je pripomoglo k raziskav in razvoja, še vedno nadgrajujemo tako hitri rasti podjetja? znanje, saj je vsaka stranka, vsako podjetje in ne Kristina: Za hitro rast podjetja je bil ključen nazadnje vsak projekt drugačen. Tjašin prispevek. Obakrat, ko sem bila na poPomembno je tudi, da znaš reči ne. Na rodniškem dopustu, je Tjaša podjetje vodila začetku tega nismo znali. Zaradi dela na več popolnoma samostojno. To, da sem ga prepupodročjih tudi nismo bili tako učinkoviti, kot bi stila nekomu drugemu, je bilo zelo težko, ampak si želeli – naučiš se, da ne moreš delati veliko stvari hkrati. Sicer moraš imeti visoke cilje, toda realne. Prepustiti podjetje za Kristina: Na začetku smo delali le na slovenskih eno leto je bilo sicer zelo razpisih. Ob spremembi programskega obdobja težko, ampak pa je prišlo leto zatišja na področju razpisov v koristno. Sloveniji. To bi lahko bilo za nas usodno, vendar smo se na situacijo odzvali tako, da smo začeli Kristina Kočet Hudrap pripravljati projekte za prijavo neposredno v

SBC | Intervju | 25. maj 2018

Intervju: Kristina Kočet Hudrap in Tjaša Milošič Kovačič

Kako izbirata sodelavce? Kristina: Po navadi obe skupaj. Največkrat izbereva po občutku. Včasih ni pomembno, kakšno izobrazbo ima posameznik ali kaj vse ima zabeleženo v CV-ju. Pomembne so veščine in volja do dela. V ekipo nemalokrat sprejmemo tudi študente na prakso, in če se izkažejo, jih z veseljem tudi redno zaposlimo, če si tega želijo. Tjaša: Tako je, pomembno je, da je človek delaven, da se je pripravljen učiti.

Nimam slabe vesti, če rečem: Tega ne zmorem. Mi lahko pomagaš? Tjaša Milošič Kovačič koristno. Tjaša ima ravno tiste lastnosti, ki jih jaz nimam – pri vodenju ljudi, načrtovanju. Tjaša: Zato se pa tako dobro dopolnjujeva! (smeh) Kristina: Tako je. Če bi bila sama, verjetno ne bi toliko zrasli. Ne bi dosegli tega, kar smo. Njen prispevek je velik. Tjaša: Se pa Kristina premalo zaveda, da je ona tista, ki je imela pogum, da je zgodbo začela in jo samozavestno vodila, ko smo bili drugi še čisto prestrašeni.

V čem ste boljši od konkurence? Kristina: Smo izjemno povezani kot ekipa. In imamo zelo visoko uspešnost pri projektih. Tjaša: Na splošno je uspešnost pri prijavah v Bruselj 8-odstotna, pri nas je 40-odstotna, v Sloveniji pa v povprečju beležimo približno 87-odstotno uspešnost. Če bi vzeli povprečje, bi to pomenilo, da naše stranke vsak mesec uspešno počrpajo okoli milijon evrov nepovratnih sredstev. Smo zelo predani. Ko delamo s strankami, delamo, kot da smo del njihovega podjetja. V času priprave projekta živimo za stranko, za podjetje. Zares se potrudimo, poglobimo se v vsebino.

Kako ste prepustili vodenje? Z obsežnimi navodili za delovanje ali ste preprosto predali? Kristina: Tjaši sem brezpogojno zaupala, zato sem ji vodenje kar prepustila, se mi zdi. Tjaša: Kristino je sicer na začetku malo skrbelo, vendar v resnici sama nisem imela veliko izbire; prevzeti je bilo treba odgovornosti in celotno ekipo – to sem tudi naredila.

Koliko časa delata? Kako usklajujeta delo in prosti čas? Tjaša: Zdaj delam manj kot na začetku. Predvsem na račun manjše nuje po nenehnem dodatnem izobraževanju, učenju – leta prinesejo določene izkušnje in seveda znanje. Ko se bliža rok oddaje projekta, takrat vsi delamo več, tudi ob praznikih in koncih tedna, če je treba. Vendar smo po oddaji vsi kakšen dan prosti. Kristina: Naš urnik je fleksibilen, nimamo klasičnega 8-urnega delavnika. Na delo prihajamo različno – kdaj pridemo pozneje in odidemo prej – pomembno je, da je delo narejeno. Dva, tri tedne pred rokom oddaje vsi delamo več, potem pa si navadno kar ves teden vzamemo prosto. Tjaša: Človek je učinkovit takrat, ko je spočit. Že nekaj let ob koncu tedna ne delam, razen seveda pred rokom oddaje projektov. Konec tedna mora biti prost. Včasih je bil moj problem, da dela nisem delegirala. Tega sem se naučila in zdaj nimam slabe vesti, če rečem: 'Tega ne zmorem. Mi lahko pomagaš?' Kristina: Po četrti uri se strankam zelo redko javim na telefon. Klic vrnem zjutraj ob osmih. Nihče se nad tem nikoli ne pritoži – praviloma vsi spoštujejo prosti čas.

Foto: Barbara Reya

Digitalizacija spreminja mesta v pametna.

CGCB-A10163-00-7600

To je Ingenuity for life. Digitalizacija spreminja načine delovanja mest. Omogoča jim reševanje izzivov, s katerimi so soočena: naraščanje prebivalstva, prometni zastoji in pomanjkanje energije. Rešitve mesta vse pogosteje najdejo s pomočjo integrirane pametne tehnologije. Z vrhunsko programsko opremo in znanjem, ki omogoča interpretacijo ogromnih količin podatkov, je Siemens zaupanja vreden partner. Digitalizirana avtomatizacija pripomore k zanesljivi oskrbi z električno energijo, pametni mobilnosti in učinkovitim stavbam. Za mesta vseh velikosti so ti pristopi ključ do maksimalnega izkoristka virov, nizkih operativnih stroškov in najmanjšega okoljskega odtisa.

siemens.com

2 82

Član

Dobra higiena je najcenejša oblika vzdrževanja zdravja

Vlaganje v higieno na delovnem mestu in v javnih prostorih se bogato poplača, saj so stroški kakovostnega vzdrževanja higiene v primerjavi z izpadi delovnih ur in izostanka iz dela zaradi bolezni zanemarljivi.

odjetje Exim Ex se je na slovenskem in tujih trgih uveljavilo s široko ponudbo izdelkov, ki so ustvarjeni za zagotovitev visoke stopnje higiene in udobja v javnih objektih, kot so denimo javni sanitarni prostori, delovna mesta, hoteli, restavracije, šole, vrtci, univerze, zabaviščni centri in centri zdravstvene nege. V njihovi ponudbi so kakovostni potrošni materiali, kot so papirnati izdelki, role, zloženke, WC papir, milo, penilo, osvežila za prostore in še drugi higienski proizvodi za dnevno rabo v sanitarijah. Dobavljajo tudi čistila in predpražnike, ki uspešno zadržijo umazanijo pred nadaljnjim raznaša-

Promo

njem v prostoru. Veliko pozornosti namenijo inovativnosti, kupcem pa po pregledu njihovih prostorov in potreb svetujejo najprimernejše rešitve v zvezi s potrošnimi materiali in opremo za vzdrževanje higiene v njihovih sanitarijah. Opremo montirajo in servisirajo ter poskrbijo za tekočo zalogo oziroma nabor čistil za dnevne potrebe.

Vpojen, mehak, a čVrst

»V papirni industriji, ki deluje na področju higiene sanitarij, se neprestano inovira in išče načine, da je papir še bolj mehak in obenem bolj vpojen. S sodobno tehnologijo se izdelujejo papirji z medprostori, ki so sposobni posrkati še več tekočin, papir pa ostane mehak in čvrst ter

3 83

nudi prijetno izkušnjo uporabniku,« pravijo v družbi Exim Ex. Papirnate izdelke odlikuje spoznanje, da 'manj pomeni več', oziroma, da je debelejša brisača bolj vpojna, bolj varčna, povzroča manj odpadka in manj onesnažuje okolje. Posledica tega je manj dela za vzdrževalca sanitarij in v s kupnem seštevku manjši mesečni strošek,« razkrivajo dolgoletne analize učinkovite in ekonomične uporabe papirnatih higienskih pripomočkov v podjetju Exim Ex, ki je samo v Sloveniji opremilo več kot 120.000 sanitarnih enot, dobro tretjino prihodkov pa ustvarijo na tujih trgih. Za poznavalce še povedo, da imajo v svoji ponudbi proizvode z lastno

blagovno znamko Ultimax, Ultimaid, Ultimo, Eximatic, Concerto. Ponujajo tudi proizvode priznane finske korporacije Metsa Tissue in proizvode blagovne znamke Katrin. Ta je sinonim za kakovostn papirnate izdelke in sodi med največje Evropske proizvajalce 'tissue' papirnatih proizvodov s širokim krogom uporabnikov.

nasVeti za stroškoVno učinkoVitost

Pri ponudbi papirnih higienskih proizvodov kupcem svetujejo uporabo rolo brisač, ki omogočajo enostavnejšo uporabo, manj je dela z menja-

vo, manj zalog, pri tem pa je sušenje rok po umivanju učinkovito. Njihove dolgoletne analize uporabe povedo, da je razmerje med zloženimi in rolo brisačami okoli 40 odstotkov manj porabe v prid rolo brisač, kar pomeni tudi manj odpadka. Pri tem je treba tudi vedeti, da uporaba papirja z manjšo gramaturo pomeni manjšo vpojno moč, zato je tudi poraba

družine podjetnikov s takšnimi vrednotami je vzgled, s katerim dajemo širši družbi vedeti, kaj je prav in kaj ni, saj se samo s predpisi in zakoni ne da definirati prav vsega, kar je prisotno v poslovnem svetu. Delno potrebna je tudi samoregulacija splošnih omejitev, ki se ravna po zdravi pameti oziroma po visokih etičnih in moralnih vrednotah. Taka usmeritev je lahko vzgled in vlečni konj gospodarskega in družbenega S SODOBNO TEHNOLOGIJO razvoja v državi. Takim SE IZDELUJEJO PAPIRJI Z vrednotam sledijo v MEDPROSTORI, KI SO SPOSOBNI Klubu slovenskih podjePOSRKATI ŠE VEČ TEKOČIN, PAPIR PA tnikov, zato smo se jim OSTANE MEHAK IN ČVRST IN NUDI tudi pridružili,« izpostaPRIJETNO IZKUŠNJO UPORABNIKU vljajo v Exim Ex.

večja. Tako se nižja cena za manj vpojno brisačo v primerjavi z dražjo bolj vpojno izniči z večjo uporabo. Pri WC papirju priporočajo izdelke iz celuloze, saj reciklirani papirji vsebujejo vse mogoče vsebine in kemijske dodatke. »Ko govorimo o sanitarnih papirjih, posebej tistih, ki jih uporabljamo v intimni sferi, ni vseeno, kaj pride v stik s sluznico oziroma kožo,« poudarjajo v podjetju Exim Ex.

Vrednote, ki so pomembne za razVoj držaVe

In kaj v družbi Exim Ex menijo o Klubu slovenskih podjetnikov? »Klub povezuje podjetja s podobnimi vrednotami, ki so osnova za uspešno dolgoročno delovanje na domačem in globalnem trgu. Biti del vse večje

EXIM EX d. o. o. | Letališka 27, 1000 Ljubljana | T: 01 524 04 44 | E: info@eximex.si | www.eximex.si

SBC | Industrija 4.0 | 25. maj 2018

Foto: Polycom

Kako so v Škofji Loki postavili eno najpametnejših tovarn pri nas

Škofjeloški Polycom je januarja letos odprl eno najsodobnejših tovarn v Sloveniji. Kaj se skriva v njej?

Piše: Andraž Sodja

ova tovarna podjetja Polycom v industrijski coni Dobje v Poljanah pri Škofji Loki na obiskovalca s sodobnostjo, urejenostjo in tehnološkimi rešitvami že na prvi pogled deluje drugače. Ko pa se poglobite v podrobnosti, spoznate rešitve, ki podjetju omogočajo kar največjo optimizacijo proizvodnje. Polycom je družinsko podjetje z 240 zaposlenimi, ki ima proizvodnjo tudi v Črnomlju.

Izdelujejo tehnično zahtevne plastične izdelke in zahtevna orodja za brizganje plastike, izvajajo pa tudi montažo sklopov za avtomobilsko industrijo, ki predstavlja 80 odstotkov njihovih kupcev. Iz proizvajalca plastičnih izdelkov so postali razvijalec in dobavitelj zahtevnih sestavih delov iz različnih kosov plastike ali hibridnih izdelkov iz plastike in kovine. Proizvodi Polycoma so vgrajeni v vsakem drugem avtomobilu na svetu, njihov proizvodni katalog pa obsega okoli 800 različnih izdelkov v serijah med tisoč in 50 milijoni kosov.

Industrija 4.0

Največje tehnološke novosti

Rešitve in kadre iskali tudi onstran meje

Tehnične rešitve za novo tovarno, ki sledi najsodobnejšim smernicam, so morali iskati v tujini. Proizvajalci opreme in programske opreme, ki je v ozadju tovrstnih pametnih sistemov, so prišli iz tujine, monterji, serviserji in vzdrževalci pa so domači. Istočasno so se soočili tudi s kadrovskimi težavami. »Imamo izvrstno skupinico informatikov, ki je poskrbela za vse integracije med napravami. Seveda je bil to za nas precejšen finančni zalogaj, toda to se bo v kratkem obrestovalo. Dober tehnično podkovan kader je zelo iskan in tudi mi imamo nekaj težav s pridobivanjem zaposlenih z ustreznimi kompetencami. Šli smo že na prva poizvedovanja na kadrovski sejem v Bosno. Potreb po tehničnem kadru, kot so strojniki, mehatroniki, električarji in informatiki, bo vedno več,« še navaja Šenkova.

Koncept tovarne, ki je bila pravzaprav zgrajena okrog proizvodnih procesov, pa sega tudi na druga področja. »Vgrajena je najsodobnejša tehnološka oprema; to je centralni sušilni sistem za sušenje granulatov, ki omogoča izvajanje sušenja vse surovine na enem mestu, enostavno upravljanje ter regulacijo prek nadzorne plošče, ki je nameščena Proizvodi Polycoma so vgrajeni v vsak drugi na uporabnikovem računalniku. avtomobil na svetu. V katalogu imajo 800 različnih Izboljšali smo pretočnost izdelkov v serijah med tisoč in 50 milijoni kosov. materiala skozi podjetje, skrajšali transportne poti ter izboljšali preglednost, varnost in počutje. Po»Kader moramo nato izobraziti sami. V tem smo na novo izvedli sistem kroženja hladilne vode, kompresorje za pripravo komprimiranega podjetju smo v zadnjih treh letih vzpostavili mozraka. Vso odpadno toploto, ki jo sevajo brizgalni čan oddelek avtomatizacije, vendar zaradi tega stroji, zajamemo in jo porabimo za ogrevanje nikogar nismo odpustili. Je pa res, da v zadnjih oziroma hlajenje prostorov. letih zaposlujemo več visoko izobraženega kaPoleg tehnoloških rešitev smo vpeljali tudi dra. Naj povem, da ima več kot 90 % zaposlenih v koncepte energetsko učinkovite maloenergijske podjetju vsaj srednješolsko izobrazbo.« stavbe. Prav tako kot vse preostale sisteme Kot zaključujejo v Polycomu, so mnolahko tudi sistem za ogrevanje, senčenje, osvega podjetja v Sloveniji zelo napredna in jim je tljevanje, prezračevanje in drugo obvladujemo koncept industrije 4.0 dobro poznan. Vendar prek centralnega nadzornega sistema oziroma obstajajo razlike med velikimi, srednje velikimi in računalniške aplikacije,« pojasnjuje Mateja Šenk malimi podjetji. Menijo, da mala podjetja precej iz podjetja Polycom in nadaljuje: zaostajajo, srednje velika in nasploh velika pod»V naše podjetje pa so prišli tudi študentje jetja pa so ustrezno prilagojena oziroma se hitro Fakultete za strojništvo, ki so s svojim znanjem, prilagajajo. idejami in neobremenjenostjo predlagali odlične rešitve, predvsem glede poenostavitev dela, logistike in transporta oz. izboljšanja pretočnosti samih procesov.« Pomembna je še investicija v proizvodni informacijski sistem Hydra, ki omogoča povezanost vseh strojev (v podjetju jih je več kot 100) v enoten sistem. Sistem prikazuje dogajanje na vsakem stroju posebej, kaj proizvaja, kakšen je proizvodni čas enega izdelka, kolikšno je število izdelanih kosov, kje so težave, kje so morebitni zastoji, kakšna je realizacija in kakšen je kazalnik skupne učinkovitosti delovne opreme. V Polycomu so četrto industrijsko revolucijo sprejeli kot velik izziv: »Preskok je ogromen, saj smo z odzivov in ukrepanj z zamikom prešli k odzivom na odstopanja takoj oziroma že v naslednjem ciklu proizvajanja izdelka.«

Foto: Polycom

V novo tovarno so vložili 12 milijonov evrov. Kljub tehnološkim rešitvam in hitri gradnji, ki je trajala manj kot leto dni, so se v nove, 10 tisoč kvadratnih metrov velike prostore, ki so povezani z več kot sto kilometri večinoma optičnih povezav, ki zagotavljajo prenosne hitrosti 10 gigabitov, preselili celo pred načrtovanim rokom. Proizvodnja v novih prostorih je namesto marca stekla že januarja. Podjetje je lani prihodke kljub investiciji povečalo za petino, na več kot 31 milijonov evrov.

86 2

Član

Strokovnjaki za globalne komunikacije

revajalci, inženirji, oblikovalci: kako bi lahko izvozniki nastopili na različnih trgih brez njihove pomoči? V globalnem gospodarstvu se številna podjetja soočajo z zahtevo po tehnični in prodajni dokumentaciji v različnih jezikih. STAR s svojimi strokovnimi, inteligentnimi in inovativnimi rešitvami nudi podporo za uspešno poslovanje v različnih gospodarskih panogah. Elena Doren, direktorica STAR Ljubljana, pojasnjuje poslovni pristop podjetja.

Sedež vašega podjetja je Sicer v LjubLjani, vendar poSLujete v okviru gLobaLne mreže? Tako je. Po zaslugi strokovnih prevajalcev, ki jih izbiramo na osnovi njihovih jezikovnih in tehničnih kompetenc, ter naših razvijalcev in naših dolgoletnih izkušenj v vlogi dobavitelja prevajalskih storitev in tehnične dokumentacije STAR lahko po svetu ponuja storitve v različnih jezikih in na različnih nosilcih, od tiskanih do spletnih izdaj. Kot to pove prva črka našega imena (S – software), ponujamo poleg prevajalskih storitev tudi rešitve IT na osnovi jezikov SGML/ XML. STAR združuje strokovnjake z bogatim naborom kompetenc.

kako Se odraža uSpešnoSt Skupine Star?

30 let po ustanovitvi je STAR s 35 podjetji in 900 zaposlenimi prisoten v več kot 30 državah v Evropi, Aziji, Severni in Južni Ameriki. Ta mednarodna razvejanost ponuja neizčrpne možnosti za vzpostavitev sinergij in nenehno izmenjavanje kompetenc. Kot pionir v razvoju orodij za računalniško podprto prevajanje je STAR danes ena od večjih globalnih skupin v prevajalski dejavnosti. Promo

Tolmačenje Prevajanje

Izdaja

Urejanje Tisk

Vodenje procesov

kako je k temu uSpehu priSpevaL razvoj učinkovitih orodij? Za potrebe konkurenčnosti na mednarodni ravni je bilo treba razviti posebno orodje za strojno podprto prevajanje Transit, ki omogoča delo s pomnilniki prevodov posameznih podjetij, in TermStar za upravljanje terminologije, s katerim prevajalec strokovnih besedil lahko zagotavlja nujno potrebni doslednost in natančnost uporabljene terminologije. STAR je razvil tudi sistem za zagotavljanje doslednega in učinkovitega delovnega procesa, s katerim pokriva celoten proces izdelave dokumentacije, vse do tiskanja oziroma izdaje končnega dokumenta na katerem koli nosilcu. Že nekaj let se posveča tudi razvoju strojnega prevajanja kot eni od ključnih tehnologij, ki vse bolj vpliva na konkurenčnost v prevajalski dejavnosti.

kakšne prednoSti ponujate Strankam?

Tehnologije se hitro razvijajo, prav tako potrebe naših strank. Danes je nemogoče, če ne celo prepovedano, tržiti izdelek brez pripadajoče dokumentacije v jeziku ciljnega trga. Naj bo v tiskani ali elektronski obliki, ali

Logistika

pa dostopna prek spleta, mora biti ta dokumentacija natančna, nenehno posodobljena, priročna in v številnih jezikih. Če je pravilno zasnovana, omogoča boljšo uporabo izdelka. V preteklosti je veljala zgolj za dodaten strošek, danes pa je postala sestavni del trženja, ki izdelek spremlja skozi njegov celoten življenjski cikel in je tudi odraz njegove kakovosti.

kakšni So vaši ciLji, ko vam podjetje zaupa Svoje komunikacije? Nesmiselno bi bilo začeti vse od začetka. Ponujamo rešitve na osnovi vnovične uporabe in optimalnega recikliranja, kot to ponazarja simbol Δ (delta) v našem logotipu in predstavlja temeljni pristop v skupini STAR. S tem lahko občutno zmanjšamo stroške, lažje obvladujemo roke, ki so pogosto skrajno kratki, in tako olajšamo pravočasen prihod izdelka na trg. Tako zagotovimo tudi dosledno in enotno kakovost prevodov ter zanesljivost vsebine ob upoštevanju podobe znamke. STAR je na voljo podjetjem, ki želijo izboljšati kakovost svoje dokumentacije, in jim v ta namen, brez obveznosti, ponuja analizo trenutnega stanja in predlog rešitev po meri.

Povezujemo vaše vizije, tehnologije in stranke Uspešno obveščanje ciljnih skupin je za vsako podjetje velik izziv. Dokumentacija in sporočila morajo biti pripravljena v jezikih posameznih trgov ter prilagojena zahtevam lokalnih uporabnikov in posebnostim njihovega okolja. Za uspešno mednarodno poslovanje morajo biti vaše informacije pravočasno dostopne v številnih jezikih, na različnih nosilcih in za raznovrstne ciljne skupine. Za tako zahtevno nalogo je potreben učinkovit preplet številnih strokovnjakov, podatkovnih zbirk, informacijskih virov in nosilcev ter dolgoletnih izkušenj in strokovnih znanj z vseh področij informacijskih tehnologij in komunikacij. Na osnovi dolgoletnih izkušenj in uspešnega sodelovanja s partnerji na domačem in tujih trgih vam v sinergiji z mrežo visoko usposobljenih strokovnjakov za jezikovne tehnologije zagotavljamo zanesljivo podporo pri premoščanju vseh komunikacijskih ovir. Z nami bodo vaša sporočila vsebinsko in oblikovno kakovostna ter pravočasno na cilju.

STAR prevajalske storitve d.o.o. Ljubljana Prušnikova 75, 1210 Ljubljana-Šentvid Tel.: +386 1 232 10 10 E-pošta: ljubljana@star-group.net

www.star-ljubljana.si

STAR – Your single-source partner for corporate product information

SBC | Industrija 4.0 | 25. maj 2018

Foto: Polycom

Kakšne so prednosti pametne tovarne

Piše: Andraž Sodja

ehnični vodja oddelka za plastiko poljanskega Polycoma Gašper Sever o inovativnih rešitvah, ki se hitro povrnejo ter podjetju prinašajo prednosti in prihranke. Tudi na mestih, kjer na optimizacijo marsikdo niti ne pomisli.

Polycomova pametna tovarna, ki sledi smernicam industrije 4.0, prinaša vrsto prednosti.

Stavba, ki vpliva na kakovost izdelka Stavba Polycoma v industrijski coni Dobje nad Poljanami se ne ponaša le z izjemnimi tehnološkimi rešitvami za sodobne tehnologije. Projektirana je bila tako, da so upoštevali proizvodne procese. Stavba ima nižjo gradnjo, z umestitvijo orodjarne v pritličje pa zmanjšujejo vibracije, ki so v stari tovarni povzročale izgube stotink pri natančnosti izdelkov. Končni izdelek je tako bolj kakovosten.

Industrija 4.0

Energetski sistem, ki prinaša prihranke Energetski sistem v tovarni upravljajo s sistemom CNS, ki je vezan na lastno transformatorsko postajo. Sistem CNS omogoča delovanje in nadzor prek spletne aplikacije ter spremljanje porabe električne energije in njeno optimizacijo.

Avtomatizacija za hitro odzivnost Veliko sredstev namenjajo avtomatizaciji proizvodnje. Z vsakega stroja, naprave, robota in delovnega mesta dobivajo podatke v realnem času ter se hitro odzovejo ob morebitnih zastojih oziroma napakah. Nova tovarna omogoča delovanje 150 robotiziranih in avtomatiziranih strojev za brizganje plastike. Trenutno jih imajo 94, od tega 60 opremljenih z roboti. To pomeni, da na vsakega četrtega zaposlenega pride en robot. Ob selitvi v novo tovarno so strojnemu parku dodali še 14 novih avtomatiziranih strojev.

Presežki energije, ki jih lahko porabijo drugje Pri brizganju plastike nastaja veliko odvečne toplote, ki jo uporabljajo za ogrevanje upravne stavbe. Tako v celoti reciklirajo tudi odvečno energijo. Toplotna črpalka omogoča le ogrevanje za zagon proizvodnje. Višek odpadne energije v zimskem času bi lahko uporabili za ogrevanje dodatne stavbe. Rešitve za izkoristek presežkov energije v poletnem času, ko so ti višji, še iščejo.

Napredni nadzor objekta Podjetje uporablja CNS-sistem nadzora celotnega objekta. Sistem skrbi za upravljanje prezračevanja, ogrevanja, hlajenja, osvetljevanja in strojnih instalacij, ki omogočajo transport granulata za proizvodnjo.

Centralizacija in nadzor, ki prej ni bil mogoč CNS-sistem omogoča tudi sušenje in transport granulata iz kateregakoli silosa na katerikoli stroj. Transport skozi vakuumske cevi je hitrejši in poteka preko kretnic, podprtih z RFID-čipom. Kretnice omogočajo dodaten nadzor in preprečujejo zamenjavo materiala, saj so si granulati med sabo precej podobni. Stari prostori so jih pri tem močno omejevali.

Kabli in optika, ki omogočajo velike hitrosti Ves proizvodni del tovarne je povezan z UTP-kabli kategorije sedem, ki zagotavljajo prenosne hitrosti do 10 gigabajtov na sekundo. Z optičnim omrežjem je zagotovljena hrbtenica omrežja. V fazi testiranja je tudi sistem neposrednega prenosa dokumentacije na posamezni delovni stroj, kar pomeni novo izboljšanje nadzora in zmanjšanje potenciala za nastajanje napak.

Nadzor v živo za sprotno merjenje kakovosti izdelkov Senzorji notranjega tlaka v orodjih merijo odstopanja pri brizganju, s tem pa skrajšujejo cikle in odpravljajo zastoje. V podjetju še vedno vztrajajo tudi pri procesni kontroli, vendar se njena pogostost lahko bistveno zmanjša.

Stabilnost procesov S tovarno, zgrajeno po meri proizvodnje, so optimizirali prostor, namenjen posameznemu delovnemu stroju. To v sodelovanju z naprednim nadzorom, avtomatizacijo in nadzorom porabe energije pomeni velike prihranke in stabilnost proizvodnih procesov. Rezultat so večji prihodki.

V napredne tehnologije se izplača vlagati, poudarja Gašper Sever. V Polycomu zdaj nadgrajujejo tudi starejše delovne stroje ali jih zamenjujejo z novimi. To je dolgotrajen postopek, a se investicija hitro povrne. Optimizacija je za podjetje bistvenega pomena, optimizacija delovnega procesa pa živ proces, ki poteka ves čas. Pri selitvi podjetja na novo lokacijo so se pokazale posamezne pomanjkljivosti. Rešili so jih tako, da so sproti sestavljali posamezne mikrolokacije. Dodana vrednost vseh rešitev pa je zahteven tehnični izdelek, proizveden po najsodobnejših tehnoloških procesih, ki z avtomatizacijo, nadzorom in optimizacijo prinašajo kar največji izkoristek. Po besedah Gašperja Severja so še vedno priložnosti za napredek in rezerve v razvoju. Pomembne so tudi povratne informacije strank. Da za novo tehnologijo vlada precejšnje zanimanje, kaže tudi udeležba obiskovalcev na dnevu odprtih vrat. Nove prostore je obiskalo več kot 1500 ljudi, proizvodnjo pa so si ogledali tudi študentje.

2 90

Član

Z vrhunskim razvojem na evropske trge

Razvoj v vrhniškem Siliku, proizvajalcu tehničnih izdelkov iz elastomerov, termoplastov in tekočih silikonov, temelji na iskanju novih in alternativnih materialov in konstrukcijskih rešitvah za avtomobilsko industrijo in proizvodnjo bele tehnike, s čemer so prepričali vodilne evropske multinacionalke. Kupec njihovih izdelkov dobi vso podporo pri izdelavi in izbiri materialov po njihovih zahtevah in specifikacijah, proizvodi iz alternativnih materialov pa mu prinašajo ustrezno in cenejšo rešitev. »V okviru konstrukcijskih rešitev, in na podlagi kupčevih zahtev,

Promo

skušamo predvsem najti boljšo rešitev od obstoječe – ne samo na podlagi materialov, ampak tudi v različnih kombinacijah injekcijskega brizganja. Pri tem uporabljamo najsodobnejšo vrhunsko tehnologijo in v lastnem laboratoriju in orodjarni razvijamo

proizvode in orodja za izdelavo naših inovativnih proizvodov,« poudarjajo v Siliku, kjer si znanje in izkušnje pridobivajo že tri desetletja.

Glavni odjemalec je avtomobilska industrija

Svojo tržno nišo so našli v proizvodni branži, kjer je izdelkov z visoko dodano vrednostjo sorazmerno malo. Pri kupcih avtomobilske industrije so prisotni že v sami idejni zasnovi in na ta način lahko neposredno vplivajo na izbiro materialov in konstrukcijo svojih izdelkov. Danes sodelujejo z večjimi nemškimi podjetji na področju vzme-

913

Povezani

SBC

v zmoremo več tenja in regulacije zraka in tekočin v avtomobilih oziroma na področju dovajanja goriva. S svojimi partnerji veliko sodelujejo tudi na segmentu pogonskih agregatov, predvsem na razvoju in proizvodnji proizvodov za štiri kolesne pogone. Njihovi dolgoletni partnerji so predvsem nemški proizvajalci avtomobilov višjega kakovostnega razreda kot so BMW, VW, Audi, Porsche, Daimler in AMG. Siliko je pomemben dobavitelj tudi v industriji bele tehnike (Gorenje, Miele in BSH), sodelujejo pa tudi s partnerji na področju elektroindustrije, sanitarne in gradbene industrije.

dih, namenjenih za upravljanje vozil oziroma krmilnega sistema. Usmerjajo se tudi v razvoj proizvodov, ki bodo primerni za uporabo pri alternativnih pogonskih virih kot na primer vozila na električni pogon. »Glede na to, da nismo proizvajalci modulov za končno vgradnjo, veliko sodelujemo tudi s tako imenovanimi 'Tier 1' kupci. Naš izdelki so vgrajeni v končne module proizvajalcev kot Mahle-Behr, GKN Driveline, Hella, Mubea, Woco, BorgWarner, Magna in druga priznana podjetja iz vsega sveta,« še povedo v Siliku, kjer 70 odstotkov svoje proizvodnje izvozijo na trg Evropske unije.

»Povezovanje podjetij, kot ga omogoča Klub slovenskih podjetnikov (SBC- Slovenian Business Club) je za slovenske podjetnike pomembna pridobitev. Kot posamezniki smo premajhni, povezovanje in izmenjava izkušenj s drugimi člani je zato nuja. Skupaj znamo in zmoremo bistveno več, povezani smo bolj učinkoviti in uspešni na globalnem trgu. Znotraj Slovenije drug drugega ne smemo videti kot konkurenco, temveč kot opcijo za širitev posla na ogromni svetovni trg,« so prepričani v podjetju Siliko.

veliki preskoki v razvojnem oddelku

V preteklih letih so v razvojnem oddelku Silika naredili bistven napredek na področju ohišja za dovajanje goriv, področju vzmetenja in dotoka zraka v motor vozila, ter s tem povečanega udobja potnikov. Zadnje leto veliko pozornost posvečajo tudi razvoju regulacije zraka in tekočin v športnih izvedbah avtomobilov in na proizvo-

KVALITETA. FLEKSIBILNOST. TEHNOLOŠKA DOVRŠENOST. Razvoj in proizvodnja tehničnih artiklov iz: • •

elastomerjev termoplastov

• •

Razvoj zmesi in mešalnica Proizvodnja Lastna orodjarna

tekočega silikona kombinacij: kovina-elastomer-termoplast

Razvoj in raziskave Laboratorij Logistika in e-tehnologija

Industrije: Bela tehnika

Avtomobilska industrija

Živilska industrija

Sanitarna tehnika, gradbeništvo, strojegradnja

Medicinska tehnika

OD IDEJE DO KONČNEGA PROIZVODA.

Siliko d.o.o. | Tržaška cesta 31, 1360 Vrhnika | Slovenija | EU

9001

16949

| T +386 1 364 80 80 | F +386 1 364 80 85 | www.siliko.si | info@siliko.si

14001

SBC | Novice | 25. maj 2018

Projekti

Protim Ržišnik Perc poskrbel za temelje poslovnega kompleksa na Brniku Arhitekti in inženirji podjetja Protim Ržišnik Perc so lani sodelovali pri uresničitvi številnih projektov na področju industrije, prostorskega in infrastrukturnega načrtovanja, poslovne in stanovanjske gradnje ter trgovine. Pri projektu gradnje druge etape proizvodno-skladiščno-poslovnega kompleksa Saxonia-Franke v poslovni coni Žirovnica so izdelali projektno dokumentacijo ter izvedli projektni in

izvedbeni menedžment. Za prodajno-servisni center tovornih vozil Volvo Trucks v Ljubljani so izdelali dokumentacijo ter sodelovali pri pridobitvi dovoljenj in nadzoru gradnje. Pri razširitvi nakupovalnega centra Qlandia v Kranju so poskrbeli za izvedbeni menedžment. Pri gradnji raziskovalno-razvojnega in proizvodnega kompleksa Raycap v Komendi so pripravili dokumentacijo in poskrbeli za projektni menedžment.

Širitev

Podjetje Lotrič Meroslovje vstopilo v hrvaško družbo Podjetje Lotrič Meroslovje je zaradi potreb po širitvi letos kupilo prostore v Železnikih in tako pridobilo dobrih tisoč kvadratnih metrov površin. Postali so solastnik hrvaškega podjetja Tehničar Servag in predstavili nov izdelek, merilni stroj za merjenje dimenzij izdelkov, ki so popolnoma prilagojeni zahtevam kupca. Stroj se uporablja v avtomobilski, gradbeni, pohištveni in plastični industriji. Meri lahko različne oblike in je uporaben za različne materiale. Kot prvi pri nas so letos pridobili akreditacijo za področje čistih prostorov po standardu ISO 14644, mikrobioloških zaščitnih kabinetov po standardu EN 12469 in digestorijev po standardu EN 14175. Tako lahko izvajajo tudi validacije aseptičnih komor in komor z laminarnim zračnim tokom. Cilj podjetja je do leta 2020 polovico prihodkov ustvariti s prodajo izdelkov. Člani družine so lani podpisali družinsko ustavo in se zavezali skupnim pravilom delovanja v podjetju. Več o tem lahko preberete na strani 28.

Sodelujejo pri gradnji dveh objektov z oskrbovanimi stanovanji na Bledu ter pri projektu komunalne in prometne infrastrukture za nov nakupovalni center v Ljubljani. Za območje L8 Poslovni kompleks Brnik so prispevali dokumentacijo za izvedbo sprememb in dopolnitev veljavnega občinskega podrobnega prostorskega načrta. Izdelali so celotno projektno dokumentacijo za novo poslovno stavbo Krke v Ljubljani.

Priznanje

Zlata nit za RLS Merilno tehniko in Intero Člana SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, podjetji Intera in RLS merilna tehnika, sta konec marca prejela nagrado zlata nit 2017, ki jo časopis Dnevnik vsako leto podeljuje najboljšim zaposlovalcem v državi. Podjetje Intera, ki ga vodi Peter Ladič, je nagrado prejelo v kategoriji malih podjetij z 10 do 50 zaposlenimi, podjetje RLS merilna tehnika, ki ga vodi Janez Novak, pa v kategoriji srednjih velikih podjetij, ki imajo od 51 do 250 zaposlenih. Medicina

Kirurgija Bitenc odprla medicinski center Kirurgija Bitenc je lani odprla Medicinski center Ljubljana. V centru delujeta dve glavni medicinski veji, obe v lasti kirurga dr. Marka Bitenca, poleg Kirurgije Bitenc še Zdravstveni center Zdravje. Kirurgija Bitenc v Medicinskem centru Ljubljana opravlja preglede tako pred kirurškimi operacijami kot po omenjenih posegih. Zdravstveni zavod Zdravje v centru opravlja koncesijsko dejavnost družinske medicine, endoskopije (kolonoskopija in gastroskopija) ter zobozdravstva. V centru deluje več drugih samoplačniških ambulant.

Član Iz naših podjetij

ROTO

Prekmurska multinacionalka Dolga življenska doba, zanesljivost, strokovnost Slovensko družinsko podjetje Roto iz Murske Sobote, z več kot šestdesetletno tradicijo, je pionir in vodilni evropski proizvajalec na področju proizvodnje polietilenskih izdelkov v Evropi. Več kot 350 zaposlenih ustvarja 4000 različnih izdelkov za kmetijstvo, ekologijo, gradbeništvo, vrtnarjenje in šport, ki jih prodajajo v skoraj 52 držav po vsem svetu. Začetki podjetja segajo v leto 1949, ko je Jožef Pavlinjek, oče današnjega direktorja Štefana Pavlinjeka, odprl ključavničarsko delavnico. Danes imajo 13 podjetij, od tega šest proizvodnih, v Murski Soboti in Puconcih, na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji. Izdelujejo prek dva tisoč različnih izdelkov. Na tujih trgih ustvarijo okoli 75 odstotkov prihodkov, izdelke pa prodajajo na vseh celinah razen na Antarktiki. Od tega na primer v Avstralijo prodajajo rezervoarje za avtodome, v Novo Zelandijo rezervoarje za škropilnice in kajake, na Japonsko zbiralnike deževnice, v ZDA pa sode za vino in vrtne garniture. V vodenje je danes vpeta vsa družina s Štefanovo ženo Ireno, hčerko Nušo in sinom Matjažem. Imajo zelo širok proizvodni program izdelkov iz plastike, oblikovanih po postopku rotomodeliranja. V svetu so četrti največji tovrstni proizvajalec.

Varujmo okolje in privarcujmo

REZERVOARJI ZA VODO ČISTILNE NAPRAVE www.rotoVODA.si

2 94

Član

Z roboti do večje delovne učinkovitosti

Japonsko podjetje Yaskawa z več kot 100-letno tradicijo je s 3,5 milijardami letnega prometa vodilni svetovni proizvajalec nove generacije servo in inverterskih pogonov ter Motoman industrijskih robotov.

oslovne dejavnosti podjetja predstavljajo roboti, pogoni, frekvenčni inverterji, servo pogoni, krmilniki strojev ter sistemi pogonov in strankam prilagojenih krmilnikov. Zaradi dolgoletnih izkušenj s prilagodljivimi rešitvami v avtomatizaciji in širokega strokovnega znanja na področju številnih panog in načinov uporabe je podjetje Yaskawa vrhunsko usposobljen in kredibilen partner za razvoj sistemskih rešitev.

bo v raziskave in razvoj so proizvedli že veliko izumov, patentov in inovacij. To jih že tretje leto zapored uvršča med 100 najbolj inovativnih podjetij na svetu.

prVa toVarna robotoV V eVropi bo V sloVeniji

zaVzeti za razVoj dobrega podjetništVa

Pri integraciji v slovensko okolje so se v Yaskawi pridružili tudi Klubu slovenskih podjetnikov. »Med srečanji z ostalimi člani Kluba, ki vedno poteka pri enem od članov, širimo krog poznanstev in možnih poslovnih partnerjev in si izmenjujemo mnenja in izkušnje, na podlagi katerih lahko izboljšujemo svoje poslovanje. Všeč nam je, da je Klub nepolitično, gospodarsko združenje podjetnikov in gospodarstvenikov, ki spoštujejo visoka

V Sloveniji ima korporacija Yaskawa tri podjetja. Yaskawa Ristro je proizvodno podjetje in odgovorno za prodajo znotraj korporacije, Yaskawa Slovenija pa je zadolžena za prodajne in ostale marketinške aktivnosti na področju Slovenije in držav nekdanje jugosloV sVetoVnem Vrhu proizVajal- vanske federacije. ceV industrijskih robotoV Podjetjema se je koVeč kot 400.000 njihovih robotov, ki nec leta 2017, ko je bil YASKAWA JE ENO REDKIH PODJETIJ so nameščeni po vsem svetu, podjetje položen temeljni kamen NA SVETU, KI LAHKO PONUDI Yaskawa uvršča med največje proizva- in se je začela gradnja KOMPONENTE IN REŠITVE ZA jalce industrijskih robotov na svetu. prve Yaskawine tovarne SKORAJ VSE SEKTORJE. Poleg robotov za varjenje, paletiranje, za proizvodnjo robotov lakiranje in rokovanje ter manipulacijo v Evropi, pridružilo še podjetje Yaskawa etična in moralna načela ter s svojim izdelujejo tudi robote, zasnovane za Europe Robotics. »Industrijski roboti delovanjem poskušajo biti vzor. Zdruuporabo v laboratorijih in čistih sobah Motoman so prisotni v avtomobilski, ele- ženje se zavzema tudi za ohranitev ter avtomatizirane robotske sisteme na ktro, prehranski, lesni, kemični in drugih visoko izobraženega kadra v Sloveniji ključ za varjenje vrhunske kakovosti. industrijah. Z našimi roboti podjetja doin s tem pomaga zmanjševati beg mosegajo večjo učinkovitost. žganov. Program združenja je dobro Novost našega programa zastavljen, med drugim se zavzema je kolaborativni robot, ki tudi za celovito davčno reformo, še PO SVETU DELUJE VEČ KOT 400.000 deluje zelo varno, zato posebej na področju davčne razbreROBOTOV PODJETJA YASKAWA. lahko ljudje sodelujejo menitve plač višjih plačilnih razredov, Del korporacije Yaskawa je tudi podz njim brez posebne zaščitne opreme. zavzema pa se tudi za davčne olajšajetje Vipa, ki je gonilna sila inovacij Razvijamo tudi strežne robote, ki bodo ve investicij. Ker ima Klub z vsakim na področju programirljivih logičnih v prihodnosti pomagali starejšim in dnem več članov, pridobiva potencial, krmilnikov in vmesnikov človek-stroj. invalidom,« so v Yaskawi pojasnili veliko da postane resen partner zakonodajni Yaskawa je eno redkih podjetij na svetu, povpraševanje po robotih in posledično veji oblasti. Skupaj kot združenje lahki lahko ponudi komponente in rešitve potrebo po graditvi tovarne v Evropi, ko podjetniki dosežemo več,« so nam za skoraj vse sektorje. Z obsežno naložkjer so izbrali Slovenijo. povedali v Yaskawa Slovenija. Promo

Krmiljen z

YRC1000