Sedem 00 2015 small by Bebic

COLOR CMYK

7dem datum OKTOBER 2015

stran 1

Aktualno .

Sobota, 19. oktober 2015

Nasveti

VAŠ TEDNIK Petek, 6. 11. 2015

preberite

sedem

koncert Ta teden Solent hictem prinašamo restrum re nati ab Rit oditi Četrtek, november 2015 iliquibus ese5.con cum Za ambiciozen resciunt. podnebni dogovor še Nam, tende voluptis letos Pozitivna Psihologija 25 sequis porionessiti Sit omniat POT DO SREČE Nemqui coreste nectur, Pozitivna psihologija je demporumet temquam, volenihilit mlada veja psihologije, aperuptati asperio et aut ki se ukvarja s Preberite qui occate pos es mos quas. (str5) Liquaspiet Četrtek, 5. proučevanjem november 2015 dejavnikov, Ficipsam re quat magnihil ki naše življenje delajo dolo officabor Occabo. Et dobro, polno, izpolnjujoče inctemo audit facea Za ambiciozen in nam pomagajo doluptassint podnebni letos uresničevati vse naše Goran Janus 41 Sit omniat

Moč Ljudje majhnih

0,00 € | številka 00 | letnik I

dejanj

Šport

potenciale.

Sit omniat Nemqui Nemqui demporumet demporumet aperuptati aperuptati asperio et aut asperio et mos quas. aut mos quas dolupta tem˝ (str7) Ficipsam dolo

jejo raziskovalci v pozitivni psihologiji. Ko sem tisti večer razmišljala

timistični, zadovoljni, srečni, hvaležni; da bomo znali opaziti tudi lepe stvari okoli nas. Si predstavljate svet, v katerem bi bili ljudje prijazni drug do drugega, se spoštovali, cenili

o dogodku na avtobusu, sem preberite se spomnila, da sem bila na

koncu osnovne šole tudi sama (str5) v podobni situaciji. Liquaspiet Na drugem koncu Ljubljane sem iskala trafiko, da bi kupila žeton za avtobus do doma. Ravno Ed sem opravila izpit iz klavirja, želela sem pohiteti domov, trafike pa nikjer. Mimoidočo gospo sem vprašala, kje lahko kupim žeton. Pa mi ga je kar dala. Bil je rumene barve kot moja oblekica z rožicami in velikim ovratnikom. Kdo ve, ali je gospa takrat vedela, kako zelo mi je polepšala dan. In kako mi izkušnja še zdaj, po toliko letih pomaga ohranjati optimizem.

dobre lastnosti pri drugih in Četrtek, 5. november 2015 z veseljem nekoga pohvalili?

Piše: Dr. Polona Gradišek

EPSKI DVOBOJ

ozitivna psihologija poskuša z znanstvenimi raziskavami odgovarjati na vprašanja, kot so: Kaj je sreča? Kako jo doseči? Katere so pozitivne lastnosti pri ljudeh in kako jih razvijati? Kako ohranjati optimizem in zakaj je ta pomemben? Kako povečati zadovoljstvo v službi? Kako naj pomagamo otrokom, da bodo razvijali svoje talente?

Jaz si ga. In že danes si lahko skupaj začnemo prizadevati za tak svet. Za začetek z majhnimi prijaznimi dejanji, ki nas nič ne stanejo, a imajo veliko moč.

Tehnika Bil je deževen jesenski dan. Kolo je počivalo v kolesarnici, jaz sem se po dolgem času spet odpravila po opravkih z mestnim avtobusom. Ko sem vstopala v avtobus, sta pred menoj fanta, najbrž šestošolca, vozniku razlagala, da bosta plačala za dve osebi. Prvo plačilo je šlo skozi, pri drugem je zapiskalo: urbana je bila prazna. Fanta sta se obupano pogledovala, nista vedela, kaj storiti. Pa sem se oglasila in rekla, da bom plačala vozovnico za drugega fanta. Zasvetile so se jima oči, oddahnila sta si, ker sta lahko nadaljevala pot, voznik pa tudi, saj je bil že čas, da odpelje s postajališča. Meni pa se je na obraz narisal velik nasmeh in tam ostal še dolgo. Zato ker sem imela priložnost narediti majhno dobro stvar, zaradi katere sem bila še ves dan dobre volje. Prav občutja, kakršna so opisana v tem dogodku, prouču-

demporumetdemporumet aperuptati aperuptatiSit omniat Nemqui asperio et aut asperio et demporumet preberite mos quas. aut mos quas aperuptati (str. 26) dolupta. Hekerji asperio et (str7) Avtorica aut mos quas Gibanje dolupta (str10) Pozitivni Ed qui aut

Znate 2015 Četrtek, 5. november

POZITIVNI POL ŽIVLJENJA

videti lepe stvari?

Samo komplicirati ne smeš Dvoboj na vse ali nič Tehnologija za osvajanje vesolja P nasa GRe na MaRs

Psihologija se je v preteklosti ukvarjala predvsem s preprečevanjem in zdravljenjem težav in motenj, sodobna pozitivna psihologija pa se usmerja na pozitivni pol življenja. Če nekdo uspešno odpravi neko težavo, namreč še ne pomeni, da je tudi zadovoljen in srečen. Zakaj bi ostali na »točki nič«, če pa lahko ljudem pomagamo, da dosežejo več kot le »odsotnost težav«, da torej zaživijo zadovoljno in srečno? Znanstvene ugotovitve iz pozitivne psihologije nam lahko pomagajo, da bomo bolj op-

qui aut

officabor audit Um est, simet Obis iur? Et faceaassintquianihitat. Za ambiciozen Sit omniat Sit omniatpodnebni Nemqui Nemqui dogovor še

NASMEH, KI SI GA ZAPOMNIŠ

Hekerji

spreminja Oltorum pogled Equo svet magnatin Equo Dr. psihologije Graditelj je Polona magnatin Gradišek je priznana tip človeka, eostis. eostis. strokovnjakinja za

Svet ni kipodročje razmišlja pozitivne psiSit omniat bil pravi, drugače, zunaj hologije. Med drugim ustvaril ga jeNemqui je napisala prispevek obstoječih demporumet o upanju za knjigo The računalnik. okvirov. World je vseeno aperuptati (str. 46) Book ofAHope, ki bo izšla jeseni, svoasperio et aut prelisičil je znanje in pozitiven

mos quas. možgane. Gibanje pogled na svet bo vsak Navidezno (str10) (str.z27) vami. spreminja teden delila tudi Zabava svet za bližnjo Oltorum Graditelj je tip človeka, prihodnostUm est, simet quianihitat. ki razmišljaSvet ni bil pravi, Sit omniat drugače, zunaj ustvaril ga je

obstoječih Nemqui Pred Goranom Janusom je peta zima, v kateri bo kot okvirov. računalnik.demporumet A vodil je vseenoasperio et aut 46) glavni trener slovenske reprezentance smučarje(str. skakalce prelisičil mos quas proti najpogumneje postavljenim ciljem. Kaj drugega mu po možgane. (str. 32) Navidezno izjemni ROSSI. lanski Potem sezoni niti preostane. (str. 47) VALENTINO ko jene NASA razkrila, da obstaja na Marsu tekoča voda, so vse oči oprte v Rdeči planet. In Zabava kot za bližnjo Telefonija kaže, se pri NASI na vso moč pripravljajo, da bi na »našega prihodnostOblika soseda« človek stopil okoli leta 2030. Svet ni in udobje

ANTIMIGRANTSKA GIBANJA V SLOVENIJI

Piše: Urban Klančnik Foto: NASA

red kratkim so pri NASI objavili, da je projekt JourneyToMars (Potovanje na Mars) v polnem teku, in predstavili načrte, kako naj bi v prihodnosti osvoji-

li planet. Za to bodo morali razviti kar nekaj popolnoma novih tehnologij, ki bodo tudi na splošno vplivale na raziskovanje vesolja in morda posredno tudi na naša življenja.

ORJAŠKE RAKETE

kete space shuttle. Imenovala naj bi se SLS in bo lahko v orbito ponesla 70 ton opreme, na Mars pa naj bi je z njo poslali kar 130 ton. SLS bo visoka 116,5 metra in bo največja raketa, kar jih je izdelalo človeštvo. Poleg tega bo tudi precej močnejša od recimo rakete Saturn V, ki je ponesla astronavte Apolla

na Luno. V poročilu NASE tudi piše, da bo SLS lahko odpeljala ljudi na Mars in tudi na druge lokacije globoko v vesolju.

EKSPERIMENTALNI POGON

SLS bo poganjal sistem tekočega vodika in tekočega kisika. A naloga SLS bo »le«

red kratkim so pri NASI objavili, da je projekt JourneyToMars (Potovanje na Mars) v polnem teku, in predstavili načrte, kako naj bi v prihodnosti osvoji-

li planet. Za to bodo morali razviti kar nekaj popolnoma novih tehnologij, ki bodo tudi na splošno vplivale na raziskovanje vesolja in morda posredno tudi na naša življenja.

oRjaŠke Rakete

Predvidoma naj bi leta 2018 dobili naslednico slavne ra-

na Luno. V poročilu NASE tudi piše, da bo SLS lahko odpeljala ljudi na Mars in tudi na druge lokacije globoko v vesolju.

eksPeRiMentaLni PoGon

SLS bo poganjal sistem tekočega vodika in tekočega kisika. A naloga SLS bo »le«

bil pravi, Sit omniat ustvaril ga je Nemqui računalnik.demporumet A je vseenoasperio et aut prelisičil mos quas možgane. (str. 10)

spraviti astronavte v zemljino orbito. Nato bodo potrebovali poseben pogon, ki jih bo v približno sedmih mesecih pripeljal do Marsa. Obstajata dva načrta: prvi, klasični bi uporabljal raketno gorivo, za kar bi bil potreben tudi orjaški rezervoar, vendar bi bil takšen (str. zelo 47) drag. način potovanja

Mejnik v znanosti. Potem ko je NASA razkrila, da obstaja na Marsu tekoča voda, so vse oči oprte v Rdeči planet. In kot kaže, se pri NASI na vso moč pripravljajo, da bi na »našega soseda« človek stopil okoli leta 2030.

Piše: Urban Klančnik Foto: NASA

Predvidoma naj bi leta 2018 dobili naslednico slavne ra-

Telefonija

Oblika in udobje Sit omniat Nemqui demporumet asperio et aut mos quas (str. 10)

Za Sedem pišejo tudi: Tadej Golob Polona Gradišek Jernej Kaluža Žiga Kariž Matevž Šalehar Hamo Mitja Vilar

Revščina

Dolgotrajna stiska pri ljudeh povzroči nestrpnost (str. 2-5) Načeti biser

Boka Kotorska v primežu tujega kapitala in domače mafije (str. 13-14)

Kdo se boji črnega moža? Sporni TTIP

Intervju

Trije milijoni podpisov proti.

Samo komplicirati ne smeš.

Kakšne posledice bi imel za Slovenijo? (str. 9-12)

Goran Janus o pogumno postavljenih ciljih naših skakalcev (str. 25-28)

Foto: Profimedia

ODNOS DO BEGUNCEV Vzporedno s prihodom beguncev na slovenske meje so se pri nas pojavila ali vsaj močno povečala svoj vpliv tudi številna antimigrantska gibanja.

Za drzne

Je kuhanje v pomivalnem stroju noro ali varčno (str. 22–23) Danska zanka

Za pisatelja Henrika Bruna je Ljubljana idealen kraj za umor (str. 28-29)

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 2

Aktualno

ZLORABE REVŠČINE

PIŠE:

Simona Furlan, novinarka in urednica

Z vami vsak petek SEDEM Vsak teden bomo brskali po ozadju aktualnih dogodkov, spraševali, analizirali, svetovali in se tudi zabavali.

ekateri so nas na pot pospremili z dvomi, češ, ljudem se danes ne ljubi več brati resnih in poglobljenih reči. Zanima jih površina, tisto, kar je pod njo, jim je preprosto odveč in v breme. Ne strinjamo se! Prevladujoče malodušje in zagrenjenost nas ne zanimata. Svet ni črno-bel, življenje, čeprav se okrog nas dogajajo res grde in boleče reči, tudi usodne, je še vedno barvito in razgibano. Tudi za optimizem je v njem dovolj prostora, a tega lahko občutimo šele, potem ko tudi najbolj zapletene reči prikažemo v jasni podobi in se otresemo strahu pred njimi. To, kot ste najbrž že ugotovili, nameravamo početi v prvem delu našega časopisa, ki je namenjen podrobnejšim analizam političnega, gospodarskega in socialnega dogajanja. To so zgodbe, ki se tičejo nas vseh, zgodbe naše aktualne sedanjosti in prihodnosti, na katero lahko vplivamo, a le če zavzamemo držo aktivnega državljana, ki mu je čredni nagon tuj. Naše nezadovoljstvo hoče biti konstruktivno, ne razbijaško.

tični. Odprti in tolerantni. Sočutni in spoštljivi. Vse to niso zgolj prazne floskule. Imamo svež pogled in drzne misli. Zelo dobro se tudi zavedamo, da za vsem – politiko, državo, sistemom … - stojijo ljudje. Posamezniki, ki s svojimi dejanji, besedami, mislimi in zgledom vplivajo na življenje drugih. Iskali bomo njihove zgodbe. Njihove izkušnje in modrost, ki jo ta svet, in mi v njem, v tem trenutku tako zelo potrebuje. Pa tudi zgodbe, ob katerih se lahko malce zgražamo, sproščeno nasmejemo, vroče navijamo ali celo zjokamo. Zakaj pa ne? Vse to v vsakdanjem življenju tako ali tako počnemo, mar ne? Tudi nasvete vam nameravamo dajati. Veliko in o marsičem. Pa ne mislimo moralizirati ali vam soliti pameti. Le znanja in spoznanja z različnih področij bomo izbrskali in tudi preverili. Pogledali v človeške možgane in vesolje, pa zdravili prehlad in sadili rože … Pogosto bomo pogledali, kako to dela narava, ki je naša najboljša učiteljica, če ji le pozorno in spoštljivo prisluhnemo. Tudi tehnologija, ki jo razvija človek, nas bo zanimala. Njene prednosti in

Mi vas ne bomo strašili. Le povedali vam bomo marsikaj.

SVEŽ POGLED IN DRZNE MISLI

Pravimo, da smo ideološko neopredeljeni. Objektivni in anali-

slabosti. Napredek je dober, a se zna obrniti zoper tistega, ki si ga je zamislil, pa se nanj nato slabo pripravil. Mi vas ne bomo strašili. Le povedali vam bomo marsikaj, vam kaj razložili in pojasnili, napovedali in opozorili. Pograjali in tudi pohvalili. Z vami želimo deliti veselje namesto zagrenjenosti. Optimizem namesto obupa. Resnico namesto sprenevedanja. Drznost namesto otopelosti. Ne gledamo nazaj, ampak naprej. Vsak petek; ne glede na trenutno vreme in oblast.

LJUDJE se različno odzivajo na lastno stisko. Tudi z nestrpnostjo.

Grenke izkušnje dobrodelnih organizacij

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 3

Aktualno

PETEK, 06. 11. 2015

Menim, da se zreli ljudje, ki opravljajo človekoljubno delo, ne smejo ozirati na neutemeljeno blatenje. O delovanju vsakega društva priča njegovo dolgotrajno delo.« Nina Kozorog, društvo Humanitarček

zahtevala, da sredstva nakažemo na njun tekoči račun, čeprav smo se na začetku dogovorili, da bomo, če bo sredstev dovolj, najprej poplačali dolgove, nato pa poravnali še vse položnice, da bodo laže shajali, saj so živeli le od takrat že pridobljenih otroških dodatkov in torej ni bilo nikakršne možnosti, da bi lahko redno plačevali obveznosti, kot so plačilo elektrike, vode, komunalnih in drugih storitev. In seveda tudi šolske

Piše: Žana Kapetanović Foto: Šimen Zupančič

umanitarna društva imajo žal čedalje pogosteje težave zaradi nestrpnosti ljudi, ki jih zaprosijo za pomoč. Ti namreč velikokrat zahtevajo, da jim zbrana sredstva takoj nakažejo na njihov tekoči račun oziroma jim ga dajo kar fizično; z izgovorom, ki resnici na ljubo ni vedno izmišljen, da je njihov tekoči račun blokiran in da bi jim v banki del sredstev avtomatično vzeli. Nekateri se preprosto požvižgajo na pravila delovanja, ki jih morajo človekoljubne organizacije spoštovati, in na poglavitno zahtevo – preglednost in namenskost porabe zbranih ali donatorskih sredstev.

HOČEMO SVOJ DENAR!

Podobne izkušnje imajo vse humanitarne organizacije. Naslednji primer je užalostil in tudi še vedno obremenjuje ljudi, ki se razdajajo v Zvezi prijateljev mladine Moste Polje (ZPM). Zakonca, ki imata zdaj tri otroke, sta pred leti podedovala staro hiško in jo začela obnavljati, še preden se je rodila njuna prva deklica. Ker sta bila takrat oba šele na novo zaposlena, nista imela lastnih prihrankov. Bila pa sta redno zaposlena, tako da sta lahko najela posojila. Pozneje, ko sta že imela tri otroke, je oče neozdravljivo zbolel in izgubil delo. Kmalu za tem je tudi mamica postala tehnološki višek. V hipu so ostali brez prihodkov. Ker sta bila lastnika hiške, nista izpolnjevala pogojev za to, da bi jima pomagali s socialno pomočjo,

En sam nezadovoljen prejemnik je popolnoma dovolj, da se razvrednoti celotna zasnova delovanja.” Faila Pašić Bišić direktorica društva UP

čeprav sta tudi do pred kratkim, ko sta še dobivala borni plači, komajda preživljala družino in poplačala vse položnice in posojila. Po nekaj mesecih ju je banka obvestila, da razdira pogodbo o kreditiranju, ker ne izpolnjujeta obveznosti, čeprav sta pred tem zaprosila za moratorij do takrat, ko si bo vsaj ona poiskala delo.

OBUP NE IZBIRA BESED

»Čez leto dni sta dobila sodni sklep o odprodaji njihovega premoženja. In takrat sta odprla naša vrata. Obupana in razočarana nista izbirala besed v prepričanju, da jima bomo nemudoma pomagali. In smo. V sodelovanju z mediji smo zbirali finančna sredstva. Ko so ta prišla v njun sklad, sta dobesedno ponorela. Na prvem mestu je bilo poplačilo dolgov, saj smo prav zato zbirali sredstva. Nato sta

Obupani ranljivi in nestrpni obveznosti. Njuni zahtevi, naj jima preostala sredstva nakažemo na njun tekoči račun, nismo ugodili. Zanju še zdaj sproti plačujemo položnice. Jeza staršev, ki za nas, ki smo jima pomagali, nista izbirala besed, se še do danes ni polegla,« je povedala Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste Polje.

DOLGOTRAJNA STISKA ČLOVEKA ONESPOSOBI

Anita Ogulin priznava, da jo takšni in podobni primer zelo žalostijo. To, da jih s takšno jezo napadajo tisti, ki jim iz vsega srca in z veliko ljubezni brezpogojno pomagajo, jih zelo boli. A jih kljub temu še vedno poskušajo razumeti. »Živimo v času, v katerem se poglabljajo nepredstavljive

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 4

Aktualno

tance, zato od vseh, na katere se obrnejo z minimalno strpnostjo, pričakujejo, da bodo njihovo zgodbo reševali takoj in tako, kot si sami predstavljajo, da bi jo morali. Le tako zmorejo še vedno upati, da se bodo stvari obrnile na bolje.«

lahko človekoljubne akcije brez širšega konteksta zelo nevarne, poudarja Faila. »Humanitarne krize so čedalje bliže in so čedalje pomembnejše. Zato je tudi pričakovanje, ki ga imajo ljudje do humanitarnih delavcev, izjemno veliko. Pred nas se zelo pogosto postavi le načrt A, in to je: kako rešiti stisko oziroma problem, in to brez ali le z minimalnim sodelovanjem prejemnika pomoči.« Faila Pašić Bišić pravi, in s tem se strinjajo tudi vsi naši preostali sogovorniki, da obstajajo humanitarna načela, ki zagovarjajo zaščito dostojanstva vseh prejemnikov pomoči, da pa je treba povedati tudi to, da je treba zaščititi tudi dostojanstvo humanitarnih delavcev, ki hranijo lačne, sanirajo uničene domove, oskrbujejo bolne … Največkrat prostovoljno. »Vse to zahteva tudi birokratsko poročanje, arhiviranje, dokazovanje, ogromno telefonskih klicev in elektronske pošte. Dovolj je že en nezadovoljen prejemnik pomoči, da se razvrednoti celotna zasnova delovanja,« je prepričana direktorica društva UP.

KRADEJO, SE VOZIJO S PORSCHEJI …

GRENKE IZKUŠNJE NISO IZJEMA

življenjske stiske čedalje več prebivalcev Slovenije. Zavedati se moramo, da dolgotrajna vsestranska stiska človeka dobesedno onesposobi funkcionalne pismenosti. Ljudje so vse bolj ranjeni in hkrati postajajo tudi vse bolj ranljivi. In takrat, če že poiščejo pomoč, ne izbirajo ne besed ne dejanj. V čustvenem odnosu do sebe in svoje ožje okolice ne zmorejo pogleda in reševanja zapleta s potrebne dis-

Pomagati je treba z glavo, ne le s srcem.

Tudi v človekoljubnem dobrodelnem društvu UP na Jesenicah so nam zaupali, da so že doživeli nesramne, nadležne in celo agresivne primere blatenja svojega humanitarnega dela. Posamezniki, ki se jim je zdelo, da so dobili manj, kot bi morali, so govorili, da imajo ljudje, ki delajo v društvu, polne garaže človekoljubne pomoči, ki jo nameravajo prodati, pa tudi to, da se naokoli vozijo v porschejih. »Zaradi takšnih govoric lahko pri nekaterih ljudeh izgubimo zaupanje, ki pa ga je težko povrniti. To je dolgotrajen proces in lahko se celo zgodi, da si zaupanja javnosti nikoli več ne pridobimo,« je povedala Faila Pašić Bišić, direktorica društva UP.

Enako meni tudi Boris Krabonja, profesor zgodovine na Srednji ekonomski šoli Maribor, ki ne brzda svojega ostrega jezika in ki je mnogim trn v peti zaradi svojega dobrodel-

ljudi, ki so z njo navezali stik in ji pomagali z denarjem in pošiljanjem hrane, s posredovanjem društva Žvižgač pa se je na računu nabralo kar 1500 evrov. A začnimo na začetku te zgodbe.

Nenehno me je klicala po telefonu, trdila, da govori v imenu gospe M. in da ta »svoj« denar zahteva »na roke«.

ČLOVEKOLJUBJE NI LE STVAR SRCA

Gospa T. nas je pred časom poklicala v uredništvo revije Zarja in povedala, da se njena soseda, starejša gospa M., ne more preživljati s svojo minimalno pokojnino, da se je začela zapletati v dolgove in da bo, če ji ne bomo pomagali odpraviti trenutne stiske, končala na ulici. Gospo M. smo obiskali in se prepričali, da si prijazna, a nemočna in depresivna gospa sama v resnici ne bi znala pomagati. Preverili smo podatke in vse je kazalo, da ji soseda pomaga in da ji je celo posodila nekaj denarja za plačilo najemnine.

Zato sem dobrodelno društvo Žvižgač zaprosila, naj za gospo odprejo tekoči račun, kot to določajo pravila. Čez približno teden dni se je (menda v imenu gospe M.) znova oglasila gospa T. in mi dejala, da je treba z denarjem pohiteti, ker mora gospa M. plačati najemnino. V društvu Žvižgač so ji pojasnili postopke, ki jih zahteva zakonodaja, po katerih nato steče pomoč. Ko je gospa T. izvedela, da bodo sredstva namensko uporabljena, je bila neskončno razočarana. Nenehno me je klicala po telefonu, trdila, da govori v imenu gospe M. in da ta »svoj« denar zahteva »na roke«. Kričala je, »da v društvu Žvižgač nekaj zelo smrdi, da Krabonja krade in da to že vsi vedo«. Sledili so neprijetni dnevi tudi za Borisa Krabonjo.

PREVARANTOV NI MALO

»To je bila do zdaj najhujša obtožba v mojo škodo in škodo Žvižgača. O tem težko govorim … Gospa me je obtožila, da menda organiziram

človekoljubne prireditve, od katerih nato del izkupička spravim v svoj žep, da zbiram denar zase itd. Ob tem primeru si nisem mogel kaj, da se ne bi spomnil Napoleonovih besed: 'Vse moje zmage bodo v hipu pozabljene ob mojem prvem porazu.' Sam sebe sicer ne vidim kot poraženca, a kako naj vsem ljudem, ki mi pomagajo pomagati ljudem v stiski, dokažem, da sem čist in da imam iskrene namene?«

»KAJ MI PA MORETE?«

Prvo podobno razočaranje so v društvu Žvižgač doživeli pred letom dni, ko se je na Krabonjo obrnila mama treh majhnih otrok. Povedala je, da je tik pred tem, da ji bodo odklopili elektriko, ki pa jo uporabljajo tudi za ogrevanje prostora. V društvu so zbrali dobrih 500 evrov in poplačali njen dolg za elektriko. Čez nekaj dni se je pri njih oglasila neka druga gospa in Krabonjo opozorila, da je omenjena mamica navadna prevarantka in da še zdaleč ni v tako težkem položaju, kot

Mateja J. Potočnik

Človekoljubno delo ni zgolj stvar srca. Uporabiti je treba tudi glavo, kar pomeni, da so

nega društva Žvižgač. Boris in jaz (avtorica tega članka) sva doživela precej neprijetno situacijo in bila hudo ponižana, čeprav je članek o stiski gospe M., ki je bil objavljen v reviji Zarja, spodbudil veliko dobrih

NEUTEMELJENO IN BOLEČE

»Humanitarne krize so čedalje bliže in so čedalje pomembnejše. Zato je tudi pričakovanje, ki ga imajo ljudje do humanitarnih delavcev, izjemno veliko.

Boris Krabonja

Jelena Aščič

Nina Kozorog

Anita Ogulin

COLOR CMYK

7dem datum OKTOBER 2015

Aktualno

PETEK, 06. 11. 2015

REVŠČINA JE ŠE VEDNO STIGMA

Z Anito Ogulin sva imeli nato veliko nevšečnosti in nekako smo morali ta zaplet zelo previdno pripeljati do konca. Iz te zgodbe smo izluščili nauk, da je treba vse te ljudi nujno obravnavati na več ravneh, ne pa le odpravljati njihovo trenutno finančno stisko. »Zato je poleg zbiranja sredstev

Prvo pravilo je zagotovo preglednost. Sredstva morajo biti porabljena izključno za namen, za katerega so bila zbrana ali darovana – za plačilo položnic, nakup invalidskih pripomočkov, zdravil, terapij in drugih storitev.” Anita Ogulin, ZPM

»MAMICA«, KI SI JE IZMISLILA OTROKE

Tudi sama se spomnim zgodbe, ki me je skorajda odvrnila od tega, da bi še kdaj pisala o ljudeh v stiski in jim poskušala na ta način pomagati. Gospa, ki je že od otroštva invalidka in ki je večkrat na te-

izjemno pomemben tudi pogovor z njimi oziroma psihosocialna pomoč. Nikoli jim ne smemo dajati lažnega upanja, da bo vse v hipu bolje. Poleg tega se poskušamo vživeti v njihovo kožo, razmisliti o tem, kako je, kadar človek nima česa izgubiti. Odnos do revščine postaja čedalje bolj nestrpen. V družbi kot celoti. Tudi zato je revščina še vedno stigma,« je prepričana Anita Ogulin.

KORISTOLJUBNA NARAVNANOST DRUŽBE

»Nekateri uporabniki ob prejetju pomoči upajo, da se je končno pokazala rešilna bilka, in te se nato na vso moč oprimejo. To še posebno velja

ob prejetju finančne pomoči, tako da je včasih videti, kot da nas izkoriščajo,« pravi Anita Ogulin. Da takšne izkušnje včasih pristrižejo peruti zagonu, ki te vodi naprej, priznava tudi Nina Kozorog, zdravnica v UKC Maribor, vodja ambulante za ljudi brez obveznega zdravstvenega zavarovanja in predsednica društva Humanitarček. »Bilo je kar nekaj primerov, pri katerih se je pokazala naša skorajda otroška naivnost. Zanimivo je, da so nekateri izredno vztrajni, da pa se jim pri tem celo ne ljubi spreminjati vsebine elektronskih pisem, ki jih z različnih naslovov pošiljajo že vrsto let z identično zgodbo, v kateri v vseh teh letih ne spremenijo niti starosti otroka.

POMAGAJTE, A SPREJEMAMO LE DENAR!

Dobili smo tudi kar precej besnih pisem, v katerih nas posamezniki sprašujejo, zakaj nočemo namesto zbranih oblačil preprosto dati denarja, neka invalidna študentka pa nam je poslala seznam oblačil prestižnih znamk, ki si jih želi, češ da se sicer med drugimi študenti počuti zaznamovana kot revna invalidka. Res pa je, da se sčasoma naučiš 'filtrirati' – malo zaradi sebe, predvsem pa zaradi tistih, ki res potrebujejo tvojo pomoč.« Je imela kdaj občutek, da hočejo ljudje izkoriščati njeno dobroto? »Seveda. Mar ni to v zadnjem času skorajda naraven proces, mar ni to lastnost naše družbe? Koristoljubna nastrojenost? Pogoltnost in požrešnost brez meja ali prek njih? A ta občutek poskusiš prespati in greš naprej, saj se zavedaš, da to kljub vsemu ne more biti večinski odsev družbe.«

DOBRODELNE AKCIJE SO LE OBLIŽ

Jelena Aščič s Televizije Slovenija pravi, da je kot novinarka že nekajkrat doživela, da za pomoč prosijo tisti, ki je v resnici ne potrebujejo, da pa jo težko vzamejo tisti, ki se res znajdejo v hudih težavah. Večkrat se ji je zgodilo, da so jo posamezniki dejansko izsiljevali, da so postavljali pogoje, da so, denimo, hoteli imeti »denar na roke« in nikakor drugače. Da niso hoteli tega, da se denar zanje zbira v televizijski oddaji Tednik ali prek Zveze prijateljev mladine, da niso hoteli oblačil in hrane, ampak samo in edino – denar. »A ti slabi primeri nas ne smejo odvrniti od pomoči tistim, ki jo res potrebujejo, in takšnih ljudi je čedalje več. Enkratne človekoljubne akcije si sicer zaslužijo vso pohvalo, a so le obliž. Revščine se je treba lotiti na sistemski ravni. Deložacije socialno ogroženih ljudi bi morali prepovedati, saj gre za kratenje človekovih pravic,« poudarja Jelena Aščič.

PIŠE:

Mitja Vilar,

industrijski oblikovalec inovator in nezadovoljen državljan

Foto: Andrej Križ

den na dializi, je bila v veliki denarni stiski. Živela je v socialnem stanovanju, bila je ločena, omenjala je dva otroka, ki pa sta bila tistega dne, ko sva jo s fotografinjo obiskali, menda pri očetu. V stanovanju je sicer bilo nekaj igrač, a ni bilo videti, da bi se tam igrali otroci. Gospa je imela v resnici za seboj težko družinsko in osebno zgodbo, znašla se je v nerešljivem položaju, a na to, da bi si lahko izmislila, da ima dva otroka – kar je pogoj za to, da bi ji lahko pomagala Zveza prijateljev mladine –, nihče od nas še v sanjah ni pomislil. Čeprav se je pustila fotografirati in čeprav je vedela, da bo članek objavljen v najbolj brani slovenski reviji, ni oklevala in je k resnični zgodbi dodala še številne laži. Torej je treba preveriti prav vsak podatek, ki ga navedejo morebitni prejemniki pomoči.

je to opisala sama. »Ko sem to mamico pozneje obiskal, sem doživel šok, saj se je izkazalo, da je lagala. Živi v hiši, kakršne si sam ne bi mogel privoščiti, pred hišo pa sta bila parkirana kar dva avtomobila. Ko sem se hotel z njo o tem pogovoriti, sem bil deležen zelo hladnega sprejema in vprašanja: 'Kaj mi pa morete?'«

stran 5

Kdo pa se bori za bolnike? ZDRAVSTVO Nobena politična stranka v Sloveniji ni bila ali ni sposobna urediti stvari v sistemu zdravstva, ki se očitno kažejo kot problem.

n imamo ljudi, ki po 25 letih samostojnosti tega še vedno ne verjamejo. Na drugi strani imamo zasebni sektor, v kateri teorija, ki se je učijo diplomanti, magistri in doktorji, učinkuje. Kot slehernika me bode v oči, da imamo sindikat zdravnikov, ki se bori za zdravnike. Sindikat medicinskih sester, ki se bori zanje. Zdravniško zbornico, ki se bori za zdravnike in doktrino. Imamo ministrstvo za zdravje, ki se bori predvsem za to, da bodo imeli mir. Kaj pa imajo oziroma imamo pacienti? Varuha bolnikovih pravic. Posameznika, ki se v duhu človeške dobrote bori proti monopolu dejavnosti in oblasti. Pri čemer je zanimivo to, da ima varuhinja človekovih pravic na voljo profesionalno ekipo pravnikov, varuhinja bolnikovih pa … kaj?

ko sindikata, ki bo imel možnost in pravico preverjati postopke, ki se odvijajo z denarjem, ki je zaupan zdravstvenemu sistemu. Če pogledam, kdo je vodil vlade zadnjih 15 let, kdo je vodil ali vodi najmočnejše politične stranke v državi, ugotovim, da izključno akademsko izobraženi ljudje. Ki niso znali ali niso hoteli urediti tako banalnih stvari, kot je gradnja pediatrije v razumnem roku, pa onkologije, travmatologije. Ki niso znali urediti razumnega sistema javnega naročanja. Ki niso znali urediti niti normalnega opravljanja dimnikarske službe. Dogodki, kot smo jim priča tudi v zadnjem obdobju v zdravstvu, so stalnica. Ni problem, da se to lahko zgodi, problem je, da se to dogaja periodično. Ozadje problemov sta obe obliki korupcije. Klasična in legalizirana. Ne samo v zdravstvu. Zakaj ima na zdravstvo največji vpliv predsednik vlade? Zato ker dopušča, ali pa jih ne, pojave, ki

Ozadje problemov sta obe obliki korupcije. Klasična in legalizirana. Ne samo v zdravstvu.

ZAVAROVANCI POTREBOJEJO SINDIKAT

Naročnik in plačnik zdravstvenega sistema je zavarovanec, državljan. Ki lahko plačilo svojega pleskarja ali parketarja zavrne, če delo ni opravljeno profesionalno. Na to, kaj bodo počeli v sistemu zdravstva, tudi z njegovim denarjem, pa nima vpliva. Rešitev vidim zgolj v tem, da si zavarovanci izborimo neko obli-

se v zasebnem sektorju po tem, ko lastnik izve zanje, najpogosteje končajo z razdrtjem delovnega razmerja. Edina rešitev, ki se ji bo velika večina ključnih igralcev izogibala, dokler bo to mogoče, je preprosta: prenesti vprašanje odgovornosti za opravljanje in upravljanje iz gospodarstva v javno upravo. Katere del je zdravstvo. Je pa problem, če akademsko izobraženi kdorkoli že ni nikoli delal v gospodarstvu, pa se potem sili voditi sisteme, ki so v bistvu družbe za ustvarjanje nove dodane vrednosti. Naloga zdravnika je goljufati naravo v korist človeka. Problem nastane, ko sistem to goljufanje preseli v odnos zdravstva do človeka.

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

Aktualno

ANTIMIGRANTSKA GIBANJA

Kdo se boji črnega moža? ODNOS DO BEGUNCEV Vzporedno s prihodom beguncev na slovenske meje so se pri nas pojavila ali vsaj močno povečala svoj vpliv tudi številna antimigrantska gibanja. Svoje javno delovanje za zdaj pretežno omejujejo na družbena omrežja, zlasti Facebook.

Piše: Jernej Kaluža

e pri bežnem spremljanju tovrstnih strani na Facebooku opazimo dvoje. Prvo se zdi povsem nedolžno: razmeroma politično korektni opisi splošnih usmeritev skupin, pri čemer se distanciranje od fašizma, rasizma in nacizma zdi jasno.

ZNANILCI »NOVE EVROPSKE REALNOSTI«

Ideali, za katere se skupine zavzemajo, se lahko zdijo celo apolitični in povsem »naravni«: »Želimo ohraniti svojo kulturo, mir ter varnost naših otrok,« pravijo pri skupini Slovenija, zavaruj meje. Pripadniki Generacije identitete Slovenije so svojo ideologijo razdelali najbolj natančno, saj zaradi specifičnega razumevanja identitete zavračajo

preseljevanje, pa tudi istospolno usmerjenost, feminizem in uživanje drog. Pravijo, da niso »nikakršni 'nazadnjaki', temveč znanilci nove evropske realnosti, ki mora, če želi Evropa preživeti, kot feniks vstati iz pepela modernosti«. Skupina Radikalna Ljubljana, za katero bi bilo mogoče na podlagi fotografij z zabrisanimi obrazi sklepati, da stavi tudi na močno ulično aktivnost, je ideološko nekoliko bolj specifična: so privrženci panslavizma, oboževalci Putina in odkriti simpatizerji militarizma. V splošnem pa se tudi oni zavzemajo za na videz ne tako radikalne ideale, za »slovanski rod, svobodo in stare vrednote«.

MI SE SAMO BRANIMO …

A videz nedolžnosti na ravni vrednot zavaja. Francoski filozof Alain Badiou pravi, da

stran 6

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 7

Aktualno

PETEK, 6. 11. 2015

Simbolika

Slikovno gradivo velikokrat igra ključno vlogo pri posredovanju ideologije. Na fotografijah 1, 8 in 6 je jasno izražena zelo pogosta estetika antiislamizma, ki zajema motive in vzpostavlja identifikacijo z junaškimi zgodbami iz evropske zgodovine (križarski pohodi, turški vpadi ...), identifikacijo z motivi neopaganizma (simbolika evropskih staroselcev, denimo Keltov) ter z določenimi videoigrami in kultnimi filmi, ki prikazujejo spopad med silami dobrega in zunanjim vdorom zla (Gospodar prstanov, Braveheart). Na tovrstnih ne povsem realističnih motivih je tudi veliko laže posredovati subtilne namige k nasilju (meči, kladiva, estetizacija srednjeveških bitk). Fotografija 3 je logo skupine Radikalna Ljubljana, ki združuje fascinacijo nad orožjem in starodavni slovanski simbol kolovrata, ki je soroden svastiki.

12 2

Ideologija

Slika 5 jasno izraža idejo o povezavi med »uličnimi levičarji« in »insitucionalno elito«. Njihov namen naj bi bilo uničenje avtohtonega prebivalstva in islamizacija Evrope (slika 9). Nasploh velja poudariti vlogo, ki jo pri identifikaciji odigra zoperstavljanje ideologijam strpnosti, multikulturalizma in solidarnosti. Tu nastaja preprost obrat: antifašizem je fašizem, največja nestrpnost je nestrpnost do domoljubja ... Slika 2 tako združuje podobo Hitlerja in novodobnega »levičarja«.

so najbolj strupene vrednote pogostokrat tudi tiste, ki so najbolj neproblematične in nedolžne: družina, domovina, rod. Njihova strupenost izhaja prav iz tega, ker se kažejo kot povsem splošne in samoumevne, kot nekaj, o čemer ni mogoče podvomiti. Prav zato, ker o teh vrednotah ni mogoče dvomiti, jih je treba nujno braniti, kar je tudi skupna točka vseh antimigrantskih skupin: »Mi nismo napadalci, mi smo načelno proti nasilju, mi se le branimo. Branimo sami sebe, svojo identiteto, ki ji grozi nevarnost.« Pri skupini Slovenija, zavaruj meje govorijo celo o »samoohranitvenem nagonu, ki je prvo in najbolj naravno čustvo ter obveza«. Predpostavka, ki dela idejo o obrambi svetih vrednot sploh smiselno, je torej ta, da se neki zelo nevaren in identiteto ogrožajoči napad že dogaja in da je edini racio-

nalen in »naraven« odziv ostro zoperstavljenje temu napadu.

STRAH PRED ISLAMIZACIJO

Ni torej naključje, da se strupenost »svetih« vrednot kaže kot kolektivni učinek »velikega strahu«. Strahu, ki je nevaren prav zato, ker precenjuje in umetno ustvarja »zunanjo« nevarnost, ter zato, ker legitimira nasilje, čeprav se to dojema le kot obramba pred nasiljem, ki že poteka: »Znova smo pred hudo nevarnostjo, kot smo bili že večkrat v zgodovini – v nevarnosti je celotno slovenstvo, naša identiteta, kultura in vse, kar nam je drago.« Zaradi vseh teh razlogov je glavni skupni imenovalec antimigrantskih gibanj predpostavka o »tihi vojni«, o načrtni islamizaciji Evrope, ki se kaže v različnih oblikah. Med migranti so infiltrirani teroristi Islamske države. Alternativna razlaga stavi na zaroto ame-

Manipulacija Pogosta strategija je tudi izpostavljanje slik, ki naj bi dokazovale negativne lastnosti migrantov: nasilnost, nehvaležnost, oholost. Pri tem velikokrat pozabimo, da je mogoče določeno vedenje razložiti tudi iz situacije: težko je migrantom očitati puščene smeti (fotografija 10), saj so v trenutku odprtja meje prisiljeni v tekmovanje, prerivanje in takojšni odhod. Kakovostni telefoni (fotografija 11) niso nujno odraz njihovega bogastva, saj je telefon na njihovi poti edini mogoči stik z bližnjimi, pa tudi glavni vir informacij glede držav, v katerih so. Občasni izgredi med migranti (slika 12) niso odraz muslimanske verske vojne, temveč posledica frustracije, večdnevnega čakanja, podhranjenosti itd.

Glavni skupni imenovalec antimigrantskih gibanj je predpostavka o »tihi vojni«, o načrtni islamizaciji Evrope. O infiltraciji teroristov Islamske države.

riškega imperializma, ki želi Evropo s sproženjem preseljevanj uničiti, saj vidi v njej glavno tekmico.

APOKALIPTIČNI SCENARIJI

Na najsplošnejši ravni pa so migranti vedno reducirani na muslimanstvo kot njihov glavni označevalec identitete: ti poskušajo (po definiciji lastne vere in sledeč šeriatskemu pravu) uničiti našo kulturo, družino in naše vrednote. Antimigrantske skupine tako svoje pripadnike ves čas soočajo z različnimi apokaliptičnimi scenariji, do katerih naj bi pripeljal pritok migrantov. »Ste se že vprašali, kaj dobimo, če se združijo muslimani in levičarji? In kako bo, ko naši otroci v osnovnih šolah ne bodo imeli več svinjine na jedilnikih?« To vprašanje si postavljajo podporniki antimigratskega shoda v javnem pismu vodstvu RTV Slovenija, v katerem so se

med drugim tudi zahvalili za »uravnoteženo« poročanje. Simptomatično je, da se v zadnjem času kot pomembni akterji antiislamizma niso vzpostavile že prej obstoječe radikalne in odkrito nestrpne skupine, kot so Blood and Honour Slovenija in Tukaj je Slovenija, katerih delovanje prikazuje dokumentarec Koalicija sovraštva Erika Valenčiča. Prav narobe, čeprav sta povezava in pretok istih ljudi v nove organizacije jasna, te stavijo na drugačne principe funkcioniranja. V celotnem postopanju, ki vseskozi napihuje nevarnost in stavi na poudarjanje defenzivne drže (hkrati pa na deklarativni ravni zavrača napade, nestrpnost in rasizem), je mogoče prepoznati premišljeno strategijo. Na Facebooku je mogoče prijaviti strani, ki širijo sovražni govor, a to velja le za objave skrbnikov in splošni opis, ne

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 8

Aktualno

ZDA nastopajo v antimigrantskih teorijah zarot, češ da želijo s preseljevanjem uničiti Evropo

pa tudi za komentarje uporabnikov. Za mnenja zadnjih skrbniki strani načelno niso odgovorni, čeprav je očitno, da s svojimi objavami spodbujajo natančno takšne odzive. Pri teh taktikah spodbujanja jeze in skrajnih odzivov je treba (poleg že omenjenega ustvarjanja panike s predpostavko »tihe vojne« in protievropske zarote) posebej poudariti manipulativno izpostavljanje slikovnega in videomateriala.

SOVRAŽNI GOVOR UHAJA NADZORU

Odkriti rasizem tako ni izginil, le njegov izbruh se zdi bolj spontan. Prav tako gre tovrstnemu principu na roko jeza nekaterih zaradi prepovedi spletnega komentiranja, ki so jo, prav zaradi eksplicitnih izbruhov sovraštva, denimo na MMC, uvedli v primeru člankov o migrantski problematiki. Antimigrantske strani tako postajajo edina oaza za to, kar nekateri razumejo kot pravico do svobode govora.

Ključno vprašanje je verjetno, ali bosta jeza in frustriranost ostala le na virtualni ravni spletnega komentiranja ali pa obstaja možnost, da se začne udejanjati tudi v realnosti, denimo na mejah, ulicah, po nastanitvenih centrih za begunce in tako naprej. Kot vemo iz primera arabskih vstaj, ima namreč Facebook (v nasprotju z internetnimi portali, na katerih zasebni pogovori in mreženje med uporabniki niso tako dobro omogočeni) s svojo strukturo posnemanja realnih socialnih vezi izjemen potencial za vzpostavitev, razširitev (in tudi kot komunikacijsko orodje) različnih samoorganiziranih iniciativ in družbenih gibanj. Pri skupini Slovenija, zavaruj meje, ki je tudi organizirala za zdaj edini javni antimigrantski protest, nuje po udejanjanju idealov ne skrivajo: »Informirajte sosede, prijatelje in znance, ustvarite civilne iniciative, širite resnico ter bodite samoiniciativni /…/. Torej le vkup, le vkup – formirajmo se v fronto,

Skrb zbujajo pozivi, ki kličejo k aktivnostim, ki ne bi bile le v pomoč državnim organom, ampak bi tudi prevzele njihove funkcije.

tvorimo osvobodilne enote in teritorialno obrambo, da lahko, v primeru nasilja in diskriminacije nad Slovenci, ustrezno ukrepamo.« Tudi med uporabniki se širi občutek, da je »treba nekaj storiti«.

POBUDE ZA SAMOORGANIZACIJO

Avstrijsko krilo gibanja Generacija identitete je denimo že ponosno razglasilo, da jim je uspelo preusmeriti nekaj avtobusov z migranti, medtem ko so se njihovi slovenski somišljeniki za zdaj zadovoljili z deljenjem hrane policiji in prijavljanjem prehodov čez zeleno mejo. Bolj skrb vzbujajoči pa so pozivi, po navadi podpisani s pravimi imeni, ki kličejo k aktivnostim, ki naj se ne bi omejevale le na pomoč državnim organom, temveč na prevzem njihove funkcije. Citate bi lahko naštevali v neskončnost, najbolj eksplicitnim pa se bomo izognili: 1. »Vaške straže bo potrebno organizirat!«; 2. »Mene iskreno

zanima, ali se lahko ter kako se pridobi v Sloveniji licenca za izdelavo orožja. Menim, da sem lahko koristen v tej dobi«; 3. »Ma sam mitraljez pa strelat pa da pol vidmo izgrede«; 4. » Je bilo že kaj organizirano? Je bila kakšna akcija ali se še zmeraj samo piše po FB?« Poleg samoorganizacije pa seveda obstajajo še druge oblike političnosti in vprašanje je, kakšne možnosti imajo tovrstne ideje za zasidranje v institucionalni politiki. Za zdaj so tovrstna stališča zavzeli le obrobni in populistični politiki, ki so trenutno izločeni iz parlamenta (Zmago Jelinčič, župan Zavrča Miran Vuk in stranka SLS).

TEORIJE ZAROT O »LEVIČARSKI ELITI«

Poleg muslimanskih migrantov pa glavno nevarnost za pripadnike tovrstnih gibanj predstavljajo še »domači izdajalci«, ki jim včasih rečejo tudi »petokolonaši« ali preprosto »levičarji«. Tega dejstva ne smemo razumeti kot nekaj obrobnega,

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 9

Aktualno

PETEK, 6. 11. 2015

SPORNI SPORAZUM

Facebook Antimigrantske strani (19. 10. 2015) (29. 10. 2015) Slovenija, zavaruj meje (11.085 všečkov), Teritorialna obramba 2015 (1688 všečkov), Generacija Identitete Slovenija (1497 všečkov), Radikalna Ljubljana (1267 všečkov), STOP migrantom v Slovenijo (2498 všečkov), tu-je.si (1474 všečkov), Tukaj je Slovenija (1719 všečkov)

Slovenija zavaruj meje (17.833 všečkov), Teritorialna obramba 2015 (3326 všečkov), Generacija Identitete Slovenija (1693 všečkov), Radikalna Ljubljana (1866 všečkov), STOP migrantom v Slovenijo (7341 všečkov), tu-je.si (1724 všečkov), Tukaj je Slovenija (2011 všečkov)

temveč kot bistven element pri samoidentifikaciji antimigrantskih gibanj in tudi kot bistveni člen, ki utemeljuje teorijo zarote: »levičarska elita« je tista, ki naj bi nadzorovala vse glavne medije in tako preprečevala, da bi prišla »prava« resnica na dan, medtem pa njihovi ulični odredi ščuvajo migrante k uporu, neposlušnosti in celo nasilju, vse z namenom »uničenja naše kulture in ljudi«, kar naj bi bil edini »rezultat multikulturnosti«. Z namenom legitimacije edine »prave resnice« in dejstva, da se ta nikakor ne uveljavi, je treba preusmeriti pozornost od pomanjkljivosti, poen o s t av l j e n osti in očitnih protislovnosti te resnice ter predpostaviti močno protisilo, ki preprečuje razkritje tega, kar naj bi bilo očitno. Čeprav je sedanja politična levica prepoznana kot nasprotnik, je problematično antimigrantska gibanja znotraj političnega kompasa preprosto umestiti na skrajno desnico. Poudariti je treba močan socialni element, ki se kaže v solidarnosti z nižjimi sloji domačega prebivalstva (ki naj bi jim migranti odvzemali službe) ter včasih celo deklarirani antikapitalizem (ki se kaže v zavračanju politike ZDA in v rabi ločnice »elite-navadni ljudje«.).

strah in občutek nemoči so namreč sami po sebi odraz realnih družbenih razmerij in so v dani situaciji, ki jo zaznamujeta radikalna socialna razslojenost in splošna brezperspektivnost, razumljivi. Težava so hitre in poenostavljene razlage, ki, namesto da bi se dokopale do pravega vzroka težav, ustvarijo navidezni vzrok, ki se manifestira v obliki stereotipnega zunanjega sovražnika. V trenutni situaciji so to begunci. Nastanek teh idej je torej mogoče, čeprav so povsem zgrešene, strukturno upravičiti. Njihove privr-

Močan je tudi socialni element, ki se kaže v solidarnosti z nižjimi sloji domačega prebivalstva, ki naj bi jim migranti odvzemali službe.

JEZA, STRAH IN OBČUTEK NEMOČI

Za konec se velja še na kratko dotakniti vzrokov, ki pogojujejo tovrstno politično opredeljevanje. Jeza, frustriranost,

žence je nesmiselno demonizirati in jih prikazovati kot zle po svoji lastni izbiri. Prav tako se velja izogibati stereotipnemu metanju vsega in vseh. Mnenja in stališča se lahko spremenijo pri antimigrantskih gibanjih in tudi pri določenih muslimanskih migrantih, saj identitete niso trdno določene in večne. Dejstvo, da je radikalne nazore mogoče strukturno razložiti, nikakor ne pomeni, da ti niso povsem napačni; pri tem pa niso nujno »povsem napačni« tudi njihovi zagovorniki.

Trije milijoni podpisov proti TTIP TRGOVINSKI SPORAZUM, ki bi EU in ZDA povezal v prostotrgovinsko območje, naj bi prinesel nov zagon gospodarstvu na stari celini, hkrati pa bi pomenil znižanje nekaterih standardov, od zdravja, delavskih pravic do varstva okolja. KAJ SPLOH JE TTIP?

Piše: Žiga Kariž

ljub množičnim protestom pa je, kot kaže, sklenitev sporazuma vendarle neizogibna.

TTIP je kratica za Transatlantic Trade and Investment Partnership oziroma Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo. V temelju gre za trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Namen partnerstva je odpraviti ovire, s katerimi se srečujejo podjetja, ko želijo vstopiti na ameriški (EU-podjetja) oziroma enotni EU-trg (ameriška podjetja). Izmenjava med ZDA in EU resda pomeni tretjino vse svetovne trgovine, a se ta delež vsako leto zmanjšuje,

EU pa počasi izgublja svoj položaj najpomembnejše trgovinske velesile na svetu. TTIP naj bi tako čezatlantski trgovini dal nov zagon, saj bi ustvaril največjo prostotrgovinsko cono, v kateri bi prebivalo 800 milijonov ljudi. Odpravili naj bi carine in pristojbine ter birokratske ovire. Državljani EU, seveda tudi Slovenci, bi tako zaradi takega sporazuma na primer lahko vozili ameriške avtomobile, brez dodatne predelave in prilagajanja našim predpisom. Poleg tega bi bili mustangi in corvette cenejši, saj partnerstvo

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 10

Aktualno

Pogajanja Kdo se pogaja oz. predstavlja stališča Slovenije Pogajanje vodi Evropska komisija, mandat pa so ji podelile države EU. Med pogajanjem Evropska komisija redno obvešča države članice o napredku v pogajanju in se z njimi posvetuje glede vseh točk sporazuma v sklopu pristojnih delovnih teles. Člani teh odborov so predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki zagovarjajo stališča, usklajena s pristojnimi resorji. MGRT stališča oblikuje sproti glede na potek pogajanja. Za oblikovanje stališč poteka redna komunikacija med MGRT in drugimi ministrstvi, vključujejo pa se tudi GZS in nevladne organizacije.

pripravlja opustitev carin. Na drugi strani bi obrtnik Janez svoje izdelke veliko laže prodal na 320-milijonskem trgu ZDA. Vse, kar bi potreboval, sta dobra spletna trgovina in poceni dostavna služba.

SLIŠI SE LEPO …

Gospodarstvo bo zacvetelo in na obeh straneh Atlantika bomo v miru in blaginji živeli do konca svojih dni ... A hudič je v podrobnostih. Carine, dajatve in predpisi, ki veljajo, imajo svoj namen. Varujejo namreč potrošnike, zdravje, okolje, kmetijstvo, proizvodnjo … Njihova odprava bi imela poleg pozitivnih tudi več negativnih posledic. Vse učinke je težko predvideti. Izdelanih je bilo že več študij, ki naj bi na podlagi različnih modelov prikazale, kakšni bodo učinki sporazuma. Izkazalo pa se je, da so rezultati bolj kot od podatkov odvisni od tega, kdo je študijo naročil.

Zagovorniki sporazuma trdijo, da bo TTIP zagotovil delovna mesta in služil kot protiutež naraščajoči moči Kitajske, nasprotniki pa so prepričani, da gre le za povečanje vpliva, moči in bogastva velikih korporacij.

Naši EU-poslanci Tanja Fajon

Čeprav govorimo o trgovinskem sporazumu, je le petina vsebin vezanih na trgovino, preostalo so ureditve na drugih področjih, kot denimo okolje, podnebje, kemikalije ipd. Predvsem me skrbi ISDS-mehanizem, ki je nesprejemljiv. Bile so sicer narejene neke reforme, vendar bolj postopkovne narave, zato ostaja sporen, in to je razlog, da ostajam previdna. Previdni moramo biti tudi pri vpeljevanju tega mehanizma v sporazum CETA. Skrb vzbujajoče je poglavje o horizontalnem regulativnem sodelovanju, ki je zelo ohlapno in nejasno in zato omogoča številne zlorabe. Nesprejemljivo je denimo tudi, da bi EU privolila v zniževanje standardov na področjo hrane, na kar nakazujejo nekatera fitosanitarna določila. Nerešenih je zelo veliko vprašanj. Ves čas me moti tudi nepreglednost nastajanja tega sporazuma, zato ostajam do njega zelo zadržana.

Nasprotniki TTIP opozarjajo na negativne učinke sporazuma, kot so na primer zmanjšanje standardov pri predelavi hrane, uvajanje gensko spremenjenih organizmov, nižja stopnja zaščite okolja, zmanjšanje delavskih pravic. BREZ VIDNEJŠIH POSLEDIC ZA SLOVENIJO?

Vpliv na slovensko gospodarstvo je analizirala študija, ki jo je po naročilu slovenske vlade izdelal Center za poslovno odličnost Ekonomske fakultete v Ljubljani, pod vodstvom Jožeta P. Damijana. Pokazalo se je, da naj bi bili učinki liberalizacije trgovine z ZDA na slovensko go-

Lojze Peterle

spodarstvo izjemno majhni in negativni. Delež slovenske blagovne in storitvene menjave z ZDA je v primerjavi z zahodnoevropskimi državami namreč majhen: trgovina z ZDA pomeni le od odstotka do dva celotne slovenske zunanje trgovine. Zato je vpliv sprostitve trgovinskih in kapitalskih tokov na slovensko gospodarstvo omejen. Vendar Jože P. Damijan opozarja: »Ocenjeni učinki v tej študiji ne pomenijo gotovosti, da se bodo ti učinki tudi dejansko materializirali, ampak predstavljajo modelsko simulacijo potencialno mogočih učinkov.« Zanimivi so tudi podatki iz ankete, ki so jo izvedli v sklopu te študije. Ti kažejo, da kar štiri petine oziroma 83 odstotkov podjetij, ki so sodelovala v anketi, tega sporazuma sploh ne pozna. Večina tistih, ki pa ga poznajo, pričakuje od njega pozitivne učinke.

V globalnem svetu, v katerem živimo, je ključno vprašanje, kako lahko učinkovito uveljavljamo svoje interese. V tem strateškem kontekstu je bolj prožna transatlantska povezava nujna. Imamo priložnost, da postavimo »zlati standard« v času, ko lahko še vplivamo na svetovni red in zavarujemo gospodarsko okolje za tiste, s katerimi delamo in mislimo podobno, delimo zavezo do pravne države in skupne vrednote. Dodano vrednost lahko zagotavljamo s tem, da standarde preostalih držav dvignemo na višjo raven, ne da mi pademo nižje. Moramo razumeti, da bo čez 10 let Kitajska največje gospodarstvo, ki bo na svoj način vplivalo na standarde. Priložnost vplivati na svetovni red, je torej zdaj, ne čez 10 let. To je glediščna točka, s katere gledam TTIP.

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 11

Aktualno

PETEK, 6. 11. 2015

Učinki TTIP Rast trgovine med ZDA in EU: 35 %–40 %

+ 35 % Trgovina EU - ZDA

40 %

Vplivi na Slovenijo Vpliv na BDP v 10-letnem obdobju: - 0.02 % Zmanjšanje delovnih mest: 1400–1500 (- 0,28 %) Najbolj negativni učinki: Panoga motornih vozil: - 2 % Farmacija: - 0,9% Živilskopredelovalna industrija: - 0,3 % Vir: Vpliv TTIP na slovensko gospodarstvo (J. P. Damijan, Črt Kostrevc, Tjaša Redek)

BDP v 10-letnem obdobju

živilsko predelovalna industrija

- 0.02% - 0,28% - 0,9% - 0,3% - 0,28% delovna mesta

farmacija

avtomobilska industrija

SKRITE PASTI

Na drugi strani pa študija, ki jo je izvedel Center za ekonomske študije iz Münchna, kaže, da bi Slovenija ob pozitivnih učinkih TTIP dosegla kar 3,1-odstotno rast BDP. Analize in njihove rezultate bi lahko naštevali kar nekaj časa, a dokazujejo le, da se učinkov preprosto ne da predvideti, delno tudi zato, ker pogajanje med ZDA in EU še vedno poteka in vsebino še vedno usklajujejo. V uradih v Bruslju, v katerih se oblikuje evropska politika, so si priskrbeli raziskave, ki kažejo, da naj bi Evropa s sporazumom

Romana Tomc

obseg ekonomije do leta 2027 povečala za 120 milijard evrov, prihodki povprečnega evropskega gospodinjstva pa bi se povečali za 545 evrov. A za kolikšno ceno? Mogoče bo v naših žepih kakšen evro več ali manj, a jedli bomo hrano, pridelano po novih pravilih, in se zdravili s pripravki, ki bodo v promet spuščeni po novih standardih. Nevladne organizacije namreč opozarjajo na številne skrite pasti sporazuma.

NAJBOLJ PEREČI PROBLEMI

Največ hude krvi med državljani EU je povzročil meha-

TTIP podpiram, saj menim, da med poglavitne razloge za sprejetje TTIP spada tudi ustvarjanje delovnih mest. Res je, da so do zdaj narejene analize pokazale različne rezultate. Ne glede na to večinoma velja, da izboljšanje sodelovanja med dvema partnerjema ustvarja nove priložnosti na vseh področjih. Posledica novih priložnosti in večje gospodarske aktivnosti pa so nova delovna mesta. Zato menim, da bo imel TTIP na področju zaposlovanja pozitivne učinke.

Milan Zver

nizem ISDS, zdaj poimenovan ICS, o zasebnih arbitražnih sodiščih. Gre za mehanizem za t. i. »zaščito vlagateljev«, ki varuje korporacije pred »izgubo potencialnega prihodnjega dobička in trgovinskimi ovirami«. To pomeni, da bi lahko korporacije, če bi kateri izmed na novo sprejetih zakonov na ravni držav posegel v njihov položaj na trgu, državo, ki je tak zakon sprejela, tožili. Tovrstna nadnacionalna sodišča bi lahko korporacije uporabile ob morebitnih »nerazumnih negativnih posledicah ali učinkih.« Ker bi razsodba arbitrov

Cecilia Malmström, evropska komisarka za trgovino in pogajalka pri sporazumu TTIP, je hladno razložila, da ji prebivalci Evrope ne morejo dajati navodil za pogajanja, saj ji mandata niso podelili oni, temveč Evropska komisija.

Spodbujanje rasti in s tem povezano povečanje trgovine uvrščamo med ključne prednosti sporazuma TTIP. Omogočil bi več poslovnih priložnosti, večjo rast in več delovnih mest – zadnje raziskave kažejo, da bo leta 2015 kar 90 odstotkov svetovne rasti ustvarjene zunaj EU. S sporazumom bi dosegli nižje cene in imeli na voljo širši izbor izdelkov. Podatki kažejo, da naj bi povprečna štiričlanska družina na leto zaradi sporazuma prihranila kar 545 evrov. Če bo pogajanje uspešno, bi sporazum Evropski uniji na letni ravni prispeval 187 milijard evrov. TTIP ponuja številne priložnosti malim in srednjim ter start up podjetjem, ki jih je v ZDA in EU kar 99 odstotkov vseh podjetij, v EU pa skupaj zaposlujejo dve tretjini vseh zaposlenih v zasebnem sektorju. Blagovna in storitvena menjava, ki je zaradi visokih stroškov zdaj bolj dostopna predvsem velikim podjetjem, bo s poenotenjem standardov in carinskimi olajšavami malim in srednjim podjetjem pomagala pri vstopu na ameriški trg.

Patricija Šulin

Treba je poudariti, da Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP) še ni sprejeto, saj smo na julijski parlamentarni seji razpravljali in sprejeli priporočila Evropski komisiji za nadaljnje pogajanje. S sprejetjem te resolucije smo povedali, katera načela mora upoštevati trgovinski sporazum, ki ga bo sklenila ta komisija. Glavno sporočilo, ki ga dajemo vsem državljanom, je, da Evropska unija ne bo žrtvovala svojih standardov na področju hrane, zdravja, potrošnikov, blagra živali, socialne varnosti, varstva okolja in kulturne raznovrstnosti. TTIP ponuja Evropski uniji priložnost za gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest, večjo izbiro in kupno moč. Evropska unija v procesu globalizacije ne sme biti le pasivni opazovalec, temveč jo mora sooblikovati.

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 12

Aktualno

Glavna pogajalca sta Ignacio Garcia Bercero na strani EU in Dan Mullaney na strani ZDA.

France Bogovič

povozila zakonodajo suverene države, se pojavljajo očitki, da bi se države s tem odrekle delu suverenosti in bi se del oblasti dejansko prenesel na korporacije. Mehanizmu ISDS je lahko podvrženo zelo veliko področij, med njimi celo intelektualne pravice, saj je Evropska komisija pogajalcem za TTIP podelila mandat, ki, kot navedeno, ne izključuje nobenega sektorja.

REGULATORNO SODELOVANJE

Drugi kamen spotike je »regulatorno sodelovanje«, s katerim bi se zakonodaji EU in ZDA zbližali oziroma poenotili toliko, da proizvajalcem ne

odstotkov slovenskih podjetj ne pozna sporazuma TTIP. bi ustvarjali dodatnih ovir in stroškov. Pogost primer, ki ga navaja Evropska komisija, je smerni kazalec. Ta mora biti v EU oranžne barve, v ZDA pa rdeče. Proizvajalec, ki želi vozilo prodajati na obeh trgih, mora upoštevati zakonodajo obeh trgov in izdelati dva različna smerna kazalca, kar zanj pomeni dodatno delo in stroške. Sporazum bi postavil okvirje za odpravljanje tovr-

stnih težav. A ob tem se pojavlja bojazen, da bi ob takem poenotenju prišli do znižanja standardov, ki varujejo naše zdravje in okolje. Pri oblikovanju novih regulativ bi namreč korporacije imele možnost vplivanja na zakonodajo oziroma možnost, da del zakonov, ki bi šel v njihovo škodo, celo preprečijo. Največ skrbi izražajo nevladne organizacije na področju prehrane, kemije in farmacije, saj je na primer v ZDA dovoljenih nekoliko več kot 80 pesticidov, ki so v EU že prepovedani, v prehrani EU dovoljuje približno 300 aditivov, ZDA pa približno 4000, v kozmetiki je v EU prepovedanih skoraj 1400 različnih snovi, v ZDA pa zgolj 11.

ZAPRTA VRATA VZBUJAJO STRAH

ve EU v pogajanju sodelujejo v sklopu Sveta EU, v katerem lahko predstavniki držav le v omejenem obsegu prebirajo osnutke poglavij. Ti so jim na voljo v t. i. varnih sobah, v katerih imajo na voljo nekaj ur, da preberejo več tisoč

23. oktobra se je končal 11. krog pogajanj, in tudi tokrat je vsebina dogovarjanja ostala skrita. Naslednji krog pogajanj bo februarja 2016, celoten proces pa naj bi se končal še pred predsedniškimi volitvami v ZDA, ki bodo novembra prihodnje leto.

Da je odpor ljudi do TTIP čedalje večji, so delno krivi birokrati sami, saj potekajo pogajanja za zaprtimi vrati. Vodijo jih uradniki, ki niso bili voljeni, ampak imenovani. Precej očitno je, da so velike korporacije skoraj enakopraven partner v pogajanjih. Javno dostopni podatki kažejo, da je bilo od 560 lobističnih stikov s pogajalci kar 524 takih, ki so jih opravili predstavniki industrije. Na drugi strani pa vzbuja skrb namera, da sporazuma ne bodo dali v potrditev vsaki posamezni članici EU. Drža-

strani tehnične dokumentacije brez možnosti beleženja ali kopiranja dokumentov. Tudi evropski poslanci imajo zelo omejene možnosti dostopa do vsebin in bodo, ko bodo sporazumi pripravljeni, o njih glasovali po načelu »vzemi ali pusti«, brez mo-

žnosti vlaganja amandmajev. Sprejetje sporazuma bo moral pred Evropskim parlamentom potrditi tudi Svet ministrov EU.

NARAŠČAJOČI UPOR

Zaradi vseh strahov je po celotni Evropi čedalje več javnega izražanja nezadovoljstva. Evropska iniciativa proti TTIP in CETA je od oktobra lani zbirala podpise proti TTIP in jih zbrala kar 3.318.964. Čedalje pogostejši so protesti. Do zdaj največji je potekal 10. oktobra v Berlinu. Podatki o tem, koliko ljudi je bilo dejansko tam, se močno razlikujejo. Nemška policija pravi, da je bilo protestnikov 100.000, mediji in organizatorji trdijo, da jih je bilo 250.000. Organizatorji s tako množično podporo prepričujejo Evropsko komisijo, da nima mandata za sprejetje tako pomembnega dokumenta, in jo pozivajo, naj pogajanja prekine.

GLAVNI POGAJALEC

Glavni pogajalec na strani EU je Španec Ignacio Garcia Bercero. Po izobrazbi pravnik in uslužbenec Evropske komisije že od leta 1987. Pod njegovim vodstvom je EU uredila že več dvostranskih trgovinskih sporazumov. Glavni pogajalec je bil že pri sporazumih med EU in Indijo ter med EU in Korejo. Sporazum z ZDA bo gotovo trd oreh, saj sta do zdaj propadla že dva poskusa ustanovitve proste trgovinske cone.

Mogoče koristi tega sporazuma so krepitev predvsem spletne trgovine, ki bi vodila v izboljšanje kakovosti in raznovrstnosti ponudbe, odprava carin in drugih ovir pa bi tudi znižala končne cene za slovenskega kupca. Priložnosti so tudi za mala in srednja podjetja iz neživilskih sektorjev, denimo tehničnih, saj bi bile odpravljene marsikatere sedanje birokratske ovire pri čezatlantskem poslovanju. Skrbi pa me predvsem področje kmetijstva, v katerem so velike razlike v politikah med ZDA in EU. V Odboru Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) smo že februarja letos pripravili mnenje, ki je že del resolucije, in zapisali, da se Evropska unija svojim visokim standardom v kmetijstvu ne misli odpovedati.

Ivo Vajgl

Sporazum TTIP bom podprl le, če: • bo mogoče konkretno dokazati, da bo imela EU oz. Slovenija konkretne gospodarske koristi od podpisa sporazuma, s poudarkom na povečevanju delovnih mest in dostopnostjo evropskih/slovenskih podjetij do trgov zunaj EU; • se doseženi standardi EU, ki varujejo pravice in zdravje potrošnikov, delavcev, migrantov, ranljivih družbenih skupin, blaginjo živali, varstvo okolja oziroma trajnostno upravljanje naravnih virov, dostopnost in kakovost javnih storitev ipd., ne bodo znižali; • bodo kakršnekoli morebitne spremembe pravnih predpisov z namenom uskladitve med podpisnicami sporazumov pripravljene pregledno in sprejete skladno z najvišjimi demokratičnimi standardi, vključno z običajnimi oblikami sodelovanja javnosti in ob popolnem spoštovanju pravnega reda držav EU.

Igor Šoltes

Nenaklonjenost TTIP je predvsem posledica tega, da poteka pogajanje daleč od oči javnosti in da podatki, ki pricurljajo na dan, izkazujejo veliko tveganje za številne strani naših življenj. Prav nepreglednost pogajanja je razlog za to, da sta z vsebino sporazuma preslabo seznanjeni strokovna in splošna javnost. Sporno je tudi, da sporazum obsega vsa področja, razen tistih, ki niso izrecno izključena, pri čemer v praksi ni mogoče predvideti prav vsake mikroravni posameznega področja, denimo prehrane, okolja ali kulture. Precej sporen je predvsem mehanizem ISDS, sedaj poimenovan ICS, o zasebnih arbitražnih sodiščih. Gre za mehanizem za t. i. »zaščito vlagateljev«, ki varuje korporacije pred »izgubo potencialnega prihodnjega dobička in trgovinskimi ovirami«. Pomembna področja, na katerih ima EU veliko močnejše zakone kot ZDA, so zaščita potrošnikov in njihovih pravic, zaščita okolja, delavske pravice in kakovost prehrane. Vse to se lahko spremeni s sprejetjem sporazuma TTIP, kar bo vsekakor negativno vplivalo na vsakdanje življenje državljanov.

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 13

Svet

Petek, 6. 11. 2015

NAČETI BISER ČRNE GORE

V primežu tujega kapitala in domače mafije

BOKA KOTORSKA, najjužnejši evropski fjord, je videti kot kraj iz pravljice, vendar je zadnjih deset let v krempljih tujega kapitala in domače mafije, povezane z oblastjo. Turisti ga sicer še oblegajo, domačini pa so zaskrbljeni.

Piše: Albina Podbevšek

azprodajajo se hoteli, gradijo se vile, kopičijo se jahte ... Azerbajdžanci so si v Boki Kotorski omislili veliko pristanišče za jahte z razkošnim hotelskim naseljem, namenjenim izključno bogatašem.

IGALO NAPRODAJ ZA 10 MILIJONOV

Hercegnovi je znano letovišče z lepimi vilami in številnimi hoteli, nekako vraščenimi v zeleno pobočje gore Orjen

nad morjem. Ob njem poteka lepa in kar nekaj kilometrov dolga urejena sprehajalna pot, po kateri je nekoč sopihala lokomotiva na ozkih tirih. Pred kratkim smo se v Hercegnovem mudili slovenski novinarji na mednarodnem teniškem turnirju novinarjev iz 16 držav. Občudovali smo neverjetno raznovrstnost eksotičnih grmovnic in dreves, ki s cvetjem in plodovi krasijo obalo. »To so nam nekdaj z vseh koncev sveta prinašali naši mornarji,« nam je pojasnil domačin, ki je lovil ribe za nedeljsko kosilo, in godrnjajoče dodal, kako v teh časih tudi za njihove mornarje ni več kruha, »tisti, zaposleni pri tujih lastnikih hotelov, pa zaslužijo komaj za preživetje.« To mi je potrdila natakarica srednjih let v hotelu, prodanem Madžarom; njena plača je le

250 evrov, kar je za 150 evrov manj kot prej, ko je bil hotel še v lasti države. Nekdaj je v Hercegnovi precej Slovencev potovalo na zdravljenje revmatičnih obolenj. V Igalu na koncu zaliva imajo zdravilno blato in hotel s 1600 posteljami, bazeni, terapevtskimi prostori, ambulantami in inštitutom. Čeprav jim ne manjka gostov, je zdravilišče čedalje bolj zanemarjeno, »namerno ga uničujejo«, so mi povedali črnogorski kolegi, zato da ga bo kdo lahko kupil za drobiž. Joj, joj, kako si delimo enako usodo ... Potem sem v njihovem časopisu Dan prebrala, da Igalo kupuje sumljivo podjetje iz angleške davčne oaze za ubogih 10 milijonov in v ozadju je verjetno pranje denarja oziroma gre za mafijske posle s cigaretami in drogami.

Vsaka vladavina je zapustila svoj pečat na tem območju. Zato je kulturna dediščina Boke Kotorske zelo bogata, kar se vidi tudi v stavbarstvu.

ODLIČEN »ŠOPING« ZA TUJCE

Črna gora, zlasti obala, ima pestro zgodovino, ki so jo pisale različne okupatorske vojske: od Rimljanov, Bizantincev, starih Benečanov, Turkov in Habsburžanov. Skoraj vsaka vladavina je zapustila svoj pečat na tej zemlji. Zato je kulturna dediščina bogata, kar se vidi v stavbarstvu, kot so turške kule, avstro-ogrske trdnjave, številne cerkve pa muzeji in samostani. Zato in zaradi naravne lepote je Črna gora oziroma njena obala nadvse turistično zanimiva. Še več: iz teh razlogov in za nameček še zaradi dokaj koruptivno naravnane družbe je priljubljeni cilj za tujce s tako ali drugače pridobljenim, izposojenim, ukradenim kapitalom. V dnevniku Dan je pisalo, da so pred kratkim za-

prli nekdanjega župana mesta Bar in direktorico zavoda za gradnjo mesta zaradi večmilijonske goljufije mestnega proračuna. Veliko hotelov je prodanih tujcem, tudi Madžarom. Vmes pa so domači kupci: nekateri imajo po pet in več hotelov, prepisanih na druga imena, za vsak slučaj, če bi jih kdo kdaj »gnjavil« z vprašanjem, od kod jim denar. A javna skrivnost je, da je mafija na teh tleh dokaj uspešna pod okriljem sedanje oblasti. Dokler je Rusom dobro šlo, so »navalili« na nepremičnine in zemljo. »Domačini so Rusom z veseljem prodajali celo kamnito zemljo ali njive nad mestom; denar pa je odšel, kakor je prišel, saj so si pogosto privoščili draga vozila: nek se vidi razkoš!!!',« mi je razlagal novinar Vesko in dodal, da je ruski naval mimo. Nekaterim

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 14

Svet

je zdaj zmanjkalo denarja celo za vzdrževanje teh vil. In ko smo pri razkošnih vilah, sem izvedela, da v Hercegnovem prodajajo tudi nekdanjo Titovo vilo, skrito med palmami na obali.

NAJVEČJI INVESTITOR JE IZ AZERBAJDŽANA

Boka Kotorska živi predvsem od turizma, a denar priteka le med sezono, potem je prepuščena životarjenju. V hotelu so mi povedali, da je zima za počitek, nekateri pa si takrat

2700 milijonov evrov je menda vredna investicija v luksuzni kompleks s pristaniščem za jahte, hotelskim naseljem in poslovnimi prostori. Denar prihaja iz Azerbajdžana. poiščejo delo v tujini, če imajo srečo, da ga najdejo. V nekdanji Jugoslaviji je bilo tam glavno oporišče vojske s skrivnimi predori pod strmim polotokom Luštica. Tam so bila zavetišča za manjše vojne ladje in skladišča orožja. Vojska je bila tam vse leto in je domačinom nudila delovna mesta. Drugi so delali v ladjedelnici, že leta opuščeni in propadajoči. Ob boku rjavita velik trajekt in ladja, žalostna spomina na minule boljše čase, vsaj za delavski razred. V pravi posmeh ali upanje pa v bližini tega prizora v nebo štrlijo ogromni žerjavi, ki gradijo Porto Novi, pristanišče za jahte, hotelsko naselje in poslovne prostore. Menda gre za največjo črnogorsko turistično investicijo, vredno več kot 700 milijonov evrov (to je tudi črnogorska valuta), ki so jih prinesli iz oddaljenega Azerbajdžana. Njim je seveda všeč Sredozemlje, vrata v drugi svet. No, to Novo pristanišče verjetno ne bo preveč kazilo pokrajine in bo omogočilo kar nekaj delovnih mest domačinom.

EN OTOK ZA MATER BOŽJO, DRUGI ZA MADŽARSKE MENIHE

Plovba po fjordu Boke Kotorske je doživetje s sanjskimi prizori oziroma pogledi na visoke gore, ki kot kamniti venec obkrožajo morje, pod njimi pa občuduješ naselja, ki jih krasijo stare cerkve, tradicionalne hiše in ponekod ostanki kamnitih obzidij nekdanjih utrdb. Vmes za zdaj še ni grdih stanovanjskih stolpnic, da bi kazile pokrajino. Najlepši je zaliv z dvema otokoma. Enkraten je umetno zgrajen otok s cerkvijo Matere božje s Škrpjele iz 16. in 17. stoletja. Nastal je okoli majhne čeri, na kateri naj bi po legendi ribič našel ikono Matere božje z detetom. Domačini iz Perasta so tja več let dovažali kamenje in potapljali obrabljene čolne, obtežene s kamenjem. Vsako leto 22. julija simbolično »ponavljajo vajo« in tako s kamni utrjujejo otok. Hram je izredno bogat z ikonami, freskami, umetniškimi slikami potapljajočih se ladij, podarili so jih kapetani, ki so preživeli brodolom. Cerkev hrani pravo zakladnico srebrnih ploščic in dragocenih daril ljudi, verujočih v Mater božjo kot zavetnico mornarjev. Streljaj od umetnega je naravni otoček Sv. Gregorja z benediktinskim samostanom iz 12. stoletja, kar je tudi izredna dragocenost. Obdan je z obzidjem in nihče mi ni vedel povedati, kaj se dogaja za njim, saj ni dostopen. Otoček so Črnogorci, verjetno cerkvena oblast, za 99 let predali Madžarom. Menda je namenjen izobraževanju in počitku za njihove menihe.

TURISTIČNE KRIŽARKE KOT POŠASTI

Boka Kotorska je magnet za ladje velikanke, ki križarijo po Sredozemskem morju s tri in celo več tisoč turisti na krovu. Če imate srečo ali smolo, se v zalivu lahko srečate z eno izmed njih ali celo s tremi skoraj hkrati, kar se mi je zgodilo, ko sem s palube ladjice fotografirala slikovito obalno mestece

Tujci Rusi niso več glavni Dokler jim je šlo dobro, so si Rusi tod privoščili veliko razkošja, zdaj je ta naval mimo. Nekateri nimajo več denarja niti za vzdrževanje svojih vil. Trenutno v Boki Kotorski prevladuje kapital iz Azerbajdžana.

Poleg rjavečih ostankov nekoč uspešne ladjedelnice se bohotijo velikanske sodobne turistične križarke in gradbišče novega luksuznega pristanišča.

s kar štirimi cerkvicami. Zaliv ni velik, tudi plitek je, zlasti v Kotorju, in prebivalci niso vsi navdušeni nad njim. »Zgnetejo se v malem mestnem jedru, redki kupujejo spominke ali kaj v lepo urejeni starinarnici, v restavracije, razen na kavo, pa jih skoraj ni, saj prihajajo sem siti,« je povedala Ana Džurašković iz turističnega urada. Domačin pa je dodal, da jim križarke onesnažujejo morje, predvsem pa z ogromnimi sidri uničujejo morsko dno, kar prizadene ribiče. Na dan poleti priplujejo tri. »To so pošasti, ki pa vendarle nekaj prispevajo v občinski proračun,« je povedal Jovo. Pri vhodu v Boko Kotrsko imajo Črnogorci še eno drugo težavo: svoj »piranski zaliv«, ki se imenuje Prevlaka, dragoceno točko za nadzor nad vsako plovbo v fjord. Tod so na nasproti ležečem malem otoku Mamuli že v času Avstro-Ogrske zgradili veliko utrdbo, oboroženo s topovi v prvi svetovni vojni. A počil ni noben strel, ker so utrdbo spremenili v zapor za neubogljive Črnogorce, tudi ženske, so mi povedali in dodali, da pobeg od tam ni bil mogoč. No, zaradi Prevlake pa bijejo bitko s Hrvati, češ da ta strateška točka pripada njim. Postavili so mejo in če hoče Črnogorec tja, mora pokazati potni list! Zadevo naj bi reševali na arbitražnem sodišču. Torej, usodo si delijo z nami. Novinar časnika Dan mi je razkril njihov pogled na Prevlako: »Hrvatom ni toliko pomembna strateška točka, ampak jih mami vonj po naftnem nahajališču v bližini!« No, dokler ne bodo ob Prevlaki zrasle ploščadi za vrtanje nafte, bo turizem v Boki Kotorski še cvetel v upanju, da bo arbitraža pravična in jo bo prisodila njim ...

COLOR CMYK

7dem datum OKTOBER 2015

stran 15

Oglati svet

Petek, 6. 11. 2015

FRANCOSKI ZGLED

Solidarnost še ni pozabljena vrednota

rancoska deklica Naelle bi morala uživati v brezskrbnem otroštvu, a se je namesto tega spopadla s težko boleznijo. Pri štirih letih so ji odkrili tumor na ledvicah. Ker je bil velik že trinajst centimetrov, je bila operacija nujna. Deklico so operirali, a je pred njo še 31 tednov zahtevne kemoterapije.

PREIZKUŠNJA ZA STARŠE

Ob tem sta tudi njena starša Jonathan in Marine Dupré doživljala najtežje trenutke v svojem življenju. Niti za hip nista želela pustiti deklice same, vse drugo je postalo nepomembno. Toda kako takšno skrb uskladiti s službo? Dekličin oče dela v steklarski tovarni na severu Francije. Za zdravniške pregle-

Poroka brez ženina zanima predvsem poslovne ženske, ki nimajo časa za resno zvezo.

de in terapije svoje hčerke je porabil ves letni dopust.

SRČNI SODELAVCI

V tovarni so vedeli za zdravstvene težave njegove hčer-

Očetovi objemi ji pomagajo okrevati. ke in odločili so se mu pomagati. Podarili so mu 350 dni plačanega dopusta, da bo lahko ob hčeri, ki v času napor-

Babice

nega okrevanja ob sebi potrebuje oba ljubeča starša. Francoska zakonodaja od leta 2014 dopušča, da lahko delavci svojemu sodelavcu podarijo del svojega dopusta, anonimno in kadar gre za skrb za hudo bolnega otroka. Ta možnost je obstajala že prej, a le v zasebnem sektorju, če se je s tem strinjal lastnik. Zdaj so jo uzakonili tudi za javne uslužbence. Zakon so v Franciji poimenovali po Mathysu, 11-letnem dečku, ki je umrl leta 2011. Sodelavci so njegovemu očetu takrat podarili 170 dni dopusta, da je lahko s sinom preživel zadnje dni. Takšni primeri dokazujejo, da solidarnost, ta dragocena vrednota, tako kot upanje vendarle ne bo izumrla.

Do vnukov z oglasom Na Danskem imajo težave s strmim upadanjem natalitete, kar je izkoristila potovalna agencija Spies. Naredila je duhovit oglas: če želijo babice imeti vnuke, naj pošljejo svoje otroke nekam v tople kraje, v katerih se sprostijo hormoni in si mladi lahko vzamejo čas za seks. Tako bodo vsi imeli nekaj od tega: babice vnuke, država rast in blaginjo, agencija pa dober promet.

POMEMBEN JE OBRED

Poroka brez ženina

uristična agencija iz japonskega Kyota je začela ponujati posebno storitev – poročne obrede za samske ženske. Ugotovili so namreč, da čedalje več mlajših žensk ne želi predolgo čakati na izpolnitev sanj o princu, ki jih bo popeljal pred oltar, zato jim

ponujajo oziroma prodajajo vznemirjenje in vse drugo, kar spremlja priprave na ta dogodek. Za ponudbo se zanimajo predvsem poslovne ženske, ki so zamudile čas za resno zvezo in družino. V nekajdnevnem paketu samske neveste dobijo prav vse: pomerjanje poročnih oblek, izbi-

ro poročnega šopka in tudi poročno torto. Agencija poskrbi tudi za hotelsko sobo, romantično opremljeno za poročno noč. V paketu, za katerega je treba odšteti okrog 2400 €, sta seveda tudi nevestin spremljevalec in fotograf. A je treba oba vrniti še pred poročno nočjo.

KIM JONG UN

Odstranil sestro in priredil parado

evernokorejski vodja Kim Jong Un je bil slavnostni govornik ob 70. obletnici ustanovitve delavske stranke, ki ji predseduje. Njegov govor je spremljala navdušena množica poenotenih državljanov, nato se je začela veličastna parada, ki jo je prenašala tudi državna televizija. O nastopih tujih glasbenih skupin ob tej priložnosti

iz Pjongjanga ni poročil. Še pred parado pa se je v Pjongjangu zgodila pomembna kadrovska sprememba. Kim Jong Un je kmalu po izvolitvi postavil svojo sestro Kim Yo-jong na položaj visoke partijske svetovalke in vodjo svoje varnostne službe. A je naredila pri delu nekaj velikih napak. Na enem izmed nastopov se je vodji preveč pribli-

žal glasbenik in ga skoraj zadel s kitaro. Na srečanju z mladino se je Kim Jong Unu preveč približala navdušena množica, ki jo je fotografiral, nekaj ljudem se ga je celo uspelo dotakniti! Pred obletnico partije so bili takšni spodrsljaji pač preveliki in sestra ljubljenega vodje se najbrž nikoli več ne bo pojavila v javnosti.

Salomon d. o. o. Ljubljana Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje Davčna št.: SI84996340 Matična: 5542421000 TRR: IBAN SI56 0292 2001 3204 993 www.media24.si DIREKTOR: Gregor Repič NAMESTNIK: Igor Klun DIREKTORICA UREDNIŠTEV: Tanja Škarjot UREDNIŠTVO: Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče T: (01) 588 04 00 F: (01) 585 88 59 E: sedem@media24.si

OGLASNO TRŽENJE: Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče T: (01) 588 03 70, 588 03 73 F: (01) 585 88 59 E: revije@media24.si

KOLPORTAŽA: Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče T: (01) 588 03 62 F: (01) 585 88 87 NAROČNINE: Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče T: (01) 588 03 65, 588 03 63 F: (01) 585 88 87 E: narocnine@media24.si

Petek, 6. 11. 2015

Aktualno Sobota, 19. oktober 2015

0,00 € | številka 000 |

Nasveti Moč Ljudje majhnih dejanj Šport P Tehnika

sedem

Rimski župan Ignazio Marino nedavno umaknil s tega položaja. Moral je oditi, zato ker je s službeno kartico plačal večerjo zase in za ženo. Primer je vsekakor zanimiv in poučen: le koliko državnih uradnikov ima tudi pri nas službene kartice, predvsem pa kaj z njimi kupujejo. In ali bi tudi oni odstopili, če bi jih zalotili pri zlorabi, ki bi državljane stala le nekaj deset evrov?

preberite

koncert 17 Solent hictem Ta teden restrum re nati ab prinašamo iliquibus Četrtek, ese5.con november cum 2015 Rit oditi resciunt. Za ambiciozen Nam, podnebni tende voluptis Pozitivna dogovor še Psihologija sequis porionessiti letos 25 coreste nectur, POT DO SREČE Sit omniat Pozitivna psihologija je Nemqui temquam, volenihilit mlada veja psihologije, demporumet aperuptati ki se ukvarja s qui occate pos es asperio et aut Preberite Četrtek, 5. proučevanjem november 2015 dejavnikov, re quat magnihil Liquaspiet mos quas. (str5) ki naše življenje delajo Ficipsam dobro, polno, izpolnjujoče inctemo dolo officabor Occabo. Et in nam pomagajo Goran Janus audit facea Za ambiciozen

letnik I

uresničevati vse naše potenciale.

timistični, zadovoljni, srečni, hvaležni; da bomo znali opaziti tudi lepe stvari okoli nas. Si predstavljate svet, v katerem bi bili ljudje prijazni drug do drugega, se spoštovali, cenili dobre lastnosti pri drugih in z veseljem nekoga pohvalili? Jaz si ga. In že danes Piše: Dr. Polona Gradišek si lahko skupaj začnemo prizadevati za tak svet. Za začetek z majhozitivna psiho- nimi prijaznimi dejanji, ki nas logija poskuša nič ne stanejo, a imajo veliko z znanstveni- moč. mi raziskavami odgovarjati na NASMEH, KI vprašanja, kot ZAPOMNIŠ SI GA so: Kaj je sreča? Kako jo doseči? Katere so pozitivne lastnosti Bil je deževen jesenski dan. Kolo je počivalo v kolesarnipri ljudeh in kako jih razvijati? Kako ohranjati optimizem ci, jaz sem se po dolgem času in zakaj je ta pomemben? spet odpravila po opravkih z mestnim avtobusom. Kako povečati zadovoljstvo Ko sem v vstopala v avtobus, službi? Kako sta pred menoj fanta, naj pomaganajbrž šestomo otrokom, šolca, vozniku da bodo razrazlagala, da vijali svoje bosta plačala talente? za dve osebi. Prvo plačilo POZITIVNI je šlo skozi, POL pri drugem je ŽIVLJENJA zapiskalo: urPsihologija se je v preteklosti bana je bila prazna. Fanta ukvarjala predvsem sta s preprečevanjem in zdravljenjem se obupano pogledovala, nitežav in motenj, sodobna sta vedela, kaj storiti. Pa sem se oglasila in rekla, pozitivna psihologija da bom pa se plačala vozovnico za drugega usmerja na pozitivni pol ži- fanta. Zasvetile so se jima oči, vljenja. Če nekdo uspešno od- oddahnila sta si, ker sta lahpravi neko težavo, namreč še ko nadaljevala pot, ne pomeni, da je tudi voznik pa zadovo- tudi, saj je bil že čas, da odpeljen in srečen. Zakaj bi ostali lje s postajališča. Meni pa se je na »točki nič«, če pa lahko lju- na obraz narisal velik nasmeh dem pomagamo, da dosežejo in tam ostal še dolgo. več kot le »odsotnost težav«, sem imela priložnost Zato ker da torej zaživijo zadovoljno narediti in majhno dobro stvar, srečno? zaradi katere sem bila še ves dan dobre volje. Prav občutja, kakršna so opisana v tem dogodku, prouču-

Četrtek, 5. november

Znate Četrtek, 5. november

preberite

2015

videti lepe stvari?

Hekerji

Znanstvene ugotovitve iz pozitivne psihologije nam lahko pomagajo, da bomo bolj op-

antiMiGRantska Gibanja V sLOVEniji

doluptassint podnebni letos

jejo raziskovalci v pozitivni psihologiji.

preberite

Hekerji

Ficipsam dolo

Pred Goranom Janusom Sit omniat obstoječih ustvaril ga je je peta zima, v kateri glavni trener slovenske bo računalnik.Nemqui reprezentance smučarje okvirov. kot demporumet (str. skakalce 46) proti najpogumneje postavljenim A vodil je vseeno asperio et aut ciljem. Kaj drugega mu prelisičil izjemni ROSSI. po mos lanski Potem VALENTINO sezoni niti možgane. (str. quas preostane. ko jene NASA Navidezno 32) razkrila, da obstaja na Marsu tekoča voda, (str. 47) so vse oči oprte v Rdeči planet. In Zabava kaže, se pri NASI na vso kot moč pripravljajo, da bi za bližnjo Telefonija na »našega soseda« človek stopil okoli prihodnostOblika leta 2030. drugače, zunaj bil pravi,

Piše:

Urban Klančnik li planet. Za to bodo moraFoto: NASA li razviti kar nekaj popol- kete space shuttle. Imeno- na Luno. V poročilu NASE spraviti vala naj bi se SLS in bo astronavte v zenoma novih tehnologij, lah- tudi piše, da bo ki ko v orbito ponesla SLS lahko mljino orbito. red kratkim so bodo 70 ton odpeljala ljudi Nato bodo tudi na splošno vplina Mars in potrebovali opreme, na Mars pa naj pri NASI obja- vale poseben pogon, bi je tudi na druge na raziskovanje vesolokacije glo- ki jih bo z njo poslali kar 130 ton. vili, da je pro- lja v približno sedmih SLS boko v vesolju. in morda posredno tudi bo visoka 116,5 metra jekt JourneyTo- na mesecih pripeljal do Marsa. in bo naša življenja. največja raketa, kar jih Mars (Potovanje Obstajata dva načrta: je iz- EKSPERIMENTALNI prvi, na Mars) v polnem delalo človeštvo. Poleg klasični bi uporabljal teku, ORJAŠKE RAKETE tega POGON rain predstavili načrte, bo tudi precej močnejša ketno gorivo, za kar kako Predvidoma naj od SLS bo poganjal bi bil bi leta 2018 recimo naj bi v prihodnosti sistem te-

Svet ni in udobje bil pravi, Sit omniat ustvaril ga je Nemqui računalnik. demporumet A je vseeno asperio et aut prelisičil mos quas

Mejnik v znanosti. rakete Saturn V, ki je osvoji- dobili naslednico orjaški rezermožgane. kočega vodika in tekočega potreben tudi slavne ra-ko Potem ponesla astronavte Apolla kisika. voar, vendar bi bil takšen (str. 10) je NASA razkrila, A naloga SLS bo na Marsu tekoča voda, da (str. zelo »le« način potovanja 47) drag. obstaja so vse oči oprte v Rdeči planet. In kot kaže, se pri NASI na vso moč pripravljajo, da bi Telefonija na »našega soseda« človek stopil okoli leta 2030. Oblika

Piše:

Urban Klančnik li planet. Za to bodo moraFoto: NASA li razviti kar nekaj popol- kete space shuttle. Imeno- na Luno. V poročilu NASE spraviti vala naj bi se SLS in bo astronavte v zenoma novih tehnologij, lah- tudi piše, da bo ki ko v orbito ponesla SLS lahko mljino orbito. red kratkim so bodo 70 ton odpeljala ljudi Nato bodo tudi na splošno vplina Mars in potrebovali opreme, na Mars pa naj pri NASI obja- vale poseben pogon, bi je tudi na druge na raziskovanje vesolokacije glo- ki jih bo z njo poslali kar 130 ton. vili, da je pro- lja v približno sedmih SLS boko v vesolju. in morda posredno tudi bo visoka 116,5 metra jekt JourneyTo- na mesecih pripeljal do Marsa. in bo naša življenja. največja raketa, kar jih Mars (Potovanje Obstajata dva načrta: je iz- eksPeRiMentaLni prvi, na Mars) v polnem delalo človeštvo. Poleg klasični bi uporabljal teku, oRjaŠke Rakete tega PoGon rain predstavili načrte, bo tudi precej močnejša ketno gorivo, za kar kako od SLS bo poganjal bi bil naj bi v prihodnosti osvoji- Predvidoma naj bi leta 2018 recimo rakete sistem te- potreben Saturn V, ki je kočega tudi orjaški rezerdobili naslednico slavne vodika in tekočega ra- ponesla astronavte voar, vendar bi Apolla kisika. A naloga SLS bo »le« način potovanja bil takšen zelo drag.

in udobje

Sit omniat Nemqui demporumet asperio et aut mos quas (str. 10)

Za Sedem pišejo tudi:

Tadej Golob Polona Gradišek Jernej Kaluža Žiga Kariž Matevž Šalehar Hamo Mitja Vilar

Revščina

načeti biser

Boka Kotorska v primežu tujega kapitala in domače mafije (str. 13-14)

ODNOS DO BEGUNCEV Vzporedno s prihodom beguncev na slovenske meje so se pri nas pojavila ali vsaj močno vpliv tudi številna antimigran povečala svoj tska gibanja. sporni ttiP trije milijoni podpisov proti.

Kakšne posledice bi imel za Slovenijo? (str. 9-12)

Posamezen izvod stane 1,85 €. Naročniki imajo posebne ugodnosti. Naročite se lahko pisno (klasična in elektronska pošta) ali telefonsko. Revijo boste začeli prejemati po prvem plačilu od tekoče številke naprej.

intervju Samo komplicirati ne smeš.

Goran Janus o pogumno postavljenih ciljih naših skakalcev (str. 25-28)

qui aut

officabor audit Um est, simet Obis iur? Et faceaassint quianihitat. Za ambiciozen

Sit omniat Sit omniatpodnebni Nemqui Nemqui dogovor še demporumet demporumet aperuptati aperuptatiSit omniat asperio et aut asperio et Nemqui mos quas. demporumet aut mos quas dolupta. aperuptati asperio et

(str. 26)

Avtorica (str7) Gibanje aut mos quas Pozitivni Ed qui aut spreminja dolupta (str10) pogled Equo Oltorum svet magnatin Equo

Dr. psihologije Polona Graditelj je magnatin Gradišek je priznana tip človeka, eostis. strokovnjakinja za eostis. kipodročje razmišlja Svet ni pozitivne psidrugače, Sit omniat bil pravi, hologije. Med zunaj drugim je napisala prispevek obstoječih ustvaril ga jeNemqui o upanju za knjigo okvirov. demporumet računalnik. The vseeno aperuptati ki bo izšla jeseni, svoasperio et aut prelisičil je

World (str. 46) Book ofAHope, je

znanje in pozitiven Gibanje mos quas. pogled na svetmožgane. Navidezno bo vsak (str.z27) spreminja teden (str10) delila tudi vami. Zabava svet Graditelj je za bližnjo Oltorum tip človeka, prihodnostUm est, simet ki razmišljaSvet ni quianihitat.

Dolgotrajna stiska pri ljudeh povzroči nestrpnost (str. 2-5)

Kdo se boji črnega moža?

Sit omniat Nemqui Sit omniat Nemqui demporumet aperuptatidemporumet asperio et aperuptati aut mos quas. asperio et aut mos quas dolupta tem˝ (str7)

Ko sem tisti večer razmišljala o dogodku na avtobusu, sem se spomnila, da sem bila na koncu osnovne šole tudi sama v podobni situaciji. Na (str5) drugem koncu LjubljaneLiquaspiet sem iskala trafiko, da bi kupila žeton za avtobus do doma. Ravno sem opravila izpit iz Ed klavirja, želela sem pohiteti domov, trafike pa nikjer. Mimoidočo gospo sem vprašala, kje lahko kupim žeton. Pa mi ga je kar dala. Bil je rumene barve kot moja oblekica z rožicami in velikim ovratnikom. Kdo ve, ali je gospa takrat vedela, kako zelo mi je polepšala dan. In kako mi izkušnja še zdaj, po toliko letih pomaga ohranjati optimizem.

2015

EPSKI DVOBOJ

Samo komplicirati ne smeš Dvoboj na vse ali nič Tehnologija za osvajanje vesolja nasa GRe na MaRs

Za drzne

Foto: Profimedia

IZDAJA:

ODGOVORNA UREDNICA: Simona Furlan LIKOVNI UREDNIK: Tomaž Pilih LIKOVNA PODOBA: Nenad Bebić, Tomaž Pilih SOUSTVARJALCI ČASOPISA: Tadej Golob, Jernej Kaluža, Žana Kapetanović, Žiga Kariž, Marjan Kodelja, Nina Kokalj, Stane Mažgon, Irena Pirman, Albina Adamič Podbevšek, Ferdinand Pregrad, Matevž Šalehar Hamo, Marjan Žiberna LEKTORICA: Božislava Čož

Rimski župan mora oditi

Diktator, ki ne prizanaša niti najbližjim.

Vaš tednik

Izhaja vsak petek ISSN številka: 2463-8064 Letnik I, številka 0, 6. november 2015

Odstop

Je kuhanje v pomivalnem stroju noro ali varčno (str. 22–23) Danska zanka

Za pisatelja Henrika Bruna je Ljubljana idealen kraj za umor (str. 28-29)

Za vse druge informacije v zvezi z naročanjem edicije smo na voljo na zgoraj navedenih telefonskih številkah ali elektronski pošti. Naročnina se podaljšuje samodejno do vašega pisnega ali ustnega preklica. Nenaročenih besedil in fotografij ne vračamo. Fotografije: Dreamstime, Profimedia, Reuters, Keystone.

TISK: Salomon d. o. o. Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje Datum: 5. 11. 2015, natisnjeno v 1.500 izvodih

Mišice Še vedno v formi Priletna gospoda, ki sta se pred skoraj pol stoletja skupaj z Arnoldom Schwarzeneggerjem potegovala za naziv mister universe, imata še vedno mišice, ki niso od muh. 80-letni John Bubb in 74-letni Ted Pollard redno »sestankujeta« v telovadnici in navdušujeta prisotne s svojo gibčnostjo in zagnanostjo.

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 16

Oglas

Vaš tednik

in berem Politika Nasveti Ljudje Šport Tehnika

Z vami od novembra. Tednik za vso družino.

Vsak petek širši pogled.

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

Nasveti

stran 17

Ta teden preberite

Petek, 6. november 2015

POZITIVNA PSIHOLOGIJA

Moč majhnih dejanj Piše: Dr. Polona Gradišek

POZITIVNI POL ŽIVLJENJA

predstavljate svet, v katerem bi bili ljudje prijazni drug do drugega, se spoštovali, cenili dobre lastnosti pri drugih in z veseljem nekoga pohvalili? Jaz si ga. In že danes si lahko skupaj začnemo prizadevati za tak svet. Za začetek z majhnimi prijaznimi dejanji, ki nas nič ne stanejo, a imajo veliko moč.

NASMEH, KI SI GA ZAPOMNIŠ

Bil je deževen jesenski dan. Kolo je počivalo v kolesarnici, jaz sem se po dolgem času spet odpravila po opravkih z mestnim avtobusom. Ko sem vstopala v avtobus, sta pred menoj fanta, najbrž šestošolca, vozniku razlagala, da bosta plačala za dve osebi. Prvo plačilo je šlo skozi, pri drugem je zapiskalo: urbana je bila prazna. Fanta sta se obupano pogledovala, nista vedela, kaj storiti. Pa sem se oglasila in rekla, da bom plačala vozovnico za drugega fanta. Zasvetile so se jima oči, oddahnila sta si, ker sta lahko nadaljevala pot, voznik pa tudi, saj je bil že čas, da odpelje s postajališča. Meni pa se je na obraz narisal velik nasmeh in tam ostal še dolgo. Zato ker sem imela priložnost narediti majhno dobro stvar, zaradi katere sem bila še ves dan dobre volje. Prav občutja, kakršna so opisana v tem dogodku, proučujejo raziskovalci v pozitivni psihologiji. Ko sem tisti večer razmišljala o dogodku na avtobusu, sem se spomnila, da sem bila na koncu osnovne šole tudi sama v podobni situaciji. Na drugem koncu Ljubljane sem iskala

Znate videti lepe stvari?

POT DO SREČE Pozitivna psihologija je mlada veja psihologije, ki se ukvarja s proučevanjem dejavnikov, ki naše življenje delajo dobro, polno, izpolnjujoče in nam pomagajo uresničevati vse naše potenciale. trafiko, da bi kupila žeton za avtobus do doma. Ravno sem opravila izpit iz klavirja, želela sem pohiteti domov, trafike pa nikjer. Mimoidočo gospo sem vprašala, kje lahko kupim žeton. Pa mi ga je kar dala. Bil je rumene barve kot moja oblekica z rožicami in velikim ovratnikom. Kdo ve, ali je gospa takrat vedela, kako zelo mi je polepšala dan. In kako mi izkušnja še zdaj, po toliko letih pomaga ohranjati optimizem.

Avtorica Pozitivni pogled Dr. psihologije Polona Gradišek je priznana strokovnjakinja za področje pozitivne psihologije. Med drugim je napisala prispevek o upanju za knjigo The World Book of Hope, ki bo izšla jeseni, svoje znanje in pozitiven pogled na svet bo vsak teden delila tudi z vami.

Zmote o …

Žita nam ne koristijo, ampak škodijo Prehranske teorije in piramide, kot smo jih poznali nekoč, v resnici ne držijo več. (str. 20)

Za drzne

Kuhamo v pomivalnem stroju Ne, ni šala, ampak nekaj podobnega temu, kar počnejo v svojih kuhinjah vrhunski šefi. (str. 22-23)

Koromač

Okus jeseni Jemo lahko surovega, pečenega, kuhanega, le na okus se je treba privaditi. (str. 24)

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 18

Nasveti

Vadba od malih nog ZDRAVJE OTROK Vadba in redno gibanje pri dojenčkih sta zelo pomembna za njegov motorični in kognitivni razvoj. pravilnemu delovanju mišic, ima pa tudi dinamično vlogo pri pravilni presnovi in morebitnih vnetjih.« (Greg Adams Phd – Pediatric Exercise Research Centre, 2014)

NOVOROJENČEK

Piše: Saška Hribar Kuhar, idejna vodja in izvajalka vadbenega programa za dojenčke Fit malček

edna vadba z uravnoteženo prehrano je ključ do zdravega telesa pri odraslih, a tudi dojenčki potrebujejo zadostno telesno gibanje in razvijanje motoričnih sposobnosti.

PREDNOSTI VADBE ZA DOJENČKE

Vsaka vadbena aktivnost pri dojenčku spodbuja naravno telesno razvijanje, posamezne vaje gradijo mišični sistem, povečujejo ko ordinacijo, krepijo otrokov imunski sistem, poskrbijo za pospešeno delovanje metabolizma, predvsem pa izboljšujejo dojenčkovo razpoloženje in aktivirajo njegov um.

IZOGNITE SE DEBELOSTI

Najpomembnejša oblika vadbe pri novorojenčku temelji na tehnikah masaže dojenčka. Različni masažni gibi in tehnike omogočajo, da na ljubezniv način izrazimo ljubezen in toplino svojemu dojenčku. Masaža za dojenčke dokazano izboljša njegovo prebavo in cirkulacijo krvi v krvnem obtoku.

DOJENČEK

Z vsakim novim dnem, ko se dojenček razvija in uči novih elementov in vaj, je pomembno, da usvajamo vaje drugo za drugo in tako pripomoremo k optimalnemu usvajanju razvojnih stopenj. Vaje naj bodo preproste in lahko razumljive, predvsem pa zanimive, saj monotonost za dojenčka ni primerna. V tem obdobju se ti učijo z neizmerno hitrostjo, predvsem pa pripravijo telo na sinhrono delovanje in usklajevanje mišic.

Počitek je za dojenčka pomemben, saj le tako dobi dovolj energije za optimalen gibalni in kognitivni razvoj.

»Dojenčki, ki rastejo skupaj z redno telesno aktivnostjo, so manj nagnjeni k debelosti in imajo manj morebitnih težav, povezanih z debelostjo. Debelost (ki se v zadnjem času kaže kot ena najbolj skrb vzbujajočih oblik obolenja že pri dojenčkih) spremljajo vnetja, ki dolgoročno škodujejo skeletnemu sistemu. Da bi se temu izognili, pripomore redna vadba, in sicer k

VADBA MAMICE Z DOJENČKOM

Vadba za mamice z dojenčkom je namenjena mamicam, ki si želijo po porodu spet priti v kondicijo, ali pa le nadaljevati vadbo, ki so jo obiskovale že pred nosečnostjo in med njo. Pri vadbi za mamice z dojenčkom telovadijo mamice, pri čemer jih njihovi dojenčki spremljajo, ali pa so v njihovem naročju. Glasba in vaje so prilagojene tako, da so zanimive tudi dojenčkom in jim ne bo dolgčas.

MASAŽA DOJENČKA

Vsaka vadba mora z elementi masaže dopolniti vadbeni program, saj ta vzpostavlja takojšen in edinstven stik. Gre za ustvarjalen jezik gibov, pri čemer si z dojenčkom izmenjamo informacije.

Hedonizem v času krize Piše: Nina Kokalj

n, ki ves teden čaka na petkov in sobotni večer, ko bo s prijatelji lahko do jutra ponočeval, po možnosti na kakšnem alternativnem koncertu, razpuščeno kadil cigareto za cigareto, preizkušal najbolj trendovske restavracije in srkal najboljša vina, in jaz, ki mi jutranje počutje narekuje dan, zato nadvse spoštujem ritme narave, hodim spat čim prej, se na daleč izogibam vsem narkotikom, najbolj pa sem navdušena nad svojimi kulinaričnimi izumi. Začel je, da je kar malo nesrečen, ker nima več zaloge za trošenje in da razmišlja, kako je težko ohranjati status hedonista, kadar nimaš denarja.

radodarni podpori svojega hedonizma. Nisem se strinjala. Rekla sem mu, da hedonizem nikakor ni vezan le na družbo, denar in zunanje uživanje s potrdilom.

UŽIVAJTE V TRENUTKU

Zame je hedonizem odprto stanje duha, užitek per se, predvsem v popolno izkori-

kov kot poceni trgovskih verig in da na splošno preveč zapravim za simbole, ki nam jih je vcepilo potrošniško okolje.

IZKORISTI, KAR IMAŠS

Kako lahko potem zdržim in se imam za hedonistko tudi v obdobju, ko vsega tega ni, mu ni bilo jasno. Uživaš v vsem drugem, tistem, kar je vedno na voljo, sem mu rekla. V čem, se ni dal. Poglej, zame je največji hedonizem, kadar grem na sprehod v naravo, hodim po polju in iz trave po nesreči preženem zajca, nakar uživam v pogledu na njegovo na videz nenadzorovano poskakovanje ...

Lahko ohraniš status hedonista, ko ostaneš brez denarja.

TEŽAVE REVNEGA HEDONISTA

Da si takrat bolj ali manj v breme prijateljem, da si komaj privoščiš kavo, kaj šele dobre restavracije, da moraš biti res neki umetnik ali glavna atrakcija v družbi, da lahko dolgo in neutrudno uživaš v njihovi

ščenem trenutku. Kako to misliš, ga je zanimalo. Poglej, sem mu rekla. Moje stanje na računu je že velikokrat doživelo vzpone in padce, pa se moj občutek za ugodje ob tem niti malo ni zamajal.

V PASTI POTROŠNIŠTVA

Začudeno me je pogledal, saj dobro ve, da imava isti izbran okus za hrano, da prav tako kot on uživam v raziskovanju inovativnih restavracij in kavarn, da oba opaziva okusno oblečenega mimoidočega, da kakšen dodatek raje kupiva od mladih lokalnih umetni-

SPREMEMBE SO DOBRE

Kadar povsem po naključju odkrijem bogat nasad robid, se dodobra najem in kar ne morem dočakati naslednjega dne, ko se bom na »kraj zločina« vrnila s košaro. Kadar se pridružim prijatelju, ki gre nabirat gobe, in si v enem dopoldnevu naberem letno zalogo jurčkov, namesto da bi se na Pokljuko odpravila s svojim avtomobilom. Kadar se moram znajti in prijateljem naročiti, da bomo tokrat

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 19

Nasveti

PETEK, 6. 11. 2015

MODNA ZGODOVINA

Gumijasti škornji DEŽEVNI DNEVI so lahko prav zabavni, če se zaradi zoprnih luž na cesti ne jezimo, ampak si raje privoščimo sproščeno skakanje po njih.

RAZMISLEK S prijateljem sva hodila proti najljubši pražarni kave in pogovor je nanesel na hedonizem. Že ko je začel govoriti o svojem pogledu na uživanje, sem vedela, da naju čaka zanimiva in živahna pot. kuhali skupaj in naj vsak prinese neko sestavino, ker si ta mesec ne morem privoščiti iti v trgovino po toliko sestavin in pripraviti večerje za vse že vnaprej kot navadno. Kadar se brez slabe vesti tudi sama povabim kam na večerjo, čeprav navadno raje jaz kuham in vabim druge. Ampak v tem primeru se ne naučim nič novega, medtem ko me hranjenje pri prijateljih vedno znova preseneti, da znajo tudi oni pripraviti kako zanimivo reč, in se tako dokopljem še do novega recepta. Svojevrsten užitek je občutenje blaženosti ob rasti, spreminjanju na bolje, ob meditaciji, ob razmišljanju o neki stvari na popolnoma nov način, ki ti marsikaj razjasni, te obogati in polni.

UŽITEK JE ODGOVORNOST

Velikokrat si vzamem čas za tovrstno miselno igro in vedno znova se počutim popolnoma prerojeno. Da sploh ne začnem razlagati o užitku ob odkritju nove knjige, ki ti ravno v pravem trenutku pomaha s polnih polic v knjigarni, in ob konzumaciji novega znanja in občutku večjega razumevanja življenja. Užitek je odgovornost, da ob svoji sreči delaš dobro tudi drugim, da vse, v čemer uživaš, delaš z

Zame je hedonizem odprto stanje duha. univerzalno ljubeznijo, ne s trošenjem virov prek meja.

TREBA SE JE POTRUDITI

Govorim, naštevam in opisujem poplavo svojih primerov brezplačnega hedonizma, on pa me sem ter tja prekine z ne ravno prepričljivim argumentom upora, češ, kaj pa v obdobju, ko na polju ni robid ali pa lepega vremena in se počutiš brezvoljno ... Kako pa si privoščiš ekološko hrano, ki je dražja od navadne? Preprosto. V obdobju, ko je organska hrana predraga zame, si kupim navadne izdelke, vendar na način, da to ne zniža mojih standardov. Le bolj se potrudim, da pridem do prave hrane. Seveda nikoli ne bom kupila margarine namesto masla, bom pa zamižala na eno oko, če to ne bo bio. Jajca bom kljub temu kupila domača, vendar na kmetiji, a bom

morala ponje malce dlje, na planino, medtem ko se bom sprehajala s psom. Pa še plačani telovadbi se bom izognila s preprosto hojo v hribe.

IZNAJDLJIVI SE ZABAVAJO

Prehranske dodatke vedno kupujem na zalogo, kadar lahko, ker so v prahu, pa so dolgotrajni in me veselijo tudi v obdobju s prazno denarnico. Standardi tako nikoli ne padejo pod kritično mejo. Ko mu je zmanjkalo argumentov, je priznal, da se res da ohraniti hedonistični pristop v krizi, vendar moraš vanj vložiti precej več energije kot takrat, ko vse lahko kupiš in je užitek dostopen brez posebnega razmišljanja. In strinjal se je, da je morda res to včasih še bolj zabavno ter krepi ustvarjalnost in iznajdljivost.

ZASLUŽENI PRIVILEGIJ

Dovršen sklep debate pa je bil, ko sva se na koncu spogledala in skoraj v en glas ugotovila, da je tudi to, da greva lahko med delovnim časom v pol ure hoje oddaljeno pražarno na kavo, ker hočeva najboljšo, poseben hedonizem, ki si ga najini sodelavci ne morejo privoščiti. Očitno si hedonizem lahko tudi zaslužiš. Z dobrim delom v obliki privilegijev. Zakaj pa ne?

Piše: Maja Poljšak, modna oblikovalka in akademska slikarka, za povrh tudi kuham

adnja leta so barviti gumijasti škornji prava modna uspešnica. Zato smo kar pozabili, da ni bilo vedno tako. Praktični gumijasti škornji, pa tudi dobre stare in že skoraj pozabljene galoše, ki jih nataknemo čez čevlje, da jih zavarujemo pred dežjem, blatom in plundro, so novejša pridobitev, saj so prve galoše iz gume začeli izdelovati šele okrog leta 1890.

GUMA JE ZAMENJALA LES

Do odkritja kavčuka in vulkanizacije o popolnoma nepremočljivi obutvi ljudje niso mogli niti sanjati, zato so se premožnejši moški in še posebno ženske v deževnih dneh izogibali vseh opravkov zunaj domače hiše in preprosto ostajali doma, da ne bi uničili dragih usnjenih čevljev in se prehladili. Delavci in kmetje pa so večinoma nosili obutev z debelimi lesenimi podplati.

Prve galoše je začelo izdelovati ameriško podjetje Goodyear, nekoliko pozneje pa še različne čevlje in škornje za dež. Ti so zaradi številnih prednosti zelo kmalu postali vsakdanja obutev delavcev in kmetov, ki takšno zaščitno obutev nujno potrebujejo pri svojem delu, ter za lovce, ribiče in druge.

GALOŠE SO PRIŠLE IZ AMERIKE

Gumijaste galoše so bile najprej nizke in so jih preprosto nataknili na čevelj, ženske galoše so bile pozneje višje in zapete s kovinskimi pritiskači ali posebno oblikovanimi zaponkami, tako da so zavarovale čevelj in nogo do gležnjev. Najprej so bile galoše črne, pozneje pa tudi drugih barv in prozorne, izdelovati pa so začeli tudi še zdaj priljubljene tople usnjene škornje, ki jih na sprednji strani zavežemo z vezalkami, ves spodnji del pa imajo prevlečen z gumo. Vse te različne vrste obutve iz gume so postale najprej zelo priljubljene v ZDA in Kanadi, za njihovo dostopnost pa je imela velike zasluge predvsem kataloška prodaja, ki je bila tam zelo razširjena že pred več kot sto leti. V naše kraje so prve ženske galoše prišle s kakšno teto iz Amerike ali

Gumijaste škornje in galoše so začeli izdelovati okrog leta 1890. pa jih je poslala po pošti, bolj razširjene pa so bile preproste moške galoše. Po drugi svetovni vojni so v takratni naši domovini obutev iz gume izdelovali v hrvaški tovarni Borovo. Črni gumijasti škornji, ki jih še izdelujejo, pa so bili več desetletij edina izbira.

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 20

Nasveti

ZMOTE O ...

Žita nam ne koristijo, ampak škodijo PREBAVA Posamezne vrste žita niso tako popolno živilo, kot so nas več let prepričevali v različnih prehranskih teorijah in piramidah.

no pa shrani kot maščobne obloge po telesu. Ker inzulin tako dobro učinkuje, vzame iz krvi preveč sladkorja, zato po zaužitju ogljikovih hidratov ali sladkorja hitro spet občutimo lakoto, čeprav je ta lažna. Če se ji odzovemo, se bomo znašli v začaranem krogu prenajedanja.

GLUTEN OBOŽUJE INDUSTRIJA, TELO PA NE

Druga težava, o kateri čivkajo že vrabci na strehi, je gluten – beljakovina, ki naredi kruh mehak, prožen in dolgotrajen. Nič čudnega torej, da ga industrija obožuje in ga še umetno dodaja kruhu in testeninam. Žal pa povzroča gluten v organizmu velikansko škodo, saj se leta in leta nalaga na resice v tankem črevesu, ki bi morale sprejemati hranljive snovi, a so zaradi glutena dobesedno zlepljene. Tako počasi postajamo kronično utrujeni, prebava pa težka, saj gre vse dobro iz hrane samo skozi nas, pridobivati pa začnemo različne bolezni. Gluten vsebujejo pšenica, rž, pira, ječmen, oves, brez pa naj bi bili ajda, proso, riž, amarant in kvinoja. Naj bi bili, ker je težko verjeti deklaracijam; različne vrste moke lahko meljejo in pakirajo v istih obratih, zato ostajajo sledovi glutena povsod in se moramo zelo dobro pozanimati, iz katerega vira uporabljamo neko živilo. Seveda tudi tu velja – kar najbolj domače in organsko pridelano.

Piše: Nina Kokalj

jihov argument je bil večinoma, da jih potrebujemo zaradi energije, da so zdrave zaradi množice hranljivih elementov in da vsebujejo vlaknine, ki so nujno potrebne za naš metabolizem. Katere trditve držijo in katere so nam vsiljene le zaradi pohlepa industrije, ki bi rada v promet spravila vse, kar je pridelala in predvsem predelala?

ZAČARANI KROG PRENAJEDANJA

VLAKNINE NISO SAMO DOBRE

Profimedija

Glavna sestavina vrst žita so ogljikovi hidrati – škrob, vlakna in sladkor. Največ je škroba, ki po zaužitju kruha ali testenin v našem organizmu zelo hitro razpade na preproste molekule glukoze. Rezultat je isti, kot če bi pojedli bel sladkor. Dvigne se vrednost sladkorja v krvi, za njim takoj inzulin, ki ga nekaj porabi za energijo, veliko veči-

Krhka

Žita vsebujejo tudi vlaknine, ki niso topne v vodi, kar pomeni, da nam, prav nasprotno, kot mislimo, delajo velike težave pri prebavi – verjetno ste že vsi kdaj po uživanju kruha občutili napihnjenost ali krče. Vlaknine, ki jih potrebujemo za presnovo, je namreč veliko bolje pridobiti iz zelenjave, saj so tiste topne v vodi, kar pomeni, da opravljajo svojo nalogo tako, kot je treba.

čudodelnica ČAJ NAŠIH BABIC Kamilica je ena najbolj razširjenih zdravilnih rastlin na svetu. Njeno ime izhaja iz grških besed »chamos« in »milos« ter pomeni zemeljsko jabolko, ker naj bi cvet po vonju spominjal na cvetove jablane.

jena zgodovina sega vse do antičnega Egipta, kjer so kamilični čaj predpisovali kot zdravilo za mnoge bolezni. Ta krhka in nežna rastlina pa je svoje zdravilne lastnosti ohranila vse do danes. Naše babice so ga modro kuhale pogosteje kot mi.

BOLJŠI SPANEC IN MANJ BOLEČIN

Kamilica je najbolj znana po svojem pomirjevalnem, rahlo uspavalnem učinku in kot sredstvo za pomiritev prebavil. Če imate težave s spanjem, je najboljši čas za kamilični čaj slabo uro pred odhodom v posteljo, kar vam bo pomagalo k sprostitvi in olajšalo prehod v blagodejen spanec. Pomirja razdražene živce, zato se od 3 do 4 skodelice dnevno priporočajo tudi za zdravljenje anksioznosti in nemira. Učin-

kovine v cvetovih imajo tudi antiseptične, protibakterijske in protiglivične lastnosti. Kamilični čaj v primernih količinah pomaga pri splošni prebavi, lajša črevesne težave in pomirja razdražen želodec. Tudi pri potovalni slabosti si lahko pomagate s tem univerzalnim napitkom. Če trpite za migrenskimi glavoboli, že ob začetku simptomov zaužijte skodelico čaja in preprečite, da se bolečina razširi. Če vas muči zobobol, lahko pomaga, če čaj nekaj časa zadržujete v ustih.

ZA ZDRAVJE IN LEPOTO

Kamilični čaj je tudi najbolj dostopno in učinkovito sredstvo za krepitev imunskega sistema. Pri

nahodu, vnetju dihalnih poti, kašlju, astmi in bronhitisu je priporočljivo vdihavanje kamilične sopare. Ta nežna rastlina ima tudi neverjetne antioksidativne, čistilne, vlažilne in obnovitvene lastnosti za kožo. Ker pospešujejo celjenje, odpravljajo toksine in razkužujejo rane, so pripravki iz kamilic primerni za izpiranje ran in opeklin. To zelišče je odlično tudi kot naravno belilo kože, hkrati pa poudarja naraven sijaj polti. Svetlejši kožni ton boste dosegli s kamiličnimi kopelmi ali kamilično soparo. Če kamilični čaj zmešate z mlekom v prahu, dobite priročno domače luščilo obraza in telesa, ki bo učinkovito odstranilo odmrle kožne celice. Kamilični poparek bo v trenutku poživil svetle lase, v kombinaciji s kano pa pridal naravne poudarke tudi temnim lasem. (nk)

Kamilica pomaga pri utrujenih očeh, dobra je tudi za odpravljanje zabuhlosti in temnih kolobarjev pod očmi.

COLOR CMYK

7dem datum OKTOBER 2015

stran 21

Nasveti

PETEK, 6. 11. 2015

Ali meso povzroča raka?

LIMONA je eden izmed najbogatejših virov vitamina C na planetu, vsebuje tudi hranilne snovi, kot so vitamin B, riboflavin, fosfor, magnezij in kalcij.

PREHRANSKI ALARM Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je uradno potrdila, da je mednarodna agencija za raziskavo raka uvrstila rdeče in predelano meso med glavne vzroke za nastanek raka na debelem črevesu in danki.

razvitih državah sveta vsako leto več ljudi zboli za to obliko rakave bolezni, to velja tudi za Slovenijo. Ocena, ki je mesnim izdelkom (vse od prekajenega mesa do hrenovk, klobas, salam, raznih paštet in kolin) nalepila neljubo etiketo karcinogeno, temelji na ugotavljanju škodljivosti dodatkov, ki jih proizvajalci teh izdelkov dodajajo med predelavo.

vanja predelanega in rdečega mesa ugotavljali na podlagi 800 različnih raziskav. Te sicer niso našle vzročne povezave, ampak statistično pogostost uživanja mesa in zbolevanja

KRIVI SO NEVARNI DODATKI

To so nitrati, proces prekajevanja (s tvorbo policikličnih aromatičnih ogljikovodikov in heterocikličnih aminov) in druge škodljive snovi, ki naj bi povzročile razvoj kolorektalnega raka. Rdeče meso verjetno spada v isto kategorijo, vendar si najhujše nalepke ni prislužilo, ker so dokazi za rakotvornost še vedno omejeni. Treba je poudariti, da so nevarnost uži-

NAJHUJE JE V ZDA

Ker pa je mesna industrija zelo močna, so se vnaprej zavarovali s tem, da uživanja predelanega in rdečega mesa ne odsvetujejo v celoti, ampak ga le omejujejo. Resnici na ljubo je treba povedati, da so meso in mesni izdelki postali rakotvorni zaradi

Od zdravila do čistila

vsega, kar jim dodaja človek. In tudi, da ZDA, v katerih je nastala večina teh raziskav, vnašanja kemikalij v telesa rejnih živali skoraj v ničemer ne omejujejo, kar pa ne velja za številne druge države.

Zaradi vplivne mesne industrije le omejitve namesto prepovedi. za rakom. Več mesnih izdelkov (in rdečega mesa) boste pojedli, večja bo nevarnost, da zbolite za kolorektalnim rakom.

BI RAJE PORCIJO ČRIČKOV?

Seveda je zdaj pomembno predvsem vprašanje, ali bo razglasitev karcinogenosti strastne ljubitelje mesnih izdelkov prepričala, da bodo namesto teh raje jedli energijske tablice iz beljakovin, pridobljenih iz čričkov, na primer,. o katerih se zadnje čase prepirajo znanstveniki, inovatorji in uporabniki. Kakorkoli, zmernost je tudi pri tem najbrž najboljši odgovor. Skrb države za prebivalce glede tega ima dve plati: na eni strani ljudi obvešča o nevarnosti, na drugi pa to zmanjšuje, saj še vedno pobira denar od pridelovalcev. Komu naj torej človek zares verjame? (mk)

imonin sok, zmešan s toplo vodo, pomaga izločiti strupe iz telesa. Poleg tega ohranja zdravje želodca, odpravlja slabost, zgago, prebavne motnje, visok krvni tlak, stres in depresijo ... Predvsem za uživanje je seveda pametno poseči po sadežih iz ekološke pridelave.

ŽELE ZA BOLEČE GRLO

V kozarec za vlaganje izmenično polagamo rezine limone in ingverja ter med. Kozarec zapremo in postavimo v hladilnik, dokler iz sestavin ne nastane žele. Jedilno žlico želeja prelijemo s skodelico vroče vode ... in čaj je pripravljen. Žele je zelo učinkovito sredstvo proti bolečinam v grlu, v hladilniku lahko počaka od 2 do 3 mesece.

LUŠČILO ZA KOŽO

Vzamemo pol limone, nanjo kanemo od 3 do 4 kapljice medu ter nato z njo podrgnemo po obrazu, posebej se posvetimo tistim predelom, kjer imamo s kožo največ težav. Mešanico limone in medu pustimo na obrazu 5 minut, nato jo speremo s hladno vodo. Rezultat je viden takoj.

ČISTILO ZA PIPE

Z že izžeto limono podrgnemo po pipah, držalu tuša in podobno. Pustimo delovati najmanj 30 minut, nato sluz, ki nastane, speremo z vodo. Limona v resnici očisti tudi tisto nečistočo, ki nam je ni uspelo odstraniti niti z najmočnejšimi kemičnimi čistili. (do)

JED Z ZGODBO

ugotovili, da lahko prav krompir Evropo reši lakote. Parmentier je seveda kakor pravi francoski sladokusec iz te preproste sestavine z dodatkom pora, smetane, muškatnega oreščka in svežega peteršilja ali drobnjaka ustvaril pravo malo kulinarično umetnino, ki se je uvrstila med najbolj znane jedi iz bogate zakladnice francoske kulinarike.

Potage parmentier OKUSI SVETA V tej rubriki razkrivamo izvor, zanimivosti in posebnosti različnih jedi, ki so ime dobile po znanih kuharjih ali drugih osebnostih in po krajih, pokrajinah ali deželah njihovega izvora.

ZASLUGE GREDO JULII CHILD

vtor recepta za to sicer preprosto in vendar zelo okusno krompirjevo kremno juho je Antoine Augustin Parmentier, lekarnar in agronom, ki je v 18. stoletju v Fran-

V Franciji krompir gojijo od 18. stoletja.

ciji uvedel gojenje krompirja, ko je še veljalo prepričanje, da je ta gomolj strupen. Vedeti moramo, da je krompir v Evropo prišel po odkritju Amerike in so ga najprej gojili kot okrasno rastlino, šele čez čas pa so

Da je ta krompirjeva kremna juha doživela svetovno slavo pa ima veliko zaslug Američanka Julia Child, ki se je med bivanjem v Parizu izurila v francoski kulinariki in po vrnitvi v domovino zaslovela s svojimi kuharskimi knjigami in televizijskimi oddajami, kar smo si pred leti lahko ogledali v filmu Julie and Juli, kjer je vlogo Julie Child igrala enkratna Meriy Streep. (mp)

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 22

Nasveti

KULINARIKA ZA DRZNE

KASTROLA ROKENROLA

Nov začetek

ZA BRBONČICE Presenečen sem kot dars(ovci), ko jim po tednu dni grozečih vremenskih napovedi in raznih mavričnih alarmov zapade meter snega. Kastrola rokenrola se vrača!

PIŠE:

Matevž Šalehar Hamo, samotni jezdec metafore in brat od unga na radiu

erjetno nimate pojma, o čem govorim? To je bila nekoč kulinarično-humoristična rokenrolska kolumna. Izhajala je vsak teden, in to več kot tristokrat zapored. Hrana, vir življenja in rokenrol, ki je v mojem slovarju alias za uživaštvo, sta krojila strani nekaj časopisov. In potem je prišla recesija in kruljenje v trebuhu je preglasilo hedonizem. Tako kot marsikdo sem takrat ostal brez papirja, po katerem bi pisal, in posledično tistega, s čimer bi zapravljal. Kastrola se je ohladila, moj rokenrol pa je postal bolj alias za muziko, ki je poleg hrane še ena moja ljubezen. Če ne morem pisati, vam bom pa pel, in zdaj sem srednje popularni roker, ki konce tedna preživlja na odrih republiških klubov in drugih beznic. Imam se super in špilov je čedalje več. Ampak, dve uri dolg koncert ima toliko besedila kot tale uvod, hrana v zaodrju pa se ponavlja. Če ni pica, je narezek, in obratno. Včasih sem še najbolj vesel, če je samo pivo. Brbončice so šle v »kurac«, in to je alarm, da jih spet zbudim iz zimske lenobe. Ker se spet beremo prvič, se bom bolj ukvarjal s strukturo kot vsebino. Kastrola rokenrola – nov začetek. Start!

CMARJENJE HRANE JE NAŠ EDINI ŠPORT

Po krajšem, zablodelem uvodu vedno pridemo do cmarjenja hrane, in to dvoje ločuje beseda start. Vem, zveni nekoliko športno, in to je tudi ves šport, ki ga Ka-

strola premore. Športu se na teh straneh radi posmehujemo, prav tako smo cinični do ekstremistov na področju prehranjevanja. Sem spadajo vegetarijanci, sovražniki vegetarijancev, maratonci, sovražniki maratoncev, vegani, obsedeni z alergijami, presnojedci, skratka, vsi, ki jim »futr« ali pa življenje nasploh predstavljata problem, in ne užitka. Največkrat se norčujem kar iz sebe, ker sem za večino naštetih veščin prelen, da bi se jih lotil. Včasih boste ob branju užaljeni, drugič privoščljivi, ampak bistveno je, da se imamo lepo in so naša stališča do vsebine vrela ali ledena. Mlačna naj bo voda, v katero drobimo kvas za testo, in to je vse, kar na tej temperaturi toleriramo. Zdravje ni v prvem planu, in ne sodite me, če bom v svinjsko ribico nabasal klobaso, vse skupaj zavil v mastni del slanine in serviral zabeljeno z ocvirki. Holeste-

rolsko sodbo prepustite brbončicam ali pa molče ugriznite v nekvašen pirin kruh in me zatožite zobozdravniku, ki vam bo popravljal, zaradi zadnjega, odlomljeno šestico. Finta je v užitku, in ta je večji, če se ob ugrizu ne obremenjujemo s stranski-

Finta je v užitku, in ta je večji, če se ob ugrizu ne obremenjujemo s stranskimi učinki.

Recept Za pet lačnih bralk ali bralcev potrebujemo: čašo časa žlici samokritike dva decilitra najljubšega alkohola (min 45 %) pest miroljubnosti koren iz neznanke ali koren neznanca kompresijo v kockah nekaj neostrega jedilnega pribora pet fiktivnih krožnikov

mi učinki. Kastrola surfa na valu hedonistične ekstaze, v jadrih pa nima pomisleka, kaj bo jutri, pojutrišnjem in kaj bo za nami ostalo našim pamžem. Ko je hrana nared za na mizo, se prepustimo magiji okusa in na tej točki se Kastrola okrona z zmago. Zmaga!

Kuhamo v pomivalnem stroju! VARČNOST ALI NOROST? Ne, ne gre za potegavščino. V pomivalnem stroju se res da tudi kuhati. Kulinarika je pač velikanska razgibana pokrajina. Piše: Stane Mažgon, družabni samotar in asketski uživač

TRI PAMETNE ZA NA KON'C

– Če slučajno predlagam, da bo svinjska ribica boljša, kadar jo grizljate, med tem, ko prosto padate z nebotičnika, vas bom na tem mestu opomnil na posledice padca in se s tem zavaroval pred morebitno tožbo preživelega idiota, ki je to dejansko uprizoril. – Če bom postopek zavil v prezahtevno metaforo, ki je še sam ne razumem, bom na tem mestu poskusil ponovno, bolj preprosto utemeljiti slabo definirano komplikacijo kompleksne procedure. – Največkrat pametne ne bodo pametne, še večkrat bodo štiri kot tri, najlaže pa se bomo razumeli, kadar boste ta besedilo dojeli kot opravičilo za vse, kar ste prebrali zgoraj. Za domovino z rokenrolom naprej! S tem sloganom skoraj vedno in čisto zares končamo.

es je: v pomivalnem stroju je mogoče pripraviti veliko zanimivih in okusnih jedi. Ne vseh in ne kar na počez, in tudi ne brez upoštevanja nekaterih pravil, a z malo premisleka lahko združimo pranje posode s pripravo jedi.

SKRIVNOST JE V TEMPERATURI

Tehnika kuhanja v domačem pomivalnem stroju je pravzaprav precej bolj priročna, kot bi si mislili. Temperatura v njem med pranjem ne preseže 70 stopinj Celzija, programi pa se večinoma določajo od 35 stopinj naprej. Torej lahko določamo, katero temperaturo bomo izbrali za pranje in hkrati kuhanje. Tak način priprave hrane je primeren za vrsto jedi, tudi za nekatere vrste mesa. Še preprosteje je, če v stroju pripravljamo zelenjavo, ki ne potrebuje kuhanja pri visoki temperaturi. Daljši čas je primeren

tudi za rdeče meso, krajši za ribe z nežnejšimi vlakni in zelenjavo. Pomembno pri tem je, da morajo biti sestavine neprepustno zaprte v steklenih kozarcih ali zavarjene v foliji, iz katere s strojčkom izsesamo zrak oziroma jo vakuumsko zatesnimo.

VRHUNSKI MOJSTRI DELAJO PODOBNO

Kuhanje pri temperaturi, ki doseže le 65 stopinj, v kulinariki ni nič novega. Strokovno mu rečemo nizkotemperaturna obdelava. Uporabljajo jo vrhunski kulinarični mojstri, primerna je tudi za pripravo nekaterih vrst mesa, na primer kunčjega, ali svežih rib. Vse sestavine morajo biti kakovostne in sveže, torej higiensko in zdravstveno neoporečne, saj se ne bodo pregrele kot v ponvi ali pečici. To pa ima svoje prednosti. Meso ostane pri tej temperaturi še vedno mehko in rožnato, na primer rostbif, obenem pa ne spremni okusa. Poklicni kuharji zato uporabljajo posebne grelnike z vodo, jedi pa so največkrat zavite v neprepustni ovoj iz plastične folije. Takšno kuhanje je lahko tudi stopenjsko. Prvi del naredi pomivalni stroj, drugega pa naredimo v ponvi. Če pripravljamo mesno rulado, jo najprej damo v folijo in pustimo pri

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 23

Kuhinja

PETEK, 6. 11. 2015

NAŠI PREDLOGI

Šparglji v marinadi Šopek špargljev olupimo in vzdolžno prerežemo, jih pokapljamo z oljem in dodamo začimbe, strok česna, sol in poper, vse premešamo in damo v tesno zaprt kozarec za 90 minut v pomivalni stroj pri temperaturi 65 stopinj.

Okus po torti

Kuhanje v pomivalnem stroju je Liso Casali, mlado italijansko novinarko in strokovnjakinjo za prehrano, tako navdušilo, da je napisala kuharsko knjigo z recepti in jih razvrstila po programih pranja.

Večina pomivalnih strojev ima programe s temperaturo do 70 stopinj. Jedi se tako ne morejo razkuhati ali prismoditi in okusi se prepojijo.

65 stopinjah v pomivalnem stroju 90 minut, kolikor traja pranje, nato pa rulado vzamemo iz folije in jo po površini še zapečemo v ponvi.

ODLIČEN NAČIN ZA PRIPRAVO ZELENJAVE

Zelenjava ne potrebuje veliko kuhanja in jo lahko v pomivalnem stroju le zmehčamo ter prepojimo z dodatki olj, začimb in drugih okusov. Koščke paprike in korenja naložimo v kozarec, dodamo limonov sok, malo gorčice v zrnju, curry, sol, poper, strok česna in katero izmed zelišč, nekaj žličk oljčnega olja, vse skupaj tesno zapremo in počakamo, da se v kozarcu okusi prepojijo. In priloga je gotova! Poskusimo še s čebulo: olupimo jo, le blago posolimo in popramo ter pustimo, da se v lastnem soku med pranjem zmehča. Tako bo njen okus manj oster.

OD JAJC DO SLADIC

Če vam opisani način kuhanja povzroča dvome, poskusite s preprostejšo jedjo. V kozarec za vlaganje dajte dve ali tri jajca, jih prelite z vodo in tesno zaprite. Ob pranju posode pri srednji temperaturi bodo jajca počasi zakrknila, a se ne bodo povsem strdila. Beljak bo še mehak, rumenjak pa kremast, če ga

pripravimo pri temperaturi 65 stopinj in programu, ki traja eno uro. Podobno lahko pripravimo nekatere sladice – kremo iz zmletega sadja in skute naložimo v kozarec, tesno zapremo in damo v stroj, da se okusi

Eksperiment, ki nam prihrani energijo in čas.

V kozarec naložimo nekaj svežega, vloženega ali zamrznjenega sadja, dodamo žlico naribane čokolade, čokoladno kremo ali puding, plast skute, pomešane s sladko smetano, in damo v pomivalni stroj. Preprosta sladica, ki jo dodelamo s koščki sadja ali stepeno smetano, je podobna pravi torti in pripravljena brez veliko dela.

Mesna rulada Kose kunčjega mesa potolčemo in zložimo v ravno plast na plastično folijo. Nanjo damo nadev iz zelišč in začimb, lahko tudi nasekljano papriko, jajca, olive in liste bazilike. Pokapljamo z limono, dodamo žličko gorčice. Meso tesno zvijemo v rulado, pri tem uporabimo folijo. Tako pripravljeno rulado zavarimo v plastično vrečko in damo v pomivalni stroj za 90 minut na 65 stopinj. Preden rulado narežemo in postrežemo, jo na maslu popečemo v ponvi (10 minut) in povaljamo v drobtinah z dodatkom svežih začimb.

Morski rakci Morske rakce pripravimo v kozarcu. Dodamo jim žlico olja, strok česna, sol in poper ter tesno zaprt kozarec postavimo v pomivalni stroj za 60 minut pri temperaturi 50 stopinj.

med zmernim segrevanjem premešajo in da se krema nekoliko zgosti. Nato jo dodelamo s stepeno smetano in čokoladnim posipom.

S PRESKUŠANJEM DO MOJSTRSTVA

Priprava hrane v pomivalnem stroju zagotovo ni način, s katerim bi si pomagali, kadar pričakujemo na vratih gručo lačnih šolarjev in delavcev. Je pa zanimiv eksperiment, ki lahko prihrani nekaj energije in bolje izkoristi eno vsakdanjih opravil. Številne jedi lahko najprej pripravimo na opisan način, nato pa le še dodelamo v ponvi, kar nam bo vzelo manj časa in priprav. Morda je tak način na začetku videti in slišati nenavaden, ko pa preverimo rezultat, hitro ugotovimo, da je bilo vredno poskusiti.

Za prvi poskus lahko v pomivalnem stroju skuhamo jajca.

Zelenjava je kot nalašč za pripravo v pomivalnem stroju, saj ne potrebuje segrevanja pri visoki temperaturi in tudi ne veliko olja ali soli. Okusi se prepojijo, zelenjava ostane sočna in priloga je pripravljena brez velikih priprav.

7dem datum OKTOBER 2015

Kuhinja RECEPTI

1 Koromač in

jabolko v juhi

Sestavine: 2 gomolja koromača, 1 jabolko, 3 srednje veliki krompirji, 1 čebula, 5 žlic oljčnega olja, 0,7 l jušne osnove, sol, poper, dve žlici kisle smetane, lovorov list, sol in poper Priprava: vso zelenjavo in jabolko narežemo na manjše kose in nekoliko popražimo na oljčnem olju, nato pa prelijemo z vodo ali zelenjavno jušno osnovo. Dodamo začimbe in kuhamo 20 minut, da se krompir razpusti. Odstranimo lovorjev list in dodamo kislo smetano ter s paličnim mešalnikom naredimo kremno juho. Nanjo potresemo nekaj nasekljanih koromačevih vejic. Lahko jemo tudi hladno.

Koromačeva torta

Priprava: naredimo krhko testo – v skledo damo moko in na koščke narezano hladno maslo ter jajce in sol. Vse to čim hitreje pregnetemo v kepo gladkega testa, da se maslo ne segreje. Lahko si pomagamo tudi z električnim mešalnikom. Testo oblikujemo v kepo, ga zavijemo v folijo in pustimo počivati 30 minut v hladilniku. Nato ga razvaljamo, preložimo na pekač in oblikujemo robove. Dno nekajkrat prebodemo z vilicami. Iz drobno narezanih sestavin, jajc in začimb naredimo nadev, ki ga začinimo in premešamo ter preložimo na osnovo iz testa. Torto pečemo v pečici (180 stopinj/45 minut), da dobi zlato rumeno barvo.

KOROMAČ ali sladki janež ima številne dobre učinke na zdravje in počutje. V hladnih mesecih bo poskrbel za našo odpornost, nas oskrbel z vitamini in minerali, ne da bi nam pri tem dodajal kalorije.

emo lahko surovega ali kuhanega, pečenega ali praženega, v vseh oblikah je odličen, le na njegova blago sladek okus in aromo se je treba nekoliko navaditi.

ZAMENJUJEJO GA Z JANEŽEM

Koromač ali sladki janež (Foeniculum vulgare) poleg imena povezuje z janežem le nekoliko sladkast vonj in okus in to, da spadata v isto družino kobulnic, tako kot še nekatere vrtnine, na primer korenček, peteršilj in koriander. Pri koromaču je užitna vsa rastli-

NAJBOLJ ZDRAV JE SUROV

Razširjen je po vsem Sredozemlju, v katerem mu ustreza toplo jesensko podnebje, da dozori. Vrtnarji gojijo več sort. Razlikujejo se po obliki gomoljev, ki so bele barve in polni sokov. V kuhinji so pravi zaklad,

saj jih ni treba dolgo pripravljati. Dovolj je že, da jih naribamo v solato ali skuhamo v pari. Zakaj je koromač tako blagodejen in zdrav? Na sto gramov ima le 31 kalorij, a nas kljub temu nasiti, saj vsebuje veliko kakovostnih vlaknin, ob tem pa še kalij, fosfor in kalcij, posebno pomembne elemente za utrjevanje kosti. Proti utrujenosti pomagajo vitamini A, B in C, ob tem je še blag diuretik, spodbuja prebavo in zmanjšuje napetost v črevesu. Ob tem pa je tako blagega okusa, da ga lahko jedo že majhni otroci. (sm)

4 Krompirjevi polpeti s Sestavine: 600 g kuhanega krompirja, 1 bučka, 1 gomolj koromača, 2 jajci, 2 žlici naribanega sira, mleta kumina in žlička kurkume, oljčno olje, sol, poper

Priprava: ohlajen kuhan krompir pretlačimo in v skledo dodamo še drobno naribano bučko, nasekljan koromač, nato še jajci in začimbe ter vse pretlačimo v gladko maso. Oblikujemo okrogle polpete in jih na obeh straneh ocvremo na olju le toliko, da dobijo zlato rumeno barvo. Za ljubitelje pekočih jedi lahko namesto popra dodamo pekočo papriko v prahu.

5 Solata, ki

prežene utrujenost 4

sardelami

Priprava: sardele očistimo, odstranimo kosti in splaknemo s slano vodo. Naredimo nadev: v ponvi na olju popražimo česen in drobtinice, dodamo kapre, pol gomolja koromača, timijan in poper ter vse na hitro popražimo le toliko, da česen zadiši. Z žlico zajemamo nadev in ga ovijemo s fileji sardel, da naredimo zvitke, ter jih pokapljamo z oljčnim oljem. Zapremo jih z zobotrebci. Zvitke postavimo v ogreto pečico (180 stopinj/15 minut) in jih ponudimo z rezinami svežega koromača.

na, pri janežu pa le semena. Da je zmeda še nekoliko večja, je tu zvezdasti janež iz povsem druge azijske družine rastlin. Bele gomolje, ki jih zdaj že redno lahko kupimo v naših trgovinah in so značilna jesenska zelenjava, je torej najbolje imenovati koromač.

koromačem

3 Koromač s Sestavine: 500 g sardel, 1 gomolj koromača, dve žlici kaper, oljčno olje, dva stroka česna, nekaj vejic peteršilja, tri žlice krušnih drobtinic, nekaj žlic limonovega soka, timijan, poper

stran 24

Okus jeseni

Sestavine za testo: 300 g moke, 150 g masla, 1 jajce, sol Nadev: 2 gomolja koromača, 4 jajca, sol, poper, muškatni orešček, 150 g kuhane šunke, 150 g trdega naribanega sira, 100 g mocarele, nekaj vejic koromača za okras.

COLOR CMYK

Sestavine: 2 pomaranči, 1 gomolj koromača, 200 g tuna iz pločevinke, oljčno olje, sol, poper, jabolčni kis Priprava: vse sestavine pripravimo in premešamo v skledi: krhlje pomaranče narežemo na kose, lahko jih tudi olupimo, da ostane le sadna sredica, na tanko narežemo gomolj koromača in dodamo tuna. Vse skupaj začinimo in premešamo.

6 Pečeni

koromač

Sestavine: 3 večji krompirji, 2 gomolja koromača, koščki mocarele, origano, sol, poper, oljčno olje

Priprava: krompir v večjih kosih skuhamo toliko, da je še vedno čvrst. Odcedimo ga, damo v skledo in narežemo še enako velike kose koromača, vse začinimo z oljem, soljo, poprom ter origanom ali drugimi suhimi zelišči. Premešamo, damo v ogreto pečico (180 stopinj) in pečemo 20 minut. Tik pred koncem pečenja jed potresemo še s koščki mocarele. V jed lahko namesto sira dodamo koščke slanih inčunov.

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

Ljudje

Petek, 6. november 2015

stran 25

Ta teden preberite

GORAN JANUS

Danska zanka

Ljubljana, privlačen kraj za zločin Pisatelj Henrik Brun je za prizorišče svoje napete kriminalke izbral slovensko prestolnico. (str. 28-29)

Samo komplicirati ne smeš PRED GORANOM JANUSOM je peta zima, v kateri bo kot glavni trener slovenske reprezentance smučarje skakalce vodil proti najpogumneje postavljenim ciljem. Kaj drugega mu po izjemni lanski sezoni niti ne preostane.

Film Everest

Kot bi bil spet tam Tadej Golob se ob presunljivem filmu spominja svojega vzpona na vrh sveta pred 15 leti. (str. 30-32)

Kardashianovi

Zadolženi za škandale Družina, ki je po vsem svetu zaslovela z resničnostnim šovom o svojem življenjus (str. 36)

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 26

Ljudje o tem, kako dobro so trenirali največji tekmeci? Ne, pa tudi, če bi bili zdaj kje skupaj, ne bi mogli iz videnega razbrati nobenih sklepov.

Piše: Tadej Golob Foto: Šimen Zupančič

V Planici mogoče danes sneži. Vam to kaj pomaga? Ta trenutek prav nič, novembra pa bo. Pogovarjava se mesec dni pred začetkom svetovnega pokala. Je to čas, ko postane glavni trener kaj bolj nervozen? Ne, nervozen ne. Predvsem gre v tem času za piljenje nekaterih zadev, predvsem motorike, tehnike, materiala. Odpravljamo se v Oberstdorf, v katerem bomo preizkušali nove drese in smuči. Treningi so, kar zadeva kondicijske priprave, že blažji, posvečamo se le še intenzivnosti in pazimo, da se fantje regenerirajo, spočijejo. Letos nas čaka zanimiva sezona s svetovnim prvenstvom v poletih na Kulmu v Avstriji, za katerega smo si zadali cilj – dve medalji. Pomembna je seveda tudi novoletna skakalna turneja, na kateri bi si želeli enega skakalca med prvimi tremi in enega ali dva med prvimi petnajstimi, enega med tremi v skupnem seštevku svetovnega pokala in ekipno uvrstitev med prvih pet. Za šest ekip že zdaj vemo, da bodo zelo izenačene.

In kako je z Robijem Kranjcem, ki se je poškodoval na treningu v Innsbrucku? Robija so operirali, ker se mu je pri padcu odlomila koščica v komolcu, dobil je deset šivov, je pa čez tri dni že treniral z nami. Ja, Robi je borec. Kot kaže, je padel, ker je pozabil zapeti zgornjo čeljust na vezi in jo je glede na to, da se je moral reševati brez opore pri hitrosti 92 kilometrov na uro, še dobro odnesel. In to pri zadnjem skoku.

Na svetovnem prvenstvu v poletih na Kulmu smo si zadali cilj - dve kolajni.

Verjetno pa nimate nobenih prav uporabnih informacij

Ne odločata samo motorika in tehnika. Pomembno je tudi družinsko življenje. Skakalci se tako kot vsi drugi srečujejo z različnimi težavami, ki tako ali drugače vplivajo nanje.

Se je vam v karieri zgodilo kaj podobnega? Ah, na glavo smo že frčali, ampak kaj takega, da ne bi zapel vezi, pa ne. Koliko so lahko poletna tekmovanja merilo, napoved za zimo? To je odvisno od vsakega posameznika, kako si to predstavlja, medijev, nas, trenerjev ali tekmovalcev. Za nas je bilo pomembno to, da so naši tekmovalci na poletnih tekmah osvajali veliko točk in si s tem priskakali mesto med 55. Takih imamo šest. In to takih, ki so bili že na meji, kot so Robi Kranjec, Nejc Dežman in Jaka Hvala, tudi Matjaž Pungertar je osvojil nekaj točk, iz ozadja prihaja Anže Semenič. Pazimo na to, da imamo na vsaki tekmi svetovnega pokala najmanj šest tekmovalcev. Glede napovedovanja vrhunskih rezultatov, se pravi uvrstitev med prve tri, pa je težko napovedovati, ker je na poletnih tekmah veliko tekmovalcev manjkalo. Vsakdo je prišel pogledat na kakšno tekmo, da je videl, kje kaj manjka, kaj je treba dodati, kaj odvzeti na treningih. Glede hierarhije v naši reprezentanci se verjetno ni nič spremenilo. Peter Prevc tudi po dosežkih poletnega dela ostaja tisti, od katerega se pričakuje, da bo vlekel voz naprej. Zanj ste rekli, da vsako leto počasi, a vztrajno napreduje. Je tak napredek pokazal tudi v tem pripravljalnem obdobju? S Petrom smo skupaj že peto leto in v tem trenutku je na

višji ravni, kot je bil v tem obdobju v zadnjih štirih letih, ko je imel vedno kakšne težave, naj je šlo za položaj ali tehniko, in je potem v sezoni počasi napredoval. Vem, da se sliši malo čudno, ampak Peter še vedno napreduje in dokazuje, da moraš, če hočeš biti pri vrhu, preprosto delati. Napredoval je v motoriki, eksplozivnosti. Ne samo on. Pri teh prvinah napredujemo iz leta v leto. Ko smo začeli, so bili tekmovalci precej »švoh« glede tega. Ampak to je proces, ki nikoli ni končan. Na začetku oktobra ste na predstavitvi za novinarje dejali, da so cilji vsako leto postavljeni višje. V Petrovem primeru je to prvo mesto v skupnem seštevku, ker je v pretekli sezoni zaostal samo za Freundom. Ko sem Petra pred kratkim vprašal, ali ste zaradi tega kaj bolj skrbno proučevali Nemčevo skakanje, je rekel, da ne, ker da on skače popolnoma drugače. Drži? Drži, Freundovega skakanja nismo posebej analizirali. Skače, kot skače, je pa Peter tisti, ki je v sezoni naredil nekaj napak, in posvetili smo se predvsem temu. Zanimalo nas je, zakaj je kakšen konec tedna eno tekmo odskakal v redu, druge pa ne. Prizadevali smo si, da se nam to ne bi ponovilo. Kaj ste odkrili? To je dobro vprašanje (smeh). Mislim, da se bo pozimi videlo, ali nam je uspelo kaj odkriti. Na nekaj tekmah se je Peter uvrstil med deseto in dvajseto mesto in takrat ni bilo vse v redu z njegovo tehniko. Zelo široko vprašanje. Zakaj je Peter Prevc tak šampion? Lahko odgovorim s protivprašanjem – zakaj je Usain Bolt tako suveren v sprintih na sto in dvesto metrov? Govoriva o naravnih danostih? Hm, nekaj so naravne danosti, potem je tu še talent. Tisti, ki delamo s skakalci, poskušamo izboljševati njihove danosti na vseh področjih, ne samo pri Petru, tudi pri drugih, ker nista samo motorika in tehnika tisti, ki odločata, ampak tudi življenje, družinsko življenje. Tudi skakalci se srečujejo s težavami v življenju kot vsi mi, ki niti v ponedeljek ali petek nismo enaki.

»Bil bi nor, če ne bi bil zadovoljen z lansko sezono.«

V slovenski skakalni zgodovini smo imeli do zdaj dva šampiona, skakalca, ki sta krojila svetovni vrh, ob Petru Prevcu še Primoža Peterko. Oba zelo različna in oba poznate.

Imel sem priložnost delati s Primožem, tako da res oba poznam, in čeprav sta mogoče kot človeka različna, imata kot športnika podobne lastnosti. Oba sta poslušala trenerja, nikoli nista iskala izgovorov, ki jih je lahko najti.

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 27

Ljudje

PETEK, 6. 11. 2015

Razloge za odstop sta poznala Matjaž in Franci, jaz sem vodil reprezentanco B in takrat smo bili zelo uspešni. Posamezno in ekipno smo dobili vse lovorike in pokale, kar jih je bilo mogoče v B-tekmovanju oziroma kontinentalnem pokalu, in še do zdaj glede pokala ta sezona za slovensko smučanje ostaja najuspešnejša.

Peter še vedno napreduje in dokazuje, da preprosto moraš delati, če hočeš biti pri vrhu. Napredoval je v motoriki, eksplozivnosti. Ne samo on. Pri teh prvinah napredujemo iz leta v leto. Ko smo začeli, so bili tekmovalci precej 'švoh' glede tega. Ampak to je proces, ki nikoli ni končan.”

Na končanem evropskem prvenstvu v odbojki smo videli, kako velika je vloga trenerja. Andrea Giani je bil vrhunski odbojkar in kot kaže so naši odbojkarji potrebovali prav to, da so mu začeli verjeti. Vi prav vrhunski smučarski skakalec niste bili. Vas je to kdaj oviralo pri delu? Ne, ni me. Lahko pa rečem, da sem prav užival v gledanju tega evropskega prvenstva. Ogledal sem si polfinale in finale in užival v tem, kako so fantje igrali. Glede doseganja avtoritete pa lahko potrkam ob les. S tem nikoli nisem imel težav, ne v preteklosti in ne zdaj. O tem niti nisem razmišljal.

Predvsem v tem sta si precej podobna.

se kakšna stvar počne, zakaj se počne tako, in ne drugače.

Tudi sami ste bili uspešen skakalec, prvi Slovenec, ki je poletel čez 200 m. V nekem intervjuju po koncu kariere ste rekli, da bi z znanjem in pametjo, ki jo imate zdaj, marsikaj naredili drugače. Kaj pa? V športnikovi karieri se zavrti precej trenerjev, veliko jih zamenjaš. In če zdaj pogledam našo miselnost – tu nisem le jaz, so še Jani Grilc, Nejc Frank, Matjaž Polak, ki s skakalci delno opravlja trening motorike za povečanje eksplozivne moči, pa dva fizioterapevta –, lahko rečem, da je ta na precej višji ravni od razmišljanja trenerjev nekoč. Saj smo tudi takrat trenirali, ampak zdaj se natančno ve oziroma precej bolje, zakaj

Vaš oče je bil srbski častnik, rodili ste se v Beogradu, tam preživeli prva štiri leta. Menda vas je prav on odpeljal v Mostec na prvi skakalni trening. Kako to? Človek bi pričakoval, da vas bo odpeljal na trening nogometašev Olimpije? Oče je bil zaposlen v vojašnici v Šentvidu v protiraketni enoti JLA, v modri uniformi, veliko je hodil v Mostec, tako nekako smo začeli. Sem pa v osnovni šoli pred tem poskusil vse, malo košarko, pa nogomet, malo alpsko smučanje in atletiko, potem šele skoke in pri tem sem nazadnje ostal. Študirali ste na Fakulteti za šport. Je bilo trenerstvo

»Glede doseganja avtoritete lahko potrkam ob les. S tem nikoli nisem imel težav.«

po končani karieri edina opcija? Trener sem postal nekako po naravni poti. Zelo sem hvaležen Marjanu Prelovšku, da mi je po končani karieri skakalca ponudil priložnost za trenersko udejstvovanje. Takrat sem malo na pol skakal, pomagal tudi v klubu in malo zaslužil. Tako nekako se je zavrtelo. Ko ste prevzeli vodenje reprezentance za Matjažem Zupanom, so nekateri rekli, da so vas vzeli, ker drugega niso imeli na voljo. Zupan je takrat skupaj s Francijem Petkom sam odstopil. Kako to, da ste kandidirali za njegov položaj? Kako to, da ste bili kot njegov pomočnik prepričani, da se da kaj narediti?

»Kar zadeva trenerski poklic, mislim, da je pomembno, da si fantom, če je treba, kot eden od staršev, in da se znaš z njimi pogovarjati,« ste rekli. Zdi se mi, da velikokrat pozabljamo, da gre za zelo mlade ljudi. Peter Prevc ima komaj 23 let. To drži, kajti na šport je treba gledati široko, treba je biti življenjski. Ne gre samo za šport. Ni treba ravno igrati vloge očeta, ker gre vendarle za profesionalce, včasih je pa treba reči kakšno pikro. Jih pa razumem, ker sem bil tudi sam živahen, ko sem bil mlajši. Saj sem še zdaj. (smeh) In marsikaj rešujete s humorjem. Pred kratkim ste morali v Umagu skočiti oblečeni v morje, ker ste izgubili neko stavo … Z Robijem. Ja, in sicer ste stavili, da nikomur ne bo uspelo priti do konca 40 metrov dolge napete elastike, t. i. slackline. Ste res mislili, da bodo vsi popadali z nje? Rekel sem jim, da gotovo nikomur ne bo uspelo priti do konca, potem pa je Robi predlagal, da moram jaz skočiti oblečen v vodo, če bo komu to vendarle

uspelo. Sem rekel, da z lahkoto. In toliko časa se je sprehajal, porabljal energijo na tisti elastiki, ker je zelo pihal veter, da mu je nazadnje uspelo. Drugi niso imeli možnosti. In če bi še kateri izmed fantov prišel do konca, bi šli še drugi trenerji v vodo. (smeh) Pa ni bil problem v tistih štiridesetih metrih, ampak v močnem vetru. Spomnim se vas še z ene letošnje tekme, ko ste na mostu za trenerje stali z zajčjimi ušesi na glavi. Mislim, da je bil takrat praznik, pust. V tujini tega sicer ne praznujejo. Z Janijem Grilcem sva bila do zdaj že marsikaj, predlagajo pa seveda fantje. Če oni tako rečejo, tako mora biti. Oni so izbrali ušesa, pa še repek zadaj, ki se ga na televiziji ni videlo ... (smeh) S temi stvarmi nimam nobenih težav. Razplet svetovnega pokala v Planici je bil filmski, žal za Slovence z enim takim, kako naj rečem, nerodnim koncem. Zmaga Jurija Tepeša na zadnji tekmi in poraz Petra Prevca v skupnem seštevku svetovnega pokala. Ste pred planiškim zaključkom SP pomislili, da se lahko tako konča? Ne, ker je Peter zelo zaostajal za Freundom, ta je bil v dobri kondiciji, pa se mu potem v Planici preprosto nič ni izšlo. Peter je sicer nadoknadil razliko, ampak je bilo premalo. Razplet je treba sprejeti športno, mi je pa trener nemških skakalcev Werner Schuster po

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

Ljudje

»Tudi sam sem bil živahen, ko sem bil mlajši. Saj sem še zdaj.« tekmi dejal, da bi bilo najbolj pošteno glede na enako število točk, da bi oba osvojila veliki kristalni globus. Pravila pa so taka, in če bi moral še enkrat kaj narediti, bi naredil enako, kot sem. Če ne bi Jurij skočil tako, kot je, bi pa kdo drug ... Ko smo se po tekmi v cilju poveselili, je sicer bilo nekaj grenkobe, ampak je šlo tisto potem mimo. Sezona je bila, kar se mene tiče, odlična. V pokalu narodov smo naredili korak naprej, enajst skakalcev je dobilo točke v svetovnem pokalu, Peter je dosegel svetovni rekord, dobili smo mali kristalni globus v poletih, Jurij je v tem seštevku tretji, tako da bi bil nor, če ne bi bil zadovoljen.

koli drugih – gre vedno za sestavljanje mozaika. Kako je s posameznimi koščki sestavljanke, kadar jih primerjate s tekmeci? Smo se jim s Planico približali, jih ulovili? Mi jih znamo tudi prehiteti. Glede infrastrukture smo super, centre zdaj imamo. Če pa pogledam na stvar s trenerskega vidika in glede tekmovalcev, pa te koščke sestavljamo, ampak pri tem vedno kateri tudi odpade in moraš mozaik sestavljati na novo. So pa razmere za delo zdaj večinoma primerljive s temi, ki jih imajo druge nacije, sicer ne bi bili v

Ni treba ravno igrati vloge očeta, včasih je pa treba reči kakšno pikro.

Po tej tekmi sem se pogovarjal z Miranom Tepešem, Jurijevim očetom, ki je dejal, da je bil zgrožen nad odzivi nekaterih ljudi in tudi novinarjev, ki so menili, da bi moral Jurij nalašč skočiti manj, in da sam nikoli ne bi več spregovoril s trenerjem, ki bi od njega to zahteval. V smučarskih skokih ni tovrstne kuhinje? Ne, ni. Tako kot tudi ne, na primer, na nedavni dirki moto GP za veliko nagrado Avstralije v Phillip Islandu, ki smo jo spremljali s skakalci. Rossi in Iaonnone sta kolega, prijatelja, pa ga Iaonnone ni spustil naprej, ni bilo popuščanja. V športu si moraš zmago prislužiti. In enako, na drugi, španski strani, ko je Marquez v zadnjem ovinku ugnal Lorenza. Skakanje je podobno kot motociklizem individualni šport. Pri vrhunskih dosežkih – športnih ali kakršnih

vrhu. Mislim celo, da so bile razmere za delo dobre že tudi v prejšnjih sezonah, ampak kako to ocenjevati, je vedno stvar posameznika. Samo komplicirati ne smeš. Trenersko delo je kreativno delo in lahko rečem, da sem vesel, da imamo na smučarski zvezi predsednika odbora za smučarske skoke Ljuba Jasniča, ki nam zelo stoji ob strani. Imamo mir in toliko denarja, da stvar funkcionira. Seveda poskušamo varčevati, kjer se le da, in zato je na poletne tekme, pa naj je šlo za Rusijo ali Japonsko, od trenerjev hodil samo Nejc Frank. Varčujemo pri vsem. Slovenci smo glede na našo številnost v športu neverjetno uspešni, vsekakor bolj kot na drugih področjih, tudi

gospodarskih. Ste si kdaj poskusili odgovoriti na vprašanje, zakaj je tako? (smeh) Malo za hec: ko včasih spremljam dogajanje v parlamentu, ob tem zaspim. To je to. Ste imeli letošnje poletje kaj časa za ribolov? Menda radi lovite ribe, krape, če se ne motim? Ja, aprila in maja ujamem tisti čas, potem se pa konča, ker so na vrsti treningi in vse drugo. V tem obdobju si dam duška in takrat grem na Madžarsko na krape, pa tudi po Sloveniji se zapeljem. Gre za športni ribolov, pri katerem ujete krape vržem nazaj, ne lovim jih za hrano. Je pa gušt, ko jih lovim ves dan, tudi če nič ne ujamem, dela je kljub temu ogromno. Tisti, ki lovi krape, ve. Lahko bi šel tudi na jezero, v katerem je mogoče uloviti kapitalce, kot jim pravijo, ampak še nisem in tako je moj največji ulov doslej tehtal 16 kilogramov. Vaša najljubša hrana – to sem nekje zasledil – sta še vedno meso in krompir? To pa drži, ja. Kako pa to pojasnite fantom na večerjah? Slovenci bi ob pogledu na njihov jedilnik in na velikosti porcij rekli, da stradajo. Sami sicer pravijo, da ne. Si smete ob njihovih lačnih očeh privoščiti pošteno porcijo? S tem nimam nobenih težav. Velikokrat gredo tako ali tako sami na večerjo, nekateri jo izpustijo ali pridejo pozneje. Nimamo določene ure za skupne večerje. Poleg tega so fantje profesionalci, poznajo merila, vedo, kako jih doseči, in se sami pobrigajo za to. Mirno si lahko privoščim svojo večerjo. Sicer pa tudi sam nisem prav neki jedec.

Kriminalni roman Danska zanka je prva v seriji romanov o kontroverznem novinarju Ketilu Brandtu. Za njim so še trije: Norveški lakaj, Švedski lažnivec in Finski patriot.

stran 28

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 29

Ljudje

PETEK, 6. 11. 2015

SEVEDA VEM, KJE JE VIČ!

KRIMINALKA V LJUBLJANI

Primeren kraj za zločin

HENRIK BRUN Danski pisatelj je dogajanje svoje kriminalke Danska zanka postavil v Ljubljano. Mesto mu je bilo, ko ga je prvič obiskal, takoj všeč. Zdaj se odlično znajde tudi v predmestnih ulicah, dovolj privlačnih za umor.

Eden izmed odlomkov se dogaja na Viču. »Seveda natančno vem, kje je Vič in katere ulice so tam! Po njih sem skozi dogajanje vodil svoje like. Zaradi let, ki sem jih preživel tukaj, si lahko v mislih privoščim izbiranje prizorišča.« Podobno velja še za Šiško in Bežigrad. V nekatere predele mesta in Slovenije se je vračal in vedno odkril še kaj novega, bolj zanimivega. Glede prizorišč se je najprej dobro pripravil in takoj za tem v hotelski sobi že pisal, ko so bili vtisi še povsem sveži. Če bi moral torej zdaj, brez povezave s kriminalko, kot že dokazano dober poznavalec mestnih predelov kakemu Dancu svetovati, kako naj preživi dan v Ljubljani, bi mu svetoval, naj se vsekakor sprehodi po obrežju Ljubljanice. Zavije naj v katero izmed tamkajšnjih gostiln, na primer k Škofu, se odpravi na pijačo v Trnovo v Sax pub in večer konča v Orto baru, kar najraje naredi tudi sam.

SE BO KDO PREPOZNAL?

V romanu niso natančno opisane le ulice. Morda bi kdo lahko prepoznal tudi opisane osebe. Nekatere znance je Brun vsekakor izbral pri opisovanju likov, a je njihove lastnosti dovolj predelal, jim kaj odvzel in dodal, da jim ni treba skrbeti, da bi jih kdo v romanu prepoznal. Tudi korupcijskih afer z našega prostora ni neposredno prenesel v kriminalko, čeprav je, kot pravi, model pri teh večinoma precej podoben ne glede na to, kje se dogajajo. »O njih sem največ izvedel od prijateljev, ki so mi govorili o številnih težavah v državi. V knjigi se nisem ukvarjal s primerjavami, le zgradba zapletov spominja na takšne afere, a na nižji ravni.«

PRECEJ SMO SI PODOBNI

Si bodo Danci zdaj sploh še upali v Slovenijo? Jo bodo

Z romani, ki jih je Brun napisal do zdaj, se je uvrstil na seznam avtorjev kriminalk, ki so se v Skandinaviji razvile v svojevrstno literarno zvrst in so tudi pri nas zelo priljubljene pri bralcih. »Kriminalni romani, ki nastajajo v Skandinaviji, so še posebno zanimivi, saj v njih ne gre le za razkrivanje zločina kot pri klasičnih kriminalkah, v katerih se zgodi zločin in ga je treba razkriti, ampak še za vrsto drugega. Vsebujejo zelo veliko informacij, ki jih znajo avtorji prenesti bralcu na zanimiv, nepedagoški način, zato se odlično berejo,« je povedal Darko Čuden, poznavalec te zvrsti in prevajalec knjige.

OD VOJNEGA DOPISNIKA DO NOVINARJA

Piše: Stane Mažgon

»K

o sem začel načrtovati roman, se mi je zdelo zanimivo, da bi prenesel nekaj skandinavskih likov v te kraje, ki so res primerni za kako kriminalno sceno. Tu je zelo umirjeno in v takšnih okoljih poskušajo vedno, ko se zgodi zločin, tega prikriti. To ni vsakdanji dogodek,« je o prizorišču romana povedal Brun. »Veliko ljudi si ne želi priznati, da je nekaj gnilega v njihovem okolju. In tako sem začel razvijati zgodbo,« še pravi.

Henrik Brun je po poklicu novinar in se je zadnja leta povsem posvetil pisanju romanov. K nam je prvič prišel med vojno na območju nekdanje Jugoslavije. Takrat je za danske medije poročal o dogajanju na Balkanu in nato še večkrat obiskal Ljubljano na poti tja in nazaj. »Zaljubil sem se v mesto in tu našel veliko prijateljev.« Zato se je v naslednjih letih vračal k nam. Poskušal je napisati čim več novinarskih prispevkov iz tega okolja, pogovarjal se je s politiki, policisti, intelektualci in čedalje bolje spoznaval tudi ozadje številnih političnih dogodkov. »V tem času se je okrepila tudi moja želja, da bi postal pisatelj.« Ljubljanska prizorišča v kriminalki so opisana tako natančno, da si jih lahko domačini predstavljamo, kot da hodimo po njih. Očitno jih je Brun dobro spoznal.

Kmalu bo izšla tudi naslednja knjiga z naslovom Poljski lovec na srečo. Verjetno je, da bodo kriminalke v prihodnje doživele tudi predelavo v scenarije za televizijsko nadaljevanko.

Zaplet

Danski novinar preiskuje smrt prijatelja V kriminalki Danska zanka se umor zgodi, kot se za kriminalko spodobi, takoj na začetku. Na ulici sredi Ljubljane najdejo truplo. Gre za šoferja, ki je med vojno prevažal pomoč v kraje spopadov. Njegov prijatelj, nekdanji vojni dopisnik Ketil Brandt, zaradi dogodka opusti svoj cilj potovanja, Sarajevo. Znajde se v kotlu preprodaje in korupcije, ki je pred tem že pogoltnila dansko rokometno zvezdnico in slovensko novinarko. Za vsemi dogodki se skriva šokantna resnica. zaradi kriminalke zdaj videli drugače in kako jo sploh vidijo? »Če bi govoril o zadnjih petih letih, vas Danci vidijo kot prijeten počitniški kraj. Vedo, da je tu zdaj mirno, a vas ne poznajo dobro. Slovenija je vedno nekako pozabljena. Vendar jih preseneča, kadar na primer preberejo mojo knjigo, kako organizirana družba ste, kako dobro pri vas vse deluje, kako ambiciozni, prijazni in umirjeni ljudje so pri vas.« Poleg tega smo si Danci in Slovenci precej podobni, saj živimo v dokaj majhnih državah. »Po drugi strani pa je, to lahko povem kot svoje mnenje, Slovenija še vedno dovolj posebna, 'eksotična', z zanimivo zgodovino in življenje je tu še vedno zelo prijetno,« pravi Brun. Lepo je slišati, da je nekdo iz Danske, v kateri po vseh statistikah živijo najbolj srečni in zadovoljni ljudje, prišel v Ljubljano in je srečen. »Res je tako, in mislim, da imate nekaj, česar manjka nam. Veliko bolj ste sproščeni. Prepričan sem, da je moja prednost, ker ne razumem vašega jezika in ne poznam vseh težav. (nasmejano) Se pa tukaj res počutim dobro, že odkar sem prvič prišel k vam.« V knjigi Danska zanka seveda nastopa veliko oseb, dobrih in slabih likov, pojasni Brun. A je, kot pravi, podobno v vsaki družbi. In zagotavlja, da bodo Danci z branjem Slovenijo doživljali kot vznemirljivo državo.

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 30

Ljudje

FILM EVEREST

PIŠE: Izak Košir, novinar, urednik, kolumnist, v prostem času alter šminka.

Stradajoča kultura

KAJ SMO SE NAUČILI iz zadnje gladovne stavke in kaj bomo do naslednje že pozabili.

oustanovitelj Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) Miha Turšič je v prostorih Moderne galerije gladovno stavko pričel 30. septembra. S tem je želel opozoriti na (ne)delovanje ministrstva za kulturo. Zahteval je zvišanje proračuna za kulturo na 2 odstotka, odstop vodje direktorata za ustvarjalnost Biserke Močnik z vseh funkcij in delovnih mest na ministrstvu in premestitev v drugo javno službo, ki ne zahteva »razumevanja umetnosti«. Turšič je v enem od svojih zapisov ugotovitev ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar, da KSEVT s svojim programom bolj spada kam drugam kot na kulturo, označil za pomenljivo. Eden od Lacanove trojke filozof Mladen Dolar se je v komentarju na Turšičevo akcijo čudil, da ministrstvo za kulturo ni zmožno prepoznati, da se je zgodilo nekaj izjemnega, da sta takšen objekt in takšen program vsekakor stvar javnega nacionalnega interesa v kulturi in da si zaslužita potrebna sredstva. Nadaljeval je, da je šele kultura, ki je zmožna seči preko same sebe, lahko zares kultura ter da ni naši kulturi nič tako nevarnega, kot so naša ministrstva za kulturo.

dejanje in kot takšna potrebuje tudi interes medijev, javnosti. Spomnimo se gladovne stavka rudarjev v Trepči, ki jo imajo nekateri celo za enega od ključnih trenutkov razvoja politične situacije v nekdanji Jugoslaviji. V prvih desetih letih samostojne Slovenije je bilo pri nas zabeleženih približno 60 individualnih gladovnih stavk, stavkali so tudi znani Slovenci, kot je denimo režiser Dragan Živadinov. Mediji so nato za dobro desetletje na gladovne stavke pozabili ali pa so na njih kot na obliko skrajnega protesta pozabili ljudje. Tudi kulturniki, ki so morda verjeli, da se jim v zreli družbi in odgovorni državi ni potrebno zatekati k načrtnemu stradanju. Za lažje razumevanje gladovnih stavk vam priporočam ogled dokumentarnega filma Lačni upora režiserja Dušana Moravca in scenaristke Marije Zidar, ki je bil

Gladovna stavka je politično dejanje.

SEDEMNAJSTI DAN

Če je Bog 8. dan ustvaril rock, je Turšič 17. dan prekinil gladovno stavko. Prejel je namreč mnenje Direktorata za javno računovodstvo, ki med drugim ugotavlja, da je bila poraba javnih sredstev v Ksevtu upravičena in transparentna. To mu je zadoščalo, da je prenehal ogrožati svoje zdravje in se skupaj z vladno ekipo posvetil konstruktivni tranziciji KSEVTA v funkcionalno institucijo. Konec dober, vse dobro? Gladovna stavka je politično

premierno predvajan lani, najdete pa ga tudi v spletnem arhivu nacionalne televizije. KSEVT, ki se ukvarja s kulturalizacijo vesolja, je tako svojo matično občino Vitanje za dobra dva tedna postavil v samo središče slovenskega vesolja. Vse dokler niso prišli begunci in migranti, seveda. V očeh množic je eno nekaj, ko se hrane brani en človek, po možnosti umetnik, ko pa ponujeno hrano zavrača gruča tistih, ki »niso naši«, pa nekaj drugega. Takrat se kultura deli le še na »našo« in »vašo«. In njihova je, seveda, tista, ki se mora naučiti obnašati. Njihova je tista, ki se mora umiriti, sprejeti nova (beri: naša) pravila, naše pogoje, naše zahteve in ne nazadnje našo hrano.

Kot bi bil spet tam

Piše: Tadej Golob

d nekdaj sem se izogibal hollywoodskih alpinističnih filmov, ampak tudi če nočeš, te tovrstna produkcija pač doleti. Pri petnajsti ponovitvi ne zdržiš več in si pogledaš Cliffhangerja, v katerem Sylvester Stallone v kratkih rokavih teka po zasneženih Dolomitih, plava pod ledom in v ledene razpoke tlači frende oziroma po slovensko metulje, nekakšne železne čeljusti za varovanje – v skali! V skali! Za led, Rambo, imamo ledne vijake, ki ti, ne vem, zakaj, bingljajo s plezalskega pasu. Če bi moral z alpinistično-plezalskimi očmi oceniti ta film, bi imel kaj pisati.

NA VRHU NIHČE NE SKAČE

Ali pa K2, film, v katerem skupina Američanov napada drugo najvišjo goro na svetu, na kateri plezalci tekmujejo v vzporednem solo plezanju v navpičnem ledu, in ko osvojijo vrh, od veselja skačejo na njem. Skačejo? Če lahko poskakujejo s težkimi in okornimi plastičnimi čevlji z derezami, zakaj tudi ne tečejo? In če lahko tečejo, kako to, da se do vrha osemtisočaka praviloma mukoma plazi nekaj dni?

V RESNICI JE ŠE HUJE

Od Everesta, filma o dogajanju na najvišjem vrhu sveta spomladi leta 1996, ko je v le enem dnevu samo na nepalski strani gore umrlo osem ljudi, udeležencev in vodnikov dveh komercialnih odprav, sem pričakoval nekaj podobnega. V kino sem šel pripravljen na vse mogoče bedarije, iz kina odšel navdušen in s cmokom v grlu. Film je odličen, nenehno sem imel občutek, da so dogajanje res

posneli na pobočjih, po katerih poteka normalni vzpon na goro, in kar neprijetno mi je našteti nekaj malenkosti, ki so pri dejanskem vzponu na Everest malo drugačne.

PREMALO ZRAKA ZA ŽIVAHNOST

Na kratko – v filmu, sploh pri prikazovanju zadnjega dneva vzpona, od četrtega višinskega tabora na skoraj 8000 m in naprej, preveč in preveč živahno govorijo, prevečkrat snemajo masko s kisikom in skoraj nikoli nimajo na glavi sončnih očal. Tam gori namreč ni dovolj zraka za kakršnekoli živahne gibe, zato je dejansko vzpenjanje nad 8000 m videti kot v počasnem posnetku,

Iz kina sem šel navdušen in s cmokom v grlu. ljudje so nenehno na kolenih, hlastajoč za zrakom – korak, vdih, korak, vdih, počivanje … In če snemajo sončna očala, jih doleti snežna slepota. Glede na prikazano v filmu, bi jo dobili vsi.

BOJ Z APATIJO

O čem govorimo na višini skoraj devetih kilometrov? O tem, da je tam na voljo komaj tretjina zraka kot v Portorožu (in s tem kisika), da bi neaklimatiziran človek, ki bi ga tja odvrgli iz helikopterja (jaz, vi, kdorkoli), v približno dveh minutah izgubil zavest in po dvajsetih minutah tudi življenje (to povzemam po knjigi Kratka zgodovina skoraj vsega). In o tem, da se tudi najbolj

aklimatizirani alpinist, se pravi tak, ki je na višini aktivno deloval vsaj tri tedne, nad osem tisoč metri počuti mizerno. Nenehen glavobol je še najmanjša od vseh težav, potem so pa tu še izčrpanost, prezeblost, dehidracija in boj z apatijo, ki pelje do majhnih napak, ki se seštevajo in so lahko usodne. Vsako govorjenje je napor, vsak gib muka, in ko se je treba napraviti, se pravi izvleči iz spalne vreče, obuti čevlje, obleči bundo, rokavice in natakniti dereze, nahrbtnik, pripraviti jeklenke s kisikom …, je to vsaj pol ure trajajoči projekt. Zato male potrebe ne opravljaš zunaj – predstavljajte si, da bi se morali vsakič, ko vas pritisne »scat«, odpravit na Šmarno goro –, ampak poklekneš v kot šotora in odtočiš v plastenko s širokim vratom, potem pa urin, nekaj temno oranžnega, zliješ ven.

NOGE SO ODPOVEDALE

O veliki ne bi govoril. Ves čas si sestradan, pa tega niti ne veš, in ko poskušaš kaj spraviti po grlu, gre to večkrat še hitreje nazaj. Dodaten kisik iz jeklenke tegobe seveda precej omili, se pa te, če ga ob vzponu na vrh zmanjka, kot je v filmu to povedal Anatolij Bukrejev, potem toliko huje zgrnejo nadte. Izkušnje s tem, kaj se zgodi s človekom, ki se odklopi od »umetnega zraka«, imam tudi sam. Vsi člani odprave Ski Everest 2000 smo nad višino 8000 m uporabljali jeklenke s kisikom. Sam sem pred odpravo razmišljal o vzponu brez njega, a sem si premislil, ker se je odprava po Davovem uspešnem smučanju končevala in je nam trem 9. oktober ostal kot edina možnost. Uporabljali smo ga minimalno, komaj eno jeklenko, in to pri vzponu, pri sestopu pa nič več. Ko smo

7dem datum OKTOBER 2015

PETEK, 6. 11. 2015

COLOR CMYK

stran 31

Ljudje

Spomladi leta 1996 je v le enem dnevu na nepalski strani Everesta umrlo osem ljudi, udeležencev in vodnikov dveh komercialnih odprav.

15 LET je minilo, odkar sem v družbi dveh kolegov stopil na vrh Everesta. Ura je bila sedem zjutraj, lep dan je nastal pri minus tridesetih stopinjah in višinske ure, ki smo jih imeli s seboj, so kazale stabilen zračni pritisk, ki je znašal malo več kot 300 milibarov.

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 32

Ljudje

FENOMEN TEKA

se vračali, smo se na približno 8700 m ustavili, da bi pobrali nekaj kamenčkov za spomin (vrh je bil jeseni po obilnih poletnih monsunskih padavinah ves prekrit s snegom) in … Potem ne vem, kaj se je zgodilo. Ko sem naslednjič pogledal okrog sebe, sem bil na Everestu sam. Soplezalca sta izginila, jaz pa sem očitno že nekaj časa čepel v snegu. Koliko časa? Ne vem. Sem spal? Ne vem. In ko sem se dvignil oziroma poskušal dvigniti, sem ugotovil, da ne morem hoditi. Noge me niso ubogale.

NISO MOGLI VEDETI

Napredoval oziroma spuščal sem se po riti in ob tem ob sebi ves čas poslušal še stokanje, ki me je strašno jezilo, dokler nisem sčasoma ugotovil, da je to stokanje, če ob meni ni nikogar, najbrž moje. Do četrtega višinskega tabora, do tja, kjer so v filmu v viharju stali šerpe in s hrupom zaman poskušali k šotorom usmeriti izgubljene v viharju, sem potreboval ure in tam naletel na soplezalca, ki sta me čakala, eden izmed njiju je resno ozebel. Po vrnitvi v domovino so mu morali odstraniti nekaj členkov prstov na nogi. In to se je zgodilo pri vzponu ob lepem vremenu, alpinistom, ki smo imeli za se-

minuti bi trajalo, preden bi se neaklimatizirani človek na vrhu Everesta onesvestil.

Tadej Golob na vrhu Daulagirija. Ob njem stoji Janko Meglič, ki je pred kakšnim letom umrl na Storžiču, fotografiral je pa Dušan Polenik, ki je še isto leto (1998) umrl pri plezanju na ledenem slapu v Tamarju. boj več kot desetletje plezanja in dva od treh že po en osemtisočak. Nič čudnega, da so nevajeni plezalci ob praznih jeklenkah in v viharju preprosto ugasnili. Všeč mi je, ker film, čeprav je eno samo opozorilo, kaj se lahko na najvišji gori na svetu, če nanjo nisi pripravljen, pa če nimaš sreče, ne moralizira, da ni v njem tiste zlobne – »dobili ste, kar ste iskali«. Ni privoščljiv ne do vodij komercialnih odprav Roba Halla in Scotta Fischerja, ki sta umrla na gori, ne do nesrečnikov, ki preprosto niso mogli vedeti, v kaj se podajajo. Če bi, si v baznem taboru nikoli ne bi privoščili disko večera. Ne samo zato, ker je zgoraj že dovolj težko brez mačka, in ker mora biti vsaj tam, če ne mnogo prej, sleherna stvar podrejena načrtovanemu vzponu – počivanju in prehranjevanju; tudi zato, ker se tam to ne dela.

in ker greš mimo čortena lahko samo po njegovi desni strani, smo čakali, kolikor je pač bilo treba, da je veter pihnil dim na tisto stran. Vsi, od prvega katolika pa do zadnjega komunista na odpravi.

NI VSE ZA VSE

Še ena malenkost. Skoraj vsi nastopajoči v filmu so lepši kot njihovi »originali«, bolj fotogenični. Izjema je Bukrejev, ki je bil ob tragediji mlajši, kot je njegov filmski dvojnik (Anatolij Bukrejev je ob pomoči novinarja nezadovoljen s knjigo Izginuli Jona Krakauerja na-

Nad 8000 m je vse kot v počasnem posnetku. Ljudje so nenehno na kolenih, hlastajoč za zrakom.

NISEM NOR, DA BI BIL TAM ATEIST

V svojem življenju sem bil v cerkvi le ob šolskih ekskurzijah, pod Everestom pa nisem bil toliko nor, da bi vztrajal z ateizmom. Zjutraj, še ponoči, ko smo odhajali na goro, so naše šerpe pri čortenu (kamnitem obeležju, s katerega speljejo tibetanske molilne zastavice) zažgali dišeče grmovje. Skozi ta dim moraš iti, da ti da gora mir,

pisal svojo različico dogajanj, The Climb – in to razlago je sprejel tudi film. Umrl je komaj leto dni pozneje na Anapurni). In predvsem je v filmu malo manj lep Ang Dorjee, najzvestejši pomočnik umrlega Roba Halla. Ang Dorjee je bil čez štiri leta tudi naš glavni šerpa na gori, izjemno lušten fant, ne vem pa, ali se mu je leta 1996 iz ust že svetil zlati zob, kot se mu je na naši odpravi Ski Everest 2000. Zakaj tudi za Rusa in Nepalca niso našli kakšne ustrezne Keire Knightly? Verjetno naključje. Ampak, saj pravim – film je pretresljiv, dovolj dobro pokaže, da vse ni za vse, niti za denar ne, in ko sem ga gledal, sem večkrat dobil občutek, da sem znova tam.

Piše: Marjan Žiberna Foto: arhiv Ljubljanskega maratona

ekaško dogajanje se je po Ljubljanskem maratonu umirilo; veliko ljudi bo teklo tudi v zimskih mesecih, mnogi bodo v tem času tekmovali še na drugih tekmovanjih, a Ljubljanski maraton je bil vrhunec letošnjega domačega tekaškega dogajanja. Zato je morda prav zdaj čas, da se z rahlim odmikom ozremo po izvoru rekreativnega teka in razlogih njegove velike priljubljenosti v zadnjem desetletju.

PRVI SO BILI NOVOZELANDCI

Tek kot oblika rekreacije je prišel k nam kot še številne druge stvari, nekatere bolj, druge manj hvalevredne, z zahoda. Splošno znano je, da je bil džoging, lahkotno tekanje, popularen v ZDA že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Veliko manj znano pa je, da ima svoje korenine na Novi

TEKAŠKA VROČICA je svoj vrhunec, ki smo mu pri nas priča že kar nekaj let, dosegla konec oktobra. Na zadnjo oktobrsko nedeljo se je na ljubljanskih ulicah z uro, tekmeci in samim sabo pomerilo okoli 20.000 tekačev.

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

Ljudje

PETEK, 6. 11. 2015

Zakaj je tek privilegij Zelandiji. Že v drugi polovici petdesetih let, ko je tek veljal za brezkoristno, celo nezdravo in nevarno početje, je Novozelandec Arthur Lydiard (1917–2004) promoviral lahkoten vzdržljivostni tek kot sredstvo za izboljšanje srčno-žilne kondicije. Priporočal ga je celo ljudem, ki so okrevali po infarktu. Legendarni Lydiard, verjetno najvplivnejši trener teka na srednje in dolge proge, ki je treniral prvake in rekorderje, se je namreč že tedaj zavedal zdravstvenih koristi lahkotne vzdržljivostne vadbe.

stran 33

VIZIONARSKI ČEVLJAR

Vizionarski čevljar je leta 1961 v domačem Aucklandu ustanovil klub za džoging, prvi tovrstni klub na svetu. Naslednje leto je Lydiarda obiskal ameriški atletski trener Bill Bowerman (1911–1999), ki je v svoji karieri med drugim treniral 31 olimpijcev. Lydiard je svojega gosta povabil na tek v družbi 70-letnega rekreativnega tekača, ki je imel za seboj tri srčne infarkte. 50-letni Bowerman, ki ni mogel držati koraka z njim, je po vrnitvi v ZDA začel popularizirati vzdržljivostni tek. Američan, ki si je poleg tega

skoraj obsedeno prizadeval za čim lažje tekaške copate in sprinterice, je leta 1964 s svojim nekdanjim atletom, tekačem na srednje proge Philom Knightom, ustanovil podjetje, ki se je ukvarjalo s prodajo in kmalu že tudi s proizvodnjo športnih copat in druge opreme. To podjetje je pozneje dobilo ime Nike.

TEČEJO TUDI ČLANI MENSE

Bowermanovo navdušenje za vzdržljivostni tek in želja, da bi bilo novoustanovljeno podjetje uspešno, je poleg še nekaterih drugih okoliščin vodilo v popularizacijo teka v ZDA. K temu je

Na prvem Ljubljanskem maratonu leta je sodelovalo blizu 700 tekačev, dvajset let pozneje so jih našteli več kot 20.000.

pripomogla tudi popularnost nekaterih uspešnih ameriških tekačev, še najbolj morda Franka Shorterja, zmagovalca münchenskega olimpijskega maratona leta 1972. Močan vpliv so imeli tudi nekateri mnenjski voditelji. Med njimi je treba omeniti Jamesa Fixxa, člana Mense, najstarejšega kluba na svetu, ki združuje ljudi z zelo visokim inteligenčnim količnikom. Fixx, dotlej neaktivni nezmerni kadilec, se je za tek navdušil leta 1967, star 35 let in težak 110 kilogramov. Svoj življenjski slog je močno spremenil in začel popularizirati tek. Njegova knjiga The Complete Book of Running, ki je izšla leta 1977, je bila velika prodajna uspešnica. Žal je ironija usode hotela, da je Fixx umrl v svojem 53. letu – zaradi srčnega napada. Pomembno vlogo je verjetno imel njegov življenjski slog, preden se je spreobrnil k športnemu življenju, še bolj pa verjetno dedni dejavniki – njegov oče je iz istega razloga dočakal še deset let manj. Tek je imel med belim ameriškim srednjim slojem čedalje več privržencev in ker je človeku tekmovalnost vrojena,

so vznikala številna tekaška tekmovanja.

NEWYORŠKI MARATON JE NAJVEČJI

Leta 1970 je nekaj tekaških zanesenjakov organiziralo prvi newyorški maraton, tekmovanje, ki je z leti preraslo v institucijo, ki v svetu športa

1970 je leto začetka slovitega in prestižnega newyorškega maratona.

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 34

Ljudje

nima primere. Na njem je leta 2013 nastopilo več kot 50.000 tekačev z vsega sveta, pri čemer so številni kandidati zaradi omejenega števila nastopajočih in posledičnih kvot ostali doma. Tekači so samo za prijavnine plačali skupno več kot 10 milijonov evrov, še nekaj deset pa se jih je steklo v žepe ponudnikov prenočišč, gostincev in vseh drugih, ki so vključeni v to veliko igro.

NAJPREJ SE JE TEKLO OB ŽICI

Nekoliko pozneje, v osemdesetih letih 20. stoletja, se je začel rekreativni tek čedalje bolj uveljavljati na evropskem zahodu. Tudi tam so začeli organizirati cestne tekaške prireditve in mnoge so se obdržale, pridružile pa so se jim še nove. Vrhunsko trenirani atleti, začenši s Kenijci in Etiopijci, so tekmovali zaradi denarnih nagrad, rekreativni tekači pa so merili moči svojim sposobnostim primerno. Leta 1996 je na pobudo peščice tekaških navdušencev, s prevajalcem in publicistom Brankom Gradišnikom ter odvetnikom Andrejem Razdrihom na čelu, tudi Ljubljana dobila svoj mestni maraton. V Ljubljani je že veliko pred tem, vse od leta 1957, potekal Tek trojk ob žici okupirane Ljubljane, kot se je imenoval, a je zaradi politične konotacije začel med veljaki izgubljati podporo. Prav tako je že od leta 1981 v Radencih potekal Maraton treh src, z Ljubljanskim maratonom pa je Slovenija dobila veliko mestno tekaško prireditev. Vendar so se organizatorji zavedali, da bi podporo mestne oblasti hitro izgubili, če bi bila udeležba preskromna. Zato so poleg teka na maratonski razdalji (42.195 m), ki se je je udeležila poldruga stotinja tekačev in osem tekačic, organizirali še tek na 21 kilometrov in nekajkilometrski rekreativni tek za

slabše pripravljene. Tako se je skupno število tekačev na prvem Ljubljanskem maratonu spogledovalo s številom 700 in dobilo zeleno luč za naprej.

TREBA JE NEKAJ NAREDITI ZASE

Število se zdi iz današnje perspektive skromno, vendar je treba upoštevati, da je Slovenija začela vstopati v ero rekreacije šele nekaj let pozneje, nekako na prelomu tisočletja. Prelom je povezan z denarjem, natančneje z bogatenjem slovenske družbe. Kupna moč je narasla, življenjski slog srednjega sloga se je začel spreminjati, zavest, da je treba

v športni industriji. Ta je, kot že prej na evropskem zahodu in Ameriki, vstopila v dobičkonosno igro. Posamezni tekač pusti v trgovinah s športno opremo in prehranskimi dodatki in pri še drugih ponudnikih izdelkov in storitev, povezanih s tekom, sorazmerno malo denarja, a tekačev in potencialnih tekačev je zelo veliko. Zato zaslužki celo na majhnem slovenskem trgu niso zanemarljivi. Pri čemer je izjemnega pomena oglaševanje, ki brenka na preizkušene strune – zato številni rekreativni tekači premorejo opremo, ki bi po kakovosti in predvsem po količini zadostila potrebam nekaj vrhunskih, dvakrat na dan intenzivno trenirajočih atletov. Rekreativni tek – kdo bi si lahko kaj takega predstavljal pred 20 ali 30 leti – je spoznan za koristno, pa tudi modno reč.

Rekreativni tek je koristna, a hkrati tudi precej modna dejavnost. »narediti nekaj zase,« se je krepila. Ukvarjanje z rekreacijo je postala kompenzacija za v nekaterih pogledih zelo naporen sodoben način življenja, pa tudi pojavna oblika intenzivnega ukvarjanja s samim seboj, značilna za sodobni zahodni svet.

S TEKOM POVEZANA INDUSTRIJA

Tek kot oblika rekreacije je dobil posebno mesto verjetno iz več razlogov, pri čemer so pomembno vlogo odigrali mediji. V njih so zdravniki in tekaški strokovnjaki predstavljali koristi rednega zmernega ukvarjanja z vzdržljivostnim športom, pri čemer je teku v prid govorila njegova preprostost in (cenovna) dostopnost. Po nastopu globalne krize leta 2008 je to verjetno dobilo še poseben pomen. Razloge je treba nadalje poiskati

SLOVENKA NA IRSKEM

REVNI NE TEČEJO

Pri tem velja opozoriti še na en vidik, ki odslikava družbeno realnost: tek kot rekreacija je v mnogih, verjetno celo v večini primerov oblika spopadanja z debelostjo. In to verjetno večinoma iz estetskih, ne zdravstvenih razlogov. Debelost pa je prav ena izmed posledic (post)modernega načina življenja, v katerem imamo na voljo (pre)obilje energijsko bogate hrane, potrebe po fizičnem delu pa primanjkuje. Če bi se znali obrzdati pri prehrani, bi bila motivacija za ukvarjanje z rekreacijo precej okrnjena. Ukvarjanje s samim sabo, tudi v obliki rekreacije, je pravzaprav privilegij, ki si ga lahko privoščimo ljudje srednjega sloja bogatih družb. Že če se napotite na evropski vzhod, na katerem se ljudje ukvarjajo z zagotavljanjem osnovne materialne blaginje, kot smo se pri nas pred 25, 30 leti, boste rekreativne tekače lahko šteli na prste.

ŠPELA ZUPAN je posebno dekle. Pred štirimi leti se je z nahrbtnikom odpravila po klifih na Irskem. In ostala. Našla si je delo pomočnice direktorja hotela v Lisdoonvarni, mestecu, v katerem se odvija največji dogodek za samske, festival Matchmaking. Piše: Andreja Comino Foto: osebni arhiv Špele Zupan

isdoonvarna leži na zahodni obali na tipičnem irskem podeželju. Neokrnjena narava in veliko živali, konji, ovce, krave, ki se prosto sprehajajo. Bila je presenečena, kako blizu so klifi in plaže.

SLUŽBO SI JE PRIGUGLALA

Da je Špela nevsakdanje dekle, je sklepati tudi po tem, kako si je našla službo. »V iskalnik Google sem vtipkala merila moje 'popolne' službe. Želela sem si delati v hotelu na zahodni obali Irske ob morju in klifih v mednarodnem okolju. Takšno službo sem tudi dobila. Moji sodelavci so z vsega sveta in prav tako gosti. Vsak dan spoznavam kulture, jezike. Gosti prihajajo večinoma iz Nemčije, pa tudi Nizozemci, Francozi, Italijani, Angleži, kar je najboljši način za učenje jezikov.«

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

Ljudje

PETEK, 6. 11. 2015

Mojstrica za zmenkarije

ODPRTI IN KLEPETAVI

Festival Matchmaking bo prihodnje leto praznoval 160. obletnico.

Z jezikom ni imela večjih težav, saj je vedno delala v podjetjih, v katerih je bila angleščina službeni jezik. To je vsekakor pripomoglo, da se je hitro navadila irskega naglasa. »Pri rezervacijah sob sem se morala navaditi na vse irske priimke in imena, ki se jih lahko naučiš samo v praksi, saj jih veliko izvira iz irščine oziroma gelščine. Denimo na Aranskih otokih, ki sem jih večkrat obiskala, še vedno govorijo irščino. Vsi govorijo angleščino, vendar uporabljajo izraze, ki se jih lahko naučiš v praksi. Denimo beseda byro pomeni svinčnik,« pravi in dodaja, da so jo ljudje lepo sprejeli. Lisdoonvarna je zelo mednarodno mestece in tudi naokoli ni nikoli dobila občutka, da bi jo obravnavali drugače, ker je tujka. Samo večkrat mora razložiti razliko med Slovenijo in Slovaško, kar je že malo utrujajoče. Vendar jo nekateri lepo presenetijo, ko ji rečejo, da je Ljubljana lepa. »Irci so zelo odprti in radi poklepetajo s tabo, kjerkoli te srečajo.«

LJUBEZEN JE V ZRAKU

stran 35

Prav posebno doživetje pa je vsako leto šesttedenski festival Matchmaking, festival zmenkarij. »Gre za festival, ki traja kar šest tednov, prihodnje leto pa bo praznoval 160. obletnico. Zmenkarije so se prvotno začele kot organizirane poroke irskih kmetov, ki vse leto delajo na izoliranem podeželju. To pa je bila priložnost, da si najdejo ženo. Festival se je skozi leta spreminjal,

ideja o močnem in postavnem irskem kmetu pa je še vedno prisotna in privlačna predvsem za ženski del populacije. Med tednom celotna Lisdoonvarna pleše v vsakem pubu in hotelu. Seveda pa to ni samo ples, ampak pridejo tudi spoznat nove ljudi in potencialne nove partnerje. Lisdoonvarna ima samo eno glavno ulico in ta je preplavljena z obiskovalci, ki hodijo iz enega puba v drugega.«

ISKANJE SORODNE DUŠE

Festival vsako leto obišče več kot 40.000 obiskovalcev iz Irske, Velike Britanije, Francije, Nemčije, veliko zanimanja je tudi med Američani. »Ideja, da se Američanka zaljubi v čednega Irca, je zelo mamljiva. Da pa vse podprem z dejstvi o učinkovitosti teh zmenkarij, lahko povem, da sem spoznala ogromno parov, ki so se spoznali na festivalu, se poročili in si ustvarili družine. Seveda vsi obiskovalci pravijo, da pridejo sem zaradi dobre zabave, ampak čutiti je njihovo upanje, da morda le spoznajo svojo sorodno dušo.«

PRILOŽNOST ZA VSE

»Po petih tednih zabave, plesa in zmenkarij pride na vrsto še vikend The Outing, gejevski in lezbični konec tedna. Poteka že tretje leto zapored in prinaša pridih sodobnejšega časa. Gre za malo drugačen

konec tedna, poln zabave in zmenkarij, ki potekajo v hotelu, na Moherskih klifih in na izbranih lokacijah v Lisdoonvarni. Zame je eden ljubših s super zabavo. Lani sem tam na primer spoznala britanskega gejevskega mistra in ogromno znanih obrazov iz Velike Britanije in Irske. Letos je prišla tudi pevka, ki je zmagala na evroviziji s pesmijo Love shine a light (Katrina & The Waves, op. a.),« razlaga Špela. Nje ni osvojil Irec, temveč Nemec. »Rahlo presenečenje, ampak pravim, da gre ljubezen skozi želodec. In ker je po poklicu kuhar, to imenitno deluje. Spoznala sva se v hotelu Hydro, v katerem delam, v osrčju festivala, vendar ne med festivalom.«

40.000 obiskovalcev vsako leto obišče festival zmenkarij v irskem mestecu Lisdoonvarna.

PIŠE:

Tadej Golob novinar in pisatelj, znan po intervjujih, romanih in biografijah, ter alpinist

Playboy brez nagic?

ZA NEKATERE REČI si nisem mislil, da jih bom doživel. Da bo črnec postal predsednik ZDA, recimo. Pa sem. Ali pa, da bodo hrvaški smučarji boljši od slovenskih (in da bodo potem naši – Tina Maze – spet boljši …) Pa sem. Ali pa, da bom dočakal Playboy, v katerem ne bo nagic. Pa bom, kot kaže, tudi to.

ar vemo, je naslednje. Enkrat septembra naj bi se Cory Jones, dejanski urednik ameriškega Playboya, sestal z uradno še vedno glavnim urednikom in ustanoviteljem revije Hughom Hefnerjem in v dnevni sobi njegove graščine pred stenami, na katerih visijo slike Picassa, mencajoče izrazil heretično misel, da bi bilo mogoče bolje, da bi se Playboy odrekel goloti. In Hefner, ki se ga pred tem ni dalo prepričati niti o tem, da bi revija objavljala fotografije malo manj plastičnih lepotic, vsaj kar se njihovega najbolj štrlečega dela tiče, je prikimal. V času, ko je vsakdo od nas le en klik z miško od najbolj radikalne pornografije, to nima več smisla, pravijo.

KJE SO ČASI GOLE CRVENKAPICE

Pornografije? Petnajst let sem delal za slovenski Playboy in očitno ves ta čas živel v zmoti, da revija ne tekmuje s pornografskimi mediji, in o tem prepričeval intervjuvance. Z intervjuvanjem sem se namreč ukvarjal, in ker sem bil pri tem še kar uspešen, do pogovora sem pripravil tako Janeza Drnovška kot Janeza Janšo, Bojana Križaja, Gorana Dragića, Mileno Zupančič in Poldeta Bibiča, sklepam, da so tudi oni mislili podobno. Zdaj pa izvem, da jih je ubil youporn. Ker, takole na hitro in na pamet se spomnim najmanj enega razloga za fotografije golega ženskega telesa, ki ne bi smel izgubiti svoje vrednosti, XXX-konkurenca gor ali dol. Estetske. Lepo žensko telo je na lepih, da ne rečem umetniških fotografijah, lepo pogledati. Saj tudi slikarji niso nehali slikati aktov, ker nihče več ne drka na

njihove umetnine. In potem je tu še eden, ki ga niti ne znam razložiti, pa bom kljub temu poskusil. Življenje je, kot vsi vemo, zahtevno, trdo in nenehno se moramo truditi, da ne skrenemo s prave poti in pristanemo na pločniku pred Mercatorjem s Kralji ulice v roki ali, še huje, v kakšnem resničnostnem šovu. Pridni moramo biti, pa odgovorni … Nenehno, iz dneva v dan. Pa tega ne, pa ne onega … Človek potrebuje sprostitev, bedarije, ki jih namesto njega naredijo drugi. Kakih deset let je od tega, a se še vedno spomnim bolgarske

Golo žensko telo ne bi smelo izgubiti estetske vrednosti. številke Playboya, v katerem so objavili fotografije 20-letne Crvenkapice na poti k babici. Vem, butasto, ampak … Morali bi jo videti. Po mojem se ni ženska golota nič bolj izpela kot karkoli drugega, le pritiski nanjo so učinkovitejši, kot so bili leta 1953, ko je Hefner natisnil prvo številko. Če te zaradi golote nočejo dati na prodajne police, če zaradi nje ne dobiš reklam, tiha večina pa to neprizadeto spremlja, potem se ji pač odrečeš. Sicer pa, kot poročajo ameriški časopisi, naj bi Playboy še vedno »objavljal fotografije žensk v provokativnih pozah, le da na njih zdaj ne bodo več popolnoma gole.« Komaj čakam.

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 36

Ljudje

DINASTIJA KARDASHIAN

RESNIČNOSTNI ŠOV Ko se je Ryan Seacrest leta 2007 odločil, da bo družini Kardashian ponudil možnost lastne resničnostne oddaje, se mu zagotovo ni sanjalo, kakšna zlata jama bo to.

Piše: Irena Pirman

se pa se je p rav z a p rav začelo, še preden so Kardashiani sploh prišli na televizijo, precej pred zadnjo dramo, to pa sta padec Lamarja Odama, moža Khloe Kardashian, v komo zaradi predoziranja, in Lamarjevo čudežno prebujenje.

sona, ko so mu sodili zaradi umora žene Nicole in njenega ljubimca Ronalda Goldmana. Robert in Kris Kardashian sta bila takrat že ločena, Kris je bila tudi že poročena z Brucom Jennerjem, je pa sojenje razdelilo klan na dvoje. Čeprav so se Robertovi in Krisini otroci – Kim, Kourtney, Khloe in Rob – igrali z O. J.-jem, se je Kris po umorih postavila na stran tistih, ki so menili, da je bil O. J. kriv. Robert Kardashian je za rakom umrl leta 2003.

RAZKOL ZARADI O. J. SIMPSONA

S SEKSOM DO SVETOVNE SLAVE

Robert Kardashian, glava družine, je bil odvetnik O. J. Simp-

Vsaka »zvezdica«, ki kaj da nase, mora imeti posnetek sek-

72 dni je trajal zakon Kim Kardashian z nogometašem Krisom Humphriesom.

Profimedia

Zadolženi za škandale

sa, ki pride v javnost. In kdo, če ne Kim Kardashian, se lahko pohvali z njim. Njen »soigralec« je njen takratno fant, pevec hiphopa, Ray J. Posnela sta ga leta 2003, v javnost pa je prišel leta 2007 – zanimivo, čez pol leta so začeli prikazovati oddajo. Posnetek je potem kupila pornografska filmska družba Vivid Entertainment, vendar se je Kim uspelo pogoditi z njimi za pet milijonov dolarjev in posnetek umakniti s trga. Posnetek seksa velja za Kimino odskočno desko v svet slavnih.

SLEKLA SE JE ZARADI MAME

Golota je očitno sploh dobra vstopnica v ta svet, saj je Kim

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 37

Ljudje

PETEK, 6. 11. 2015

MARTIN SHKRELI, podjetnik s hrvaškimi koreninami, je nedavno čez noč postal ena najbolj osovraženih oseb v ZDA.

ovca družine, govorice odločno zanikata, se pa Khloe ni odločila za test DNK.

PRIZNAM, VARAM TE

Khloe in Lamar Odam sta se leta 2009 poročila po le mesecu dni znanstva in zdelo se je, da sta si usojena. Skoke čez plot mu je bila pripravljena odpustiti, odvisnosti od različnih substanc (kupoval jih je tudi z njenim denarjem) pa nikakor ne. Lamar je objavil tudi posnetek, na katerem priznava, da je prevaral ženo. Zakonske težave je Khloe pred celotno družino dolgo časa skrivala. Uradno še vedno nista ločena.

SE LAHKO LOČIVA, LEPO PROSIM?

Lamar in Khloe sta preklicala ločitev, hkrati pa trdita, da nista par. pozirala tudi za Playboy, v kar jo je silila njena mama Kris, za katero je znano, da jo žene denar (in potreba po tem, da ima pod nadzorom življenja svojih bližnjih). Kris si je od nekdaj želela, da bi njeni otroci (in možje) unovčili vsako priložnost, in Playboy je bil pač ena izmed njih. V njem se je Kim pojavila leta 2007, vendar že dolgo trdi, da to obžaluje. »Daj, stori to,« naj bi ji prigovarjala Kris. »Morda te nikoli več ne bodo prosili. Nihče ne ve, kdo si. Naše oddaje sploh še ni na sporedu. Ko boš stara, boš vsaj lahko gledala svoje lepe fotografije.« In jo je ubogala.

odnose brez zaščite. Revija In touch je potem objavila Michaelove trditve, da je on Masonov oče, a mu je Kourtney z DNK-testom dokazala, da nima prav. Podobnih govoric se je morala leta 2012 otepati Khloe, in sicer sta nekdanji ženi Ro-

KDO ŽE JE MOJ OČE?

berta Kardashiana Jan Ashley in Ellen Kardashian trdili, da je Khloé hči dolgoletnega frizerja Krisa Jennerja Alexa Roldana. »Khloé ni njegov otrok, to mi je povedal, ko sva se poročila,« je povedala Jan. Kris in Khloe, ki se je vedno počutila kot črna

Kim Kardashian se lahko pohvali z enim najkrajših zakonov. Z nogometašem Krisom Humphriesom sta se poročila 20. avgusta 2011, po 72 dneh pa je že vložila zahtevo za ločitev. Nekaj časa je kazalo, da bo v zvezi z ločitvenim postopkom prišlo do zapletov, ki jih bo treba reševati na sodišču – nagajal je seveda Kris, Kim pa se je z ločitvijo mudilo, saj je z bodočim možem Kanyejem Westom pričakovala prvega otroka (hčer North), katere oče bi bil uradno – če ne bi bilo ločitve – Kris. K sreči se jima je le uspelo pogoditi, 3. junija 2013 je bila ločitev dokončna, North se je rodila 15. junija, s Kanyejem pa sta se poročila naslednje leto. Tik preden se je poročil s Kim, je Kris tudi izvedel, da je bila Kim od leta 2000 do 2004 poročena z glasbenikom Damonom Thomasom. Med najnovejšimi škandali družine je še ena ločitev: Scott Disick in Kourtney sta se letos po devetih letih in treh otrocih razšla zaradi njegovih nenehnih težav z alkoholom. Poročena nista bila.

PREDEBEL ZA SLAVO

Rob Kardashian, ki ga v zadnjih sezonah oddaje sploh ni videti (ima težave s čezmerno težo in samopodobo nasploh), se kljub temu ni mogel izogniti škandalom, ko je na Twitterju objavil, da ga je njegovo tedanje dekle, britanska pevka Rita Ora, prevaralo z najmanj 20 moškimi. Sledilo je še več nesramnih tvitov, potem pa so se ti nenadoma končali.

Kardashianove ženske služijo tudi z oblačili, ki jih v Aziji v nemogočih razmerah izdelujejo slabo plačani delavci, tudi otroci.

Scott Disick menda ni oče sina Kourtney Kardashian Masona. Ko sta se leta 2009 Scott in Kourtney za nekaj časa razšla, je imela namreč Kourtney romanco z manekenom Michael Girgentijem, s katerim je imela

BRUCE POSTANE CAITLYN

Pokojna Joan Rivers je v oddaji Modna policija že dobri dve leti, preden se je to dejansko zgodilo, napovedovala, da bo Bruce Jenner spremenil spol. In letos se je to dejansko zgodilo: Bruce je postal Caitlyn Jenner, kar je še posebno težko prenesla Kris, saj sta bila z Brucom poročena 24 let – uradno sta se ločila letos, razšla pa sicer že lani.

Služil bi na račun bolnih

artin Shkrelli (32) je odkupil pravice za izdelovanje zdravila Daraprim. Uporabljajo ga predvsem okuženi z virusom HIV. Vse lepo in prav, če Martin cene zdravila ne bi zvišal s 13,5 dolarja (12,2 evra) na 750 dolarjev (678 evrov). Se pravi, da je zdravilo podražil za več kot 5000 odstotkov. Zaradi tega je požel ostre kritike po vsem svetu. Shkrelli je nazorno pokazal, kaj je skrajni kapitalizem in kako želi neusmiljeno izkoristiti ljudi v stiski, ki so pri tem povsem nemočni. V tem primeru bolne, ki bi brez tega zdravila pač umirali, kar pa Martina

očitno ne zanima. Posel je pač posel. A kot kaže, je Martin le ne bo odnesel čisto brez posledic. Pred kratkim je namreč podjetje Imprimis Pharmaceuticals Inc iz San Diega napovedalo, da bodo tudi oni začeli proizvajati zdravilo v obliki kapsul, za eno kapsulo pa bo moral oboleli odšteti manj kot dolar. Primer zdravila Daraprim je pokazal, kako pomembna sta zdrava konkurenca in preprečevanje monopola; ni skrivnost, da so svetovne farmacevtske družbe pogosto močnejše ter vplivnejše kot recimo državni aparati, njihova glavna skrb pa ni zdravljenje ljudi, temveč ustvarjanje dobička.. (uk)

Milijon za »skromni« začetek

DONALD TRUMP si, kot vemo, vroče prizadeva, da bi sedel na ameriški predsedniški stol.

ed kampanjo je izrekel že marsikaj, eno neumnejših pa je izustil v New Hampshiru, ko je za Today Show dejal, da je začel svojo poslovno kariero izjemno skromno. »Očka mi je posodil manjšo vsoto, milijon dolarjev, da sem lahko začel, a to ni nič v primerjavi s tem, kar sem dosegel. Ko sem prišel v Manhattan, sem moral očetu

denar vrniti z obrestmi.« Ne vemo sicer, ali Trump obžaluje te svoje besede, ki jih niti Američani niso sprejeli z naklonjenostjo, vsekakor pa je dejstvo, da Trump svojega imperija a niti slučajno ni ustvaril iz nič. Tisti »nepomembni milijonček« pa pri vsem skupaj najbrž niti ni bil ključnega pomena, temveč so bile to pomembne zveze, ki mu jih je priskrbel njegov oče. (uk)

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 38

Zabava

Križanka

Sudoku

ČLANI ŽIRIJE ŠOVA SLOVENIJA IMA TALENT ŽIRIJA BRITAN. SVETOPREGLED, ŠOVA SLOVENIJA IMA PISEMSKI KONTROLA IGRALEC (PETER) PREROK TALENT BREZDELJE; BREZPOSELNOST KDOR KAJ ZATEGUJE LJERKA BELAK

NAVODILO, KARL IT. VIOLIANDRES NAPOTEK ERJAVEC NIST (UTO) VALDES (ZASTAR.)

HU(GO) PODEŽELSKO NASELJE

ŠPANSKI TENORIST (JOSE)

ILOVICA

TERENSKO ZVEZNA VOZILO, DRŽAVA V DŽIP BRAZILIJI

REKA RUR ZNAČILNOSTI AMERIČANOV

POSLOVNA ENOTA VRSTA ŠPORTNE JADRNICE

NAZIV

GRŠKI BOG VOJNE

MESTO V KATALONIJI OSAMLJEN GRIČ

BORIS ČAMPA

IT. POPEVKAR (RENATO)

ČISTO PREMOŽENJE

SAMO- STARORIM. PESNIK VŠEČEN GORA V LEPOTEC POSOČJU

HRVAŠKI NEKDANJA FR. PISEC KARIKAVEČJA ROMAIN TURIST POKRITA GARY VOLJEVICA KOČIJA (EMILE)

SL. MESTO (IT. OBLIKA) REKA V MÜNCHNU

IRIDIJ

KRAJ PRI NEKD. ALB. MARIBORU VODITELJ (RAMIZ)

SP. DEL STREHE SODRGA, DRHAL

POŽETA NJIVA, STRNIŠČE CENENA POTISKANA BOMBAŽNA TKANINA

AMERIŠKI IGRALEC GR. RODU (TELLY) VIS. TEMPERATURA GIBLJIV STIK KOSTI

EVICA

STRAN MAJHEN NEBA, KOS VZHOD (NAREČNO) TNALCE

BELGIJSKI SKLADATELJ (ORLANDO DI)

ALBERTO MORAVIA

INDIJSKA VDOVA, KI SE JE DALA SEŽGATI

NAPAD, ATAKA

Kakuro

KOSTNI DENAR V MJANMAR. LOK NAD SL. IGRALOČESOM KA (MINU)

JURIJ VEGA

ANTON INGOLIČ LUKA NA HONŠUJU GRAFIČNO ZNAMENJE ZA VEZANJE BESED

BANJA

IGRALEC GIBSON POGOSTA PADAVINA

RADO LENČEK STAR SLOVAN

SKUPEK, CELOTA

Ž. IME, JASNA

ZASTRUPITEV S KISLINAMI OA(ZA)

KONCERTNA DVORANA

NAŠ PREMIER (MIRO)

ENOTA ZA ČISTINO ZLATA

PRIBITEK PRI MENJANJU DENARJA

SALOMONOV UGANKAR

Številska osmerosmerka

ŠTEVILSKA OSMEROSMERKA

Navedene številke poiščite in prečrtajte v eni od osmih smeri – levo, desno, gor, dol ali diagonalno. Števila se med seboj prepletajo in imajo najmanj eno skupno številko z drugim. Na koncu vam ostane nekaj neprečrtanih številk. Prebrane po vodoravnih vrstah (s pikama na ustreznih Navedene številke poiščite in dajo prečrtajte mestih), vam datum izida naslednje številke Ugankarja. v eni od osmih smeri – levo, desno, gor,

Sudoku

Kakuro

dol ali diagonalno. Števila se med seboj 12364 - 12961 - 17390 - 18201 prepletajo in imajo najmanj eno skupno 20022 - 26390 - 26851 - 29431 številko z drugim. Na koncu vam ostane 29621 nekaj neprečrtanih 33021 številk. Prebrane po - 39525 - 35197 - 37808 vodoravnih vrstah (s pikama na ustreznih 39754 mestih), vam dajo rešitev. 42014 - 42143 - 42509 - 47302 49103 - 49121 50615 - 50795 - 54237 - 56785 58490 60905 - 61340 - 62410 - 64324 12364 - 12961 - 17390 –65295 18201- 67501 20022 - 26390 - 26851 - 29431 – 29621 70186 - 70641 - 74519 - 75472 33021 - 35197 - 37808 - 39525 – 39754 75638 - 76038 42014 - 42143 - 42509 - 47302 - 49103 – 49121 80637 - 80720 - 85846 - 87360 50615 - 50795 - 54237 - 56785 – 58490 89710 60905 - 61340 - 62410 - 64324 - 65295 – 67501 70186 - 70641 - 74519 94050 - 75472- -94580 75638- –95620 76038- 97410 80637 - 80720 - 8584698234 - 87360 – 89710 94050 - 94580 - 95620 - 97410 - 98234

Kakuro V vsako vrsto oziroma kolono vpišite številke, katerih vsota je navedena na začetku. Pri tem upoštevajte pravili: 1. V posamezni vsoti se nobena

Rešitve

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 39

Zabava

PETEK 6. 11. 2015

ISKALNICA Pomagaj Timu poiskati športne rekvizite, ki jih potrebuje.

LABIRINT

Iz katerega volnenega klobčiča vodi nit do babice Sonje?

Strip ZLATKOO0! ANGELCA!!! KUŽKOV JE ZMANJKALO!!

KVIZ

KAKO MU BO PA IME?

KAKO JE SRČKAN!

JASNO.

Pri vsakem vprašanju poskusite pravilno odgovoriti. Pravilno obkrožene črke vam dajo ime in priimek znanega slovenskega pisatelja.

1. SIGRID UNDSET JE LETA 1928 PREJELA NOBELOVO NAGRADO ZA …

E - Angela Gerekou I - Melina Mercouri O - Irene Papas

7. GLAVNO MESTO ZDA JE …

8. KOLIKO ZLATIH OLIMPIJSKIH MEDALJ JE OSVOJIL CARL LEWIS? D - enajst F - deset G - devet

10. FILMSKI IGRALEC RICHARD BURTON JE BIL POROČEN …

L - petkrat K - šestkrat J - sedemkrat 7

L - New York M - Los Angeles N - Washington

S - Makedonka T - Srbkinja V - Hrvatica

4. KATERA GRŠKA FILMSKA IGRALKA JE NA SLIKI?

6. NA SLIKI JE …

9. ZDRAVILNA RASTLINA NA SLIKI JE … I - pelin O - ajbiš U - luštrek

I - Bruce Springsteen O - Jimi Hendrix U - Elvis Presley

N - rubin P - smaragd R - opal

3. PRVA ŽENA FIZIKA ALBERTA EINSTEINA JE BILA PO NARODNOSTI …

M - 8888 metrov N - 8848 metrov P - 8868 metrov

O - ekonomijo U - mir A - književnost

2. KATERI DRAG KAMEN JE NA SLIKI?

5. KAKO VISOKA JE GORA MOUNT EVEREST?

Avtor: Grega Rihtar

11. ZASTAVA NA SLIKI PRIPADA …

I - Keniji A - Etiopiji E - Ugandi 8

12. BRITANSKA GLASBENA SKUPINA PRIHAJA IZ …

Ž - Cardiffa Š - Glasgowa Č - Liverpoola

Rešitev: 1) književnost, 2) rubin, 3) Sean Connery, 4) Irene Papas, 5) 8848 metrov, 6) Bruce Springsteen, 7) Washington, 8) devet, 9) ajbiš, 10) petkrat, 11) Keniji, 12) Liverpoola; Anton Ingolič

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 40

Zabava

Križanka SLOVENSKI SMUČARSKI SKAKALCI

risba KAJVEŠ

DEL OBLA- PRIMOŽ ČILA PRI PETERKA KATOL. TOPNIŠKI REDOVIH NAPAD

PRIPADNIK

JURIJ INDOEVR. DALMATIN SKUPINE

NARODOV

KAR SE NAMAŽE

PISATELJICA PEROCI

TABOR, KAMP (IZVIRNO)

SL. VIOLONČELIST (CIRIL)

DURI, VRATA

MUSLIM. DUHOVNIK ČEŠ. TENIS. BENEŠOVA

BOLGAR. BIATLONEC (KRASIMIR)

DOMAČE, DIV. PTICE OBČ. IMENA V SLOV.

DOLOČENA KOLIČINA JEDI, OBROK ZVEZA RUSKI (LJUDSKO) PISATELJ SL. VESLAČ (EDUARD) (IZTOK)

IZDELOVAL. PARKETA GOVEJI ZREZEK

KLOP, CEK (ZASTARELO) BEBEC, SLABOUMNEŽ

VPOJ, VPIJANJE

ŽELEZNIŠKA ZAPORNICA

NIZEK ŽENSKI PEVSKI GLAS

CESTNO VOZILO

PTICA PEVKA; TUDI PALICA IZ BRIN. LESA MESTO NA AV.ŠTAJER. FIN. ARH. SAARINEN

FILOZOF MARX GLASBENIK KLINAR TRAVA 1. KOŠNJE SPOPAD, PRETEP (... IN KAVS) JUŽNOAM. TKANINA TONY ETNIČNA ZA PERNICE CETINSKI SKUPINA, ST. ŽELEKOLLA ZO, RENA

N. SKLAD. (KASPAR) NEM. FIL. (GEORG)

VAS PRI CELJU

BLAGAJEV VOLČIN

ŽGANA PIJAČA

JUŽNOAMERIŠKA ŽIVAL

KEDONIJI

BREZNOG PLAZILEC

MESTO OB URALU V KAZAHSTANU ŠIFRER ANDREJ ŠVEDSKI SKLADAT.

STANJE PROSTOR ZA POIZKU. BREZ ORGAN V ZAVESTI ŽRELU

VAS PRI M. NA SOČI VLADAR V TUNIZIJI

MANJŠE PLOVILO

TUJE GORSKA Ž. IME VILA V GRŠKI POLJSKI MITOLOGIJI SLIKAR

OTOK V KIKLADIH RIM. VOJSKOVODJA

RUSKI SLIKAR REPIN NIZ. SLIK. (AERT VAN) NEKD. HR. PLAVALKA

AM. IGRAL. (JESSICA) MOGOČNA GORA

BILJARDNA PALICA POLŽ BREZ HIŠICE

ML. GOVEJA SAMICA ČEŠ. PISAT. (BOŽENA)

NINA IVANIŠIN KINEMATOGRAF

24 UR ČUD, NARAVA PROTEIN V KORUZNIH ZRNIH

VILKO NOVAK

APNARSTVO

MESTO OB

CLAIRE BLOOM NORVEŠKI SLOVNIČAR

OKRASNI KAMEN PEVKA JURKOVIĆ

PTIČ SEVERNIH MORIJ, NJORKA

LJUBLJENEC

LESNI BREGALNIPREMOG CI V MA-

GORLJIV TRAK V SVEČI

ANGELINA JOLIE

OTO VRHOVNIK FR. PISEC FRANCE

GLAVNO MESTO TURČIJE

PRISTOJNO MESTO, INSTANCA MONOM

LJUBKOV. OBLIKA IMENA MARTIN BOLIVIJSKI PREDSEDNIK MORALES

RIMSKI POZDRAV PLAČILO ZA TKANJE

POJEM ZEN BUDIZMA KAMION S KASONOM

Ž. IME PRŠNA KOPEL, PRHA

ALBERT EINSTEIN PALEC, COLA

MERI AVSENAK

VRH V ANGLEŠKI KARAVANIGRALEC KAH NAD HOWARD SOLČAVO

NEPOTELEVISPRAVLJE- JANEZ ZIJSKI NE, RAZMEHOČEVAR ZASLON TANE REČI

FILM ANDREJA KOŠAKA

STOLNA CERKEV

UNITED NATIONS

IGLASTO DELEC Z POŽREŠEN DREVO ELEKTR. ČLOVEK ALI GRM NABOJEM

RIHARD JAKOPIČ

PESNICA ŠKERL ŽILA ODVODNICA

EMA (LJUBKOV.) KRAJ PRI DOMŽALAH

BOLEČINA VRATA PRI NOGOMETU

NOVI VEK V GEOL. ZGODOV. ZEMLJE AVSTRIJ. POSUŠENA TRAVA ALPSKI SMUČAR MIT. PRVI (MARIO) LETALEC

GORICA TV VODITELJICA MOLK ZDRAVILNA RASTLINA RIM. BOG. PLODNOSTI M. IME, TILEN, EGIDIJ UPANJE

ŠV. GORA Z ZNAMEN. SEVERNO STENO

POKRAJIN. SREDIŠČE V VZHODNI SLAVONIJI

ŠKOTSKI PISATELJ (WALTER)

OSMINKA TISKOVNE POLE

VRSTA STRELNEGA OROŽJA

GRŠKA MODRICA KOMEDIJE

TETA, KUMA

FILMSKA IGRALKA (CATHERINE)

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

Šport

stran 41

Ta teden preberite

Petek, 6. november 2015

EPSKI SPOPAD

Slovo

Še imam odprte račune Metalec kladiva Primož Kozmus ob koncu kariere (str. 42-43)

Dvoboj na vse ali nič

Talent

Jan Mlakar blesti Za Fiorentino na treh tekmah šestkrat zadel

ROSSI IN MARQUEZ Motociklizem je tudi zaradi neposrednih (str. 42) dvobojev med dirkači izjemno zanimiv. A nihče ni pričakoval, da bodo stvari kdaj ušle izpod nadzora toliko kot med Valentinom Kvalifikacije V Ukrajini bo Rossijem in Marcom Marquezom na dirki v Maleziji. vroče

Piše: Aljoša Žvirc Foto: Profimedia

red zadnjo dirko v Valencii se še pojavlja veliko vprašanj in raznih teorij. Položaj je tako poseben, da bo dirka povsem v ozad-

ju in bodo v ospredje prihrumele takšne in drugačne zgodbe, ne samo o obeh petelinih, ki sta se zapletla v incident, ampak tudi o Lorenzu, ki je ob dogodkih na zadnji dirki postal velik favorit za osvojitev naslova prvaka.

KDO JE KOGA?

V preteklih dneh se je na dolgo in široko pisalo o odzivih Valentina Rossija in Marca Marqueza, ki sta krivdo seveda valila drug na drugega. Vse naj bi se videlo iz helikopterja, eden pravi, da ni stegnil noge,

drugi trdi, da je bilo prav to odločilno, da je izgubil nadzor nad motociklom. Resnica pa je verjetno nekje vmes. Spomnimo še enkrat, da sta se po nekaj krogih v zadnji dirki za veliko nagrado Malezije na stezi srečala mladi

Španec in izkušeni Italijan. Nato se je začelo nenadzorovano bojevanje za tretje mesto, vse skupaj pa je - z vsem dolžnim spoštovanjem do obeh šampionov šlo predaleč. Marquez je kot osa švigal mimo zdaj po tej, nato po oni strani, pri tem

Gregor Balažic o tem, kaj Slovenijo čaka v Lvovu (str. 44)

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 42

Šport

oviral Rossija, da se ta ni mogel odlepiti od Španca. A tudi ta je bil gotovo dovolj hiter, da bi držal stik z Danijem Pedroso in Jorgejem Lorenzom, ki sta z vsakim ostrim dvobojem tekmecev pridobivala prednost. Toda Španec se je odločil ovirati Rossija, kar je gotovo pomagalo Lorenzu, da se je na

Rossi se je na lepem »strgal z verige« in Marqueza ne samo odpeljal z idealne linije, ampak tudi spravil s steze. drugem mestu odlepil za več kot tri sekunde. Toda Rossi se je na lepem »strgal z verige« in Marqueza ne samo odpeljal z idealne linije, ampak tudi spravil s steze, čeprav je o tem nemogoče dokončno soditi. In na tej točki bi bil že čas, da dirkača in novinarji za nekaj časa vendarle nehamo iskati krivca in pustimo, da se odzovejo še nekateri drugi.

TAKO TO DELAJO NAJVEČJI …

Dogodek je močno odmeval povsod po svetu, ne le med dirkaško javnostjo.

BLESSING ELEKE

Slovo od Slovenije?

Tudi v Sloveniji so se kresala mnenja med komentatorji, novinarji in drugimi, ki jih zanima motociklizem oziroma šport. Marsikdo od znanih osebnosti je tudi javno povedal svoje mnenje. Rossi je v karieri neštetokrat poudaril, da mu srce bije za Inter, milanskega nogometnega velikana. V času, ko je zanj igral še Marco Materazzi, se je med njima spletlo prijateljstvo. Zato zdaj seveda ni šlo brez izjave osrednjega branilca, ki je posredno odločil finale svetovnega prvenstva leta 2006 v Nemčiji med Italijo in Francijo. »Mogoče se je Rossi res odzval napačno, a situacija je na las podobna mojemu incidentu z Zinedinom Zidanom. Mislim, da bi morala biti kaznovana oba, saj je Marc očitno provociral Rossija, kot sem sam ob živce spravil Zida-

Lorenzo in Pedrosa spremljata dogajanje za seboj. na in nato dobil kazen,« je povedal Materazzi, ki kot Italijan seveda drži z Rossijem. A tudi v naši zahodni soseščini so, tako kot povsod drugod, mnenja o potezah obeh dirkačev precej deljena. Ne pa tudi o tem, da bo na zadnji dirki v Valencii še kako vroče.

7 točk

NOVA GORICA Blessing Eleke, 19-letni napadalec novogoriškega prvoligaša navdušuje z izjemnimi predstavami, zato ne presenečajo govorice, da se zanj resno zanima neki francoski klub. »Zelo dobro mu gre, je odličen mlad igralec, zato ni nič čudnega, da se zanj zanima veliko klubov,« nam je povedal Elekejev zastopnik Stephen Makinwa, ki je tudi sam v preteklosti branil barve Nove Gorice. »Lahko povem, da se zanimajo zanj v pomembnih klubih, ki igrajo na dobri ravni. Nič še ni dokončnega, ampak smo zelo optimistični. Že zdaj pa je jasno, da je njegova prihodnost zelo svetla,« je optimističen nekdanji nigerijski reprezentant.

loči Rossija in Marqueza

JAN MLAKAR

Odličen v dresu Fiorentine FIRENCE Tri odigrane tekme in kar šest doseženih zadetkov – to je izjemna statistika Jana Mlakarja, ki vse bolj opozarja nase v dresu mladinske ekipe italijanskega prvoligaša Fiorentine. Šele 17-letni nogometaš se je na Apeninski polotok preselil lani na začetku leta, tedaj naj bi Domžale z njegovo prodajo zaslužile kar okrogel milijon evrov. Jan Mlakar je imel na začetku nove pustolovščine nekaj težav s poškodbo, toda zdaj že dokazuje, da se v njegovih nogah res skriva izjemen talent. Ugledni časnik The Guardian je Jana pred kratkim uvrstil med petdeset najbolj nadarjenih mladeničev na svetu.

Besedilo: Jurij Završnik Foto: Grega Wernig

b slovesu je veliki športnik spregovoril tudi o stvareh, ki so bile doslej zamolčane, skrite, neizrečene .... Koliko časa ste se odločali in razmišljali o tem, ali bi končali kariero ali ne? Nazadnje od te zadnje poškodbe, torej od konca avgusta. Intenzivneje pa sem razmišljal o koncu kariere po preiskavah, ko nismo našli nič oprijemljivega, a so pravzaprav poka-

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 43

Šport

PETEK, 6. 11. 2015

SLOVO ŠAMPIONA

Še imam odprte račune

UPOKOJITEV Nedavno je kariero končal Primož Kozmus, eden najboljših slovenskih športnikov vseh časov, med drugim tudi dobitnik zlate olimpijske kolajne. dano poživilo, nima več kaj iskati v športu.

Osebna izkaznica Primož Kozmus Rojen: 30. 9. 1979 v Novem mestu Višina: 188 cm Teža: 106 kg Osebni rekord: 82,58 m (2. 9. 2009, Celje)

Največji uspehi

zale, da je hrbtenica poškodovana in da obstaja tveganje za trajno poškodbo, če bi še treniral za vrhunski rezultat. Preiskave pa niso odkrile pravega vzroka bolečine, zato sem razmišljal, kaj naj naredim. Ali naj končam ali naj nadaljujem do Ria ... Je težko naenkrat stopiti v normalno življenje? Za vrhunske športnike je to lahko kar šok. Šok zagotovo je, toda za seboj sem imel že eno podobno izkušnjo, zato mi je bilo malce laže. V bistvu pa je to za vrhunskega športnika velika, ogromna sprememba, ki te vrže iz dnevne rutine. Dobro

je, da se kakšno leto ali dve pripravljaš na to, da pogledaš malce naokrog in se začneš zanimati tudi za druge stvari. Takojšen skok je precej stresen. Zame je bilo zato v tem trenutku posebej šokantno, saj sem imel pred seboj cilj – nastop na olimpijskih igrah v Riu, potem pa sem moral kladivo postaviti v kot. Oktobra 2009 ste po naslovu svetovnega prvaka in osebnem rekordu nepričakovano prekinili kariero. Ste takrat razmišljali, da je to njen konec? Da. Mislil sem na konec kariere in taka je bila tudi moja

takratna odločitev – konec. Vsega mi je bilo dovolj, ni šlo več. Govorilo se je, da ste takrat nehali zaradi dopinga. Kako to komentirate? Mi je popolnoma razumljivo, da so se pojavile tudi take govorice. Toda moje stališče do dopinga je popolnoma jasno. Nobene tolerance do tega. Sem absolutno proti prepovedanim poživilom v športu. In vsakogar, ki bi ga dobili, da je uporabljal prepovedana poživila, bi morali kaznovati z dosmrtno prepovedjo nastopanja, poleg tega bi moral vrniti vse, kar je s športom zaslužil. Športnik, ki vzame prepove-

SP Pariz 2003: 5. mesto OI 2004 Atene: 5. mesto EP 2006 Göteborg: 7. mesto SP Osaka 2007: bron OI Peking 2008: zlato SP Berlin 2009: zlato SP Daegu 2011: bron OI London 2012: srebro SP Moskva 2013: 4. mesto EP Zürich 2014: 6. mesto

79,68 78,56 78,18 82,29 82,02 80,84 79,39 79,36 79,22 77,46

Primož Kozmus je z rezultatom 82,58 metra 24. na večni lestvici metalcev kladiva (svetovni rekord ima Rus Jurij Sedih – 86,74 metra 30. 8. 1986), kar je 145. met vseh časov na svetu.

Met kladiva je po mnenju mnogih obrobna atletska disciplina, s katero se resno ne ukvarja prav veliko držav. Vas to moti? Seveda me moti. Najslabše je bilo to, da nismo bili v diamantni ligi, saj lahko tam s serijo dobrih rezultatov opozoriš nase. Drugače lahko opozoriš nase samo s svetovnim rekordom. Ste s svojima nekdanjima trenerjema Vladimirjem Kevom in Marjanom Ogorevcem vse razčistili? Pogrešali smo ju na vašem slovesu na brežiškem gradu. Do zdaj še ne, vse je še odprto. Imam torej še nerazčiščene račune. Zakaj ste se razšli najprej s Kevom in potem z Ogorevcem? Ste se vi tako odločili? Pri meni je bilo bolj ali manj spontano. Sezona 2009 je bila precej stresna. Zdaj, ko gledam nazaj, lahko rečem, da nisem zdržal vseh pritiskov, ki so se zgrnili name. S treningi in tekmami je še šlo, vse drugo, kar se je dogajalo, pa je bilo preprosto preveč, zato sem se takrat odločil za konec kariere. Bil je šok za vse in seveda so bile določene posledice. O njih nisem razmišljal. Tudi Kevo takrat ni vedel, da se bom tako odločil, in tudi zanj je bil to velik šok. Zame je bilo vse skupaj sicer normalno, vendar sem v tistem trenutku videl le sebe. To pa je bilo gotovo precej neodgovorno.

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 44

Šport

KVALIFIKACIJE ZA EP Vaš tednik GREGOR BALAŽIC je štiri leta preživel v ukrajinskem Lvovu, zato je pravi sogovornik pred dodatnimi kvalifikacijami Slovenije za nastop na evropskem nogometnem prvenstvu.

in berem Politika Nasveti Ljudje

V Ukrajini bo vroče

Šport Tehnika

Piše: Dejan Mitrović Foto: Arsen Perić

» Gregor Balažic kar ne more prehvaliti Arene Lvov. Gre za sodoben objekt, ki gledalcem omogoča veliko udobja in užitka ob gledanju tekem. Da ukrajinska reprezentanca raje igra v Lvovu kot v Kijevu, ki ima dvakrat večji stadion, pa je tudi zelo zgovoren podatek.

Da bodo Ukrajinci odigrali prvo tekmo v Lvovu, in ne v Kijevu, zame ni nikakršno presenečenje,« nam je na začetku pogovora zaupal Balažic in ukrajinsko mesto, ki ima v njegovem srcu posebno mesto, izgovarjal strogo po ukrajinsko, torej Lviv. Ker pa se je v slovenščini uveljavila ruska izgovarjava, smo morali njegove odgovore malce prirediti. Nadaljeval je: »Treba je vedeti, da je Lvov najbolj patriotsko mesto v državi, v njem govorijo izključno ukrajinsko, ljudje ljubijo Ukrajino in bi zanjo dali življenje. Zato sem prepričan, da bo imela njihova reprezentanca tam neverjetno podporo in bo igranje v Lvovu za Ukrajince velika

prednost. V zadnjem času se zaradi vojnega stanja v Ukrajini na nogometni zvezi navadno odločijo, da bo prizorišče reprezentančnih tekem prav Arena Lvov, in mislim, da je to edino logično.«

ARENO LVOV IZBRAL TUDI ŠAHTAR

Prvi del dvoboja, v katerem se bo Slovenija poskusila še četrtič uvrstiti na veliko tekmovanje in Ukrajini zadati še šesti poraz v šestem nastopu v dodatnih kvalifikacijah, bo torej potekal na stadionu z zelo preprostim, za mnoge precej dolgočasnim imenom – Arena Lvov. Na njem je Karpati odigral zgolj peščico tekem, Balažic, ki je za ukrajinskega prvoligaša v štirih letih igral v kar 91 tekmah v vseh tekmovanjih in dal sedem golov, pa ga ne more prehvaliti. »Uh, kaj naj sploh rečem za stadion. Je zares vrhunski, prva klasa, če se izrazim po domače. Že podatek, da ga je Šahtar iz Donecka izbral za svoj domači stadion, na katerem igra evropske tekme, je dovolj zgovoren, tudi to, da ga ukrajinska reprezentanca raje izbere kot kijevskega, ki je dvakrat večji, pove veliko. Na njem so bile tekme evropskega prvenstva, tudi sam sem bil na eni, na kateri je bilo vzdušje

res odlično. Gre za sodoben objekt, ki gledalcem omogoča udobno spremljanje tekem. Vsekakor veliko boljša odločitev kot stadion v Kijevu,« je zelo vneto razlagal nogometaš beograjskega Partizana in z enakim žarom govoril tudi o mestu.

LJUDJE SO NORI NA NOGOMET

»Lvov je čudovito mesto, v katerem bodo vsi, ki bodo odšli bodrit našo reprezentanco, zagotovo uživali. Res je mogoče videti veliko, pa tudi ljudje tam so nori na nogomet. Z ženo Lili sva preživela tam štiri prekrasna leta in moram reči, da nama je bilo zelo lepo in da nikdar nisva imela nobene težave, tudi takrat ne, ko se je začelo vojno stanje. Še zdaj ohranjava stik z nekdanjimi soigralci in prijatelji, s katerimi smo se veliko družili. Če bi moral predlagati kakšno lokacijo, ki se jo splača pogledati, bi zagotovo izpostavil središče mesta, staro mestno jedro, ki je prelepo. Pa na primer svetovno slavno opero. Vsekakor je treba poskusiti tudi ukrajinsko kulinariko, ki je odlična. Za nameček so se zdaj v Ukrajini zaradi težkega položaja cene znižale in so za hrano in pijačo kar smešne,« še pravi.

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

Tehnika

stran 45

Ta teden preberite

Petek, 6. november 2015

NASA GRE NA MARS

Hekerji

Gibanje, ki spreminja svet Graditelj je tip človeka, ki razmišlja drugače, zunaj obstoječih okvirov.

Tehnologija za osvajanje vesolja

(str. 46-47)

Navidezno

Zabava za bližnjo prihodnost

MEJNIK V ZNANOSTI. Potem ko je NASA razkrila, da obstaja na Marsu tekoča voda, so vse oči oprte v Rdeči planet. In kot kaže, se pri NASI na vso moč pripravljajo, da bi na »našega soseda« človek stopil okoli leta 2030. Piše: Urban Klančnik Foto: NASA

red kratkim so pri NASI objavili, da je projekt JourneyToMars (Potovanje na Mars) v polnem teku, in predstavili načrte, kako naj bi v prihodnosti osvoji-

li planet. Za to bodo morali razviti kar nekaj popolnoma novih tehnologij, ki bodo tudi na splošno vplivale na raziskovanje vesolja in morda posredno tudi na naša življenja.

ORJAŠKE RAKETE

Predvidoma naj bi leta 2018 dobili naslednico slavne ra-

na Luno. V poročilu NASE tudi piše, da bo SLS lahko odpeljala ljudi na Mars in tudi na druge lokacije globoko v vesolju.

EKSPERIMENTALNI POGON

SLS bo poganjal sistem tekočega vodika in tekočega kisika. A naloga SLS bo »le«

Svet ni bil pravi, ustvaril ga je računalnik. A je vseeno prelisičil možgane. (str. 47)

Vesolje

Temna materija Sestavlja četrtino vesolja. Brez nje bi galaksije razpadle. (str. 47)

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

Tehnika

Po drugem načrtu bi izdelali poseben pogon, ki bi izkoriščal moč Sonca. Ta bi potiskal ladjo s pomočjo ionov, ki bi jih izstreljeval iz zadnjega dela ladje. Ladja bi zbirala sončno energijo, elektroni pa bi razbijali plin ksenon v plazmo. Električno polje bi delce pospeševalo in jih z veliko hitrostjo izstreljevalo v vesolje ter tako potiskalo ladjo. Takšen pogon bi najprej deloval precej počasi, nato pa pridobival hitrost in na koncu pognal ladjo do hitrosti približno 322.000 kilometrov na uro. Pogon sicer že obstaja, a ga bo treba prilagoditi in predvsem povečati moč. Okoli leta 2020 bodo pri NASI v misiji Asteroid Redirect (preusmeritev asteroida) testirali pogon, ki bo petkrat močnejši kot tisti, ki so ga uporabili pri misiji Dawn, v kateri proučujejo protoplaneta Vesta in Ceres.

ŽIVLJENJE V GLOBOKEM VESOLJU

Ena najtežjih nalog pri misiji na Mars bo gotovo ta, kako ustvariti kolikor toliko normalne življenjske razmere na ladji. Življenjski prostor na plovilu mora biti dovolj udoben, da bodo astronavti preživeli pot. Treba jih bo zavarovati pred smrtonosnim sevanjem in ker življenje za ljudi na Marsu ni mogoče,

SLS B II C

SLS B I C

Delta IV

Alas V

Space

Shuttle

Titan II

Alas IIIA

Alas II

Titan II

Delta II

Taurus

Athena II

Telefonija Googlova pot za zahtevnejše

Pegasus

stran 46

SLS bo visoka 116,5 metra in bo največja raketa, kar jih je izdelalo človeštvo. bodo morali svoje bivališče pripeljati s seboj. Načrti za ta življenjski prostor še niso natančno določeni, odskočna deska pa naj bi bil projekt Deep Space Habitat.

VESOLJSKE OBLEKE

Astronavti bodo morali na planetu preživeti dlje časa in v tem času bodo opravljali raziskave zunaj bivališča. Za to bodo potrebovali posebne obleke, ki bodo morale biti precej bolj prilagodljive kot sedanje. Poleg tega naj bi vsebovale tudi tako imenovano nadgrajeno resničnost. To pomeni, da bodo astronavti na zaslonu videli še dodatne podatke o okolici. Materiali, iz katerih bodo obleke, naj bi se popravljali sami, obleka pa bo vsebovala tudi zdravstvene nadzorne sisteme. Tudi to obleko naj bi testirali leta 2020 na misiji Asteroid Redirect.

LASERJI

Tudi ko je najbližje Zemlji, je Mars od nas oddaljen približno 53 milijonov kilometrov. Pošiljanje podatkov na Zemljo in nazaj na Mars bo zelo pomembno. Roverja, ki sta zdaj na Marsu, lahko pošljeta dva milijona bitov na sekundo. Za primerjavo, iz mednarodne

vesoljske postaje lahko na Zemljo pošljejo 300 milijonov bitov na sekundo. In samo zato, da bodo lahko astronavti pristali, bodo potrebovali precej močnejšo povezavo, približno milijardo bitov na

322.000 kilometrov na uro

sekundo. Rešitev je v laserjih. Leta 2013 so testirali laserski komunikacijski sistem, ki je lahko poslal 622 milijonov bitov na sekundo. Zdaj delajo sistem, ki bo to številko povečal na nekaj milijard. Seveda bo izdelava vseh teh sistemov in novih tehnologij izjemno zahtevna in bo stala milijarde dolarjev. Veliko znanstvenikov je tudi precej skeptičnih, ali bo NASI to dejansko uspelo. A dejstvo je, da tehnologija napreduje z veliko hitrostjo in da so mnogi govorili podobno pred pristankom na Luni.

Marsikaj, kar je bilo nemoč drago in nedosegljivo, je danes poceni in na dosegu roke. Pa naj gre za mikrokrmilnike ali orodja potrebna za ustvarjanje.

Google je predstavil dva pametna telefona Nexus, ki sta namenjena nekoliko zahtevnejšim uporabnikom, hkrati pa želi z njima izkoristiti trend, da se ne želimo več vezati na operaterja zaradi za odtenek cenejšega telefona. Nexus 5X ima 5,2-, Nexus 6P pa 5,7-palčni zaslon in že spada med tablifone. Oba poganja najnovejši android. Ker pri nas ne moremo kupovati telefonov v Googlovi spletni trgovini, ne vemo, kakšne bodo cene zanju. V Ameriki pa se začnejo pri 379 oziroma 499 dolarjih.

Preklic

Američani dobili po nosu Evropska unija in Združene države so pred časom dosegle dogovor, ki dovoli prenos podatkov prek Atlantika, ker naj bi ameriška podjetja zagotavljala evropska pravila varovanja osebnih podatkov. Snowdnovo lanskoletno razkritje pa je pokazalo, da varen ameriški pristan niti približno ni varen. Je varen, ko gre za komercialne zlorabe, podjetja ne morejo kar tako priti do podatkov, a odprt za zahteve ameriških organov, predvsem agencije NSA. Američani so šli celo korak naprej ter zagovarjajo, da lahko pridejo do podatkov v skladu z ameriško zakonodajo na strežnikih svojih podjetij v tujini. Zato je evropsko sodišče preklicalo dogovor in zagrenilo življenje informacijskim podjetjem.

Goljufija Nategovanje kupcev s pomanjkljivimi testi

Po aferi »Dizelgate« je završalo tudi med izdelovalci televizorjev, kajti pojavil se je sum, da goljufajo pri merjenju porabe elektrike. Izkazalo pa se je, da sicer nimajo programov za goljufanje, a so pomanjkljivi standardizirani testi. Ti sicer omogočajo primerljivost med izdelki, vendar lahko izdelovalci optimizirajo svoje izdelke nanje. Rezultati »laboratorijskega« testa so odlični, vendar nimajo nič skupnega z resnično uporabo izdelka. Kar lahko pomeni, da so nalepke na izdelkih z lepimi podatki lahko tam bolj kot ne le za okras.

GRADITELJ

je tip človeka, ki razmišlja drugače, zunaj obstoječih okvirov. Vse, kar je mogoče, izdela ali popravi sam.

Piše: Marjan Kodelja

orda še niste slišali za gibanje graditeljev (angl.: maker movement). Nič hudega. Ne gre za uniformirano gibanje, temveč za samonikle skupine posameznikov, ki na različnih spletnih straneh, če ni možnosti za fizično druženje, rade volje objavljajo svoje dosežke in pomagajo manj veščim. Gre za razmah filozofije »naredi sam«, ki je v nemilosti, saj v njej izdelovalci naprav in ponudniki storitev vidijo

COLOR CMYK

7dem datum OKTOBER 2015

stran 47

Tehnika

PETEK, 6. 11. 2015

SVET ni bil pravi, ustvaril ga je računalnik. A je vseeno prelisičil možgane.

Igre bližnje prihodnosti

Gibanje

spreminja svet grožnjo. »Zakaj bi nekdo nekaj naredil sam, ko vendarle lahko to kupi od nas!«

nosti ceni družbene povezave, kar sta osnovi nove tehnološke revolucije.

KDO JE GRADITELJ?

HEKERSKI LABORATORIJI

Postati »graditelj« ne zahteva posebnih veščin. Združuje jih radovednost izvedeti, kako stvari delujejo, želja izboljšati, kar že obstaja, in, redkeje, izdelati nekaj popolnoma novega. To so ljudje, ki se težko zadržijo, da naprave, ki so jo ravno kupili, ne bi takoj razstavili, pogledali, kaj je v njej, in izboljšali njeno delovanje. Opisuje jih zavezanost konstruktivistični teoriji znanja psihologa in filozofa Jeana Piageta, ki je ugotovil, da ima druženje veliko vlogo pri učenju otrok in odraslih. Rezultat je skupnost, ki poleg kreativ-

Graditelj razmišlja: »Kako deluje? Kaj je v napravi? Moram pogledati. Nekaj bom tudi sam naredil.«

Med graditelji so možne različne družbene povezave, najbolj pa so povezani v tako imenovanih heklabih, skupnih prostorih za druženje, delo ter hranjenje orodij in projektov. Starejši se bodo spomnili, kako so bili nekoč priljubljeni modelarski, radioamaterski in podobni krožki. Heklabi so danes, kar so bili nekoč krožki, vsebinsko pa bolj usmerjeni v računalništvo, elektroniko in sorodne tehnologije ter manj formalistični. Heklab lahko ustanovi vsak, potrebuje le prostor in dovolj podobno mislečih, ki se bodo skupinskega dela redno udeleževali ter prispevali v skupno blagajno za nakup potrebnih orodij, elektronike oziroma vsega, kar potrebujejo.

FIZIČNO DRUŽENJE

Skupni prostor ni nujen, sodelovati je mogoče tudi prek spleta, izkaže pa se, da si veliko ljudi še vedno želi fizičnega druženja in dela. Heklabi privlačijo posebne ljudi, ki jih drugje ne najdemo. To so posamezniki, ki se lotijo vsake, še tako nore ideje, ker jih preprosto ni strah neuspeha. Učenje na napakah je v središču gibanja. »Bom poskusil, če pa iz tega ne bo nič ali če bom kaj skuril, pa kaj potem.« Ker ti ljudje ne poznajo omejitev in niso zaprti v takšne ali drugačne okvire, se tudi ne bojijo poskusiti nekaj popolnoma norega.

o prikazu HTC-jevega navideznika Vive mi je približno jasna smer razvoja tehnikalij navidezne resničnosti.

PROGRAM VDAHNE ŽIVLJENJE

Vive ni veliko drugačen od tekmecev, razlika je bolj kot ne v dodelani programski opremi, kjer se pozna sodelovanje HTC-ja s spletno igričarsko storitvijo Steam. Na glavi imamo očala in slušalke, v rokah pa igralna pripomočka, nekakšne palice z gumbi in na dotik občutljivo površino. V navideznem svetu telesa ne vidimo, vidimo pa ti dve palici ter njuno premikanje, ki sledi premikanjem rok. Za prvo silo dovolj, da se počutimo kot del umetnega sveta. Hoji in premikanju glave in telesa se ustrezno prilagajata sliki na dveh zaslonih v očalih polne HD-ločljivosti. Pogled

je tridimenzionalni in sferični – 360-stopinjski. Ker pa je prostor omejen, nam program prikaže lasersko ogrado, znotraj katere se lahko gibljemo. Če bi šli prek, bi se zaleteli v ovire resničnega sveta ali pa bi se strgal kabel za povezavo očal in računalnika.

NAZAJ V PRIHODNOST

Lahko si predstavljamo zabavanje v bližnji prihodnosti. Igre bodo popolnejše. Ne bomo igralec pred zaslonom, temveč lik znotraj igre. Z obračanjem glave in telesa bomo opazovali okolico, ne s pritiskanjem gumbov na igričarskem ploščku. Postavili bodo spletne strežnike z neskončnimi umetnimi svetovi za vse okuse, kjer se bomo

Hoji in premikanju glave in telesa se ustrezno prilagajata sliki na dveh zaslonih v očalih polne HD-ločljivosti.” družili s prijatelji. Možnosti je veliko, vendar je zraven tudi drobni tisk. Pričujoči prikaz je bil kratkega daha. Pet svetov po pet minut. Kvaliteta sveta, podrobnosti, vse je odvisno od zmogljivosti računalnika, primernih vsebin ter fizičnega prostora za opremo navideznika. Cene popolnejšega doživetja zato lahko poletijo v nebo. (mk)

Skrivnost temne materije VESOLJE Bolj ko spoznavamo vesolje, več imamo vprašanj, na katera še ne moremo odgovoriti. Ena največjih ugank je gotovo skrivnostna temna materija.

estavlja četrtino vesolja in je je okoli petkrat toliko kot normalne materije. In za zdaj bolj ali manj vemo le, da bi brez nje galaksije razpadle in bi zvezde razteplo po vesolju. Glavna težava temne materije je v tem, da je ne moremo videti in tako ugotoviti, kaj bi dejansko lahko bila. Vendar pa smo čedalje bliže odgovoru, ali pa se tako vsaj zdi.

KAJ VEMO O TEMNI MATERIJI?

Ne prav veliko. Leta 1930 so astronomi ugotovili, da če seštejemo celotno vidno maso v galaksiji, te ni dovolj (ni dovolj gravitacije), da bi posamezna galaksija lahko ostala skupaj – se pravi v takšnih fizičnih stanjih, kot jih poznamo. Po vseh izračunih bi torej moralo biti v vesolju še nekaj. Najprej so to maso poimenovali manjkajoča masa, nato pa so jo preimenovali v temno materijo.

KAKO JO BOMO NAŠLI?

LHC (veliki hadronski pospeševalnik) je naše največje upanje za odkritje, kaj temna materija dejansko je. In znanstveniki za zdaj stavijo na tako imenovane WIMP-e.

WIMP-i (weakly interacting massive particles) so delci, ki imajo zelo redko interakcijo z normalno materijo, ampak preprosto potujejo skoznjo. Seveda znanstveniki za zdaj še niso prepričani, da so WIMP-i dejansko delci temne materije. Drugi znanstveniki pa raziskujejo temno materijo prek efektov, ki jih ta povzroča. Z eksperimenti poskušajo videti, kako temna materija vpliva na »normalne« delce na Zemlji. Preverjajo tudi, kaj se zgodi, kadar trčita delca temne materije. Učinke temne materije lahko znanstveniki vidijo tudi pri proučevanju svetlobe, ki potuje po vesolju. Ob tem opazovanju so japonski znanstveniki začeli izdelovati zemljevid temne materije, ki bo pokazal, kako je porazdeljena. Zemljevid naj bi bil končan leta 2019. A dejstvo je, da tudi, če znanstveniki identificirajo temno materijo, še vedno ne bomo vedeli, kako deluje vesolje. Če namreč seštejemo temno materijo in normalno materijo, še vedno manjka okoli 70 odstotkov vesolja. Ta manjkajoči del so znanstveniki poimenovali še precej bolj skrivnostno in zakomplicirano –temna energija. (uk)

7dem datum OKTOBER 2015

COLOR CMYK

stran 48

Oglas Vaš tednik

in berem. Politika Nasveti Ljudje Šport Tehnika

Z vami od novembra. Tednik za vso družino.

Vsak petek širši pogled.