Sedem st01 08 01 2016 by Bebic

Zlati orel1

vsak petek širši pogled

Velika zmaga Petra Prevca

1,90 € | številka 1 | letnik II

Petek, 8. 1. 2016

Slovenija je v ekstazi! (str. 2-3)

HRVAŠKA

Za Sedem pišejo tudi:

Soseda je obtičala na Mostu

Jure Aleksič Tadej Golob Izak Košir Žiga Kariž Matevž Šalehar Hamo Stane Mažgon Mitja Vilar

Vinjete

Kam gre denar od njihove prodaje? Zasluži z njimi Dars ali država? (str. 5)

Miha Šalehar

Milanović visi v zraku Zadnje volitve na Hrvaškem so prinesle najbolj izenačen rezultat do sedaj.

Nikomur več Luks! “V resnici potrebujemo razsvetljenega absolutista.” (str. 25-28)

Nevarni splet

Temna plat interneta Nevidni splet kar 500-krat večji od vidnega. (str. 45-46)

Politika

(str. 6-8)

Četrtek, 5. november 2015

EPSKI DVOBOJ

Nasveti

Ta teden prinašamo Hekerji

Četrtek, 5. november 2015

Gibanje spreminja svet

Pozitivna Psihologija

Moč Ljudje majhnih

POT DO SREČE Pozitivna psihologija je mlada veja psihologije, ki se ukvarja s

Preberite

Četrtek, 5. proučevanjem november 2015 dejavnikov,

Bližnji vzhod

Intervju

Savdska Arabija in Iran

Andrej Rozman Roza

Spor, ki utegne v beg pognati nove milijone ljudi.

“Mogoče je humor placebo. Vse skupaj nič, pa pomaga.”

(str. 10-13)

(str. 30-33)

preberite

ki naše življenje delajo dobro, polno, izpolnjujoče in nam pomagajo uresničevati vse naše 41 potenciale.

dejanj Dvoboj

Goran Janus

(str. 46) Liquaspiet

Športna vse ali nič Piše: Dr. Polona Gradišek

Ficipsam dolo officabor Navidezno audit facea Zabava doluptassint za bližnjo Sit omniat prihodnost

Nemqui Svet ni demporumet aperuptatibil pravi, ustvaril ga je asperio et aut mos quas. računalnik. A je vseeno prelisičil možgane. Ficipsam dolo

jejo raziskovalci v pozitivni psihologiji. Ko sem tisti večer razmišljala

timistični, zadovoljni, srečni, hvaležni; da bomo znali opaziti tudi lepe stvari okoli nas. Si predstavljate svet, v katerem bi bili ljudje prijazni drug do drugega, se spoštovali, cenili

o dogodku na avtobusu, sem preberite se spomnila, da sem bila na

dobre lastnosti pri drugih in Četrtek, 5. november 2015 z veseljem nekoga pohvalili?

Graditelj je tip človeka, ki razmišlja drugače, zunaj obstoječih okvirov.

Jaz si ga. In že danes si lahko skupaj začnemo prizadevati za tak svet. Za začetek z majhnimi prijaznimi dejanji, ki nas nič ne stanejo, a imajo veliko moč.

koncu osnovne šole tudi sama (str5) v podobni situaciji. Liquaspiet Na drugem koncu Ljubljane sem iskala trafiko, da bi kupila žeton za avtobus do doma. Ravno Ed qui sem opravila izpit iz klavirja, želela sem pohiteti domov, trafike pa nikjer. Mimoidočo gospo sem vprašala, kje lahko kupim žeton. Pa mi ga je kar dala. Bil je rumene barve kot moja oblekica z rožicami in velikim ovratnikom. Kdo ve, ali je gospa takrat vedela, kako zelo mi je polepšala dan. In kako mi izkušnja še zdaj, po astronavte v zena Luno. V poročilu NASE spraviti toliko pomaga tudi piše, daletih bo SLS lahkoohranjati mljino orbito. Nato bodo optimizem. odpeljala ljudi na Mars in potrebovali poseben pogon,

aut

(str. 47) VALENTINO ROSSI. Potem ko je NASA razkrila, da obstaja officabor audit Um est, simet

faceaassint na Marsu tekoča voda, so vse oči oprte v Rdeči planet. In kot EPSKI DVOBOJ quianihitat.Telefonija ozitivna psihologija poskuša z znanstvenimi raziskavami odgovarjati na NASMEH, KI SI GA vprašanja, kot ZAPOMNIŠ so: Kaj je sreča? Kako jo doseči? Bil je deževen jesenski dan. Katere so pozitivne lastnosti Kolo je počivalo v kolesarnipri ljudeh in kako jih razvija- ci, jaz sem se po dolgem času odpravila poli opravkih ti? Kako ohranjati Piše: optimizem planet. Zazto bodo moraUrban spet Klančnik Ko sem in zakaj je ta pomemben? li razviti kar nekaj popolFoto: NASA mestnim avtobusom. stanovih pred tehnologij, ki Kako povečati zadovoljstvo v vstopala v avtobus, noma fanta, službi? Kako red kratkim so menoj bodo tudi na splošno vplinaj pomagapri NASI obja- najbrž vale našestoraziskovanje vesomo otrokom, vili, da je pro- šolca, lja invozniku morda posredno tudi da da bodo razjekt JourneyTo- razlagala, na naša življenja. vijali svoje Mars (Potovanje bosta plačala dve osebi. talente? RAKETE na Mars) v polnem teku, zaORJAŠKE plačilonaj bi leta 2018 Predvidoma in predstavili načrte, kako Prvo POZITIVNI šlo naslednico skozi, slavne ranaj bi v prihodnosti osvoji- jedobili POL pri drugem je ŽIVLJENJA zapiskalo: urPsihologija se je v preteklosti bana je bila prazna. Fanta sta ukvarjala predvsem s prese obupano pogledovala, niprečevanjem in zdravljenjem sta vedela, kaj storiti. Pa sem težav in motenj, sodobna se oglasila in rekla, da bom pozitivna psihologija pa se plačala vozovnico za drugega usmerja na pozitivni pol ži- fanta. Zasvetile so se jima oči, vljenja. Če nekdo uspešno od- oddahnila sta si, ker sta lahpravi neko težavo, namreč še ko nadaljevala pot, voznik pa ne pomeni, da je tudi zadovo- tudi, saj je bil že čas, da odpeljen in srečen. Zakaj bi ostali lje s postajališča. Meni pa se je na »točki nič«, če pa lahko lju- na obraz narisal velik nasmeh dem pomagamo, da dosežejo in tam ostal še dolgo. Zato ker več kot le »odsotnost težav«, sem imela priložnost narediti da torej zaživijo zadovoljno in majhno dobro stvar, zaradi kasrečno? tere sem bila še ves dan dobre Znanstvene ugotovitve iz po- volje. zitivne psihologije nam lahko Prav občutja, kakršna so opipomagajo, da bomo bolj op- sana v tem dogodku, prouču-

Tehnika P

omniat Sit omniat 45 da bi naSit»našega kaže, se pri NASI na vso moč pripravljajo, Oblika Nemqui Nemqui soseda« človek stopil okoli leta 2030. in udobje demporumet

Petek,Znate 8. januar 2016

videti lepe stvari?

demporumet aperuptati aperuptatiSit omniat Ta teden asperio et aut asperio et Nemqui tudi na druge lokacije mos glo- kiquas. jih bo v približno sedmih preberite demporumet autdomos boko v vesolju. mesecih pripeljal Marsa. quas (str. 26) Obstajata dva načrta: prvi, dolupta. asperio et aut Hekerji klasični bi uporabljal raEKSPERIMENTALNI mos quas ketno gorivo, (str7) za kar bi bil POGON Avtorica

kete space shuttle. Imenovala naj bi se SLS in bo lahko v orbito ponesla 70 ton opreme, na Mars pa naj bi je z njo poslali kar 130 ton. SLS bo visoka 116,5 metra in bo največja raketa, kar jih je izdelalo človeštvo. Poleg tega bo tudi precej močnejša od recimo rakete Saturn V, ki je ponesla astronavte Apolla

Gibanje (str. 10) Pozitivni spreminja Oltorum pogled Equo svet magnatin Equo Dr. psihologije Graditelj je Polona magnatin Gradišek je priznana tip človeka, eostis. eostis. strokovnjakinja za

SLS bo poganjal sistem te- potreben tudi orjaški rezerkočega vodika in tekočegaEdvoar, quivendar aut bi bil takšen kisika. A naloga SLS bo »le« način potovanja zelo drag.

Temni in Samo globoKi spleT komplicirati ne smeš Dvoboj na vse ali nič

Svet ni kipodročje razmišlja pozitivne psiSit omniat bil pravi, drugače, zunaj hologije. Med drugim ustvaril ga jeNemqui je napisala prispevek obstoječih demporumet o upanju za knjigo The računalnik. okvirov. World je vseeno aperuptati (str. 46) Book ofAHope, ki bo izšla jeseni, svoasperio et aut prelisičil je znanje in pozitiven možgane. mos quas. pogled na svet bo vsak Navidezno (str.z27) teden delila tudi vami.

(str10)

Zabava za bližnjo Oltorum prihodnostUm est, simet Svet ni quianihitat.

bil pravi, Sit omniat ustvaril ga je Nemqui Pred Goranom Janusom je peta zima, v kateri bo kot računalnik.demporumet je vseenoasperio et aut glavni trener slovenske reprezentance smučarje skakalceA vodil prelisičil mos quas proti najpogumneje postavljenim ciljem. Kaj drugega mu po možgane. (str. 32)

izjemni ROSSI. lanski Potem sezoni niti preostane. VALENTINO ko jene NASA razkrila, da obstaja na Marsu tekoča voda, so vse oči oprte v Rdeči planet. In kot kaže, se pri NASI na vso moč pripravljajo, da bi na »našega soseda« človek stopil okoli leta 2030. Piše: Urban Klančnik Foto: NASA

red kratkim so pri NASI objavili, da je projekt JourneyToMars (Potovanje na Mars) v polnem teku, in predstavili načrte, kako naj bi v prihodnosti osvoji-

Pod površino spleta li planet. Za to bodo morali razviti kar nekaj popolnoma novih tehnologij, ki bodo tudi na splošno vplivale na raziskovanje vesolja in morda posredno tudi na naša življenja.

ORJAŠKE RAKETE

Predvidoma naj bi leta 2018 dobili naslednico slavne ra-

na Luno. V poročilu NASE tudi piše, da bo SLS lahko odpeljala ljudi na Mars in tudi na druge lokacije globoko v vesolju.

EKSPERIMENTALNI POGON

SLS bo poganjal sistem tekočega vodika in tekočega kisika. A naloga SLS bo »le«

DarTh siDious, cesar galaktičnega imperija, je najprej s sladkimi besedami, pozneje pa s prisilo prepričal Anakina Skywalkerja, da objame temno stran Sile in postane Darth Vader. Splet lahko zaradi moči, ki jo ima nad človeštvom, imenujemo »sila« civilizacije. Tudi ta pa ima svetlo in temno stran, temna je veliko večja, a le njen manjši del je zloben.

spraviti astronavte v zemljino orbito. Nato bodo potrebovali poseben pogon, ki jih bo v približno sedmih mesecih pripeljal do Marsa. Obstajata dva načrta: prvi, klasični bi uporabljal raketno gorivo, za kar bi bil potreben tudi orjaški rezervoar, vendar bi bil takšen način potovanja zelo drag.

Piše: Marjan Kodelja

loboki splet (deep web), imenovan tudi globoka mreža, globoko omrežje (deepnet), nevidni splet (invisible web), spletno podzemlje (undernet) ali skriti splet (hidden web), se nanaša na splet, ki ni del po-

(str. 47)

Telefonija

Oblika in udobje Sit omniat Nemqui demporumet asperio et aut mos quas (str. 10)

Kaj se sKriva v globinah

Pri večini globokega spleta ne gre za kriminalne dejavno-

Aktualno

Foto: M24

ZMAGOSLAVJE Dobili smo skupnega zmagovalca novoletne turneje, a s Petrom Prevcem smo v sredo v resnici dobili še več od tega.

Foto: Reuters

Piše: Andrej Miljkovič

ar je bilo mogoče doživeti v sosednji Avstriji in kar je mogoče čutiti v vseh kotičkih naše države, je vredno še precej več, kot je ta velikanski športni uspeh vreden že sam po sebi.

Zanimivo bi se bilo poigrati s kakšnim popolnim slovenskim nevednežem, s kako ubogo paro, ki iz tega ali onega razloga ne bi poznala okoliščin dogajanja na letošnji dan Svetih treh kraljev in ki bi jo prežarčili (ali do tja nevede spravili na kakšen malce bolj realen način) v Bischofshofen. Zagotovo bi vedel, da ni v Planici; četudi namreč ne

bi poznal aktualnega dogajanja v smučarskih skokih, je podoba doline pod Poncami predstavnikom naroda s sončne strani Alp položena v zibelko in zelo dobro poznajo razliko med njo in podobo drugih skakalnic. Bi pa srečni nesrečnik zagotovo pomislil, da je Slovenija dobila kakšen nov objekt ali da so razširili katerega od obstoječih. Prizori so bili pač takšni, da je kaj drugega zelo težko verjel celo kdo, ki se je, tako kot mi, pripeljal po cesti in je zelo dobro vedel, kje je in zakaj je. Celo v takih okoliščinah bi (in je) kdo zelo hitro pomislil, da gre za tekmo v Sloveniji, na katero je prišlo kar veliko avstrijskih navijačev ter običajno število nemških in norveških. O tem so govorili vzkliki, o tem je govorila izrazita prevlada slovenskih trobojnic v nočnem zraku nad tem avstrijskim mestecem, o tem je govorila slovenska godba, o tem je govorilo praktično vse. Navse-

Aktualno

PETEK, 8. 1. 2016

Prevčeva in vseslovenska ekstaza

Zlati orel Gre za idealno kombinacijo fantastičnega športnika, ki je v vseh pogledih prepričljivo najboljši na svetu, in osebnosti, ki bi bila pozornosti ter občudovanja vredna že ob precej slabših rezultatih.

ve so na vse mogoče načine (manjkale so najbrž le kamele v spomin na omenjene kralje izpred dobrih dveh tisočletij) resnično priromali v gromo-

Foto: M24

niti državo gostiteljico, a so slovenske množice prav tako govorile neko drugo, drugačno zgodbo. Navijači z vseh koncev in krajev naše drža-

Foto: M24

zadnje tudi vzdušje v mestu nekaj ur pred samo tekmo, ko je bilo zaradi tipično avstrijske urejenosti vsake najmanjše podrobnosti sicer lažje uga-

zanskem številu, ki je presenetilo tudi najbolj optimistične napovedi te vrste. Ob tem pa so ustvarili vzdušje, kakršnega na kateri koli tekmi v tujini ne pomni nihče.

JUNAK, KOT GA ŠE NI BILO

Seveda smo v preteklosti imeli tako skakalne kot drugačne junake, a zdi se, da v Sloveniji nihče ni povzročil tega, kar je med letošnjo novoletno turnejo povzročil Peter Prevc. Morda so bile v preteklosti splošne razmere v državi drugačne, morda je bilo več veselja, sreče in upanja na drugih področjih, morda so se ljudje športnih uspehov veselili drugače. Verjetno je bilo tako. Verjetno so tokrat v športu poiskali pobeg od vse prej kot zavidljivega vsakdana in Prevc nam je v tem pogledu vsem skupaj dal nekaj resnično izjemnega, edinstvenega. Pri tem je 23-letni mladenič za kaj takega preprosto kot nalašč. Gre namreč za idealno kombinacijo fantastičnega športnika, ki je v vseh pogledih prepričljivo najboljši na svetu, in osebnosti, ki bi bila pozornosti in občudovanja vredna že ob precej slabših rezultatih. Kot tak je imel Prevc poseben status v očeh slovenske javnosti že od nekdaj, že odkar se je resneje pojavil na skakalni sceni. Z uspehi pa ga je seveda še okrepil oziroma pripeljal do edinstvenosti. Tako je bil vrhunec, kakršnega smo doživeli v sredo v Bischofshofnu, pravzaprav le vprašanje časa. Z nekaj več sreče bi lahko prišel že nekoliko prej, zelo težko bi prišel pozneje, verjetno pa je najprimernejša ocena, da je prišel v najboljšem mogočem trenutku. Jasno, gre tako za tekmovalni vrhunec kot za vrhunec športnega vzdušja pri nas. Zmaga v skupnem seštevku novoletne turneje je Prevcu odprla vrata med zares velike in zdaj čaka le še na potrditev neizogibno njegovega velikega kristalnega globusa. Slovenski navijači pa so potrebovali natanko to, v podarjenem znajo uživati in bodo uživali tudi naprej. Pa ne zgolj v preostanku te sezone, Petrova prevlada bi utegnila biti precej daljša.

Gospodarstvo

PIŠE:

Mitja Vilar,

Foto: Andrej Križ

industrijski oblikovalec inovator in nezadovoljen državljan

Nagrada finančnemu ministru

DA JE DOBIL nagrado, je za tiste, ki imamo vsaj še nekaj kratkotrajnega spomina, torej vsaj do Janševe vlade, alarm.

edanji finančni minister je tudi dobil nagrado. Mi pa ZUJF. In koliko milijardno luknjo v državnih bankah? Ne dr. Mramor ne eksperti tega nagradodajalca ne poslujejo na trgu. In nimajo izvršb, ne iščejo likvidnostnih sredstev, kreditov, nimajo neplačnikov, ne sodelujejo v stečajih. Torej povsod tam, kjer denar odteka. Zato tudi ne vedo, da je na trgu največ enoosebnih družb in majhnih podjetij, ki so za gospodarska nihanja najbolj občutljivi. Vzrok je majhna ali nična akumulacija kapitala. Zakonodaja omogoča bankam, da ob izvršbi zaračunajo po različnih postavkah okrog 40 evrov stroškov. Izvršbe stanejo tudi 85 evrov. In če ima pravna oseba TRR pri dveh bankah, vsaka od njiju zaračuna skoraj enak znesek, pri čemer pa se razlogi ne imenujejo enako. Da ne bi kdo pomislil na kartelno dogovarjanje. Pri znesku recimo 1400 evrov dolga ti ob vsakem prejetem nakazilu banka zaračuna še dodatne stroške. In če imaš več manjših plačil, ko ti rubijo vsako posebej, je strošek izvršbe 150 evrov. Opomini so po 30 evrov in podobno. In dr. Mramor ni in ne bo proti sistemski kraji storil ničesar.

Prav tako dopušča, da te FURS po zakonu, če v petih dneh ne pošlješ potrdila o plačilu prispevkov zase, kaznuje z 2000 evri. In ko pride plačilo naročnika, ki zamuja dva meseca, tudi ne bo denarja za plače, ker ga pobere FURS. Vrh genialnosti piramide, na vrhu katere sedi nagrajeni finančni minister, pa je dejstvo, da je od februarja naprej obdavčen tudi del socialnih prispevkov. Ko študentski servis obračuna prispevke za delodajalca, in to del zdravstvenega ter celotno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, mora na to obračunati še DDV! DDV se obračunava tudi od kon-

Ne dr. Mramor ne eksperti tega nagradodajalca ne poslujejo na trgu.

SISTEM LEGALIZIRANE KRAJE

Zato ker so finančni, pravosodni, gospodarski ministri, predsedniki vlad dopuščali sistem legalizirane kraje v gospodarstvu, se je vedno in povsod zgodilo to, da so na koncu največje breme nosili najmanjši. Podizvajalci. Mikro in mala podjetja. Državne banke pa so za pridobivanje sredstev tako zaostrile pogoje, da če si imel minus zaradi kakšnega stečaja, likvidnostnih sredstev nisi mogel več dobiti. Čeprav je bil denarni tok pozitiven. Finančno ministrstvo tudi dopušča, da ministrstvo za delo uporablja pravilnik, s katerim nalaga koncesionarjem plačilo koncesnine za podjetja, ki so šla v stečaj. Do februarja je moral študentski servis plačati ob neplačilu delodajalca tretjino neto zaslužka študenta še ministrstvu.

cesijske dajatve, torej denarja, ki se ga odvede na ministrstvo za delo za plačevanje štipendij v največjem obsegu. Za izgradnjo študentskih bivalnih kapacitet in, najgenialnejše – za ”pijanke” študentskih organizacij, ki se financirajo s tem denarjem. Država Slovenija ali pa katera koli druga država kjer koli lahko večje prihodke proračuna ustvari z znanjem ekonomistov – s povečevanjem davkov ali pa z znanjem, ki ga nikakor nimajo. In to je z ustvarjanjem novih produktov. S proizvodnjo katerih se dela nova dodana vrednost. Skupina ljudi, ki to producira, so arhitekti, oblikovalci, razvojniki v podjetjih in inovatorji. Sposobnost vračanja kreditov ob milijardi obresti na leto je sicer lepa zadeva, vendar pa so ključne tudi posledice, ki jih to ima za ljudi. Samo želim si, da naslednja mednarodno nagrajena ne bo ministrica za zdravje. Ali –predsednik vlade. Kako drugače razumeš nagrado tistim, katerih odločitve te neposredno zadevajo. Kot šala, ko reče berač, ki prosi za denar, bogatašu: Že en teden nisem jedel. Bogataš pa mu odgovori: Cenim vašo vztrajnost.

KOOPERATIVA EKOCI COOP prinaša nova delovna mesta, pa tudi ekološko zavest in novo poslovno kulturo.

Piše: Dejan Ogrinec

inister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter z drugimi povabljenimi gosti in soustanovitelji zadruge v Polzeli slovesno odprl prvo proizvodnjo iz ekotekstila v Sloveniji. Prvih tisoč nogavic bodo prodali na dražbi in tako zagotovili denar za nadaljevanje proizvodnje.

NA TRGU JE ZANIMANJE

Pobudo za proizvodnjo posebnih nogavic, za katere je po besedah predsednika uprave Tovarne nogavic Polzela Marka Klemenčiča zelo veliko zanimanja, je dala Ekocivilna iniciativa Slovenije (Ekoci). Proizvajali jih bodo v okviru zadruge Ekoci Coop Sloveni-

Dobrodošle so ideje, izboljšave, delovna pomoč. ja, ki so jo uradno ustanovili 17. decembra, vanjo pa so se poleg iniciative Ekoci vključili še Tovarna nogavic Polzela, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Razvojna agencija Savinja in občine Spodnje Savinjske doline (Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče, Vransko in Tabor).

VLADA VERJAME V VODSTVO

Vlada je Polzeli odobrila posebno pomoč v višini 190.000 evrov, minister Počivalšek pa je dejal: ”Ponosen sem, da sem po prvem letu ministrovanja doživel, da je iz Polzele

ZADRUŽNIŠTVO

Polzela na novi poti prišla pozitivna iniciativa. Verjamem v novo vodstvo in njegovo novo strategijo, da bi imeli drugačne proizvode od drugih” Država je namreč v tovarno vložila že precej denarja. Denar, ki ga bodo zbrali z dražbo nogavic, bodo porabili za prejo, novo proizvodnjo oziroma za poplačilo tega, kar so že vložili v razvoj novega programa nogavic iz ekokonoplje. ”V nadaljevanju bo naša pomoč temeljila samo na ekonomskih temeljih in rezultatih, ki jih bodo dosegli,” je še dodal Počivalšek. Upravi minister zaupa, zato o prodaji družbe ne razmišlja: ”Prodaja Polzele bi se lahko zgodila že danes, imamo kupca zanjo. Za takšno, kakršna je zdaj. A verjamem, da bomo s tem vodstvom končno prišli do zgodbe, ki bo korak za korakom temeljila na uspehu. In potem ko bomo do tega prišli, se lahko pogovarjamo tudi o prodaji. Vendar verjamem, da bo zgodba, ki

se je danes začela z zadružništvom, šla v pravo smer.”

SOUSTVARJANJE DLOVNIH MEST

Irena Rotar iz iniciative Ekoci (Štafeta semen, Letni časi, SDM), ki je dokazala že z mnogimi projekti, da zna iti do konca in da uresničuje svoje besede, je na slovesnosti poudarila prav to neverjetno složno sodelovanje med vsemi vpletenimi: ”Pravimo, da v Sloveniji nimamo delovnih mest, pa kupujemo v tujih trgovinah in podpiramo tuje kmete. Če bomo sedaj naredili nogavice iz ekotekstila in jih bo kupil vsak drugi Slovenec, bomo imeli milijon prodanih nogavic.” V zadrugo se lahko vključi vsakdo, ki vloži 50 evrov in s tem, kot poudarjajo v iniciativi Ekoci, soustvarja tudi slovenska delovna mesta. Seveda pa pričakujejo še kaj več, ne samo vloženi denar. Dobrodošle so ideje, izboljšave, delovna pomoč. Vse, da projekt še bolj zaživi, zažari in postane model za reševanje podobnih tovarn ali projektov, ki so obstali.

Aktualno

PETEK, 8. 1. 2016

Kam gre denar od njihove prodaje?

VINJETE

Foto: Dreamstime

PLAČEVANJE CESTNIN Vozniki osebnih vozil, motornih koles in kombijev v Sloveniji poznamo vinjete že sedem let in pol oziroma, natančneje, od 1. julija 2008.

Piše: Sašo Avramovič

rodaja vinjet sicer iz leta v leto narašča, vseeno pa se pri tem ”novem načinu plačevanja cestnine” poraja kar nekaj vprašanj. Se je uvedba vinjet po vseh teh letih izkazala kot dobra ideja? Komu gre pravzaprav denar od prodaje? Darsu ali državi? Naša vlada se je, kot že ničkolikokrat doslej, v letu 2008

Nove, kovinsko zelene vinjete bodo obvezne od 1. februarja. (natančneje, 1. julija 2008) odločila za še eno novost, in sicer za spremembo načina plačevanja cestnine (uvedbo vinjet) za osebna vozila in vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone. Za tovor-

njake in druga vozila, ki so s tovorom ali brez njega težji od 3,5 tone, pa je sistem ostal povsem enak, torej morajo cestnino še vedno poravnati na okencu na cestninski postaji.

RAZLOGI ZA UVEDBO SO BILI TRIJE

Razlogi za uvedbo vinjetnega sistema cestninjenja so bili, kot pojasnjujejo v Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), trije. Prvič, plačevanje cestnine z vinjeto ne zahteva ustavljanja vozil na cestninskih postajah, kar bistveno poveča pretočnost cestninskih cest in zmanjša ali odstrani zastoje na cestninskih postajah. Drugič, odkar se vozniki ne ustavljamo več pred cestninskimi postajami, pripomoremo tudi k manjšemu onesnaževanju okolja, zlasti zraka in zemljišč ob avtocesti. ”Zaviranje vozila pred cestninsko postajo povzroča izpust delcev zavornih oblog, pospeševanje vozila pa povečuje onesnaževanje z izpušnimi plini, od katerih je večina toplogrednih,” opisujejo na Darsu. Tretji razlog pa je ta, da plačevanje cestnine z vinjeto omogoča lažji prehod

na cestninjenje v prostem prometnem toku.

PORASLA JE PROMETNA VARNOST

Za leto 2015 (oziroma od 1. 12. 2014 do 30. 11. 2015) je bilo prodanih skoraj 800.000 letnih, več kot 1.250.000 mesečnih, okrog 15.000 polletnih in malo več kot 4.000.000 tedenskih vinjet. Prodaja sicer iz leta v leto narašča, poraja pa se vprašanje, ali se je vinjetni sistem cestninjenja v vseh letih, odkar ga v Sloveniji poznamo, izkazal kot dobra odločitev vlade. Dejstvo je, da ima vsak cestninski sistem prednosti in slabosti. Kakor koli že, tako upravljavec kot uporabniki bi bili, če bi jih vprašali zdaj, verjetno enotnega mnenja, da je vinjetni sistem preprost in da omogoča večjo pretočnost prometa na avtocestah. ”Promet 'vinjetnih' vozil po avtocestah je po uvedbi vinjet zelo porasel, prav tako se povečuje prodaja vinjet, zato lahko sklepamo, da je z večjo upo-

Za leto 2015 (oziroma od 1. 12. 2014 do 30. 11. 2015) je bilo prodanih skoraj 800.000 letnih, več kot 1.250.000 mesečnih, okrog 15.000 polletnih in malo več kot 4.000.000 tedenskih vinjet.

rabo avtocestnega omrežja v splošnem porasla tudi prometna varnost, saj je znano, da je ta na avtocestah večja kot na drugem cestnem omrežju,” razmišljajo na Darsu. Povedali so nam tudi, kam oziroma komu gre denar od prodaje vinjet. ”22 odstotkov prodajne cene je DDV, ki je prihodek proračuna, preostalo pa je eden glavnih virov družbe Dars (poleg cestnine, ki jo plačujejo tovorna vozila), s katerim družba poravnava svoje obveznosti, tako tekoče (na primer vzdrževanje, upravljanje, prometna varnost, obnove, novi odseki) kot tudi prevzete (na primer še neodplačan del stroškov že zgrajenih avtocest).”

LETOŠNJA JE KOVINSKO ZELENE BARVE

Barvo vinjete in druge tehnične specifikacije določi Dars, gre pa za strokovno odločitev, ki jo sprejmejo v oddelku za prodajo in marketing. Vinjete z letnico 2016 so kovinsko zelene barve. Z

njimi Dars začenja nov barvni ciklus kovinskih odtenkov, ki ga bodo dopolnjevali v prihodnjih letih, ob hkratnem upoštevanju barve vinjet v Avstriji. Na Darsu pojasnjujejo, da je kovinsko zelena barva ekskluzivna, nekoliko manj intenzivna in glede na vpadni kot svetlobe spreminja odtenek, obenem pa se jasno razlikuje od barv iz prejšnjih let in od barve avstrijske vinjete. Z lansko rdečo je družba zaokrožila osembarvni ciklus zelo intenzivnih barv vinjet. Doslej so se poleg rdeče zvrstile še vijoličasta, modro zelena, svetlo zelena, rožnata, modra, oranžna in zelena. Nove, kovinsko zelene vinjete, ki bodo obvezne od 1. februarja, so že na prodajnih mestih, cene ostajajo takšne kot doslej, nespremenjene pa so tudi vinjetne kategorije. Letna vinjeta za osebna vozila (cestninski razred 2A) stane 110 evrov, mesečna 30 evrov in tedenska 15 evrov. Uporabniki motornih koles (cestninski razred 1) bodo morali za letno vinjeto odšteti 55 evrov, za polletno 30 evrov in za tedensko 7,50 evra. Cena letne vinjete (cestninski razred 2B) za kombije znaša 220 evrov, mesečne 60 evrov in tedenske 30 evrov.

Svet

HRVAŠKA PO VOLITVAH

Soseda je obtičala na Mostu Piše: Matej Klatrič

eprav je slavila Domoljubna koalicija s HDZ-jem na čelu, se je kasneje pokazalo, da ima v parlamentu, skupaj s predstavniki manjšin in z manjšimi strankami, več glasov SDP-jeva koalicija Hrvaška raste, ki je glede na prejšnje volitve izgubila več kot 300 tisoč glasov. Toda pravi zmagovalec volitev je postal Most, stranka neodvisnih list. Ta je s samo 19 osvojenimi mandati postala najpomembnejša stranka, saj oba bloka brez nje nista mogla računati na 76 glasov za sestavo koalicije. Pred volitvami so se stranki Most iz obeh največjih strank posmehovali. Predsednik HDZ-ja Tomislav Karamarko je celo dejal, da ne morejo

rešiti ničesar. "Hrvaške ne bodo rešili nikakršni mostovi niti mostki, to je glas za SDP," je govoril pred volitvami. Po volitvah, ko je postalo jasno, da brez njih ne bodo mogli sestaviti koalicije, sta se tako SDP kot HDZ začela dobrikati največjemu zmagovalcu volitev, Mostu. Voditelja obeh največjih strank sta kar naenkrat začela poudarjati potrebo po reformah. To je opazil tudi Božo Petrov, župan Metkovića in voditelj Mosta, ki je zapisal: "Verjamem, da nihče v volilni noči ni naredil takšnega obrata kot ti dve stranki, ki sta naenkrat postali glavni podpornici reform."

MOST KOT ZMAGOVALEC VOLITEV

Most je bil veliko presenečenje volitev, saj nihče še nekaj mesecev pred volitvami ni pričakoval, da bo osvojil toliko glasov. Stranka, nastala iz nekaterih odpadnikov HDZ-ja in lokalnih veljakov, ki so uspešni župani, je tipična stranka današnjega časa, ki želi biti neideološka in se ne želi pozicionirati levo ali desno. Prav zato pa je stranka toliko bolj neoliberalna, naklonjena in-

SESTAVLJANJE VLADE Oktobra lani so na Hrvaškem potekale volitve, ki so prinesle najbolj izenačen rezultat do sedaj.

teresom kapitala, usmerjena v diskurz, ki je v Evropski uniji znan že dolgo, in poudarja odpuščanje oz. racionalizacijo v javni upravi, podjetništvo, nizke davke, fiskalno uravnoteženost s politikami varčevanja ipd. Stranka je zelo podobna Virantovi Državljanski listi, ki je doživela hiter vzpon in še hitrejši zaton. Podobno se lahko zgodi tudi Mostu. Težava tovrstnih domnevno neideoloških strank je, da se pretvarjajo, da ekonomija ni ideološka. Toda ravno tu tiči problem, vse ekonomske politike so ideološke in njihove so usmerjene v desno, v razslojevanje, revščino in kopičenje bogastva pri bogatih. V vse to, kar se v razpadajoči Evropski uniji kaže kot vse večji problem. Poleg tega pa se pri tovrstnih strankah združujejo politiki, ki imajo vrednostno različne poglede na politiko. Zato ne preseneča, da se največji uspeh tovrstnih strank, ki jim uspe volivce prepričati, da so neideološke, spremeni v njihov največji poraz. V Mostu se je tako kmalu po volitvah, kot v Virantovi stranki, zgodil razkol, ker se niso strinjali

o tem, koga bi vzeli s seboj v vlado. Del poslancev, katerih večina se med sabo pred volitvami niti ni poznala, se je videl s SDP-jem, drugi del pa s HDZ-jem in že v dobrem mesecu so zato izgubili štiri poslance, veliko vprašanje pa je, kako enotni bodo v prihodnje.

MOST JE ŽELEL VELIKO KOALICIJO

Čeprav je Petrov dan pred volitvami pri notarju overil izjavo, da ne bodo šli v koalicijo, so kmalu po volitvah dejali, da želijo veliko reformno koalicijo z obema največjima strankama, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki. Začela so se mukotrpna pogajanja za sestavo vlade, polna preobratov. Najprej je od velike koalicije odstopil SDP, ki je očitno računal, da bo to storil tudi HDZ. Toda ta je nadaljeval pogovore, zato je predsednik Milanović kmalu poslal pismo, v katerem se je pokoril za izjave, v katerih je vodjo Mosta Petrova posredno označil za neprimernega za predsednika vlade, ker naj na volitvah ne bi dobil dovolj glasov volivcev. V pismu je nato pristal na vse zahteve Mosta, tudi na so-

Svet

PETEK, 8. 1. 2016

tični zgodovini se je Most na hitro, v nekaj urah, dogovoril, da bo vlado skušal sestaviti s HDZ-jem. Karamarka tokrat več ni motilo, da sodeluje z "mostkom", ki naj ne bi imel možnosti za rešitev Hrvaške. Če jim ne bi uspelo v 24 urah ponuditi mandatarja za sestavo vlade, bi namreč sledile nove volitve. Pri vsej zgodbi pa je še bolj presenetljivo in zamolčano, da so odločilni glasovi podpore prišli iz stranke zagrebškega župana Milana Bandića, ki je bil v zadnjem letu zaradi suma zlorabe položaja, finančnih mahinacij in korupcije že dvakrat v priporu.

glasov

Foto: Reuters

bo potreboval Tihomir Orešković. Ob vložitvi kandidature je predsednici predal 78 poslanskih podpisov podpore.

Pred volitvami so se stranki Most iz obeh največjih strank posmehovali. Predsednik HDZja Tomislav Karamarko je celo dejal, da ne morejo rešiti ničesar. delovanje s HDZ-jem, ki ga je nedolgo pred tem poimenoval za zločinsko organizacijo.

TRAGIKOMIČNO SESTAVLJANJE KOALICIJE

Most je na to pristal in na pogovore spet sprejel tudi SDP. Vsem trem strankam se je uspelo dogovoriti o najpomembnejših stvareh in naslednji dan naj bi jih čakal podpis pogodbe o sodelovanju. Toda takrat so se začeli pravi zapleti. Nekaj minut pred sestankom sta se namreč slišala predsednika HDZ-ja in SDP-ja in se dogovorila, da ne bosta podpisala sporazuma. Na sestanku je Petrov želel slišati Milanovića, da se prvi izjasni o podpisu sporazuma. Ta tega ni želel storiti in je na vsak način hotel, da to prvi stori Karamarko, najverjetneje v bojazni, da bo slednji podpi-

sal sporazum, če bo on prvi odstopil od podpisa. Kot je kasneje pojasnil Karamarko, je nato sam povedal, da sporazuma ne bo podpisal in da je bil tak dogovor na predsedstvu HDZ-ja. Nato naj bi Milanović dejal, da bo podpisal, prijel za nalivno pero in to res storil. Zdelo se je, da je Hrvaška dobila novo koalicijo.

MOSTOVI POSLANCI SE UPREJO PETROVU

Toda preobratom še ni bilo videti konca. Čeprav je Petrov končal zgodbo in dejal, da so pogajanja s HDZ-jem končana, je nato najvišji organ Mosta odločil, da dajo še eno možnost HDZ-ju. Kar devet od preostalih petnajstih Mostovih poslancev naj bi bilo namreč bolj naklonjenih oblikovanju koalicije z desno Domoljubno koalicijo. Nato se je HDZ na sestanku dogovoril, da želi nadaljevati pogajanja samo z Mostom. Iz današnje perspektive se zdi, kot da so vedeli, kaj se bo zgodilo kasneje, in da so zato postavili tako ostro stališče, ki je zavrnilo Mostovo zahtevo po veliki koaliciji. Nato se je zgodil še en neverjeten preobrat. Čeprav je SDP pristal na vsa izsiljevanja Mo-

PETROV – HITRO IZGUBLJENI POLITIČNI KAPITAL

Foto: Profimedia

sta in mu, čeprav ima trikrat manj poslancev od njih, obljubil položaj predsednika vlade, na katerem bi bil Petrov, in kar sedem najpomembnejših ministrskih resorjev, je Most enostransko odstopil od pogajanj z njimi. Uradni razlog so bile sicer nikoli dokazane obtožbe, da so ljudje iz SDP-ja na skrivaj nagovarjali njegove poslance k prestopu v omenjeno stranko. SDP bi namreč lahko koalicijo, v nasprotju s HDZ-jem, sestavil že z nekaj odpadniškimi poslanci iz Mosta. "Jezen sem že od včeraj zvečer, ko sem dobil nekatere informacije. Ne morem verjeti, da sem to izvedel v trenutku, ko smo bili že o vsem dogovorjeni. O usodi koalicijskih pogajanj bo odločil nacionalni svet stranke," je novinarjem odločitev o prekinitvi pogajanj s SDP-jem utemeljeval voditelj Mosta Petrov. Z zadnjim stavkom pa je tudi priznal, da je svet stranke tisti, ki je prevzel glavno vlogo. Voditelj SDP-ja Milanović je dogajanje pospremil z besedami: "Koga naj bi sploh klicali? Da jim ponudimo še petnajst ministrstev ali da izstopimo iz sabora? Da bi nekoga klical in izvajal pritisk, da v vse privolijo – pa saj smo privolili v vse. Pozivam Most, da pove, na koga smo izvajali pritisk," je

Koga naj bi sploh klicali? Da jim ponudimo še petnajst ministrstev ali da izstopimo iz sabora? Da bi nekoga klical in izvajal pritisk, da v vse privolijo – pa saj smo privolili v vse. Pozivam Most, da pove, na koga smo izvajali pritisk”

Zoran Milanović

Tihomir Orešković Sumljivi posli

bil jasen in kritičen Milanović in v svojem slogu dodal, da je bila to policijsko-obveščevalna operacija HDZ-ja. Na spletnem portalu Index je v spletni anketi na vprašanje, komu v zvezi s tem bolj zaupajo, kar 60 odstotkov dejalo, da Milanoviću, za Petrova se je v anketi, kjer je odgovorilo skoraj 50 tisoč uporabnikov, odločilo zgolj 25 odstotkov.

Poslovnež Tihomir Orešković je bil od leta 2009 glavni mož hrvaškega farmacevtskega podjetja Pliva, pred tem pa je deloval v Tevi, ki je leta 2008 kupila Plivo. Od julija lani je bil odgovoren za finančno poslovanje Teve v Evropi. Pri prodaji HITER DOGOVOR Z Plive obstajajo sumi, da so nekateri vzeli DOMOLJUBNO KOALICIJO Po neverjetnem razpletu in kar 70 milijonov provizije, kar slabo luč verjetno najbolj dramatičnem dnevu v novejši hrvaški polimeče tudi nanj.

Stranke Most, ki je za eno svojih vodil izbrala boj proti korupciji, torej ni motilo, da ji bo sestavo vlade omogočila ena izmed najspornejših političnih osebnosti na Hrvaškem. Petrova pa prav tako naenkrat ni več motilo, da je pri notarju overil, da ne bo šel z nikomer v koalicijo. Kakor je sam neprepričljivo dejal, naj ne bi šlo za koalicijo, čeprav jo tako imenujejo tudi njegovi strankarski sopotniki. Mož, ki je bil v velikem političnem vzponu, je z nespretnimi potezami, ki mu jih je, resnici na ljubo, delno zakuhal tudi del stranke, že po mesecu dni izgubil veliko kredibilnosti in političnega kapitala.

mandatov je dovolj, da je Most postal najpomembnejša stranka. NENAVADNA VOŠČILNICA PETROVA

Na božični večer je na Facebooku Most presenetil z nenavadnim voščilom, v katerem je izražal skrb nad morskimi psi, ki krožijo okrog njih. Koalicija Hrvaška raste naj jim nikoli ne bi oprostila, da ne bodo še štiri leta na oblasti, Domoljubna koalicija pa naj bi jih hotela zgolj izkoristiti. Pri tem so še enkrat zapisali, da se bodo bojevali proti skorumpiranim politikom. Ni povsem jasno, kako bodo to lahko počeli, če so jim ravno takšni omogočili priti na oblast. Zaradi negativnih komentarjev in razočaranja javnosti nad njihovim početjem so volivce zaprosili za dodaten čas, da pokažejo svoj prav. Nekdanja predsednica vlade Jadranka Kosor je Petro-

Svet Stranke Most, ki je za eno svojih vodil izbrala boj proti korupciji, ni motilo, da ji bo sestavo vlade omogočila ena izmed najspornejših političnih osebnosti na Hrvaškem, zagrebški župan Milan Bandić.

va pozvala, naj javno pove, kaj je mislil s tem, da morski psi krožijo okoli njih. Kritična pa je bila tudi do neznanske lahkosti kritiziranja in obtoževanja drugih, ki jih ne podkrepijo z argumenti in dokazi.

NEPOZNANI OREŠKOVIĆ POSTANE MANDATAR

Medtem sta se HDZ in Most na hitro dogovorila, da bo poslovnež Tihomir Orešković postal navidezno nestrankarski kandidat za predsednika vlade. Ja-

tvah in v hrvaški javnosti ni dobro poznan. Veliko težav ima tudi s hrvaškim jezikom. V uvodnem nagovoru ob prevzemanju mandata za sestavo vlade se je osmešil, ko je dejal, da se bo zavzemal za boljše življenje "hrvatskih građevina". Z "građevinami" (stavbami) je mislil na "građane" (državljane). Njegovo nepoznavanje jezika spominja na znan slovenski primer, in sicer na Andreja Bajuka, ki je bil prav tako iz tujine, s slabšim znanjem slovenskega jezika, imenovan za predsednika vlade. Skupno pa jima je bilo tudi dvojno državljanstvo. Bajuk je zaradi kolizije interesov argentinsko nato vrnil, videli pa bomo, ali bo to storil tudi Orešković. Težava bi lahko bila tudi to, da je nov v strankarski politiki in da vodenje podjetja, ki temelji na zasebnem interesu podjetja, ni enako kot vodenje države, kjer je treba na prvem mestu upoštevati interes javnosti. Ravno zato se mnogi poslovneži ne znajdejo najbolje na političnem parketu z drugačnimi zakonitostmi.

DOGOVORI O VLADNEM KABINETU

Trenutno pri naših južnih sosedih potekajo dogovori o sestavi vlade. Mediji poročajo, da je v povolilnem času Most pozabil tudi na to, da bo zanj na prvem mestu program. Svoje ljudi naj bi si namreč želel nastaviti tudi na takšna mesta, kot je glavni položaj v hrvaški loteriji. Kot kaže, bosta podpredsednika vlade postala Karamarko in Petrov. Kdo vse bo sestavljal vladno koalicijo, koliko ministrov bo štela in kakšen bo njen končni program, pa bomo še videli. Zadnjo besedo pri sestavi ministrske ekipe naj bi imel Orešković. Glede na vse obrate je mogoče tudi to, da jim ne bo uspelo sestaviti koalicije. Povsem mogoče je, da vladna koalicija tudi ne bo zdržala dolgo. V obeh primerih bi bile potrebne predčasne volitve. Položaj predsednika SDP-ja pa bi lahko do pomladi izgubil tudi Milanović. Politično dogajanje na Hrvaškem bo vsekakor še naprej pestro. Zanimivo bo videti, kako se bodo v koaliciji, če ji uspe oblikovati vlado, v teh negotovih časih spopadli z vodenjem Hrvaške. Pa tudi kako se bodo na naslednjih volitvah odrezale politične stranke, še posebej presenečenje tokratnih, stranka Most.

Mediji poročajo, da je v povolilnem času Most pozabil na to, da bo zanj na prvem mestu program. sno pa je, da je že vrsto let zelo blizu stranki HDZ in da so se pred volitvami v HDZ-ju z njim dogovarjali o vstopu v politiko. Od leta 2009 je bil petdesetletnik glavni mož hrvaškega farmacevtskega podjetja Pliva, pred tem pa je deloval v Tevi, ki je leta 2008 kupila Plivo. Od julija lani je bil odgovoren za finančno poslovanje Teve v Evropi. Pri prodaji Plive obstajajo sumi, da so nekateri vzeli kar 70 milijonov provizije, kar slabo luč meče tudi nanj.

PRESENETLJIVA IZBIRA

Njegovo imenovanje za mandatarja je bilo veliko presenečenje, saj ni nastopil na voli-

KONKURENCA Ena vodilnih svetovnih institucij, ki skupaj s finančno pomočjo oblikuje tudi politično podobo sveta, dobiva močno konkurenco.

Piše: Žiga Kariž

vetovna banka je bila ustanovljena leta 1944, da bi pomagala obnoviti porušena gospodarstva po drugi svetovni vojni in promovirala dolgoročno gospodarsko rast. Z leti se je njena dejavnost širila in danes se predstavlja kot vodilna svetovna finančna ustanova, katere največja skrb naj bi bila

odprava revščine. Svetovno banko sestavlja pet ločenih organizacij: Mednarodna banka za obnovo in razvoj (IBRD), Mednarodno združenje za razvoj (IDA), Mednarodna finančna korporacija (IFC), Mednarodna agencija za zavarovanje investicij (MIGA) in Mednarodni center za reševanje sporov iz investicij (ICSID).

ENIM KREDITI, DRUGIM MOČ

188 držav članic te banke se deli na dve skupini: razvite države, ki ne morejo dobiti posojil in izvajajo le donacije, a hkrati določajo politiko banke, in nerazvite države, tranzicijske države in države v razvoju, ki lahko prejemajo pomoč te mednarodne institucije. Svetovna banka državam, ki to

potrebujejo, ponuja predvsem finančno pomoč v obliki kreditov in tehnično pomoč. Predvsem slednja oblika pomoči je v zadnjih letih naletela na veliko nasprotovanj in polemik. Svetovni banki se namreč očita, da ob denarju, ki ga daje državam in podjetjem v težavah, zahteva tudi prevzem ekonomskih praks, ki koristijo predvsem zahodnim korporacijam in pogosto v revnih državah dosežejo ravno nasproten učinek od tistega, ki ga Svetovna banka propagira po svojem poslanstvu. Tako kritiki te banke prav v njenem načinu delovanja vidijo vzrok za vedno večji prepad med razvitimi državami in preostalim delom sveta ter rast stopnje revščine. Poleg tega drža-

Finance

PETEK, 8. 1. 2016

za posle, ki jih bo ta banka financirala. A naše finančno ministrstvo je že poleti poudarilo, da članstvo v taki banki prinaša tudi finančne obveznosti in da je vprašanje, ali bi pridobljene koristi odtehtale stroške, ki bi jih prinašalo članstvo, za katero bi morali v ustanovni kapital banke vplačati več milijonov evrov. A to še ne pomeni, da se Slovenija članstvu odpoveduje za vekomaj. Na Ministrstvu za finance naj bi namreč opazovali in preverjali skladnost delovanja banke AIIB s slovenskimi zunanjepolitičnimi usmeritvami ter gospodarskimi interesi, in če bi obstajali dovolj dobri razlogi in bodo razmere dovoljevale, bodo sprožili ustrezne postopke za včlanitev.

SVETOVNA BANKA

ZASKRBLJENE ZDA

Tako AIIB kot NDB se izogibata ocenam, da sta konkurenca Svetovni banki ali celo njeno nadomestilo. Poudarjajo, da so stopili na trg zgolj zato, da bi dopolnili ponudbo in da želijo le nadgraditi dobre prakse, ki jih je zgradila Svetovna banka. AIIB je kot svoje glavno poslanstvo označil vlaganje v "vitke, čiste in zelene" projekte. A javno nasprotovanje

Konec monopola

milijard dolarjev Foto: Profimedia

ve, ki sodijo v krog najhitreje rastočih gospodarstev, kot so Kitajska, Indija in Rusija, že dolgo zahtevajo večji vpliv v organizacijah, ki ustvarjajo svetovno finančno politiko, tudi v Svetovni banki. A so bile pri tem vedno znova neuslišane.

KONEC ČAKANJA

Leta 2015 pa se je monopol Svetovne banke končal. Države, ki so dolgo pritiskale na ZDA in druge zahodne države, ki imajo odločilen vpliv na glavne svetovne finančne institucije, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad, in so si želele, če ne celo zahtevale, večji vpliv na svetovne finance, so se naveličale čakati. Julija je začela delovati Nova razvojna banka NDB, ki so jo ustanovile države BRICS-a (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika). Začetni kapital in bazen deviznih rezerv banke je vreden kar 100 milijard dolarjev. Levji delež začetnih sredstev, 41 milijard dolarjev, bo zago-

tovila Kitajska, po 18 milijard Brazilija, Indija in Rusija, pet milijard pa Južna Afrika.

NOVA UREDITEV

Voditelji držav ustanoviteljic, ki imajo skupaj 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, so ob tem povedali, da so odločeni zgraditi novo "multipolarno politično svetovno ureditev", da se ne bodo uklonili diktatu Zahoda in "diskriminatornim" gospodarskim sankcijam ter si bodo prizadevali za pravičnejšo ureditev mednarodnih odnosov. Ob tem so ZDA in Evropski uniji namenili kritiko zaradi reševanja gospodarske krize. Voditelji BRICS-a se namreč, kot poudarjajo, ne morejo strinjati s tem, da naj bi bili "pot iz krize" prav tisti ukrepi, ki so ZDA in Evropsko unijo pahnili v težave.

ŠE ENA MEGABANKA

Že čez nekaj dni pa naj bi začela delovati tudi Azijska investicijska in infrastrukturna banka (AIIB), ustanovljena pod okriljem Kitajske, ki bo z vloženimi 29,78 milijarde dolarjev (26,89 milijarde evrov) obvladovala okoli 30 odstotkov. Volilnih pravic bo imela zaradi rahlo večjih deležev manjših članic nekoliko manj – 26,06 odstotka. Kitajski po velikosti deleža sledita Indija z 8,4 odstotka in Rusija s 6,5 odstotka. Med neazijskimi članicami ima največji delež Nemčija (4,5 odstotka), sledita pa ji Francija s 3,4 odstotka in Brazilija s 3,2 odstotka. Skupaj je članstvo v banki podpisalo 57 držav, ki si obetajo sodelovanje pri infrastrukturnih projektih, ki jih bo banka pomagala financirati.

Odobreni kapital banke bodo razbili v milijon delnic z vrednostjo 100.000 dolarjev (90.301 evrov).

Kot sta ob odločitvi za sodelovanje v banki AIIB zapisala avstralska zunanja ministrica Julie Bishop in finančni minister Joe Hockey, ocenjujejo, da se je "v azijski infrastrukturi v tem desetletju v financiranju ustvarila luknja v vrednosti 8000 milijard dolarjev (7100 milijard evrov)", ki jo namerava banka pomagati zakrpati. Prvo serijo ugodnih projektnih posojil iz stomilijardnega sklada bo AIIB ponudil že do sredine leta 2016.

PREBEG EVROPSKIH ZAVEZNIKOV

Milijarde, ki bodo namenjene za infrastrukturne projekte, so privabile številne evropske države. V upanju na donosne posle so pristopne izjave podpisale Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Poljska, Danska, Norveška, Finska, Švedska, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švica in Velika Britanija. Slovenije Kitajska ni povabila k pristopu, kar pomeni, da tudi ne bo povabljena k razpisom

posojil je Svetovna banka odobrila v letu 2014. ZDA, ki so želele zaveznike prepričati, naj se banki ne pridružijo, govori o tem, da bosta dve novi, močni razvojni banki omejili vpliv Svetovne banke in s tem tudi ZDA, ki to institucijo že dolgo izkoriščajo za širjenje svojih interesov. Ob tem ZDA in Japonska močno podpirajo Azijsko razvojno banko (ADB), ki ima sedež na Filipinih in deluje že od leta 1966. Dejstvo, da so se povabilu Kitajske v banko AIIB države Evropske unije odzvale tako množično, kaže na to, da je gospodarska kriza močno premaknila središče moči oziroma ustvarila nova. Evropska unija, ki se že leta giblje na meji tega, da znova zdrsne v krizo, si ne more privoščiti, da bi za vsako ceno stala ob strani zaveznikom z druge strani Atlantika. Projekti, kot je vzpostavitev nove svilne poti med Azijo in Evropo, označujejo novo obdobje, v katerem se bodo karte med gospodarskimi velesilami še večkrat premešale in na novo razdelile.

Finance

PIše:

Klemen Furlan, direktor podjetja Finančni Trgi d.o.o. in predsednik Društva finančnikov Slovenije (DFS)

Ste lani dobro vlagali? BORZNI INDEKSI. Z delnicami katerih držav se je v letu 2015 dalo najbolje zaslužiti?

e ste hoteli zaslužiti več kot 20 odstotkov v manj kot letu dni, so bile danske in japonske delnice lani zagotovo prava odločitev. Danski borzni delniški indeks je namreč pridobil slabih 40 odstotkov, z nakupom japonskega delniškega indeksa Nikkei 225 pa so vlagatelji v preteklem letu zaslužili dobrih 20 odstotkov. Leto 2015 je bilo tudi poseben mejnik za japonske delnice, saj se je ravno v tem letu njihova vrednost približala 15-letnemu rekordu omenjenega indeksa, ki je bil nazadnje dosežen marca leta 2000. V družbi najboljših so se znašle še ruske delnice (17 odstotkov), zavidljive donose pa sta ustvarila tudi glavna »sosedska« borzna delniška indeksa iz Avstrije (16 odstotkov) in Italije (ok. 15 odstotkov). Na drugi strani so se najslabše odrezale brazilske in grške delnice. Z investiranjem v grški bor-

zni indeks so vlagatelji samo v tem letu izgubili malo manj kot 60 odstotkov, brazilske delnice pa so ustvarile izgubo v višini 34 odstotkov. Pri tem je zanimivo, da je Brazilija edina država t. i. skupine BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska), kjer so domače delnice leto končale v rdečih številkah, ruske, indijske in kitajske delnice so bile ob koncu leta 2015 v zelenih številkah.

KAJ PA SLOVENSKE DELNICE?

Slovenija žal ni bila uvrščena na lestvico najdonosnejših borznih delniških indeksov, saj so slovenske delnice končale leto 2015 negativno. Slovenski delniški borzni indeks SBITOP je namreč lani izgubil dobrih 10 odstotkov. Če bi bila na lestvico uvrščena tudi naša država, bi torej na njenem repu delala družbo španskim in kanadskim delnicam, ki so prav tako izgubile okoli 10 odstotkov vrednosti.

Donos po državah v 2015 Danska Japonska Rusija Avstrija Italija Nizozemska ZDA Švica Francija Svet Hongkong Nemčija Nova Zelandija Indija Južna Koreja Velika Britanija Kitajska Avstralija Mehika Španija Kanada Južna Afrika Turčija Brazilija Grčija

BLIŽNJI VZHOD

Rivalstvo med Savdsko Arabijo in Iranom

Piše: Anže Kožuh

– 60 %

– 40 % – 20 %

20 %

40 %

azmerje med Iranom in Savdsko Arabijo je prepletena zmes zgodovine, vere in politike. Njuna navzkrižja se sicer vse prerado razlaga z zgodbicami z začetkov islama in deli-

tvijo na sunite in šiite, ki je sledila smrti preroka Mohameda v 7. stoletju. Vendar je misliti, da leži jedro spora med Teheranom in Riadom v verskem nesoglasju izpred 1400 let, ne le zmotno, temveč tudi podcenjujoče. Usmrtitev šiitskega klerika je provokacija Savdske Arabije, ki bo nedvomno poglobila sektaštvo znotraj islama, vendar je v svojem bistvu hladnokrvna politična igra. S provokacijo želi Riad prikriti polom svoje zunanje politike (izguba vpliva v Iraku, preživetje režima Bašarja Al Asada v Siriji, vojni pohod v Jemnu), prepre-

čiti detant (spravo) med ZDA in Iranom glede jedrskega programa in sankcij ter hkrati zadovoljiti radikalne sunitske islamiste v svoji družbi. Zaradi nasičenosti regije s fosilnimi gorivi in odvisnosti svetovne ekonomije od njih je politično rivalstvo med Iranom in Savdsko Arabijo vpeto tudi v globalno geopolitiko. Obenem Teheran in Riad nista edina tekmeca za vodilni položaj na tem območju. Medtem ko ima tradicionalno močan Egipt tačas preveč internih težav, izkazuje Turčija pod vodstvom Erdogana željo po večjem vplivu v regiji.

Finance

PETEK, 8. 1. 2016

KONFLIKT, ki utegne s tega dela sveta v beg pognati nove milijone ljudi.

Protesti proti Savdski Arabiji v Teheranu

ZAČETKI ISLAMA

Prerok Mohamed je novo vero začel širiti v Meki leta 630. Monoteistični islam je prevzel več krščanskih in judovskih tradicij ter jim dodal zakone za vsakdanje življenje, med njimi tudi oblikovanje in obliko politične avtoritete. Do smrti leta 632 mu je uspelo združiti Arabski polotok, njegovi nasledniki pa so imperij v naslednjem stoletju razširili od srednje Azije do Španije. Ločnica med šiiti in suniti se je pojavila takoj po Mohamedovi smrti. Krog glavnih sledilcev zgodnjega islama je za njegovega naslednika izvolil Abuja Bakra. Drugi del

vernikov je za naslednika želel Alija ibn Abija Taliba, Mohamedovega zeta. Nasprotujoči si strani sta postali osrednji ločini islama, suniti in šiiti – prvi nasprotujejo potrebi po sledenju krvne vezi do preroka, drugi ji sledijo. Po nasilnem obračunu so prevladujoča islamska politična sila postali suniti. Šiitska stran njihove vladavine seveda ni priznala, zato so jo suniti iz strahu pred upori še dodatno preganjali.

ISLAMSKI RAZMAH

Zgodovina islama je tedaj postala izjemno kompleksna. Med širitvijo islama po svetu

Usmrtitev šiitskega klerika je provokacija Savdske Arabije, ki bo nedvomno poglobila sektaštvo znotraj islama, vendar je v svojem bistvu hladnokrvna politična igra.

so se oblikovale številne ločine in sekte, nekatere pod načelno pripadnostjo sunitski ali šiitski strani, druge popolnoma ločene od glavnih teoloških smernic. Na politični ravni prevladuje sunitska veja, vodilni kalifat pa se seli glede na politično moč posameznih držav v regiji. Za razumevanje trenutnega spora med Iranom in Savdsko Arabijo je pomembno predvsem 16. stoletje. Perzijska safavidska dinastija je za državno vero razglasila šiitski islam, sledila so stoletja boja z Otomanskim imperijem, nosilcem sunitskega kalifata. Po koncu vojn se je meja ustali-

la v regiji trenutne meje med Iranom in Turčijo, delitev pa je ostala tudi na verski ravni. Obenem je arabska sunitska islamizacija ponekod razločevala med Arabci in Nearabci, tudi če so bili oboji muslimani. Govor je o dodatnih davkih ali dostopu do političnih funkcij. Šiitski islam se je zato ponekod širil iz kljubovanja do centralne oblasti sunitskih kalifatov, drugod zaradi strahu pred Arabci.

ŠIITSKA MANJŠINA

Šiitske ločine so raztresene po celotnem islamskem svetu, vendar so z 20 odstotki vseh muslimanov še vedno manjši-

Demonstracije pred ambasado Savdske Arabije v Londonu zaradi usmrtitve šiitskega klerika Nimr al Nimra

na. Celotna zgodba sunitskega in šiitskega islama zajema tako prelivanje krvi kakor življenje v sožitju. Če ob strani pustimo starejšo preteklost, je za razumevanje trenutnega položaja pomembno predvsem 20. stoletje. V novejšem času se je razdor med suniti in šiiti poglobil pred desetletjem. V 50. in 60. letih prejšnjega stoletja sta bili glavni politični ambiciji Bližnjega vzhoda arabski nacionalizem in emancipacija izpod obdobja kolonializma. Združujoča dejavnika sta bila tudi zahodna globalizacija in sekularizacija, ki še vedno združujeta tradicionaliste obeh ločin. Tudi v 80. letih se je glavni konflikt v regiji odvijal med šiitskim Iranom in Irakom, slednjega so podpirale celo sunitske države. Verski razkol po liniji sledenja sunitskim ali šiitskim pravilom je venomer povezan s političnim okoljem. Dober primer je ravno Irak, kjer so pripadniki obeh ločin živeli v mešanih četrtih in se med sabo poročali, medtem ko je Sadam Husein uporabljal verske izgovore za spopad z Iranom.

REVOLUCIJA 1979

Leta 1951 je bil za premierja Irana demokratično izvoljen Mohamed Mosadeg. Množično podporo ljudstva si je pridobil z nacionalizacijo iranske naftne industrije in fosilnih rezerv. Le dve leti kasneje je bil strmoglavljen v državnem udaru, ki ga je sponzorirala angloameriška naveza in je bil hkrati prvi državni prevrat hladne vojne. Šah Reza Pahlavi, avtokrat, ki ga je nastavil Zahod, je z razsipnostjo in zatiranjem opozicije privedel narod do revolucije. Leta 1979 ga je širok spekter opozicijskih sil prisilil v beg. V ljudski revoluciji, pri kateri so sodelovali tudi študentje in

vahabističnih milic. Savdska sunitska oblast je torej prežeta z zablodo vahabizma. Problem s šiiti se je pojavil, ker jih vahabistična doktrina ne priznava za muslimane. Obenem vahabistična ideologija govori o svetovni širitvi islamskega kalifata, njeno najnovejšo inkarnacijo je videti ravno pri Islamski državi.

ŠAHOVSKA IGRA

marksisti, pa so prevladali šiiti pod vodstvom ajatole Homeinija. Z referendumi je postal Iran še isto leto islamska republika s teokratsko ustavo. Iranska islamska revolucija je porušila dotedanje politično razmerje v regiji, saj je ena izmed največjih držav na tem območju uradno postala šiitska. To je seveda prestrašilo Savdijce.

SAVDSKI VZPON

leta 1938 niso odkrili prvih zalog črnega zlata. Nafto so začeli črpati leta 1941 ob pomoči ameriškega podjetja Aramco (Arabian American Oil Company). S prilivom denarja se je začela tehnološka modernizacija družbe, medtem ko so se ohranile radikalno konservativne vrednote. Savdska dina-

Zaradi porušenega ravnovesja moči po ameriški invaziji so tudi druge države dobile večje ambicije,

Pogoj za nastanek Savdske Arabije je bila zmaga alianse v prvi svetovni vojni. Pred vojno je Arabski polotok spadal pod Otomansko cesarstvo, po vojni pa so si zmagovalci razdelili protektorate nad vrednejšimi ozemlji. Ob odsotnosti turške nadoblasti in interesa kolonialnih sil je uspelo Abdulu Azizu Ibn Savdu po več kot treh desetletjih truda leta 1932 ustanoviti novo državo. Ob nastanku je veljala za eno najrevnejših na svetu, vse dokler

stija je neločljivo povezana z radikalnim islamom iz 18. stoletja, poznanim tudi kot vahabizem. Mohamed Ibn Savd je ob pomoči vahabistov ustanovil prvo savdsko državo leta 1744; tudi kraljevina leta 1932 je bila ustanovljena ob pomoči

Iranski vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej na srečanju klerikov v Tehranu.

Savdska oblast je bila leta 1973 pod vodstvom Fajsala bin Al Savda glavna pobudnica naftnega embarga. Fajsala so dve leti kasneje umorili, njegov naslednik pa je zgladil odnose z Združenimi državami Amerike. Ne le zgladil; lahko bi se reklo, da je postala Savdska Arabija eden glavnih zahodnih partnerjev v regiji, s svojo mo-

čjo pa vpliva tudi na preostale manjše monarhije. Ne preseneča, da ima Savdska Arabija četrti največji vojaški proračun na svetu, med njenim orožjem pa je skoraj izključno zahodna oprema. Več zalivskih držav »gosti« tudi vojaške postojanke ZDA, Velike Britanije in Francije. Iranska zgodba je medtem popolnoma nasprotna. Po obdobju »prijateljskega« Irana pod avtokratsko vladavino šaha se je po revoluciji 1979 začela postopna izolacija. V 80. letih se je ob finančni pomoči ZDA in Savdske Arabije začel iraški napad na Iran. V zadnjih desetletjih je bil Iran deležen strogih sankcij zaradi jedrskega programa, kar je bilo voda na mlin savdski strani. Dejstvo namreč ostaja, da ima Savdska Arabija manj kot 30 milijonov državljanov, Iran pa skoraj 80 milijonov, zato Riad ne more parirati Teheranu brez pomoči Zahoda.

ZAHODNI GREH(I)

Težko je trditi, da je bil Bližnji vzhod v 20. stoletju miren, vsekakor pa ni bil niti blizu trenutne kalvarije. Pot v kaos se je odprla leta 2003 z ilegalno ameriško invazijo Iraka, na podlagi zavestno prikrojenih dokazov, in z odstavitvijo Sadama Huseina. Njegov politični program je sicer vključeval represiven politični aparat za preprečevanje uporov, po drugi strani ni dovoljeval deljenja po verskih ali etničnih ločnicah, hkrati pa je gradil socialno državo. Na notranji ravni je bila invazija polom, saj je v večinsko šiitskem Iraku oblast seveda prevzela šiitska stran, kar je izzvalo reakcijo sunitov in pripeljalo do sektaške drža-

Svet

Petek, 8. 1. 2016

PIše:

mag. Boštjan J. Turk, direktor Inštituta za civilno in gospodarsko pravo

Mobing na delovnem mestu VSAJ ŠTIRJE ODSTOTKI

G Ameriški predsednik Barcak Obama s savdskim kraljem Salmanom

Ruski predsednik Vladimir Putin pri iranskem ajatoli Ali Hameneju

vljanske vojne. Na regionalni ravni se je situacija maščevala ravno Savdijcem, saj so se ustrašili dodatne šiitske države v regiji. Še večjo moro povzroča šiitski polmesec (Iran, Irak, Sirija), s čimer si lahko deloma razložimo savdsko podporo sirski »zmerni« opoziciji oziroma očitke podtalne podpore Islamski državi. Zaradi porušenega ravnovesja moči po ameriški invaziji so tudi druge države dobile večje ambicije, kar se trenutno kaže z vedno ostrejšo turško retoriko do Kurdov, sirskega režima in Irana.

VERA V SLUŽBI KONFLIKTA

Delitev na sunite in šiite je stvar zgodovine, hkrati tudi sedanjosti – nikoli pa je ne smemo izvzeti iz političnega konteksta. Teheran in Riad sta imela pestro zgodovino, polno incidentov, zaostritev in tudi obdobij sprave in miru. Tokratna usmrtitev šiitskega klerika seveda odraža sovražno stanje med državama, saj je očitna provokacija. Z njo je otežen mirovni proces v Siriji, morebiti celo uničena sprava glede iranskega jedrskega programa. Prekinitev diplomatskih odnosov v luči napada na savdsko veleposlaništvo v Teheranu prav tako ne pripomore k ničemur. Po drugi strani sta državi diplomatske odnose prekinili že večkrat in si nikoli nista bili resnično naklonjeni – sovražnost in sumničavost je bolj kot ne normalno stanje. Spor glede Mohamedovega nasledstva pred 1400 leti pa je le verski pesek v očeh, ki prikriva hladnokrvnost politike.

re za svetovno povprečje, ki vključuje razvite in tudi manj razvite države, pri čemer je verjetnost, da bodo zaposleni pri svojem šefu naleteli na psihopata, še precej večja v državah v razvoju in tranzicijskih državah, v katerih se psihotični menedžerji zaradi luknjaste zakonodaje in šibke etične tradicije v menedžmentu še lažje prebijejo na vodilne položaje. Slovenija se žal (še vedno) uvršča med slednje, kar pomeni, da moramo biti pri nas še posebej pozorni na pojav takih menedžerjev.

ŽRTVE SO IZJEMNI POSAMEZNIKI

Ena najpogostejših deviacij, ki jih tovrstni psihotični menedžerji izvajajo nad zaposlenimi, je prav mobing. Skrb vzbujajoče je, da so žrtve mobinga po večini prav posamezniki, ki veljajo za nadpovprečno sposobne in ustvarjalne. V odlični knjigi Emotional Abuse in the American Workplace avtorji Noa Davenport, Ruth D. Schwartz in Gail Pursell Elliott pišejo, da se mobing najpogosteje pojavlja v slabo organiziranih delovnih okoljih, kjer običajno deluje nesposoben menedžment in kjer so najpogostejše žrtve mobinga v prvi vrsti izjemni posamezniki, ki izstopajo s svojo inteligenco, sposobnostjo, ustvarjalnostjo in predanostjo delu. Za obrambo pred mobingom sicer obstaja na mednarodni in državni ravni dovolj dobrih predpisov, v katerih so predvideni tudi ustrezni postopki oziroma sankcije zoper izvajalce mobinga. V Sloveniji podlago za prepoved mobinga podaja že ustava, urejen pa je na delovnopravni, civilnopravni (odškodninski) in tudi na kazenskopravni ravni.

menedžerjev po svetu naj bi imeli klinične znake, s katerimi uradna psihopatologija označuje psihopata, je pred časom zapisal britanski Guardian.

MOBING JE KAZNIVO DEJANJE

Ustava RS določa, da ima vsakdo v Sloveniji pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave) oziroma mu je zagotovljena nedotakljivost telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) ureja prepoved mobinga v kontekstu prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu. Podana je tudi natančna definicija spolnega nadlegovanja, nadlegovanja in trpinčenja. Ob trpinčenju na delovnem mestu je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren za nepremoženjsko škodo, ki jo je ta utrpel zaradi nezagotovljenega varstva pred spol-

stu je tudi kaznivo dejanje. Tisti, ki na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali z neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se lahko kaznuje z zaporom do dveh let, če pa je to dejanje storjeno v kvalificirani (hujši) obliki, se lahko storilec kaznuje celo z zaporom do treh let.

KAKO MOŽNOSTI IMA ŽRTEV?

Kako naj žrtev mobinga čim bolje pravno ukrepa? Delodajalca lahko najprej pisno opozori, naj v delovnem okolju preneha izvajati mobing. Delodajalec se je dolžan na tak poziv odzvati v osmih dneh in mobing odpraviti. Če ne ravna tako, lahko delavec v tridesetih dneh od poteka roka za izpolnitev obveznosti zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem, pri čemer je pomenljivo, da je dokazno breme na strani delodajalca, kar pomeni, da mora on dokazati, da ni izvajal mobinga. Neodvisno od tega lahko žrtev mobinga tudi prekine delovno razmerje in delodajalca odškodninsko toži, saj je delodajalec delavcu zaradi izvajanja mobinga odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Če ima mobing tudi vse zakonske znake kaznivega dejanja, pa lahko žrtev mobinga storilca tudi kazensko ovadi pred pristojnimi represivnimi organi (policija oz. tožilstvo).

Mobing se najpogosteje pojavlja v slabo organiziranih delovnih okoljih. nim ali drugim nadlegovanjem oziroma trpinčenjem na delovnem mestu. Zakon o javnih uslužbencih določa, da je prepovedano vsako fizično, verbalno, ali neverbalno ravnanje ali vedenje javnega uslužbenca, ki temelji na kateri koli osebni okoliščini in ustvarja zastrašujoče, sovražno in ponižujoče, sramotno ali žaljivo delovno okolje za človeka ali žali njegovo dostojanstvo. Mobing na delovnem me-

Svet Vodja Vladanje z železno roko

SEVERNA KOREJA

Foto: Profimedia

Če jih ne dotolče Kim Džong Un, jih pa popivanje DIKTATURA V eni najbolj osamljenih držav na svetu ni težko umreti nenavadne smrti.

ploh če si v takšni ali drugačni zvezi z vrhovnim voditeljem Kim Džong Unom in se mu zameriš. Diktator je pred kratkim dal ustreliti svojega lastnega strica, nekakšnega regenta, Džang Song Thaeka, po nekaterih poročilih od blizu s štiricevno 14,5-milimetrsko protiletalsko strojnico, po drugih pa naj bi ga s petimi najbližjimi sodelavci celo servirali stotim psom, ki so jih pred tem stradali tri dni, vso uro dolgo zverinsko orgijo pa naj bi spremljalo kakšnih sto najvišjih državnih predstavnikov. Tako sta vsaj poročala dva medija, singapurski The Straits Times in hongkonški, se pravi kitajski časopis Wen Wei Po, čeprav poznavalci te nesrečne države dvomijo, da bi šel režim tako daleč. Aidan Foster Carter, strokovnjak za obe Koreji in predavatelj na univerzi v Leedsu, tako pravi, da to zveni ekstremno celo za dokazano krut sistem, kakršen je severnokorejski, in dodaja: »So pa pred kratkim predstavili skulpturo južnoameriškega predsednika, ki ga trgajo psi. In novico o smrti nesrečnega Thaeka poslali med ljudi kot zasluženo kazen za ogabno človeško smet, slabšo od psa.«

SUMLJIVA SMRT NA TUJIH TLEH

Toda naslednja zgodba o nenavadnih smrtnih primerih Severnih Korejcev zveni bizarno celo zanje. Tako sta na začetku letošnjega leta umrla dva severnokorejska zdravnika, ki sta z dovoljenjem države delala

v Kambodži. Po uradnih poročilih naj bi se ga tako napila, da sta jima bili njuni soprogi, obe prav tako zdravnici, prisiljeni vbrizgati še neznano tekočino, s katero naj bi omilili smrtonosno delovanje alkohola. Očitno neuspešno, saj sta oba malo kasneje umrla zaradi srčnih kapi. Gre za sumljivi smrti dveh od več kot 50.000 državljanov Severne Koreje, ki z dovoljenjem države služijo denar zunaj njenih sicer čvrsto zaprtih meja. Po poročilih kamboških medijev je v soboto, 2. januarja, lokalna policija prejela obvestilo o nesreči na kliniki Tuol Kork v istoimenski soseski v glavnem mestu Phnom Penhu, kjer sicer tudi stanujejo zdravniki iz Severne Koreje. Ob prihodu so tam našli dve trupli, in sicer 56-letnega An Hjong Čana in 50-letnega Čol Ri Minua, ob njima pa kakšnih ducat njunih sodržavljanov. Policistom se je nenadna smrt korejskih zdravnikov seveda

zdela sumljiva, a naj bi obdukcija umirila njihove sume. »Glede na obdukcijska poročila naj bi obe žrtvi umrli zaradi zastoja srca,« je novinarjem povedal šef lokalne policije, Khan Khun Tith. Zdravnika naj bi vso noč popivala, in ko sta ju našli ženi, naj bi ju kuhala visoka vročina. »Izmerili sva jima temperaturo in ta se je povzpela do 40 stopinj, srčni utrip pa je bil nenormalno hiter in slab,« je Tith navedel izjavo ene od žena. »Tako sva ju poskusili rešiti z injekcijo zdravila in seruma proti zastrupitvi, toda uro zatem sta doživela srčni zastoj in umrla.« Tragedija zdravnikov v Kambodži je samo zadnja v vrsti nasilnih smrti severnokorejskih zdravnikov na delu v tujini. Trije so bili ubiti v severovzhodnem predelu Nigerije – eden od njih z obglavljenjem –, za zločin pa naj bi bila kriva ekstremna islamistična skupina Boko Haram. Še en severnokorejski zdravnik je skupaj z ženo maja lani izginil v Libiji, kjer naj bi ju ugrabili pripadniki Islamske države. V Kambodži sta

Diktator je pred kratkim dal ustreliti svojega lastnega strica, po nekaterih poročilih od blizu s štiricevno 14,5-milimetrsko protiletalsko strojnico.

dve skupini severnokorejskih zdravnikov, ki delujejo v klinikah v Phnom Penhu in v mestu Siam Reap v bližini znamenitega starodavnega mesta Angkor Vat, ki ga množično obiskujejo tudi turisti iz Južne Koreje. So del naraščajočega števila Severnih Korejcev, ki z dovoljenjem države zunaj njenih meja – od Kitajske, kjer delajo v tekstilnih tovarnah, do gradbišč Bližnjega vzhoda in minskih polj, ki jih čistijo v jugovzhodni Aziji – služijo denar tako zase kot zanjo. Obdržijo lahko samo tretjino zaslužka, a še to je mnogo več, kot bi za delo dobili doma. (tg)

Severni Koreji z železno roko vlada 33-letni Kim Džong Un (rodil se je prav na današnji dan, 8. januarja, leta 1983), sin prejšnjega vladarja Kim Džong Ila in vnuk slovitega Kim Il Sunga, tvorca ideje džuče, ideološke osnove severnokorejskega komunizma. In ne samo, da je vrhovni vodja Demokratične ljudske republike Koreje, kot se država uradno imenuje, ob tem je še prvi sekretar Delavske stranke Koreje, predsednik centralnega vojaškega sveta, predsednik sveta za narodno obrambo, najvišji poveljnik severnokorejske ljudske vojske in predsedujoči član politbiroja Delavske stranke Koreje. Naslove je začel zbirati po očetovi smrti, 28. decembra 2011.

Bomba

Izzivanje z jedrskim orožjem Severna Koreja je v sredo, 6. januarja, sporočila, da je uspešno preizkusila razstrelitev vodikove bombe. Voditelj severnokorejske televizije, ki je novico sporočil sodržavljanom, je v značilnem slogu povedal, da jim je uspelo preizkusiti miniaturno vodikovo bombo in s tem okrepiti atomsko moč države ter jo tako oskrbeti z orožjem za obrambo proti Združenim državam Amerike in drugim sovražnikom. V ZDA in tudi drugje po svetu so strokovnjaki dolgo z dvomi spremljali trditve Severnih Korejcev o napredku pri poskusih z vodikovo bombo, ki jo je mnogo težje izdelati kot druge atomske bombe in je tudi precej močnejša. Po poročilih o preizkusu so ZDA zahtevale izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN.

Svet

Petek, 8. 1. 2016

Dubaj

Le tri ure pred začetkom leta 2016 je zagorel hotel Address Downtown s petimi zvezdicami in triinšestdesetimi nadstropji. V paniki je bežalo na tisoče ljudi, žrtev na srečo ni bilo.

Raj na zemlji, a ne za vse

MESTO PRESEŽKOV “Živim dobro. Tudi moja družina živi dobro,” je na vprašanje, kako živi, odgovoril taksist Aarman. V prevodu to pomeni željo, hrepenenje. larjev za gram. Največ zlata se proda na tržnici zlata Gold Souq, kjer ni nenavadno, da se ženske, skrite pod hidžabi in burkami, pogajajo s trgovci o ceni nakita. Moški so navadno tiho, saj vedo, da bodo le oni tisti izbranci, ki bodo ta nakit videli na svojih ženah. V imenu vere, seveda, Insha'Allah – v imenu boga!

arman je sikh, v Dubaju živi že šest le. Tako kot on si tudi mnogi drugi priseljenci želijo uspeti v mestu zlata, diamantov in vseh presežkov, ki si jih lahko predstavljamo. Da lahko mesto živi, dela v njem na tisoče predvsem Indijcev in Pakistancev, koliko jih je, ne ve nihče. Samo najvišjo zgradbo na svetu, 828 metrov visoko megalomansko Burj Kalifo (ime nosi po šejku Khalifu bin Zajedu bin Sultanu Al Nahjanu, predsedniku Združenih arabskih emiratov), je gradilo 7500 delavcev, s svojo okolico pa je stala okoli 20 milijard dolarjev. Mesto se gradi povsod, in to tako hitro, da je po izračunih vsak peti žerjav na svetu prav v Dubaju.

Za denar se lahko dobi tako rekoč vse; na vseh pomembnejših krajih je vsaj en »zlatomat«, ki je podoben našim bankomatom, le da v njem lahko kupiš zlato v vseh oblikah, od novcev do nekajdesetgramskih ploščic. Cena se giblje okrog 25 do-

Izhaja vsak petek ISSN številka: 2463-8064 Letnik II, številka 1, 8. januar 2016 IZDAJA: Salomon d. o. o. Ljubljana Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje Davčna št.: SI84996340 Matična: 5542421000 TRR: IBAN SI56 0292 2001 3204 993 www.media24.si DIREKTOR: Gregor Repič NAMESTNIK: Igor Klun DIREKTORICA UREDNIŠTEV: Tanja Škarjot

SAMO BOG VE, KAKO SMO SE REŠILI

Tudi tako so kričali tisti, ki so bežali pred stampedom, le tri ure pred začetkom leta 2016, ko je zagorel hotel Address Downtown s petimi zvezdicami in triinšestdesetimi nadstropji, eden najlepših hotelov v Dubaju. Po pripovedovanju enega od očividcev, ki smo ga poslušali naslednji dan na podzemni železnici, je bilo grozljivo: »Vse se je zgodilo v sekundah, nebotičnik je zajel ogenj, dim je bil povsod, deli hotela so padali vsepovsod, v paniki je bežalo na tisoče ljudi, kako smo se rešili, ve samo bog.« Hotel namreč stoji v neposredni bližini najvišje stavbe Burj Kalife, kjer je eden najbolj obiskanih krajev za ogled razkošnega ognjemeta, ki se tam začne, nato pa po morju potuje še do drugih impresivnih zgradb. Ena od teh je vsekakor najbolj znani hotel Burj Al Arab, hotel s sedmimi zvezdicami razkošja in z vsaj eno enko in štirimi ničlami v dolarjih na noč. Če imate srečo, lahko nekaj mesecev prej rezervirate čaj v eni od sedemnajstih restavracij, a vas bo to stalo vsaj 150

UREDNIŠTVO: Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče T: (01) 588 04 00 F: (01) 585 88 59 E: urednistvo@tedniksedem.si ODGOVORNA UREDNICA: Simona Furlan LIKOVNI UREDNIK: Tomaž Pilih Likovna podoba: Nenad Bebić, Tomaž Pilih SOUSTVARJALCI ČASOPISA: Jure Aleksič, Tadej Golob, dr. Polona Gradišek, Žiga Kariž, Marjan Kodelja, Izak Košir, Anže Kožuh, Stane Mažgon,

Ferdinand Pregrad, Matevž Šalehar Hamo, Karmen W. Švegl, Mitja Vilar, Marjan Žiberna LEKTORICA: Darinka Lamut OGLASNO TRŽENJE: Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče T: (01) 588 03 70, 588 03 73 F: (01) 585 88 59 E: marketingsedem@media24.si KOLPORTAŽA: Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče T: (01) 588 03 62 F: (01) 585 88 87

Foto: Andrej Križ

Piše: Andrej Križ

ZLATO NA VSAKEM KORAKU

VsaK PeteK širši Pogled Petek, 8. 1. 2016

1,90 € | številka 1 | letnik

Zlati orel1

Velika zmaga Petra Prevca

Slovenija je v ekstazi! (str. 2-3)

HRVAŠKA

Za Sedem pišejo tudi:

Soseda je obtičala na Mostu

Jure Aleksič Tadej Golob Izak Košir Žiga Kariž Matevž Šalehar Hamo Stane Mažgon Mitja Vilar

Vinjete

Kam gre denar od njihove prodaje? Zasluži z njimi Dars ali država? (str. 5)

Miha Šalehar

Milanović visi v zraku Zadnje volitve na Hrvaškem so prinesle najbolj izenačen rezultat do sedaj. (str. 6-8)

Nikomur več luks! “V resnici potrebujemo razsvetljenega absolutista.” (str. 25-28)

Nevarni splet

temna plat interneta Nevidni splet kar 500-krat večji od vidnega. (str. 45-46)

Politika Nasveti Moč Ljudje majhnih dejanj Dvoboj Športna vse ali nič P Tehnika P

preberite

Četrtek, 5. november 2015

EPSKI DVOBOJ

Ta teden prinašamo

Četrtek, 5. november 2015

Bližnji vzhod savdska arabija in iran

Spor, ki utegne v beg pognati nove milijone ljudi.

(str. 10-13)

Pozitivna Psihologija

Intervju andrej rozman roza

“Mogoče je humor placebo. Vse skupaj nič, pa pomaga. ”

(str. 30-33)

POT DO SREČE Pozitivna psihologija je mlada veja psihologije, ki se ukvarja s

Četrtek, 5. proučevanjem november 2015 dejavnikov,

ki naše življenje delajo dobro, polno, izpolnjujoče in nam pomagajo uresničevati vse naše potenciale. 41

Goran Janus

Hekerji

Gibanje spreminja svet

Preberite

Graditelj je tip človeka, ki razmišlja drugače, zunaj obstoječih okvirov.

(str. 46) Liquaspiet

Ficipsam dolo officabor Navidezno

audit facea Zabava doluptassint za bližnjo

Sit omniat Nemqui prihodnost Svet ni demporumet aperuptati bil pravi, ustvaril ga je asperio et aut mos quas. računalnik. A je vseeno prelisičil

timistični, zadovoljni, srečni, hvaležni; da bomo znali opazijejo raziskovalci v pozitivni ti tudi lepe stvari okoli nas. Si psihologiji. predstavljate svet, v katerem Ko sem tisti večer razmišljala bi bili ljudje prijazni drug do o dogodku na avtobusu, drugega, se spoštovali, sem cenili se spomnila, da sem dobre lastnosti pri drugih bila na in koncu osnovne šole tudi z veseljem nekoga pohvalili? sama v podobni situaciji. Na Jaz si ga. In že danes (str5) druPiše: Dr. Polona Gradišek si lahko gem koncu LjubljaneLiquaspiet skupaj začnemo prizadevati sem iskala trafiko, da bi kupila za tak svet. Za začetek žeton z majhza avtobus do doma. ozitivna psiho- nimi Ravno prijaznimi dejanji, ki nas sem opravila izpit iz klavirja, logija poskuša nič ne stanejo, a imajo veliko želela sem pohiteti z znanstveni- moč. (str. 47) domov, trafike pa nikjer. Mimoidočo mi raziskavami gospo sem vprašala, odgovarjati na NASMEH, kje lahKI ko kupim žeton. Pa mi vprašanja, kot ZAPOMNIŠ SI GA ga je so: Kaj je sreča? Kako jo kar dala. Bil je rumene Telefonija doseči? barve Katere so pozitivne lastnosti Bil je deževen jesenski dan. kot moja oblekica z rožicami Kolo je počivalo v kolesarnipri ljudeh in kako jih in velikim ovratnikom. razvijaKdo ti? Kako ohranjati optimizem ci, jaz sem se po dolgem času ve, ali je gospa takrat vedela, odpravila po opravkih Piše: Urban spet in zakaj je ta pomemben? Klančnik kako zelo mi je polepšala li planet. Zazto bodo moradan. Foto: NASA mestnim avtobusom. Ko sem kete space shuttle. ImenoKako povečati zadovoljstvo In kako li razviti kar nekaj popolmi izkušnja še zdaj, po na Luno. v vstopala v avtobus, V poročilu NASE spraviti astronavte vala naj bi se SLS in bo službi? Kako stanovih pred tehnologij, toliko noma lah- tudi piše, v zepomaga daletih bo SLS ki ko v orbito ponesla lahkoohranjati red kratkim so menoj naj pomagamljino orbito. Nato fanta, optimizem. 70 ton odpeljala bodo tudi bodo na splošno vpli- opreme, ljudi na Mars in potrebovali pri NASI obja- najbrž mo otrokom, na Mars pa naj bi je tudi poseben pogon, vale našestoraziskovanje veso- z na druge lokacije glonjo poslali kar 130 ton. vili, da je pro- šolca, da bodo razki jih bo v približno sedmih lja invozniku SLS boko v vesolju. morda posredno tudi bo visoka 116,5 metra jekt JourneyTo- razlagala, vijali svoje mesecih pripeljal do Marsa. da na naša življenja. in bo (str. 26) največja raketa, kar jih Mars (Potovanje bosta plačala talente? Obstajata dva načrta: je iz- EKSPERIMENTALNI prvi, Hekerji na Mars) v polnem delalo človeštvo. Poleg dve osebi. klasični bi uporabljal teku, za ORJAŠKE tega POGON RAKETE rain predstavili načrte, bo tudi precej močnejša POZITIVNI ketno gorivo, (str7) plačilo kako Prvo Predvidoma za kar bi bil od SLS bo poganjal naj bi v prihodnosti osvoji- je šlo skozi,naj bi leta 2018 recimo rakete sistem te- potreben POL Saturn V, ki je kočega tudi orjaški rezerdobili naslednico slavne vodika in tekočega ra- ponesla astronavte pri drugem je ŽIVLJENJA Edvoar, (str. 10) quivendar aut bi Apolla kisika. A naloga SLS bo »le« način potovanja bil takšen zapiskalo: urPsihologija se je v preteklosti zelo drag. bana je bila prazna. Fanta ukvarjala predvsem sta s preOltorum prečevanjem in zdravljenjem se obupano pogledovala, nitežav in motenj, sodobna sta vedela, kaj storiti. Pa sem se oglasila in rekla, Dr. psihologije Polona pozitivna psihologija da bom pa se plačala vozovnico za drugega usmerja na pozitivni Gradišek je priznana pol ži- fanta. Zasvetile so se jima oči, vljenja. Če nekdo uspešno od- oddahnila sta si, strokovnjakinja za ker sta lahpravi neko težavo, namreč še ko nadaljevala pot, področje pozitivne psine pomeni, da je tudi voznik pa zadovo- tudi, saj je bil že čas, da odpeljen in srečen. Zakaj bi hologije. Med drugim ostali lje s postajališča. Meni pa se je na »točki nič«, če pa lahko ljuje napisala prispevek dem pomagamo, da dosežejo na obraz narisal velik nasmeh in tam ostal še dolgo. več kot le »odsotnost o upanju za knjigo The težav«, sem imela priložnost Zato ker da torej zaživijo zadovoljno narediti in majhno dobro stvar, World (str. srečno? zaradi ka46) Book of Hope, tere sem bila še ves dan Znanstvene ugotovitve ki bo izšla jeseni, svodobre iz po- volje. zitivne psihologije nam je znanje in pozitiven lahko Prav občutja, kakršna so opipomagajo, da bomo bolj op- sana v tem pogled na svet bo dogodku, prouču-

preberite

Četrtek, 5. november 2015

VALENTINO

doloEd ROSSI. Potem ko je NASA možgane. qui aut EPSKI DVOBOJ razkrila, da obstaja officabor na Marsu tekoča audit Ficipsam

voda, so vse oči oprte v Um est, simet Rdeči planet. faceaassint kaže, se pri NASI na vso In kot quianihitat. moč pripravljajo, 45 da bi naSit»našega omniat soseda« človek stopil okoli Sit omniat Nemqui leta 2030. Nemqui Oblika

Petek,Znate 8. januar 2016

videti lepe stvari?

demporumet in udobje demporumet aperuptati aperuptatiSit omniat asperio et aut asperio et Nemqui mos quas. aut mos quas demporumet dolupta. asperio et aut Avtorica mos quas Gibanje

Ta teden preberite

Temni in Samo globoKi spleT komplicirati ne smeš Dvoboj na vse ali nič

Pozitivni spreminja pogled Equo svet magnatin Equo

Graditelj je magnatin tip človeka, eostis. eostis. ki razmišljaSvet ni drugače, zunaj Sit omniat bil pravi, obstoječih ustvaril ga jeNemqui okvirov. računalnik. demporumet A je vseeno aperuptati asperio et aut prelisičil možgane. mos quas. Navidezno vsak (str.z27) teden delila tudi vami.

(str10)

Zabava za bližnjo Oltorum prihodnostUm est, simet quianihitat.

Svet ni bil pravi,

Pred Goranom Janusom Sit omniat je peta zima, v kateri bo ustvaril ga jeNemqui glavni trener slovenske kot računalnik. reprezentance smučarje demporumet skakalceA vodil proti najpogumneje postavljenim je vseeno asperio et aut ciljem. Kaj drugega mu prelisičil izjemni ROSSI. po mos lanski Potem VALENTINO sezoni niti možgane. (str. quas preostane. ko jene NASA 32) razkrila, da obstaja na Marsu tekoča voda, (str. 47) so vse oči oprte v Rdeči planet. In kot kaže, se pri NASI na vso moč pripravljajo, da bi Telefonija na »našega soseda« človek stopil okoli leta 2030. Oblika

Piše: Urban Klančnik

Pod površino spleta

li planet. Za to bodo moraFoto: NASA kete space shuttle. Imenoli razviti kar nekaj popolna Luno. V poročilu NASE spraviti astronavte vala naj bi se SLS in bo noma novih tehnologij, lah- tudi piše, da bo v zeki ko v orbito ponesla SLS lahko mljino orbito. red kratkim so bodo 70 ton odpeljala ljudi Nato bodo tudi na splošno vplina Mars in potrebovali opreme, na Mars pa naj pri NASI obja- vale poseben pogon, bi je tudi na druge na raziskovanje vesolokacije glo- ki jih bo z njo poslali kar 130 ton. vili, da je pro- lja v približno sedmih SLS boko v vesolju. in morda posredno tudi bo visoka 116,5 metra jekt JourneyTo- na mesecih pripeljal do Marsa. in bo naša življenja. največja raketa, kar jih Mars (Potovanje Obstajata dva načrta: je iz- EKSPERIMENTALNI prvi, na Mars) v polnem delalo človeštvo. Poleg klasični bi uporabljal teku, ORJAŠKE RAKETE tega POGON rain predstavili načrte, bo tudi precej močnejša ketno gorivo, za kar kako Predvidoma naj od SLS bo poganjal bi bil bi leta 2018 recimo rakete naj bi v prihodnosti osvojisistem te- potreben Saturn V, ki je kočega tudi orjaški rezerdobili naslednico slavne vodika in tekočega ra- ponesla astronavte voar, vendar bi Apolla kisika. A naloga SLS bo »le« način potovanja bil takšen zelo drag.

in udobje

Sit omniat Nemqui demporumet asperio et aut mos quas

(str. 10)

vršinskega spleta, ki ga spletni iskalniki lahko indeksirajo. To pomeni, da na preprost način, torej z iskalniki, do tamkajšnjih vsebin ne moremo. Globokega spleta ne smemo zamenjevati s temnim internetom (dark internet) Piše: Marjan Kodelja in temno mrežo (darknet), za katera velja, loboki splet (deep globokega da sta manjša dela spleta. In kako veweb), imenovan lik je ta del interneta oziroma tudi globoka mre- spleta? Nihče ne ve natančno. ža, globoko omrež- Zagotovo je (deepnet), ne- vidnega. je nekajkrat večji od vidni splet (invisible web), spletno podzemlje (undernet) Kaj se sKriva v globinah ali skriti splet (hidden web), se Pri večini globokega nanaša na splet, ki ni del pogre za kriminalne spleta ne dejavno-

NAROČNINE: Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče T: (01) 588 03 65, 588 03 63 F: (01) 585 88 87 E: narocnine@media24.si Posamezen izvod stane 1,90 €. Naročniki imajo posebne ugodnosti. Naročite se lahko pisno (klasična in elektronska pošta) ali telefonsko. Revijo boste začeli prejemati po prvem plačilu od tekoče številke naprej. Naročnina za tujino se poravnava za eno leto vnaprej in znaša 179 €, z letalsko poštnino pa 202 €. V ceno sta vključena 20 % popust in poštnina.

Za vse druge informacije v zvezi z naročanjem edicije smo na voljo na zgoraj navedenih telefonskih številkah ali elektronski pošti. Naročnina se podaljšuje samodejno do vašega pisnega ali ustnega preklica. Nenaročenih besedil in fotografij ne vračamo. Fotografije: Dreamstime, Profimedia, Reuters. TISK: Salomon d. o. o. Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje Datum: 7. 14. 2016, natisnjeno v 49.000 izvodih.

Oglas

Foto: Andrej Križ

milijonov ljudi vsako leto obišče največje nakupovalno središče Dubai Mall. dolarjev na osebo. Ognjemet je bil veličasten, na trenutke tako žareč, da je najdaljšo dubajsko noč spreminjal v dan.

OD PRESTIŽNIH TRGOVIN DO SMUČIŠČA

Dubaj je seveda znan tudi po nakupih. Nakupovalna središča postajajo megalomanska stičišča zadovoljevanja potreb. V največjem nakupovalnem središču Dubai Mall, ki meri nekaj več kot dvanajst milijonov kvadratnih metrov – to je približno toliko kot 50 nogometnih igrišč – in ga na leto obišče okrog 70 milijonov obiskovalcev, je poleg 1200 trgovin, 120 lokalov, umetnega smučišča in drsališča tudi eden največjih akvarijev na svetu. Sprehod skozi tunel

akvarija, ki meri deset milijonov litrov, medtem ko nad teboj plava nekaj sto ogromnih morskih psov in več kot 30.000 drugih morskih živali, je nekaj nepozabnega. Nakupovalna središča so tudi prostor pozabljenih kultur, žensk, ki so od pet do glave skrite pod burkami in lahko skozi mrežasto tančico le opazujejo dolgonoge turistke na poti na plažo, ki jim je najpomembnejša skrb ta, koliko všečkov bodo dobile za »selfije« na družabnih omrežjih.

NAFTA CENEJŠA OD VODE

Dubaj, eno tistih mesto, ki nikoli ne spi, ima nekaj več kot dva milijona prebivalcev. Živi od turizma in nepremičninskega trga. Mnogi mislijo, da temelji le na nafti, a to ne drži. Cene nepremičnin na elitnih krajih segajo v nebo. Dvosobno stanovanje na najelitnejši lokaciji v najvišjem nebotičniku stane približno osem milijonov dirhamov, kar nanese približno dva milijona evrov. Za tistih petindvajset tisoč prebivalcev drobiž, za druge nepredstavljivo bogastvo. In nasmeh. Nasmeh nekega tujca, ki je na sosednjem sedežu avtobusa na mobilnem telefonu gledal rabljena vozila nižjega razreda. Nasmeh sreče, da se bo lahko morda kmalu vozil z novim starim avtom. Po sedempasovni avtocesti, za ceno nafte, ki je precej niž-

ja od cene vode. Oboje priteče iz zemlje, le da je vode precej manj kot nafte.

V STAREM MESTU SE ŽIVI DRUGAČE

Mesto presežkov pa ima tudi malce manj glamurozno podobo, ki se začne, ko se z ladjico za

Dvosobno stanovanje na najelitnejši lokaciji v najvišjem nebotičniku stane približno osem milijonov dirhamov, kar nanese približno dva milijona evrov.

dirham (0,25 evra) prepeljemo v stari del Dubaja, Deiro. Ta ni znan samo po turistom ljubi tržnici zlata ter tržnicah začimb in rib, v tem starem delu mesta živi tisti del prebivalstva, ki dela zato, da lahko bogati uživajo. V domačih, enosobnih

stanovanjih so postelje, ki niso nikoli prazne, priseljenci pa upajo, da jim bo uspelo preseči kasto, v kateri so se rodili. Nekaterim uspe, drugim ne. Našemu taksistu Aarmanu je. A njemu je bilo to zapisano v imenu.

Nasveti

Ta teden preberite

Petek, 8. januar 2016

Kako ogreti dušo in telo?

Regeneracija

Vrnite se v formo December je naporen za dušo in telo. (str. 20-21)

Kastrola rokenrola

Kokošnjak “Morda je čas za razpis za najboljšega okupatorja.” (str. 22)

Foto: Profimedia

ZA MRZLE DNI ZIMOMRZNEŽI se pri temperaturah pod ničlo zavlečejo v topel kot in zlovoljno čakajo, da bo zima minila.

e ste tudi vi med tistimi, ki jim sneg ne diši, zima pa jih spominja na mraz in prehlade, vam bodo naslednji napotki prišli še kako prav.

ZIMSKE DEJAVNOSTI ZA HUJŠANJE

Vsako obdobje ima prednosti in slabosti, vendar ekstremne razmere,

kot sta hud mraz ali vročina, mnogim povzročijo toliko preglavic, da do tega obdobja razvijejo odpor. To jim povzroči dodaten stres, saj so slabe volje že ob napovedi vremena, kaj šele, ko se ta čas v vsem svojem razcvetu začne. Najtežje je dobro voljo ohranjati pozimi, ko telo ogromno energije potroši za segrevanje in boj proti virusom, poleg tega pa po navadi ne spoštujemo pravil narave in si ne vzamemo dovolj časa

Kuhinja

Sladki krompir

Nasiti kar milijardo ljudi. (str. 22-24)

Nasveti

PIše:

Dr. Polona Gradišek,

strokovnjakinja za področje pozitivne psihologije

Optimistično v novo leto Pa je tukaj, leto 2016. Le kaj nam bo prineslo?

novo leto smo vstopili polni p r i č a ko va n j , prejeli in izrekli številne dobre želje. Marsikdo je pri sebi sklenil tudi kakšno novoletno zaobljubo. Raziskave sicer kažejo, da delež uresničenih novoletnih zaobljub ni ravno velik, giblje se okoli dvanajstih odstotkov, vendar naj vas ta podatek nikakor ne odvrne od tega, da jih ne bi vsaj poskusili uresničiti. Malce spodbudnejša je ugotovitev iz neke druge raziskave, da se ljudje novoletnih zaobljub držimo desetkrat bolj kot zaobljub, ki si jih zadamo ob kakšnem drugem času. Torej je zdaj pravi čas za postavljanje ciljev.

PESIMISTI HITREJE ODNEHAJO

Pri doseganju zastavljenih ciljev igra pomembno vlogo optimizem. Ali vidite kozarec, ki je do polovice napolnjen z vodo, na

nikakor ne pomeni, da zanikajo težave ali da jih ne želijo videti. Le drugače gledajo na stresne dogodke, saj verjamejo, da se stresna sedanjost lahko spremeni in postane v prihodnosti manj stresna, bolj pozitivna. V slabih dogodkih znajo poiskati več svetlih plati kot pesimisti, saj usmerjajo pozornost na druge vidike problema. Optimisti imajo večjo socialno mrežo kot pesimisti in zaznavajo boljšo socialno oporo svojih bližnjih. V partnerskem odnosu bolj konstruktivno rešujejo težave v primerjavi s pesimisti. Prav tako so uspešnejši pri premagovanju partnerskih kriz, svojim otrokom pa zagotavljajo ljubeče in skrbno starševstvo, kar se pozneje kaže v boljši prilagojenosti otrok. Na dolgi rok optimizem celo pripomore k preprečevanju osamljenosti pozneje v življenju. Tudi pri zdravju igra optimizem pomembno vlogo. V raziskavah se je izkazal kot zaščitni dejavnik pri preprečevanju kapi, zamašitvi karotidnih arterij ter pred ponovno hospitalizacijo po operaciji srca. Povezuje se tudi z boljšo imunsko odpornostjo, višjo stopnjo antioksidantov v telesu in nižjo ravnjo kortizola ob stresu, kar je za telo manj škodljiv odziv. Kako pride do tega? Po eni strani optimistični ljudje dobro skrbijo za zdravje in že s tem delujejo preventivno – v primerjavi s pesimisti na primer manj pogosto kadijo, pogosteje telovadijo in se pogosteje zdravo prehranjujejo. Po drugi strani pa se bolje čustveno odzivajo v stresnih situacijah, kar se kaže v manjši stopnji zaznanega stresa in pogostejšem doživljanju pozitivnih čustev. Novoletnih zaobljub se torej lotite s polno mero optimizma in seveda tudi z vztrajnostjo in dovolj truda. Kako postati bolj optimistični, vam pa razkrijem v naslednji kolumni.

Optimizem se močno prepleta s postavljanjem ciljev in pričakovanj. pol poln ali na pol prazen? Ste optimisti ali pesimisti? Raziskovalci so prišli do zanimivih ugotovitev v zvezi z optimizmom. Optimistični ljudje izkazujejo več prizadevanja in vztrajnosti pri doseganju ciljev, medtem ko pesimistični ljudje hitro obupajo. Optimizem se namreč močno prepleta s postavljanjem ciljev in pričakovanj. Kadar oseba pričakuje, da bo cilje uspešno dosegla, bo v to vložila več truda, kar seveda pomembno vpliva na možnosti za uspeh. Za optimiste velja, da v prihodnosti pričakujejo dobro, najboljše – zase in tudi za dogajanje na splošno. To

za počitek in regeneracijo. A tudi zimske prednosti se da dobro izkoristiti, če jih le poznamo. Ste vedeli, da je mrzlo okolje idealno za dejavnosti, s katerimi se lahko znebimo odvečnih kilogramov? Zaradi nizkih temperatur namreč naše telo hitreje prebavlja hrano in se lažje znebi strupov, ki jih vanj vnašamo. Zimske dejavnosti tudi spodbujajo prekrvitev, krvni obtok pa je veliko manj obremenjen kot pri visokih temperaturah. Poleg tega se na mrzlem zraku ob vsaki dejavnosti porabi več energije, kar povzroča hitrejše izgorevanje maščob in hujšanje. Kar pomislite, koliko energije gre za kepanje, kidanje, sankanje ali smučanje. Še posebej ob dejavnostih, ki nas vrnejo v brezskrbne otroške dni, se bo izboljšalo tudi duševno počutje, saj se bomo ob veselju in sreči znebili stresa in mračnih misli. Če se lotimo zahtevnejših dejavnosti, se moramo prej vedno dobro ogreti, dejavnost začeti počasi in jo postopno povečevati. Po smučanju ali teku si privoščimo osvežilno kopel in raztezalne vaje. Moramo vedeti, da pri zimskih športih, posebej ob spustih po

V hladnih dneh je treba spodbujati svoj notranji ogenj. strmini, delujejo vse mišice, zato so bolečine naslednji dan, če nismo bili dobro pripravljeni, skorajda obvezne. A če se zavedamo, da smo pri tem okrepili mišice, povečali telesno vzdržljivost, zmogljivost pljuč in delovanje srca, bo bolečine precej lažje prenašati. Seveda pa nihče ne pričakuje, da bi morali tako aktivno preživeti vse zimske dni. Za zdrav vsakdan je dovolj, da se sredi dneva 15 minut sprehajamo, le hoja naj bo malce hitrejša kot po navadi, da spodbudimo cirkulacijo. Svež zrak nas bo tudi napolnil s kisikom, kar bo vplivalo na boljšo koncentracijo, jasnejše misli in povečalo delovni elan.

Z NARAVO V BOJ PROTI DEPRESIJI

Pozimi je dan krajši in poleg mraza mnoge zmoti tudi manj svetlobe in sončnih žarkov. Da bi vseeno pridobili nekaj vitamina D, ki je pomemben za absorpcijo kalcija, izgradnjo kosti in dobro razpoloženje, si obveznosti poskušajmo organizirati tako, da ujamemo vsaj malo sonca, kadar se ponuja. Manj svetlobe in več megle pa ne vpliva le na telesno, temveč tudi na duševno počutje. Pozimi je več depresije in mračnega razpoloženja. Stik z naravo nam bo pomagal tudi

takrat, kadar ne bo sonca, saj že sam pogled na zasneženo pokrajino v človeku dvigne raven serotonina in poveča občutek sreče in zadovoljstva. Narava pa ima še eno prednost. V zaprtih prostorih smo navadno izpostavljeni televizorjem, računalnikom in drugim elektronskim napravam, ki povečujejo koncentracijo pozitivnih ionov v zraku. S tem nastaja elektromagnetno sevanje, ki med drugim povzroča napetost in živčnost, lahko pa tudi resno ogroža zdravje. Nasprotno so gozdovi, polja, reke in sneg polni negativnih ionov, ki so nosilci življenjske energije. Telo na celični ravni vračajo v ravnovesje, lajšajo glavobole in dihalne težave ter celo blažijo bolečine. Največ negativnih ionov je ob morju in v gorah. Če zaradi zdravstvenih ali delovnih razlogov nikakor ne moremo zapustiti zaprtih prostorov, pa jih vsaj čim večkrat prezračimo.

PODŽGIMO SVOJ NOTRANJI OGENJ

Po kitajski tradicionalni medicini pozimi prevladuje element vode, ki je nasproten od poletnega elementa ognja. Zato bi morali v hladnih dneh spodbujati svoj notranji ogenj, da bi telo in duha spravili v ravnovesje. Priporoča se uporaba hrane, ki greje in zadržuje vlago v organizmu. Ker so z elementom vode povezane ledvice, bo pozimi primerna hrana, ki spominja nanje, gomolji, ki rastejo pod zemljo, in tipične zimske poljščine. Posezimo torej po fižolu, bučah, zeleni, kolerabi, zelju, repi ipd. Da bi spodbudili notranji ogenj, uporabimo tudi začimbe, ki grejejo – kajenski poper, ingver, kurkumo, gorčico, kardamom. Kombiniramo jih lahko s sladkimi in slanimi jedmi ter jih dodamo v čaje. Ko smo že pri toplih napitkih, dokazano je, da že samo drža-

Nasveti

PETEK, 8. 1. 2016

Modna zgodovina

ZA MRZLE DNI

Zimske kape ZA MRZLE DNI Mehke pletene kape so bile sprva značilno pokrivalo mrzlih krajev.

Piše: Maja Poljšak, modna oblikovalka in akademska slikarka, za povrh tudi kuham

Foto: Profimedia

Frizijska kapa simbol svobode

nje skodelice toplega čaja ali vroče čokolade v nas spodbudi plemenitost, velikodušnost in druga pozitivna občutja do drugih. Poleg tega vroče napitke pijemo dlje kot hladne, s čimer razvajamo vsa čutila. Da ne govorimo o njihovi koristi za zdravje. Zeliščni čaj v trenutku olajša simptome prehlada, toplo mleko z medom nas bo umirilo pred spanjem, polifenoli v kuhanem vinu in zelenem čaju pa krepijo srce, ožilje in imunski sistem. Tudi z dihanjem lahko v sebi prebudimo ognjeno energijo. Stari tibetanski mojstri poznajo kar nekaj tehnik meditacije in dihanja za prižiganje notranjega ognja, a najpreprostejše je dihanje skozi desno nosnico. To bo v nas prebudilo sončno energi-

jo, nas pogrelo in napolnilo z močjo in navdušenjem. Sedimo po turško, z levim palcem si zapremo levo nosnico, de-

če nekajkrat zamenjamo temperaturo – hladen tuš nam bo namreč spodbudil cirkulacijo in okrepil imunski sistem. Zato si le privoščimo nekaj knajpanja. Začnimo z vročo vodo, preklopimo na hladno, pa spet vročo in končajmo s hladnim pljuskom. Vedno od nog in rok proti srcu. Seveda se lahko segrejemo tudi z gibanjem, a če nimamo časa za resne športne dejavnosti, bo dovolj, da se nekajkrat potegnemo za ušesa, in v trenutku nam bo postalo topleje. Lahko tudi malo poskočimo ali zaokrožimo z rokami. Energijo elementa vode in ledvic pa bomo uravnotežili tako, da se s pestmi dobro zmasiramo po predelu ledvic. Tako bomo spodbudili življenjsko energijo in se počutili prerojeni. Poskusite! (ak)

Če nimamo časa za športne dejavnosti, se nekajkrat potegnemo za ušesa, in v trenutku nam bo topleje. sno roko pa spustimo v naročje. Nato globoko in počasi pet minut dihajmo skozi desno nosnico.

Hipna rešitev

Najhitreje se bomo ogreli pod vročo prho, vendar je še bolje,

Zanimivo je, da frizijska kapa izvira iz Male Azije in je skozi Grčijo prišla v Evropo. Že v antičnem Rimu so jo kot simbol svobode nosili osvobojeni sužnji. To je mehka kapa koničaste oblike, ki se oprijema glave in ima konico nagnjeno naprej. Že pred stoletji je postala priljubljena v Franciji in deželah na njenem severu. Mehke polstene ali pletene kape, z naprej nagnjeno konico, so bile v času francoske revolucije v 18. stoletju simbol svobode. S francoskimi izseljenci so prišle tudi v Kanado, kjer se jih je prijelo ime tuque, in rdeča kapa takšne oblike je postala simbol francosko-kanadskega na-

Foto: Profimedia

dkar so ljudje izumili pletenje, so jih za zaščito pred mrazom nosili ribiči, lovci in vsi, ki so delali in se dolgo zadrževali na prostem. Lahko so bile preproste, enobarvne in gladko ali rebrasto pletene. V Veliki Britaniji je pletena kapa s cofom dobila ime bobblecap, v Skandinaviji so jih pletli z značilnimi dvo- ali celo večbarvnimi vzorci s snežinkami in z jelenčki, imele so cof in so jih imenovali topplue ali toppluva. Na Irskem, še posebno na Aranskih otokih, so poleg puloverjev in jopic iz surove enobarvne volne v značilnih reliefno pletenih vzorcih v kombinaciji s kitami pletli tudi kape.

Brad Pitt cionalizma. Obliko si najbolje predstavljamo, če pomislimo na priljubljene Smrkce. Zadnja leta podobne kape občasno nosijo tudi nekateri zvezdniki, na primer Brad Pitt, ameriški raper Eminem, italijanski pevec Jovanotti in drugi.

Pletene smučarske kape

Ko so se ljudje v prvi polovici prejšnjega stoletja začeli bolj množično ukvarjati z zimskimi športi, so pletene kape z velikim ali manjšim cofom postale obvezni del njihove opreme. Takrat jih niso nosili le rekreativci, ampak tudi tekmovalci, smučarji, smučarski skakalci, hitrostni drsalci in drugi, kar si zelo težko predstavljamo, saj jih zdaj večina na tekmovanjih nosi zaščitne čelade. Debele volnene kape z velikim kroglastim cofom so bile še posebno priljubljene v 50. in 60. letih, kasneje so jih zamenjale druge oblike, v 70. in na začetku 80. let predvsem manjše in tanjše oprijete kape brez cofa, ki niso bile tako tople, ampak bolj modni dodatek. Prav v zadnjih letih pa so se tople kape s cofom znova vrnile, pogosto so okrašene še s kamenčki, namesto volnenega pa imajo cof iz krzna.

Tople pletene kape z velikim cofom so bile zelo priljubljene pri smučarjih na začetku 60. let, v zadnjem času pa se je ta moda znova vrnila.

Nasveti

Zmote o ...

Praznično prenajedanje SLABA VEST So bili prazniki tudi tokrat prehud zalogaj za vaš želodec?

as skrbi, ker ste si na hitro nabrali odvečno maščobo na bokih ali okoli pasu, zdaj pa bi se je radi enako hitro znebili? Preberite, kako lahko to storite, ne da bi se ob tem ujeli v past nekaterih pogostih zmot o hitrem odpravljanju posledic prazničnega prenajedanja.

ZMOTA 1: Močno zmanjšajte kalorični vnos

Načrtujete, da boste po obilnih praznikih malo stradali in se tako vrnili na težo, ki ste jo imeli pred prazniki? Seveda, izgubili boste težo, a s takim stradanjem ne boste zdržali dolgo in vaše telo si bo na hitro želelo povrniti zamujeno. Izogibajte se izpuščanju obrokov, ki vzbuja občutke pomanjkanja, to pa poganja prenajedanje. Poleg tega so diete z zelo nizkim kaloričnim vnosom nevarne, saj vodijo do prebavnih zapletov in celo do razvoja žolčnih kamnov. Namesto stroge popraznične diete raje jejte zmerno in načrtovano, kar pomeni, da poslušate svoje telo.

točite na pozitivno stanje duha in ohranjanje visoke ravni energije.

ZMOTA 4: Ne jejte po osmi uri zvečer

Se hrana, ki jo zaužijete čez dan, presnavlja drugače kot hrana, zaužita zvečer? Sama po sebi ne, saj kalorije ne ločijo med jutrom in večerom, resda pa smo zvečer bolj fizično pasivni in je zato presnova nekoliko drugačna. Ker se zvečer praviloma ne posvetimo pripravi hrane enako kot čez dan, po navadi tudi uživamo manj kakovostne obroke, razne procesirane prigrizke ipd.

ZMOTA 5: Pomagajo Tako imenovana lahka živila

Živila z nizko vsebnostjo maščob ali ogljikovih hidratov ne vsebujejo nujno manj kalorij, mnoge študije so celo potrdile, da razna umetna sladila v dietnih napitkih vodijo k čezmerni teži. Zato pri tovrstnih živilih vedno preberite deklaracijo prehranskih vrednosti in jo primerjajte z deklaracijo istovrstnih, a polnovrednih izdelkov. Pogosto bodo živila z normalno vsebnostjo zdravih maščob bolj zdrava in nasitna, zato jih boste zaužili manj.

Osredotočite se na pozitivno stanje duha in ohranjanje visoke ravni energije.

Najnujnejša je hidracija

Z zadostno hidracijo bomo poskrbeli, da se bodo vsi praznični grehi (strupi) hitreje odplaknili. Ne glede na to, ali smo pretiravali z alkoholom ali samo z gretjem v sobi, običajno se pozimi hitro pripeti, da smo dehidrirani in zaradi mraza to zelo pozno opazimo. Nadomestimo izgubo vlage iz telesa tako, da pijemo veliko vode, čajev in jemo hrano, ki zadržuje vodo v telesu. Kitajci priporočajo slano, tekočo in toplo jang hrano. Najprimernejše so juhe in enolončnice iz veliko zelenjave, lahko pa jim dodamo tudi alge, nekatere žitarice in malce mesa. Če nam zmanjka energije zaradi prepoznega odhoda v posteljo in popivanja, si moramo nadomestiti količine kalija v telesu. Najbolje je, da pojemo kakšno banano, avokado ali kuhan krompir in popijemo vsaj pol litra kokosove vode.

Okrepimo obrambne sposobnosti telesa

Naporni praznični dnevi pogosto načnejo naše obrambne sposobnosti in le vprašanje časa je, kdaj nas bo kateri od virusov položil v posteljo. Raje se čim prej okrepimo z ojačevalci imunskega sistema – na primer z ameriškim slamnikom, medicinskimi gobami (reishi, chaga, cordiceps sinensis), mačjim krempljem, rodiolo, žajbljem, s propolisom ipd.

ZMOTA 2: POMAGAJTE SI Z intenzivnejšo vadbo

Naredimo majhne prehranske spremembe

Redna fizična dejavnost, v kateri uživate, je koristna tako za nadzor teže kot za splošno optimalno zdravje. Ne gre toliko za kurjenje kalorij kot za gibanje za dobro počutje, ki vas tudi nagovarja k bolj zdravim izbiram. Pretirana in prisilna vadba po navadi ni najbolj zdrava, lahko pa vodi celo do poškodb.

Foto: Profimedia

ZMOTA 3: Dnevno tehtanje nadzira težo

Pri vseh ljudeh telesna teža nekoliko niha že čez dan, zato prepogosto in obsesivno tehtanje bolj škodi, kot koristi samopodobi in zmanjša motivacijo za skrb zase. Raje se osredo-

oleg vsega tega imamo še smolo, da je december zimski mesec, ki naj bi bil namenjen počitku in usmerjanju vase. Tradicionalna kitajska medicina meni, da bi se morali vedno zgledovati po ritmih narave, in hladni dnevi so namenjeni regeneraciji. Vsako hitenje in prevelika aktivnost pomenita, da potrošimo preveč energije navzven, zato smo bolj utrujeni kot po navadi in hitreje zbolimo. Ampak kaj hočemo, med veseljem in zabavami si navadno ne belimo glave s počitkom in misel odganjamo na obdobje po praznikih. Da bi bila regeneracija preprosta in učinkovita, smo zbrali nekaj nasvetov, kako se najhitreje vrnemo v prejšnjo formo.

Ni nam treba pretiravati z dietami. Dovolj je, da telesu pomagamo pri razstrupljanju z manjšimi triki. Poskrbimo za uravnoteženo prehrano – zmanjšajmo velikanske praznične obroke, dodajmo več zelenjave in omejimo sladke priboljške. Dan začnimo z mlačno vodo, ki ji dodamo vir vitamina C, kot so limona, grenivka, prah camu camu ali acerola, ter dodatek z razstrupljevalnim učinkom, recimo MSM (organsko žveplo), spirulino, klorelo ali ječmenovo travo. Lahko spijemo tudi čaj iz

REGENERACIJA Decembrski prazniki so lepi, a navadno naporni tako za duševnost kot za telo. koprive ali si naredimo smuti iz jabolka in špinače.

Joga pomaga spraviti telo v ravnotežje

Pogosto med prazniki zmanjka časa za rekreacijo. To rutino lahko počasi uvedemo z jogo, ki bo v telesu odpravila blokade in ozdravila mesta, poškodovana zaradi alkohola in slabih navad. Jogisti priporočajo veliko globokega trebušnega dihanja in preproste osnovne vaje, kot so stoja na eni nogi za ravnotežje, kroženje v bokih in nežna samomasaža ledvenega dela.

Vzemimo si čas zase

Družabna srečanja, večerje in zabave nas napolnijo z občutkom sprejetosti v družbi,

vseeno pa nam jemljejo tudi precej energije. Ko se prazniki končajo, je skrajni čas, da si vzamemo tudi nekaj trenutkov zase, za duševno, čustveno in telesno regeneracijo. Kupimo si knjigo, ki si jo želimo že dolgo prebrati, in pred spanjem rezervirajmo vsaj pol urice za branje. V posteljo pojdimo prej, da se vrnemo v ustaljen ritem spanja. Naredimo si kopel ali obiščimo priljubljeno spa oazo. Privoščimo si masažo, ki nas bo popeljala v mir, tišino in stik s samimi seboj, hkrati pa odpravila bolečine v hrbtu.

Poskrbimo za kožo

Med prazniki ženske običajno uporabljajo več ličil kot po navadi, saj si želijo na zabavah še posebej blesteti. Strokovnjaki

Nasveti

PETEK, 8. 1. 2016

Gibanje, masaža in hrana

POČUTJE

Vrnite se v formo

SLABA PREKRVAVITEV postaja čedalje večja težava v sodobnem svetu.

a srečo pa obstaja kar nekaj tehnik, ki nam lahko pomagajo pri boljši prekrvavitvi in s tem k boljšemu počutju. Predvsem je pomembno, da smo fizično dejavni. Vsakdo bi moral telovaditi vsaj trikrat na teden. Sprehodi, tek v naravi, aerobne vaje doma bodo za počutje in prekrvavitev naredili čudeže. Dobro je tudi, če si med službo vzamete nekaj minut za pretegovanje. Vsako uro se sprehodite ali pa se vsaj, recimo, dotaknite prstov na nogah. Veliko ljudi ima težave s prekrvavitvijo nog, kar povzroči neprijeten občutek. Poskusite dvigniti

noge v višino stola, na katerem sedite. Če je težava resna, poskusite s tako imenovanimi kompresijskimi nogavicami. Tovrstne nogavice pomagajo pri vrnitvi krvi v srce. Izjemno učinkovita je masaža. Seveda je odlično, če si lahko privoščite masažo pri profesionalnem maserju, osnove pa se lahko brez težav naučite sami. Za dobro prekrvavitev je pomembna tudi prehrana. Obroki naj vsebujejo žitarice, meso s čim manj maščobe, oreščke, semena, ribe, sadje in zelenjavo. Tudi pekoča hrana (feferoni, čili ipd.) lahko pomaga pri prekrvavitvi, saj vsebuje kapsaicin. Seveda pa je pomembna zmernost. (uk)

Jed z zgodbo

Colbertovo maslo

OKUSI SVETA V tej rubriki razkrivamo izvor, zanimivosti in posebnosti različnih jedi, ki so ime dobile po znanih kuharjih ali drugih osebnostih in po krajih, pokrajinah ali deželah njihovega izvora.

vedo povedati, da se med drugim poveča uporaba šmink, pudra, senčil, bleščic in raznih utrjevalcev za lase. Vse to je lepo in prav, vendar pa je koža v teh dneh mnogo bolj obremenjena kot sicer in ji dodatna ličila samo škodujejo. Saj vsi vemo, da se napačna hrana in pijača zelo hitro poznata na videzu kože, poleg tega pa jo obremenjujejo še pozen odhod v posteljo, ekstremna sprememba v temperaturi zunaj in znotraj ter onesnažen zrak v mestih. Če nismo zares dosledni pri odstranjevanju ličil in rednem čiščenju obraza, si lahko pokvarimo voljo in videz za ves naslednji mesec. Strokovnjaki svetujejo, da si za odstranjevanje prazničnega ličila omislimo čistila na oljnati osnovi, saj bo olje bolje razto-

pilo ostanke ličil kot navadno čistilo in izboljšalo zaščitno funkcijo vrhnjega sloja kože. Privoščimo si tudi bogatejše maske, ki jih lahko pripravimo sami iz sestavin, ki jih imamo vedno v kuhinji. Proteinska maska iz beljaka bo koži podarila elastičnost, rumenjak jo bo omehčal, kisla smetana jo bo obogatila z mlečnimi kislinami, banana pomladila in nahranila, maska iz jabolka in medu bo kožo osvežila in preprečila vnetja, limona pa odstranila odvečno maščobo s povrhnjice. Po preveliki količini alkohola smo navadno dehidrirani, kar se pozna tudi na koži. Naj nas ne zanese v uporabo premočnih krem, saj bodo te kožo zapacale. Bolje, da se odločimo za bogato masko in nežno vlažilno kremo. (ak)

OKUS FRANCOSKEGA BOGASTVA

Med vsemi vrstami odišavljenega masla ima le ena vrsta, gre za Colbertovo maslo, ime po pomembni osebnosti iz francoske zgodovine. Jean-Batiste Colbert (1619–1683) je bil francoski finančnik in državnik. Z njegovo pomočjo je kralj Ludvik XIV. Francijo iz države, ki ji je grozil bankrot, v desetih letih spremenil v najbogatejšo evropsko državo in pomorsko velesilo. Po njegovi zaslugi je Marseille postal najpomembnejše sredo-

zemsko pristanišče, spodbujal pa je tudi izseljevanje Francozov v Kanado, da bi tam ustvarili Novo Francijo. Po tem zaslužnem in pomembnem možu je dobilo ime kar nekaj ribjih jedi. Ena od njih je morski list na način Colbert in pri pripravi te jedi potrebujemo tudi Colbertovo maslo. Pripravimo ga tako, da penasto umešanemu maslu primešamo sol, sveže zmlet beli poper, posušen pehtran, nastrgano limonino lupinico, rjavo mesno osnovo in sesekljan peteršilj.

Foto: Dreamstime

Foto: Profimedia

aslo si zjutraj namažemo na kruh, z njim kuhamo in pečemo ... Poznamo pa tudi različne vrste odišavljenega masla z dodatkom na drobno sesekljanih dišavnic, soli in drugih začimb, ki obogatijo njegov okus. Takšno maslo uporabljamo pri pripravi nekaterih posebnih jedi, lahko pa tudi kot podlago za obložene kruhke. Poznamo zeliščno in gorčično maslo, jastogovo, kaviarjevo, lososovo, sardelno, maslo s kozicami, šalotko, maslo z gomoljikami.

Nasveti

KASTROLA ROKENROLA

Kokošnjak

Pred leti se je neki zagrizeni promotor pritoževal, da Rolling Stones ne bodo nikdar nastopali v našem kurniku, ker za njihove potrebe nimamo dovolj velikega in ograjenega prostora.

PIše:

Matevž Šalehar Hamo, samotni jezdec metafore in brat od unga na radiu

ako kot Rollingi tudi naša kura z leti dobiva patino in postaja modrejša, in morda je čas, da promotor spet zasuka Mickovo ali Keithovo številko … Fanta bosta navdušena, saj imamo ogrado kar okoli države. To bi utegnil biti njihov največji koncert v zgodovini in vsi vemo, da Gospodoma seže dlje od polpretekle zgodovine. Na žalost bo naš kurnik prej dočakal stečaj, preden bomo zaslišali Satisfaction, jajc namreč že dolgo ne valimo in ostali bosta peščica shiranih piščet in zarjavela bodeča »zajla«. Pa pojdimo na začetek. Start.

SKOKODAKANA SAMOSTOJNOST

Kura ali kurnik? V našem primeru je bila zagotovo kura. Lepa podalpska provinca, ki se je v toku zgodovine še najbolj znašla kot valilnica pridnosti, v premo sorazmernem odnosu do svojega pobiralca jajc. Bolj ko je bil naš oblastniški kmet zajeban, bolj pridno in talentirano smo mu nesli jajca. Naše kure so naskakovali Napoleonovi petelini, našli smo peresa avstro-ogrske perjadi, ne nazadnje smo valili za jugoperutnino in še za marsikoga v njeni (ko) košati zgodovini. Vsi so nekako gojili spoštovanje do našega rumenjaka. Simbioza je obrodila veliko kurje juhe, a oblast nad kurnikom nikdar ni bila povsem naša.

Kokodakali smo dokaj srečno in zdravo, samo pogled čez ograjo je bil vedno bolj peklensko mikaven. Želja po lastnem kurniku je rasla in rasla in zrasla čez rob in skokodakali smo si suvereno in samostojno valilnico. »Kikiriki,« se je zaslišalo od Karavank do Joška Jorasa in končno bi lahko valili samo zase. No, in smo, nekaj let, potem pa smo kaj hitro začutili potrebo, da svoj kurnik pridružimo večjemu, evropskemu kokošnjaku, v bran svojih kur pa najamemo ameriško protilisičjo enoto. Če si navajen, da ti nekdo pobira jajca, pač ne moreš iz svojega perja.

KONKURENCA DIRKALNIH KUR

Tako je skoraj popolna in samozadostna kurja druščina padla v konkurenco dirkalnih kur. Sorta je sicer ista, ampak te kure so navajene na kapitalistični urnik. Njihova jajca padajo na zlato

Morda je čas za razpis za najboljšega okupatorja. podlago in stvari se na oni strani ne prepuščajo naključju. Oni imajo hlevsko rejo, pa baterijsko rejo, pa te in one vitamine, pa vijoličaste krave in banane. Njihove kure valijo točno na sekundo, niso nikdar na bolniškem dopustu in imajo drugačne, morda celo stvarnejše predstave o socialnih kurnikih kot mi, ki smo diplomirali iz podložnega, kasneje pa še iz socialističnega kokodakanja. Medtem ko se naši alfa petelini na vse kikirike trudijo, da bi nam priskutili tako levo kot desno, smo kure iz neznanih vzrokov prenehale valiti jajca. Naj povem, da v vseh kurnikih po svetu veljajo enaka pravila. Kure same določijo, kdo je alfa petelin, in tako si tudi pri nas na vsake štiri leta izvolimo tistega, ki nas bo naskakoval naslednja štiri leta ali več. Tendenca, da si vedno

izvolimo namesto alfa samca gama papka, je sicer filozofsko nerazložljiva, lahko pa ob tem namignem, da si petelinčke izbiramo šele četrt stoletja in s tem res nimamo prav veliko izkušenj. Socializem nas je naučil, pa čeprav to ni bil njegov namen, da smo vsi enaki in da kakovost jajc ni pomembna, dokler so jajca in so jajca za vse. Res je, da so alfa petelinčki iz tedanjega kurnika kljub enakosti za kosila kljunčkali bifteke s tartufi, medtem ko je pernata raja kavsala pivo in čevape, ampak za to je bil vedno čas, sicer smo vzeli bolniško. Vsi smo lahko valili, tudi če nam to ni šlo ali pa za to nismo bili izobraženi. Ampak dokler smo hranili sami sebe, je to nekako šlo, ko pa so naša jajca prišla na police kapitalistov, se je zataknilo. Niso dovolj jajčasta, rumenjaki so preveč rumeni, Beljak nima zveze z Villachom in še tako slepa švabska kura je takoj opazila šlampasto počeno lupino našega jajca. Če daš jajca na trg, poskrbi, da ne prodajaš jajc, ker jih ne bo nihče kupil. To piše v vsakem ekonomskem priročniku. Ampak mi kokodakamo svoj kokošji refren in raje, kot valimo jajca, valimo krivdo na alfa perjad, ki smo jo tako ali tako demokratično skokodakali sami. Vsi pozivi k boljšemu valjenju se zvalijo po bregu kot Sizifova skala. Morda je čas za razpis za najboljšega okupatorja, z novo bleščečo ograjo bo morda zanimanje večje. Zmaga.

Nekaj pregovornih jajc iz sužnjelastniških časov za kon'c

Kjer sta dva petelina, je na dvorišču vrišč. Lepega kurnika ne predstavlja petelin, ampak kure. Slaba gospodinja je kot kokoš, več ko ima, več razmeče. Če kura med orle zaide, gotovo smrt najde. Boljše je shranjeno jajce kot sneden vol. Zlata ograja ne da svobode. Dobro zrnje kokoši doma pozobljejo, slabo zrnje pa veter daleč odnese. Za domovino, s kokodakanjem naprej!

PREZRTI GOMOLJ Hitra anketa med znanci je pokazala, da jih sladki krompir večina sicer pozna, da pa ni prav pogosto na naših jedilnikih.

Piše: Stane Mažgon, družabni samotar in asketski uživač

nogi so ga iz radovednosti že pripravili, drugi so zanj slišali, a ga še niso poskusili. Nekateri so rekli, da jim nista bila preveč všeč njegov sladkasti okus in vlaknasta tekstura. Nihče ni omenil, da bi ga jedel redno in z užitkom. Povedano drugače: vsi imajo raje naš domači krompir. Drug podatek pa je osupljiv in v popolnem nasprotju z »lokalno« ugotovitvijo: sladki krompir vsak dan po svetu uživa več kot milijarda ljudi. V čem je torej posebnost tega neverjetnega gomolja, ki je pri nas še nismo odkrili ali vsaj ne sprejeli?

Kuhinja

PETEK, 8. 1. 2016

Nasiti kar milijardo ljudi

1 Sladki krompir

z ohrovtom in s klobaso

Sestavine: 1 kg sladkega krompirja, 500 g ohrovta ali zelja, 300 g klobas, 4 jajca, 200 ml kisle smetane, sol, poper, muškatni orešček Priprava: Sladki krompir operemo in neolupljenega kuhamo v slani vodi od 30 do 40 minut, da se skoraj zmehča, nato ga ohladimo. Medtem skuhamo klobaso in v ponvi na nekaj žlicah olja popražimo narezan ohrovt ali zelje. Sladki krompir olupimo, narežemo na kose in damo v pekač skupaj s koščki klobase in z ohrovtom. Jajca stepemo s smetano, jih začinimo s soljo, poprom in z muškatnim oreščkom ter z njimi prelijemo sestavine v ponvi. Jed v pečici pečemo 30 minut pri temperaturi 180 stopinj Celzija.

Foto: Dreamstime

SLADKI KROMPIR

Foto: Profimedia

Iz gomolja, namočenega v vodo, hitro poženejo kalčki in poganjki.

Kljub imenu, ki ju povezuje, sladki krompir (Ipomoea batatas) in naš »klasični« krompir (Solanum tuberosum) nista v botaničnem sorodstvu. Po nekaterih lastnostih sta si res podobna, a sodita v drugo druži-

Temnejši in z močnejšo barvo zaradi karotena je boljši. no: prvi med slakovke in drugi med razhudnikovke. Oba pod zemljo naredita gomolje, pri sladkem krompirju so večji in podolgovate, včasih nepravilne oblike. Skupno imata še pradomovino na ameriški celini. Sladki krompir, imenovan tudi batata, naj bi izviral s področja

med Mehiko in Venezuelo. Je tropska rastlina, ki ne prenese mraza in stopinj pod ničlo. V Evropo je prispel že kmalu po prvih odpravah v novi svet, a se mu tu ni uspelo uveljaviti. Kot pomembno kulturo ga gojijo marsikje v Aziji. Od Filipinov do Japonske je sestavina tradicionalnih jedi, podobno je v Afriki. V Evropi ga največ pridelajo na Portugalskem, vse bolj priljubljen pa je v Veliki Britaniji. V ZDA je ena najbolj cenjenih poljščin. Starejši Američan je opisal svojo navezanost na sladki krompir tako, kot bi kdo pri nas govoril o starih dišečih jabolkih. V šolo je vsak dan nosil nekaj keksov in pečen sladki krompir, ki ga je pojedel za malico. Na podeželju je bilo to pred razmahom industrijske prehrane nekaj povsem običajnega. In še danes je ta jed del ameriške prehranske tradicije.

SKORAJ KOT ZDRAVILO

Prav nenavadno je, da se sladki krompir v Evropi ni bolj uveljavil, potem ko so številne raziskave dokazale njegove

prednosti in koristne lastnosti v prehrani. Študij z raznih delov sveta je ogromno in vse po vrsti sladki krompir opisujejo skoraj kot superživilo. Omenimo le nekaj ugotovitev. Gomolju daje barvo karoten, ista snov, ki jo najdemo v korenčku in še drugi temnejši zelenjavi. Več ko ga vsebuje, temnejšo oranžno barvo ima pod olupkom in bolj je zdrav. Karoten je koristen pri celi vrsti procesov v telesu, sodeluje pri nastajanju vitamina A in je pomemben za zdravje sluznic in kože. Najpogostejša vrsta sladkega krompirja je tista z rdečkastim olupkom in mesom oranžne barve, oba pa imata lahko odtenke od bele in svetlo rumene vse do vijoličaste barve. Katerega izbrati? Temnejši in z močnejšo barvo zaradi karotena je boljši.

Vijoličaste vrste sladkega krompirja so še posebej bogate z antioksidanti. Tako kot pri grozdju dajejo odtenek pridelku antioksidanti, torej

Sladki krompir, imenovan tudi batata, naj bi izviral s področja med Mehiko in Venezuelo. snovi, ki varujejo naše zdravje pred številnimi boleznimi, dokazano tudi pred rakom. Posebej dragocen je olupek, a ga največkrat ob pripravi jedi zavržemo. Ena od študij navaja, da je v olupku desetkrat več antioksidantov kot v sredici in je po tem primerljiv z borovnicami, ki so, po analizah sodeč, eno od najdragocenejših živil.

Foto: Dreamstime

KROMPIRJA, KI NISTA SORODNIKA

Kuhinja

Foto: Profimedia

Pečeni sladki krompir s timijanom

Sestavine: 4 srednje veliki sladki krompirji, 100 ml oljčnega olja, 3 žlice limonovega soka, žlica medu, svež ali suh timijan, sol, poper, ščepec pekoče paprike Priprava: Sladki krompir olupimo in narežemo na daljše podolgovate kose. Damo jih v skledo, prelijemo z oljem in limonovim sokom, dodamo še med, timijan, papriko in poper. Vse sestavine premešamo in preložimo na pekač. Pečemo od 30 do 40 minut pri temperaturi 180 stopinj Celzija.

OROŽARNA ZA ZAŠČITO TELESA

Sladki krompir je bogat z vitaminoma C in A ter železom, vsebuje še celo vrsto mineralov in spojin, od kalija, natrija, kalcija, magnezija do cinka in mangana. To ga uvršča na seznam živil, ki ga prehranska znanost imenuje »pet na dan«. Na njem so tiste vrste zelenjave in sadja, ki bi jih morali jesti pogosteje za zdravje in dobro počutje. Navadnega krompirja na tem seznamu ni. Odličen je še, ker vsebuje veliko vlaknin in je brez maščob. Zaradi nizkega glikemičnega indeksa je priporočljiv tudi v dietni prehrani.

Foto: Dreamstime

NAKUP ZA POTEŠITEV RADOVEDNOSTI

Pri nas je sladki krompir mogoče kupiti v vseh večjih trgovskih središčih. Večinoma je uvožen iz ZDA. Cena v eni od blagovnic sredi Ljubljane je bila v tem tednu 2,39 evra za kilogram, kakovost pa dobra

čem vrtu ali celo na terasi. Potrebujemo le vrečo kakovostne zemlje. Z njo napolnimo globljo posodo, na primer odrabljen manjši sod, visok kak meter. V vrtnariji kupimo sadike in jih presadimo vanjo, ko je spomladi dovolj toplo, torej aprila in maja. Do jeseni se bodo na koreninah razvili veliki gomolji. Če želimo sadike pridelati sami, gomolj sladkega krompirja prebodemo z zobotrebci in postavimo nad večji kozarec z vodo na svetel in topel prostor. Podobno kot pri krompirju, ko spomladi poženejo kalčki, se bodo razvili zeleni poganjki. Odrežemo jih, ko so veliki od 15 do 20 centimetrov in so se na njih že razvili listi. Postavimo jih v vodo in hitro, že v nekaj dneh, se razvijejo koreninice. Sadike nato posadimo v zemljo in čakamo na prvi pridelek sladkega krompirja do pozne jeseni.

mo, a ne drgnemo s strgalom, da ne poškodujemo olupka, ker bi gomolj potemnel. Olupimo kuhane gomolje, ki se zmehčajo po približno 30 ali 40 minutah kuhanja, odvisno od velikosti. Hitreje se zmehčajo, če skuhamo manjše olupljene kose, tako kot je to pri krompirju. Kuhanje je priporočljivejše še zato, ker pri pečenju celice otrdijo in se koristne snovi težje izločijo skozi celične stene, telo pa jih zato težje sprejme. Izkoristek karotena je boljši v kombinaciji z nekaj maščobe, na primer v jedeh z nekaj olja. Ta v telesu pomaga pri absorpciji. Kuhan sladki krompir ima nižji glikemični indeks kot pečen ali pražen. Pečen sladki krompir pa je po mnenju mnogih, zdravje gor ali dol, najokusnejši. Lahko ga pripravimo v pečici, neolupljenega in narezanega na kose, ali pražimo v ponvi. Celo sladice si lahko pripravimo iz njega, podobno kot bi pripravili pražena jabolka z dodatkom sladkorja, masla in cimeta.

Sladki krompir je bogat z vitaminoma C in A ter železom, vsebuje še celo vrsto mineralov in spojin, od kalija, natrija, kalcija, magnezija do cinka in mangana.

in gomolji zdravi. Na tržnicah s ceno večkrat pretiravajo in ga prodajajo tudi po šest evrov za kilogram, čeprav je dobavni vir še vedno isti, torej katera od domačih ali tujih veletržnic. Morda bo sladki krompir cenejši, ko bo domač, a za zdaj je pridelovalcev pri nas le malo. Gojijo ga v nekaterih vrtnarijah, ki bi rade ponudile kupcem nekaj novega in bi želele obvladati to pomembno kulturo, saj prakse s pridelavo pri nas nimamo. Tudi »krompirjeve« izkušnje ne pomagajo veliko. Pričakovati je, da se bo vse to že v kratkem spremenilo.

POSKUS NA DOMAČEM VRTU

Brez velikih priprav pa si lahko privoščimo vsaj poskus gojenja sladkega krompirja na doma-

KUHAN JE ZDRAV, PEČEN JE OKUSEN

Kaj narediti s sladkim krompirjem, ko se znajde v naši kuhinji? Možnosti je veliko, še več je receptov, od zelo osnovnih do takšnih, ki ta cenjeni pridelek uporabljajo v sladicah. Najbolj zdrav in najpreprostejši za pripravo je kuhan sladki krompir. Le temeljito ga opere-

ČE BI KROMPIR OŽIVEL …

... bi vsaj na Slovenskem med sladkim prišlekom in našim tradicionalnim krompirjem zagotovo prišlo do krvave vojne. Kateri bo na mizi za kosilo? Sladki krompir bi mahal s certifikati o superživilu, domači pa bi se hvalil z dolgim seznamom ljubiteljev, njihovo zvestobo in dolgoletno prevlado na našem ozemlju. Mirovni pogajalci v ozadju bi pripomnili: vojna nikoli ne prinese ničesar dobrega, prostora je dovolj za obe vrsti! Kjer ni različnosti, ni napredka in tudi ne užitka, pa čeprav gre le za krompir.

3 Juha iz sladkega krompirja in jabolk

Foto: Dreamstime

Priprava: Sladki krompir in krompir olupimo, ju narežemo na koščke, ki jih za nekaj minut popražimo na olju. Prilijemo jušno osnovo, dodamo čičeriko in začinimo. Kuhamo 30 minut, da se ves krompir zmehča, nato dodamo smetano in s paličnim mešalnikom zmeljemo v kremno juho. Jabolko narežemo na koščke in dodamo juhi za lepši videz in hrustljavost.

Foto: Profimedia

Sestavine: 1 kg sladkega krompirja, 400 g krompirja, 3 žlice olja, 300 g kuhane čičerike, 1 l jušne osnove, jabolko, sol, poper, mešanica suhih sredozemskih zelišč, 50 ml smetane za kuhanje

Ljudje

Ta teden preberite

Petek, 8. januar 2016

Nikomur več Luks!

Intervju

Andrej Rozman Roza "Konec osemdesetih smo imeli vse." (str. 31-33)

Podkasti

Spletne radijske oddaje

Razcvet doživljajo tudi v Sloveniji. (str. 34)

MIHA ŠALEHAR POGOVOR z enim naših najbolj iskrivih in samosvojih radijskih voditeljev.

Violinistka

Petra Kovačič Prva Slovenka, ki igra pri Dunajskih filharmonikih. (str. 36)

Ljudje

Piše: Jure Aleksič Foto: Šimen Zupančič

iha, ko sva se slišala po telefonu, ni minilo pol minute, preden si se mi veseljaško pohvalil, da si si pravkar omislil prvo motorno žago. Ob tem se mi je v glavi takoj začel odvijati precej dodelan film z naslovom Gunceljski pokol z motorko. Oprosti, s tem sem ti gotovo naredil krivico ... Tehnično bi moralo biti filmu naslov Podgorski pokol z motorko. Sprejemam sicer tvojo šalo, saj sem resnično postal mizantrop – a motorka je za povsem druge cilje, nikakor za pokole. Razlogi za nakup so bili skrajno praktični. Motorna žaga je namreč za vsakega moškega tako ključno orodje, da ga težko posoja drugim. Moj oče me vedno – čisto vedno! – po tem, ko si sposodim njegovo, graja, da mu zdaj postrani vleče list, ker sem jaz očitno zadel kamen ali kaj podobnega. No, in sem si zato rekel, da je skrajni čas, da si omislim svojo. Potrebujem jo, ker si z njo izsekavam te svoje kolesarske, no ... Steze? Tehnični izraz je »traile«. Piste skozi neobvladljivo podgorsko hosto. Tako je. Za podgorsko prašumo pač potrebuješ motorko. Veliko je tega gozdnega materiala. In po popoldnevu žaganja in kolesarjenja se domov vedno vrnem tako zelo ... pomirjen. Aha, zdaj razumem, zakaj sta po telefonu iz tebe sekala pristna sreča in vznemirjenje! Nič več očetove motorke, zdaj si končno postal sam svoj človek! Vidiš mi naravnost v dušo. Prvič v življenju se počutim totalno avtonomnega. Sedaj imam dobesedno vse, kar potrebuješ: imam družino, avto – in zdaj za povrh vsega še motorko! Priporočam! Odlično! No, tvoja trnova pot odraščanja, ki je zdaj veliki finale doživela z nakupom motorke, pa se je začela ob zelo simboličnem dogodku iz osnovne šole. Nedavno si pisal o tem, kako se je takrat čez noč vse spremenilo. Namreč takrat, ko je postalo kar naenkrat povsem dopustno metati gobo za brisanje table v sliko maršala Tita, ki je bila pred tem svetinja vseh svetinj. Natanko tako je tudi bilo! Od takrat rad govorim, da je bila naša generacija oropana preteklosti in prihodnosti. Saj se spomniš, kajne? Stari fotri so se pojali po gozdovih in nas osvobajali v imenu svetlejšega jutri, očetje so nas potem dokončno

osamosvojili. Naša generacija pa se je znašla na totalni čistini. S tem da smo bili v tistih ključnih najnežnejših letih ravno še povsem indoktrinirani z vso tisto revolucionarno komunajzarsko ikonografijo. Veš, jaz sem se do petnajstega leta samo streljal po gozdu, to je bilo vse, kar sem delal ...

Vedno mi je bil cel žur drkat avtoriteto. ... Torej tiste idiote, ki so nam bili po Titovi smrti predočeni kot njegovi nadomestki.

Jaz tudi! No, vidiš! Če bi midva dejansko v resnici postrelila vse tiste Nemce, bi jih precej hitro zmanjkalo. No, jaz sem jih postrelil in pogrizel ... Pogrizel?! Seveda, saj sem bil vendar pes Luks! Legendarni Titov ovčar! Prav on. Taka je bila pri nas vrtčevska hierarhija. Če si bil drugi po moči med fanti, ti je pripadla čast, da si bil Titov ovčar. In to je bila resnična čast – to je bila noro močna stvar! Prvi v hierarhiji je bil Boštjan Učakar, še zdaj ga poznam – on je bil Tito, ker je vse nagarbal. No, in ker sem jaz nagarbal vse razen njega, sem bil lahko Luks! O, kako sem se našavsal Švabov! Ha ha ha, upam, da za vse življenje! No, če se vrneva k tvojemu vprašanju, ki je v resnici zelo resno ... Drži: v življenju odraščajočega dečka je bil takrat maršal Tito vrhovna avtoriteta. On je bil alfa celotnega

"Rad govorim, da je bila naša generacija oropana preteklosti in prihodnosti. Saj se spomniš, kajne? Stari fotri so se pojali po gozdovih in nas osvobajali v imenu svetlejšega jutri, očetje so nas potem dokončno osamo-svojili."

našega horizonta. Tako je bilo skozi vsa naša najnežnejša leta, o taki avtoriteti si ni nihče drznil niti podvomiti. No, in potem je bilo kar naenkrat v to vrhovno avtoriteto mirno dovoljeno metati gobo za brisanje table. Mislim, halo?! Mavžanje maršala kar naenkrat sploh ni bilo nič več takega! Za nekaj, za kar bi ti včeraj primazali ukor pred izključitvijo, te danes komaj sploh še okarajo. Kar je bilo včeraj sveto, je danes ... Kaj? Nekaj, kar je treba kvečjemu prezirati. Predvsem pa pozabiti. Ta obrat obratov se je res zgodil skoraj čez noč. Za odraščajočega človeka je bilo to huda jeba. Pravzaprav je bilo res zelo malo javnega razmisleka o tem, kaj je taka radikalna sprememba pomenila za vso odraščajočo generacijo mladih ljudi. S tem se ni takrat skoraj nihče ukvarjal. No, in za povrh smo se otroci takrat znašli v svetu, v katerem se ni bilo več treba

za nič bojevati! V svetu, ki je bil oropan vsega revolucionarnega potenciala. Takrat se je že morda tako zdelo. Ampak če te zanima revolucija, imaš danes zanjo več kot dovolj odličnih razlogov. Seveda. Ampak saj ravno to je moja poanta. V nasprotju s prejšnjimi generacijami nimamo nobenega ready-made revolucionarnega produkta. Naši stari očetje so ga imeli. Če si hotel iti v partizane, si moral samo napisati »No pasaran!« na kopito puške in jo mahniti v hosto. Tudi naši očetje so imeli na pladnju dostavljen plebiscit – vsekakor so bili izjemno ponosni nase, ker so se znali z veliko večino odločiti, kaj je prava pot. Skratka: tudi plebiscit je bil ready-made produkt. Kaj pa mi? Hrepeniš torej po nekem generalu, ki bi te vpoklical, poskrbel za vso ustrezno logistiko in te usmeril na pravega sovražnika?

Ljudje

PETEK, 8. 1. 2016

Avtoportret "Sem Miha Šalehar in sem brezbrižen pizdun."

Nasujmo pesek v motor kapitalizma – nič ne rečem, to se sicer čudovito sliši. Ampak kaj boš zares s tem?”

Eh, v resnici sem na tej poti že nehal verjeti v generale. Še huje: predvsem sem nehal verjeti v ljudi, v naš skupni demokratični potencial. In to je strašna reč. Ker so pred nami tako kompleksni izzivi, pred nami je večplastna živa jeba. In sovražnik je premočan – da bi ga na tej točki še lahko porazile ljudske množice, to je, kot bi pričakovali, da bo ZX Spectrum sestrelil Apple. Ha ha, »večplastna živa jeba«, tega še nisem slišal takole uporabljenega v stavku. Ampak, čakaj, v bistvu hočeš reči, da nisi več dovolj naiven, da bi bil od kogar koli Luks? Tako je. Okej. Ampak ali si takrat tudi ti kdaj vrgel gobo v Tita? Seveda, vedno mi je bil cel žur drkat avtoriteto. Čeprav v tem konkretnem primeru še najmanj Titovo. Tisto pravo zadovoljstvo ob metu gobe v njegovo sliko sem čutil zato, ker sem s tem še vedno vsaj malo

“In za povrh smo se otroci takrat znašli v svetu, v katerem se ni bilo več treba za nič bojevati! V svetu, ki je bil oropan vsega revolucionarnega potenciala.”

Nimam ne moči ne volje ne odrešeniškega potenciala Mance Košir. Odpadke ločujem, ker moja pravi, da se spodobi; kradem ne, ker mi je to zaukazal stari; sem multikulti, ker tako zahteva moj milje; izpostavljam se ravno toliko, da je še udobno." Tako je ob nekem nedavnem javnem dopisovanju naš intervjuvanec začrtal svoje notranje gabarite in dodal: "Preskrbljen sem, za druge pa se mi sorazmerno z oddaljenostjo od mene blago jebe. Če povem po pravici, se še nikdar v življenju nisem imel bolje. "Sliši se, kot da ima človek pred sabo res pravega brezbrižnega kujona, a kot bomo videli v pričujočem pogovoru, je eden najbolj samosvojih radijskih voditeljev v Sloveniji v resnici vse prej kot brezbrižen. In prav ta njegova kompulzija po resnicoljubju je najbrž tisto, s čimer si nakoplje trajno slabo voljo marsikaterega mračnjaka in zategnjenca, ki ne zna brati med vrsticami in obenem ne razume, da se tudi s protislovji marsikam pride, če ima človek le malo potrpljenja. vznejevoljil trenutne »avtoritete« – torej tiste idiote, ki so nam bili po Titovi smrti predočeni kot njegovi nadomestki. S tem najbrž misliš učitelje? In ravnatelje, ja. Kajti tisto, kar je po maršalovi smrti v Sloveniji zavladalo kot avtoriteta, je bilo res pod vsako kritiko. Saj mi najbrž ni treba razlagati. To je res prav slovenska posebnost.

Katera? Da je, kamor koli gre Slovenec v službo, njegov šef skoraj povsod bolj butast od njega. Ha ha, ne smeva sicer preveč posploševati, je pa to dejansko slovenska posebnost, ja ... Ampak zdaj se preprosto moram vrniti malo nazaj: zdi se mi, da si bil vseeno malo nespoštljiv do starejših generacij. Prepričan sem, da najbrž ne namenoma. Ampak za naše dede reči, da je bilo vse, kar so morali narediti, »napisati 'No pasaran!' na kopito puške in jo mahniti v hosto« – to je vseeno nespoštljivo. Vzeti puško in oditi v gozd je bilo v resnici gotovo težko, bistveno težje kot, recimo, prižgati še en džojnt in odigrati nekaj tekem španske lige na Playstationu 3. Okej, delno se strinjam, delno pa ne. Vsekakor nisem hotel biti nespoštljiv. Ampak naša situacija je po mojem mnenju težja kot njihova. Drži, je neprimerno udobnejša, a je na ta račun oropana vsake priložnosti, da se vržemo v kako naivno epizodo, po kateri bo svet lepši. Živimo v obdobju nekega totalno drekastega nihilizma, kjer nam je res precej vseeno, imamo svoje redne prilivčke ...

Aha, ti v bistvu hrepeniš po bratstvu? Če odmislimo prizven psovke, ki ga je beseda dobila zaradi proslulosti nekdanjega režima? (se zamisli) Ja, v bistvu res hrepenim po bratstvu, najbrž tudi enotnosti. Pravzaprav hrepenim po bratstvu v neenotnosti. To si lepo skoval. In udobje drekastega nihilizma prav res ubije bratstvo. Bratstvo je po navadi prva žrtev udobja, tu ni debate. S tem da je udobje v naši dobi še prav posebej toksično. To »udobje« ti pušča eno samo možnost: da se dokončno vdaš v usodo do fundamenta zapufanega potrošnika kitajskih artiklov in nemških motorjev TDI. To udobje te izobrazi v ravno še uporabnega idiota, ki mu je potem servirana njegova dnevna doza telenovel

Še huje: predvsem sem nehal verjeti v ljudi, v naš skupni demokratični potencial. In to je strašna reč.”

Tvoja duša torej pogreša veliko zgodbo boja za boljši svet? Pravzaprav pogrešam lastno kapaciteto, da bi v to možnost sploh še lahko verjel. Kajuh, češnjevo cvetje, vsa ta scena – o, kako močne reči so to ... Razumem, kaj praviš. Ampak ali vseeno malo ne podcenjuješ blagodati tega našega, kot praviš, drekastega nihilizma? Ki ga jemljemo kot samoumevnega, ker smo nanj tako navajeni. Hm, če bi imel sam izbiro med Playstationom in maršem čez Igman, si res težko predstavljam, da bi izbral klešče za puljenje odmrlih prstov na nogi ... Prav, morda res. Ampak bom poskusil takole: nekaj mojih najboljših prijateljev je izkusilo vojno v Bosni. Pozor, tu govorim res o samem srcu teme – Goražde, Žepa, tam, kjer je bilo najhuje. Seveda jim je bilo grozno, vendar delček mene jim je zavidal to izkušnjo. Zakaj? Ker so bili po njej drugačni, močnejši. Čisto vsi od njih so potem ogromno naredili iz sebe. In kljub vsemu, kar so doživeli, so imeli ogromno empatije do sočloveka.

in nogometa ... Kot poseben posladek ti sistem vmes ponudi vnaprej prefiltriran best of zmerjanja v tvojem najljubšem resničnostnem šovu, na koncu poti pa se ti za tvoj prispevek zahvali z neko kilavo rento in s toliko več kuponi za Spar, s katerimi lahko malo ceneje dobiš kislo zelje, da si ublažiš artritis. Mislim, da nismo več daleč od tega, da te bodo še upepelili na kupon. Edina stalnica v tvojem življenju so ekonomskopropagandna sporočila. Mimogrede, ali ni zanimivo, da EPP že dolgo časa ni več EPP? Včasih so nam vsaj pošteno povedali, da nam bodo v naslednjih nekaj minutah predvajali propagando! Vendar nam niso povedali, da je tudi čisto vse drugo na sporedu propaganda. Tudi danes nam tega ne povejo. O konceptu EPP-ja v zadnjem času veliko razmišljam. Dobil sem namreč ponudbo, da bi postal obraz neke zelo resne avtomobilske tvrdke. Oho! In kako si reagiral? Sploh še nisem. Pa je ponudba… na nivoju? Zelo! In da je zadeva še zanimivejša, sem dejansko človek, ki se mu globoko fučka za avto-

mobile. In oni to vejo, ampak pravijo: »Saj je kul! Točno takega iščemo!« Čisto nič jih ni motilo, ko sem jim povedal, da vozim romunsko dacio – in sicer samo zato, ker je to najcenejši avto, ki sem ga lahko dobil. Prej sem imel petnajst let staro multiplo, na katero sem bil srčno navezan, a jo je žal vzel vrag, ker je imela že skoraj 300.000 kilometrov. In zdaj sem v dilemi. Tisti preračunljivi pizdunski del mene mi poželjivo šepeta: »Ah, daj no, saj tudi na radiu ves čas nekaj prodajaš! Saj si tudi tam zadolžen čisto samo za to, da dvigneš rejting, da bodo poslušalci bolj množično in bolj veselo poslušali oglase za Zavarovalnico Triglav, Chevrolet in pegasti badelj!« Ampak ali si ne bi s tem, če bi postal uradni obraz omenjene avtomobilistične tvrdke, za vedno odvzel pravico do bentenja? Torej do natanko takih simpatičnih kritičnih monologov, kot si ga imel pred minuto in pol? Ne vem. Ampak zakaj tako misliš? Ker bi z reklamiranjem nekega velikega podjetja preprosto preveč aktivno sodeloval v tem dementnem ringlšpilu, ki ga tako strastno kritiziraš. Kdo ve, ali se ne bi tvoji novi delodajalci iz tebe spravili delati celo hipsterske ikone? Auf, ja, ja, na koncu koncev res. Saj se tudi sam nagibam k temu, da jim bom rekel ne. Čeprav se mi ob tem postavi eno kislo vprašanje. Kaj bomo pa potem?

Ljudje ta intervju prebiral tvoje spletne zapise in poslušal posnetke oddaj, sem v tebi začutil veliko jeze, s katero se sicer bojujem tudi sam. Zato te bom vprašal: si že poskusil z meditacijo? Sem. In rezultati so bili tako hitri in osupljivi, da sem se pošteno ustrašil. Česa? Da če bom nadaljeval v tej smeri, jaz ne bom več jaz.

Po čem? Po revoluciji, o kateri je bilo v zadnjem času toliko govora. Recimo, da res izbruhne ... Recimo, da se vsi skupaj zgrnemo na ulice in mislimo zares, pokličemo še Erika Valenčiča in razstrelimo vse skupaj v božjo mater ... Ampak kaj bomo pa potem? Vidiš, ravno zato so skrajni levičarji vnaprej obsojeni na neuspeh. Zakaj? Ker jim ni uspelo sproducirati nobenih učinkovitih podob, kakšen naj bi sploh bil ta njihov čudoviti novi svet. Sovrag ima vendar neskončno število svojih podob! Ko na ekran prikoraka dr. Hana Suralova in stanovanje pošprica s tisto svojo čudodelno žavbo, je gledalcu absolutno jasno, za kaj gre, kaj jim dr. Hana v resnici prodaja. Tudi zadnji omejenec začuti, da sploh ne gre za žavbo, temveč v resnici za tisti apatični zen srednjega razreda, po katerem še vedno hrepenijo mnogi. Saj ko si stanovanje res razkužiš do konca in zatesniš svoja vrata Pirnar, si v raju. S čim lahko radikalni levičarji parirajo zenu Hane Suralove? S slogani in skoraj z ničimer drugim! »Nasujmo pesek v motor kapitalizma« – nič ne rečem, to se sicer čudovito sliši. Ampak kaj boš zares s tem? Kaj bo po tem, ko bo motor kapitalizma dejansko zaribal? Kje so te levičarske podobe, da nas prepričajo in ponesejo na ulice? Nam morda lahko sam ponudiš kakšno konkretno podobo, kakšen bi bil lahko videti ta čudoviti novi svet? Ne, saj to je problem. Ne moreš mimo tega, da se po revoluciji vedno ponovno razdeli oblast. In ko se oblast deli, jo po navadi dobijo oblastiželjni ljudje, to pa so po naravi slabi ljudje.

“To je mogoče malo tako, kot če bi Volkswagen začel meditirati in bi pogruntal, da ni več »das Auto«. Ustrašil sem se, da bi mogoče postal ... kaj pa vem, kar en tak hipi!” Čedalje bolj se mi zdi, da v resnici potrebujemo razsvetljenega absolutista. Večkrat sem si že rekel, da bi bila morda še najboljša ureditev, kjer bi bil vrhovna avtoriteta računalniški program. Kakšen pa bi po tvojem mnenju moral biti ta program? Kako bi ga sprogramiral? Tako kot je imela klasična znanstvenofantastična robotika tri osnovne Asimove zakone, bi morda lahko imel računalniški razsvetljeni despotizem, recimo, štiri Šaleharjeve direktive. Katere bi to bile? Huh, zdajle me pa preveč vprašaš – pa še takole na hitro ... Še posebej, ker sem tako totalno nenadarjen za računalništvo. Še na mojem pametnem telefonu – imam ga eno leto, v službi so mi ga dali, ker jih je bilo sram, da hodim okrog s prejšnjim muzejskim eksponatom – znam samo klicati in pošiljati SMS-e. Niti MMS-ov ne znam aktivirati. Ha ha, pošteno povedano. Ti torej prav res vidiš rešitev v neki od zunaj vsiljeni disciplini. Ampak takole pričakovati, da nas bodo računalniki rešili pred samimi sabo ... Kaj pa vem. V resnici se pred sabo lahko reši samo vsak sam. Ko sem med pripravami na

Okej, ampak ali je to nujno tako slaba stvar? Po mojih izkušnjah bi se z meditacijo sicer prav res radikalno spremenil, vendar bi bilo tisto, kar bi postal, v resnici bolj ti, kot si zdaj! Aha, razumem. Morda. Ker se moja gospa že lep čas zelo predano ukvarja s temi meditativnimi rečmi, so mi vsaj v teoriji kar dobro znane. Ampak vsej spiritualni rasti navkljub je treba še vedno živeti naprej v resničnem svetu, kajne? In jaz sem se ustrašil, da zaradi meditacije ne bi bil več to, kar ponujam v oglasih za samega sebe. To je mogoče malo tako, kot če bi Volkswagen začel meditirati in bi pogruntal, da ni več »das Auto«. Ustrašil sem se, da bi mogoče postal ... kaj pa vem, kar en tak hipi! Pa saj globoko spodaj na neki način si hipi. Hm, najbrž res. No, saj moram povedati, da moja odločitev ni dovršna. V bistvu sva jaz in meditacija samo na pavzi. Mogoče moram res čim prej spet začeti! Ampak veš, česa sem se morda najbolj ustrašil? Da bi imel po tem še manj identifikacijskih točk z okolico. Ker te osnovne eksistencialne opredelitve – recimo Jaz sem levičar, volim Jankovića in navijam za Olimpijo ali Jaz sem Janšev človek, berem izključno Demokracijo in Reporterja, podpiram NK Zavrč in se mi zelo dopadejo ograje na meji – to so izjemno močne reči! In v tej družbi žal očitno kar nekoliko nujne. V sklopu moje službe ljudje od mene ves čas pričakujejo, da se glede nečesa opredeljujem – opredeljevanje na neki način pravzaprav je moja služba. In bojim se, da bi me meditacija pri tem ovirala. Samo začasno. V tebi bi se namreč začelo prebujati toliko modrosti in novih talentov, da bi zelo hitro nadoknadil, in to z mastnimi obrestmi. Spet: najbrž res. Če ne prej, se bom v to resno vrgel v penziji. No, no, do takrat je pa še vseeno malo predaleč ... Ne, kje pa! Jaz grem v penzijo čez pet let. Tako sem se trdno odločil in zato vem, da mi bo uspelo. Kako ti bo pa to uspelo? Tega sicer še ne vem. A ko bom pogruntal, te bom poklical in ti povedal. Ko bom našel pot, obljubim, da jo bom delil z vsemi!

Ljudje

PETEK, 8. 1. 2016

ANJA NOVAK

PIše:

Tadej Golob novinar in pisatelj, znan po intervjujih, romanih in biografijah, ter alpinist

Nevihtno dekle MLADA IGRALKA je prav posebno dekle, katerega pot se strmoglavo vzpenja. Piše: Andreja Comino

renutno kot najmlajša igralka blesti v predstavi SMG Drame princes Elfriede Jelinek. Poleg tega je dobila študentsko Prešernovo nagrado in je zaljubljena v poezijo.

ROJENA MED NEVIHTO

"Rojena sem med poletno nevihto. Ljubim sonce in dež ter sovražim zimo in mraz. Prihajam iz vasice ob reki Savi, ki se imenuje Kresnice. Tam sem preživela otroštvo in se tudi prvič srečala z gledališčem v skeču Dobri sosedje, v katerem sem imela krajši monolog o koloradskem hrošču. Že od rojstva sem obkrožena z zajci, ki jih vzgajamo doma. Ko sem se rodila, je bila moja otroška soba najprej pravzaprav dom za prvega zajca, ki ga je oče, še preden smo imeli zajčnik zanj, pripeljal k hiši kot spomin na čase, ko je še živel v srcu Prlekije," pravi Anja, ki zdaj, ko živi v Ljubljani, pogreša svoje zajce. V otroštvu je bila obkrožena z zajci in rožami stare mame, ki še vedno obdajajo njihovo hišo. Poleg narave jo je že takrat zanimala tudi poezija.

S PREŠERNOM NA STRANIŠČU

"Prvi večji pesnik, ki sem se ga lotila, je bil France Prešeren, ki je imel to čast, da sem ga med opravljanjem velike potrebe glasno brala na WC-ju. Odnašanje Prešernovih Poezij na stranišče je posledica inovativ-

nega oponašanja mojega očeta, ki je tja nosil časopise. Mislila sem, da me tam nihče ne sliši. Kmalu se je moj firbec razpasel tudi po drugih pesnikih in pesnicah in pri šestih letih sem napisala prvo pesem. Od takrat se ne morem več ustaviti. Ljubim pisanje. Zato sem tudi magistrsko delo posvetila eksperimentu, kako združiti gledališče, poezijo in glasbo, v katerem sem uporabila lastne tekste." Na Gimnaziji Poljane je spoznala, da je njeno srce predano igri in ustvarjanju ter da je gledališče idealen prostor za to. Brez vednosti kogar koli, razen dveh ljudi, je šla opravljat sprejemne izpite na AGRFT in bila sprejeta. To je bil najsrečnejši dan v njenem življenju.

OTROCI, VRT IN PETNAJST ZAJCEV

Veseli se novih izzivov in se počuti domače v ansamblu in celotni hiši. "Rada imam gledališče, prav tako pa imam rada tudi življenje, zato se ne bom nikoli odpovedala potovanjem v Francijo in ljubezni do francoskega jezika in njihove kulture, nikoli se ne bom odpovedala sprehodom v gozd, jogi, ljubezni, družini, zajcem in poeziji. Pravzaprav življenje še bolj ljubim kot teater. Brez življenja pa gledališča tako ali tako ni. Naprej človek, potem igralec." Anja je začela ljubezen do gledališča gojiti tudi v projektih zunaj šole: dokumentarni filmi, recitali, sinhronizacija risank, prireditve, predstave in drugi projekti, kajti »treba si je kupiti kakšne štumpfe in fino je imeti denar«.

Najprej poskrbi zase, da boš lahko poskrbel za drugega.

Kasneje pa se je pokazalo tudi trpljenje in odrekanje, saj sta njena mentorja, Tomi Janežič in Janez Hočevar Rifle, od razreda zahtevala predanost, natančnost in delavnost pri akademskih gledaliških nalogah. Za vse jima je hvaležna, saj je bilo vredno. Letos junija je končala šolanje na akademiji in za magistrski projekt Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev dobila akademijsko Prešernovo nagrado. "Nagrade sem se zelo razveselila, predvsem zato, ker sem se predstave lotila z veliko strastjo in imela na koncu tudi sama občutek, da sem nekaj premaknila tako v sebi kot v gledalcih. To je zame tudi smisel teatra. Če ne povzroči bodisi vsaj rahlega pomladanskega vetrca v srcu ali pa celo viharja v duši, nima smisla, da obstaja." Nagrade je lepo sprejemati, kadar imaš občutek, da za njimi stojijo delo, strast in iskren uspeh. Največja nagrada igralcu je povabilo za nadaljnje delo. Tako je sprejela zaposlitev v Mladinskem gledališču.

ZASVOJENA S FRANCIJO

Kljub mladosti je Anja izdala že dve pesniški zbirki. Mlada igralka obožuje tudi tuje jezike. Ne več tako zelo invalidno italijanščino je lani utrdilo potovanje po jugu Italije. Na izmenjavi s študenti igre iz Novega Sada je nekoliko osvojila tudi srbščino. S francoščino je, milo rečeno, zasvojena. Letos je že petič julij preživela med Francozi in rojstni dan slavila s smrdljivimi siri in z rosejem. "Če me hočete osrečiti, mi našopajte Francijo v žilo v kakršni koli obliki že," se smeji igralka, ki je zadnje čase zaljubljena predvsem v tango. Njen življenjski moto je: najprej poskrbi zase, da boš lahko poskrbel za drugega. Njeni cilji? "Upam, da ne bom nikoli izgubila ljubezni do ustvarjanja, saj me to ohranja živo; ljubezen in ustvarjanje."

Moje tri plus dodatek

NOVOLETNE ZAOBLJUBE Nekje je treba začeti, in kje, če ne pri sebi, in kdaj, če ne 1. januarja.

ako sem torej prvega dne novega leta potegnil iz tiskalnika list papirja, nanj napisal naslednji kratek seznam in ga z žebljičkom pritrdil na tablo iz plute, na katero obešam nujne zadeve.

MANJ BOM GLEDAL TELEVIZIJO

Se spomnite, dovolj stari bralci, lepih časov črno-belih televizorjev in dveh domačih programov, ki so ju lovili, plus avstrijskega, če ste stanovali kje pri meji, ali pa hrvaškega, če pri drugi meji? Takrat se je vsaj teden dni vnaprej vedelo za vsak gledljiv film ali prenos pomembnejše tekme in zato človek ni prišel domov in prižgal televizorja, saj bo že kaj, kot danes. Če si ga v osemdesetih prižgal na slepo, si imel veliko možnosti, da boš ujel testno sliko s piskajočim zvokom. Ob tistih lepih dragocenih trenutkih, ko se je na TV-ju dejansko dogajalo kaj zanimivega, se je pred kiblo zbrala vsa družina in navijala za Rockyja proti grdemu Apolu Creedu. Torej, škatle ne bom več prižgal kar tako, pač pa si bom tedenski spored določal tako kot včasih, z obkroževanjem v časopisnih TV-prilogah. To bom vsilil tudi otrokoma.

VEČ BOM BRAL

dnevne sobe, kot bi zmanjkalo elektrike, potem je pa šlo. In bral bom, tako sem dopisal na seznam, tudi klasike, ki jih še nisem. En Nesbo pa ena Dama s kamelijami, recimo.

MANJ BOM KOFETKAL

Kar se tega tiče, sem Mediteranec. Ko bom obogatel, bom najprej odletel v neko večje svetovno mesto in posedal po njegovih lokalih in pil kavo in ob večerih kozarec vina ali pivo itn. To bom intenzivno počel kakšen teden, da nadomestim pomanjkanje, ki sem si ga s prvim prvim sam določil, ker s posedanjem človek ne more obogateti, pa še prav posebej sproščeno ni to posedanje, če ve, da delo ni opravljeno. Torej, manj TV-ja, zgodnje leganje v posteljo, zgodnejše vstajanje, delo najprej in kava potem. S tem v srcu in možganih sem vstal 4. januarja, na prvi delovni dan letošnjega leta, in redoljubno sedel za tipkovnico, poln elana. In sedel in gledal belino pred se-

Prve pol ure sem se počutil malo čudno s temnim zaslonom na drugi strani dnevne sobe.

Saj nekaj pa moraš delati, če ni TV-ja, in kdo bo bral, če ne jaz, ki živim od pisanja? Tako sem 1. januarja zvečer, ko je vse okoli mene spalo, ugasnil škatlo in vzel v roke knjigo, hčerino novoletno darilo, kriminalko Joja Nesboja, »nespornega kralja skandinavskih kriminalk«, ki ga rad prebiram zaradi dveh razlogov. Prvič, ker je berljiv, in drugič, ker se zadnje čase tudi sam ukvarjam s pisanjem kriminalke in mi je lažje pri srcu, ko vidim, da se Norvežan ne ženira preveč, kadar je treba zapisati kaj za lase privlečenega. Ali veste, da si je v enem od romanov za potrebe zgodbe gladko izmislil pasmo psov, ki ne lajajo, in jo poimenoval »črni metzge«? Pa violin, sintetični heroin, ki naj bi ga izumili prav v Oslu ... Prve pol ure sem se počutil malo čudno s temnim zaslonom na drugi strani

boj in razmišljal, o čem bi. Ob devetih je klical Marjan, ali grem na kavo, in sem odgovoril v duhu novoletne zaobljube, da ne, ker da delam in ... Ob pol desetih in po treh poskusih, treh začetkih, ki niso peljali nikamor, sem ga poklical, ali je še za tisto kavo, in je bil. Odšel sem na kavo, in ko sem se vrnil, sem presenetljivo hitro napisal osnovno besedilo tegale in na seznam novoletnih zaobljub dopisal splošno opazko: seveda pa bom vse napisano prilagajal trenutnim razmeram.

Ljudje

ANDREJ ROZMAN ROZA

PIše:

Izak Košir, novinar, urednik, kolumnist, v prostem času alter šminka

Kako naj vam spečemo predsednika

NA ŽARU ali ocvrtega? Ste na brezmesni moralni dieti?

e, ne sedite v restavraciji, temveč v ljubljanski Operi. Na meniju pa ni piščanec, temveč kar predsednik države, Borut Pahor. Gre za serijo oddaj, ki jih bo vodil Lado Bizovičar in so skovane po ameriškem slogu »roast« oziroma »na žaru«. Da k nam vse pride z zamikom, ne bomo posebej razlagali, a kot kaže, so se tudi povprečni slovenski gledalci navdušili nad »žarom«. Vendar dokler so na njem Vid Valič, Lado Bizovičar in Jan Plestenjak, je vse v redu. Dokler se smejimo tistim, ki nas tako ali drugače spravljajo v smeh oziroma zabavajo. Ko pa pride na vrsto predsednik republike, potrebujemo zgolj nekoga, da prvi na glas izreče stavek: »Kaj takšnega se pa za predsednika države ne spodobi!« Ko nas je zabaval s preoblačenjem v najrazličnejše poklice in skušal biti (še) bolj ljudski, ga nismo jemali resno. Ko je šel v oddajo As ti tud not padu?! k Bizovičarju in Zrnecu, ga tudi nismo jemali resno. Zdaj pa, ko se je ponudil, da ga spečejo na žaru, kakor je dolg in širok, se bomo zgražali, da je degradiral in razvrednotil predsedniško funkcijo? Zakaj nenadoma takšno moraliziranje? Predsednika naredi človek, ki nastopa v tej vlogi, in ne obratno. Predsedniška funkcija sama po sebi ne more biti vrednota. Saj ne živimo v pravljici, kjer nastopajo kralji in kraljice. In ker so delavke, nikoli niso junakinje, dokler so zgolj delavke, temveč to postanejo, šele ko jih odpelje bogati princ in jim pokaže svet aristokracije. Takrat šele postanejo »lepe« in »privlačne«. Za to poskrbijo čeveljci, torej funkcija. Narobe svet.

meznika, temveč so dovoljeni tudi udarci pod pasom. Teh je po navadi največ. Nihče pač ne želi zamuditi priložnosti, da poniža »nasprotnika« in s tem sproži bučno odobravanje krohotajoče se množice, ki pač vedno uživa v gladiatorskih igrah. To je komični šov Jerryja Springerja, kjer je za gledalca najpomembnejše to, da je »tam zunaj« nekdo, ki mu gre še slabše kot njemu. In če je to brezzobi »redneck« iz prikolice v Teksasu, je to lahko smešno in smo privoščljivi. Če pa je to predsednik države ... je to lahko še bolj smešno in smo še bolj privoščljivi. In morda se bojimo prav tega. Komu se bomo smejali po tem, ko se bomo smejali »najvišji avtoriteti v državi«, vrhovnemu poveljniku vojaških

Ne, ne sedite v restavraciji, temveč v ljubljanski Operi. Na meniju pa je Borut Pahor.

GLADIATORSKE IGRE 2016

Če ste že kdaj gledali katerega od roastov, ste seznanjeni s tem, da ne gre le za zbijanje šal na račun posa-

sil? Pečenje predsednikov na žaru ni nič novega. Speči se je pustil tudi Barack Obama, argument, da nismo v Ameriki, tu ne vzdrži, ker očitno že kar nekaj časa smo. Politika in popkultura se nenehno prepletata, včasih bolj, drugič manj posrečeno. Prva bi brez druge izgubila množice, druga pa bi se brez prve počutila manj pomembno. Samo poglejte pisan nabor tistih, ki bodo pekli predsednika: Darja Zgonc (novinarka, TV-voditeljica), Alen Kobilica (maneken), Ivo Boscarol (podjetnik), Jadranka Kosor (nekdanja premierka Hrvaške), Tina Maze (alpska smučarka), Bojan Emeršič (igralec), Eva Irgl (poslanka), Helena Blagne (pevka) in Zmago Sagadin (košarkarski trener). Visoka gledanost oddaje zagotovljena. Tega pa sicer ne moremo trditi za predsednikov rejting. Ta lahko po žaru tudi strmo pade.

Konec osemdesetih smo imeli vse Piše: Tadej Golob Foto: Andrej Križ

esem himnično govori, kako krasna dežela je Slovenija. Ob tem sem malo otožno pomislil na njegov domet, če bi bil pripadnik večjega naroda in jezika. No, Roza se je s svojim slovenstvom nekako sprijaznil, se zdi. Bliža se vrhunec vaše sezone. Kar je za trgovce veseli december, je za vas praznovanje Prešernove smrti. Menda je 7. februar, dan pred kulturnim praznikom, tradicionalno vaš najbolj delovni dan v letu. Kako je letos, ko sedmi sicer pade na nedeljo? Letos sem imel precej dela tudi v decembru, je pa februarja še huje, drži. Takrat, ko praznujejo v šolah Prešernov dan, se pravi nekje od 3. do 10., potem je pa mir. Če bi morali opredeliti humor s farmacevtskim besednjakom, s katero vrsto zdravila bi ga poimenovali? Mogoč je razpon od citostatikov do aspirina ... Ne vem, mogoče so to tablete THC, kaj pa vem, gotovo nekaj, kar te zrelaksira. Hm, glede na to, da te THC lahko spravi v paniko, najbrž ne bi smelo biti to. Smeh je za organizem sigurno zelo dober. Mogoče je humor placebo. Vse skupaj nič, pa pomaga. Lani ste pripravili predstavo, ki govori o Antonu Tomažu Linhartu, prvem slovenskem dramatiku. Zakaj? Hotel sem narediti proslavo

ob 220. obletnici Linhartove smrti, če je že niso mogli narediti ob 250. obletnici njegovega rojstva, ampak bolj ko sem prebiral materiale, bolj se mi je vse skupaj kazalo kot zgodba. Nastala je drama, ne kdo ve kako huda drama, pač drama o – kot sem zapisal v podnaslovu – boju slovenščine za prostor v Linhartovem srcu. Linhart ni bil zagrizen Slovenec. V slovenščini je pisal zaradi razsvetljenskih ozirov. Slovenščina je bila jezik ljudstva in razsvetljenstvo je težilo k ljudskim jezikom, da bi se lahko podložniki česa naučili in postali dobri delavci, dobri državljani. Mislim, da je tudi Linhart te reči tako videl. Je pa padel v krog Žige Zoisa, ki je bil mnogo bolj zagrizen Slovenec, najbrž zaradi odpora do Nemcev. Takrat je v avstrijski monarhiji nemščina postala uradni jezik, prej je bila latinščina. Zois je bil pa na pol Italijan in na pol Slovenec in se mi zdi, da mu je bilo to v veselje, da se je trudil za slovensko kulturo, da ta prostor ne bi bil samo nemški, če že ni italijanski. To se mi zdi, da je bil pomemben vzgib za Linhartovo delovanje v slovenščini, plus njegova žena, ki je bila gostilničarjeva hči, se pravi tisto, česar Prešeren ni nikoli mogel dobiti, pa si je najbolj želel. Ona je tudi igrala Micko v edini uprizorjeni igri in to se mi je zdelo lepo, da ga je baba potegnila v slovenščino. Tako

sem hotel narediti ne narodobudne, pač pa bolj narodnoumirjujočo igro (smeh). Pred tem ste obdelali Prešerna v Passionu de Pressheren. Ste začeli pri vrhu svoje intimne lestvice največjih Slovencev? Prešeren kot številka ena, A. T. Linhart številka dve itn.? Kdo bo naslednji? Ne, tudi v Prešerna sem padel na ta način. Zdel se mi je pomemben in sem dolgo razmi-

Slovenščina je bila jezik ljudstva in razsvetljenstvo je težilo k ljudskim jezikom, da bi se lahko podložniki česa naučili in postali dobri delavci, dobri državljani.” šljal, kako naj se ga lotim. Na koncu sem ga napravil solo, ker nisem imel denarja za več. Ne, ne bom prišel do Trubarja, ker mislim, da se to zame ne bi dobro končalo. Trubar mi gre zmeraj bolj na živce, in sicer kot moralist. Včasih sem protestante bolj cenil, zdaj pa ugotavljam, da so v marsičem še hujši kot katoliki. Če si Slovenec, tako ali tako prej ko slej prideš do slovenskih zgodb, ki pa so lahko zanimive tudi širše.

Ljudje

PETEK, 8. 1. 2016

Z Linhartom sem pravzaprav hotel nehati s tem opusom, a sem takoj dobil še dve naročili. Eno za Valentina Vodnika, za katerega me je nagovorila ekipa z Vodnikove domačije, same bejbe, in sicer da bi napravil predstavo za dva igralca oziroma za igralca in igralko. Poskusil bom napraviti čim bolj drugače, čim bolj veselo, čim bolj easy. Pri Linhartu sem

Treba je ostati tukaj in braniti ta svet, pa ne pred begunci, pač pa pred domačimi izdajalci.” hotel povedati veliko stvari in še zdaj, ko sem moral pometati ven ogromno, mi marsikdo reče: "Uh, koliko podatkov. Nisem vedel. Koliko tega zve človek na novo ..." Skratka, mislim, da je predstava ljudem všeč, čeprav sem vanjo vključil veliko zgodovinskih dejstev, ampak tisti čas, v katerem se dogaja, se pravi obdobje okrog smrti Marije Terezije pa do obglavljenja Marije Antoanete, se mi zdi blazno pomemben. O tem bi napravil še marsikaj. Vodnika, ki ga bom napravil kot komedijo, se pa prav veselim. Včeraj sem prebiral njegove kuharske bukve in sem čisto padel noter. Ko to prebiraš, umreš od smeha. Recimo, recept za limonado. Kaj so delali! Za limonado? Ja. Najprej piše: vzameš 48 limon.

IMEL SEM PRILOŽNOST biti v nekem pubu v Walesu, ko je Roza splezal na mizo in ob glasbeni spremljavi s telefona – Life is life v izvedbi Laibacha – osuplim Valižanom recitiral svojo pesem We are the nation on the best location.

Oseminštirideset?! Ja, saj potem ugotoviš, da je ta limonada neki ekstrakt, ki bo držal vse leto. Uči te, kako operiraš z žerjavico, da lahko kuhaš z njo. Potem sem pa dobil še eno naročilo, o katerem ne smem kaj več povedati, ker še ni potrjeno, je pa povezano z Linhartom in se ga tudi veselim. Linhart se mi zdi blazno pomemben, ker je pisal nekaj, kar manjka slovenski zavesti. Humorja ni bilo, poleg tega je bil on genialen uradnik, mi imamo pa katastrofalne, pa še teater je ustvaril, ki je taka praktična reč v nasprotju s to jeb… visoko umetnostjo. Po Linhartu sem tudi do Prešerna postal zelo kritičen. Po Linhartu je namreč prišel popolnoma nov čas, nekaj podobnega, kar se dogaja danes. Neki obrat se je zgodil, nasrala se je romantika in nastal je povsem nov jezik. Linhart in Vodnik sta se še trudila pisati tako, kot so ljudje govorili. Če je bilo kaj nejasno, so razložili v oklepaju. Ob ku

Ljudje v istem kovčku. Največ težav je s takimi drobnjarijami.

harskih bukvah se krohotaš, ko bereš, recimo, kako se dela hladna žolca, ko slovensko besedo razloži še z germanizmom: "Potle deni mehur od bisene to je hausenplaterja notri." Pri čemer danes ne razumemo ne enega ne drugega. Potem pa so začeli ustvarjati slovenščino kot lep in čist jezik, brez germanizmov, bližje slo-

“Včasih sem trmast.”

vanskim jezikom. Prešeren je s Smoletom izdal Ta veseli dan ali Matiček se ženi leta 1840, točno 50 let po Linhartu, in tam gre za drug jezik. Ni več Ta veseli dan, ampak Veseli dan, ni več prvi akt, ampak je prvo delo, in tam, kjer Matiček reče: "Frk, pa bo baron ..." je: "Smuk, pa bo ..." Iz Prešerna so pa napravili t. i. prešernovsko strukturo, kar pomeni, da so po njem določili, kaj je to umetnost in kako naj se slovenski umetniki obnašajo. Tako je potem ubogi Josip Murn Aleksandrov storil točno tako kot Prešeren, ko je svoje pesmi posvetil najbogatejši mladi dedinji, najbogatejši bejbi na trgu ljubljanskih bodočih nevest. Enako kot Prešeren Juliji, ki ji je Sonetni venec posvetil kmalu po tistem, ko ji je umrl brat in je postala najbogatejša dedinja.

Na svoji spletni strani ponujate sedem daljših, celovečernih predstav za odrasle. Te lahko odigrate kadar koli, če vas kdo pokliče? Pravzaprav imam pripravljenih šest za odrasle plus literarno-gledališki nastop, ki je lahko kar koli, potem štiri predstave za otroke plus literarne nastope. Lani sem igral vseh deset predstav. Zdaj že vse obvladam, ker potrebujem zanje nekaj časa in jih na premierah velikokrat še ne znam. Vsi moji soigralci znajo, samo jaz ne, če nas je več. Če je pa solo, je pa še huje, ker pač nihče ne zna (smeh). Pri Prešernu sem imel na premieri težave, ker sem si rekel, da bom pesem Šmarna gora, ki je še nisem znal, na koncu predstave prebral iz Prešernovih Poezij, ampak sem bil takrat že tako utrujen, da nisem več videl črk. Zdaj znam vse svoje predstave in jih tudi igram.

Ali svoje predstave popravljate, če ugotovite, da so se okoliščine spremenile, oziroma če z leti pridete do novih spoznanj, ali ostajate zvesti izvirniku? Solistične predstave še kaj popravim, pri marsikaterem nasvetu, ki se ga dolgo branim, na koncu popustim in ugotovim, da so imeli ljudje prav. Recimo, Polde Bibič mi je na premieri Prešerna rekel: "Tega Koseskega boš pa moral malo skrajšati." Sem rekel: "Ne, to mora biti celo!" Polde je moral umreti, da sem dojel, kako prav je imel. Včasih sem trmast. To je eno. Drugo so pa spremembe zaradi okolja. Kabarete Simplozij je predstava, ki je nastala leta 2002, medtem pa je svet postal krutejši. Takrat je bilo marsikaj bolj hecno in zato vsebuje malo preveč krvavih komadov oziroma črnega humorja, ki ga zato prilagajam občinstvu. V Kabaretu Simplozij uprizarjam tekmovanje različnih izvajalcev – vsi so jaz – za pesem večera in tako lahko te pesmi večera zamenjam. Zato sem, če sem igral v domu starejših občanov, kjer sem kdaj nastopal in upam, da še bom, seveda tiste krvave zamenjal z bolj otroškimi, preprostimi. Ko vidim stare, res stare ljudi, jim ponudim prijaznejše pesmi. Če so študentje, jih pa ne šparam. Prilagodim se občinstvu.

Manjkajo nam TV-nadaljevanke, ki bi ljudem dale orodje za dojemanje sveta in za strpnost do drugačnih.”

Jih ne pomešate? Da bi, recimo, v Passionu de Presshernu začeli recitirati We are the nation on the best location ali kaj podobnega? Ne, to ne. Kdaj že kaj zamutim, ampak sčasoma vedno manj, ker vedno bolje znam. Najbolj me je strah, da bom pozabil s seboj prinesti kakšne rekvizite, sploh tiste, ki jih imam v več predstavah in niso zmeraj

Živimo v času, ko postaja angleščina vse pomembnejša, ne samo kot prvi tuji jezik, ampak na marsikaterem področju kot edini jezik, vi pa še vedno pesnite v istem jeziku kot Trubar, v jeziku mesta Ljubljane. Ste imeli kdaj kakšno željo prebiti se ven, na tuje? To željo imam po malem ves čas. Letos jo imam spet, ker bom, kot kaže, jeseni potoval v Melbourne. Ne samo k tamkajšnjim Slovencem, se pravi k slovenščini, ampak bom obiskal tudi neki vzporedni festival in si bom pripravil nekaj v angleščini. To sem že počel, ampak mi hitro zmanjka. Da bi pisal v angleščini, si ne predstavljam, se pa trudim poiskati v svojem programu stvari, ki bi bile prevedljive. V osnovi

sem tukaj in tukaj nameravam ostati. Lani sem se odločil, da ni več heca in je treba ostati tukaj. Prihajajo podnebne spremembe, proti katerim ljudje, kot kaže, ne bodo storili ničesar in je jasno, da tista moja pesem, We are the nation on the best location, zelo drži. Treba je ostati tukaj in braniti ta svet, pa ne pred begunci, pač pa pred domačimi izdajalci, ki bodo ta prostor prodali savdskim princem, ki kmalu ne bodo mogli več stopiti iz svojih palač na zrak in se bodo morali preseliti v novo Švico. Imamo veliko vode, ki je bogastvo bližnje prihodnosti, zato Švico že imamo, le preprečiti moramo, da jo naši politiki prodajo tujim bogatašem. Ali tujci razumejo to pesem, v kateri opevate čudovit zemljepisni položaj Slovenije in njene naravne lepote? Ne, to sem pisal za Slovence in jo tujci razumejo le do neke mere. Ampak tukaj sem, jebiga, za te ljudi pišem. V napovedi za predstavo ATL 220 ali Neznani Linhart pravite, da je "poučna, zabavna in na trenutke tudi tragična, saj je čas neizprosen, uspešna in samozavestna slovenska družba pa še zelo daleč". Pred novim letom sem gledal televizijske oddaje, v katerih so ljudi anketirali na ulicah o tem, kaj menijo o Sloveniji dvajset in nekaj let po osamosvojitvi, in opazil, da je tudi na TV Slovenija dovoljen sentiment razočaranje. Kako sami gledate na to reč? To, kar sem zapisal o nesamozavestni družbi, se nanaša na leto 1793, to, da je samozavestna slovenska družba še daleč. Ja, vem ... in je še danes zelo daleč, ampak vmes je pa že bila, smo jo že imeli. Kdaj? Ob koncu osemdesetih, takrat smo imeli vse oziroma se je zdelo, da teče zadeva v pravo smer, potem se je pač zgodilo to, kar se je zgodilo. Bodo že zgodovinarji nekoč razložili, kako in zakaj, če bo še čas (smeh), ampak to niti nima toliko zveze z nami. Ves svet gre nekam in mi smo del tega procesa. Edini optimizem vidim zunaj, v morebitnih svetovnih spremembah na bolje. Sami, doma reči ne bomo uredili? Imamo dodatno težavo oziroma nekaj dodatnih težav, in prav zato se mi zdi pomembno ukvarjati se s slovensko zgodovino v literaturi. Mislim, da imamo zelo izkrivljen pogled nase. Blazno poveličujemo 19. stoletje in ne opazimo usodne napake, ki so jo zagrešili naši predniki. Takrat se je kultura zlizala s politiko in hkrati odmaknila od folka. Ni bila več v naravnem stiku z ljudmi. Zato

se mi zdi super, da so lani izšli Butalci, ki se mi zdijo prva reč po Linhartu, s katero se je slovenska kultura, kar se tega tiče, ponovno postavila na noge. Osnovni problem Slovencev je nesamozavest in notranja skorumpiranost, zaradi katere najboljši ne dobijo priložnosti, ki bi si jo zaslužili. Zato se kultura ne dela za ljudi, ampak za umetnike in so ljudje toliko bolj nesamozavestni, bežijo v tuje jezike, kjer najdejo več zanimivega. Manjkajo nam TV-nadaljevanke, ki bi ljudem dale orodje za dojemanje sveta in za strpnost do drugačnih. V Ameriki se tudi z mediji malo zrelativizira ta strah latentnih homoseksualcev pred prakticirajočimi. Mislim, da gre samo za to. Vso to paranojo pred sprejetjem družinskega zakonika poganja strah ljudi, ki se bojijo, da bi tudi njim to bilo všeč, če bo dovoljeno, legalno in splošno sprejeto. V Ameriki poznajo družinski zakonik, kakor smo ga hoteli uveljaviti v Sloveniji, mi smo pa toliko bolj zaplankani tudi zaradi tistih, ki so obsojeni na ubogo domačo TV-produkcijo. Na srečo se Zemlja vrti z zahoda na vzhod, in če ne bo sem prišla Islam-

"Mislim, da imamo zelo izkrivljen pogled nase. Blazno poveličujemo 19. stoletje in ne opazimo usodne napake, ki so jo zagrešili naši predniki. Takrat se je kultura zlizala s politiko in hkrati odmaknila od folka. Ni bila več v naravnem stiku z ljudmi."

Ljudje

PETEK, 8. 1. 2016

ANA NETREBKO

Njena obilna dunajska poroka

OPERNA DIVA Le nekaj mesecev po tem, ko se je razšla z baritonistom Erwinom Schrottom, jo je tenorist Jusif Ejvazov popeljal pred oltar.

A ska država v svoji krščanski preobleki, bomo slej ko prej dobili spodoben družinski zakon in z njim še marsikaj drugega, pomembnejšega.

Osnovni problem Slovencev je nesamozavest in notranja skorumpiranost, zaradi katere najboljši ne dobijo priložnosti.”

Živimo v zanimivih časih, je nekje pred kratkim ugotovil že Slavoj Žižek. Pred leti ste napisali pesem, ki gre takole: "Nekoč je tod vodila pot, a zdaj stoji mogočen plot ..." Ste se lani kaj spomnil nanjo? Ja, čeprav sem jo napisal že enkrat v devetdesetih, ampak takrat sem se najbolj ustrašil tega, da se ne bom mogel svobodno sprehajati po Karavankah. Nekoč sem kampiral v Švici in sem hotel nekam na sprehod, pa je bilo povsod privat, privat, privat. Vse ceste so zasebne, to se ti hitro lahko zgodi tudi v Avstriji, v Sloveniji pa na srečo še ni tako in smo lahko zaradi tega veselo presenečeni. Ta žica, ki so nam jo pa dali na južno mejo, je katastrofa, neumnost. Je dokaz strahu, da

nas bo Nemčija zapustila in da res nismo samostojni. Bil sem na treh koncih te žice in tako, kot je tam postavljena, lahko čeznjo pride vsak človek, ki premore malo inteligence in niti ne tako dobre škarje. Čez tisto žico lahko vržeš deblo in greš čez, lahko jo dvigneš ... Tista žica je v osnovi namenjena temu, da postaviš trimetrsko ograjo in na vrh te ograje daš še to žico. Mi smo jo pa dali kar na tla. Razumem Cerarja, da je hotel šparati, samo toliko, da je Angela Merkel zado-

voljna in da nas ne stane preveč, je pa morbidno in butasto, ubija živali in sosedske odnose, hkrati pa napoveduje tisto, kar prihaja. Prihaja pa mednarodna vojska na našo mejo, ki ne bo več naša, ampak bo neka skupna meja pred barbari.

Ampak Cerar oziroma vlada lahko to počneta, ker imata pri tem podporo večine. Kdaj je bilo vaše mnenje nazadnje usklajeno z njo? Mislim, da nikoli. Niti na plebiscit nisem šel, ker se mi je to takrat zdelo povsem zgrešeno, se pa te svoje neusklajenosti dolgo nisem zavedal. Počasi sem jo začel opažati, prizadelo me je pa res šele ob referendumu za Nato, ko so nas pustili na cedilu tudi liberalni prijatelji in znanci in se prepustili kolaboraciji s svetovnim kapitalom. Ne, ne, nikoli, ampak tega sem se zdaj že navadil.

na Netrebko že od začetka kariere ni bila ena tistih div, ki bi previdno odmerjale informacije o tem, kaj se jim dogaja v zasebnem življenju, in bi živela v privzdignjenem umetniškem svetu. Prav nasprotno: pevka je ves čas živela odprto, v javnosti brez zadrege spregovorila o vsem, kar so jo vprašali. Nastopala je v reklamah, bila fotomodel in se ob vsem tem še, vsaj tako je bilo mogoče videti in razbrati iz njenih nastopov, zelo zabavala. S svojim slogom in obenem vrhunskimi pevskimi nastopi si je pridobila milijone oboževalcev. Tudi svoje zaljubljenosti nikoli ni skrivala. S tenoristom Erwinom Schrottom sta živela tako rekoč pred očmi javnosti. Objavila sta fotografije, ko se jima je leta 2008 rodil sin Tiago, Ana je povabila novinarje v svoj dom v New Yorku in govorila o družinskem življenju, vzgoji, zabavah, celo prehrani in vsem, kar se je dogajalo mladi umetnici, ženski in mamici. Odprto je spregovorila tudi o sinovem avtizmu. S Schrottom Netrebkova ni bila uradno poročena, zato je bil njun razhod novembra 2013 sporazumen, hiter in nič kaj buren.

zgodila v Sankt Peterburgu, a na koncu je zmagal Dunaj, kjer uradno živi svetovljanska pevka. Poroka je bila 29. decembra v dunajski palači Coburg, nato pa sta se mladoporočenca z belo kočijo odpeljala skozi mestno središče v palačo Liechtenstein, kjer je goste pričakal ognjemet. Vse se je odvijalo v velikem slogu. Nevesta je nosila tiaro, ki so jo strokovnjaki takoj ocenili na milijon dolarjev in jo primerjali s tiaro Kate Middleton na britanski dvorni poroki. Par si želi povečati družino, je že večkrat povedal ženin, ki je za poroko shujšal 15 kilogramov in ob tej priložnosti naredil kar nekaj "selfijev" z Ano.

Poroka je bila 29. decembra v dunajski palači Coburg.

TIARA ZA MILIJON DOLARJEV

Že nekaj mesecev pozneje je pevka začela novo razmerje s šest let mlajšim azerbajdžanskim tenoristom Jusifom Ejvazovom. Spoznala sta se v Rimu, na pripravah za opero Manon Lescaut. Precej neznani pevec je bil prvi, ki je kar na Facebooku objavil novico o zvezi. Očitno sta se srečali sorodni duši, saj je Ejvazov osvojil Netrebkovo in julija lani sta napovedala poroko v velikem slogu. Sprva se je govorilo, naj bi se

POLITIKA NI ZANJO

Pevka je sicer še vedno polno zaposlena po opernih gledališčih sveta. Pred poroko je odprla sezono z nastopom v milanski Scali, že od konca januarja naprej jo čakajo predstave Verdijevega Trubadurja v pariški operi. V zadnjem času se je njena priljubljenost sicer zmanjšala, a ne zaradi glasbe. Mnogi so ji zamerili politične izjave, ki so bile v času ukrajinske krize jasno in glasno na strani ruskega predsednika Putina. A poroka je kot zdravilo za množice in Netrebkova je z njo spet pritegnila pozornost svetovne javnosti, ki hitro odpusti grehe in pozabi na to, kar jo je prej zmotilo. (sm)

Ljudje

SPLETNE RADIJSKE ODDAJE doživljajo razcvet tudi v Sloveniji. Gre za sodobne medijske prakse, ki jih (tudi finančno) podpirajo poslušalci. Piše: Izak Košir

Foto: NeDelo

aj razčistimo že takoj na začetku. Kakšna je torej razlika med tradicionalno radijsko oddajo in spletno radijsko oddajo oziroma podkastom? Bistvene razlike so morda manjše, kot si predstavljate. Dobra radijska oddaja učinkuje kot podkast in dobri podkasti so vsebinsko primerljivi s kakovostno radijsko produkcijo. Je pa res, da so podkasti nekoliko svobodnejši glede formata – če je pogovor zanimiv, ni treba upoštevati časovne omejenosti, prav tako pa je več fleksibilnosti glede tehnične kakovosti posnetka, kar včasih prinese večjo avtentičnost. Če zelo posplošimo, bi lahko rekli, da so podkasti na prvo žogo bolj amaterski, sproščeni, tradicionalne radijske od-

PODKASTI

Radijske oddaje brez radia daje pa bolj profesionalne in "zategnjene". Ni pa to nikakor nujno pravilo. Predvsem so podkasti omogočili, da so spikerji postali tudi t. i. vsebinci, ki verjetno (vsaj ne po klasičnih standardih ali v prvem poizkusu) ne bi opravili radijske avdicije. Kar seveda ni vedno dobro, vseeno pa lahko prav to popestri glasovno pokrajino v slušalkah marsikoga, oddaji pa doda pristnejši značaj voditelja. Ja, tako to je, ko nimaš nad sabo šefa, urednika ali RTV-položnice.

NE GRE ZA DENAR IN SLAVO, AMPAK ZA STRAST

Anže Tomić je ustanovitelj mreže podkastov Appara-

“Ni več dovolj zgolj postaviti mikrofon na mizo in objaviti posnetek v spletu.” Lenart J. Kučić, novinar in ustanovitelj podkastov Marsowci

tus, ki jih ustvarja s sodelavci oziroma v jeziku spletnih entuziastov bi jim lahko prej rekli kolegi ali prijatelji. Anže je eden od prvih ustvarjalcev spletnih radijskih oddaj, vse skupaj pa se je začelo oktobra leta 2012, ko je v splet poslal svojo prvo pogovorno oddajo. Pred kratkim je zabeležil že 100. epizodo, Apparatus pa danes vsebuje že šest različnih spletnih radijskih oddaj. Med drugim je v podkastu Glave združil moči z Boštjanom Gorencem - Pižamo, v Podrobnostih pa s košarkarjem Boštjanom Nachbarjem. In zakaj od vseh stvari in nestvari, ki se širijo po spletu, ravno podkasti? Za denar in slavo tu že ne more iti, torej ostane le strast. Anžetu Tomiću je pod kožo zlezel že prvi podkast, ki ga je poslušal, to je bil The Ricky Gervais Show, ki ga je v spletu objavljal časnik The Guardian. Ricky, Steve Merchant in Karl Pilkington so se pogovarjali o neumnostih, pojasni Anže: "Sliši se sicer zelo generično, a kemija med trojico je resnično nekaj posebnega in nekaj, česar do takrat še nisem slišal.

Podkasti so nekoliko svobodnejši glede formata – če je pogovor zanimiv, ni treba upoštevati časovne omejenosti.

Ta podkast večina priznava kot prvi pravi komični podkast in prav je tako." Glede na slišano, kar je nastajalo v tujini, ter s kombinacijo znanja, ki ga je pridobil na Radiu Študent, in lastnega raziskovanja spletnih tehnologij se je Tomić odločil, da bo tudi sam poizkusil s podkastom pred domačim poslušalstvom.

ČE BO ZVOK SLAB, NAS NE BO NIHČE POSLUŠAL

V Sloveniji število podkastov počasi, a vztrajno narašča.

Podkasti so na prvo žogo bolj amaterski, sproščeni, tradicionalne radijske oddaje pa bolj profesionalne in “zategnjene”.

Razvitost slovenskega trga se sicer ne more primerjati s trgi v večjih in spletno "razvitejših" državah, kot so ZDA in Velika Britanija – o tem si nihče od ustvarjalcev ne dela utvar. "Nekateri podkasti so v Sloveniji sicer hitro zamrli, a se je počasi izoblikovala pestra ponudba, ki nenehno raste. Sploh kar se tiče indie (neodvisne) scene, se pravi takšnih, ki nimajo zaledja v večjih medijskih hišah. Med medijskimi hišami pa prednjačita Val 202, ki dela nekaj zelo dobrih oddaj (Od bita do bita, Frekvenca X), in podkast Številke, ki ga ustvarja Slavko Jerič. Ta je zanimiv predvsem zato, ker gre za zvočno vsebino, ki nastaja pod okriljem RTV-ja in je namenjena izključno internetu," poudarja Tomić in dodaja, da dober podkast naredi vzdrževanje frekvence, kar pomeni, da ni dovolj posneti zgolj ene epizode, potem pa za nekaj mesecev ponikniti. Druga "obveza" je kakovost zvoka, saj pri podkastu od poslušalca zahtevamo, da nas posluša dalj časa: "Če bo zvok slab, pa nas ne bo nihče poslušal."

Ljudje

Foto: Profimedia

DOBRO ZGODBANJE IN IZVRSTNA PRODUKCIJA

Novinec na področju ustvarjanja podkastov je sicer izku-

šeni novinar Delove Sobotne priloge Lenart J. Kučić, ki spletne radijske oddaje spremlja že okoli deset let, a je na začetku nanje gledal bolj z vidika "novega medijskega tehnološkega fenomena", zato jih ni pretirano pozorno poslušal ali zaznaval njihovega jezika. "Poslušalec podkastov sem postal pozneje, ko sem v spletu najprej našel ameriški This Week in Tech, potem pa še On The Media, Radiolab, This American Life in druge oddaje, ki so me pritegnile z dobrim zgodbanjem in izvirno produkcijo. Med svojimi časopisnimi intervjuji sem velikokrat pomislil, da bi bilo sogovornika zanimivo predstaviti tudi z glasom, ki bolje pokaže njegovo duhovitost in značaj, a še ni bilo pravih tehničnih možnosti," se spominja Lenart, ki je pred slabim letom ustvaril portal podkastov Marsowci, ki obravnava knjige, glasbo in fotografijo.

NEMNOŽIČEN MEDIJ, KI ZAHTEVA DRUGAČNO POZORNOST

Zakaj? Odgovor je, kot pravi, morda naiven, a Kučića pač

“Podkasti nasprotno od drugih družbenih medijev (blogi, družbena omrežja) zahtevajo relativno veliko tehničnega znanja in angažiranja producenta, spremenjene uporabniške navade občinstva ...” Domen Savič, podkast Državljan D

Guardianov knjižni podkast, veliko tudi eksperimentira z neznanimi podkasti in včasih ga kateri celo prepriča. Zadnji se je na redni seznam uvrstil Song Exploder.

SUPER MOTILCI DOLGČASA V ČAKALNICAH IN NA AVTOBUSIH

S podkastoma On The Media in Radiolab je začel tudi Domen Savič, direktor zavoda Državljan D, ki se ukvarja

z medijsko in informacijsko pismenostjo, ter urednik istoimenskega podkasta. Savič je kasneje ugotovil, da so podkasti "super motilci dolgčasa v čakalnicah, na avtobusih in drugod, kjer imaš čas poslušati radijske postaje, a ni signala". Za voditelja podkasta Državljan D je pri spletnih radijskih oddajah pomembno tudi to, da se tem lotevajo dovolj široko in dovolj konkretno, da od njih odneseš še kaj več kot zgolj neko površinskost. "Podkasti nasprotno od drugih družbenih medijev (blogi, družbena omrežja) zahtevajo relativno veliko tehničnega znanja in angažiranja producenta, spremenjene uporabniške navade občinstva in podobno. Vse to po eni strani deluje kot velika zavora, da se scena ne razvija hitreje, po drugi strani pa mogoče ravno to določa relativno visoko kakovost produkcije," pojasnjuje Savič in dodaja, da dober podkast dela predvsem vsebina oziroma način predstavitve problema, saj meni, da lahko poslušalec z eno epizodo izve nekaj zares novega oziroma dobi celostno informacijo o nekem fenomenu, kar pri poročanju klasičnih medijev velikokrat manjka. Savič v podkastih na kratki in srednji rok vidi predvsem zelo dobro in konstruktivno dopolnilo medijske scene in izvrstno orodje za predstavljanje vidikov neke problematike, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne najdejo prostora v osrednji medijski sceni. Na dolgi rok pa se mu zdi, da se bodo podkasti prijeli kot medij, ki ga bodo podpirali poslušalci oziroma uporabniki. "Čeprav je to trenutno še znanstvena fantastika, saj se uporabniki ne zavedajo svoje vloge v medijski kulturi, bo s propadom oglaševalskega modela glavno vlogo za podporo relevantnih medijev hočeš nočeš moral prevzeti končni odjemalec."

“Nekateri podkasti so v Sloveniji sicer hitro zamrli, a se je počasi izoblikovala pestra ponudba, ki nenehno raste.” Anže Tomić, Apparstus (Desno: Mreža podkastov Apparatus: Boštjan Nachbar, Anže Tomić in Boštjan Gorenc Pižama)

Foto: Borut Kranjc

S podkasti za zdaj v Sloveniji še nihče ne služi oz. od tega ne živi, lahko pa rečemo, da se nekaj najprodornejših podkastov vzdržuje z donacijami poslušalcev. Tudi Apparatus, kjer upajo, da bodo poslušalci tudi v prihodnje temelj njihovega financiranja, to pa bodo skušali nadgraditi s sponzorstvi, ki so jih pred časom nekaj že dobili. Anže od tujih podkastov v poslušanje priporoča Radiolab, ki je neverjetna oddaja o zanimivih novicah, zanjo pravi, da jo je težko opisati in jo je treba pač slišati. Potem je tu The Flop House Podcast, v katerem se nekdanji glavni pisec Daily Showa in še dva pogovarjajo o izredno slabih filmih. Tomić pravi, da je po Ricky Gervais Showu to najbrž "najbolj smešen podkast". Nikoli ne zamudi niti zelo "geekovske" oddaje Accidental Tech Podcast in podkasta Defocused, ki se ukvarja s starimi filmi.

to zanima in to rad počne. "V svetu podkastov lahko govorimo o Ameriki in šele potem o vseh drugih. Med temi je Slovenija povsem primerljiva, saj je v zadnjem letu vzniknilo kar nekaj novih podkastov in tudi poslušalcev je vse več. Dober podkast naredijo ideja, produkcija in izvedba. Osnovna pravila so enaka pri vseh oblikah in načinih pripovedovanja, ne glede na nosilec. Dobri podkasti so se po tehnični kakovosti že zelo približali radijskim oddajam, zato so večja tudi pričakovanja poslušalcev. Moderator mora poznati obrtniška pravila in se pripraviti na snemanje, veliko dela je z rezanjem, montiranjem in mešanjem zvoka. Ni več dovolj zgolj postaviti mikrofon na mizo in objaviti posnetek v spletu," je prepričan Lenart Kučić, ki dodaja, da mediji niso samo poslovni načrt, zagonski denar in elektronske prosojnice, s katerimi nagovarjaš vlagatelje, mediji so zanj vsebina, ustvarjalci in občinstvo. Idejni vodja Marsowcev priznava, da se ustvarjanja podkastov še učijo, iščejo svoj izraz in poslušalce, ki jih prav tako šele spoznavajo, zato poudarja, da je še prezgodaj govoriti o podkastih v medijski ali internetni industriji. Podkasti so zelo nemnožičen medij, ki od poslušalca zahteva precej drugačno pozornost kot spletni kliki, zato ga ni mogoče prevesti v običajno oglaševalsko metriko in njene cenike. Lenart pravi, da redno spremlja Apparatus, Metino listo in Številke, druge ima naročene in posluša posamične epizode, te so odvisne od teme ali gostov, med tujimi pa pri njem prevladujejo ameriški: On The Media, This American Life, Radiolab, Planet Money, Freakonomics, Hidden Brain, Love, Sex & Money, New Yorker Radio Hour, Note to Self in Here's The Thing. Med literarnimi redno nalaga The Moth in

Foto: osebni arhiv

PETEK, 8. 1. 2016

Ljudje Orkester Dunajske filharmonije šteje okoli 150 članov, med njimi je 15 žensk. Zasedba se v zadnjem času pomlajuje. Petra, prva Slovenka, je med najmlajšimi. V orkestru sicer že igra tudi Slovenec, kontrabasist Iztok Hrastnik.

GLASBA

rala obiskati vse sosede in jih seznaniti s tem, da sem violinistka in da več ur na dan vadim. Imela sem srečo, saj če bi jih to motilo, bi morala iskati naprej."

NI POZNANSTEV, NI PROTEKCIJE

PETRA KOVAČIČ, 25-letna violinistka iz Tolmina, ki na Dunaju končuje magistrski študij violine, je postala članica Dunajskih filharmonikov. Piše: Carmen Leban

lasba ji je bila položena v zibko, za igranje violine pa jo je navdušila prijateljica Barja Drnovšek, in to že pri petih letih. Samo Petra in njeni starši vedo, koliko je bilo v vseh teh letih trdega dela in odpovedovanja. Medtem ko so se njene vrstnice pri petih letih starosti brezskrbno igrale, so jo starši trikrat na teden vozili iz Tolmina v 40 kilometrov odda-

ljeno Novo Gorico, kjer je obiskovala glasbeno šolo. Poleg Škofijske gimnazije je obiskovala tudi srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, in ko je na neki predstavitvi sošolcem zaupala, da je njen cilj postati članica Dunajskega filharmoničnega orkestra, so se ji smejali.

SVETOVLJANSKI DUNAJ

Komaj polnoletna se je podala v svet, na Dunaj, kjer študira in živi že sedem let. "Želela sem si pogledati čez meje Slovenije, izkusiti, kako živijo in delajo drugje." Že sprejem na

Univerzo za glasbo je bil velik uspeh. "Kandidatov je ogromno, na sprejemnih izpitih pa uspe le najboljšim." Petra je bila štipendistka Ministrstva za kulturo, kar ji je omogočalo, da si je lahko plačala stroške bivanja v avstrijski prestolnici, šolanje na univerzi pa je za študente iz držav članic Evropske unije brezplačno. Sicer gre za izjemno drag študij, saj je treba za semester odšteti 3000 evrov. Petra pravi, da se je zanimivo dogajanje začelo že z iskanjem stanovanja. "Najprej sem mo-

Petra se pripravlja na prvi nastop v Straussovi operi Arabella, ki bo na sporedu 1. februarja.

foto: Andrej Grilc

Slovenka med dunajsko elito

Petro junija čaka magistrski koncert, s katerim se bo njeno šolanje na tej stopnji končalo, zato se je odločila, da se prijavi na avdicijo Dunajskega filharmoničnega orkestra. "Na avdiciji velja tisto, kar znaš, to veljaš. Tam ni poznanstev in zvez. Ko prideš na avdicijo, dobiš številko in žirija te vse do tretje etape izbora sploh ne vidi in niti ne pozna tvojega imena. Tudi vrstni red nastopov se žreba. Žirija ja skrita za zaveso, nastopajoči pa so označeni samo s številko." Petra pravi, da med igranjem ni imela treme, ta pa se je je polotila, ko so čakali na razglasitev rezultatov. "V tako imenovani finale smo se uvrstile tri kandidatke. Predsednik filharmoničnega orkestra nam je razložil, da smo vse tri zelo dobro igrale, a imajo žal le eno prosto mesto za violinistko. Sama sem si že v prvem krogu pred drugimi nabrala toliko prednosti, da me niso mogli več uloviti, a tega nisem vedela vse do konca. Tisti trenutki, ko smo čakali na ime kandidata, ki je bil najuspešnejši, so se strašansko vlekli in takrat se me je polotila trema."

in vpiti od veselja in vsi so mi ploskali." Petra se zaveda, da jo čaka ogromno dela. "Dvakrat na dan, po potrebi tudi večkrat, bomo imeli z orkestrom skupne vaje. Ko nastopaš v operi, moraš ves repertoar sam naštudirati doma. Vsaj enkrat na mesec gre orkester na turnejo, vendar žal ni časa za turistične oglede. Odletiš na koncert, nastopiš in se vrneš. Se pa zelo veselim obiska Japonske, saj so Dunajski filharmoniki pobrateni z japonskimi, pri njih zato gostujejo vsako jesen. Takrat pa imaš nekaj več časa, da spoznavaš njihovo kulturo, zgodovino in zanimivosti." Petra ima sicer z Dunajskimi filharmoniki že nekaj izkušenj, saj je dve leti že igrala kot zamenjava (to so glasbeniki, ki jih pokličejo na pomoč, kadar jih potrebujejo). Začetnike čaka mesto v zadnjih vrstah, in bolj ko si izkušen, bolj se bližaš prvi vrsti. "Filharmoniki igrajo z različnimi dirigenti, ki vnesejo v igranje dinamiko, medtem ko za usklajenost poskrbijo glasbeniki sami. Mesto v orkestru pa zahteva tudi nekatera pravila, mednje sodi tudi slog oblačenja. Najpogosteje je to črna barva, razen če

NAVDUŠENJE JE BILO NEPOPISNO

"Še danes ne vem, kaj se je tistega 18. decembra lani pletlo v moji glavi. Ko sem zaslišala svoje ime, sem začela skakati

ni dogovorjeno drugače. Krila niso zaželena, niti na vajah ne, ravno tako so obvezni dolgi rokavi in blazerji."

NASTOP NA NOVOLETNEM KONCERTU?

Vse je mogoče, a je še prezgodaj, da bi o tem govorili. Violinisti, denimo, na novoletnem koncertu, ki ga sicer izvedejo 30. in 31. decembra in na novoletni dan, ko poteka tudi televizijski prenos, igrajo dve leti zapovrstjo, potem pa eno leto ne. Vse je odvisno od tega, katero glasbilo igraš.

Ljudje

PETEK, 8. 1. 2016

Sporna uspešnica Potem ko je bil roman Borderlife umaknjen s seznama srednješolskega čtiva, je v Izraelu postal prodajna uspešnica.

zraelska pisateljica Dorit Rabinjan sodi v rod mlajših ustvarjalcev, ki okolje in resničnost, v kateri živijo, vidijo drugače od uradnih političnih stališč v državi. V najnovejšem romanu Borderlife (Življenje na robu) je opisala ljubezensko zgodbo med izraelsko prevajalko in palestinskim slikarjem. To je sprožilo dvome o ustreznosti knjige in po odločitvi šolskega ministrstva je bila knjiga umaknjena s seznama primernega čtiva za srednješolce, ki ga s predlogi oblikujejo učitelji.

GROŽNJA ZA IDENTITETO

Ljubezenska zgodba, opisana v knjigi, se dogaja v New Yorku. Glavna lika v romanu sta nekaj mesecev preživela zunaj svojega domačega okolja in dobila priložnost, da se bolje spoznata, a sta se morala po vrnitvi v domovino ločiti zaradi pritiska okolja. Čeprav je prizorišče v tujini, in ne v Izraelu, je roman sprožil val polemik. Ministrstvo za izobraževanje je odločilo, da bi vsebina lahko mladim, ki morajo še izoblikovati pogled na svet, v katerem živijo, dala napačno sporočilo. Pospešila bi lahko mešane zakone med Arabci in Izraelci. To pa bi ogrozilo različnost identitete narodov, so utemeljili uradni ocenjevalci ob zavrnitvi.

Prav zakonske zveze med pripadniki obeh skupnosti in nastanjanje mešanih družin so po mnenju mnogih razlog za zaskrbljenost. Roman je pred kratkim dobil ugledno nagrado Bernstein, a to ni prepričalo ministrstva.

RAZLIKE IN PODOBNOSTI

Pisateljica je v romanu želela poudariti različnosti in podobnosti pripadnikov obeh narodov. Te so bolje vidne iz razdalje, v zgodbi iz tujine. A na ministrstvu so bili drugačnega mnenja. Zmotili so jih še odlomki o sadističnih obračunih izraelskih vojakov s Palestinci. Odraščajoča mladina bi z lahkoto sprejela romantično sporočilo, ki pa nima ničesar skupnega z ohranjanjem narodne identitete in s pomenom asimilacije, so poudarili. V Izraelu so nekaj del z vsebino, ki odpira občutljivo problematiko dveh narodov, ki živita drug ob drugem v konfliktnem odnosu, sicer že uvrstili na seznam primernega čtiva. Napeto ozračje zaradi novih konfliktov med narodoma pa ni bilo naklonjeno romanu Borderlife. Med žrtvami spopadov ter ideoloških in drugih nasprotij torej niso le ljudje, temveč tudi knjige. Roman Dorit Rabinjan pa je med mladimi kljub prepovedi postal uspešnica. (sm)

VELIKA NAGRADNA IGRA TEDNIKA SEDEM

Tednik SEDEM vsak petek spremlja aktualno politično, gospodarsko, kulturno in družbeno dogajanje ter bralcem vseh generacij ponuja praktične in uporabne nasvete z različnih področij življenja. Sedem je ideološko neopredeljen in objektiven, odprt in toleranten.

Odgovorite na nagradno vprašanje, izpolnite kupon in ga pošljite na naslov SEDEM, Velika nagradna igra, Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče. Med sodelujočimi bomo izžrebali 7 srečnežev, ki bodo prejeli eno od razpisanih nagrad.

NAGRADNO VPRAŠANJE: Kdaj izhaja tednik Sedem? ob nedeljah ob petkih vsak torek in četrtek

1x ROBOTSKI SESALNIK TT ROBOT 2x MASAŽNA OČALA PANGAO 2x MASAŽNA OVRATNICA PANGAO 2x LETNA NAROČNINA NA TEDNIK SEDEM Nagradna igra poteka od petka, 18. 12. 2015, do vključno srede, 13. 1. 2016.

NAGRADNI KUPON Črka pravilnega odgovora (obkroži):

Ime in priimek:* Ulica in hišna št.:* Poštna št. in kraj:*

Nagrajenci bodo objavljeni v petek,

Telefon:* E-pošta: Davčna številka:

15. 1. 2016,

Sem naročnik tednika SEDEM (obkroži):

v tedniku

Podpis:

SEDEM in na www. tedniksedem.si.

Polja, označena z *, so obvezna za sodelovanje v nagradnem žrebanju. Dovoljujem, da bo navedene podatke podjetje SALOMON d. o. o. uporabljalo v marketinške namene oziroma jih bo vodilo v zbirki sodelujočih v nagradni igri naslednjih pet let. Če bom izžreban/-a, dovoljujem objavo svojega imena med izžrebanci. Pogoji sodelovanja so objavljeni na www.tedniksedem.si.

Zabava

V vsako vrsto oziroma kolono vpišite številke, katerih vsota je navedena na začetku. Pri tem upoštevajte pravili: 1. V posamezni vsoti se nobena številka ne ponovi! Tako vsote 8 npr. ne smemo zapisati kot 2 – 2 – 4 2. Številke 0 ni. Tako npr. vsote pet ne smemo zapisati kot 3 - 0 – 2

Rešitve Sudoku

Kakuro

Geslo križanke: Ime in priimek: Ulica in hišna št.:

E-pošta: Davčna številka: NE

RASTLINA

KRAD- REČICA NA SL. PEVKA PLANIN- ZABAVNE LJIVEC, GLASBE SKEM ZMIKAVT (LEA) POLJU

PREBIVALCI LOVRENCA UGANDSKI DIKTATOR AMIN

ZIZEK

OČE

BERILIJ

ŽELEZNIŠKA PROGA VELIKAN, POGAN

DAMJANA GOLAVŠEK

VINO BORDOJEC KONEC GESLA

PEVKE ČERNE, BOTO, MOŠKON PISATELJ. OMAHEN ŠTAMPE ŽMAVC

IVAN TAVČAR

ZGODOVIN. KRAJ V DOLINI SUTJESKE ETIOPSKA PLEMENA V VZHODNI AFRIKI

(FRAN)CK UPRAVITELJ KOMENDE

SIMON GREGORČIČ

PEVEC PRESLEY

KAR JE SPLETENO ARHITEKT SAARINEN

ENA OD ERINIJ ZLATI ŠEBOJ

UGROFINSKO LJUDSTVO, SAMOJEDI

ZLITINA ZA ZVONOVE SL. HEROJ (ANDREJ)

ALBERTO TOMBA PAMELA (KRAJŠE)

DIRIGENTOVA PALICA

AM. JAZZ. GLASBENIK KRAVJA ANTILOPA SLANO JEZERO V TUNIZIJI, ALŽIRIJI BALONAR ŠORN RIM. BOG GOZDOV

ZAKLINJEVALEC DUHOV

ALEŠ ZALAR

ULA NORVEŠKI FURLAN SLOVNIČAR KRAJ NAD AASEN REKO

Š(A)R(A) INDUSTR. MESTO V ANGLIJI

SUDAN. MANEKENKA WEK REKA V VUKOVARJU TRAPICA, NEUMNICA

SAMORASTNIŠKO SLIKARSTVO

SL. TV- PRISTANIŠPORT. KOMENTATOR ŠKI DEL ATEN (ANDREJ)

POBIRALEC NAROČNINE

SIMONA JUVAN

PRVOTNA GR. MUZA PETJA

RADIONAŠA TELEVIZIJA IGRALKA MOZO(INTI) LJAVICA

VAS PRI ČRN. KALU SRB. REŽIS. (JOVAN)

PLEMENA V GANI SKAND. DROBIŽ

ARGON TONE TISELJ

Nagrajenci nagradne križanke št. 6 so: 1. Erna Močnik, Cerkno 2. Slavko Patekar, Ptuj 3. Tatjana Kmetič, Hrastnik

Telefon:

AZIJSKA

LASTNOST PETER ZAČIMBNA LEDENEGA ČEFERIN

VELIKANSKO AVSTRAL. DREVO

PESNIK ZAJC

ALPSKO BRENKALO

FR. PISEC ROMAIN GARY (EMILE)

VELIKAN V GRŠKI MITOLOGIJI

Cena povratnega SMS-sporočila o pravilnosti gesla znaša 0,49 EUR, z vključenim DDV-jem. Pogoji sodelovanja so objavljeni na www.tedniksedem.si. S poslanim SMS - sporočilom ne vstopate v klub.

Poštna št. in kraj:

Dovoljujem, da bo navedene podatke podjetje Salomon d.o.o. uporabljalo v marketinške namene oziroma jih bo vodilo v zbirki sodelujočih v nagradni igri naslednjih pet (5) let. Če bom izžreban/-a dovoljujem objavo svojega imena med izžrebanci.

ALOJZ REBULA

V žrebanju za nagrade sodelujete, če izpolnete nagradni kupon, dopišete geslo nagradne križanke in ga pošljete na naslov: uredništvo SEDEM, Nagradna križanka, Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče ali nam na številko 4567 pošljete SMS s ključno besedo SEDEM in pravilnim geslom nagradne križanke. V žrebanju bomo upoštevali vse pravilne odgovore, ki bodo prispeli do srede, 20. 1. 2016.

št. 8

Podpis:

NADALJEVANJE GESLA

Navodila za sodelovanje

NAGRADNI KUPON

Sem naročnik tednika Sedem: DA

AMERIŠKA ZEČETEK IGRALKA GESLA TAYLOR

Geslo: Prinašalca daril.

Kakuro

Nagradna križanka št. 8

korenček, anamneza.

Sudoku

Rešitev križanke št. 6. Vodoravno: prospekt, lekarnar, Oka, igla, moč, Nain, Br, dad, Adlešiči, Ivan Rob, daril, enotnost, Oli, cep, žrelce, razsad, signora, krep, Onič, ofit, Emma, Naleš, Be, taktomer, rja, dedek, koš, Mraz, most, Indra, Lu,

NAGRADE :

1 x paket izdelkov kozmetike Afrodita 1 x paket izdelkov za vas in vaš dom 1 x paket lasne kozmetike Keune

številska osmerosmerka

Navedene številke poiščite in prečrtajte v eni od osmih smeri levo, desno, gor, dol ali diagonalno. Na koncu po vrsti prepišite pet neprečrtanih črk in zapišite njihova imena. Prve črke imen vam dajo končno rešitev – nekaj za na zob ali za kvartopirce. Primer: 78013 = Sedem, Osem, Nič, Ena, Tri = sonet

10830 - 10920 - 12590 - 13254 - 17020 - 18005 20521 - 20570 - 23205 - 24210 - 24504 - 28422 30422 - 33456 - 34130 - 34820 - 35044 - 39070 40053 - 40184 - 40805 - 41851 - 42190 - 49172 50903 - 53714 - 53975 - 55380 - 58691 - 59940 60307 - 60957 - 62461 - 65049 - 67130 - 68020 72401 - 73022 - 74195 - 75187 - 75402 - 75802 80120 - 80350 - 82409 - 82753 - 84120 - 86512 91187 - 92370 - 95653 - 97170 - 97572 - 99010

Zabava

PETEK, 8. 1. 2016

Iskalnica

ZA BISTRE OČI Pevskemu paru poišči senco.

Astronavtu pomagaj priti na raketo.

KAKO NAŠ RASTISLAV ŽE VSE LEPO POVE!

ČAJ MI!

JASNO, LJUBČEK, TAKOJ DOBIŠ ČAJ. IN KOLAČEK.

ČAJ MI DOKOLAČO!!!!!!!

HM, MALI ŠE VEDNO ZAMENJUJE Č IN D.

MENE PA KAR RAZUMEJO. MOJA SKODELICA JE POLNA.

ČAJ MI DOKOLAČO! JASNO.

Strip KVIZ

Pri vsakem vprašanju poskusite pravilno odgovoriti. Pravilno obkrožene črke vam dajo največje slovensko zimsko športno središče.

1. Katera želva je na sliki?

R - Kazahstana S - Turkmenistana T - Azerbajdžana

3. Sukulentna rastlina na sliki je …

L - Sophia Loren M - Giulietta Masina N - Claudia Cardinale

6. Francoski pisatelj na sliki je …

7. Kateri človek je kot prvi stopil na površje Lune?

8. Ameriški kitarist na sliki je … O - Jason Gobel U - Greg Anderson A - Sammy Hagar

10. Kateri mineral, različek kalcedona, je na sliki?

I - sarder O - karneol E - jaspis 7

11. Ameriški filmski igralec na sliki je …

R - Claude Akins S - John Wayne T - Robert Mitchum

J - Buzz Aldrin K - Neil Armstrong L - Eugene Cernan 4

9. Zastava na sliki pripada … G - Cipru H - Malti J - Grčiji

S - Anatole France T - Emile Zola V - Jules Verne

A - pahipodij E - agava I - stapelija

4. Kateri italijanska igralka je bila rojena v Tuniziji?

H - kleopatra J - rdečkasti venčar K - lisar

H - usnjača J - matamata K - orjaška črepaha

2. Astana je glavno mesto …

5. Kateri metulj je na sliki?

Avtor: Grega Rihtar

12. Na sliki je …

U - kraljeva kobra E - kraljeva palma A - kraljeva zebra

Rešitev: 1) orjaška črepaha, 2) Kazahstana, 3) pahipodij, 4) Claudia Cardinale, 5) rdečkasti venčar, 6) Anatole France, 7) Neil Armstrong, 8) Sammy Hagar, 9) Cipru, 10) karneol, 11) Claude Akins, 12) kraljeva zebra; Kranjska Gora

Zabava

križanka: Slovenski film Spectre nogometaši o Jamesu Bondu leta 2015. 8

MANJŠI STOLP

AFRIŠKO- SL. ZGOKRAJ NA SL. GLEDA- KRAJŠE POSLOVNO OTAKAR ARABSKO KOZJAN- LIŠČNICA PISMENO DOVINAR VAVRA DRAŽILNO SKEM (URŠKA) SPOROČILO NASLADILO (LOJZE)

RUSKI

PLINAST SLOVENSKI

TVAR, DIRIGENT OGLJIKO- NOGOMEMATERIJA KONDRA- VODIK, TAŠI LETA ŠIN

ETIN

ŽENSKA, KI RADA DOBRO JE PROSTOR ZA TELOVADBO JI(RASEK)

MATEMAT. IZREK SL. KOŠAR. (ALEKS.)

FR. PISAT. (MARKIZ DE) ČLEN

PETER ČEFERIN PALEC, COLA

VDOLBINA REŽISER TAUFER ZA SPUŠČANJE EDO LESA ŠLAJMER

FRIDOLIN PRŠAVICA GLASBENIK IN FILOZOF (BOŠTJAN)

AVSTRAL- LANTAN SKA PO- HR. IGRAL. IN REŽISER PEVKARICA (IVO) SL. PROTEST. PIS. (SEBASTIJAN)

MAJHEN ČOLN SAMO HUBAD

2015

VARNOSTNO RAZSTRELIVO

PEVKA MESTO SLOVAŠKI DEŽMAN ZAHODNO PISATELJ OD BONNA NEKD. LIV NEMČIJI (LADISLAV) BIJ. KRALJ

SREŽ, INJE PRITOK BALHAŠ. J. FR.ROKOM. TRENER

MORJE V

NORDIJ. BOGINJA IZDELOV. ORODJA

BARRY, MAURICE IN ROBIN IZ BEE GEES IGRALKA ERŽIŠNIK DIRIGENT (OSKAR)

NEKD. AM.

OTOČJE

(AL)

(HRV.)

RICHARD METAPRI PULJU BURTON LEC DISKA

IZRAEL. PRISTANIŠČE, ELAT

MESTO NA HONŠUJU, JAPONSKA

SMUČARKA MAZE POLJSKI SATIRIK

LEPILO (LJUDSKO) REKA PRI TRSTU

ŽIVAL Z VELIKIMI RAZVEJAN. ROGOVI

SKLICANJE

MADŽAR. DRAMATIK (JOZSEF)

NOBELIJ

DAVICA ŽRELA MALAJSKO OBLAČILO

ČOPAST PTIČ

(KA)R(I)Ć

ONANIJA ERVIN OGNER SENČNA STRAN

IZUMITELJ PNEVMAT. GR. BOG. NESREČE

ZVER IZ DRUŽINE PSOV

ROKOPISNI LIST SL.LIT. V 19. STOL. SVINČNICA

ODŽAGAN KOS DEBLA, HLOD VEČERNA ŽENSKA OBLEKA

KOFI ANAN

KRAJA NA DOLENJ. (VELIKE, MALE) NAROBNA STRAN, NAPELJA- VNETJE NPR. VA NITI ŠARENICE TKANINE

PERJE PRI REPI

PASTIR V OPERI SEJANJE, SNEGULJSETEV ČICA TORKOVA PRILOGA DELA LITIJ

RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI

NOTR. ZAROD. LIST OPLOJEN. JAJČECA FEVDALNO SODIŠČE (KRVAVA ...) PESNICA NOVY KOZINC ŽELJKO

LUŽA, MLAKA

LOŠČ, POSTEKLINA

NEČLENAR VALJAST. TELESA

ZNANOST

STROJ ZA VITATISKANJE MIN B1, STALNIH ANEVRIN NASLOVOV

MOŠKI, MOŽ KRAVJA ANTILOPA

CIRIL LED. DOBI KOSMAČ VZHOD

IZGRED, IZPAD

SAMICA SOKOLA

TLAKOMER S KOVIN. PERESOM

PRETIRANO NEGOVANJE, RAZVAJANJE

(ANGL.)

DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE

PERZIJSKA ZBIRKA MESTO V FRANCIJI

FRANC. M. IME

NATAŠA ABRAM

HČERKA

VAJA, URJENJE

PEVKA PRODNIK CESARSTVO

GRŠKA REKA V MUZA JUŽNOTRAGIČN. AFRIŠKI PESNIŠTVA REPUBLIKI HLOD, ŠTRCELJ PORTUG. ZLATNIK

BERAČICA RIBJE V VORANRAZMNOČEVI ŽEVANJE JAMNICI HOMERJEV EP PRITOK RENA

IZSTRELEK ANGLOAM. RIHARD DOLŽIN. JAKOPIČ NA REAKTIVNI MERA, PISATELJ ČEVELJ POGON STONE

ANGELINA JOLIE IGRALEC NA HARFO ANGLEŠKI DRAMATIK

NAJVEČJA ŽILA ODVODNICA PAS PRI LJUD. NOŠI IGNAC PO DOMAČE

NAŠA ATLETINJA (SABINA) NEMŠKI SKLADATELJ (KASPAR)

OTOK V MALEM BELTU (DANSKA)

PTIČ STAROSEVERNIH PERZIJSKI MORIJ, KRALJ NJORKA

KOVANJE NRAVOSLOVJE JUD. PISEC (ŠALOM)

GR. MORSKA NIMFA NEON

STARO ŽELEZO, RENA

OGLAS, OBJAVA V ČASOPISU

SESEK (ZASTAR.)

JOŽICA AVBELJ

AFRIŠKI VELETOK NOŠENJE

PRIPADNIK BALKAN. NARODA

Šport

Ta teden preberite

Petek, 8. januar 2016

SLOVENSKI NOGOMETAŠ LETA

Nogomet

V lovu na rekorde Jan Oblak je na trgu vreden že 20 milijonov. (str. 41-42)

JAN OBLAK Odlični vratar španskega prvoligaša Atletica iz Madrida je postal najboljši slovenski nogometaš leta 2015. Tako so odločili novinarji, ki so sodelovali v že osmem izboru športnega časnika Ekipa SN.

Rokomet

Pred EP na Poljskem Fina glazura in dokončna selekcija Foto: Profimedia

Kralj, ki se mu je priklonila Evropa

(str. 43)

Sponzorstvo

Prijateljstvo za vedno Amicus in Smučarska zveza Slovenije (str. 44)

Šport

Piše: Jure Bohorič

kofjeločan, ki je nase prvič opozoril že kot najstnik, ko je pri šestnajstih debitiral v golu ljubljanske Olimpije, je v tokratnem izboru dobil več točk kot Josip Iličić, Samir Handanović, Robert Berić in zmagovalec v letih 2013 in 2014, Kevin Kampl. Novi član švicarskega velikana Basla, Andraž Šporar, je osvojil naziv mladega

Najvplivnejši španski športni dnevnik Marca, ki ga dnevno bere 2,5 milijona ljudi, je povzel Ekipo SN, enako so storili Diario AS (210.000 naklade), šesti najbolj brani španski časnik La Razon, portugalski dnevnik s 70-letno tradicijo A Bola, druga največja portugalska spletna stran Mais Futebol,

Smučarski skoki

Počitek? Ah, kje pa! V Sloveniji so smučarski skoki z odličnimi predstavami Petra Prevca in druščine praktično že postali zimski šport številka ena. Če ste mislili, da so si fantje po vseh naporih, ki jih je prinesla novoletna turneja – ta se je končala v sredo v Bischofshofnu –, privoščili počitek, ste se zmotili. Pot jih je namreč takoj odpeljala že na naslednje prizorišče tekem svetovnega pokala. To pa je nemški Willingen. Tam jih jutri najprej čaka ekipna tekma, v nedeljo pa se bodo pomerili še posamično.

Oblak sicer v La ligi v povprečju dobi zgolj 0,44 zadetka na tekmo, če bo nadaljeval v takšnem ritmu, bo ob koncu sezone tudi – rekorder! nogometaša preteklega leta, med trenerji je smetano pobral Matjaž Kek, ki je v preteklih dvanajstih mesecih s hrvaškim prvoligašem Rijeko doživel vsega štiri poraze.

VEDNO VEČJA VREDNOST

Oblakova zmaga v izboru, ki ga je priznala in podprla tudi Nogometna zveza Slovenije (NZS), je sicer še kako odmevala – tako v domači javnosti, novico so povzeli praktično vsi največji mediji, kot tudi oziroma predvsem na tujem. Pričakovano najbolj v Španiji, kjer skorajda ni bilo medija, ki bi pozabil omeniti, da je najboljši nogometaš v Sloveniji član Atletica iz Madrida. Prav slednji je kar sam pomagal razširiti novico o tem, da je Oblaku uspelo to, kar je v preteklosti poleg Kampla tudi Handanoviću (kar trikrat!), Valterju Birsi in Milivoju Novakoviću. Atletico se je namreč o tem razpisal na svoji spletni strani, in to tako v španskem kot tudi angleškem jeziku. Potem so “vajo ponovili” tudi številni drugi.

20 milijonov evrov znaša tržna vrednost Jana Oblaka.

italijanska La Repubblica (300.000 naklade), MediaGol, ki je del spletnega imperija vplivne La Gazzette dello Sport, ena najbolj obiskanih nogometnih spletnih strani na svetu Tuttomercatoweb in tako dalje. Da, tokratni izbor Ekipe SN je res odmeval in tako dobil potrditev svoje vedno večje vrednosti v svetu nogometa.

V LOVU NA REKORD

Rokomet

Jan Oblak nogometaš leta – to je odmevalo tudi v tujih medijih.

Sicer pa Oblak tudi v novem letu še naprej navdušuje v golu svojega kluba. Na prvi tekmi je vnovič ostal nepremagan in tako prispeval pomemben delež k skoku Atletica na prvo mesto španskega prvenstva. Oblak sicer v La ligi v povprečju dobi zgolj 0,44 zadetka na tekmo, če bo nadaljeval v takšnem ritmu, bo ob koncu sezone tudi – rekorder! Za zdaj je rekorder Paco Liano, ki je v sezoni 1993/94 kot vratar Deportiva na 38 tekmah dobil 18 golov. Oblak jih je za zdaj osem na 18 obračunih, njegovo povprečje je torej boljše od tistega, ki ga je imel Liano (0,47). Dosežku slednjega sta se sicer doslej najbolj približala Victor Valdes (povprečje 0,5) in Claudio Bravo (0,51), toda presegel ga ni nihče. Ga bo Oblak? Če ga bo, potem bo tudi konec leta kandidat za naslov najboljšega nogometaša v deželici na sončni strani Alp. Toda vprašanje je, ali bo takrat novica spet najbolj odmevala v Španiji. Ali pa bo morda še bolj v Angliji?

Po Makedoncih Hrvati

Prihodnji teden se bo na Poljskem začelo rokometno evropsko prvenstvo za moške, na katerem bo nastopila tudi slovenska izbrana vrsta. V skupini C jo čakajo tekme s Španci, Švedi in z Nemci. Selektor Veselin Vujović je fante zbral že 20. decembra in od tedaj skupaj pilijo formo za zaključni turnir. Trenutno pripravljenost preverjajo tudi na prijateljskih tekmah, doslej so odigrali dve z Makedonijo, ki sta se končali z neodločenim rezultatom. Zdaj pa sta pred njimi že dve novi, danes in jutri se bodo pomerili s Hrvati. Današnjo tekmo bodo odigrali v južni soseščini, in sicer v Ivanič Gradu, jutrišnjo pa bo gostil Koper.

Krimovke v Romuniji Potem ko so osvojile zadnje mesto v skupini A Lige prvakinj, bodo Krimovke nadaljevale nastope na mednarodni sceni. Zdaj jih čaka tekmovanje v Pokalu pokalnih zmagovalk. V osmini finala jim bodo nasproti stale rokometašice Craiove. Prva polovica slovensko-romunskega dvoboja se bo jutri igrala v Craiovi, povratno srečanje v Ljubljani je na sporedu 16. januarja.

Nogomet

“Sinovi volkulje” gostijo Milan V italijanskem nogometnem prvenstvu so v torek in sredo odigrali tekme 18. kroga, ta konec tedna pa je rezerviran za zadnje poglavje v prvi polovici sezone. Najzanimivejši obračun se obeta v Rimu, kjer se bosta pomerila kluba, ki sta skupaj osvojila 21 naslovov državnega prvaka – Roma bo gostila Milan. Trenutno nekoliko bolje kaže aktualnemu podprvaku, Milanezi pa upajo, da se bodo iz večnega mesta vrnili neporaženi, podobno kot ob zadnji priložnosti pred dobrim letom.

Šport

PETEK, 8. 1. 2016

ROKOMETNA REPREZENTANCA

ČASA vse manj, težav, predvsem v napadu, pa še vedno kar precej, bi lahko zapisali pred zadnjim tednom priprav rokometne reprezentance na prihajajoče evropsko prvenstvo na Poljskem. Generalka s Hrvati

Fina glazura in dokončna selekcija Besedilo: Miha Andolšek

ečni nergači, dvomljivci in zapriseženi pesimisti so na začetku tedna znova dobili nekaj hrane za svoje zagrenjene duše. Varovancem Veselina Vujovića namreč na dveh prijateljskih tekmah ni uspelo premagati Makedonije, ki se je podobno

ekipi sveta vsekakor nista lepa popotnica za nadaljevanje oziroma zaključek priprav, toda vse to je zgolj in samo predigra ali pa celo še to ne, morda prej učne ure in skupinske vaje za tisto pravo stvar, izpit, ki se začne čez teden dni na Poljskem. In v tej luči je bil rezultat proti Makedoncem, ki jih vodi stari znanec slovenskih rokometnih igrišč, Ivica Obrvan, nekdanji trener Gorenja, postranskega pomena. Povedano drugače, vsebina je bila pomembnejša od številk na semaforju, zato sta oba selektorja v iskanju odgovorov na odprta vprašanja mešala, preizkušala in kombinirala, igralci pa so se v internem boju bojevali oziroma se še vedno bojujejo za prostor na letalu, ki bo odletelo v Vroclav. Nekateri bolj, spet drugi manj uspešno, a upanje za zdaj ohranjajo vsi.

Malodušje in črnogledost sta za zdaj povsem odveč! kot že nekajkrat v zadnjih letih izkazala za sila žilavega in neugodnega tekmeca. A malodušje in črnogledost sta za zdaj povsem odveč, dva remija proti uradno sicer osmi

Kraljestvo za bombarderja

Čeprav je še prezgodaj za konkretnejše ocene, pravzaprav bo za kaj takega treba počakati še vsaj štirinajst dni, je predvsem pri igri v obrambi iz tekme v tekmo očitnejša roka Veselina Vujovića. Po drugi strani pa slovitemu črnogorskemu strokovnjaku spanec kratijo na las podobne težave kot njegovim predhodnikom. V prvi vrsti seveda pomanjkanje zanesljivega in konstantnega strelca z razdalje, ki bi lahko s projektili z devetih in več metrov odpiral obrambe. V to kategorijo sicer v teoriji sodita Borut Mačkovšek in Klemen Cehte, a poudarek je za zdaj na tistem “v teoriji”, zato bo, vsaj glede na dvodejanko z Makedonci, tudi Vujović potreboval zvrhano mero potrpežljivosti in tudi (za)upanja. Trije nizki igralci v zunanji liniji in posledično “štrikanje” do onemoglosti, k čemur so se Slovenci znali oziroma bili prisiljeni zatekati, v turnirskem načinu tekmova-

nja pogosto pomenijo “samomor”, kot se je slikovito izrazil selektor. In ker ta nima samomorilskih nagnjenj, bi bržkone dal kraljestvo za bombarderja, če malce parafraziramo znameniti vzklik Shakespearovega grbavca Riharda III.

Jure Dolenec bo močno slovensko orožje.

Časa, da najdejo rešitve in odpravijo oziroma nekako skrijejo vse morebitne pomanjkljivosti, imajo slovenski rokometaši torej še teden dni. Fina glazura se začenja že danes. Če je bila namreč Makedonija uvod v zaključni del priprav, pa bi morali že nocoj in jutri popoldne dobiti konkretnejše obrise, kako naj bi bila na prvenstvu stare celine videti slovenska izbrana vrsta. Na dva obračuna z močno Hrvaško, ki že več kot desetletje spada v ožji svetovni vrh, namreč lahko gledamo tudi kot na generalki pred odhodom v Vroclav. In na sto dvajset minut, v katerih se začenja dokončna selekcija, definiranje šestnajsterice, ki bo čez teden dni prek Zagreba in Münchna odpotovala v Vroclav ter nato tam zastopala slovenske barve na dvanajstem prvenstvu stare celine. Po dveh remijih z Makedonci, ki sta pustila v najboljšem primeru mešane občutke, bi bila vsaj ena zmaga več kot dobrodošla za mirnejši polet na zahod Poljske. Sedežev na letalu je šestnajst, fantov na pripravah pa še vedno 21, zato bo danes v Ivanič Gradu in jutri v koprski Bonifiki za nekatere rokometaše zadnja priložnost, da prepričajo strogo selektorjevo oko.

Seznam reprezentantov Vratarji: Gorazd Škof (Nantes), Matevž Skok (Lübbecke), Urban Lesjak (Celje PL) Krila: Darko Cingesar (Maribor), Luka Žvižej (Celje PL), Simon Razgor (Meškov Brest), Dragan Gajić, Vid Kavtičnik (oba Montpellier), Gašper Marguč (Veszprem) Zunanji igralci: Dean Bombač (Pick Szeged), Klemen Cehte (Al Shabab), Jure Dolenec (Montpellier), Borut Mačkovšek (Eisenach), David Miklavčič (Tremblay), Sebastian Skube (Bjerringbro), Miha Zarabec (Celje PL), Uroš Zorman (Kielce) Krožni napadalci: Matej Gaber (Montpellier), Blaž Blagotinšek in Vid Poteko (oba Celje PL), Miha Žvižej (Toulouse)

Pripravljalne tekme Slovenija – Makedonija 28:28 (13:10) Slovenija – Makedonija 23:23 (13:12) Hrvaška – Slovenija (Ivanič Grad, danes ob 19.00) Slovenija – Hrvaška (Koper, jutri ob 16.15)

Šport

AMICUS ZLATI SPONZOR SPLETNA DRAŽBA

Prijateljstvo za vedno

SODELUJEŠ - PONUDIŠ - KUPIŠ PO NAKUP NOVIH IZDELKOV Z 90%, 80%, 70%, 60%, ... 20% popustom!

Smučarska zveza Slovenije in podjetje Amicus sta podpisala pogodbo o sodelovanju. Direktor Amicusa Primož Kapus meni, da je korist obojestranska, če se le zadeve lotiš na pravi način.

ZADOVOLJNI KUPCI SPLETNIH DRAŽB Naslednji dan sem že smučala z njimi.

Moj je postal v dveh dneh.

Besedilo: Jurij Završnik

POPU

42%

ST:

46%

Slike in popusti so simbolični.

Pravila in pogoji so objavljeni na www.salomon.si.

SPLETNA DRAŽBA na www.salomon.si

eneralni direktor podjetja Amicus, Primož Kapus, je prijeten sogovornik, Jeseničan, ki ni naključno pristal v smučanju, ob podaljšanju pogodbe s Smučarsko zvezo Slovenije pa je povedal: “Podjetje Amicus je kot najcelovitejši ponudnik zunanjega oglaševanja ponosno, da je že šesto leto zlati sponzor alpskih disciplin. V teh letih smo dodobra spoznali smučanje, v prihodnje pa si želimo, da bi se naše sodelovanje še okrepilo. Želimo si, da bi se sinergijski učinki med partnerji SZS-ja še razširili, kar pomeni, da bi vsi partnerji zveze, ne samo alpskih, temveč tudi nordijskih disciplin, med seboj bolje sodelovali in da bi našli pravi trikotnik med tekmovalci, zvezo in partnerji. V dozdajšnjem delu smo si vseskozi želeli veliko strokovnosti in tudi predlagali, kako bi se stvari lahko izboljšale. Mislim, da bo pri vodstvu zveze marsikateri od teh predlogov naletel na odprta ušesa, kar pomeni, da se bodo na koncu pokazali pozitivni učinki za vse vpletene.”

Zelo zadovoljen je bil tudi direktor SZS-ja Jožko Križan: “Tako kot je treba za športni rezultat garati in je napredek viden korak za korakom, imamo tu podjetje Amicus, s katerim se nam je uspelo dogovoriti za novo in konkretnejšo pogodbo o sodelovanju. Spletli smo že prvo sinergijo s skupnim projektom promoviranja slovenske družinske smučarske vozovnice, pri katerem dober produkt žičničarjev z medijskim delom pokriva Amicus. Tu se že vidi, kako se da med partnerji oziroma sponzorji lepo sodelovati.”

TEMELJ JE POVEZOVANJE

Kot uspešen podjetnik seveda Kapus gleda na smučanje z več vidikov. “Nekaj je zagotoviti vrhunsko smučanje, nekaj drugega pa je zagotoviti razmere, da se lahko mladi razvijajo. Ne sme se dogajati, da lahko ustvarjamo le mladinske svetovne prvake. Tretji in najpomembnejši korak bi bil, da bi za otroke, ki zapuščajo osnovno šolo, ko se postavljajo na lastne noge, zagotovili pravo in strokovno delo s podobnim centrom, kot ga imajo smučarski skakalci v Kranju. Tega v Sloveniji ni, v tujini pa imajo te zadeve zelo dobro

“Blizu nam je šport, blizu nam je želja po doseganju vrhunskih rezultatov, kar je naše vodilo v poslu. Tako kot naše podjetje želi, da je najboljše na svojem področju, želimo tudi po svojih najboljših močeh podpirati gospodarstvo, kulturo in šport.”

urejene. V tem je največja razlika med nami in razvitimi alpskimi narodi in tu moramo narediti korak naprej. Ne bi bilo treba odkrivati tople vode, ampak pokazati samo nekaj dobre volje in uskladiti projekt med pristojnimi ministrstvi,” je govoril Kapus o idejah, ki bi jim veljalo prisluhniti, in morda bi on lahko pokazal pot, ki jo iščejo na smučarski zvezi.

OBSTAJA RAZLIKA

Amicus je sponzor alpskega smučanja že šesto leto. “Podjetje mora ob koncu sezone vedeti, da je naredilo nekaj dobrega za vrhunske in mlade športnike in da je naredilo nekaj dobrega zase. Treba je poznati razliko med sponzorstvom in donatorstvom. Tega bi se morale zavedati tudi športne panoge. Sponzor, ki vloži denar, želi to na neki način dobiti nazaj. Treba je poiskati skupne projekte, da so vsi zadovoljni in da bodo morda v prihodnje še več vlagali v panogo,” je končal Kapus.

Tehnika

Ta teden preberite

Petek, 8. januar 2016

Pod površino spleta Darth Sidious, cesar galaktičnega imperija, je najprej s sladkimi besedami, pozneje pa s prisilo prepričal Anakina Skywalkerja, da objame temno stran Sile in postane Darth Vader. Splet lahko zaradi moči, ki jo ima nad človeštvom, imenujemo »sila« civilizacije. Tudi ta pa ima svetlo in temno stran, temna je veliko večja, a le njen manjši del je zloben.

Piše: Marjan Kodelja

Foto: Rrofimedia

Temni in globoki splet

Kaj se skriva v globinah

Pri večini globokega spleta ne gre za kriminalne dejavno-

Tehnika Ko govorimo o preprečevanju kriminala in terorizma, marsikomu ni všeč anonimnost v spletu, ki v praksi pravzaprav ne obstaja – nikoli ni popolna. Vsako dejanje v spletu se nekje zapiše, vprašanje je le, ali je dostop do zabeležk mogoč in kako težko je z njimi identificirati uporabnika. So stvari vidne ali so del globokega spleta? Toda kakšna je v resnici dejanska varnost podatkov in dejanj v njem? Podatkov je ogromno, njihova varnost pa je na eni strani podobna varnosti ribice v jati, na drugi pa varnosti zaradi nerazumevanja. Oboje je pravzaprav lažna varnost. Tudi jato namreč lahko kdo ujame, kar zadeva razumevanje, pa povprečni uporabnik česa kočljivega mogoče res ne bo našel, bo pa to našel »slab fant« (spletni kriminalec), če se bo dovolj potrudil.

Zlata mrzlica

Anonimno omrežje Tor je vstopna točka v temno mrežo. A poznati moramo naslov tega, kar iščemo, saj iskalnika v tej mreži ni. sti, temveč so razlogi, zakaj je dostop do informacij iskalnikom preprečen, drugje. Večino »svetovnih« podatkov in informacij namreč sestavljajo obširne baze podatkov podjetij, raziskovalnih inštitutov, univerz, knjižnic in še marsikatere druge baze podatkov, ki preprosto niso namenjene javnosti. Del globokega spleta so tudi spletne strani, katerih vsebina se dinamično prilagaja na podlagi uporabnikove zahteve, torej spletna stran ni enaka za vse, strani in vsebine, do katerih lahko pridemo le z vpisom gesla, strani, ki niso povezane z drugimi stranmi in jih zato iskalniki težko najdejo, in podobno. Tam se skrivajo tudi ostanki razvoja interneta, spletne strani podjetij, ki so prenehale delovati, in še cela vrsta drugih spletnih stvari. Tu tudi leži razlog, da je globoki splet veliko večji od vidnega, a ker ni zanimiv,

500 -krat večji

bi lahko bil nevidni splet od vidnega, morda pa je še veliko večji.

se o njem manj govori. Se pa veliko govori o manjšem delu globokega spleta, kjer se skriva resnična nevarnost.

Temna mreža

Temna mreža pa je nekaj drugega. Od tam izvirajo nezaželena sporočila (spam) in virusi, v njej se skrivajo in dogovarjajo hekerji in teroristi, tam se izmenjuje otroška pornografija, ukradene identitete in tam je črni trg, kjer lahko za navidezni denar bitcoin kupite, kar želite. Tam so omrežja teroristov, vohunske agencije, preprodajalci mamil, plačani morilci in podobna pakaža (drhal). Tam so stvari lahko podobne običajnim blogom in forumom ali pa gre za bolj zapletene, revolucionarne in tudi popolnoma ilegalne stvari. Najdemo lahko Torov sistem takojšnjega sporočanja in klepetalnice, anonimne sisteme za gostovanje datotek, anonimne sisteme financiranja, anonimne sisteme izmenjave informacij, filme, glasbo, knjige oziroma vse, kar si še lahko digitalnega zamislite. Tudi povezave do nelegalnih stavnic, svetovnega trga drog, omrežij prostitucije in podobnega. Kar obstaja na cestah, se seli v globine spleta. Tam je varnejše, manj na očeh, hkrati pa globalno dosegljivo. Skratka, idealne razmere. Vedeti pa je treba, da temna mreža ni nastala zaradi potreb kriminala, kriminalci so jo le izkoristili. Nastala je zaradi želje ljudi,

da bi bili v spletu anonimni in varni. Ker to želijo ali ker se na primer zaradi svojega pisanja, posredovanja informacij počutijo ogroženi.

Ko bodo spletni iskalniki napredovali in bili sposobni zaznati vse večje globine globokega spleta, bo ta postal preglednejši. Internet kot elektronski panoptikum, kjer bo vsak lahko vohunil za vsakim, ne da bi ta vedel za to. Vse bo neoprostljivo vidno in dostopno. Bo globina interneta še vedno tako zaželena? Ne, a do takrat bo preteklo še veliko bitov in bajtov po elektronskih avtocestah. Kot kaže, bo internet še nekaj časa na stopnji, ki jo lahko opišemo kot »zlato mrzlico«. V razpokah in vogalih svoje »na hitro skupaj zmetane« strukture bodo še lep čas cvetela temna omrežja in druga zasebna spletna okolja. Ta so in bodo navdihujoči »prostori« za preživljanje prostega časa, polni disidentov in ekscentrikov, kjer je mogoče zaznati izviren svobodomiselni duh interneta. Zagotovo pa to niso prostori za ljudi z občutljivim želodcem.

Večina spletnih strani skrije spletnim iskalnikom del vsebine, ki po definiciji sodi v globoki splet. Vrednost globokega spleta

Internet je iz leta v leto bolj komercializiran, podjetja, ki imajo spletne iskalnike, pospešeno iščejo načine indeksiranja globokega spleta, v to pa se vpletajo še tajne službe, ki jim globoki splet ni zgolj igrišče, kjer se igrajo igre ravbarjev in žandarjev, temveč zlati rudnik obveščevalnih podatkov.

Oglas plačanega morilca v temni mreži.

e-oblačila Supernedrček Letos naj bi bila v ospredju e-oblačila z vgrajenimi tipali za beleženje življenja. Podjetje Omsignal je tako že za zgodnjo pomlad napovedalo pametni športni nedrček. Sliši se sicer odlično, a v resnici gre za kompromis. Na nedrčku je namreč škatlica, ki je med drugim zaslužna tudi za spremljanje ritma srca, dihanja in porabljenih kalorij.

Kemija Polna sedma vrsta Sedma vrsta periodnega sistema je končno popolna, saj so konec lanskega leta znanstveniki vanjo dodali štiri nove kemijske elemente. Element z vrstnim številom 113 in s trenutnim imenom ununtrij (Uut) so odkrili japonski znanstveniki, za preostale tri elemente pa je zaslužna mešana ekipa ameriških in ruskih znanstvenikov. To so ununpentij (Uup, 115), ununseptij (Uus, 117) in ununoktij (Uuo, 118). Teh elementov pa ni mogoče najti v naravi, saj gre za sintetične elemente, ki jih lahko ustvarijo le v laboratoriju, pa še to za zelo kratek čas, saj so nestabilni in po nekaj sekundah razpadejo.

Avtomobilizem Superšportnik O financiranju podjetja Faraday Future, ki se ukvarja z razvojem koncepta športnega električnega superavtomobila, nekaj časa ni bilo veliko znanega. In tudi ne o tem, zakaj razvijati superavtomobil z zgolj sedežem za voznika in s tisoč konjskimi močmi, ki ga v resnici sploh še niso naredili. Vsaj to, da projekt financirajo Kitajci, pa je po novem znano, in obljuba, da bodo avto dejansko naredili v nekaj letih.

Osebni računalniki Prenosnik z zaslonom OLED Lenovo je predstavil razširjeno družino izdelkov X1. Med novostmi so prilagodljiva tablica Thinkpad X1 Tablet, zmogljiv prenosni računalnik Thinkpad X1 Yoga z zaslonom OLED in ultratanek prenosnik Thinkpad X1 Carbon. Nov pa je tudi računalnik »vse v enem« Thinkcentre X1. Novitete bodo v Sloveniji na prodaj v prvem trimesečju letošnjega leta, takrat bodo znane tudi njihove cene.

Tehnika

PETEK, 8. 1. 2016

Operacijski sistemi

Korejska Rdeča zvezda

Red Star je edini dovoljeni operacijski sistem v Severni Koreji, če zanemarimo prastari sistem Windows XP. Piše: Marjan Kodelja

porabniški vmesnik je kopija Applovega sistema, osnova je Linux, ima pa nekaj »inovativnih« funkcij, kot sta ugotovila nemška raziskovalca. Ni prvič, da nekatere dežele želijo, da bi prebivalci uporabljali sistem, ki bi ga sami nadzirali, namesto da ga nadzirajo svetovne korporacije. Leta 1999 so na Kitajskem zagnali razvoj sistema Red Flag, ki temelji na Linuxu, Kubanci pa poznajo sistem Nova OS. Cilj teh naporov ni toliko postati neodvisen kot želja po nad-

da imajo zahodni operacijski sistemi stranska vrata, skozi katera bi tuje države lahko vohunile.

DOMAČI INTERNET

Severna Koreja je izolirana družba, tamkajšnje prebivalstvo pa nima dostopa do svetovnega spleta. Namesto tega obstaja nekakšen domači internet z dostopom do državnih medijev in nekaj uradno odobrenih spletnih strani. Razvoj lastnega sistema traja že deset let, zadnja različica je iz leta 2013. To sta tudi podrobno pregledala Nemca Florian Grunow in Niklaus Schiess. Sistem temelji na Linuxovi različici Fedora, uporabniški vmesnik pa je videti kot vmesnik sistema OS X, saj naj bi bila ta všeč voditelju Kim Džong Unu. Vmesnik prejšnjih različic je bil podoben vmesniku sistema Windows XP, ki naj bi bil poleg lastnega sistema tudi razširjen v tej državi. Je prilagojen lokalnemu jeziku, ima spletni brskalnik Naenara, ki je kopija brskalnika Firefox, programe za elektronsko pošto, medijski predvajalnik, program za skladanje glasbe in urejevalnik besedil.

Sistem Red Star kaže mnogo paranoje in želje po popolnem nadzoru nad uporabniki. zoru, kaj ljudje z računalniki počnejo, in cenzuriranje ali preprečevanje dostopa do interneta. Gre pa tudi za strah,

Red Star 3 je zadnja različica severnokorejskega operacijskega sistema, za katerega Zahod ve. Bistvo pa je pod pokrovom. Severni Korejci imajo pod nadzorom večino programske kode, zaradi strahu pred tujimi vohuni pa so v sistem vgradili lastni mehanizem

Verjetno Severni Korejci menijo, da je njihov sistem najboljši na svetu. šifriranja in močno otežili njegovo spreminjanje. Že najmanjši poseg v nastavitve, kot je poskus izklopa protivirusnega programa, povzroči izpis napake ali vnovični zagon sistema. Hkrati sistem nadzira distribucijo datotek, predvsem tujih filmov in glasbe prek ključev USB. Vsako datoteko sistem označi z vodnim žigom, dovolj je že, da v računalnik priključijo ključ, in ni treba, da datoteko odprejo, s tem pa je vir nedovoljenih datotek lahko izslediti. Da je to vdor v zasebnost uporabnikov, režima seveda ne moti.

Navidezna resničnost

Očala Gear VR so kakovostno držalo za pametni telefon, ki opravi večino dela.

Revolucija zabave?

VR-očala oziroma očala za navidezno resničnost naj bi bila naslednja velika stvar na področju zabave in iger. Preizkusili smo Samsungova Gear VR in se prepričali, da je v tem nekaj resnice.

red meseci so me navdušila očala Vive, ker sem se lahko gibal v navideznem svetu, vendar so bila s kablom priključena na zmogljiv računalnik. Samsung je ubral drugačno pot. Skupaj s podjetjem Oculus so naredili očala, ki sicer imajo vgrajena tipala pospeška, na dotik občutljivo površino in so izdelana iz dovolj kakovostne plastike, da ne dajejo občutka cenenosti, vendar so neuporabna, dokler vanje ne vstavimo pametnega telefona. A ne katerega koli. Mora biti iz družine Galaxy S6, kar je omejitev za vse, ki bi jih radi imeli. Ni namreč dovolj le, da kupimo očala, treba je kupiti še pravi telefon. Uporaba pa je zato preprostejša, predvsem ni nikakršnih kablov, ki lahko poslabšajo navidezno izkušnjo. Ko vstavimo telefon v ležišče, s čimer obe napravi med seboj povežemo z USB-vtičem, se na telefonu zažene nameščanje aplikacije in nekoliko kasneje se odpre navidezno okolje, v katerem počnemo le to, kar okolje dopušča. Aplikacije in vsebine, ki so narejene na primer za Googlova očala iz kartona, v njem ne delujejo.

Ker je S6 zmogljiv telefon z dobrim zaslonom, pomanjkanja ločljivosti ali procesorske moči ni opaziti, premikanje slike okolice je mehko in dobro deluje tudi ob hitrem premiku glave, nekoliko pa moti, da zaradi leč vidimo točke zaslona (slika je točkasta) in da je slika na robovih manj ostra, zamegljena. Dosegljive vsebine pa so raznovrstne. Od gledanja krajših »filmov« na velikem platnu kina, v

Če je vsebina odlična, je izkušnja navidezne resničnosti prava. katerem smo sami, saj so sedeži prazni, do VR-iger, navideznih svetov, 360-stopinjskih fotografij in video posnetkov. Kakovost je odvisna od truda, ki so ga vložili razvijalci, ene niso vredne počenega groša, druge so odlične. Moti le, da jih je še relativno malo, čeprav je Samsung prvo različico očal predstavil že pred skoraj dvema letoma. (mk)

Tehnika

Leaf nove generacije

NISSAN IDS

BLIŽNJA PRIHODNOST? Več kot pet let je minilo, odkar je Nissan svetu predstavil leafa, lani pa je v Tokiu postavil na ogled konceptni avtomobil IDS.

erjetno pri tem ne bi bilo posebnega razloga za kdo ve kakšno navdušenje, če se ne bi za njim skrival prav naslednik vozila, ki je, pa če to priznamo ali ne, v petih letih, kolikor obstaja, svet moderne mobilnosti dobesedno obrnil na glavo.

Zdaj je seveda lahko biti pameten

A bodimo iskreni. Ko se je leaf prvič pojavil v svoji produkcijski obliki, je svet to pospremil z zanimanjem, vendar še zdaleč ne z navdušenjem, kaj šele z evforijo. Kajti za njegovo obliko bi težko rekli, da je privlačna: njegov značilni videz je rezultat poskusov, da bi – glede na temeljne zakonitosti aerodinamike – iz vsega skupaj iztisnili največjo učinkovitost. Zaradi tega so imeli oblikovalci precej zvezane roke, po drugi strani pa jih je to prisililo v ustvarjanje oblike, ki bo, če že nič drugega, zagotovo vzbujala

pozornost v prometu. Sicer pa je bil videz tukaj tako ali tako manj pomemben.

PRVI ELEKTRIČNI AVTOMOBIL S SPODOBNO HITROSTJO

Njegova karoserija je zdaj izdelana iz ogljikovih vlaken.

Leaf je pomemben predvsem zato, ker je prvi povsem funkcionalen in popolnoma električni avtomobil, ki je lahko dosegel več kot spodobno hitrost (150 km/h), v njem se je lahko prevažala družina z vso prtljago, imel je dokaj dober doseg in se je razmeroma hitro polnil, najpomembneje od vsega pa je to, da je postal dostopen širokim ljudskim množicam. No, morda ne ravno vsem, vsekakor pa je bil ljudem dostopen bolj od vseh prejšnjih električnih avtomobilov. Torej ni nič čudnega, da se je razmeroma hitro razširil po vsem svetu. To, kar prinaša njegova nova

generacija, sicer še vedno v konceptni obliki z imenom IDS, pa bi utegnilo pustiti še večjo sled od samega izvirnika. Njegova karoserija je zdaj izdelana iz ogljikovih vlaken, kar bo korenito zmanjšalo maso, poleg tega pa bo z višino 1380 milime-

trov tudi bistveno nižji od sedanjega modela. Vendar pa je vse to manj pomembno od dejstva, da bo IDS svojemu vozniku omogočal tudi avtonomno vožnjo.

ŽE LETOS MOŽNOST SAMOSTOJNE VOŽNJE?

V nasprotju od klasičnega načina uporabe (»manual drive«), pri katerem voznik sam upravlja vozilo in ima na voljo krmilo (v konceptni obliki je izvedeno tako, kot da bi ga navdahnile konjske uzde), lahko zdaj izbere obliko »piloted drive«. Krmilo tedaj izgine za armaturo z in-

strumenti, na njegovem mestu pa se pojavi velik zaslon, kar se sicer zdi kot izjemno učinkovita rešitev, a iskreno dvomimo, da ga bomo videli tudi v produkcijski obliki. Če že ne zaradi česa drugega, pa zaradi dejstva, da je to v nasprotju z zahtevami avtonomne vožnje na način, ki ga je do zdaj promoviral Nissan. V skladu s temi zahtevami mora imeti voznik v takšnem avtomobilu v vsakem trenutku možnost, da prevzame upravljanje vozila v svoje roke. A to so pravzaprav podrobnosti, saj bo Nissan avtonomno vožnjo predstavljal v več stopnjah, od katerih bo prva – po sedanjih načrtih naj bi se to zgodilo že LETOS – ponujala možnost avtomatizirane vožnje po enem pasu avtoceste, v prometni gneči pa vožnjo ob ustrezni pomoči. Dve leti pozneje bo mogoče med vožnjo menjati prometni pas, leta 2020 pa bo vozilo samostojno vstopalo v križišča in s tem pridobilo tudi možnost samostojne vožnje v mestnem okolju. Zdaj je vsekakor treba omeniti tudi to, da IDS promovira novo baterijo z močjo 60 kWh, ki bo prihodnjemu leafu omogočila doseg do zdaj nepredstavljivih 500 in več kilometrov. Polnjenje naj bi bilo brezžično, podobno kot se že zdaj polnijo nekateri mobilni telefoni. IDS je trenutno zgolj zasnova, dejstvo pa je, da prav vse govori v prid temu, da ga utegnemo na cesti – in to v zgolj neznatno spremenjeni obliki – videti razmeroma kmalu oziroma že čez kakšni dve leti. In kaj sta dve leti, ko pa živimo v času, ko se je že zdavnaj začela prihodnost? (vf)

Naročite SEDEM Naročam SEDEM (ustrezno označite):  trimesečna naročnina z 10 % popustom (13 številk): 22,23 EUR  polletna naročnina s 15 % popustom (26 številk): 41,99 EUR  letna naročnina z 20 % popustom (52 številk): 79,04 EUR NAROČILNICA: Ime in priimek:__________________________________ Naslov:___________________________________________ Poštna številka, kraj: _______________________________ Telefon ali e-pošta: ___________________________________ Podpis: ________________________________________________ Naslov za pošiljanje časopisa (če želite časopis podariti): Ime in priimek:______________________________________________ Naslov:_________________________________________________________ Poštna številka, kraj: _______________________________________________ S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročila. Splošni pogoji so objavljeni na www.media24.si.

Za naročilo pokličite 01 5880 363 ali 5880 365 (vsak delavnik od 8. do 16. ure), po e-pošti na narocnine@media24.si ali pošljite izpolnjeno naročilnico na naslov: Salomon d. o. o., Ljubljana, Naročnine, Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče. Časopis začnemo pošiljati po plačilu položnice. Položnico za plačilo naročnine boste prejeli po pošti. Vaše naročilo velja do vašega preklica. Če bi želeli prekiniti naročniško razmerje, je treba pisno ali po telefonu obvestiti naročniško službo. Z naročilom potrjujete, da se strinjate z vsemi pogoji, navedenimi v ponudbi.