Sedem st06 12 02 2016 by Bebic

Politično kadrovanje

vsak petek širši pogled 1,90 € | številka 6 | letnik II

Petek, 12. 2. 2016

Glavno je, da so naši! Vračajo se stari obrazi (str. 2-3)

OGRAJENI SVET

Globalno zapiranje mej

Za Sedem pišejo tudi: Jure Aleksič Tadej Golob Izak Košir Žiga Kariž Matevž Šalehar Hamo Stane Mažgon Mitja Vilar

Nik Škrlec

Igralec in spominski atlet Slovenski rekorder v recitiranju decimalk števila pi (str. 25-27)

Božo Dimnik

Zgovorni zemljevid ograj po vsem svetu. Njihovo število zadnji dve leti narašča v sorazmerju z rastjo neenakosti med revnimi in bogatimi. (str. 4-8)

Nimamo politikov, ki bi kaj razumeli Kdo je v resnici kriv za spore s Hrvaško. (str. 33-36)

Esad Babačić

Zgledujemo se po napačnih herojih Pesnik, mislec in večni panker (str. 30-31)

Od 1. januarja se jih lahko rešuje tudi z vlogami varčevalcev. (str. 10-11)

Turčija »Begunce lahko damo na avtobuse« Erdoganova grožnja Evropski uniji (str. 15-16)

Politika

preberite

Četrtek, 5. november 2015

EPSKI DVOBOJ

Nasveti

Ta teden prinašamo Hekerji

Četrtek, 5. november 2015

Gibanje spreminja svet

Pozitivna Psihologija

Moč Ljudje majhnih

POT DO SREČE Pozitivna psihologija je mlada veja psihologije, ki se ukvarja s

Preberite

Četrtek, 5. proučevanjem november sedem 06 12. 2. 2016 COLOR CMYK 2015 dejavnikov, stran 41

ki naše življenje delajo dobro, polno, izpolnjujoče in nam pomagajo uresničevati vse naše 41 potenciale.

dejanj Dvoboj

Goran Janus

Šport na vse ali nič timistični, zadovoljni, srečni, hvaležni; da bomo znali opaziti tudi lepe stvari okoli nas. Si predstavljate svet, v katerem bi bili ljudje prijazni drug do drugega, se spoštovali, cenili dobre lastnosti pri drugih in

Petek, 12. februar 2016 z veseljem nekoga pohvalili?

Jaz si ga. In že danes si lahko Piše: Dr. Polona Gradišek skupaj začnemo prizadevati za tak svet. Za začetek z majhozitivna psiho- nimi prijaznimi dejanji, ki nas logija poskuša nič ne stanejo, a imajo veliko z znanstveni- moč. mi raziskavami odgovarjati na NASMEH, KI SI GA vprašanja, kot ZAPOMNIŠ so: Kaj je sreča? Kako jo doseči? Bil je deževen jesenski dan. Katere so pozitivne lastnosti Kolo je počivalo v kolesarnipri ljudeh in kako jih razvija- ci, jaz sem se po dolgem času odpravila poli opravkih ti? Kako ohranjati Piše: optimizem planet. Zazto bodo moraUrban spet Klančnik Ko sem in zakaj je ta pomemben? li razviti kar nekaj popolFoto: NASA mestnim avtobusom. stanovih pred tehnologij, ki Kako povečati zadovoljstvo v vstopala v avtobus, noma fanta, službi? Kako red kratkim so menoj bodo tudi na splošno vplinaj pomagapri NASI obja- najbrž vale našestoraziskovanje vesomo otrokom, vili, da je pro- šolca, lja invozniku morda posredno tudi da da bodo razjekt JourneyTo- razlagala, na naša življenja. vijali svoje Mars (Potovanje bosta plačala dve osebi. talente? RAKETE na Mars) v polnem teku, zaORJAŠKE plačilonaj bi leta 2018 Predvidoma in predstavili načrte, kako Prvo POZITIVNI šlo naslednico skozi, slavne ranaj bi v prihodnosti osvoji- jedobili POL pri drugem je ŽIVLJENJA zapiskalo: urPsihologija se je v preteklosti bana je bila prazna. Fanta sta ukvarjala predvsem s pre- se obupano pogledovala, niprečevanjem in zdravljenjem sta vedela, kaj storiti. Pa sem težav in motenj, sodobna se oglasila in rekla, da bom pozitivna psihologija pa se plačala vozovnico za drugega usmerja na pozitivni pol ži- fanta. Zasvetile so se jima oči, vljenja. Če nekdo uspešno od- oddahnila sta si, ker sta lahpravi neko težavo, namreč še ko nadaljevala pot, voznik pa ne pomeni, da je tudi zadovo- tudi, saj je bil že čas, da odpeljen in srečen. Zakaj bi ostali lje s postajališča. Meni pa se je na »točki nič«, če pa lahko lju- na obraz narisal velik nasmeh dem pomagamo, da dosežejo in tam ostal še dolgo. Zato ker več kot le »odsotnost težav«, sem imela priložnost narediti da torej zaživijo zadovoljno in majhno dobro stvar, zaradi kasrečno? tere sem bila še ves dan dobre Znanstvene ugotovitve iz po- volje. zitivne psihologije nam lahko Prav občutja, kakršna so opipomagajo, da bomo bolj op- sana v tem dogodku, prouču-

Graditelj je tip človeka, ki razmišlja drugače, zunaj obstoječih okvirov.

(str. 46) Liquaspiet

Ficipsam dolo officabor Navidezno audit facea Zabava doluptassint za bližnjo Sit omniat prihodnost

Nemqui Svet ni demporumet aperuptatibil pravi, ustvaril ga je asperio et aut mos quas. računalnik. A je vseeno prelisičil možgane. Ficipsam dolo

Ta teden preberite

jejo raziskovalci v pozitivni psihologiji. Ko sem tisti večer razmišljala o dogodku na avtobusu, sem se spomnila, da sem bila na koncu osnovne šole tudi sama (str5) v podobni situaciji. Liquaspiet Na drugem koncu Ljubljane sem iskala trafiko, da bi kupila žeton za avtobus do doma. Ravno Ed qui sem opravila izpit iz klavirja, želela sem pohiteti domov, trafike pa nikjer. Mimoidočo gospo sem vprašala, kje lahko kupim žeton. Pa mi ga je kar dala. Bil je rumene barve kot moja oblekica z rožicami in velikim ovratnikom. Kdo ve, ali je gospa takrat vedela, kako zelo mi je polepšala dan. In kako mi izkušnja še zdaj, po astronavte v zena Luno. V poročilu NASE spraviti toliko pomaga tudi piše, daletih bo SLS lahkoohranjati mljino orbito. Nato bodo optimizem. odpeljala ljudi na Mars in potrebovali poseben pogon,

aut

(str. 47) VALENTINO ROSSI. Potem ko je NASA razkrila, da obstaja officabor audit Um est, simet faceaassint na Marsu tekoča voda, so vse oči oprte v Rdeči planet. In kot quianihitat.Telefonija omniat Sit omniat kaže, se pri NASI na vso moč pripravljajo, da bi naSit»našega Oblika Nemqui Nemqui soseda« človek stopil okoli leta 2030. in udobje demporumet

Znate videti lepe stvari?

kete space shuttle. Imenovala naj bi se SLS in bo lahko v orbito ponesla 70 ton opreme, na Mars pa naj bi je z njo poslali kar 130 ton. SLS bo visoka 116,5 metra in bo največja raketa, kar jih je izdelalo človeštvo. Poleg tega bo tudi precej močnejša od recimo rakete Saturn V, ki je ponesla astronavte Apolla

Samo komplicirati ne smeš

demporumet aperuptati aperuptatiSit omniat asperio et aut asperio et Nemqui Nogomet tudi na druge lokacije mos glo- kiquas. jih bo v približno sedmih demporumet autdomos boko v vesolju. mesecih pripeljal Marsa. quas (str. 26) Kmalu večni Obstajata dva načrta: prvi, dolupta. asperio et aut klasični bi uporabljal raEKSPERIMENTALNI mos quas ketno gorivo, (str7) za kar bi bil POGONderbi Avtorica SLS bo poganjal sistem te- potreben tudi orjaški rezerOlimpija kočega vodika in tekočegaEdvoar, quivendar aut bi bil takšen (str. 10) kisika.Pozitivni A naloga SLS bo »le« način potovanja zelo drag. ima 3 točke Oltorum Equo pogled naskoka pred Equo magnatin Dr. psihologije Polona Mariborom. magnatin

eostis. Gradišek je priznana (str. 41-42) eostis. strokovnjakinja za Svet ni področje pozitivne psiSit omniat pravi, hologije. Medbil drugim ustvaril ga jeNemqui je napisala prispevek demporumet o upanju za knjigo The računalnik. World Book ofAHope, je vseeno aperuptati ki bo izšla jeseni, svoasperio et aut prelisičil je znanje in pozitiven mos quas. možgane. pogled na svet bo vsak (str10) (str.z27) teden delila tudi vami. Tenis

Novak Oltorum ĐokovićUm est, simet

Odločen, quianihitat. da osvoji sezonski Sit omniat grand slam Nemqui Pred Goranom Janusom je peta zima, v kateri bo kot (str. 43) demporumet glavni trener slovenske reprezentance smučarje skakalce vodil asperio et aut mos quas proti najpogumneje postavljenim ciljem. Kaj drugega mu po

PRVA LIGA

izjemni lanski sezoni niti ne preostane.

Foto: M24

Priprave na krizo Nova pravila za reševanje bank

(str. 32)

Aktualno

POLITIČNO KADROVANJE KADROVSKE SPREMEMBE na vrhu SDH in NLB so na najvplivnejše položaje v državnem gospodarstvu prinesle stare obraze. Ljudi, ki so prek NLB v skorajšnji bankrot pahnili vso državo.

Glavno je, 18. decembra 2013 je bila opravljena dokapitalizacija NLB v višini 1,551 milijarde evrov.

POLITIČNO KADROVANJE JE STALNICA

Piše: Žiga Kariž

orala. Etika. Pravičnost. Novi obrazi. To so besede, ki so odmevale v javnih nastopih Mira Cerarja v predvolilnem obdobju. V zaključnem predvolilnem govoru je rešitelj naroda Slovence med drugim nagovoril tudi z besedami: »Zdaj ste lahko že spoznali, da za nami ni nobenih kapitalskih, interesnih, botrskih ali kakršnih koli ozadij,« in prepričal 34,5 odstotka vseh, ki so se udeležili volitev, da so volili zanj oziroma za njegovo stranko. V prvih tednih po volitvah je naš novi predsednik vlade, človek, ki naj bi vrnil zaupanje v politiko in »počistil z nesnago«, pojasnil, kako bo uresničeval svoje obljube. Septembra 2014 je v intervjuju za Radio Slovenija volivcem všečno napovedal: »Preučili bomo stanje v državnih bankah, Slovenskem državnem holdingu ter preostali državni lastnini in kadrovsko ukrepali le, če bomo ugotovili, da so zamenjave potrebne.«

Da vsaka nova vlada ne bi opravila nekaj kadrovskih zamenjav na ključnih položajih, seveda ne moremo pričakovati. Vsakdo si pač želi sodelovati z ljudmi, ki jim zaupa in ki delijo njegove poglede na razvoj Slovenije. A kadrovske čistke pri nas so po vsakih volitvah precej temeljite. Borut Pahor je v času svoje vladavine v treh letih zamenjal 218 ljudi v javni upravi, Janez Janša je to številko dosegel že v prvem letu svojega drugega mandata. Ključne položaje je s svojimi ljudmi popolnila tudi Alenka Bratušek. Uradni razlogi za zamenjavo so uradno sicer vedno drugačni, a v resnici vedno enaki. Zlasti če govorimo o vodilnih položajih v podjetjih, ki so v državni lasti. Glede na izkušnje iz preteklosti nekemu krogu ljudi zagotavljajo dostop do donosnih pogodb, zaposlitev, ugodnih kreditov in še česa.

VSAK SLOVENEC PLAČA 6600 EVROV

Posledice takega ravnanja v preteklosti danes čutimo na vsakem koraku. Vsak slovenski davkoplačevalec je bil v obdobju 2007–2013 zaradi slabega upravljanja državnega premoženja že oškodovan za 6600 evrov. Študija GZS o po-

kov BDP. Glede na izračune Polone Domadenik z Ekonomske fakultete znaša negativni vpliv vmešavanja politike v upravljanje državnih družb kar 110 milijonov evrov na leto.

PRAZNE OBLJUBE

Pa poglejmo, kako se je kadrovanja v podjetjih lotila vlada najbolj etičnega med dosedanjimi predsedniki vlad. Tistega, ki je obljubil, da bo preučil stanje in kadrovsko ukrepal le, če bodo zamenjave potrebne.

DARS

menu in stroških državnega lastništva, ki jo je v svojih letnih priporočilih povzela tudi Evropska komisija, dokazuje, da je neoptimalno upravljanje državnih družb in bank v obdobju 2007–2013 povzročilo javnofinančno breme v višini 13 milijard evrov. Naš javni dolg danes presega 80 odstot-

Marko Jazbec jepredsednik uprave SDH, ki skrbi za 13 milijard evrov vredno premoženje Republike Slovenije.

Prva odmevna kadrovska zamenjava se je zgodila v Družbi za avtoceste Republike Slovenije. Avgusta lani je javnost najprej presenetil predsednik nadzornega sveta Robert Ličen, ki je na tiskovni konferenci medijem pojasnjeval, da ga je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pozval k zamenjavi takratnega predsednika uprave Darsa Matjaža Kneza. Po večdnevnem obtoževanju in dokazovanju, kdo je komu kaj rekel in kdaj, je odstopil del nadzornega sveta, Knez pa je ostal na svojem položaju. A le začasno. Pred dobrim mesecem dni so ga brez večjega razburjanja javnosti zamenjali, začasno pa je njegov položaj prevzel Tomaž Vidic, prej član nadzornega sveta. Uradni razlog

za zamenjavo naj bi bil ustanovitev hčerinskega telekomunikacijskega podjetja Delkom. A Dars je zadnja leta ob krčenju stroškov posloval solidno, obveznosti do posojilodajalcev sproti poravnaval in hkrati ustvarjal dobiček, ki ga je država z dividendami preusmerjala v svoj proračun. Tako zagotovo niso daleč od resnice tisti, ki trdijo, da je bil pravi razlog za zamenjavo izbor ponudnika za izvedbo elektronskega cestninjenja. V igri je namreč okoli 100 milijonov evrov.

DUTB

Da je Cerarjeva izjava o tem, da za njim ni »nobenih kapitalskih, interesnih, botrskih ali kakršnih koli ozadij«, bolj ali manj puhlica, se je začelo kazati ob obračunu s tujimi bančniki v DUTB. Ko so se ti odločili precej na silo poseči v lastniško strukturo Save, d. d., pod okriljem katere deluje tudi Sava Turizem, ki ima v lasti večji del slovenskih turističnih zmogljivosti, se je hitro pokazalo, kdo v Sloveniji drži vajeti v rokah. Na tiskovni konferenci, na kateri se je pojasnjevalo, zakaj morajo tujci zapustiti slabo banko, je za govorniški oder stopil Metod Dragonja, državni sekretar na Ministrstvu za finance. Medtem ko je razlagal, da ne gre za politično vmešavanje v korporativno vodenje, je v isti

Aktualno

PETEK, 12. 2. 2016

predsednik uprave, moral odstopiti. Marko Jazbec je bil pri navajanju razlogov, zaradi katerih je SDH želel njegov odstop, precej nejasen. »Medja je večino časa deloval kot odgovoren predsednik uprave, so pa nekatere zadeve, vezane na pretekle aktivnosti in v povezavi s kadrovanjem v nadzorne svete NLB, ki so nam potrdile dodatno nezaupanje,« je dejal, potem ko je SDH objavil novo sestavo nadzornega sveta banke. Ta je doživel temeljito prevetritev. Število članov so povečali s sedem na devet. Največ negodovanja javnosti pa je povzročilo imenovanje treh nadzornikov, ki so v NLB delovali v času, ko je banka pridelala milijardno luknjo. Anton Ribnikar, Anton Macuh in Janko Gedrih so namreč nekdanji dolgoletni zaposleni v NLB in družbah v tujini iz Skupine NLB. Prva naloga nove sestave nadzornega sveta bo izvedba mednarodnega razpisa za položaj novega predsednika uprave NLB. A skorajda ni medija v Sloveniji, ki ne bi poročal, da je glavni kandidat za zmago na razpisu že znan: David Benedek, prav tako nekdanji član uprave NLB, v času, ko so NLB pripeljali čez rob preživetja.

Metod Dragonja je očitno človek, ki bo ustavil prodajo največjih državnih podjetij.

da so naši!

BREZ PRESENEČENJ

Foto: STA

sapi izjavil tudi, da bodo postopek prestrukturiranja Save speljali na drugačen način in to družbo prenesli nazaj v SDH. S tem je rešil premoženje ljudi, ki so povezani z več tajkunskimi zgodbami. Žrtev boja za Savo je bil vsaj navidezno Matej Narat, tedanji predsednik uprave Save in nekdanji član uprave NLB. Ko se je vlada znebila tujcev, je podal odstopno izjavo, se umaknil s položaja predsednika uprave, a ostal v podjetju. Na čelo DUTB je namesto tujih bankirjev, ki so uresničevali poslanstvo DUTB z odprodajo slabega premoženja, prišel Marko Simoneti, nekdanji predsednik nadzornega sveta NLB.

SEDMICA

Riše: Matjaž Bertoncelj

SDH

Tisti, ki želi nadzirati 13 milijard evrov vredno državno premoženje, mora obvladovati Slovenski državni holding (SDH). Kako pomembno je, kdo ga vodi, smo lahko videli, ko se je odločalo o prodaji Telekoma. Matej Pirc in Matej Runjak, ki sta tedaj sestavljala upravo SDH, bi morala v skladu z vladno strategijo odprodaje državnega premoženja poskrbeti, da Telekom dobi novega kupca. A ta vlada zaveze, ki jih je sprejela prejšnja, očitno vidi malce drugače. Odločitev o tem, ali prodati Telekom ali ne, sta si vlada in SDH podajala kot vroč kostanj, dokler se ni potencialni

Finančni minister Dušan Mramor se je v času ključnih kadrovskih menjav umaknil na dopust v Francijo.

kupec Cinven odločil, da ima vsega dovolj, in se umaknil iz posla. Kmalu zatem je sledila menjava v vrhu SDH. Čeprav je vlada delo Runjaka in Pirca ocenila pozitivno in nanj ni imela pripomb, sta morala oditi. Glavni upravljavec državnega premoženja je postal Marko Jazbec. Nekdanji član uprave NLB, ki je skopala milijardno bančno luknjo, in tesen sodelavec Mateja Narata. Kljub temu da naj bi bil Jazbec del preiskav

o bančni luknji, mu je predsednik vlade dal podpro v skladu s pravnim načelom, da je vsak nedolžen, dokler mu ne dokažejo, da je kriv.

NLB

Jazbec je zavihal rokave in se lotil dela tam, kjer so mu razmere najbolj poznane. Čeprav se je poslovanje banke NLB v zadnjih letih stabiliziralo in je v letih 2014 in 2015 po dolgem času ponovno ustvarila zgleden dobiček, je Janko Medja,

Miru Cerarju je od velikih besed o tem, da za njim ni botrskih ozadij, ostalo bore malo. Res je, da ljudje, ki jih je imenoval na čelo vodenja državnega premoženja, pomenijo, da se bo prodaja naših podjetij praktično ustavila oziroma se bo izpeljala tako, da bo država ohranila vpliv v podjetjih. Na prvi pogled bi moral biti velik del njegovih volivcev s tem zadovoljen. A način, kako so ti ljudje delovali v preteklosti, nam daje slutiti, da se vrača klientelizem, s katerim so si nekatere strukture praktično prilastile državno premoženje in ga skoraj uničile. Ni narobe to, da ima država v lasti podjetja, ki so zanjo strateškega pomena. Narobe je, da se vodenje zaupa ljudem, ki so to zaupanje nekoč že grdo izrabili in močno škodili vsem državljanom ter nas pripeljali na rob propada. Miro Cerar jim je očitno dal možnost, da delo dokončajo.

Aktualno

OGRAJENI SVET

PIŠE: Foto: Andrej Križ

Mitja Vilar,

industrijski oblikovalec inovator in nezadovoljen državljan

Begunci export DOGOVOR med policijami na balkanski begunski poti je uresničitev moje šale izpred leta in pol.

lasi se takole: če bi Evropska unija funkcionalno pismenost svojih vodilnih dala na bolšji trg in tam za svetovalca najela kakšnega prodajalca stare šare, bi begunce naložili v Siriji in jih prepeljali na želeno lokacijo v Unijo. Cena bi bila enaka, kot jo imajo sedaj tihotapci, varnost bi bila neprimerno večja, žrtev nič. 5500 evrov za odraslo osebo in pol toliko za otroka pomeni povprečje približno 4000 na osebo. Pri pol milijona je to 2000 milijonov ali dve milijardi evrov. In nobenega brezplačnega dela prostovoljcev, zgolj redne zaposlitve za nekaj tisoč ljudi, ki bi skrbeli za vse – kar bom morda ob priložnosti kot dobro šalo predstavil javnosti. Imenuje se celovita obravnava prihoda beguncev v neko okolje in njihovo prilagajanje razmeram. Dve milijardi je denar, na katerega je, »čez palec«, letno ob štiriodstotni obrestni meri 80 milijonov evrov obresti.

Ljudje v Siriji imajo neprimerno manjšo podporo kot medvedi v Sloveniji. Tihotapcem bi odvzeli ključni del zaslužka, vključili pa bi tudi genialno politiko našega finančnega ministra dr. Mramorja in vsak begunec bi nujno vzel račun. In fantje s Fursa bi mu v arabščini napisali, da mora račun shraniti do prihoda na končno destinacijo. Seveda bi naredili biznis tudi informatiki, saj ne vem, ali sta v Ljubljani več kot ena ali dve tipografiji na računalniku v arabščini. 22-odstotni DDV pomeni pri

dveh milijardah 440 milijonov evrov davka. Od beguncev bi lepo živeli letalski prevozniki, kajti stroški poleta bi bili okrog 8 do 10 evrov na osebo. Lepo bi živeli avtobusni prevozniki, lepo osebje, ki bi pripravljalo halal hrano, gradilo kontejnerje, skratka – iz beguncev bi se dalo narediti pošten posel. In vzeti tihotapcem denar.

POLITIKI EU NIMAJO SPOSOBNOSTI ZA MIR

Druga zadeva je odprava sankcij EU proti Rusiji, pod pogojem takojšnje prekinitve napadov na Sirijo in pobijana civilistov, vključno z ZDA pa bi morali namesto orožja tja poslati hrano in sanitetni material. Mir pomeni, da se začne graditi, da imajo ljudje delo. A politiki EU nimajo znanja, s katerim bi zagotovili mir. Nimajo sposobnosti. Mi, ki nismo izobraženi, rečemo, da nimajo nečesa, zelo jasno definiranega. Sirija ima ogromne zaloge nafte, a je njena infrastruktura bistveno drugačna kot v Kuvajtu, Bahrajnu ali Savdski Arabiji. Njena arhitektura je scensko delo iz LGL, iz predstave Trenutek po tem. Po tem, ko je meteorit premera 4 km treščil v predmestje Damaska. Sirija bi lahko bila delna rešitev tudi kurdskega problema. 22 milijonov Kurdov živi v treh državah, kjer je skupni imenovalec ta, da jih skušajo iztrebiti. No, nekaj ljudi v Sloveniji bi to naredilo z Romi, a se ne smejo obnašati tako, kot mislijo. Ne zaradi Romov, ampak zato, ker bi nas Evropejci imeli za primitivce. Mi pa vsi vemo, da to nismo, mater jim ... Tragedija, ki smo jo videli v Bosni, Libiji, Afganistanu, je empiričen dokaz za to, da so tako evropski kot svetovni voditelji ne le egoisti, ampak neumni. Iz preteklih tragedij se ničesar ne naučijo. Koliko živalskega je v človeku, nam tehnologija današnjega dne prinese v dnevno sobo ali pametni telefon. Ne le v Sloveniji, tudi v EU se ljudem ne da protestirati proti iztrebljanju drugih; otrok, žensk, starejših. Politikom seveda ne. Ljudje v Siriji imajo neprimerno manjšo podporo kot medvedi v Sloveniji. Kaj je ključno sporočilo, ki ga imamo v procesu, po Angelino, »multikulti«? Begunci, vzemite račun. Slovenska zunanja politika in avstrijski zunanji minister imata enako ime.

Globalno zapiranje mej

EVROPSKI VODITELJI so nam več kot dve desetletji govorili, da je ena največjih vrednot v EU svoboda gibanja, in nas opozarjali na nesmiselnost temačnih časov železne zavese in meja, ki so ločevale Evropo. POZABLJENA POGODBA

Piše: Matej Klarič Foto: Reuters

“

omembno se je spominjati vseh tistih, ki so trpeli zaradi tega zidu, ne le v Nemčiji, ampak v vsej Vzhodni Evropi. Veliko ljudi je trpelo, da bi odstranili ta zid,« je ob 25. obletnici padca Berlinskega zidu, enega najpomembnejših mejnikov preteklega stoletja, predlani razlagala nemška kanclerka Angela Merkel. Pri tem si verjetno ni mislila, da bodo slabo leto pozneje v Evropi kot gobe po dežju začele rasti ograje.

Že marca davnega leta 1957 je bila podpisana Rimska pogodba, ki velja za eno temeljnih pogodb Evropske unije. Določala je štiri svoboščine, na katerih naj bi temeljilo evropsko povezovanje, med njimi prost pretok storitev, kapitala, dobrin in tudi oseb znotraj EU. Kako brez vizije so voditelji, ki trenutno vodijo EU, na primer kaže podatek, da so organizacije, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami, že pred leti svarile, da nam zaradi podnebnih sprememb, ki bodo povzročile lakote in suše, grozi prihod od kar 150 do 250 milijonov beguncev, ki v svojih državah ne bodo mogli preživeti. Politični birokrati, ki sledijo tehnokratskim rešitvam, očitno niso bili sposobni pripraviti strategij, s katerimi bi se pripravili na tovrstne izzive. Tako jih je zdaj presenetilo že število beguncev, ki ne dosega niti

enega odstotka vseh prebivalcev EU. Število beguncev, ki so jih na pot pognale razmere na Bližnjem vzhodu, pa ne dosega niti stotine števila vseh, ki bi se lahko selili v prihodnje.

SAMO JANUARJA VEČ MRTVIH KOT V ČASU BERLINSKEGA ZIDU

Nepripravljena Evropa je panično in na hitro začela postavljati ograje, ki naj bi beguncem preprečile pot v Evropo. O vzrokih, ki so pripeljali do njihovega bega, ne želi govoriti, saj bi bili tedaj ogroženi interesi političnih in ekonomskih elit. Desetletja so opozarjali na ne-

Igrača na makedonskogrški meji, ki so jo postavili iranski begunci v protest, ker niso mogli prečkati meje.

Aktualno

PETEK, 12. 2. 2016

dokončane ali meje v gradnji načrtovane meje države brez ograj države z ograjami

smiselne žrtve, ki jih je povzročala železna zavesa, umiranje beguncev na morju pa kot da jih ne moti. Zgolj v zadnjem mesecu je na morski poti iz Turčije v Grčijo umrlo 309 ljudi. Lani je v Sredozemskem morju utonilo približno 3800 ljudi, kar je več, kot jih je v skoraj treh desetletjih umrlo pri prečkanju Berlinskega zidu. Po podatkih postdamskega Centra za sodobno zgodovino je v času Berlinskega zidu od leta 1961 do 1989 pri poskusu prebega na drugo stran nemške meje umrlo 138 ljudi.

torike ne preprečujeta odhoda v svet, ki se zdi v primerjavi z njihovim sanjski.

SLOVENSKI TEHNIČNI NESMISLI

CENA SVETOVNEGA KAPITALIZMA

Če bomo želeli preprečiti tovrstne tragedije, bomo morali začeti odpravljati vzroke zanje, od vojn do vse večje neenakosti. Le tako bomo namreč lahko preprečili, da ne bodo ograje, ki zdaj rastejo na mejah med državami, začele vse pogosteje ra-

127 ljudi

je lani v Sloveniji zaprosilo za azil. sti tudi znotraj držav. V najbolj razslojenih predelih sveta se namreč že dolgo dogaja prav to. Ne pozabimo, da je zaradi slabih razmer tudi pri nas vse več ekonomskih migrantov, ki v želji po boljši prihodnosti odhajajo v svet. Ali kot je nedavno v Zagrebu rekel Slavoj Žižek: »Če se želimo spoprije-

ti z begunsko krizo, moramo postaviti vprašanje, kako je do nje prišlo. Rešitev pa ni v tem, da se popolnoma odprejo meje beguncem, temveč v spremembi mednarodne politične in ekonomske logike funkcioniranja kapitala, ki ustvarja krizo. Begunci so cena svetovnega kapitalizma.« Pri tem je zelo zgovoren poda-

tek, da je od leta 1970, ko so migranti v svoje izvorne države poslali 0,1 milijarde dolarjev, ta znesek do leta 2011 zrasel na vrtoglavih 381 milijard dolarjev. Vzroki za migracije državljanov znotraj EU so pravzaprav zelo podobni tistim migracijskim tokovom, ki k nam prihajajo od zunaj. Pravzaprav nas ne more presenečati, da se države vse bolj ščitijo z gradnjo ograj. Pobuda za postavitev kar tretjine vseh svetovnih ograj je prišla v zadnjih dveh letih, prav v času izjemno velike rasti neenakosti in kopičenja bogastva v rokah vedno manjšega števila ljudi. Pa bodo te ograje brez poseganja v vzroke lahko zaustavile migracije? Kot kažejo januar-

Uradno so pri nas policisti leta 2014 obravnavali 768 ljudi, ki so nelegalno prečkali mejo, leta 2015 pa kar 378.604.

Sirski begunec je s svojim otrokom junija lani prosil za hrano na začasno zaprti meji s Turčijo.

ski podatki, se je število beguncev, ki so prišli v Grčijo, glede na lani še povečalo. V ledeno mrzlem januarju se je povzpelo na 58.600, kar je skoraj štiri tisoč več od rekordnega julija lani. Skoraj tretjina vseh, ki so doslej prispeli v EU, je otrok. Ljudem, ki nimajo več česa izgubiti, niti gradnja ograj niti zaostrovanje politične re-

»Kje imajo ti naši politiki pamet? Ali niso sposobni ali jim je vseeno za lastni narod? Oprostite, ne morem verjeti in dojeti,« tako je starejši gospod iz Slovenije v solzah komentiral dogajanje ob začetku postavljanja ograj na meji s Hrvaško. 11. novembra lani je namreč Slovenija začela postavljati t. i. tehnične ovire, čeprav so vladni predstavniki še nedolgo pred tem govorili, da takšne ograje pri nas ne bo. Bodeča žica, ki je bila izumljena za varovanje živine v ZDA, je tako začela vse bolj obdajati tudi slovensko mejo. Šlo je za prvo postavitev bodeče žice na našem prostoru po italijanski okupaciji dela slovenskega ozemlja med drugo svetovno vojno. S to razliko, da smo si tokrat žico začeli postavljati kar sami. Kako nepremišljeno je bilo ravnanje odgovornih, ki so žico postavili tudi tam, kjer beguncev nikoli ni bilo, se je dokončno pokazalo ob poplavah, ki so žico močno poškodovale. Vlada se je zato odločila, da bo na nekaterih območjih umaknila bodečo žico, namesto nje pa postavila t. i. panelne

Veliko veselje ob rušenju berlinskega zidu, ki je padel novembra leta 1998.

Aktualno

Ograje po svetu Država postavljalka

Mejna država

Najavljena/začetek gradnje

Zgrajena

Razlog

Alžirija

Maroko

1954, 2015

1962, še ni dokončana

Libija

2015

Še ni dokončana

Priseljevanje, tihotapljenje, spori med državama Varnost

Avstrija

Slovenija (3,7 km na 2015 obmejnem prehodu Šentilj)

2015

Priseljenci

Bocvana

2008

Priseljevanje

Zimbabve

2003

Bolgarija

Turčija

2013, 2015 (podaljšana) 2014, 2015

Priseljevanje

Ciper

Turški Ciper

1974

Teritorialni

Egipt

Gaza (Palestina)

1979, 2009

2009

Priseljevanje, teritorialni

Grčija

Turčija

2012

Priseljevanje

Bangladeš

1986

1996

Priseljevanje

Pakistan

1990

2004

Varnost

Mjanmar

2003

Še ni dokončana

Varnost, tihotapljenje

Butan

2015

Še ni dokončana

Varnost

Afganistan

2000

Skoraj v celoti dokončana Tihotapljenje

Pakistan

2011

Irak

2015

Priseljevanje, varnost, tihotapljenje Priseljevanje, varnost

Turčija

2014

Še ni dokončana

Odnosi med državama

Palestinska ozemlja v Gazi

1993

Varnost

Libanon

2001

Še ni dokončana

Priseljevanje

Egipt

2010

2013

Priseljevanje

Palestinska ozemlja (Zahodni 2012 breg)

Še ni dokončana

Varnost

Sirija

2013

Priseljevanje, varnost

Jordanija

2015

Še ni dokončana

Priseljevanje, varnost

Irak

2015

Še ni dokončana

Varnost

Južna Afrika

Mozambik

1975, 2012

1975, še ni dokončana

Priseljevanje

Zimbabve

1985

Priseljevanje

Južna Koreja*

Severna Koreja

1977

1979

Varnost, teritorialni

Kazahstan

Uzbekistan

2006

Še ni dokončana

Tihotapljenje

Kenija

Indija

Iran

Izrael

Jordanija

Somalija

2015

Še ni dokončana

Priseljevanje, varnost

Kitajska

Severna Koreja

2006

2012

Teritorialni

Kuvajt

Irak

1991, 2004 (prenovljena 1991, 2004 in podaljšana)

Varnost

Latvija

Rusija

2015

Še ni dokončana

Teritorialni

Litva

Rusija

2015

Še ni dokončana

Teritorialni

Makedonija

Grčija

2015

Priseljevanje

Malezija

Brunej

2015

Še ni dokončana

Tihotapljenje

Indonezija

2015

Še ni dokončana

Tihotapljenje

Tajska

2015

Še ni dokončana

Tihotapljenje

Alžirija

2015

Spori med državama

Maroko

Zahodna Sahara

1980

1987

Varnost

Mehika

Gvatemala

2015

Še ni dokončana

Priseljenci

Mjanmar

Bangladeš

2009, 2014

Še ni dokončana

Varnost, tihotapljenje

Namibija

Angola

2015

Še ni dokončana

Prenašanje živalskih bolezni

Oman

Jemen

2014

Še ni dokončana

Varnost

Afganistan

2007

Še ni dokončana

Varnost, tihotapljenje, teritorialni

2003

2004

Priseljevanje, varnost

Združeni arabski emirati

2005

Še ni dokončana

Varnost, tihotapljenje, teritorialni

Oman

2005

Še ni dokončana

Priseljevanje

Irak

2006

2014

Varnost, tihotapljenje

Katar

2010

2013

Priseljevanje

Hrvaška

2015

Še ni dokončana

Priseljenci

Maroko (eksklava Ceuta)

1993, 1995 (povečana), 1993, 1995, 2005 2005 (prenovljena) 1996, 2005 (postavljena 2005 še dodatna ograja)

Priseljevanje, tihotapljenje Priseljevanje, tihotapljenje

Pakistan

Savdska Arabija Jemen

Slovenija Španija

Maroko (eksklava Melilla) Tajska

Malezija

2013

Priseljevanje, tihotapljenje Teritorialni

BOLGARIJA PODALJŠALA OGRAJO S TURČIJO

VELIKI MAROŠKI ZID

Uzbekistan

2001

Ukrajina

Rusija

2014

Še ni dokončana

Kirgizistan

1999, 2004 (podaljšana) 1999, 2004

Afganistan

2001

Francija (Evrotunel)

2015

Priseljenci

ZDA

Kuba (Guantanamo)

1959

1964

Teritorialni

Mehika

1994

Še ni dokončana

Priseljenci, tihotapljenje

Združeni

Malezija

2013

Tihotapljenje

2005

Priseljevanje, varnost

Afganistan

2001

Priseljevanje

Uzbekistan

2001

Priseljevanje, tihotapljenje

* Nekateri viri trdijo, da je ograjo postavila Severna Koreja.

Vsakdo, ki stopi na tujo lastnino, lahko pričakuje presenečenje v obliki pekoče paprike, ki bo poškropila njegov obraz. Tako v madžarskem podjetju Umirs opisujejo svoje inovativne prijeme pri postavljanju preprek in ograj, ki varujejo zasebno lastnino. Posel omenjenemu podjetju z ograjami ne cveti samo zaradi državnih naročil, tudi na domovih čedalje več ljudi želi imeti visokotehnološko ograjo, še zlasti v Nemčiji. Lani so imeli kar osem milijonov evrov prometa. Sodeč po napovedanih gradnjah ograj se jim še boljši posel obeta v prihodnosti.

Priseljevanje, varnost

Tihotapljenje

Turkmenistan

Zaslužkarji Posel z ograjami cveti

politični skupnosti, pa z njo ni povezano po kopnem) Ceuta in Melilla, ki ju Maroko ne priznava, sta že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja zgradili visoko ograjo, ki je prebežnikom in tihotapcem oteževala prehod na špansko stran. Obe ograji sta bili povečani in posodobljeni leta 2005.

2015

arabski emirati Oman

In zakaj se je slovenska vlada sploh odločila za postavljanje bodeče žice? Čeprav je predsednik vlade Miro Cerar to večkrat zanikal, obstaja velika verjetnost, da je bila postavljena zaradi pritiskov iz EU, še posebej Nemčije. Sicer bi Sloveniji lahko grozilo, da bi jo izločili iz schengenskega območja. Kljub temu pa je veliko vprašanje, kaj lahko takšna ograja prinese. Ograja, s katero nekateri tudi dobro služijo, gotovo ne bo mogla zaustaviti večjega števila beguncev, otežuje pa življenje ljudi ob meji, uničila bo turistični del sezone. Veliko škodo dela tudi živalskim vrstam, ki redno prehajajo območje med državama. Ob trajni postavitvi ograje naj bi nekaterim vrstam grozilo celo izumrtje; najbolj ogroženi so že tako

Leta 2010 so na reki Evros na grški meji s Turčijo zgradili zid, ki je zajezil pritok beguncev. Območje, kjer zdaj stoji 12 kilometrov dolga ograja, je bilo glavna točka vstopa beguncev. Zaradi zidu se je tok preusmeril na Egejsko morje, kjer umira na tisoče beguncev.

Sirija

Velika Britanija

JE UKAZ PRIŠEL IZ NEMČIJE?

Najnovejša ograja, postavljena konec lanskega leta na severu Francije v Calaisu na terminalu pred Evrotunelom.

GRŠKA OGRAJA NA MEJI S TURČIJO

Turčija

Uzbekistan

ograje. S tem je priznala, da je naredila napako, ko ni poslušala krajanov, ki so opozarjali na možnost poplav, ki lahko odnesejo žico.

Varnost pred terorizmom Priseljevanje

Za podoben ukrep se je odločila tudi Bolgarija, kjer so lani policisti ubili begunca. 30 kilometrov dolgo in tri metre visoko ograjo z bodečo žico so podaljšali še za 82 kilometrov. 24 ur na dan jo nadzirajo oboroženi varnostniki. Ograji so dodali tudi infrardeče senzorje, ki zaznajo nočne prehode. V zadnjih dveh tednih so zaradi podhladitve umrli štirje begunci.

ŠPANSKE EKSKLAVE V MAROKU

Vse evropske ograje niso tako sveže. Španski eksklavi (ozemlje, ki pripada

Manj poznani Maroški zid z dolžino 2575 kilometrov dosega skoraj polovico velikosti Kitajskega zidu in je videti kot peščena ograja, ki deli celotno območje saharske puščave. Poleg peščenih pregrad ga sestavljajo tudi zidovi, ograje, bunkerji in minska polja. Gradnjo so začeli leta 1980. Razlog pa je bil konflikt z Zahodno Saharo, ki je eden najdaljših konfliktov na svetu. Do leta 1987 so postavili še pet dodatnih zidov. Zid varuje 160 tisoč vojakov in vojaški objekti, ki so postavljeni na vsakih 11 kilometrov ograje.

Aktualno

PETEK, 12. 2. 2016

maloštevilni risi, prav tako tudi medvedi in volkovi. Slovenska ograja je danes dolga že 157 kilometrov, kar je dva metra več od dolžine Berlinskega zidu. Vlada jo želi postaviti na večino od 670 kilometrov dolge meje s Hrvaško, s čimer bi ograja postala mnogo daljša od berlinske. Zdi pa se, da so zadnji dogodki (nasprotovanje krajanov in poplave) nekoliko upočasnili njeno postavljanje.

ZAČASNA ALI BREZČASNA?

Predsednik vlade Miro Cerar je sicer dejal, da bodo bodečo žico odstranili, takoj ko bodo to omogočale varnostne razmere. Pri tem pa ni bilo nikoli pojasnjeno, kaj naj bi to pomenilo. Spomnimo, da je bila ograja postavljena zaradi napovedi, da nam grozi prihod tudi do 30 tisoč beguncev na dan. Čeprav ta številka nikoli ni bila dosežena, je ograja ostala, celo postavili so jo na še več krajih. V EU se protipriseljenska retorika vse bolj krepi, begunci, ki nimajo skoraj ničesar izgubiti, pa tudi ne bodo prenehali prihajati. Tako ni videti, da bi se lahko razmere hitro umirile, vse tudi kaže, da se bodo z močnim obratom na desno po vsej Evropi še dodatno zaostrile. In čeprav naša vlada vztraja, da bo ograja le začasna, bi prav lahko zaradi omenjenih razlogov žal postala brezčasna.

V zadnjih dveh letih je bila najavljena kar tretjina novih ograj po svetu. Begunec z otrokom plava proti obali, potem ko se je čoln z migranti potopil 100 m stran od otoka Lezbos.

PERU

Zid sramote PO SVETU so zakrožile tudi podobe bodeče žice na vrhu več kot tri metre visokega in deset kilometrov dolgega betonskega zidu, ki ločuje predela perujske prestolnice Lime.

Piše: Erika Funa

ajnovejši del zidu je bil zgrajen pred štirimi leti, zato da bi ekskluzivno naselje Las Casuarinas, eno najbolj privilegiranih sosesk v državi, sicer del premožne mestne četrti Surco, zaščitil pred najrevnejšimi prebivalci mesta. Prebivalci Las Casuarinasa, med njimi Elke McDonald, ki tam živi že od leta 1985, v postavitvi zidu ne vidijo ničesar spornega: »Da je zid diskriminatoren? Vsakdo ima vendar pravico zagraditi svojo zasebno lastnino in jo s tem zaščititi,« je za BBC Mundo komentirala gospa McDonald, ki pravi, da je kakovost življenja v Las Casuarinasu najboljša v Peruju, saj se človek lahko podnevi varno sprehaja, ponoči pa mirno spi.

NA ENI STRANI BARAKE, NA DRUGI VILE Z BAZENI

Cene razkošnih nepremičnin v naselju, postavljenem v petdesetih letih prejšnjega stoletja na zasebnem zemljišču hriba San Franci-

KUVAJTSKO-IRAŠKA MEJA

Že leta 1991 je na 190 kilometrih meje z Irakom Kuvajt postavil ograjo. To je odobril celo Varnostni svet Združenih narodov. Kot je znano, je namreč tega leta Sadam Husein napadel državo, ki jo je imel za del Iraka. Električna ograja je široka in visoka kar 4,6 metra, varujejo jo stotine vojakov, čolnov in helikopterjev. Januarja 2004 se je Kuvajt odločil namestiti novo in daljšo ograjo na 217 kilometrih meje.

UZBEKISTANSKO-AFGANISTANSKA OGRAJA

Drugo najbolj zastraženo ograjo na svetu je Uzbekistan postavil na skoraj 224 kilometrih celotne meje z Afganistanom. Poleg žičnate ograje jo sestavlja še 380-voltna električna ograja, ki so ji dodane tudi mine, varujejo pa jo močno oboroženi vojaki. Ograjo so začeli graditi po največjih terorističnih napadih v New Yorku, da bi ustavili priseljevanje.

RAZDELJENA EVROPSKA PRESTOLNICA

Tudi v Evropski uniji obstaja razdeljeno mesto. Že od turške invazije leta 1974 je namreč Nikozija, glavno mesto Cipra, razdeljena na dva dela, turškega in grškega. Mejo upravljajo Združeni narodi. Celotna razdelitvena linija pa je dolga kar 180 kilometrov in se razteza po celotnem otoku.

DEMILITARIZIRANO MILITARIZIRANO OBMOČJE

Leta 1953 so med razdeljenima Severno in Južno Korejo ob dogovoru Združenih narodov in Kitajske postavili 250 kilometrov dolgo in štiri kilometre široko demilitarizirano območje, kakor ga še vedno imenujejo, čeprav je tam kar okrog milijon vojakov in številni stražni stolpi. Pravzaprav gre za najbolj zastraženo mejo na zemeljski obli. Od leta 1974 so v Južni Koreji odkrili štiri rove, ki so bili skopani pod območjem. Na meji je postavljen tudi skrivnostni zid, katerega obstoj zanikajo Južna

sco, od koder pogled sega na vso prestolnico, dosegajo tudi pet milijonov dolarjev, hiše pa so obdane z bujnimi zelenimi vrtovi z bazeni in varnostnimi sistemi. »Za varovanje soseske vsaka hiša na mesec plačuje 320 perujskih novih solov (85 evrov),« pravi Elke. Na drugi

njena hišna pomočnica in vratar, čez dan še vedno prihajajo na delo v Las Casuarinas. Seveda to poteka pod nadzorom varnostnikov, ob predložitvi osebnega dokumenta in pod pogojem, da se zatem spet vrnejo na drugo stran. Novi del zidu, ki ga je financirala soseska Las Casuarinas, dostop na drugo stran omejuje petim novim barakarskim naselbinam četrti San Juan de Miraflores. Ena od njih se imenuje Vista Hermosa, Lep razgled, saj je bilo od tam včasih čez mesto mogoče videti vse do morja. Odkar pa stoji zid, lahko otroci iz četrti San Juan de Miraflores, če jim uspe splezati dovolj visoko in se ob tem ne poškodujejo na žici, čez zid od daleč opazujejo kolesarje na novih kolesarskih stezah in najnovejše modele dragih avtomobilov v Las Casuarinasu, v daljavi pa se jim razkriva Larcomar, najbolj luksuzno trgovsko središče v državi, ki je v resnici oddaljeno le 30 minut.

Perujski razvojni model, ki pretežno temelji na rudarski industriji in izvozu surovin, je nakopičil bogastvo v rokah peščice zasebnih korporacij. strani zidu, v barakarskih naseljih mestnega predela San Juan de Miraflores, na golem, suhem in strmem terenu v ekstremni revščini in brez elektrike, tekoče vode ali kanalizacije okrog 485.000 obubožanih prebivalcev živi v barakah iz pločevine, kartona in plastike. Elke meni, da zid nikakor ne pomeni prekinitve odnosa s prebivalci na drugi strani, zlasti še zato, ker nekateri izmed njih, na primer

Koreja in ZDA. Po besedah novinarja in filmskega producenta Petra Tetterooja, ki je posnel sliko zidu, naj bi bil ta, kot so mu povedali v Severni Koreji, dolg 240 kilometrov, visok od 5 do 8 metrov in širok od 10 do 19 metrov. Obe Koreji pa naj bi tudi postavili električni rezilni ograji dva kilometra stran od meje.

BRAZILSKE VIRTUALNE OGRAJE

V letu 2013 je Brazilija napovedala gradnjo »virtualnega« zidu, ki ga nadzirajo z brezpilotnimi letalniki in s sateliti v dolžini skoraj devet tisoč kilometrov. Najprej pa so, že leta 2007, zaradi tihotapljenja začeli postavljati ograjo na meji s Paragvajem in z Bolivijo. Kljub velikemu nadzoru skeptiki opozarjajo, da je mejo izjemno težko nadzirati, saj gre skozi deževni gozd. Kljub velikemu nadzoru skeptiki opozarjajo, da je mejo izjemno težko nadzirati, saj gre skozi območje deževnega gozda in je je dostopne samo 20 odstotkov. Ve-

ZID ZA ZAŠČITO PRED REVEŽI

Pravzaprav se je »zid sramote«, kot so ga poimenovali perujski mediji, začel graditi že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v času prvih t. i. invazij v predmestja Lime. Prebivalci Las Casuarinasa tako imenujejo vpade revnih ljudi z goratega, nerazvitega in zaradi rudarstva pogosto kontaminiranega podeželja v prestolnico, kjer so začeli naseljevati za življenje velikokrat

činoma namreč leži v amazonskem pragozdu, na močvirnatih predelih ali pa mejo delijo reke. Varovanje petkrat daljšega območja kot je meja med Mehiko in ZDA, ki meji kar na 10 držav, je vsekakor velik izziv. »Virtualni« zid pa se že na meji med ZDA in Mehiko ni pokazal za učinkovitega, zato se postavlja vprašanje, ali je vredno vlagati tako veliko truda in denarja v varovanje tega območja. Brazilija

Najavljena gradnja

Paragvaj

2007

Argentina

2013

Kolumbija

2013

Francoska Gvajana

2013

Gvajana

2013

Peru

2013

Surinam

2013

Urugvaj

2013

Venezuela

2013

Bolivija

2007

Aktualno

sticij tujega kapitala. Odstotek zaposlenih v neformalnem sektorju se je po podatkih Jörga Plögerja v evropskem geografskem glasilu Cybergeo med letoma 1989 in 1991 zvišal z 48 na 58 odstotkov, število gospodinjstev, ki so zdrsnila pod prag revščine, je leta 2000 zraslo na nekaj več kot 54 odstotkov, kar 38 odstotkov perujskega prebivalstva pa po podatkih perujskega ministrstva za zdravje leta 2012 ni imelo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Razpad socialne države je še poglobil socialni prepad in izključenost vse številnejših ekonomsko ranljivih delov prebivalstva od dostopa do osnovne infrastrukture, stanovanj, zdravstva in izobrazbe, občutno je porastel kriminal. Ker se država ni bila sposobna odzvati na vse večje zahteve po varnosti, so se meščani začeli organizirati na neformalni ravni, zagrajevati svoja naselja in tako vzpostavljati t. i. varna območja.

Najnovejši odsek zidu, ki je revežem zaprl pot v bogati del mesta, so fizično zgradili kar prebivalci barakarskega naselja, saj jim je bilo za to ponujeno plačilo. neprimerna javna zemljišča. Zdaj upajo, da bodo improvizirane gradnje nekoč legalizirane. Amadeo Alarcon, ki se je z družino v barakarsko naselje Vista Hermosa s severa države priselil pred štirimi leti, je nekoč sanjal o lepši prihodnosti, a je priklenjen v revščino, iz katere ne vidi izhoda. V izjavi za agencijo EFE je povedal, da perujskega ekonomskega razcveta preteklega desetletja ni občutil niti od daleč, saj država več kot revežem daje tistim z druge strani zidu. Z »invazijami« je med prebivalci premožnih četrti, kakršna je Surco, vseskozi rastel tudi strah pred nevarnostjo vlomov, kraj in drugih vrst kriminala. Joaquin Valdez, ki v Las Casuarinasu živi že 11 let, je v intervjuju za BBC Mundo pojasnil, da je zid potreben zaradi varnosti, saj Peru žal ni med najvarnejšimi državami na svetu. Je pa zato mestna četrt Surco, katere del je tudi Las Casuarinas, po podatkih nevladne organizacije Ciudad Nuestra četrta najvarnejša v prestolnici. Če je torej prej obstajalo tveganje, da bo večmilijonskim nepremičninam v prestižni soseski ob vztrajnem približevanju barak začela padati vrednost, so si prebivalci Las Casuarinasa, ko je bil zid postavljen, lahko oddahnili. Najnovejši odsek zidu, ki je revežem zaprl pot v bogati del

NA RAČUN ČLOVEKOVIH PRAVIC IN DEGRADACIJE OKOLJA mesta, so fizično zgradili kar prebivalci barakarskega naselja, saj jim je bilo za to ponujeno plačilo. Eden izmed njih, Jose Cardenas, je za perujsko La Republico povedal, da je bil odziv na ponudbo za plačano delo tako velik, da je morala posredovati policija.

POSLEDICE RAZPADA SOCIALNE DRŽAVE

V Limi Metropolitani (širše območje Lime), ki je v začetku leta 2015 štela že skoraj 10 milijonov prebivalcev, so ograjene in varovane soseske postale prepoznavna značilnost nove prostorske ureditve. Kot v drugih latinskoameriških prestolnicah in velemestih je od devetdesetih let naprej namreč tudi v perujski prestolnici prišlo do globokih sprememb in atomizacije družbe, na mikroravni pa do prostorske fragmentacije. Ta proces transformacije se je začel, ko sta se v družbi zaradi dolžniške krize sedemdesetih in osemdesetih let, ki ji je po zapovedi Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada v devetdesetih letih sledila politika t. i. strukturnega prilagajanja, povečali brezposelnost in stopnja tveganja revščine zaradi prekarnih zaposlitev. Da bi odplačale dolgove, so bile globoko zadolženim državam v razvoju, ki so poleg dolgov odplačevale še visoke obresti, zapovedane fiskalna disciplina, davčna reforma z razširitvijo enotne davčne stopnje in nižanjem mejnih davčnih stopenj ter usmeritev v liberalizacijo trga, deregulacijo, privatizacijo, zmanjšanje javnih izdatkov in liberalizacijo pritokov inve-

Neenakost v državah Latinske Amerike, ki negativno vpliva tudi na gospodarsko rast, je danes za 30 odstotkov večja od svetovnega povprečja, revščina pa še narašča.

Razvojni model, s katerim so države Latinske Amerike v devetdesetih letih sicer res dosegle ekonomsko rast, je s seboj prinesel tudi večjo družbeno neenakost. V poročilu z naslovom Peru, svetli zgled Svetovne banke v Latinski Ameriki neodvisna ameriška raziskovalna in analitična organizacija Oakland Institute ugotavlja, da je v 25 letih izvajanja predpisanih neoliberalnih politik Peru agresivno izrabljal neposredne naložbe tujega kapitala za financiranje velikopoteznih infrastrukturnih in rudarskih projektov, kar pa se je dogajalo na račun človekovih pravic, okoljske trajnosti in ekonomske pravičnosti. Anuradha Mittal, izvršni direktor omenjenega

inštituta, ocenjuje, da je vpliv Svetovne banke v Peruju povzročil hude socialne nemire, neomejeno moč korporacij in omejevanje dostopa lokalnih avtohtonih indijanskih skupnosti do zemlje in naravnih virov: »Banka podpira projekte, ki so imeli uničujoče socialne in okoljske posledice in zelo malo koristi za Perujce.« Čeprav Svetovna banka Peru kot nadvse uspešen primer daje za zgled drugim državam v razvoju, direktor za strategijo z istega inštituta, Frederic Mousseau, meni, da je perujski razvojni model, ki pretežno temelji na rudarski industriji in izvozu surovin, nakopičil bogastvo v rokah peščice zasebnih korporacij, visoko ceno pa sta plačala predvsem perujsko ljudstvo in okolje.

odstotkov perujskega prebivalstva po podatkih perujskega ministrstva za zdravje leta 2012 ni imelo urejenega zdravstvenega zavarovanja. CELINA NEENAKOSTI IN MESTA KLETK

Nevladna organizacija Oxfam je razkrila, da je Latinska Amerika kljub gospodarski rasti in ekonomskim uspehom prejšnjih dveh desetletij celina z najvišjo stopnjo socialne neenakosti na svetu. Leta 2014 je odstotek najbogatejšega prebivalstva na južnoameriški celini tako imel v lasti 41 odstotkov lokalnega bogastva, kar 28 odstotkov prebivalstva pa je po podatkih Ekonomske komisije za Latinsko Ameriko in Karibe hkrati živelo pod pragom revščine z manj kot štirimi dolarji na dan. Ograje, zidovi in žice, ki ščitijo privilegirane manjšine, so postali vsakdanji pojav. Neenakost v državah Latinske Amerike, ki negativno vpliva tudi na gospodarsko rast, je danes za 30 odstotkov večja od svetovnega povprečja, revščina pa še narašča. Zaradi podobe, ki jo z vedno bolj množičnim ograjevanjem stanovanjskih sosesk in naselij Lima pridobiva zlasti od leta 2000, so jo v lokalnem časopisu La Republica leta 2003 poimenovali »mesto kletk«.

Politika

PETEK, 12. 2. 2016

ZA KAJ ŽE GRE? Piše: Anton Rupnik, diplomat, novinar in hrupen upokojenec

onin je očitno tudi prenehal tovrstno dejavnost. Kaj neki je lahko imel na umu, ko se je lotil Erjavca in Patrie? Očitno je po tihem meril predvsem na Janšo. Pravniški nadmodreci z ustavnega sodišča so v tej korupcijski aferi sicer dosegli največ, kar so mogli Janezu Janši in svojim prihodnjim karieram narediti dobrega. Pridno so poskrbeli za popolno zastaranje celotnega postopka. Volk je sit in koza cela. Janša je opran korupcijskega madeža in lahko s svojimi strumnimi vojščaki mirno koraka proti premierskemu prestolu na Gregorčičevi. Vendar lider novega Demosa – tako ga namreč zmagoslavno vnaprej razglašajo v njegovem glasilu Demokraciji – vseeno potrebuje zaveznike, če hoče ponovno zavzeti oblast. Za zdaj sta edini že organizirani

tev krivde in jo podobno kot Janša tolmači tako, da ga je sodišče opralo vsakršne krivde v celotni zadevi Patria. To pa je seveda popolna laž. Tako kot Janša z odpustkom ustavnega sodišča ni dobil potrdila, da je v vsej zadevi nedolžen, tudi Erjavec nima nikakršnega papirja, ki bi mu dokazoval nedolžnost v aferi Patria.

DOMOLJUBNI PRIBOLJŠKI

“Oh, mia patria ...”

PRED KRATKIM se je običajno iskrivi poslanec NSi-ja Matej Tonin očitno malce zaletel, ko je hotel iskati in najti sledove slovenske korupcijske epopeje o Patrii na vikendu Karla Erjavca v hrvaški Istri. zaveznici stranki NSi in SLS. Stranka princa teme naj bi šele nastajala.

S STRANKO SDS JA, Z JANŠEM NE

Za NSi in torej še zlasti za načelnega Mateja Tonina se zastavlja usodno nerodno vprašanje: ali gre še enkrat tvegati in zobati politične češnje z Janšo. Iz izkušenj vedo skoraj vse stranke, ki so bile doslej z njim v koaliciji, da je takšna sprega uničujoča za ugled Janševih zaveznikov. Torej: zavezništvo s stranko SDS da, vendar ne z Janšem. Če pa naj bi zavezniki dosegli to, da se v SDS-u odpovedo Janši, potem morajo držati trajno na toplem mater vseh afer, namreč afero Patria. Pri tem seveda ne morejo meriti naravnost na Janšo, ampak na vzporedne tarče, s katerimi bi si lahko zagotovili, da omenjena afera ne bi šla kar tako v pozabo.

Ta vzporedna tarča pa je lahko le Karl Erjavec. Bil je vendar Janšev obrambni minister in Erjavec je vendar podpisoval pogodbo s finsko Patrio. Erjavec torej mora imeti marmelado na prstih, kakor koli že stvar obrnemo.

Tako kot Janša z odpustkom ustavnega sodišča ni dobil potrdila, da je v vsej zadevi nedolžen, tudi Erjavec nima nikakršnega papirja, ki bi mu dokazoval nedolžnost v aferi Patria.

ERJAVEC NIMA PAPIRJA O NEDOLŽNOSTI

Vendar je tu majhen trik, ki ga je Tonin očitno spregledal: Karl Erjavec si je očitno privoščil stranski sodni proces v zadevi Patria. Spomnimo se: pred leti ga je na vsem lepem nekdo obtožil, da je povzročil državi nekaj sto tisoč evrov škode s tem, ko se je odločil, da bo na osemkolesnike namestil mitraljeze tega in tega kalibra, ne pa onega kalibra. In sodišče je Erjavca kaj kmalu opralo krivde, češ da s to svojo odločitvijo ni povzročil očitane mu škode državnemu proračunu. Spretni Erjavec po tem rad vihti to sodno oprosti-

Spomnimo se, kako se je čisto na začetku Janševi vladi zastavljalo vprašanje, ali z največjim proračunskim izdatkom (ne pozabimo, da je šlo za več kot tristo milijonov evrov!) podpreti domačo industrijo, ki je tedaj tudi že ponujala podobne izdelke. Po neki normalni patriotski, po njihovem mnenju domoljubni logiki bi že veljalo, da najprej poskušaš tako velikansko naročilo oddati domačemu podjetju in okrepiti svojo lastno industrijo. Vendar boš od domačega podjetja zelo težko iztržil kakšen priboljšek, ne da bi te kje zasačilo vsaj računsko sodišče. Čim bolj pa je oddaljeno podjetje, pri katerem naročaš, tem lažje bo prikriti takšne priboljške. Kot nalašč se je za te reči ponujala Patria tam na daljnem Finskem. Že ko slišiš

Finska, moraš vnaprej verjeti, da so v tem skandinavskem kapitalizmu posli čisti ... Bi torej lahko rekli, da sta tako Janez Janša kot predsednik vlade kakor njegov obrambni minister Karl Erjavec izdala nacionalne interese? O tem bi v aferi Patria veljalo še razsojati!

DVA VENDAR SEDITA!

Pa gremo naprej. Karl Erjavec je tisočkrat ponavljal, da gre za najbolj transparenten posel, ki so ga kdaj sklenili v Sloveniji. Kot podpisnik pogodbe bi torej moral imeti najlažje delo s tem, da bi skrbel za njeno transparentno, torej moralno čisto uresničevanje. Kdo ga sploh lahko razbremeni odgovornosti za dejstvo, da se je za tem najbolj transparentnim poslom skrivala najbolj banalna korupcija?! Kako si to sploh še upam trditi, ko pa so pravniški nadmodreci z ustavnega sodišča vrgli v koš vse poprejšnje (ob)sodbe svojih neukih sodniških kolegov in Slovencem povedali, da se je Janezu Janši zgodila huda kršitev človekovih pravic?! Seveda si upam, saj vendar dva obsojenca sedita v zaporu zaradi iste afere. Torej se je okoli Patrie korupcija v Sloveniji vendarle dogajala in tudi zgodila. Pa tudi na Dunaju sedi tisti, ki je v Slovenijo posredoval domoljubni priboljšek. V javnosti se je omenjal znesek 900 tisoč evrov.

ŽALOSTINKA O ZAPRAVLJENI PATRII

Matej Tonin bi torej moral odpreti poglavitno vprašanje v zvezi s Patrio, kar za začetek pomeni, da sta oba junaka, Janša in Erjavec, ravnala najprej zelo nepatriotsko, ko sta šla pošiljat stotine proračunskih milijonov v tujino, namesto da bi z njimi krepila domače gospodarstvo. Za Janšo seveda to ni bilo sprejemljivo, ker je bila Sistemska tehnika, ki bi to veliko naročilo dejansko morala dobiti, v rokah rdečega Pavčka. Ampak Erjavec kot šef Desusa ne bi smel zatajiti, da je njegova volilna baza po naravi bolj blizu rdečim kot črnim. Erjavec je torej izdal tudi dobršen del svojih volivcev. Tonin bi moral sebi in Erjavcu – posredno pa seveda glavnemu naslovniku, Janši – zastaviti vprašanje, ali bi Avstrijci kdaj dovolili, da bi se takšno mastno naročilo dalo tujemu izvajalcu, ko pa imajo doma usposobljeno industrijo. Seveda ne bi. Pri njih bi velik škandal nastal že pri tem. Do afere Patria torej ne bi smelo nikoli priti, če bi naši veledomoljubi ravnali količkaj domoljubno, ko so na oblasti. »Oh, mia patria, si bella e perduta,« pojejo židovski sužnji v izgnanstvu v presunljivem Verdijevem zboru v operi Nabucco. Mi pa lahko z njimi zapojemo žalostinko o naši zapravljeni Patrii.

Finance

S 1. JANUARJEM je začela veljati direktiva o sanaciji in reševanju bank. Glavni namen novega skupka zakonov naj bi bil varovanje davkoplačevalcev pred posledicami bančnih zlomov, četudi s sredstvi upnikov in komitentov.

Piše: Anže Kožuh

a visokoletečim polnim imenom direktive o sanaciji in reševanju bank – Okvir za sanacijo in reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij – se v svojem bistvu skriva nov način reševanja problematičnih bank. Reševanje po krizi leta 2008, ki je evropske davkoplačevalce stalo 1500 milijard evrov, velja za zunanjo intervencijo (angleško bail out). Denar za šibke banke je prispevala država oziroma njeni davkoplačevalci. Nova pravila pa predvidevajo delno preložitev reševanja slabotne banke na njene investitorje in komitente – namesto črpanja zunanjih sredstev države se bodo banke po novem sprva reševale s svojimi sredstvi, zatorej se v angleščini postopku reče bail in.

(NE)ZAVAROVANOST

V bančni terminologiji obstajajo različne stopnje »zavarovanosti« nekega vložka glede na njegov izvor. Povedano preprosteje, delničar banke se šteje za poučenega investitorja – če se banka znajde v težavah, se avtomatično dokapitalizira z neizplačilom dividend ali s prestrukturiranjem delnic. Naslednji na spisku so nosilci dolžniških vrednostnih papirjev oziroma tako imenovanih podrejenih obveznic. Obveznice imajo pri morebitnem stečaju

prednost poplačila pred delnicami, glede na evropsko direktivo pa se bodo problematične banke avtomatično dokapitalizirale tudi na plečih nosilcev obveznic. Ostanejo le še komitenti in njihovi bančni računi. Vloge do 100.000 evrov bodo izvzete iz kakršne koli izgube in zaščitene na podlagi sistema jamstva za vloge. Vsak cent nad omenjeno vsoto pa bo glede na novo direktivo uporabljen pri bančni dokapitalizaciji. Na prvi pogled lahko navaden smrtnik ostane miren, saj se le redki kitijo z zadosti obsežnimi računi, da bi jih meja sto tisoč evrov dejansko prizadela. Vendar tu ni govora le o računih »bogatejših« posameznikov, temveč tudi o računih podjetij, obenem pa se hudič skriva v podrobnostih.

PRIPRAVE NA KRIZO

Nova evropska pravila za reševanje bank

VAROVANJE DRŽAVNIH BILANC

Direktiva sama je začela veljati 1. januarja 2015, medtem ko je postopek o reševanju z denarjem upnikov in komitentov začel veljati šele leto kasneje, torej 1. januarja 2016. Na papirju ima direktiva seveda razumne namene. Z državnim reševanjem bank po krizi 2008 so obubožali proračuni in začelo se je še vedno trajajoče obdobje zategovanja pasu. Posledično je imela bančna sanacija neljube politične posledice (pojav prerojene levice, ki se je oddaljevala od centrističnega socialdemokratskega modela), družbene vplive (rezi v šolstvu, zdravstvu in socialni varnosti) in ekonomske danosti (trhla ekonomska rast). Evropska unija poskuša torej z direktivo morebitno bančno sanacijo omiliti za državo in vzpostaviti skupna pravila in postopke na ravni Unije.

OMILITEV SANACIJE

Direktiva pri morebitni sanaciji bank predvideva “udeležbo” bančnih računov s sredstvi, višjimi od državno zajamčenih 100.000 evrov.

Glede na direktivo o sanaciji in reševanju bank morajo imeti vse banke v Evropski uniji pripravljene lastne načrte sanacije in jih letno posodabljati. Načrti zahtevajo tudi ukrepe, ki bi jih banke sprejele, če bi se razmere resno poslabšale. Pri nacionalnih organih za reševanje morajo biti pripravljeni postopki reševanja za vse banke. Obenem lahko državni organ od banke zahteva izvedbo nujnih reform, pripravo načrta za prestrukturiranje skupaj z upniki, v ekstremnih primerih lahko opravi tudi kadrovske spremembe v ban-

Z evrom ni povratka.” Mario Draghi

ki. Vsaka država članica mora vnaprej vzpostaviti sklad za reševanje, ki ga financira bančni sektor in bi ga lahko uporabili ob propadu bank. Letni prispevki bank temeljijo na njihovih obveznostih in tveganjih, ki jih prevzemajo. Sredstva v vsakem državnem skladu za reševanje pa bodo morala do leta 2025 znašati vsaj odstotek kritih vlog vseh kreditnih institucij, ki delujejo v posamezni državi. Direktiva govori tudi o dejanskem reševanju nesolventne banke. Država lahko proda del njenih poslov, prenese toksične naložbe na slabo banko ali izvede ukrepe s sredstvi upnikov ter tako ob upoštevanju določenega vrstnega reda plačilo izgub naloži delničarjem in upnikom bank, ne pa davkoplačevalcem. Slednje je del direktive, ki je začel veljati letos.

HUDIČ JE V PODROBNOSTIH

Ob reševanju posamezne banke bodo stroške najprej prevzeli delničarji in upniki. Vloge fizičnih oseb ter malih in srednjih podjetij bodo uporabljene šele na koncu postopka reševanja s sredstvi upnikov. To je prvi korak, s katerim se mora pokriti osem odstotkov celotnih obveznosti banke. Nato sledi drugi korak – uporaba nacionalnega sklada za reševanje, vendar je njegov prispevek omejen na pet odstotkov celotnih obveznosti banke. Če se banka po prvih dveh korakih ne stabilizira oziroma se pojavi grožnja širše finančne nestabilnosti, postane dikcija direktive odprta. Nikjer ni omejen delež izgub, ki se lahko prenese na delničarje in upnike; v stanju večje katastrofe pa direktiva državi še vedno omogoča, da banke rešuje iz alternativnih virov financiranja, kar de facto pomeni, da bo v najslabšem primeru reševanje vnovič padlo na pleča davkoplačevalcev.

CIPRSKI PRECEDENS

Najspornejša točka direktive je reševanje bank s sredstvi upnikov, ki so višja od

Finance

PETEK, 12. 2. 2016

Sredstva v nacionalnih skladih za reševanje bank morajo do leta 2025 kriti le odstotek vlog vseh bank, ki delujejo v posamezni državi. diščem. Ena od plati zgodbe je tudi avstrijska zakonodaja, sprejeta lanskega julija. Država je prenehala jamčiti za bančne vloge (odpravljeno je bilo jamstvo do 100.000 evrov), v zameno pa je bil ustanovljen poseben sklad v višini 1,5 milijarde evra. Njegova vrednost ustreza le 0,8 odstotka vseh avstrijskih bančnih vlog, izprazni ga lahko torej že kolaps katere izmed manjših avstrijskih bank.

Naročite

KURATIVA NAMESTO PREVENTIVE

Z direktivo o sanaciji in reševanju bank poskuša Evropska unija preprečiti ponovitev obsežnih posledic finančne krize iz leta 2008, medtem ko samih bančnih zlomov z njo ne bo mogoče preprečiti. Kratkoročna politična računica namreč predpostavlja, da je lažje utrpeti »opeharjene« upnike in komitente posamezne banke kakor »razžaloščene« davkoplačevalce med zategovanjem pasu. Kritike direktive pa s tem ni konec. Nova pravila za sanacijo in reševanje bank bodo s prenosom bremen na upnike in z uporabo vnaprej pripravljenih skladov kos propadom manjših bank. Bruselj pa se izmika odgovoru na vprašanje, kaj se bo zgodilo ob težavah katere od večjih bank ali obsežnejšem krču finančnega sistema (pok borznih, derivativnih, investicijskih

1500 milijard evrov

Naročam SEDEM (ustrezno označite):  trimesečna naročnina z 10 % popustom (13 številk): 22,23 €  polletna naročnina s 15 % popustom (26 številk): 41,99 €  letna naročnina z 20 % popustom (52 številk): 79,04 € NAROČILNICA: Ime in priimek: _____________________ _____________________________________ Naslov: ______________________________ Poštna številka, kraj: ________________ _____________________________________ Telefon ali e-pošta: __________________ Podpis: _ _____________________________ Naslov za pošiljanje časopisa (če želite časopis podariti): Ime in priimek:______________________ _____________________________________ Naslov: ______________________________ _____________________________________ Poštna številka, kraj: ________________ _____________________________________ S podpisom potrjujem, da se strinjam

Nuja banke Banif po dokapitalizaciji pred 1.januarjem 2016 (torej brez sredstev komitentov) je v Španiji povzročila politično krizo.

so davkoplačevalski stroški reševanja bank od leta 2008.

100.000 evrov. Postopek je bil »preizkušen« med bančno sanacijo Cipra v letih 2012 in 2013. Kot rečeno, mejnik je visok, pozabljajo pa se nekatere podrobnosti ciprske zgodbe. Prvi predlog reševanja namreč ni vključeval nikakršnega mejnika glede zajamčenih vlog, saj so banke želeli sanirati s sredstvi vseh komitentov. Šele po ostrem političnem

odzivu – odsotnost jamstva za vloge do 100.000 evrov povzroča dvom o finančnem sistemu – so pri sanaciji uporabili le vloge nad stotimi tisočaki. Sprejem tega dela direktive je prav tako naletel na odpor nekaterih članic Unije, Bruselj pa je zahteval njegovo takojšnjo uvedbo in proti cincajočim državam sprožil postopke pred Evropskim so-

balonov). Nihče ne ve, ali bo reševanje bank v najslabšem primeru vnovič padlo na bilanco državnih proračunov ali pa se bo preprosto znižala ali opustila višina zajamčenih vlog. Celotna direktiva, vštevši člen o odtujitvi denarja z računov komitentov, je le nov recept za staro bolezen. Vzrok (napihnjen, nereguliran finančni sistem) pa z njo še vedno ni odpravljen.

s pogoji naročila. Splošni pogoji so objavljeni na www.media24.si.

Za naročilo pokličite 01 5880 363 ali 5880 365 (vsak delavnik od 8. do 16. ure), po e-pošti na narocnine@media24.si ali pošljite izpolnjeno naročilnico na naslov: Salomon d. o. o., Ljubljana, Naročnine, Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče. Časopis začnemo pošiljati po plačilu položnice. Položnico za plačilo naročnine boste prejeli po pošti. Vaše naročilo velja do vašega preklica. Če bi želeli prekiniti naročniško razmerje, je treba pisno ali po telefonu obvestiti naročniško službo. Z naročilom potrjujete, da se strinjate z vsemi pogoji, navedenimi v ponudbi.

Svet

OROŽJE je v tej državi pred meseci resda utihnilo, a nasprotja pod pepelom pogorišč, ki so jih pustili spopadi, tlijo še naprej.

Piše: Marjan Žiberna Foto: Andrej Križ

dr. Antonom Beblerjem, profesorjem z ljubljanske fakultete za družbene vede, politologom in diplomatom, smo se pogovarjali o uresničevanju dogovora, sprejetega 11. februarja lani v Minsku (t. i. Minsk II). Pa o množici ljudi, ki so iz Ukrajine odšli zaradi vojne in ekonomske brezperspektivnosti. Dr. Bebler je tudi pojasnil, kako zapleten je vozel konfliktov, ki bi ga bilo treba presekati, da bi se država izvila iz zelo težkega položaja.

je se ukrajinska gospodarska in prometna blokada. Ena od težav je, da je ob črti premirja poleg redne ukrajinske vojske in varnostnih organov tudi več t. i. prostovoljnih bataljonov. Gre za nedržavne vojaške formacije, ki jih financirajo ukrajinski tajkuni in so povezane predvsem z nacionalistično stranko Desni sektor. Ti določil o premirju iz Minska dolgo niso spoštovali, ker so menili, da je predsednik Porošenko sprejel za Ukrajino škodljiv dogovor. Do lanskega septembra so zato še naprej napadali vstajnike, ti pa so na napade odgovarjali. Ti bataljoni, ki se Kijevu ne podrejajo, upravljajo del ukrajinskega ozemlja tudi po lanskem 1. septembru, odkar ni več spopadov. Obstajajo poročila o njihovih zločinih – ropih, posilstvih, mučenju, ugrabitvah, izsiljevanju denarja.

Štirje različni, a

povezani konflikti

Del ukrajinskega ozemlja obvladujejo t. i. bataljoni prostovoljcev, ki so povezani z nacionalistično stranko Desni sektor in se ne podrejajo oblasti v Kijevu.”

Dr. Bebler, kakšno je zdaj stanje v Ukrajini? Se razmere po prekinitvi spopadov med vstajniki v samooklicanih republikah Lugansk in Doneck ter vladno vojsko septembra lani vendarle urejajo? Na žalost ne, še posebej z ukrajinske vladne strani ne. Dogovor Minsk II, ki naj bi omogočil ureditev notranjih razmer, se ne izvaja. Kijev vstajnikom še vedno pravi teroristi in jim ne priznava legitimnosti. Dogovor je vseboval zelo pomembna politična določila. Za Kijev je bilo najtežje določilo, da mora do konca leta 2015 izpeljati ustavno reformo. Z njo bi določili posebni status območij, ki sta od Kijeva dejansko odcepljeni, in ju tudi geografsko opredelili. Vse to pa mora biti v soglasju z vstajniki. A je doslej prišlo le do prvega branja zakona, ki bi imel lahko naravo ustavnega zakona z določili o posebnem statusu ozemelj. Vstajniki si ga seveda razlagajo veliko širše kot Kijev. Kaj dosti dlje pa niso prišli. Niso pripravili in izpeljali novih lokalnih volitev, na ta ozemlja niso vrnili ukrajinskih bank in zavarovalnic, nadalju-

Kakšen je gospodarski položaj Ukrajine, ki je z Rusijo, s katero je bila zelo povezana, prekinila tako rekoč vse ekonomske povezave? Položaj je zelo slab, ljudje živijo slabo, država dobiva posojila pri Mednarodnem denarnem skladu, od ZDA in Evropske unije. Kijev svojih uradnikov v vstajniških republikah, ki jih ima formalno še vedno tam, ne plačuje, prav tako ne izplačuje pokojnin. Pa tudi drugod po Ukrajini ni kaj dosti bolje. Največji del njene težke in tehnološko razvite industrije je bil tesno vpet v ruski vojaškoindustrijski kompleks. Mnoge tovarne, ki so izdelovale dele za tanke, oklepna vozila, bojne ladje, letala, medcelinske rakete in helikopterje – njihovi motorji so odlični –, ne obratu-

UKRAJINSKA KRIZA jejo, saj jih nimajo komu prodajati, Ukrajinci pa končnih izdelkov večinoma sami ne morejo sestavljati. Zaradi vojne je bilo na vzhodu uničenih 30 premogovnikov. V vstajniških republikah so jih, kolikor je znano, 13 oživili, premog pa navkljub prepovedim iz Kijeva prodajajo, torej tihotapijo, v druge dele Ukrajine, saj ga tam zelo potrebujejo. Tovarne na vstajniških območjih, ki ji niso uničili ukrajinsko topništvo, bombe in rakete, so podržavili in delajo predvsem za ruski trg. Ukrajinska oblast, zlasti predsednik vlade Jacenjuk, težave samo še poglablja. Na primer s prepovedjo letov ruskih

“Sevastopol, ki ima za Ruse izjemen simbolni pomen, je bil ključni geostrateški razlog za priključitev Krima Rusiji.”

letal v Ukrajino in podobnimi nerazumnimi ukrepi. Zaprli so 32 mejnih prehodov z Rusijo, Kijev je nameraval celo zgraditi zid ob več kot tisoč kilometrov dolgi meji. Ljudje, ki so bili navajeni prosto prehajati administrativno mejo, kadar so šli v najbližjo trgovino ali k sorodnikom na rusko stran, so zelo prizadeti. Prav tako so prizadeti ob mejah med vstajniškima republikama in preostalo Ukrajino. Medtem pa ostaja meja med republikama in Rusijo odprta in gradijo dodatno železnico. Prometna, gospodarska in kulturna povezanost z Rusijo se še krepi in poglablja.

Bosta republiki, tako kot Krim, torej postali del Rusije? Če bi izpeljali referendum, bi večina gotovo izbrala to možnost. Vendar Moskva noče nadaljnjega zaostrovanja z Zahodom. Najbrž želi, da bi bili republiki gospodarsko, kulturno in politično povezani z njo, tako kot je, denimo, Republika srbska po daytonskem sporazumu povezana s Srbijo, a bi ostali znotraj Ukrajine. Kot avtonomni republiki bi lahko omejevali ali blokirali približevanje Evropski uniji in predvsem Natu. Pri Krimu so bile stvari zelo drugačne. Nato je leta 2008 obljubil Ukrajini vstop v zave-

Svet

PETEK, 12. 2. 2016

zništvo, kar je umaknil septembra 2014, ko je do državljanske vojne v Ukrajini že prišlo. Poglaviten geostrateški razlog za rusko operacijo priključitve Krima, do česar je prišlo marca 2014, je bil preprečiti, da bi Sevastopol kadar koli postal vojaška postojanka Nata in da bi ji, recimo, poveljeval ameriški admiral. Za rusko elito in za večino ruske javnosti je to povsem nepredstavljivo. Nato in Zahod nasploh navezanosti Rusov na Sevastopol nista razumela. Sevastopol, ki je z nekaj krajšimi vmesnimi obdobji ruski od leta 1783, je simbol ruskega odpora proti zahodnim vdorom

Foto: Profimedia

premogovnikov je bilo na vzhodu države uničenih zaradi vojne.

Medtem ko se veliko govori o migrantih, ki prihajajo v Evropo, pa je le malo znano, da je več kot milijon Ukrajincev v zadnjih dveh letih odšlo v Rusijo. Kaj se dogaja z njimi? Z vojnih območij je zaradi uničene industrije ter več tisoč hiš in stanovanj odšlo ogromno ljudi. Po ocenah se je prebivalstvo v vstajniških republikah skrčilo s 3,5 na dobra dva milijona. Po koncu bojev se je vrnil le manjši del. Odšli so predvsem mladi in drugi delovno zmožni ter otroci, ostali pa so

predvsem starejši, da bi pazili na imetje. Po prečkanju meje so bili najprej nekaj časa v šotorih in drugih zasilnih nastanitvah, potem pa so se razselili po vsej Rusiji, nekateri celo v Sibirijo in na vzhod, kjer so jim oblasti ponudile stanovanja. Mnogi Ukrajinci, ki imajo sorodnike in znance v južnih predelih Rusije, pa so odšli k njim, na primer v Rostovsko oblast in proti Severnemu Kavkazu, kjer živi podobno, mešano rusko-ukrajinsko p re b i va l s t vo . Nekateri so odšli v velika mesta, kjer živijo pri sorodnikih in znancih, in si našli zaposlitev. Zaradi ekonomske krize in pomanjkanja delovnih mest pa je tudi z ozemelj, ki jih nadzira Kijev, odšlo v Rusijo še okoli dva milijona ljudi. To niso begunci, pač pa ekonomski migranti in mladi,

ki se izogibajo vpoklicu v ukrajinsko vojsko. To so tako ukrajinski Rusi kot ukrajinski Ukrajinci, ki uporabljajo ruski jezik kot prvi občevalni jezik. Vsi pa so, tudi zaradi nekdanjega šolskega sistema, rusko govoreči.

Za ureditev razmer v Ukrajini je ključno priznanje posebnega statusa območij samooklicanih republik.” Kaj je po vašem mnenju lahko dolgoročna rešitev za Ukrajino? Najprej je treba razumeti situacijo. To, čemur pravijo ukrajinska kriza, sestavljajo štirje medsebojno povezani, a različ-

Foto: Profimedia

na ozemlja ruskega cesarstva in kasneje Sovjetske zveze. Za njegovo obrambo so ruski vojaki, vsega skupaj več kot pol milijona, umirali v letih 1855/56, ob koncu prve in med drugo svetovno vojno ... Napadalci pa so bili Britanci, Francozi, Turki, Nemci, Romuni, Italijani itd. Sevastopol je simbol, ki ga ne bi nikoli prepustili Natu, do česar bi lahko prišlo, če bi oblast v Ukrajini prevzeli prozahodni politiki in preklicali najem Rusom, ki so imeli tu tudi po njeni osamosvojitvi veliko vojaško oporišče sredi Črnega morja.

Svet NIZOZEMSKA

Nad brezpilotnike kar z orli

ni konflikti. Prvi, ki se je zgodovinsko izrazil na Majdanu in z državnim udarom zoper Janukoviča, ki je odšel z oblasti februarja pred dvema letoma, je konflikt znotraj ukrajinske družbe. Nanaša se predvsem na njen del, ki govori in uporablja ukrajinščino kot prvi občevalni jezik. Med njimi so tudi ukrajinski Rusi, ki so že generacije navezani na Ukrajino. Znotraj te družbe se je razvil konflikt, kam naj se Ukrajina kot celota obrne. Ali naj ostane ekonomsko, politično in kulturno tesno povezana z Rusijo in sprejme ponudbo Moskve, da se priključi Evrazijski ekonomski uniji, ali pa naj se usmeri predvsem proti Zahodu. Ta konflikt se je deloma nasilno reševal na Majdanu in rezultat je bil prihod nove garniture na oblast, s Porošenkom, z Jacenjukom in s Turčinovom na čelu. Opredelili so se za Zahod in začeli trgati povezave z Rusijo. Stvar je tako začasno rešena, kaj še bo, pa je težko reči, predvsem zaradi gospodarskih težav, velike brezposelnosti in nezmanjšane korupcije. Politika, ki jo vodi sedanja kijevska oblast, pa položaj Ukrajine še poslabšuje. V drugem konfliktu je na eni strani del ukrajinske družbe, ki uporablja ukrajinščino kot

3,5

milijona prebivalcev je nekoč živelo na vojnih območjih; zdaj naj bi jih tam bilo le še dobra 2 milijona.

“Moskva verjetno želi, da ostaneta luganska in doneška republika v Ukrajini, da dobita avtonomni status in tako omejujeta ali blokirata nadaljnje približevanje Ukrajine Evropski uniji in Natu.” občevalni jezik. Glavni akterji so iz Galicije, Bukovine in Zakarpatja, torej nekdanjih delov Poljske, Čehoslovaške, Madžarske in Romunije, ki so jih šele pod Stalinom priključili Ukrajini. Sedanji nacionalistični in prozahodni politiki so večinoma iz teh pokrajin. Na drugi strani pa je ruskojezični in ruskoetnični del družbe, ki si želi ostati povezan z Rusijo. Iz tega je nastala krvava državljanska vojna, v kateri je padlo najmanj 15.000 Rusov in Ukrajincev. Za zdaj vlada le premirje. Ob prvem branju omenjenega zakona o posebnem statusu luganske in doneške republike je prišlo do brutalnega napada na stavbo ukrajinskega parlamenta. To kaže, da je zaradi skrajnih ukrajinskih nacionalistov, ki nasprotujejo sleherni decentralizaciji in regionalizaciji države, mirna ureditev tega konflikta izredno težavna. Tretji konflikt je med Ukrajino in Rusijo. Večina političnih stikov je praktično prekinjena, vladata sovražnost in medsebojno obtoževanje. Četrti konflikt, ki je sestavni del ukrajinske krize, pa je konflikt med Rusijo in Zahodom (EU, ZDA, Nato). Ta se še posebej ostro kaže v odnosih med Moskvo ter baltskimi republikami in Poljsko. Te države zagovarjajo ostrejše sankcije zoper Rusijo in želijo, da Nato na njihovih območjih stalno razmesti svoje sile in poveča vojaško pomoč. Ključna za razrešitev celotnega vozla in ureditev razmer v Ukrajini je mirna ureditev drugega konflikta in posebnega statusa območij samooklicanih republik.

Nizozemsko podjetje Guard from Above se je precej domiselno lotilo težav z nadležnimi brezpilotnimi letalniki. Piše: Urban Klančnik

“G

re za nizkotehnološko rešitev visokotehnološkega problema,« so kar malce v šali zapisali na spletni strani podjetja. Brezpilotni letalniki so namreč v marsikateri državi precejšen problem. V zraku jih je toliko, da ogrožajo var-

nost ljudi, čeprav je njihova uporaba na javnih krajih v glavnem prepovedana. Prav zato so se pri nizozemskem podjetju odločili, da bodo nadnje poslali beloglave orle. In orli so se odrezali bolje, kot si je kdor koli predstavljal. »Leta so si v vladi prizadevali najti rešitev za nedovoljeno uporabo teh naprav, sedaj pa to rešitev imamo,« je po-

vedal ustanovitelj in direktor podjetja, Sjoerd Hoogendoorn. Orli po nagonu pač napadejo napravo in jo praktično brez težav onesposobijo že v zraku. Poleg tega jim nagon pove, da morajo plen odnesti na varno, se pravi stran od ljudi in drugih ptic. Vsekakor še en dokaz, da lahko za marsikatero človekovo težavo rešitev najdemo v naravi.

JAPONSKA

Največja sončna elektrarna na vodi

PO KATASTROFI v Fukušimi je japonska javnost precej ostro nastopila proti jedrski energiji.

e posebej zato, ker je praktično celotna Japonska na potresno ogroženem območju. Poleg tega so morali po cunamiju leta 2011 ugasniti vse jedrske reaktorje in šele pred kratkim so ponovno zagnali enega od njih (Kjušu). Da bi nadoknadili električni primanjkljaj, so na Japonskem porabili ogromno premoga, plina in olja, kar je povzročilo dodatno onesnaževanje. Tako so Japonci začeli pogledovati proti obnovlji-

vim energijskim virom. A težava Japoncev je tudi v tem, da na relativno majhnem območju živi ogromno ljudi. Zato so se odločili, da bodo sončno elektrarno zgradili kar na morju. Stala bo približno 60 kilometrov od Tokia, v njej bo 50.000 plošč, te bodo pokrivale okoli 180.000 kvadratnih metrov površine. S tem pa ne bodo rešili le vprašanja elektrike. Morska voda bo namreč hladila plošče, ki bodo zaradi tega učinkovi-

tejše za 10 odstotkov. Poleg tega bodo preprečevale izhlapevanje in tako naj bi bilo za prebivalce Tokia na voljo več pitne vode. Projekt bo proizvedel približno 16.170 megavatnih ur na leto, kar je dovolj energije za skoraj 5000 domov. Iz podjetja Kyocera, ki bo gradilo elektrarno, so sporočili, da je to približno toliko, kot če bi pokurili 19.000 sodčkov kurilnega olja. Čeprav se ne sliši prav veliko, pa je to vsekakor prvi korak k tovrstni energiji. (uk)

Svet

PETEK, 12. 2. 2016

IZSILIL PONOVNO ODPIRANJE PRISTOPNIH POGAJANJ

TURČIJA

recej tesnobno mora biti, če si zaprt v sobo s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, ko ta nekaj želi od tebe. V takšnem vzdušju se bere prepis državniških pogovorov pred vrhom G20 v Antalyi, ki so ga objavili grški mediji. Interese EU sta na sestanku zastopala predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Njuna naloga je bila Evropi prihraniti begunsko katastrofo.

Izhaja vsak petek ISSN številka: 2463-8064 Letnik II, številka 6, 12. februar 2016 IZDAJA: Salomon d. o. o. Ljubljana Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje Davčna št.: SI84996340 Matična: 5542421000 TRR: IBAN SI56 0292 2001 3204 993 www.media24.si DIREKTOR: Gregor Repič NAMESTNIK: Igor Klun DIREKTORICA UREDNIŠTEV: Tanja Škarjot

MALOAZIJSKI PUTIN Turški predsednik Erdogan je Evropski uniji precej odkrito zagrozil, da bo beguncem pomagal prestopiti mejo z Grčijo in Bolgarijo. Zadovoljiti se je moral s tremi milijardami evrov, a si je z asom iz rokava vseeno izbojeval pomembne politične koncesije. OBLJUBILI STE VEČ DENARJA!

Ko je Juncker že praktično pristal na tri milijarde evrov, izplačanih v roku naslednjih dveh let, je Erdoganov zunanji minister Mevlut Cavusoglu iz

UREDNIŠTVO: Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče T: (01) 588 04 00 F: (01) 585 88 59 E: urednistvo@tedniksedem.si ODGOVORNA UREDNICA: Simona Furlan LIKOVNI UREDNIK: Tomaž Pilih Likovna podoba: Nenad Bebić, Tomaž Pilih SOUSTVARJALCI ČASOPISA: Jure Aleksić, Tadej Golob, Žiga Kariž, Izak Košir, Anže Kožuh, Marjan Kodelja, Nina Kokalj, Stane Mažgon,

»Odprli niste nobenega poglavja kljub našemu dobremu napredku.« Glede tega ima Erdogan prav. Njegova Turčija je ustvarila gospodarski čudež, s katerim je odplačala dolgove Mednarodnemu denarnemu skladu in nehala računati na evropsko razvojno pomoč. Podsekretar ministrstva za odnose z EU Haluk Ilicak je tako že leta 2013 izjavil, da je »pristopni proces več kot le pristop. Ko bomo dosegli zahtevane ravni, bo Turčija dovolj velika, da svoj razvoj nadaljuje brez pristopa v EU. Naš cilj je doseči gladek pristopni proces.«

DOSEGEL ZADRŽANJE KRITIČNEGA POROČILA

Foto: Profimedia

“Begunce lahko damo na avtobuse” Piše: Luka Tetičkovič

“Kako se boste spopadli z begunci, če ne sklenete stopnjevati pritisk: »Ne potredogovora? Jih bujemo vašega denarja! Kadar koli lahko odpremo vrata v boste pobijali?”

Grčijo in Bolgarijo in begunce pri tem damo na avtobuse.« »Kako se boste spopadli z begunci, če ne sklenete dogovora? Jih boste pobijali?« je Erdogan grmel nad nesrečnikoma. Med vročo izmenjavo besed je Erdogan oba evrokrata obtožil zavajanja Turčije in žaljivega odnosa Junckerja. »Posmehujete se nam,« ga navaja zapisnik. Od Junckerja je zahteval, naj pokaže več spoštovanja do rokava povlekel interni doku- 80-milijonske države. ment Komisije, na katerega so »Luksemburg je kot evrokrati zapisali, da se Turči- mestece v Turčiji,« se ji nakažejo tri milijarde evrov je nekdanjemu prena leto, torej šest milijard v mierju te davčne oaobdobju dveh let. Juncker je zice namuznil nekdazačel kolebati, Erdogan pa šele nji župan Istanbula.

Mitja Vilar, Matevž Šalehar Hamo, Karmen Švegl, Marjan Žiberna LEKTORICA: Darinka Lamut OGLASNO TRŽENJE: Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče T: (01) 588 03 70, 588 03 73 F: (01) 585 88 59 E: marketingsedem@media24.si KOLPORTAŽA: Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče T: (01) 588 03 62 F: (01) 585 88 87

Kot sledi iz izkušenj premnogih držav: neoliberalna prosperiteta ne izboljša kaj prida drugih kazalnikov kot gospodarskih. Turčija ni bila nobena izjema. V poročilu o njenem napredku je Komisija kritizirala predvsem vse slabše varnostne razmere v državi in zaustavitev napredka pri kurdskem vprašanju. Mirovni proces med turško državo in kurdskimi oboroženimi formacijami je sprva zastal, nato pa ga je po julijskih volitvah Erdogan povsem ustavil. Po predčasnih volitvah pa je kljub odločni zmagi svoje stranke AKP Turčijo pustil drseti v državljansko vojno na kurdskem vzhodu, pragmatično sklepajoč, da bo v takšnem vzdušju hkrati ustavil kurdski separatizem in si utrdil predsedniška pooblastila. Komisija se je v poročilu dotaknila tudi »splošnega negativnega trenda« glede spoštovanja vladavine prava in drugih temeljnih pravic. Največ kritik je letelo na omejevanje pravic do svobode izražanja in združevanja, pri čemer je omenjeno brutalno zatrtje protestov v parku Gezi. Objava poročila je bila predvidena za 14. oktober, a je bila na željo Erdogana zadržana do 11. novembra, ko so bile predčasne parlamentarne volitve v Turčiji že mimo. Juncker je pri tem zanikal, da je Turčiji in konkretno Erdo-

Erdogan je Junckerja obtožil pokroviteljstva in se mu pri tem namuznil, da bi bil njegov Luksemburg le mestece v Turčiji. NAROČNINE: Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče T: (01) 588 03 65, 588 03 63 F: (01) 585 88 87 E: narocnine@media24.si Posamezen izvod stane 1,90 €. Naročniki imajo posebne ugodnosti. Naročite se lahko pisno (klasična in elektronska pošta) ali telefonsko. Revijo boste začeli prejemati po prvem plačilu od tekoče številke naprej. Naročnina za tujino se poravnava za eno leto vnaprej in znaša 179 €, z letalsko poštnino pa 202 €. V ceno sta vključena 20 % popust in poštnina.

Za vse druge informacije v zvezi z naročanjem edicije smo na voljo na zgoraj navedenih telefonskih številkah ali elektronski pošti. Naročnina se podaljšuje samodejno do vašega pisnega ali ustnega preklica. Nenaročenih besedil in fotografij ne vračamo. Fotografije: Dreamstime, Profimedia, Reuters. TISK: Salomon d. o. o. Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje Datum: 11. 2. 2016, natisnjeno v 49.000 izvodih.

Svet

SVET DUHOV

Kurdski prebivalci Diyarbakira med ganu s tem delal uslugo, venkratkotrajno dar je poudaril, da je to storil prekinitvijo policijske na njegovo željo: »Zakaj bi siure bežijo iz obleganega cer tvegali kritike za to (zadrmesta. žanje poročila)?«

Kljub tej uslugi, ki to ni bila, Erdogan z razpletom ni bil niti približno zadovoljen. »V vsakem primeru je bilo poročilo žalitev. Kdo ga je sploh pripravil? Kako ste si to sploh lahko izmislili? To ni prava Turčija. Vi (voditelji Evropske unije) niste nikoli prišli k meni, da bi spoznali resnico.«

pni poraz spomnil Juncker. Turška država pri tem res potrebuje kanale, po katerih se bodo njeni državljani lahko izseljevali. Njeni demografi so že v sedemdesetih letih načrtovali, da se bodo trenja na vzhodu države razreševala z razseljevanjem prebivalstva. TURČIJA POTREBUJE Kemalistični generali so aktivistom jemali državljanstvo EVROPO Povišanim tonom navkljub in najradikalnejše prisilili v interesi Turčije ostajajo in- izgon, če ti pred vojaško hunto teresi Evrope. Liberalizacija niso iz države pobegnili že prej. vizumske politike za turške Naveličana učinkovitega gvedržavljane ne bo pomenila rilskega upora Delavske stranveliko, če bodo schengenske ke Kurdistana (PKK), ga je turzajezitve še naprej padale ška vojska v devetdesetih letih pod begunskim tokom. V tem spodkopala s prisilno izselitviprimeru bi se o ukinitvi viz- jo 3000 gorskih vasi v mestna umov Turčija z državami čla- središča. Naseljene so ostale le nicami morala pogovarjati na tiste, ki so kolaborirale. bilateralni osnovi, je na sku-

2,55 milijona beguncev

si je zatočišče našlo v Turčiji. Država velja za najbolj gostoljubno za tiste z denarjem, postaja pa prenasičena za vse druge.

GLAVOBOLI IN ZDRAVILA ZANJE

Dediščina nekega drugega časa ostaja Erdoganovo breme. Politična aktivacija kurdske večine v mestnih središčih jugovzhoda je glavobol, za katerega so predpisani topniško obstreljevanje in 24urne policijske ure. Prebivalstvo iz mest že beži. Zadeva pa v resno migreno preraste z dejansko državotvornostjo stranke PKK na južni meji države. Državni sovražnik številka ena je med kaosom v Siriji tam pognal korenine, iz katerih rasteta politična stranka PYD in njena oborožena formacija YPG. Na tem razbolelem območju, s katerega so ruske bombe pregnale turkmenske milice in ga sedaj pretekajo kurdske borke in borci, mora Erdogan ustvariti begunski žep. Če želi stabilizirati državo in dobiti denar na naslednjem evropskem razpisu.

Potniki, ki izginjajo JAPONSKA V mestu Išinomaki taksisti prevažajo nenavadne potnike – duhove umrlih v cunamiju izpred petih let.

godb je več in vse so si podobne. Taksist sprejme potnika, pritisne na gumb za vklop taksimetra in ga vpraša po naslovu, destinaciji. Odgovor z zadnjega sedeža je čuden in takrat, ali mogoče malo kasneje, ko se taksist obrne k potniku, da bi ga kaj vprašal, tega ni več. Govor je o nenavadnih doživetjih taksistov v mestu Išinomaki pri Fukušimi, blizu katere je ob cunamiju marca 2011 razneslo jedrski reaktor tamkajšnje nuklearke. Nenavadni potniki naj bi bili duhovi umrlih pred petimi leti. O njih je, tako pravijo v članku v lokalnem časopisu Asahi Šimbun, poročalo sedem taksistov.

ALI SEM MRTEV?

To obalno mesto v prefekturi Mijagi je bilo eno od najbolj prizadetih v cunamiju, ki je sledil potresu marca 2011 in je za seboj pustil 16.000 žrtev. Od teh je bilo več kot 3000 prebivalcev Išinomakija, med njimi tudi 70 učencev in devet učiteljev osnovne šole Išinomaki Okava. Študentka sociologije Juka Kudo je za diplomsko delo zbrala nekaj tovrstnih poročil o potnikih duhovih. Eno od njih gre takole: nekemu taksistu naj bi v avto v bližini železniške postaje v Išinomakiju prisedla mlada ženska in ga prosila, naj jo odpelje v predel Minamihama. Taksist ji je odvrnil, da je ta okoliš skoraj prazen, in vprašal, ali je prepričana, da res želi tja. Ženska naj bi mu odgovorila s tresočim se glasom in z vprašanjem: »Ali sem umrla?« Taksist se je prestrašen obrnil proti zadnjim sedežem, kjer pa ni bilo več nikogar. Neki drug taksist, moški sredi štiridesetih, ponuja podobno zgodbo. Zatrjuje, da je v njegov taksi sedel mlad moški in mu ukazal, naj pelje v Hirajamo, kar pomeni

gora. Natančnega naslova ni dal, le z roko je nakazal želeno smer. Voznik je odpeljal, a po nekaj trenutkih vožnje spoznal, da je potnik z nenavadno željo izginil.

NI JIH BILO STRAH

Juka Kudo je za diplomsko delo govorila z več kot stotimi lokalnimi taksisti, od katerih so se nekateri zelo razjezili, ko jim je postavljala vprašanja, ali so pri svojem delu po cunamiju opazili kaj nenavadnega, spet drugi pa so o tem govorili brez zadržkov. Vseh sedem taksistov, ki so poročali o srečanju z duhovi, je v dokaz, da si tega niso izmislili, zatrdilo, da so ob srečanju z njimi, prepričani, da gre za običajne ljudi, prižgali taksimeter. In skoraj vsi pravijo, da so bili duhovi podobe mladih ljudi. Zakaj mladi? Na to vprašanje ponuja Juka Kudo odgovor, ki nam zveni precej tuje. »Mladi občutijo ob smrti veliko razočaranje, če se ne morejo srečati z ljudmi, ki jih ljubijo,« pravi. »In ker so želeli posredovati svojo žalost, so za medij izbrali taksiste.« Taksisti pravijo, da ob srečanju

z duhovi niso občutili strahu, in zatrjujejo, da bi jih sprejeli v avtomobil, tudi če bi vedeli, da gre za duše umrlih, ki ne najdejo miru. Eden od teh sedmih je spraševalki zaupal, da je v naravni katastrofi tudi sam izgubil družinskega člana. »Mogoče bo nekega dne sedel v moj taksi,« pravi. (tg)

Potres in uničujoči cunami

11. marca 2011 ob 15. uri in 42 minut je Japonsko prizadel močan potres devete stopnje po Richterjevi lestvici, ki mu je sledil uničujoč cunami. Žarišče potresa je bilo 70 kilometrov od polotoka Ošika in prefekture Mijagi na severovzhodu države, v globini 24 kilometrov. Da je bila nesreča še večja, je val, ki je kopno – 1300 kilometrov obale od otoka Hokaido na severu do Okinave na jugu – dosegel po 20 minutah in je bil visok tudi do 15 metrov, poškodoval jedrsko elektrarno Fukušima, uničil njene hladilne sisteme, kar je povzročilo pregrevanje in taljenje reaktorjev ter eksplozijo, zaradi katere je sevanje ušlo v okolico.

Nasveti

Ta teden preberite

Petek, 12. februar 2016

NAVADE Zmote o …

Krompir naš vsakdanji V sebi skriva številne koristne snovi. (str. 20)

Zdravje

Najboljša hrana za oči Po tradicionalni kitajski medicini so povezane z jetri.

Brez dobro načrtovanega dneva in s slabimi navadami nam življenje velikokrat deluje kaotično.

Piše: Nina Kokalj

avade imajo v našem življenju veliko večjo vlogo, kot se je zavedamo. Lahko nam izboljšajo kakovost biva-

nja ali pa jo drastično poslabšajo. Od njih je odvisno, ali bomo počeli koristne stvari, ki nas polnijo z zadovoljstvom, ali pa si s škodljivimi vztrajno manjšali možnosti za srečo in zdravje. Navade vplivajo tako na naše fizično telo kot na psihično počutje. Kitajci pravijo, da tako kot nima smisla uporabljati zdravilnih rastlin, če najprej ne poskrbimo za zdrav želodec, ki bo to lahko predelal, enako velja za naš um – nobeno delovanje in učenje ne bo uspešno, če ne bomo prej ustrezno »prevetrili glave«. Temelj, ki našemu umu omogoča delovanje s polno zmožnostjo, pa so prav naše navade.

PO JUTRU SE DAN POZNA

Velikokrat pravimo, da se po jutru dan pozna. Če smo še natančnejši, pa je to že večer, ki napoveduje naslednje jutro. Čas je, da se za nasvet obrnemo na zdrave, zadovoljne in uspešne posameznike, ki so zmogli odvreči svojo staro železno srajco in razviti koristne navade. Najprej osvojimo dobro jutranjo rutino. Vsi ti posamezniki in tudi strokovnjaki za zdrav način življenja se strinjajo, da si zjutraj, ne glede na to, kakšne so naše obveznosti, vzemimo dovolj časa za dobro prebujanje. Če tega že dolgo nismo počeli in te nasvete

Foto: Dreamstime

Imate plan za dober dan?

(str. 20-21)

odbijamo z razlogom, da pač nismo jutranja oseba in zato s težavo vstanemo pet minut pred nujnim odhodom, začnimo postopoma. Najprej si budilko navijmo 15 minut prej kot po navadi, potem pol ure in tako naprej, da imamo zjutraj vsaj dobro uro, lahko pa tudi več, na voljo za naše nove navade. Kitajski mojstri svetujejo, da se ravnamo po letnih časih, zato bo prebujanje v spomladanskih in poletnih jutrih zgodnejše (5–7h) kot jeseni in pozimi (7–9h). Prav tako bo odhod v posteljo v poletnih dnevih lahko kasnejši (23h) kot v zimskih (21–22h). Opazujmo

Sveti sadež

Granatno jabolko Ljudje mu od nekdaj pripisujejo čudežno moč. (str. 23-24)

Nasveti

PIše:

Dr. Polona Gradišek,

strokovnjakinja za področje pozitivne psihologije

Ljubezen 2.0

ČEPRAV IMAMO Slovenci svoj praznik zaljubljenih, gregorjevo, ko se ženijo ptički, je tudi čas okoli valentinovega priložnost, da razmišljamo o ljubezni.

aj sploh je ljubezen? Vsi jo poznamo, pa tako težko jo je opredeliti. Ko nam manjka, po njej hrepenimo. Želimo si bližine, želimo si pripadati nekomu. Ko jo občutimo, vemo, da občutimo ljubezen. Je sladka, topla. A včasih tudi grenka, če je povezana z neizpolnjenimi hrepenenji ali močno zaskrbljenostjo za ljubljeno osebo. Vsekakor pa je čustvo. V svoji osnovi pozitivno, prijetno čustvo.

LJUBEZEN NI EKSKLUZIVNA

Strokovnjakinja za pozitivna čustva, dr. Barbara Fredrickson, je strokovno javnost presenetila z novo teorijo o ljubezni. Skoraj vse, kar običajno povezujemo z ljubeznijo, negira. Zato teorijo imenuje ljubezen 2.0, kot nadgradnja dosedanjega razumevanja ljubezni. Pravi, da ljubezen ni nekaj, v kar pademo in kar nas čez nekaj časa (lahko) mine. Globoko vdihnite, saj vas bo, kar sledi, zagotovo presenetilo. Fredricksonova pravi, da ljubezen ni ekskluzivna, rezervirana samo za našo sorodno dušo ali naše drage. Ni trajna, saj traja le od nekaj sekund do nekaj minut. Niti ni brezpogojna, torej ne obstaja sama po sebi, ne glede na pogoje. Zdaj pa dobra novica: lahko jo doživljamo pogosto, tudi večkrat na dan, ob različnih ljudeh in v različnih okoliščinah. Pri opredelitvi ljubezni znanstvenica izhaja iz dogajanja v našem telesu, in sicer iz tega, kako se čustvo ljubezni kaže kot telesni odziv na vedenjski, psihofiziološki in nevrološki ravni. Pravi, da naše telo »občuti« ljubezen v različnih situacijah, kot so na primer objem staršev ob vrnitvi s potovanja, nasmeh neznancu, ki sedi nasproti nas na avtobusu, skupno veselje s sodelavci ob uspešno končanem projektu, navdušenje z neznanci ob občudovanju delfinov v mor-

ju. Povzročijo jo mikrotrenutki pozitivne resonance, ko z drugo osebo začutimo pristen stik, občutimo pozitivna čustva in zrcalimo vedenje drug drugega.

Najbolje je, da se tam pretegnemo, nekajkrat globoko vdihnemo in izdihnemo, počasi odpremo oči in se dvignemo.

POZITIVNA RESONANCA

Kadar torej z nekom za trenutek podelimo neko pozitivno čustvo, se s to osebo ujamemo tako v vedenju (npr. se nasmehnemo) kot na biokemični ravni (nasmeh povzroči pri obeh podoben biokemični odziv v telesu), pri tem pa obstaja želja, da bi se drugi počutil dobro. In ko se to zgodi, pride do pozitivne resonance, ki pomeni povezanost med osebama, ki si med seboj podelita občutenje pozitivnih čustev, blagih ali moč-

Iz vzajemnih mikrotrenutkov se lahko sčasoma razvije partnerski odnos ali trajnejša socialna vez. nih. Takrat pozitivnost zrcalimo z drugim in z njim za hip uskladimo občutke, dejanja in impulze. Gre za trenutek povezanosti, prenosa energije, v katerem naši lastni toplina in odprtost sprožita toplino in odprtost druge osebe in sta hkrati sproženi s tem. Iz takšnih vzajemnih mikrotrenutkov se lahko sčasoma razvije partnerski odnos ali trajnejša socialna vez. Zanimiva in vsekakor drugačna teorija o ljubezni v primerjavi s tistimi, ki smo jih vajeni, kajne? Želim vam čim več mikrotrenutkov pozitivne resonance, saj pozitivno pripomorejo k psihičnemu in telesnemu zdravju. Ne glede na teorije o ljubezni pa še preprost nasvet: ljubezen lahko svojim dragim pokažete na nešteto načinov. In ne pozabite na čarobne besede: Rad(a) te imam.

dnevne ritme svetlobe in teme ter poslušajmo sporočila svojega telesa. Starejši in modrejši ljudje, še posebej na kmetijah, ki so vezane na naravne ritme, vedo povedati, da ni naravno vstajati vsak dan v letu ob istem času. Ko se že prebudimo, ni dobro, da zavlačujemo in predolgo ostanemo v postelji. Najbolje je, da se tam pretegnemo, nekajkrat globoko vdihnemo in izdihnemo, počasi odpremo oči in se dvignemo. Prvih nekaj trenutkov se poskusimo držati stran od preverjanja telefonov, vključevanja radia ali televizije. Modra svetloba, ki jo oddajajo, namreč preveč na hitro prebudi naše stresne hormone. Raje se usedimo na rob postelje in nekajkrat globoko izdihnemo, tako da močno odpremo oči in usta ter jezik z zvokom AAA potisnemo ven. Tako bomo učinkovito izpihnili strupe, ki so se nabrali ponoči, hkrati pa se bomo lažje prebudili.

celoten organizem. Izberimo si žlico katerega koli kakovostnega hladno stiskanega olja (meni je najprijetnejši okus kokosovega), ki ga takoj po prebujanju žvrkljamo v ustih vsaj dvajset minut, po tem

prednostnih nalog, je precej verjetno, da ne bomo opravili ničesar od načrtovanega. Ko bomo že sredi dela, pa zavestno umaknimo telefone in druge motilce, da nam ne bi odvračali pozornosti. Po prebujanju (ali po žvrkljanju olja) sledi kozarec mlačne vode, da se počasi prebudi metabolizem. Če mu želimo še malo pomagati in se razkisati od prevelike količine ogljikovih hidratov, sladkarij, mesa ali kave, v vodo dodajmo še limonov sok ali žličko jabolčnega kisa, ki sta močno bazična. Ko potelovadimo, si privoščimo zajtrk. Zaradi pridobivanja različnih hranil je koristno na vsake toliko časa zamenjati sestavine. En dan si tako privoščimo jajca, drugi sadno-zelenjavni smuti, tretji polento, četrti pa recimo jogurt z ovsenimi kosmiči in brusnicami. Bodimo ustvarjalni! Najbolje je, da do ideje (in sestavin) pridemo že prejšnji dan. Še skok v kopalnico in začne se izpolnjevanje dnevnega načrta.

Navade vplivajo tako na naše fizično telo kot na psihično počutje.

PREBUJANJE IN RAZSTRUPLJANJE

Enkrat na teden je dobro takoj po prebujanju uvesti še staro ajurvedsko tehniko žvrkljanja olja, ki nam bo prinesla zdravje ustne votline in razstrupila

času pa olje nujno izpljunimo in si dobro umijmo zobe. Olje bo namreč skozi krvni obtok nase povleklo vse strupe, bakterije in druge škodljive mikroorganizme, ki so se ponoči nabrali v dlesnih, zobeh, ustih, grlu in drugih organih v telesu. Seveda ob žvrkljanju ne bomo mogli govoriti, lahko pa se pretegnemo, naredimo nekaj jogijskih asan za gibčnejše telo in napišemo načrt za ta dan. Prav to je tisti trik, ki loči uspešne ljudi od neuspešnih. Če si zjutraj napišemo spisek dnevnih obveznosti, bomo zagotovo bolj motivirani, da jih tudi opravimo. Pozor – v načrtu upoštevajmo samo nujne stvari – ali pa si ga razdelimo na nujne in nenujne. Kajti če si ne bomo postavili

NASPANI, ZDRAVI IN RAZPOLOŽENI

Če upoštevamo, da imamo ljudje čez dan zelo različne obveznosti, je nesmiselno dajati

Nasveti

Foto: Profimedia

PETEK, 12. 2. 2016

splošne nasvete za uvajanje novih navad. Morda pazimo le na to, da bomo kosilo vsak dan zaužili približno ob istem času in da si bomo vzeli nekaj trenutkov zase – da se nadihamo, meditiramo, si privoščimo sprehod v naravi ali celo rekreacijo in preživimo kak lep trenutek tudi s svojimi bližnjimi – seveda mislim na poseben trenutek, ne tisti, ko poberemo otroka iz vrtca in hitimo naslednji obveznosti naproti. Raje se posvetimo spreminjanju večernih navad, ki so lahko naslednja kritična točka. Saj vsi vemo: če se ne bomo dobro naspali, bo na-

Pri spreminjanju navad velja nesporno dejstvo – najprej akcija, potem volja. slednji dan pokvarjen, bodisi zaradi podočnjakov, bodisi zaradi bolečega vratu, ali pa bomo nerazpoloženi in brez energije. Čeprav strokovnjaki svetujejo, da moramo spati

Modna zgodovina NAJPREJ SO BILE ovratne rutice, nato ozki mehki šali, še kasneje dolgi beli trakovi, ki so bili lahko tudi poškrobljeni, in nazadnje so se ti preoblikovali v kravato, kakršno poznamo danes.

Kravata in njeni predhodniki

Foto: Profimedia

vsaj sedem ali osem ur, ta nasvet ni dovolj natančen. Ni pomembna samo dolžina spanja, temveč tudi, kdaj gremo spat. Osem ur, štetih od desetih do šestih zjutraj, bo namreč mnogo kakovostnejših kot osem ur med drugo in deseto zjutraj. Telo se obnavlja ponoči v svojem ritmu, ki bi ga morali upoštevati. Razstrupljanje, ki je eden od najpomembnejših procesov, se najintenzivneje dogaja med eno in tretjo uro zjutraj, takrat pa bi morali že trdno spati, če bi želeli telesu pomagati. Enako je z melatoninom, ki se tvori samo, če gremo spat do desetih, najkasneje enajstih, in če si pred tem ne obremenimo prebave in dvignemo ravni inzulina. To pomeni, da je večerja lahko najkasneje do sedmih zvečer in ne sme vsebovati sladkih jedi ali preprostih ogljikovih hidratov, kot so recimo kruh in testenine. Raje si privoščimo zelenjavno juho ali ribo. Pred spanjem telesu pomagajmo tudi s pomirjajočim čajem, ki mu lahko dodamo ašvagando, baldrijan, pasijonko, hmelj ali sivko, ki nas bodo zazibali v sladke sanje. Nikoli si po sedmi uri ne privoščimo intenzivne telovadbe, saj si bomo preveč dvignili raven stresnih hormonov in s tem blokirali mirno spanje. Uro ali dve pred spanjem je čas za ohlajanje telesa, zato se ne vznemirjajmo, temveč raje meditirajmo, berimo knjigo, pojdimo v kad ali pa trenirajmo mirnejše vadbe – recimo taj či, či gong ali jogo.

NE ZANAŠAJMO SE NA VOLJO!

Pri spreminjanju navad in dnevnih rutin velja nesporno dejstvo – najprej akcija, potem volja. Začrtajmo si cilj in imejmo v glavi motivacijo, ki nas žene v spremembe, vendar ne pričakujmo, da nas bo volja spremljala v vsakem trenutku. Takšne »spremembe« se po navadi hitro končajo. Raje se malo prisilimo v akcijo in počasi nam bo rutina prišla v navado. Z njo se bo okrepila tudi moč volje, ki nam bo pomagala k zadovoljstvu in še večjemu uživanju v doseženih rezultatih. Zapomnimo si – rutina in majhni koraki so ključni za uspeh!

Piše: Maja Poljšak, modna oblikovalka in akademska slikarka, za povrh tudi kuha

amoveznica ali kravata je danes najpomembnejši in najbarvitejši modni dodatek k moški obleki. Izbira kravate pove marsikaj, saj kaže tako smisel za modo kakor okus tistega, ki jo nosi. Lahko so enobarvne, z drobnimi tkanimi ali tiskanimi vzorci, najpogosteje pa z vzorci različno širokih črt. Še posebno v Veliki Britaniji so že od poznega 19. stoletja kravate s črtami del različnih uniform oziroma znamenje pripadnosti nekemu klubu, profesionalnemu združenju, kolidžu ali šoli, kar se je kasneje razširilo tudi na druge dežele.

NAJBOLJŠE SO SVILENE

Danes so najkakovostnejše kravate narejene iz posebno tkanega svilenega blaga, vmes je posebna tkanina, ki daje trdnost, na notranji strani pa podloga, ki je prav tako svilena. Britanci so mojstri v izdelovanju kravat iz kašmirja in volnenih tkanin, ki jih nosijo predvsem k športnim oblekam in oblekam za lov, poznamo pa tudi pletene kravate. Te večinoma nosijo umetniki, znanstveniki, literati in novinarji, ki se bolj neformalno oblačijo. Širina in dolžina kravat se z modo nekoliko spreminjata, vendar oblika v glavnem ostaja že več kot sto let nespremenjena. Izjema so zelo

ozke temne kravate, ki so bile prvič zelo priljubljene na začetku 60. let, na kar so močno vplivale britanske glasbene skupine, med temi še posebno The Beatles, drugič pa ob koncu 70. let, ko so jih popularizirali člani skupin Blondie in Duran Duran.

ZGODOVINA KRAVATE IN NJENEGA IMENA

Čeprav je najstarejša znana upodobitev nekakšne predhodnice kravate, rutice, zavezane okrog vratu, na Trajanovem stebru, ki stoji na severni strani rimskega foruma, je kravata, kot jo poznamo danes, prišla v modo šele ob koncu 19. stoletja. V prvi polovici 17. stoletja, ko so vojaki hrvaškega polka s svojimi ruticami, zavezanimi okrog vratu, vzbudili pozornost Parižanov, so jih ti začeli posnemati. Načinu, kako so nosili oziroma zavezovali rutice, so rekli »a la croate« (po hrvaško), saj Croate po francosko pomeni Hrvat, in naši sosedje so na to zelo ponosni. Pozneje so moški in ženske nekaj časa okrog vratu nosili ozek dolg šal, zavezan tako, da so konci prosto viseli, v času rokokoja pa je bil priljubljen čipkast žabo, ki je v gubah padal na prsi. V času francoske revolucije in po njej so aristokrati nosili široke bele rute, ki so jih na različne načine ovili in zavezovali okrog vratu. Načinov je bilo toliko, da so v tistem času obstajale celo knjige z navodili. Ko je ob koncu 19. stoletja moška moda postala bolj umirjena, so imele srajce manjši, navzgor zavihan ovratnik in moški so prvič začeli nositi temne kravate, podobne današnjim, vendar krajše. Kmalu pa se je oblika ovratnikov spremenila, zavihali so se navzdol, in od takrat je kravata speljana pod ovratnikom, kar se v zadnjih sto letih ni več spremenilo.

Nasveti

Zmote o ...

ZDRAVJE

Najboljša hrana za oči

Krompir naš vsakdanji

Ste mislili, da je v krompirju samo škrob? Krompir vsebuje še druge vrste ogljikovih hidratov in več beljakovin kot marsikatera zelenjava.

njem so raznovrstni vitamini in minerali ter vse esencialne aminokisline. Je tudi odličen vir kalija. Poučite se glede preostalih zmot o krompirju.

Zmota št. 1: Krompir redi

Ravno nasprotno, ohlajen kuhan krompir vsebuje posebno vlaknasto škrobnasto snov, ki celo pomaga pri zmanjševanju teže. Tudi znanstvene študije niso potrdile nobene povezave med uživanjem krompirja in debelostjo. V nadzorovanih količinah je torej krompir, skupaj z lupino, bogato z vlakninami, idealna priloga. Paziti pa je treba na dodatke h krompirju, ki prinesejo kalorije. V različnih vrstah krompirja so znanstveniki odkrili celo številne vitamine in izjemno močne antioksidante, flavonoide, ki naj bi ščitili srce ter varovali pred rakom pljuč in prostate.

veča koncentracijo ključnih hranil. Tudi zamrznjen krompir zagotavlja ključne prehranske snovi, vlaknine in kalij. Kaj pa lupina? Z lupljenjem krompirja se izgubi največ vlaknin, kalij in vitamin C pa sta večinoma v osrednjem delu.

Zmota št. 3: Sladki krompir je boljša izbira kot navadni beli krompir

Ne gre za to, kateri od obeh je boljši, saj sta oba bogata z mikrohranili, le da so ta različne vrste. Sladki krompir, ki spada v drugo botanično skupino kot navadni krompir, je bogat z vitaminom A in vlakninami, navadni krompir pa vsebuje več kalija, magnezija in železa. Najboljše je uživati oba in si tako zagotoviti prednosti obeh.

OČI so ogledalo duše in tudi našega zdravja. Iz njih lahko razberemo mnogo bolezni ali procesov, ki se odvijajo v telesu.

Zmota št. 4: Svež krompir se zelo hitro pokvari

Če krompir shranjujemo v hladnejšem in temnem prostoru, se ohrani veliko dlje kot večina sveže zelenjave, celo do nekaj tednov. Na sobni Zmota št. 2: Samo svež temperaturi pa bo zdržal kak teden. Če na gomoljih opazite zeleno barkrompir je hranljiv in vsa vo, je to lahko zgolj naravni pigment hranila so v lupini Vsak krompir v prehrani je deloma klorofil, ki nima okusa in ni nevaren, procesiran, saj ga praviloma ne uži- lahko pa gre za toksičen solanin. Ta vamo surovega. Čeprav krompir ob se tvori ob izpostavljenosti krompirkuhanju res izgubi nekaj vitaminov, ja svetlobi, z njim pa se sicer zelenjaki so topni v vodi, recimo vitamina va brani pred naravnimi škodljivci. C in B6, pa ne glede Take gomolje je na metodo pripratreba obrezati, če Sladki krompir, je ve ohrani skoraj pa je krompir začel vso vsebnost kalija kaliti, ga je bolje zabogat z vitaminom A in vlaknin. Presein vlakninami, navadni vreči, saj je v kalih netljivo, a cvrtje, največja koncenkrompir pa vsebuje več tracija alkaloida s tem ko krompir kalija, magnezija in izsuši, dejansko posolanina.

Foto: Profimedia

železa.

Foto: Profimedia

Piše: Nina Kokalj

okler so zdrave, nanje kar nekako pozabimo, ko pa nam začne pešati vid ali so oči razdražene, suhe in pekoče, se začnemo zavedati, kako zelo pomemben je ta organ. Vsekakor se je koristno naučiti nekaj naravnih trikov, kako lahko poskrbimo za zdrave

oči, da ne bo prišlo do resnejših težav in obolenj. Po kitajski tradicionalni medicini so oči povezane z jetri. Najboljše obdobje za krepitev teh organov je prav sedaj – od februarja do začetka maja, ko je dejaven element lesa. Ta nam daje podporo, da bo vse, kar bomo naredili za zdravje oči in jeter, padlo na plodna tla. Prvi korak je, da redno ne-

Jed z zgodbo

Francoska čebulna juha OKUSI SVETA V tej rubriki razkrivamo izvor, zanimivosti in posebnosti različnih jedi, ki so ime dobile po znanih kuharjih ali drugih osebnostih in po krajih, pokrajinah ali deželah svojega izvora.

žno razstrupljamo jetra, saj se bo njihovo zdravje kazalo tudi v jasnem vidu. To lahko storimo z uravnoteženo prehrano in dodatki, ki nase vežejo strupe in jih tako pomagajo odstranjevati iz organizma. To so npr. alge (spirulina, klorela, kelp), ječmenova, pšenična in ovsena trava, alfalfa, koriander, kajenski poper, kurkuma, ingver idr.

Nasveti

PETEK, 12. 2. 2016

Drugi korak pa je, da vplivamo neposredno na zdravje oči s hrano, ki dokazano varuje pred očesnimi boleznimi, kot so glavkom, siva mrena in degeneracija rumene pege (makule). Znanstveniki priporočajo redno prehranjevanje z živili, ki so bogata s pigmentoma lutein in zeaksantin. Ta antioksidanta iz skupine karotenoidov delujeta podobno kot sončna očala in naše oči od znotraj varujeta pred škodljivimi UV-žarki in modro svetlobo iz telefonov in drugih elektronskih naprav. Preventivno je treba zaužiti vsaj 6 mg teh fitonutrientov na dan, če pa že zdravimo bolezen, kot je degeneracija makule, moramo odmerek povečati na 12 mg. Lutein lahko najdemo v zeleni, listnati zelenjavi, posebej v špinači, blitvi in solati, ter v listnatem ohrovtu, brstičnem ohrovtu, repi, brokoliju, bučkah, grahu in avokadu. Da bi lutein lahko absorbirali, moramo poleg omenjene zelenjave obvezno zaužiti tudi kokosovo ali oljčno olje, olje polenovke ali maslo. Čeprav alga spirulina vsebuje zelo malo luteina, pa je odličen vir zeaksantina in drugih hranil, ki nam bodo pomagala pri regeneraciji celotnega organizma in odpornosti proti virusom. Nasprotno alga klorela vsebuje ogromno luteina in manj zeaksantina, zato je obe algi pametno jemati skupaj.

Zdravilo za oči se skriva v jajcu

Še eno živilo, ki naj bi bilo popolno za zdravje oči, je rumenjak. Ta vsebuje oba omenjena antioksidanta, ki se ob naravno prisotnih maščobah v rumenjaku lahko v celoti absorbirata. Znanstveniki so dokazali, da so izmed treh skupin ljudi, ki so zaužili po 6 mg luteina na dan iz treh različnih vrst živil (zelenjava, jajca in dopolnila), tisti iz sku-

pine, ki je jedla jajca, na koncu imeli v krvi trikrat večjo količino luteina kot ljudje iz preostalih dveh skupin. Najbolje je, da si rumenjak privoščimo surov – če nam okus ni všeč, mu lahko dodamo žličko kokosovega sladkorja. Tako ga bomo spremenili v okusno sladico.

Po kitajski tradicionalni medicini so oči povezane z jetri. Najboljše obdobje za krepitev teh organov je prav sedaj – od februarja do začetka maja.

Seveda smo že vsi slišali, da je korenje dobro za oči. To pa zato, ker je tudi korenje bogato z luteinom in betakarotenom, ki se v telesu pretvarja v vitamin A, še en antioksidant, pomemben za zdravje naših oči. Različne vrste karotenoidov (lutein, betakaroten, likopen idr.) vsebujejo tudi druga oranžna in rdeča živila, kot so buče, paradižnik, melone, mango, marelice idr. Temnejše jagodičevje – različne vrste borovnic, brusnice in jagode godži – pa je blagodejno za oči tudi zato, ker krepi krvne žilice, ki v očesne mišice in živčevje prinašajo hranilne snovi.

Od druge hrane, ki pomaga ščititi oči in krepiti naš vid, je priporočljivo uživati tudi maščobne kisline omega 3 iz ribjega ali krilovega olja. Te se namreč absorbirajo bolje kot maščobe iz rastlinskih virov in učinkovito preprečujejo razvoj degeneracije makule in sindrom suhega očesa. Pred temi boleznimi nas varuje tudi vitamin E, ki ga vsebujejo mandlji, sončnična semena, oreščki in nekatera hladno stiskana olja. Vitamin C zmanjšuje možnost za nastanek sive mrene in krepi stene krvnih žil, zato se pogumno lotimo tudi vseh vrst citrusov, šipka, acerole, peteršilja, zelja in drugih živil, bogatih s tem antioksidantom. Kakor za vse druge dele organizma tudi za brezhibno delovanje oči velja popiti dovolj vode.

Recept za zdrave oči

Dobrodošla so tudi oranžna in vijoličasta živila

rancoska čebulna juha, soupe a l'oignon, je jed, ki si jo v Parizu morate privoščiti, saj drugače tega romantičnega mesta ne boste zares doživeli. Pred nekaj desetletji, ko je v središču mesta še stala stara tržnica Les Halles, so se tam po bistrojih ob štirih zjutraj ob čebulni juhi srečevali ponočnjaki na poti proti domu in ljudje, ki so delali na tržnici. Prvi so to vročo in krepko juho jedli, da bi pregnali utrujenost po prečuti noči in preveč popitega alkohola, drugi pa zato, da jim je dala moč pred napornim delavnikom. Danes slovite tržnice Les Halles z bližnjimi starimi lokalčki ni več, lahko pa si jo predstavljamo, če si ogledamo kakšen star film, kakršen je na primer Sladka Irma (Irma la Douce) z enkratnima Shirley MacLaine in Jackom Lemmonom, ki so ga posneli pred več kot petdesetimi leti.

Voda in vitamini

Naše oči niso bile narejene za redno gledanje v računalnik in druge zaslone, zato so nasveti za ohranjanje zdravja oči koristni za vse, ne le za tiste, ki že imajo težave. Predlagam, da si vsaj enkrat na teden privoščimo obkladke iz hladnih rezin kumaric ali vrečk kamiličnega čaja, ki jih položimo na oči za 15 minut in pustimo, da kumarice ali kamilice pomirijo in obnovijo naš organ za vid. Poleg rednega uživanja navedene hrane pa si sem ter tja privoščimo še pravo bombo za zdravje oči: v močnem mešalniku zmešajmo za pest koščkov paradižnika, za pest koščkov surove hokaido buče, za pest korenja, polovico manga, žlico olupljenih mandljev, žlico jagod godži, žličko spiruline, žličko klorele, sok ene limone, žlico kokosovega olja in kapsulo krilovega olja. Če je napitek pregost, lahko dodamo še malo vode. Na zdravje (oči)!

Nazadnje še šilce konjaka in sir

In kaj je na tej hkrati veličastni in preprosti juhi tako posebnega? Navsezadnje jo pripravimo iz večje količine čisto navadne zlato rumene čebule, ki jo na tenko narežemo in počasi pražimo na maslu s ščepcem sladkorja. Zlato prepraženi čebuli nato prilijemo čisto govejo juho in počasi kuhamo še kakšno uro, da se čebula skoraj stopi, nazadnje dodamo šilce francoskega konjaka, po okusu dosolimo in dobro popopramo. Glavna skrivnost je, da na dno skodelic ali krožnikov damo zlato zapečene rezine francoskega kruha, ki smo jih namazali z maslom in dobro potresli z naribanim sirom, najbolje z grojerjem, nato pa čeznje nalijemo vrelo juho. Po želji juho lahko tudi gratiniramo, kar pomeni, da jušnik ali posamezne skodelice s tako pripravljeno juho postavimo v močno ogreto pečico za toliko časa, da se sir na vrhu zlato zapeče. (mp)

TEST

Foto: Profimedia

Ključni so antioksidanti

Odkrijte, kako zdravi ste Piše: Špela Zupan Štampohar, novinarka, kulturologinja in trmasta mama

Koliko obrokov ste v preteklem tednu pojedli zunaj (obroki, pripravljeni v restavraciji, ali že pripravljeni obroki)? 0–5 – Ste na pravih tirnicah. Kadar si obroke pripravljate sami, imate najboljši pregled nad vsebnostjo maščob, soli in dodanega sladkorja. Poleg tega si količino obroka odmerjate sami, zato si lahko obrok omejite tudi kalorično. Če že jeste zunaj, pa poskrbite, da bo jed vsebovala čim več zelenjave in beljakovin. 6–13 – Razmislite o svojem početju. Ljudje, ki veliko jedo zunaj, dokazano slabše jedo, ugotavljajo strokovnjaki. Če vam čas ne dopušča, da bi si kosilo pripravili na domačem štedilniku, je najbolje, da posežete po že pripravljenih zdravih obrokih, kot so na primer solate, juhe, pečeni piščanec, ali pa grizljate svežo zelenjavo. 14 in več – Spremenite svoje prehranjevalne navade. Če se pretežno prehranjujete zunaj, so vaši obroki najverjetneje oropani prepotrebnih vitaminov in mineralov. Rešitev je, da si obroke skuhate vnaprej in jih zamrznete, nato pa le še pogrejete in pojeste. Pa tudi zdrava ovsena kaša za zajtrk ali večerjo vam ne bo vzela več kot 10 minut časa.

Koliko slajenih pijač (sokov, gaziranih pijač, kav s sladkorjem ali kav z okusom) popijete na dan? 1 – Sprejemljivo, vendar ne zadovoljivo. Sladkane pijače močno dvignejo raven inzulina, kar povzroči padec energije in sproži močno željo po hrani. Dodani sladkor zato ne bi smel presegati 10 odstotkov dnevnega vnosa kalorij, ki jih dobimo s hrano in pijačo.

ISKRENO si odgovorite na naslednja vprašanja in hitro vam bo jasno, kakšna sta v resnici vaša zdravje in počutje.

2 in več – Vaše tveganje je precejšnje. Študije kažejo, da imajo ljudje, ki redno pijejo sladkane pijače, kar 30 odstotkov več možnosti, da zbolijo za diabetesom tipa 2, kot tisti, ki se tovrstnim pijačam izogibajo. Če vas zamika sladko, pa v mineralno vodo iztisnite sok treh ali štirih jagod.

Ali se na teden gibate skupaj vsaj 150 minut ali več? DA – Kar tako naprej! Dosegate priporočila strokovnjakov in se gibate dovolj. Pohvalno! NE – Ni tako naporno, kot mislite. Strokovnjaki so si edini, da gibanje zmanjšuje tveganje za raka, depresijo, sladkorno bolezen in srčne bolezni. Nimate časa? Rekreacijo vključite v svoj vsakdan tako, da se na primer v višja nadstropja namesto z dvigalom povzpnete peš, namesto v avtomobil sedete na kolo in se vsak dan odpravite na krajši sprehod. Vadbo si lahko razdelite tudi na sklope po 10 minut in vse skupaj bo veliko znosnejše. Če boste imeli ob sebi še prijatelja, pa bo vadba postala prav zabavna.

Usedite se »po turško«, potem pa vstanite. Ali ste se pri vstajanju oprli na roke ali kolena? NE – Vitalni ste. Za vstajanje brez opore potrebujete prožno telo, dobro ravnotežje in moč. Vse našteto je povezano z dolgo življenjsko dobo. DA – Primanjkuje vam gibanja. Raziskava je pokazala, da imajo starejši ljudje, ki težje vstanejo iz tega položaja, kar 5-krat večjo možnost za prezgodnjo smrt. Čas je torej za rekreacijo.

Nasveti

KASTROLA ROKENROLA

Kulinarični Hollywood

Če me občutek ne vara, je kar naenkrat kulinarika prevzela primat v holivudarskem prostoru.

e po pomoti prižgem televizijo, že v treh klikih po daljincu fašem neko kuharsko oddajo. Morda je to zato, ker s kuharijo res ne moreš zajebati, če pa se kuhajoči na ekranu ob kuhanju še zajebejo, je pa zadeva še bolj gledljiva. Priznajmo, vsi radi vidimo, da so ljudje zmotljivi, in tuja zmota nas nekako privzdigne nad našo bedno povprečnost. Nekaj časa so sicer holivudarji po vsej domovini skavtirali za talenti, ki pojejo, plešejo ali pa samo želijo svoj kvazitalent spraviti v sosedov dom, in formula je nekako delovala. Ampak prej ali slej prideš do rezultata, ki ga, če si televizijec, ne želiš. Matematično lahko dokažem, da se v vsakem zmerno polnem kafiču, kapacitete trideset kofetarjev, znajde vsaj eden, ki je nastopil na teh ali onih talentih, faktorjih itd. Kako prodajati utvaro zvezdništva, če pa lahko zvezdico srečaš v sleherni beznici? Naš kurnik je pač majhen in zato so talentirana piščeta izvaljena v omejenem številu. Glede na skromno število prebivalstva sicer premoremo ogromno talenta. Na to smo lahko ponosni, vendar ponos ne prodaja reklam in tukaj se zatakne pri holivudarjih. Televizijci bi vedno radi zaobjeli čim večjo množico gledalcev in v tem grmu žonglira talentirani zajec. Gledalci radi gledamo, kako nekdo pleše, radi ocenjujemo in pametujemo, obenem pa se vsaj podzavestno zavedamo, da naša ocena ni objektivna, saj je odstotek ljudi, ki se spoznajo na ples, plesnivo skromen. Enako velja za glasbo, žongliranje, vrvohodstvo in podobne zabavljaške dejavnosti. Kako bi torej pred reklamami obdržali čim več gledalcev? Dajmo jim nekaj, kar počnejo vsi, nekaj, na kar se spoznajo, nekaj, o čemer lahko legitimno razpravljajo in ni odvajanje fekalij ali pa pornografija. Futr! Start!

PIše:

Matevž Šalehar Hamo, samotni jezdec metafore in brat od unga na radiu

Če ne bo šlo v šoli, boš pa kuhar, je bila mantra prejšnjega stoletja. HOLIVUDAR JE PREBRISAN STRIC

O čem razmišlja vsak izmed nas vsak dan v tednu, in to večkrat. »Jebi ga, jest' je treba.« In, ja, »jebi ga«, ker nismo idioti, smo na prehranjevalni talent obsojeni praktično vsi. Kuhamo že, odkar je na pratravnik usekala prastrela in se je goreče pradrevo zrušilo na prapujsa in je po prasavani zadišalo po prakremenatlcu. Od takrat izpopolnjujemo talent, ki nas pravzaprav ohranja pri življenju, in za nameček to počnemo čisto vsi. Ko je holivudar poštekal, da se s hrano ubada slehernik, je zatulil: »Eureka!« Ampak kuharske oddaje so na teveju od nekdaj. Zakaj gredo zadnje čase toliko bolj v slast? Holivudar je prebrisan stric! Kuharstvo je kar lep čas veljalo za tretjerazreden poklic, ki je namenjen debelim in ne preveč brihtnim ljudem. Če ne bo šlo v šoli, boš pa kuhar, je bila mantra prejšnjega stoletja. In tako je bilo tudi s tevejem. Z izjemo Julie Child, ki je sicer zasedla bolj vlogo gospodinje, smo lahko desetletja gledali resnobne, neartikulirane debeluharje, ki sekljajo na slabo osvetlje-

nih kulinaričnih prizoriščih, hrano pa interpretirajo na način, ki te kvečjemu odvrača od želje, da bi se kuhalnice lotil sam. Potem je prišel Jamie Oliver in pokazal, da je vse skupaj lahko celo preprosto, zabavno, mikavno in še kaj, in evolucija tv-kuharije je postala revolucija. Kuharji so nenadoma shujšali, postali so seksi, postali so šefi, pardon, chefi, in njihove velike krožnike so začeli osvetljevati z lepo lučjo. To je kuharijo približalo ljudem kot še nikoli prej in raja je začela kuhati. Kuharija je preprosta, zabavna, dostopna kot še nikoli, imamo še internet, ki je zakladnica receptur. Vendar tukaj še ni konca. Ko raja kuha, moramo to še oceniti. Pri strokovni oceni so dobili priložnost še tisti, ki niso tako seksi na oko, so pa žleht seksi, in nastal je Gordon Ramsay. In če to omako vseh spektrov tv-kuharije prelijemo čez pašto, ki jo predstavljamo gledalci, še nikdar nismo bili bližje televiziji, kot smo. Če bomo pridno in vsak dan pripravljali svojo hrano, smo že dovolj kvalificirani, da se spopademo v kateri od kuharskih oddaj. In če je poplava tv-kuharije kriva, da so brbončice postale strožje do menijev v naših in vaših domovih, sem ravnokar vstal izza tipkovnice in glasno zaploskal. Zmaga!

Nekaj kulinaričnih nesmislov iz prejšnjega tv-stoletja:

»Meso potolčemo s kladivom. S tem zrezke stanjšamo.« Prosim, ne! »Jedna žlica vegete!« Prosim? »Ko so testenine kuhane, jih speremo z vročo vodo.« Ne, no! »Ko ste rižoto zalili z vodo, mešajte, dokler riž ni kuhan, in servirajte.« Samo če kuhate v zaporniški menzi. Spoštovano bralstvo prosim, da na tovrstne nasvete, če še bedijo v vas, nemudoma pozabite. Za domovino, z rokenrolom naprej!

Ali v povprečju na dan sedite več kot 5 ur? NE – Nenavadno, vendar odlično! Povprečen odrasli človek presedi od 50 do 70 odstotkov časa v dnevu, zato je vsakodnevno gibanje nujno. DA – Ukrepajte takoj! Izpostavljeni ste tveganju za raka, srčne bolezni in diabetes tipa 2. V svoj vsakdan vnesite več gibanja. Strokovnjaki so ugotovili, da zadostuje že 5 do 10 minut gibanja vsako uro, da predramite svoje telo.

Ali lahko obdržite ravnotežje na eni nogi z zaprtimi očmi vsaj 30 sekund? DA – Imate oster um. Našo koordinacijo usmerjajo možgani in ti so v odlični formi, če vam je uspelo opraviti to nalogo. NE – Potrebujete malo spodbude. Strokovnjaki pravijo, da bi moral vsak zdrav odrasli človek uspešno opraviti to nalogo. Slabo ravnotežje po njihovih besedah namreč lahko pomeni celo povečano tveganje za srčno kap, zato ukrepajte še pravočasno. Ravnotežje si lahko izboljšate z vajami za koordinacijo ter z jogo in s plesom.

Ali vam med ščetkanjem ali nitkanjem zob krvavijo dlesni? NE – Odlično! Zdrave dlesni so rožnate barve, čvrste in ne krvavijo pri ščetkanju in nitkanju. Ob pritisku nanje naj se ne bi obarvale belo, sicer lahko to pomeni, da se v njih nabira tekočina, kar lahko kaže na vnetje, pravijo zobozdravniki.

DA – Znak za alarm Obstaja 90-odstotna možnost, da imate eno izmed bolezni dlesni. Zobozdravnik vam bo lahko dal več odgovorov. Nikar ne oklevajte z obiskom, saj nezdravljene težave lahko vodijo celo v parodontozo.

S palcem in kazalcem uščipnite kožo na hrbtni strani dlani in jo spustite. Ali se je koža nemudoma vrnila v prvotni položaj? DA – Zadostna hidracija Če v telo vnašate zadostno količino vode, se to pozna tudi na koži, ki je bolj elastična in tako bolj prožna. NE – Morda ste dehidrirani. Premalo tekočine se ne pozna le na vaši koži, temveč tudi na počutju. Če ste pogosto utrujeni, slabe volje in počasni, je morda krivo pomanjkanje tekočine. Dermatologi svetujejo, da imate vedno pri roki (na mizi, v torbici) steklenico z vodo, saj tako ne boste pozabili piti.

Kakšne so vaše spalne navade? A. Zaspim v roku 5 minut, ko se uležem v posteljo. DA (1 točka), NE (0 točk) B. Ko mi zazvoni budilka, pritisnem na gumb za dremež vsaj dvakrat. DA (1 točka), NE (0 točk) C. Spat hodim in zbujam se ob različnih urah. DA (1 točka), NE (0 točk) 0 točk – Spočiti ste. In verjetno tudi vitki. Raziskave namreč kažejo, da imajo ljudje, ki dnevno spijo med 6,5 in 8,5 ure, manj telesne maščobe. 1 ali 2 točki – Preutrujeni ste. Pomanjkanje spanja lahko vodi v depresijo, tesnobo in vpliva na koncentracijo. Strokovnjaki svetujejo, da vsako noč spite vsaj 30 minut dlje kot sicer. 3 točke – Izčrpani ste. Če zvečer kar padete v posteljo, ste izčrpani. Spat se odpravite prej kot sicer in nastavite budilko vsaj nekaj minut kasneje, nato pa se vsak dan držite tega ritma.

10.

Ocenite svoje razpoloženje kot pozitivno ali negativno ob 9., 13., 18. in 21. uri. Kakšno je razmerje med pozitivnim in negativnim razpoloženjem? 3 : 1 – Srečni ste. Z opazovanjem razpoloženja čez dan lahko ugotovimo, kakšni so naši dejanski občutki. Teh se namreč pogosto sploh ne zavedamo, negativne občutke pa potlačimo vase. Vam gre odlično. 2 : 2 – Lahko bi bilo bolje. Strokovnjaki vam priporočajo, da v vsakdanjik vnesete več veselih stvari in dogodkov. Pomagajo lahko že kosilo ali kava z najboljšim prijateljem ali prijateljico ali pa čas zase (in za svoje konjičke). 1 : 3 – Težko se prebijate skozi dan. Če so vaši občutki pretežno negativni, je tudi tveganje za nastanek (kroničnih) bolezni povečano, pravijo zdravniki. Če vaše negativno razpoloženje vpliva tudi na vaše delo, spanje in/ali odnose z ljudmi, pa poiščite strokovno pomoč.

Kuhinja

PETEK, 12. 2. 2016

GRANATNO JABOLKO

Sveti sadež

ZANIMIV IN OKUSEN sadež, iz katerega se pocedi škrlaten sok, ko razpremo njegovo trdo lupino. S svojo simboliko pa ponuja tudi pravo potovanje v tisočletno zgodovino.

Demetro, boginjo rodovitnosti, na številnih upodobitvah prepoznamo po tem sadežu, ki simbolizira izobilje in plodnost. Podobno velja za številne upodobitve poganskih boginj rodnosti. Granatno jabolko je bilo upodobljeno na antičnih kovancih iz rimske province Judeje v vzhodnem Sredozemlju, torej prav tam, kjer so sadež gojili in cenili že v antičnih časih in mu pripisovali sakralni pomen.

JE EVA UTRGALA GRANATNO JABOLKO?

V hebrejski tradiciji je bilo granatno jabolko simbol pravičnosti, saj so verjeli, da imajo vsi sadeži 613 zrn, kar je bilo enako kot število zapovedi v judovskih svetih knjigah torah. Zato je v judovski tradiciji uživanje tega sadeža posebnega pomena. Obenem je simbol bratstva, izobilja in napredka. Stebri v judovskih templjih so bili okrašeni z motivi granatnih jabolk. Nekateri judovski učenjaki so celo trdili, da je bilo prav granatno jabolko prepovedani rajski sadež. Dokazov ni, a v raj izobilja bi ta sadež zagotovo sodil.

SVETI SADEŽ IN SLIKARSKI MOTIV

Piše: Stane Mažgon, družabni samotar in asketski uživač

e preden se z njim odpravimo na potovanje skozi čas, razložimo nekoliko nenavadno ime tega sadeža z bota-

ničnim imenom Punica granatum. Prvi del latinskega imena se nanaša na pokrajino Kartažanov ali Puncev, kakor so jih imenovali Rimljani, na ozemlju današnje Tunizije. Od tam so sadeži prihajali v Rim. In prav od tam je, mimogrede, prišel Hanibal, velik rimski sovražnik, pobudnik punskih vojn. Pridevnik granatno v slovenskem imenu prav tako izvira iz latinske besede granatus, kar pomeni zrnat. Lahko bi mu rekli zrnato jabolko. Podobno ime ima še v nekaterih drugih jezikih (na primer pomegranate v angleščini). Ko prerežemo trdo ovojno lupino

sadeža, hitro ugotovimo, zakaj je beseda zrnat ustrezna. Med svetlimi vlaknastimi prekati je skritih na stotine zrnc oziroma semen, polnih okusnega soka. Nesrečna podobnost imena z vojaško granato: tudi ta je velika za pest in sestavljena iz drobnih delcev oziroma kovinskih zrn, ki ob eksploziji poškodujejo sovražnika.

BIBLIJSKA RASTLINA

Med rastlinami, ki jih največkrat omenja Sveto pismo, ima granatno jabolko posebno mesto poleg oljke, smokve, trte in žita. Kar dvajsetkrat je omenjeno v tej ali oni obliki, kot upo-

Med rastlinami, ki jih največkrat omenja Sveto pismo, ima granatno jabolko posebno mesto poleg oljke, smokve, trte in žita.

rabna rastlina iz svetopisemskih časov ali kot prispodoba. Mojzes je svojemu ljudstvu naročil, naj s seboj v obljubljeno deželo vzame tudi sadike tega drevesa. Čudovit videz škrlatnih plodov granatnega jabolka omenja Visoka pesem in z njimi primerja žensko lepoto. Večkrat je omenjeno v antičnih legendah o življenju bogov. Nešteto je upodobitev na slikah, tihožitjih in tudi kipih, kjer ima sadež obenem dekorativno vlogo.

SIMBOLIKA SADEŽA

V antični Grčiji je bilo granatno jabolko simbol rodovitnosti in plodnosti.

Granatnemu jabolku so pripisovali lastnosti svetega še v drugih civilizacijah. Ponekod so ga cenili zaradi zdravilnih učinkov, drugje so mu pripisovali nadnaravne pomene, kot na primer Feničani. Zagotovo je bil med pogrebnimi darovi v starem Egiptu, saj so v grobnici ob Ramzesu IV. našli semena tega sadeža. Na Kitajskem pa je od nekdaj veljalo za sadež, ki ga morata zaužiti mladoporočenca na poročno noč in s tem zagotoviti blagoslov potomstva. In tradicionalne turške neveste so morale granatno jabolko treščiti ob tla, da so se iz njega vsula semena, kar je pomenilo dobro napoved za rodnost. Motiv granatnega jabolka je pogost tudi v katoliškem svetu. Večkrat ga je narisal Leonardo da Vinci. Znamenita upodobitev Madone z Jezusom Sandra Botticellija iz časa okrog leta 1787 je po tem sadežu dobila opisno ime Madona z granatnim jabolkom in je razstavljena v galeriji Uffizi v Firencah. Tudi vrsta drugih kiparskih ali slikarskih upodobitev Matere božje vključuje motiv odprtega ali zaprtega sadeža, simbola Jezusovega trpljenja in vstajenja ter polnosti, kot opisujejo razlage umetnostnih zgodovinarjev. Granatno jabolko je po vsem Sredozemlju upodobljeno v grbih in simbolih številnih mest, ime pa je dalo tudi španski Granadi. Ta ima sadež v svojem grbu iz časa mavrske prevlade na Pirenejskem polotoku.

SOK ZA ODPORNOST

V današnjem svetu, v katerem ni veliko prostora za svetost in simboliko, je granatno jabolko našlo svojo vlogo kot zdrav, okusen in zanimiv sadež. Tudi

Kuhinja

Čokoladni narastek z granatnim jabolkom

Sestavine: 100 g temne čokolade, 100 g masla, 50 g moke, 150 g rjavega sladkorja, 3 jajca, 100 g zrnc granatnega jabolka, žlička vaniljeve arome Priprava: Modelčke namažemo z maslom. V skledi nad paro (ali v mikrovalovni pečici) raztopimo čokolado in maslo, ju premešamo, postopno dodajamo še sladkor, jajca in vaniljevo aromo ter ves čas mešamo. Na koncu dodamo še moko in zrnca granatnega jabolka. Zmes prelijemo v modelčke in jih v pečici pečemo od 10 do 15 minut pri temperaturi 200 stopinj Celzija, da ostane čokoladna sredica še tekoča. Preden jih postrežemo, jih okrasimo z zrnci granatnega jabolka.

2 Kuskus s cvetačo in z granatnim jabolkom

Sestavine: 150 g kuskusa, 3 g cvetače, 100 g granatnega jabolka, šopek svežih zelišč (drobnjak, bazilika, peteršilj), sol, poper, oljčno olje Priprava: Kuskus deset minut kuhamo v vreli soljeni vodi (ali tako, kot je označeno na embalaži) in mu zadnjih nekaj minut primešamo na drobno narezano cvetačo. Zelišča operemo in drobno nasekljamo, iz granatnega jabolka izločimo zrnca. Oboje primešamo v kuskus in pokapljamo z oljčnim oljem, začinimo in postrežemo kot toplo samostojno jed ali prilogo.

z granatnim jabolkom 3 Želatina Sestavine: 5 granatnih

jabolk, 250 g sladkorja, 250 g sladkorja za želiranje, lupinica 1 limone

Priprava: Iz granatnih jabolk izločimo semena, jih pretlačimo skozi cedilo in uporabimo le sok. Damo ga v posodo, mu primešamo sladkor, ga zavremo in mu dodamo še limonino lupinico. Kuhamo 30 minut, občasno premešamo, nato odstranimo limonino lupinico. Sok prelijemo v steklene kozarčke in ohladimo, da se zgosti v želatino. Če ga shranimo kot marmelado, ga lahko kasneje uporabimo kot dodatek k pecivu in za okraševanje tort.

pri nas, čeprav lahko raste le v obmorskih krajih, kjer ga ne ogrožajo nizke temperature. Grmičasto drevo zraste od dva do štiri metre visoko in rodi jeseni, izvira pa z območja pod Himalajo v današnji Indiji in Iranu. Od tam se je razširilo po Aziji in Afriki, v Sredozemlju ga prav tako gojijo za pridelavo in okras. Drugače kot številne rastline, ki so jih iz Amerike prinesli kolonialni osvajalci, so rastlino odnesli s sabo iz Evrope in zdaj jo gojijo v Mehiki in drugje po Latinski Ameriki.

Od jeseni je sadež tudi pri nas mogoče kupiti v trgovinah, največkrat ga pripeljejo iz Turčije, južne Italije ali Španije, in se prepustiti ugodju ob zobanju sočnih zrnc. Vsaj kot občasen sadni obrok je granatno jabolko zelo priporočljivo. Polno je vitaminov A in B, antioksidantov in vlaknin. Novejše prehranske ugotovitve mu pripisujejo številne učinke na kronične bolezni sodobnega sveta in protivnetno delovanje. Vse to je že prej upoštevalo tradicionalno zdravilstvo, ki je poleg sadežev priporočalo uporabo lubja, cvetov in olja iz pečk. Tega pridobijo po iztiskanju okusnega soka, ki je kljub vsemu najdragocenejši del sadeža, osvežilen, kislo-sladkega okusa in čudovite škrlatne barve. Nekateri izdelovalci prodajajo sirupe ali sokove iz granatnega jabolka, a ker so pridelane količine tega sadja dokaj majhne tudi v državah, kjer ga uspešno gojijo, na primer v Pakistanu in Afganistanu, je treba na etiketah preveriti, ali je v izdelku kaj več kot le odstotek tega soka. Najboljša rešitev je še vedno, da si ga pripravimo sami. Granatno jabolko prepolovimo,

odrezani del obrnemo v posodo in s pritiskom na zunanji del trdega ovoja stresemo semena v posodo. Nato le še očistimo vlaknaste prekate in uživamo v sočnih semenih ali jih predelamo v sok.

Vsaj kot občasen sadni obrok je granatno jabolko zelo priporočljivo. Polno je vitaminov A in B, antioksidantov in vlaknin. Za vsakega, ki ima nekaj občutka za naravno lepoto, pa zadostuje že pogled na ta čudoviti sadež, na njegovo škrlatno ali rožnato rdečo obarvano skorjo ali na strnjena sijoča zrnca v sredini. Kaj tako popolnega seveda zmore ustvariti le narava. Vsi poskusi upodobitev skozi zgodovino so le njena bleda kopija.

Šport

Ta teden preberite

Petek, 12. februar 2016

Nogomet

Kmalu večni derbi Olimpija ima 3 točke naskoka pred Mariborom. (str. 41-42)

Tenis

Novak Đoković Odločen, da osvoji sezonski grand slam Foto: M24

PRVA LIGA

(str. 43)

Tako, kot še ni bilo

Do nadaljevanja prvenstva na slovenskem prvoligaškem prizorišču sta ostala še dobra dva tedna, toda nogometna temperatura na sončni strani Alp vse bolj narašča. Že drugi spomladanski krog bo postregel z večnim derbijem v Ljudskem vrtu.

Košarka

Liga ABA Letošnja sezona slovenskim ekipam ni naklonjena. (str. 44)

Foto: Reuters

Šport Foto: alesfevzer.com

Smučarski skoki

Fantje na Norveškem, dekleta v Sloveniji

Piše: Jure Bohorič

tako iz dneva v dan poudarjajo, da se trofej nikakor niso limpija 46, Mari- nasitili in da trenirajo zato, da bor 43, Domža- bi jih osvajali še naprej. le 38, Gorica 35. Takšen je po pr- PREVEČ TRUDA, vem delu prven- DA BI ZAPRAVILI stva pogled na vrh prvoliga- »V prvi vrsti se moramo veške lestvice, ki obeta izjemno sti kot vodilno moštvo Prve zanimivo nadaljevanje, prvi spomladanski krog je na sporedu 27. februarja. Vse kaže, da se za naslov prvaka obeta dvoboj večnih rivalov, toda ob Kamniški Bistrici se s takšnim scenarijem nikakor ne mislijo kar tako sprijazniti. Luka Elsner in njegovi varovanci so prepričani, da tretja šampionska zvezdica ni misija nemogoče, a osnovni namen je vendarle zagotoviti si nastop na mednarodnem prizorišču v prihodnji sezoni. Pri zeleno-belih in vijoličastih lige Telekom Slovenije. Prepomislekov kakopak ni, edi- več truda, energije in nani cilj je osvojiti lovoriko, ki so pornega dela smo vložili, da je še posebej lačni v Stožicah. bi zdaj vse skupaj zapravili. Toda v Ljudskem vrtu prav V spomladanskem delu nas čakajo zelo zahtevne preizkušnje. Prednost, ki bi lahko bila večja, je takšna, kot je. Ne smemo se obremenjevati s tem, kaj je bilo, ampak si prizadevati za nove zmage. Verjamem, da se bomo v optimalni formi spoprijeli z izzivi, ki nas čakajo v prihajajočem obdobju. Olimpija mora vedno naskakovati lovorike,« pravi kapetan zmajev Darijan Matić.

VEDNO IN POVSOD

Odločnosti prav tako ne manjka vijoličasti desetici. »Ni popuščanja, ne sme ga biti. Osredotočeni moramo biti na svoje delo in na zmage. Vedno in povsod. Vsi zelo dobro vemo, kakšna so pričakovanja mariborskih navijačev. Pogosto ni dovolj le zmagati, želijo si visokih zmag, tako ambiciozno mora biti tudi naše razmišljanje. V vsakem obračunu moramo vseh 90 minut dati vse od sebe in si prizadevati predstaviti se v najboljši mogoči podobi. Iz dneva v dan si prizadevamo biti še boljši. In trudimo se, da bi bili. Iz dneva v dan, iz treninga v trening, iz tekme v tekmo. Le to prinaša uspeh. Seveda verjamem, da bomo osvojili naslov,« je povedal Agim Ibraimi.

zone. Zanimanje navijačev je temu primerno, več kot štiri tisoč ljudi si je že zagotovilo sedež na mariborskem stadionu. Obeta se spektakel, velik spektakel, in obeta se tako zanimiv spomladanski del prvenstva, kot ga še ni bilo. Oziroma ga ni bilo že zelo dolgo.

Drugi spomladanski krog bo postregel z večnim derbijem v Ljudskem vrtu, ki lahko usmeri dogajanje v nadaljevanju prvenstva.

3 točke naskoka ima Olimpija pred Mariborom.

Hokej na ledu

»Risi« na turnirju v Avstriji Selektor slovenske hokejske izbrane vrste Nik Zupančič bo pripravljenost svojih fantov preizkušal na turnirju Euro Ice Hockey Challenge v Innsbrucku. Gre za zadnji reprezentančni zbor pred aprilskimi zaključnimi pripravami na svetovno prvenstvo divizije I (skupina A), ki bo med 23. in 29. aprilom v poljskih Katovicah. Po sinočnjem dvoboju z gostitelji Avstrijci se bodo »risi« danes ob 16.30 pomerili s Francozi, jutri ob 12.30 pa bodo palice prekrižali še s Slovaki.

Nogomet

Dvoboj vodilnih v Serie A

VSTOPNICE GREDO ZA MED

Ljubljančani bodo v prvem spomladanskem krogu gostili popolnoma prenovljene Koprčane, ki so si omislili tudi novo celostno grafično podobo kluba in so vsekakor velika neznanka. Mariborčani se bodo pod Kalvarijo udarili s Celjani. Obe preizkušnji bosta pravšnji uvod za prvi vrhunec pomladi, tretji večni derbi v tej sezoni, ki se bo 5. marca zgodil v Ljudskem vrtu in lahko usmeri dogajanje v nadaljevanju se-

Vodilni smučarski skakalec v skupnem seštevku svetovnega pokala Peter Prevc in druščina nadaljujejo skandinavsko turnejo. Po Holmenkollnu in Trondheimu bo tekme svetovnega pokala gostila letalnica v Vikersundu. Bogat tridnevni program se bo začel danes, ko bodo nadomestili odpadlo nedeljsko tekmo na Holmenkollnu. V Vikersundu, kjer so zabeležili štiri najdaljše polete v zgodovini tega športa, se obeta pravi spektakel, zelo pomembno vlogo v njem pa bodo imeli slovenski skakalci, ki so znani po svojih letalnih sposobnostih. Smučarskoskakalni praznik se obeta tudi na Ljubnem ob Savinji, kjer bosta v soboto in nedeljo ženski tekmi za svetovni pokal. Najboljše predstavnice tega športa na svetu se bodo za točke udarile na povsem novi skakalnici, ki bo omogočila daljše skoke. Vse skupaj se bo začelo že danes, ko so na sporedu kvalifikacije.

Olimpijo bo v nadaljevanju sezone vodil Marko Nikolić.

Po zelo slabem začetku bi se jutri zvečer lahko zgodilo, da bo Juventus v 25. krogu italijanskega prvenstva prvič zasedel vrh lestvice. Aktualni prvak je nanizal 14 zaporednih zmag, zdaj pa v Torino prihaja vodilni Napoli. Gostje so prav tako v odlični formi, o čemer priča niz osmih zmag. Neapeljčani imajo trenutno dve točki prednosti pred črno-belimi, tako da jim za ubranitev prvega mesta zadostuje že remi.

NOVAK ĐOKOVIĆ

Lov na peterni zaklad PREJŠNJO SEZONO mu je zmanjkal tako želeni naslov na OP Francije, da bi ponovil skorajda neponovljivi dosežek Roda Laverja in osvojil sezonski grand slam. Letos je Novak Đoković odločen, da mu uspe. Piše: Dejan Mitrović

o je lani na Roland Garrosu prišel v finale in ko je bilo jasno, da se tam ne bo pomeril z najboljšim teniškim igralcem v zgodovini na pesku, Rafaelom Nadalom – Đoković ga je ugnal v četrtfinalu –, so bili mnogi prepričani, da bo srbski tenisač prvič v zgodovini osvojil Odprto prvenstvo Francije in v svoje vitrine dodal še zadnji grand slam, ki se mu že tako dolgo izmika. V finalu ga je čakal Švicar Stanislas Wawrinka, ki je imel do takrat v žepu samo en naslov grand slam (Avstralija 2014), in nobenega dvoma ni bilo, kdo je favorit tega dvoboja. Vse je bilo pripravljeno na veliko slavje Đokovića, ki je dvoboj začel odlično, dobil prvi

niz, nato pa je Švicar odigral verjetno celo najpopolnejši tenis v zgodovini finalov na Roland Garrosu in v naslednjih treh nizih Srbu ni prepustil nikakršnih možnosti. Đokovićevo razočaranje je bilo izjemno, prvič se je zgodilo, da srbski teniški igralec ni mogel zadržati

Zdi se, da lahko Đokovića v boju za naslov na OP Francije zaustavi samo Đoković. solz med podelitvijo lovorik, a kot pravijo, kar te ne ubije, te okrepi, in Srb je v nadaljevanju sezone postal preprosto nepremagljiv. Osvojil je nešteto turnirjev, tekmecem ni prepustil niti drobtinic, v njegovo

vitrino sta romala tudi nova naslova v Wimbledonu in na OP ZDA, za konec je zmagal tudi na zaključnem mastersu v Londonu.

SAMO ŠE EN DAN V PISARNI

In tako, kakor se je končala prejšnja sezona, se je začela tudi nova. Đoković si je najprej pokoril konkurenco v Dohi, kjer je v finalu odpihnil Nadala s 6:1, 6:2, nato pa je prišel na vrsto prvi grand slam sezone, OP Avstralije v Melbournu, ki mu teniški poznavalci pravijo kar Đokovićeva dnevna soba. Kako tudi ne, ko pa je Srb pred letošnjo sezono kar petkrat v zadnjih osmih letih visoko v zrak dvignil lovoriko Normana Brookesa. To mu je uspelo tudi letos, še šestič, s čimer je izenačil rekord v Avstraliji, šestkrat se je zmage veselil le še Rod Laver. Vse tekmece Srba lahko skrbi predvsem dejstvo, kako je Đoković prišel do zmagoslavja. Razen v polfinalnem dvoboju proti Rogerju Federerju najboljši teniški igralec ni prikazal kakšnih fenomenalnih predstav, še več, velikokrat je odigral za svoje razmere povsem povprečno, toda vsakič, ko je bilo to najbolj potrebno, je znal s kakšno noro

potezo tehtnico nagniti v svojo korist. To je na svoji koži najbolj občutil Andy Murray, ki ga je Đoković v finalu ugnal s 3:0 v nizih, predvsem v drugem in tretjem nizu pa je imel Škot dovolj priložnosti, da bi dvoboj naredil precej zanimivejši, bolj napet in nepredvidljiv. Za Đokovića je bil novi finale v Avstraliji le še en dan v pisarni, kot rečeno, osvojil je šesti naslov v Melbournu, njegov izkupiček ostaja stoodstoten. Šest finalov in šest zmag. Novo sezono je številka ena moškega tenisa torej odprla na enak način kot prejšnjo, ki je bila za Noleta v veliko pogledih rekordna. Zdaj sledijo priprave na Roland Garros, enega od vrhuncev sezone za Srba, začenja se lov na edino preostalo lovoriko na grand slamih, ki mu še manjka. Zdi se, da lahko Đokovića v boju za naslov na OP Francije zaustavi samo Đoković oziroma njegova glava, kajti prepričani ste lahko, da bo psihološki pritisk na srbskega tenisača izjemno velik. Če ga bo v zadnjih letih psihološko izjemno trdna številka ena moškega tenisa zdržala, se zna zgoditi, da bo osvojil tako želeni sezonski grand slam, kajti na trdi podlagi mu ni enakega. Ob tem je Đoković tudi prvi favorit za osvojitev zlate olimpijske medalje, tako da se je z zmago v Avstraliji pravzaprav začel srbski lov na peterni zaklad.

Osebna izkaznica Novak Đoković Rojen: 22. 5. 1987 v Beogradu Višina: 188 cm Teža: 78 kg Turnirske zmage: 61

Vsi naslovi za grand slam OP Avstralije 2008 Jo-Wilfried Tsonga OP Avstralije 2011 Andy Murray Wimbledon 2011 Rafael Nadal OP ZDA 2011 Rafael Nadal OP Avstralije 2012 Rafael Nadal OP Avstralije 2013 Andy Murray Wimbledon 2014 Roger Federer OP Avstralije 2015 Andy Murray Wimbledon 2015 Roger Federer OP ZDA 2015 Roger Federer OP Avstralije 2016 Andy Murray

4:6, 6:4, 6:3, 7:6 6:4, 6:2, 6:3 6:4, 6:1, 1:6, 6:3 6:2, 6:4, 6:7, 6:1

5:7, 6:4, 6:2, 6:7, 7:5 6:7, 7:6, 6:3, 6:2 6:7, 7:4, 7:6, 5:7, 6:4 7:6, 6:7, 6:3, 6:0 7:6, 6:7, 6:4, 6:3 6:4, 5:7, 6:4, 6:4 6:1, 7:5, 7:6

Novaku Đokoviću do absolutnega rekorda 17 grand slamov manjka še 6 naslovov. V zadnjih letih se zdi skorajda nepremagljiv, zato ni izključen niti poker zmag na letošnjih turnirjih velike četverice ali tako imenovani sezonski grand slam.

Foto: Profimedia

Šport

PETEK, 12. 2. 2016

Šport Foto: Grega Wernig

KOŠARKA V REGIJI

Slovenski boj za obstanek LIGA ABA v tej sezoni slovenskim moštvom ni naklonjena. Union Olimpija, Krka in Tajfun so dokaj hitro izpadli iz boja za polfinale, tri kroge pred koncem se otepajo zadnjih dveh mest. Piše: Lucijan Pejčič

ani presenetljiv slovenski prvak iz Šentjurja je s selitvijo v Celje vendarle pridobil pravico nastopa tudi v pogledu izpolnjenih pogojev in se tako prvič podal na regionalno prizorišče, na njem pa po nekaj povsem solidnih predstavah zašel v slepo ulico. Tajfun je zdaj že devet tekem brez zmage in praktično brez resnejših možnosti za obstanek v ligi. Zadnji dve mesti namreč pomenita začasno slovo od tekmovanja in prav zadnje, 14. mesto z le sedmimi zmagami zasedajo slovenski prvaki.

NISO ŠE BREZ SKRBI

V taboru Uniona Olimpije in Krke že res lažje dihajo, tako Ljubljančani kot Novomeščani imajo za dve zmagi boljši izkupiček, vendar oboji še niso povsem brez skrbi. Gneča v spodnjem delu lestvice je namreč nepopisna, forma slovenskih večnih tekmecev pa skromna. Tudi ali predvsem zaradi nastopanja na dveh bregovih: pri sponzorjih tako zaželeno evropsko popotovanje – seveda, če to ni Evroliga – pač ne prinaša ničesar oprijemljivega,

kvečjemu stroške, odnaša pa dobršen del energije. Union Olimpija bo v zadnjih treh krogih najprej gostovala pri Mega Leksu in Metalcu, zatem pa v Stožicah gostila rahlo prebujenega Partizana. Srbski tekmeci so ravno dovolj neugodni, da utegnejo Ljubljančane prikovati pri dosedanjih devetih zmagah, kar pa lahko po manj prijetnem scenariju prinese tudi zdrs na, denimo, »prepovedano« 13. mesto. Podobno velja za Krko, ki bo gostila Cibono, v zadnjem krogu še evroligaško Crveno zvezdo, vmes pa jo čaka gostovanje pri visokoletečem Mega Leksu. Tajfun bo z domačima tekmama s Partizanom in z Igokeo ter na gostovanju v Skopju težko popravil že storjeno škodo.

NA VRHU ŽE SKORAJ ODLOČENO

Na vrhu je že skoraj vse odločeno. Budućnost je nekoliko presenetljiva zmagovalka rednega dela. V domači Morači je nepremagljiva, v gosteh pa je doslej klonila le dvakrat – pri obeh beograjskih tekmecih. Črnogorci imajo sicer povsem solidno zasedbo, ki pa vendarle prekaša svoje realne sposobnosti. Ali ima to kaj opraviti z

Slovenski ljubitelji košarke lahko v tej sezoni ligo ABA spremljajo le na Siolovi televiziji, kar je velika škoda.

novim črnogorskim vodstvom tekmovanja (predsednik lige Dragan Bokan je tudi predsednik Budućnosti, športni direktor Žarko Čabarkapa je ravno tako Črnogorec), je zabavno pripomniti, resno se spogledovati s sumom na nečedne posle oziroma na črnogorski veter v črnogorski hrbet pa ne bi bilo korektno. Navkljub kakšni pripombi, češ da je podgoriška dvorana Morača prav zares – tudi zaradi manj običajnih sodniških prijemov – skoraj neosvojljiva trdnjava.

BOJ MED ULEBOM IN FIBO

Košarkarji Budućnosti bodo morali zmago v rednem delu potrditi v polfinalu in finalu, prav slednji (z evroligaškima Cedevito oziroma Crveno zvezdo) pa bo pravi preizkus za udeleženi moštvi in obenem verjetno sito na poti v elitno klubsko tekmovanje na stari celini. Boj med Ulebom in Fibo za prevlado se je sicer ravno razplamtel, vsekakor pa je bolje kakor slepo zaupati v sladke besede enih ali drugih, češ da bo imela liga ABA celo dve zagotovljeni mesti v tekmovanju, igrati na zanesljiv uspeh in razplet pričakati kot prvak regionalne lige

Tehnika

Ta teden preberite

Petek, 12. februar 2016

Koliko odšteti zanj?

Nakup novega telefona je stresno opravilo, glavno besedo pa bi morala imeti denarnica.

Piše: Marjan Kodelja

časih ste se spraševali, kakšen računalnik kupiti, danes pa, kakšen telefon bi bil primeren. Odgovoriti na vprašanje ni lahko, kot bi

Foto: Profimedia

Pametni telefoni

Pametni telefoni so postali nujen del opreme, ki jo vsak dan prenašamo okoli. Največ jih pokupimo pri operaterjih, čeprav se zadnja leta krepi tudi prosti trg. Ponudba je zato vse pestrejša, odločitev, katerega kupiti, pa vse težja. si mislili, kajti čeprav so si telefoni vedno bolj podobni, so med njimi razlike. Začenši že pri izbiri operacijskega sistema. Z Androidom težko ustre-

limo mimo, vendar kadar nas moški vpraša, kakšen telefon naj kupi ženi, je odgovor preprost. »Iphone, če imaš denar. Da bo mir v hiši!«.

Osebna izkušnja

Telefoni so osebne naprave, zato je videz pomemben. Tu vam težko pomagamo, kajti vsake oči imajo svojega ma-

larja. Lahko pa pomagamo drugje. Začnimo pri ceni. Če je telefon v prosti prodaji bistveno cenejši od primerljivega na papirju, to verjetno kaže

Tehnika Ko kitajskemu podjetju uspe prodreti na svetovni trg in se odloči vstopiti tudi v premijski razred, so cene njegovih telefonov primerljive s cenami drugih premijskih modelov.

na slabšo izdelavo in manj kakovostne dele. Vedno sicer ni tako, največkrat pa je, saj tehnični podatki, na primer tisti o številu točk fotografskega tipala, zaslona ali hitrosti procesorja, povedo bore malo o kakovosti. Zato je priporočljivo iti v najbližjo trgovino. Vedite pa, da so največkrat telefoni, ki so vam tam na voljo, prilagojeni razstavnemu in preizkusnemu namenu, zato je mogoče, da ne delujejo čisto enako kot »prodajni«. Pozorni morate biti na jasnost zaslona, morda tudi na njegove vidne kote, na videz fotografije na zaslonu oziroma koliko šuma je na fotografiji, ki ste jo tam posneli, ter preveriti odzivnost uporabniškega vmesnika in kakovost izdelave. Telefon primemo zgoraj in spodaj ter ga poskušamo zviti. Če se zvija, pri tem pa spušča čudne zvoke, vam to govori, da ohišje ni najtrdnejše. Na splošno pa velja, da so telefoni uveljavljenih znamk izdelani kakovostneje in imajo manj programskih hroščev kot izdelki manj znanih znamk, večja je verjetnost nadgradenj sistema, običajno pa je boljši tudi servis.

zasede operacijski sistem (pri 16 GB pomnilnika je na primer prostih med 11 in 12 GB),

Soliden telefon lahko dobite že za okoli 300 evrov.

Na kaj paziti

Odsvetujemo vam nakup telefona, ki ima le 8 GB vgrajenega in 1 GB delovnega pomnilnika. Dobršen del pomnilnika namreč

in ker so fotografije postale večje, bo zanje, za aplikacije in druge podatke ostalo malo prostora. 1 GB delovnega pomnilnika pa je tudi premalo za hitro prehajanje med naloženimi aplikacijami. Fotografsko tipalo naj ne bi imelo manj kot osem milijonov točk. Vendar če potrebujete fotografije za kaj drugega, ne le za prikaz na zaslonu ali objavo v spletu, potem kupite kakovosten fotoaparat. Večinoma so vsi procesorji dovolj zmogljivi, zatakne se lahko le pri poganjanju zahtevnih iger, ki so jim kos le najdražji telefoni z dobrimi grafičnimi

8 GB

pomnilnika je premalo, saj ga večino zasede operacijski sistem.

Dober nakup, če je cena prava, je lahko nakup leto starega premijskega modela, ko izdelovalec začne prodajati njegovega naslednika.

zmogljivostmi. Ločljivost zaslona naj bo vsaj HD (720 p), pri tablifonih pa polni HD (1080 p). Še zadnje in najpomembnejše, baterija. Priporočamo, da ima vsaj 2500 mAh, drugače boste pri kolikor toliko resni uporabi morali imeti pri sebi dodatno baterijo.

Kaj ostane velikim?

Premijski modeli pametnih telefonov vsako leto prinese-

jo kaj novega, vprašanje pa je, koliko to potrebujete. Zaslon zadnjega Iphona, občutljiv na moč pritiska, je tipičen primer. Zanimiva tehnologija, a ne nujno potrebna. Podobno je z visokoločljivostnimi zasloni, zaobljenim zaslonom, deloma tudi z bralniki prstnih odtisov, vodoodpornostjo, stabilizacijo kamere pa še kaj bi se našlo. S temi »sladkorčki« nagovarjajo moški del kupcev, za katere vemo, da so dovzetnejši za tehnološke novosti in želijo imeti najnovejše »gadgete«. Trik pri nakupu telefona je zato ne upoštevati želja in stereotipnega prepričanja, da je najbolj izpopolnjen telefon tudi najboljši, ter se zavestno odločiti na podlagi cene in tistega, kar telefon omogoča in to tudi potrebujemo. Soliden telefon, ki bo zadovoljil večino uporabnikov in bo primeren za večino nalog, pa lahko dobite že za okoli 300 evrov.

Prevlada Kitajcev

ajprej pomislimo na Apple in Samsung, stvarnost pa je drugačna. Med desetimi največjimi svetovnimi izdelovalci najdemo sedem kitajskih podjetij, le še LG ne sodi mednje. Lani so na svetu prodali poldrugo milijardo pametnih telefonov. Po številu prodanih enot je na prvem mestu Samsung (325 milijonov prodanih), temu pa sledi Apple (231 milijonov). Mesta od tretjega do petega zasedajo kitajski Huawei, Lenovo in Xiaomi. Sledi LG in nato

Oppo, ZTE, TCL (Alcatel) in Coolpad. Telefoni zadnjega bodo kmalu na voljo tudi v Sloveniji. Za uspeh večine kitajskih podjetij je zaslužen domači trg, a vsa imajo tudi svetovne ambicije. Hkrati so njihovi izdelki vse boljši, krilatica, da je vse kitajsko tudi zanič, vsaj kar se tiče telefonov, ne velja vedno! Nastop na novih trgih pa je skoraj vedno enak. Ponudijo telefone z dobrimi tehničnimi podatki, ki so tudi na videz všečni, za občutno manj denarja od primerljivih telefonov uveljavljenih znamk.

Vezava ni najpametnejša

ajveč pametnih telefonov prodajo mobilni operaterji, ki uporabnikom ponudijo boljše nakupne pogoje in cene, zato pa se morajo ti vezati za določen čas. Nekaj časa se je to obneslo, saj so bili »uporabni« telefoni dragi, cenejši tekmeci pa kakovostno in zmogljivostno podhranjeni. Posledica tega pa je, da uporabniki kupujejo najzmogljivejše telefone, »tistih 25 evrov na mesec si lahko privoščim«, z njimi pa telefonirajo, brskajo po spletu, gledajo videe na Youtubu in prebirajo pošto.

Opravila, ki jih zmore vsak telefon na trgu. V tem je skrita past. Vezani uporabnik ne more zamenjati operaterja, kadar tekmec ponudi primernejše pakete, ali spremeniti paketa pri svojem, ne da bi moral plačati uporabnino za kupljeni telefon. Ta pa je izračunana tako, da izgubi vse prednosti akcijskega nakupa. V tem je delno tudi vzrok, da se – sicer počasi, a vendarle – na noge postavlja tudi prosti trg, kjer kupimo telefon po »polni« ceni in smo prosti pri izbiri operaterja oziroma naročniških paketov.

Hranjenje podatkov Pod vodo Človeštvo je vse bolj odvisno od podatkov. Te moramo nekje hraniti, zaradi obsedenosti s podatki in zaradi njihove količine pa postaja hranjenje vse dražje. Dobršen del potrebne energije gre za hlajenje centra, in da bi jo zmanjšali, gradijo centre v severnih državah. Microsoft pa preizkuša podatkovno središče pod morsko ali jezersko gladino. Voda ga hladi, tokove pa izrabljajo za električno energijo. Ker polovica prebivalstva živi blizu velikih vodnih površin, je projekt smiseln.

Električna vozila 130 na uro Električna vozila zahtevajo spremembo miselnosti, zato je prav, da se z njimi spoznavajo že otroci. Dijaki Šolskega centra Celje so sami predelali avtomobil Dacia Sandero in mu vgradili električni motor. Tega so vgradili neposredno na menjalnik, pogon je izveden prek originalnega vztrajnika in sklopke, baterije pa so nameščene v dveh kovinskih zabojih pod dnom vozila. Vozilo največjo hitrost, 130 km na uro, doseže v četrti predstavi, v njem pa je tudi prikazovalnik stanja baterij.

USB tipa C Ruska ruleta Novi priključek je odpravil jezo pri vtikanju, ker ga po navadi vedno napačno obrnemo, dovoli pa tudi višje toke in s tem možnost napajanja prenosnika prek priključka USB. Izkazalo pa se je, da je to lahko igranje ruske rulete, saj so nekateri »kabli« tako slabi oziroma napačno izdelani, da lahko pride do uničenja naprave, v tem primeru prenosnega računalnika.

Aplikacije Potratni Facebook Nori smo na Facebook, hkrati pa se razburjamo nad baterijo pametnega telefona. Jasno je, da so slabo narejene aplikacije lahko vzrok, zakaj se baterija izprazni prej, kot pričakujemo. Kot kaže, pa je aplikacija za Facebook ena izmed teh. Dokazali so, da baterija v telefonu s sistemom Android zdrži 20 odstotkov dlje, v Applovih telefonih pa 15, če aplikacijo odstranimo, Facebook pa uporabljamo prek mobilnega brskalnika.

Tehnika

PETEK, 12. 2. 2016

Trajne naprave

Netflix

Ne bomo jih metali stran Cilj podjetja je omogočiti ljudem, da iz standardnih modulov izdelajo inovativne naprave.

Ko nehamo uporabljati napravo, so v njej deli, ki so še vedno uporabni. A jo vržemo stran, ker jo razumemo kot nekaj za enkratno uporabo. Tako so nas prepričali in tako je izdelana. Piše: Marjan Kodelja

a okolje nevaren poslovni model bi morali spremeniti in ponuditi modularne naprave, ki jih bomo sestavili po svojih potrebah, nadgradnja pa bo pomenila zamenjavo manjšega dela. Obetal je Googlov modularni telefon, projekt Ara, podobnega razvijajo v Evropi, vendar ne enega ne drugega še ni. Filozofijo modularnosti bi rado

uveljavilo tudi ameriško podjetje Nescent Object in spodbudilo ljudi, da si sami sestavijo napravo s standardiziranimi elektronskimi moduli, ki bi jih lahko ponovno uporabili v različnih tipih naprav.

Najprej malo zgodovine

Predlog vključuje dvanajst modulov (tipala, kamera, majhen računalnik) in ustrezne okvirje oziroma ohišja, ki so povezana z namenom naprave. Začnemo z ohišjem, model najdemo

v spletu ali pa ga narišemo in prenesemo v programsko opremo za navidezno gradnjo. Standardizirane modele po načelu povleci in spusti prestavimo vanj, program pa ves čas preverja, ali je zanje dovolj prostora, in oblikuje povezave med njimi. Rezultat je skelet, okvir za module s povezavami oziroma z ležišči, ki ga natisne 3D-tiskalnik. Nato le še vstavimo module in dodamo ohišje naprave. Ideja se nam sicer zdi dobra in vredna posnemanja, vendar dvomimo, da bo takoj spremenila svet »zaprtih« nemodularnih naprav, hiperprodukcije in posledičnega odmetavanja sicer še delujočih gradnikov. Velika škoda je, da ne moremo iz zavrženih naprav vzeti delov in jih ponovno uporabiti. Kamera pametnega telefona bi na primer lahko postala osnova za otroški alarm. V omenjenem podjetju so namreč razstavili 600 naprav, izdelanih po letu 2012, in ugotovili, da bi jih bilo mogoče 80 odstotkov izdelati iz samo petnajstih standardiziranih modulov. Tolikšna razsipnost virov pa zaradi veliko razlogov ne bo mogla iti v nedogled. Oziroma modularne naprave se bodo vrnile in postale osnova krožnega gospodarstva. Ne vemo, kdaj, vemo pa, da takrat, ko se bodo za načelo modularnosti odločili veliki izdelovalci elektronskih naprav. Majhni sveta ne morejo spremeniti, lahko najdejo svoj prostor na trgu, predvsem pa kažejo pot, na katero bodo izdelovalci tehnoloških naprav prej ali slej morali stopiti.

Bosta modularnost in ponovna uporaba delov naprav spremenili tehnološko industrijo?

Le tri evre

Ekonomija deljenja je med prijatelji in družinskimi člani nekaj običajnega. Če si lahko delimo orodje, celo avtomobile, zakaj si ne bi tudi spletnih storitev?

ravila uporabe Netflixa eksplicitno deljenja ne prepovedujejo, razen v delu, kjer je zapisano, da ni dovoljeno posredovati podatkov za vstop v uporabniški račun drugim. Niti družinskim članom. Hkrati pa deljenje spodbujajo, kajti znotraj računa lahko oblikujemo več profilov. Vsak od njih je samostojen, glede seznama že pogledanih vsebin in tudi predlogov vsebin. Matematika je eksplicitna in na strani deljenja. Osem evrov na mesec boste plačevali za individualni račun, s katerim lahko gledate vsebine le na eni napravi sočasno, vsebine pa so v standardni ločljivosti (SD). Najdražji račun, recimo mu »družinski«, pa stane dvanajst evrov in poleg vsebin v ločljivosti UHD, ki so dostopne le na ustreznem televizorju prek njegove aplikacije, omogoča sočasno gledanje na štirih napravah. Štirje prijatelji se dogovorijo in vsak na mesec plačuje le tri evre, pri tem pa ima vsak dostop do višje ločljivosti, kot bi jo imel, če bi se odločil za naj-

cenejši račun. Se motimo, ko menimo, da Netflix deljenje spodbuja? Težavi sta dve, zaupanje in disciplina. Vsi »uporabniki« računa imajo enak dostop in pravice, vidijo osebne podatke uporabnika, od katerega je račun. Med temi je tudi delno zakrita informacija plačilnega mehanizma. Lahko tudi spreminjajo pravice za dostop, kar v skrajnem primeru pomeni, da lahko človek, ki se je skregal s preostalo trojico, tem prepreči dostop, če niso dovolj hitri in ga prej ne vržejo ven. Disciplina je ravno tako pomembna pri skupinski uporabi enega računa. Vsi se morajo držati dogovora, da nobeden ne bo sočasno vsebine gledal na več kot eni napravi in da ne bo še komu drugemu predal podatkov za vstop v račun. Ni namreč pravično, da si stroške delijo, nato pa eden krši dogovor in imajo drugi moten dostop do skupne storitve. Sočasnih uporabnikov je lahko tudi več, le dogovoriti se morajo o pravični porazdelitvi možnosti računa in mesečni strošek je še ustrezno nižji. (mk)

Če se dogovorite s prijatelji o skupni uporabi računa, je lahko dostop do Netflixa cenejši od uradne ponudbe.

Avtomobilizem BERTHA BENZ Gospa, zaradi katere vemo, kje so prvič na svetu prodali gorivo za avtomobile.

Prva bencinska črpalka Piše: Jakob Gale

iša, pred katero se je nekega poletnega dne ustavila nenavadna kočija brez konj, v kateri se je vozila gospa s sinovoma in želela kupiti lahki bencin, imenovan ligroin, stoji v nemškem mestecu Wiesloch, v deželi Baden-Württemberg. Lekarna zraven vinotoča je bila v lasti potomcev mestnega lekarnarja in vinogradnika Johanna Philippa Bronnerja (1792–1864). Gospa si sicer ni sama natočila goriva, to je vljudno namesto nje storil takratni poslovodja, sin pokojnega Bronnerja, toda s tem je lekarna postala nekakšna prva bencinska črpalka na

svetu ali, bolje rečeno, prostor, kjer so prvič natočili in prodali dodatno gorivo za pogon avtomobila.

Lekarna je postala nekakšna prva bencinska črpalka na svetu ali, bolje rečeno, prostor, kjer so prvič natočili in prodali dodatno gorivo za pogon avtomobila.

NJENa ZASLUGa

Za to je bila »kriva« Bertha Benz (roj. Ringer, 1849–1944), soproga strojnega inženirja in pionirja avtomobilizma, Carla Benza (1844–1929). Velikokrat pozabijo omeniti, da je v resnici prav ona najzaslužnejša za to, da je njen soprog lahko izdelal in 29. januarja 1886 patentiral tricikel z imenom Benz Patent-Motorwagen Nummer 1, iz katerega so kasneje izhajali skoraj vsi sodobni avtomobili. Carl Benz je bil inženir z naprednimi zamislimi, a ker

Bertha Benz (roj. Ringer, 1849–1944) so te po navadi povezane z denarjem, jih ni mogel uresničevati, kot bi si želel. Zato mu je na pomoč priskočilo njegovo dekle Bertha, ki si je še pred poroko dala izplačati celotno doto. S tem denarjem sta s Carlom leta 1871 v Mannheimu odprla Livarno železa

Benz PatentMotorwagen Nummer 3

in mehanično delavnico (Eisengießerei und mechanische Werkstätte).

BREZ POSLUHA

Leto dni kasneje sta se poročila in delavnico preimenovala v Tovarno strojev za obdelavo pločevine (Fabrik für Maschinen zur Blechbearbeitung), kjer je Carl uresničeval svoje napredne zamisli. Ker so takšne zadeve največkrat povezane z velikimi vsotami denarja, sta morala kmalu obiskati banko, kjer so jima predlagali, naj za svojo delavnico rajši poiščeta vlagatelje, in tako sta leta 1882 z družabniki ustanovila delniško družbo z imenom Tovarna motorjev z notranjim izgorevanjem Mannheim (Gasmotorenfabrik Mannheim A. G.). Vendar nadzorni svet družbe ni imel nikakršnega razumevanja za Benzove zamisli in poskuse, zato jo je Benz že po letu dni zapustil, najel bančni kredit in ustanovil podjetje, ki je kasneje postalo ena največjih avtomobilskih tovarn v Evropi: Benz & Cie. Rheinische Gasmotorenfabrik Mannheim. V njej je nastal tudi znameniti Benz Patent-Motorwagen Nummer 3, s katerim se je v zgodnjih jutranjih urah 5. avgusta 1888 njegova soproga s sinovoma, Eugenom (1873– 1958) in Richardom (1874– 1955), odpeljala iz Mannheima na obisk k sorodnikom v svoje rodno mesto, nekaj več kot sto kilometrov oddaljen Pforzheim, in se po slabih trinajstih urah vožnje utrujena, toda zadovoljna vrnila domov, kjer jo je čakal zaskrbljeni Carl, saj menda ni vedel za njeno početje.

KOLIKO PORABI?

Bertha ni imela posebnega tehničnega znanja niti ni vedela, koliko goriva takšen motor porabi med delovanjem, in ker ji ga je v mestecu Wiesloch zmanjkalo, se je ustavila pred Bronnerjevo lekarno. Tu so tako prvič prodali ligroin nekomu, ki je ponj prišel s svojo kočijo brez konjske vprege. Čeprav je bil njen mož spoštovan in cenjen industrialec, ki je dokaj uspešno izdeloval industrijske stroje in motorjev, njegovega avtomobila z dvotaktnim motorjem skoraj nihče ni niti povohal, kaj šele kupil. Zato je zanimanje kupcev za moževe avtomobile vzela v roke Bertha Benz in s svojim izletom dokazala vsem nezaupljivcem in nejevernim Tomažem, da vozilo Benz ni samo modna tehnična igračka tistega časa, temveč je še kako uporabno prevozno sredstvo prihodnosti. Zaradi njenega izleta je zanimanje za avtomobile začelo vedno bolj naraščati, poleg tega pa je tudi povsem nehote iz Bronnerjeve lekarne naredila nekakšno prvo bencinsko črpalko na svetu. Tudi zdaj se je mogoče peljati med mestoma, seveda po drugačnih cestah kot tedaj, po turistični poti, ki nosi ime po Berthi Benz in je speljana med vinorodnimi griči dežele Baden-Württemberg. Pot vodi tudi mimo hiše v Wieslochu, kjer je še vedno mestna lekarna, z obeležjem v spomin na takratni dogodek, pred njo pa stoji spomenik Berthinemu podvigu. Toda v njej več ne boste mogli kupiti goriva za svoje prevozno sredstvo, če vam ga zmanjka.

Ljudje

Ta teden preberite

Petek, 12. februar 2016

NIK ŠKRLEC

1694 se glasi številka, s katero bi veljalo otvoriti portret. To je namreč državni rekord v recitiranju decimalk števila pi, ki ga je postavil Nik Škrlec lani.

Esad Babačić

Zgledujemo se po napačnih herojih Vsestranski mislec z lucidnim pogledom na svet (str. 30-32)

Božo Dimnik

Nimamo politikov, ki bi kaj razumeli Ena najzanimivejših osebnosti na tem prostoru (str. 33-36)

Igralec, spominski atlet in dreser papagajev

Alicia Vikander

Nova Ingrid Bergman Monica Bellucci je v filmu Spectre precej netipično Bondovo dekle. (str. 36 - 37)

Ljudje

Piše: Jure Aleksič Foto: Šimen Zupančič

lede na to, da je mladec leta 2015 obenem tudi slavil na Memoriadi, vsakoletnem državnem prvenstvu v pomnjenju, se mi je zdelo toliko bolj ljubko, da se na vprašanje, kje je to prvenstvo bilo, preprosto ni spomnil odgovora. »Ee, kje že?« se je popraskal po glavi. »Je bilo morda v Celju? Ne vem – vem samo, da je bilo v neki telovadnici.« Ko sem mu z malce pisanim pogledom skušal pokazati svojo nejevero, se je razorožujoče nasmehnil: »Saj vem, saj vem. To se mi pogosto dogaja. Moja punca je že kar nekako obupala nad tem, da pri pranju perila pozabim odtočno cev od pralnega stroja speljati v banjo in nama zato skoraj vedno poplavi kopalnico.«

PALAČA SPOMINA

tu in zdaj okrog nas – v glavi začrtamo pot. Te si naši možgani namreč še posebej dobro zapomnijo. »Poglej,« se je razživel državni prvak v pomnjenju, »če bi si konkretno palačo spomina zgradila tukaj iz Tivolija, bi začela, recimo, tamle na parkirišču pri tvojem avtu, nakar bi šla mimo tiste klopce, vidiš, in potem mimo drevesa in končala pri tejle rumeni ograji tu pred nama! Če bi bila doma, bi šla pa na primer od pomivalnega stroja mimo toasterja do računalnika. V resnici je vseeno, samo da si v glavi izrišeš zelo konkretno pot!«

SPOMINSKI OBEŠALNIK

Ko to storiš, pride na vrsto kodiranje informacij, torej faza obešanja podatkov na pravkar ustvarjen spominski obešalnik. Nik temu pravi prenašanje podatkov na zunanji

Po mojih izkušnjah je za mladega in delavnega človeka na naših odrih veliko priložnosti. Pa tudi igralska skupnost te toplo sprejme in ti je lahko v veliko oporo.”

A triindvajsetletni Nik drugače sploh ni v sozvočju s tistim večnim mitom o raztresenem profesorju. Gre za živahnega, tiho govorečega in prav nič nadutega magistrskega študenta igre, ki si je že v srednji šoli zadal cilj, da si bo s trdim treningom prigaral fotografski spomin. Kmalu je sicer ugotovil, da to ne bo mogoče, da pa z marljivo vadbo vseeno lahko doseže marsikaj. Ključna pri naglem povečanju njegovih mnemoničnih sposobnosti je tehnika, ki se imenuje palača spomina. Izumili so jo stari Grki, ki jim je prišla še kako prav pri pomnjenju retoričnih bravur v dolgih, tehtnih govorih. V moderni dobi je tehnika v javno zavest pronicnila predvsem z nadaljevankami, kot sta Sherlock in Mentalist. »Pri tej metodi je ključen koncept prostora,« mi je skušal osnovni koncept razložiti Nik, »oziroma je ključna posebna zmožnost našega uma, da si prostor še posebej dobro zapomni in nanj prilepi skoraj neomejeno število drugih podatkov. Palača spomina nas nauči, kako lahko svoje dojemanje prostora uporabimo kot obešalnik, na katerega obesimo, kar koli hočemo.« Posebej pomembno naj bi bilo, da si znotraj konkretnega prostora – lahko gre za spomine na domačo hišo ali pa za prostor

disk. »V bistvu gre za to, da si v glavi ustvarjaš čim bolj čudne, zanimive podobe, ki vključujejo zaznave čim več čutov – idealno kar vseh. Ljudje se ob tem radi zdrznejo: Ojoj, ampak jaz sem vendar izrazito nevizualni tip. A jim lahko na to odvrnem samo: Saj sploh ni važno! Vid vendar ni naš edini čut! Za odlično pomnjenje so primerne tudi vse druge zaznave, še posebej na primer voh in sluh!« Sam tako decimalke števila pi pomni v koščkih po šest. To pomeni, da na posamezen v glavi ustvarjen spominski kavelj nalepi po šest decimalk. S tem da ravno zdaj eksperimentira, da bi namesto s šest poskusil z devet, a mora za zdaj priznati, da gre za velikanski in izjemno težaven korak.

Nikov snovni koncept je strast. Strast nas žene, da naredimo tudi kaj več kot tisto, kar je absolutno nujno.

MENTALNA POT PO LJUBLJANI

Kot osnova za pomnjenje decimalk mu služi mentalna pot po Ljubljani, in sicer vedno ena in ista. Začne se pri njegovem študentskem stanovanju v Ljubljani. Trenutno ima pokrit ves center in Župančičevo jamo, zdaj počasi odkriva Bežigrad in po Parmovi ulici prodira v Šiško. Za zdaj ima ta trasa v njegovi glavi tristo postaj, na katerih počiva približno 2500 decimalk števila pi. Pozoren bralec bo opazil, da gre za precej skokovit napredek od 1694 decimalk z državnega prven-

stva, ki so bile omenjene v prvem odstavku. A Nik ni tudi s poltretjim tisočakom še niti približno zadovoljen. Njegov cilj je do konca letošnjega koledarskega leta pomnjenje decimalk razširiti na 10.000. (Za ilustracijo: svetovni rekord sega čez 80.000 decimalk, postavil pa ga je neki sedemdesetletnik, ki je temu posvetil svoje celotno bitje.)

INTELEKTUALNI DEKATLON

Hrepenenje po izvežbanju uma je v našem mladem sogovorniku začelo plameneti v srednji šoli. Potem ko je prebral vse dostopne knjige na temo, kako izuriti možgane, je začel trdo vsakodnevno delo. Danes mu je sistem prišel v kri in ga s pridom uporablja na vsakem koraku, seveda tudi

pri izpitih. Teoretska raziskovanja so ga sčasoma pripeljala do prepričanja, da fotografski spomin pravzaprav ne obstaja – vsaj ne v tisti avtomatični, breztrudni obliki, v kakršno verjamemo neizobraženi naivneži. »Tudi tisti redki, ki mislijo, da si vse zapomnijo brez napora, se motijo, saj prav vsi podzavestno uporabljajo katero izmed naprednih tehnik.« Na Memoriado, torej veliko državno prvenstvo v pomnjenju, je zavil, pravi, precej »last minute«, brez veliko priprav. Memoriada je nasploh zastavljena kot neke vrste intelektualni dekatlon, kar pomeni, da gre za zaporedje zanimivih disciplin, kot so pomnjenje številk, imen, obrazov, izmišljenih zgodovinskih datumov in igralnih kart. Nik je v

Ljudje

PETEK, 12. 2. 2016

najbolj čudna, obenem pa tudi najbolj tvoja. A ker so te prve asociacije tako čudne, se jih večina ljudi nauči cenzurirati in potem raje na glas rečejo kaj bolj konvencionalnega. Kar pa je velika škoda, saj prava ustvarjalnost steče prav iz najbolj nenavadnih asociacij, ki združijo tisto, kar se je prej zdelo nezdružljivo.« Bi lahko navedel kak primer? »Seveda! Kaj je nastalo, ko je neka genialna ženska povezala prej nezdružljiva koncepta elektrike in življenja? Nastal je Frankenstein! Prav iz takih neustrašnih povezav potem steče večina tiste res velike in večne umetnosti!«

jega telesa, v kateri igra štiri različne človeške organe na kriznem sestanku, ker je organizem pred kolapsom. Naslednjega bi veljalo omeniti eksperimentalni projekt Snofor, kjer igra človeka, ki ima čez obraz privezano blazino in počasi oboleva od obupa, ker si preprosto ne upa iti nazaj v trgovino, da bi vrnil nedavno kupljen raztrgan pulover. Kar bi bila nekako metafora za to, kako zakrčeni in napol zadušeni si dovolimo postajati, ker sami sebi tako otežujemo življenje. Izjemno toplo je bila sprejeta otroška predstava za vse generacije Emil in detektivi, potem je tu drama ATL 220, v kateri igra Antona Tomaža Linharta, nastopa tudi v gibalni predstavi 20.000 milj pod morjem. Med drugim pa Nik trenutno uživa tudi v ponovitvah predstave 1981, ki je bila lani prva študentska predstava, ki je dobila Šeligovo nagrado.

Ni dolgočasne snovi, so samo dolgočasni ljudje. Pa še to ni povsem res, ker v resnici tudi dolgočasni ljudje ne obstajajo, obstajajo samo dolgočasni opazovalci.”

tekmovalni program vstopil kot povsem neznan novinec, Angleži bi rekli »dark horse«. Tekmeci (veliko jih je tekmovalo že nekaj let zapored) ga tako seveda niso jemali preveč resno, a so zato toliko bolj pisano pobuljili, ko so začeli kapljati prvi končni rezultati v posameznih disciplinah. Nik je tako med drugim postal prvi tekmovalec v slovenski zgodovini, ki si je v manj kot petih minutah zapomnil cel kupček igralnih kart, kar je tako med sodniki kot med sotekmovalci povzročilo manjšo senzacijo.

MOČ NEUSTRAŠNIH POVEZAV

Danes med drugim zelo rad obiskuje slovenske srednje šole in osvojene tehnike predstavlja dijakom. Vedno bolj ga skeli, ko na terenu vidi, da skoraj nihče ne daje primernega poudarka svobodi asociacije. Tako za dobro pomnjenje kot za dobro ustvarjanje, je dognal, je namreč ključna prav igra asociacij v naših možganih. »Tista prva asociacija, ki se ti porodi v delčku sekunde, je sicer po navadi

Ključna pri naglem povečanju njegovih mnemoničnih sposobnosti je tehnika, ki se imenuje palača spomina. Izumili so jo stari Grki, ki jim je prišla še kako prav pri pomnjenju retoričnih bravur v dolgih, tehtnih govorih.

Nik iskreno verjame, da je mogoče doseči tako rekoč vse, če je človek le dovolj motiviran. Zato je bil toliko bolj vesel, ko mu je krški župan ob uspehu na Memoriadi poslal citat Henryja Forda, ki pravi: Če misliš, da zmoreš, ali če misliš, da ne zmoreš, imaš v obeh primerih prav. Če človeka nekaj zares zanima, trdi naš prvak v pomnjenju, mu lahko napredek kratijo samo njegove lastne psihološke omejitve.

DOLGOČASNI OPAZOVALCI

Zgolj pomnjenje in vse tehnične bravure, povezane z njim, pa seveda ne zaobjamejo tako kompleksne in zanimive osebnosti, kot je mladi Nik Škrlec. Kljub vsem mentalnim uspehom v telovadnici (ali kjer koli je že tisto prvenstvo bilo) njegova prva ljubezen še vedno ostaja teater. »Ni dolgočasne snovi,« pravi, »so samo dolgočasni ljudje. Pa še to ni povsem res, ker v resnici tudi dolgočasni ljudje ne obstajajo, obstajajo samo dolgočasni opazovalci.« Tudi pri igralskem ustvarjanju mu še kako pomagajo že ustvarjeni svetovi, ki jih v glavi nosi zaradi vsega tistega besnega pomnjenja. Kot vedno ima tudi v tem trenutku v igri veliko projektov, veliko žanrov. Tu je recimo predstava Skrivno življenje mo-

ŠE MALO BO POŠTUDIRAL

In kaj ima tako nadarjen in neutruden fant v načrtu za prihodnost? Vsekakor ga vleče, da bi »še malo poštudiral« v tujini, nasploh pa je za zdaj povsem zadovoljen v domovini. Prepričan je, da je ob vseh svojih problemih Slovenija tudi neke vrste gledališčnikov raj. »V tujini ni, recimo, niti približno samoumevno, da se bo lahko igralec preživljal čisto samo s tem, da bo igral. Poleg tega so pri nas ljudje – tudi tisti zelo uspešni! – izjemno dostopni in odprti za dialog. In po mojih izkušnjah je za mladega in delavnega človeka na naših odrih veliko priložnosti. Pa

tudi igralska skupnost te toplo sprejme in ti je lahko v veliko oporo.« V teh turobnih časih je seveda lepo slišati tudi malo mladostniškega optimizma. Ampak kaj pa počne mladi up, kadar ne igra in se ne ukvarja z besnim pomnjenjem 2762. decimalke števila pi? Odgovor je: marsikaj. Letos se je začel strastno potapljati na dah, ker mu to pomeni popolno sprostitev in telovadbo v enem paketu. Počasi se ozira proti filmu, fa-

Živahno, tiho govoreče in prav nič naduto mnemonično čudo po imenu Nik Škrlec. scinirajo ga maske, še prav posebej pa ga zanimajo cirkuške veščine. Med drugim zna že precej dobro žonglirati in hoditi po vrvi. Nedavno sta s prijateljem povsem brez denarja za šalo štopala do Varšave, kjer sta dva tedna živela predvsem od navedenih pouličnih karnevalskih vragolij.

UKRADENO KOLO IN LEVJESRČNI PAPAGAJ

S prijatelji so nasploh strastni igralci družabnih iger, kot sta Activity in Naseljenci otoka Catan, s tem da jim navadna pravila ne zadoščajo več. Zato so razvili ekstremni Activity, kjer je pantomima dovoljena samo brez uporabe rok in kjer sme igralec risati samo z usti. Poleg tega so s prijatelji oblikovali kolo, ki ga je pravzaprav nemogoče voziti, saj ga, če zaviješ krmilo v desno, v resnici zapelješ v levo. Kljub težavnosti podviga se ga je Nik v mesecu in pol naučil precej dobro krmariti, a so mu ga potem žal ukradli, tako da se je moral spet počasi privaditi na konvencionalni model. Na srečo pa so ukradeno kolo našli v

nekem grmu v študentskem naselju, tako da danes obvlada vožnjo obeh. Kolikor mu taki igrivi izumiteljski podvigi pustijo prostega časa, ga porabi za to, da s punco dresirata svojega papagaja. Omenjene ptice naj na splošno ne bi veljale za pretirano družabna bitja, a Nik pravi, da je to predvsem zato, ker se jim večina lastnikov ne zna prav približati. Papiga s polnim imenom Nace Korl Levjesrčni (za prijatelje Nace) je tako zvezda marsikatere zabave. Iz čistega veselja ves čas oponaša žvižgajoči let bombe, zna pomahati s perutničko in prišleke ves čas sprašuje: »Kako si?« »Ker papagaji z malce sreče živijo nekje med petdeset in osemdeset let, je to v resnici odnos, ki bo trajal vse življenje,« pokima Nik. »In prav hecno je pomisliti, da bo Nace tudi takrat, ko bova midva s punco že bolj betežna starčka s palico, najbrž še vedno enako strastno oponašal kuhinjski mešalnik kot danes.«

KLJUČNA JE STRAST

To, kot smo že zapisali, živahno, tiho govoreče in prav nič naduto mnemonično čudo po imenu Nik Škrlec je nedavno doživelo poseben miselni preboj. To se je zgodilo med snovanjem magistrske predstave o številu pi, ko je mladenič končno doumel, kaj skuša z vsemi svojimi gledališkimi prizadevanji sploh sporočiti. Teater je zanj namreč predvsem komunikacija, sam pa skuša gledalcem z odrskih desk skomunicirati predvsem koncept strasti. »Veš, dolgo sem mislil, da skušam skomunicirati koncept domišljije, potem svobode ... Ampak ne, ne, moj osnovni koncept je strast! Moje sporočilo je, da moraš samo najti svojo strast in potem bo tvoje življenje imelo smisel! S tem da ima prav vsak od nas svojo strast, in če misliš, da je nimaš, je to samo žalostna zabloda! In samo strast nas žene, da naredimo tudi kaj več kot tisto, kar je absolutno nujno.«

Ljudje

Foto: M24

OB PRAZNIKU

Seznam nagrajencev je dolg. Predolg? PREŠERNOVE NAGRADE so prejemali tudi politiki, med njimi Kardelj in Kocbek.

Piše: Izak Košir

Prešernovimi nagrajenci in z našim spominom je tako: letošnje poznamo vsi, za lanske moramo že malo pomisliti, tistih, ki so nagrado prejeli leto prej, se bomo že zelo težko spomnili, kaj šele drugih izpred več kot nekaj let. Tiste, ki štrlijo iz množice zaradi takšnih in drugačnih dogodkov (beri: incidentov), pa smo si najbrž zapomnili za vekomaj. Vsi vemo, da je Prešernovo nagrado zavrnila Svetlana Makarovič. Malo manj nas ve, da sicer zgolj simbolno in je denarni del vseeno sprejela.

Še manj nas ve, kaj je že bil razlog. Večina pa se nas strinja, da si jo je za svoje umetniške dosežke zagotovo zaslužila. A to ni članek o Svetlani Ma-

preteklosti in našli kar nekaj zanimivih imen, za katera najbrž niste vedeli, da so dobitniki najprestižnejše nagrade na področju umetnosti, ki jo podeljuje republika Slovenija.

Na začetku Prešernovih nagrad niso podeljevali le umetnikom, temveč tudi akademikom in znanstvenikom, raziskovalcem, inovatorjem. karovič. Je bila pa vzrok, da smo pobrskali po seznamu Prešernovih nagrajencev iz

LETA 1949 SO JIH PODELILI KAR 37

Vendar v svojih začetkih omenjene nagrade niso bile vedno namenjene zgolj dosežkom v umetnosti, temveč so jih podeljevali tudi akademikom in znanstvenikom, raziskovalcem, inovatorjem. Spreminjalo pa se je tudi njihovo število. A začnimo na začetku. Prve nagrade so bile podeljene nedolgo po koncu druge svetovne vojne, leta 1947, na dan kulturnega praznika. Z

zakonom, ki so ga sprejeli leta 1955, so bile poimenovane po pesniku Francetu Prešernu, leto kasneje so v dopolnilu zakona natančneje opredelili področja, od leta 1961 pa so bila ta omejena zgolj še na umetnost. Takrat so jih razde-

Nagrada Jožetu Možini za film o Pedru Opeki je leta 2014 močno burila duhove.

lili tudi na Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Število nagrad se je še vedno spreminjalo, zato je to država leta 1981 omejila z novim dopolnilom zakona, ki je velelo, da lahko podelijo največ tri Prešernove nagrade in

Ljudje

PETEK, 12. 2. 2016

največ deset nagrad Prešernovega sklada. To so leta 1991 še bolj omejili, in sicer na največ dve Prešernovi nagradi in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Kot primer, kaj se je dogajalo s številom nagrajencev, najbolj izstopa leto 1949, ko so podelili kar 37 (!) Prešernovih nagrad. Prešernove nagrade pa vsako leto podeljujejo tudi fakultete in umetniške akademije, članice Univerze v Ljubljani. Te nagrade se imenujejo študentske Prešernove nagrade in univerzitetne Prešernove nagrade, podeljene pa so najboljšim študentom, tako na področju umetnosti kot znanosti.

ZELO ZANIMIVA IMENA PREJEMNIKOV

Zdaj ko smo mimo številk in pravil, pa poglejmo zanimivejša imena dobitnikov in nekatere druge zanimivosti, ki so nas presenetile, ko smo pregledovali seznam in obrazložitve. Ponos Ljubljane in še katerega drugega mesta (tudi zunaj Slovenije – denimo Prage in Dunaja), arhitekt Jože Plečnik, je za časa svojega življenja tudi prejel Prešernovo nagrado. In sicer leta 1949 za projekt monumentalne palače Ljudske skupščine LRS in za vrsto spomenikov NOB pri nas, v Splitu in Kraljevu. Istega leta jo je prejel pisatelj France Bevk (za avtobiografske črtice Otroška leta in povest Tonček), ki jo je zgolj pet let kasneje dobil še enkrat, tokrat za življenjsko delo. Prešernovo nagrado ima tudi po Titu drugi najvišji funkcionar v nekdanji Jugoslaviji in ideolog Edvard Kardelj. Leta 1958 jo je namreč prejel za Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Dve leti kasneje je nagrado dobil tudi lani umrli kipar Stojan Batič, in sicer za svoj najprepoznavnejši kiparski ciklus Rudarji. Med prejemniki Prešernovih nagrad je še več politikov iz nekdanje Jugoslavije, denimo tudi Edvard Kocbek, ki jo je prejel za pesniško zbirko Groza. Zasluženo so jo podelili Franetu Milčinskemu - Ježku, leta 1975 za življenjsko delo na področju RTV, filma in literature. Tri leta kasneje jo je dobil arhitekt Edvard Ravnikar, in to za urbanistično arhitektonsko stvaritev Trga revolucije (zdaj Trga republike), ki so ga pred kratkim obnovili. Leta 1982 je za pesniško zbirko Glas Prešernovo nagrado prejel pesnik Ciril Zlobec, ki je lani praznoval 90 let. Šele deset let kasneje, že v samostojni Sloveniji, pa zamejski pisatelj Boris Pahor, a ne za posamezen roman, temveč za življenjsko delo. Leta 1993 so jo za pripovedna, dramska in esejistična dela podelili pisatelju Dragu Jančarju.

DALEČ OD UMETNOSTI

Omenimo še nekaj Prešernovih nagrajencev, ki so bili

»daleč od umetnosti«, četudi s tem ne želimo poudariti, da njihovi dosežki v katerem koli pomenu niso pomembni, temveč želimo zgolj ponazoriti, kako širok spekter področij so v svojih začetkih pokrivale Prešernove nagrade. Leta 1949 je bil denimo Feliks Lobe nagrajen za uspešno izvršitev važnih originalnih konstrukcij ter za ustanovitev in dograditev strojnega instituta, Milovan Goljevšček za izvrševanje modelnih poskusov za hidrocentrale, kar je bilo velikega pomena za izvajanje petletnega plana ter za izgradnjo vodogradbenega laboratorija, Srečko Brodar za pomembne rezultate odkopavanj paleolitskih najdišč, zlasti v Betalovem spodmolu pri Postojni, Igor Tavčar pa za učbenik o notranjih boleznih, ki je zidan na avtorjevih lastnih izkušnjah in opažanjih ter vsebuje sodobne pridobitve interne medicine. Tudi leto kasneje je bila podeljena celo nagrada za uspešno delo za proizvodnjo metalurgičnega koksa iz domačega premoga,

Svetlana Makarovič je nagrado zavrnila. A zgolj simbolno, denarni del je sprejela.

Arhitekt Jože Plečnik je nagrado dobil leta 1949 za projekt monumentalne palače Ljudske skupščine LRS.

ta je šla v roke Maksu Samcu, leta 1954 pa jo je za znanstveno delo prejel celo matematik – Josip Plemelj.

SNOVALEC NAGRAD JE MENIL, DA SE JE KONCEPT IZRODIL

Prvo nestrinjanje, povezano s podeljevanjem Prešernovih nagrad, se je zgodilo že leta 1971, ko so člani komisije pri Društvu slovenskih pisate-

ljev javno pojasnili, da so neuspešno za nagrade predlagali sedem avtorjev, a upravni odbor tega ni upošteval. Tri leta kasneje je za dvig prahu poskrbel Josip Vidmar, ki je nagrade snoval skupaj z Borisom Kidričem in Marjanom Brecljem, saj je menil, da se je njihov koncept popolnoma izrodil. V začetku naj bi želeli vsako leto podeliti zgolj eno nagrado, ta pa naj ne bi bila namenjena »reproduktivnim umetnikom«. Istega leta je o problematiki Prešernove nagrade javnost opozoril tudi pesnik Janez Menart, ki je napisal besedilo z naslovom Iz Prešernove kuhinje, Prešernovo nagrado pa zavrnil, saj je menil, da bi lahko njegovo poezijo nagradili že prej. Okrcal je tudi tri člane komisije – Nika Grafenauerja, Andreja Inkreta in Rudija Šeliga – ter kritiziral prejšnja nagrajenca, Tomaža Šalamuna in Vena Tauferja. Zadnji odmevnejši incident v povezavi s Prešernovimi nagradami se je pripetil leta 2014, ko je upravni odbor eno od nagrad Prešernovega sklada namenil Jožetu Možini za dokumentarec Pedro Opeka, dober prijatelj. Strokovna ko-

misija ga namreč v svoj izbor ni uvrstila, zato so člani komisije za scensko umetnost (Nataša Barbara Gračner, Jaša Jamnik, Primož Jesenko, Tea Rogelj, Samo Strelec, Saša Tabaković in Jani Virk) podali odstopno izjavo. V njej so upravnemu odboru očitali, da je dolžan upoštevati usklajena mnenja strokovnih komisij in nagrajence izbrati med kandidati, ki jih predla-

Janez Menart je napisal besedilo z naslovom Iz Prešernove kuhinje in zavrnil Prešernovo nagrado. gajo strokovne komisije. Polemiziralo se je, ali je izdelek Jožeta Možine, ki je nagrado Prešernovega sklada potem vseeno dobil, sploh primeren in dovolj kakovosten. Glavni očitek pa je bil, da naj pravzaprav sploh ne bi šlo za dokumentarni film, temveč za novinarsko reportažo.

Ljudje

ESAD BABAČIĆ

PIše:

Prešernove ograde*

*Prešernove ograje

Izak Košir, novinar, urednik, kolumnist, v prostem času alter šminka

ZAKAJ JE TISTI, ki je Prešernov kip oblekel v bodečo žico, povedal vse.

rešernove nagrade, in tudi osrednja državna proslava na slovenski kulturni praznik, vsako leto dvignejo nemalo prahu in tako se vedno znova sprašujemo o vlogi in pomenu kulture v našem prostoru. Čeprav tisti, ki imajo v rokah škarje in platno, že tradicionalno ponavljajo, kako pomembna je za našo identiteto, proračun in sredstva vedno ostreje režejo prav pri kulturi. A kultura ni zgolj spomin na Franceta Prešerna, ki nosi breme titule največjega slovenskega pesnika. In kultura tudi ni zgolj 8. februar. Kultura je odnos do umetnosti in tudi odnos do ljudi. Do vseh ljudi. Kultura Slovenije ni Zdravljica, temveč je ogledalo, ki ga Slovenija kot država drži v rokah in v katero bi se moral biti vsak državljan zmožen pogledati in v njem uzreti podobo, ki se je ne bo sramoval. Naša kultura je postala v bodečo žico ovita meja. Naša kultura je postala laž, da smo tej žici nadeli ime »tehnična ovira«. In akcija, ki so si jo privoščili neznanci, ko so kip Franceta Prešerna na trgu v središču Ljubljane ovili v taisto žico, je bila popolnoma umestna. Z dejanjem na slovensko-hrvaški meji se nismo ogradili zgolj od sosedov in morebitnih (nezaželenih) gostov, temveč smo se ogradili tudi od lastne kulture. Prav svojo kulturo smo s tem dejanjem ovili v bodečo žico. Neznani storilci pa so poleg bodeče žice okoli kipa Prešerna ponudili tudi rešitev, ki je pristala v rokah pesnikove muze. Tej so namreč med prste položili klešče. Prešernov kip je tako postal ogledalo vseh mimoidočih državljanov, ki si še vedno zatiskajo oči in se pretvarjajo, da je vse v najlepšem redu in smo vsi kulturni in kulturno ozaveščeni, ker smo tisti praznični pone-

deljek hiteli od ene do druge na ta dan brezplačne prireditve ali razstave.

LE SOSED BO MEJAK

Takrat mi je na misel prišel tisti preroški Prešernov verz iz Zdravljice, ki ga najbrž vsi zelo dobro poznate, a je v zadnjem času dobil povsem nov pomen: »Da rojak prost bo vsak, ne vrag, LE SOSED BO MEJAK.« Posodobitev in prepesnitev v januar 2016 bi zahtevala tudi pomenljivo spremembo prvega stavka slovenske himne iz »Živé naj vsi naródi« v »Živé naj le določeni naródi«. Postavljeni in nato odstavljeni režiser Mare Bulc je v osrednjo državno proslavo v Cankarjevem domu skušal skozi scenarij vpeljati tudi bode-

“Slep je, kdor se s petjem ukvarja. Kranjec moj mu osle kaže; pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez d'narja.” čo žico, ki – kot smo že ugotovili – pač predstavlja stanje kulture v Sloveniji. A mu je bilo to odsvetovano. Država se je torej dvignila tudi nad umetnost in posegla po stari dobri cenzuri. Umetnika pač lahko odstraniš, na njegovo mesto pa postaviš zgolj vršilca dolžnosti. Družbenokritične umetnosti pa že ne bomo trpeli. Če država izjavi »Država, to sem jaz«, gre pravzaprav za oksimoron, in če država izjavi »Umetnost, to sem jaz«, gre za še večjega. Kultura sicer tudi v Prešernovih časih ni bila v zavidljivem položaju, saj je že v Glosi opozarjal: »Slep je, kdor se s petjem ukvarja. Kranjec moj mu osle kaže; pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez d'narja.«

Zgledujemo se po napačnih herojih Piše: Gregor Bauman Foto: Katarina Rožanc

časih še vedno stopi pred mikrofon in nas na čelu benda Via ofenziva pozdravi z verzi, v katerih se z lahkoto prepoznamo, če jih želimo slišati. Tako je pred kratkim v njegovem opusu in opusu benda le prišlo do »poprave krivic« in izida prvenca Težke bele rože. Esad, v prvem trenutku, ko sem te pobaral za pogovor, si izrazil nekaj skepse, ker naj bi te – vsaj tako sem sam z varne razdalje razumel – zmotilo neko pavšalno javno mnenje, češ, kaj ta »odsluženi« punker znova jamra vsepovprek. Skepso sem izrazil, ker ne vidim nikakršnega posebnega smisla v svojem pogostem medijskem pojavljanju. Zdi se mi namreč, da v poplavi mediokritetov, ki krojijo naš medijski vsakdan, ni več mogoče razbiti uroka povprečnosti, ki se je utiril v naša površna življenja. Tisti, ki jim takšna letargija mnenj in navideznih konfrontacij ustreza, so dokončno zavladali, kar se najbolje zrcali na naši politični sceni, ki je tako zelo predvidljiva v svoji samozadostnosti, da je ne more premakniti še tako močan impulz od zunaj. Tudi tebi je skupina Racija očitala, da si se prodal. Očitno so bili zelo razočarani, kar lahko razumem. Zdaj še toliko bolj. Verjetno pa so vmes razmislili tudi sami. Veš, kako je pri nas: največ stane, če si iskren, še posebej, če od tega nimaš nič. V kontekstu medijskega pojavljanja je tre-

ba razlikovati med tistimi, ki so iskreni sami po sebi, in onimi, ki se jim iskrenost splača. Slednjih je naplavilo toliko, da so nesrečno iskreni ljudje s sporočilom in z etiko na pravi strani bolj kot ne nevidni in nerazumljeni. Mediji bi morali imeti tudi ali prav to poslanstvo, da iz naše stvarnosti izločijo »zaslužne« prevarante, ki so zrasli ravno ob pomoči politično korektnih občil vseh vrst in usmeritev. Seveda je kaj takšnega popolna utopija. Pred časom sem prišel na idejo, da bi začeli podeljevati nagrado kitula (ime zanjo sem si sposodil iz naslova moje zadnje pesniške zbirke) za najuspešnejše »nategune« v obdobju od leta 1989 do danes, a smo s še nekaterimi somišljeniki ugotovili, da bi bilo dodeljevanje te nagrade preveč zapleteno. Če ne drugje, bi se zataknilo pri sami podelitvi nagrade, ki bi jo moral nekdo sprejeti, pa tudi sicer je bilo kandidatov z različnih področij našega družbenega življenja preprosto preveč. Morda se le najde kakšen medij, ki bi tvegal in idejo podprl.

zasluži posebno posvetilo. Bila sva si preveč blizu, da bi lahko ostal tiho in pustil, da spomin na njegov nemirni duh počasi odmre. Še toliko bolj, ker je njegova zgodba preveč boleča in mnogim znana. Pripovedujem jo tukaj in zdaj; na neki način tudi zato, da bi opozoril na nekatere anomalije v naši družbi, ki je šla skozi izjemno burna obdobja, ko so jo posiljevale različne ideje, za katerimi niso vedno stali pravi ljudje oziroma so se na koncu

Samo poezija še lahko govori zgodbo o tem, kar nas je doletelo.”

Ali je s tega stališča mogoče razumeti tudi nastajajoči roman o Branetu Bitencu? Kateri so izhodiščni razlogi za njegov nastanek, razen tega, da sta (bila) soborca iz punkovskih časov? Res je, počasi končujem roman o mojem pesniškem bratu, pevcu skupine Otroci socializma, odličnem režiserju, ki nam je zapustil kopico nesmrtnih verzov, televizijskih oddaj in filmov, zaradi katerih si

z njimi večinoma okoristili nepravi ljudje. Koliko se zapisi na listih naslanjajo na tisto, kar se je dejansko zgodilo, in koliko so plod tvoje umetniške svobode oziroma domišljije? Zgodba se trenutno razvija na več ravneh, tako da še ni povsem jasno, kaj bo na koncu prevladalo. Kakor jo vidim in tolmačim v tem trenutku, bi bila najbližja definicija mojega pisanja: biografski roman s primesmi fikcije. Enotna pripoved je prepletena tudi z avtobiografskimi deli, saj sva z Branetom delila marsikatero anekdoto, predvsem pa mnoga občutja, ki so naju zaznamovala. Včasih dobim občutek, kot da pišem pismo

PETEK, 12. 2. 2016

najboljšemu prijatelju, ki ga za časa njegovega življenja nisem utegnil dovolj spoznati, vsaj ne tako zelo, da bi mu lahko pomagal v usodnih trenutkih. Pred dobrim desetletjem si znova obudil bend Via ofenziva. Kaj je bil prelomni trenutek za odločitev, da ga ohranjaš pri življenju? Za odgovor na zastavljeno vprašanje bi si pomagal z besedilom, ki sem ga napisal za svojega očeta in največ pove o poslanstvu benda, ki pač poskuša govoriti o tistih, ki so postali nevidni. Kdor bo razumel te besede, bo vedel, da je vse zaman, tako kot je zaman obstoj takšnega benda: »Celo življenje se trudiš. Vse položnice do prvega. Luč v sobi brli, dokler se ne ustavi kri. Vsak božič greš domov, čeprav ga ne praznuješ. Gradiš stolpnice, v katerih ne boš živel, stadione, na katerih ne boš navijal. Hotele, v katerih bodo spali tisti, ki te ponižujejo. Trudiš se, da ne bi bil preveč na očeh, ker nočeš, da bi opazili tvojo žalost. Samo zdravnici lahko potožiš, kako ti je hudo, da se zbujaš ponoči in kričiš sam nase, ker si se tako trudil, in na svoje otroke, ker so te poslušali. Gradil si ceste in hiše za tiste, ki si jim verjel, zdaj pa se jim umikaš, ko te hočejo povoziti, ker si prepočasen. Bele rože, bele rože. Bele rože, bele rože. Vse položnice do prvega, vse obveznosti, do sebe in sveta. Ker ti nikoli ne zamudiš, pa čeprav veš, da vse zamuja. Tudi smrt zamuja. In ta mir, ta prekleti mir, zamuja. Z neba padajo rože. Težke. Težke, bele. Težke, bele rože, namesto dežja.« Večina pesmi iz prvega obdobja je aktualna še danes. Če jih prebiramo, bi lahko sodili, da med novimi in starimi ni večjih razlik ali da je, recimo, Proleter nastala včeraj, Bele rože pa danes. Kolikokrat si se vprašal: »A smo se zato boril?« če citiram legendarno Diarejo? Vse to me bega, saj se včasih zdi, kot bi bili ujetniki v nekakšni časovni zanki. Bele rože so odziv na nemoč malega človeka, da bi stopil korak naprej in se resnično osvobodil. Negibnost duha, ki je bil nekoč živahen in neulovljiv, je danes tako kritična in na dosegu, da se je lahko celo dotakneš. Teža postaja neznosna, saj nas iz dneva v dan hranijo z informacijami, povsem skreganimi z dejanskim stanjem. Proleter je aktualen zato, ker je bil prevaran, izigran in odvržen, tako kot delavec iz Belih rož, ki je garal za tiste, ki so ga pustili umreti na prehodu za pešce. Najhujši sta ignoranca in samozadostnost tistih, ki jim je uspelo ohraniti privilegije

Ljudje

VSESTRANSKI MISLEC z lucidnim pogledom na svet, ki izhaja iz nikoli pozabljenega punkovskega prepričanja.

Ljudje seboj potegne, da skozi te ozke kanale ne more priteči nobena nova mogočna energija. Samo poezija še lahko govori zgodbo o tem, kar nas je doletelo. Kakšno pa je tvoje mnenje o salonskih ali vikend punkerjih? Nekaj jih lahko izbrskamo tudi iz generacije osemdesetih. Ali je lahko »imeti polno rit« in biti na plačilni listi sistema, po drugi strani pa pljuvati po njem? Nisem jih opazil oziroma jih ne poznam, se mi pa dozdeva, kam meriš. Takšni posamezniki le odslikavajo bedo našega sveta, ki je odvisen zgolj in samo od dotoka denarja, ki ne sme usahniti. Kaj naj rečem, to je bedno do konca. Kultura je seveda največja žrtev takšnega licemerstva.

in položaje moči, s katerih se oblastniško hladno nasmihajo takšnim marginalnim zgodbam.

nice ne more najti oziroma ga išče na napačnih krajih, med politiki, ki so tu samo zaradi lastnih koristi, tako kot je bilo s tistimi politiki takrat, ko je pesem nastala. Velika, pravzaprav največja odgovornost odpade na medije in številne forume, ki omogočajo odliv tihe jeze v širjave medmrežja. Dokler bodo taisti ljudje na lestvicah priljubljenosti in podobnih merilnikih popularnosti, bodo v očeh plebsa imeli neki pomen in mali ljudje bodo v njih videli tisto, kar bi želeli tudi sami postati. Žal so se Slovenci vedno zgledovali po napačnih herojih.

Kaj so naredili iz nas? Preplašene avtorje, ki se bojijo lastnih misli?! Vse mora biti korektno in ravno ta korektnost nas je ubila.” Večkrat se rado zapiše, da je skladba Proleter še vedno aktualna, morda celo bolj kot v času svojega nastanka. Ali ni malce nerodno opletati s tem, kajti delavskega razreda praktično ni več? Saj pravim, v tem trenutku se vse skupaj dogaja na simbolni ravni, s katere se nagovarja praktično vse tiste, ki so pristali na vegetiranje ob mizernih evropskih mezdah. Proleter bi lahko bil tisti pravi vodja, ki ga narod brez hrbte-

Zdaj ko imamo opravka s svobodo in tako opevano demokracijo, je prišlo do obratnega fenomena: v mislih imam samocenzuro, v katero sem se nekajkrat ujel tudi sam. Kako je s tem pri tebi? Govor je še o enem velikem paradoksu, iz katerega bi se dalo potegniti sklepe, a bi bili ti kaj hitro podvrženi samocenzuri. Kaj so naredili iz nas? Preplašene avtorje, ki se bojijo lastnih misli?! Vse mora biti korektno in ravno ta korektnost nas je ubila. Resnično je neverjetno, kako sekamo lastne glave, ki smo jih lahko v časih največjih prepovedi ponosno dvigovali.

Kaj je tisto, kar te pritegne oziroma sprovocira, da vzameš pero v roke in se spoveš skozi misli in besede? Prav dejstvo, da je vse skupaj videti popolnoma izgubljeno in nevredno kakršnega koli angažmaja. Mislim, da je čas za resen realizem in kruto iskrenost, brez korektnosti in leporečenja. Kdo bi tvojem mnenju moral prevzeti vlogo, kakršno je imel punk od pojave Pankrtov in skozi osemdeseta? Žal teh prerokov ne vidim oziroma je pri nas ogromno šarlatanov, ki ti brez sramu prodajajo vsakršen sentiment, kar za

“Negibnost duha, ki je bil nekoč živahen in neulovljiv, je danes tako kritična in na dosegu, da se je lahko celo dotakneš.”

Hkrati vedno bolj prihaja v ospredje, da je prva (in tista takoj za njo) punkovska generacija še vedno navzoča. Nekateri bendi sicer niso nikoli razpadli, nekateri so se znova sestavili. Tu se odpirata dve vprašanji: zakaj misliš, da je tako, in kje so mladi, ki bi morali prevzeti žezlo kritike? Resnično ne bi vedel, kaj je pripeljalo do omenjenega fenomena, a nekaj je gotovo v povezavi z energijo, ki je predpogoj za rock'n'roll. Prepričan sem, da ni slabo, če ne odnehamo, saj nas morda lahko celo kdo sliši. Pred tedni sem imel literarni nastop na viški gimnaziji in bil prijetno presenečen, ko sem videl, kako so se dijaki odzivali na moje besede, s katerimi sem jih skušal opozoriti, da se je včasih treba tudi upreti,

“Zdi se mi, da se vračam k svojemu izvoru, zato je pisanje vse bolj prioriteta in zatočišče, način preživetja in tudi boja.”

če želiš ostati zvest samemu sebi. Vseeno se mi je zazdelo, da mladi preprosto ne vidijo razloga, zakaj bi se sploh uprli. Kar pa še ne pomeni, da iskrice v njih ne tlijo; drobne iskrice, ki bi v ustreznem kontekstu pripeljale do eksplozije. Ali je mogoče primerjati čase tedanjega in sedanjega upora? Ali se je v bistvu sploh kaj spremenilo ali imamo isto »sranje,« le drugačno ime oziroma predznak? Točno tako: sranje je isto, le zapakirano je na toliko različnih načinov, da ga ne moreš več videti in razkriti. Zunanje etiketiranje je prevladalo nad vsebino, ki je v konstantni defenzivi. Roko na srce: danes je vsak upor brezpredmeten, saj je vsem jasno, da velike spremembe niso mogoče.

Resnično je neverjetno, kako sekamo lastne glave. V javnosti si poznan kot punker, pesnik, igralec, novinar, pisatelj, skratka zelo vsestranski tip. Kako ti uspeva vse to združiti pod eno streho in – če bi moral – kako bi postavil interesni vrstni red? Najprej je bilo pesnjenje in temu je sledilo vse drugo. Zdi se mi, da se vračam k svojemu izvoru, zato je pisanje vse bolj prioriteta in zatočišče, način preživetja in tudi boja. Pesem je v bistvu enigma, ki je ne moreš razvozlati vse do svojega konca. Pod njenim klobukom so vsi čudeži, ki jih še nisi doživel, zato ne smeš odnehati. Pisana beseda je torej nad vsemi omenjenimi »poklici«, ki to v resnici nikdar niso bili. Če bi vedel, zakaj, bi ji vzel tisto skrivnostnost in čarobnost, s katero me priklepa nase. Pisanje mi je »padlo« v roke, še preden sem se začel graditi kot osebnost, zato je bilo na neki način vedno nekje zunaj, neodvisno od mojega psihofizičnega ustroja. Še vedno ga jemljem kot igro, ki te uči živeti. Dokler se tej igri lahko prepuščaš, te življenje ne more pokoriti, razbiti v koščke in do konca ponižati. Četudi veš, da si le človek, ki ne more pobegniti vsej tej krutosti.

Ljudje

PETEK, 12. 2. 2016

Piše: Tadej Golob Foto: Andrej Križ

BOŽO DIMNIK

Nimamo politikov, ki bi kaj razumeli

ČE BI HRVAŠKIM VARČEVALCEM Ljubljanske banke leta 1991 izplačali naš denar, ne bi imeli nobenih težav z južno sosedo, pravi naš tokratni sogovornik.

ožo Dimnik je ena najzanimivejših osebnosti na tem prostoru, ki v njegovem primeru ne pomeni samo Slovenije. Zgodnja otroška leta je preživel v Beogradu, potem v Ljubljani, pa v Švici ... in se v življenju srečeval z ljudmi, kot so jugoslovanski kralj Peter, papež Wojtyla, nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher, hrvaški predsednik Stipe Mesić, britanski igralec Rowan Atkinson in ameriški Robert Redford, ki ga vsakič, ko se srečata, vpraša, kje je njegova biografija, da bo po njej posnel film. Menda bo ta v letu ali dveh res zunaj. Aja, še to. Za zasluge pri osamosvajanju Hrvaške je od naših sosedov prejel državno odlikovanje. Za to, da je vsaj toliko pomagal Sloveniji do mednarodnega priznanja, ni od naših dobil še ničesar. Ko sva se dogovarjala za intervju, ste mi omenili, da ste zaposleni s pripravo koncerta v spomin na Arsena Dedića. Nisem vedel, da se ukvarjate tudi s takimi rečmi. Z vsem se moram ukvarjati. (smeh) Mädchen für alles. Po naključju je naneslo tako. Poklical me je Joc Pečečnik, ki je bil dober prijatelj z Arsenom in sta se lani dogovorila, da bo zanj uredil koncert v Sloveniji. Medtem je Arsen umrl, in ker sem tudi jaz Arsena poznal, me je Joc prosil, če bi tudi naše društvo lahko sodelovalo pri pripravah spominskega koncerta. Seveda sem pristal na to, tako da se zdaj ukvarjamo s tem, kako napolniti Gallusovo dvorano. Povabili smo kup vidnih osebnosti, tako gospodarskih kot političnih, in do zdaj smo dobili že precej odzivov. Ste poslušali njegovo glasbo? Če povem po resnici, sem bolj podvodni človek, sem tam, kjer je tišina. Nimam prav veliko časa za glasbo, še posebej moderno, mi je bila pa vendarle všeč. Včeraj sem imel opravke v okolici Litije in sem zavil na kavo v neki bife, v katerem so vrteli skoraj izključno hrvaško, celo srbsko popularno glasbo. Obenem pa povprečen Slovenec ne misli nič lepega o »ta spodnjih«. Mi lahko razložite to protislovje? Sam se s tem ne bi strinjal. Zadnjih dvajset let sem se veliko ukvarjal s hrvaško-slovenskimi odnosi in zanimivo je to, da na medčloveški ravni sploh nimamo nobenih tovrstnih težav. Samo podatek o številu gostov na hrvaški obali si poglejte, po katerem smo Slovenci prvi, daleč pred Nemci in drugimi turisti. To

Ljudje V družbi slavnih Božo Dimnik se je v življenju srečeval z ljudmi, kot so jugoslovanski kralj Peter, papež Wojtyla, nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher, hrvaški predsednik Stipe Mesić, britanski igralec Rowan Atkinson in ameriški Robert Redford, ki ga vsakič, ko se srečata, vpraša, kje je njegova biografija, da bo po njej posnel film.

nekaj pove, ker cena sama ni privlačna. Bližnji vzhod, Egipt sta bila pred nevarnostjo terorističnih napadov cenejša. Ali pa Grčija, ki je bila cenejša s prevozom vred. Ob različnih priložnostih sem se veliko gibal po obmejnih območjih, na katerih na eni strani živi pol milijona Slovencev, na drugi strani pol milijona Hrvatov, in ti ljudje živijo ob vsej meji kot družina. Ne poznam dveh sosednjih narodov, ki bi bila tako organsko povezana, kot smo mi. Tako da to vaše razmišljanje ne drži. Res pa je, da je vsega kriva Ljubljanska banka. Se pravi, mi? Ljubljanska banka. To pa poznam, ker sem bil zraven od vsega začetka. Takrat sem imel zagotovilo Tuđmana, da če Slovenci damo deset milijonov za poplačilo varčevalcev, ki so imeli na računih od deset do petdeset mark, bi oni spet odprli račun, ki so ga zaprli pri Ljubljanski banki. Najbrž veste, da smo mi takrat napravili gangstersko potezo ...

Genscher je najprej prav na hitro jedel juho, saj smo se dobili na sestanku, ki je bil neke vrste napol formalno kosilo, potem pa začel vedno pogosteje pogledovati Mesića.

Ko smo ustanovili Novo Ljubljansko banko? Ja, in smo jih s tem izigrali. Takrat smo imeli dolga do varčevalcev 340 milijonov nemških mark, s tem da je bilo dolžnikov do Ljubljanske banke pa za milijardo mark. Od tega je bilo najmanj petdeset odstotkov likvidnih, torej pol milijarde mark. Takrat sem se osebno oglasil pri vseh naših politikih in Rupel mi je rekel, da naj se raje brigam za ribištvo. Na tisto da se spoznam. Rudi Gabrovec (predstavnik Slovenije za nasledstvo) me je takrat poklical na Beethovnovo na zagovor, kot na kakšno Udbo, in me tam ozmerjal s hrvatarjem. Rekel sem mu: »Gospod Gabrovec, če se bo zgodilo to, kar mislim, da se bo, boste vi osramočeni, država pa bo utrpela veliko škodo.« Čakal sem več kot petnajst let, da se je to res zgodilo. Koliko bomo morali zdaj plačati hrvaškim

varčevalcem Ljubljanske banke? Osemsto milijonov evrov, ampak ta znesek sploh ni pomemben. Ne gre za to. Mi smo se prav zaradi Ljubljanske banke tako zamerili Hrvatom, da so jo ob vsaki priložnosti potegnili na plan in se je vsak projekt podrl. Recimo projekt turističnega kompleksa Sunčani Hvar, za katerega sta bili zainteresirani obe strani. Kompas je pripravil velik projekt, ugoden za obe strani, vse je bilo dogovorjeno in jaz sem takrat rekel našim, naj se pogovorijo še s tamkajšnjimi župani. »Ne,« so rekli, »v Zagrebu in Ljubljani

je že vse dogovorjeno.« Ko bi pa posel morali izpeljati, se je oglasila Slobodna Dalmacija, češ ali bomo zdaj to dali Slovencem, in je vse skupaj propadlo. Ali pa dogovor Drnovšek-Račan o Piranskem zalivu, ki je bil do zdaj najboljši in ne vem, ali bomo dočakali boljšega. Po izkušnjah sem vedel, kaj se bo zgodilo, in sem odšel k Drnovšku in mu rekel: »Poslušajte, predsednik, dajte to v medije, pojasnite ljudem, zakaj je to dobro.« Drnovšek je rekel, da nima s tem nič, da naj to Račan pri svoji publiki urejuje, pa sem šel še k njemu in mu to povedal. »A, ne, medije obvladujemo, v saboru imamo pa večino, nič ne skrbi,« je rekel Račan. Tri dni po tistem, ko sva govorila, je spet začela Slobodna Dalma-

cija: zdaj bomo pa mi Slovencem dali Piranski zaliv, oni so nas pa zafrknili z Ljubljansko banko. In je zadeva propadla. Množice je lahko nahecati. Pravite, da ste bili pri vseh pomembnih slovenskih politikih in vsi so nasprotovali temu, da Ljubljanska banka sprejme odgovornost do svojih varčevalcev na Hrvaškem? Edini, ki je to razumel, je bil Marko Voljč (takrat predsednik uprave NLB, op. p.). »Odlično, krasno,« je rekel, ko sem mu vse razložil, »ampak, veš, lastnik NLB je država, če imaš povezave, pojdi do politike.« In sem hodil od Poncija do Pilata, pa me nihče ni razumel. Da bomo to poravnali s sukcesijo, sam naj se pa brigam za ribe. Niso razumeli? Ne, niso in to je bistvo. Ti ljudje ne razumejo. Naša največja nevarnost je ta – in to zmeraj ponavljam –, da nimamo politikov, ki bi kaj razumeli. Gospodarstvo je tisto, ki te nauči predvidevati, nauči te, kdaj je pametno tvegati in kdaj ne ter koliko. Meni je bilo takrat popolnoma jasno, da bo zaradi te odločitve nastala velika škoda. In kaj zdaj? Te škode se najbrž ne da več popraviti? Vsaka stvar se da popraviti, bo pa to zahtevalo več časa. Ti prepiri trajajo zdaj že dvajset let, ampak začeli so se z Ljubljansko banko. Oziroma že prej z orožjem. Bil sem na Gorjancih in se tam srečal z Josipom Boljkovcem, prvim hrvaškim notranjim ministrom. Takrat so bili Hrvati pripravljeni na marsikaj, v prvih dnevih vojne, če bi jim mi pomagali z orožjem, toda mi smo se od njih distancirali. Nismo jim prišli naproti. Politika, tista, ki bi morala delovati najbolj povezovalno, pa je izkoriščala napetosti za politične točke pred volitvami. Ste zato ustanovili Društvo slovenskohrvaškega prijateljstva? Izhajal sem iz vrenja pred le-

tom 1990, ko smo se začeli družiti s Hrvati, predvsem pa po ustanovitvi Slovenskega kongresa, kjer sem bil predsednik konference za Švico. Brez te povezave Slovenije in Hrvaške nobena ne bi dočakala priznanja samostojnosti. 7. julija 1991 sem bil pri Genscherju, da bi ga nekako prepričal, da bi Nemčija priznala samostojnost. Štiri ure sva sedela na kosilu v Berchtesgadnu in je rekel: »Veste, mi vas ne moremo priznati. Poglejte, koliko podobnih narodov je v Evropi. Katalonci, Škoti ... Povejte vašim prijateljem v Beogradu, naj se raje začnejo pogovarjati o konfederaciji ali o čem podobnem, ne pa o tem.« To je bilo 7. julija 1991. Takrat je bil Genscher še absolutni nasprotnik priznanja Slovenije in Hrvaške. Warren Zimmerman, zadnji ameriški veleposlanik v Jugoslaviji, je v tistem času rekel: »Mi Slovenije in Hrvaške ne bomo priznali še 55 let.« No, 14. novembra istega leta sem pa h Genscherju v Bonn pripeljal Stipeta Mesića, zadnjega jugoslovanskega predsednika. Prešvercal sem ga tja. Na začetku tega pogovora, ki naj bi trajal pol ure, je pa štiri ure in pol, je Genscher še zmeraj nasprotoval priznanju, vendar ga je Mesić potem prepričal, da Jugoslavija dejansko ne more obstati. Kako pa? Bil sem edina priča temu pogovoru in Mesića je Genscher pravzaprav sprejel zato, ker ga je najin skupni prijatelj, moj in Genscherjev, prepričal, da ga mora sprejeti. Genscher je najprej prav na hitro jedel juho, saj smo se dobili na sestanku, ki je bil neke vrste napol formalno kosilo, potem pa začel vedno pogosteje pogledovati Mesića, ko mu je ta razlagal svoje. Tako plastično je znal pripovedovati, tako kot nihče drug, da me je Genscher med kosilom vprašal po nemško, ali mogoče blefira. Mesić nemško ne govori. »Ne, ne, nič ne blefira,« sem rekel. In takrat, na koncu tega pogovora, je Genscher rekel: »Razumem vas, ampak mi zaradi druge svetovne vojne in NDH ne moremo biti glavni akterji priznanja. Svetujem vam, da greste v Vatikan k papežu, k Vaclavu Havlu in k islandskemu predsedniku vlade, mi vas bomo pa podprli v ozadju.« 6. decembra smo potem uredili obisk pri papežu Wojtyli, ki sem ga poznal še, ko je bil kardinal v Krakovu in sem mu dal blinker, da je lahko lovil ščuke na Mazurskih jezerih. 25. decembra je potem Vatikan priznal Slovenijo. To je bila ta tiha diplomacija, o kateri ni nihče ničesar vedel. Srbi so bili prepričani, da obvladujejo vse pozicije. Sinova srbskega veleposlanika Popovića sta bila sošolca sinov princa Charlesa, se družila z njima in lovila ribe v njegovi vodi. Ta ozadja sem takrat torej vsa poznal, ampak bistveno je bilo to, da so Slovenci in Hrvati v tem času, v letih 1990 in 1991, sodelovali. Oboji smo po svojih povezavah

Države, kot je Slovenija, bi morale od ministra naprej imeti same volonterje. Ljudi, ki so se v življenju že dokazali, ki imajo vsega zadosti in bi bil ta položaj zanje samo častna funkcija.” “Takrat sem se osebno oglasil pri vseh naših politikih in Rupel mi je rekel, da naj se raje brigam za ribištvo.”

pritiskali na parlamente pomembnih držav, od Avstralije do Amerike, in Hrvati so imeli pri tem še več povezav kot mi. In so se začeli spraševati, kako to, da dva naroda pravita, da ne moreta več živeti v tej državi, v Jugoslaviji. To je odločilo. Hrvaška je pred kratkim odstopila od arbitraže za mejo. Mislite, da je s tem tovrstno urejanje naših težav propadlo? Mislim, da ne, samo oddaljila se je ta rešitev. Kakor koli že, nekoč bomo morali rešiti to težavo. Bi pa ponovil tisto, kar sem rekel ob izbruhu afere, namreč da je žalostno, da naši zelo dobro plačani uradniki ne zanjo niti telefonirati. (smeh) Domnevam, da niste najbolj navdušeni nad žico, ki jo postavljamo na mejo s Hrvaško? Seveda ne ... Po drugi strani je pa težko biti zelo kritičen do nje, ker mora človek pomisliti, kaj bi sam napravil v podobni situaciji, če bi moral odločati. Res smo se znašli v težavnem položaju. Smo schengenski mejnik proti jugu in kaj zdaj storiti? Ji pa seveda nasprotu-

Ljudje

PETEK, 12. 2. 2016

neki minister povedal Jožetu Colariču, kaj naj dela, kako naj Krka posluje? Orešković je za svojo prvo pot v tujino izbral prav Slovenijo. Ali to kaj pomeni? Seveda pomeni. To pomeni, da je pragmatik. Da ve, da je to zelo pomembno. Že zaradi turizma. Veste, Slovenci in Hrvati imamo komplementarni gospodarstvi. Že to je, da imajo oni najlepše morje na svetu, mi pa najlepše vode, reke. Najlepše na svetu. V svetu nisem našel dveh sosedov, narodov s takšnimi dopolnjujočimi se možnostmi, kot jih imamo mi. Zakaj sem jaz še ustanovil DSHP? Zato ker sem videl najprej to eksplozijo, veličastni uspeh, ki se je končal s priznanjem obeh držav, takoj za tem pa nič več, sama kreganja. Kmalu po priznanju sem na Otočcu organiziral srečanje najvidnejših gospodarstvenikov, med drugim sta tja prišla tudi Franc Premk iz Petrola in Franjo Gregurić iz INE, ki sta se takrat prepirala o dobavi surovine iz Reke do Lendave. Nikakor ni šlo. Ko sta prišla na Otočec, sem jima rekel, čeprav ju pred tem nisem poznal: »Tule smo vam pripravili sobo. Pojdita se dogovorit.« Čez petnajst minut sta prišla iz nje in mi je Gregurić dejal: »Vi ste zdajle za nas napravili več kot obe vladi skupaj.« To še danes pripoveduje in ta dogovor še danes velja. Med gospodarskimi subjekti ni Hrvatov in Slovencev, je samo interes. In vse teče, ko se dogovorijo. Vsi zapleti, ki so bili in so še, so umetno ustvarjeni, s politiko.

jem zaradi več razlogov – socialnih, ekonomskih, ekoloških, vseh mogočih. Politično pa je težko reči. Vsak, ki ima pet minut časa, to odločitev kritizira, ampak kaj bomo z vsemi begunci, ki bi navalili sem, če te ovire ne bi bilo? Predsednik hrvaške vlade je postal Tihomir Orešković, ki se pred tem ni udejstvoval v politiki. Ga poznate?

Nekajkrat sva se že srečala, sicer ga pa ne poznam. Gotovo prinaša nov veter, že zato, ker je gospodarstvenik. Mi, ne eni ne drugi, nismo imeli v politiki nikogar, ki bi z lastnimi rokami nekaj naredil, sam tvegal in prišel do uspeha. Ki bi nekaj v življenju naredil. Kar se tega tiče, sem heretik in pravim, da bi države, kot sta Slovenija in Hrvaška, morale od ministra naprej imeti same volonterje. Ljudi, ki so se v življenju že do-

kazali, ki imajo vsega zadosti in bi bil ta položaj zanje samo častna funkcija. V Švici, ki ima osem milijonov prebivalcev in kjer dobro poznam razmere, saj sem tam živel trideset let, skoraj nihče ne ve, kdo je njihov ministrski predsednik. Jih ne zanima! Ne vedo za predsednika vlade? Ne, dejansko ne vedo. Pa še to – tam je sedem ministrov, pri nas

“Veste, Slovenci in Hrvati imamo komplementarni gospodarstvi.”

jih je pa 17. To nekaj pove. Ne razumem in nikoli nisem mogel razumeti, zakaj preprosto nismo v celoti prepisali njihovih zakonov, ki tam že stoletja delujejo. Zakaj zmeraj na novo? Kot bi začeli po šolah učiti novo algebro. V Švici nikoli ne boste videli fotografij njihovih Ruplov, pač pa nekoga, ki je napravil dober posel, izvedel dobro operacijo, fotografije športnikov ipd. Politika je tam skupni servis, nič drugega. Kako bo

Če zdaj vtipkava vaše ime v Google, bova izvedela, da ste lobist. Kaj to pomeni? To pomeni, da tisti, ki to pišejo, pravzaprav ne vedo, kaj je to lobist. Lobist ima pri nas slabšalni prizvok. To pomeni nekoga, ki prepričuje ljudi, da bi zase napravil dober posel. To ni lobiranje, to je marketing. Jaz v Sloveniji od leta 1990 do danes nisem napravil nobene take reči, prej sem bil pa tako v Švici. Vse, kar sem napravil, sem napravil zaradi altruizma in v dobro te države. Od priznanja do društva, ki ga pravzaprav sam financiram.

Ljudje Piše: Stane Mažgon

Lobiranje v pravem smislu je delovanje v korist širše skupnosti brez lastnih interesov. Prvo tako lobiranje sem izvedel za Pivovarno Union, ko je bil njen direktor Mitja Lavrič in so imeli težave s pivovarno v Buzetu. Prosil me je, ali lahko posredujem, in sem. Vrnili so jim tiste obrate, ki so jih kasneje prodali. Za to nisem dobil ničesar. Takih reči je bilo ogromno in ljudje so mi prilepili oznako lobist, ker so prepričani, da sem od tega kaj imel, pa nisem. Nikoli ničesar.

še kopico drugih, tako da sem ves svoj ekonomski potencial napravil zunaj. V Sloveniji nisem napravil niti enega samega posla.

Se pravi, poslovnež kot nešteto drugih? Seveda. V Švici sem bil lastnik treh podjetij, ki sem jih potem tudi prodal. Po poklicu sem sicer zdravnik, ampak ker takrat nisem bil politično primeren ... (smeh) To je sploh moja usoda. Med vojno so me vrgli iz šole, ker so pri meni našli Slovenskega poročevalca, po vojni so me pa isti sošolci šikanirali, ker je oblast zaprla mojega očeta. Zato sem šel ven in se tam ukvarjal z vsem mogočim, od poribljavanja voda naprej. Pa svoj izdelek smo imeli proti ženski inkontinenci in

Še zdaj veliko potujete. Kakšen je pogled na Slovenijo od zunaj? Grozen. (smeh) Samo to lahko rečem. Grozen.

na tapeti spet pristanišče v Kopru in prost izhod na morje ipd. »Pa kaj ga vi zmeraj lomite?« »Poslušajte,« sem začel, »to je za nas blazno pomembno ...« Kadar sem zunaj, se zmeraj postavim na slovensko stran in se pri tem držim načela, po katerem boš tistega, ki ti je rekel, da je tvoja žena kurba, na gobec, doma boš pa njo pretepel. (smeh) No, zagovarjal sem naša stališča in so mi rekli, da nas tako nihče ne more ustaviti, da ne bi pluli, kjer bi že pač želeli. Pa sem rekel: »Kaj pa vojna?« In sem dobil nazaj, da v vojni tako ali tako ne veljajo nobeni zakoni. Ponudili so mi primer, kako je Hitler s svojimi podmornicami obvladoval vsa evropska morja. Pa se oglasi nekdo in me vpraša: »Ali veste, katera evropska država ima največje trgovsko ladjevje?« Nisem vedel. Veste vi?

“Mi smo se prav zaradi Ljubljanske banke tako zamerili Hrvatom, da so jo ob vsaki priložnosti potegnili na plan in se je vsak projekt podrl.”

No, saj tudi od znotraj je tak, samo upal sem, da se mogoče motim. Mene je zunaj velikokrat tako sram, ker me kot Slovenca nenehno zaslišujejo, kadar pridem v družbo starih politikov. Bom dal primer. Zadnjih 50 let grem vsako zimo v St. Moritz na smučanje, tja pride pa vsa smetana z vseh koncev. Nekoč smo se dobili, ko je bilo

Hja ... Nizozemska? To vprašanje že nekaj let vztrajno ponavljam, a sta doslej samo dva pravilno odgovorila. Švica. Nima ne luke ne morja, pa ima največje trgovsko ladjevje pod svojo zastavo.

-letna Alicia Vikander celo po videzu spominja na veliko Ingrid Bergman v mladih letih. Ima zanimiv, sijoč in prijazen obraz, ki se vtisne v spomin, ne glede na vlogo. Bolj kot prvi vtis ji je pomemben videz, ki odraža njen značaj. Prav tako kot je to bilo nekoč pri Bergmanovi. Obe sta rojeni na Švedskem, prva v Göteborgu, druga v Stockholmu. In obe so že kmalu po prvih nastopih opazili v Hollywoodu ter jima dali priložnost za mednarodno kariero. Ob stoletnici rojstva Ingrid Bergman so na Švedskem o njej posneli dokumentarni film. Glas v njem je veliki igralki posodila, v soglasju z igralkino hčerko Isabello Rossellini, prav Alicia Vikander.V kratkem bi se lahko potrdila še ena primerjava. Bergmanova je leta 1974 za vlogo v filmu Umor na Orient ekspresu dobila oskarja za stransko žensko vlogo. Letos je Vikanderjeva nominirana za oskarja v isti kategoriji, in sicer za vlogo v filmu Dansko dekle. Mnogi napovedujejo, da ga bo 42 let po Bergmanovi dobila prav ona.

V DRUŽBI OSKARJEVCEV

Film je nastal na podlagi izjemne življenjske zgodbe danskega slikarja Einerja Elbeja. Po dolgotrajni in mučni preobrazbi se je odločil za spremembo spola in postal Lili Elbe. Danes velja za prvo transseksualno osebo v zgodovini. Alicia Vikander je zaigrala slikarjevo ženo Gerto Gottlieb, prav tako slikarko. Stala mu je ob strani tudi v času, ko je Elbe ugotovil, da se v njem skriva ženska osebnost, in ji je želel dati priložnost za polno uveljavitev. Glavno vlogo je odigral lanskoletni oskarjevec in letos ponovno nominirani igralec Eddie Redmayne. Tudi režiser Tom Hooper je leta 2010 že prejel oskarja za režijo filma Kraljev govor.

LJUBEZENSKA ZGODBA S SPOROČILOM

Vikanderjevo je vloga navdušila že med študijem. Presenetilo jo je, kako osvobojeni in moderni osebi sta bila Elbe in njegova žena Gerta, kakšno moč sta imela v sebi kot osebnosti in umetnika. Za boljše razumevanje vloge je opravila celo osnovni slikarski tečaj. Dogajanje je postavljeno na začetek 20. stoletja, gre za tako imenovani kostumski film, vendar zato s sporočilom ni nič manj aktualen. V filmu je prikazana čudovita ljubezenska zgodba, a prinaša tudi močno sporočilo za današnji čas, je svojo vlogo in film opisala Vikanderjeva na predstavitvi na lanskem beneškem festivalu.

BALET, MUZIKALI IN IGRALSTVO

Igralka se je pred vlogo v filmu Dansko dekle že uveljavila pri domačem občinstvu. Gledališče

PRIMERJAVA IGRALK se ponuja kar sama: obe sta Švedinji, njuni karieri imata že do zdaj veliko podobnosti, morda bo to že v kratkem potrdil še Alicijin oskar.

42 let po oskarju Ingrid Bergman za stransko vlogo v filmu Umor na Orient ekspresu lahko kipec v isti kategoriji dobi tudi njena igralska naslednica Alicia Vikander.

Ljudje

PETEK, 12. 2. 2016

ALICIA VIKANDER

PIše:

Tadej Golob novinar in pisatelj, znan po intervjujih, romanih in biografijah, ter alpinist

Dokler bo šlo, bo pač šlo

POTEM BOMO pa že kako, čeprav pravzaprav še nikoli nismo.

Nova Ingrid Bergman je spoznala zgodaj, saj je njena mama prav tako znana igralka, Maria Fahl Vikander. Starši so se ločili, ko je bila hčerka stara komaj dva meseca, in oče si je ustvaril novo družino s petimi otroki. Čeprav je Alicia živela z materjo, je bila ves čas v stiku tudi z očetovo novo družino in bila tako edina hči s petimi brati, kot je povedala o sebi. Pri šestih letih je na mamino pobudo prvič odšla na avdicijo za muzikal Mamma mia. Ta je po uspešnem domačem začetku postal mednarodna gledališka in filmska uspešnica, avtorja sta bila nekdanja člana skupine Abba. Sledil je nov muzikal, Alicia pa je medtem obiskovala baletno šolo Švedskega kraljevega baleta in se zaradi šolanja tudi preselila v Stockholm, z veliko željo, da nekoč postane prva balerina. Po poškodbi, za katero bi glede na preobrat v njeni karieri težko rekli, ali je bila nesrečna ali srečna, se je preusmerila v igranje in na Švedskem zaslovela v znani televizijski seriji.

bila možnost za širšo mednarodno predstavitev, saj so jo vabili na tuje festivale od Berlina do Toronta. Naklonjeni so ji bili tako gledalci kot kritiki. Med pomembnejšimi stopnicami v karieri je treba omeniti še film Kraljevska afera, v katerem je zaigrala ob uveljavljenem igralcu Madsu Millelsenu. Lani je posnela tri filme, ki bodo prišli v kinodvorane letos. Nič čudnega, da ji je revija Vogue namenila eno od naslovnic in pripisala, da bo letos Alicijino leto. Med snemanjem filma Svetloba med oceanoma je spoznala sedanjega partnerja Michaela Fassbenderja. Prvič sta se javno predstavila kot par na podelitvi zlatih globusov, čeprav po rdeči preprogi nista prišla skupaj, kar je sprožilo veliko ugibanj o njuni zvezi. Sta pa kljub temu sedela za isto mizo. Le ugibamo lahko, kako bo v noči oskarjev, 28. februarja, kjer sta oba kandidata za zlati kipec, Fassbender za glavno moško vlogo v filmu Steve Jobs.

la mama. In komu bi se želela zahvaliti, če bi zlati kipec prišel v njene roke? Prav tako mami, je prostodušno povedala igralka. Mnogi so prepričani, da ima med nominiranimi igralkami največ možnosti za oskarja. A tudi če ga ne bo dobila, pravi, da ne bo posebej razočarana. In tudi njeno življenje se ne bo bistveno spremenilo. Trenutno je sredi prenove stanovanja in delo bo treba končati, preden bi lahko začela drugo, pravi Vikanderjeva in pripomni, da je že nominacija zanjo velika čast in uspeh, ki ga niti še ni dobro dojela.

ZVEZDNIŠKA ZVEZA

ZASLUGE GREDO MAMI

na avdicijo za muzikal Mamma mia.

Prvo filmsko vlogo je dobila v domačem filmu Pure, kmalu zatem še vlogo v drami Ana Karenina, zaradi katere je do-

Alicia Vikander je sredi priprav na prihod v zvezdniško družbo. Nekaj stvari o tem je že znanih. Na reči preprogi jo bo spremlja-

Pri šestih letih je na mamino pobudo prvič odšla

red leti sem napravil intervju z Vladom Poredošem, frontmanom zasavskih Orlekov, avtorjem ene od najlepših slovenskih pesmi o nesrečni ljubezni malega človeka – Ko so lipe cvetele. Njen verz »pa sva sanjala vikend na morju, gradila bajto v Zagorju« se mi je za zmeraj vtisnil v srce in spomin. Ampak zakaj sem se spomnil nanj? V tistem intervjuju sva govorila tudi o ekologiji, o akciji Očistimo Slovenijo, in sem mu oponesel, da zmeraj, ko pridem v Zagorje oziroma v njegovo okolico, naletim na smeti ob cesti. »Ja, pa je že bolje,« je rekel in mi povedal naslednjo zgodbo. Njegov sosed je opazil nekoga, ki je v hosti nekaj odlagal. Kar iz avta je vrgel tisto ven. Sosed je, ne bodi len, skočil v svoj avto, naložil odvrženo in za njim, k njemu domov, na dvorišče. »Kaj pa je?« »To ti hosta nazaj pošilja.« Fajn, ampak zadnjič sem bil spet pri Zagorju oziroma malo pred njim, ob glavni cesti Litija– Zagorje. Ustavil sem na majhnem parkirišču oziroma odstavnem prostoru nad Savo. Pod tem parkiriščem je neke vrste škarpa, ki pelje naravnost v reko. To soboto so tam ležale plastične kante z bog ve čim in plastične vrečke z gnilim mesom. Dobri ljudje te nabrežine ne morejo tako hitro očistiti, kot jo lahko oni drugi zasvinjajo. In potem mi je kapnilo, ko sem stal tam in se čudil tej markaciji človeške brezbrižnosti do drugih, do narave, v kateri navsezadnje živijo, in vode, ki jo celo sami morajo piti. Spreletelo me je, da ta nesrečna škarpa po svoje govori, kaj je narobe z našo državo.

bo dva milijona ljudi tekmovalo z Nemčijo z osemdesetimi milijoni, pa s Francijo s 66,03 (Google) milijona ipd.? Medtem se mi je, pametnemu, kot sem, že izkristaliziral odgovor. Dva, pravzaprav. Kaj bi morali napraviti za to, da bi lahko, in zakaj nismo in najbrž ne bomo. Če bi hoteli uspeti, bi morali postati zajeban narod, pametnejši in strožji do samih sebe, kot so drugi. Nekakšni Židje Evrope.

Če bi hoteli uspeti, bi morali postati zajeban narod, nekakšni Židje Evrope.

SLOVENIJA, EKSPERIMENT, KI MU SLABO KAŽE

Ko smo se pred dobrima dvema desetletjema osamosvojili, me je skrbelo, kako se bo izšel ta eksperiment. Saj nam je bilo jasno, da gre za eksperiment, ne? Ne poznam skupnosti na svetu z dvema milijonoma ljudmi, ki bi se lahko imenovala država, če ni ravno obkrožena z neprijaznim morjem kot Islandija ali z najvišjimi gorami na svetu kot Butan. Kako

Tukaj ne pade papirček na tla, ker smo se tako odločili in ker imamo premalo prostora, da bi ga onesnažili. Tukaj ne divjamo po cestah, ne trezni ne pijani, ker je to nevarno in, spet, ker nas je premalo, da bi se ubijali na tak neproduktiven način. Tule premislimo, preden poženemo kakšno tovarno v stečaj, ker je za nas 156 Pekovih delavcev nekaj takega, kot če bi ta usoda zadela 105.300 Kitajcev, in tule prekleto premislimo, preden podpišemo papirje, ki bi nas lahko pripeljali do poldruge milijarde evrov vredne nasedle naložbe, ker je milijarda in pol to, kar je za Nemčijo pri njenem BDP 117 milijard. Tukaj se ljudje ne šopirimo s pet metrov dolgimi avtomobili, dokler obstaja ena sama družina, ki otrokom ne more plačati malice, pa davki, ki si jih plačal ob nakupu pleha, gor ali dol. Tule poslušamo slovensko glasbo (gledamo filme in predstave, beremo knjige), ne zato, ker bi nam to ukazovale neke kvote, ampak ker – pazi foro – smo Slovenci! Ampak mi ne bomo. Mi bomo metali crkotino v Savo in počeli vse drugo po spisku. Dokler bo šlo, bo šlo, potem pa ...

Kakuro

V vsako vrsto oziroma kolono vpišite številke, katerih vsota je navedena na začetku. Pri tem upoštevajte pravili: 1. V posamezni vsoti se nobena številka ne ponovi! Tako vsote 8 npr. ne smemo zapisati kot 2 – 2 – 4 2. Številke 0 ni. Tako npr. vsote pet ne smemo zapisati kot 3 - 0 – 2

Rešitve Sudoku

Kakuro

Geslo križanke: Ime in priimek: Ulica in hišna št.:

E-pošta: Davčna številka: NE

JOSIP JURČIČ

OPAZKA, PRIPOMBA, ADNOTACIJA

ČUD, NARAVA DOM. ŽIVAL Z ROGOVI

JANKO KERSNIK

OGREVANJE NEOKUSNOST

IRANSKI DENAR KONEC GESLA

MOČNA BOMBAŽNA TKANINA

SKLADBA ZA ENEGA IZVAJALCA

HRVAŠKI OPERNI PEVEC (BRANKO)

HRVAŠKI ENA OD ERINIJ, ARHITEKT MEGERA (DRAGO) VEK, DOBA

NEMŠKA ELEKTR. DRUŽBA GESLO JE HRUŠK. RD(EČKE) STEKLEOZNAČENO NIČKA ZA RUS. PISEC (VSEZ BARVO ZDRAVILA VOLOD)

PRISTANIŠČE V NEMČIJI DOKTOR

SAMO, ZGOLJ DOLGOREPA PAPIGA

KRILO RIMSKE LEGIJE

DUH V SHAKESP. VIHARJU ORANICA

SELEN PRIPADNIK STRUJE ISLAMA

LASTNIK LADJEVJA VERSKE LOČINE

SVILEN TRAK ZA REDOVE

RASTLINA NETRESK, UŠESNIK (LJUDSKO)

REDOVNICA

VODILO, GIBALO ČESA

ST. ENOTA ZA DELO KOŠARKAR M. JORDAN

HUDOVANJE ALBERTO MORAVIA

KEMIČNA PRVINA (ZNAK Ti)

DRAŽITELJ SLOVESNO CERKVENO PREKLETSTVO

1 x celodnevna družinska vstopnica za Vodni park Bohinj (2 odrasla, 2 otroka) 1 x paket izdelkov za zdravje in nego telesa 1 x paket izdelkov kozmetike Afrodita

VELIKAN

ALOJA BERAČICA V VORANČ. JAMNICI

NIKELJ

ZAČETEK GESLA

NAGRADE :

STARORIMSKI POZDRAV

MESARSKA MUHA

ŽELATINA IZ ALG POMLADNI MESEC

PREČNI PRISEK, ZAREZ

NEKDANJI DOLARSKI (PO)TP(URI) ZLATNIK

ZELENICA V PUŠČAVI

Nagrajenci nagradne križanke št. 11 so: 1. Monika Doler, Žalec 2. Mojca Gošte, Izlake 3. Olga Bartolj, Šentrupert

Telefon:

DANSKI PISATELJ PETERSEN

NAVEZAVA

Cena povratnega SMS-sporočila o pravilnosti gesla znaša 0,49 EUR, z vključenim DDV-jem. Pogoji sodelovanja so objavljeni na www.tedniksedem.si. S poslanim SMS - sporočilom ne vstopate v klub.

Poštna št. in kraj:

Dovoljujem, da bo navedene podatke podjetje Salomon d.o.o. uporabljalo v marketinške namene oziroma jih bo vodilo v zbirki sodelujočih v nagradni igri naslednjih pet (5) let. Če bom izžreban/-a dovoljujem objavo svojega imena med izžrebanci.

PREGIBNA ALEKBESEDA, SANDAR PRONOMEN

SMUČARKA (MAJDA)

V žrebanju za nagrade sodelujete, če izpolnete nagradni kupon, dopišete geslo nagradne križanke in ga pošljete na naslov: uredništvo SEDEM, Nagradna križanka, Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče ali nam na številko 4567 pošljete SMS s ključno besedo SEDEM in pravilnim geslom nagradne križanke. V žrebanju bomo upoštevali vse pravilne odgovore, ki bodo prispeli do srede, , 24. 2. 2016..

št. 13

Podpis:

IP(AVEC)

ODKRITJE NEKD. SL.

Navodila za sodelovanje

NAGRADNI KUPON

Sem naročnik tednika Sedem: DA

Nagradna križanka št. 13

Geslo: Zlata lisica.

Sudoku

Rešitev križanke št. 11. Vodoravno: Aztek, klapa, Racin, otisk, Matta, Al, on, Till, M. S., Isaac, avtošola, zid, avreomicin, Eco, Raitt, Neva, maša, Abo, škant, kvasovka, Noe, orodjarna, Sm, kujon, izobata, ute, computer, Liza, prosektor,

Zabava

Ines, tek, Paoli, sera, Inana, ime, trod, kalič, som.

risba KAJVEŠ

DESNI PRITOK KURE V AZERBAJDŽANU

številska osmerosmerka

Navedene številke poiščite in prečrtajte v eni od osmih smeri – levo, desno, gor, dol ali diagonalno. Na koncu po vrsti prepišite pet neprečrtanih črk in zapišite njihova imena. Prve črke imen vam dajo končno rešitev – reko in državo istega imena. Primer: 7385 = S(edem), T(ri), O(sem), P(et) = Stop

10170 - 10981 - 15287 - 15950 - 16087 – 19280 20140 - 24376 - 25908 - 27238 – 28367 30465 - 33087 - 33675 - 35014 – 37771 41091 - 41791 - 43001 - 45205 - 47613 – 49573 50004 - 55504 - 56050 – 59601 61305 - 62160 - 62748 - 65183 – 67733 70251 - 70302 - 75237 - 78658 - 79100 – 79540 80814 - 80897 - 80930 - 84001 - 87209 – 88797 90241 - 93292 - 93316 - 97480

Zabava

PETEK, 12. 2. 2016

RAZLIKE Poišči pet razlik.

ZA BISTRE OČI Ilustratorju pomagaj dokončati risbo.

Strip BI LAHKO FIDO PREPRIČAL LACKA, DA NAM POMAGA? DRVA JE TREBA PRELOŽITI.

LJUBČEK, RECI FIDU, NAJ GRE PO LACKA. DRVA GA ČAKAJO.

DRAGI, TUKAJ ČAKAJO, DA GRE FIDO PO LACKA. RADI BI, DA JIM PRELAGA DRVA.

MAMI JE NARODILA ATIJU, DA MORA LACKO PO ČRVA.

JASNO? FIČO!

KVIZ

Pri vsakem vprašanju poskusite pravilno odgovoriti. Pravilno obkrožene črke vam dajo ime in priimek nekdanjega britanskega avtomobilista mobilista.

1. Katera vrsta kune je na sliki?

E - blagajev volčin I - navadni volčin O - alpski volčin

3. Katero rusko mesto je na sliki?

E - Patricia Arquette I - Kyra Sedgwick O - Lindsay Wagner

6. Zimski šport na sliki je …

7. Kalifornijsko mesto na sliki je …

8. Katera francoska filmska igralka je na sliki? M - Natalie Perrey N - Marion Cotillard P - Mireille Darc

10. Francoski novelist na sliki je …

U - Jules Verne A - Jean-Paul Sartre E - François Mauriac

O - Los Angeles U - San Diego A - Fresno 4

9. Kateri državi pripada zastava na sliki? S - Džibutiju T - Tanzaniji V - Namibiji

L - spidvej na ledu M - motoskijöring N - spidvej na snegu

G - Novosibirsk H - Kazan J - Omsk

4. Ameriška filmska igralka na sliki je …

J - čokati lori K - dolgoprstež L - kata

L - navadni jazbec M - pritlikava podlasica N - morska vidra

Grmičasta rastlina na sliki je …

5. Katera polopica je na sliki?

Avtor: Grega Rihtar

11. Kateri hitrostni drsalec je na sliki?

K - Denis Juskov L - Sven Kramer M - Sverre Lunde Pedersen 8

12. Ameriški bluz glasbenik na sliki je …

L - Jerry Portnoy M - Steve Guyger N - Buster Benton

Rešitev: 1) morska vidra, 2) navadni volčin, 3) Novosibirsk, 4) Patricia Arquette, 5) kata, 6) motoskijöring, 7) Fresno, 8) Marion Cotillard, 9) Džibutiju, 10) François Mauriac, 11) Sven Kramer, 12) Jerry Portnoy; Nigel Mansell

Zabava

križanka: Nagrajenci Prešernovega sklada

KLOR PLOŠČATA IZREK RAMENSKA STROGEGA TEK ČEZ ... IN KOST OPOMINA STRN

BALET ADOLPHA ADAMA

IGOR TORKAR

SKLEDA, IZ ŽOGA KATERE IZVEN JEDO IGRIŠČA, PASTIRJI OUT

RASTLINA STOJEČIH IN POČASI TEK. VODA

KRAJ PRI IZLAKAH

UTRDITEV, OJAČITEV

NEMŠKI ASTRONOM GOR. REŠEVAL. ČOLN

ANTIČNA DEŽELA OB ČRNEM MORJU

ARGON

SLUŠNI DEL TELEVIZIJSKEGA PRENOSA

PRITOK LJUBLJAN. MESENI AHAT

INDUSTR. RASTLINA FIATOV AVTOMOBIL ZADNJI CELJSKI GROF RIM. DVE

TRAPA, ZGODONEUMNICA VINAR

(JOSIP) TRAK ZA ZBIR. DIANOŠENJE POZITIVOV BREMENA, PEVEC OPRTA KOVAČIČ

(DRA)ČJ(E) NEM. JEZIKOSLOVEC (AUGUST)

NAŠ FILOZOF IN PUBLICIST

ROPOPRELAZ MED ČRNO TARNICA GORO IN ZDRUKOSOVOM ŽENOST

NESTABIL. OSN. DELCI OBLASTA BAKTERIJA

LASTNIK TISKARNE POKR. V VIETNAMU

KRAJ PRI LENDAVI

AMERIŠKA IGRALKA STARK LEPOTNA ZELIKA, HIBISKUS

KOSITER PREDZGODOVINA BOLEZNI

REZEK GLAS

MEDVED

SKRAJNI KONEC POLOTOKA

VNETJE AORTE

MESNATA TROPSKA RASTLINA

PEVKA ŽNIDARIČ KRAJ PRI KIDRIČEV.

LIDIJA SOTLAR MAČKA (LJUBK.)

ILJA ERENBURG

REKA V MAKEDONIJI

SKUPINA PTIC V LETU LATINSKI PESNIK SMUKEC, LOJEVEC

LJUBITELJ, NEPROFESIONALEC

KMETAVZ

KOŠČEK, GRIŽLJAJ (NAREČNO) MATI

VEČ KOMATOV ATLANTSKI VOJ. PAKT

MESTECE V JUGOZAH. MEHIKI (iz črk NAPA) KUMAJRI LADIJSKI V ARMENIJI IGRALKA VIJAK GABOR

ŠVIC.-FR. PISATELJ (CLAUDE)

JULES MASSENET

MANJŠA TEKOČA VODA

ENAJSTI PUŠČAV. DEL POKRAJINA CELOTE V LIBIJI

VRVICA (LJUDSKO) STENSKA OBLOGA

BOMBAŽU PODOBNO VLAKNO

risba KAJVEŠ

DANSKI OTOK V MALEM BELTU

UMIVANJE (SN)OV VRSTA S PRHO, MENIČNIH PRHANJE OBRESTI

SL. LIT.

ORODJE KOSCEV

KANADSKA PEVKA DION

RUS. REŽISER (ALEKSANDER, 1906-1973)

NEKDANJA KARMEN AZIJSKA STAVEC DRŽAVA

PRISTANIŠČE NA CIPRU

ŽUPNIK KUPČIJA (LJUDSKO) KOVANEC, DENAR

VODJA ODDELKA

POSNETEK PREDMETA ZA DEKORACIJO BOGOSLOVEC PREB. MADAGASKAR.

PRILETNA ŽENSKA

IGLAVEC ALI REKA JAPONSKI SMUČAR. SKAKALEC (DAIKI)

ANGLEŠKI NICOLAS FIZIK SARKOZY NEWTON

ALENKA ARKO

KIS PRISTANIŠČE V JEMNU

ČETRTI RIM. KRALJ EL. NABIT DELEC

JEZERO

ENOTNOST, NA JUGOSOGLASJE VZHODU

ALBERT EINSTEIN OTKA PRI PLUGU

BIKOV GLAS SNOV, MATERIJA SAMOGLASNIKA V BESEDI VILE

ZVEZDA V ORLU GLASBENIK VICIOUS

FINSKE GENETSKI DVOJČEK VRSTA ZLITINE

SAMOJEDI GLAVNO MESTO UKRAJINE TEKSTILNI IZDELEK KITAJSKI POET (JIAN)

DEBELEJŠI ZVOČNI ŠPORTNI ZNAK ZA PULOVER PREPLAH KRAJ OB REKI BAČI FR. IGRAL. (ANOUK)

AM. FILM. IGRALKA MOORE

JAPONSKA NABIRALKA BISEROV POTOMEC

TEŽKA VOLNENA TKANINA, TWEED AM. ARH. (CHARLES) SLOVENJ GRADEC

ODREZANA STEBLA TRSTIK

TELIČKA

NAGNJENJE K SKRAJNIM NAZOROM

MESTO V FRANCIJI OB REKI MEUSE

TEHTNICA

ZELIKA, PLEVEL

BIATLONEC OLE ... BJÖRNDALEN

PRIMOŽ RAMOVŠ ZVEST APOLLONIO

NAGRAJENCI PREŠERNOVEGA SKLADA