Sedem st07 31 12 2015 by Bebic

Jelko Gros

Vaš Tednik

Prevc na srečo ni nasedel menedžerjem

1,90 € | številka 7 | letnik I

Četrtek, 31. 12. 2015

Človek, zaradi katerega smo Slovenci spet lahko ponosni na Planico. (str. 25-28) Piše: Tadej Golob

GSO

IGRA Z GENI

Kaj imate na krožniku?

Za Sedem pišejo tudi: Izak Košir dr. Polona Gradišek Žiga Kariž Matevž Šalehar Hamo Stane Mažgon Mitja Vilar

Za mlade gre

Nedosegljivi kvadrati Kar 85 odstotkov mladih Slovencev še vedno živi pri starših. (str. 2-3)

Ekskluzivno

Vse je odvisno od Putina Profesor Oleksij Haran o razmerah v Ukrajini

(str. 4-6)

Piše: Anže Kožuh

V PIČLIH 20 LETIH se je pridelava gensko spremenjenih rastlin potisočerila. Zdaj se je na področju GSO zgodil nov mejnik – v ZDA so novembra za prodajo odobrili prvo gensko spremenjeno žival. Gre za lososa AquAdvantage, ki do končne velikosti zraste v letu in pol namesto v treh letih, kolikor traja naravni proces.

(str. 6-9)

Černobil

30 let pozneje Domov so prišli umret, pa še kar živijo. (str. 14-16)

Politika Četrtek, 5. november 2015

EPSKI DVOBOJ

Nasveti

Ta teden prinašamo Hekerji

Četrtek, 5. november 2015

Gibanje spreminja svet

Pozitivna Psihologija

Moč Ljudje majhnih

POT DO SREČE Pozitivna psihologija je mlada veja psihologije, ki se ukvarja s

Preberite

Četrtek, 5. proučevanjem november 2015 dejavnikov,

Vzpon Kitajske

Reportaža

Slovenski dopisnik Uroš Lipušček

Najstarejše evropsko mesto

“Poskušam poročati tudi o pozitivnih stvareh.”

V Matero na italijanskem jugu ne zaideš mimogrede.

(str. 10-12)

(str. 36-37)

preberite

ki naše življenje delajo dobro, polno, izpolnjujoče in nam pomagajo uresničevati vse naše 41 potenciale.

dejanj Dvoboj

Goran Janus

(str. 46) Liquaspiet

Športna vse ali nič Piše: Dr. Polona Gradišek

Ficipsam dolo officabor Navidezno audit facea Zabava doluptassint za bližnjo Sit omniat prihodnost

Nemqui Svet ni demporumet aperuptatibil pravi, ustvaril ga je asperio et aut mos quas. računalnik. A je vseeno prelisičil možgane. Ficipsam dolo

jejo raziskovalci v pozitivni psihologiji. Ko sem tisti večer razmišljala

timistični, zadovoljni, srečni, hvaležni; da bomo znali opaziti tudi lepe stvari okoli nas. Si predstavljate svet, v katerem bi bili ljudje prijazni drug do drugega, se spoštovali, cenili

o dogodku na avtobusu, sem preberite se spomnila, da sem bila na

dobre lastnosti pri drugih in Četrtek, 5. november 2015 z veseljem nekoga pohvalili?

Graditelj je tip človeka, ki razmišlja drugače, zunaj obstoječih okvirov.

Jaz si ga. In že danes si lahko skupaj začnemo prizadevati za tak svet. Za začetek z majhnimi prijaznimi dejanji, ki nas nič ne stanejo, a imajo veliko moč.

koncu osnovne šole tudi sama (str5) v podobni situaciji. Liquaspiet Na drugem koncu Ljubljane sem iskala trafiko, da bi kupila žeton za avtobus do doma. Ravno Ed qui sem opravila izpit iz klavirja, želela sem pohiteti domov, trafike pa nikjer. Mimoidočo gospo sem vprašala, kje lahko kupim žeton. Pa mi ga je kar dala. Bil je rumene barve kot moja oblekica z rožicami in velikim ovratnikom. Kdo ve, ali je gospa takrat vedela, kako zelo mi je polepšala dan. In kako mi izkušnja še zdaj, po astronavte v zena Luno. V poročilu NASE spraviti toliko pomaga tudi piše, daletih bo SLS lahkoohranjati mljino orbito. Nato bodo optimizem. odpeljala ljudi na Mars in potrebovali poseben pogon,

aut

(str. 47) VALENTINO ROSSI. Potem ko je NASA razkrila, da obstaja officabor audit Um est, simet

faceaassint na Marsu tekoča voda, so vse oči oprte v Rdeči planet. In kot EPSKI DVOBOJ quianihitat.Telefonija ozitivna psihologija poskuša z znanstvenimi raziskavami odgovarjati na NASMEH, KI SI GA vprašanja, kot ZAPOMNIŠ so: Kaj je sreča? Kako jo doseči? Bil je deževen jesenski dan. Katere so pozitivne lastnosti Kolo je počivalo v kolesarnipri ljudeh in kako jih razvija- ci, jaz sem se po dolgem času odpravila poli opravkih ti? Kako ohranjati Piše: optimizem planet. Zazto bodo moraUrban spet Klančnik Ko sem in zakaj je ta pomemben? li razviti kar nekaj popolFoto: NASA mestnim avtobusom. stanovih pred tehnologij, ki Kako povečati zadovoljstvo v vstopala v avtobus, noma fanta, službi? Kako red kratkim so menoj bodo tudi na splošno vplinaj pomagapri NASI obja- najbrž vale našestoraziskovanje vesomo otrokom, vili, da je pro- šolca, lja invozniku morda posredno tudi da da bodo razjekt JourneyTo- razlagala, na naša življenja. vijali svoje Mars (Potovanje bosta plačala dve osebi. talente? RAKETE na Mars) v polnem teku, zaORJAŠKE plačilonaj bi leta 2018 Predvidoma in predstavili načrte, kako Prvo POZITIVNI šlo naslednico skozi, slavne ranaj bi v prihodnosti osvoji- jedobili POL pri drugem je ŽIVLJENJA zapiskalo: urPsihologija se je v preteklosti bana je bila prazna. Fanta sta ukvarjala predvsem s prese obupano pogledovala, niprečevanjem in zdravljenjem sta vedela, kaj storiti. Pa sem težav in motenj, sodobna se oglasila in rekla, da bom pozitivna psihologija pa se plačala vozovnico za drugega usmerja na pozitivni pol ži- fanta. Zasvetile so se jima oči, vljenja. Če nekdo uspešno od- oddahnila sta si, ker sta lahpravi neko težavo, namreč še ko nadaljevala pot, voznik pa ne pomeni, da je tudi zadovo- tudi, saj je bil že čas, da odpeljen in srečen. Zakaj bi ostali lje s postajališča. Meni pa se je na »točki nič«, če pa lahko lju- na obraz narisal velik nasmeh dem pomagamo, da dosežejo in tam ostal še dolgo. Zato ker več kot le »odsotnost težav«, sem imela priložnost narediti da torej zaživijo zadovoljno in majhno dobro stvar, zaradi kasrečno? tere sem bila še ves dan dobre Znanstvene ugotovitve iz po- volje. zitivne psihologije nam lahko Prav občutja, kakršna so opipomagajo, da bomo bolj op- sana v tem dogodku, prouču-

Tehnika P

omniat Sit omniat 45 da bi naSit»našega kaže, se pri NASI na vso moč pripravljajo, Oblika Nemqui Nemqui soseda« človek stopil okoli leta 2030. in udobje demporumet

Četrtek, 31.Znate december 2015

videti lepe stvari?

demporumet aperuptati aperuptatiSit omniat Ta teden asperio et aut asperio et Nemqui tudi na druge lokacije mos glo- kiquas. jih bo v približno sedmih preberite demporumet autdomos boko v vesolju. mesecih pripeljal Marsa. quas (str. 26) Obstajata dva načrta: prvi, dolupta. asperio et aut Hekerji klasični bi uporabljal raEKSPERIMENTALNI mos quas ketno gorivo, (str7) za kar bi bil POGON Avtorica

kete space shuttle. Imenovala naj bi se SLS in bo lahko v orbito ponesla 70 ton opreme, na Mars pa naj bi je z njo poslali kar 130 ton. SLS bo visoka 116,5 metra in bo največja raketa, kar jih je izdelalo človeštvo. Poleg tega bo tudi precej močnejša od recimo rakete Saturn V, ki je ponesla astronavte Apolla

Samo komplicirati ne smeš Dvoboj na vse ali nič

Gibanje (str. 10) Pozitivni spreminja Oltorum pogled Equo svet magnatin Equo Dr. psihologije Graditelj je Polona magnatin eostis.

SLS bo poganjal sistem te- potreben tudi orjaški rezerkočega vodika in tekočegaEdvoar, quivendar aut bi bil takšen kisika. A naloga SLS bo »le« način potovanja zelo drag.

Gradišek je priznana tip človeka, eostis. VESOLJSKA TEKMA strokovnjakinja za ki razmišljaSvet ni

področje pozitivne psiSit omniat bil pravi, drugače, zunaj hologije. Med drugim ustvaril ga jeNemqui je napisala prispevek obstoječih demporumet o upanju za knjigo The računalnik. okvirov. World je vseeno aperuptati (str. 46) Book ofAHope, ki bo izšla jeseni, svoasperio et aut prelisičil je znanje in pozitiven možgane. mos quas. pogled na svet bo vsak Navidezno (str.z27) teden delila tudi vami.

(str10)

Zabava za bližnjo Oltorum prihodnostUm est, simet Svet ni quianihitat.

bil pravi, Sit omniat ustvaril ga je Nemqui Pred Goranom Janusom je peta zima, v kateri bo kot računalnik.demporumet je vseenoasperio et aut glavni trener slovenske reprezentance smučarje skakalceA vodil prelisičil mos quas proti najpogumneje postavljenim ciljem. Kaj drugega mu po možgane. (str. 32)

izjemni ROSSI. lanski Potem sezoni niti preostane. VALENTINO ko jene NASA razkrila, da obstaja na Marsu tekoča voda, so vse oči oprte v Rdeči planet. In kot kaže, se pri NASI na vso moč pripravljajo, da bi na »našega soseda« človek stopil okoli leta 2030. Piše: Urban Klančnik Foto: NASA

red kratkim so pri NASI objavili, da je projekt JourneyToMars (Potovanje na Mars) v polnem teku, Vesoljski taksiinsepredstavili načrte, kako naj bi v prihodnosti osvojije izkazal za tako

dragega, da si ga niti Američani niso mogli več privoščiti.

Piše: Marjan Kodelja

li planet. Za to bodo morali razviti kar nekaj popolnoma novih tehnologij, ki bodo tudi na splošno vplivale na raziskovanje vesolja in morda posredno tudi na naša življenja.

ORJAŠKE RAKETE

(str. 47)

Večkratna uporabnost?

Predvidoma naj bi leta 2018 dobili naslednico slavne ra-

na Luno. V poročilu NASE tudi piše, da bo SLS lahko odpeljala ljudi na Mars in tudi na druge lokacije globoko v vesolju.

EKSPERIMENTALNI POGON

SLS bo poganjal sistem tekočega vodika in tekočega kisika. A naloga SLS bo »le«

spraviti astronavte v zemljino orbito. Nato bodo potrebovali poseben pogon, ki jih bo v približno sedmih mesecih pripeljal do Marsa. Obstajata dva načrta: prvi, klasični bi uporabljal raketno gorivo, za kar bi bil potreben tudi orjaški rezervoar, vendar bi bil takšen način potovanja zelo drag.

Telefonija

Oblika in udobje Sit omniat Nemqui demporumet asperio et aut mos quas (str. 10)

ELONU MUSKU, ki je bolj poznan kot vodja podjetja Tesla, uspeva tudi na področju zasebnih poletov v vesolje. V tretjem poizkusu je prvi stopnji rakete Falcon 9 uspelo pristati na ploščadi, kar pomeni, da postaja transportni sistem za večkratno uporabo.

uskovo podjetje SpaceX je eno izmed zasebnih podjetij, ki osvajajo vesolje oziroma vsaj prostor bližje Zemlji, še zdaleč pa ni edino. Odkar so Ame-

ričani “vesolje” odprli zasebnikom, nadejajo pa se cenejšega prevoza tovora na orbito, se je med njimi razplamtel tržni boj. Kdo bo boljši, zanimivejši, cenejši? In spet so se pojavile ideje o večkrat uporabnih plovilih.

VESOLJSKI LETALI

Sovjetski Buran in ameriški vesoljski taksi Space Shuttle sta bila prvi vesoljski letali, čeprav so Sovjeti izdelali le prototip, s katerim so se hoteli kosati z Američani. Ko je padel Berlinski zid, sovjetsko pro-

stranstvo pa v krizo, je šel Buran v muzej, Američani pa so ugotovili, da so taksiji predragi. Danes Nasa razvija plovila Orion, ki so rakete za enkratno uporabo, zasebna podjetja pa sisteme, ki jih lahko uporabijo večkrat.

Uvodnik

PIŠE: Simona Furlan, urednica

Dragi bralci!

KAR 85 ODSTOTKOV mladih Slovencev še vedno živi doma. Vedno več je tudi takih, ki ostajajo doma tudi po tem, ko že dolgo niso več mladi.

ZA MLADE GRE

Izteka se leto,

ki si ga bomo zapomnili po mnogih pretresljivih rečeh. Pa tudi po tem, da smo začeli z veliko volje, zagrizenosti in predanosti pisati novo medijsko zgodbo. Zgodbo našega in vašega tednika Sedem. Obljubili smo vam, da vas ne bomo strašili, da pa vam bomo marsikaj povedali. Vam predstavili drugačen, svež pogled na dogodke, fenomene in ljudi, ki oblikujejo naše življenje. Obljubimo, da bomo vse to, pravzaprav še več in bolje, počeli tudi v prihodnjem letu. Za katerega si želimo, da bi nam prineslo manj pretresljivih stvari, manj ograj na mejah in v glavah, manj obupa in solz ... Drznimo si na prelomu leta vsi skupaj verjeti, da je to mogoče. Da nas kljub vsemu čaka lepo in radostno leto. Za začetek se, recimo, nasmehnite človeku ob sebi. Tudi največja popotovanja se začnejo s prvim, le navidezno majhnim korakom. V letu, ki že čaka na pragu, jih naredite čim več, teh prvih in najpomembnejših korakov. Korakajte ponosno in radostno. In nas ob petkih vzemite s seboj. Imejte se lepo in pazite nase. Srečno!

Piše: Žiga Kariž

tem problemom se srečujejo številne evropske države. Kakšne so rešitve? Bodo mladi Slovenci končno prišli do stanovanj? Za Belgijce pregovor pravi, da se rodijo z zidakom v trebuhu, saj jih kar dve tretjini prebiva v lastnih stanovanjih in hišah. A če bi izhajali iz uradnih statistik Evropske unije, bi se morali Slovenci roditi vsaj s kakšnim zidom, če ne celo z dnevno sobo v trebuhu. Kar 75 odstotkov nas namreč živi v lastnih nepremičninah. Če pogledamo zgolj starejši del prebivalstva, se ta delež zviša na neverjetnih 96 odstotkov.

unije, po katerih smo povzeli te podatke, pravijo tudi, da v Sloveniji stanovanj ne primanjkuje. Kje so torej težave in kako mladim omogočiti, da bodo napolnili 175.000 praznih nepremičnin, kolikor naj bi jih bilo pri nas? Kriza in pok balona, ki se je ustvaril na trgu nepremičnin leta 2008, sta povsod po Evropi zmanjšala odstotek lastniških stanovanj in povečala pritisk na socialna najemna stanovanja. Vedno manj je ljudi, ki zberejo pogum in se odločijo za prvi korak na trgu

kjer je stanovanj v izobilju. Da so anomalije na trgu nepremičnin posledica krize, že vemo. A na kolaps nepremičninskega trga so se države v Evropski uniji odzvale različno. V Španiji in Grčiji so cene strmoglavile, v Angliji in na Švedskem nezadržno rastejo, v Nemčiji in na Danskem so se najprej znižale in nato začele znova rasti. Enako velja tudi za Estonijo in Latvijo. V Sloveniji se cene kljub drugačnim napovedim GURS-a še naprej nižajo.

V Evropski uniji ugodna stanovanja za vse brez dohodkovnih cenzusov ponujajo Švedska, Danska in Nizozemska.

DOMA ŽIVI 85 ODSTOTKOV MLADIH SLOVENCEV

Na žalost pa je pri mladih slika popolnoma drugačna. Kar 85 odstotkov jih namreč živi doma in uživa gostoljubje staršev. Statistike Evropske

nepremičnin. Tako kot v Sloveniji tudi drugod po Evropi najtežje do stanovanj pridejo mladi. Vzroki so znani: strožji pogoji bank za pridobitev kredita, visok odstotek brezposelnosti in visoke najemnine oziroma cene gradnje. Nestabilne oblike zaposlitve in nizki dohodki skrbijo za to, da mladi ostajajo doma tudi v državah,

VELIK PRITISK NA SOCIALNA STANOVANJA V EVROPSKI UNIJI

Ne glede na to, v kateri del Evrope pogledamo, se povsod ukvarjajo z redefinicijo socialne stanovanjske politike. Evropa se spopada z visokimi cenami gradnje, s pomanjkanjem kupne moči in še vedno veliko brezposelnostjo, zato narašča pritisk na socialna stanovanja, ki jih v takšni ali drugačni obliki zagotavljajo bodisi država bodisi lokalne skupnosti. Največje pomanjkanje stanovanj je v Angliji, Nemčiji in na Švedskem. V Angliji bi vsako leto potrebovali 245.000 novih stanovanj, zgradijo jih le pol toliko, v Nemčiji bi jih na leto potrebovali 105.000, leta

Aktualno

ČETRTEK, 31. 12. 2015

Foto: Profimedia

Nedosegljivi kvadrati

2014 pa so jih zgradili 66.000, na Švedskem bi zdaj potrebovali 156.000 stanovanj, do leta 2020 jih potrebujejo kar 436.000. Problem pomanjkanja stanovanj pa se bo povečal še zaradi pritoka migrantov.

ŠVEDSKA GLADKO ZAVRNILA EU-BIROKRATE

Švedi veljajo za zgled, kako zagotoviti primerna stanovanja. V poznih 60. letih prejšnjega stoletja so namreč sprožili program Milijon domov, s katerim je vlada v razmeroma kratkem času omogočila skoraj vsem prebivalcem dostopno in kakovostno bivanje. Do 90. let so bili mladi deležni velikih subvencij, ki so omogočale hitro osamosvojitev. A subvencije so se zmanjšale in mladi na Švedskem dandanes težje pridejo do svojega doma, v primerjavi s povprečjem v Evropi pa še vedno zelo hitro. Kar 300 podjetij se ukvarja z gradnjo cenovno ugodnih prostornih stanovanj. A kriza je povzročila zastoje v gradnji tudi na Švedskem. Birokrati iz Evropske unije so jim priporočili, naj s socialnim skladom začnejo ravnati bolj tržno. Naj iz načina razmišljanja ”ugodna stanovanja za vse” preidejo v razmišljanje ”ugodno samo za tiste, ki to najbolj potrebujejo, drugi naj plačajo več”. Čeprav so priporočila, ki prihajajo iz Bruslja, običajno bolj ukaz kot kaj drugega, pa jih je švedsko združenje SABO, ki

175

tisoč praznih nepremičnin

To je podatek, ki ga o stanju v Sloveniji najdemo v statistiki Evropske unije. skrbi za javni stanovanjski sklad, gladko zavrnilo in EU-birokratom sporočilo, da so ugodna stanovanja za vse bistvo švedske družbe ter da bodo pač morali le zavihati rokave in najti način, kako izpolniti svoje poslanstvo. Tako ostajajo zvesti temu, da so državna stanovanja dostopna vsem, ne zgolj socialno ogroženim. Enako ureditev imata v Evropi le še Nizozemska in Danska.

FINSKI IN ŠVICARSKI MODEL

Finci imajo za dodeljevanje socialnih stanovanj sicer omejitve, a mladim pomagajo do pr-

vega koraka k samostojnosti s subvencijami. Finska agencija Ara ponuja kredite, ki krijejo tudi do 95 odstotkov stroškov gradnje in nakupa zemljišča. Najemnikom dajo tudi do 300 evrov pomoči za pokrivanje stroškov bivanja, dobijo jo vsi, ki zaslužijo na mesec manj kot 1550 evrov. A tudi Finsko pesti razmeroma visoka, kar 22-odstotna stopnja nezaposlenosti med mladimi. V Švici je več kot pet odstotkov vsega stanovanjskega sklada v lasti kooperativ. V mestih je ta delež v povprečju 20-odstotni. Pri tovrstni rešitvi stanovalci prispevajo od 5 do 10 odstotkov vrednosti stanovanjskega objekta, preostanek investicije zagotovijo banke s hipotekarnim kreditom. Stanovalci plačujejo neprofitno najemnino, prejemajo pa tudi vladno subvencijo, do katere so upravičene vse družine, katerih dohodek ne presega 120.000 švicarskih frankov na leto.

SLOVENCI IŠČEMO KLASIČNE REŠITVE

Podoben projekt je pred leti poskušal v Sloveniji zagnati Zavod Tovarna, a razen pohval za dobro idejo niso našli posluha pri pristojnih institucijah. Slovenci se sedaj pri reševanju stanovanjske problematike mladih zatekamo k bolj klasičnim rešitvam. Tako je že v novembru občina Celje objavila razpis za neprofitna

stanovanja, ki je bil namenjen zgolj mladim in mladim družinam. Najemnine za ta stanovanja se bodo gibale med 160 in 300 evri. Podoben razpis se leta 2016 obeta tudi v Ljubljani. Mladim bo občina ponudila 30 stanovanj, ki bodo namenjena samskim, parom in mladim družinam. Kakšna bodo merila, še ni znano. V prihodnosti naj bi na dveh krajih v našem glavnem mestu zrasli stanovanjski soseski v leseni izvedbi, z manjšimi stanovanji za mlade. A kot smo že ugotovili, problem ni pomanjkanje stanovanj, temveč visoka stopnja nezaposlenosti med mladimi in nestabilne oblike zaposlitve. Razmere so dobro povzeli kar na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana: ”Stanje na področju zaposlovanja mladih je slabo, saj jih veliko ne dobi zaposlitve ali pa se zaposlijo za določen čas. To je zelo povezano z reševanjem njihove stanovanjske problematike, saj posledično ne morejo dobiti posojil za samostojno reševanje stanovanjskega vprašanja, nimajo finančnih sredstev za najem tržnih stanovanj, dostop do javnih najemnih stanovanj pa je izjemno omejen, saj se uspešnost kandidiranja na razpisih giblje v Ljubljani okrog 10 odstotkov. Posledica teh razmer je kasnejše osamosvajanje od staršev, kasnejše odločanje za partnerstvo in otroke.”

Aktualno

IGRA Z GENI

Hrana iz laboratorija

Mitja Vilar,

industrijski oblikovalec, inovator in nezadovoljen državljan

Foto: Andrej Križ

PIŠE:

Doktrina groba

PO VSAKEM ZLOČINU v družinskem krogu bodo na centru za socialno delo, policiji, ministrstvu za delo, za notranje zadeve povedali, da niso mogli storiti ničesar.

PROFESIONALIZACIJA ZAŠČITE LJUDI

Pri obsegu pravnikov na ministrstvih in v vladi ter argumentu, da učinkovito ukrepanje preprečuje zakonodaja, se v praksi kaže še en pregovor. Kovačeva kobila ni samo bosa. Naša je tudi slepa. V primerih, kot je ta, kot so številni drugi, kadar se ljudje niso zmožni dogovoriti za sobivanje, imamo najmočnejše orodje, ki se imenuje država. Njen primarni cilj, za kar so plačane tudi ministrice, je zaščita šibkejših. Ampak ker tem ministri-

cam v nobenem pravilniku ali opisu del in nalog, ki jih morajo opraviti, ne piše, da morajo doseči učinkovito zmanjšanje posledic komunikacijske nesposobnosti posameznikov, se bodo tega lotile samo kot odgovor na pritisk javnosti. Žal.Najprej opozarjajo na to novinarji, in ko je tudi ljudem vrh glave, se bodo premaknili tudi na ministrstvih. Pri družinskem in drugem nasilju, pri nesrečah so na ministrstvu za zdravje, ki po definiciji delovanja države upravlja področje urejanja psihičnih težav ljudi, dobili pred več kot desetletjem predlog testne uvedbe najhitrejšega dostopa strokovne psihološke pomoči. Ta deluje kot kompozit dela policije, centrov za socialno delo, SOS-telefonov. Ne le, da se policisti odločijo, kdaj koga zaščititi, ampak to oceni tudi nekdo, ki je študiral človeško duševnost. Pišem o profesionalizaciji zaščite ljudi.

Piše: Anže Kožuh

ebata okrog gensko spremenjenih organizmov je vedno težavna. Najprej je tu množica različnih, velikokrat nasprotujočih si trditev. K temu je treba dodati poplavo dezinformacij na planjavah interneta in urbanih legend med ljudmi ter tradicionalno skepso posamezni-

Kovačeva kobila ni samo bosa. Naša je tudi slepa. Hkrati pa isti par psihologa in zdravstvenega tehnika vpade na sceno pri poskusih samomorov. Z zelo hitrim vozilom in medicinsko opremo, ki omogoča reševalcu vzdrževati človeka pri življenju. V Sloveniji vrhovi prej omenjenih ministrstev niso sposobni izpeljati učinkovitega sistema, ki bi te tragedije omejil. Če bi bili, o tem ne bi bilo treba pisati. Ker pa je hipokrizija sestavna prvina kohabitacije tudi v tem okolju, se nekateri posamezniki bojujejo za pravice otrok, za to, da ti ne bi imeli dveh očetov ali dveh mam, ne pa proti temu, da bi imeli mrtvo mamo in očeta v zaporu. Najhitrejši dostop strokovne psihološke pomoči bo pomenil tudi spremembo v izobraževalnem procesu, kajti usposabljanje ljudi za kritične situacije, kot so recimo ugrabitve, za policijo izvajajo v drugih državah. To, kar predlagam, pa je treba urediti doma.

ka do novosti. Seveda k motni sliki ne pripomore dejstvo, da pri genskem spreminjanju hrane prednjačijo profitne korporacije, ki jim glede na zajedavstvo svetovne korporativne kulture (upravičeno) nihče ne zaupa. Prisotno je tudi lobiranje za nižje standarde pri politiki in infiltracija regulacijskih agencij. Znanstvenim študijam obeh strani se pogosto očita pristranskost, saj se pri zagovornikih velikokrat najde denarna sled do korporacij, medtem ko med nasprotniki kroži veliko dokazano napačnih zgodb. Širši vidik razprave o uporabi gensko spremenjenih organizmov pa zajema tudi spodbujanje spornih praks industrijskega kmetovanja in tudi vprašanje globalne prehramb-

ne varnosti ter privatizacije in patentiranja genov.

PANDORINA SKRINJICA

Glede na zgodovino človeškega napredka ni nič novega, da ima nova tehnologija dobre in slabe posledice. To se lahko očita praktično vsaki iznajdbi, tudi gensko spremenjeni organizmi niso izjema. Prva gensko spremenjena žival – laboratorijska miška – je bila rojena leta 1981, prva rastlina leta 1983 in prvi človek 21. julija 1997. Pri slednjem je šlo za otroke s tremi starši in za tehniko citoplazemskega transferja. Citoplazmo (znotrajcelična tekočina) so presadili iz darovanega jajčeca v jajčece ženske, ki ni mogla zanositi. Modificirano jajčece je bilo nato umetno oplojeno s semenom njenega partnerja in vstavljeno v maternico. Hčerka se je rodila zdrava in živi normalno življenje.

MLADA STROKA

Eden od očitkov genskemu spreminjanju organizmov je prav ”mesarskost” same metode. Postopki se izboljšujejo, a so še daleč od natančne ”nanometrske” znanosti. Najbolj razširjene metode so namreč izjemno robustne, med njimi so gen-

Foto: Profimedia

rtev je sicer večkrat prijavila nasilje, a je zakonodaja takšna, da jih, poštene in zagnane birokrate, omejuje, da bi naredili kar koli. Ključni dejavnik sprememb v družbi, ki se ima za razvito, se imenuje doktrina groba. Za probleme, za katere vsi vsa leta vemo, da obstajajo, bodo uslužbenci ministrstev našli problem šele tedaj, ko bo naenkrat dovolj mrtvih. V proces se v tistem trenutku vključijo še oba predsednika pa kakšen minister in predsednik stranke. In v medijih povedo, da jim je žal. Sicer verjetno ljudje tega ne bi dojeli. Mar ne? Doktrina groba je fleksibilna. Za to, da gospod Barroso ugotovi tragedije v Sredozemskem morju, mora na konec tedna utoniti najmanj 430 prebežnikov, od tega vsak četrti otrok. Prej, ko jih je bilo tri, štiri tisoč, tega ni doumel. In pride na Lampeduso. To, da je svinjarija nacionalizmov in boja za oblast kot ključnih dveh atributov bebcev, ki so vodili vojno na Balkanu, problem, so voditelji evropskih držav ugotovili po 100.000 civilnih žrtvah in po tem, ko so Američani naredili red. Za Libijo je 150.000 civilnih žrtev temelj ugotovitve, da delajo neumnosti. No, glede na to, da so Američani pobili v Vietnamu dva milijona civilistov, se človeštvo vendarle razvija. Misel o razvoju človeštva pravi, da se smrtna kazen izvaja vedno bolj humano. V Sloveniji bo to, da se bodo ministrice za delo, notranje zadeve, zdravstvo začele resneje pogovarjati o sistemskih ukrepih, starih desetletje, prišlo na vrsto, šele ko bo kakšen model pobil še nekaj žensk in otrok. Prej ne

GENSKO SPREMENJENI organizmi postajajo del našega vsakdana. Zgodil se je nov mejnik – v ZDA so dovolili prodajo gensko spremenjenega lososa.

Aktualno

ČETRTEK, 31. 12. 2015

97 odstotkov

vseh gensko spremenjenih organizmov goji devet držav - največ ZDA, Brazilija in Argentina. ske pištole, elektroportacija, mikroinjekcija in bakterijski transfer. Pri naštetih načinih ne gre za natančno zamenjavo gena z drugim, temveč se tujega doda v obstoječo strukturo, po navadi v predel z neaktivnimi geni. Uspešnost postopka je vprašanje sreče, naključja in mnogoterih poskusov. Postopek lahko hkrati poškoduje ali spremeni obstoječe gene, kar lahko privede do nezaželenih sprememb. Ena bolje dokumentiranih je povečana alergenost nekaterih vrst gensko spremenjene soje. Igranje z genomom zajema torej tudi posredne nevšečnosti, hkrati pa se ravno z genskim modificiranjem obeta možnost za odpravo nezaželenih lastnosti organizmov – alergenost je med prvimi na seznamu. Prav tako so pred slabima dvema letoma razvili natančnejše in manj invazivne metode, ki omogočajo vsaditev tujega gena na specifično mesto, kar zmanjša možnost nezaželenih mutacij. Še vedno pa je znanost daleč od stoodstotno natančnega in popolnoma neoporečnega mešanja genov.

PRVA SEMENA

ka začeli komercialno uporabljati v Evropi in na Kitajskem. V Ameriki so leta 1994 začeli prodajati gensko spremenjeni paradižnik FlavrSavr, ki se je po dozoretju počasneje mehčal in je lahko zato dalj časa ostal na policah trgovin. Revolucija v uporabi se je začela leta 1995, ko sta na trg vstopila Monsantova RoundUp in Bt, linija gensko spremenjenih rastlin. Vidnejša zgodba s konca 90. let je gensko spremenjena papaja, odporna proti virusu, ki je pred tem skoraj iztrebil njihovo pridelavo na Havajih. Najboljša reklamna zgodba industrije GSO-jev pa je zlati riž iz leta 2000. Rižu so dodali gen za proizvajanje betakarotena, podlage za proizvodnjo vitamina A v telesu. Gojijo ga na delih sveta, kjer vsakodnevna prehrana ne zajema zadostnih količin vitamina A, zaradi njegovega pomanjkanja pa vsako leto umre 670.000 otrok, mlajših od petih let.

zvodnje gensko spremenjenih rastlin. Samo v ZDA je gensko spremenjenih 94 odstotkov soje (malo manj kot polovica svetovne proizvodnje), 90 odstotkov bombaža, 88 odstotkov koruze, 90 odstotkov oljne repice in 95 odstotkov sladkornega trsa. V pičlih dvajsetih letih se je pridelava gensko spremenjenih rastlin potisočerila, govorjenje o njihovem manku torej ni na mestu. To dokazuje tudi dejstvo, da so v ZDA novembra 2015 za prodajo odobrili prvo gensko spremenjeno žival. Gre za lososa AquAdvantage, ki do končne velikosti zraste v letu in pol namesto v treh letih, kolikor traja naravni proces.

KOMU KORISTI

SVETI GRAL PROIZVODNJE HRANE

Gensko spremenjeni organizmi lahko nedvomno rešujejo življenja. Spornejša je industrija GSO-jev, katere glavni cilj je prodaja semen in škropiv – govor je seveda o Monsantu in drugih petrokemijskih in farmacevtskih korporacijah. Monsantova linija rastlinja Bt je ime dobila po bakteriji Bacillus thuringiensis, ki je biološki insekticid. Po vstavitvi bakterijskega gena začne rastlina sama proizvajati insekticid, s čimer se zavaruje pred živalskimi napadalci. Linija RoundUp pa pokriva drugo nadlogo pridelave hrane – plevel. Z genskim inženiringom postane rastlina odporna proti Monsantovemu herbicidu RoundUp, medtem ko ta požge nezaželene zeli ob njej. S sočasno kombinacijo obeh lastnosti v isti rastlini so zadovoljili

Gensko spremenjene organizme so razvijali in testirali v 80. letih prejšnjega stoletja, na trg so jih uvajali v 90. letih. Leta 1982 so razvili tobak, odporen proti antibiotikom, 1986. tobak, odporen proti herbicidu, leta 1987 pa tobak, ki je prek vstavljenega bakterijskega gena proizvajal insekticid. V 90. letih so te vrste toba-

pobožne želje industrijskih pridelovalcev hrane – modificirane rastline naj bi bile odporne proti zajedavcem in omogočale naj bi preprosto gojenje, s potrebo po le enem herbicidu.

RAZRAST UPORABE

Novembra 2015 so v ZDA za prodajo odobrili prvo gensko spremenjeno žival lososa.

Misliti, da zaradi odsotnosti izdelkov GSO na (evropskih) trgovinskih policah njihova uporaba ni razširjena, je zmotno. Gensko spremenjene rastline so ne le množično gojene, temveč so tudi v množični uporabi predvsem v živinorejski industriji. Leta 1996 so zasedale 1,7 milijona hektarjev površin, zdaj pa jih gojijo na 170 milijonih hektarjev zemlje, kar je skoraj deset odstotkov vseh pridelovalnih površin na svetu. Devet držav goji 97 odstotkov vseh gensko spremenjenih rastlin. Prednjačijo Združene države Amerike, Brazilija in Argentina, ki skupaj sestavljajo tri četrtine svetovne proi-

celotnega GS-paketa, torej same rastline in herbicida RoundUp. Znanstvene raziskave sicer niso našle neposrednega vpliva gensko spremenjenih rastlin na živa bitja, ki jih uživajo. Popolnoma drugačna zgodba je RoundUp oziroma njegova učinkovina glifosat, ki ga nekaj ostane na poškropljeni rastlini, prav tako pa preide

98 % soje in 79.5 % pridelka koruze se v Ameriki porabi neposredno za živinorejsko in biodizelsko industrijo.

Izmed dveh najbolj razširjenih gensko spremenjenih poljščin, soje in koruze, se 98 odstotkov prve in 79,5 odstotka druge porabi neposredno v ameriški živinorejski in biodizelski industriji. Posledično ima širitev pridelave poceni gensko spremenjenih poljščin dobrobit predvsem za industrijsko živinorejo. Vpliv sega sicer dlje, saj cenena koruza sočasno omogoča množično proizvodnjo visokofruktoznega koruznega sirupa – temeljnega gradnika procesirane hrane in sladkih napitkov, ki naj bi bil med vzroki za porast diabetesa. Ta umetno pridelani sladkor namreč drugače vpliva na človeško telo kot naravni sladkor, dobro za prodajo pa je, da človeka ne nasiti. Raziskave prav tako kažejo, da gensko spremenjeni organizmi niso zaznavno povečali donosa hrane, temveč so predvsem pocenili proizvodnjo za največje industrijske obrate. Ni naključje torej, da se je ameriška živilska veriga v zadnjih dvajsetih letih zgostila v oligopolih malo več kot desetih megakorporacij. Za manjše kmetije postaja ekosistem GSO, torej vsakoletni nakup semen in škropiv, dolgoročno nevzdržen.

NEZDRAVA KOMBINACIJA

Omenjene polemike dobijo pravi obraz šele z zaobjemom

zaradi vodotopnosti v podtalnico. Ni presenetljivo, da so sledi glifosata zaznali v urinu 97 odstotkov Američanov, našli so jih tudi v maternem mleku. Na prvi pogled lahko herbicid zatira le rastline in ne bi smel vplivati na človeško telo. Pozabili pa so, da so v telesu tudi simbiotične bakterije. Prve raziskave kažejo, da RoundUp tudi v majhnih količinah uničuje ravnovesje naravne flore človeškega telesa. V večjih količinah pa se mu očita rakotvornost. Znana je razširjenost raka med kmetijskimi delavci, ki so uporabljali RoundUp brez zaščitnih oblek. O tem se je izrekla tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki je RoundUpu prisodila možnost rakotvornosti. Pazljivo izbiro izrazja, torej le ”možnost rakotvornosti”, si strokovnjaki razlagajo s potrebo po dodatnih raziskavah in z lobističnim pritiskom Monsanta.

Korporacija Monsanto ne modificira organizmov za višje dobro, temveč jih naredi imune le na svoj herbicid RoundUp.

Aktualno

ODGOVOR NARAVE

Tudi mati narava je v boju s človeško iznajdljivostjo glede spopada z zajedavci in s plevelom dokazala svoj primat. Zajedavci postajajo odporni proti pesticidnemu bakterijskemu genu, medtem ko kmetovalci govorijo o porastu trdovratnega plevela, ki je odporen proti RoundUpu. Absurdnost se tu ne ustavi, saj obe rešitvi vplivata na hitrejšo prilagoditev narave. Žužek ali zel, odporna proti Monsantovim rastlinam in zvarkom, nimata konkurence pri boju za hrano – vse neodporne konkurente jima namreč odstrani že Monsanto. Prva rešitev, ki jo je ponudil Monsanto, je bila preprosto povečana uporaba herbicida RoundUp. Zaostritev boja pa je napovedal petrokemijski gigant DOW Chemicals s herbicidom 2,4-D in gensko spremenjenimi rastlinami, ki so odporne proti RoundUpu in tudi novemu herbicidu. DOW ima sicer dolgo zgodovino z 2,4-D. V preteklosti je bil ta bolje poznan kot ena od dveh sestavin herbicida Agent Orange, s katerim je ameriška vojska škropila vietnamsko džunglo. Ker je pri takratni proizvodnji v herbicidni zmesi ostal dioksin, je bilo zaradi ameriškega ”kemičnega požiga” vietnamskega gozda nekaj sto tisoč smrtnih žrtev in skoraj milijon telesnih napak ob rojstvu. Tudi 2,4-D je Svetovna zdravstvena organizacija označila za potencialno rakotvornega, medtem ko so ameriški regulatorji leta 2014 odobrili prodajo novega herbicida in proti njemu odporne gensko spremenjene koruze in soje.

”Rešite našega lososa!” - Cilj genetske spremebe je pohitrena rast, saj doseže končno velikost v letu in pol namesto treh. nje v čezlužju je medtem ravno nasprotno. Industrija lobira proti zakonom o označevanju vsebnosti GSO-jev na embalaži – označevanje poskuša prepovedati celo na zvezni ravni. Ameriška Agencija za hrano in zdravila se sooča s pomanjkljivim proračunom, njen trenutni podsekretar za živila pa je bil prej zaposlen pri nikomer drugem kot Monsantu. Prespraševanje o konfliktu interesov je vsaj za del ameriške politične srenje stvar preteklosti. Na mednarodni ravni odpira debata o gensko spremenjenih organizmih polemiko o avtarkičnem zadovoljevanju hra-

mesecev ali let, obenem se gensko spremenjene proizvode v človeški prehrani pogosteje uporablja šele zadnjih deset let, zatorej dolgoročnih študij posledic ni. Glavne študije, ki govorijo o nevarnostih gensko spremenjenih hranil, se prav tako ne spotikajo ob samo rastlino, temveč kot najbolj problematične opisujejo herbicide oziroma industrijsko proizvodnjo, ki jo gensko spremenjene poljščine omogočajo. Prav tako je nujno poudariti, da del zagovornikov GSO-jev financirajo korporacije. Te hkrati zatirajo financiranje nasprotnih študij in lobirajo med politično in akademsko srenjo za ohlapne zakone.

SREDINSKA SODBA

Debata o (ne)oporečnosti gensko spremenjenih organizmov ni končana. Glede na resnost zadeve – gre za kakovost zaužite hrane – previdnost velja. Pri opredelitvi do širše tematike pa je smiselno ohraniti trezno presojo in dobro mero dvoma. Razlikovati je namreč nujno med gensko spremenjeno hrano, ki jo ponujajo profitne korporacije, in nepredstavljivimi rešitvami, ki jih ponuja genetska znanost. Prvo je grabežljivost po dobičku s prodajo semen in (trenutno delujočih) herbicidov ter pomeni del v mozaiku oligopola že same po sebi problematične industrijske proizvodnje hrane. Znanost pa je del civilizacijskega znanja, ki nam lahko v prihodnje pride še kako prav. Glede na spreminjajoče se podnebje lahko genske modifikacije pomagajo pri prilagajanju rastlin in živali na nove danosti, pri zagotavljanju zadostnih količin hrane, prav tako lahko poskrbijo za odpravo alergenov ali izboljšanje hranilne vrednosti in manjkajočih vitaminov. Hkrati so nerazumne ludistične težnje po ustavitvi znanstvenega napredka. Ista človeška gonja za znanjem, ki nam je dala elektriko in internet, sedaj ponuja novo raven prikrojevanja okolja – na ravni družbe pa leži odgovornost, da s ”prometejskim darilom” ravna v skupno dobro.

Svetovna zdravstvena organizacija je herbicida RoundUp in 2,4-D označila za potencialno rakotvorna.

RAZLIČNI STANDARDI

Regulacija gensko spremenjenih rastlin in njihove uporabe v živilski industriji je popolnoma različna glede na stran Atlantika. V Evropi je bila po več letih sicer dovoljena pridelava Monsantove koruze, vendar je več evropskih držav (med njimi Francija, Nemčija in Poljska) prepovedalo pridelavo vseh gensko spremenjenih poljščin, kar je bil močan udarec v nedrje lobističnih naporov. Sta-

ne za nacionalne trge – ob začetku uporabe gensko spremenjenih rastlin ameriških korporacij postane državna proizvodnja hrane odvisna od vsakoletne dobave svežih semen iz tujine. Tako se ni čuditi, da sta Rusija in Kitajska prepovedali gojenje ameriških zeli na svojem ozemlju.

TEŽAVNOST ŠTUDIJ

Trenutni konsenz mainstreamovske znanosti je, da gensko spremenjena živila sama po sebi nimajo vidnejših posledic na organizmih. O tem govori tudi dejstvo, da živinorejska industrija množično uporablja gensko spremenjeno krmo brez vidnega porasta težav (ima druge težave s proizvodnjo, ki pa niso neposredno povezane z izvorom hrane). Vendar živina ni izpostavljena gensko modificirani hrani več kot nekaj

Piše: Gašper Završnik

vromajdanska revolucija je bila med drugim usmerjena proti močno razširjeni korupciji, zlorabi politične moči, kršenju človekovih pravic. Kako so se z revolucijo spremenile razmere na teh področjih? Kako vi vidite ključne spremembe dve leti po prvih zborovanjih na kijevskem Trgu neodvisnosti? Spodbuda za začetek evromajdana je bila Janukovičeva zavrnitev podpisa asociacijskega sporazuma med Evropsko unijo in Ukrajino. Zdaj je ta podpisan in ratificiran, kar je zelo pomembno. Takoj po zmagi evromajdanske revolucije je ponovno začela veljati ustava iz leta 2004, ki jo je Viktor Janukovič na nedemokratičen način suspendiral. To pomeni, da imamo danes delitev oblasti po zgledu evropskih držav, ki preprečuje monopolizacijo politične moči. Seveda je s tem

vpeljava reform bolj zapletena in zamudna, kot če bi bila moč skoncentrirana v rokah ene stranke oziroma človeka. Ukrajine tako ne moremo primerjati z reformnim programom v Gruziji, kjer je Sakašvili s svojo stranko reforme uvajal pravzaprav avtoritarno. Pomembno je tudi, da so sedaj parlamentarne, predsedniške in lokalne volitve svobodne in pravične – popolnoma drugače kot v času Janukoviča. V Ukrajini imamo demokracijo, ki je seveda krhka, ampak je vseeno demokracija. Pri čem pa vidite največ težav? Predvsem pri reformah sodnega sistema in v boju proti korupciji. Pri slednjem je bilo sicer narejeno nekaj pomembnih korakov, predvsem glede ustanovitve nekaterih institucij, kot je denimo protikorupcijski biro. Tudi izbira vrhovnih kandidatov za te institucije je bila strokovna, neodvisna in profesionalna. Zagotovo pa je treba počakati še nekaj časa, da bodo rezultati vidni. Ukrajinci pričakujejo, da bodo koruptivni posamezniki v prejšnjem režimu in zdaj za svoja dejanja odgovarjali. Gre za počasen proces. Prav tako je parlament sprejel

Svet

ČETRTEK, 31. 12. 2015

Med evromajdansko revolucijo je bilo ubitih 125 ljudi, 65 pa jih še vedno pogrešajo.

ekskluzivno

Vse je odvisno od Putina

UKRAJINSKA KRIZA Dve leti po začetku evromajdanske revolucije, ki sta ji sledili ruska aneksija Krima in okupacija vzhodnega dela Ukrajine, smo se o razmerah v Ukrajini pogovarjali s priznanim profesorjem primerjalnih politik s kijevske narodne univerze, Oleksijem Haranom.

zakon o lustraciji sodnikov, saj je bila večina sodnikov in tožilcev močno povezana z Janukovičevim režimom. Pri tem pa je treba vsak primer obravnavati posebej, kar je dolgotrajno. Tako smo prišli do kontradiktorne situacije, na eni strani moramo spoštovati demokratična pravila igre, na drugi pa sprejeti hitre reforme, in to v času vojne. Naposled imamo veliko izzivov naenkrat. Kako močan pa je po dveh letih še duh evromajdana? Verjetno je to najbolj pozitivna posledica revolucije. V Ukrajini civilna družba izvaja

Oleksij Haran

Kaj pa korupcija na nižjih ravneh? Veliko protestnikov v Kijevu mi je pred dvema letoma govorilo o problemu korupcije v šolstvu, zdravstvu in na drugih področjih. Je tudi tukaj prišlo do napredka? Zagotovo. Ena izmed uspešnih reform je na primer vzpostavitev nove prometne policije. Ta je v prejšnjem režimu veljala za leglo korupcije, zdaj pa ji Ukrajinci zaupajo in v tem vidijo velik uspeh. Gre za velik kontrast. Ustanovitev podjetja je bistveno preprostejša kot prej. Tudi korupcija na drugih področjih se je zmanjšala, ampak stvari se ne spreminjajo čez noč. Treba je spremeniti zakonodajo, nadzirati njeno izvajanje in dvigniti plače na korupcijsko najbolj tveganih področjih. Gre za dolgotrajen proces. Med evromajdansko revolucijo je bilo ubitih 125 ljudi, 65 pa jih še vedno pogrešajo. Kako to, da po skoraj dveh letih veliko odgovornih za poboje in druge zločine nad protestniki za svoja dejanja še ni odgovarjalo? Obsojeni so bili predvsem tisti na nižjih ravneh, ki so izpolnjevali ukaze, medtem ko je večina odgovornih z vrha

Foto: Osebni arhiv

Foto: Gašper Završnik

močne pritiske. V primerjavi z dogajanjem po oranžni revoluciji so stvari tokrat precej drugačne. Takrat ni bilo dovolj civilnodružbenega nadzora. Izvolili smo novega predsednika, na oblasti so bili demokrati in ljudje so bili srečni. Sedaj pa se različni akterji zavedajo, da je nujno pritiskati na politično dogajanje in reformiranje Ukrajine.

Svet

Foto: Gašper Završnik

in varnejše – kljub številnim problemom. Vedno več ljudi se poistoveti z Ukrajino – nekateri iz domoljubnih, drugi pa iz čisto pragmatičnih razlogov. Pred tem je prevladovala pokrajinska identiteta. Med vojno je z okupiranih območij zbežalo v Ukrajino 1,5 milijona ljudi. Drugi, ki so ostali, bodisi podpirajo režim ali pa niso zbežali zaradi drugih razlogov; tisti, ki podpirajo Ukrajino, morajo molčati. Na teh območjih so dostopni le ruski televizijski kanali, s čimer so prebivalci izpostavljeni le kremeljski propagandi. Na okupirana območja Ukrajinci in novinarji zaradi očitnih razlogov ne moremo. Bil pa sem na območjih v Donbasu, nad katerimi ima nadzor Ukrajina. Veliko ljudi prihaja na to stran po nakupih, saj so cene nižje in razmere veliko stabilnejše. Prebivalci okupiranih območij na primer dobivajo pokojnine iz Moskve, denar pa lahko dvignejo le na ozemlju, ki ga nadzira Ukrajina, saj ljudski republiki nimata bančnega sistema.

zbežala v Rusijo. Med njimi sta tudi nekdanji minister za notranje zadeve in vodja varnostne službe. Poleg tega so uničili tudi veliko dokumentacije iz tistega časa. Nekaj preiskav pa še poteka. Ljudje so se na Trgu neodvisnosti začeli zbirati, ko je Janukovič zavrnil podpis asociacijskega sporazuma med Evropsko unijo in Ukrajino. Del sporazuma, ki se nanaša na prosto trgovino med Evropsko unijo in Ukrajino, bo začel veljati z novim letom. Ob tem pa je Rusija napovedala embargo na nekatere ukrajinske izdelke. Kaj to pomeni za krhko ukrajinsko ekonomijo? Ukrajina nima izhoda. Trenutno situacijo moramo preživeti in prestati. Ne moremo neprestano pogledovati proti Rusiji, saj ima vse, kar počnejo na ekonomskem področju, politično ozadje in nima zveze z ekonomijo. Ne moremo se zanašati na dogovore z njimi, saj vemo, da jih lahko kršijo, kadar koli želijo. To se je izkazalo tudi z omenjenim embargom. Dobro je, da v zadnjih letih ruski delež v ukrajinski ekonomiji pada. Naša ekonomija se usmerja na druge trge. Odvisnost od Rusije je še vedno pomembna, a se zmanjšuje. Preživeti moramo, kot so rusko blokado v začetku 90. let prestale baltske države.

1,5 milijona ljudi

je med vojno zbežalo z okupiranih območij. Od blizu spremljate tudi dogajanje v samooklicanih ljudskih republikah Lugansk in Doneck. Kakšne so razmere na okupiranih območjih? Ruski uporniki, za katere raje uporabljam ustreznejši izraz – pooblaščenci, nadzirajo tretjino Donbasa oziroma manj kot tri odstotke ukrajinskega ozemlja. Oktobra je Fundacija demokratična iniciativa izvedla anketo na območjih v Donbasu, ki so pod ukrajinskim nadzorom, rezultati pa so pokazali, da le štirje odstotki vprašanih podpirajo odcepitev ljudskih republik od Ukrajine. Ti rezultati jasno kažejo, da ne gre za državljansko vojno, o kateri ves čas govori Kremelj. Ljudje so videli, da so osvobojena območja bistveno stabilnejša in da je življenje na tej strani boljše

Prvi protestniki so se na osredjem kijevskem trgu začeli zbirati, ko je takratni predsednik Viktor Janukovič zavrnil podpis asociacijskega sporazum z EU. Takrat si ni nihče mislil, da bo dogajanje v naslednjih mesecih nepovratno spremenilo Ukrajino.

Okupirani deli torej nimajo nobenih ekonomskih stikov s Kijevom? Imajo. Ukrajina si ne more dovoliti, da bi prekinila stike s temi območji, saj bi drugače prišlo do humanitarne katastrofe. Med drugim gre za dobavo energije in vode. Na drugi strani pa tudi Ukrajina še naprej dobiva premog z okupiranih območij, saj nekatere ukrajinske elektrarne za delovanje nujno potrebujejo to vrsto premoga, ki jo lahko dobijo le od tam. Sporazum iz Minska naj bi tlakoval pot k rešitvi konflikta. Njegovo uvajanje pa je počasno, deloma tudi zato, ker je del, ki se nanaša na dodelitev posebnega statusa okupiranim območjem, za Ukrajino nesprejemljiv? Z ukrajinskega vidika je najpomembnejše, da se ruske enote umaknejo iz Ukrajine, da se prekinejo spopadi in vzpostavi mednarodni nadzor na ukrajinsko-ruski meji. Vemo pa, da premirja ni. Konflikti so sicer manj intenzivni, kot so bili poleti, večjih operacij ni več, še vedno pa prihaja do stalnega obstreljevanja. O pomiritvi ognja tako ne moremo govoriti. Rusija tega noče. Ukrajina ni zadovoljna s posebnim statusom, ki naj bi ga dobila okupirana območja. Predstavljajte si, kako bi potekale lokalne volitve, o katerih govori sporazum, na območjih, ki bi imela posebni status, ob navzočnosti ruske vojske. Prišlo bi do velikih manipulacij. Kakšne volitve bi to bile? Torej naprej je treba spoštovati točke dogovora, ki se nanašajo na premirje, umik ruskih enot in nadzor meje, šele potem bi lahko govorili o posebnem statusu okupiranih območij?

Foto: Osebni arhiv

ki dodeljujejo posebni status okupiranim območjem. Putin si želi, da bi bil posebni status okupiranih območij zapisan v ustavi. Ukrajina pa bi posebni status podelila le za krajše prehodno obdobje. Menim, da Zahod pritiska na Ukrajino, da bi to storila, saj bi tako pokazala pripravljenost, da se konflikt konča. Razumem pa tudi pomisleke in zahteve Ukrajine, ki bi na račun pomiritve konflikta nosila visoko ceno.

Putin pa si želi bosanskega scenarija. Tako bi okupirana območja imela veto na odločitve v Kijevu in bi lahko vplivala na destabilizacijo države.”

Katere druge možnosti ima Kijev, da bi ohranil ozemeljsko celovitost Ukrajine? Vprašanje je, kako vrniti okupirana območja pod ukrajinski nadzor. Pri tem se omenjata predvsem hrvaški in moldavski scenarij. Prvi je povezan z začasnim posebnim statusom oziroma avtonomijo okupiranih območij, drugi pa pomeni zamrznitev konflikta, pri čemer območja, ki niso pod ukrajinskim nadzorom, ne bi vplivala na reformiranje Ukrajine in njeno pomikanje proti Zahodu. Vemo, da na tej točki ni mogoče vrniti teh delov k Ukrajini, z omenjenim scenarijem pa bi prestavili ta problem za nekaj časa. Ukrajina medtem seveda ne bi priznala teh območij in bi vse napore usmerjala v reforme. Putin pa si želi bosanskega scenarija. Tako bi okupirana območja imela veto na odločitve v Kijevu in bi lahko vplivala na destabilizacijo države.

Takšno je ukrajinsko stališče. Če bi obstajala politična volja z ruske strani, bi brez težav upoštevali te ključne točke dogovora. Kako lahko brez premirja in umika ruskih enot govorimo o upoštevanju drugih delov dogovora in o posebnem statusu teh območij?

Zdi se, da Putin izkorišča tudi polarizacijo na prorusko in prozahodno usmerjene državljane. Vendar vi pravite, da je takšna polarizacija bistveno manjša kot pred časom? Prejšnja razdeljenost med Ukrajinci se je dramatično zmanjšala, prav tako tudi podpora povezovanju z Rusijo. Sedaj prevladujejo prozahodna oziroma proevropska stališča in sile v vseh pokrajinah, razen morda v Donbasu. Povečala se je tudi podpora priključitvi k zvezi Nato. Pred tem so bili podporniki pridružitve v manjšini. Če bi imeli referendum v tem trenutku, bi za glasovala več kot polovica državljanov. Kljub temu pa lahko Putin izkoristi različna stališča posameznih akterjev, ki so v demokraciji povsem običajna, in to uporabi v svoj prid.

Vi celo pravite, da je dodelitev posebnega statusa ljudskima republikama Lugansk in Doneck nagrada Kremlju za okupacijo. Tako je. Meni se to zdi kot nagrada za Putina. Nekdo napade tvoje ozemlje, ti pa temu območju kasneje podeliš posebni status. Za strokovnjake in ukrajinsko javnost je to nesprejemljivo, saj bi tako legitimirali ruske pooblaščence. Ob tem bi rad poudaril, da še ni jasno, kaj se bo zgodilo, ali bo vrhovna rada potrdila ustavne spremembe,

Dan po referendumu ste na vprašanje, ali je Krim za Ukrajino že izgubljen, odgovorili, da je to vprašanje za mednarodno skupnost, ne za Ukrajino. Ste še vedno takšnega mnenja? Aneksije Krima Zahod in Ukrajina ne bosta nikoli priznala. Pri vprašanju, kako realistična je možnost, da bo Krimski polotok vrnjen Ukrajini, se je treba zavedati, da je položaj veliko bolj zapleten kot na vzhodu države. Mislim, da lahko do vrnitve pride, če

Finance

ČETRTEK, 31. 12. 2015

bo v Rusiji prišlo do dramatičnih sprememb. V tem trenutku je pomembno, da imata Ukrajina in Zahod izdelano strategijo v odnosu do Krima. Zahodno stališče je jasno in sankcije se bodo nadaljevale, kar je zelo pomembno. Ukrajinska stališča pa so bolj kontradiktorna. Ukrajina se mora odločiti, kakšno taktiko ubrati. Vzpostaviti popolno ali delno blokado, ali zagotavljati energijsko oskrbo, ali Krimu ustaviti dobavo elektrike. Upoštevati pa moramo tudi dejstvo, da bi se Rusija na morebitne blokade tudi odzvala. Kako? Tega ne vemo. Tako Zahod kot Ukrajina ne smeta pozabiti nadzora nad spoštovanjem pravic krimskih Tatarov, kjer prihaja do številnih kršitev.

Kakšen pa je položaj ukrajinske manjšine na Krimu? Precej podoben. Praznovanje ukrajinskih praznikov je prepovedano. Če kdo želi obeležiti obletnico rojstva Tarasa Ševčenka (največjega ukrajinskega pesnika, op. p.) in pristopi k njegovemu spomeniku z ukrajinskimi simboli v Sevastopolu, ga bodo aretirali. To se je dejansko zgodilo. Da ne omenjam praznovanja ukrajinskega dneva neodvisnosti.

Ukrajina, še močno zaostrila. Prav to je Putin tudi želel. Ekonomski položaj se je zagotovo zelo poslabšal, BDP je ves ta čas padal in šele v naslednjem letu bo morda prvič po daljšem obdobju v Ukrajini ponovno prišlo do manjše gospodarske rasti. Veliko je odvisno od dogajanja na vzhodu. Zaradi vojne smo morali dvigniti davke. Težko je. Najpomembnejše pa je, da je Ukrajina ti dve leti preživela. Putin je želel, da bi Ukrajina postala padla država. To mu ni uspelo – ne lani ne letos. Seveda ima veliko zaslug pri tem tudi ekonomska in finančna podpora Zahoda.

V sovjetskih časih so bili s Krima izgnani vsi Tatari, danes pa se to dogaja njihovim voditeljem.

Krimski Tatari so verjetno največje žrtve aneksije Krima? Za ilustracijo njihovega položaja sta najzgovornejša primera njihovega nekdanjega in sedanjega vodje, Mustafe Džemilova in Refata Čubarova, ki jima ne dovolijo vstopa na Krim. V sovjetskih časih so bili s Krima izgnani vsi Tatari, danes pa se to dogaja njihovim voditeljem. Pogrešanih, preganjanih oziroma zaprtih pa je tudi kar nekaj drugih aktivistov in vidnih članov manjšine.

Kako pa se je spremenilo življenje v Ukrajini v zadnjih dveh letih? Država je tik pred bankrotom, sprejete so bile številne nepriljubljene reforme, cene so šle v nebo, ukrajinska grivna je izgubila veliko vrednosti, vojna poteka v najbolj industrializiranem delu države ... Vojna je vse ekonomske izzive, pred katerimi se je znašla

Ime »Ukrajina« pomeni mejno območje. Skozi celotno neodvisnost je morala Ukrajina pazljivo iskati ravnovesje med Rusijo in Zahodom. Kako to iskanje ravnovesja vidite v prihodnje? Vse je odvisno od Rusije. Putinova politika je zagotovo močno spodkopala odnose med državama. Mi bi radi ohranili dobre odnose z Rusijo. Na žalost pa ne gre za odločitev Ukrajine. Za tango sta potrebna dva. Je pa v našem interesu, da bi imeli dobre odnose. Ukrajinci nismo proti Rusiji, smo proti Putinovi politiki.

PIše:

Klemen Furlan, direktor podjetja Finančni Trgi d.o.o. in predsednik Društva finančnikov Slovenije (DFS)

Česa ne početi v letu 2016?

KRATEK IN JEDRNAT odgovor bi se glasil: napak, ki ste jih zagrešili v preteklih letih.

apake so sicer del našega vsakdanjega življenja, saj jih delamo tako rekoč povsod, še posebej na področju osebnih financ. Pomembno pri tem pa je, da jih ne ponavljamo in se iz njih kaj naučimo. »V letu, ki prihaja, bom odplačal(a) dolgove, varčeval(a) za pokojnino ...« Številni zagrizenci si ob novem letu pogosto naredijo seznam stvari, ki jih bodo v naslednjih 365 dnevih izpolnili, popravili ali izboljšali. A kaj, ko se na zaobljube lahko tako hitro pozabi. Ni kaj, osebne finance so (tako kot druge stvari v življenju) lahko za marsikoga zapletena reč, zato je dobro, da se osredotočimo na vse, kar lahko spremenimo, in ne na tisto, česar ne moremo! Niste izpolnili lanskih zaobljub? Pa jih imejte manj ... Večina ljudi si ob začetku leta naloži preveč zaobljub. Samo vprašanje časa je, kdaj podležejo skupnemu bremenu zaobljub, ki jih zaradi preštevilnosti ne morejo uresničiti. Neuspešni poskusi terjajo svoj davek in povzročijo učinek domine, saj nas goreča želja po uresničevanju zaobljub lahko hitro zapusti. V katero skupino spadate vi? Po statistikah sodeč naj bi tako

več kot polovica zaobljub propadla v prvi tretjini leta, pri čemer jih večina klavrno propade že takoj po začetku novega leta. Naj bo letos drugače, zastavite si cilje, ki so stvarni in uresničljivi. In najpomembnejše – imejte jih le toliko, kolikor ste jih sposobni uresničiti. Verjemite, da je bolje zgolj tri zaobljube izpolniti v celoti kakor pa uresničiti več ducatov želja samo na pol.

Po statistikah sodeč naj bi tako več kot polovica zaobljub propadla v prvi tretjini leta, pri čemer jih večina klavrno propade že takoj po začetku novega leta.

RAZPRŠITE, RAZPRŠITE, RAZPRŠITE ...

Pogosti nasveti finančnih svetovalcev se glasijo, da vlagajte dolgoročno in pri tem razpršite svoja sredstva v različne naložbeno tvegane sklade. Toda le malokdo posebno poudari, da je potrebna razpršitev naložb, ki upošteva vse tri borzne cikle – rast, padec in stagniranje. Razpršitev naložb mora biti torej primerna glede na posameznikov dolgoročni načrt in po možnosti usmerjena v naložbe, ki so med sabo povezane, tako da kadar ena naložba pada, druga raste in obratno. Leto 2015 je bilo uspešno in vsaj večina Slovencev je bila z njim zelo zadovoljna. Vsaj tako pravijo zadnje ankete, ki napovedujejo, da nas več kot tretjina Slovencev pričakuje še uspešnejše leto 2016. Ali bo res tako, pa bo med drugim odvisno tudi od našega uresničevanja zaobljub.

Intervju

UROŠ LIPUŠČEK

Kitajska je v neverjetnem vzponu

Š Piše: Carmen Leban Foto: Nejc Fon

li ste v zasluženi pokoj in se po dolgih letih dela po svetu vrnili domov, potem pa smo kar naenkrat opazili, da poročate iz Kitajske. Kako ste se znašli v tej oddaljeni deželi? To je bilo čisto naključje. Par-

tnerica Metka Lokar je lektorica za slovenski jezik na Univerzi za tuje študije v Pekingu. Tam poučujejo jezike vseh držav članic Evropske unije in med njimi je tudi slovenski. Jaz pa sem šel z njo. Ker sem bil vrsto let dopisnik iz tujine, me je zamikala možnost, da bi poročal iz Kitaj-

ske, države, ki je s svojim hitrim gospodarskim vzponom v središču svetovne politike. Kot novinar gotovo želite Slovencem predstaviti Kitajsko z več vidikov, tako iz pozitivne kot negativne perspektive. Menite, da iz Kitajske v

svetovne medije prihaja preveč negativnih pogledov? Kitajska je samosvoja, zelo kompleksna civilizacija, z dobrimi in s slabimi platmi. Po eni strani je kitajski komunistični partiji uspelo v zadnjih 30 letih iz revščine dvigniti več sto milijonov ljudi, po

JE EDEN NAŠIH najbolj znanih televizijskih dopisnikov, med drugim je kar tri mandate poročal iz ZDA, zdaj pa že tri leta živi in dela na Kitajskem.

nekaterih ocenah skoraj 700 milijonov. Po drugi strani pa je država, ki jo zaradi izredno hitrega gospodarskega razvoja ogrožajo onesnaženost zraka, vode in zemlje, zaradi politike enega otroka pa tudi hitro staranje prebivalstva. Gospodarski napredek je izjemen. Zdi se mi, da svetovni mediji, posebej zahodni, iz Kitajske poročajo v glavnem samo o problemih, na primer o korupciji, kršenju človekovih pravic, onesnaženju okolja in velikih premoženjskih razlikah, zanemarjajo pa pozitivne vidike kitajskega razvoja. Sam poskušam poročati tako o negativnih kot tudi o pozitivnih prvinah kitajskega razvoja. Zakaj menite, da Slovence zanima, kaj se dogaja na Kitajskem, še posebej zato, ker s Kitajsko v zgodovini nismo imeli kakšnih posebnih stikov? Kitajska je zaradi svoje velikosti, hitrega gospodarskega napredka in samosvojega političnega sistema zanimiva za ves svet, torej tudi za nas. Za Slovence je bila sicer v zgodovini velika neznanka, nekakšna »terra incognita«, ki jo je do 19. stoletja obiskalo le nekaj slovenskih katoliških misijonarjev. Kitajska je danes

Intervju

Foto: Profimedia

ČETRTEK, 31. 12. 2015

za Slovenijo kot neodvisno državo članico Evropske unije zanimiva v več pogledih, najbolj seveda v gospodarskem pogledu. Na Kitajskem deluje nekaj manj kot 30 slovenskih podjetij, slovenska vlada pa je nedavno med obiskom predsednika vlade dr. Mira Cerarja pozvala kitajske investitorje, naj vlagajo v slovensko gospodarstvo, posebej v pristanišče Koper in našo železniško infrastrukturo. Ali se bo iz te pobude kaj izcimilo, je težko napovedati. Kako se je bilo preseliti na drug konec sveta, kjer je vse drugače, od jezika, kulture, prehrane ... Vse življenje sem potoval po svetu, zato selitev na Kitajsko zame ni bila nič posebnega ali nenavadnega. Vedel pa sem, da gre za poseben izziv. Kitajska je namreč država z zelo dolgo, tisočletno tradicijo, kjer je prav zares vse drugače. Kakšna pa je vloga novinarjev, predvsem tujih, na Kitajskem, kako dostopne so tamkajšnje oblasti in kako pride tuji novinar do informacij? Kitajski politični sistem je

dokaj zaprt, tako kot tudi dostop do informacij. Kot povsod imajo tudi na Kitajskem seveda prednost domači novinarji. Novinar, ki dela na Kitajskem, mora biti zelo pozoren in nenehno mora opazovati, kaj se dogaja na formalni politični ravni. Dogajanje v najvišjih vrhovih oblasti je namreč skrivnostno, tako kot je, denimo, še danes tudi v Kremlju. Če nekdo na primer ni bil povabljen na neko pomembno politično prireditev, to pomeni, da se nekaj dogaja, da je izključen iz najvišjih krogov oziroma da se v kratkem obetajo spremembe. Zakaj so ZDA tako kritične do dogajanja na Kitajskem, posebej glede stanja človekovih pravic in pomanjkanja demokracije nasploh? ZDA vodijo od začetka 20. stoletja oziroma od časov predsednika Theodora Roosevelta – v zgodovino je zaradi prostodušnosti prišel kot »medvedek Tedi« (Teddy bear) – tako imenovano misijonarsko zunanjo politiko. To pomeni, da si prizadevajo, da bi bile vse države, ali vsaj večina, organizirane podobno kot ameriška liberalna demokracija. Ta politika je bila izredno prisotna posebej v času hladne vojne, ko so si

ZDA zadale »zgodovinsko« nalogo, da porazijo komunizem in po razpadu Sovjetske zveze kot edina preostala svetovna supersila preobrazijo svet po svoji podobi. S tega zornega kota je Kitajska postala tekmica, pa tudi grožnja »Pax Americani«, to je nadaljevanju ameriške svetovne nadvlade. Kaj pa človekove pravice? Kar zadeva del vašega vprašanja o ameriški kritiki človekovih pravic na Kitajskem, je treba reči, da gre za dva povsem nasprotna koncepta človekovih pravic. Medtem ko v zahodnem svetu od zmage francoske revolucije 1798. leta dajemo prednost individualnim človekovim pravicam, v Aziji, še posebej na Kitajskem, dajejo prednost kolektivnim pravicam oziroma pravici vsakega kitajskega prebivalca do preživetja, o kateri je govoril oče kitajskih gospodarskih reform, Deng Xiaoping. Ne smemo namreč pozabiti, da je na Kitajskem še sredi prejšnjega stoletja zaradi pomanjkanja hrane oziroma zaradi lakote umrlo na milijone ljudi. Brez izrednih kolektivnih projektov, od izgradnje več tisoč kilometrov dolgega Kitajskega zidu do izgradnje na tisoče kilometrov vodnih kanalov

“BDo letošnje jeseni je bilo onesnaženje v Pekingu manjše kot pretekla leta, tako da smo mislili, da je najhujše onesnaženje zraka že mimo.”

za namakanje kmetijskih površin, vzpon kitajske civilizacije ne bi bil mogoč. Zato dajejo na Kitajskem kolektivnim pravicam tradicionalno prednost pred individualnimi pravicami, kar je v nasprotju s svetovnim liberalnim političnim ustrojem, ki daje prednost predvsem posamezniku in zasebni lastnini. Gledano s tega zornega kota, stanje človekovih pravic na Kitajskem ni zadovoljivo. Oblasti namreč v kali zatrejo vsak poskus oporečnikov, ki z ameriško, deloma pa tudi z evropsko podporo zahtevajo uvedbo demokracije zahodnega tipa oziroma večstrankarskega sistema, ki bi

Kitajski politični sistem je dokaj zaprt, tako kot tudi dostop do informacij. Kot povsod imajo tudi na Kitajskem seveda prednost domači novinarji. ”

verjetno pripeljal do razpada enotne kitajske države. Kot ste dejali, je življenje na Kitajskem malo težje tudi zaradi jezika. Vi tam živite že tri leta, znate že kaj kitajsko? Kitajskega jezika se je vsaj z mojega zornega kota težko naučiti, ker ne spada med indoevropske jezike, ki imajo iste jezikovne korene. Slovnica je dokaj preprosta, problem so naglasi, saj ima lahko ena beseda tudi štiri različne naglase in vsak pomeni nekaj čisto drugega. Sicer pa tudi v slovenščini razlikujemo besede z naglasi, na primer gori na gori gori. S partnerico obiskujeva tečaj kitajskega jezika, a vse gre zelo počasi in treba je imeti kar veliko volje in potrpežljivosti. Kitajsko poskušam obvladati toliko, da bi lahko naročil taksi, hrano in pijačo v restavraciji, znal nekaj vljudnostnih fraz, skratka, da bi obvladal vsakodnevni jezik. Pismenke, teh je več tisoč, so seveda poseben problem. Kitajska je znana tudi po hrani, ki je razširjena domala po vsem svetu. Ali torej tudi tisti, ki ne živimo na Kitajskem, jemo pravo kitajsko hrano?

Intervju Foto: Profimedia

Mislim, da ne. Kitajske restavracije v Sloveniji večinoma ponujajo malo prirejeno hrano, bolj po našem okusu. Kitajska hrana mi je sicer všeč. Je zelo raznolika, vsebuje veliko zelenjave in dokaj malo mesa. Ponuja množico različnih okusov. Kitajsko tradicionalno hrano pa v zadnjih letih že ogroža hitra prehrana, kar slabo vpliva na splošno zdravje ljudi. Imajo Kitajci veliko zdravstvenih težav zaradi slabih prehranjevalnih navad? Kitajska hrana je zdrava, a kaj, ko je onesnaženje vse večje in zato je problematična že kakovost osnovnih sestavin. Onesnažen ni samo zrak, ampak tudi voda in zemlja. Šele pred kratkim so začeli resno kontrolirati kakovost hrane. Kitajska hrana vsebuje sicer kar veliko sladkorja, svoje pa je naredil tudi prodor Coca-Cole in drugih sladkih gaziranih pijač ter hitre hrane, saj je McDonald's s hamburgerji prodrl tudi v to deželo. Na Kitajskem je zaradi hitre prehrane, sladkih pijač in vse bolj zahodnjaškega sloga življenja skoraj 200 milijonov sladkornih bolnikov in prav diabetes je eden tamkajšnjih glavnih zdravstvenih problemov.

200 milijonov

sladkornih bolnikov je eden glavnih zdravstvenih problemov, s katerimi se spopada Kitajska.

Večkrat slišimo, da kdo reče, vas je kot Kitajcev. Kaj to dejansko pomeni za tiste, ki živite na Kitajskem? Je res takšna gneča? Kaj je množica, se zaveš, šele ko si na Kitajskem. Ljudje pa so tam kljub temu – ali prav zato – zelo disciplinirani. Nič jih ne vrže iz tira, so zelo potrpežljivi, če obtičijo v zastoju na cesti ali v dolgih vrstah v supermarketih ali na podzemnih železnicah. V Pekingu živi 22 milijonov ljudi. Ste po Pekingu že vozili avtomobil? Ne, ker naše vozniško dovoljenje na Kitajskem ne velja, ne priznavajo pa niti mednarodnega vozniškega dovoljenja. Če hočeš voziti osebni avtomobil, moraš narediti vozniški izpit, kar je težko, ker moraš obvladati najmanj 150 pismenk. Razlikujejo se tudi prometni znaki, pa tudi pravila vožnje so malo drugačna.

kako ukrepate ob najbolj kritičnih dneh? Do letošnje jeseni je bilo onesnaženje v Pekingu manjše kot pretekla leta, tako da smo mislili, da je najhujše onesnaženje zraka že mimo. Vlada je namreč sprejela številne ukrepe za zmanjševanje onesnaževanja in marca lani razglasila vojno proti onesnaževanju. Zaostrili so zakonodajo, v Pekingu so na primer zaprli tri od štirih termoelektrarn. Glavni onesnaževalci so namreč kurišča

tamkajšnji ljudje sprejemajo? Njihov odnos do tujcev je pogojen s tradicijo. Ne smemo pozabiti, da je bila Kitajska vrsto stoletij zelo vase zaprta kultura oziroma civilizacija, konec koncev so zato, da bi preprečili vdore barbarov, zgradili tudi veliki Kitajski zid. Danes je Kitajska sestavni del mednarodne skupnosti, odprla se je svetu, več kot 100 milijonov kitajskih turistov pa vsako leto obišče tuje države. Kljub temu so v odnosu do tujcev ostali nekako zadržani. Po mojih izkušnjah se sicer s tujci zapletejo v kratek pogovor, težko pa je z njimi navezati kakšne tesnejše stike. Kakšen je sicer standard na Kitajskem, kakšne so cene? Standard ljudi se je v zadnjih letih zelo popravil, s tem pa tudi plače oziroma dohodki prebivalstva. Ne smemo pozabiti, da je oblastem uspelo velik del prebivalstva dvigniti iz revščine. Plače so se v povprečju zelo dvignile, vlada pa vsako leto določi minimalne plače. Letos se bodo na primer dvignile za šest odstotkov, kar pomeni, da se bodo, če upoštevamo inflacijo, realno povečale za pet odstotkov. Raven plač v javnem sektorju se približuje ravni plač pri nas, v zasebnem sektorju pa kakor kje. Dohodkovne razlike so zelo velike, za državo, ki se šteje za socialistično, bi dejal, da so »prav nespodobne«, saj imajo več kot milijon milijonarjev in milijarderjev. Odraz tega je tudi splošen dvig cen. Življenje v mestih, na primer v Pekingu, je prav tako drago ali še dražje kot pri nas.

Danes je Kitajska sestavni del mednarodne skupnosti, odprla se je svetu, več kot 100 milijonov kitajskih turistov pa vsako leto obišče tuje države.”

V Evropi in drugje po svetu te dni vlada praznično vzdušje, saj je vse v znamenju božiča in novega leta. Kaj pa na Kitajskem, kjer novega leta ne praznujejo zdaj? Na Kitajskem praznujejo tako gregorijansko novo leto, če temu lahko tako rečem, kot kitajsko novo leto. Praznovanje prvega je bolj formalno in je omejeno predvsem na mesta, kitajsko novo leto, letos bo 8. februarja, pa sodi poleg praznovanja dneva državnosti v oktobru, ko je bila leta 1947 razglašena Ljudska republika Kitajska, med dva največja praznika. Za kitajsko novo leto, pravijo mu tudi pomladanski festival, se za več tednov ustavi življenje. Zamujeni čas nadomestijo čez leto, ko delajo vse sobote, velikokrat pa tudi nedelje. Kitajska se vse bolj srečuje z veliko onesnaženostjo, še posebej so na udaru velika mesta. Kako vi kot prebivalec Pekinga doživljate to ogromno onesnaženje in

na premog. Usmerjati so se začeli v zeleno obnovljivo energijo in izgradnjo jedrskih elektrarn. Gradijo največ jedrskih central na svetu. Kljub temu pa stanje na tem področju žal ni nič boljše, kljub padanju gospodarske rasti. Zaradi pregrevanja ozračja je Kitajska tudi na udaru tako imenovanega učinka El Nina, to je spremembe morskih tokov in vetra. Vode Atlantika se hladijo, Tihi ocean pa se ogreva, kar povzroča ujme, na Kitajskem pa veliko pomanjkanje padavin in spremembo smeri vetrov, kar je letos prizadelo predvsem osrednja območja države, s Pekingom na čelu. Veter je na tem območju zelo oslabel. Peking je bil letošnjo jesen že trikrat, približno za teden dni, prekrit z gostim smogom, zato so morali razglasiti rdečo, to je najvišjo, stopnjo alarma. Kako se na Kitajskem počutite kot tujec, kako vas

Kaj pa je tisto, kar na Kitajskem najbolj pogrešate? Slovensko kulturo, domače, prijatelje, včasih tudi hrano, ker sem doma iz Idrije, tudi idrijske žlikrofe. Vendar moram poudariti, da na Kitajskem obstaja vrsta podobnih, malo večjih, zelo slastnih žlikrofov, pravijo jim jaozi. Povsem mogoče je, da smo Idrijčani dobili žlikrofe prek beneškega popotnika Marca Pola in njegovih potovanj na Kitajsko. Idrija je bila nekaj časa namreč pod Beneško republiko. Tujci pogrešamo tudi sire, čeprav jih je nekaj mogoče kupiti v nekaterih trgovinah za tujce in na nekaterih tržnicah. Včasih si človek zaželi tudi kozarec dobrega domačega vina. Uvoženih vin imajo sicer na pretek, so pa izredno draga, buteljka srednje dobrega francoskega ali italijanskega vina stane, denimo, najmanj 30 evrov, tja do nekaj sto evrov. Kakšen je torej vaš splošni vtis o Kitajski? Kitajska je čudovita država, tudi v pogledu naravnih lepot. V tem trenutku se sicer spopadajo z gospodarskim zastojem, vendar je to glede na velike rezerve, ki jih imajo, neizčrpno voljo ljudi in optimizem, ki ga izžarevajo, po mojem mnenju samo začasen pojav.

OPRAH WINFREY televizijskim gledalcem po vsem svetu predstavlja novo dokumentarno serijo s preprostim naslovom Vera.

erija je nastala v produkciji njene TV-mreže OWN, Oprah Winfrey Network, raziskuje pa mala in velika vero¬vanja. V Discoveryjevi mreži se bo predvajala v več kot 220 državah. V Sloveniji bo na sporedu programa TLC vsak ponedeljek ob 20. uri, prvič že 4. januarja.

ISKANJE BISTVA IN SMISLA

Vera je izvirno avtorsko delo, ključno vlogo pa ima Oprah oziroma njen glas, saj v vsaki epizodi pripoveduje novo zgodbo o duhovni preobrazbi. Zgodbo o ljudeh, ki jih je sredi življenja ujelo vprašanje: »Kaj je bistvo in kje je smisel?« Serija Vera predstavlja zgodbe ljudi različnih verskih prepričanj, prikazuje raznoli¬kost verstev in različnih praks. »Zadnji dve leti z ekipo po vsem svetu res zavzeto iščemo najbolj prepričljiva, iskrena in doživeta pričevanja o veri, ljubezni in predanosti,« pravi Oprah Winfrey. »Pri tem projektu sem z vso dušo in telesom, saj mi omogoča, da raziskujem ne¬nehno željo človeka, da bi našel in se povezal z neko višjo silo. Z nekom ali nečim, kar ga presega. Zelo si želim, da bi serija nagovorila vse ljudi sveta, in sem iskreno vesela, da jo bodo predvajali praktično

Svet

ČETRTEK, 31. 12. 2015

V kaj pa vi verjamete?

VELIKA NAGRADNA IGRA PIše:

Goran Obrez, odgovorni urednik športnega dnevnika Ekipa SN

TEDNIKA SEDEM

Samo da je

zadovoljen selektor

Tednik SEDEM vsak petek spremlja aktualno politično, gospodarsko, kulturno in družbeno dogajanje ter bralcem vseh generacij ponuja praktične in uporabne nasvete z različnih področij življenja. Sedem je ideološko neopredeljen in objektiven, odprt in toleranten.

NA ZAKLJUČNI TURNIR evropskega prvenstva se šenikdar ni uvrstilo več reprezentanc, a Slovenije ne bo zraven! Odgovorite na nagradno vprašanje, izpolnite kupon in ga pošljite na naslov SEDEM, Velika nagradna igra, Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče. Med sodelujočimi bomo izžrebali 7 srečnežev, ki bodo prejeli eno od razpisanih nagrad.

Foto: Harpo

BARVITOST SVETIH KRAJEV

sam in popolnoma osredotočen na prosto plezanje; obredi iz preteklosti, s katerimi nekatere sodobne ženske iščejo čudežno zdravilo; tišina noči in zvezde na nebu, v katerih iščemo odgovore na vprašanja človeštva, da bi jih prenesli na naslednje rodove; sodna dvorana in ječa, kjer se žalujoča mati sooči z morilcem svojega sina in kjer je treba odpuščanje dobesedno spraskati s tal. Vse to in še veliko drugih zgodb gledalce privede do tega, pravi Oprah, da se vedno znova vprašajo: »V kaj pa jaz verjamem?«

“Zelo si želim, da bi serija nagovorila vse ljudi sveta.”

Vera se v iskanju izvora verstev in verovanj podaja do sosedovih vrat, pa tudi na najo dročnejše kraje sveta, kamor le redko seže oko kamere. Enourne epizode bodo gledalce popeljale na ogled različnih svetih krajev – od svetovno znanih do povsem intimnih. To so med drugim obrežje svete reke, na katerem poteka največji miroljubni shod v zgodovini; plezalec verjame, da je sveti kraj stena in da ni večje moči od tiste, ko si v steni

Foto: Harpo

povsod na svetu in jo bo videlo na milijone ljudi.«

rvi dve ekipi iz vsake od imaš nekaj več, si nezaželen. Le devetih kvalifikacijskih zakaj bi tolerirali nekoga, ki zna, skupin neposredno na če jih imamo kopico, ki več tečejo!? NAGRADNO VPRAŠANJE: Euro 2016, najboljša tre- Zakaj bi se naslonili na fantazista, tjeuvrščena prav tako, preostale s če imamo dovolj razbijačev!? tretjega mesta pa v dodatne kvaliČe vesoljna Slovenija v Iličiću preKdaj izhaja tednik Sedem? fikacije. Osem reprezentanc in še pozna igralca s potezo več, je to za štiri prosta mesta. In še žreb je Slo- Joja - slabo. Kajti takšne stvari naveniji namenil smešno lahko sku- šega selektorja zgolj ujezijo. ob nedeljah pino. Če se le malce pošalimo, bi v Diagnoza bolezni celotne nacije je njej tretje mesto osvojila tudi naša za Srečka kot na dlani: vsi so slepi! ob petkih paraolimpijska izbrana vrsta. Da vidi le on, je popolnoma jasno. Srečko Katanec v vlogi selektorja Njegov vid je stoodstoten. Prav in četrtek je z nekovsak drugotorek generacijo spisal zato je vse tekme v teh kvalifikanepozabno nogometno pravljico. cijah videl popolnoma drugače kot Slovenijo je popeljal na evropsko vsi drugi. Mi smo pač spregledali in svetovno prvenstvo. To je bila svetovno zaroto, v kateri so prav senzacija. Takrat. Repka je imela vsi sodniki nenehno razmišljatežje nasprotnike in na voljo je bilo li le o tem, kako spodrezati krila precej manj mest na finalnih turnirjih. Toda še pomembnejše je, da smo imeli takrat na papirju bistveno slabše igralce. Naši fantje so danes v uglednih klubih in v njih dejansko igrajo, mnogi celo v glavnih vlogah. Vsi za zajetno vsoto cekinov. Ko je t. i. zlata generacija začela nepozabni osvajalski marš, smo imeli le eno mednarodno zares uveljavljeno ime – Zlatka Zahoviča. Drugi niso imeli ravno sanjskih klubov, še manj sanjske so bile njihove pogodbe – nekateri celo kluba niso imeli!!! - nemalo je bilo takšnih, ki so v poletnim Slovencem. Epske razsesvojih moštvih igrali zelo malo. žnosti dobivajo njegovi obračuni s Takrat je naša reprezentanca ljubi- sedmo silo. Kajti vsak, ki si drzne telje pikapolonice Nagradnaspravljala v ek- zapisati, da Srečkova izbrana vrsta stazo. V zadnjem ciklu v nobenem kakšno tekmo ni odigrala dobro, je igra poteka trenutku ni bilo občutiti kakšne ožigosan kot kvizling. In v tej maod petka, resnejše evforije. Ljudje prepoznasovni slepoti so bili seveda le redČrka pravilnega odgovora (obkroži): A B C 18. 12. 2015, do jo! Kajti danes res imamo posameki, ki se jim kaj takšnega ni nikoli Ime in priimek:* srede, od tistih zlatih zapisalo. Srečko je videl drugače. znike,vključno a za razliko Ulica in hišna št.:* 13. 1. 2016. časov nimamo – ekipe. In, saj veste – le on vidi. Naposled Poštna št. in kraj:* je obračunaval že s publiko, ki si je SREČKO V »RIKVERCU« drznila žvižgati. Nezaslišano! Telefon:* Nagrajenci Svet se je v zadnjih petnajstih letih In povsem na koncu je selektor, bodo objavljeni E-pošta: vrtel naprejvskoraj s svetlobno higlej ga zlomka, zadovoljen. Ker petek, Davčna številka: trostjo. Srečko pa je hodil »rikverc«. smo dobro odigrali zadnjo tekmo! 15. 1. 2016, Sem naročnik tednika DA Žal se NEje Nekoč si mrtev pijan ob treh zju- Ja, prvoSEDEM dobro(obkroži): v tem ciklu. v tedniku Podpis: traj zdrdral enajsterico izbrane to zgodilo šele na zadnji! In to pač SEDEM in na koledarskega ne more biti dovolj za Euro 2016. vrste. Zdaj je znotraj Polja, označena z *, so obvezna za sodelovanje v nagradnem žrebanju. www. leta kar nekaj igralcev prehodilo Ker Bog vse vidi, kot je v nekih Dovoljujem, da bo navedene podatke podjetje SALOMON d. o. o. uporabljalo v marketinške namene ozipot od nevpoklica na eni do začelepših časih dejal prav Srečko. Ko tedniksedem.si. roma jih bo vodilo v zbirki sodelujočih v nagradni igri naslednjih pet let. Če bom izžreban/-a, dovoljujem objavo svojega imena med bil izžrebanci. Pogoji sodelovanja so objavljeni na www.tedniksedem.si. tne enajsterice na drugi ter božje še ni skregan z vsemi in predpozabljenosti na tretji tekmi. Če vsem s samim seboj.

1x ROBOTSKI SESALNIK TT ROBOT

Le zakaj bi tolerirali nekoga, ki zna, če jih imamo 2x MASAŽNA OVRATNICA kopico, ki več PANGAO tečejo!? 2x MASAŽNA OČALA PANGAO

2x LETNA NAROČNINA NA TEDNIK SEDEM

NAGRADNI KUPON

Reportaža

30 let pozneje katastrofa v Černobilu Zadnje čase se pojavljajo po časopisih in spletu osupljive slike divjih živali, ki se mirno sprehajajo okrog opustele jedrske centrale v Černobilu. Čeprav bi po doktrini moralo tam skoraj vse umreti, se to ni zgodilo.

Piše: Sonja Grizila

ivjih živali je več kot drugje, za povrh so vsaj iz zraka videti večje in precej bolj rejene. Ampak, oprostite, to pač ni nič novega – pred dvajsetimi leti sem ob centrali na lastne oči videla koprive, ki so rasle do streh lesenih kmečkih hiš, in lapuh, ki je imel tako velike liste, da bi jih lahko uporabili za odejo. Po zelenih travnikih so se mirno pasle srne, ni bilo videti, da bi bile drugačne kot običajno, bilo pa jih je veliko. Pa ne le živali, tudi ljudje so bili tam – iz dimnikov se je kadilo, polja so bila obdelana, hlevi polni. Eden od prebivalcev je ljubeznivo dejal: »Nekaj nas je prišlo nazaj, raje dostojanstveno crknemo na zastrupljeni zemlji, kot pa da životarimo brez dela po kleteh, kamor so nas preselili, ker je tu nevarno. Pa

mi še zmeraj nič ne manjka, čeprav sem tu že osem let!« Četrti blok jedrske elektrarne v Černobilu je razneslo 26. aprila 1986 nekaj čez eno zjutraj, mi pa smo to izvedeli šele po prvomajskih praznikih. Tedanja Sovjetska zveza je delovala po starem receptu – če je kaj dobrega, se je treba na vso moč hvaliti, če je kaj slabega, je treba zamolčati. In dotlej največjo jedrsko nesrečo, ki je pognala v okolje nekajkrat več sevanja kot bombi na Hirošimo in Nagasaki, bi vsekakor zamolčali, če ne bi ogromen oblak radioaktivnih delcev preplavil Evropo, najprej so ga zaznali v Skandinaviji. Oplazil je tudi Slovenijo in skoraj vso Jugoslavijo, kjer so po posamičnih republikah ravnali vsak po svoje – eni so se delali, kot da nič ni, drugi so populili vso mlado zelenjavo in zavrgli zgodnje sadje. V Sloveniji kakšne posebne panike ni bilo, le gob naj ne bi nabirali, še posebej ne tistih, ki zrastejo zelo hitro.

V ENI URI BODITE NA DRUGI STRANI!

Deset let po nesreči, junija 1996, sva z nekdanjim dopisnikom Dela in RTV Slovenija iz Moskve, Antonom Rupnikom, potovala skozi Ukrajino in zaželel

Lesene hišice okrog Černobila so bile prva leta preraščene z ogromnimi koprivami in lapuhom, kasneje se je rastje umirilo. Nihče ne ve, kakšne mutacije se bodo pokazale pri živalih in ljudeh čez nekaj generacij.

Domov so prišli umret, pa še kar živijo si je znova videti kraj nesrečnega imena, zaradi katerega bi skorajda ostal brez dopisniške službe. O nesreči je namreč poročal zelo žolčno, saj so Sovjeti prikrivali razsežnost katastro-

fe in s prepoznim reševanjem in z laganjem o jakosti sevanja povzročili veliko nepotrebnih žrtev. Poklicali so ga iz Moskve v Ljubljano, kjer mu je tovariš Jože Smole opral glavo, kolikor si jo je tovariš Rupnik pustil, in potem se je vrnil v Moskvo. Leto po nesreči je s tujimi dopisniki obiskal Černobil, oblekli so jih v nekakšne plastične skafandre in ogledali so si grozoto, ki je bila takrat že skrita pod betonskim sarkofagom. Še posebej morbiden je bil sprehod

po bližnjem mestu Pripjat, kjer je živelo kakšnih 50.000 znanstvenikov in zaposlenih v elektrarni ter njihovih družin. Vse so seveda izselili, z betonskih balkonov so rasla mlada drevesca in mimo okna nekdanje restavracije, kamor so se posedli, se je privlekla kakšen meter dolga mačka, hoditi s tako dolgim trupom ni mogla. Ne vemo, kaj se bo z rastlinjem in živalmi še dogajalo, je vzdihnil vodnik. Fotografirati dopisniki niso smeli.

O nesreči je namreč poročal zelo žolčno, saj so Sovjeti prikrivali razsežnost katastrofe in s prepoznim reševanjem in z laganjem o jakosti sevanja povzročili veliko nepotrebnih žrtev.

Reportaža

ČETRTEK, 31. 12. 2015

Evakuacija

Foto: Profimedia

Razlika med Černobilom in Fukušimo

Okoli elektrarne so se posušili vsi iglavci, ti prvi zaznajo onesnažen zrak. Prav rdeča barva uničenih borovih gozdov je bila najznačilnejši znak, da so letala in helikopterji nad Černobilom. No, deset let kasneje sva se pojavila pred vrati v prepovedano černobilsko območje smrti, kot so ga imenovali. Elektrarna je takrat še delovala, vsakogar, ki se je pripeljal z zamreženega ozemlja, so skrbno pregledali z merilniki radioaktivnosti, avto pa tudi. Seveda naju niso hoteli pustiti na drugo stran černobilskega smrtnega kroga, ker nisva imela dovolilnice, ko pa je Rupnik začel pripovedovati, da je tam že bil in da so pravzaprav tuji dopisniki obvestili svet o pravih razsežnostih nesreče, so

začeli peti telefoni in dovoljenje sva dobila. V eni uri morava biti na drugi strani, pot je bila določena, nobenega ustavljanja in nobenega fotografiranja. Razumela?!

VARUJTE NARAVO

Razen posušenih iglavcev pravzaprav ni bilo videti nobene katastrofe. Travniki so bili zeleni, trava gosta, po njej so se prebijale črede srn, ki niso niti trznile, ko sva se peljala mimo. Značilne lesene hiše, pobarvane večinoma s svetlo modro bravo in z okni, obrobljenimi z belimi ali rumenimi lesenimi čipkami, so bile prerasle z velikanskimi koprivami in lapuhom. Okna in vrata so bila zabita z deskami, da nepridipravi

Opozorila na žici, ki objema območje v polmeru 30 kilometrov okrog opuščene černobilske elektrarne, pravijo mu tudi območje smrti. Stoj! Prepovedno območje, piše v ukrajinščini.

ne bi vlamljali. V rokavu reke Pripjat so rjaveli ladje in čolni. Obe cestni bankini sta bili obraščeni z mahom – na levi je bil zlato rumen, na desni vinsko rdeč. Če si se obrnil nazaj, se je barva zamenjala. Očitno se je mah spreminjal v odvisnosti od svetlobe. Posušeni iglavci so še štrleli v zrak, toda listavci so si opomogli, resda so bila nekatera drevesa skrajno nenavadne oblike, bila pa so zelena. Ob poteh so bile table z napisi, ki so zveneli skrajno ironično – varujte naravo, ne odmetavajte smeti ... V bližino centrale nisva smela, vozila sva ob njenem južnem robu in tisto, kar sva videla na koncu poti, je bilo še posebej osupljivo: njive so bile obdelane, iz dimnikov se je ka-

sedem 20. 11. 2015

Izhaja vsak petek ISSN številka: 2463-8064 Letnik I, številka 7, 31. december 2015 IZDAJA: Salomon d. o. o. Ljubljana Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje Davčna št.: SI84996340 Matična: 5542421000 TRR: IBAN SI56 0292 2001 3204 993 www.media24.si DIREKTOR: Gregor Repič NAMESTNIK: Igor Klun DIREKTORICA UREDNIŠTEV: Tanja Škarjot

UREDNIŠTVO: Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče T: (01) 588 04 00 F: (01) 585 88 59 E: urednistvo@tedniksedem.si ODGOVORNA UREDNICA: Simona Furlan LIKOVNI UREDNIK: Tomaž Pilih Likovna podoba: Nenad Bebić, Tomaž Pilih SOUSTVARJALCI ČASOPISA: Jure Aleksič, Tadej Golob, Žiga Kariž, Marjan Kodelja, Izak Košir, Anže Kožuh, Stane Mažgon, Ferdinand

Pregrad, Matevž Šalehar Hamo, Karmen W. Švegl, Mitja Vilar, Marjan Žiberna LEKTORICA: Darinka Lamut OGLASNO TRŽENJE: Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče T: (01) 588 03 70, 588 03 73 F: (01) 585 88 59 E: marketingsedem@media24.si KOLPORTAŽA: Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče T: (01) 588 03 62 F: (01) 585 88 87

COLOR CMYK

Jelko Gros

1,90 € | številka 7 | letnik

Prevc na srečo ni nasedel menedžerjem

j imate GnaSkrKaO ožniku?

Človek, zaradi katerega smo Slovenci spet lahko ponosni na Planico. (str. 25-28) Piše: Tadej Golob

IGRA Z GENI

Za Sedem pišejo tudi:

Izak Košir dr. Polona Gradišek Žiga Kariž Matevž Šalehar Hamo Stane Mažgon Mitja Vilar

Za mlade gre

Nedosegljivi kvadrati Kar 85 odstotkov mladih Slovencev še vedno živi pri starših. (str. 2-3)

Ekskluzivno

Vse je odvisno od Putina Profesor Oleksij Haran o razmerah v Ukrajini

(str. 4-6)

(str. 6-9)

Piše: Anže Kožuh

V PIČLIH 20 LETIH se je pridelava gensko spremenjen Zdaj se je na področju GSO ih rastlin potisočerila. zgodil odobrili prvo gensko spremenjen nov mejnik – v ZDA so novembra za prodajo o žival. Gre za lososa AquAdvant velikosti zraste v letu in age, ki do končne pol namesto v treh letih, kolikor traja naravni proces. Vzpon Kitajske Slovenski dopisnik Uroš Lipušček

“Poskušam poročati tudi o pozitivnih stvareh.”

(str. 10-12)

Černobil

30 let pozneje Domov so prišli umret, pa še kar živijo. (str. 14-16)

Politika Nasveti Moč Ljudje majhnih dejanj Dvoboj Športna vse ali nič P Tehnika P

V Matero na italijanskem jugu ne zaideš mimogrede.

(str. 36-37)

preberite

Četrtek, 5. november 2015

EPSKI DVOBOJ

Ta teden prinašamo

Četrtek, 5. november 2015

Pozitivna Psihologija

Reportaža Najstarejše evropsko mesto

oni strani ograje, pa so pridelke in živino lahko prodajali ...

S ŠTEVCI NA TRŽNICO

V Moskvi so glavne železniške postaje poimenovane po državah, proti katerim vozijo vlaki, najzahodnejši pravijo Beloruski vokzal. Od tam so se valile na tržnice glavnega mesta množice branjevcev, obložene z zelenjavo, ribami, mesom in mesnimi izdelki. Po černobilski nesreči se je zaupanje v beloruske in ukrajinske branjevce seveda podrlo, ljudje so spraševali, od kod je ponujeno, oni seveda niso hoteli povedati. Tako so hodili (vsaj bogatejši in bolj ozaveščeni) na tržnice s priročnimi števci. Neka znanstvenica mi je razlagala, da je najboljši

stran 1

Vaš TedNik Četrtek, 31. 12. 2015

dilo, okrog hiš so postopale domače živali. Tako kot sva midva strmela v ljudi, so tudi oni v naju, saj tamkajšnji promet ni bil ravno gost. Skozi odprto šipo avtomobila sva zvedela, da se ljudje selijo nazaj, še posebej starejši kmetje, ki nimajo šoloobveznih otrok. Raje crknejo doma, kot pa da čakajo na obljubljena stanovanja in delo. Vračati so se začeli že kar dobro leto po nesreči, svoje pridelke in prašiče so skušali prodati zunaj prepovedanega območja, pa so jih »oblasti« zaplenile in zakopale v zemljo. Kmetje, ki so se vračali domov, ni jih bilo na stotine, prej na desetine, so imeli obdelovalno zemljo tik za žičnato ograjo prepovedanega območja. Tisti, ki so kmetovali na

Pravzaprav je precejšnja – černobilsko nesrečo je povzročil tako imenovani človeški dejavnik, nesrečo atomske centrale v Fukušimi pa cunami. V Černobilu so se lotili reševanja posledic brezglavo (atomskega fizika sploh niso imeli), dolge ure sploh niso vedeli, s kakšno radiacijo imajo opravka, ker je bila merilna naprava blokirana, v Fukušimi so ukrepali hitro in profesionalno. V Černobilu so prebivalce začeli evakuirati šele po 36 urah, v Fukušimi takoj. In kar je najpomembneje – fukušimska centrala je spustila v vodo in zrak 10 odstotkov radioaktivnih delcev v primerjavi s černobilskim onesnaženjem!

POT DO SREČE Pozitivna psihologija je mlada veja psihologije, ki se ukvarja s

Četrtek, 5. proučevanjem november 2015 dejavnikov,

ki naše življenje delajo dobro, polno, izpolnjujoče in nam pomagajo uresničevati vse naše potenciale. 41

Goran Janus

Hekerji

Gibanje spreminja svet

Preberite

Graditelj je tip človeka, ki razmišlja drugače, zunaj obstoječih okvirov.

(str. 46) Liquaspiet

Ficipsam dolo officabor Navidezno

audit facea Zabava doluptassint za bližnjo

Sit omniat Nemqui prihodnost Svet ni demporumet aperuptati bil pravi, ustvaril ga je asperio et aut mos quas. računalnik. A je vseeno prelisičil

timistični, zadovoljni, srečni, hvaležni; da bomo znali opazijejo raziskovalci v pozitivni ti tudi lepe stvari okoli nas. Si psihologiji. predstavljate svet, v katerem Ko sem tisti večer razmišljala bi bili ljudje prijazni drug do o dogodku na avtobusu, drugega, se spoštovali, sem cenili se spomnila, da sem dobre lastnosti pri drugih bila na in koncu osnovne šole tudi z veseljem nekoga pohvalili? sama v podobni situaciji. Na Jaz si ga. In že danes (str5) druPiše: Dr. Polona Gradišek si lahko gem koncu LjubljaneLiquaspiet skupaj začnemo prizadevati sem iskala trafiko, da bi kupila za tak svet. Za začetek žeton z majhza avtobus do doma. ozitivna psiho- nimi Ravno prijaznimi dejanji, ki nas sem opravila izpit iz klavirja, logija poskuša nič ne stanejo, a imajo veliko želela sem pohiteti z znanstveni- moč. (str. 47) domov, trafike pa nikjer. Mimoidočo mi raziskavami gospo sem vprašala, odgovarjati na NASMEH, kje lahKI ko kupim žeton. Pa mi vprašanja, kot ZAPOMNIŠ SI GA ga je so: Kaj je sreča? Kako jo kar dala. Bil je rumene Telefonija doseči? barve Katere so pozitivne lastnosti Bil je deževen jesenski dan. kot moja oblekica z rožicami Kolo je počivalo v kolesarnipri ljudeh in kako jih in velikim ovratnikom. razvijaKdo ti? Kako ohranjati optimizem ci, jaz sem se po dolgem času ve, ali je gospa takrat vedela, odpravila po opravkih Piše: Urban spet in zakaj je ta pomemben? Klančnik kako zelo mi je polepšala li planet. Zazto bodo moradan. Foto: NASA mestnim avtobusom. Ko sem kete space shuttle. ImenoKako povečati zadovoljstvo In kako li razviti kar nekaj popolmi izkušnja še zdaj, po na Luno. v vstopala v avtobus, V poročilu NASE spraviti astronavte vala naj bi se SLS in bo službi? Kako stanovih pred tehnologij, toliko noma lah- tudi piše, v zepomaga daletih bo SLS ki ko v orbito ponesla lahkoohranjati red kratkim so menoj naj pomagamljino orbito. Nato fanta, optimizem. 70 ton odpeljala bodo tudi bodo na splošno vpli- opreme, ljudi na Mars in potrebovali pri NASI obja- najbrž mo otrokom, na Mars pa naj bi je tudi poseben pogon, vale našestoraziskovanje veso- z na druge lokacije glonjo poslali kar 130 ton. vili, da je pro- šolca, da bodo razki jih bo v približno sedmih lja invozniku SLS boko v vesolju. morda posredno tudi bo visoka 116,5 metra jekt JourneyTo- razlagala, vijali svoje mesecih pripeljal do Marsa. da na naša življenja. in bo (str. 26) največja raketa, kar jih Mars (Potovanje bosta plačala talente? Obstajata dva načrta: je iz- EKSPERIMENTALNI prvi, Hekerji na Mars) v polnem delalo človeštvo. Poleg dve osebi. klasični bi uporabljal teku, zaORJAŠKE tega POGON RAKETE rain predstavili načrte, bo tudi precej močnejša POZITIVNI ketno gorivo, (str7) plačilo kako Prvo Predvidoma za kar bi bil od SLS bo poganjal naj bi v prihodnosti osvojije šlo skozi,naj bi leta 2018 recimo rakete sistem te- potreben POL Saturn V, ki je kočega tudi orjaški rezerdobili naslednico slavne vodika in tekočega ra- ponesla astronavte pri drugem je ŽIVLJENJA Edvoar, (str. 10) quivendar aut bi Apolla kisika. A naloga SLS bo »le« način potovanja bil takšen zapiskalo: urPsihologija se je v preteklosti zelo drag. bana je bila prazna. Fanta ukvarjala predvsem sta s preOltorum prečevanjem in zdravljenjem se obupano pogledovala, nitežav in motenj, sodobna sta vedela, kaj storiti. Pa sem se oglasila in rekla, Dr. psihologije Polona pozitivna psihologija da bom pa se plačala vozovnico za drugega usmerja na pozitivni Gradišek je priznana pol ži- fanta. Zasvetile so se jima oči, vljenja. Če nekdo uspešno od- oddahnila sta si, strokovnjakinja za ker sta lahpravi neko težavo, namreč še ko nadaljevala pot, področje pozitivne psine pomeni, da je tudi voznik pa zadovo- tudi, saj je bil že čas, da odpeljen in srečen. Zakaj bi hologije. Med drugim ostali lje s postajališča. Meni pa se je na »točki nič«, če pa lahko ljuje napisala prispevek dem pomagamo, da dosežejo na obraz narisal velik nasmeh in tam ostal še dolgo. več kot le »odsotnost o upanju za knjigo The težav«, sem imela priložnost Zato ker da torej zaživijo zadovoljno narediti in majhno dobro stvar, World (str. srečno? zaradi ka46) Book of Hope, tere sem bila še ves dan Znanstvene ugotovitve ki bo izšla jeseni, svodobre iz po- volje. zitivne psihologije nam je znanje in pozitiven lahko Prav občutja, kakršna so opipomagajo, da bomo bolj op- sana v tem pogled na svet bo dogodku, prouču-

preberite

Četrtek, 5. november 2015

VALENTINO

doloEd ROSSI. Potem ko je NASA možgane. qui aut EPSKI DVOBOJ razkrila, da obstaja officabor na Marsu tekoča audit Ficipsam

voda, so vse oči oprte v Um est, simet Rdeči planet. faceaassint kaže, se pri NASI na vso In kot quianihitat. moč pripravljajo, 45 da bi naSit»našega omniat soseda« človek stopil okoli Sit omniat Nemqui leta 2030. Nemqui Oblika

Četrtek, 31.Znate december

videti lepe stvari?

2015

demporumet in udobje demporumet aperuptati aperuptatiSit omniat asperio et aut asperio et Nemqui mos quas. aut mos quas demporumet dolupta. asperio et aut Avtorica mos quas Gibanje

Ta teden preberite

Samo komplicirati ne smeš Dvoboj na vse ali nič

Pozitivni spreminja pogled Equo svet magnatin Equo magnatin

Graditelj je VESOLJSKA TEKMA tip človeka, eostis.

eostis. ki razmišljaSvet ni drugače, zunaj Sit omniat bil pravi, obstoječih ustvaril ga jeNemqui okvirov. računalnik. demporumet A je vseeno aperuptati asperio et aut prelisičil možgane. mos quas. Navidezno vsak (str.z27) teden delila tudi vami.

(str10)

Zabava za bližnjo Oltorum prihodnostUm est, simet quianihitat.

Svet ni bil pravi,

Pred Goranom Janusom Sit omniat je peta zima, v kateri bo ustvaril ga jeNemqui glavni trener slovenske kot računalnik. reprezentance smučarje demporumet skakalceA vodil proti najpogumneje postavljenim je vseeno asperio et aut ciljem. Kaj drugega mu prelisičil izjemni ROSSI. po mos lanski Potem VALENTINO sezoni niti možgane. (str. quas preostane. ko jene NASA 32) razkrila, da obstaja na Marsu tekoča voda, (str. 47) so vse oči oprte v Rdeči planet. In kot kaže, se pri NASI na vso moč pripravljajo, da bi Telefonija na »našega soseda« človek stopil okoli leta 2030. Oblika

Piše: Urban Klančnik

Večkratna uporabnost?

li planet. Za to bodo moraFoto: NASA kete space shuttle. Imenoli razviti kar nekaj popolna Luno. V poročilu NASE spraviti astronavte vala naj bi se SLS in bo noma novih tehnologij, lah- tudi piše, da bo v zeki ko v orbito ponesla SLS lahko mljino orbito. red kratkim so bodo 70 ton odpeljala ljudi Nato bodo tudi na splošno vplina Mars in potrebovali opreme, na Mars pa naj pri NASI obja- vale poseben pogon, bi je tudi na druge na raziskovanje vesolokacije glo- ki jih bo z njo poslali kar 130 ton. vili, da je pro- lja v približno sedmih SLS boko v vesolju. in morda posredno tudi bo visoka 116,5 metra jekt JourneyTo- na mesecih pripeljal do Marsa. in bo naša življenja. največja raketa, kar jih Mars (Potovanje Obstajata dva načrta: je iz- EKSPERIMENTALNI prvi, na Mars) v polnem delalo človeštvo. klasični

teku, ORJAŠKE RAKETE Poleg tega POGON bi uporabljal raVesoljski taksiinsepredstavili bo tudi precej močnejša načrte, kako Predvidoma ketno gorivo, za kar od SLS bo poganjal bi bil je izkazal za tako naj bi leta 2018 recimo naj bi v prihodnosti osvojisistem te- potreben rakete Saturn V, ki je tudi orjaški rezerdobili naslednico slavne kočega vodika in tekočega dragega, da si ga ra- ponesla astronavte voar, vendar bi Apolla kisika. A naloga SLS bo »le« način potovanja bil takšen niti Američani zelo drag. niso mogli več privoščiti.

in udobje

Sit omniat Nemqui demporumet asperio et aut mos quas

ELONU MUSKU, ki je bolj poznan kot vodja podjetja uspeva tudi na področju Tesla, zasebnih poletov v vesolje. V tretjem poizkusu je prvi stopnji rakete Falcon 9 uspelo pristati na ploščadi, kar pomeni, da postaja transportni sistem za večkratno uporabo.

Piše: Marjan Kodelja

(str. 10)

uskovo podjetje ričani “vesolje” odprli zasebnikom, SpaceX je eno iz- nadejajo VESOLJSKI LETALI pa se cenejšega prevoza stranstvo pa v krizo, je med Sovjetski Buran in ameriški zasebnih tovora na šel Buran v ve- muzej, Američani podjetij, ki osva- razplamtel orbito, se je med njimi soljski taksi Space pa so ugotovili, Shuttle sta bila da so taksiji predragi. Danes jajo vesolje ozi- zanimivejši,tržni boj. Kdo bo boljši, prvi vesoljski letali, Nasa čeprav so Sov- razvija cenejši? In spet so se roma vsaj prostor bližje plovila Orion, ki so rakejeti izdelali le prototip, Zemlji, še pojavile ideje s katerim so te za enkratno o večkrat uporabnih zdaleč pa ni edino. Odkar se hoteli kosati z Američani. uporabo, zasebna so Ame- plovilih. Ko padel Berlinski zid, sovjetsko je podjetja pa sisteme, ki jih lahko pro- uporabijo večkrat.

NAROČNINE: Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče T: (01) 588 03 65, 588 03 63 F: (01) 585 88 87 E: narocnine@media24.si Posamezen izvod stane 1,90 €. Naročniki imajo posebne ugodnosti. Naročite se lahko pisno (klasična in elektronska pošta) ali telefonsko. Revijo boste začeli prejemati po prvem plačilu od tekoče številke naprej. Naročnina za tujino se poravnava za eno leto vnaprej in znaša 179 €, z letalsko poštnino pa 202 €. V ceno sta vključena 20 % popust in poštnina.

Za vse druge informacije v zvezi z naročanjem edicije smo na voljo na zgoraj navedenih telefonskih številkah ali elektronski pošti. Naročnina se podaljšuje samodejno do vašega pisnega ali ustnega preklica. Nenaročenih besedil in fotografij ne vračamo. Fotografije: Dreamstime, Profimedia, Reuters. TISK: Salomon d. o. o. Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje Datum: 30. 12. 2015, natisnjeno v 49.000 izvodih.

Reportaža

Foto: Profimedia

Evakuacija Z regratom proti sevanju

je bilo v černobilski katastrofi. nato so iz obojega delali klobase, mešanica pač ni presegla dovoljenih količin radioaktivnih snovi. Se je pa zgodilo, da je severnjakom zmanjkalo njihovega mesa in so naredili klobase iz »černobilskega«, ker pa so nekatere gospodinje, kot že omenjeno, hodile po nakupih s števci, je izbruhnil škandal.

ŽIVALI IMAJO MIR

Koliko je žrtev černobilske katastrofe? Neposrednih smrtnih žrtev je bilo 31, vsi so umrli najkasneje v dveh ali treh tednih zaradi močnega sevanja po eksploziji. Vse druge številke so dvomljive, gibljejo se v razponu od 4000 pa do petih milijonov prizadetih zaradi radiacije. Na kontaminiranih območjih so porasli predvsem rak ščitnice in maligni tumorji, rojevali

jo onesnaženo vodo, pa so v veliko boljši kondiciji kot vrstniki v varovanih rezervatih. Zdi se, da jim onesnaženje ne škodi, še najbolj pa jim koristi, da so se ljudje odselili daleč proč. Elektrarno so dokončno zaprli leta 2000, dvanajst let kasneje pa so začeli graditi nov sarkofag, ki bo tlenje radioaktivne sredice četrtega bloka zadrževal naslednjih sto let.

Foto: Shutterstock

neposrednih smrtnih žrtev

so se deformirani otroci, tudi levkemije je bilo več, koliko, se ne ve. Nuklearni lobiji so poskrbeli, da številke niso prišle v javnost, pravijo poznavalci. Danes v resnici ne vemo, kako škodljivi so majhni odmerki sevanja in kakšne bodo posledice v nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti. V Sloveniji smo na počitnicah in rehabilitaciji gostili kar precej bolnih ukrajinskih in beloruskih otrok. Živali, ki se pasejo po černobilskih travnikih in gozdovih, vsekakor ne kažejo, da bi jim kaj manjkalo, nasprotno, veliko več jih je kot pred jedrsko nesrečo. Srne, losi, divji prašiči in predvsem volkovi živijo na zastrupljeni zemlji, jedo radioaktivno travo ali druge kontaminirane živali in pije-

Priročni merilnik radioaktivnega sevanja je postal v Ukrajini, Belorusiji in evropskem delu Rusije nujen – z njim so hodili na tržnice, v mlekarne, mesnice, pa tudi na vrtove in travnike, kjer so nabirali zelenjavo. Pred petimi leti so v Kijevu postavili spomenik gasilcem, ki so bili med reševanjem po eksploziji opremljeni precej slabše od tega v bronu. Foto: Shutterstock

V Ukrajini se razvija »jedrski turizem«, saj si številni tujci želijo ogledati razdejanje v Černobilu. Se ne bojijo sevanja? Niti ne, nevaren je bil prvi val po eksploziji, v mesecih, ko so reševali četrti blok elektrarne. Sta pa zastrupljeni zemlja in voda, kar pa vsaj za zdaj očitno ne škodi niti živalim niti ljudem, ki so se preselili nazaj na prepovedano območje.

Foto: Reuters

števec njena ščitnica, ki kar podivja, če je v bližini kontaminiranih živil. Dokler ni Sovjetska zveza razpadla, so zadevo reševali tako, da so, recimo, meso iz bližine elektrarne izvažali na sever, kjer je bilo neoporečno,

Med reševalci, imenovali so jih likvidatorji, ki so brez opreme sanirali elektrarno takoj po nesreči, je bil tudi nekdanji politični zapornik z dolgoletno kaznijo, te so oblasti ljubeznivo pošiljale v rudnike urana, kjer so prav tako brez zaščite kopali rudo. Po dveh letih so bili mnogi brez zob in las, le Oleg se je dobro držal do konca kazni. Skrivnost? Ena od vaških deklet se je zaljubila vanj in mu nosila čudežni čaj, ki je iz telesa odplavil težke kovine. S takšnim čajem so si pomagali vsi vaščani (večina je bila v rudniku zaposlena), saj so izkopano rudo skladiščili kar na prostem in tudi ceste so posipavali z njo. Skrivnost? Oleg je pil čaj iz regratovih korenin, ki preprečuje nalaganje strupov v telesu, zeliščarji pa so pojasnili, da mora regrat rasti na kontaminiranem območju, da potem zares pomaga. Oleg, ki se je s svojo rešiteljico oženil, si je ves čas reševanja kuhal čaj iz černobilskega regrata. Zgodba je bila objavljena v Izvestjah. V reševanju je sodelovalo 650.000 likvidatorjev, ker pa so se razpršili po vsej Sovjetski zvezi, ni podatkov, kako so končali.

Nasveti

Ta teden preberite

Četrtek, 31. december 2015

SILVESTRSKO OMIZJE

Bodite popolni gostitelj

Zmote o ...

Anksioznost Izogibanje ogrožajočim situacijam ni rešitev. (str. 20)

Prehrana

Povej mi, kaj ješ ... Vnetne bolezni povzroča tudi hrana. (str. 20-21)

Foto: Andrej Križ

Artičoke

ZA DOBRO RAZPOLOŽENJE v najdaljši noči poskrbite tudi s prikupnimi malenkostmi oziroma pozornostmi, ki jih bodo vaši gostje zagotovo sprejeli z nasmeškom. (str. 24)

Imejte jih v kuhinji in lekarni Sinonim za sredozemsko dobroto (str. 22-23)

Nasveti

vaja dela mojstra

PIše:

Dr. Polona Gradišek,

strokovnjakinja za področje pozitivne psihologije

O hvaležnosti

STE PREIZKUSILI preprosto pozitivno psihološko vajo, o kateri sem pisala prejšnji teden?

aj spomnim: vsak večer pred spanjem razmislimo o tem, kaj se nam je lepega zgodilo v dnevu, ki se izteka. Zapišemo tri stvari, za katere smo hvaležni. Ta preprosta vaja ljudem pomaga, da občutijo več sreče in manj depresivnih občutkov še šest mesecev po tem, ko so si vsak dan zapisovali tri pozitivne stvari, ki so se jim zgodile. Mladi odrasli, ki so sodelovali v takšnem eksperimentu, so bili potem bolj pozorni, navdušeni, odločni in energični v primerjavi z vrstniki, ki so vsak dan razmišljali o negativnih dogodkih. V enem od eksperimentov pa so sodelujoči tedensko vodili t. i. dnevnik hvaležnosti. Poročali so o manjšem številu bolezenskih simptomov, svoje življenje so doživljali kot dobro in bili so optimistični o prihodnjih tednih. Res preprosta vaja, ki nam lahko prinese pomembne pozitivne učinke. Tudi za poglabljanje partnerskega odnosa jo lahko uporabimo: vsak večer se s partnerjem pogovorimo o tem, kaj lepega se nam je zgodilo v dnevu, in se veselimo drug z drugim. Kakor je večer primeren čas za razmislek o preteklem dnevu, tako je tudi konec koledarskega leta primeren čas, da razmislimo o iztekajočem se letu. Kaj smo v tem letu dosegli? Za kaj smo hvaležni?

mo. Hvaležnost se kaže tudi kot osebnostna lastnost, in sicer kot trajajoča hvaležnost, ki vzdrži v različnih situacijah in času. Zanimiva je ugotovitev, da so ljudje, ki so bolj hvaležni, tudi bolj zadovoljni s svojim življenjem v primerjavi s tistimi, ki so manj hvaležni. Že klasični avtorji, ki so pisali o dobrem življenju, so poudarjali pomen razvijanja in izražanja hvaležnosti za zdravje in vitalnost ljudi in družbe. Ko smo ravno pri zdravju: novejše raziskave kažejo, da doživljanje hvaležnosti dejansko vpliva tudi na fiziološko funkcioniranje in fizično zdravje, saj prihaja do pomembnih sprememb v kardiovaskularnem in imunskem delovanju.

Vsak dan poskusite reči hvala vsaj enkrat več kot prejšnji dan.

POMEMBNA ZA ZDRAVJE IN VITALNOST

Hvaležnost je pomembna vrlina, preučevana v pozitivni psihologiji. Ločimo osebno in nadosebno hvaležnost. Prva je usmerjena k osebi, ki nam je omogočila neko korist ali preprosto zato, ker je. Nadosebno hvaležnost pa občutimo do boga oziroma neke višje sile, v katero verjame-

Če se bomo torej s hvaležnostjo ozrli na iztekajoče se leto in premislili, za kaj vse smo lahko hvaležni, nas bo to razmišljanje napolnilo s pozitivnimi čustvi. Prav je, da se na vsake toliko časa ustavimo in se spomnimo lepih stvari. S tem si tudi pomagamo vzdrževati razmerje med pozitivnimi in negativnimi čustvi ali dogodki, ki naj bi bilo za zadovoljujoče življenje 3 : 1. Če bi radi povečali svojo hvaležnost, lahko začnete preprosto s tem, da štejete, kolikokrat v dnevu se komu zahvalite – kolikokrat rečete hvala. In vsak dan poskusite reči hvala vsaj enkrat več kot prejšnji dan. Drage bralke in bralci, v letu 2016 vam želim obilo pozitivnih čustev, sreče in zadovoljstva, upanja in optimizma, toplih medosebnih odnosov ter poguma za spoprijemanje z vsakodnevnimi izzivi. Srečno!

Znate prisluhniti svojemu telesu?

VSE RAVNI našega življenja, duhovna, mentalna, čustvena in fizična, so med seboj povezane.

aše življenjske izkušnje so tako globoko vtisnjene v vse dele našega bitja. Slej ko prej ti zapisi o našem načinu življenja iz skrivnih globin privrejo na površje in postanejo vidni. Pozornemu opazovalcu ne morejo uiti fizični dokazi, ki odkrivajo, kako človek živi, čuti in deluje. Če si želimo videti in vedeti, nam telo lahko omogoči, da ozavestimo svoje blokade in prepreke, ter nam pomaga odkriti tudi rešitve.

UM NI VEDNO NAŠ ZAVEZNIK

Od trenutka, ko so ljudje začeli smisel življenja iskati zu-

naj sebe, pa se ta pretanjena povezava krha. Človek je postal racionalno bitje in svojo eksistenco razdelil na tri dele – telo, um in dušo, s katerimi se obnaša, kot da niso povezani. Po navadi prevladuje um, ki nas tako zaposluje, da pogosto preslišimo prošnje svojega telesa. Po drugi strani pa, kadar pride do neke težave ali bolezni, se po navadi osredotočimo samo na simptome in njihovo fizično odpravljanje. Pri tem velikokrat pozabimo na vzrok bolezni in vlogo življenjskega sloga pri njenem nastanku. Zanemarimo tudi vpliv zakoreninjenih prepričanj in neizraženih čustev, ki s fizičnimi znaki poskušajo opozoriti nase. Ne glede na to, kako močno smo zamižali ob

negativni izkušnji, se nam je ta vtisnila globoko v celice, od koder bo tako ali drugače ob nekem sprožilcu prišla na plan. Naravno je, da se ob vsakem dotiku pokaže z bolečino, vendar jo je pametneje ozavestiti in za vedno pomesti z njo kot pa se delati, da sploh ne obstaja, in tvegati, da se preobrazi v bolezen.

OZDRAVITEV Z OSEBNIM RAZVOJEM

Zanimivo je, da še nikoli v zgodovini nismo imeli dostopa do toliko informacij, a jih hkrati tako redko uporabljamo. Pri tem se bolj kot nase oziramo na družbo in pazimo, da ne bi tvegali nesprejemanja in izključevanja. Vzrok

Nasveti

četrtek, 31. 12. 2015

Modna zgodovina

Blokirana energija v telesu blokira tudi naše življenje.

Stoletje čipk

ZDAJ CELO PRINCESE nosijo kavbojke ali preproste konfekcijske obleke, zato si težko predstavljamo, da so imela nekoč oblačila čisto drugačen pomen.

nekem smislu preveč rigidni. Bolečine v spodnjem delu hrbtenice so lahko posledica neke travmatične izkušnje iz otroštva. Srčne bolečine niso le pesniški okras nesrečne ljubezni, dejansko so lahko povezane z izgubo partnerja. Bolečine v mišicah naj bi nakazovale na nepredelane občutke krivde. Težave s kožo so lahko posledica mnogih dejavnikov, v čustvenem smislu pa so lahko povezane z občutkom, da nismo vredni. Probleme s tetivami imajo

Piše: Maja Poljšak, modna oblikovalka in akademska slikarka, za povrh tudi kuham

Foto: Profimedia

za stagnacijo je med drugim tudi to, da smo v tem hitrem svetu navajeni vse dobiti na hitro in iščemo tudi takšne rešitve, pri tem pa se premalo zavedamo, da čudežne spremembe ne gre pričakovati v enem dnevu, če smo pred tem desetletja živeli v neravnovesju. Ko si želimo zares zaživeti v miru in skladno s seboj in svetom, moramo začeti po korakih. Se lotiti vzorcev, ki nam povzročajo preglavice. Ozavestiti negativne izkušnje in potlačena čustva, jih predelati in razviti hvaležnost do njih kot do n a j d ra g o cenejših lekcij. Seved a s e

reševanja na psihični ravni lahko lotimo, šele ko dobro poznamo izvore svojih bolečin. Kaj pa, če so močno zakoreninjene in niti ne vemo, kje točno leži jedro problema?

NAUČIMO SE JEZIK TELESA

Dejstvo je, da blokirana energija v telesu blokira tudi naše življenje. Če želimo odkriti, kaj nam povzroča težave, moramo najprej določiti točno mesto blokade. Intuitivno raziščimo, v katerem delu telesa so skriti omejujoči življenjski vzorci ali težke izkušnje. Zavedajmo se, da so mnogi telesni simptomi odraz naših napak, in ne zunanjih okoliščin. Recimo, ponavljajoči se kašelj ni vedno simptom prehlada, lahko je tudi dokaz, da bi želeli nekaj povedati, a nimamo poguma ali dovolj moči. Na težave s ko mu n i k a c i jo opozarjajo tudi druge blokade na področju pete čakre, recimo bolezni ščitne žleze. Te so lahko posledica nekega ponižanja oz. občutka, da nikoli v življenju ne smemo česa narediti po svoje. Morda nismo iskreni do sebe ali drugih. Hrbtenica predstavlja oporo in težave na tem delu lahko izhajajo iz občutkov, da nas v življenju nekaj ne podpira ali pa da smo v

pogosto osebe, ki niso dovolj fleksibilne. Z bolečino v kolenu se lahko oglaša neizražena jeza, trma ali prevelika aroganca. Pogosti zlomi ali drugi problemi s kostmi pa lahko kažejo na nabiranje zamer. Ženske s težavami z maternico ali jajčniki velikokrat v mladosti niso mogle ali znale izraziti svoje ženstvenosti.

IZBERIMO SVOJO TEHNIKO SPROŠČANJA

Strokovnjaki priporočajo, da se na fizični ravni blokad lotimo z različnimi tehnikami – meditacijo, dihanjem, avtogenim treningom, jogo, taj čijem, šiacu masažo, pravilnim spanjem ipd., torej z metodami, ki upoštevajo pretok vitalne energije v našem telesu in nas s treningom vračajo v ravnovesje. Seveda pod pogojem, da jih izvajamo vsaj štirikrat na teden, vsaj na začetku pa vsak dan ob istem času, da se telo nanje navadi in jih v celoti osvoji. Saj se vsi spomnimo, kako težko se je bilo naučiti brati, pa to sedaj počnemo tako nagonsko, da niti ne pomislimo na kakršen koli trud. To pravilo velja za vse stvari, torej vaja dela mojstra. Ko začutimo potrebo po svoji tehniki sproščanja, nam je uspelo! (ak)

Srčne bolečine niso le pesniški okras nesrečne ljubezni, dejansko so lahko povezane z izgubo partnerja.

judje so z oblačili in vso svojo zunanjostjo kazali, kako pomembni in bogati so, zato so bile njihove obleke čim razkošneje okrašene in del tega razkošja so bile kar nekaj stoletij tudi dragocene ročno izdelane čipke.

KJE IN KDAJ SO ČIPKE NASTALE

Čipke so lahko izdelane z iglo, s kvačko ali kleklji, do 19. stoletja so jih izdelovali iz tanke lanene preje, šele kasneje tudi iz bombažne, v Španiji pa so jih že v 16. stoletju izdelovali iz srebrne in zlate žice. Šivane čipke so nastale v prvi polovici 16. stoletja v Benetkah, klekljane pa skoraj istočasno v Flandriji. V 19. stoletju sta bila po klekljanih čipkah znana francoska kraja Chantilly in Valenciennes, po šivanih pa Alencon in Argentan. Pomembno čipkarsko središče so bile še vedno tudi Benetke, kjer so leta 1542 natisnili prvo knjigo vzorcev za izdelavo čipk in vezenin, ki so jo kmalu ponatisnili še v Antwerpnu in Parizu.

OKRAS ŽENSKIH IN MOŠKIH OBLAČIL

Sprva so čipke smeli nositi le cerkveni dostojanstveniki in kralji, še posebno znane ljubiteljice čipk so bile angleška kraljica Elizabeta I., škotska kraljica Marija Stuart in Katarina Medičejska, žena francoskega kralja Henrika II. V tistih časih je moda nastajala predvsem na dvorih, nekateri kroji ali deli oblačil so dobili ime po tistih, ki so jih prvi nosili, in tako še vedno poznamo visoko dvignjen čipkast ovratnik Marije Stuart, z ogrodjem iz tanke žice. V 16. stoletju se je skoraj vsa Evropa ravnala po španski modi, v prvi polovici 17. stoletja, v času tridesetletne vojne, se je

Ko se je v času tridesetletne vojne moda spremenila, je bilo to še posebno opazno pri ovratnikih, ki niso bili več nabrani, ampak položeni in bogato obrobljeni s čipko.

to prvič spremenilo, mode ni narekovala nobena evropska kraljeva hiša, temveč bogato nizozemsko meščanstvo. To se je uprlo strogi španski modi s togimi oblačili večinoma črne barve, ki so omejevala gibanje, in tako so moške srajce in jopiči postali ohlapnejši in udobnejši, hlače daljše, čevlje so zamenjali široki škornji z navzdol zavihanim zgornjim robom. Čipke so imele prav v tem času v vsej modni zgodovini najpomembnejšo vlogo tako pri ženskih kakor pri moških oblačilih. Bile so bogat okras velikih ovratnikov, ki so bili najprej v obliki mlinskega kamna in od leta 1620 naprej položeni. Z njimi so bili obrobljeni veliki okrasni robci, manšete na rokavih in celo spodnji rob dolgih moških spodnjih hlač, ki se je naslanjal na zavihane škornje.

OMEJITVE IN PREPOVEDI

Vse od začetka, ko so se v 16. stoletju čipke pojavile in so jih hoteli cerkveni dostojanstveniki in kralji imeti le zase, so ti postavljali pravila, omejitve in zakone, ki so določali, kdo sme čipke nositi, in celo prepovedovali izvoz čipk v druge države. To seveda ni bilo preveč modro, saj je izdelovanje čipk zaposlovalo veliko ljudi in je bilo za nekatere države zelo donosno. Kasneje se je vmešala še protestantska cerkev, ki je obsojala bogato okrašena oblačila in od svojih vernikov zahtevala skromnost. Kljub vsemu pa so v 17. stoletju z razvojem mest in bogatega meščanstva čipke postale tako razširjene in priljubljene, da so jih na veliko nosili moški in ženske, in zato se to stoletje upravičeno imenuje stoletje čipk.

Skoraj sto let je trajala moda nabranih ovratnikov, ki so bili sprva manjši, nazadnje pa tako veliki, da se jih je prijelo ime mlinski kamen. Nosili so jih ženske in moški in le najbogatejši so si lahko privoščili takšne, obrobljene s finimi čipkami..

Nasveti

Prehrana

Zmote o ...

Povej mi, kaj ješ ...

Beg ni rešitev ANKSIOZNOST je evolucijski varnostni mehanizem odziva na nevarnost.

ečine teh nevarnosti v sodobnem svetu ni več, spopadamo pa se z drugimi skrbmi, ki sprožajo isti varnostni mehanizem obrambe. Ko naše življenje začnejo greniti panični napadi, razne fobije ali druge vrste anksioznosti, bi naredili vse, da bi se vrnili v ustaljen ritem življenja. Splet je poln hitrih nasvetov, kako si pomagati, vendar ali znate ločiti dejstva od zmot?

ANKSIOZNI LJUDJE NAJ SE IZOGIBAJO STRESU

kšno obliko depresije, ki vsekakor zahteva zdravljenje.

NIHČE VAM NE MORE POMAGATI MED PANIČNIM NAPADOM

Ko nekdo doživlja panični napad, lahko veliko pomagajo bližnji, že s tem, da ga spodbujajo, da se osredotoči na »tukaj in zdaj« in na globoko preponsko dihanje. Pomaga tudi, če ga pripravijo, da opisuje podrobnosti njemu ljube situacije. Absurdno bi bilo nekoga, ki trpi za anksioznostjo, označiti za iracionalnega in se do njega obnašati grobo. (ak)

V ZADNJIH LETIH se tudi pri nas povečuje število različnih vnetnih bolezni. Kriva je (tudi) napačna hrana.

Izogibanje ogrožajočim situacijam in potlačitev neugodnih občutkov, še bolj utrdi anksioznost.

Nihče se ne more povsem izogniti stresu in nepredvidljivim situacijam v življenju, poleg tega pa obravnavanje sebe kot krhkega bitja še poveča občutek brezizhodnosti. Če razvijete navado izogibanja ogrožajočim situacijam in potlačitve neugodnih občutkov, to še utrdi anksioznost. Učinkovito zdravljenje bi zahtevalo skrbno, postopno in varno izpostavljanje viru strahu oz. vznemirjenja, da se oseba nauči, kako se spoprijeti s specifičnimi sprožilci.

o so tegobe, kot so gastritis, artritis, dermatitis, miokarditis, in njihove simptome – alergije, bolečine, ekcemi, luskavica, astma in podobno. Gre za lokalne reakcije na infekcijo ali poškodbo v tkivu, ki jih poslabša vnos napačne hrane, s čimer povečamo tudi tveganje, da se vnetje spremeni v kronično. Nekatera hrana velja za inflamatorno, torej tisto, ki pospešuje vnetja, druga pa ravno nasprotno. A da bi si pojasnili pojme in dobili širši pogled na dogajanje, moramo vedeti, kako proces vnetja v organizmu deluje.

OB PANIČNEM NAPADU LAHKO IZGUBITE NADZOR ALI OMEDLITE

Omedlevica se po navadi zgodi ob močnem upadu krvnega tlaka, vendar ta ne upade ob paničnem napadu. Ravno nasprotno, navadno se poveča srčni utrip in zviša krvni tlak. Čeprav je doživljanje ob paničnem napadu strašljivo, strah pred njim še poslabša položaj. Ko spoznate, da se vam med takim napadom ne bo zgodilo nič hujšega, ste že bližje rešitvi.

OBRAMBNI PROCES ORGANIZMA

HRANA SE JE SPREMENILA

Namesto da bi bila vnetja le obrambni mehanizem, kadar je to treba, ima čedalje več ljudi ves čas vnetje. Poglejmo, zakaj. Po definicijah je največ omege-6 v rastlinskih oljih, margarini, majonezi in žitu, največ omege-3 pa v polnomastnih mlečnih izdelkih, jajcih, ribah, mesu in lanu. Če bi bilo to preprosto, bi priporočali, da pojejte enako količino prvih in drugih, pa boste zdravi. A je v praksi žal drugače. Meso, jajca in mleko živali, ki so se pred stotimi leti

skoraj vsak industrijsko predelan izdelek, »inflamatorna« hrana močno prevladuje na jedilniku.

RES VEMO, KAJ JE ZDRAVO?

Za zmanjšanje škode nam izrazito ne morejo pomagati niti ribe, saj čedalje teže dobimo takšne, ki so neoporečne. Razlika med gojenimi in divjimi ribami ni toliko v količini omege-3, temveč omege-6. Na 100 g divje postrvi bomo v telo povprečno vnesli 239 mg omege-6, medtem ko jih bomo pri enaki količini gojene postrvi dobili kar 710 mg. Če bi upoštevali priporočila strokovnjakov in na dan vnesli v organizem okoli 2–3 g omege-3 in 4–6 g omege-6, bi razmerje še bilo v ravnotežju, zato moramo resno premisliti o naslednjih podatkih. V 100 g belega kruha se skriva 1,3 g omege-6 in samo 0,1 g omege-3. Enaka količina ovsenih kosmičev vsebuje 2,6 g omege-6 in samo 0,1 g omege-3. Orehi presenetljivo

Razlog za vnetne procese je neravnotežje med nenasičenimi maščobnimi kislinami omega-3 in omega-6.

MALO ALKOHOLA ALI ZVITEK MARIHUANE POMAGA

Vsako samozdravljenje z opojnimi snovmi je zgolj druga oblika izogibanja motnji, namesto da bi jo zdravili, hkrati pa ustvarja še odvisnost od opojne snovi. Med anksioznimi ljudmi je tudi več kadilcev, ki si na dolgi rok povečajo tveganje za razvoj resnih bolezni.

Foto: Profimedia

ANKSIOZNA MOTNJA BO MINILA SAMA OD SEBE, TREBA SE JE ZGOLJ SPROSTITI

To se zgodi zelo redko. Tisti ljudje, ki so ob motnji še sposobni dovolj normalno živeti, zelo dolgo odlašajo z iskanjem pomoči, upajoč, da bo minilo. V resnici pa se motnja lahko tudi poslabša ali je povezana še s ka-

Vnetje je naravni obrambni proces organizma, katerega namen je odstraniti dražečo snov in obnoviti prizadeto tkivo. To se zgodi v dveh korakih – organizem pošlje informacijo belim krvničkam, da bi na problematičnem področju začele protivnetni proces. Da bi se spodbudila proizvodnja belih krvničk, maščobne kisline tipa omega-6 povečajo vnetje. Po vnetni reakciji, ki je nujna in neizogibna, prideta na vrsto lokalizacija in umirjanje vnetja, da bi se tkivo obnovilo in pozdravilo. V tem koraku vstopijo maščobne kisline tipa omega-3, ki spodbudijo zmanjšanje vnetnega procesa in celjenje. Njuno idealno razmerje bi moralo biti približno 1:1, da bi vnetni-protivnetni

sistem bil v ravnotežju. Zaradi današnjega načina prehranjevanja pa se to razmerje navadno giblje med alarmantnih 14:1 do 30:1 v prid inflamatornih maščobnih kislin omega-6.

pasle na travi, je res vsebovalo precejšnjo količino omege-3 in zelo malo omege-6. Zdaj je razmerje obrnjeno, saj jedo te živali koruzo in sojo, polno omege-6, kar z mesnimi in mlečnimi izdelki dobimo tudi ljudje. Zaradi tega in povečane uporabe žit in rastlinskih olj, ki jih vsebuje že

Nasveti

četrtek, 31. 12. 2015

Jed z zgodbo

Savarin

OKUSI SVETA V tej rubriki razkrivamo izvor, zanimivosti in posebnosti različnih jedi, ki so ime dobile po znanih kuharjih ali drugih osebnostih in po krajih, pokrajinah ali deželah njihovega izvora.

sladkim sirupom napojen, z alkoholom odišavljen in s sadjem obložen rahel venčni kolač so izumili pariški slaščičarji, bratje Julien, ime pa mu je dal francoski odvetnik, politik in gastronom Jean Anthelme Brillat-Savarin.

Foto: Profimedia

POVEJ MI, KAJ JEŠ, IN POVEM TI, KDO SI

PREHRANSKI DODATKI

Na drugi strani imamo na primer laneno seme, katerega 100 g vsebuje »samo« 5,9 g omege-6 nasproti visoki vre-

Največ omege-3 dobimo iz kakovostnega ribjega olja. dnosti (22,8 g) omege-3. Ampak tudi z njim ne gre pretiravati, saj zvišuje estrogensko aktivnost, zato ni za ljudi, ki jim visoke vrednosti estrogena že tako povzročajo hormonske težave.

ODLIČEN PRAZNIČNI KOLAČ

Predhodnik savarina je baba ali babka, kar pomeni babica, majhen, v visokih modelčkih pečen kvašeni kolač z rozinami, podoben šarklju, ki so ga najprej poznali na Poljskem in med poljskimi izseljenci po vsem svetu. Ker je bil kolač precej suh, so ga v Franciji kasneje prepojili z rumom ali s kakšnim likerjem in postregli s stepeno smetano, in tako je sladica dobila ime baba au rhum (babica z rumom). Nasprotno od babe je savarin vedno v obliki venca. Testo pripravimo enako, le brez rozin, pečen kolač nato z iglo na gosto prepikamo in napojimo s sladkim sirupom, ki ga odišavimo z limonovo ali s pomarančno lupinico in z alkoholom. Nazadnje kolač obložimo še s svežim, lahko tudi z vloženim ali s kandiranim sadjem. (mp)

Edino, kar nam še ostane, je, da posežemo po prehranskih dodatkih – največ omege-3 dobimo iz kakovostnega ribjega olja, nekaj pa tudi iz svetlinovega olja ter chia in konopljinih semen. Ne pozabimo, maščobe omega-3 nas ne bodo le varovale pred vnetji, temveč tudi okrepile srce in ožilje, spodbudile delovanje možganov in oči ter zmanjšale depresijo. (ak)

Foto: dreamstime

vsebujejo kar 33 g omege-6 na 100 g in 2 g omege-3. Si predstavljate, kaj se zgodi, kadar za zajtrk pojemo skledo ovsenih kosmičev, za malico orehe, pri večerji pa ne moremo brez nekaj kosov kruha?

Jean Anthelme Brillat-Savarin (1755–1826), pravnik in politik, je v našem času veliko bolj znan kot ljubitelj dobre kuhinje. Poleg več knjig o pravu in politični ekonomiji je napisal tudi knjigo Fiziologija okusa, ki je prvič izšla le dva meseca pred njegovo smrtjo. Ena njegovih znamenitih izjav – poleg tiste: povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si – je še: tisti, ki gosti prijatelje in ne sodeluje pri pripravi hrane zanje, si prijateljev ne zasluži. Zanimivo je, da velja za očeta diete z manjšo vsebnostjo ogljikovih hidratov, saj je bil prepričan, da sta sladkor in bela moka glavna krivca za debelost. Kljub temu je izumil poseben

sladki sirup in recept zanj zaupal bratom Juliene, ki so imeli slaščičarno v Parizu. Ti so s tem sirupom napojili rahel venčni kolač in ga v zahvalo poimenovali savarin.

Nasveti

KASTROLA ROKENROLA

Skok v novo leto T o je eden bolj blesavih pregovorov, kar jih poznam. Po tej logiki bi tri četrt ali več ljudi vse leto mačkasto žulilo sarmo. Že sarma je hecen običaj. Zakaj bi človek novo poglavje začel z odstavkom starega? No, ne poznam človeka, ki bi prvega v letu svaljkal in sestavljal sarme. To se naredi kak dan prej, ker so pogrete boljše, v tem primeru lani. Torej, leto začnemo z ostanki lanskega. Že v tej točki zapiramo vrata optimizmu novoletne zaobljube, in to je nekako tako, kot bi se dekletu že vnaprej opravičil, da sem v postelji prekratek, pretanek in prehiter. Narobe! Novoletna zaobljuba potrebuje veter samozavesti, burjo optimizma, vzgornjik sreče, in še najnujnejše, potrebuje najboljše mogoče svetlobne razmere, da bo zadeva vzklila, zabrstela in vzcvetela, vsaj do zadnjega marca, ko pride prvo pomladno sonce. Do takrat je treba stisniti zobe in sivino puste pokrajine prepleskati z imaginarnimi mavricami optimizma. Štart! Bil sem neizprosen. Ne bom več pil, kadil in preklinjal. Jebemti, zadnja sploh ni tako preprosta, sploh po tem, ko ti po nesreči v glažek rujnega iz rok odleti cigaretni ogorek. Ampak kar sem rekel, sem rekel. Do pomladi bom kot nov, poletna plaža pa se bo posušila od zavisti, ko bom slekel srajco in ji pokazal šestorček, ki za zdaj nastopa v zimskem maščobnem modelu, ki svetu sporoča, da bo Hamo skotil mladiča. Na teveju je novoletna turneja in misli mi bežijo v lansko zimo. Se spomnite, ko je na neki tekmi Tepeš preskočil Prevca in revež je zaradi tega ostal brez zmage v končnem seštevku? Spomnim se, da so Tepeša skoraj križali. Ta naj bi namreč manipuliral in kalkuliral, in vse to med tem, ko je bil v zraku. Ko gledam našo in tujo skakalno alfa perjad, si težko predstavljam, da lahko tam kakor koli manipulirajo.

BITI JURIJ TEPEŠ ...

V hecu si zamislite, da ste Jurij Tepeš in sedite tam nekje visoko na zaletišču. Stric s čepico vam da znak, potem se spustite po zaletišču. Medtem si ogledujete publiko in iščete kolege in znance. Ob zaletišču zagledate tudi prijatelja iz sosednjega moštva in mu pomežiknete. Sponzor na njegovem kombinezonu vas spomni, da se vam je med vašo odsotnostjo pomarančni sok, ki ste ga pozabili pospraviti v hladilnik, verjetno skisal, zato vas bo stanovanje ob povratku domov kljub verjetno uspešnemu nastopu

Kar bomo počeli prvi dan leta, naj bi počeli vse leto.

PIše: Matevž Šalehar Hamo, samotni jezdec metafore in brat od unga na radiu pozdravilo s kislim nasmeškom. Počasi se približujete odskočišču in smrečice vas že božajo po obilnih genitalijah. Ne pozabimo, da ob tovrstnih podvigih lahko utemeljeno domnevamo, da imate velika jajca. To vas zavede in začnete razmišljati o anekdoti, ki vam jo je na nudistični plaži pripovedoval vaš dedek. Tudi on je imel velika jajca, pa čeprav iz popolnoma drugih razlogov … Odrinete in kar naenkrat se pred vami odpre popolnoma

Do pomladi bom kot nov, poletna plaža pa se bo posušila od zavisti. nov svet. Navijači vzklikajo vaše ime in želite si, da je tam doli tudi sošolka Maja iz srednje šole, ki vas je takrat tako nesramno odjebala, in to še preden ste jo prosili za ples. Če je danes tukaj, si mislite, bi najbrž takoj odpela modrc in jih pokazala, saj so vsi prišli gledat vas, in tisti večer bi se na teh temeljih odvil popolnoma drugače. Ampak zdaj letite in ste zbrani. Opazite, da je nekdo, ki ima enak avto kot vaš oče, zaparkiral švicarsko reprezentanco, kar vas za trenutek spravi v smeh. Potem zagledate Mirana, ki vas spodaj že čaka s toplo bundo, in se raznežite. In potem le pride tisti trenutek, ko začnete kalkulirati. Hm, kje sem zdaj, pogledate v tla in pribli-

žno ocenite, da je pod vami razmazana ledena podlaga, ki ne dovoljuje preveč napak pri doskoku. Ker ste še daleč nad tlemi, še malo pokukate med gledalce in Maja je res tam. Zanima vas, ali se tudi nam zdi, da se je malo postarala, in čigavi so mulci, ki držijo transparent, na katerem piše: »Oči, zmagaj.« Ker se je ples končal brez plesa z vami, verjetno niso vaši, ampak za koga potem pamži navijajo? Pa menda ni bil Pero, on pa je plesal z njo? Prasec, si rečete in avtomatsko se vaša letalna površina še nekoliko poveča. Vzgornjik nima težav z vašo težo in zajadrate na jadrih ljubosumja, ki vas ponesejo v daljavo, ki je Peter ne bo mogel preseči. Čas je za izvrsten telemark in tega tudi naredite, ker vas ne bo nihče jebal, še najmanj pa Peter Prevc. »Izvrsten nastop Jurija Tepeša,« se zasliši iz zvočnikov, vi pa snamete smuči in se za vse nas na kavču nasmehnete v kamero. In mi natančno vemo, kaj ste ves čas razmišljali. Zadovoljno odkorakate do stopničk, ko si še enkrat od bliže ogledate Majo in mulce. Ker to ni Maja in tudi otroka nosita napis v vam neznanem jeziku, vam kaj hitro postane jasno, da ste se zakalkulirali. Ker ste zajebali frenda, si ob stopničkah prižgete čik, odprete pločevinko piva in zakolnete: »Ma naj gre vse v p…, jebeš tako zmago.« Zmaga.

PET ZAKONOV ZA NA KON'C

Prvi in drugi zakon komentiranja. Televizija doda pet kilogramov slehernemu na zaslonu in odvzame tri četrt strmine vsakemu klancu. Tretji zakon komentiranja. Če kamera sledi premikajoči se objekt, slika očem sporoča počasnejše gibanje, kot če kamera ne sledi objektu, objekt pa se premika. Četrti zakon komentiranja. Če vse tri zakone ulomite s količino pojedene sarme in množite z verodostojnostjo novoletne zaobljube, boste dobili količnik, ki vas kvalificira kot relevantnega, ali pač ne, športnega komentatorja. Peti zakon komentiranja. Kadar se pogovarjamo o nekaj metrih razlike kot o lanskem snegu, je vedno vredno vzeti mamin šiviljski meter in v dnevni sobi, brez smuči, odriniti z mesta. Informacija o dolžini skoka bo še zanesljivejša, če boste to storili na zaledenelem stopnišču. Če ste skok preživeli brez zloma, ste do neke mere kvalificirani za komentiranje smučarskih skokov. Za domovino z rokenrolom naprej!

ARTIČOKE

Imejte jih v kuhinji in lekarni VSAKEMU, ki ima nekaj čuta za naravno lepoto, se že ob videzu artičok zgodi ljubezen na prvi pogled. Vsekakor jo imajo za udomačeno in domačini v njej znajo uživati na veliko načinov.

OKUSNI CVETNI POPKI

Piše: Stane Mažgon, družabni samotar in asketski uživač

o izve, kako blagodejna, uporabna in okusna je ta rastlina, ko jo povabiš v kuhinjo, postane ljubezen trajna za

vse življenje. Artičoke so pravi sinonim za sredozemsko dobroto. K nam prihajajo iz toplejših južnih krajev, saj jih lahko gojijo le tam, kjer temperature tudi v zimskih mesecih ne sežejo pod ničlo. Največ jih pridelajo v Egiptu, na jugu Italije in Španije, pa tudi v Maroku in Franciji, pri nas pa le v obmorskih krajih. V Strunjanu jim vsako leto pripravijo praznik, rastlino tam na vrtovih gojijo že od nekdaj. Ni povsem jasno, ali je prišla v naše kraje s selitvami ali pa je tam rastla že od nekdaj kot avtohtona rastlina.

Velike kroglaste glavice artičok so pravzaprav cvetovi, ki jim ni bilo dano, da bi se do konca razvili. Rastlina je tudi ena redkih trajnic med zelenjavnimi pridelki. In sort je zelo veliko, saj so s selekcijo začeli pridelovati takšne z vse večjimi in mehkejšimi popki, ki so boljše tudi po okusu. Njihove barve segajo od svetlo zelenih do vijoličastih, po obliki pa so nekatere podobne storžem, druge imajo skoraj okrogle glavice, pokrite s čvrstimi luskastimi listi. Sorte se razlikujejo še po tem, kdaj dozorijo. Pridelovalci poskrbijo, da jih na trgu skoraj nikoli ne zmanjka. Nekatere nabirajo že jeseni, druge pozimi in poznejše sorte vse do pozne pomladi. Strunjanske artičoke imajo manjše in temnejše glavice, obirajo pa jih v spomladanskih mesecih.

Razstrupljevalni učinek daje rastlini grenčica, imenovana cianin.

UŽITNA JE VSA RASTLINA

Najbolj cenjeni so seveda popki artičok, a užitna je vsa rastlina, od korenin do listov in stebel. Iz posušenih listov artičok je mogoče pripraviti čaj, za katerega pravijo, da

Kuhinja

četrtek, 31. 12. 2015

Artičoke so pravi sinonim za sredozemsko dobroto.

ke rastline cenijo tako v ljudskem zdravilstvu kot v farmacevtski industriji.

PREPROSTI DOMAČI PRIPRAVKI

Pripravke z artičokami je mogoče kupiti tudi v lekarnah. Preprost domač pripravek iz artičok je poleg čaja tudi vino z listi ali s koreninami artičok. Dele rastlin narežemo na manjše kose in jih zalijemo z belim vinom, nato pa v hladnem prostoru pustimo, da se okusi prepojijo in v vino izločijo zdravilne snovi. Takšno vino pijemo v manjših količinah pred obroki. Iz artičokinih listov lahko pripravimo še kopeli, tinkture, namočimo jih v oljčnem

KUHANE, PEČENE IN VLOŽENE

Sredico mladih in svežih artičok lahko pojemo surovo, vse druge pa uporabimo za recepte od kuhanja v pari do priprave v ponvi in pečici, od dodajanja testeninam in mineštram do vlaganja. Najpreprostejši način je ta, da popke artičok le skuhamo v blago soljeni vodi, jih nato pokapljamo z oljčnim oljem in jim dodamo še nekaj svežih zelišč. In spet priporočilo iz domače strunjanske kuhinje: vode, v kateri smo kuhali artičoke, ne zavržemo, temveč jo uporabimo za juho. Vložene artičoke so nekaj običajnega v ponudbi trgovin, a navadno so prelite s cenenim oljem, dodajo jim tudi veliko soli in ojačevalcev okusa, tako da je artičok v kozarcu le za vzorec. Brez težav jih vložimo sami, če jih kupimo pri katerem od primorskih pridelovalcev. Operemo jih, skuhamo v slani vodi in odstranimo trše zunanje liste, da ostanejo samo srčki. Te prerežemo in dodamo sol, poper, česen in peteršilj ali druge začimbe. Naložimo jih v kozarec in zalijemo z mešanico oljčnega in rastlinskega olja. Pustimo jih nekaj dni, da se okusi premešajo, in jih nato postrežemo.

PO RIMSKO, ŠPANSKO IN ARABSKO

Foto: Profimedia

je kot pralni stroj za telo. Iz njega očisti strupe ter poskrbi za vitalnost in dobro počutje. Z njim je mogoče blažiti revmatizem, pospeševati apetit, nižati holesterol, krvni sladkor in urejati prebavo. Razstrupljevalni učinek daje rastlini grenčica, imenovana cianin, poleg tega vsebuje še vrsto drugih snovi, vitamine in kisline. Cianin blagodejno deluje na ves organizem, deluje pomirjevalno. Kapo dol pred artičokami, če zmorejo vse to! Vsekakor drži, da blagodejne učin-

Z artičokami si lahko privoščimo pravo kulinarično potovanje po različnih kuhinjah Sredozemlja. Zelo jih cenijo v rimski kuhinji, kjer ji postrežejo kot toplo predjed. Zgornji del cvetov odrežejo, liste razmaknejo in mednje dajo nadev iz metinih listov, artičokinega stebla in česna, nato pa jih dušijo v pari iz zelenjavne juhe. Španci srčke artičok pripravljajo kot značilne tapase z dodatkom kozic in pršuta oziroma šunke. Pogosto jih postrežejo v pikantni izvedbi z dodatkom rdeče paprike ali v pekočih omakah. V arabskem svetu jih ponudijo z rižem in ovčjim mesom. A vse to so le različice, ki poznajo toliko načinov priprave, kolikor je mojstrov.

Priprava: Artičoke očistimo in odstranimo trše zunanje liste, odrežemo pecelj in jih namočimo v vodo z limonovim sokom. Pripravimo nadev: peteršilj, česen in stebla artičok nasekljamo ter premešamo s sirom, timijanom in z drobtinicami. Liste artičok razmaknemo in mednje z žličko dodamo nadev. Polnjene artičoke zlagamo na dno posode, prilijemo jušno osnovo in kuhamo 20 minut v pokriti, nato še 10 minut v odkriti posodi. Postrežemo kot samostojno toplo predjed ali kot prilogo k polenti in mesnim jedem.

Foto: Dreamstime

Zdaj ko torej vemo, kako blagodejna je vsa rastlina, jo še bolj z veseljem povabimo v kuhinjo. Priprava artičok ni zahtevna in načinov uporabe je res veliko, posebej če ob tradicionalnih jedeh upoštevamo še različice sodobne kuhinje, ki znajo uporabiti artičoke celo v sladoledih. Posebnost artičok je v blago grenkem okusu, ki se mu pridruži še okus po lešnikih. Tega začutimo vedno, ko jemo artičoke, pripravljene v pari, pečene ali surove. Ko odstranimo zunanje trše liste popka, dobimo mehko sredico, ki je najbolj aromatična in okusna. Zrelejše in večje artičoke imajo v sredici vlakna, ki jih prav tako odstranimo z nožem ali žličko. Nato jih pripravimo kot vso drugo zelenjavo. Upoštevamo le nekaj preprostih stvari: ko jih operemo, odstranimo zunanje trše liste in z nožem odrežemo zgornje dele listov, peclje pa olupimo. Očiščene popke namočimo v posodi z vodo, ki ji dodamo nekaj žlic limonovega soka, da izgubijo nekaj grenkobe.

osnove, 50 g krušnih drobtinic, 50 g trdega naribanega sira, strok česna, nekaj vejic svežega peteršilja in timijana, limona; za posip: 3 žlice mletih krušnih drobtin, 3 žlice trdega naribanega sira, 3 žlice oljčnega olja

2 Omleta z

artičokami

Sestavine (za 4 osebe): 8 jajc, 4 artičoke, čebula, 50 g masla, 3 žlice trdega naribanega sira, sol, poper Priprava: Artičoke izplaknemo pod vodo, odstranimo trde liste in uporabimo samo mehko sredico. Nasekljamo jih in s čebulo v ponvi popražimo na olju, da se zmehčajo. Jajca stepemo v posodi, solimo in popramo ter z njimi prelijemo artičoke. Ko jajca zakrknejo, na omleto položimo krožnik in ponev obrnemo, nato pa omleto s krožnika spet preložimo na ponev in jo zapečemo še na drugi strani. Potresemo jo s sirom in postrežemo še toplo s svežim domačim kruhom.

Foto: Dreamstime

Foto: Profimedia

ČAR BLAGO GRENKEGA OKUSA

artičoke 1 Polnjene Sestavine (za 4 osebe): 8 artičok, žlička soli, 2 dl jušne

v solati 3 Artičoke Sestavine (za 4 osebe): 8 artičok, sol, poper, balzamični

kis, limona, 50 g trdega sira, oljčno olje, svež ali posušen peteršilj Priprava: Artičoke operemo, odstranimo trde liste in odrežemo peclje. Za nekaj minut jih namočimo v vodo, ki ji dodamo limonov sok, nato jih odcedimo in damo v posodo z blago soljeno vodo. Kuhamo jih 20 minut, nato pa odcedimo in pripravimo kot solato. Pokapljamo jih z oljem in balzamičnim kisom, jim dodamo peteršilj in tanke rezine sira.

Foto: Dreamstime

olju ali pa pijemo rastlinski sok, ki je zelo grenak, zato ga po kapljicah mešamo z vodo. Vode, v kateri smo skuhali artičoke, prav tako ne zavržemo, pač pa jo lahko nalijemo v steklenice in ohlajeno pijemo po kozarčkih, saj je dobra za osvežitev in prebavo.

Kuhinja

NE GRE LE ZA TO, kako goste sprejmemo, kaj in kako jim postrežemo, ampak še za nešteto drobnih malenkosti, ki jih moramo pravočasno postoriti in pripraviti. Piše: Maja Poljšak

SILVESTRSKO OMIZJE

Bodite popolni gostitelj

ajprej pripravimo prostor, pospravimo in odstranimo vse, kar bi bilo lahko moteče, pripravimo mizo za bife in morda še eno za pijačo ter dodatne stole. Prav tako pripravimo prostor za garderobo in poskrbimo, da bo dovolj obešalnikov in odlagalnih površin za pokrivala, torbe in podobno. Ne pozabimo pospraviti kopalnice ali stranišča in pripraviti brisač za roke. Če teh nimamo dovolj, lahko kupimo zložene papirnate brisače, da bodo gostom na voljo ves večer.

JEDI V KOZARČKIH IN SKLEDICAH

Marsikatere jedi lahko postrežemo kar v kozarčkih ali skledicah iz prozorne plastike, ki jih ne pomivamo, ampak kar zavržemo. To so lahko hladne ali tople kremne juhe, različne pomake, kamor pomakamo na paličice narezano zelenjavo, mesne kroglice ali koščke opečenega kruha. V kozarčkih lahko postrežemo tudi sladice, na primer tiramisu in druge podobne zloženke iz biskvita ali piškotov, različnih krem in narezanega sadja ter sadne solate.

SPREJEMANJE GOSTOV

Če gostimo več ljudi, je jasno, da ne bodo prišli vsi hkrati, zato pripravimo kakšne slane prigrizke in obložene kruhke oziroma kanapeje, ki jih lahko jemo stoje, in zraven ponudimo kakšen aperitiv, penino ali več vrst vina. Seveda ne smemo po-

TORTICE ZA SLADKOSNEDNE

zabiti tudi na vodo in na vse, ki ne pijejo alkoholnih pijač. Vse vrste pijač lahko kupimo že več dni pred praznovanjem, nato jih moramo le še pravočasno ohladiti. To pozimi, ko so zunanje temperature nizke, res ni težko, saj lahko vse postavimo kar na balkon.

Morda za najdaljšo noč v letu pripravimo kakšno dobro torto, ki jo razrežemo in postrežemo ob šampanjcu. Ker pa je veliko takšnih, ki bi se sladkali kar ves večer, lahko pripravimo mini sadne pite in druge vrste sladic, na primer minjone, oblite s čokolado ali katerim drugim prelivom, potičke, rulade ali zavitke, ki jih narežemo na koščke in damo v papirnate skledice, da bodo ves čas na voljo in tako ne bomo imeli dela s postrežbo.

NEKAJ KREPKEGA PO POLNOČI

Poleg kakšnega dobrega narezka in pladnja s siri, sklede tradicionalne francoske, riževe ali druge solate za ure po polnoči pripravimo tudi kaj toplega, kar lahko skuhamo že prej in nato jedi samo še pogrejemo ali jih imamo na toplem v pečici. To je lahko golaževa juha ali druga krepka enolončnica, poleg mesne naj bo tudi kakšna zelenjavna, da tako poskrbimo še za vegetarijance, in ne pozabimo tudi na tiste, ki imajo različne alergije in s tem povezane prepovedi. Da ne bo zadrege, vse sestavine narežemo na koščke, da lahko jedi postrežemo v skledicah ali skodelicah in jih jemo kar z žlico.

Foto: Dreamstime

ŠAMPANJEC ALI PENINA

Ob polnoči bomo nazdravili z dobro ohlajenim šampanjcem ali s penino, vedno pogosteje pa penino postrežemo tudi kot aperitiv. Ne glede na izvor, kakovost in ceno, vsa peneča se vina pijemo dobro ohlajena. Primerna temperatura za serviranje penečih se vin je šest stopinj Celzija, najbolje pa jih ohladimo tako, da steklenico damo v kotliček, napolnjen z ledom. Kotliček je lahko kovinski ali steklen in mora biti dovolj velik, da je steklenica v njem nagnjena ali celo leži in ne stoji popolnoma pokonci. Steklenice šampanjca, penine ali penečega se vina praviloma odpiramo brez pokanja. To naredimo tako, da z zamaška najprej odvijemo in odstranimo zaščitno mrežico, nato z eno roko trdno držimo zamašek, z drugo roko pa počasi vrtimo steklenico. Pri tem steklenico držimo nekoliko postrani in z vratom obrnjeno stran od ljudi, saj se lahko zgodi, da nam zaradi pritiska zamaška ne uspe zadržati. Penino postrežemo v visokih kozarcih, ki jih ne napolnimo čisto do vrha. Tako šampanjske kozarce kakor tudi kozarce za vino pri nazdravljanju vedno držimo za pecelj, da z rokami ne ogrejemo vsebine kozarca. Praviloma s šampanjskimi kozarci ne trkamo, saj zaradi mehurčkov ne zazvenijo, ampak na silvestrovo je to del obreda. Čeprav naj bi bili kozarci za peneče se vino iz prozornega stekla, pa bi bili v večji družbi dobrodošli barvni, da bi imel vsak svojo barvo in bi tako vedno vedel, kateri kozarec je njegov. Za velike družbe so zelo priročni tudi kozarci iz prozorne plastike, ki jih po uporabi zavržemo.

SAMOPOSTREŽNI BIFE

Za najdaljšo noč v letu ali katero drugo priložnost, kadar povabimo več gostov, kakor imamo stolov pri jedilni mizi, namesto večerje raje pripravimo toplo-hladni samopostrežni bife. Na mizo postavimo dovolj krožnikov, prtičkov, jedilnega pribora in kozarcev za različne vrste pijač. Vse jedi pripravimo prej in jih nazadnje le še damo na mizo, pijačo pa pravočasno ohladimo. Vse jedi naj bodo po možnosti pripravljene tako, da jih lahko jemo le z enim kosom pribora, ker stoje ne moremo držati krožnika in hkrati uporabljati noža in vilic. Še najbolje pa je, če vse pripravimo v obliki grižljajev in postrežemo na posebnih žlicah ali porcelanastih ali pla-

stičnih krožničkih. Na sredino mize postavimo še veliko skledo s sadjem, da bo mizi v okras in hkrati na voljo za osvežitev. Sadje prej umijemo in primerno ohladimo, takšne vrste, ki jih je treba olupiti, pa olupimo in narežemo na primerno velike koščke, zložimo na pladenj in sadno ploščo postrežemo skupaj s sirom.

Ljudje

Ta teden preberite

Četrtek, 31. december 2015

INTERVJU

Alpinizem

Kurt Diemberger Intervju s 83-letno alpinistično legendo. (str. 28-30)

Peter na srečo ni nasedel menedžerjem JELKO GROS je lahko ponosen na marsikaj. Na to, da je bil trener slovenske smučarske reprezentance, ki je v ogenj poslal Primoža Peterko, na primer.

Bear Grylls

V divjini s predsednikom Slavni tvzvezdnik je Obamo peljal na Aljasko. (str. 32-33)

Matera

Najstarejše evropsko mesto Kraj, v katerega ne zaideš mimogrede. (str. 36-37)

Ljudje

Piše: Tadej Golob Foto: Šimen Zupančič

a na to, da je bil in je še vedno del sistema, ki zagotavlja razvoj biserov, kot je Peter Prevc, predvsem pa na to, da smo Slovenci spet lahko ponosni na Planico. To, kar je tam nastalo pod njegovim vodstvom v zadnjih nekaj letih, meji že skoraj na čudež. Oktobra sem bil po dolgem času spet v Planici in z veseljem rečem, da sem bil navdušen nad tistim, kar sem tam videl, pa še niti končano ni bilo. Kolikor sem lahko spremljal odzive ljudi, se mi zdi, da razmišljajo podobno. Vam bom pokazal tole sliko. (Pokaže fotografijo Planice z zasneženimi gorami Tamarja v ozadju.) Ob tem si težko zadržan do takšnega centra in do te doline. 99 odstotkov ljudi opisuje center s superlativi, kot nekaj, kar je končno uspelo. Odstotek ljudi pa hodi po Planici in išče napake, ki jih svečano zaupajo svojim prijateljem. Recimo, zdajle je v Planici po tisoč ljudi, ki si jo želijo ogledati, imamo pa restavracijo, ki sprejme največ petdeset ljudi. Potem pa seveda nekateri mislijo, da bi morali imeti tam restavracijo, ki bi lahko naenkrat postregla vsaj dvestotim ljudem, vendar mi moramo preživeti 365 dni na leto. Med tednom, ko je obisk normalen, restavracija

povsem zadostuje in večina ljudi to razume. Nekateri bi pa radi prišli in vedno našli prostor, in to je ta odstotek, ki nas ne razume. Priznam, da se mi zdi po vseh teh letih in desetletjih stihijskega upravljanja Planice to, kar smo zdaj dobili, nekaj neverjetnega. Sploh prvi korak – ureditev lastništva zemljišča. Če se ne motim, je bilo lastnikov več kot sto, združenih v agrarno skupnost. Kako ste jih prepričali, da je za vse bolje, če prodajo svojo zemljo? Sploh ni bilo preprosto. Tako, kot so to nekateri zastavili, bi ta projekt lahko tudi propadel, ker je nad nami visel časovni okvir zaradi črpanja sredstev. Takratni minister Milan Zver je leta 2007 po nasvetu svojega pravnega svetovalca odkupil 80 odstotkov zemljišč, se pravi od tistih, ki so hoteli prodati. Potem je hotel doseči razmejitev solastnega premoženja, kar pomeni, da nekoga postaviš na rob Planice, ti pa delaš v jedru, v tem notranjem delu. Leta 2009, ko sem v svoji sedanji vlogi začel sodelovati pri projektu, je to vprašanje, kako sploh zagotoviti pravico do gradnje, ležalo na mizi. Ko se je začel postopek, je bilo članov agrarne skupnosti 120, dve leti kasneje 160, in ko smo končali, 180. Če ni oporoke, gre ta pravica med več dedičev, in ko smo morali zapirati to zgodbo z njimi, je šlo mnogokrat za fičnike od 50 do 100 evrov. Takrat sem odšel k znancu, notarju Podgoršku, in ga vprašal, kako je s to razmejitvijo solastnega premoženja. Napisal mi je mini priročnik, s katerim sem odšel na ministrstvo in tam povedal, da kolikor poznam ljudi, se bo našel eden, ki se ne bo strinjal s tem, se pa mora, ker je vsak solastnik tega zemljišča po zakonu solastnik vsakega kvadratnega metra Planice. Strinjati se mora za prodajo vsakega kvadratnega metra. Opravka smo imeli s 180 ljudmi in niso bili vsi tako navdušeni nad Planico. Stari Ratečani, ki so gradili že v Bloudkovih časih, s tovrstno družinsko tradicijo, so tako ali tako prodali že v prvi rundi. Potem se pa najdejo takšni in drugačni, užaljeni, skregani, ki tega nočejo urediti, in zato smo se odločili za zakon o nordijskem centru Planica. Pravzaprav tudi zato, da ne bi kdaj kasneje prišlo do gospodarskega lastninjena, ko bi nekdo prišel z idejo, da bi Planico predali gospodarstvu, da bi ta ostala zunaj javnega interesa in bi se čez kakšni dve leti znašla v nizozemski lasti. S tem zakonom smo ljudem ponudili odkup, ki so ga sprejeli, razen devetih, ki smo jih razlastninili. Od teh devetih so bili trije Avstralci, ki se sploh niso odzivali. In ko so bili razlaščeni, smo se z njimi pogodili, razen z dvema. Eden

Janus je prvi trener v slovenski zgodovini, z menoj na čelu vseh drugih, ki si upa kaj napovedati. Napovedal je, da gre na zmago na novoletni turneji. Pa tudi če je ne bo osvojil, kaj mu pa moremo? Še vedno je bolje tako, kot da se postavi v vlogo, da je zmaga rezervirana za Avstrijce.”

Pristop nekoga, ki se mora peljati pol ure na trening, je drugačen od tistega, ki gre na trening k sosedu.” od teh je še na sodišču, ker ugovarja višini odpravnine, druga taka razlaščenka je pa neka gospa, ki je nezakonski otrok enega od Ratečanov in noče ničesar imeti s Slovenijo. Njena sredstva smo deponirali pri sodišču, da ne bi kasneje plačevali kakšnih zamudnih obresti. Skratka, ni bilo pre-

prosto, ni še končano in s tem se bomo ukvarjali še deset let. Zdaj imamo na posest vpisanih še kakšnih 140 plomb. Na decembrskem državnem prvenstvu ste preizkusili Planico oziroma Bloudkovo skakalnico še na nočni tekmi. Skakalci so se precej pritoževali nad slabo osvetlitvijo. Kako to? Zelo preprosta zadeva. Barva svetilk ni bila prava. Projektanti so po vseh objektih in prostorih ter ob zaletih predvideli rumeno svetlobo, ki je sicer všečna, potrebovali bi pa belo. Kar se tega tiče, je treba samo zamenjati žarnice, pa bo vse v redu. Banalna reč. Strošek dva tisoč evrov. Začenja se novoletna skakalna turneja. Zdi se, kot da še nikoli prej, niti

v času Primoža Peterke, ni imela Slovenija tako izrazitega favorita, kot ga ima zdaj s Petrom Prevcem? Primož je bil takrat precej mlajši in na novoletno turnejo je šel s ciljem igrati se. Ob tem je imel seveda svoje cilje postavljene zelo visoko, prav tako kot Peter, ker je vedel, da je dober. Spomnim se treninga pred turnejo v Ramsauu v Avstriji. Končevali smo ga, Goldberger, ki je bil prav tako favorit za zmago, pa je pravkar prišel na skakalnico. In sem rekel Primožu, naj se malo poheca z njim. "Kako pa?" "Skoči z dveh zaletnih mest nižje." To je res storil in kljub temu kar dobro skočil. Pa pride Goldi na zalet in vpraša svojega trenerja, od kod naj skoči. "Ja, od tam kot Peterka." Jaz sem bil še na zaletišču. "Od tam doli?" vpraša Goldi. Šel je in pristal na

Ljudje

ČETRTEK, 31. 12. 2015

pridelati tisto sedmo kvoto za svetovni pokal. Tako dobi tekmovalec iz celinskega pokala priložnost nastopiti v svetovnem pokalu. Ne kar tako, izboriti si jo mora. Domen Prevc ima še zmeraj status mladinskega tekmovalca in na koncu leta bo za njegove uspehe dobil nagrado mladinski trener, in ne Goran Janus. On bi lahko na začetku leta izbral deset tekmovalcev in med njimi izbral tiste za svetovni pokal, reprezentanco bi lahko zaprl, to bi bila njegova pravica, vendar se zaveda, da bo njegov del reprezentance boljši, če bo nenehno kdo pritiskal od spodaj.

Jih je pa zelo težko primerjati med seboj, ker si je vsak zase postavil popolnoma svoj motivacijski sistem. Govorim še o tistih prej, o Petku, Ulagi, Tepešu, Norčiču ... In ne bi re-

Treba je vedeti, da imaš v reprezentanci lahko enega, največ dva vrhunska skakalca.”

hrbtišču skakalnice, in ko je prišel na tiskovno konferenco v Oberstdorfu, je najprej povedal, da je pa Peterka v super formi (smeh). Podobno je zdaj s Petrom, se mi pa zdi, da je sam do sebe zelo zahteven, kar bi se lahko kdaj pokazalo tudi kot omejitev. Zaradi te strogosti lahko kdaj zmanjka sproščenosti, ki jo potrebuješ, da se lažje vrneš po kakšnih kriznih trenutkih. Saj se ve, da je človeško telo, če preveč razmišlja, sposobno od 30 do 40 odstotkov mišične aktivacije, če pa ne, pa kakšnih 60, 70 odstotkov. Primož Peterka je dobil priložnost v reprezentanci prav takrat, ko ste vi ponovno postali njen prvi trener. Spomnim se, da sva se, ko ste zamenjali Ludvika Zajca, pogovarjala o tem in ste rekli, da tile,

“V otrokovem razvoju pride do stopnje, ko si rečeš, da njegovemu skakanju ni več česa dodati, da je treba samo počakati, da bo zrasel in postal svetovni prvak. Če hoče trener kaj izboljšati, lahko napravi samo neumnost.”

Ob dveh tako velikih šampionih, kot sta Primož Peterka in Peter Prevc, nas seveda zanima primerjava med njima, sploh ker se zdi, da sta kot človeka zelo različna. Kako ju vi vidite? Primož je imel v svojem času nekaj več smole z menedžerji. Peter je imel več sreče oziroma jim ni nasedel, saj so ga gotovo obletavali kot muhe. Spomnim se, da smo v tistem prvem Primoževem obdobju do olimpijskih iger že imeli težave z dvema menedžerjema, ki sta hotela dokazati eno samo stvar, in sicer kako mu Smučarska zveza krade denar, ker je njegovo ime blagovna znamka in bi moral dobiti več. Ampak sistem pri smučarskih skokih je zastavljen tako, da potrebujemo takšne, kot sta Primož in Peter, pa tudi Robija Kranjca, ki je bil svetovni prvak, ni bil pa tako stalen vso sezono; potrebujemo takšne, kot je bil Peter Žonta, ki je bil zelo dober na novoletni turneji, in druge, katerih rezultate slej ko prej pozabimo. ki zdaj nastopajo, niso kdo ve kaj, da pa prihajajo mladi, kot sta Peterka in Žonta. Bi takrat prevzeli reprezentanco, če teh obetavnih mladih ne bi bilo? Gotovo nikoli nisem rekel, da niso kdo ve kaj, sicer se ne bi ukvarjal z njimi. Trener reprezentance sem bil na olimpijskih igrah v Lillehammerju in rad rečem, da sem moral zapustiti mesto prvega trenerja, ko je bil nekdo samo osmi na olimpijadi. Tako visoko so bili postavljeni standardi. Robi Meglič je takrat gotovo dobro skakal. Potem je minilo leto dni in tekmovalci so se znašli v nekakšnem krču. Treba je vedeti, da imaš v reprezentanci lahko enega, največ dva vrhunska skakalca, redko več, kot je bilo to nekaj časa pri Avstrijcih, drugi morajo imeti domet med

šestim in tridesetim mestom. Takšni skakalci lahko kdaj tudi zmagajo, vrhunski, serijski zmagovalci so pa redki. To se najbolje vidi po medaljah na mladinskih svetovnih prvenstvih. Lani smo sicer ostali brez medalje, čeprav sta nastopila Anže Lanišek in Cene Prevc, vendar smo to vzeli za dobro učno uro. Nismo odstavili trenerja, kar bi marsikdo navedel kot rešitev, ampak smo analizirali zadevo in je ista mladinska reprezentanca z istim trenerjem letos izstrelila Domna Prevca. Posebnost slovenskih skokov – in zdaj govorim kot predsednik strokovnega sveta za skoke – je pa v tem, da obstajajo tri reprezentance, ki ne tekmujejo, pač pa sodelujejo med seboj. Mladinska, kjer skušajo čim več skakalcev spraviti v celinski pokal, reprezentanca v celinskem pokalu s ciljem

Primož je imel v svojem času nekaj več smole z menedžerji. Peter je imel več sreče oziroma jim ni nasedel, saj so ga gotovo obletavali kot muhe.

kel, da je to kakšna slovenska posebnost. Še največ skupnega imata Peterka in Prevc po tem, da sta se oba v klub vozila od daleč, eden iz Moravč, drugi iz Selške doline. Oba sta se morala vsakič pol ure peljati do Kranja. To kaže na motiviranost? In na starševsko žrtvovanje. Pristop nekoga, ki se mora peljati pol ure na trening, je drugačen od tistega, ki gre na trening k sosedu. Kar pa se tiče menedžerjev, nikoli nisem o tem govoril s Petrovim očetom, vem pa, da je, ko Peter še ni bil to, kar je zdaj, a so že začeli obljubljati to in ono, zahteval, da mu omogočijo mir v glavi, in mu je Ljubo Jasnič priskrbel pokrovitelja, da so se tako znebili menedžerjev. To ni neka naša inovacija, podobno je ugotovila avstrijska smučarska zveza pri Hermannu Maierju. Imeli so kopico težav, dokler mu sami niso priskrbeli sponzorjev, dobil je vse tisto, kar bi s svojim menedžerjem, in je postal vzor za mir. No, zdaj jim je pa sistem spet razpadel. Tudi sami ste bili skakalec. Kakšen? Hja ... Bom rekel slab. Zase, zato da sem se preizkusil, sem bil. Ampak ko pogledam mednarodna merila in tisto, kar sem si sam zastavil za cilj, zmeraj rečem, da sem bil nepomemben. Mogoče je bilo pa to dobro, saj sem imel veliko več motivacije kot nekdo, ki je bil dober skakalec. Sami ste omenili dve kategoriji skakalcev. Eni so šampioni in drugi od šestega mesta navzdol. Zakaj pride do teh razlik? Gre za telesne danosti? To je ena stvar. V otrokovem razvoju pride do stopnje, ko si rečeš, da njegovemu skakanju ni več česa dodati, da je treba samo počakati, da bo zrasel in postal svetovni prvak. Če hoče trener kaj izboljšati, lahko napravi samo neumnost.

Ljudje

Ampak to so faze. Ko je tekmovalec star 15, 16 let, pa začne tekmovati na 120-metrski skakalnici ... Recimo Domen Prevc? Ja, Domen Prevc. Tam je pa neka posebnost, ko se v glavi napravi klik. Ne bom rekel, da je gensko pogojen, gre pa vsekakor za splet okoliščin. Tekmovalec mora v pravem času na takšno skakalnico, začutiti mora letalno sposobnost. Navadnim smrtnikom je to težko opisati, ker je na televiziji videti še kar preprosto, pa ni. Deset centimetrov nižje konice smuči pomenijo padec na glavo, pet centimetrov previsoko pa neuvrstitev v reprezentanco. Ta meja je tako tanka. Spomnim se Norvežana Espena Bredesena, ki je na svoji prvi tekmi v svetovnem pokalu osvojil zadnje mesto. Po novoletni turneji so ga poslali na trening in mu ponudili priložnost v Kulmu. Tam je začutil zrak in začel odlično kariero. Ali pa Kraft lani. Dobil je priložnost nastopiti v Engelbergu na tekmi svetovnega pokala, ker sta dva druga iskala normo sedmega za novoletno turnejo, eden se je pa poškodoval. Se pravi, trije so bili pred njim, pa je vendarle dobil priložnost, uvrstil se je na turnejo in na njej zmagal. Veliko je odvisno od trenerja, on mora tekmovalcu pokazati, da mu zaupa, da ve, česa je sposoben. Goran Janus je, kar se tega tiče, "naturšček", tako jaz temu rečem. On je prvi trener v slovenski zgodovini, z menoj na čelu vseh drugih, ki si upa kaj napovedati. Napovedal je, da gre na zmago na novoletni turneji. Pa tudi če je ne bo osvojil, kaj mu pa moremo? Še

Opravka smo imeli s 180 ljudmi in niso bili vsi tako navdušeni nad Planico. Stari Ratečani, ki so gradili že v Bloudkovih časih, s tovrstno družinsko tradicijo, so tako ali tako prodali že v prvi rundi. vedno je bolje tako, kot da se postavi v vlogo, da je zmaga rezervirana za Avstrijce. Ste tudi član komiteja za razvoj smučarskih skokov pri Mednarodni smučarski zvezi. S čim se največ ukvarjate? Že nekaj let si prizadevamo za to, da bi uravnotežili položaj med bogatimi in povprečnimi smučarskimi državami. Za to, da bi čim bolj izenačili razmere med tekmoval-

Tekmovalci morajo imeti v glavi, da se ne zmaguje z opremo, pač pa s sposobnostmi.” ci. Morate vedeti, da je imel Schlierenzauer v svojih najboljših časih na voljo po 25 kombinezonov, ki jih je preizkusil čez leto in izbral najboljše. Avstrijska smučarska zveza premore inštitut za razvoj opreme, kjer ves čas razmišljajo samo o tem, kako bi z opremo

prišli do prednosti. Tako so bogati vedno obšli pravila in tisti, ki denarja niso imeli, so jih lahko samo oponašali, pri tem pa stopicljali dva koraka za njimi. Ukvarjamo se torej s tem, da bi z nadzorom preprečili bogatim manipuliranje z opremo. Zato tudi številne diskvalifikacije na tekmah? Ja, in zato tudi letošnja novost, kontrola kombinezonov pred startom, za katero mnogi dvomijo, ali je primerna, sam pa mislim, da je. Tekmovalci morajo imeti v glavi, da se ne zmaguje z opremo, pač pa s sposobnostmi. V ta kontekst gre tudi zgodba Petra Prevca iz Sočija. Tekmovalci hočejo biti z opremo na meji. Peter je prišel pred prvo tekmo k pomočniku trenerja, s katerim sta preverila dres, ki je bil na meji oziroma tri, štiri milimetre čez njo, se pravi, da je bil prevelik. Po navadi te kontrolor za tako majhno odstopanje ne diskvalificira, pa je trener rekel: "Saj je dober, ni ga treba popravljati." Peter je odšel v sobo, se čez čas vrnil: "Ne," je rekel, "odvzemiva raje te tri milimetre, ker nočem na vrhu skakalnice razmišljati o tem, ali me bodo po doskoku diskvalificirali ali ne." To smo dosegli z novimi pravili. Pred kakšnimi desetimi leti smo imeli tudi precej težav z anoreksijo. Iskali smo rešitev in jo našli na podlagi meril za podhranjenost Mednarodne zdravstvene organizacije oziroma njenega indeksa telesne teže. To je bil zelo dober ukrep. Pred petnajstimi leti si nisem predstavljal, da bi kdo pred tekmo, med čakanjem nanjo, pojedel skledo makaronov. Zdaj je to povsem normalno, in to makarone, kot jih jemo vsi, bolognese. Prej, če jih je že kdo jedel, jih je brez vsega, prazne ali pa z malo sira. Za tiste, ki smo navajeni na slovensko kuhinjo, z ocvirki, je bilo to nesprejemljivo (smeh).

KURT DIEMBERGER

V ITALIJI ŽIVEČI Avstrijec Kurt Diemberger, ki je leta 2013 prejel najprestižnejše alpinistično priznanje zlati cepin za življenjsko delo, je še zadnji živeči od treh alpinistov, ki so kot prvopristopniki stopili na vrh dveh osemtisočakov.

Ljudje

ČETRTEK, 31. 12. 2015

zaradi teže na vsakih nekaj desetletij podre. Kako to, da ste bili v času, ko so bile odprave še zelo velike in so zahtevale vojaško ekspedicijsko logistiko, v odpravi na Broad Peak samo štirje? Poleg Buhla in vas samo še Markus Schmuck in Fritz Wintersteller. To je bila Buhlova ideja. "Ne potrebujemo velike odprave. Lahko smo le majhna skupina treh, štirih prijateljev," je rekel. Bil je mnenja, da lahko tudi visoko goro, osemtisočak, osvojimo na način, kot smo plezali v Zahodnih Alpah. Način, na katerega smo osvojili Broad Peak, je bil tako imenovani zahodnoalpski slog – majhna odprava, nič višinskih nosačev, nič kisikovih jeklenk. Smo pa imeli tabore in uporabljali smo nekaj fiksnih vrvi. Buhl je bil zelo previden plezalec. "Ko se bomo vračali," je rekel, "jih bomo potrebovali." To torej ni bil čisti alpski slog. Način, ki je dobil ime čisti alpski slog, pa sva z Buhlom uporabila na Čogolisi (šesttisočak v Pakistanu, op. p.). Vso opremo sva sama nosila vse višje in višje, tako kot polž hišico. Buhl je torej že v 50. letih predlagal plezanje v čistem alpskem slogu, ki je postal znan in se uveljavil šele veliko kasneje. Ko je Messner s Habelerjem splezal na Gašerbrum II, je povedal, da sta plezala na enak način kot midva z Buhlom skoraj 20 let prej. No, kasneje si je, tako kot že tolikokrat, premislil.

ena naveza, Schmuck in Wintersteller pa druga? Odprava na Broad Peak žal ni bila primer dobrega tovarištva. Do neke točke smo še kar dobro sodelovali in bili na poti k skupnemu uspehu, potem pa je na poti proti vrhu odprava razpadla na dve navezi. V eni sta bila Schmuck in Wintersteller, druga pa sva bila midva z Buhlom. Ampak še pred začetkom odprave so bila velika trenja med Buhlom in Schmuckom glede tega, kdo bo vodja. Nekaj časa niti ni bilo jasno, ali bomo sploh šli. Na koncu so se odločili, da bo Schmuck uradni vodja organizacije odprave, Buhl pa plezalski vodja. Veliko lažje je, če imate veliko odpravo z enim samim vodjo. Mi pa smo bili zgolj štiričlanska odprava

Messner je odličen alpinist. Njegova mnenja pa se spreminjajo, saj skrbi predvsem za svoje mesto v alpinizmu.”

Brez šestega čuta umrete Piše: Marjan Žiberna Foto: Rafael Marn

egendarni Hermann Buhl je umrl leta 1957 med odpravo na p akistansko-kitajski Broad Peak, ko je danes 83-letni Diemberger osvojil svoj prvi osemtisočak. Drugi, malo znani šerpa Gyalzen Norbu (bil je na Ma-

kaluju in Manasluju), je umrl leta 1961. Diemberger je drugi osemtisočak, Daulagiri, kot prvopristopnik osvojil leto prej. Že tedaj se je začel ukvarjati s snemanjem filmov, predvsem gorniških. Čeprav je na Dunaju magistriral iz ekonomije, je to kasneje postalo njegov poklic. Za filme je prejel številne nagrade, njegove gorniške knjige so prevedene v ducat jezikov. V pogovoru smo se ozrli predvsem v preteklost, dotaknili pa smo se tudi sedanjosti alpinizma. Hermann Buhl je bil po osvojitvi Nanga Parbata (8126 m) leta 1953 velika zvezda. Za odpravo na še neosvojeni Broad Peak

štiri leta pozneje je izbral tudi vas, ki pa ste bili tedaj še neuveljavljen plezalec. Kako je prišlo do tega? Leta 1956 sva z Albertom Morocuttijem preplezala izjemno težko smer na Königspitze (Königspitze ali Gran Zebru, 3857 m, Ortlerske Alpe v Italiji, op. p). To je bil najekstremnejši plezalski dosežek v snegu in ledu v 50. letih prejšnjega stoletja in odločilni trenutek v mojem plezalskem življenju. Smer je potekala čez viseči serak na severni strani gore, ki so ga zaradi značilne oblike včasih imenovali tudi šamrola. Ta ledenik se

Njegove gorniške knjige so prevedene v ducat jezikov.

O Messnerju nimate najboljšega mnenja. Da ne bo pomote – o njem kot alpinistu imam odlično mnenje, o tem ni nobenega dvoma. Njegova mnenja pa se spreminjajo, on je pač politik in človek, ki skrbi predvsem za svoje mesto v alpinizmu. Kadar kaj pove, zelo natančno pogledam, kaj je povedal. Če se vrneva k Broad Peaku. Na tej odpravi ste bili brez zdravnika. Je kdo od vas imel medicinsko znanje? "Zdravnik" sem bil jaz. Buhl mi je rekel: "Ti si študiral, imaš mesec dni časa, pojdi k pravemu zdravniku, povedal ti bo vse in potem boš ti zdravnik v odpravi." S seboj sem imel 27 kilogramov zdravil in medicinske opreme, zdravnik pa mi je napisal: tole je za glavobol, tole je za trebuh, tole za to in to za ono. Na srečo nismo imeli nobenih resnih zdravstvenih težav.

Dobra posledica komercialnih odprav je gotovo ta, da šerpe lahko od njih živijo.

Kako pa je potekala odprava? Sta bila vidva z Buhlom

z dvema vodjema, ki se nista mogla dogovoriti, za kaj je kdo pristojen. Plezalci morajo biti pred odpravo prijatelji, poznavanje zgolj plezalskih sposobnosti drugih ni dovolj. Mi pa se nismo niti vsi poznali med seboj. Jaz sem bil mlad fant, ki je poznal le Buhla in ga občudoval. Schmuck in Wintersteller sta se poznala od prej, naju z Buhlom pa ne. To je bila nemogoča sestava odprave, kakršne ne bi smel nihče nikoli ponoviti. Vedeti morate tudi, da takrat na ledeniku Baltoro, kjer danes kar mrgoli ljudi, ni bilo žive duše, da bi se lahko s kom pogovorili, sprostili napetost. Kljub težavam, ki ste jih omenili, ste 9. junija 1957 v drugem poskusu osvojili Broad Peak. Schmuck in Wintersteller sta deset dni kasneje osvojila bližnji sedemtisočak Skil Brum, vidva z Buhlom pa sta imela za cilj Čogoliso. Kako je prišlo do tragedije, med katero je Buhl umrl? 27. junija, ko sva bila na poti proti vrhu Čogolise, so bile razmere slabe. Močno je pihalo in nosilo sneg, bil je pravi snežni vihar. Šesti čut, intuicija, nama je govoril, naj ne greva, sedmi čut, ki je zelo drugačen, pa "Moram, moram iti!" Pred nedavnim je izšel ponatis italijanskega prevoda moje knjige Der siebte Sinn (Sedmi čut), kjer pišem o tem. Sedmi čut vas priganja, a če ni zraven še

Ljudje Nekatere stvari imate možnost napraviti samo enkrat in takrat se morate odločiti, ali boste poskusili ali ne.

šestega, ki vas svari, boste prej ali pozneje umrli. V snežnem viharju na Čogolisi je šesti čut zmagal in sva obrnila. Med sestopom pa je prišlo do nesreče. Hermann je padel čez steno, jaz pa sem preživel samo zaradi neumne napake – ker nisva bila navezana, saj bi me drugače potegnil za sabo. Zaradi te napake sem še vedno živ. O šestem in sedmem čutu ste govorili tudi v zvezi s tragedijo, ki se je zgodila skoraj 30 let kasneje, ko je na K2 umrla vaša soplezalka Julie Tullis, s katero ste dolgo sodelovali pri snemanju filmov. Z Julie sva med vzponom na približno 8500 metrih videla, da se vreme spreminja. Zdelo se je mogoče, da se bo pokvarilo za daljši čas. Midva pa sva bila le dobrih 100, morda 150 metrov do vrha. Bilo je torej tipično vprašanje šestega oz. sedmega čuta: bi se obrnila ali pa bi vendarle poskusila? Odločila sva se, da greva, ker je bila to najina edina priložnost v življenju. V takem trenutku

kilogramov zdravil smo imeli s seboj v odpravi na Broad Peak.

je vse osredotočeno na eno stvar – to je sedmi čut. Friedrich Schiller je rekel: "Česar ne napravite v nekem trenutku, tega niti neskončnost ne bo vrnila." Nekatere stvari imate možnost napraviti samo enkrat in takrat se morate odločiti, ali boste poskusili ali ne. Med povratkom z vrha sva na okoli 8300 metrih bivakirala. Potem sva se prebila do tabora štiri. Več dni smo obtičali ujeti v snežnem viharju skoraj 8000 metrov visoko. Ostali smo brez hrane, zmanjkalo nam je plina, bili smo izčrpani, lotevala se nas je višinska bolezen. Julie je umrla zaradi višinske bolezni. Kako dolgo ste sodelovali z njo? Srečala sva se v 70. letih, mislim, da 1972 ali 1973. Kasneje sem jo povabil k sodelovanju. Prvič sva snemala na Nanga Parbatu leta 1982. Zelo dobro sva se ujela, bila sva idealna sodelavca. Sodelovala sva do njene nesrečne smrti leta 1986. Od časov, ko ste začeli plezati, do danes je prišlo v plezanju do številnih sprememb. Kaj se je po vašem mnenju v tem času najbolj spremenilo? Velika razlika je v ciljih. Danes – ne poznam sicer statistike, verjetno pa bi ta potrdila moje mnenje – gre večina odprav na vrh osemtisočaka po normalni smeri. To je danes postalo množični alpinizem, množični turizem. Smeri so popolnoma opremljene s fiksnimi vrvmi, kar je v popolnem nasprotju z alpskim slogom plezanja. Na Everestu je danes pravi izbruh turizma, strinjam se z Messnerjem, da je to turistično plezanje. Enako se dogaja tudi

Hermann je padel čez steno, jaz pa sem preživel samo zaradi neumne napake – ker nisva bila navezana, saj bi me drugače potegnil za sabo.”

drugod. Mnogi od teh ljudi pridejo na vrh, ampak ne morejo reči, da so zares splezali nanj, saj so jim pri tem vodniki in nosači pomagali z napeljanimi fiksnimi vrvmi. Komercializacija vodi v množičnost odprav, to pa ni dobro ne za gorsko okolje ne za pravi alpinizem, saj mu komercialne odprave jemljejo prostor. Dobra posledica komercialnih odprav pa je gotovo ta, da šerpe lahko od njih živijo. Če hoče kdo pokazati, da lahko napravi stvari drugače, bolje, se dokazuje s hitrostjo vzpona. Žal postaja ta miselnost vseprisotna. Namesto da bi se podali na pot raziskovanja, se danes toliko ljudi osredotoča na hitrost. Ne samo po normalnih smereh, nekateri posamezniki, ki jim je treba priznati, da so izredni, so izjemno hitri tudi v zahtevnih smereh. Na primer Švicar Ueli Steck, ki je pred nekaj leti "pretekel" severno steno Eigerja (švicarska gora z zloglasno steno, op. p.). Njegova knjiga Speed (Hitrost) je značilna za ta pristop. V El Capitanu v Yosemitu je bilo podobno z bratoma Huber, o tem so posneli tudi film. Eden se je skoraj ubil ... Hitrosti očitno niste naklonjeni. Ljudje, ki so zmožni tako hitro plezati, so prav gotovo odlični plezalci. Vendar sam v tem ne vidim pravega smisla. To ni pravo gorništvo, v hitrosti ni nobenega raziskovanja. Hi-

trost je tudi nevarna, še posebej v težkih smereh. O odnosu do hitrosti govorim tudi v enem od svojih filmov. Obstaja pa še tretja pot – da se odpravite na neznano stran gore in tam poskusite preplezati novo smer. To je zame pravo gorništvo. Obstajajo mladi plezalci, ki menijo enako. Vedo, da je veliko fantastičnih nižjih gora, šest- in tudi pettisočakov, in da je na voljo neskončno možnosti za nove smeri. Kitajska je še skoraj povsem neraziskana pa Indija, Pakistan ... Te stvari je imel Buhl v mislih že leta 1957 na Čogolisi. Gledala sva proti jugu, kjer sva lahko videla fantastične stolpe, in je rekel: "Naslednjič moramo iti tja." No, rečem lahko, da ima danes plezanje – poleg množičnega turizma ter špor-

tne in raziskovalne smeri – še svojo spektakelsko različico. Od televizije je vse odvisno, to je žalostno, ampak tako je. Še celo športno, hitrostno plezanje tu nima prave možnosti. "Pa kaj zato, če nekdo teče tja gor? Tega se še posneti ne da." Televizijo zanima samo spektakel, tragedije. Žal to dobro vem. Leta 1984 sem naredil najboljši film o K2, ki je imel svojo filozofijo razvidno tudi iz naslova, K2: The Elusive Summit (izmikajoči se, izmuzljivi vrh). Ta ni nikjer dobil nobene nagrade. Dobil pa jih je drugi film o tej gori, skupno kar sedem, in predvajali so ga na televiziji. Ta film sem posnel dve leti kasneje, ko je na K2 umrlo veliko ljudi (poleg petih članov Diembergerjeve odprave še osem drugih plezalcev, op. p.). Tudi ta ni slab, vendar ni tako dober kot prvi. A ker se je zgodila tragedija, je bilo zanimanj zanj zelo veliko. Žal je tako, da tudi mnogi poklicni plezalci ne bi mogli preživeti, če se ne bi odločili za spektakel, kakršen zanima televizijo. Kaj menite o trditvah, da danes v gorah ni več nekdanje etike? S tem mnenjem se ne strinjam. Treba je presojati od primera do primera. Etika je odvisna od posameznika, nekateri jo imajo, drugi ne. O splošnem razvoju etike po mojem mnenju ni mogoče govoriti. Ste imeli kdaj stik tudi s slovenskimi alpinisti? Seveda, z njimi imam kar veliko stikov. Večkrat se slišim s Petrom Podgornikom, ki sem ga spoznal pred leti skupaj z Alešem Kunaverjem. Bil sem z dr. Jožetom Andlovicem, v stiku sem z Vikijem Grošljem ... S čim se trenutno ukvarjate? Pišem stvari za bodoče knjige. Ne gre za pisanje za točno določeno knjigo. Pišem spomine in različne stvari. Kar težko je, moral bi se bolje organizirati. Ni preprosto spravljati v red različne stvari. Pomaga mi žena, ki je zdaj upokojena, žal pa ne govori nemško, kar bi stvari olajšalo.

Ljudje

ČETRTEK, 31. 12. 2015

PIše:

Foto: Global teacher prize

Tadej Golob novinar in pisatelj, znan po intervjujih, romanih in biografijah, ter alpinist

Najboljša učiteljica na svetu NANCIE ATWELL ni nikoli razmišljala, da bi postala učiteljica, a ji ni žal, da se je odločila za ta poklic.

rav nasprotno, vanj se je zaljubila prvi hip, ko je stopila v učilnico. In ta občutek še vedno traja. Poučevati je začela leta 1973 v državi New York v ZDA in najprej dobila učence v starosti 13 in 14 let, tik pred odhodom v srednjo šolo. Ti so postali, kot pravi, za vsa leta naprej njena najljubša starostna skupina. Ko jih enkrat dobiš na svojo stran, jih osvojiš za vedno. Raziskovati je začela alternativne oblike poučevanja in o svoji praksi pisala knjige za učitelje. Nekatere so bile prave uspešnice. Izhajala je iz pomena zgodnjega učenja in uveljavila delavnice, ki so temeljile na branju in pisanju. Pred 25 leti je ustanovila Center za učenje in poučevanje. V njem so vse učilnice podobne knjižnicam, običajni in poenoteni šolski testi niso dovoljeni, razredi so majhni, učenci praznujejo vse praznike, verske in tiste iz različnih kultur učencev. Vsebine, o katerih pišejo, se nanašajo na knjige, ki so jih prebrali. In berejo veliko, tudi do štirideset knjig na leto, kar je mnogo več od državnega povprečja.

za obnovo svojega Centra za učenje in poučevanje od strehe do knjižnice, saj so prav knjige najpomembnejši del njenega poučevanja. Ustanova Varkey s sedežem v Londonu je sklad za nagrado ustanovila leta 2014, letos jo je podarila prvič. Z njo želi poudariti pomen poučevanja in spodbuditi želje otrok, da nekoč tudi sami postanejo naj-

in priznanje za delo, ki ga opravljajo. Zmagovalca izbira Svetovna učiteljska akademija za nagrado, sestavljena iz strokovnjakov za izobraževanje, ravnateljev, novinarjev, javnih delavcev, tehničnih strokovnjakov, direktorjev družb in znanstvenikov z vsega sveta. Med njimi so tudi vplivna imena s področja filma in zabavne industrije.

Pokrovitelj nagrade, ki ji pravijo tudi Nobelova nagrada za učitelje, je dubajski emir, šejk Mohamed Rašid al Maktum.

SMILIJON DOLARJEV NAGRADE

Učilnice morajo biti prostor veselja in modrosti, trdi Nancie Atwell, ki je letos dobila nagrado za najboljšo učiteljico leta. Nagrado, ki znaša milijon dolarjev, bo v celoti porabila

boljši učitelji na svetu. Prav ljudje s takšnim poklicem so velik navdih za šolarje in študente, za okolje, v katerem delajo. Pri Varkeyju so prepričani, da prava oblika izobraževanja lahko spodbudi zmožnosti, ki jih mladi nosijo v sebi. Pokrovitelj nagrade, ki ji pravijo tudi Nobelova nagrada za učitelje, je dubajski emir, šejk Mohamed Rašid al Maktum. Nagrada poudarja pomen učiteljskega poklica in simbolizira dejstvo, da si učitelji povsod po svetu zaslužijo pozornost

FINALISTI Z VSEGA SVETA

Oktobra letos se je končalo zbiranje predlogov za nagrado, ki bo podeljena marca prihodnje leto v Dubaju. Znani so letošnji finalisti in povsod po svetu, kjer so objavili imena učiteljev v ožjem izboru, je bilo navdušenje veliko. Kandidate so z veliko pozornosti sprejeli predsedniki držav in drugi pomembni predstavniki. Na videz je to le formalno dejanje, ki pa veliko pripomore k ugledu učiteljskega poklica. Letošnji učitelji finalisti so z vseh delov sveta, razvitih in nerazvitih, kjer se je za šolanje otrok treba še bojevati in pri tem razbijati verske, rasne in drugačne predsodke. Slovenskih učiteljic in učiteljev ni med nominiranci, a to še ne pomeni, da učiteljev, predanih svojemu delu in poklicu, ni tudi pri nas. Na vrsto, vsaj za nominacijo, kar je izjemno priznanje, zagotovo pridejo v prihodnjih letih. (sm)

Ali se Messi gradi? In Jakov Fak greši?

SLOVENŠČINA prenese marsikaj. Ne pa vsega.

red časom sem srečal mlad par, pozna srednješolca ali zgodnja študenta, ki sta se med seboj pogovarjala v angleščini oziroma njeni ameriški različici. Nekaj časa sem celo mislil, da sta nekako zašla k nam, no, potem sem videl, da sta Slovenca, ki vadita angleščino. Vsaj tako se mi je zdelo. Kasneje smo šli z družbo na pijačo in je beseda nanesla na knjige, predlagal sem nekaj naslovov, pa prav temu slovenskemu Amerikancu. Odkimal je z glavo in me hladno in gladko ukinil: "Ne berem slovenskih knjig." Aha ... Redko ostanem brez besed, takrat pa sem.

KAKO ZGRADITI MESSIJA

Na to sem se spomnil pred kratkim ob nekem televizijskem športnem prenosu. Rad jih spremljam. Nogomet, košarka, dober hokej, smučarski skoki, ker so naši dobri, itn. Preveč za svoje dobro, ampak kaj, ko se je tako lepo zlekniti na kavč po opravljenem delu in gledati, kako se kdo drug muči, in pri tem misliti na nič. In odkar so v naše kraje prišle zasebne televizije, je športa, kolikor hočeš. Prejšnji teden smo v našem časopisu objavili intervju z Andrejem Staretom, dolgoletnim športnim komentatorjem na TV Slovenija, pobarali smo ga, kaj si misli o tekmecih na drugih športnih programih, in je bil zgrožen. Da so zanič na vseh ravneh. S tem se pravzaprav ne strinjam. Na delo večine, kar se poznavanja športa tiče, nimam nobenih pripomb niti nad živahnostjo, dinamičnostjo komentiranja. Me pa, tako kot njega, zapeče tam okrog dvanajsternika, kadar slišim, kaj počnejo s slovenščino. (Ne samo oni.) Recimo, da ne bom nakladal, da se Beno Udrih, ko dobi priložnost pri Miamiju, požene z žogo v napad in se prebije pod koš mimo Anthonyja Davisa, ta ga udari po roki, a Beno kljub temu doseže koš. Kljub prekršku. Lepo,

preprosto in ne vem, zakaj se ta kljub v televizijskem novoreku spremeni v pod. Pod prekrškom? Tam nekje je prekršek, Beno leže pod njega in doseže koš, očitno. In če je že treba prevzeti ta pod iz jezika, kjer ne deluje tuje, zakaj ne kar v celoti: pod prekršajem? Da ne govorim o tem, kako se Messi gradi na igrišču, ko poskuša preprečiti, da bi mu vzeli žogo. Res je, da slovenščina kot vsak živ jezik prenese marsikaj in da je z glagolom zagraditi, ograditi (žogo) v sedanjiku res težko, ampak kar je neumno, je neumno. Tako kot trditi, da Jakov Fak greši tam vsem na očeh, ko zgreši kakšen strel.

TOTTEN'AM PA ZNAMO REČI

Žalosti me dvoje. Po eni strani pomanjkanje posluha in energije za slovenščino (je pač treba brati slovenske knjige, drugače ne gre) in hlapčevska trud in natančnost s tujimi besedami in imeni. Kako lepo pravilno po londonsko znamo naglasiti Arsenal in zamolča-

Tam nekje je prekršek, Beno leže pod njega in doseže koš, očitno. ti tisti nemi h v Tottenhamu, ali ne, če se nam da? Kot da smo od tam. Problem je, da nismo, in naj se še tako trudimo, ne bomo. Kot pisatelju mi je včasih grozno pri srcu, ko pomislim, da je moj trg velik uboga dva milijona (potencialno) ljudi, ampak kaj hočem, tako pač je. Edino v tem jeziku sem res dober. Zadnjič sem bil na koncertu neke mlade slovenske rokovske skupine, ki prepeva v angleščini, ker da je pevec študent angleščine in ta jezik res obvlada. Saj ne gre za to. Po treh komadih sem odšel domov.

Ljudje

Zvezdniško preživetje v divjini

BEAR GRYLLS

SIN VPLIVNIH POLITIKOV slavne osebnosti žene do skrajnih meja psihičnih in fizičnih zmožnosti. Piše: Izak Košir

elevizijski pustolovec Bear Grylls v seriji V divjini z Bearom Gryllsom številne zvezdnike vodi na vznemirljive in hkrati nevarne kraje po svetu, kjer doživijo marsikaj. Koliko je scenarija in koliko resničnosti, najbrž vedo le ustvarjalci oddaje, saj gre ne nazadnje le za ustvarjanje televizijskega programa.

PREDSEDNIKA ODPELJAL NA ALJASKO

Grylls domuje na programu Discovery Channel, ki je z gledanostjo in s širšo prepoznavnostjo zadel terno, ko je za božično epizodo kot Gryllsovega sopustolovca napovedal samega ameriškega predsednika Baracka Obamo. Za vrhov-

nega poveljnika najmočnejše velesile na svetu je izbral posebno lokacijo – nepregledno in prostrano divjino Aljaske, ki po njegovih besedah nikoli ni bila nič kaj gostoljubna. Predsednik, ki je pač predsednik, se je moral kakopak prikazati v najboljši luči in ostati "junak ljudskih množic", podobno uspeva tudi njegovemu ruskemu predsedniškemu kolegu Vladimirju Putinu, ki je pred časom kot Indiana Jones zgoraj brez paradiral na konju. Piar je pač piar, in čeprav pravijo, da slaba reklama ne obstaja, ima politični piar glede tega veliko strožja merila, saj vse sloni na javnem mnenju in ugledu. Predsednik si pač ne more privoščiti, da bi

izgubil bitko oziroma da bi iz nje odkorakal kot poraženec. Tu ni naključij. Vsaj ne v 21. stoletju.

Bear se je rodil v aristokratski in vplivni družini, ki živi daleč od džungle. NAVDIHUJOČE "POSEBNE OKOLIŠČINE"

Obama se ni mogel izogniti niti Bearovemu tradicionalnemu obroku, ki ga vedno servira v divjini in ki je po navadi sestavljen iz najbližjih in najbolj nagnusnih insektov, živali ali

rastlin. A predsednik povabila ne bi sprejel, če ne bi bil v igri tudi kanček ozaveščanja. Z Gryllsom sta namreč na kraju samem opazovala posledice podnebnih sprememb, ki so prizadele to področje. Zaradi te okoljevarstvene note mu bo marsikdo oprostil nabiranje političnih točk. Discovery Channel je sicer sporočil, da se je Obama v pogovoru z Gryllsom dotaknil celo tematik, ki niso bile začrtane v scenariju. To so pripisali "posebnim okoliščinam", ki naj bi predsednika tako zelo navdihnile. In tako Bear za trenutek postane nekakšna Oprah v divjini, ko posluša Barackovo razmišljanje o tem, kako je hkrati biti oče in predsednik, o odnosu s soprogo in z otrokoma, in se razgovori o tem, kako mu uspe usklajevati službene obveznosti in čas za družino.

KAKO DALEČ GREDO V RESNICI?

Bear Grylls je v svoji oddaji, ki jo v ZDA predvajajo tudi na te-

In tako Bear za trenutek postane nekakšna Oprah v divjini, ko posluša razmišljanje Baracka Obame o tem, kako je hkrati biti oče in predsednik.

leviziji NBC, gostil že marsikatero znano ime – od igralcev in glasbenikov do drugih slavnih ljudi. Med tistimi, ki so izstopali v prvi sezoni, ki se je začela julija, so bili do zdaj denimo Zac Efron, Ben Stiller, Tamron Hall, Deion Sanders, Channing Tatum in Tom Arnold. V drugi sezoni, ki jo bomo lahko pri nas gledali marca, bodo na vrsto prišli še Kate Winslet, Kate Hudson, Drew Brees, Jesse Tyler Ferguson, Ed Helms, Michelle Rodriguez, James Marsden in Michael B. Jordan. Kot smo že omenili, gre v osnovi za sposobnost preživetja v divjini, pri tem pa gledalci upajo, da bodo "razvajeni zvezdniki", ki so navajeni najrazkošnejšega ugodja, okusili, kako je biti "navaden smrtnik za en dan". Pravzaprav še "manj" kot navaden smrtnik.

DOBRO TELEVIZIJO DELA TUDI NERESNICA

Divji človek, prepuščen samemu sebi. Boj za preživetje. Dobro, če odštejemo kamere, televizijsko ekipo, ki bi, če bi se komu zares kaj zgodilo, najbrž ukrepala. A tudi ta dvom ustvarja t. i. dobro televizijo.

Ljudje Foto: Profimedia

ČETRTEK, 31. 12. 2015

da "dobre televizije" brez voditelja oddaje ne bi mogli več ustvarjati.

DIVJINA ZA VISOKO DRUŽBO

Na vrsto bodo prišli še Kate Winslet, Kate Hudson, Drew Brees, Jesse Tyler Ferguson, Ed Helms, Michelle Rodriguez, James Marsden in Michael B. Jordan.

Zanimivo bi bilo videti, koliko naših estradnikov in politikov bi bilo pripravljenih dva dni preživeti v deževnem gozdu, skočiti s padalom v gorovju Catskill, se spustiti ob vrvi v steni gora v ameriški zvezni državi Utah, kjer bi jih čakal srdit boj z neizprosnim vetrom, ali pa – če dodamo "eno domačo" –, opraviti morda zgolj ne tako ekstremen vzpon na Triglav v ne tako prijetnih vremenskih razmerah. Da nas ne boste razumeli napačno, nikogar ne želimo videti poškodovanega ali ga pognati v smrt. A marsikdo bi naredil marsikaj za dober rejting in "dobro televizijo". Naloga Beara Gryllsa je namreč prav ta – da mora tako sebe kot zvezdnike gnati do skrajnih meja telesnih in psihičnih zmožnosti. Če se kdo zlomi, je za povprečnega gledalca to toliko zanimivejše. In tudi za gledanost.

DRZEN JE, NI PA NOR

Tovrstne oddaje sicer niso nič novega, a Bear Grylls je v teh vodah najnovejši zvezdnik. Enainštiridesetletnik prihaja iz Severne Irske in je s pusto-

lovsko oddajo Man Vs. Wild zaslovel že leta 2006. Že takrat je začel razvijati idejo o sodelovanju z znanimi osebami, tako je v posebnih oddajah leta 2009 gostil Bena Stillerja in Willa Ferrella. A že takrat so se pojavila ugibanja, ali je Grylls takrat, ko je domnevno "sam, zgolj s svojo kamero", resnično sam. Član televizijske

“Razvajeni zvezdniki”, ki so navajeni najrazkošnejšega ugodja, bodo okusili, kako je biti “navaden smrtnik za en dan”. ekipe, ki je Beara spremljala, je v pogovoru za britanske medije razkril, da so večkrat uporabljali zavajajoče podatke, da bi "lažje prodali zgodbo" in da bi bilo vse skupaj videti "bolj verjetno". Dodal je priznanje, da Grylls v številnih primerih ni bil sam v divjini in da je

imel kritje. Podobne zgodbe so prišle na dan tudi glede Gryllsove "udomačitve" divjega medveda in še nekaj prizorov z domnevno divjimi živalmi, za katere se je izkazalo, da so bile nekatere najete in trenirane. Iz tega lahko sklepamo, da Grylls, čeprav je drzen, pač ni nor. In domnevamo, da nam ni treba spet poudarjati,

Kritike in razkritja so vodili celo v nekajtedensko odpoved oddaje pri televizijski mreži. Televizijci so obljubili, da bodo oddajo snemali transparentno, v zagovor pa ponudili, da gre za oddajo, ki je bolj "how to", torej svetovalna, kot "reality" oziroma resničnostna. Javno se je zagovarjal tudi sam Bear Grylls, ki je poudaril, da je takrat, ko snema samega sebe, vedno sam, ko pa se kamera ugasne, gre po navadi v kamp k preostalemu delu televizijske ekipe. Tovrstne izjave lahko kaj hitro povzročijo, da "divjina" čez noč izpuhti iz oddaje, ki naj bi prikazovala, kako lahko človek preživi v najzakotnejših delih sveta. A ta človek pač ni zgolj človek. Je Bear Grylls, TV-voditelj. Kljub obtožbam in kontroverznostim Grylls snema in televizijske (in spletne, seveda) gledalce navdušuje že skoraj desetletje, priljubljenost njegovih oddaj pa še nikoli ni bila tako velika. Če se sprašujete, kakšno ozadje ima Grylls in ali prihaja iz kakšne (pusto) lovske družine, boste najbrž presenečeni. Bear se je rodil v aristokratski in vplivni družini, ki živi daleč od džungle. Njegov oče je konservativni politik Michael Grylls, ki si

je med drugim prislužil tudi viteški naslov sir, njegova mama pa je lady Sarah Grylls, hči političarke Patricie Ford in poslovneža Nevilla Forda. Zanimivo bi bilo videti, da bi na eno od svojih naslednjih ekspedicij povabil svoje starše in jim pokazal, kakšen je svet zunaj privilegiranih zidov visoke britanske družbe.

Televizijci so obljubili, da bodo oddajo snemali transparentno, v zagovor pa ponudili, da gre za oddajo, ki je bolj "how to", torej svetovalna, , kot "reality" oziroma resničnostna.

Ljudje

PREPLAČANI IGRALCI

PIše: Izak Košir, novinar, urednik, kolumnist, v prostem času alter šminka.

Živel na glas, odšel potiho LEMMY (1945–2015) in njegova zvočna zapuščina.

ecembra pred tremi leti sva imela ekskluzivni intervju. Karte so se premešale, tako da smo dobili Lemmyja, ker je nekdo drug pred tem dobil Slasha. Takrat mi je bilo morda malo žal, danes mi ni niti malo. Še celo Slash je imel v mladosti tribute bend, posvečen skupini Motörhead. V pogovoru mi je Lemmy dejal nekaj, kar mi je za vedno ostalo v spominu. Ko sem ga vprašal, katere skladbe bomo lahko slišali na koncertu v Ljubljani, je odgovoril, da vaje, na kateri se odločijo, kaj bodo igrali, še niso imeli. Takšni izjavi bi lahko rekli "klasični Lemmy". Na njihovem zadnjem nastopu v Hali Tivoli (kot po navadi na tem prizorišču) ni bilo ravno najboljše ozvočenje, a Motörhead so pravzaprav eksplozija zvoka, utelešenje hard rocka, zato ni hudega, če pregori kakšen ojačevalnik, zapiska kateri od mikrofonov, poči zvočnik, se strga struna ali dve. Lemmy Kilmister je bil ekscentrik, upornik, ikona, revolucionar, izvirnež, ki je po vseh desetletjih še vedno prisegal na kitarske rife Chucka Berryja, nikoli ni pil vode (zgolj jacka danielsa in kokakolo), (iz)živel seksualno svobodo in bil vzor marsikateremu mulcu, ki je v garaži s prijatelji ob živce spravljal starše. Lemmy je svoj "ples s hudičem" končal 28. decembra, štiri dni po 70. rojstnem dnevu. Kot poje v uspešnici Ace of Spades, je zanj "vse igra" in da vedno vloži "dvojno stavo". Malo je tistih, ki dejansko živijo to, o čemer prepevajo. Lemmy je bil zagotovo eden od tistih pristnih glasbenikov, ki je poosebljal rokenrol.

hitro. Kot so zapisali preostali člani Motörheadov, je Lemmy umrl za izjemno agresivno obliko raka, za bolezen in smrtonosno resnost stanja pa je izvedel zgolj dva dni pred smrtjo. Umrl je na svojem domu v Los Angelesu, za sabo je pustil na desetine klasičnih albumov, ki so se prodali v milijonskih nakladah, na tisoče zvestih poslušalcev in glasbenikov, ki so ga kovali v zvezde. O njem so posneli dokumentarec s pričakovanim naslovom Lemmy, ki bi ga lahko označili za videospomenik in katerega ogled priporočam tudi tistim, ki Lemmyjevega ustvarjanja morda ne poznate najbolje. Najboljša stvar, ki se je Lemmyju zgodila na njegovi glasbeni poti, je bila ta, da

Vzornik marsikaterega mulca, ki je v garaži ob živce spravljal starše.

OD ROADIEJA DO FRONTMANA

Teh vrstic ne želim spremeniti v značilen nekrolog, a tragika njegovega hitrega življenja je bila hkrati v tem, da je tudi umrl zelo

ga je na začetku sedemdesetih iz benda vrgla zasedba Hawkind, kar je leta 1975 sprožilo nastanek Motörheadov. Da je imel gospod Kilmister visoke ambicije in je bil v glasbenem poslu že kot od "samega začetka", priča tudi dejstvo, da je služboval kot "roadie" (tehnična pomoč) na turnejah Jimija Hendrixa in benda The Nice. In ravno pred nekaj dnevi sem se ustavil ob dvojni plošči Motörhead in se odločil, da jo nekomu podarim za novo leto. Srečnež. Očitno z namenom. Naj končam z besedami, ki so jih ob tragični novici napisali Lemmyjevi sobendaši: "Več bomo povedali v prihodnjih dneh ... Za zdaj pa prosimo, da vrtite Motörhead na glas!"

Kruta statistika za Johnnyja JOHNNY DEPP je po izračunih revije Forbes najbolj preplačan hollywoodski igralec preteklega leta. Piše: Jure Aleksič

ežko bi bilo najti človeka, ki ne bi maral Johnnyja Deppa. Pravzaprav bi bilo težko najti koga, ki ga ne bi imel vsaj zmerno do zelo zelo rad. Igral je tako hudičevega brivca kot največjega ljubimca na planetu, nihče mu ne zanika v neki povsem drugi galaksiji domujočega igralskega talenta ... In prav zato najbrž toliko bolj preseneti vest, da ga je ugledna revija Forbes letos posadila na sam prestol najbolj preplačanih igralcev na svetu.

OSMLJENI JEZDEC JE KLECNIL

Pri postavljanju lestvice so pri znameniti reviji zanemarili tako nižjebudžetne kot animirane filme, pa tudi vse stranske vloge.

VSI KLINI NA LESTVICI SO MOŠKEGA SPOLA

Ob tem bi bilo pošteno navreči, da se Johnny Depp po mnenju poznavalcev pravkar vroče spogleduje celo z oskarjem, in sicer za svoje gangsterske grimase v trilerju Črna maša, ki je na blagajnah tudi že podvojil vložena sredstva. A statistika je statistika in Črna maša se časovno ravno ni več uvrstila v merjeno obdobje.

Ferrell (dober znanec Forbesove lestvice zgubarjev, na njej je carjeval v letih 2009 in 2010), četrta in peta sta Liam Neeson in Will Smith, ki sta povrnila "le" 7,80 in 8,60 dolarja na dolar. Od petega do desetega mesta se zvrstijo še Christian Bale, Channing Tatum, Brad Pitt, Ben Affleck in Tom Cruise. Da je lahko trn v peti moškega ponosa še bolj zagnojen, na obratni Forbesovi lestvici med prvimi petimi najbolj rentabilnimi igralci na svetu najdemo nič manj kot štiri igralke.

ŽENSKI LIKI SO DONOSNEJŠI Res je, ženski liki se vlagateljem v mestu sanj očitno splačajo bolj kot kdaj prej. Najbolje plačana igralka na svetu, mogočna Jennifer Lawrence, je sicer šele na osmem mestu. A od drugega do petega se zvrstijo Mila Kunis, Scarlett Johansson, Gwyneth Paltrow in Emma Stone. Kunisova je svojim plačnikom za vsak vloženi dolar uplenila 87,3 dolarja, Emma Stone 54 dolarjev. Je pa res, da je daleč najdonosnejši igralec na svetu še vedno moškega spola. To je čedni in gibčni bradonja Chris Evans, ki se je uveljavil predvsem z vlogami Marvelovih superjunakov v epih, kot sta Maščevalci: Ultronova doba in Stotnik Amerika: Zimski vojak. Evans je v merjenem obdobju vlagateljem povrnil nezaslišanih 181,8 dolarja na dolar.

Pri Johnnyjevem ustoličenju na vrhu Olimpa prebogatih igralcev sicer obstajajo nekateri metodološki pomisleki.

Njegovo vedno ravno prav namrščeno in ravno prav ljubko obličje je v merjenem obdobju na vsak dolar igralskega honorarja namreč povrnilo le dolar in dvajset centov. Lani je na blagajnah tako najbolj klecnil zelo dragi vestern Osamljeni jezdec, s katerim je Disney z Deppom kot večnim oprodo Tontom izgubil kar 150 milijonov dolarjev. Precej ubožno sta jo odnesla tudi komedija Mortdecai in znanstvenofantastična srhljivka Transcendenca. Pri Johnnyjevem ustoličenju na vrhu Olimpa prebogatih igralcev sicer obstajajo nekateri metodološki pomisleki. Pri Forbesu so, recimo, upoštevali samo zadnje tri pred letošnjim junijem posnete filme, v katerih je merjeni igralec odigral glavno vlogo.

Morda še zanimivejše kot Johnnyjevo nesrečno zmagoslavje na lestvici najbolj preplačanih na svetu je to, da so čisto vsi klini na tej lestvici moškega spola. Nepozabnemu piratu s Karibov na drugem mestu tako sledi dobri stari Denzel Washington, čigar filmi so na vsak dolar honorarja v blagajne povrnili "le" šest dolarjev in pol. Na tretjem mestu je Will

Ljudje

ČETRTEK, 31. 12. 2015

Foto: Profimedia

1,20

Denzel Washington je na vsak dolar honorarja v blagajne povrnil "le" šest dolarjev in pol. ROBATEJŠI SPOL KLJUB VSEMU ZASLUŽI VEČ

Če zgornje številke seštejemo, lahko mirno napovemo, da bodo še razpihale že lep čas plamenečo debato o spolni diskriminaciji pri hollywoodskih honorarjih. Veliko vprašanje je sicer, ali bodo protestnice na koncu zabeležile omembe vreden dvig svojih plač. Duhu časa primernejši bi bil najbrž opazen padec med honorarji domnevno robatejšega spola. Kar pa se tiče Johnnyjeve

dolarja na vsak dolar honorarja

Will Ferrell je na tretjem mestu Forbesove lestvice zgubarjev.

Liam Neeson, na četrtem mestu Forbesove lestvice, je povrnil le 7,80 dolarja na dolar honorarja.

neslavne titule z začetka tega besedila, mu v bran vsekakor navedimo dejstvo, da bi jo skoraj gotovo tudi letos uplenil komik Adam Sandler, če lisjak le ne bi bil podpisal posebne pogodbe z Netflixom. Sandler je bil namreč Forbesov neslavni zgubarski šampion leta 2013 in 2014. In tudi zato je težko utišati zlohotneže, ki pravijo, da se je komik ameriškemu gigantu spletnih filmov zaobljubil predvsem zato, ker se je tako avtomatično izločil

s Forbesove lestvice. Netflix v tej klasifikaciji namreč velja za neposredno konkurenco klasičnemu sistemu kinodvoran in torej sploh ne kotira na Forbesovi lestvici. Kakor koli, vsekakor lahko upamo, da si velikan, učenjak in preprosto magičen posameznik, kot je Johnny Depp, tega statističnega kolcljaja ne bo preveč gnal k srcu. Morda pa je bil problem, da je v Osamljenem jezdecu igral oprodo, in ne naslovnega junaka?

Ljudje

MATERA

Foto: Profimedia

Najstarejše evropsko mesto

Piše: Stane Mažgon

slikovito in posebno mesto se odpraviš na svojevrstno romanje v zgodovino, dolgo več kot sedem tisoč let.

BIVALIŠČA V KAMNITIH VOTLINAH

Kako je skozi čas nastajalo mesto, je najbolje videti z nasprotnega brega kanjona reke Gravine, vsekanega globoko v apnenčasto pokrajino. Najstarejši predeli naselja najbližje reki so dobesedno vklesani v kamnito pobočje, prebivališča nekdanjih prebivalcev so bila v primitivnih votlinah. Mesto velja za najstarejše v Evropi in tretje najstarejše na svetu. Sčasoma se je mesto širilo navzgor, po pobočju so med domovanji v skalah začele nastajati ulice. Tudi pozneje zgrajene hiše so iz istega kamna, tako da je videz zgor-

V MATERO ne zaideš mimogrede, na poti v katero od pokrajin ali prestolnic. Leži v Bazilikati, zunaj ustaljenih turističnih magistral, sredi asketske pokrajine na jugu italijanskega škornja, polne žitnih polj.

njega predela z barvo kamna povezan s starim delom. V stoletjih je nastalo mesto, podobno sivi kamniti čipki, položeni na breg kanjona.

VES ČAS NASELJENO MESTO

Zgodovina mesta je od paleolitskih začetkov naprej bogata in danes že natančno obdelana. Ves čas je bilo naseljeno brez prekinitev. V njem so pečat pustila vsa obdobja, od začetkov civilizacije do poznejših obdobij, ko so na območje segli vplivi grške in rimske kulture. Ob njih je bilo življenje mestnih prebivalcev samosvoje ter odvisno od vode in pridelka na poljih v okolici. Prav cisterne za vodo, vsekane v kamne, so ena od posebnosti okolice. Bilo jih je več kot tisoč. V mesto so se v vsej zgodovini zatekali prišleki vseh vrst. Med njimi je bilo veliko menihov. Pred spopadi so bežali iz Svete dežele, v skalnih votlinah uredili samostane in klesali kapele in cerkve. Teh je bilo v mestu kar 150.

Ljudje

ČETRTEK, 31. 12. 2015

Vse to bo mestu prineslo dobre in slabe strani. Zelo verjetno je, da se bo stari del Matere v kratkem spremenil, posodobil in izgubil vsaj del čara, ki mu ga dajeta umirjenost in tišina brez vrveža množic, čeprav že zdaj obiskovalcev tudi v zimskem času ne manjka. Začele so se intenzivne priprave na prihod turistov in to ob dobrih učinkih za ekonomijo prinese tudi mnogo slabega.

mogoče videti kot del muzejske zbirke.

POZABLJENO MESTO

Življenje v kamnitih prostorih ni moglo biti drugačno kot zelo skromno. Prostor je bil omejen, družine so bile velike, z družinskimi člani so pogosto prebivale še živali. Eno od takšnih prebivališč je

Še bolj kot oddaljena zgodovinska obdobja je bilo posebno mestno življenje v 20. stoletju. Zdi se, da je bilo izgubljeno v času. Svet se je razvijal in hitel naprej, Matera pa je ostala v svoji obliki in revščini kot pozabljena od vseh oblasti in celo boga, kot se je izrazil italijanski slikar in pisatelj Carlo Levi. Tako je postala eden najbolj nerazvitih krajev v Evropi, kjer so tako kot pred stoletji tudi v času po drugi svetovni vojni še vedno živeli v kamnitih votlinah, brez stvari, ki jih je prinesel napredek. Levi je leta 1952 zapisal: "V votlinah Sassija se skriva prestolnica kmetov, v njih je skrito srce starodavne civilizacije. Kdor koli obišče Matero, ne more ostati ravnodušen, tako neposredno je izražena in ganljiva njena boleča lepota."

IZSELITEV Z DEKRETOM

Povojna italijanska oblast je z dekretom odločila, da je treba za prebivalce iz starodavnih prebivališč zgraditi novo naselje. Tako je nastala sodobna Matera v zaledju Sassija. Leta 1968 je v starem predelu živelo še 30 tisoč prebivalcev, nato pa se je začel postopno prazniti in propadati. Uničevala sta ga vlaga in vandalizem občasnih obiskovalcev, ki so iz cerkva klestili freske in kradli predmete. Delno je zapuščeno naselje poškodoval še blažji potres.

Kdor koli obišče Matero, ne more ostati ravnodušen, tako neposredno je izražena in ganljiva njena boleča lepota.” Carlo Levi, italijanski slikar in pisatelj

FILMSKO MESTO

Naselje se s časom ni veliko spremenilo. Nekaj pozor-

Zelo verjetno je, da se bo stari del Matere v kratkem spremenil, posodobil in izgubil vsaj del čara.

Foto: Stane Mažgon

IZGUBLJENI NA ULICAH

nosti je spet pridobilo, ko je v njem leta 1964 režiser Pier Paolo Pasolini posnel film Evangelij po Mateju. Bilo je kot nalašč za snemanje bibličnih prizorov in zatem so ga kot naravno kuliso uporabili še mnogi znani filmski ustvarjalci. Mel Gibson je tam posnel kontroverzni film Zadnja Kristusova skušnjava. Tja še vedno prihajajo snemat veliki filmski zvezdniki, saj si kraj še danes brez težav izposodijo za prizore iz nekdanjega Betlehema ali drugih starodavnih mest.

MESTO SVETOVNE DEDIŠČINE

Kruh iz Matere, je zaščiten kot pokrajinska posebnost.

Velik preobrat je mestu prinesel vpis na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine leta 1993. V hipu je doživelo tudi veliko mednarodne pozornosti in postalo zanimivo za turiste. Začela se je njegova zapoznela renesansa. Vanj so se posto-

pno začeli vračati prebivalci, predvsem tisti, ki so si lahko privoščili obnovo starih bivališč in jih spremenili v penzione ali jih uporabljajo za počitnice. Na vsakem koraku je videti, da se zgradbe obnavljajo in ulice spet živijo. Še več, imeti hišo v starodavni Materi je za mnoge postalo šik. Nič čudnega, saj stare mestne ulice brez prometa niso zelo udobne, a so pravi odmik od ponorelega, s prometom in trgovinami zatrpanega sveta.

2019. leta bo Matera evropska predstolnica kulture.

KULTURNA PRESTOLNICA 2019

Dodaten zagon je Matera dobila pred dobrim letom, ko je bila razglašena za prestolnico evropske kulture leta 2019. V tekmi za naslov je premagala mnogo razvitejša in bolj znana turistična mesta ter se, tako dolgo spregledana in pozabljena, dokončno uvrstila na zemljevid Evrope.

Mesto si zares zasluži več kot le kratek ogled. V njem je mogoče udobno preživeti nekaj dni v katerem od penzionov in se izgubiti na slikovitih ulicah, polnih zgodovine. Vsak obok, vsaka cerkev in samostan in predvsem vsak pogled na mesto s katerega od razglednih krajev so nekaj enkratnega, skoraj osupljivega. Cerkev svetega Frančiška je skriti biser med številnimi cerkvami, podobno še manjše, a zelo zanimive pokrajinske muzejske zbirke. Med kulinarično ponudbo, značilno za mesto, je posebnost kruh iz Matere, prav tako zaščiten kot pokrajinska posebnost. Izdelujejo ga v štrucah oziroma hlebih vseh velikosti, narejen pa mora biti samo iz moke iz vrste pšenice s trdim zrnjem, ki je pridelana v bližnji okolici. Ima hrustljavo skorjo, zelo izrazit poln okus in je dober tudi po nekaj dneh, ko se izsuši in ga uporabijo v raznih receptih.

MATERA IMA PRIHODNOST

Življenje se več tisočletij v mestu ni nikoli zares ustavilo in tudi v prihodnje bo zagotovo tako. Iz njegove izkušnje, povezanosti z naravo, vodnimi viri in organiziranosti, se v Matero prihajajo učit mladi strokovnjaki, ki jo raziskujejo kot izjemen primer bioarhitekture. Ugotavljajo, da imajo sodobna naselja z najstarejšimi številne skupne lastnosti in potrebe, čeprav so zgrajena tako daleč narazen v času in prostoru.

Matera je ostala v svoji obliki in revščini pozabljena od vseh oblasti, v času po drugi svetovni vojni so ljudje še vedno živeli v kamnitih votlinah.

Zabava

V vsako vrsto oziroma kolono vpišite številke, katerih vsota je navedena na začetku. Pri tem upoštevajte pravili: 1. V posamezni vsoti se nobena številka ne ponovi! Tako vsote 8 npr. ne smemo zapisati kot 2 – 2 – 4 2. Številke 0 ni. Tako npr. vsote pet ne smemo zapisati kot 3 - 0 – 2

Rešitve Sudoku

Kakuro

Geslo križanke: Ime in priimek: Ulica in hišna št.:

E-pošta: Davčna številka:

Podpis: Dovoljujem, da bo navedene podatke podjetje Salomon d.o.o. uporabljalo v marketinške namene oziroma jih bo vodilo v zbirki sodelujočih v nagradni igri naslednjih pet (5) let. Če bom izžreban/-a dovoljujem objavo svojega imena med izžrebanci.

IZBIRA KRAJ V NAŠA NOSKRAJNI BLAGA PO KONEC GORIŠKIH VINARKA VRSTAH, (RENATA) KVALITETI POLOTOKA BRDIH

ULICA TKANINA ZA BLAZINE, PERNICE

KAMNINA GNAJS PERGAM. KRALJ

TROBOJ

GOVORNIK SEDEM. IN REŠUJEM

CINK AVTOMOBILSKO KRMILO

KDOR LIKA

KDOR REKLAMIRA AZIJSKI ŠKOREC

STARI SLOVANI UPRAVITELJ

KAR JE VDOLBENO

MESTO V BANATU, SRBIJA

MESTO V SREDNJI ITALIJI

NOSILNOST LADJE, IZRAŽENA V TONAH

MAJHEN GLED. REP, ODER, PRIREPIČ ZORIŠČE

ČETRTI UTEMELJITELJ RIM. KRALJ DAJNČICE IT. POLIT. (PETER) GIBANJE

STARO MESTO NA HONŠUJU, JUNIORKA JAPONSKA POBEG NEKD. SODNI PISAR

KVARTO-

VAS PRI PIREC KOBARIDU TLORISNA MREŽA

POVEZOVANJE Z ASOCIACIJAMI

PESNIK SLAVILNA LIRSKA GRAPESEM, FENAUER HVALNICA

BARVA KOŽE, POLT

AM. MIKROBIOLOG (JOHN FRANKLIN)

OBLIKA STEBLA ENOTA ZA MOČ

risba KAJVEŠ

VANDOTOV JUNAK GRŠKA ČRKA

OTOK V KAROLINIH, POHNPEI KL(ADIVO)

POJAVLJANJE UŠI KANADSKI POPEVKAR (PAUL)

PIŠKOT

VOJAŠKI VOZ, PRATEŽ

AM. DIPLOMAT, NOBELOVEC (ELIHU)

VELIKE PTICE UJEDE

OTOK V ALEUTIH

NAGRADE :

SL. GLED. IGRALEC (PRIMOŽ)

ZAPRAVLJIVEC (ZASTAR.)

KOROŠKEM

REKA RUR NA NIZOZEMSKEM

FR. FILM. IGRALKA (MAGALI)

KOPER

ŽENSKA, KI ŽIVI V NIŽINI

LJUBKOV. ŽELEZAR. Ž. IME MESTO NA

VELIKA VEŽA

GESLO JE OZNAČENO Z BARVO

OKRASNA RASTLINA, REPATI ŠČIR

UJEC

APOLONOV SVEČENIK V TROJI

Nagrajenci nagradne križanke št. 5 so: 1. Marina Nina Kocen, Celje 2. Ludvik Glavač, Mavčiče 3. Franc Dolinšek, Škofljica

Telefon:

PREŠERNOVA PESEM

BOGOMIR MAGAJNA

Cena povratnega SMS-sporočila o pravilnosti gesla znaša 0,49 EUR, z vključenim DDV-jem. Pogoji sodelovanja so objavljeni na www.tedniksedem.si. S poslanim SMS - sporočilom ne vstopate v klub.

Poštna št. in kraj:

EMICA

KDOR LOMASTI ŽIVA VADNOV

V žrebanju za nagrade sodelujete, če izpolnete nagradni kupon, dopišete geslo nagradne križanke in ga pošljete na naslov: uredništvo SEDEM, Nagradna križanka, Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče ali nam na številko 4567 pošljete SMS s ključno besedo SEDEM in pravilnim geslom nagradne križanke. V žrebanju bomo upoštevali vse pravilne odgovore, ki bodo prispeli do srede, 13. 1. 2016.

št. 7

ČAS, KO SOL ZAČNE OLJNE PREHAJATI KISLINE DAN V NOČ

TOVARNA OPEKE

Navodila za sodelovanje

NAGRADNI KUPON

Sem naročnik tednika Sedem: DA

Geslo: Vikend paket.

Kakuro

Nagradna križanka št. 7

krčma, raš, kuta, satan.

Sudoku

Rešitev križanke št. 5. Vodoravno: B. Ž., J. P., toreador, oofor, Averroes, žbica, Brenner, Seeger, lava, stoa, Ženi, eter, Elton, I. T., T. N., Doors, Viete, kisava, Epiktet, akt, oz, Nur, Iva, rojak, haik, dlan, oje, Saud, Vikend paket, J. E., ozokerit,

1 x paket izdelkov za vas in vaš dom 1 x paket lasne kozmetike Keune 1 x flaška in knjiga Drobtinice z mize

številska osmerosmerka Navedene številke poiščite in prečrtajte v eni od osmih smeri – levo, desno, gor, dol ali diagonalno. Na koncu po vrsti prepišite pet neprečrtanih črk in zapišite njihova imena. Prve črke imen vam dajo končno rešitev – nekaj, kar pričakujejo kmetje in vlagatelji. Primer: 5473 = pEt, šTiri, sEdem, tRi = eter.

10325 - 10542 - 10716 - 13377 - 14932 – 19000 21027 - 23704 - 25451 - 26421 - 27593 – 27657 30207 - 30317 - 32302 - 32737 - 36216 – 38016 40380 - 42541 - 46384 - 46935 - 47831 – 49539 50097 - 51108 - 51420 - 52227 - 52671 – 54707 60627 - 60887 - 63965 - 64290 - 64721 – 65910 70147 - 71539 - 73260 - 76547 - 78378 – 78947 81107 - 81410 - 81609 - 83064 – 87425 90913 - 90937 - 92647 - 94717 - 94722

Zabava

ČETRTEK 31. 12. 2015

Iskalnica

ZA BISTRE OČI Poišči 10 razlik.

Pandi pomagaj priti do bambusovih vrsickov.

ANGELCA, POGLEJ! KAKŠNA PRAVLJIČNA ZIMA!

ZLATKO, TO SI REKEL ŽE VČERAJ.

JA, DANES JE ŠE EN DAN VEČ. ČISTO NOVA SITUACIJA.

JASNO.

Strip KVIZ

Pri vsakem vprašanju poskusite pravilno odgovoriti. Pravilno obkrožene črke vam dajo ime in priimek škotskega nogometnega trenerja.

1. Kateri metulj je na sliki?

U - čebelar A - rdeči apolon E - prstaničar

2. Ptica ujeda na sliki je …

W - Bata Y - Luba X - Malabo

6. Kateri lovski pes je na sliki?

7. Na sliki je …

8. Biatlonec na sliki je … F - Simon Schemp G - Ole Einar Bjørndalen H - Emil Hegle Svendsen

10. Kateri šport trenira športnica na sliki?

P - sankanje R - hitrostno drsanje S - biatlon 7

N - Jim Carrey P - Denzel Washington R - Brad Pitt

9. Zastava na sliki pripada … U - Južni Koreji A - Severni Koreji E - Mongoliji

A - labradorec E - angleški koker španjel I - nemški lovski terier

A - Paul Simon E - Bruce Springsteen I - Ryley Walker

4. Glavno mesto Ekvatorialne Gvineje je …

F - 1973 G - 1963 H - 1953

L - mrhar M - škrjančar N - skobec

3. Ameriški kitarist na sliki je …

5. Henry Kissinger je prejel Nobelovo nagrado za mir leta …

Avtor: Grega Rihtar

11. Ameriški pevec na sliki je …

I - Michael Jackson O - Frank Sinatra U - Johnny Nash 8

12. Mineral iz skupine kremena na sliki je …

N - tigrovo oko P - ametist R - avanturin

Rešitev: 1) rdeči apolon, 2) mrhar, 3) Bruce Springsteen, 4) Malabo, 5) 1973, 6) angleški koker španjel, 7) Brad Pitt, 8) Ole Einar Bjørndalen, 9) Južni Koreji, 10) biatlon, 11) Frank Sinatra, 12) tigrovo oko; Alex Ferguson

Zabava

križanka: Novoletna film Spectreskakalna o Jamesuturneja Bondu (prizorišča-skakalnice).

DIAGNOZA ZA NAMIŠLJENO BOLEZEN

ENAJSTI DEL CELOTE

PALICA ZA BIZMUT ČIŠČENJE PLUGA, ŽNIDARŠIČ ERIKA RATKA

GRŠKA

AM. UPRA-

ZVRST

JURE MEDVED, BOGINJA VA ZA VE- BIBLIJSKA JAMAJŠKE IVANUŠIČ PREPIRA, SOLJ. RAZ- OSEBA TACAR ERIS

GLASBE

ISKOVANJA

BRANE GRUBAR

STANJE NEPOROČENEGA MOŠKEGA

BIVŠI AVSTRAL. PLAVALEC

INTERNIRANA ŽENSKA

SREBRN KOVANEC, SREBRNIK

NEKD. PAKISTANSKI PREDSEDNIK

GREGOR STRNIŠA

RUSKA IGRALKA SAVINA

INDUSTR. MESTO V NIGERIJI

LIDIJA SOTLAR JAPONSKI SMUČAR. SKAKALEC (DAIKI)

VELIKA PTICA UJEDA

ANG. FIZIK NEWTON SLIKARSKA TEHNIKA

OTOK V BALEARIH

GRAD PRI PARMI, KANOSA LOČEK

PLAVAJOČI MORSKI PLAŠČARJI

TUBERKULOZA

ROPOT, TRUŠČ

OTAKAR OSTRČIL

SVETLOBA KNJIŽNI V OBLIKI UČENJAK TANKE, RA- KRAJ PRI VNE ČRTE PODČETRT.

NASPROTJE KRTAČKA LEVIČARJA DANSKA ORGANIZACIJA, ZDRUŽENJE

KRAJ PRI CELOVCU, MARIA RAIN HITER TEK

ŽELJKO TRETJA BEET- OBRADOVIĆ HOVNOVA SNOV ZA SIMFONIJA TESNJENJE

OTILIJA (LJUBK.) POSODA ZA VINO SPIRITIST. SESTANEK

SREBRO

FRANK CAPRA

NEKDANJE UNIČEVAŠPANSKO LASTNOST OHLAPEN NJE ŽIVLJ. KOLESAR. RJAVEGA POVRŠNIK OKOLJA Z MOŠTVO BIOCIDI

VOKALNI SOLIST NORV. FIL. (ANATHON)

ZABOJ IZ LESENIH LETEV

VEČNOST GLAVNO MESTO UDMURTIJE »OBJEM« PRI BOKSU AVS. REŽ. (LEON)

CUCELJ (REDKO) ČUŠIN SILVA

NAŠA IGRALKA (MILENA) KOSITER

PRIPRAVA ZA MLETJE ŽITA

PREBIVALCI TIROLSKE

IT. PEVKA TADDIO

CENTIMETER UMBERTO NOBILE

PIJANEC (SLABŠ.) OKRAJŠ. ZA EV. DENAR KRAJ PRI ČRN. KALU

NEON

PRVINA

OTOČJE V POLINEZIJI

IVANA (ZNAK Cu) KOBILCA GROF V TRAVIATI

PREBRISANOST, ZVITOST PLAHA GOZDNA ŽIVAL AVION

SORTA JABOLK MAJHEN SLAP VESLAČ TUFTE

SVETE PODOBE PRI PRAVOSL. POLMRAK

GORA V VZHODNI TESALIJI, GRČIJA PRIPADNIK JUŽNOAM. INDIJAN. PLEMENA

NAJVEČJI JUŽNOAM. GORSTVO, MORSKI KORDISESALEC LJERE

KOSITER TRANSPORTER STEZICA

CHARLES IVES

NEUMNOST DRŽAVA V ZDA STAVBNI ELEMENT

ZVOČNI ZNAK ZA PREPLAH

TKANINA ZA HALJE MAJHNA DOLINA

IGRALEC RADKO POLIČ NAPLAČILO SL. ZGODOVINAR (LOJZE)

ŽIVALSKI KROG PISMENO POTRDILO

KRAJ PRI IT. DOMŽALAH PISATELJ KONEC (CARLO) MOLITVE

AFRIŠKI PTIČ VRANKA

VDOVA JOHNA LENNONA (YOKO)

OČKA, ATEK

KUHARICA SESTRA VENDELINA (MARIJA)

PREDMET JAJČASTE OBLIKE

NIK ZUPANČIČ

MUZIKALIJE

STROJ ZA KNJIGOTISK RUS. REKA

UM. ZGOD. MENAŠE POZNANA ŽENSKA

PREBIPRSNI VALKA OKLEP GL. MESTA BREZ GRČIJE ROKAVOV

SLIKARKA ŠTIH KRAJ NAD VIPAVSKO DOLINO

ČASTNI NASLOV KARDINAL. ALFI NIPIČ

ZRAK (LATIN.) IGRALEC RANER

NATRIJ EVGEN JURIČ

SIČNIK

GLAVA TRAKULJE

TEKSTILNI IZDELEK

GRŠKA MUZA KOMEDIJE

NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA

Šport

Ta teden preberite

Četrtek, 31. december 2015

Angleški nogometni klubi v evropskem merilu res niso več tisto, kar so bili pred vsaj petimi leti, a nihče ne more zanikati, da je trenutna sezona ena najbolj nepredvidljivih v zgodovini Premier lige. In kdo ve, mogoče bomo dobili senzacionalnega prvaka.

NORIŠNICA NA OTOKU

Liga NBA Lahko Leicester zdrži na vrhu tudi v drugem delu sezone?

Še zadnji poklon legendi Gledalci na tekmi zvezd hočejo Kobeja Bryanta. (str. 43)

Kolumna

Zima je zakon Goran Obrez o gledanosti zimskih športov (str. 44)

Praznično darilo za navijače

Liga NHL

Zimska pravljica Kot na ribniku, le z več gledalci (str. 44)

Šport

NORIŠNICA NA OTOKU

Smučarski skoki

Peterka ima resnega tekmeca

Piše: Tamara Kedačič

o polovici prvenstva vrh lestvice sestavljajo Manchester City, Arsenal, Tottenham in klub, ki se je v minuli sezoni čudežno rešil izpada v drugo angleško ligo. Govorimo seveda o Leicestru, eni najbolj simpatičnih ekip na stari celini, ki je z borbenostjo in igrivostjo pridobila nemalo simpatij navijačev in verjetno ni malo tistih, ki stiskajo pesti, da bi se prav moštvo italijanskega stratega Claudia Ranierija na koncu veselilo naslova. A do maja je še dolgo, pred nami je natanko polovica angleškega prvenstva in nemogoče je napo-

vedati, kako se bo vse skupaj razpletlo spomladi. Leicester kljub izjemnemu začetku sezone, in čeprav ima v svojih vrstah dva najbolj vroča nogometaša – Jamieja Vardyja in Riyada Mahreza –, ne velja za najizrazitejšega favorita za končno zmago. Tega se zavedajo tudi glavni akterji v klubu, saj so večkrat izjavili, da preprosto nimajo moštva, ki bi lahko zdržalo tako močan ritem tekem in številne nalete ekip, ki se lahko pohvalijo z izkušenejšimi zvezdniki svetovnega kova. Če bi jim vse to vendarle uspelo, bi lahko pisali o eni

vinom de Bruynom na čelu, ogromno težav v obrambi. V lov na prvo mesto se bo moral v drugem delu sezone odpraviti brez letos velikokrat poškodovanega kapetana Vincenta Kompanyja. Letos je Belgijec odigral le osem od osemnajstih tekem angleškega prvenstva, nič pa ne kaže, da bi se steber Cityjeve zdaj zelo razmajane obrambe kmalu vrnil. “Vsi se zavedamo, kako pomemben je Kompany za našo ekipo. Je kapetan zaradi svoje igre in osebnosti in zato izjemno pomemben člen,” je z grenkim priokusom v pričakovanju zdravniškega poročila govoril Manuel Pellegrini, ki se boji, da bo moral Kompany počivati še kakšnih šest tednov. Prvenstvo se bo s prvimi tekmami v letu 2016 nadaljevalo v soboto, 2. januarja.

Arsenal ima ekipo, vredno angleških prvakov, vprašanje pa je, ali bodo po 11 letih večnega razočaranja zdržali psihično. najlepših nogometnih zgodb v zgodovini angleškega prvenstva.

Bodo “topničarji” zdržali?

Stavnice v tem trenutku največ možnosti pripisujejo Arsenalu, čeprav ima klub iz Londona neslavno bližnjo in daljno preteklost, ko poraze doživlja na tekmah, ki bi jih pravzaprav moral dobiti. Letos je nasprotno od preteklih sezon opravil z Manchester Cityjem, porazil tudi Leicester in Manchester United, nato pa ga je pred dnevi nadigrala letos ena najskromnejših ekip v prvenstvu. Southampton je namreč na tako imenovani “boxing day” zmagal s 4 : 0, “topničarji” pa so vtis popravili že dva dni pozneje, ko so ob pomoči Mesuta Özila premagali Bournemouth. Arsenal nedvomno ima ekipo, vredno angleških prvakov, vprašanje pa je, ali bodo po enajstih letih večnega razočaranja in nestrpnega čakanja zdržali tudi psihično. Ob njem je nedvomno največji favorit Manchester City, ki pa ima v letošnji sezoni, ob res izjemno napadalno naravnanih vezistih z Belgijcem Ke-

170 tekem

je vratar Arsenala Petr Čech ostal nepremagan, kar je rekord lige.

Za slovenske ljubitelje smučarskih skokov so vrhunec sezone zagotovo poleti v Planici, velika večina pa jih stavi na novoletno turnejo. Prav slednja je za številne “crème de la crème” smučarskih skokov, zaradi sistema na izpadanje ima še dodaten čar. Slovenija ima po dolgih 19 letih spet enega glavnih favoritov za prestižni naslov zmagovalca turneje štirih skakalnic, po Primožu Peterki bi to lahko uspelo Petru Prevcu. Z današnjimi kvalifikacijami se bodo začeli skoki v Garmisch-Partenkirchnu, prvi dan v letu 2016 pa bo Prevc naskakoval novo zmago.

Smučarski skakalci brez počitka

Večina ljudi si na prvi dan v novem letu privošči počitek, številni športniki pa ne mirujejo. Odmora tako ne poznajo niti smučarski skakalci, ki jih že v soboto čakajo tretje kvalifikacije novoletne turneje. Tokrat se bodo preselili v Innsbruck, na katerega slovenske ljubitelje tega športa vežejo precej lepi spomini, saj ima na tem prizorišču Slovenija dve zmagi. Ali bo v nedeljo čas za tretjo?

Nogomet

Angleži nič več sami Dolga leta smo bili vajeni, da so se tik pred koncem starega in takoj na začetku novega leta na zelenice podali le angleški klubi, zdaj jih “ogrožajo” Španci. Slednje so očitno premamili milijoni evrov od televizijskih pravic in kaj drugega, kot da igrajo, namesto praznujejo, jim ne preostane. V soboto bomo lahko na delu spremljali Jana Oblaka in njegov Atletico, zelo zanimivo pa bo tudi na mestnem derbiju med Espanyolom in Barcelono. V nedeljo se bo madridski Real v gosteh pomeril z Valencio.

Košarka

Čas za maščevanje? Olimpija je v petem krogu lige ABA povsem razbila Krko, saj jo je v Ljubljani premagala z 80 : 50. Toda to je bil le preblisk, v nadaljevanju je nizala poraze in je zdaj ena slabših ekip v sezoni. Krki gre precej bolje in morda za Novomeščane drugi letošnji derbi, ki bo na sporedu v soboto ob 19. uri, prihaja ravno ob pravem času.

Šport

ČETRTEK, 31. 12. 2015

KOBE BRYANT

Še zadnji poklon legendi TEKMA ZVEZD v ligi NBA je dvoboj, na katerem si največji zvezdniki lige dajo duška, se sprostijo in pripravijo spektakularen šov za navijače. Letos bo nekoliko posebna.

Piše: Dejan Mitrović

eprav gre za tekmo, ki ni nič drugega kot zabavna sprostitev, ob kateri lahko najboljši košarkarji v povsem prijateljskem vzdušju zmečejo ogromno trojk, zabijejo na številne neverjetne načine in naredijo nešteto dih jemajočih preigravanj in podaj, tekmovalnega značaja pa sploh nima, v svetu košarke pomeni ogromno. Ker tudi tako košarkarji pač dobijo veljavo, nekakšno potrditev, da jih publika – zaradi katere se košarka sploh igra, kot znajo zmeraj vsi povedati – zelo ceni in rada gleda. V ZDA je tekma zvezd oziroma all stars, kot ji pravijo, praviloma rezervirana samo za največje, najboljše, najuspešnejše košarkarje najelitnejšega klubskega tekmovanja in povabilo nanjo je preklemano težko dobiti. Samo vprašajte najboljšega slovenskega košarkarja Gorana Dragića, ki so ga v njegovi daleč najboljši sezoni pri Phoenixu (2013/14) povsem spregledali, pa čeprav se je tudi eden največjih zvezdnikov lige NBA, Kevin Durant, strinjal, da bi moral biti Gogi član elitne druščine.

Foto: Profimedia

Kaj za vraga?

A ker prvo peterko določajo navijači z glasovanjem in ker Dragić ni niti približno tako priljubljen kot nekateri drugi košarkarji ter predvsem ker ga takratni trener Zahoda Scott Brooks ni uvrstil med sedem rezerv, je slovenski košarkar ostal brez povabila. Tudi naknadnega, ko se je nastopu odpovedal glavni junak te zgodbe Kobe Bryant, ki je bil takrat poškodovan. Komisar lige Adam Silver je namreč

namesto Dragiću povabilo poslal centru New Orleansa Anthonyju Davisu. Če za nekatere povabilo na tekmo zvezd pomeni nekaj neverjetnega, enkratnega, pa jih je prvi zvezdnik Los Angeles Lakersov v karieri dobil že toliko, da jih verjetno ne zna niti prešteti. In mu verjetno ne pomenijo več kaj dosti. Kar 17-krat je bil namreč Bryant izbran na tekmo zvezd, v tej sezoni bo še zadnjič, še osemnajstič v izjemno bogati karieri. To je že jasno, čeprav sta do tega težko pričakovanega dogodka še skorajda dva meseca. Toda že po prvem

tednu glasovanja so košarkarski navdušenci dali vedeti, da želijo Črno mambo, kot je Bryantov vzdevek, tam še enkrat več videti. Po prvem tednu glasovanja je namreč košarkar Jezernikov zbral že neverjetnih 719.235 glasov, kar je krepko največ, Stephen Curry, ki v letošnji sezoni ruši rekorde, je na drugem mestu zbral več kot 200.000 glasov manj, tretji LeBron James pa jih je zbral skorajda polovico manj (357.937). “Videl sem preklete glasove. Kaj za vraga? Zelo sem navdušen. Kaj reči? Hvaležen sem,” je vse skupaj po svoje pokomentiral Bryant.

Ker si to zasluži

Čeprav v letošnji sezoni ne blesti oziroma je samo bleda senca samega sebe, bo torej Bryant brez dvoma znova eden izmed udeležencev tekme zvezd. In prav je tako. Ne nazadnje gre za živečo legendo, ki se je odločila, da po tej sezoni konča izjemno bogato kariero, v kateri je osvojila vse, kar se osvojiti da. Bryant se bo po koncu sezone, ko bo pomahal v slovo ligi NBA, lahko pohvalil, da je osvojil pet prstanov z Lakersi, bil dvakrat izbran za MVP finala, enkrat za MVP lige, da je bil 18-krat izbran na tekmo zvezd in bil štirikrat njen MVP, da je bil dvakrat najboljši strelec lige, da je najboljši strelec Los Angelesa vseh časov, da je z reprezentanco ZDA osvojil dve zlati olimpijski medalji in da je ne nazadnje tretji najboljši strelec lige NBA vseh časov. Tekma zvezd bo zadnji velik poklon za mnoge največjemu v zgodovini Jezernikov in enemu največjih vseh časov, in če kdo, potem si ga več kot zasluži prav Črna mamba.

Osebna izkaznica Kobe Bryant Rojen: 23. 8. 1978 v Filadelfiji Višina: 198 cm Teža: 96 kg Izbran na naboru: leta 1996 kot 13. izbor Charlotta, ki ga je takoj zamenjal v L. A. Lakerse.

Največji uspehi 5-krat prvak lige NBA (2000, 2001, 2002, 2009, 2010) 2-krat MVP finala (2009, 2010) 1-krat MVP rednega dela (2008) 17-krat izbran na tekmo zvezd (1998, 2000–2015) 4-krat MVP tekme zvezd (2002, 2007, 2009, 2011) 11-krat izbran v prvo peterko lige NBA (2002–2004, 2006–2013) 9-krat izbran v najboljšo obrambno peterko lige (2000, 2003, 2004, 2006–2011) 2-krat najboljši strelec lige NBA (2006, 2007) 1-krat zmagovalec zabijanja na tekmi zvezd (1997) 2-krat zlata olimpijska medalja z ZDA (2008, 2012) Najboljši strelec moštva Los Angeles Lakers vseh časov Tretji najboljši strelec lige NBA vseh časov 81 točk je zabil na eni tekmi (22. 1. 2006 proti Torontu), kar je drugi najboljši dosežek v zgodovini lige (največ, 100, jih je dosegel Wilt Chamberlain leta 1962).

Šport

HOKEJSKA ZIMSKA PRAVLJICA PIše:

Goran Obrez, odgovorni urednik športnega dnevnika Ekipa SN

Zima je zakon

eprav bi svoje programske maratone na smučeh vseh vrst najbrž morali poimenovati Hvala bogu za Prevce. Če imate fetiš na smuči, je Slovenija – Indija Koromandija. Vsaj konec tedna. Zjutraj prižgeš TV in že je tu vrhunska naslada. Kakšen žur! Skoraj brez prekinitve, vse do večernih ur. Veleslalom punce – prva vožnja. Slalom fantje – prva vožnja. Pa malo tečemo. Punce, pa fantje. Še druga vožnja. Punce. In nato fantje. Nato spet tečemo, na smučeh, seveda, le da zraven še malo streljamo. Dame in za njimi še gospodje. Sledi nekakšen smučarski rodeo. In glej ga, zlomka, za zdaj je dovolj smuči. Prav je, da na svoj račun pridejo še tisti, ki jih bolj vzburja deska. Nazaj na smuči, bomo še malo skakali. Najprej deklice, nato dečki.

ŠTEVILKE PRAVIJO, DA VSI GLEDAJO

Mirno si lahko priznamo, da smo si – vsaj kar se tiče naših fetišev – Slovenci med seboj precej podobni. Že bežen pogled na smuči nam močno dvi-

Že bežen pogled na smuči nam močno dvigne raven testosterona. gne raven testosterona. Kako si drugače razlagati izjemne rejtinge nacionalke, ko v naših glavah še utrjujejo tisto, kar imamo tako ali tako zapisano že v genih – da je zima zakon?! No, res je sicer, da rejtinge merijo na podlagi smešno majhnih vzorcev. Drži tudi to, da so “škatle” za merjenje v kakšni prikladni kleti kar ves čas naravnane na isti TV-program. Kdo ve, morda tudi kje, kjer niti kabelskega sistema še ni.

Po možnosti med takšnimi, ki so se predolgo oklepali reka, da je navada železna srajca, in zdaj – na stara leta – tega zanesljivo ne bodo menjali. Najbrž se najdejo gospodinjstva, kjer je televizor konec tedna pač prižgan od jutra do večera. Mamca praži krompir in pazi, da ne zažge pečenke, ata je šel drva nasekat, nato pa s sosedom zelo na hitro v bližnjo krčmo na kratkega. Ali dva. Na ekranu pa še vedno smučajo. In številke pravijo, da vsi gledajo. Vse drugo je čisto nepomembno. Seveda je vse popolnoma logično. Fuzbala pozimi ni, razen obskurnih angleške ali španske lige, ki sta itak brez zveze. In svizec zavije čokolado ... Je pa s športi, pri katerih tekmovalec nima nataknjenih smuči in so vseeno primerni za ta zimski čas, res problem. Kaj naj človek gleda? Na hokejskih Jesenicah se že več let ne dogaja kaj prida drugega kot umiranje na obroke. V vsem tem času hokejisti Olimpije niti s Hubblovim teleskopom ne uzrejo predzadnjega v ligi EBEL. Naše košarkarske dvorane so zgolj še poligon za zdravljenje kompleksov klubov, kakršen je, denimo, nikšiška Sutjeska. Jure Košir je nekoč priznal, da je včasih smučal “počas”. Na srečo je večkrat smučal “hit”. Zima je še vedno zakon! Njegovi nasledniki s sončne strani Alp so namreč medtem do popolnosti izpilili slog, ki mu pravimo slowmotion. V primerjavi s koroško šampionko Tino Maze so šle pri izpopolnitvi tega sloga še dlje naše predstavnice nežnejšega spola. In le kdo ob sedanjih odličnih rezultatih naših tekačic pogreša Petro Majdič? Pa še slovenski biatlonci so boljši kot kdaj prej! Spet ta svizec ... Hvala bogu za Prevca. Oziroma za Prevce, če sem natančnejši. Brez njih bi ostala le še dobra gledanost.

Foto: Reuters

NO, VSAJ NA NAŠI nacionalni televiziji pravijo tako.

Kot na ribniku, le z več gledalci WINTER CLASSIC ali zimska klasika je v najboljši hokejski ligi na svetu postala eden najbolj nestrpno pričakovanih dogodkov sezone. Nič drugače torej ni to sezono.

Piše: Barbara Kavčič

radicija igranja posebne tekme, ki jo pod milim nebom in na takih in drugačnih športnih stadionih priredijo na prvi dan v novem ledu, ni ravno dolga, vendar pa je zato zaradi posebnosti toliko bolj postavljena pod žaromete. V osnovi gre za to, da se hokej vsakič znova približa svojim koreninam, to je igranju na jezerih, ribnikih in seveda na svežem zraku in pod milim nebom. Prvič so tovrstno tekmo na mrazu priredili 1. januarja leta 2008, ko sta se na stadionu ameriškega nogometa Ralph Wilson v zvezni državi New Yorku pomerila Pittsburgh in Buffalo. Dve od glavnih značilnosti teh ameriških tekem sta na eni strani spopad najbolj priljubljenih moštev oziroma moštev z največjo tradicijo in največjih zvezdnikov lige NHL ter postavljanje rekordov v obiskanosti oziroma gledanosti. V sedemletni zgodovini prireditve, ki so jo Američani sicer ukradli od Kanadčanov – ti so leta 2003 v Edmontonu pripravili prvo tekmo rednega dela lige NHL na prostem, t. i. Heritage Classic, prej so to redno izvajale hokejske ekipe severnoameriških univerz –, so največjo obiskanost zabeležili na novega leta dan leta 2014. Točno 105.491

navijačev si je v živo ogledalo tekmo v Ann Arborju, v zvezni državi Michigan, ki jo je gostil stadion za severnoameriški nogomet Michigan Stadium. Za primerjavo, prej je bil rekord obiskanosti postavljen ravno na krstni zimski pravljici, ko je tekmo obiskalo 71.217 navijačev.

BREZ REKORDNEGA OBISKA

Ta petek ob 19. uri po slovenskem času bomo lahko spremljali boj velikanov lige, članov tako imenovane velike šesterice oziroma ekip, ki so poskrbele za nastanek lige NHL. Boston Bruinsi, ki bodo na Winter Classicu igrali drugič, bodo gostili “novince”, Montreal Canadiense, dvoboj pa bo potekal v mestu

Prekinitev Zaradi t. i. lockouta, ko se je liga NHL zaradi pogajanj o kolektivni pogodbi prekinila skorajda za vso sezono, leta 2013 tekme Winter Classic niso priredili. Do zdaj so vse zimske klasike odigrali 1. januarja, le leta 2012 je bila tekma na drugi dan novega leta, saj je bil 1. januar na nedeljo, ko se igrajo tekme v ligi NFL. Enako bo leta 2017.

Foxboroughu v Massachusettsu, na stadionu Gillette. Ta sprejme 66.829 obiskovalcev, kar pomeni, da v petek ne bo prišlo do novega rekorda obiskanosti tovrstnega srečanja. Na tem stadionu so sicer doma New England Patriotsi, eno najboljših moštev v ligi NFL. Zdaj so ga za nekaj časa prepustili hokejskim delavcem, ki so ledeno ploskev in vse drugo, kar potrebujejo hokejisti, začeli graditi le nekaj minut po zadnji tekmi Toma Bradyja in kolegov, 20. decembra.

SAMO DEŽJA NE

Kot vsako leto se prvi mož, ki je zadolžen za najpomembnejšo stvar v hokeju, ledeno ploskev, in njegovi sodelavci vseskozi ozirajo v nebo. Vreme je seveda ob takem dogodku ključnega pomena, in če organizatorji nizke temperature, tudi naletavanje snega, pozdravljajo, se kot hudič križa bojijo preveč toplega vremena, še posebej pa največjega sovražnika in uničevalca ledu, dežja. Tako ni težko verjeti, da zadnje dni množica v Bostonu pregleduje vse vremenske napovedi, ki so te dni napovedovale večje snežne padavine, na novega leta dan pa naj bi bilo vreme idealno: do 6 stopinj Celzija, nekaj žarkov naj bi pokazalo tudi sonce. Prvič so hokejisti ledeno ploskev preizkusili v sredo, ko so Bruinsi drsali v družbi družinskih članov, še ena tradicija, ki spremlja zimsko klasiko.

Tehnika

Ta teden preberite

Četrtek, 31. december 2015

Vesoljska tekma

Vesoljski taksi se je izkazal za tako dragega, da si ga niti Američani niso mogli več privoščiti.

Piše: Marjan Kodelja

Večkratna uporabnost? Elonu Musku, ki je bolj poznan kot vodja podjetja Tesla, uspeva tudi na področju zasebnih poletov v vesolje. V tretjem poizkusu je prvi stopnji rakete Falcon 9 uspelo pristati na ploščadi, kar pomeni, da postaja transportni sistem za večkratno uporabo.

uskovo podjetje SpaceX je eno izmed zasebnih podjetij, ki osvajajo vesolje oziroma vsaj prostor bližje Zemlji, še zdaleč pa ni edino. Odkar so Ame-

Vesoljski letali

Tehnika

V tretje gre rado. Po dveh spodletelih poskusih je prvi stopnji rakete Falcon 9 uspel navpični pristanek.

Pogled nazaj

es čas razvoja raketne tehnologije so iskali tudi način, kako narediti plovilo, ki bo navpično poletelo, doseglo orbito, nato pa se celo vrnilo in navpično pristalo. Sam navpični pristanek je bil v času pred računalniki in sistema nadzora prek žice dokaj težak, zato je prihajalo do nesreč in odpovedi projektov. Je pa še ena težava, teža. Za vrnitev in navpični pristanek mora imeti plovilo v rezervoarju dovolj goriva za upočasnitev padanja, kar

Kdo je kdo?

Zanimivo je tudi, da zasebno vesoljsko industrijo poosebljajo znani, lahko bi dejali slavni poslovneži, in ne toliko inovatorji, ki razvijajo plovila. Paul Allen, soustanovitelj Microsofta, je financiral projekt inženirja Burta Rutana, ki je razvil prototip letala za prevoz turistov do roba vesolja, kjer za kratek čas občutijo breztežnost, SpaceShipOne. Nato je vskočil Richard Branson, ustanovil Virgin Galactic in nastalo je letalo SpaceShipTwo. Med preizkušanjem pa je eno od izdelanih letal strmoglavilo in začetek komercialnih poletov so premaknili vsaj za leto ali dve. Drugo pa je vožnja tovora na orbiti. Muskov SpaceX je znan kot prvo zasebno podjetje, ki je utirilo satelit na orbito in oskrbelo mednarodno vesoljsko postajo ISS. Poleg njega je v novi veji industrije dejaven tudi Jeff Bezos oziroma njegov Amazon, in sicer v podjetju Blue Origin. Ta razvija raketo New Shepard, ki je pred meseci opravila prvi polet in navpično pristala, le da se je pred tem dvignila le do meje vesolja, približno do višine sto kilometrov.

Mejnik vesoljske tekme

Raketa Falcon 9 je razvita okoli motorjev Merlin in je dvostopenjska raketa za utiranje satelitov. Vrnila se ni cela, temveč le njena prva stopnja z glavnim motorjem, ki se je od druge stopnje ločila po izhodu iz atmosfere na višini 160 kilometrov. Po ločitvi

Letalo SpaceShipTwo za prevoz petičnih potnikov do roba zemeljske atmosfere

Raketa New Shepard je letos spomladi poletela do roba vesolja in po vrnitvi na tla pristala v navpičnem položaju.

pomeni, da s sabo nosi nepotrebno težo. Da raketa pobegne zemeljski težnosti, pa je lahko problem vsak nepotreben kilogram. Vesoljski taksi je zato jadral, in ne letel z motorji, ko se je vračal na Zemljo. So pa bili na začetku 90. let poskusi izdelave plovil za večkratno uporabo. Podjetje McDonnell Douglas, kasneje ga je kupil Boeing in je pod tem imenom prenehalo obstajati, je za Naso razvijalo prototipni plovili DC-X in DC-XA. Sposobni sta bili navpičnega vzleta ter po nekaj minutah leta in doseženi višini nekaj sto metrov tudi navpičnega pristanka. Ko je Nasa projekt prenehala razvijati, so razvoj ustavili, razvojni inženirji pa so službo našli v ključnih zasebnih tehnoloških podjetjih.

Javna uprava Državni oblak Ministrstvo za javno upravo je vzpostavilo državni računalniški oblak, ki naj bi omogočil zanesljivo in cenejše delovanje javne uprave. Narejen je prvi korak, v naslednjem bodo začeli v oblak prenašati državne informacijske sisteme. Skupna vrednost investicije je 14 milijonov evrov, povrnila pa naj bi se zaradi centralizacije sistemov v treh letih.

Raziskave in razvoj Slovenci prvi Znanstveniki Instituta Jožef Stefan so v reviji Nature Communications objavili članek, kjer so kot prvi opisali kontrolirano preklapljanje med metastabilnimi superprevodnimi stanji z različnimi upornostmi v nanometrskih žicah s pomočjo zelo majhnih električnih sunkov. Preklapljanje je ekstremno hitro, tako da bi ga bilo mogoče uporabiti kot osnovo za procesiranje informacij v kvantnih računalnikih, ki se vedno bolj omenjajo kot rešitev iz krize, v kateri se je znašel razvoj računalništva v zadnjem desetletju.

Mobilne naprave Blokiranje oglasov Raketa Falcon 9 ni prva, ki je navpično pristala, je pa prva, ki je to storila po izvedbi komercialnega prevoza satelitov na orbito. se je obrnila in ritensko padala proti tlom s hitrostjo skoraj pet tisoč kilometrov na uro. Motor je bližje tlom hitrost začel zmanjševati, tako da je pred pristankom ta znašala le še osem kilometrov na uro. Raketa je letela v pokončnem položaju, tak let lahko ponazorimo z držanjem svinčnika na konici prsta, ter pred pristankom razvila pristajalne noge in pristala nepoškodovana. To pa je le prvi korak, saj načrtujejo prilagajanje za

vrnitev tudi druge stopnje, ki naj bi se na Zemljo vrnila po 24 urah.

So res cenejši?

Ni pa še jasno, ali bo večkratna uporabnost rakete ali njenih glavnih delov povzročila dodatno nižanje cene prenosa kilograma teže na orbito. Večkrat uporabljeni sistemi morajo biti, kar so ugotovili že pri vesoljskem taksiju, grajeni trdneje, zahtevajo tudi več vzdrževanja med poleti. Sistemi za enkratno uporabo pa so lahko manj kakovostno izdelani, manj jih je treba testirati, zato so cenejši. Prav tako imajo motorji omejen čas trajanja in redno jih bo treba menjati. Tu se tudi skriva razlog, zakaj Nasa razvija sistem Orion kot sistem za enkratno uporabo, s katerim se nameravajo vrniti na Luno, kasneje pa astronavte poslati na Mars. Globlje v Osončje se ozira tudi SpaceX, saj načrtuje močnejšo raketo za kolonizacijo Marsa. Ta bo prav tako omogočala večkratno uporabo,

kar je bolj kot ne logično. Po pristanku na Marsu se bo z njega treba tudi vrniti. Je pa “vesolje” po vstopu zasebnikov postalo spet zanimivejše in o njem se spet nekoliko več govori. Vsaj kadar komu uspe doseči tehnološki napredek, kar navpični pristanek zagotovo je. Poleg omenjenih se z razvojem sistemov za večkratno uporabo ukvarja še nekaj podjetij po svetu, vendar so ta šele na začetkih razvoja.

200

tisoč dolarjev je strošek goriva rakete Falcon 9, katere izdelava sicer stane 16 milijonov dolarjev.

Asus se na vse pretege trudi, da bi svoje izdelke naredil prijaznejše za uporabnike in prodajno zanimivejše. V letu 2016 bodo imeli vsi telefoni in tablični računalniki privzeto nameščen program za blokiranje prikaza oglasov, Adblock Plus, a le v njihovem brskalniku. Kdor bo uporabljal brskalnika Chrome ali Firefox, bo moral za blokiranje oglasov poskrbeti sam.

Televizorji Najbolj priljubljeni Podjetje SES Astra je izvedlo raziskavo o navadah spremljanja televizijskih programov med gledalci v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Namen raziskave je bil izvedeti, kako so uporabniki seznanjeni z naborom brezplačnih programskih vsebin in kakšne so dandanes navade gledalcev televizije. Kot so pokazali rezultati regionalne raziskave, je televizija še vedno prva izbira in najbolj priljubljena naprava za spremljanje TV-programov. Nadaljnjih 32 % anketirancev za spremljanje TV-kanalov poleg televizije uporablja še druge mobilne naprave. Delež anketirancev, ki za spremljanje TV-programov uporabljajo zgolj televizijo, je namreč 50,3 % v Ljubljani, 64,8 % v Zagrebu in 56,8 % v Beogradu.

Tehnika

ČETRTEK, 31. 12. 2015

So krivi računalniki?

Varanje kupcev

Foto: Profimedia

Naženite jih ven

Splošno sprejeta resnica je, da dolgotrajno zrenje v računalniški zaslon kvari oči. Krivi naj bi bili slaba kakovost slike na zaslonu, kar so novejši monitorji deloma odpravili, slaba osvetlitev, vedno enaka razdalja gledanja (fiksna goriščna razdalja), nezadostno mežikanje in posledično utrujenost oči. Piše: Marjan Kodelja

ratkovidnost naj bi ponekod dosegla epidemične razs ežnosti. Pred šestimi leti je bilo kratkovidnih med 10 in 20 odstotkov Kitajcev, danes je takih tudi do 90 odstotkov najstnikov in mlajših odraslih. V Seulu je kratkovidnih 96,5 odstotka 19-letnih moških. Število kratkovidnih se je povečalo tudi drugod po svetu. V ZDA in Evropi je kratkovidnih še enkrat toliko mladih odraslih, kot jih je bilo pred pol stoletja. Če bo šlo tako naprej, bo do konca desetletja kratkovidna tretjina svetovnega prebivalstva, kar pomeni 2,5 milijarde ljudi. Izdelovalci očal in kontaktnih leč si že manejo roke. In tudi dežurni godrnjači. Po-

večanje števila kratkovidnih sovpada z vzponom računalnikov oziroma še bolj pametnih telefonov. Za nekatere je to zadosten dokaz, kje tiči razlog.

“TRENIRANJE” OČESA

dnja hormona. Zaprti prostori pa so tudi stokrat manj svetli v primerjavi s svetlobo zunaj. Druga teorija je povezana s “treniranjem” očesa. Zunaj mora oko nenehno ostriti predmete na različnih, tudi zelo velikih oddaljenostih, v zaprtem prostoru pa je v najboljšem primeru omejeno na nekaj deset metrov. Vzrok ni tako pomemben, kakor so pomembni nasveti, ki so posledica ugotovitev raziskave. Od dve do tri ure na prostem vsak dan bi moralo pri otrocih preprečiti nastanek kratkovidnosti. Tako bi imeli tudi manj časa za “tehnološke” naprave, za vsak primer, če imajo tudi one kaj pri nastanku kratkovidnosti. In nikar ne berimo knjig pri slabi luči!

Vzrok za kratkovidnost je rahlo podolgovata očesna leča, ki preveč lomi svetlobo.

Raziskave ob prelomu tisočletja pa so pokazale, da je razlog drugje. Kratkovidnost je posledica manj časa, ki ga preživimo na prostem. Več smo zunaj, bolje vidimo. Natančno pa ne vemo, zakaj. Večina znanstvenikov meni, da je vzrok sončna svetloba, saj naj bi močna svetloba pripomogla k pravilnemu razvoju očesa. Svetloba vpliva na proizvodnjo hormona dopamina v očesni mrežnici. Manj je svetlobe, manjša je proizvo-

Nalepka, ki podvoji vrednost

repričajo nas nalepke oziroma oznake, kot sta “pro”, “za avdiofile”, ne preverjamo pa, ali so tako označeni izdelki res toliko boljši, da upravičijo zahtevano višjo ceno. V času analognih izdelkov so kabli s pozlačenimi priključki zagotavljali kakovostnejšo glasbo in sliko, zaradi digitalizacije pa ni več tako. Pozlačeni kontakti ali dodatno okrepljeni kabli so vsekakor boljši, vendar pri digitalni reprodukciji velja, da ni razlike med kablom za pet in kablom za 50 ali več evrov.

dobro narejen, da je dobro oklopljen oziroma izoliran, predvsem pa, da so priključki kakovostno spojeni nanj, potem se lahko mirne duše odločite za poceni različico.

DIGTALNI PRENOS

Digitalni prenos oziroma digitalna reprodukcija pomeni, da po kablu potujejo digitalni signali, ki imajo dve vrednosti. “Nič”, recimo, predstavlja napetost med 0 in 1,5 volta in “enka” predstavlja napetost med tremi in petimi volti. Primer je hipotetičen, ni strokovno podkrepljen in smo ga uporabili le za ponazoritev. Na eni strani imamo napravo, ki pošlje drugi napravi “enko” z digitalnim signalom napetosti pet voltov. Pri “kakovostnem”, dobro izoliranem kablu s pozlačenimi kontakti, ki hkrati ni preveč dolg, bo padec napetosti manjši in sprejemna naprava bo izmerila vhodni signal na primer 4,8 volta. Zamenjamo kabel s cenejšim in izmerjena napetost bo štiri volte. Dejansko je razlika med vhodno napetostjo velika, vendar sprejemna naprava obakrat pravilno prebere “enko”. To pa je bistvo in hkrati vse. Pri digitalnem prenosu podatkov je pomembno le, da sprejemna naprava pravilno prebere poslani podatek. In v tem primeru ga je.

Dokler ljudje kupujejo izdelke, ki obljubljajo “nekaj več”, pa čeprav ni to z ničimer podkrepljeno, jih bodo izdelovalci ponujali. Neznanje je voda na mlin izdelovalcev, ki še vedno prodajajo dražje in kakovostnejše izdelke, ki pa jih, ko si naprave izmenjujejo digitalne signale, ne potrebujemo. S tem se največkrat ne strinjajo samooklicani avdiofili, ki trdijo, da slišijo razliko med poceni in dragim kablom, vendar so slepi testi pokazali, da razlike v resnici ne zaznajo. Če torej vidite, da je kabel

Kabel za tisočaka obljublja pretresljivo izboljšanje kakovosti reprodukcije zvoka, če ste dovolj neumni, da ga kupite.

Tehnika

Prenos zavesti v računalnik

podjetju, pravzaprav gre za start up, Humai bi namreč radi človeško zavest prenesli v računalnik (pravzaprav v robotsko telo) in s tem bi dobili tako rekoč nesmrtnega človeka. Razen če bi kdo uničil računalnik ali izbrisal

datoteke. Sliši se kot nekaj iz znanstvenofantastičnega filma – in to ne nazadnje tudi je, saj tehnologija za kaj takega še ne obstaja. Za zdaj. Vendar pa je direktor podjetja Josh Bocanegra prepričan, da jim bo to uspelo v naslednjih tridesetih letih. Stvar pa seveda ne bo tako

preprosta, da bi kar skenirali možgane in podatke naložili v robota. Podjetje ima v načrtu, da bi zamrznili možgane v kriogenski komori in jih nato vstavili v novo telo, ko bo tehnologija to omogočala. Možgani bodo nato upravljali novo robotsko telo in človek bi tako potencialno lahko ži-

Foto: Profimedia

STARI PREGOVOR pravi, da so davki in smrt edina gotovost v življenju, a morda se bo v prihodnosti to spremenilo.

Astronavt

Ponesrečeni klic iz vesolja

vel večno. Seveda so mnogi znanstveniki Bocanegrovo idejo označili za nemogočo, še posebej ker si je zadal, da mu bo to uspelo v tako kratkem času. A vendar se lahko čez kakšno stoletje – če se seveda človeštvo ne bo že prej uničilo – kaj takega le uresniči. (uk)

Neimenovana starejša ženska je gotovo mislila, da se nekdo norčuje iz nje, ko je prejela klic iz vesolja. A ni šlo za šalo, temveč se je manjša neprijetnost pripetila britanskemu astronavtu Timu Peaku. Peake je prispel na Mednarodno vesoljsko postajo na začetku decembra. Za božič je želel poklicati starše in jim voščiti novo leto, a se je zmotil pri številki. Priklical je upokojenko, ki je za zdaj ostala anonimna, in ji povedal, da kliče iz vesolja. No, če smo natančnejši, iz orbite Zemlje. Seveda mu ni verjela in je odložila slušalko. Peake pa se ji je nato na družbenem omrežju Twitter opravičil. No, vsekakor se ne zgodi vsak dan, da nekdo prejme telefonski klic iz vesolja, in ženski je prav gotovo žal, da se z astronavtom ni pogovarjala dalj časa. (uk)

Naročite SEDEM Naročam SEDEM (ustrezno označite):  trimesečna naročnina z 10 % popustom (13 številk): 22,23 EUR  polletna naročnina s 15 % popustom (26 številk): 41,99 EUR  letna naročnina z 20 % popustom (52 številk): 79,04 EUR NAROČILNICA: Ime in priimek:__________________________________ Naslov:___________________________________________ Poštna številka, kraj: _______________________________ Telefon ali e-pošta: ___________________________________ Podpis: ________________________________________________ Naslov za pošiljanje časopisa (če želite časopis podariti): Ime in priimek:______________________________________________ Naslov:_________________________________________________________ Poštna številka, kraj: _______________________________________________ S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročila. Splošni pogoji so objavljeni na www.media24.si.

Za naročilo pokličite 01 5880 363 ali 5880 365 (vsak delavnik od 8. do 16. ure), po e-pošti na narocnine@media24.si ali pošljite izpolnjeno naročilnico na naslov: Salomon d. o. o., Ljubljana, Naročnine, Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče. Časopis začnemo pošiljati po plačilu položnice. Položnico za plačilo naročnine boste prejeli po pošti. Vaše naročilo velja do vašega preklica. Če bi želeli prekiniti naročniško razmerje, je treba pisno ali po telefonu obvestiti naročniško službo. Z naročilom potrjujete, da se strinjate z vsemi pogoji, navedenimi v ponudbi.