Sedem st11 06 05 2016 by Bebic

Petek, 6. 5. 2016

Tujina nam pobira najboljše

1,90 € | številka 11 | letnik II

V petih letih je odšlo 30.000 Slovencev

... in berem ČASNIK S širšiM pogledOM

Konoplja naj bo spet temelj ekonomije!

BOGDAN KRISTOFER MEŠKO

Foto: Šimen Zupančič

Gre za eno najstarejših kulturnih rastlin, ki ima tudi pri nas dolgo tradicijo. V času Marije Terezije jo je menda moral vsak kmet obvezno posejati na delu svoje zemlje.” (str. 18-20)

Skriti kapital

(str. 11–14)

V davčnih oazah se obrača samo še drobiž Tajska Morje, sonce in arzenik Temna stran priljubljene turistične destinacije (str. 15–17)

VARČEVALNI UKREPI

(str. 8–10)

(str. 4–6)

Marko Prezelj

Veliko pleza in malo govori Edini alpinist na svetu s štirimi zlatimi cepini (str. 28–30)

Banksy

Kralj urbane umetnosti Sloviti grafitar konec maja v Kranju (str. 31–32)

Ronnie O'Sullivan

Manipulacija politične elite Kozarec zdravja Domače rastlinsko mleko Napitki, ki nadomestijo živalsko mleko. (str. 46–48)

Trpeči genij in gospod Bean Eden najbolj posebnih mož, ki so kdaj igrali snooker. (str. 33–34)

Za Sedem pišejo tudi: Jure Aleksič Tadej Golob Izak Košir Žiga Kariž Matevž Šalehar Hamo Stane Mažgon dr. Igor Šoltes

TABLOID ZA VSE ČASE

! e n e j o r ... so

138. 0 00 BRALCEV TEDENSKO *vir: NRB, 1.3.-31.12.2015

najbolj brana slovenska tedenska revija

www.media24.si

Vsako sredo pri vašem prodajalcu časopisov.

Uvodnik

PETEK, 6. 5. 2016

Utaje in vdaje ZAKONITE SKRIVALNICE

PIŠE:

Simona Furlan, urednica

PRAZNIKE so letos mnogi najbrž preživeli doma zaradi čisto preprostega varčevanja in ne zgolj zaradi ušivega vremena.

arčevanje je pri nas zadnje čase pač prevladujoč slog življenja. Kadar se spozabimo, nas tisti, ki se na te reči menda spoznajo bolje od nas, hitro opomnijo, da je zategovanje pasu nujno. O tem, da to ljudstvu v zgodovini še nikoli in nikjer ni prineslo nič dobrega, pravzaprav vse prej kot to, ti isti pomembneži modro molčijo. Resnica je pač zlovešča, o čemer lahko berete v tokratni številki Sedem.

IZDAJA: Salomon d. o. o. Ljubljana Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje Davčna št.: SI84996340 Matična: 5542421000 TRR: IBAN SI56 0292 2001 3204 993 www.media24.si DIREKTOR: Gregor Repič NAMESTNIK: Igor Klun DIREKTORICA UREDNIŠTEV: Tanja Škarjot UREDNIŠTVO: Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče T: (01) 588 04 00 F: (01) 585 88 59 E: urednistvo@casniksedem.si ODGOVORNA UREDNICA: Simona Furlan Art Direktor: Nenad Bebić Likovna podoba: Nenad Bebić, Tomaž Pilih SOUSTVARJALCI ČASOPISA: Jure Aleksić, Tadej Golob,

Žiga Kariž, Izak Košir, Anže Kožuh, Marjan Kodelja, Nina Kokalj, Stane Mažgon, Mitja Vilar, Matevž Šalehar Hamo, Marjan Žiberna, Maja Poljšak

Posamezen izvod stane 1,90 €. Naročniki imajo posebne Konoplja naj ugodnosti. Naročite se bo spet temelj lahko pisno (klasična ekonomije! in elektronska pošta) ali telefonsko. Revijo boste začeli prejemati po prvem plačilu od V davčnih oazah se obrača Manip ulacija tekoče številke naprej. samo še drobiž politične elite Naročnina za tujino se LEKTORICA: poravnava za eno leto Darinka Lamut vnaprej in znaša 41 €, z letalsko poštnino pa OGLASNO TRŽENJE: 46 €. V ceno sta vključena 20 % Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana popust in poštnina. Črnuče Za vse druge informacije v zvezi T: (01) 588 03 70, 588 03 73 z naročanjem edicije smo na voljo F: (01) 585 88 59 na zgoraj navedenih telefonskih E: marketingsedem@media24.si številkah ali elektronski pošti. Naročnina se podaljšuje KOLPORTAŽA: samodejno do vašega pisnega ali Brnčičeva 31, ustnega preklica. 1231 Ljubljana Črnuče Nenaročenih besedil in fotografij T: (01) 588 03 62 ne vračamo. Fotografije: F: (01) 585 88 87 Dreamstime, Profimedia, Reuters. Petek, 6. 5. 2016

1,90 € | številka 11 | letnik

Tujina nam pobira najboljše

V petih letih je odšlo 30.000 Slovencev

... in berem ČASNIK S šIršIM pogleDoM

(str. 4–6)

marko prezelj

boGDan KriSToFer mešKo

Gre za eno najstarejših kulturnih rastlin, ki ima tudi pri nas dolgo tradicijo. V času Marije Terezije jo je menda moral vsak kmet obvezno posejati na delu svoje zemlje.”

Foto: Šimen Zupančič

Izhaja vsak prvi petek v mesecu ISSN številka: 2463-8064 Letnik II, številka 11, 6. maj 2016

Tako kot tudi o tem, da se v nekem drugem svetu, ki mu rečemo davčne oaze, ubadajo s povsem drugimi težavami. Vihar, ki so ga izzvali tako imenovani Panamski dokumenti, se še ni polegel, menda nas v prihodnjih dneh čakajo številna nova razkritja utajevalcev davkov z vsega sveta. No, le iz Amerike jih je nekam sumljivo malo. Teorij zarote, tudi takšnih, ki omenjajo slovitega filantropa Sorosa, ne manjka ... Omenjeni dokumenti, ki so doslej s prstom pokazali tudi na nekaj Slovencev, so zgolj »bežen pogled v trenutno svetovno industrijo utajevanja davkov«, kot piše Anže Kožuh. V tradicionalnih davčnih oazah se obrača le še drobiž. Zahodni kapital se skriva doma. Legalno. Apple, na primer, ima na Irskem zakonito skritih 181 milijard dolarjev. Največja davčna oaza na svetu pa naj bi bila pravzaprav – Amerika. V koga bi bilo torej treba uperiti tisti prst obsojanja? Pustite že no pri miru Dejana Zavca, lepo vas prosim. Imajo pa težave z davki, le o drugačnih razsežnostih govorimo pri tem, tudi tisti Slovenci, ki gredo na tuje »s trebuhom za kruhom«, kot smo rekli nekoč. Berite, kako veliko stori država, da jih dosledno obdavči, in kako malo, da jih zadrži doma. V petih letih je odšlo 30.000 Slovencev. Ja, tujina, pravzaprav tamkajšnji kapital, nam počasi pobira najboljše. Nam je res vseeno?

Skriti kapital

(str. 11–14)

(str. 18-20)

VarČeValni uKrepi

(str. 8–10)

Veliko pleza in malo govori Edini alpinist na svetu s štirimi zlatimi cepini

(str. 28–30)

banksy

Kralj urbane umetnosti Sloviti grafitar konec maja v Kranju

(str. 31–32)

ronnie o'Sullivan

Trpeči genij in gospod Bean Eden najbolj posebnih mož, ki so kdaj igrali snooker.

Tajska Morje, sonce in arzenik

Temna stran priljubljene turistične destinacije

(str. 15–17)

(str. 33–34)

Kozarec zdravja Domače rastlinsko mleko

Napitki, ki nadomestijo živalsko mleko.

(str. 46–48)

NAROČNINE: Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče T: (01) 588 03 65, 588 03 63 F: (01) 585 88 87 E: narocnine@media24.si

Za Sedem pišejo tudi:

Jure Aleksič Tadej Golob Izak Košir Žiga Kariž Matevž Šalehar Hamo Stane Mažgon dr. Igor Šoltes

TISK: Salomon d. o. o. Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje Datum: 5. 5. 2016, natisnjeno v 14.500 izvodih.

Aktualno

..................(str. 4–20)

Tujina nam pobira najboljše

Izseljevanje

MOBILNI SLOVENCI Finančna kriza, pomanjkanje delovnih mest in nizke plače so iz Slovenije v zadnjih petih letih pognali več kot 30.000 ljudi. Med njimi je vse več je mladih z visoko izobrazbo. (str. 4–6)

Varčevanje

Nevarna manipulacija politične elite (str. 8–10)

Ljudje

...........................................(str. 21–36)

Prava gorenjska trma MILENA ZUPANČIČ si ne predstavlja, da bi bila Meta pohlevna in jokava.. (str. 21–24)

Kralj urbane umetnosti

BANKSY, sloviti grafitar, se bo konec maja predstavil v Kranju. (str. 31–32)

Zagovornico orožja ustrelil lastni sinček (str. 34–35)

Nasveti

...............................(str. 37–51)

Prvinski klic iz pradavnine NABIRANJA užitnih rastlin se je treba lotiti z občutkom in s spoštovanjem do narave in njenih darov. (str. 50–51)

Žensko zdravje

NOTRANJI GLAS je najboljši zdravnik. (str. 42–44)

Kastrola rokenrola

(str. 49)

Tehnika

...........................(str. 55–56)

Mehanični služabniki

ROBOTSKI SESALNIKI so postali zelo iskani pomočniki pri nadležnih domačih opravilih. (str. 53–55)

Aktualno

NOVA VRSTA: MOBILNI SLOVENCI

Tujina nam pobira najboljše Piše: Žiga Kariž

unaj meja Slovenije živi okoli 500.000 ljudi s slovenskimi koreninami. Desetina vseh, torej več kot 50.000, jih je v tujino odšla od začetka krize leta 2008. Že od leta 2000 dalje se je iz Slovenije vsako leto odselilo več njenih državljanov, kot se jih je vanjo priselilo.

NAJBOLJ VABLJIVA JE NEMČIJA

Največ jih je odšlo v Nemčijo in Avstrijo, kamor se je vsako leto preselilo od 29 do

52 odstotkov odseljenih Slovencev. Največ Slovencev živi v Nemčiji, skoraj 24.000, petina jih je starejših od 64 let, otrok pa je manj kot tri odstotke. Približno desetina se jih je v to državo priselila po letu 2000. Zaposlenih je 54 odstotkov, neaktivnih pa je 44 odstotkov. Druga največja skupina slovenskih državljanov živi v Avstriji (nekaj več kot 8000). Polovica se jih je v to državo priselila po letu 2000. Gre za splet tradicionalne in novejše emigracije iz Slovenije. Zaposlen i h je sorazmerno ve- l i k o (60 odstotkov), neaktivnih pa 34 odstotkov, otrok je 13 odstotkov, starejših od 64 let je malo, morda tudi zaradi geografske bližine Avstrije in vrnitve v domovino po upokojitvi. Zelo podobno kot za Avstri-

jo velja tudi za Italijo, kjer živi nekaj več kot 2000 slovenskih državljanov, ki so večinoma zaposleni, starejših pa je pol manj kot otrok.

Leta 2011 je bilo med tistimi, ki so odšli, 919 ljudi z višjo ali visokošolsko izobrazbo, leta 2014 jih je bilo 1906.

VSE VEČ SELITEV V AZIJO

RAZISKAVE O VZROKIH NI

pa je lepšo prihodnost v Aziji iskalo že 409 Slovencev. Iz podatkov je razbrati, da se v tujino selijo vedno mlajši ljudje in vedno bolj izobraženi. Leta 2011 se je namreč v tujino izselilo vsega 2100 mlajših od 35 let, leta 2014 pa je ta številka zrasla že na 4500 mladih Slovenk in Slovencev, ki so se podali v tujino v iskanju boljše prihodnosti.

mladi Slovenci vedno pogosteje izseljujejo iz države, ni. V Sloveniji za mlade služb ni, tiste, ki so, so večinoma slabo plačane, napredovanja nemogoča. Na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih 110.000 ljudi, neuradno naj bi jih bilo brez dela še enkrat toliko. Prostih delovnih mest je 1200. Stopnja brezposelnosti med mladimi je 23,9 odstotka. Del odgovora se zagotovo skriva v teh številkah.

Po podatkih Statističnega urada je v zadnjih letih opazen velik porast selitev v Azijo. Na Daljni vzhod se je leta 2008 preselilo vsega 108 ljudi, leta 2014

Temeljite raziskave, ki bi podala natančne odgovore, zakaj se

Če ima Slovenija s tujo državo sklenjen dogovor o izogibanju dvojne obdavčitve, izseljenec plača le razliko, če dogovora ni, davek plača dvakrat.

Aktualno

PETEK, 6. 5. 2016

FINANČNA KRIZA, pomanjkanje delovnih mest in nizke plače so iz Slovenije v zadnjih petih letih pognali več kot 30.000 ljudi. Veča se predvsem delež mladih z visoko izobrazbo. IZ PRVE ROKE

Še več povedo zgodbe ljudi, ki so Sloveniji pomahali v slovo in se podali v tujino. Grega in Manca sta svoj novi dom našla v Veliki Britaniji, v Londonu. Pred selitvijo je Grega, strokovnjak s področja informacijske tehnologije, delal v podjetju, ki je zaradi recesije in nespametnih odločitev vodstva zašlo v težave. Najprej so mu krepko oklestili plačo, potem ko je preživel dva vala odpuščanj, pa so se tudi njemu zahvalili za sodelovanje. Začelo se je mučno iskanje dela. 200 oddanih prošenj, a nobenega učinka. Presenetilo ga je, da je bil pogosto zavrnjen, ker je bil predober: »Nemalokrat so na razgovoru povedali, da imam preveč izkušenj in ambicij, da bi bil primeren za de-

lovno mesto,« se spopada s slovenskim trgom dela spomni Grega. Ker z ženo Manco in dveletnim sinom niso želeli postati breme družini in državi, so se odločili za selitev v tujino. »Ko smo se odločali, kam, je bil najpomembnejši jezik, torej tuji jezik, ki sva ga oba z ženo govorila, da sva se lažje in hitreje vključila v okolje ter pomagala otroku pri učenju tujega jezika. Želeli smo ostati v Evropi in hitro je edina rešitev postal London,« odločanje opiše Grega. Iskanje novih delodajalcev je potekalo izjemno hitro. Do prvega razgovora je prišel v vsega nekaj dneh, do zaposlitve peti dan po prihodu v London, delati je začel 14 dni kasneje. Vse, kar je slovenske delodajalce motilo, je v tujini postalo prednost. Da bi Grega lah-

ko kar se da hitro na Otok spravil tudi družino, mu je delodajalec dal celo predujem in nekaj prostih dni.

SELITEV IN BIROKRACIJA

Čeprav v Evropski uniji velja prost pretok delovne sile, pa to ne pomeni, da zapletov ob selitvi ni. Zaplete se lahko že pri preprostih stvareh. »Podjetje je želelo čim prej imeti nove bančne podatke (angleške banke, seveda, slovenska ni prišla v poštev), na banki računa nisem mogel odpreti, ker nisem imel stalnega naslova in bivališča v Angliji, veliko stanovanj ni bilo dostopnih, ker nisem imel predhodnih referenc o najemu, lastniki pa so včasih zahtevali od dve pa tudi do šest mesečnih najemnin vnaprej. Agencije so želele pogodbo o zaposlitvi, na kateri pa je manjkal stalni na-

slov, preverjanje referenc ni bilo uspešno (ker jih nisem imel), nekatere agencije so želele nakazilo depozita z bančnega računa, ki ga nisem imel, telefona in pogovornega paketa nisem mogel kupiti, ker nisem imel bančnega računa, in podobno,« se prihoda na Otok in urejanja bivanjskih razmer spominja Grega.

V TUJINI TEŽKO, DOMA ŠE TEŽJE

A še zahtevnejše kot birokracija v novi državi bivanja je trganje uradnih vezi s Slovenijo. Matej B., ki trenutno živi in dela v Berlinu, je bil zaradi postopkov, ki jih je moral urediti ob selitvi, tako frustriran, da je spisal blog Kako se pravilno izseliti iz Slovenije, ki danes velja

2000 Že od leta

dalje se je iz Slovenije

vsako leto odselilo več njenih državljanov, kot se jih je vanjo priselilo. za nepogrešljiv priročnik vseh, ki se odpravljajo na delo v tujino. Blog je nastal, ko je Matej ugotovil, da za to, da v Sloveniji prenehaš plačevati davke, ni dovolj le,

da odjaviš stalno bivališče, ampak moraš naši državi dokazati, da nisi več davčni rezident. Naša zakonodaja namreč razlikuje med rezidenti Slovenije (vsi, ki imajo v Sloveniji stalno bivališče) in davčnimi rezidenti Slovenije. Davčni rezidenti so avtomatsko vsi rezidenti in tudi osebe, ki so v Sloveniji kljub preselitvi obdržale tesnejše osebne in ekonomske interese. Ali ste ali niste davčni rezident, presodi Finančna uprava. Tisti izseljenci, ki si v Sloveniji ne želijo več plačevati davkov, morajo oddati vlogo za ugotovitev davčnega rezidentstva in izpolniti obsežen vprašalnik. Med drugim FURS zanima tudi datum vaše vrnitve v Slovenijo, ali boste obdržali slovensko vozniško dovoljenje, potni list, ali bo vaš zakonec ostal v Sloveniji, katero pohištvo boste obdržali v Sloveniji in kakšno imate v stanovanju v tujini, ali boste obdržali bančne račune, telefonsko številko, naročnino na časopise in revije in podobne bizarnosti. Glede na vaše odgovore se nato FURS odloči, ali vam bo izdal odločbo o prenehanju statusa davčnega zavezanca v Sloveniji ali ne. Kot nam je povedal Grega, je imela njegova vloga s prilogami kar 50 strani, da je uredil vse formalnosti, pa je potreboval sedem mesecev.

DVOJNO OBDAVČENJE

Tistim, ki se v tujino odpravljajo na slepo ali pa zgolj poizkušajo srečo in si davčnega rezidentstva niso prenesli, se obeta dvojno plačilo davkov. V državi, kjer

Aktualno

delajo, in tudi pri nas. Če ima Slovenija s tujo državo sklenjen dogovor o izogibanju dvojne obdavčitve, izseljenec plača le razliko, če dogovora ni, davek plača dvakrat. Eden takih, ki se je odločil za selitev, a obdržal davčno rezidentstvo, je tudi Žiga, 32-letni Ljubljančan, ki se je nedavno preselil na Malto, delo pa odnesel s seboj. »Delam za IT-podjetje, ki izdeluje programsko opremo, opravljam pa delo v nadzoru kakovosti (QA). To pomeni sestanki in dnevna komunikacija z ekipo, le da vse poteka po Skypu. Nenavezanost na lokacijo oziroma pisarno je velika prednost, ki sem jo šele sedaj začel izkoriščati, s selitvijo in spoznavanjem drugih držav,« nam opiše delo, ki mu je omogočilo selitev. Povedal je, da se je odselil zgolj začasno, poskusno po enem letu pa se bo odločil, ali bo ostal ali ne, in takrat bo prenesel tudi davčno rezidentstvo. V zakup je vzel, da bo davke ta čas plačeval v dveh državah, ob tem pa dodal, da delo na daljavo v mednarodnem prostoru ni tako zakonsko urejeno kot službe v pisarni v domači državi in da je davčne obveznosti že sedaj plačeval v več državah.

TEŽAVE ALI PREOBRAZBA

Ob pogledu na statistične podatke in glede na občutja mladih, ki se izseljujejo iz države, se lahko vprašamo: ali je državi vseeno. Zakaj ne naredi več, da bi perspektivne ljudi zadržala? Vendar se moramo zavedati, da je prav prost pretok delovne sile eden od temeljev Evropske unije in da se selitve in mobilnost celo

SEDMICA

Riše: Matjaž Bertoncelj

Izobrazbena struktura odseljenih v tujino 2011

2012

2013

2014

Odseljeni v tujino

11006

13012

11877

12535

Osnovnošolska ali manj

4254

4383

3613

3608

Srednješolska

5388

6554

6110

6417

Višješolska, visokošolska

1364

2075

2154

2510

Spletni portal Eures omogoča pregled ponudbe delovnih mest v celotni Evropski uniji. Trenutno jih je na voljo več kot milijon, skoraj polovica od teh v Nemčiji.

spodbujajo. Že leta 2005 je bila sprejeta direktiva (dopolnjena leta 2013), ki omogoča priznanje izobrazbe in izkušenj, pridobljenih v kateri koli članici Evropske unije. Spletni portal Eures omogoča pregled ponudbe delovnih mest v celotni Evropski uniji. Trenutno jih je na voljo več kot milijon, skoraj polovica od teh v Nemčiji. Več kot 100.000 prostih delovnih mest imajo še v Belgiji in Franciji.

Selitev delovne sile oziroma mobilnost se spodbuja tudi z različnimi programi, kot je Tvoja prva zaposlitev Eures, ki omogoča finančno podporo mladim za potne stroške za zaposlitveni razgovor, stroške selitve ob zaposlitvi, stroške priznavanja izobrazbe, stroške jezikovnega tečaja, stroške selitve za mlade s posebnimi potrebami. Da je Slovenija zavezana povečanju mobilnosti delovne

sile, je vidno celo iz novega stanovanjskega programa, kjer je zapisano, da se bodo spodbujale najemne oblike bivanja, ki omogočajo hitrejše selitve in premike delovne sile tja, kjer jo potrebujejo.

JE STRATEGIJA EVROPE STRATEGIJA SLOVENIJE?

Mobilnejši trg delovne sile seveda sam po sebi ni nič slabega. Slovenci smo pred desetletjem sodili med narode, ki so se bili zaradi dela pripravljeni najmanj seliti. O tem priča izjava predsednika uprave Leka Vojmirja Urlepa, ki je povedal, da imajo v osebnih mapah zaposlenih tudi zapis o

Blog Mateja B. Kako se pravilno izseliti iz Slovenije velja za nepogrešljiv priročnik vseh, ki se odpravljajo na delo v tujino.

tem, ali se je delavec zaradi dela pripravljen seliti ali ne. »Pred sedmimi leti tako rekoč nihče ni bil pripravljen sprejeti dela v tujini, zdaj pa pri večini zaposlenih piše, da so mobilni,« je pojasnil za Finance. A kljub vsem koristim mobilnosti bi se tisti, ki vodijo našo državo, morali vprašati, koliko denarja izgubimo, ko mladi s seboj odnesejo vse znanje, ki so ga nabrali v našem izobraževalnem sistemu. Vprašati bi se morali, koliko davkov bodo Slovenci plačali v drugih državah. Koliko razvoja bodo prinesli drugim državam? In ne nazadnje, koliko bodo prispevali v tujo pokojninsko blagajno?

Aktualno

PETEK, 6. 5. 2016

ODGOVORNO DO VODE

Ne bodimo brezbrižni!

SLOVENIJA po količini vode na prebivalca skoraj za štirikrat presega evropsko povprečje in ne samo, da imamo velike količine vode, ta je tudi nadpovprečno kakovostna.

Piše: dr. Igor Šoltes, evropski poslanec

pri tem je ključno vprašanje, kaj počnemo z vsem tem naravnim bogastvom. Vse bolj se zdi, da se do njega obnašamo mačehovsko, na trenutke celo brezbrižno, namesto da bi s tako dragoceno dobrino ravnali odgovorno in gospodarno.

PRESLIŠANI GLAS LJUDSTVA

V zadnjih mesecih razprava o pravici do vode in pobuda o njeni zaščiti v najvišjih pravnih aktih spet prihajata v ospredje. Takšne poskuse smo v preteklosti že videli, tako v slovenskem kot evropskem prostoru, a ne na eni ne na drugi strani še ni prišlo do večjih premikov. Naj spomnim, da se je evropska javnost že leta 2013 z evropsko

državljansko pobudo Pravica do vode (ang. Right2water) in s skoraj 1,9 milijona podpisov evropskih državljanov odločno zavzela za to, da se v evropski zakonodaji priznata univerzalni dostop in človekova pravica do vode. Kljub tej množični podpori Evropska komisija še vedno ni podala zakonodajnega predloga, ki bi ustrezno zaščitil pravico do vode v evropskem pravnem redu. K temu jo je lani septembra pozval tudi Evropski parlament, a premaknilo se ni nič. Tudi v Sloveniji smo pobude za vpis pravice do vode v slovensko ustavo v preteklih letih že videli, a politika jih kljub podpori javnosti ni uresničila.

POHLEP TUJIH KORPORACIJ

In ker je vse več signalov, da ne smemo več čakati, mora biti rezultat tokratnih pobud drugačen. Tokrat ne smemo dovoliti, da se takšne pobude spet pometejo pod preprogo. V zadnjem času smo namreč priča vse več poskusom za privatizacijo vodnih virov: od zloglasne trojke, ki je zahtevala od držav, ki so se znašle v primežu mednarodnih finančnih ustanov,

da privatizirajo svoje vodne vire in oskrbo z vodo, pa do trgovinskih sporazumov, o katerih se pogaja EU in pri katerih je pogosto na udaru prav voda. Pa tudi doma ni veliko drugače, saj je vedno več znakov, da so tuje korporacije vse bolj na preži tudi za slovenskimi vodnimi viri. Že ob Heinekenovem nakupu Pivovarne Laško so bili glasni očitki, da je razlog nakupa predvsem v vodnih virih, ki so v tej panogi odločilnega pomena. Nakup je takrat Heinekenu omogočil, da lahko črpa kar 60 odstotkov slovenske vode, ki je namenjena živilski industriji. V preteklem ob dobju je v tuje roke romala tudi Radenska, v zadnjih mesecih pa je najbolj odmeval primer Costelle.

VODA JE OSNOVNA ČLOVEKOVA PRAVICA

Zaradi vsega tega je še toliko pomembnejše, da se je v Sloveniji vnovič pojavila močna civilna iniciativa, ki deluje pod imenom Za Slovenijo in svobodo in ji je do tega trenutka uspelo zbrati že več kot 55.000 podpisov državljanov in državljank za vpis pravice do vode v ustavo, podpora pa ji z vsakim dnem še raste. Pomembno je, da naredimo korak naprej od političnih zavez in obljub, te namreč ne pomenijo ničesar, če voda ni zaščitena v ustavi kot najvišjem pravnem aktu. S tem bi pokazali, da niso ekonomske doktrine, kot je na primer zlato fis k a l n o pravilo, edino, kar m o r a m o ustavno varovati. Še toliko bolj je treba varova-

Voda je naš nacionalni in varnostni interes.

ti osnovne človekove pravice in voda je zagotovo ena najdragocenejših.

SMO NA PRELOMNI TOČKI

In ker je voda tudi naš nacionalni in varnostni interes, bi se morala slovenska politika, ne glede na barvo in prepričanja, na tej točki poenotiti. Gre namreč za vprašanje naše prihodnosti, blaginje in razvoja, položaja, ki ga bomo imeli v svetu. Smo na prelomni točki, ko se odloča o tem, ali želimo v prihodnosti biti še vedno suverena država, ki bo sama odločala o ravnanju z vodo in drugimi naravnimi viri, ali pa bomo to edinstveno naravno danost in priložnost, ki nam jo je dala narava, zapravili zaradi ugajanja drugim in prepustili usodo naših zanamcev v roke interesom kapitala pred ljudmi. In prav podpis trgovinskega sporazuma med ZDA in EU, bolj znanega pod imenom TTIP, je tlakovanje poti do tja. Takrat bo o virih in ovirah pri omejevanju dobička mednarodnih korporativnih interesov odločala mednarodna arbitraža, ki bo nad našo suverenostjo. In takrat vsega tega ne bomo mogli več zaščititi.

NAŠ POGOVOR: CIRIL ZLOBEC »Ljubezen je vselej stvar dveh, ki hočeta in se trudita biti eno.« VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Peskovniki in blagodejni učinki igre s peskom TEKMOVANJE KUHARJEV AMATERJEV 2016 Reportaža iz Radencev in Izole V ŠAMPANJI, domovini hudičevega vina

www.media24.si

V prodaji od

3. maja

+ PRILOGA

Aktualno

Piše: Matej Klarič

ot trdijo, je tako prišel čas, ko moramo plačati zapitek v obliki zniževanja našega standarda. Na takšno retoriko pristaja večina javnosti, postavlja pa se vprašanje, ali so tovrstne politike res edina možnost oziroma kam vodijo.

IZGUBLJENO Z (NAPAČNIM) PREVODOM

Že sam ekonomski pojem »austerity« napačno prevajamo v »varčevanje.« Kot je že večkrat upravičeno opozarjal profesor dr. Franjo Štiblar, gre pri tem za politiko zategovanja pasu stiskanja oziroma hiranja. Po angleškem slovarju gre za izčrpavanje, strogost, resnost, trpljenje, omejevanje, zadušitev ali hiranje. Štiblar meni, da gre pri napačnem prevodu za manipulacijo, kjer se resnične posledice skrijejo za nedolžnim poimenovanjem. Tisti, ki so na družbenem robu, nimajo od česa varčevati, ker živijo iz rok v usta. Varčujejo lahko samo najbogatejši. Opozarja tudi, da v časih krize varčevanje krizo še poglablja. To pomeni, da t. i. varčevanje kontradiktorno pripelje v še večje zadolževanje.

PODOBNOSTI Z DANAŠNJIM ČASOM

Pogled v zgodovino pokaže zanimive podobnosti z današnjim časom. Čeprav nam vedno znova dopovedujejo, da so zdaj časi drugačni, nam podroben pogled na čas po nastanku velike depresije v tridesetih letih prejšnjega stoletja pokaže, da še zdaleč ni tako. V učbenikih in predstavah številnih Evropejcev, še posebej Nemcev, je zapisano, da je Hitler na oblast prišel predvsem zaradi velike inflacije. Vendar zgodovinska dejstva temu ne pritrjujejo.

Pasti zategovanja pasu VARČEVALNI UKREPI VODILNI POLITIKI V EU nas po krizi kapitalizma iz leta 2008 poskušajo prepričati, da drugačnih politik od “varčevanja” ne moremo izvajati, ker smo pred tem trošili več, kot smo ustvarili. FINANČNI STROKOVNJAK POSTANE PREDSEDNIK VLADE

29. marca 1930 je bil na položaj kanclerja v času velike krize v Nemčiji imenovan Heinrich Brüning. Do leta 1932 je brez podpore parlamenta uveljavljal stroge varčevalne ukrepe, ki so težili k deflaciji, h krčenju javnega trošenja in k uravnoteženemu proračunu. V samo dveh letih je z drastičnim nižanjem pokojnin, denarnih nadomestil ipd. javno trošenje zmanjšal za kar 30 odstotkov. Za 20 odstotkov so se zmanjšale tudi plače. Nezaposlenost se je podvojila in je leta 1932 presegla 30 odstotkov. Država pa je zdrsnila v globoko recesijo. Vse to je na oblast po hitrem postopku pripeljalo Adolfa Hitlerja, ki je prekinil varčevalne politike in začel izvajati ke-

V razkritih Wikileaksovih dokumentih je tudi opozorilo varnostnega možganskega trusta Stratfor, ki je leta 2009 v tajnem dokumentu zapisal, da so “vsiljeni varčevalni ukrepi sokrivi za razpad in vojne v Jugoslaviji”.

ynesianske ukrepe. Ti so prinašali rezultate in izboljšali ekonomski položaj v državi.

PODOBNOSTI Z GRČIJO

V oči bode podobnost z današnjimi razmerami na evropskem obrobju, predvsem v Grčiji. Tudi njej že vrsto let nalagajo varčevalne ukrepe, ti pa so pripeljali do katastrofalnega stanja, ki je močno podobno nemškemu za časa kanclerja Brüninga. Tudi v tej državi se je od začetka krize in vsiljenega varčevanja za približno četrtino zmanjšal proračun, plače za več kot 40 odstotkov, pokojnine še za nekaj več. Milijon ljudi je izgubilo službe, smrtnost novorojenčkov se je podvojila, revščina pa povečala za skoraj 100 odstotkov. Nezaposlenost med mladimi se je od predkriznih

“Opravili so raziskave, ki pravijo, da bodo teroristični napadi vplivali na odločitve o potovanju 40 odstotkov ljudi. Slovenija na srečo velja za varno destinacijo.”

Aktualno

PETEK, 6. 5. 2016

20 odstotkov dvignila na skoraj 50 odstotkov. Nezaposlenost med celotnim prebivalstvom se je potrojila. Skoraj vsak četrti Grk je brezposeln. Tako hude posledice upada gospodarske dejavnosti so večinoma deležne samo države v vojni. Tudi v tej državi je močno zrasla podpora neonacistični stranki, Zlati zori. Še večji uspeh sta ji verjetno preprečila leva alternativa v obliki Sirize in tudi še vedno živ zgodovinski spomin na skrajno desničarsko diktaturo v državi, ki ji je pri vzponu na oblast pomagal Zahod. Toda zaradi razočaranja nad Sirizo, ki so jo mednarodne ustanove prisilile v nov krog »varčevanja«, se lahko v prihodnje tudi to spremeni in naposled na oblast pripelje skrajno desnico.

Tako kot je bila Nemčija v tistem času ujeta v sistem fiksnega menjalnega tečaja, ki ga je določal zlati standard, je danes Grčija ujeta v sistem evra. Obema je to onemogočalo devalviranje valute, ki bi pocenilo izvoz, povečalo konkurenčnost in gospodarsko rast. Obe državi tudi nista mogli sami priti do denarja (v nemškem primeru ameriškega dolarja), ki jima bi omogočal odplačevanje kreditov. Tokrat je, ironično, Nemčija tista, ki najbolj odreka pomoč državam v krizi, med nemško krizo pa so to preprečevale ZDA. Leta 1930 je ameriški kongres sprejel zakon, ki je omejeval uvoz. Svetovnemu trgu je tako primanjkovalo stabilnih dolarjev, s katerimi bi države lahko odplačevale kredite. Tudi moratorija za odplačevanje nemških kreditov kongres sprva ni želel sprejeti. To je storil šele decembra 1931, ko je bilo prepozno in so nemške banke že bankrotirale. Prav »varčevanje« v času krize namreč, kot lahko vidimo, pripelje do upada BDP in s tem še večjega zadolževanja držav. Te se tako lahko ujamejo v spiralo, ki vodi samo navzdol. Kot v svojem blogu pravi Štiblar, v razmerah neizkoriščenih zmogljivosti in velike brezposelnosti potiska napačno ravnanje državo še globlje v krizo, ljudi pa v trpljenje, ki ga poznamo.

VARČEVANJE KOT ODZIV NA KRIZO

Grčija pa ni edina, ki izvaja »varčevalne ukrepe«. Tudi druge države, ki jih je kriza bolj prizadela, jih morajo upoštevati. »Varčevalne ukrepe« predvsem po nemškem diktatu določajo mednarodne ustanove. Čeprav izkušnje kažejo, da je večina držav z njimi le še poglobila krizo, so jih države primorane vpeljati, saj bi sicer morale razglasiti bankrot, ki bi še bolj brutalno in na hitro znižal standard prebivalstva.

VARČEVALNA LOGIKA SLEDI POTREBAM KAPITALIZMA

Pojavlja se vprašanje, zakaj mednarodne ustanove zahtevajo varčevalne ukrepe, ki tako zelo škodujejo prebival-

Hitlerjeva Nemčija

Varčevalne politike kot uvod v nacizem

stvu. Če upoštevamo notranjo logiko delovanja kapitalizma, ni v tej logiki ničesar norega ali nerazumnega, kot bi lahko sklepali po uničujočih posledicah varčevanja. Michael Roberts, marksistično usmerjeni analitik, ki deluje v londonskem Cityju, v svojem blogu poudarja, da varčevalna logika sledi potrebi po nižjih stroških, še posebej stroških dela, nižji obdavčitvi in oslabitvi delavskega gibanja, da se lahko dvigne dobiček. Kot pravi: »Gre za povsem racionalno politiko z gledišča kapitala.«

29. marca 1930 je bil na položaj kanclerja v času velike krize v Nemčiji imenovan Heinrich Brüning. Do leta 1932 je brez podpore parlamenta uveljavljal stroge varčevalne ukrepe, ki so težili k deflaciji, h krčenju javnega trošenja in k uravnoteženemu proračunu. V samo dveh letih je z drastičnim nižanjem pokojnin, denarnih nadomestil ipd. javno trošenje zmanjšal za kar 30 od- ZAČETEK VARČEVALNIH POLITIK stotkov. Naposled je na oblast zaradi Pomemben preobrat, ki »varčevalnih politik« prišel Hitler. je zakoličil logiko fiskalne Heinrich Brüning (pred glasovalno skrinjico), nemški kancler, ki je z varčevalnimi ukrepi Hitlerju tlakoval pot na oblast.

uravnoteženosti, ki ji sledijo »varčevalni ukrepi«, je pomenil Volckerjev šok oziroma dramatičen dvig obre-

Foto: Profimedia

UJETNICI SISTEMA

stnih mer leta 1979 v ZDA, ki je države prisilil v veliko dražje zadolževanje. Ta dvig je bil del politične odločitve, neoliberalnega preobrata v ZDA, in ne tržnih zakonitosti, kot nam to želijo predstaviti danes. V tistem času je v Evropi nastal tudi mehanizem deviznih tečajev, ki se je kasneje razvil v režim skupne evropske valute – evra. Kasneje so z različnimi pogodbami tovrstne politike še bolj zakoličili. Nekatere države, med njimi tudi Slovenija, so jih celo povzdignile na ustavno raven z zapisom fiskalnega pravila v ustavo. Kar so bile včasih politične odločitve, so danes vse bolj tehnične rešitve, podvržene matematičnim formulam. O deležu socialne države bodo tako na primer odločale navidezno objektivne formule, ki bodo pokazale, koliko se še lahko zadolžimo, da ne bomo preveč obremenili proračuna. To se je pokazalo tudi ob zadnjem predlogu strank DeSUS in SD, ki sta zahtevali uskladitev pokojnin. Finančni minister Dušan Mramor pa je odvrnil, da za to ni proračunskih možnosti, ker tako (objektivno in strokovno) kažejo izračuni. To, da nekdo po štiridesetih letih dela prejme pokojnino, ki je za 200 evrov nižja od eksistenčnega praga, naenkrat ni več

Aktualno

Foto: Profimedia

ZADOLŽENOST PRIZADELA TUDI NESOCIALISTIČNE DRŽAVE

stvar politične debate, temveč proračunskih, tehničnih omejitev, ki jih zaradi umetno ustvarjenih ovir ne moremo več zaobiti.

OB POLITIČNI VOLJI BI LAHKO BILO DRUGAČE

Celoten ustroj EU je usmerjen v to, da so države odvisne od denarja, ki ga pridobijo od mednarodnih ustanov. Pogodbe namreč določajo, da Evropska centralna banka (ECB) v nasprotju z drugimi tovrstnimi bankami državam ne sme posojati denarja neposredno, zato se s fiskalnimi problemi države lahko spopadajo samo z »varčevanjem,« sicer jim grozi dvig obrestnih mer, ki jim ga zapovedujejo tri navidezno objektivne ameriške bonitetne agencije. Že samo odločitev vodilnih v EU bi ob politični volji to brez težav spremenila in ECB dovolila neposredno posojanje državam, kar pa bi onemogočalo, da bi države še silili v stroge »varčevalne ukrepe« z oderuškimi obrestnimi merami. Vendar celoten ustroj EU deluje predvsem v interesu nemškega kapitala. Če bi ZDA ravnale enako, bi bilo kar deset zveznih držav v ZDA brez transferjev v njihove proračune v podobnem položaju kot Grčija.

IZDATNO PRIPOMOGLI K RAZPADU JUGOSLAVIJE

Tudi v jugoslovanski zgodbi so imeli »varčevalni ukrepi« pomembno vlogo. V zgodbi o razpadu Jugoslavije danes v večini analiz manjka pogled, ki bi opozoril na veliko vlogo »varčevalnih ukrepov« pri razpadu države. Omenjeni Volckerjev šok je močno prizadel tudi Jugoslavijo. Za 18 milijard dolarjev dolga, ki je obsegal leta 1980 kar četrtino državnega dohodka, so nenadoma astronomsko poskočile obresti. Tuje banke so takrat zahtevale svoj denar nazaj, novih kreditov pa država ni mogla dobiti. Tako je med letoma 1979 in 1988 morala skleniti kar šest t. i. stand by posojil z IMF, ki so ji nalagala stroge »varčevalne ukrepe«. Takrat so jim rekli program ekonomske stabilizacije, ki je povzročil padec standarda v državi za kar 40 odstotkov. Leta 1985 je več kot polovica gospodinjstev ocenjevala, da so njihovi stroški višji od dohodkov. In tudi Jugoslavija je v osemdesetih letih beležila upad gospodarske rasti, ki je desetletje pred tem dosegal skoraj pet odstotkov.

V Grčiji proti ”varčevalnim ukrepom” protestirajo že od leta 2010. Takšna množica se je na atenskem glavnem trgu zbrala konec lanskega julija.

O »varčevalnih ukrepih« je v doktorski disertaciji leta 1986 pisal tudi pokojni predsednik vlade dr. Janez Drnovšek: »Ko smo doživeli šok ob spoznanju o razsežnostih naše zunanje zadolžitve, smo o tem razmišljali kot o specifično jugoslovanskem pojavu, naši napaki, izolirani od svetovnih dogajanj. V zadnjih letih se je postopno izkristaliziralo, da je dolžniška kriza svetovni pojav. Zadolženost se je izredno povečala v večini držav v razvoju, in to ne glede na njihovo družbenoekonomsko usmeritev. Zajela je tako države s socialistično ureditvijo kot tudi kapitalistične države.« Pokojni predsednik je še kako dobro razumel vlogo mednarodnih ustanov in dolžniške pasti, zato je mnogo bolje krmaril na najpomembnejšem položaju v državi kot kasnejši voditelji, ki so državo izdatno zadolžili in jo pripeljali v odvisnost od uničevalnega mednarodnega kapitala.

»VARČEVALNI UKREPI« VODIJO V VZPON NACIONALIZMOV

Prav strogo »varčevanje« je v Jugoslaviji privedlo do materialnih razmer, ki so naposled dale plodna tla za razmah skrajnih nacionalizmov konec osemdesetih let, ti pa so pripeljali do bratomorne vojne. Posledica vse slabšega stanja so bili tudi številni protesti po celotni državi. Na začetku osemdesetih let so ljudje zahtevali predvsem višje plače in več delavskih pravic, pozneje pa se je to spremenilo. Ker politične

odstotkov jugoslovanskih protestov

v osemdesetih letih je bilo povezanih z zahtevami po višjih plačah. Šele zadnji v zadnjih dveh letih pred razpadom so se prelevili v proteste na narodnostni podlagi, ki so želeli osamosvojitev držav. elite ljudem niso več mogle ponuditi zadovoljivega standarda, so se obrnile v nacionalizem. Konec osemdesetih so ljudje to sprejeli in začel se je vzpon nacionalizma. Delavske pravice je takrat na protestih zamenjal nacionalizem. Danes je povsem spregledano, da je bil Milošević dolgo ljubljenec Zahoda predvsem zato, ker je maja 1988 sprejel njegove liberalne politike in se usmeril v skrajni nacionalizem.

Politika zategovanja pasu je nevarna doktrina, ker je milijone ljudi po svetu, posebno pa v EU, potisnila v ekonomsko trpljenje, ki ni bilo potrebno.”

dr. Franjo Štiblar

TAJNI DOKUMENTI O VZROKIH ZA RAZPAD

Na krivdo »varčevalnih ukrepov« pri razpadu Jugoslavije je v razkritih Wikileaksovih dokumentih opozoril tudi varnostni možganski trust Stratfor, ki je leta 2009 v tajnem dokumentu zapisal, da so »vsiljeni varčevalni

ukrepi sokrivi za razpad in vojne v Jugoslaviji«. In prav tovrstne politike v Evropi spet vodijo v krepitev skrajnega nacionalizma in skrajno desno usmerjenih strank. Stroge ekonomske politike »varčevanja«, konkurenčnosti in tekmovanja med državami logično vodijo v nacionalistične politike. Kot piše Štiblar: »Politika zategovanja pasu je nevarna doktrina, ker je milijone ljudi po svetu, posebno pa v EU, potisnila v ekonomsko trpljenje, ki ni bilo potrebno. Idejno gre za doktrino bogatih za ohranitev privilegiranega položaja in povečuje neenakost. Zato ima veliko podpore v kapitalskih (finančnih) elitah, politiki in medijih, ki jih prve kontrolirajo. Tudi v ekonometrični analizi sem ugotovil, da sta fiskalna in monetarna restriktivnost kot elementa zategovanja v 43 največjih državah sveta negativno vplivala na rast BDP v času reševanja iz krize.«

VOJNE KOT SREDSTVO ZA ZAGON KAPITALIZMA

Konca krize, čeprav ga voditelji vedno znova razglašajo, tako ni videti. Verjetnejša je nova depresija. »Kapitalizem je prišel iz krize po veliki depresiji, šele ko je zrasla dobičkonosnost, to pa se je zgodilo, ko so ZDA vstopile v vojno ekonomijo ter nadzirale cene, potrošnjo in poganjale dobičke s proizvodnjo orožja in druge vojaške opreme. Kapitalizem je potreboval vojno za prebroditev krize,« meni Roberts. In prav vojne so na žalost najboljše sredstvo za izničenje mrtvega (nekonkurenčnega in neproduktivnega) kapitala, ki ne prinaša dobička, temveč je samo strošek. Danes se vojne dogajajo na obrobju. Nihče pa ne more zagotoviti, da ne bodo prišle tudi do središča sistema, ki sam od sebe ne bo mogel povrniti dobičkonosnosti, da bi se družbena vrenja lahko pomirila. Samo zavedanje, da potrebujemo drugačen sistem, kot je sedanji, ki temelji na dobičkih, nas lahko pripelje v bolj human svet. Sicer pa je mogoče, da bomo morali skozi celoten cikel samouničenja, ki je nazadnje ob tako veliki krizi sistema pripeljal do druge svetovne vojne in največje morije v zgodovini človeštva.

Svet

PETEK, 6. 5. 2016

PANAMSKI DOKUMENTI

Vrh ledene gore R

azkritja panamskih dokumentov so vsaj začasno povzdignila utajevanje davkov v javno polemiko. Povzročila so več političnih odstopov, nekaj kriznih sestankov in obljube o zaostrovanju zakonodaj in pregona. Kljub gmoti enajstih milijonov dokumentov pa so le kaplja v morje. Družba Mossack Fonseca ni bila največje podjetje za utajo v regiji. Natančneje, veljala je za eno cenejših možnosti, kamor se niso zatekale najbogatejše stranke. Hkrati se pojavljajo zarotniške teorije glede same objave podatkov, saj identiteta žvižgača ni znana, medtem ko se dokumenti izdajajo pod taktirko Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev, ki ne bo izdal izvirnih podatkovnih baz. Celostna slika pa zgodbo družbe Mossack Fonseca uvršča v preobrazbo geografije utajevanja. Stare metode – davčne oaze v državicah, razpršenih po svetu – postajajo zastarele. Zahodne regije z nizkimi davčnimi stopnjami, zakonske luknje in lobiranje med politično srenjo so privedli do položaja, ko zahodni kapital tujih davčnih oaz ne potrebuje. Prav zgodbe, kot je Mossack Fonseca, pa utajevalce prestrašijo in prisilijo, da bodo v prihodnje storitve iskali bližje domačega praga.

davčnim uradom na Irskem zakonito »skriva« 181 milijard dolarjev. Irska ima namreč eno najnižjih davčnih stopenj za tehnološka podjetja, kar z veseljem izkoriščajo tudi preostali igralci, kot so Google, Microsoft in Facebook. Zapleteni sistem modernega utajevanja pa ne more delovati brez množice udeležencev. Ne gre le za pohlepne bogataše in grabežljive korporacije, temveč v sistemu sodeluje mnogo odvetnikov, notarjev in bankirjev, večinoma odličnih prijateljev vladajočih političnih struktur. Davčne utaje torej niso kleptomanija ene panoge ali interesne struje znotraj družbe, temveč ukoreninjen strukturni Panamska problem. policija je zaradi

razkritij preiskala prostore družbe Mossack Fonseca in sprožila več preiskav.

Foto: Profimedia

Piše: Anže Kožuh

DAVČNA UTAJA v takšni ali drugačni obliki obstaja toliko časa kot pobiranje davkov. Panamski dokumenti ponujajo potemtakem zgolj bežen pogled v trenutno svetovno industrijo utajevanja davkov.

KULTURA UTAJEVANJA

Davčne utaje se kažejo v različnih oblikah: od klasične hrambe denarja v bančnih oazah do korporativne uporabe podružnic in zasebne uporabe skladov v jurisdikcijah z nizkimi davki na dobiček in premoženje. Seveda je nemogoče določiti natančen znesek utajenega denarja, grobe ocene pa se gibljejo med 7000 in 23.000 milijardami dolarjev skritih sredstev na svetovni ravni. Prav tako je treba poudariti, da ni ves denar v davčnih oazah nezakonit. V mnogih, še posebej manj razvitih

Panama je bila ena redkih oaz, ki so se strogo upirale skupnim poročevalskim standardom. Druga država, ki pobude ni podprla, pa so bile ZDA.

državah obstajajo zakoniti (vendar družbeno nemoralni) mehanizmi za prenos bogastva v tujino. Ocenjuje se, da so razvijajoče se države vsako leto opeharjene za 100 milijard dolarjev davčnih prilivov. Razvitejše države uporabljajo seveda »naprednejše« načine utaj – davčno zakonodajo namensko prerešetajo z zakonskimi luknjami. Ne preseneča torej navedba, da imajo ameriški tehnološki giganti iz Silicijeve doline v tujini skritih več kot 1400 milijard dolarjev Prednjači vsesplošno znani Apple, ki pred ameriškim

OMREŽJE DAVČNIH OAZ

Vsako območje na svetu ima svoje tradicionalne davčne oaze (države z visoko tajnostjo bančnih in poslovnih zakonov), njihova velikost pa je po večini odvisna od bogastva kapitalskih središč, ki jim služijo. Na evropski celini so to Luksemburg (odgovoren za 12 odstotkov svetovnega offshore utajevanja), Monako in tradicionalna bančna utrdba Švica. Dodamo lahko še prej omenjeno Irsko in Nemčijo. Slednja je poseben primer, saj prejema le 2,8 odstotka davkov od korporacij – nemški zakoni namreč dovoljujejo ustanovitev zapletenih shem podjetij z namenom znižanja obdavčitve. V Rokavskem prelivu pred francosko obalo ležita otočka britanskega protektorata, Guernsey in Jersey, med Irsko in Veliko Britanijo pa je otok Man. Vsi trije otočki spadajo sicer pod britansko krono, vendar imajo svoje

Svet Ameriški tehnološki giganti iz Silicijeve doline naj bi v tujini skrivali več kot 1400 milijard dolarjev.

davčne zakone, torej nizke ali neobstoječe davke na dobiček in dohodke. Zunaj Evrope je močna enklava utajevanja karibsko območje: Kajmanski, Bermudski in Deviški otoki, Bahami in Panama. Prek Kajmanskih otokov se pretoči okrog pet ali šest odstotkov svetovnih utaj, na Bermudih ima podružnice četrtina podjetij z lestvice Fortune 500, ameriška podjetja pa so v bahamskih podružnicah leta 2010 prijavila deset milijard dolarjev dobička in plačala točno nič odstotkov davkov. V Aziji so glavna središča utaj Singapur, Hongkong in malezijski otok Labuan. V Indijskem oceanu se utaje dogajajo na Sejšelih in Mauritiusu. Na Bližnjem vzhodu pa so glavni igralci

7000 milijard dolarjev

je groba ocena utajenih sredstev po vsem svetu. Najvišja ocena pa govori o 23.000 milijardah dolarjev. Dubaj v Združenih arabskih emiratih, Bahrajn in Libanon. Utajevanje davkov in kopičenje denarja v davčnih oazah torej nista omejena na obskurne državice in otočke sredi daljnih oceanov, temveč sta del ustaljene korporativne kulture celotnega sveta.

NORMALNO STANJE

Panamski dokumenti niso prva zgodba o utaji davkov in finančnih mahinacijah v zadnjih letih. Pred tem smo bili priča trem večjim razkritjem, ki jih je prav tako obelodanil mednarodni center za raziskovalno novinarstvo. Gre za izdajo švicarskih (Swissleaks), luksemburških (Luxleaks) in kitajskih (Offshore Leaks) dokumentov. Vse tri izdaje dokumentov so bile po obsegu sicer daleč manjše od panamskih listin, posledici pa sta bili zmeren pregon kršiteljev in politični pritisk na Švico in Luksemburg, da omilita zakone o bančni tajnosti. Na papirju sta nato sicer opustili nekatere člene tajnosti, vendar so se glede na zakoreninjenost industrije utajevanja naredile sveže luknje v zakonodaji, ki bodo tudi v prihodnje omogočale utajo. Hkrati se kaže tudi dvoličnost vpletenih držav in celotne celine, ki ne izvaja večjega političnega pritiska. V Luksemburgu poteka sodni proces zoper tri žvižgače, ki jim grozi petletna zaporna kazen. Še ostrejša je Švica, kjer se že od leta 2008 razvija primer Rudolfa Elmerja, ki je podatke o utajevanju banke Julius Bär predal Wikileaksu. Leta 2008 se je Elmer znašel v sodnem pregonu zaradi kršenja bančne tajnosti, banka pa je najela zasebne detektive za nadlegovanje njega in njegove družine. Podobno se obeta tudi Pierru Condamin-Gerbierju, ki je lani podatke o davčnih utajah Francozov v Švici predal francoskim oblastem. A vprašanje je, kako bodo nadalje ukrepale švicarske oblasti, saj se pripravlja zaostritev zakona o

žvižgačih, ki bo prihodnja razkritja ne le otežila, temveč uzakonila ostro kaznovanje.

FINANČNA DVOLIČNOST

Davčna razkritja zadnjih let so sicer pripomogla k manjšim premikom tako v posameznih državah kakor tudi na mednarodnem področju. Navsezadnje je varčevalna politika težko upravičevala zategovanje pasu brez vsaj simbolnega pregona davčne utaje. V luči panamskega razkritja se v Evropski uniji pospešeno pripravlja reforma

Amerika je v resnici največja davčna oaza na svetu.” Andrew Penney, Rothschild & Co.

davčnega sistema, vendar so pogajanja težavna. Nasprotovanja se obetajo predvsem iz Nemčije zaradi že omenjenih kompleksnih podjetniških shem, nasprotovala bo tudi Velika Britanija, glede na dejstvo, da je večina največjih davčnih otokov ravno pod njenim protektoratom. V britanskem primeru je treba pred razpravo o davčni reformi seveda počakati na glasovanje o brexitu. Združene države Amerike pa so že leta 2010 sprejele sveženj zakonodaje, poimenovane

Svet

PETEK, 6. 5. 2016

Švico, ki je z Nemčijo podpisala sporazum o »izterjavi« davkov nemških državljanov. Na srednjeameriškem območju je bilo zaznati beg denarja iz vseh davčnih oaz razen Paname. Ta je bila ena redkih držav, ki so se še naprej strogo upirale mednarodnim pritiskom. Položaj v hierarhiji moči držav ima velik vpliv na delovanje posamezne države. Najvidnejša država, ki ni podprla pobude o skupnem standardu poročanja, so namreč Združene države Amerike. Medtem ko s predpisom FATCA zahtevajo podatke o sredstvih lastnih državljanov v tujini, niso pripravljene deliti podatkov o premoženju tujcev v ZDA. S političnim pritiskom na tradicionalne bančne oaze pa silijo kapital v iskanje utajevalnih storitev znotraj ZDA.

181

milijard dolarjev podjetje Apple na Irskem skriva popolnoma zakonito.

Foto: Profimedia

PRIMER MOSSACK FONSECA

FATCA. Ta od drugih držav zahteva, da z ameriškim davčnim uradom delijo podatke o premoženju Američanov v tujini. Na mednarodni ravni, natančneje, med Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter skupino G20 (združenje vlad in centralnih bank dvajsetih največjih ekonomij), se medtem pripravlja zakonodaja za skupni standard poročanja (CRS). Po tem bi države med seboj delile podatke o premoženju tujcev.

Luknja v predlogu pa je zahtevek o recipročnosti. Če želi država podatke prejemati, jih mora tudi deliti. Na prvi pogled razumno, četudi uničujoče za revnejše in razvijajoče se države. Te namreč nimajo zmožnosti za preverjanje utaje davkov, zato ne morejo deliti podatkov o tujcih in tako ne dobijo podatkov o svojih državljanih, ki kopičijo bogastvo v tujini. Ne preseneča tudi statistika, da se 94,6 odstotka svetovnih utaj zgodi v državah z visokim dohodkom. Povedano

Panamski škandal je bežno vpletel tudi britanskega premierja Camerona in na ulicah izzval proteste.

drugače, bogataši Zahoda ne kopičijo utajenega denarja v revnih državah, temveč mogotci in avtokrati revnih držav nakradena sredstva pošiljajo na pranje v tujino.

POT DO PANAME

V zadnjih letih se lahko sicer govori o postopni bitki držav zoper davčne oaze. Ob skupnih standardih poročanja in političnem pritisku večjih držav na tradicionalne davčne oaze je svetovna industrija utaje začela pešati. Za primer lahko navedemo

Kljub obsežni medijski pokritosti »uradne« zgodbe panamskih dokumentov ostaja v zakulisju več odprtih vprašanj. Čeprav je imela družba Mossack Fonseca vse od 70. let prejšnjega stoletja podružnico v ZDA, je med razkritimi imeni opaziti le malo Američanov. Prav tako je družba več kot polovico krovnih podjetij svojih naročnikov ustanovila na Deviških otokih, ki de facto spadajo pod britansko krono, škandal pa se je le bežno dotaknil premierja Davida Camerona. Tudi druge politične žrtve na Zahodu so bile zmerne: odstopila sta islandski premier in španski industrijski minister. Zunaj zahodnega področja bodo panamski dokumenti najverjetneje povzročili odstop

pakistanskega premierja. Kažejo tudi na utaje visokih funkcionarjev kitajske partije, vendar so novice okrog panamskih razkritij v kitajskih medijih cenzurirane. Listine so prav tako vrgle slabo luč na ruskega predsednika Putina in sirskega predsednika Assada, vendar niso očitki presenetili niti domače javnosti niti mednarodnih analitikov. Zgodba pa še vedno ni končana, saj je za 9. maj napovedana izdaja dokumentov o več kot 200.000 offshore podjetjih.

TEORIJE ZAROT

Eden od očitkov, naslovljen na mednarodni center za raziskovalno novinarstvo, je njegova bližina do ameriškega centra za javno integriteto, ki ga sponzorira zloglasni ameriški magnat George Soros, znan po financiranju geopolitičnih poslov. Naslednji kamen spotike je popolna anonimnost vira, skorajda nepojmljiva v današnjem času. Odsotnost vira je lahko posledica dejstva, da dokumenti niso bili pridobljeni pri žvižgaču, temveč z računalniškim vdorom. Bežen obisk strani podjetja Mossack Fonseca namreč razkrije uporabo zastarelega in neposodobljenega programja, v katero se je dalo brez težav vdreti. Na Twitterju se je odvila tudi bitka med centrom za raziskovalno novinarstvo in Wikileaksom, saj v nasprotju s publikacijami slednjega panamski dokumenti niso javno dostopni. Zgodbe, vpoglede in imena v javnost pošiljajo po vnaprej določenem načrtu, do celotne baze podatkov pa ima dostop le ozek krog privilegiranih novinarjev. Dodaten prah dviga intervju ameriškega Bloomberga z Jürgenom Mossackom in Ramónom Fonseco, objavljen le štiri dni pred izdajo panamskih dokumentov. V intervjuju oba izražata zavedanje, da je zlata doba panamske oaze mimo, in napovedujeta zmanjšanje delovanja družbe.

PUHLE OBLJUBE

Četudi se zgodba okrog panamskih razkritij še vedno odvija, je že videti dvoličnost političnih srenj. Ameriško sodstvo odpira preiskavo, ki se bo seveda osredinila

Svet

Legalizirana kraja

Offshore premoženje in izguba davkov v letu 2014 ob globalni utaji v višini 7000 milijard (v milijardah USD)

KO SE ZA NEPOŠTENJE odločijo države ali državni uradniki, se to imenuje legalizirana kraja.

OBMOČJE

OFFSHORE PREMOŽENJE

DELEŽ OFFSHORE

IZGUBA DAVKOV

Evropa

2600

10 %

ZDA

1200

načilnost nič. Z dvema: zelo nič. vseh teh priAli s tremi: maksimerov je malno zelo nič. tehtna arguPrejšnji konec tedna mentacija drsem se odzval pozivu žavnih uradnikov o poRdečega križa za potrebnosti tega »ukrepa«. moč 9- in 11-letnima Ministrstvo za delo dečkoma, ki sta mamo vztraja pri členu pravilizgubila že pred leti, nika o delovanju agencij očeta pred letom in za posredovanje dela, po Mitja Vilar, pol. Živijo v hiši, kjer katerem mora študentindustrijski oblije edina voda tista iz kovalec inovator ski servis, če podjetje pipe v kuhinji. Mrzla. in nezadovoljen ne plača, gre v stečaj, Kopalnice nimajo in državljan neplačano koncesijsko se umivajo v umivaldajatev, ki je znašala ni skledi. Starejši je tretjino neto zaslužka študenta, dobil tako hude psihične težave, plačati iz svojega denarja. Točneje, da je bil hospitaliziran. Z nekaj iz denarja za plače in socialne pri- kolegi bomo zbrali instalacijski spevke zaposlenih, iz drugih ob- material za kopalnico, vreden 150 veznosti in celo iz zaslužka dru- evrov, jaz dam grelnik, da se bodo gih študentov. Seveda študentski umivali s toplo vodo, in ta teden servis tega ne more plačati, zato začnemo delati. mu prek Fursa denar poberejo z izvršbo. Enaka zgodba, kot če bi uslužbenci davčne uprave morali za tiste, ki ne plačajo davka, to pokriti iz svojih plač. Ta zgodba, ki je stara več kot 30 let in so jo mediji dali v prvi plan zdaj, je empirični dokaz našega razuma. Mi, sleherniki, volivci, se strinjamo s tem, da naša obveščevalna služba, naš pravosodni sistem in predvsem naši finančno ministrstvo, ministri in Centri za socialno delo, ministrpredsedniki vlad omogočajo lega- stvo za delo, vlada RS niso spolizirano krajo. sobni narediti sistema javnih del, Ob polnjenju medijev z ljudmi, ki s katerimi bi skupina nekaj ljudi so imeli podjetje v eni od oaz, se v primerih ekstremnega pomanjna gospoda Junckerja in Liech- kanja stvari uredila, namesto da tenstein ne spomni nihče. In na pomoč zbira Rdeči križ. Naj mi več kot 300 največjih podjetij, ki nihče ne reče, še najmanj predso s tem, da so imela tam pisarno sednik vlade, da ni denarja. Torin bila v njej registrirana, prihra- björn Mansson, ali kako se je že nila stotine milijard denarja. Po pisal vodja DUTB-ja, je pokasiral neuradnih podatkih so za davek za »svetovanje« tri milijone evrov, od dobička, ki je bil pri nas 25 »svetovalci« Alpine 60.000 evrov odstotkov, plačevala po osem od- mesečno. Ljudje pa delajo tam za stotkov. 700 evrov plače. V Sloveniji nismo sposobni izvoliNE RECITE, DA NI DENARJA ti vlade, ki bi se držala tega, kar je Zakaj v Sloveniji ne politične obljubljala pred volitvami. Vprastranke ne javnost niso sposobne šanje je tudi, koliko ljudi razmiurediti vprašanja, zakaj nam vla- šlja tako. Da je treba legalizirano dajoče strukture kradejo? Argu- krajo ustaviti. Na pravosodnem ment, da je pač tudi v tujini tako, in finančnem ministrstvu imajo si zasluži protiargument: kaj so to možnost 20 let. O morebitnem naši predstavniki naredili za to, nevestnem delu v službi pa seveda bi se to ustavilo? Z eno besedo: da tišina.

Azija

1300

Latinska Amerika

700

22 %

Afrika

500

30 %

Kanada

300

Rusija

200

52 %

Zalivske države

800

57 %

Skupaj

7600

190

PIŠE:

V Sloveniji nismo sposobni izvoliti vlade, ki bi se držala tega, kar je obljubljala pred volitvami.

na »nezaželeno« utajo zunaj ZDA, in ne na zakonito utajevanje prek nizkodavčnih območij ali preprodaje nepremičnin na Manhattnu. ZDA in 27 drugih držav so se prav tako udeležile konference, ki poskuša organizirati mednarodno preiskavo panamskih razkritij. Vendar se nikjer ne govori o resni poostritvi zakonodaje, kazni ali sprejetju zakonov za večjo zaščito žvižgačev, kaj šele o poostrenem nadzoru finančnih transakcij. Iste države, ki vsak dan prisluškujejo večjemu delu medmrežja, za čuda niso zmožne nadzirati toka denarja. Prav tako se pri reformah nikjer ne omenja prepoved »zako-

Zloglasni ameriški magnat George Soros, znan po financiranju geopolitičnih poslov

Svetovni offshore trgi in njihovi deleži OBMOČJE

DELEŽ SVETOVNEGA TRGA UTAJ

Evropa in srednja Azija

52,77 %

Severna Amerika

24,65 %

Vzhodna Azija in Pacifik

12,30 %

Karibi

Južna Azija

1,85 %

Latinska Amerika

1,63 %

Bližnji vzhod in severna Afrika

Podsaharska Afrika

0,48 %

Skupaj

7600

nite« utaje na nizkodavčnih območjih ali dejstvo, da se je v zadnjih letih obsežen del utaj preselil iz tradicionalnih oaz v zahodne države. Politika je kastrirana, saj dose-

danja razkritja kažejo, da pri utajevanju davkov dejavno sodeluje sama – neposredno ali po »prijateljih«. Obljuba o pregonu pa je le pesek v oči vse nestrpnejše množice.

Foto: Profimedia

Svet

PETEK, 6. 5. 2016

TAJSKA

REPRESIVNI državni aparat se je razlezel v vse pore tajske družbe. Maja 2014 je oblast na Tajskem prevzela vojaška hunta. V državi so razglašene izredne razmere – de facto gre za vojaško diktaturo.

Piše: Božidar Kolar

zredne razmere sicer niso nič nenavadnega v tako imenovani deželi nasmehov, znani predvsem po prijaznih ljudeh, odlični hrani in peščenih plažah. Od leta 1932, ko je kralj predal absolutno oblast, je vojska večkrat nasilno prevzela vajeti oblasti, nazadnje leta 2006, ko so odstavili demokratično izvoljenega premierja, Taksina Šinavatro. Tokrat so se znebili njegove mlajše sestre Inglak, ki je na volitvah zmagala julija 2011. A začnimo od začetka.

KRATKA ZGODOVINA SIAMA

V Siamu (nekdanje ime za Tajsko) je imela absolutno državno oblast v rokah kraljeva rodbina Čakri od sredine 18. stoletja pa vse do leta 1932, ko je manjša skupina vojaških generalov in civilistov z državnim udarom prevzela oblast in absolutno monarhijo spremenila v ustavno. Takratni kralj Pradžadipok je s prestola

Foto: Profimedia

Morje, sonce in arzenik

stopil marca 1935, potem ko je ugotovil, da ne more sodelovati v politični tranziciji k demokraciji. »Pripravljen sem predati svoje nekdanje moči ljudstvu kot celoti, nisem pa jih pripravljen predati posameznikom ali skupinam, ki bi jih uporabili na avtokratski način, ne po željah ljudstva,« je dejal idealistični monarh ob odhodu z oblasti in s tem nevede povzel problem, ki Tajsko tre že 80 let. Po tako imenovani siamski revoluciji je leta 1938 oblast prevzel Plek Pibunsongkram, ki je nato s kratko prekinitvijo vladal vse do leta 1957. Kult osebnosti, poveličevanje tajske kulture in gospodarski protekcionizem ga po politični praksi uvrščajo med fašiste. V drugi svetovni vojni je bila Tajska

tako zaveznica imperialne Japonske, pozneje, v šestdesetih letih, pa je postala odskočna deska za letalstvo Združenih držav Amerike pri njihovi invaziji na Vietnam.

ni delovne sile –, niso imeli večjih težav pri razvoju proizvodnje na tajskih tleh. Seveda pa ta perspektiva ne pove veliko o realnem materialnem stanju večine prebivalcev. Glede tega je zgovornejša politična scena v sedemdesetih letih, ko so prvo demokratično vlado presenetili množični protesti – izraz dolgo časa tlačenega nezadovoljstva. Protestirali so predvsem revni kmetje s severa in študenti. V tistem času je bila največji družbeni problem regionalna nerazvitost. Medtem ko so mesta uživala veliko rast in hiter razvoj, je podeželje ostalo revno in nerazvito. Kmetstvo je takrat sestavljalo skoraj 78 odstotkov delovne sile in s tem gospodarsko hrbtenico države. Proizvajali so glavni izvozni proizvod – riž, ki je takrat

Razvoj je še vedno omejen na večja mesta in turistični jug, medtem ko podeželje zaostaja in trpi za posledicami revščine izpred desetletij. REVNO IN NERAZVITO PODEŽELJE

Konservativni nacionalistični režimi, temelječi na protikitajskem protekcionizmu, prozahodni prosti trgovini in izkoriščanju slabih razmer – torej poce-

Svet

prispeval skoraj 30 odstotkov vsega tajskega izvoza –, celotna proizvodnja hrane v državi pa je presegala njeno porabo. Vseeno kmetje, ironično, niso želi sadov svojega dela. Dobiček od prodaje riža je namreč ostal v rokah gospodarskih korporacij in zemljiških lastnikov, kmetje pa so zaslužili skoraj trikrat manj od povprečnega prebivalca Tajske.

pravu in pravu človekovih pravic.

DOLGA ROKA REPRESIJE

Z gospodarskim razvojem je namreč, nasprotno od ustaljenega mnenja, večji del kmetov obubožal, in ne obogatel. Da bi povečali konkurenčnost, so bili kmetje prisiljeni v nabavo vedno dražje mehanizacije, novih vrst sadik, gnojil in škropiv. To je pripeljalo do velike zadolženosti, zato so bili mnogi prisiljeni prodati zemljo in postati najemniki pri veleposestnikih ali gospodarskih korporacijah. Pritisk trga je bil voda na mlin večjim družbam in konglomeratom, ki so si, v nasprotju z malimi kmeti, lahko privoščili nove stroje ter učinkovita gnojila in škropiva. Kmetje so tako postali delavci in najemniki, svojo delovno silo so začeli prodajati za eksistenčni minimum, korporacije pa so beležile hiter razvoj. V sodelovanju s predstavniki inteligence srednjega razreda – učitelji, novinarji in študenti – so se kmetje organizirali v politično telo, Kmečko federacijo Tajske, in šli na ulice. Sedemdeseta leta je zaznamoval nasilen protestniški duh, ki ga je ustavila šele serija naročenih umorov, v katerih je bilo ubitih 21 političnih voditeljev kmečkega gibanja.

ZASTRUPLJENA ZEMLJA

Od sedemdesetih let se je spremenilo marsikaj. To lahko pove vsak popotnik, ki redno obiskuje to deželo. Razvoj Tajske je viden popotniškemu očesu. Mesta se modernizirajo, turistična infrastruktura raste, ponudba je vedno večja. A makroekonomska slika ostaja enaka. Razvoj je še vedno omejen na večja mesta in turistični jug, medtem ko podeželje zaostaja in trpi za posledicami revščine izpred desetletij.

Foto: Profimedia

NASILNO ZATRTO KMEČKO GIBANJE

posameznikov ali družin

ima na Tajskem v lasti kapital v vrednosti več kot milijarde ameriških dolarjev. Obiskali smo Khon Kaen, mesto v severovzhodni pokrajini Isan, kjer že 15 let deluje aktivistična študentska skupina Dao Din (Zvezde in zemlja). Ta je sestavljena predvsem iz študentov prava, ki lokalnim skupnostim pomagajo v pravnih in političnih bojih za obrambo njihove zemlje in načina življenja. »Vse to ozemlje nosi posledice industrije,« z roko pokaže Pan, članica Dao Din in študentka politologije, med vožnjo proti mestu Udon

Tani. »Tukaj je več tovarn, vsa zemlja je zastrupljena. Tudi tukaj se borimo.« Na vprašanje, ali je voda pitna, se zasmeje in zmaje z glavo: »Vse je zastrupljeno.«

POSLEDICE AGRESIVNEGA RUDARSTVA

A pot nas ne pelje v vasi, ki jih je prizadela industrija. Peljemo se proti vasi v provinci Loei, kjer se vaščani že desetletje bojujejo za zaprtje bližnjega rudnika zlata. Vaščanom je zaradi agresivnega rudarstva najhujši sovražnik postalo okolje samo. V pokrajini Isan pridelajo največ riža na Tajskem, a voda, v kateri med sajenjem stojijo kmetje, je onesnažena z arzenikom, manganom in s kromom. Ponekod pridelani riž vsebuje cianid, merkurij in kadmij. Lokalno pridelana zelenjava vsebuje nevarno velike količine arzenika. Leta 2011 so opravili raziskavo o zastrupljenosti vaščanov in ugotovili, da je bilo vseh 440 odvzetih vzorcev krvi onesnaženih z nevarnimi količinami težkih kovin. Tako rudnik kot naftne vrtine in industrija v sosednjih vaseh so v lasti velikih korporacij, večinoma tujih. Lokalne skupnosti od naravnih in industrijskih bogastev tako dobijo le tveganja –

Aretacije nasprotnikov vojaškega režima so na Tajskem so zelo pogoste.

zastrupljeno zemljo in vodo, onesnažen zrak in slabo plačano, težaško delo. Z državnim udarom in oblastjo vojaške hunte se stvari spreminjajo le na slabše. Že zaprti rudniki se ponovno odpirajo, industrija se prodaja, vse vrste organiziranih dejavnosti so prepovedane. Vaščani se tako sestajajo v tajnosti, veliko vlogo pri njihovem boju pa igrajo tudi študenti, podučeni predvsem v okoljskem

Ko je jeseni 2015 manjša skupina aktivistov iz skupine Dao Din v središču mesta Khon Kaen razgrnila transparent z napisom »Proti udaru«, jih je nemudoma napadel represivni aparat. Vojaška policija v civilu je manifestacijo nasilno razdrla, sledile so aretacije. Tem so se mladi aktivisti za nekaj časa izognili tako, da so zbežali v neko vas. Vojska si tja ni upala vstopiti nasilno, aretirali so jih šele kasneje, ko so bili primorani vas zapustiti. Aretacija se je zgodila ob devetih zvečer, postopek na vojaškem sodišču je bil končan ob enih ponoči, uro zatem so ležali v celicah. V zaporu so preživeli deset dni, sedaj na prostosti čakajo na sojenje, a ne smejo zapustiti države. Vsakomur izmed njih grozi sedem let zapora. Represivna politika vojaške hunte, ki se kaže v preganja-

V Khon Kaenu v severovzhodni pokrajini Isan že 15 let deluje aktivistična študentska skupina Dao Din (Zvezde in zemlja, sestavljena predvsem iz študentov prava, ki pomagajo lokalnim skupnostim v pravnih in političnih bojih.

Aktualno

PETEK, 6. 5. 2016

nju kritikov, discipliniranju prebivalstva in postavljanju državnih simbolov, ni naključje. Je logična posledica nevidnih razmerij moči v ozadju tajske družbe, kjer ima 28 posameznikov ali družin v lasti kapital v vrednosti več kot milijarde ameriških dolarjev.

KO UDARI KRALJEVA VOJSKA

Foto: Božidar Kolar

Kraljeva vojska je v zadnjem desetletju v politiko posegla dvakrat. Prvič septembra 2006, ko je z oblasti vrgla takratnega premierja Taksina Šinavatro, in drugič maja 2014, ko je z oblasti vrgla njegovo mlajšo sestro Inglak. Sorojenca Šinavatra predstavljata »levi« pol tajske institucionalne politike. Starejši brat Taksin je pri vladanju ubral zmerno mero populizma z nekaj keynezianske ekonomije. Ker se je zavedal, da je največja potencialna skupina potrošnikov prav kmečko prebivalstvo, so njegovi ukrepi za povečanje domače potrošnje ugodno vplivali na razvoj podeželja. Omogočil je poceni kredite za kmete in mala podjetja, uvedel subvencije za gorivo in elektriko, vzpostavil dostopno javno zdravstvo, zmanjšal šolnine na javnih univerzah in povečal proračun za naložbe v javno infrastrukturo. A po drugi strani ni videl onkraj svojega podjetniškega horizonta. Eden od njegovih najvidnejših pro-

gramov je bil program privatizacije državnih podjetij – ukrepi, ki se spodobi za interese desetega najbogatejšega Tajca. Prav tako je v državi vzpostavil 12 »prostotržnih območij«, kjer ne velja državna davčna politika. Tuji kapital dobi vse privilegije države v razvoju, se pravi poceni delovne sile, hkrati pa se izogne vsem slabostim v obliki davkov in pristojbin. Čeprav bi dvojec Šinavatra težko označili za levičarski, se je tajski kapital vseeno počutil ogroženega. Vojska je po udaru namreč nemudoma začela razveljavljati socialne politike, znova se odpirajo že zaprti rudniki in vrtine, šolnine na javnih univerzah so se povečale za trikrat, v pripravi pa je tudi ofenziva na javno zdravstvo.

OSNOVNI POGOJ SO POLITIČNE SVOBOŠČINE

Na vprašanje, kakšne družbeno-ekonomske ukrepe Tajska potrebuje v prihodnosti, nam mladi pravniki težko ponudijo odgovor, ki bi bil drugačen od najočitnejšega – demokracijo. »Če želimo imeti možnost spreminjati našo državo, moramo najprej doseči demokracijo. Trenutno ne moremo niti javno izražati nestrinjanja s politikami vojaške vlade, saj lahko pristanemo v zaporu. Nihče se ne more organizirati,« so jasni Dao Din. »Ne potrebujemo nove ustave,« komentirajo predlog nove ustave, ki vojski zagotavlja vpliv na vlado tudi po predvidenih svobodnih volitvah v prihodnosti. »Naša stara ustava je v redu. Potrebujemo politične svoboščine in dober izobraževalni sistem.« Pod turistom prijazno površino – dolge peščene plaže, ugodna in odlična hrana, založene tržnice – v deželi nasmehov vlada vojaška diktatura. Represivni državni aparat zagotavlja reprodukcijo stoletje starih razmerij moči, ki se kažejo v množici revnih in peščici bogatih. Prvi še vedno pomenijo poceni delovno silo za slednje, domače in tuje milijarderje, lastnike velikih gospodarskih družb. V deželi, ki pridela več hrane, kot je lahko porabi, morajo delavci in kmetje, ironično, še vedno garati za preživetje.

EP V RAFTINGU

Veslanje in veselica RAFTING KLUB GIMPEX iz Straže bo od 16. do 22. maja pripravil evropsko prvenstvo v raftingu, na katerem bo nastopilo skoraj 400 tekmovalcev iz najmanj 13 evropskih držav. Piše: Igor Vidmar

dejo, da bi se lotili organizacije evropskega prvenstva, so Stražani dobili pred dvema letoma, ko so kot navijači tradicionalno množično spremljali svoje veslače na prvenstvu v Bratislavi, kjer sta straški posadki osvojili naslov evropskega prvaka med mladinci in mlajšimi člani, a česa konkretnega se tedaj še niso dogovorili.

ZAČELO SE JE V BOSNI

niki kluba sestali s predstavniki občine in Rafting zveze Slovenije ter pripravili kandidaturo za Mednarodno rafting zvezo (IRF), ta nam je 3. decembra lani kandidaturo tudi potrdila.«

šenj, saj so organizirali že več kot deset tekem za državno prvenstvo in pet tekem za evropski pokal, na začetku devetdesetih let, v času prvih mednarodnih tekmovanj v raftingu, pa tudi tekmo evropske lige, ki je kmalu propadla, saj so v njej Stražani in še nekatere posadke tekmovali s pravimi tekmovalnimi čolni, večina tekmecev pa s turističnimi rafti.

Za organizacijo prvenstva morajo prireditelji zbrati okoli 130 tisoč evrov.

Ideja je dozorela lani na evropskem prvenstvu v Bosni, kamor so Stražani odpotovali z dvema avtobusoma navijačev. Tam sta Gimpexovi posadki osvojili naslov evropskega prvaka med mlajšimi člani v skupnem vrstnem redu in v dveh posamičnih disciplinah, člani pa so bili skupno tretji in so osvojili medalje prav v vseh disciplinah. »Če je toliko ljudi pripravljeno tudi pomagati, in ne le navijati, potem se upaš lotiti organizacije tako velikega tekmovanja, ki zahteva veliko dela in ljudi,« je povedal vodja tekmovanja Andrej Petkovič in dodal: »Ko smo prišli iz Bosne, smo se predstav-

OKOLI STO PROSTOVOLJCEV

Pri izvedbi prvenstva bo sodelovalo okoli sto prostovoljcev. Za organizacijo prvenstva morajo prireditelji zbrati okoli 130 tisoč evrov. »Toliko bo stroškov organizacije tekmovanj, če ne računamo dela prostovoljcev, a tega pač ne bo treba plačati, saj delamo vsi, vključno z direktorjem tekmovanj, zastonj,« pravi Andrej Petkovič. Čeprav tako velikega tekmovanja Stražani, ki so rafting klub ustanovili še v prejšnji državi, 15. decembra leta 1990, še niso pripravili, pa imajo precej izku-

TEKMOVALI BODO V TACNU IN ZAGRADCU

Čeprav bo evropsko prvenstvo uradno res v Straži, pa tam ne bo nobene tekme, od štirih disciplin bodo tri v Ljubljani, na tako imenovani tacenski umetni progi na Savi na Brodu, spust, kraljevska disciplina raftinga, pa bo na reki Krki med Zagradcem in Šmihelom. Prav Zagradčani so pokazali tudi veliko pripravljenost za sodelovanje, saj je to zanje največji dogodek v zgodovini kraja, tako da bodo ta dan med drugim pripravili tudi veliko gasilsko veselico. A tudi Straža bo doživela vzdušje velikega tekmovanja, saj bodo udeleženci spali v Straži, bodisi na prostoru za kampiranje na koncu letališke steze bodisi v tamkajšnjih turističnih sobah in apartmajih.

Aktualno

Vijolice letos ne cvetijo

Zakaj ima NK Maribor hujše težave, kot je točka zaostanka za Olimpijo.

red letošnjo bravo, Koper? Ne, tolpa, ki Planico sem o sebi misli, da so navijači, se nasmehnil, spleza čez ograjo na igrišče ko so ljudje, in poniža nogometaše tako, tudi športni da jim sleče drese. novinarji, zaDve stvari je treba povečeli nakladati o rekordu. Za dati ob tem. Blebetanje o to namreč gre – za nakladanavijačih kot dvanajstem nje. Rekordov ne načrtuješ igralcu (če govorimo o Tadej Golob, vnaprej, sploh ne v panonogometu) je pač blebetagah, pri katerih se je treba novinar in pisatelj, nje. Če je nasprotnikovo vreči na glavo in vztrajati v znan po intervjujih, moštvo dobro, ti nič ne romanih in tem položaju četrt kilomepomaga, če vsi okrog tebe biografijah, ter tra daleč pri hitrosti, večji navijajo zate. V bistvu je alpinist od sto kilometrov na uro, »šunder« tisti, ki napravi brez kakršne koli zaščite ratekmo, za domače in za zen čelade in milimetrske tkanine na tuje. Gledalec je nekdo – po svoje presebi. Tudi tisti miting v Zürichu mi je cej žalostna figura –, ki mu v življešel vedno na živce z zajci, ki naj bi po- nju ni uspelo to, kar je onim spodaj vlekli favorita do rekordne znamke z na travi. Če je s tem razčistil, če si je nepotrebnimi statisti v ozadju. Ni ču- sicer osmislil življenje, je lahko pridno, da je po vprašanju o rekordu zno- zanesljiv do svojih, tudi kadar jim ne rel celo kot špricar hladni Peter Prevc. gre, tudi kadar bi po nekih nepisanih Ali ne bo nikoli dovolj? pravilih morali zmagati. Nogometno Pri teh rečeh pomaga, če si se kdaj bolj izobraženi narodi poznajo civiliukvarjal s tekmovalnim športom. S katerim koli. Potem veš, da obstajajo meje, da te niso samo v glavah, kot govorijo reklamni slogani. Meje, do katerih lahko prisiliš svoje telo, pa to mogoče še vedno ne bo dovolj za kaj velikega, ne bo dovolj niti za zmago, kaj šele za rekord. In veš, da ne gre za pritisk na gumb. Če to veš, ti je kot navijaču pravzaprav lažje. Navijaš za svoje, si pri tem bolj ali manj temperamenten, si vesel, če zmagajo, ali žalosten, če izgubijo, te kdaj pri enem ali drugem odnese, a se po zadnjem sodnikovem žvižgu strezniš in si rečeš: zirane ventile, s katerimi na neškosaj je samo tekma, pa niti moja ni. Spo- dljiv način pokažejo igralcem, za kamnim se zaključka štafetnega teka na tere navijajo, naj gredo v rit. Nekoč zimskih olimpijskih igrah v Lilleham- sem bil v Madridu in sem si ogledal merju na Norveškem, ko je Italijan Sil- tekmo na Bernabeuu med »galaktivio Fauner za štiri desetinke sekunde ki« in nekimi danes drugoligaškimi premagal Bjørna Dæhlieja in zavil sto- luzerji. Real je izgubil, pa ljudje niso tisočglavo množico v nekajsekundno skakali čez ograjo in vlekli majice z tišino – in potem huronski aplavz. Raula. Ne, iz žepov so potegnili bele robce in mahali z njimi. NA NORVEŠKEM TAKO, V In druga stvar. To, kar že dlje časa spremljamo v Mariboru, sega čez noMARIBORU DRUGAČE Primerjajmo to z neodločenim izi- gomet in navijanje in tole kolumno. dom, ki so ga nogometaši Maribora Tako se v neki državi začne na eni dosegli na tekmi proti Kopru. Hoteli od ravni vzpostavljati fašizem. Kdor so zmagati, seveda, ker bi s tem prehi- misli, da se bo ta s popuščanjem – gre teli Olimpijo na vrhu lestvice. Povedli pač za temperamentne, najzvestejše so, pa potem izgubljali, grizli in izvle- ... navijače – ohladil, obrusil in civilizikli neodločen izid. Bravo? Bravo, oni, ral, pač ni bral knjig ali gledal filmov.

bogdan Kristofer MeškO

PIŠE:

Nogometno bolj izobraženi narodi poznajo civilizirane ventile, s katerimi na neškodljiv način pokažejo igralcem, za katere navijajo, naj gredo v rit.

Potrebujemo na konoplji temelječo ekonomijo!

Aktualno

PETEK, 6. 5. 2016

NA OBISKU pri Bogdanu Kristoferju Mešku, avtorju knjige Konoplja, zavest in zdravje.

Piše: Jure Aleksič Foto: Šimen Zupančič

ogdan Kristofer Meško je z živobarvno rasta kapico in s podivjano brado morda videti kot tipičen frik, vendar se v njem skriva kot britev oster um. Poleg tega pa je tudi učenjak. To nabritost uma in učenjaštvo je strnil v knjigi Konoplja, zavest in zdravje, ki je pretanjena študija konoplje in obenem izzivalna klofuta zatohlim pojmovanjem slovenskega establishmenta. In to tako zdravstvenega kot pravnega. V tem pestrem in tehtno argumentiranem knjižnem delu razumni frik iz Svetega pri Komnu razblini vse najočitnejše zmote o konoplji. Obenem pa to za novi vek obujeno zel umesti na zgodovinski zemljevid in prikaže, kako dragocen pripomoček je bila človeku dolgo vrsto stoletij. Vse dokler ni medicine začela kritično ugrabljati farmacija. »Moderni človek ne živi v skladu z naravnim programom,« strne svoj credo Bogdan Kristofer, medtem ko nama s kolego Šimnom v kuhinji svoje domačije kuha čaj. »Svoj sistem večino časa bombardira s strupi in z mentalnimi odpadki – in tu pride prav konoplja, ki nam neštete funkcije uravnava kot neke vrste termostat. Le

Najstarejši dokaz o uporabi konoplje, pravi Bogdan Kristofer Meško, je star 24.000 let, in sicer gre za košček žgane gline z odtisom vrvi iz konoplje, ki so ga našli na Češkem.

da pač ni termostat za toploto, temveč za splošno ubrano funkcioniranje duševnosti in telesa.« »V konoplji je cel kup zdravilnih snovi, ki smo jih poimenovali kanabinoidi,« nadaljuje, ko je čaj kuhan. »Različnih kanabinoidov je v rastlini več kot sto in večine sploh še nismo niti za silo raziskali. V konoplji ti delujejo kot ubrana celota in so zato še toliko blagodejnejši za organizem. Sedaj skušajo nekatere med njimi, recimo THC, sintetizirati v laboratoriju. Za kaj takega ni seveda nobene potrebe, a tako bi seveda farmacija lažje služila s patenti. S tem da je sintetizirani THC v najboljšem primeru komaj kaj koristen, lahko pa je celo škodljiv.« Bogdan Kristofer Meško je prepričan, da naslednja velika doba medicine pripada konoplji. Glede na atomsko potenco rastline naj bi bil njen dvig nezadržen. Trenutni vladarji sveta se ta proces zgolj trudijo upočasniti, kolikor je le mogoče.

Nekoč so me ustavili policisti in me vprašali: 'Ali niste vi tisti, ki je imel govor v parlamentu?' Ko sem malce boječe pritrdil, so mi pokimali: 'Čestitamo! Dobro ste povedali!'”

ŽE OD KAMENE DOBE

Nekateri zagovorniki konoplje, recimo češki raziskovalec Jindrich Beyer, se radi pridušajo, da zdravljenje z njo ni alternativna medicina. Nak, v resnici naj bi bil prav to tisti pravi tradicionalni zgodovinski pristop.

Gre namreč za eno najstarejših kulturnih rastlin, saj so jo uporabljali že v kameni dobi. Najstarejši dokaz o njeni uporabi, pravi Bogdan Kristofer Meško, je star 24.000 let, in sicer gre za košček žgane gline z odtisom vrvi iz konoplje, ki so ga našli na Češkem. Kot eno prvih rastlin, iz katerih si je človek naredil obleko, so jo uporabljali za vse vrste blaga in tudi za posebej močne vrvi, ki so prišle še kako prav v vsakodnevnih bojih s krutim fizičnim okoljem. Zaradi svoje pregovorne trpežnosti je bila rastlina do nedavnega pri ladjarstvu nezamenljiva, Marija Terezija pa naj bi bila po raziskavah našega sogovornika celo uveljavila zakon, da je moral tudi pri nas vsak kmet del zemlje posejati z njo. Podoben zakon je v tridesetih letih prejšnjega stoletja veljal v ZDA, ki so, ne pozabimo, svojo izvirno razglasitev neodvisnosti od britanskega imperija napisale na papirju, narejenem iz konoplje. V zadnjem času je pozornemu opazovalcu čedalje težje spregledati, da je uporaba preparatov iz konoplje v medicinske namene tudi pri nas v izrazitem porastu. Najpopularnejši predstavnik teh preparatov je seveda hašiševo olje. »Konoplja je naravni antibiotik in naravni anestetik,« se poznavalsko nasmehne Bogdan Kristofer Meško. »Najbolj znana in najbolje raziskana kanabinoida sta za zdaj THC in CBD. Prvi zdravi degenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva in sladkorna bolezen, še prav posebej pa rakaste tvorbe, CBD pa ima izrazito protivnetne in protibolečinske učinke. To

je še toliko pomembnejše, saj človeku v težavah omogoči spanec, ki seveda prinese optimalen potek samozdravilnih procesov v telesu.«

NEIZOBRAŽENI ODLOČEVALCI

Iz vsega povedanega se zdi, da je edina težava s konopljo ta, da se vse skupaj sliši predobro, da bi bilo res. In Bogdan Kristofer Meško na ta pomislek pokima, da natančno tako tudi je. Prav zato naj bi jo odločevalci še vedno tako neusmiljeno preganjali. Sistem, ki mastno služi od bolezni, nevednosti in suženjstva, zanima predvsem vzdrževanje statusa quo. »Kdor je imel s temi rečmi malo več opravka, se bo najbrž strinjal z mano, da ljudi, ki so o konoplji najmanj izobraženi, srečaš prav na ministrstvu za zdravje. In sicer točno med tistimi, ki so uradno zadolženi, da se ukvarjajo z vprašanjem konoplje. Iz stikov z njimi sem prišel do zelo močnega občutka, da so tako neizobraženi, ker se preprosto nočejo izobraziti. Pozor, ponavljam, da to velja predvsem za odločevalce! Med tistimi, ki so nižje v hierarhiji, ki, recimo, delajo v policiji ali po sodiščih, smo lahko v zadnjih letih opazili znaten dvig zavesti o pravi sliki sveta. Marsikdo na terenu zelo dobro razume, za kaj v resnici gre. Nekoč so me ustavili policisti in me vprašali: 'Ali niste vi tisti, ki je imel govor v parlamentu?' Ko sem malce boječe pritrdil, so mi pokimali: 'Čestitamo! Dobro ste povedali!'« Na višjih in najvišjih položajih pri nas torej še vedno vladata sprenevedanje in za-

Svet

viranje. »Bodimo realisti: pristojne osebe na ministrstvu gotovo doživljajo tudi hude pritiske od zunaj. Če si Slovenijo ogledamo realno, kaj hitro ugotovimo, da nas je za predmestje večjega mesta, kar v tem globalnem svetu lahko pomeni samo, da nas imajo povsem v žepu. In zato ne sme presenečati, da smo v medicini neke vrste bananska republika farmacevtskih družb.«

mažemo celo psa – če ima kakšne kožne težave ali če ga je treba malo pomiriti.«

ČISTA ČAROVNIJA

Obkrožen s posebej crkljivimi mački in z gromozanskimi pajki na svoji domačiji v Svetem pri Komnu, je divjebradi akademski slikar za slovo izpustil še zadnji rafal po trenutni ureditvi: »Veliko ljudi je danes prav res hipnotiziranih, na tem sloni celoten sistem. Kako bi se vendar drugače kar tako pustili vškatlati v neke bolne koncepte, na čelu z izrazito rakavim konceptom napredka, ki ga vodijo zadnji debili in psihopati?« Še en pogosto zapostavljen prispevek marihuane je tako po njegovem mnenju v tem, da zna človeka še kako učinkovito »zbrihtati« iz teh programov. »A ker smo tako navajeni na svojo običajno stopnjo zavesti, nekateri to dramljenje doživijo kot neke vrste paranojo – mladi radi rečejo, da jih trava včasih 'napsihira'. Kadar se to zgodi, je treba samo pametno odre-

DVIG ZAVESTI

Ko nanese beseda na farmacijo, se boemu in učenjaku iz Svetega pri Komnu prezirljivo stisnejo ustnice. Da se zdijo njegovi pogledi še bolj intrigantski, nama je s kolego Šimnom zagotovil, da terapija s konopljinim oljem zdravi tudi veliko klasičnih duševnih bolezni, vsekakor tudi depresijo. »Telo je božji otrok: človek ima v sebi fantastične naravne programe za samoozdravitev. Vendar če smo v kroničnem stresu in povrhu celo hipnotizirani – tako kot je danes žal zelo velik del prebivalstva –, so ti procesi seveda močno okrnjeni. Konoplja dostavi dražljaj, ki te porine v pravo smer. In s tem nam tudi pomaga, da se v docela pobezljanem svetu bolje odločamo. Zato konoplja na isto osebo lahko v različnih okoliščinah deluje povsem različno – enkrat te uspava, drugič te spet zbudi in poživi. Odvisno od tega, kaj v tistem trenutku potrebuješ.« Če bi k njemu po nasvet prišel človek s hudimi psihičnimi težavami, bi mu brez oklevanja svetoval, naj se v čim širšem loku ogne psihiatrov in njihovih tablet. »Šokantno je, kako jim mnogi pacienti kar verjamejo na besedo. In se sploh ne poučijo o tem, da tudi psihiatri sploh ne razumejo konkretnega delovanja mnogih od teh zdravil. Veliko danes zelo uveljavljenih 'zdravil' je še vedno na stopnji eksperimenta, poskusni zajčki pa so pacienti sami. Če posežem po malce obešenjaški metafori: to je, kot bi od daleč z različnim orožjem bombardirali planet in opazovali, kakšne so reakcije. No, s tem da so ta planet naši možgani. Seveda bodo psihiatri trdili drugače. Kako tudi ne bi, farmacija jim plačuje večerje in počitnice, da lju-

di bombardirajo s smetmi, medtem ko nam gre civilizacija v maloro.« Edini način, kako se zoperstaviti tovrstnim norostim, vidi naš sogovornik v aktivnem dvigovanju zavesti sodržavljanov. Knjiga Konoplja, zavest in zdravje je tako njegova mikrokapljica za prispevek na bolje. V njej lahko bralec med drugim prebere citat najbolj izpostavljenega guruja hašiševega olja, Ricka Simpsona, ki je za popularizacijo tega preparata naredil toliko, da ga po svetu mnogi imenujejo kar olje Ricka Simpsona. »Konoplja je vir hrane, energije in čudovitega zdravila,« je zapisal kremeniti Kanadčan. »Pri tako številnih možnostih uporabe te rastline, od semen do stebel in cvetov, ter pri neskončnem številu izdelkov, ki jih je mogoče narediti iz konoplje, je popolnoma noro, da se ta rastlina ne goji bolj množično. Potem ko se iz semen iztisne olje, je z ostanki možno krmiti živali, saj je to ena najboljših živalskih krm, kar jih poznamo.«

“Moderni človek ne živi v skladu z naravnim programom. Svoj sistem večino časa bombardira s strupi in z mentalnimi odpadki – in tu pride prav konoplja, ki nam neštete funkcije uravnava kot neke vrste termostat.”

POŽLAHTNI VSAKO JED

bi se bilo vsekakor vredno odpreti nenavadnemu in predvsem vsak zase raziskati zgodovino fascinantne zeli po imenu konoplja. Glede na to, kako neomajna so zgodovinska pričevanja o njeni industrijski uporabnosti in kako se prav v sedanjem času množijo pričevanja o njenih zdravilnih učinkih, kdo ve ... Kdo ve, ali se ne bi nemara veljalo pridružiti optimističnemu refrenu omenjenega Jindricha Beyerja: »Zopet potrebujemo ekonomijo, ki bo temeljila na konoplji, današnja ekonomija namreč temelji na nafti in na blaznosti!« Čisto za konec pa še lepa in izjemno pomenljiva osebna anekdota, ki jo je Bogdan Kristofer popisal v uvodu knjige Konoplja zavest in zdravje. Ko je bil še mladec, je po končani akademiji nameraval oditi po svetu, pa je njegovo dekle, zdaj žena, ravno zanosilo. Ker mu je to dodobra premešalo račune, se je sprva zapičil v misel, da je edina smiselna rešitev splav. Takrat namreč ni imel stalnih dohodkov in se ni še niti približno počutil pripravljenega postati oče. »In sploh se mi je zdel splav takrat nekaj dokaj vsakdanjega,« je kasneje zapisal, »saj sem o njem poslušal že v srednji šoli, ko so se sošolke iz njega skoraj norčevale, kot bi šlo v resnici za malo večjo menstruacijo.« V tem stanju je potem po čudnem naključju naletel na majhno rastlino konoplje, ki je zrastla na nekem parkirišču. »Ko sem jo zvečer iz nestrpnosti kar na hitro posušil v pečici in takoj pokadil, se mi je naenkrat razjasnilo, da sem se po svoji avtomatski pameti oziroma nespameti spet zacementiral v neke splošne in utečene vzorce nedejavnega razmišljanja in da je rojstvo otroka pravzaprav eno izmed največjih daril, kar jih lahko prejme živo bitje, starševstvo pa dejansko višji smisel obstoja sploh. Tisti moji prejšnji načrti pa so bili v resnici precej otročje sanjarije. Hvala bogu za konopljo, si rečem pogosto, kaj vse bi zgrešil brez nje!«

Ljudi, ki so o konoplji najmanj izobraženi, srečaš prav na ministrstvu za zdravje.”

Poleg pisanja knjig (napisal jih je že več kot deset) se Bogdan Kristofer za zeleno nazobčano revolucijo bojuje tudi na povsem fizični ravni. Na domači njivi goji industrijsko konopljo. Za to je tudi pridobil vsa potrebna dovoljenja. »Pri nas je ni dovoljeno gojiti, če nimaš vsaj tisoč kvadratnih metrov velike njive. To se seveda sliši kot idealna ureditev, če bi želeli gojenje tako koristne rastline preprečiti navadnemu človeku. Kakor koli, nam je nikoli nič ne ostane. Žena jo pri kuhi dodaja praktično vsem jedem – prav vsako poplemeniti, vsako požlahtni. Veste, včasih so konopljo dodajali drugim začimbam, ker sijajno okrepi njihove učinke. No, kot sem rekel, pri nas je nikoli ne vržemo stran niti grama. Z oljem, ki so ga ustvarili iz nje, včasih na-

agirati – čaj, sprehod, morda topla prijateljska beseda in je človek že pri sebi. Neka temeljna spoznanja, ki so ga prešinila v stanju 'paranoje', pa lahko ostanejo z njim in mu pomagajo narediti potrebne spremembe. Tako nas lahko naš lastni endokanabionidni sistem s pomočjo konoplje predrami iz naših napak in nas počasi približa poti odkrivanja čarobnosti vesolja in našega poslanstva v njem. In to je pot, ki ji ni nikoli konca, vse življenje se lahko učiš – recimo tega, da se odpreš magiji rasti drevesa! To ni matematika, to je čista čarovnija!«

ZARES FASCINANTNA ZEL

Utopično? Morda. A na tej stopnji družbene gangrene

Ljudje

21 Ta številka prinaša

Petek, 6. maj 2016

“Preprosto si ne predstavljam, da bi lahko ljudje sočustvovali z njo, če bi bila pohlevna, jokava, sentimentalna,” pravi o svoji najznamenitejši filmski vlogi.

Brata Bagola

Zadnja na svetu, ki se razumeta O navezanosti, odraščanju v gostilni in tabloidih (str. 25–27)

Marko Prezelj

Veliko pleza in malo govori Edini na svetu s štirimi zlatimi cepini (str. 28–30))

MILENA ZUPANČIČ

Meta je bila prava gorenjska trma

“The Rocket”

Ronnie O’Sullivan Karizmatični zvezdnik snookerja (str. 33–34)

Ljudje

Piše: Tadej Golob Foto: Andrej Križ

ilena Zupančič je pred kratkim prejela nagrado bert za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev. Zanimivo, imenuje se po Bertu Sotlarju, ki je v Cvetju v jeseni igral Metinega, se pravi Mileninega očeta. Čestitke za nagrado. Ali obstaja katera, ki je še niste dobili? Najbrž da. Res jih ni veliko in res je, da so mi jih vse pokradli, ko so mi vdrli v hišo, tako da materialnih nimam, kar je pa tako ali tako brez zveze. Kakšen pa je vaš odnos do nagrad? Domnevam, da se je z leti spreminjal. Pravzaprav niti ne in o tem govorim zares povsem odkrito. Nagrade me nikoli niso razburile ali vrgle iz tira, pa sem jih dobila zelo zgodaj, pravzaprav takoj, in to pomembne. Vse to se mi je zdelo nekako normalno. Če dobro delaš – in jaz sem se res trudila –, se mi je zdelo, da sodijo zraven, zato se tudi moj odnos do njih ni nikoli spremenil. Povzročile so samo to – prav zato, ker sem jih začela dobivati tako zelo zgodaj –, da sem morala vse življenje tekmovati sama s seboj. Ljudje postanejo sčasoma prezahtevni, ne dopuščajo ti več napak, napake pa dela vsak človek. Včasih me kdo vpraša, katera nagrada se mi zdi najboljša ali najljubša. Ne, jaz jih ne razvrščam, do vsake imam enako spoštovanje, čeprav so zelo različne. Če dobiš nagrado na festivalu, ki je tekmovalnega značaja, je nekaj drugega kot dobiti nagrado za življenjski opus. Te navsezadnje dokazujejo, da je bilo nekaj narejenega v teh, zdaj že skoraj 50 letih, kolikor časa sem v profesionalnem gledališču in pri filmu, da čas in trud nista bila vržena stran. Igrati na nekakšno skromnost je nesmiselno. Če si nekaj delal in je bilo to prepoznano kot vredno, potem si to zaslužiš. Se nič ne pretvarjam, tako je (smeh). Se niste nikoli znašli v položaju, ko bi se vam zazdelo, da se vam dogaja

Zmeraj sem mislila, kakšne težave povzroča moj nos, ker so takrat merili ostrino od kamere do konice nosu.”

krivica, ko bi nagrado potrebovali za potrditev svojega dela? Ne, nikoli. Je pa seveda jasno, da je občinstvo tisto, ki odloča, te postavi na tron ali te z njega vrže. Nikoli nisem imela občutka zapostavljenosti, sploh ne. Kakšna pa je vaša asociacija ob imenu Bert? Takoj se spomnim mojega dragega Berta, ki je bil dvakrat moj filmski oče in obakrat smo se imeli na snemanjih zelo dobro. Najlepši spomini. Cvetje v jeseni sicer ni bil moj prvi film, eden od prvih, kljub temu sem bila takrat še smrklja, ničesar nisem vedela in sem prišla med igralske velikane. Takoj so me vzeli za svojo, ničesar pokroviteljskega ni bilo v njih. Nasveti da, ampak teh sem si tako ali tako želela, ker sem imela zelo odprte oči in jih imam še danes. Čim

“Precej dolgo, kakšnih 15 let, če ne več, so se snemali sami enaki filmi. Vsi z eno samo zgodbo – urbana mladina, ki se drogira.”

več ujamem, vzamem ali, če hočeš, ukradem. Kadar sam pomislim na Berta Sotlarja, mi pred oči priplava njegova vloga partizana Lovra v filmu Ne joči, Peter ... Tam je bil pa sploh izjemen. Ne joči, Peter bi lahko gledala še in še. V tem filmu je bil Bert sijajen, tako kot je bil sijajen v Tistega lepega dne. On je sicer odigral veliko vlog herojev, najboljši pa je bil v teh človeških, toplih likih. In tako kot ob imenu Bert Sotlar pomislim na film Ne joči, Peter, ob vašem imenu večina Slovencev pomisli na Cvetje v jeseni. Je bil velik uspeh tega filma za vas kdaj tudi breme? Ne, ne sme mi biti breme. S Klopčičem, s katerim sem veliko delala, sem imela veliko srečo. Igralcu, ki uspe z neko

vlogo, se velikokrat zgodi, da je kar naprej zaseden po istem kopitu. Meni je Klopčič takoj začel dajati drugačne vloge, zmeraj in znova drugačne. Po tej plati torej ne. Je pa res, da je od snemanja minilo več kot 45 let, pa še danes skoraj ne mine dan, da me ne bi kdo spomnil na Cvetje v jeseni, ampak to mi ne sme biti v breme. Nasprotno, vesela moram biti, da je neki slovenski film postal slovenski mit. Saj ga že sama gledam nekam izven ... Navsezadnje bi lahko bila že stara mama tiste Mete. Film je bil zelo dobro narejen, igralsko je bil imeniten, zgodba je pa ... No, nad njo so nekateri tudi vihali nos, češ da ni ne vem kako umetniška, pa je, ne? Zgodba je takšna, kakršno Slovenci strašno radi odrivamo, ker se imamo za zelo nobel ljudi, v Cvetju v jeseni je pa kmečka zgodba. Vendar to smo, ne moremo

se delati, da smo meščani. Tu in tam že, večina pa ne in se tega ni kaj sramovati. Dobra zgodba je in ljudje imajo radi zgodbe. Soigralec iz filma, Polde Bibič, v knjigi, ki jo je napisal o igralkah, pravi, da če bi glavno vlogo v Cvetju v jeseni odigrala katera druga igralka, ne bi dobili Mete, ki naj je bila še tako nesrečna, celo nebogljena v svoji ljubezni do dohtarja, je bila vendar polna neke mladostne, radožive samozavesti. Katera druga – tako on domneva – bi bila veliko bolj resnično pohlevna, podrejena moškemu svetu, šibka, bolehna. Koliko je bila takšna Presečnikova Meta vaša stvaritev in koliko Klopčičeva? S Klopčičem sva se zelo dobro našla, ujela skupno

Ljudje

PETEK, 6. 5. 2016

Koliko besede so imeli slovenski igralci pri oblikovanju vlog v filmih? Tukaj pa pride na plan razlika med teatrom in filmom, a ne pri igranju. Povsod moraš igrati enako, tu ni kaj. Ampak pri filmu je tako, da nisi do konca ustvarjalec svoje vloge. V enem delu si, potem je pa vse odvisno od režiserja in od tega, kako film zmontira, od montažerja, glasbene opreme itd. Velikokrat lahko iz povprečno odigrane vloge napravi sijajno. Zelo lahko je pa tudi obratno. Recimo, ko sem prej govorila o sentimentalnih zadevah: igralec lahko čustven prizor na suho, pred kamero odigra popolnoma normalno in zelo spodobno, vendar če režiser čez to, kar je on odigral, doda sentimentalno, patetično glasbo, pa pogori. In nihče ne bo rekel, da je kriva glasba, kriv je igralec, ker je šel čez, ker je pocukran, patetičen. Tako da zadnje besede pri filmu zagotovo nima igralec. Tukaj kakšna samovšečnost nima kaj iskati, ker te resnično lahko naredi režiser.

“Lik moraš najprej predvsem začutiti. valovno dolžino, ko ni bilo več treba veliko besed. Je pa seveda treba reči, da je Klopčič pred začetkom snemanja pripravil poskusno snemanje in da nisem bila edina kandidatka. On se je pač odločil zame. V mojem razumevanju Mete me je Matjaž podpiral, strinjal se je z menoj, ni me zaviral ali spreminjal. Še zmeraj trdim in tudi takrat se mi je zdelo, da je Meta kljub svoji silni ljubezni in bolnemu srcu v bistvu prava gorenjska trma. Verjetno je imel Polde kar prav. Vprašanje, kako bi katera druga odigrala to vlogo, mogoče še lepše ali bolje, ampak sama si preprosto ne predstavljam, da bi lahko sočustvovali – in ljudje sočustvujejo, saj mi pravijo, da gledajo ta film že desetič, pa še zmeraj jokajo (smeh) –, če bi bila ona pohlevna, jokava, sentimentalna. Mislim, da ne.

Kar pomeni, da moraš pogruntati, kakšen je v resnici za tisto fasado, ki jo nastavlja javnosti.” Nekje sem prebral vašo izjavo o tem, da ste v obdobju Jugoslavije posneli kakšnih 30 filmov, pa vas je kamera še zmeraj motila. Takrat se je to že končevalo. Zelo dolgo sem potrebovala, da je kamera postala moj partner. Vedno sem jo dojemala kot mrtev, tehnični predmet, pred katerim sicer moram ostati zbrana, ker film zahte-

va to hipno, sekundno koncentracijo, ampak kamera je bila zame kljub temu le nekaj, kar je tam. Potem sčasoma, in to gre zmeraj tako počasi, razumeš in ti kamera nenadoma postane partner, nekaj, s čimer lahko sodeluješ, izgubiš strah pred njo. Zmeraj sem mislila, kakšne težave povzroča moj nos, ker so takrat merili ostrino od kamere do konice nosu. Joj, kakšne težave jim povzročam, sem si mislila na začetku in mi je bilo grozno. Popolnoma neuka sem bila. Ob tem skoraj moram povedati, da me je o filmu več kot marsikdo naučila maskerka Berta Meglič. Ona je film resnično obvladala, pa s tem ne mislim samo maske, to tako ali tako. Srečali sva se pri mojem prvem filmu s Klopčičem, pri Oxygenu, in sodelovali pri večini mojih bistvenih. Med nama se je razvilo prijateljstvo in neverjetno sodelovanje. Ni bilo kadra, ki sem ga posnela, da ona ne bi stala za kamero. Dogovorili sva se za znake, o katerih ni ničesar vedel niti režiser. Vedela sem, kaj pomeni, če pogleda dol, če obrne glavo, vedela sem, kaj delam narobe, če da roko takole, in sem lahko to popravila. Ona je zelo, zelo zaslužna za Mileno igralko.

Vaša zadnja velika vloga v celovečernem filmu je iz leta 2012, in sicer ste nastopili v filmu Srečen za umret. Med tem filmom in Cvetjem v jeseni je minilo skoraj 40 let. Kako se je v tem času spremenil slovenski film? Oh, seveda so razlike, že v tem, kako film nastaja. Včasih smo vse snemali na trak. Danes tega ni več. Trak so po snemanju poslali v razvijanje, na katero smo čakali nekaj dni, in potem bog ne daj, da bi igralci to gledali. Hvala bogu, da niso. Tudi danes, ko si lahko posneto sproti ogledaš, tega sama ne počnem, ker mislim, da je to zelo škodljivo. Igralci se namreč ne maramo gledati, in če bi se, bi se lahko hitro zgodilo, da bi se začeli popravljati in igrati drugače. To bi bila katastrofa. Takrat, v dobi filma, se je po razvijanju kdaj izkazalo, da je bilo nekaj narobe s posnetim materialom. Od snemanja je minil že ves mesec, pa smo ga morali ponavljati. Tak prizor, ki smo ga morali posneti še enkrat, je bil v filmu Vdovstvo Karoline Žašler. Precej težek prizor, ko se s Cavazzo zapijeva v njenem stanovanju in imava seks na mizi, pa padeva z mize na tla ... To je vse šlo, vse je izginilo in smo morali posneti še enkrat. Svoja prva dva filma, mogoče tri, sem morala še sinhronizirati, ker ni šlo neposredno. Vča-

Zgodba je takšna, kakršno Slovenci strašno radi odrivamo, ker se imamo za zelo nobel ljudi.”

Kljub ogromnemu številu filmov, posnetih v Jugoslaviji, pa ste nastopili v enem samem partizanskem, v Igmanskem maršu, če se ne motim. Očitno nisem bila za to. Kako to? Milena Dravić jih je odigrala nešteto. Ja in je bila super. Ne vem, tudi sama ne vem. Igrala sem še v tisti prosluli Dražgoški bitki, ki je nikoli niso dokončali, vendar tam nisem bila partizanka, pač pa izdajalka. Pri snemanju Igmanskega marša sem tudi sama končno videla, kako razkošno je bilo snemati partizanske spektakle in kako je bilo vse na razpolago.

“Strašno uspešni so bili, da jim je v zelo kratkem času uspelo obrniti ljudi v nekakšno čredno delovanje. Zelo jim je uspelo doseči, da ljudje ne razmišljajo več.”

sih smo se tehniki in igralci medsebojno spoštovali, a tega danes ne opažam. Bolj smo bili družina. Sicer je bilo pa takrat in danes veliko odvisno od režiserja. Zelo sem bila presenečena nad Matevžem Luzarjem (režiserjem filma Srečen za umret), ker je bil tako zelo pripravljen, umirjen, vse je gladko teklo. Večkrat ste povedali, da se je z razpadom Jugoslavije skrčil vaš filmski prostor in z njim nabor vlog. Niste nikoli pomislili, da bi si sami napisali vlogo, napisali scenarij za film? Ne, ne. Čeprav pride obdobje, ko si poln idej, kakšen bi bil zelo dober film in kako bi bilo zanimivo, če bi ta ideja prišla v roke pravemu scenaristu in potem še pravemu režiserju, in to omeniš v pogovoru v družbi, ker misliš, da bo to mogoče vendarle kdo slišal, pa žal ni. Tisti časi ob razpadu Jugoslavije so bili čudni časi. Neumni, v nekaterih stvareh zelo trapasti. Slovela sem kot jugoslovanska igralka, ker sem res delala povsod. Potem so te t. i. jugoslovanske igralce, v glavnem še Raca in Borisa iz moje generacije, odstavili. Po krivici, ker naše snemanje filmov ni imelo nič s političnimi zadevami. Nekaj časa te ni in nato izgineš, pride druga generacija. Precej dolgo, kakšnih 15 let, če ne več, so se snemali sami enaki filmi. Vsi z eno samo zgodbo – urbana mladina, ki se drogira. Drugih zgodb ni bilo. Potem pa mine čas. Saj zdaj mi je že povsem vseeno, a nekaj časa mi ni bilo. Prav takrat, ko misliš, da boš

Ljudje

Pomembnejše od koncerta KO GLASBENIKI človekove pravice postavijo pred kariero.

meriška Starr. Vse to je sprožilo zvezna pravi plaz, ki je presedržava gel okvire pop kultuSeverna re – diskriminatorni Karolina je pred zakon so začela obsokratkim sprejela zajati tudi podjetja, med kon, ki med drugim njimi Banka Amerike, določa, katera straniletalska družba Amešča lahko uporabljajo rican Airlines in plačIzak Košir, transspolne osebe. niško podjetje PayPal, novinar, urednik, Zakon je v medijih ki je zaradi tega v kolumnist, v znan kot »straniščSeverni Karolini celo ni zakon«, označen prostem času alter odpovedalo gradnjo šminka s kratico HB2, poleg nove poslovalnice, v omenjene jasne diskateri bi lahko zapokriminacije pa predslili 400 državljanov. stavnikom LGBT-skupnosti Kanadski rocker Bryan Adams onemogoča tožbe, če so jim na pa je v niz bojkotov povlekel tudi delovnem mestu kršene člove- ameriško zvezno državo Misisikove pravice. Prvi se je temu pi, kjer bo julija začel veljati še zoperstavil ameriški glasbenik en diskriminatorni zakon. Ta bo Bruce Springsteen, ki je v znak omogočal verskim skupinam in protesta tam odpovedal koncert. nekaterim podjetjem v zasebni V sporočilu za javnost je pouda- lasti, da ne sodelujejo z istospolril, da se v Severni Karolini s to- nimi pari. Adams je bil jasen, da v vrstno diskriminacijo ne spopa- državi, kjer istospolno usmerjeni da nobena druga državljani nimaskupina ljudi jo enakih pravic, in da so sporni ne bo nastopal zakon sestavili do razveljavitve ljudje, ki ne prezakona. Rokenrol nesejo napredka in uporništvo se na področju člotorej vračata v vekovih pravic v obliki aktivizma ZDA. »Čutim, da in boja za čloje čas, da pokaževekove pravice. mo solidarnost. Tako bi morali Nekatere stvari pravzaprav ravso pomembnejše nati vsi umetniod rockerskega ki, vsi tisti, ki si šova in boj proti želijo družbepredsodkom in nega napredka. fanatizmu je eden od njih,« je za- Sporočilo je pomembno. In ne pisal Springsteen, znan tudi kot zgolj tisto, ki ga slišimo v pesmih Šef (The Boss). Poteza glasbenika – uporništvo in aktivizem, če njegove slave ni bila zanemarlji- želimo, da sta pristna in padeta va, o njej so pisali domala vsi sve- na plodna tla, je treba živeti tudi tovni mediji, zgledu pa so sledili zunaj glasbenega studia. Springštevilni drugi glasbeniki, ki tako steenov bojkot je toliko zanimikaznujejo Severno Karolino. vejši, ker glasbenik sam nikoli ni veljal za odpadniškega upornika, ZGLEDI VLEČEJO temveč je bil podoba ameriškega Kmalu je sledila odpoved kon- patriota v leviskah, idola mnocerta rock skupine Pearl Jam. gih belopoltih heteroseksualnih Njen frontman Eddie Vedder je Američanov. izjavil, da ni močnejšega sporoči- Springsteen je prototip amerila, kot je bojkot, in dodal, da meje ških sanj – od preprostega fanta Severne Karoline ne bi mogli pre- iz New Jerseyja do milijarderja stopiti brez slabe vesti. Podobne svetovne slave. Za zaušnico Serazloge za odpoved koncerta so verni Karolini tako ni primernejnavedli tudi Boston in nekdanji še roke, kot je roka ameriškega član zasedbe The Beatles, Ringo Šefa.

PIŠE:

Rokenrol in uporništvo se vračata v obliki aktivizma in boja za človekove pravice.

lahko napravil še nekaj drugega, je pa konec. Pri filmu časa ne moreš vrniti, v gledališču ga lahko. Je pač tako, da tvoj obraz govori v vsakem obdobju druge stvari. Pri dvajsetih nekaj, pri 45 ali 55 pa popolnoma drugo, kar je lahko prav tako zanimivo. Malo sem pošaril po spletu in naletel na kakšnih pet Milen Zupančič na Facebooku ... Pa to gotovo nisem jaz. Ker? To pa ne. Ničesar od tega nočem. Ne brskam po teh rečeh, ne berem jih, za to mi je pa res škoda časa. Saj mi ga še za knjige zmanjka, ga bom pa porabljala za te kozlarije. Ni govora! Sem pa na spletu naletel na posnetke, na katerih se zavzemate za sprejetje družinskega zakonika ... Ki je žal propadel. Pa tudi sicer ste družbeno aktivni. Ste opazili, da v zadnjem času večina naprednih reči propade? Ja, zadnje čase vse propade, žal. To še ne pomeni, da moramo zaradi tega kar utihniti in se strinjati. Ko so me poklicali, da bi kaj povedala v podporo družinskemu zakoniku, sem rekla, da bom, seveda. Pa se nočem več pretirano udeleževati tovrstnih pobud, ker je res vse čudno. Mnogo ljudi me je ob tem tudi razočaralo, ker so se tudi tisti, za katere sem mislila, da so na isti valovni dolžini, žal obrnili. Ko je propadel ta družinski zakonik, niti nisem bila razočarana, ampak žalostna. Velikokrat sem že rekla, da sem žalostna, ko ugotovim – in pri tem nikoli ne mislim na vse –, med kakšnimi ljudmi živim. Veliko je stvari, ki jih težko razumeš, zmeraj več. V tem primeru so bili strašno uspešni, da jim je v zelo kratkem času uspelo obrniti ljudi v nekakšno čredno delovanje. Zelo jim je uspelo doseči, da ljudje ne razmišljajo več. Že kar nekaj časa ste upokojeni ... Novembra bo pet let.

“Ja, zadnje čase vse propade, žal. To še ne pomeni, da moramo zaradi tega kar utihniti in se strinjati. ”

Mnogi igralci odhajajo v pokoj zagrenjeni. Bert Sotlar je že bil eden teh. Vi se mi ne zdite nič zagrenjeni. Nisem še imela razloga, da bi postala zagrenjena. Ves ta čas nekaj počnem, nekaj delam. Če pa ne bi, bi bila mogoče tudi jaz, ne vem. Ampak to o zagrenjenih igralcih v pokoju drži. Še

preden sem sama odšla med upokojence, se mi je zdelo grdo, da mnogi nič ne delajo, ker vem, da bi še radi stopili na oder, a jih ne pokličejo. Zdi se mi zanimivo, če na odru vidim vse generacije, ne pa da nas šemijo v starce. Mislim, ko sem bila še mlajša. Sama imam to srečo, da vsake toliko časa nastopam v štirih živih predstavah. Z veseljem sem nastopila v predstavi V republiki sreče, v Mini teatru še vedno igramo, že sedmo ali osmo leto, Millerjevega Macbetha po Shakespearu. Res nas zaradi zasedenosti po drugih gledališčih zelo težko spravijo skupaj, vendar nimamo nobenih težav, predstava stoji kljub dolgim premorom. No, nastopam pa še v predstavi Grenke solze Petre von Kant. Potem je tukaj še predstava Radko, Milena, Boris, ki bi jo lahko odigrali večkrat, ker je nenehno razprodana. Ljudje neskončno uživajo v njej in potem uživamo tudi mi na odru.

Nisem še imela razloga, da bi postala zagrenjena. Ves čas nekaj počnem, nekaj delam.”

Ljudje

PETEK, 6. 5. 2016

ALJOŠA IN DOMINIK BAGOLA

Zadnja brata na svetu, ki se razumeta PO ŽILAH jima tečeta oglaševalska in glasbena kri. Spregovorila sta o bratski ljubezni, odraščanju, tabloidih in zasebnosti.

Piše: Izak Košir Foto: Andrej Križ

ačnimo manj resno. Aljoša, v zadnjem času opažam, da je medijsko pojavljanje bratov Bagola pravzaprav prevzel tvoj mlajši brat Dominik. Se ti zdi, da je vzel breme s tvojih pleč? Aljoša: Dominik je izvrsten ustvarjalec z odličnim novim albumom in si zato zasluži vso pozornost. Mislim, da si jo je že pri svojem prvem albumu, a se je takrat zdelo, kot da je na sceni že en Bagola preveč, kaj šele dva (smeh). Dominik: Moje pojavljanje je bolj tako na petletno kolobarjenje s ploščami (smeh). Mogoče ga je zdaj malo več, ker z bendom pravkar promoviramo po Sloveniji novo ploščo Balladero Perfect You, k temu pa seveda spada tudi kaj drugega poleg obveznih objav na Facebooku. Lepo pa je, da dobiva kdaj priložnost kaj povedati tudi skupaj. Po drugi strani med brati vedno vlada tekmovalnost, ta je včasih bolj, drugič manj zdrava. Koliko je prve in druge med vama in kako to vpliva na vajino delo? Aljoša: Nedavno nama je nekdo povedal, da sva zadnja brata na svetu, ki se razumeta. To najbrž za svet ni preveč dobro (smeh). In res – sam poznam veliko ljudi, ki imajo s svojimi brati in sestrami zelo slabe in napete odnose. Če pustimo ob strani pobalinstvo in zdravo mero maltretiranja, ki mi je pripadalo kot starejšemu bratu, sva se predvsem spodbujala, bodrila in razumela. Dominik: Mogoče sva bila v mlajših letih bolj tekmovalna, ker sva si po značaju precej različna, Aljoša je bolj perfekcionist, jaz pa sem po očetu podedoval nagnjenje h konstantnemu stanju urejenega kaosa. Na srečo se bolj dopolnjujeva, kot tekmujeva. Že tako moraš vedno znova tekmovati proti vsemu svetu, dandanes od ljudi težko pričakuješ že čisto navadno vljudnost, kaj šele pomoč. Zakaj bi torej tekmoval in se »tepel« z najbližjimi? V slogi je moč, bratska sloga pa olajša marsikatero življenjsko

Ljudje

odločitev in uresniči tudi marsikateri projekt. Sicer sta se preizkusila tudi v sodelovanju – med nekaterimi brati je to uspešno (na primer brata Jerič iz Prismojenih profesorjev bluesa), med drugimi pa že kar destruktivno (denimo brata Gallagher iz Oasis). Kako se je začelo vajino sodelovanje, kdo je dal pobudo? Aljoša: K najinemu tesnemu odnosu je veliko pripomogla glasba, saj sva skupaj začela obiskovati glasbeno šolo v Murski Soboti in nato kmalu štiriročno igrati klavir in veliko nastopati. Ta odnos sva nato naslednjih 20 let krepila v raznih skupnih bendih in projektih. Je pa pobudo za glasbeno šolo dal Dominik. Spomnim se ga, kako je kot petletnik s palčko iz slame dirigiral pred televizorjem vsakič, ko je zaslišal glasbo. Dominik: Ključno za sodelovanje je bilo vsekakor skupno obiskovanje ur klavirja v glasbeni šoli v Murski Soboti. Tam sva pod vodstvom Aleksandra Šanjija Vlaja dobila prave življenjske lekcije v sodelovanju. Nekoč sva se med tekmovanjem na koncertu štiriročne izvedbe Fausta zmotila. Aljoša je čisto mirno nagovoril občinstvo in sva začela znova, kar mene še danes odrešuje skoraj vsakršne treme pred nastopi. V drugo je bil nastop brez napake, sledil je huronski aplavz, najin profesor Vlaj, super človek in tudi odličen skladatelj, pa naju je pri ravnatelju opravičil, češ da so nama pri prvem poskusu s klavirja padle note. Nato sva na nadaljevanje tekmovanja na regijski ravni, v veliko dvorano v Dobrovnik, romala z umetelno izdelanim ogromnim lesenim okvirjem, na katerega so bile pribite note, skupaj z najinim dedkom ga je zasnoval vaški mizar. Tako da, seveda, sodelovanje je ključno za uspeh. Bodisi z brati, učitelji, ravnatelji ali vaškimi mizarji. To nas dela ljudi, boljše ljudi. Kako pojmujeta bratsko ljubezen v primerjavi s tisto, ki si jo delimo s prijatelji in partnerji? Je dovoljeno več, manj, je med brati več občutljivosti, so zamere hitrejše?

Dominik: Z bratom se lahko skregaš, pa bo vseeno vedno tvoj brat. Od brata se tudi zakonsko težko ločiš in samo v skrajnih primerih ti bo vzel polovico imetja (smeh). Gre za povsem drugačen odnos. Bolj samoumeven. Tudi veliko bolj trdoživ. V družini so pač korenine vsakega posameznika, globoko vraščene v vse življenjske izkušnje, takih korenin pa ne izruvaš kar tako. Aljoša: Nekoč mi je moja takratna punca rekla, da do svojega bivšega čuti bratsko ljubezen, in me pustila. Bratska ljubezen je zagotovo nekaj posebnega, ne bi je pa želel imeti za osnovo partnerskega odnosa. Bratska ljubezen je obveznost, partnerska je pa izbira. A k sreči je obveznost najine bratske

“Z bratom se lahko skregaš, pa bo vseeno vedno tvoj brat. Od brata se tudi zakonsko težko ločiš in samo v skrajnih primerih ti bo vzel polovico imetja (smeh).” Dominik

ljubezni to, da sva velika prijatelja, zaupnika in zaveznika. Tako med sabo kot z vsemi drugimi člani Bagolove družine. Oba sta pravzaprav tudi glasbenika. Dominik je glasbo izbral za svojo prvo ljubezen, Aljoša pa, če se lahko tako izrazim, za drugo. Kaj sta poslušala, ko sta odraščala, in kako sta vajina glasbena okusa vplivala drug na drugega? Aljoša: Ko sem bil star štiri leta, sem na očetovem gramofonu didžejal njegovim hipijevskim prijateljem. Med vsemi ploščami sem znal izbrskati skupine, kot so Pink Floyd, Led Zeppelin, Rolling Stones, Jimi Hendrix Experience in druge velikane. Tako sta se me dotaknili glasba in veličastnost podob teh albumov hkrati. To me je mogoče vodilo tudi v oglaševanje in vizualno ustvarjanje. Nato sem Do-

Včasih so bile gostilne polne, glasne in zabavne, zdaj nas je pa zapopadlo buljenje v TV in telefone, kjer se namesto nas smejejo drugi.”

Aljoša

minika okužil z Nirvano, Pearl Jam, Metallico in iz Ljubljane prinesel tudi prvo jazzovsko ploščo. Jazz je nato postal najpomembnejši glasbeni in življenjski vpliv najinih najstniških let. Dominik: Meni se zdi, da naju je glasba oba enako zaznamovala. Aljoša se je ob glasbenem ustvarjanju le pametno odločil, da se ne bo toliko ukvarjal z glasbeno sceno in z vsemi njenimi bizarnostmi. Kar se pa tiče zgodnjih vplivov, sem se sam seveda vzorno ravnal po navodilih in okusu starejšega brata, ki je bil pač takrat veliko bolj kul od mene in mojih vrstnikov. Hvala bogu za to, če ne, bi še vedno poslušal Roxette (smeh). Ob vseh izvrstnih ploščah iz očetove zbirke pa mislim, da je bil za najin glasbeni razvoj odločilen tudi dedek Štefan, ki ni preživel dneva brez prižganega radia in petja od jutra do večera. Z babico Frido sta bila namreč tudi cerkvena pevca v najini rodni vasi Cankovi. Velikokrat sva z njima prisostvovala nedeljskim mašam, kjer so naju posedli ob organistu, da sva bila na dosegu oči in hitre zaušnice ob morebitnih pobalinskih idejah (smeh). Od cerkvenih orgel do glasnega

nažiganja The Best of Deep Purple pa je krajša pot, kot si kdo mogoče misli. Kakšne spomine imata na otroštvo in preživljanje družinskega in prostega časa v Prekmurju? Dominik: To so bili zlati časi. Sploh ker smo bili pri hiši trije otroci. Imava še mlajšo sestro Urško, ki je že od malega skrbela, da je bilo v družini še bolj pestro in divje. Čeprav je najmlajša, je bila že takrat po značaju »šefinja«, to pa je bilo vzrok tudi za nenehen boj za družinski otroški prestol med njo in Aljošo. Jaz sem bil bolj v diplomatskih vodah in s paktiranjem z obema in s starši skrbel za to, da stvari niso prerasle v spopad z vsemi sredstvi, čeprav se tudi temu kdaj ni bilo mogoče izogniti (smeh). Ker smo bili gostilniški otroci, je to pomenilo, da smo imeli predvsem med počitnicami zelo pester in razgiban urnik. Potepanje s prijatelji, priložnostna dela v gostilni, ki je bila takrat še sredi gozda, v lovskem domu na Cankovi. To je bilo naravnost imenitno okolje za razvoj otroške domišljije, pa tudi vsakršne družbe v gostilni nikoli ni manjkalo. Aljoša: Z mopedi, ki smo si jih primolili za birmo, smo

Ljudje

PETEK, 6. 5. 2016

fantje drveli naokoli, »frajerišili« pred puncami na nabito polnem vaškem igrišču, kar je pri današnji mladini na žalost redek prizor. Z Dominikom in mlajšo sestro Urško smo veliko časa preživeli v naši gostilni in tam začeli tudi kmalu vsi zelo pridno delati, kar nam je izoblikovalo navade za trdo delo in disciplino. Po navadi je težko reči, da si uspešen zato, ker si veliko časa preživel v oštariji, a pri nas to drži (smeh).

“Nikoli nisem imel težav s svobodnim izražanjem v oglaševanju, saj sem zelo hitro v karieri ugotovil, da morajo biti ideje, ki želijo preživeti, pogumne in drzne.” Aljoša Kdo je bil bolj priden? Aljoša: V osnovni šoli je bil to zagotovo Dominik. Jaz sem bil precej bolj razposajen, zato mi starši uresničitve kakšnih materialnih želja niso pogojevali z učnim uspehom, saj sva bila oba vedno odlična učenca, pač pa z vzornim vedenjem. Za to sem se moral precej potruditi (smeh). No, v srednji šoli sva pa zamenjala vlogi. Dominik: Aljoša je bil v osnovni šoli pravi mali razbijač, pa še hudičevo pameten in prebrisan povrhu, tako da je bil strah in trepet vseh vrstnikov. Tudi vse punce so bile zaljubljene vanj, ker si je upal, recimo, priti v šolo z narobe obrnjenimi oblačili, kar je prevzel od takratnega MTV-fenomena, dueta Kriss Kross. Potem si je dal v lase zabriti črte kot MC Hammer. Kako pariraš temu? V srednji šoli pa sem prišel na vrsto jaz. Sicer ne z ekstravagantnim oblačenjem, ampak z zelo boemsko držo. Takrat sem namreč hotel zamenjati gimnazijo za srednjo glasbe-

no šolo. Ker ta želja ni bila uslišana, sem šel na polno »med partizane« in bil absolutno proti vsakršni obliki avtoritete. To je trajalo do vojaškega nabora, ko sem s svojo hipijevsko miselnostjo težil lokalnemu nabornemu odboru s filozofskimi načeli o tem, zakaj pač ne pristajam na to, da me dajo v šolo za častnike. Ker so me po hitrem postopku dali v pehoto, sem ugotovil, da vrag v življenju hitro vzame šalo, in se odločil za pokornejše vedenje. Kakšne odnose imata s starši? Doma imate gostilno, oba se rada vračata tja. Kako to, da nista prevzela družinskega posla in šla v gostinske vode? Aljoša: S starši se super razumemo, se pa kar pogrešamo, saj smo vsi že od nekdaj prezaposleni. Včasih sem se lahko v Prekmurje vozil vsak konec tedna, večinoma delat v oštarijo, a zdaj ko imam družino, je to malo težje uskladiti. Starši in sestra, ki jim pomaga pri vodenju gostilne, pa že sami opravljajo izjemno delo. Sploh glede na to, da smo Slovenci zaradi krize in medijskega in političnega prenapihovanja postali zelo zadržan, prestrašen in zapečkarski narod. Včasih so bile gostilne nabito polne, glasne in zabavne, zdaj nas je pa zapopadlo buljenje v televizijo in telefone, kjer se namesto nas smejejo drugi. Dominik: Gostilno je odlično prevzela in jo tudi nadgrajuje Urška. Skupaj s starši jim še vedno odlično uspeva v sicer precej apatičnem in neprijaznem okolju za ustvarjanje, kulinarično ali glasbeno (smeh). Starši so pravzaprav neverjetni. Včasih, ko pridem iz Ljubljane, jamrajoč nad tem in onim, se mi zdi, da jih poganja neka nevidna sila neskončne energije, ker so nenehno v pogonu. Imeti gostilno pomeni sicer izbrati življenjski slog, to ni služba, ampak način življenja. Jaz bi se težko odpovedal glasbi, je pa res, da še vedno zelo rad pomagam v gostilni. To ima poseben čar. Ker je družinska gostilna, so ljudje v gosteh pri nas doma. In mi poskrbimo, da se imajo lepo. Aljoša, si kdaj želiš, da bi pobegnil iz pisarne na koncertni oder, kjer bi se

“Mogoče sva bila v mlajših letih bolj tekmovalna, ker sva si po značaju precej različna, Aljoša je bolj perfekcionist, jaz pa sem po očetu podedoval nagnjenje h konstantnemu stanju urejenega kaosa.” Dominik

lahko izražal svobodneje, brez naročnikov in omejitev? Aljoša: Glasbo sem imel za dodaten odvod ustvarjalnosti, ki je kipela v meni. Bila mi je mehanizem za sprostitev, čeprav sem se je zelo resno loteval. Nikoli pa nisem imel težav s svobodnim izražanjem v oglaševanju, saj sem zelo hitro v karieri ugotovil, da morajo biti ideje, ki želijo preživeti, pogumne in drzne. Na tem sem tudi zgradil zaupanje naročnikov v drugačne ideje, s katerimi se počutim svoboden in neobremenjen. Dominik: Če lahko pripomnim, pravkar smo ga vabili na koncertne odre z Balladero, ker je avtor odlične skladbe Sale la vie, ki sem si jo od njega sposodil za novo ploščo. Žal je bil prezaseden, ampak kot pravi, ga tako ali tako zanimajo samo veliki špili (smeh), na te pa za zdaj še čakamo. Bi zase rekla, da sta politični osebi, da imata na okolico in svet politični pogled? Dominik: Če bi bilo politike manj, predvsem politike slovenske vrste, ki zastruplja in ustrahuje državljane, jih obrača druge proti drugim, bi bilo vsem lepše. Političen pa

Moja prisotnost v tabloidih ni toliko posledica mojega poklica, kot je posledica mojih razmerij z resnično tabloidno aristokracijo – igralkami (smeh).”

Aljoša

je po mojem mnenju vsak, ki je udeležen v sodobni družbi. Sploh pri nas je vse spolitizirano, od kulture do religije, gospodarstva. Tako da se odnosu do tega težko izogneš. Sam prav tako nisem privrženec tega, da bi drugim solil pamet. Takih in drugačnih agitatorjev ne maram in jim ne zaupam. Vsak naj se odloča po svoji vesti in pameti. Je pa pomembno, da se za nekaj odločiš in za izbranim stojiš. Aljoša: Političnost je dandanes sila težaven pojem. Družbena omrežja nam pri tem ne pomagajo, čeprav se dozdeva nasprotno. S tem da zgolj všečkamo enako misleče in udrihamo čez nasprotnike, zgolj signaliziramo svoje navidezne kreposti, ne pa resnične politične aktivnosti. Zato sem najraje političen tako, da hodim na volitve in referendume, ne pa da drugim solim pamet na Facebooku in Twitterju. Kakšno mnenje imata o tem, da se morajo javne osebe tudi družbeno angažirati, kadar gre, denimo, za človekove pravice? Sta javno izražala svoje mnenje na primer ob zadnjem referendumu, ki je odločal o netradicionalnih družinah in porokah? Aljoša: Seveda, a to ni dovolj. V Sloveniji razklanost na dva tabora ne omogoča nobenega družbenega napredka. Prepričan sem, da moramo za preskok pridobiti sposobnosti za doseganje konsenza, za kar pa nimamo usposobljenih politikov in medijev. Sama sva odraščala v sproščenem krščanskem okolju, kjer ljudje v veri najdejo veliko dobrega in pomirjujočega. Prav tako kot drugi v idejah liberalne levice. A pri nas se ustavi, ko se je treba kar koli

odraslo zmeniti. Smo pač še država v pleničkah. Dominik: Kot glasbeni ustvarjalec javno izražanje, če se le da, omejujem na svojo glasbo. Če kdo v besedilih, ki se dotikajo raznih tem, tudi političnih, prebere kakšno sporočilo, v redu. Če ne, tudi v redu. Vsiljeval ali priporočal ga ne bom. Tudi z zastavami ne mislim mahati naokrog. Ob zadnjem referendumu sem podpiral to, da se Slovenija končno uvrsti na seznam naprednih držav in uvede zakon, ki bo dovoljeval ljudem, da se o ljubezni in družini odločajo po svoji volji, ne po volji drugih. Žal je tista debata hitro prišla na neko srednješolsko raven najstniških debat. Kdo je kul in kdo ne, kdo je butast in kdo ne. Pri nas imamo preveč referendumov in premalo prevzemanja odgovornosti in odločitev po zdravi nekmečki pameti. Slovenija je posebna v marsikaterih stvareh, tudi v tej, da po navadi tabloide bolj zanima zasebno življenje glasbenikov kot oglaševalcev. Pri vaju je to postavljeno na glavo, Aljoša je stalnica na rumenih straneh, kjer se ugiba o tem, s kom si deli posteljo ... Dominik, imaš odgovor na to, kako ti uspeva ohranjati zasebnost? Dominik: Mogoče je pametno, da nikoli nisem hodil z znanimi igralkami (smeh)? Aljoša: No, upam, da se zdaj že vendarle ve, s kom si delim posteljo (smeh). Moja prisotnost v tabloidih zato ni toliko posledica mojega poklica, kot je posledica mojih razmerij z resnično tabloidno aristokracijo – igralkami (smeh).

Ljudje

April je bil res lep

NE SAMO zaradi dokaj lepega vremena, temveč še zaradi mnogih drugih dogodkov, v mojem svetu v prvi vrsti zaradi hokeja.

o, tega mezinec in vneto zaaprila naš pestje sprejeli z besenajboljdami: »Dobro, letos pač ši hokejist Muršak, brata Rodman, Anže KoGoličič, Pajić in Pem ne pitar res ne bo ohranil v bodo nosili slovenskega najlepšem spominu, saj dresa.« Ne, v slovenskem so Kralji v končnici lige hokejskem prostoru taNHL izpadli že v prvem kega osipa igralcev nikokrogu. Del aprila si bodo Barbara li nihče ne bo pospremil za vedno zapomnili hos takšnimi besedami. Se Kavčič, kejisti Olimpije in nji- novinarka Ekipe SN pa je treba s tem sprijahovi navijači, na drugi zniti. strani pa ga bodo poskušali iz misli za vse večne čase izbrisati Je- NA SREČO LE SLAB DAN seničani in njihovi privrženci. V Sicer lahko spet rečete, pa saj so drugi polovici aprila so »železarji« hokejisti tekmovali samo na SP lahko samo gledali, kako se veliki divizije 1A. V »skupini B«, kot ji pokal državnega hokejskega pr- mnogi radi rečejo. Za sem smo prevaka seli nazaj v vitrine dvorane dobri, za elito – kakor se je izkazalo Tivoli. Dela aprila prav tako ne bo že šestkrat – preslabi. A ta »skupidolgo časa ohranil v spominu naš na B« že dolgo ni več samo to. Hohokejski selektor Nik Zupančič, ki kejski vrh se širi, vsakič, tudi na pa ga je vseeno zaključil, kot si je drugokategorniškem SP, je treba želel. pokazati vse znaPostati selektor nje, se turnirja renaših »risov«, sno lotiti, sicer te in to po takem kakršno koli poduspehu, kot je cenjevanje hitro bilo igranje na in še kako grobo olimpijskih igrah udari po hrbtu. Slovenskim hov Sočiju, po tako kejistom je konec izboljšani podobi aprila nevarno reprezentanc e, spodrsnilo na za katero je bil v poljskem ledu, a glavnem zasluna srečo so nato žen nekdanji šef dokazali, da je šlo slovenske klopi, le za slab dan. ČeMatjaž Kopitar, še zdaleč ni lahko. In Zupančiču prav je kar peterica debitirala na je ta izziv ob prvi večji preizkušnji svetovnem prvenstvu, čeprav jih postregel še z veliko (nepričakova- je še enkrat toliko odigralo šele svoj nimi) ovirami – s poškodbami in drugi SP in čeprav sta se dva predčazato z odpovedmi igralcev. A to je sno poslovila od turnirja (poškodbi), šport, boste dejali. Res je, to je del so »risi«, kot je dejal napadalec Rok narave športa, še posebej pa del Tičar, takrat, ko je bilo treba, »dali narave najhitrejše ekipne športne jajca na mizo« in zmagali, ko so v Kapanoge na svetu, ki je še kako zna- tovicah morali zmagati. Tudi vedno resni Zupančič si je lahko 29. aprila na po grobosti. Vendar imamo pri nas še eno po- oddahnil, se celo nasmehnil in vesebno okoliščino. Veliko nas prav- selil s svojimi varovanci. Da, april zaprav ni. Da, imamo kar nekaj je tedaj postal lep tudi zanj. Lepo bi odličnih hokejistov, a ne toliko, da bilo, če bi se tak dan ponovil tudi bi lahko vsako strgano kolensko septembra, ko bo šlo še bolj zares, ko vez, zlomljeno mečnico, prema- se bodo Slovenci v Minsku bojevali knjeno vratno vretence, zlomljen za novo olimpijsko vstopnico.

PIŠE:

“Risi” so, kot je dejal napadalec Rok Tičar, takrat, ko je bilo treba, “dali jajca na mizo” in zmagali.

MARKO PREZELJ

Veliko pleza in malo govori VRHUNSKI ALPINIST, Kamničan Marko Prezelj, je sredi aprila v Franciji prejel zlati cepin, najbolj cenjeno mednarodno priznanje za alpinistične dosežke. In sicer že četrtega; toliko jih ni dobil še noben drug alpinist na svetu.

Piše: Marjan Žiberna Foto: Šimen Zupančič

riznanje je prejel za prvenstveno smer na 6173 metrov visoki Cerro Kishtwar, goro v indijskem delu Kašmirja, ki po obliki spominja na znameniti patagonski vrh Cerro Torre. Lani oktobra jo je preplezal skupaj z Urbanom Novakom, s Francozom Manujem Pellissierjem in z Američanom Haydnom Kennedyjem.

ZBIRALEC INTENZIVNIH DOŽIVETIJ

A Prezelj, ki je le nekaj dni po uspešnem vzponu dopol-

Prvi zlati cepin, ki ga mednarodna strokovna žirija podeljuje za najpomembnejše plezalske dosežke v minulem letu, je dobil leta 1992.

nil 50 let, je do alpinističnih nagrad zadržan. Pa tudi nasploh je zelo samosvoj alpinist. Medtem ko je njegov someščan, pokojni Tomaž Humar, zelo skrbel za medijsko odmevnost svojih vzponov in so bila celo njegova reševanja iz gora deležna izjemne publicitete, se Prezelj medijem skorajda izogiba. Na pripombo, da je tako rekoč zbiralec zlatih cepinov, z vso resnostjo odgovori, da je zbiralec intenzivnih doživetij. In doda, da intimno doživljajsko vrednost vzponov razvrednoti prav govorjenje o njih. Tudi zato širša slovenska javnost o njem ne ve prav veliko, čeprav že več kot četrt stoletja spada med najboljše alpiniste na svetu.

IZJEMNI DOSEŽKI

Prvi zlati cepin, ki ga mednarodna strokovna žirija podeljuje za najpomembnejše plezalske dosežke v minulem letu, je dobil leta 1992, ko sta

Ljudje

PETEK, 6. 5. 2016

ODKRIVANJE NEZNANEGA

Glede izbire ciljev se lahko mladi plezalci zgledujejo po svojem mentorju, ki bi jim bil po letih lahko oče. Prav njegova zadnja, z zlatim cepinom nagrajena vzpona pričata, da je bistvo alpinizma predvsem v odkrivanju novega, in ne v ponavljanju že znanega. Takšno je, denimo, tudi prepričanje legendarnega avstrijskega plezalca Kurta Diembergerja. V intervjuju, ki je bil objavljen decembra lani v časopisu, ki ga prebirate, je 83-letni Diemberger dejal, da je zanj pravo gorništvo odkrivanje neznanih gora, ter spomnil na nižje, še povsem deviške vrhove v Indiji, Pakistanu in na Kitajskem. In omenil mlade plezalce, ki so v tem našli smisel in cilj svojega alpinističnega udejstvovanja. Prezelj seveda ni več med njimi, a je želja po raziskovanju pri njem močnejša kot pri mnogih

veliko mlajših plezalcih. Pravi, da je bistvo plezanja v načinu, kako se plezalec gore loti – v odkrivanju neznanega, negotovosti, tudi zavestnem, a premišljenem izpostavljanju. Zavrača

SKEPTIČEN DO PRIZNANJ

Prezelj, častni član prestižnega angleškega The Alpine Cluba, je leta 2001 in 2002 zavrnil nagrado, ki jo Planinska zveza Slovenije podeljuje najboljšim slovenskim alpinistom, leta 2007 pa tudi ni bil pripravljen sprejeti drugega zlatega cepina, s čimer je v alpinistični srenji izzval veliko vznemirjenja. »Leto prej smo se pred podelitvijo cepina z nekaj plezalci pogovarjali, da so nagrade za vzpone pravzaprav farsa, in bili o tem enotnega mnenja. Potem pa je eden od njih, Steve House, cepin mirno prevzel. Bil sem neprijetno presenečen. Je bil malo prej iskreno takšnega mnenja? Naslednje leto je Steve sedel v komisiji, ki je nagrado prisodila nama z Lorenčičem, in zdelo se mi je prav, da stališče izrazim tako, da prireditelje opozorim na pretirano tekmovalno vzdušje.«

Sem zbiralec intenzivnih doživetij, ne pa alpinističnih nagrad.”

francoska revija Montagnes in tamkajšnji plezalski klub Groupe de haute montagne nagrado podelila prvič. Prejela sta ga z Andrejem Štremfljem, s katerim sta leto prej preplezala južni steber južnega vrha himalajskega osemtisočaka Kančendzenga (8476 metrov). Drugič je bil nagrajen poldrugo desetletje pozneje, leta 2007, skupaj z Mariborčanom Borisom Lorenčičem, s katerim sta preplezala novo smer na Čomolari, 7326 metrov visok vrh v Tibetu. Vnovič je zlati cepin dobil lani za prvenstveno smer v severni steni Haghshuja (6657 metrov) v indijski Himalaji. Tedaj sta bila v navezi še Aleš Česen in mladi Luka Lindič. Letos je prejel, kot rečeno, še četrtega.

ZGLED IN MENTOR MLADIH

Mladi alpinisti Prezlja izjemno cenijo tudi kot mentorja. Je namreč tudi vodja tako

imenovane slovenske mladinske alpinistične reprezentance, ki deluje pri Planinski zvezi Slovenije. »Ime se mi ne zdi primerno, saj ne gre za nikakršno 'reprezentanco', za elito, pač pa za mlade alpiniste do 27. leta, ki se tako povežejo med seboj, iščejo nove cilje in jih skušajo uresničiti,« pojasnjuje. »Moja vloga je povezovalna, pri tem jim pomagam, malo pa jih tudi zavestno provociram.« Luka Stražar in Nejc Marčič, člana »reprezentance«, sta bila leta 2012 že nagrajena z zlatim cepinom za zahteven vzpon na enega od pakistanskih šesttisočakov, njen član pa je tudi omenjeni Lindič. »Lahko si zelo vesel, če si v težki smeri na vrv navezan s takšnim človekom,« pravi o Prezlju Lindič. »Njegovo plezanje je vedno pod nadzorom, a zna uživati tudi takrat, kadar gre zares. In na pivo grem z njim s prav takšnim veseljem kot plezat.«

“Moja vloga je povezovalna, pri tem jim pomagam, malo pa jih tudi zavestno provociram.”

prepričanje mnogih, da je zavestno tveganje neodgovorno: »Alpinizem imajo za norost ljudje, ki nimajo izkušnje z veseljem, ki ga občutiš, kadar dosežeš nekaj, za kar si moral vložiti res veliko truda, obvladati dvome in premagati strahove. To pa seveda ne pomeni, da se je pametno izpostavljati tveganju, na katero nisi primerno pripravljen.«

Ljudje

SMO NEKE VRSTE PRAVLJIČARJI

»Alpinizem je izjemno raznolika dejavnost, ki širši javnosti ni dostopna, predvsem pa je nemerljiva,« pojasnjuje svojo skepso do alpinističnih nagrad. »Zato je težko objektivno primerjati vzpone, ki se po marsičem med seboj zelo razlikujejo. Okoliščin, ki bi jih morali pri ocenjevanju upoštevati, je veliko. Že vsako posamezno okoliščino je težko ustrezno ovrednotiti, kaj šele njihov seštevek. Lahko sicer rečete, da je bilo v nekem obdobju, recimo v nekem letu, deset vzponov, izstopajočih v svetovnem merilu. A težko je z gotovostjo trditi, da je bil eden od njih res najboljši.« Zato pravi, da gre pri plezalskih nagradah za stvar meril. »Ta pa so lahko zelo različna. In tudi krivična, hote ali nehote.« Pravi tudi, da je vloga alpinistov kot športnikov v marsičem zelo posebna: »O svojih vzponih poročamo mi sami, zato smo pravzaprav neke vrste pravljičarji.«

NE POTREBUJE APLAVZOV

Prezelj meni, da je nagrade sicer laskavo prejemati, vendar kadar komu dodelijo priznanje kot najboljšemu, vse druge po nepotrebnem potisnejo v vlogo poražencev. To stališče je potrdila tudi organizacija, ki podeljuje zlate cepine – zadnjih nekaj let jih prejmejo vsi nominiranci. Prezljev reflektirani pogled na dejavnost, s katero se predano ukvarja že več kot tri desetletja, tudi pojasnjuje njegovo javno neprepoznavnost. Medijem se je pogosto celo izmikal. Pravi, da se je že

tako, da sem zelo veliko plezal. Z različnimi ljudmi, na različnih krajih. Moj odnos do alpinizma danes, ko se 'prijateljstvo' pogosto meri s številom všečkov na družbenih omrežjih, označujejo za zahtevnega. To verjetno povsem drži. Ampak alpinizma ne gre enačiti s številom klikov in z v irtualnimi nadomestki prijateljstev.« Čeprav so bili vzponi nekaterih drugih alpinistov v javnosti veliko o dmevnejši, pravi, da je vedno imel tudi sponzorje, ki so mu omogočali plezati na preprost način. Pri tem se lepo izide tudi »računica«. »Na odpravo lahko vzameš ljudi, ki poskrbijo, da so doma in po svetu sproti seznanjeni z dogajanjem na odpravi, in se nasploh trudijo, da bi iz tebe napravili zvezdo. To seveda zahteva dodaten denar, da ga dobite, pa morate zganjati še več pompa. Zato se alpinist naenkrat znajde v zanki. V steni ni več samo pod pritiskom lastnih pričakovanj. Od njega pričakujejo uspeh in 'zgodbo' tudi sponzorji, ki so vložili denar, in seveda javnost.« To pa je lahko recept za dodatno tveganje, ki v gorah že tako obstaja. Če se alpinist poda v tveganje, ki mu ni kos, pogosto nima možnosti »odsto-

Alpinisti smo neke vrste pravljičarji, saj o svojih vzponih poročamo sami.”

zgodaj povsem zavestno odločil, da svojih vzponov ne bo obešal na veliki zvon. Še zlasti pa ne javno napovedoval, kaj ima v načrtu. »Če bi bilo moje plezanje na očeh javnosti, bi me to po nepotrebnem obremenjevalo. Plezalski dosežki, predvsem pa uživanje v gorah, mi sami po sebi pomenijo dovolj,« pojasnjuje, zakaj si glasnega aplavza ni nikoli posebej želel.

GORE NISO VIRTUALNI SVET

Sam zase pravi, da je alpinist v klasičnem smislu. »Odnos do gora in soplezalcev sem zgradil predvsem

Leta niso ovira

Še vedno ga mika Makalu Marko Prezelj je bil kot vrhunski športnik 16 let zaposlen v Slovenski vojski, ko je dopolnil 45 let, tega statusa zaradi pravil ni mogel več podaljšati. Zdaj se ukvarja z gorskim vodništvom in s fotografijo. Misli na vrhunske vzpone kljub letom še ni opustil. Še vedno ga mika zahodna stena Makaluja, ki v hitrem alpskem slogu še ni bila preplezana.

pa«. O tem, koliko tistih, s katerimi je delil strast do previsnih sten in ledenih grebenov, ni več med živimi, Prezelj niti noče posebej govoriti.

Z AMBICIJAMI, A NEOBREMENJEN

Prezelj, po izobrazbi kemijski inženir, je bil kot vrhunski športnik 16 let zaposlen v Slovenski vojski, leta 2010, ko je dopolnil 45 let, pa tega statusa kljub vrhunskim alpinističnim dosežkom zaradi pravil ni mogel več podaljšati. Vendar se v kemijsko stroko, kjer je delal le kratek čas po diplomi, ni vrnil. Prestopil je v samostojni poklic. Za preživljanje družine – je oče 22-letnega Tima, ki študira mikrobiologijo, in 16-letnega srednješolca Bora – se ukvarja s stvarema, ki ju odlično obvlada – z gorskim vodništvom in s fotografijo. Kljub letom, ki so v drugih športih že veteranska, misli na vrhunske vzpone še ni opustil. Ne nazadnje je bil med letošnjimi prejemniki zlatega cepina tudi Anglež Mick Fowler, ki bo v kratkem star 60 let. Prezelj zase pravi, da je bil fizično pred 15, 20 leti resda močnejši, a v teh letih so se mu nabrale številne izkušnje, potrpežljivost, preudarnost. Še vedno ga mika zahodna stena Makaluja na kitajsko-nepalski meji, z 8481 metri pete najvišje gore na svetu. »V hitrem alpskem slogu še ni bila preplezana in tudi naši odpravi se je leta 2011 izmuznila,« pravi. »Alpinistične cilje imam, a z njimi nisem posebej obremenjen. Pustimo času čas, stvari se bodo same od sebe izkristalizirale.

Ljudje

PETEK, 6. 5. 2016

BANKSY

KONEC MAJA bodo v Layerjevi hiši v Kranju na ogled dela svetovno znanega grafitarskega umetnika, gverilskega družbenokritičnega ustvarjalca Banksyja. Piše: Izak Košir,

ostavitev z naslovom Banksy, thank you for the flowers bo združevala več kot 50 njegovih del. Vodja umetniškega programa Layerjeve hiše Zala Vidali pojasnjuje, da gre za zasebno zbirko slovenskega zbiralca, ki pa ostaja anonimen. Tako kot Banksy. Z zbiralcem so namreč razstavljavci navezali stik in se z njim

(ali z njo) dogovorili, da jim za štiri mesece posodi Banksyjeva dela. Umetnika na odprtje razstave ne bo oziroma ga ne pričakujejo, a četudi bi bil tam, tega ne bomo vedeli. Njegova identiteta kljub številnim ugibanjem in domnevam namreč še vedno ostaja skrivnost. Banksyjeva dela v zadnjih letih dosegajo vrednost tudi nekaj milijonov evrov, kupujejo pa jih predvsem bogati zbiralci sodobne umetnosti, ki želijo biti v trendu z doga-

janjem. A Banksyjeva dela v zasebnih zbirkah (berite: v zaprtih prostorih) povsem izgubijo pomen in namen, saj je ravno njihova vpetost v okolje in zgodbo prostora ključnega pomena. Banksy namreč velja za političnega umetnika, čigar dela vedno nosijo močna sporočila, ki so včasih bolj, drugič manj jasna že na prvi pogled.

IŠČEJO GA VSI, TUDI POLICIJA

Vsi umetniki so pripravljeni trpeti za svojo umetnost, žal pa so se le redki pripravljeni naučiti risati.”

Dela britanskega umetnika po navadi krasijo vidnejše in pomembnejše dele pročelij stavb, zidov, vrat. Pojavijo se čez noč, njihovo odkritje vedno dvigne veliko prahu, kmalu pa postanejo tako lokalna kot tudi turistična atrakcija. Zato ni nič čudnega, da se ga je oprijel vzdevek kralj urbane

umetnosti. A tudi kralji niso varni pred zakonom. Kljub milijonom, ki naj bi jih služil, ga ne iščejo zgolj zbiralci umetniških del, temveč (zaradi narave njegovega dela) tudi lokalne oblasti. Banksy je pot začel v rodnem Bristolu, kjer je nase opozoril z aktivističnim grafitira-

Najslavnejšega anonimneža na svetu so že leta 2008 uvrstili na 86. mesto na lestvici najvplivnejših Britancev.

Foto: Profimedia

Kralj urbane umetnosti

njem, ki pa je imelo to posebnost, da je bilo vizualno nadvse privlačno zapakirano. Opazili so ga številni občani in njegova dela začeli objavljati v spletu, zato je kmalu postal spletna zvezda, drugo pa je – bi lahko rekli – zgodovina. Najprej je požel zanimanje svetovnih medijev, nato (čisto na koncu) pa tudi zanimanje umetniškega trga. Banksy je v muzeje sodobne umetnosti pravzaprav prispel naravnost z ulice.

V GAZI PRODAN ZA DROBIŽ

Nekomu, ki njegova dela spremlja zgolj od daleč, se najbrž zdi, da gre za uličnega postopača, ki je bil »na pravem kraju ob pravem času«. A ni povsem tako. Banksy obiskuje tudi vojna žarišča in nevarne predele sveta, kamor s svojimi deli preusmerja pozornost. Znana je, denimo, medijska zgodba, ko je poslikal vrata neke porušene hiše v Gazi. Družino,

Ljudje

Človek z velikim Č

NEKEGA oktobrskega večera, ko sem čakal na komično gledališko predstavo v Mengšu in brskal po telefonu, sem doumel, da so begunci začeli množično prečkati Slovenijo.

er sem Evrope. V odgovor na še isto to pa je Boštjan sestanoč videl, vil izjemno knjigo, kako ljutretjo po vrsti, in čedje iz več tisoč kiloprav je nosila delovni metrov oddaljenih naslov Obrazi vojne, dežel zmrzujejo na se je kot glavna nit na naših mejah in brokoncu izkristaliziralo dijo po Sotli, sem nabegunstvo. slednje jutro poklical Žiga Valetič, dve humanitarni or- scenarist, publicist, NA BEGU ganizaciji z vpraša- grafični oblikovalec Na predstavitvi je njem, kako se lahko Boštjan poudaril, da vključim v pomoč beguncem. je v širšem Istanbulu nastanjeNa drugi strani telefona sem nih več beguncev kot v celotni zaznal nejevero, celo v Sloven- Uniji in da jih je tudi Libanon, ski filantropiji niso pričakovali, država s štirimi milijoni prebida se bodo k reševanju velikega valcev, sprejel več kot stara ceproblema javljali kar ... prosto- lina! Evropsko besedno zvezo voljci. Tri dni kasneje je bilo vse »begunska kriza« zato zavrača in drugače, njihove pisarne so bile namesto nje uporablja »vsiljene do zadnjega kotička založene s izredne razmere«, v sedemnajčevlji, z bundami in vodo, sam stih poglavjih, ki so poudarjeno pa sem začel prevažati stvari osebna, pa pripoveduje žalona obmejna območja – dokler stno zgodbo Sredozemlja skozi ni država za tovrstno pomoč oči tistih, ki jim posledice tujeangažirala drugih ljudi. Toda v ga pohlepa in nečimrnosti niso dneh, ko sem se iz Ljubljane vo- prav nič prizanesle. Ker redno zil v Brežice in Šentilj, se mi je v misli nenehno vračal en sam človek, Boštjan Videmšek.

PIŠE:

VOJNA NOVINARJA

V primerjavi s tem, kar sta desetletje in več počela on in fotograf Jure Eržen, ko sta potovala po svetu in poročala iz največjih kriznih žarišč, se je moj mali trud zdel nepomemben. Najzahtevnejši poklic na svetu sta opravljala tako zaradi nas, sladko zazibanih v udobje mirnodobja, kot zaradi tistih, ki so umirali in bili trpinčeni v najkrutejših razmerah sodobne civilizacije. Vedel sem, da se Boštjan tokrat mota po Sloveniji, kar je bilo sila ironično, pa tudi logično. Njegove in Juretove poti so se ves čas krajšale, vse bliže sta bila domu: Maroko, Lampedusa, Jordanija, Sirija, Turčija, Grčija, Balkan, Slovenija. Razmišljal sem, kako sta se počutila, ko se je pozornost mednarodne javnosti po desetletju njunega poročanja preselila na balkansko pot, na prag Zahodne

Nobeden od izdelkov, ki bodo sledili, ne bo vzdržal toliko človeške bolečine kot Na begu.

spremljam več kulturnih področij, vem, da lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo množico dokumentarcev, predstav, romanov in stvarne literature o posledicah sirske in drugih vojn na Bližnjem vzhodu, toda ko danes – ponovno zaziban v udobje mirnodobja – obračam strani knjige Na begu, mi je že jasno, da nobeden od izdelkov, ki bodo sledili, ne bo vzdržal toliko človeške bolečine. To pa pomeni, da bo knjiga – čeprav gre za eno prvih pričevanj – iz evropskega spomina odšla med zadnjimi. Za začetek bo še pred poletjem izšla v Nemčiji. Naša je. Tudi o nas.

ki so ji od strehe nad glavo ostale zgolj ruševine, so nato tujci pretentali, da jim vrata z Banksyjevim grafitom proda za slabih 200 evrov, čeprav so bila po umetniški preobrazbi po vsej verjetnosti vredna vsaj toliko, da bi si na tistem kraju lahko zgradili novo hišo. Banksy je po svojih predstavnikih protestiral in zahteval, da se vrata vrnejo na prvotno mesto. Vsa Banksyjeva dela nastajajo ponoči, avtentičnost pa se potrjuje tako, da se naslednji dan že pojavijo na njegovi uradni spletni strani. Najslavnejšega anonimneža na svetu so že leta 2008 uvrstili na 86. mesto na lestvici najvplivnejših Britancev in pripisali, da je vreden neprimerno manj, kot bi bil lahko. Banksy namreč velja za enega tistih umetnikov, ki se ne želijo popolnoma razprodati, uspelo mu je ohraniti držo, distanco in vizijo, ki si jo je začrtal na začetku kariere. Ugiba se tudi, koliko naj bi bil star. Nekateri pravijo, da je rojen leta 1974, spet drugi, da leta 1978, njegovi grafiti pa so bili najprej opaženi na vlakih in zidovih Bristola in okolice leta 1993. Torej bi lahko rekli, da ustvarja že najmanj 23 let, kar je daleč od novinca. Naj-

Foto: Profimedia

prej je zavzel Veliko Britanijo, sledil je Dunaj, San Francisco, nato sta padla Barcelona in Pariz, kmalu za tem še vse večje svetovne metropole.

JE BANKSY V RESNICI ŽENSKA?

Med njegovimi nenavadnejšimi kritiki je tudi nekdanji župan New Yorka Michael Bloomberg. Ko je bil še na čelu mesta, je izjavil, da v Velikem jabolku ni večjega podpornika umetnosti, kot je on sam, vendar pa Banksyjeva dejanja uničujejo lastnino, saj so grafiti »znamenje razkroja

in izgube nadzora«. Očitno umetnosti le ne razume tako zelo, kot si domišlja, saj je nad Banksyja poslal celo newyorško policijo, na novico o tem pa se je umetnik odzval flegmatično, da »ne verjame vsega, kar bere v časopisih«. Če je bilo zgolj še pred nekaj leti povsem lahko dobiti Banksyjeva platna za slabih sto evrov (celo na uličnih stojnicah pred newyorškim Centralnim parkom), je to zdaj že prava umetnost. Za realne cene njegovih podpisanih del obiščite avkcijsko spletno stran eBay, tudi njegova manj znana dela tam dosegajo cene do 30.000 evrov. Številni Britanci so prepričani, da se je pravi Banksyjevi identiteti najbolj približal časopis Daily Mail, ki je objavil zgodbo, da je umetnik pravzaprav Robin Gunningham, nekdanji učenec bristolske šole Cathedral School, kar so skušali potrditi z izjavami njegovih sošolcev in sosedov. A trdnih dokazov ni bilo. Najnovejša ugibanja temeljijo na tem, da je Banksy ženska oziroma kar ekipa sedmih žensk. Ja, to se zgodi, ko se začnejo ljudje bolj ukvarjati z umetnikom, namesto da bi se posvetili njegovi umetnosti. Ali njeni, če želite.

beremo

MUSSOLINI

Richard J. B. Bosworth 584 strani, 39,96 evra Cankarjeva založba, 2016 Zgodovina neke diktature

Prevod ene najtemeljitejših biografij italijanskega diktatorja Benita Mussolinija prihaja v pravem trenutku za Slovenijo, ne zato, ker bi imeli z Italijo akutne politične spore, temveč zato, ker beseda »fašizem« več kot pol stoletja po padcu italijanske fašistične stranke vse bolj postaja del našega vsakdana. Zmerljivka »fašist« leti iz vseh in v vse smeri, zato je dobro obnoviti, v kakšnih razmerah, za koga in proti komu je fašizem deloval, ko je duče leta 1922 prevzel oblast v Italiji in jo obdržal do druge svetovne vojne. Bosworth, ugledni avstralski zgodovinar, nam podrobno razkrije Mussolinijev prehod od mladega marksista, ki je bil neprimerno bolj razgledan od Hitlerja in je bil nekaj časa tudi urednik socialističnega časnika Avanti, do ustanovitve fašistične stranke in njenih nasilnih intervencij, ki so jih srednji in višji sloji, v strahu pred uporništvom najnižjih slojev, delavcev in kmetov, tolerirali in podpirali z molkom. Kakovost knjige je ravno v aktualiziranem pogledu na minule dogodke, fašizem je bil namreč zelo populističen, sredinski, vzel je pol resnice tukaj in pol laži tam, na piedestal je sicer postavil državo, toda križal jo je s skrajnim nacionalizmom, ukinil demokracijo, udejanjal imperialistične težnje in sovražil tujce. Vzporednice s sedanjostjo se ponujajo kar same ... Po zelo uspešnih knjigah o Titu, Stalinu in Hitlerju je tu še en življenjepis, ki dopolnjuje pogled na eno najhujših obdobij v človeški zgodovini, pri čemer pa smo se prav Slovenci fašističnemu nasilju uprli kot prvi, zato je naša vloga v njej vse prej kot zanemarljiva. (žv)

Ljudje

PETEK, 6. 5. 2016

RONNIE O'SULLIVAN

Trpeči genij in gospod Bean

SAM SVOJ IN SAMOSVOJ

Piše: Miha Andolšek

ravzaprav se je treba vrniti v 70. in 80. leta prejšnjega stoletja, k še eni barviti pojavi iz sveta snookerja, da bi lažje razumeli lik in delo Ronnieja O'Sullivana. K Alexu Higginsu, hipnotičnemu in maničnemu Hurikanu, ki prav tako nikogar ni pustil ravnodušnega, tako na zeleni mizi kot v zasebnem življenju pa je v skladu z vzdevkom za sabo puščal razdejanje. »Alex je bil navdih za številne igralce, tudi zame. Tako kot je igral na vrhuncu moči, menim, da je treba igrati to igro. Vseskozi na robu, množice pa ob tem vseskozi zabavati in prilepiti na akcijo.« Hurikan in Raketa, slaba fanta igre, sta imela včasih več dela z lastnimi demoni kot pa s tekmeci.

Ko je bog delil talent, je bil Ronnie O'Sullivan nedvomno v prvi vrsti, ko pa je bog naredil Ronnieja O'Sullivana, je nedvomno zavrgel model. Sam svoj in samosvoj. Ne le, da je zmagoval, tudi ali, bolje rečeno, predvsem način igranja je bil tisti, zaradi katerega je imel oziroma ima armado sledilcev in občudovalcev. Povedano drugače, so tudi igralci, resda sila redki, ki so dosegli več kot on, a nihče ni znal potegniti za sabo tolikšne množice kot prav on. Bil je nekakšna snookerska različica Marca Pantanija ali pa Diega Armanda Maradone. Možaki, ki so, kadar so imeli svoj dan, premikali meje v športu in ob tem zabavali množice kot le redko kdo. Njihova igra je slonela na trenutkih nenadne genialnosti, dolgotrajno in duhomorno takti-

So tudi igralci, resda sila redki, ki so dosegli več kot on, a nihče ni znal potegniti za sabo tolikšne množice kot prav on.

Foto: Reuters

“THE ROCKET” je vsekakor eden najbolj posebnih mož, ki so se kdaj sukali okoli zelene mize, pa posebnih v zgodovini te igre majhnih razlik nikakor ni manjkalo.

ziranje se jim je, milo rečeno, upiralo. A z omenjenima ga poleg nespornega talenta in genialnosti veže še marsikaj, tudi težave z mamili, boj z lastnimi demoni, nestanovitnost, na neki način deformiranost. Njegov življenjepis je namreč vsaj tako kot z dosežki bogat z ekscesi, s težavami in z življenjskimi preizkušnjami. Pri Ronniejevih rosnih šestnajstih je bil njegov oče, Ronnie starejši, obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora, že leto dni kasneje je morala zaradi utaje davkov za zapahe tudi mama. Ostal je sam z osemletno sestro in s klinično depresivnostjo, rešitev je iskal v alkoholu in mamilih, snooker pa je bil ena redkih trdnejših opor v življenju, čeprav tudi ob zeleni mizi izpadov in temnih trenutkov ni manjkalo.

Nemirna duša eratičnega obnašanja, pogosto s kletvico na jeziku, krši pisana in nepisana pravila, a kadar je dober, kadar je pravi, mu tam zunaj ni para.

“LET ME ENTERTAIN YOU” Zaradi nekonvencionalnega obnašanja in ambivalentnega odnosa do športa ima tako privržence kot oporečnike. Prvih vseeno neprimerno več. Nepredvidljiv, samosvoj, kontroverzen, genialen, ne nujno v tem vrstnem redu oziroma vsakega po malem. Trpeči genij

minut in 20 sekund je potreboval leta 1997 v Sheffieldu, da je z mize pospravil vse krogle. Za vsak udarec je potreboval manj kot devet sekund.

z občasnim psihotičnim in/ ali beanovskim izrazom na obrazu, kar se morda zdi kot poza, a to nikakor ni. Nemirna duša eratičnega obnašanja, pogosto s kletvico na jeziku, krši pisana in nepisana pravila, a kadar je dober, kadar je pravi, mu tam zunaj ni para in je on tisti mož, ki ga je treba premagati. Kadar je dober, kadar je to Ronnie v najboljši podobi, ga je resnično užitek spremljati. Kakor Barišnikov na odru poplesava okoli mize ter v zanosu in nekem norem, kljub štiridesetim letom na grbi še vedno mladostniškem, ritmu pospravlja kroglo za kroglo. Je rekorder po številu popolnih iger, tako imenovanih 147, do danes mu je ta podvig uspel trinajstkrat, med drugim pa si lasti tudi najhitrejše tri v zgodovini. Nekega aprilskega popoldneva leta 1997 je v Sheffieldu krogle z mize pospravil v izjemnih petih minutah in dvajsetih sekundah, za vsak udarec je potreboval manj kot devet sekund. Ko je pred leti prihajal »v ring«, ga je spremljala skladba Robbieja Williamsa Let Me Entertain You in resnično bi si težko

Ljudje

Zgovorna “nesreča”

izbral primernejšo. Če je Ronnie namreč kaj počel, je vsekakor zabaval.

Proorožarsko aktivistko ustrelil lastni sinček

Včasih pa se je kljub vsemu zdelo, kakor da ne želi biti tam, ob zeleni mizi in s palico v rokah. In pogosto res ni želel biti. Mož, ki navija za Arsenal, je že nekajkrat zagrozil z upokojitvijo ali pa si vzel dolg premor in bil po več mesecev v nekakšnem samoizgnanstvu. A se je vedno znova vrnil, v letošnji sezoni je sicer, razočaran nad športom, nastopal le sem in tja. Pravi, da ga je mučila izčrpavajoča nespečnost, kronična utrujenost, zato ga je bilo večkrat mogoče opaziti v vlogi strokovnega komentatorja kot s palico v roki. Toda prav februarja na OP Walesa smo lahko znova videli O'Sullivana v vsej genialnosti, pa tudi nepredvidljivosti. S tekmeci je opravljal kot po tekočem traku, temna plat pa je na površje udarila že na začetku turnirja, ko je namenoma zavrnil možnost, da bi še štirinajstič odigral popolno igro, rekoč, da deset tisoč funtov nagrade ni vredno 147-ice. In kot že ničkolikokrat dvignil prah. Prav delitev nagrad oziroma vse skromnejša denarna pogača in komercializacija športa so poglavitni razlogi za njegov

Foto: Profimedia

DVAJSET ODSTOTKOV

in tja še vedno udari na površje. Tako je, denimo, lani v Cruciblu, svetišču snookerja, odvrgel pretesne čevlje in nekaj časa igral kar bos, ob spet drugi priložnosti pa v navalu besa skoraj zlomil palico. A vseeno si je dobra dva tedna v Cruciblu težko predstavljati brez danes 40-letnega Angleža, pa čeprav bi težko rekli, da je ljubezen ravno obojestranska. »Je eden meni najmanj ljubih turnirjev. Sedemnajst dni je preprosto preveč.« Besede, ki bi iz ust marsikoga drugega zvenele kot herezija, so njemu vendarle oproščene. Tokrat se je poslovil že v drugem krogu, po zelo izenačenem dvoboju z Barryjem Hawkinsom, in ostaja pri petih naslovih svetovnega prvaka (2001, 2004, 2008, 2012, 2013). Ali mu bosta v prihodnjih letih vendarle sledila tudi šesti in sedmi, s čimer bi se izenačil z rekorderjem novejše dobe, Stephenom Hendryjem? Snooker nedvomno potrebuje Ronnieja O'Sullivana, četudi le dvajsetodstotnega, a morda je bolj umestno vprašanje, ali Ronnie O'Sullivan še potrebuje snooker. Vprašanje za milijon dolarjev, odgovora pa najbrž ne pozna niti sam. V očeh mnogih je sicer že danes največji vseh časov, ne glede na to, ali bo še kdaj zakorakal v Crucible.

Snookerju bojda posveča le še dvajset odstotkov časa, nov hobi je našel v boksu. ambivalentni odnos do snookerja, ki mu posveča bojda le še dvajset odstotkov časa, nov hobi pa je našel v boksu. »To ali pa ves dan sedeti v postelji in čakati, da se kaj zgodi. Ne moti me, če sem in tja dobim kakšen udarec v rebra. Pravzaprav je dobrodošel, dokaz, da si živ.«

VPRAŠANJE ZA MILIJON DOLARJEV

Kljub dolgoletnemu in vsekakor plodnemu sodelovanju s psihiatrom Stevom Petersom, ki je med drugim sodeloval tudi s kolesarji Skya in z nogometaši Liverpoola, Ronniejev drugi, zlobni jaz sem

AMERIČANKA Jamie Gilt bi bila najbrž precej navadna mamica, zanjo nam ne bi bilo treba nikoli vedeti, če ne bi med pripadniki spletne skupnosti ljubiteljev pištol slovela kot še posebej zagrizena zagovornica pravice do lastništva orožja. Piše: Jure Aleksič

n če je ne bi na začetku marca med vožnjo avtomobila po nesreči v hrbet ustrelil njen štiriletni sinček. Kaj takega bi bilo seveda tragično za kogar koli. Za gonilno silo spletne strani Jamie Gilt za zdravo pamet glede orožja pa ima še toliko bolj tragične ideološke podtone.

NAPERIL IN SPROŽIL

Ker so pištole v njenem družinskem vsakdanu nekaj običajnega, je 31-letnici za hip popustila zbranost in je eno izmed njih pustila na zadnjem sedežu svojega poltovornjaka. Samo dan prej je tvitnila, da je tudi njen sinko »totalno napsihiran« od navdušenja pred strelskimi vajami: na teh ga je bojda učila streljati s pištolico kalibra

.22. In ker je bil malček navajen, da je stiskanje sprožilca najbolj normalna reč na svetu, ga najbrž ne gre pretirano kriviti, da je s sedeža pač pobral polavtomatsko pištolo kalibra .45, jo naperil v mater in pritisnil. Krogla je v Giltovo med vožnjo njenega poltovornjaka, kar nekako obveznega za ameriške ljubitelje orožja, vstopila skozi hrbet in izstopila skozi trebuh. Ranjeni mamici je ravno še nekako uspelo ustaviti mimovozečega šerifovega namestnika. Potem so jo prepeljali v bolnišnico, kjer še danes okreva. Njeni zdravniki pravijo, da jo do ozdravitve čaka še precej dolga pot.

PUSTITE MI MOJO IGRAČKO

Novinarji so bili po »nesreči« strašno dobre volje, ker so lahko citirali še en njen

nedavni tvit. »Danes sem se lahko končno igrala s svojo novo igračko! Čas je, da jo očistim!« je dahnila pod veliko fotografijo razstavljene najnovejše pištole v vedno bogatejšem arzenalu. Mlada mamica je v preteklosti tudi večkrat javno izrazila goreče prepričanje, da ima pravico ustreliti vsakogar, ki ogrozi njeno družino – in da namerava enako miselnost prenesti tudi na svoje otroke. »Moja pravica, da zaščitim svojega otroka, premaga vaš strah pred mojo pištolo!« je na svoji strani oznanila zategnjenim privržencem nadzora nad lastništvom orožja. Vse te in številne druge izjave so dobile po tragični nesreči nekoliko ironičen prizvok. A kolikor je mogoče razumeti, se Jamie Gilt iz dogodka ni veliko naučila. »Mnogi ob tem, kar se je pripetilo, zdaj

Ljudje

PETEK, 6. 5. 2016

OROŽJE, TO SMO MI!

Mati je novinarjem britanskega Daily Maila povedala, da je tako kot Jamie tudi sama odrasla s puškami in pištolami. »Saj vendar živimo na podeželju!« se je pridušala. »Ko vidiš, da ti je nekaj prišlo na posest, kaj boš pa naredil? To stvar boš preprosto ustrelil! Če vidim, da se proti meni premika klopotača, jo bom razstrelila na prafaktorje. Kaj bi vi storili? Veste, če nam poskusijo vzeti pištole, potem nas bodo pahnili v roke kriminalcev. Ljudje tu pri nas preprosto smo lastniki orožja, tak je naš način življenja – lovci in strelci, to je to, kar mi pač smo! No, je pa res, da bi hotela imeti pištolo, tudi če bi živela v New Yorku.« Bramblova trenutno skrbi za nedvomno hudo stravmatiziranega malčka, medtem ko mamica okreva v bolnišnici. »Veliko ljudi nam je prišlo izrazit podporo,« je komunikacijo z novinarji zaključila babica. »Glejte, seveda mora biti človek z orožjem zelo pazljiv! Seveda se ne smeš kar razjeziti in ob prvem prepiru potegniti pištole! Ampak to je bila nesreča. Jamie ni naredila nič narobe. In zdaj nas zanima le to, kako bomo čim prej okrevali kot družina in šli naprej. Nekateri skušajo vse skupaj naslikati kot ne-

kaj drugega, kar je v resnici bilo. Ampak mi nismo kriminalci. V resnici smo mi v tej zgodbi žrtve!«

SOČUTJE Z ZADRŽKOM

Ob divji ironiji, ki zgodbo preveva od začetka do konca, se je kaj lahko norčevati iz vseh omenjenih citatov,

Samo dan prej je tvitnila, da je tudi njen sinko “totalno napsihiran” od navdušenja pred strelskimi vajami, na katerih ga je učila streljati s pištolico kalibra .22.

In tako je zdaj uradno: leta 2015 so v Ameriki več ljudi ustrelili malčki kot islamski teroristi.

razen iz zadnjega. Bolečina babice, mamice in sinčka je nedvomno resnična in vsi trije gotovo so žrtve, čeprav bi potrebovali vsaj nekaj daljših odstavkov, da bi lahko natančno opisali, česa. A tudi pretirano sočutje prinese pasti. »Prav nič nisem vesela ob tem, kaj se je zgodilo Jamie Gilt,« je napisala Lindy West v Guardianu. »A obenem nisem pripravljena biti kaj prida popustljiva do nje. Njen sinček bi namesto nje čisto lahko ustrelil sebe, kakega mimoidočega pešca ali otroka koga drugega. Če bi bila kraj in čas samo malce spremenjena, bi mirno lahko ustrelil mojega otroka. V deželi, kjer imamo tako ogromno pušk in tako malo zakonov, ki jih nadzorujejo, se to še vedno lahko zgodi kadar koli. To je groteskna in zlovešča resnica starševstva v Ameriki v 21. stoletju.«

LEKCIJA, KAKRŠNO SI ZASLUŽIJO

Resni časopisi so ob nedavnem incidentu strumno pobeležili, kako je organizacija The National Rifle Association sistematsko, agresivno in zelo uspešno dosegala svoje cilje pri deregulaciji nadzora nad lastništvom orožja. Spremembe niso ameriški družbi prav nič koristile. Danes naj bi tako veljalo, da lahko puško ali pištolo z enako lahkoto v roke dobita neodgovoren alkoholiziran idiot in vesten, v varni uporabi temeljito izurjen človek. »In ob vsem tem naj verjamemo, da naše otroke v resnici ogrožajo prestrašeni sirski begunci? Naj trepetam zaradi morskih psov? Heavy metal glasbe? Nasilnih videoiger? Zvezne države, ki imajo več orožja, imajo tudi višjo stopnjo smrtnosti zaradi njega. Če imate doma puško ali pištolo, se povečajo možnosti, da umrete v strelski nesreči. Statistika pravi, da imajo ženske petkrat več možnosti, da jih umori nasilen partner, če ima ta dostop do pištole. Kako dolgo bomo še vzdrževali to kolektivno fantazijo, da smo zaradi svojih pištol varnejši? Nesreča, ki se je primerila Jamie Gilt, je natanko taka lekcija, kot si jo naša absurdna država zasluži.«

Danes naj bi tako veljalo, da lahko puško ali pištolo z enako lahkoto v roke dobita neodgovoren alkoholiziran idiot in vesten, v varni uporabi temeljito izurjen človek.

Foto: Profimedia

kar skačejo od veselja. Ampak to ne bo spremenilo hčerkinega mnenja,« trdi njena mati, 71-letna Jane Bramble, ki z brezposelno in samsko hčerko živi na stari kmetiji. »Še vedno je z vsem srcem na strani prostega lastništva orožja! Povedala mi je, da bo obdržala svoje pištole – in jaz sem srečna, da jih bo!«

MALČKI NEVARNEJŠI OD TERORISTOV

Tako novinarka vplivnega Guardiana. Mi pa se lahko za zaključek pozabavamo

z govoricami, ki jih je strelska nesreča še dodatno razburkala, namreč da v Ameriki na letni ravni malčki ustrelijo več ljudi kot teroristi. Tovrstne navedbe je pod svojo kritično lupo nedavno postavila imenitna spletna stran snopes.com, ki se je specializirala za poglobljeno analizo podivjanih spletnih mitov. Navedimo samo nekaj sočnejših v zadnjih tednih. Ne, so odkrili pri Snopesu, Vladimir Putin ni uradno podprl Bernieja Sandersa! Ne, v restavraciji Wendy’s niso aretirali delavca, ki je v čili mešal svoje fekalije! Ne, na igračkah ni posebnih kod za pedofile! In ne, Nemčija se ni odločila prepovedati svinjine zaradi šeriatskega prava! Pri analizi teze o malčkih in teroristih so dali pisci omenjenega spletišča sicer jasno vedeti, da je za potrebe konkretne matematične analize problematično, kaj sploh pomeni »malček« in kaj pomeni »terorist«. Ko pa so na to temo preigrali nekaj možnih enačb, so prišli do precej osupljive ugotovitve: »Na koncu so nas vse mogoče metodologije pripeljale do enakega matematičnega sklepa: trditev v osnovi drži.« Največkrat navajane številke pravijo, da je v preteklem letu sebe ali koga drugega ustrelilo enaindvajset ameriških mlečnozobcev, medtem ko so jih osumljenci islamskega terorizma s sveta spravili devetnajst. In tako je zdaj uradno: leta 2015 so v Ameriki več ljudi ustrelili malčki kot islamski teroristi.

Ljudje

Cestnoprometni prekrški

POLICISTI se pogosto pritožujejo, da so pri postopkih v zvezi s cestnoprometnimi prekrški pretirano omejeni z zakonodajo in s pravicami prekrškarjev.

i ugovori niso utemeljeni. Dokazano je, da prometna varnost ni v vzročno-posledični povezavi s pravnimi jamstvi državljanov v postopkih o prekrških. O prekrških se praviloma odloča v tako imenovanem hitrem postopku.

predstaviti storjeni prekršek in dokaze, kar zaznamuje tudi na plačilnem nalogu.

PIŠE:

JE VREDNO VLOŽITI UGOVOR?

Če kršitelju plačilnega naloga ni mogoče mag. Boštjan J. Turk, izdati in vročiti takoj direktor Inštituta za na kraju prekrška, civilno in gospodarsko se mu ta vroči po pravo določbah Zakona o splošnem upravnem postopku – to pomeni, da lahko PROSTA PRESOJA URADNE kršitelj pričakuje, da ga bo prejel na svoj domači naslov, priporoOSEBE Koristno je vedeti, da lahko pre- čeno po pošti. krškovni organ (denimo policist, Kršitelj lahko zoper plačilni namestni redar) namesto izreka log vloži ugovor, in sicer v osmih sankcije kršitelja zgolj opozori, a dneh od njegove vročitve. Na le, če gre za prekršek neznatnega podlagi ugovora prekrškovni pomena in če uradna oseba oce- organ plačilni nalog odpravi in o ni, da je glede na pomen dejanja tako opozorilo zadosten ukrep. Izrek opozorila je torej v prosti presoji uradne osebe, kar ni dobra rešitev, glede na to, da vemo, da je večina uradnih oseb precej naklonjena izrekanju denarnih kazni. Zato ni presenetljivo, da se ta možnost v praksi uporablja precej redko. Uradna oseba, ki vodi postopek ugovoru odloči z odločbo o preo prekršku, je dolžna kršitelja še kršku ali postopek o prekršku pred izdajo odločbe o prekršku ustavi, pri čemer se ugovor šteje poučiti, da se lahko izreče o dej- kot izjava v hitrem postopku o stvih in okoliščinah prekrška in prekršku. da mora navesti vsa dejstva in Pouk o pravici do ugovora, načidokaze v svojo korist, ker jih sicer nu njegove vložitve in o tem, da v postopku ne bo več mogel uve- mora kršitelj v ugovoru navesti ljavljati. vsa dejstva in dokaze v svojo Pomenljivo je, da se prekrškovni korist, ker jih sicer v postopku organ, če kršitelj ni bil poučen o ne bo več mogel uveljavljati, je omenjenih pravicah pri izreku del pouka o pravici do pravnega odločbe o prekršku oziroma pri sredstva na plačilnem nalogu. izreku globe, ne more sklicevati Če kršitelj ne vloži ugovora, lahna njegove izjave o teh dejstvih in ko plača samo polovico izrečene okoliščinah – take izjave so torej globe, če jo plača v osmih dneh pravno nepomembne. po pravnomočnosti. S tem tudi Uradna oseba za storjeni prekr- izgubi možnost vložiti ugovor šek izda plačilni nalog. Ta se izda zoper plačilni nalog. Če pa ne kršitelju takoj na kraju storitve plača polovičnega zneska globe, prekrška, če je kršitelj navzoč. Ob mora plačati celoten znesek v vročitvi plačilnega naloga mora roku, ki je določen v odločbi oziuradna oseba kršitelju ustno roma plačilnem nalogu.

Večina uradnih oseb je precej naklonjena izrekanju denarnih kazni.

Naročite Naročam SEDEM (ustrezno označite):  polletna naročnina s 15 % popustom (6 številk): 9,69 EUR  letna naročnina z 20 % popustom (12 številk): 18,24 EUR NAROČILNICA: Ime in priimek:

_____________________________

Naslov: ____________________________________ Poštna številka, kraj: Telefon ali e-pošta: Podpis:

_______________________ _________________________

____________________________________

Naslov za pošiljanje časopisa (če želite časopis podariti): Ime in priimek:

_____________________________

Naslov: ____________________________________ Poštna številka, kraj:

_______________________

S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročila. Splošni pogoji so objavljeni na www.media24.si.

Za naročilo pokličite 01 5880 363 ali 5880 365 (vsak delavnik od 8. do 16. ure), po e-pošti na narocnine@media24.si ali pošljite izpolnjeno naročilnico na naslov: Salomon d. o. o., Ljubljana, Naročnine, Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče. Časopis začnemo pošiljati po plačilu položnice. Položnico za plačilo naročnine boste prejeli po pošti. Vaše naročilo velja do vašega preklica. Če bi želeli prekiniti naročniško razmerje, je treba pisno ali po telefonu obvestiti naročniško službo. Z naročilom potrjujete, da se strinjate z vsemi pogoji, navedenimi v ponudbi.

Nasveti

37 Ta številka prinaša

Petek, 6. maj 2016

MESEC LJUBEZNI

FEBRUAR velja za mesec zaljubljenih, maj pa je mesec ljubezni. Zanjo ni dovolj zgolj podariti bombonjero ali cvet. Treba je odpreti srce. Srčne zadeve

Poljubi in prepiri

Romantična ljubezen in druge pravljice (str. 41–42)

Služba

Preoblikujte svoje delo

(str. 45)

Kuhinja

Kozarec zdravja Foto: Profimedia

Naučimo se odpreti srce

Kako izboljšati počutje na delovnem mestu?

Recepti za domače rastlinsko mleko (str. 46–48)

Nasveti

Kako načrtujete prosti čas? V preteklosti sta bila čas za delo in prosti čas jasno ločena: za čas, preživet na delu, so bili ljudje plačani, preostali čas je bil njihov prosti čas.

daj pa je vse hitro dojamemo kot obtežje postaveznost, skoraj kot delo, viti ločnico namesto kot prijetno med delom preživljanje časa. Rezulin prostim tat tega je, da se takšnečasom, saj ga druženja manj vesevse več časa posvečalimo in lahko prijateljici mo delu – ne le čez dan celo zamerimo, da imav službi, temveč tudi mo zaradi nje še dodatno doma ob popoldnevih, Dr. Polona »obveznost«. večerih in koncih tedna. V raziskavi so preverGradišek, Gre za čas, ki naj bi bil strokovnjakinja jali odnos do različnih namenjen preživljanju za področje prostočasnih dejavnosti, prostega časa z družipozitivne med drugim do ogleda no, s partnerjem, prijapsihologije filma v kinu. Tisti udetelji ali s samimi seboj. leženci, ki so imeli v urRaziskave potrjujejo, da imajo t. i. niku točno določeno, kdaj si bodo nestandardne delovne ure nega- ogledali film, so v njem uživali tivne učinke na zdravje in dobro manj kot tisti, ki so si ga ogledali počutje zaposlenih, na njihovo za- spontano. Če pomislimo, kolikokrat dovoljstvo z delom in ravnotež- spremenimo svoje okvirne načrte, je med poklicnim in zasebnim ži- ker nismo pri volji ali pa se nam vljenjem. Prosti preprosto ne ljubi čas naj bi bil navstati, se urediti menjen počitku in odpraviti od in rekreaciji, njedoma, je kar ragovo preživljazumljivo, da nam nje z družino in s lahko načrtovani prijatelji pa tudi zmenki vzbudiutrjevanju medjo občutek obosebnih vezi. veznosti in celo Družinski psihoslabe volje. Selin logi poudarjajo, Malkoc in Gabrikako pomembno ella Tonietto, avje, da pari in drutorici raziskave, žine preživljajo zato predlagata, prosti čas skupaj, da prostočasna med drugim se druženja načrtutako gradi kakovosten partnerski jemo bolj ohlapno: namesto »kava s odnos. Kako lahko torej učinkovi- prijatelji od treh do štirih« si zamito načrtujemo prosti čas, da nam slimo raje »kava popoldne«, da ne bo koristil? bo zvenelo kot obvezen opravek. Ne glede na to, kako natančno UŽITEK JE V SPONTANOSTI načrtujete prosti čas, ga porabite To je pa uganka. Nedavna raziska- za vam ljube ljudi in dejavnosti. va z univerze Washington v St. Sprehodite se v naravi, nadihajLouisu je namreč pokazala, da v te se svežega zraka, nasmejte se s prostem času bolj uživamo, če ga prijatelji in z družinskimi člani, tene načrtujemo. Vse bolj smo obre- levizijo zamenjajte z dobro knjigo, menjeni z načrtovanjem delovnih pocrkljajte se s partnerjem, igrajte obveznosti in komaj sledimo nase z otroki, nasmejte se dobri šali, trpanemu urniku. Čeprav naj bi privoščite si sladoled ali kavo na si načrtno rezervirali del dneva za soncu ali pa le sedite na klopci prosti čas, naj ga ne bi natančno in opazujte ljudi, ki se sprehajajo umestili v urnik. Če se druženje mimo. Sprostite se in si napolnite s prijateljico znajde v urniku, to baterije.

PIŠE:

Nedavna raziskava je pokazala, da v prostem času bolj uživamo, če ga ne načrtujemo.

Piše: Nina Kokalj

a začetku maja se v kitajski tradicionalni medicini in astrologiji energija lesa počasi pretvarja v energijo ognja, ki bo vladala vse poletje. Elementu ognja vlada srce, zato nas v mesecu ljubezni tudi starodavne znanosti spodbujajo, da se ukvarjamo s svojim srcem in krepimo njegovo moč. Zdravo srce nas bo ščitilo pred mnogimi boleznimi, hkrati pa nam odprlo možnost, da ljubimo in smo ljubljeni.

SRCE JE SREDIŠČE NAŠEGA SVETA

Anahata oz. srčna čakra je središče multidimenzionalne zavesti in most, ki povezuje naše nižje tri čakre z višjimi tremi. Nemogoče je doseči razsvetljenje, če naše srce ni prebujeno in ne deluje kot posrednik med zemeljskim in božanskim. Čakre morajo delovati usklajeno in uravnoteženo, to pa je mogoče samo ob harmoničnem srcu. Anahata je tudi središče spoznanja, neposrednega božanskega uma, ljubezni, intuicije, ustvarjalnosti in miru. Že dvajset dni po spočetju otroku začne delovati srce, medtem ko se možgani razvijejo šele po treh mesecih. Elektromagnetno polje srca je pettisočkrat močnejše od polja možganov, zato je tudi bolj povezano z vsemi celicami v telesu in s krepitvijo srčne čakre lahko celo celice na robu propada prepričamo, da se obnovijo in ozdravijo. Srce je v neprekinjeni interakciji z njimi in zunanjim svetom, zato lahko z njim menjamo tudi zavest drugih oz. vplivamo nanjo. Superiorna moč srca v primerjavi z možgani vsakodnevno potrjuje, kar so starodavni modreci od nekdaj trdili – da so možgani središče inteligence, modrost pa se skriva v srcu.

MESEC LJUBEZNI

Nasveti

PETEK, 6. 5. 2016

INTELIGENCA JE NEVTRALNA

Za modrega človeka nagonsko velja, da ima poleg modrosti in znanja tudi dobro srce, zato si ga zamišljamo kot nekoga, ki z lahkoto odpušča in se ves čas trudi drugim pokazati resnične vrednote. Za inteligentnega človeka to ne velja nujno – inteligenca je nevtralna. Lahko jo ima dober ali slab človek. Način, kako bo uporabljena, pa je odvisen od ... našega srca. Pameten človek, ki deluje v dobro družbe in ob tem pušča svoj ego ob strani, je že na poti k modrosti. Žal živimo v svetu, ki temelji bolj na inteligenci kot modrosti, zato tudi podpira slabe vrednote, kot so pehanje za denarjem, tekmovanje in zmagovanje namesto sodelovanja, želja po popolnosti, obilica obveznosti, namesto da si vzamemo čas zase ipd. Naša inteligenca izhaja iz leve polovice

nosih. Namesto da bi sodelovali in si želeli dobro, med seboj ves čas tekmujemo. Same igre in odnosi niso več vir užitka, temveč nam je

naše umske sposobnosti in razvila moč intuitivnega spoznanja. Če pa se bomo prepustili negativnim občutkom, bo srce začelo biti v nepravilnem in nepovezanem ritmu, kar nam bo prineslo razdražljivost, nelagodnost, strah in začetek bolezni. Odprto srce omogoča prebujanje tretjega očesa, s tem pa transformacijo možganov in našega celotnega bitja. Srce ne pozna omejitve prostora in časa, zato je sposobno, da nas kadar koli spet poveže z okolico, drugimi živimi bitji in s središčem univerzuma, ki je vir vsega lepega in dobrega ter resničnih spoznanj in modrosti. Odprtje srca pa od nas zahteva pripravljenost, da sprejmemo in preživimo mnogo trpljenja in bolečine (svoje in tuje). Zato so na pot odpiranja srca sposobni stopiti le maloštevilni pogumni posamezniki.

Če bomo znali razviti ljubezen do sebe in najti svojo pravo vrednost, bomo lahko resnično začeli ljubiti tudi druge.

Foto: Profimedia

izhaja iz prvih dveh let našega življenja. možganov, ki je odgovorna za linearni in šablonski način razmišljanja, ta pa nam na poti do prave modrosti bolj škoduje, kot pomaga. To se lahko vidi v neskončnih modernih izumih, ki so nam prinesli več slabega kot dobrega. Če pogledamo samo pametne telefone na zdravstveni, duševni in družabni ravni – kradejo nam kakovosten čas in resnično druženje, pa tudi zdravje oči in drugih organov. Izumiteljev ne zanimata naše zdravje in splošni interes, temveč njihova osebna korist in dobiček. Zaprto srce (oz. srčna energija) se kaže tudi v naših od-

ODPRTO SRCE JE PODLAGA ZA VSE

Naš celotni organizem diha v ritmu srca. Če je naše srce izpolnjeno s pozitivnimi občutki, kot so ljubezen, mir in hvaležnost, je tudi srčni ritem koherenten in uravnovešen. To stanje pa ustvarja harmonijo v celotnem telesu – na fizičnem in psihičnem delu. Počutili se bomo zdrave, sproščene in stabilne, izboljšale se bodo

ZAKAJ JE TAKO TEŽKO URESNIČITI LJUBEZEN?

Sposobnost občutenja oz. sprejemanja in dajanja ljubezni izhaja iz prvih dveh let našega življenja. Vsa naša prihodnja doživetja so povezana s tem, kakšen odnos bližine in povezanosti oz. distanciranosti smo

Foto: Profimedia/ Polke Sigmar

Sposobnost občutenja oz. sprejemanja in dajanja ljubezni

užitek samo še končna zmaga. Enako je s potrošništvom – je zadnji, obupen poskus prazne duše, da se napolni, pa čeprav le za trenutek. Da napolni jamo v prsih, ki jo je pustila praktična inteligenca brez podpore srca.

Nasveti Mojstri kitajske medicine pravijo, da srcu poleg pozitivnih in ljubečih misli prijata tudi rdeča barva in grenak okus.

PAPRIKA ZA SRCE, TAPKANJE ZA LJUBEZEN

Srcu poleg pozitivnih in ljubečih misli prijata tudi rdeča barva in grenak okus, pravijo mojstri kitajske medicine. To pomeni, da bomo njegovo zdravje krepili tudi z rdečo hrano, kot so paprika, paradižnik, radič ipd.

Velikokrat priporočajo tudi kajenski poper, ki pospešuje cirkulacijo in ubija rakave celice. Koristne so tudi maščobne kisline omega 3, ki izboljšujejo zdravje celotnega srčno-žilnega sistema. Najboljše so tiste iz ribjega olja, lahko pa si privoščimo tudi rastlinske – npr. iz oreškov, čijinih in konopljinih semen. Srce je tudi tesno povezano z žlezo timus (na sredini prsnega koša), ki nam zagotavlja občutenje ljubezni. Žal pa ta žleza po dvajsetem letu pospešeno izgublja moč in se zmanjšuje, zato se z leti tudi vedno bolj zapiramo pred temi občutji. Če jo bomo krepili z masažami in spodbujali s pozitivnostjo, bomo ohranjali in plemenitili tudi ljubezen.

Modna zgodovina

Kraljica Elizabeta II. in moda

Le kaj ima opraviti z modo, ko pa zadnjih nekaj deset let nosi popolnoma enako krojene plašče, obleke in klobuke, ima že več kot 60 let enako pričesko in v slabem vremenu na glavi ruto?

Piše: Maja Poljšak, modna oblikovalka in akademska slikarka, za povrh tudi kuha

Foto: Profimedia

ustvarili z mamo. Bolje povedano – je naša mama ustvarila z nami. Če je mama znala pokazati ljubezen, bomo tudi mi kasneje odprti zanjo. Če pa nas je zapostavljala, bomo tudi do svojih partnerjev razvili distanco in nezaupanje. Boječe povezovanje z drugimi pa bo zagotovo vodilo v nezdrave in nezadovoljne odnose, v katerih se partnerju ne bomo upali prepustiti, ves čas nas bo tudi strah, da nas bo zapustil, ali pa se sploh ne bomo spuščali v zveze. Dobra novica je, da vse te vzorce iz mladosti lahko uspešno predelamo in spremenimo v ustrezno delovanje. Če bomo znali razviti ljubezen do sebe in najti svojo pravo vrednost, bomo lahko resnično začeli ljubiti tudi druge.

ritanska kraljica Elizabeta II., ki letos praznuje 90 let, se je rodila 21. aprila leta 1926 v Londonu. Pri enaindvajsetih se je poročila, kraljica je postala po nenadni smrti očeta, kralja Jurija VI., leta 1952, od njenega kronanja 2. junija 1953 pa je minilo že 63 let. Ob njenem kronanju je izšla posebna številka revije Vogue, ki je bila v celoti posvečena temu zgodovinskemu dogodku, in kraljičin portret na dan kronanja v Westminstrski opatiji je posnel nihče drug kot Cecil Beaton, legenda modne fotografije 20. stoletja. Prekrasno kraljičino obleko s široko krinolino, ki jo je nosila na kronanju, je ustvaril britanski oblikovalec Norman Hartnell,

ki je pred tem oblikoval tudi njeno poročno obleko, že od leta 1940 pa je bil uradni krojač njene matere in v bogati karieri znan po plesnih in večernih oblekah za dame iz kraljeve družine.

KRONANJE TUDI MODNI DOGODEK

Čeprav je bilo kronanje mlade kraljice prežeto s tisočletno zgodovino in so ji na glavo posadili krono, ki je bila leta 1661 narejena za kronanje Karla II., je bil to vsekakor modni dogodek desetletja. To je bila prava parada dragocenih uniform, najdragocenejših draguljev, ki so desetletja počivali v sefih in čakali na veliki dogodek, ter sanjsko lepih in razkošnih ženskih oblek, kakršne so nosile kraljičine družice in druge predstavnice nežnega spola. Kronanju je prisostvoval tudi princ Charles, ki je bil takrat star pet let, veliko pozornosti pa je vzbujala kraljičina mlajša sestra, princesa Margareta, ki je leto prej dopolnila 21 let in tako tudi uradno postala polnoletna. Njeno življenje je bilo za bralke ženskih časopisov, ki so redno spremljale družabno kroniko, kakor iz pravlji-

Čeprav je kraljica Elizabeta II. nedavno dopolnila 90 let, je pri izbiri barv zelo pogumna.

Foto: Profimedia

ce. Bila je lepa, bolj moderna in sproščena od svoje sestre. Vsekakor so bila povojna 50. leta tisto obdobje v njunem življenju, ko je bila trenutna moda s širokimi krili v slogu new look kot nalašč za kraljične in nekako sta ji ostali zvesti tudi v naslednjih desetletjih.

DRZNA LE Z BARVAMI

Na začetku 60. let sta se obe oblačili po takratnih modnih zapovedih in bili tudi zato deležni pozornosti modnih in ženskih časopisov. Ko se je s pojavom minikril moda zelo spremenila, pa to ni bilo več v skladu z njunim položajem, saj je bilo za predstavnici kraljeve družine nepredstavljivo, da bi kazali kolena, zato so še posebno kraljičina oblačila postajala vedno bolj zadržana in enolična. Čeprav moramo priznati, da je kraljica pri izbiri barv zelo pogumna, pa so vsa njena oblačila enako krojena in že dolgo niso moderna, predvsem pa jim manjka kakšen domiselnejši in bolj svež detajl, kar je najverjetneje povezano tudi z njeno častitljivo starostjo. Morda pa je tudi posledica tega, da je že dolgo, odkar se je slavni londonski krojač Hardy Amies, ki je desetletja oblikoval in šival kraljičina oblačila, leta 1989 upokojil in leta 2003 umrl, vsa njena novejša garderoba pa le posnema njegove stvaritve.

Skica za rumeno večerno obleko, ki jo je leta 1970 oblikoval Hardy Amies.

PETEK, 6. 5. 2016

Nasveti

SRČNE ZADEVE Piše: Špela Zupan Štampohar,

novinarka, kulturologinja in trmasta mama

“

Romantična ljubezen in druge pravljice

ZMOTE O LJUBEZNI

Foto: Profimedia

ZALJUBLJENOST se lahko razvije v ljubezen, ta pa preživi le v zrelem odnosu, v katerem se partnerja spoštujeta, si zaupata in znata medsebojno komunicirati.

rava” ljubezen ne pomeni, da se partnerja nikoli ne prepirata, kajti tudi prepir je lahko konstruktiven, če se znamo pogovarjati in predvsem slišati drugega. Prepir sporoča nezadovoljstvo enega ali obeh partnerjev, od njiju pa je potem odvisno, kako se bosta spoprijela s tem in ali bosta znala poiskati rešitev.

1. zmota: Če me ljubi, bo zame naredil/a vse. To je nestvarno pričakovanje, kajti vsak izmed nas je oseba zase, ima svoje želje, potrebe in ne nazadnje tudi ambicije. Človek, ki se tega zaveda, ne bo pričakoval od partnerja, da mu bo v vsem ustregel. Seveda pa morata biti oba pripravljena popuščati in se prilagajati. 2. zmota: Saj se bo spremenil/a. Ljudje se ne spreminjajo zaradi drugih, temveč ker/če/ ko to sami želijo. Spremenimo lahko le sebe oziroma svoje razmišljanje in pogled na svet. 3. zmota: Pravo ljubezen začutiš takoj. Seveda pri tem obstajajo redke izjeme, vendar pa je ljubezen rezultat dela (pri sebi in v odnosu). Ljubezen raste in se krepi šele ob vzponih in padcih, za to pa je potreben čas. 4. zmota: Partnerja v zdravi zvezi se samodejno zbližujeta. Ni res, tudi za to je potreben čas. Za uspešen zakon (ali zvezo) je namreč treba garati. 5. zmota: Prava ljubezen premaga vse težave v odnosu. Težav v odnosu ne rešuje ljubezen sama, temveč spoštovanje, zaupanje, predanost in predvsem sposobnost komuniciranja obeh partnerjev.

Nasveti

POLJUBLJAMO SE Z NAMENOM

Raziskovalci so prepričani, da poljub izvira še iz časov kamene dobe, ko so matere izpljunile prežvečeno hrano dojenčkom v usta. V srednjem veku je sicer poljubljanje zaradi kuge in higienskih razlogov prešlo iz mode, nato pa se je kmalu spet vrnilo. Poljubljanje je izraz ljubezni med zaljubljencema, izraz naklonjenosti med materjo in otrokom, izraz spoštovanja med prijateljema ter izraz strasti in poželenja med ljubimcema. Dejstvo pa je tudi, da s poljubljanjem ugotavljamo medsebojno privlačnost. Poljub nam namreč omogoča, da se zelo približamo potencialnemu partnerju in preberemo njegove signale ob pomoči feromonov, ki se med poljubljanjem prenašajo po zraku. Podobno kot pri živalih, ki si tako sporočajo, kdaj je čas za parjenje, tudi zaljubljenca ob poljubljanju »začutita« drug drugega.

Poljub na usta izkazuje ljubezen med partnerjema oziroma zaljubljencema in tudi med materjo in otrokom. Poljub na lice je v navadi predvsem pri pozdravljanju prijateljev in sorodnikov, pa tudi takrat, kadar komu čestitamo ali voščimo ob različnih priložnostih. Poljub na roko dandanes sicer ni več tako pogost, kot je bil včasih. Kadar se zgodi, pa kaže globoko spoštovanje tistega, ki poljublja. Poljub na čelo pomeni hrepe-

SEDEM PRAVIL POLJUBLJANJA

Glede na to, da je poljubljanje eno najintimnejših dejanj in da se z njim fizično približamo človeku, velja pri tem upoštevati nekaj osnovnih pravil bontona. Pred poljubljanjem si umijte zobe ali pa vsaj osvežite dah z ustno vodico, žvečilnim gumijem ali bonboni. Suhe ustnice namažite z vazelinom – občutek bo za oba veliko prijetnejši. Ženske pred poljubljanjem nanesite kakšno plast rdečila za ustnice manj. Med poljubljanjem se ne slinite preveč. Ne izdihujte v usta osebe, ki jo poljubljate. Z jezikom ne raziskujte celotne ustne votline poljubljanega. Poljubljanje je poljubljanje, ne pa otipavanje; razen če si tega želita oba.

Raziskovalci so prepričani, da poljub izvira še iz časov kamene dobe, ko so matere izpljunile prežvečeno hrano dojenčkom v usta.

VRSTE POLJUBOV

Ali ste vedeli, da se polovica človeštva sploh ne poljublja po zahodnjaško oziroma tako kot mi? Eskimi si na primer drgnejo nosove, Papuanci grizljajo trepalnice, nekatera plemena v Afriki pa čustva raje izražajo s plesom, ker jim poljub na usta vzbuja strah, da bi poljubljanemu izsesali dušo. No, pri nas pa poznamo kar nekaj vrst poljubov, ki imajo različen pomen.

nenje, največkrat pa ga uporabljajo matere, kadar poljubljajo otroke. Zaljubljenci s tem pokažejo veliko nežnost ali zaščitniški odnos do partnerja. Poljub na vrat velja za enega najstrastnejših, saj je namenjen vzburjanju partnerja. Francoski poljub ali poljub z jezikom je rezerviran za partnerje in ljubimce v strastnih in romantičnih trenutkih. S tovrstnim poljubom si namreč izkazujemo strast in naklonjenost.

ŽENSKO ZDRAVJE

1. 2.

4. 5. 6. 7.

POLJUBLJANJE JE ZDRAVO

Znižuje krvni tlak in raven holesterola. Poljubljanje oziroma izmenjavanje sline deluje kot »navzkrižna imunoterapija« in tako krepi naš imunski sistem. Znižuje raven stresa.

3. 4.

Spodbudi več kot 30 obraznih mišic, ki so odgovorne za gladko kožo in povečujejo prekrvavljenost kože na obrazu. Poljubljanje skrbi tudi za vitkost, saj spodbuja porabo kalorij.

INTIMNO ZDRAVJE žensk je v času, ko se namesto sebi raje posvečajo vsem drugim obveznostim, vedno bolj ogroženo.

Piše: Nina Kokalj

K Foto: Profimedia

ar je včasih veljalo za tabu, je v zadnjih nekaj letih že povsem normalna tema pogovorov – ena ne more zanositi, druga ima težave s ščitnico, tretja se poti s težkimi simptomi menopavze, četrta pa se spopada s cistami. Da ne govorimo o zmanjšanem spolnem poželenju in vsakodnevni

razdražljivosti. Vse skupaj deluje že kronično, a novodobni holistični ginekologi in drugi strokovnjaki za žensko zdravje nas pomirjajo – za vse to obstaja naravna rešitev, le ženske se morajo začeti zavedati pomembnosti svojega notranjega sveta.

KLJUČEN JE PRAVILEN PRETOK ENERGIJE

Zahodna (konvencionalna) medicina se zdravljenja

Nasveti

PETEK, 6. 5. 2016

nevidni del, ki pošilja takšne signale telesu.

ENDOMETRIOZA – BOLEZEN KARIERISTK

ženskih bolezni loteva s farmacevtiki, kirurgijo in kemoterapijo. Vsi ti postopki niso nenevarni in po večini ne zdravijo vzroka, temveč simptome. To pomeni, da se bodisi bolezen ponovi ali pa zdravljenje pusti nezaželene stranske učinke, ki so v nekaterih primerih trajni. Holistična medicina pa nas pomaga spomniti, da imamo vsi zdravnika v sebi, le zagotoviti mu moramo razmere za delo. Povedano drugače, vsako telo se je sposobno samo obnoviti in pozdraviti, a pri tem procesu ga ne smemo motiti in ponavljati napačnih potez, ki so nas v prvi vrsti pripeljale do bolezni. Po navadi so krivci (in motilci) škodljive navade, misli ali neprimerna uporaba čustev. Ti nas vedno znova spravljajo na stranpoti, ki vodijo v prepad. Od zdravnika pa ne moremo pričakovati, da bo poznal vse naše navade,

misli ali celo odnose in nas znal sprogramirati tako, da začnemo delovati ali misliti drugače. To je naloga vsakega posameznika in njegovega notranjega dialoga. Če se znamo toliko umiriti, da slišimo svoje telo in prepoznamo napačne geste, bomo tudi znali in zmogli telesu pomagati pri samozdravljenju. Bistveno je torej najti blokado in ponovno vzpostaviti pretok energije.

KAKO NAJTI PRAVI VZROK?

Da bi našli vzrok, moramo najprej diagnosticirati težavo in raziskati psihološke vzroke, ki pripeljejo do nje. Po navadi ti sprožijo problem, nezdrav življenjski slog pa ga poslabšuje, dokler se ne pretvori v resno bolezen. Seveda se lahko zgodi tudi obratno – težavo povzroči npr. slaba prehrana, nekatere navade in misli (še posebej odvisnost

Ali sploh želimo spremembe v življenju? Smo pripravljene nanje? Naš notranji glas vedno ve, kaj je za nas najbolje, le poslušati ga moramo!

demo tudi zdrave prehranjevalne navade – izločimo predelane proizvode, kot je margarina, in izberimo čim bolj sveža in naravna živila. Prav tako strokovnjaki priporočajo, da se odpovemo rdečemu mesu in mlečnim proizvodom, v prehrano pa vključimo glavnato zelenjavo (zelje, ohrovt, cvetačo ipd.), ki uravnava raven estrogena, zelenjavo, bogato z vlakninami, žitarice, gobe, tofu in miso. Za žensko hormonsko ravnovesje so pomembni tudi vitamini skupine B, vitamin E, cink, selen in magnezij. Ob vsem tem pomagajo tudi masaže telesa, obloge z ricinusovim oljem, akupunktura ter seveda lepe misli in občutki.

Tisto, kar je skrito v nas, je pomembnejše od tistega, kar izpostavljamo in lahko vsi vidijo.

Foto: Profimedia

Notranji glas je najboljši zdravnik

V naravnih sistemih zdravljenja eni najpogostejših bolezni, ki povzroča bolečine in neplodnost, pravijo bolezen karieristk. Gre za endometriozo, ki je hormonsko odvisna bolezen, pojavlja pa se pri vedno večjem številu mladih žensk. Holistična ginekologija pojasnjuje, da do pojava pride, ko se pri mladi ženski pojavi tekmovanje med njenimi čustvenimi potrebami in funkcioniranjem v zunanjem svetu. Skoraj vedno gre za isti vzorec žensk – prezaposlene mlade ženske z visokim položajem na delovnem mestu, velikimi ambicijami in možnostjo napredka, pri katerih se v nekem trenutku pojavi še želja po otroku. Telo, ki je preutrujeno, se tako brani pred novo, težko nalogo – zagotoviti dovolj varno in hranljivo okolje za zarodek. Gre za način, kako telo komunicira z nami. Holistični zdravniki pravijo, da so jajčniki plemenito tkivo, ki ne dopušča napak. S fizično bolečino ženski sporočajo, da mora pozornost posvetiti tudi sebi. Ko ženska zanosi in doji, so jajčniki na dopustu. Če pa jim stalno pošilja signal, da se v službi trudi za svoj položaj, da ji obveznosti pomenijo več kot njeno lastno zdravje, ki ga izčrpava, si jajčniki ne bodo vzeli dopusta. Nasprotno – izločajo še več estrogena, ki povzroča hormonsko neravnovesje.

in zatiskanje oči pred problemom) pa jo večajo. Naša prva in glavna naloga je, da spoznamo sebe. Če imamo pri tem težave, si pomagajmo s knjigami za samopomoč ali terapevtom. Predvsem moramo napačne vzorce iskati v življenjskih situacijah, ki se nam ponavljajo, in v temah, ki nam povzročajo težave pri pogovoru ali celo že ob misli nanje. Preverimo, katera čustva potiskamo, katerih se bojimo in katera nenadzirano ali pretirano uporabljamo. Pomislimo na to, kar nam ljudje vedno očitajo. Navadno velja, da če nam očita eden, s tem odkriva svojo težavo, če nam isto stvar očita več ljudi, pa problem verjetno res tiči v nas. Za vedno si zapomnimo – tisto, kar je skrito v nas, je pomembnejše od tistega, kar izpostavljamo in lahko vsi vidijo. Fizični izraz bolezni skoraj vedno povzroči naš

SPREMEMBE SO NUJNE

Rešitev je, da se iskreno pogovorimo same s seboj in nato začnemo tudi uresničevati svoje sklepe. Vprašajmo se, katere so naše čustvene potrebe, kaj bi se moralo spremeniti v službi in življenju, da bi nas resnično izpolnilo, ali s kom tekmujemo in zakaj. Ali sploh želimo spremembe v življenju? Smo pripravljene nanje? Naš notranji glas vedno ve, kaj je za nas najbolje, le poslušati ga moramo! Naslednji korak je, da uve-

MENOPAVZA KOT STANJE NOTRANJEGA MIRU

Tudi menopavza je postala strah in trepet žensk, saj se veliko govori o neprijetnih simptomih, ki jo spremljajo, hkrati pa je z izgubo plodnosti povezan še grozeč občutek staranja. V resnici so že mojstri taoizma vedeli, da je menopavza za žensko druga pomlad, ko se loči od navezanosti na zemeljske cikluse v obliki menstruacije in zaživi popolnoma svobodno. Ženska bi morala z izgubo menstruacije vstopiti v obdobje zrelosti, intuitivnega znanja in plemenitosti, ki jih lahko širi dalje, v sebi pa vzpostaviti čustveno uravnovešenost in stanje miru. A tiste ženske, ki jim do tega obdobja še ni uspelo nabrati dovolj moči in niso razrešile vseh psiholoških strahov, bodo nerešene težave iz preteklosti spremljale še naprej. Skupaj s telesno spremembo bodo naši strahovi še večji, krivdo pa bomo valile na menopavzo. Žal tak pogled podpira tudi konvencionalna medicina, ki je menopavzo označila za bolezen pomanjkanja

Nasveti

hormonov, in ne za naravni proces. Vedeti pa moramo, da če bomo živele naravno življenje z dobrim uravnavanjem stresa, nam bo telo izločalo ravno toliko hormonov, kot jih potrebujemo, in proces staranja bo prijetnejši, milejši in predvsem počasnejši. V keltski kulturi so, recimo, mlada dekleta veljala za cvet, mame so primerjali s plodom, starejše ženske pa so bile seme, v katerem so združeni znanje in možnosti vseh drugih oblik. Ženske v menopavzi so bile cenjene kot neizčrpen vir resnice in modrosti, ki bogati družino in skupnost. Tako bi morale nase gledati tudi današnje ženske: namesto da pričakujejo upad hormonov, bolezen in postaran videz, bi morale verjeti v svojo sposobnost, da lahko vse življenje ostanejo močne, vitalne in privlačne.

zdravo in kakovostno življenje. Recept za zdravo menopavzo je torej napolniti baterije z močjo misli in čustev, s sposobnostjo odpreti srce ljubezni in pozornosti, s kakovostnim spancem, z dobro organizacijo in zdravo prehrano. Izogibati se je treba predvsem sladkorju, kofeinu in hitri prehrani, na jedilnik pa dodati še več beljakovin in kakovostnih hladno stiskanih olj, ki so pomembna za tvorbo hormonov in absorbcijo vitaminov A, D, E in K. Seveda so dobrodošli tudi vsi drugi vitamini in minerali v obliki raznovrstne prehrane. Predvsem pa ne pozabimo na telesno dejavnost! Lepo je srečati kakšno starejšo gospo, ki kar sije od energije, skoznjo pa veje val modrosti. Če jih ne poznamo, se pa vsaj zavedajmo, da se takšna dama skriva v vsaki od nas, le čaka, da se rodi z iniciacijo menopavze.

Navadno velja, da če nam očita eden, s tem odkriva svojo težavo, če nam isto stvar očita več ljudi, pa problem verjetno res tiči v nas.

RECEPT ZA ZDRAVO MENOPAVZO

Res je, da z menopavzo začnejo jajčniki proizvajati manj estrogena in progesterona, vendar ju lahko dodajamo v obliki bioidentičnih hormonov. Androgene hormone (npr. DHEA in testosteron), ki so povezani s spolno željo in splošnim zdravstvenim stanjem, pa poleg jajčnikov proizvajajo tudi druge žleze in organi (npr. nadledvične žleze, možgani, hipofiza, žleze lojnice, mastno tkivo, koža, mišice idr.). To pomeni, da lahko z zdravim življenjskim slogom tudi v menopavzi živimo popolnoma normalno,

ZDRAVJE JE PLOD HARMONIJE

Da bi se lahko naučile poslušati svoje telo, moramo biti pripravljene na proces, ki zahteva malce truda, potrpežljivosti, predvsem pa ljubezni do sebe, ki nam je na žalost najpogosteje primanjkuje. Naše telo prežema duhovna energija, vodi pa ga notranja modrost. Zaupanje v te sile je zelo pomembno za naše zdravje. Ko bomo spremenile svojo zavest, bomo obnovile tudi celice, ki nam bodo prinesle trdno zdravje in ravnovesje.

Fizični izraz

Kaj mam sporoča telo

Težave z menstruacijo = nočemo videti svoje temne strani. Težave z maternico = ne pustimo svoji ustvarjalnosti, da se izpolni. Težave z jajčniki = odvisne smo od odobravanja drugih. Težave z dojkami = neuravnovešeni odnosi, težave z intimo Težave z mehurjem = sovraštvo do življenja Težave s ščitnico = neizgovorjene besede

Zmote o ...

Kako ukrotiti stres ZADNJE ČASE se zdi, da je stres zajel tako rekoč ves svet, ne glede na to, na katerem področju se kdo spopada z njim. Piše: Nina Kokalj

zvezi s to priljubljeno temo za pogovor pa kroži tudi veliko zmot, ki nam preprečujejo, da bi stres uspešno obvladovali. Odkrivanje zmot nam bo pomagalo razumeti, kje delamo napake in kako se jim lahko izognemo.

STRES POVZROČAJO ZUNANJE OKOLIŠČINE

res povsod prepoznali priložnosti za stres. Strokovnjaki priporočajo, da si raje postavimo prednostne naloge in dober načrt. Če se bomo težav lotili sproti in ko so še majhne, jih bomo lažje rešili, kot če bomo pustili, da prerastejo svoje okvirje.

resno opozorilo telesa, da nam nadzor nad lastnim življenjem uhaja iz rok.

ČE NI SIMPTOMOV, NI STRESA

Vemo, da imamo stresno življenje, a nam posledice pomagajo prikriti tablete ali katera druga hitra rešitev. Mislimo, da imamo s tem težavo pod nadzorom, ampak ... Žleze bomo kljub temu izčrpavali, le kasneje se bomo začeli tega zavedati. Takrat pa bo morda že prepozno za ukrepanje.

Pomembno je, da stresni dejavnik vidimo kot spodbudo, ne kot težavo.

Na prvi pogled je to res, a če smo natančni, stres povzročajo naše misli, ki se sprožijo kot odziv na zunanjo okoliščino. V stres nas dejansko spravijo podzavestna stališča in vrednote, ki jih imamo o svetu.

SAMO TEŽJE SIMPTOME JE TREBA ZDRAVITI

Prvi simptomi stresa so po navadi bolečine v želodcu, težave s prebavo in glavoboli. Morda se nam to še ne zdi dovolj za alarm, a gre za

NAJBOLJ PRILJUBLJENO JE TUDI NAJBOLJŠE

Nikakor ne. Vsak posameznik je drugačen, zato bo med tehnikami sproščanja za nekoga uspešnejša meditacija, za drugega pa mogoče tek.

STRES JE VEDNO SLAB

Čeprav se zdi, da nas nična stopnja stresa dela srečne, v resnici ni tako. Malce stresa je koristno za telo in stimulacijo »stresnih« žlez, za duševnost pa pomeni začimbo življenja, ki nas dela žive in srečne. Pomembno je le, da stresni dejavnik vidimo kot spodbudo, ne kot težavo.

STRES JE ENAK ZA VSE

S sodelavcem imamo enake naloge, a eden je v stresu, drugi ne. Zakaj? Kot smo rekli, bistvo nadzora stresa se skriva v naših odzivih, ti pa so pri vsakem posamezniku različni, zato je tudi dojemanje stresnih položajev za vsakega drugačno.

STRES JE POVSOD, NI SE MU MOGOČE IZOGNITI

Če gledamo na življenje kaotično in s strahom, bomo

Foto: Profimedia

Nasveti

PETEK, 6. 5. 2016

ogosto tiči vzrok za nezadovoljstvo v odnosu z nadrejenimi. Ker ne dobite pravih spodbud in pohval za opravljeno delo, le stežka opravljate svoje naloge. Prevzemajo jih novi pogodbeni delavci in imajo vse več odgovornosti, ki jih vam odvzemajo. Nadrejeni vas stalno kritizira in vam očita, da ni napredka. Na vsakem koraku išče vaše napake. Morda vam celo bolj ali manj očitno namiguje, da si poiščite novo službo. Omejuje vam pravico do pogovora z drugimi zaposlenimi in vas kliče na zagovor za vsako vaše dejanje. Z odvzemanjem privilegijev, kot je dopust, vas poleg drugega šikaniranja želi pripraviti do tega, da boste imeli vsega dovolj in boste sami odšli. Vi pa si želite le dobro delati. V okolju, ki bi cenilo vaše talente in vam omogočilo, da pokažete najboljše, kar znate in kar ste. Vam je znano?

VZEMITE STVARI V SVOJE ROKE

Lahko se usedemo v kot in se smilimo sami sebi, lahko pa vzamemo življenje v svoje roke in nekaj spremenimo. Ker službe ne padajo z neba, menjava službe ni najlažja rešitev, prej zelo težka, zato najprej pridejo na vrsto drugi koraki, ki jih je vredno poskusiti. Dr. Shane Lopez je v nedavni raziskavi preučeval ljudi, ki imajo res radi svojo službo, da bi ugotovil, od kod črpajo energijo in delovni elan za uspešno spoprijemanje z vsakodnevnimi delovnimi izzivi. Ugotovil je, da je 13 odstotkom srečnežev, toliko je namreč tistih, ki pri delu zares uživajo, skupno to, da so si sami izboljšali delovne razmere. Niso se zaposlili v sanjski službi, temveč so si jo sami oblikovali iz navadne, povprečne službe. Samoiniciativno preoblikovanje službe pomeni proces, ko sami pri sebi na novo opredelimo in poskušamo spremeniti svoje delovne naloge in odnose na delovnem mestu, in sicer tako,

Nezadovoljni v službi?

na delovnem mestu, nam ostane še ena možnost: da z drugega vidika pogledamo na svoj položaj v službi, spremenimo misli o delovnih nalogah in odnosih ter jih nekako osmislimo. Na svoje delo lahko pogledamo s širšega vidika, če razmišljamo o službi kot celoti, in ne o delnih nalogah, ki jih opravljamo. Tako lažje uvidimo končne sadove svojega dela, kar nas motivira in daje delu smisel. Lahko tudi zožimo pozornost na tiste plati dela, ki so nam blizu in jih radi opravljamo, in se miselno zaposlimo z njimi. Podobno lahko storimo z odnosi – več časa posvetimo tistim sodelavcem, ob katerih se počutimo dobro. Delovne naloge lahko razdelimo na dva dela: najprej opravimo »nujno zlo«, ki ga je treba opraviti, nato pa se, kakor za nagrado, lahko posvetimo delu, ki nam prinaša zadovoljstvo.

Preoblikujte svoje delo

Če ste v službi nezadovoljni, preživite vsaj tretjino časa v okolju, v katerem ne morete pokazati svojih pravih sposobnosti in najboljših lastnosti. da bodo za nas osebno pomembni in smiselni. Kadar je delo, ki ga opravljamo, za nas smiselno, smo zadovoljni, motivirani in učinkoviti. Kako se lotiti preoblikovanja službe?

1. Preoblikujte svoje delovne naloge

V večini služb opravljamo naloge, ki jih lahko vsaj nekoliko spremenimo, da bi se nam zdele bolj smiselne. Kot takšne jih običajno zaznavamo takrat, kadar zahtevajo več naših spretnosti in veščin ter kadar jih lahko ume-

stimo v neko zaključeno celoto. Ali pa, kadar vidimo, da z njimi pomembno vplivamo na druge. Tako lahko v svoje delo sami vnesemo nove naloge, pri katerih bi se pokazala naša dodatna znanja in spretnosti. Nalogam, ki so že del naše službe in se nam osebno zdijo pomembne, lahko namerno posvetimo več časa, energije in pozornosti, obrobnim nalogam pa manj. Tako bo naše delo za nas bolj smiselno.

2. Preoblikujte odnose

Čeprav na delovnem mestu težko vplivamo na vse odnose, lahko poskusimo izboljšati vsaj nekatere. Pozitivni odnosi na delovnem mestu med drugim prispevajo k predanosti delu, pozitivnim stališčem do dela, dobremu zdravju in celo hitrejši ozdravitvi po

Kadar je delo, ki ga opravljamo, za nas smiselno, smo zadovoljni, motivirani in učinkoviti.

Pozitivni odnosi na delovnem mestu med drugim prispevajo k predanosti delu, pozitivnim stališčem do dela, dobremu zdravju in celo hitrejši ozdravitvi po bolezni.

Foto: Profimedia

Piše: Polona Gradišek

bolezni. Deloma lahko izbiramo, s kom se bomo povezovali bolj in s kom manj. Tako nam smisel pri delu lahko pomaga najti povezovanje s tistimi sodelavci, ki nam omogočajo doživljanje občutkov ponosa, dostojanstva in lastne vrednosti. Lahko spremenimo tudi naravo odnosa, tako da smo pozorni na druge, pomembnejše vidike kot sicer – npr. nadrejeni se posveti razvoju in napredku zaposlenih, ne le nadzoru in ocenjevanju. Vedno pa lahko tudi komu ponudimo pomoč ali podporo pri opravljanju njegovih delovnih nalog. S tem poglobimo odnose s sodelavci, drug drugega lahko spodbujamo in smo si v oporo, naše delo pa s tem dobi dodano vrednost.

3. Poglejte na službo z drugeGA VIDIKA

Če ne moremo preoblikovati delovnih nalog ali odnosov

odstotkom srečnežev, ki pri delu zares uživajo, je skupno to, da so si sami izboljšali delovne razmere, je pokazala raziskava. S temi tremi koraki lahko za začetek poskusite poiskati več smisla pri delu, da se boste laže spoprijemali z vsakodnevnimi delovnimi izzivi. Pri tem poslušajte sebe in v delo vnesite čim več tega, v čemer ste dobri: svoje sposobnosti, spretnosti, veščine in seveda pozitivne lastnosti. Če ste se znašli v položaju, opisanem v uvodu, poskusite usmeriti pozornost v tiste vidike dela, ki vas izpolnjujejo, in se obkrožite s sodelavci, ki vas cenijo in spoštujejo.

Nasveti

Nežni voluharji

KOZAREC ZDRAVJA

EMPATIJA Dolgo je veljalo, da le ljudje, velike opice in sloni tolažijo svoje vrstnike, ki doživljajo stres.

Domače rastlinsko mleko

voluharji, ki so medtem ostali v kletki, svojemu partnerju ob vrnitvi čistili dlako. Izkazalo se je, da so se glodavci bolj posvetili partnerju, če je bil ta v poskusu izpostavljen stresu, kar kaže na nekakšno izkazovanje tolažbe. Hormoni, ki so se pri tem sproščali, so bili podobni tistim, ki se pri človeku sproščajo ob doživljanju empatije. Raziskava je zanimiva že sama po sebi. Ker pa velja empatija za eno kompleksnejših čustev, saj zahteva miselno zavedanje o počutju drugega, je še posebej presenetljivo, da jo občutijo tudi sesalci z manjšimi možgani. Raziskava je pomembna tudi zato, ker bodo s podobnimi študijami raziskovalci bliže poznavanju bioloških dejavnikov nekaterih duševnih motenj pri ljudeh, ki so povezane s pomanjkanjem empatije. (pg)

Piše: Stane Mažgon

S Foto: Profimedia

edavna raziskava Jamesa Burketta, Larryja Younga in sodelavcev z univerze Emory v Atlanti pa je pokazala, da je takšno vedenje običajno tudi pri prerijskih voluharjih. Prerijski voluharji (Microtus ochrogaster) sicer niso običajni glodavci. V nasprotju z večino živali so ta bitjeca popolnoma monogamna, vzrok za njihovo zvestobo pa leži v zgornjih možganskih centrih. Ti sproščajo hormonske receptorje, ki jim ob monogamiji dajejo občutek ugodja. Prerijski voluharji veljajo tudi za izjemno socialna bitja. V omenjeni raziskavi so raziskovalci voluharje izpostavili stresu (hrupu in blagim električnim impulzom) ter jih nato vrnili v kletko k njihovim partnerjem. Opazovali so, kako dolgo so

ojino, riževo, ovseno in mandljevo mleko brez težav izdelamo doma, preprosto, z veliko veselja in užitka, tako da nam ni treba posegati po industrijskih izdelkih. »Mleko« sicer ni najustreznejša beseda za pijače, opisane v nadaljevanju, saj gre za napitke rastlinskega izvora. Z njo si pomagamo,

DOBER OKUS, osvežitev in veliko različic, vse to nam ponujajo napitki, s katerimi lahko nadomestimo mleko živalskega izvora.

ker so podobne mleku po načinu uporabe in barvi, razlikujejo pa se po načinu izdelave in prehranski vrednosti. Živalsko mleko je zelo celovito in vsestransko živilo. Njegove dobre in manj dobre strani so že temeljito raziskane. Je odličen vir beljakovin in kalcija, ki je nepogrešljiv za celo vrsto procesov v telesu, obenem je mleko nujno v prehrani otrok zaradi vitaminov in koristnih snovi. Kljub temu pa imajo številni ljudje težave po uživanju živalskega mleka, od alergij na mlečne beljakovine do prebavnih motenj zaradi slabe sposobnosti presnavljanja laktoze.

Nasveti

PETEK, 6. 5. 2016

mleko 1 –Sojino napitek in

pridobiti še ustrezne certifikate o biološki pridelavi sestavin. Poleg tega industrijski napitki lahko vsebujejo različne dodatke, od olj in sladil do arom in ojačevalcev okusa.

Foto: Profimedia

Z IZKUŠNJAMI DO VSAKDANJE NAVADE

BREZ DODATKOV IN VEDNO SVEŽI

Z rastlinskimi napitki prav tako lahko zaužijemo veliko mineralnih snovi, aminokislin in vitaminov, predvsem pa ne vsebujejo maščob, ne povzročajo holesterola in so primerni tudi v dietni prehrani. Danes jih je mogoče dobiti že v večini živilskih trgovin. Pijejo jih vegetarijanci in vsi, ki imajo zaradi živalskega mleka zdravstvene težave. Cenovna primerjava pokaže, da rastlinski napitki niso tako poceni kot navadno mleko. Lahko so tudi do dvakrat dražji, saj jih izdelujejo v manjših količinah, izdelovalci pa so morali

Z nekaj prizadevnosti si lahko rastlinsko mleko iz soje, riža ali mandljev pripravimo kar doma. Postopek je preprost, izdelek pa bo marsikoga navdušil, saj je okusen, uporaben in osvežilen. Napitke lahko naredimo hitro in preprosto, če si pomagamo z električnimi napravami, multipraktiki in paličnimi mešalniki, ki zrna in jedrca zmeljejo v kašo. Domači izdelki so brez dodatkov in konzervansov. Če bodo odpravili katero od zdravstvenih težav, bodo še toliko dragocenejši. Opisani recepti so le izhodišče za nabiranje lastnih izkušenj pri pripravi napitkov. Različic je neskončno. Napitki so lahko redkejši ali gostejši, slajši ali s sadnimi okusi, čokoladni ali kremasti. Vsekakor pa z nekaj malega priprav in dela nadomestimo celo vrsto izdelkov, ki bi jih sicer kupovali. Preprosto lahko z njimi poskrbimo za zdrave dodatke v prehrani.

V trgovinah in na tržnicah je mogoče kupiti sojo iz ekološke pridelave. Ta stročnica sama po sebi nima prijetnega okusa, podobno kot druge rastline iz njene družine, na primer fižol ali grah, vendar je bogata s hranljivimi snovmi in zelo primerna za predelavo v sojino mleko, sir in druge izdelke. Izdelava sojinega mleka je preprosta, zelo ga cenijo predvsem vegetarijanci. Tak napitek so na Kitajskem pripravljali že nekaj stoletij pred našim štetjem. Sestavine: 100 g sojinih zrn, 1 l vode, ščepec soli, med ali druga sladila Priprava: Sojina zrna operemo na cedilu in jih namočimo v vodo za deset do dvanajst ur. Medtem večkrat zamenjamo vodo in speremo zrna. Ko se soja zmehča, jo odcedimo, stresemo v električni mešalnik, dodamo štiri decilitre vode in naredimo tekočo kašasto zmes. Iz mešalnika jo prelijemo v posodo ter dodamo še preostalo vodo, nato jo postavimo na štedilnik in med mešanjem segrevamo, da zavre. Kmalu se na površini pojavi pena. Odstranimo jo s penovko ali z žlico, lahko pa nekajkrat prekinemo segrevanje, da se pena razpusti, premešamo in spet segrejemo. Tekočina naj skupaj vre od tri do pet minut.

Nekoliko ohlajeno vsebino precedimo skozi krpo, ki jo položimo v sito. Tako dobimo tekočino, ki je zelo podobna kravjemu mleku, le nekoliko bolj rumenkaste barve. Ko dobro iztisnemo vso tekočino iz kaše v krpi, dobimo približno osem decilitrov sojinega mleka. Okus mu izboljšamo z žlico sladkorja, medu, z javorovim sirupom ali vaniljevim sladkorjem in ga ohladimo. Če želimo, da je bolj podobno kravjemu mleku, mu dodamo ščepec soli. V hladilniku ga lahko hranimo približno tri dni. Uporabljamo ga tudi za pripravo sadnih frapejev, sladic in peciva, pa tudi slanih jedi, na primer omak, bešamela in kremnih juh.

Nasvet

Gosti del soje, ki ostane na krpi, se imenuje okara. V njej so še vedno koristne snovi, vlaknine in minerali, zato je ne zavržemo, pač pa jo uporabimo v drugih jedeh. Dodamo jo v zelenjavne juhe, polpete, z njo nadomestimo skuto ali del moke v pecivu in drugih receptih.

Maslo s sojinim mlekom Sestavine: 100 ml sojinega mleka, 200 ml oljčnega olja, nekaj kapljic limonovega soka, ščepec soli

Foto: Dreamstime

Z rastlinskimi napitki prav tako lahko zaužijemo veliko mineralnih snovi, aminokislin in vitaminov.

Danes je soja »nesrečna« rastlina, saj je zelo zgodaj postala tarča genskega inženiringa. Zaradi široke uporabnosti in koristnih sestavin so jo v razvitih državah začeli uporabljati na razne načine, od živilske do farmacevtske industrije, od živalske krme do izdelave bioplina. Pridelovalci so želeli čim večji pridelek, zato je bila ena prvih gensko spremenjenih rastlin, ne da bi se zavedali stranskih učinkov na zdravje in okolje.

Foto: Profimedia

osnova za jedi

Priprava: V olje prilijemo sojino mleko, limonov sok in dodamo sol. Vsebino zmešamo s paličnim mešalnikom. V nekaj trenutkih se olje zgosti v maslo, damo ga v hladilnik, da se strdi. Uporabljamo ga kot nadomestilo za maslo živalskega izvora pri pripravi testa, peciva in drugih jedi. Z dodatkom svežih zelišč ga spremenimo v odličen namaz.

Nasveti

Foto: Profimedia

2 Mandljevo mleko – osvežilna pijača za vse letne čase Mandljevo mleko je starodavna pijača s sredozemskega juga, kjer so od nekdaj rasli mandlji. Pripravljali so ga v sicilijanskih samostanih, od koder izvirajo prvi recepti, pa tudi v Španiji in na Portugalskem.

Mandljevo mleko naredimo s hladnim stiskanjem mletih jedrc. Pijača je osvežilna in jo pijemo ohlajeno, primerna je tudi za pripravo različnih jedi. Lahko jo dodamo kavi ali uporabimo za izdelavo sladic. Mandljevo mleko izboljšamo tako, da ga nekoliko sladkamo z medom, mletimi dateljni ali žlico sladkorja. Sestavine: 100 g mandljev, 1 l hladne vode, 4 datlji ali žlica medu za sladilo Priprava: Mandlje namakamo v vodi vsaj osem ur, najbolje čez noč, nato z njih brez težav odstranimo rjavo kožico in uporabimo le bela jedrca. Stresemo jih v električni mešalnik, prilijemo 2 dl vode in mešalnik vključimo nekajkrat po eno minuto, prekinemo in spet vključimo. Zmeljemo jih v gosto kašo oziroma kremasto zmes. Če želimo slajši okus mandljevega mleka, lahko v mešalnik dodamo žlico medu ali nekaj datljev. Na posodo postavimo cedilo, ki ga prekrijemo z gosto bombažno krpo. Precedimo vsebino in skozi krpo, ki jo stisnemo v culico, ožmemo vso tekočino. Mandljevo mleko damo v hladilnik in pijemo hladno. Hranimo ga lahko tri dni. Mandljevo mleko je primerno hladno ali toplo, za zajtrk in malico, je kalorično in polno zdravih sestavin. Zelo je všeč tudi otrokom, dodamo mu lahko kakav in čokolado v prahu. Tudi kaša, ki ostane v krpi, je uporabna za pripravo peciva, na primer keksov ali kolačev. Z mandljevim mlekom lahko poleti nadomestimo industrijske osvežilne pijače, polne sladkorja, barvil in konzervansov.

mleko – brez maščob in holesterola 4 Riževo Tako kot drugi napitki je tudi riževo mleko zelo preprosto za pripravo, obenem

pa uporabno in okusno ter precej cenejše od industrijskega. V primerjavi z živalskim mlekom ima prednosti in pomanjkljivosti. Je zelo okusno in ne vsebuje laktoze, je lahko prebavljivo in ne povzroča alergij, ne vsebuje maščob in holesterola. Ker vsebuje preproste sladkorje, ni primerno za diabetike in pri shujševalnih kurah. A v primerjavi z živalskim mlekom ne vsebuje kalcija in vitaminov E in D, ki so pomembni za delovanje organizma. Zato ne moremo govoriti o zamenjavi, pač pa le o izbiri vsakega posameznika glede na okus in potrebe. Sestavine: 100 g belega riža, 1 l vode, ščepec soli, cimet ali vaniljev sladkor

Tako kot drugi napitki je tudi riževo mleko zelo preprosto za pripravo, obenem pa uporabno in okusno ter precej cenejše od industrijskega. V primerjavi z živalskim mlekom ima prednosti in pomanjkljivosti. Je zelo okusno in ne vsebuje laktoze, je lahko prebavljivo in ne povzroča alergij, ne vsebuje maščob in holesterola. Ker vsebuje preproste sladkorje, ni primerno za diabetike in pri shujševalnih kurah. A v primerjavi z živalskim mlekom ne vsebuje kalcija in vitaminov E in D, ki so pomembni za delovanje organizma. Zato ne moremo govoriti o zamenjavi, pač pa le o izbiri vsakega posameznika glede na okus in potrebe. Sestavine: 100 g belega riža, 1 l vode, ščepec soli, cimet ali vaniljev sladkor Priprava: Vodo zavremo in vanjo stresemo riž, ki naj v pokriti posodi na zelo blagem ognju rahlo vre približno 45 minut, občasno ga na hitro premešamo. Riž se mora povsem razkuhati in razpustiti. Nato vsebino nekoliko ohladimo in prelijemo v steklen vrč. S paličnim mešalnikom nekaj minut obdelujemo kuhani riž, da dobimo kremasto tekočino, ki jo nato precedimo skozi gosto cedilo ali prtiček. Tako pripravljeno riževo mleko še osladimo z dodatki, na primer z vaniljevim sladkorjem, s cimetom ali z medom. Napitek lahko hranimo v hladilniku dva ali tri dni.

Agar

V specializiranih trgovinah je namesto običajne želatine, ki je živalskega izvora, mogoče kupiti izdelek za zgoščevanje, ki je narejen iz rastlinske snovi, natančneje, iz morskih alg, in se uporablja kot zgoščevalec v vegetarijanski kuhinji. Za liter mleka zadostujejo trije grami agarja.

Nasvet

Foto: Profimedia

Priprava: Vodo zavremo in vanjo stresemo riž, ki naj v pokriti posodi na zelo blagem ognju rahlo vre približno 45 minut, občasno ga na hitro premešamo. Riž se mora povsem razkuhati in razpustiti. Nato vsebino nekoliko ohladimo in prelijemo v steklen vrč. S paličnim mešalnikom nekaj minut obdelujemo kuhani riž, da dobimo kremasto tekočino, ki jo nato precedimo skozi gosto cedilo ali prtiček. Tako pripravljeno riževo mleko še osladimo z dodatki, na primer z vaniljevim sladkorjem, s cimetom ali z medom. Napitek lahko hranimo v hladilniku dva ali tri dni.

Ovseno mleko – hitro

3 pripravljeno in zelo uporabno

Foto: Profimedia

Krpa, ki jo uporabljamo za precejanje napitkov, naj bo gosto tkana in bombažna. Če je oprana z drugim perilom, lahko pusti vonj po pralnem prašku, zato jo operemo posebej. Prekuhamo jo v vreli vodi, ki ji dodamo žlico sode bikarbone, nato vodo odlijemo, krpo splaknemo in ožmemo ter vnovič prekuhamo v vreli vodi. Ko jo osušimo, jo lahko uporabimo za precejanje.

Nasveti

PETEK, 6. 5. 2016

KASTROLA ROKENROLA

Za pest riža ti štirileten azijski pamž na dan sestavi sto devetnajst pametnih in še petinštirideset malo bolj butastih telefonov.

PIše: Matevž Šalehar Hamo, samotni jezdec metafore in brat od unga na radiu

itajci so sposobni, majhni, pridni, ustrojeni, homogeni, bivajo lahko na kvadratnem metru ali manj, preračunljivi, gospodarni, zvesti, izobraženi, duhovno zreli, simpatični, prijazni in predvsem zelo, zelo delavni. Z mulci in odraslimi vred jih je svet naštel kar debelo milijardo in trepetamo, ker jih žene popolnoma druga logika kot nas. Razkrivam, zakaj je to zelo povezano z njihovim jedilnikom. Če se za hip vrnem nazaj, ko je bila milijarda še malo bolj suhljata in je štela nekaj sto milijonov, ko še niso sestavljali pametnih igračk za Američane in Evropejce. Takrat se je vsa kitajska delovna armada zbujala ob kikiriku petelinov. Odhajali so na tlako in, ja, nedvomno je bil takrat petelin najbolj osovražena žival v Aziji. To me sicer niti malo ne preseneča. Tudi sam nisem privrženec ne analognih ne digitalnih budilk, a Azijci so razmišljali še malo širše. Petelin začne kikirikati šele ob ustrezni starosti in pred tem ga kličemo piščanec. Ker tudi Azij-

ci poznajo razliko med sladkim spanjem in kislim prebujanjem, sploh pa takrat, kadar je treba na tlako, so prej ali slej prišli do konstruktivnega sklepa. Po širni Kitajski so začeli izvajati genocid nad kikirikajočo pernato golaznijo. To je zaukazal cesar Ring Ring Spau Bi Še Mau in hkrati razpisal nagrado za najizvirnejši recept za budilko. Kot vemo, je ena od tipičnih kitajskih lastnosti, da nič ne sme v nič. Tako je, če verjamete, piščanec v Aziji nemudoma prišel na jedilnik in prav zato imajo Kitajci nekoliko bolj priprte oči. Zaradi spremembe jedilnika so lahko dremali bistveno dlje kot preostali del svetovnega življa. In to še ni vse, lahkotnost novega jedilnika je poskrbela še za večjo učinkovitost pri delu, kar je pravzaprav sprožilo pohod na svetovni kapitalizem. Tako je postal piščanec sladka zmaga za Kitajce in kisel poraz za preostali del sveta. In kot bi želeli biti nekoliko sarkastični, je na cesarjevem natečaju zmagal recept s pomenljivim imenom: sladko-kisli piščanec.

z budilko. Mi smo predstavniki noblese, zato bomo uporabili budilkin prsni file, Kitajci bi se sicer znašli tudi s filejem kakšnega potepuškega cucka, ki jih je nalajal pred svitom, vendar to je že druga zgodba. File razkosajte na malo večje kocke, še prej pa pristavite vok, vanj nalijte nekaj centimetrov olja, ki naj prenaša visoke temperature. Rumenci bi uporabili sezamovo ali kokosovo olje. Obe vrsti dobro mažeta pri visokih temperaturah in se pri tem bolj malo žgeta. V skledici razžvrkljajte rumenjake, vodo, sol, poper in škrob. Ta je lahko iz riževe moke, lahko pa je čisto navaden, koruzni, pšenični itn. Budilčne kose pomočite v jajčno me-

Svet jih je naštel kar debelo milijardo in trepetamo, ker jih žene popolnoma druga logika kot nas.

Start!

Zanimiva kombinacija okusa, ki prepriča še tako neprespano bitje. Pozor, za zadevo potrebujete vok in dvajset minut časa, če seveda odštejete čas papcanja. Kitajsko učinkovito. Najprej se poigrajmo

šanico, potem pa jih posamično tunkajte v razgreto olje, da se zlato rumeno in hrustljavo zapečejo. Hrustljavo pišče za hip odstavite in odlijte večino olja iz voka. Na še vedno podmazanem voku pa spet na visokih obratih popecite čebulo, rdečo in rumeno papriko

Foto: Profimedia/montaža

Sladko-kisla budilka

Recept Za štiri neprespane Pišče: dva para piščančjih prsi brez kosti dva rumenjaka dve žlici škroba sol poper tri decilitri olja Omakca: srednje velika čebula manjša rdeča paprika, zrezana na trakce manjša rumena paprika,

zrezana na trakce slabega pol kilograma ananasa iz pločevinke ves ananasov sok žlica škroba dve žlici čisto pravega kečapa dve žlici temne sojine omake žlica vinskega ali riževega kisa peteršilj/limonska trava/ koriander

in po nekaj minutah praženja dodajte še ananas, ki ste ga odtujili iz pločevinke, sok pa prihranili. Med cvrčanjem sadne zelenjave si zmešajte škrob, ananasov sok, čisto pravi kečap, sojino omako, vinski kis in vodo. Omakco prelijte čez zelenjavo in brbotajte, da se zadeva zgosti. Spet je na vrsti pišče. Hrustljave kocke stresite v omako in še kakšne tri minute brbotajte, da se ponovno ogrejejo, morebiti dokuhajo, predvsem pa dodajo končni okus omaki. Servirajte z rižem, ne s tenstanim krompirjem, in zakikirikajte. »Zmaga!«

bo verjetnost, da omaka ostane brez hrustljavega piščanca, toliko večja. Ocvrto pišče je že brez omake odlično, zatorej ga neprespan in sestradan kuhar kaj hitro posmuka, še preden pristane v omaki. – Kitajci bi povrhu gotove papice potresli sveže koriandrove lističe ali limonsko travo. Super dekoracija z dodatnim okusom, ki tava med sladkobno kislino. Pri nas oboje redko dobite, nima pa prevelike zveze s koriandrom v zrnu ali travo z vaše trate. Torej Slovenci bomo jed poslovenili in po vzhodnjaški specialiteti zavoljo naše suverenosti potresli peteršilj, zraven pa pokadili zvitek marihuane, medicinske, vsekakor! – Zraven si lahko spackate pražen riž z jajci in mogoče ingverjem. To bi šlo? Kako, pa kdaj drugič. Grem spat. – Za domovino, z rokenrolom naprej!

Še tri poševnooke, za na kon'c

– Od trenutka, ko ste piščanca vzeli iz vročega olja, do trenutka, ko ga stresete nazaj v omako, glasno kikirikajte. To počnite v kitajski pentatoniki, saj vam bo melodija krajšala čas, hkrati pa

Nasveti

Jed z zgodbo

Clafoutis ali limuzinsko pecivo OKUSI SVETA V tej rubriki razkrivamo izvor, zanimivosti in posebnosti različnih jedi, ki so ime dobile po znanih kuharjih ali drugih osebnostih in po krajih, pokrajinah ali deželah svojega izvora.

Nabiralništvo

Prvinski klic iz pradavnine Ko spomladi v naravi poženejo prvi poganjki užitnih samoraslih rastlin, se v človeku prebudi starodavni nabiralni nagon. Piše: Stane Mažgon

onec meseca, ko bodo dozorele prve češnje, se bo začel čas za pripravo clafoutisa oziroma limuzinskega peciva. To rahlo francosko pecivo s češnjami, ki so potopljene v tekoče testo, ima ime po osrednji francoski pokrajini Limousin z glavnim mestom Limoges. Sprva so clafoutis (izgovorimo klafuti) pripravljali le s črnimi češnjami, ki jih namenoma niso izkoščičili, ker daje snov amigdalin v koščicah sladici rahel okus po grenkih mandljih.

SADJE VSEH VRST

V 19. stoletju je preprosta in razmeroma hitro pripravljena sladica postala

Sprva so clafoutis pripravljali le s črnimi češnjami. znana po vsej Franciji in nastale so različice tudi z rdečimi češnjami, ki jih večinoma izkoščičimo, z robidnicami, s prepolovljenimi marelicami, ringloji ali slivami, z narezanimi jabolki, hruškami in figami. Pripravimo jo tako, da v plitev pekač, namazan z maslom in potresen s sladkorjem, naložimo cele ali prepolovljene sadeže in jih zalijemo s tekočim testom iz jajc, sladkorja, mleka in stopljenega masla. Ko je sladica pečena, jo potresemo s sladkorjem v prahu in jemo še toplo ali mlačno. (mp)

abiralništvo si zasluži kratek skok v zgodovino. Še natančneje: v prazgodovino, kakih pet tisoč let pred našim štetjem, ko so v stari in srednji kameni dobi naši moški predniki živeli kot lovci, ženske in otroci pa kot nabiralci rastlin, plodov in semen. Vse je bilo podrejeno golemu preživetju, potrebi po hrani in zalogah v času, ko narava ni ponujala sadežev. Zanimivost: znanstveniki so pred kratkim ugotovili, da sta ženskam rožnata in rdeča barva prijetnejši kot moškim prav zaradi nekdanjega nabiralništva oziroma iskanja plodov izstopajočih barv v naravi. Ta odziv na barvo je vgrajen v ženski praspomin in naj bi še vedno deloval. V poznejših zgodovinskih obdobjih se je vedenje o rastlinah

prenašalo iz roda v rod kot dragoceno izročilo. Ves čas je ostajalo pomembno, povezano tudi z zdravilstvom. V antiki so ga začeli opisovati in proučevati misleci, nastali so zametki botanične znanosti in medicine. Kitajci, Perzijci in Rimljani so z rastlinami začeli trgovati.

življenje, saj je v času, ko je bila povprečna življenjska doba okrog 30 let, dočakala 81 let. Poznejše rodove je v nabiranje rastlin gnala preprosta okoliščina: lakota. Ta je vodila v iznajdljivost pri shranjevanju in pripravi živil. Če bi pobrskali po navadah naših prednikov za nekaj rodov nazaj, bi ugotovili, da so si znali skuhati napitek iz popraženega in mletega žira ali želoda, če niso imeli ječmena. Jedli so juhe iz sušenih gob in plodov. Bilo bi krivično, če na tem mestu ne bi omenili vsaj še Pehte, znamenite strašljive tete iz Kekčevih zgodb, ki bi bila danes po poklicu nabiralka in zeliščarka, a bi seveda morala pridobiti ustrezen certifikat za opravljanje te dejavnosti.

Ljudje se vse bolj zavedajo dragocenosti vsega, kar pride iz neokrnjene narave. OD HILDEGARDE DO PEHTE

Znamenita proučevalka rastlin Hildegarda iz Bingna je živela med letoma 1098 in 1179 in kot prva opisala dvojno vrednost samoraslih rastlin. Te so lahko zdravilne ali užitne, je ugotovila in neskončno zaupala v njihovo moč. Dokaz, da je v marsičem imela prav, je njeno dolgo

Kulinarika in zdravilstvo

V zadnjih stoletjih se je ogromno znanja o uporabni vrednosti samoraslih rastlin za vedno

Nasveti

PETEK, 6. 5. 2016

Foto: Profimedia

Čar narave

Pri nabiranju užitnih rastlin je treba upoštevati nekaj pomembnih zakonitosti. Najpomembnejše je zagotovo, da se vsakega nabiranja lotimo z občutkom. Ne gre namreč za žetev ali trgatev v naravi, kjer je treba pobrati vse, kar je v dosegu naših rok. Nabiramo samo znane rastline in v količini, za katero smo prepričani, da jo bomo zares uporabili. Rastlin ne nabiramo ob cestah in v bližini naselij, kjer jih lahko doseže katera od oblik onesnaženosti. Prav tako se s tem namenom ne odpravimo v bližino njiv ali pašnikov, kjer bi bile rastline lahko nevarne zaradi bolezni in zajedavcev, ki se širijo z živalskimi iztrebki. Ne nabiramo zaščitenih rastlin. Za uživanje samoraslih rastlin velja: ne uživamo jih veliko in ne prepogosto. Rastline in njihove dele, pa naj gre za cvetove, uporabljene za čaj, ali rdeče jagode na grmih, ki bi lahko bile drnulje, je treba dobro poznati že pri nabiranju, saj so pomote lahko usodne, zamenjave užitnih rastlin za podobne strupene pa niti ne tako zelo redke.

maslo 2 Zeliščno Sestavine: pest mladih zeliščnih listov (na

primer čemaža, vodne kreše, dobre misli, bršljanaste grenkuljice, rmana, travniške penuše), 100 g masla, strok česna (ne dodamo ga, če uporabimo čemaž), žlička limonovega soka, sol, poper Priprava: Liste samoraslih zelišč operemo, odcedimo in osušimo. Nato jih na drobno nasekljamo. Maslo pustimo na sobni temperaturi, da se zmehča, nato mu primešamo zelišča. Strok česna olupimo, stisnemo s stiskalnico za česen in primešamo maslu. Sestavine izboljšamo še z limonovim sokom, s soljo in poprom. Maslo oblikujemo v hlebček in ga damo v hladilnik, da se strdi. Zeliščno maslo ponudimo kot predjed s francosko štručko, pa tudi kot prilogo k mesu in ribam na žaru, kot začinjen dodatek k juham in omakam. V hladilniku ga lahko hranimo do tri dni.

3 Koprivni

z vijolicami 1 Kis Sestavine: 500 ml belega vinskega

cmoki

kisa, pest cvetov dišečih vijolic

Nasvet: Kis za solate ali omake lahko pripravimo tudi iz cvetnih listov vrtnic, cvetov pomladanskega jegliča, bezgovih cvetov, češminovih plodov, malin in črnega trna, prav tako pa tudi iz zelišč, na primer iz čemaža, pelina, origana, bršljanaste grenkuljice, navadne česnovke, rmana, bele mrtve koprive in zdravilne strašnice.

Foto: dreamstime

Priprava: Cvetove dišečih vijolic operemo in previdno osušimo, odstranimo vse zelene dele. Nato jih zložimo v steklen kozarec z navojem ali steklenico. Prelijemo jih s kisom. Kozarec trdno zapremo in ga postavimo na sončno okensko polico. Vsebino vsak večer pretresemo. Po dveh ali treh tednih precedimo. Kis iz cvetov dišečih vijolic je s svojo svetlo vijoličasto barvo še posebej primeren za pripravo solat blagega okusa.

Foto: dreamstime

izgubilo. Nekaj ga bo morda mogoče spet obuditi z ugotovitvami sodobnih laboratorijev, v katerih odkrivajo različne učinkovine v rastlinah in jih uporabljajo za izdelavo zdravil. Z ekstrakti ali s sintetičnimi snovmi, ki so enake rastlinskim, si bodo ljudje v prihodnje na primer zniževali krvni sladkor ali tlak, krepili spomin. Za vračanje k naravi je poskrbela še kulinarika. Vrhunski šefi so prvobitne okuse šli iskat v zakladnico narave in v samoraslih rastlinah našli pravi navdih. Za pripravo jedi uporabljajo zelišča, plodove, cvetove in stare recepte. Rastline, ki so jih uporabljali nekoč, so aromatične in posebne, le njihovih okusov se je treba spet navaditi. Švicarski šef Jean-Marie Dumaine je eno od svojih knjig o vrhunski kulinariki v celoti zasnoval na uporabi dodatkov rastlin iz narave. Luka Košir, priznani slovenski šef mlajše generacije, v svoji restavra-

Razlogov, zakaj je nabiralništvo spet tako priljubljeno, je več. Ljudje so utrujeni od ugotovitev o škodljivosti poceni zelenjave in sadja. Ob zavedanju, kako prazni in brez hranilne vrednosti, včasih tudi škodljivi, so pridelki z drugega dela celine ali sveta, je takšna ponudba izgubila čar. Zato se vse bolj zavedajo dragocenosti vsega, kar pride iz neokrnjene narave. Za primerjavo uporabimo na primer čemaž. Nabran v gozdu in svež je poln eteričnih olj, vlaknin in vitaminov. Čisto nekaj drugega kot španska solata, ki so jo umetno vzdrževali pri življenju nekaj tednov, dokler ni prišla na police trgovin. Pridelali so jo v rastlinjakih z uporabo kemičnega koktajla in umetnih gnojil, ki se jim je gozdni čemaž v celoti izognil.

Ne gre za žetev ali trgatev

Foto: dreamstime

ciji Grič prav tako rad eksperimentira in v naravi poišče nekatere sestavine za dopolnitev svojih krožnikov, od gob do lišajev. V enem od receptov za pripravo ciplja je uporabil tako imenovano »gozdno vodo«, ki ji je dodal tudi lišaj, brezovo listje in leskovo vejico. Rezultat je seveda vrhunski.

Sestavine: 150 g mladih koprivnih listov, 400 g kuhanega in ohlajenega krompirja, 1 jajce, 100 g naribanega trdega sira, 100 g skute, 150 g moke, 75 g pirinega ali pšeničnega zdroba, 2 ali 3 stroki česna, sol, poper, muškatni orešček, 50 g masla

Priprava: Koprivne liste operemo, odcedimo, stresemo v vrelo vodo in na hitro zavremo. Zlijemo jih na cedilo, iz njih iztisnemo odvečno vodo in jih na drobno nasekljamo. Krompir olupimo, z vilicami pretlačimo ali stisnemo s stiskalnico za krompir. Primešamo mu jajce, skuto, 80 g sira, moko, zdrob in koprive. Nato olupimo česnove stroke, jih stisnemo s stiskalnico in dodamo v zmes, primešamo še sol, poper in muškatni orešček ter vse dobro pregnetemo. Oblikujemo majhne cmoke, damo jih v slano vrelo vodo in na zmerni temperaturi kuhamo 10 minut. V ponvi raztopimo maslo. Cmoke s penovko poberemo iz vode, polijemo jih z raztopljenim maslom in potresemo z naribanim parmezanom. Nasvet: Cmoke lahko pripravimo tudi iz mešanice zelišč, na primer kopriv, trpotca in regačice.

Zabava Nagradna križanka št. 18

Sudoku

OSVAJALEC

PRIPADNIK

RIMSKA

PLEMEN

JEZE

ZAČETEK NEKD.IRAN. NOMAD. BOGINJA GESLA

OMEJEN ČLOVEK, TEPČEK

VNETJE UŠESA

SKLADATELJICA FORTE

DRUGA NEZNANKA V MATEMATIKI

VLAŽNOST FERMENT V SLINI, SLINOVINA GR. ČRKA REKA IN DEPARTMA V FRANCIJI

ESTONEC

Rešitev

ROMAN POLANSKI

GOR. REŠEVAL. SANI TENISAČICA KOLAR

VEDA O LADO JEZIKU SEVERNE LESKOVAR AMERIKE

ELEKTR. NABITI DELCI

Geslo križanke:

SNOV, MATERIJA

Ime in priimek:

GESLO JE OZNAČENO Z BARVO GLAVNA DOLENJSKA REKA

Poštna št. in kraj:

STVOR, SPAKA

ORGAN VIDA

ANGLEŠKA IGRALKA (DIANA) ENOJKA MESTO NA MADŽARSKEM

TEŽKO KLADIVO; NEUMNEŽ

Telefon:

ANA DEŽMAN

ŠPANSKI NOGOMETNI VRATAR CASILLAS

E-pošta: Davčna številka:

STAROGRŠKA KOLONIJA

LANTAN

KEMIČNA KRAJ PRI PRVINA ŽELEZNIKIH (ZNAK Er)

ZMRZNJENA SLAŠČICA

KRADLJIVEC, ZMIKAVT

Podpis: Dovoljujem, da bo navedene podatke podjetje Salomon d.o.o. uporabljalo v marketinške namene oziroma jih bo vodilo v zbirki sodelujočih v nagradni igri naslednjih pet (5) let. Če bom izžreban/-a dovoljujem objavo svojega imena med izžrebanci.

JAP. PESNICA IN PISATELJICA (ŠIKIBU)

PEVKA BARUCA IGRALEC GIBSON

BORUT VESELKO SREDINA ŠČEPA

SL. KNJIŽEVNIK (JOŽE) ZEVSOVA REDNICA V GR. MIT.

Nagrajenci nagradne križanke št. 17 so: 1. Simona Krajnc, Ljubljana 2. Igor Kmetič, Bled 3. Tomaž Gerdin, Ljubljana 1 x splavarjenje po Dravi za 2 osebi 1 x paket lasne kozmetike Keune 1 x knjiga Modrosti Zdenka Domančića in steklenica za vodo

PREDSEDNIK SIRIJE

KOBILICA, KI SE SELI

ČETRTI RIMSKI KRALJ

Ulica in hišna št.:

NAGRADE :

REČICA (REDKO) IKONOBORSTVO

ROMAN W. SOYINKE SKAND. DROBIŽ

TOVARIŠ V JEČI

št. 18

ALBERT CAMUS

ŽOGA JUNIOR IZVEN MESTO IGRIŠČA, V NIGERIJI OUT

KONEC GESLA

NAGRADNI KUPON

Sem naročnik tednika Sedem: DA

(CLIFFORD)

PEVKA SIRK

PATOGENA ČREVESNA BAKTERIJA

GLAVNO MESTO JORDANIJE PORTUGAL. REKA (sredina BLISKA)

AMERIŠKI

VOJAŠKI UMETNO DRAMATIK NEVEDNEŽ POHOD VLAKNO

Navodila za sodelovanje

V žrebanju za nagrade sodelujete, če izpolnete nagradni kupon, dopišete geslo nagradne križanke in ga pošljete na naslov: uredništvo SEDEM, Nagradna križanka, Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče, ali nam na številko 4567 pošljete SMS s ključno besedo SEDEM in pravilnim geslom nagradne križanke. V žrebanju bomo upoštevali vse pravilne odgovore, ki bodo prispeli do 1. 6. 2016. Cena povratnega SMS-sporočila o pravilnosti gesla znaša 0,49 EUR, z vključenim DDV-jem. Pogoji sodelovanja so objavljeni na www.tedniksedem.si. S poslanim SMSsporočilom ne vstopate v klub.

Rešitev križanke št. 17. Vodoravno: idiotikon, martinovo, Eder, Jaen, Trno, Enns, Naab, I. T., L. Š., Ig, zlatotopka, kinolog, Petain, Dalida, Gorki, havanera, Soss, Ade, Naum, V. V., mrda, glorieta, Sabrina, koncil, ugankar, koc, S. V., Na, os, maserka, mau, Antar, Gorka, cin, Berden, čik, Rae, ukana, sun, srnar. Geslo: Da, dragi, da, draga.

Zabava

PETEK, 6. 5. 2016

iskalnica

labirint

Poišči deset razlik.

Pomagaj Miškonu poiskati varno pot do sira.

Strip PRVOMAJSKI IZLET? ŽELELI SMO V HRIBE ...

IN KAKO JE BILO?

ZVEČER SMO BILI TAKO UTRUJENI, DA SMO SI KOMAJ POGRELI HRENOVKE.

JASNO.

... POTEM PA NA SPREHOD OB JEZERU IN NA KOSILO V NJAM NJAM.

NJAM, NJAM.

Pri vsakem vprašanju poskusite pravilno odgovoriti. Pravilno obkrožene črke vam dajo ime pokrajine v jugovzhodnem delu Slovenije.

1. Katera ameriška strupena kača je na sliki?

O - Tutankamonu U - Nefretete A - Ehnatonu

3. Osmi junij je svetovni dan … K - jezer L - oceanov M - naraver

E - Sydneyju I - Brisbanu O - Melbournu

B - koralnica C - suličarka D - klopotača

2. Zlata maska na sliki pripada …

4. Znameniti most na sliki se nahaja v …

5. Katera ameriška filmska igralka je na sliki?

6. Tibetanski poglavar je … G - patriarh H - papež J - dalajlama

7. Vodna ptica na sliki je …

P - pelikan R - ponirek S - čigra 5

verski

8. Na sliki je …

J - albatros K - kormoran L - njorka

M - Sissy Spacek N - Meryl Streep P - Cybill Shepherd 3

Avtor: Grega Rihtar

9. Kako imenujemo travnat svet z redkim drevjem?

A - savana E - pampa I - stepa

Rešitev: 1) klopotača, 2) Tutankamonu, 3) oceanov, 4) Sydneyju, 5) Meryl Streep, 6) dalajlama, 7) čigra, 8) kormoran, 9) savana; Dolenjska

KVIZ

VES DAN SMO POSPRAVLJALI KLET. POTEM PA JE BILO TREBA PELJATI NA KOSOVNI ODPAD.

MALO SMO SPREMENILI NAČRT.

Zabava

križanka: HOKEJISTI SPET MED NAJBOLJŠIMI DEKLICA, KI PRIPRAVA,

risba ŠE NE MO- NA KATERO DROBEN KAJVEŠ RE ODVAJA- OBEŠAMO ZAJEDAVEC TI SEČA

OBLAČILA

SAMO, ZGOLJ

VELIKAN, POGAN

PTIČJI GLAS

POTOVALNI NAČRT

LENUH

PREDMET OVALNE OBLIKE

DOKONČNO PORAVNANJE DOLGA POVZROČITEV BREJOSTI AMERICIJ

REKA V BELORUSIJI ZEN PRI KITAJCIH NEKD. TVNAPOVED. (ANDREJA) RADON

FR. PSIHOANALITIK (JACQUES)

ELZA BUDAU

NEKD. IRANSKO NOMAD. PLEME

NEKDANJI NEM. NOG. (HELMUT) LETENJE

KRAJ PRI ANKARANU ANGLEŠKA GLASBENA SKUPINA

NICK NOLTE

PRAVNI SPODNJA PLOSKEV AKT ORGA- PROSTORA, NIZACIJE POD

MESTNO NASELJE NA DOLENJSKEM

OCET

SKAND. DROBIŽ PRISTAN. POD ETNO

KAR JE VKLESANO

MESTO V KALIFORNIJI (ZDA)

AKTINIJ DANSKI PESNIK (ERIK)

ČOP BOJAN

DIRIGENT TOSCANINI PRITOK RENA V ŠVICI

SL. AKAD. ZNAN.,UM. PARTSKA DINASTIJA

TOPLICE V BELGIJI REKA V FRANCIJI

PRITLIKAVI BOR, RUŠJE BANČNI KOMITENT

OČKA

AMERIŠKI PISATELJ (WASHINGTON)

ENOTA ZA STOPNJO DUŠENOSTI PRI VALOV.

EMILIO ESTEVEZ UPOR, VSTAJA

KOS SUKANCA N. SKLAD. (WERNER)

ŽUPNIK MOČNO ČUSTVO FILIPINSKI OGNJENIK

AFRIŠKI PITON

EDVARD KOCBEK

MAJHEN DULEC

BAJKA

FRANCIJA

SPODNJI DEL POSODE

GRACE KELLY

MESTO V MOZAMB. DEJAVNOST STRUGAR.

REKA V SRBIJI

LOJZE DOLINAR

NJI CERERI

RASTLIN. BODICA VAS PRI ČRN. KALU

IRENA POLANEC

MENIŠKE HALJE

OTOK V POSVEČENI MOZOLJI JADRANU RIM. BOGI-

STRONCIJ

DELOVALNIK V JEZIKOSLOVJU

RIHARD JAKOPIČ

PRAZNIKI,

NEON

TEVE NO-

ŠIRJAVA

(JANKO)

BISTRICE

SMOKVA VOLFRAM. AVTOMOB. OZNAKA RUDA IRSKE

PREDMET, RAHLA, POMLADNI MESEC KI KAJ MEDLA NAŠ ŠAH. PODPIRA SVETLOBA (MARKO) NEKD. IT. MOTOCIKLIST (GIACOMO)

PRIJETEN VINAR IN PRITOK VODITELJ KAMNIŠKE VONJ BRITAN. PEVKA GLYNNE

VOJAŠKI POROČEVALEC POKONČEN POLOŽAJ OSNOVNA ZAČIMBA

DRAG KAMEN SINJIH BARV

SPOJINA ALKOHOLA S KISLINO

MAMA

VLADANJE SKUPAJ S ŠE KOM

STAROGRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK

PLAST

MASSENET. OPERA DRAGAN BULIČ

VRSTA OSEBNEGA AVTA

MERI AVSENAK ANA V DALMACIJI

SLABOKRVNOST

ČEŠKI PISATELJ (ALOIS)

Tehnika

Trendi & dosežki

Petek, 6. maj 2016

Robotski sesalniki

Mehanični služabniki

Piše: Marjan Kodelja

a so tla ves čas čista, pomaga le vsako dnevno sesanje, a to je v hitrem življenjskem tempu skoraj nemogoče. Ponudba robotskih sesalnikov na slovenskem trgu pa je na žalost uboga. Edini resni ponudnik s celotno paleto modelov je podjetje iRobot, na srečo so vsaj cene v zadnjem času podobne onim v tujini, če ne upoštevamo občasnih akcijskih popustov. Samsun-

govi roboti so redkeje v ponudbi slovenskih trgovin, drugih »zvenečih in kakovostnih« imen pa pri nas ni mogoče dobiti, če zanemarimo cenene sesalnike, katerih uporabnost je na meji vprašljive. Alternativa za vse, ki bi radi tisto, česar v trgovinah ni, je nakupovanje po spletu.

ENA OD DVEH MOŽNOSTI

Zanimalo nas je, kako se mali roboti gibljejo v prostoru, saj je dobra in učinkovita navigacija prvi pogoj za »dobro opravljeno delo«. Hkrati pa so ravno pri navigacijskem sistemu največje razlike med njimi. Tudi znotraj iRobotove ponudbe. V teoriji je lahko zelo preprosto. Če ima robot v pomnilniku tloris prostorov in vsak trenutek ve, kje je, potem bo sesanje enostav-

Foto: Profimedia

Robotski sesalniki so daleč najštevilnejši roboti in hkrati znanilci mehaničnih služabnikov, ki bodo nekoč namesto ljudi opravljali vsa nadležna domača opravila. no. Težava je, da se večini o tem niti ne sanja. Uporabljajo namreč eno od dveh možnosti gibanja: bodisi matematično verjetnost, ki pravi, da če se robot dovolj dolgo naključno giblje po danem prostoru, bo vsako točko v njem prešel vsaj enkrat; druga je sistematično sesanje po vzporednih poteh, za kar pa robot potrebuje eno od tipal vida, s katerim si pomaga pri določanju položaja. Večina modelov na trgu, pa naj bodo dražji ali cenejši, uporablja prvi način, ker je zanesljiv, le peščica, na primer Samsungovi modeli in najnovejša iRobotova roomba, pa drugega.

NAKLJUČNO SESANJE

Prvi roboti so po zagonu sesali toliko časa, kolikor je zdržala baterija, ne glede na velikost prostora. Napredek so prinesle roombe, ko so dobile tipalo za izračun velikosti prostora. To počnejo s pošiljanjem infrardečega signala in merjenja časa, ki preteče, da se ta po odboju od zidov vrne v infrardeči sprejemnik. Ko robot izračuna približno velikost prostora, ve, koliko časa bo potreboval za sesanje. Ta sistem ima nekaj pomanjkljivosti, med njimi se nam zdi največja ta, da lahko izmeri le površino enega prostora, ne pa celotnega stanovanja.

Robotski sesalniki so za nekatere tako pomembni, da skoraj ne sesajo več z električnimi sesalniki.

Ko med sesanjem odkrije prehod v drugo sobo, mora prilagoditi delovanje. Ker je bilo s tem nekaj težav, je iRobot razvil dodatno napravo, imenovano svetilnik, ki robotu pove, naj najprej posesa sobo, v kateri je, in šele nato vstopi v drugo.

ROBOT Z LASERSKIM VIDOM

Čeprav je naključno premikanje dokaj učinkovito, so predvsem iRobotovi tekmeci razmišljali, kako bi dosegli, da bi sesalnik sesal sistematično in bil zato za kupce zanimivejši. Podjetje Neato Robotics je vanj vgradilo sistem laserskega vida. Z ozkim infrardečim laserskim snopom natančno izmeri razdaljo do predmetov, s hitro rotacijo laserja okoli sebe (360 stopinj) pa skenira prostor in izdela natančno karto. Ker to počne

Tehnika Razlika v premikanju sesalnika z naključno potjo in sesalnika, ki sesa sistematično.

nepretrgoma med čiščenjem, zazna vsako spremembo okolice in se hitro odzove. Najprej gre po robovih prostora oziroma pohištva, nato pa v pasovih (levo, desno) posesa še preostalo površino. Z laserjem, ki neprestano meri razdalje (nekaj tisoč meritev v sekundi), spremlja svoj položaj, ve, kje v sobi je, prav tako pa ve, kje je že sesal in kje še mora. Če medtem najde prehod v drugo sobo, najprej konča sesanje prve in se šele nato poda naprej.

milijonov robotskih sesalnikov naj bi že pokupili, s tem pa so ti postali najštevilnejši roboti. ROBOTA S KAMERO

Druga možnost vida je kamera, bodisi običajna ali infrardeča. Samsung in iRobot, ki je kamero vgradil v najnovejši (in temu primerno dražji) model, imata različni rešitvi. Powerboti prvega, prej so se imenovali naviboti, so dobili »močnejši« sesalni del, navigacija pa je ostala podobna. Infrardeča kamera s 167-stopinjskim kotom in hitrostjo zajema 30 slik na sekundo gleda navzgor v strop, s tem pa tudi robove med stropom in stenami, in tako obli-

Samsungov sesalnik Powerbot ima kamero, s katero gleda v strop.

Prvi robotski sesalnik Trilobite2 je ob prelomu stoletja predstavilo švedsko podjetje Electrolux.

kuje karto prostora. Pamet robotu veleva, da je strop podoben tlom. Zapomni si optimalno pot čiščenja, zna določiti svoj položaj in ve, kje je že počistil in kje še ne. Nova roomba počne zelo podobno, le da njena infrardeča kamera gleda naprej pod ostrim kotom, zato vidi tudi ovire na robotovi poti.

PRVO ALI DRUGO

Algoritem naključnega premikanja ne zahteva veliko procesorske moči, zato je elektronika lahko preprostejša, ima pa tudi večjo slabost. Robotski sesalniki so odvisni od akumulatorja, sesajo pa lahko le toliko časa, dokler se ta ne izprazni. Zaradi naključnega premikanja roomba naredi daljšo pot kot sesalniki z drugačnim sistemom navigacije. Krajša pot čiščenja pa ima lahko prednost, saj enako velik prostor ti sesalniki običajno posesajo v pol krajšem času. Vsaj pri dražjih robotskih sesalnikih je dokaj vseeno, ali čistijo naključno ali sistematično, kajti imajo dovolj zmogljive baterije za običajno veliko stanovanje. Če je to večje, se pokaže prednost robotov s sistematičnim se-

Sesalnik Botvac ima vgrajeno lasersko tipalo, s katerim »vidi« prostor. sanjem, kajti lahko se vrnejo na polnilno postajo, napolnijo baterije, nato pa samodejno nadaljujejo sesanje, kjer je bilo prekinjeno. Pri prvih robotih te možnosti ni.

IZOGIBANJE OVIRAM

Večina robotskih sesalnikov ima pod ogrodjem infrardeče senzorje, ki preprečujejo, da bi robot padel po stopnicah ali v del sobe z nižjimi tlemi. Vseeno pa so odbijači osnovna tipala za izogibanje oviram. Robot jih zazna, kadar trči vanje. Boljši modeli si pomagajo z drugimi tipali (infrardeče, kamera, laser), da pred trkom upočasnijo vožnjo. Trk največkrat sproži ponavljajoč se proces premikanja nazaj, obrata in spet premikanja naprej, dokler robot ne najde proste poti oziroma obvozi ovire in nadaljuje pot

Žal tehnični podatki ne povedo skoraj ničesar, hkrati pa prodajalci svoje blago hvalijo na vsa usta, pa naj bo upravičeno ali ne.

po začrtani smeri. Ovire in zida se dotaknejo vsi roboti, saj le tako vozijo dovolj blizu, da posesajo tudi smeti, ki so se tam nabrale. Razlika med njimi je le v tem, da je dotikov čim manj oziroma so ti nežnejši.

POMEN SESALNEGA MEHANIZMA

Nekaj razlik med robotskimi sesalniki je tudi pri mehanizmu pobiranja smeti. Videli smo na primer cenen kitajski sesalnik, ki ima levo in desno le dve hitro vrteči se metlici, med njima pa luknjo, skozi katero srka smeti pod seboj. Tak sesalnik ni ravno učinkovit. Boljši, s tem pa tudi dražji, imajo navadno še nasproti vrteči se krtači, ki pravzaprav pometata smeti, kar je v praksi učinkovitejše. Izvedbe krtač pa se med podjetji razlikujejo, vsako hvali svojo kot najboljšo. Nekateri modeli imajo pod trupom tipalo, ki če zazna več smeti, zahteva od sesalnika, da to področje počisti temeljiteje (gre večkrat po njem), in (ali) tipalo za zaznavo podlage. Kadar na primer zazna, da se sesalnik vozi po preprogi, kratkotrajno poveča moč sesanja. Čudežev pa seveda ne dela. Smeti, ki jih s tal ne pobere ročni električni sesalnik, tudi baterijski robot ne bo pobral.

Mobilno gostovanje

Manjši ali večji glavobol

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je pripravila nasvete, ki bodo ljudem pomagali pri letošnji spremembi cen gostovanja v tujih mobilnih omrežjih, saj je za najbolj zapletena do sedaj. Na ZPS poudarjajo, naj se potrošnik pred gostovanjem vedno vpraša, ali bo storitve mobilne telefonije v tujini res uporabljal tako pogosto, da bo dražje plačevati pribitke kot kupiti ustrezno količino storitev vnaprej. Pri operaterju pa naj tudi preveri, ali se je spremenila ponudba, saj so jo morali pri nekaterih paketih prilagoditi zahtevam regulatorja.

Tehnika

PETEK, 6. 5. 2016

ez približno leto bo Evropska unija mobilno gostovanje v celoti odpravila, v tem času pa velja prehodno obdobje, v katerem bomo plačevali pribitke na domače cene. Cena storitev v državah EU bo zato odvisna od izbranega paketa, redko pa višja kot do sedaj, opozarjajo na ZPS. Od 30. aprila so cene mobilnih storitev v EU enake domačim, vendar se tem prištejejo pribitki. Upoštevane so tudi zakupljene količine, kar pomeni, da se v takšnih primerih, kar velja za večino uporabnikov, doda le pribitek na opravljeno storitev.

Klici in sporočila

Najpreprostejši je obračun dohodnih klicev, saj se ti v Sloveniji ne zaračunajo. Za vsak dohodni klic v tujini bomo plačali pribitek 0,013908 z davkom (sekundni plačilni interval). Dokaj preprost je tudi izračun cene opravljenih klicev in sporočil znotraj zakupljenih količin. Pribitek na dohodni klic bo 0,061 evra za vsako minuto odhodnega klica (obračunski interval 30/1) in 0,0244 evra za oddano sporočilo SMS. Po domače in razumljivo povedano: zaračunali bodo le pribitek za klice in sporočila. Kadar uporabnik porabi zakupljene količine paketa ali ima paket brez njih, je scenarij drugačen, in sicer se pribitek prišteje sloven-

ski ceni odhodnega klica ali sporočila. Postopek zaračunavanja pa je precej zapleten. Najslabše jo bodo odnesli tisti, pri katerih je cena storitve v domačem omrežju višja od reguliranih cen v EU (odhodni klici 0,2318 evra na minuto, sporočila SMS 0,0732 evra), saj bodo v gostovanju plačevali več, kot so do zdaj. Najpogosteje se bo to zgodilo pri kratkih sporočilih, ki izven zakupljenih količin praktično nikoli niso cenejša od sedmih centov. Dokler so domače cene višje od reguliranih, bomo tudi v tujini plačevali te, če so nižje, pa se jim prišteje pribitek, in sicer 0,061 evra za odhodni klic in 0,0244 evra za poslano sporočilo, a le, če skupni znesek ne presega regulirane cene. Tedaj bo uporabnik tudi v EU plačal zgolj domačo ceno.

Prenos podatkov

Zelo podoben postopek velja tudi za cene podatkovnega prenosa, ki pa je v nasprotju s klici in sporočili pri večini paketov omejen. Do porabe v paketu zakupljene količine je pribitek na MB 0,061 evra, z obračunskim intervalom kB. Da bo razumljivejše, za GB bomo v tujini plačali dobrih 62 evrov. Kar je manj od 250 evrov, kolikor bi za enako količino plačali do zdaj, a še vedno ne zanemarljivo. Obračun porabe izven zakupljene količine pa je odvisen od operaterjev in izbranega paketa. »Način obravnave in določanja cene prenosa podatkov izven zakupljenih količin je namreč načeloma enak kot v Sloveniji, le pravila dodajanja pribitka je treba upoštevati. Tudi v tem primeru se lahko zgodi, da bo cena prenosa podatkov višja kot doslej, če je slovenska cena višja od 0,244 evra na MB,« pojasnjuje Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije. To pomeni, da je strošek podatkovnega prometa v tujini tudi po novem in vsaj do 15. junija prihodnjega leta, ko bo ukinjen pribitek in bodo povsod v EU veljale slovenske cene in brez morebitnih opcij, še vedno dokaj velik.

WANKLOV MOTOR

Veliki obeti, a tudi pomanjkljivosti ZAMISEL o motorju z rotacijskimi trikotnimi bati je starejša, kot misli večina, saj je že leta 1588 italijanski inženir Agostino Ramelli predstavil nekakšno vodno črpalko s podobno zasnovo, kot jo je stoletja kasneje uporabil Felix Wankel. Piše: Jakob Gale

ankel, zapriseženi nacist in dolgoletni vidni član nacistične stranke NSDAP, je začel razvijati motor leta 1924. Za gorivo je uporabil alkohol, največja težava pa je bila, kako doseči učinkovito tesnjenje med trikotnim batom in notranjo steno valja. To je deloma odpravil tako, da je na bat namestil nekakšen raven

Med stranicami rotorja in notranjo steno valja so trije delovni prostori, katerih prostornina se med vrtenjem rotorja stalno spreminja. Pri vsakem vrtljaju poteka štiritaktni proces, ki ustreza delovanju običajnega batnega štiritaktnega motorja.

batni obroček kot tesnilo in po številnih poskusih mu je leta 1932 končno uspelo izdelati prvi motor DKM32 (Drehkolbenmaschine 32), pri katerem so se tesnila na vrtečem se batu dokaj uspešno upirala oljnemu tlaku petih barov pri tisoč vrtljajih motorne gredi na minuto.

JALOVA PODPORA NACISTOV

Motor je bil sicer povsem neuporaben, toda zaradi zvez z vidnimi nacističnimi voditelji ga je Wanklu leta 1936 uspe-

lo predstaviti v takratnem raziskovalnem inštitutu za letalstvo (Deutschen Versuchsanstalt für Luftfahrt, DVL), kjer je njegovo delovanje ocenil Wolf-Dieter Bensinger, vodja razvoja letalskih motorjev pri Daimler-Benzu.

Tehnika Leta 1963 so na frankfurtskem avtomobilskem salonu predstavili še model Spider, kjer so prvič za oznako avtomobila uporabili Wanklov priimek.

Poročilo o Wanklovem motorju je poslal Erhardu Milichu, tajniku ministra Göringa, vrhovnega poveljnika nemških letalskih sil, v njem pa je zapisal, da je Wankel »bodoči steber razvoja motorjev za Luftwaffe«. To je zadostovalo, da je Wankel dobil neomejena državna sredstva in istega leta v mestu Lindau odprl raziskovalni laboratorij WLW (Wankelversuchswerkstatt), v katerem je med letoma 1936 in 1941 izvajal poskuse s svojimi motorji. Da bi ti postali tudi uporabni, je začel leta 1941 preizkušati motorje, pri katerih bi tesnila zdržala tlak nekaj tisoč barov, in vnovič so mu osebne zveze pomagale, da je sklenil dogovor o financiranju teh raziskav s tovarnami Mercedes-Benz, Junkers in BMW. Do konca vojne niso njegovih motorjev vgradili v nobeno letalo nemških zračnih sil, razen v prototipe, nadaljnji razvoj pa se je povsem ustavil malo pred koncem druge svetovne vojne, ko so francoske zavezniške sile popolnoma uničile njegov laboratorij.

Čeprav je bil Wankel član nacistične stranke, mu po vojni niso sodili zaradi zločinov proti človeštvu.

UPORABILI SO GA ZA KOMPRESOR

Čeprav je bil Wankel član nacistične stranke, mu po vojni niso sodili zaradi zločinov proti človeštvu in leta 1951 je v družinski hiši v Lindauu ustanovil center za tehnični razvoj z imenom TES (Technische Entwicklungsstelle) ter začel tesno sodelovati z družbo Goetze AG (danes Federal-Mogul) iz mesteca Burscheid blizu Kölna. Kmalu je sklenil pogodbo s tovarno NSU, ki ji je kasneje prodal vse pravice do svojega patenta. Inženir Hanns-Dieter Paschke iz razvojnega oddelka je dobil zami-

Zapriseženemu nacistu je leta 1932 uspelo izdelati prvi motor DKM32 (Drehkolbenmaschine 32).

sel, da bi Wanklov motor uporabil kot visokotlačni kompresor, zato ga je leta 1956 skupaj s 50-kubičnim dvotaktnim motorjem NSU skromne moči 9,9 kW (13,5 KM) vgradil v nenavadno vozilo z imenom Baumm-Liegestuhl (Baumanov ležalnik) in z njim že med prvo poskusno vožnjo dosegel neverjetno hitrost 196 km/h. Kakšen pogon je Paschke uporabil, je bila dolgo let pred javnostjo skrbno varovana tovarniška skrivnost.

DIRKALNI KONJ S PLUGOM

Ko je Wankel izvedel, za kaj so uporabili njegov motor, se je razjezil in zabrusil Paschkeju, da je iz dirkalnega naredil delovnega konja, predsednik uprave NSU, Gerd Stieler von Heydekampf, pa mu je odgovoril, da bi bilo seveda lepše,

Pri vgradnji Wanklovega motorja v osebne avtomobile za zdaj vztrajajo le pri Mazdi, ta je pridobila tudi vse pravice do uporabe Wanklovega patenta.

če bi dirkalni konj zmogel vleči vsaj plug. Po tem je odnos med Wanklom in tovarno dosegel najnižjo točko. NSU je samostojno razvijal kompresor vse do leta 1958, nato so motor začeli razvijati za pogon avtomobilov. Potem ko so spremenili kot vžiga, namesto alkohola uporabili bencin ter zelo izboljšali tesnjenje med batom in valji, so 7. julija leta 1958 javnosti prvič predstavili Wanklov motor kot primeren za pogon avtomobilov; njegov dirkalni konj je bil zdaj sposoben vleči plug.

1969. leta

je Citroën izdelal svoj prvi avtomobil z Wanklovim motorjem, model M35, ki pa zaradi visoke cene ni našel več kot 300 kupcev. RAZLIČNI POSKUSI PROIZVAJALCEV

Prednost Wanklovega motorja pred batnimi motorji je v tem, da ima manj vrtečih se delov, sestavljen je iz ovalnega trohoidnega ohišja, ki služi kot valj, v katerem se prilega bat v obliki trikotnega rotorja, ki je z glavno motorno gredjo povezan prek planetnega zobniškega prenosa. Rotor je na vseh stičnih površinah z valjem

tako zatesnjen, da plini ne morejo iz ene delovne komore v drugo, in s sestavljanjem več posameznih enot dobimo zmogljivejši motor z več valji. Med stranicami rotorja in notranjo steno valja so trije delovni prostori, katerih prostornina se med vrtenjem rotorja stalno spreminja. Pri vsakem vrtljaju poteka štiritaktni proces, ki ustreza delovanju običajnega batnega štiritaktnega motorja. Po dveh letih preizkušanja in skoraj milijon kilometrih uporabe je NSU prvič vgradil Wanklov motor v model NSU Prinz, ki mu je kmalu sledil model Sport. Leta 1963 so na frankfurtskem avtomobilskem salonu predstavili še model Spider, kjer so prvič za oznako avtomobila uporabili Wanklov priimek. Istega leta je na tokijskem avtomobilskem salonu Mazda (tedaj še Toyo Kogyo) predstavila eleganten športni kupe Cosmo z dvovaljnim Wanklovim motorjem.

VSE PRAVICE IMA MAZDA

Leta 1967 je NSU predstavil model zgornjega srednjega razreda Ro 80 z dvovaljnim atmosferskim Wanklovim motorjem, ki je pri samo litrski prostornini zmogel 85 kW (115 KM). Izdelovati so ga začeli 21. aprila v luksemburški tovarni Comotor, ustanovljeni skupaj s Citroënom, Mazda pa je začela izdelovati model Cosmo v začetku maja istega leta. Leta 1969 je Citroën izdelal svoj prvi avtomobil z Wanklovim motorjem, model M35, ki pa zaradi visoke cene ni našel več kot 300 kupcev. Leta 1970 je na ženevskem avtomobilskem salonu Mercedes presenetil s predstavitvijo športnega avtomobila C111-I z Wanklovim motorjem, vendar ta nikoli ni šel v proizvodnjo, saj kljub zmogljivosti, zanesljivosti in dolgi življenjski dobi zaradi težav s tesnjenjem, porabe olja, visokih stroškov izdelave in velike porabe goriva motor nikoli ni prišel v širšo uporabo. Pri vgradnji Wanklovega motorja v osebne avtomobile za zdaj vztrajajo le pri Mazdi, ta je pridobila tudi vse pravice do uporabe Wanklovega patenta.

ROMANI NAJNIŽJE KDO JE KDO CENE! ŽIVLJENJA V SLOVENIJI Izjemen nabor svetovnih avtorjev, večkratnih dobitnikov domačih in mednarodnih nagrad. Ljubljenci kritikov in bralcev se predstavljajo v 20 romanih, skozi katere se nizajo (avto)biografske izpovedi, pokloni in posvetila vzornikom, staršem in rodni grudi, polni zgodovinskih spominov, opominov in okruškov na čase, ki so bili in se utegnejo vrniti. Vsak roman zase je manjkajoči delček v boljšem literarnem zaznavanju in razumevanju sveta. Dodano vrednost zbirki predstavlja izbor Svetovnih pravljic, ki na kar 688 straneh prinaša celovit vpogled v zgodovino in sodobnost pravljic po svetu.

NAJNIŽJE CENE!

Nekatere poznate, za mnoge ste slišali, a obstajajo tudi Slovenci, ki so skozi desetletja in stoletja posredno in neposredno vplivali na razvoj družbe, kakršna je. Kdo so ti, s priznanji ovenčani in spoštovani velikani ter tudi mnogi spregledani in prezrti? Veliko odgovorov vam bo ponudil že prvi slovenski biografski leksikon, ki vsebuje podatke o več kot 4500 Slovencih na Slovenskem, v zamejstvu in izseljenstvu, še več pa boste našli v devetih natančnih in preglednih biografsko-analitičnih delih.

Neverjetna ponudba za naše bralce!

Naročam (ustrezno označite): Drago Jančar Šala, ironija in globlji pomen Ted Kramolc Sol v grlu Michael Krüger Čelistka Isaac Bashevis Singer Mešuge Klemen Pisk Pihalec Michael Krüger Himmelfarb, Zgodba o ukradenem imenu Vidosav Stevanović Abel in Liza Clarice Lispector Živa voda, Čas zvezde Ernesto Sabato Abadon, pokončevalec Bonaventura Tecchi Egoisti Janez Kajzer Sanjska hiša Robert Walser Ropar Albert Camus Prvi človek Jože Snoj Noetova bajta Ferdinand Miklavc Izgubljeni koraki Arthur Schnitzler Poročnik Gustl, gospodična Else Uroš Kalčič Numeri Czeslaw Miłosz Prevzem oblasti Friedrich Hölderlin Hiperion ali puščavnik v Grčiji Rudi Šeligo Lahkotne menipeje Svetovne pravljice Cena celotne zbirke (20 knjig): 29,90 EUR (+ poštnina) Minimalno naročilo = 5 knjig: 9,90 EUR (+ poštnina) Svetovne pravljice: 9,90 EUR (+ poštnina) Cena celotne zbirke (20 knjig) + Svetovne pravljice: 33,90 EUR (+ poštnina) Cena poštnine za zbirko petih knjig je 4,10 EUR. Cena poštnine za celotno zbirko je 7,10 EUR. osebni prevzem po pošti s plačilom poštnine Ime in priimek: Naslov:

Naročam (ustrezno označite): Drago Bajt Slovenski kdo je kdo, cena 29,90 EUR + poštnina Mimi Malenšek Plamenica: roman o Primožu Trubarju, cena 29,90 EUR + poštnina Več avtorjev Jaz, čas in zgodovina, cena 29,90 EUR + poštnina Več avtorjev Kajetan Kovič, cena 19,90 EUR + poštnina Majda in Jože Žontar Stavbenik Josip Slavec, cena 9,90 EUR + poštnina Malina Schmidt Snoj Josip Vošnjak, cena 19,90 EUR + poštnina Tone Smolej, Majda Stanovnik Anton Ocvirk, cena 19,90 EUR + poštnina Alenka Puhar Slovenski avtoportet, cena 7,90 EUR + poštnina Cena poštnine za posamezno knjigo je 4,10 EUR. osebni prevzem

po pošti s plačilom poštnine

Ime in priimek: Naslov: Poštna številka, kraj:

Poštna številka, kraj: Telefon:

Neverjetna ponudba za naše bralce!

Podpis:

ZA NAROČILO pokličite ob delavnikih od 8. do 16. ure 01/5880 365, pošljete e-pošto na narocnine@media24.si

ali naročilnico na naslov: Salomon d. o. o., Ljubljana, Naročnine, Brnčičeva 31, 1231 Lj. Črnuče.

Telefon:

Podpis:

ZA NAROČILO pokličite ob delavnikih od 8. do 16. ure 01/5880 365, pošljete e-pošto na narocnine@media24.si

ali naročilnico na naslov: Salomon d. o. o., Ljubljana, Naročnine, Brnčičeva 31, 1231 Lj. Črnuče.

Slovenska družinska revija

Vsak torek pri vašem prodajalcu časopisov. *vir: NRB, 1.3.-31.12.2015