lovenske S Konjice MAREC 2013 l www.slovenskekonjice.si
posebna priloga
moraš imeti rad
Jurjevanje, vinska kraljica Slovenije, novi projekti, turistični biseri občine, povezovanje z mladimi, odgovorno do invalidov, skrb za vodo in okolje
Potencial razvoja in dogajanja na dlani
Občina Slovenske Konjice Stari trg 29, Slovenske Konjice Kontakt: 03/757 33 50
MAREC 2013 l www.slovenskekonjice.si
K
olofon azalo ontakti
Juriju v čast in godbi ob jubileju
3
Vinska kraljica Slovenije je tokrat domačinka
4
Zategovanje pasu občutijo tudi občine
6
Prepoznavne točke Slovenskih Konjic vabijo
8
“Želeli bi pripeljati 200 delovnih mest”
10
“Smo občina po meri invalidov”
11
Spodbujajo ustvarjalnost, študente pa združujejo
12
V skrbi za vodo in okolje
14
Cene enake že 11 let
15
Prireditve v Občini Slovenske Konjice 2013
16
Kolofon Slovenske Konjice 2013 je posebna oglasna priloga Žurnala24. Natisnili smo 10.000 izvodov. Fotografije: Nino Verdnik, arhiv Občine Slovenske Konjice, arhiv Zlatega griča, arhiv Penziona Kračun, mediaspeed, arhiv KŠDD, shutterstock Produkcija: Nenad Bebič/M4 Urednica priloge: Katarina Pernat Odgovorni urednik Žurnala24: Matej Košir
MAREC 2013 l www.slovenskekonjice.si
3
J
Juriju v čast in godbi ob jubileju Tradicionalno. “Že drugo desetletje negujemo tradicijo Jurjevanja v čast svetemu Juriju, zavetniku našega mesta. Na ta dan oživi stara legenda o konjiškem zmaju, ki je zase zahteval mlado in lepo deklico Marjetico,” pravi Tjaša Kangler, vodja Turistično informacijskega centra Slovenske Konjice.
urjevanje. Letošnje, 16. tradicionalno Jurjevanje bo v soboto, 20. aprila, ob 14. uri, otroško rajanje pa se začne že štiri ure prej. Tokratno dogajanje bo še posebno pestro, saj Godba na pihala Slovenske Konjice slavi 85. rojstni dan. “Gostili bomo številne godbe iz več krajev po Sloveniji, in sicer jih pride sedem,” napovedujejo organizatorji. Ivo Kacbek, umetniški vodja Godbe na pihala Slovenske Konjice, pravi, da so veseli, da obstajajo že tako dolgo.
“Ravno letos se nam je pridružilo že nekaj mladičev, tako da nas za prihodnost ne skrbi,” dodaja. Sicer je najstarejši član godbe pri njih dejaven že 57 let.
Štrudl v družbi zmaja
Poleg stojnic, na katerih se bodo predstavili domači vinarji, pa na Jurjevanju ne bo šlo brez konjiškega zavitka. Zbrane pa bo pozdravila Obujanje tudi vinska legende kraljica Sloveje preraslo nije Neža Pa-
v tradicionalni Jurijev festival, s katerim so se Konjičani vključili v Evropsko združenje karnevalskih mest, ki povezuje 48 držav in 368 mest.
Lani se je dogajanju pridružil tudi takratni predsednik Republike Slovenije Danilo Türk.
vlič. “V družbi konjiškega zmaja bomo spet sestavljali najdaljši konjiški štrudl, v kotlih na prostem kuhali slovenske jedi na žlico, večer pa bomo pričakali v družbi D'Palinka Band,” še pravi Kanglerjeva.
Jan Tassy, podžupan Občine Hlohovec na Slovaškem
Listina med našim mestom in Slovenskimi Konjicami je bila podpisana leta 2007. V vašem mestu se počutim kot doma in se z veseljem odzovem povabilu na obisk. Letos naše mesto praznuje 900 let prve pisne omembe, zato se že veselimo praznovaja tudi v družbi prijateljev iz Slovenskih Konjic.
Elisabet Lassen, županja Občine Sollefteå, Švedska
Naše mesto je pobrateno s Slovenskimi Konjicami od leta 2008. Na programih izmenjave smo se lahko prepričali, da so vaši občani zelo prijazni in odprtega duha.
Pavla Tvrdoňová, podžupanja občine Hranice, Češka
Ob našem obisku v Slovenskih Konjicah smo se počutili kot doma.
MAREC 2013 l www.slovenskekonjice.si
4
K
Vinska kraljica Slovenije je tokrat DOMAČINKA Intervju. Od 11. januarja je Neža Pavlič iz Slovenskih Konjic vinska kraljica Slovenije. Zase pravi, da je preprosto dekle, ki se v prihodnosti vidi kot odvetnica.
aj je poslanstvo vinske kraljice? Vinske kraljice širimo kulturo pitja vina, saj ta zelo nazaduje. Slovenijo promoviramo kot zanimivo vinorodno in turistično deželo, tako da zastopamo vse vinogradnike in vinarje po Sloveniji. Obiskujem različne kraje naše dežele pa tudi tujine in tako ponesem dober glas o slovenskih vinih daleč naokoli. Nazadnje sem bila v Berlinu. Imajo v tujini kakšen podoben naziv, kot je vinska kraljica? Teh nazivov je kar veliko. V Berlinu sem na primer spoznala kraljico čebule. Da bi pa katera dežela imela prav kraljico vina, nisem zasledila. Se doma ukvarjate z vinogradništvom? Največ se ukvarjamo z živinorejo, predvsem z mlečno proizvodnjo. Je pa vinograd pri nas doma že več kot 200 let. To je neka tradicija, ki se prenaša iz roda v rod. Vino imamo predvsem za lastno uporabo in za sorodnike. Kraljičino vino je z Zlatega griča, saj doma nimamo polnilne linije. Sicer pa imamo doma okoli tri tisoč trsov, tako da je dela kar veliko. Več kot za kakšen hobi. Se vaši starši ukvarjajo le s kmetijstvom? Ali v teh časih lahko preživijo od te panoge? To je njuna služba. Če imaš malo zemlje, je zelo težko. Pri nas doma smo razširili hlev, tako da je 35 krav mol-
Neža si želi v tem letu predvsem širiti kulturo pitja vina med mladimi. Tako bo različna vina predstavljala po več slovenskih krajih.
Neža Pav lič
MAREC 2013 l www.slovenskekonjice.si
Intervju 5
Slovenske Konjice
znic. Pri taki kapaciteti še nekako gre in od tega lahko živimo. Če bi imeli pol manj krav, pa bi bil že problem in bi nekdo od staršev moral hoditi v službo. Kaj naj rečem, ni ravno rožnato.
ostale in so bile dobrodošle tudi pri študiju prava? Lahko bi rekla, da ja. Če si doma ves čas v stiku z delom, to postane del tebe.
Kje se vidite v prihoSe Slovenci že zavednosti? damo, da je domače V naslednjem letu veliko boljše kot si želim diplomirapoceni zelenjava na ti, nato pa opraviti trgovskih policah? pravosodni izpit. To je velika težava, saj Želim si biti odveTudi ko se tak miselni preskok tnica. Do tega pa je diplomiram, pri nas še ni zgodil. še dolga pot predbom še vedno Domača zelenjava je vsem zaradi prakse, nekaj čisto drugega ki traja tri leta in je pomagala v kot na primer tista, ki volunterska. Takrat vinogradu je do nas prišla iz Bramoraš biti še vedno in doma zilije na ladji. Ampak odvisen od nekoneki zametki, da bodo ga, saj si ne moreš na kmetiji. ljudje začeli razmišljati zaslužiti dovolj, da Pomoč je drugače, so že tu. Venbi se čisto osamonamreč dar to ne gre iz danes svojil. na jutri. Morda pa se vedno kmetijstvu v SloveniSe kaj bojite, da v dobrodošla. ji, takrat ko se bo to teh kriznih časih zgodilo, obetajo boljši ne boste dobili časi. Samooskrba mora službe? biti pomembna. Še poVem, da bo to sebno pri aferah, kot kar velika težava. je bila ta s konjskim Pravnikov je velimesom, in podobnih stvareh bi se moko, zato se je treba za obvezno prarali zavedati, kaj pomeni slovenski prekso zelo potruditi. Če koga poznaš, hrambni izdelek na krožniku. jo seveda lažje dobiš. Nič kaj svetla ni prihodnost za mlade, kar se tiče Vendar si marsikdo zaradi višjih cen zaposlitev. Tisti, ki se niso odločili slovenskih izdelkov teh ne more priza študij, že nekaj let delajo in so se voščiti. tako izognili krizi. To je res. Cene so nekoliko višje, vendar bi jih lahko trgovci pri slovenskih izdelTudi Slovenske Konjice so ob kih znižali. Če pogledam na primer, po vinski cesti. Ta je veliko slabše koliko nam odkupijo liter mleka, po koobiskana kot tista čez severno liko pa ga potem prodajo, vidim, da je tu mejo pri sosedih. Zakaj, menite, še veliko rezerve. je tako? Turistično je to zelo zanimivo, a Razmišljate, da bi kdaj prevzeli vodetega mi očitno ne znamo dovolj nje domače kmetije? dobro tržiti. Morda tudi vinoImam mlajšega brata, ki je diplomiral s gradniki ne vedo, kako bi se tega podeželjstva in krajine. On bo tisti, ki bo lotili. Ni sredstev za takšno pronadaljeval tradicijo na naši kmetiji. Sama mocijo, niti ni dovolj energije. sem se odločila za študij prava, zato sem V Konjicah nimamo niti hotela. se že pred nekaj leti odločila, da ne bom Kako naj ob tako slabih nočitveostala doma na kmetiji. Če bi bila edinka, nih kapacitetah koga povabimo pa bi najbrž razmišljala tudi v tej smeri. na vinsko cesto? Predvsem pa manjka promocije – doma imaGlede na to, da ste doma veliko pomamo namreč biser, ki bi bil tujcem gali, so vam delovne navade najbrž zagotovo zelo všeč.
MAREC 2013 l www.slovenskekonjice.si
6
S
Zategovanje pasu občutijo tudi občine Poraba sredstev. Proračun zaradi znižanja povprečnine, ki jo občinam zagotavlja država, nižji kot lani. Nekaj več denarja za otroke in mlade ter socialno šibke.
lovenske Konjice. “Sestavljanje proračuna za letos je bilo pestro kot že dolgo ne,” pravi župan Slovenskih Konjic Miran Gorinšek. Prihodki občin so se po sprejetju zakona za uravnoteženje javnih financ namreč začeli krčiti, kar so občutile vse slovenske občine.
Več kot polovica za investicije
Proračun Slovenskih Konjic je tako težak dobrega 16,4 milijona evrov, kar na prihodkovni strani pomeni 209 tisoč evrov manj kot leto prej. Kljub temu pa je 54 odstotkov prihodkov predvidenih za investicije. Občina se bo tudi zadolževala, saj načrtujemo najem kredita za 550 tisoč evrov. “Ker so se prihodki od povprečnine znižali, je nemogoče zagotoviti lastna sredstva za financiranje finančno zahtevnih projektov, kot so gradnja centralne čistilne naprave s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem, obnova Dvorca Trebnik, dokončanje obnove Starega trga in izgradnja centra za ravnanje z odpadki v Pragerskem,” pojasnjuje župan. Sicer pa se bo občina tudi letos prijavljala na razpise za evropska sredstva.
Varčujejo tudi pri sebi
Letos bo za promet na voljo nekoliko manj sredstev, saj se tudi to leto daje prednost varstvu okolja. “Zavedati se moramo, da imamo v proračunu že tretje leto zapored močno zmanjšana sredstva za obnovo in posodobitev cest, kar bo treba nadoknaditi v naslednjem ob-
Leta 2011 je Občina Slovenske Konjice pristopila v mednarodni partnerski projekt, imenovan STOP CO2, ki predvideva posodobitev javne razsvetljave. Vrednost projekta znaša 181 tisoč evrov. Med drugim bo zamenjanih 171 svetilk.
MAREC 2013 l www.slovenskekonjice.si
Projekti 7
Slovenske Konjice
dobju,” sporočajo z občine. Glede na čas, ko se varčuje na vseh področjih, v Občini Slovenske Konjice zategujejo pas tudi pri sebi. Predvidevajo namreč rahlo znižanje porabe sredstev za plače zaposlenih.
Letos namerava občina prodati objekt z Enkrat več za štipendije zemljiščem Je pa več sredstev načrtovanih v Lipoglavu, za vzdrževanje toplovoda ter zimsko in letno vzdrževanje loza katerega kalnih cest, obnovili bodo mrbo izklicna liško vežico Špitalič, za čistilno cena 39 napravo je predvidenega 4,3 milijona evrov, pri stanovanjtisoč evrov. ski dejavnosti pa bo več sredPrav tako stev namenjenih opremljanameravajo nju stavbnih zemljišč. Prav tako se načrtuje več sredstev prodati tri za investicije v vzdrževanje stanovanja športnih objektov, za Dvov skupni rec Trebnik pa se bo namenilo 957 tisoč evrov. Nekaj vrednosti več denarja bo namenje140 tisoč nega tudi za osnovnoevrov, in šolsko šolo v naravi, sofinanciranje izobraževanj, sicer na razvoj znanosti mladih Kajuhovi ter raziskovalne naloulici 8, Ulici ge in inovacije. “Za zdaj smo več sredstev zagoToneta tovili za štipendije, ker Melive se zavedamo, da je zna10 ter na nje mladih investicija za prihodnost,” dodaja Liptovski Gorinšek. Nekaj več ulici 18. denarja je namenjenega tudi za novorojence v konjiški občini. Zaradi visoke stopnje brezposelnosti pa se je povečala tudi postavka za kritje zdravstvenega zavarovanja občanov brez dohodkov.
Projekt obnove Starega trga predstavlja nadgradnjo v letu 2010 končanega projekta Obnova komunalne infrastrukture na območju centra Slovenskih Konjic in vsebinsko povezavo s projektom Obnova mestne tržnice.
O
bčina za ob čan e
Dvorec Trebnik
Ocenjena vrednost investicije: 2,3 milijona evrov (od tega 1,2 milijona evropskih sredstev). Trenutno je objavljen javni razpis za izvedbo del. Konec del: 30. september 2014.
Stari trg
Vrednost celotne investicije: 1,3 milijona evrov (od tega nekaj več kot 884 tisoč evropskih sredstev). Dokončanje: sredi letošnjega leta.
Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave Skupna vrednost projekta: 7,54 milijona evrov (od tega 3,07 milijona za kanalizacijo in objekte na kanalizaciji ter 4,47 milijona za čistilno napravo). Lani je bila zgrajena polovica celotnega kanalizacijskega omrežja, letos pa se načrtuje gradnja četrtega sklopa kanalizacije. Hkrati bo čistilna naprava začela poskusno obratovati.
Optično omrežje
Skupna vrednost projekta: 4,6 milijona evrov (od tega 2,7 milijona pridobljenih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj). Do konca aprila se predvideva izgradnja hišnih priključkov do vseh zainteresiranih upravičenih uporabnikov. Zgrajenega je bilo 145 kilometrov primarnega omrežja.
MAREC 2013 l www.slovenskekonjice.si
8
Prepoznavne točke
V
SLOVENSKIH Konjic vabijo ino, kulinarika, kultura.. “Lanskega letnika je približno 500 tisoč litrov. Trenutno pridelamo do 600 ton grozdja, nekaj pa ga dokupimo. Odkup bomo z leti povečevali,” pravi Silvo Žižek, direktor Zlatega griča.
Iščejo tuje trge
To podjetje je s svojimi vinogradi, kletjo, gostinsko ponudbo in igriščem za golf tudi ena od prepoznavnejših točk Slovenskih Konjic. Zlati grič pa svojo prepoznavnost in prepoznavnost Slovenskih Konjic širi tudi na tuje trge, in sicer v Avstrijo, Nemčijo, Rusijo, na Kitajsko in Japonsko. “Trgovske verige na Kitajskem iščejo večje kleti, ki
bi lahko dobavile večje količine vina. Mi spadamo med majhne, zato nas na Kitajskem zanimajo predvsem hoteli, restavracije in drugi gostinski obrati,” dodaja Žižek. Znano je, da je to podjetje v likvidnostnih težavah, vendar je direktor optimističen. “V zadnjem času se nam prodaja zelo povečuje. Rastemo. Povečujemo tudi količino prodanega vrhunskega vina. Vse našteto dokazuje, da je zadeva rešljiva in da smo na dobri poti,” še pravi prvi mož Zlatega griča.
Privlačno. Najstarejša gostilna v Sloveniji vabi z novo ponudbo. Zlati grič pa napoveduje svetlejšo prihodnost, saj se jim prodaja povečuje.
Menihi navdih za ponudbo
Prepoznavna točka Slovenskih Konjic pa je tudi najstarejša gostilna na Slovenskem iz leta 1467, in sicer Gastuž. Ta je dobila novega najemnika Benjamina Kračuna. “Pripravljamo ponudbo, ki bo sestavljena iz značilnih slovenskih jedi. Usmerili smo se predvsem na domače slovenske izdelke, tako pri hrani kot pijači,” poudarja Kračun. Gostom bodo med drugim na voljo domači čaji in žganje ter energijski eliksir. “Pri sestavi jedilnikov smo
V Žički kartuziji je od konca junija 2007 na ogled stalna razstava, ki poskuša osvetliti pozabljena dejstva. Nataša Golob je s svojim raziskovalnim delom opozorila na bogastvo iz Žič. Gradivo, razdrobljeno in raztreseno po raznih knjižnicah, je zbrala, prebrala, proučila in s strokovno spretnostjo zanesljivo povezala z žičko srednjeveško knjižnico. “Avtoričino vrhunsko raziskovalno delo na področju proučevanja srednjeveških rokopisov prinaša številna nova spoznanja o Žički kartuziji, tamkajšnji knjižnici, pisarjih, avtorjih, knjigah in vsem, kar še knjigo obdaja – od pisave, pisal, jezika, vezav in platnic do knjižničarskih oznak in ekslibrisov,” pravijo na TIC o razstavi.
Najbolj prodajano vino Zlatega griča je konjičan. Tega prodajo okoli 300 tisoč litrov na leto. Najbolj prepoznaven pa je renski rizling.
upoštevali dejstva čisto domače, slovenske hrane, kakršno so si pripravljali menihi v času, ko se je v Žički kartuziji odvijalo življenje,” dodaja novi najemnik. Tako kot leta prej se letos pripravljajo koncerti v sklopu poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji, ki so kot najprepoznavnejša kulturna točka Slovenskih Konjic odlično obiskani.
MAREC 2013 l www.zurnal24.si
Znamenitosti 9
Slovenske Konjice
N
Benjami n Kračun
a j Ga s t u ž raste s kupaj z nami
Zakaj ste se odločili za najem Gastuža? Za najem Gostilne Gastuž sem se odločil zaradi želje po ustvarjanju zgodbe in oživitvi bisera doline svetega Janeza. V tem projektu sem se videl že prej in se še danes. Želim si, da Gostilna Gastuž raste z nami in postane ponos Dravinjske doline. Zagovarjam načelo, da kar je zgodovina ustvarila, naj sodobni človek ne uniči, ampak vzdržuje in gradi.
1
X
vstopnica za ogled Žičke kartuzije v vrednosti 4 €
Ob nakupu odrasle vstopnice za ogled Žičke kartuzije Vam ob predložitvi tega kupona drugo podarimo povsem brezplačno. Kupona ni možno zamenjati za gotovino. Akcija traja do 31. 10. 2013.
U
porabn e in form ac ije
TIC Slovenske Konjice PON–PET 7.00–16.00 TIC Žička kartuzija april–oktober: TOR–NED 10.00–18.00 november: TOR–NED 10.00–16.00 december–marec: SOB–NED 10.00–16.00 (med tednom odprto za najavljene skupine) Gostilna Gastuž TOR–NED 10.00–20.00 (po predhodni rezervaciji) KONTAKTI: TIC Slovenske Konjice T: +386 3 759 31 10 M: +386 51 444 141 F: +386 3 759 31 11 E: tic.konjice@siol.net I: www.knjiznica-slovenskekonjice.si TIC Žička kartuzija: T: +386 3 752 37 32 E: zickakartuzija@siol.net I: www.knjiznica-slovenskekonjice.si Gostilna Gastuž T: +386 3 752 37 00 E: rezervacije@gastuz.si I: www.gastuz.si
Ali si želite tudi tujih gostov? Seveda si želimo tudi tujih gostov, naše marketinške poteze pa bodo ravno zato usmerjene na tuje trge. Gostilna Gastuž je postavljena ob čudoviti turistični destinaciji Žički kartuziji in verjamem, da bodo tudi tuji gostje videli izziv v obisku tega našega bisera. Slovenija ponuja toliko lepega, da sem prepričan, da bo naš Gastuž del te zgodbe in bo Slovenijo suvereno zastopal tudi pred tujimi gosti. Kar si želim, je, da bi se tako domači kot tuji gostje z veseljem vračali v Gastuž in bi dober glas širili po Sloveniji in izven njenih meja. Kdaj se gostilna uradno odpira? Gastuž bo za goste na n ovo odprt od 21. aprila.
MAREC 2013 l www.slovenskekonjice.si
10
K
“Želeli bi pripeljali 200 delOvnih mest” Intervju. Župan Slovenskih Konjic pravi, da je treba narediti rez v državno birokracijo. Izzivov za naprej pa v občini vidi še kar nekaj.
riza vedno bolj kaže zobe, brezposelnost se povečuje. Kako se vaša občina spopada z nastalimi razmerami? V takšne razmere smo padli, ker smo izgubili vrednote. Po zlomu socializma in nastopu demokracije smo si ljudje postavili cilje, ki močno presegajo normalne potrebe za življenje. Statusni simboli so postali avtomobil, telefon in obleka. Vmes pa smo pozabili na to, kar potrebujemo. Zadnje čase opažam, da se določeni ljudje že vračajo k starim vrednotam, da jim materializem ni končni cilj. Glede brezposelnosti pa menim, da je stanje zares kritično, vendar se velikokrat najdejo možnosti za tiste ljudi, ki si želijo delati. Res da ne najdejo službe, najdejo pa delo. Časi, ko te je takoj po šoli čakala služba za nedoločen čas, so mimo. Priložnosti naših občank in občanov so v tem, da izkoristijo naravne danosti, torej možnosti za turizem in pridelavo zdrave hrane, ter svoje znanje. Kje vidite občino leta 2020? Pričakujem, da se bomo v tem času znebili vseh težav, s katerimi se trenutno ukvarjamo, predvsem kar zadeva gradnjo komunalne infrastrukture. Želimo si tudi animirati pridelovalce na podeželju, da bi pridelovali čim več zdrave domače hrane ter da bi to vključili v oskrbo javnih zavodov v regiji. Tako bi se začel odvijati investicijski krog. S prenovo in investicijami v Dvorec Trebnik želimo dopolniti turistično ponudbo Zreče–Rogla. Računamo tudi na seminarski turizem.
Miran G orinšek
nova podjetja, z njimi pa nova delovna mesta? To so možnosti, vendar za naše razmere bolj teoretične. Lokalna skupnost nima niti enega kvadratnega metra zemljišča, ki bi ga lahko ponudila. Pogovarjali pa smo se že o ukrepih, kako pomagati potencialnim investitorjem. Imeli smo Ko pride pogovore z večjo mulkakšen minitinacionalko za poslovno cono Tepanje. ster, s sabo Ponudili smo jim, da pripelje svojo jih oprostimo plačila garnituro. Ko komunalnega prispevka. Vmes se je zgodila pa se minister kriza in vsa stvar je neumakne, se koliko zaspala. Imamo ti birokrati ne še nekatere druge projekte, ki bi lahko, če bi umaknejo, šlo vse po sreči, prineampak se sli 200 delovnih mest.
Bo obnovitev Starega trga oživila središče Slovenskih Konjic? Zakaj so lokali zaprti? Tu je še druga težava. Novi lastniki objektov pričakujejo visoke najemnine, ki pa jih tržišče ne prenese. Tako številni lokali stagnirajo. Občina je lastnica šestih objektov na Starem trgu, vse drugo je v rokah zasebnikov. Nekateri imajo raje prazen lokal, kot pa da bi znižali najemnino. Bi bili pripravljeni občinsko zemljo prodati po simbolični ceni, samo da v mesto pridejo
splazijo v pore državne birokracije. Včasih nisem več prepričan, ali bomo sami doma našli toliko razuma, da bomo rekli, da je vse skupaj šlo predaleč. Razen če nas seveda nekaj prekleto strezni. Marsikaj je treba prečistiti.
Se vam zdi, da se marsikateri investitor premisli, ker se postopki v naši državi vlečejo predolgo? Ti postopki se obupno vlečejo. Pa ne toliko zaradi slabe zakonodaje, ampak zaradi nespoštovanja rokov. In to s tiste strani, ki neka merila postavi. Včasih se dve državni organizaciji med sabo ne moreta dogovoriti, kje je kakšen projekt zastal. Odgovori pristojnih se ne dobijo v dveh mesecih, ampak včasih v dveh letih, pa še to po našem velikem nerganju. Prav mučimo se in od tega počasi postajamo utrujeni. Včasih bi človek lahko ponorel.
MAREC 2013 l www.slovenskekonjice.si
Odgovorno 11
Slovenske Konjice
“Smo občina po meri invalidov” Odgovorno. Veliko dajo na ozaveščanje. Želeli bi si evropskega sodelovanja. Primanjkuje jim sredstev za večje projekte.
N
aziv. “Smo občina, prijazna invalidom. Konec leta 2011 smo prejeli tudi listino Občina po meri invalidov,” pravijo na občini Slovenske Konjice.
Aktivnosti vse do 2014 V omenjeni občini še vedno poteka akcijski načrt za izboljševanje in uresničevanje enakih možnosti za invalide, ki se bo uresničeval do leta 2014. “Letos nameravamo
Odprava grajenih ovir, vgradnja taktilnih kontinuirano nadaljevati izvedbe oznak, tekočih nalog, kot so informiranje, informacijskih ozaveščanje, družabništvo, medgetabel za neracijsko sodelovanje ter predavanja o aktualnih tematikah, na primer invalide, o pravicah invalidov in zaposlovanju urejanje invalidov,” dodajajo odgovorni. ustreznih Odpraviti želijo preostale napisov in ovire zagotavljanje Za gibalno ovirane si želijo odpraviti dostopnosti ovire na javnih površinah, prav tako pa bi radi, da se k projektu pridružijo do vseh zasebniki (odvetniki, trgovine, gojavnih stilne) in tako omogočijo lažji dostop ustanov invalidom. Velik poudarek dajejo tudi pobudi, da je v občini čim več sanitarij, so med primernih za invalide. Že nekaj časa si prioritetami, prizadevajo, da bi se v sklopu projekki bi jih radi ta Občina po meri invalidov povezali s katero od pobratenih občin oziroma izvedli, in sodelovali v kakšnem skupnem evroppredstavljajo skem projektu, vendar do sedaj še niso največji našli zainteresiranih partnerjev. finančni V Slovenskih Konjicah so še Varstvezalogaj. no delovni center Šentjur, enota VDC Slovenske Konjice in Dnevno varstvo Karitas Čebela.
MAREC 2013 l www.slovenskekonjice.si
12
D
Spodbujajo ustvarjalnost,
študente pa združujejo
Za otroke in mladino je v Slovenskih Konjicah dobro poskrbljeno. Veliko dejavnosti po šoli pripravlja Štorkljina hiša, ki kljub desetletnemu obstoju ni med najbolj poznanimi. Klub študentov pa skrbi za zabave in prireditve. ogajanje. “Pri nas otroci po prihodu z zaposleno delavko opravijo domačo nalogo, pišejo seminarske naloge in dejavno preživljajo prosti čas,” razlaga Janja Brglez, vodja Štorkljine hiše.
Prihajajo eni in isti
Ta je lani praznovala 10. obletnico obstoja, vendar je kljub temu marsikdo ne pozna. “Opažamo, da so obiskovalci naše hiše pretežno isti. Občasno prihajajo novi, predvsem med počitnicami,” dodaja Brglezova. V tem kotičku za otroke in mladostnike imajo tudi tretjino tujejezičnih obiskovalcev, ki jih k njim napotijo svetovalne službe na osnovnih šolah, in sicer z namenom, da se v Štorkljini hiši učijo jezika med vrstniki in da imajo pomoč pri domači nalogi.
Sredstev malo, trudijo se zelo
V Štorkljini hiši sicer velikokrat primanjkuje tudi sredstev za delovanje. “Prek javnih del smo dobili delavko, prijavili smo se na občinski razpis, prejšnja leta pa smo dobili sredstva tudi z razpisa ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Letos razpisov iz tega naslova za naše področje delovanja ni več, tako da iščemo finančna sredstva pri donatorjih in na drugih razpisih, kar pa je zelo težko, saj za populacijo osnovnošolskih otrok takšnih razpisov ni,” še dodaja vodja Štorkljine hiše, v kateri veliko dela opravijo tudi prostovoljke. Koncept hiše je tudi odvrnitev otrok od računalnika in spodbujanje ustvarjalnega duha. Nekoliko razočarani so nad tem, da ni veliko otrok, ki bi bili zainteresirani za planinske izlete, ki
Štorkljina hiša je med šolskim letom odprta od 13. do 19. ure, med počitnicami pa od 8. do 15. ure. Vsak petek se v njej izvajajo različne delavnice: oblikovalske, kulinarične, medgeneracijske, tačka pomagačka, izdelovanje butar, adventnih venčkov in voščilnic, barvanje pirhov ter Gregorjeva delavnica.
MAREC 2013 l www.slovenskekonjice.si
Mladi 13
Slovenske Konjice
N
ajvečkrat i z po s oj e n C a v azza
Janja Brglez
Ali je otrokom ponujenih dovolj dejavnosti v kraju, bi težko vrednotila. Marsikdo ne pozna Štorkljine hiše, in to si želimo spremeniti.
V zadnjih desetih letih je bilo v Štorkljini hiši več kot 450 ustvarjalnih delavnic. Tako je na leto na seznamu obiskovalcev od 80 do 85 otrok, na dan pa od 15 do 22 otrok.
jih pripravljajo, vendar upajo, da se bo tudi to spremenilo.
Študenti imajo svoj klub
Za nekoliko starejšo mladino pa s svojimi prireditvami in dejavnostmi skrbi Klub študentov Dravinjske doline (KŠDD). Za mlade pripravljajo svoje zabave, koncerte in gledališke predstave. “Odziv je dober. Radi se družimo, v sklopu prireditev pa pripravljamo dogodke, ki so namenjeni tudi širšemu krogu publike,” pravi Neža Pavlič, predsednica KŠDD. Sicer pa je klub znan tudi po dobri organizaciji zabav, na katerih se srečujejo mladi, ki med tednom študirajo v drugih slovenskih mestih, konec tedna pa se vračajo v rodni kraj.
Delajo, da lahko študirajo
Po podatkih KŠDD se vse več mladih Konjičanov odloči za študij v Ljubljani, nekaj manj v Mariboru. Ker pa je to za vsako družino velik strošek, saj je treba študentu plačati bivanje in prehrano, večina mladih dela prek študentskega servisa. “Nekaj jih je sicer takih, ki si poiščejo delo, da si prislužijo za kak priboljšek, večina pa jih dela, da si omogoči bivanje v drugem mestu,” dodaja Pavličeva. V sodelovanju s knjižnico Slovenske Konjice, skavti in Mladinskim centrom Dravinjske doline poleti pripravljajo zloženko, v kateri predstavijo počitniške četrtke, ko otroke vsak teden povabijo na različne izlete, kolesarjenje, oglede znamenitosti Slovenije, pohode, športne dejavnosti in na morje.
Knjige. “Vsaka slovenska občina ima tudi svojo knjižnico, ki ji specifika lokalne skupnosti vdahne lastnega duha,” pravi Renata Klančnik, direktorica Splošne knjižnice Slovenske Konjice. Ta deluje kot osrednja knjižnica na območju občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje, kjer imajo skupaj okoli pet tisoč članov. V osrednji knjižnici in krajevnih enotah imajo več kot 74 tisoč enot gradiva; na leto ga izposodijo okoli 205 tisoč enot in opravijo več kor 316 tisoč transakcij. Večjih težav z izgubljenim gradivom nimajo. Po besedah direktorice imajo v knjižnici s statusom založeno le 43 enot gradiva.
Na leto dokupijo 4.000 enot
Najdejavnejši pri izposojah so šolarji, saj je bilo lani največkrat izposojeno gradivo, ki ga imajo v šolah za domače branje. Na leto se dokupi okoli štiri tisoč enot gradiva, odvisno od denarnih sredstev. “Lani je bil največkrat izposojen biografski roman Cavazza avtorice Vesne Milek,” dodaja Klančnikova.
Za nekatere brezplačno
S potrdilom zavoda za zaposlovanje se oseba evidentira kot brezposelna in je tako upravičena do neplačila članarine. Poleg brezposelnih so plačila članarine opravičeni mladoletni člani, dijaki do 18. leta in invalidi.
Želijo si širitve
V knjižnici imajo natančno izdelane cilje, kaj si želijo v tem in prihodnjem letu. “Dolgoročni cilji se vsekakor nanašajo na razširitev prostorov za delovanje knjižnice, ki pa so povezani z velikimi finančnimi sredstvi. Zavedamo se, da časi nikakor niso naklonjeni tovrstnim investicijam, vendar upamo, da se bo v prihodnjih letih stanje izboljšalo in nam bo uspelo zadostiti prostorskim potrebam, ki so pomembne tudi za nadaljnji razvoj knjižnične dejavnosti v naši občini,” še pravi direktorica.
MAREC 2013 l www.slovenskekonjice.si
14
S
V skrbi za vodo in okolje Lani zbrali 4.000 ton odpadkov. Enkrat na leto zbirajo nevarne odpadke. V občini se pije dobra voda.
meti. “Kosovne odpadke odvažamo na klic s prevzemnega mesta posameznega povzročitelja. Ta sistem smo uvedli leta 2011. Prej pa smo odpadke odvažali enkrat na leto po vnaprej določenem urniku,” pravijo na Javnem komunalnem podjetju (JKP) Slovenske Konjice. Lani so v JKP zbrali in oddali približno štiri tisoč ton odpadkov. Vso količino so predali zbiralcem, obdelovalcem ali na odlaganje.
Voda je kakovostna
U
T
Sicer pa v JKP Slovenske Konjice upravljajo tudi tamkajšnji vodovodni sistem. Oskrbuje se iz dveh večjih površinskih zajetij Cimerman p orabn e in Graščina ter vrtin Žiče in formac ije in Polene. “Pred distribuciKosovni odpadki jo vode v vodovodni sistem “V Sloveniji Mednje spadajo kopalniška oprema, izvajamo ustrezne meritve leseno in kovinsko pohištvo, preproge, imamo še vedno motnosti, ki nam zagotavljaoblazinjeno pohištvo in vzmetnice, zelo kakovostno jo, da se v vodovodni sistem svetila, senčila, igrala, večji kosi distribuira vedno čista voda v vodo, s katero športne opreme, vrtna oprema, skladu s pravilnikom o pitni otroški vozički, kolesa in smuči. Sem žal še vedno vodi,” zagotavljajo na JKP, kjer pa ne spadajo gospodinjski odpadki, ravnamo ob motnosti vode uporabnike stavbno pohištvo, gradbeni odpadki, salonitna kritina, biorazgradljivi prek medijev obveščajo, da je negospodarno. odpadki, nevarni odpadki, odpadna treba vodo prekuhavati. V primerjavi električna in elektronska oprema ter V zadnjem času pa je vznemirila avtomobilske gume. z drugimi vest, da bi se lahko ob sprejetju direktive Evropske unije zgodila dobrinami nima Nevarni odpadki privatizacija vodovodnih omrežij Enkrat na leto v Slovenskih prave vrednosti, v Sloveniji, torej da bi se lahko za Konjicah prek premične zbiralnice zato se upravljanje vodovodnega omrežpooblaščenega zbiralca poteka ja koncesija podelila privatnim akcija zbiranja nevarnih odpadkov. premalo vlaga podjetjem. Glede tega Franc DoMed nevarne odpadke spadajo v vzdrževanje ver, prvi mož JKP, pravi: “Vse, kar stari akumulatorji, baterijski vložki, obstoječe barve in topila, laki, smole, hladilne lahko rečem v tem trenutku, je tekočine, čistila, kemikalije, olja samo to, da je pri tovrstnih konceinfrastrukture.” in masti, pesticidi, pralna in sijah treba ravnati dovolj modro in Franc Dover kozmetična sredstva, zdravila pazljivo ter vedeti, kaj se želi s konin neonske cevi. cesijo doseči.”
Franc Do ver
treb a je b ol j oz a v e š čat i
Ali Slovenci dovolj dobro ločujemo odpadke? Iz leta v leto se na tem področju stanje izboljšuje, kar pomeni, da je odpadkov za na odlagališče vedno manj, za kar je zaslužno ločevanje odpadkov. So pa še vedno rezerve, na katere je treba opozarjati prek raznih obvestil, izobraževanj in ne nazadnje tudi s kakšno globo. Zavedati se je treba, da bolj ko bomo vestni pri ravnanju z odpadki, manjši bodo pritiski na korekcijo cen teh storitev. Se pa ločevanje odpadkov razlikuje med izvajalci gospodarske javne službe oziroma med občinami. Na splošno smo dobri – sledimo evropskim ciljem. Zberemo 411 kilogramov komunalnih odpadkov na osebo, 351 kilogramov pa jih obdelamo. V letu 2011 smo še vedno odložili 58 odstotkov odpadkov, 34 odstotkov smo jih reciklirali, dva odstotka smo jih predali na sežig in šest odstotkov kompostirali. Slovenija je ena od držav z najvišjimi stopnjami recikliranja. Ali otroke dovolj dobro ozaveščamo o ločevanju? Srečujemo se tudi z neprijetno resnico. Otroke v vrtcih in šolah učimo, kako je treba ravnati z odpadki, da so ti tudi kot najcenejši vir za surovine, ko pridejo otroci domov, pa vidijo drugačno sliko v primerjavi s tistim, kar so se dopoldne učili. Zato moramo vložiti še veliko energije, da bomo to spremenili, vendar smo na dobri poti. Imamo dober potencial, potrebna je še pravilno usmerjena akcija.
MAREC 2013 l www.slovenskekonjice.si
Okolje 15
Slovenske Konjice
Položnice. Vsa večja slovenska mesta so že zvišala cene komunalnih storitev, ki so bile dolgo nespremenjene.
Z
novim letom je začela veljati nova uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih služb varstva okolja, ki omogoča prosto oblikovanje cen komunalnih storitev.
Stroški so se občutno zvišali
“Cene so ostale nespremenjene že od leta 2002. Vsi vemo, kaj se je v tem času spremenilo, koliko so se stroški zvišali, teh pa še s tako učinkovitim poslovanjem ne moremo znižati toliko, da bi lahko poslovali z mi-
N
Cene enake že 11 let
nimalnim pozitivnim izidom,” pojasnjuje Franc Dover, prvi mož JKP Slovenske Konjice. Vsa leta do zdaj je izgubo podjetja krila občina kot lastnik javnega podjetja.
Korekcija najbrž maja
“Verjamemo, da so korekcije cen v teh težkih časih zelo nepriljubljeno opravilo, vendar se moramo zavedati, da tako, kot je zdaj, žal ne more več biti. Mi se ne moremo zadolževati, da bi vlagali v infrastrukturo, obstoječe cene nam ne omogočajo zadostne akumulacije za investicijsko vzdrževanje, zato smo zdaj v položaju, ko je treba nekaj narediti,” dodaja Dover. “Verjamemo, Trenutno v skladu z uredbo da svoje delo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih obopravljamo činskih gospodarskih javnih kakovostno in služb varstva okolja pripradovolj dobro, vljajo ustrezne elaborate. Te morajo potrditi še nadzorni da so z nami svet, občinski odbori in tamzadovoljni tudi kajšnji občinski svet, in to naši odjemalci.” predvidoma do konca aprila, tako da bo prva korekcija JKP Slovenske cen po desetih letih mogoča Konjice z letošnjim majem.
asv eti
JKP Slovenske Konjice
“Zrel kompost presejemo skozi fino sito ter ga uporabimo za lončnice in gredice. Grobi, nepresejani kompost pa lahko uporabimo za gnojenje sadnega drevja in večjih rastlin. Kompost lahko potresemo po površini ali pa ga plitvo vmešamo v zemljo.”
U
Zdravstveni dom
“Spomladansko utrujenost ljudje občutimo različno, zato se z njo tudi spopadamo na več načinov. Zagotovo je v teh dneh, ko k nam počasi prihaja pomlad in odhaja zima ter so dnevi daljši, tudi več možnosti za dejavnosti, ki jih pozimi zanemarjamo. Gibanje je osnovna fiziološka potreba, zato je pri spopadanju s spomladansko utrujenostjo zelo pomembno, poleg tega pa blagodejno deluje na telo in duha.”
porabne informacije
Najdlje za UZ dojk
Zdravstveni dom. V konjiškem zdravstvenem domu (ZD) je trenutno najdaljša čakalna doba za ultrazvok (UZ) dojk. Ta pa tudi presega dovoljeno najdaljšo čakalno dobo, ki po pravilniku o najdaljših dopustnih čakalnih dobah znaša šest mesecev. “Kljub nekoliko daljši čakalni dobi prihajajo na pregled UZ dojk tudi iz drugih krajev Slovenije, drugi vzrok pa gre iskati predvsem v neodgovornosti pacientk, ki se po prejetem vabilu na pregled ne odzovejo, ne opravičijo oziroma ne sporočijo, da se pregleda ne bodo udeležile, in tako odvzamejo prostor kakšni drugi pacientki, ki bi na pregled prišla,” je pojasnil Dejan Verhovšek, pomočnik direktorja ZD Slovenske Konjice za zdravstveno nego. Sicer pa so čakalne dobe za vse storitve objavljene na spletnih straneh Zdslovenskekonjice.si in Ivz.si.
Sprejemajo štiri zdravnice V ZD Slovenske Konjice paciente sprejemajo štiri splošne zdravnice, in sicer Mihaela Pugelj, Sretanka Boljanovič, Slavica Marjanović in Lucija Kračun, ter dve zobozdravnici – Emilija Gačevski in Marzenka Kosi Šolajič.
Telefonske številke
Naročanje pacientov je vsak delovni dan v ordinacijskem času dela ambulante na 03/758 17 12 ali 03/758 17 16 ali prek e-naročanja na spletni strani ZD Slovenske Konjice. Naročanje pacientov pri zdravnici Slavici Marjanović pa je v ponedeljek od 10.30 do 12. ure, v torek od 13. do 14. ure, od srede do petka pa od 7. do 8. ure po telefonu na številko 03/758 17 08 ali prek e-naročanja. Laboratorij je med tednom odprt vsak dan od 7. do 13. ure, v četrtek pa še med 14. in 17. uro.
P
KULTURNE PRIREDITVE
SPLOŠNA KNJIŽNICA IN CENTER ZA KULTURNE PRIREDITVE Sreda, 10. 4., ob 18. uri LITERARNO-LIKOVNI VEČER: TONE PARTLJIČ IN PETER PETROVIČ Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice Četrtek, 11. 4., ob 19. uri TAŠČA.COM 4 – gledališka predstava za izven Dvorana Doma kulture Slovenske Konjice Sobota, 27. 4., ob 11. uri DAN UPORA PROTI OKUPATORJU – srečanje pri Pustovi hiši Tolsti vrh Junij, julij in avgust POLETNI GLASBENI VEČERI V ŽIČKI KARTUZIJI Žička kartuzija
MAREC 2013 l www.slovenskekonjice.si
Slovenske Konjice
rireditve v O bčini Slovenske Konjice 2 01 3 JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Petek, 19. 4., ob 19. uri Območno srečanje odraslih folklornih skupin Dom kulture Slovenske Konjice
Dravinjske doline Informacije: Mladinski center Dravinjske doline, Žička cesta 4 a, 3210 Slovenske Konjice T: 03/759 13 20, M: 041 362 878, E: info@mcdd.si, I: www. mcdd.si
Sreda, 24. 4., ob 16.30 Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Avla OŠ Ob Dravinji, Slovenske Konjice
KLUB ŠTUDENTOV DRAVINJSKE DOLINE Sobota, 25. 5. Veter v laseh Športni park Slovenske Konjice
Informacije: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Slovenske Konjice, Stari trg 21, 3210 Slovenske Konjice T: 03/491 40 30, F: 03/491 40 31, G: 051 693 920, E: oi.slovenske.konjice@jskd.si, I: www.jskd.si
Nedelja, 22. 9., ob 15.30 FESTIVAL LEPOPISJA Žička kartuzija
GLASBENA ŠOLA SLOVENSKE KONJICE Četrtek, 25. 4., ob 18. uri Nastop učencev Dvorana Glasbene šole Slovenske Konjice
Informacije: Splošna knjižnica Slovenske Konjice, Mestni trg 4, 3210 Slovenske Konjice T: 03/758 04 33, F: 03/758 04 35, E: sk.slovenskekonjice@ guest.arnes.si
Informacije: Glasbena šola Slovenske Konjice, Tattenbachova ulica 1 a, 3210 Slovenske Konjice T: 03/759 39 03, F: 03/759 39 04, E: gs.slovenske-konjice@ guest.arnes.si
Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice, Mestni trg 4, 3210 Slovenske Konjice T: 03/758 04 37, F: 03/758 04 35, E: ivo.kacbek@ guest.arnes.si, E: jasna. marzidosek@guest.arnes.si
KULTURNO DRUŠTVO LOČE Nedelja, 28. 7. 41. TRADICIONALNI KMEČKI PRAZNIK V LOČAH
OBČINA SLOVENSKE KONJICE KONJIŠKI DNEVI: 15.–30. 6. Nedelja, 30. 6., ob 19. uri OBČINSKI PRAZNIK – slovesna seja s koncertom Godbe na pihala Slovenske Konjice Dom kulture Slovenske Konjice Občina Slovenske Konjice, Stari trg 29, 3210 Slovenske Konjice T: 03/757 33 60; E: info@ slovenskekonjice.si; I: www. slovenskekonjice.si
Prireditve 16
Informacije: KD Loče, Stari trg 15, 3215 Loče E: kudloce@gmail.com, M: 031 455 199
PRIREDITVE ZA MLADINO MLADINSKI CENTER DRAVINJSKE DOLINE Nedelja, 30. 6. Veliki koncert ob rojstnem dnevu prireditvene dvorane MC Patriot Prireditvena dvorana MC Patriot Julij, avgust Poletne šole kreativnosti Prostori Mladinskega centra
Sobota, 7. 9. Turnir trojk – memorial Igorja Gošnjaka Športni park Slovenske Konjice Klub študentov Dravinjske doline, Žička cesta 4 a, 3210 Slovenske Konjice E: mitja.krancan@gmail.com, I: www.ksdd.si DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE SLOVENSKE KONJICE Petek, 22. 3., od 16. do 18. ure Izdelava butar Štorkljina hiša Petek, 26. 4. Športne igre in tekmovanja Ponedeljek, 7. 10. Konjičkovo popoldne Mestni trg Slovenske Konjice Informacije: Društvo prijateljev mladine, Stari trg 29, 3210 Slovenske Konjice T: 03/575 31 08, M: 051 224 559, E: dpmkonjice@gmail.com Facebook: Štorkljina hiša
Slovenske Konjice I: www.planinskodrustvokonjice.si, T: 03/752 30 00, M: 041 281 992, E: vida. kamensek@gmail.com DRUŠTVO POPOTNIK ZDRAVIH NOG NAOKROG Sobota, 31. 3. Pohod na Komno Sobota, 19. 10. Pohod na Uršljo goro (Plešivec) Informacije: Društvo Popotnik zdravih nog naokrog M: 040 837 989, E: popotnik. konjice@gmail.com KOLESARSKI KLUB ROGLA Nedelja, 30. 6., ob 9. uri Štajerski maraton Celje Kolesarjenje – start v Celju Sobota, 17. 8., ob 10. uri Skok na Roglo Kolesarjenje – start v Zrečah Informacije: Kolesarski klub Rogla, Škalce 22, 3210 Slovenske Konjice E: kk.rogla@gmail.com, M: 031 888 935
DOBRODELNE PRIREDITVE LEO KLUB KONJICE Sobota, 6. 4., ob 15. uri Dobrodelni teniški turnir Prijavnina: 10 € na osebo Tenis center Banex Informacije: Leo klub Konjice, Mestni trg 2, 3210 Slovenske Konjice E: leo.konjice@gmail.com M: 031 269 256
ŠPORTNE PRIREDITVE
DRUŠTVO INVALIDOV
PLANINSKO DRUŠTVO SLOVENSKE KONJICE Torek, 25. 6., ob 9. uri 18. pohod družin na Stolpnik ob dnevu državnosti Zbirališče: pri Športni dvorani Slovenske Konjice
OBMOČNO DRUŠTVO INVALIDOV DRAVINJSKE DOLINE Sobota, 7. 9. Srečanje s pobratenim Društvom invalidov Slovenska Bistrica na Rogli in Radijska delavnica znancev, Radio Maribor
Četrtek, 26. 12., ob 9. uri 19. Zimski vzpon na Stolpnik ob dnevu samostojnosti Informacije: Planinsko društvo Slovenske Konjice, p. p. 76, 3210
Sobota, 21. 12. Srečanje ob zaključku leta s kulturnim dogodkom, Gostišče ULIPI, Zeče
Informacije: Območno društvo invalidov Dravinjske doline, Ulica Toneta Melive 2, 3210 Slovenske Konjice T: 03/575 61 15, F: 05/903 16 09, E: obmocno_drustvo_ invalidov@t-2.si Uradne ure: vsako sredo od 8. do 12. ure DRUŠTVO VETERANOV OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Sobota, 20. 4., in nedelja, 21. 4. Dvodnevni Izlet v Banjo Vrućico in Banjaluko (BiH) Organizacija: OZVVS in ANDA, d. o. o., Slovenske Konjice Sobota, 25. 5. Enodnevni izlet: Park vojaške zgodovine Pivka (notranjost podmornice), Športni park Stožice, Ljubljana Informacije: OZVVS Slovenske Konjice M: 041 505 245 (Majda Plajh) ZDRUŽENJE SEVER POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER za celjsko območje – odbor Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče Sobota, 19. 10. 5. Hohlerjev pohod (pohod se organizira v spomin na tajna skladišča orožja TO, CZ in milice) Informacije: Odbor Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče M: 041 469 899 (Jože Laščak)
SEJMI Četrtek, 28. 3. VELIKONOČNI SEJEM Mestni trg Slovenske Konjice Torek, 3. 12. FRANČIŠKOV SEJEM Mestni trg Slovenske Konjice Informacije: JKP Slovenske Konjice, Celjska cesta 3, 3210 Slovenske Konjice T: 03/758 04 00, F: 03/758 04 16, E: jkp.konjice@siol.net, I: www.jkp-konjice.si