Trgovinski odsev by Bebic

ISSN 1855-5292

Številka 1/2018

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

Konkurenčnost slovenske trgovine v času digitalizacije

Trgovinska zbornica Slovenije sodelovanje | združevanje | Razvoj

Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

Kolofon |

Kolofon Naslov: Trgovinski odsev 2018 ISSN 1855-5292 Podnaslov: Konkurenčnost slovenske trgovine v času digitalizacije Pripravila: Trgovinska zbornica Slovenije in Inštitut za strateške rešitve Urednik: Jan Tomše Avtorji: Tine Kračun, dr. Jure Stojan, Gregor Vavdi, Špela Bizjak, Jan Tomše, Andrej Trdina, Mija Lapornik Uvodnik: mag. Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Oblikovanje: Nenad Bebić, CR d.o.o., Ljubljana Lektoriranje: Mija Lapornik, Karmen Fortuna Podatki o izdaji ali natisu: 1. izdaja Število izvodov: 500 Kraj založbe: Ljubljana Izdajatelj in založnik: Trgovinska zbornica Slovenije, Dimičeva 13, 1000 Ljubljana Leto izida: 2018 Publikacija je brezplačna.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| Kazalo

Vsebina 1.

Uvodna beseda

Gospodarsko okolje, trgovina in potrošniki

2.1

Pregled poslovanja poslovnih subjektov na podlagi oddanih poročil Ajpes

2.2

Potrošniki

Vpliv in zaupanje potrošnikov v trgovino

Kaj bo zaznamovalo trgovinsko panogo v prihodnosti

4.1

Četrta industrijska revolucija spreminja vse, tudi trgovino

4.2

Vpliv četrte industrijske revolucije na trgovinsko panogo

4.3

Kako se približati sodobnemu kupcu in trendi prihodnosti v trgovinski panogi

4.4

Kako se bodo spremenili poklici v trgovinski panogi

4.5

Digitalizacija in slovenski trgovci

Krožno gospodarstvo in trgovina

5.1

Krožno gospodarstvo in slovenski trgovci

6. Viri

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

Uvodna Beseda mag. Mariča Lah predsednica Trgovinske zbornice Slovenije

ivimo v času nenehnih sprememb, ki so postale stalen izziv za nas – trgovce. Kako nagovoriti sodobnega, dobro informiranega potrošnika, ki še nikoli prej ni bil tako zahteven? Kaj mu ponuditi in kako razumeti njegove potrebe? Kakšno izkušnjo si želi, ko vstopi v izbrano trgovino? Vsem tem izzivom, ki nam jih narekujejo potrošniki, bomo uspešno in celovito kljubovali samo, če bomo iskali rešitve upoštevaje tudi načela krožnega gospodarstva. Negotovost, povezana s prihodnostjo, in povezanost različnih deležnikov, nas usmerja k večji soodvisnosti. Odgovornost vsakega posameznika do trajnostne prihodnosti postaja vse večja, zato se moramo zavedati, da bo prihodnost svetla le, če bomo mislili na skupno dobro nas in našega planeta. Z mislijo na naše okolje bomo prilagodili nakupovalno izkušnjo za potrošnika, in mu ponudili ne le tisto kar potrebuje, temveč tudi tisto, kar potrebujemo vsi mi, da bo gospodarstvo v koraku s trajnostnim razvojem. O tehnološkem napredku, krožnem gospodarstvu in sodobnih pristopih v trgovini pišemo tudi v zborniku Trgovinski odsev 2018, ki ga držite v rokah. Zbornik spremlja letošnjo, že 12. Strateško konferenco o trgovini z naslovom Trajnostni krožno poslovni modeli v trgovini: Priložnost za spodbujanje rasti, inovacij in konkurenčnosti, ki ima za rdečo nit krožno gospodarstvo. Nosilna tema ni naključna. Zamisel krožnega gospodarstva ni nova, je pa v zadnjih letih vedno bolj aktualna in pridobiva na pomenu. Izhaja iz dognanja, da viri proizvodnje niso neomejeni, hkrati pa bo množična potrošnja zaradi vedno več prebivalcev in krepitve njihove nakupne moči v prihodnje samo naraščala. Na tem mestu se pojavi več vprašanj. Kako postopati ob tem v trgovinski panogi, ki je pravzaprav središče potrošništva? Kakšna je naša odgovornost? Kako ravnati danes in obenem misliti na to, kaj to pomeni za prihodnost? Recikliranje, učinkovita uporaba virov, izkoriščanje obnovljive energije, ponovna uporaba izdelkov so samo nekateri od procesov, ki so sestavni del krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja. Zelo pomembno je tudi vprašanje odgovornosti. Ta in ostala povezana področja smo zato vtkali v program letošnje strateške konference in Trgovinski odsev, ki je pred vami.

TZS vedno znova dokazuje, da je močna in reprezentativna zbornica, ki dobro razume in se v polnosti zavzema za interese svojih članov. Zbornica članom nudi močno podporno platformo za razumevanje in razvoj trgovinske dejavnosti, poleg številnih aktivnosti, pravne podpore, delavnic, strokovnih dogodkov, promocije trgovinske dejavnosti in skrbi za njeno pozitivno podobo v javnosti, vključno z informiranjem splošne in zainteresirane javnosti, to dokazuje tudi pričujoči zbornik. Enako kot predhodne publikacije tudi ta ni namenjen zgolj strokovni trgovinski javnosti, ampak tudi širši strokovni in splošni javnosti. Vloga trgovine v slovenskem gospodarstvu je namreč izjemno pomembna, vitalna, o čemer priča tudi dejstvo, da trgovinska panoga zavzema velik delež v strukturi slovenskega gospodarstva. Zato je pomembno, da stanje in pogled v prihodnost posredujemo najširšemu krogu ljudi, saj tako krepimo zavedanje o njenem pomenu in razsežnosti v slovenskem (gospodarskem) prostoru. Slovenija je trenutno v zelo dobri gospodarski kondiciji, vendar je treba imeti pogled uperjen tudi v prihodnost. Kot dobro vemo iz zgodovine, gospodarstvo deluje v ciklih, zato prej ali slej pride manj ugodno obdobje. In trgovci moramo biti na to pripravljeni, se ustrezno prilagoditi. Tudi v tem pogledu je izziv inovativnosti, ki ga omenjamo, obenem priložnost za pripravo na prihodnost. Trendi krožnega gospodarstva in cilji trajnostnega razvoja so hkrati postali tudi cilji trgovinske dejavnosti. TZS lahko in mora skupaj s svojimi člani pripomoči k prehodu iz linearnega v krožno gospodarstvo in se truditi, da ohranja okolje za generacije za nami. To je naša skrb, naša odgovornost.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 1. Poglavje

Gospodarsko okolje TRGOVINA IN POTROŠNIKI V poglavju prikazujemo vpliv gospodarskega okolja na ravni EU in Slovenije na delovanje podjetij in konkretno na trgovinsko dejavnost, na prihodke, število zaposlenih, vlogo trgovine v slovenskem gospodarstvu in njen vpliv na nakupne navade potrošnikov v zadnjih letih.

Na podlagi podatkov Statističnega urada RS je bil BDP v 2. četrtletju 2018 za 3,8 % višji kot v 2. četrtletju 2017. UMAR ugotavlja, da je umirjanje medletne rasti gospodarske aktivnosti predvsem posledica skromne rasti trošenja gospodinjstev, in to kljub ugodnim gibanjem na trgu dela in še vedno dobremu razpoloženju potrošnikov. Rezultati izvozno usmerjenega dela gospodarstva pa so se po umiritvi v prvem četrtletju ponovno izboljšali, nadaljuje se tudi krepitev investicijske aktivnosti.

urostat na podlagi razpoložljivih podatkov ugotavlja, da je šlo v obdobju med letoma 2000 in 2017 za precej volatilno obdobje. V obdobju 2001–2007 je gospodarstvo na ravni EU raslo na letni ravni med 1 % in 3 %, med letoma 2008 in 2013 pa je zaradi gospodarske krize prišlo do upada BDP, v letu 2009 celo do 4 % padca. Med letoma 2014 in 2017 pa je spet razvidno okrevanje, z letno stopnjo rasti BDP okrog 2 %. Podoben vzorec je razviden tudi v posameznih državah članicah EU, vendar z različno magnitudo.

Napoved gospodarske rasti za Slovenijo za leto 2018 je po UMAR-ju 4,4 %, (po Evropski komisiji 4,4 %), za leto 2019 pa 3,7 % (po Evropski komisiji 3,5 %).

Graf 1: Letne stopnje rasti obsega BDP (v %)

4,9

3,3

1,2

0,5 0

2008

2009

-2

2010

1,8

2,3

1,8 0,6

2011

2,3

2,0

2,4

0,3 2012 -0,4

2013

2014

2015

2016

2017

-1,1

-2,7

-4 -6

3,1

3,0 2,1

-4,3

SLO

Vir: Eurostat, september 2018

-8

-7,8

-10

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

7 Graf 2: Četrtletna rast obsega BDP glede na enako četrtletje predhodnega leta (v %, podatki brez odstranjenega vpliva sezone in koledarja)

5,0

4,5

4,5 3,8

4,0 3,5 3,0

pliv gospodarske krize in okrevanja v zadnjem obdobju se odraža tudi v kazalniku BDP na prebivalca v standardih kupne moči (PPP), ki meri gospodarsko razvitost države. Kazalnik je z najvišje vrednosti v letu 2008, ko je dosegal 90 % povprečja EU-28, do leta 2012 padel na zgolj 82 % povprečja EU-28, kjer je vztrajal do leta 2015, v letu 2016 in 2017 pa se je postopno dvignil na 85 % povprečja EU-28.

UMAR v svojem Poročilu o razvoju ugotavlja, da se je vrzel v gospodarski razvitosti (ki izhaja iz nižje produktivnosti v primerjavi s povprečjem EU) po poglobitvi v krizi začela zmanjševati šele leta 2016 in je še precej višja kot pred začetkom krize. UMAR dodatno ugotavlja, da so se ob pozitivnem vplivu cikličnih dejavnikov (krepitev povpraševanja) v zadnjih letih izboljšali tudi nekateri strukturni dejavniki rasti produktivnosti (manjša zadolženost podjetij, izboljšana alokacija proizvodnih dejavnikov, povečani prilivi neposrednih tujih investicij). V daljšem časovnem obdobju se je izboljšala tudi sestava izvoza in precej povečala vključenost podjetij v globalne verige vrednosti. K povečanju vrzeli po letu 2008 je prispevalo predvsem večje zmanjšanje zaposlenosti v Sloveniji kot v povprečju EU. Raven zaposlenosti sicer še

2,5

2,2

2,1

2,0 1,5 1,0 0,5 0

2018 Q1

2018 Q2 EU

SLO

Vir: Eurostat, september 2018

ostaja višja kot v povprečju EU, a se je to preseganje v zadnjih letih zmanjšalo. Vrzel v produktivnosti se je v krizi poglobila relativno manj, vendar pa je sama raven produktivnosti še znatno pod povprečjem EU. Glavni dejavnik gospodarske rasti ostaja izvoz. Vedno večji je tudi prispevek domače potrošnje. Potrošnja gospodinjstev raste že od konca leta 2013, spodbujajo jo ugodna gibanja na trgu dela in visoko zaupanje potrošnikov. Predvsem v letu 2017 pa so se vidneje povečale tudi investicije v osnovna sredstva (UMAR, Poročilo o razvoju 2018, str. 11 in 12). Z vidika trgovine je pomemben tudi kazalnik dejanske individualne potrošnje na prebivalca, prav tako v standardih kupne moči, ki bolje kot BDP na prebivalca odraža materialno blaginjo gospodinjstev. Iz gibanja navedenega kazalnika je razvidno, da je Slovenija vseskozi od leta 2000 na ravni med 76 % in 80 % povprečja EU-28.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 1. Poglavje Graf 3: BDP na prebivalca in dejanska individualna potrošnja po kupni moči (indeksi obsega, EU-28=100), Slovenija

95 90 85 80 75

Bruto domači proizvod

Dejanska individualna potrošnja

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2000

2001

Vir: Eurostat, avgust 2018

urostat na podlagi podatkov nacionalnih računov ugotavlja, da je v obdobju 2000–2017 očiten dolgoročni trend premika k storitveni ekonomiji, saj so na ravni EU v letu 2017 storitvene dejavnosti zaposlovale 74 % vseh delovnih mest, v primerjavi s 66 % leta 2000. Iz podatkov o stopnji delovne aktivnosti (delež delovno aktivnih oseb, starih 20–64 let, v celotnem prebivalstvu v isti starostni skupini) izhaja, da je v letu 2017 prvič po krizi Slovenija spet presegla povprečje EU, UMAR pa ob tem ugotavlja, da izziv ostaja vključevanje podpovprečno zastopanih skupin prebivalstva na trg dela, tj. starejših in nizko izobraženih. Graf 4: Stopnja delovne aktivnosti (%) 80 70

Od 20 do 64 let EU

Od 20 do 64 let SLO

Od 55 do 64 let EU

Od 55 do 64 let SLO

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

Vir: Eurostat, september 2018

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

nadaljevanju so prikazani podatki, ki prikazujejo gibanje nekaterih kazalnikov skozi čas na ravni gospodarstva v EU in v Sloveniji. Na ravni gospodarstva EU so se prihodki prodaje v letu 2015 glede na leto 2009 povišali za 29,2 % (v Sloveniji za 14,6 %), število zaposlenih za 6,8 % (v Sloveniji se je znižalo za 9,2 %), bruto poslovni presežek, to je dodana vrednost v stroških faktorjev, zmanjšana za stroške dela, se je povišal za 40,5 % (v Sloveniji za 54,5 %), dodana vrednost na zaposlenega pa se je povišala za 20,9 % (v Sloveniji za 31,7 %).

Tabela 1: Poslovanje gospodarstva, EU

2009*

2012

2013

2014

2015

Število podjetij

20.633.914

22.346.729

22.579.017

23.377.023

23.500.343

Prihodki od prodaje (mio €)

21.135.086

26.074.073

25.956.037

26.584.648

27.307.303

5.442.610

6.184.837

6.234.879

6.581.050

7.033.142

2.074.987

2.439.357

2.473.981

2.681.854

2.915.324

133.767.300

133.054.900

135.592.763

137.444.933

111.517.800

115.444.400

114.833.100

116.913.313

119.170.243

194,9

195,1

196,1

198,7

46,2

46,9

48,5

51,2

48,8

53,6

54,3

56,3

59,0

9,8

9,4

9,5

10,1

10,7

Dodana vrednost v stroških faktorjev (mio €) Bruto poslovni presežek (mio €) Število oseb, ki delajo Število zaposlenih Prihodek od prodaje/število oseb, ki delajo (1.000 €) Dodana vrednost/število oseb, ki delajo (1.000 €) Dodana vrednost na zaposlenega (1.000 €) Bruto poslovni presežek/ prihodek (%)

*podatki za 2009 se nanašajo na EU-27, od leta 2012 dalje pa na EU-28 Vir: Eurostat, september 2018 Tabela 2: Poslovanje gospodarstva, Slovenija

2009

2012

2013

2014

2015

2016

111.835

119.644

126.762

130.088

134.727

138.923

72.938,4

80.451,8

79.216,7

81.470,5

83.628,3

85.547,8

16.171,4

17.140,0

17.356,6

18.562,8

19.333,2

20.577,1

5.146,8

6.381,7

6.695,8

7.556,0

7.954,1

8.512,6

Število oseb, ki delajo

624.873

574.479

573.850

578.976

591.340

604.234

Število zaposlenih

557.210

501.582

493.579

497.146

506.106

516.289

116,7

140,0

138,0

140,7

141,4

141,6

25,9

29,8

30,2

32,1

32,7

34,1

29,0

34,2

35,2

37,3

38,2

39,9

7,1

7,9

8,5

9,3

9,5

10,0

Število podjetij Prihodki od prodaje (mio €) Dodana vrednost v stroških faktorjev (mio €) Bruto poslovni presežek (mio €)

Prihodek od prodaje/število oseb, ki delajo (1.000 €) Dodana vrednost/število oseb, ki delajo (1.000 €) Dodana vrednost na zaposlenega (1.000 €) Bruto poslovni presežek/ prihodek (%) Vir: Eurostat, september 2018

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 1. Poglavje

trgovini so se na ravni EU prihodki prodaje v letu 2015 glede na leto 2009 povišali za 21,2 % (v Sloveniji za 12,3 %), število zaposlenih za 2 % (v Sloveniji se je znižalo za 8,5 %), bruto poslovni presežek, to je dodana vrednost v stroških faktorjev, zmanjšana za stroške dela, se je povišal za 20,4 % (v Sloveniji za 62 %), dodana vrednost na zaposlenega pa se je povišala za 14,6 % (v Sloveniji za 30,1 %).

Tabela 3: Poslovanje trgovine, EU

2008*

2009*

2012

2013

2014

2015

6.129.387

6.065.504

6.241.556

6.214.657

6.266.780

6.205.080

9.112.362,7

8.229.705,0

9.731.591,7

9.726.799,0

9.925.420,6

9.972.594,7

1.151.262,1

1.109.542,6

1.153.320,3

1.146.641,9

1.242.562,0

1.314.959,7

469.268

424.444

405.109

404.232

477.708

511.027

Število oseb, ki delajo

32.519.700

32.908.600

32.862.900

32.451.100

32.680.601

32.992.629

Število zaposlenih

26.946.100

27.340.900

27.458.000

27.134.700

27.383.074,0

27.892.082,0

280

250

296

300

304

302

5,2

4,2

4,8

5,1

Število podjetij Prihodki od prodaje (mio €) Dodana vrednost v stroških faktorjev (mio €) Bruto poslovni presežek (mio €)

Prihodek od prodaje/število oseb, ki delajo (1.000 €) Dodana vrednost/število oseb, ki delajo (1.000 €) Dodana vrednost na zaposlenega (1.000 €) Bruto poslovni presežek/ prihodek (%)

*podatki za 2008 in 2009 se nanašajo na EU-27, od leta 2012 dalje pa na EU-28 Vir: Eurostat, september 2018

Tabela 4: Poslovanje trgovine, Slovenija

2008

2009

2012

2013

2014

2015

2016

23.130

23.617

25.281

25.705

25.823

26.180

26.382

31.608,9

26.634,7

28.842,7

28.495,8

29.390,1

29.902,3

31.073,4

3.932,3

3.042,5

3.215,9

3.222,1

3.303,0

3.620,9

3.884,0

1.804,3

913,6

1.129,4

1.165,5

1.214,4

1.480,5

1.619,7

Število oseb, ki delajo

119.792

119.854

114.535

113.073

112.220

112.662

114.168

Število zaposlenih

108.074

107.763

101.047

98.413

98.314

98.616

100.114

263,9

222,2

251,8

252,0

261,9

265,4

272,2

32,8

25,4

28,1

28,5

29,4

32,1

34,0

36,4

28,2

31,8

32,7

33,6

36,7

38,8

5,7

3,4

3,9

4,1

5,0

5,2

Število podjetij Prihodki od prodaje (mio €) Dodana vrednost v stroških faktorjev (mio €) Bruto poslovni presežek (mio €)

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

11 Graf 5: Bruto investicije nefinančnih družb

odatki Eurostata o investicijah nefinančnih družb kažejo na globok upad investicij med krizo, predvsem v Sloveniji. Investicije kot delež v bruto dodani vrednosti so na ravni EU pred krizo bile v višini 24 % bruto dodane vrednosti (v Sloveniji nad 30 %), v krizi pa so na ravni EU upadle na 21 % (v Sloveniji okrog 20 %). Tudi UMAR v Poročilu o razvoju 2018 (str. 6, 10) opozarja na globok upad investicij, pri čemer se v zadnjem obdobju občutneje povečuje investicijska aktivnost podjetij, ki je ključna za okrepitev rasti produktivnosti.

40,00

35,00

30,00

25,00

20,00 EU-28 2016

2014

2015

2013

2012

2011

2010

2009

2007

2008

2006

2005

2004

2003

2002

Vir: Eurostat, september 2018

2001

2000

15,00

SLO

urostat navaja tudi podatke o zadolženosti nefinančnih družb (S 11), iz katerih je razvidno, da je razmerje med neto dolgom* in dobičkom v Sloveniji nadpovprečno, in sicer znaša 512 %, na ravni EU-28 pa 286 %. Pri tem je pomembno upoštevati časovni horizont. V Sloveniji se je zadolženost podjetij precej zmanjšala, saj je navedeno razmerje leta 2009 na ravni EU-28 znašalo 405 %, v Sloveniji pa 3.834 %.

*Razlika med obveznostmi in terjatvami iz naslednjih postavk: gotovina in vloge, dolžniški vrednostni papirji, posojila. Graf 6: Zadolženost nefinančnih družb (razmerje med neto dolgom in dobičkom, v %), 2016

800 700 600 500

Vir: Eurostat, september 2018

400 300 200 100

Luksemburg

Estonija

Danska

Velika Britanija

Poljska

Slovaška

Švedska

Nizozemska

Irska

Belgija

EU-28

Austria

Finska

EU-19

Španija

Francija

Slovenija

Italija

Portugalska

Grčija

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 1. Poglavje

urostat na podlagi podatkov poslovanja podjetij po velikosti ugotavlja, da je bilo v letu 2015 na ravni EU gospodarstva 23,5 mio nefinančnih podjetij, od katerih jih je bilo 98,8 % majhnih (do 49 oseb, ki delajo), 0,2 % podjetij pa je bilo velikih (nad 250 oseb, ki delajo). Majhna podjetja so na ravni EU zaposlovala 44,2 % oseb, ki delajo, velika podjetja pa so ustvarila 44,1 % vseh prihodkov prodaje. V Sloveniji je bilo v letu 2015 majhnih podjetij 99 % (z do 49 osebami, ki delajo), ki so zaposlovala 54,4 % oseb ki delajo, velikih podjetij je bilo 0,2 %, ki pa so ustvarila 31,7 % vseh prihodkov prodaje.

Graf 7: Distribucija poslovnih rezultatov v gospodarstvu po velikosti podjetij (glede na število oseb, ki delajo), 2015

100% 90% 80% 70% 60% 50%

250 ali več

40%

od 50 do 249

30%

od 20 do 49

20%

od 10 do 19

10%

od 0 do 9

0% EU Število podjetij

SLO Število podjetij

EU Prihodki prodaje

SLO Prihodki prodaje

EU Dodana vrednost v stroških faktorjev

SLO Dodana vrednost v stroških faktorjev

EU Število oseb ki delajo

SLO Število oseb ki delajo

Vir: Eurostat, september 2018

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

13 Graf 8: Distribucija poslovnih rezultatov v trgovini po velikosti podjetij (glede na število oseb, ki delajo), 2015

100% 90% 80% 70% 60% 50%

250 ali več

40%

od 50 do 249

30%

od 20 do 49

20%

od 10 do 19

10%

od 0 do 9

0% EU Število podjetij

SLO Število podjetij

EU Prihodki prodaje

SLO Prihodki prodaje

EU Dodana vrednost v stroških faktorjev

SLO Dodana vrednost v stroških faktorjev

EU Število oseb ki delajo

SLO Število oseb ki delajo

Vir: Eurostat, september 2018

z spodnjega grafa je razvidno, da je gospodarska kriza prizadela trgovino v Sloveniji huje kot v povprečju druge države članice EU, je pa tudi v Sloveniji v zadnjem obdobju razvidno okrevanje v trgovini na drobno. Pri tem pa je pomembno upoštevati, da na podlagi kumulativnih realnih indeksov izhaja, da so realni prihodki v trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv v obdobju januar – julij 2018 glede na enako obdobje v letu 2008 v EU-28 višji za 9,4 %, v Sloveniji pa nižji za 9,6 %.

Graf 9: Gibanje realnega indeksa prihodka v trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv v obdobju januar 2007–julij 2018 (indeks 2015=100, izločen vpliv sezone in koledarja)

130,0 125,0 120,0 115,0 110,0 105,0 100,0 95,0

EURO SLO Vir: Eurostat, september 2018

90,0 85,0 80,0 2007M01 2007M06 2007M11 2008M04 2008M09 2009M02 2009M07 2009M12 2010M05 2010M10 2011M03 2011M08 2012M01 2012M06 2012M11 2013M04 2013M09 2014M02 2014M07 2014M12 2015M05 2015M10 2016M03 2016M08 2017M01 2017M06 2017M11 2018M04

EU-28

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 1. Poglavje

Tabela 6: Kumulativni realni indeksi v trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv (izločen vpliv koledarja)

Tabela 5: Kumulativni realni indeksi v trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv (izločen vpliv sezone in koledarja)

jan.–jul. 2018 / jan.–jul. 2008

jan.–jul. 2018 / jan.–jul. 2017

EU 28

109,4

EU 28

102,0

EURO

105,1

EURO

101,6

SLO

90,4

SLO

99,7

Vir: Eurostat, september 2018

a podlagi objavljenih podatkov Statističnega urada RS (SURS) – obrazec TRG/L (Vprašalnik za statistično raziskovanje, trgovina za leto 2016) – lahko opredelimo strukturo ustvarjenih prihodkov v trgovini na drobno po posameznih blagovnih skupinah izdelkov. SURS ugotavlja, da so podjetja v Sloveniji v letu 2017 na domačem trgu prodala za približno 26,7 mrd. € trgovskega blaga, kar je za 10,8 % več kot v letu 2016. To je bil najvišji prihodek od prodaje v trgovini v zadnjih letih, vendar še vedno nižji kot v letu 2008, ko je znašal 28,3 milijarde €. V trgovini na drobno je bilo prodanega za 13,0 mrd. € trgovskega blaga ali za 12,0 % več kot v letu 2016 in za 3,2 % več kot v letu 2008. V trgovini na debelo je bilo prodanega za 13,8 mrd. € trgovskega blaga ali za 9,8 % več kot v letu 2016 in za 12,7 % manj kot v letu 2008. V trgovini na drobno se je najbolj povečala prodaja v kategoriji osebna vozila in oprema (za 31,5 %), gradbeni material, inštalacije in tehnični izdelki (za 18,7 %) in oprema za dom (za 19,2 %).

Tabela 7: Prihodek od prodaje blaga (letni podatki)

trgovina na drobno trgovina na debelo SKUPAJ

2017 (v 000 €)

Delež (v %)

Indeks 17/16

12.994.280

48,6

112,0

13.751.195

51,4

109,8

26.745.475

100,0

110,8 Vir: SURS, julij 2018

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

Tabela 8: Prihodek od prodaje blaga v trgovini na drobno po blagovnih skupinah, Slovenija

2016 (v 1.000 €)

2017 (v 1.000 €)

Indeks 17/16

11.605.235

12.994.280

112,0

Hrana in pijača

2.832.386

2.981.383

105,3

Osebna vozila in oprema

1.776.895

2.335.732

131,5

Energenti in motorno gorivo

1.753.525

1.989.655

113,5

Zdravila, medicinski pripomočki in kozmetika

1.075.086

977.555

90,9

Oblačila in obutev

748.903

840.650

112,3

Gradbeni material, inštalacije in tehnični izdelki

615.928

731.179

118,7

Tobak in tobačni izdelki

498.276

521.010

104,6

Električni aparati in naprave

470.590

552.000

117,3

Oprema za dom

416.356

496.259

119,2

Zeleni program

346.664

326.975

94,3

1.070.627

1.241.882

116,0

Skupaj1)

Drugo

1) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. Vir: SURS Graf 10: Prikaz strukture ustvarjenih prihodkov (v %) v trgovini na drobno po posameznih blagovnih skupinah izdelkov v letu 2017

9,6 Zeleni program; 2,5

2,5

22,9

3,8

Oprema za dom; 3,8 Električni aparati in naprave; 4,2

4,2

Tobak in tobačni izdelki; 4,0 Gradbeni material, inštalacije in tehnični izdelki; 5,6

4,0

Oblačila in obutev; 6,5 Zdravila, medicinski pripomočki in kozmetika; 7,5

5,6

Energenti in motorno gorivo; 15,3 6,5

18,0

Osebna vozila in oprema; 18,0 Hrana in pijača; 22,9

7,5

Drugo; 9,6 15,3

Vir: SURS

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 1. Poglavje

Pregled poslovanja poslovnih subjektov na podlagi oddanih poročil Ajpes

a podlagi podatkov oddanih letnih poročil Ajpes1 za gospodarske družbe lahko ugotovimo, da trgovina ohranja pomembno vlogo v slovenskem gospodarstvu, saj ustvari 33,8 % prihodkov prodaje in zaposluje 17,7 % zaposlenih2.

Tabela 9: Pregled števila družb, samostojnih podjetnikov in zadrug, njihovega števila zaposlenih in višine prihodkov prodaje, Slovenija

število družb/ podjetnikov

Indeks 17/16

število zaposlenih

Indeks 17/16

čisti prihodki prodaje

Indeks 17/16

gospodarske družbe

66.470

101,3

481.300

104,8

90.654.138.337

111,4

samostojni podjetniki

56.148

96,1

42.025

101,7

4.821.662.879

103,2

420

103,2

2.842

94,8

751.647.368

104,2

123.038

98,9

526.167

104,4

96.227.448.583

110,9

zadruge SKUPAJ

Vir: Ajpes podatkovna baza letnih poročil

1 2

Podatki AJPES za predhodno leto 2016 se nanašajo na podatke iz letnih poročil, ki so jih družbe oddale v letu 2016. Število zaposlenih se pri podatkih AJPES nanaša na število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

adaljevanje tega poglavja se nanaša na poslovanje gospodarskih družb. Iz spodnje tabele je razvidno, da v dejavnosti trgovine deluje 23,1 % vseh družb, ki ustvarijo 34 % vseh prihodkov prodaje družb in ustvarijo 17,2 % neto dodane vrednosti.

Tabela 10: Pregled glavnih kazalnikov po dejavnostih

SKD

število družb (%)

Indeks število 17/16 zaposlenih (%)

Indeks 17/16

čisti prihodki prodaje (%)

Indeks neto čisti 17/16 dobiček (%)

Indeks 17/16

neto dodana vrednost na zaposlenega (€)

Indeks 17/16

0,7

98,7

0,6

103,2

0,4

105,2

0,3

56,6

37.901

95,9

0,1

100,0

0,5

99,7

0,3

109,0

0,3

285,6

57.868

105,7

12,2

101,8

36,9

104,8

31,2

111,5

40,3

110,5

44.309

103,4

1,0

99,5

1,5

99,9

7,8

131,9

3,1

90,7

106.267

97,4

0,5

98,5

1,8

100,2

1,4

113,3

0,8

146,0

36.457

103,6

10,8

98,8

7,7

103,8

4,2

111,8

2,3

29.161

103,9

23,1

100,3

17,5

103,2

34,0

108,4

15,4

88,7

42.430

105,9

5,3

104,3

7,7

107,4

5,7

111,6

10,6

114,1

52.590

100,4

4,9

101,1

4,1

108,0

1,5

110,1

1,2

147,9

28.279

101,1

5,8

102,9

4,0

106,2

3,7

109,9

3,8

86,3

61.480

98,2

1,9

102,4

0,6

97,5

0,9

70,4

6,8

129,0

66.100

112,5

3,8

109,4

1,1

103,4

0,8

106,4

3,4

133,5

76.719

97,1

21,0

101,0

6,3

104,0

4,8

120,3

8,6

102,0

44.156

102,5

3,3

102,4

6,7

109,5

1,8

114,9

1,6

1.412,7

23.287

104,5

0,0

90,0

0,1

104,7

0,0

125,3

0,0

147,0

26.148

112,1

1,2

101,4

0,3

97,0

0,1

105,2

0,1

190,2

28.359

106,8

1,8

100,5

1,2

103,8

0,4

107,3

0,7

72,4

38.403

101,2

1,1

102,6

0,7

102,6

0,6

97,3

0,5

77,6

46.398

95,8

1,5

100,9

0,6

106,9

0,2

100,1

0,1

61,9

25.052

95,7

SKUPAJ

100

101,3

100

104,8

100

111,4

100

113,6

43.154

102,5

Vir: Ajpes podatkovna baza letnih poročil

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 1. Poglavje

z spodnje tabele je razvidno, da se je število zaposlenih v letu 2017 glede na leto 2016 povečalo tako v gospodarstvu (za 4,8 %) kot tudi v trgovini (za 3,2 %), zrasli so tudi prihodki prodaje, in sicer v gospodarstvu za 11,4 %, v trgovini pa za 8,4 %. Povečala se je tudi neto dodana vrednost na zaposlenega, in sicer v gospodarstvu za 2,5 %, v trgovini pa za 5,9 %. Neto dodana vrednost na ravni celotnega gospodarstva se je povišala za 7,4 % (v trgovini za 9,3 %), neto čisti dobiček pa se je na ravni celotnega gospodarstva povišal za 13,6 %, v trgovini pa se je znižal za 11,3 %.

Tabela 11: Primerjava poslovanja družb v trgovini in celotnim gospodarstvom po izbranih kazalnikih

Vse dejavnosti

Trgovina

2017

Indeks 17/16

2017

Indeks 17/16

G/SLO (%) 2017

G/SLO (%) 2016

66.470

101,3

15.372

100,3

23,1

23,4

481.300

104,8

84.305

103,2

17,5

17,8

Prihodki skupaj (€)

93.840.656.078

110,9

31.249.135.221

108,4

33,3

34,1

Čisti prihodki prodaje (€)

90.654.138.337

111,4

30.862.729.532

108,4

34,0

35,0

Odhodki skupaj (€)

89.572.904.089

110,7

30.535.293.398

108,8

34,1

34,7

Stroški dela (€)

12.468.031.318

107,3

2.127.778.334

105,9

17,1

17,3

4.253.349.643

110,9

836.900.435

107,3

19,7

20,3

4.267.751.989

115,8

713.841.823

94,3

16,7

20,5

3.621.504.339

113,6

557.638.705

88,7

15,4

19,7

20.769.854.026

107,4

3.577.004.051

109,3

17,2

16,9

43.154

102,5

42.430

105,9

98,3

95,2

Število družb Število zaposlenih

Neto dobiček/izguba iz poslovanja (€) Neto celotni dobiček/ izguba (€) Neto čisti dobiček/ izguba (€) Neto dodana vrednost (€) Neto dodana vrednost / zaposleni (€)

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

nadaljevanju so prikazani nekateri kazalniki poslovanja glede na velikost družb in glede na posamezne poddejavnosti trgovine, in sicer:

- G45: Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil - G46: Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili - G47: Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili

Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: - povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000 eurov, in - vrednost aktive ne presega 350.000 eurov. Majhna družba je družba, ki ni mikro družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril: - povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.000.000 eurov, in - vrednost aktive ne presega 4.000.000 eurov. Srednja družba je družba, ki ni mikro družba po drugem odstavku tega člena ali majhna družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril: - povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo 40.000.000 eurov, in - vrednost aktive ne presega 20.000.000 eurov. Velika družba je družba, ki ni mikro družba ali majhna družba ali srednja družba. Iz oddanih letnih poročil AJPES za gospodarske družbe po velikosti je razvidno, da se je tako na ravni gospodarstva kot v trgovini v letu 2017 glede na predhodno leto zmanjšal delež mikro družb in delež velikih družb. Na ravni gospodarstva mikro družbe predstavljajo 87,2 % vseh družb (v trgovini 83,8 %), ki zaposlujejo 19,4 % zaposlenih (v trgovini 18 %), ustvarijo 10,4 % prihodkov prodaje (v trgovini 8,3 %) in 13 % neto dodane vrednosti (v trgovini 11,7 %). Pri tem je potrebno upoštevati, da se rezultati razlikujejo, če se za leto 2016 upošteva le podatke družb, ki so letna poročila oddala za leto 2017.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 1. Poglavje Tabela 12: Poslovanje gospodarskih družb po velikosti družb – vse dejavnosti skupaj

deleži (v %)

Indeksi 17/16

SKUPAJ

mikro

majhne

srednje

velike

mikro

majhne

srednje

velike

66.470

87,2

10,7

1,5

0,6

94,0

272,2

113,6

93,1

481.300

19,4

25,8

20,9

33,8

67,9

170,4

114,4

101,2

93.840.656.078 €

10,7

20,6

18,7

50,0

60,6

174,4

119,8

110,9

90.654.138.337 €

10,4

20,7

18,7

50,2

59,5

176,0

119,9

111,7

89.572.904.089 €

10,8

20,5

18,6

50,1

60,0

174,1

119,4

111,3

12.468.031.318 €

15,0

24,9

21,5

38,5

65,5

168,2

117,0

104,0

5.059.653.008 €

13,0

22,7

18,2

46,1

64,2

174,1

115,9

108,1

806.303.365 €

46,2

18,0

12,2

23,5

82,5

105,1

98,1

174,8

4.253.349.643 €

6,6

23,6

19,4

50,4

49,7

192,4

118,5

104,6

Čisti dobiček

4.585.208.520 €

15,1

20,7

18,3

46,0

68,5

164,2

117,6

105,2

Čista izguba

963.704.181 €

41,6

11,5

9,2

37,7

60,0

103,5

73,8

165,1

3.621.504.339 €

8,0

23,1

20,7

48,2

85,3

178,0

126,4

97,8

20.769.854.026 €

13,0

23,4

19,9

43,7

63,6

169,3

115,2

105,0

Število družb Število zaposlenih Skupni prihodki Čisti prihodki prodaje Skupni odhodki Stroški dela Dobiček iz poslovanja Izguba iz poslovanja Neto dobiček iz poslovanja

Neto čisti dobiček Neto dodana vrednost

Vir: Ajpes podatkovna baza letnih poročil Tabela 13: Poslovanje gospodarskih družb po velikosti družb: TRGOVINA (G)

deleži (v %) Število družb Število zaposlenih Skupni prihodki Čisti prihodki prodaje Skupni odhodki Stroški dela Dobiček iz poslovanja Izguba iz poslovanja Neto dobiček iz poslovanja

Indeksi 17/16

SKUPAJ

mikro

majhne

srednje

velike

mikro

majhne

srednje

velike

15.372

83,8

13,9

1,7

0,6

90,3

288,8

120,3

91,4

84.305

18,0

24,5

18,1

39,4

64,6

169,6

114,4

101,6

31.249.135.221 €

8,4

22,5

20,0

49,1

49,0

179,2

122,0

106,4

30.862.729.532 €

8,3

22,5

20,0

49,2

48,5

180,2

121,7

106,5

30.535.293.398 €

8,5

22,2

19,7

49,7

49,4

179,1

121,2

107,5

2.127.778.334 €

14,2

26,7

20,4

38,7

59,1

164,3

118,2

105,1

1.034.703.491 €

10,8

27,4

23,0

38,8

50,4

188,4

132,1

114,1

197.803.057 €

33,4

11,4

6,3

48,9

81,4

111,5

133,9

715,2

836.900.435 €

5,5

31,2

26,9

36,4

32,5

200,3

132,0

90,1

Čisti dobiček

874.442.950 €

10,3

26,4

23,4

39,9

49,0

169,9

140,9

114,8

Čista izguba

316.804.245 €

21,2

6,9

4,1

67,8

80,0

125,6

116,6

769,0

557.638.705 €

4,2

37,4

34,4

24,0

23,1

176,4

142,9

48,6

3.577.004.051 €

11,7

26,5

21,2

40,5

54,6

170,2

121,8

109,4

Neto čisti dobiček Neto dodana vrednost

Vir: Ajpes podatkovna baza letnih poročil

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

21 Tabela 14: Poslovanje gospodarskih družb po velikosti družb: G45

deleži (v %)

Indeksi 17/16

SKUPAJ

mikro

majhne

srednje

velike

mikro

majhne

srednje

velike

1.878

81,2

15,6

2,6

0,6

92,1

236,3

117,1

85,7

9.771

24,9

34,4

26,6

14,2

71,3

140,6

116,8

104,6

5.366.390.134 €

8,1

22,5

31,2

38,3

55,4

155,7

120,5

101,0

5.322.629.519 €

8,1

22,4

31,2

38,3

55,2

157,0

120,7

100,9

5.255.465.987 €

8,1

22,4

31,3

38,1

55,4

156,2

120,7

100,8

255.400.782 €

17,7

33,5

29,2

19,6

67,9

135,6

122,6

103,2

116.185.242 €

10,9

25,8

27,0

36,3

65,2

162,5

110,9

109,0

8.516.211 €

66,7

20,8

5,9

6,6

78,7

60,2

256,6

107.669.031 €

6,5

26,2

28,6

38,6

57,2

174,1

112,5

108,1

Čisti dobiček

98.522.858 €

10,3

26,1

23,0

40,7

66,0

129,3

100,5

107,3

Čista izguba

8.133.068 €

68,1

24,5

7,4

0,0

78,1

149,7

51,7

0,0

90.389.790 €

5,1

26,2

24,4

44,3

55,5

127,8

103,2

107,4

416.940.027 €

14,8

31,3

29,3

24,6

66,7

140,3

117,2

105,0

Število družb Število zaposlenih Skupni prihodki Čisti prihodki prodaje Skupni odhodki Stroški dela Dobiček iz poslovanja Izguba iz poslovanja Neto dobiček iz poslovanja

Neto čisti dobiček Neto dodana vrednost

Vir: Ajpes podatkovna baza letnih poročil Tabela 15: Poslovanje gospodarskih družb po velikosti družb: G46

deleži (v %)

Indeksi 17/16

SKUPAJ

mikro

majhne

srednje

velike

mikro

majhne

srednje

velike

9.617

82,3

15,5

1,8

0,4

88,3

298,6

124,3

90,9

32.349

25,2

39,2

23,1

12,5

60,2

175,8

112,6

109,5

13.628.567.281 €

12,2

36,1

25,6

26,1

45,0

184,3

125,1

104,6

13.428.881.009 €

12,0

36,2

25,6

26,2

44,4

184,9

124,7

105,2

13.128.276.415 €

12,4

35,9

25,4

26,3

45,5

184,0

123,8

104,3

954.697.066 €

18,4

39,8

26,0

15,7

54,1

167,0

116,8

108,9

553.999.820 €

14,1

40,2

27,1

18,5

46,6

187,6

137,2

128,8

61.990.907 €

70,3

23,0

6,3

0,4

80,3

99,5

108,7

6,3

492.008.913 €

7,1

42,4

29,7

20,8

30,6

199,7

138,2

135,5

Čisti dobiček

467.296.337 €

13,5

38,6

29,1

18,7

44,9

177,0

155,6

98,4

Čista izguba

63.791.824 €

71,2

20,1

6,1

2,6

79,3

94,3

84,5

15,5

403.504.513 €

4,4

41,5

32,8

21,3

189,8

159,6

109,8

1.654.065.623 €

15,5

40,5

27,1

16,9

49,7

172,6

122,9

118,0

Število družb Število zaposlenih Skupni prihodki Čisti prihodki prodaje Skupni odhodki Stroški dela Dobiček iz poslovanja Izguba iz poslovanja Neto dobiček iz poslovanja

Neto čisti dobiček Neto dodana vrednost

Vir: Ajpes podatkovna baza letnih poročil

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 1. Poglavje Tabela 16: Poslovanje gospodarskih družb po velikosti družb: G47

deleži (v %)

Indeksi 17/16

SKUPAJ

mikro

majhne

srednje

velike

mikro

majhne

srednje

velike

3.877

88,7

9,1

1,3

0,9

94,3

302,6

111,1

94,3

42.184

10,8

11,0

12,4

65,8

70,4

179,1

116,0

100,4

12.254.177.807 €

4,4

7,4

8,8

79,4

59,8

188,9

114,6

108,3

12.111.219.005 €

4,4

7,4

8,8

79,5

59,5

191,3

114,5

108,3

12.151.550.996 €

4,4

7,3

8,4

79,9

60,3

189,4

113,9

110,3

917.680.486 €

8,9

11,1

12,1

67,9

67,5

185,6

118,5

104,4

364.518.430 €

5,7

8,5

15,4

70,4

60,3

230,8

133,3

109,9

127.295.939 €

13,1

5,2

6,3

75,4

85,4

178,6

165,3

1043,7

237.222.491 €

1,7

10,3

20,3

67,6

27,1

250,4

129,1

71,6

Čisti dobiček

308.623.755 €

5,5

7,9

14,9

71,7

60,4

175,5

130,1

124,5

Čista izguba

244.879.353 €

6,7

2,8

3,5

87,0

82,7

291,1

157,8

1240,7

63.744.402 €

1,2

27,5

58,5

12,8

9,2

151,7

125,1

5,1

1.505.998.402 €

6,7

9,8

12,6

70,9

63,6

194,7

122,4

107,8

Število družb Število zaposlenih Skupni prihodki Čisti prihodki prodaje Skupni odhodki Stroški dela Dobiček iz poslovanja Izguba iz poslovanja Neto dobiček iz poslovanja

Neto čisti dobiček Neto dodana vrednost

Vir: Ajpes podatkovna baza letnih poročil

TZS zastopa interese vseh članov zbornice ter s svojo številčnostjo in pomembnim deležem v gospodarstvu zagotavlja uresničevanje skupnih in specifičnih interesov. Mi smo Trgovinska zbornica Slovenije.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

Potrošniki

otrošniške navade so med drugim odvisne od višine dohodka, kulturnih navad ali geografskih značilnosti, ugotavlja Eurostat. Na podlagi njihovih podatkov je na ravni EU v letu 2016 skoraj četrtino izdatkov gospodinjstev predstavljala skupina »stanovanja (brez nakupa), voda, električna energija in plin,« 13 % je predstavljal transport, 12 % pa prehrana. V Sloveniji je opazen večji delež izdatkov za prehrano in brezalkoholne pijače ter transport. Potrebno je upoštevati, da se izdatki iz posamezne skupine razdelijo med vsa gospodinjstva, ne glede na to ali so ta izdatek dejansko imela ali ne. Graf 11: Delež izdatkov gospodinjstev po posameznih skupinah izdatkov (v %)

11,6 8,1 0,9 9,4 2,5

3,1 6,3

21,9

8,4 6,3 0,9

12,1

10,2

8,1 1,0

2,2

9,1

15,8 3,2 5,9 19,0

2,8 13,3

4,3 12,4

5,4 16,7

11,5

10,1

7,1 1,2

8,6

7,3 1,3

10,2 3,2 15,6

3,5 5,7

23,3

18,5

6,0 5,8

9,9

5,1 3,8

5,4

1,2

8,5 2,5

8,7 2,9

12,9

15,9

3,9 5,5

3,8 4,9

24,5

19,5 5,5

4,9

4,9 3,9

12,3

14,7

12,2

14,7

5,3

SLO

2000

2008

2016

Drugo Restavracije in hoteli Izobraževanje Rekreacija in kultura Komunikacije Transport Zdravje Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj Stanovanja (razen nakupa), voda, električna energija, plin in drugo gorivo Oblačila in obutev Alkoholne pijače, tobak in zdravila Hrana in brezalkoholne pijače Vir: Eurostat, september 2018

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 1. Poglavje

z podatkov nacionalnih računov Eurostata je razvidno, da je v obdobju 2000–2008 realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev v Sloveniji večinoma rastel hitreje kot v EU, v obdobju krize pa se je v Sloveniji znižal bolj kot v povprečju na ravni EU. UMAR v Poročilu o razvoju iz leta 2018 ugotavlja, da je gospodarska kriza dohodke gospodinjstev bolj znižala v nižjih kot pa v višjih dohodkovnih razredih, v obdobju gospodarske rasti (po letu 2013) pa se dohodki v nižjih dohodkovnih razredih povečujejo hitreje kot v višjih. To je po njihovi oceni povezano z dejstvom, da je kriza nadpovprečno prizadela dejavnosti, ki zaposlujejo nizko izobraženo delovno silo. UMAR še ugotavlja, da je bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek na prebivalca leta 2015 znašal 78,2 % povprečja EU, njegov zaostanek za evropskim povprečjem pa je bil večji kot pred desetimi leti. (UMAR, Poročilo o razvoju 2018, str. 28, 29)

Graf 12: Letne realne stopnje rasti razpoložljivega dohodka gospodinjstev (v %) 6

-2

-4 2017

2015

2016

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2002

2003

2001

2000

-6

EURO

SLO

Vir: Eurostat, september 2018

z podatkov Eurostat izhaja, da so prebivalci Slovenije bolj naklonjeni varčevanju kot na ravni EU, saj večji delež razpoložljivega dohodka namenijo varčevanju. Eurostat ugotavlja, da je povprečna stopnja varčevanja na ravni EU med 11 % in 13 %, v letu 2016 pa so bile najvišje stopnje varčevanja zabeležene v Luxemburgu (20 %), Švedski (19 %), Nemčiji (17 %), najnižje pa na Cipru (-2 %), Litvi (0 %), Latviji (3 %) in Poljski (4 %). Glede zadolženosti gospodinjstev iz podatkov Eurostata izhaja, da se je razmerje med dolgom in razpoložljivim dohodkom gospodinjstev na ravni EURO območja od leta 2000 do leta 2016 povečalo, in sicer iz 75 % na 93 %, v Sloveniji pa iz 23,7 % na 44,6 %.

Graf 13: Bruto stopnja varčevanja gospodinjstev (v %)

18 17 16 15 14 13 12 11 10 9 8

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

EURO

SLO

Vir: Eurostat, september 2018

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

z podatkov Eurostata glede finančnega premoženja gospodinjstev (npr. delnice, obveznice, depoziti; stanovanja so izključena) izhaja, da gospodinjstva v EURO območju v povprečju razpolagajo z višjim finančnim premoženjem kot slovenska, saj je razmerje med neto finančnim premoženjem in letnim dohodkom gospodinjstva v letu 2016 v EURO območju znašalo 240,5 %, v Sloveniji pa 115 %. Iz spodnjega grafa tudi izhaja, da so gospodinjstva na ravni EURO območja od začetka krize v povprečju bolj povečala svoje finančno premoženje kot slovenska.

Graf 14: Neto finančna imetja gospodinjstev (razmerje med neto finančnim imetjem in letnim dohodkom gospodinjstva, v %)

300 250 200 150 100 50

SLO

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2005

2006

2004

2003

2000

2002

Vir: Eurostat, september 2018

2001

EURO

z spodnjega grafa, ki prikazuje strukturo finančnega premoženja gospodinjstev, je razvidno, da imajo slovenska gospodinjstva večji delež premoženja v vlogah kot tista na ravni EURO območja, ter da imajo slovenska gospodinjstva manjši delež premoženja v oblikah življenjskih in pokojninskih zavarovanj. 100% 90% 80% Drugo

70%

Obveznice

60%

Življ. in pokoj. zavarovanja

50%

Delnice ali enote IS

40%

Lastniški kapital

30%

Gotovina

20%

Vloge

10%

Vir: Banka Slovenije

Graf 15: Struktura stanj finančnega premoženja gospodinjstev

3 6

3 5

3 4

2 3

Slovenija

3 7

Evroobmočje

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 1. Poglavje

otrošniki vse več nakupov opravijo tudi preko spleta, saj je delež posameznikov, ki so v zadnjem letu opravili nakup preko spleta, na ravni EU 57 %, v Sloveniji pa 46 %. Deleži e-potrošnikov so še višji, če se opazuje samo uporabnike interneta. V tem primeru je delež e-potrošnikov na ravni EU 68 % in 57 % v Sloveniji.

Graf 16: Delež posameznikov, ki so opravili spletni nakup v zadnjem letu

Graf 17: Delež uporabnikov interneta, ki so opravili spletni nakup v zadnjem letu

80 70

60 40

40 30

20 EU-28

EU-28

SLO

Vir: Eurostat, maj 2018

SLO

0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

2017

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

2017

otrošniki na ravni EU preko spleta največ kupujejo oblačila in športno opremo (64 % e-potrošnikov), filme/glasbo ali knjige/revije/gradivo za e-učenje ali programsko opremo (53 % e-potrošnikov), potovanja in počitniške nastanitve (53 % e-potrošnikov). Tabela 17: Kaj e-potrošniki največ kupujejo po spletu (v %), leto 2017

EU 28

SLO

oblačila, športna oprema

filmi/glasba ali knjige/revije/gradivo za e-učenje ali programska oprema

potovanja in počitniške nastanitve

dobrine za gospodinjstvo

počitniška nastanitev

vstopnice za dogodke

drugo v zvezi s potovanji (vstopnice za prevoz, najem avta…)

knjige/revije/gradivo za e-učenje

živila, dobrine za vsakdanjo rabo

strojna oprema za računalnik

drugo

zdravila

Vir: Eurostat, maj 2018

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

z podatkov o državi izvora prodajalca je razvidno, da tako na ravni EU kot v Sloveniji največ e-potrošnikov opravi nakup od prodajalca v nacionalni državi, v porastu pa so e-nakupi od prodajalcev iz druge države članice EU ali zunaj EU.

Graf 18: Odstotek e-potrošnikov glede na prodajalca, od katerega so opravili e-nakup, EU-28

100 90 80 70 60

od nacionalnega prodajalca

od prodajalca iz druge države članice

od prodajalca izven EU

od prodajalca iz neznane države izvora

Vir: Eurostat, avgust 2018

10 0 2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017 Graf 19: Odstotek e-potrošnikov glede na prodajalca, od katerega so opravili e-nakup, SLO

90 80 70 60 50

od nacionalnega prodajalca

od prodajalca iz druge države članice

od prodajalca izven EU

od prodajalca iz neznane države izvora Vir: Eurostat, avgust 2018

10 0 2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 1. Poglavje

ri ovirah, ki jih posamezniki zaznavajo v zvezi z e-nakupovanjem prednjači razlog iz prve skupine (da posamezniki raje nakup opravijo osebno, vidijo izdelek pred nakupom, …), ta razlog je še toliko bolj izrazit v Sloveniji (84 % posameznikov), sledi pa zaskrbljenost zaradi varnosti plačil in nato pomanjkanje potrebnih veščin.

Tabela 18: Glavne ovire, da posamezniki v zadnjem letu niso opravili e-nakupa oziroma še nikoli niso opravili e-nakupa (v %)

EU 28

EURO OBMOČJE

SLO

preferirajo osebni nakup, raje vidijo izdelek pred nakupom, lojalnost do trgovin, moč navade

pomanjkanje potrebnih veščin

zaskrbljenost zaradi varnosti plačil

zaskrbljenost zaradi dobave ali vračila blaga

brez plačilne kartice

drugi razlogi

predolgotrajna dostava ali problematičnost prejema blaga na dom

tuj trgovec ne prodaja v državo kupca

Vir: Eurostat, avgust 2018

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

2. Poglavje | 29

VPLIV IN ZAUPANJE POTROŠNIKOV V TRGOVINO Na podlagi analize podatkov Eurostata prikazujemo spremembe v prometu v trgovini med letoma 2002 in 2017, pri čemer upoštevamo različne navade potrošnikov in njihov vpliv na trgovino na drobno. Na podlagi analize podatkov Statističnega urada RS prikazujemo indeks prihodka trgovine po spletu ali pošti v trgovini na drobno ter izračun kazalnika zaupanja v trgovini na drobno in zaupanja potrošnikov v obdobju med januarjem 2000 in aprilom 2018.

Države EU

analizo podatkov Eurostata, ki zajema indeks prometa v maloprodaji (indeks realnih prihodkov) v državah EU v zadnjih petnajstih letih (med letoma 2002 in 2017), smo ugotavljali spremembe v prometu, to je, za koliko indeksnih točk je promet boljši oziroma slabši. V analizi domnevamo, da vsi potrošniki nimajo enakih nakupnih navad, ne glede na letnico rojstva. Zato smo potrošnike razdelili v pet starostnih skupin: potrošnike, stare med 25 in 34 let, 35 in 44 let, 45 in 54 let, 55 in 64 let ter med 65 in 74 let.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 2. Poglavje

Ključne ugotovitve Pri ugotavljanju vpliva potrošnikov na trgovino na drobno smo iz analize lahko ugotovili, da nimajo vse generacije enakega vpliva na trgovino na drobno. Pri treh od petih starostnih skupin se spletno nakupovanje pozna na obsegu prometa trgovine na drobno. Gre za potrošnike, stare med 35 in 44 let, med 55 in 64 let ter 65 in 74 let. ◼ Pri potrošnikih, starih med 35 in 44 let, in potrošnikih, starejših od 65 let, je spletno nakupovanje nadomestilo za nakupe v običajnih trgovinah. Več kot je rednih uporabnikov interneta v teh starostnih skupinah, manjši je obseg prometa v trgovini na drobno. Velikokrat se zgodi, da potrošniki preko spleta najdejo bolj ugodno ponudbo za svoj nakup, zato v primeru, da izdelek kupijo na spletu, s tem tudi zadovoljijo svojo potrebo po nakupu in zato ne bodo opravili nakupa v fizični trgovini. Obnašanje potrošnikov v omenjeni starostni skupini na spletu nima vpliva na njihovo nakupno vedenje.

◼ Pri potrošnikih, starih med 55 in 64 let, torej v letih največje finančne samostojnosti pred upokojitvijo, nakupovanje po spletu dopolnjuje nakupovanje v maloprodaji. Bolj ko potrošniki kupujejo na spletu, bolj bodo kupovali tudi v fizični trgovini. Zdi se, kot da splet v potrošnikih te starosti prebudi potrošniško žilico, ki jo nato izživijo tudi v fizičnih trgovinah. Če se delež rednih spletnih potrošnikov, starih med 55 in 64 let, poveča za eno odstotno točko, se promet v trgovini na drobno po dveh letih poveča za eno indeksno točko. ◼ Pri potrošnikih, starih med 65 in 74 let (upokojenci), ima nakupno obnašanje na spletu neposreden vpliv na nakupno obnašanje v povezavi s fizično trgovino. Več kot nakupujejo na spletu, bolj se zmanjša obseg nakupovanja v fizični trgovini.

Slovenija

a podlagi podatkov Statističnega urada RS smo na mesečni ravni izračunali indeks prihodka trgovine po spletu ali pošti v trgovini na drobno. Prav tako smo izračunali kazalnik zaupanja v trgovini na drobno in kazalnik zaupanja potrošnikov. Podatki zajemajo mesece od vključno januarja 2000 do vključno aprila 2018. Poudarjamo, da podatki vključujejo izključno slovenske (spletne) trgovce, torej slovenske trgovce, ki poslujejo tudi preko spletne strani. Statistični urad RS je v svoji raziskavi, na podlagi katere smo izračunali indeks prihodka in kazalnik zaupanja, opravil ankete med slovenskimi potrošniki. Enota, ki jo opisujejo podatki, je mnenje prebivalcev Slovenije, starih od 16 do 84 let, o ekonomskem stanju in pričakovanjih v njihovih gospodinjstvih in v slovenskem gospodarstvu. Druga enota opazovanja so podjetja, ki so po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2008) razvrščena v več poslovnih tendenc: predelovalne dejavnosti, trgovina na drobno, gradbeništvo in storitvene dejavnosti. Kazalnik zaupanja v trgovini na drobno je povprečje ravnotežij na vprašanja o prodaji, pričakovani prodaji in sedanjem obsegu zalog trgovskega blaga. Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno je bila junija 2018 za 22 odstotnih točk višja

kot maja 2018 in za 9 odstotnih točk nižja kot junija 2017, od dolgoletnega povprečja pa je bila višja za 11 odstotnih točk. Na izboljšanje kazalnika so vplivale vse tri komponente kazalnika zaupanja: obseg zalog, prodaja in pričakovana prodaja, v največji meri pa kazalnik prodaja (Statistični urad RS). Kazalnik zaupanja potrošnikov je povprečje ravnotežij, izračunanih iz odgovorov na vprašanja o pričakovanem finančnem stanju v gospodinjstvu, o pričakovanem gospodarskem stanju v državi, o pričakovani brezposelnosti in možnosti za varčevanje v prihodnjih 12 mesecih (Statistični urad RS). Iz podatkov in izračunov smo lahko opredelili temeljni vzorec slovenskega potrošnika in njegovo vedenje po mesecih. Ali slovenski potrošnik več nakupov opravlja poleti ali pozimi, kako se slovenski potrošnik obnaša v času večjih praznikov, ali raje nakupuje preko spleta? Glede na izračune smo lahko videli odklon od letnega povprečja oziroma raven dolgoročnega trenda. Prva opazna sprememba je potrošniško vedenje ob večjih praznikih ali počitnicah. Pomemben in zanimiv vidik daje praznik velike noči, saj je praznik vsako leto na drug datum – včasih je to aprila, včasih že marca. Po naših izračunih se ob

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

31 ber promet preko spleta in sta v tem pogledu nad povprečjem. April, maj in junij imajo promet preko spleta že od leta 2000 pod povprečjem, predvsem v mesecu maju se prihodek po spletu ali pošti znižuje. Junij je nekoč veljal za mesec, ki je imel promet pod povprečjem. Od leta 2009 (v času gospodarske krize) je junij mesec, ko se prihodek po spletu ali pošti zvišuje, kljub temu pa ostaja pod letnim povprečjem. Po drugi strani sta meseca avgust in december veljala za meseca, ko je imela spletna prodaja prihodek nižji od letnega povprečja. To se je spremenilo leta 2009, ko se je prihodek trgovcev strmo dvignil in v letu 2017 spadata med boljše mesece za spletno trgovanje.

omenjenem prazniku zmanjša zaupanje potrošnikov za dve odstotni točki, medtem ko je zaupanje v trgovino boljše za štiri odstotne točke. Zanimivo je tudi, da se realni prihodek v času velike noči ne spremeni. Medtem ko potrošniki ob tem prazniku na nakupovanje gledajo predvsem pesimistično, so trgovci optimistični, realni prihodek pa ostaja isti. Prodaja preko spletnih strani v tem času pade za 4,5 odstotne točke. Mesec februar je nekoč veljal za mesec, ko so slovenski trgovci, ki izvajajo prodajo preko spletnih strani (e-trgovci), imeli visok realni prihodek. To se je spremenilo leta 2010: februar je postal mesec, ko je realni prihodek zelo pod letnim povprečjem. Meseca januar in marec imata od leta 2017 do-

Graf: Prihodek po spletu ali pošti

20 0

10 0

-10

-10 2000

2010

2000

2020

januar

april

februar

maj

marec

junij

-10

-10 2000

2010

2020

2000

2010

2020

julij

oktober

avgust

november

september

december

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 2. Poglavje

rihodek trgovine na drobno je v januarju, februarju in marcu pod letnim povprečjem, februar pa velja za najslabši mesec za prodajo na drobno. Junija imajo trgovine na drobno visok prihodek, medtem ko se aprila od leta 2009 znižuje prihodek trgovin na drobno in strmo pada. Julija, avgusta in septembra imajo trgovine na drobno visok prihodek, saj sta predvsem julij in avgust visoko nad letnim povprečjem. Oktober in december imata od leta 2000 izredno dober prihodek v trgovini na drobno, medtem ko je november leta 2017 dosegel letno povprečje.

Graf: Prihodek trgovine na drobno

-5 -10

-2 2000

2010

2000

2020

2010

2020

januar

april

februar

maj

marec

junij

15 3 10 2

0 2000

2010

2020

2000

2010

2020

julij

oktober

avgust

november

september

december

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

3. Poglavje | 33

KAJ BO ZAZNAMOVALO TRGOVINSKO PANOGO V PRIHODNOSTI Obseg svetovne trgovine se je v letu 2017 v primerjavi z letom prej povečal za četrtino. K temu niso prispevale samo ugodne gospodarske razmere po svetu, ampak tudi velik razmah digitalne tehnologije. Oboje ima namreč pozitiven vpliv na potrošnjo. Dostopnost digitalne tehnologije širokim množicam potrošnikov omogoča, da lažje zbirajo informacije o izdelkih in opravljajo nakupe.

ahajamo se v dobi četrte industrijske revolucije. Da bi bolje razumeli njen razmah in vpliv na svetovno gospodarstvo, tudi trgovino, napoved razvoja trgovine v prihodnjih letih začenjamo s predstavitvijo vpliva četrte industrijske revolucije na trgovinsko panogo. Avtomatizacija, strojno učenje, robotika so pojmi, za katere slišimo praktično vsak dan. Vplivajo tudi na trgovinsko dejavnost. Po drugi strani človeški dejavnik v trgovini še naprej ostaja nadvse pomemben in nezamenljiv. V tem poglavju smo pripravili tudi pregled trendov trgovinske panoge v prihodnosti: trgovci bodo morali svoje poslovne

modele še bolj pozorno graditi okoli kupcev ter jim zagotoviti izkušnjo, ki jih bo pritegnila, in personalizirano ponudbo. Pri nakupovanju prek spleta narašča uporaba mobilnih naprav. Poglavje zajema tudi predvidevanja, kako se bodo v prihodnje spremenili nekateri poklici v trgovinski dejavnosti. V zadnjem delu prostor namenjamo pojmu krožnega gospodarstva. To se v zadnjih letih vedno bolj uveljavlja. Odzivi nekaterih članov Trgovinske zbornice Slovenije, ki smo jih vprašali za mnenje, kažejo, da se podjetja v Sloveniji vedno bolj zavedajo pomena trajnostnega pristopa k trgovinski dejavnosti.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 3. Poglavje

Trgovinskem odsevu iz leta 2016 smo v poglavju o tem, kaj bo zaznamovalo trgovinsko dejavnost v letih 2017 in 2018, kot enega od ključnih poudarkov zapisali, da moč potrošnika narašča. Potrošniki so po zaslugi sodobne tehnologije postavljeni v središče trgovinske panoge. Informacije, ki jih potrebujejo za nakup, poiščejo sami in nakup opravijo na način, kot jim ustreza. Med silami, ki oblikujejo trgovinsko dejavnost, smo izpostavili: svetovni splet, razvoj novih poslovnih modelov, ki skrajšujejo čas dostave, obdelavo podatkov, ki zahteva analitičen pristop, in razmah diskontnih trgovin, ki temeljijo na bližini, preprostosti in nizkih cenah. Omenjene sile delujejo še danes. Prav tako še danes velja zapisano v prejšnji publikaciji, da trgovina prihodnosti nagovarja milenijske kupce, ki postajajo vedno močnejša potrošniška skupina. Po zaslugi padanja cen prenosa podatkov in naraščanja zmogljivosti mobilnih naprav se krepi tudi vloga mobilne telefonije. Tako vedno več trgovcev v svoji strategiji upošteva omniprisotno (večkanalno) nakupovanje. Zavedajo se, da internet stvari postaja sestavni del prodajnega procesa, ki krepi prenos moči od trgovca k potrošniku. Toda za razumevanje razvoja sodobne trgovine in smeri, v katero se bo ta razvijala v prihodnje, to danes ni več dovolj. Da bi bolje prikazali, v katero smer se pomikajo trendi v svetovnem gospodarstvu, s tem pa tudi v trgovini, smo tokrat pripravili pregled razmaha tehnoloških rešitev, ki jih prinaša četrta industrijska revolucija. Ta se odvija z eksponentno hitrostjo in hitro preobraža svet, kakršnega poznamo. Tehnološki napredek prinaša nove rešitve in v veliki meri vpliva na naša življenja. Koristno – pravzaprav nujno – je, da trgovci vedo, v katero smer gre razvoj, saj bodo le tako lahko sledili sodobnim smernicam, se nanje pripravili in tako ostali konkurenčni v nagovarjanju sodobnega potrošnika.

Četrta industrijska revolucija spreminja vse, tudi trgovino

ehnologija danes spreminja svet hitreje kot kadarkoli v preteklosti. Za naglo rast tehnoloških rešitev, ki zaznamujejo skorajda vsa področja našega življenja, se je v zadnjih letih uveljavil izraz četrta industrijska revolucija (Industrie 4.0). Ta s pomočjo tehnologije briše meje med fizičnim, digitalnim in biološkim. Hitrost, s katero se uveljavljajo tehnološki napredek in rešitve, ki jih ta prinaša, je neprimerljiva z vsem, kar se je zgodilo pred tem. Napredek ni linearen, ampak je eksponenten. Govora je o tako imenovani tehnološki disrupciji. Ta ima silovit vpliv na vsa področja našega življenja, tudi na gospodarstvo. In trgovina pri tem ni izjema. Obseg svetovne trgovine je bil v letu 2017 po navedbah eMarketerja 22.640 milijard dolarjev oziroma skoraj 20 tisoč milijard evrov. Trgovinska panoga je v primerjavi z letom pred tem zrasla za 25 odstotkov. Poglaviten razlog so ugodne gospodarske razmere, ki so pripomogle k povečanju izvoza, čezmejnega trgovanja in e-trgovine. Zadnja predstavlja približno deset odstotkov vse svetovne trgovine. Vedno bolj se vzpenja tudi prodaja prek mobilnih naprav, lani je v primerjavi z letom prej zrasla za 40 odstotkov. Pomemben prispevek pri rasti obsega svetovne trgovine imajo hitre tehnološke spremembe. Če naj bodo še naprej uspešni v svojem poslu, se jim morajo trgovci prilagajati, prav tako trendom, ki jih spremembe prinašajo. Tehnologija je prek mobilnih naprav milijardam po svetu omogočila skorajda neomejen dostop do informacij in podatkov. Vsak dan lahko slišimo besede, kot so umetna inteligenca (artificial intelligence oziroma AI), robotika, internet stvari (Internet of Things), samovozeči avtomobili, 3D tiskanje, nanotehnologija, biotehnologija,

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

kvantno programiranje. Količine podatkov, ki so danes na voljo, bi bile nekoč nepredstavljive. Izziv ostaja njihova obdelava in uporaba za želeni namen. Inženirji, oblikovalci, arhitekti, strojniki in ostali s pomočjo tehnologije oblikujejo rešitve za sožitje med našimi telesi, mikroorganizmi, izdelki, ki jih uporabljamo, in celo zgradbami, v katerih živimo. Možnosti, ki jih prinaša tehnološki napredek, so skorajda neomejene. Takšen, nikoli prej viden napredek, zato na več stopnjah zahteva prilagoditve. Od vlad, od gospodarstvenikov, od podjetij, ki vsak dan tekmujejo na trgu za kupce. Trgovinska panoga se zaradi tesne povezanosti s potrošnikom nahaja v srcu teh sprememb. Vpliv razmaha tehnologije je v trgovinski panogi viden na različnih področjih. Vstopne ovire v poslu so danes skorajda neznatne. Finančna moč nima več odločilnega vpliva na to, kdo se bo pridružil tekmi, in trgovinski »staroselci« se vsak dan soočajo z novo konkurenco. Spletna prodaja že nekaj let osvaja prostor, ki so ga prej v rokah trdno držale fizične trgovine. Predstavlja dodaten prodajni kanal, ki ga trgovci ne smejo zanemariti, če želijo biti v koraku s časom in konkurenco. Občutno se spreminja tudi vloga potrošnika. Ta še nikoli doslej ni imel takšne moči in priložnosti, da primerja cene in izbere izdelek, ki ga resnično želi. Milijarde kupcev po vsem svetu danes prosto iščejo informacije o izdelkih, preverjajo mnenja drugih uporabnikov, tehtajo med različnimi možnostmi, ki so na voljo pri trgovcih, in na podlagi tega oblikujejo svoje nakupne preference. Naročanje taksija, rezervacija letalske karte, nakup izdelka, plačilo, poslušanje glasbe ali gledanje filma – povsod je posredi tehnologija, ki potrošniku omogoča enostavno izbiranje med skoraj neomejenimi možnostmi. Za nakupovanje potrošniki prosto uporabljajo in preklapljajo med različnimi kanali. Večkanalnost je že nekaj časa dejstvo, ki ga morajo trgovci upoštevati, če želijo primerno odgovarjati na potrebe potrošnikov in tako ostati konkurenčni. Že uveljavljenim kanalom, kot so spletna in fizična prodaja v trgovinah (in-store) ter nakupovanje prek mobilnih telefonov, se v zadnjem času pridružujejo novi. Eden takšnih so socialna omrežja, ki jih lahko trgovci z nekaj spretnosti izkoristijo sebi v prid. O tem bomo več napisali v nadaljevanju. Večkanalnost obenem pomeni, da trgovci v posameznih segmentih danes ne tekmujejo le s konkurenco v svojem segmentu, ampak z vsemi drugimi ponudniki v preostalih segmentih. Potrošniki namreč med seboj primerjajo tehnologijo in rešitve, ki jih uporabljajo za naročanje različnih izdelkov in storitev, in po tem, kako prijazna je ta do njih, oblikujejo svojo izbiro tudi pri naročanju drugih izdelkov in storitev.

Potrošniki, ki nikoli prej v zgodovini niso bili bolje informirani in obenem nikoli bolj zahtevni, so torej največji zmagovalci tehnološkega preboja. Trgovci morajo zato poslovne modele prihodnosti graditi okoli potrošnikov, se prilagoditi njihovim potrebam in željam, obenem pa z njim vzpostaviti odnos in si pridobiti njegovo zaupanje. Posebej želimo izpostaviti personalizacijo oziroma posameznemu kupcu prilagojeno nakupno izkušnjo. Zahteven kupec današnjega časa bo v prihodnje postajal še bolj neizprosen v svojih pričakovanjih. Trgovci se bodo morali na ta izziv primerno odzvati. To je obenem tudi ena izmed ključnih smeri trgovine prihodnosti. Le tako bodo trgovci nagrajeni z zvestobo potrošnikov, ki bo vodila v nakupno odločitev, s tem pa trgovcem zagotavljala pričakovano realizacijo in dobiček. »Ena izmed lastnosti četrte Tehnološki napre- industrijske revolucije je, da ne dek in vpliv, ki ga ima spreminja tega, kar počnemo, ta na inovacije, izdelampak spreminja nas.« Klaus ke, izvedbo storitev in Schwab, ustanovitelj Svetovnega vlogo vedno močnejšegospodarskega foruma (WEF) in ga potrošnika, zahteva spremembe tudi pri de- poznavalec sprememb, ki jih prinaša lovni sili na strani trgov- četrta industrijska revolucija. cev. V prostor, ki je bil v preteklosti trdno v rokah ljudi, vstopata digitalna tehnologija in robotizacija. Značilnost tehnološkega napredka je tako imenovana disrupcija na trgu delovne sile. Potrebe po visoko izobraženih kadrih se z napredkom krepijo, nižje izobražene kadre, ki opravljajo manj zahtevna dela, pa nadomeščajo stroji in tehnologija, ugotavljajo pri Svetovnem gospodarskem forumu. Pri Deloittu so v zadnjem poročilu o vplivu trgovine prihodnosti na delovno silo napovedali, kako se bodo spremenile vloge nekaterih poklicev v trgovini prihodnosti. Pregled je med drugim pokazal, da bodo trgovci za doseganje ciljev v prihodnje morali poiskati pravo ravnovesje med uporabo tehnoloških rešitev in človeške delovne sile. Ključne poudarke bomo predstavili v nadaljevanju. Ob zgoraj povedanem je treba vseeno poudariti, da bodo osnovna vodila trgovine tudi v prihodnje ostala enaka: kakovostni izdelki in storitve ter njihova dostopnost za potrošnika bodo tudi v prihodnje tisto, na kar bodo morali biti trgovci posebej pozorni.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 3. Poglavje

Vpliv četrte industrijske revolucije na trgovinsko panogo

o govorimo o trendih trgovine prihodnosti, moramo omeniti razmah robotov in drugih strojnih naprav ter sprememb, ki jih te prinašajo. Pred kratkim izdana študija svetovalnega podjetja KPMG kaže, da se stopnja napredka strojnih naprav pomika od fizične avtomatizacije, ki je nadomestila človeško delovno silo pri osnovnih opravilih, h kognitivni avtomatizaciji. Ta je bistveno bolj napredna in omogoča strojem, da se učijo iz izkušenj, razmišljajo ter se prilagajajo posameznim položajem in pri tem iščejo inovativne rešitve. Napredne naprave s sposobnostjo učenja in razmišljanja lahko danes sodelujejo praktično pri vseh fazah poslovnega cikla, od strategije in načrtovanja do dobave in prodaje, celo vzpostavljanja odnosa s kupcem. Ko gre za prihodnost, trgovci niso izjema: če bodo želeli ostati konkurenčni v tekmi na trgu, bodo morali upoštevati smernice, ki jih narekuje silen razmah tehnologije.

Sodobna tehnologija in menedžment Kljub temu, da tehnologija v določenih segmentih vedno bolj nadomešča človeški dejavnik, vsi poklici niso takšni, da bi jih lahko nadomestila avtomatizacija. Raziskava, ki so jo nedolgo nazaj opravili na univerzi Oxford, je pokazala, da obstaja le 1,5-odstotna verjetnost za to, da bi umetna inteligenca lahko prevzela mesto izvršnih direktorjev. Razmišljanje zunaj obstoječih okvirov in spretnost pri pogajanjih je nekaj, česar niti najnaprednejša umetna inteligenca še ne more nadomestiti. A tudi tukaj se najdejo izjeme: sklad tveganega kapitala Deep Knowledge Ventures iz Hong Konga je na primer v svoj upravni odbor imenoval algoritem, ki ocenjuje, v katera podjetja bi se skladu splačalo vlagati. V podjetju verjamejo, da je kombinacija človeške intuicije in znanja na eni ter strojne logike na drugi strani dobra kombinacija, ki jim lahko poslovno koristi. Primer nakazuje, v kateri smeri bi lahko v prihodnje začela razmišljati in delovati določena podjetja.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

Sodobna tehnologija in privabljanje kupcev Tudi podjetjem je danes na voljo več informacij kot kadarkoli v preteklosti. Avtomatsko zbiranje podatkov trgovcem omogoča, da opravljajo analize kupcev, konkurence in trendov na trgu. Obenem ogromne količine podatkov omogočajo boljšo segmentacijo potrošnikov in njihovo usmerjeno ciljanje. Blagovne znamke lahko potencialne kupce nagovarjajo z neposrednimi sporočili, ki so zanje pomembna. Še več, zatem lahko spremljajo, kakšna je bila njihova uspešnost, in jih za naslednjo priložnost, da bi pridobile njihovo zvestobo, poskušajo primerno spremeniti. Analiza velikih količin podatkov je za trgovce že danes poseben izziv, v prihodnje pa se ji bodo morali posvečati še bolj. Klasična trženjska strategija 4P (product, price, placement, promotion), ki zajema izdelek, ceno, postavitev na tržišče in promocijo, je z razmahom umetne inteligence dobila še peto črko P: trženje z bližine (angl.: proximity marketing). Ta vrsta trženja med drugim izkorišča prednosti mobilne tehnologije in mobilnih aplikacij za pošiljanje ciljanih sporočil o prilagojenih ponudbah in akcijah na mobilne telefone uporabnikov, ki se nahajajo v bližini določenih trgovin. Obenem uporabnikom omogoča, da sami določajo svoje nakupne preference. Takšen pristop sicer nagovarja omejeno število potencialnih kupcev na določeni lokaciji, a sta njegovi prednosti hitrost in uporabniku prijazen način obveščanja. S tem se povečuje verjetnost za uspešno konverzijo v kupca. Pristop, imenovan tudi tehnologija beacon, danes uporabljajo različne blagovne znamke po svetu. V jedru opisanega pristopa je izkoriščanje možnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca. Ta omogoča tudi pametno obdelavo pridobljenih podatkov, ki jih lahko trgovci uporabljajo za izbolj-

šavo pomoči uporabnikom, izkoriščanje prostora v trgovinah in nadgradnjo videza trgovin. V sodobni trgovini lahko slišimo tudi izraz customer theatre (potrošnikovo gledališče), ki kaže, da je izkušnja v fizični trgovini postala pomemben del nakupnega procesa. Primer tega so interaktivni razstavni prostori in ekrani v prodajalnah. Ameriško podjetje za dizajnerska oblačila Tommy Hilfiger prednosti digitalne tehnologije ponuja v trgovini v Amsterdamu. Kupci lahko prek interaktivnih ekranov pregledujejo ponudbo modnih kosov, njihove detajle in teksture, barvne možnosti, velikosti in cene. Oblikujejo lahko tudi svoje modne kose. Avtomatsko zbiranje podatkov Ko zaključijo nakupni trgovcem omogoča, da opravljajo proces in oddajo naroanalize kupcev, konkurence in čilo, jim podjetje po etrendov na trgu. Obenem ogromne -pošti pošlje dokument količine podatkov omogočajo boljšo z vsebino naročila. V segmentacijo potrošnikov in njihovo podjetju pričakujejo, da usmerjeno ciljanje. bodo svoje prodajalne drugod po svetu s to tehnologijo opremili v prihodnjih treh letih. Številni trgovci se dobro zavedajo, da je priložnosti za pridobitev potrošnikove pozornosti treba dobro izkoristiti. »Samo tri sekunde časa imamo na voljo, da zbudimo pozornost kupca. Če nam to uspe, je na vrsti personalizacija,« poudarja Alex Baldock, izvršni direktor podjetja Shop Direct. O personalizaciji, ki je eden od ključnih stebrov, če se želijo trgovci v prihodnje ohraniti v bitki za potrošnika, pišemo v nadaljevanju.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 3. Poglavje

Sodobna tehnologija in načrtovanje zalog

Možnosti, ki jih trgovcem ponuja uporaba algoritmov, so danes skorajda neomejene. Določanje cen, optimizacija prostora, izbira izdelkov. Vse našteto lahko trgovci dvignejo na višjo raven, če se premišljeno poslužujejo možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija. Avtomatizacija ponuja številne prednosti tudi pri nabavi zalog. A tehnologija kljub temu ni vsemogočna, zato pri nekaterih procesih enostavno ne gre brez človeškega dejavnika. V luči sprememb, ki jih prinašajo nove tehnologije, so v trgovini danes opazni nekateri obratni trendi od tistih v preteklosti. Tako nekateri proizvajalci z Daljnega vzhoda, kamor so nekoč selili proizvodnjo, svoje obrate vračajo nazaj v Evropo, saj prihranke dosegajo na račun dostopnih Brad Bogolea, ustanovitelj podjetja digitalnih rešitev. ObliSimbe Robotics, kjer so izdelali kovalci modnih in tehrobota, pričakuje, da bo strojna noloških kosov danes naprava v prihodnje ljudem prihranila pri svojem delu niso več umazana in dolgočasna dela in to tako, sami, ampak porajanje da jih bo opravljala bolje kot oni. idej zaupajo računalnikom, ki predlagajo različne rešitve. Rezultat: prihranki časa in nižji stroški. Nedavno je tovarno za hitro izdelavo modnih kosov in obutve v Nemčiji odprl Adidas. Ena izmed prednosti je, da je lahko par športnih copat izdelan v vsega petih urah. Poleg tega so z enotno proizvodno lokacijo pri Adidasu poenostavili dobavno verigo. Umetna inteligenca je lahko nadvse koristna tudi pri načrtovanju in izbiri zalog. Algoritmi že danes zbirajo informacije o zadnjih trendih na trgu. Trgovci na ta način lahko bolje načrtujejo in odgovarjajo na obnašanje »kjer koli in kadar koli« kupca. Že uveljavljena tehnologija trgovcem danes omogoča vpogled v podatke o zalogah in dostavnih časih ter napovedovanje povpraševanja. V prihodnje se bodo sposobnosti umetne inteligence dodatno krepile in če jo bodo znali primerno izkoristiti, bo ta trgovcem v prihodnje lahko še bolj v pomoč.

Sodobna tehnologija in vpliv na dobavo

Po zaslugi vedno večjega potenciala strojnih naprav in njihove sposobnosti pametnega učenja bodo v prihodnje trgovci lahko izboljševali svoje dobavne verige in zniževali stroške. To bo delavce v trgovini razbremenilo določenih zamudnih opravil, kar pomeni, da se bodo lahko posvetili drugim nalogam in kupcem lahko ponudili boljše in učinkovitejše storitve, ki so v domeni človeka. Eno izmed področij, na katere vpliva razmah tehnologije, je med drugim logistika. Vozila brez voznikov, tako imenovani »smart trucks«, ki vozijo v konvojih, med seboj pa so povezana prek internetne povezave, naj bi v prihodnje vedno bolj zavzemala ceste in načrtovanje logistike dvignila na višjo raven. Trgovinski robot v nekaterih trgovinah v ZDA na primer že danes prepoznava in javlja, katere police v trgovinah so premalo založene ali z izdelki na napačnih mestih. Brad Bogolea, ustanovitelj podjetja Simbe Robotics, kjer so izdelali robota, pričakuje, da bo strojna naprava v prihodnje ljudem prihranila umazana in dolgočasna dela in to tako, da jih bo opravljala bolje kot oni.

Sodobna tehnologija in vpliv na prodajo Tehnologija danes trgovcem omogoča, da v realnem času spremljajo ravnanje kupcev na spletu in v fizičnih trgovinah. Večkanalnost je vodilo, ki mu trgovci morajo slediti. Sodoben kupec danes pričakuje nemoteno prehajanje med različnimi nakupnimi kanali, naj gre za splet, mobilne telefone ali prodajo v fizičnih trgovinah. Neomejene digitalne rešitve kupcem omogočajo, da preverjajo ponudbo po spletu, se dogovorijo za sestanek ali svetovanje v digitalni sobi, preverjajo podrobnosti o izdelkih in si izdelke naročijo na dom ali drugo želeno lokacijo. Te jim dostavijo z običajnim transportom ali pa jim jih, kot na primer v ZDA, pripelje dron.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

39 renčnih ponudnikih. Prav cenovna analitika je po Tekma za kupce danes poteka po različnih prodajnavedbah svetovalnega podjetja KPMG ključna za nih kanalih in kljub temu, da se po ugotovitvah klasične trgovce, ki želijo tekmovati s spletnimi. eMarketerja in Deloitta 90 odstotkov prodaje še Najboljši primer uporabe algoritmov v praksi je vedno zgodi v fizičnih trgovinah (brick-and-morUber, ki cene določa na podlagi trenutne ponudbe tar, op.a.), te v bitki s spletnimi trgovinami ne in povpraševanja. želijo popuščati. Nekateri klasični trgovci se, na primer, v boj s spletnimi spuščajo z uporabo pametnih vozičkov. Teh ni Napredni izračuni omogočajo določanje cenovne politike prodajanih izdelkov. Pri treba več potiskati, kupcem pomagatem upoštevajo želeni dobiček, stopnjo zalog, pretekle podatke o povpraševanju jo tudi poiskati izdelke, ki so na njihopo izdelkih, sezonski vpliv in cene izdelkov pri konkurenčnih ponudnikih. vih nakupovalnih seznamih. Proizvajalec opreme za prosti čas North Face Ponudnik izdelkov za dom Lowe prednosti je umetni inteligenci zaupal svetovanje strankam. tehnologije izkorišča s pomočjo robotov, ki upraMobilna aplikacija Watson, ki so jo razvili pri podvljajo zaloge in kupcem pomagajo najti želene izjetju IBM, kupcem odgovarja na vprašanja in jim delke. Roboti se znajo spretno gibati med policapomaga najti izdelek, ki ga iščejo. mi, pozdravljajo stranke in jih odpeljejo na želeno Prostor je naslednja dragocena stvar, pri kateri mesto v trgovini. V nemški trgovini z modo Soletrgovci lahko izkoristijo prednosti sodobne tehnobox v Berlinu robot sprejema naročila za obutev logije. Algoritmi so sposobni izračunati povprašein jo nato dostavi kupcem v pomerjanje. Zanimiv vanje po posameznih izdelkih, pomagajo lahko pri je primer aplikacije Ubamarket, ki je dovolj pameoptimizaciji prostora na policah. Napredni izračuni tna, da nakupovalni seznam, ki ga sestavijo kupci, omogočajo določanje cenovne politike prodajanih preuredi tako, da ta ustreza lokacijam posameizdelkov. Pri tem upoštevajo želeni dobiček, stoznih izdelkov v trgovini. Kupcem izdelkov ni treba pnjo zalog, pretekle podatke o povpraševanju po polagati na tekoči trak, plačilo opravijo s preproizdelkih, sezonski vpliv in cene izdelkov pri konkustim skeniranjem aplikacije ob izhodu.

Za trgovce je izziv najti pravo ravnovesje med številnimi možnostmi sodobne tehnologije in človeškim dejavnikom. Dejstvo je namreč, da obstaja druga, človeška plat, ki je v trgovinskem poslu strojne naprave ne morejo nadomestiti.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 3. Poglavje

Pomena tako imenovanih brezpilotnih trgovin se zaveda tudi spletni velikan Amazon, ki se s prevzemi drugih trgovcev vedno bolj pomika na področje fizičnih trgovin. Stavi na tako imenovano »Grab and Go« nakupovanje (nakupovanje po načelu vzemi in pojdi). Zahvaljujoč mobilni plačilni tehnologiji in storitvi Amazon Go lahko potrošniki obiščejo trgovino, predmete skenirajo z aplikacijo za pametne telefone, nato se dotaknejo telefona, da plačajo, in odidejo. Hitrost sprememb, ki jih povzročajo sodobHitrost sprememb, ki jih povzročajo ne tehnološke rešitve, sodobne tehnološke rešitve, je je neslutena. Potrošnik neslutena. Potrošnik je tisti, ki je tisti, ki narekuje temnarekuje tempo in želi stvari hitreje, po in želi stvari hitreje, ceneje in na drugačen način kot v ceneje in na drugačen preteklosti. Trgovci se morajo temu način kot v preteklosti. prilagajati. Trgovci se morajo temu prilagajati. Za trgovce je izziv najti pravo ravnovesje med številnimi možnostmi sodobne tehnologije in človeškim dejavnikom. Dejstvo je namreč, da obstaja druga, človeška plat, ki je v trgovinskem poslu strojne naprave ne morejo nadomestiti. Eric Horvitz, tehnični ekspert v podjetju IBM, pravi, da se navkljub pogosto izraženim bojaznim, da bodo ljudje izgubili nadzor nad določenimi področji inteligence, to ne bo zgodilo. Trgovci, ki želijo biti konkurenčni v trgovini

prihodnosti, pa se na to vseeno ne smejo zanašati. Ugotoviti bodo morali, v katero smer si želijo in kako, hkrati pa, če želijo ostati igralci v tekmi na trgu, slediti spodnjim točkam, ki jih navajajo v analitični hiši KPMG. Trgovci bodo morali:

Oceniti, česa so sposobne kognitivne tehnologije danes in kaj bodo prinesle v bližnji prihodnosti.

Vedeti, kako avtomatizacijo danes uporablja njihova konkurenca in kaj se bo spremenilo, če bo konkurenca možnosti avtomatizacije izkoriščala še v večji meri.

Preveriti, na katerih področjih v trgovinskem poslu – ne samo pri rutinskih, tudi pri tistih, ki prinašajo konkurenčno prednost – je mogoče izkoristiti prednosti avtomatizacije.

Razviti strategijo za tehnološko transformacijo, ki zajema priložnosti, izzive in tveganja.

Eksperimentirati z uporabo avtomatizacije, vključno s kombinacijo tehnologije in človeških dejavnikov.

Razviti strategijo upravljanja sprememb, ki bo pokazala, kakšno vrednost ima avtomatizacija za trgovski posel.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

Kako se približati sodobnemu kupcu in trendi prihodnosti v trgovinski panogi

regovor, da je kupec kralj, v sodobni trgovini ne bi mogel bolj držati. Maloprodaja doživlja veliko preobrazbo po zaslugi informiranega potrošnika, ki uporablja sodobno tehnologijo. Kupci sedanjosti, še bolj pa prihodnosti bodo uporabili vse možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija. Za sodobno nakupno vedenje se je uveljavil izraz »everywhere commerce« (trgovina kjer koli in kadar koli, op. a.). Pomeni, da danes potrošnik kupuje kjerkoli in kadarkoli, naj se nahaja v trgovini, brska po spletu, uporablja mobilni telefon ali glasovne ukaze. Trgovci bodo morali temu slediti in graditi svoje poslovne modele okoli vedno bolj zahtevnega kupca. Poslovnih izzivov jim v takšnih razmerah ne more zmanjkati: poleg iskanja rešitev, kako dosegati čim višjo donosnost, poslovno rast in izkoristek lastnih prostorov, mora in bo moralo biti zanje ključno vprašanje: kako se na pravi način približati potrošniku prihodnosti, pridobiti njegovo pozornost in ga spremeniti v kupca (Deloitte). Po drugi strani so prav izkušnje večkanalnega nakupovanja, ki v zadnjih letih doživlja velik razmah, trgovcem pokazale, da pravzaprav tipičnega, v naprej določenega potrošnikovega nakupnega procesa ni. Sodobni potrošniki so izmuzljivi. V različnih fazah nakupnega odločanja prehajajo med fizičnim in virtualnim svetom, zato jih ni mogoče razporediti po vnaprej določenih predalčkih. Nakupni proces pogosto začnejo z raziskovanjem izdelkov po spletu, potovanje nadaljujejo v fizični trgovini, kjer si izdelek ogledajo in preizkusijo, nakup pa opravijo v sami trgovini ali na spletu, bodisi s prevzemom izdelka v trgovini ali dostavo na dom. Raziskava, ki jo citirajo pri Harvard Business Review, kaže, da bodo v prihodnje trgovci, ki bodo omogočili čimbolj nemoteno prehajanje med različnimi nakupnimi kanali, uspešnejši pri doseganju potrošnikove zvestobe in spodbujanju porabe denarja.

V tem in prihodnjih letih bodo trgovino zaznamovali trendi, ki so kombinacija tradicionalnih pristopov v trgovinski dejavnosti in možnosti, ki jih ponujajo nove tehnologije. Navajamo jih v nadaljevanju, nekatere tudi bolj podrobno predstavljamo. Vsakodnevno nakupovanje bo po zaslugi naprednih in intuitivnih tehnoloških rešitev, kot je nakupovanje z enim klikom ali dostavo izdelkov v istem dnevu, postalo še bolj enostavno. Hkrati se bo krepilo povpraševanje po posebnih storitvah in izkušnjah, ki jih kupcem ponujajo trgovci.

Krepila se bo vloga trgovcev, ki potrošnikom omogočajo, da si sami prilagodijo in oblikujejo izdelke. Tako imenovana personalizacija je ena glavnih preferenc sodobnega potrošnika, v prihodnje pa bo to veljajo še bolj. Potrošnike pritegnejo izdelki, ki imajo zgodbo, ustrezajo njegovemu življenjskemu slogu in so izvirni.

Trgovci bodo pri svojem delu vedno bolj uporabljali tehnološke možnosti, kot so roboti in boti. Amazon, denimo, je za pakiranje in odpremo naročil v letu 2017 uporabljal robote v petini svojih logističnih centrov. Potrošniki so vedno bolj naklonjeni botom, tj. pogovornim protokolom, ki samodejno komunicirajo s kupci, jim svetujejo in odgovarjajo na njihova vprašanja. Bote za grajenje odnosa s kupci in posredovanje koristnih informacij, o času dostave izdelka na dom, na primer, uporablja vedno več uveljavljenih podjetij. Primer je blagovna znamka Victoria's Secret. Raziskava, ki jo je med potrošniki opravil Ubisend, je pokazala, da jih večina pozna bote, tretjina pa bi želela, da bi podjetja omenjeno rešitev uporabljala pogosteje. V

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 3. Poglavje tržnih strategijah podjetij bodo imela vedno večjo vlogo tudi orodja za klepetanje, kot sta Facebook Messenger in WhatsApp.

10.

Številni trgovci se vloge družbenih medijev pri grajenju odnosa s potrošniki že danes zelo dobro zavedajo. Njihova vloga se bo v prihodnjih letih le še krepila.

Poslovne odločitve trgovcev bodo vedno bolj slonele na uporabi analize podatkov. Tehnologija danes omogoča analizo velikih količin podatkov. Nekateri trgovci s pomočjo tehnologije določajo optimalne dostavne poti, spremljajo stanje zalog, natančno napovedujejo povpraševanje po posameznih izdelkih, ugotavljajo nakupovalne vzorce kupcev v fizičnih trgovinah, s pomočjo interneta stvari pa snujejo pametne trgovine, kjer kupcem skušajo ponuditi edinstveno izkušnjo.

Obogatena resničnost bo postala bolj dovršena. Apple in Ikea, na primer, kupcem omogočata, da želene izdelke s pomočjo aplikacij prestavijo v poljubno okolje in preverijo, ali jim postavitev v prostoru ustreza.

Fizična trgovina ostaja, še več, krepila se bo. Kupci namreč želijo izdelke videti, jih otipati in preizkusiti. Tehnologija fizičnih trgovin ne bo izpodrinila, se bodo pa te po zaslugi tehnologije v določenih delih začenjale bistveno spreminjati in postajale bolj bogate v smislu kupčeve izkušnje.

Potrošniki bodo želeli več izdelkov in storitev, ki podpirajo zdrav in okolju prijazen življenjski slog.

Potrošniki bodo vedno bolj iskali storitve na domu, krepila se bo dostava na dom.

11.

Krepil se bo pomen primerno izbrane ponudbe. Izkušnje kažejo, da kupcem danes ne zadošča, da imajo na voljo široko paleto izdelkov. Pomembneje jim je, kakšni so ti izdelki in ali ustrezajo njihovim željam in potrebam in to bo v prihodnje veljalo še bolj. Trgovci bodo morali biti v prihodnje vedno bolj prilagodljivi glede želja potrošnikov, zato se bodo pojavljale nove oblike trgovin, prilagojene potrebam določenih trgov in lokacij. Te bodo poleg osnovne ponudbe izdelkov zajemale tudi nekatere druge pristope ali storitve, na primer ponudbo pijače ali kave.

Personalizacija

Trgovci, ne glede na to, ali so majhni ali veliki, morajo trgovski posel graditi okoli kupca. Kar je dobro za kupca, je dobro za njihov posel. Pri tem je eden od ključnih pristopov personalizacija, tj. prilagoditev ponudbe posameznemu kupcu. Čas, ko je ena storitev ustrezala različnim tipom potrošnika, je nepreklicno minil. Potrošnik še nikoli ni bil tako zahteven, kot je danes. Nekateri trgovci se pomembnosti personalizacije očitno že danes zelo dobro zavedajo. Po navedbah spletne strani Bazaarvoice, ki je zbrala podatke o ravnanju več kot 2.600 podjetij in anketirala več kot 400 blagovnih znamk in trgovcev v Evropi, Severni Ameriki in Avstraliji, trgovci verjamejo, da je prav personalizacija najpomembnejši pristop pri grajenju odnosa s kupcem in da bo tako tudi v prihodnje. Personalizacija je po njihovem mnenju neprimerno bolj pomembna od ponujanja izkušnje virtualne resničnosti ali botov. 41 odstotkov potrošnikov je v raziskavi, ki jo povzema Bazaarvoice, povedalo, da jih ravno pomanjkanje personalizacije lahko spodbudi, da se pomaknejo h konkurenčnemu trgovcu. Izziv za trgovce je, kako o kupcu izvedeti več, spoznati njegove želje in potrebe, nakupovalne navade, temu pa nato prilagoditi ponudbo, izvedbo nakupa in dostavo izdelka. V raziskavi Bazaarvoice je 81 odstotkov blagovnih znamk in trgovcev povedalo, da pri nagovarjanju potrošnikov uporabljajo možnosti, ki jih ponuja nova tehnologija. Ena od možnosti je tehnologija, ki beleži promet in prepoznava nakupovalne vzorce. Tako imenovana beacon tehnologija omogoča ciljano pošiljanje ugodnih ponudb in personaliziranih spodbud. Ta in podobne rešitve bodo po mnenju velike večine vprašanih podjetij in blagovnih znamk v prihodnje

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

43 predstavljale pomembno razliko med posameznimi trgovci, ki na trgu tekmujejo za kupce. Pri pridobivanju potrošnikove naklonjenosti je torej ključno, da trgovci potrošnika čim bolje spoznajo. Večina trgovcev in blagovnih znamk je v raziskavi Bazaarvoice odgovorila, da te naloge ne opravljajo dovolj dobro in da imajo na tem področju še veliko prostora za napredek. Za boljšo predstavo: orodja za analizo podatkov o kupcih jih uporablja dobra petina, številni pa se zavedajo, da bi lahko to možnost bolje izkoristili.

Preplet fizičnega trgovine in digitalnih tehnologij ter kupčeva izkušnja Personalizacija od trgovcev tudi zahteva, da kupcu ponudijo izkušnjo. Ta mora biti pristna, ne glede na to, ali gre za fizično ali spletno trgovino. Izkušnje kažejo, da kupci hitro prepoznajo pomanjkanje pristnosti in se obrnejo k drugi blagovni znamki, ki zna bolje nagovoriti njihove želje in potrebe. Nekateri trgovci spretno gradijo odnos s kupci tako, da združujejo prednosti fizičnih trgovin z digitalnimi tehnologijami. Cilj je pridobivanje in ohranjanje lojalnosti kupcev. Primera sta podjetji Under Armour in Nike, ki prodajata opremo za šport in prosti čas. Pristen odnos s kupci gradita prek digitalnih aplikacij, ki omogočajo izvajanje športnih treningov in spremljanje osebnega napredka, in tako dosegata konverzijo v zveste uporabnike. Posebej je pomembno izpostaviti vlogo fizičnih trgovin. Čeprav se maloprodaja po podatkih Deloitta vedno bolj širi na splet, digitalna tehnologija fizičnih trgovin ne bo nadomestila. Fizične trgovine imajo namreč pred spletnimi pomembno prednost: kupci želijo izdelek pred nakupom preizkusiti in to lahko storijo le na enem mestu, v trgovini, kjer se lahko tudi bolje povežejo z izdelki in zaposlenimi. Če digitalizacija fizične trgovine ne more izpodriniti, pa jo bo zato v nekaterih delih pomembno spremenila, ugotavljajo pri britanskem podjetju Real Business. Vlogo pri tem bodo imele inovacije, avtomatizacija, integracija novih tehnologij in podobno. V katero smer bi v prihodnosti lahko krenila trgovina, lahko razberemo iz poslovnih potez nekaterih največjih trgovcev. Spletni velikan Amazon je z nedavnim nakupom verige supermarketov Whole Foods Market, vrednim skoraj 14 milijard dolarjev, nakazal, da si prihodnost trgovine predstavlja kot brisanje mej

med digitalnim in fizičnim. Nakup mu je omogočil dostop do več kot 450 fizičnih točk za distribucijo in prodajo sveže hrane po vseh ZDA. Tudi Wal-Mart, največji svetovni trgovec na drobno, ubira podobne korake, le da v nasprotni smeri: e-poslovanje postaja eden izmed strateških stebrov podjetja. Wal-Mart namenja milijarde dolarjev za storitev Grocery Online ter tako povečuje svoje zmogljivosti za trgovino po načelu click&collect; tako skuša tekmovati z Amazonom. Podobna primera sta tudi Apple Store in Nike Retail. Fizične trgovine bodo v prihodnje po zaslugi digitalnih tehnologij vedno bolj postajale središča, ki bodo kupcu omogočale edinstveno nakupno izkušnjo. Pri tem človeški dejavnik ostaja izjemno pomemben. Raziskava, ki so jo opravili pri Re- Spletni velikan Amazon je z nedavnim tailtouchpoints, je po- nakupom verige supermarketov kazala, da 70 odstotkov Whole Foods Market, vrednim skoraj potrošnikov v trgovi14 milijard dolarjev, nakazal, da si ni nikoli ali le občasno prejme pomoč, ki jo v prihodnost trgovine predstavlja tistem trenutku potre- kot brisanje mej med digitalnim bujejo. Posledica tega in fizičnim. Nakup mu je omogočil je, da veliko potrošni- dostop do več kot 450 fizičnih točk za kov zapusti trgovino, če distribucijo in prodajo sveže hrane po ostanejo brez pravega vseh ZDA. nasveta. Po drugi strani pa je velika večina kupcev povedala, da verjetno ali zelo verjetno opravijo nakup, kadar so prodajalci pripravljeni pomagati. Za primer, kako je mogoče izkoristiti prednosti sodobnih pametnih rešitev v fizičnih trgovinah, se lahko spet vrnemo k Amazonu. Tehnologija Just Walk Out Technology v sklopu storitve Amazon Go, ki je na voljo v trgovini podjetja v Seattlu, omogoča nakup življenjskih potrebščin brez čakalnih vrst in brez ustavljanja in plačevanja na blagajnah. Kupci nakup opravijo prek senzorja na pametnem telefonu, aplikacija pa izdelke uvrsti v virtualni nakupovalni voziček in poskrbi za plačilo. Trgovci se skušajo kupcem približati tudi z zasloni na dotik, ki vsebujejo podatke o artiklih, z roboti asistenti, ki v trgovinah pomagajo kupcem, in s pametno, kupcem prijazno prostorsko zasnovo trgovin. Nekateri nagovarjajo specifične kupce, na primer tiste v naglici ali ki želijo čim manj stika s prodajnim osebjem, zato vse delo prepustijo tehnološkim rešitvam. Drugi, na primer izdelovalec čevljev Feetz, strankam prepušča, da oblikujejo sebi prilagojeno obutev, vključno z izbiro dizajna in barve. Ameriški prodajalec obutve Aldo kupcem omogoči izbiro čevljev na spletu. Temu sledi določitev termina obiska v fizični trgovini na Manhattnu, kjer stranka opravi končni nakup.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 3. Poglavje

V raziskavi, ki jo je opravil Retailtouchpoint, je polovica vprašanih potrošnikov povedala, da bi od trgovcev želeli prejemati tekstovna sporočila o tem, kdaj lahko obiščejo fizično trgovino, kjer želijo opraviti nakup. Tretjina bi jih želela, da bi se zaposleni v trgovinah medsebojno bolje obveščali in poskrbeli za to, da v trgovini, ko jo obiščejo, ne bi bilo gneče. Trgovci skušajo kupcem boljšo izkušnjo zagotoviti na različne načine. Pri podjetju Iulemon so se potrošniku, ki pričakuje veliko izbiro in hitro dobavo blaga, prilagodili z aplikacijo, ki jo uporabljajo zaposleni. Kadar blaga ni na zalogi, ti pred kupcem izvedejo naročilo in vnesejo podatek, ali ta želi dostavo v trgovino ali na dom. Preverjajo tudi, ali ima zalogo blaga kakšna druga prodajna enota v bližini. V raziskavi, opraV letu 2017 je uporaba mobilnih naprav vljeni pri Harvard Budosegla pomemben mejnik: prek siness Review Analytic njih se je zgodila več kot polovica Services, je 78 odstotspletnega prometa, izhaja iz podatkov, kov sodelujočih trgovki jih je objavil Bazaarvoice. Po cev pritrdilo trditvi, navedbah eMarketerja je v letu 2017 da bo uspeh v trgovini nakupovanje prek mobilnih naprav v prihodnosti odvisen od primerjavi z letom prej zraslo za 40 povezovanja in krepitve odstotkov. tehnološkega in informacijskega znanja na eni ter veščin delavcev, ki so v neposrednem stiku s strankami, na drugi strani. »Trgovci želijo kupca spoznati, vedeti, kaj ta počne pri njih, kaj mu je všeč in česa ne mara,« pravi Ari Lightman, direktor digitalnih medijev in marketinga na Carnegie College Mellon University. Le tako lahko trgovci vsakemu potrošniku posebej zagotovijo njemu prilagojeno izkušnjo.

Nakupovanje prek mobilnih naprav se strmo vzpenja Mobilne naprave pospešeno postajajo nepogrešljiv del potrošnikove nakupne poti. V letu 2017 je uporaba mobilnih naprav dosegla pomemben mejnik: prek njih se je zgodila več kot polovica spletnega prometa, izhaja iz podatkov, ki jih je objavil Bazaarvoice. Po navedbah eMarketerja je v letu 2017 nakupovanje prek mobilnih naprav v primerjavi z letom prej zraslo za 40 odstotkov. Največ mobilnih nakupov se zgodi na Kitajskem, Japonskem, v Južni Koreji, Veliki Britaniji in ZDA. Naskok Kitajske pred drugimi državami je velik: 67 odstotkov vseh nakupov prek mobilnih naprav se je zgodilo v tej državi. V nekaj letih naj bi se obseg mobilnih nakupov potrojil, napovedujejo pri eMarketerju. Na mobilnih napravah se zgodi polovica vseh ogledov izdelkov, 68 odstotkov kup-

cev pa pravi, da je zanje pomembno enostavno preverjanje ponudbe in nakupovanje v spletnih trgovinah. 45 odstotkov vprašanih, ki nakupujejo v fizičnih trgovinah, je v raziskavi Pew Research Centra povedalo, da med nakupovanjem v fizičnih trgovinah na spletu berejo mnenja uporabnikov o izdelku, ki ga nameravajo kupiti. Trgovci, ki razmišljajo o prihodnosti, posledično krepijo svoje aktivnosti za izboljšanje mobilne nakupne izkušnje. Velika večina jih po pisanju Bazaarvoicea meni, da bo optimizirana mobilna izkušnja eden izmed ključnih razlikovalcev med uspešnimi in manj uspešnimi trgovci. Izboljšanje mobilne izkušnje na strani kupca za mnoga podjetja postaja ena izmed glavnih prioritet. Pri mobilni izkušnji sta ključni hitrost in odzivnost. Google ugotavlja, da več kot polovica kupcev zapusti spletno stran, če nalaganje traja več kot tri sekunde. Od trgovcev ne pričakujejo samo hitrega dostopa do informacij, ampak tudi zelo specifične podatke: o lokacijah določenih izdelkov, ugodnih ponudbah in akcijah, ki potekajo v trgovinah. Blagovne znamke in trgovci, ki se želijo v prihodnosti ohraniti na trgu, bodo morali vedno bolj razmišljati o tem, kako nove tehnologije vgraditi v svoje mobilne strategije.

Vedno pomembnejša vloga družbenih medijev Večkanalnost je danes dejstvo, kot nov prodajni kanal – poleg fizičnih trgovin, spletnih trgovin in mobilnih povezav –, pa se vedno pogosteje omenjajo družbeni mediji. Oddelki za trženje so v zadnjih letih prepoznali njihovo moč in jih začeli s pridom izkoriščati za grajenje in krepitev prepoznavnosti blagovnih znamk. V zadnjih letih se krepi vloga influencerjev, vplivnih osebnosti, ki na družbenih omrežjih objavljajo vsebine, s katerimi nagovarjajo sledilce in ciljne skupine kupcev. Pri tem s pridom uporabljajo digitalna orodja, kot so Instagram Stories, Facebook Live in druge priljubljene aplikacije za sporazumevanje. Primer spretne uporabe Instagrama je na primer nemška blagovna znamka Born Originals, ki izdeluje športne copate in izdelke iz usnja. Born Originals na Instagramu objavlja privlačne fotozgodbe in tako s svojimi sledilci krepi odnos in gradi občutek skupnosti. Gre za primer, kako je mogoče družbene medije premišljeno izkoristiti kot učinkovito marketinško orodje. Anketa Bazaarvoice je pokazala, da skoraj polovica vprašanih trgovcev meni, da bo v prihodnje verjetnost nakupa prek družbenih medijev vedno bolj pomembna. Velika večina jih je tudi prepriča-

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

45 na, da bo ena izmed prihodnjih prioritet povezava družbenih medijev, ki jih upravljajo trgovci, z njihovimi spletnimi trgovinami. Ena izmed možnosti pri tem je vgraditev vizualnih vsebin, ki jo ustvarijo kupci, v spletne strani trgovcev in v različne fotogalerije, ki omogočajo nakup izdelkov. V letu 2017 je količina vizualnih vsebin, ki so jih ustvarili potrošniki, v primerjavi z letom prej narasla za več kot polovico, skoraj enkrat več je bilo tudi interakcije med potrošniki. 42 odstotkov kupcev, ki so kupovali na spletu, pravi, da so opazili objave drugih uporabnikov na družbenih omrežjih, na katerih so bile fotografije in videi blagovnih znamk in izdelkov. 45 odstotkov jih je povedalo, da so na družbenih omrežjih všečkali blagovno znamko ali pa ji sledijo. 57 odstotkov jih je povedalo, da so kupili izdelek, za katerega so slišali na družbenih medijih. Številni trgovci in blagovne znamke menijo, da vizualne vsebine, ki jih ustvarijo potrošniki, postajajo standard v e-trgovini in vodijo do večje konverzije iz potencialnih v dejanske kupce. Velik delež jih je tudi prepričanih, da omenjene vsebine pomagajo pri krepitvi nakupne izkušnje in zaupanja v blagovno znamko. Številni trgovci in blagovne znamke že danes vlagajo veliko sredstev in časa v družbene medije. Pričakovati je, da bodo v prihodnje to dejavnost še krepili, obenem pa se bo, ker bodo želeli biti konkurenčni, tega v prihodnje posluževalo vedno več trgovcev.

Konkurenca v trgovini bo vedno močnejša Vstopne ovire v trgovini se z napredkom tehnologije zmanjšujejo. V nekaterih segmentih trgovine danes finančna moč nima več odločilnega vpliva na to, da se tekmi na trgu pridružijo novi igralci. Narašča število in dostopnost spletnih orodij, ki omogočajo prodajo izdelkov, analitiko in podobno. Trgovci z novimi orodji lahko vedno bolj spremljajo ne samo potrošnika, ampak tudi aktivnosti drugih trgovcev in se nanje odzivajo. Vedno večja konkurenca posledično za potrošnika pomeni dobro novico, za trgovce pa, da se bodo morali za vsakega kupca še bolj truditi. Potrebni bodo ustvarjalnost, krepitev strategij večkanalnega trženja ter iskanje alternativnih trgov in nišnih priložnosti.

Milenijci in generacija Z Trgovinsko panogo bosta v prihodnjih letih najbolj zaznamovali dve ciljni skupini kupcev: milenijci in tako imenovana generacija Z. Obe sta izrazito digitalno usmerjeni. Prvi so pomembna ciljna skupina zato, ker imajo danes precejšnjo kupno moč. Generacija Z pa so mladi, rojeni med letoma 1995 in 2010, ki bodo kupno moč pridobivali v prihodnjih letih. Zato bodo morali biti nanje trgovci v prihodnje zelo pozorni in jih vgraditi v svoje strategije kot pomembno ciljno skupino. Milenijci so rojeni med leti 1980 in 2000. So otroci blaginje, imajo lastne prihodke in predstavljajo velik del delovno aktivnih. Do leta 2020 bodo po napovedih Deloitta predstavljali več kot polovico vse delovne sile, do leta 2025 že 75 odstotkov. Milenijci so mladostniki in mladi odrasli, za katere so značilni hiter tempo življenja in manj tesni medosebni stiki, tudi po zaslugi uporabe digitalne tehnologije. Spretni so pri uporabi tehnologije in sodobnih naprav, saj so odraščali v obdobju razmaha tehnološke revolucije. Zanje je značilno, da opravljajo več opravil hkrati in stremijo k samoizpolnitvi. Stalen dostop do virov informacij jim omogoča, da uporabljajo različne blagovne znamke. Poglobljeno spremljajo novosti na trgu in so kot potrošniki dobro informirani o izdelkih in storitvah, ki jih nameravajo kupiti. Za generacijo Z, imenovano tudi pomilenijska generacija, je značilna uporaba tehnologije od otroštva naprej. Pri uporabi tehnologije in dejavnosti na družbenih medijih so pomilenijci zelo sproščeni. Uporabljajo več digitalnih platform hkrati, značilno zanje je tudi, da je njihova pozorno časovno omejena. To je sploh prva generacija, ki ima od zgodnjih let praktično neomejen dostop do interneta. Razvoj tehnologije je omenjeni generaciji omogočil, da poudarjeno uporablja mobilne naprave. Generacija Z prek spleta ne nakupuje toliko kot milenijci, nakupe pa pogosto opravlja pod nadzorom staršev. Pomilenijska generacija je že danes ciljna skupina številnih blagovnih znamk. V prihodnje bo njihovo ciljano nagovarjanje zelo pomembno, saj bodo kmalu postali skupina, ki ustvarja lasten prihodek.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 3. Poglavje

Kako se bodo spremenili poklici v trgovinski panogi

rgovinska panoga se bo morala v prihodnje zaradi tehnološkega napredka in s tem drugačnih nakupnih navad potrošnikov v določenih delih spremeniti oziroma prilagoditi. To posledično pomeni, da se bodo v prihodnje spremenile tudi vloge delavcev. Deloitte v študiji Shop for Tomorrow's Workforce, ki se osredotoča na britansko trgovino, ugotavlja, da bi morali trgovci v prihodnje pozornost pri organizaciji dela posvetiti predvsem trem področjem:

Trgovci bodo morali upoštevati dejavnik dela in delovne sile. Ključen bo razmislek o tem, kako v prihodnje organizirati delo. Organizacija dela bo zahtevala nova pravila, v kombinaciji z novimi tehnološkimi rešitvami pa se bodo spremenila pričakovanja trgovcev do zaposlenih. Cilje bodo trgovci dosegali s kombinacijo naprednih tehnoloških rešitev in človeškega dela, pri čemer bodo morali najti pravo ravnovesje med obema dejavnikoma. Po eni izmed študij, ki so jo opravili v Veliki Britaniji, bo avtomatizacija v prihodnosti vplivala praktično na vsa področja dela v trgovinski dejavnosti. Vendar bodo imeli nekateri poklici več možnosti, da postanejo avtomatizirani, kot drugi. Medtem ko nekateri omenjajo izgubo delovnih mest, drugi pravijo, da bodo izgubljena delovna mesta nadomestila nova. Tehnološki napredek se je namreč v zgodovini doslej vedno izkazal kot tisti, ki povečuje število delovnih mest.

Trgovci bodo vedno bolj stremeli k večji učinkovitosti, višji dodani vrednosti in nižjim stroškom. Pri tem se bodo morali osredotočiti na izkušnjo potrošnika, izkušnjo delovne sile in analitiko. Potrošnikova izkušnja pomeni zagotavljanje izdelkov in storitev, prilagojenih potrošniku skozi celotno verigo vrednosti. O personalizaciji, ki je sestavni del izboljševanja potrošnikove izkušnje, smo pisali v prejšnjem razdelku. Nepretrgana potreba po novih znanjih in ve-

ščinah bo vedno bolj postajala sestavni del trgovinske panoge, saj bo nujno prilagajanje spremembam. Inovativnost in specializacija, tudi tesnejše povezovanje s potrošniki bodo v pomoč trgovcem, ko bodo ti iskali načine povečevanja učinkovitosti. Trgovci napredno tehnologijo izkoriščajo različno, nekateri so se odločili za avtomatizacijo, drugi za učinkovito kombinacijo sodelovanja med strojnimi napravami in ljudmi. Analitika bo trgovcem v pomoč pri razumevanju potrošnika, njegovega ravnanja, njegovih želja in pričakovanj, pri razporejanju zalog, ocenjevanju potreb v podjetju, izvedbi promocijskih in marketinških kampanj, pa tudi pri gradnji odnosa s potrošnikom. Poročanje o preteklih dogodkih se bo s pomočjo analitike pomaknilo v smer predvidevanja scenarijev prihodnosti. Pravilna analiza podatkov bo torej trgovcem omogočala bolj informirano načrtovanje in odločanje.

Organizacijska struktura trgovskih podjetij se bo spreminjala. Pri Deloittu preobrazbo vidijo kot pomik od modela silosov proti modelu omreženih skupin (networked teams). Značilna za takšne skupine bosta visoka stopnja avtonomije ter pretok informacij in znanja. Skupine bodo sestavljene multidisciplinarno, delovale pa bodo izven klasičnih postopkov, ki potekajo v organizacijah. Značilno za takšne skupine bo: prožna organizacijski struktura, disruptivni pristop, ki je usmerjen v stalne inovacije, izkoriščanje možnosti analize informacij in podatkov ter njihova uporaba v praksi, spodbujanje nenehnega učenja in prilagajanje spremembam. Spremembe v trgovinski panogi bodo v prihodnje predrugačile vsebino in naloge nekaterih področij v trgovini. V nadaljevanju smo pripravili prikaz, kaj določena področja dela zajemajo danes in kako bodo po predvidevanjih Deloitta videti v prihodnje.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

DOBAVA IN TRGOVINA Danes:

V prihodnje:

◼ Trgovci skupaj z izdelovalci na podlagi trendov in napovedi določajo, katere izdelke želijo v prihodnje ponujati na trgu. ◼ Dobavitelji analizirajo dobavne stroške in finančno načrtujejo glede na zahteve prodajalcev. ◼ Uporaba avtomatizacije se dogaja v omejenem obsegu. ◼ Dostava zalog na posamezne lokacije temelji na predvidevanjih in omejeni uporabi podatkov o prodaji v preteklosti.

◼ Trgovci in dobavitelji si pri natančnem napovedovanju prihodnjih trendov, zmanjševanju izpadov ter spremljanju in predvidevanju povpraševanja po posameznih izdelkih pomagajo z uporabo umetne inteligence. ◼ Trgovci in dobavitelji sproti spremljajo dogajanje v visoko avtomatiziranih procesih. ◼ Dostava zalog poteka avtomatično na podlagi algoritmov.

LOGISTIKA

Danes:

◼ Tipičen kupec obišče trgovino in pričakuje, da bo izdelek na zalogi. ◼ Zaloge izdelkov trgovci sproti obnavljajo. ◼ Dostava zalog v posamezne fizične trgovine poteka ročno na podlagi podatkov o pretekli prodaji in napovedi povpraševanja.

V prihodnje:

◼ Zaposleni porabijo manj časa za polnjenje polic, saj manjši del zadovoljevanja potreb poteka na podlagi potrošnikovih naročil. ◼ V skladiščih je zaposlenih več oseb, ki skrbijo za spletna naročila. ◼ Potrošniki se vedno pogosteje poslužujejo večkanalnega nakupovanja, zato je pomembno, da so zaloge izdelkov zagotovljene na več različnih lokacijah. ◼ Zaradi večjega števila nakupov v obliki »click & collect« je več komunikacije med zaposlenimi v fizičnih trgovinah in v skladiščih za spletna naročila. ◼ Umetna inteligenca lahko zelo natančno analizira podatke o zalogah in zunanjih dejavnikih, kot sta na primer vreme in promet, na podlagi tega napove povpraševanje, s tem pa zmanjša izpad zalog.

POMOČ UPORABNIKOM Danes:

◼ Prodajalci v trgovinah morajo imeti osnovno znanje računalništva pri uporabi blagajn, preverjanju zalog in ostalih opravilih, povezanih z uporabniki. ◼ Plačila v denarju in s karticami potekajo prek prodajalca. ◼ Vračila in menjave izdelkov potekajo ročno prek prodajalca. ◼ Zaposleni v trgovinah upravljajo in naročajo velike količine zalog.

V prihodnje:

◼ Zaposleni v omreženih in z napravami opremljenih trgovinah so vešči uporabe digitalnih naprav, orodij, aplikacij in družbenih omrežij. ◼ Prodajalci zelo dobro poznajo izdelke, ki jih prodajajo, in njihove kupce. Kupcem ponujajo izdelke pod njim prilagojenimi pogoji in po cenah, ki temeljijo na transparentih ponudbah na spletu. ◼ Zaposleni v trgovinah niso zadolženi le za izvedbo prodaje, ampak skrbijo tudi za kupčevo nakupno izkušnjo.

UPRAVLJANJE TRGOVIN Danes:

◼ Upravljanje pomeni odgovornost za vse procese, ki dnevno potekajo v trgovini. ◼ Upravitelji trgovin so odgovorni za doseganje ciljev, ustvarjanje dobička in zmanjševanje stroškov, kar pomeni, da je cilj kar najboljši izkoristek prostora v trgovinah. ◼ Upravitelj trgovine je v stiku z različnimi kupci, toda to ni njegova edina in ključna naloga.

V prihodnje:

◼ Večkanalno upravljanje zajema upravljanje zalog pri prodaji click&collect in realizacijo spletnih naročil v trgovini. ◼ Upravitelji trgovin se bolj posvečajo potrošnikovi nakupni izkušnji kot spremljanju stanja zalog in dobičkonosnosti. ◼ Tehnologija igra ključno vlogo pri prihodnosti trgovine, zato morajo upravitelji trgovin več sredstev vlagati v treninge in izobraževanje zaposlenih in v napredne tehnološke rešitve.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 3. Poglavje

Digitalizacija in slovenski trgovci Nekatere člane Trgovinske zbornice Slovenije smo vprašali, kako uvajajo procese digitalizacije, ali se poslužujejo večkanalnega nagovarjanja potrošnikov, kakšen bo kupec prihodnosti in katera delovna mesta v trgovinski dejavnosti se bodo v prihodnje najbolj spremenila.

Big Bang, d.o.o., Ljubljana Katera so ključna področja, na katerih ste v vašem podjetju naredili največji preskok v smeri digitalizacije? Jih lahko naštejete in opišete, kako ste uvedli procese digitalizacije? Na področju baz podatkov o produktu. Imamo vir podatkov kdaj se izvede prodaja, kje, kateri izdelek oz. kategorija. Smo v fazi implementacije brezpapirnega poslovanja.

Katera delovna mesta v sklopu vaše poslovne dejavnosti bodo po vašem mnenju v prihodnje doživela največje spremembe? Zakaj? Se na te spremembe v podjetju že pripravljate? Zakaj in kako? Trenutno smo v fazi, ko o tem lahko samo ugibamo, delujemo v smeri optimizacije in digitalizacije procesov. Trenutno vidimo vlogo prodajalca oz. svetovalca tudi v prihodnosti trgovine.

Ali kupca nagovarjate prek večkanalnih možnosti nakupovanja? Če da, zakaj in s katerimi? Če ne, zakaj ne? Da, imamo tako fizične poslovalnice, kot spletno prodajo in prodajo preko socialnih omrežji. Potrošnik išče informacije in se informira tako na spletu, v fizičnih poslovalnicah, na socialnih omrežjih in želimo biti blizu potrošnika.

Kakšni poklicni profili bodo v trgovini ključni v prihodnje? Ali takšne poklicne profile že zaposlujete? Če da, lahko navedete primer in opis delovnih nalog? Ali bodo za to potrebne spremembe šolskega sistema in v kakšni smeri? Digitalizacija procesov zahteva več delavnih mest, ki so povezana z računalniškimi/programiranje znanji. Izkušnja in odnos do potrošnika se spreminja in tudi tu vidimo potrebe po Experience znanjih.

Katere tehnike in pristopi so po vašem mnenju danes potrebni za uspešno pridobivanje kupcev? Odnos do potrošnika, ki nudi dodatno izkušnjo tako v fazi informiranja, nakupa kot tudi po nakupu. Kakšen bo po vašem mnenju kupec v trgovini prihodnosti? Bo imel drugačne lastnosti oziroma pričakovanja kot današnji kupec? Če da, zakaj in katere? Če ne, zakaj menite, da ne? Potrošniki in trgovina se konstantno spreminjajo. Definitivno vidimo vpliv spleta tako na potrošnike kot tudi na trgovinsko dejavnost. Glede lastnosti je res težko predvidevati, v podjetju se trudimo da spremljamo globalne trende in jim tudi sledimo, predvsem na socialnih omrežjih, na spletni strani, pri uporabi možnosti plačila s kriptovalutami. Predinktivna analitika.

Kateri so za vas ključni trendi trgovine prihodnosti, ki se jim v bodoče ne bo mogoče izogniti? Katerim od naštetih trendov sledite v vašem podjetju in na kakšen način? Lahko opišete primer oziroma več primerov? Spletna prodaja še posebej prodaja preko pametnih mobilnih telefonov. Tu želimo investirati in se razvijati v smeri čim učinkovitejše nakupne izkušnje za potrošnika.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

49 Kateri so po vaše glavni izzivi in katere so glavne pasti za podjetja, ki delujejo v segmentu trgovine, v prihodnosti? Prosimo, če lahko ob posameznih naštevanjih izzivov/pasti navedete tudi, zakaj se vam zdi določena stvar izziv ali past in kateri ukrepi so po vašem mnenju potrebni za njegovo obvladovanje? Globalizacija trga, z vstopom velikih tujih spletnih trgovcev, se spreminja lokalna trgovina. Katere so ključne novosti, ki jih nameravate uvesti v prihodnjih treh letih v povezavi s pridobivanjem kupcev oziroma izboljševanjem nakupovalne izkušnje? Jih lahko naštejete in opišete? Boste za izvedbo novosti najemali zunanje strokovnjake ali boste uporabljali znanja znotraj podjetja? Če to zadnje, ali že usposabljate strokovnjake, ki bodo prevzeli omenjene naloge? Mobile page z enim korakom, vpeljava predikativnih modelov napovedovanja potrošnje, vpeljava plačevanja s kriptovalutami, novi poslovni modeli nakupa oz. celostna izkušnja, prodaja preko socialnih omrežji. Digitalizacija procesov.

LES-MMS, d.o.o., Ljubljana Katera so ključna področja, na katerih ste v vašem podjetju naredili največji preskok v smeri digitalizacije? Jih lahko naštejete in opišete, kako ste uvedli procese digitalizacije? Digitalizacija v našem podjetju je vse od dokumentnega sistema, informacij o kupcih, do marketinških pristopov in digitalnih orodij za prodajalce. Največji preskok v smeri digitalizacije smo verjetno naredili z vlaganjem v digitalni del marketinga in z uvedbo spletne trgovine. Ali kupca nagovarjate prek večkanalnih možnosti nakupovanja? Če da, zakaj in s katerimi? Če ne, zakaj ne? V Lesnini danes kupec lahko kupi pohištvo in dodatke za dom prek spleta, mobilno ali v fizični trgovini. Po teh kanalih kupca tudi nagovarjamo in mu omogočamo dodatne storitve, svetovanja in možnosti, da si s pomočjo digitalnih orodij sam načrtuje svojo kuhinjo na primer. V Lesnini želimo kupcem omogočiti enako izkušnjo v fizični trgovini kot prek digitalnih kanalov.

Katere tehnike in pristopi so po vašem mnenju danes potrebni za uspešno pridobivanje kupcev? Kupci si želijo predvsem osebno obravnavo, strokovno svetovanje in najkakovostnejše izdelke po najnižji ceni. Poleg tega v naših prodajnih centrih obiskovalci lahko vidijo najsodobnejše in aktualne oblikovalske trende, ki samozavestno stopajo v korak z našim dolgoletnim slovesom ponudnika kvalitetne opreme za dom. Trende po vsem svetu uvaja mednarodni tim strokovnjakov za urejanje prostora iz tretje največje svetovne trgovske verige s pohištvom XXXLutz, katere del je Lesnina. Naši pohištveni saloni predstavljajo izjemno široko ponudbo kakovostnih izdelkov priznanih blagovnih znamk pohištva in dodatkov za dom iz različnih cenovnih razredov in nenehno osveževanje ponudbe. Kakšen bo po vašem mnenju kupec v trgovini prihodnosti? Bo imel drugačne lastnosti oziroma pričakovanja kot današnji kupec? Če da, zakaj in katere? Če ne, zakaj menite, da ne? Predvsem bo bolj informiran, nekoliko bolj zahteven in tesno povezan s spletom. Še vedno pa bo človek. Katera delovna mesta v sklopu vaše poslovne dejavnosti bodo po vašem mnenju v prihodnje doživela največje spremembe? Zakaj? Se na te spremembe v podjetju že pripravljate? Zakaj in kako? Predvsem marketing in prodaja. To se že kaže v količini razvojnih projektov in prezasedenosti razvojnih ekip. Seveda pa tudi prodajno-svetovalni kader, ki bo moral biti na zelo visokem nivoju, saj bodo kupci že sami dovolj dobro informirani in bodo od svetovalcev seveda pričakovali več. Kakšni poklicni profili bodo v trgovini ključni v prihodnje? Ali takšne poklicne profile že zaposlujete? Če da, lahko navedete primer in opis delovnih nalog? Ali bodo za to potrebne spremembe šolskega sistema in v kakšni smeri? Zelo pomemben bo seveda marketinški on-line oddelek, ki bo moral pripraviti vsebine na spletu, ki bodo morale biti kupcu prijazne, mu v določenem trenutku nakupovalne poti podati informacije, ki jih takrat potrebuje in ga spremljati ter voditi do zaključne faze – nakupa (tako fizičnega ali spletnega). Še vedno pa bodo ključni tudi prodajno-svetovalni delavci v samih prodajnih centrih, kjer bo še vedno pomembno svetovanje predvsem za bolj zahtevne kupce, ki želijo pohištvo po meri, se pravi prilagojeno njihovim potrebam.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 3. Poglavje Kateri so za vas ključni trendi trgovine prihodnosti, ki se jim v bodoče ne bo mogoče izogniti? Katerim od naštetih trendov sledite v vašem podjetju in na kakšen način? Lahko opišete primer oziroma več primerov? V naši kategoriji bo ključno osebno svetovanje in ponujanje celostnih storitev (all inclusive storitev: dostava, montaža, priklop električnih aparatov, …). V teku imamo nekaj projektov, ki nam bodo omogočili še bolj kakovostno obravnavo posameznega kupca in postavili edinstveno storitev v naši branži na slovenskem trgu. Kateri so po vaše glavni izzivi in katere so glavne pasti za podjetja, ki delujejo v segmentu trgovine, v prihodnosti? Prosimo, če lahko ob posameznih naštevanjih izzivov/pasti navedete tudi, zakaj se vam zdi določena stvar izziv ali past in kateri ukrepi so po vašem mnenju potrebni za njegovo obvladovanje? Cenovna vojna konkurence, občutljivost kupcev na popuste. Katere so ključne novosti, ki jih nameravate uvesti v prihodnjih treh letih v povezavi s pridobivanjem kupcev oziroma izboljševanjem nakupovalne izkušnje? Jih lahko naštejete in opišete? Boste za izvedbo novosti najemali zunanje strokovnjake ali boste uporabljali znanja znotraj podjetja? Če to zadnje, ali že usposabljate strokovnjake, ki bodo prevzeli omenjene naloge? Growth hacking pristop pri načrtovanju in usmerjanju marketinških aktivnosti in pridobivanja novih leadov, za izboljševanje nakupovalne izkušnje pa različna digitalna orodja tako v prodajnem prostoru kot na spletu. Večina razvoja je znotraj skupine XXXLutz, najemamo pa tudi lokalne domenske strokovnjake.

Lidl Slovenija d.o.o. k.d., Komenda Katera so ključna področja, na katerih ste v vašem podjetju naredili največji preskok v smeri digitalizacije? Jih lahko naštejete in opišete, kako ste uvedli procese digitalizacije? Digitalizacija pravzaprav za nas ni več nič novega, saj je del našega vsakdana. Tako smo že digitalizirali nekaj procesov kot tudi komunikacijo. Digitalizirano poslovanje nam omogoča, da so procesi učinkovitejši, tudi bolj natančni, da je manj možnosti za človeške napake, digitalna komunikacija tako znotraj podjetja kot tudi z našimi kupci in širšo javnostjo pa bolj transparentna, predvsem pa dvosmerna in hitrejša. Hkrati digitalizacija marsikdaj zaposlene razbremeni ponavljajočih se standardnih aktivnosti. V Lidlu Slovenija smo v zadnjih letih intenzivno digitalizirali različne procese, od naročanja blaga iz trgovin, obračunavanja izdelkov na blagajnah z blagajnami na dotik, do analiz kazalnikov, prav tako smo digitalizirali proces sprejemanja zaposlitvenih vlog. Digitalna so tudi nekatera šolanja tako zaposlenih v trgovinah, skladišču kot tudi upravi, z različnimi aplikacijami pa skrbimo za učinkovitejše delo različnih področij v podjetju. Področje, na katerem vidimo največje učinke digitalizacije, pa je gotovo komunikacija, ki se je v zadnjih letih prav tako digitalizirala, čeprav še vedno velik pomen dajemo tudi klasičnim komunikacijskim kanalom. Reviji Štacunar, ki ga enajstkrat letno prejmejo vsi zaposleni, se je tako pridružil intranet. Kljub izzivu, da imamo večino zaposlenih razpršenih po različnih lokacijah – trenutno imamo 52 trgovin in eno centralno skladišče – in ti nimajo neposrednega dostopa do računalnika, smo preko prenosnih terminalov, ki jih uporabljamo tudi za e-učenje, intranet pripeljali tudi v naše trgovine in skladišče. Z zunanjimi javnostmi pa intenzivno komuniciramo na digitalnih kanalih. Naša spletna stran lidl.si je lani doživela prenovo, pred nekaj leti pa je zaživela tudi Lidlova mobilna aplikacija, ki je zelo priljubljena, saj prinaša kupcem aktualne informacije o ponudbi. Kupcem ponujamo tudi številne vsebinske »dobrote« na portalu www.lidlovnavdih.si. Pri pripravi kampanj pogosto uporabimo tudi digitalne kanale – tako smo denimo ob lansiranju kampanje »Kupci ste potrdili kakovost« kot prvi trgovec v Sloveniji lansirali tudi posebno

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

51 aplikacijo za obogateno resničnost (augmented reality) »Več za vas«, s katero lahko kupci izvedo več o sami raziskavi kakovosti, ki smo jo izvedli, ter o izdelkih, ki so bili v raziskavo vključeni. Digitalizacija komuniciranja prinaša tudi možnost neposrednega stika s kupci. Tako smo trgovec z največjo bazo sledilcev na Facebooku, močno pa smo prisotni tudi na Instagramu, Twitterju in Youtube kanalu. Ravno za naše komuniciranje na digitalnih kanalih smo prejeli že nekaj priznanj in nagrad strokovne javnosti. Ali kupca nagovarjate prek večkanalnih možnosti nakupovanja? Če da, zakaj in s katerimi? Če ne, zakaj ne? Lidl Slovenija za zdaj nima spletne trgovine, smo pa z vsebinami in ponudbo prisotni na različnih kanalih, od klasičnih letakov in tiska, do televizije, radia, do spletnih portalov Lidl.si in Lidlovnavdih.si in kot zapisano na zelo aktivnih družabnih omrežjih. Ustvarjamo bogato lastno multimedijsko vsebino, s katero nagovarjamo kupce, poslužujemo se tudi umeščanja izdelkov (product placement) v različnih oddajah, kupce pa nagovarjamo tudi s prisotnostjo na različnih dogodkih in prireditvah. Katere tehnike in pristopi so po vašem mnenju danes potrebni za uspešno pridobivanje kupcev? Predvsem je pomembno, da kupcu odgovorimo na eno samo vprašanje – kaj tukaj najdem zase? Nagovoriti ga moramo tudi na pravilen način – torej da ga nagovorimo na kanalu, na katerem je prisoten, primerno. Zato smo oblikovali jasno strategijo nagovarjanja ciljne publike in jo že nekaj let tudi izvajamo. Kakšen bo po vašem mnenju kupec v trgovini prihodnosti? Bo imel drugačne lastnosti oziroma pričakovanja kot današnji kupec? Če da, zakaj in katere? Če ne, zakaj menite, da ne? Predvsem opažamo, da so kupci dobro obveščeni in verjamemo, da bodo v prihodnosti še bolje. Vedo, kaj hočejo, in cenijo svoj čas, ki ga ne želijo zapravljati za nakupovanje. Zato pričakujejo, da trgovec pozna njihove navade in jih temu ustrezno tudi nagovarja ter nakupovalno izkušnjo organizira tako, da je karseda enostavna in učinkovita. Katera delovna mesta v sklopu vaše poslovne dejavnosti bodo po vašem mnenju v prihodnje doživela največje spremembe? Zakaj? Se na te spremembe v podjetju že pripravljate? Zakaj in kako? Večjih sprememb pri delovnih mestih glede na Lidlov poslovni model ne pričakujemo. Novosti, ki

jih stalno uvajamo v naših procesih in ponudbi, so za naše sodelavke in sodelavce stalnica. Kar pričakujemo je, da se bo spremenil fokus nekaterih delovnih mest. Tako bo še večji poudarek na nakupovalni izkušnji kupcev, na lokalnih dobaviteljih, na tehničnih izboljšavah procesov, na družbeno odgovornih tematikah in podobno. Pričakujemo, da bo zaradi vstopa novih generacij na trg dela več želja po sodobnejših oblikah dela (krajši delovni čas, delo na daljavo, projektno delo, …). Posledično se bo spremenil način opolnomočenja in vodenja sodelavcev. Kakšni poklicni profili bodo v trgovini ključni v prihodnje? Ali takšne poklicne profile že zaposlujete? Če da, lahko navedete primer in opis delovnih nalog? Ali bodo za to potrebne spremembe šolskega sistema in v kakšni smeri? Zaposlujemo profile s kompetencami, ki jih glede na opredeljene vsebine dela potrebujemo. Ob nastopu dela vsak zaposleni prejme obsežen program uvajanja v delo, skozi katerega spoznava način dela v našem podjetju, pričakovanja Pri delovnem mestu prodajalcev pa si podjetja, specifike naželimo še večjo povezavo s prakso že ših sistemov in procev času šolanja in bolj takoj uporabna sov, ob tem pa pridobiznanja (poznavanje blagajniških va uvid v našo kulturo. Največja razlika, sistemov, sistemov za naročanje ki jo lahko izpostavimo blaga, obravnavanje reklamacij v primerjavi z zaposlo- kupcev, svetovanje kupcu ...). vanjem pred nekaj leti je prav t. i. »cultural fit« novega sodelavca. Poudarek pri tem je v vzajemnem spoznavanju in primerjanju, kako vrednote posameznika lahko podprejo vrednote, ki jih živimo v podjetju. Glede formalnih znanj si pri kandidatih želimo bodisi praktično uporabnih znanj ali določene odprtosti in fleksibilnosti v razmišljanju in delovanju. Dober začetek bi bila boljša opremljenost dijakov/ študentov z uporabnimi znanji, kot so (za delovna mesta v upravi): napredna uporaba Excela, dobro pisno izražanje, projektno delo, aktivno znanje vsaj enega tujega jezika. Pri delovnem mestu prodajalcev pa si želimo še večjo povezavo s prakso že v času šolanja in bolj takoj uporabna znanja (poznavanje blagajniških sistemov, sistemov za naročanje blaga, obravnavanje reklamacij kupcev, svetovanje kupcu …). Nekaj, kar pa pri sodelavcih ne glede na delovno mesto uvrščamo med ključne dejavnike, pa je želja po delu in uspehu pri delu.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 3. Poglavje Kateri so za vas ključni trendi trgovine prihodnosti, ki se jim v bodoče ne bo mogoče izogniti? Katerim od naštetih trendov sledite v vašem podjetju in na kakšen način? Lahko opišete primer oziroma več primerov? Vsekakor personifikacija nakupne izkušnje posamezniku. Kupci pričakujejo, da jih trgovci poznamo in se prilagajamo njihovim navadam in potrebam. Temu primerno je potrebno prilagoditi nabor ponudbe, način komuniciranja in lajšanja nakupovalne izkušnje. Spletna trgovina je eden od faktorjev, a to je le začetek, tudi fizično prodajno mesto se mora digitalizirati – ravno v luči personificirane nakupovalne izkušnje, pa tudi olajšanja plačilnega procesa, kjer je digitalizacija vsekakor prava smer. Kateri so po vaše glavni izzivi in katere so glavne pasti za podjetja, ki delujejo v segmentu trgovine, v prihodnosti? Prosimo, če lahko ob posameznih naštevanjih izzivov/pasti navedete tudi, zakaj se vam zdi določena stvar izziv ali past in kateri ukrepi so po vašem mnenju potrebni za njegovo obvladovanje? Trgovci ne moremo mimo izziva privlačnosti delovnega mesta prodajalca, tudi skladiščnika. V Lidlu Slovenija nagovarjamo ta izziv zelo preprosto – delo v Lidlu Slovenija je dobro plačano, skrbimo za pozitivno delovno vzdušje in možnost rasti posameznika znotraj podjetja. Naši zaposleni so deležni številnih spodbudnih aktivnosti, kot družini prijazno podjetje pa jim z različnimi projekti prihajamo naproti tudi pri željah glede njihovega družinskega okolja in oblikovanju ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Izziv so tudi želje in potrebe kupcev, ki se spreminjajo, obenem pa je pomembno, da kot podjetje ostanemo fokusirani na naše jedro poslovanja, da sicer sledimo trendom, a smo pri tem preudarni. Enako velja tudi za različne tehnološke rešitve, ki se v svetu pojavljajo z izredno hitrostjo – moramo jim slediti in jih vpeljevati z namenom, da skrajšamo in optimiziramo procese in postanemo še bolj učinkoviti ter družbeno odgovorni kot podjetje in še prijaznejši kot delodajalec.

Katere so ključne novosti, ki jih nameravate uvesti v prihodnjih treh letih v povezavi s pridobivanjem kupcev oziroma izboljševanjem nakupovalne izkušnje? Jih lahko naštejete in opišete? Boste za izvedbo novosti najemali zunanje strokovnjake ali boste uporabljali znanja znotraj podjetja? Če to zadnje, ali že usposabljate strokovnjake, ki bodo prevzeli omenjene naloge? Predvsem bomo svoje aktivnosti usmerili v zagotavljanje najvišje kakovosti po ugodni ceni, to je konkurenčna prednost Lidla Slovenija in po temu smo pri kupcih tudi prepoznani.

Mercator, d.d, Ljubljana Katera so ključna področja, na katerih ste v vašem podjetju naredili največji preskok v smeri digitalizacije? Jih lahko naštejete in opišete, kako ste uvedli procese digitalizacije? Mercator, kot največji trgovec v Sloveniji, že od nekdaj uvaja nove trende in inovacije v svoji ponudbi in storitvah. Tako tudi z digitalno in informacijsko transformacijo postavlja nove prelomnice v trgovini pri nas. Mercator je prvi med trgovci razvil svoj sistem zvestobe Pika, postavil prvo spletno trgovino, v letu 2007 je kot prvi trgovec v Sloveniji in regiji uvedel samopostrežne Tik Tak blagajne, s čimer smo bili 9. država v Evropi in 13. na svetu s takšno storitvijo za kupce. V 2016 je ponovno prvi v Sloveniji in v regiji predstavil storitev skeniranja med nakupovanjem M Sken in M Sken mobile. Mercatorjevo mobilno aplikacijo Moj M pa so kupci začeli uporabljati lani, zdaj pa je nadgrajena z mobilno denarnico M Pay, ki omogoča, da imate svojo Pika kartico na pametnem telefonu. Vaš pametni telefon je tako dovolj, da si kadar koli kupite hiter prigrizek ali plačate tedenski nakup. Ali kupca nagovarjate prek večkanalnih možnosti nakupovanja? Če da, zakaj in s katerimi? Če ne, zakaj ne? V Mercatorju razumemo pomen možnosti izbire tudi z nakupovanjem prek spleta, ki je v izjemnem porastu. Večinoma sicer to velja za neživilske izdelke in v državah, kjer sosedske trgovine niso tako blizu kot so naše. Vendar je Mercator že pred 18 leti uvedel nakupovanje prek spleta in tako za

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

53 kupce omogočil multikanalno izkušnjo. Po predhodni optimizaciji in z ureditvijo zalednih procesov v spletni trgovini stalno uvajamo izboljšave tudi pri uporabniški oz. nakupni izkušnji v spletni trgovini. Tako se je s prenovo spletne trgovine v septembru 2015 Mercator uvrstil med pionirje v svetovnem merilu. Mercator pri tem sodeluje s slovenskimi podjetji s slovenskim znanjem. Določene novosti, ki so jih kupci deležni v Mercatorjevi spletni trgovini, so v patentnem postopku za zaščito intelektualne lastnine. Dobra nakupna izkušnja, ki jo ima kupec v običajni trgovini, je podobna oz. še nadgrajena tudi v spletni trgovini. To kupcu omogočajo na primer hkratni iskalnik več izdelkov (multiplesearch), neskončni scroll, velike in pregledne slike, hkratno dodajanje več izdelkov v košarico. Katere tehnike in pristopi so po vašem mnenju danes potrebni za uspešno pridobivanje kupcev? Trgovec mora predvsem poslušati in razumeti želje in potrebe svojih kupcev. V Mercatorju vemo, kako pomembni so našim kupcem sveži izdelki, storitev na postrežnih linijah (delikatesa, mesnica), prijaznost in ustrežljivost, pa tudi pomen različnosti in posebnosti glede na druge ponudbe. Tu se Mercator lahko pohvali z lokalno ponudbo Radi imamo domače, z okusnimi in raznolikimi jedmi iz toploteke, kakovostjo izdelkov Mercatorjeve blagovne znamke izdelkov itd. Razlogov, zaradi katerih nekdo izbere »svojo« trgovino, pa je še več, za Mercator so to tudi bližina trgovine, širina ponudbe in kartica zvestobe Pika. Vse to so razlogi, ki kupca prepričajo, da se v »svojo« trgovino vrača, z inovativnimi storitvami pa jim olajšamo nakupe in pridobivamo tudi mlade generacije. Kakšen bo po vašem mnenju kupec v trgovini prihodnosti? Bo imel drugačne lastnosti oziroma pričakovanja kot današnji kupec? Če da, zakaj in katere? Če ne, zakaj menite, da ne? Predvsem se nam vsem vedno bolj mudi, čas je dragocen, zato želimo nakupe opraviti hitro, s čim manj truda. Kupec prihodnosti bo podoben današnjemu, le da se jih bo še več odločilo za spletno nakupovanje, v običajni trgovini pa bo več mobilnega plačevanja in skeniranja že med samim nakupovanjem. Še vedno pa bodo kupcem najbolj pomembni razmerje med kakovostjo in ceno, dobra ponudba svežih izdelkov, lokalni pridelki in izdelki, pristni in inovativni izdelki.

Katera delovna mesta v sklopu vaše poslovne dejavnosti bodo po vašem mnenju v prihodnje doživela največje spremembe? Zakaj? Se na te spremembe v podjetju že pripravljate? Zakaj in kako? Vse v trgovini se tako rekoč stalno spreminja, saj je ta dejavnost zelo dinamična, zato radi rečemo »retail is detail«, oziroma pomembne so podrobnosti. Procesi v trgovini se stalno optimizirajo, predvsem logistika in IT podpora, po drugi strani pa so tudi kupci vedno bolj naklonjeni inovativnim storitvam kot so tik-tak blagajne, MSken in M Pay. Vedno več jih želi čim bolj samostojno opraviti nakup, od trgovk in trgovcev pa pričakujejo predvsem svetovanje in olajšanje nakupa. Zato je delo trgovcev vedno bolj dinamično in tako zanimivo tudi za mlade, saj bo vse več tehnoloških rešitev in storitev, ki so posebej mladim privlačne. Kljub tehnološkim novostim zaposlenih v trgovini ni preveč, prav nasprotno: vedno iščemo mlade, ki Danes je za trgovca ključno jim je delo v trgovini izrazumevanje poslovanja, zato bodo ziv in priložnost.

uspevali predvsem profili zaposlenih,

Kakšni poklicni profili ki znajo povezovati znanje več bodo v trgovini ključni področij. v prihodnje? Ali takšne poklicne profile že zaposlujete? Če da, lahko navedete primer in opis delovnih nalog? Ali bodo za to potrebne spremembe šolskega sistema in v kakšni smeri? Kot izhaja iz vsega že povedanega, je delo v trgovini vedno bolj kompleksno. Malokdo si predstavlja, kaj vse opravlja poslovodja trgovine, koliko področij mora poznati. Danes je za trgovca ključno razumevanje poslovanja, zato bodo uspevali predvsem profili zaposlenih, ki znajo povezovati znanje več področij. V Mercatorju imamo stalna izobraževanja, na katerih se zaposleni seznanjajo z novostmi in razvojem na področju dela v trgovini, seveda pa spodbujamo in omogočamo tudi izobraževanje za napredovanje na posameznih delovnih področjih. Pri zaposlovanju pa smo odprti za kandidatke in kandidate različnih profilov, saj je delo v trgovini tudi raznoliko in se vsakdo lahko izkaže na svojih »močnejših področjih«. Vsekakor je dobrodošlo, da bi predvsem srednje trgovske šole čim bolj ustrezno pripravljale nove generacije na izzive pri delu v sodobni trgovini, kot pri vsakem poklicu pa največ pomeni praksa. Zato se v trgovini lahko dobro znajdejo tudi drugi izobrazbeni profili, saj kdor ima trgovino in delo trgovca rad, lahko vsak dan doživi veliko zadovoljstva.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 3. Poglavje

Kateri so za vas ključni trendi trgovine prihodnosti, ki se jim v bodoče ne bo mogoče izogniti? Katerim od naštetih trendov sledite v vašem podjetju in na kakšen način? Lahko opišete primer oziroma več primerov? Gonilna sila sprememb je kupec. Je vedno bolj ozaveščen, zahteven v pozitivnem smislu, želi kakovost in vrednost za svoj denar, pozoren je na podrobnosti. Razvoj novih tehnologij, uvajanje inovativnih izdelkov, podpora lokalnemu, raznolika in posebna izbira glede na raznolike in posebne potrebe in okuse so le odgovori na to, kar je za kupce pomembno. Seveda bomo trgovci na različne načine skušali zadovoljiti te ključne želje in potrebe, razvoj zaradi razvoja samega pa se v trgovini ne obnese, ohranile in nadalje razvijale se bodo le najboljše rešitve in storitve, ki jih kupci Gonilna sila sprememb je kupec. Je sprejmejo. vedno bolj ozaveščen, zahteven v V Mercatorju zato pozitivnem smislu, želi kakovost in veliko pozornosti posvevrednost za svoj denar, pozoren je na čamo novostim v asorpodrobnosti. timanu, uvajamo inovativne izdelke, ki imajo za kupce neko dodano vrednost. S tehnološkimi novostmi kupcem olajšamo nakup, prednost dajemo lokalnim dobaviteljem in svežim izdelkom, v sodelovanju z dobavitelji in strokovnimi inštitucijami si stalno prizadevamo za čim bolj kakovostne izdelke, ki ustrezajo sodobnim smernicam. Stalno skrbimo tudi za cenovno konkurenčno ponudbo in zvestim kupcem nudimo dodatne ugodnosti in nenazadnje delujemo odgovorno tudi do lokalnega in naravnega okolja. Kupcem je vedno bolj pomemben celovit vidik tudi pri trgovcu, kar pomeni, da vidi dlje od dnevne nižje cene posameznega artikla. Kupci pričakujejo več in v Mercatorju si vsekakor ves čas prizadevamo več dobrega tudi ponuditi. To izražamo tudi z našim sloganom: Dobro vem, dobro jem, dobro sem. Kateri so po vaše glavni izzivi in katere so glavne pasti za podjetja, ki delujejo v segmentu trgovine, v prihodnosti? Prosimo, če lahko ob posameznih naštevanjih izzivov/pasti navedete tudi, zakaj se vam zdi določena stvar izziv ali past in kateri ukrepi so po vašem mnenju potrebni za njegovo obvladovanje? Izzivi so za vse trgovce enaki, predvsem povezani z vprašanjem kako obdržati zveste kupce in pridobivati nove, predvsem mlade. Kot že navedeno, kupci želijo »ves paket«. Zato so s tem povezane tudi pasti, ki so bolj ali manj enake: premalo poslušanja želja kupcev, kratkoročno usmerjeni projekti, premalo upoštevanja pomena lokalnega, na-

videzno trajnostno delovanje, premalo učinkovito prilagajanje pri vrednosti za denar. Res pa je tudi, da kupci enemu trgovcu lažje spregledajo kaj, kar drugemu nikakor ne bi. Do Mercatorja so kupci zelo zahtevni, imajo velika pričakovanja, Mercator je za večino »moja trgovina« in »najboljši sosed«, zato moramo stalno intenzivno delovati na vseh ključnih področjih, ki so za kupce pomembna. Katere so ključne novosti, ki jih nameravate uvesti v prihodnjih treh letih v povezavi s pridobivanjem kupcev oziroma izboljševanjem nakupovalne izkušnje? Jih lahko naštejete in opišete? Boste za izvedbo novosti najemali zunanje strokovnjake ali boste uporabljali znanja znotraj podjetja? Če to zadnje, ali že usposabljate strokovnjake, ki bodo prevzeli omenjene naloge? Tudi v prihodnje se bomo ne le odzivali na potrebe in želje kupcev s prilagojeno ponudbo posebej zanje, ampak jih bomo tudi predvidevali. Omogočali bomo nove inovativne rešitve, kot so širjenje mobilnega skeniranja izdelkov že med nakupovanjem, nadgradnjo mobilnega plačevanja preko aplikacije M Pay in ostali na tem področju pionir na slovenskem trgu. Pri tem pri izvedbi sodelujemo z dobavitelji in izvajalci, sicer pa imamo ogromno znanja v Skupini Mercator, in redno delimo najboljše prakse. Več bo novosti tudi v ponudbi predvsem pri gotovih izdelkih, pri ponudbi za posebne okuse in drugačno prehrano, pa tudi na področju počutja v naših trgovinah in na področju trajnostnega delovanja.

Merkur trgovina d.o.o., Naklo Katera so ključna področja, na katerih ste v vašem podjetju naredili največji preskok v smeri digitalizacije? Jih lahko naštejete in opišete, kako ste uvedli procese digitalizacije? Digitalizacijo imamo ves čas pred očmi, saj se dobro zavedamo, da gre za dolgoročni proces, ki se izredno hitro razvija. V MERKURju smo se procesa digitalizacije lotili že pred leti in ga »uvajamo« na vse ravni delovanja podjetja. Ključno področje digitalizacije se nanaša zlasti na prodajo, vendar smo določene sodobne tehnološke rešitve implementirali tudi pri ostalih področjih kot so nabava, kadrovska itd. Proces digitalizacije uvajamo po-

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

55 stopoma, saj želimo najprej identificirati ključne izzive, kjer nam tehnologija lahko pomaga optimizirati delovni proces. Ali kupca nagovarjate prek večkanalnih možnosti nakupovanja? Če da, zakaj in s katerimi? Če ne, zakaj ne? V našem podjetju se omnichannel oz. multikanalnih možnosti poslužujemo, kjer je to mogoče in tam kjer je to smiselno. Zaradi izjemne širine našega prodajnega asortimana, naše stranke nagovarjamo z različnimi oblikami komunikacije, odvisno od namena in zastavljenih ciljev. Eden od dobrih primerov multikanalnega oglaševanja so naši tiskani akcijski letaki, ki jih dobite tako v fizični obliki (na domovih in v trgovskih centrih) kot tudi v elektronski obliki v našem Spletnem centru Merkur. Katere tehnike in pristopi so po vašem mnenju danes potrebni za uspešno pridobivanje kupcev? V našem podjetju stavimo na osebni pristop in strokovno usposobljenost prodajnega osebja, saj se zavedamo pomena, ki ga pravilno svetovanje predstavlja kupcu. Stranke so v središču našega delovanja, želimo jim ponuditi pravi nasvet za njihove potrebe. Ob tem moramo poskrbeti tudi za pravi prodajni kakovostni asortiman, saj se spreminjajo potrebe potrošnikov in mora tudi naša ponudba slediti trendom. Kakšen bo po vašem mnenju kupec v trgovini prihodnosti? Bo imel drugačne lastnosti oziroma pričakovanja kot današnji kupec? Če da, zakaj in katere? Če ne, zakaj menite, da ne? Tudi kupci so vpeti v proces digitalizacije, saj je današnji potrošnik odlično informiran o ponudbi, cenovni konkurenčnosti in ostalih dejavnikih, ki vplivajo na nakupno odločitev. Pričakovanja kupcev v prihodnosti bodo zaradi drugačnega sloga življenja zagotovo drugačna. Hiter tempo življenja, pomanjkanja prostega časa in vse večja konkurenčnost oz. ponudba na trgu bodo »prisilile« trgovine v nov način nastopa na trgu. Katera delovna mesta v sklopu vaše poslovne dejavnosti bodo po vašem mnenju v prihodnje doživela največje spremembe? Zakaj? Se na te spremembe v podjetju že pripravljate? Zakaj in kako? Na prihodnje izzive gledamo na ravni celotnega podjetja, saj spreminjanje samo enega delovnega mesta oz. enega oddelka zagotovo ne bo prineslo želenih rezultatov. V procese sprememb, ki jih že izvajamo, morajo biti vpeti vsi oddelki v podjetju, saj mora »barka podjetja pluti v enotno smer«.

Notranji med-oddelčni komunikaciji namenjamo ogromno pozornosti, zavedamo pa se, da bo v prihodnosti korenite spremembe doživelo celotno podjetje. Kakšni poklicni profili bodo v trgovini ključni v prihodnje? Ali takšne poklicne profile že zaposlujete? Če da, lahko navedete primer in opis delovnih nalog? Ali bodo za to potrebne spremembe šolskega sistema in v kakšni smeri? Poklicni profili bodo v večini primerov ostali enaki. Spremenila se bo vsebina njihovega dela, kjer bo potrebno ogromno novih znanj, s pomočjo katerih bomo izvajali drugačen, veliko bolj neposreden, pristop do potrošnika. Kateri so za vas ključni Poklicni profili bodo v večini primerov trendi trgovine prihoostali enaki. Spremenila se bo vsebina dnosti, ki se jim v bodonjihovega dela, kjer bo potrebno če ne bo mogoče izogniogromno novih znanj, s pomočjo ti? Katerim od naštetih trendov sledite v vašem katerih bomo izvajali drugačen, podjetju in na kakšen veliko bolj neposreden, pristop do način? Lahko opišete potrošnika. primer oziroma več primerov? Eden ključnih trendov trgovine prihodnosti je digitalizacija, saj je sodobni potrošnik vešč spletnega okolja in odlično informiran. Trgovine, ki se bodo najbolj znale prilagoditi prihodnjim izzivom in učinkovito uporabljati sodobne tehnologije, kot so blockchain, umetna inteligenca, obdelava masovnih podatkov (big data), bodo tudi najbolj učinkovito nagovorile sodobnega potrošnika. Kateri so po vaše glavni izzivi in katere so glavne pasti za podjetja, ki delujejo v segmentu trgovine, v prihodnosti? Prosimo, če lahko ob posameznih naštevanjih izzivov/pasti navedete tudi, zakaj se vam zdi določena stvar izziv ali past in kateri ukrepi so po vašem mnenju potrebni za njegovo obvladovanje? Ključni izziv za podjetja, ki delujejo v segmentu trgovine, je digitalno globalizirano okolje na svetovnem trgu. Splošno dejstvo je, da je obisk fizičnih trgovin v upadu, medtem ko spletna prodaja beleži strmo rast. Iz tega naslova smo se (skoraj) vsi trgovci znašli v spletni tekmi.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 3. Poglavje Katere so ključne novosti, ki jih nameravate uvesti v prihodnjih treh letih v povezavi s pridobivanjem kupcev oziroma izboljševanjem nakupovalne izkušnje? Jih lahko naštejete in opišete? Boste za izvedbo novosti najemali zunanje strokovnjake ali boste uporabljali znanja znotraj podjetja? Če to zadnje, ali že usposabljate strokovnjake, ki bodo prevzeli omenjene naloge? V prihodnjih treh letih bomo največ pozornosti namenili nadaljnjem razvoju multikanalne komunikacije, saj želimo čim bolj povezati digitalne kanale z našimi prodajnimi centri. Posebno pozornost bomo namenili tudi izboljšanju nakupovalne izkušnje preko mobilnih naprav, saj smo v skladu s sodobnimi trendi tudi sami prepoznali izjemno povečanje tako obiska kot tudi samih nakupov. Za izvedbo omenjenih novosti bomo vključili tudi zunanje strokovnjake, ki bodo skupaj z našimi strokovnjaki iz posameznega področja pripravili ustrezne rešitve.

Spar Slovenija d.o.o., Ljubljana Katera so ključna področja, na katerih ste v vašem podjetju naredili največji preskok v smeri digitalizacije? Jih lahko naštejete in opišete, kako ste uvedli procese digitalizacije? Digitalizacija je zadnja leta prevladujoč trend na vseh področjih, česar se v Sparu že dolgo zavedamo in tudi delujemo v tej smeri. Naš največji preskok v smeri digitalizacije smo v letošnjem letu naredili z uvedbo spletne trgovine SPAR ONLINE, ki predstavlja nov kanal in s tem dodatno storitev za naše kupce. Spletna trgovina kupcem omogoča, da nakup opravijo kar od doma, izdelke pa jim pripeljemo na dom ali pa jih sami prevzamejo na prevzemnem mestu drive-in. Pred uvedbo spletne trgovine smo celoten proces dobro preučili in ga pred lansiranjem tudi večkrat testirali. Ko so testiranja potrdila, da je SPAR ONLINE izpopolnjen in našim kupcem nudi najboljšo izkušnjo digitaliziranih nakupov, smo spletno trgovino z januarjem tudi odprli. Poleg novosti – spletne trgovine SPAR ONLINE –, pa svojim kupcem že dlje časa nudimo možnost uporabe mobilne aplikacije SPAR plus, ki je na voljo za pametne telefone z operacijskim sistemom iOS in Android ter uporabnikom omogoča, da so jim kuponi ugodnosti, nakupovalni listki,

e-kartica ugodnosti, potisna obvestila, opomniki, iskalniki trgovin in restavracij, aktualni letaki ter novice vedno pri roki. Ali kupca nagovarjate prek večanalnih možnosti nakupovanja? Če da, zakaj in s katerimi? Če ne, zakaj ne? Kupcem omogočamo nakup po številnih kanalih, saj smo z letošnjim letom kot dodatno podporo naši fizični trgovini predstavili spletno trgovino in drive-in. Nakup po večjem številu kanalov temelji na povezovanju različnih nakupovalnih poti, torej klasične prodaje in spletnega nakupovanja, kar kupcem prinaša večjo možnost izbire ter preprostejšo in udobnejšo nakupovalno izkušnjo. Katere tehnike in pristopi so po vašem mnenju danes potrebni za uspešno pridobivanje kupcev? Za nas v Sparu so kupci vedno na prvem mestu, zato jim zagotavljamo pestro izbiro in svežino izdelkov ter kakovostno postrežbo. Naše kupce navdušujejo predvsem velika možnost izbire raznovrstnih izdelkov, prijaznost in ustrežljivost zaposlenih, prijeten ambient, urejenost ter preglednost trgovin pa tudi zanimivi programi zvestobe in ugodnosti. Slednje dokazuje tudi vseslovenska spletna raziskava, ki jo je v letošnjem letu opravila Mediana, v kateri je trgovska veriga Spar v primerjavi z ostalimi trgovskimi verigami največkrat izbrana ali ocenjena z najvišjo oceno v naslednjih elementih: ◼ ◼ ◼ ◼ ◼

ima širok izbor bio izdelkov, enostavno najdem vse, kar potrebujem, osebje je prijazno, osebje je ustrežljivo, je najboljša trgovina zame.

Kakšen bo po vašem mnenju kupec v trgovini prihodnosti? Bo imel drugačne lastnosti oziroma pričakovanja kot današnji kupec? Če da, zakaj in katere? Če ne, zakaj menite, da ne? Zadovoljnega kupca v trgovini prihodnosti bomo ustvarili tisti, ki mu bomo uspeli ponuditi izkušnjo najboljšega iz obeh svetov – fizičnega in digitalnega. Kupec v trgovini prihodnosti bo še bolj zahteven, informiran, kritičen, preudaren, družbeno in okoljsko osveščen ter povezan z drugimi uporabniki, saj se bo pred nakupom informiral po različnih kanalih (med katerimi danes prevladuje splet). Še vedno pa se bo o določenem izdelku ali novosti želel prepričati »v živo«, zaradi česar bodo tudi fizične trgovine ohranile svojo vlogo. Na obeh področjih bo zelo pomembno izboljševanje nakupovalne izkušnje kupca – v fizični trgovini denimo z zmanjševanjem vrst na blagajni, personalizirano

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

57 ponudbo in posebnimi doživetji ter ugodnostmi, na spletu pa z optimizacijo postopka od spletnega naročila do dostave – da bo ta še hitrejši, preprostejši in udobnejši. Katera delovna mesta v sklopu vaše poslovne dejavnosti bodo po vašem mnenju v prihodnje doživela največje spremembe? Zakaj? Se na te spremembe v podjetju že pripravljate? Zakaj in kako? Največje spremembe na področju delovnih mest prinaša avtomatizacija. V Sparu so določena delovna mesta, ki to omogočajo, že avtomatizirana, v prihodnje pa se bo ta delež še povečeval. Dober primer tega so samopostrežne blagajne, ki omogočajo hiter nakup brez osebja, vendar v Sparu verjamemo v osebni stik med stranko in prodajalcem, zato ne nameravamo preiti v popoln avtomatizem. Prodajalci bodo pri nas tudi v bodoče ostali cenjen in pomemben del delokroga. Pri tem pa bomo še naprej velik pomen posvečali njihovemu znanju, saj bodo morali ti v trgovini prihodnosti zaradi zahtevnih in informiranih kupcev izvrstno poznati svoje področje ter produkte, ki jih nudimo. Še v večji meri kot danes pa bo v prihodnje pomembno, da bodo zaposleni opremljeni tudi s tehnološkim znanjem za upravljanje z novo tehnologijo. Danes se s tem že srečujemo v naši Pekarni SPAR. Ta je namreč na visokem tehnološkem nivoju ter opremljena z naprednimi napravami za pripravo in peko kruha, zato morajo zaposleni na tem oddelku poleg pekovskega znanja združevati tudi znanje za rokovanje z navedenimi napravami, ki jim olajšajo in skrajšajo proces dela. Prav tako je tehnološko izpopolnjeno naše skladišče, v katerem so procesi v prid boljšim pogojem dela, večji varnosti pri delu ter olajšanju monotonih in rutinskih opravil povečini že avtomatizirani. V prihodnosti pa lahko pričakujemo, da bomo v skladišče vpeljali tudi robote. Kakšni poklicni profili bodo v trgovini ključni v prihodnje? Ali takšne poklicne profile že zaposlujete? Če da, lahko navedete primer in opis delovnih nalog? Ali bodo za to potrebne spremembe šolskega sistema in v kakšni smeri? Naše prodajno osebje bo v prihodnosti še bolj digitalno izobraženo in tehnološko usmerjeno, ključna pa bodo tudi t. i. mehka znanja ter komunikacijske veščine prodajalcev. V Sparu zaposlene že sedaj vseskozi izobražujemo na različne načine – prodajno osebje je na primer vključeno v e-učenje (spletno izobraževanje), v sklopu katerega pridobivajo veščine, ključne za njihovo delovno mesto in spremembe, ki jih prinaša tehnološki in digitalni razvoj.

Kateri so za vas ključni trendi trgovine prihodnosti, ki se jim v bodoče ne bo mogoče izogniti? Katerim od naštetih trendov sledite v vašem podjetju in na kakšen način? Lahko opišete primer oziroma več primerov? Ključen trend trgovine prihodnosti je predvsem izboljšanje nakupovalne izkušnje z razvojem spletnih orodij in aplikacij za mobilne naprave. Trgovci se bomo še naprej trudili čim bolj personalizirati nakupe ter s pomočjo spletnih orodij in mobilnih aplikacij združiti vse ugodnosti za svoje kupce na enem mestu. V Sparu smo že pred časom razvili mobilno aplikacijo SPAR plus za uporabnike operacijskih sistemov iOS in Android, v njej pa so našim kupcem na voljo vsi kuponi Ključen trend trgovine prihodnosti je ugodnosti SPAR plus e- predvsem izboljšanje nakupovalne -kartica ugodnosti, iskal- izkušnje z razvojem spletnih orodij nik trgovin ter restavracij, in aplikacij za mobilne naprave. novice, aktualne akcije, Trgovci se bomo še naprej trudili katalogi in podobno. čim bolj personalizirati nakupe ter s

pomočjo spletnih orodij in mobilnih

Kateri so po vaše glavni aplikacij združiti vse ugodnosti za izzivi in katere so glavne svoje kupce na enem mestu. pasti za podjetja, ki delujejo v segmentu trgovine, v prihodnosti? Prosimo, če lahko ob posameznih naštevanjih izzivov/pasti navedete tudi, zakaj se vam zdi določena stvar izziv ali past in kateri ukrepi so po vašem mnenju potrebni za njegovo obvladovanje. Glavni izzivi, s katerimi se bomo soočali v prihodnosti, zadevajo zadovoljevanje spremenjenih potreb uporabnikov, ki bodo težili k čedalje bolj dinamični, inovativni, fleksibilni in diferencirani storitvi, prav tako bomo morali veliko pozornosti nameniti optimizaciji vseh segmentov poslovanja. Katere so ključne novosti, ki jih nameravate uvesti v prihodnjih treh letih v povezavi s pridobivanjem kupcev oziroma izboljševanjem nakupovalne izkušnje? Jih lahko naštejete in opišete? Boste za izvedbo novosti najemali zunanje strokovnjake ali boste uporabljali znanja znotraj podjetja? Če to zadnje, ali že usposabljate strokovnjake, ki bodo prevzeli omenjene naloge? Potrebe potrošnikov so vedno bolj kompleksne – ko na primer vstopijo v trgovino, si želijo biti prepoznani, dobivati individualne, personalizirane ponudbe in upravljati programe zvestobe kar prek svojih mobilnikov. Ker se zavedamo, da je nagovarjanje prave ciljne skupine s pravo ponudbo in ob pravem času nujno ter da je prilagajanje ponudbe potrebam

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 3. Poglavje posameznika vse pomembnejše, bomo za pridobivanje kupcev in izboljševanje nakupovalne izkušnje v prihodnje začeli uporabljati CRM. Povedano drugače, začeli bomo z oblikovanjem ponudb, ki bodo prilagojene posamezniku ali manjšim skupinam potrošnikov. Tako se bomo čim bolj približali vsakemu kupcu posebej in zanj ali za posamezen segment kupcev pripravili edinstveno ponudbo, ob tem pa bomo seveda osredotočeni na vsebine, ki jih kupec išče in si jih želi. Hkrati bomo seveda še naprej vzdrževali in izpopolnjevali našo spletno trgovino SPAR ONLINE ter tudi ta kanal prilagajali potrebam in željam kupcev.

Tuš holding d.o.o., Celje Katera so ključna področja, na katerih ste v vašem podjetju naredili največji preskok v smeri digitalizacije? Jih lahko naštejete in opišete, kako ste uvedli procese digitalizacije? V zadnjih letih smo v Tušu naredili korenite korake za digitalizacijo domala vseh procesov v podjetju, torej smo v segmentu celotnega operativnega dela prešli na oblačne rešitve in tako, uvedli večjo mero fleksibilnosti pri delu. V nadaljevanju podrobneje opredeljujemo ključne korake: ◼ Interni prehod operativnega dela na oblak in aplikacije G Suite v oblaku. Iz lokalnih aplikacij smo v celoti prešli v online aplikacije (Googlov G Suite), torej smo vzpostavili kolaborativni del za vse vpletene z e-mail računom, kar omogoča nenehno komunikacijo iz vseh podprtih naprav in multimedijsko komuniciranje (konferenčni klici, video klici, deljenje datotek, slik, videjev in podobno). S pomočjo teh orodij smo skrajšali čas pretoka informacij od vira do odločevalnega člena v komunikacijski verigi. Prehod na omenjeni sistem nam je pomagal izvesti pooblaščenec Googla za ta del Evrope, kjer smo z pomočjo treningov in posebnih članov ekipe »internih trenerjev« uspeli izobraziti vse uporabnike G Suite spletnih aplikacij po vsej Sloveniji. Celoten prehod je potekal v obdobju šestih mesecev, sedaj pa je uspešno implementiran in že od samega začetka so vidni pozitivni rezultati.

◼ Sistem avtomatskega polnjenja skladišča in trgovinskih zalog (oddelek nabave) V oddelku nabave smo uvedli sistem avtomatskega polnjenja skladišča (AWR) in avtomatskega polnjenja trgovinskih zalog (ASR), kjer s pomočjo umetne inteligence zmanjšujemo odpise in izboljšujemo natančnost naročevanja pravih količin izdelkov, najprej do skladišča in nato do trgovin. ◼ Vsi operativni člani uprave uporabljajo prenosnike Vsem operativnim članom uprave smo dodelili prenosni računalnik, kar omogoča večjo fleksibilnost in mobilnost delovnega mesta po lokaciji uprave in izven na terenu. ◼ Projekti se vodijo izključno v aplikaciji G Suite Projektno vodenje in pisarna za projektno vodenje s pomočjo G Suite aplikacij omogoča ažurno in sistematično spremljanje statusa projektov v podjetju, kar omogoča boljši pretok informacij in nadzor vsem odgovornim vodjem po področjih. ◼ Prenova pisarniškega prostora po najsodobnejših svetovnih smernicah Naš pisarniški prostor smo prenovili po izgledu globalno uspešnih podjetij kot so Ikea, Facebook, Google in drugi, ki so uspeli maksimizirati produktivnost pisarniškega prostora in komunikacije s pametnimi razporeditvami in praktičnimi kotički za malico, kavo, kratke stoječe sestanke, diskusije in multimedijske predstavitve na sestankih. ◼ Krepitev marketinške ekipe na področju digitalizacije V marketingu smo zaposlili dodatne sodelavce na področju digitalnega oblikovanja in družbenih medijev, saj smo oblikovali dolgoročno strategijo vzpostavitve obstoječih in novih online znamk (brandov), ki bodo “živeli” izključno na internetu. ◼ Dodaten poudarek analitiki v prid izboljšane ponudbe za stranke Veliko poudarka dajemo analitičnemu delu s transakcijskimi podatki, kjer nenehno iščemo načine, kako izboljšati ponudbo za naše stranke v naših trgovinah glede na mikro lokacijo.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

59 menom izboljšave uporabniške izkušnje. Seveda Ali kupca nagovarjate prek multikanalnih možnose že sedaj, v prihodnje pa se bo še pospešeno sti nakupovanja? Če da, zakaj in s katerimi? Če vlagalo v analitko, torej ovrednotenje in uveljane, zakaj ne? vljanje transakcijskih podatkov, ki jih podjetja zbiSeveda, omenjene kanale uporabljamo, in sicer rajo preko lojalnostnih programov. kupce nagovarjamo preko družbenih medijev, Precej sprememb pa bo čutiti tudi v skladiščih preko tako imenovanih “push notification” sporočil na delovnih mestih kot so skladiščni komisionarpreko naše Tuš aplikacije za pametne telefone in ji, kjer bo avtomatizacija skladišč prinesla nova, pa tudi preko ponovnega ciljanja na spletu. V Tušu boljša in manj fizično naporna delovna mesta, namreč razumemo, da ima vsak kupec drugačen vseeno pa korenito spremenila trenutno okolje način pridobivanja informacij in se poslužuje razkvalificiranega dela. ličnih kanalov in ravno zato želimo približati našo blagovno znamko in našo ponudbo čim širšemu krogu uporabnikov ozi- Kupec bo v prihodnosti pričakoval in zahteval od podjetij, da se aktivno roma kupcev čim bolj prilagojeno. vključujejo v lokalno okolje, da imajo odgovoren odnos do ljudi nasploh in seveda

zaposlenih, poslovnih partnerjev in kupcev ter odgovoren odnos do okolja.

Katere tehnike in pristopi so po vaHkrati pa bo znal to do vseh javnosti tudi jasno, transparentno, odprto in odkrito šem mnenju danes potrebni za uspekomunicirati preko svojih komunikacijskih kanalov. šno pridobivanje kupcev? V Tušu stavimo na nenehen fokus Kakšni poklicni profili bodo v trgovini ključni v prina stranke in njihovo doživljanje nakupne izkuhodnje? Ali takšne poklicne profile že zaposlujete? šnje in preko tega poskušamo na vsakem koraku Če da, lahko navedete primer in opis delovnih namaksimizirati zadovoljstvo strank. Ob tem velik log? Ali bodo za to potrebne spremembe šolskega poudarek namenjamo transparentni trajnosti in sistema in v kakšni smeri? trajnostnim pristopom podjetja do vseh svojih deV prihodnosti bomo poleg klasičnih poklicev v trležnikov, izdelkov, našega rezultata in nenazadnje govini, ki so že sedaj zelo visoko iskani, privabljali do celotnega okolja, v katerem sobivamo. izkušene inovatorje in izboljševalce uporabniške izkušnje. Prav tako pa zagotovo tudi svetovalce, ki Kakšen bo po vašem mnenju kupec v trgovini bodo znali strankam objektivno pomagati v vsaprihodnosti? Bo imel drugačne lastnosti oziroma kem trenutku. pričakovanja kot današnji kupec? Če da, zakaj in katere? Če ne, zakaj menite, da ne? Kateri so za vas ključni trendi trgovine prihodnoKupec bo v prihodnosti pričakoval in zahteval od sti, ki se jim v bodoče ne bo mogoče izogniti? Kapodjetij, da se aktivno vključujejo v lokalno okoterim od naštetih trendov sledite v vašem podlje, da imajo odgovoren odnos do ljudi nasploh in jetju in na kakšen način? Lahko opišete primer seveda zaposlenih, poslovnih partnerjev in kupoziroma več primerov? cev ter odgovoren odnos do okolja. Hkrati pa bo Že kar nekaj časa je jasno, da trgovina iz dneva znal to do vseh javnosti tudi jasno, transparentno, v dan postaja vse bolj večkanalna, torej se fizični odprto in odkrito komunicirati preko svojih komukanali združujejo z digitalnimi. Slednji trend sicer nikacijskih kanalov. na našem, slovenskem trgu še ni tako zaznaven, Hkrati pa bo v prihodnosti kupec želel ob nazagotovo pa je to najmočnejši trend v razvitih zakupih prihraniti čim več časa in ga bo želel bolj hodnih državah in bo v Sloveniji v prihodnjih letih produktivno uporabiti, zato bodo podjetja, ki bodo vse bolj prisoten. uspela svojim strankam prihraniti čas, zmagala. Prav tako bo kupec spoznal pravo vrednost zdravja in zdravega načina življenja, zato utegne to biti ena izmed pomembnih funkcij izdelkov in uporabniške izkušnje. Katera delovna mesta v sklopu vaše poslovne dejavnosti bodo po vašem mnenju v prihodnje doživela največje spremembe? Zakaj? Se na te spremembe v podjetju že pripravljate? Zakaj in kako? Ocenjujemo, da bo največ vpliva čutiti v razvoju, in sicer predvsem v segmentih razvoja novih rešitev, tako digitalnih kot tudi analognih, vse z na-

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 3. Poglavje Drugi trend gre v smeri personalizacije ponudbe, saj si vsakdo od nas želi prilagojene ponudbe, ki pa jo redkokdaj prejme s strani trgovskih podjetij. Izziv je seveda v določanju potrošnikovega vedenja brez da bi z njim opravili pogovor, nakupno vedenje namreč lahko ugotavljamo zgolj na podlagi njegovih nakupov oziroma transakcij. Ocenjujemo, da bo umetna inteligenca in s tem povezano napovedovanje nakupov v prihodnosti do potankosti izpiljeno z vsemi detajli in ravno v natančnosti je ključ do uspeha na tem področju. Prav tako pa se bomo morali odločiti za pospešeno fragmentacijo poslovnih enot. Trenutno tega trenda še ne zaznavno na našem trgu, vendar pričakujemo da bo fragmentacija pomembna zaradi naravnanosti potrošnikov k priročnosti trgovine, ki se bo v prihodnosti še povečala, saj bodo stranke postale bolj časovno orientirane. Kateri so po vaše glavni izzivi in katere so glavne pasti za podjetja, ki delujejo v segmentu trgovine, v prihodnosti? Prosimo, če lahko ob posameznih naštevanjih izzivov/pasti navedete tudi, zakaj se vam zdi določena stvar izziv ali past in kateri ukrepi so po vašem mnenju potrebni za njegovo obvladovanje. Ocenjujemo, da se trgovska podjetja v Sloveniji preveč fokusirajo na konkurenco namesto na stranke. Seveda si vsako podjetje želi ustvariti neko konkurenčno prednost oziroma razlikovalno prednost pred drugimi v svojem segmentu, zato tudi trgovci spremljamo delovanje konkurence. Vendar opažamo, da ob tem pozabljamo na naše ključno bistvo: delujemo zaradi naših strank, ki jim želimo čim bolj olajšati življenje in slednje je

cilj Tuša na vsakem koraku. Tako se vsakodnevno ob vsaki aktivnosti in ob vsakem oblikovanju strategije vprašamo: “Ali in kako bo posamezna aktivnost doprinesla k boljši nakupovalni izkušnji naših strank?” Katere so ključne novosti, ki jih nameravate uvesti v prihodnjih treh letih v povezavi s pridobivanjem kupcev oziroma izboljševanjem nakupovalne izkušnje? Jih lahko naštejete in opišete? Boste za izvedbo novosti najemali zunanje strokovnjake ali boste uporabljali znanja znotraj podjetja? Če to zadnje, ali že usposabljate strokovnjake, ki bodo prevzeli omenjene naloge? V Tušu že uvajamo, širimo in izboljšujemo številne novosti, in sicer smo kot prvi v Sloveniji uvedli Tušomate za plačevanje položnic, uvedli smo in še uvajamo samopostrežne blagajne, samopostrežne pekarne, večje toploteke z vnaprej pripravljeno hrano. Prav tako smo uvedli novo ponudbo lokalno pridelanega sadja in zelenjave (pod blagovno znamko Slovensko s podeželja), kjer se fokusiramo na zmanjšanje zavržkov hrane v Sloveniji in skušamo z našim trudom in trudom partnerjev doseči spremembe v zakonih, ki omejujejo oblike in kalibre svežih izdelkov na policah trgovin. Za izvedbo teh novosti sodelujemo s številnimi zunanjimi strokovnjaki, hkrati pa izvajamo interno reorganizacijo oddelkov in izobražujemo ter v projektne skupine dodajamo notranji kader. Preostale novosti in inovacije, ki so v izvedbi, so zaenkrat še poslovna skrivnost. Vsekakor pa sledijo načelom fokusiranja na uporabniško oziroma nakupovalno izkušnjo strank, trajnosti do ljudi, okolja, produktov in profitabilnosti.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

4. Poglavje |

KROŽNO GOSPODARSTVO IN TRGOVINA

O krožnem gospodarstvu v zadnjem času slišimo vse pogosteje. Zamisel ni nova, pojavila se je pred več kot pol stoletja, vedno bolj aktualna pa je v zadnjih letih, ko se krepi zavedanje, da proizvodni viri niso neomejeni, obenem pa bo množična potrošnja zaradi rasti števila prebivalstva in krepitve njegove kupne moči v prihodnje le naraščala.

rožno gospodarstvo pomeni pomik od modela tako imenovanega linearnega gospodarstva, ki sloni na načelu vzemi-oblikuj-izdelaj-uporabi-zavrzi, k modelu, ki ohranja vrednost

izdelka, pridobljeno v proizvodni verigi. Linearen model je pogosto netrajnosten in nevzdržen in proizvaja ogromne količine odpadkov. Značilnost linearnega modela je, da je po koncu uporabe iz-

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 4. Poglavje

delka celotna proizvodna veriga, vključno z energijo, vloženo v izdelavo, praktično uničena. Krožno gospodarstvo na ta izziv odgovarja z vprašanjem, kako zadržati čimveč ustvarjene vrednosti izdelka. Pri tem ne gre samo za reciklažo, ki je le eden od vidikov krožnega gospodarstva, ampak za celo vrsto drugih procesov, ki pomagajo ohraniti oziroma maksimizirati vrednost izdelka. To so med drugim trajnostno oblikovanje, vzdrževanje, popravilo, podaljševanje življenjske dobe izdelka, ponovna uporaba, uporaba za ponovno izdelavo in podobno.

Slika 1: Linearno gospodarstvo proti krožnemu gospodarstvu, primerjava grafik

Vzemi

Izdelaj/uporabi

Zavrzi

rožno gospodarstvo temelji na zamisli, da zaključeni snovni tokovi, sestavljeni iz tehničnih in bioloških snovi, na različnih ravneh predstavljajo kroženje materiala v življenjski dobi izdelka. Krajša kot je pot, ki jo opravi v izdelek vgrajeni material od enega k drugemu uporabniku, večji so prihranki stroškov, materiala, dela, energije, kapitala in z vsem naštetim povezani zunanji izdatki. Tehnične in biološke snovi v krožnem gospodarstvu ne vsebujejo ničesar, kar bi bilo škodljivo za človeka in okolje. Negativnih in strupenih učinkov torej v takšnem sistemu ni. Zamisel krožnega gospodarstva, kot so jo opredelili pri eni vodilnih ustanov, ki se ukvarja s tem področjem, Fundaciji Ellen McArthur, temelji na treh ključnih načelih:

1. 2.

Ohranitvi in krepitvi naravnega kapitala z nadzorom omejenih zalog neobnovljivih virov in uravnoteženjem tokov obnovljivih virov. Optimizaciji donosnosti virov s pomočjo kroženja materialov, sestavin in proizvodov v tehničnem in biološkem krogotoku, ter zagotovitvi njihove maksimalne koristnosti.

Spodbujanju učinkovitosti sistema prek odprtosti in oblikovanja na način, da se izognemo negativnim zunanjim učinkom.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

63 Slika 2: Krožno gospodarstvo – model z glavnimi načeli

odel krožnega gospodarstva po Rizosu in soavtorjih (2017) vsebuje več procesov, ki jih je mogoče razvrstiti v tri različne kategorije. To so:

Izdelaj

Vrni/recikliraj

Manjša uporaba primarnih virov.

2. 3.

Ohranjanje najvišje vrednosti materialov in izdelkov. Spreminjanje vzorcev uporabe.

Ponovno uporabi

Slika 3: Krožno gospodarstvo – model z glavnimi načeli

Obnovljivi viri

Načelo 1

Regeneracija

Omejeni viri Nadomeščanje materialov

Virtualizacija

Obnova Upravljanje z zalogami

Upravljanje s tokovi obnovljivih virov

Recikliranje

Kmetijstvo/Lov in ribolov

Načelo 2 Proizvajelec delov

Regeneracija

Biokemične surovine

Predelava / obnova

Proizvajelec izdelkov Ponudniki storitev

Kaskade

Ponovna uporaba / Ponovna prodaja in nakup Deliti Vzdrževanje / podaljšana uporaba

Bioplin Potrošnik

Uporabnik

Izkoriščanje biokemijskih surovin

Načelo 3

Zmanjšanje sistemskih razpok in negativnih zunanjih stroškov.

Vir: EMF, 2015a, str. 6

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 4. Poglavje Procesi so naslednji in se med seboj ne izključujejo (vir: Slovenska podjetja in krožno gospodarstvo):

Recikliranje. Gre za ponovno uvedbo preostalih materialov v proizvodne procese, tako da jih je mogoče ponovno uporabiti za nove izdelke. Recikliranje ohranjanja vrednost obstoječih izdelkov in pomaga zmanjšati potrebo po pridobivanju surovin iz narave, obenem pa pripomore k ohranjanju okolja. Med drugim vpliva na zmanjševanje emisije toplogrednih plinov, ki so posledica uporabe materialnih virov. Recikliranje je treba razumeti ne le kot predelavo materialov, ampak tudi kot preusmeritev predelanih materialov v naslednji življenjski cikel.

Učinkovita uporaba virov. Ta proces je povezan s čistejšo proizvodnjo, ki ima za cilj doseganje učinkovitosti materialnih in energetskih virov v procesih. Zajema lahko tudi premišljeno uporabo virov ali njihovo zamenjavo, kadar so ti nevarni ali imajo kratko življenjsko dobo. Večja učinkovitost rabe virov je povezana z ekološkim oblikovanjem, to zajema recikliranje, predelavo in podaljšanje življenjske dobe izdelkov, pa tudi druge vidike, na primer dematerializacijo in izbor materiala.

Izkoriščanje obnovljivih virov energije. Gre za enega od ključnih elementov, ki sestavljajo prehod v krožno gospodarstvo. Fosilna goriva, kot so nafta, zemeljski plin in premog, po navedbah Evropske komisije predstavljajo skoraj tri četrtine celotne porabe energije na območju EU, posledica tega pa so številni negativni stranski učinki: onesnaževanje, izpusti toplogrednih plinov, tudi odvisnost od uvoza. Danes so na voljo številne možnosti za nadomeščanje energije

iz fosilnih goriv v transportnem, gradbenem in sektorju električne energije. Med drugim so to biomasa, obnovljivi deli odpadkov ter vodna, vetrna in sončna energija.

Predelava, obnova in ponovna uporaba izdelkov in komponent. Opisani načini omogočajo ponovno življenje izdelkov po uporabi, s tem pa ohranitev dodane vrednosti materiala. Predelava vključuje zahtevnejši proces, ki ima za cilj ponovno vzpostavitev izdelka v »novem« stanju. Uporablja se na primer v avtomobilski in računalniški industriji, omogoča pa ponovno uporabo in prodajo celotnega izdelka ali dela izdelka. Obnovo v strokovni literaturi opredeljujejo kot manj poglobljeno predelavo izdelka. Opisani procesi podjetjem omogočajo, da pri prodaji izdelka unovčijo več zaporednih dohodkov. Smotrno je, da se opisane vidike upošteva že pri zasnovi izdelkov, saj je po njihovi uporabi razstavljanje izdelkov na posamezne komponente, namenjene drugi oziroma vsem naslednjim uporabam, enostavneje.

Podaljšanje življenjske dobe izdelka. Tudi za ta pristop je smiselno, da se vidik poznejšega kroženja izdelka upošteva že pri zasnovi njegovega življenjskega cikla. Primer je gradbeništvo, kjer je določene vgradne komponente pozneje mogoče ponovno uporabiti pri drugih gradnjah, jih popraviti ali uporabiti v drugih panogah. Podaljševanje življenjske dobe izdelka presega pristop k načrtovanju izdelkov z namenom predelave in ponovne uporabe. Lahko namreč zajema tudi izdelke in komponente, zasnovane z namenom dolgoročne obstojnosti in podaljšane življenjske dobe.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

Izdelek kot storitev. Pri tem gre za inovativen poslovni pristop, ki se odmika od klasične prodaje izdelka kot fizičnega kosa in izdelek na trgu ponuja kot storitev. V uporabi so načini, kot so plačilo za uporabo, lizing ali poslovni model, ki temelji na uspešnosti. V strokovni literaturi se omenja več pristopov: plačilo na servisno enoto, nakup dostopa do izdelka, zakup izdelka, združevanje izdelkov. Podjetja pogosto ostanejo lastniki izdelkov, kupci plačajo dostop do izdelkov. Med drugim se omenjajo okoljske koristi. Pristop podjetja spodbuja k vzdrževanju izdelka, saj je motivirano, da ima od njegove daljše življenjske dobe več koristi.

Souporaba. Cilj tega pristopa je spodbujati uporabo izdelka in s tem učinkovitejšo uporabo virov. V jedru tega pristopa je izmenjava izdelkov in storitev, pa tudi tehnologije in infrastrukture. Izmenjava poteka med posamezniki ali med podjetji oziroma izdelovalci. Najbolj pogosta primera souporabe sta souporaba avtomobilov in stanovanj. Storitvi, ki jih ponujata podjetji Uber in Airbnb, temeljita na uporabi tehnologije za izvedbo ponudbe, povpraševanja, realizacijo transakcije in ocenjevanje kakovosti storitve.

Prehod od linearnega k modelu krožnega gospodarstva bo v prihodnje vsaj v določeni meri zahteval korenite spremembe v podjetjih. Pri tem samo zavedanje, da je vzdržen model gospodarstva bolj smotrn, varčen in okolju prijazen od linearnega, ne bo dovolj. Potrebne bodo globlje spremembe v miselnosti. Ključno vlogo v podjetjih bodo imeli vodje, saj bodo morale spremembe potekati od zgoraj navzdol. Pri svetovalnem podjetju McKinsey ugotavljajo, da bodo to nalogo verjetno prevzeli izvršni direktorji ali posebni direktorji za transformacijo (preobrazbo). Potrebne bodo spremembe ali vsaj prilagoditve poslovnega modela, podjetja bodo morala upoštevati zahteve, ki zadevajo proizvodnjo izdelkov in delovanje celotne dobavne verige.

Treba je poudariti tudi vidik spreminjanja vedenja potrošnikov. V času, ko je na voljo več dobrin kot kadar koli prej, se ti vedno bolj nagibajo k temu, da imajo do izdelkov dostop in ne težijo nujno k njihovemu lastništvu. To posledično pomeni pomik od povpraševanja po izdelku v smer povpraševanja po storitvi. Primer: namesto lastništva vozila mnogi potrošniki vozilo raje najamejo. Ne kupijo izdelka, ampak kupijo določeno količino prevoženih kilometrov. Sodobna tehnologija jim omogoča, da postopek izpeljejo nemoteno in vse potrebno uredijo na daljavo. Učinki krožnega gospodarstva so neposredni in posredni, na primer vpliv na vrednostne verige in spremenjene vzorce potrošnje. Zamisel krožnega gospodarstva se na ravni EU vedno bolj uveljavlja. Prehod v krožno gospodarstvo med drugim spodbuja Evropska komisija. V priporočilih poziva k prizadevanjem za oblikovanje delovnih mest, učinkovito rabo virov ter informiranje in merjenje napredka na področju krožnega gospodarstva. Na evropski ravni je pripravljen Sveženj o krožnem gospodarstvu (Circular Economy Package), ki spodbuja prehod v krožno gospodarstvo. Krožno gospodarstvo je dokumentirano tudi v Delovnem programu Evropske komisije za leto 2017 in v Horizon 2020 programu raziskav in inovacij (Horizon 2020 Research and Innovation Programme). Del zadnjega je tudi Slovenija, ki se je dejavno priključila procesom, usmerjenim v uvedbo krožnega gospodarstva. Uvedba bo trajala daljši čas, zajemala pa bo več faz, od seznanjanja z zamislijo krožnega gospodarstva do povečevanja stopnje zavedanja njegovih prednosti. Vedno več informacij o krožnem gospodarstvu in uvajanju njegovih načel, vključno s primeri iz prakse, je na voljo tudi podjetjem. Analiza, ki so jo opravili pri Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru (Slovenski podjetniški observatorij 2017), je pokazala, da podjetja pritegnejo ukrepi za večjo energetsko učinkovitost v vseh fazah okoljskega življenjskega cikla. Iz zapisanega izhaja, da bodo podjetja v trgovinski dejavnosti načela krožnega gospodarstva v prihodnje vedno bolj upoštevala pri svojem delovanju. Iz odgovorov, ki smo jih prejeli od članov Trgovinske zbornice Slovenije, je mogoče razbrati, da člani zbornice koncept krožnega gospodarstva poznajo in ga tudi že udejanjajo.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| 4. Poglavje

Krožno gospodarstvo in slovenski trgovci LES-MMS, d.o.o., Ljubljana

Krožno gospodarstvo podpiramo, saj z večkratno rabo večamo vrednost izdelkov in z recikliranjem zmanjšujemo odpad in negativne vplive na naše okolje.

Lidl Slovenija d.o.o. k.d., Komenda Krožno gospodarstvo je pojem, ki postaja v zadnjih letih vse bolj aktualen. Nagovarja izzive, ki jih zaradi povečevanja naseljenosti in potrošnje virov opažamo na Zemlji. Poenostavljeno povedano – krožno gospodarstvo je način delovanja in življenja, pri katerem postajajo morebitni odpadni segmenti ponovno vir za določeno drugo področje delovanja in življenja. Cilj krožnega gospodarstva čim dlje ohraniti vrednost materialov in energije, uporabljenih za proizvode, ter s tem zmanjšati količino odpadkov in uporabo virov. Podjetja, katerih strategija za prihodnost temelji na trajnostnem razvoju in delovanju, bodo morala razmišljanje krožnega gospodarstva vključiti v svoje poslovanje. Da bomo pri tem uspešni, se bodo morali aktivirati vsi segmenti družbe in gospodarstva. Lidl Slovenija že nekaj let pod trajnostno pobudo Ustvarimo boljši svet nagovarja tako kupce, zaposlene in širšo družbo kot tudi poslovne partnerje in dobavitelje, da skupaj razmišljamo o načinih, kako zmanjšati morebitne negativne vplive, ki jih z delovanjem imamo na okolje in družbo, oziroma potencirati morebitne potencialne učinke. Zavedamo se tudi, da bo krožno gospodarstvo zaživelo le, če bodo sodelovali v njem vsi ključni deležniki, od gospodarstva do potrošnje.

Mercator, d.d, Ljubljana V Mercatorju si prizadevamo, da čim bolj obvladujemo tudi vplive lastne dejavnosti na naravno okolje. V preteklih letih smo sodelovali pri številnih iniciativah in projektih tudi s področja trajnostnega delovanja (zbiranje odpadne embalaže, primer s Tetrapakom https://www.si21.com/ Gospodarstvo/Z_embalazo_Tetra_Pak_do_robckov), pa tudi sami smo denimo že pred 10 leti bili prvi med trgovci pri nas, ko smo z veliko akcijo Okolju prijazen sosed sprožili trend lastnih nakupovalnih vrečk za čim daljšo uporabo. Veliko smo vložili tudi v večjo energetsko učinkovitost (nove hladilne naprave, sončni kolektorji na strehah nekaterih objektov ipd.) in v optimiranje logističnih poti in embalaže. Seveda proučujemo tudi možnosti, da bi uvedli določene elemente krožnega gospodarstva, ki so možni. Zelo smo torej naklonjeni projektom za čim bolj trajnostno delovanje, vendar pri tem naše poslovne odločitve temeljijo na strokovno podprtih izhodiščih. Naši pristopi so zato celoviti in ne le navidezno koristni ali všečni. Zadnji primer so denimo pozivi, da naj bi plastične vrečke zamenjali za papirnate ali biorazgradljive. Pristop do te problematike mora biti celosten in zajemati vse faze od pridobivanja surovin, proizvodnje, transporta, uporabe in ravnanja z odpadki. V Mercatorju opozarjamo, da ni ustrezno kot okolju neprijazne obravnavati samo ''klasične'' plastične nosilne vrečke, ker imajo vse nosilne vrečke (tudi npr. papirne, biološko razgradljive, tekstilne,…) negativne vplive ne okolje. V tem kontekstu je krožno gospodarstvo vsekakor ena od možnih ustreznih rešitev na področju trajnostnega delovanja.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

Merkur trgovina d.o.o., Naklo

Spar Slovenija d.o.o., Ljubljana

Koncept krožnega gospodarstva nam je dobro znan, zlasti nam je zanimiva osnovna mehanika koncepta, ki temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov. Že pred leti smo tudi sami pristopili k praktični uporabi koncepta, saj se naš trgovski center MERKUR Kranj Primskovo ponaša z nazivom »zeleni trgovski center prihodnosti«. S samooskrbo in učinkovito uporabo energije smo postavili zgled kako lahko vsako podjetje prispeva svoj delež k zmanjševanju okolju škodljivih izpustov. Prav tako smo pred TC Kranj Primskovo namestili električno polnilnico za električna vozila, tudi naš vozni park smo razširili s službenimi vozili na elektriko, ki so med zaposlenimi najbolj priljubljena. Seveda imamo tudi v naši prodajni ponudbi rešitve za celostno energijsko prenovo doma, večino projektov lahko izvedemo tudi na ključ (svetovanje, izbira materiala in mojstrska izvedba).

Razvoj družbe Spar Slovenija že od začetka temelji na družbeni odgovornosti, v vse segmente poslovanja pa vgrajujemo načela trajnostnega razvoja, saj se zavedamo svoje vloge na poti v krožno gospodarstvo oziroma v družbo brez odpadkov. Med našimi ukrepi so dolgoročno zniževanje ogljičnega odtisa z energetsko učinkovitostjo, optimizacija vodnega odtisa in upravljanje odpadkov. Svoj prodajni program v vse večji meri širimo z okolju še prijaznejšimi izdelki, zelenimo svojo logistiko ter z razvojno-inovacijskimi aktivnostmi k trajnostnemu ravnanju vabimo vse naše deležnike.

Tuš holding d.o.o., Celje V Tušu se aktivno povezujemo s podjetji iz Slovenije in tujine, ki nam pomagajo razvijati izdelke, storitve in izobraževanja, s katerimi bomo pripomogli k boljšemu okolju, ohranitvi gozdov, čistih voda in seveda maksimalnem možnem nivoju recikliranja v Sloveniji.

Naša naloga je razvoj partnerskega sodelovanja in združevanje trgovskih podjetij za kakovosten razvoj in uspešnost trgovinske dejavnosti na področju Slovenije. Mi smo Trgovinska zbornica Slovenije.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| Viri

Viri AJPES, Podatkovna baza letnih poročil. Appropedia. 2017. Circular economy. Dostopno na: http://www.appropedia.org/ Circular_economy Avanade. 2017. The changing role of the store. Is your workforce ready? Dostopno na: https://www.avanade.com/~/media/asset/ thinking/avanade-ekn-retail-workforce-fullreport.pdf Banka Slovenije. 2018. Poročilo o finančni stabilnosti, junij 2018. Bazaarvoice. 2018. 3 Tips for brands: How to work with your retail merchants. Dostopno na: http://blog.bazaarvoice. com/2018/03/06/how-brands-work-with-retailmerchants/ Bazaarvoice. 2018. The four trends impacting the global fashion industry in 2018. Dostopno na: http://blog.bazaarvoice. com/2018/03/22/global-fashion-industrytrends-2018/ Bazaarvoice. 2018. Is it time for brands to buy into social commerce? Dostopno na: http://blog.bazaarvoice.com/2018/06/20/ brands-buy-into-social-commerce/

Bazaarvoice. 2018. Report: What does the shopping experience look like in 2018? Dostopno na: http://blog.bazaarvoice. com/2018/04/17/consumers-want-shoppingexperience/ Bazaarvoice. 2018. Retail gets physical: 3 things consumers want from the in-store experience. Dostopno na: http://blog.bazaarvoice. com/2018/06/04/consumers-want-in-storeexperience/ Deloitte. 2017. A brave new world. The retail profitability challenge. Dostopno na: https://www2.deloitte.com/ content/dam/Deloitte/uk/Documents/ ConsumerIndustrialProducts/deloitte-uk-a-bravenew-world.pdf Deloitte. 2017. Shop for tomorrow's workforce. Retail productivity. Dostopno na: https://www2.deloitte.com/nl/nl/pages/ consumer-industrial-products/articles/shop-fortomorrows-workforce.html Deloitte. 2016. Retail talent. Disrupted. Dostopno na: https://www2.deloitte.com/us/en/ pages/consumer-business/articles/retail-talentdisrupted.html

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

Ellen MacArthur Foundation. 2017. Circular economy. Dostopno na: https://www. ellenmacarthurfoundation.org/circular-economy Eurostat. Eurostat. The European economy since the start of the millenium – statistical portrait – 2018 edition. Evropska komisija. Circular Economy. Implementation of the Circular Economy Action Plan. Dostopno na: http://ec.europa.eu/ environment/circular-economy/index_en.htm Forbes. 2018. The IoT's Impact on the Future of Retail. Dostopno na: https://www. forbes.com/sites/danielnewman/2018/02/20/ the-iots-impact-on-the-future-ofretail/#341c19747b1a HBR. 2011. The Future of Shopping. Dostopno na: https://hbr.org/2011/12/thefuture-of-shopping HBR. 2018. The Physical, Virtual Future of Retail. A Better In-Store Experience for Connected Consumers. Dostopno na: https:// hbr.org/sponsored/2018/02/the-physical-virtualfuture-of-retail HBR. 2017. Toys 'R' Us Might Be Dying, but Physical Retail Isn't. Dostopno na: https:// hbr.org/2017/09/toys-r-us-is-dead-but-physicalretail-isnt Jabil. 2017. Dostopno na: https://www.jabil. com/insights/blog-main/eight-retail-4-0-trendsdriving-the-industry.html KPMG. 2017. Robocalypse Now? What the 'Fourth industrial revolution' means for retail. Dostopno na: http://www.kpmgboxwood. co.uk/uploads/pdf/news/KPMG_Boxwood_TL_ Robocalypse_paper_2017_Final_DS1.pdf

McKinsey. 2016. Why the circular economy is all about retaining value. Dostopno na: https://www.mckinsey.com/business-functions/ sustainability-and-resource-productivity/ourinsights/why-the-circular-economy-is-all-aboutretaining-value Rose Displays. 2018. Retail Customer Experience and the ‘Fourth Industrial Revolution’. Dostopno na: https://www. rosedisplays.com/blog/general/retail-customerexperience-fourth-industrial-revolution/ LinkedIn. 2016. How the fourth Industrial Revolution will impact retail. Dostopno na: https://www.linkedin.com/pulse/how-fourthindustrial-revolution-impact-retail-ariff-quli Retailwire. 2017. What will the fourth industrial revolution mean for retail supply chains and jobs? Dostopno na: https://www. retailwire.com/discussion/what-will-the-fourthindustrial-revolution-mean-for-retail-supplychains-and-jobs/ Realbusiness. 2018. The fourth industrial revolution can give today's retailers a competitive edge. Dostopno na: https://realbusiness.co.uk/tech-andinnovation/2018/03/15/fourth-industrialrevolution-can-give-todays-retailers-competitiveedge/ Salesforce. 2018. Understand the Impact of the Fourth Industrial Revolution on Business. Dostopno na: https://trailhead. salesforce.com/en/modules/impacts-of-thefourth-industrial-revolution/units/understandthe-impact-of-the-fourth-industrial-revolutionon-business

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

| Viri

Statistični urad Republike Slovenije. UMAR. 2018. Poročilo o razvoju 2018. Univerza v Mariboru. 2018. Slovenska podjetja in krožno gospodarstvo. Dostopno na: http://ipmmp.um.si/wp-content/ uploads/2018/02/SPO2017-monografija.pdf Valpak. 2016. Thinking in the round – what the circular economy means for retailers. Dostopno na: https://www.valpak.co.uk/docs/ default-source/information-zone/thinking-in-theround---what-the-economy-means-for-retailers. pdf?sfvrsn=b4816c10_2 Vend. 2017. A roundup of our top 12 forecasts for 2018 and beyond. Dostopno na: https://www.vendhq.com/2018-retail-trendspredictions Vend. 2017. Retail trends and predictions. Dostopno na: https://blog.vendhq.com/ post/64901830378/infographic-retail-trendspredictions-2018

Wikipedia. 2018. Circular economy. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Circular_ economy Wikipedia. 2018. Fourth Industrial Revolution. Dostopno na: https://en.wikipedia. org/wiki/Fourth_Industrial_Revolution Wikipedia. 2018. Industry 4.0. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Industry_4.0 Wikipedia. 2018. Retail. Dostopno na: https:// en.wikipedia.org/wiki/Retail World Economic Forum. 2016. The Fourth Industrial Revolution: what it means, how to respond. Dostopno na: https://www. weforum.org/agenda/2016/01/the-fourthindustrial-revolution-what-it-means-and-how-torespond/ World Economic Forum. 2016: The Fourth Industrial Revolution, by Klaus Schwab. Dostopno na: https://www.weforum.org/about/ the-fourth-industrial-revolution-by-klaus-schwab

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

Krepimo socialni dialog v trgovini