Občinski program varstva okolja MOMS by NETMEDIA

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa ulica 2 SI-9000 Murska Sobota

OBČINSKI PROGRAM VARSTVA OKOLJA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA

Domžale, 12.12.2007

OBČINSKI PROGRAM VARSTVA OKOLJA MOMS

Naročnik:

Domžale, 12. december 2007 Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa ulica 2 SI-9000 Murska Sobota

Ime projekta:

Občinski program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

Lokacija projekta:

Mestna občina Murska Sobota

Številka projekta:

134/07

Direktor:

mag. Robert Špendl, univ. dipl. inž. rač., inž. kem. teh. IZS E-1528, okoljski izvedenec št. 51/04

Podpis in žig:

Vodja projekta

Aljoša Jasim Tahir, univ. dipl. geogr.

Podpis:

Sodelovali:

mag. Igor Gabrenja, univ. dipl. ekon. Darko Drašler, univ. dipl. inž. Les. Matija Matičič, študent fizike Jasmin Hercegovac, abs. gradb.

Ključne besede:

Mestna občina Murska Sobota, občinski program varstva okolja, stanje okolja, okoljski cilji, ukrepi

Izdelal: Chronos d.o.o

KAZALO VSEBINE 1. UVOD..........................................................................................................................6 1.1. Ozadje............................................................................................................ .........6 1.2. Obveznosti in pristojnosti..........................................................................................6 2. POTEK PRIPRAVE OBČINSKEGA PROGRAMA VARSTVA OKOLJA.......................................8 3. CILJI OBČINSKEGA PROGRAMA VARSTVA OKOLJA......................................................10 3.1. Strateški in operativni cilji OPVO..............................................................................10 3.2. Prioritetni cilji........................................................................................... ................12 4. ZRAK IN PODNEBNE SPREMEMBE.................................................................................13 4.1. Stanje................................................................................................................ .....13 4.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti.............................................................15 4.3. Cilji za zrak in podnebne spremembe...................................................................15 4.4. Načrt ukrepanja....................................................................................... ..............16 4.4.1. LFA – logični okvir za zrak in podnebne spremembe......................................16 4.4.2. Ukrepi..................................................................................................... .........17 5. NARAVA.....................................................................................................................18 5.1. Stanje................................................................................................................ .....18 5.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti.............................................................19 5.3. Cilji za naravo.............................................................................. ..........................19 5.4. Načrt ukrepanja....................................................................................... ..............20 5.4.1. LFA – logični okvir za naravo ..........................................................................20 5.4.2. Ukrepi..................................................................................................... .........21 6. PROMET.....................................................................................................................22 6.1. Stanje................................................................................................................ .....22 6.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti.............................................................23 6.3. Cilji za promet............................................................................................... .........24 6.4. Načrt ukrepanja....................................................................................... ..............24 6.4.1. LFA – logični okvir za promet ..........................................................................24 6.4.2. Ukrepi..................................................................................................... .........25 7. KMETIJSTVO...............................................................................................................26 7.1. Stanje................................................................................................................ .....26 7.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti.............................................................27 7.3. Cilji za kmetijstvo............................................................................... .....................27 7.4. Načrt ukrepanja....................................................................................... ..............28 7.4.1. LFA – logični okvir za kmetijstvo ......................................................................28 7.4.2. Ukrepi..................................................................................................... .........28 8. UPRAVLJANJE Z VODAMI.............................................................................................29 8.1. Stanje................................................................................................................ .....29 8.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti.............................................................31 8.3. Cilji za upravljanje z vodami................................................................................. ..32 8.4. Načrt ukrepanja....................................................................................... ..............32 Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

3 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

8.4.1. LFA – logični okvir za upravljanje z vodami......................................................32 8.4.2. Ukrepi..................................................................................................... .........34 9. PITNA VODA...............................................................................................................35 9.1. Stanje................................................................................................................ .....35 9.2. Prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti................................................................36 9.3. Cilji za pitno vodo........................................................................ ..........................36 9.4. Načrt ukrepanja....................................................................................... ..............36 9.4.1. LFA – logični okvir za pitno vodo ....................................................................36 9.4.2. Ukrepi..................................................................................................... .........37 10. RAVNANJE Z ODPADKI..............................................................................................38 10.1. Stanje............................................................................................................. ......38 10.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti...........................................................41 10.3. Cilji za ravnanje z odpadki...................................................................................41 10.4. Načrt ukrepanja..................................................................................... ..............42 10.4.1. LFA – logični okvir za ravnanje z odpadki......................................................42 10.4.2. Ukrepi.................................................................................................. ..........42 11. ENERGETIKA.............................................................................................................43 11.1. Stanje............................................................................................................. ......43 11.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti...........................................................44 11.3. Cilji za energetiko........................................................................................ .........45 11.4. Načrt ukrepanja..................................................................................... ..............45 11.5. LFA – logični okvir za energetiko...........................................................................45 11.5.1. Ukrepi.................................................................................................. ..........46 12. GOSPODARSTVO......................................................................................................47 12.1. Stanje............................................................................................................. ......47 12.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti...........................................................48 12.3. Cilji za gospodarstvo.................................................................................. ..........49 12.4. Načrt ukrepanja..................................................................................... ..............49 12.4.1. Logični okvir za gospodarstvo ......................................................................49 12.4.2. Ukrepi.................................................................................................. ..........50 13. TURIZEM...................................................................................................................51 13.1. Stanje............................................................................................................. ......51 13.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti...........................................................51 13.3. Cilji za turizem................................................................................ ......................52 13.4. Načrt ukrepanja..................................................................................... ..............52 13.4.1. LFA - logični okvir za turizem..........................................................................52 13.4.2. Ukrepi.................................................................................................. ..........52 14. OSVEŠČENOST/INFORMIRANOST...............................................................................53 14.1. Stanje............................................................................................................. ......53 14.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti...........................................................54 14.3. Cilji za osveščenost/informiranost.........................................................................54 14.4. Načrt ukrepanja..................................................................................... ..............55 14.4.1. LFA – logični okvir za osveščenost/informiranost............................................55 Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

4 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

14.4.2. Ukrepi.................................................................................................. ..........56 15. ORGANIZIRANOST VARSTVA OKOLJA V OBČINI..........................................................57 15.1. Stanje............................................................................................................. ......57 15.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti...........................................................57 15.3. Cilji za organiziranost varstva okolja..................................................................... .58 15.4. Načrt ukrepanja..................................................................................... ..............58 15.4.1. LFA – logični okvir za organiziranost varstva okolja.........................................58 15.4.2. Ukrepi.................................................................................................. ..........58 16. FINANCIRANJE VARSTVA OKOLJA..............................................................................59 16.1. Splošno............................................................................................ ....................59 16.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti...........................................................59 16.3. Cilji za financiranje varstva okolja.........................................................................60 16.4. Viri sredstev - dodatek............................................................................... ...........60 16.5. Načrt ukrepanja..................................................................................... ..............63 16.5.1. LFA – logični okvir za financiranje varstva okolja............................................63 16.5.2. Ukrepi.................................................................................................. ..........64 17. PREGLED UKREPOV ZA URESNIČITEV PRIORITETNIH CILJEV..........................................65 17.1. V-U1a Program identifikacije in sanacije virov onesnaževanja podtalnice ..........69 17.2. Študija izvedljivosti termične obdelave blata iz ČN in drugih biorazgradljivih odpadkov s kogeneracijo energije...............................................................................71 17.3. VI-U1a Vzpostavitev pomurskega vodovoda ......................................................73 17.4. XI-U1a Projekti za osveščanje in informiranje........................................................74 17.5. III-U1a Izdelava študije trajnostne mobilnosti........................................................76 17.6. III-U1d Določitev območij varstva pred hrupom in opredelitev obremenjenosti s hrupom..................................................................................................................... ....78 17.7. XII-U1a Vzpostavitev oddelka oz. osebe v občinski upravi, ki bo odgovorna izključno za varstvo okolja ............................................................................................80 17.8. XII-U1b Imenovanje komisije za varstvo okolja......................................................81 17.9. Izdelava analize območij kmetijskih zemljišč........................................................82 17.10. VII-U1a Vzpostavitev nacionalnega centra odličnosti gospodarjenja z odpadki.... 83 17.11. VIII-U1c Zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo....................................85 17.12. I-U1b Določitev obvezne rabe obnovljivih virov energije v prostorskih aktih (OPN). . 87 17.13. XIII-U1a Pregled možnih virov za izvajanje okoljskih projektov..............................88 17.14. Terminski plan izvedbe prioritetnih ukrepov.........................................................89 18. VIRI IN LITERATURA...................................................................................................90

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

5 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

1. UVOD 1.1. Ozadje Občinski program varstva okolja je skupen strateški dokument občine in politika občinskega sveta, župana kakor tudi občinske uprave in služi kot osnova za vse strateške, politične, razvojne in investicijske in prostorske dokumente občine. Občinski program varstva okolja (OPVO) je programski dokument, ki je nastal v procesu načrtovanja, tako da ni šlo zgolj za zbiranje podatkov. Priprava OPVO je bil proces, ki je aktiviral večje število akterjev na področju varstva okolja in velik del občinske uprave. Za pripravo programa je Mestna občina Murska Sobota na podlagi javnega naročila izbrala podjetje Chronos d.o.o. Sodelavci podjetja so opravili intervjuje, zbirali podatke, vodili delavnice in pripravili osnutek programa, ki je rezultat dogovorov med ključnimi akterji varstva okolja.

1.2. Obveznosti in pristojnosti Mestne občine so zavezane k pripravi programa varstva okolja po 38. členu Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06), ostale pa imajo možnosti njegove priprave. Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo) navaja obveznost priprave občinskega programa varstva okolja v 38. členu: – Program varstva okolja in operativne programe za svoje območje sprejme mestna občina, lahko pa tudi občina ali širša samoupravna lokalna skupnost, ob smiselni uporabi določb 35., 36., in 37. člena tega zakona. – Programi iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom in operativnimi programi varstva okolja. Med pomembnejšimi mednarodnimi dokumenti, ko od lokalnih skupnosti pričakujejo aktivno odzivanje na okoljske probleme in pripravo okoljskih načrtov, so: –

Tematska strategija za urbano okolje, ki jo je Komisija sprejela 11. 1. 2006. Cilj tematske strategije za urbano okolje je prispevati k boljšemu izvajanju obstoječih okoljskih politik in zakonodaje na lokalni ravni s podpiranjem in spodbujanjem lokalnih organov k sprejetju celovitejšega pristopa do urbanega upravljanja. Med ključnimi področji so izpostavljeni celostno okoljsko načrtovanje, trajnostni promet, trajnostna gradnja in trajnostno urbanistično načrtovanje, posebej pa je predstavljen medsebojni vpliv urbanih območij in podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti in narave, zdravja in trajnostne rabe naravnih virov.

–

Agenda 21, načrt za uveljavljanje družbeno, gospodarsko in okoljsko trajnostnega razvoja iz leta 1992 (ki v 28. poglavju določa, da bi se do leta 1996 morala vsaka lokalna oblast posvetovati s svojimi državljani in izdelati Lokalno Agendo 21 za svojo lokalno skupnost).

–

Aalborška listina iz leta 1996 in Aalborg+10 iz leta 2004. Listina zavezuje mesta – podpisnice, da vsem prebivalcem zagotovijo kakovostno življenje in jim omogočijo sodelovanje na vseh področjih urbanega življenja. Med desetimi zavezami so dejavnosti na področju

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

6 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

mestnega upravljanja in dela lokalne oblasti, naravnih dobrin, odgovorne potrošnje, trajnostnega prostorskega načrtovanja, trajnostne mobilnosti, zdravega okolja, trajnostnega lokalnega gospodarstva, socialne enakosti in pravičnosti ter odgovornost za trajnostni razvoj. –

Prenovljena strategija EU za trajnostni razvoj. Strategija izpostavlja sedem ključnih področij: podnebne spremembe in čista energija, trajnostni promet, trajnostna potrošnja in proizvodnja, varovanje in gospodarjenje za naravnimi viri, javno zdravje, socialna vključenost, demografija in migracije, revščina in izzivi trajnostnega razvoja.

Glavna dokumenta na katerega se občinski program varstva okolja opira sta Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 (Ur. l. RS, št. 2/06) in Tematska strategija za urbano okolje.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

7 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

2. POTEK PRIPRAVE OBČINSKEGA PROGRAMA VARSTVA OKOLJA Za pripravo programa smo si za izhodišče vzeli številne študije o stanju okolja in strokovne podlage za varstvo okolja, prostorsko načrtovanje in razvoj občine. Pomemben vir podatkov izhaja iz intervjujev, ki smo jih opravili z naslednjimi javnimi službami, podjetji in nevladnimi organizacijami: – Komunala, javno podjete d.o.o., Murska Sobota, – ARSO, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek za porečje Mure, – Kmetijsko gozdrarska zbornica Slovenije, KGZ Murska Sobota, – Avtobusni promet, Murska Sobota d.d., – Pomurski ekološki center Murska Sobota, – Saubermacher & Komunala d.o.o., – Mestna občina Murska Sobota. Sodelovanje strokovne javnosti, interesentov oz. deležnikov smo zagotovili s pripravo delavnic. Namen delavnic je bil predstavitev načinov, kako skozi OPVO dolgoročno čim bolje organizirati reševanje okoljskih problemov. Pri tem je bistvenega pomena vključenost širše javnosti k postopku reševanja okoljskih problemov. V okviru priprave OPVO MOMS smo izvedli dve delavnici: 1. delavnica Na prvi delavnici je bilo obdelano poročilo o stanju okolja, ki je bilo razdeljeno na posamezne sklope po elementih okolja oz. dejavnostih, ki imajo vpliv na okolje. Za vsako obravnavano poglavje smo v razpravi obdelali stanje, SWOT analizo (analiza prednost, slabosti, priložnosti in nevarnosti) ter določili cilje. Delavnico smo zaključili z ocenjevanjem ciljev, s čimer smo določili prednostne cilje. Na delavnici je bilo trinajst udeležencev. Na prvi delavnici so sodelovali: 1. Evgen Kranjec (Pomurka mesna industrija d.d.) 2. Zita Flisar Novak (Kmetijsko gozdarski zavod MS) 3. Boštjan Zver (Vodovod MS d.o.o.) 4. Mirko Šabjan (Komunala MS d.o.o.) 5. Breda Gašpar (Komunala MS d.o.o.) 6. Drago Potočnik (Komunala MS d.o.o.) 7. Bojan Petrijan (Mestna občina MS) 8. Nada Cvetko Török (Mestna občina MS) 9. Angela Dokl Mir (Mestna občina MS) 10. Milan Bogataj (Pomurski ekološki center) 11. Emilija Obal (MOP, Arso) 12. Jože Veren (AP MS d.d.) 13. Vesna Rebrica (AP MS d.d.)

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

8 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

2. delavnica Na drugi delavnici smo določili ukrepe oz. projekte za dosego okoljskih ciljev, ki smo jih določili na prvi delavnici. Predlagane ukrepe (projekte) smo ovrednotili in določili prioritete. Na drugi delavnici so sodelovali: 1. Boštjana Žajdela (RRA Mura) 2. Simon Šabjanič (Pomurske Mlekarne d.d.) 3. Branko Škafar (Saubermacher Komunala d.o.o.) 4. Lidija Globevnik (Inštitut za vode RS) 5. Zita Flisar Novak (Kmetijsko gozdarski zavod MS) 6. Boštjan Zver (Vodovod MS d.o.o.) 7. Breda Gašpar (Komunala MS d.o.o.) 8. Drago Potočnik (Komunala MS d.o.o.) 9. Bojan Petrijan (Mestna občina MS) 10. Nada Cvetko Török (Mestna občina MS) 11. Milan Bogataj (Pomurski ekološki center) 12. Emilija Obal (MOP, Arso) 13. Jože Veren (AP MS d.d.) Rezultati 1. in 2. delavnice so bili podlaga za izpeljavo LFA metode, s katero se je določil okvir ukrepanja. LFA je metoda, ki z združevanjem interesentov pri razpravi o problemih, ciljih in strategijah spodbuja ljudi k razmišljanju o svojih lastnih pričakovanjih in o načinih za njihovo izpolnitev. Matrika logičnega okvirja z jasnim navajanjem ciljev nudi sredstvo za preverjanje notranje logike načrta projekta in zagotavlja povezanost aktivnosti, rezultatov in ciljev. Načrtovalce prisili, da opredelijo kritične predpostavke in tveganja, ki bi lahko vplivala na uspešnost projekta, ter s tem spodbuja razpravo o izvedljivosti projekta. Pri navajanju kazalcev/indikatorjev za merjenje napredka morajo načrtovalci že od samega začetka razmišljati o nadziranju in vrednotenju projekta. Vse te temeljne informacije so združene v enem dokumentu – logičnem okvirju – ki predstavlja koristen povzetek za vse zainteresirane. V tabelarični obliki so opredeljene matrike logičnega okvirja za posamezna obravnavana področja programa varstva okolja. Ukrepe smo še dodatno razdelali in jim določili terminski plan, stroške izvedbe in možne vire financiranja. Z vrednotenjem ciljev smo dobili prioritetne cilje in ukrepe. Za te ukrepe smo izdelali projektne naloge.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

9 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

3. CILJI OBČINSKEGA PROGRAMA VARSTVA OKOLJA Cilji so vsem akterjem jasen smerokaz, kaj ima prednost in k čemu je treba usmerjati dejavnosti. Z načrtovanjem zagotavljamo gospodarno izvajanje nalog, ki vodijo do doseganja ciljev. Cilji so vnaprej zamišljeni zaželeni rezultati oz. stanje, ki ga želimo doseči (Burja, 2007).

3.1. Strateški in operativni cilji OPVO V okviru OPVO smo določili dve vrsti ciljev: – strateške cilje, ki so opredeljeni za dolgoročnejše obdobje in predstavljajo pozitivne cilje, ki izhajajo iz izzivov (kot sklopov problemov); – operativni cilji (kratko – do srednjeročni), ki so opredeljeni za eno – do največ 4-letno obdobje. So številčnejši: za vsak strateški cilj je določenih cca. 5 operativnih ciljev. V tabeli 1 so navedeni cilji, ki so rezultat posvetovanja med interesenti in deležniki v okviru delavnic. Tabela 1: Cilji OPVO STRATEŠKI CILJI

OPERATIVNI CILJI

Zmanjšanje onesnaževanja okolja Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv. in trajnostna raba naravnih virov. Stalno spremljanje onesnaženosti zraka v občini. Preprečevanje individualnih kurjenj. Sprememba potovalnih navad prebivalcev MOMS in širše regije in zmanjšanje obremenjevanja okolja Zmanjšanje vpliva kmetijstva na vode. Ohranjanje in varovanje najboljših kmetijskih zemljišč. Zagotovitev prodaje domačih izdelkov sonaravnega porekla v MOMS (tržnica). Izboljšanje kakovosti površinskih in talnih voda z ustreznejšim varovanjem vodnih virov. Zmanjšanje poplavne ogroženosti. Ustrezna ureditev odvajanja in čiščenja odpadne vode ter učinkovita organiziranost ter financiranje gospodarske javne službe. Nemotena oskrba s pitno vodo. Zmanjšanje produkcije odpadkov na prebivalca. Zmanjšanje količine odloženih odpadkov ni povečanje količine ločeno zbranih frakcij. Evidentiranje in ustrezna rešitev starih bremen (zapuščena nelegalna odlagališča, divja odlagališča). Omogočiti predelavo odpadkov v povezavi s sosednjimi občinami. Zmanjšanje porabe energije za javne namene in učinkovita raba v gospodinjstvih. Povečanje rabe daljinskega ogrevanja. Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv. Ohranjanje biotske raznovrstnosti Ohranjanje pomembnih območij, vrst in habitatnih tipov v občini. na območju občine. Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

10 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

STRATEŠKI CILJI

OPERATIVNI CILJI Sanacija območij večje vrednosti z vidika ohranjanja narave.

Gospodarski razvoj po načelu trajnostnega razvoja.

Spodbujanje razvoja živilsko-predelovalne industrije na temelju okoljsko čistih tehnologij. Povečanje atraktivnosti lokacije Mestne občine Murska Sobota za dodaten razvoj gospodarstva, pri čemer mora MOMS postavljati prostorske pogoje za razvoj zgolj okoljsko sprejemljivega gospodarstva. Sodelovanje občine in gospodarstva z namenom osveščanja obstoječih nosilcev gospodarskega razvoja v MOMS o priložnostih in prednostih ekološko skladnih tehnologijah s prenosom dobre prakse iz tujine. Spodbujanje turizma z minimalnimi vplivi na okolje.

Dvig osveščenosti in informiranosti občanov v zvezi z okoljem.

Osveščenost in informiranost vseh občanov o njihovem vplivu na okolje ter o možnosti njihovega ustreznejšega ravnanja z okoljsko energetskega stališča. Inovativni prijem na področju osveščanja/informiranja, ki omogoča obojestransko komunikacijo in posledično zaznava izboljšanje.

Učinkovita organiziranost varstva Natančnejša opredelitev organiziranosti varstva okolja v občinski upravi. okolja. Zagotavljanje sredstev za nevladne organizacije na področju okoljskih projektov iz občinskega, državnega in evropskega proračuna. Za financiranje okoljskih projektov je potrebno zagotoviti lastne in druge vire financiranja okoljskih projektov – a ne nujno investicij! Pomembno je posvetiti ustrezno pozornost različnim možnim projektom, ki bodo posredno („mehki“ projekti) ali neposredno (investicijski projekti) vplivali na izboljševanje stanja okolja. V sodelovanju gospodarskih družb in občine poiskati sinergije tudi na področju javno-zasebnega partnerstva.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

11 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

3.2. Prioritetni cilji Z vrednotenjem ciljev na delavnicah smo dobili prioritetne operativne cilje, ki so opredeljeni v tabeli 2 glede na prejeto število točk. Cilje opredeljene na delavnici smo združili v sintezne operativne cilje in jim združili tudi točke. Točkovanje je bilo izvedeno v sklopu prve delavnice. Seznam prioritetnih operativnih ciljev je izdelan tako, da so zastopani cilji, ki so bili na delavnicah ovrednoteni kot najpomembnejši in da ima vsako obravnavano področje vsaj en prioritetni cilj. Tabela 2: Seznam prioritetnih operativnih ciljev PRIORITETNI CILJI

VREDNOTENJE (število točk)

V-C1 Izboljšanje kakovosti površinskih in talnih voda z ustreznejšim varovanjem vodnih virov.

VI-C1 Nemotena oskrba s pitno vodo.

XI-C1 Osveščenost in informiranost vseh občanov o njihovem vplivu na okolje ter o možnosti njihovega ustreznejšega ravnanja z okoljskega stališča.

V-C2 Ustrezna ureditev odvajanja in čiščenja odpadne vode ter učinkovita organiziranost ter financiranje gospodarske javne službe

II-C1Ohranjanje pomembnih območij, vrst in habitatnih tipov v občini.

II-C2 Sanacija območij večje vrednosti z vidika ohranjanja narave.

III-C1 Sprememba potovalnih navad prebivalcev MOMS in širše regije in zmanjšanje obremenjevanja okolja.

8. XII-C1Natančnejša opredelitev organiziranosti varstva okolja v občinski upravi.

IX-C1 Spodbujanje razvoja živilsko-predelovalne industrije na temelju okoljsko čistih tehnologij.

10. IV-C1 Ohranjanje in varovanje najboljših kmetijskih zemljišč.

11. VII-C1 Omogočiti kvalitetno predelavo odpadkov v povezavi s sosednjimi občinami.

12. VIII-C1 Zmanjšanje porabe energije za javne namene in učinkovita raba v gospodinjstvih.

13. I-C1 Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv

14. X-C1 Spodbujanje turizma z minimalnimi vplivi na okolje.

15. XIII-C1 Zagotoviti vir sredstev v občinskem proračunu za zagotavljanje lastnih virov sofinanciranih projektov.

Glede na izvedeno vrednotenje smo ugotovili, da so v občini najbolj zaskrbljeni nad kakovostjo vode. Osnovni problem pa predstavlja tudi osveščenost občanov, podjetij in ostalih inštitucij, biotska raznovrstnost in odvajanje in čiščenje odpadne vode. Jasno pa je bila izražena tudi želja po izboljšanju organiziranosti varstva okolja v občini.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

12 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

4. ZRAK IN PODNEBNE SPREMEMBE 4.1. Stanje Na območju Mestne občine Murska sobota je zmerno celinsko podnebje. V Murski Soboti je povprečna letna temperatura 9,2ºC, povprečna januarska – 2,4ºC in povprečna julijska 19,2ºC. Letna količina padavin je med najnižjimi v Sloveniji (814 mm/leto). Padavine se zmanjšujejo od zahoda proti vzhodu. Največ padavin je poleti z viškom julija, najmanj pozimi z nižkom januarja. Poleti prevladuje vlažen zrak iz zahoda, ki povzroča nevihtne padavine, pozimi pa hladen in suh polarni celinski zrak. Značilna je nestalnost padavin zato so pogoste hude suše. Okrog 90 dni na leto je meglenih. Snežna odeja, debelejša od 10 cm, leži okrog 25 dni na leto. Dni, ko pade več kot 1 mm padavin, je na zahodu skoraj 100, na vzhodu pa manj kot 90. V okviru ocene kakovosti zraka v Sloveniji za leto 2006 spada Mestna občina Murska Sobota v območje SI1 (Pomurska in Podravska brez območja mesta Maribor). Na tem območju so presežene mejne vrednosti za PM10 in O3, medtem ko so ostali polutanti, ki jih obsega monitoring pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Tak rezultat je posledica, da je merilno mesto v Murski Soboti pod neposrednim vplivom prometa in industrije (ARSO, 2007). Vzorčne meritve v letu 2006 so pokazale, da so bile v poletnem času, presežene letne mejne vrednosti za O3, kar je rezultat onesnaženja iz prometa. Vrednosti ogljikovega dioksida in benzena so bile na letni ravni znotraj dovoljenih vrednosti (tabela 3 in 4). Tabela 3: Mejne, alarmne, dopustne in ciljne vrednosti ter sprejemljiva preseganja koncentracij za leto 2006 na merilnem mestu Murska Sobota (Arso, 2007) 1 ura

3 ure

NO2 (µg/m )

200 (MV) 100 (SOP)2 140 (ZOP)2

O3 (µg/m3)

180 (OV) 240 (AV)

8 ur

400 (AV)

leto 48 (DV)= 40 (MV)+ 8 (SP) 26 (SOP) 32 (ZOP)

120 (CV)5

Benzen (µg/m3)

40 (MV) 10 (SOP) 14 (ZOP) 7 (DV)= 5 (MV)+ 2 (SP) 3,5 (ZOP) 2 (SOP)

2- vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 5 – vrednost je lhako presežena 25-krat v enem letu (cilj za leto 2010) MV – mejana vrednost, SOP – spodnji ocenjevalni prag, ZOP – zgornji ocenjevalni prag, CV – ciljna vrednost, OV – opozorilna vrednost, AV – alarmna vrednost, DV – dopustna vrednost, SP – sprejemljivo preseganje

Tabela 4: Povprečne koncentracije polutantov pri meritvah z difuznim vzorčevalnikom (Arso, 2007) Čas meritve NO2 O3 (ozon) C6H6 (benzen) (ogljikov dioksid) Poletje 2006

Pomemben vpliv na onesnaženje zraka in podnebne spremembe ima tudi proizvodnja toplote, kjer se pri zgorevanju goriv sproščajo različne snovi, ki so bile pred pretvorbo nevtralne, vezane v

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

13 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

gorivih, po pretvorbi pa imajo pogosto škodljivi vpliv na okolico (zrak). Iz tabele 5 so razvidne emisije onesnaževal po posameznih energentih, v tabeli 6 pa po posameznih porabnikih. Tabela 5: Letne emisije posameznih energentov v MOMS (Energetska zasnova občine MS, 2006) t/leto SO2 NOX CO Prah CO2 SKUPAJ Premog

3,1

0,6

40,9

0,5

945

990

Les

0,8

4,0

476,1

5,6

7538

8024

Tekoče gorivo ELKO

16,9

13,5

16,9

1,7

26421

26471

Zemeljski plin

0,0

16,8

21,0

0,0

24381

24418

UNP

0,0

0,1

0,2

0,0

113

SKUPAJ

20,8

35,1

555,1

7,8

59398

60017

Tabela 6: Letne emisije po posameznih porabnikih v MOMS (Energetska zasnova občine MS, 2006) SO2 NOX CO Prah CO2 SKUPAJ t/a

t/a

Stanovanja

16,9 81,2 18,2 51,8 534,0 96,2 7,4 95,0 33317,7 56,1

33894

56,5

Javni objekti

1,8

8,8

4,3

12,1

5,3

1,0

0,2

2,4

6905,1

11,6

6917

11,5

Ostala poraba

1,6

7,6

3,1

8,9

3,9

0,7

0,2

2,0

5165,2

8,7

5174

8,6

Industrija

0,51 2,5 9,52 27,2 11,90 2,1 0,05 0,7

14010,0 23,6

14032

23,4

Skupaj

20,8 100 35,1 100 555,1 100

60017

100

7,8

100

59398

100

V Sloveniji na primer se je v obdobju 1951–2000 temperatura zraka zvišala za 1,1°C, v zadnjih 30 letih pa je ogrevanje preseglo mejo 1,5 °C. Scenariji bodočega podnebja za Slovenijo so bili izdelani na osnovi rezultatov tretjega poročila Medvladnega panela o klimatskih spremembah in na simulacijah globalnih modelov splošne cirkulacije zraka. Ob predvidenem povečanju vsebnosti toplogrednih plinov in sulfatnih aerosolov se bo dvignila temperatura zraka na celotnem območju Slovenije. Velikih razlik med posameznimi območji Slovenije ni. Do leta 2030 se bodo v Sloveniji temperature zraka predvidoma povečale za 0,5 °C do 2,5 °C, do leta 2060 pa za 1 °C do 3,5 °C (Kajfež, 2005). Manj zanesljive so napovedi spremembe povprečne količine padavin za Slovenijo, razpon je od +10 % do –30 % ob enaki spremembi variance in verjetnosti pojava padavin. Količina padavin v topli polovici leta se bo najverjetneje zmanjšala v povprečju za do 20 %, v zimskem času pa lahko računamo na dokaj nespremenjeno količino padavin. Možno pa je celo tudi zmanjšanje količine padavin v jesenskem času (Kajfež, 2005). Predvideva se, da bodo imele podnebne spremembe vpliv na pogostost pojavljanja ekstremnih vremenskih pojavov, kar velja tudi za sušo. Največkrat v obdobju 1961–2001 so se kmetijske suše pojavljale v priobalnem pasu Primorske (32-krat) in v Prekmurju (28-krat). Prav območje Mestne občine Murska Sobota naj bi bilo med bolj prizadetimi območji v občini, saj naj bi se primanjkljaj vode (v poletnih mesecih) v tleh še povečal. Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

14 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

4.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Tabela 7: SWOT analiza PREDNOSTI • • • •

zaradi odprtosti območja malenkostno boljša • prevetrenost povprečno dolga kurilna sezona • izvajanje IPPC-ja (celovito preprečevanje in nadzor • onesnaževanja) • termalna voda

PRILOŽNOSTI • •

SLABOSTI

izkoriščanje obnovljivih virov energije za ogrevanje (termalna voda, bioplin) izboljšanje sistema JPP

onesnaženje iz prometa, zlasti zaradi visokega deleža osebnega prometa upadanje rabe javnega potniškega prometa razvito kmetijstvo – pomemben vir metana občutljivost na podnebne spremembe (suša, ekstremni vremenski pojavi)

NEVARNOSTI • • • •

povečanje osebnega prometa nadaljnja raba manj čistih fosilnih virov energije (za ogrevanje) industrijsko onesnaževanje neupoštevanje podnebnih lastnosti območja (sprememb).

4.3. Cilji za zrak in podnebne spremembe Strateški cilj: Zmanjšanje onesnaženosti okolja in trajnostna raba naravnih virov. Operativni cilji: 1. Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv. 2. Stalno spremljanje onesnaženosti zraka v občini. 3. Preprečevanje individualnih kurjenj. 4. Prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe. Opombe: Cilji povezani s prometom so opredeljeni v poglavju Promet.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

15 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

4.4. Načrt ukrepanja 4.4.1. LFA – logični okvir za zrak in podnebne spremembe Tabela 8: Matrika logičnega okvirja programa varstva okolja za MOMS OPERATIVNI CILJI

STANJE

I-C1 Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv.

Nizek delež obnovljivih virov energije (sicer pa razmeroma dober potencial – termalna energija, sončna energija)

Občasno presežene I-C2 Stalno spremljanje onesnaženosti zraka v občini vrednosti za O3 in PM10

I-C3 Preprečevanje individualnih kurjenj.

Daljinsko ogrevanje v občini predstavlja le 4,3 % porabe posameznih energentov za ogrevanje in tehnološko toploto

I-C4 Prilagajanje kmetijstva Pogostejše kmetijske suše zaradi podnebnih sprememb na podnebne spremembe zahtevajo spremembe posevkov oz. ureditev namakanja

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

UKREPI/PROJEKTI

KAZALCI

št. solarnih modulov, I-U1a Postavitev solarnih sistemov na javnih objektih. delež obnovljivih virov energije v energetski bilanci I-U1b Določitev obvezne rabe obnovljivih virov energije v prostorskih aktih (OPN).

kakovost zraka (spremljanje polutantov), delež obnovljivih virov energije v energetski bilanci občine

I-U2a Postavitev mobilnega kakovost zraka v središču merilnega mesta za dnevno mesta (spremljanje spremljanje kakovosti zraka polutantov) v središču Murske Sobote. I-U3a Vzpostavitev sistema delež obnovljivih virov energije v energetski bilanci centralnega ogrevanja na občine obnovljive vire energije (termalna voda). I-U3b Vzpostavitev strožje zakonodaje in nadzora na področju omejevanja kurjenja na prostem.

datum sprejetja odloka o omejevanju kurjenja na prostem

I-U4a Izvajanje ukrepov nacionalne strategije prilagajanja podnebnim spremembam

kmetijska škoda zaradi suše

16 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

4.4.2. Ukrepi Tabela 9: Načrt ukrepanja UKREP

NOSILEC IN PARTNERJI

ROK

STROŠKI (€)

VIRI

I-U1a Postavitev solarnih sistemov na MOMS javnih objektih.

2012

3000 – 200.000 na objekt

MOMS

2008

10.000 Občinski (strokovna proračun podlaga za OPN)

po letu 2012

Se ocenijo v glede na sodelovanje z Agencijo RS za okolje

Občinski proračun, proračun MOP

I-U1b Določitev obvezne rabe obnovljivih virov energije v prostorskih aktih (OPN).

I-U2a Postavitev mobilnega merilnega MOP – Arso, MOMS mesta za dnevno spremljanje kakovosti zraka v središču Murske Sobote.

Občinski proračun, EKO sklad

I-U3a Vzpostavitev sistema centralnega ogrevanja na obnovljive vire energije (termalna voda).

MOMS – javno zasebno partnerstvo

po letu 2012

Odvisni od načina investicije (javno zasebno partnerstvo)

Občinski proračun, EKOsklad, zasebni investitor

I-U3b Vzpostavitev strožje zakonodaje in nadzora na področju omejevanja kurjenja na prostem.

MOP

po letu 2012

Proračun MOP

začetek 0 v letu 2008

Proračun MOP

Kmetijska svetovalna služba / I-U4a Izvajanje ukrepov nacionalne MOP / MOMS strategije prilagajanja podnebnim spremembam (po sprejetju nacionalne strategije prilagajanja podnebnim spremembam)

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

17 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

5. NARAVA 5.1. Stanje Varovanje biosfere je pomembno zlasti v smislu varovanja biotske raznovrstnosti. Ta pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki zajemajo med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov (Po 2. členu Konvencije o biološki raznovrstnosti). V Mestni občini Murska Sobota se nahajajo naslednja območja pomembna z vidika ohranjanja narave: Zavarovana območja – Gozdni park v Fazanariji pri Murski Soboti (ID 1664) – naravni rezervat Območja predlagana za zavarovanje – Mura (ID 23) – krajinski park Naravne vrednote – Murska Sobota -dob (EŠ 7000) Dob izjemnih dimenzij v grajskem parku v Murski Soboti – Noršinci – dob (EŠ 6951) Dob v Noršincih, severozahodno od Ljutomera – Tropovci – gramoznica (EŠ 7292) Habitat ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v opuščeni gramoznici severovzhodno od Tropovcev, zahodno od Murska Sobota – Mura – reka 1 (EŠ 4424) Sonaravna struga reke Mure z obrežji in prodišči med Šentiljem in Hotizo – Mura – loka 1 (EŠ 7469) Sonaravna struga reke Mure z obrežji in prodišči od Šentilja do Hotize – Mura – mrtvi rokav 3 (EŠ 6946) Mrtvica Mure – sistem mrtvih rokavov med naselji Hrastje – Mota in Bunčani Natura 2000 – Mura (SPA SI5000010) – Mura (pSCI SI3000215) Ekološko pomembna območja – Mura – Radmožanci (EŠ 42100) Območja pričakovanih geoloških naravnih vrednot – Vučja vas – Samorodno zlato (Au) v rečnih naplavinah Struga reke Mure je na odseku, ki teče skozi Slovenijo, razmeroma dobro ohranjena, posebno v srednjem in spodnjem toku z naravnimi značilnostmi, kot so erozije bregov, odlaganje proda, poplavljanje in ustvarjanje stranskih rokavov. Zaradi stalnega poglabljanja rečnega dna, ki je posledica zadrževanja proda za pregradami vodnih elektrarn v Avstriji, je poplavljanje omejeno na krajša obdobja po močnejših padavinah. Na slovenskem odseku reke ni pregrad, toda v zadnjem času se ponovno pojavljajo nekateri načrti za njihovo postavitev. Vzdolž reke in ob njenih stranskih strugah so razširjeni poplavni gozdovi in vlažni travniki, ki so navedeni v Habitatni direktivi v aneksu I. Spreminjanje nivoja talne vode ne nudi več optimalnih razmer za rast poplavnih gozdov in travišč v značilni obliki in lahko vodi v razvoj drugih oblik vegetacije ali omogoči spremenjen način gospodarjenja in uvajanje hitro rastočih drevesnih vrst.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

18 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

5.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Tabela 10: SWOT analiza PREDNOSTI •

dokaj ohranjena reka Mura z mrtvimi rokavi

SLABOSTI • •

•

PRILOŽNOSTI • • • •

okoljska bremena (nelegalna odlagališča) nelegalni posegi na pomembnih območjih z vidika ohranjanja narave (npr.: gnojenje na priobalnih zemljiščih) pomanjkanje ustreznega gospodarjenja ob Muri

NEVARNOSTI

sanacija in remediacija degradiranih območij • aktivno varstvo narave (v povezavi z eko turizmom) • obnovitev značilnosti rečnega koridorja in zagotovitev ustreznih ekoloških razmer za mokrišča • ustrezno gospodarjenje ob Muri (npr.: odpiranje in čiščenje stranskih rokavov)

povečanje obremenjevanja okolja upadanje biotske raznovrstnosti zaradi posegov na območja varovanja starim okoljskim bremenom se pridružijo novi (nelegalna odlagališča)

5.3. Cilji za naravo Strateški cilj: Ohranjanje biotske raznovrstnosti na območju občine. Operativni cilji: 1. Ohranjanje pomembnih območij, vrst in habitatnih tipov v občini. 2. Sanacija območij večje vrednosti z vidika ohranjanja narave.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

19 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

5.4. Načrt ukrepanja 5.4.1. LFA – logični okvir za naravo Tabela 11: Matrika logičnega okvirja za naravo CILJI

STANJE

Številna območja II-C1 Ohranjanje pomembnih območij, vrst in pomembna z vidika ohranjanja biotske habitatnih tipov v občini. raznovrstnosti (zelo pomembna je Mura z mrtvicami).

UKREPI/PROJEKTI

INDIKATORJI

II-U1a Analiza možnosti zadrževanja vode v MONM (za varstvo habitatov, bogatenje vodonosnikov, varstvo pred poplavami).

površina območij namenjenih za zadrževanje vode,

II-U1b Projekti ohranjanja štorklje (delavnice, naravoslovna učna pot).

velikost populacije štorklje

količina zadržane vode

delež naravno urejenih II-U1c Sodelovanje pri brežin ob reki Muri projektu Varstvo biotske raznovrstnosti na reki Muri (LIFE06 NATL(SI 000066 – BIOMURA) oz. izvedba dopolnilnih projektov za zagotavljanje ohranjanja biotske raznovrstnosti na reki Muri (potrebno je bolj natančno definirati projekt). II-C2 Sanacija območij večje vrednosti z vidika ohranjanja narave.

Nelegalni posegi na pomembnih območjih z vidika ohranjanja narave (npr.: gnojenje na priobalnih zemljiščih, nelegalna odlagališča odpadkov).

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

II-U2a Program sanacije zapuščenih gramoznic.

število zapuščenih nesaniranih gramoznic

II-U2b Renaturacija Mokoša (vključno z naravoslovno učno potjo Mokoš – Mura).

obseg renaturiranih površin v občini

20 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

5.4.2. Ukrepi Tabela 12: Načrt ukrepanja UKREP

NOSILEC IN PARTNERJI

II-U1a Analiza možnosti zadrževanja MOMS, MOP vode v MONM (za varstvo habitatov, bogatenje vodonosnikov, varstvo pred poplavami). II-U1b Projekti ohranjanja štorklje (delavnice, naravoslovna učna pot).

MOMS v sodelovanju z nevladnimi organizacijami

MOMS v sodelovanju z II-U1c Sodelovanje pri projektu Varstvo biotske raznovrstnosti na reki Inštitutom za vode Muri (LIFE06 NATL(SI 000066 – BIOMURA) oz. izvedba dopolnilnih projektov za zagotavljanje ohranjanja biotske raznovrstnosti na reki Muri (potrebno je bolj natančno definirati projekt).

ROK

STROŠKI (€)

VIRI

2009

30.000

Proračun MOMS, proračun MOP

po letu 2012

10.000

Proračun MOMS, EU skladi

2007 dalje

Izvajalec in financer projekta

II-U2a Program sanacije zapuščenih gramoznic.

MOMS

po letu 2012

50.000

Proračun MOMS

II-U2b Renaturacija Mokoša (vključno z naravoslovno učno potjo Mokoš – Mura).

MOMS, MOP

20102011

110.000

Proračun MOMS, proračun MOP, EU skladi

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

21 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

6. PROMET 6.1. Stanje Obremenjevanje okolja zaradi prometa postaja vse intenzivnejše. Prometna infrastruktura fizično posega v prostor, promet na njej pa obremenjuje okolje s potencialnimi nevarnostmi za ljudi in okolje (nesreče, razlitja) ter z emisijami škodljivih snovi. Promet porabi tretjino vse primarne energije in je eden največjih in najbolj razpršenih porabnikov neobnovljivih virov energije, a je pomembno gibalo razvoja. Kljub tehničnim izboljšavam motornih vozil se zaradi povečane potrebe po mobilnosti emisije toplogrednih plinov v ozračje povečujejo. Stanje poslabšuje spreminjanje strukture prometa, saj se delež cestnega prometa neprestano povečuje, železniškega prometa pa ne. V celoti se povečuje tovorni promet, a predvsem cestni, kar dodatno obremenjuje okolje. V potniškem prometu je težnja zmanjševanja uporabe javnih prevozov še izrazitejša, tako v mestnem kot v medmestnem potniškem prometu. Zmanjševanje števila potnikov vpliva na ekonomijo javnih potniških prevozov in otežuje obnavljanje voznega parka. Prednosti osebnega prevoza se tako povečujejo. Zaradi porasta števila motornih vozil in povečane mobilnosti se je ustrezno povečala tudi poraba motornih goriv, s tem pa emisija CO2 kot najpomembnejšega toplogrednega plina. Obnavljanje voznega parka pozitivno vpliva na zmanjševanje emisije dušikovih oksidov, vendar se zaradi vse večjega števila vozil ti učinki zmanjšujejo (Poročilo o stanju okolja v Sloveniji, 2002). Po podatkih iz prometne študije mesta iz l. 1997 naj bi se v mesto na delo vozilo 2.618 prebivalcev iz ostalih krajev mestne občine in 4.936 iz širše okolice (od tega le 1.572 z javnimi prevoznimi sredstvi). Poleg tega se dnevno v mesto vozi z javnim prevoznimi sredstvi še 1.348 učencev in dijakov in povprečno 5.580 ostalih, ki nakupujejo in hodijo po opravkih v mesto. V letu 1997 se je tako z javnim potniškim prevozom dnevno vozilo 8500 potnikov. S svojimi prevoznimi sredstvi pa se dnevno vozi še približno 640 učencev in dijakov (s kolesi in mopedi) ter okrog 3.500 ljudi z osebnimi vozili po raznih opravkih. Ob predpostavki, da za občino Murska Sobota veljajo enaki trendi upadanja javnega potniškega prometa kot za celotno Slovenijo, se v letu 2007 na tak način vozi le še cca. 3000 prebivalcev. Iz tega sledi, da se je hkrati povečal osebni potniški promet. Za javni promet v Mestni občini Murska Sobota je značilno, da število potnikov v javnem potniškem prometu (avtobusi) vse od leta 91 pada (cca. 10% letno). Zaradi manjšanja interesa občanov in pomanjkanja stimulacije za avtobusni promet velja, da se je zmanjšalo število občasnih potnikov, kot tudi stalnih (mesečne vozovnice). Opaziti je, da so nekateri bivši potniki (šolarji) avtobus zamenjali celo s taksijem. Eden problemov je tudi slaba infrastruktura javnega potniškega prometa vključno z označbami postajališč. V občini je ponovno organiziran javni mestni avtobusni promet. Z izgradnjo dela avtoceste in južne obvoznice se je tranzitni promet v veliki meri preusmeril iz najbolj urbanega dela mesta na njegovo obrobje, kljub temu pa zaradi slabe, ter neustrezne prometne infrastrukture in netrajnostno naravnane strukture potovanj (prevozov), v mestu prihaja do zastojev. Pomanjkanje sredstev za vzdrževanje in izgradnjo cest, neurejena zemljišča in predragi odkupi za ureditev omrežja primarnih prometnic, pomanjkanje prostora, rast osebnega standarda in motorizacije je povzročilo številne probleme in konflikte v prostoru (Strategija razvoja Mestne občine Murska Sobota 2006).

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

22 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

Promet je tudi eden glavnih virov hrupa na območju Mestne občine Murska Sobota. Zlasti so obremenjena območja ob glavnih prometnicah v občini. Natančna obremenjenost s hrupom ni znana saj, karta hrupa še ni bila izdelana.

6.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Tabela 13: SWOT analiza PREDNOSTI • • • • • • •

gradnja AC (preusmeritev tranzita) železnica območje križanj prometnih poti tranzitni cestni promet je praktično izven območja MOMS zgrajene so prve kolesarske steze v MOMS obratuje javni mestni avtobusni prevoz. uspešna uveljavitev prvih modrih con in učinkovit nadzor

SLABOSTI • • • • • • • • • • • • • • • •

• •

PRILOŽNOSTI • • • • • • • • • • • • • • •

zagotovitev dobrih povezav v regiji (intermodalno z železnico) zaprtje mestnega jedra (mestni JPP) prostorsko načrtovanje poselitve ob postajališčih kolesarske in sprehajalne poti spodbujanje JPP priprava prometne politike v MOMS osveščanje o prometni problematiki pritegnitev medijev k sodelovanju sprememba odlokov MO, sprememba pogojev za investitorje, ureditev in popularizacija JPP ureditev kolesarskih poti, navezava na tranzitne poti, uvajanje območij umirjenega prometa in območij za pešce P+R sistem parkiranja na robu naselja in vožnja z JPP po naselju sodelovanje v evropskih projektih ureditev prometa na način, ki bo zmanjšal obremenjenost s hrupom

tranzitni promet delno še skozi mesto velika obremenitev prometnic nizek delež JPP prostorsko planiranje spodbuja osebni prometu veliko mrtvih in poškodovanih v cestnem prometu in negativna tendenca neurejena in stihijsko zgrajena infrastruktura za pešce, kolesarje in javni potniški promet kurativno obravnavanje problematike prometa filozofija zadovoljevanja vseh želja uporabnikov osebnih avtomobilov pomanjkljiv nadzor prometa v mirovanju mediji premalo obravnavajo trajnostno mobilnost neprimerna prometna kultura slaba ozaveščenost o prometni problematiki neprimerna struktura potovanj (peš-kolo-javni promet -osebni avtomobil) nezadosten in predrag javni potniški promet nepovezanost kolesarskih poti s tranzitnimi in mednarodnimi železniški promet na račun cestnega (enonivojska križanja, ročen in zamuden nadzor zapornic, prometno in gospodarsko zgrešena železniška trasa Beltinci-Hodoš namesto BeltinciLendava ) uporaba soli na prometnih površinah (nepravilno doziranje) obremenjenost območij ob prometnicah in železnici s hrupom.

NEVARNOSTI • • • • •

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

upad potnikov (ukinitev JPP) slabšanje železniških povezav zastoji v mestu in povečanje hrupa z novimi prometnicami in novimi parkirišči se bo osebni motorni promet še povečal da bi se evidentirane slabosti v prihodnosti še nadaljevale

23 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

6.3. Cilji za promet Strateški cilj: Zmanjšanje onesnaženosti okolja in trajnostna raba naravnih virov. Operativni cilj: 1. Sprememba potovalnih navad prebivalcev MOMS in širše regije in zmanjšanje obremenjevanja okolja.

6.4. Načrt ukrepanja 6.4.1. LFA – logični okvir za promet Tabela 14: Matrika logičnega okvirja za promet CILJI

STANJE

Slaba ozaveščenost glede III-C1 Sprememba okoljskih problemov, ki potovalnih navad prebivalcev MOMS in širše izhajajo iz prometa. regije. Ca. 10% letni upad rabe JPP.

UKREPI/PROJEKTI

INDIKATORJI

število potnikov v JPP in III-U1a Izdelava študije trajnostne mobilnosti, ki bi gostota prometa na glavnih natančno definirala potrebne mestnih ulicah korake za dosego ciljev.

III-U1b Ureditev prometnega režima in infrastrukture tako, da Nezadovoljiva infrastruktura omogoča trajnostno za organizacijo učinkovitega mobilnost (avtobusna JPP. postajališča, parkirišča na obrobju, vzpostavitev con Promet je eden glavnih umirjenega prometa, virov hrupa v občini. preusmeritev tranzita, kolesarske poti, Neprimerna infrastruktura destimulacija parkiranja v (kolesarske poti, pločniki). mestnem jedru, preprečevanje nepravilnega parkiranja,...). III-U1c Kampanja za osveščanje prebivalcev o vplivih njihovih potovalnih navad na okolje ter alternativnih možnostih (JPP, nemotoriziran promet,....). III-U1d Določitev območij varstva pred hrupom in opredelitev obremenjenosti s hrupom.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

hrup v občini (jakost hrupa ob prometnicah, št. ur ko so mejne vrednosti za hrup presežene)

24 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

6.4.2. Ukrepi Tabela 15: Načrt ukrepanja UKREP

NOSILEC IN PARTNERJI

ROK

MOMS

2009

30.000

Občinski proračun

III-U1b Ureditev prometnega režima MOMS in infrastrukture tako, da omogoča trajnostno mobilnost (avtobusna postajališča, parkirišča na obrobju, vzpostavitev con umirjenega prometa, preusmeritev tranzita, ureditev neprekinjenih kolesarskih poti,...).

2012

1.000.000

Občinski proračun, investitorji na večjih površinah v mestu, EU skladi

III-U1c Kampanja za osveščanje prebivalcev o vplivih njihovih potovalnih navad na okolje ter alternativnih možnostih (JPP, nemotoriziran promet,....).

MOMS

2009

50.000

Občinski proračun

III-U1d Določitev območij varstva pred hrupom in opredelitev obremenjenosti s hrupom.

MOMS

2008

20.000

Občinski proračun

III-U1a Izdelava študije trajnostne mobilnosti.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

STROŠKI (€)

VIRI

25 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

7. KMETIJSTVO 7.1. Stanje V današnjem času se kmetijska dejavnost v prostoru odslikava v dveh smereh. Na eni strani prihaja do zelo intenzivne pridelave rastlin in gojenja živali ter združevanjem v večje obdelovalne površine, na drugi strani pa do opuščanja dejavnosti na območjih z manjšimi kmetijskimi potenciali. Zaradi izboljšanja kmetijske pridelave se v prostoru izvajajo posegi, ki osušujejo ali namakajo tla ter agromelioracije. Osuševanje obsega ukrepe, objekte in naprave za urejanje in vzdrževanje talnega vodnega režima. Namakanje obsega ukrepe in naprave za zagotovitev vode, njeno distribucijo in rabo z namenom zagotoviti rastlinam optimalno vlago v tleh. Agromelioracije obsegajo ukrepe, ki izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal (apnenje, založno gnojenje, planiranje, krčenje drevesne zarasti in grmičevja na zemljišču, naprava teras, ureditev gorskih in kraških pašnikov in podobno) ter izboljšajo dostop na kmetijsko zemljišče. Vsi ti posegi so značilni za intenzivno kmetijsko pridelavo in se v okolju kažejo z negativnimi vplivi. Najintenzivnejša kmetijska pridelava poteka na njivah, v vinogradih in sadovnjakih. Najugodnejša območja za intenzivno poljedelstvo so ravnine in gričevja ter druga manjša sklenjena območja na dnu kotlin in ravnin. Take značilnosti ima tudi območje Mestne občine Murska Sobota. Posledice kmetijstva se v okolju kažejo na več načinov. Intenzivna pridelava je odvisna od mehanizacije, ki pa je primerna le za določene prostorske pogoje, zato je ta vrsta kmetijstva vezana na ravne površine oz. večje posege za prilagoditev obdelovalnih površin za pridelavo. Poleg tega je okolje obremenjeno z vnosom neavtohtonih živalskih in rastlinskih vrst ter uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Kmetijstvo vpliva z onesnaževanjem iz točkovnih in razpršenih virov na kakovost naravnih virov in biološko raznolikost. Raziskave onesnaženosti tal v letu 2005 so na merilnem mestu v Murski Soboti pokazale prisotnost nevarnih snovi v tleh. Te izvirajo tako iz kmetijske, kot nekmetijske dejavnosti: spojine DDT in derivati ter nekatere spojine PAO so nad LOD ali LOQ vrednostjo, vsebnost Zn pa presega opozorilno vrednost. Na območju občine Murska Sobota ekološka pridelava ni na visoki ravni. Nekaj kmetij v občini je vključenih v SKOP program in se ukvarja z integralno pridelavo in sonaravnim kmetijstvom. Do problemov prihaja predvsem na vodovarstvenih območjih, kar se odraža na kvaliteti pitne vode. Za vodovarstvena območja velja, da ni pravih pristopov, politik in ukrepanja. Bistveno so zmanjšana sredstva za kmetovanje na vodovarstvenih območjih.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

26 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

7.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Tabela 16: SWOT analiza PREDNOSTI • • • • • • •

dokaj ravninska pokrajina možnost namakanja SKOP/KOP boljša kmetijska zemljišča v Sloveniji (globoka) veliko znanja in tradicija pestrost pridelave ni veliko omejitev

SLABOSTI • • • • • • •

PRILOŽNOSTI • • • • • •

integralno in sonaravno kmetijstvo (eko kmetijstvo, vrtnarstvo, zelenjavarstvo) osveščanje kmetijskih pridelovalcev in potrošnikov o vplivih na okolje izpeljava programa ekološkega kmetovanja ureditev greznic in ostale komunalne infrastrukture vzpostavitev kmetijske tržnice za domače izdelke dopolnilne dejavnosti na kmetijah

slabo urejeno kmetovanje na vodovarstvenih območjih koncentracija in specializacija kmetijstva (večja raba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev) opuščanje manjših kmetij slaba osveščenost kmetijskih pridelovalcev delno neurejeno odvajanje odpadne vode iz gnojišč in gnojnih jam pozidava kmetijskih zemljišč gnojenje in škropljenje na priobalnih zemljiščih

NEVARNOSTI • • • •

poslabšanje oz. ohranitev stanja kvalitete tal in talne vode, povečanje intenzivnosti kmetijstva (monokulture) neurejeno ravnanje z odpadnimi vodami onesnaženje tal

7.3. Cilji za kmetijstvo Strateški cilj: Zmanjšanje onesnaženosti okolja in trajnostna raba naravnih virov. Operativni cilji: 1. Zmanjšanje vpliva kmetijstva na vode; 2. Ohranjanje in varovanje najboljših kmetijskih zemljišč; 3. Zagotovitev prodaje domačih izdelkov sonaravnega porekla v MOMS (tržnica).

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

27 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

7.4. Načrt ukrepanja 7.4.1. LFA – logični okvir za kmetijstvo Tabela 17: Matrika logičnega okvirja za kmetijstvo CILJI

STANJE

UKREPI/PROJEKTI

INDIKATORJI

IV-C1 Ohranjanje in varovanje najboljših kmetijskih zemljišč.

Na območju občine so kmetijska zemljišča med najboljšimi v državi.

obseg najboljših kmetijskih IV-U1a Izdelava analize območij kmetijskih zemljišč zemljišč (1. kategorija) s katero se natančno kategorizira kmetijska zemljišča in določi ukrepe in režime za posamezno kategorijo; (v študiji se lahko opredelijo tudi občutljiva območja) – za bodoče prostorske akte.

IV-C2 Zmanjšanje vpliva kmetijstva na vode.

Onesnažena podtalnica zaradi rabe umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.

IV-U2a Ureditev komunalne infrastrukture (gnojišč, gnojnih jam).

število neurejenih gnojišč in gnojnih jam

IV-U2b Usmeritev v sonaravno kmetijstvo in spodbujanje dopolnilnih dejavnosti (SKOP, KOP, program ekološkega kmetovanja)

število kmetij vključenih SKOP, KOP, program ekološkega kmetovanja

Problem lokalnih pridelovalcev s prodajo domačih izdelkov.

IV-U3a ''Ekološka'' tržnica v središču mesta.

obseg ponudbe domačih pridelkov v središču mesta

IV-C3 Zagotovitev prodaje domačih izdelkov sonaravnega porekla v MOMS (tržnica).

7.4.2. Ukrepi Tabela 18: Načrt ukrepanja UKREP

NOSILEC IN PARTNERJI

ROK

VIRI

IV-U1a Izdelava analize območij kmetijskih zemljišč.

MOMS

IV-U2a Ureditev komunalne infrastrukture (gnojničnih jam, gnojiščnih plošč).

MOMS v sodelovanju s kmeti po letu (lastniki) 2012

IV-U2b Usmeritev v sonaravno kmetijstvo in spodbujanje dopolnilnih dejavnosti (SKOP, KOP, program ekološkega kmetovanja)

MKGP

od 2007 0 (za občinski dalje proračun)

Proračun MKGP

IV-U3a ''Ekološka'' tržnica v središču mesta.

MOMS

po letu 2012

Občinski proračun, EUskladi

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

2008

STROŠKI (€) 20.000

Občinski proračun

cca. 1.000 na gnojnično jamo oz. gnojiščno ploščo)

Občinski proračun, investicije lastnikov

0 (če je lastnik zemljišča tržnice občina – stroške pokrije z minimalno najemnino)

28 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

8. UPRAVLJANJE Z VODAMI 8.1. Stanje Upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči obsega varstvo voda, urejanje voda in odločanje o rabi voda. Cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči je doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti (Zakon o vodah /ZV-1/, Ur. l. RS št. 67/02, 2/04). Načela upravljanja z vodami so skladno z zgoraj citiranim zakonom naslednja: • načelo celovitosti, ki upošteva naravne procese in dinamiko voda ter medsebojno povezanost in soodvisnost vodnih in obvodnih ekosistemov na območju povodja, • načelo dolgoročnega varstva kakovosti in smotrne rabe razpoložljivih vodnih virov, • načelo zagotavljanja varnosti pred škodljivim delovanjem voda, ki izhaja iz potreb po varnosti prebivalstva in njihovega premoženja, ob upoštevanju delovanja naravnih procesov, • načelo ekonomskega vrednotenja voda, ki vključuje stroške obremenjevanja, varstva in urejanja voda, • načelo sodelovanja javnosti, ki omogoča sodelovanje javnosti pri sprejemanju načrtov upravljanja z vodami, • načelo upoštevanja najboljših razpoložljivih tehnik in novih dognanj znanosti o naravnih zakonitosti. Za področje upravljanja z vodami na območju občine Murska Sobota skrbi predvsem Komunala, javno podjetje, d.o.o., ki pokriva področje rabe vode (vodovod) in odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Med površinskimi vodami na območju občine Murska Sobota je pomembnejši vodotok reka Mura. Skozi občino teče tudi reka Lendava. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je zelo pomembna okoljska dejavnost, saj vpliva na varstvo površinskih in podzemnih voda. S tem se preprečuje vnos dušika fosforja in fekalnih bakterij v vire pitne vode in območja kopalnih voda.. MO Murska Sobota spada med območja naselij z obremenjenostjo več kot 15.000 PE zato mora biti opremljena z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. decembra 2010, do 31 decembra 2012 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo najmanj 95 % obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode. Sistem kanalizacije je na območju Murske Sobote v večini dotrajan in mešan. Zaznati je veliko obremenjenost z odpadnimi vodami onesnaženimi s strani kmetijstva in živilske industrije, prisotne so tudi težke kovine, ki onemogočajo odlaganje blata iz ČN na kmetijske površine. Ker je vir znan, morajo inšpekcijske službe zagotoviti učinkovitejše predčiščenje. Delež pokritosti s kanalizacijo je relativno visok in znaša 90% zato jim 95% priključenost do leta 2012 najverjetneje ne bo povzročalo težav. Komunalno neurejeno je še romsko naselje Pušča in je en od prednostnih projektov. V MO Murska Sobota imajo tudi novo CČN s kapaciteto 42.000 PE, ki jo je zgradil Petrol in jo ima v upravljanju 25 let. Trenutno delno dehidrirano blato iz čistilne naprave odvažajo na sežig v sosednjo Avstrijo, kar predstavlja dodatne stroške, zato bi bilo Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

29 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

smiselno urediti dehidracijo blata in sežig s kogeneracijo elektrike in toplote na lokaciji CČN, s čimer bi zmanjšali stroške in uredili problematiko nastajanja blata na CČN. Mura izvira v Avstriji, v osrčju nacionalnega parka Hohe Tauern (Visoke Ture). Izvira na višini 1898 metrov in se do Prekmurja spusti za kakih 1700 metrov. Od izvira do sotočja z Dravo (pri Legradu v Podravini) je dolga 438 kilometrov, od česa je v Avstriji 295 km, v Sloveniji okrog 70 km. Reka Mura je edina večja slovenska reka, kjer je, čeprav utesnjena med nasipe, še delno ohranjena njena naravna dinamika. Meandri, mrtvice, prodišča in poplavni gozdovi sestavljajo naš najbogatejši ekosistem. Kakovost Mure se na ravni državnega monitoringa spremlja in sicer so na reki tri merilna mesta, Ceršak, Petanjci in Mota. Na razpolago so podatki analiz iz leta 2005 (Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2005, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007). Kemijska kakovost vodotokov se s slovensko zakonodajo določa skladno z Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda (Ur. l. RS, št. 11/02) in Uredbo o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Ur. l. RS, št. 46/02). Kemijsko stanja na merilnem mestu Ceršak in Mota je ocenjeno kot slabo, na merilnem mestu Petanjci pa kot dobro. V letu 2004 je bilo kemijsko stanje slabo samo na merilnem mestu Mota. Razpoložljivi podatki iz vseh treh merilnih mest so podani v spodnji tabeli. Tabela 19: Povišane vrednosti koncentracij snovi v vodi in preseženi parametri na reki Muri enota MM Ceršak MM Petanjci MM Mota KPK K2Cr2O7

mgO2/l

9,8

NO2

mg/l

0,089

0,147

Fenolne snovi

mg/l

0,013

0,012

Mineralna olja

mg/l

0,006

0,013

0,029

Cu – sediment

mg/kg

Hg – sediment

mg/kg

0,19

0,27

Cr – sediment

mg/kg

AOX

μg Cl/l

Vzrok za preseganja fenolnih snovi in AOX je predvsem v industriji, pri čemur so preseganja prisotna že na merilnem mestu kmalu za tem, ko reka Mura prečka slovensko mejo. Vsebnost Fenolnih snovi se do merilnega mesta Mota celo zmanjša, kar pomeni, da je vzrok onesnaženja z fenolnimi snovmi v sosednjih državah. Vrednost AOX se med merilnim mestom Ceršak in Mota nekoliko poviša, vendar za malenkostno koncentracijo. Vsekakor ni vzrok za povišanje v občini Murska Sobota, saj je merilno mesto Mota pred tem, ko reka Mura teče skozi Mestno občino Murska Sobota. Za analizo vpliva na območju MO Murska Sobota, bi bilo potrebno izvesti kemijske raziskave vode na meji, kjer reka vstopa oziroma izstopa iz območja občine. Kakovost reke Ledave se na ravni državnega monitoringa spremlja in sicer na enem merilnem mestu (Čentiba). Kemijsko stanje v letu 2005 je na tem merilnem mestu ocenjeno kot slabo (Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2005, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007). Kemijsko stanje je slabo zaradi preseganja koncentracije AOX, saj je bila letna povprečna vrednost AOX 53 μg Cl/l, kar je za 33 μg Cl/l nad Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

30 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

mejno vrednostjo. To je edino merilno mesto na reki Ledavi, zato je vzrok za povišanje težko odkriti. Vzrok za povišanje organsko vezanih halogenov, sposobnih absorbcije (AOX) je predvsem v industriji. Biološka ocena kakovosti površinskih vodotokov je bila na obeh rekah (Ledava in Mura) ocenjena z 2, kar pomeni da sta reki po trofični stopnji betamezosaprobne, po opisu kakovosti pa zmerno obremenjene. Problem predstavlja tudi ribištvo v opuščenih gramoznicah brez ustreznih dovoljenj, saj ima zaradi hranjenja rib, potencialni negativni vpliv na podtalnico, ki pa še ni raziskan. Tak primer je tudi gramozna jama v Gradišču, ki sicer ni na območju MOMS, je pa blizu črpališča pitne vode. Območje vodotoka Ledava je poplavno, zato je severni del občine na poplavno ogroženem območju, kjer se pojavljajo katastrofalne poplave. Južni del občine ob Muri je prav tako poplavno območje, kjer pa so poplave redke (Arso, 2007). Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode na območju Murske kotline je slabo, kar velja tudi za pitno vodo. Glavni razlog takega stanja so parametri za nitrate, atrezin, desetil-atrezin, bentazon, metolklor, terbutilazin, trikloroeten, tetrakloroeten, LHCH. Glavni viri onesnaževal pa so kmetijstvo, industrija, poselitev in promet.

8.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Tabela 20: SWOT analiza PREDNOSTI • • • •

relativno urejen sistem odvodnjavanja nova CČN razpoložljivost vodnih virov priložnost za razvoj reke Mure

SLABOSTI • • • • • • • • • • • •

•

PRILOŽNOSTI • • • • •

izboljšanje kvalitete podtalnice in s tem tudi pitne vode izboljšanje ekološkega stanja površinskih in podzemnih voda ekološko kmetijstvo izboljšati pred-čiščenje sežigalnica dehidriranega blata in kogeneracija toplote ter elektrike

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

onesnaženje površinskih in talnih vod klasično regulirani vodotoki velika obremenjenost z odpadnimi vodami onesnaženimi s strani kmetijstva in živilske industrije območja neurejenega odvodnjavanja zalednih voda mešani sistem kanalizacije dotrajanost kanalizacije ravninski teren (majhni gravitacijski padci) neurejeno varstvo priobalnih zemljišč slaba ozaveščenost uporabnikov, kaj spada v kanalizacijo slabe povratne informacije izvajalcev gradbenih del kdaj,kje in kako izvajajo gradbena dela neučinkovito delo inšpekcije prenizka cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda, za ustrezno vzdrževanje in upravljanje ter izgradnjo sistema naselje Pušča je še brez kanalizacijskega sistema

NEVARNOSTI • • • • • •

poslabšanje stanja površinskih in podzemnih voda pozidava retenzijskih površin intenzivni razvoj kmetijstva in gospodarstva intenzivna energetska izraba poljščin spremembe rabe zemljišč izpust odpadnih voda v podtalnico

31 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

8.3. Cilji za upravljanje z vodami Strateški cilj: Zmanjšanje onesnaženosti okolja in trajnostna raba naravnih virov. Operativni cilji: 1. Izboljšanje kakovosti površinskih in talnih voda z ustreznejšim varovanjem vodnih virov; 2. Zmanjšanje poplavne ogroženosti; 3. Ustrezna ureditev odvajanja in čiščenja odpadne vode ter učinkovita organiziranost ter financiranje gospodarske javne službe.

8.4. Načrt ukrepanja 8.4.1. LFA – logični okvir za upravljanje z vodami Tabela 21: Matrika logičnega okvirja za upravljanje z vodami CILJI

STANJE

UKREPI/PROJEKTI

INDIKATORJI

V-C1 Izboljšanje kakovosti površinskih in talnih voda z ustreznejšim varovanjem vodnih virov.

Mura – kem. stanje (slabo že ob vstopu v državo) – bio. stanje (2.razred – zmerno obremenjena) Ledava – kem. stanje (slabo) – bio. stanje (2.razred – zmerno obremenjena) Glavni razlog za slabo kem. stanje so industrijske odplake

V-U1b Program identifikacije in sanacija virov onesnaževanja podtalnice (stara bremenaodlagališča, kmetijstvo, neurejena kanalizacija...).

kemijsko/biološko stanje talne vode

Podtalnica je obremenjena s ploskovnimi (kmetijstvo) in točkovnimi (nelegalna odlagališča) viri onesnaženja.

V-U1b Pobuda MOP za pripravo ustrezne uredbe o zavarovanju podtalnice.

kemijsko in biološko stanje talne vode

V-U1c Spremljanje učinkovitosti izvajanja zakonodaje in nadzora. V-U1d Učinkovitejše predčiščenje v industriji.

V-C2 Ustrezna ureditev odvajanja in čiščenja odpadne vode ter učinkovita organiziranost ter financiranje gospodarske javne službe.

Visoka pokritost s kanalizacijskim sistemom (90%) vendar je večji del mešan sistem.

V-U2a Izgradnja ločenega sistema in obnova kanalizacijskega sistema.

pokritost občine z ločenim kanalizacijskim sistemom,

Previsoki stroški in prenizka cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda, za ustrezno vzdrževanje in upravljanje ter izgradnjo sistema.

V-U2b Študija izvedljivosti količina predelanega blata in količina pridobljene energije termične obdelave blata iz ČN in drugih biorazgradljivih odpadkov s kogeneracijo energije. V-U2c Dvig cene odvajanja višina finančne izgube in čiščenja odpadnih voda na raven lastne cene.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

32 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

CILJI

STANJE V občini nekateri občani zaradi nezmožnosti plačila priključka niso priključeni na kanalizacijsko omrežje, čeprav je zgrajeno.

UKREPI/PROJEKTI

INDIKATORJI

V-U2d Povezava oddelka za število ne-priklopljenih prebivalcev javno infrastrukturo z oddelkom za družbene dejavnosti (priklop socialno ogroženih prebivalcev).

delež meteornih vod, ki se V-C3-Zmanjšanje poplavne Poplavno ogrožena so V-U3a Vzpostavitev območja ob Ledavi in Muri. prioritetnega ponikanja in ponikajo ogroženosti. zadrževanja padavinskih voda, ter ureditev ločenega sistema odvajanja odpadnih voda in vzpostavitev katastra ter nadzora nad investicijami KS.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

V-U3b Strokovne podlage za ureditev odvajanja zalednih voda.

obseg in število poplav

V-U3c Pobuda za remediacijo – renaturacijo Ledave, zadrževalnik Predanovci.

stanje vodotokov (dolžine odsekov glede na kategorije preoblikovanosti)

33 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

8.4.2. Ukrepi Tabela 22: Načrt ukrepanja UKREP

NOSILEC IN PARTNERJI

MOMS, MOP-ARSO, V-U1a Program identifikacije in Komunala MS sanacija virov onesnaževanja podtalnice (stara bremena-odlagališča, kmetijstvo, neurejena kanalizacija...).

ROK

STROŠKI (€)

VIRI

2008 2009

50.000 + sanacija Občinski proračun, Proračun MOP

V-U1b Pobuda MOP za pripravo ustrezne uredbe o zavarovanju podtalnice.

MOMS, MOP-ARSO

2008

V-U1c Spremljanje učinkovitosti izvajanja zakonodaje in nadzora.

MOMS, MOP-ARSO

2009

V-U1d Učinkovitejše predčiščenje v industriji.

Podjetja, MOMS, Komunala MS

2012

0 (za občinski proračun)

Proračuni podjetij

V-U2a Izgradnja ločenega sistema in obnova kanalizacijskega sistema.

MOMS, Komunala MS javno- 2012 zasebno partnerstvo

5.030.000

Občinski proračun, kom. prispevek, okoljska dajatev, EU-sredstva, javno- zasebno partnerstvo

V-U2b Študija izvedljivosti termične obdelave blata iz ČN in drugih biorazgradljivih odpadkov s kogeneracijo energije.

MOMS, javno-zasebno partnerstvo

2008

40.500

Občinski proračun, javnozasebno partnerstvo

Komunala MS, V-U2c Dvig cene odvajanja in čiščenja odpadnih voda na raven lastne cene.

2008

2.000

Komunala MS

MOMS V-U2d Povezava oddelka za javno infrastrukturo z oddelkom za družbene dejavnosti (priklop socialno ogroženih prebivalcev).

2009

stroške prevzamejo posamezni investitorji, izjema je občinska infrastruktura

Občinski proračun, zasebni investitor

2008 2012

50.000

Občinski proračun, Proračun MOP

2009

V-U3a Vzpostavitev prioritetnega ponikanja in zadrževanja padavinskih voda, ter ureditev ločenega sistema odvajanja odpadnih voda in vzpostavitev katastra ter nadzora nad investicijami KS.

MOMS, Komunala MS javno- po letu zasebno partnerstvo 2012

V-U3b Strokovne podlage za ureditev MOMS, MOP-ARSO odvajanja zalednih voda. V-U3c Pobuda za remediacijo – renaturacijo Ledave, zadrževalnik Predanovci.

MOMS

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

34 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

9. PITNA VODA 9.1. Stanje Pitna voda postaja vse dragocenejša, vse redkejša, količine načrpane vode se zmanjšujejo, nivo podtalnice se niža. Mestna Občina Murska Sobota pri tem ni izjema. Vodovod Murska Sobota oskrbuje približno 27.000 prebivalcev gospodarstev v občinah Murska Sobota, Moravske Toplice, Puconci in Cankova. Skupno število priključkov je 7.468, od tega 909 podjetij, 110 blokov z 2.747 stanovanji in 6.449 individualnih priključkov. Celotni sistem obsega 270,084 km cevovodov, od tega v MOMS 123,814 km. Z vodovodom je pokrito celotno območje MOMS z izjemo zaselka Mali Bakovci in nekaj osamljenih hiš. V podjetju Vodovod Murska Sobota opozarjajo na premalo sinergije med ostalimi vodovodi v regiji, zato bi si želeli več sodelovanja, racionalizacijo poslovanja, skupne službe za nadzor, zagotavljanje kakovosti in vzdrževanje - Pomurski vodovod. Trenutna kvaliteta vode v vodovodnem sistemu Murska Sobota je skladna z veljavnim Pravilnikom o pitni vodi. Vodna zajetja so na lokacijah Krog, Fazanerija in Črnske meje. Največja količina vode se načrpa v Krogu, zajetji Črnske meje in Fazanerija se uporabljata v večjih količinah samo v primeru večje porabe v sušnih obdobjih. Priprava vode se ne izvaja. Za dezinfekcijo s plinskim klorom je v Krogu in Črnskih mejah postavljena klorirna naprava. Rezervnih vodnih virov ni. Vodovodno omrežje je v relativno dobrem stanju, vodne izgube znašajo 14,8%. V sistemu je 24,38 km azbestnih (salonitnih) cevovodov, ki jih bo potrebno nadomestiti. V zadnjih petih letih je opazen padec prodane vode za približno 30%. Vzrok za to je uvedba okoljske dajatve za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in zmanjšanje porabe v industriji zaradi propadanja panog in racionalizacije. V Murski kotlini monitoring od leta 1993 kaže na močno onesnaženje podtalnice z LHCH (dikloroeten, trikloroeten in tetrakloroeten) na širšem območju JV od Murske Sobote. Na večini merilnih mest so ugotovljene visoke koncentracije nitratov in pesticidov. Vsebnosti pesticida atrazina in njegovega razgradnega produkta destil-atrazina se sicer znižujejo, vendar ga nadomeščajo z bentazonom, metolaklorom in terbutilazinom. Našteti pesticidi so bili v zelo visokih koncentracijah ugotovljeni tudi v pitni vodi, odvzeti na pipah uporabnikov (ARSO, 2007).

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

35 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

9.2. Prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti Tabela 23: SWOT analiza PREDNOSTI • • •

SLABOSTI

relativno lahka izgradnja zaradi značilnosti prostora majhne izgube v omrežju visoka pokritost v vodovodom

•

• • • •

PRILOŽNOSTI • •

slabša kvaliteta pitne vode (občasne prekoračene mejne vrednosti onesnaževanja posameznih vodnih črpališč) na nekaterih vodovarstvenih območjih ni dosežen aktivni način in režim varovanja območij in črpališč, ter določene odškodnine lastnikom zemljišč relativno mala poraba in prenizka cena vode problematika z razmejitvijo med javnim in skupim vodovodom pri večjih porabnikih problematika z vodovodom v večstanovanjskih stavbah neplačevanje, obnova …) visoka ocena ranljivosti vodonosnika

NEVARNOSTI

povezava vodnih sistemov s sosednjimi regijami- • Pomurski vodovod iskanje novih lokacij za vodne vire • •

onesnaževanje vode s strani kmetijstva in divjih odlagališč izpadi zaradi suše ali prekomernega onesnaženja prenizka cena vode, ki ne zagotavlja zadostnih sredstev za ustrezno vzdrževanje in upravljanje

9.3. Cilji za pitno vodo Strateški cilj: Zmanjšanje onesnaženosti okolja in trajnostna raba naravnih virov. Operativni cilji: 1. Nemotena oskrba s pitno vodo. Opomba: cilj varovanja vodnih virov je zajet že v poglavju o upravljanju z vodami

9.4. Načrt ukrepanja 9.4.1. LFA – logični okvir za pitno vodo Tabela 24: Matrika logičnega okvirja za pitno vodo CILJI VI-C1 Nemotena oskrba s pitno vodo.

STANJE Premalo povezanosti med posameznimi vodovodnimi sistemi v regiji in odsotnost skupnega vzdrževanja in nadzora kakovosti.

UKREPI/PROJEKTI VI-U1a Vzpostavitev pomurskega vodovoda (povezava s sosednjimi vodovodnimi sistemi).

INDIKATORJI kvaliteta in količina vode

Izgube v vodovodnem VI-U1b Sanacija omrežju znašajo okoli 14%. dotrajanega dela omrežja.

količina izgub

Celotno območje MOMS je VI-U1c Priključitev vseh oskrbovano z vodo z izjemo gospodinjstev na vodovod. zaselka Mali Bakovci in nekaj osamljenih hiš.

število priključenih gospodinjstev

Opomba: ukrepi varovanja vodnih virov je zajet že v poglavju o upravljanju z vodami

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

36 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

9.4.2. Ukrepi Tabela 25: Načrt ukrepanja UKREP

NOSILEC IN PARTNERJI

ROK

STROŠKI (€)

VIRI

VI-U1a Vzpostavitev pomurskega vodovoda (povezava s sosednjimi vodovodnimi sistemi).

MOMS in ostale občine Pomurske regije

2008

(MOMS 10 % investicije)

Občinski proračuni, državna in evropska sredstva

VI-U1b Sanacija dotrajanega dela omrežja.

MOMS

2010

4.710.000

Občinski proračuni, EU-skladi

VI-U1c Priključitev vseh gospodinjstev na vodovod.

MOMS

2012

380.000

Občinski proračun, EUskladi

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

37 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

10. RAVNANJE Z ODPADKI 10.1. Stanje Na območju občine Murska Sobota je bilo leta 1991 ustanovljeno podjetje Saubermacher & Komunala, d.o.o., ki je v celoti prevzelo področje ravnanja z odpadki. Podjetje je v polovični lasti podjetja Saubermacher Dienstleistungs AG, polovično pa v lasti 12 občin. Pred vstopom omenjenega podjetja je bilo stanje na področju ravnanja z odpadki slabo, saj je obsegalo le zbiranje (tudi ni bilo popolnoma urejeno), transport in odstranjevanje (odlaganje). V sklopu zbiranja in odstranjevanja pretežno ni bilo ločevanja po posameznih frakcijah in posledično možnosti nadaljnje predelave oziroma drugih oblik odstranjevanja (razen odlaganja). S prihodom podjetja Saubermacher na območje občine Murska Sobota se je začelo vpeljevanje gospodarnega ravnanja z odpadki oziroma gospodarjenja z odpadki, ki je poleg zbiranja, transporta, začasnega skladiščenja, odstranjevanja in predelave obsegalo tudi preprečevanje nastajanja odpadkov, zmanjšanja količin in zmanjševanja vplivov na okolje. Dejavnost gospodarnega ravnanja z odpadki na območju občine Murska Sobota je v grobem sestavljena iz naslednjih štirih elementov: • zmanjšanje količine odpadkov, • ločeno zbiranje posameznih frakcij, • ponovna uporaba oziroma reciklaža zbranih odpadkov, • odlaganje preostanka odpadkov. Za doseganje zmanjšanja količine odpadkov se stalno izvaja vzgoja in osveščanje predvsem otrok in mladine s konkretnimi projekti v povezavi z vzgojnovarstvenimi zavodi. Stalno pa se izvaja tudi osveščanje preko lokalnih medijev (časopis, radio, televizija, internet), da se zmanjša količina odpadkov s premišljenimi nakupi in ustreznim ravnanjem, ter poudarjanjem pomembnosti ločenega zbiranja posameznih frakcij odpadkov. Omogočeno je brezplačno ločeno oddajanje posameznih frakcij v zbirnem centru (papir in lepenke vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke, steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla, plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov, odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin, les, vključno z odpadno embalažo iz lesa, oblačila, tekstil, jedilno olje in maščobe, barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, detergente, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, baterije in akumulatorje, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki, električno in elektronsko opremo, ki ne vsebuje nevarnih snovi, kosovnih odpadkov). Ločeno zbiranje je omogočeno tudi na ekoloških otokih, ki se jih po potrebi tudi premešča (spremlja se ustreznost posameznih lokacij). Zaradi petnajst letnega spodbujanja in osveščanja je ločeno zbiranje zadovoljivo, saj se iz gospodinjstev ločeno zbere približno 28 % odpadkov (leta 2002 se je ločeno zbralo 25 %) in se predvideva še povišanje odstotka (na 40 %). Vsako leto pa se izvajajo tudi ločena zbiranja posebnih odpadkov v povezavi z vzgojno varstvenimi zavodi. Prav tako se vsako leto dvakrat letno izvajajo akcije kosovnih in nevarnih odpadkov od gospodinjstev. Vsi ločeno zbrani odpadki gredo v predelavo, v kolikor obstaja pooblaščen predelovalec tovrstnih odpadkov, sicer pa na odstranjevanje pooblaščenim za tovrstno ravnanje. V predelavo gredo tudi ločeno zbrani biološki odpadki. Ostali odpadki oziroma tisti, ki niso ločeno zbrani pa se odlagajo na odlagališču nenevarnih odpadkov Puconci, ki pa se ne nahaja v občini Murska Sobota. V Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

38 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

prihodnosti se predvideva na lokaciji odlagališča vzpostaviti Regionalni center za ravnanje z odpadki, ki bo namenjen tudi za območje občine Murska Sobota. S tem bo omogočena biomehanska obdelava mešanih odpadkov in posledično večja stopnja ločeno zbranih frakcij. Tabela 26: Količine zbranih odpadkov od leta 2002 do leta 2006 so podane v naslednji preglednici: Enota 2002 2003 2004 2005 2006 [m3] 73.082 73.344 74.473 62.992 64.612 Mešani komunalni 3 [m ] 13.581 13.608 13.752 11.695 11.501 Biorazgradljivi [m3] 7.031 7.133,88 7.370 6.938 7.233 Papir 3 [m ] 888 907 1.117 1.065 1.078 Steklo 3 [m ] 337 583 687 817 889 Plastika [m3] 268 477 572 602 605 Kovine 3 [m ] 2.276 2.902 3.923 4.107 4.305 Kosovni odpadki [t] 5,1 6,0 4,6 3,9 4,8 Nevarni odpadki 3 [m ] 97.463 98.955 101.894 88.216 90.223 SKUPAJ (brez nevarnih) [št.] 20.144 20.015 19.919 19.788 19.683 Št. prebivalcev v MOMS Količina mešanih kom. [t] 19.731 18.090 19.420 19.064 19.151 (Saubermacher)* Odloženih na prebivalca [kg/št.] 280 282 288 245 252 (MOMS)** Zbrani odpadki na [kg/št.] 329 302 324 318 319 prebivalca (12. občin)* * Podjetje Saubermacher & Komunala, d.o.o. zbira odpadke v 12. občinah, in spremlja količino v kilogramih za celotno območje zbiranja (kamioni pobirajo odpadke v več občinah hkrati, predno jih pripeljejo na odlagališče in stehtajo). Količina predstavlja količino zbranih mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev in industrije. Opomba: Za Slovensko povprečje v letu 2006 še ni dostopnega podatka, zato smo vrednost ocenili z značilnim trendom preteklih let.

komunalni) – MOMS (vseh) – 12. občin (komunalnih) – 12.občin (komunalni) – SLO

500 450 400

kg/preb.

350 300 250 200 150 100 50 0 2002

2003

2004

2005

2006

leto

Slika 1: Prikaz količine nastalih odpadkov na prebivalca v MOMS, v 12. občinah in SLO povprečje

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

39 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

Količina komunalnih odpadkov na prebivalca v Mestni občini Murska Sobota je daleč pod Slovenskim povprečjem, in se še dodatno zmanjšuje, kar je posledica povečevanja ločeno zbranih frakcij. Struktura zbranih odpadkov iz gospodinjstev na območju Mestne občine Murska Sobota je podana na spodnji sliki. Količina ločeno zbranih odpadkov se iz leti povečuje (leta 2002 ločene frakcije 25 %, leta 2006 ločenih frakcij 28 %), kar je lepo razvidno iz gornje tabele. Iz navedenega je razvidno, da je sistem gospodarjenja na območju MOMS učinkovit.

Mešani komunalni Biorazgradljivi Papir Steklo Plastika Kovine Kosovni odpadki

Slika 2: Struktura zbranih odpadkov iz gospodinjstev na območju MOMS Iz prikaza količine nastalih odpadkov na prebivalca v MOMS, v 12. občinah in SLO povprečje (slika 1) je razvidno, da je količina vseh zbranih odpadkov (tako iz industrije kot iz gospodinjstev) pod slovenskim povprečjem. Vsekakor je to posledica prihoda podjetja Saubermacher DAG na območje in vpeljava sistema iz tujine.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

40 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

10.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Tabela 27: SWOT analiza PREDNOSTI • • • • • • • •

možnost ločenega zbiranja vseh frakcij, brezplačno ločeno zbiranje, vzgajanje, osveščanje in informiranje fleksibilnost ekoloških otokov skupno odlagališče celotne regije (Puconci) prilagodljiva mobilnost (različne velikosti) stalno prenašanje aktualnega znanja iz Evrope, kjer partner izvaja svoje aktivnosti vračanje odpadkov iz industrije v predelavo oz. ponovno uporabo

PRILOŽNOSTI • • • • • • • •

najbolj osveščena občina na področju ravnanja z odpadki najmanjša količina odpadkov na prebivalca večji delež ločeno zbranih frakcij nove tehnologije predelave odpadkov (kompost, energetsko izkoriščanje) nacionalni projekt – tehnologija OVE uporaba odlagališčnega plina (sodelovanje) natančnejše ovrednotenje nastalih odpadkov (tehtanje po posameznih vrstah) vzpostavitev prijaznejšega sistema RO

SLABOSTI • • • • •

divja odlagališča (slab nadzor) brez bio-mehanskega ločevanja pred odlaganjem nadziranje nastalih količin odpadkov še ne dovolj prijazen sistem RO do uporabnikov pozna vzpostavitev Centra za ravnanje z odpadki

NEVARNOSTI • • • • • •

povečevanje količine odpadkov na prebivalca zmanjšanje deleža ločeno zbranih odpadkov podražitev storitve ravnanja z odpadki (večje število divjih odlagališč) onesnaževanje okolja v primeru neustreznega ravnanja (divja odlagališča, nevarni odpadki, itd.) presežek odpadkov glede na kapaciteto odlagališča visok dvig cene ravnanja z odpadki

10.3. Cilji za ravnanje z odpadki Strateški cilj: Zmanjšanje onesnaženosti okolja in trajnostna raba naravnih virov. Operativni cilji: 1. Zmanjšanje produkcije odpadkov na prebivalca. 2. Zmanjšanje količine odloženih odpadkov in povečanje količine ločeno zbranih frakcij. 3. Evidentiranje in ustrezna rešitev starih bremen (zapuščena nelegalna odlagališča, divja odlagališča). 4. Omogočiti predelavo odpadkov v povezavi s sosednjimi občinami.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

41 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

10.4. Načrt ukrepanja 10.4.1. LFA – logični okvir za ravnanje z odpadki Tabela 28:Matrika logičnega okvirja za ravnanje z odpadki CILJI VII-C1 Omogočiti kvalitetno predelavo odpadkov v povezavi s sosednjimi občinami.

VII-C2 Zmanjšanje produkcije odpadkov na prebivalca.

STANJE

UKREPI/PROJEKTI

V prihodnosti se predvideva vzpostavitev Regionalnega centra za ravnanje z odpadki (v občini Puconci) za 20. pomurskih občin vključno z MOMS.

VII-U1a Vzpostavitev nacionalnega centra odličnosti gospodarjenja z odpadki (bodoči CERO) v povezavi s sosednjimi občinami in odlagališčem Puconci.

število strokovnega kadra na področju okoljsko komunalnih ved v občini

Količina zbranih odpadkov je pod slovenskim povprečjem (319 kg).

Glej ukrepe v poglavju osveščenost/informiranost.

količina zbranih odpadkov

VII-C3 Zmanjšanje količine Delež ločeno zbranih frakcij VII-U3a Biomehanska (l. 2006) znaša 28%. odloženih odpadkov in predelava odpadkov v povečanje količine ločeno sklopu CERO Puconci. zbranih frakcij. VII-C4 Evidentiranje in ustrezna rešitev starih bremen (zapuščena nelegalna odlagališča, divja odlagališča).

INDIKATORJI

Številna nelegalna odlagališča (slab nadzor).

količina odloženih odpadkov in količina predelanih odpadkov

količina biomehansko predelanih odpadkov

število nelegalnih odlagališč VII-U4a Izdelava študije odpadkov oz. evidence neurejenih (nelegalnih) odlagališč odpadkov in v nadaljevanju njihova ustrezna sanacija.

10.4.2. Ukrepi Tabela 29: Načrt ukrepanja UKREP

NOSILEC IN PARTNERJI

ROK

STROŠKI (€)

VIRI

VII-U1a Vzpostavitev nacionalnega centra odličnosti gospodarjenja z odpadki (bodoči CERO) v povezavi s sosednjimi občinami in odlagališčem Puconci.

MOMS, ostale pomurske občine, Saubermacher & Komunala, d.o.o.

2010 2012

25.000/leto

Občinski proračuni, zasebni investitor, EUskladi

VII-U3a Biomehanska predelava odpadkov v sklopu CERO Puconci.

Občine lastnice, Saubermacher po letu & Komunala, d.o.o., 2012

oceni se na podlagi prispevnega območja.

Občinski proračuni, zasebni investitor, EUskladi

V okviru ukrepa V-U1a-Program identifikacije in sanacije virov onesnaževanja podtalnice

Občinski proračuni, zasebni investitor,

VII-U4a Izdelava študije oz. evidence MOMS, Saubermacher & Komunala, d.o.o. neurejenih (nelegalnih) odlagališč odpadkov in v nadaljevanju njihova ustrezna sanacija.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

2008 2009

42 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

11. ENERGETIKA 11.1. Stanje Za območje Mestne občine Murska Sobota je bila v lanskem letu izdelana Energetska zasnova, ki je natančno opredelila energetsko stanje v občini. Delež končne porabe energije v metni občini Murska Sobota znotraj porabe v Sloveniji je povzet po Energetski zasnovi in je podan v spodnji preglednici: vsa energija [%]

brez industrije [%]

toplotna energija

0,88

1,14

električna energija

0,97

1,14

skupaj končna energija

0,91

1,14

delež prebivalcev (popis 2002)

1,02

Vir: Energetska zasnova mestne občine Murska Sobota, IBE d.d., 2006

Največja količina energije se glede na vrsto porabnikov porabi v gospodinjstvih (52 %), sledi poraba v industriji in obrti (27 %), poraba v javnih objektih (12 %) in ostala poraba (9 %). Pri tem se 68 % energije porabi za ogrevanje, 22 % za tehnološke namene in 10 % za ogrevanje sanitarne vode. Za ogrevanje stanovanjskih objektov se v 57 % uporablja kurilno olje, v 17,4 % les, v 9,8 % zemeljski plin, v 6,9 % daljinsko ogrevanje in v 6,2 % elektrika (ostalo pa v 2,7 %). Električne energije se največ porabi v industriji, obrti in drugih dejavnosti (45,9 % je odjema na srednji napetosti in 28,3 % odjema na nizki napetosti). Poraba v gospodinjstvih predstavlja 24,2 % odjem (~ 30.033 MWh), 1,6 % električne energije pa se porabi za javno razsvetljavo. Pretežno vsa potrebna toplota za ogrevanje javnih objektov se pridobiva pretežno iz kurilnega olja (približno ¾, če se izvzame bolnišnico) in zemeljskega plina. Celotna količina porabljene energije za ogrevanje javnih objektov je 29.629 MWh. Le majhen odstotek objektov (< 0,5 %) se ogreva z daljinskim ogrevanjem. Splošna bolnišnica Murska Sobota (kot energent se uporablja zemeljski plin) porabi kar 65 % vse potrebne energije za ogrevanje javnih objektov. Velik porabnik energije v občini je tudi industrija, kjer se je v letu 2005 za ogrevanje in tehnološke procese porabilo 66.115 MWh energije (brez porabe električne energije). Pri tem se pretežno uporablja zemeljski plin, ki predstavlja kar 95,7 % delež (ostali delež predstavlja kurilno olje). Za tehnološke procese se porabi 76,3 % te energije, ostalo pa se porabi za ogrevanje in ogrevanje sanitarne vode. Na območju mesta Murske Sobote je vzpostavljen sistem daljinskega ogrevanja, ki je v lasti Mestne občine Murska Sobota (v upravljanju Komunale Murska Sobota d.o.o.). Za proizvodnjo toplotne energije se uporablja tri toplovodne kotle skupne toplotne moči 9,3 MW, pri čemur se kot energent uporablja zemeljski plin in kot rezervo lahko kurilno olje (rezervoar za 300 m 3). Iz omrežja daljinskega ogrevanja se letno proizvede (končna energija) približno 8,5 GWh toplote. Omrežje daljinskega ogrevanja poteka le po severnem delu mesta v skupni dolžini 1,8 km. Kotlovnica za daljinsko ogrevanje obratuje skozi celo leto, s čimer je v poletnih mesecih omogočeno ogrevanje sanitarne vode. V planih Komunale Murska Sobota d.o.o., je širitev omrežja daljinskega ogrevanja na severozahodni del in v mestno jedro. Planira pa se tudi tehnološka posodobitev sistema z kogeneracijskim postrojenjem.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

43 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

Omrežje Slovenskega plinovodnega omrežja sega tudi v mestno občino Murska Sobota, kjer je šest večjih odjemalcev (Mestni plinovodi in industrija). Tako je skozi celotno mesto in na obrobju speljano omrežje za distribucijo plina do zasebnih uporabnikov. Od obnovljivih virov energije se na območju mestne občine Murska Sobota izkorišča lesna biomasa, geotermalna energija, bioplin (posredno) ter v majhni meri sočna energija. Večjih sistemov za pridobivanje energije iz lesne biomase, bioplina in sončne energije na območju občine ni. V vseh treh primerih obnovljivih virov energije gre za proizvodnjo v gospodinjstvih (individualne kotlovnice, kolektorji, itd.). Na območju občine sta dve večji vrtni za pridobivanje energije iz geotermalne energije, ki je po grobi oceni (za eno od vrtin) v letu 1992 znašala 1800 MWh, sedaj pa samo še 460 MWh. Od drugi vrtini pa ni nobenih razpoložljivih podatkov. Vsekakor je koriščenje geotermalne energije v upadanju, kljub zadostnemu potencialu.

11.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Tabela 30: SWOT analiza PREDNOSTI • • • • •

izvedeno daljinsko ogrevanje možnost izrabe geotermalne energije strnjena poselitev in raven teren dobra osončenost (število jasnih dni) nadzor nad javno razsvetljavo

SLABOSTI • • • • • • • • • •

PRILOŽNOSTI • • • • • • • •

razširitev omrežja daljinskega ogrevanja izboljšanje kotlovnice daljinskega ogrevanja z kogeneracijskim postrojenjem boljše izkoriščanje geotermalne energije v obstoječih vrtnih nove vrtine za izkoriščanje geotermalne energije zmanjšanje porabe energije v javnih objektih informiranje in osveščanje javnosti (tudi s prikazom dobrih zgledov) povečanje izrabe sončne energije prijava na državne javne razpise

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

slabo izkoriščeno daljinsko ogrevanje premalo priključenih na daljinsko ogrevanje prevelik poudarek na individualnih kotlih prevelika poraba v javnih objektih prevelika poraba v večstanovanjskih objektih premajhna stopnja osveščenosti nizka stopnja energetske učinkovitosti slaba izraba geotermalne energije slabo stanje obstoječe infrastrukture daljinskega ogrevanja ni ločenega obravnavanja daljinskega ogrevanja od plinifikacije

NEVARNOSTI • • • • • • • •

opustitev oz. zmanjšanje daljinskega ogrevanja opustitev pridobivanja geotermalne energije povečanje porabe energije v večstanovanjsikih in javnih objektih prevlada individualnih plinskih kotlovnic povečanje porabe fosilnih goriv slaba stopnja osveščenosti negativno mnenje o daljinskem ogrevanju vpliv Murskih elektrarn na podtalnico

44 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

11.3. Cilji za energetiko Strateški cilj: Zmanjšanje onesnaženosti okolja in trajnostna raba naravnih virov. Operativni cilji: 1. Zmanjšanje porabe energije za javne namene in učinkovita raba v gospodinjstvih; 2. Povečanje rabe daljinskega ogrevanja; 3. Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv.

11.4. Načrt ukrepanja 11.5. LFA – logični okvir za energetiko Tabela 31: Matrika logičnega okvirja za energetiko CILJI VIII-C1 Zmanjšanje porabe energije za javne namene in učinkovita raba v gospodinjstvih.

VIII-C2 Povečanje rabe daljinskega ogrevanja.

VIII-C3 Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv.

STANJE Poraba energije v javnih objektih znaša kar 12% celotne porabe glede na vrsto porabnika.

UKREPI/PROJEKTI VIII-U1a Izvedba kogeneracije v kotlovnici daljinskega ogrevanja.

INDIKATORJI količina porabljene energije

število izvedenih VIII-U1b Izvedba energetskih pregledov energetskih pregledov v javnih objektih oz. izvajanje količina porabljene energije ukrepov določenih z že izvedenimi energetskimi pregledi. VIII-U1c Zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo.

porabljena električna energija

Daljinsko ogrevanje v občini predstavlja le 4,3 % porabe posameznih energentov za ogrevanje in tehnološko toploto.

VIII-U2a Omogočiti daljinsko ogrevanje kot cenovno najugodnejšo varianto ogrevanja.

cena daljinskega ogrevanja

VIII-U2b Opredelitev območja priključevanja na daljinsko ogrevanje.

delež uporabnikov daljinskega ogrevanja

Nizek delež obnovljivih virov energije (sicer pa razmeroma dober potencial – termalna energija, sončna energija).

Glej ukrepe v poglavju Zrak.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

45 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

11.5.1. Ukrepi Tabela 32: Načrt ukrepanja UKREP

NOSILEC IN PARTNERJI

ROK

STROŠKI (€)

VIRI

VIII-U1a Izvedba kogeneracije v kotlovnici daljinskega ogrevanja.

Upravljavec kotlovnice

2009

2.100.000

VIII-U1b Izvedba energetskih pregledov v javnih objektih oz. izvajanje ukrepov določenih z že izvedenimi energetskimi pregledi.

MOMS v sodelovanju z uporabniki objektov

2010

5.000 + 3.000 do Občinski 200.000 na proračun, EKOobjekt sklad, EUskladi, sredstva uporabnikov objektov

VIII-U1c Zmanjšanje rabe energije za MOMS javno razsvetljavo.

2008 2010

107.000

Občinski proračun, EUskladi

MOMS

po letu 2012

Investicija v obnovljive vire energije (odvisna od obsega)

Občinski proračun, javnozasebno partnerstvo

MOMS VIII-U2b Opredelitev območja priključevanja na daljinsko ogrevanje.

po letu 2012

Lahko se izvede Občinski tudi v okviru proračun ukrepa I-U1b Določitev obvezne rabe obnovljivih virov energije v prostorskih aktih (OPN)

VIII-U2a Omogočiti daljinsko ogrevanje kot cenovno najugodnejšo varianto ogrevanja.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

Sredstva upravljavca kotlovnice, EKO-sklad, EUskladi

46 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

12. GOSPODARSTVO 12.1. Stanje Okoljska politika Evropske unije temelji na prepričanju, da gospodarska rast (gospodarska blaginja), družbeni napredek (socialna pravičnost) in varstvo okolja (zdravo okolje) prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja. So tudi medsebojno povezani. Med njimi je treba najti natančno ravnovesje, če želimo doseči trajnostni razvoj oziroma če želimo, da bodo tudi prihodnji rodovi uživali boljšo kakovost življenja. Danes so največji izzivi za okolje podnebne spremembe, zmanjšanje biotske raznovrstnosti, nevarnost onesnaževanja za naše zdravje, način, kako uporabljamo naravne vire, in prevelika količina odpadkov. EU se teh izzivov loteva s postavljanjem visokih okoljskih standardov ter s spodbujanjem novih načinov dela in čistejših tehnologij. Nove, okolju prijazne tehnologije lahko povečajo konkurenčnost gospodarstva v občini ter tako ustvarjajo delovna mesta in krepijo družbeni napredek. Zato je potrebno natančno ravnovesje med gospodarsko blaginjo, socialno pravičnostjo in zdravim okoljem. Če jih uresničujemo sočasno, se lahko učinki teh treh ciljev medsebojno krepijo. Politike, ki se zavzemajo za okolje, lahko koristijo inovativnosti in konkurenčnosti. To pa spodbuja gospodarsko rast, ki je bistvenega pomena za izpolnjevanje družbenih ciljev. Okolje v občini Murska Sobota je degradirano in ogroženo tudi zaradi neustreznega razvoja gospodarstva. Intenzivna kmetijska proizvodnja je močno vplivala na onesnaženje tal in podtalnice. Gospodarski nosilci razvoja v občini izhajajo predvsem iz živilsko-predelovalne industrije, ki s svojo dejavnostjo spodbujajo klasičen razvoj kmetijstva. Sodelovanje občine in gospodarstva pri okoljskem osveščanju prebivalstva in spodbujanju okoljskih čistih tehnologij ni zadostno in predstavlja priložnost za pozitiven premik na področju varovanja okolja. Razvoj gospodarstva bi veljalo (pre)usmerjati v razvoj malega, okoljsko neobremenjujočega gospodarstva, predvsem na področju turizma (ekološki-bio kmečki turizem) in različne storitvene dejavnosti. Preusmeritev kmetijske proizvodnje na pridelavo energetskih pridelkov za pridelavo bio-goriv sicer ne bi imela neposrednega in takojšnjega pozitivnega vpliva na okolje, vendar bi mogoče povečalo dodano vrednost pri prihodkih, s tem pa ustvarjalo možnost povečanega investiranja v okoljsko čistejše tehnologije.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

47 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

12.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Tabela 33: SWOT analiza PREDNOSTI • • • • • • • •

•

zmožnost večjih kmetijskih podjetij za pridelavo energetskih surovin – pridelkov (koruza, ogrščica), živilsko-predelovalna industrija, bližina „virov“ za živilsko-predelovalno industrijo, bližina tromeje oz. treh držav (trgov), pozicija občine kot križišče do vzhodnih trgov Murska Sobota predstavlja center gospodarskega razvoja Pomurja, nosilci gospodarstva: Pomurske mlekarne, Mura, Proconi, Pomurka nekateri nosilci gospodarstva (npr. Pomurka) posodabljajo proizvodnjo, s čimer zmanjšujejo porabo vode, poceni zemljišča

SLABOSTI •

• • • • • • • • • • • • • •

PRILOŽNOSTI • • •

• • • • • • • • • • •

možnosti pridobivanja EU sredstev za sofinanciranje okoljsko primernih tehnologij, pridelava bio hrane, ko bo dokončana avtocestni križ in povezava do madžarske meje, se bo atraktivnost lokacije še povečala, razvoj okolju prijaznega gospodarstva, gospodarska rast na račun čistih tehnologij, privabljanje tujih vlagateljev, osveščanje in izobraževanje prebivalcev s področja okoljevarstvene tematike (vseživljenjsko učenje), povezovanje na okoljskih projektih s sosednjimi državami, razvoj malega gospodarstva – kmečki turizem, podpora kolesarskemu izletništvu, razvoj zdraviliških dejavnosti, pridelava energetskih kmetijskih pridelkov – pridelkov (koruza, ogrščica), izgradnja namakalnih/akumulacijskih sistemov za potrebe gospodarstva, sodelovanje občine in gospodarstva, predelava odpadkov

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

podjetjem primanjkuje znanj in vedenj s področja prednosti, ki jih prinašajo okoljsko prijazne tehnologije, velik delež nizkokvalificirane delovne sile, nizka dodana vrednost gospodarskih družb (živilstvo/tekstil), energetska neučinkovitost gospodarstva, razvito predvsem delovno intenzivno gospodarstvo, tehnologija proizvodnje ne dosega sodobnih okoljskih standardov, pomanjkanje vode v poletnih mesecih, občina premalo stori za ustvarjanje pogojev za razvoj gospodarstva, še ne izgrajena avtocestna povezava, subvencije za razvoj intenzivne kmetijske proizvodnje, visoki stroški uvajanja okoljskih tehnologij, oddaljenost od osrednje Slovenije, izseljevanje mladih (izobraženih) iz Prekmurja, pomanjkanje deponije posebnih odpadkov za živilskopredelovalno industrijo, pomanjkanje komunalne in cestne infrastrukture, potrebne za razvoj gospodarstva

NEVARNOSTI • • • • • • • •

propad nosilcev gospodarskega razvoja, neukrepanje ali celo razvoj razvoj okoljsko obremenjujočih panog, zaostajanje v razvoju zaradi neizkoriščanja razvojnih trendov na področju čistih tehnologij, odpuščanje delavcev zaradi zahtev po prilagoditvi proizvodnje zaradi okoljskih zahtev, povečanje prometa zaradi povečanega razvoja gospodarstva poveča onesnaževanje, pomanjkanje ustrezno izobražene delovne sile, pomanjkanje vode, povečanje gospodarskih aktivnosti (predvsem v živilsko-predlovalni industriji) povzroči povečanje potreb po vodi in novih deponijah (posebnih) odpadkov

48 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

12.3. Cilji za gospodarstvo Strateški cilj: Gospodarski razvoj po načelu trajnostnega razvoja. Operativni cilji: 1. Spodbujanje razvoja živilsko-predelovalne industrije na temelju okoljsko čistih tehnologij; 2. Povečanje atraktivnosti lokacije Mestne občine Murska Sobota za dodaten razvoj gospodarstva, pri čemer mora MOMS postavljati prostorske pogoje za razvoj zgolj okoljsko sprejemljivega gospodarstva; 3. Sodelovanje občine in gospodarstva z namenom osveščanja obstoječih nosilcev gospodarskega razvoja v MOMS o priložnostih in prednostih ekološko skladnih tehnologijah s prenosom dobre prakse iz tujine.

12.4. Načrt ukrepanja 12.4.1. Logični okvir za gospodarstvo Tabela 34: Matrika logičnega okvirja za gospodarstvo CILJI IX-C1 Spodbujanje razvoja živilsko-predelovalne industrije na temelju okoljsko čistih tehnologij.

STANJE Podjetjem primanjkuje znanj s področja prednosti, ki jih prinašajo okoljsko prijazne tehnologije, tehnologija proizvodnje ne dosega sodobnih okoljskih standardov.

UKREPI/PROJEKTI IX-U1a Mehki projekti (npr. Interreg oz. druge oblike čezmejnega sodelovanja) – osveščanje in prenos dobre prakse živilsko-predelovalne industrije iz tujine podjetjem iz območja MOMS.

INDIKATORJI št. izvedenih projektov čezmejnega sodelovanja št. udeležencev s strani podjetij na informativnih in izobraževalnih delavnicah št. prenesenih primerov dobre prakse v gospodarstvu s področja varovanja okolja

IX-C2 Sodelovanje občine Glej poglavje osveščenost / in gospodarstva z namenom informiranost. osveščanja obstoječih nosilcev gospodarskega razvoja v MOMS o priložnostih in prednostih ekološko skladnih tehnologijah s prenosom dobre prakse iz tujine. IX-C3 Povečanje atraktivnosti lokacije Mestne občine Murska Sobota za dodaten razvoj gospodarstva, pri čemer mora MOMS postavljati prostorske pogoje za razvoj zgolj okoljsko sprejemljivega gospodarstva.

Občina pripravlja OPN v katerem bodo predvidena območja za razvoj gospodarstva.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

nadgrajen oz. popravljen IX-U3a Z nadgradnjo prostorski načrt občine prostorskega načrta zagotoviti revitalizacijo degradiranih območij (prednost pred novimi posegi v okolje naj ima razvoj gospodarske dejavnosti na obstoječih gospodarskih območjih conah) in določitvijo območij za razvoj izključno ekološko primernega gospodarstva.

49 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

12.4.2. Ukrepi Tabela 35: Načrt ukrepanja UKREP

NOSILEC IN PARTNERJI

ROK

STROŠKI

VIRI

IX-U1a Mehki projekti (npr. Interreg oz. druge oblike čezmejnega sodelovanja) – osveščanje in prenos dobre prakse živilsko-predelovalne industrije iz tujine podjetjem iz območja MOMS.

MOMS, Predstavniki živilsko- 2009 predelovalne industrije

50.000 €

IX-U3a Z nadgradnjo prostorskega načrta zagotoviti revitalizacijo degradiranih območij (prednost pred novimi posegi v okolje naj ima razvoj gospodarske dejavnosti na obstoječih gospodarskih območjih - conah) in določitvijo območij za razvoj izključno ekološko primernega gospodarstva.

MOMS

V okviru priprave Občinski OPN-ja proračun

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

2008

Komunitarni programi EC

50 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

13. TURIZEM 13.1. Stanje V svetovnem merilu je turizem zelo hitro rastoča gospodarska dejavnost. Evropa je najbolj priljubljen cilj turistov, Svetovna turistična organizacija (STO) pa zanjo napoveduje podvojitev turističnih prihodov v naslednjih 20 letih. Počitniški vzorci se spreminjajo in število počitnic v letu se veča, dolžina bivanja pa se krajša. V Sloveniji turizem in gostinstvo ustvarita 350 milijard SIT oz. 9 % bruto družbenega dohodka in ustvarjata približno 8 % delovnih mest (52.000), na izrazito turističnih območjih pa je ta delež bistveno višji. Napovedana turistična rast za Slovenijo do leta 2020 znaša 6 % (STO). Turizem predstavlja 10 % slovenskega izvoza blaga in storitev, v državah članicah EU znaša ta delež 30 %. V občino Murska Sobota je leta 2004 prišlo 14.393 turistov, od tega je bilo 8.173 domačih in 6.220 tujih. Kot posledica je bilo istega leta v občini 30.316 prenočitev (SURS, 2007). Celotno število turistov je nižje od števila prebivalcev občine, povprečno je na dan prenočevalo 82 turistov, kar je 0,41 % prebivalstva občine. Iz tega sledi, da turistična dejavnost bistveno ne poveča pritiskov na okolje. Glavne prenočitvene zmogljivosti predstavljajo hotel in manjši moteli in gostišča. Največjo prenočitveno zmogljivost ima Hotel Diana s 166 ležišči. V poletni sezoni pa prenočišča nudi tudi Dijaški dom Murska Sobota. Murska Sobota ima tako kot celotno Pomurje turistični potencial zlasti v kulturni pestrosti in lepi pokrajini.

13.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Tabela 36: SWOT analiza PREDNOSTI • • • • • • •

bližina prometnih koridorjev kulturna in verska pestrost (običaji) termalno-mineralna voda reka Mura ljudje nenasičenost s turisti ohranjena narava in krajina

PRILOŽNOSTI • •

•

eko turizem za ciljne skupine aktivni turizem (kolesarjenje, jahanje, ribištvo), kulinarični turizem, kongresni turizem, športni turizem (centri za priprave profesionalnih športnikov), kulturni in verski turizem, zdraviliški turizem, turistične kmetije povezovanje turistične ponudbe (medregijsko in meddržavno)

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

SLABOSTI • • • • • •

slabo razvita turistična infrastruktura (turistična ponudba, prometne povezave, nastanitve...) nepovezanost ponudnikov pomanjkanje znanja in tradicije ni strategije razvoja turizem ni povezan z ostalimi panogami ni programa razvoja turizma

NEVARNOSTI • • • • •

neizkoriščen turistični potencial upad turizma zaradi okoljskih problemov (problemi z pitno vodo) stihijski razvoj turizma brez vsakršne kontrole

51 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

13.3. Cilji za turizem Strateški cilj: Rast lokalnega gospodarstva po načelu trajnostnega razvoja. Operativni cilj: 1. Spodbujanje turizma z minimalnimi vplivi na okolje.

13.4. Načrt ukrepanja 13.4.1. LFA - logični okvir za turizem Tabela 37: Matrika logičnega okvirja za turizem CILJI X-C1 Spodbujanje turizma z minimalnimi vplivi na okolje.

STANJE

UKREPI/PROJEKTI

Ohranjena narava in krajina. X-U1a Vzpostavitev Ravninska lega primerna za kolesarske poti Gederovcikolesarjenje. MS (navezava na obm. ohranjanja narave).

INDIKATORJI št. kilometrov kolesarskih poti v MOMS

13.4.2. Ukrepi Tabela 38: Načrt ukrepanja UKREP X-U1a Vzpostavitev kolesarske poti Gederovci-MS (navezava na obm. ohranjanja narave).

NOSILEC IN PARTNERJI MOMS v sodelovanju z lokalnimi turističnimi organizacijami

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

ROK 2012

STROŠKI (€) 110.000

VIRI Občinski proračun, proračun, MzP, EU-skladi

52 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

14. OSVEŠČENOST/INFORMIRANOST 14.1. Stanje Stanje na področju osveščenosti na območju mestne občine Murska Sobota je predstavljena za posamezne dejavnosti oziroma elemente okolja skozi zgornja poglavja. Stopnja osveščenosti je med občani na dokaj nizki ravni, kar se kaže preko vplivov na posamezne sestavine okolja. Posamezne civilne iniciative (Pomurski ekološki center) posvečajo poudarek predvsem na izobraževanje mladih, zato je na območju občine zaznati le omejene spremembe na področju varstva okolja. V občinski upravi je pomanjkljiva organiziranost na področju varstva okolja, saj ni posebnih ljudi zadolženih za spremljanje okoljskih problemov, osveščenost in informiranost. Slaba je tudi povezanost med ljudmi s področja varstva okolja in proizvodnih dejavnosti v občini. Slabo stanje na področju osveščenosti in informiranosti na področju posameznih dejavnosti povezanih z varstvom okolja je naslednje: • uporaba javnega potniškega prometa iz leta v leto upada, kar je nedvomno tudi posledica pomanjkanja promocije tovrstnega prevoza oz. neosveščenosti občanov (prihaja celo do zamenjave avtobusa s taksijem), • v kmetijstvu se pojavlja prevelika uporaba fitofarmacevtskih sredstev in ni posebnega zanimanja za ekološko kmetijstvo, • zaradi neustreznosti kmetovanja na vodovarstvenih območjih prihaja do prekomernega obremenjevanja talnih vod, • kljub brezplačnemu prevzemu vseh odpadkov iz gospodinjstev v zbirne centre se pojavljajo divja odlagališča, • poraba energije v gospodinjstvih je visoka (neustrezna izolacija in način ogrevanja), • poraba energije za ogrevanje javnih objektov je v večini primerov nad slovenskim povprečjem, • kljub daljinskemu ogrevanju se ljudje pogosto odločajo za individualne kotlovnice, • kljub potencialni možnosti izrabe obnovljivih virov energije ni velikega zanimanja, • velik delež gospodarstva se ne zanima za varstvo okolja in je energetsko neučinkovit. Zgoraj navedene alineje so med drugim tudi posledica nizke stopnje osveščenosti in informiranosti. V kolikor bi bil večji poudarke na tem, bi se lahko stanje brez drugih ukrepov zaznavno izboljšalo.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

53 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

14.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Tabela 39: SWOT analiza PREDNOSTI • • • • •

dejavna nevladna organizacija za okoljsko osveščanje (Pomurski ekološki center - PEC) informiranje in osveščanje mladih lokalni mediji EKO-ŠOLE (vrtci, osnovne, srednje) aktivno delo Saubermacher&Komunala d.o.o.

SLABOSTI • • • • • • • •

PRILOŽNOSTI • • • • •

ekološka šola oz. izobraževanje ekološka opazovalnica postavitev informativnih tabel (na temo varstva okolja in energetike) dan odprtih vrat za čistilno napravo, odlagališče, ekokmetije pristojnost organizacij nad nadzorom

informiranje drugih občanov osveščenost uradnikov osveščenost kmetov nobenih informativnih tabel nesodelovanje civilnih iniciativ, Mestne občine in gospodarstva ni progresivne lestvice slaba angažiranost (brez stimulacije) slabi nadzor nad ravnanjem (ni kaznovanja, nagrajevanja)

NEVARNOSTI • •

brez sprememb na področju osveščanja in informiranja poslabšanje obstoječega stanja

14.3. Cilji za osveščenost/informiranost Strateški cilj: Dvig osveščenosti in informiranosti občanov v zvezi z okoljem. Operativni cilji 1. Osveščenost in informiranost vseh občanov o njihovem vplivu na okolje ter o možnosti njihovega ustreznejšega ravnanja z okoljsko energetskega stališča. 2. Inovativni prijem na področju osveščanja/informiranja, ki omogoča obojestransko komunikacijo in posledično zaznava izboljšanje.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

54 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

14.4. Načrt ukrepanja 14.4.1. LFA – logični okvir za osveščenost/informiranost Tabela 40: Matrika logičnega okvirja za osveščenost/informiranost CILJI

STANJE

UKREPI/PROJEKTI

XI-C1 Osveščenost in informiranost vseh občanov o njihovem vplivu na okolje ter o možnosti njihovega ustreznejšega ravnanja z okoljskega stališča.

Prisotnost nevladnih organizacij in Eko-šole. Slaba osveščenost uradnikov, kmetov. V občini ni nobenih informativnih tabel. Ni sodelovanja med civilno iniciativo, MOMS in gospodarstvom.

XI-U1a Projekti za osveščanje in informiranje naštej projekte - Postavitev informativnih ekološko-energetskih tabel. - Kampanja o količini odloženih odpadkov. - Izdelava promocijskega materiala, dnevi odprtih vrat, organizacija delavnic in predavanj v šolah s področja okoljske in varnostne problematike prometa. - Izdelava promocijskega materiala, organizacija delavnic in predavanj na temo kmetijstvo in okoljski problemi (skupni projekti občine in kmetijsko svetovalne službe). - Osveščanje prebivalstva o ustreznem upravljanju z vodami. - Osveščanje javnosti o energetsko učinkovitem ravnanju in rabi obnovljivih virov energije. - Osveščanje turističnih organizacij o vplivih turizma na okolje. - Stalno sodelovanje z zavodi (osnovne in srednje šole, vrtci) na tematiko varstva okolja in energetike.

število promocijskega materiala

XI-U2a Vzpostavitev nadzora in sistema nagrajevanja z izpostavljanjem osveščenih in informiranih.

število podeljenih okoljskih priznanj

XI-C2 Inovativni prijem na področju osveščanja/informiranja, ki omogoča obojestransko komunikacijo in posledično zaznava izboljšanje.

Posamezne civilne iniciative (Pomurski ekološki center) posvečajo poudarek predvsem na izobraževanje mladih.

INDIKATORJI

število radijskih in televizijskih oddaj število objavljenih člankov število izvedenih delavnic, dni odprtih vrat, predavanj število vključenih zavodov v stalno sodelovanje

št. opravljenih raziskav XI-U2b Anketiranje javnega mnenja v zvezi z občanov o okoljskih in okoljem energetskih tematikah ter možnost dajanja predlogov. št. obiskov spletne strani XI-U3c Vzpostavitev elektronskega svetovanja na spletni strani MOMS.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

55 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

14.4.2. Ukrepi Tabela 41: Načrt ukrepanja UKREP XI-U1a Projekti za osveščanje in informiranje naštej projekte - Postavitev informativnih ekološkoenergetskih tabel - Kampanja o količini odloženih odpadkov. - Izdelava promocijskega materiala, dnevi odprtih vrat, organizacija delavnic in predavanj v šolah s področja okoljske in varnostne problematike prometa - Izdelava promocijskega materiala, organizacija delavnic in predavanj na temo kmetijstvo in okoljski problemi (skupni projekti občine in kmetijsko svetovalne službe). - Osveščanje prebivalstva o ustreznem upravljanju z vodami. - Osveščanje javnosti o energetsko učinkovitem ravnanju in rabi obnovljivih virov energije. - Osveščanje turističnih organizacij o vplivih turizma na okolje. - Stalno sodelovanje z zavodi (osnovne in srednje šole, vrtci) na tematiko varstva okolja in energetike.

NOSILEC IN PARTNERJI MOMS, Avtobusni promet MS, Vzgojno-izobraževalne ustanove, Nevladne organizacije, Kmetijsko svetovalna služba, Komunala&Saubermacher d.o.o.

MOMS XI-U2a Vzpostavitev nadzora in sistema nagrajevanja z izpostavljanjem osveščenih in informiranih.

ROK

STROŠKI (€)

2008 2011

28.000

Občinski proračun

2008

1.000

Občinski proračun

2.000

Občinski proračun

XI-U2b Anketiranje občanov o okoljskih in energetskih tematikah ter možnost dajanja predlogov.

MOMS

2009 2012

XI-U3c Vzpostavitev elektronskega svetovanja na spletni strani MOMS.

MOMS

po letu - 10.000 2012

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

VIRI

Občinski proračun

56 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

15. ORGANIZIRANOST VARSTVA OKOLJA V OBČINI 15.1. Stanje Varstvo okolja je organizirano preko javnih služb varstva okolja. Pravnoformalno je zagotavljanje lokalnih javnih služb varstva okolja naloga lokalnih skupnosti, tj. občin. Prvi odstavek 26. člena zakona o varstvu okolja opredeljuje obvezne lokalne javne službe, ki so: • oskrba s pitno vodo, • odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, • ravnanje s komunalnimi odpadki, • odlaganje preostankov komunalnih odpadkov, • javna snaga in čiščenje javnih površin, • urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, • pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka. Pravnoformalna obveznost izvajanja lokalnih javnih služb varstva okolja ne pomeni, da občine tudi dejansko same izvajajo te službe. Izvajanje lahko zagotavljajo v petih organizacijskih oblikah, ki jih opredeljuje zakon o gospodarskih javnih službah (režijski obrat, javni zavod, javno podjetje, koncesija, vlaganje javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava). V okviru občinske uprave skrbi za okolje Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, kar pomeni, da varstvo okolja nima svojega oddelka. Varovanje okolja črpa občinska sredstva iz postavke 15. Varovanje okolja in naravne dediščine. Za varovanje okolja in naravne dediščine je bilo v letu 2006 namenjenih 182.000.000 SIT proračunskih sredstev, od tega je bilo realiziranih 75.466.748 SIT. Za leto 2007 bo sredstev na razpolago 236.000.000 SIT oz. 984.811 EUR. Večino sredstev v letu 2006 je bilo porabljeno za zbiranje in ravnanje z odpadki in za ravnanje z odpadno vodo. Pod postavko Izboljšanje stanja okolja je bilo porabljenih le 2.557.317 SIT.

15.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Tabela 42: SWOT analiza PREDNOSTI • • • •

izvajanje zakonsko določenih okoljskih projektov obstoj nevladnih organizacij na področju okolja dobra organiziranost komunalne službe eko šola – skrb za osveščanje

SLABOSTI •

• •

PRILOŽNOSTI • • •

bolj striktna opredelitev varstva okolja v okviru občinske uprave dodatna sredstva za okoljske projekte dvig osveščenosti

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

varstvo okolja je v okviru občinske uprave ni svoj oddelek, pač pa je le del oddelka z različnimi dejavnostmi v občinski upravi ni konkretne osebe, ki bi v celoti pokrivala okolje slabo zavedanje o okoljskih problemih

NEVARNOSTI •

•

zapostavljenost varstva okolja na skupnem oddelku občine zaradi projektov oz. dejavnosti iz drugih področij neugodna zakonodaja

57 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

15.3. Cilji za organiziranost varstva okolja Strateški cilj: Učinkovita organiziranost varstva okolja, ki omogoča hitro zaznavanje in reševanje okoljskih problemov. Operativni cilji: 1. Natančnejša opredelitev organiziranosti varstva okolja v občinski upravi; 2. Zagotavljanje sredstev za nevladne organizacije na področju okoljskih projektov iz občinskega, državnega in evropskega proračuna.

15.4. Načrt ukrepanja 15.4.1. LFA – logični okvir za organiziranost varstva okolja Tabela 43: Matrika logičnega okvirja za organiziranost varstva okolja CILJI

XII-C1 Natančnejša opredelitev organiziranosti varstva okolja v občinski upravi.

STANJE Varstvo okolja v okviru občinske uprave ni svoj oddelek, pač pa je le del oddelka z različnimi dejavnostmi.

UKREPI/PROJEKTI

INDIKATORJI št. zaposlenih v občinski upravi izključno na okoljskem področju

XII-U1a Vzpostavitev oddelka oz. osebe, ki bo odgovorna izključno za varstvo okolja (tudi za financiranje projektov nevladnih organizacij v povezavi z evropskimi sredstvi).

št. zasedanj komisije v letu

XII-U1b Imenovanje komisije za varstvo okolja.

XII-C2 Zagotavljanje sredstev za nevladne organizacije na področju okoljskih projektov iz občinskega, državnega in evropskega proračuna.

Za varovanje okolja in naravne dediščine je bilo v letu 2006 namenjenih 182.000.000 SIT proračunskih sredstev, od tega je bilo realiziranih 75.466.748 SIT.

Vrednost porabljenih za okoljske projekte v takem sredstev za okoljske projekte. obsegu, da se porabijo vsa razpoložljiva namenska sredstva.

XII-U2a Izvedba razpisov

15.4.2. Ukrepi Tabela 44: Načrt ukrepanja UKREP

NOSILEC IN PARTNERJI

ROK

STROŠKI

VIRI

MOMS

2009

25.000 € /leto

Občinski proračun

MOMS

2008

2.000 €/leto

Občinski proračun

XII-U2a Izvedba razpisov za okoljske MOMS

2008

XII-U1a Vzpostavitev oddelka oz. osebe, ki bo odgovorna izključno za varstvo okolja (tudi za financiranje projektov nevladnih organizacij v povezavi z evropskimi sredstvi).

XII-U1b Imenovanje komisije za varstvo okolja. projekte v takem obsegu, da se porabijo vsa razpoložljiva namenska sredstva.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

58 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

16. FINANCIRANJE VARSTVA OKOLJA 16.1. Splošno EU zagotavlja sredstva za pomoč svojim državam članicam pri izvajanju okoljskega prava EU in za financiranje izboljšanja okolja. Večina denarja za okoljevarstvene ukrepe izvira iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada EU. Namen teh skladov je zapolniti vrzel (vključno z vrzeljo v okoljskih standardih) med revnejšimi in bogatejšimi regijami EU. Denarna sredstva izvirajo tudi iz skladov EU za razvoj podeželja, ki podpirajo okolju prijazne načine kmetovanja. EU na primer podpira programe za izboljšanje javnega prevoza ter za pomoč pri preusmerjanju tovora s cest na ladje in vlake, s čimer se vpliva na omejevanje emisij CO 2. Financiranje poteka v obliki nepovratnih sredstev iz EU in posojil Evropske investicijske banke. Tovrstna posojila so še en pomemben vir denarnih sredstev za izboljšanje okolja in infrastrukture v EU in njenih sosedah.

16.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Tabela 45: SWOT analiza PREDNOSTI •

•

nosilci gospodarskega razvoja (predvsem živilskopredelovalna industrija) v občini so finančno primerni za razvoj in vlaganja v ekološko proizvodnjo, manj zahtevna gradnja komunalne infrastrukture zaradi enostavnejšega terena,

SLABOSTI • • • •

•

PRILOŽNOSTI • •

• • •

NEVARNOSTI

koriščenje sredstev EU kohezijskih skladov (Evropski • sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Interreg), koriščenje sredstev Finančnega mehanizma Evropske • gospodarske skupnosti in Norveškega finančnega mehanizma (v letu 2008), neposredne prijave projektov na razpise Evropske komisije v Bruselj, izkoriščanje prednosti razvoja javno-zasebnega partnerstva, lobiranje za podporo projektom iz območja MOMS.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

preslabotna vlaganja občine in gospodarstva v varstvo okolja, generalna finančna „šibkost“ gospodarstva, finančna „šibkost“ prebivalstva, nadpovprečni stroški (v primerjavi s SLO) vzdrževanja komunalne in okoljske infrastrukture zaradi redke poseljenosti, nižje cene vzdrževanja razvejane komunalne infrastrukture od SLO povprečja nepravočasna nadgradnja znanja za pripravo projektov za kandidaturo projektov na evropska sredstva, nezagotovitev primerne lastne soudeležbe za zapiranje finančnih konstrukcij projektov, ki se prijavljajo na razpise za evropska, pa tudi domača sredstva.

59 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

16.3. Cilji za financiranje varstva okolja Strateški cilj: Učinkovita organiziranost varstva okolja, ki omogoča hitro zaznavanje in reševanje okoljskih problemov. Operativni cilji: 1. Za financiranje okoljskih projektov je potrebno zagotoviti lastne in druge vire financiranja okoljskih projektov – a ne nujno investicij! Pomembno je posvetiti ustrezno pozornost različnim možnim projektom, ki bodo posredno („mehki“ projekti) ali neposredno (investicijski projekti) vplivali na izboljševanje stanja okolja; 2. V sodelovanju gospodarskih družb in občine poiskati sinergije tudi na področju javnozasebnega partnerstva.

16.4. Viri sredstev - dodatek Poglavitni EU viri financiranja občinskih investicij v komunalno infrastrukturo so strukturni skladi (predvsem Evropski sklad za regionalni razvoj) ter Kohezijski sklad. Lahko izhajajo iz Nacionalnega strateškega referenčnega okvirja 2007-2013, ki je sestavljen iz Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov (Evropski sklad za regionalni razvoj), Operativnega programa razvoja človeških virov (Evropski socialni sklad) in Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (Kohezijski sklad + Evropski sklad za regionalni razvoj). Ti programi obsegajo najpomembnejši delež, ki so bila za novo programsko obdobje dodeljena Sloveniji. Vsak program je razčlenjen na razvojne prioritete, te pa na prednostne naloge. Prednostne naloge se bodo izvajale preko razpisov ali vladnih programov. 1) OPERATIVNI PROGRAM KREPITVE REGIONALNIH RAZVOJNIH POTENCIALOV V okviru s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj je za občine aktualno sofinanciranje investicijskih projektov lokalnega in regionalnega pomena pod prioriteto „Razvoj regij“ v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Občinski projekti (regionalnega pomena!) morajo biti usklajeni v okviru razvojnih prioritet regije in v okviru razpoložljive kvote, ki jo bo prejela regija. Predvidena minimalna vrednost projekta, upravičenega za prijavo v okviru regijske kvote je 600.000 EUR. Razpisovalec sredstev bo Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, upravičena višina sofinanciranja pa do 85% upravičenih stroškov. Kot pogoj za prijavo je potrebno imeti pridobljeno gradbeno dovoljenje. Upravičene dejavnosti v okviru prednostne naloge „Regionalni razvojni programi so: 1. Ekonomska in izobraževalna infrastruktura (poslovne cone, tehnološki parki in razvojni centri regionalnega pomena), 2. Prometna infrastruktura (lokalne ceste), 3. Lokalna okoljska infrastruktura (izgradnja manjših čistilnih naprav na območjih z nižjo gostoto prebivalstva ter odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, oskrba s pitno vodo in zmanjšanje vodnih izgub na vodovodih sistemih ter izgradnja rezervnih vodnih virov za manjše vodovodne sisteme ter razvoj novih okoljskih tehnologij na področju ravnanja z odpadki ter odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda), 4. Razvojni projekti v območjih s posebnimi varstvenimi režimi in v turističnih območjih (priprava upravljavskih načrtov v okviru območij Natura 2000, spodbujanja biotske raznovrstnosti, izgradnja oz. izvedba javne turistične infrastrukture), Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

60 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

5. Razvoj urbanih območij (čisti transportni sistemi in javni potniški sistem, vzpostavitev katastrov gospodarske javne infrastrukture, celovita prenova starih mestnih jeder in zgodovinskih mest ter degradiranih in opuščenih urbanih območij) in 6. Socialna infrastruktura (kulturno, zdravstveno, socialno-varstveno in drugo infrastrukturo regionalnega pomena). 2) OPERATIVNI PROGRAM RAZVOJA OKOLJSKE IN PROMETNE INFRASTRUKTURE V okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture, ki se bo financiral iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. Nosilec operativnega programa je Ministrstvo za okolje in prostor. V nadaljevanju navajamo le tiste sklope operativnega programa, ki bi bili potencialno atraktivni za sofinanciranje projektov neposrednega ali posrednega pomena za Mestno občino Murska Sobota: Prioriteta – PROMET: ● izvennivojska križanja glavnih in regionalnih cest z železniškimi progami, ● kolesarske povezave, ● posodabljanje javnega potniškega prometa v širših mestnih območjih. Prioriteta – OKOLJE: 1. Ravnanje s komunalnimi odpadki: ● izgradnja sežigalnic odpadkov (predvidoma dveh), ● ureditev ravnanja z blatom iz čistilnih naprav, ● ureditev in posodobitev odlagališča za nevarne odpadke. 2. Varstvo okolja – področje voda: ● Oskrba s pitno vodo (Pomurski vodovod, sezonsko zadrževanje voda), ● Zmanjševanje škodljivega delovanja voda (med drugimi tudi Mure). 3. Trajnostna raba energije: ● Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb v javnem sektorju ● Učinkovita raba električne energije (posodobitev tehnologije v industriji, posodobitev javne razsvetljave – varčne svetilke in regulatorji), ● Inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo: ○ Daljinski, skupinski in mikro daljinski sistemi za ogrevanje na lesno biomaso, vključno s sistemi soproizvodnje toplote in električne energije z uporabo lesne biomase; ○ sodobni kotli in sistemi soproizvodnje toplote in električne energije na lesno biomaso v industriji, zemeljskega plina idr.; ○ sistemi za proizvodnjo toplote in električne energije na bioplin; ○ pridobivanje električne energije in toplote iz geotermalne energije. ● Demonstracijski projekti, informiranje in svetovanje: ○ izvedba demonstracijskih projektov in vzorčnih projektov (nizkoenergijske in pasivne stavbe, inovativni sistemi za proizvodnjo toplote in električne energije itd.) s poudarkom na javnem sektorju); ○ programi osveščanja, informiranja in usposabljanja; ○ energetsko svetovalna mreža za občane; ○ program spodbujanja energetskih pregledov; ○ program spodbujanja lokalnih in regionalnih energetskih konceptov; ○ podpora lokalnim skupnostim pri izvajanju projektov na osnovi pogodbenega znižanja stroškov za energijo (third party financing). Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

61 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

3) PROGRAMI ČEZMEJNEGA SODELOVANJA Mestna občina Murska Sobota je upravičena tudi do prijave projektov čezmejnega pomena in sicer predvsem na programih: 1. Čezmejno sodelovanje: ○ Operativni programi: SLO/Avstrija, SLO/Madžarska, SLO/Hrvaška,, Jadranska iniciativa (OKR+NKR) 2. Transnacionalno sodelovanje: ○ Operativni programi: Srednja Evropa, JV Evropa, Mediteran, Območje Alp 3. Medregionalno sodelovanje: ○ Operativni programi: Tematski program IV.c, Interact (pospeševanje prekomejnega sodelovanja), Urbact (razvoj mest), Espon (prostorsko planiranje). Upravičeni projekti/dejavnosti v okviru čezmejnega sodelovanja (točka 1) so: ● reševanje okoljske problematike (upravljanje z naravnimi viri, okolje in energija), ● razvoj turizma (skupne turistične destinacije), ● pospeševanje podjetništva, ● znanje za razvoj, ● razvoj naselij, ● socialni in kulturni razvoj, ● skupne prometne povezave, ipd. Višina sofinanciranja bo v povprečju 85% upravičenih stroškov. Občine bodo lahko nastopale kot prijavitelji ali partnerji. Posebno pozornost bi veljalo posvetiti ustvarjanju mednarodnih partnerstev in prenosa dobre prakse pri programih sofinanciranja „mehkih“, neinvesticijskih projektov (predvsem v okviru transnacionalnega in medregionalnega sodelovanje). Nosilec programa čezmejnega sodelovanja je Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, prvi razpisi za novo programsko obdobje pa se pričakujejo v drugi polovici leta 2007. 4) FINANČNI MEHANIZEM EGP IN NORVEŠKI FINANČNI MEHANIZEM Finančni mehanizem EGP je program Islandije, Lihtenštajna in Norveške, drugi pa je samostojni program Norveške. Oba programa tečeta v obdobju 2004-2009. Višina zaprošene pomoči ne sme biti manjša od 250.000 EUR, višina sofinanciranja pa v povprečju 60% upravičenih stroškov. Oba mehanizma podpirata projekte v širokem spektru prednostnih sektorjev: ● varstvo okolja ● trajnostni razvoj ● ohranjanje evropske kulturne dediščine ● izobraževanje človeških virov ● zdravstvo in otroško varstvo. Norveški finančni mehanizem bo ponudil tudi sredstva za: ● izvajanje zakonodaje na področju notranje varnosti in mejne kontrole, kakršna je podpora schengenskim akcijskim načrtom ● regionalna politika in čezmejne dejavnosti Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

62 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o ●

izvajanje pravnega reda Skupnosti preko tehnične pomoči.

Sredstva so lahko na voljo tudi za akademske raziskave na prednostnih področjih obeh mehanizmov. Naslednji razpisni rok je 30.4.2008, dodatne informacije pa nudi Služba Vlade za evropske zadeve (SVEZ). 5) PROGRAMI, KI JIH NEPOSREDNO RAZPISUJE EVROPSKA KOMISIJA Občina lahko pridobi sredstva za svoje projekt tudi neposredno na naslovu Evropske komisije v Bruslju. Sofinancirajo se lahko projekti, skladni z razvojno politiko EU. Aktualne razpise s področja okolja lahko najdemo na spletni strani http://ec.europa.eu/environment/funding/intro_en.htm.

16.5. Načrt ukrepanja 16.5.1. LFA – logični okvir za financiranje varstva okolja Tabela 46: Matrika logičnega okvirja za financiranje varstva okolja CILJI

STANJE

XIII-C1 Zagotoviti vir sredstev v občinskem proračunu za zagotavljanje lastnih virov sofinanciranih projektov.

Nizka vlaganja občine in gospodarstva v varstvo okolja.

XIII-C2 Izdelati tudi prioritetni nabor t.i. „mehkih“ projektov, s katerimi bi posredno vplivali na izboljševanje stanja okolja. XIII-C3 V sodelovanju gospodarskih družb in občine poiskati sinergije tudi na področju javnozasebnega partnerstva.

UKREPI/PROJEKTI

INDIKATORJI

znesek (v EUR) načrtovanih XIII-U1a Pregled možnih virov za izvajanje okoljskih sredstev za okoljske programe projektov. XIII-U1b Načrtovanje projektov varstva okolja v Načrtu razvojnih programov proračuna občine.

zagotovljena prostorska, projektna in investicijska dokumentacija ter finančna sredstva za projekte, navedene v NRP

Pomanjkanje „mehkih“ projektov, s katerimi se lahko posredno vpliva na stanje okolja

XIII-U2a Projekti osveščanja prebivalstva in gospodarstva.

št. udeležencev na delavnicah (gospodarstvo, prebivalstvo)

XIII-U2b Projekti čezmejnega sodelovanja in prenosa dobrih praks.

št. prenesenih dobrih praks, št. podpisanih sporazumov o sodelovanju

V občini se javno-zasebno partnerstvo že izvaja, na področju okolja obstajajo potenciali za obširnejše sodelovanje.

XIII-U3a Izdelava študije možnosti javno-zasebnega partnerstva za izvajanje projektov s področja varovanja okolja.

izdelana študija z naborom projektov (s konsenzom) javno-zasebnega partnerstva

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

63 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

16.5.2. Ukrepi Tabela 47: Načrt ukrepanja UKREP

NOSILEC IN PARTNERJI

ROK

STROŠKI (€)

VIRI

XIII-U1a Pregled možnih virov za izvajanje okoljskih projektov.

MOMS

2008

5.000

Občinski proračun, RRA

XIII-U1b Načrtovanje projektov varstva okolja v Načrtu razvojnih programov proračuna občine.

MOMS

2008

XIII-U2a Projekti osveščanja prebivalstva in gospodarstva.

MOMS

20082011

V okviru ukrepa XI-U1a Projekti za osveščanje in informiranje

XIII-U2b Projekti čezmejnega sodelovanja in prenosa dobrih praks.

MOMS

po letu 2012

odvisno od obsega projekta

Proračuni gospodarskih družb, Proračun MOMS

XIII-U3a Izdelava študije možnosti javno-zasebnega partnerstva za izvajanje projektov s področja varovanja okolja.

MOMS

2009

10.000

Občinski proračun

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

64 od 90

17. PREGLED UKREPOV ZA URESNIČITEV PRIORITETNIH CILJEV Tabela 48: Seznam prioritetnih ciljev in ukrepov/projektov PRIORITETNI CILJI

PRIORITETNI UKREPI/PROJEKTI

TERMINSKI NEINVESTICIJSKI INVESTICIJSKI VIRI PLAN STROŠKI (€) STROŠKI (€) FINANCIRANJA

UPRAVLJANJE Z VODAMI V-C1 Izboljšanje kakovosti površinskih in talnih voda z ustreznejšim varovanjem vodnih virov.

V-U1a-Program identifikacije in sanacije virov onesnaževanja podtalnice (stara bremena-odlagališča, kmetijstvo, neurejena kanalizacija...). V-U1b-Pobuda MOP za pripravo ustrezne uredbe o zavarovanju podtalnice.

2008 - 2009 2008

50.000

+ sanacija 0

Občinski proračun, Proračun MOP -

2012

30.000

5.000.000

Občinski proračun, kom. prispevek, okoljska dajatev, EU-sredstva, javno- zasebno partnerstvo

V-U2b-Študija izvedljivosti termične obdelave blata iz ČN in drugih biorazgradljivih odpadkov s kogeneracijo energije.

2008

40.500

Občinski proračun, javno-zasebno partnerstvo

V-U2c-Dvig cene odvajanja in čiščenja odpadnih voda na raven lastne cene.

2008

2.000

VI-U1a-Vzpostavitev pomurskega vodovoda (povezava s sosednjimi vodovodnimi sistemi).

2008

(10% investicije)

2010

10.000

4.700.000

2012

10.000

370.000

Občinski proračun, EU-skladi

2008–2011

28.000

Občinski proračun,

V-C2 Ustrezna ureditev odvajanja in V-U2a-Izgradnja ločenega sistema in obnova čiščenja odpadne vode ter učinkovita kanalizacijskega sistema. organiziranost ter financiranje gospodarske javne službe.

Komunala MS

PITNA VODA VI-C1 Nemotena oskrba s pitno vodo.

VI-U1b-Sanacija dotrajanega dela omrežja.

VI-U1c-Priključitev vseh gospodinjstev na vodovod.

Občinski proračun MOMS Občinski proračuni, EU-skladi

OSVEŠČENOST/INFORMIRANOST XI-C1 Osveščenost in informiranost vseh XI-U1a-Projekti za osveščanje in informiranje: občanov o njihovem vplivu na okolje ter o - Postavitev informativnih ekološko-energetskih možnosti njihovega ustreznejšega ravnanja tabel.

PRIORITETNI CILJI

PRIORITETNI UKREPI/PROJEKTI

z okoljskega stališča.

- Kampanja o količini odloženih odpadkov. - Izdelava promocijskega materiala, dnevi odprtih vrat, organizacija delavnic in predavanj v šolah s področja okoljske in varnostne problematike prometa - Izdelava promocijskega materiala, organizacija delavnic in predavanj na temo kmetijstvo in okoljski problemi (skupni projekti občine in kmetijsko svetovalne službe). - Osveščanje prebivalstva o ustreznem upravljanju z vodami. - Osveščanje javnosti o energetsko učinkovitem ravnanju in rabi obnovljivih virov energije. - Osveščanje turističnih organizacij o vplivih turizma na okolje. - Stalno sodelovanje z zavodi (osnovne in srednje šole, vrtci) na tematiko varstva okolja in energetike.

TERMINSKI NEINVESTICIJSKI INVESTICIJSKI VIRI PLAN STROŠKI (€) STROŠKI (€) FINANCIRANJA

NARAVA II-C1 Ohranjanje pomembnih območij, vrst II-U1a-Analiza možnosti zadrževanja vode v in habitatnih tipov v občini. MONM (za varstvo habitatov, bogatenje vodonosnikov, poplavna ogroženost). II-C2 Sanacija območij večje vrednosti z vidika ohranjanja narave.

II-U2b-Renaturacija Mokoša (vključno z naravoslovno učno potjo Mokoš – Mura).

2009

30.000

2010–2011

10.000

100.000

2009

30.000

Proračun MOMS, proračun MOP Proračun MOMS, proračun MOP, EU skladi

PROMET III-C1 Sprememba potovalnih navad prebivalcev MOMS in širše regije in zmanjšanje obremenjevanja okolja.

III-U1a-Izdelava študije trajnostne mobilnosti, ki bi natančno definirala potrebne korake za dosego ciljev. III-U1b-Ureditev prometnega režima in infrastrukture tako, da omogoča trajnostno mobilnost (kolesarske steze, avtobusna postajališča, parkirišča na obrobju, vzpostavitev con umirjenega prometa, preusmeritev tranzita...). III-U1c-Kampanja za osveščanje prebivalcev o vplivih njihovih potovalnih navad na okolje ter alternativnih možnostih (JPP, nemotoriziran promet,....).

2012

1.000.000

Občinski proračun Občinski proračun, investitorji na večjih površinah v mestu, EU skladi Občinski proračun

2009

50.000

PRIORITETNI CILJI

PRIORITETNI UKREPI/PROJEKTI III-U1d- Določitev območij varstva pred hrupom in opredelitev obremenjenosti s hrupom.

TERMINSKI NEINVESTICIJSKI INVESTICIJSKI VIRI PLAN STROŠKI (€) STROŠKI (€) FINANCIRANJA 2008

20.000

Občinski proračun

ORGANIZIRANOST VARSTVA OKOLJA XII-C1 Natančnejša opredelitev organiziranosti varstva okolja v občinski upravi.

Občinski proračun

XII-U1a-Vzpostavitev oddelka oz. osebe, ki bo odgovorna izključno za varstvo okolja (tudi za financiranje projektov nevladnih organizacij v povezavi z evropskimi sredstvi).

2009

25.000 /leto

XII-U1b-Imenovanje komisije za varstvo okolja.

2008

2.000 /leto

Občinski proračun

GOSPODARSTVO IX-C1 Spodbujanje razvoja živilskoIX-U1a-Mehki projekti (npr. Interreg oz. druge predelovalne industrije na temelju okoljsko oblike čezmejnega sodelovanja) – osveščanje in čistih tehnologij. prenos dobre prakse živilsko-predelovalne industrije iz tujine podjetjem iz območja MOMS.

2009

50.000

Komunitarni programi EC

KMETIJSTVO IV-C1 Ohranjanje in varovanje najboljših kmetijskih zemljišč.

IV-U1a-Izdelava analize območij kmetijskih zemljišč s katero se natančno kategorizira kmetijska zemljišča in določi ukrepe in režime za posamezno kategorijo.

Občinski proračun 2008

20.000

RAVNANJE Z ODPADKI VII-C1 Omogočiti kvalitetno predelavo odpadkov v povezavi s sosednjimi občinami.

VII-U1a-Vzpostavitev nacionalnega centra odličnosti gospodarjenja z odpadki (bodoči CERO) v povezavi s sosednjimi občinami in odlagališčem Puconci.

2010-2012

50.000

150.000

VIII-U1a-Izvedba kogeneracije v kotlovnici daljinskega ogrevanja.

2009

100.000

2.000.000

VIII-U1b-Izvedba energetskih pregledov v javnih objektih oz. izvajanje ukrepov določenih z že izvedenimi energetskimi pregledi.

2010

5.000

Občinski proračuni (infrastruktura), MVZT (raziskovalci) zasebni investitor, EU-skladi

ENERGETIKA VIII-C1 Zmanjšanje porabe energije za javne namene in učinkovita raba v gospodinjstvih.

Sredstva upravljavca kotlovnice, EKOsklad, EU-skladi

3000 – 200.000 Občinski proračun, na objekt (odvisno EKO-sklad, EUod velikosti skladi, sredstva

PRIORITETNI CILJI

PRIORITETNI UKREPI/PROJEKTI

VIII-U1c-Zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo.

TERMINSKI NEINVESTICIJSKI INVESTICIJSKI VIRI PLAN STROŠKI (€) STROŠKI (€) FINANCIRANJA

2009-2011

7.000

objekta)

uporabnikov objektov

100.000

Občinski proračun, EU-skladi

ZRAK I-C1 Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv.

I-U1a–Postavitev solarnih sistemov na javnih objektih.

I-U1b-Določitev obvezne rabe obnovljivih virov energije v prostorskih aktih (OPN).

3000 – 200 000 Občinski na objekt (odvisno proračun, EKO od velikosti sklad objekta)

2012

2008

10.000

2012

10.000

100.000

2008

5.000

Občinski proračun

TURIZEM X-C1 Spodbujanje turizma z minimalnimi vplivi na okolje.

X-U1a-Vzpostavitev kolesarske poti Gederovci-MS (navezava na obm. ohranjanja narave).

Občinski proračun, proračun, MzP, EU-skladi

FINANCIRANJE VARSTVA OKOLJA XIII-C1 Zagotoviti vir sredstev v XIII-U1a-Pregled možnih virov za izvajanje občinskem proračunu za zagotavljanje okoljskih projektov. lastnih virov sofinanciranih projektov. *rdeče obarvani so prednostni ukrepi, ki so v dokumentu podrobneje razdelani

Občinski proračun, RRA

Izdelal: Chronos d.o.o

17.1. V-U1a Program identifikacije in sanacije virov onesnaževanja podtalnice CILJI UKREPA: Izboljšanje kakovosti površinskih in talnih voda z ustreznejšim varovanjem vodnih virov. Opis dela V postopku priprave programa varstva okolja se je pokazalo, da je eden glavnih problemov v občini kakovost talne vode. Strokovna javnost je na delavnicah ta problem izpostavila kot prioriteten. Po informacijah iz delavnic so verjetno pomemben vir onesnaževanja podtalnice številni točkovni in ploskovni viri onesnaženja, ki jih je potrebno odstraniti in sanirati. Ker viri onesnaženja niso jasno evidentirani, prav tako pa niso znani tudi povzročitelji, mora v skladu z 2. odstavkom 11. člena ZVO (…) mora lokalna skupnost odpraviti posledice čezmerne obremenitve okolja, ki so nastale zaradi neustreznega ravnanja s komunalnimi odpadki. Prva faza odpravljanja posledic čezmerne obremenitve okolja je izdelava projektne dokumentacije – program sanacije – s katerim bodo evidentirani in ovrednoteni viri obremenitve okolja, ter predviden način sanacije, terminski in finančni načrt. Vsebina programa sanacije je: 1. Izdelava katastra okoljskih bremen (nelegalna odlagališča, gramoznice...) v katerem se opredeli obseg vira, vrsto polutanta, količino polutanta in samočistilne sposobnosti območja; 2. Kategorizacija bremen, glede na nevarnost in tveganje onesnaževanja. Na podlagi obremenjenosti, ki izhaja iz podatkov katastra onesnaženja in samočistilnih sposobnosti območja (naravne značilnost – geološka podlaga, nivo talne vode...) se izdela kategorizacija. Izdela se seznam prioritetne sanacije bremen. 3. Priprava projektov sanacije posameznih bremen. Za vsako območje onesnaženja se izdela projekt sanacije, ki predstavlja osnovo za izvedbo postopka sanacije. V projektih so natančno opredeljeni postopki sanacije. 4. Terminski in finančni načrt izvedbe sanacijskih ukrepov. Sanacija: 1. izvedba programa sanacije okoljskih bremen skladno s programom sanacije. S tem se vire onesnaženja odstrani in območja zavaruje na način, da v prihodnosti ne bodo več predstavljala onesnaženja. Kazalci spremljanja ukrepa - kemijsko in biološko stanje talne vode na reprezentativnih merilnih mestih Odgovorna oseba: vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Druge organizacije: - Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO (potencialno sofinanciranje) - lokalno prebivalstvo (vir informacij) - Vodovod Murska Sobota (monitoring vode) Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

69 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

Stroški Naloga

Trajanje (dni)

Cena dela Material/delo (€) (€/dan)

Skupaj (€)

Izdelava katastra okoljskih bremen

400

1.000

12.000

Kategorizacija bremen

400

500

4000

Priprava projektov sanacije posameznih bremen 60

400

1.000

24.000

SKUPAJ - Program sanacije

45.500

Sanacija po programu

Stroške se določi v programu

Financiranje: Vir sredstev

Delež investicije

Občinski proračun

50 %

MOP (proračunska postavka - 2328 Saniranje neurejenih 50 % odlagališč)

Trajanje projekta: Faza

Trajanje (meseci)

Izdelava katastra okoljskih bremen

1,5

Kategorizacija bremen

0,5

Priprava projektov sanacije posameznih bremen

SKUPAJ – Program sanacije

Sanacija po programu

(24)1

1 Trajanje sanacije bo opredeljeno v programu sanacije, navedena je ocena Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

70 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

17.2. Študija izvedljivosti termične obdelave blata iz ČN in drugih biorazgradljivih odpadkov s kogeneracijo energije CILJI UKREPA: Ustrezna ureditev odvajanja in čiščenja odpadne vode ter učinkovita organiziranost ter financiranje gospodarske javne službe. Opis dela V študiji izvedljivosti mora izdelovalec variantno preveriti možnosti izvedbe termične obdelave blata. Analiza izvedljivosti mora za variantne predloge izdelati socialno – ekonomsko analizo s prikazom stroškov ter koristi. Na podlagi ocene variant izdelovalec predlaga optimalno rešitev. Ločeno mora Študija izvedljivosti oceniti sinergijske učinke, ki jih bo rezultirala predvidena naprava za termično obdelavo blata iz ČN. Študija mora vsebovala: 1. Analiza količin odpadkov na območju širše in in ožje regije. 2. Pregled možnih tehnologij termične obdelave blata. 3. Določitev potreb po dodajanju ostalih vrst biorazgradljivih odpadkov. 4. CBA analiza in ekonomika termične obdelave blata glede na različne tehnologije in velikost prispevnega območja. 5. Organizacija sistema zbiranja in termične obdelave blata. 6. Analiza lokacij in možni vplivi. 7. Možnost financiranja vzpostavitve takega sistema.

Kazalci spremljanja ukrepa - količina predelanega blata in količina pridobljene energije Odgovorna oseba: vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - Saubermacher&Komunala d.o.o. - Ministrstvo za okolje in prostor

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

71 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

Stroški Naloga

Trajanje (dni)

Cena dela Material/delo (€) (€/dan)

Skupaj (€)

Analiza količin odpadkov na območju širše in in ožje regije.

400

Pregled možnih tehnologij termične obdelave blata.

400

8.000

Določitev potreb po dodajanju ostalih vrst biorazgradljivih odpadkov.

400

4.000

CBA analiza in ekonomika termične obdelave blata glede na različne tehnologije in velikost prispevnega območja.

400

100

8.100

Organizacija sistema zbiranja in termične obdelave blata.

400

100

6.100

Analiza lokacij in možni vplivi.

400

100

6.100

400

100

4.100

Možnost sistema.

financiranja

vzpostavitve

100

4.100

takega

SKUPAJ:

40.500

Financiranje: Vir sredstev

Delež investicije

Saubermacher&Komunala d.o.o.

100 %

Trajanje projekta: Faza

Trajanje (meseci)

Analiza količin odpadkov na območju širše in in ožje regije.

Pregled možnih tehnologij termične obdelave blata.

Določitev potreb po dodajanju ostalih vrst biorazgradljivih odpadkov.

0,5

CBA analiza in ekonomika termične obdelave blata glede na različne tehnologije in velikost prispevnega območja.

Organizacija sistema zbiranja in termične obdelave blata.

Analiza lokacij in možni vplivi.

Možnost financiranja vzpostavitve takega sistema. SKUPAJ

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

0,5 6

72 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

17.3. VI-U1a Vzpostavitev pomurskega vodovoda CILJI UKREPA: Zanesljivejša in kvalitetnejša oskrba s pitno vodo. Opis dela Občina se aktivno vključi v pripravo in izvedbo državnega prostorskega akta za izgradnjo pomurskega regionalnega vodovoda, ki bi oskrboval 130.000 prebivalcev v 26 lokalnih skupnostih. Ob predpostavljeni osebni porabi 210 l/osebo/dan bi bilo treba zagotoviti dobavo vode 10,03 mio m3/leto, kar predstavlja podobno količino vode kot za oskrbo prebivalcev obalne in kraške regije. Pri tem DPPN-ju je posebej izpostavljen problem kakovosti vode s katero se trenutno oskrbuje prebivalstvo na obravnavanem območju. Potrebno pa se je zavedati, da hkrati z reševanjem problema kakovosti vode s katero se trenutno oskrbuje prebivalstvo, poteka tudi proces izboljšanja stanja vodonosnikov (obstoječih vodnih virov), ki morajo programsko doseči dobro stanje v skladu z Evropsko okvirno direktivo o vodah. Kazalci spremljanja ukrepa - kemijsko in biološko stanje vode v vodovodnih sistemih in količina vode Odgovorna oseba: vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO - Vodovod Murska Sobota d.o.o. - ostale občine regije

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

73 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

17.4. XI-U1a Projekti za osveščanje in informiranje CILJI UKREPA: Osveščenost in informiranost vseh občanov o njihovem vplivu na okolje ter o možnosti njihovega ustreznejšega ravnanja z okoljskega stališča. Opis dela Pripravijo se projekti, ki bodo dvignili informiranost in osveščenost občanov o okoljskih problemih. Teme informativnih dejavnosti se nanašajo na pereče okoljske probleme v občini. V okviru delavnic se je izpostavila potreba po naslednjih projektih informiranja in osveščanja: 1. Osveščanje o vplivih prometa na okolje. Izdelava promocijskega materiala o vplivih prometa na okolje, ki se bo lahko uporabljal tudi v izobraževalnih ustanovah. Organizirajo se dnevi odprtih vrat in delavnice (tudi v šolah) na temo okoljske in varnostne problematike prometa. 2. Osveščanje v zvezi z ravnanjem z odpadki. Izdelava promocijskega materiala, organizacija delavnic in predavanj na temo odgovornega potrošništva (kako proizvesti čim manj odpadkov v gospodinjstvu, ločeno zbiranje odpadkov...). 3. Osveščanje o vplivih kmetijstva na okolje. Izdelava promocijskega materiala, organizacija delavnic in predavanj na temo kmetijstvo in okoljski problemi (skupni projekti občine in kmetijsko svetovalne službe). 4. Postavitev informativnih ekološko-energetskih tabel. V naseljih se postavijo informativne table, ki opozarjajo občane na okoljske probleme. Gre za interaktivne table (z monitorji) na katerih lahko občani spremljajo okoljski parametri (onesnaženost zraka, nivo in kvaliteta talne vode...) 5. Osveščanje javnosti o energetsko učinkovitem ravnanju in rabi obnovljivih virov energije. Izdelava promocijskega materiala, ki občanu nudi vse informacije o možnosti izboljšanja lastne energetske učinkovitosti (bivalni prostori, proizvodni procesi...). 6. Stalno sodelovanje občine z vzgojno-izobraževalnimi zavodi (osnovne in srednje šole, vrtci) na tematiko varstva okolja in energetike. Kazalci spremljanja ukrepa - naklada promocijskega materiala, število izvedenih delavnic Odgovorna oseba: vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - Avtobusni promet MS - Vzgojno-izobraževalne ustanove - Nevladne organizacije - Kmetijsko svetovalna služba

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

74 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

Stroški Naloga

Trajanje (dni)

Cena dela Material/delo (€) (€/dan)

Skupaj (€)

Osveščanje o vplivih prometa na okolje. 10

300

2.000

5.000

Osveščanje o ravnanju z odpadki

300

2.000

5.000

Osveščanje o vplivih kmetijstva na okolje.

300

2.000

5.000

Postavitev informativnih ekološkoenergetskih tabel.

300

3.000

6.000

Osveščanje javnosti o energetsko učinkovitem ravnanju in rabi obnovljivih virov energije.

300

2.800

7.000

28.000

SKUPAJ Financiranje: Vir sredstev

Delež investicije

Občinski proračun

100 %

Trajanje projekta: Faza

Trajanje (meseci)

Postavitev informativnih ekološko-energetskih tabel.

Osveščanje o ravnanju z odpadki

Osveščanje o vplivih prometa na okolje.

Osveščanje o vplivih kmetijstva na okolje.

Osveščanje javnosti o energetsko učinkovitem ravnanju in rabi obnovljivih virov energije.

SKUPAJ

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

75 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

17.5. III-U1a Izdelava študije trajnostne mobilnosti CILJI UKREPA: Sprememba potovalnih navad prebivalcev MOMS in širše regije in zmanjšanje obremenjevanja okolja. Opis dela Študija opredeli sistem mobilnosti, ki potrebe po prevozu zadovoljuje varno in na način, ki ne škoduje zdravju ljudi in ekosistemov, in zagotavlja enakopravnost znotraj in med generacijami. Opredeli sistem, ki je ugoden, deluje učinkovito, nudi izbiro pri načinu prevoza ter podpira razvoj gospodarstva in regionalni razvoj. V študiji se opredeli sistem mobilnosti, ki je v okviru samočistilnih sposobnosti okolja, porablja obnovljive vire do ravni obnavljanja in na najmanjšo možno mero zmanjša obseg porabe zemljišč ter povzročanje hrupa. S študijo se določijo natančni ukrepi potrebni za zmanjšanje emisij iz prometa, povečanje rabe javnega potniškega prometa, zmanjšanje zastojev na mestnih prometnicah, itd... Študija zajema: 1. Analiza stanja mobilnosti v občini. (analizira se: javni potniški promet, nemotorni promet, prometna varnost, organiziranost sistema mobilnosti, delavnice o mobilnosti, prostorska ureditev in javni promet, cestni promet), 2. Seznam ukrepov 3. Načrt ukrepanja (ukrepi se natančno definirajo, določi se finančni in terminski plan, odgovorne in kazalnike uspešnosti) Kazalci spremljanja ukrepa - PLDP na cestah v občini, število potnikov v JPP, onesnaženost zraka Odgovorna oseba: vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - Avtobusni promet MS (izvajalec JPP) - Direkcija za ceste RS (podatki, prometni režim) - Slovenske železnice (izvajalec JPP) - Ministrstvo za promet - Nevladne organizacije (promocija) - MOP (sofinanciranje promocij) Stroški Naloga

Trajanje (dni)

Cena dela Material/delo (€) (€/dan)

Skupaj (€)

Analiza stanja mobilnosti v občini.

400

12.000

Načrt ukrepanja

400

SKUPAJ

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

2.000

18.000 30.000,00

76 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

Financiranje: Vir sredstev

Delež investicije

Občinski proračun

100 %

Trajanje projekta: Faza

Trajanje (meseci)

Analiza stanja mobilnosti v občini.

Načrt ukrepanja

SKUPAJ

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

77 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

17.6. III-U1d Določitev območij varstva pred hrupom in opredelitev obremenjenosti s hrupom CILJI UKREPA: Sprememba potovalnih navad prebivalcev MOMS in širše regije in zmanjšanje obremenjevanja okolja. Opis dela Namen naloge je izdelava karte oz. določitev območij varstva pred hrupom in ustreznih drugih kart, ki bodo služile kot podlaga za akustično planiranje v prostoru. Študija vsebuje: – Izdelava kartografskega gradiva s prikazanimi območji varstva pred hrupom v merilu 1:5000; – Tekstualna obrazložitev za posamezna območja oziroma morfološke enote s predlogom ukrepov za zmanjšanje ter za preprečevanje emisij hrupa v okolje, s čimer bodo rešitve lahko vključene v prostorske akte občine; – Kartografski prikaz oziroma opredelitev varovanih prostorov s tekstualno obrazložitvijo; – Določitev virov onesnaženja s hrupom – kartografski prikaz in tekstualna obrazložitev; – Opredelitev mirnega območja varstva pred hrupom na prostem - kartografski prikaz in tekstualna obrazložitev; – Opredelitev mirnega območja poselitve - kartografski prikaz in tekstualna obrazložitev; – Predlog potencialnih lokacij za prireditvene prostore skladno s predpisi ter obrazložitev. Osnovni cilj projekta je določitev območij varstva pred hrupom v občini. Območja so v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/2005) opredeljena v štiri kategorije, glede na stopnjo varstva pred hrupom, določeno glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke hrupa. Kazalci spremljanja ukrepa - hrup v občini (jakost hrupa ob prometnicah, št. ur ko so mejne vrednosti za hrup presežene) Odgovorna oseba: vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - DRSC (podatki), - Holding slovenske železnice d.o.o. (podatki) - večja podjetja v občini (podatki)

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

78 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

Stroški Naloga

Trajanje (dni)

Cena dela Material/delo (€) (€/dan)

Izdelava kartografskega gradiva s prikazanimi območji varstva pred hrupom v merilu 1:5000;

400

Skupaj (€)

100 4100

Tekstualna obrazložitev za posamezna območja 5 oziroma morfološke enote s predlogom ukrepov za zmanjšanje ter za preprečevanje emisij hrupa v okolje, s čimer bodo rešitve lahko vključene v prostorske akte občine;

400

Kartografski prikaz oziroma opredelitev 5 varovanih prostorov s tekstualno obrazložitvijo;

400

Določitev virov onesnaženja s hrupom – kartografski prikaz in tekstualna obrazložitev;

400

Opredelitev mirnega območja varstva pred hrupom na prostem - kartografski prikaz in tekstualna obrazložitev;

Opredelitev mirnega območja poselitve kartografski prikaz in tekstualna obrazložitev;

Predlog potencialnih lokacij za prireditvene prostore skladno s predpisi ter obrazložitev.

2000 100 2100 6000 400 1600 400

100 2100

400

100 2100

SKUPAJ

20.000,00

Financiranje: Vir sredstev

Delež investicije

Občinski proračun

100 %

Trajanje projekta: Faza Izdelava kartografskega gradiva s prikazanimi območji varstva pred hrupom v merilu 1:5000;

Trajanje (meseci) 1

Tekstualna obrazložitev za posamezna območja oziroma morfološke enote s predlogom ukrepov za zmanjšanje ter za preprečevanje emisij hrupa v okolje, s čimer bodo rešitve lahko vključene v prostorske akte občine;

0,5

Kartografski prikaz oziroma opredelitev varovanih prostorov s tekstualno obrazložitvijo;

Določitev virov onesnaženja s hrupom – kartografski prikaz in tekstualna obrazložitev;

Opredelitev mirnega območja varstva pred hrupom na prostem - kartografski prikaz in tekstualna obrazložitev;

0,5

Opredelitev mirnega območja poselitve - kartografski prikaz in tekstualna obrazložitev;

Predlog potencialnih lokacij za prireditvene prostore skladno s predpisi ter obrazložitev.

SKUPAJ

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

79 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

17.7. XII-U1a Vzpostavitev oddelka oz. osebe v občinski upravi, ki bo odgovorna izključno za varstvo okolja CILJI UKREPA: Natančnejša opredelitev organiziranosti varstva okolja v občinski upravi. Opis dela V okviru občinske uprave se ustanovi nov oddelek za okolje oz. se določi oseba, ki bo odgovorna izključno za izvajanje okoljskih postopkov in projektov. S tem se zagotovi: 1. Nemoteno in pospešeno izvajanje okoljskih programov (program varstva okolja....) in projektov; 2. Celostna združitev okoljskih dejavnosti v okviru občinske uprave in boljši pregled nad delom; 3. Ta funkcija združuje osnovne informativne in operativne dejavnosti; 4. Izboljšana zmožnost priprave dokumentacije za črpanje državnih in evropskih sredstev namenjenih projektom varovanja okolja. Kazalci spremljanja ukrepa - začetek delovanja oddelka oz. število zaposlenih izključno na področju okolja. Odgovorna oseba: župan MOMS Stroški Naloga

Cena dela (€/leto)

Natančnejša opredelitev organiziranosti 25.000 € varstva okolja v občinski upravi.

Material/delo (€)

Skupaj (€)

25.000 25.000

SKUPAJ: Financiranje: Vir sredstev

Delež investicije

Občinski proračun

100 %

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

80 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

17.8. XII-U1b Imenovanje komisije za varstvo okolja CILJI UKREPA: Natančnejša opredelitev organiziranosti varstva okolja v občinski upravi. Opis dela Komisija za varstvo okolja, deluje kot podpora širše strokovne javnosti izvajanju projektov v občinski uprave. Člani komisije so predstavniki vseh pomembnih organizacij povezanih z varstvom okolja v občini. Komisija se redno sestaja (2 - 4 mesece) in svetuje občinski upravi. Naloge komisije so: – spremljanje in ocenjevanje izvajanja ukrepov, določenih v občinskem programu varstva okolja, – spremljanje poteka vseh projektov s področja varstva okolja, ki se izvajajo v občini in opozarjanje na morebitne nepravilnosti, – informiranje javnosti o stanju okolja v občini (posredovanje informacij v okolju članov komisije). Kazalci spremljanja ukrepa - število izvedenih projektov iz programa, število obravnavanih tem komisije, število zasedanj Odgovorna oseba: župan MOMS Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - lokalne medije (časopis, radio, tv...) Stroški Naloga

Trajanje (dni)/leto

Cena dela Material/delo (€/dan) (€)/leto

Skupaj (€)/leto

Delovanje komisije za varstvo okolja

250

2.000

500

2.000

SKUPAJ Financiranje: Vir sredstev

Delež investicije

Občinski proračun

100 %

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

81 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

17.9. Izdelava analize območij kmetijskih zemljišč CILJI UKREPA: Ohranjanje in varovanje najboljših kmetijskih zemljišč. Opis dela Analiza območij kmetijskih zemljišč je bistven dokument pri načrtovanju kmetijske dejavnosti v prostoru in ostalih dejavnosti, ki so dostikrat v konfliktu s kmetijsko rabo prostora. Študija analizira stanje kmetijstva v občini, naravne danosti in kakovost kmetijskih zemljišč (primernost kmetijskih zemljišč za kmetijstvo). Opredeljuje območja tveganja in občutljivost kmetijskih zemljišč, obremenjenost zemljišč in območja omejitev za kmetijstvo. Na podlagi številnih parametrov se izvede kategorizacija kmetijskih zemljišč in določi ukrepe in usmeritve za nadaljnji razvoj posameznih kategorij. Določi se potrebne prostorsko ureditvene operacije, melioracije in ostale posega na kmetijskih zemljiščih. Kazalci spremljanja ukrepa - delež najboljših kmetijskih zemljišč Odgovorna oseba: vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota (informacije) Stroški Naloga

Trajanje (dni)

Cena dela Material/delo (€) (€/dan)

Skupaj (€)

Analiza območij kmetijskih zemljišč

400

20.000

SKUPAJ

20.000

Financiranje: Vir sredstev

Delež investicije

Občinski proračun

100 %

Trajanje projekta: Faza

Trajanje (meseci)

Analiza območij kmetijskih zemljišč

SKUPAJ

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

82 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

17.10. VII-U1a Vzpostavitev nacionalnega centra odličnosti gospodarjenja z odpadki CILJI UKREPA: Omogočiti kvalitetno predelavo odpadkov v povezavi s sosednjimi občinami. Opis dela Raziskovalni centri odličnosti predstavljajo novo obliko povezovanja med znanstvenoraziskovalnimi skupinami in tudi med akademsko sfero in gospodarstvom. Koncept centrov odličnosti, kakor je bil razvit v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, predstavlja odgovor znanstveno-raziskovalne sfere na slabosti slovenskega inovacijskega sistema, ki so že dalj časa identificirane kot ovire pri hitrejšem razvoju na znanju temelječega gospodarstva. Raziskovalni centri odličnosti (CO), ki vzpostavljeni v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, so usmerjeni predvsem v krepitev sposobnosti prenosa in obvladovanja novih tehnologij ter v razvoj novih tehnologij Za raziskovalni center odličnosti se uporablja naslednja opredelitev: to je visoko kakovostna multidisciplinarna skupina raziskovalcev iz akademske sfere in gospodarstva, ki zagotavlja kritično maso znanja in ustrezno raziskovalno infrastrukturo za preboj centra odličnosti v vrh svetovne znanosti in/ali vključitev v mednarodno mrežo odličnosti. Za vzpostavitev centra bo potrebna skupina najmanj treh partnerjev (občina, raziskovalna organizacija in podjetje), ki prijavi projekt center odličnosti. V okviru skupine mora obvezno sodelovati podjetje (gospodarstvo – Saubermacher), ki skupaj z ostalima partnerjema doseže dogovor o medsebojnem sodelovanju na projektu. Skupina izbere nosilca projekta, ki se v imenu skupine prijavi na razpis. Dogovor formalizira pismo o nameri. Nosilni investitor (prijavitelj) projekta centra odličnosti je javni zavod (univerza - fakulteta), ki izpolnjuje pogoje za opravljanje raziskovalne dejavnosti in je vpisan v evidenco pristojnega ministrstva za opravljanje raziskovalne dejavnosti. Nacionalni center odličnosti gospodarjenja z odpadki nastane v okviru CERO-ta (odlagališče v Puconcih). To bo osnova za nadaljnje izboljšave pri ravnanju z odpadki, ne samo na regionalnem pač pa tudi na državnem nivoju. Tak center pa je lahko tudi osnova za ustanovitev posebnega visokošolskega oddelka v Pomurju za tehnologije ravnanja z odpadki. Za uresničitev ukrepa je potrebno: 1. Doseči dogovor med lastniki CERO-ta in izobraževalno ustanovo za ustanovitev Nacionalnega centra odličnosti gospodarjenja z odpadki. V tem dogovoru se opredelijo vse podrobnosti delovanja takega centra (prostori, financiranje, kader...); 2. Izdelava projekta za ustanovitev in obratovanje centra odločnosti. 3. Priprava prijavne dokumentacije in prijava za financiranje iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in ostalih virov financiranja; 4. Zagotovitev vsega potrebnega za začetek delovanja centra odličnosti, kot je to določeno v projektu.

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

83 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

Kazalci spremljanja ukrepa izdelan projekt za vzpostavitev nacionalnega centra odličnosti, začetek obratovanja nacionalnega centra odličnosti v sklopu Centra ravnanja z odpadki v Puconcih Odgovorna oseba: direktor novonastalega podjetja, JP CERO Puconci Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - MOMS - Saubermacher & Komunala d.o.o. - MVZT (Univerza v Mariboru) Stroški Naloga

Trajanje (dni)

Cena dela Material/delo (€) (€/dan)

Skupaj (€)

Izdelava projekta za ustanovitev in obratovanje 105 centra odločnosti.

400

2.000

44.000

Priprava prijavne dokumentacije in prijava za 15 financiranje iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in ostalih virov financiranja;

400

6.000

Projekt in prijava na financiranje

50.000

Zagotovitev vsega potrebnega za začetek delovanja centra odličnosti, kot je to določeno v projektu.

150.000

SKUPAJ

150.000

200.000

Financiranje: Vir sredstev

Delež investicije

JP CERO Puconci

51 %

Državna sredstva in EU skladi (Evropski sklad za 49 % regionalni razvoj)

Trajanje projekta: Faza

Trajanje (meseci)

Izdelava projekta za ustanovitev in obratovanje centra odločnosti.

Priprava prijavne dokumentacije in prijava za financiranje iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in ostalih virov financiranja;

Zagotovitev vsega potrebnega za začetek delovanja centra odličnosti, kot je to določeno v projektu.

SKUPAJ

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

84 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

17.11. VIII-U1c Zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo CILJI UKREPA: Zmanjšanje porabe energije za javne namene in učinkovita raba v gospodinjstvih. Opis dela Izdelava študije zmanjšanja rabe energije za javno razsvetljavo in svetlobnega onesnaževanja. Študija vsebuje: 1. priprava katastra javne razsvetljave z analizo porabljene energije, 2. analizo svetlobnega onesnaževanja v občini z javno razsvetljavo, 3. ukrepe za zmanjšanje porabe energije 4. ukrepe za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja, 5. projekt za izdelavo avtomatskega sistema prižiganja in ugašanja z daljinskim krmiljenjem. Na podlagi študije se izvede posodobljenje oz. opremljanje sistema javne razsvetljave vključno z avtomatskim sistemom prižiganja in ugašanja. Kazalci spremljanja ukrepa - porabljena električna energija za javno razsvetljavo Odgovorna oseba: vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - Komunala MS Stroški Naloga

Trajanje (dni)

Cena dela Material/delo (€) (€/dan)

Skupaj (€)

študija zmanjšanja rabe energije za javno razsvetljavo in svetlobnega onesnaževanja

400

1.000

7.000

100.000

izvedba posodobljenja oz. opremljanja sistema javne razsvetljave vključno z avtomatskim sistemom prižiganja in ugašanja SKUPAJ

107.000

Financiranje: Vir sredstev

Delež investicije

Občinski proračun

50 %

EU – skladi (LIFE+)

50 %

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

85 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

Trajanje projekta: Faza

Trajanje (meseci)

študija zmanjšanja rabe energije za javno razsvetljavo in svetlobnega onesnaževanja

izvedba posodobljenja oz. opremljanja sistema javne razsvetljave vključno z avtomatskim sistemom prižiganja in ugašanja

SKUPAJ

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

86 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

17.12. I-U1b Določitev obvezne rabe obnovljivih virov energije v prostorskih aktih (OPN) CILJI UKREPA: Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv. Opis dela V okviru občinskega prostorskega načrta se za posamezno prostorsko plansko enoto opredeli pogoje energetske oskrbe. Kot pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja se opredeli, da mora projekt načrtovati določen delež pokritja porabe energije iz obnovljivih virov energije (geotermalna energija, solarni sistemi, biomasa...). Izdela se nadgradnja energetske študije, ki vsebuje: – prostorsko opredelitev planskih enot glede na možnost rabe posameznega vrste obnovljivega vira, – ekonomiko obnovljivih virov posamezne planske enote, – določitev deleža obnovljivih virov, ki ga je potrebno zagotoviti v rabi energije na posamezni planski enoti, – tekstualna definicija pogojev (delež obnovljivih virov energije, časovni okvir za zadostitev zahtevam), ki se vnese v Občinski prostorski načrt Mestne občine Murska Sobota. Kazalci spremljanja ukrepa - delež obnovljivih virov energije v energetski bilanci občine Odgovorna oseba: vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - pripravljavca OPN-ja Stroški Naloga

Trajanje (dni)

Cena dela Material/delo (€) (€/dan)

Skupaj (€)

Nadgradnja energetske študije

400

10.000

SKUPAJ

400

10.000

Financiranje: Vir sredstev

Delež investicije

Občinski proračun

100 %

Trajanje projekta: Faza

Trajanje (meseci)

Nadgradnja energetske študije

SKUPAJ

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

87 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

17.13. XIII-U1a Pregled možnih virov za izvajanje okoljskih projektov CILJI UKREPA: Zagotoviti vir sredstev v občinskem proračunu za zagotavljanje lastnih virov sofinanciranih projektov. Opis dela Za financiranje ukrepov občinskega programa varstva okolja se izdela analizo možnih virov. Z analizo se določijo vsi možni viri za posamezen ukrep oz. projekt. Analiza natančno opredeli vse obveznosti in postopke, ki izhajajo iz prijave na državna ali evropske vire financiranja. Opredelijo se tudi možnosti javno-zasebnega partnerstva po posameznih projektih. Tak ukrep jasno opredeli vse možne zunanje vire financiranja občinskih okoljskih projektov. Opredelijo se vsi možni viri financiranja. Določijo se značilnosti posameznega vira skupaj s pogoji in zahtevami, ki jih ta od prijavitelja zahteva. Kazalci spremljanja ukrepa - znesek (v EUR) načrtovanih sredstev za okoljske programe Odgovorna oseba: vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje SVLR (informacije) MOP (informacije) Stroški Naloga

Trajanje (dni)

Cena dela Material/delo (€) (€/dan)

Skupaj (€)

Pregled možnih virov za izvajanje okoljskih projektov

400

5.000

SKUPAJ

200

5.000

Financiranje: Vir sredstev

Delež investicije

Občinski proračun

100 %

Trajanje projekta: Faza

Trajanje (meseci)

Pregled možnih virov za izvajanje okoljskih projektov

SKUPAJ

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

88 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

17.14. Terminski plan izvedbe prioritetnih ukrepov Tabela 49: Terminski plan finančnih izdatkov za izvedbo prioritetnih ukrepov Ukrepi

Potrebna Potrebna Potrebna Potrebna Potrebna sredstva (€) sredstva (€) sredstva (€) sredstva (€) sredstva (€) 2008 2009 2010 2011 2012

Program identifikacije in sanacije virov onesnaževanja podtalnice

45.500

Študija izvedljivosti termične obdelave blata iz ČN in drugih biorazgradljivih odpadkov s kogeneracijo energije.

40.000

Vzpostavitev pomurskega vodovoda

- (10 % investicije)

Projekti za osveščanje in informiranje

6.000

6.500

8.000

7.500

Izdelava študije trajnostne mobilnosti

30.000

Določitev območij varstva pred hrupom in opredelitev obremenjenosti s hrupom.

20.000

Vzpostavitev oddelka oz. osebe v občinski upravi, ki bo odgovorna izključno za varstvo okolja

25.000

Imenovanje komisije za varstvo okolja

2.000

Izdelava analize območij kmetijskih zemljišč s katero se natančno kategorizira kmetijska zemljišča in določi ukrepe in režime za posamezno kategorijo

20.000

10. Vzpostavitev nacionalnega centra odličnosti gospodarjenja z odpadki

50.000

100.000

11. Zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo

20.000

60.000

27.000

12. Določitev obvezne rabe obnovljivih virov energije v prostorskih aktih (OPN)

10.000

13. Pregled možnih virov za izvajanje okoljskih projektov

5.000

168.500

123.500

112.000

84.500

127.000

SKUPAJ

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

89 od 90

Izdelal: Chronos d.o.o

18. VIRI IN LITERATURA 1. Burja, A. Priporočila ministrstva za pripravo občinskih programov varstva okolja (OPVO). Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, 2007 2. Integrated Environmental Management. European Communities, Cuxembourg, 2007 3. Strategija razvoja Mestne občine Murska Sobota, Mestna občina Murska Sobota, 2006 4. Podatki spletnih strani Agencije RS za okolje.:URL.:http://www.arso.gov.si/, 2007 5. Energetska zasnova Mestne občine Murska Sobota, IBE, d.d., Ljubljana, 2006 6. Analiza stanja in teženj v prostoru, Strokovna podlaga za pripravo strategije prostorskega razvoja MOMS, ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o., Murska Sobota, 2006 7. Analiza razvojnih potreb in možnosti dejavnosti v prostoru (analiza privlačnosti), ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o., Murska Sobota, 2007 8. Študija ranljivosti prostora, ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o., Murska Sobota, 2007 9. Kajfež, L., Podnebne spremembe v Sloveniji in suša, Ujma št. 19, Ljubljana, 2005 10. Poročilo o stanju okolja v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Ljubljana, 2003 11. Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2005, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007 12. Program spremaljanja kemijskega stanja podzemnih voda 2007, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007 13. Podatki o ravnanju z odpadki, Komunala&Saubermacher d.o.o., 2007 14. Podatki spletnih strani Statističnega urada RS, URL.: http://www.stat.si/, 2007 15. Operativni program za krepitev regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Ljubljana, 2006 16. Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 -2013, Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Ljubljana, 2006 17. Špendl, R., et al., Načrt trajnostne mobilnosti na širšem mestnem območju Nove Gorice, Ipsum d.o.o., Domžale, 2005 18. Določitev območij varstva pred hrupom v občini Domžale (študija hrupa), Chronos d.o.o., Domžale, 2006 19. Analiza območij kmetijskih zemljišč v občini Sevnica, Chronos d.o.o., Domžale, 2007 20. Raziskave onesnaženosti tal Slovenije, Poročilo za leto 2005. Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana, 2006

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

90 od 90