December 2012 | številka 3
Študentske tute Brezplačno, brezcelulozno in breznakladaško E-glasilo Kluba prekmurskih študentov
Svet okoli nas
V središču
Projekti
Neoriginalni hipsterji
Študent v precepu
KPŠ Nasvet – svetovalnica Kluba prekmurskih študentov
Uvodnik
Pravljična trojka Pred vami je že tretja številka Študentskih tut - pravljična trojka, s katero zaključujemo naše celoletno delovanje in odpiramo vrata novemu sklopu dogajanj. Zakaj ravno pravljična trojka? Poleg izjemne vloge in simbolične pomenljivosti, naj bi številu tri v splošnem pripadala energija kreativnosti, ki prispeva k celovitosti. Verjamem in želim, da je takšno tudi vodilo Kluba – težnja k celovitosti. S temi okviri smo vzpostavili nov projekt, KPŠ Nasvet, ki bo v pomoč vsem, ki se spopadajo s takšnimi in drugačnimi težavami. Študenti pa se lahko preizkusite v vlogi svetovalca. Več o tem si preberite v rubriki Projekti. Zagotovo pa vas bo navdušilo branje rubrike Svet okoli nas, kjer boste izvedeli, kdo so hipsterji. Odgovor vas čaka na naslednjih straneh. V tokratni številki tudi nekaj o malih in velikih radostih študentske izmenjave, fotoreportaža Prekmurske gibanice, predstavitev projekta Dijaški Boomerang in stand up komika Jerneja Celeca ter prispevek o Študentu v precepu, ki se nanaša na štipendije in šolnine. In kaj si želimo? Spremembe. Veliko sprememb. In kaj pripravljamo po novem letu? Če ste brez ideje, kje boste smučali, vas vabimo na KPŠ-jevo smučanje na Kopah. Preden se z vso resnostjo posvetimo izzivom prihajajočega leta, je prav, da se najprej dostojno poslovimo od starega. December je čas, ko se je treba ozreti nazaj, preveriti naše izkušnje, dogodke in lekcije minulega leta, potegniti črto in se vprašati: koliko smo se letos naučili? Dragi študenti, ogromno. Brez vas, zvestih članov, ne bi bilo nas in naše vizije. Vaše zadovoljstvo je naše glavno vodilo, zato se bomo potrudili, da bo tudi v prihodnje tako. V novem letu vam privoščim vse tisto, kar si želite … in to je natanko tisto, kar se v bodoče mora zgoditi. In ne pozabite, vse dobre stvari so tri. Nuša Vučkič, podpredsednica KPŠ
Kazalo 1 Uvodnik
Pravljična trojka
2 Napovednik
Vikend smučanja na Kopah po ugodni ceni!
3 Projekti
KPŠ Nasvet – svetovalnica Kluba prekmurskih študentov
5 Fotoreportaža
Prekmurska gibanica v sliki in besedi
7
V središču
8
Dijaška sekcija
9
Svet okoli nas
Študent v precepu – štipendije in šolnine
Dijaški boomerang tokrat v Murski Soboti
Neoriginalni hipsterji
11 Perspektiva Jernej Celec – doktor standup komedije
13
Gostujoče pero
14
Dogajalo se bo
Erasmus? »Mooooorš it!«
Kolofon Izdajatelj Glasilo Študentske tute izdaja Klub prekmurskih študentov Naslov izdajatelja Klub prekmurskih študentov, Trubarjev drevored 4, p.p. 196, 9000 Murska Sobota
December 2012
E-naslov info@kps.si
Predsednica Sanja Kropec Odgovorna urednica Urška Vogrinčič
Uradne ure Od ponedeljka do petka 8:00–15:00, (na sedežu Kluba)
Uredniški odbor Mihaela Kalamar, Žiga Barbarič, Samo Tanacek, Sanja Kropec
1
Lektoriranje Mihaela Kalamar Fotografije Nepodpisane fotografije so iz arhiva Kluba prekmurskih študentov
Napovednik
Vikend smučanja na Kopah po ugodni ceni! Kot že vrsto let zapored, tudi letos pripravljamo za člane kluba nepozabni vikend smučanja in zabave na Kopah. Za vse tiste, ki še ne smučate pa si želite zimskih radosti na snegu, imate na Kopah tudi možnost najema izkušenega inštruktorja. Termin: 8. 2.–10. 2. 2013 Petek: organiziran odhod z avtobusom iz Murske Sobote ob 10. uri z možnostjo pobiranja potnikov v Mariboru. Nastanitev in odhod na smučišče. Po večerji sledi večerno druženje in zabava v Holcer pub-u. Sobota: po zajtrku odhod na smučišče in smučanje, smučanje, smučanje … Nato večerja in nočitev. Tudi možnost zabave v Holcer pub-u. Nedelja: po celodnevnem smučanju se bomo v večernih urah vrnili v Mursko Soboto.
Vir: www.ribnisko-pohorje.si
Cena Ponudba vključuje nastanitev (2 nočitvi), 2 x polpenzion (zajtrk in večerjo), 3-dnevno smučarsko karto (smučarska karta prične veljati v petek po 14. uri, v ceno paketa je vključena tudi nočna smuka), animacijo na smučišču, zabavo z DJ-em v Holcer pabu, turistično takso, avtobusni prevoz na relaciji Murska Sobota–Kope–Murska Sobota. • • •
Za polnopravne člane znaša cena 90 €, za nepolnopravne člane in ostale študente znaša cena 110 €, za neštudente znaša cena 120 €.
Možna so tudi doplačila za samopostrežno dodatno kosilo (9,00 €), wellness storitve, šolo zimskih športov, servis smuči in najem smučarske opreme. Več na http://www.vabo.si/2/Turizem/ZimskiTurizem.aspx. Nastanitev Nastanjeni bomo v Grmovškovem domu, ki se nahaja le 50 metrov od prve vlečnice in smučišča. Sobe so večposteljne. Vsaka ima umivalnik, sanitarije in tuši so etažni. Dom ponuja restavracijo, pub in sončno teraso. Zbiranje prijav in plačilo Prijavite se lahko do sobote, 26. januarja 2013, na Pomurskem študentskem servisu. Ob prijavi je potrebno poravnati kotizacijo v višini 50 €, preostanek pa poravnate najkasneje do 4. februarja. Po prijavi odpoved več ni možna, v nasprotnem primeru boste morali poravnati celotno vsoto aranžmaja! Število mest je omejeno, zato pohitite! Za dodatne informacije se obrnite na info@kps.si ali na tel.: 031 590 060 (Sanja).
Vir: www.ribnisko-pohorje.si
2
December 2012
Projekti
KPŠ Nasvet – svetovalnica Kluba prekmurskih študentov Čemu KPŠ za svoje člane ustanavlja svetovalnico? Jedrnato in preprosto povedano gre za nekaj, s čimer se gotovo sreča vsak dijak in študent tekom svojega izobraževanja. Gre za vprašanja nas mladih, na katera si sami v trenutku, ko se zastavijo, ne znamo odgovoriti. Ali mi v tem in onem primeru pripada štipendija? Kje podam vlogo? Ali imam možnost pritožbe? Ali mi najemodajalec sobe v mestu, kjer študiram, lahko zaračuna dodatek? Ali imam pravico, da ponavljam letnik? Kako najlažje obvladam stresne situacije? Kam se lahko obrnem v zvezi z ...? Želim po izkušnje v tujino ... Kako naj si pomagam v težki finančni situaciji? Ali mi pravo daje pravico, nalaga dolžnost, da ...? Sem v čustveni stiski, potrebujem pogovor. In še bi lahko naštevali. Komu je namenjen in kdaj? KPŠ Nasvet je projekt, namenjen vsem dijakom in študentom, ki jih zanima karkoli v zvezi s študijem (oz. srednješolskim izobraževanjem) in vsem, kar se s tem povezuje, pa ne vedo, kje bi lahko dobili odgovor in kakšen ta je. Naloga svetovalcev Kluba prekmurskih študentov bo brezplačno informiranje, svetovanje in pomoč dijakom in študentom. Naš cilj bo poiskati pravilen odgovor na vsako zastavljeno vprašanje. Ko bodo svetovalci ugotovili, da vprašanje zahteva nadaljnjo obravnavo specializiranih strokovnih služb, bodo dijaka oz. študenta opremili s potrebnimi informacijami, kako naprej. KPŠ Nasvet bosta vodili dve temeljni vodili. Kateri? Strokovnost in zaupnost. Tri glavna vsebinska področja svetovanja (študij; socialni položaj in počutje; pravno svetovanje) bodo vodile osebe z zaključeno 7. stopnjo izobrazbe na ustreznem področju, ostali svetovalci pa bodo na razpisu izbrani izmed najboljših študentov višjih letnikov oz. absolventov ali podiplomskih študentov ustreznih smeri z največ izkušenj. Zagotovljena bo popolna zaupnost dela. Vsi svetovalci bodo morali izkazati poznavanje Zakona o varstvu osebnih podatkov in drugih veljavnih predpisov ter pred nastopom dela podpisati posebno izjavo, ki jih bo vezala k varovanju osebnih podatkov in molčečnosti. Katera vprašanja lahko zastavim? Dijak in študent lahko zastavi prav vsako vprašanje, ki je povezano z njegovim izobraževanjem, pravicami in dolžnostmi, bivanjem, financiranjem, osebnim počutjem in zdravjem, mobilnostjo in izmenjavami, prostim časom, s pravnimi vprašanji ipd. Področja smo razdelili na: 1. Pravno svetovanje Pravno svetovanje bo zajemalo pravno pomoč v zvezi z vsemi zgoraj naštetimi področji. Dijaki in študenti pogosto ne vedo, kakšne so njihove pravice in dolžnost v zvezi z odločbami državnih organov glede štipendij, dijaškega ali študentskega doma, otroškega dodatka in vseh drugih; ali imajo na voljo možnost pritožbe, kako jo oblikovati in koliko stane. Ali je pogodba za najem sobe, ki mi jo je predložil stanodajalec, korektna do mene in varna za podpis? Ali sem najemodajalcu res dolžan kavcijo? Kako lahko po pravni poti izterjam plačilo za opravljeno delo? Poškodoval sem se, imam možnost odškodnine? Poleg tega bomo nudili informacije glede določb
December 2012
3
Projekti
2. Svetovanje v zvezi s socialnim položajem in počutjem
3. Svetovanje v zvezi s študijem
Bivanje Informacije in svetovanje o bivanju v študentskih domovih in pri zasebnikih s subvencijo, informacije in svetovanje o najemnih razmerjih, odpovedni rok …
Študijska problematika Informacije o dodiplomskem in podiplomskem študiju, informacije in svetovanje o vpisu, prepisu in prehodi med programi, informacije o ponavljanju in podaljšanju statusa, izjemnem vpisu v višji letnik, podaljšanju absolventskega staža, informacije in svetovanje o možnosti vzporednega in zaporednega študija, informacije o opravljanju izpitnih obveznosti …
Delo in delovne izkušnje Informacije in svetovanje o študentskem delu, informacije in svetovanje glede dohodnine, podjemnih in avtorskih pogodb, varnost na delu, plačilo za opravljeno delo …
Študijska mobilnost Informacije o študijskih in delovnih izmenjavah, informacije in svetovanje o pridobivanju štipendij za študij v tujini, pomoč pri iskanju bivališča in dela v okviru študija v tujini; možnosti študijske mobilnosti doma …
Štipendiranje Informacije in svetovanje o pridobivanju in ohranitvi državnih, Zoisovih in kadrovskih štipendij, informacije o pridobitvi enkratne štipendije za socialno ogrožene študente … Prehrana in prevoz Informacije o dijaški in študentski prehrani ter prevozih iz domačega kraja v mesto izobraževanja.
Obštudijske dejavnosti Informacije o možnostih obštudijskega udejstvovanja, s katerim si mladi nabirajo (ne)formalno znanje in kompetence; informacije v zvezi z delovanjem Študentskih svetov Univerz in visokošolskih zavodov; informacije v zvezi s študentsko organiziranostjo; rekreacija in šport, kultura, razpisi in natečaji ...
Sociala Informacije in svetovanje v zvezi s socialno stisko dijaka in študenta, o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju, o socialno varstvenih prejemkih, o otroškem dodatku ... Duševno počutje Premagovanje stresa in strahu pred izpiti; odnosi na delovnem mestu, v družini in med prijatelji; delo v skupini; nudenje pomoči in usmerjanja za dijake in študente, ki se znajdejo v duševni stiski.
Vir: Splet
Kako bo KPŠ Nasvet svetoval in informiral?
KPŠ Nasvet bo v prvi vrsti deloval preko spletne strani in po elektronski pošti. V začetni fazi projekta se bo po elektronski pošti mogoče dogovoriti tudi za pogovor po telefonu, kasneje pa bo ob izkazani potrebi odprta stalna telefonska številka. V primerih, ki zahtevajo več pozornosti in osebni stik, bodo svetovalci na voljo tudi za osebno svetovanje. Vprašanje bo uporabnik zastavil preko spletne strani bodisi na spletnem forumu bodisi po elektronski pošti. Sporočilo bo glede na izbrano področje posredovano ustreznemu svetovalcu. Uporabnik bo odgovor prebral na spletnem forumu oz. ga prejel po elektronski pošti, v kolikor bo to želel. Odgovori na vprašanja, ki niso osebne narave in lahko koristijo širšemu spektru bralcev, bodo javno objavljeni na spletni strani (npr. če bo uporabnik zastavil splošno vprašanje kot je, ali mu po spremembi smeri študija pripada še leto za ponavljanje; pri tem bodo seveda vsi osebni podatki dosledno izbrisani). S tem želimo spletno stran oblikovati tako, da skuša uporabnik med obstoječimi vsebinami najprej poiskati željeno informacijo in šele če jo ne najde (ali se njegovo vprašanje nekoliko razlikuje od že obstoječega), se obrne na svetovalca. Vodilo pri svetovalnem delu bo ažurnost in pravočasnost. Svetovalci se bodo trudili na vsako vprašanje odgovoriti v roku enega tedna, v kolikor bo izkazano, da je potrebno hitrejše ukrepanje, pa hitreje. Izključitev odgovornosti Klub prekmurskih študentov in svetovalci ne odgovarjajo za nastalo škodo, ki nastane uporabniku informacije oz. nasveta, ki izhaja iz svetovalnice KPŠ Nasvet.
4
December 2012
Fotoreportaža
Prekmurska gibanica v sliki in besedi Besedilo: Urška Vogrinčič, Foto: Samo Tanacek
Minuli torek, 11. decembra, je v praznični podobi zasijala že 16. Prekmurska gibanica. Študente, ki so do zadnjega kotička napolnili mariborski ŠTUK, so zabavali Fatal Passions, Weekend band in Čuki. Na prireditvi seveda ni manjkalo prekmurskih gibanic, pripravljenih po licenci z geografskim poreklom, ki smo jih brezplačno razdelili med študente. Tudi letošnja Prekmurska gibanica je bila dobrodelno obarvana, saj smo zbrana sredstva od vstopnine namenili v Študentski fond za socialno ogrožene študente
Prekmursko gibanico 2012 so omogočili
December 2012
5
Fotoreporta탑a
6
December 2012
V središču
Študent v precepu – štipendije in šolnine Avtor: Zala Nabergoj
Sedim pred računalnikom in razmišljam. Danes sem se že tretjič ujela pri poskusu iskanja novic o tem, kaj se dogaja s štipendijami, in ali lahko že danes začnem varčevalno akcijo, če mi slučajno še v tem šolskem letu uspe diplomirati. Potem se spomnim, da je spet nov mesec in na vrata že trkajo nove položnice, čeprav stare še niso plačane. In potem se spomnim še, da bo kmalu božič in potrebujem še denar za darila. Varčevalna akcija po hitrem postopku odpade. Danes je res težko biti študent. Res se sliši banalno, če upoštevamo vse ugodnosti, ki jih imamo, a je vsekakor res. Ujeti smo nekje med brezskrbnim obdobjem odraščanja, hkrati pa vrženi v odraslost, že s tem, da se zdi skoraj samoumevno, da si študent ob študiju najde zaposlitev in v večji meri skrbi sam zase. Tisti, ki imamo to srečo, se lahko zanesemo na starše, a tudi to obdobje prej ko slej mine, ko se zaveš, da nočeš biti breme in/ali se v tebi zbudi tista zbadajoča želja po neodvisnosti. Takrat si najdeš delo, v začetku občasno, ki pa ga je vedno več. Hkrati je potrebno najti še čas za učenje in opravljanje študijskih obveznosti, za druženje s prijatelji, za kakšno kosilo nekje vmes med vsem tem, zvečer pa še za zabavo. Dan je preprosto prekratek za poskuse kombiniranja dobe odraščanja z odraslostjo, ker se ena od druge preveč razlikujeta. Zato se človek zamisli. Kako lepo bi bilo, če bi ti država, za katero boš konec koncev delal večino svojega življenja, krila vsaj stroške, ki jih s seboj prinese študij. Kako sproščujoče bi se bilo posvetiti odraščanju in iskanju samega sebe, brez skrbi, če se boš lahko do konca izšolal za želeni poklic ali če se boš lahko prijavil na študij, ki te bo pripeljal do zaposlitve, ne pa na takšnega, kjer so stroški najmanjši ali kjer imaš največ časa za študentsko delo. Nekaj časa je vse kazalo, da je končno prišlo upanje za študente, ko je vlada v začetku leta 2011, takrat še pod vodstvom Boruta Pahorja, obljubila več štipendij za dijake in študente in ugodnejše pogoje pridobivanja le-teh. A se je kaj hitro zalomilo, natančneje že aprila 2011, ko je namesto zagotavljanja ugodnejših pogojev pridobivanja štipendij vlada cenzus znižala iz 64 odstotkov neto povprečne plače na 53 odstotkov neto povprečne plače na družinskega člana mesečno. Hkrati je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve priročno premaknilo podeljevanje novih štipendij na leto 2013, predlog pa kasneje ob padcu predloga o Malem delu odstranilo. Vse do današnjega dne se na tem področju ni zgodila nobena sprememba, niti spremembe v pozitivnem smislu glede na zadnje predloge aktualne vlade niso pričakovane. Denarja že za obstoječe štipendije ni, kaj še, da bi uvajali nove. V oktobru pa je vlada začela krhati še tisto malo optimizma, kar nam ga je ostalo. Takrat se je pred poslanci namreč prvič znašla Novela zakona o visokem šolstvu, ki prinaša spremembe. Veliko sprememb. Med drugim se do leta 2016 iztečejo akreditacije 600 študijskim programom, za katere ni garancije, da bodo akreditacijo tudi ponovno pridobili. Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu pričenja tudi s ponovnimi akreditacijami institucij.
Katere dejavnike si upošteval/-a, ko si se odločal/-a za študij? Bi se sedaj odločil/-a drugače? Gorazd Rituper Študent etnologije in kulturne antropologije Upošteval sem predmetnik (kar pa je bistveno premalo) ... Mogoče bi se odločil drugače, dvopredmetno, prej bi raziskal še druge možnosti, obiskal bi predavanja večih različnih smeri, preden bi se vpisal na študij.
Brina Vlaj Absolventka psihologije Upoštevala sem predvsem svoje interese, zmožnosti in predvidevanja o tem, kateri poklic je bolj iskan. Psihologija me je tudi vedno zelo zanimala in poklic psihologa mi je bil dosti bolj privlačen in zdelo se mi je, da bom imela boljše zaposlitvene možnosti. Zaradi vsega tega sem se odločila za psihologijo. Predmetnika kaj dosti nisem poznala, bolj me je zanimalo na katerih področjih se lahko zaposlim in kakšno je delo. Če bi se odločila drugače je težko vprašanje... ni mi žal, da sem študirala psihologijo, ker mi je študij bil zanimiv in mi je delo še vedno zelo všeč. Razmišljam pa velikokrat, če bi bilo boljše, da bi šla študirat kaj sorodnega, kar je danes zelo iskano (npr. defektologijo)... da bi lažje dobila službo.
Žiga Kerec Študent računalništva in informatike Pri izbiri študija sem upošteval predvsem svoje želje in zanimanja, kar je po mojem tudi najbolj pomembno pri samem odločanju. V zaposlitvene možnosti se nisem poglabljal, ker se trg dela hitro spreminja, tako da ne vemo kaj nas čaka. Kakšna služba več pa tudi ne škodi...
Ker se je v zadnjih treh letih začel v številu vpisa v visokošolske programe odražati generacijski upad – na kratko, ker je vedno manj otrok, obstaja verjetnost, da veliko Kljub nekaterim slabim lastnostim moje smeri (preveč učenja), pa študija nikakor ne bi zameprogramov ne bo prejelo akreditacije. Prvi v tej črti bodo glede na trende družboslovni njal, če bi se odločal še enkrat, bi sigurno poprogrami, saj Slovenija ustvarja presežek diplomantov družboslovja, hkrati pa nam novno izbral enako. primanjkuje naravoslovcev. Obstaja tudi možnost, da bo vlada to težavo rešila z uvedbo šolnin za določene programe – kar je sicer sporno, predvsem iz vidika vpliva na posameznikovo svobodo odločanja. A če pogledamo iz druge strani, bi tako ob vpisu na fakulteto dvakrat premislili, če si tega res želimo, in morda v svoje razmišljanje o nadaljevanju šolanja vključili tudi možnosti za zaposlitev. Ker je, pišem iz lastnih izkušenj, proti koncu družboslovnega študija že prepozno obžalovati spontano in brezskrbno odločitev takrat še 18-letnega jaza.
December 2012
7
Dijaška sekcija
Dijaški boomerang tokrat v Murski Soboti Avtor: Žiga Barbarič
V dijaški sekciji smo se v zadnjih 2 mescih osredotočali predvsem na zbiranje novih članov in tako formiranje skupine, ki bi sodelovala na projektih, namenjenih dijakom. Do sedaj nas je v dijaški sekciji zbranih že več kot 100 dijakov in število še kar raste. Še vedno vabimo vse dijake, da se nam pridružijo. V tem času smo organizirali tudi prvi samostojen projekt in sicer Dijaški boomerang, po vzoru podobnih projektov, ki se odvijajo v dijaških sekcijah študentskih klubov po celi Sloveniji. Naš boomernag je bil namenjen dijaškim sekcijam 02 regije, tako da smo se nadejali zbrati člani iz Kluba ormoških študentov, Kluba študentov Lendava in seveda Kluba prekmurskih študentov. Na žalost se člani iz ormoške sekcije boomernaga niso mogli udeležiti, zaradi bolezni njihove predsednice, tako da nas je na boomerangu bilo le 7 dijakov iz naše in lendavske sekcije. Kljub manjšemu številu smo konec tedna vseeno preživeli produktivno, saj smo delali predvsem na možnostih povezovanja naših dveh sekcij. Zbrali smo se v soboto, 3. 11. 2012 zjutraj v Dijaškem domu Murska Sobota, kjer je celoten program tudi potekal. Predavatelji Zveze ŠKIS so nam najprej razložili oblike študentskega organiziranja pri nas. Nato smo prešli že na projektni management, kjer smo se naučili kako projekt pripraviti in ga tudi realizirati ter evalvirati, nato smo v praktičnem delu tudi skupaj poskušali najti ideje za skupen projekt naših dveh sekcij. Idej je bilo ogromno in morda se v bližnji prihodnosti obeta tudi realizacija katere izmed njih, več o tem pa morda naslednjič. Ker je bilo že popoldne, smo se skupaj odpravili na kosilo, po katerem pa je sledilo predavanje na temo možnosti financiranja naših projektov. Po tem sklopu predavanj smo se skupaj z gosti iz Zveze ŠKIS odpravili na sprehod po Murski Soboti, kjer smo si ogledali vse pomembne točke v centru mesta. Sledila je še večerja, po njej pa spoznavanje in druženje, ki smo ga združili kar z obiskom Brucovanja našega kluba v centru Maximus. V nedeljo po zajtrku smo na kratko še spoznali, kako poteka računovodstvo in blagajništvo na klubu. Za zaključek boomeranga smo se odpravili do restavracije Zvezda, kjer smo naše goste pogostili s pristno prekmursko kuhinjo – domačimi kolinami z bujto repo in seveda za posladek s prekmursko gibanico. S potekom projekta smo kljub malo manjšemu obisku zelo zadovoljni, saj smo utrdili vezi z lendavsko sekcijo. Če pa bomo organizirali kakšen skupen projekt, boste to seveda izvedeli v naslednji številki Študentskih tut. Ne pozabite spomniti dijakov, ki jih poznate, da se naj pridružijo naši sekciji.
8
December 2012
Svet okoli nas
Neoriginalni hipsterji Avtor: Jasna Merklin
Vse več je med mladimi govora o hipsterjih. Prvič sem slišala za njih od znanke, ki mi je rekla: »To so 'wannabe alternativci', saj veš, tisti, ki imajo 'raybanke' in velike šale okrog vratu.« Malo bolje sem jo pogledala in punca je imela rayban očala in velik šal. »Čakaj malo, kaj si pa potem ti?« Dalo mi je misliti in odločila sem se, da malce povprašam med mladimi, kaj vedo in kaj si mislijo o tem. Večina ni imela pojma, o čem govorim, nekaj tistih, ki so že imeli indikatorje, da bi lahko pripadali tej skupini, pa so mi podajali različne razlage: »Vem, ja. To so bogati, ki se delajo revne.« »Mislijo, da so nekaj posebnega, vendar ne počnejo nič drugo, kot cele dneve surfajo po netu in iščejo kaj novega, da to objavijo na blogu. Glavni ventil hipsterjev za izražanje je namreč blog.« Ali pa: »Aaa, wannabe intelektualci, ki skačejo okrog s starimi fotoaparati in Platonovimi knjigami.« Ali: »Vem ja, uni k' furajo vintage stil.« Bilo mi je hecno, večina ljudi, če sem malce bolj pogledala po naši fakulteti ali po Čopovi ulici v Ljubljani, je vsaj po enem od kriterijev ustrezalo tem opisom. Potem smo pa vsi (malo) hipsterji! In vendar je taka grozna žaljivka, če ti nekdo reče, da si hipster. Odločila sem se fenomen raziskati in se pozanimati, od kje »hipster« sploh izvira. Po raziskavah strokovnjakov subkultur bi zametke hipsterjev lahko iskali že v povojnem Parizu. V študentskem predelu na levem bregu se je razvila mladinska boemska subkultura, ki je na uporniški način vzpostavila svoj sistem vrednot. Med njimi je bilo veliko intelektualcev in umetnikov, med drugimi tudi Sartre in Picasso. Filozofiji in načinu življenja voditeljev so počasi začeli slediti izobraženci in družboslovci; tako je postal eksistencializem osnova življenjskega stila, pokazatelj zunanjega stila pa kavbojke in kariraste majice. Gibanje in z njim povezan stil se je širilo v Severno Ameriko in v nekatere dele Evrope. Eksistencializem je od boemov zahteval osamitev od dominantne družbe in iskanje »višje resnice«, užitka, uživanja in eksperimentiranja s psihoaktivnimi drogami. Vključevanje transagresivnih simbolov iz glasbe, žargona in ritualov črnske skupnosti v lastne simbolne podsisteme je predstavljalo obliko upora proti dominantnemu kulturnemu konsenzu in antitezo spoštovanim vrednotam takratne družbe. Razvili so radikalno kritiko družbenih napak, ne pa kritike vzrokov le-teh. Prostovoljno so sprejeli revščino, se ločili od družine, kariere in obetov v kakršnemkoli običajnem pomenu ter se umaknili iz družbe, ki se jim je gnusila. To obdobje poznamo kot obdobje beat generacije. Vir: Splet
Prvi, ki je opredelil hipsterje, je bil ameriški publicist in pisatelj Norman Mailer. V eseju The White Negro opisuje ameriško belo mladino iz časa 20. in 30. let prejšnjega stoletja, ki se je navduševala nad črnsko glasbo – jazzom, stilom in načinom življenja. Večinoma so se družili s črnci in se popolnoma distancirali od belske družbe. Hipsterji, white negros ali ameriški eksistencialisti – kot jih imenuje – živijo za dani trenutek, za občutke in užitke. Strogo so ločili med »hip« (ali »kul«, biti vključen, vpeljan) in »square« oziroma drugače rečeno, med tistimi, ki se upirajo, in tistimi, ki so konformni. Izbrali so umik iz družbe, obstoj brez korenin, in se podali na neznano pot uporništva samemu sebi. Ko so se prvi hipsterji postarali, so jih nadomestili hipiji, ki so izrazili zaskrbljenost nad hladno vojno in postavili skupnost nad posameznika. Hipsterska kultura pa se ne konča v 50. letih prejšnjega stoletja. Ponovno oživi v 90. letih 20. stoletja – z besedo hipster so začeli opisovati generacije mladine srednjega razreda z velikim zanimanjem za alternativno umetnost in glasbo. Tako je tudi hipster opredeljen v današnjem angleškem slovarju; kot nekdo, ki sledi modi ter se navdušuje na jazzom.
December 2012
9
Svet okoli nas Sodobnega hipsterja, sodeč po videzu, lahko prepoznamo že na daleč. V tujih člankih jih opisujejo z eno besedo – pastiš. Beseda pomeni – posnete kopije, za katere ne obstajajo originali. Kulturni ustvarjalci lahko potemtakem edinole plenijo preteklost; na zgodovino gledajo kot na »ogromno zbirko podob«, skladišče ali muzej, iz katerih smejo jemati »mrtve sloge« in jih imitirati«. Prav to je hipster. Svoj slog jemlje od mladih in starih, od subkultur in dominantnih kultur iz preteklih 50 let. Obstaja ogromno stilov in kombinacij. Skoraj obvezna sestava vsakega hipsterja so rayban očala, bela bombažna majica ali karirasta srajca ter tesno oprijete kavbojke. Najdemo jih tudi v babičinih oblekah ali puloverjih. »Modno ozaveščeni dvajsetletniki nosijo očala brez dioptrije, s čimer izražajo svojo intelektualnost, okoli vratu imajo na modni način zavezane palestinske rute, njihovo prevozno sredstvo pa so kolesa,« še piše novinar v The Guardianu. O glasbi in prostem času hipsterjev je veliko povedanega. V prostem času se ukvarjajo z blogi, fotografijo, filmi in umetnostjo nasploh. Ker sta kreativnost, drugačnost in individualnost ključna pri oblikovanju življenjskega stila hipsterjev, ni nič nenavadno, da si izberejo poklic, kjer lahko to svojo kreativnost tudi uporabljajo. Glasbeno zanimanje med hipsterji ni enovito, temveč dokaj raznoliko. Poslušajo veliko različnih tipov glasbe, ne samo alternativo. Pri tem pa je pomembno dejstvo, da velikokrat dajo prednost glasbi, ki je nastala pod okriljem neodvisnih produkcijskih hiš. Eden izmed prvih člankov na temo hipsterjev se je pojavil letos v Žurnalu pred nekaj več kot letom dni. Novinar je povprašal nekaj znanih o tem, kdo naj bi bili slovenski hipsterji. Mnenja so odsevala pozitivno in negativno konotacijo. Urednica glasbe na Siolu Deja Crnković je izrazila, da ne ve, zakaj bi se slabo govorilo o ljudeh, ki obsesivno iščejo novo glasbo, cenijo analogno fotografijo, berejo evropske mislece, npr. Žižka, in se redno umivajo. Izpostavili so tudi, da je fenomen hipsterja v tujini razumljen kot mainstream, pri nas pa – ker jih Slovenija dobiva v manjših dozah – kot alternativa. Na forumih so se pojavili komentarji kot ta, da je izraz hipster žaljivka iz zavisti do tistih, ki se oblačijo z nekaj stila in so kulturno razgledani. Res pa je, da nekateri preveč pretiravajo in se nosijo, so še pisali. S tem se strinja tudi sodelavka oddaje Aritmija Kaja Sajovic, ki pravi, da hipsterje ni čisto neupravičeno zreducirati na lepe bogatinčke s komičnimi modnimi dodatki in pomanjkanjem smisla za samoironijo. vSicer pa bi naj – po podatkih prve diplomske naloge na to temo – kar se tiče slovenskih hipsterjev, veljalo naslednje: Večinoma se vsi na tak ali drugačen način ukvarjajo z umetnostjo in modo – ali delajo v modnem svetu ali študirajo na ALU-ju. Priljubljeni lokali, kjer se zadržujejo, so Bikofe, LaPetit, Zeleni zajec in Kino šiška. Žurajo v K4 in na Metelkovi ali pa prirejajo privatne žure – ti so najpogostejši. Na teh žurih je največji poudarek na oblikovanju hrane – cupcakes, stilsko narezana zelenjava, itd. Poslušajo indie rock, indie pop glasbo. Obleke večinoma kupujejo preko interneta (pri nas pravih »hipsterskih« Vir: Splet trgovin namreč še ni), v vintage trgovinah – zelo znani sta sestri Vandalej, ki prodajata stvari preko Facebooka. Radi sicer kombinirajo tudi s kakimi kosi iz znanih trgovinskih verig – H&M, Zara. Pišejo bloge – v stilu, da objavijo sliko in spodaj nek citat. Berejo filozofske knjige, ampak se o vsebini ne pogovarjajo, zgolj o naslovih, ki so jih prebrali. Filmi, ki jih spremljajo, so predvsem iz neodvisne evropske produkcije: hollywoodski filmi niso dovolj »kul« za njih. Seveda se ob koncu neizogibno postavi vprašanje, od kje taka tendenca po »biti nekaj posebnega«, od kje tako močno hrepenenje po unikatnosti. Pri hipsterjih se kot prvo to izkazuje skozi modo, šele potem skozi življenjski stil. Njihova največja tendenca je individualizem, biti nekaj posebnega, drugačnega. Kot ugotavlja Simmel v knjigi Moda kot sporazumevanje, se ta tendenca vzpostavi v družbah, kjer je »impulz po socializaciji« močneje razvit kot »impulz po razločevanju«, pri »primitivnih družbah« bo moda komajda navzoča ali pa je sploh ne bo. Iz tega sklepam naslednjo povezavo – ker smo kompleksna kapitalistična družba, se pri nas namesto impulz po socializaciji razvija – bolj kot kadarkoli prej v zgodovini – impulz po razlikovanju. Poleg tega pa je bila zdajšnja generacija hipsterjev tista, ki so ji celo otroštvo pripovedovali, kako da so nekaj posebnega in kako da smo vsi sposobni za vse. Sicer pa se je originalnemu Mailer hipsterju zgodilo tako, kot se je tudi drugim subkulturam, ugotavljajo strokovnjaki iz področja subkultur. Tako lahko na primer za angleški punk ugotovimo, da je bila verjetno prva generacija inovatorjev pretežno delavskega porekla. Vendar pa to že za drugo generacijo punkerjev ne velja več, saj je zanjo vstop v subkulturo predvsem še stvar estetske afinititete. Ta proces disperzije še dodatno olajšujejo množični mediji, ki estetska sporočila iz ozke skupnosti širijo in jih naredijo potencialno dostopne vsem. Sedanja množična potrošnja je tako to nekoč mogoče alternativno gibanje, kot kaže, izkoristila najboljše do sedaj.
10
December 2012
Perspektiva
Jernej Celec – doktor standup komedije Avtor: Maruša Kerec
Sobočanec Jernej Celec je uspešen slovenski standup komik in študent medicine. Ker medicina vsekakor zahteva celega človeka in ker v medicini ni prav nič smešnega, je zanimivo, da Jernej v svojem življenju združuje ravno to dvoje. Srečala sva se v Ljubljani, kjer živi s punco, med vikendi pa nastopa po vsej Sloveniji. Takoj na začetku sem mu zatežila za fotografije za ta članek pa se je razburil: »Kdaj se med nastopom tako kremžim, kot na tistih fotkah? Redko in ravno tisto vsi objavijo. Tako po dveh letih nastopanja nimam nobene normalne fotke (smeh).« Jernej, videti je, da imaš sanjsko službo. Prideš na oder, zabavaš ljudi in vsem se zdiš super in simpatičen. Kako postati standup komik? Kakšen nasvet? Delati, delati, delati. Predpogoj je seveda smisel za humor in da veš, kaj je smešno, kaj ni. In potem čim več pišeš, sprejemaš ideje in nastopaš na odru. Kilometrina na odru te izoblikuje. Po prvih petih nastopih mogoče že ugotoviš, da znaš zabavati ljudi, da je bila šala smešna in potem je potrebnih samo še več nastopov. Dokler ne dobiš tistega pravega feelinga. Seinfeld je potreboval več kot 10 let za tisti pravi feeling, kako delati stvari. Ni to tako, da bi po dveh letih obvladal zadevo, to je postopek. Nastopaš že skoraj tri leta. Kako si začel? Začel sem januarja ali februarja 2010. Prijavil sem se na delavnice, ki sta jih imela Tin Vodopivec in Andrej Težak. Tam smo 10 tednov spoznavali standup komedijo in na koncu nastopali. Seveda sem rekel, da ne bom nastopal, da sem tu samo, ker me zanima, kako standup izgleda in nič več. Potem me je seveda vseeno potegnilo, sem nekajkrat poskusil in zdaj je, kar je (smeh).
Vir: Zoran Vogrinčič
Za začetnike je super Metelkova v Ljubljani. Tam je najlažje začeti, ni tako kruto. Prijavijo se lahko bodoči komiki, ki so prvič ali drugič na odru. Zdaj te lahko vidimo na odrih slovenskih kulturnih dvoran in klubov pa slišimo v radijski oddaji Naval smeha na Valu 202. Skoraj nikoli pa ne nastopaš sam. Začetki so bili s Tinon Vodopivcem, Teškijem, Pižamo, Perico Jerkovičem … In ja, najbolj pogosto vprašanje po nastopu je točno to: »Vi ste tak, ekipa?« Amm, nee. Vsak smo zase, vsak je svoje ime, ampak če nekdo prireja večer komedije, seveda vedno potrebuješ vsaj dva ali tri standup komike. Sam nastopam mogoče samo na kakšnih zasebnih zadevah, razen porok, rojstnih dnevov in pogrebov. Pogrebov? Za pogreb še sicer nisem dobil ponudbe, za ostalo pa in sem zavrnil. Ni mi do tega, to so najtežji nastopi. Padeš v eno privat sfero, vsi se poznajo, imajo svojo privat žurko, mogoče so že malo pijani in potem jih prideš kot outsider zabavat, čeprav imajo dovolj internih šal, da se sami zabavajo med sabo. In ker sem še vedno študent, lani sem še prejemal štipendijo in tako nisem potreboval dodatnega finančnega sredstva. Večina je v tem zaradi denarja, ne da bi v teh nastopih uživali. O čem govoriš na nastopih? S čim zabavaš? So to aktualne stvari ali se vsakič pripraviš na določeno temo? Imaš več vrst komikov, eni so zelo aktualni. Ampak to je tako, hitro minljivo. Imaš zelo dobre šale na proteste, ampak čez dva meseca več ne bodo aktualne. Jaz spadam v obzervacijsko smer, govorim o stvareh, ki se nam dogajajo v življenju. Stvari, ki jih opaziš, kako smo npr. ljudje čudni, ko tankamo. Enostavne stvari, s čimer se lahko vsak poistoveti. To definiram kot neke neumnosti, ki jih vsi delamo, ampak se mogoče sploh ne zavedamo, da to vsi delamo in da so v resnici tako smešne. Najboljši feeling pa je, ko nekaj poveš in gledaš publiko, pa so vsi tisto, »ojojoj, točno to počnem«, pa pogledajo druge in vidijo, da vsi to delajo. Malo jih je potem sram, potem pogledajo na stran in ugotovijo, da smo vsi isti.
December 2012
11
Perspektiva Torej, ja obzervacijske zadeve, pa kaj aktualnega seveda tudi, aktualne stvari lahko vedno pokomentiraš, ker je kul in imaš takoj pripravljeno šalo na npr. včerajšnji dogodek in se tako hitreje povežeš s publiko. Praviš, da ste komiki s standupom zasvojeni. Glede na to, da predstavlja standup lep del tvojega življenja, boš še nekaj časa vztrajal ... Ja, do marca (smeh). No, glede na to, da s komedijo ne želiš prenehati, bo tvoj študij medicine ostal ob strani ali želiš postati zdravnik? Jah, trenutna situacija kaže, da ne bom nič (smeh). Trenutno je tudi medicina slaba izbira. Ampak ja, plan je diplomirati v kratkem, upam, da sem bom plana držal (smeh). Potem pa bomo videli, čaka me pripravništvo in strokovni izpit, potem pa naprej. Trenutno je tako, da ne vem, kaj bom počel naslednji mesec, ker pač imam takšno življenje; ne vem glede nastopov, ne glede morebitnih novih projektov ... Odprt sem za več stvari. Kaj pa, če dobiš službo, redno zaposlitev, v bolnišnici … boš pustil standup? Ne bi mogel. Ne bi zdržal, ker poznam ljudi, ki so zaradi službe naredili ta korak in še zdaj govorijo, da čakajo več prostega časa, da se lahko vrnejo. Odvisno pa je seveda od tega, kakšno službo imaš, kakšno delo opravljaš. Če delaš cele dneve in imaš še družino, je težko napisati stvari, jih razčistiti pri sebi, jih potem še povedati, torej nastopati. Včasih se peljemo na nastop okrog sedmih zvečer, vračamo pa se ponoči ob dveh. Če torej imaš redno službo in družino, je zelo težko vse to kombinirati. Potem je bolje, da standup ostane samo hobi za nastopanje v bližnjih klubih. S standupom mi trenutno super kaže, ampak je možno, da se to spremeni. Bolje je imeti dve stvari; se mi zdi, da se bo v medicini vedno nekaj našlo pa tudi v komediji bo, upam, vedno nekaj za sproti. Saj standup je neka konstanta skozi življenje, ki te definira, iz katere se učiš, pridejo pa včasih še projekti, radio, tv … Zdaj imam dve izbiri in katera mi bo bolj ugajala, tisto bom počel. Bomo videli.
Vir: Val 202
Pa se da od standup komedije v Sloveniji živeti? Preživeti? Ja, seveda. Potem si profesionalni standup komik in to pomeni, da si izgubil navadno službo (smeh). Klemen Bučan je to tako definiral, ker so ga odpustili. Trenutno s standupa v Sloveniji živi npr. Tin Vodopivec. Ti komiki seveda dobivajo tudi druge ponudbe, npr. vodenje prireditev. Tu so še Perica Jerkovič, Pižama, ampak on je še prevajalec in dela 1.252,360 stvari hkrati. Pa Vid Valič, ki standup povezuje s televizijo, ampak televizija je itak prišla zaradi standupa. Pa Klemen Bučan, ki povezuje komedijo in radio. No, pa jaz sem dobil minuli mesec zadnjo štipendijo, torej sem tudi jaz ta mesec profi standup komik (smeh). Poleg vsega, kar počneš v življenju, standup komedija, študij medicine, ti ostane kaj prostega časa, ki ga lahko izkoristiš zase? Imam. Ljudje mislijo, joj študij medicine, izpiti, projekti, nastopi … V resnici pa večino časa doma ležim pred televizijo in grem 100x vmes na Facebook (smeh). Lani je bilo bolj napeto, ker sem imel vaje, letos pa sem absolvent, lepo je biti absolvent (smeh). Veliko nastopaš, ampak bolj malo doma, v Soboti. Prideš kaj na obisk? Kdaj te lahko vidimo? Ja, konec sveta bo, 21. 12. v MIKKu v Murski Soboti. No, upam, da ne bo konec sveta, ker me lahko prekine med nastopom (smeh). Z mano bosta nastopila še Klemen Mauhler in Domagoj Pintarić iz Hrvaške. Slednji je za moje pojme najboljši hrvaški komik. Super bo, pridite!
12
December 2012
Gostujoče pero
Erasmus? »Mooooorš it!« Avtor: Tina Berden, Foto: Tina Berden
Tina Berden, 22 let, prihaja iz Bogojine. Vpisana je v peti letnik Medicinske fakultete v Mariboru, trenutno pa je na študentski izmenjavi v nemškem Aachnu. Erasmus? »Mooooorš it!« so bile besede prijatelja, ko sem mu povedala o ideji o vsaj enem semestru študija v tujini. Po neskončnih pogovorih z ljudmi, ki so že bili na izmenjavi in predvsem s tistimi z moje fakultete, sem se odločila, da je najbolj smiselno, če v tujini ostanem oba semestra (kar se je, mimogrede, izkazalo kot odlična ideja). Nato se je začel »najtežji« del – odločiti se, kam se odpraviti? Že takoj na začetku je bilo jasno, da grem v Nemčijo – naučiti se hočem nemško, vendar ne grem v Avstrijo, ker je preblizu doma. Ker je Maribor dokaj majhno mesto, sem si želela iti v nekaj večjega. Od večjih mest v Nemčiji so tako bili na voljo München (predrag), Leipzig in Aachen. Aachen je sicer najmanjši izmed teh treh, vendar pa ima zato druge prednosti. Leži na stičišču treh držav, kar ga naredi zelo internacionalnega in prav nič klasično nemškega. Ima nekje 300.000 prebivalcev, od tega skoraj Mestna hiša in Weihnachstmarkt 50.000 študentov. Cenovno se ne razlikuje preveč od Maribora (mogoče je v restavracijah malce dražje, ampak ni hudo - boni so zakon!!). Ima največjo bolnišnico v eni zgradbi (vsi oddelki so v njeni notranjosti in ne vsak v svoji zgradbi). Lega Aachna predstavlja odlično izhodišče za potovanja – v Bruselj in Amsterdam prideš z vlakom v največ treh urah. Dokaj blizu ležijo 4 letališča, ki ponujajo tudi nizkocenovne lete (navsezadnje bi naj Erasmus leto izkoristil tudi za potovanja), najbolj kul stvar, ki jo ponuja univerza v Aachnu, pa je »Semester Ticket«; na začetku semestra vplačaš neke vrste vpisnino in za ta denar potem dobiš to karto, ki velja za vse vlake in avtobuse v zvezni državi Severno Porenje-Vestfalija (NRW). Tako se recimo lahko zapeljem do Kölna, Düsseldorfa, Dortmunda, Essna, Bonna brez, da bi plačala dodatno karto za vlak. Konec septembra se dogaja Oktoberfest (in vse poti vodijo v München), 11. 11. ob 11. uri se začne karneval v NRW, ki doživi vrhunec v pustnih dnevih februarja (takrat je Köln (in tudi druga mesta po NRW) poln pustnih mask). Pred nekaj dnevi pa so se odprli Božični markti po vseh mestih, kar pomeni »Glühwein« na stojnicah, vaflji, »Bratwurst«, »Feuerzangenbowle« in predvsem »Printen«, po čemer naj bi bil Aachen tudi znan (poleg tega pa še po termalni vodi in konjih); neke vrste božični kruh, ki pa ga tukaj prodajajo skozi celo leto (zelo podobno našim medenjakom, le da je mogoče močnejšega okusa). Torej še razlog več, da se odpraviš raziskovat sosednja mesta. Diverziteta Kot sem že omenila, je Aachen dokaj internacionalen – še nikoli se mi ni zgodilo, da ne bi na avtobusu recimo slišala vsaj treh različnih jezikov. Povsem normalno je, da prihajajo ljudje iz sosednje Nizozemske sem v službo, po nakupih, tudi študirat. V moji etaži v študentskem domu, kjer trenutno prebivam, nas je 6. Vsi študirajo v Nemčiji že od prvega semestra, s tem, da trije prihajajo iz Nemčije, ostala dva pa iz Irana in Tunizije. Ni se bilo težko navaditi na takšno diverziteto, je pa res, da sem na začetku nad tem bila malo presenečena; v Mariboru nisem bila navajena, da bi v letniku imeli študente iz drugih držav kot iz Slovenije ali Hrvaške … Kot članica Erasmus programa tukaj konstantno govorim dva jezika (angleško in nemško, saj vsi Erasmovci ne govorijo nemško), kot dodatek pa se učim še portugalsko (spet nekaj, kar univerza ponuja brezplačno in je vredno celo 3 ECTS). RWTH, zabava Univerza v Aachnu (RWTH Aachen) je tehniška univerza. Pomeni, da prevladujejo fantje, ki želijo postati inženirji različnih področij. Največ jih seveda študira »Maschinenbau«, zato prejmeš kar nekaj začudenih pogledov, ko ugotovijo, da ti nisi s tega področja. RWTH Aachen ponuja pred začetkom zimskega semestra Erasmus/tujim študentom intenzivni tečaj nemščine. Ker sem ga opravljala tudi sama, sem se na izmenjavo odpravila že v začetku septembra. Vselitev v študentski dom, opravljen uvrstitveni test, prvo spoznavanje in druženje z drugimi Erasmovci, vse to se je zgodilo v prvih 2 dneh mojega bivanja v Aachnu. Nato se je začelo resno delo, za kar so poskrbeli usposobljeni profesorji nemškega jezika aachenske univerze, zabava in »obšolski program« pa je bil v rokah članov AEGEE Aachen. Tako je vsak ponedeljek na vrsti »Erasmus social drink«, v torek »Internationaler Dienstag«, vsako sredo je Erasmus party v Abendrotu, v četrtek se vsepovsod kaj najde, saj je navsezadnje to že »mali vikend«, potem je pa tako ali tako že »veliki vikend« in je spet polno dogajanja. Odpraviš se na Pontstraße, kjer je veliko barov, fast foodov in ostalih poceni restavracij – prava študentska ulica, ki je vedno polna. Tudi za ljudi, ki jim »mainstream« ne »sede«, se kaj najde. Alternativne, indie, emo scene v Hotelu Europa, Musik Bunkerju itd.
December 2012
13
Gostujoče pero Medicinska fakulteta Pa da ne bo kdo mislil, da je Erasmus samo zabava in nič resnega dela; tudi fakulteto sem že spoznala od znotraj. Njihov sistem je dokaj drugačen od našega, mariborskega. Prvih sedem semestrov vse poteka bolj na teoretični ravni, kar pomeni, da spoznajo vse organske sisteme zelo podrobno, kar potem potrdijo z »Basis Prüfung« na koncu 6. semestra. Študij v teh semestrih poteka v blokih – en ali dva predmeta trajata recimo 4–5 tednov in na koncu bloka izpiti. V 8. in 9. semestru je stvar malo drugačna, saj sta to praktična semestra (kot Erasmus študentka sem lahko vzela predmete iz obeh semestrov, nemški študenti pa imajo enega izmed teh dveh semestrov prosto, v drugem pa naredijo vseh 10 praktikumov). Praktični semester pomeni klinične vaje v bolnišnici od ponedeljka do četrtka, v petek pa bi naj bili prisotni na predavanjih (ki so čisto klinična). Se pravi, če nimaš praktikuma, si prost. Vse izpite praktičnega semestra opravijo v enem dnevu (po koncu zimskega semestra je to nekje marca). Med Avla klinike predavanji tukaj in doma obstajajo majhne razlike: predavalnice so v bolnišnici (predavatelji pridejo direktno iz oddelka) in včasih zdravniki pripeljejo kakšnega pacienta, da lahko študenti v živo vidimo stvari, ki se jih učimo. Obiskanost predavanj – mogoče malo boljša kot doma, ampak predavalnice vseeno niso polne. Na koncu vsakega predavanja se predavatelj zahvali, študenti pa mu v zameno zaploskajo. Navada pač. Medicinska fakulteta v Aachnu ponuja tudi dodatne programe (AIXTRA), kjer se študenti lahko naučijo šivati na svinjskih nogicah, temeljnih in nadaljnjih postopkov oživljanja, oživljanje otrok, delavnico ultrazvoka, oskrbo dihalnih poti in druge uporabne stvari. Vse te delavnice so brezplačne in ponavadi jih vodijo zdravniki. Delavnice, kot so nastavitev kanalov, jemanje krvi, priprava infuzije itd. pa so vodene s strani starejših študentov. Sprejmeš navade, spremeniš mišljenje … Tujih študentov na izmenjavi v Aachnu je trenutno definitivno več kot 200, kar pomeni, da vsak dan oz. ob vsakem druženju srečaš Erasmus študenta, ki ga prej še nisi. Toliko različnih narodnosti in kultur te na nek način tudi bogati, naučiš se sprejemati drugačnost, francosko, špansko in italijansko poljubljanje v pozdrav dvakrat, medtem ko Poljaki vztrajajo na trikrat, nekateri Nemci pa se poslužujejo samo enega poljuba. Kuhano vino vsepovsod poznajo samo v rdeči verziji in pri nazdravljanju Nemci (tako kot mi) vztrajajo pri pogledu v oči. Nemci so vedno točni, Španci vsaj pol ure pozni, državljani Finske moškega spola pa preprosto čudni. Lahko zaključim, da čeprav sem tukaj šele 3 mesece in imam večji del izmenjave še pred sabo, bi z lahkoto rekla, da odločitev za izmenjavo spada med najboljše odločitve v mojem življenju. Študij v tujini, pa čeprav samo za 1 leto, te prisili, da postaneš bolj samostojen (mama ni več v dosegu (maksimalno) treh ur), se prilagajaš, spoznaš drugačne ljudi (navezovanje stikov je definitivno lažje kot doma), sistem države, študija in na koncu seveda – izpopolniš se v jeziku. Prost!
Dogajalo se bo ZABAVE IN KONCERTI Sreda, 27. februar 2013
Tradicionalna Bujta repa
Festivalna dvorana, Ljubljana
Začetek januarja 2013
Tečaj španščine
Ekonomska šola Murska Sobota
Začetek januarja 2013
Tečaj francoščine
Ekonomska šola Murska Sobota
29. december 2012–1. januar 2013
Silvestrovanje s KPŠ-jem
Bratislava, Slovaška
8. februar–10. februar 2013
Vikend smučanja
Kope
Petek, 11. januar 2012
Brezplačna gledališka predstava Kripl
Murska Sobota
Januar 2013
Letni občni zbor Kluba prekmurskih študentov
Murska Sobota
Petek, 15. februar 2013
InfoBus
Ljubljana
IZOBRAŽEVANJA IN TEČAJI
EKSKURZIJE IN IZLETI
OSTALE AKTIVNOSTI
14
December 2012