Študentske tute - Marec 2012 by NETMEDIA

Marec 2012 | številka 1

Študentske tute Brezplačno, brezcelulozno in breznakladaško E-glasilo Kluba prekmurskih študentov

Fotoreportaža

V središču

Perspektiva

Prekmurska gibanica 2012 v besedi in sliki

Družinski zakonik DA ali NE?

Leon Horvat, 25-letni nogometaš iz Martjancev

Uvodnik

Tradicija se bo pisala na nov način Pa smo jih končno dočakali – »študentske tute«, s katerimi bomo poleg rednih kanalov obveščanja skrbeli, da pridejo študentske novosti in aktualni dogodki do vas. Ta projekt je še eden izmed projektov, s katerim se ekipa rednih sodelavcev posveča delovanju kluba. Pišite nam in sooblikujte vsebine, ki bodo romale v nabiralnik študentov. Zagotovo poznate veliko zanimivih tem iz področja, na katerem se izobražujete in na katerem boste v prihodnosti strokovnjaki, ki bodo pomembno prispevali k razvoju družbe in države. Skozi »tute« vam bomo predstavljali tudi perspektivne in zanimive študente, njihove poglede na aktualne družbene situacije in njihove bogate izkušnje. Bodite del te zgodbe tudi vi. Izpitno obdobje je v skorajšnjem izteku in študijski ritem bo šel nazaj v ustaljene tire. Da vam popestrimo poletni del semestra, pripravljamo tradicionalno prireditev vseh Prekmurcev v Ljubljani. Spet se bo zgodila Bujta repa. Verjamem, da ne boste zamudili praznika Prekmurcev v naši prestolnici. Ponosna sem na tradicijo, ki jo ustvarja naš klub. Nekateri projekti so tako postali že sinonim našemu imenu, naše ime pa soustvarja podobo Prekmurja in prekmurstva, po katerem nas poznajo drugi. Trudimo se delati dobro. Koristno. Kvalitetno. V družbeni prostor, ki ga lahko sooblikuje klub, poskušamo vnesti čim več dobrih in novih idej. Te bodo prišle zagotovo tudi z novim vodstvom, ki ga je dobil klub na minuli volilni skupščini. Novi ekipi želim veliko uspešno izvedenih projektov. Vodilo naj bo zadovoljstvo članov – študentov in širše javnosti. Če bo zadoščeno temu, se bo v tradicijo kluba zapisalo še eno uspešno obdobje. Srečno! Mihaela Kalamar, predsednica KPŠ 2007 - 2012

Marec 2012

Kolofon Izdajatelj Glasilo Študentske tute izdaja Klub prekmurskih študentov Naslov izdajatelja Klub prekmurskih študentov, Trubarjev drevored 4, p.p. 196, 9000 Murska Sobota E-naslov info@kps.si Uradne ure ponedeljek 10:00 – 11:00, petek 14:30 – 15:30, sobota 10:00 – 11:00 Predsednica Sanja Kropec Odgovorna urednica Ines Sukič Uredniški odbor Urška Vogrinčič, Mihaela Kalamar, Ines Sukič, Samo Tanacek, Sanja Kropec Lektoriranje Mihaela Kalamar Fotografije Nepodpisane fotografije so iz arhiva Kluba prekmurskih študentov

Uvodnik

Novo vodstvo, nova energija Študentje mesec marec po navadi poznamo kot prijetno obdobje neposredno po času za katerega so značilni veliki podvigi, pogumne odločitve in monotono preživljanje prostega časa. Seveda, tukaj je sprostitev po izpitnem obdobju! Ob večurnih seansah branja literature, prevelikih odmerkov kave in energijskih pijač ter ob stresnem čakanju na izpite nam sedaj ostane tudi nekaj časa in energije za sprostitev. Čeprav verjamem, da je ključno zdravilo za to druženje s prijatelji in ukvarjanje s prostočasnimi aktivnostmi, vam v Klubu prekmurskih študentov tokrat ponujamo tudi nekaj minutk popestritve tega obdobja ob branju Študentskih tut. Kot novoizvoljena predsednica Kluba prekmurskih študentov tako ob tem izrabljam priložnost, da se vam zahvalim za izkazano zaupanje in v nekaj besedah povzamem ideje glede delovanja kluba v prihodnjem mandatu. Ekipa, ki je klub vodila do sedaj, je svoje delo opravila več kot uspešno, saj klub trenutno stoji na trdnih nogah in deluje z odmevnimi in dobro obiskanimi projekti na vseh področjih. Na podlagi zaupanja te ekipe in vseh vas pa je prišel čas za spremembe – za vnos novih idej in energije. V okviru novoizvoljene ekipe bomo še naprej izvajali dosedanje uspešne projekte, saj si nekateri brez njih študentskega obdobja več ne predstavljamo, poleg tega pa želimo le-tem priključiti še nekaj novih, za katere upamo, da bodo pritegnili vašo pozornost do te mere, da jih boste uporabljali oziroma se jih udeležili. Vsekakor bosta področji sociale in izobraževanja ostali naš primarni fokus, kjer želimo v področje izobraževanja vnesti še nekaj novih aktivnosti, kot so strokovni tečaji in karierne delavnice. V primeru zanimanja želimo k področju kulture dodati še filmske večere, področje športa pa razširiti z organiziranjem skupinske in fitnes vadbe. Ne nazadnje pa bomo svojo pozornost posvetili tudi projektom na področju zdravstva, potovanj in okoljevarstva, povezovali pa se bomo tudi z ostalimi pomurskimi organizacijami.

Kazalo 1 Uvodnik

Tradicija se bo pisala na nov način Novo vodstvo, nova energija

3 Fotoreportaža

Prekmurska gibanica v besedi in sliki

V središču

Gostujoče pero

Svet okoli nas

Družinski zakonik

Študentska izmenjava ima (ne)omejen rok trajanja

Smiselnost asimilacije

11 Perspektiva

Leon Horvat

Dogajalo se bo

Preko celotnega delovanja pa se želimo kar se da prilagajati vam – prekmurskim študentom, zato vas ob tem vabim, da kadarkoli na nas naslovite vaše ideje, predloge ali kritike, ki nam bodo pomagale projekte narediti še boljše. Hvala in uspešno študijsko leto še naprej! Sanja Kropec, predsednica KPŠ

Marec 2012

Fotoreportaža

Prekmurska gibanica v sliki in besedi Besedilo: Ines Sukič, Foto: Simon Koležnik in Anja Gomboc

Klub prekmurskih študentov je pripravil že 15. tradicionalno Prekmursko gibanico, ki se je odvila v torek, 6. decembra 2011, na mariborskem ŠTUK-u. Na Prekmurski gibanici, ki na ŠTUK-u slovi kot ena najboljših študentskih zabav, se je zbralo 1200 prekmurskih in ostalih slovenskih študentov, ki so jih zabavali mladi rockerji The Eight, prekmurska rock skupina Dismissed in Jože Činč z D'Kwaschen Retashy. Tudi letos smo med obiskovalce brezplačno razdelili prekmursko gibanico, pripravljeno po licenci z geografskim poreklom. Ker je prireditev potekala v prazničnem času, so bili obiskovalci deležni presenečenja! Izkupiček prireditve bo namenjen dobrodelnemu projektu »Študentski fond« v okviru katerega pomagamo socialno ogroženim študentom z enkratnimi štipendijami in jim tako vsaj malo omilimo socialno stisko ter olajšamo stroške študija.

Prekmursko gibanico 2012 so omogočili

Marec 2012

Fotoreporta탑a

Marec 2012

V središču

Družinski zakonik: vas zanima, kaj v resnici prinaša? Avtor: Iztok Štefanec

Ste siti političnih kampanj, iz katerih že na sto kilometrov smrdi po natolcevanju, zavajanju, argumentirane razprave in dejstev pa je v njih bore malo? Potem ste morda siti tudi razprave okoli Družinskega zakonika, o katerem bomo odločali na referendumu. Namen tega prispevka je predstaviti nekaj pomembnejših dejstev o tem, kaj novi zakonik prinaša in kaj ne, pri tem pa se v celoti izogniti kakršnim koli sugestijam, kakšna naj bo vaša odločitev na referendumu. S prispevkom vas želimo vzpodbuditi k razmisleku o naštetih dejstvih, v kolikor zanj še ni bilo časa ali priložnosti, in k temu, da se kot (bodoči) intelektualci udeležite referenduma in tako odločitve ne prepuščate tistim, ki jo bodo namesto na podlagi dejstev sprejemali na podlagi omenjenih kampanj. Državni zbor je 16. junija 2011 sprejel Družinski zakonik. Ta uvaja več novosti na področju družinske zakonodaje in jo ureja celoviteje v enem aktu. Posega na področja zakonske zveze, zunajzakonske skupnosti, partnerske in zunajpartnerske skupnosti, razmerij med starši in otroki, preživljanja, posvojitev, rejništva in skrbništva. Razglasitev zakona je bila zadržana zaradi pobude za razpis referenduma. Sprememb, ki jih prinaša nov Družinski zakonik, je več. V nadaljevanju so navedene le nekatere najpomembnejše. 1. O pojmu družine Določba sedaj veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bo ostal v veljavi, v kolikor bi Družinski zakonik na referendumu zavrnili, v svojem drugem členu določa pojem družine tako: “Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo.” Družinski zakonik v svojem drugem členu določa: “Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države.” V novi definiciji je jasneje zapisano, da za družino ne gre šteti le skupnosti otroka z obema staršema, temveč tudi npr. enostarševske družine. Poudarek nove definicije pa sicer temelji na trajnem odnosu skrbi odrasle osebe za otroka, četudi ta oseba ni roditelj ali posvojitelj, a pod pogojem, da gre za skupnost, ki je tudi pravno blizu družinski skupnosti staršev in otrok. Obstoj družine je tako vezan na dolžnost preživljanja in ne na sorodstveno razmerje. 2. Možnost sklenitve zakonske zveze zunaj uradnih prostorov in na različne načine Družinski zakonik prinaša več svobode, kar se tiče prostora oz. kraja sklepanja zakonske zveze. Zmanjšuje tudi obličnost – prisotnost prič več ni pogoj za sklenitev zakonske zveze, seveda pa lahko njuna vloga ostane enaka kot dosedaj – zakonik daje namreč možnost izbire. Omogočena je tudi ponovitev slovesnosti ob obletnici poroke. 3. Nove možnosti premoženjsko pravnih režimov med zakoncema Zakonik za razliko od sedanje ureditve zakoncema prepušča možnost, da sama uredita svoja razmerja glede premoženja (t.i. ženitne pogodbe), lahko pa izbereta dosedanjo ureditev – zakonik izbiro prepušča zakoncema.

Ana Marija Fartek Tišina, 23 let, Pravna fakulteta Maribor Celotna debata o družinskem zakoniku se je zreducirala na posvojitev otrok s strani istospolnih partnerjev, kar je posledica predsodkov in strahu pred rušenjem vrednot tradicionalne družine. Slednje izvira iz slabega poznavanja samega družinskega zakonika in dejanskega stanja. Zakonik ne razvrednoti družine, ampak ji da dodaten pomen. Ne ustvarja na novo neke skupnosti, ki do sedaj ni obstajala, ampak te skupnosti, ki so v manjšini, dviga na enak nivo pravic. Prav tako ne daje posebnih pravic, ampak le odpravlja do sedaj prisotno diskriminacijo. Pravno priznane družinske vezi niso pomembne le za uveljavljanje pravic in dolžnosti med člani družine, ampak se nanje vežejo številne pravice in dolžnosti na drugih področjih pravnega življenja (npr. pravica do dedovanja). Skratka družinski zakonik ne ruši, nikomur ne jemlje, nikogar ne omejuje v tem, da si ustvarja tako družino, kot si jo želi.

Nives Bratkovič Bakovci, 25 let, Teološka fakulteta Maribor Sama debata in vsa soočenja ob novem družinskem zakoniku so pokazala kako globoke razsežnosti ima kriza vrednot. Družinski zakonik je plod ideoloških konstruktov, ki bi radi instrumentalizirali državo in spremenili temelje civilizacije . Vrednote, ki bi se morale družbeno spodbujati, so na ustih le še peščice posameznikov, ki se zavzemajo za družino in pravice otrok. Vsiljuje se nam enačenje nečesa kar ni enako, dajejo se primerjave, ki že v samem začetku niso primerljive. Novega družinskega zakonika ne morem podpret, ker je zame družina vrednota

4. Družinska mediacija v postopku razveze zakonske skupnosti Družinska mediacija se lahko opravi glede vseh družinskopravnih spornih vprašanj, ki so sporna pred, med ali po koncu sodnega postopka razveze zakonske skupnosti. Najbolj pereča vprašanja se tičejo varstva in vzgoje otrok ter kasneje izvajanja stikov.

Marec 2012

V središču Sodni postopki so zaradi zavlačevanja staršev pogosto dolgi in vse prej kot v korist otroka, mediacija pa se lahko v določenih primerih izkaže za učinkovito.

Nejc Perhavec Murska Sobota, 26 let, Fakulteta za socialno delo

5. Ukrepi za varstvo otrok Zakonik zaradi zaščite starševske skrbi podeljuje pristojnost ukrepanja državi le, ko starši svoje pravice in dolžnosti ne izvršujejo v korist otroka, pri čemer lahko država izbere ukrep, ki najmileje poseže v pravice staršev, če se tako zaščiti otrokove koristi. Odvzem otroka je predviden kot skrajno sredstvo. Določbe glede časa in nadzora nad izvajanjem ukrepov so strožje. 6. Preživljanje otrok Tisti od staršev, ki mu je odvzeta starševska skrb, ni oproščen dolžnosti preživljanja otroka. Sodišče mora po novem zakoniku določiti preživninsko dolžnost obeh staršev tudi za otroka, ki je oddan v rejo ali zavod. 7. Zakonska zveza – partnerska skupnost, zunajzakonska skupnost – zunajpartnerska skupnost Prvotni predlog Družinskega zakonika je predvideval sklenitev zakonske zveze med dvema osebama ne glede na spol. Kompromisni predlog, ki je ostal v veljavi v Družinskem zakoniku, o katerem bomo odločali na referendumu, zakonsko zvezo v 3. členu opredeljuje kot skupnost moškega in ženske. Istospolni pari tako niti po novem ne bodo mogli skleniti zakonske zveze, lahko pa bodo sklenili partnersko skupnost. Ta ima enake pravne posledice kot zakonska zveza, v kolikor zakonik ne določa drugače. Primer, ko zakonik pravno posledico določi drugače, so posvojitve (glej naslednjo točko). Zunajzakonski skupnosti, ki je namenjena moškemu in ženski, je ekvivalentna zunajpartnerska skupnost, ki je namenjena istospolnim parom. Pravne posledice zunajpartnerske skupnosti so enake tistim, ki izvirajo iz zunajzakonske skupnosti, v kolikor zakonik ne določa drugače. 8. Novosti glede posvojitve otrok Dosedaj je postopek posvojitve vodil izključno center za socialno delo, zakonik pa to pristojnost zaradi varovanja postopkovnih pravil in pravic vključenih subjektov prenaša na sodišča.

Družinski zakonik podpiram s vsem srcem in trezno glavo. Prinaša predvsem tiste spremembe, ki se vsem nam kot vprašanja pletejo po glavi ob vsaki tragični in medijsko-odmevni družinski zgodbi: “Zakaj niso ukrepali prej!? Centri za socialno delo, sodišča, kje ste!?« Prav ta zakon daje sodiščem tista pooblastila, s katerimi lahko hitro in učinkovito odreagirajo v primeru otrokove ogroženosti, stroki socialnega dela pa mandat, da s svojo profesionalnostjo na področju dela z družino varuje korist otroka, opravi družinsko mediacijo in se kompetentno odloča ter svetuje sodiščem. V Pomurskem društvu za krepitev socialnega dela ob tem zahtevamo, da se strokovnjake socialnega dela začne še več zaposlovati na sodiščih, osnovnih in srednjih šolah, zavodih, vrtcih in fakultetah, saj tam prihajamo v stik z otroki, mladostniki in mladimi ter lahko posledično hitro odreagiramo na stiske članov družin. Kar se pa tiče najbolj sporne točke. V Sloveniji živi ta trenutek približno 100 otrok v istospolnih družinah (95% lezbičnih). Pozor! Po sprejetem kompromisnem predlogu zakonika lahko istospolni par posvoji le biološkega otroka svojega partnerja in ne nepoznanega “tretjega” otroka. Posvojitve otrok se preko priznanja tujih posvojitvenih odločb - po zdajšnji zakonodaji že dogajajo na vrhovnem sodišču in se bodo nadaljevale kljub morebitni zavrnitvi zakona na referendumu. In? Kdo je tako hraber z argumenti, da je s podpisom proti pripravljen nekaterim staršem in otrokom v naši ljubi državi odrekati pravice, ki jih uživa sam?

Otroka lahko po novem posvojita tudi zunajzakonska partnerja in ne le zakonca. Partnerja partnerske skupnosti ali partnerja zunajpartnerske skupnosti ne moreta skupaj posvojiti otroka, lahko pa partner partnerske skupnosti ali partner zunajpartnerske skupnosti posvoji otroka svojega partnerja. Povedano preprosteje: istospolni pari ne morejo posvojiti “tujega” otroka, temveč lahko en partner posvoji le otroka drugega partnerja.

Družinski zakonik torej tudi po novem ne bo omogočal, da bi istospolni par brez otrok posvojil tujega otroka. Omogoča pa, da otroka očeta ali matere, ki živi z istospolnim partnerjem, ta partner posvoji. Dosedaj je bilo to omogočeno le raznospolnim parom v zakonski zvezi. Otroka svojega partnerja lahko seveda posvojijo le, če je drugi od staršev umrl, podal soglasje k oddaji otroka v posvojitev ali mu je bila starševska skrb odvzeta. Pomembna novost je tudi, da pred rojstvom otroka dano soglasje staršev k posvojitvi ni zavezujoče. Zavezujoče soglasje lahko starši (oz. samska mati) podajo šele v 8. tednu otrokove starosti. Zakon tako upošteva možnost poporodne depresije, v okviru katere bi lahko prišlo do odločitve, s katero se mati po prenehanju depresije ne bi strinjala. Z namenom čim bolj zavarovati otrokovo korist in izbrati otroku najboljše možne starše zakonik predvideva vzpostavitev centralne zbirke otrok in kandidatov za posvojitev, kot tudi centralne zbirke v Republiki Sloveniji izvedenih posvojitev.

Marec 2012

Gostujoče pero

ŠTUDENTSKA IZMENJAVA IMA (NE)OMEJEN ROK TRAJANJA Avtor: Matej Ficko

Matej Ficko, 25 let, prihaja iz Rakičana. Na Fakulteti za družbene vede na drugi bolonjski stopnji študira Komunikologijo, smer komuniciranje, mediji in družba. Matej je trenutno na študentski izmenjavi v Berlinu. Če bi imel to moč, bi uzakonil, da mora vsak študent v okviru študijskega procesa preživeti vsaj pol leta v tujini. Tega seveda ne morem in verjetno je tudi prav tako. Vsekakor pa želim opozoriti na določene prednosti, ki jih izmenjava (lahko) prinaša, in pokazati na nekoliko drugačen princip oziroma možnost, kako lahko lahko preživimo čas v tujini. V Berlinu sem sicer šele dva mesca in pol in se dobro zavedam, da še niti približno nisem “užil vse znanosti tega sveta o življenju v tujini”, a sem si v tem času vendarle izoblikoval nekaj refleksij in doumel nekaj ugotovitev. Ob razmišljanju o izmenjavi, mi največkrat na misel pride iskrica iz enega izmed pogovorov s starejšo kolegico, ki me je na koristnost odhoda v tujino dobronamerna opozarjala že pred leti. Ta na enem izmed strokovnih področij zaposluje in dela s študenti. Dejala je, da je opaziti pomembno razliko med študenti v korist tistih, ki so že bili na izmenjavi v tujini. »Ja, ja, saj nekaj mora biti na tem,« si misliš na neki deklarativni ravni, pravzaprav pa se ti niti sanja ne, kaj je imela v mislih, dokler ne odrineš in se sam prepričaš v to. Dve dilemi študentske izmenjave Odločitev za študentsko izmenjavo pred vas postavi dve dilemi. Prva se nanaša na izbiro univerze oziroma kraja. Vas bolj zanima izmenjava z vidika izpopolnjevanja vašega strokovnega znanja ali dajete prednost mestu in vsem »obštudijskim dejavnostim«, ki jih ponuja? Druga dilema zadeva izbiro pravega trenutka za izmenjavo. Ali se odločite za izmenjavo v katerem izmed letnikov ali to storite v času absolventskega staža? Sam sem se za izmenjavo odločil v času absolventskega staža na drugi bolonjski stopnji. Tovrstna izmenjava traja zgolj tri mesece oziroma prejemate štipendijo tri mesece, nimate pa na gostujoči fakulteti praktično nobenih obveznosti. Narediti morate le “check in” in “check out”. Dobra dodatna možnost je, da se poleg izmenjave lahko prijavite še na študentsko prakso in si s tem zagotovite sedem mesecev v tujini s štipendijo. “Študiram” v Lüneburgu, živim v Berlinu Moja univerza je v Lüneburgu - sever Nemčije, malce pod Hamburgom- kar znaša dobrih 280 kilometrov do Berlina, kjer stanujem, pišem svojo magistrsko nalogo in iščem delodajalca za opravljanje prakse. Moje izhodišče je že od začetka bilo, da se nastanim v Berlinu in seznanim z možnostmi, ki jih ta evropska prestolnica ponuja. Po izmenjavi me obveznosti na fakulteti ne priganjajo, da se vrnem v Slovenijo, zato te izmenjave ne jemljem kot kratke avanture pred »dokončno streznitvijo«. Nanjo gledam bolj kot dobro možnost, da spoznam ljudi, številne možnosti in ponudbo mesta ter v vseh ozirih skušam najti svoj košček prostora pod berlinskim nebom. Če se stvari dobro izzidejo, ne želim nujno razmišljati o datumu vrnitve.

Marec 2012

Gostujoče pero

Izmenjava na ta način ni konvencionalna, je pa vsekakor izvedljiva. Zagotovo pa ni najlažja oblika izmenjave. Na tovrstni poti te namreč pričaka kar nekaj ovir. Nimaš zagotovljenega stanovanja, prav tako odpadejo predvideni socialni stiki, ki bi jih sicer imel s sošolci v okviru izmenjave in vse, kar je s tem povezano. Ko se odpraviš na tako pot, si v milijonskem mestu v začetku prepuščen sam sebi, svoji iznajdljivosti oziroma vsaj dobrim pogojem, da razviješ to iznajdljivost in druge socialne kompetence. Komur ni uspelo v Mariboru, Ljubljani ali v katerem izmed drugih slovenskih študentskih mest, je tujina tudi skrajni čas, da izpili svoje kompetence, ki v času današnjega lagodnega življenja, navezanega na starše, veljajo za robinzonske - spoznati se z vsemi programi, ki jih premore pralni stroj, naučiti se prišiti gumb na hlače, razviti svoje kuharske sposobnosti onkraj testenin s tuno (šele v tem trenutku se zaveš, kakšen privilegij imamo slovenski študentje s študentskimi boni za prehrano) in še bi lahko našteval. Poglavitno spoznanje je, da ti samo od sebe nič ne pade na glavo in se moraš za vsako stvar potruditi ali se je naučiti. Berlin - dva vzporedna svetova Berlin velja za eno izmed evropskih prestolnic kulture (ne zamenjujte z bledo EPK), v katero se steka vsa kreativna mladež tega sveta. Mesto in ljudje so zelo odprtega značaja in to ne zgolj po pregovorni plati. En obroben primer: ni redkost, da se boste v trgovini, v katero ste vstopili prvič in morda tudi zadnjič, dlje in iskreneje zaklepetali s prodajalcem, prodajalko kot v vaši rodni vasi, kamor v trgovino hodite neprestano že 20 let. Berlin ima čez 3,5 milijona prebivalcev in se v zadnjih nekaj letih sooča s korenitimi spremembami. Upravičena fama okrog Berlina v mesto pritegne vsako leto več turistov, prav tako pa tudi več tistih, ki se želijo nastaniti za dlje časa. Posledica tovrstnih migracij so višje cene stanovanj, nad katerimi se pritožujejo domačini. Te naj bi v zadnjih letih sunkovito poskočile v predelih, kjer je največ mladih in veljajo za najbolj “kul predele”. To so Kreuzberg, Friedrichshain, Neukölln in Prenzlauer Berg. Kolikor sem uspel spoznati mesto, so to tudi dejansko najbolj zanimivi predeli za bivanje, življenje in ustvarjanje. Imajo največ specifik, šarma, stila in orginalnosti. Ostali predeli so pač tipično metropolitanski in predvsem nemški. V njih se niti ne počutim, kot da bi bil v Berlinu, ampak gre za nek vzporeden svet. Mesto se tako predvsem v omenjenih predelih krčevito bori s procesom gentrifikacije (govorimo o procesu, ko se v mesto začnejo priseljevati premožnejši in posledično z odzivom nepremičninskega trga v obliki višjih najemnin izpodrivati revnejše prebivalce, ki so v mestu sicer že dlje in po njihovem mnenju tudi dajejo dušo samemu mestu). Zgovoren je napis na enem izmed transparentov ob zapiranju zadnjega nočnega kluba v Prenzlauer Bergu: “Šele ko bo zgrajeno zadnje lastniško stanovanje, porušen zadnji nočni klub, uničen zadnji prazen prostor, boste doumeli, da je Prenzlauer Berg postalo tisto malomeščansko mesto, iz katerega ste enkrat pobegnili.” Iskanje stanovanja z izpolnjevanjem vprašalnika Stanovanjski trg v Berlinu je izredno fleksibilen, a najti stanovanje ni “kos potice”. Na spletni strani z oglasi je vsak dan objavljenih čez 100 oglasov, ampak tudi na vsak objavljen oglas je v že nekaj urah poslanih veliko prošenj za ogled stanovanja. V enem dnevu tudi do 100. Sam sem vsak dan poslal okoli 10 prošenj in po dobrih dveh tednih iskanja našel stanovanje, ki je ustrezalo meni in jaz sostanovalcem. Pred tem sem imel nekje osem ogledov, ki so bili po svoje zanimivi. Od tega, da sem v vprašalniku opredeljeval svojo spolno orientacijo, ocenjeval svoje kuharske sposobnosti, do tega da sem z ostalimi petimi iskalci sobe znašel na skupnem ogledu, kjer smo se po osnovnošolsko v krogu predstavljali in govorili o svojih hobijih. Zakaj sem si izbral “grdo” mesto “Kaj zaboga rinejo ljudje v mesto, ki je grdo,” se je malce hudomušno spraševal eden izmed Spieglovih novinarjev v članku o Berlinu. No, že v naslednjem stavku novinar pojasni, da so ta razlog ljudje in možnosti, ki jih mesto nudi. Če je kaj res, potem je to. Ponudba kulture vseh možnih spektrov je izredna, okolje je odprto do najbolj neverjetnih zamisli in idej ne glede na to, kaj vas zanima. Tukaj imaš občutek, da se res vse da, če si to le želiš. Ljudje izkoristijo skorajda vsak kvadratni meter površine za druženje, ustvarjanje, sporočanje, predstave, performanse, koncerte in druge dejavnosti. Če pogledamo zgolj gostinsko ponudbo: na stotine barov išče svoj lastni izraz v najbolj “nemogočih” prostorih in to ne z dragimi elegantnimi stoli in spoliranimi mizami, ki so kupljene v Ikei. Tukaj so grafiti sestavni del mesta. Vmes se sicer najde kakšna kraca, sicer pa gre večinoma za umetnije, brez katerih se ti mesto zdi bedno, ko se enkrat premakneš v zahodni del. Skratka, ljudje in mesto ne iščejo ovir, kako nekaj ne narediti, ampak rešitve, kako bi se nekaj dalo narediti.

Marec 2012

Svet okoli nas

Na žur v mornarski ali grofovski opravi Posebno poglavje je seveda nočno življenje Berlina, ki si ga lahko privoščite ne glede na to, kaj za dneva in ure je. Vsak dan je možno najti dober koncert, jam session, elektronski žur ali zgolj dober bar. Najbolj razvratni in posebni so večdnevni elektronski žuri, v katerem izmed številnih elektronskih klubov, ki prav tako gojijo vsak svoj originalen imidž. Temu sledijo tudi obiskovalci klubov. Tako ni nič posebnega, če se fantje dajo v opravo kakšnega kapitana, dekleta pa v opravo grofic. Prav tako ni nič posebnega, če se na žur, ta se je na primer začel v petek, odpravite v soboto zjutraj po kavi in ga razpotegnete do pozne nedelje oziroma delovnega ponedeljka. Berlin s tem, ko ponuja “milijon” možnosti, človeka po eni strani tudi zbega oziroma mu ponudi možnost za razmislek, da zares opredeli, kdo je in kaj je tisto, kar ga dejansko najbolj zanima. Izmenjava kot začetek drugačnega načina življenja? Zaključujem s citatom nemškega psihologa, sociologa, psihoanalitika in filozofa Ericha Fromma, ki pravi: “Biti svoboden, namesto da bi imel varnost, tega se boji človek, ki si ni pridobil poguma za pustolovščino življenja.” Ta misel v veliki meri povzema tudi moje razmišljanje o načinu, kako preživeti izmenjavo v tujini. Prepričan sem, da izmenjavo lahko vzamete tudi kot daljšo avanturo (nov način življenja?), v kateri vas že vnaprej ne čaka streha pod glavo in novi prijatelji z Erasmus spoznavnih večerov. Prav tako ni nujno, da izmenjavo vzamete kot striktno odmerjen čas v življenju, ko si boste privoščili nekaj drugačnega, preden se vrnete nazaj v t.i. normalno, varno okolje. Upam samo, da me kdo ne obtoži napeljevanja k begu možganov, ampak bo napisano vzel kot izhodišče za širšo refleksijo stanja doma.

SMISELNOST ASIMILACIJE Avtorica: Silvija Prainer

Za odgovor na vprašanje, ali je proces asimilacije tj. vključevanja v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnost oz. lastnosti sploh smiseln, moramo najprej poznati okoliščine, v katerih se ta proces odvija in morebitne že znane posledice asimilacije v družbi. Opredelitev asimilacije »Predpogoj, da do procesa asimilacije sploh pride, je srečanje oz. trčenje dveh različnih kultur, dveh različnih skupnosti. Pri tem trčenju pa ena izmed kultur prevzame dominantno vlogo, to po navadi prevzame kultura večinske skupnosti. Kultura manjšine pa se večinoma zavedno ali nezavedno postopoma spreminja, prevzema ravnanje, mišljenje, vrednote in navsezadnje kulturo okolja dominantne skupnosti. Pod pojmom »kultura« razumemo vse človekove materialne in duhovne stvaritve: vrednote, moralno presojanje, razlage sveta in človeka, pravila, umetnost, običaje in navade, simboliziranje in rabo jezikovnih znakov pa tudi materialne objekte.« (Pfaifer, 2006, 6) Zgodovina asimilacije V vsej človeški zgodovini je pojem asimilacije dobro znan. Ta proces se je začel že v antiki in še prej v povezavi z osvajanjem novih ozemelj. Širjenje lastne kulture je bila kot nekakšna nagrada za zmagovalce, npr. helenizem. Število in intenzivnost medkulturnih stikov sta naraščala od časa evropske kolonizacije. Pri tem so kolonizatorji, največkrat na nasilen način, vsilili svojo kulturo domorodnemu ljudstvu. Te »asimilacije« so bile večinoma nasilne, znani so namreč primeri etnocida – uničenje kulturnih značilnosti in posebnosti posameznih človeški združb, in genocida – fizično uničenje, iztrebljanje ljudstva. V takih primerih asimilacija ni bila smiselna, saj so bila nekatera plemena, ljudstva visoko razvita, npr. Maji, Azteki, Indijanci, vendar na drugačen način kot evropska civilizacija, npr. razvili so nekatere sposobnosti, ki jih mi danes nimamo (poseben odnos do narave – transcendentnega). Z asimilacijo smo torej, zaradi etnocentrizma oz. evropocentrizma, za vedno uničili to znanje in njihovo kulturo (Šabec, 2006).

Marec 2012

Svet okoli nas

O nesmiselnosti oz. škodljivosti procesa asimilacije govori tudi knjiga Marlo Morgan z naslovom Imenovali so jo dvoje src, ki bralcu na zanimiv način predstavi kulturo avstralskih domorodcev Aboridžinov ter njihov način dojemanja narave. Avstralija je do leta 1973 vodila asimilacijsko politiko za domorodce in kot posledica le-te je »ukradena generacija«. Smiselnost oz. potrebnost asimilacije Po drugi strani pa je asimilacija do določene mere potrebna. Ta trditev velja, kadar govorimo o državah, v katerih živi etnično mešano prebivalstvo, npr. o ZDA. Za talilni lonec najrazličnejših narodov je značilna multikulturalnost – sobivanje na osnovi medsebojnega spoštovanja in upoštevanja različnosti. S tem se strinja velika večina, vendar pa moramo imeti v mislih poenoteno delovanje na osnovi skupnih standardov, ki jih morajo upoštevati vsi člani družbe (državljani), tudi prišleki (npr.: upoštevanje zakonov in nepisanih pravil). Torej je za normalno in uspešno delovanje take države asimilacija do določene mere »obvezna« (Pfaifer, 2006). »Po mnenju nekaterih dandanes bolj kot asimilacija ogroža raznolikost kultur globalizacija – proces, pri katerem postaja svet vedno bolj soodvisen, podoben. To se še posebej opazi pri mlajših generacijah – vpliv interneta, npr. podobno oblačenje najstnikov po celem svetu.« (Bešter, 2003, 83-125) Sklepne misli Asimilacija ni le nek oddaljen proces, ki bi bil Slovencem neznan. Z njo se srečujemo v zamejstvu v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Posebna etnična manjšina znotraj Slovenije so Romi, ki se morajo zaradi pripadnosti Sloveniji prav tako kot mi, naučiti slovenskega jezika, zgodovine in upoštevati slovensko zakonodajo. Kot pojav multikulturalizma opazimo, da imajo Romi določene olajšave in pravice, da bi zavarovali značilnosti te etnične skupnosti, npr. radijske oddaje, da mlajše generacije ni bi pozabile romskega jezika. Vse te dejavnosti jim pripadajo tudi s stališča upoštevanja človekovih pravic. Živimo v družbi interneta in tranzita, kjer se stikom različnih kultur skoraj ne moremo izogniti, zato je asimilacija smiselna in do določene mere tudi potrebna, vendar moramo biti pazljivi, da pri asimiliranju etničnih skupin in narodov ne zaidemo v skrajnosti.

Marec 2012

Perspektiva

Leon Horvat Avtor: Ines Sukič

Leon Horvat, študent Fakultete za šport in hkrati 25-letni nogometaš iz Martjanec, je eno najprijetnejših presenečenj črno-belih v letošnji sezoni prve slovenske nogometne lige. »Soboški bombarder«, kot so ga poimenovali navijači ND Mura 05, je letos eden izmed najbolj standardnih članov prve enajsterice črno-belih, saj je v jesenskem delu ligaškega tekmovanja zaradi rumenih kartonov izpustil le dve srečanji, medtem ko je na ostalih odigral vseh devetdeset minut. Ob tem je dosegel tudi tri zadetke, kar ga trenutno uvršča ne tretje mesto klubske lestvice strelcev. Vezist ND Mure 05 si je simpatije prekmurskih ljubiteljev nogometa pridobil z borbenostjo na igrišču, ob tem pa ga odlikujeta tudi odlična fizična pripravljenost ter močan in natančen strel iz razdalje. V uredništvu Študentkih tut pa smo o njegovem »stilu« povprašali kar simpatičnega, skromnega in umirjenega Leona samega. Od katerega leta starosti igraš nogomet in kdo te je navdušil zanj? Kot otrok sem se med svojim sedmim in desetim letom starosti ukvarjal s treniranjem tenisa. Ker pa sem doma v neposredni bližini nogometnega igrišča, kamor sem vsak dan zahajal skupaj z vaškimi prijatelji, in ker je nogomet treniral tudi oče, sem se pri desetih letih ogrel za nogomet in teniško žogico zamenjal za nogometno žogo. RAD IMAM

Kako bi opisal svoj dan v času nogometne sezone? Moj dan je vedno odvisen od nogometa. Kakšen bo moj dan je odvisno od tega, ali je čas nogometne sezone, čas priprav na novo sezono ali pa čas počitka. Trenutno smo na začetku spomladanskega dela ligaškega tekmovanja, tako da so moji dnevi precej naporni. Vsako jutro se zbujam pred 8. uro, pozajtrkujem, preletim aktualno dogajanje, o katerem poročajo mediji, nato pa se počasi odpravim na trening, ki traja dobro uro in pol. Po treningu sledita kosilo in popoldanski počitek. Ob 16. uri skupaj s soigralci opravim še en trening, ki tako kot dopoldanski traja uro in pol. Kljub trenutno zelo natrpanemu urniku skušam najti tudi čas za svoje prijatelje. Ker pa imam kot študent še izpite in druge študijske obveznosti pozne popoldanske in večerne ure namenim študiju in pripravam na izpite. Kot se za športnika spodobi pa se okrog 22. ure prepustim nočnemu počitku in nabiranju moči za nov dan poln novih izzivov, treningov, učenja … Odlikujeta te močan in natančen strel iz razdalje. Kje tiči razlog za to? (Smeh). Že od nekdaj rad streljam iz razdalje. Ko vidim prosto pot do gola, si preprosto upam in streljam ne glede na razdaljo. Kakšnega posebnega razloga pa ni. Mogoče del »krivde« nosi moj vzornik Gabriel Batistuta, ki me je že v času mojih najstniških let navduševal s svojim streli.

Marec 2012

• • •

tenis TV druženje s prijatelji

NE MARAM • • •

treninga 2-krat na dan izpitnega obdobja mrzlega vremena

LEONOVIH 5 KRAT NAJ Hrana: Bujta repa Barva: zelena Dan v tednu: petek Kraj v Prekmurju: Martjanci Vzornik: Gabriel Batistuta

Perspektiva

Veljaš za zelo samokritičnega igralca. Kaj bi izpostavil kot svojo slabost v igri, ki bi jo želel odpraviti? Moj največji problem so rumeni kartoni. V prihodnje se bom moral bolj samoobvladati in biti manj grob do igralcev iz nasprotnega moštva. Kot svojo slabost vidim tudi strel z glavo in si želim čim več natančnih tovrstnih strelov. Pred tabo je začetek spomladanskega dela sezone prve slovenske lige. S kakšnimi občutki vstopaš v nov boj za točke? Glede na odigrano v jesenskem delu tekmovanja in glede na priprave vstopam v spomladanski del ligaškega tekmovanja z dobrimi občutki. Menim, da smo dobro pripravljeni in dobro uigrani. Kako ocenjuješ trenutno stanje ND Mura 05 na lestvici prve slovenske lige in kaj pričakuješ v prihodnje? ND Mura 05 je s 4. mestom ob koncu jesenskega dela ligaškega tekmovanja glede na postavljene cilje in pričakovanja presenetila tako navijače, kot tudi samo sebe. Če bo tako ostalo, bomo zagotovo vsi zelo srečni. Ne glede na nove izzive in začetek drugega dela nogometne sezone pa je pomembno, da se držimo realnega cilja, ki je obstanek v ligi. Vse kar bo boljše, bo nad pričakovanji in bo odlično!

Dogajalo se bo ZABAVE IN KONCERTI Sobota, 17. marec 2012

Bujta repa Party

Spartacus Murska Sobota

Sreda, 21. marec 2012

Tradicionalna Bujta repa

Festivalna dvorana Ljubljana

10. marec 2012 do 14. april 2012

Tečaj 10-prstnega slepega tipkanja

Ekonomska šola Murska Sobota, Višja strokovna šola

Marec - maj 2012

Priprave na maturo

Gimnazija Murska Sobota

IZOBRAŽEVANJA IN TEČAJI

EKSKURZIJE IN IZLETI 15. in 16. marec 2012

Dvodnevni izlet Balaton z okolico

27. april 2012 do 1. maj 2012

Prvomajski potep v Berlin

OSTALE AKTIVNOSTI Sobota, 24. marec 2012

Očistimo Slovenijo

Pomurje

Sobota, 24. marec 2012

Bowling s porabsko mladino

Maximus Murska Sobota

Marec 2012