Avtor na tekstot: Perica Sarxoski
Karpa @iva Prikaska za edno ra|awe... Star ve}e od divi vetri{ta skinat malaksan ko cvet na slana pogledot ita talka... Zad ridojne te{ki tamu stoi edna karpa nema svedok izdrpan i studen stenka stewe i kamewe saka glas da gugne A pod taa karpa stara pogledot voda pie... Nov pohod...a nemo se redat kam~e po kam~e... Mozaikot... Mo`ebi rod zarodila krvta stara {u{ti nekoj vetar div niz venive od du{ava rasne nekoj cvet ili korov nekoj bluden ^uden... Ko da tatni paganski ogan vo gradive o~ite bolat od vekoven dreme` ne{to tamu treperi nekoj angel ili demon }e e... Od trepetot deteto svenalo pogled ispla{eno da ne ja ru{i taa - karpata- celata smela niz `ubor se zakikotila... Sega sum nekade pome|u stravot i qubovta no}ta i mugrata gnevot i bolkata smrtta i ve~nosta i nataka gazam tenok konec na granica so svetosta i ludosta... Ednum duri lika plaknelo deteto dur go zrakot galelo za dobra no} zrakot ja zamolil karpata da {epne ′′leka no}′′! Leka no}...
1
Gneven sum i stravot me kori rie nekoj demon ko div vepar po venive besnee bura nad ~elovo i me gonat silni porivi pi{ti krvta dedovska Mi se me{aat soni{tata so no}ta... a nekako se budam! Deteto solza v son kapnalo ta niz reka ja pu{tilo da ja nosat vo|e temni duri nekoj vetar dalek da nabli`i breg i na oblak da ja pu{ti da obleta svet I da riknat divi molwi da razgnevat luwa ta da rosno í zarosi na Karpana struna da bi í lika o~istila neka tivko progovara... ^udno... samo ~istata solza go nao|a svojot izlez od o~ite i pokraj site gnevovi tagi bolki i radosti Samo taa e glasnik na du{ata za site na{i ubajni i gadosti ^udom se i sonot ojavil niz vetri{ta viulici solzata ja grabnal quman nad poto~e pu{til kap potokot ja goltnal lap! Ja nosela temna voda duri mine lisna gora ta ja pu{tila na bregot da ja grejne Sl′nce zlatno oblakot da svie platno od duhovi svila pla{t... I dur padnal mrak se namurtil oblakot gi izvikal molwite gi vteral vo luwa Siva guwa... siva guwa... 2
I isturil do`dec siten kapnal solen Kap na liceto na Karpata stara A pak taa PROGOVARA:
Skrij se se′ lo{i qudi ps′ni koi iwi idu {ire id′t p′g1 Ludilo ili son mi se ~ini }e e ili ~inka nekoja il′ {u{te` dreven Glas ozgora Topot ozdola Karpa topoti Glasot boboti: Pred da te o`ari Ma otvori o~i i poglej ja Krunata Bo`ja! Ne se poklonuj oti roda ti e! Matni vo|e nevremiwa Magijata Zemjo majko v bobot {to me sozdade me ispluka na vremevo da pulam nemo da ne zboram a da gledam temni vojski a`der-crni nevideni 1
De{ifriran tekst na stara makedonska (Vedska) pesna od glinenata plo~ka od Grade{nica blizu do Vraca, koja pro~itana oddesno nalevo glasi: ′SKRIJ SE SEGA LO[I LU\E PSETA KOJ POINAKVI IDAT, [IRUM IDAT PAK′ Glinenata plo~ka, spored Marija Gimbutas, se datira okolu 5000 g.p.n.e., a, spored bugarskite arheolozi se datira so starost okolu 3.500 g.p.n.e.
3
kako ita′t da opustat zelengori {umolivi da ispijat potok voda da izgorat pole leb da zapustat i usilat utrobava ~edna Bedna... Orgii me senat... a angelot topi lik O kakva li no} da preno}am treba Kakov e mojot pat Zo{to me tegnat tolku vragojne majko }e zarodam li demon il′ angelski krilja... Deteto od sonot ripna ta se sepna ta zalipna karpata toj pak storil oti mu progovori... A gledam izgreva Sonce i se budi noviot Bog na vekot...mislite itaat kon sloboda iako zarinkani vo mesovo i pijat soni{ta ko vampir krv... Dionis mi gozba sprema za `rtvata moja Niz {umoliv ogan laden niz korov od misli xbuwa niz prikaski gatawa niz soni{ta akawa preku rosa samovilska... Pred da se rodam i ma` i `ena bev Duh vo zlato odeven Nit ma` nit `ena bev Tajnata so pe~at prst na usni od angelski dopir vo detska smea skriena zandanisana vo soni{ta preku slasta i propasta...
Magijata niz re~ me gori ko sonceno mi se matkaat iljada soni{ta pregolemi za edno vakvo utro
4
niz muzika i niz stih... Mo`am da minam niz sebe i da ja vidam du{ata na svetot da gi izveam boite na mudrosta da í se poklonam na zemjava i da zapeam so nea barem nekolku kruga okolu Sl′nceno staro! te~e skazna kroi lik... Ova staro pismo }e go pronajde svojot lik-krasolik i }e go objavi pred denot brakot na edna du{a so ve~nosta i govori likot star za predvekot prastar... Zborot koj prv svetnal zrak i go svenal siot mrak go raspar~il na dva dela na bel den i na no} cela Ta go grejnal ova dej~e ova mome orolej~e Go kandisal i prelagal ta go ven~al i udomil i go krstil Ma 2 Zborot toj fidan duh stroen i {epotot...koren pu{tile v du{ava dlaboko tamu so skokot `iv `ubori tera `ivot sok da botee Vo sonot od nego rasne cvet na jave ~i~ka na umot pomaten Likot mi se meni, a te~e krvta po venive ko topla lava ]e da zarodi vulkan! A toj Lika podal samo na samrak i v utro rano... Zajdi zajdi jasno le Sl′nce... Vo no}ite mostot krilat istkaen od yvezdi svila za ^ovekot pat se rodi do ve~nosta da go vodi 2
Ma - drevna brigisko-makedonska Bo`ica na plodnosta, simbol za pra-majka
5
da no}ta ja mine cela negibnat do mugri beli... Ej muzi makedonski samovili krevki {umski Poitajte mene ma|epsajte du{ava so sladoj opijte soni{ta vo pehar dajte za da me prelagate da vi se pod′~inam toga′ rob na qubovta sade va{ }e bidam! Vodilki mu yvezdi bile sonot mu go v pesni skrile Sal go mamat sal go kitat so ~inki go krevok {titat Gatalki na jave nevesti vo son na poetot pranomad Sinot mlad...sinot mlad... Da zarosi sitna rosa... Da dote~at reki voda... Da donesat `itoj vino... Gospodi pomiluj... A toj od vodi tuka kraj se′ piel nektar piel slast Na izvorot samovili kralski }erki i ve{terki mu frlaat kletvi pusti [umi gusti...{umi gusti... Mu ja nudat Evripida 3 pod Olimpa 4 i pod [ara Dionis 5 go vinom krepi Karpa stara...karpa stara... (Dafino vino crveno...) Pred da zgine denot pehar vino crno krevam za upokoj Bogu Sl′nce duri vo rasko{ gi vle~e boite vo utroba Zemnada nî bodri i ni topli krv duri no}ta trae! 3
Qubovta na Orfej Se smeta deka Orfej( inaku po poteklo od Makedonija, sin na Kaliopa, koja e edna od muzite i }erka na Pier, makedonski kral od pred VIII v.p.n.e.) bil pogreban vo podno`jeto na Olimp, vo ju`na Makedonija, denes severna Grcija. 5 Bog na vinoto i vegetacijata, makedonsko-brigisko bo`estvo, podocna prifateno i obo`uvano i od starite Grci 4
6
Vinoto mu rujno gori dreven ogan vo venite Krvta te{i skazni redi niz pesna opeani Vinari mi gozba pravat zapeale oro lejat ta dur piska zurla te{ko duri tre{tat tapani dur boboti zemja stara Karpata mu progovara: Skrij se se′ lo{i qudi ps′ni koi iwi idu {ire id′t p′g Sî ona {to ne sum a mi e dadeno me deli na den i no} a Zemjata se pobrzo vrti Vremiwa se redat kobni zlodusi mu burno idat ta na~ulil u{i toj... Molk I zad mene tivka voda magija pred son i nejzin {u{tav `agor nasmean klik na liceto ko kladen~e mirosano pred Sl′nceno ko Ikona na `ivata Zemja ispr~eno^ove~eno! ...i zapeal oro viknal i poletno stapil v boj Od bojot se junak rodil krasna yvezda {to go vodi Falanga mu ku}a bila a sevdata toj Kos Mos(t) 6 krenal sinot da premosti da provee bajrak zrak Pred toj mrak...pred toj mrak... Samo zad zborot onoj te{kiot zad koj mirot nao|a po~in... 6
Spored nekoi nau~ni tolkuvawa vo oblasta na etimologijata, zborot Kosmos ne poteknuva od gr~kiot jazik, tuku od staromakedonskata glosa Kosmost, koj ozna~uva kriv most kako {to i se gleda Mle~niot pat no}e na neboto
7
Tamu svetot Vremeto go ima za kruna zad zborot {to se vika Mig! Slu{am {epot tivok redat yvezdite i rekite tamu v ~estak o~i itri sudbina prelagale Na nebo se yvezdi zdale li~na ro`ba da navestat: ...Ak′ se rodi v toa vreme do kraj sveta }e `ivee Sa′t li mine toj ne zine togaj vladetel so svetot cel toj }e bide smel a ve~nosta }e redi skazni za `ivotot mu raznorazni... Na~uleni u{i kroce no}ta ja prelagale Ta vo toj ~as nemo duri yvezdite se spoile zad ambarot videl den svetiot ni al-Kizr 7 a po nego ~asot eden se rodil Iskender Zul-Karnijan 8 vo zemjata Ma Poglej pred sebe i sledi go sonot Patot }e te pronajde a yvezdite }e te vodat do Sion... ti si javeto na eden Golem Son... Krenale junacite do istokot Eden 9 od izvorot na Kataragama da pivnat voda `ivotvorna i da javnat divej vreme ... Vreme ludo do ve~nosta... Na bajrakot zname Sl′nce za ponosa i za Slava Neka mu e ve~na slava... I brat bratom zbratimeni na Istoka krepost bela 7
Islamski svetitel, za koj legendata veli deka go prona{ol izvorot na `ivotot, a koj najverojatno bil general vo vojskata na Aleksandar, pred da vleze vo islamskite predanija 8 Muslimanski svetitel, se smeta deka zad ova opisno ime stoi likot na Aleksandar Veliki 9 Se misli na Indija
8
stolbojte 10 ko vojska smela vis visotum postaveni da go krepat toj Kos Mos(t) golem most...golem most... Vavilonski 11 du{man temen na grobot mu dade zemen gozba kralska da go tae duri denot vekom trae Neka trae...neka trae... Poglednav i svetot go vidov vo Edno Krvta gi ~uva odecite {to kipat vo riznicive na duhot O~ite mi go goltaa kosion most i ostavaa pe~at po telovo Po venive mi strui `ivata zemja Neka pogledne i neka vidi ve~nosta Jas...od krv i meso... bele`am svedo{tvo za eden pad! Eden golem pad! Po~uj ide vetrot Zefir anadolski dru`e star I od krepost sestri mili toj za mene nosi dar Glasot redi Svetsko ~udo gradat tvojte deca ludo... Krenal Faros 12 ~elo vijno svetlina za mrakot crn A na Rodos bitka strav bogot Sl′nce kreva prav ne osvoen ne dobien krenal gore Kolos 13 eden za spomen na bojot beden i za Slava vekovna... Trese zemja krepi glas Kolosot se sru{il v ~as... Vo Efesa struni peat Na{eto ni svetlo oko da podigne vetil Hram 14 10
Filip i Aleksandar, po sekoja golema pobeda, postavuvale stolbovi so lav na vrvot za da gi ovekove~at svoite pobedi. Takvi stolbovi denes se za~uvani od vremeto na Asoka, eden od najgolemite vladeteli so Indija po osvojuvawata na Aleksandar, koi istiot gi preobrazil so svoi natpisi i gi koristel kako oltari 11 Grobot na Aleksandar se smeta deka se nao|a nekade vo blizina na Vavilon 12 Svetilnikot od Faros, edno od sedumte svetski ~uda, izgraden vo 290 pr.n.e. pod uprava i nadzor na egipetskiot kral Ptolemej Lagov, od makedonskata dinastija Ptolemei 13 Kolosot od ostrovot Rodos, u{te edno od sedumte svetski ~uda, izgraden vo 4 vek pr.n.e. posle napadite i neuspe{niot obid na Dimitrija Prvi Poliokret, makedonski kral od dinastijata na Antigoniti, vo borba za prevlast vrz raspadnatite teritorii od makedonskata imperija po smrtta na Aleksandar
9
da osveti ro`ba mo}... Temna gori ogan no}... Ponekoga{ koga najmnogu zujat divite vetri{ta i krevaat najmnogu prav ima to~no eden mal prostor na zadreman kopne` niz koj sî {to proa|a stanuva ve~nost... Odekuj niz taja klisurduma pusta Virej topot zurla tapan Virej oro ko majka si kraj ogni{te doberi se i kraj nego domot star Krugot pi{an i na{aran od demoni da za~uva... Adeten tanc Oroto Seme suvo pod zglavnikot Yvezdo~atec nad ~eloto Adeten ~in-Magija! Bog da ~uva...Bog da ~uva.... Gospodi izbavi me od suvovo telo is~isti mi gi matnive o~i omekni mi go zakoravenovo srce i podaj me na neboto za qubovnik Nebo bidi nad mene jas i zalej rosa da isplaknam lice da bi go pozdravil denot so nov lik Ovoj ve}e ste`natiov istresi go od ~emer misli ko vetar drvo od trul plod Od semeto zarodi fidan za da slednata `etva donese plod Niz ovie ~emer jadovi Niz ovie temni hodnici Sonceto-imeto moene dopira i ne si go poznavam sopstveniot dar Gospodi na vetrot podaj me Vetre nosime doma Duri tamu dedo star 14
Hramot na Artemida vo Efes, koj izgorel istata no} koga se rodil Aleksandar (spored Plutarh) i za koja obnova direkten doprinos dal samiot Aleksandar, pri negovata poseta na Efes, 334-333 pr.n.e.
10
redi skazni redi poj za ~elniku hrabri za likojte ni stradni za princezi razni i gradovi prazni A lu|eto smra~eni i prestra{eni Ide Rimot 15 ide pak... Karpa stara nevidena redi ista skazna nema Skrij se se′ lo{i qudi ps′ni koi iwi idu {ire id′t p′g ^udni prizvu~ja se lepat za stewevo A sonceno slepilo usni po vo|eno divi Vo mene bobotat seni{ta na krvta kleta Se me{aat senkite so soni{ta i leka poleka nekoj podzemen ekot mu se sili na neboto niz o~ive mi vo stomakov mi `ubori smea Toa strasta povtorno mi kove zagovor nad glava mi orli e~at od luwata ru{en dom... Ta pu{til orli po padina i potkopal toj nivje {irni Spalil v ogan frlil v tama imeto mu zakoval v jama i raspar~il ko poga~a na ~etiri ko na slava Da ja delat i podelat zemjata ni majka stradna koja lika ni oli~i i ni plakne duhom o~i ta niz vetroj kapki sitni kaval pesna polja kitni niz Sl′nceno likom star Tatko star...tatko star... Razbudi se Ej progledaj }e go izodi{ patot slep... Od Dion mi ita siot vekoven {um site misli vetvi na vetar niz vremiwa prateni do mene stignaa da molat za molitva od dedovci A jas ne ja znam... 15
Se misli na osvojuvawata na Rim i dvete rimsko-makedonski vojni vo II v.pr.n.e.
11
Ne onemuj karpo stara Progovaraj progovaraj Po ridojne ov~ar eden tera stado stasom grbav {epni mu ja sega prva skaznata za bojot div Dur e `iv...dur e `iv... Mete`...silom izgnani pritisnati i raspnati ime svetom okaleni prokolnati i zamreni podeleni razdeleni na vrv ridje zakrepeni v Krepost silna Solunska 16 Sinojte na Makedon 17... Lutam akam po diviov svet po yvezdite go zakovam odot Neka me vodat, niz slovo pesna {epotat ovoj jalov svet e proklet... Od du{ava bunar cel pie skazni redi poj I dur pe~at o~ive od vekoven son da progledam slep da zdogledam dom... Mnogu pusto fatile preku Vardara i Dunava dur do taja temna gora Temna mora...temna mora... No i tamu rodot mil zaklon vekom v polja svil i ostavil tragi vidum i po toa stewe redom ta prika`al vetrot brz takvi ga~ki prikaz vrz Staroto tlo... Devet vra}e od po devet stotin′ leta sinxir kovje zatvoreni Vamu ora piska zurla duri vladej Carot prav A pak vamu vili vijat oro {umsko samovilsko 16
Spored predanijata za Sv. Dimitrija Solunski, pokraj silnite napadi i opsadata na slovenskite plemiwa, Solun uspeale da go osvojat duri po 120 godini, a me|u branitelite pokraj drugite narodi spomenati se i Makedoncite, kako zaseben narod nasproti Grcite, koi isto taka go naseluvale Solun. 17 Mitolo[ki predok na Makedoncite, po kogo go dobile i svoeto ime a koj gi predvodel najverojatno za vreme na golemite indo-evropski migracii 4000-2000 g.pr.n.e.
12
Likot mi go klesaa razni vetri{ta me krasea me srdea me grdea Pominav i bura i pustina me gore{e i strasta i qubovta Od gradovi i od krepost se kreval i na tron stigal Carot Just 18 Duri vamu plodoj `neel i se hranel narod Rus Bajrakot sega mi e poln simboli A pak dolu crni Nil Temnolika 19 zmija skril Sevda li~na Cezarova 20 bludnica na Rim Tivok {epot me miluva du{ata mi treperi i taga mi se redi sloj po sloj @iviot govor na dedovci rika ko vrutok ugore niz suvovo grlo i ja pee starata: Narode Makedonski...! Vo kralstvoto Gradot 21 cuti ime ve~no da se slavi... Knigite so slova te{ki nebroeni spisi trud Kreposta 22 v ogan yidoj sa|e crnosani Ukata naukata mudrosta i svetosta sliki i ikoni pesni i dodoli sî {irum svetot raseano Razmisluvav za starite `ivoti koi mi mina Site tie lica site o~i 18
Justinijan II,Rimski Imperator od VI-VII v.n.e., roden vo Skupi Kleopatra VII, poslednata egipetska kralica, od dinastijata na Ptolomeite, makedonska dinastija koja vladeela so Egipet, Palestina, Izrael i Libija po raspadot na golemata makedonska imperija od 4-1 vek pr.n.e 20 Vo Kleopatra VII bil vquben Gaj Julie Cezar, rimski imperator ubien vo atentat 44 g.pr.n.e. Po negovata smrt vo nea se vqubuva i Marko Antonie, general vo Armijata na Cezar. Dvajcata svojata vrska ja zavr{ile tragi~no, so samoubistvo, pri {to Kleopatra dozvolila da bide kasnata od egipetska otrovna kobra 21 Aleksandrija, grad izgraden od Makedoncite koj bil kulturen centar na drevniot svet i za vreme i po vladeeweto na Makedoncite so Egipet 22 Se misli na aleksandriskata biblioteka, koja nastradala i celosno izgorela vo po`ar, za vreme na napadite na Arapite 19
13
tivki neiska`ani Sekoj eden so svoj vresok me tera ponastrana od niv, patot da go izodam sam-sepak sam! Slep Sam So planiwe dru`en i na krajot ju`en go primi Zborot prv Pod karpata sonil son diviot ni Makedon A vo sonot letnal Angel pravo do toj krsten Pavel 23 i go molel prekolnuval da poseti majka rodna da blagoslov ~eden prati da se vrati...da se vrati... Mislata vo pohod svet go stignala prestignala Ta krenal toj i Zborot nazad da go dotera do majka si svjata krepka crkva darom podarena i za pomen ikona `iva i narod duhom prost i pogledom ~ist da go slu`at i za nego maki ja~at dur do krajot na vremeto Da so Sl′nce vrvat od zora do mrak... Zlaten zrak...Zlaten zrak... E~at drevnite molitvi i se poj}e grabaat prostor vo ovoj hram Niz vremeto stoi taa nema Karpa duhom `iva a na nea Angel dreme zborot maj~in da go ~uva Bog da ~uva...Bog da ~uva... I samrakot ta`en svil nad karpata pogled siv A pak taa gleda bara i na no}ta progovara: Skrij se se′ lo{i qudi ps′ni koi iwi idu 23
Savle, podocna Pavle, apostol na Hristovata vera, koj imal vizija da odi vo Makedonija i da gi pokrsti Makedoncite
14
{ire id′t p′g Pak toj ~uden glas... Sonot mi se ojavuva Kaj mene se kine lagata i lesno legnuva strasta vo postela so du{ata Ne da ja siluva - ami da ja vosploti Da ja pomiluva so `iv ogan za da voskresne ova meso Ene java Kubrat 24 temni mesto bajrak kowski rep da pusto{i i toj ita pred portite narod slep Idat ene divi ordi od slovenski 25 dreven soj i pred niv se ~elo vedne tera narod golem toj Do`don ene ita brza nosi vesti ~emer pust Krenal boj sred megdan gust Vasilij 26 go tera prvi duri mo`e duri vrvi O~i slepi oslepeni srce tagom udaveno Me razbudi vetar zdiven tropa po penxere Sitna ostra rosa...se bli`i bura Od branovi se kreva voda belat usni besni pewa so {amari po karpine Na son lice mi plakne sve` do`dec Duri vamu korne ridje oblak temen... i podava {epa po drugion breg... Po vodive zlaten bakne`... niz nozdrive vozduh `iv... Ko′ gi videl Kralot 27 prv od o~i mu kape krv i go tera v zemja stara... Progovaraj... progovaraj... 24
Han Kubrat, dreven predok na Bugarite. Turko-mongolskite bugarski plemiwa ja napa|aat Vizantija kon krajot na VI v.n.e. pri {to od toga{nite istori~ari se zabele`ani nevideni pusto{ewa, pqa~kawa i ubivawa. 25 Vo toj period, za vreme na golemite preselbi na narodite, Makedonija bila izlo`ena na napadi na golem broj plemiwa. Vo toj period vo Makedonija se naseluvaat i slovenskite plemiwa koi podocna se me{aat so lokalnoto naselenie i ja obrazuvaat podocne`nata makedonska nacija 26 Vasilij Vtori Makedonski, vtoriot po red od dinastijata makedonski kralevi koi vladeele so Vizantija od krajot na IX do nekade 1081 27 Car Samuil
15
Maten somne`... pred da se smiri du{ava so denot... I se u{te pr`at o~ive... koga bi ja doprel onaa svetla linija i bi paraldisal sonceto da ne go vidam... da ne me poznaat ni po odot ni po mantijata... Rodeni vo purpur svieni vo krv Od Pela28 do Bizant 29 sal ~emer i smrt... Ej zasveti Sl′nce zlatno istkaj mudrost purpur platno Razvej pla{t i vrzi venec i na svetot takov temen od zemjata sklesaj lik krasolik... Daron 30 dar podari í na bo`ica Ma Od qubovta í magi~na taa li~na likom skvernavena zemja bezimena imenom silovana lagom pokriena zaspana i sviena vo Mrak Mi trebaat lu|e za da go izvedam vselenskiot skok... pred da is~eznam... pred da go ispijam siot `ivoten sok... daj te mi sonce... daj te mi zrak... na Zapad mu dari zrak i duhom go grejna sila mu se k′ti no}ta crna mu se ra|a svetlo doba 31 od ikona `alnolika na Hristos dur ma~en straden pomazan i oplakan od krstot go simnat leko 28
Pela (denes Postol), prestolninata na Makedonija vo antikata Vizantija, Konstantinopol 30 Drevno makedonsko bo`estvo, Bog na daruvaweto 31 Nekoi nau~nici smetaat deka po~etocite na renesansata se javuvaat vo Makedonija, vo ikonografijata od 12 v.n.e. Vo Sv.Pantelejmon se nao|a freska ′Oplakuvawe na Hristos′(12 v.) na koja jasno e naglaseno prika`uvaweto na ~ove~kite emocii, {to se smeta za eden od dvata osnovni principi na renesansata. Makedonija brzo potoa e osvoena od Turcite Osmanlii, so {to se prekinuva prirodniot tek vo kulturniot razvoj na Vizantija, {to ne bilo slu~aj so zapadna Evropa. Tokmu zatoa i renesansata svojot najgolem podem go dostignuva vo zemjite koi ne bile osvoeni od Turcite. 29
16
i v groba go legnat nego Neka taa slika stradna `ivne ogan v zemja ladna Neka poe `alopojka preku duma preku slika preku glasot preku zborot preku toa pismo prvo vre`ano na mojov grb Uteha i skrb... Ovoj svet govori niz porite svoi Rekite e~at, vetrojte silni tagi vle~at... Portite {irni zatvoreni Srceto vnatre samo... ne`no gi `ari poslednite soni{ta... A svetot stegnal lanci i ne pu{ta...}e pukne! Mine vreme reki te~at nad gorine orli e~at Ej ti lice-odmori si... Poglej sonce-zasolzi si... ^emer misli otarasi... V du{a ubajni donesi... A pak taa karpa stara vo nemost si son~a {ara i na vetrot progovara: Skrij se se′ lo{i qudi ps′ni koi iwi idu {ire id′t p′g I lo{i qudi 32 bi da minat iljadnici se na broj Od mesecot krepat snaga i ja ti{tat rajata Krv i bespa}a Grabe`i i jadovi Gadovi...gadovi... Pet ko prsti vekoj stradni lu|e `edni lu|e gladni pokraj mene vrvat ita′t divi ordi duri skita′t sabji ostri iskri frla′t kowite im tresat drum Ko senka 32
Se misli na Turcite Osmanlii
17
si ja baram du{ata sred golovo stewe da me osve`i od onoj pogled `estok ozgora Od sosedstvo ni bajrak predat Lagi redat...lagi redat... A zbri{ala taa kon ~estakon i te`i nakaj gustono xbuwe da se izme{a so drugine da se stori temna korija... Pesna pee i krv lee narodot ni stradalen Le`i sposlan denot pred voskres dur se izgovorat zborojte dur ne se re{at igra~ite...
A senkite sî podolgi Nikoj ni da potklekne Sî pr~oj isp~eni
A pod ridje oro Te{ko 33 niz leleci izvieno
Ga~kata niz vreme matno niz jadovi ispeana Solzi ronat zboroj e~at za zemjata alova Bog da bie predavnikot ajdukot i askerot Minuva linijata to~no me|u kraci treba da se krene da se izbira den ili no} I dvete po polovina grabaat Boj i bunt I }e ~ekam nekoj vetri{ta da me {evnat da spoulavam Me umori ukava stara Sloboda il′ smrt Na nebesa alov svod i na nego Sl′nce zlatno Na bajrakot zavej platno duri zborot dreme nem Dur krade{kum i bez sram svetot si se kiti beden so zlatoto na toj eden 33
Te{koto-edno od najstarite ora za~uvani do denes u{te od drevnina. Herodot vo svoite zapisi za Makedoncite ka`uva deka ma`ite imale obi~aj da tancuvaat sporo na ritam od tapan i zurla.
18
narod li~en i veli~an od zemjata Ma A pak taa zemja pusta {uma gusta...{uma gusta... Vo boboot go ~uv {epotot {to mi go ka`aa pred ra|awe Gi brkam molwite Suvi i zbr~kani ~ela nad o~ite Do`dot }e te povrati Toj }e te voskresne I niz nea strojno pee vojvodstvoto mu go gree za bitkata 34 eden glas li~en stas...li~en stas... O~ite mi se vidni do nebesa i sjae so sekoja solza bistriot pogled So nekoj tivok ritam na nekoj ~uden na~in redi biser molitvi... iako ne se ~ini taka... Toj pak nemo kreva glava kar{i nego sosed lut Kreva prut...kreva prut... Gradot voznemiren i izme{an bu~i ko suluda glava Zborot sam srede mnogu vistini go ~eka molkot da go oslobodi za da go slu{nat decata I so nego luto besno narodot se dvoi lesno... ]e ja pu{tam du{ata sal inaku da ita na druga strana na kade me teraat branojte... Se podelil i razdelil Brat na brata nasrdil 35 Ispoganil ta prelagal kolel besel 34
Se misli na Ilindenskoto vostanie Makedonija e podelena po vtorata Balkanska vojna vo 1913 g., koga poradi golemite propagandi na sosedni narodi, na Makedoncite ne im e ovozmo`eno da se izjasnat za svoja samostojna dr`ava, i obespraveno se razdeleni vo dene{nite Vardarska, Pirinska i Egejska Makedonija. Pra{aweto za identitetot na makedonskiot narod i dr`ava i do den denes se osporuva od na{ite sosedi i pokraj mnogubrojnite fakti koi go opravduvaat postoeweto na zaseben narod, kultura, jazik i tradicija niz vekovite na ova tlo, iako toj narod ne sekoga{ imal sopstvena dr`ava. 35
19
od sî snaga da zamre i Sl′nce zlatno da izgori denot bel da v zaborav tone nemo skaznata za toj svet golem kralstvoto na Makedon Golem dom...golem dom... Nekoj me gleda ve}e podolgo tlee pogledot `ilav zasilen pri sekoj tatne` vo venive Nekoj mi gi broi zdivojte i mi mirisa na kafez Duri vrvat vojski divi duri tone denot v mrak na karpine svetlo-sivi vo mugrite bolsna zrak Ko avet od groba ko ~edo od utroba Kreva zanes zborot i ra|a cel eden krug Gi vrtam i jas so zemjava stradna Duri e~at orli v {ir i dur tatni [ara duri nema k′smet mir Karpa `iva progovara: Skrij se se′ lo{i qudi ps′ni koi iwi idu {ire id′t p′g No}va }e zasolnam pogled }e optegnam ~oeno perde }e se opijam }e me~taam so tebe }e peam po tebe }e pla~am Daj mi glas da kriknam za siot svet da ~ue Crkvi gorat ku}i v plam Silom v ambis silom v sram narodot go tera svoj do kraj sveta v propast toj Bratot du{man prodal du{a i go prodal krajot li~en na likot obezli~en kopile na vreme stradno... Vreme jadno...vreme stradno... Izrodot na Ilirida 36 36
Ilirida, drevnoto kralstvo na Ilirite koi se smetaat za anti~ki predci na dene{nite Albanci, vo ~ija etnogeneza, pokraj mnogu drugi narodi, svoj prodones
20
kobno temna sudba kroi duri silom red se redat decata na Arbanoj 37 I bi ognen fakel molwa viden strahom na nebesa pred kraj i pri po~etok na Galskata ~emer Rona I bi glad i bi ~elik }e olesni li sudba te{ka I bi Persija 38 zemja mrtva `iva srede Makedon 39 I dur Sinot vedne ~elo duri poti lice belo od senkata demne strav i go kori Sinot prav Mu gi mati mislite mu ja zema snagata mu ja pie du{ata i mu pee ta`en kraj A pak tamu stoi stara Karpa `iva progovara: Skrij se se′ lo{i qudi ps′ni koi iwi idu {ire id′t p′g Oj vseleno sevdo li~na udri molwi udri grom Qubovnikot tvoj azdisal ispoganil majka v blud Oj ti zemjo majko stradna tresi griva topot silen ^edata ti duhom slepi kolat besat jadoj redat Mra~ni idat sega senki brat na brata nasrdil Najkrvavi te~at reki vle~at nosat suvi koski pravo dolu v ambisot Oj ti Sl′nce tatko star podaj sila podaj dar dale i anti~kite Iliri, iako ovaa teorija e nedovolno potkrepena so fakti vo nau~nata javnost 37 Srednovekovniot naziv na Albancite 38 Persija, iako denes ne postoi, mo`no e da e iskoristena od Nostradamus kako akronim za Albancite, zemaj}i vo predvid nekoi istoriski dokumenti vo koi Albancite se nabroeni kako sostaven del na Persiskata vojska vo bitkite so vojskata na Aleksandar, vo ~ii aziski granici se nao|ala nivnata pratatkovina Albanija 39 Adaptacija na kvartet 96 od deloto Vtor Vek od predviduvawata na Nostradamus, vo koj e mo`no da se nasetat nekoi nastani od poskorata istorija
21
Od pla~ot i piskotot molitvata bobotot od srcava botej duh neka ima kaj nas sluh spasi du{a ispovedaj grevojte gi na{i predaj na nebovo domot na{... Rodot spas...rodot spas... Prerodi go: Zborot koj isu{en talka od usta do usta a zad sebe ostava nema ti{ina i gluva vistina Domot na{...rodot spas...
Mislata koja zabiva ko kopje po ona malku negibnato srce koe-na povidok svetlina-otvora {im{ir porti za temniot do`d streli Vreme jadno...vreme stradno... Bratot koj zatalkal ko zdivena ovca po ~estakot i napadil ko volk vrz stadoto svoe Makedon...golem dom... Tloto po koe gazam da odnovo zate~at bistri reki mesto matni jami i jazbini da zarodi `itoj vino da obeli lika na majka ni stradna Sosed lut...kreva prut... Mirot koj la`no se k′ti vo pregovori dogovori labilni rakuvawa i divi diveewa koj namesto {um na vetre ~ini planinata da tatni od rafali kobni Sklesaj lik...krasolik... ^ovekot koj namesto da rasne vo zrno se pretvoril i kako takov neviden zgasnuva pri matnata plima Koj tone vo ponor na bespa}a i ognoj 22
i namesto za dom neboto da go graba toj potkopal temeli i ita kon dnoto! Karpa stara...progovara...
EPILOG
Roden sum so diva yvezda vo o~ive @iveam so ogan pod nozeve Umiram so rani na gradive I nikako da zarodam krilja... namesto toa-kanxi Duri se budev vo gradive od beskrajot se redea sliki ikonostas pred oltarov vo du{ava
23
Krvta dedovska od tamu ja izvle~e tajnata i ja voskresna vo zbor Se obidov...neka mi e prosteno ako zgre{iv... Gi sobrav ko otvorena bezdna site vresoci i nivniot odek niz vekojte Eve, gi pra}am ugore kon nekoi zgaseni neba za pomen i pokoj na onie usti od koi izlegoa i krenaa bura vekovna Tuka sum da ja raska`am onaa prikazna {to na krilat At sonot mi ja {epte{e no}e... Po~ujte o vie pijani od zborot Na muzite ~eda Bidete ogan vo no}ta {to ide Zapejte so glasot na prikaznata Neka ~ujat i idnite ~eda Da ne zaboravime od kade doa|ame I kade ne vodi patot Da ne zaboravime {to se izgubivme i po {to tragame Da ne se zaboravat onie koi ne dovedoa tuka Ja ~ekam no}ta da ja sledam dale~nata svetlina I da go slu{nam glasot na prikaznata Povtorno za navek Amin
24