N POL SA O PON
• leto XXI • september 2010 •
Polletno poslovanje Skupine str. 2 Pivovarne Laško
• številka 11 •
Od zrna do piva Pivo - "pijača bogov"
str. 4
Zlatorogova transverzala str. 6 ponosa 2010
Korak za korakom! L
etošnje poletje je minilo v znaku ponosa. Zlatorogova transverzala ponosa, kot smo imenovali našo najpomembnejšo poletno akcijo, se je namrec zaključila z odhajajočim poletjem na domačem Šmohorju. Obiskali smo sedem slovenskih vrhov, v družbi pohodnikov ponovno odkrivali lepote naše države ter vseskozi skrbeli tudi za spodbujanje družbene odgovornosti. V okviru akcije s podnaslovom Gremo v hribe smo namreč za vzdrževanje planinskih poti in ohranjanje narave namenili več kot 36.000 evrov. No, vreme nas je spodbudilo, da smo Šmohor obiskali kar dvakrat, saj se ne bi prav spodobilo, da bi častitljivih 185 let našega podjetja s prijatelji pohodniki praznovali v dežju.
Začetek in konec poletja sta minili tudi v znaku športnih uspehov nogometne in košarkarske reprezentance, katerih ponosni sponzorji smo podjetja Skupine Pivovarna Laško. Obe ekipi sta dosegli odlične rezultate, a hkrati se je izkazalo, da imata obe slovenski reprezentanci v najpopularnejših kolektivnih športih še rezerve. In zato ostaja upanje, da bosta na naslednjih velikih tekmovanjih sposobni narediti še korak več. To je dobro. Cilje navadno dosegamo uspešneje in dolgoročno bolj stabilno, če se odločimo za politiko, ki bi jo lahko strnili v krilatico »korak za korakom«.
Pivovarne Laško uspel pomemben korak k finančni konsolidaciji Skupine Pivovarna Laško in tudi prvi korak k uresničitvi nove poslovne strategije rasti podjetja. Z eno večjih bank upnic Hypo Alpe Adria bank, se je upravi uspelo dogovoriti za podaljšanje kreditov, ki bi sicer zapadli že letos. In korak za korakom bomo šli tudi skozi jesen. Prepričani smo, da bo jesen, tako kot nam to kaže tudi narava, obrodila tudi za Pivovarno Laško veliko kakovostnih sadov. • Besedilo: Jure Struc
To seveda velja tudi v poslovnem svetu. In prav v prvi polovici septembra je upravi
[
str. 1
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXI • september 2010 •
• številka 11 •
Polletno poslovanje Skupine Pivovarne Laško EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je sicer za 6,7 odstotkov manj kot v enakem obdobju preteklega leta. V prvem polletju nam je uspelo znižati odhodke iz poslovanja za 4,1 odstotka, ki so tako znašali 142,5 mio EUR. Skupina je v tem obdobju ustvarila 14,4 mio EUR dobička iz poslovanja. Večino, kar 84,4 odstotke ustvarjenih prihodkov iz prodaje smo ustvarili na domačem trgu. Največji delež v strukturi čistih prihodkov iz prodaje pa predstavljajo prihodki iz naslova prodaje piva v višini Bojan Cizej 70,7 mio EUR.
Prihodki iz prodaje nekoliko nižji
P
ivovarna Laško, d. d., je v prvem polletju leta 2010 poslovala zadovoljivo. Prav tako lahko tudi za Skupino Pivovarna Laško trdimo, da rezultati poslovanja niso tako slabi, glede na pogoje, ki so bili v tem obdobju. Prvo polletje leta 2010 je namreč zaznamovalo precej dolgo hladno obdobje, ki potrošnji pijač ni bilo ravno naklonjeno. Ob tem pa ima na dosežene poslovne rezultate vpliv tudi recesija, ki je prizadela velik del prebivalstva in ima vpliv na nakupne navade potrošnikov. Skupina Pivovarna Laško je v obdobju januar – junij 2010 skupaj prodala 2.115.242 hl vseh vrst pijač, kar je v primerjavi s preteklim letom za 8,5 odstotkov (197 tisoč hl) manj. Največji izpad prodaje ugotavljamo pri sadnih sokovih in vodah, manj pa pri prodaji piva.
Izvoz piva na tuje trge je porasel za 12,2 odstotka V prvem polletju je Pivovarna Laško, d. d., prodala 484 tisoč hl piva in 14 tisoč hl vode, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 2,8 odstotka manj. Prodaja v tem obdobju je tako nekoliko nižja od načrtovane. Ugotavljamo, da je manjša prodaja piva na domačem slovenskem trgu, medtem ko je ta na tujih trgih prodaja porasla za 12,2 odstotka. Največji izvozni trg po količini prodaje piva je postal italijanski, na katerem smo ga prodali preko 58 tisoč hl.
Doma prodali okoli 85 odstotkov piva Skupina Pivovarna Laško je v obdobju januar – junij 2010 ustvarila 155,5 mio
[
str. 2
]
Matična družba Pivovarna Laško, d. d., v tem obdobju izkazuje čiste prihodke od prodaje proizvodov in storitev v višini 47,5 mio EUR, kar je za 5,2 odstotka manj kot je bilo doseženo v letu 2009. Dobiček iz poslovanja, v višini 7,9 mio EUR, je slabši kot pred letom dni za 28,5 odstotkov. Vzroki za takšen finančni izkaz so predvsem v večjih vlaganjih v tržno komuniciranje in vlaganje v trg, saj so bila ta vlaganja v preteklem letu zmanjšana na najnižjo možno raven. Prav tako je bilo v tem obdobju precej več vlaganj v obnovo tehnološkega postopka, kot posledica neaktivnosti na tem področju v preteklosti. Seveda pa od povečanih marketinških vložkov v tem obdobju pričakujemo, da bodo rezultati teh aktivnosti vidni v prihodnje. Doseženi finančni kazalniki poslovanja v prvem polletju leta 2010 so nekoliko slabši, kot so bili v preteklem letu, vendar dejstvo, da je poslovanje iz redne dejavnosti dobro, vliva upanje, da bo poslovanje uspešno tudi v prihodnjih obdobjih. •
Besedilo: Bojan Košak
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXI • september 2010 •
• številka 11 •
Marjan Mačkošek:
Novo izvoljeni predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško Prevzeli ste odgovorno mesto predsednika NS PL, kaj bodo prioritete vašega delovanja? Pristojnosti in odgovornost predsednika in članov NS opredeljujeta zakon in statut podjetja. Glede na situacijo v kateri se nahaja Pivovarna Laško pa je naloga uprave in NS, da podjetje pripeljemo v položaj, ko bo poslovanje stabilno, zadolženost podjetja pa znosna. Spomladi ste v NS na podlagi analiz ugotovili, da bi za skupino bilo najbolje, da se organizira kot pogodbeni koncern, vendar te odločitve skupščina ni potrdila z zadostno večino, ki jo zahteva statut. Je možen sklic izredne skupščine? Sklic izredne skupščine je možen, ker ga predvidevajo akti podjetja. Modro pa je, da je sklic predviden takrat, ko so dana zagotovila lastnikov, da bodo podprli predlagane sklepe na skupščini.
Marjan Mačkošek
O
bjavljamo intervju z novoizvoljenim predsednikom Nadzornega sveta Pivovarne Laško, Marjanom Mačkoškom, ki je bil na ta položaj imenovan 30. avgusta 2010. Nadzorni svet Pivovarne Laško tako poleg Mačkoška sestavljajo še namestnik predsednika, Andrej Kebe ter člani Nadzornega sveta: Bojan Košak, Vladimir Malenković in Peter Groznik.
Na kateri del svoje poslovne kariere ste najbolj ponosni in katero delo vam je do danes dajalo največ osebnega zadovoljstva? Celotna moja delovna kariera je povezana z Železarno Štore in podjetji, ki so nastala po njeni transformaciji. Vsa dela,
ki sem jih opravljal do sedaj, so bila za mene zanimiva in velik izziv. Še posebej sem zadovoljen, ker nam je uspelo oživiti zaprto podjetje in posodobiti ter ga pripeljati do točke, da je Štore steel d.o.o. danes največji evropski proizvajalec vzmetnega jekla za gospodarska vozila.
[
str. 3
]
Za izboljšanje finančnega položaja skupine bodo potrebne dezinvesticije. Kako vidite nadzorniki prioritete glede finančne konsolidacije skupine? Prioriteta dezinvestiranja je težko določljiva, saj je odvisna od veliko faktorjev. Pomembno je, da vsi skupaj opredelimo, kaj ni nujno za delovanje skupine in je istočasno dezinvesticij dovolj, da se zadolženost pripelje do nivoja, ki je obvladljiv in omogoča nadaljnji razvoj skupine. Katero pivo najraje pijete? Vam je kakšna brezalkoholna pijača še posebej pri srcu? Sem občasni pivec piva in kot domačin pijem Laško pivo Club. Ker sem večji konzumer brezalkoholnih pijač se glede na priložnost opredelim za vodo, vodo z okusom OAZA in sadne sokove Fructal. Besedilo: Rok Nemec
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXI • september 2010 •
• številka 11 •
Od zrna do piva Vsi poznamo pivo. Opevano in oboževano je na vseh koncih sveta in že od nekdaj velja za odlično osvežitev in pijačo, ki sprošča in zbližuje.Koliko pa dejansko poznamo ta »tekoči kruh«? Skozi prihodnje izvode Laškega pivarja bomo bolje spoznali nastanek tega žlahtnega napitka in korak za korakom spremljali pot od zrna do piva. Če smo dovolj žejni, je kozarec lahko prazen v nekaj minutah, da pa do njega pridemo po tradicionalni poti, traja več kot tri mesece. Veliko, kaj ne?
Pivo – »pijača bogov« P
red tisočletji je bil nastanek piva zgolj slučaj in igra narave. Skozi dolgo obdobje se je ta »pijača bogov« ali drugače tudi »tekoči kruh« spreminjala in dopolnjevala, pa vendar ostala zvesta tradiciji, vsaj pri tistih »ta pravih« pivovarjih. Tako kot pri vinu, tudi pri pivu govorimo o vplivu narave, saj je kakovost osnovnih surovin pogojena z letino. Pa vendar je med nami razlika - pivovarji ne moremo tega unovčiti kot posebnost, ampak moramo prilagoditi tehnologijo tako, da so morebitna odstopanja v končnem izdelku pivcu neopazna. Govorimo predvsem o ječmenu in hmelju, saj se voda kot naravna danost iz leta v leto bistveno ne spreminja.
Prav voda pa je tista, ki kroji osnovni značaj piva, kadar govorimo o povsem naravni proizvodnji. Res je, pivo lahko nastane iz različnih surovin, vendar je njegova sprejeta definicija taka: ječmen oz. slad, voda, hmelj in pivski kvas. Del slada lahko zamenjamo z drugimi slajenimi ali neslajenimi žiti, v novejšem času pa se srečujemo tudi s pivi z dodatki brezalkoholnega dela različnih okusov, zelišč, sadja in še in še. Vendar ostanimo pri pivu v osnovnem pomenu besede. Pri njegovem nastanku gre za niz zapletenih biokemijskih procesov, ki potekajo vse od njive do mize.
Voda pomembna za karakter piva Največji delež v surovinski sestavi piva predstavlja voda. Včasih so piva celo poimenovali po tipih vode, ki so se na določenih področjih varila (DortmunŽe naši predniki so brez sodobne analitske opreme, ki nam je na voljo danes, dobro vedeli, zakaj se je pivovarstvo razvilo prav na tem območju. Iz obdobja Simona Kukca v 19. stoletju je mogoče zaslediti pisne vire, da je varil Termalno pivo za katerega je uporabljal prav vodo iz termalnega vrelca v Laškem.
dsko, Münchensko …) in so se močno razlikovala po vsebnosti različnih mineralov in soli – trdoti vode. V preteklosti je bila voda kot naravna danost ključna, danes pa lahko tisti, ki tako kakovostne vode nimajo, s posebnimi tehnologijami prilagodijo vodo želenemu tipu piva. V Laškem to ni slučaj. Dolomitska zgradba tal, od koder izhajajo naši vodni viri, zagotavlja izredno kakovostno surovino, tako za pivo kot polnjenje izvirske vode ODA (Lurd - Rimske toplice, Kal …). Voda je kristalno bistra, mikrobiološko neoporečna, z nizko vsebnostjo karbonatov. Idealno razmerje kalcija in magnezija ter ostalih mineralov in soli daje specifičen značaj našim izdelkom. Skrb za kakovost vodnih virov je v naših rokah, oziroma naše kontrole kakovosti in zaposlenih v delovni enoti Vodovod. • Besedilo: Regina Kirn Godec
[
str. 4
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXI • september 2010 •
• številka 11 •
Poln ponosa
poletna Zlatorogova nagradna igra
L
Slednjo smo izžrebali na zaključnem pohodu Zlatorogove transverzale ponosa, na Šmohorju. Prejemnica te nagrade pa je postala Laura Fišer, ki jo je izzid žreba neizmerno razveselil.
etošnje poletje je Pivovarna Laško dobesedno zaznamovala z akcijo Zlatorogova transverzala ponosa in nagradno igro »Poln ponosa«. Slednja se je izkazala za enega izmed uspešneje zasnovanih projektov, saj je odziv za razmere slovenskega trga, več kot presegel vsa pričakovanja.
Skupaj izžrebali 13 ponosnežev Tekom nagradne igre so pivci zbirali zamaške s steklenic piva Laško Zlatorog, pod katerimi so se skrivale črke A, L, N, O, P in S, s katerimi je sodelujoči s pravo
Odzivi na nagradno igro
kombinacijo in številom črk lahko sestavil slogan »Poln ponosa«. Dva meseca so se sodelujoči potegovali za tedenske nagrade (vseh skupaj 12) – pohodniško opremo v vrednosti 1000 EUR in za končno glavno nagrado – ˝Dovolj piva za žur za 185 oseb˝.
V Pivovarno Laško so iz tedna v teden prihajale gore kuvert. V času nagradne igre smo prejeli kar 58.484 kompletov zamaškov, kar pomeni, da so naši zvesti pivci za nagradno igro odprli 580.484 steklenic piva. Glede na odziv, smo lahko na akcijo upravičeno ponosni tudi sami. • Besedilo: M. R.
Radenska Naturelle v priročni embalaži
N
proizvajati sam. V ponudbi Radenske na domačem in mednarodnih trgih naravna mineralna voda izstopa tudi po zunanjem videzu ter številnih volumnih embalaže – tako v PET steklenicah, kot stekleni embalaži.
aravna mineralna voda Radenska Naturelle je s svojo kakovostjo priporočljiva tudi za otroke, ki potrebujejo veliko tekočine zaradi številnih razlogov. V ta namen smo v Radenski oblikovali novo, manjšo embalažo naravne mineralne vode Radenska Naturelle Junior Size, ki je s svojo velikostjo 0,33 litra primerna za otroke.
V koraku s svetovnimi trendi »Z vodo Radenska Naturelle Junior Size smo v Radenski obogatili nabor kakovostnih naravnih mineralnih vod v družini Treh src. Z vsebnostjo in novostmi s področja pakiranja potrjujemo, da smo v koraku s svetovnimi trendi na področju vod. Prepričani smo, da bo Radenska Naturelle Junior Size z vsemi novostmi, ki jih prinaša na trg, pripomogla k še večji prepoznavnosti vod iz Radenske tako doma kot tudi v tujini,« je povedal Zvone Murgelj, direktor družbe Radenska d.d., Radenci. •
Radenska Naturelle prejemnica priznanja Monde Selection Naravna mineralna voda Radenska Naturelle je s svojo kakovostjo, ki je potrjena tudi z nagrado Monde Selection ter certifikatom za zagotavljanje kakovosti in varnosti proizvodov, ki ga podeljuje neodvisna ameriška certifikacijska hiša NSF, na trgu naravnih negaziranih vod prinesla veliko novosti. Ne le, da gre za naravno mineralno vodo staro 12 tisoč let, Radenska Naturelle vsebuje zelo malo natrija, je brez kalorij, nevtralnega okusa in vonja, vsebuje naravno raztopljene mineralne snovi, ki jih naš organizem nujno potrebuje, a jih ne zmore
Besedilo: mag. Lea Žbontar Zver
[
str. 5
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• leto XXI • september 2010 •
•
• številka 11 •
Zlatorogova transverzala ponosa 2010 Z latorogovo transverzalo ponosa, s slavnostnim zaključkom na Šmohorju, smo uspešno pripeljali do konca. Tako smo med seboj povezali 7 slovenskih vrhov, 7 planinskih koč in 7 nepozabnih družabnih srečanj, ki so združila mnoge ljubitelje gora in planin ter številne ostale radovedneže. Na vseh pohodih skupaj smo našteli kar 3873 pohodnikov, ki so navdušeno pozdravili akcijo Gremo v hribe in že nestrpno čakajo naslednje leto, ko bodo lahko ponovno osvajali vrhove Zlatorogove transverzale ponosa. Preden vam razkrijemo pestro dogajanje na Šmohorju vam dolgujemo še kratek opis dogajanja iz Mariborske koče ter Planinskega doma pri Gospodični na Gorjancih.
Mariborska koča in pohorske vile
Veselo in ponosno kot že dolgo ne
Kot na vseh ostalih dogodkih poprej je bilo tudi na tem poskrbljeno za odlično vzdušje, številne nagradne igre ter seveda jedačo in pijačo. Da smo za eno od sedmih destinacij izbrali prav Mariborsko kočo, je bil zelo zadovoljen in počaščen tudi sam predsednik Planinskega društva Matica gospod Ivan Kosi, ki je ob tem dejal: ˝Čestitke gre v prvi vrsti slavljencu, Pivovarni Laško, ki letos praznuje 185 let svojega obstoja in veseli smo, da se je svoj rojstni dan odločila praznovati v najlepših krajih, v planinah.˝ Ob zaključku dogodka, ki so ga vsi navzoči zapuščali polni ponosa in z željo, da se kmalu ponovi, smo za seboj ˝pustili˝ Zlatorogov totem – informacijsko eko točko s planinskim bontonom, stiskalcem pločevink ter vrečkami za odpadke. Vse z namenom za čisto okolje in nasveti kako se v naravi obnašati.
Zlatorogova transverzala je na svojem petem dogodku obiskala tudi veselo Štajersko, natančneje Mariborsko kočo, ki se na nadmorski višini 1086m nahaja sredi mističnih gozdov. Tisti, ki vas v življenju spremlja sreča, ste morda na poti skozi te gozdove srečali avtohtone pravljične prebivalke Pohorja – pohorske vile. Teh pa 14. avgusta, ko se je 620 pohodnikov zgrinjalo ob koči zagotovo ni nihče opazil, saj je bilo rajanje ob glasbi ansambla Prva postava preveč hrupno, da bi se jim prikazale. Zagotovo pa so nekje skrite tudi same poplesavale in se zabavale.
[
str. 6
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXI • september 2010 •
• številka 11 •
Gospodična na Gorjancih
Pred zaključnim dogodkom transverzale na Šmohorju smo se podali še na Dolenjsko, in sicer 828 metrov visoko ležeč Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih. V bližini doma je moč opaziti eno bolj vabljivih znamenitosti Gorjancev – izvir Gospodična, ki je zavarovan kot kulturni spomenik. Slavo mu je povzdignilo ljudsko izročilo o njegovi bajeslovni zdravilni vodi s pomlajevalno močjo, ki ga je zapisal Janez Trdina v bajki Gospodična.
kljub temu izvedli. Ta dan se je zbralo kar okoli 250 pohodnikov. Med njimi je bilo tudi precej tako imenovanih ambasadorjev – tistih, ki so se udeležili vseh sedmih pohodov transverzale ponosa. Kljub slabemu vremenu je prevladalo dobro vzdušje in mnogi so obljubili, da se naslednjo soboto zopet vidimo.
Zmaga nad slabim vremenom Po tednu dni premora smo vsi čakali na sonce, ki smo si ga tako zelo želeli. A tega sprva ni bilo – še več ob 9. uri zjutraj se je ulilo kot iz škafa. Izgledalo je, da bo slabo vreme zopet zmagalo, a temu le ni bilo tako. Ni trajalo dolgo, ko so po cesti že prisopihali prvi kolesarji. Bilo jih je blizu 135, ki so se udeležili 5. Tradicionalnega kolesarskega vzpona na Šmohor ter se kasneje pridružili planincem, ki so pred planinskim domom že uživali ob jedači in pijači.
Šmohor obiskalo kar 1215 pohodnikov in kolesarjev
435 Zlatorogovih planincev Na sončno soboto, 21. avgusta, se je na Gospodični zbralo 435 planincev, med katerimi je bilo precej takšnih, ki so svoj cilj dosegli s prvimi jutranjimi žarki. Kot je bilo za dogodke Zlatorogove transverzale že v navadi, je tudi tokrat zbrane z družabnimi igrami zabaval Gregor ter podelil številne bogate nagrade Pivovarne Laško. Za dobro vzdušje je skrbel DJ Maj, ki je odlično vrtel tudi domačo narodno zabavno glasbo. Da pa želodčki niso bili prazni ter usta suha, je poskrbela odlična gostinska ekipa pod taktirko spretnega Blaža Mrharja, ki je pripravila divjačinski golaž v kruhovi skodelici in gobovo juho z ajdovimi žganci.
Tokrat je za zabavo skrbela Manca Špik ter ansambel Viva Musica, ki sta z veselo glasbo na trenutke razgrinila oblake in privabila sončne žarke, ki so ob 12. uri obsijali rojstnodnevno torto velikanko, namenjeno 185. obletnici Pivovarne Laško. Kar 1.215 planincev in kolesarjev se je ta dan zabavalo z nami in mnogi med njimi so sodelovali v številnih družabnih igrah, ki sta jih vodila vedno
Zlatorogov totem na vsaki koči Pivovarna Laško je, tako kot na vseh preostalih dogodkih transverzale, tudi tu namestila Zlatorogov totem ter za vsak vpis v častno knjigo namenila 0,5 EUR lokalnemu planinskemu društvu oziroma najmanj 1.000 EUR za nadaljnje učinkovito delovanje in ohranjanje urejenih planinskih poti ter neokrnjene narave.
nasmejana Gregor in Andrej. Veliko pozornosti je bilo usmerjene tudi v žreb glavne nagrade Poln ponosa ˝Dovolj Laškega piva za žur za 185 oseb˝. Več o tem in o poteku nagradne igre pišemo v članku Poln ponosa – poletna Zlatorogova nagradna igra. Ta dan smo se zabavali vse do večernih ur in sklenili, da akcijo Gremo v hribe naslednje leto zopet izvedemo in tako ponovno osvajamo ter povezujemo slovenske vrhove. •
Dogodek vseh dogodkov – Šmohor
Besedilo: Rok Nemec
Zadnje, zaključno dejanje Zlatorogove transverzale ponosa 2010 se je, kot se spodobi, odvilo na domačem terenu Pivovarne Laško, natančneje na Šmohorju. Sprva sicer ni šlo vse po načrtih, saj nam jo je v soboto, 28. avgusta, pošteno zagodlo vreme, zato smo bili primorani, da Zlatorogovo transverzalo prestavimo za en teden. A ker nekaterih najbolj zagrizenih pohodnikov dežne kaplje niso prestrašile, smo dogodek, v malce okrnjeni različici,
[
str. 7
Donacija za varstvo okolija in ohranjanja narave Pivovarna Laško je, skupaj z donacijo lokalnim planinskim društvom, ki so bila del Zlatorogove transverzale ponosa (7.000 EUR) ter z 0,5 EUR za vsako dospelo kuverto z zamaški v nagradni igri Poln ponosa (bilo jih je 58.484), namenila kar 36.242 EUR za varstvo okolja in ohranjanja narave!.
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXI • september 2010 •
• številka 11 •
Klicni center Skupine Pivovarna Laško v ta naročila pri komuniciranju s kupcem velikega pomena, saj lahko ta naročnika nagovarja za ponovni nakup paketa pijač ali pa mu ponudi pijačo, ki je do sedaj še ni kupil. Poleg tega pa jih obveščajo tudi o novih izdelkih, prodajnih paketih in akcijah. Ob zajemu naročila v SAP-u pa začnejo vzporedno teči še spremljevalni procesi, ki se dogajajo izven klicnega centra (razporejanje naročil po distribucijskih centrih, odprema, obveščanje pospeševalcev, itd. ). Naloga centra je tudi, da sprejema reklamacije kupcev in jih posreduje ustreznim službam ter da zaznava spremembe osnovnih podatkov o strankah.
K
licni center je eden od zelo pomembnih plodov skupnega sodelovanja podjetij znotraj Skupine Pivovarna Laško. Pred nastankom le-tega so bila naročila kupcev dislocirana po posameznih podjetjih. Ko je padla odločitev za poenotenje poslovnih procesov in informacijske funkcije v skupini PLG, je bila zahteva za skupni klicni center ena od težjih nalog, saj je šlo za tesno integracijo informacijske tehnologije s telekomunikacijsko. Vendar so ključni uporabniki iz prodaje skupaj z informatiki ter dobavitelji zahtevne tehnološke opreme staknili glave in se skupaj lotili projekta Klicni center, ki naj bi poenostavil procese naročanja pijač. Projekt je po številnih naporih zaživel, predvsem zaradi odličnega sodelovanja med podjetji, s tem pa so bile dosežene mnoge sinergije in koristi za vse vpletene udeležence.
080 1825 številka sinergij Klicni center je pričel sprejemati naročila kupcev – s 1. januarjem leta 2009 pravnih oseb s področja gostinstva, 3 mesece kasneje pa še s področja trgovine in ˝ustanov˝ – Zala baloni. Ti lahko sedaj s
klicem na brezplačno številko 080 1825, vsak delovni dan v tednu med 7. in 16. uro, izbirajo med več kot 350 različnimi izdelki članic skupine Pivovarna Laško. Center je podprt z najnovejšo tehnologijo za komuniciranje in - kar je zelo pomembno - omogoča skupno zajemanje naročil in informacij o kupcih ter njihovo obravnavo za vse članice skupine Pivovarna Laško.
Mesečno sprejmejo tudi do 18.000 naročil V klicnem centru je vključno z gospo Nevenko Švigelj, ki je vodja klicnega centra devet redno zaposlenih, dodatno pa še operaterka in študent. Ti so do danes
Od naročila do dostave paketa pijač mine en dan Delo operaterja v klicnem centru se začne, ko zazvoni telefon, prejme e-mail ali fax. Trgovca Špar in Tuš pa imata možnost pošiljanja naročil preko RIP (računalniško informacijsko posredovanje), ki jih spremlja vodja klicnega centra. Čeprav je kupcem na voljo le ena klicna številka, jih lahko naenkrat v centru obravnavajo kar 8. To omogoča informacijski sistem, ki najprej sprejme klic ter ga preusmeri na prostega operaterja. Ta ob sprejemu klica - v primeru, da gre za znanega kupca - s klikom v polje vidi predhodno naročilo in v drugi transakciji še vsa ostala naročila klicatelja (katero pijačo je že kupil, koliko, kdaj, itd.). Za operaterja je vpogled
[
str. 8
]
skupaj zabeležili že okoli 5000 različnih aktivnih kupcev. V povprečju vsak dan obravnavajo okoli 500 klicev ter mesečno sprejmejo med 12 in 18 tisoč naročil (odvisno od letnega časa). Prav tako skrbijo za stalno razpoložljivost dežurni informatiki iz skupine: Fani Šuhel, David Bezgovšek ter Slavko Obreza iz Pivovarne Union. O uspešnosti klicnega centra kot skupnega projekta skupine Pivovarne Laško tako ne gre dvomiti. • Besedilo: Andrej Kebe
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXI • september 2010 •
• številka 11 •
»Vsi na kolo za zdravo telo« so dejali Laški pivarji
ž
al je kolesarjenje okrog Vrbskega jezera v sklopu športne sekcije sindikata v soboto 21.8 odpadlo. Kljub temu se nas je našlo 6 navdušencev, ki se nikakor nismo mogli odreči kolesarskim naporom. Strinjali smo se, da krenemo proti jugu, ker gre navzdol. Končni cilj je bil znan - Dobova. Tudi zato, ker je od tam dobra povezava z vlakom - tako, za vsak slučaj – pa naprej po bližnjici, smo se spet strinjali! A najkrajše poti so ponavadi najdaljše in tudi tokrat je bilo tako. Ni ga čez prelepo Kozjansko. Šentrupert, Dobje, Planina, Lesično, Virštanj, Bistrica ob Sotli. In ker smo že tu, bi bil greh če ne bi šli še v Kumrovec. Čakal nas je še zadnji vzpon in navzdol na Bizeljsko. Istenič nam je bil na poti in ker je bil konec blizu, smo zavili še k njemu. Tudi na Elizejskih poljanah se ga ne branijo, smo si rekli.Števec na kolesu je kazal 103 km. Bil je lep dan in naredili smo nekaj zase. • Besedilo: Boštjan Teršek
Odtekli že 30. Maraton treh src
T
o leto se je v Radencih zvrstil že 30. Maraton treh src, ki je bil prvič organiziran leta 1981. Krasi ga 30 let zmag nad samim seboj, 30 praznikov teka, 30 priložnosti za potovanje k sebi in drugim ter 30 let spominov polnih radosti in priložnosti za zaljubljenost v življenje. Letošnji praznik in jubilej so v Radencih praznovali prazniku primerno.
Maratona se je udeležilo blizu 6500 ljudi 30. Maratona Treh src se je udeležilo 3665 tekačev, 2100 pohodnikov ter preko 700 otrok. Najštevilnejša udeležba je bila sicer zabeležena lansko leto, ko je maraton obiskalo skoraj 8000 udeležencev. V Radence sta ob jubileju najstarejšega slovenskega mara-
[
tona prišla tudi Petra Majdič in slovenski predsednik vlade Borut Pahor, ki se je pridružil teku na 21 km in v cilj prišel kot 661.
Zmaga na 42 km Kenijcu in Slovenki Tek na najdaljši 42-kilometrski razdalji sta tokrat dobila Kenijec Joshua Kipruto Kurui s časom 2:19,38 in Slovenka Daneja Grandovec s časom 2:47,10. Nobeden od zmagovalcev na 42 km pa ni presegel rekorda proge Italjanke Gigliole Borghini iz leta 2000 (2:38,33) in Davida Biwotta iz Kenije leta 2006 (2:15,26). Ob zaključku jubileja so si bili vsakoletni udeleženci enotni, da so pretekli »šele« prvih 30 maratonov, kakor je tudi zapisano v geslu letošnjega maratona. To pa pomeni, da je pred Maratoni treh src še mnogo čudovitih let. •
str. 9
Besedilo: Milan Verdev
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXI • september 2010 •
• številka 11 •
Največji pivovarji na svetu Č
e so pivovarne še pred leti poslovale z visokimi dobički, je »gospodarska slika« današnjega dne precej drugačna. Manjši pivovarji se borijo za čim višjo prodajo in obstanek na trgih. Z različnimi marketinškimi pristopi skušajo utrditi svoj položaj, saj jim konkurenca diha za ovratnik. Inovativnost pa je le ena izmed konkurenčnih prednosti največjih pivovarjev, ki ob prisotnosti na tujih trgih in visokem obsegu proizvodnje, zagotavlja stabilen vir dohodkov. Z razliko od manjših pivovarjev, kriza ni bistveno prizadela prodaje piva multinacionalk v svetu. •
V Evropi spijemo 400 milijonov hektolitrov piva
ki je s 327 milijoni prihodkov le »majhen pivovarček« v primerjavi z ostalimi multinacionalkami.
Evropa velja za enega najstarejših in najobsežnejših trgov piva na svetu. Na letni ravni, tako na »stari celini« spijemo skoraj 400 milijonov hektolitrov piva. Vendar pa se v zadnjih letih potrošnja piva v razvitih državah znižuje. Samo v zadnjem letu, se je potrošnja piva v Nemčiji, ki velja za največjo proizvajalko piva v Evropi, znižala za 3 odstotke. Pivovarji tako iščejo nove priložnosti v Aziji, kjer prodaja piva še vedno raste in se hitro približuje razvitim trgom.
Anheuser-Busch InBev proizvede količinsko največ pijač
Največja pivovarna po prihodkih v svetu je Anheuser-Busch InBev. Belgijska multinacionalka upravlja z več kot 200 različnimi znamkami in sicer v 23 državah po svetu. V Evropi je najbolj poznani Heineken, ki je s 125 pivovarnami in prisotnostjo v 70 državah na drugem mestu. Na tretjem mestu zasledimo pivovarja SAB Miller, ki je bolj razširjen v Severni in Južni Ameriki, ter v Južni Afriki. Sledi mu Carlsberg, ki je s sedežem v Kopenhagnu najbolj poznani pod blagovnima znamkama Carlsberg in Tuborg. Prikazali smo tudi Skupino Pivovarna Laško,
Besedilo: Domen Solina
Največ piva in ostalih pijač proizvedejo v družbi Anheuser-Busch InBev in sicer
Primerjava po prihodkih na hl (€/hl)
EUR/hl
Kdo so največji pivarji na svetu?
kar 409 milijonov hl. Proizvodnja pijač v Skupini Pivovarna Laško je s 4,5 milijoni hl na leto skorajda 100 krat manjša. Če pa primerjamo prihodke na hektoliter, vidimo, da je Skupina Pivovarna Laško zelo uspešna glede na največje štiri pivovarje v svetu in zaseda kar drugo mesto.
140 120 100 80 60 40 20 0
117,608
71,836
62,383
53,489
49,93
Heineken
Skupina PL
AB_InBev
Carlsberg
SAB Miller
Vir: Letna poročila posameznih pivovarjev v letu 2009
Primerjava po volumnu
Primerjava po prihodkih
Največji pivovarji Volumen (v mio hl) AB_InBev 409 SAB Miller 260 Heineken 125 Carlsberg 149 Skupina Pivovarna Laško 4,552
Največji pivovarji Prihodki (mio €) AB_InBev 25.515 Heineken 14.701 SAB Miller 12.982 Carlsberg 7.970 Skupina Pivovarna Laško 327
Vir: Datamonitor 2009 in letno poročilo Pivovarne Laško 2009
Vir: Datamonitor 2009 in letno poročilo Pivovarne Laško 2009
[
str. 10
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXI • september 2010 •
• številka 11 •
30 let zvestobe gostilne »IVO« v Piranu
P
omorščak splošne plovbe, Dalmatinec Ivan Župan, je pred 28 leti vrgel sidro v Piranu, se zaljubil v ljubko severno jadransko mestece, odkupil »BIFE« in se - kot pravi - dokončno zasidral na rivi nedaleč od svetilnika. Pijači so takrat dodali še girice in sardelice, in bife je zrasel v prijetno in odlično ribjo restavracijo.
Zvestoba Laškemu pivu
Pa na zdravje še na naslednjih 30 let!
»Že od prvega dne točimo pivo Laško Zlatorog in zvesti mu bomo ostali še naslednjih trideset let!« pravi Ivan, ki je po duši tradicionalist in perfekcionist. Zvesti gostje, večinoma Slovenci in Italijani, so postali Ivanovi prijatelji. Tudi mi. Hvala Ivan, bilo je prijetno in še se bomo vrnili. • Besedilo: Gorazd Šetina
Še pred nekaj urami sta Ivan Župan in 3 kilogramska zobatca veselo plavala v zalivu, zdaj pa sta pripravljena za predelavo v slastno pojedino.
V spomin V prvih dneh julija nas je po hudi bolezni zapustil naš dolgoletni sodelavec in prijatelj Martin Kovač. Slovo je zmeraj boleče, še zlasti, če je dokončno. Ko se moramo za zmeraj posloviti od človeka, ki nam je dolga leta stal ob strani kot nepogrešljiv sodelavec in zvest prijatelj, je tako slovo še posebej grenko. Martin je več kot dvajset let dela posvetil našemu podjetju kot vzdrževalec vozil.
[
Znal je pozorno prisluhniti in najti razumevanje za različne poglede in interese tako v strokovnem, kakor medčloveškem odnosu. S svojim pristopom in znanjem je pripomogel k prijetnejšemu delovnemu vzdušju, ki je nujno potrebno za dobrobit medsebojnih odnosov. Zahvaljujemo se mu za vsa leta, ki jih je posvetil delu v Pivovarni Laško. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
str. 11
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXI • september 2010 •
• številka 11 •
Izleti v jesenskem času vir: www.citypictures.org
Pasti Gledam izgubljen tvoj obraz, v prazno zazrte oči, svet igle iz njih govori. Saj si skoraj otrok, si kot roža, vzcvetela, a že uvenela. Počasi padaš v brezno, v prepad, v svoj svet, v iglo ujet. O kruti svet, o bog, zakaj dopustiš, mladim - otrokom, se v te pasti ujet.
K
ot veleva že tradicija, v Sindikatu Pivovarne Laško jesenske dni namenjamo našim izletom. Letos bomo čas med 23. in 26. septembrom preživeli v vroči Španiji, natančneje v Andaluziji. Obiskali bomo znamenita mesta
(Granado, Sevillo …) ter med drugim tudi Gibraltar in številne lokalne znamenitosti. V sklopu izleta se bomo odpravili tudi na strokovno ekskurzijo v veliko špansko pivovarno San Miguel, v Malagi, ki zvari in proda kar 1.800.000 hl piva letno. Skratka zanimivo, veselo in poučno bo. Na pot se nas bo odpravilo kar 52 članov sindikata.
Besedilo: Štefanija Belej
Enodnevni izlet na Primorsko Pred obiskom Španije se bomo v soboto, 18. septembra, podali še na enodnevni izlet po naši Primorski pokrajini. Ogledali si bomo Luko Koper, multivizijo o mestu Koper ter nato obiskali še Sečovlje, kjer bomo videli in slišali vse o »žetvi« soli. Zagotovo ne bomo mogli iti mimo degustacije domačega vina ter pršuta. Prijeten potep pa bomo zaključili v priznani gostilni, kjer se bo plesalo in zabavalo do jutranjih ur. • Besedilo: Marjan Holcer vir: independent.co.uk
Iskrica
Ko verjamete v ljudi, lahko ti naredijo nemogoče.
Nancy Dornan
Kolofon Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina, e-naslov: gsetina@pivo-lasko.si • Oblikovanje: LUKS Studio • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško • september 2010
[
str. 12
]