NSKO JESE NJE BRA
• leto XXI • november 2010 •
• številka 12 •
Skupina Pivovarna Laško dobitnica številnih priznanj Trusted Brand str. 4
Intervju z Dušanom str. 6 Zorkom
Simon Kukec Pivovar str. 11 1838 – 1910
Tradicija kot temelj prihodnosti
P
red dnevi nas je z obiskom ob svojem osebnem jubileju, počastila gospa Ljerka Zemljič, pravnukinja našega prvega slovenskega pivovarja Simona Kukca. Ob tej priložnosti smo lahko slišali veliko zanimivih zgodb o pivovarni, pivu in ljudeh. Zgodb, ki so pisale zgodovino kraja in ga zaznamovale. Zgodb, ki nam odstirajo nekatere skrivnosti takratnega časa in nam dajejo samozavest tudi v najtežjih časih, da verjamemo vase in svoje sodelavce. Praded Ljerke Zemljič, Simon Kukec je kupil pivovarno na dražbi v Laškem,
njeno vodenje pa zaupal sinu. Kljub posmehovanju in pritiskom laških Nemcev je pivovarni uspelo, da so pivo iz Laškega izvažali celo v Egipt, Indijo in Budimpešto. Morda tudi zato, ker so se še predobro zavedali, da lahko majhna pivovarna iz malega mesteca sredi dežele, ki leži stran od glavnih tranzitnih poti, uspe le s kakovostjo in razvojem novih, atraktivnih izdelkov. Tako tudi danes, sredi gospodarskega krča, v Skupini Laško pripravljamo vrsto razvojnih projektov. Nadaljujemo tradicijo, ki sta jo v Laškem začeli že družini Ku-
[
str. 1
]
kec in Elsbacher, z za tiste čase novo vrsto piva in prvo pivsko znamko – termalnim pivom z laško termalno vodo. Kako vizionarski so bili dokazuje tudi dejstvo, da to pivo, v nekoliko drugačni obliki, obstaja še danes. Na nas je, da tradicijo, ki so jo tako uspešno začeli pred 185 leti, uspešno tudi nadaljujemo. • Besedilo: Jure Struc
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXI • november 2010 •
• številka 12 •
Marjan Zor T
ežko je v nekaj besedah strniti življenje človeka kot je bil Marjan Zor. Ob vesti o nepričakovanem slovesu človeka, ki nam je bil dolga leta blizu, se zdrznemo in v trenutku zavemo človeške krhkosti in minljivosti. Ostanejo spomini na skupaj preživete dni in trenutke sreče.
Marjan je k nam prišel leta 1959 in več kot petintrideset let dela posvetil našemu podjetju, pri tem pa nesebično pomagal marsikomu izmed nas. Znal je pozorno prisluhniti in najti razumevanje za vrsto različnih pogledov in interesov. S pozitivnim gledanjem na življenje je prispeval k prijetnejšemu delovnemu vzdušju v podjetju. Z neverjetnim posluhom je znal blažiti napetosti, do katerih tako hitro pride v medčloveških odnosih. Kmalu po prihodu v Pivovarno Laško je Marjan ugotovil, da za razvoj potrebujemo dobre kadre. Tako smo leta 1962 prav po njegovi zaslugi in izvrstnem občutku za ljudi, podelili prve kadrovske štipendije prihodnjim ključnim in vodilnim kadrom pivovarne. Ena izmed pomembnejših potez ob njegovem prihodu je bila tudi arhiviranje delniške knjige Pivovarne Laško iz
leta 1938. S tem je omogočil, da se je takratnih 1500 delničarjev lahko pri kasnejšem lastniškem preoblikovanju družbe, izkazalo za lastnike oz. naslednike delničarjev predvojne pivovarne. Ker je bil Marjan po duši in srcu pravi socialist, je pomagal vsakemu zaposlenemu v Pivovarni Laško ustvarjati pogoje za izgradnjo temeljev socialne varnosti. Tako si je večina zaposlenih uspela z ugodnim kreditiranjem ustvariti primeren stanovanjski standard. Kot velik pragmatik je Marjan Zor bistveno pripomogel tudi k temu, da kljub precejšnjim pritiskom vrhov političnega vodstva v takratni republiki ni prišlo do tako imenovanega TOZD-iranja Pivovarne Laško, zato nam je Marjan vedno govoril, da se je potrebno zanesti nase in lastno pamet. Tudi zato takrat v Pivovarni
[
str. 2
]
Laško politika ni imela nobenega vpliva in izkazalo se je, da je bilo to dobro tako za razvoj družbe in njene zaposlene, kot tudi za lokalno skupnost. V času Marjana Zora je Pivovarna Laško dosegala izjemno rast poslovanja, s sporazumom o poslovno–tehničnem sodelovanju s tedanjim Talisom iz Maribora, pa je leta 1983 uspela izvesti tudi prvo združitev slovenske pivovarske industrije. Kmalu je s strmo rastjo prodaje postala tudi največja pivovarna v tedanji Jugoslaviji. S pripravo zakonskih možnosti je Marjan omogočil pogoje za solastništvo zaposlenih v novi delniški družbi, ki se je ustanovila leta 1995. Tako je kot predsednik prvega nadzornega sveta Pivovarne Laško, d.d. bistveno prispeval h ključnim poslovnim odločitvam, ki so omogočale ponovno rast podjetja in zagotavljale stabilnost vrednosti delnice, predvsem pa tudi socialno varnost zaposlenim. Z uspešno zaključenim drugim mandatom predsednika nadzornega sveta, je leta 2003 končal svojo poslovno pot v pivovarni. Kljub preranemu slovesu našega prijatelja Marjana Zora, pa ne bi smeli govoriti o žalosti ki nam jo je njegovo slovo prineslo, saj si tega zagotovo ne bi želel. Sam nam je predstavljal zgled za premagovanje težav. Zdravstvenih in drugih. In čeprav vsi vemo, da ni imel vedno razloga za veselje in vedrino, nas je znova in znova presenečal s svojim nezlomljivim optimizmom. Želimo si, da bi si vsi večkrat ponovili njegov življenjski moto: » Nikoli drugemu ne stori tistega, kar ne želiš, da drugi storijo tebi.« Tebi Marjan pa hvala za trud, delo in predvsem prijateljstvo, ki si ga gojil v naši družbi. Za seboj si pustil modrost, ki ji bomo skušali slediti. Spominjali se te bomo z najglobljim spoštovanjem. • Besedilo: Matej Oset in Gorazd Šetina
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXI • november 2010 •
• številka 12 •
Fructalove jesenske dobrote
V
Fructalu smo ves čas usmerjeni k željam in potrebam potrošnikov - v sodelovanju z naravo jim želimo ponuditi le najboljše in najnovejše. Osredotočili smo se na rdeče sadeže, ker so bogati z antioksidanti, ki ohranjajo zdravje in premagujejo utrujenost.
Sokovi Fructal Natura so nepogrešljivi pri dietah in so izvrstni za pitje vsak dan, saj dajejo energijo in skrbijo za dobro počutje.
Praznični jagoda in marelica Za sladokusce smo pripravili posebno, praznično izdajo jagodnega in mareličnega nektarja Fructal Premium. Oba sta bila na mednarodnem ocenjevanju v Gornji Radgoni za svojo izjemno kakovost nagrajena z veliko zlato medaljo in nazivom šampiona.
Red Berries Selection – 100% sok iz sveže stisnjenega sadja Sokovi Selection zaradi skrbnega postopka izbire in predelave sadja predstavljajo kakovostni vrh Fructalovih sokov. Ananasu, grenivki in pomaranči se je pridružil nov 100% sok iz sveže stisnjenega rdečega sadja – Red Berries Selection je okusna harmonija malin, rdečega grozdja, jagod in jabolk. Zaradi posebnega procesa izdelave soka iz sveže stisnjenega sadja ter strogo nadzorovanih in izbranih surovin, so sokovi Selection edinstvenega okusa in predstavljajo naravni vir vitaminov in energije, potrebne za delovanje organizma ob vsakodnevnih naporih in aktivnostih. Preneseni so iz narave in stisnjeni z ljubeznijo. Ko jih boste poizkusili, vas bo prevzel domač občutek, da se je narava želela stisniti k vam.
Zdravje je v plodovih narave – Fructal Natura Sokovi Fructal Natura so namenjeni vsem, ki sta jim zdravje in dobro počutje na prvem mestu. Izbrani naravni zelenjavnosadni sokovi s 100% sadno-zelenjavnim deležem brez dodanega sladkorja, zadovoljujejo različne potrebe telesa: korenčkov sok z jabolkom in pomarančo je naraven vir vitamina A, ki pomaga pri vzdrževanju normalnega delovanja oči in kože. Sok iz rdeče pese je vir betaina, ki podpira naravno delovanje srca in ožilja, sok suhih sliv pa pomaga uravnavati prebavo. V oktobru se je Fructalovi Naturi pridružil 100% sok iz grozdja in brusnic, ki blagodejno vpliva na sečila.
Bogastvo vitaminov v rdečem sadju – 100% multivitamin Klasični program sokov, nektarjev in pijač smo obogatili z novim 100% sokom iz rdečega sadja z dodanimi 6 vitamini. Sok iz jabolk, grozdja, bezga, črnega ribeza, aronije, višenj in malin je obogaten z vitamini skupine B-kompleksa: niacinom, pantotensko kislino, B6, biotinom in vitaminom B12. Vitamini v soku oskrbujejo organizem z energijo, pomembni pa so tudi pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, zagotavljanju normalnega delovanja živčevja, ohranjanju mišičnega tonusa in zdravja kože, las ter oči. H krepitvi imunskega sistema dodatno prispeva vitamin C.
Frutek za naše najmlajše Naši malčki se bodo sladkali z novim sokom iz sliv in odlično kašico iz jagod. Sok iz sliv, jabolk in hrušk, je brez dodanega sladkorja, brez glutena in namenjen malčkom po 4. mesecu starosti. Tudi kašica iz jabolk, grozdja in jagod je brez dodanega sladkorja in brez glutena, za otroke po 6. mesecu starosti. Vabimo vas, da preizkusite najnovejše Fructalove izdelke! Z njimi boste učinkovito poskrbeli za uravnoteženo in raznoliko prehrano ter zdrav način življenja! • Besedilo: Dragica, Tina, Tanja, Blanka in Tina
[
str. 3
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXI • november 2010 •
• številka 12 •
Skupina Pivovarna Laško dobitnica številnih priznanj Trusted Brand
V
dvorani hotela Union je 1. oktobra 2010 potekala svečana podelitev priznanj Trusted Brand 2010. Gre za eno izmed največjih evropskih raziskav o odnosu potrošnikov do izdelkov in storitev široke potrošnje, ki jo po vsej Evropi že več let izvaja revija Reader´s Digest. Poleg Slovenije in Hrvaške jo izvajajo še v 16 državah. Ta raziskava omogoča tudi medkulturne primerjave, saj obsega 20 enakih kategorij za vse države, preostale pa so izbrane lokalno. V Sloveniji jo je že četrto leto zapored izvedel neodvisni inštitut za raziskavo medijev Mediana. V njej je sodelovalo 1190 naključno izbranih naročnikov revije Reader´s Digest.
Dobra bera podjetij Skupine Pivovarne Laško Zelo dobro so se izkazala podjetja iz Skupine Pivovarna Laško. V kategoriji pivo je nagrado že tretjič zapored, odkar je v raziskavo uvrščeno tudi pivo, dobila blagovna znamka Laško pivo podjetja Pivovarne Laško. Laskavi naslov je četrtič zapored prejelo tudi podjetje Fructal, in sicer v kategoriji sokovi, v kategoriji otroška
hrana pa znamka Frutek. Priznanja je v kategoriji ustekleničenih vod bila deležna tudi Pivovarna Union, in sicer z blagovno znamko Zala.Kot so pokazali rezultati raziskave, so slovenskim kupcem pri blagovnih znamkah najpomembnejši tradicija, skrb podjetja za okolje, dobre izkušnje z izdelki, sposobnost vodstva podjetja in kakovost izdelkov. To pa so lastnosti, ki bogatijo tudi Skupino Pivovarna Laško. • Besedilo: Rok Nemec
Radenska skrbi za čisto okolje Sodelavke in sodelavci Radenske urejali okolje v podjetju Radenska ima ob svojih treh srcih tudi zeleno srce, saj je njena dejavnost tesno povezana in odvisna od skrbnega ravnanja z okoljem. Vrednosti neokrnjenih naravnih virov pa se najbolj zavedamo prav mi, ki živimo od njih.
Čistilne akcije se je udeležilo okoli 400 ljudi Na pobudo sodelavk in sodelavcev Radenske, članov sindikata in drugih srčnih žena in mož podjetja, so sodelavci že spomladi pripravili čistilno akcijo znotraj podjetja, kjer so na novo uredili zelenice ob upravni stavbi Radenske in polepšali
Foto: Dani Mauko
njeno podobo - zanje, številne obiskovalce in poslovne partnerje. Skrb za čisto okolje je v Radencih še posebej izrazita, saj se je pomladne akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« v Radencih udeležilo skoraj 400 udeležencev. V petek, 15. oktobra 2010 pa se je kljub megli in jutranjemu hladu začela že druga akcija čiščenja v Radenski. Tudi podjetja so namreč kot hiše, kjer je treba občasno te-
[
str. 4
]
meljito počistiti in urediti okolico, poskrbeti za cvetje, travnike in druge površine. Sodelavce je za njihov trud v tej akciji podjetje nagradilo s posebnimi majicami Radenske s sloganom »Radenska v skrbi za čisto okolje. Čistilno akcijo so zaključili s pojedino vročega kostanja in malico ter si na koncu obljubili, da se prihodnje leto spet srečajo z istim ciljem: za čisto in eko Radensko. • Besedilo: Milan Verdev
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• leto XXI • november 2010 •
•
• številka 12 •
Gostinsko turistični zbor Slovenije
M
ed 12. in 14. oktobrom je v Kranjski Gori potekal že 57. Gostinsko turistični zbor Slovenije, ki ima najdaljšo tradicijo in je največji te vrste v Sloveniji. V treh dneh si ga je ogledalo okoli 5500 obiskovalcev. V sklopu prireditve se je odvilo 25 strokovnih tekmovanj s kar 562 tekmovalci v različnih gostinskih in turističnih disciplinah.
Dogajanje na prizorišču je dodatno popestrila še Laška godba na tolkala v spremstvu mažoretk, ki so s svojo točko zabavale vse prisotne in na mestu dogajanja pustile pečat pozitivnega vzdušja, v glavah obiskovalcev pa percepcijo na tradicijo in kakovost naših izdelkov. Pivovarna Laško in Union sta prvič skupaj omogočili idealne pogoje za tekmovalce, ki so se pomerili v disciplini poznavanja
Bojan Cizej
Na prireditvi prvič prisotna vsa podjetja skupine Pivovarne Laško Po nekajletnem zatišju prisotnosti na tradicionalnem Gostinsko turističnem zboru, se je skupina Pivovarna Laško v letošnjem letu odločila temu narediti konec in podrobneje predstaviti podjetja skupine (Laško, Union, Radenska, Fructal) in njihove proizvode. Ključnega pomena za podjetja iz skupine Pivovarne Laško je bil skupni razstavni prostor, namenjen predstavitvi vseh proizvodov skupine, gostinskim in turističnim delavcem, širši javnosti ter nenazadnje tudi krepitvi vezi med vodji ključni kupcev, vodij pospeševalcev prodaje Pivovarne Laško skupina in poslovnim partnerjem. Glede na odziv in obisk smo očitno na pravi poti k večanju prisotnosti asortimana proizvodov skupine v vse kanale horece.
[
in točenja piva ter jih za njihovo odličnost tudi nagradili. Tako se je glavne nagrade - vožnje z balonom - veselil Miro Šiler iz Term Ptuj. V sodelovanju s Thermano Laško smo pripravili tudi slavnostni pogrinjek, ki je ponazarjal 185 let pivovarstva z Gambrinusom. Pogrinjek ni navdušil le obiskovalcev, temveč tudi strokovno komisijo in avtorju, Bogdanu Deželaku prinesel 1. mesto v kategoriji „razstava pogrinjki”. Vsekakor je takšno pojavljanje in prisotnost na 57. Gostinsko turističnem zboru korak naprej, ki kaže pravo smer k uspešni prisotnosti in prepoznavnosti izdelkov. •
str. 5
Besedilo: David Šaherl
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXI • november 2010 •
• številka 12 •
Intervju z Dušanom Zorkom P
redsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko je 21.9.2010 v inter-
vjuju za slovenski gospodarski časnik Finance odgovarjal na vprašanja bralcev. Redakcija Financ je objavila odgovore na nekatera izmed zanimivejših vprašanj, Laški Pivar pa jih - z namenom razjasnitve določenih perečih tem in mitov o izdelkih tako Skupine Pivovarna Laško kot tudi same Pivovarne Laško - posreduje v naslednjih vrsticah. V prvem sklopu povzemamo nekatere odgovore, ki zadevajo poslovanje podjetij Skupine Pivovarna Laško, v drugem pa pojasnila o nekaterih večnih polemikah na temo kakovosti piva.
Govorice o selitvi proizvodnje Pivovarne Union ne potihnejo. Ali menite, da vrednost zemljišča (še posebej v sedanji krizi gradbeništva) odtehta izgubo trga, ki ga zdaj pokriva Pivovarna Union? Kam bo šla proizvodnja - v Čačak ali Laško? Omenjene govorice se pojavljajo že zadnjih deset let. Pa vendar proizvodnja v Unionu še zmeraj stoji. Čeprav je morebiti lokacija sredi Ljubljane za marsikoga, ki se ukvarja z nepremičninami zanimiva, pa nas vodijo ekonomski interesi. In ti kažejo na to, da bo do nadaljnjega ostalo pri
Kako je priti v podjetje, ki ga ne moreš več privatizirati, ker ga je že nekdo pred vami? Vsekakor sem v Skupini Pivovarna Laško kot manager in ne kot lastnik. Izziv vidim v uspešnem vodenju podjetja ter sanaciji v interesu lastnikov, upnikov, kupcev in zaposlenih.. Finančni rezultati obeh pivovarn so slabi, prodajna cena piva pa je v primerjavi s tistimi drugod po Evropi precej višja. Kaj je razlog temu? Poslovanje obeh pivovarn na področju prodaje piva je dobro. Res pa je, da je skupina obremenjena z dolgovi, ki se nanašajo na finančne naložbe, ki niso povezane z osnovnim poslom pivovarn. Glede cene lahko rečem, da samo pivo delamo po konkurenčnih pogojih. Treba pa je upoštevati, da so dajatve oz. trošarine in ostali davki ki obremenjujejo pivo v Sloveniji, bistveno višji kot v sosednjih državah. Slovenija je namreč 5. država EU po višini trošarine na pivo vino, ki je pri nas zelo prisotno, pa ima trošarinsko stopnjo 0. V prvih štirih državah EU je vino obremenjeno z enako ali višjo trošarino kot pivo. V končni ceni piva si slovenska država odreže bistveno večji kolač kot druge države. Več kot 43 % cene predstavljata trošarina in DDV.
obstoječih lokacijah. Kot velik del Laščanov sem tudi sam dolga leta pomagal soustvarjati Pivovarno Laško. Žal so rezultat tega dela nekateri bivši vodilni v skupini Pivovarna Laško krepko olastninili. Kdaj nameravate pivovarski voz očistiti vseh balastov, ki ne spadajo nanj? Pivovarniški voz čistimo balastov že od kar ta ekipa vodi pivovarno. Korak za korakom.
[
str. 6
]
Kdaj imate namen izplačati (iztisnitev) male delničarje svojih hčerinskih družb (Union, Fructal, Radenska) saj v večini že presegate 90%? V kolikor bi prišlo do pripojitve teh družb, bi se to zgodilo. Do takrat bo lastništvo ostalo v teh okvirjih. Kako bo s sponzorstvom v košarki? Ali boste še naprej podpirali 2 kluba, Union Olimpijo in Pivovarno Laško? Kako bo s tem po konsolidaciji v skupini Pivovarne Laško?
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXI • november 2010 •
• številka 12 •
Skupina Pivovarna Laško bo tudi v prihodnje eden največjih sponzorjev slovenskega športa. Seveda pa bomo pri sponzorstvih racionalni in tržno usmerjeni. Zakaj je kvaliteta laškega piva zmeraj slabša in zakaj me po njem boli glava? Kakovost Laškega piva je odlična. To dokazujejo številne najbolj prestižne nagrade, ki jih prejemamo. Samo v letu 2010 smo za naše pivske izdelke prejeli štiri. Glavobol po pitju kateregakoli alkohola strokovnjaki povezujejo s preveliko zaužito količino le tega. Gre preprosto za dehidracijo organizma. Glavobol, ki ga povzroča določena blagovna znamka, pa je tako imenovani urbani mit. S tem mitom se ponavadi soočajo na trgih, kjer se pojavljata dve močni blagovni znamki. Znanstveno tega ni mogoče potrditi, zato mu tudi rečemo mit. Strokovnjaki so te mite skušali razbiti s testi, kjer so uporabnikom navzkrižno zamenjali embalažo in vsebino. Seveda je glava bolela tiste, ki so mislili, da pijejo pijačo, po kateri običajno boli glava. Je pa res, da je pivo za pivce emocionalna zgodba, ki se dogaja v glavi in glede na vse zaplete skozi katere je šla pivovarna zadnja leta verjamem, da kdo misli, da se je pivo poslabšalo, čeprav temu ni tako. Zanima me pojasnilo vsakoletnih, vedno večjih odstopanj v kvaliteti piv - poleg sprememb receptur (laškega skoraj ne pijemo več, tako se je poslabšalo), se izjemna nihanja dogajajo tudi med serijami in pa med različnimi polnitvami (primer: 0,33l ter 0,5l steklenica Uniona se zelo razlikujeta, primerjava s pločevinko je skoraj nemogoča - kot da ne gre za isto pivo; Union Premium se je v zadnjih serijah pogrenil do neužitnosti). Kaj je torej vaša strategija, slabšanje kakovosti ob višanju cen in počasno uničenje obeh pivovarn? Še enkrat moram poudariti, da sta tako Laško kot Union kakovostni blagovni znamki, ki prejemata številne prestižne mednarodne nagrade. Razlike med embalažami, ki jih omenjate, lahko nastanejo zaradi načina testiranja oz. okušanja. Če poenostavim; kozarec vode se drugače pije v puščavi kot sredi največjega naliva. Pri ustrezno izvedenem »slepem« testu so razlike med serijami skorajda nezaznavne.
Kot nasledniki več stoletnega pivovarstva se trudimo, da naša piva ohranjajo svoj značaj. In to lahko dosežemo s sodobno tehnologijo in tradiconalnim načinom varjenja piva. Pri laških pivih ne boste našli „high gravity” postopka varjenja, ki je zelo priljubljen pri multinacionalnih korporacijah. V želji po čim večjem izplenu, te varijo bolj koncentrirano sladico, ki jo nato mešajo z vodo. Podobno kot malinovec. Mi tega ne počnemo. Zakaj ste se v Pivovarni Laško odločili za bolj zdravo recepturo za pivo z več vode? Zakaj tega ne oglašujete, saj bi se v poplavi zdravih izdelkov to gotovo prijelo? Pivo je v 85 % in več sestavljeno iz vode, 15% pa predstavljajo produkti, ki jih dobimo iz sladu in hmelja. In nenazadnje pivo je v človeški zgodovini že od samega začetka. Vsekakor gre za zdrav produkt, ki pa ga je treba uživati zmerno, kot tudi vsa ostala živila in pijače. Kdaj uporabniki lahko pričakujemo pestrejšo ponudbo piva, npr. pivo z 12°, 11°in 10° ekstrakta, ustekleničeno poltemno pivo, pšenično pivo, močnejše svetlo pivo z najmanj 8% alkohola (npr. tipa Duvel)? V Skupini Pivovarna Laško nudimo več kot 13 vrst piva in pivskih mešanic. Od brezalkoholnih vrst do piva z visokim od-
[
str. 7
]
stotkom alkohola in ekstrakta. Občasno pivcem ponudimo posebne polnitve. Te ostanejo na trgu dokler so zanimive za pivce. Pšenično pivo ni nič novega na našem trgu. V Laškem smo ga proizvajali v 80. letih. Tuji pivovarji ga ponujajo še danes, pa vendar brez večjega uspeha. Netopir je bil poltemno pivo, ki pa smo ga po nekaj letih umaknili. Samo vprašanje časa je, kdaj bo spet postalo zanimivo. Zadnja novost je bil Eliksir, zimsko pivo s 7,6 % vol. alkohola in 16% ekstrakta. Pivci so ga dobro sprejeli in ga zato nameravamo prodajati tudi v letošnji zimi. Kot rečeno; novosti niso problem, je pa treba upoštevati dejstvo, da delamo projekte, ki so ekonomsko upravičeni. Nenazadnje smo odgovorni lastnikom, ki od nas pričakujejo dobre rezultate. Moram priznati, da je bilo pred leti pivo Union bolj okusno od Laškega. Ko pa je prišlo do prevzema, se je zgodilo obratno in okus Uniona ni več primerljiv s prejšnjim. Zakaj je do tega prišlo? Z vašim vprašanjem ste še enkrat ilustrirali poanto, da pivo za pivce ni zgodba sestavin, ampak percepcije. • Besedilo: M. R.
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXI • november 2010 •
• številka 12 •
Gostilna Kunstej iz Radovljice z več kot 100 letno tradicijo
V
knjigi »Stoletne gostilne na slovenskem« avtorja Draga Medveda, ima gostilna Kunstelj vidno mesto. Stoji v starem mestnem jedru Radovljice. S pokrite terase in vrtnega dela restavracije, se obiskovalcu ponuja razgled po dolini Save, preko Bleda vse do Triglava v ozadju. Obisk se ne izplača samo zaradi razgleda, odlična je tudi kuhinja in prijeten ambient, ki poudarja 100 let tradicije. Gostilna sprejme 300 gostov, na vrtni terasi pa še dodatnih 100. Če boste obiskali Gorenjsko za nekaj dni, vam pri Kunstlju ponudijo tudi prenočišče v eni izmed 10 sob. Kuhinja vam bo ponudila dobrote slovenske kuhinje z rižoto z jurčki ali jurčki z jajčki za predjed, slastno svinjsko pečenko z restanim krompirjem ali ajdovimi štruklji, za sladico pa flancate ali štruklje z medom; za vse okuse pa še mnogo drugih dobrot tradicionalne slovenske kuhinje. kjer sta naročala Laško pivo, ki ga seveda nista dobila in že naslednji dan so začela prihajati prva naročila.
Laško pivo leta 1991 znova na Gorenjskem trgu V 60. letih je nastopila velika kriza. Proizvodnja piva ni zadoščala povpraševanju, zato so v Laškem morali izstopiti iz nekaterih tradicionalnih trgov, kot sta bila Primorski in Gorenjski. Leta 1991 je z razpadom jugoslovanskega trga, Jože Sadar vodil akcijo razvoja celotnega slovenskega trga in tako zopet pridobil staro tradicionalno »Kunto« (gostilno Kunstej). Slavnostni podpis pogodbe sta v prijetnem ambientu na gradu Tabor v Laškem, z današnjim lastnikom Antonom Štihrlejem podpisala Tone Turnšek in Jože Sadar. •
Že leta 1938 so gostilne na Gorenjskem ˝zalagali˝ z Laškim pivom
Besedilo: Gorazd Šetina
Leta 1873 je Fran Kunstelj zgradil in uredil gostilno, ki je kmalu zaslovela ne samo na Radovljiškem ampak tudi na Gorenjskem. Gospodar ni bil samo podjeten, ampak tudi velik domoljub, saj je uredil tudi prostore za delovanje pevskega in bralnega društva. Leta 1926 je gostilno in posestvo kupila Jerica Štihrle, ter z možem Janezom nadaljevala tradicijo gostilne Kunstelj. Sin Anton je, na pobudo številnih delničarjev iz Gorenjske, že leta 1938 prevzel »zalogo« laškega piva za Gorenjsko tržišče. Sčasoma je posel zacvetel, za razvoz pa si je Anton omislil kamion – tovornjak s pogonom na oglje in svojim šoferjem. Že takrat pa so očitno uporabljali prave marketinške pristope za pospeševanje prodaje. Tone je namreč svojima hlapcema v žep stisnil nekaj dinarjev in ju poslal po gostilnah na Gorenjskem,
[
str. 8
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• leto XXI • november 2010 •
•
• številka 12 •
Sindikalno potovanje po jugu Španije
Č
lani sindikata Pivovarne Laško smo se konec septembra odpravili v špansko pokrajino Andaluzijo. Že na poti do letališča smo poskrbeli za dobro voljo, dodatno pa nas je razveselil Urban, ki je vsakemu od nas podaril posebno majico »Laško inside«. Ob pristanku v Malagi smo si najprej ogledali pivovarno San Miguel, ki letno zvari in proda okoli 1.800.000 hl piva. Po ogledu proizvodnje so nas pogostili s prigrizki in njihovim pivom. Nato nas je pot vodila do skrajne točke juga Evrope, Gibraltarja. Po prehodu meje (op. Gibraltar je Angleško ozemlje) smo se presedli v manjše avtobuse, ki so nas peljali na »sveto« goro. Na vrhu so nas pričakale najbolj znane prebivalke te gore, berberske brezrepe opice Macaca sylvanus. Z veseljem so pozirale na naših ramenih. Ogledali smo si tudi kapniško jamo sv. Michaela ter ostale znamenitosti. Proti večeru smo se vrnili na obalo Costa del Sol – Torremolinos, kjer smo bili nastanjeni. Naslednji dan smo odšli v Granado, kjer smo si ogledali arhitekturni biser – Alhambro. Dvorec predstavlja enega največjih dosežkov mavrske arhitekture iz 14. stoletja. Resnično je Alhambra vredna svojega slovesa in nas je navdušila z vso svojo lepoto. V teh krajih je doma tudi značilen španski ples flamenko in z veseljem smo si ga ogledali. Ob koncu predstave smo bili deležni tudi šole
[
osnovnih korakov flamenka. Naslednji dan smo se odpravili proti Sevilli, ki slovi kot eno najlepših mest na svetu. Najprej smo si ogledali prizorišče nekdanje svetovne razstave Expo Plaza de Espagna, ki je nastalo po načrtih arhitekta Anibala Gonzalesa 1929. Pogledali smo si zanimivo starodavno četrt Bario Santa Cruz, z ozkimi ulicami, trgi in majhnimi gostilnicami. Na koncu pa še gotsko katedralo, ki slovi kot tretja največja cerkev na svetu. V njej smo med drugim videli tudi domnevno grobnico Krištofa Columba. Pozno popoldne smo se vrnili nazaj v Torremolinost kjer smo si privoščili kozarček okusne sangrije na prelepi obali sredozemskega morja. Skupaj smo preživeli lepe dneve, ki se jih bomo spominjali po prijetnem druženju, toplem sredozemskem vremenu, čudoviti pokrajini oljčnih nasadov. To potovanje je bilo dokaj naporno, utrujajoče… vendar je bilo vredno tega, saj smo videli in spoznali tipično špansko kulturo. Želja vseh nas je, da bi se takšnih izletov udeleževali tudi v prihodnje.. •
str. 9
besedilo: Marjan Holcer
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXI • november 2010 •
• številka 12 •
1 mio Union steklenic, Union zmajček
S
lovenija se je kvalificirala in tudi nastopila na letošnjem Svetovnem prvenstvu v nogometu. Pivovarna Union je to priložnost izkoristila za lansiranje velike kampanje pod nazivom “Povezani s strastjo”, ki slavi občutek povezanosti in navijaške evforije, ki je v tistem času vladala v deželi.
Že preko 9.000 članov Facebook strani Union Za kampanjo “Povezani s strastjo” smo se odločili, da bomo poleg klasičnih medijev, kot so televizija, plakati in print oglasi, tokrat prvič zgradili tudi spletno skupnost ljubiteljev Union piva, pa tudi slovenskih navijačev.
Poleg korporativne strani Facebook Fan, ki je do sedaj zbrala že več kot 9.000 navijačev oz. ljubiteljev, je bila izdelana tudi posebna Facebook aplikacija pod nazivom “Union Zmajček”, katere cilj je bil skozi igro in navijanje, prežeto z močnim Union brandingom, razveseliti obstoječe ljubitelje Union piva in pritegniti nove.
Izjemno uspešna aplikacija ˝Union Zmajček˝ Aplikacija “Union Zmajček” uporabnikom omogoča kreiranje njihovega lastnega avatarja “Zmajčka”, ognjevitega slovenskega navijača, ki je hkrati tudi simbol Pivovarne Union. Naloga uporabnika igre je bila ohranjanje navijaškega razpoloženja svojega Zmajčka na čim višji ravni in zbiranje točk. Za ohranjanje razpoloženja je bilo potrebno Zmajčka redno oskrbovati z Union pivom. Zmajček je poleg tega zahteval, naj se v igro vključi čim več Facebook prijateljev, ki bi ga redno oskrbovali s čim večjimi količinami piva, zbirali točke in osvajali dragocene nagrade. Zmajčkovo
razpoloženje je bilo v celoti animirano in je variiralo skozi vrsto emocij – od dolgčasa in zapuščenosti ko je bil brez piva, pa vse do navijaške evforije ko je bil poleg njega Union.
[
str. 10
]
Aplikacija “Union Zmajček” se je izkazala kot izjemno uspešna in je doslej med uporabniki povzročila zamenjavo več kot milijona steklenic petih vrst Union piva. Igra je postala popularna med številnimi generacijami slovenskih navijačev. Učinkovitost aplikacije se kaže tudi z odličnimi kritikami on line komunikacije, saj je bilo več kot 28.000 uporabnikov in skoraj 240.000 obiskov Zmajčkove aplikacije ter 1,5 milijona ogledov strani! Vabljeni ste, da pošljete pivo svojim prijateljem! • www.facebook.com/union
Besedilo: Nina Tomše
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXI • november 2010 •
• številka 12 •
Simon Kukec Pivovar 1838 – 1910
L
etos poteka 100 let od smrti Simona Kukca – pivovarja v Žalcu in v Laškem. V tistem času je veljal za najpomembnejšega pivovarja v naših krajih in še danes ga imenujemo očeta laškega piva.
O njem in o zgodovini laške pivovarne je mnogo zgodovinskih virov, zato o tem ne bom pisala (Edo Jelovšek 1975 – 150 let zgodovine pivovarništva v Laškem, Glasilo Pivovarne Laško št. 6, Laški pivovar, itd.) Omenila bom samo to, da je pivovarno v Žalcu vodil sam, pivovarno v Laškem, ki jo je kupil na dražbi, pa je vodil njegov sin Edvard, hči Aneta, ki se je kasneje poročila z znanim laškim trgovcem Konradom Elsbacherjem, pa je bila glavna knjigovodkinja. (1895-1902). Laško pivovarno so povečali in izpopolnili ter opremili z boljšimi stroji. Tako družina Kukec kot tudi družina Elsbacher sta bili vseskozi izrazito slovenski napredni družini. V svojih obratih so zaposlovali izključno slovenske in češke
delavce, zato so bili vedno na udaru nemškutarjev, ki so jih blatili in se iz njih norčevali. Simon Kukec je v Laškem uveljavil novo vrsto piva in prvo pivsko znamko – termalno pivo z laško termalno vodo, in to pivo v nekoliko drugačni obliki obstaja še danes. Ugotovil je, da termalna voda izboljšuje okus piva. Visoka kvaliteta tega piva je bila vzrok, da ga je lahko izvažal v Egipt, Indijo in kasneje v Budimpešto. Laški Nemci in nemškutarji so se iz Kukčevih novitet norčevali samo zato, ker je bila pivovarna narodno zavedno slovensko podjetje, ki je uspešno kljubovalo nemški konkurenci. Narodno zavednost je nadaljevala njegova hčerka Aneta Kukec, poročena Els-
bacher, ki je vseskozi ohranila svoj slovenski ponos. Zato je bila tudi prva, ki so jo Nemci ob svojem prihodu v Laško leta 1941 zaprli v Stari pisker v Celju. Simon Kukec je bil za svoj čas izredno napreden mož, ki je vedno videl priložnost za posel in je bil toliko hraber, da je vsako priložnost tudi uresničil. (Olga Kabalin, njegova pravnukinja). Po spominih svoje babice Anete Elsbacher in po podatkih iz Zbornika ZKŠT iz Žalca napisal pravnukinja Simona Kukca – Ljerka Zemljič, roj. Rybář. • Besedilo: Ljerka Zemljič
Gospa Ljerka Zemljič, pravnukinja našega prvega slovenskega pivovarja Simona Kukca, je v preteklem mesecu praznovala osebni jubilej. Ob tej priložnosti nas je obiskala v krogu svojih prijateljic in nam zaupala marsikatero zanimivost o Pivovarni Laško, kot ji ga je skozi ustno sporočilo prenesla babica. V imenu Pivovarne Laško ji čestitamo ter želimo še naprej trdnega zdravja in dobre volje.
[
str. 11
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXI • november 2010 •
• številka 12 •
Enodnevni sindikalni izlet Pivovarne Laško: Primorska 2010
Z
jutraj smo se zbrali pred Pivovarno Laško in se odpravili na izlet na Primorsko. Pot nas je vodila mimo Ljubljane in naš prvi postanek smo naredili na Kozini v gostilni Mahnič. Postregli so nam z okusnim golažem in okrepčani smo nadaljevali našo pot v Koper. Obiskali smo Luko Koper. Predstavnik podjetja nam je izčrpno predstavil delovanje pristanišča. Videli smo pristajanje tovorne ladje, žerjave za razlaganje in nalaganje tovora, kontejnerski terminal, terminal za razsuti tovor, hladilne kontejnerje za prevoz sadja, avtomobilski terminal in izvedeli veliko novega. Nato smo se sprehodili po starem delu Kopra in obiskali reprezentančno stavbo Pretorske palače, grajene v beneškem gotskem slogu. Notranjost danes uporabljajo za potrebe občine.
Predelana in urejena je s stilnim pohištvom v slavnostno dvorano, pisarne, v pritličju pa obratujeta turistično informacijski center ter razstavni prostor. Sod Vina Koper s kapaciteto 41.427 litrov, je nekoč veljal za največjega v Evropi Notranjost danes uporabljajo za potrebe občine. Predelana in urejena je s stilnim pohištvom v slavnostno dvorano, pisarne, v pritličju pa obratujeta turistično informacijski center ter razstavni prostor. • Besedilo: Danilo Bartol
Iskrica
Bolje je it s šihta mal okregan kot pa fejst zmatran. Neznani pivovar
Kolofon Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina, e-naslov: gsetina@pivo-lasko.si • Oblikovanje: LUKS • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško • november 2010
[
str. 12
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• leto XXI • november 2010 •
•
• številka 12 •
[
str. 13
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• leto XXI • november 2010 •
•
• številka 12 •
[
str. 14
]