UGA
ODJ
• leto XXII • februar 2011 •
Življenje je alpinizem str. 5 in obratno
• številka 14 •
Celostna podoba Skupine Pivovarna Laško
str. 8
Izjemen uspeh deskarja str. 16 Roka Marguča
Moja skupina
K
aj imajo skupnega Galci, Rimljani, prostozidarji, verske skupnosti, humanitarne organizacije, tolpe iz Los Angelesa, Viole, Dragonsi in podjetja Skupine Laško? Vsebinsko najbrž bore malo, saj se vse te združbe ukvarjajo s povsem različnimi dejavnostmi. Po drugi strani pa gre za skupine ljudi, ki jih združujejo skupni interesi. Pa naj bodo idejni, verski, finančni, športni ali pa povsem nepomembni razlogi za večino drugih, ki skupini ne pripadajo. Pripadnike vseh teh skupin pa veže ključna skupna točka. Prepoznamo jih po njihovih simbolih. Eni so vidni od daleč, drugi pa vidni samo izbranim. V preteklosti, ko so se ljudje pogosto bojevali, so imeli simboli povsem praktičen namen. Dobro je, če sredi bitke ločiš prijatelja od tistega, po komer je treba
udrihati. In koristno je, če veš, v kateri tabor se lahko po bitki vrneš, da ti bodo zacelili rane, ponudili živež in toplo besedo ter posredovali nove ukaze, običajno kot posledico ambicioznih poglavarjev. Težko bi rekli, da se je človeštvo skozi stoletja bistveno spremenilo. Še vedno hočemo več, še vedno se bojujemo, iščemo ljudi, ki bodo sledili naši ideji, naši zastavi, našemu simbolu. Dejstvo je, da smo socialna bitja. Radi pripadamo določeni skupini, ideji, klubu, politični stranki, veri ali brandu. Pod »našim« izbranim simbolom smo varni. Vsaj občutek je tak. Simboli ali brandi so postali tudi pomemben del nacionalne prepoznavnosti. Ko pomislim na »Ameriko«, si v spomin prikličem Stars and stripes (zastavo), Coca Colo, Pepsi, Baracka Obamo, New York, Levis, McDonalds, Apple, Ford in
[
str. 1
]
morda še kaj. V 2oo letni zgodovini kapitalizma, so brandi postali del filmske industrije, športa, kulture in politike. Zelo podobno pot so zadnja desetletja ubrale tudi evropske države kot so Švica, Finska ali Nemčija. Slovenija je bila sredi osemdesetih »Moja dežela«. Generacija, ki smo bili takrat že skoraj v najstniških letih, se simbolov, ki so jih strokovnjaki skozi oglaševalsko kampanjo opredelili za slovenske, še dobro spomnimo. Zelena barva, lipov list, narava, zaupanja vreden možakar in napev, ki nam še danes odzvanja v ušesih. Zakaj smo to potrebovali? Po vsej verjetnosti zato, da se pripravimo na kasnejša leta, ki so Slovenijo peljala po samostojni razvojni poti. Čeprav Slovenci kot nacija še vedno iščemo svoje razpoznavne znake, se tudi po dvajsetih letih obstoja samostojne države vračamo k Triglavu, lipovemu listu, človeški ribici in lipicancu. In kje se torej najdemo mi, člani Skupine Laško? Zagotovo so naši vodilni brandi postali pomembni del naše in nacionalne prepoznavnosti. Ostajajo konkurenčni, ohranjajo svojo zgodbo, tradicijo, rekrutirajo nove pripadnike in ponosno dvigujejo svoje simbole. Pa vendar prihajajo iz istega sistema. In na koncu vsakega dneva in sleherne bitke se vračajo nazaj v naš skupni tabor, pod skupno marelo, v našo skupino. • Besedilo: Jure Struc