ASIL L G •
O P I V O VA R N E L A Š K O
•
VA ZNdOnami! me
• leto XX • julij 2009 •
Skupina Pivovarna Laško uspešna v prvih petih str. 2 mesecih
• številka 1 •
Laško pivo je več kot samo sredstvo proti žeji str. 4
Ali se nam obetajo spremembe na svetovnem pivovarstr. 8 skem zemljevidu?
Laško pivo iz roda v rod z izročilom laških pivovarjev prenašamo iz roda v rod. Kdo bi si mislil, da bo prav pivovarska panoga ena izmed stabilnejših temeljev slovenskega gospodarstva. Da bo sposobna dajati svojemu okolju vsaj toliko, kot prejema. Pa vendar smo v zadnjih 184 letih dokazali, da je to mogoče tudi v manjšem kraju. Kljub temu, da smo se temeljito spremenili, postali sodobnejši in tehnično dovršeni, ga še vedno varimo z ljubeznijo. Kot davnega leta 1825. In prav tega se spomnimo vsakokrat, ko se na čelu nedeljske povorke prikaže pivovarski voz. Morda nas prav ta popelje v boljše čase. • Besedilo: Gorazd Šetina
L
aški pivovarji smo že zakorakali v glavno sezono prodaje piva. Vsako leto smo samo v Sloveniji prisotni na več kot 400 večjih in manjših prireditvah. Med vsemi je za nas najpomembnejša prav Pivo in cvetje, ki vsako leto v Laško privabi okrog 140.000 obiskovalcev. Letošnja prireditev bo že 45. in verjamem, da jih bo še mnogo. V Laškem je zgolj nekaj več kot 3.500 prebivalcev, pa smo doslej vedno dobro poskrbeli za dobro počutje naših gostov. Pivo in cvetje je dogodek, ki govori o nas, Laščanih. O kraju, ki se je razvijal skupaj s pivovarno, o ljudeh, ki so živeli za kraj, za pivovarno in za Laško pivo. Njegovo zgodbo skupaj
[
str. 1
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XX • julij 2009 •
• številka 1 •
Skupina Pivovarna Laško uspešna v prvih petih mesecih
S
V kakšen sindikat smo vključeni zaposleni v Pivovarni Laško?
Pivovarna Laško povečala izvoz
indikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije (KŽI) katerega člani smo tudi zaposleni v PL, je eden od dvajsetih sindikatov dejavnosti, ki tvorijo Zvezo Svobodnih Sindikatov Slovenije (ZSSS).
kupina Pivovarna Laško (SPL) je v prvih petih mesecih letošnjega leta, s prodajo skoraj 1,9 mio hektolitrov pijač, ustvarila 134 mio EUR prihodkov , kar je na ravni lanskega leta. Dobiček iz poslovanja je skupina tako povečala za 108 odstotkov, in sicer na 16,9 mio EUR, za 40 odstokov pa se je povečal tudi denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki zdaj znaša 28,9 mio EUR. Doseženi poslovni rezultati prvega petmesečja so za skupino izredno ugodni, do konca leta, pa bo prodala še 3 mio hektolitrov različnih pijač.
Uspešno je bilo tudi poslovanje matične družbe Pivovarna Laško (PL), ki je do konca maja prodala 420.000 hl piva in vode, prihodki pa so se povečali za 6 odstotkov in zdaj znašajo 34,5 mio EUR. Pri tem se je prodaja na tuje trge povečala za 35 odstotkov.
S
Dobiček iz poslovanja je PL povečala za skoraj štirikrat, in sicer na 9,8 mio EUR, za 102 odstotka pa je višji tudi denarni tok iz poslovanja (EBITDA). Ta zdaj znaša 12,9 mio EUR. •
V času recesije bolj gospodarno
T
ako skupina kot matična družba sta v prvih mesecih letošnjega leta pokazali, da je v času recesije in padca življenske ravni potrošnikov, treba poslovati gospodarno. V PL se je gospodarnost povečala za 21, na ravni celotne skupine pa za dobrih 6 odstotkov. V primeru uspešne glavne sezone za prodajo pijač lahko pričakujemo, da bo leto 2009, kljub velikim izzivom, ki jih ponuja svetovna recesija, za Skupino Pivovarna Laško dokaj uspešno. • Besedilo: Bojan Košak
[
str. 2
]
V sindikat KŽI je včlanjenih 98 odstokov pivovarjev iz Laškega Sindikat KŽI je polnopravni član Evropskega in svetovnega Združenja sindikatov kmetijstva –gostinstva in turizma, deluje pa na osnovi z Zvezo usklajenih lastnih aktov in programa. Je finančno popolnoma neodvisna organizacija, ki se financira izključno iz članarine, iz katere oblikuje stavkovni in solidarnostni sklad. To mu zagotavlja suvereno delovanje v odnosu na državo in delodajalce. Članarine za KŽI prispeva tudi 98 odstotkov laških pivovarjev. • Besedilo: Marjan Holcer
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XX • julij 2009 •
• številka 1 •
Pregled delavskih plač v Sloveniji
Pivovarna Laško Naj podjetje
V
V
bilnimi razmerami na področju socialne varnosti delavcev. Svojo družbeno vlogo bo tu moral pokazati kapital, ki bo tako kot za poslovni rezultat, skrbel tudi za ljudi. Nenazadnje smo ljudje tisti, ki lahko premagamo gospodarsko krizo.
času svetovne krize, odpuščanj in pozivov k spoštovanju delavskih pravic, je treba osvetliti tudi plače zaposlenih v Sloveniji. Te so osnova za preživetje delavcev v sedanjih težkih časih in v prihodnosti. Želimo si, da bi ta bila drugačna - z manj pretresi in sta-
Tabela: Plače zaposlenih april 2009 ( vir AJPES) Naziv dejavnosti
Št. zaposlenih
Plača v €
Povp. neto plača v €
Št. min. plač
Proizvodnja piva
659
1.767,00
1141,42
2
Proizvodnja pijač
1.599
1.406,22
936,13
24
383
1.391,53
928,17
0
614.206
1.384,46
923,62
18.919
1.055
1.190,57
813,30
1
354
1.086,04
751,32
1
Proizvodnja brezalkoholnih pijač Gospodarstvo RS Proizvodnja mleka in ml. proiz. Proizvodnja krmil Proizvodnja hrane in pijač
11.298
1.050,13
727,76
247
Skupaj KŽI
13.922
1.041,94
722,53
329
3.746
1.010,68
701,59
146
Proizvodnja kruha, peciva,slaščic Živinoreja
833
1.007,83
699,62
13
Kmetijstvo
2.625
1.006,70
698,97
82
Proizvodnja vina iz grozdja
548
1.005,87
698,97
22
Pridelava kmetijskih rastlin
607
994,52
691,12
40
Reja perutnine
373
984,69
684,58
8
Mlinarstvo
522
979,52
681,30
21
3.281
961,53
69,53
51
37
919,49
642,04
0
775
854,14
599,51
31
Mesno predelovalna industrija Storitve za kmetijstvo Proiz. mesnih perut. izdelkov
Slovenski pivovarji v vrhu že desetletja Slovenski pivovarji smo že desetletja v samem vrhu delavskih plač. V letošnjem letu so naše plače za 27 odstotkov višje od povprečja v gospodarstvu, povprečje v KŽI pa presegamo za skoraj 70 odstokov. Delamo v tradicionalni in že stoletja uspešni panogi in čeprav je vsaj navzven
videti, da nas kriza ni doletela v takšni meri kot ostale panoge, je dobro vedeti zakaj. Kot podjetje smo zelo hitro prilagodili poslovanje zaostrenim razmeram in zaradi te odločitve vodstva, delavskih plač v pivovarni, z izjemo managerskih, ukrepi niso zajeli. • Besedilo: Jure Struc
išja strokovna šola IC PIRAMIDA MARIBOR, je Pivovarni Laško podelila posebno priznanje za NAJ PODJETJE. Glavni razlog za tovrstno priznanje je aktivno sodelovanje pri pripravi in izvedbi največ diplomskih nalog študentov te šole v študijskem letu 2008/2009, ki s Pivovarno Laško že vrsto let aktivno sodeluje tako na področju srednjih kot višješolskih programov. • Besedilo: Matej Oset
Skupni informacijski sistem za družbe v Skupini Pivovarna Laško
V
letošnjem letu bodo vse družbe v Skupini Pivovarna Laško delovale v skupnem informacijskem sistemu SAP. Projekt se je začel že leta 2007, v njem pa je sodelovalo več kot 100 ljudi iz celotne skupine. S 1.11. 2008 je kot prva članica skupine na nov SAP sistem, ki deluje na podatkovnem centru v Laškem, prešla Radenska, 1.1.2009 pa je na SAP prešla tudi Pivovarna Laško. V Pivovarni Laško je bilo sicer uvedenih nekaj več modulov, saj gre za nekoliko drugačno poslovanje. Pivovarna Laško ima skupaj s Pivovarno Union namreč lastno distribucijo, klicni center ter specifike zaradi trošarin, saj gre za proizvodnjo alkohola. V začetku letošnjega aprila je na SAP prešla tudi Pivovarna Union, s 1.1.2010 pa sledi še uvedba sistema SAP v Fructalu. • Besedilo: Andrej Kebe
[
str. 3
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XX • julij 2009 •
• številka 1 •
Laško pivo je več kot samo sredstvo proti žeji
G
otovo ste se večkrat vprašali kaj razlikuje naše, Laško pivo od ostalih? Zakaj toliko ljudi tako doma kot v tujini visoko ceni Laška piva in kaj nam omogoča, da naše proizvode tako širša kot strokovna javnost jemlje kot visoko kakovostne?
Vsako pivo ima rojstni list V prvi vrsti moramo poudariti, da so vsi proizvodi Pivovarne Laško povsem naravni, kar pomeni, da jim zaradi visoke kakovosti osnovnih surovin, dognanih tehnoloških postopkov in odličnih tehničnih naprav, ni potrebno dodajati dodatkov za boljšo obstojnost, izboljšanje okusa ali prikrivanje napak in nedoslednosti v proizvodnem postopku. Z vso odgovornostjo lahko s ponosom trdimo, da je Laško pivo povsem naraven proizvod, prav taki pa so tudi vsi ostali izdelki, ki prihajajo iz Pivovarne Laško. Vsako naše pivo ima svoj rojstni list, kar pomeni da ima povsem svojstveno recepturo in ločeno vodene tehnološke procese od varenja do polnjenja. In v čem je pravzaprav skrivnost edinstvenega okusa Laškega piva?
Kljub tehnologiji je človek še vedno najpomembnejši Ne glede na napredek tehnologije in razvoj tehnične opreme, smo v Pivovarni Laško ohranili stare recepture za varenje piva, ki so se ob vsaki, še tako majhni spremembi ali nadgradnji tehnične opreme,
pazljivo prilagodile. Vsej sodobni opremi navkljub, pa je tudi danes človekova sposobnost zaznavanja okusa in vonja še vedno najmerodajnejša pri določanju kakovosti piva. Zato je še posebej pomembno, da je vsaka proizvedena šarža piva - tako instrumentalno kot senzorično - analizirana preden se sprosti v promet.
Od vode do hmelja, vse v pravih merah Ko govorimo o osnovnih surovinah za proizvodnjo piva, moramo še posebej izpostaviti odlično vodo, ki pomembno vpliva na končni okus naših piv. Kot količinsko najpomembnejša trdna surovina je pazljivo izbran slad. Njegovo kakovost s posebno skrbnostjo nadzorujemo in med sabo ustrezno mešamo, da dobimo čim bolj homogeno surovino za varenje. Podobno kot začimbe v jedeh pa je hmelj tisti dodatek, ki daje pivu dokončen značaj. V pivu ga je manj kot promil. Posebnost prav vseh Laških piv je visoko kakovosten slovenski aromatski hmelj. Ta daje uravnoteženo grenčico in ga - za razliko od številnih multinacionalnih pivovarskih gigantov - dodajamo v klasični obliki hmeljnih peletov. In prav zaradi slednjih ima naše pivo osvežilen, grenčični okus. Ne glede na sodobne trende po zniževanju grenčice piva ostajamo zvesti svoji tradiciji, da mora dobro pivo imeti grenčico in ne postane nekakšen nadomestek za sladke alkoholne pijače. Naša usmeritev je združevanje tradicije in sodobne tehnike, vendar nikoli na račun kakovosti.
Laške kvasovke so lahko nepredvidljive, njihovo delo pa je več kot odlično Same surovine še zdaleč niso dovolj, da bi proizvedli kakovostno pivo. Zato potrebujemo odlično delujoče kvasovke. Pivovarna Laško že desetletja uporablja kvasne celice, ki jih sami vzgojimo v gosto biomaso. Ta se avtomatsko dodaja v pivino, ki ohlajena priteče iz končanega varenja. Kolegi vinarji znajo razlike v končnem proizvodu zelo nazorno pripisati tehnološkim postopkom, posebnostim različnih letin ter vplivu posod na staranje vina. Mi v Pivovarni Laško pa različne šarže piva medsebojno zmešamo pred filtracijo, tako da dobimo čim bolj izenačen produkt. Tovrstni postopki so značilni še za eno tradicionalno obrt – proizvodnjo viskija, ki ga le redki znajo zmešati tako, da dobijo najboljše vrste viskijev. >>>
[
str. 4
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XX • julij 2009 •
Industrijska piva so brez značaja Poleg kvasovk je pomemben tudi sam postopek fermentacije, ki v marsičem določi kakšen značaj bo imelo pivo. Ne le temperatura in tlak, temveč tudi oblika fermentacijskih posod, intenzivnost mešanja in čas fermentacije vplivajo na končen okus piva. Laška piva so piva klasičnega spodnjega vretja, kar pomeni, da začnejo kvasovke po končani glavni fermentaciji sedimentirati na dno fermentorjev. Za razliko od sodobnih trendov proizvodnje piva, ki so usmerjeni predvsem k zniževanju stroškov, smo v Pivovarni Laško ostali zvesti tradicionalnim tehnološkim postopkom, ki ne dopuščajo proizvodnjo pivin z visokim odstotkom ekstrakta in kasnejše
• številka 1 •
mešanje tako proizvedenega piva z vodo. Kljub matematično natančnim končnim ekstraktom piva, v direktni senzorični primerjavi našega piva z drugimi ki jih lahko poimenujemo tudi »industrijska« piva brez značaja, slednja ne morejo konkurirati kvaliteti našega, Laškega piva.
Pivo je hranilno in zdravo Ker vemo, da so v pivu raztopljene številne hranilne snovi, je pivo tudi v vlogi živila, ki človeški organizem oskrbuje z velikim številom mikromineralov, vitaminov, antioksidantov, lahko prebavljivih sladkorjev, aminokislin in drugih pozitivnih učinkovin. Nižja vsebnost alkohola pri zmernem uživanju, deluje poživljajoče na kardiovaskularni sistem. Zelo nizka vsebnost glutena v naših pivih, pa
omogoča, da tudi potrošniki s to vrsto obolenj lahko posežejo po manjši količini te žlahtne pijače - seveda po predhodnem posvetu z zdravnikom.
O izdelku moramo vedeti več kot kupec Proizvodnja piva je precej kompleksen biotehnološki proces. Zahteva ogromno znanja, izkušenj, pa tudi občutek za izdelek. V Pivovarni Laško smo zato vsi zaposleni vključeni v proces izobraževanja in promocije. Za seznanjanje naših potrošnikov o proizvodu ki jim ga ponujamo, smo namreč odgovorni vsi, ne glede na to v kateri fazi procesa delamo. • Besedilo: Matej Oset
Bandidosi tudi v Belorusiji B
andidos je eden izmed prepoznavnejših in donosnejših izdelkov Pivovarne Laško. Njegova zgodba se je pričela v letu 2003, ko je Pivovarna Laško odgovorila na trende v svetu piva in pivskih mešanic. Ciljna javnost posebnega svetlega piva z okusom limone in tequile je bil mlajši segment pivcev – urbani in proaktivni »trend followerji«, med 18. in 29. letom. Bandidos je sledil trendom razvitejših trgov in na zrel domači trg piva, prinesel očitno zaželeno spremembo po nečem novem.
Bandidos Ice nesporni favorit Leta 2005 se je pijači Bandidos Tequilla pridružil Bandidos Ice z okusom Caipirinhe. Že v prvem letu je Bandidos Ice prepričal kupce in prevzel vodilno vlogo.
Obdržal jo je vse do danes. V letu 2006 sta se pridružila še Bandidos Hot in Bandidos Light Lemon, v letu 2007 pa Bandidos Power. Medtem ko sta se Hot in Light Lemon že poslovila, je družina bandidosov letos pridobila novega člana Bandidos Cuba Libre. Prav v letošnjem letu oziroma v začetku naslednjega, bo Bandidos dočakal prodajo 400.000 hl.
Slovensko znanje na poti v Belorusijo Pred tremi leti se je pričelo sodelovanje Pivovarne Laško in največje beloruske pivovarne Krinitsa. Konec leta 2008 je bila realizirana licenčna pogodba za proizvodnjo Bandidosa v Belorusiji. Pri tem projektu so sodelovala podjetja Etol, ki razvija arome za Bandidos, Petek d.o.o., ki je razvilo opremo za pripravo sirupa ter
[
str. 5
]
Inbarco, ki je koordiniralo izvedbo projekta. V Krinitsi polnijo Bandidos v pollitrske pločevinke, na voljo pa so okusi Ice, Light Lemon, Tequilla in Power. Krinitsa v naslednjih sedmih letih načrtuje prodajo 200.000 hl Bandidosa. Proizvodnjo v Krinitsi si je v letošnjem juniju ogledala tudi slovenska gospodarska delegacija, ki je spremljala zunanjega ministra RS Samuela Žbogarja na uradnem obisku v Belorusiji. • Besedilo: Jure Struc
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXVI • julij 2009 •
PIVOVARNA LA©KO D.D., Trubarjeva 28, 3270 Laπko
• številka 1 •
V O N S! U K O
www.bandidos.si Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!
[ PLAKAT_RANGE_490x690.indd 1
str. 6
] 6/3/09 11:19 AM
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XX • julij 2009 •
• številka 1 •
145 let Pivovarne Union in 100 let blagovne znamke Union
Izdelkom Fructala in Radenske več kot polovico medalj
P
okviru 47. mednarodnega sejma Agra je v Gornji Radgoni potekalo 13. mednarodno ocenjevanje sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embalirane vode. Na ocenjevanju je sodelovalo 6 slovenskih podjetji z 39 izdelki, eno hrvaško podjetje s 15 izdelki ter eno srbsko z 2 izdelkoma. Izmed vseh 56 izdelkov je bilo tako na ocenjevanju podeljenih kar 26 velikih zlatih priznanj, 15 zlatih, 12 srebrnih ter 3 bronasta. Več kot polovico najbolj žlahtnih medalj sta poželi podjetji iz Skupine Pivovarna Laško in sicer Fructal 17, kar je bilo daleč največ med vsemi, podjetje Radenska pa 2.
ivovarna Union, delniška družba iz Ljubljane v letošnjem letu praznuje že 145-letnico obstoja. Iz smelih načrtov bratov Kosler, ki so po očetu Johannu podedovali ogromno premoženje, je v Spodnji Šiški nastala pivovarna, ki so jo najprej poimenovali Bratje Kosler – proizvodnja piva in alkoholnih pijač. Že v tistih časih je doživljala svoje vzpone in padce, leta 1885 doživela stečaj in leta 1894 ponovno prešla v lastništvo Koslerjevih potomcev. Pivovarna je od vsega začetka stala na področju, kjer je še danes in tudi voda za pivo priteka iz istih vodnjakov.
Leta 1909 se začne zares Pomembna prelomnica je leto 1909, ko se je takratna Koslerjeva pivovarna preoblikovala v Delniško družbo pivovarne Union in dobila ime, ki ga nosi še danes. 1.oktober 1909 je poleg novega naziva podjetja prinesel tudi rojstvo nove blagovne znamke Union, saj so vse vrste piva od takrat naprej varili pod tem imenom.
Prav gotovo gre za eno najstarejših blagovnih znamk v Sloveniji, ki se je bila skozi vsa leta obstoja sposobna prilagajati času in prostoru ter svojim potrošnikom. Že od vsega začetka so ji zvesti tako ljubitelji piva na domačem tržišču, kot tudi izven meja Slovenije.
Različna zgodovinska obdobja in gospodarske razmere so spreminjale letne količine, okus potrošnikov je narekoval nove vrste piva, osnovna vrsta Union svetlo pivo, pa je ostala. Tradicionalna, kakršno imajo pač potrošniki radi in ki ji zaupajo. K ohranjanju in razvoju blagovne znamke Union so prispevale tudi bogate izkušnje v varjenju piva in nenehna skrb za najsodobnejšo tehnologijo.
Spremembe za prihodnost
V
Zunanji izgled različnih vrst piva Union se je vseskozi spreminjal, saj sodobni trendi v pivovarstvu zahtevajo tovrstno prilagajanje tržišču. Zadnjo spremembo embalaže je doživela v lanskem letu, ko so jo natočili v nove steklenice z novimi etiketati in jo dali v nove, prepoznavno rdeče zaboje.
Večina predstavljenih izdelkov sodi v najvišji kakovostni razred
Leto 2009 v Pivovarni Union tako mineva v znamenju teh dveh pomembnih obletnic in ob prizadevanju vseh zaposlenih, da bi se blagovna znamka Union tudi v prihodnje tako uspešno prebijala skozi vse pasti gospodarstva k novim, častitljivim obletnicam. • Besedilo: Helena Jenko
[
str. 7
]
Ocenjevalni komisiji je predsedoval prof. dr. Janez Hribar iz biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je poudaril, da je bilo glede na lansko leto prisotnih veliko več novih izdelkov, med katerimi je bilo tudi veliko takšnih, ki predstavljajo tehnološko in prehransko novost na trgu. Kakovost prejetih vzorcev je bila letos po ugotovitvah osem članske ocenjevalne komisije zelo visoka. Med ocenjevalnimi vzorci pa so prevladovale predvsem pijače na bazi sokov, sadni nektarji, embalirane vode ter ostale brezalkoholne pijače. • Besedilo: Rok Nemec
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XX • julij 2009 •
• številka 1 •
Sadje in voda iz Fructala
Fructal sofinanciral 16.000 sadik za breskove nasade
F
F
ructal je v juniju predstavil novo osvežilno pijačo Frutiq. Gre za nizkokalorično mešanico sadja in vode, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, konzervansov in umetnih barvil ali sladil. Na voljo so okusi Hruška-jabolko, breskev, in granatno jabolko.
Glavna prednost Frutiqa je njegova sestava. Je iz sadja in vode, kar ga razlikuje od ostalih podobnih pijač na trgu. • Besedilo: Tina Tomažič
Ali se nam obetajo spremembe na svetovnem pivovarskem zemljevidu?
Č
e smo bili še lani poleti prepričani, da smo videli že vse, kar lahko ponudi pivovarski trg in njegova razdelitev, je bilo že v jesenskih mesecih jasno, da se bo pvovarski zemljevid drastično spremenil. Največji svetovni pivovar Inbew, ki je v lanskem juliju prevzel pivovarno AnheuserBusch in njegov najbolj znan brand Budweiser, je pred tedni napovedal prodajo 11 pivovarn v Srednji in Jugovzhodni Evropi. Te letno proizvedejo 15
milijonov hektolitrov piva. Med njimi so tudi pivovarne v naši soseščini, kot je Zagrebačka pivovarna, ki ima vodilni tržni položaj na Hrvaškem. Za paket teh pivovarn se zanimajo različni investicijski fondi, Heineken in tudi druga največja pivovarna na svetu SAB Miller. V katerih rokah bo pristalo enajst pivovarn iz sedmih držav, ki zaposlujejo več kot 6.000 ljudi, bo jasno v naslednjih mesecih. • Besedilo: Jure Struc
[
str. 8
]
ructal in Kmetijska zadruga Vipava sta tudi letos sodelovala pri obnovi sadovnjakov v Vipavski dolini in na Goriškem. Lani so skupaj uspešno posadili 5.000 sadik breskev. Letos se jim bo pridružilo še 16.000 novih sadik. V družbi Fructal tudi letos načrtujejo, da bodo od sadjarjev v Vipavski dolini in na Goriškem odkupili okoli 2000 ton breskev. Breskve iz Vipavske doline in Goriške so za Fructal pomembna surovina za izdelavo visokokakovostnih sadnih sokov in drugih izdelkov iz sadja, zato so se že lani odločili, da skupaj s Kmetijsko zadrugo pomagajo sadjarjem obnoviti oziroma pomladiti sadovnjak. Po besedah predsednika uprave družbe Fructala Antona Balažiča je Fructal že od svojih začetkov pred 60 leti tesno povezan z okoljem v katerem deluje. Sam pravi, da so v podjetju ponosni na to, da dobijo večino breskev prav iz domače Vipavske doline in Goriške, kjer sadjari vsako leto pridelajo visoko kakovostno sadje. • Besedilo: Rok Nemec
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XX • julij 2009 •
• številka 1 •
Lepota v kamnu P
ivovarna in Zdravilišče Laško nadaljujeta mecenstvo klesanja skulptur v marmorju. Misel in želja, da bi Laško zaživelo v kiparski ustvarjalnosti, je desetletje tlelo pri ljubiteljih likovne umetnosti. Ljudje, ki živijo s svojim mestom, so ga vzljubili in si želijo, da bi bilo lepo, prijazno in vabljivo za oči. Mesto z dušo.
Heidi Tschank - akt
Roman Matek, direktor Thermane, ob otvoritvi kipa Ferenca Kiralyja - Vigred
Nastajanje novih kipov
Gotovo so mesta in kraji s skulpturami v očeh domačinov in turistov bolj svetovljanska. Dajo občutek, da tod živijo kulturno osveščeni ljudje, kar ljudem ponuja domačnost, obenem pa željo po pripadnosti. Kiparjenje v živo pa je za mesto tudi pomemben kulturno turistični dogodek. Občudovanje umetnin, ki nastajajo ob pogledih mimoidočih namreč doseže, da ljudje z umetninami rastejo in jih posvojijo, mesto pa vzljubijo in se vanj radi vračajo ali celo ostanejo.
Želja je oživela Marmor. Kamen, ki zagotavlja trajnost. Je žlahten. Ko pa je obdelan in ustvarjalno predstavljen, terja postanek in vzbuja občudovanje. In prav zato je dolgoletna želja iz začetka tega zapisa dozorela in oživela v delavnici, ki sta jo mecensko omogočila in svojemu mestu podarila Pivovarna in Zdravilišče Laško. S kratkim premorom je snovanje in ustvarjanje prisotno že sedem let. Vsako leto ostanejo v kraju trije kipi in prav vedno se najde ustrezen prostor za postavi-
Vsi avtorji kiparske delavnice ob kipu Laszla Szűcsa - Univerzum
tev. V tem obdobju smo imeli v gosteh priznane umetnike iz Slovenije, Madžarske, Kanada, Romunije, Hrvaške in Avstrije, ki so s podporo in gostoljubjem nadvse zadovoljni, zato se radi vračajo v kraj. Kiparsko delavnico že od samega začetka vodi mentor, akademski kipar Ferenc Kiraly, ki je v prelomnem letu 2000 na željo Pivovarne Laško ustvaril monumentalno skulpturo Kralja piva. Ta krasi vhod
[
str. 9
]
v mesto in tudi po njem je mesto postalo prepoznavno. Laško postaja v evropskem prostoru vodilno v kiparskem ustvarjanju iz kamenja, namen organizatorja pa je kraju prinesti še eno posebno lastnost – v mesto prinesti tolikšno število kipov, da bi vsak stoti občan Laškega imel svojega. • Besedilo: Gorazd Šetina
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XX • julij 2009 •
• številka 1 •
Izlet upokojencev na Primorsko
Ž
e vrsto let Pivovarna Laško organizira izlete za svoje upokojence, na katere so vabljeni tudi naši življenjski sopotniki. Do sedaj smo si ogledali dobršen del Slovenije, nekajkrat pa smo obiskali tudi Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Za letošnje leto nam je turistična agencija Komptur iz Celja pripravila organiziran ogled Primorske, s posebnim poudarkom na Portorožu in Piranu. V sredo 3. junija smo se zbrali pred vhodom v Pivovarno. Kmalu po 6. uri zjutraj so pripeljali trije avtobusi in glede na število čakajočih je izgledalo, da ne bo prostora za vse. Avtobusi so bili kmalu polni in nepogrešljivi vodje Gorazd, Bojan, Marjan ter Bogdan, so dali nalog za odhod. Kolona avtobusov je krenila proti Primorski, med vožnjo pa nam je vodič opisoval kraje skozi katere smo se vozili. Kmalu smo prišli do turistične kmetije Hudičevec, kjer so nam postregli z dobro telečjo obaro, ajdovimi žganci ter pijačo po želji. Vožnjo smo nadaljevali proti morski obali, naš cilj pa so bile soline, oziroma krajinski park Sečovlje. Slišali smo lahko, da se soline raztezajo na površini 650 ha in da veljajo za najbolj severno ležeče soline v Sredozemlju. Klasično pridobivanje soli, ki ga tu še uporabljajo ni rentabilno, delo je težaško, je pa sol pridobljena na ta način izredno bogata z minerali. Soline pa imajo še druge vloge - so zavetje raznim redkim pticam in rastlinam in so del kulturne dediščine. Ob koncu obiska so nam pokazali tudi novo pridobitev - elektronsko maketo, nato pa smo v tamkajšnji trgovini poskusili slano čokolado. Čas je hitro tekel in naši avtobusi so krenili na pot proti Kozini, kjer nas je čakalo kosilo, kjer smo se ob odličnih primorskih
jedeh in dobri kapljici sprostili pred obiskom Portoroža. Tu smo si med panoramsko vožnjo ogledali prenovljeni hotel, ki spada v verigo luksuznih hotelov, kjer si lahko za 5000 € na noč privoščite predsedniški apartma. Nenadoma pa se je naše potovanje ustavilo. Obstali smo pred zapornicami, ki so spominjale na državno mejo, nato pa je le prišel varnostnik in povedal da ja to vhod v Piran. Prispeli smo do središča mesta, kjer stoji kip svetovno znanega violinista Tartinija. Prav tam je pred mnogimi leti stal mandrač – manjše pristanišče – danes pa trg elipsaste oblike, od koder se dvigajo tesne ulice po bregu navzgor. Na vrhu kraljuje velika baročna cerkev Sv. Jurija. Od tam je pogled na mesto, ki je s treh strani obdano z morjem, prekrasen. Piran je bil poseljen že v predrimskem času, zato ima tako bogato zgodovino.
Naš izlet se je počasi bližal h koncu in pot nas je iz Pirana odnesla proti Trojanam, kjer nas je zopet čakalo težko delo - večerja z obveznim trojanskim krofom. Upokojenci smo preživeli lep dan, ob obujanju spominov na čase, ko smo bili še aktivni delavci in si želeli, da to ne bi bil naš zadnji skupni izlet. • Besedilo: Tone Obrovnik
Iskrica
Kadar se malo dela, se zelo veliko teoretizira.
Balzac
Kolofon Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina, e-naslov:gsetina@pivo-lasko.si • Oblikovanje: LUKS Studio • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško • junij 2009
[
str. 10
]