EN
MEC
• leto XXII • januar 2012 •
Rezultati poslovanja v obdobju januar – november 2011 str. 2
• številka 21 •
Skupina Laško bo mecen sodobne slovenske glasbe
str. 3
Stevija - naravno sladilo brez energijske vrednosti str. 7
A bo kuhinja?
T
okrat ne bomo pisali o politiki, volitvah ali lepotnih tekmovanjih. Niti o športnih stavah, različnih gospodarskih manevrih, še manj pa o aktualni skupščini delničarjev. V takšnih igrah vsak misli nase. Če pa že misli na koga drugega, misli zato, da bi lahko predvidel vse možne poteze nasprotnika ali tekmeca. Kot pri igri šaha. Eni razmišljajo pet potez naprej, drugi lahko celo »berejo« poteze, ki bi jih naj v prihodnje naredil nasprotnik. Nekateri sanjajo o koncu, čeprav se je igra šele dobro začela, ne opazijo pa, da vsemogočni postavljajo nove figure na igralno površino in vmes spreminjajo pravila igre. Tisti, ki opisanih iger ne zmorejo, kmalu obsedijo brez figur, igralne podlage in tudi gledalcev, ki bi to spremljali. Ja, igre imajo tudi veliko medijsko podporo in gledanost na ravni kmetije, rešitve pa redke kot so dravski biseri. V tem uvodniku se bomo ukvarjali s povsem drugačno temo. Z mecenstvom, ki je bilo v preteklosti pogosto edini materialni steber umetnosti, na žalost pa je v zadnjih desetletjih vse bolj izginjalo iz besednjaka in dejanj podjetij, ki se večinoma tudi sama
trudijo za doseganje čim boljših poslovnih rezultatov. Če se je ta vrsta financiranja še obdržala pri umetnikih kot so kiparji in slikarji, je glasbene ustvarjalce večinoma zagrabila »flajšmašina« kapitalizma, kjer pod pritiskom majhnega trga, managerjev, založb in razvajene publike preživijo le redki. Mnogi vrhunski slovenski glasbeniki potožijo, da igrajo na oni strani meje za 100 in kvečjemu nekaj 100 evrov na koncert, pri nas pa za morda večerjo in pijačo. Povezanost Skupine Laško z glasbenim ustvarjenjem je bila tudi v preteklosti močna. Skozi vso zgodovino smo podpirali kulturne in zabavne prireditve. Tudi to je eden od glavnih vzrokov, da smo se odločili sistematično finančno podpirati sodobne slovenske glasbene ustvarjalce. Kako smo si ta projekt zamislili, si lahko preberete na straneh Laškega pivarja. Slovenci smo lahko ponosni, da v našem okolju delujejo številni vrhunski glasbeniki. S projektom mecenstva sodobne slovenske glasbe bo Skupina Laško prispevala majhen kamenček v mozaiku razvoja slovenske ustvarjalnosti. In verjamem, da bo strokov-
[
str. 1
]
na komisija izbrala najboljše in jim s svojim izborom dala možnost, da se predstavijo na najstarejši slovenski množični zabavni prireditvi Pivo in cvetje 2012. V nekem časopisu smo prebrali, da je eden od prisotnih glasbenikov na predstavitvi projekta mecenstva komentiral, da "kuhinje" pri tem projektu ne pričakujejo, saj je za velike ribe v igri premalo sredstev, po drugi strani pa je denarja dovolj za tiste, ki si želijo ustvarjati kakovostno glasbo in jim do uspeha manjka le ta majhen kamenček, ki ga lahko prispeva mecen. Seveda pa na našem Pivu in cvetju ne more manjkati nekaj malega kuhinje. Po neuradnih informacijah iz nezanesljivih virov potekajo intenzivna pogajanja o vrstah menijev s katerimi bomo pričakali letošnje goste. V igri so tako čevapi, kot tudi domača hrana, ki se dobro poda k pivu. No, o razpletu domnevnih pogajanj bomo morda še poročali, zagotovo pa je, da bodo tisti, ki prireditev obiščejo zaradi dobre glasbe in dobre družbe, tudi pojedli, kar jim bo naša tradicionalno dobro obložena miza ponudila. • Besedilo: Jure Struc
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • januar 2012 •
• številka 21 •
Rezultati poslovanja v obdobju januar – november 2011
S
kupina Laško je v obdobju januar – november 2011 prodala preko 4 milijone hektolitrov vseh pijač in tako povečala prodane količine iz preteklega leta kar za 3,6 odstotka. Predvsem slabši pogoji za potrošnjo pijač so vplivali na to, da se niso uresničili zastavljeni cilji za to obdobje. Vodilni prodajni proizvod v Skupini Laško je pivo, ki predstavlja kar 44,7 odstotka vseh prodanih količin. Prodaja tega se je v letu 2011 povečala za 5,9 odstotka. Večja prodaja kot pred letom dni je evidentirana tudi pri prodaji mineralne vode in nekaterih brezalkoholnih pijač, medtem ko prodaja vod, sadnih sokov in
drugih pijač ne dosega prodanih količin iz leta 2010. Nekonsolidirani zbirni izkaz poslovnega izida Skupine Laško za obdobje januar – november 2011 kaže ugodnejše rezultate kot pred letom dni. Doseženi čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev v višini 297 milijonov evrov so za 5 odstotkov višji kot v letu 2010. Dobiček iz poslovanja je v primerjavi s preteklim letom za 1,7 milijona evrov višji in izkazan v višini 22,9 milijona evrov, kar je za 8 odstotkov več kot v preteklem letu. Še ugodnejše poslovne rezultate so preprečile predvsem višje cene surovin, energentov in nekate-
rih ostalih materialov. Ugodnejši celostni izgled poslovanja Skupine Laško pa kvarijo predvsem finančne obveznosti iz preteklosti, ki niso bile namenjene osnovni dejavnosti, ampak pohlepnem lastninjenju. Na podlagi doseženih enajstmesečnih rezultatov poslovanja lahko ocenimo, da je bilo poslovno leto 2011 uspešnejše od predhodnega, tudi zaradi pogojev poslovanja, ki so bili v letu 2010 bolj neprijazni od preteklih. •
Skupščina delničarjev Pivovarne Laško  Na 42. Redni seji nadzornega sveta Pivovarne Laško so se člani, zaradi številnih novih okoliščin, ki lahko pomembno vplivajo na nadaljnje korake v postopku finančne sanacije Skupine Laško, odločili za sklic skupščine, ki bo v ponedeljek, 30.1.2012. Na skupščini bodo odločali o dokapitalizaciji družbe, pogodbenem koncernu, odobrenemu kapitalu, dolgoročnem reprogramu finančnih obveznosti in se seznanili s pogodbo o odprodaji deleža v družbi Mercator. Besedilo: Rok Nemec
[
str. 2
]
Besedilo: Bojan Košak
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• leto XXII • januar 2012 •
•
• številka 21 •
Skupina Laško bo mecen sodobne slovenske glasbe
S
kupina Laško je v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani predstavila projekt mecenstva sodobne slovenske glasbe, s katerim nameravamo v letošnjem letu aktivno podpreti slovenske glasbene ustvarjalce in njihove nastajajoče projekte. Skupina Laško bo tako postala edini mecen slovenskih glasbenih ustvarjalcev, ki bo sistematično podpiral tovrstno kulturno dejavnost, ne glede na glasbeno zvrst. Odziv slovenskih glasbenikov na projekt je bil izjemen, saj se jih je na predstavitvi projekta v Klubu Cankarjevega doma zbralo več kot 150.
Član uprave Pivovarne Laško Matej Oset je v uvodu predstavitve poudaril: »V Skupini Laško smo največji sponzorji slovenskega športa. Podpiramo številne kulturne in zabavne dogodke ter projekte v Sloveniji, hkrati pa smo tudi generalni pokrovitelj največje slovenske turistično zabavne prireditve Pivo in cvetje. V svojem družbeno odgovornem ravnanju torej nismo povezani le s slovenskimi športnimi uspehi, ampak smo bili vedno močno povezani s slovensko kulturo in predvsem glasbo. Projekt mecenstva sodobne slovenske glasbe je torej nadgraditev naše družbeno odgovorne
Razpis za oddajo vlog za mecensko podporo, ki smo ga glasbenikom in javnosti predstavili v Cankarjevem domu, je odprt za vse glasbene zvrsti. Glasbeni ustvarjalci lahko svoje projekte ki bodo nastajali v letu 2012, prijavijo do konca meseca februarja. Kakovost projektov bo presojala strokovna komisija, v kateri bodo, ob predstavnikih mecena, še dolgoletni radijski urednik Dragan Bulič, umetniški vodja Laške pihalne godbe Gašper Salobir ter priznana slovenska glasbenika Primož Grašič in Jani Hace. Glasbeniki lahko prijavijo projekte v obliki pisne kreativne zasnove, kateri lahko priložijo tudi morebitne demo posnetke in reference, seveda pa demo posnetki zaradi narave mecenstva – podpora projektom, ki bodo šele nastajali - niso obvezni del prijave. Eden ključnih pogojev ki jih bodo morali glasbeniki upoštevati ob prijavi na razpis je, da bodo projekti vsaj deloma izvedeni do konca junija 2012, saj bi izbranim želeli omogočiti tudi možnost predstavitve na največji slovenski turistično zabavni prireditvi Pivo in cvetje, katere generalni pokrovitelj je Pivovarna Laško. Želimo namreč si, da bi se prireditev v prihodnjih letih še bolj uveljavila tudi kot festival kakovostne slovenske glasbe.
politike, ki jo v podjetjih skupine tradicionalno spodbujamo.« Direktor marketinga Pivovarne Laško Jure Struc je dodal, da zametki nastanka projekta segajo že v preteklo poletje, ko se je rodila ideja o tesnejšem povezovanju Skupine Laško z glasbenimi ustvarjalci. »Slovenci smo lahko ponosni, da v našem okolju delujejo številni kakovostni glasbeniki in v Skupini Laško smo ponosni, da bomo s projektom mecenstvo sodobne slovenske glasbe prispevali majhen kamenček v mozaiku razvoja slovenske glasbene ustvarjalnosti.« »Glede na dejstvo, da poteka projekt mecenstva Skupine Laško letos prvič smo se odločili, da bo v razpisu čim manj pogojev, ki bi komurkoli onemogočili sodelovanje. Uspešnost prijave bo torej v največji meri odvisna od kreativnosti prijaviteljev projektov«, je poudaril gospod Gašper Salobir, član strokovne komisije. V Skupini Laško si želimo, da bi bilo prijav kakovostnih glasbenih projektov čim več, od teh bomo finančno podprli najmanj tri in največ deset, najvišji znesek finančne podpore za posamezni projekt pa bo znašal 5000 evrov. •
[
Besedilo: Iva Poškol
str. 3
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • januar 2012 •
• številka 21 •
Od šanka do šanka Gostilna Senica iz Senovega Že od nekdaj v gostilni Senica iz Senovega točijo temno in svetlo točeno laško pivo.
G
ostišče s prenočišči Senica v Senovem se ponaša z zavidljivo 125-letno tradicijo. Že pet rodov družine Senica uspešno vodi gostinsko dejavnost. »Ni preprosto preživeti štiri oblasti – Avstro-Ogrsko, Staro Jugoslovansko, Jugoslavijo in tudi novo Slovensko oblast,« nam je pripovedovala gospa Milena Senica, mama sedanjega lastnika Mihe, ki z družino uspešno vodi gostišče s prenočišči, zidanico in lastnim vinom vrhunske kakovosti.
Gostilna na sedanji lokaciji že od leta 1878 »Moj praded in prababica sta kot kmeta leta 1878 zgradila gostilno na sedanji lokaciji. To je bila uspešna vaška gostilna, v katero so skoraj celo stoletje zahajali senovski knapi, radi popili domačo kapljico pa tudi dobro točeno pivo iz Laškega. Že od nekdaj smo v gostilni točili temno in svetlo pivo,« pripoveduje mama Milena, ki so se ji posebej zasvetile oči, ko je razlagala, da sta bila njen praded in prababica tudi lastnika delnic takratne gostilničarske pivovarne iz Laškega.
Gostinski objekt s 470 sedeži in 10 sobami Objekti gostišča v centru Senovega obsegajo ogromen kompleks z velikim, lepo urejenim vrtom, teraso, otroškim igriščem, parkiriščem, v prostorih gostišča pa je prostor s
470 sedeži in 10 sobami. Več restavracijskih prostorov nudi različno gostinsko ponudbo. Klasična restavracija z domačimi specialitetami, bugovimi ostrigarji iz sosednjega rudnika, kjer gojijo to posebno vrsto gob že desetletja, nudijo pa tudi domačega kozlička, jagenjčke in odojke iz sosednjih kmetij, ki jih pripravljajo na žaru ali ražnju. V moderno urejenem prostoru restavracije nudijo pice in testenine z zelenjavo ter solate z domačega vrta. V najstarejšem delu gostilne je skrbno urejena someljejska soba kjer nudijo domače suhomesnate izdelke z izbranimi siri in odličnim domačim vinom modro frankinjo, žametno črnino, chardonnay in rizling. Poskrbijo tudi za skupine ki praznujejo obletnice, poroke, po želji goste postrežejo tudi v dva kilometra oddaljeni zidanici, specializirali pa so se še za sodobno catering ponudbo. Če se boste kdaj zadrževali v Posavju in si boste zaželeli odlične postrežbe, se zapeljite do Senovega v gostišče Senica. Gotovo vam ne bo žal. • Besedilo: Gorazd Šetina
Gostišče Senica, Titova cesta 89, 8280 Senovo, telefon: 07 497 17 10, GSM: 041 682 885
[
str. 4
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • januar 2012 •
• številka 21 •
Uvajanje novega modula za kontrolo kakovosti v Skupini Laško
K
o sem pregledoval pošto, da bi poiskal začetek našega dela s sistemom SAP QM sem ugotovil, da ima ta zgodba začetek v letu 2010. Takrat, natančneje tretjega novembra 2010, nam je podjetje SAPPHIR, ki je sicer že imelo izkušnje z našo skupino, saj je ostale module SAP uvajalo že prejšnja leta, poslalo prvo ponudbo za uvajanje tega modula v naš sistem. Na tem mestu se poraja vprašanje, zakaj je sploh bilo potrebno uvajati nov modul, saj smo imeli v obeh pivovarnah dobro delujoč sistem spremljanja laboratorijskih podatkov TQM ter program za poročila, avtorja Andreja Riglerja? Razlog je tičal ravno v omenjenem programu, za katerega ni bilo možno podaljšati licence in znašli smo se v položaju, ko bi lahko v letu 2012 ostali celo brez programa. Kot logična rešitev se je ponujal sistem SAP, saj ta že pokriva naše ostale module, s tem pa bi vsa štiri podjetja skupine Laško delala v istem sistemu – Fructal je imel program drugega ponudnika, Radenska pa je podatke spremljala z lastnim programom za kemijo in vhodno kontrolo ter Excelom za mikrobiologijo. Druga možnost pa je bila nabava programa, specializiranega za spremljanje laboratorijskih analiz. Odločitev ni bila enostavna, saj smo za seboj že imeli izkušnjo s poskusom uvedbe modula sistema BAAN QM, ki smo se mu na koncu iz-
ognili, saj ni pokrival naših potreb, obenem pa nihče od ključnih uporabnikov ni bil posebej seznanjen s sistemom SAP. Da bi naša odločitev bila lažja, smo gospoda Igorja Jarca, predstavnika podjetja Sapphir, ki nas je kasneje vodil skozi SAP, za začetek prosili, naj naredi simulacijo analize slada. Na naše presenečenje je to tudi uspešno naredil in spoznali smo, da so v zadnjem desetletju očitno tudi veliki informacijski sistemi naredili velik korak naprej pri razvoju tega modula. Izgovorov tako ni bilo več in konec marca 2011 smo pričeli z delom. Junija 2011 je sledil načrt, ali t.i. blue print, do katerega smo se dokopali po skoraj treh mesecih učenja, usklajevanj in razmišljanj, kako najbolje izkoristiti možnosti, ki jih ponujata sistem SAP in modul QM. V času delavnic smo spoznali tudi potek dela v laboratorijih kontrole kakovosti vseh podjetij Skupine Laško. Poleg tega smo si izmenjali izkušnje in znanja, kar je pomembno prispevalo k uspešnemu delu na delavnicah. Jeseni je sledil uvoz matičnih podatkov, ki smo ga decembra, po nekaj zapletih, uspešno zaključili. Trenutno poteka že drugi teden našega dela “v živo”, in če povzamem Rigijeve besede, nismo prav dosti zašuštrali. Njemu verjamemo na besedo, saj je uvajal že nekaj drugih modulov sistema SAP! Skratka, delo poteka v glavnem tako, kot smo si zamislili, napake, ki na srečo v
[
str. 5
]
večini primerov ne bremenijo drugih oddelkov, pa odpravljamo sproti. Pomembna prednost novega modula QM v sistemu SAP je tudi sledljivost kakovostnih parametrov vseh proizvodov Skupine Laško. Sistem namreč omogoča spremljanje kakovosti od vhodnih surovin in medfazne proizvodnje, pa vse do končnega proizvoda. Na ta način lahko zagotavljamo še stabilnejšo in bolj stalno kakovost naših proizvodov.
Igor Jarc
Zahvala za uspešno delo gre vsem ključnim uporabnicam/kom in informatikom (Alenka Vojvodič, Nataša Kočar, Lili Peklar, Andrej Sitar, Mateja Sever Smodiš, Nada Filipič, Klara Lisjak, Barbara Štravs, Marija Praček, Irena Lenarčič, Gregor Perne, Andrej Rigler) v posameznih podjetjih ter predvsem Igorju Jarcu, ki nas je vodil do uspešnega zaključka. • Besedilo: Janez Kešnar, s sodelavkami Natašo Kočar, Matejo Sever in Ireno Lenarčič
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • januar 2012 •
• številka 21 •
N OVO S T I I Z S KU P I N E L A Š KO
Laško Malt Ananas
P
odjetja Skupine Laško bodo v letu 2012 ponudila na trg več novosti, ki bodo gonilo nadaljnje rasti. V februarju bo javnosti predstavljen novinec v segmentu brezalkoholnih sladnih pijač – Laško Malt Ananas. Laško Malt Ananas bo v portfelju znamke dopolnil Laško Malt Breskev in Laško Malt Jabolko. Gre za brezalkoholno pijačo, ki po videzu spominja na pivo, vendar ne vsebuje alkohola (0,0%), ker je nefermentirana. Laško Malt Ananas je primeren za vse ki ne uživajo alkohola, a jim je okus po pivu blizu. Ker vsebuje malo kalorij - 22 in je zelo osvežujoč, je še kako primeren za osvežitev po športnih aktivnostih, pa tudi za voznike. Uvedba Laško Malt Ananasa v linijo sladnih pijač Laško Malt, pomeni tudi korak k optimiziranju izdelčnih portfeljev Skupine Laško. Za lažje sodelovanje s predstavniki
trga smo tako pripravili enotno izdelčno linijo, s katero želimo bolje in jasneje nastopati v segmentu sladnih pijač. Prav s tem namenom bomo v letu 2012 prenehali s proizvodnjo Union Malt Ananasa, ki je doslej predstavljal ponudbo sladnih pijač Pivovarne Union d.d.
Deskar Rok Marguč podpornik Laško Malta Deskar na snegu Rok Marguč bo poleg Žvižeja in Tavareša postal tretji športnik, ki bo komunikacijsko podpiral Laško Malt, in sicer novi okus ananas. Podoba športnika se bo pojavljala na promocijskem pakiranju pločevink, podpornih materialih za Horeco, kot tudi na kratkih video viralcih na spletu. Besedilo: Rok Nemec
Sola Orangola in Grinada Sola Orangola
Sola Grinada
Za vse tiste ki želijo poln okus sadne pijače z manj kalorijami, smo pripravili novo negazirano brezalkoholno pijačo imenovano Sola Orangola. Delno smo jo sladkali s stevijo, rastlino katere sladki listi že od nekdaj sladijo pijače staroselcev iz Južne Amerike. Gre za naravno sladilo, ki v primerjavi s sladkorjem nima energijske vrednosti.
Cvetočo pomlad bomo dočakali z novo negazirano brezalkoholno pijačo, ki ji pravimo Sola Grinada in odžeja z edinstvenim okusom pisane družbe hruške, jabolke in kivija. Na pomlad, ko nas zelene livade vabijo na plano, moramo biti pri močeh. Zato smo pijači dodali vitamine B, ki preženejo spomladansko utrujenost in poskrbijo, da se zbrani in dobre volje spopadamo z vsakodnevnimi nalogami. Sola Grinada ne vsebuje konzervansov in umetnih barvil. Ko preganja žejo, poskrbi še za dobro voljo, bistro glavo in uren korak. •
Prav tako vas bo navdušil okus ki ga ustvarja harmonija pomaranče in guave. Ker Sola Orangola z nižjo kalorično vrednostjo ne vsebuje konzervansov in umetnih barvil, lahko z njo brezskrbno razvajate svoje brbončice. Sola Orangola je osvežitev polnega okusa z manj kalorijami.
Besedilo: Tina Čoga
[
str. 6
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • januar 2012 •
• številka 21 •
Stevija - naravno sladilo brez energijske vrednosti Pivovarna Union d.d. lansira na trg prvo pijačo sladkano s stevijo in zmanjšano vsebnostjo sladkorjev za 30 %
S
tevija ali naravno sladilo iz stevije je generično poimenovanje za ekstrakt sladkih snovi (steviol glikozidov), ki izvirajo iz listov rastline Stevia rebaudiana, imenovane tudi Bertoni. Stevija izvira s področja Brazilije in Paragvaja, kjer je bila med Indijanci dobro poznana kot rastlina s sladkimi listi, ki so jo uporabljali za sladkanje pijač. V svetu je postala bolj poznana po letu 1887, ko jo je odkril in identificiral švicarski botanik Antonio Bertoni. Zaradi njene sladkosti so jo imenovali tudi medeni listi, sladki listi iz Paragvaja ali sladko zelišče. Stevia Rebaudiana je rastlina, ki uspeva v tropskem in subtropskem področju, zraste lahko do višine 80 cm in ima liste suličaste oblike. Za proizvodnjo naravnega sladila, rastlino v večjem obsegu gojijo na plantažah v Južni in Srednji Ameriki, Koreji, Vietnamu, na Tajskem in Kitajskem. Z naravnim postopkom ekstrakcije sladkih
snovi iz listov rastline dobimo sladilo, ki je tudi do 300 krat bolj sladko od običajnega sladkorja.
Sladilo iz stevije je povsem naravnega izvora in nima energijske vrednosti. Z uporabo stevije lahko povsem na naraven način proizvajamo brezalkoholne pijače z zmanjšano energijsko vrednostjo in brez uporabe umetnih sladil. Do resnejše komercialne uporabe stevije je prišlo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so jo v nekaterih azijskih državah pričeli uporabljati kot naraven nadomestek umetnih sladil. Kljub temu na zahodu še dolgo ni bila dovoljena za uporabo v živilski industriji. Na osnovi številnih humanih študij ki so dokazale varnost stevije za človeka, je ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) v letu 2008 sladilu iz ste-
[
str. 7
]
vije podelila status varnega živila (GRAS), evropska agencija za varnost živil (EFSA) pa je v letu 2010 podala pozitivno mnenje o uporabi stevije v humani prehrani. Decembra 2011 je postala stevija dovoljena surovina za proizvodnjo živil tudi v Evropski uniji. V Pivovarni Union d.d. smo v preteklih letih pomemben del razvoja namenili proučevanju uporabe alternativnih sladkorjev in naravnih sladil za proizvodnjo pijač. Razvili smo recepture za proizvodnjo pijač z uporabo naravnega sladila iz stevije, ki zagotavljajo dober, prijetno sladek in poln okus pijač z zmanjšano energijsko vrednostjo. V januarju 2012 bomo na slovenski trg lansirali sadno pijačo Sola Orangola z okusom pomaranče in guave, ki je sladkana tudi s stevijo in ima 30 % zmanjšano vsebnost sladkorjev. • Besedilo: Igor Škof
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• leto XXII • januar 2012 •
•
• številka 21 •
[
str. 8
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • januar 2012 •
• številka 21 •
32. Maraton treh src T
ekmuj sam s seboj – Vsak je zmagovalec! To sta gesli, ki bosta 19. maja 2012 še enkrat povezali udeležence in organizatorje te tradicionalne športne prireditve z mnogimi razsežnostmi. Ljubezen do življenja je prav gotovo ena od teh. Najstarejša in najmnožičnejša športno-rekreativna prireditev tudi v svoji 32. izvedbi slavi mnoge poti, ki na progah Maratona treh src vodijo k sebi, k ljudem in prvim 40. Maratonom treh src in ljubezni nasproti.
danskem delu prireditve bo ob 15.00 uri start Humanitarnega teka (v sodelovanju z občino Radenci), ob 16.00 pa še prireditev, ki sodi med vrhunce maratonov treh src – TEK VEVERIČK IN SRČKOV (Tek otrok 2012). Dogajalo pa se bo tudi med in po tekmovanjih - telovadba, ples in petje, pod milim nebom pa po koncu prireditve še tradicionalni veliki koncert.
Na startu 31. Maratona treh src se je lansko leto zbralo 8.527 tekačev in tekačic iz 19 držav.
Na progi so številne okrepčevalnice, ki jih na teku ne kaže izpuščati.
Bogat in pisan program tekov
Jutranji start
Prijave so se letos pričele 3. januarja, že v prvih dneh pa se je prijavilo 600 tekačev. Predprijave za skupine od 10 tekačev so možne do 23. aprila , do takrat pa je tudi cena startnine za posameznike nekoliko nižja . Zadnji rok za prijave bo 14. maja 2012, te pa zbirajo na spletni strani www.maraton-radenci.si, v pisarni Športnega društva Radenci v Radencih, Boračeva 37 in TIC-u v Radencih. Tekačem je na spletni strani že na voljo program priprav za teke v Radencih na 42, 21 in 10 km, ki jih je pripravil Borut Podgornik, dolgoletni trener predvsem dolgoprogašev. Med drugimi je treniral Romana Kejžarja in Heleno Javornik, oba državna rekorderja v maratonu in polmaratonu, ter večkratna udeleženca Olimpijskih iger in Svetovnih prvenstev, prav tako pa tudi večkratna zmagovalca maratonov v Radencih in Ljubljani. Podgornik pa je tudi osebni trener mnogih drugih slovenskih tekačev. O letošnji prireditvi bo njena uradna pijača – naravna mineralna voda Radenska Naturelle 0,75 l, z osnovnimi informacijami obveščala na prodajnih policah doma in po svetu. Imena tekov na svoj način komentirajo zahtevnost tekaških prog in prireditev v Radencih, ki se bodo zvrstile tretjo soboto v maju. Tako bo najdaljša disciplina MARATON RADENSKA CLASSIC – 42,195 KM, POLMARATON RADENSKA LIGHT – 21,098 KM, tek RADENSKA NATURELLE – 10 KM; OAZIN TEK – 5,5 KM. 32. Maraton treh src bodo že zjutraj ob 8.00 uri pričeli pohodniki 22. Pohoda RADENSKA PLUS, ob 9.25 bodo na 32. Maratonu treh src na progi 21,098 km začeli paraplegiki, ki so na Maratonih treh src tradicionalni udeleženci in dragi gostje dogodka, že tretjič se bodo na progi 5,5 km trudili tudi udeleženci Nordijskega pohoda, v popol-
Start 32. Maratona treh src bo v soboto 19. maja 2012 ob 9.30 uri na tradicionalnem prizorišču pred hotelom Radin Zdravilišča v Radencih. Takrat bodo startali tekači na kraljevski preizkušnji Maraton Radenska Classic 42 km in Polmaratona Radenska Light na 21 km. Ob 9.40 bo izpred Radina start tekov na 10 in 5,5 km – Tek Radenska Naturelle na 10 km in Oazin tek na 5,5 km. Ob 9.25 sledi start paraplegikov v vozičkih, njihova pot bo dolga 21,098 km. Pred startom vseh tekov bo ob 8.00 uri start 22. Pohoda Radenska PLUS preko vinorodnih gričev Kapele in dežele Treh src, s tisoči pohodniki od blizu in daleč.
[
Ravninska proga v zelenem okolju Organizatorji si prizadevajo da bi bila 32. izvedba Maratona treh src kar najbolj prijazna do tekačev, zato bo ob progi več okrepčevalnic. Tekači Maratona Radenska Classic na 42,198 km bodo progo, ki je uradno izmerjena s strani AIMS (Mednarodne organizacije maratonskih in cestnih tekov), pretekli 2x. Proga je ravninska in omogoča tudi hitrostne rekorde. •
str. 9
Besedilo: Milan Verdev
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • januar 2012 •
• številka 21 •
David Guetta ponovno osvojil Stožice
S
edemnajstega decembra je Slovenijo ponovno obiskal David Guetta, ki je tudi tokrat v Stožicah poskrbel za super zabavo. Red (x-mas) party, kot so ga poimenovali, je poleg Davida Guette gostil še Afrojacka, Steva Edwardsa in mnoge druge, na zabavo pa je priletela tudi razvpita dedinja in žurerka Paris Hilton. Red (x-mas) party je povsem upravičil napoved, da bo postavil nov standard plesno-elektronskih zabav v Sloveniji. Ponudil je namreč vrhunski glasbeni program in še boljšo tehnično izved-
bo. Party je na noge spravil ne le Stožice, ampak celo Ljubljano in velik del Slovenije, saj je na stotine sodelujočih zabavalo več kot 10.000-glavo občinstvo. K uspehu je prispevala tudi Skupina Laško, ki je s svojo ponudbo pijač poskrbela za žejo občinstva. Na prireditvi se je popilo skoraj 65 hl pijače. • Besedilo: David Šaherl
39. Tradicionalni božično novoletni koncert
L
aška pihalna godba s skupino mažoretk je v decembru pripravila že 39. tradicionalni božično novoletni koncert. Okoli 1600 obiskovalcev(največ do sedaj), je do zadnjega kotička napolnilo dvorano Tri Lilije in se prepustilo zvokom instrumentov ter plesu mažoretk. Dirigent Gašper Salobir je v izredno raznolik repertoar polk, koračnic in klasičnega Radetzkega Marscha, dodal tudi trenutno najpopularnejšo skladbo Danzon no.2, skladatelja Artura Marqueza in eno največkrat predvajanih skladb Armenski ples Alfreda Reeda. Gostja večera Manuela Brečko, se je odlično našla v pesmi Ni me strah in I’m walking on sunshine, med sto štirimi nastopajočimi pa je bil tudi Matjaž Jelen, ki je zapel skladbe It’s my life, Sam in Pravljica o mavričnih ljudeh. Med vidnimi gosti koncerta so bili tudi mag. Igor Teršar, generalni direktor Javnega sklada za kulturne in ljubiteljske dejavnosti Republike Slovenije, Franci Rizmal, dolgoletni dirigent Policijskega orkestra in orkestra Slovenske vojske in general Tone Krkovič, ki je napisal skladbo Sam. Izjemno so bili navdušeni in pozitivno presenečeni nad kvaliteto izvedbe, opazili pa so tudi napredovanje in mladost, ki jo izžareva Godba na pihala Laško, ki v letošnjem letu praznuje 150 obletnico delovanja. • Besedilo: Anja Šrot
[
str. 10
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • januar 2012 •
• številka 21 •
Pivovarna Laško tudi virtualno
P
ivovarna Laško je kot največji sponzor Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, prvič v svoji 187– letni zgodovini, prišla tudi v video igrico. V igrici IHF Handball Challenge 12 se Pivovarna Laško pojavi na dresu Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Celjski rokometaši so tudi edini predstavniki iz Slovenije, ki so se zaradi bogate in trofejne preteklosti ter svetle prihodnosti uvr-
stili v video igrico, pri snovanju katere so sodelovali že od samega začetka. Družbo v igrici jim delajo »najtrofejnejši« klubi iz Nemčije in Španije. Digitalni rokometni prvenec je izdelalo nemško podjetje Neutron Games iz Berlina, pri financiranju projekta pa sta na pomoč priskočila tudi nemško Ministrstvo za gospodarstvo in razvoj ter Evropska unija. Ustvarjalci spletne strani Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško (www.rk-ce-
Točno opoldne
S
edmega decembra 2011 smo se točno opoldne v jedilnici Pivovarne v Laškem zbrali upokojenci oziroma nekdanji zaposleni podjetja. Od 248 vabljenih se nas je zbralo 106. Prišli smo od blizu in daleč, da bi se na tradicionalnem prednovoletnem srečanju spominjali dni, ko smo še aktivno delovali v pivovarniškem okolju. Po nagovoru Dušana Zorka, predsednika uprave in Mateja Oseta, člana uprave ter ob prisotnosti vodstva sveta delavcev, sindikata in ostalih vodilnih, so besede v prijetnem vzdušju kar stekle. Kljub težavam, ki v današnjem času spremljajo »naše« podjetje, smo optimisti saj menimo, da bo našim naslednikom uspelo pivovarno pripeljati nazaj na tiste uspešne poti, na katere smo po dolgoletnih naporih uspeli priti mi. Tradicija v naših krajih nas na nek način zavezuje, da tudi dandanašnji in čeprav smo že v
pokoju, živimo in čutimo s pivovarno. Ni nam bilo in nam nikoli ne bo vseeno kako posluje podjetje, ki je izredno vpeto v kraj, občino in regijo. Začelo se je Novo leto, zato naj še enkrat zaželim vsem obilo sreče in zdravja, ter osebnih in poslovnih uspehov. Organizatorjem gre posebna zahvala za organizacijo srečanja s skromno željo, da v mejah zmožnosti ponovno organizirajo tudi tradicionalni enodnevni izlet, pa čeprav samo za pivovarniške upokojence. Takšna srečanja so namreč izjemnega pomena za medgeneracijsko razumevanje, saj znan pregovor pravi »kar ste sedaj vi, smo nekoč bili mi, kar smo sedaj mi, boste nekoč tudi vi«. Z lepimi pozdravi! • Besedilo: Martin Kokotec
[
str. 11
]
lje.si) so v ta namen pripravili simulacijo prijateljske tekme z nemškim rokometnim gigantom THW Kielom, v kateri so celjski vitezi zmagali za gol. V prihodnjem letu v Neutron Games načrtujejo tudi izdelavo vseh dvoran, v kakršnih igrajo klubi, ki nastopajo v igrici. Tako bo do izraza prišla tudi dvorana Zlatorog, kjer domujejo celjski rokometaši. • Besedilo: Jernej Smisl
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • januar 2012 •
• številka 21 •
Prednovoletna zabava zaposlenih v Pivovarni Laško d.d.
Ko pride dan... Ko pride dan, odprtih sanj... Je ogenj, zrak, pepel in prah, v večnost, spremeni se vsak korak. Ni več laži, ni več strasti, in sreča, v večnosti zaspi. Ni več denar-sveta vladar, je čistost duše, prava stvar. Je reven-bogat, oditi mora, vedno vsak. A duša se ,v večnost spusti, a ona gre, kjer ji mesto je. Zato, kar dobrega je tu počel, v večnosti, bo vsak požel. Besedilo: Štefanija Belej
T
radicionalna prednovoletna zabava zaposlenih se je tudi tokrat organizirala v skladiščnih prostorih servisa točilnih naprav. Kar 270 zaposlenih v Pivovarni Laško d.d se je prijavilo na ta dogodek. Po nagovoru predsednika uprave Dušana Zorka, sta svoje misli ob koncu leta strnila še predsednik sindikata Marjan Holcer, ter predsednik sveta delavcev Janez Hrastnik. Po uvodnih govorih nas je v prijetno praznovanje pospremila godba na pihala Laško pod vodstvom Gašperja Salobirja s skupino mažoretk, ki jo vodi naša sodelavka Vesna Kovač. Za glasbo so poskrbeli domačini »Fantje izpod Lisce«, ki so nas zabavali dolgo v noč, vmes je za humor poskrbel Vinko Šimek, kot presenečenje pa se je za krajši čas oglasila tudi Tanja Žagar. Ob koncu
prireditve so se našli »domači« fantje, ki so poskrbeli za dodatni glasbeni vložek. Zabava je v vseh pogledih zelo uspela, vsekakor pa se moramo zahvaliti vsem,ki so se še posebej angažirali. Kot koordinator se je izkazala Andreja Knapič (splošne službe), za prevoze in pripravo skladišča pa Milan Damiš (interna logistika) . Na koncu gre velika zahvala vsem fantom iz servisa točilnih naprav pod vodstvom Marjana Obreza, ki so vložili veliko časa in truda v pripravo prizorišča. Za zaključek bi nam vsem skupaj dodelil prijetno nalogo, da si že sedaj obkrožimo na koledarju datum 21.12.2012… da ne pozabite kje boste zadnji petek pred Božičem ... • Besedilo: Marjan Holcer, predsednik sindikata Pivovarne Laško d.d
http://funny.pho.to/
Iskrica
Če imaš cilj, boš našel tudi pot. Indijski pregovor
Kolofon Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina, e-naslov: marketing@pivo-lasko.si • Oblikovanje: LUKS • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško • januar 2012
[
str. 12
]