ASIL L G •
O P I V O VA R N E L A Š K O
• leto XX • oktober 2009 •
20 let Društva laških pivovarjev
•
E! SVEŽ
• številka 4 •
Največ piva proizvedemo in porabimo v Evropi
str. 5
str. 6
Laško, Zala, Fructal in Frutek med najbolj zaupanja vrednimi blagovnimi str. 12 znamkami
Na zdravje pivovarji, na zdravje mažorete
P
ivovarstvo je že tisočletja del človeške civilizacije, njegov proizvod - pivo, pa je že v Mezopotamiji veljal za osnovno živilo, ponekod celo plačilno sredstvo. Pivo je našlo prostor tudi v Hamurabijevem zakoniku, ki je bil med prvimi zapisanimi zakoni. Svoj sloves najbolj priljubljene alkoholne pijače pa je ohranilo vse do danes. Pivovarstvo je nedvomno pomemben del evropskega gospodarstva, kulture ter tradicije mnogih narodov. Vsak stoti zaposleni v Evropi je namreč tako ali drugače povezan s proizvodnjo, distribucijo ali prodajo piva. Dodano vrednost, ki jo
ustvarja ta panoga, ocenjujemo v desetinah milijardah EUR. To pa pomeni, da je pivovarstvo predvsem posel. In to donosen. K temu pripomorejo tudi premiki na pivovarskem zemljevidu. V zadnjih dvajsetih letih so največji proizvajalci s prevzemi manjših pivovarn in njihovih brandov ter z intenzivno internacionalizacijo poslovanja zelo skoncentrirali pivovarsko dejavnost. Zanimivo je to, da je danes drugi svetovni proizvajalec piva takrat že odločno vstopil v dobo prevzemov in koncetracije svoje moči. Po drugi strani pa je danes vodilni svetovni proizvajalec piva
[
str. 1
]
takrat delal šele prve korake v tej smeri. V Sloveniji so bile spremembe v zadnjih dvajsetih letih vsaj na videz nekoliko manjše. Pa vendar ti tokovi naše države in njenih proizvajalcev piva niso zaobšli. V dvajsetih letih je preteklo približno 40 milijonov hektolitrov slovenskega piva, kar je manj kot desetina evropske letne proizvodnje. Dve sodobni pivovarni sta dajali kruh stotinam zaposlenih in tisočim, ki so posredno povezani s proizvodnjo ali prodajo piva. Na robu tega dogajanja pa sta se oblikovali dve skupini, ki sta tesno povezani s tradicijo in izročilom slovenskega pivovarstva ter z njegovo promocijo. Društvo pivovarjev in Laška mažoretna skupina letos praznujeta 20. obletnico delovanja. Ob tem jim želimo mnogo uspeha v prihodnosti, predvsem pa vztrajanja na njihovi poti. Ob pogledu na nasmejana in spretna dekleta, ki popestrijo vsako večjo slovensko prireditev ter ob pogledu na pivovarje, ki ponosno točijo naše rumeno zlato, resnično razumem, kaj pomeni imeti rad pivovarno, živeti za njo in z njo. • Besedilo: Jure Struc
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XX • julij 2009 •
• številka 1 •
Po osmih mesecih je poslovanje dobro
S
končanim mesecem avgustom je tudi leto 2009 prešlo v zadnjo tretjino leta. Prav tako je s končanim mesecem avgustom za proizvajalce piva končana tudi glavna sezona. Tako lahko že na podlagi doseženih poslovnih rezultatov v tem pretečenem obdobju ocenjujemo celotno poslovno leto 2009. Ocenjujemo, da bo poslovno leto 2009 kljub recesiji ugodnejše od predhodnega.
dobju ustvarila 71,7 mio EUR prihodkov iz prodaje, kar je za 6,2 odstotka manj kot pred letom dni. Izkazan dobiček iz poslovanja v višini 15,7 mio EUR pa je za 38,1 odstotka večji kot v letu 2008. Čisti dobiček v višini 9,9 mio EUR pa je kar za 50 odstokov višji kot je bil dosežen v obdobju januar – avgust 2008. Prav tako pa so tudi kazalniki ekonomičnosti in gospodarnosti precej nad vrednostmi doseženimi pred letom dni... • Besedilo: Bojan Košak
Prodali 3,26 milijonov hektolitrov pijač Skupina Pivovarna Laško je v tem obdobju skupaj prodala 3,26 milijona hektolitrov vseh vrst pijač, kar je nekoliko pod planiranimi količinami. Skoraj 44 odstotkov prodanih pijač predstavljajo piva. Sokov in brezalkoholnih pijač je skoraj 31 odstotkov, vod pa za dobrih 25 odstotkov. Bolj vzpodbudni pa so finančni rezultati. Skupina je ustvarila v obdobju januar – avgust 247 milijonov EUR čistih prihodkov od prodaje proizvodov in storitev, kar je sicer nekoliko manj kot v letu 2008. V tem obdobju pa je ustvarila 29,6 mio EUR dobička iz poslovanja in ga v primerjavi s preteklim letom povečala za 16 odstotkov. Čisti dobiček po obračunu davkov v višini 17,1 milijona EUR pa je prav tako višji od izkazanega v letu 2008 za 4,9 odstotka.
AnheuserBusch InBev želi racionalizirati prodajne poti v ZDA
P
o združitvi InBeva ter Anheuser-Buscha si v podjetju obetajo kar za 2,25 milijard USD skupnih sinergij, s katerimi bi krepko zmanjšali stroške ter povečali donosnost. Trenutno Anheuser-Busch InBev v ZDA proda preko lastnih distributerjev samo okoli 7 odstotkov proizvodnje direktno v trgovine. V prihodnje pa želijo preko lastnih distributerjev prodajo v trgovine povečati na 50 odstotkov. Pri primerjavi distribucijskih kanalov prodaje piva med ZDA ter Evropo je opaziti, da v Ameriki najpomembnejši prodajni kanal te pijače predstavljajo supermarketi s 56 odstotnim deležem, v Evropi pa gostinski lokali z 42 odstotnim deležem. •
Pivovarska regija z novim lastnikom
N
ajvečji svetovni pivovar Inbev je z zasebnim investicijskim skladom CVC Capital Partners sklenil pogodbo o prodaji pivovarn v Srednji in Jugovzhodni Evropi. Tako bo 15 milijonov hektrolitrov piva in več kot 6.000 zaposlenih v 11 pivovarnah na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni Gori, Češki, Slovaški, Romuniji in Bolgariji od januarja 2010 v rokah omenjenega zasebnega sklada. Nakupna vrednost paketa pivovarn po ocenah analitikov znaša med 1,5 in 2,2 milijarde EUR. Po dogovoru bo Inbev obdržal predkupno pravico, prav tako pa si je zagotovil nadaljno proizvodnjo in/ali distribucijo pomembnejših brandov, kot so Stella Artois, Beck's, Löwenbräu, Hoegaarden, Spaten, Staropramen in Leffe. •
Pivovarna Laško za polovico povečala čisti dobiček Matična družba Pivovarna Laško, d. d. pa je v tem obdobju skupaj prodala 740.907 hl vseh pijač, kar je za 4,3 odstotka manj kot v letu 2008. Od skupne prodane količine pijač predstavlja pivo 96,6 odstotni delež, vode pa le 3,4. Družba je v tem ob-
[
str. 2
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XX • oktober 2009 •
• številka 4 •
Laška mažoretna palica se vrti že 20 let
6.
oktobra 1989 se je v Laškem prvič zavrtela mažoretna palica. Tistega dne je namreč potekala prva vaja novoustanovljene mažoretne skupine, ki je nastala na pobudo godbenikov Laške pihalne godbe. Mažoretna disciplina takrat pri nas še ni bilo uveljavljena in malo je bilo posameznikov, ki so v to zgodbo verjeli. Nov, še nepoznan izziv je sprejela učiteljica športne vzgoje na Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško Majda Marguč in mažoretam Laške pihalne godbe je uspelo v dvajsetih letih doseči marsikaj.
Prepoznavne in uspešne doma in v Evropi
jo in tam posegle po mestu višje. Domov v Laško so prinesle do sedaj najboljšo slovensko uvrstitev na evropskih tekmovanjih – četrto mesto in si tako podarile najlepše možno darilo za 20. rojstni dan.
Zgodovina mažoret v Muzeju Laško
Danes v sklopu mažoretne sekcije delujejo tri skupine mažoret. Srednjo skupino vodi Anja Šrot, najmlajšo in starejšo Majda Marguč. Laške mažorete se vsako leto udeležujejo državnih tekmovanj, v svoji 20-letni zgodbi pa so bodisi same bodisi v družbi Laške pihalne godbe obiskale veliko držav. Najstarejša skupina mažoret je na državnih tekmovanjih petkrat zapored osvojila prvo mesto v kategoriji senior. Doslej so že enajstkrat sodelovale na evropskih tekmovanjih, na katerih so trikrat osvojile peto mesto. Letos so se na evropsko tekmovanje odpravile v Franci-
[
str. 3
]
Mažorete Laške pihalne godbe v čast svoji 20-letnici v četrtek, 3. decembra 2009, v Kulturnem centru Laško pripravljajo posebno proslavo, ki bo prava paša za oči in ušesa. Vse do konca leta pa je v Muzeju Laško na ogled posebna razstava, na kateri si lahko ogledate uniforme in rekvizite laških mažoret, fotografije in ostalo slikovno gradivo, medalje, pokale, številne spomine in vtise laških deklic in deklet, ki vrtenje mažoretne palice obvladajo do potankosti. • Besedilo: Nina Pader
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XX • oktober 2009 •
• številka 4 •
Laški pivovarji T
okrat predstavljamo drugega pomembnejšega pivovarja Gustava Adolfa Uhlicha, ki je nasledil prezgodaj preminulega Franca Geyerja. Čeprav je od slednjega odkupil majhno varilnico piva je z njo imel velike načrte. Razširil je pivovarno, zaposlil več ljudi in povečal količino proizvedenega piva. Po slabih tridesetih letih je svoje znanje in delo dobro vnovčil. • Besedilo: Miha Raušl
...1800...1840...1850...1875...1900...1925...1950...1975...2000...
Gustav Adolf Uhlich podjetni pivovar
P
rvo varilnico piva v Laškem, je po smrti pivovarskega pionirja - Franca Geyerja, kupil podjetni in preudarni nemški Tržačan Gustav Adolf Uhlich. Geyerjevo pivovarno je v letu 1839 kupil, saj je v tej stroki videl priložnost, s katero bi lahko obogatil ponudbo v svojem kopališču v Rimskih Toplicah. Rodbina Uhlichov je bila dobro znana kot rodbina gospodarnih in varčnih podjetnikov, ki je svoj denar zmeraj dobro nalagala. Tako takrat, kot danes, lahko trdimo, da je bil tudi nakup pivovarne ena izmed uspešnejših naložb, ki je nedvomno veliko pripomogla k zgodbi o Laškem pivu.
Uhlich obnovil in razširil pivovarno V letu 1840 je Laško zajel hud požar, v katerem je popolnoma pogorel trg, dodobra pa je bila uničena tudi pivovarna. Gustav Adolf Uhlich je brez odlašanja obnovil poslopje pivovarne in prispeval opeko iz lastne opekarne za obnovo
Pivo v sodih in steklenicah
trga. Z njegovo pomočjo se je Laško takrat ponovno postavilo na noge, veliko prizadetih od požara pa se je kasneje zaposlilo v sodobno prenovljeni pivovarni. Pivovarna je že v letu 1841 zaposlovala poleg strokovnega kadra še 30 delavcev, ki so na letni ravni takrat zvarili 3.000 hektolitrov piva. Pivovarna je bila po prenovi tudi razširjena in je pokrivala tudi celotno kletno etažo, kar je na slovenskem območju za takratne čase predstavljalo, kar zavidljiv obrat. Pročelje dvorca je po obnovi krasil velik napis "Bräuhaus", kar je še bolje predstavljalo ponosno laško pivovarno.
[
str. 4
]
Uhlich je takrat svoje pivo prodajal tako v sodih kot tudi v steklenicah, pilo pa se ga je vse od Rimskih Toplic do Celja. S promoviranjem temnega Porterja na kopališču in boljših gostilnah v regiji, je pivo hitro pridobivalo na ugledu, prav tako pa pivovarna. Podjetni Gustav Adolf Uhlich je v slabih tridesetih letih krepko pripomogel k vzponu Laškega piva, a sledeč svojemu instinktu, je ob priložnosti za dobro kupčijo, v letu 1966 pivovarno prodal naslednjemu piscu zgodovine pivarstva v Laškem - Antonu Larischu. Svoj napor je tako preusmeril nazaj k kopališču v Rimskih Toplicah, katerega je njegova rodbina obdržala v lasti vse do leta 1945. •
Besedilo: Miha Raušl
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XX • oktober 2009 •
• številka 4 •
20 let Društva laških pivovarjev
Društvo šteje 48 članov
S
koraj 20 let je že minilo od takrat, ko so se uresničile dolgoletne želje pivovarjev in sladarjev o cehovskem združenju. Danes to društvo šteje 24 rednih članov, 15 izrednih, 5 častnih ter častnega predsednika. Izmed vseh 48 članov pa ima društvo le eno članico in to je ga. Regina Kirn Godec. Ta si je časno mesto v društvu prislužila zaradi odličnega poznavanja pivovarstva, saj je prava enciklopedija na tem področju. •
D
ruštvo laških pivovarjev Pivovarne Laško je bilo ustanovljeno novembra leta 1989 z namenom združiti pivovarje in druge zaposlene v Pivovarni Laško, izredne in častne člane, oblikovati, razvijati in predstavljati "lik pivovarja" in skrbeti za njegovo spoštovanje. Spodbujati izumiteljstvo ter inovativnost ter racionalizacijo poslovanja; preučevati in razpravljati o posameznih tehničnih težavah pivovarske tehnologije. S strokovnimi in tehničnimi dognanji in stališči prispevati k razvoju proizvodnih in družbenih odnosov v skladu z interesi podjetja in širše družbe. Spodbujati družabnost in solidarnost članov ter organizirati strokovno povezovanje delavcev v pivovarski industriji. •
V poplavi različnih vrst piva, Laško odlično
Smo in bomo ostali varuhi Laškega piva
T
radicija pivovarstva v Laškem, ki se iz roda v rod prenaša že 184 let, se je že tako ukoreninila, da nam je ne more nihče več vzeti. Pivovarji smo ponosni na naše prednike, ponosni smo na našo pivovarno in ponosni smo na vse zaposlene, ki ste zaslužni za to, da se v Laškem še vedno vari odlično pivo. Laški pivovarji smo in bomo ostali varuhi Laškega piva, prisegamo nanj in na njegovo kvaliteto. Naše vodilo je: "Biti pivovarski mojster in imeti rad pivovarno ter živeti za njo in z njo!" •
V
vseh teh letih smo se člani društva čutili še bolj odgovorne za kakovost našega piva. Tako lahko danes na trgovinskih policah najdemo številna piva različnih vrst, vendar le malo je zares tako dobrih kot je naše – Laško pivo. Kakovost našega piva pa ni zgolj naključje, zanj so zaslužni tudi vsi ostali zaposleni, brez katerih tako dobrega piva zagotovo nebi zmogli zvariti. •
Besedilo: Janez Hrastnik
[
str. 5
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XX • oktober 2009 •
• številka 4 •
Največ piva proizvedemo in porabimo v Evropi Z
druženje evropskih pivovarjev (Brewers of Europe) je s pomočjo podatkov pridobljenih pri svetovalni agenciji Ernst&Young, izdelalo analizo evropskega trga piva. Trg obsega države Evropske Unije, Norveško, Hrvaško, Švico in Turčijo. Skupaj naj bi bilo v teh državah 3.733 pivovarn, ki so leta 2008 proizvedle 427 milijonov hl piva. Samo v Nemčiji naj bi bilo lani kar 1.319 pivovarn, ki so skupaj zvarile 103 milijone hl piva. V Sloveniji so te številke razumljivo veliko bolj skromne. Skupno 22 pivovarn, je leta 2008 proizvedlo 1.760.000 hl piva, od tega je bilo 403.000 hl namenje-
nih za izvoz, uvozili pa smo ga 248.000 hektolitrov. Tu velja omeniti, da je pivo predvsem lokalni proizvod in ga je smiselno prodajati v radiju 300 km, saj se stroški transporta z oddaljenostjo zelo hitro povečujejo. Seveda pa imamo v Evropi, ki je največji proizvajalec in potrošnik piva na svetu, tudi nekaj držav, ki izvozijo skoraj toliko piva kot znaša njihova domača poraba, ali pa celo več. To so Irska, Nizozemska ter Belgija.
Vsak 100-ti Evropejec povezan s pivovarstvom Proizvodnja in prodaja piva posredno in neposredno zaposluje več kot 2,5 milijona ljudi v Evropi. V pivovarski industriji je okoli 150.000 zap oslenih, vsako od teh delovnih mest generira dodatno delovno mesto v trgovini (150.000 zaposlenih), dve pri dobaviteljih (375.000 zaposlenih) ter 12 delovnih mest v gostinski panogi (1.825.000). Samo v Nemčiji je tako v pivovarski industriji neposredno zaposlenih približno 30.700 ljudi. Pivovarska industrija v Sloveniji ne-
posredno zaposluje okoli 830 ljudi. Poleg tega pa proizvodnja in prodaja piva v Sloveniji posredno generira še dodatnih 1.866 delovnih mest pri nabavi oziroma dobavi ter 8.800 mest v gostinski dejavnosti. Tako lahko ocenimo, da pivovarska industrija v Sloveniji, posredno in neposredno, zaposluje blizu 12.000 ljudi. To pomeni, da je skoraj 1,4 odstotka aktivnega prebivalstva v Sloveniji povezanih s pivovarstvom, kar je nekoliko več kot povprečje EU.
[
str. 6
]
Evropa proizvede največ hmelja, ječmena ter sladu na svetu Za proizvodnjo piva potrebujemo številne surovine (hmelj, ječmen, slad, aluminij – pločevinke, steklo – steklenice, itd.), energetske vire (elektrika, voda, itd.), transportne kapacitete, oglaševanje, in drugo. Vse to za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodno piva predstavja določene stroške. Po ocenah analitikov, znašajo stroški evropskih pivovarn okoli 24,5 milijard EUR.
Več kot 40 odstotkov se povprečno nameni za podporni sektor, kamor štejejo tudi stroški marketinških aktivnosti. Okoli 18 odstokov sredstev se porabi za kmetijski sektor oziroma za surovine. Pri tem ni naključje, da je Evropa največji proizvajalec piva ter obenem tudi največji proizvajalec ječmena, sladu in hmelja na svetu. Tako je na primer več kot 55 odstokov ječmena in okoli 53 odstotkov hmelja evropskega izvora. Zajeten delež med stroški pivovarjev pa predstavljata tudi transport in skladiščenje piva.
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XX • oktober 2009 •
Dodana vrednost v pivovarstvu večja od prihodkov vseh vlad v Evropi Skupna dodana vrednost, ki izhaja iz proizvodnje in prodaje piva v Evropi, znaša 59 milijard EUR, od tega v Sloveniji okoli 230 milijonov EUR. Za primerjavo lahko omenimo, da so viri dohodkov vseh evropskih vlad skupaj, ocenjeni na okoli 57 milijard EUR. Od 59 milijard EUR dodane vrednosti iz pivovarstva je 32,9 milijard EUR ustvarjenih v gostinski panogi, 12,3 milijarde EUR v pivovarski industriji, 11,8 milijarde EUR v nabavnem sektorju ter okoli 2 milijardi EUR v trgovinski dejavnosti. Omeniti velja tudi, da znaša povprečna dodana vrednost na zaposlenega v evropski pivovarski industriji okoli 23.700 EUR.
• številka 4 •
Slovenija med državami EU peta po višini trošarin na pivo Veliko prilivov na račun pivovarske industrije imajo tudi evropske vlade, ki preko raznih davkov (dohodninski davek, DDV, DDV trgovca, ) in trošarin polnijo svoje proračune. Ti so lansko leto vladam prinesli kar 57,2 milijardi EUR. Tudi slovenska vlada prejme vsako leto znatno vsoto denarja na račun omenjenih davkov in trošarin, in sicer približno 255 milijonov EUR. V slovensko državno blagajno se samo od Skupine Pivovarne Laško prilije 90 milijonov EUR letno. Za Slovenijo tudi velja, da je peta med vsemi državami v Evropski Uniji ter šesta v Evropi, ki ima najvišjo stopnjo trošarin. Pred nami so znotraj EU le Finska, Irska, Velika Britanija ter Švedska, v okviru Evrope pa tudi Norveška. Tako je na
[
str. 7
]
primer trošarina na pivo s 5 % alkohola v Nemčiji 0,10 EUR na liter piva, v Sloveniji pa kar 0,34 EUR. Najvišjo stopnjo alkohola imajo skandinavske države, pri katerih izstopa Finska z 1,18 EUR trošarine na liter piva. • Besedilo: Rok Nemec
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XX • oktober 2009 •
• številka 4 •
Vtisi iz Grčije
I
zleta v Grčijo, ki je bil 24. Septembra, se nas je udeležilo kar 75 članov sindikata Pivovarne Laško. Z letalom Adrie Airways smo okoli četrte ure popoldan pristali na atenskem letališču Eleftherios Venizelos. Sledil je obisk zasebne pivovarne Craft Microbrewery, kjer smo imeli priložnost poizkusiti različne vrste piv (rdeče, dimljeno, svetlo, pšenično in še nekatera ostala). Po nastanitvi ter večerji v hotelu Dorian Inn smo se odpravili na živahno četrt Piri in tam tudi zaključili prvi dan
potovanja. Naslednje jutro je po zajtrku sledilo raziskovanje polotoka Peloponez. Prvi postanek smo naredili pri znamenitem Korintskem kanalu ter pot nadaljevali proti mogočnemu amfiteatru Epidaurusu, ki nas je navdušil z neverjetno akustiko. Nadalje je sledil ogled mesta Nauplion, ki je bil nekaj časa glavno mesto Grčije. Nazadnje pa smo obiskali še Mikene, kjer smo imeli čas za kosilo nato pa smo si ogledali še tamkajšnji muzej. Po prihodu
v prestolnico smo večer preživeli na Plaki v tipični grški restavraciji. Tretji dan smo izkoristili za izlet na tri otočke v saronskem zalivu. Kljub slabemu vremenu je bilo vzdušje odlično. Tako smo z obstanki obiskali otok Poros, Hydra in Aegina. Slednji je znan predvsem po nasadih pistacij. Na poti nazaj proti celini so na ladji pripravili program s plesom in animacijo. Večer pa smo preživeli v starem predelu Aten Monastiki, kjer smo imeli skupno večerjo nato pa smo se porazgubili po privlačnih lokalih. Zadnji dan smo izkoristili predvsem za ogled novega muzeja ter mogočne Akropole, ki se bohota nad mestom. Nismo pa spregledali niti grške kraljeve straže pred parlamentom. Preden smo z letalom poleteli proti Sloveniji smo si spotoma ogledali še Zevsov tempelj, grič Lykavitos ter štadion Phanatinaikosa. Polni lepih vtisov iz potovanja smo v večernih urah prispeli v Laško. • Besedilo: Marjan Holcer
Potepanje po Dolini reke Soče
V
soboto, 19. oktobra se nas je za dva avtobusa članov sindikata Pivovarne Laško odpravilo na eno dnevno potepanje po Dolini reke Soče. Že med samo potjo proti Jesenicam je bilo veselo, saj sta nam dva naša muzikanta že na vse zgodaj veselo igrala in nam nista pustila niti malo spati. Ob prihodu na Jesenice nas je že čakal stari muzejski vlak, ki nas je prežet z nostalgijo popeljal po več kot 100 let stari Bohinjski progi. Pot, katera nas je naravnost očarala s svojimi lepotami, nas je vodila mimo Blejskega jezera, preko številnih sotesk, grap in predorov. Parni vlak nas je pripeljal vse do simpatičnega Mostu na Soči, ki leži ob sotočju reke Soče in Idrijce.
Lucija nas je popeljala po smaragdno zeleni Soči
reke Soče. Sledilo je izkrcanje in nadaljevanje poti z avtobusom do Kobarida, kjer smo si ogledali tamkajšnji muzej, ki spada med najbolj urejene vojaške muzeje 1. Svetovne vojne v Evropi. Po končanem ogledu, smo z Lucijo krenili proti Novi Gorici, vmes pa smo se pri Solkanskem mostu vstavili še za čudovit foto posnetek.
Plesalo in pelo se je dolgo v noč Prijeten dan smo zaokrožili na kmečkem turizmu, kjer smo bili deležni degustacije vin ter okusne večerje. Po večerji pa se je plesalo in pelo še dolgo v noč. Tako smo ob lepem vremenu in krasni družbi sodelavk in sodelavcev iz Pivovarne Laško preživeli še en čudovit in nepozaben dan. •
Od tu naprej smo pot nadaljevali s starim rečnim parnikom Lucija. Ta nas je popeljala po vijugasti strugi smaragdno zelene
[
str. 8
Besedilo: Marjan Holcer
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XX • oktober 2009 •
• številka 4 •
Gledališče pod fermentorji 9.
septembra je bila v središču slovenske prestolnice, natančneje v dvorani fermentacije Pivovarne Union, prvič predstavljena drama Marlowe režiserja Dragana Živadinova, ki je prva od treh elizabetinskih tragedij hrvaškega pisatelja in dramatika Vladimirja Stojsavljevića.
Tako za dramske igralce, kot tudi za zaposlene v Unionu je bila to svojevrstna izkušnja, ki je gledalcem ponudila novi pogled na umetnost. Ti so namreč tokrat namesto, da bi predstavo spremljali v prostorih gledališča, kot običajno, le-to spremljali izpod fermentacijskih sodov, ki so bili v času dogodka ˝spremenjeni˝ v tiskarno. Igralci so v stiliziranih kostumih ali kombinezonih s svojim odsekanim, skoraj robotskim gibanjem duhovito izrabili globino prostora. Povezovali so se v različne koreografske kombinacije, tako da je predstava delovala kot dobro naoljen stroj. Na koncu predstave ni skrivala zadovoljstva niti izvršna producentka Barbara Hribar, ki je o vsem skupaj dejala:˝Zgodba o ljubezni med predstavo Marlowe in Pivovarno Union je podrla vse klišeje o „visoki“ umetnosti, ki jo „malokdo razume. Želim si še veliko več takšnih srečanj, zgodb in ljubezni, kot se je zgodila nam
[
str. 9
]
in upam, da bosta Marlowe in Pivovarna le začetek novega obdobja v umetnosti,
gospodarstvu in družbi nasploh, ki naj postane skupnost dobronamernih in dobrohotnih ljudi, ki se srečujejo in sodelujejo v vseh svojih različnostih in drugačnostih!˝. • Besedilo: Rok Nemec
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XX • oktober 2009 •
• številka 4 •
64. Fructalov dan
V
sakega 5. oktobra Fructal praznuje svoj dan, v okviru katerega pripravi dan odprtih vrat za vse, ki si želijo ogledati, kako poteka predelava sadja in kako nastanejo Fructalovi sokovi, nektarji, otroške kašice, Frutabele, Fruc ter številni drugi izdelki.
vih kuharjev in Dvojnega C? Praznovanje je bilo zaključeno s športnimi igrami naslednji dan. Letos jo je zagodlo slabo vreme, zato so bile športne
igre nekoliko manj športne, pa vendar nič manj zabavne. • Besedilo: Tina Tomažič
V Fructalu več kot 1.000 obiskovalcev Dan odprtih vrat je bil tudi letos pester, saj se je preko dopoldneva na tovarniškem dvorišču in v proizvodnih halah zvrstilo preko 1.000 vedoželjnih in radovednih obiskovalcev. Letos je Fructal v sodelovanju s študentkami Fakultete za družbene vede pripravil razstavo Fructalovih starih oglasov, ki so Fructalovcem in potrošnikom, ostali v trajnem spominu. Saj se spomnite legendarnega Pinga, pa Frutko-
Prvih 140 let Radenske
Ž
e meseca maja so predvsem povabljeni večinski delavci iz celjske in ljubljanske regije, vodilni delavci iz družb Pivovarne Laško, PivovarneUnion, iz Fructala in nekateri iz domače Radenske lahko prisostvovali v hotelu Radin slovesnosti ob 140-letnici polnjenja mineralne vode-slatine. In minuli teden, 16. oktobra so častitljiv jubilej lahko podoživljali tudi delavci Radenske, torej tisti, ki neposredno delajo v proizvodnem obratu v Boračevi, nekateri že dobrih štirideset let. Zaradi slabega vremena je v eni izmed skladiščnih hal bilo organizirano srečanje ob praznovanju »Prvih 140 let Radenske«. Po pozdravnih besedah organizatorice tržnega komuniciranja Vesne Šavel, predsednice sindikata Valerije Zadravec, predsednika sveta delavcev Franka Lipi-
čarja (o.p..častitljiva preteklost je obveza za prihodnost!), je prisotne nagovoril tudi direktor družbe Zvonko Murgelj: "Danes ne bom govoril o recesiji, o tajkunih… Omenil bom le dr. Höhna, ki se je neke mesečne noči davnega leta 1833 kot mlad študent medicine peljal z Dunaja na počitnice v Ljutomer in se na travnikih pri Radencih prvič srečal s čudežno
[
str. 10
]
vodo, ki ji danes pravimo Radenska. In prav on je krivec, da se ta naravni vir polni še danes-z vašo pomočjo sodelavci bo se polnil in prodajal tudi v prihodnosti." V kulturnem programu so podobno o vodi razmišljale tudi učenke in učenci OŠ Radenci z recitacijami nekaj pesmi znanih slovenskih pesnikov, ki so vse na tak ali drugačen način povezane z Radensko, kitaristke, pevka ter harmonikar Aleks Bogdan. Vesna je uradni del zaključila z besedami: "Vse se spreminja, Radenska ostaja enkratna za vselej." Sledilo je družabno srečanje s piknikom, za prijetno vzdušje pa je še do poznih nočnih ur skrbel klaviaturist in pevec Braco. • Besedilo: Dani Mauko
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XX • oktober 2009 •
• številka 4 •
Od pivovarne do potrošnika Supermarketi v Nemčiji, gostilne na Irskem Po podatkih Datamonitorja je v Evropi najpomembnejši kanal gostinska dejavnost, preko katere se proda slabih 43 odstotkov piva, sledijo ji supermarketi z 37 odstotki ter specializirane trgovine z 10 odstotnim deležem. Pomembnost posamezne prodajne poti se razlikuje od države do države. Tako se je na primer leta 2007 v supermarketih po Evropi največ piva prodalo v Nemčiji, in sicer kar 61 odstotkov, medtem ko se ga je na Irskem preko omenjenega kanala prodalo le slabe 4,3 odstotka. Pri gostinskih
P
ivo, ki ga pivovarji proizvedemo, do končnega potrošnika prihaja na različne načine. Če so nekoč pivovarji pivo polnili le v sode in jih prodajali neposredno gostilničarjem, je današnji sistem distribucije piva bistveno bolj razvit in kompleksen. Pivovarstvo je že od nekdaj veljalo za donosno panogo, pa vendar je bila proizvodnja in
prodaja piva vedno bolj lokalnega značaja. Danes temu ni več tako. Uspešni so predvsem tisti, ki obvladujejo tudi distribucijo in poznajo njene zakonitosti. Danes lahko pivo končnim kupcem ponudimo preko različnih prodajnih kanalov, ki se glede pomembnosti razlikujejo od države do države. Analitiki iz Datamonitor-ja ocenjujejo, da se je globalno gledano v preteklih letih največ piva prodalo v supermarketih, in sicer 37 odstotkov vsega, v gostinskih lokalih 31, v specializiranih trgovinah 25, preko drugih prodajnih kanalov pa 7 odstotkov.
lokalih pa je slika ravno obratna. Tako so Irci z 79 odstotki prodanega piva v lokalih daleč pred ostalimi, na dnu tega seznama pa sta Nemčija s 23 odstotki ter Švedska z 19. Delež prodanega piva v Sloveniji je tako kot v Nemčiji v prid trgovinam, kjer se proda okoli 60 odstotkov piva, v gostinskih lokalih pa preostalih 40. • Besedilo: Rok Nemec
[
str. 11
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XX • oktober 2009 •
• številka 4 •
Laško, Zala, Fructal in Frutek med najbolj zaupanja vrednimi blagovnimi znamkami
B
lagovne znamke Laško, Zala, Frutek in Fructal so po izboru slovenskih potrošnikov že tretje leto zapored najbolj zaupanja vredne blagovne znamke. To so pokazali rezultati raziskave, ki jo je med slovenskimi potrošniki izvedla revija Reader's Digest v sodelovanju z inštitutom za raziskovanje medijev Mediana. Laško, Zala, Frutek in Fructal so tako za leto 2009 prejele naziv TRUSTED BRAND.
Potrošniki nam zaupajo V okviru raziskave potrošniki blagovne znamke ocenjujejo na podlagi štirih kriterijev – kakovost, zunanjost, uporabnost in primerna cena. Naziv najbolj zaupanja vredne blagovne znamke pridobijo tisti izdelki, ki dosežejo najvišjo oceno potrošnikov. Blagovna znamka Laško je naziv najbolj zaupanja vredne blagovne znam
V Fructalu predelali skoraj 2.000 ton jabolk Letošnje jablane so še posebej bogato obrodile in vse od konca septembra do začetka oktobra je v Fructalu potekal odkup jabolk in njihova predelava. Fructal sicer kupuje dve vrsti jabolk, in sicer zlati delišes, ki je namenjen predelavi v jabolčno kašo ter mešane sorte za industrijsko predelavo. V letošnjem letu so v Fructalu kupili in predelali okrog 900 ton zlatega delišesa in okrog 1.000 ton mešanih sort jabolk. V Fructalu poleg jabolk odkupujejo in predelujejo še breskve (2.000 do 2.500 ton) in hruške (okrog 1.500 ton). Sadje za predelavo Fructal odkupi v veliki večini od slovenskih kmetov, nekaj dodatnih količin sadja, ki ga v Sloveniji ni na voljo, pa uvozi. Seveda pa v Fructalu vedno upoštevajo svoje načelo in vodilo: "V sodelovanju z naravo." Od drevesa, do potrošnika. •
ke prejela v kategoriji pivo, izvirska voda Zala je najbolj zaupanja vredna blagovna znamka v kategoriji ustekleničenih vod (sledi ji Radenska), Frutek v kategoriji otroške hrane, blagovna znamka Fructal pa v kategoriji sokov.
Besedilo: Tina Tomažič
V Evropi devetič, v Sloveniji tretjič zapored Mednarodna revija Reader's Digest raziskavo o zaupanju potrošnikov blagovnim znamkam v številnih evropskih državah izvaja že devet let, v Sloveniji pa je letos raziskava potekala tretje leto zapored. Za naziv Trusted Brand so se potegovali izdelki v 39 kategorijah. • Besedilo: Marjan Holcer
Iskrica
Več kot je težav, večja je zmaga nad njimi. Orison Sweet Marden
Kolofon Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina, e-naslov: gsetina@pivo-lasko.si • Oblikovanje: LUKS Studio • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško • oktober 2009
[
str. 12
]