Laski pivar 2 2009

• leto XX • avgust 2009 •

Dušan Zorko, novi direktor Pivovarne Laško str. 2

• številka 2 •

Zakaj po Laškem ne boli glava

Prvih 140 let Radenske str. 6

str. 10

V Laškem spet samo o pivu ·····························································································································

P

oletje je za pivovarje vrhunec prodajne sezone. Za Pivovarno Laško in za občino Laško pa tudi čas največje turistično zabavne prireditve Pivo in cvetje. Čeprav nam letos vreme ni bilo najbolj naklonjeno, je množičen odziv obiskovalcev ponoven dokaz, da se je uveljavila kot ena najmnožičnejših tovrstnih prireditev v Sloveniji.

Poletje pa je zaznamovalo tudi sprememba v vodstvu Pivovarne Laško. Po odstopu Boška Šrota je bil na mesto direktorja imenovan mag. Dušan Zorko. Njegove prve izjave in poteze nam kažejo, da bo v prihodnje Skupina Pivovarna Laško več pozornosti namenila konsolidiranju ter razvoju osnovnih dejavnosti. To pa so proi-

zvodnja piva in brezalkoholnih pijač. Z novim vodstvom Pivovarne Laško ter skupine podjetij v katero sodijo še Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Vital, bo tudi v Laškem več priložnosti spregovoriti o uspehih na področju razvoja znanj, izdelkov, tehnologije in nenazadje tudi o dobrih poslovnih rezultatih, ki so jih podjetja beležila vsa leta in jih bo po našem trdnem prepričanju obilo tudi v prihodnje.

Direktor Dušan Zorko je prepričan, da bodo slovenski pivovarji in pijačarji več govorili o področjih naših osnovnih dejavnosti in znanj, več vlagali v razvoj in krepitev na tržiščih ter še naprej gojili pripadnost zaposlenih do podjetij in njihovih blagovnih znamk. Med temi še posebej

[

str. 1

]

Zlatorogu iz Laškega, ki je že desetletja najbolj prodajano pivo v Sloveniji. Sprememba vodstva pa je tudi priložnost, da podjetje in skupina uideta iz krča ter medijskega pritiska zadnjih let, v katerem sta se ob širitvi na druga poslovna področja in spremembah v lastniški strukturi znašla vse prepogosto.

V Laškem bo torej spet tekla beseda samo o pivu. Njegovi prislovični kakovosti, tradiciji ter naši zvestobi. Načeloma, ki ju zaposleni še vedno čutimo do roba. Naj bo poletje 2009 tudi čas sveže in pozitivne energije v celotni skupini podjetij in med vsemi, ki smo del te zgodbe. • Besedilo: Gorazd Šetina

• leto XX • avgust 2009 •

• številka 2 •

Dušan Zorko, novi direktor Pivovarne Laško ·····················································································

5

2. letni magister ekonomije, rojen Celjan, ki je zadnja leta vodil Pivovarno Union. Poslovno kariero je zgradil v Kovintrade-u (nasledniku Kovinotehne), kjer je bil zaposlen med 1981 in 2004. Leta 1992 je prevzel mesto direktorja družbe.

Marca 2004 je na mestu prvega človeka Pivovarne Union zamenjal M.V. Mira. Na mesto direktorja Pivovarne Laško so ga predlagale banke upnice in KAD, izvolil in potrdil pa nadzorni svet Pivovarne Laško.

Torej predsednik nadzornega sveta Tone Turnšek ter člana, predstavnika delavcev, Andrej Kebe in Bojan Košak.

Kot ga opisujejo tisti, ki ga najbolje poznajo, so njegove glavne odlike stroga moralna drža, poštenost, razumnost in

profesionalnost. Velja tudi za strokovnjaka na področju upravljanja podjetij, vodenje Pivovarne Laško pa zanj v smislu dejavnosti ne prinaša novosti, saj glede na izkušnje zadnjih let dobro pozna pijačarsko industrijo.

V svojih prvih izjavah je mag. Dušan Zorko napovedal jasno osnovno strategijo upravljanja Pivovarne Laško. Podjetje bo odprodalo vse naložbe v družbe, ki ne predstavljajo osnovne dejavnosti. Novo vodstvo pa namerava glavne poslovne odločitve sprejemati tudi s konsenzom z lastniki, bankami upnicami. • Besedilo: Gorazd Šetina

Športna sekcija sindikata Pivovarne Laško

Bogatejši za tri odličja

··················································································

T

a je bila ustanovljena junija 2008, pod vodstvom Milana Damiša, z namenom večjega povezovanja zaposlenih preko različnih športnih aktivnostih. Član te sekcije lahko postane vsak zaposlen v pivovarni, ki je hkrati tudi član sindikata. Članarina znaša 1€ mesečno in se plača 1 krat letno. Trenutno šteje 157 članov.

Aktivnosti, ki se odvijajo v okviru športne sekcije so badminton, kegljanje, smučanje, tenis, kolesarjenje, rekreacija v dvorani Tri Lilije, kopanje ter ostale aktivnosti v Wellness centru Thermana.

in na ure ter navigacijske naprave Garmin.

V Rossi-ju pa članom nudijo tudi 30% popust na servis ter montažo smuči.

Za mesec avgust oz. september načrtujemo tudi rekreativni dan na Gorenjskem, kjer se boste lahko pomerili v kolesarjenju, pohodništvu, raftingu in še čem. Vse dodatne informacije bodo objavljene na oglasni deski ter poslane po elektronski pošti.

Vabim vas, da postanete član športne sekcije tudi vi. • Besedilo: Milan Damiš

Člani so deležni številnih popustov Članstvo v tej sekciji vam prinaša tudi številne popuste. Naj omenim samo nekatere: 50 % popust za kopanje, savno, pilates, jogo ter fitnes v Thermani, 15% popust za kopanje v Aqua Romi, 10% popust v trgovini Rossi na vse izdelke ki niso v akciji

······································ V mesecu juliju so na Ptuju potekale že 9. Športne igre sindikata KŽI. Teh se je udeležila tudi 16 članska ekipa Pivovarne Laško, ki se je domov vrnila s tremi srebrnimi odličji. 2. Mesto smo tako osvojili v malem nogometu, ekipnem ter tudi posameznem pikadu, ki je pripadel Marku Potokar.

Naslednje, 10. igre sindikata KŽI bodo drugo leto v Ormožu. Že sedaj pa vas vabimo, da se jih udeležite tudi vi. • Besedilo: Milan Damiš

[

str. 2

]

• leto XX • avgust 2009 •

• številka 2 •

Kje in kako dopustujemo V

····························································································································· apartmaja. V malem apartmaju sta v ceno letovanja všteti dve smučarski karti, v velikem pa štiri. Dobro je tudi vedeti, da v obeh poskrbijo za svežo posteljnino, brisače in čiščenje.

Pivovarni Laško se lahko pohvalimo, da svojim zaposlenim nudimo pestro izbiro počitniških kapacitet, ki so med sezono prave vroče žemljice.

Tako je tudi to poletje, saj so trenutno zasedene prav vse razpoložljive zmogljivosti.

Dopustovanje v Sloveniji ali na Hrvaškem Številni naši sodelavci prav te dni počitnikujejo na hrvaški ali slovenski obali, ljubitelji športa in rekreacije so na Pohorju, nekateri pa uživajo v termah Čatež. Pa poglejmo pobliže, zakaj.

V Ičićih imamo na voljo počitniški dom s 6 apartmaji, ki so bili v celoti prenovljeni oktobra 2006. Omembe vredno je, da gremo lahko na pot v Ičiće razbremenjeni skrbi za sveže brisače, kuhinjske krpe ter posteljnino, saj nas to čaka že v apartmaju. Še bolj pa bo nekatere razveselilo hladno pivo, ki vam ga ob prihodu postreže skrbnica počitniškega doma.

Barbariga

Na Malem Lošinju, natančneje v avtocampu AC Čikat, imamo zaposleni možnost letovanja v štirih počitniških prikolicah, opremljenih za prijetno in sproščeno bivanje.

Zgoraj in spodaj:Turistično naselje Bolfenk na Pohorju

Avtokamp Čikat na Malem Lošinju

Nič manj udobno in sproščeno je lahko tudi v Termah Čatež, kjer ima Pivovarna Laško v lasti dve zidani hišici s tremi apartmaji. Gostom je tu na voljo t.i. ˝clip˝ kartica, ki omogoča dva brezplačna vstopa v poletno termalno riviero ali vstop za 3 ure v zimsko riviero.

Zgoraj in spodaj: Terasa apartmajev v Ičićih

Terme Čatež

V Barbarigi so nam na razpolago 4 apartmaji, prenovljeni pred dvema letoma, od katerih dva pritlična, nudita tudi roštilj.

Tako kot v Ičićih je tudi tu poskrbljeno za posteljnino ter ostalo.

Za ljubitelje belih strmin, pohodnike, kolesarje in ostale, ki radi počitnice preživljate bolj aktivno, pa je mariborsko Pohorje kot nalašč za vas. V turističnem naselju Bolfenk, ima pivovarna zakupljena dva

[

str. 3

]

Apartma v naselju Bolfenk

Povpraševanje po počitniških kapacitetah je konstantno Zaposleni v Pivovarni Laško se lahko za koriščenje počitniških zmogljivosti prijavimo na razpisu - od aprila do oktobra v poletni sezoni in v času prvomajskih praznikov, za vseh pet destinacij; od oktobra do marca v zimski sezoni, za Mariborsko Pohorje in Terme Čatež, v času novoletnih počitnic pa tudi za Ičiće.

Po zaključenem razpisu za zaposlene lahko proste kapacitete zasedejo tudi naši upokojenci.

Od leta 2003 dalje vodimo evidenco, koliko družin oz. partnerjev je koristilo naše počitniške objekte. >>>

• leto XX • avgust 2009 •

• številka 2 •

····························································································································· Počitniški objekt

2003

Mariborsko Pohorje Čatež Ičići Mali Lošinj Barbariga

2004

2 67 91 40 35 SKUPAJ

233

2005

51 73 102 36 33 295

2006

66 89 100 37 30 322

2008

2007

73 67 47 38 30

74 84 68 37 34 255

297

69 68 62 35 38 272

Tabela: Izkoriščenost počitniških kapacitet med leti 2003 in 2008

····························································································································· Pivovarna nam tako s svojo pestro Prednost imajo družine z izbiro turističnih kapacitet ponuja ugoden oddih ob morju, v termalnem zdravilišču otroci ali v gorah. Počitnikujte v njih tudi vi! •

Okvirna cena letovanja za štiričlansko družino, v vrhuncu turistične sezone znaša za devet dni med 300 do 400€. V primeru, da je povpraševanje večje od ponudbe, imajo prednost tisti, ki imajo šoloobvezne otroke. Ponudba ne zajema domačih živali.

Besedilo: Mateja Brečko

Pod streho že 45. Pivo in cvetje ·····························································································································

Z

aključila se je že 45. tradicionalna prireditev Pivo in cvetje, ki je to leto potekala 4 dni, med 9. in 12. julijem. V tem času je Laško obiskalo preko 120.000 obiskovalcev, kar je glede na hladne vremenske razmere, ki so vladale v tem času, zadovoljivo.

veličastni ognjemet, ki je razsvetljeval nebo kar pol ure v duetu z vodno simfonijo. Kasneje se je glavnina množice preselila na Trubarjevo avenijo, kjer so pobudo prevzeli Šank Rocki.

Vreme bolj primerno za kuhano vino Piva se je to leto natočilo okoli 200.000 vrčkov, kar je nekoliko manj kot ponavadi.

Razlog za to tiči predvsem v hladnem vremenu, ki je bolj spominjalo na čase, ko se pije kuhano vino. Kljub temu pa so

Vrhunec prireditve znova v soboto V najbolj nori sobotni noči je mesto ob Savinji okupiralo kar 55.000 zabave željnih obiskovalcev. Ti so si lahko ogledali

˝šotoristi˝, ki se za vreme niso zmenili, Laški kamp napolnili do zadnjega kotička.

Prireditev postregla s številnimi razstavami V sklopu prireditev so svoja vrata odprle tudi številne razstave, krono med vsemi pa si je tako kot vsa leta doslej, zaslužila razstava cvetja v parku pri TIC-u.

Obiskovalci so si lahko ogledali še razstavo ob 40. obletnici košarke v Laškem, razstavo ročnih del Društva invalidov Laško in Hiše generacij, razstavo Likovnega društva Laško – Laško v cvetju in razstavo starodobnih avtomobilov.

Kljub dežju in hladnim temperaturam, ki niso ravno običajne v tem letnem času pa lahko znova rečemo, da je bila 45. tradicionalna prireditev Pivo in cvetje uspešna. • Besedilo: Andreja Križnik

[

str. 4

]

• leto XX • avgust 2009 •

• številka 2 •

Žoga ni nikjer bolj okrogla kakor v Laškem ·····························································································································

P

isalo se je leto 1969, ko je bil v Laškem ustanovljen Košarkarski klub Laško. Od takrat pa do danes je klub doživel številne vzpone in padce, zgodile so se številne kadrovske spremembe, tako na strani igralcev, kot tudi v vodstvu kluba, a klub še danes obstaja ter niza uspehe.

40. let vzponov in padcev kluba V tem obdobju je klub doživel številna, manj ali bolj uspešna tekmovalna obdobja, vendar nikoli ni prekinil svojega delovanja.

Ravno nasprotno - že leta 1971 je pionirska ekipa iz Laškega osvojila izjemno 3. mesto na republiškem prvenstvu, kar je več kot dve desetletji predstavljalo najvidnejši dosežek amaterske košarke v Laškem.

Izkazalo se je, da brez trdega, vztrajnega in dolgoletnega dela ter predvsem ljubezni do košarke Gorazda Šetine, Bojana Košaka, Jožeta Sadarja, Mira Firma ter številnih drugih posameznikov, vrhunskih uspehov v laški košarki ne bi dosegli.

Selitev v Tri lilije Sčasoma je dvorana pri OŠ Primoža Trubarja zaradi vse večjih uspehov košarkarjev postala premajhna za vse navdušence, katerih število se je hitro povečevalo. Tako so hitro naraščali tudi apetiti po novi dvorani, ki so bili leta 1995 uslišani. Novi dvo-

Košarkarski Klub Old boys Laško 1974/1975; stojijo: Pipal, Sernec, Šetina, Pasarič, Friedel, čepijo: Deželak J., Grosar, Kačič, Remškar

rani z 2500 sedeži so nadeli ime Tri lilije in s tem so bili izpolnjeni vsi pogoji, da se prične zlato obdobje laške košarke.

ja laške košarke zagotovo ne bi bilo. S klubom vztraja domala vso obdobje, od amaterskih začetkov, preko profesionalnih evroligaških presenečenj.

Pivovarna Laško neomaNajmanjše mesto z evrolijen zavetnik kluba gašem Ena izmed redkih stalnic v klubu je kot sponzor naša pivovarna, brez katere obsto-

Že v sezoni 1995/96 se je klub prebil v 1.A ligo, leta 1999 pa že postali njen finalist. V celotni zgodovini laškega kluba je bila sezona 1999/2000 zagotovo najbolj senzacionalna. To leto je KK Pivovarna Laško postal evropski ligaš, mesto Laško pa s tem najmanjši kraj v zgodovini te lige, ki danes šteje 24 najboljših ekip v vsej Evropi.

Vsi laški košarkarski zanesenjaki živimo v upanju, da se bo pravljica o košarkarskem razvoju majhnega mesta ob Savinji, ki ima manj prebivalcev kot njihovi tekmeci sedežev v svojih dvoranah, še dolgo nadaljevala.

Klub se predstavi Ob štiridesetletnici kluba si je vredno ogledati bogate zgodovinske dogodke in dragocenosti kluba na razstavi, ki bo vse do konca leta v prostorih Muzeja Laško na ogled vsak delavnik od 9 do 17 ure. • Besedilo: Srečko Lesjak Košarkarski Klub Pivovarna Laško 1999/2000; Najuspešnejše obdobje Treh Lilij

[

str. 5

]

• leto XX • avgust 2009 •

• številka 2 •

Zakaj po Laškem ne boli glava ·························································································· Znanost na strani Laškeakor hitro začnejo obratovati pivski vrtovi, se v razgretem poletnem ga ozračju ob vrčkih piva, poleg naj-

K

bolj aktualnih novic vrstijo tudi pogovori na temo kakovosti proizvodov obeh slovenskih pivovarn. In ker že nekaj časa ni več tako, da bi Trojane ločevale pivce Laškega in Uniona, razgreti razpravljavci radi pokomentirajo in primerjajo kakovost enega ali drugega piva ter hkrati še ošvrknejo primernost obeh slovenskih piv glede na tujo konkurenco. Tu mislim predvsem na piva nemškega in češkega porekla.

Nekdo mora biti kriv Glede na omenjeno prerazporejanje pivcev enega ali drugega slovenskega piva, se v zadnjem času pojavljajo zelo izvirni razlogi zakaj je eno ali drugo pivo boljše. Tovrstne ocene so seveda plod subjektivnih meril, kajti naša piva, pa naj bodo laškega ali unionskega "tipa", ohranjajo svoj "značaj", ki je blizu slovenskim generacijam že stotine let.

Tudi ugotovitev o glavobolih, ki da se dokaj pogosto pojavljajo po uživanju ene ali druge vrste piva, med t.i. »ocenjevalci« piv ni slovenska pogruntavščina. Gre za globalno temo, ki buri strasti konkurenčnih pivovarn in njihovih pivcev na lokalnih trgih.

Lokalno prepričanje ne odseva celotne slike Ker nas tovrstni komentarji skrbijo pa tudi žalostijo, smo se odločili poiskati resnične vzroke za takšne odzive nekaterih potrošnikov. V prvi vrsti ugotavljamo, da se tovrstni komentarji pojavljajo izraziteje v Celjsko-Savinski regiji in bistveno manj na drugih področjih Slovenije, na kar kaže tudi precej neokrnjen tržni delež Laškega piva na celotnem slovenskem trgu. Posebej zanimivo je, da se tako odkrito brani proizvodov iz Laškega prav regija, iz katere Pivovarna Laško kupuje pomemben del svojih surovin (beri hmelj) in v katero v obliki donacij in sponzorstev tudi precej vlaga.

In če skušamo s povsem strokovne plati osvetliti največkrat omenjene težave ki naj bi jih povzročalo pitje Laškega piva, pridemo do precej zanimivih ugotovitev. Temeljite dodatne laboratorijske analize naših vrst piva, ki so bile izvedene na eminentnih inštitutih (Pivovarski inštitut Weichenstephan) v Nemčiji, na Češkem in Sloveniji, so dokazale, da ni bil presežen prav noben indikator, ki bi lahko povzročal glavobol, prebavne težave ali motnje v splošnem počutju. Še več, nobena izmed morebitno problematičnih komponent ni dosegala takih vrednosti, kot so bile izmerjene pri konkurenčnih proizvodih.

·········

opreme. Recepture in tehnologija so še vedno isti.

Pred nekaj desetletji, se je zaradi kapacitetnih težav pivo proizvajalo po bistveno hitrejšem postopku. Nato smo konec 80-ih zamenjali staro varilnico in konec 9o–ih stare kleti v celoti zamenjali z novimi, cilindro-koničnimi fermentorji. Zanimivo je, da nihče ni podvomil v kakovost Laškega piva in je bila lojalnost naših kupcev takrat največja.

Količina bi znala biti problem Glavobole najbrž povzročajo vsakodnevni probleTako se lahko strinjamo z ugotovitvami priznanih strokovnjakov, da težav ne povzmi ročajo sestavine Laškega piva, temveč količina popitega proizvoda in ostale okoliščine v katerih je bilo pivo zaužito.

Nekatere ameriške študije opozarjajo na pomemben psihološki dejavnik, ko se pivci že vnaprej odločijo, da jih po določeni vrsti piva boli glava. Ko so izvedli neodvisno testiranje in zamenjali pivo v že etiketiranih steklenicah, so potrošniki ponovno »zaznali« kot problematično pivo tisto, ki je bilo sicer proizvod konkurence, vendar napolnjeno v steklenico »problematične« blagovne znamke.

Ugotavljajo tudi, da dobro oglaševanje naredi pivo okusnejše in bolj privlačno ter da prepričani kupci iščejo le še dodatno potrditev za predhodno izbrano pivo skozi kritiko drugih vrst piva.

Spremembe so, vendar na bolje Kot sem omenil že v prejšnji izdaji Laškega pivarja, je značaj Laških piv skoraj nespremenjen že več desetletij, manjše spremembe pa gredo na račun nove tehnične

[

str. 6

]

Verjetno se moramo vsi vprašati ali je izguba določenega kroga potrošnikov posledica konkurenčne ponudbe, spremembe pivskih navad, želje po zamenjavi standardnega proizvoda ali pa zgolj reakcija na dnevno politiko? Kakorkoli že, Laško pivo po svoji kakovosti ostaja vsaj tako dobro kot je od nekdaj bilo, predvsem pa zagotovo ne povzroča zdravstvenih težav ob zmerno popitih količinah. Morda pa se vsi skupaj malce staramo in pozabljamo, da nam glavobole povzročajo vsakodnevni problemi? Po dopustih bo zagotovo vse drugače … • Besedilo: Matej Oset

• leto XX • avgust 2009 •

• številka 2 •

[

str. 7

]

• leto XX • avgust 2009 •

• številka 2 •

Pivovarski muzej v Pivovarni Union ·····························································································································

P

ivovarstvo je ena najstarejših industrij v Sloveniji in tudi ena najstarejših industrijskih dediščin v Ljubljani. Da bi to zapuščino in spomin na preteklost ohranili prihodnjim generacijam, so v ljubljanski Pivovarni Union leta 1987 odprli Pivovarski muzej.

Razstava zajema tudi stare polnilne stroje za steklenice in sode, ter predstavitev proizvodnih faz varjenja, zorenja in filtracije piva. Zanimivost muzejske zbirke je tudi »sodarski oddelek«, ki prikazuje proizvodnjo sodov, kot tudi način, kako se je pivo nekoč s konjskimi vpregami prevažalo v sodih.

Izpostava in nabor starih steklenic, vrčkov, kozarcev, etiket in pivskih podstavkov je v svojem popolnem obsegu prav gotovo zavidljiva. Na ogled je tako material Pivovarne Union, kot tudi tujih, svetovno znanih pivovarn.

Ob koncu ogleda, se lahko obiskovalci ob mnogih zanimivih oglaševalskih sporočilih prepričajo, kako so se že “stari” pivovarji zavedali pomembnosti te marketinške dejavnosti.

Eksponati so na ogled v stari sladarni Eksponate ki so na razstavi in so jih delavci dolga leta zbirali in restavrirali tudi sami, so uredili v stari opuščeni sladarni.

Leta 1923 zgrajena stavba na križišču Celovške in Ruske ulice, je vse do konca sedemdesetih let služila proizvodnji slada.

Kasneje so proizvodnjo slada opustili, spomeniško zaščiten objekt pa preuredili v Center za izobraževanje in trženje, v okviru katerega je urejen tudi Pivovarski muzej - prvi tovrsten muzej v Sloveniji in hkrati eden največjih v Evropi.

V enem ogledu od surovin do šanka Del muzeja, ki ga obiskovalci obiščejo najprej, je preurejen v “staro gostilno” z značilnim točilnim pultom, gramofonom in registrsko blagajno iz začetka 20.stoletja. Sledi predstavitev zgodovine pivovarne Union, zatem pa del, kjer si obiskovalci lahko ogledajo vse o surovinah za proizvodnjo piva, zlasti hmelju in ječmenu.

Muzej z evropskim priznanjem za ohranjanje kulturne dediščine Muzej, v katerega je Pivovarna Union dolga leta vlagala svoj trud in predanost, je bil leta 1989 nagrajen s posebnim priznanjem Komisije pri svetu Evrope. Gre za priznanje za ohranjanje in bogatitev kulturne dediščine. Že leta 1987 pa je PU prejela tudi Turistični nagelj za varovanje kulturne dediščine in izvirno popestritev turistične ponudbe.

Obisk muzeja je mogoč vsak prvi torek v mesecu med 8.00 in 13.00, vse dodatne informacije pa Pivovarna Union ponuja tudi preko spletne pošte: pivovarski.muzej@pivo-union.si. • Besedilo: Helena Jenko

[

str. 8

]

• leto XX • avgust 2009 •

• številka 2 •

Fructal v koraku z najnovejšimi trendi ····························································································································· Ajdovskem Fructalu se neprestaPoskrbimo za vse okuse no prilagajamo svetovnim trenin vsakega potrošnika dom, saj lahko le na ta način

V

stopamo v korak z najboljšimi evropskimi proizvajalci sadnih sokov, nektarjev in pijač. Pri tem ostajamo zvesti svoji viziji.

Ob rasti in razvoju ostaja Fructal prepoznavna ter zaupanja vredna blagovna znamka, usmerjena v utrjevanje in krepitev pozicij na domačem trgu in na trgih JV Evrope. Gradimo pa tudi prepoznavne in konkurenčne blagovne znamke v državah Evropske unije. Rezultate dosegamo s prenovljeno podobo embalaže ter novimi izdelki, katerih osnovna skrb sta predvsem zdravje in lepota telesa. S tem namenom smo na trg lansirali nove okuse Smoothieja, ki nam nudijo dnevno priporočeno količino sadja. Še novejša in bolj osvežilna pa je voda s sadjem Frutiq, o kateri smo pisali že v prejšnji številki laškega pivarja.

V Fructalu izdelujemo raznovrstne sokove, nektarje in pijače, da z njimi zajamemo potrošnikove spremenljive okuse, počutja in priložnosti pitja. Sto odstotni sadni sokovi imajo prav tak sadni delež in ne vsebujejo dodanega sladkorja. Tudi Smoothiji Fructal imajo enake lastnosti, v primerjavi s sokovi pa so gostejši, saj vsebujejo pet vrst sadja s prevladujočim okusom enega sadeža, po katerem dobijo ime.

Nektarji so izdelani po enakem postopku kot sto odstotni sokovi, le da imajo dodan sladkor in vodo. Delež sadja je med 30 in 80 odstotki, odvisno od vrste sadja. Obstajajo tudi nektarji brez dodanega sladkorja, ki jih poimenujemo Fructal Benefit.

V embalaži Tetra Gemina odslej tudi Smoothie Konec lanskega leta smo tako kot prvo podjetje v prehrambeni industriji srednje in jugovzhodne Evropi predstavili svoje izdelke v najnovejši Tetra Gemina Aseptic embalaži volumna 1l. Hkrati so osvežili tudi podobo embalaže in ponovno postavili na osrednje mesto tradicionalno Fructalovo jablano. To je bila tudi priložnost za predstavitev sadne pijače s trendovskim okusom granatnega jabolka. V letošnjem letu smo novo embalažo ter podobo nadgradili še s sadnimi okusi kot so pomarančni in jabolčni sok ter pijača z okusom granatnega jabolka v pol-litrskem pakiranju. V takšno pakiranje smo umestili tudi nove okuse popularnih Smoothijev, ki so se pridružili borovnici, korenčku, mangu in ananasu s kokosom v 250 ml plastenkah. Novi okusi – višnja, breskev in jagoda prinašajo dvojni užitek, saj vsebujejo dvakrat sto odstotni dnevni obrok sadja.

Namenjeni so uživanju doma, so okusen zajtrk ali takrat »ko zapaše gosti sadni okus«. Posebej okusni so, ko jih delimo s partnerjem ali družino.

Namenjeni so tistim, ki postavljajo skrb za zdravje in lepoto svojega telesa na prvo mesto, saj vsebujejo dodatke, kot so Lkarnitin, Lutein, in koencim Q10. Kupci se lahko odžejajo tudi s sadnimi pijačami Fructal, ki so popolnoma naravne in ne vsebujejo konzervansov. Delež sadja v njih je nižji - od 10 do 30 odstotkov, imajo pa tudi dodan sladkor.

Kupcem torej ostane le, da iz pestre ponudbe izberejo sebi ali trenutku najbolj primerno pijačo in uživajo v naravnih sokovih, nektarjih ali pijačah blagovne znamke Fructal! • Besedilo: Dragica Špende

[

str. 9

]

• leto XX • avgust 2009 •

• številka 2 •

Prvih 140 let Radenske ·····················································································

P

isalo se je leto 1833 ko je skozi te kraje s kočijo potoval mlad študent medicine, štajerski Nemec Karel Henn. Peljal se je proti Ljutomeru, ko je v takratnih Radencih njegovo pozornost vzbudilo nenavadno bubljanje. Kočijaž mu je razložil, da čarovnice spet mešajo vreme. Študenta medicine Karla Henna je zanimalo od kod to bubljanje in kočijaž ga je pripeljal do kraja, kjer je sikalo, bubljalo in vrelo.

Ob svoji vrnitvi iz Ljutomera proti Gradcu, je vzel prve vzorce vode iz vrelcev. Analiza je pokazala, da gre za zelo kvalitetno naravno mineralno vodo s številnimi mineralnimi snovmi in naravnim plinom.

V Pomurju se bodo zopet vrtela pedala

Od tu naprej se pričenja zgodovina Radenske, ki so jo leta 1882 nadgradili z izgradnjo prvih kopaliških in prenočitvenih zmogljivosti, ki so vse temeljile na izjemni naravni mineralni vodi in kopelih v mineralni vodi.

Radenska tudi po 140 letih med najbolj prepoznavnimi slovenskimi blagovnimi znamkami

Leta 1869 pričeli polniti Radensko Zgodba ga je začela zanimati, saj je ugotovil, da gre za imenitno naravno mineralno vodo, h kateri se kot mlad zdravnik vrne.

Začel je s številnimi vrtanji in kaptažami, ki pa vse niso bile uspešne. A Henna je gnala volja, vera in prepričanje, da je mineralna voda v Radencih izjemen dar narave, ki ga kaže izkoristiti. Temu je podredil vse svoje življenje in leta 1869 v Radencih uspešno napolnijo prve glinene steklenice naravne mineralne vode Radenska (Radeiner Sauerbrunn).

·····································

K

olesarska sekcija Športnega društva Radenci bo v mesecu avgustu organizirala dve, že tradicionalni kolesarski prireditvi.

Tako ste se lahko 9. avgusta udeležili 14. rekreativno-kolesarskega maratona po Prlekiji, v nedeljo 23. avgusta pa mu bo sledil še 29. Maraton Tri srca Radenci 2009.

Tisti, ki imate željo vrteti padala na katerem od omenjenih maratonov, boste za startnino odšteli 15€, za kolesarski brezrokavnik Oaza pa 22€.

Na obeh prireditvah so lani zabeležili obisk 1448 kolesarjev, letos pa naj bi jih bilo še več. Ti so bili tako kot vsako leto deležni vrhunske organizacije in dobrih pogojev. • Besedilo: Rok Nemec

… in danes

Leto 2009 je leto ko Radenska praznuje 140. obletnico. Prvih 140 let Radenske ni le praznik nas, ki smo v Radenski zaposleni, je tudi in predvsem praznik naših kupcev, je praznik ene najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v Sloveniji in širši regiji in priložnost za nove ljubezni do življenja. Do Radenske, tem edinstvenem naravnem bogastvu. • Besedilo: Milan Verdev

Radenska nekoč...

[

str. 10

]

• leto XX • avgust 2009 •

• številka 2 •

Poletni pivovarčani ··················································································

P

ivovarna Laško že mnoga leta daje možnost številnim dijakom in študentom, da v našem podjetju opravljajo počitniško delo. Tako smo v lanskem letu prejeli kar 213 prošenj za delo, od katerih je bilo 160 uslišanih.

·······································

Število počitniških delavcev niha z žejo Med poletnimi počitnicami je število počitniških delavcev v izjemnem porastu, saj je to vrhunec sezone za pivovarsko in pijačarsko industrijo nasploh, medtem ko jih je izven nje zanemarljivo malo. Dela ki jih opravljajo t.i. ¨počitnikarji¨, so predvsem administrativne narave, pomožna dela v proizvodnji, marketingu ter čiščenje. Za študente in dijake to ni zgolj le delo, vendar tudi spoznavanje novih ljudi, nova doživetja, nekaj dodatnih evrov, katerih ni nikoli preveč ter nenazadnje tudi pridobitev dragocenih izkušenj.

Dijaki in študentje s pivovarniško izkušnjo zadovoljni Vesna Klopčič, ki v pivovarni ni novinka, saj je tu že tretje leto zapored, nam je med opravilom v proizvodnji zaupala, da zelo rada dela v pivovarni, saj delo ni preveč naporno, poleg tega pa je tu vedno dobra družba in tako čas hitreje mine.

Hotel Savinja zopet zaživel

H

otel Savinja je po kratkem obdobju mirovanja 1. maja znova odprl svoja vrata. Laški ponos tako že vse od leta 1560, ko ga je dal zgraditi Janez Krstnik Valvazor, piše svojo pestro zgodovino. Najbolj pomembno prelomnico hotela pa zagotovo predstavlja leto 1825, ko je v tedanjem pritličju stavbe pod vodstvom Franc-a Geyer-ja začela delovati lokalna pivovarna.

Za mnenje, kako je delati v našem podjetju smo povprašali tudi Zorana Gračnerja, ki nam je - poln energije in dobre volje (op.avtorja) - dejal: ˝V pivovarni je delo zelo v redu, razumemo se z vsemi zaposlenimi in ti so do nas zelo prijazni, pa še malica je zelo dobra.˝ Čestitke in pohvale torej tudi za zaposlene v Obratu družbene prehrane!

Pivovarna Laško tako daje mnogim dijakom ter študentom dobre možnosti za nabiranje prepotrebnih izkušenj, ki so dandanes za uveljavitev v katerem koli podjetju še kako potrebne. • Besedilo: Rok Nemec

Adrenalinski izlet na reko Kolpo ···················································································

Š

portna sekcija sindikata Pivovarne Laško nas v soboto, 22. avgusta vabi na enodnevni izlet na domačijo Skender, ki leži ob reki Kolpi. Za vse tiste, ki se ga boste udeležili so pripravili zelo pester program. Ta obsega raft po reki Kolpi, kolesarjenje po 40 km dolgi trasi ter vzpon na 730 m visok hrib Kozice, katerega naj bi osvojili v približno 3 urah.

Temu bo sledil piknik na domačiji, kjer se boste lahko preizkusili tudi v igranju badmintona ter odbojki. V kolikor se nameravate izleta udeležiti vas prosimo, da ob prijavi navedete v katerih aktivnostih bi se radi preizkusili. Za tiste, ki se boste odločili za rafting, je predvidena cena 20€, za ostale pa 10€. Prijavite se lahko na mdamis@pivo-lasko.si. Izkoristite dan in si vzemite čas za prijetno druženje. •

Besedilo: Milan Damiš

Laški ponos znova med nami Danes je to hram, kjer se zbirajo množice in ob vrčku hladnega piva kramljajo v prijetnem okolju. Novi najemnik hotela, Robert Rajšp, je s svojimi prizadevanji in izkušnjami osvežil predvsem kuhinjo. Ta nam sedaj ponuja pester izbor jedi iz srednje-evropskega kulinaričnega izročila, ki zajema tudi mediteransko kuhinjo.

Hotel Savinja v teh vročih poletnih dneh, s svojim vrtom ki se bohoti v naravni senci, prav kliče po ohladitvi ter sprostitvi. Obiščite ga tudi vi. Več informacij najdete na www.savinja-lasko.si • Besedilo: Rok Nemec

[

str. 11

]

• leto XX • avgust 2009 •

• številka 2 •

Z muzejskim vlakom v Posočje ·····························································································································

S

indikat Pivovarne Laško nas 19. septembra vabi na enodnevni izlet po dolini reke Soče. Ob 6. uri zjutraj je iz Laškega predviden odhod z avtobusom proti Jesenicam, kjer bomo pot nadaljevali z znamenitim muzejskim vlakom. Ta nas bo popeljal po več kot 100 let stari bohinjski progi do Mosta na Soči.

Tu bomo prestopili na ladjico Lucija, s katero bomo pluli po smaragdno zeleni reki Soči vse do Kobarida. Na ladjici bo dovolj časa za dobro voljo ter kosilo s soško postrvjo. Nato bo sledil še ogled kobariškega muzeja ter foto postanek pri solkanskem mostu, ki se ponaša z največjim kamnitim lokom. Razlogov, da se nam pridružite, je torej dovolj. Prijave sprejemamo v glavni vratarnici do 11.9.2009. • Besedilo: Marjan Holcer

Laško pivo v sodobni umetnosti

···················································································

P

ivovarna Laško je - med drugimi projekti - pretekli mesec podprla sodelovanje slovenske skupine mladih ustvarjalcev, ki delujejo pod okriljem centra Vitra, pri mednarodnem projektu CHANTICA (Culture, History and Nature Together In Contemporary Art). Vanj so poleg Slovenije vključene še Slovaška, Velika Britanija ter Grčija. Gre za projekt sodobne umetnosti, prežet z ustvarjalnostjo ter inovativnostjo, ki temelji na kulturi, okolju in zgodovini posamezne države.

Tako so se mladi ustvarjalci iz treh evropskih držav, 20. julija podali na Slovaško, kjer so v sklopu delavnic, ki so bile posvečene ameriškemu slikarju Andy Warholu, ustvarjali na temo pivo in moda.

Pri tem so uporabili tudi etikete izdelkov

Pivovarne Laško, ki so na zanimiv način zaznamovale portret omenjenega slikarja. • Besedilo: Rok Nemec

ISKRICA

Kdor vse obeta, ne izpolni ničesar, kadar se vsem prilizuje, ni nikomur zvest.

Ivan Cankar

Kolofon Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina, e-naslov:gsetina@pivo-lasko.si • Oblikovanje: LUKS Studio • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško • Avgust, 2009

[

str. 12

]