Letno poro~ilo 2004
Pri~ujo~e letno poro~ilo je le povzetek. 1
2
Uspe{no in dobi~konosno poslovanje zadnjih let je rezultat pestrih in kakovostnih izdelkov, zanesljive in razvejane prodajne mre`e ter sodobne tehnologije. Poslovanje po sistemu celovitega vodenja nam slu`i kot orodje za doseganje poslovne odli~nosti dru`be. Poslovne procese ter kakovost storitev nenehno izbolj{ujemo in se prilagajamo potrebam poslovnih partnerjev. Usmerjeni smo k zadovoljstvu delni~arjev, kupcev, zaposlenih in okolja. Poslovne procese `elimo popolnoma obvladovati z vrhunsko usposobljenimi in motiviranimi izvajalci. Z izbranim in u~inkovitim povezovanjem dru`b `elimo {e utrditi `e uveljavljene blagovne znamke ter pove~ati tr`ne dele`e na doma~ih in tujih trgih. Vse to je usmerjeno v dosego smelo zastavljenega cilja: s proizvodnjo in prodajo piva, mineralnih, izvirskih in naravnih vod, brezalkoholnih pija~ ter sirupov za proizvodnjo pija~ postati ena ve~jih in pomembnej{ih korporacij na podro~ju pija~ v jugovzhodni Evropi.
3
4
Vizija
Postati najve~ji in najuspe{nej{i na podro~ju proizvodnje in prodaje pija~. Utrjevati posamezne priznane blagovne znamke tako na doma~em kot na tujih trgih ter tako pove~ati tr`ne dele`e na posameznih tr`i{~ih.
Poslanstvo
Zdru`iti ve~ino slovenskih proizvajalcev pija~ in tako postati ena ve~jih korporacij proizvajalcev pija~ v jugovzhodni Evropi. Z visoko kakovostjo vseh proizvodov zadovoljiti potro{nika in s tem utrditi na{ poslovni image.
Vrednote
Znanje, podjetnost, partnerstvo, odgovornost in spo{tovanje. Na teh vrednotah snujemo na{o skupno kulturo, ki je vodilo vsakega zaposlenega. Vrednote so vodilo dru`be pri selekciji novih kadrov in izhodi{~e za razvoj naslednikov sedanjih vodilnih in vodstvenih kadrov. Skupina povezanih dru`b
Mati~na dru`ba
Skupina Pivovarna La{ko
Pivovarna La{ko
Predstavitev
Proizvodnja piva, mineralnih, izvirskih in naravnih vod, brezalkoholnih pija~ in sirupov za proizvodnjo pija~ ter trgovina na
Proizvodnja piva in naravnih vod.
Sestava
Pivovarna La{ko, d.d., La{ko
Pivovarna La{ko, d.d., La{ko
Radenska, d.d., Radenci Jadranska pivovara, d.d., Split Vital, d.d., Mestinje Talis, d.o.o., Maribor RA&LA, d.o.o., Sarajevo
Zaradi materialnih nepomembnih vrednosti Talis in RA&LA v nadaljevanju nista posebej razkrita.
5
Poudarki iz poslovanja – Pivovarna La{ko Poslovni dose`ki 25.000.000 20.000.000 15.000.000 ^isti prihodek iz prodaje
Denarni tok
(v tiso~ SIT)
^isti dobi~ek
10.000.000 5.000.000 0 leto
(v tiso~ SIT) ^isti prihodek iz prodaje ^isti dobi~ek Denarni tok
2002
2003
2002 19.456.783 1.947.404 4.231.324
2004
2003 21.145.954 2.045.336 4.576.350
2004 18.444.935 1.214.492 3.683.877
Dobi~konosnost delnice 250 200 150 100 ^isti dobi~ek na delnico (v SIT)
Izpla~ana dividenda na delnico
50 0 leto
(v SIT) ^isti dobi~ek na delnico Izpla~ana dividenda na delnico
2002
2003
2002 222 100
6
2004
2003 234 105
2004 139 50
Zaposleni 480 460 440 420
Zaposleni na dan 31.12.
Povpre~no {tevilo zaposlenih
({t. zaposlenih)
400 380 360 340 leto
2002
Zaposleni Zaposleni na dan 31.12. Povpre~no {tevilo zaposlenih
2003 2002 439 455
Primerjava vrednosti delnice PILR na dan 31.12.
2004 2003 423 445
2004 381 403
8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000
Tr`na vrednost delnice
(v SIT)
Knjigovodska vrednost delnice
1.000 0 leto
(v SIT) Knjigovodska vrednost delnice Tr`na vrednost delnice
2002
2002 5.302 6.228
7
2003
2004
2003 5.529 7.234
2004 5.469 7.183
Tr`ni dele` prodaje piva na slovenskem tr`i{~u
60,0 50,0 40,0 30,0
Pivovarna La{ko
20,0 Ostali proizvajalci (v %)
Pivo iz uvoza
10,0 0,0 leto
(v %) Pivovarna La{ko Ostali proizvajalci Pivo iz uvoza Skupaj
2002
2003
2002 53,8 42,2 4,0 100,0
Dele` izvoza v skupni prodaji piva Pivovarne La{ko
2004
2003 56,2 40,0 3,8 100,0
2004 53,7 37,4 8,9 100,0
1.400.000 1.200.000 1.000.000 800.000 600.000 400.000
Prodaja piva
Izvoz
(v hl)
200.000 0 leto
(v hl) Prodaja piva Izvoz Dele` v %
2002
2002 1.320.438 534.393 40,5
8
2003
2004
2003 1.313.007 455.030 34,7
2004 1.124.829 300.342 26,7
Poudarki iz poslovanja
Skupina Pivovarna La{ko
Poslovni dose`ki 40.000.000 35.000.000 30.000.000 25.000.000 20.000.000
^isti prihodek iz prodaje
Denarni tok
(v tiso~ SIT)
^isti dobi~ek
15.000.000 10.000.000 5.000.000 0 leto
(v tiso~ SIT) ^isti prihodek iz prodaje ^isti dobi~ek Denarni tok
2002
2003
2002 37.183.947 1.519.944 6.217.874
2004
2003 36.769.572 2.180.960 6.769.701
2004 31.093.994 1.113.674 5.270.710
Zaposleni 1.800 1.600 1.400 1.200
Zaposleni na dan 31.12.
({tevilo zaposlenih)
1.000 800 600 400 200 0 leto
Zaposleni Zaposleni na dan 31.12.
2002
2002 1.594
2003
2004
2003 1.118
Zaradi prodaje dru`be Zdravili{~e Radenci v letu 2003 podatek o zaposlenih Skupine Pivovarna La{ko za leto 2003 ni povsem primerljiv s podatkom o zaposlenih iz prej{njega leta - zaposleni iz Zdravili{~a Radenci za leto 2003 in 2004 niso ve~ prikazani v preglednici.
9
2004 1.043
Dele` izvoza v skupni prodaji pija~ Skupine Pivovarna La{ko
3.500.000 3.000.000 2.500.000 2.000.000 1.500.000 1.000.000
Prodaja vseh pija~
Izvoz
(v hl)
500.000 0 leto
(v hl) Prodaja vseh pija~ Izvoz Dele` v %
2002
2002 3.174.448 1.097.520 34,9
10
2003
2004
2003 3.249.794 1.006.446 31,0
2004 2.656.980 663.512 25,0
Vizija za leto 2005 – Skupina Pivovarna La{ko Prikaz celotne prodaje pija~ Skupine Pivovarna La{ko ter vizija v prihodnje
1.800.000 1.600.000 1.400.000 1.200.000 1.000.000
Sok, sirup
800.000 600.000
Voda
Pivo
(v %)
400.000 200.000 0 leto
2003
2004
vizija 2005
(v hl) Sok, sirup Voda Pivo Skupaj
2003 494.120 1.184.276 1.571.398 3.249.794
2004 378.620 922.878 1.355.482 2.656.980
vizija 2005 368.890 1.127.600 1.444.000 2.940.490
(v %) Sok, sirup Voda Pivo Skupaj
2003 15,2 36,4 48,4 100,0
2004 14,3 34,7 51,0 100,0
vizija 2005 12,5 38,3 49,1 100,0
11
12
Kazalo
Beseda direktorja Poro~ilo nadzornega sveta Osebna izkaznica Za~etki pivovarstva v La{kem Poslovno poro~ilo Uvod Prodaja Marketing Upravljanje s kadri Zadovoljstvo okolja na na~elih trajnostnega razvoja Lastni{ka struktura kapitala z gibanjem vrednosti delnic Ra~unovodski izkazi z revizorjevim poro~ilom za mati~no dru`bo Vizija Poslovanje povezanih dru`b Predstavitev skupine Poslovanje Radenska, d.d., Radenci Jadranska pivovara, d.d., Split Vital, d.d., Mestinje Ra~unovodski izkazi z revizorjevim poro~ilom za skupino povezanih dru`b Vizija skupine
13
15 17 21 22 25 25 26 33 34 39 45 48 55 57 57 57 59 61 63 64 70
14
Spo{tovani delni~arji in poslovni partnerji, Pivovarna La{ko je `e ve~ desetletji najve~ji proizvajalec piva v Sloveniji. Po vseh izzivih, s katerimi smo se lani soo~ili, lahko s ponosom trdimo, da smo uresni~ili najpomembnej{e cilje. Kljub zaostrenim razmeram poslovanja, neugodnim pogojem za prodajo pija~ in ve~ji konkurenci, smo obdr`ali ve~ kot 50-odstotni tr`ni dele` v Sloveniji. Z nakupom 5,98 odstotka delnic Pivovarne Union je Pivovarna La{ko postala ve~inska lastnica Uniona in tako napravila naslednji korak k zdru`evanju slovenske industrije pija~. V poslovnem letu 2004 je Pivovarna La{ko prodala 1.124.829 hektolitrov piva, kar je nekoliko manj kot leto poprej. Razlogi so predvsem v ve~ji ponudbi izdelkov ni`jega cenovnega razreda, ki so slovenski trg preplavili po 1. maju. Zmanj{al se je tudi izvoz, ki zna{a 26,7 odstotka celotne prodaje. Zaradi sprememb na doma~em in tujih trgih smo prilagodili tr`enjske strategije na podro~ju razvoja, cen, distribucije in promocije. Dokon~ali smo prenovo blagovnih znamk, ki smo jih zdru`ili pod krovno blagovno znamko La{ko pivo. Tako bomo lahko v prihodnje zagotovili enotno in prepoznavno tr`no komuniciranje na vseh trgih. Ob zaklju~ku leta 2004 smo pri~eli polniti pivo Jubilejnik, ki je namenjen leto{nji 180. obletnici pivovarstva v La{kem. Jubilejnik je zaradi svoje druga~nosti po`el {tevilne pohvale. Konec leta 2004 smo zaposlovali 381 sodelavcev. Vsak je prispeval k prodaji 2.885 hektolitrov pija~. Ustvarili smo 18,4 milijarde ~istih prihodkov iz prodaje in 1,2 milijarde ~istega dobi~ka. Tr`na vrednost delnice je na zadnji dan v letu 2004 za 31,3 odstotka presegala knjigovodsko vrednost in je zna{ala 7.183,06 tolarjev. Za investicije smo v letu 2004 namenili 1,5 milijarde tolarjev. V letu 2004 ni bila izvedena nobena kapitalska povezava, vendar pa to ostaja prioriteta v naslednjih letih. Med pomembnej{imi kapitalskimi nalo`bami ostaja ~asopisno-zalo`ni{ka hi{a Delo, kjer ima Pivovarna La{ko 24,98-odstotni lastni{ki dele`. Pivovarna La{ko je ďŹ nan~no stabilna dru`ba, v lasti skoraj 11.000 delni~arjev, kar pa je najpomembnej{e, ima lastno vizijo razvoja celotne skupine. Skupina Pivovarna La{ko, v kateri so Radenska, d.d., Radenci, Jadranska pivovara, d.d., Split in Vital, d.d., Mestinje, je lani prodala 2.656.980 hektolitrov pija~. Na trge Jugovzhodne Evrope je skupina izvozila 25 odstotkov vse proizvodnje. Skupina, v kateri je 1.043 zaposlenih, je ustvarila 130 milijonov EUR prihodka od prodaje. Usmeritve in prioritete v letu 2005 so jasne. Z dokon~no konsolidacijo slovenske industrije pija~ bomo pri~eli izkori{~ati sinergijske u~inke na podro~ju nabave in prodaje. Z novim tr`enjskim pristopom, ki pod krovno znamko La{ko pivo zdru`uje vrhunske proizvode, bomo zagotovili enoten in prepoznaven nastop na vseh trgih. V letu 2005 na~rtujemo porast prodaje celotne skupine za 10,7 odstotka in pove~anje donosnosti poslovanja. Skupina Pivovarna La{ko ima preko 150 let tradicije, izku{enj in znanja. Prepri~ani smo, da bomo tudi v prihodnjih letih ostali pomemben in dinami~en dejavnik v regiji in da bomo z izpolnitvijo zastavljenih ciljev tudi v bodo~e ustvarjali dodano vrednost za na{e delni~arje. Tone Turn{ek direktor dru`be
15
16
Poro~ilo nadzornega sveta
Nadzorni svet Pivovarne La{ko, d.d., mora skladno s ~lenom 247a Zakona o gospodarskih dru`bah podati skup{~ini delni~arjev dru`be poro~ilo, s katerim predstavi delo nadzornega sveta, in preu~iti poro~ilo uprave, skupno z revizijskim poro~ilom ter predlogom uporabe bilan~nega dobi~ka.
Delo nadzornega sveta V letu 2003 izvoljeni nadzorni svet je svojo funkcijo v letu 2004 opravljal drugo mandatno leto. Predstavljajo ga Boris Zavr{nik – predsednik, ter ~lani: Gorazd ^uk, Mirjana Dimc Perko, Olga Jakhel Dergan, Mirko Kalu`a – predstavniki kapitala, ter Marko Jugovi~, Bojan Ko{ak in Andrej Kebe – predstavniki delavcev. Predsednik nadzornega sveta Marko Planin{ec je 29.12.2004 podal odstopno izjavo z mesta predsednika oziroma ~lana nadzornega sveta Pivovarne La{ko, d.d., z dnem 31.12.2004 zaradi tega, ker dru`ba za upravljanje ne sme imeti pomembnega vpliva na upravljanje izdajatelja, kadar je za ra~un vzajemnih skladov, ki jih upravlja, imetnica delnic z glasovalnimi pravicami izdajatelja in je zaposleni v dru`bi za upravljanje (g. Planin{ec je ~lan uprave KBM Infond d.o.o., Maribor) hkrati tudi ~lan nadzornega sveta izdajatelja. Na svoji naslednji redni seji 17.02.2005 je nadzorni svet Pivovarne La{ko, d.d., izvolil za svojega novega predsednika predstavnika kapitala Borisa Zavr{nika. Na izpraznjeno mesto ~lana nadzornega sveta – predstavnika kapitala bo skup{~ina delni~arjev Pivovarne La{ko, d.d., na svojem prvem zasedanju izvolila nadomestnega ~lana. Nadzorni svet se je od zadnjega poro~anja skup{~ini delni~arjev sestal na {estih rednih in eni koresponden~ni seji, na katerih je redno obravnaval naslednja podro~ja dru`be: teko~e poslovne dose`ke in premo`enjsko stanje dru`be, delovanje uprave, teko~e investicijske dejavnosti ter izvajanje sklepov nadzornega sveta. Najpomembnej{i vidiki poslovanja dru`be v letu 2004 so bili: • aktivnosti poglabljanja optimizacije poslovanja kapitalsko povezanih dru`b, zlasti na prodajno-marketin{kem, nabavnem in razvojno-investicijskem podro~ju, kjer so v letu 2004 zabele`ile pozitivne u~inke, za nadaljevanje izkori{~anja sinergij pa bodo v teko~em in naslednjih letih potrebne korenitej{e statusne ter druge organizacijske spremembe, • Pivovarna La{ko, d.d., je z nakupom 5,98 % delnic PULG postala dne 10.12.2004 ve~inska lastnica Pivovarne Union, d.d., Ljubljana, saj je po pridobitvi postala imetnica 53,85 % vseh izdanih delnic Pivovarne Union, d.d., • zaklju~ena je bila prenova blagovnih znamk, ki je sedaj zdru`ena pod krovno blagovno znamko La{ko pivo, • Upravno sodi{~e RS je dne 18.06.2004 odpravilo odlo~bo Urada RS za varstvo konkurence o pogojnem soglasju h koncentraciji med Pivovarno La{ko, d.d., in Pivovarno Union, d.d., ter zadevo vrnilo Uradu za varstvo konkurence v novo presojo. 17
Preveritev letnega poro~ila uprave za poslovno leto 2004 Na svoji redni seji dne 11.05.2005 je nadzorni svet dru`be obravnaval revidirano Letno poro~ilo uprave za leto 2004, ki ga je revidirala revizijska dru`ba PricewaterhouseCoopers, d.o.o., Ljubljana. Pri preverjanju predlo`enega revidiranega Letnega poro~ila za leto 2004 je nadzorni svet upo{teval naslednje dejavnike: • ve~ kot desetletno obdobje rasti pa tudi izjemnih rezultatov poslovanja je v letu 2004 prekinjeno zaradi vrste negativnih zunanjih vplivov; v svetu poznano cikli~no razvojno nihanje je doseglo tudi slovensko `ivilsko in pija~arsko industrijo; kljub temu pa so ocene o poslovanju {e vedno ugodne, rezultati pa presegajo povpre~ne rezultate in poslovne dose`ke slovenskega gospodarstva ter `ivilsko predelovalne industrije, • Pivovarna La{ko, d.d, ostaja vodilna proizvajalka piva v Sloveniji, saj je ohranila 55 % tr`ni dele`, • nadzorni svet je redno spremljal vodenje in poslovanje dru`be ter teko~e spremljal premo`enjsko stanje in poslovno uspe{nost; uprava je nadzornemu svetu posredovala vse informacije, ki jih je zahteval in potreboval za izvajanje svojih nadzornih aktivnosti, • revizijska hi{a PricewaterhouseCoopers, d.o.o., je dne 21.04.2005 izdala pozitivno mnenje k Letnemu poro~ilu Pivovarne La{ko, d.d., za leto 2004 in skupine Pivovarna La{ko. Na podlagi nadzornih aktivnosti in dejavnikov ter podrobne preveritve s strani uprave predlo`enega Letnega poro~ila za leto 2004 je nadzorni svet ugotovil: • letno poro~ilo je zastavljeno jasno in pregledno, • letno poro~ilo izkazuje resni~en in po{ten prikaz premo`enja, obveznosti, finan~nega polo`aja in poslovnega izida delni{ke dru`be Pivovarne La{ko, d.d., ter skupine Pivovarna La{ko. Nadzorni svet na predlo`eno letno poro~ilo 2004 s strani uprave nima pripomb ter ga je sprejel in potrdil na svoji redni seji dne 11.05.2005. Nadzorni svet je prav tako na seji dne 11.05.2005 odobril uporabo bilan~nega dobi~ka.
Uporaba bilan~nega dobi~ka Nadzorni svet si prizadeva, da bi pri presoji uspe{nosti poslovanja uveljavil interese lastnikov za dolgoro~no maksimiranje vrednosti dru`be, zato podpira upravo v odlo~itvah, da se delitev dobi~ka podreja razvojnemu konceptu dru`be, zlasti s prizadevanjem zdru`itve slovenske industrije pija~ (piva in brezalkoholnih pija~).
18
Uprava in nadzorni svet predlagata, da se bilan~ni dobi~ek poslovnega leta 2004 v vi{ini 5.741.219.072,11 SIT, ki ga sestavljata preneseni ~isti dobi~ek iz preteklih let v vi{ini 4.526.728.073,12 SIT in nerazporejeni ~isti dobi~ek leta 2004 v vi{ini 1.214.490.998,99 SIT, uporabi na naslednji na~in: • del bilan~nega dobi~ka, ki izvira iz nerazporejenega ~istega dobi~ka leta 2003 v vi{ini 437.382.600,00 SIT, se uporabi za izpla~ilo dividend v bruto vrednosti 50,00 SIT na delnico, • preostanek bilan~nega dobi~ka v vi{ini 5.303.836.472,11 SIT ostane nerazporejen, o njegovi uporabi pa bo skup{~ina odlo~ala v naslednjih poslovnih obdobjih. Dividenda se izpla~a delni~arjem, ki bodo na dan 22.06.2005 vpisani v delni{ko knjigo pri KDD - Centralno klirin{ki depotni dru`bi, d.d., Ljubljana. Dividenda se izpla~a najkasneje v 60 dneh po sprejemu sklepa.
Zaklju~ek Nadzorni svet Pivovarne La{ko, d.d., meni, da je bila uprava uspe{na pri vodenju poslovanja v letu 2004 in je skrbno vodila finan~no poslovanje ter realizacijo zastavljenih ciljev in s tem izpolnila pri~akovanja nadzornega sveta, zato je nadzorni svet: • na svoji redni seji dne 11.05.2005 brez pripomb sprejel v predlaganem besedilu revidirano letno poro~ilo za poslovno leto 2004, ki mu ga je predlo`ila uprava dru`be, • se je strinjal s predlogom uprave glede uporabe bilan~nega dobi~ka, • in predlaga skup{~ini delni~arjev, da ob sprejemu sklepa o uporabi bilan~nega dobi~ka podeli razre{nico za poslovanje v letu 2004 tako upravi dru`be kot tudi nadzornemu svetu delni{ke dru`be Pivovarne La{ko, d.d..
Boris Zavr{nik predsednik nadzornega sveta
19
20
Osebna izkaznica
PIVOVARNA LA[KO, d.d., Trubarjeva 28, 3270 La{ko je vpisana v sodni register pod {t. registrskega vlo`ka 1/00171/00 pri Okro`nem sodi{~u v Celju, pod {t. sklepa SRG 95/00673 z datumom - september 1995. Skraj{ana ďŹ rma se glasi: PIVOVARNA LA[KO, d.d. Organizacijska oblika:
delni{ka dru`ba
Osnovni kapital: 8.747.652 tiso~ SIT Nominalna vrednost delnice: 1.000 SIT Mati~na {ifra: 5049318 Dav~na {tevilka: 90355580 [ifra dejavnosti: 15960 Narava poslovanja in najpomembnej{e dejavnosti: P R O I Z V O D N J A P I V A Transakcijski ra~uni: TRR {t. 1: Banka Celje 06000-0001199122 TRR {t. 2: Nova LB 02232-0020104463 TRR {t. 3: Nova KBM 04515-0000909883 Telefon: 03/ 734 80 00 Telefaks: 03/ 573 18 17 E-po{ta: infoî Ťpivo-lasko.si Spletna stran: www.pivo-lasko.si
21
Za~etki pivovarstva v La{kem
Zgodovinski za~etki Pivovarne La{ko segajo v leto 1825, ko je medi~ar in lectar Franz Geyer v nekdanjem Valvasorjevem {pitalu uredil obrtno pivovarno, katere poslopje stoji {e danes. Leta 1838 je pivovarno kupil Heinrich August Uhlich. Pivo je izva`al v Indijo in Egipt. Naslednji lastnik je bil Anton Larisch, ki je leta 1867 postavil pivovarno ob vzno`ju Sv. Kri{tofa in [mihela. Pivovarna je bila takrat najve~ja na Spodnjem [tajerskem. Nato je leta 1889 pivovarno kupil `alski pivovarnar Simon Kukec, ki je bil izrazito slovensko usmerjen oz. narodnjak. Kot noviteto je zvaril svetlo in temno termalno pivo, poleg tega je varil {e pivo “Le`ak” in “Porter”, ki ga je kasneje preimenoval v slovensko znamko “Temno la{ko pivo”, vse bolj pa je uveljavljal znamko “La{ko pivo”, pod katero ga je tudi prodajal. [e vedno ga je izva`al v Egipt in tudi v Budimpe{to. Leta 1924 je pivovarna zvarila zadnje pivo. Ljubljanski Union je naskrivaj pokupil ve~ino delnic Pivovarne La{ko in opustil proizvodnjo. Zaprtje pivovarne je prizadelo La{~ane in pobudniki ideje o ponovnem odprtju pivovarne so najprej navdu{ili gostilni~arje. Leta 1929 so zastopniki gostilni~arskih zadrug sklenili, da bodo v La{kem zgradili gostilni~arsko delni{ko pivovarno. Po mnogih zapletih in hudih nasprotovanjih konkurence so Pivovarno La{ko, d.d., odprli leta 1938 in novo la{ko pivo, za katerega so za~eli uveljavljati za{~itni znak “Zlatorog”, je pivopivcem spet {lo v slast. Celo nem{ki okupatorji so dopustili, da se je prav zaradi kakovosti piva ohranila znamka “La{ko pivo”. Med bombardiranjem `elezni{kega mostu je ve~ bomb zadelo pivovarno in jo leta 1944 poru{ilo. Po II. svetovni vojni se je v pivovarni proizvodnja za~ela `e v letu 1946, formalno pa je bila ustanovljena v letu 1947. Pivovarna La{ko je bila po II. svetovni vojni ves ~as enovito podjetje. Zlasti po letu 1960 bele`i Pivovarna La{ko izreden razvoj prodaje, ki je koli~insko porasla s 60.000 hl na 1.300.000 hl. Podjetje v dru`beni lastnini je bilo po uskladitvi z dolo~bami Zakona o podjetjih vpisano v sodni register s sklepom sodi{~a Srg 23/90 z dne 31. 05. 1990. Leta 1991 se je preoblikovalo v delni{ko dru`bo v me{ani lastnini v skladu z dolo~bami zakona o podjetjih. Dne 30. 09. 1991 je bil ocenjen delni{ki in dru`beni kapital, na podlagi ~esar je bila opravljena razdelitev delnic. Pivovarna La{ko pa se je lastninsko preoblikovala v delni{ko dru`bo z znanimi lastniki 20. 04. 1995 na prvi skup{~ini delni{ke dru`be, v sodni register pa je bila vpisana s sklepom Srg 673/95 z dne 08. 09. 1995. Tako je postala delni{ka dru`ba z ve~ kot 15.000 delni~arji. Leto 2000 pomeni zaradi kapitalskih povezav z Radensko, d.d., Radenci, Jadransko pivovaro, d.d., Split ter Vitalom, d.d., iz Mestinj vsekakor eno najve~jih prelomnic v zgodovini dru`be, hkrati pa predstavlja prelom tiso~letja za~etek nove poslovne strategije razvoja dru`be s kapitalskimi povezavami omenjenih dru`b.
22
V letu 2002 je dru`ba uspela z javno ponudbo za prevzem Pivovarne Union, d.d., Ljubljana, s pridobitvijo 47,86 odstotka vseh delnic dru`be. Pivovarna La{ko pa je tudi v letu 2003 nadaljevala s kapitalskimi vlo`ki, saj je pridobila 24,98 odstotni dele` - v dru`bi Delo, d.d., Ljubljana ter tako postala najve~ji lastnik omenjene dru`be. V mesecu decembru 2004 je Pivovarna La{ko, d.d., uspela pridobiti {e nadaljnjih 27.011 delnic delni{ke dru`be Union, Ljubljana, kar je pomenilo 5,98 odstotka lastnine. S tem je Pivovarna La{ko, d.d., postala 53,85-odstotna lastnica vseh delnic Uniona. Pivovarna La{ko, d.d., je v mesecu februarju 2005 od dru`be Interbrew odkupila celoten lastni{ki dele`, in sicer 186.400 delnic izdajatelja Pivovarne Union, d.d., Ljubljana in tako postala 95,17-odstotna lastnica omenjene dru`be.
23
24
Poslovno poro~ilo Uvod
Delni{ka dru`ba Pivovarna La{ko je v poslovnem letu 2004 nadaljevala z usmeritvijo poslovne politike v koncentracijo zdru`evanja slovenskih proizvajalcev pija~ in si prizadevala pridobiti dodatne strate{ke partnerje s podro~ja proizvodnje pija~, predvsem na tujih strate{kih trgih jugovzhodne Evrope. @al v preteklem letu ni uspela s prizadevanji pri kapitalskih povezavah s proizvajalcem mineralne vode Knjaz Milo{ iz Aran|elovca v Srbiji in ^rni Gori, predvsem zaradi precenjene vrednosti omenjene dru`be. Tako v letu 2004 ni bila izvedena nobena kapitalska povezava, vendar si bo dru`ba {e naprej prizadevala na vse mo`ne na~ine pridobivati nova tr`i{~a. Upravno sodi{~e Republike Slovenije je s sodbo z dne 18.06.2004 po prito`bah Pivovarne La{ko, d.d., Pivovarne Union, d.d., Ljubljana in Interbrew Central European Holding B.V. iz Nizozemske, odpravilo odlo~bo Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence z dne 14.07.2003, s katero je ta izdal pogojno soglasje Pivovarni La{ko, d.d., k prigla{eni koncentraciji s Pivovarno Union, d.d.. V primeru, da bi Pivovarna La{ko presegla 50-odstotni lastni{ki dele` v omenjeni dru`bi, bi se morala odpovedati tr`enju nekaterih blagovnih znamk za dolo~eno ~asovno obdobje. Sodi{~e je zadevo vrnilo Uradu RS za varstvo konkurence v ponovni postopek presoje koncentracije. Pivovarna La{ko, d.d., je 10.12.2004 pridobila {e nadaljnjih 27.011 delnic Pivovarne Union, d.d., in tako postala imetnica 242.939 vseh delnic oziroma 53,85-odstotna lastnica omenjene dru`be. Dru`ba je tudi v preteklem letu nadaljevala s prizadevanji za optimalno sodelovanje med kapitalsko povezanimi dru`bami, predvsem na nabavnem in prodajnem podro~ju. Rezultati tak{nega prizadevanja so se v letu 2004 odrazili predvsem v ugodnej{ih nabavnih pogojih surovin in repromaterialov. Dose`eni pozitivni u~inki na prodajnem podro~ju v letu 2004 so bili {e vedno nekoliko pod pri~akovanimi. Zavedati se moramo, da se sinergijski u~inki kapitalsko povezanih dru`b dosegajo in postajajo vidni {ele v dalj{em ~asovnem obdobju. Kapitalsko povezane dru`be Pivovarna La{ko, Radenska, Jadranska pivovara in Vital so poslovno leto zaklju~ile manj uspe{no kot v predhodnih obdobjih. Z dose`enimi rezultati ne moremo biti zadovoljni, v prihodnje jih bo potrebno ob~utneje izbolj{ati. V letu 2005 se bo poslovno strategija dru`be nadaljevala v smeri pridobivanja novih prodajnih trgov, tako v Evropski uniji kakor tudi v jugovzhodni Evropi. Na vseh prodajnih trgih se bo uvajal in nadgrajeval marketin{ki pristop s prizadevanji prepoznavnosti vrhunske kakovosti proizvodov in blagovnih znamk ter s strategijo krovne blagovne znamke LA[KO PIVO, saj bodo tako dose`eni pogoji za enotno tr`no komuniciranje na vseh trgih.
25
Prodaja
V letu 2004 bele`i dru`ba Pivovarna La{ko, v primerjavi z letom 2003, padec prodaje piva za 14,3 odstotka in padec prodaje Ode za 18,3 odstotka. Poslovni rezultati v letu 2004 ne dosegajo dose`kov iz preteklih obdobij. Tako bi lahko zaklju~ili, da se je ve~letno obdobje izredno uspe{nega poslovanja delni{ke dru`be Pivovarna La{ko za~asno kon~alo. Glede na dejstvo, da je dru`ba v tem obdobju kon~ala vsa ve~ja investicijska vlaganja v obnovo in da v prihodnje ne na~rtuje ve~jih vlaganj v proizvodni proces, dose`eni rezultati {e zagotavljajo nemoten predviden poslovnorazvojni proces dru`be v naslednjih letih. Dose`eni poslovni rezultati pa zagotovljenemu delovnemu potencialu {e omogo~ajo zadovoljivo socialno varnost. K zdru`evanju in povezovanju proizvajalcev pija~ je bila v letu 2004 usmerjena makro poslovna politika dru`be s spoznanjem, da bo lahko le skupni nastop slovenske industrije pija~ uspe{no konkuriral vse ve~ji globalizaciji na omenjenem gospodarskem segmentu. Z vstopom Slovenije v EU, v mesecu maju 2004, so se razmere na slovenskem trgu {e dodatno zaostrile in le s skupnimi napori bo la`je premagovati novonastale tr`ne razmere.
Prodaja piva in vode
1.400.000 1.200.000 1.000.000 800.000 600.000 400.000
Prodaja piva
Prodaja vode
(v hl)
200.000 0 leto
2002
2003
2004
(v hl) Prodaja piva Prodaja vode Skupaj
2002 1.320.438 41.897 1.362.335
2003 1.313.007 46.456 1.359.463
2004 1.124.829 37.938 1.162.767
(v %) Prodaja piva Prodaja vode Skupaj
2002 96,9 3,1 100,0
2003 96,6 3,4 100,0
2004 96,7 3,3 100,0
S podobnimi te`avami kot Pivovarna La{ko - z manj{im povpra{evanjem po pivu in ostalih pija~ah v preteklem letu - so se sre~evali skoraj vsi proizvajalci pija~. Tak{nemu stanju na trgu so botrovale neugodne vremenske razmere, predvsem v sezonskih mesecih, ki niso bile naklonjene potro{nji piva in brezalkoholnih pija~. 26
Osnovni moto dru`be: kar najbolje zadovoljiti na{e zveste kupce in potro{nike vseh proizvodov Pivovarne La{ko, ostaja in se s prizadevanjem vseh zaposlenih nadaljuje v leto 2005. Prizadevanja so bila usmerjena v kakovost proizvodov, ki jo pogojuje in omogo~a najsodobnej{a tehnolo{ka opremljenost proizvodno-polnilnega procesa, predvsem pa kakovostna osnovna surovina - voda, ob tem pa ne smemo zanemariti kakovosti ostalih uporabljenih surovin za proizvodnjo piva. Ve~ji del izpada prodaje bele`i dru`ba na tujih trgih, predvsem v Bosni in Hercegovini ter Srbiji in ^rni Gori. Tudi na doma~em trgu je prodaja piva in vode manj{a kot v predhodnem letu 2004. Kljub te`avam pri prodaji piva v letu 2004 je Pivovarna La{ko, d.d., ostala vodilna proizvajalka piva v Sloveniji in je tem letu dosegla 53,7-odstotni tr`ni dele`. Struktura prodaje po vrstah piva v letu 2004 (v %) 5,6 % vseb. alk 5,1 % vseb. alk 4,9 % vseb. alk 4,9 % vseb. alk 4,0 % vseb. alk 2,7 % vseb. alk 2,5 % vseb. alk 1,7 % vseb. alk 5,9 % vseb. alk 4,0 % vseb. alk
2002 – – 48,0 39,4 8,8 1,4 0,8 0,6 0,6 0,4 100,0
Jubilejnik Bandidos Zlatorog La{ko Club Export Pils La{ko Lahko Roler Gren La{ko Temno Netopir Skupaj
2003 – 5,3 52,5 31,0 7,9 1,3 0,6 0,5 0,6 0,3 100,0
1,3 % 3,4 % Zlatorog
1,9 %
6,8 %
La{ko Club Export Pils Bandidos
22,5 %
La{ko Lahko ostale vrste
27
64,1 %
2004 0,1 3,4 64,1 22,5 6,8 1,3 0,5 0,5 0,7 0,1 100,0
28
Slovenski trg
Skupna potro{nja piva vseh ponudnikov (doma~ih in tujih) je v letu 2004 zna{ala 1.530.000 hl. Ostala je na isti ravni kot leta 2003 (indeks 100,5). Slovenski trg piva je bil v letu 2004 soo~en s prihodom konkuren~nih piv ni`jega cenovnega razreda iz uvoza. Predvsem gre tu za pivi trgovskih blagovnih znamk Spar in Tu{, zanemariti pa ne smemo niti ostalih piv ni`jega cenovnega razreda iz diskontnih prodajaln. Pove~al se je tudi uvoz piva standardnega razreda, tako v trgovini kot v gostinstvu. Zlasti v slednjem je zaslediti pove~an obseg vlaganj s strani tuje konkurence, kjer sta najaktivnej{a avstrijski Goesser in ~e{ki Staropramen (direktni vlo`ki v to~ilne aparate in ostalo opremo v lokalu). Te`jim pogojem na trgu je prispevala tudi priklju~itev Slovenije Evropski uniji (01. 05. 2004). Pivovarna La{ko se je na spremenjene razmere v letu 2004 odzvala s {tevilnimi ukrepi in se prilagodila konkuren~nemu okolju. Zaradi zmanj{anja stro{kov in doseganja sinergijskih u~inkov (Pivovarna La{ko – Radenska) je pri{lo do naslednjih organizacijskih sprememb: • ukinitev PE (poslovne enote) Kr{ko in PE Roga{ka (v decembru 2004 se je pri~el postopek ukinitve PE Lucija), • reorganizacija transportnih poti PE, • selitev PE Ljubljana Pivovarna La{ko v obnovljeni objekt Radenske Radenci v Ljubljani, • reorganizacija pospe{evalne slu`be, • reorganizacija servisne slu`be. Na podro~ju cenovne politike smo z nespremenjenimi cenami realno dosegli zni`anje prodajnih cen, hkrati pa z nekoliko ve~jo akcijsko prodajo glede na prej{nje leto ter povi{animi rabati kupcem vzdr`evali konkuren~nost glede na nizkocenovna piva iz uvoza. Kljub navedenim ukrepom je pri{lo do sicer pri~akovanega zmanj{anje tr`nega dele`a prodaje piva v obeh slovenskih pivovarnah. Pivovarni La{ko se je v letu 2004 zmanj{al tr`ni dele` glede na leto 2003 s 56,2 odstotka na 53,7 odstotka, Pivovarni Union pa z 39,8 odstotka na 37,4 odstotka. Na drugi strani bele`imo porast tr`nega dele`a prodaje piva iz uvoza s 3,8 odstotka na 8,9 odstotka.
Gibanje tr`nega dele`a dveh najve~jih slovenskih pivovarn (v %) Pivovarna La{ko Pivovarna Union
2002 53,8 40,6
2003 56,2 39,8
Od celotne prodaje piva Pivovarne La{ko na slovenskem trgu je bilo v letu 2004 preko grosisti~ne prodaje prodano 507.825 hl piva (62 odstotkov), kar predstavlja 6,5odstotno rast glede na prej{nje leto, preko detajlisti~ne prodaje pa 315.889 hl piva (38 odstotkov), kar predstavlja 16,6-odstotni padec glede na leto 2003. Gre za strukturno prelivanje prodaje iz detajlisti~ne v grosisti~no zaradi bistveno ve~je cenovne konkuren~nosti grosisti~nih kupcev, ki so se intenzivno ukvarjali z oskrbovanjem sektorja gostinstva.
29
2004 53,7 37,4
Prodaja na slovenskem trgu, preko grosistov in preko poslovnih enot
600.000 500.000 400.000 300.000 200.000
Grosisti (v hl)
100.000
Poslovne enote
0 leto
(v %) Grosisti Poslovne enote Skupaj
2002 2002 62,6 37,4 100,0
2003
2004 2003 60,8 39,2 100,0
Kot vsa leta doslej smo tudi leta 2004 dobro obvladovali pla~ilno politiko, saj imamo ve~ino pla~il zavarovanih z ban~nimi garancijami in nepla~il skoraj ne poznamo. Prodaja vode Oda je bila v letu 2004 glede na leto 2003 ni`ja za 18,3 odstotka. Na trgu voda je {e mo~neje kot na trgu piva prisoten vdor cenovno izredno ugodnih vod iz uvoza.
Tuji trgi
V letu 2004 je Pivovarna La{ko prodala na tujih trgih 300.342 hl piva, kar predstavlja za 34,0 odstotkov manj{o prodajo kot leta 2003.
Hrva{ka Skupna proizvodnja piva hrva{kih pivovarn v letu 2004 je zna{ala 3.644.699 hl in je bila za 3 odstotke ni`ja kot v letu 2003 (vir: Hrva{ka gospodarska zbornica). Potro{nja piva per capita je zna{ala 82 litrov. Glavni vzrok za ni`jo potro{njo piva na Hrva{kem so neugodne vremenske razmere za prodajo piva v poletnih mesecih ter slab{a turisti~na sezona, kar se je {e posebej odra`alo pri prodaji Jadranske pivovare, ki 87 odstotkov realizacije ustvari na turisti~nih podro~jih v Dalmaciji in Istri s Kvarnerjem. Zagreba~ki pivovari, ki je v novembru 2003 kot prva na Hrva{kem uvedla na trg pivo, polnjeno v 1 l nevra~ljivo plastenko, so v letu 2004 sledile vse ve~je hrva{ke pivovarne: Karlovac, Carlsberg, Osijek in trgovske verige s trgovskimi blagovnimi znamkami. Jadranska pivovara piva, polnjenega v PET, v letu 2004 ni uvedla na trg, kar je tudi eden od pomembnih razlogov za padec prodaje. Tr`ni dele` piva, polnjenega v PET, je v kanalu distribucije trgovina zna{al 6,4 odstotka (vir: tr`na raziskava AC Nielsen za leto 2004).
30
2004 61,7 38,3 100,0
Z nakupom Karlova~ke pivovare s strani Heinekena so bile na Hrva{kem v letu 2004 prisotne vse tri najve~je evropske proizvajalke piva (InBew je lastnik Zagreb{ke pivovare, Heineken Karlova~ke pivovare, Carlsberg pa Panonske pivovare). Omenjene tri pivovarne so v letu 2004 pove~ale vlaganja v ogla{evanje in pospe{evanje prodaje, {e posebej v ~asu evropskega prvenstva v nogometu. Jadranska pivovara z razpolo`ljivimi sredstvi za marketing ne more s {tevilom in obse`nostjo marketin{kih akcij u~inkovito odgovarjati konkurenci. Trgovske verige so tudi pove~ale zahteve po bolj{ih prodajnih pogojih in vlaganju v sektor gostinstva, kar so {e posebej spodbujale `e na{tete najve~je pivovarne. Upo{tevati je potrebno tudi politi~ne napetosti, ki se pojavljajo v intervalih in prav tako negativno vplivajo na prodajo blaga slovenskega porekla.
BIH, Srbija in ^rna Gora, Kosovo, Makedonija Na trgih BIH, Srbije in ^rne Gore, Kosova in Makedonije je v letu 2004 pri{lo do ob~utnega zmanj{anja prodaje piva. Vzroki so naslednji: • po 01. 05. 2004 sprememba carin z 8 odstotkov na 16 odstotkov (BIH), • uvedba za{~itnih cen, • stalno padanje kupne mo~i potro{nikov, • nelikvidnost in finan~na nedisciplina ve~jih kupcev na{ih uvoznikov, ki denar iz prodaje piva v veliki meri namenjajo za investicije, pivo pa `elijo pla~evati s kompenzacijami, • prodajne cene piva doma~ih pivovarn so bistveno ni`je od cen na{ega piva, • zaradi nizke kupne mo~i prebivalcev se prodajajo v veliki meri piva v plasti~ni embala`i (1l, 1,5l), ki jih Pivovarna La{ko v letu 2004 ni imela v prodajnem asortimentu, • tudi ~e v gostinskih lokalih na{i uvozniki in pospe{evalci uspejo prepri~ati gostince, da na{e pivo po ceni izena~ijo z doma~imi pivi, imajo gostinci interes za pospe{evanje prodaje doma~ega piva, ker pri tem zaradi bistveno ni`je nabavne cene mnogo ve~ zaslu`ijo, • pivovarne v lasti tujih multinacionalk vlagajo izredno visoke zneske v tr`no komuniciranje (prav tako privatna pivovarna MB Rodi~i Novi Sad); pivovarne so med najmo~nej{imi ogla{evalci, • poleg vlaganja v medije vlagajo ogromna sredstva tudi v samo tr`i{~e v smislu neomejenega razdeljevanja propagandnih materialov, brendiranja prodajnih mest, sponzoriranja prireditev… • vremenska situacija v letu 2004 je bila bistveno slab{a kot v letu 2003, • v BIH in S^G je {e vedno mo~no prisotna propaganda v smislu: kupujmo doma~e in pomagajmo doma~i industriji.
31
Ostali tuji trgi
Prodaja proizvodov Pivovarne La{ko na ostalih tujih trgih je bila v letu 2004 ve~ja za odstotek glede na leto 2003. V prodaji po posameznih dr`avah je najbolj opazno zni`anje prodaje piva v Italiji. Vzrok za ta padec je predvsem v ni`ji `ivljenjski ravni prebivalstva ter neugodnih vremenskih razmerah za prodajo piva v poletnih mesecih. Po podatkih zdru`enja proizvajalcev piva in slada Assobirra je celotna prodaja piva na italijanskem trgu v letu 2004 padla za 4 odstotke glede na leto 2003. Padec prodaje proizvodov Pivovarne La{ko na italijanskem trgu je bil kompenziran s povi{anjem prodaje la{kega piva na avstrijskem trgu za 9 odstotkov in pove~anjem prodaje na drugih trgih. Pove~anje prodaje la{kega piva v Avstriji je posledica bolj intenzivnega marketin{kega nastopa na tem trgu - v letu 2004 je bilo za razdelitev POS materialov namenjenih ve~ sredstev kot v predhodnih letih. Pove~anje prodaje la{kega piva na drugih trgih je posledica {iritve prodaje na tr`i{~i Kanade in Avstralije.
Produktivnost
Fizi~na produktivnost dela, merjena v prodanih koli~inah piva in vode na zaposlenega, izkazuje 2.885 hektolitrov prodanih pija~ na osebo. Dose`ena produktivnost dela se je v primerjavi z letom 2003 zmanj{ala za 5,6 odstotka.
Produktivnost dru`be 2002 1.320.438 41.897 1.362.335 455,2 766.389 2.993 1,7776
Prodaja piva (v hl) Prodaja naravne pitne vode (v hl) Skupaj Povpre~no {tevilo zaposlenih Dejansko opravljene ure Produktivnost (hl na osebo) Produktivnost (hl na opravljeno uro)
32
2003 1.313.007 46.456 1.359.463 445 747.841,5 3.055 1,8178
2004 1.124.829 37.938 1.162.767 403 681.827 2.882 1,7054
Marketing
V letu 2004 smo realizirali v letu 2003 zasnovano prenovo blagovnih znamk. Odlo~ili smo se za strategijo krovne blagovne znamke La{ko pivo ter s tem ustvarili pogoje za enotno tr`no komuniciranje na vseh trgih. Nova struktura asortimenta Pivovarne La{ko je za~rtana tako, da imamo ustrezen izdelek za vsak segment trga. Hitro spreminjajo~e konkuren~no okolje, tako na tujih kot na doma~em trgu, nas je vodilo k prilagajanju tr`enjske strategije na podro~jih razvoja, cene, distribucije in promocije.
Razvoj izdelkov Na podro~ju razvoja smo napore usmerili v diverziďŹ kacijo obstoje~ega proizvodno-prodajnega asortimenta in njegovo {iritvijo v nove na~ine pakiranja. Predvsem zaradi prilagajanja konkuren~nemu okolju na tujih trgih (nekdanje Jugoslavije) smo sprejeli odlo~itev, da bomo pivo polnili v plastenke, ki jih bomo poslali na trg v letu 2005. Omeniti velja tudi razvoj novih okusov BZ Bandidos, s katerim `e dve leti, vse od lansiranja na trg, uspe{no zadovoljujemo speciďŹ ~no ciljno skupino. Za po`ivitev blagovne znamke bomo v letu 2005 ponudili potro{nikom novi okus, lotili pa smo se tudi razvoja embala`e.
Tr`no raziskovanje Poleg pridobivanja informacij iz internih virov smo uporabljali tudi eksterne vire. Za eksterno raziskovanje smo porabili 1,1 odstotka od sredstev, namenjenih za marketin{ke aktivnosti. Izsledki eksternega raziskovanja so poleg internih informacij, {e posebej v hitro spreminjajo~em okolju, bistvenega pomena. Tako pridobljene informacije smo uporabljali kot dodaten instrument pri oblikovanju tr`enjskih strategij.
33
Tr`no komuniciranje Za tr`no komuniciranje na doma~em in na tujih trgih smo porabili 11,5 odstotka celotnega prihodka. Struktura porabe sredstev po tr`i{~ih je bila naslednja: Dr`ava
dele` v %
• Slovenija 53 % • Hrva{ka 24 % • Bih 16 % • Srbija in ^rna Gora 6 % • ostali tuji trgi 1% Na podro~ju pospe{evanja prodaje na prodajnih mestih smo uporabljali propagandne materiale v enakem dele`u od celotnih sredstev kot v preteklih letih. Svoje izdelke smo predstavili na sejmih v Novem Sadu in Riminiju. Da bi pou~ili bodo~i gostinski kader o zna~ilnostih piva in njegovi postre`bi, smo nadaljevali z organiziranim vodenjem ekskurzij za dijake gostinskih {ol. Dobre odnose s poslovnimi partnerji smo utrdili tudi z organiziranjem ekskurzij v Pivovarno La{ko ter pripravili sre~anje v okviru prireditve Pivo in cvetje. Na podro~ju sponzoriranja smo upo{tevali strate{ke usmeritve iz preteklih let. Ve~ji del sponzorskih sredstev je bil namenjen korporativnemu sponzoriranju. Ob izjemnem uspehu na{ega dolgoletnega sponzoriranca, Rokometnega kluba Celje Pivovarna La{ko (evropski prvaki; dr`avni prvaki; pokalni prvaki), smo izkoristili prilo`nost ter uspehe kluba uporabili za idejno zasnovo aktivnosti pospe{evanja prodaje s pripravo nagradne igre.
Upravljanje s kadri
Zadnjih nekaj let se pri nas izvaja politika zaposlovanja, ki je usmerjena v zmanj{anje {tevila zaposlenih in, zaradi nivoja tehnologije, hkrati v rast izobrazbene strukture, kar mora biti, {e bolj kot doslej, osnova kadrovske politike dru`be tudi v bodo~e. V Pivovarni La{ko je bilo na dan 31. 12. 2004 zaposleno 381 delavcev, od tega 131 `ensk in 250 mo{kih. V letu 2004 smo v celoti pre{li na vodenje kadrovskih podatkov z aplikativno programsko opremo, kupljeno v letu 2000. Sedanja programska oprema daje uporabnikom veliko ve~ mo`nosti, vodi zgodovino podatkov zaposlenih in na posameznika lahko ve`emo ve~ podatkov, ki se nanj nana{ajo.
34
Gibanje {tevila zaposlenih Najve~ji pretok zaposlenih je bil v sektorju proizvodnje in investicij ter sektorju komerciale. Polnilnica steklenic je v preteklem letu zaposlila 7 delavcev, isto leto pa je izstopilo 18 delavcev; to so bili sezonski delavci, ki so v podjetju ostali iz poletne sezone leta 2003. V ve~ini primerov je {lo za delovno razmerje za dolo~en ~as. Fluktuacija pa je bila najve~ja v mesecih junij, julij in oktober, kar je, zaradi vezanosti na sezono, povsem obi~ajno. Na podro~ju komerciale je bilo gibanje {tevila zaposlenih najve~je v februarju in sicer na podro~ju poslovnih enot, kar je povzro~ila ukinitev poslovne enote Roga{ka Slatina in Kr{ko ter selitev zaposlenih na PE La{ko in v mati~no podjetje. Nove zaposlitve, kjer bi z delavcem sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedolo~en ~as, v preteklem letu nismo imeli. V letu 2004 je bilo 14 novozaposlenih delavcev - vsi za dolo~en ~as, od tega 3 pripravniki. Pripomniti moramo, da je {tevilo vstopov ni`je kot preteklo leto, kar je spet posledica sezonske delovne sile, zaposlene v letu 2003, ki je opravljala remontna dela v proizvodnji in zato ostala v podjetju neprekinjeno dve sezoni. Najve~ delavcev je od{lo iz podjetja februarja in oktobra. Februarja je bil najve~ji odliv zaposlenih na PE La{ko, kamor smo v za~etku meseca premestili zaposlene iz PE Roga{ka Slatina in Kr{ko. Po tem so nekateri ostali v delovnem razmerju v podjetju, 15 delavcev je delovno razmerje prekinilo, drugi so se odlo~ili za ponujeno mo`nost opravljanja dela kot samostojne dejavnosti ({oferji), nekateri pa so se zaposlili pri omenjenih podjetnikih. Naslednji ve~ji odliv bele`imo v oktobru, ob poteku delovnega razmerja zaposlenim za dolo~en ~as oz. sezonski delovni sili. [tevilo upokojitev se nam po~asi zni`uje. V primerjavi s preteklimi leti, ko smo imeli v dveh zaporednih letih po 15 novih upokojencev letno, smo leta 2004 upokojili 9 delavcev, od tega je 8 zaposlenih izpolnjevalo pogoje za polno osebno pokojnino, zdravstveno stanje 1 delavca pa je vplivalo na invalidsko upokojitev. V dveh primerih odjave delavcev je bila sklenjena sporazumna prekinitev pogodbe o zaposlitvi, od katerih je imel eden sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za dolo~en, drugi pa za nedolo~en ~as. Zaradi izredne odpovedi pogodbe je od{el 1 delavec, z 1 zaposlenim pa je pogodbeno razmerje prekinjeno za~asno.
35
Starostna struktura zaposlenih Starostno drevesce v Pivovarni La{ko na dan 31.12.2004 14 13
13
12 11
11 10
9
8
Mo{ki: 250 zaposlenih ali 65,6% povpre~na starost je 42,7 let
10
10 9 9
9
8
8
8 7 7 6
5 5
5
6
6
5
5 4
3 3 2 starost v letih
2
1 1 1 1
1
1
1
19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 1
1 1
1
2
2
2
2
3
2
3 4 4
4
4
4
6
6 7
2 3
3 4 5
Skupaj: 381 zaposlenih povpre~na starost je 41,9 let
2 2 4
@enske: 131 zaposlenih ali 34,4% povpre~na starost je 40,3 let
7 7 7 7 8 10
Povpre~na starost zaposlenih nara{~a in se pribli`uje 42. letu. Najve~je {tevilo zaposlenih `ensk in mo{kih imamo v starostni skupini med 35. in 40. letom, teh je nekaj manj kot ~etrtina vseh zaposlenih. ^e pa k temu pri{tejemo {e starostno skupino med 40. in 45. letom, pa skupaj dosegajo `e 43 odstotkov vseh zaposlenih v podjetju. Od leta 2000, ko je zna{ala povpre~na starost zaposlenih 39,97, je ta narasla za skoraj dve leti. Na pove~anje povpre~ne starosti vplivajo novi upokojitveni pogoji, ki v prehodnem obdobju podalj{ujejo delovno dobo in starost, ki sta potrebni za izpolnitev pogojev upokojitve. Glede na to, da bo prehodno obdobje trajalo do leta 2014, se bodo posledice tega odra`ale {e naprej.
36
Izobrazbena struktura in izobra`evanje zaposlenih Zastavljen cilj postopne rasti izobrazbene strukture zaposlenih se je tudi v preteklem letu izpolnjeval. Pove~al se je dele` srednje, vi{je in visoko strokovno usposobljenih delavcev, ki je v primerjavi z letom 2003 na ra~un nekvaliďŹ ciranih, polkvaliďŹ ciranih in kvaliďŹ ciranih delavcev porasel za 3,7 odstotka. Izobrazbena struktura zaposlenih v Pivovarni La{ko na dan 31.12.
Magister Visoka Vi{ja Srednja KV PK NK Skupaj
Leto 2002 2 35 27 103 146 37 89 439
Dele` v % 0,5 8,0 6,2 23,5 33,3 8,4 20,3 100,0
Leto 2003 3 39 27 95 141 34 84 423
Dele` v % 0,7 9,2 6,4 22,5 33,3 8,0 19,9 100,0
Leto 2004 3 38 28 93 110 34 75 381
Nenehni tehnolo{ki razvoj od zaposlenih zahteva znanje vi{jih ravni, kot je to veljalo pred leti, zato morajo biti cilji {e nadalje usmerjeni v rast izobrazbene strukture zaposlenih. Predvsem moramo to dejstvo upo{tevati ob zaposlovanju, pri obstoje~i delovni sili pa s podporo izobra`evanja ob delu. Ve~ji poudarek moramo dati izobra`evanju nekvaliďŹ ciranih delavcev, katerih znanja bi morala biti usmerjena predvsem v tehni~ne smeri. V dru`bi se zavedamo, da je znanje vse ve~ja potreba in pogoj za dobro opravljeno delo. Zaradi podpore in posluha pri izobra`evanju zaposlenih se delavci za pridobitev funkcionalnih znanj izobra`ujejo interno in eksterno na raznih te~ajih ter seminarjih, poleg tega pa podpiramo tudi {tudij ob delu, kjer delavec pridobi {olsko izobrazbo. V preteklem letu je imelo 27 delavcev sklenjeno pogodbo o izobra`evanju, od tega smo 6 pogodb sklenili na novo. Trije zaposleni so v letu 2004 uspe{no zaklju~ili {tudij ob delu, od katerih sta dva pridobila VI. in eden VII. stopnjo izobrazbe. Poleg tega smo stro{ke izobra`evanja povrnili tudi delavcema, ki sta obiskovala in uspe{no zaklju~ila srednje{olsko izobra`evanje ter si pridobila V. stopnjo izobrazbe, kljub temu da predhodno s podjetjem nista imela sklenjenih pogodb o izobra`evanju. V dru`bi bomo {e v naprej dajali mo`nost izobra`evanja zaposlenim, da si pridobijo zahtevano strokovno izobrazbo, predvsem na podro~ju tehni~nih znanj. Redno so potekala tudi izobra`evanja, ki so bodisi zakonsko predpisana ali pa potrebna za izvajanje del delovnega mesta. Delavci so obiskovali razli~ne jezikovne in ra~unalni{ke te~aje, te~aje izobra`evanja in usposabljanja varstva pri delu ter po`arnega varstva, pa tudi druge.
37
Dele` v % 0,8 10,0 7,3 24,4 28,9 8,9 19,7 100,0
38
Zadovoljstvo okolja na na~elih trajnostnega razvoja
Brezpla~ne storitve, ki jih za nas opravlja narava, predstavljajo nevidno osnovo, ki omogo~a obstoj na{e dru`be in na{ega gospodarstva. Storitve narave so nam bile vedno na voljo v neomejenih koli~inah in na{a pri~akovanja - enako velja tudi za na{e gospodarstvo - temeljijo na domnevi, da bo tako tudi v prihodnosti. V gospodarstvu ~love{ke dru`be ni te`ko razlo~evati med dobrinami in storitvami. V naravnem gospodarstvu pa je tak{no razlo~evanje manj uporabno, ker so dobrine in storitve med seboj prefinjeno in kompleksno prepletene. Miselnost, da je narava zaboj, napolnjen z med seboj nepovezanimi stvarmi, ki jih lahko prestavljamo in odstranjujemo po mili volji ter z neznatnimi ali nikakr{nimi posledicami spreminjamo, je {e vedno prisotna. Med storitve, ki jih za nas opravljajo naravni ekosistemi, spadajo oskrba s surovinami, ~i{~enje in reguliranje voda, prevzemanje in razgrajevanje odpadkov, kro`enje hranilnih snovi, nastajanje in varovanje prsti, odpra{evanje in nadzor nad {kodljivci ter uravnavanje podnebja na lokalni in svetovni ravni. S tem ko zmanj{ujemo {tevilo vrst in celovitost ekosistemov, zmanj{ujemo tudi sposobnost narave, da bi ustvarjala novo `ivljenje. V samo nekaj stoletjih smo se s stopnje, ko smo `iveli od obresti narave, povzpeli na stopnjo, ko zapravljamo glavnico, ki se je nabirala skozi milijone let evolucije, hkrati pa tudi zmanj{uje zmo`nost narave, da bi ustvarjala nov kapital. Ljudje smo le del~ek v mozaiku rezultatov evolucije, pa smo si prilastili glavno vlogo pri dolo~anju prihodnjih mo`nosti in smeri razvoja. Eno od najbolj bistvenih pomanjkljivosti dana{njih gospodarstev je, da poslovne dejavnosti in potro{niki pogosto niso seznanjeni s stranskimi u~inki svojih dejanj na okolje. Posledica tega je, da se tistim, ki imajo koristi od njega, zdi uni~evanje okolja poceni ali celo zastonj: dejansko jih subvencionirajo tisti, katerim {kodujejo. Upamo si trditi, da so na{a prizadevanja ravnati v ravnovesju z okoljem, pa naj bo to naravno ali socialno, velika.
IPPC Razviti svet se zaveda, da ni industrijske proizvodnje, ki ne bi obremenjevala okolja. V `elji, da bi industrijsko onesna`evanje omejili na kar najbolj znosno mero, se je rodila tudi direktiva IPPC. Pri tem se v ”Direktivi” prisega na najbolj{o mo`no tehniko. Govori o splo{nih usmeritvah in sicer o stalnem prizadevanju za uveljavljanje tehnolo{kih postopkov, ki so v danem trenutku najbolj{i glede porabe energije in surovin in tudi glede na emisije v okolje. Upo{tevati je potrebno lokalne posebnosti in omejitve, s katerimi je mogo~e cilje BAT (best available technology trenutno najbolj{a mo`na razpolo`ljiva tehnologija) dose~i z ”razumnimi stro{ki”. To seveda terja poseben pristop in sprejetje slovenske zakonodaje. Pivovarna La{ko je zaradi svojega obsega proizvodnje zavezanec IPPC. A ne glede na to zakonsko opredelitev se `e dolga leta trudimo v proizvodnji uporabljati najbolj{e mo`ne tehnologije, optimirati porabe surovin in proizvodnjo stranskih produktov, kot tudi na najni`jo mo`no raven zmanj{ati 39
obremenjevanje okolja z efluenti. In s takim poslovanjem bomo nadaljevati tudi v prihodnje. Pripravljamo vso potrebno dokumentacijo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ki naj bi ga predvidoma dobili najkasneje do oktobra 2007.
Nenehno prizadevanje za optimiranje procesov V tehnologiji proizvodnje piva posku{amo iz leta v leto poiskati vedno nove, bolj{e re{itve, ki bodo pozitivno vplivale na zmanj{anje emisij v okolje. @e v drugi polovici leta 2003 smo tako pri~eli z lo~evanjem piva od odpadnega kvasa s pomo~jo naprave na principu tangencialne membranske filtracije. S tem postopkom vrnemo v proizvodnjo pribli`no 40 odstotkov piva od skupne koli~ine odpadnega kvasa, ki se je pred tem izpu{~alo v kanalizacijo. Dosegli smo zmanj{anje obremenitve odpadnih vod s pivom ter zni`anje koli~ine odpadnih vod. Tanki za lo~evanje kvasa od piva so bili pred tem opremljeni s fiksnimi iztoki, ki so omogo~ali dekantiranje piva nad sedimentiranim kvasom. Izlo~eno pivo se je nato spu{~alo v kanalizacijo oz. tehnolo{ke odpadne vode. Prefiltrirano pivo se sedaj zbira v posebnih tankih in vra~a nazaj v proizvodni proces, kvas pa se zgosti do 20 odstotkov suhe snovi in se su{i na valj~nem su{ilniku kvasa. Pomembno pridobitev pomeni tudi dejstvo, da je lo~eno pivo zelo visoke senzori~ne kakovosti, tako da se lahko brez nevarnosti poslab{anja kakovosti kon~nega proizvoda ponovno vra~a v proizvodnjo. Suhi pivski kvas predstavlja pri fermentaciji piva stranski proizvod in se proda za `ivalsko hrano ter farmacevtske potrebe. Z napravo smo zmanj{ali izgube piva za pribli`no odstotek od letno prodane koli~ine, s tem zmanj{ali obremenitev odpadnih vod in porabo surovin na enoto proizvoda zaradi zmanj{anja kala pri proizvodnji piva. Poleg tega smo zaradi bolj zgo{~enega kvasa zmanj{ali {tevilo obratovalnih ur su{ilca kvasa, kar pomeni manj delovnih ur ter zni`anje porabe toplotne energije v obliki pare. Med zamenjavo dela procesne in programske opreme za avtomatizacijo smo ponovno pregledali in optimirali izrive pri menjavah medijev (voda, pivo, kvas, ~istilna sredstva…) med sprejemom, pre~rpavanjem piva in ~i{~enjem proizvodnje opreme. Ravno tako smo s tem na podro~ju kleti zmanj{ali koli~ino porabljene vode, ~istilnih sredstev in s tem tudi koli~ino ter obremenitev emisij v izpust odpadnih vod. V postopku proizvodnje piva smo izvedli optimiranje pri postopku vzgoje ~iste kulture kvasa za fermentacijo in uvedli izbolj{ave v samem postopku alkoholnega vretja. S temi ukrepi smo dosegli bistveno izbolj{anje sedimentacije kvasa po kon~anem alkoholnem vretju, kar je pripomoglo k izbolj{anju in podalj{anju filtracije piva ter s tem ni`jim stro{kom filtracije. Zni`ala se je poraba vode, ~istilnih sredstev, koli~ina porabljenega filtracijskega sredstva ter, kot najpomembnej{i dejavnik, tudi skupna koli~ina odpadnega filtracijskega sredstva na letnem nivoju. 40
Energetika Eno od podro~ij, na katerem so vlaganja za okoljsko pomembne tehnologije dosegle zadovoljive rezultate, je vlo`ek v rekonstrukcijo hladilnega sistema. Z zamenjavo odprtih hladilnih stolpov z evoporativnimi kondenzatorji se je zmanj{ala poraba primarne energije, prav tako pa tudi poraba hladilne vode, ki izpareva, ter vode, ki se odvaja v kanalizacijo zaradi zgo{~evanja. Glede na preteklo obratovalno obdobje s starim sistemom smo ugotovili 5-odstotni energetski prihranek in po statisti~nih analizah celo 10 odstotkov ni`ji vlo`ek v hladilno vodo.
Odpadna voda - ~istilna naprava V letu 2004 so se nadaljevala dela za izgradnjo samostojne anaerobne ~istilne naprave za pred~i{~enje odpadnih vod ter skupaj z ob~ino druge faze ~i{~enja na aerobni ~istilni napravi, kjer naj bi se pred~i{~ene tehnolo{ke vode dokon~no o~istile do mejnih vrednosti za iztok v vodotok. V letu 2004 je bil predviden zaklju~ek gradnje, vendar se je iz objektivnih in subjektivnih razlogov gradnja podalj{ala tako, da za prvo polovico leta 2005 pri~akujemo poskusno obratovanje, v letu 2006 pa redno obratovanje ~istilne naprave. S tem bomo dokon~no re{ili problem nepre~i{~enih vodnih emisij v okolje.
Trdni odpadki - SLOPAK Z letom 2004 je Pivovarna La{ko, d.d., v skladu s Pravilnikom o ravnanju z embala`o in odpadno embala`o (Uradni list RS, {t.104/00 in 12/02), sklenila pogodbo z dru`bo SLOPAK. S podpisom te pogodbe smo prenesli svoje obveznosti prevzema, predelave in recikla`e ter odstranjevanja na dru`bo SLOPAK, ki za svoje naro~nike zagotavlja prevzem in predelavo odpadne embala`e ter tako omogo~a izpolnjevanje zakonskih obveznosti na podro~ju ravnanja z embala`o. Zavezancu (dru`bi Pivovarni La{ko, d.d.) obra~una stro{ek embala`nine, ki vklju~uje predpisano ravnanje z vso odpadno embala`o, namenjeno kon~nemu potro{niku in dano na slovenski trg. Stro{ki odpadne embala`e v letu 2004 zna{ajo 42.754.470 SIT.
Okoljski standard Osnovni cilj je do leta 2006 popolnoma sanirati vse negativne vplive, resno pristopiti k uveljavitvi okoljskega standarda ISO 14001 in s tem tudi zapisati na~in ravnanja in odnos do snovi, ki so obremenjujo~e za okolje.
41
Skrb za pitno vodo Voda je za ~love{tvo ena najpomembnej{ih dobrin. Obstoj `ivljenja vsakega `ivega bitja na Zemlji je odvisen od dostopnosti do vode. Pomembno je, da naravi vodo, ki si jo od nje izposodimo, vrnemo v stanju, ki ne povzro~a onesna`enja. ^ista voda bo v prihodnosti zelo pomembna ekonomska in politi~na komponenta. Dostopnost do ~iste vode igra ~edalje pomembnej{o vlogo v razvoju dru`be. Voda na na{em planetu se o~isti in reciklira v gigantskem ekolo{kem ciklu s pomo~jo mo~i son~ne energije. Rast prebivalstva, urbanizacija in vse ve~ja poraba vode pomenijo, da so naravni cikli recirkulacije in ~i{~enja vode nezadostni za za{~ito razpolo`ljivosti ~iste vode. Dandanes ni ve~ zadosti, da zagotovimo le pitno vodo. @ivljenjsko pomembno je, da zaradi za{~ite vodnih poti in rezervoarjev odpadno vodo tudi o~istimo. Brez vode ni `ivljenja. Tako preprost, vsem dobro znan stavek. In vendar v~asih pozabimo na to dejstvo. Brez ~iste, zdrave vode tudi podjetja, ki imajo za eno od osnovnih surovin vodo, nebi mogla obstajati. La{~ani so lahko vse od svojih za~etkov obstoja zelo zadovoljni, saj je ob~ina La{ko obkro`ena z hribi, v katerih izvirajo vode, ki so ene najbolj{ih v Sloveniji. Da bi zagotovili varno oskrbo z vodo, smo `e v letu 2003 za~eli z pripravami na vzpostavitev sistema HACCP in imeli v letu 2004 prvi pregled poobla{~ene in{pekcije, ki smo ga uspe{no opravili. Skrbi za vodo, ki jo uporabljamo za oskrbo prebivalstva, za pitno vodo in hkrati vodo za uporabo v industriji posve~amo veliko pozornost. Za najbolj problemati~ni vir vode smo uvedli nov preventivni sistem dezinfekcije pitne vode z dezinfekcijskim sredstvom klor dioksidom (ClO2), ki prina{a manj negativnih u~inkov in pove~a rezidualni u~inek ter s tem zagotavlja bolj u~inkovito dezinfekcijo. Zaradi vse pogostej{ih su{nih obdobij ter posledi~no padanja pretokov vodnih virov smo skupaj z ob~ino La{ko za~eli iskati in opazovati nove vodne vire. Tako smo se v letu 2004 osredoto~ili na izvir pod Mali~em ter za~eli pripravljati vse potrebno za izgradnjo vrtine v tem vplivnem obmo~ju. Na obstoje~em vodovodnem sistemu pa smo z nabavo nove aparature, prenosnega merilca pretoka, dopolnili ~len v verigi naprav za iskanje okvar in s tem tudi izgub na vodovodnem sistemu. V letu 2004 smo kon~no pridobili koncesijo za odvzem podzemne vode iz vodnega telesa vodonosnika iz prepustnih plasti permokarbonske starosti za polnjenje izvirske vode Ode, in sicer iz zajetja Lurd (Ul. RS {t.125/2004, Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnih virov ZB1, ZB2, ZB3, ZB4, ZB5, ZB6 in ZB7 Lurd za proizvodnjo pija~). S tem smo dokon~no uredili odvzem podzemne vode, ki nam s to uredbo nalaga tudi veliko odgovornost za pravilno ravnanje s tem vodnim virom.
42
Kakovost pitne vode v skladu z uvedenim standardom HACCP kontroliramo z notranjim nadzorom fizikalnokemijske in mikrobiolo{ke analitike. Poleg tega izvajajo z redno in raz{irjeno analitiko ter svetovanjem dodaten nadzor pogodbeno strokovnjaki zavoda za zdravstveno varstvo Celje in Maribor.
Vlaganja v ekologijo Voda • Vlaganja v vodne vire • Zemlji{~e vodni viri • Stro{ki vodovoda • Prispevek za vodna povra~ila SKUPAJ
8.981.473 SIT 10.409.615 SIT 99.087.455 SIT 9.917.556 SIT 128.396.099 SIT
Odpadna voda (^istilna naprava) • ^istilna naprava – investicije v teku 574.146.231 SIT • Rezervacije – ~rpanje dolgoro~nih rezervacij 207.708.669 SIT SKUPAJ 781.854.900 SIT Odpadna embala`a (SLOPAK) • Izdatki za varstvo okolja - embala`a SKUPAJ
42.754.470 SIT 42.754.470 SIT
Ostalo • Ribi{ka dru`ina – od{kodnina SKUPAJ VSE SKUPAJ
4.000.000 SIT 4.000.000 SIT 957.005.469 SIT
Na~ela trajnostnega razvoja Pri razvoju podjetja kot celote imamo ves ~as v mislih na~ela trajnostnega razvoja. Gre za razvoj, ki zasleduje tri cilje: ekonomski napredek, skrb za okolje in socialno zadovoljstvo. V zavesti vseh zaposlenih je odlo~itev za nenehno izbolj{evanje kakovosti, natan~nosti, doslednosti in vse ve~je razumevanje pomena ustvarjanja pravilnega odnosa do okolja, v katerem `ivimo. Varovanje naravnega okolja je globalna tema, ki zahteva napore vsakega od nas. Eden na{ih pomembnej{ih ciljev je ustvariti produkte, ki bodo pri potro{niku ustvarili zadovoljstvo, varnost in zaupanje. To nam lahko uspe le s popolno predanostjo na{emu okolju in ob upo{tevanju dr`avnih zakonov, uredb ter predpisov, ki usmerjajo trajnostni razvoj na{ega podjetja hkrati z okoljem, v katerem obstajamo. Z majhnimi koraki smo v smeri nenehnega izbolj{evanja razmer, odnosov in seveda na{ih produktov pri~eli `e pred leti. To nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje. Kajti vse, kar naredimo za okolje, naredimo tudi zase.
43
44
Lastni{ka struktura kapitala z gibanjem vrednosti delnic
Pivovarna La{ko je od leta 1995 organizirana kot delni{ka dru`ba. Ob koncu poslovnega leta, na dan 31.12.2004, je {tela 10.727 delni~arjev, kar je za 2,6 odstotka manj kot konec leta 2003.
Lastni{ka struktura kapitala Osnovni kapital dru`be na dan 31.12.2004 zna{a 8.747.652 tiso~ SIT in je razdeljen na 8.747.652 delnic z nominalno vrednostjo 1.000 SIT, od katerih so vse v celoti pla~ane. Vse delnice so navadne, imenske in so izdane v nematerializirani obliki. Vsaka delnica daje lastniku pravico do glasovanja na letni skup{~ini delni~arjev in udele`bo pri dobi~ku.
Lastni{ka struktura kapitala Pivovarne La{ko na dan 31.12.2004 Dr`avni skladi
14,1 %
14,2 %
9,1 %
11,4 %
30,1 %
21,0 %
Banke ID in VS Ostale pravne osebe Zaposleni, biv{i zaposleni in upokojenci Ostale ďŹ zi~ne osebe
(v%) Dr`avni skladi Banke ID in VS* Ostale pravne osebe Zaposleni, upokojenci in ostale ďŹ zi~ne osebe Skupaj
2002 16,0 11,5 21,9 26,3 24,3 100,0
2003 16,2 10,7 20,1 29,6 23,4 100,0
2004 14,2 11,4 21,0 30,1 23,3 100,0
* V letu 2002 in 2003 PID in VS
Lastni{ka struktura kapitala Pivovarne La{ko na dan 31.12.2004 23,2 %
Pravne osebe Fizi~ne osebe 76,7 %
(v %) Pravne osebe Fizi~ne osebe Skupaj
2002 75,7 24,3 100,0
45
2003 76,7 23,4 100,0
2004 76,7 23,3 100,0
Lastni{ka struktura kapitala dru`be se v letu 2004 ni bistveno spremenila. Infond Holding, d.d., ostaja najve~ji lastnik z 12,04-odstotnim dele`em, sledi Kapitalska dru`ba, d.d., ki ima v lasti 7,06 odstotka delnic, med ve~jimi delni~arji pa so {e Slovenska od{kodninska dru`ba, d.d., Triglav steber I PID, d.d., Infond ID Investicijska dru`ba, d.d., in Banka Celje, d.d.. Ostale dru`be imajo v lasti manj kot 3 odstotke delnic dru`be.
Delnice Delnice Pivovarne La{ko, d.d., imajo oznako PILR in kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev Ljubljanske borze od 01.02.2000 dalje kot redne delnice. Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2004 zna{a 5.469,47 SIT, njena tr`na vrednost presega knjigovodsko za 31,3 odstotka in zna{a 7.183,06 SIT. Dru`ba ima na dan 31.12.2004 v svojem portfelju 1.019 lotov odkupljenih lastnih delnic, kar zna{a 0,0116 odstotka vseh delnic. Dru`ba je v preteklih letih preko dividende izpla~evala skoraj 50 odstotkov letnega ~istega dobi~ka, preostali del dobi~ka pa je namenjala za investicije in rezerve. Uprava dru`be podpira dolgoro~no politiko dividend tudi v prihodnjih letih. Realna rast dividende se bo nadaljevala sorazmerno z uspe{nostjo poslovanja.
Povpre~na tr`na vrednost delnice PILR v letu 2003 8.200 8.000 7.800 7.600 7.400 7.200 7.000 6.800
(v SIT)
jan 7.516
feb 7.629
mar 7.741
apr 7.934
46
maj 8.046
jun 7.763
jul 7.742
avg 7.903
sep 7.723
okt 7.417
nov 7.422
december
november
avgust
julij
junij
maj
april
marec
februar
januar
(v SIT)
oktober
septermber
6.600
dec 7.120
Knjigovodska vrednost delnice PILR na dan 31.12. za obdobje v letih 1995 – 2004 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000
(v SIT)
1995 2.201
1996 2.554
1997 2.946
1998 3.323
47
1999 3.747
2000 4.335
2001 4.715
2002 5.302
2003 5.529
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
(v SIT)
1995
0
2004 5.469
Ra~unovodski izkazi z revizorjevim poro~ilom za mati~no dru`bo Bilanca stanja na dan 31.12.2004
(v tiso~ SIT) STALNA SREDSTVA Neopredmetena dolgoro~na sredstva Opredmetena osnovna sredstva Dolgoro~ne finan~ne nalo`be GIBLJIVA SREDSTVA Zaloge Kratkoro~ne poslovne terjatve Kratkoro~ne finan~ne nalo`be Dobroimetje pri bankah, ~eki in gotovina AKTIVNE ^ASOVNE RAZMEJITVE SKUPAJ SREDSTVA KAPITAL Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobi~ka Preneseni ~isti poslovni izid ^isti poslovni izid poslovnega leta Prevrednotovalni popravki kapitala REZERVACIJE FINAN^NE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI Dolgoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti Kratkoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
31.12.2004 69.603.292 118.946 13.349.749 56.134.597 3.300.681 1.412.516 1.638.190 125.289 124.686 2.581 72.906.554 47.845.061 8.747.652 18.987.052 8.464.194 4.526.728 1.214.492 5.894.843 – 25.061.493 8.290.293 16.771.200 72.906.554
48
31.12.2003 66.822.400 55.265 14.762.614 52.004.521 4.256.214 1.923.792 1.680.661 307.563 344.198 1.475 71.080.089 48.364.251 8.747.652 18.987.052 8.448.291 3.398.687 2.045.336 6.737.233 208.515 22.507.323 3.827.512 18.679.811 71.080.089
Indeks 2004/2003 104 215 90 108 78 73 97 41 36 175 103 99 100 100 100 133 59 88 – 111 217 90 103
Izkaz poslovnega izida za obdobje 1.1. - 31.12.2004 (v tiso~ SIT) ^isti prihodki od prodaje Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokon~ane proizvodnje Drugi poslovni prihodki Stro{ki blaga, materiala in storitev Stro{ki dela Amortizacija neopredmetenih dolgoro~nih in opredmetenih osnovnih sredstev Odpisi vrednosti Drugi poslovni odhodki POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA Finan~ni prihodki iz dele`ev Finan~ni prihodki iz dolgoro~nih terjatev Finan~ni prihodki iz kratkoro~nih terjatev Finan~ni odhodki za odpise dolgoro~nih in kratkoro~nih finan~nih nalo`b Finan~ni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti ^ISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA Izredni prihodki Izredni odhodki POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA Davek iz dobi~ka ^ISTI POSLOVNI IZID OBRA^UNSKEGA OBDOBJA
49
1.1. - 31.12.2004 18.444.935 -30.400
1.1. - 31.12.2003 21.145.954 67.897
Indeks 2004/2003 87 –
174.975 12.024.442 2.428.243 2.469.385
156.707 13.911.446 2.666.576 2.531.014
112 86 91 98
170.186 211.210 1.286.044 592.299 124.216 2.050.139 1.529.219
112.429 181.873 1.967.220 1.080.684 70.493 1.274.387 739.678
151 116 65 55 176 161 207
1.019.981 1.503.543 33.532 26.798 6.734 295.785 1.214.492
1.320.905 2.332.201 11.416 9.640 1.776 288.641 2.045.336
77 64 294 278 379 102 59
Izkaz finan~nega izida za obdobje 1.1. - 31.12.2004 (v tiso~ SIT) FINAN^NI TOKOVI PRI POSLOVANJU PRITOKI PRI POSLOVANJU Poslovni prihodki Izredni prihodki, ki se nana{ajo na poslovanje Za~etne manj kon~ne poslovne terjatve Za~etne manj kon~ne aktivne ~asovne razmejitve ODTOKI PRI POSLOVANJU Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoro~nih rezervacij Izredni odhodki, ki se nana{ajo na poslovanje Davki iz dobi~ka in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih Kon~ne manj za~etne nalo`be Za~etni manj kon~ni poslovni dolgovi PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI POSLOVANJU FINAN^NI TOKOVI PRI NALO@BENJU PRITOKI PRI NALO@BENJU Finan~ni prihodki, ki se nana{ajo na nalo`benje Pobotano zmanj{anje kratkoro~nih finan~nih nalo`b ODTOKI PRI NALO@BENJU Pobotano pove~anje neopredmetenih dolgoro~nih sredstev Pobotano pove~anje opredmetenih osnovnih sredstev Pobotano pove~anje dolgoro~nih finan~nih nalo`b PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI NALO@BENJU FINAN^NI TOKOVI PRI FINANCIRANJU PRITOKI PRI FINANCIRANJU Pobotano pove~anje dolgoro~nih finan~nih dolgov Pobotano pove~anje kratkoro~nih finan~nih dolgov ODTOKI PRI FINANCIRANJU Finan~ni odtoki, ki se nana{ajo na financiranje Zmanj{anje kapitala (brez ~iste izgube) Pobotano zmanj{anje dolgoro~nih finan~nih dolgov PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI FINANCIRANJU KON^NO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV Finan~ni izid v obdobju Za~etno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov
50
1.1. - 31.12.2004
1.1. - 31.12.2003
18.536.045 18.619.910 33.532 -116.291 -1.106 15.075.003 14.663.842 26.797 295.785 -459.471 548.050 3.461.042
21.749.099 21.145.954 131.351 472.993 -1.199 16.795.097 16.691.997 9.640 288.641 -217.316 22.135 4.954.002
842.616 636.756 205.860 5.534.713 63.681 1.096.226 4.374.806 -4.692.097
1.888.552 653.974 1.234.578 7.925.878 35.067 772.608 7.118.203 -6.037.326
2.904.386 4.319.803 -1.415.417 1.892.843 772.053 912.275 208.515 1.011.543 124.686 -219.512 344.198
6.723.716 – 6.723.716 5.365.589 1.333.489 872.399 3.159.701 1.358.127 344.198 274.803 69.395
51
KON^NO STANJE na dan 31. december 2004
PREMIKI IZ KAPITALA Uporaba posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala - Pivovarna Union, d.d. Uporaba posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala - Delo, d.d. Izpla~ilo dividend Druge odprave sestavin kapitala
PREMIKI V KAPITALU Prenos ~istega dobi~ka prej{njega leta Razpustitev rezerv za lastne delnice
PREMIKI V KAPITAL Vnos ~istega poslovnega izida poslovnega leta Vnos zneska posebnih prevrednotenj kapitala - Delo, d.d.
(v tiso~ SIT) ZA^ETNO STANJE na dan 1. januar 2004
–
–
– – – – – 18.987.052
–
–
– – – 8.747.652
– – –
–
–
– – –
–
18.987.052
Kapitalske rezerve
–
8.747.652
Osnovni kapital
– – – 6.136.412
–
–
– – –
–
–
–
6.136.412
Zakonske rezerve
Izkaz gibanja kapitala za obdobje 1.1. - 31.12.2004
– – – 6.524
–
–
– (76.762) (76.762)
–
–
–
83.286
– – – 2.321.258
–
–
– 92.665 92.665
–
–
–
2.228.593
Rezerve za Druge lastne dele`e rezerve iz dobi~ka
– – – 8.464.194
–
–
– 15.903 15.903
–
–
–
(917.295) – (917.295) 4.526.728
–
–
2.045.336 – 2.045.336
–
–
–
– – – 1.214.492
–
–
(2.045.336) – (2.045.336)
1.214.492
–
1.214.492
– – – 5.546.745
–
–
– – –
–
–
–
– (35.694) (1.014.514) 358.198
(415.548)
(563.272)
– – –
182.224
182.224
–
Preneseni ^isti dobi~ek Splo{ni pre- Posebni pre~isti dobi~ek poslovnega vrednotoval- vrednotovalleta ni popravek ni popravek kapitala kapitala 8.448.291 3.398.687 2.045.336 5.546.745 1.190.488
Skupaj rezerve iz dobi~ka
(917.295) (35.694) (1.931.809) 47.845.061
(415.548)
(563.272)
– 15.903 15.903
1.396.716
182.224
1.214.492
48.364.251
Skupaj
52
Ra~unovodski izkazi Ra~unovodski izkazi dru`be Pivovarna La{ko, d.d., so pripravljeni skladno z Zakonom o gospodarskih dru`bah in spremenjenimi Slovenskimi ra~unovodskimi standardi, ki veljajo od 01.01.2002. Ra~unovodske izkaze je za leto 2004 revidirala dru`ba PricewaterhouseCoopers, d.o.o., Ljubljana. V poslovnem letu 2004 je Pivovarna La{ko, d.d., kljub zaostrenim tr`nim razmeram na podro~ju potro{nje pija~ z manj{o vsebnostjo alkohola, obdr`ala vodilni polo`aj v Sloveniji. Za 14,3 odstotka manj{a realizacija je predvsem posledica izpada prodaje na trgih jugovzhodne Evrope zaradi poslab{anih pogojev prodaje s 01.05.2004, po sprejemu Slovenije v Evropsko unijo, kar je tudi vzrok, da dru`ba ni dosegla planirane ďŹ zi~ne realizacije. Pivovarna La{ko, d.d., je v letu 2004 ustvarila 18.444.935 tiso~ tolarjev ~istih prihodkov iz prodaje, kar je za 12,8 odstotka manj kot v preteklem letu. V strukturi prihodkov iz prodaje predstavljajo prihodki na doma~em trgu 80 odstotkov, prihodki na tujih trgih pa 20 odstotkov. Odhodki iz poslovanja, ki zna{ajo 17.303.466 tiso~ tolarjev, so se glede na preteklo leto zmanj{ali za 10,8 odstotka, kar je manj, kot je zna{al padec prihodkov iz poslovanja. Stro{ek amortizacije zna{a 2.469.385 tiso~ tolarjev in je v primerjavi s preteklim letom manj{i za 2,4 odstotka. Dru`ba je v letu 2004 ustvarila 1.286.044 tiso~ tolarjev dobi~ka iz poslovanja, kar je za 34,6 odstotka manj kot v letu 2003. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) zna{a 3.755.429 tiso~ tolarjev in je v primerjavi s preteklim letom manj{i za 16,5 odstotka. Finan~ni prihodki so v primerjavi z letom 2003 ve~ji za 14,1 odstotka, predvsem zaradi pove~evanja ďŹ nan~nih prihodkov iz naslova uskladitve dolgoro~nih ďŹ nan~nih nalo`b v odvisne dru`be z vrednostjo njihovega kapitala. Dru`ba je v letu 2004 ob upo{tevanju kapitalske metode vrednotenja nalo`b v odvisna podjetja ustvarila 368.759 tiso~ tolarjev ďŹ nan~nih prihodkov. Finan~ni odhodki so se v primerjavi z odhodki preteklega leta pove~ali za 23,7 odstotka. Pivovarna La{ko, d.d., je v letu 2004 ustvarila 1.503.543 tiso~ tolarjev celotnega dobi~ka, kar je za 35,5 odstotka manj kot v letu 2003. Obveznost za davek od dobi~ka je v primerjavi s preteklim letom ve~ja za 2,5 odstotka, predvsem kot posledica ni`je olaj{ave iz naslova investicijskih vlaganj. Bilan~ni dobi~ek dru`be v letu 2004 zna{a 5.741.220 tiso~ tolarjev. ^isti dobi~ek je v primerjavi s preteklim letom ni`ji za 40,6 odstotka in zna{a 1.214.492 tiso~ tolarjev.
53
Ra~unovodski kazalniki I. Temeljni kazalniki stanja financiranja STOPNJA LASTNI[KOSTI FINANCIRANJA (kapital / obveznosti do virov sredstev) STOPNJA DOLGORO^NOSTI FINANCIRANJA (kapital + dolgoro~ne obveznosti + dolgoro~ne rezervacije / obveznosti do virov sredstev)
2002 0,71
2003 0,68
2004 0,66
0,82
0,74
0,77
II. Temeljni kazalniki stanja investiranja STOPNJA OSNOVNOSTI INVESTIRANJA (osnovna sredstva / sredstva) STOPNJA DOLGORO^NOSTI INVESTIRANJA (osnovna sredstva + dolgoro~ne finan~ne nalo`be + dolgoro~ne poslovne terjatve / sredstva)
2002 0,25
2003 0,21
2004 0,18
0,91
0,94
0,95
III. Temeljni kazalniki vodoravnega finan~nega ustroja KOEFICIENT KAPITALSKE POKRITOSTI OSNOVNIH SREDSTEV (kapital / osnovna sredstva) KOEFICIENT NEPOSREDNE POKRITOSTI KRATKORO^NIH OBVEZNOSTI (likvidna sredstva / kratkoro~ne obveznosti) KOEFICIENT POSPE[ENE POKRITOSTI KRATKORO^NIH OBVEZNOSTI (likvidna sredstva + kratkoro~ne terjatve / kratkoro~ne obveznosti) KOEFICIENT KRATKORO^NE POKRITOSTI KRATKORO^NIH OBVEZNOSTI (kratkoro~na sredstva / kratkoro~ne obveznosti)
2002 2,81
2003 3,26
2004 3,55
0,13
0,03
0,01
0,32
0,12
0,11
0,50
0,23
0,20
IV. Temeljni kazalniki gospodarnosti KOEFICIENT GOSPODARNOSTI POSLOVANJA (poslovni prihodki / poslovni odhodki)
2002 1,04
2003 1,10
2004 1,07
V. Temeljni kazalniki dobi~konosnosti KOEFICIENT ^ISTE DOBI^KONOSNOSTI KAPITALA (~isti dobi~ek poslovnega leta / kapital (brez ~istega dobi~ka poslovnega leta)) KOEFICIENT DIVIDENDNOSTI OSNOVNEGA KAPITALA (vsota dividend za poslovno leto / osnovni kapital)
2002 0,05
2003 0,04
2004 0,03
0,11
0,10
0,05
54
Vizija
Nekoliko slab{i poslovni rezultati v letu 2004 ne morejo izni~iti dosedanjih ve~letnih dobrih rezultatov poslovanja, ki so posledica uspe{ne poslovne politike dru`be. Pivovarna La{ko se je v preteklosti praviloma vedno uvr{~ala med najuspe{nej{e dru`be `ivilsko-predelovalne industrije Slovenije. Smelo lahko pri~akujemo, da se bo po nekoliko slab{em letu, kar gre na rova{ sicer pri~akovanih zaostrenih pogojev poslovanja z vstopom Slovenije v EU, v prihodnje ponovno vrnila na polo`aj, kamor sodi. Po opremljenosti celotnega proizvodno-polnilnega procesa in kakovosti vseh proizvodov se dru`ba lahko primerja z najuspe{nej{imi pivovarnami v Evropi. Pivovarna La{ko `eli tudi v prihodnje obdr`ati dose`eni nivo odli~nosti in vodilni polo`aj v svoji panogi v Sloveniji. Projekt zdru`evanja slovenske industrije pija~ bo {e nadalje osnovna strategija poslovne politike dru`be. Dru`ba lahko le zdru`ena uspe{no konkurira tujim korporacijam, tako na slovenskem kakor tujem trgu. Nadaljnji razvoj dru`be bo odvisen predvsem od realizacije omenjenega projekta, vsekakor pa se bo dru`ba usmerjala tudi v kapitalske povezave z drugimi proizvajalci pija~, predvsem na obmo~ju jugovzhodne Evrope. V preteklosti je Pivovarna La{ko `e ve~krat dokazala, da sta znanje in volja klju~na dejavnika, ki pomagata kljubovati vsem nastalim te`avam, ki spremljajo iz leta v leto manj ugodne pogoje poslovanja. Dru`ba na~rtuje, da bo v prihodnje {e uspe{nej{a, predvsem z bolj{im izkoristkom sinergijskih u~inkov kapitalsko povezanih dru`b. Pivovarna La{ko bo tudi v prihodnje svojim zvestim potro{nikom zagotavljala vrhunsko kakovost vseh svojih proizvodov, lastnikom dru`be - delni~arjem pa zagotavljala uspe{en razvoj in trdnost nalo`benih sredstev ter zadovoljiv donos na vlo`eni kapital.
55