Letno porocilo 2008

letno

POROČILO

2008 NASLOVKAA409 SLO.indd 1

18/5/09 14:56:34

Letno poročilo 2008 / Kazalo

KAZALO UVOD Poslovni dosežki Skupine Pivovarna Laško in Pivovarne Laško, d. d.

Načrti za leto 2009 Predstavitev Skupine Pivovarna Laško Predstavitev družbe Pivovarna Laško, d. d.

Pregled pomembnejših dogodkov v letu 2008 Dogodki po zaključku obračunskega obdobja Beseda predsednika uprave Poročilo nadzornega sveta za leto 2008

POSLOVNO POROČILO POROČILO Upravljanje družbe Izjava o upravljanju družbe oz. spoštovanju kodeksa Izjave odvisnih družb o odnosih do obvladujočih družb Upravljanje s tveganji Delniška družba Analiza uspešnosti poslovanja Marketinške aktivnosti Prodaja Nabavni tokovi Proizvodnja Vizija

TRAJNOSTNI RAZVOJ Zaposleni Komuniciranje Varovanje okolja

RAČUNOVODSKO POROČILO Revidirani računovodski izkazi družbe Pivovarna Laško, d. d.

Bilanca stanja Izkaz poslovnega izida Izkaz gibanja kapitala Izkaz denarnih tokov Pokrivanje bilančne izgube Usmeritve in pojasnika k računovodskim izkazom Izjava poslovodstva Revizorjevo poročilo Revidirani konsolidirani računovodski izkazi Skupine Pivovarna Laško Konsolidirana bilanca stanja Konsolidiran izkaz poslovnega izida Konsolidiran izkaz gibanja kapitala Konsolidirani izkaz denarnih tokov Usmeritve in pojasnika h konsolidiranim računovodskim izkazom Izjava poslovodstva Revizorjevo poročilo

4 6 11 12 14 17 20 23 24

27 27 32 35 35 40 48 66 70 75 76 84

85 85 91 93

98 98 98 100 101 103 104 105 146 147 149 149 151 152 154 155 204 205

Letno poročilo 2008 / Uvod

UVOD Pivovarna Laško, naslednica več kot 180-letne tradicije pivovarstva v Laškem, se ponaša z uspešno sklenjenim projektom združevanja slovenskih proizvajalcev pijač.

Več kot triletno samostojno poslovanje Skupine Pivovarna Laško nam v danih pogojih gospodarjenja, katerega je predvsem konec leta 2008 zaznamovala splošna finančna kriza, daje upanje, da bomo težje pogoje poslovanja s skupnimi močmi lažje premagali.

Naši visoki tržni deleži na področju piva, mineralne in naravne vode, brezalkoholnih in drugih pijač kažejo, da Skupina Pivovarna Laško s svojo ponudbo kakovostnih izdelkov ostaja najboljša izbira na slovenskem trgu. Želimo ostati samostojni proizvajalec pijač v regiji in s premišljeno strategijo to poslovno prakso prenesti tudi na tuje trge.

Zavedamo se pomena, da imamo lastnike, ki verjamejo v podjetje, našo vizijo in cilje, zato ostajamo usmerjeni k zadovoljstvu številnih delničarjev, kupcev, zaposlenih in okolja.

Letno poročilo 2008 je oblikovano v skladu z uzakonitvijo uporabe korporativne identitete Pivovarne Laško in celostne podobe strateške znamke Laško.

Pivovarna Laško krepi in utrjuje ugled svojih priznanih blagovnih znamk, saj se razvija v enega pomembnejših proizvajalcev pijač v jugovzhodni Evropi. Sistem znamčenja, prepoznavnost posamezne strateške znamke ter jasno poreklo in lastništvo, so pri udejanjanju obeh ciljev izredno pomembni. Najbolj učinkovito jih komunicira urejena celostna podoba – vsake znamke posebej in skupne korporacijske.

Pivovarna Laško se tako podpisuje kot ponosna lastnica strateških znamk, med katerimi ima posebno mesto Laško.

Laško, 20. april 2009

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

4

Letno poročilo 2008 / Uvod

Vizija

Postati vodilni na področju proizvodnje in prodaje pijač.

Utrjevati ugled posameznih priznanih blagovnih znamk tako na domačem kot na tujih trgih ter povečati tržne deleže na posameznih tržiščih.

Poslanstvo

Združiti želimo večino slovenskih proizvajalcev pijač in postati ena večjih korporacij proizvajalcev pijač v jugovzhodni Evropi. Z visoko kakovostjo proizvodov bomo tudi vnaprej zadovoljevali potrošnika in utrjevali svojo poslovno podobo.

Uresničevanje našega poslanstva in vizije temelji na sprejetih vrednotah, ki so osnova za sedanji in prihodnji razvoj skupine in družbe.

Vrednote

Znanje, podjetnost, partnerstvo, odgovornost in spoštovanje.

Na osnovi teh vrednot udejanjamo svoje usmeritve s premišljenimi strategijami na področjih trženja in razvoja ponudbe, organizacije in upravljanja s kadri, tehnološkega razvoja, upravljanja s finančnimi sredstvi in pozitivnim odnosom do širše družbe.

SKUPINA POVEZANIH DRUŽB

OBVLADUJOČA OBVLADUJOČA DRUŽBA

SKUPINA PIVOVARNA LAŠKO

PIVOVARNA LAŠKO

Predstavitev

Proizvodnja piva, mineralnih, izvirskih in naravnih vod, brezalkoholnih pijač in sirupov za proizvodnjo pijač, ostalih alkoholnih pijač, časopisna in založniška dejavnost ter storitve trgovine na drobno in veliko.

Proizvodnja piva in naravnih vod.

Sestava

Pivovarna Laško, d. d.

Radenska, d. d. Radenci z odvisno družbo Pivovarna Union, d. d. Ljubljana z odvisnimi družbami Jadranska pivovara, d. d. Split Vital Mestinje, d. o. o.

Delo, d. d. Ljubljana z odvisno družbo RA&LA, d. o. o. Sarajevo Firma Del, d. o. o. Laško

Pivovarna Laško, d. d.

Zaradi materialnih nepomembnih vrednosti družbi RA&LA in Firma Del v nadaljevanju nista posebej razkriti.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

5

Letno poročilo 2008 / Uvod

Poslovni dosežki dosežki Skupine Pivovarna Laško Prihodki od prodaje in dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA) 450,0

360,0

330,1

360,0 v mio EUR

277,2 270,0

Čisti prihodki od prodaje EBITDA

180,0

56,6

90,0

63,0

55,4

0,0 2006

2007

2008

V letu 2008 so prihodki od prodaje zrasli za 9,1 %, dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA) se je zmanjšal za 12,1 %.

Donosnost sredstev (ROA) in lastniškega kapitala (ROE) 25,0

20,3 20,0

Donosnost kapitala (ROE) Donosnost sredstev (ROA)

v%

15,0 10,0 5,0

9,9 6,7

4,8 1,4 0,5

0,0 2006

2007

2008

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

6

Letno poročilo 2008 / Uvod

Pomembnejši podatki o poslovanju Skupine Pivovarna Laško ( v EUR ) Čisti prihodki od prodaje Čisti dobiček 1 Čisti denarni tok EBIT EBITDA Dolgoročna sredstva Kratkoročna sredstva Kapital Dolgoročne obveznosti Kratkoročne obveznosti 1

2006

2007

2008

277.225.835 19.204.782 50.879.315 24.893.845 56.568.378 493.122.644 185.765.170 303.411.848 177.330.275 198.145.691

330.062.922 61.290.469 92.113.003 32.204.011 63.026.545 595.776.889 200.614.291 322.929.993 206.291.365 267.169.822

360.028.307 3.855.582 33.572.006 25.700.173 55.416.597 636.058.719 187.235.021 295.977.383 260.201.204 267.115.153

2006

2007

2008

6,9 % 9,0 % 20,4 % 6,7 % 4,8 % 1,238

18,6 % 9,8 % 19,1 % 20,3 % 9,9 % 1,466

1,1 % 7,1 % 15,4 % 1,4 % 0,5 % 1,782

Čisti dobiček z amortizacijo

Kazalniki Čisti dobiček v prihodkih od prodaje Delež EBIT v prihodkih od prodaj e Delež EBITDA v prihodkih od prodaje 2 Donosnost kapitala (ROE) 3 Donosnost sredstev (ROA) Obveznosti / kapital 2 3

Čisti dobiček / povprečno stanje lastniškega kapitala v obdobju Čisti dobiček / povprečno stanje sredstev v obdobju

Število zaposlenih Zaposleni na dan 31.12.

2006

2007

2008

1.844

1.734 *2.208

1.620 *2.090

*Upoštevani zaposleni v družbi Delo, d. d.

Delež izvoza v skupni prodaji pijač Skupine Pivovarna Laško ( v hl ) Prodaja vseh pijač Izvoz Delež (v %)

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

2006

2007

2008

5.061.241 1.153.780 22,8

5.070.584 1.156.187 22,8

5.017.664 1.111.450 22,2

7

Letno poročilo 2008 / Uvod

Poslovni dosežki dosežki Pivovarne Pivovarne Laško, Laško , d. d.

Prihodki od prodaje in dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA) 130,0

v mio EUR

104,0

108,6

108,5

83,5

78,0

Čisti prihodki od prodaje EBITDA

52,0 26,0

25,5

27,0

21,5

0,0 2006

2007

2008

V letu 2008 so prihodki od prodaje ostali na nivoju predhodnega leta, dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA) se je zmanjšal za 20,5 %.

Donosnost sredstev (ROA) in lastniškega kapitala (ROE) 9,0

5,3 5,5

6,0

3,2 3,5 v%

3,0 0,0 2006

2007

2008

Donosnost kapitala (ROE) Donosnost sredstev (ROA)

-1,3

-3,0

-3,5 -6,0

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

8

Letno poročilo 2008 / Uvod

Čisti dobiček in tržna kapitalizacija

10,0

1.000

12,1

800

759

6,1

5,0

600

0,0 -5,0

352

2006

420 2007

2008

-6,1

-10,0

Čisti dobiček

400 200

Tržna kapitaliazcija v mio EUR

Čisti dobiček v mio EUR

15,0

0

Tržna kapitalizacija konec obdobja

Pomembnejši podatki o poslovanju Pivovarne Laško, d. d. ( v EUR ) Čisti prihodki od prodaje Čisti dobiček oz. izguba 1 Čisti denarni tok EBIT EBITDA Dolgoročna sredstva Kratkoročna sredstva Kapital Dolgoročne obveznosti Kratkoročne obveznosti 1

2006

2007

2008

83.475.572 6.093.269 15.529.678 16.060.511 25.496.920 397.814.081 22.870.747 191.864.226 98.586.165 130.234.437

108.612.383 12.148.067 20.662.314 18.523.348 27.037.595 476.495.514 26.156.699 231.336.521 115.099.334 156.216.358

108.463.850 -6.094.056 2.532.032 12.867.447 21.493.535 433.172.048 29.510.000 175.571.742 161.706.940 125.403.366

2006

2007

2008

7,3 % 19,2 % 30,5 % 3,2 % 3,5 % 1,193

11,2 % 17,1 % 24,9 % 5,3 % 5,5 % 1,173

-5,62 % 11,9 % 19,8 % -3,5 % -1,3 % 1,635

Čisti dobiček z amortizacijo

Kazalniki Čisti dobiček oz. izguba v prihodkih od prodaje Delež EBIT v prihodkih od prodaj e Delež EBITDA v prihodkih od prodaje 2 Donosnost kapitala (ROE) 3 Donosnost sredstev (ROA) Obveznosti / kapital 2 3

Čisti dobiček / povprečno stanje lastniškega kapitala v obdobju Čisti dobiček / povprečno stanje sredstev v obdobju

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

9

Letno poročilo 2008 / Uvod

Število zaposlenih 2006

2007

2008

339 355

331 337

324 328

2006

2007

2008

1.083.644 202.449 18,7

1.066.145 182.579 17,1

1.046.292 172.935 16,5

(v%)

2006

2007

2008

Pivovarna Laško Pivovana Union Pivo iz uvoza Skupaj

51,9 36,2 11,9 100,0

50,1 37,1 12,8 100,0

48,3 37,5 14,2 100,0

Zaposleni na dan 31.12.

Povprečno število zaposlenih

Delež izvoza v skupni prodaji piva Pivovarne Laško, d. d. ( v hl ) Prodaja p iva Izvoz Delež (v %)

Tržni delež prodaje piva na slovenskem tržišču

Podatki o delnici PILR Skupno število izdanih delnic Čisti dobiček oz. izguba na delnico v EUR Izplačana dividenda na delnico v EUR Tržna vrednost delnice 31.12. v EUR TV delnice / čisti dobiček oz. izguba na delnico Knjigovodska vrednost delnice 31.12. v 4

EUR TV delnice / KV delnice Tržna kapitalizacija v EUR (31.12.)

4

2006

2007

2008

8.747.652

8.747.652

8.747.652

0,70 0,40 40,19

1,39 1,00 86,77

-0,70 / 47,98

57,41

62,42

-68,54

21,93 1,83 351.568.134

26,45 3,28 759.033.764

20,07 2,39 419.712.343

Kapital na dan 31.12. / skupno število delnic

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

10

Letno poročilo 2008 / Uvod

Načrti za leto 2009 2009 Celotna prodaja piva, vode, brezalkoholnih in ostalih alkoholnih pijač ter načrti za prihodnje leto 2.500.000

v hektolitrih

2.000.000

Sok, sirup Voda Pivo Alkohol ostalo

1.500.000 1.000.000 500.000 0 2007

2008

Načrti 2009

( v hl )

2007

2008

Načrti 2009

1.538.063 1.380.251 2.142.293 9.977 5.070.584

1.505.780 1.273.569 2.229.024 9.291 5.017.664

1.536.731 1.299.324 2.217.920 9.032 5.063.007

(v%)

2007

2008

Načrti 2009

Sok, sirup Voda Pivo Alkohol ostalo Skupaj

30,3 27,2 42,3 0,2 100,0

30,0 25,4 44,4 0,2 100,0

30,3 25,7 43,8 0,2 100,0

Sok, sirup Voda Pivo Alkohol ostalo Skupaj

Skupina Pivovarna Laško v poslovnem letu 2009 načrtuje prodajo 5,063 milijonov hektolitrov vseh vrst pijač, kar je za 1 % več od prodaje v letu 2008.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

11

Letno poročilo 2008 / Uvod

Predstavitev Skupine Pivovarna Laško Skupina Pivovarna Laško združuje proizvajalce piva, mineralnih, izvirskih in naravnih vod, brezalkoholnih pijač, žganih in ostalih alkoholnih pijač, sirupov za proizvodnjo pijač, časopisno iz založniško dejavnost, opravlja pa tudi storitve trgovine na drobno in veliko.

OBVLADUJOČA DRUŽBA PIVOVARNA PIVOVARNA LAŠKO, d. d., Slovenija

ODVISNE DRUŽBE RADENSKA, d. d. Radenci, Slovenija 92,56 % lastništvo PIVOVARNA UNION, d. d. Ljubljana, Slovenija 97,56 % lastništvo JADRANSKA PIVOVARA, d. d. Split, Hrvaška 99,10 % lastništvo VITAL MESTINJE, d. o. o., Slovenija 96,92 % poslovni delež DELO, d. d. Ljubljana, Slovenija 100 % lastništvo - od tega Pivovarna Laško 80,831 %, Radenska 19,166 % in Firma Del 0,003 % RA&LA, d. o. o. Sarajevo, Bosna in Hercegovina 100 % poslovni delež - od tega Pivovarna Laško 69,23 %, Radenska 1,97 %, Pivovarna Union 11,48 % in Fructal 17,32 % FIRMA DEL, d. o. o. Laško, Slovenija (prej TALIS, d. o. o. Maribor) 100 % poslovni delež Zaradi materialnih nepomembnih vrednosti družbi RA&LA, d. o. o. Sarajevo in Firma Del, d. o. o. Laško in v nadaljevanju nista posebej razkriti.

PRIDRUŽENA DRUŽBA BIRRA PEJA, a. d. Peć, Peć Kosovo 39,55 % lastništvo

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

12

Lastništ vo: 97,56 %

F RUCT AL, d.d.

Ajdovščina Lastništ vo: 91,76 %

Lastništvo : 92,56 %

MIRAL RADENSKA, d.o.o.

Rad enci

Posl. delež: 100 %

Lastništ vo: 89,39 %

17,32 %

Fructal Po sl. de le ž v RA&LA Odvisna družba od Dela:

Last ništvo: 79 ,25 %

Pivovar na Union Po sl. de le ž v RA&LA 11,48 %

Radenska Po sl. de le ž v RA&LA 1,97 %

Po sl. de le ž v RA&LA 69,23 %

Pi vovarna Laško

Po sl. de le ž: 100 %

RA&LA, d.o.o.

Sarajevo

Odvisna družba

Firma Del Last ništvo v Delu 0,003 %

Radenska Last ništvo v Delu 19,166 %

Last ništvo v Delu 80,831 %

Pivovarna La ško

Last ništvo: 100 %

DELO, d.d.

Ljublja na

Odvisna družba

F RUKTA L MAK, a.d.

Skop je

Posl. delež: 96,92 %

V IT AL, d.o.o.

Mestinje

Odvisna družba

V EČER, d.d.

Maribor

Lastništvo: 99,10 %

JADRANSKA PIVOV ARA, d.d.

Spli t

Odvisna družba

PIVOVARNA LAŠKO, d. d.

Obvladujoča družba

na da n 31.12.2008

SKUPINA PIVOVARNA LAŠKO

Posl. delež: 100 %

EURO FRUIT SARA JEV O, d.o.o.

Saraj evo

Posl. delež: 100 %

F RUCT AL ZAGREB, d .o.o.

Zagreb

PIVOVA RN A UNION, d .d.

Ljublj ana

Odvisna družba

RADENSKA, d.d.

Rad enci

Odvisna družba

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

Organigram Skupine Pivovarna Laško na dan 31.12.2008

Letno poročilo 2008 / Uvod

13

Prej: Talis, d.o.o. Maribor

Po sl. de lež: 100 %

FIRMA DEL, d.o.o.

Laško

Odvisna družba

Letno poročilo 2008 / Uvod

Predstavitev družbe Pivovarna Laško, d. d.

OSEBNA IZKAZNICA PIVOVARNA LAŠKO, d. d., Trubarjeva 28, 3270 Laško je vpisana v sodni register pod št. registerskega vložka 1/00171/00 pri Okrožnem sodišču v Celju, pod št. sklepa SRG 95/00673, z datumom – september 1995.

Skrajšano ime družbe: PIVOVARNA LAŠKO, d. d.

Organizacijska oblika: delniška družba Osnovni kapital: Število izdanih delnic:

36.503.305 EUR 8.747.652 kosovnih delnic

Kotacija delnice: Ljubljanska borza, d. d., borzna kotacija rednih delnic Oznaka delnice: PILR Matična šifra: Davčna številka: Šifra dejavnosti:

5049318 90355580 11.050

Narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti: PROIZVODNJA PIVA Direktor – enočlanska uprava: Boško Šrot Predsednik nadzornega sveta: Boris Završnik Transakcijski računi: TRR št. 1: Banka Celje TRR št. 2: Nova LB TRR št. 3: Nova KBM

06000-0001199122 02232-0020104463 04515-0000909883

Telefon: +386 3 734 80 00 Telefaks: +386 3 573 18 17 E-mail: info@pivo-lasko.si Spletna stran: http://www.pivo-lasko.si

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

14

Letno poročilo 2008 / Uvod

MEJNIKI V ZGODOVINI PIVOVARNE LAŠKO 1825 Zgodovinski začetki Pivovarne Laško. Medičar in lectar Franz Geyer v nekdanjem Valvasorjevem špitalu uredi obrtno pivovarno, katere poslopje stoji še danes.

1838 Pivovarno kupi Heinrich August Uhlich. Pivo izvaža v Indijo in Egipt.

1867 Anton Larisch ob vznožju Sv. Krištofa in Šmihela postavi takrat največjo pivovarno na Spodnjem Štajerskem.

1889 Pivovarno kupi izrazito narodno usmerjen žalski pivovarnar Simon Kukec. Kot noviteto zvari svetlo in temno termalno pivo, pa še pivo Ležak in Porter, ki ga kasneje preimenuje v Temno laško pivo. Vse bolj uveljavlja znamko Laško pivo, pod katero pivo prodaja tudi v Egipt in Budimpešto.

1924 Pivovarna zvari zadnje pivo. Ljubljanski Union skrivoma pokupi večino njenih delnic in opusti proizvodnjo. Zaprtje pivovarne Laščane ne prizadene le gmotno; pobudniki ponovnega odprtja pivovarne najprej navdušijo gostilničarje.

1929 Zastopniki gostilničarskih zadrug sklenejo v Laškem zgraditi gostilničarsko delniško pivovarno.

1938 Po mnogih zapletih in hudih nasprotovanjih konkurence odprejo delniško Pivovarno Laško in predstavijo novo laško pivo pod zaščitnim znakom Zlatorog. Pivopivcem gre tako v slast, da nemški okupatorji zaradi kakovosti piva dopustijo ohranitev znamke Laško pivo.

1944 Med bombardiranjem železniškega mostu je zadeta in porušena tudi pivovarna. Po II. svetovni vojni v pivovarni zaženejo proizvodnjo že 1946, uradno pa je ustanovljena 1947.

Pivovarna Laško je po II. svetovni vojni ves čas enovito podjetje. Zlasti po letu 1960 beleži izreden razvoj prodaje: s 60.000 hl na 1.300.000 hl.

1990 Po uskladitvi z določbami zakona o podjetjih je organiziranje podjetja v družbeni lastnini vpisano v sodni register kor sklep sodišča Srg 23/90 z dne 31.5.1990.

1991 V skladu z določbami zakona o podjetjih se preoblikuje v delniško družbo v mešani lastnini. Dne 30.9.1991 sta ocenjena delniški in družbeni kapital ter opravljena razdelitev delnic.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

15

Letno poročilo 2008 / Uvod

1995 Pivovarna Laško se na prvi skupščini delniške družbe, dne 20.4.1995, lastninsko preoblikuje v delniško družbo z znanimi lastniki. V sodni register je vpisana s sklepom Srg 673/95 z dne 8.9.1995. Postane delniška družba z več kot 15.000 delničarji.

2000 Kapitalske povezave z Radensko, d. d. Radenci, Jadransko pivovaro, d. d. Split in Vitalom, d. d. Mestinje so ena največjih prelomnic v zgodovini družbe. Začenja se nova poslovna strategija razvoja.

2002 Družba uspe z javno ponudbo za prevzem Pivovarne Union, d. d. Ljubljana. Pridobi 47,86 odstotka vseh njenih delnic.

2003 Nadaljevanje kapitalskih vlaganj. Družba pridobi 24,98-odstotni delež v Delu, d. d.

Ljubljana. Postane njegova največja lastnica.

2004 Decembra pridobi še nadaljnjih 27.011 delnic (5,98 odstotka lastnine) delniške družbe Union Ljubljana. Pivovarna Laško, d. d. postane 53,85-odstotna lastnica vseh delnic Uniona.

2005 Februarja od družbe Interbrew Central European Holding B. V., Nizozemska, odkupi celoten lastniški delež, tj. 186.400 delnic izdajatelja Pivovarne Union, d. d. Ljubljana.

Pivovarna Laško tako postane večinska, 95,17-odstotna lastnica družbe Union.

Maja Urad za varstvo konkurence izda soglasje k priglašeni koncentraciji družb Pivovarna Laško, d. d. in Pivovarna Union, d. d.

2006 Preknjižba 106.950 novo izdanih delnic Poslovnega sistema Mercator, d. d. Ljubljana, s Slovenske odškodninske družbe, d. d. Ljubljana, na Pivovarno Laško, d. d. Po preknjižbi ima delniška družba Pivovarna Laško v lasti 317.498 delnic MELR oz. 8,34-odstotni delež Mercatorja.

2007 Prevzemna ponudba za odkup delnic družbe Delo, časopisno in založniško podjetje, d. d. Ljubljana. Prevzemniki Pivovarna Laško, d. d., Radenska, d. d. in Talis, d. o. o. imajo skupaj 628.044 delnic, tj. 94,09-odstotni delež ciljne družbe.

2008 Prevzemna ponudba za odkup delnic družbe Pivovarna Laško, d. d. Prevzemniki Infond Holding, d. d. Maribor, Cestno podjetje Maribor, d. d., Fidina, d. d. Ljubljana in Koto, d. d. Ljubljana imajo skupaj 4.818.151 delnic, tj. 55,08-odstotni delež delnic ciljne družbe.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

16

Letno poročilo 2008 / Uvod

Pregled pomembnejših dogodkov v letu 2008 Prevzemna namera za delnice Pivovarne Laško, Laško, d. d.

Dne 1.2.2008 je družba Probanka, d. d. obvestila Pivovarno Laško, d. d., da je v imenu in za račun družb Infond Holding, finančna družba, d. d. Maribor, Cestno podjetje Maribor, družba za gradnjo in vzdrževanje cest, d. d., Fidina, finančne in nepremičninske storitve, d. d. Ljubljana in Koto, proizvodno in trgovsko podjetje, d. d.

Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: prevzemniki), objavila prevzemno namero v skladu z Zakonom o prevzemih (v nadaljnjen besedilu: ZPre-1), s katero se je obvezala dati prevzemno ponudbo za vrednostne papirje ciljne družbe Pivovarna Laško, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je skladno s 25. členom ZPre-1 dne 4.2.2008 pisno obvestila Agencijo za trg vrednostnih papirjev, da med upravo Pivovarne Laško, d. d. in prevzemniki ni bilo nobenih dogovorov ali pogajanj glede prevzema.

Objava prevzemne ponudbe za delnice Pivovarne Laško, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je dne 12.2.2008 prejela prevzemno ponudbo in prospekt za odkup delnic ciljne družbe Pivovarne Laško, d. d. s strani zgoraj navedenih prevzemnikov, ki so prevzemno ponudbo dne 12.2.2008 objavili v časniku Večer in na SEOnet-u. Prevzemniki so ponudili za delnico PILR 88,00 EUR. Prevzemna ponudba je veljala do vključno 11.3.2008, do 12. ure. Prevzemna ponudba ni vsebovala praga uspešnosti kot odložnega oz. razveznega pogoja za njeno učinkovanje.

Prejem odločbe ATVP o prevzemni ponudbi Pivovarna Laško, d. d. je dne 17.3.2008 prejela odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev, s katero je le-ta ugotovila, da je prevzemna ponudba že predhodno navedenih prevzemnikov uspešna.

Prevzemno ponudbo je sprejelo 2.488 imetnikov delnic ciljne družbe, ki so imeli v lasti 1.158.073 delnic PILR, kar predstavlja 13,24 % vseh delnic ciljne družbe. Prevzemniki so po prevzemu postali imetniki skupno 55,08 % delnic Pivovarne Laško, d. d.

Sklenitev delničarskega sporazuma in pridobitev deležev Pivovarna Laško, d. d. je dne 8. in 9.4.2008 prejela od družb prevzemnic Infond Holding, d. d. Maribor, Fidina, d. d. Ljubljana, CPM, d. d., obvestilo, da imajo skupno 4.818.151 delnic ciljne družbe Pivovarne Laško, d. d., kar predstavlja 55,08-odstotni delež osnovnega kapitala ciljne družbe, in da so navedene družbe dne 3.4.2008 sklenile delniški sporazum o usklajenem delovanju pri uresničevanju upravljalskih pravic iz delnic ciljne družbe izdajateljice Pivovarne Laško, d. d.

Dne 30.12.08 je Pivovarna Laško, d. d. od Infond Holdinga, d. d. Maribor, Fidine, d. o. o.

Ljubljana in CPM, d. d. Maribor prejela obvestila o spremembah pomembnih deležev, in sicer Infond Holding, d. d. je dne 24.12.2008 pridobil 1.358.343 delnic izdajatelja Pivovarne Laško, d. d. z oznako PILR, s čimer je povečal število delnic s 3.273.373 oz.

37,42 odstotkov deleža glasovalnih pravic na 4.631.716 delnic oz. 52,9481- odstotni delež

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

17

Letno poročilo 2008 / Uvod

glasovalnih pravic izdajatelja. Istega dne je Fidina, d. o. o. Ljubljana odsvojila 472.500 delnic PILR, s čimer je zmanjšala število delnic s 5,40-odstotnega deleža glasovlanih pravic na nič.

Dne 24. 12.2008 je tudi CPM, d. d. Maribor odsvojil 885.343 delnic PILR, s čimer je zmanjšal število delnic s 1.105.000 oz. 12,6320-odstotnega deleža glasovalnih pravic na 219.657 delnic oz. 2,5110 odstotni delež glasovalnih pravic izdajatelja.

Sklep UVK v zvezi z domnevno koncentracijo nad družbo Mercator, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je dne 11.2.2008 prejela sklep z dne 6.2.2008, s katerim je Urad za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu UVK) uvedel postopek v zvezi z domnevno koncentracijo nad družbo Mercator, d. d. S tem sklepom UVK ugotavlja, da naj bi šlo za skupni nadzor družb Infond Holding, d. d. Maribor, Istabenz, d. d. Koper, Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d. Ljubljana in Radenska, d. d. Radenci nad družbo Mercator, d. d. Ljubljana in da naj bi šlo za koncentracijo, ki je podrejena določbam ZPomK. Zaradi tega je UVK po uradni dolžnosti uvedel postopek presoje koncentracije s pravili konkurence.

UVK je z dodatnim sklepom z dne 6.2.2008 vsem omenjenim družbam prepovedal odsvojitev in obremenitev delnic družbe Mercator, d. d. Ljubljana brez predhodnega soglasja UVK, zaradi zadržanja učinkovanja koncentracije. Vsem družbam je določil tudi, da lahko uresničujejo glasovalne pravice na skupščini družbe Mercator, d. d. iz števila delnic, ki so jih imele družbe na dan izdaje tega sklepa (6.2.2008) in sicer Infond Holding, d. d. 941.301, Pivovarna Laško, d. d. 317.498, Pivovarna Union, d. d. 464.390, Radenska, d. d. 96.952 in Istrabenz, d. d., ki je imel na dan 1.2.2008 376.797 delnic, le na podlagi in v obsegu predhodnega soglasja UVK. To je veljalo tudi za vse nadaljnje pridobitve delnic družbe Mercator, d. d.

Uvedba postopka o prekršku ATVP in izdaja odločbe o prekršku Pivovarna Laško, d. d. je dne 29.7.2008 prejela obvestilo pravni osebi in odgovorni osebi, da se izjavita o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška v postopku o prekršku, ki ga je dne 25.7.2008 uvedla Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu ATVP) zaradi suma storitve prekrška po 1. alinei 1. odst. 71. člena v zvezi s 4. odst. istega člena ZPre-1 ter v zvezi s 25. členom KZ in 8. členom ZPre-1 zoper pravne osebe Pivovarno Laško, d. d., Pivovarno Union, d. d., Radensko, d. d. in Infond Holding, d. d. ter zoper njihove odgovorne osebe Boška Šrota, Dušana Zorka, Tomaža Blagotinška in Matjaža Rutarja, ker naj bi s skupnim sodelovanjem pri izvršitvi prekrška usklajeno delovali z dnem 14.9.2007, s ciljem pridobiti in utrditi kontrolo nad ciljno družbo Poslovni sistem Mercator, d. d.

Pravne in odgovorne osebe so zoper navedene očitke podale pisne izjave, v katerih so ugovarjale očitkom. ATVP izjav ni upoštevala in dne 9.12.2008 izdala odločbo zaradi prekrška po prvi alinei 1. odst. 71. čl. v zvezi s 4. odst. istega člena ZPre-1. ATVP je pravnim osebam Pivovarni Laško, d. d., Pivovarni Union, d. d. in Infond Holdingu, d. d. izrekla globo, vsaki po 170.000 EUR, Radenski, d. d. pa 160.000 EUR ter odgovornim osebam Bošku Šrotu, Dušanu Zorku in Matjažu Rutarju vsakemu po 5.000 EUR, Tomažu Blagotinšku pa 4.000 EUR. Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

18

Letno poročilo 2008 / Uvod

Pravne in odgovorne osebe so zoper odločbo ATVP vložile zahtevo za sodno varstvo okrajnemu sodišču za prekrške. Vložena zahteva za sodno varstvo zadrži plačilo globe.

Odločba ATVP o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic Mercatorja, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je dne 27.10.2008 prejela odločbo ATVP, s katero je le-ta ugotovila, da naj bi na dan izdaje te odločbe družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., Radenska, d. d. in Infond Holding, d. d. delovale usklajeno in dosegale prevzemni prag v ciljni družbi Poslovni sistem Mercator, d. d. Ljubljana tako, da so skupaj imetnice 48,339 odstotnega deleža delnic izdaljatelja, z glasovalno pravico.

S to odločbo se je navedenim družbam prepovedalo uresničevati glasovalne pravice, dokler navedene družbe, ena ali nekatere od njih, v imenu in za račun vseh, ne dajo prevzemne ponudbe, ali dokler ne odtujijo delnic pod prevzemni prag 25 odstotkov.

Prekoračitev prevzemnega praga naj bi nastopila dne 14.9.2007. Pri tem naj bi šlo za skupni namen pri pridobivanju in utrjevanju kontrole nad ciljno družbo Mercator, d. d.

Vse družbe iz Skupine Pivovarna Laško in Infond Holding, d. d. so razloge proti takšni domnevi ATVP navedle v izjavah, ki jih ATVP ni upoštevala. Zato so Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., Radenska, d. d. in Infond Holding, d. d. zoper navedeno odločbo vložile tožbo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Nameravana prodaja delnic Mercatorja, d. d.

Družbe iz Skupine Pivovarna Laško in Infond Holding, d. d. so dne 4.11.2008 napovedale, da nameravajo prodati 48,339 odstotni delež družbe Mercator, d. d. na javnem razpisu. Za prodajo so se družbe odločile iz poslovnih razlogov, saj lahko na ta način dosežejo pri morebitnih interesentih najugodnejše pogoje.

Javno zbiranje ponudb za nakup delnic Mercatorja, d. d.

Družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d. Ljubljana, Radenska, d. d. Radenci in Infond Holding, d. d. Ljubljana so dne 8.12.2008 na Seonetu in 6.12.2008 v časniku Delo objavile poziv za javno zbiranje pisnih ponudb za nakup 1.820.141 delnic oz. 48,339odstotni delež družbe Poslovni sistem Mercator, d. d. Ljubljana. V tem pozivu je bil opisan postopek prodaje, ki bo potekal v treh fazah. Postopek prodaje je še v teku.

Sodba višjega sodišča v zvezi z delnicami Mercatorja, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je dne 5.1.2009 preko pooblaščenega odvetnika prejela sodbo Višjega sodišča v Kopru z dne 11.12.2008 v pravdni zadevi tožeče stranke Zorana Jankovića zoper toženi stranki Istrabenz, d. d. in Pivovarno Laško, d. d. zaradi izpolnitve pogodbe, s katero je višje sodišče zavrnilo pritožbo tožeče stranke Zorana Jankovića in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Prvostopenjsko sodišče je s sodbo z dne 26.3.2008 zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da sta toženi stranki dolžni prenesti na tožečo stranko vsaka eno tretjino svojih delnic

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

19

Letno poročilo 2008 / Uvod

družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., in sicer Istrabenz 285.093 delnic, Pivovarna Laško, d. d. pa 105.832 delnic po povprečni nabavni ceni 158,57 EUR za delnico. Prav tako je zavrnilo oba podrejena zahtevka, da sta toženi stranki dolžni podati izjavo volje oz. nalog za prenos delnic in da sodba nadomesti izjavo oz. nalog. Zoper sodbo višjega sodišča ni pritožbe. Tožeča stranka je zoper sodbo vložila izredno pravno sredstvo – revizijo.

Dogodki po zaključku obračunskega obdobja Sprostitev razpolaganja razpolaganja z delnicami Mercatorja, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je dne 26.1.2009 prejela sklep Urada za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu UVK), s katerim je dovolil izvedbo prenosa lastništva in vpis obremenitve delnic družbe Mercator, d. d. Ljubljana z oznako MELR, po nalogu družb Infond Holding, d. d., Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d. in Radenska, d. d. (ter Istrabenz, d. d.) oziroma po nalogu tretjih oseb, ki delujejo v imenu katerekoli prej navedene družbe, če je izvedba prenosa lastništva in vpis obremenitve delnic z oznako MELR potrebna za izvedbo transakcij z vrednostnimi papirji, razen če kupec in prodajalec vesta ali bi morala vedeti, da je bila transakcija izvedena v nasprotju s 1. odst.

44. člena ZPOmK-1 in dne 27.1.2009 prejela obvestilo KDD – Centralne klirinško depotne družbe Ljubljana, da je na podlagi navedenega sklepa UVK izbrisala prepoved razpolaganja z omenjenimi vrednostnimi papirji.

Imenovanje revizijske komisije Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. je na svoji seji dne 2.3.2009 imenoval revizijsko komisijo v sestavi: Simon Zdolšek – predsednik ter člana Bojan Košak in Marko Koleša.

Zamenjava delnic z oznako PILH za PILR Po datumu obračunskega obdobja se je na dan 12.3.2009 iz centralnega registra pri KDD izbrisalo 29.509 delnic Pivovarne Laško, d. d. z oznako PILH in se jih je zamenjalo za enako količino rednih kosovnih delnic z oznako PILR. Po opravljenem vpisu se v centralnem registru pri KDD vodi skupno 8.611.481 rednih kosovnih delnic z oznako PILR in 136.171 delnic z oznako PILH.

Posli s povezanimi osebami Pivovarne Laško, d. d.

Na dan 31.3.2009 je imela Pivovarna Laško, d. d. terjatev iz naslova kratkoročno danih posojil v višini 3,1 mio EUR, od tega do povezanih oseb 2,5 mio EUR. Pivovarna Laško, d. d. je imela na dan 31.3.2009 pri bankah najetih za 164,9 mio EUR dolgoročnih posojil in za 81,9 mio EUR kratkoročnih posojil. Pri povezanih družbah je imela Pivovarna Laško, d. d. najetih za 24,7 mio EUR kratkoročnih posojil.

Pivovarna Laško, d. d. je v prvih treh mesecih leta 2009 dovolila vpis hipoteke na sredstva Pivovarne Laško, d. d. za zavarovanje kratkoročnih kreditov v višini 15,4 mio EUR ter za zavarovanje kratkoročnega kredita v višini 5,5 mio EUR zastavila delnice Elektra Gorenjske. S terjatvami družbe je zavarovala kratkoročne kredite v višini 3 mio EUR. Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

20

Letno poročilo 2008 / Uvod

Spremembe v vodstvu Radenske, d. d. Radenci Nadzorni svet Radenske, d. d. je na seji 28.1.2009 sprejel sklepa, s katerima je sporazumno predčasno prenehal mandat direktorju Tomažu Blagotinšku, z dnem 31.1.2009, in z dnem 1.2.2009 imenoval za direktorja družbe Zvonka Murglja, za mandatno dobo 5 let.

Na predlog prokuristke Olge Smej je nadzorni svet preklical prokuro z dne 31.1.2009 in z dnem 1.2.2009 podelil prokuro Mojci Jazbinšek Volk do preklica.

Ostali pomembni dogodki v Radenski, d. d. Radenci Družba Radenska, d. d. Radenci po datumu izdelave bilance stanja predvideva bodočo potencialno obveznost iz naslova odkupa od Družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o.

(DSU) v zvezi dokončanega denacionalizacijskega postopka nepremičnine »obrat Petanjci«. Tako je postopek s strani denacionalizacijskega upravičenca končan, ni pa še končan postopek med Radensko, d. d. in družbo DSU. Navedena družba, DSU je namreč po odločbi Ministrstva za gospodarstvo z dne 6.8.2004 postala lastnica v višini ¼ predmetne nepremičnine. Radenska, d. d. pismene ponudbe za odkup od družbe DSU še ni prejela, na podlagi njihovega telefonskega stališča bi morala Radenska odkupiti celotno izločeno premoženje, ki ga Radenska izkazuje v poslovnih knjigah izvenbilančno, s čimer pa se Radenska, d. d. ne strinja. Glede na drugačno stališče Radenske v zvezi z zahtevo DSU, se bo Radenska opredelila do eventuelnega odkupa po pravni uskladitvi stališč. Radenska, d. d. bo v nadaljnjih postopkih dokazovala dosedanja izvršena vlaganja v obnovo stavb in celotno infrastrukturo v predmetno nepremičnino »obrat Petanjci«, zaradi česar pa obstaja potencionalna možnost izkazovanja prihodkov v poslovni bilanci Radenske, d. d.

Spremembe v vodstvu Jadranske Jadranske pivovare, d. d. Split V Jadranski pivovari, d. d. Split je z dnem 31.3.2009 sporazumno prenehal mandat direktorju družbe Marijanu Kosu, z dnem 1.4.2009 pa je bil imenovan nov direktor Tomaž Udrih, za nov mandat.

Ostali pomembni dogodki v Jadranski pivovari, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. se dogovarja in pogaja z večimi potencialnimi kupci o prodaji celotnega deleža v Jadranski pivovari, d. d. Split. Kot pogoj za nakup se postavlja tudi obveza, da potencialni kupec prevzame dana poroštva Pivovarne Laško, d. d. za kredite, ki jih je najela Jadranska pivovara, d. d. pri Splitski banki in Raiffeisen banki.

Na dan 20.4.2009 Jadranska pivovara, d. d. izkazuje 6.583.704 EUR dolgoročnih posojil, od katerih v letu 2009 zapade 1.445.926 EUR, v letu 2010 2.270.926 EUR, v letu 2011 1.645.926 EUR, v letu 2012 1.020.926 EUR in v letu 2013 200.000 EUR. Obenem ima družba 7 mio HRK oz 938.715 EUR kratkoročnih posojil, od katerih jih polovica, to je 3,5 mio HRK zapade 31.8.2009, druga polovica (3,5 mio HRK) pa 31.10.2009.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

21

Letno poročilo 2008 / Uvod

Posli Po sli s povezanimi osebami Skupine Pivovarna Laško Na dan 31.3.2009 Skupina Pivovarna Laško izkazuje terjatev iz naslova danih dolgoročnih posojil povezanim družbam v vrednosti 10.500.000 EUR ter iz naslova danih kratkoročnih posojil v vrednosti 73.450.000 EUR. Družbe kreditojemalke bodo posojila poplačale iz ustvarjenih denarnih tokov svoje dejavnosti in/ali s prodajo portfeljskih naložb. Skupina ocenjuje, da bodo posojila poplačana, da pa je poplačilo dela posojil odvisno od uspešnosti prodaje naložb. Ker gre za posojila dana povezanim strankam, ki imajo svoje premoženje in tudi portfeljske naložbe dane v zavarovanje za kratkoročno prejeta posojila s strani bank oz. gre za stranke, ki so kakorkoli povezane s temi povezanimi strankami, bo odplačilo posojil s strani povezanih strank Skupini Laško odvisno tudi od dogovora med bankami upnicami in povezanimi strankami.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

22

Letno poročilo 2008 / Uvod

Beseda predsednika uprave Spoštovani delničarji!

Za nami je posebno leto. Kljub zaostrenim tržnim razmeram in kljub ohlajanju gospodarstva in potrošnje, nam je uspelo doseči večino zastavljenih ciljev. Skupina Pivovarna Laško je še dodatno okrepila svoj položaj na trgu. Kupcem nudi 30 vodilnih blagovnih znamk, ki so v letu 2008 okrepile svoj položaj na trgu piva, vod, sokov in ostalih brezalkoholnih pijač. Tudi v letu 2009 smo si zastavili ambiciozne cilje tako na področju prodaje pijač kot na optimalnem in donosnem upravljanju blagovnih znamk.

V preteklem letu smo navkljub konkurenci ohranili stabilen tržni položaj na domačem in na tujih trgih. Skupina Pivovarna Laško je v letu 2008 prodala 5,017 mio hektolitrov vseh pijač, od tega je več kot 22 odstotkov pijač izvozila. Ob tem je ustvarila 360 mio EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 9 odstotkov več kot v letu 2007. Zaradi višjih stroškov materiala in storitev za 16 odstotkov, so se za 10 odstotkov povečali odhodki iz poslovanja. Ti so znašali 340 mio EUR. Skupina Pivovarna Laško je ustvarila 25,7 mio EUR dobička iz poslovanja, kar je manj kot v letu 2007 in 55,4 mio EUR denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). Čisti dobiček je znašal 3,8 mio EUR. V Skupini Pivovarna Laško je bilo konec leta 2008 zaposlenih 1.620 ljudi. Povprečna proizvodnja na zaposlenega se je povečala za 1,5 odstotka glede na preteklo leto in znaša 3.096 hl na zaposlenega.

Leto 2008 je bilo tudi v znamenju prenove vodilnih blagovnih znamk Skupine Pivovarna Laško. Prenova blagovnih znamk Laško in Union je bila uspešna in med uporabniki dobro sprejeta. Obe nadaljujeta večstoletno tradicijo slovenskega pivovarstva in osvajata nove generacije uporabnikov. Vodilni položaj smo ohranili tudi na področju vod, vod z okusi, sokov in brezalkoholnih pijač. Skupina ponuja 30 vodilnih blagovnih znamk, ki imajo razvojni potencial tako na domačem kot tujih trgih. Z osredotočenostjo na ključne trge in uporabnike bomo tudi v prihodnje zadržali vodilne položaje v tržnih segmentih naših blagovnih znamk.

V letu 2009 bomo še intenzivneje razvijali svojo osnovno dejavnost, torej proizvodnjo pijač. Načrtujemo za odstotek večjo prodajo pijač, 413 mio EUR prihodkov od prodaje, 38,7 mio EUR dobička iz poslovanja in 69 mio EUR denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram verjamemo, da bomo v letu 2009 še močnejši in še uspešnejši. Tudi zaradi vas delničarjev, ki nam zaupate in nas podpirate pri uveljavljanju naše dolgoročne strategije. Ostati namreč želimo samostojni proizvajalec pijač in postati eden izmed večjih proizvajalcev pijač v regiji, ki z odgovornim upravljanjem blagovnih znamk ustvarja optimalne donose. Ob podpori predanih delničarjev nam bo to zagotovo uspelo.

Boško Šrot

direktor družbe

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

23

Letno poročilo 2008 / Uvod

Poročilo nadzornega sveta za leto 2008 Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. podaja v skladu z 282. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) skupščini delničarjev družbe svoje poročilo, s katerim predstavi enoletno delovanje nadzornega sveta. Nadzorni svet mora natančno in vestno preučiti poročilo uprave, nadalje revizijsko poročilo, kot tudi predlog uprave o pokrivanju bilančne izgube.

Delo De lovanje lo vanje nadzornega sveta Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. je v letu 2008 deloval v sestavi Boris Završnik – predsednik nadzornega sveta, Iztok Seničar, Anton Turnšek in Simon Zdolšek - člani nadzornega sveta, predstavniki kapitala ter Bojan Košak in Andrej Kebe - podpredsednik nadzornega sveta, predstavnika delavcev.

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. se je v zadnjem letu sestal na štirih rednih sejah nadzornega sveta in eni korespondenčni seji. Člani nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d. so se redno udeleževali sej nadzornega sveta, saj je bila povprečna udeležba 75 odstotna. Člani nadzornega sveta so redno mesečno prejemali mesečna poročila o poslovanju Pivovarne Laško, d. d. in hkrati tudi poročila o poslovanju Skupine Pivovarna Laško.

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. je redno obravnaval izvajanje planov in tekoče rezultate poslovanja matične družbe kot tudi Skupine Pivovarna Laško, tekoče investicijske dejavnosti, naložbe, delovanje uprave, premoženjsko stanje družbe in izvajanje ukrepov nadzornega sveta.

Najpomembnejši vidiki poslovanja Pivovarne Laško, d. d. in Skupine Pivovarna Laško so bili: poslovanje matične družbe Pivovarna Laško, d. d. kot tudi Skupine Pivovarna Laško v poslovnem letu 2008 ni bilo tako uspešno kot v predhodnih letih.

Poslovni rezultat je odraz splošne gospodarske situacije v Sloveniji in izven nje, kar pomeni, da so na rezultate že vplivala dogajanja prihajajoče gospodarske recesije v svetu, v letu 2008 je Pivovarna Laško, d. d. skupaj prodala 1.091.000 hl pijač, od tega 96 odstotkov piva, kar je skoraj enako kot predhodno leto. Od vseh prodanih količin je Pivovarna Laško prodala 16,5 odstotka na tujih trgih, kjer se delež izvoza v države bivše Jugoslavije zmanjšuje, povečuje pa se izvoz na trge Italije in Avstrije, Pivovarna Laško je ustvarila 108.463.000 EUR prihodkov, kar je od prodaje skoraj enako kot v predhodnem letu. Zlasti zaradi povečanja stroškov materiala za 12 odstotkov in storitev za 20 odstotkov je dobiček iz poslovanja 12,8 mio EUR in je za 30 odstotkov manjši. Družba je izkazala EBITDA 21,4 mio EUR, kar je 20,5 odstotkov manj kot v predhodnem letu, Skupina Pivovarna Laško je prodala 5.017.000 hl pijač, kar je 1 odstotno točko manj kot v letu 2007. Skupina je ustvarila 293,4 mio EUR prihodkov iz prodaje pijač, z družbo Delo pa je bilo ustvarjeno 360 mio EUR čistih prihodkov, kar je za 10 odstotkov več kot v letu 2007. Skupina je ustvarila 25,7 mio EUR dobička iz Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

24

Letno poročilo 2008 / Uvod

poslovanja, kar je za 20 odstotkov manj kot v preteklem letu. Skupina je izkazala 55,4 mio EUR EBITDA, kar je 12 odstotkov manj kot v preteklem letu, Jadranska pivovarna Split je najslabša družba celotne skupine. Njeno poslovanje je bilo občutno slabše od pričakovanj in močno negativno vpliva na rezultate celotne Skupine. Zato se je nadzorni svet seznanil z ukrepi za reševanje nastale situacije, Skupina Pivovarna Laško nadaljuje z aktivnostmi izkoriščanja sinergij na področjih nabave, prodaje, informatike in kadrovskih zadev. Primerjave z podobnimi družbami v svetu kažejo, da se z rezultati Skupina Pivovarna Laško približuje primerljivim najuspešnejšim družbam (pijačarska indrustrija) v Evropi in svetu, v Skupini Pivovarna Laško je bilo v letu 2008 zaposlenih 2090 delavcev, kar je 118 delavcev manj kot v letu 2007.

Delo revizijske komisije komisije nadzornega sveta Revizijska komisija, katere predsednik je Simon Zdolšek in člana Bojan Košak ter Marko Koleša, se je sestala na svoji prvi seji, na kateri je sodeloval tudi pooblaščeni revizor družbe Deloitte Revizija, d. o. o. Ljubljana, g. Dušan Hartman. Revizijska komisija je prejela celotno gradivo konsolidiranega revidiranega letnega poročila matične družbe in Skupine Pivovarna Laško, ga proučila ter se seznanila še z dodatnimi pojasnili pooblaščenega revizorja. Revizijska komisija je nadzornemu svetu predlagala, da potrdi Letno poročilo družbe in Skupine Pivovarna Laško za leto 2008, revizorjevo poročilo za leto 2008 ter se strinjala, da nadzorni svet skupščini družbe predlaga naj podeli razrešnico upravi in nadzornemu svetu Pivovarne Laško, d. d. Komisija nadalje predlaga nadzornemu svetu, da predlaga skupščini družbe revizorja za leto 2009 in sicer družbo Deloitte Revizija, d. o. o. Ljubljana.

Preveritev letnega poročila uprave za poslovno leto 2008 2008 Nadzorni svet je na svoji 8. redni seji dne 23.4.2009 obravnaval revidirano letno poročilo uprave za poslovno leto 2008, ki ga je revidirala Deloitte revizija, d. o. o.

Ljubljana. Revizija se nanaša na matično družbo Pivovarno Laško, d. d. in Skupino Pivovarna Laško. Pri preverjanju priloženega Letnega poročila za leto 2008 je nadzorni svet upošteval naslednje dejavnike: ocena poslovanja Pivovarne Laško in Skupine Pivovarna Laško za leto 2008 je nekoliko slabša od pričakovane. Rezultati poslovanja so posledica slabših gospodarskih gibanj v okolju, vendar pa bistveno pozitivno odstopajo od poslovnih izidov živilsko predelovalne industrije Slovenije kot tudi poslovnih dosežkov slovenskega gospodarstva, Pivovarna Laško, d. d. ostaja vodilna proizvajalka piva v državi in ohranja 50 odstotni tržni delež, nadzorni svet je redno spremljal vodenje in poslovanje družbe ter tekoče preverjal poslovno uspešnost; uprava je redno mesečno članom nadzornega sveta pošiljala tekoče rezultate poslovanja matične družbe in skupine,

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

25

Letno poročilo 2008 / Uvod

Revizijska hiša Deloitte revizija, d. o. o. Ljubljana je dne 20.4.2009 izdala pozitivno mnenje o poslovanju družbe Pivovarna Laško, d. d. in Skupine Pivovarna Laško za leto 2008.

Na podlagi aktivnosti in dejavnikov ter s strani uprave podrobne preveritve predloženega letnega poročila 2008 je nadzorni svet ugotovil: Letno poročilo Pivovarne Laško, d. d. in Skupine Pivovarna Laško za leto 2008 je zastavljeno pregledno in jasno.

Letno poročilo Pivovarne Laško, d. d. in Skupine Pivovarna Laško za leto 2008 izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja, obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida Pivovarne Laško, d. d. in Skupine Pivovarna Laško.

Na letno poročilo za leto 2008, ki ga je predložila uprava, nadzorni svet nima pripomb, zato ga je na svoji 8. redni seji 23.4.2009 tudi sprejel v predlaganem besedilu.

Pokrivanje bilančne izgube Nadzorni svet si prizadeva s svojim delovanjem uveljaviti interese lastnikov za dolgoročno maksimiranje družbe, zato podpira upravo v odločitvah, da se delitev dobička podreja na eni strani razvojnemu konceptu družbe, na drugi pa interesom lastnikov za kapitalizacijo vložkov v ustrezno višino izplačane dividende, ter ob tem upošteva poglabljanje svetovne gospodarske krize, ki se podaljšuje tudi v leto 2009 in bo dosegla svoje dno šele koncem tega leta.

Na dan 31.12.2008 znaša bilančna izguba poslovnega leta 2008 1.694.025 EUR in je sestavljena iz čiste izgube poslovnega leta 2008 v višini 6.094.057 EUR ter nerazporejenega dobička iz preteklih let v višini 4.400.032 EUR. Čista izguba poslovnega leta 2008 se v višini 4.400.032 EUR pokrije iz nerazporejenega dobička iz preteklih let, v višini 1.694.025 EUR pa iz drugih rezerv iz dobička.

Zaključek Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. ugotavlja, da je uprava uspešno vodila poslovanje družbe v letu 2008. S skrbnim vodenjem finančnega poslovanja in realizacijo zastavljenih ciljev je uprava izpolnila pričakovanja nadzornega sveta, zato je nadzorni svet: na svoji redni seji dne 23.4.2009 sprejel v predlaganem besedilu revidirano Letno poročilo za poslovno leto 2008, ki mu ga je predložila uprava družbe, se je strinjal s predlogom uprave glede pokrivanja bilančne izgube in predlagal skupščini delničarjev, da ob sprejemu sklepa o pokrivanju bilančne izgube podeli razrešnico za poslovanje v letu 2008 tako upravi družbe kot nadzornemu svetu delniške družbe Pivovarne Laško, d. d.

Boris Završnik

predsednik nadzornega sveta

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

26

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

POSLOVNO POROČILO Upravljanje družbe Načela upravljanja Pivovarne Laško, d. d. izhajajo iz veljavnih pravnih norm v Republiki Sloveniji, internih aktov družbe ter ustaljene dobre prakse. Upravljanje deluje po dvotirnem sistemu, po katerem družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet.

Organi družbe, ki jih določa Statut Pivovarne Laško, d. d. so skupščina delničarjev, nadzorni svet in uprava družbe.

SKUPŠČINA DELNIČARJEV V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah je skupščina delničarjev najvišji organ družbe. Na njej se neposredno udejanja volja delničarjev družbe ter sprejemajo temeljne in statutarne odločitve. Ena delnica predstavlja na skupšini en glas. Pivovarna Laško, d. d. nima delnic z omejenimi glasovalnimi pravicami. Lastne delnice ne omogočajo glasovalnih pravic na skupščini.

Svoje pravice v zvezi z družbo delničarji uresničujejo na skupščini. Skupščina se skliče kadar je to v korist družbe ali kadar je to potrebno v skladu z zakonom in statutom družbe. V Pivovarni Laško, d. d. se redna skupščina sklicuje enkrat letno, v letu 2008 je bila sklicana 18.6. in izvedena 28.8.2008. Na skupščini so bili sprejeti naslednji pomembni sklepi, in sicer pod točko: 2.1. Skupščina se seznani s Poročilom nadzornega sveta družbe o preveritvi in sprejemu revidiranega Letnega poročila za poslovno leto 2007.

2.2. Bilančni dobiček poslovnega leta 2007, ki znaša 13.142.415,95 EUR in vključuje 12.148.066,96 EUR čistega dobička poslovnega leta 2007 ter 994.348,99 EUR prenesenega dobička iz preteklih let, se uporabi na naslednji način: del bilančnega dobička v višini 8.747.652,00 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,00 EUR na delnico, preostanek bilančnega dobička v višini 4.394.763,95 EUR ostane nerazporejen, o njegovi uporabi pa bo skupščina odločala v naslednjih poslovnih letih. Dividenda se izplača delničarjem, ki bodo na dan 2.9.2008 vpisani v delniško knjigo pri KDD – Centalno klirinški depotni družbi, d. d. Ljubljana. Dividenda se izplača najkasneje v 60 dneh po sprejemu sklepa.

2.3.1. Skupščina podeljuje razrešnico upravi za poslovno leto 2007.

2.3.2. Skupščina podeljuje razrešnico članom nadzornega sveta družbe za poslovno leto 2007.

3. Skupščina delničarjev sprejme spremembe in dopolnitve Statuta družbe, in sicer se: črta 10. a člen in dopolni 34. člen tako, da se doda nov 3. odstavek, ki glasi: “Zaposlenim delavcem se lahko zagotovi udeležba pri dobičku, ki se lahko v celoti ali delno izplača v delnicah družbe ali denarju. Družba lahko sklene pogodbo o

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

27

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

udeležbi delavcev pri dobičku in pooblašča se upravo za sklenitev pogodbe.” Na podlagi teh sprememb in dopolnitev se izdela čistopis Statuta družbe.

5. Skupščina imenuje revizijsko družbo Deloitte Revizija, d. o. o. Ljubljana za revizorja družbe za revidiranje poslovnih izkazov za leto 2008.

Skupščino skliče uprava družbe na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo delničarjev družbe, ki imajo vsaj 5 % osnovnega kapitala družbe. Delničarji lahko pravice iz delnic uresničujejo neposredno na skupščini ali prek pooblaščencev.

Skupščina odloča z večino oddanih glasov, če zakon ali statut ne določata drugače. S tričetrtinsko večino odloča skupščina predvsem o naslednjih zadevah: sprememba statuta, zmanjšanje osnovnega kapitala (vključno pogojno povečanje), odobreno povečanje osnovnega kapitala, statusnih spremembah in prenehanju družbe, izključitvi prednostne pravice delničarjev pri izdaji novih delnic, izvolitvi in predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta, drugih primerih, če to določa zakon ali statut.

Skupščina odloča o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu družbe hkrati z odločanjem o uporabi bilančnega dobička. S podelitvijo razrešnice skupščina potrdi in odobri delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu. Razprava o podelitvi razrešnice se poveže z razpravo o uporabi bilančnega dobička. Če skupščina ne podeli razrešnice, se s tem ne šteje, da je bila upravi izrečena nezaupnica.

Preden skupščina odloči, da se bilančni dobiček uporabi za dividende, pripada dividenda delničarjem, ki so kot imetniki delnic družbe vpisani v centralni register vrednostnih papirjev pri KDD – Centralno klirinški depotni družbi, d. d. Ljubljana na presečni datum, ki je vsakokrat določen v sklepu o uporabi bilančnega dobička.

Delničar je dolžan po pozivu obvestiti družbo o možni obliki nakazila dividende (podatki o transakcijskem računu) ter o matični in davčni številki. Če delničar tega ne stori, se mu dividenda, v skladu z določili statuta družbe, ne izplača.

NADZORNI SVET Glavna naloga nadzornega sveta je nadzor poslovanja in vodenja poslov družbe.

Nadzorni svet izbere in imenuje enočlansko upravo.

Sestava nadzornega sveta je določena s statutom. Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. šteje šest članov, vsi člani imajo enake pravice in dolžnosti, če ni s statutom določeno drugače. Štirje člani nadzornega sveta, ki jih izvoli skupščina delničarjev, so predstavniki kapitala, dva člana nadzornega sveta pa sta predstavnika delavcev družbe in jih izvoli svet delavcev.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

28

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Nadzorni svet imenuje skupščina delničarjev z navadno večino glasov navzočih delničarjev, razen članov nadzornega sveta, ki jih izvoli svet delavcev. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za štiri leta in so po preteku lahko ponovno izvoljeni. Nadzorni svet med svojimi člani izvoli predsednika in namestnika.

Predsednik sklicuje in vodi seje nadzornega sveta ter je pooblaščen izjavljati voljo in objavljati odločitve nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom uprave in nadzorni svet nasproti organom družbe in tretjim osebam, če v vsakem konkretnem primeru ni določeno drugače. Predsednik je vedno predstavnik delničarjev. Sejo nadzornega sveta sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo katerega koli člana sveta ali na pobudo uprave. Nadzorni svet odloča na sejah.

Nadzorni svet mora v enem mesecu od predložitve letnega poročila preveriti letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička ter sestaviti pisno poročilo za skupščino in ga izročiti upravi. Če nadzorni svet potrdi letno poročilo, je letno poročilo sprejeto.

Sestava nadzornega sveta na dan 31.12.2008 Predstavniki kapitala: Boris Završnik, predsednik Anton Turnšek Iztok Seničar Simon Zdolšek Predstavniki zaposlenih: Andrej Kebe, namestnik predsednika Bojan Košak Imenovanje revizijske komisije Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. je na svoji seji dne 2.3.2009 imenoval revizijsko komisijo v sestavi: Simon Zdolšek – predsednik ter člana Bojan Košak in Marko Koleša.

Naloge revizijske komisije določa 280. člen ZGD-1, med glavnimi pa so: spremljanje postopka računovodskega poročanja, obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, pregledovanje in spremljanje neodvisnosti revizorja za letno poročilo družbe, predlog nadzornemu svetu za imenovanje kandidata za revizorja letnega poročila, nadzorovanje neoporečnosti finančnih informacij, ki jih daje družba, ocenjevanje sestavljenega letnega poročila, vključno z oblikovanjem predloga za nadzorni svet.

Spremembe v nadzornem svetu obvladujoče družbe V letu 2008 in do datuma revidiranja tega letnega poročila v nadzornem svetu obvladujoče družbe ni bilo sprememb.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

29

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Spremembe v nadzornih svetih odvisnih družb Vsem članom nadzornega sveta družbe Fructal, d. d. je začel teči nov 4-letni mandat s 1.7.2008. Predsednik nadzornega sveta je postal Dušan Zorko iz Pivovarne Union, d. d., članica pa Mirjam Hočevar, prav tako iz Pivovarne Union. Oba sta predstavnika delničarjev. Zaposlene delavce v nadzornem svetu predstavlja Anton Medvešek.

V nadzornem svetu Radenske, d. d. je vsem članom začel teči nov 4-letni mandat 23.12.2008. Namesto Jožeta Sadarja je nov član Pavel Teršek iz Pivovarne Laško, d. d.

Poleg njega sta bila za člana nadzornega sveta izvoljena še Boško Šrot, ki je tudi predsednik nadzornega sveta in Gorazd Šetina, prav tako iz Pivovarne Laško, d. d., vsi trije kot predstavniki kapitala. Predstavnike zaposlenih v nadzornem svetu pa predstavljata Branko Šafarič in Tadeja Filipič Stojanovič.

UPRAVA Uprava vodi družbo in sprejema poslovne odločitve samostojno in na lastno odgovornost ter jo zastopa in predstavlja nasproti tretjim osebam neomejeno, sprejema strategijo razvoja družbe, zagotavlja ustrezno ravnanje s tveganji in obvladovanje tveganj, ravna s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodastvenika ter varuje poslovne skrivnosti.

Uprava družbe je enočlanska in jo predstavlja direktor družbe Boško Šrot, ki je bil imenovan v letu 2005 za mandatno obdobje 5 let, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Uprava lahko podeli prokuro.

Upravo imenuje in razrešuje nadzorni svet. Nadzorni svet lahko predčasno odpokliče direktorja v skladu z zakonom.

Spremembe v upravi obvladujoče družbe V letu 2008 in do datuma revidiranja tega letnega poročila v upravi matične družbe ni bilo sprememb.

Spremembe v upravah odvisnih družb V letu 2008 v upravah odvisnih družb ni bilo sprememb. Spremembe po zaključku obračunskega obdobja so bile le v družbah Radenska, d. d. Radenci ter v Jadranski pivovari, d. d. Split, in so opisane v posebnem poglavju o teh dogodkih, na strani 21 tega letnega poročila.

UPRAVLJANJE V SKUPINI Skupino Pivovarna Laško sestavljajo obvladujoča družba Pivovarna Laško, d. d., pet odvisnih družb v Sloveniji in dve odvisni družbi v tujini. Vse odvisne družbe so v večinski lasti obvladujoče družbe (podrobjeje na strani 12 in 13 tega poročila). Člani vodenja in upravljanja odvisnih družb na dan 31.12.2008:

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

30

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Radenska, d. d. Radenci Tomaž Blagotinšek Uprava Zvonko Murgelj od 1.2.2009 dalje Nadzorni Predstavniki kapitala: adzorni svet Boško Šrot – predsednik Gorazd Šetina – namest. preds.

Pavel Teršek

Predstavniki zaposlenih: Branko Šafarič Tadeja Filipič Stojanovič

Pivovarna Union, d. d. Ljubljana Uprava Nadzorni adzorni svet

Dušan Zorko Predstavniki kapitala: Boško Šrot – predsednik Anton Turnšek Franc Rojnik

Predstavniki zaposlenih: Marjeta Zevnik – namest. preds.

Terezija Peterka

Fructal, d. d. Ajdovščina (odvisna družba Pivovarne Union, d. d. Ljubljana) Ljubljana) Anton Balažič Uprava Nadzorni svet Predstavnika Predstavniki zaposlenih: Predstavnika kapitala: Dušan Zorko – predsednik Anton Medvešek Mirjam Hočevar – namest. preds.

Jadranska pivovara, d. d. Split Marijan Kos Uprava Tomaž Udrih od 1.4.2009 dalje Nadzorni svet Predstavniki kapitala: Anton Turnšek – predsednik Boško Šrot – namest. preds.

Janko Remic

Predstavniki zaposlenih: Nima predstavnikov.

Vital, d. o. o. Mestinje Zvonko Murgelj Uprava Nadzorni svet Nima nadzornega sveta.

Delo, d. d. Ljubljana Izvršni direktorji Peter Puhan Mojca Jazbinšek Volk Darijan Košir Upravni pravni odbor Andrijana Starina Kosem – predsednica Mojca Jazbinšek Volk – namest. preds.

Branimir Piano Darijan Košir Peter Puhan RA&LA, d. o. o. Sarajevo

Firma Del, D el, d. o. o. Laško

Uprava Nadzorni svet

Boško Šrot Nima nadzornega sveta.

Marko Božiček Nima nadzornega sveta.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

31

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Izjava o upravljanju družbe oziroma spoštovanju kodeksa SKLADNOST UPRAVLJANJA DRUŽBE Z DOLOČBAMI KODEKSA U PRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB DRUŽ B Uprava in nadzorni svet družbe Pivovarna Laško, d. d. izjavljata, da družba spoštuje določbe Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki velja od dne 5.2.2007 – v nadaljevanju: kodeks, z nekaterimi odstopanji, ki ne posegajo v dobro prakso upravljanja in ki so pojasnjena v izjavi. Izjava je sestavni del letnega poročila za leto 2008 in je dostopna tudi na spletnih straneh družbe www.pivo-lasko.si.

Izjava se nanaša na obdobje poslovnega leta 2008 od 1.1. do 31.12.2008. Od zaključka obračunskega obdobja do objave izjave ni prišlo do sprememb, razen pri točki 2.3.3. in 3.6.1. V letu 2008 je družba objavila izjavo o skladnosti s kodeksom dne 15.5.2008, nanašala pa se je na obdobje od 1.1. do 31.12.2007, delno – točka 2.4.2. pa na čas po obračunskem obdobju.

Kodeks je objavljen v slovenskem in angleškem jeziku na spletni strani Ljubljanske borze, d. d. www.ljse.si.

Uprava in nadzorni svet v nadaljevanju podajata pojasnila k odstopanjem od posameznih določb kodeksa: določba 1.1.1.; družba deluje v skladu z osnovnim ciljem, to je maksimiranjem vrednosti družbe, čeprav družba tega in drugih ciljev, kot je kvalitetno izvajanje osnovnih dejavnosti, nima zapisanega v statutu, določba 1.3.19; družba bo na skupščini v letu 2009 sprejemala sklepe o razrešnici organom vodenja in nadzora ločeno za vsak organ, določba 2.3.3.; plačilo upravi vsebuje samo fiksni del; del fiksnega dela neto plače (25 %) je namenjen tudi za odkup delnic iz sklada lastnih delnic pod enakimi pogoji kot za ostale zaposlene delničarje družbe; delnice, pridobljene na tej osnovi, niso prenosljive v času trajanja mandata; sicer je v pogodbi predviden variabilni del plačil, ki pa se do sedaj ni izvajal; s 1.1.2009 si je uprava začasno zmanjšala izplačilo plače za 25 %, določba 2.3.4. in 2.3.5.; v družbi niso predvidene delniške opcije in primerljivi finančni instrumenti kot variabilni del prejemkov uprave, ker družba zaenkrat še ni sprejela sistema nagrajevanja z opcijami in drugimi finančnimi instrumenti, določba 2.4.2.; uprava oz. direktor družbe je na seji nadzornega sveta družbe v aprilu 2008 seznanil nadzorni svet družbe z obstojem potencialnega nasprotja interesov, do katerega je prišlo po končanem prevzemu družbe, določba 3.2.3; v pogodbi o zaposlitvi z upravo družbe niso taksativno navedeni krivdni razlogi za odpoklic, saj so le-ti opredeljeni v ZGD-1, določba 3.4.7; družba ni sklenila zavarovanja odgovornosti za člane nadzornega sveta družbe,

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

32

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

določba 3.5.5.; družba še ni sprejela natančnejših kriterijev za presojo obstoja nasprotja interesov za člane nadzornega sveta družbe ter postopka ravnanja v zvezi z njim; upošteva pa priporočila te določbe kodeksa, določba 3.6.1.; nadzorni svet se ni odločil za ustanovitev komisij; po potrebi so na sejah poročale pristojne strokovne službe; na seji nadzornega sveta v mesecu marcu 2009 je nadzorni svet ustanovil tričlansko revizijsko komisijo, določba 4.3.; statut ne vsebuje določbe, za katere vrste poslov je uprava dolžna pridobiti soglasje nadzornega sveta družbe; ne glede na to, da ta določba ni vključena v statut, uprava sproti seznanja nadzorni svet s poslovanjem in za pomembnejše posle pridobiva soglasje nadzornega sveta, določba 8.2.; družba ne objavlja javnih objav v angleškem jeziku (delnice kotirajo na organiziranem trgu v standardni kotaciji), določba 8.15.1.; družba varuje poslovne skrivnosti in notranje informacije skladno s sklepi uprave, ki je uredila način označevanja in varovanja takih informacij, določba 8.15.5.; družba ni sprejela posebnega notranjega akta družbe, v katerem bi predpisala pravila o omejitvah in razkritja trgovanja z delnicami družbe ter delnicami povezanih družb; družba je uredila način odkupa delnic družbe s sklepom uprave in nadzornega sveta družbe, in sicer se delnice odkupujejo iz sklada lastnih delnic praviloma dvakrat letno po zadnji trimesečni tržni (borzni) ceni, zmanjšani za 30 %, o čemer družba obvešča tudi ostale delničarje in vlagatelje, skladno s Sklepom o informacijah o pomembnih deležih (Ur.l RS, št.

106/2007) in Sklepom o izvajanju obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij (Ur.l. RS, št. 106/2007).Uprava in nadzorni svet družbe Pivovarna GLAVNE ZNAČILNOSTI SISTEMOV NOTRANJIH KONTROL IN UPRAVLJANJA TVEGANJ V POVEZAVI POVEZ AVI S POSTOPKOM RAČUNOVODSKEGA POROČANJA Družba Pivovarna Laško, d. d. upravlja s tveganji in izvaja postopke notranjih kontrol na vseh ravneh. Namen notranjih kontrol je zagotavljanje točnosti, zanesljivosti, transparentnosti in preglednosti vseh procesov ter obvladovanje tveganj, ki so povezana z računovodskim poročanjem. Obenem sistem notranjih kontrol vzpostavlja mehanizme, ki preprečuje neracionalno rabo premoženja in stroškovno učinkovitost.

Sistem notranjih kontrol vključuje postopke, ki zagotavljajo, da: so poslovni dogodki evidentirani na osnovi verodostojnih knjigovodskih listin, na osnovi katerih so poslovni dogodki evidentirani točno in pošteno ter dajejo jamstvo, da družba pošteno razpolaga s svojim premoženjem, so poslovni dogodki evidentirani in računovodski izkazi izdelani v skladu z veljavno zakonodajo, se prepreči oziroma pravočasno zazna morebitna nepooblaščena pridobitev, uporaba in razpolaganje s premoženjem družbe, ki bi imela pomemben vpliv na računovodske izkaze.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

33

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Notranjo kontrolo v družbi izvaja služba računovodstva, ki je odgovorna za vodenje poslovnih knjig ter izdelavo računovodskih izkazov v skladu z veljavnimi računovodskimi, davčnimi in drugimi predpisi. Ustreznost delovanja kontrol v okviru informacijskega sistema letno preverjajo pooblaščeni zunanji izvajalci.

Revizijo računovodskih izkazov obvladujoče družbe in vseh odvisnih družb izvaja revizijska družba Deloitte revizija, d. o. o. Ljubljana, ki v okviru revizije računovodskih izkazov o svojih ugotovitvah poroča upravi, nadzornemu svetu in revizijski komisiji nadzornega sveta.

P ODATKI PO 6. ODSTAVKU 70. ČLENA ZGD ZGD -1 3. Podatki o pomembnem neposrednem imetništvu vrednostnih papirjev družbe so prikazani na straneh 41 in 42 tega letnega poročila. Neposredno in posredno lastništvo uprave je razkrito na strani 44 istega poročila.

4. Statut družbe ne vsebuje določb, ki bi imetnikom vrednostnih papirjev zagotavljale posebne kontrolne pravice.

6. Statut družbe ne vsebuje omejitev glasovalnih pravic na določen delež ali določeno število glasov. Statut družbe veže prijavo na skupščino na rok prijave najkasneje 3 dni pred objavljenim sklicem skupščine, drugače se delničar skupščine ne more udeležiti.

8. Podatki o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora so prikazani na strani 29 in 30 tega letnega poročila, o spremebah statuta pa na 27. in 28. strani tega poročila.

9. Posebnega sklepa za nakup lastnih delnic skupščina ni sprejela. Nakup lastnih delnic se izvaja skladno z določili 247. člena ZGD-1.

P ODATKI O DELOVANJU SKUPŠČINE Podatki o delovanju skupščine, ključnih pristojnostih ter opis pravic delničarjev in načinu njihovega izjavljanja so vključeni v poglavju Upravljanje, na straneh 27 in 28 tega letnega poročila.

PODATKI O UPRAVI IN NADZORNEM SVETU Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij so vključeni v poglavju Upravljanje, na straneh od 28 do 30 tega letnega poročila.

Laško, 20. april 2009 Boško Šrot

Boris Završnik

direktor družbe

predsednik nadzornega sveta

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

34

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Izjave Izjav e odvisnih družb o odnosih do obvladujočih družb POROČILO UPRAV ODVISNIH DRUŽB O ODNOSIH DO OBVLADUJOČE DRUŽBE PIVOVARNE LAŠKO, d. d.

IN Z NJO POVEZANIH DRUŽB Radenska, d. d. Radenci, Pivovarna Union, d. d. Ljubljana, Jadranska pivovara, d. d. Split, Vital Mestinje, d. o. o., Delo, d. d. Ljubljana, RA&LA, d. o. o. Sarajevo in Firma Del, d. o. o. Laško kot odvisne družbe v smislu 545. in 546. člena Zakona o gospodarskih družbah sporočajo, da v poslovnem letu 2008 z obvladujočo družbo Pivovarno Laško, d. d. in z njo povezanih družb niso storile ali na pobudo oziroma v interesu teh družb opustile v preteklem poslovnem letu nobenega drugega dejanja, ki bi pripravilo družbo do tega, da bi opravila zase škodljiv posel, ali da bi kaj storila ali opustila v svojo škodo.

POROČILO UPRAVE PIVOVARNE PIVOVARNE LAŠKO, d. d.

O DNOSIH DO DRUŽBE INFOND HOLDING, d. d.

IN Z NJO POVEZANIH DRUŽB Pivovarna Laško, d. d. v smislu 545. in 546. člena Zakona o gospodarskih družbah sporoča, da v poslovnem letu 2008 z družbo Infond Holding, d. d. in z njo povezanih družb ni storila ali na pobudo oziroma v interesu teh družb opustila v preteklem poslovnem letu nobenega drugega dejanja, ki bi pripravilo družbo do tega, da bi opravila zase škodljiv posel, ali da bi kaj storila ali opustila v svojo škodo.

Upravljanje s tveganji Pri poslovanju je družba izpostavljena različnim poslovnim in finančnim tveganjem, ki jih večino z aktivnim in celovitim pristopom učinkovito obvladuje, so pa tudi tveganja, na katera nima možnosti večjega vpliva.

POSLOVNA TVEGANJA Dejavnost proizvodnja pijač je izpostavljena sezonskemu značaju potrošnje. Tako se poslovna tveganja družbe navezujejo tudi na vremenske razmere v poletnem sezonskem obdobju.

Glede na to, da družba skoraj 15 % fizične realizacije dosega na trgih izven Evropske Unije, so poslovna tveganja na tem prodajnem področju izpostavljena tudi morebitnim enostranskim ukrepom teh držav, ki lahko poslabšajo pogoje trženja na teh trgih.

Intelektualna lastnina oz. blagovne znamke so izpostavljene določenim tveganjem, da se pojavijo na trgu od drugega proizvajalca, zato imamo vse blagovne znamke zaščitene pri Uradu za varstvo intelektualne lastnine.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

35

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Zanesljivost dobaviteljev in pogodbenih partnerjev je zmerno izpostavljena, za preprečevanje poslovnih motenj na tem segmentu se poslužujemo vhodne kontrole kvalitete surovin in repromaterialov. Za nabavo istovrstnega blaga imamo praviloma dva ali več dobaviteljev.

Razpoložljivost proizvodnih zmogljivosti je delno izpostavljena poslovnim tveganjem predvsem zaradi morebitnega strojeloma. V izogib tem proizvodnim motnjam nemoteno delovanje proizvodnih zmogljivosti zagotavljamo z rednim letnim planiranim vzdrževanjem in preventivnimi tekočimi vzdrževalnimi deli.

Varovanje okolja – okolje je izpostavljeno poslovnim tveganjem zaradi odpadnih vod, ki nastajajo v proizvodnem procesu. Z aktiviranjem čistilne naprave pa smo to tveganje zmanjšali na minimalno raven. Redno spremljanje škodljivih vplivov na okolje pa ima na varovanje okolja še dodaten vpliv.

Varovanje premoženja – z izdelavo načrta varovanja smo pri ogroženosti oz. obvladovanju premoženja dosegli raven, ki omogoča pravočasno odkritje dogodka in posledično možnost čim hitrejše odprave posledic.

Poslovna tveganja Opis tveganja

Način obvladovanja

Izpostavljenost

Prodaja

izpad prodajnega trga

izvajanje analiz, tržno raziskovanje in tržno komuniciranje

zmerna

Intelektua lna lastnina

tveganja v zvezi s patentno situacijo in pravno patentnimi spori

spremljanje patentne situacije

zmerna

Zanesljivost dobaviteljev in pogodbenih partnerjev

nevarnost nekonkurenčnih ali motenih dobav

izvajanje vhodne kontrole

zmerna

Razpoložljivost proizvodnih zmogljivosti

nevarnost motenega delovanja proizvodnih zmogljivosti

redno letno preventivno vzdrževanje

majhna

Varovanje okolja

nevarnost nastanka izrednih dogodkov s škodnim vplivom na okolje

redno izvajanje preventivnih aktivnosti

majhna

Varovanje premoženja

nevarnost odtujitve premoženja

sistematično ocenjevanje ogroženosti in izvajanje ukrepov v skladu z načrtom varovanja

zmerna

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

36

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

FINANČNA FINANČNA TVEGANJA Za zagotavljanje dolgoročnega stabilnega poslovanja družbe je potrebno sprotno in temeljito spremljanje in ocenjevanje finančnih tveganj. Tudi v letu 2008 smo sledili cilju doseganja stabilnosti poslovanja in zmanjševanja izpostavljenosti posameznim tveganjem na optimalno raven. Med finančnimi tveganji so posebej pomembna kreditno tveganje, tveganje obrestnih mer, valutno tveganje in tveganje plačilne sposobnosti.

Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj ter ukrepe za varovanje pred njimi izvajamo in presojamo na podlagi učinkov na denarne tokove.

Finančna tveganja Opis tveganja

Način obvladovanja

Izpostavljenost

Kreditno tveganje

tveganje plačilne nesposobnosti poslovnih partnerjev

ugotavljanje bonitetnih ocen kupcev, limitiranje dobave kupcem, uporaba ustreznih instrumentov zavarovanja

nizka

Tveganje spremembe obrestnih mer

sprememba višine referenčne obrestne mere na finančnem trgu

uporaba izvedenih finančnih instrumentov obrestno ščitenje

zmerna

Valutno tveganje

možnost neugodnega gibanja deviznih tečajev

vezava poslov na nacionalno valuto, valutno usklajevanje uvoznih in izvoznih poslov

nizka

Tveganje plačilne sposobnosti

nesposobnost podjetja za poravnavo poslovnih in finančnih obveznosti

zagotovitev ustreznih kreditnih linij na finančnem trgu, ustrezno finančno planiranje

nizka

Kreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, ki vplivajo na zmanjšanje gospodarske koristi podjetja zaradi plačilne nesposobnosti naših poslovnih partnerjev (kupcev) in neizpolnjevanja njihovih pogodbenih obveznosti. V ta namen redno nadziramo in spremljamo finančne terjatve naših kupcev, tako grosistov kot tudi kupcev detajlistične prodaje. Večinoma poslujemo z znanimi in preverjenimi poslovnimi partnerji, katerih boniteto sproti spremljamo.

Terjatve imamo zavarovane z običajnimi instrumenti za zavarovanje terjatev kot so: menica, bančna garancija in hipoteka. Tekoče spremljamo terjatve po poslovnih partnerjih in po zapadlosti ter s sprotno izterjavo, zaračunavanjem zamudnih obresti, pisnim opominjanjem in tudi s sodno izterjavo zapadlih terjatev prispevamo k izboljšanju plačilne discipline naših kupcev. Kreditna tveganja obvladujemo in za podjetje pomenijo nizko stopnjo izpostavljenosti.

Tveganje obrestnih mer predstavlja možnost spremembe višine referenčne obrestne mere na finančnem trgu, predvsem zaradi najetja dolgoročnih kreditov v EUR, vezanih na spremenljivo obrestno mero (EURIBOR). Tudi v letu 2008 je referenčna obrestna mera kazala trend rasti, ki se je v drugi polovici, predvsem pa konec lanskega leta umirila in v zadnjih mesecih celo znižala. Slabo četrtino portfelja dolgoročnih in kratkoročnih kreditov imamo ščiteno z uporabo izvedenih finančnih instrumentov, ki jih ponujajo finančne institucije na Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

37

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

finančnem trgu. Politika ščitenja obrestne mere je bila zaradi situacije na trgu obrestnih mer v zadnjih dveh letih smiselna, s trendom zniževanja referenčne obrestne mere pa postaja vedno bolj neracionalna. Iz tega razloga razmišljamo o prodaji posla na finančnem trgu. Ocenjujemo, da je izpostavljenost podjetja do obrestnih tveganj še zmeraj zmerna in obvladljiva.

Z valutnim tveganjem se pri poslovanju družbe v letu 2008 ne srečujemo, saj tako na strani izvoza kot uvoza poslujemo v EUR. Tudi struktura naših tujih virov financiranja je v celoti sestavljena iz kreditov v skupni valuti Evropske monetarne unije.

Tveganje plačilne sposobnosti izhaja iz možnosti primanjkljaja razpoložljivih finančnih virov in posledično temu nesposobnost podjetja, da v dogovorjenih rokih poravnava svoje obveznosti. Podjetje s pomočjo ustreznih kreditnih linij za kratkoročno uravnavanje denarnih tokov in razmeroma hitrega dostopa do potrebnih virov financiranja, tveganje plačilne sposobnosti povsem obvladuje. Na kratkoročnem finančnem trgu imamo možnost pridobitve potrebnega zneska finančnih sredstev s koriščenjem revolving posojil. Poslužujemo pa se tudi razporejanja viškov in primanjkljajev finančnih sredstev v okviru Skupine na kratek rok. Vsi večji finančni odlivi so vnaprej planirani in pokriti s finančnimi prilivi, bodisi iz poslovanja bodisi iz naslova koriščenja kratkoročnih virov financiranja. Na enak način obvladujemo tudi tveganje dolgoročne plačilne sposobnosti. In ne nazadnje imamo na razpolago finančne naložbe, ki jih lahko v primeru potreb po dodatnih finančnih sredstvih v nekem doglednem roku odprodamo. Ocenjujemo, da je izpostavljenost tveganju plačilne sposobnosti na podlagi aktivnosti, ki se v zvezi s tem izvajajo, izredno nizko.

UPRAVLJANJE S FINANČNIMI FINANČNIMI TVEGANJI TVEGANJI SKUPINE Delovanje Skupino izpostavlja različnim tveganjem: kreditnemu tveganju, obrestnemu tveganju, valutnemu tveganju, plačilno-sposobnostnemu tveganju, itd. Celotna dejavnost upravljanja s tveganji v Skupini se osredotoča na nepredvidljivost finančnih trgov in skuša minimizirati potencialne negativne učinke na finančno uspešnost Skupine. Za upravljanje s finančnimi tveganji na nivoju Skupine se ne ukvarja posebno delovno telo, pač pa se s tem ukvarjajo finančne službe. Z globalno finančno krizo sredi druge polovice lanskega leta je postala stabilnost poslovanja Skupine podvržena večjim tveganjem. Iz tega razloga Skupina obvladovanju tveganj posveča bistveno večjo pozornost in izvaja več aktivnosti, da tveganja obvladuje.

Kreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, ki vplivajo na zmanjšanje gospodarske koristi Skupine zaradi plačilne nesposobnosti naših poslovnih partnerjev (kupcev) in neizpolnjevanja njihovih pogodbenih obveznosti. V ta namen redno nadziramo in spremljamo finančne terjatve do naših kupcev, tako grosistov kot tudi kupcev detajlistične prodaje. Večinoma poslujemo z znanimi in preverjenimi poslovnimi partnerji, katerih boniteto sproti spremljamo.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

38

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Terjatve imamo zavarovane z običajnimi instrumenti za zavarovanje terjatev kot so: menica, bančna garancija in hipoteka. Uporabljamo tudi metodo določitve limita odprtega dolga posameznega kupca, glede na prodajno pogodbo. Kreditno tveganje obvladujemo tudi z zavarovanjem dela terjatev na tujih trgih pri družbi SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d. Ljubljana. Tekoče spremljamo terjatve po poslovnih partnerjih in po zapadlosti ter s sprotno izterjavo, zaračunavanjem zamudnih obresti, pisnim opominjanjem in tudi sodno izterjavo zapadlih terjatev, prispevamo k izboljšanju plačilne discipline naših kupcev. Pri kupcih kjer zavarovanja ni mogoče z gotovostjo zagotoviti, poslovanje poteka na podlagi vnaprejšnjih plačil. Kreditna tveganja obvladujemo in za Skupino pomenijo nizko stopnjo izpostavljenosti.

Tveganje obrestnih mer predstavlja možnost spremembe višine obrestne mere na finančnem trgu, predvsem zaradi najetja dolgoročnih kreditov, vezanih na spremenljivo obrestno mero (EURIBOR). Pri najetih dolgoročnih posojilih je Skupina izpostavljenost spremembam obrestnih mer delno odpravila že v preteklih letih z uporabo izvedenega finančnega instrumenta v obliki obrestnega ščitenja. Z metodo obrestne ovratnice je zavarovana približno še četrtina dolgoročnih kot tudi kratkoročnih kreditov pred morebitno rastjo referenčne obrestne mere, nad določeno stopnjo. Tudi v letu 2008 je referenčna obrestna mera kazala trend rasti, ki se je v drugi polovici, predvsem pa konec lanskega leta umirila in v zadnjih mesecih celo znižala. Ocenjujemo, da je izpostavljenost Skupine do obrestnih tveganj še vedno zmerna in obvladljiva.

Valutno Valutno tveganje je bilo pri poslovanju Skupine v letu 2008 zanemarljivo, saj je bila struktura naših poslov s tujino pretežno vezana na evro, tako na nabavnem in prodajnem kot tudi na finančnem segmentu. Ocenjujemo, da je tečajno tveganje pri ostalih valutah zaradi nepomembnosti poslov majhno.

Tveganje plačilne sposobnosti izhaja iz možnosti primanjkljaja razpoložljivih finančnih virov in posledično temu nesposobnost Skupine, da v dogovorjenih rokih poravnava svoje obveznosti, tako tekoče poslovne obveznosti kot tudi svoje obveznosti iz financiranja. Likvidnostno tveganje Skupine Pivovarne Laško je že vsa leta majhno in stabilno. Skupina s pomočjo ustreznih kreditnih linij za kratkoročno uravnavanje denarnih tokov, tveganje plačilne sposobnosti obvladuje. Konec lanskega leta so se poslabšali pogoji zadolževanja zaradi zahtevanih večjih jamstev za najeta posojila. Zaradi trenda zniževanja referenčne obrestne mere na finančnem trgu Evropske unije, se poslovne banke vse bolj poslužujejo določanja cen kapitala v obliki fiksnih obrestnih mer. Kljub temu ima Skupina na kratkoročnem finančnem trgu še vedno možnost pridobitve finančnih sredstev za tekoče poslovanje in možnost koriščenja revolving posojil.

Poslužujemo pa se tudi razporejanja viškov in primanjkljajev finančnih sredstev v okviru Skupine na kratek rok. Vsi večji finančni odlivi so vnaprej planirani in pokriti s finančnimi prilivi, bodisi iz poslovanja bodisi iz naslova koriščenja kratkoročnih virov financiranja. Na enak način obvladujemo tudi tveganje dolgoročne plačilne sposobnosti. Skupina ocenjuje, da je izpostavljenost tveganju plačilne sposobnosti na podlagi aktivnosti, ki se v zvezi s tem izvajajo, zmerno.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

39

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Delniška družba Pivovarna Laško je od leta 1995 organizirana kot delniška družba. Ob koncu poslovnega leta 2008 je štela 8.420 delničarjev, kar je za 3.679 delničarjev manj oz. za 30,4 % manj kot konec leta 2007.

Večina od teh – 2.488 je sprejela prevzemno ponudbo v letu 2008. Število delničarjev Delničarji na dan 31.12.

Verižni indeks

2006

2007

2008

9.660 /

12.099 125,2

8.420 69,6

LASTNIŠKA STRUKTURA KAPITALA Osnovni kapital družbe na dan 31.12.2008 znaša 36.503.305 EUR in je razdeljen na 8.747.652 kosovnih delnic brez nominalne vrednosti, od katerih so vse v celoti plačane.

Vse delnice so navadne, imenske in so izdane v nematerializirani obliki, z oznakama PILR in PILH. Na dan 31.12.2008 je bilo v centralnem registru KDD (Centralna klirinško depotna družba, d. d. Ljubljana) vpisanih 8.581.972 delnic z oznako PILR in 165.680 delnic z oznako PILH. Lastniška struktura kapitala Pivovarne Laško, d. d. na dan 31.12.2008 7,3% Infond holding, d. d.

13,5%

Kapitalska družba, d. d.

8,5%

53,0%

Skagen kon-tiki verdipapir fond NFD1 delniški IS, d. d.

Ostale pravne osebe

5,1%

Fizične osebe

5,6%

Tujci

7,0%

(v%)

2006

2007

2008

Pravne osebe Fizične osebe Tujci Skupaj

73,2 18,8 8,0 100,0

66,9 20,0 13,1 100,0

79,2 13,5 7,3 100,0

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

40

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Glasovalne pravice družbe Infond Holding, d. d. Maribor

Družba Infond Holding, d. d. Maribor je v postopku prevzema Pivovarne Laško, d. d. v marcu 2008 priglasila koncentracijo na Urad za varstvo konkurence. Infond Holding, d. d. od dneva priglasitve dalje do zaključka postopka nima glasovalnih pravic iz delnic PILR Pivovarne Laško, d. d. Postopek do datuma revidiranja tega letnega poročila še ni zaključen.

Zamenjava delnic z oznako PILH za PILR po datumu obračunskega obdobja

Po datumu obračunskega obdobja se je na dan 12.3.2009 iz centralnega registra pri KDD izbrisalo 29.509 delnic z oznako PILH in se jih je zamenjalo za enako količino rednih kosovnih delnic z oznako PILR. Po opravljenem vpisu se v centralnem registru pri KDD vodi skupno 8.611.481 rednih kosovnih delnic z oznako PILR in 136.171 delnic z oznako PILH. Največji delničarji

Deset največjih delničarjev je imelo na dan 31.12.2008 skupaj 7058.449 delnic ali 80,7 % celotnega osnovnega kapitala, kar je za 14,9 odstotnih točk več kot na dan 31.12.2007.

Deset največjih delničarjev Pivovarne Laško, d. d. konec leta ( 31.12.2008 )

št. delnic

v%

Infond Holding, d. d.

Kapitalska družba, d. d.

Skagen Kon-tiki Verdipapirfond NFD 1 delniški investicijski sklad, d. d.

CPM, d. d.

D.S.U., d. o. o.

Probanka, d. d.

Uravnoteženi vzajemni sklad Infond Global Electa, d. o. o. Ljubljana Vzajemni sklad Probanka globalni naložbe Skupaj - 10 največjih delničarjev Ostali mali delničarji Skupaj - vsi delničarji

4.633.736 617.488 486.634 445.642 219.657 165.680 151.129 125.812 113.870 98.801 7.058.449 1.689.203 8.747.652

52,971 7,059 5,563 5,094 2,511 1,894 1,728 1,438 1,302 1,129 80,690 19,310 100,000

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

mesto 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

41

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo ( 31.12.2007 )

št. delnic

v%

Infond Holding, d. d.

CPM, d. d.

Kapitalska družba, d. d.

Bank Austria Creditanstalt AG Towra S.A. NFD 1 delniški investicijski sklad, d. d.

Delniški vzajemni sklad Triglav steber I. D.S.U., d. o. o.

Probanka, d. d.

Vzajemni sklad Probanka globalni naložbe Skupaj - 10 največjih delničarjev Ostali mali delničarji Skupaj - vsi delničarji

2.074.381 1.105.000 617.488 497.591 425.000 408.170 196.511 169.261 145.392 120.192 5.758.986 2.988.666 8.747.652

23,714 12,632 7,059 5,688 4,858 4,666 2,246 1,935 1,662 1,374 65,835 34,165 100,000

mesto 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Lastniška struktura kapitala družbe se je v letu 2008 zelo spremenila. Na prvem mestu ostaja Infond Holding, d. d. kot največji lastnik, ki je svoj 23,71 % delež iz leta 2007 po prevzemu povečal in tako postal 52,97 % lastnik Pivovarne Laško, d. d.

Sledi Kapitalska družba, d. d., ki ima v lasti 7,06 % delnic in se je z enakim deležem kot lani povzpela na drugo mesto ter Skagen kon-tiki verdipapir fond, ki ima v lasti 5,6 % delnic, v lanskem letu ga ni bilo med desetimi največjimi delničarji. Med večjimi delničarji sta še NFD1 Delniški investicijski sklad in CPM, d. d. Ostale družbe imajo na dan 31.12.2008 v lasti manj kot 2 % delnic PILR. LASTNIŠKA STRUKTURA KAPITALA ODVISNIH DRUŽB DRU ŽB Največji delničarji Radenske, d. d. Radenci ( 31.12.2008 )

št. delnic

v%

Pivovarna Laško, d. d.

MP BPH, d. d. Ljubljana Lesnins LGM , d. o. o. Ljubljana Potočnik Marko Radenska, d. d. Radenci Pohištvo, d. d. Ljubljana Plevnik Božidar Kozel Bojan GBD, d. d.

Vrankar Anton Skupaj - 10 največjih delničarjev Ostali mali delničarji Skupaj - vsi delničarji

4.685.477 26.799 22.062 15.442 13.194 12.273 7.181 6.042 4.077 1.500 4.794.047 267.809 5.061.856

92,564 0,529 0,436 0,305 0,261 0,242 0,142 0,119 0,081 0,030 94,709 5,291 100,000

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

mesto 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

42

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Največji delničarji Pivovarne Union, d. d. Ljubljana ( 31.12.2008 ) Pivovarna Laško, d. d.

May Alexander MP BPH, d. d.

Skandij, d. o. o DBS, d. d.

Hram Holding, d. d.

Pintar Nina Energoplan, d. d.

Srakar Drago Pivovarna Union, d. d.

Skupaj - 10 največjih delničarjev Ostali mali delničarji Skupaj - vsi delničarji

št. delnic

v%

440.089 3.652 886 384 345 200 100 100 86 69 445.911 5.203 451.114

97,556 0,810 0,196 0,085 0,076 0,044 0,022 0,022 0,019 0,015 98,847 1,153 100,000

mesto 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Lastniški deleži v Jadranski pivovari, d. d. Split ( 31.12.2008 ) Pivovarna Laško, d. d.

Ostali mali delničarji Skupaj - vsi delničarji

v% 99,100 0,900 100,000

Poslovni deleži v družbi Vital Mestinje, d. o. o. ( 31.12.2008 ) Pivovarna Laško, d. d.

Ostali družbeniki Skupaj - vsi družbeniki

v% 96,920 3,080 100,000

Lastniški deleži v družbi Delo, d. d. Ljubljana ( 31.12.2008 ) Pivovarna Laško, d. d.

Radenska, d. d. Radenci Firma Del, d. o. o. Laško Skupaj - vsi delničarji

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

v% 80,831 19,166 0,003 100,000

43

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Stanje delnic ter delež uprave in posameznih članov nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d. v osnovnem kapitalu družbe na dan 31.12.2008 ( delničar ) Boško Šrot Andrej Kebe Anton Turnšek Boj an Košak Skupaj

Članstvo

Št. delnic

Udeležba v %

Uprava Nadzorni svet Nadzorni svet Nadzorni svet

9.511 9.533 9.773 17.740 46.557

0,1087 0,1090 0,1117 0,2028 0,5322

Ostali člani nadzornega sveta na ta dan niso bili imetniki delnic Pivovarne Laško, d. d.

Posredno lastništvo uprave

Direktor Pivovarne Laško, d. d. Boško Šrot je skupaj z ženo lastnik družbe Atka Prima, d. o. o. Laško, ki ima 100 % delež v družbi Kolonel, d. d. Maribor. Le-ta je lastnica družbe Center naložbe, d. d. Maribor v višini 78,198 % deleža, slednja pa je lastnica 71,006 % deleža družbe Infond Holding, d. d. Maribor.

Odobreni in pogojni kapital

Pooblastilo upravi za izdajo delnic na podlagi odobrenega kapitala je poteklo 14.5.2008, torej je sklep skupščine delničarjev z dne 9.8.2002 prenehal veljati. Skupščina družbe v letu 2008 ni sklepala o pogojnem povečnju osnovnega kapitala ali odobrenem kapitalu.

DELNICE Delnice Pivovarne Laško, d. d. z oznako PILR kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev Ljubljanske borze, d. d. Ljubljana od 1.2.2000 dalje kot redne delnice. Osnovni kapital družbe na dan 31.12.2008 znaša 36.503.305 EUR in je razdeljen na 8.747.652 kosovnih delnic brez nominalne vrednosti, od tega je v centalnem registru pri KDD vpisanih 8.581.972 delnic z oznako PILR in 165.680 delnic z oznako PILH. Še iz postopka lastninskega preoblikovanja ima družba delnice z oznako PILH, te so rezervirane za denacionalizacijske upravičence. Če je izdana odločba v korist denacionalizacijskega upravičenca, se delnica spremeni iz oznake PILH v PILR in prične kotirati na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

Družba ima na dan 31.12.2008 v svojem portfelju 5.140 lotov odkupljenih lastnih delnic, kar znaša 0,0587 % vseh delnic. V letu 2008 je družba pridobila 9.386 lotov lastnih delnic v skupni vrednosti 758.834,38 EUR ter odtujila 6.206 lotov lastnih delnic v vrednosti 345.637,08 EUR, ki so jih odkupili zaposleni.

Knjigovodska vrednost delnice PILR na dan 31.12.2008 po MSRP znaša 20,07 EUR. Tržna vrednost delnice presega knjigovodsko vrednost delnice za 139,1 % in znaša 47,98 EUR. Vsaka delnica daje lastniku pravico glasovanja na letni skupščini delničarjev in do udeležbe v dobičku. Ostale pravice iz delnic so opisane v Izjavi o upravljanju na strani 32 tega letnega poročila.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

44

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Družba Infond Holding, d. d. Maribor je v postopku prevzema Pivovarne Laško, d. d. v marcu 2008 priglasila koncentracijo na Urad za varstvo konkurence. Infond Holding, d. d. od dneva priglasitve dalje do zaključka postopka nima glasovalnih pravic iz delnic PILR Pivovarne Laško, d. d. Postopek do datuma revidiranja tega letnega poročila še ni zaključen.

Družba je v preteklih letih preko dividende izplačevala skoraj polovico letnega čistega dobička, preostali del dobička pa je namenjala za investicije in rezerve. Uprava družbe podpira dolgoročno politiko dividend tudi v prihodnjih letih. Realna rast dividende se bo nadaljevala sorazmerno z uspešnostjo poslovanja.

Povprečna tržna vrednost delnice PILR v letu 2008 120 100

v EUR

80 60 40 20 0 jan

( v EUR ) Povprečna tržna vrednost delnice

feb

jan

mar apr

maj jun

feb

mar

85,16 86,35

85,52

apr

jul

avg

sep

maj

jun

82,84 80,39

78,52

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

okt

nov

jul

dec

avg

sep

78,80 78,76

67,09

okt

nov

dec

55,99 48,31

42,30

45

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Knjigovodska vrednost delnice PILR na dan 31.12. za obdobje v letih 1999 – 2008 30 25

v EUR

20 15 10 5

( v EUR ) Knjigovod. vrednost delnice

8

7

*2 00

5

6

*2 00

*2 00

*2 00

04 20

03 20

02 20

01 20

00 20

19 99

0

1999

2000

2001

2002

2003

2004

*2005

*2006

*2007

*2008

15,64

18,09

19,68

22,12

23,07

22,82

20,11

21,93

26,45

20,90

* po MSRP; za vsa leta od 1999 do vključno 2006 preračun iz SIT, 1 EUR = 239,640 SIT

V letu 2005 se je knjigovodska vrednost delnice spremenila iz 24,44 EUR na 20,11 EUR, zaradi prehoda na MSRP.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

46

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

FINANČNI KOLEDAR ZA LETO 2009 2009 Skupščina

Predvidoma 29. maja ali konec avgusta, 2009 (dokončna odločitev v začetku maja)

Upravičenost do dividende

Dividenda pripada lastnikom delnic, ki bodo vpisani v delniško knjigo Pivovarne Laško, d. d. tretji delovni dan po skupščini, ki bo odločila o uporabi bilančnega dobička.

Izplačilo dividend

Najkasneje 60 dni po sprejetem sklepu o izplačilu.

NEREVIDIRANI LETNI RAČUNOVODSKI IZKAZI

Nekonsolidirani računovodski izkazi

Skrajni rok za objavo je dva meseca po preteku poslovnega leta oziroma zadnji dan v februarju.

Konsolidirani računovodski izkazi

Skrajni rok za objavo je tri mesece po preteku poslovnega leta oziroma zadnji dan v marcu.

REVIDIRANI NEKONSOLIDIRANI IN KONSOLIDIRANI LETNI RAČUNOVODSKI IZKAZI

Družba mora predložiti revidirano letno nekonsolidirano in konsolidirano poročilo in javno objaviti povzetek revidiranega letnega nekonsolidiranega in konsolidiranega poročila takoj, ko je mogoče in ne kasneje kot v 30. dneh po prejemu revizijskega poročila.

Skrajni rok za objavo revidiranega letnega nekonsolidiranega in konsolidiranega poročila je 4 mesece po poteku poslovnega leta oziroma 30. aprila.

POLLETNO POROČILO

Družba mora predložiti polletno poročilo takoj, ko je mogoče. Skrajni rok za objavo povzetka polletnega poročila je 2 meseca po končanem polletnem obračunskem obdobju oziroma 31. avgusta.

OSTALO MEDLETNO POROČANJE

Družba mora poročati o poslovanju tudi za prve 3 oziroma prvih 9 mesecev poslovnega leta. Skrajni rok za objavo je 2 meseca (31. maj oz. 30. september) po preteku ustreznega obračunskega obdobja (trimesečno oziroma devetmesečno obračunsko obdobje).

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

47

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Analiza uspešnosti poslovanja Delniška družba Pivovarna Laško uspešno združuje večino slovenskih proizvajalcev pijač v Skupino Pivovarna Laško, ki jo dopolnjuje še Jadranska pivovara, d. d. iz Splita ter časopisno in založniško podjetje Delo, d. d. Ljubljana.

Tudi v poslovnem letu 2008 Skupina Pivovarna Laško ni pridobila nobenega večjega strateškega partnerja na področju jugovzhodne Evrope; koncem leta 2008 pa je bila podpisana pogodba za oskrbo italijanskega trga z dansko družbo Royal Unibrew AS za polnitev piva blagovne znamke Ceres, kar naj bi pomenilo stalnico v poslovni strategiji razvoja Skupine.

Vse družbe v Sloveniji, ki so kapitalsko povezane v Skupino Pivovarna Laško (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Vital) so v poslovnem letu 2008 nadaljevale in uresničevale prizadevanja za optimalno sodelovanje na nabavnem in prodajnem področju.

Rezultati takšnega sodelovanja so se odražali pri nabavah surovin, embalaže, repromaterialov in ostalih materialov pod ugodnejšimi pogoji nabave, tako rokov kakor tudi cenovnih pogojev. Pri takšnih povezavah pa so učinki sinergijskih učinkov vidni šele v daljšem časovnem obdobju.

Na prodajnem področju se sinergijski učinki v letu 2008 odražajo predvsem na prodaji proizvodov preko lastne distribucijske mreže, imenovane Horeca. Na tem segmentu poslovne politike v prihodnje pričakujemo še ugodnejše poslovne rezultate celotne Skupine.

Vse družbe v Skupini Pivovarna Laško na segmentu proizvodnje pijač so v letu 2008 poslovale slabše kot v predhodnem letu. V negativnem smislu izstopa Jadranska pivovara Split, ki je tudi v letu 2008 poslovala z izgubo in s svojimi rezultati dodatno poslabšala skupne rezultate Skupine.

V letu 2009 se bo poslovna strategija obvladujoče družbe in Skupine Pivovarna Laško nadaljevala predvsem v smeri pridobivanja novih prodajnih trgov tako na trgih Evropske Unije kakor tudi na trgih jugovzhodne Evrope. Na vseh teh prodajnih trgih bomo nadaljevali z nadgradnjo marketinškega pristopa za prepoznavnost vseh proizvodov sicer že uveljavljenih blagovnih znamk, še nadalje pa si bomo prizadevali tudi za ugodnejše nabavne pogoje.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

48

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

POSLOVANJE SKUPINE Skupina Pivovarna Laško (v nadaljnjem besedilu Skupina) je v letu 2008 skupaj prodala 5,018 mio hl vseh vrst pijač, kar je za 1 % manj kot v letu 2007.

Vzroki za slabšo fizično realizacijo so v dejstvu, da je v letu 2008 bila manjša poraba pijač kot prejšnje leto, kar je posledica neugodnih vremenskih pogojev za potrošnjo pijač v poletnem obdobju in slabšega življenjskega standarda potrošnikov ob prihajajoči gospodarski krizi. Obenem pa s pojavom novih trgovskih verig na slovenskem trgu postaja konkurenca na področju pijač še močnejša.

Fizična realizacija družb povezanih v Skupino ( v hl ) Pivo Pivovarna Laško Pivovarna Union Ljubljana Jadranska pivovara Split Mineralna voda Radenska Radenci Izvirska naravna voda Pivovarna Laško Pivovarna Union Ljubljana Radenska Radenci Voda z okusi Pivovarna Union Ljubljana Radenska Radenci Sadni sokovi, nektarji Fructal Ajdovščina Fruktal MAK Skopje Vital Mestinje Ostali brezalkohol Pivovarna Union Ljubljana Radenska Radenci Fructal Ajdovščina Fruktal MAK Skopje Vital Mestinje Sirupi Pivovarna Union Ljubljana Radenska Radenci Fructal Ajdovščina Fruktal MAK Skopje Vital Mestinje Alkohol ostalo Pivovarna Laško Fructal Ajdovščina Skupaj

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

Realiz. 2008

Realiz. 2007

2.229.024 1.046.281 962.764 219.979 618.709 618.709 276.109 44.657 106.859 124.593 378.751 248.776 129.975 403.643 319.658 50.335 33.650 1.034.618 267.513 247.498 378.741 44.203 96.663 67.519 131 1.952 14.073 20.696 30.667 9.291 11 9.280 5.017.664

2.142.293 1.066.145 858.317 217.831 656.196 656.196 301.297 46.930 114.582 139.785 422.758 286.250 136.508 417.764 333.569 50.780 33.415 1.050.052 262.176 239.072 418.866 30.704 99.234 70.247 215 3.099 13.625 20.855 32.453 9.977 9.977 5.070.584

Indeks R-08/R-07 104,0 98,1 112,2 101,0 94,3 94,3 91,6 95,2 93,3 89,1 89,6 86,9 95,2 96,6 95,8 99,1 100,7 98,5 102,0 103,5 90,4 144,0 97,4 96,1 60,9 63,0 103,3 99,2 94,5 93,1 / 93,0 99,0

49

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Prodaja na zaposlenega 200,0

v tisoč EUR

160,0

172,3 150,3

149,5

120,0

Prodaja na zaposlenega Skupine

80,0 40,0 0,0 2006

2007

2008

Prodaja na zaposlenega v Skupini se je v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 povečala za 15,2 %. V letu 2006 še ni bilo upoštevnih podatkov družbe Delo, d. d. Ljubljana.

Poslovni odhodki v čistih prihodkih od prodaje 120,0

93,7

93,1

94,5

v%

90,0

Poslovni odhodki v čistih prihodkih od prodaje Skupine

60,0 30,0 0,0 2006

2007

2008

Poslovni odhodki v čistih prihodkih od prodaje so v letu 2008 večji za 1,5 % v primerjavi z letom 2007. V letu 2006 še ni bilo upoštevnih podatkov družbe Delo, d. d. Ljubljana.

Načrti - vizija Skupina za leto 2009 načrtuje, da bo na domačem in tujem trgu skupno prodala 5.063.007 hl vseh pijač. Načrti so glede na recesijo morda dokaj optimistično zastavljeni – v 0,9 % rast prodaje pijač, kar pomeni, da si bomo v letu 2009 prizadevali povečati prodajo za 46.000 hl v primerjavi z realiziranimi količinami preteklega leta.

Na področju prodaje piva, mineralnih vod, izvirskih vod, vod z okusi, sadnih sokov ter ostalega brezalkohola Skupina načrtuje porast prodaje. Na segmentu piva je načrtovana prodaja nekoliko nižja od dosežene iz preteklega leta.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

50

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Ob teh načrtih Skupina želi ostati vodilni proizvajalec piva ter mineralnih in izvirskih vod v Sloveniji s prevladujočim tržnim deležem, na področju brezalkoholnih pijač pa konkurenčna proizvajalka z vidnejšim tržnim deležem.

S poudarkom na visoki kakovosti in prepoznavnosti proizvodov načrtuje Skupina biti uspešna tudi na tujih trgih, predvsem na trgih jugovzhodne Evrope, tako pri prodaji piva, vode in brezalkohola, po uspešnosti poslovanja ter donosnosti kapitala pa primerljiva z evropsko konkurenco.

Plan in fizična realizacija družb povezanih v Skupino ( v hl )

Plan 2009

Realiz. 2008

Piv o Piv ovarna Laško Piv ovarna Union Ljubljana Jadranska pivovara Split Mineralna voda Radenska Radenci Izvirska naravna voda Piv ovarna Laško Piv ovarna Union Ljubljana Radenska Radenci Voda z okusi Piv ovarna Union Ljubljana Radenska Radenci Sadni sokovi, nektarji Fructal Ajdovščina Fruktal MAK Skop je Vital Mestinje Ostali brezalkohol Piv ovarna Union Ljubljana Radenska Radenci Fructal Ajdovščina Fruktal MAK Skop je Vital Mestinje Sirupi Piv ovarna Union Ljubljana Radenska Radenci Fructal Ajdovščina Fruktal MAK Skop je Vital Mestinje Alkohol ostalo Piv ovarna Laško Fructal Ajdovščina Skupaj

2.217.920 1.100.000 950.200 167.720 636.713 636.713 266.092 45.000 105.500 115.592 396.519 246.008 150.511 423.746 338.553 55.593 29.600 1.047.541 261.368 240.224 398.068 50.433 97.448 65.444 124 2.022 14.933 20.145 28.220 9.032 9.032 5.063.007

2.229.024 1.046.281 962.764 219.979 618.709 618.709 276.109 44.657 106.859 124.593 378.751 248.776 129.975 403.643 319.658 50.335 33.650 1.034.618 267.513 247.498 378.741 44.203 96.663 67.519 131 1.952 14.073 20.696 30.667 9.291 11 9.280 5.017.664

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

Indeks Pl-09/R-08 99,5 105,1 98,7 76,2 102,9 102,9 96,4 100,8 98,7 92,8 104,7 98,9 115,8 105,0 105,9 110,4 88,0 101,2 97,7 97,1 105,1 114,1 100,8 96,9 94,7 103,6 106,1 97,3 92,0 97,2 / 97,3 100,9

51

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Količinski in strukturni prikaz plana prodaje pijač v letu 2009 za Skupino 2.500.000 Pivo

v hektolitrih

2.000.000

Mineralna voda Izvirska naravna voda

1.500.000

Voda z okusi Sadni sokovi, nektarji

1.000.000

Ostali brezalkohol Sirupi

500.000

Alkohol ostalo

0 Plan 2009

( v hl )

Plan 2009

v%

Pivo Mineralna voda Izvirska naravna voda Voda z okusi Sadni sokovi, nektarji Ostali brezalkohol Sirupi Alkohol ostalo Skupaj

2.217.920 636.713 266.092 396.519 423.746 1.047.541 65.444 9.032 5.063.007

43,8 12,6 5,3 7,8 8,3 20,7 1,3 0,2 100,0

Plan poslovnega izida Skupine za leto 2009 ( v EUR, razen števila zaposlenih )

Plan 2009

Skupni prihodki Skupni odhodki Amortizacija Celotni poslovni izid Davki Čisti dobiček 1 Čisti denarni tok EBIT EBITDA Povprečno število zaposlenih iz ur

440.761.029 411.435.588 29.181.897 29.325.441 6.527.881 22.797.560 51.979.457 40.997.952 70.179.849 2.011

1

Čisti dobiček z amortizacijo

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

52

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

POSLOVANJE OBVLADUJOČE OBVLADUJOČE DRUŽBE Poslovno leto 2008 ocenjujemo kot eno slabših v zadnjem obdobju, saj evidentiramo nekoliko slabšo fizično realizacijo. Temu sledijo finančni kazalniki, ki prav tako ne dosegajo nivoja pred letom dni.

Ocenjujemo, da nekoliko slabši poslovni rezultati ne bodo vplivali na načrtovan razvojni proces v naslednjih letih, ampak se bo ta proces v danem trenutku in pogojih le nekokoliko upočasnil. Ne pričakujemo, da bi lahko vplival na poslabšanje socialne varnosti zaposlenih.

Vse večji globalizaciji, tako na domačem kakor tudi tujem trgu, lahko konkuriramo le z združevanjem in povezovanjem sorodnih družb. V skladu s tem smo naravnali poslovno-razvojno strategijo matične družbe in Skupine, zato lahko danes konkurenčno nastopamo na tržišču, saj smo se pravočasno prilagodili na novo nastalim tržnim razmeram.

Osnovni moto družbe, kar najbolje zadovoljiti naše zveste kupce in potrošnike vseh proizvodov Pivovarne Laško, ostaja in se s prizadevanjem vseh zaposlenih nadaljuje v leto 2009. Prizadevanja so bila usmerjena v kvaliteto proizvodov, ki jo pogojuje in omogoča najsodobnejša tehnološka opremljenost proizvodno-polnilnega procesa, predvsem pa uporabljena kakovostna osnovna surovina, voda, ob tem pa ne smemo zanemariti kvalitete ostalih uporabljenih surovin za proizvodnjo piva.

Prodaja piva in vode ( v hl )

2006

2007

2008

Prodaja skupaj Verižni indeks

1.131.212 /

1.113.075 98,4

1.090.949 98,0

Prodaja piva Verižni indeks

1.083.645 /

1.066.145 98,4

1.046.281 98,1

Prodaja vode Verižni indeks

47.567 /

46.930 98,7

44.657 95,2

Prodaja alkohol ostalo Verižni indeks

/

/

11 /

V poslovnem letu 2008 je Pivovarna Laško, d. d. na področju: PIVA prodala 1.046.281 hl, kar je za 1,9 % manj kot v letu 2007, NARAVNE PITNE VODE prodala 44.657 hl, kar je za 4,8 % manj kor v letu 2007.

Izpad prodaje piva na trgih jugovzhodne Evrope, je vzrok, da doseženi količinski rezultati niso boljši ali na nivoju predhodnega leta.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

53

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Pivovarna Laško, d. d. še nadalje ostaja vodilna proizvajalka piva Sloveniji z doseženim 48,3 odstotnim tržnim deležem.

Družba je v poslovnem letu 2008 s prodajo svojih proizvodov ustvarila 108,5 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je na nivoju leta 2007.

V strukturi prihodkov predstavljajo prihodki od prodaje ustvarjeni na domačem trgu 92,6 %, preostalih 7,4 % pa prihodki na tujih trgih.

Odhodki iz poslovanja znašajo 99,2 mio EUR in so za 5,2 % višji kot v letu 2007.

Družba izkazuje dobiček iz poslovanja v višini 12,9 mio EUR in je kar za 30,5 % manjši kot je bil dosežen v primerjalnem obdobju preteklega leta.

Prodaja na zaposlenega 400,0

322,3

330,7

v tisoč EUR

320,0 240,0

235,1 Prodaja na zaposlenega Pivovarne Laško, d. d.

160,0 80,0 0,0 2006

2007

2008

Prodaja na zaposlenega v Pivovarni Laško se je v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 povečala za 2,6 %, zaradi restriktivne zaposlovalne politike.

Poslovni odhodki v čistih prihodkih od prodaje 120,0

v%

90,0

82,9

86,9

91,5 Poslovni odhodki v čistih prihodkih od prodaje Pivovarne Laško, d. d.

60,0 30,0 0,0 2006

2007

2008

Poslovni odhodki v čistih prihodkih od prodaje so v letu 2008 večji za 5,3 % v primerjavi z letom 2007.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

54

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Računovodski kazalniki Pivovarne Laško, d. d.

I. Profitabilnostni kazalniki (v%)

2006

2007

2008

EBITDA marža Marža iz poslovanja Neto marža Donosnost na kapital Donosnost na celotna sredstva Donosnost na investirani kapital (ROIC)

30,9 19,2 7,3 3,2 3,5 14,1

25,6 17,1 11,2 5,3 5,5 20,4

20,2 11,9 -5,6 -3,5 -1,3 17,8

2006

2007

2008

38 36 74 37 37

35 31 66 38 28

37 38 75 52 23

1,09 235 29 355

1,42 322 30 337

1,50 330 30 328

2006

2007

2008

0,11 0,18 0,45 1,05 1,04 7,83 0,48 0,73 38,15

0,11 0,20 0,46 1,05 1,05 8,75 0,48 0,79 36,90

0,14 0,24 0,38 1,40 1,38 11,21 0,41 0,78 46,84

II. Aktivnostni kazalniki

Dnevi obračanja zalog Dnevi plačila kupcev Operativni cikel Dnevi plačila dobaviteljem Dnevi neto denarnega toka Čisti prihodki od prodaje na investiran kapital Prihodki na zaposlenega (v tEUR) Stroški dela na zaposlenega (v tEUR) Povprečno število zaposlenih

III. Kazalniki finančnega ustroja

Hitri koeficient Obratni koeficient Kapital v celotnih sredstvih Finančne obveznosti v kapitalu Neto finančne obveznosti v kapitalu Finančne obveznosti / EBITDA Kapital v stalnih sredstvih Dolgoročni viri v stalnih sredstvih Pokritje obresti

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

55

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Načrti

Za poslovno leto 2009 Pivovarna Laško, d. d. načrtuje porast prodaje piva za 5,1 % in planirano prodajo 1.100.000 hl piva, hkrati pa načrtuje prodajo ustekleničene naravne pitne vode v količinah 45.000 hl, kar je za 0,7 % več od realizacije v letu 2008.

Ob realizaciji planiranih prodanih količinah pijač družba načrtuje, da bo v letu 2009 ustvarila 122 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je za 13,1 % več od realizacije v predhodnem letu.

Pivovarna Laško, d. d. načrtuje, da bosta v poslovnem letu 2009 kazalnika gospodarnosti in EBITDA v prihodkih od prodaje dosegla vrednosti 1,210 in 0,238.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

56

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

POSLOVANJE ODVISNIH DRUŽB Radenska, adenska, d. d. Radenci Radenci

Razvoj podjetja Radenska se je začel leta 1869, ko je dr. Karel Henn, lastnik zemljišča, napolnil prve steklenice z mineralno vodo. Dobrih 50 let kasneje (leta 1923) je bila mineralna voda priznana kot zdravilna, od leta 1936 pa zanjo uporabljajo simbol treh rdečih src. Blagovna znamka Radenska Tri srca sodi med najstarejše v Sloveniji.

Osnovna dejavnost Radenske je polnjenje in trženje mineralne in izvirske vode ter brezalkoholnih pijač.

V letu 2000 je prišlo, na podlagi prijateljskega prevzema Radenske s strani Pivovarne Laško, do povezovanja obeh družb. To je prelomno obdobje za Radensko, saj se bodo v Skupini Pivovarna Laško lažje uresničevali cilji povezovanja, in sicer: usklajen nastop na trgih skupnih dobaviteljev ter zagotavljanje čim boljših nabavnih pogojev, koordiniran nastop na trgu kupcev pri skupnih poslovnih partnerjih, skupni nastop pri širitvi prodajnega področja na domačem in posebej še na tujem trgu.

Pogoji poslovanja se iz leta v leto spreminjajo v smeri vse bolj zaostrenih razmer na trgu, kjer je konkurenca izjemna in na katerem vlada trd boj. Radenska, d. d. si je za leto 2008 zastavila visoke cilje in strateški načrt, katerega realizacija je v največji možni meri doprinesla k dobremu poslovnemu rezultatu. V Radenski, d. d. ocenjujejo leto 2008 kot uspešno poslovno leto.

Uspešno so izvedli s poslovnim načrtom zastavljene razvojne projekte: v mesecu marcu so na slovensko tržišče uspešno lansirali vodo Radenska Naturelle v višjem cenovnem razredu v pakiranjih 0,75 l PET, s športnim in navadnim zamaškom, 1,5 l PET in 0,5 l PET z navadnim zamaškom ter pakiranjih za gastronomijo v nepovratni 0,25 l steklenički, 0,5 in 1 l povratni steklenici. Prav tako v mesecu marcu so na trg plasirali prenovljeno povratno zeleno steklenico 0,5 l in prenovljeno nepovratno zeleno 0,25 l stekleničko za Radenska Classic, v mesecu aprilu so na trg lansirali nov okus Oaze – marelica z belim čajem v pakiranjih 1,5 l PET in 0,5 l PET. V Radenski, d. d. so v letu 2008 na vseh prodajnih področjih prodali 112,1 mio litrov pijač, to pomeni za 4,3 % manj kot v letu 2007 in 8 % manj kot je bilo planirano.

Največji padec se je zgodil na prodajnem področju bivše Jugoslavije. V strukturi skupne prodaje v litrih znaša padec v državah EU iz 10,1 % na 7,1 %. Na Hrvaškem tržišču so negativne učinke povzročale kvote in nenaklonjenost hrvaških kupcev do slovenskih proizvodov. Na ostalih trgih bivše YU (Bosna) pa so nekonkurenčni zaradi visokih uvoznih dajatev. Padec prodaje je tudi zaradi relativno nizkih vložkov v te trge.

Z ustrezno implementirano strategijo so uspeli slovensko tržišče ohraniti na istem nivoju kot leto poprej. Slovenija še vedno ohranja primat v skupnem deležu fizične realizacije in sicer 77,3 %, v letu 2007 je ta odstotek znašal 74,0.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

57

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Naravne mineralne vode še vedno predstavljajo največji delež v strukturi prodaje. Prodali so 61,9 mio litrov, kar znaša 55,2 % skupne prodaje (enako kot 2007). Skupna prodaja mineralnih vod je padla za 5,7 %, razlogi so podobni kot v skupni realizaciji (Bivša YU).

Kljub negativnemu trendu prodaje mineralnih vod v zadnjih letih (2004-2007) na domačem trgu, so s prej omenjeno strategijo uspeli ta trend ustaviti oz. dvigniti prodajo za 3,4 %. V letu 2008 so uvedli novo blagovno znamko voda Naturelle, ki je nadomestila BZ Still. Le-to so zadržali samo v balonih. Prodaja nove BZ je znašala 3,8 mio litrov.

Najbolj občuten padec beležijo pri prodaji izvirskih in namiznih vod in sicer 10,9%, fizična realizacija pa je znašala 12,5 mio litrov. Velik delež tega padca je na račun Madžarskega trga, kjer ne prodajajo več poslovnemu partnerju Merkatimpex (Primaqua) in je prodaja na tem trgu padla za 22,9 %.

Skupna prodaja kategorije VOD je v letu 2008 znašala 87,3 mio litrov, v primerjavi s prejšnjim letom to predstavlja upad prodaje za 6,3 % (razlogi v prejšnjih odstavkih).

Rast prodaje je bila pri brezalkoholnih pijačah za 3,4 %, in sicer fizična realizacija znaša 24,8 mio litrov. Največja rast prodaje teh pijač je bila v državah EU. Zadovoljni so s prodajo blagovnih znamk Ora-indeks 121,3, Pepsi cola-indeks 111,7 in Oaza-indeks 104,2, v primerjavi s podatki leta 2007.

Prodaja pa je občutna manjša pri naslednjih BZ; Radenska ledeni čaj-indeks 72,9, Radenska ACE-indeks 80,2, Sprint-indeks 81,1 in Stil-indeks 85,4 v primerjavi z letom 2007. Glede na to, da tudi ostale članice skupine proizvajajo podobne proizvode, se pripravlja strategija teh BZ in njim podobnim proizvodom v Skupini Pivovarna Laško. Če pogledamo strukturno prodajo opazimo, da proizvodi Radenske predstavljajo 85 % skupne prodaje Radenske, d. d., ostalo so bile trgovske znamke kupcev (15,0 %). V primerjavi z lanskim letom opazimo porast deleža TZ, ki je v letu 2007 znašal 12,9 %, proizvodi Radenske pa 86,6 %, 0,5 % so predstavljale uslužnostne polnitve. Pozitivno je, da smo se s Sparom in Mercatorjem uspeli dogovoriti o dvigu cen TZ. Nekaj sprememb pa opazimo v strukturi, če primerjamo vode in brezalkoholne pijače.

Struktura prodaje blagovnih znamk v Radenski, d. d. (%)

2006

2007

2008

Vode Brezalkoholne pijače Skupaj

74,2 25,8 100,0

71,3 28,7 100,0

68,9 31,1 100,0

Radenska, d. d. je v letu 2008 uspela izboljšati produktivnost dela na zaposlenega za 3,7 %, predvsem kot rezultat zmanjševanja števila zaposlenih z odhodi v pokoj.

Ustvarili so 31,9 mio EUR čistih prihodkov iz poslovanja, kar je glede na leto 2007 slabše za 3,8 %. Ustvarjeni poslovni izid iz poslovanja je bil dosežen v vrednosti 7,0 mio EUR, 257,5 % več glede na leto 2007, EBITDA (poslovni izid iz poslovanja z amortizacijo) pa v višini 10,1 mio EUR, 87,3 % več glede na leto 2007.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

58

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

V družbi se je zvišala dodana vrednost na zaposlenega za 16,8 tisoč EUR glede na leto 2007.

V celoti gledano je bilo poslovanje Radenske v letu 2008 uspešnejše kot predhodno.

Tako lahko pričakujemo, da se bo enak trend nadaljeval tudi v prihodnje.

Obstoječe tržno okolje v povezavi z znanimi trendi je vplivalo na smelo zastavljene temeljne cilje v poslovanju v letu 2009, ko Radenska praznuje prvih 140 let. Le-ti so opredeljeni v količinskem porastu fizičnega obsega prodaje v litrih za 2,0 %. Načrtujejo, da bodo ustvarili 34,3 mio EUR čistih prihodkov iz prodaje in dosegli 2,3 mio EUR poslovnega izida iz poslovanja. Ob tem družba načrtuje tudi izboljšanje kazalnikov, ki odražajo aktivnost, učinkovitost in uspešnost notranjih procesov.Tako planirajo porast produktivnosti dela na zaposlenega za 10,6 %.

Skupina Union

Družbe povezane v Skupino Union so: Pivovarna Union, d. d. Ljubljana, Fructal živilska industrija, d. d. Ajdovščina (Pivovarna Union, d. d. je 91,76 % lastnik), Fructal Zagreb, d.o.o. (Fructal, d. d. je 100 % lastnik), Fruktal Mak, a. d. Skopje (Fructal, d. d. je 89,39 % lastnik), Eurofruit, d.o. o. Sarajevo (Fructal, d. d. je 100 % lastnik).

Osnovni podatki

Osnovna dejavnost matične družbe Pivovarne Union, d. d. je proizvodnja piva, brezalkoholnih pijač in vode.

Osnovna dejavnost družbe Fructal, d. d. je proizvodnja sadnih sokov. Fructal Zagreb, d. o. o. in Eurofruit, d. o. o. opravljata le prodajo in distribucijo izdelkov Fructala, d. d.

Družba Fruktal Mak, a. d. Skopje pa opravlja tudi dejavnost proizvodnje sokov in pijač.

Skupina Union je nastala leta 2001, ko je Pivovarna Union, d. d. prevzela družbo Fructal, d. d. V začetku februarja 2005 je Pivovarna Laško, d. d. z nakupom dodatnih 41,3 % delnic Pivovarne Union, d. d. postala večinska lastnica, s čimer je Pivovarna Union, d. d. postala del Skupine Pivovarna Laško.

Poslovanje Skupine Union

Pogoji poslovanja so se v letu 2008 v primerjavi s predhodnim letom tako za Pivovarno Union, d. d. kot tudi za Skupino Union poslabšali. Največji negativen vpliv na poslovanje v letu 2008 so imele drastične podražitve osnovnih surovin, materialov, embalaže, energije in vode ter storitev, predvsem marketinških. Visoka povečanja nabavnih cen surovin in materialov so se pričela že konec leta 2007, nadaljevala pa še v prvi polovici leta 2008. Trend rasti cen je bil bolj izrazit za pivovarski del kot za ostale pijače.

Pivovarna Union, d. d. je zato kljub doseženim prodajnim načrtom, povečanim nadzorom nad stroški in racionalnem zaposlovanju poslovala slabše kot v letu 2007.

Skupina Fructal je ustvarila podoben rezultat iz poslovanja kot leto prej. Pozitivno je kljub nedoseganju načrtovanih rezultatov poslovala družba Fructal d. d., njena odvisna družba v Makedoniji je leto zaključila z izgubo. Družba na Hrvaškem, ki je v zapiranju, je predvsem zaradi intenzivne izterjave starih terjatev, leto zaključila z dobičkom.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

59

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Skupina union je leto zaključila z 855 zaposlenimi, kar je za 74 zaposlenih manj kot leta 2007. V letu 2008 je prodala 2,4 mio hl pijač, kar je za 1 % več od prodaje leta 2007 in 1 % pod načrtovano količino. Prodala je 1.682 ton živilskih izdelkov, kar je za 6 % manj kot leta 2007 in za 24 % manj od načrtovane za leto 2008.

Skupina Union je v letu 2008 ustvarila 166.461.402 EUR konsolidiranih čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 4,1 % več kot predhodno leto. V strukturi prihodkov iz prodaje predstavljajo prihodki na domačem trgu 76,4 %, prihodki na tujih trgih pa 23,6 %.

Drugi poslovni prihodki v višini 3.570.542 EUR so večji za 18,1 % v primerjavi z letom 2007, glavnina oz. 30 % so prihodki iz naslova dobička od prodaje osnovnih sredstev.

Vsi stroški in odhodki Skupine Union, vključno z davki, v letu 2008 znašajo 170.582.182 EUR, kar je za 10 % več kot leta 2007.

92,9 % vseh stroškov in odhodkov so poslovni stroški, finančni odhodki so 7,8 %, davek iz dobička in odloženi davki - 0,7 %.

Poslovni stroški v višini 158.480.936 EUR so za 7,8 % višji kot v letu 2007 predvsem zaradi višjih stroškov surovin, materiala, energije in storitev. Odpisi vrednosti so v primerjavi s preteklim letom manjši za 8,3 %, stroški dela pa za 0,4 %.

Skupina Union je v letu 2008 ustvarila 11.711.222 EUR dobička iz poslovanja, kar je za 29,9 % manj kot leto prej. EBITDA je znašala 24.713.488 EUR in je manjša za 19,8 %.

Finančni prihodki v višini 6.210.610 EUR so manjši za 50,4 %, ker je Skupina Union v letu 2007 največji del finančnih prihodkov dosegla iz prodaje naložb, ki pa jih v letu 2008 ni bilo.

Zaradi povečanih finančnih obveznosti za najete kredite in slabitve naložb so finančni odhodki Skupine Union v višini 13.263.647 EUR večji za 213,3 %. Čisti poslovni izid leta 2008 je dobiček v višini 5.820.587 EUR, od tega je čisti poslovni izid večinskega lastnika v višini 5.852.637 EUR in manjšinski izid poslovnega leta izguba v višini 32.050 EUR. Na dan 31.12.2008 je bila bilančna vsota 320.088.044 EUR in je za 8,4 % manjša v primerjavi z 31.12.2007.

Struktura sredstev se je v letu 2008 spremenila v primerjavi z letom 2007, dolgoročna sredstva so 66,8 % vseh sredstev, leto prej 71,8 %. Kratkoročna sredstva so 33,2 % vseh sredstev, leto prej 28,2 %.

Med dolgoročnimi sredstvi so se najbolj spremenila za prodajo razpoložljiva sredstva, v predhodnem letu so predstavljala kar 62,8 % vseh dolgoročnih srestev, v letu 2008 pa zaradi prevrednotenja na tržno vrednost manjša za 39,7 % in so v strukturi dolgoročnih sredstev le še 44,5 %. Skupina je povečala naložbe v pridružena podjetja z nakupom 39,55 % deleža v družbi Birra Peja, a. d. Peć. Predvsem zaradi prevrednotenja zemljišč in zgradb na pošteno vrednost se je povečala vrednost osnovnih sredstev za 17,1 %, v strukturi dolgoročnih sredstev pa iz 36,5 % na 50,2 %.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

60

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Kratkoročna sredstva v višini 106.176.607 EUR so višja za 7,7 % predvsem zaradi povečanih terjatev do kupcev, danih posojil poslovnim partnerjem ter terjatve za preveč plačan davek od dobička.

Kapital predstavlja v strukturi obveznosti do virov sredstev 41,4 % in je v primerjavi z letom 2007 manjši za 31,8 %. Na zmanjšanje je vplivalo predvsem zmanjšanje presežka iz prevrednotenja za 85,8 % zaradi prevrednotenja delnic na tržno vrednost.

Dolgoročne obveznosti Skupine v višini 53.990.279 EUR so na dan 31.12.2008 v primerjavi z 31.12.2007 zaradi odplačila dolgoročnih posojil in zmanjšanih obveznosti za odloženi davek manjše za 19.602.289 EUR. Skupina je v letu 2008 povečala kratkoročne obveznosti iz 77.309.692 EUR na 128.357.500 EUR, predvsem zaradi povečanih obveznosti do bank (novi kratkoročni krediti in prenos kratkoročnega dela dolgoročnega posojila) ter povečanih obveznosti do dobaviteljev.

Na zgoraj navedene rezultate Skupine je imelo poleg poslovanja obvladujoče družbe, ki je v letu 2007 kljub manjšemu dobičku poslovala dobro, vpliv tudi poslovanje Skupine Fructal, ki je poslovala z dobičkom. Dobiček sta ustvarili družbi Fructal, d. d. in Fructal Zagreb, d. o. o., medtem ko je Fruktal Mak, a. d. leto 2008 zaključil z izgubo.

Pivovarna Union, d. d. je konec leta 2008 dokapitalizirala tudi pivovarno Birra Peja iz Kosova tako, da ima tam 39,55 % delež. Družba je konsolidirana v Skupino Union po kapitalski metodi. Ker je naš delež kapitala na 31.12.2008 znašal več kot naša naložba v družbo, smo prevrednotili naložbo in za isto vrednost povečali prihodke v Skupini Union. Dobiček Skupine Union je zato večji za 1.259.654 EUR. V letu 2008 je Skupina Fructal, ki zaposluje 500 ljudi, prodala 836.985 hl pijač, kar je 4,7 % manj kot leto prej in 1.682 ton živilskih proizvodov.V letu 2008 je ustvarila 66.849.264 EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 2,7 % manj. Delež čistih prihodkov od prodaje na domačih trgih je bil v letu 2008 62,1 %, leto prej 70,1 % ter na tujih trgih 37,9 %, v letu 2007 pa 29,9 %.

Fructal, d. d. Ajdovščina

Družba Fructal, d. d. je v letu 2008 prodala 721.751 hl pijač in 1.682 ton živilskih izdelkov. Družba je svoje poslovanje v letu 2008 v primerjavi z letom prej izboljšala, saj je ustvarila dobiček iz poslovanja v višini 967.751 EUR, v letu 2007 je iz tega dela poslovanja ustvarila dobiček v višini 906.302 EUR. Čiste prihodke iz prodaje v višini 58.836.345 EUR je povečala za 0,6 %, druge poslovne prihodke v višini 1.924.665 EUR za 40 %, poslovne stroške v višini 59.401.410 EUR za 1,1 %.

Družba je ustvarila čisti dobiček v višini 1.219.703 EUR, kar pa ni primerljivo z dobičkom leta 2007 v višini 4.497.855 EUR, ko je zaradi odprodaje naložb ustvarila kapitalski dobiček v višini 4.434.483 EUR. EBITDA znaša 4.814.815 EUR. Zaradi povečane kratkoročne zadolženosti je delež kapitala med viri sredstev padel iz 66,1 % na 56,7 %. Med sredstvi je Fructal, d. d. zaradi nakupov vrednostnih papirjev povečal delež dolgo in kratkoročnih finančnih naložb iz 3,5 % na 20,4 %.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

61

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Fruktal Mak, a. d. Skopje

Družba Fruktal Mak, a. d. iz Skopja je v letu 2008 prodala 115.234 hl pijač, ki jih je proizvedla sama, kar je za 12,6 % več kot leto pred tem. S prodajo svojih izdelkov in trgovskega blaga je ustvarila 7.772.595 EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 7,6 % več kot leta 2007. Prodajo je povečala tako na makedonskem trgu kot tudi na izvoznih trgih, kljub temu pa ni dosegla načrtovanih rezultatov. Ravno nedoseganje prodajnih načrtov, povečanja cen vhodnih materialov, povečanje stroškov storitev ter amortizacije in nekaterih izrednih stroškov so bili glavni razlogi za izgubo iz poslovanja v višini 692.741 EUR, ki je za 11 krat večja od tiste iz leta 2007. Zato je bila negativna tudi EBITDA v višini 183.452 EUR, Družba je zaključila leto z izgubo v višini 917.626 EUR. Družba je v vseh preteklih letih imela velike likvidnostne probleme, neredno je plačevala dobaviteljem, permanentno pa je povečevala obveznosti do Fructala, d. d. kot največjega upnika. V letu 2008 je družba ob povečanem poslovanju uspela redno servisirati obveznosti do finančnih institucij in se dogovorila za najem novih kreditov za reševanje likvidnostnih težav.

Družba ima na dan 31.12.2008 še za 8,0 mio EUR finančnih in poslovnih obveznosti, ki za 4,3 mio EUR presegajo vsa njena kratkoročna sredstva. Dolg do matične družbe še vedno predstavlja enega ključnih problemov sanacije Fruktal Maka, saj ta dolguje Fructalu 4,4 mio EUR, kar je 55 % vseh obveznosti.

Fructal Zagreb, d. o. o.

Matična družba Fructal, d. d. se je zaradi večjega potenciala distributerja odločila za spremenjeno distribucijsko politiko na hrvaškem trgu. Zato je skladno s pismom o nameri med družbama Fructal, d. d. in Orvas, d. o. o., Fructal Zagreb, d. o. o. s 1. januarjem 2008 prenesel distribucijo Fructalovih izdelkov na družbo Orvas plus d. o. o.

Do sprememb vseh uvoznih deklaracij je Fructal Zagreb, d. o. o. v tem obdobju uvažal Fructalove proizvode za kupca Orvas Plus, d. o. o. Poleg tega je do razprodaje zalog sodeloval še z diskontnim trgovcem Lidl (blagovna znamka Dizzy) in z Billo, do podpisa sodelovanja z Orvasom. Fructal Zagreb, d. o. o. je vršil uvoz Fructalovih proizvodov do 31.8.2008.

V tem obdobju smo se pretežno ukvarjali z usklajevanjem saldov kupcev in s pospešeno izterjavo zapadlih obveznosti.

Družba je tako v letu 2008 ustvarila še 3.082.601 EUR čistih prihodkov iz prodaje in 558.558 EUR čistega dobička..

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

62

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Birra Peja, a. d. Peć

Družba Birra Peja, Sh.a., je v letu 2008 prodala 238.712 hl, kar je 29,7 % več kot v letu 2007. Količinski plan prodaje je bil dosežen 96 %. Podatki neodvisne družbe za analizo tržišča kažejo, da je imela družba v avgustu leta 2008 70 % delež na trgu piva Kosova. V letu 2008 je izvoz predstavljal zanemarljiv delež v prodaji. V letu 2008 je družba realizirala 12.586.000 EUR prihodkov, s čimer je dosegla plan poslovanja. V primerjavi s preteklim poslovnim letom so se prihodki povečali za 29 %.

Na stroškovi strani je leto 2008 je zaznamovala visoka rast cen osnovnih surovin, predvsem slada in hmelja, ki so vplivale na povečane proizvodnje stroške. Podobno rast kot proizvodni stroški so imeli tudi operativni stroški, kjer je potrebno izpostaviti povečane stroške obresti in transportne stroške, ki so presegli plan poslovanja.

Skupaj, povečane cene surovin, stroški obresti in transporta ter nekateri izredni stroški (odpis terjatve do kupca iz leta 2007) so povzročili, da je družba imela 1.482.000 EUR čiste izgube, kar je 50 % manj kot v letu 2007. V planu poslovanja je bil čisti dobiček planiran na 0 EUR. Kljub tem je družba ustvarila 1.515.000 EUR EBITDA. Družba je bila v letu 2008 dokapitalizirana s strani lastnikov v znesku 7.700.000 EUR, ki so bili večinoma namenjeni sanaciji obratnega kapitala družbe. Dokapitalizacija družbe je bila potreba predvsem zaradi obremenitve, ki so jih na poslovanje družbe pustili poslovni dogodki pred letom 2008, predvsem poslovne obveznosti, ki so bile podedovane v procesu privatizacije družbe.

Jadranska pivovara, pivovara, d. d. Split Split

Jadranska pivovara, d. d. Split je bila dograjena v letu 1970, ko je pričela proizvajati pivo.

Osnovna dejavnost družbe je proizvodnja in prodaja piva. Do leta 2005 je v njeni sestavi delovala še enota Silosi, v letu 2006 pa je bil ta del družbe prodan. Od leta 1995 dalje ima Jadranska pivovara licenčno pogodbo za proizvodnjo in prodajo piva Kaltenberg. Ta pogodba je bila v začetku leta 2007 podaljšana do leta 2016.

V letu 2000 je Pivovarna Laško, d. d. postala večinska lastnica omenjene družbe z nakupom 94,55 % celotne vrednosti družbe, v letu 2008 pa je dokupila še dodatnih 4,55 % delnic Jadranske pivovare, d. d. in postala njena 99,10-odstotna lastnica.

V poslovnem letu 2008 je Jadranska pivovara, d. d. Split skupno prodala219.979 hl vsega piva, kar je za 1 % več kot v predhodnem letu in za 18,5 % manj kot je bilo načrtovano.

Večino fizične realizacije je družba ustvarila na domačem, hrvaškem tržišču, in sicer kar 91,7 %, ostalih 8,3 % prodaje pa je bilo realizirano predvsem na tržiščih Bosne in Hercegovine ter Črne gore.

V letu 2008 je družba ustvarila 11,6 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 1 % manj. Manjša finančna realizacija je predvsem posledica strukturnih sprememb v prodajnem asortimanu. Zmanjšala se je namreč prodaja lastnih blagovnih znamk, povečala pa se je prodaja trgovske blagovne znamke, kjer je donos slabši.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

63

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Družba v tem obdobju izkazuje izgubo iz poslovanja v višini 5,1 mio EUR, kar je sicer manj kot v predhodnem letu, vendar je izguba večja, kot se je predvidevala po sanacijskem programu.

Glede na dejstva, da se v tej družbi zastavljeni cilji ne uresničujejo, bo v letu 2009 potrebno pristopiti h končni rešitvi tako, da se družba proda najugodnejšemu ponudniku oziroma se proizvodnja piva na omenjeni lokaciji preneha.

Vital Mestinje, estinje, d. o. o.

Družba Vital, d. o. o. Mestinje je bila ustanovljena pred več kot 40 leti, z osnovno dejavnostjo predelava sadja ter proizvodnja in polnjenje sadnih sokov, sirupov in ostalih brezalkoholnih mirnih pijač.

Vital ima zaščiteno blagovno znamko Frupi, ki je uveljavljena predvsem na slovenskem tržišču.

Pivovarna Laško je v letu 1999 postala večinska lastnica z 51 % deležem. V letu 2004 je po sklepu skupščine Vitala bilo iz sklada lastnih delnic umaknjeno 29.000 delnic. S tem ukrepom se je povečal lastniški delež ostalih delničarjev, tako je Pivovarna Laško postala lastnica 63,79 % Vitala. V decembru 2005 je bil dokončan projekt preoblikovanja delniške družbe Vital Mestinje v družbo z omejeno odgovornsotjo in vložen zahtevek za registracijo družbe, ki je bila izvedena v letu 2006.

Matična družba Pivovarna Laško, d. d. je v letu 2007 povečala poslovni delež v odvisni družbi Vital Mestinje, d. o. o. in je na dan 31.12.2008 lastnica 96,92 % te družbe.

Po Zakonu o gospodarskih družbah, ki predpisuje razdelitev družb na male, srednje in velike, sodi družba Vital Mestinje po številu zaposlenih, čistih prihodkih od prodaje v zadnjem poslovnem letu in po povprečni velikosti active, med male družbe.

V letu 2008 je družba skupaj prodala 160.980 hl vseh vrst pijač, kar je manj kot v predhodnem letu in manj kot je bilo načrtovano. Medtem, ko se v strukturi prodaje povečuje delež trgovskih blagovnih znamk, pada delež lastne blagovne znamke Frupi.

Skladno z usmeritvami smo v družbi Vital uresničevali projekcijo zniževanja vseh stroškov, tako v letu 2008 ni bilo posebnih naložb, le nekaj manjših vrzdrževalnih del.

Ocenjujemo, da je bilo poslovno leto 2008, kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, uspešno. Struktura spremembe v smeri povečanja proizvodnje dohodkovno manj uspešnih trgovskih blagovnih znamk, zahtevajo izjemno pozornost spremljanju proizvodnih stroškov, racionalizaciji delovnega časa in nabavni politiki.

Družba je v letu 2008 glede na leto 2007 povečala tako prihodke iz prodaje kakor tudi dobiček iz poslovanja in ustvarila EBITDA v višini 500 tisoč EUR. Delo, Delo, d. d. Ljubljana Delo, d. d. je že pol stoletja eno vodilnih in najvplivnejših podjetij na slovenskem medijskem trgu. Delo izdaja dva vodilna slovenska dnevna časopisa Delo in Slovenske novice, edini nedeljski časopis Nedelo, mesečnik za srednješolce Maturant&ka, specializirano revijo Grafičar in osem rednih časopisnih prilog. Poleg tega ima Delo eno Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

64

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

najbolj obiskanih spletnih strani delo.si, ki ga nadgrajujejo tudi video vsebine. Družba Delo tako pokriva pretežen del slovenske javnosti, s svojimi mediji pa je prisotna tako rekoč v vsakem slovenskem gospodinjstvu in v vsakem slovenskem podjetju.

Ena najpomembnejših konkurenčnih prednosti družbe Delo so njeni zaposleni. Delo združuje najuglednejše novinarje, fotografe, tiskarske mojstre, tržnike in druge strokovnjake z najrazličnejših področij. Delo sledi tudi tehnološkemu razvoju, ki zagotavlja zadovoljevanje najsodobnejših tržnih zahtev ter dolgoročno konkurenčnost na področju tiska. Delovo sodobno tiskarsko središče tako zagotavlja kakovosten barvni tisk vseh lastnih časopisov in prilog ter tudi tiskanje edicij za zunanje naročnike.

Družba Delo je v želji po poslovni samostojnosti in boljšem obvladovanju kolportažne prodaje že pred leti prešla na lastno distribucijo svojih edicij, lani pa se je podjetje odločilo narediti še korak naprej, zato od leta 2009 storitve raznosa razvija v okviru samostojnega hčerinskega podjetja Izberi, d. o. o. Poleg učinkovitejšega poslovanja novoustanovljeno podjetje omogoča dodatne razvojne možnosti, predvsem z vidika širjenja distribucije za zunanje naročnike.

Resni časniki, še posebej časopisi velikega formata, so zadnja leta pred največjimi izzivi.

Kako ohraniti položaj najbolj branega in obenem kredibilnega časopisa s čim več kakovostnimi vsebinami, je eno najpomembnejših vprašanj, ki si ga je vodstvo podjetja zastavilo leta 2008. Med osrednje projekte, s katerimi si je družba leta 2008 prizadevala utrditi svojo konkurenčnost, zanesljivo sodi zoženje formata časnika Delo, kar se je glede na odzive bralcev izkazalo za smotrno potezo, saj je časnik tako postal bolj priročen, pregleden in privlačen. Podjetje pa se v lanskem letu ni posvetilo le oblikovni prenovi Dela, ampak je bil časnik še dodatno obogaten z novimi vsebinami.

Ena osnovnih strateških usmeritev časopisne hiše Delo še naprej ostaja obvladovanje čim več informacijskih kanalov. Svojo ponudbo tiskanih edicij Delo dopolnjuje še s spletnimi storitvami, ki jih nadgrajuje z vsakodnevno produkcijo lastnih videovsebin, s čimer podjetje uresničuje svojo poslovno vizijo postati vodilna medijska hiša v Sloveniji.

Ohranjanje osrednjega položaja na trgu tiskanih medijev pa je v vse bolj konkurenčnih razmerah čedalje težje. Kljub temu je družba Delo tudi poslovno leto 2008 končala kot največje in najmočnejše podjetje v svoji panogi, kar potrjujejo mnogi kazalci. Delo, d. d. še naprej ohranja primat na trgu dnevnega tiska, saj tako Delo kot Slovenske novice ostajata najbolj brana in prodajana časopisa med plačljivimi dnevnimi edicijami. Poleg tega dosega družba Delo z vsemi svojimi edicijami daleč največ bralcev, nenazadnje pa Delo še naprej ohranja največji tržni delež na oglasnem trgu med vsemi časopisnimi založniki. Poslovno uspešnost potrjujejo tudi poslovni kazalniki. Družba Delo, d. d. je poslovno leto 2008 sklenila z 62,3 mio EUR prihodkov in s poslovnim izidom pred davki v višini 5,9 mio EUR. Prihodki so bili na ravni načrtovanih in so za 3 % presegli realizirane v letu 2007, medtem ko so bili stroški za 3 % pod načrtovanimi in manjši kot v letu 2007. Ustvarjeni poslovni izid je bil leta 2008 višji za 52 % od načrtovanega, za 179 % pa je presegel izid, s katerim je družba sklenila leto 2007. Z vidika doseženih finančnih kazalnikov in ob upoštevanju zahtevnih tržnih razmer lahko poslovanje družbe Delo, d. d. leta 2008 ocenimo kot zelo uspešno.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

65

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Marketinške aktivnosti akti vnosti ORGANIZACIJSKA STRUKTURA POSLOVNE FUNKCIJE MARKETING V skladu s postopno reorganizacijo organizacijske strukture Pivovarne Laško je 1.1.2008 marketing postal štabna funkcija predsednika uprave. Takšna organizacijska struktura omogoča še uspešnejše upravljanje blagovnih znamk, katerih vrednost dokazuje njihov visok ugled.

TRŽNE RAZISKAVE Poleg pridobivanja informacij iz internih virov smo koristili tudi eksterne vire. Za eksterno raziskovanje smo porabili 1 % od sredstev namenjenih za marketinške aktivnosti. Izsledki eksternega raziskovanja so poleg internih informacij, še posebej v hitro spreminjajočem okolju, bistvenega pomena. Tako pridobljene informacije koristimo za spremljanje marketinških trendov, tako prodajnih kot komunikacijskih.

RAZVOJ RAZVOJ Leto 2008 predstavlja z vidika marketinške stroke zagotovo mejnik v novejši zgodovini Pivovarne Laško. Podjetje je na razvojni ravni popolnoma spremenilo korporativno in izdelčno podobo glavne proizvodne linije Laško pivo. Sprememb pri ostalih blagovnih znamkah, z izjemo podobe blagovne znamke Export Pils, ni bilo.

Sprememba izdelčne arhitekture in podobe blagovne znamke Laško

V letu 2007 smo na podlagi rezultatov številnih raziskav začrtali razvojno pot glavne izdelčne linije Laško pivo. Poleg tradicionalistične, nemoderne vizualne podobe, je blagovna znamka Laško pivo na najvišjem nivoju imela problem s hierarhijo posameznih subbrandov, ki so se delili v dva razreda: Laško pivo Zlatorog in Laško, kateremu (razredu) so pripadali izdelki Club, Temno in Lahko. Takšna struktura ni bila optimalna z vidika tržnega komuniciranja, prav tako pa so nam raziskave kazale na padec prepoznavnosti Zlatoroga, ki so ga potrošniki zaradi desetletne komunikacije Laško pivo v verbalnem pogledu zamenjevali z besedo Laško, vizualno pa imeli pred očmi »zeleno etiketo«.

Spremembe v arhitekturi

Blagovna znamka Zlatorog je prešla v blagovno znamko Laško (torej Laško Zlatorog).

Nova arhitektura je sledeča: Laško Zlatorog Laško Club Laško Dark (preimenovanje iz Laško Temno) Laško Light (zamenjava za Laško Lahko)

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

66

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Posamezni elementi v arhitekturi: zaradi večnivojskosti elementov (Laško pivo/Laško/Club, Temno, Lahko) je odstranjen logo Laško pivo v besedi in sliki, zaradi poudarjanja tradicije se obdrži letnica 1825 in podoba kozla, pri čemer razlikujemo izdelčnega in korporativnega.

Sprememba podobe embalaže in cenovno pozicioniranje

Novi designi in materiali primarne embalaže (etikete in pločevinke) kot sekundarne, sledijo želenim cenovnim pozicijam posameznega izdelka Laško linije. Laško Zlatorog je predstavnik srednjega razreda, Laško Club, Dark in Light pa uvrščamo v razred specialnih piv in predstavljajo premium segment ponudbe. Temu je prilagojena tudi embalaža.

Novosti v embalaži v letu 2008: uvedba zelenih long neck steklenic (prehod iz rjave) za vse izdelke v povratni in nepovratni embalaži razen BZ Bandidos, ki ostaja na beli steklenici, Laško Zlatorog - steklenica: uporaba vratne in prsne papir metalizirane etikete, ukinitev prsne etikete, Laško Club, Dark Dark in Light - nepovratna zelena steklenica 0,33 l; uporaba vratne papir metalizirane etikete in samolepilne prozorne prsne etikete »no label look (NLL)«, - pločevinka Laško Light 0,5 l 1/24.

Sprememba korporativne podobe podjetja

Sočasno s spremembo izdelčne arhitekture in podobe blagovne znamke Laško je Pivovarna Laško spremenila tudi svojo korporativno podobo. Nova korporativna podoba se tokrat loči od izdelčne podobe blagovne znamke Laško (drugačna tipografija, drugačen izgled kozla), s čimer blagovni znamki zagotavljamo avtonomnost, zaradi precejšnje podobnosti znamčenja pa vseeno vpliva na njeno pozicioniranje in prepoznavnost ter deloma tudi na blagovno znamko Export Pils. Seveda pa je nova korporativna podoba tudi podpis kvalitete za preostale blagovne znamke.

Export Pils

polnjenje v zeleno long neck steklenico, redesign etiket na steklenici (ukinitev retro etikete) in pločevinke, uvedba pakiranja 6/1 pločevink (šestorčkov).

Bandidos

V letu 2008 na izdelčni liniji Bandidos ni bilo realiziranih razvojnih aktivnosti, v jesenskem delu pa smo aktivno pristopili k pripravi prenove embalaže in posodobitve blagovne znamke planirane za leto 2009.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

67

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Oda

Ni bilo razvojnih aktivnosti.

T RŽNO KOMUNICIRANJE Za tržno komuniciranje na domačem in na tujih trgih smo v letu 2008 planirali 7,1 % od celotnega planiranega prihodka prodaje izdelkov Pivovarne Laško v letu 2008. Obsežni razvojni načrti in medletno novo nastali cilji vezani na tržno okolje in krepitev blagovne znamke, so prispevali, da smo letno planirana sredstva za tržno komuniciranje presegli za 33%, kar pomeni 12,6 % od ustvarjenega celotnega prihodka od prodaje izdelkov Pivovarne Laško. Struktura porabe sredstev je bila naslednja: Slovenija Izvoz

70 % 30 %

Slovenija

Tržna komunikacija v letu 2008 je v Sloveniji, kot tudi na vseh ostalih trgih bila osredotočena na komuniciranje spremembe podobe proizvodne linije Laško. V mesecu februarju smo tako izvedli celostno oglaševalsko akcijo s pojmovanjem »Zlatorog dlako menja, piva nikdar«, ki je vključevala sledeče medije: TV, tisk, city light, internet, ter izdelavo nove spletne strani www.lasko.eu. Aktivnosti pospeševanja so bile usmerjene v seznanjanje trga z novo podobo, v ta namen smo uporabljali naslednje informativne materiale: darilni karton s tremi steklenicami, pismo kupcem, plakat, namiznik, letak.

V mesecu maju smo uvajali specialna piva Laško Club, Laško Dark in Laško Light.

Osredotočili smo se na aktivnosti pospeševanja prodaje, predvsem v kanalu distribucije horeca. Uporabljeni so bili sledeči informativni materiali: darilni karton s stremi steklenicami, pismo kupcem, plakat, namiznik, množičnih medijev v komunikaciji pa z izjemo nekaterih individualnih oglasnih sporočil v tiskanih medijih nismo uporabili.

V mesecu juniju smo pripravili TV imidž produktni oglas za Laško Zlatorog in Laško Club ter prilagodili TV oglase za Bandidos iz leta 2006. Laško Club je nosilec specialne linije laških piv, zato smo ga skupaj z oglasi Bandidos komunicirali v času nogometnega svetovnega prvenstva na televizijski hiši TV3, kjer smo skupaj z njimi pripravili akcijo pospeševanja prodaje točenega piva v 110 izbranih gostinskih lokalih po Sloveniji.

Z oglaševanjem smo nadaljevali tudi v mesecu juliju, ko smo v okviru prireditve Pivocvetje pripravili korporativno oglaševalsko akcijo »Med prijatelji«, ki je vključevala medije: TV, tisk in internet. V času prireditve smo prodajno uvedli tudi pivo Tajkun, namen katerega je bil na privabiti množiče, v podporo pa smo pripravili radijski oglas in plakate.

V mesecu avgustu smo v času olimpijskih iger v Pekingu, prvič po pridružitvi Pivovarne Union, Radenske, Fructala in Vitala, pripravili skupno oglaševalsko akcijo. S sloganom »Skupina Pivovarna Laško, največji sponzor slovenskega športa in ponosni pokrovitelj Olimpijskega komiteja Slovenije« smo poudarili širši družbeno socialni pomen podjetja in dodatno utrdili podobo vseh članic.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

68

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

V jesenskem obdobju smo tržno komuniciranje nadaljevali z akcijami pospeševanja prodaje, skladno z utečeno prakso pa so se izvajale promocije/partyji z akcijsko ceno in podporo v drobnem promocijskem materialu za Laško linijo in Bandidos.

Skupina Pivovarna Laško uresničuje tudi družbeno odgovorno politiko poslovanja, zato del prisluženih sredstev namenja v okolje, kjer deluje. Prav zato je v mesecu septembru 2008 Skupina Pivovarna Laško izvedla donatorsko akcijo namenjeno osmim slovenskim bolnišnicam, ki smo jih opremili s sodobnimi bolniškimi posteljami. Ta donacija je bila odziv na javno obravnavano problematiko slovenskih bolnišnic, ki jim osnovnih sredstev, kot so postelje, vedno primanjkuje. Akcija je bila glede na odziv javnosti in zdravstvene stroke odlično sprejeta, saj je pripomogla tako k boljšemu počutju bolnikov kot lažjemu delu bolnišničnega osebja.

Na področju sponzoriranja smo delovali v smeri strateških usmeritev iz preteklih let.

Večji del sponzorskih sredstev je bil namenjen za korporativno sponzoriranje.

Organizirali smo promocijo na prireditvi Lent v Mariboru v mesecu juniju ter sodelovali pri aktivnostih vezanih na VIP-prireditve (Pivo-cvetje, Zlata lisica, Planica,…), kakor tudi pri promocijski opremi prireditvenih prostorov na prodajnih prireditvah.

Vse obdobje smo izvajali številne aktivnosti vezane na prenovo korporativne podobe, medtem ko aktivnosti vezanih na BZ Oda v letu 2008 z izjemo nekaj priložnostnih oglasov v tisku ni bilo.

Tuji trgi

Na tujih trgih smo tako kot v Sloveniji večino komunikacijskih aktivnosti namenili komuniciranju nove podobe. Tako v ATL (TV, tisk,…) in BTL (pospeševaje prodaje) komunikaciji so se uporabile adaptirane komunikacijske rešitve ter predviden promocijski reklamni materiali.

Hrvaška

V mesecu marcu in aprilu smo imeli informativno kampanjo »Zlatorog dlako mijenja, ali piva nikad«, ki smo jo v mesecu maju in juniju nadaljevali z imidž kampanjo Laško Zlatoroga. Tako informativna kot imidž kampanja sta bili izvedeni na ATL in BTL nivoju, pri čemer so aktivnosti pospeševanja prodaje bile osredotočene na kanal distribucije trgovina. Za različne tipe trgovin smo prilagodili promocijske aktivnosti vezane na uvedbo nove podobe Laško Zlatoroga (omejeno tudi ostalih specialnih piv), promovirali tudi Zlatorog v Coolkegu, v času Evropskega prvenstva v nogometu pa izvajali promocije Zlatoroga v gostinstvu. Vse aktivnosti so se izvajale v sodelovanju z marketingom Jadranske pivovarne.

V mesecu maju smo prejeli tudi priznanje CroPak za pivo Laško Club v steklenici 0,33 l v kategoriji »Inozemni proizvod/serija na hrvatskom tržištu« za najboljšo tujo embalažo.

Bosna: Bosna izvajajo se BTL aktivnosti v gostinstvu.

Kosovo, Makedonija Makedonija in Črna gora: oglaševanje preko uvoznikov.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

69

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Srbija: billboard Laško Club.

Italija: oglaševanje v tisku.

Predstavili smo se tudi na sejmih: februarja v Riminiju v Italiji in maja v Amsterdamu, sejem trgovskih blagovnih znamk.

Prodaja Skupna količinska prodaja Pivovarne Laško, d. d. v letu 2008 je pri pivu glede na leto 2007 nižja za 1,9 %, pri vodi pa beležimo padec prodaje za 4,8 %. Medtem, ko smo v Makedoniji in na konvertibilnih trgih prodajo piva povečali, beleži družba nižjo prodajo piva v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini Črni gori, Kosovu in Hrvaški.

Prodaja piva in vode 1.200.000

v hektolitrih

1.000.000 800.000

Prodaja piva Prodaja vode

600.000 400.000 200.000 0 2006

2007

2008

(v%)

2006

2007

2008

Prodaja piva Prodaja vode Skupaj

95,8 4,2 100,0

95,8 4,2 100,0

95,9 4,1 100,0

Razmerje med prodajo piva in vode v letu 2008 ostaja na nivoju prejšnjih let.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

70

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Prodaja piva na domačem in tujem trgu 1.000.000

v hektolitrih

800.000

Domači trg Tuji trg

600.000 400.000 200.000 0 2006

2007

2008

(v%)

2006

2006

2007

Domači trg Tuji trg Skupaj

81,3 18,7 100,0

82,9 17,1 100,0

83,5 16,5 100,0

SLOVENSKI TRG Skupna potrošnja piva vseh ponudnikov (domačih in tujih) je v letu 2008 znašala 1.795.000 hl. Glede na leto 2007 se je potrošnja povečala za 2,6 %. Slovenski trg piva je bil soočen s pritiskom konkurenčnih piv nižjega, srednjega in višjega cenovnega razreda iz uvoza. Rast uvoza, ki je dosegala v letih 2004 in 2005 letno 40 %, v letu 2006 in 2007 pa 6 % letno, se je v letu 2008 ponovno povečala in je znašala 16 %. Zaslediti je povečan obseg vlaganj s strani tuje konkurence, kjer so najaktivnejši Heineken, Staropramen, Efes in Veltins (direktni vložki v točilne aparate in ostalo opremo v lokalu, prireditve).

V letu 2008 je Pivovarna Laško, d. d. generalno spremenila svojo grafično podobo.

Razen Bandidosa, ki je ostal nespremenjen, se je pri vseh ostalih blagovnih znamkah spremenil izgled pločevink, etiket in zamaškov, barva steklenic pa je sedaj zelena.

Ostale spremembe v prodajnem asortimentu: Laško Lahko se je preimenovalo v Laško Light, pri tem se je alkoholna stopnja dvignila z 2,7 % na 3 %, Laško Lahko povratno steklenico 0,5 l je zamenjala Laško Light 0,5 l, pločevinka v šestorčkih, na novo se je uvedel Laško Light v nepovratni steklenici 0,33 l izključno za prodajo v gostinski sektor, Laško Temno se je preimenoval v Laško Dark, Laško Temno povratno steklenico 0,33 l je zamenjala Laško Dark 0,33 l, nepovratna steklenica, v asortiment za slovenski trg se je dodal Laško Club 0,33 l, nepovratna steklenica izključno za prodajo v gostinski sektor, Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

71

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Pils Export 0,5 l pločevinke so se začele prodajati tudi v šestorčkih.

Na področju cenovne politike smo v letu 2008 dvakrat dvignili cene piva. Prva podražitev za 5 % je nastopila 12.5.2008, druga, prav tako za 5 %, pa 1.8.2008. Cene vode smo dvignili 1.2.2008 za 3,5 %.

Z akcijsko prodajo BZ Pils Export smo vzdrževali konkurenčnost glede na nizkocenovna piva iz uvoza.

Količinski tržni delež za pivo Pivovarne Laško v letu 2008 znaša 48,30 %, Pivovarne Union (skupaj s svojimi trgovskimi blagovnimi znamkami) 37,5 % in uvoženo pivo 14,2 %. Tržni delež uvoženega piva se je glede na predhodnje leto povečal za 0,4 odstotne točke.

Gibanje tržnega deleža dveh največjih slovenskih pivovarn (v%)

2006

2007

2008

Pivovarna Laško Pivovarna Union

51,9 36,2

50,1 37,1

48,3 37,5

Od celotne prodaje piva Pivovarne Laško na slovenskem trgu, ki je znašala 873.357 hl, je bilo v letu 2008 preko grosistične prodaje prodano 573.312 hl piva (65,9 %), kar predstavlja 7,6 % rast glede na leto 2007, preko detajlistične prodaje (HORECA) pa 298.045 hl piva (34,1 %), kar predstavlja 14,6 % znižanje glede na leto 2007. Pri tem je potrebno upoštevati, da se je kupec Davidov hram do avgusta 2007 oskrboval detajlistično, od takrat naprej in celo leto 2008 pa se je oskrboval grosistično.

Prodaja na slovenskem trgu, preko grosistov in preko poslovnih enot 600.000

v hektolitrih

500.000 400.000

Grosisti Poslovne enote

300.000 200.000 100.000 0 2006

2007

(v%)

Grosisti Poslovne enote Skupaj

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

2008

2006

2007

2008

59,1 40,9 100,0

60,5 39,5 100,0

65,9 34,1 100,0

72

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Kot vsa leta doslej smo tudi leta 2008 dobro obvladovali plačilno politiko, saj imamo večino plačil zavarovanih z bančnimi garancijami in neplačil skoraj ne poznamo.

Prodaja vode Oda je bila v letu 2008 glede na leto 2007 nižja za 4,7 % in je znašala 44.581 hl. Na trgu voda je še močneje, kot na trgu piva, prisoten vdor cenovno izredno ugodnih vod iz uvoza.

TUJI TRGI Kljub temu, da se je tudi v letu 2008 skupni izvoz laškega piva znižal za 5,3 %, je ta padec manjši, kot v preteklih obdobjih. Prodaja pada v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Kosovu in Srbiji, v ostalih državah pa raste. Analizirana prodaja zajema tudi prodajo iz Jadranske pivovarne, od koder smo v letu 2008 prodali v BiH 13.017 hl, v Črno Goro pa 2.132 hl (v obe državi več kot v letu 2007).

Medtem, ko smo na trgih Črne gore, Srbije, Makedonije in na konvertibilnih trgih prodajo laškega piva v letu 2008 povečali, je opazen padec prodaje na trgih Bosne in Hercegovine, Kosova in Hrvaške. Vzroki so naslednji: carina 16 % (BiH), nadaljevanje izvajanja zaščitnih cen (BiH), carina 30 % (Srbija), konstantno padanje kupne moči potrošnikov, nelikvidnost in finančna nedisciplina večjih kupcev naših uvoznikov, ki v veliki meri denar od prodaje piva namenjajo za investicije, pivo pa želijo plačevati s kompenzacijami (BiH, Srbija in Črna gora), prodajne cene piva domačih pivovarn so bistveno nižje od cen našega piva, tudi, če v gostinskih lokalih naši uvozniki in pospeševalci uspejo prepričati gostince, da naše pivo po ceni izenačijo z domačimi pivi, imajo gostinci interes za pospeševanje prodaje domačega piva, ker pri tem zaradi bistveno nižje nabavne cene bistveno več zaslužijo, pivovarne v lasti tujih multinacionalk vlagajo izredno visoke zneske za tržno komuniciranje (pivovarne so med najmočnejšimi oglaševalci), poleg vlaganja v medije te pivovarne vlagajo ogromna sredstva tudi v samo tržišče v smislu neomejenega razdeljevanja propagandnih materialov, brendiranja prodajnih mest, sponzoriranja prireditev…, na Hrvaškem, v BiH, Srbiji in Črni gori je še vedno močno prisotna propaganda v smislu: kupujmo domače in pomagajmo domači industriji.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

73

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Hrvaška

V letu 2008 je prodaja na Hrvaškem (samo iz Pivovarne Laško) znašala 63.529 hl piva, kar predstavlja zmanjšanje prodaje glede na leto 2007 za 9,4 %.

Enako kot v letu 2007 je bila Jadranska Pivovara ekskluzivni uvoznik piv Pivovarne Laško za hrvaški trg. Trgovski blagovni znamki, ki se proizvajata v Jadranski pivovari in prodajata v cisternah, sta Adria pivo in K-plus za trgovsko verigo Konzum Zagreb.

Za blagovno znamko Zlatorog so bile nabavljene nove vračljive steklenice 0,5 l in 0,33 l zelene barve in enako kot v Sloveniji uveden nov design blagovne znamke Zlatorog.

Uvedena je bila tudi nova etiketa blagovne znamke Kaltenberg za vračljive steklenice 0,5 l in 0,33 l.

Na hrvaškem trgu je še vedno prisotna propaganda v smislu »kupujmo domače in pomagajmo domači industriji«.

B iH, Srbija, Srbija, Črna gora, Kosovo, Makedonija

Na tržišču Bosne in Hercegovine smo se v letu 2008 usmerili na pospeševanje prodaje točenega piva iz Jadranske pivovarne, saj nam za to pivo ni potrebno plačevati carine. Na tem trgu imamo še vedno 16 % carino za blago iz Slovenije. Prodaja točenega piva je bila na indeksu 120, skupna prodaja pa na indeksu 90.

Na tržiščih Srbije in Črne gore je naša prisotnost vedno bolj omejena le na gostinski sektor, saj so vložki za vstop v večje trgovske verige previsoki glede na želeno višino prodaje. V tržišču Srbije imamo še vedno 30 % carino za blago iz Slovenije.

Tržišče Makedonije ostaja rastoče tržišče za prodajo laškega piva. Prisotni smo tako v trgovini, kot tudi v gostinstvu. Kljub veliki oddaljenosti in močni konkurenci, dosegamo s povečanim marketinškim vložkom in zavzetim delom našega uvoznika, dobre rezultate.

Na trgu Kosovo letos dosegamo slabše rezultate zaradi izredne intenzivnosti prodaje Pečke pivovarne, katera ima 80 % tržni delež na domačem trgu. Na Kosovu je po osamosvojitvi izredno prisotna nacionalna nota v smislu »kupujmo domače«.

Ostali tuji trgi

Prodaja proizvodov Pivovarne Laško na trgih EU in ostalih tujih trgih je bila v letu 2008 glede na leto 2007 višja za 26 %. Skupna prodaja na trgih EU in ostalih trgih je v letu 2008 znašala 41.801 hl.

Prodaja piva v Italiji, našem največjem prodajnem tržišču v EU, se je v letu 2008 povišala za 15 %. Povišanje prodaje je povezano s širitvijo prodajnih mest v segmentu trgovine, kjer so proizvodi Pivovarne Laško prisotni na celotnem področju severovzhodne Italije.

Prodaja piva na avstrijskem trgu je v letu 2008 zabeležila 9 % rast, glede na predhodno leto. Rast prodaje smo dosegli z vključitvijo novega distributerja na tem trgu.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

74

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

V letu 2008 smo pričeli z prodajo piva na Madžarskem in v mesecu decembru s polnitvijo in prodajo trgovske blagovne znamke Ceres Top Pilsner za italijanski trg.

Prodaja piva v ostalih državah: Kanada, Nemčija, ZDA, Švica, Avstralija, Albanija, Malta, Švedska in Belgija je na istem nivoju, kot je bila preteklo leto.

N abavni tokovi V letu 2008 se je položaj na nabavnem trgu po nekaj stabilnih letih občutno spremenil.

Dvigovale so se cene vseh osnovnih materialov in embalaže, bistveno pa se je poslabšala ponudba. Pri posameznih vrstah materialov je bilo na trgu že opaziti celo pomanjkanje (slad, koruzni zdrob, hmelj). Posledica teh dejstev so bili v letu 2008 precej slabši nabavni pogoji.

V drugi polovici leta 2008, še zlasti po dokaj ugodni sezoni v kmetijstvu, so se pričela postopna znižanja cen surovin in materialov, ki so vezana na nafto (plastenke, zamaški).

Znižanje cen v drugi polovici leta 2008 ni bistveno vplivalo na poslovanje v tem letu.

Proti koncu leta 2008 se je zelo povečala ponudba večine materialov, so pa bili dobavitelji vedno bolj nezaupljivi, postavljali so finančne limite ter zahtevali garancije, česar do sedaj nismo bili vajeni. To je odraz na vsesplošno finančno krizo, ki tudi nam ni prizanesla.

Centralizirano delovanje za celo Skupino Pivovarna Laško je bilo tudi v letu 2008 pomembnen dejavnik naše nabavne strategije.

V teh zahtevnih časih so velikost Skupine Pivovarna Laško in centralizirani nastopi na trgu naša zelo pomembna prednost. Racionalizacija potreb v družbi in nenehno sodelovanje in usklajevanje s finančno službo so vedno pomembnejša dejstva, ki se jih v nabavni službi vse bolj zavedamo.

Izkoristek vseh prednosti, ki jih imamo, je bila naša usmeritev do sedaj in bo tudi v bodoče.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

75

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Proizvodnja Proizvodno-tehnični sektor Pivovarne Laško, d. d. se je v letu 2008 poleg same proizvodnje, vzdrževanja, energetike, investicij, ekologije, kontrole kakovosti, razvoja, logistike in izvajanja koncesijske dejavnosti javnega vodovoda v občini Laško, v precejšnji meri ukvarjal s projektom prenove poslovno informacijskega sistema na nivoju Skupine Pivovarna Laško. Tako po strokovni, kot organizacijski strani je bila nujna vključitev ključnih uporabnikov poslovnih procesov iz proizvodnje, vzdrževanja in logistike, da bi s 1.1.2009 lahko pričeli z nemotenim delom in hkrati preskočili na višji nivo planiranja, upravljanja in kontroliranja vseh proizvodno-tehničnih procesov.

Tekom celotnega leta 2008 smo skupaj s svetovalnim podjetjem AT Kearney nadaljevali s projektom optimiranja produktivnosti in izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. Na posameznih področjih proizvodnje smo dosegli svetovno primerljive standarde produktivnosti (proizvodnja piva, kontrola kakovosti, energetika), na delovno najintenzivnejšem oddelku – polnilnici, pa ostaja odprt problem zaposlenih z omejitvami in invalidov, ki v skoraj 20 % predstavljajo precejšen odklon od ciljane produktivnosti (benchmark). Ne glede na trenutno stanje pa je produktivnost na zaposlenega v proizvodno-tehničnem sektorju Pivovarne Laško v zgornjem evropskem povprečju, ki predstavlja več kot 6.500 hl proizvedenega piva. Nenazadnje smo v zadnjih petih letih zmanjšali število zaposlenih v proizvodno tehničnem sektorju za več kot 20 % ob enakem obsegu proizvodnje in precej večjo raznovrstnostjo proizvodov, kar se vidi iz števila SKU (stock keeping unit).

Preko celotnega leta so tekle tudi aktivnosti projektiranja, pripravljalnih del in izvedbe rekonstrukcije upravne zgradbe, ki je bila tako finančno, kot organizacijsko zahteven projekt vsled medsebojne prepletenosti projektantov, izvajalcev, nadzornikov, upravne enote in vseh zaposlenih, zaradi katerih se je projekt pravzaprav tudi izvedel. V 120 dneh nam je skupaj uspelo projekt pripeljati do tehničnega pregleda in mesec dni kasneje do končne selitve v prenovljeno zgradbo.

V začetku letu 2008 pa se je najintenzivneje odvijal projekt prenove blagovnih znamk Pivovarne Laško, kjer je bilo predvsem z logističnega in organizacijskega vidika potrebno zagotoviti celotno zamenjavo več kot 10 mio rjavih long-neck steklenic z zelenimi in hkrati v ustrezno transportno embalažo urediti preostalo količino stare steklene embalaže. Z velikim finančnim pribitkom (približno 300.000 EUR), ki je bil posledica ugodnih prodajnih cen stare embalaže in visoke učinkovitosti proizvodno-logističnih procesov, smo z zamenjavo embalaže pravočasno zaključili bistveno pred začetkom poletne sezone.

Z namenom pospeševanja prodaje povratne embalaže, ki je stroškovno in ekološko gledano, najprimernejša pivska embalaža, smo se lotili projekta polovičnega zaboja, ki bi vseboval 10 steklenic namesto dvajsetih in na ta način pripomogel k preusmeritvi potrošnikov iz relativno drage in ekološko obremenilne pločevinaste embalaže na povratno stekleno. Rezultat večmesečnega intenzivnega dela med razvojnim timom Pivovarne Laško, marketinško agencijo in potencijalnimi proizvajalci embalaže, je

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

76

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

privedel do unikatno oblikovanega zaboja, ki pa je zaradi drugih strateških prioritet ostal kot potencial, pripravljen na realizacijo v najugodnejšem trenutku v prihodnje.

Razvojno gledano sta poleg obeh projektov, usmerjenih v embalažo, bila v preteklem letu pomembna še razvoj povsem novega proizvoda – jabolčnika in prenos tehnologije ter zagon proizvodnje naše blagovne znamke Bandidos v največji beloruski pivovarni Krinitza.

V nadaljevanju so po posameznih procesih opisane bistvene dejavnosti proizvodnotehničnega sektorja, ki pa se v veliki meri nadaljujejo tudi v leto 2009.

PROIZVODNJA PIVA Posledice neugodne situacije na trgu surovin v letu 2007 so se podaljšale tudi v leto 2008. Slabša kakovost surovin poleg težav z zagotavljanjem standardne kvalitete piva povzroča tudi višji strošek proizvodnje zaradi večje porabe na enoto proizvoda in s tem tudi višje normative porabe surovin v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2007.

Letina ječmena v letu 2008 pa je bila ugodnejša, tako da se je v povprečju kvaliteta slada konec leta nekoliko izboljšala.

V proizvodnji piva smo realizirali projekt za pripravo odplinjene vode, ki je ključnega pomena za odpravo enega največjih negativnih elementov, ki zmanjšujejo kakovost pivaprisotnost kisika. Odplinjena voda se od prve polovice leta dalje uporablja praktično v vseh fazah proizvodnje piva od alkoholnega vretja dalje. S tem smo znižali vsebnost kisika v pivu in posledično zagotovili daljšo obstojnost okusa in koloidno stabilnost piva na trgu.

Razvoj novega izdelka, imenovanega Cider, je pogojeval vgradnjo nove opreme za filtracijo in ločeno vodenje fermentacije ter zorenja. Prav tako smo popolnoma ločili sistem čiščenja opreme, skladiščenja izdelka v tlačnih tankih ter delno tudi polnjenje za Cider in pivo. V mesecu juniju je stekla prva makroproizvodnja izdelka, ki je po številnih testiranjih dobil zelo dobro senzorično oceno. Izdelek je tako pripravljen za redno proizvodnjo.

V proizvodnji je bila izvedena tudi poiskusna filtracija piva brez diatomejske zemlje, ki temelji na principu fine separacije kvasa in membranske mikrofiltracije piva. Odpadna suspenzija diatomejske zemlje predstavlja veliko obremenitev za okolje, zato bo odlaganje vedno bolj problematično oz. se material lahko v bodoče uvrsti med problematične odpadke, ki zahtevajo posebno predelavo.

Začeli smo z licenčno proizvodnjo in polnjenjem piva Ceres TOP Pilsner v pločevinke, steklena embalaža pa naj bi bila realizirana v letu 2009.

S podjetjem Royal Unibrew so potekali tudi intenzivni dogovori za proizvodnjo in polnjenje sladne pijače Vitamalt G v pločevinkah sleek.

Novembra smo v pivovarni Krinitza v Minsku pričeli s proizvodnjo dveh izdelkov iz linije Bandidos –Bandidos Light Lemon in Bandidos ICE.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

77

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Ostale razvojne aktivnosti so tekle v smeri razvoja novega okusa za linijo Bandidos v skladu s trenutnimi svetovnimi trendi na področju pijač.

Sodelovanje z raziskovalnimi inštitucijami

Z IHP Žalec je bila zaključena naloga Študija določitve faktorjev, ki vplivajo na stabilnost in okus piva.

Raziskava Spremljanje kvalitete arome in identifikacija komponent v njej je še v teku.

Dala je pomembne podatke o prisotnosti znanih in manj znanih komponent, ki vplivajo na senzorične lastnosti piva. Tudi v bodoče je vredno s to nalogo nadaljevati, da bi prišli do nabora podatkov, ki bodo služili kot standard za vsa naša piva in služili kot pomoč pri prepoznavanju morebitnih odstopanj.

S Kemijskim inštitutom smo zastavili projekt pridobivanja bioplina iz pivovarniških odpadkov. Do konca leta 2008 so bili izvedeni številni poiskusi in simulacije, ki so predpostavljali pridobivanje bioplina iz pivskih tropin in tekoče kvasne suspenzije. Kot največja omejitev za izvedbo se pojavlja velikost bio-reaktorjev, vendar se z nadaljevanjem raziskave ponuja več rešitev kako zmanjšati potrebno prostornino za anaeroben proces. Projekt je še posebej zanimiv ob predpostavki, da iz celotne količine tropin obeh pivovarn pridobimo zadostno količino bioplina, ki bi uspel nadomestiti celotno porabo plina v eni od pivovarn.

Sodelovanje s Fakulteto za kemijsko tehnologijo v Mariboru pa je temeljilo na optimiranju porabe vode in ostalih energentov. S temeljitim pregledom vseh proizvodnih sistemov smo prišli do pomembnih zaključkov, ki so pokazali možnost precejšnjih prihrankov vode v procesih pranja steklenic, za kar pa je potreben nakup novega pralnega stroja na naši največji liniji za povratno embalažo.

INVESTICIJE V TEHNIKO, PROIZVODNJO, LOGISTIKO IN INFRASTRUKTURO Načrt vlaganj za leto 2008 je bil v prvem četrtletju korigiran zaradi naknadno načrtovanih izrednih investicijskih projektov : Rekonstrukcija upravne zgradbe, Bandidos Krinitza in projekta Cider ter odprodaje Distribucijskega centra Debro. Zato smo v letu 2008 od skupno načrtovanih 16 projektov uspeli uspešno zaključiti 10 projektov, ostali pa se bodo nadaljevali oz. bodo zaključeni v letu 2009, v kolikor bodo oteženi pogoji gospodarjenja v tem letu to finančno dovoljevali.

Proizvodnja Odplinjevanje tehnološke vode

Pred prodajno sezono v letu 2008 smo v mesecu juniju v proizvodnem področju kleti instalirali in spustili v pogon napravo za odplinjevanje tehnološke vode, ki zagotavlja izboljšano kvaliteto osnovnega produkta in doseganje zahtevane trajnosti produktov na tržišču. Zaradi optimiranja samega procesa in vseh porabnikov v področju kleti je projekt fazno zaključen do 90 % vseh del, zaključek oz. prevzem naprave pa je načrtovan spomladi 2009.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

78

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Obdelava odpadne diatomejske zemlje

Koncem leta 2008 sta bili zaključeni raziskovalni nalogi »Odpadna diatomejska zemlja« in »Obdelava pivskih tropin«, ki sta na osnovi pilotnih preizkusov nakazali možnosti nadaljne obdelave in uporabe odpadnih oz. stranskih produktov proizvodnje piva.

Izdelani nalogi sta osnova za nadaljno fazo pridobivanja dovoljenj za uporabo stabilizirane mešanice na deponijah kot prekrivni material oz. pridobivanje energenta – bio plina iz substratov odpadnega pivskega kvasa in tropin. Raziskovalni nalogi se zato nadaljujeta v letu 2009 do pridobitve ustreznih rešitev kot jih nalagajo zahteve okoljevarstvenega dovoljenja po IPPC. Zamenjava embalaže

V januarju preteklega leta smo uspešno zaključili projekt v povečanje skladiščnih površin z postavitvijo lahko montažnega šotorskega objekta, kar je omogočilo načrtovano zamenjavo vse rjave steklene embalaže z zeleno, kar je bilo izvedeno do meseca maja 2008.

Hkrati so potekala tudi dela instaliranja novega etiketirnega stroja »No No Label Look« Look na liniji ST3 in predelave etiketirnih strojev na polnilnih linijah ST1 in ST2, kar je omogočalo že v mesecu juniju pričetek oskrbe tržišča s povsem prenovljeno podobo naših proizvodov.

Cider – jabolčnik

Na osnovi predhodnih testiranj je bil v mesecu maju 2008 uspešno izveden »pilotni preizkus« proizvodnje jabolčinika. To je bila osnova za odločitev o nabavi in instaliranju vse potrebne opreme za saržno proizvodnjo v od proizvodnje piva ločenem delu proizvodnega procesa. Oprema je bila uspešno spuščena v zagon z doseganjem predvidenih tehnoloških parametrov produkta koncem junija, možnost saržne proizvodnje jabolčnika pa je osnova za nadaljnje aktivnosti projekta Cider v letu 2009.

Bandidos Krinitza

Že v letu 2007 pričeta pogajanja o licenčni proizvodnji produktov linije Bandidos z največjo Belorusko pivovarno Krinitza iz Minsk-a so v mesecu juniju 2008 projekt privedla do podpisa lizing pogodbe, s katero je Pivovarna Laško prevzela obveznosti projektiranja, nabave in posoje tehnično-tehnološke opreme za proizvodnjo produktov Bandidos. Vsa oprema je bila Pivovarni Krinitza v celoti izdobavljena, montirana in s strani tehnologov Pivovarne Laško uspešno spuščena v zagon tako, da je že v mesecu novembru Pivovarna Krinitza pričela z oskrbo Beloruskega tržišča s proizvodi linije Bandidos.

Dopolnitev linije z novo opremo – ST2

Projekt je bil v prvem polletju vsled spremenjenega načrta vlaganj obdelan le do faze idejne zasnove, zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja pa prestavljen v čas, ko bo finančni načrt izvedbo omogočal.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

79

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Energetika Rekonstrukcija hladilnega sistema

Projekt zamenjava sistema ledne vode v varilnici 600 hl in zamenjava dotrajanih amoniačnih armatur 12 cilindrokoničnih tankov ZKT je bil uspešno zaključen v prvi polovici 2008. Z realizacijo je bila zaključena IV. faza obnove hladilnega sistema, ki se fazno izvaja že od leta 2003. Že skozi sezonsko obratovanje so bili izkazani prihranki energije, bistveno pa sta izboljšani zanesljivost in varnost obratovanja ter parametri emisij primarnega hladilnega sredstva v okolje skladno z zahtevami okoljevarstvenega dovoljenja po IPPC. Aktivnosti projekta Prestavitev daljnovoda 20 kV v letu 2008 so privedle do izdelave vseh strokovnih podlag in dokumentacije za umestitev projekta v občinski podrobni prostorski načrt OPPN, ki bo v letu 2009 z odlokom sprejet in osnova za vse nadaljne aktivnosti tega projekta.

Informatika Logistika in informatika centralnega skladišča izdelkov

Paralelno z aktivnostmi uvajanja PIS na nivoju Skupine Pivovarna Laško so v preteklem letu potekale tudi aktivnosti projekta »Warehouse« z urejanjem skladišča, instaliranjem strojne opreme (2 etiketirna stroja palet, terminalska oprema viličarjev, brezžično omrežje) in programske opreme z vmesniki za neposredno komunikacijo. Projekt je bil zaključen koncem leta tako, da sočasno z uvajanjem SAP v pričetku 2009 zajema in pokriva vso logistično bazo podatkov za potrebe SAP. V letu 2009 je predvidena dopolnitev s terminalno opremo in optimiranje logističnega sistema na področju polnjenja, skladiščenja in odpreme produktov.

Poenotenje PIS na nivoju Skupine Pivovarna Laško (PLG)

V celotnem obdobju preteklega leta so ob sodelovanju ostalih družb intenzivno potekale aktivnosti posodobitve in poenotenja poslovno informacijskega sistema s SAP PLG. Na tej osnovi je bila v mesecu oktobru izvedena uvedba skupnega podatkovnega centra DCA in komunikacijske infrastrukture v Pivovarni Laško za PLG in podatkovne baze v ostalih družbah.

S pričetkom leta 2009 je bila izvedena uvedba SAP PLG v Pivovarni Laško, kar predstavlja mejnik pri informatizaciji in optimiranju vseh poslovnih tokov od nabave, proizvodnje do tržišča, tako v sami Pivovarni Laško kot tudi družbah v Skupini Pivovarna Laško.

Vodni viri

Skladno s prizadevanji za povečanje varnosti vodooskrbe je bila v preteklem letu izvedena raziskava vodonosnikov na celotnem področju občine Laško, ki je potrdila smiselnost izvedbe pilotne vrtine v vodonosniku Kal. Potrjena izdatnost nove vrtine je 9 l/s, vključitev novega vodnega vira vodovodno omrežje Laško pa je načrtovana za leto 2009.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

80

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Nepremičnine Rekonstrukcija upravne stavbe

S preselitvijo vseh upravnih služb v objekt stare uprave in kontejnerski terminal na dvorišču smo v mesecu aprilu pričeli z deli obnove obstoječe poslovne stavbe. Obstoječi del stavbe je povsem obnovljen skladno s funkcijskimi zahtevami današnjega poslovnega procesa, ki se v stavbi odvija in zahtevami komfortnosti in energetske varčnosti objekta.

Nadgrajeni sta dve novi etaži z vhodno avlo pred objektom in zunanjih dvigalom do novih etaž, s skupno 1.000 m2 na novo pridobljenimi uporabnimi površinami. V kletni etaži je popolnoma obnovljen in sodobno opremljen laboratorij, ki tako s kemijskim kot mikrobiološkim delom povsem odgovarja najnovejšim standardom zagotavljanja kontrole kvalitete in zanesljivosti.

Celoten objekt je opremljen z multimedijsko opremo, IP telefonijo, kontrolo dostopa z registracijo delovnega časa, opremo za učinkovito protivlomno in požarno varnost ter CNS sistemom učinkovitosti in varčevanja energije, avtonomnost oskrbe pa zagotavlja novo prigrajeni agregat el. energije. V okviru zunanje ureditve objekta smo na novo pridobili 21 parkirnih mest.

Vsa dela rekonstrukcije so bila s pridobitvijo uporabnega dovoljenja v mesecu septembru uspešno zaključena, objekt pa je z vselitvijo zaživel v popolni funkcionalnosti.

Vzdrževanje in energetika

V letu 2008 smo na področju vzdrževanja, kakor tudi energetiki, tehnično zadovoljili potrebam tekoče proizvodnje, nemotene oskrbe z vso potrebno energijo, po planiranem načrtu pa realizirali preventivna vzdrževalna dela tako v proizvodnji piva, kakor tudi na opremi polnjenja vseh pijač. Med samo realizacijo planiranih preventivnih vzdrževalnih del so se izvajale tudi določene tehnične prilagoditve kot posledica usklajevanja proizvodnih aktivnosti.

Kot ena večjih težav se v zadnjem času kaže zagotavljanje kvalitetnih kadrov za specifična vzdrževalna dela na opremi, ki je instalirana v proizvodnji piva in v procesih polnjenja in pakiranja. Skupaj s sektorjem kadrovanja in pravne varnosti pripravljamo koncept dolgoročnejšega zagotavljanja kakovostnih kadrov na področju tehnike, ki nam bo omogočil tudi učinkovitejšo izrabo proizvodih kapacitet.

Glede na primerjalne analize v pivovarski branži (podatki EBC – European Brewing Convention), smo se s stroški vzdrževanja pod 2 EUR na hl proizvedenega piva uvrstili med uspešnejše evropske pivovarne.

Poleg redne izvedbe tekočih vzdrževalnih del smo izvajali tudi naslednje preventivne aktivnosti : izvedba pregledov na vseh napravah za trasport surovin, vključno s spremljevalnimi zalogovniki, izvedba remontnih del varilnice 1.100 hl in del varilnice 660 hl,

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

81

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

izvajanje načrtovanih preventivnih pregledov na armaturah GEA-Tuchenhagen v proizvodnji. Prav tako so bila izvedena preventivna dela na separatorju kvasa, filtracijski napravi in napravi za izločevanje piva od kvasa, izvedba remontov na vseh polnilnih linijah za polnjenje steklenic in pločevink, sodelovanje pri menjavi etiketirnega stroja no-label-look na liniji nepovratne embalaže Krones, izvedba preventivnih vzdrževalnih del na novi polnilni liniji sodov KHS Till, vključno s paletizacijo, na energetski oskrbi proizvodnje pare je bil izveden zakonsko predspisan pregled na parnem kotlu EMO K3 z vsemi potrebnimi pripravami za notranje preglede in tlačne preizkuse. Prav tako so se izvajali vsi zakonsko predpisani pregledi drugih tlačnih posod, vse od tlačnih tankov do energetskih posod in tehnološke opreme, skupaj z izbranimi pooblaščenimi izvajalci del za tovrstne aktivnosti, na hladilnem sistemu smo nadaljevali z nadaljevanjem rekonstrukcijskih del na opremi za proizvodnjo ledne vode s pripadajočim amoniačnim kompresorjem in opremo za namensko proizvodnjo in cevnimi povezavami ter krmiljenjem, na hladilnih stolpih smo vključili napravo za kontinuirano spremljanje kvalitete obtočne hladilne vode z avtomatsko doziranim sistemom potrebnih sredstev za zagotavljanje optimalne kvalitete hladilne vode (naprava Trasar), pri menjavi amonijačnih armatur na 12 ZKT fermentorjih smo sodelovali pri spuščanju v zagon in optimiranju hlajenja z nastavitvijo armatur, pri oskrbi z vodo so se izvajala sanacijska dela za namenom gradbene adaptacije vodnih zajetij. Prav tako smo izvajali gradbena dela na vodnih izvirih s ciljem povečanja dotokov, sodelovali smo tudi pri pripravi prostorov za začasno namestitev poslovnih prostorov, pri selitvi opreme na njihovo lokacijo in kasnejši selitvi v nove pisarniške prostore rekonstruirane upravne zgradbe.

Poročilo kontrole kakovosti

Dobra in stalna kakovost pripomore k boljši poziciji blagovne znamke na trgu. To pa lahko dosežemo samo z redno in natančno kontrolo.

Leto 2008 nas je vse skupaj zaznamovala prenova upravne zgradbe. Kar 6 mesecev smo, tako kot vsi ostali z delovnim mestom v upravni stavbi, dejavnosti kontrole kakovosti izvajali na nadomestni lokaciji. S popolno prenovo kemijskega in mikrobiološkega laboratorija smo lahko zelo zadovoljni. Uspelo nam je urediti popolnoma ločeno skladišče kemikalij in plinov, ki je opremljeno v skladu z zahtevanimi standardi. Poleg tega je pomembna tudi pridobitev dveh novih digestorijev, ki zagotavljata nemoteno in varno delo za vse zaposlene.

Sama razporeditev kemijskega laboratorija je po prenovi razdeljena na: sprejem vzorcev, centralni kemijski laboratorij, tehtalni prostor, prostor za pripravo vzorcev, analitskorazvojni laboratorij ter skladišče za kemikalije. Enako velja za mikrobiološke laboratorije.

Pridobili smo veliko novega prostora, same prostore pa smo razdelili v smislu standardov za mikrobiološke laboratorije in v smislu DLP. Tako je mikrobiološki Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

82

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

laboratorij sestavljen iz naslednjih delov: sprejem vzorcev, laboratorij, pregled vzorcev, priprava gojišč, sterilizacija, pomivalnica in trajnost. Kontrola kakovosti je tako na novo postavljena v skladu z vsemi zahtevanimi standardi za laboratorije.

V letu 2009 je naša želja opremiti kontrolo kakovosti z dodatnimi analitskimi inštrumenti še posebno za dodatne analize s področja senzorike piva in vod. Gre za plinski kromatograf z masnim detektorjem.

V prihodnje si poleg vpeljane analitike želimo nadaljevati svojo razvojno pot v smislu zahtevnejše analitike, ki nam bi omogočala še boljšo kontrolo vseh stopenj proizvodnje ter več časa posvetiti ostalim razvojnim dejavnostim.

Prav tako smo v letu 2008 začeli z uporabo sistema TQM, ki zagotavlja pregled analiz in arhiv vseh rezultatov analiz, ki se opravijo v kontroli kakovosti. V letu 2008 smo tako analizirali 21.599 vzorcev redne kontrole poleg ostalih izrednih vzorcev. TQM, ki nam bo v nadgradnji s Pllis programom omogočal izgradnjo kvalitetne in vsem lahko dostopne baze podatkov vseh analiziranih vzorcev in s tem statistiko ter spremljanje trendov surovin, repromaterialov, vmesnih produktov proizvodnje in polnjenja piva, stranskih produktov, čistilnih in dezinfekcijskih sredstev, končnih izdelkov, vod s področja vodovoda občine Laško, novih izdelkov ter testiranj.

Temelj mikrobiološke in kemijske ustreznosti vseh stopenj proizvodnje piva, izvirske vode in pitne vode je upoštevanje načel HACCP sistema, priporočene metode evropskega združenja EBC, MEBAK metode, metode predpisane s pravilniki ter uredbami, interne metode ter upoštevanje načel ter dobre laboratorijske prakse.

V letošnjem letu smo še intenzivneje sodelovati s servisom točilnih naprav. Posebno to velja za področje mikrobiologije, ki je najpogosteje vzrok težav točenega piva. Na terenu smo ugotavljali uspešnost čiščenja točilnih sistemov in preverjali učinkovitost novih čistilnih sredstev. Prav tako smo postavili sistem vzorčenja na mestu samem, ki ga v primeru reklamacije opravijo serviserji točilnih naprav.

Zaradi pojava specifičnih težav smo v letu 2008 smo povečali kontrolo na nekaterih delih proizvodnje. Tako smo povečali kontrolo brezalkoholnega dela za proizvodnjo Bandidos Ice. Prav tako še vedno izvajamo povečano kontrolo polnilnih linij in končnih proizvodov, ki so polnjeni v PET embalažo.

V letu 2008 smo vzgojili devet generacij kvasa za proizvodnjo piva.

Razen skoraj konstantno slabe kvalitete slada ter malenkostnih odstopanj pri koruznem zdrobu, ni bilo opaziti večjih sprememb pri rezultatih analiz v primerjavi z letom 2007.

Zaradi razvoja in vpeljave novih proizvodov (licenčna polnjenja piva Ceres, polnjenja Bandidosa v Belorusiji, Cider, delo na novem okusu Bandidosa…) pa se je povečal tudi obseg analiz.

Kakovost repromaterialov v letu 2008 je bila na ravni kakovosti iz leta 2007. Pri popolni prenovi podobe naših piv smo imeli nekaj težav z novimi etiketami, saj so se je pri uporabi hitro-sušeče UV barve pojavile težave z odstranjevanjem etiket v pralnem stroju steklenic. Poleg tega smo veliko pozornost posvetili kontroli novih, zelenih steklenic.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

83

Letno poročilo 2008 / Poslovno poročilo

Ostale reklamacije etiket, kartonov, kronskih zapork, folij, pločevink so bile v mejah normale in ažurno rešene.

V povprečju rezultati mikrobioloških ter kemijskih analiz v letu 2008 niso odstopali od rezultatov prejšnjih let. Tako smo prepričani, da s svojim delom, znanjem in pristopom obvladujemo ustrezno in zahtevano mikrobiološko ter kemijsko stanje proizvodnje, končnih izdelkov in pitne vode.

S kontrolo preprečimo nepotrebno kvarjenje proizvodov in zagotovimo ustreznost izdelkov in pitne vode. Z ustrezno kontrolo je zagotovljena varna potrošnja naših izdelkov in ohranjanje potrošnikovega zaupanja.

Vizija Zaključeno poslovno leto 2008 ni bilo tako uspešno kot predhodno, vendar ugotavljamo, da je poslovna politika družbe pravilno usmerjena in zagotavlja uspešen razvoj tudi vnaprej. Pivovarna Laško se je v preteklosti praviloma uvrščala med uspešnejše družbe živilsko predelovalne panoge v Sloveniji. Smelo lahko pričakujemo, da bo družba, kljub zelo zaostrenim pogojem gospodarjenja in finančni krizi, nadaljevala z dobrimi poslovnimi rezultati tudi v prihodnje.

Po opremljenosti celotnega proizvodno-polnilnega procesa in kakovosti vseh proizvodov se družba lahko primerja z najuspešnejšimi pivovarnami v Evropi.

Pivovarna Laško želi tudi v prihodnje obdržati doseženi nivo odličnosti in vodilni položaj v svoji panogi v Sloveniji. Projekt združevanja slovenske industrije pijač in nenehno iskanje novih možnosti izkoriščanja sinergij bo še nadalje osnovna strategija poslovne politike družbe. Družba lahko le združena uspešno konkurira tujim korporacijam tako na slovenskem kakor tujem trgu. Nadaljnji razvoj družbe bo odvisen predvsem od realizacije omenjenega projekta, vsekakor pa se bo družba poiskušala usmerjati tudi v kapitalske povezave z drugimi proizvajalci pijač, predvsem na območju jugovzhodne Evrope.

V preteklosti je Pivovarna Laško že večkrat dokazala, da sta znanje in volja ključna dejavnika, ki pomagata kljubovati vsem nastalim težavam, ki spremljajo iz leta v leto manj ugodne pogoje poslovanja. Družba načrtuje, da bo v prihodnje še uspešnejša, predvsem z boljšim izkoristkom sinergijskih učinkov kapitalsko povezanih družb na področju skupnega trženja blagovnih znamk na tujih trgih.

Pivovarna Laško bo tudi v prihodnje svojim zvestim potrošnikom zagotavljala vrhunsko kvaliteto vseh svojih proizvodov, lastnikom družbe – delničarjem, pa zagotavljala uspešen razvoj in dolgoročno trdnost naložbenih sredstev ter zadovoljiv donos na vloženi kapital.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

84

Letno poročilo 2008 / Trajnostni razvoj

TRAJNOSTNI RAZVOJ Zaposleni Pravijo, da podjetje ni samo organizacija, mogočne stavbe, moderna strojna oprema, niti le svetle pisarne, temveč so predvsem ljudje, zaposleni, ki uresničujejo zastavljeno strategijo in cilje podjetja. Uspeh podjetja je v veliki meri odvisen od usposobljenih, motiviranih in zadovoljnih delavcev. Zato ni odveč dobro sodelovanje z zaposlenimi, čemur moramo dajati še v nadalje velik poudarek, saj bodo na tak način začutili večjo pripadnost in tudi v večji meri sami več prispevali k uspehu podjetja.

Doslej smo z izvajanjem raznih aktivnosti, kot npr. novoletno srečanje vseh zaposlenih, vsakoletno srečanje jubilantov 50 – letnikov, pošiljanje voščilnic ob rojstnih dnevih in doseganju delovnih jubilejev zaposlenih, omogočanje koriščenja počitniških zmogljivosti, organiziran topli obrok med delom v vseh izmenah dela, plačilo prispevka za dodatno pokojninsko zavarovanje, preventivna zobozdravstvena zaščita delavcev, razna športna srečanja zaposlenih, kar pa tudi kaže na dobro sodelovanje z reprezentativnim sindikatom podjetja, ohranjali pripadnost in zadovoljstvo zaposlenih.

Nenazadnje ne smemo pozabiti na skrb, ki se nadaljuje tudi po odhodu iz podjetja, v začetku leta srečanje delavcev, ki so se upokojili v preteklem letu, vsakoletni izlet, novoletno srečanje upokojencev, in podobno.

Ob tem pa smo sledili zastavljenim ciljem racionalizacije zaposlovanja in rasti izobrazbene strukture zaposlenih, v kar moramo biti usmerjeni še v naprej.

ZAPOSLENI PO SEKTORJIH Konec leta 2008 je bilo v Pivovarni Laško, d. d. 324 zaposlenih, kar je za 2,1 % manj kot ob koncu predhodnega leta oziroma 7 zaposlenih manj.

V skladu s postopno reorganizacijo organizacijske strukture družbe je s 1.1.2008 marketing postal štabna funkcija predsednika uprave, kar se kaže kot povečanje zaposlenih v poslovodstvu podjetja in zmanjšanje v sektorju komerciale, sicer pa v zadnjih letih v nobenem od sektorjev ni bilo bistvenih spremeb.

Zaposleni po sektorjih na dan 31.12.

Leto 2006 Poslovodstvo podjetja Poslovno tajništvo in informatika

v%

Leto 2007

v%

Leto 2008

v%

17 22

5,0 6,5

17 23

5,1 7,0

21 23

6,5 7,1

Sektor komerciale Proizvodno tehnični sektor Sektor ekonomike poslovanja

70 198 21

20,7 58,4 6,2

73 188 19

22,1 56,8 5,7

69 181 19

21,3 55,8 5,9

Sektor kadrovanja in pravne varnosti Skupaj

11 339

3,2 100,0

11 331

3,3 100,0

11 324

3,4 100,0

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

85

Letno poročilo 2008 / Trajnostni razvoj

STAROSTNA STRUKTURA Starostna struktura zaposlenih kaže, da je v podjetju več kot 66 % zaposlenih starejših in le 34 % mlajših od 40 let. Povprečna starost zaposlenih ob koncu leta 2008 je 43,7 leta oziroma 43 let 8 mesecev in 17 dni, kar pomeni, da se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2007 zvišala za 5,3 mesece in tako dosegla najvišjo povprečno starost zadnjih deset let. Enako, kot prejšnja leta, je največji delež, skoraj 30 % vseh zaposlenih, uvrščenih v starostno skupino 41 do 45 let, več kot polovica vseh pa v starostno skupino 41 do 50 let.

Zaposleni po starostnih skupinah na dan 31.12.2008 Starost od 19 do 25 Starost od 26 do 30 Starost od 31 do 35 Starost od 36 do 40 Starost od 41 do 45 Starost od 46 do 50 Starost od 51 do 55 Starost od 56 do 60 Starost nad 60 let Skupaj

let let let let let let let let

Ž

M

Skupaj

v%

3 16 20 40 23 12 1 115

1 5 19 43 57 47 33 2 2 209

1 8 35 63 97 70 45 3 2 324

0,3 2,5 10,8 19,5 29,9 21,6 13,9 0,9 0,6 100,0

Še vedno smo v prehodnem obdobju pokojninske reforme, katera ženskam podaljšuje zahtevano delovno dobo in starost, potrebno za izpolnitev minimalnih pogojev upokojitve. To pa predstavlja tudi posledico rasti povprečne starosti zaposlenih v podjetju.

Starostno drevesce na dan 31.12.2008 14

14

13 12

STAROSTNO DREVESCE na d an 31.12 .2008

12

Moški: 209 zaposlenih ali 64,5 % povprečna starost je 44 let, 27 dni

11 10 9

9

9

8

9

9

8

7

7 6

6

5

5 4

3

4

3

starost

1

1

2 1

1

2 3 24 25 26 27 28 29

1 31

32 3 3 34 35 36 3 7 38 39

1

4 1 42 4 3 44 45 4 6 4 7 4 8 49

51

5 2 53 54 55 5 6 5 7 5 8 59

1

2

2

2

2

3 4

4

Skupaj: zaposlenih 324 povprečna starost zaposlenih znaša 43 let, 8 mesecev, 17 dni

1

1

61 62 63

1

2 3

1

v letih

2

2

3 4

4

4 5

5

6 7

7

7 8

7 8

Ženske: 115 zaposlenih ali 35,5 % povprečna starost je 43 let, 22 dni

11

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

86

Letno poročilo 2008 / Trajnostni razvoj

Struktura zaposlenih po spolu na dan 31.12. (v%)

2006

2007

2008

Ženske Moški Skupaj

35,1 64,9 100,0

35,6 64,4 100,0

35,5 64,5 100,0

Razmerje zaposlenih med moškimi in ženskami se zadnjih nekaj let bistveno ne spreminja in ostaja približno na dveh tretjinah v korist moških.

IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH Organiziranost izobraževanja zaposlenih je naravnana razvojno, posebej zato ker se zavedamo, da pomeni strokovno izobražen in usposobljen kader temeljni dejavnik razvoja kakovosti in uspešnosti podjetja, posamezniku pa temelj samozavesti in zaupanja med sodelavci, kakor tudi poslovnimi partnerji.

V letu 2008 se je raznih izobraževanj udeležilo 333 udeležencev. Z obiskom seminarjev, tečajev, delavnic, sejmov in podobno, so zaposleni pridobivali znanja s področja zakonodaje, financ, računovodstva, trženja, razvoja kadrov, kakovosti, jezikovnega in računalniškega znanja ter tehničnih področij in tako pridobivali splošna in specifična znanja, potrebna za opravljanje nalog svojih delovnih mest. Planiranje in realizacija usposabljanj je v večji meri prepuščena posameznim sektorjem.

Kot prejšnja leta, smo tudi v preteklem letu dosledno izvajali usposabljanje zaposlenih iz varstva pri delu, požarne varnosti, sistema ravnanja z okoljem, osvajanje znanja področja ravnanja z živili – HACCP ter druge vrste usposabljanja, določene z zakoni, kjer beležimo 161 udeležb zaposlenih.

Sedem zaposlenih proizvodno tehničnega sektorja je obiskovalo nadaljevalni tečaj nemškega jezika, preostali udeleženci pa, kot je zgoraj navedeno, različna strokovna področja.

Posebna pozornost je bila v preteklem letu namenjena izobraževanju zaposlenih oziroma v pripravljalna dela za prehod vseh članic na skupen PIS SAP v PLG, ki so vsebovala tudi delavnice, kjer so se izobraževali ključni uporabniki in IT skrbniki iz Pivovarne Laško za prehod na SAP. Pred prehodom je potekalo množično izobraževanje končnih uporabnikov (približno 150 udeležencev) s strani ključnih uporabnikov in IT skrbnikov.

Poleg izobraževanja redno zaposlenih delavcev je bilo realizirano tudi usposabljanje zunanjih sodelavcev pospeševalcev, ki svoje delo opravljajo kot samostojni podjetniki. V letu 2008 je bil zanje organiziran seminar s področja prodajnih veščin.

Poleg funkcionalnega izobraževanja kažejo zaposleni tudi velik interes za nadaljevanje šolanja oziroma študija z namenom pridobivanja višje izobrazbene stopnje. Podjetje jih pri tem podpira s financiranjem šolnine in možnostjo koriščenja študijskega dopusta. V letu 2008/09 imamo aktivnih pogodb za študij ob delu 21, od tega 6 na podiplomski stopnji za pridobitev magisterija, 2 na specialističnem študiju, 4 na visokošolski, 9 pa na višješolskih programih, kar predstavlja 6,5 % vseh zaposlenih. Trije zaposleni so v preteklem letu izobraževanje uspešno zaključili in pridobili novo višjo stopnjo izobrazbe: Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

87

Letno poročilo 2008 / Trajnostni razvoj

eden višješolsko, eden visokošolsko strokovno izobrazbo in eden stopnjo magistra znanosti. V treh primerih je bilo izobraževanje prekinjeno in skladno z obveznostjo sklenjenih pogodb, vrnjeni stroški šolnine, od tega je bila v enem primeru vzrok prekinitev pogodbe o zaposlitvi.

Novo sklenjenih pogodb v zadnjem študijskem letu ni bilo.

V podjetju bomo tudi v bodoče dajali možnost izobraževanja zaposlenim, z namenom pridobitve zahtevane strokovne izobrazbe, predvsem na področju tehničnih znanj.

IZOBRAZBENA STRUKTURA Izobrazbena struktura se, kot je zastavljeno, še naprej izboljšuje. Postopoma odhajajo delavci z nižjo izobrazbo, ki v nekaj primerih ni bila niti dokončana osnovna šola, zamenjujejo pa jih novi, z ustrezno izobrazbo. Poleg tega zaposleni ob delu uspešno opravljajo študijske obveznosti in s tem pridobivajo višji nivo izobrazbe.

Izobrazbena struktura zaposlenih v Pivovarni Laško na dan 31.12.

Magister Visoka Višja Srednja KV PK NK Skupaj

Leto 2006

delež v %

Leto 2007

delež v %

Leto 2008

delež v %

2 44 26 81 91 33 62 339

0,6 13,0 7,7 23,9 26,8 9,7 18,3 100,0

2 46 30 77 86 32 58 331

0,6 13,9 9,1 23,3 26,0 9,6 17,5 100,0

3 47 33 73 84 31 53 324

0,9 14,5 10,2 22,5 25,9 9,6 16,4 100,0

Iz tabele je razvidno, da se delež nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev enakomerno zmanjšuje, saj se je v zadnjih petih letih znižal za dve odstotni točki, v porastu pa so izobrazbene skupine od višje izobrazbe navzgor, delež le-teh pa je porasel iz 18 na 25 %.

Visok nivo tehnološke opremljenosti podjetja nas sili v potrebo po višji izobrazbeni ravni, čemur moramo še nadalje posvečati velik poudarek. To lahko dosežemo predvsem s preudarnim zaposlovanjem novih delavcev, kajti pri obstoječem kadru gre v primeru nekvalificiranih delavcev, za starejše osebe, ki za izobraževanje ob delu v večini niso zainteresirane.

UPOKOJITVE Če smo imeli v letu 2007 še 2 upokojitvi z izpolnjenimi pogoji za polno osebno upokojitev, lahko rečemo za zadnje leto, da ni bilo nobene – razlog je uresničevanje sprejetega akcijskega načrta za zniževanje števila zaposlenih. Tako je bila v letu 2008 le ena upokojitev, katero jo je povzročilo zdravstveno stanje delavke.

Za pridobitev pravice do starostne pokojnine, je bilo v letu 2008 potrebno izpolnjevati tako starostni pogoj kot imeti zadostno pokojninsko dobo. Ženske so se lahko upokojile Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

88

Letno poročilo 2008 / Trajnostni razvoj

pri 56 letih ob dopolnjeni pokojninski dobi 36 let in devet mesecev, moški pa pri 58 letih starosti in vsaj 40 let pokojninske dobe.

Po koncu prehodnega obdobja leta 2014 bo v skladu z veljavnim zakonom za ženske predpisan pogoj vsaj 58 let starosti in 38 let pokojninske dobe, pogoj za moške se ne bo spremenil. Postopno daljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove je v letu 2008 zaključeno in je doseglo 18 najugodnejših zaporednih let zavarovanja.

ZAPOSLOVANJE INVALIDOV Zahtevan delež oziroma kvota zaposlenih invalidov v primerjavi s skupnim številom zaposlenih je skladno z veljavno uredbo ostal nespremenjen – 6 %. V primeru, da delodajalec zaposluje večje število invalidov in s tem presega določeno kvoto, je upravičen do nagrade za preseganje, v nasprotnem primeru je dolžan v sklad vplačati prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidnih oseb. Delež zaposlenih invalidov se je sicer znižal, vendar še kljub temu presegamo določeno kvoto in smo zaradi tega upravičeni do nagrade.

Konec leta 2008 smo imeli 24 zaposlenih invalidov; večina so invalidi z omejitvami v zvezi z zdravstvenim stanjem in zahtevanim polnim delovnim časom, medtem ko je od tega 7 invalidov, ki svoje delo opravljajo skladno z zdravstvenimi omejitvami v polovičnem delovnem času.

PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE ZAVAROVANJE Minilo je že sedmo leto od vključitve v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlenih. Le-to omogoča delavcem s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas – prispevek 80 % premije, ob pripravljenosti sofinanciranja 20 % lastne udeležbe. Kljub zelo ugodni ponudbi, trije zaposleni ne želijo vplačevati lastnega deleža in zaradi tega od podjetja prejmejo na račun le minimalni znesek premije, ki je v letu 2008 znašal 21,17 EUR. Dva delavca, ki izpolnjujeta pogoj za vključitev v pokojninski načrt (zaposlena za nedoločen čas), že od vsega začetka na lastno željo, nista vključena, v enem primeru pa je zaradi prekinitve izpolnjevanja določil v preteklem letu, prišlo do izključitve iz kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Kljub temu je več kot 99 % vseh zaposlenih za nedoločen čas vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje.

Priznati je potrebno, da je izvajanje dolgoročne socialne varnosti svojih zaposlenih na način, ki ga izvaja naše podjetje, redkost ostalih delodajlcev.

NAJEM DELOVNE SILE, DELO DIJAKOV IN ŠTUDENTOV Povečan obseg dela in nadomeščanje izostankov zaposlenih zaradi koriščenja letnih dopustov smo tudi v preteklem letu premostili s pomočjo najema delovne sile ter zaposlitvijo študentov in dijakov. Firma Adecco, s katero smo imeli sklenjeno letno pogodbo, nam je zagotavljala delavce za delovna mesta skladiščnik gotovih proizvodov na poslovnih enotah, transportni delavec – viličarist in receptor – telefonist. V povprečju smo koristili 9,5 delavcev mesečno, največ in najdaljši čas skladiščnike gotovih proizvodov na poslovnih enotah.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

89

Letno poročilo 2008 / Trajnostni razvoj

Vsako leto, vse od meseca februarja dalje, prihajajo prošnje za opravljanje počitniškega dela oziroma dela študentov in dijakov. V lanskem letu smo za opravljanje počitniškega dela, ki se izvaja v poletnih mesecih, prejeli 213 vlog. Delovni proces nam omejuje število tovrstnih zaposlitev, kljub raznim nerazumevanjem in pritiskom, zato smo pri izboru upoštevali, da so imeli kandidati zaključen vsaj prvi letnik srednje šole in ne le 15 let starosti. V delo smo vključili 160 kandidatov, od katerih je 15 svoje delo opravljajo na nivoju kvalitete zaposlenega in s tem nadomestilo delo delavca v celoti.

PLAČE V letu 2008 je znašala povprečna bruto plača v Pivovarni Laško, d. d. 1.871 EUR, kar je v primerjavi s preteklim letom za 1,8 % več.

Neto povprečna plača je v primerjavi z letom 2007 za 1,2 % večja in je znašala 1.168 EUR. Kot že nekaj let so tudi v tem letu zaposleni lahko izbirali med možnostjo, da prejemajo 10 % plače v delnicah družbe in 90 % v gotovini ali celotno plačo v gotovini. Za prvo varianto se je v letu 2008 odločilo 174 zaposlenih, kar predstavlja 53,0 % od povprečnega skupnega števila zaposlenih.

DELOVNI ČAS Analiza delovnega časa v zadnjih letih kaže trend zmanjševanja možnega fonda delovnega časa, kot posledico restriktivne zaposlovalne politike.

V letu 2008 ugotavljamo, da se je izboljšal izkoristek delovnega časa za več kot odstotek in je znašal 80,1 %. Takšen rezultat je tudi posledica manjše odsotnosti zaradi manjšega števila plačanih državnih praznikov. V letu 2008 je bilo 7 dni državnih praznikov, leto pred tem pa 11 dni. Evidentirali smo manjše število dni letnega dopusta ter odsotnosti zaradi bolezni.

Takšen pozitiven trend gibanja delovnih ur ugotavljamo že drugo leto zapored, kar nedvomo kaže na pozitiven odnos vseh zaposlenih do te problematike.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

90

Letno poročilo 2008 / Trajnostni razvoj

Komuniciranje Danes podjetja ne morejo poslovati izolirano, temveč v tesni povezavi z okoljem.

Pivovarna Laško gradi obojestransko komunikacijo med podjetjem in njenim internim ter eksternim okoljem, t.j. okoljem ki ga predstavljajo različne javnosti, ki vplivajo na njeno poslovanje.

KOMUNICIRANJE Z VLAGATELJI Pivovarna Laško skladno z zakonom obvešča vlagatelje in potencialne vlagatelje z zadostnimi, natančnimi in pravočasnimi informacijami. Le-te se vsebinsko nanašajo na uspešnost poslovanja družbe v preteklosti in strategijo razvoja družbe v prihodnje, seveda v okviru politike razkrivanja informacij.

Pivovarna Laško, katere delnice kotirajo na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, je po zakonodaji zavezana k objavi predpisanih informacij na spletnih straneh ljubljanske borze (seonet.ljse.si), prav tako pa te informacije objavi tudi na spletnih straneh podjetja.

V sklop aktivnosti komuniciranja z vlagatelji in potencialnimi vlagatelji sodijo redne skupščine podjetja, sklici novinarskih konferenc ob poročanju o medletnih in letnih poslovnih rezultatih, individualni sestanki predstavnikov podjetja s predstavniki investicijskih družb ter objava medletnih in letnih poročil v tiskanih medijih ter na spletnih straneh družbe.

KOMUNICIRANJE Z MEDIJI Podjetje medije preko sporočil za medije redno obvešča o dejavnostih podjetja, poslovanju, načrtih in strateških usmeritvah. Odnosi z mediji temeljijo na korektnem sodelovanju, sprotnem odzivanju in veljavnih standardih odnosov z javnostmi.

KOMUNICIRANJE S KUPCI V letu 2008 smo zaključili projekt Klicni center, ki je našim kupcem na voljo od 1.1.2009. Na brezplačni telefonski številki 080-1825 je na voljo 10 operaterjev, ki sprejemajo naročila kupcev za vse izdelke Skupine Pivovarna Laško. Projekt smo uvedli predvsem zaradi enostavnejšega in uporabnikom prijaznejšega poslovanja. Klicni center, ki je lociran na PE Ljubljana, sprejema naročila za vse distribucijske kanale (trgovina, gostinstvo in ustanove).

KOMUNICIRANJE Z ZAPOSLENIMI Motivirani in zadovoljni zaposleni ter zdravi medsebojni odnosi so ključ uspešnega poslovanja. V Pivovarni Laško so zaposleni sprotno seznanjeni s pomembnimi informacijami ter obvestili za javnost. Na najbolj frekvenčnih točkah v podjetju so na voljo oglasne table, kot orodje za komunikacijo pa je v pretežni meri v rabi splošno razširjen in nepogrešljiv internet.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

91

Letno poročilo 2008 / Trajnostni razvoj

Kot drugo komunikacijsko orodje je omeniti interne spletne strani – intranet Pivovarne Laško in Skupine Pivovarna Laško, ki so bile postavljene najprej iz potrebe po odložišču skupne dokumentacije projektnih skupin, ki so bile sestavljene iz članov različnih oddelkov, iz različnih podjetij v skupini. Raba tega novega orodja se povečuje hkrati s povečanimi potrebami po medsebojnem komuniciranju različnih organizacijskih oddelkov, mešanih projektnih timov ter je odlično mesto za skupno rabo določenih pravilnikov, aktov ter ostale dokumentacije. Vse to pripomore k večji učinkovitosti poslovnih procesov.

KOMUNICIRANJE Z DRUŽBENIM OKOLJEM Podjetje že skozi zgodovino investicijskih vlaganj, predvsem zadnjih 20 let, izkazuje precejšen delež vložkov v izgradnjo in obnovo lokalne infrastrukture, kar kaže na zavedanje podjetja o vpetosti v lokalno okolje, pomen kakovosti življenja ter nenazadnje o pomenu družbeno odgovornega ravnanja.

Izdelki Pivovarne Laško odražajo tradicijo in vrhunsko kvaliteto. Pivovarna je kot odgovorno podjetje poskrbela, da proizvodni procesi z odpadnimi emisijami čimmanj vplivajo na okolje, le-ti potekajo v skladu z zelo strogimi evropskimi okoljskimi standardi, emisije odpadnih vod pa so speljane na lastno čistilno napravo.

Pivovarna Laško je znana po svoji naklonjenosti športu, po velikosti deleža skupaj s podjetji v Skupini je namreč največji sponzor slovenskega športa. Ob tem sta Pivovarna Laško kot tudi skupina dejavni na področju sponzoriranja kulture, razvoja lokalnih skupnosti ter zdravstva in sociale.

Zavedanje družbene odgovornosti odsevajo tudi donacije, ki so namenjene pretežno humanitarnim projektom, neprofitnim dejavnostim in podpori razvoja manjših klubov ter društev iz lokalnega okolja. V septembru preteklega leta je Skupina Pivovarna Laško v okviru donatorske akcije nabavila bolniške postelje za osem slovenskih bolnišnic.

Odzivi javnosti, vodstev bolnišnic in nenazadnje pacientov je bil izredno pozitiven.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

92

Letno poročilo 2008 / Trajnostni razvoj

Varovanje okolja V primeru, da se bodo podnebne spremembe še naprej dogajale s hitrostjo, ki smo jim bili priča v minulih letih, jim bodo morala podjetja posvetiti precej več pozornosti kot doslej in tega se dobro zavedamo. Te spremembe vplivajo na vsa področja delovanja, od proizvodnje, pa vse do trženja in financ. V trženju bo morala stroka precej bolj kot do sedaj raziskati vpliv »zelenih spremenljivk« na zadovoljstvo, zavezanost in zvestobo potrošnikov, na spremenljivke, ki močno vplivajo na prodajo podjetja. Tehnološki management se bo moral spopasti tako z izzivi skrajševanja življenskih ciklov izdelkov in uvajanja novih tehnologij kot tudi z izzivi zviševanja stroškov in naraščanja škodljivih učinkov transporta in števila zavarovanj premoženja pred vremenskimi ujmami.

Ekologija je vključena tudi v strategije raziskav in razvoja; vključena je v celotno vrednostno verigo in kaže na potrebo po ekološkem delovanju na vseh ravneh podjetja.

Pomembno je učinkovito sodelovanje raziskav in razvoja s proizvodnim procesom. »Raziskave in razvoj« imata pomembno vlogo pri razvijanju novih »zelenih« izdelkov.

Seznam motivov zakaj se posvetiti okoljski ozaveščenosti se bo v prihodnje samo povečal. Poslovna filozofija trojnega P (people, profit, planet), ki se pogosto uporablja kot metafora družbeno odgovornega ravnanja podjetja na področju varovanja okolja, bo doživela precejšnjo preobrazbo.

IPPC – OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE Najpomembnejši okoljski projekt v letu 2008 je bilo zagotovo intenzivno nadaljevanje pridobivanja okoljevarstvenega IPPC dovoljenja. V drugi polovici leta smo oddali končne dopolnitve IPPC vloge na ARSO in pojasnili še zadnja odprta vprašanja. Glede na naše aktivnosti in plan bomo s strani agencije pridobili okoljevarstveno dovoljenje za Pivovarno Laško, d. d. v mesecu februarju leta 2009.

EKOLOGIJA V PROIZVODNJI PIVA V varilnici 600 hl smo povečali temperaturo vroče vode, ki jo grejemo na kondenzatorju sopar kuhalne posode. Tako akumuliramo več energije iz sopar, ki jo uporabimo za predgrevanje sladice in s tem znižujemo porabo toplotne energije za segrevanje sladice.

Med kuhanjem pivine izkoristimo kompletno količino sopar tako, da ni več potrebno dodatno segrevanje tople tehnološke vode s paro. S povečanjem izkoristka sopar na kondenzatorju smo zmanjšali emisije organskih snovi v zrak.

Temperaturo glikola za hlajenje piva v določenih fermentorjih in na vseh ploščnih hladilcih smo zvišali iz -8 na -4OC in tako uvedli energetsko učinkovit sistem hlajenja, ki zmanjšuje rabo električne energije na hladilnih kompresorjih.

Zmanjšali smo pretok sterilnega zraka za vzdrževanje tlaka na vseh vrelnih in zorilnih tankih in s tem znižali konične porabe električne energije na zračnih kompresorjih.

V postopkih čiščenja vrelnih, zorilnih in tlačnih tankov smo izvedli zamenjavo fosforne kisline kot čistilnega sredstva z dušikovo kislino in s tem močno znižali obremenitve odpadnih vod z nezaželenimi fosfati. Pri CIP čiščenju določenih skupin tankov smo Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

93

Letno poročilo 2008 / Trajnostni razvoj

glede na meritve prevodnosti izpirnih vod skrajšali izpiranje z vodo in tako zmanjšali porabo sveže vode ter količino odpadne vode iz proizvodnje piva.

Poraba vode v letih od 2006 do 2008 800

1.000

600

800 600

400

400

200

200 0

Poraba vode v tisoč m3

Prodaja piva v tisoč hl

1.200

0 2006

Prodaja piva

2007

2008

Poraba vode

(v hl) Poraba vode na 1 hl prodanega piva

2006

2007

2008

6,6028

5,9678

5,8462

V vseh oddelkih proizvodnje in polnjenja piva smo izboljšali sistem ločenega zbiranja odpadkov in poostrili nadzor predvsem nad odloženimi komunalnimi odpadki. Tako smo v letu 2008 pooblaščenim zbiralcem predali večjo količino ločeno zbranih frakcij odpadne embalaže in ostalih materialov primernih za reciklažo. Pri tem pa smo na deponijo odložili 15 % manj komunalnih odpadkov kot predhodno leto.

Konec leta 2008 sta bili zaključeni dve študiji pomembni za odstranjevanje odpadka diatomejske zemlje ter tropin, kot stranskega produkta v proizvodnji piva. Nalogi sta osnova za fazo pridobivanj dovoljenj za uporabo stabilizirane mešanice na deponijah kot prekrivni material oz. pridobivanja bioplina iz substratov odpadnega pivskega kvasa in tropin, ki ga lahko uporabimo kot energent v kotlarni.

VODNI VIRI Dela na vodovodu so tudi v preteklem letu potekala v glavnem po načrtu, ki smo si ga zastavili, tako da ni bilo večjih odstopanj od plana. Skozi celo leto smo zagotavljali zadostne količine kvalitetne pitne vode tako v sistemu vodovoda Laško, kakor tudi na okoliških vodovodih. Velika pozornost je bila posvečena menjavi dotrajanih hišnih priključkov in vodovodov po ulicah Laškega v sklopu izvajanja del na kanalizacijskem omrežju.

Veliko skrb pa smo v lanskem letu posvečali raziskavam prespektivnih področji za povečanje varnosti vodooskrbe. Ta dela smo izvajali skupaj z Geološkim Zavodom Slovenije. Tako smo obdelali velik del občine Laško in tako ugotovili področja, kjer bi bilo smiselno izvesti dodatne vrtine za pridobitev dodatnih količin vode. Rezultat tega dela je bila izvedba nove vrtine na področju vodonosnika Kal. Izdatnost nove vrtine je

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

94

Letno poročilo 2008 / Trajnostni razvoj

9 l/s. V letošnjem letu planiramo nadaljevati z raziskavami in priklopiti novo vrtino na obstoječe vodovodno omrežje.

Na sistemu vodovoda Trije studenci smo elektrificirali in opremili že zgrajeno vrtino TS1. Izdatnost omenjene vrtine je od 3,5 do 1,5 l/s, odvisno od višine črpanja vode. Ta dela so bila nujna, saj bo letos dograjen nov vodovod iz Vrha nad Laškim preko Tevč in Reke, kakor tudi krak proti Lažišam. Na omenjeni vodovod se bo priklopilo približno 250 novih porabnikov.

Dokončali smo dela na zajetju Mrzlek. Omenjeno zajetje smo priklopili preko novega cevovoda na vodni sistem Poreber. Tako smo rešili velik problem prevozov vode na omenjeno področje.

Prav tako smo v Lurdu obnovili zajetje ZB4 in opremili vrtino L3.

VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA Večja energetska učinkovitost v proizvodnji bo močno zmanjšala porabo energije in obremenitev okolja in tako močno pripomogla k trajnostnemu razvoju. Dejavnosti na področju energetike in vzdrževanje, ki neposredno vplivajo na ekologijo so: v začetku leta 2008 smo uspešno zaključili IV. fazo obnove hladilnega sistema, ki se je začel že v letu 2003. Gre za zamenjavo sistema ledne vode v varilnici 600 hl in zamenjavo dotrajanih amoniačnih armatur ZKT tankov. Na delu hladilnih stolpov smo vključili napravo za kontinuirano spremljanje kvalitete obtočne hladilne vode z avtomatsko doziranim sistemom potrebnih sredstev za zagotovitev optimalne kvalitete hladilne vode, t.j. naprava Trasar. Prihranki energije, bistveno izboljšana zanesljivost in varnost obratovanja ter parametri emisij primarnega hladilnega sredstva v okolje v skladu z zahtevami okoljevarstvenega dovoljenja so glavni dosežki prenove hladilnega sistema, za potrebe oskrbe z vodo so se izvajala razna sanacijska dela v smislu gradbene adaptacije vodnih zajetij. Prav tako smo izvajali gradbena dela na vodnih izvirih v cilju povečave večjih dotokov vodnih zajetij.

PRENOVA UPRAVNE STAVBE Ko govorimo o dejavnostih na področju ekologije, velja omeniti tudi prenovo upravne stavbe, ki je bila projektirana in zgrajena po načelih energetske varčnosti objektov. Poleg funkcionalnosti ter dobre osnove za moderno vodene poslovne procese, lahko tako z novo upravno stavbo pričakujemo znatne prihranke tudi na področju varčevanja z energenti. ČISTILNA NAPRAVA Že v letu 2007 pričeti projekt razžvepljevanja na UASB reaktorju generiranega bio plina smo z instaliranjem opreme in zagonom v juniju 2008 uspešno zaključili. Naprava v celoti dosega načrtovane parametre, tako, da se od druge polovice leta nemoteno vrši oskrba kotlovnice Pivovarne Laško tudi s tem energentom, povsem skladno z Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

95

Letno poročilo 2008 / Trajnostni razvoj

okoljevarstvenimi zahtevami glede emisij žveplovega dioksida. Vsebnost žvepla v bioplinu smo zmanjšali pod 100 ppm. Emisije ogljikovega dioksida smo reducirali za približno 25 %.

SLOPAK Družba Slopak je nase prevzela zahtevno nalogo vzpostavitve sistema za ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji, sistem pa je od zagona v letu 2004 do danes dosegel zavidljivo dobre rezultate.

Družba Slopak je v obdobju od leta 2004 do 2009: reciklirala več kot 350.000 ton odpadne embalaže, v sistem družbe Slopak vključila več kot 1.600 podjetij, organizirala akcije ozaveščanja, v katerih je sodelovalo več kot 100.000 otrok, s svojimi dejavnostmi vsako leto pokriva več kot 99 % ozemlja Slovenije, v sistem Slopak vključila več kot 80 izvajalcev, vzpostavila kompetenten sistem ravnanja tudi z odpadno električno in elektronsko opremo, v katerega je danes vključenih 180 podjetij.

Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo deluje na neprofitnih načelih, saj ves dobiček reinvestira v sistem dela z odpadno embalažo. V evropskem okviru, kot član krovne evropske organizacije za ravnanje z odpadno embalažo Pro Europe je Slopak ekskluzivni podeljevalec pravice do uporabe znaka Zelena pika na območju Slovenije.

Družba je pod nadzorom lastnikov, ki so zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo in redno kontrolirajo ekonomsko učinkovitost družbe, sicer pa je v obdobju od leta 2004 do 2008 vedno presegla zahtevane cilje predelave za Slovenijo.

Embalažnina za leto 2009, objavljena 1.12.2008 je ponderirano nominalno nižja za 1,8 % od objavljene v letu 2003, realno, ob upoštevanju inflacije, pa je v letu 2009 v primerjavi z letom 2004 nižja za okoli 30 %.

V letu 2008 je bila plačana embalažnina za 170.000 ton, zbrano in predelano pa je bilo skoraj 100.000 ton oz. 58 % dane na trg, kar bistveno presega obveznosti družbe, ki so zbrati najmanj 50 % embalaže dane na trg. Do konca leta 2012 mora družba Slopak zbrati 60 % embalaže dane na trg.

Finančni rezultat za leto 2008 je presegel planiranega, kljub znižani embalažnini za leto 2008 v primerjavi z letom 2007. Pri tem je treba poudariti, da so se na koncu leta 2008 in v začetku leta 2009 razmere v vrednosti sekundarnih surovin bistveno spremenile.

Na vseh svetovnih borzah so vrednosti sortirane in balirane odpadne embalaže močno padle, kar v letu 2009 znižuje prihodke družbe Slopak za blizu 50 %, kar pa bo zahtevalo izredno povišanje embalažnine v letu 2009.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

96

Letno poročilo 2008 / Trajnostni razvoj

Pregled vlaganj na področju ekologije ( v EUR ) Vlaganja v vodne vire Vodni vir Lurd Vodni viri vodovod - Rudnik Odškodnine vodovod nov Vzdrževanje vodovoda Voda Vodna povračila Koncesija za vodo Odpadne vode Čistilna naprava Okoljska dajatev - odpadne vode Odškodnina ribiški družini Odpadki - okoljska dajatev Izdatki za varstvo okolja - odpadna embalaža Okoljska dajatev za odpadno embal.

Okoljska dajatev za elekt. in elektr. opremo - tujina Obdelava odpadne diatomejske zemlje Skupaj

2006

2007

2008

987.360 501.281 486.079 45.339 39.710 5.629 285.400 138.616 130.092 16.692 231.781

684.068 37.801 654 645.613 50.165 35.312 14.853 526.224 455.723 69.001 1.500 254.975

630.001 762 23.593 1.000 604.646 54.614 35.312 19.302 *230.251 879.835 48.916 1.500 161.988

223.802 7.912

224.080 8.983

136.341 8.393

67 1.549.880

40 21.872 1.515.432

49 17.205 1.776.854

*Prenos odloženih plačil iz leta 2007 v 2008

Kljub težjim gospodarskim razmeram, ali pa toliko bolj zaradi njih, smo v letu 2008 še večjo pozornost posvetili ekološkim vprašanjem.

Ravnanje z ljudmi je eno od pomembnejših področij za oblikovanje okoljskih strategij.

Povezano je z okoljskim izobraževanjem in dvigovanjem okoljske zavesti, kar podjetjem omogoča vklučevanje zaposlenih v delo, povezano s sistemi okoljskega managementa.

Prav izobraževanje zaposlenih pripomore k njihovi okoljski ozaveščenosti in posledično vseh poslovnih aktivnosti.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

97

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

RAČUNOVODSKO RAČUNOVODSKO POROČILO Revidirani računovodski izkazi Pivovarne laško, laško , d. d. za poslovno leto 2008 2008, po MSRP BILANCA STANJA PIVOVARNE LAŠKO, D . D .

NA DAN 31.12.2008 ( v EUR )

Pojasnilo

2008

2007

433.172.048

476.495.514

SREDSTVA Dolgoročna sredstva Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe Investicije v pridružene družbe Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva Dolgoročna posojila Dolgoročne poslovne terjatve Dolgoročne terjatve za odloženi davek

1 2 3 4.A 4.B 4.C 5 6 7

1.141.449 62.769.267 5.356.236 295.906.766 61.563.643 46.754 785.228 5.602.705

358.697 46.230.773 4.142.220 293.488.678 44.807 124.613.112 7.617.227 -

Kratkoročna sredstva brez kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev Nekratkoročna sredstva za prodajo Zaloge Kratkoročne terjatve iz poslovanja Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka Kratkoročna posojila Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina

8 9 10.A 10.B 11 12

29.506.918 1.083.307 9.772.082 14.543.104 818.322 3.200.000 90.103

26.151.067 1.070.307 9.332.754 12.730.296 2.848.767 168.943

3.082

5.632

29.510.000

26.156.699

462.682.048

502.652.213

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve Skupaj kratkoročna sredstva SKUPAJ SREDSTVA

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

13

98

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

BILANCA STANJA P IVOVARNE LAŠKO, D. D. NA DAN 31.12.2008 31.12.2008 (nadaljevanje) ( v EUR ) KAPITAL Osnovni kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Presežek iz prevrednotenja Čisti poslovni izid preteklih let Čisti poslovni izid

Pojasnilo 14

OBVEZNOSTI Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Dolgoročne pasivne časovne razmejitve

15 15.A 15.B

2008

2007

175.571.742 36.503.305 102.377.721 34.551.368 3.833.373 (1.694.025)

231.336.521 36.503.305 102.377.721 34.964.569 44.348.510 994.349 12.148.067

287.110.306

271.315.692

1.443.562 1.377.905 65.657

1.320.469 1.276.661 43.808

Dolgoročne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne obveznosti za odloženi davek

16 16.A 7,16.B

160.263.378 160.263.378 -

113.778.865 106.571.471 7.207.394

Kratkoročne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne obveznosti za plačilo davka Kratkoročne finančne obveznosti

17 17.A 17.B 17.C

124.778.033 15.553.639 109.224.394

155.595.200 12.882.647 892.716 141.819.837

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

18

625.333

621.158

Skupaj kratkoročne obveznosti

125.403.366

156.216.358

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SR EDSTEV

462.682.048

502.652.213

Usmeritve in pojasnila na straneh od 104 do 145 so sestavni del računovodskih izkazov Pivovarne Laško, d. d.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

99

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA P IVOVARNE LAŠKO, LAŠKO, D. D. ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2008 31.12.2008 ( v EUR )

Pojasnilo

2008

2007

Čisti prihodki od prodaje Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje Drugi poslovni prihodki Stroški blaga, materiala in storitev Stroški dela Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev Dolgoročne rezervacije Odpisi vrednosti Drugi poslovni odhodki POSLOVN I IZID IZ POSLOVAN JA

19

108.463.850

108.612.383

19 19 19 19

12.574 3.625.157 (78.831.896) (9.929.922)

481.145 3.786.150 (73.422.450) (10.154.644)

19 19 19 19

(8.626.088) (144.882) (385.309) (1.316.037) 12.867.447

(8.514.247) (182.823) (720.825) (1.361.341) 18.523.348

Finančni prihodki Finančni odhodki POSLOVN I IZID PRED OBDAVČITVIJO

20 20

8.467.539 (30.110.355) (8.775.369)

11.440.527 (15.513.034) 14.450.841

Davki ČISTI DOBIČEK / IZGUBA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

21

2.681.313 (6.094.056)

(2.302.774) 12.148.067

25 25

(0,6967) (0,6967)

1,3887 1,3887

Dobiček / izguba na delnico večinskih lastnikov: Čisti dobiček / izguba na delnico Popravljen čisti dobiček / izguba na delnico

Usmeritve in pojasnila na straneh od 104 do 145 so sestavni del računovodskih izkazov Pivovarne Laško, d. d.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

100

-

-

Spremembe prikazane direktno v kapitalu

1 02.377.721

25.606.794

-

-

-

-

-

-

-

25.606.794

rezerve

Zakonske

246.617

72.320

72.320 -

-

-

-

-

-

174.297

lastne deleže

Rezerve za

(246.617)

(72.320)

(72.320) -

-

-

-

-

-

(174.297)

delnice

Lastne

8.9 44.574

(41 3.20 1)

(41 3.20 1) -

-

-

-

-

-

9.3 57.775

iz dobička

Druge rezerve

Skupaj

34.551.368

(4 13.2 01)

(4 13.2 01) -

-

-

-

-

-

34.964.569

iz dobička

rezerve

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

Čisti

-

(994.349)

12.148.067 (4.400.032) (8.742.384)

-

-

-

-

-

994.349

preteklih let

poslovni izid

Usmeritve in pojasnila na straneh od 104 do 145 so sestavni del računovodskih izkazov Pivovarne Laško, d. d.

36.503.30 5

-

-

Končno stanje na dan 31.12.2008

-

-

Prenos čistega dobička preteklega leta Pokrivanje izgube tekočega leta Nakup / pro daja lastnih delnic Izplačilo dividend

-

Skupaj spremembe v letu 2008

-

-

Čisti poslo vni izid poslo vnega leta

-

-

1 02.377.721

rezerve

-

36.503.30 5

kapital

Kapitalske

Poštena vrednost: Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva Druga po večanja - prevredno tenje nepremičnin

Začetno stanje na dan 1.1.2008

( v EUR )

Osnovni

IZKAZ GIBANJA KAPITALA PIVOVARNE LAŠKO, D.D. ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2008 31.12.2008

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

Čisti

Presežek iz

4 .370 .04 4

(6.094.057)

(1.694.025)

(7.748.035)

(12.148.067) 4.400.032 -

(6.094.057)

3 .833 .37 3

-

-

(40.515 .137 )

-

(40.515 .137 )

-

(44.885 .181 )

44 .348 .51 0

prevrednotenja

-

12.148.067

poslovni izid

SKUPAJ

101

175.5 71.7 42

(9.155.58 5)

(413.20 1) (8.742.38 4)

(46.609.19 4)

(6.094.05 7)

(40.515.13 7)

4.3 70.0 44

(44.885.18 1)

231.3 36.5 21

KAPITAL

-

Prenos čistega dobička preteklega leta

Nakup / pro daja lastnih delnic Izplačilo dividend

1 02.377.721

-

-

-

25.606.794

-

-

-

-

-

-

-

25.606.794

rezerve

Zakonske

174.297

168.709

168.709 -

-

-

-

-

-

5.588

lastne deleže

Rezerve za

(174.297)

(168.709)

(168.709) -

-

-

-

-

-

(5.588)

delnice

Lastne

9.3 57.775

(23 3.94 2)

(23 3.94 2) -

-

-

-

-

-

9.5 91.717

iz dobička

Druge rezerve

Skupaj

34.964.569

(2 33.9 42)

(2 33.9 42) -

-

-

-

-

-

35.198.511

iz dobička

rezerve

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

Čisti

994.349

2.594.499

(3.498.770)

6.093.269

-

-

-

-

(1.600.150)

preteklih let

poslovni izid

Usmeritve in pojasnila na straneh od 104 do 145 so sestavni del računovodskih izkazov Pivovarne Laško, d. d.

36.503.30 5

-

-

Skupaj spremembe v letu 2007

KONČNO STANJE na dan 31.12.200 7

-

-

Čisti poslo vni izid poslo vnega leta

-

-

Spremembe prikazane direktno v kapitalu

-

1 02.377.721

rezerve

-

36.503.30 5

kapital

Kapitalske

Poštena vrednost: Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

ZAČETNO STANJE na dan 1 .1.2007

( v EUR )

Osnovni

IZKAZ GIBANJA KAPITALA PIVOVARNE LAŠKO, D. D. ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2007

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

Čisti

12.148.067

(6.093.269)

-

(6.093.269)

12.148.067

12.148.067

-

6.093.269

poslovni izid

Presežek iz

44 .348 .51 0

-

-

-

31 .056 .93 9

-

31 .056 .93 9

31 .056 .93 9

13 .291 .57 1

prevrednotenja

SKUPAJ

102

231.3 36.5 21

(3.732.71 2)

(233.94 2) (3.498.77 0)

-

43.2 05.0 06

12.1 48.0 67

31.0 56.9 39

31.0 56.9 39

191.8 64.2 27

KAPITAL

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

IZKAZ DENARNIH TOKOV PIVOVARNE LAŠKO, D.D. ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2008 31.12.2008 ( v EUR ) DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Denar ustvarjen pri poslovanju

Pojasnilo

23

Pobotan denar ustvarjen iz poslovanja DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU Prevzem odvisnih družb, neto izdatki za prevzem Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev Nakupi neopredmetenih dolgoročnih sredstev Nakupi / prodaje finančnih sredstev Prejete obresti Prejete dividende in kapitalski dobički

29 2 1 4,11 20 20

Neto denarni tok iz naložbenja DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Plačane obresti Nakup lastnih delnic Povečanje dolgov Odplačila dolgov Dividende izplačane lastnikom

20 14 18,19 18,19 14

Neto denarni tok iz financiranja NETO POVEČANJE / ZMANJŠANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV Denar in denarni ustrezniki na začetku leta Denar in denarni ustrezniki na koncu leta

12 12

2008

2007

18.469.130

26.957.853

18.469.130

26.957.853

(19.784.995) (849.611) (2.332.071) 223.475 8.236.604

(50.504.373) (12.864.067) (16.768) 9.091.066 217.773 10.962.758

(14.506.598)

(43.113.611)

(15.220.507) (413.202) 110.040.183 (89.705.462) (8.742.384)

(11.820.689) (233.941) 165.933.867 (134.196.189) (3.498.770)

(4.041.372)

16.184.278

(78.840)

28.520

168.943 90.103

140.423 168.943

Usmeritve in pojasnila na straneh od 104 do 145 so sestavni del računovodskih izkazov Pivovarne Laško, d. d.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

103

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

POKRIVANJE POKRIVANJE BILANČNE IZGUBE POSLOVNEGA LETA Pivovarna Laško, d. d. je v letu 2008 ustvarila izgubo v vrednosti 6.094.057 EUR. Izgubo bo delno pokrila iz naslova nerazporejenega dobička iz preteklih let v vrednosti 4.400.032 EUR, o pokrivanju dela izgube v vrednosti 1.694.025 EUR bo odločala skupščina družbe. ( v EUR )

31.12.2008

31.12.2007

Čisti dobiček poslovnega leta Preostanek čistega dobička po zakonski razporeditvi

-

12.148.067 12.148.067

Preostanek čistega dobička poslovnega leta

-

12.148.067

(6.094.057) 4.400.032

994.349

4.400.032

-

(1.694.025)

13.142.416

Čista izguba poslovnega leta Nerazporejen dobiček iz prejšnjih let Pokrivanje čiste izgube: Del nerazporejenega dobička iz prejšnjih let za kritje čiste izgube BILANČNI DOBIČEK NA DAN 31. DECEMBRA

Uprava predlaga nadzornemu svetu, da se čista izguba leta 2008 v vrednosti 4.400.032 EUR pokrije iz nerazporejenega dobička iz preteklih let, v vrednosti 1.694.025 EUR pa iz drugih rezerv iz dobička.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

104

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

USMERITVE IN POJASNILA K NEKONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM SPLOŠNI PODATKI

Pivovarna Laško, d. d. je delniška družba, registrirana pri Okrožnem sodišču v Celju s sklepom številka Srg 95/00673, pod št. reg. vložka 1/00171/00. Spada med velike družbe in je zavezana k redni letni reviziji. Glavna dejavnost družbe je proizvodnja in prodaja piva, slada in vode, opravlja pa tudi storitve trgovine na drobno in veliko.

Pivovarna Laško, d. d. (Družba) je obvladujoča družba Skupine Pivovarna Laško s sedežem v Sloveniji: Trubarjeva ulica 28, 3270 Laško, Slovenija in odvisna družba od družbe Infond Holding, d. d. Maribor, ki ima v lasti 52,97 % delnic Pivovarne Laško, d. d. Direktor Pivovarne Laško, d. d. Boško Šrot je skupaj z ženo lastnik družbe Atka Prima, d. o. o. Laško, ki ima 100 % delež v družbi Kolonel, d. d. Maribor. Le-ta je lastnica družbe Center naložbe, d. d. Maribor v višini 78,198 % deleža, slednja pa je lastnica 71,006 % deleža družbe Infond Holding, d. d. Maribor.

Navadne delnice Družbe so uvrščene na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev pod oznako “PILR”. Osnovni kapital Družbe znaša 36.503.304,94 EUR, kar predstavlja 8.747.652 navadnih prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic. Ni omejitev pri izplačilu dividend in drugih izplačil kapitala.

RAČUNOVODSKE USMERITVE

V letu 2008 so bile uporabljene iste računovodske usmeritve kot v preteklih letih, razen pri opredmetenih osnovnih sredstvih (nepremičninah) in naložbenih nepremičninah.

Opredmetena osnovna sredstva so bila v preteklosti vrednotena po modelu nabavne vrednosti, v letu 2008 pa se je pričel uporabljati model prevrednotenja. Nepremičnine so bile prevrednotene na pošteno vrednost. Učinek prevrednotenja je znašal 5.462.555 EUR. Prav tako se je v letu 2008 spremenil model vrednotenja naložbenih nepremičnin. V preteklosti se je uporabljal model nabavne vrednosti, v letu 2008 pa je bila uporabljen model poštene vrednosti. Izvedena je bila cenitev ter prevrednotenje na pošteno vrednost. Učinek prevrednotenja naložbenih nepremičnin je v letu 2008 znašal 1.038.297 EUR. Sprememba računovodskih usmeritev je posledica zahtev MSRP 3, ki določa računovodsko poročanje družbe, če je ta vključena v poslovno združitev. Ta standard določa, da je treba vse poslovne združitve obravnavati z uporabo nakupne metode.

Zatorej prevzemnik pripozna opredeljive vrednosti, dolgove in pogojne obveznosti prevzetega podjetja po njihovi pošteni vrednosti na datum prevzema ter tudi pripozna dobro ime, ki se naknadno preizkusi za oslabitev in se ne amortizira. Ker prevzete družbe zaradi prevzema običajno ne spreminjajo računovodskih politik in vodijo svoje poslovne knjige v skladu s svojimi računovodskimi usmeritvami, za potrebe konsolidacije pa poročajo v skladu z MSRP 3, morajo voditi dvojne evidence.

Glavne računovodske usmeritve uporabljene pri pripravi teh računovodskih izkazov so navedene v nadaljevanju:

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

105

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

1. Izjava o skladnosti z MSRP

Računovodski izkazi družbe Pivovarne Laško, d. d. so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela EU. Vse Mednarodne standarde računovodskega poročanja, ki jih je izdal IASB in so bili veljavni v času priprave teh računovodskih poročil, je sprejela EU v odobritvenem postopku, ki ga je vzpostavila Evropska komisija, z izjemo Mednarodnega računovodskega standarda MRS 39 “Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje.” Na podlagi priporočil Računovodskega regulativnega odbora je Komisija sprejela Uredbi 2086/2004 in 1864/2005, ki zahtevata uporabo MRS 39, z izjemo upoštevanja nekaterih določb glede varovanja pred tveganji portfelja ključnih vlog, ki velja za naštete družbe od 1.1.2005.

Pivovarna Laško, d. d. je, kot obvladujoča družba Skupine Pivovarna Laško morala prvič izdelati konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) za poslovno leto 2005. Ti konsolidirani računovodski izkazi so bili prvi računovodski izkazi Skupine družb, izdelani v skladu z MSRP, privzetih z vključitvijo v EU, ki so bili veljavni v času izdelave konsolidiranih računovodskih izkazov in so v skladu z MSRP 1 – Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja. Datum prehoda je bil 1. januar 2004, ko so družbe v Skupini izdelale otvoritveno bilanco stanja na ta dan.

Družba Pivovarna Laško, d. d. je za pretekla poslovna leta in za poslovno leto 2005 pripravila posamične računovodske izkaze skladno z računovodskimi in poročevalskimi zahtevami slovenskih računovodskih standardov (SRS). Družba je prvič izdelala posamične računovodske izkaze v skladu z MSRP za leto 2006. Datum prehoda je bil 1. januar 2005.

2. Podlaga za sestavo računovodskih izkazov

Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z MSRP kot jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) in tolmačenji Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, in sicer: a) Trenutno veljavni standardi in tolmačenja

Trenutno so veljavne naslednje dopolnitve obstoječih standardov, ki jih je izdal IASB in sprejela EU: Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« in MSRP 7 »Finančni instrumenti: Razkritja« – Prerazvrstitev finančnih sredstev (velja od vključno 1.7.2008).

Sprejetje dopolnitev obstoječih standardov še ni prineslo sprememb v računovodskih usmeritvah družbe. b) Standardi in tolmačenja, ki še niso sprejeta

Na dan odobritve računovodskih izkazov je EU sprejela naslednje standarde, prenovitve standardov in tolmačenja, ki še niso v veljavi:

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

106

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

MSRP 8 »Področni odseki«, ki ga je EU sprejela dne 21.11.2007 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1. 1.2009). Z upoštevanjem določil tega standarda boo d 1.1.2009 poročanje po odsekih prilagojeno zahtevam poslovodstva in usklajeno z notranjim poročanjem.

Dopolnitve MSRP 1 »Prva » Prva uporaba MSRP« in MRS 27 »Skupinski in ločeni računovodski izkazi« – Investicijski stroški odvisne družbe, skupaj obvladovane družbe ali pridružene družbe, ki jih je EU sprejela dne 23.1.2009 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

Dopolnitve različnih standardov in tolmačenj, ki izhajajo iz Letnega projekta izboljšav MSRP (MRS 1, MSRP 5, MRS 8, MRS 10, MRS 16, MRS 19, MRS 20, MRS 23, MRS 27, MRS 28, MRS 29, MRS 31, MRS 34, MRS 36, MRS 38, MRS 39, MRS 40, MRS 41), prvenstveno z vidika odprave neskladij in jasnejšega besedila, ki jih je EU sprejela dne 23.1.2009 (večina dopolnitev se uporabi za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

Dopolnitve MRS 32 »Finančni instrumenti: Predstavljanje« in MRS 1 »Predstavljanje računovodskih rač unovodskih izkazov« – Prodajljivi finančni instrumenti in obveznosti, ki izhajajo iz likvidacije, ki jih je EU sprejela dne 21.1.2009 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

MRS 1 (prenovljen) »Predstavljanje računovodskih izkazov« – Prenovljeno predstavljanje, ki ga je EU sprejela dne 17.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

MRS 23 (prenovljen) »Stroški izposojanja«, ki ga je EU sprejela 10.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009). Od tega datuma dalje je potrebno odhodke za obresti od namenskih kreditov za osnovna sredstva obvezno usredstviti.

Dopolnitve MSRP 2 »Plačilo z delnicami« – Odmerni pogoji in odpovedi, ki jih je EU sprejela dne 16.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

IFRIC 11 »MSRP 2 – Skupina in transakcije z lastnimi delnicami«, ki ga je EU sprejela 1.6.2007 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.3. 2008).

IFRIC 12 12 »Programi » Programi koncesij za storitve«, storitve«, ki ga je EU sprejela 25.3.2009 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 30.3. 2009).

IFRIC 13 »Programi nagrajevanja zvestobe strank«, ki ga je EU sprejela 16.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

IFRIC 14 »MRS 19 – Omejitev Omejitev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede minimalnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti«, ki ga je EU sprejela dne 16.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

Družba se je odločila, da ne uporabi teh standardov, prenovitev standardov in tolmačenj pred datumi njihove veljavnosti. Družba predvideva, da prva uporaba teh standardov, prenovitev standardov in tolmačenj ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

107

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

c) Standardi in tolmačenja, ki jih je izdal IASB in jih še ni sprejela EU

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, ne razlikujejo bistveno od predpisov, ki jih je sprejel IASB, z izjemo naslednjih standardov, dopolnitev obstoječih standardov in tolmačenj, ki niso bili odobreni za uporabo na dan 3.3.2009: MSRP 3 (prenovljen) »Poslovne združitve« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.7.2009).

MSRP 1 (prenovljen) »Prva uporaba MSRP« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

Dopolnitev MSRP 7 »Finan » Finančni Finančni instrumenti: Razkritja« Razkritja« - izboljšanje razkritij finančnih instrumentov (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

Dopolnitve MRS 27 »Skupinski in ločeni računovodski izkazi« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.7.2009).

Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« – Priznane postavke varovanja pred tveganjem (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.7.2009).

Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« in MSRP 7 »Finančni instrumenti: Razkritja« – Prerazvrstitev finančnih sredstev, datum veljavnosti in prehod (velja od vključno 1.7.2008).

IFRIC 9 »Ponovna ocenitev vgrajenih izpeljanih finančnih instrumentov« in MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in in merjenje« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 30.6.2009).

IFRIC 15 »Dogovori za izgradnjo nepremičnin« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

IFRIC 16 »Varovanja čistih finančnih naložb v podjetje v tujini pred t veganji« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.10.2008).

IFRIC 17 »Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1. 7.2009).

IFRIC 18 »Prenos sredstev od kupcev« (velja za prenos sredstev od kupcev, ki so prejeta od vključno 1.7.2009).

Družba predvideva, da prva uporaba teh standardov, dopolnitev obstoječih standardov in tolmačenj ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.

Hkrati pa računovodstvo varovanja pred tveganjem za portfelj finančnih sredstev in obveznosti, katerih načel EU ni sprejela, ostaja neurejeno. Glede na predvidevanja družbe, uporaba računovodstva varovanja pred tveganjem za portfelj finančnih sredstev in obveznosti, v skladu z MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje«, ne bi imela bistvenega vpliva ob uporabi na bilančni presečni datum.

3. Pripoznavanje prihodkov

Prihodki se pripoznajo na osnovi prodaje proizvodov, storitev in trgovskega blaga in prevzema le teh s strani kupcev (brez DDV in trošarine), predvidenih reklamacij, rabatov

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

108

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

in diskontov. Prihodki iz prodaje so pripoznani, ko se pomembno tveganje in koristi lastništva blaga prenese od prodajalca na kupca.

Ostali realizirani prihodki so pripoznani na sledečih osnovah: Prihodki iz obresti – pripoznajo se ob nastanku, razen če obstaja dvom v izterjavo, ko se znesek odpiše na nadomestitveno vrednost. Prihodki iz obresti se od takrat dalje pripoznajo na osnovi obrestne mere, ki služi za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov.

Prihodki iz naslova dividend – ko nastane pravica Družbe do prejema plačil iz

naslova dividend.

4. Naložbe v odvisne družbe

Uskupinjena odvisna družba je družba, v kateri ima obvladujoča družba prevladujoč kapitalski delež ali prevladujoč vpliv iz drugih razlogov in ki vstopa v skupino, za katero se sestavljajo skupinski računovodski izkazi.

Naložba v odvisno družbo se vrednoti po izvirni zgodovinski nakupni vrednosti.

Prihodki iz naslova udeležbe v dobičku se pripozanjo kot prihodek iz financiranja, ko so nakazani oz. ko skupščine teh družb sprejmejo sklep o delitvi dobička in izplačilu dividend. Naložbe se slabijo, kadar je nadomestljiva vrednost naložbe manjša od njene knjigovodske vrednosti. Izguba zaradi slabitve se takoj pripozna v izkazu poslovnega izida.

5. Naložbe v pridružene družbe

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Družba med 20 % in 50 % glasovalnih pravic, in v katerih pomembno vpliva na poslovanje, vendar jih ne obvladuje. Finančne naložbe v pridružene družbe so vrednotene po nabavni vrednosti.

6 . Valutna poročanja a) Funkcijska in predstavitvena valuta

Postavke prikazane v finančnih izkazih Družbe so nominirane v evrih (EUR), ki je hkrati funkcijska in predstavitvena valuta družbe. b) Transakcije in stanja

Devizne transakcije so preračunane v predstavitveno valuto na podlagi tečaja, veljavnega na dan transakcije. Dobički in izgube, ki nastanejo pri teh transakcijah in pri pretvorbi denarnih sredstev ter obveznosti, denominiranih v tuji valuti, so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Tečajne razlike, izhajajoče iz dolžniških vrednostnih papirjev in drugih monetarnih finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti, so vključene v dobičke in izgube pri transakcijah s tujimi valutami. Tečajne razlike pri nemonetarnih postavkah, kot so delnice v posesti za trgovanje, so prikazane kot del povečanja ali zmanjšanja poštene vrednosti. Tečajne razlike pri za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjih so pripoznane direktno v kapitalu v presežku iz prevrednotenja, ki je sestavni del rezerv.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

109

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

7. Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene patente, licence, blagovne znamke, dobro ime, neopredmetena sredstva v razvijanju, programska računalniška oprema in druga neopredmetena sredstva (MRS 38). Neopredmeteno sredstvo se pripozna kot sredstvo izključno, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi pritekale v družbo in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Pivovarna Laško, d. d. uporablja model nabavne vrednosti (MRS 38.74.), zato so neopredmetena sredstva izkazana po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšana za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. a) Patenti, blagovne znamke in licence

Izdatki za nakup patentov, blagovnih znamk in licenc se kapitalizirajo in amortizirajo z uporabo linearne amortizacijske metode v obdobju njihove »življenjske dobe« (amortizacijske dobe). V primeru, da življenjska doba ni določljiva, se ne amortizirajo, temveč se letno opravi samo preizkus slabitve.

V primeru, da je zaslediti potrebo po prevrednotenju, je treba oceniti vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev in jih odpisati do višine njihove nadomestljive vrednosti. b) Ostala neopredmetena sredstva

Kadar računalniški programi niso sestavni del ustrezne računalniške strojne opreme, se obravnavajo kot neopredmetena sredstva. Ostala neopredmetena sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Ostala neopredmetena sredstva imajo življenjsko dobo 10 let.

8. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar.

Nepremičnine so v letu 2008 vrednotene po modelu prevrednotenja, v preteklih letih pa so bile vrednotene po nabavni vrednosti. Na dan 31.12.2008 je bila opravljena cenitev, učinek prevrednotenja je v vrednosti 5.462.555 EUR vplival na povečanje opredmetenih osnovnih sredstev, presežka iz prevrednotenja v vrednosti 4.370.044 EUR ter na povečanje obveznosti za odloženi davek v vrednosti 1.092.511 EUR. Oprema in drobni inventar je vrednoten po modelu nabavne vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in slabitve.

Amortizacija se obračunava na osnovi linearne metode. Pričakovane funkcionalne življenjske dobe po posameznih skupinah sredstev znašajo:

Nepremičnine Proizvajalne naprave in stroji Računalniška oprema Motorna vozila Druga oprema

20 - 40 let 4 - 10 let 2 - 4 let 4 - 8 let 3 - 7 let

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

110

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

Zemljišča se ne amortizirajo, saj se zanje predpostavlja neomejena življenjska doba.

Ravno tako se ne amortizirajo sredstva v pridobivanju; do takrat, ko so razpoložljiva za uporabo.

Kjer je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti, se morajo sredstva prevrednotiti na ocenjeno nadomestljivo vrednost (oslabiti) – MRS 36.

Dobički in izgube, nastale pri odtujitvi zemljišč, zgradb in opreme, se ugotavljajo na osnovi njihove knjigovodske vrednosti in vplivajo na poslovni izid iz poslovanja.

Povratna embalaža (sodi, steklenice in zaboji) so izkazani med opredmetenimi osnovnimi sredstvi z upoštevanjem življenjske dobe 3 oz. 4 leta.

Stroški finančnih obveznosti za financiranje investicij v opredmetena osnovna sredstva so izkazani med odhodki ob nastanku. Kasnejši stroški so vključeni v knjigovodsko vrednost sredstva ali pa so prepoznani kot posebno sredstvo, kar je primerno samo v primeru, ko se pričakuje, da se bodo prihodnje ekonomske koristi povezane s tem predmetom upoštevale v Skupini in se stroški tega predmeta lahko zanesljivo izmerijo.

Knjigovodska vrednost nadomestnih delov ni posebej izkazana. Stroški vseh ostalih popravil in vzdrževanja se vključijo v izkaz poslovnega izida v obdobju, v katerem nastane.

9. Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine (zemljišča in zgradbe – ali deli zgradb – ali oboje), ki jih ima družba v lasti ali v finančnem najemu, z namenom pridobivanja najemnin ali večanja vrednosti premoženja. Naložbene nepremičnine se ne uporabljajo za proizvodnjo in prodajo blaga oz. storitev ter za administrativne namene ali za običajno poslovanje.

Za naložbeno nepremičnino se določi zemljišče in zgradba, posredovana za povečanje vrednosti dolgoročne naložbe ali dana v poslovni najem in ne za prodajo v bližnji prihodnosti. Naložbena nepremičnina se pripozna kot sredstvo izključno, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi pritekale v družbo in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Za merjenje naložbenih nepremičnin Družba v letu 2008 prešla iz modela nabavne vrednosti na model poštene vrednosti. Na dan 31.12.2008 so bile naložbene nepremičnine prevrednotene na pošteno vrednost na osnovi cenitve, ki so jo izdelali pooblaščeni ocenjevalci vrednosti. Učinek prevrednotenja v vrednosti 1.038.297 EUR povečuje druge poslovne prihodke. Naložbene nepremičnine se zmanjšujejo za amortizacijski popravek po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti posamezne naložbene nepremičnine ter nabrane izgube zaradi slabitve.

10. Finančna sredstva

Družba klasificira svoje naložbe v sledeče kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, posojila in terjatve, finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Klasifikacija je odvisna od namena, za katerega je bila naložba pridobljena.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

111

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

a) Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

Kategorija se deli v dve podkategoriji: finančna sredstva, namenjena trgovanju in sredstva, določena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ob pripoznanju. Naložbe pridobljene z namenom ustvarjanja dobička iz kratkoročnih (manj kot eno leto) fluktuacij v ceni so klasificirane kot namenjena trgovanju in spadajo med kratkoročna sredstva. Ta sredstva se merijo po pošteni vrednosti, realizirani / nerealizirani dobički in izgube izhajajoče iz sprememb v pošteni vrednosti pa so vključene v izkaz poslovnega izida v obdobju v katerem so nastale. V letu 2008 in 2007 Družba ni imela nobenih naložb v okviru te kategorije. b) Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z nespremenljivimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Vključena so med kratkoročna sredstva, razen za zapadlosti večje od 12 mesecev po datumu bilance stanja. V tem primeru so razvrščene med dolgoročna sredstva. Posojila in terjatve so v bilanci stanja izkazane med poslovnimi in drugimi terjatvami po odplačni vrednosti z upoštevanjem efektivne obrestne mere. c) Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo

Naložbe s fiksno zapadlostjo, ki jih uprava družbe namerava zadržati do zapadlosti, so klasificirane kot naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in so vključene med dolgoročna sredstva. V tekočem obdobju družba ni imela nobenih naložb v okviru te kategorije. d) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so neizvedena finančna sredstva, ki so ali razporejena v to kategorijo ali pa niso razporejena v nobeno izmed kategorij. Sredstva v tej kategoriji so izmerjena glede na pošteno vrednost ali glede na nabavno vrednost, v kolikor poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo določiti. V primeru, da so sredstva izmerjena po pošteni vrednosti, se prevrednotenje na pošteno vrednost pripozna neposredno v kapitalu.

Na vsak datum bilance stanja družba oceni ali obstaja objektiven dokaz, da je vrednost finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev oslabljena. V primeru za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se značilno ali dolgotrajno pomanjšanje poštene vrednosti pod nabavno vrednostjo upošteva kot kazalec slabitve delnic. V primeru, ko obstaja takšen dokaz za finančna sredstva razpoložljiva za prodajo, se kumulativna izguba – merjena kot razlika med nabavno vrednostjo in tekočo pošteno vrednostjo, manj izguba zaradi slabitve finančnega sredstva pripoznana v izkazu poslovnega izida – izloči iz kapitala in pripozna v izkazu poslovnega izida. Odprave slabitve, pripoznane v izkazu poslovnega izida za kapitalske inštrumente, ni mogoče razveljaviti.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

112

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

11. Oslabitev nefinančnih sredstev

Sredstva, ki imajo neomejeno življenjsko dobo in se ne amortizirajo, se letno preizkušajo za oslabitev. Sredstva, ki se amortizirajo, se preverjajo za oslabitev, kadarkoli dogodki ali okoliščine nakazujejo, da je sredstvo oslabljeno. Izguba zaradi oslabitve se pripozna v višini, za katero knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestitveno vrednost. Nadomestitvena vrednost je višja od poštene vrednosti sredstva, zmanjšane za stroške prodaje in vrednosti pri uporabi.

Za namene ugotavljanja oslabljenosti, se sredstva razporedijo na najmanjše enote, za katere je mogoče opredeliti denarne tokove, neodvisne od drugih enot (denar ustvarjajoče enote). Vrednost dobrega imena se letno presoja glede potrebe po slabitvi.

12. Nekratkoročna sredstva za prodajo

Nekratkoročna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo so tista nekratkoročna sredstva, za katerih knjigovodsko vrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana predvsem s prodajo v naslednjih dvanajstih mesecih in ne z nadaljnjo uporabo. Omenjena sredstva so vrednotena po nižji med knjigovodsko in pošteno vrednostjo, zmanjšano za stroške prodaje.

13. Zaloge

Zaloge so vodene po nižji izmed nabavne in iztržljive vrednosti, z uporabo metode povprečnih cen. Vrednost gotovih proizvodov in proizvodnje v teku vključuje celotne proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške izdelavnega materiala, proizvodne stroške dela, amortizacije, storitev in druge proizvajalne stroške. Neto iztržljiva vrednost je ocenjena na podlagi prodajne cene v običajnem poslovanju, zmanjšane za stroške dokončanja in prodaje.

14. Poslovne Poslovne terjatve

Poslovne terjatve se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, potem pa se merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti, zmanjšani za oslabitev. Oslabitev poslovnih terjatev se oblikuje, ko Družba pričakuje, da ne bo sposobna izterjati celotnega zneska zapadlih terjatev. Višina oslabitve predstavlja razliko med knjigovodsko vrednostjo in sedanjo vrednostjo (pričakovanih) ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po veljavni obrestni meri. Znesek oslabitve se pripozna v izkazu poslovnega izida.

15. Denar in denarni ustrezniki

Za namene izkaza denarnih tokov, denar in denarni ustrezniki obsegajo gotovino v blagajni, depozite na vpogled pri bankah in naložbe v instrumente denarnega trga, brez prekoračitev bančnih računov. Prekoračitve stanj na bančnih računih so v bilanci stanja vključena med kratkoročne finančne obveznosti.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

113

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

16 . Rezervacije

Rezervacije so pripoznane, ko Družba izkazuje pravno obveznost kot rezultat preteklih dogodkov, za katere obstaja v prihodnosti velika verjetnost, da bo morala to obveznost poravnati in je možna zanesljiva ocena te obveznosti. Rezervacije se ne smejo oblikovati za kritje prihodnjih izgub iz poslovanja.

17. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Neto obveznost družbe v zvezi z dolgoročnimi ugodnostmi iz naslova delovne dobe, razen pokojninskih shem, je znesek zaslužkov, ki naj bi jih zaposlenci dobili v zameno za svoje službovanje v tekočem in preteklih obdobjih. Obveznost se izračunava z uporabo metode predvidene pomembnosti enot in se diskontira na sedanjo vrednost.

18. Odloženi davki

Odloženi davek je izkazan v celoti z upoštevanjem metode obveznosti na podlagi začasnih razlik med davkom, ki temelji na sredstvih in obveznostih in izkazanih zneskov davka v računovodskih izkazih. Odloženi davek je izračunan z uporabo davčne stopnje (in zakonodaje), ki je zakonsko določena in veljavna na dan bilance stanja in se pričakuje, da bo uporabljena, ko bo terjatev za odloženi davek realizirana oz. obveznost za odloženi davek poravnana.

Terjatev za odloženi davek se pripozna, če obstaja verjetnost, da bo v prihodnosti na razpolago davčni dobiček, iz katerega bo mogoče koristiti začasne razlike. Obveznost za odloženi davek se pripozna ob prevrednotju sredstev. V bilanci stanja sta terjatev in obveznost za odloženi davek izkazana v pobotanem znesku.

V letu 2007 se je davčna zakonodaja spremenila. Ukinja se večina davčnih olajšav, spreminja se tudi davčna stopnja, ki je v letu 2008 znašala 22 %, v letu 2009 bo stopnja 21 %, od leta 2010 dalje pa 20 %.

19.

19. Poslovne obveznosti

Poslovne obveznosti so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve ter obveznosti do zaposlencev, države, lastnikov in drugih. Obveznosti se v poslovnih knjigah pripoznajo, če je verjetno, da se bodo zaradi njihove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi in je znesek za poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti. Na začetku se pripoznajo po pošteni vrednosti, potem pa se merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obrestnih mer.

20. Finančne obveznosti

Finančne obveznosti so pripoznane ob nastanku po pošteni vrednosti, brez pri tem nastalih transakcijskih stroškov. V naslednjih obdobjih so finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti. Vsakršna razlika med prejemki (brez transakcijskih stroškov) in obveznostmi je pripoznana v izkazu poslovnega izida skozi obdobje celotne finančne obveznosti.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

114

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

21. Delniški kapital

Navadne delnice se razvrščajo med kapital. Transakcijski stroški, ki so neposredno povezani z izdajo novih delnic, ki ni povezana s prevzemom podjetja, so prikazani kot zmanjšanje kapitala. Vsakršni presežki poštene vrednosti prejetega vplačanega zneska nad knjigovodsko vrednostjo izdanih novih delnic je pripoznano kot vplačani presežek kapitala.

22. Lastne delnice

Če je družba v poslovnem letu pridobila lastne delnice (PILR), se plačan znesek, vključno s transakcijskimi stroški brez davka, odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice (trezorske delnice), vse dokler se teh delnic ne umakne, ponovno izda ali proda.

Družba mora v bilanci stanja za to poslovno leto oblikovati rezerve za lastne deleže v enaki višini. Rezerve za lastne delnice se sprostijo, ko se lastne delnice odtujijo ali umaknejo, v dobro vira, iz katerega so bile oblikovane. Če Družba lastne delnice kasneje odproda ali ponovno izda, se vsa prejeta plačila brez transakcijskih stroškov in povezanih davčnih učinkov vključi v lastniški kapital. Prav tako se ob prodaji razlika med prodajno in knjigovodsko vrednostjo lastnih delnic poračuna direktno v kapitalu in ne vpliva na poslovni izid.

23. Dividende

Dokler niso odobrene na skupščini delničarjev, so predvidene dividende obravnavane kot zadržani dobički.

24. Poročanje po odsekih

Poslovni odseki proizvajajo / izvajajo proizvode oz. storitve, ki so po tveganjih in koristih drugačni od proizvodov in storitev drugih odsekov. Območni (geografski) odseki zagotavljajo proizvode oz. storitve znotraj specifičnega ekonomskega okolja, ki je podvrženo tveganjem in koristim, ki se razlikujejo od tveganj in koristi v drugih ekonomskih okoljih.

25. Primerljivi podatki

Družba je izdelala računovodske izkaze v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) prvič za leto 2006, zato so podatki leta 2007 primerljivi s podatki za leto 2006, razen prihodkov in odhodkov iz naslova trgovskega blaga. Od 1.1.2007 je pričela v okviru matične družbe Pivovarne Laško, d. d. delovati centralizirana detajlistična prodaja v kanalu Horece. Prodaja odvisnih družb kupcem Horece poteka preko Pivovarne Laško, d. d., zaradi česar so se v letu 2007 močno povečali prihodki in odhodki iz naslova prodaje trgovskega blaga. Prihodki in odhodki od prodaje leta 2008 so zaradi nespremenjenega načina poslovanja primerljivi s preteklim letom.

26. Ocena vrednosti posameznih postavk

Na osnovi ocene poslovodstva, cenilcev, aktuarjev in drugih strokovnjakov za vrednotenje so ocenjene naslednje postavke: nepremičnine, naložbene nepremičnine,

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

115

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

finančne naložbe in rezervacije. Ker gre za oceno, obstaja določena negotovost glede uresničitve posameznih predpostavk, uporabljenih pri ocenjevanju.

UPRAVLJANJE S FINANČNIMI TVEGANJI DRUŽBE

Upravljanje s finančnimi tveganji družbe, kot so kreditno tveganje, tveganje spremembe obrestnih mer, valutno tveganje in tveganje plačilne sposobnostije je sestavni del poslovnega poročila. Podrobneje je opisano na straneh 37 in 38 tega letnega poročila. V računovodskem delu je opisano na straneh od 138 do 140, v pojasnilu št. 27.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

116

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

POJASNILA K NEKONSOLIDIRANIM NEKONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 1. Neopredmetena sredstva Leto 2008

Licence in druga NS

NS v pridobivanju

Skupaj

543.543 430.993 974.536

849.611 (430.993) 418.618

543.543 849.611 1.393.154

184.846 66.859 251.705

-

184.846 66.859 251.705

31. december 2008

722.831

418.618

1.141.449

1. januar 2008

358.697

-

358.697

Licence in druga NS

NS v pridobivanju

Skupaj

538.123 45.471 (40.051) 543.543

45.471 (45.471) -

538.123 45.471 (40.051) 543.543

145.843 50.351 184.846

-

145.843 50.351 184.846

31. december 2007

358.697

-

358.697

1. januar 2007

392.280

-

392.280

( v EUR ) NABAVNA VREDNOST 1. januar 2008 Neposredne pridobitve Prenos z investicij v teku 31. december 2008 NABRANI POPRAVEK VREDNOSTI 1. januar 2008 Amortizacija v letu 31. december 2008 SEDANJA VREDNOST

Družba na dan 31.12.2008 nima zastavljenih neopredmetenih sredstev.

Leto 2007 ( v EUR ) NABAVNA VREDNOST 1. januar 2007 Neposredne pridobitve Prekvalifikacije Prenos z investicij v teku 31. december 2007 NABRANI POPRAVEK VREDNOSTI 1. januar 2007 Amortizacija v letu 31. december 2007 SEDANJA VREDNOST

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

117

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

2. Opredmetena osnovna sredstva Leto 2008 ( v EUR )

Proizvajalne naprave in stroji

Druge naprave in oprema

Drobni inventar

Osno vna sredstva v pridobivanju

Skupaj

21.955.276 3.298.019 (1.344.928) 23.908.367

9.254.123 3.194.301 (3.042.700) 9.405.725

7.231.720 16.342.348 (23.411.218) 162.850

190.527.798 19.536.649 (20.210.174) (5.968.286) 183.885.987

Zemljišča

Zgradbe

4.506.906 3.436.854 716.643 (78.195) 8.582.208

40.886.516 13.207.226 (20.926.817) 33.166.925

106.693.257 3.469.120 (1.502.464) 108.659.913

-

28.123.622 1.311.378 (25.672.728) 3.762.272

92.635.823 4.170.086 (1.455.013) 95.350.896

15.856.886 1.745.137 (1.313.869) 16.288.154

7.680.694 1.077.405 (3.042.700) 5.715.399

-

144.297.025 8.304.006 (25.672.728) (5.811.582) 121.116.721

31. december 2008

8.582.208

29.404.653

13.309.017

7.620.213

3.690.325

162.850

62.769.267

1. januar 2008

4.506.906

12.762.894

14.057.434

6.098.390

1.573.429

7.231.720

46.230.773

Zemljišča

Zgradbe

Proizvajalne naprave in stroji

Druge naprave in oprema

Drobni inventar

Osnovna sredstva v pridobivanju

Skupaj

4.798.657 (291.7 51) 4.506.906

40.261.68 2 1.361.98 0 (737.146) 40.886.51 6

103.842 .194 2.969 .528 (118.465) 106.693 .257

21.907.890 1.610.892 (1.563.506) 21.955.276

10.974.681 1.537.667 (3.258.225) 9.254.123

1.860.991 11.313.129 (5.942.400) 7.231.720

183.646.09 5 12.850.796 (5.969.09 3) 190.527.79 8

-

27.171.35 6 1.362.54 8 (410.282) 28.123.62 2

87.986 .182 4.768 .106 (118.465) 92.635 .823

16.158.712 1.253.909 (1.555.735) 15.856.886

10.103.393 835.526 (3.258.225) 7.680.694

-

141.419.64 3 8.220.089 (5.342.70 7) 144.297.02 5

NABAVNA VREDNOST 1. januar 2008 Neposredne pridobitve Prenos z investicij v teku Prevrednotenja Odtujitve 31. december 2008 NABRANI P OPRAVEK VREDNOSTI 1. januar 2008 Amortizacija v letu Prevrednotenja Odtujitve 31. december 2008 SEDANJA VREDNOST

leto 2007 ( v EUR ) NABAVNA VREDNOST 1. januar 2007 Neposredne pridobitve Prenos z investicij v teku Odtujitve 31. december 2 007 NABRANI POPRAVEK VREDNOSTI 1. januar 2007 Amortizacija v letu Odtujitve 31. december 2 007 SEDANJA VREDNOST 31. december 2 007

4.506.906

12.762.89 4

14.057 .434

6.098.390

1.573.429

7.231.720

46.230.773

1. januar 2007

4.798.657

13.090.32 6

15.856 .012

5.749.178

871.288

1.860.991

42.226.452

Odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja prodaja in odpisi opredmetenih osnovnih sredstev. Družba nima osnovnih sredstev v najemu.

Družba je v letu 2008 spremenila model vrednotenja za nepremičnine. V preteklosti so bile nepremične tako kot tudi ostala opredmetena osnovna sredstva vrednotena po modelu nabavne vrednosti, v letu 2008 pa je prešla na model prevrednotenja. Na dan 31.12.2008 je bila opravljena cenitev. Učinek prevrednotenja je v vrednosti 5.462.555 EUR vplival na povečanje opredmetenih osnovnih sredstev, v vrednosti 4.370.044 EUR na povečanje presežka iz prevrednotenja ter v vrednosti 1.092.511 EUR na povečanje obveznosti za odloženi davek. Vrednost zemljišč se je povečala za 716.643 EUR, vrednost gradbenih objektov pa za 4.745.911 EUR.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

118

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

Oprema in drobni inventar je vrednoten po modelu nabavne vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in slabitve.

Za zavarovanje dolgoročnih posojil, katerih vrednost na dan 31.12.2008 znaša 34.519.308 EUR je družba zastavila opredmetena osnovna sredstva. Njihova sedanja vrednost na dan 31. 12. 2008 znaša 32.041.478 EUR. 3. Naložbene Naložbene nepremičnine Leto 2008 ( v EUR )

Naložbene nepremičnine v pridobivanju

Zemljišča

Zgradbe

Skupaj

407.328 171.132 578.460

12.520.305 430.942 (7.145.959) (38.986) 5.766.302

430.942 (430.942) -

12.927.633 430.942 (6.974.827) (38.986) 6.344.762

-

8.785.413 255.223 (38.986) (8.013.124) 988.526

-

8.785.413 255.223 (38.986) (8.013.124) 988.526

31. december 2008

578.460

4.777.776

-

5.356.236

1. januar 2008

407.328

3.734.892

-

4.142.220

NABAVNA VREDNOST 1. januar 2008 Povečanje vrednosti Prenos z investicij v teku Prevrednotenje Odtujitve 31. december 2008 NABRANI POPRAVEK VREDNOSTI 1. januar 2008 Amortizacija Odtujitve Prevrednotenje 31. december 2008 SEDANJA VREDNOST

V letu 2008 je Družba iz naslova naložbenih nepremičnin ustvarila 299.876 EUR odhodkov ter 188.500 EUR prihodkov. Družba je v letu 2008 spremenila model vrednotenja. Iz modela nabavne vrednosti je prešla na model poštene vrednosti. Na podlagi cenitve na dan 31.12.2008 je prevrednotila naložbene nepremičnine na novo pošteno vrednost. Učinek prevrednotenja je znašal 1.038.297 EUR, kar je v enaki višini vplivalo na povečanje drugih poslovnih prihodkov. Med naložbenimi nepremičninami so evidentirane nepremičnine, ki se ne uporabljajo za opravljanje osnovne dejavnosti, temveč jih Družba daje v najem. Kot naložbene nepremičnine se evidentira športna dvorana Tri Lilije ter gostinski objekti Hotel Hum, Hotel Savinja in gostišče Grad Tabor.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

119

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

4. A. Dolgoročne finančne naložbe naložbe v odvisne odvisne družbe

( v EUR )

Delež v kapitalu/glasovalne pravice

2008

2007

% % % % %

169.010.813 1.457.761 49.147.920 70.689.436 7.428 290.313.358

167.753.885 1.457.761 48.876.027 70.660.170 7.428 288.755.271

99,100 % 69,230 %

5.433.000 160.408 5.593.408

4.573.000 160.407 4.733.407

295.906.766

293.488.678

DELEŽI V DRUŽBAH V SKUPINI V državi: Pivovarna Union, d. d. Ljubljana Vital Mestinje, d. o. o.

Radenska, d. d. Radenci Delo, d. d. Ljubljana Firma Del, d. o. o. Laško V tujini: Jadranska Pivovara, d. d. Split RA&LA, d. o. o. Sarajevo Skupaj

97,556 96,920 92,564 80,831 100,000

Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe so se v letu 2008 povečale za dodatne nakupe v vrednosti 1.558.087 EUR. Pivovarna Laško, d. d. je povečala naložbo v odvisno družbo Pivovarna Union, d. d. v vrednosti 1.256.928 EUR (0,836%), Radensko, d. d. v vrednosti 271.893 EUR (0,504 %) in Delo, d. d. v vrednosti 29.266 EUR. V letu 2008 je Družba dokapitalizirala odvisno družbo Jadranska pivovaro, d. d. v vrednosti 14.986.598 EUR ter s tem povečala svoj lastniški delež za 4,55 % na 99,10 %.

Pri dokapitalizaciji je bila izvršena konverzija dolgoročnega dolga v vrednosti 9.537.500 EUR ter terjatev iz poslovanja v vrednosti 5.449.098 EUR. Družba se je zaradi slabih poslovnih rezultatov in slabega likvidnostnega položaja odločila Jadransko pivovaro, d. d. prestrukturirati. V ta namen je bilo izdano pismo o nameri oz. ponudba za prodajo večinskega lastniškega deleža, ki je v lasti Pivovarne Laško, d. d. oziroma proizvodnega obrata. Na ponudbo se je odzvalo več ponudnikov, s katerimi potekajo intenzivna pogajanja. Obenem je bila s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij opravljena cenitev družbe oz. večinskega lastniškega deleža.

Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe so vrednotene po modelu nabavne vrednosti. Za naložbe v odvisne družbe, katerih knjigovodska vrednost v poslovnih knjigah Pivovarne Laško, d. d. presega delež v knjigovodski vrednosti kapitala posamezne družbe, so bile opravljene cenitve. Na osnovi cenitev je bila opravljena preveritev potrebe po slabitvi.

Na dan 31.12.2008 so bile ocenjene naslednje odvisne družbe: Pivovarna Union, d. d., Delo, d. d. in Jadranska pivovara, d. d. Split.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

120

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

Ocene Ocene vrednosti odvisnih družb a) Ocena vrednosti družbe Pivovarna Union, d. d.

Cenitev je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, vpisan pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Cenitev je zasnovana na metodi sedanje vrednosti pričakovani prostih denarnih tokov. Cenilec je pri oceni vrednosti izhajal iz nekonsolidiranih računovodskih izkazov družbe Pivovarna Union, d. d. Pri tej metodi je najprej ocenjena sedanja vrednost prostih denarnih tokov brez odplačil obresti in glavnice (vrednost celotnega kapitala) nato pa prišteta še vrednost hčerinske družbe Fructal ter vrednost presežnih finančnih naložb in poslovno nepotrebnih sredstev. Od te vrednosti so odštete vse finančne obveznosti družbe ter upoštevane premije in diskonti. Ločeno so ocenjene še naložbe v Skupini Fructal in 12,3-odstotni delež v Poslovnem sistemu Mercator. Pri oceni vrednosti teh naložb sta bili uporabljeni dve metodi: metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov brez upoštevanja zadolženosti in metoda kapitalizacije normaliziranega prostega denarnega toka brez upoštevanja zadolženosti.

Obenem je bila pri oceni družb (Pivovarna Union, Fructal in Mercator) uporabljena metoda tržnih primerjav kot kontrolne metode. Na osnovi uporabljenih metod vrednotenja znaša poštena tržna vrednost 97,6-odstotnega lastniškega deleža v Pivovarni Union 228.846.280 EUR EU R oz. 520 EUR na delnico, delnico kar za 35,4 % presega vrednost naložbe, ki jo v svojih poslovnih knjigah izkazuje Pivovarna laško, d. d. b) Ocena vrednosti družbe Delo, d. d.

Cenitev, ki jo je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, vpisan pri Slovenskem inštitutu za revizijo je zasnovana na različnih metodah ocenjevanja, in sicer na metodi sedanje vrednosti pričakovani prostih denarnih tokov in na metodi primerljivih transakcij na osnovi multiplikatorja MVIC/Sales in multiplikatorja MVIC/EBITDA. Cenilec je izhajal iz predpostavke, da je tržna vrednost podjetja enaka sedanji vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov, saj s finančnega vidika velja, da je vrednost podjetja enaka vsoti bodočih koristi, ki jih to podjetje prinaša svojemu lastniku. Ker tiskani mediji ustvarjajo donose svojim lastnikom nekoliko širše kot običajna podjetja, je tudi delno upoštevana ocena prihodnjih donosov preko metode primeljivih transakcij.

Pri ocenjevanju je bil upoštevan načrt poslovanja in potencial družbe, pri čemer je osnova dosedanje poslovanje družbe ter spoznanja in analize dejavnosti. Premija za obvladovanje ni upoštevana, ker je cenitev že v osnovi zasnovana na prihodnjih donosih za večinskega lastnika. Upoštevan je bil tudi diskont za pomanjkanje likvidnosti v višini 5 %.

Na osnovi opisanih metod znaša ocenjena (100 %) vrednost družbe Delo, d. d.

93.445.000 EUR oziroma 140 EUR na delnico, kar za 6,8 % presega vrednost, izkazano v poslovnih knjigah Pivovarne Laško, d. d.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

121

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

c) Ocena vrednosti družbe Jadranska Jadrans ka pivovara, d. d.

Tudi cenitev te naložbe je opravil pooblaščeni cenilec vrednosti podjetij, vpisan pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Cenilec je v procesu ocenjevanja tržne vrednosti lastniškega kapitala Jadranska pivovara, d. d. analiziral in ocenil vse tiste makro in mikro elemente, ki so za oceno vrednosti najpomembnejši in ki jih je bilo, glede na razpoložljive podatke, možno upoštevati. Predmet vrednotenja je bil večinski (99,10 %) lastniški delež podjetja Jadranska pivovara, d. d. Cenilec je pri ocenjevanju uporabil dohodkovni pristop. Izhajal je iz predpostavke, da bo prodan proizvodni obrat, kupec pa bo nadljeval s proizvodnjo. Ker je ocenjeval vrednost za večinskega lastnika, ki ima v lasti 99,10 % družbe, in ker metoda likvidacijske vrednosti že v osnovi predvideva večinskega lastnika1, ni uporabil premije za kontrolo. V primeru vrednotenja 99,10 % lastniškega deleža podjetja Jadranska pivovara, d. d. glede na namen vrednotenja ni upoštevan diskont za pomanjkanje likvidnosti.

Na osnovi izdelane cenitve je tržna vrednost 99,10 % lastniškega deleža kapitala družbe Jadranska pivovara, d. d. na dan 31.12.2008 enaka 5.433.000 EUR, EUR celotna vrednost družbe pa 5.477.531 EUR. Na osnovi cenitve je Pivovarna Laško, d. d. v svojih poslovnih knjigah pripoznala slabitev v vrednosti 14.126.598 EUR. EUR Družba Pivovarna Laško, d. d. zaradi materialne nepomembnosti ne konsolidira družbe FIRMA DEL, d. o. o. Maribor in družbe RA&LA, d. o. o. Sarajevo. Vse ostale odvisne družbe konsolidira z uporabo metode popolne konsolidacije.

4. B . Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe ( v EUR )

Delež v kapitalu

2008

2007

-%

-

44.807

-

44.807

DELEŽI V PRIDRUŽENIH DRUŽBAH Birra Peja, d. d. Pec, Kosovo Skupaj

V letu 2008 je Družba prodala svoj 30 odstotni lastniški delež v pridruženi družbe Birra Peja, d. d. Peć, Kosovo odvisni družbi Pivovarni Union, d. d. Ljubljana po knjigovodski vrednosti.

4. C. Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva ( v EUR )

2008

2007

Ostale naložbe v delnice in deleže po nabavni vrednosti Ostale naložbe v delnice in deleže po pošteni vrednosti

11.169.105 50.394.538

18.142.202 106.470.910

Skupaj

61.563.643

124.613.112

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

122

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

Gibanje za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev ( v EUR )

2008

2007

Stanje 1. januarja

124.613.112

94.976.535

Spremembe v letu: Pridobitve Prevrednotenje Prodaja

3.830.333 (56.108.360) (10.771.442)

13.904.110 38.832.345 (23.099.878)

61.563.643

124.613.112

Stanje 31. december

Pivovarna Laško, d. d. je v letu 2008 od družbe Infond Holding, d. d. Maribor pridobila 358.978 delnic družbe Thermana, d. d. Laško v vrednosti 3.837.454 EUR, ter s tem postala 13,794-odstotni lastnik omenjene družbe. V letu 2008 je družba odsvojila svoj 8,85-odstotni lastniški delež v družbi Perutnina Ptuj, d. d. v vrednosti 10.771.441 EUR ter pri tem pripoznala finančne odhodke iz naslova slabitve v vrednosti 1.353.058 EUR. Vrednost za prodajo razpoložljivih dolgoročnih finančnih sredstev se je zaradi padca tečajev delnic v primerjavi s preteklim letom znižala za 56.076.372 EUR. Od tega se je zaradi prevrednotenja na novo pošteno vrednost znižala naložba v Poslovni sistem Mercator, d. d. Ljubljana v vrednosti 56.171.746 EUR. Učinek prevrednotenja je vplival na znižanje presežka iz prevrednotenja ter obveznosti za odloženi davek. Družba je lastnik 317.498 delnic MELR (8,43 %), kar ob upoštevanju poštene tržne vrednosti 158,08 EUR na delnico na dan 31.12.2008 znaša 50.190.084 EUR. Poštena vrednost omenjene naložbe je na dan 31.12.2008 za 1,5 % nižja od izvirne nabavne vrednosti, ki znaša 50.977.838 EUR oz. 160,56 EUR na delnico.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

123

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

5. Dolgoročna posojila ( v EUR )

2008

2007

Dolgoročna posojila odvisnim družbam Druga dolgoročna posojila

46.754

7.562.500 54.727

Skupaj

46.754

7.617.227

Dolgoročno posojilo, ki je bilo dano odvisni družbi Jadranska pivovara, d. d. Split je Družba v letu 2008 v postopku dokapitalizacije konvertirala v povečanje lastniškega deleža.

6. Dolgoročne poslovne terjatve ( v EUR )

2008

2007

Dolgoročne poslovne terjatve do drugih

785.228

-

Skupaj

785.228

-

Dolgoročne poslovne terjatve se nanašajo na opremo za proizvodnjo blagovne znamke Bandidos, dano v finančni najem poslovnemu partnerju iz Belorusije.

7. Dolgoročne terjatve za odloženi davek

Dolgoročne terjatve in obveznosti za odloženi davek so izračunane na osnovi začasnih razlik z upoštevanjem metode obveznosti z upoštevanjem 22 % (v letu 2008), 21 % (v letu 2009) in 20 % (od leta 2009 dalje) stopnje davka. ( v EUR ) Dolgoročne terjatve za odloženi davek Dolgoročne obveznosti za odloženi davek Neto dolgoročne terjatve za odloženi davek

2008

2007

6.718.667 (1.115.962)

3.879.734 (11.087.128)

5.602.705

(7.207.394)

V letu 2008 družba izkazuje neto dolgoročno terjatev iz naslova odloženih davkov v vrednosti 5.602.705 EUR, medtem ko je v letu 2007 izkazovala neto obveznost za odloženi davek v vrednosti 7.207.394 EUR.

Gibanje dolgoročnih terjatev za odloženi davek ( v EUR )

2008

2007

Na začetku leta - terjatve za odloženi davek Sprememba v izkazu poslovnega izida Sprememba v bilanci stanja

3.879.734 2.681.313 157.620

5.842.067 (1.410.058) (552.275)

Skupaj

6.718.667

3.879.734

V letu 2008 se je dolgoročna terjatev za odloženi davek povečala za 2.838.933 EUR.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

124

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

Obveznosti do zaposlencev

Poštena vrednost (finan. sredstva)

Ostalo

Skupaj

TERJATVE ZA ODLOŽENI DAVEK 1. januar 2007

395.110

5.330.225

116.732

5.842.067

Sprememba v izkazu poslovnega izida Sprememba v bilanci stanja 31. december 2007

(3.123) 391.987

(1.400.776) (552.275) 3.377.174

(6.159) 110.573

(1.410.058) (552.275) 3.879.734

Sprememba v izkazu poslovnega izida Sprememba v bilanci stanja

6.914 -

779.088 157.620

1.895.311 -

2.681.313 157.620

398.901

4.313.882

2.005.884

6.718.667

( v EUR )

31. december 2008

Dolgoročne terjatve za odloženi davek so se v letu 2008 zmanjšale za 2.046.231 EUR. Zmanjšanje se nanaša na odpravo ene tretjine oblikovane dolgoročne terjatve za odloženi davek iz naslova razlik pri prehodu na MSRP. V letu 2008 se je dolgoročna terjatev za odloženi davek povečala za 2.838.933 EUR, in sicer v vrednosti 2.825.320 EUR iz naslova slabitve dolgoročne finančne naložbe v odvisno družbo Jadranska pivovara, d. d. Split ter v vrednosti 1.895.311 EUR iz naslova izkazane davčne izgube za leto 2008 ter 6.914 EUR iz drugih finančnih naložb in obveznosti do zaposlencev.

Dolgoročne obveznosti za odloženi davek se nanašajo na preračun dolgoročnih finančnih sredstev za prodajo ter nepremičnin na pošteno vrednost, ki se izkazuje na presežku iz prevrednotenja. Uporabljena stopnja davka je 20 %, ker gre za dolgoročna sredstva, za katera se predvideva, da ne bodo unovčena pred letom 2010.

8. Nekratkoročna sredstva za prodajo ( v EUR )

2008

2007

Nepremičnine za prodajo

1.083.307

1.070.307

Skupaj

1.083.307

1.070.307

Med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo je izkazana vrednost nepremičnine (poslovnoskladiščni prostori s pripadajočim zemljiščem v Ljubljani), ki jo namerava Družba v roku enega leta odtujiti. Vrednost nepremičnine je izkazana po nakupni vrednosti, ki odraža pošteno vrednost.

9. Zaloge ( v EUR )

2008

2007

Material in surovine Nedokončana proizvodnja Proizvodi Trgovsko blago

6.737.375 771.099 1.807.418 456.190

6.388.115 748.364 1.817.579 378.696

Skupaj

9.772.082

9.332.754

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

125

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

Vrednost zalog se glede na preteklo leto ni bistveno spremenila. Pri rednem letnem popisu ni bilo ugotovljenih večjih viškov in primanjkljajev. Na dan 31.12.2008 ni bilo zastavljenih zalog. Knjigovodska vrednost ne presega čiste iztržljive vrednosti zalog.

10.

10. A. Kratkoročne poslovne terjatve ( v EUR ) Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev: na domačem trgu na tujem trgu Manj popravek vrednosti Skupaj Kratkoročne poslovne terjatve do drugih Predujmi Manj popravek vrednosti

Skupaj

2008

2007

10.158.466 3.823.539 (2.599.720) 11.382.285

7.669.085 4.915.241 (3.260.368) 9.323.958

717.427 3.138.051 (694.659)

806.632 2.599.706 -

14.543.104

12.730.296

Na dan 31.12.2008 Družba izkazuje 14.543.104 EUR kratkoročnih terjatev iz poslovanja, kar je 14,2 % več kot v preteklem letu. Zaradi podaljšanja plačilnih rokov so se predvsem povečale kratkoročne poslovne terjatve do domačih kupcev.

Izkazana vrednost vseh kratkoročnih poslovnih in drugih terjatev odraža pošteno vrednost.

Popravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev ( v EUR )

2008

2007

Stanje 1. januarja

3.260.368

3.742.359

Izterjane odpisane terjatve Dokončen odpis terjatev Oblikovanje popravkov vrednosti v letu

(358.712) (803.827) 501.891

(1.084.803) (155.123) 757.935

Stanje 31. decembra

2.599.720

3.260.368

2008

2007

8.210.691 894.742 669.467 872.943 3.334.162

6.931.228 685.537 772.182 935.010 3.260.369

13.982.005

12.584.326

Zapadlost terjatev do kupcev ( v EUR ) ZAPADLOST TERJATEV DO KUPCEV nezapadle do 30 dni od 30 do 60 dni od 60 do 90 dni nad 90 dni Stanje 31. decembra

Terjatve do kupcev v vrednosti 2.514.710 EUR so zavarovane s prejetimi garancijami.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

126

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

Na dan 31.12.2008 znašajo zapadle terjatve do kupcev 5.771.314 EUR. Za zapadle terjatve v vrednosti 2.599.720 EUR je bil oblikovan popravek vrednosti terjatev, za razliko v vrednosti 3.171.594 EUR pa popravek vrednosti ni bil oblikovan.

10.

10. B. Kratkoročne terjatve za preveč preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb ( v EUR )

2008

2007

Terjatve za preveč plačan davek od dohodka

818.322

-

Skupaj

818.322

-

2008

2007

Kratkoročni del dolgoročno danih posojil Kratkoročni depoziti Kratkoročna posojila Manj popravek vrednosti

3.250.402 (50.402)

1.975.000 333.431 617.944 (77.608)

Skupaj

3.200.000

2.848.767

11. Kratkoročna posojila ( v EUR )

Kratkoročna posojila se nanašajo na posojilo, dano odvisni družbi v vrednosti 2.600.000 EUR ter ostalim v vrednosti 600.000 EUR. Obrestna mera za kratkoročna posojila je v letu 2008 v povprečju znašala 5,8 %. Izkazana vrednost kratkoročnih posojil odraža pošteno vrednost.

12. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina ( v EUR )

2008

2007

Dobroimetje pri bankah Gotovina v blagajni in prejeti čeki Denarna sredstva v tuji valuti Denar na poti

10.841 2.900 13 76.349

95.743 49.213 13 23.974

Skupaj

90.103

168.943

( v EUR )

2008

2007

Aktivne časovne razmejitve

3.082

5.632

Skupaj

3.082

5.632

13. Aktivne časovne razmejitve

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

127

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

14. Kapital

Kapital Pivovarne Laško, d. d. sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni dobiček ali izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja finančnih naložb, razvrščenih v skupino za prodajo ter predhodno še ne razdeljeni dobiček ali še ne poravnana izguba poslovnega leta.

Osnovni kapital se pojavlja kot delniški kapital (kapital z deleži ali kapitalska vloga). Deli se na vpoklicani osnovni kapital in nevpoklicani osnovni kapital. Nevpoklicani osnovni kapital je odbitna postavka od osnovnega kapitala.

Vpoklicani kapital družbe Pivovarna Laško, d. d. je opredeljen v Statutu Družbe in znaša 36.503.304,96 EUR. Razdeljen je na 8.747.652 navadnih prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic. Vsaka delnica daje lastniku pravico glasovanja na letni skupščini delničarjev in do udeležbe v dobičku. Nominalna vrednost vpoklicanega kapitala znaša 36.503.304,96 EUR. Družba Infond Holding, d. d. Maribor je v postopku prevzema Pivovarne Laško, d. d. v marcu 2008 priglasila koncentracijo na Urad za varstvo konkurence. Infond Holding, d. d. od dneva priglasitve dalje do zaključka postopka nima glasovalnih pravic iz delnic PILR Pivovarne Laško, d. d. Postopek do datuma revidiranja tega letnega poročila še ni zaključen.

Kapitalske rezerve vključuje vplačan presežek kapitala v vrednosti 102.377.721 EUR, ki je bil oblikovan ob obeh izvedenih dokapitalizacijah iz vplačil delničarjev, ki so presegala nominalno vrednost vplačanih delnic v vrednosti 79.231.564 EUR in splošni prevrednotovalni popravek kapitala, ki je nastal zaradi ohranjanja realne vrednosti kapitala v vrednosti 23.146.157 EUR. Med rezervami so izkazane zakonske rezerve v vrednosti 25.606.794 EUR, rezerve za lastne delnice v vrednosti 246.617 EUR, lastne delnice kot odbitne postavke v vrednosti 246.617 EUR ter druge rezerve iz dobička v vrednosti 8.944.574 EUR. Zakonske rezerve se smejo porabiti izključno za pokrivanje izgub. Družba je v letu 2008 pridobila 9.386 lotov lastnih delnic v vrednosti 758.834 EUR ter odtujila 6.206 lotov lastnih delnic v vrednosti 345.637 EUR. Razlika med knjigovodsko in nižjo prodajno vrednostjo v vrednosti 164.764 EUR zmanjšuje druge rezerve iz dobička.

Presežek iz prevrednotenja je bil oblikovan iz učinkov prevrednotenj finančnih sredstev za prodajo in nepremičnin na pošteno vrednost. Dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe Družbe, vrednotene po pošteni vrednosti, so opredeljene kot naložbe za prodajo.

Poštena vrednost dobičkov in izgub za te naložbe se odraža direktno v lastniškem kapitalu na presežku iz prevrednotenja. Zaradi znižanja cen delnic je Družba v letu 2008 iz naslova preračuna delnic MELR na njihovo pošteno vrednost zmanjšala presežek iz prevrednotenja za 44.937.397 EUR ter povečala presežek iz prevrednotenja iz naslova preračuna ostalih dolgoročnih finančnih naložb za 52.216 EUR. V letu 2008 je bila opravljena cenitev nepremičnin. Učinek prevrednotenja v vrednosti 4.370.044 EUR povečuje presežek iz prevrednotenja.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

128

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva – neto: ( v EUR )

2008

2007

Prevrednotenje na pošteno vrednost - bruto Obveznosti za odložene davke

(56.108.360) 11.221.672

38.868.965 (7.812.026)

Skupaj

(44.886.688)

31.056.939

Iz naslova prevrednotenj se je v letu 2008 obveznost za odloženi davek zmanjšala za 9.971.166 EUR. Zaradi slabitve naložbe v odvisno družbo Jadranska pivovara, d. d. v vrednosti 14.126.598 EUR je Družba v letu 2008 izkazala izgubo v vrednosti 6.094.057 EUR. Lastniška struktura kapitala na dan 31. decembra 2008 je naslednja: Delničar

Udeležba v %

Infond Holding, d. d.

Kapitalska družba, d.d.

Skagen Kon-tiki Verdipapirfond NFD 1 Delniški investicijski sklad, d. d.

CPM, d. d.

D.S.U., d. o. o.

Probanka, d. d.

Uravnoteženi investicijski sklad Infond Global Electa , d. o. o. Ljubljana Ostali mali delničarji

52,971 % 7,059 % 5,563 % 5,094 % 2,511 % 1,894 % 1,728 % 1,438 % 1,302 % 20,440 %

Skupaj

100,000 %

Knjigovodska vrednost delnice Pivovarne Laško, d. d. na dan 31.12.2008 po MSRP znaša 20,07 EUR. Tržna vrednost delnice je konec leta 2008 znašala 47,98 EUR, kar presega knjigovodsko vrednost za 139,1 %.

15. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne časovne razmejitve 15. A. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade ( v EUR )

2008

2007

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

1.377.905

1.276.661

Skupaj

1.377.905

1.276.661

Rezervacije so oblikovane za ocenjene obveznosti izplačila odpravnin in jubilejnih nagrad, kot dolgoletnega službovanja zaposlenih, na dan bilance stanja, diskontirano na sedanjo vrednost. Rezervacija je bila oblikovana za pričakovana izplačila.

Družba je za leto 2008 sama opravila izračun rezervacij za ocenjene pokojnine in jubilejne nagrade na podlagi izračuna in metodologije pooblaščenega aktuarja iz preteklih let. Zaposlenim po kolektivni pogodbi in zaposlenim po individualni pogodbi, Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

129

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

razen upravi, pripada ob upokojitvi odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih bruto plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, oziroma v višini dveh delavčevih plač, če je to zanj ugodneje. Jubilejne nagrade se zaposlenim izplačujejo glede na skupno delovno dobo, in sicer 50 % ali 75 % ali 100 % povprečne neto plače v Družbi za pretekle tri mesece za dopolnjenih 10 ali 20 ali 30 let skupne delovne dobe. Izbrana diskonta stopnja znaša 5,85 % letno.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so se v primerjavi z letom 2007 zmanjšale za dejanske upokojitve v vrednosti 43.638 EUR ter povečale zaradi spremenjenih pogojev, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi za 144.882 EUR. 15. B . D olgoročne pasivne časovne razmejitve ( v EUR )

2008

2007

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve

65.657

43.808

Skupaj

65.657

43.808

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve se nanašajo na oprostitve prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za invalide nad kvoto, ki se lahko uporabi samo za namene iz 61. člena ZZRZI (investicije v osnovna sredstva, ki so povezana z delom invalidov, izboljšava delovnih pogojev za invalide, ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest za invalide ipd.).

16 . Dolgoročne obveznosti 16 . A. D olgoročne finančne obveznosti ( v EUR )

2008

2007

Dolgoročno dobljena posojila pri bankah Prenos na kratkoročne finančne obveznosti

166.304.167 (6.040.789)

138.807.513 (32.236.042)

Skupaj

160.263.378

106.571.471

Obrestna mera za dolgoročna posojila je v letu 2008 v povprečju znašala 5,45 %.

Izkazana vrednost dolgoročnih finančnih obveznosti odraža pošteno vrednost.

Zapadlost dolgoročnih posojil ( v EUR )

2008

2007

Zapadlost nad 6 let Zapadlost od 4 do 6 let Zapadlost od 2 do 4 let Zapadlost od 1 do 2 let Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti

7.697.264 35.826.545 116.739.569 6.040.789

2.688.269 25.708.648 48.938.512 29.236.042 32.236.042

Skupaj

166.304.167

138.807.513

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

130

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

V letu 2008 je Pivovarna Laško, d. d. najela za 75.000.000 EUR novih dolgoročnih posojil ter odplačala 47.503.346 EUR obstoječih posojil. V letu 2009 bo pri bankah odplačano 6.040.789 EUR, v letu 2010 116.739.569 EUR, v letu 2011 21.183.036 EUR, v letu 2012 14.643.509 EUR, v letu 2013 6.053.112 EUR ter v letu 2014 1.644.152 EUR dolgoročnih posojil.

Za zavarovanje dolgoročnih dolgov je družba zastavila 4.570.547 delnic Radenske d. d., 436.239 delnic Pivovarne Union, d. d., 539.516 delnic Dela d. d., 130.000 delnic Probanke, d. d. Maribor in 307.404 delnic Mercatorja, d. d. Knjigovodska vrednost zastavljenih delnic na dan 31.12.2008 znaša 344.256.105 EUR. Del dolgoročnih dolgov je zavarovan s hipoteko v vrednosti 29.357.300 EUR, del pa z zastavo premičnin v vrednosti 2.684.178 EUR. Vrednost neodplačanih, z delnicami, hipoteko in zastavo premičnin zavarovanih dolgoročnih dolgov na dan 31.12.2008 znaša 165.422.903 EUR, del dolgoročnih posojil v vrednosti 881.526 EUR je zavarovan z menicami.

16 . B. Dolgoročne obveznosti za odloženi davek

Dolgoročne obveznosti za odloženi davek v vrednosti 1.115.961 EUR zmanjšujejo terjatev za odloženi davek. V primerjavi s preteklim letom se je dolgoročna obveznost za odloženi davek zmanjšala za 9.971.166 EUR, predvsem zaradi znižanja vrednosti za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, izkazanih po pošteni vrednosti.

Oblikovanje dolgoročnih obveznosti za odloženi davek ( v EUR )

Poštena vrednost Poštena vrednost (Zemljišča, zgradbe) (finančna sredstva)

Skupaj

OBVEZNOST ZA ODLOŽENI DAVEK 1. januar 2007 Sprememba v bilanci stanja

-

3.827.650 7.259.478

3.827.650 7.259.478

31. december 2007 Sprememba v bilanci stanja

1.092.511

11.087.128 (11.063.677)

11.087.128 (9.971.166)

Skupaj

1.092.511

23.451

1.115.962

2008

2007

3.269.101 8.089.629

1.621.339 6.198.011

672.660 2.881.717 328.562 311.970

1.237.955 2.932.185 644.973 248.184

15.553.639

12.882.647

17. Kratkoročne obveznosti 17. A. Kratkoročne poslovne obveznosti ( v EUR ) Kratkoročne obveznosti do družb v skupini kot dobaviteljev Kratkoročne obveznosti do drugih dobav iteljev Kratkoročne poslovne obveznosti do drugih: do zaposlencev do države Kratkoročne obveznosti za predujme Druge kratkoročne obveznosti

Skupaj

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

131

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi predstavljajo največji delež obveznosti do dobaviteljev, ki so se v primerjavi s preteklim letom povečale za 45,3 %, predvsem kot posledica podaljšanja plačilnih rokov. Sledijo obveznosti do države iz naslova davka na dodano vrednost in trošarin.

17. B. Kratkoročne obveznosti za plačilo davkov ( v EUR )

2008

2007

Kratkoročne obveznosti za plačilo davka

-

892.716

Skupaj

-

892.716

2008

2007

6.040.789 2.309.403 21.442.985 78.929.470 501.747

32.236.042 2.482.564 3.042.985 104.037.878 20.368

109.224.394

141.819.837

17. C. Kratkoročne finančne obveznosti ( v EUR ) Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti za obresti iz posojil Kratkoročno dobljena posojila pri podjetjih v skupini Kratkoročno dobljena posojila pri bankah Druge kratkoročne obveznosti iz financiranja Skupaj

Vrednost kratkoročnih finančnih obveznosti se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za 23 %. Povečala se je zadolžitev pri družbah v skupini za 18.400.000 EUR, medtem ko je pri bankah najela za 17.081.912 EUR novih posojil in odplačala 42.182.008 EUR kratkoročnih posojil.

Povprečna obrestna mera za kratkoročna posojila je v letu 2008 znašala 5,98 %..

Izkazana vrednost kratkoročnih finančnih obveznosti odraža pošteno vrednost.

Kratkoročna bančna posojila v vrednosti 45.300.000 EUR so zavarovana z zastavo delnic (glej pojasnilo 16. A). Preostala kratkoročna bančna posojila v vrednosti 33.629.470 EUR so zavarovana z menicami.

Celotne kratkoročne obveznosti Družbe na dan 31.12.2008 znašajo 125.403.366 EUR, kratkoročna sredstva pa 29.510.000 EUR. Presežek kratkoročnih obveznosti znaša 95.893.366 EUR. Družba bo za kratkoročna posojila ob zapadlosti poskušala z bankami doseči dogovor o podaljševanju rokov odplačila. V nasprotnem primeru bodo posojila odplačana s prodajo dela dolgoročnega premoženja družbe.

18. Pasivne Pasivne časovne razmejitve ( v EUR )

2008

2007

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

625.333

621.158

Skupaj

625.333

621.158

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

132

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

Med pasivnimi časovnimi razmejitvami Družba izkazuje obveznost do zaposlencev za neizkoriščene opravljene ure in neizplačane letne dopuste. V primerjavi s preteklim letom se vrednost teh obveznosti ni bistveno spremenila.

19. Analiza prihodkov iz prodaje in stroškov 19. A. Analiza prihodkov iz prodaje po glavnih izdelkih ( v EUR ) Pivo Druge pijače (voda) Prihodki iz prodaje trgovskega blaga - kanal Horeca Prihodki iz prodaje trgovskega blaga in materiala Ostalo Skupaj

2008

2007

83.420.281 1.192.200 20.666.293 1.606.262 1.578.814

78.714.725 4.399.162 22.913.939 1.413.346 1.171.211

108.463.850

108.612.383

Prihodki iz prodaje se v primerjavi s preteklim letom niso bistveno spremenili. Povečal se je delež prihodkov iz prodaje piva, ki v strukturi prihodkov od prodaje predstavlja 76,9 %, v letu 2007 je bil delež nižji in je znašal 72,5 %. Delež prihodkov iz prodaje vode se je zaradi manjše prodaje iz 4,1 % v letu 2007 znižal na 1,1 % prihodkov od prodaje v letu 2008. Prav tako se je znižal delež prihodkov iz prodaje trgovskega blaga v kanalu Horeca.

19. B. Analiza prihodkov iz prodaje po državah ( v EUR ) Prihodki iz prodaje v Sloveniji Prihodki iz prodaje na tujem trgu Skupaj

2008

2007

99.505.889 8.957.961

98.668.808 9.943.575

108.463.850

108.612.383

Prihodki iz pordaje na tujih trgih so bili realizirani pretežno iz prodaje na trge bivše Jugoslavije.

19. C. Analiza stroškov po kategorijah ( v EUR )

2008

2007

Stroški prodanega trgovskega blaga (Horeca) Stroški materiala in surovin in trgovskega blaga Stroški storitev Amortizacija Stroški plač Dajatve na plače za socialno varnost Drugi stroški dela Prevrednotovalni poslovni odhodki pri stalnih sredstvih Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Stroški rezervacij Drugi poslovni odhodki

20.563.780 31.746.498 26.521.618 8.626.088 7.100.131 1.374.818 1.454.973 80.526 304.783 144.882 1.316.037

22.806.461 28.855.117 21.760.872 8.514.247 7.218.557 1.581.191 1.354.896 36.474 684.351 182.823 1.361.341

Skupaj

99.234.134

94.356.330

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

133

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

Odhodki poslovanja so v primerjavi s preteklim letom večji za 5,2 %. Povečali so se predvsem stroški materiala, ki so v primerjavi s preteklim letom večji za 10 % oz.

2.891.381 EUR ter stroški storitev za 21,9 % oz. 4.760.746 EUR. Stroški materiala so se povečali predvsem zaradi povečanja cen surovin in izdelavnega materiala, medtem ko se povečanje stroškov storitev nanaša predvsem na povečanje stroškov marketinga.

Med stroški storitev predstavljajo približno 40 % stroški marketinga, sledijo stroški vzdrževanja, transportnih storitev, stroški intelektualnih in drugih storitev.

19. D. Stroški po funkcionalnih skupinah Proizvajalni stroški prodanih proizvodov in blaga

Stroški prodajanja

Stroški splošnih dejavnosti

Skupaj

Stroški prodanega trgovskega blaga (Horeca) Stroški materiala in surovin in trgovskega blaga Stroški storitev Amortizacija Stroški dela Prevred. poslovni odhodki pri stalnih sredstvih Prevred. poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Stroški rezervacij Drugi stroški

29 .485 .092 2 .842 .867 6 .795 .052 4 .707 .334 47 .578 50 .709 318 .615

20.563.7 80 1.910.8 93 13.706.2 72 649.5 68 2.120.3 91 14.1 05 302.9 19 36.2 21 132.2 72

350.512 9.972.479 1.181.468 3.102.199 18.843 1.864 57.953 865.149

20.563.780 31.746.497 26.521.618 8.626.088 9.929.924 80.526 304.783 144.882 1.316.036

Skupaj

44 .247 .247

39.436.4 21

15.550.467

99.234.134

Leto 2008 ( v EUR )

V letu 2008 so se stroški storitev prodajanja zmanjšali in povečali stroški storitev splošnih dejavnosti, predvsem kot posledica reorganizacije, na osnovi katere se je služba marketinga izločila iz prodaje in postala štabna služba uprave.

Stroški revizije so v letu 2008 so znašali 44.318 EUR. Proizvajalni stroški prodanih proizvodov in blaga

Stroški prodajanja

Stroški splošnih dejavnosti

Skupaj

Stroški prodanega trgovskega blaga (Horeca) Stroški materiala in surovin in trgovskega blaga Stroški storitev Amortizacija Stroški dela Prevred. poslovni odhodki pri stalnih sredstvih Prevred. poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Stroški rezervacij Drugi stroški

26 .119 .667 2 .094 .819 6 .782 .781 4 .944 .743 895 63 .988 462 .419

22.806.4 61 2.641.4 12 15.672.1 94 529.8 36 2.488.7 29 1.1 40 680.9 21 45.7 06 270.1 22

94.038 3.993.859 1.201.630 2.721.172 34.439 3.430 73.129 628.800

22.806.461 28.855.117 21.760.872 8.514.247 10.154.644 36.474 684.351 182.823 1.361.341

Skupaj

40 .469 .312

45.136.5 21

8.750.497

94.356.330

Leto 2007 ( v EUR )

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

134

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

20.

20. Neto finančni odhodki ( v EUR ) Finančni prihodki brez tečajnih razlik Finančni prihodki na podlagi deležev iz dobička Finančni prihodki iz danih posojil Finančni odhodki brez tečajnih razlik Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb Finančni odhodki iz finančnih obveznosti Tečajne razlike iz financiranja Negativne tečajne razlike Pozitivne tečajne razlike Neto finančni odhodki

2008

2007

8.466.923 8.236.604 230.319

11.440.156 11.222.754 217.402

(30.103.230) (15.608.816) (14.494.414)

(15.512.862) (3.692.345) (11.820.517)

(6.509) (7.125) 616

199 (172) 371

(21.642.816)

(4.072.507)

Neto finančni odhodki so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 17.570.309 EUR. Povečali so se predvsem finančni odhodki iz naslova slabitve finančnih naložb, in sicer iz naslova slabitve naložbe v odvisno družbo Jadranska pivovara, d. d. v vrednosti 14.126.598 EUR ter iz naslova slabitev ostalih naložb v vrednosti 1.482.218 EUR. Prav tako so se povečali finančni odhodki za obresti, ki so v letu 2008 znašali 14.494.414 EUR,v letu 2007 pa 11.820.517 EUR. 21. Davek iz dobička ( v EUR )

2008

2007

Tekoči davek Odloženi davek

(2.681.313)

892.715 1.410.059

Skupaj

(2.681.313)

2.302.774

2008

2007

Poslovni izid pred obdavčitvijo

(8.775.370)

14.450.841

Davek, izračunan po veljavni davčni stopnji: Davek od dohodka, obračunan po davčni stopnji 22 % oz. 23 % Popravek prihodkov na raven davčno priznanih prihodkov Davčno nepriznani odhodki Davčna osnova I

(1.930.581) (8.252.303) 16.429.848 (597.825)

3.323.693 (6.149.517) 5.630.731 13.932.055

Sprememba davčne osnove Davčna osnova II

(8.878.732) (9.476.557)

(9.017.203) 4.914.852

Davčne olajšave Davčna osnova III

(9.476.557)

(1.033.483) 3.881.369

-

892.715

( v EUR )

Davek

Odloženi davek, ki vpliva na poslovni izid, je prikazan v tabeli gibanja dolgoročnih terjatev za odloženi davek (pojasnilo 7) in v tabeli gibanje dolgoročnih obveznosti za odloženi davek (pojasnilo 16. B).

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

135

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

V letu 2008 je Družba v davčnem obračunu izkazala davčno izgubo v vrednosti 9.476.557 EUR ter od te vrednosti obračunala terjatev za odloženi davek po 20 % stopnji v vrednosti 1.895.311 EUR, ki jo bo poračunala v prihodnjih letih iz naslova obdavčljivih dohodkov. Zmanjšanje davčne osnove leta 2008 v vrednosti 8.878.732 EUR se nanaša na učinke pri prehodu na nov način računovodenja ob prehodu na MSRP v vrednosti 9.325.762 EUR, povečanje pa na predhodno uveljavljene davčne olajšave v vrednosti 447.030 EUR. Oblasti lahko preverijo poslovanje družbe, v okviru katere lahko nastanejo dodatne obveznosti plačila davka, obresti za nazaj ali kazni v zvezi z davkom na dobiček ali drugimi davki in prispevki kadarkoli v roku petih let po letu, v katerem bi moral biti davek odmerjen. Uprava podjetja ne pozna nobenih okoliščin, ki bi lahko predstavljale pomembne obveznosti iz tega naslova.

22. Tečajne razlike

Tečajne razlike iz poslovanja in financiranja, upoštevane v izkazu poslovnega izida, so naslednje: ( v EUR )

2008

2007

Tečajne razlike iz poslovanja Tečajne razlike iz financiranja

(169) (6.509)

(962) 199

Skupaj

(6.678)

(763)

2008

2007

12.867.445

18.523.347

8.559.229 66.859 (782.269) 123.093 169 7.967.081

(892.715) 8.463.896 50.351 684.351 154.286 962 8.461.131

(452.328) (3.695.518) 1.782.450 (2.365.396)

(1.867.239) (1.536.300) 3.376.914 (26.625)

18.469.130

26.957.853

23. Denarni tok iz poslovanja ( v EUR )

Pojasnilo

Dobiček iz poslovanja obdobja Prilagoditve za: Davek Amortizacijo opredmetenih OS in naložbenih nepremičnin Amortizacijo neopredmetenih dolgoročnih sredstev Odpisi in prevrednotenja sredstev Neto gibanje v rezervacijah Tečajne razlike iz posojil Spremembe obratnega kapitala Zaloge in nekratkoročna sredstva za prodajo Poslovne terjatve in druge terjatve Poslovne obveznosti in druge obv eznosti Denar ustvarjen pri poslovanju

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

20 2,3 1

21

7,8 9,12 15,16,17

136

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

24. Poročanje po odsekih 24. A. Poslovni odseki odseki Leto 2008 ( v EUR )

Pivo

Ostale pijače

Ostalo

Skupaj

Čisti prihodki od prodaje po odsekih Prihodki med odseki

83.420.281 -

1.192.200 -

23.851.369 -

108.463.850 -

Čisti prihodki od prodaje

83.420.281

1.192.200

23.851.369

108.463.850

9.175.445

(764.647)

4.456.647

12.867.445 21.642.816 (8.775.369) 2.681.313 (6.094.056)

Sredstva po odsekih

461.406.839

1.275.209

-

462.682.048

Obveznosti po odsekih Investicije

287.110.306 8.973.913

-

8.218.046

287.110.306 17.191.959

7.238.854

341.822

1.045.412

8.626.088

Pivo

Ostale pijače

Ostalo

Skupaj

Čisti prihodki od prodaje po odsekih Prihodki med odseki

78.714.725 -

4.399.162 -

25.498.496 -

108.612.383 -

Čisti prihodki od prodaje

78.714.725

4.399.162

25.498.496

108.612.383

Poslovni izid iz poslovanja Finančni odhodki (neto) Poslovni izid pred davki Davek Poslovni izid obračunskega obdobja

16.600.876

(766.721)

2.689.192

18.523.347 (4.072.507) 14.450.840 (2.302.773) 12.148.067

Sredstva po odsekih

500.501.893

2.150.320

-

502.652.213

Obveznosti po odsekih Investicije

271.315.692 11.313.129

-

-

271.315.692 11.313.129

5.818.289

341.822

2.354.136

8.514.247

Poslovni izid iz poslovanja Finančni odhodki (neto) Poslovni izid pred davki Davek Poslovni izid obračunskega obdobja

Stroški, ki nimajo za posledico denarnega toka Leto 2007 ( v EUR )

Stroški, ki nimajo za posledico denarnega toka

Prodaja po geografskih odsekih je razkrita v pojasnilu 23. B.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

137

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

24. B. Geografski odseki ( v EUR )

2008

2007

99.505.889 8.957.961

98.668.808 9.943.575

Skupaj

108.463.850

108.612.383

Sredstva Slovenija Tuji trg

455.939.057 6.742.991

497.328.920 5.323.293

Skupaj

462.682.048

502.652.213

Investicije Slovenija Tuji trg

17.095.816 96.143

11.257.369 55.760

Skupaj

17.191.959

11.313.129

2008

2007

(6.094.056) 8.742.953

12.148.067 8.747.431

(0,70) (0,70)

1,39 1,39

Čisti prihodek iz prodaje Slovenija Tuji trg

25. Izguba na delnico ( v EUR ) Dobiček / izguba Tehtano število izdanih navadnih delnic Čisti dobiček na delnico Popravljeni čisti dobiček na delnico

Izguba oz. čisti dobiček na delnico se izračuna z delitvijo izgube oz. čistega dobička, ki pripada delničarjem, s tehtanim povprečnim številom delnic, ki so v prometu med letom, pri čemer se izključi povprečno število lastnih delnic.

26 . Dividende na delnico

V letu 2007 je znašalo izplačilo za dividende 3.498.770 EUR oz. 0,40 EUR na delnico, v letu 2008 pa 8.747.384 EUR oz. 1,00 EUR na delnico.

27. Finančna tveganja 27. A. Kreditno tveganje

Terjatve do kupcev za Družbo ne predstavljajo večjega tveganja, saj večino posluje z znanimi in preverjenimi kupci, terjatve ima zavarovane z običajnimi instrumenti za zavarovanje, obenem pa so določeni limiti dovoljenega dolga za posameznega kupca glede na prodajno pogodbo. Iz pojasnila 9. A. je razvidno, da je kreditno tveganje zanemarljivo.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

138

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

27. B. B . Tveganje obrestnih mer

Pri najetih dolgoročnih posojilih je Družba izpostavljenost spremembam obrestnih mer delno odpravila že v preteklih letih z uporabo izvedenega finančnega instrumenta v obliki obrestnega ščitenja. Z metodo obrestne ovratnice je Družba zavarovala del svojih svojih finančnih obeznosti pred morebitno rastjo referenčne obrestne mere, nad določeno stopnjo. V drugi polovici leta 2008 je kot posledica razvijajoče se gospodarske krize pričela referenčna obrestna mera občutno padati. Ocenjujemo, da bo Družba v letu 2009 iz naslova omenjenega izvedenega finančnega inštrumenta, zaradi padca referenčne obrestne mere pod dno, realizirala negativne učinke. Omenjeni izvedeni finančni inštrument je bil na zadnji dan leta preračunan na pošteno vrednost in izkazan med drugimi finančnimi obveznostmi, učinek prevrednotenja pa pripoznan kot finančni odhodek.

( v EUR )

Višina obresti

Povprečna obrestna mera v %

Razlika obresti

Zaščita obrestne mere

14.494.414

5,72

-

-

14.494.414

-

17.028.402

6,72

2.533.988

(1.032.000)

15.996.402

1.501.988

11.935.086

4,71

(2.559.328)

-

11.935.086

(2.559.328)

18.295.397

7,22

3.800.983

(1.620.000)

16.675.397

2.180.983

10.693.431

4,22

(3.800.983)

-

10.693.431

(3.800.983)

Dejanski odhodki financiranja iz naslova obresti Odhodki v primeru povečanja obrestne mere za 1 % Odhodki v primeru zmanjšanja obrestne mere za 1 % Odhodki v primeru povečanja obrestne mere za 1,5 % Odhodki v primeru zmanjšanja obrestne mere za 1,5 %

Sprememba Zmanjšanje fin.odhodkov obresti - obresti

V primeru, da bi se povprečna obrestna mera povečala za 1 %, bi se odhodki povečali za 1.501.988 EUR, pri 1,5 % pa za 2.180.983 EUR ob upoštevanju ščitenja obrestne mere za del finančnih obveznosti. Če bi se obrestna mera znižala za 1 % oz 1,5 %, bi se odhodki financiranja zmanjšali za 2.559.328 EUR oz. 3.800.983 EUR. 27. C. Valutno tveganje

Valutno tveganje je bilo pri poslovanju Družbe v letu 2008 zanemarljivo, saj je bila struktura poslov s tujino pretežno vezana na evro.

27. D. Likvidnostno tveganje

Na zadnji dan leta 2008 je imela Družba 3.481.705 EUR zapadlih obveznosti do dobaviteljev, ki jih je poravnala v januarju, leta 2009. Obenem izkazuje terjatev iz naslova plačanih avansov v vrednosti 268.383 EUR. 27. E. Tveganje denarnega toka

Tveganje denarnega toka se odraža v tveganju poštene vrednosti sredstev. Tveganje je mogoče obvladati z izvedenimi finančnimi instrumenti. Družba v letu 2008 tveganja

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

139

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

poštene vrednosti finančnih sredstev ni zavarovala, zato obstaja tveganje, ki je opredeljeno v spodnji tabeli.

( v EUR ) Stanje 31.12.2008 Povečanje cene za 10 % Zmanjšanje cene za 10 % Povečanje cene za 5 % Zmanjšanje cene za 5%

Pošena vrednost na dan 31.12.2008

Razlika - vpliv na vrednost DFN

Razlika - vpliv na presežek iz prevrednotenja

Razlika - vpliv na obveznost za odloženi davek

50.190.084 55.209.092 45.171.076 52.699.588 47.680.580

5.019.008 (5.019.008) 2.509.504 (2.509.504)

4.015.207 (4.015.207) 2.007.603 (2.007.603)

1.003.802 (1.003.802) 501.901 (501.901)

Izračun tveganja se nanaša na dolgoročno finančno naložbo v delnice Poslovnega sistema Mercator, ki predstavlja 99,6 % vrednosti finančnih sredstev, namenjenih prodaji, ki so vrednotena po pošteni vrednosti. V primeru povečanja oz. zmanjšanja vrednosti finančnih naložb, ki so vrednotene po pošteni vrednosti, se odraža na povečanju oz. zmanjšanju presežka iz prevrednotenja direktno v kapitalu ter obenem na obveznosti za odloženi davek.

28. Pogojne obveznosti

Pogojne obveznosti se nanašajo na prejete garancije 2.514.710 EUR, dane garancije oz. poroštva v vrednosti 15.621.270 EUR, zastavo vrednostnih papirjev v vrednosti 299.262.427 EUR, hipoteko v vrednosti 29.357.300 EUR in zastavo premičnin v vrednosti 2.648.178 EUR. Dana poroštva se v vrednosti 8.000.000 EUR nanašajo na zavarovanje dolgoročnih in kratkoročnih finančnih obveznosti Jadranske pivovare, d. d.

Dolg Družbe, ki je zavarovan z navedenimi zavarovanji, je na dan 31.12.2008 znašal 210.722.903 EUR, dolg v vrednosti 33.629.208 EUR je zavarovan z menicami.

29. Poslovne združitve

V letu 2008 ni bilo poslovnih združitev.

V letu 2007 je bil izvršen prevzem družbe Delo, d. d., ki so ga na podlagi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev z dne 29.3.2007 objavile naslednje družbe: Pivovarna Laško, d. d., Radenska, d. d. in Talis, d. o. o. Maribor. V postopku prevzema je Pivovarna Laško, d. d. pridobila 333.306 delnic oz. 49,94 %, Radenska, d. d. 127.928 delnic oz. 19,17 % ter Talis, d. o. o. 20 delnic oz. 00,003 % vseh delnic ciljne družbe. Po opravljenem prevzemu je imela družba Pivovarna Laško, d. d. v lasti 500.096 delnic ciljne družbe, kar predstavlja 74,92 % vseh delnic ciljne družbe, družba Radenska, d. d.

127.928 delnic, kar predstavlja 19,17 % vseh delnic ciljne družbe, družba Talis, d. o. o. pa 20 delnic, kar predstavlja 0,003 % vseh delnic ciljne družbe. Po prevzemni ponudbi so prevzemniki postali skupaj imetniki 628.044 delnic, kar skupaj predstavlja 94,09 % vseh delnic družbe Delo, d. d.

Dne 30.7.2007 je bil na skupščini delničarjev družbe Delo, d. d. sprejet sklep o umiku delnic DELR z organiziranega trga. Delnice so bile izključene iz organiziranega trga dne 2.8.2007.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

140

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je skladno z določbami Zakona o trgu vrednostnih papirjev dne 13.9.2007 prejela odločbo KDD – Centralne klirinško depotne družbe, d. d. Ljubljana o prenosu vseh delnic družbe DELO, časopisno in založniško podjetje, d. d. Ljubljana, z oznako DELR, manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja Pivovarno Laško, d. d. in sicer prostih vseh pravic tretjih ali drugih pravnih dejstev, razen delnic, ki jih imata v lasti odvisni družbi Radenska, d. d. Radenci in Firma Del, d. o. o. Laško.

Na dan 12.09.2007 je bilo na Pivovarno Laško, d. d. prenesenih 39.420 delnic z oznako DELR. Po opravljenih vpisih je v centralnem registru vpisanih 667.464 delnic z oznako DELR (100 %), od tega na Pivovarno Laško, d. d. 539.516 oz. 80,8307 %, Radensko, d. d.

127.928 oz. 19,1662 % in Firmo Del, d. o. o. 20 oz. 0,0029 %.

Glavni delničar Pivovarna Laško, d. d. je vsem manjšinskim delničarjem v roku 30 dni od obvestila izplačala denarno odpravnino v višini 135,50 EUR na delnico. Zaradi nepomembnih razlik v pošteni vrednosti neto sredstev prevzemnika na dan prevzema in na dan pridobitve manjšinskih deležev, je bil znesek dobrega imena ugotovljen skupaj za 100 % delež.

30.

30. Prejemki poslovodstva in zaposlenih po individualni pogodbi

Družbo upravljata uprava in nadzorni svet, katerih bruto zaslužke predstavljajo spodnje tabele: ( v EUR )

2008

2007

UPRAVA Fiksni del prejemkov Drugi prejemki (bonitete)

192.000 37.934

207.728 12.401

Skupaj

229.934

220.129

Uprava je enočlanska. Direktor Družbe je g. Boško Šrot, ki ga je na to mesto imenoval nadzorni svet Družbe dne 29.8.2005 za dobo 5 let, s pričetkom mandata 12.11.2005. Plača uprave je bila izplačana 75 % v gotovini in 25 % v delnicah družbe.

Na osnovi individualnih pogodb prejema plačo 8 zaposlenih, in sicer 75 % v gotovini ter med 15 % in 25 % v delnicah družbe. ( v EUR )

2008

2007

INDIVIDUALNE POGODBE Fiksni del prejemkov Drugi prejemki (bonitete)

632.406 158.538

608.499 35.800

Skupaj

790.944

644.299

V letu 2008 so člani nadzornega sveta v skladu s 30. členom Statuta prejeli letno nadomestilo za delo v skupni vrednosti 75.228 EUR.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

141

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d. ( v EUR )

2008

2007

NADZORNI SVET Sejnine - nadomestilo za delo

75.228

94.044

Skupaj

75.228

94.044

31. Posli s povezanimi osebami

Kot povezane osebe se obravnavajo vse odvisne in nadrejene družbe ter uprava in člani nadzornega sveta. Odvisne družbe ter deleži lastništva so navedeni na strani 12 in 13 letnega poročila.

Direktor Pivovarne Laško, d. d. Boško Šrot je skupaj z ženo lastnik družbe Atka Prima, d. o. o. Laško, ki ima 100 % delež v družbi Kolonel, d. d. Maribor. Le-ta je lastnica družbe Center naložbe, d. d. Maribor v višini 78,198 % deleža, slednja pa je lastnica 71,006 % deleža družbe Infond Holding, d. d. Maribor. Direktor družbe zastopa družbo neomejeno.

31. A. Prodaja povezanim družbam ( v EUR )

2008

2007

831.987 3.991 8.551.565 4.985 3.955.617

650.076 3.396 6.536.596 4.518.763

13.348.145

11.708.831

2008

2007

Radenska, d. d.

Vital M estinje, d. o. o.

Skupina Union Delo, d. d.

Jadranska pivovara, d. d.

RA&LA, d. o. o. Sarajevo

2.926.114 555.690 22.516.384 15.636 1.639.288 255.893

3.434.692 725.733 23.909.352 1.650.898 309.358

Skupaj

27.909.005

30.030.033

Radenska, d. d.

Vital M estinje, d. o. o.

Skupina Union Delo, d. d.

Jadranska pivovara, d. d.

Skupaj

31. B. Nabava pri povezanih družbah ( v EUR )

Podatki so izkazani v bruto vrednostih z obračunanim DDV. Nabava pri povezanih družbah se nanaša predvsem na nabavo trgovskega blaga v kanalu Horeca.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

142

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

Odprte postavke iz prodaje / nabave pri povezanih družbah ( v EUR )

2008

2007

Terjatve iz poslovanja do družb v Skupini Pivovarna Laško Radenska, d. d.

Vital M estinje, d. o. o.

Skupina Union Delo, d. d.

Jadranska pivovara, d. d.

117.473 137 839.515 4.985 2.300.706

124.824 30 528.313 3.440.608

Skupaj

3.262.816

4.093.775

Obveznosti iz poslovanja do družb v Skupini Pivovarna Laško Radenska, d. d.

Vital M estinje, d. o. o.

Jadranska pivovara, d. d.

Skupina Union Delo, d. d.

RA&LA, d. o. o. Sarajevo

349.052 80.865 22.264 2.816.919 4.985 -

216.245 36.780 1.345.951 22.363

Skupaj

3.274.085

1.621.339

Terjatve do odvisne družbe Jadranska pivovara, d. d. se znižujejo z odkupom embalaže, točilnih aparatov in druge opreme na trgu.

31. C. Posojila pridobljena od povezanih družb ( v EUR )

2008

2007

Radenska, d. d. Radenci Skupina Union Talis, d. o. o.

16.600.000 4.800.000 42.985

3.000.000 42.985

Skupaj

21.442.985

3.042.985

2008

2007

Jadranska pivovara, d. d. (dolgoročno posojilo) Delo, d. d. Ljubljana (kratkoročno posojilo)

2.600.000

9.537.500 -

Skupaj

2.600.000

9.537.500

2008

2007

Radenska, d. d.

Skupina Union Delo, d. d.

Jadranska pivovara, d. d.

2.795.925 3.054.296 674.395 189.284

1.164.969 2.181.640 626.088 150.338

Skupaj

6.713.900

4.123.035

31. D. Posojila dana povezanim družbam ( v EUR )

Finančni prihodki ( v EUR )

Finančni odhodki Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

143

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

( v EUR )

2008

2007

Radenska, d. d.

Skupina Union Jadranska pivovara, d. d.

71.277 203.420 14.126.598

408.304 91.555 3.692.345

Skupaj

14.401.295

4.192.204

2008

2007

Jadranska pivovara, d. d. (za bančna posojila)

8.000.000

8.000.000

Skupaj

8.000.000

8.000.000

Poroštva dana povezanim družbam ( v EUR )

Družba z nadrejenimi družbami v letu 2008 ni imela poslov.

32. Dogodki po datumu obračunskega obdobja Sprostitev razpolaganja z delnicami Mercatorja, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je dne 26.1.2009 prejela sklep Urada za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu UVK), s katerim je dovolil izvedbo prenosa lastništva in vpis obremenitve delnic družbe Mercator, d. d. Ljubljana z oznako MELR, po nalogu družb Infond Holding, d. d., Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d. in Radenska, d. d. (ter Istrabenz, d. d.) oziroma po nalogu tretjih oseb, ki delujejo v imenu katerekoli prej navedene družbe, če je izvedba prenosa lastništva in vpis obremenitve delnic z oznako MELR potrebna za izvedbo transakcij z vrednostnimi papirji, razen če kupec in prodajalec vesta ali bi morala vedeti, da je bila transakcija izvedena v nasprotju s 1. odst.

44. člena ZPOmK-1 in dne 27.1.2009 prejela obvestilo KDD – Centralne klirinško depotne družbe Ljubljana, da je na podlagi navedenega sklepa UVK izbrisala prepoved razpolaganja z omenjenimi vrednostnimi papirji.

Imenovanje revizijske komisije

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. je na svoji seji dne 2.3.2009 imenoval revizijsko komisijo v sestavi: Simon Zdolšek – predsednik ter člana Bojan Košak in Marko Koleša.

Zamenjava delnic z oznako PILH za PILR

Po datumu obračunskega obdobja se je na dan 12.3.2009 iz centralnega registra pri KDD izbrisalo 29.509 delnic Pivovarne Laško, d. d. z oznako PILH in se jih je zamenjalo za enako količino rednih kosovnih delnic z oznako PILR. Po opravljenem vpisu se v centralnem registru pri KDD vodi skupno 8.611.481 rednih kosovnih delnic z oznako PILR in 136.171 delnic z oznako PILH. Posli s povezanimi osebami Pivovarne Laško, d. d.

Na dan 31.3.2009 je imela Pivovarna Laško, d. d. terjatev iz naslova kratkoročno danih posojil v višini 3,1 mio EUR, od tega do povezanih oseb 2,5 mio EUR.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

144

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

Pivovarna Laško, d. d. je imela na dan 31.3.2009 pri bankah najetih za 164,9 mio EUR dolgoročnih posojil in za 81,9 mio EUR kratkoročnih posojil. Pri povezanih družbah je imela Pivovarna Laško, d. d. najetih za 24,7 mio EUR kratkoročnih posojil.

Pivovarna Laško, d. d. je v prvih treh mesecih leta 2009 dovolila vpis hipoteke na sredstva Pivovarne Laško, d. d. za zavarovanje kratkoročnih kreditov v višini 15,4 mio EUR ter za zavarovanje kratkoročnega kredita v višini 5,5 mio EUR zastavila delnice Elektra Gorenjske. S terjatvami družbe je zavarovala kratkoročne kredite v višini 3 mio EUR. Spremembe v vodstvu Jadranske pivovare, d. d. Split

V Jadranski pivovari, d. d. Split je z dnem 31.3.2009 sporazumno prenehal mandat direktorju družbe Marijanu Kosu, z dnem 1.4.2009 pa je bil imenovan nov direktor Tomaž Udrih, za nov mandat.

Ostali pomembni dogodki v Jadranski pivovari, d. d. Split

Pivovarna Laško, d. d. se dogovarja in pogaja z večimi potencialnimi kupci o prodaji celotnega deleža v Jadranski pivovari, d. d. Split. Kot pogoj za nakup se postavlja tudi obveza, da potencialni kupec prevzame dana poroštva Pivovarne Laško, d. d. za kredite, ki jih je najela Jadranska pivovara, d. d. pri Splitski banki in Raiffeisen banki.

Na dan 20.4.2009 Jadranska pivovara, d. d. izkazuje 6.583.704 EUR dolgoročnih posojil, od katerih v letu 2009 zapade 1.445.926 EUR, v letu 2010 2.270.926 EUR, v letu 2011 1.645.926 EUR, v letu 2012 1.020.926 EUR in v letu 2013 200.000 EUR. Obenem ima družba 7 mio HRK oz 938.715 EUR kratkoročnih posojil, od katerih jih polovica, to je 3,5 mio HRK, zapade 31.8.2009, druga polovica (3,5 mio HRK) pa 31.10.2009.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

145

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

IZJAVA POSLOVODSTVA Uprava družbe Pivovarna Laško, d. d. je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe ter računovodskih izkazov na način, ki daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe, v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Zakonom o gospodarskih družbah za leto 2008.

Uprava družbe potrjuje poslovno poročilo in računovodske izkaze s pojasnili za leto končano 31.12.2008 in izjavlja: da so računovodski izkazi pripravljeni ob predpostavki, da bo družba nadaljevala poslovanje tudi v prihodnje, da dosledno uporablja izbrane računovodske politike in da razkriva morebitne spremembe v računovodskih politikah, da so računovodske ocene pripravljene pošteno in premišljeno ter v skladu z načeli previdnosti in dobrega gospodarja, da so računovodski izkazi pripravljeni v skladu z veljavno zakonodajo in Slovenskimi računovodskimi standardi.

Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavljajo ohranjanje vrednosti premoženja družbe ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti.

Laško, 20. april 2009 Pivovarna Laško, d. d.

Uprava – direktor Boško Šrot

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

146

147

148

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

R evidirani konsolidirani računovodski izkazi Skupine Pivovarna Laško za poslovno leto 2008, po MSRP KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA SKUPINE PIVOVARNA LAŠKO NA DAN 31.12.2008 ( v EUR )

Pojasnilo

2008

2007

636.058.719

595.776.889

SREDSTVA Dolgoročna sredstva Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe Investicije v pridružene družbe Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva Finančne naložbe v posesti do zapadlosti Dolgoročna posojila Dolgoročne poslovne terjatve Dolgoročne terjatve za odloženi davek

1 2 3 4.A 4.B 4.C 4.D 5 6 7

167.063.603 236.903.804 13.510.515 267.640 4.804.454 197.281.029 12.500 2.548.463 1.648.283 12.018.428

164.911.643 209.843.768 8.420.292 267.640 171.024.423 37.894.802 25.000 124.626 3.264.697 -

Kratkoročna sredstva brez kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev Nekratkoročna sredstva za prodajo Zaloge Kratkoročne terjatve iz poslovanja Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka Kratkoročna posojila Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva Izvedeni finančni instrumenti Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina

8 9 10.A 10.B 11 12.A 12.B 13

186.379.103 1.666.506 42.308.377 56.303.249 6.854.113 77.042.121 13.630 2.191.107

200.189.540 1.157.675 39.818.118 43.695.007 616.560 84.259.968 28.085.175 462.172 2.094.865

855.918

424.751

Skupaj kratkoročna sredstva

187.235.021

200.614.291

SKUPAJ SRED STVA

823.293.740

796.391.180

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

14

149

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA SKUPINE SKUPINE PIVOVARNA LAŠKO NA DAN 31.12.2008 31.12.2008 (nadaljevanje) ( v EUR )

Pojasnilo

KAPITAL

2008

2007

295.977.383

322.929.993

Manjšinski kapital

16

16.756.301

21.680.486

Večinski kapital Osnovni kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Presežek iz prevrednotenja Čisti poslovni izid preteklih let Čisti poslovni izid

15

279.221.082 36.503.305 102.377.721 44.405.596 2.030.621 92.268.710 1.635.129

301.249.507 36.503.305 102.377.721 46.133.417 6.000.203 61.949.899 48.284.962

527.316.357

473.461.187

9.054.082 6.324.696 2.729.386

9.520.779 7.211.160 2.309.619 196.770.586 169.717.616 75.736 26.977.234

OBVEZNOSTI Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Dolgoročne pasivne časovne razmejitve

17 17.A 17.B

Dolgoročne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Dolgoročne obveznosti za odloženi davek

18 18.B 18.C

251.147.122 221.011.550 111.108 30.024.464

Kratkoročne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne obveznosti za plačilo davka Kratkoročne finančne obveznosti

19 19.A 19.B 19.C

261.434.013 53.175.244 1.019.224 207.239.545

263.244.981 47.261.161 5.501.732 210.482.088

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

20

5.681.140

3.924.841

Skupaj kratkoročne obveznosti

267.115.153

267.169.822

SKUPAJ OBVEZNOSTI D O VIROV SR EDSTEV

823.293.740

796.391.180

18.A

Usmeritve in pojasnila na straneh od 155 do 203 so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Pivovarna Laško.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

150

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

KONSOLIDIRAN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA SKUPINE PIVOVARNA LAŠKO ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2008 31.12.2008 ( v EUR ) Čisti prihodki od prodaje Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve Drugi poslovni prihodki Stroški blaga, materiala in storitev Stroški dela Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev Dolgoročne rezervacije Odpisi vrednosti Drugi poslovni odhodki

Pojasnilo

2008

2007

21

360.028.307

330.062.922

21 21 21 21 21

10.781 62.364 13.322.327 (240.428.436) (62.097.162)

914.593 8.467.041 (206.100.446) (55.184.972)

21 21 21 21

(29.716.424) (144.882) (8.729.244) (6.607.458)

(30.822.534) (182.823) (4.538.229) (10.411.541)

25.700.173

32.204.011

POSLOVN I IZID IZ POSLOVAN JA Finančni prihodki Finančni odhodki Delež (izgube)/dobička v pridruženih podjetjih POSLOVN I IZID PRED OBDAVČITVIJO

22 22 23

11.911.828 (36.302.694) 1.259.654 2.568.961

48.956.329 (17.429.947) 10.208.041 73.938.434

Davki ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

24

1.286.621 3.855.582

(12.647.965) 61.290.469

215.824 3.639.758

2.400.588 58.889.881

0,4161 0,4161

6,7321 6,7321

Delež manjšinskih lastnikov v čistem dobičku Delež večinskih lastnikov v čistem dobičku Dobiček na delnico večinskih lastnikov: Čisti dobiček na delnico Popravljen čisti dobiček na delnico

27 27

Usmeritve in pojasnila na straneh od 155 do 203 so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Pivovarna Laško.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

151

-

-

-

Spremembe prikazane direktno v kapitalu

1 02.377.721

25.606.794

-

-

-

-

-

-

-

25.606.794

rezerve

Zakonske

356.168

50.706

50.706 -

-

-

-

-

-

305.462

lastne deleže

Rezerve za

(356.168)

(50.706)

(50.706) -

-

-

-

-

-

(305.462)

delnice

Lastne

1 8.7 98.8 02

1.8 16.4 73

2.2 29.6 74 (413.20 1) -

(3.544.29 4)

-

(3.544.29 4)

-

(3.544.29 4)

2 0.5 26.6 23

iz dobička

Druge rezerve

Č isti

92.268.710

39.245.113

(3 41.6 27) 48.284.962 44.162 (8.7 42.3 84)

(8.9 26.3 02)

-

(8.9 26.3 02)

72.780 -

(8.9 99.0 82)

61.949.899

preteklih let

poslovni izid

1.635.129

(50.289.591)

(1.888.047) (48.284.962) (116.582) -

3.639.758

3.639.758

-

-

-

48.284.962

poslovni izid

Čisti

2.030.621

-

-

(3.969.582)

-

(3.969.582)

9.363.123 -

(13.332.705)

6.000.203

prevrednotenja

Presežek iz

279 .221 .082

(9 .228 .005 )

(485 .621 ) (8 .742 .384 )

(12 .800 .420 )

3 .639 .75 8

(16 .440 .178 )

9 .435 .90 3 -

(25 .876 .081 )

301 .249 .507

la stnika

večinskega

S kupaj kapital

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

Usmeritve in pojasnila na straneh od 155 do 203 so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Pivovarna Laško.

3 6.50 3.30 5

-

-

KONČNO STANJE na dan 3 1.12 .200 8

-

-

Prenos čistega dobička Prenos čistega dobička preteklega leta Nakup / prodaja lastnih delnic Izplačilo dividend

-

Skupaj spremembe v letu 2008

-

-

-

Čisti poslovni izid poslovnega leta

-

-

1 02.377.721

rezerve

-

3 6.50 3.30 5

kapital

Kapitalske

Poštena vrednost: Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva Druga povečanja / zmanjšanja prevrednotenje nepremičnin Druga povečanja / zmanjšanja

ZAČETNO STANJE na dan 1.1.2008

( v EUR )

Osnovni

KONSOLIDIRAN IZKAZ GIBANJA KAPITALA SKUPINE PIVOVARNA LAŠKO ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2008

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

16.7 56.3 01

(334.76 6)

(5.81 8) (328.94 8)

(4.589.41 9)

2 15.8 24

(4.805.24 3)

2 73.3 19 (2.183.59 7)

(2.894.96 5)

21.6 80.4 86

kapita l

Ma njšinski

SKUPAJ

152

295.977.383

(9.562.771)

(491.439) (9.071.332)

(17.389.839)

3.855.582

(21.245.421)

9.709.222 (2.183.597)

(28.771.046)

322.929.993

KAPITAL

102.377.721

25.606.794

-

-

-

-

-

-

-

25.606.794

rezerve

Za konske

305 .462

299 .874

299 .874 -

-

-

-

-

-

5 .588

lastne deleže

Rezerve za

(305 .462 )

(299 .874 )

(299 .874 ) -

-

-

-

-

-

(5 .588 )

delnice

Lastne

2 0.52 6.62 3

7.85 7.69 2

8.09 1.63 3 (233 .941 ) -

3.54 4.29 4

-

3.54 4.29 4

3.54 4.29 4 -

-

9.12 4.63 7

iz dobička

Druge rezerve

Čisti

61.9 49.8 99

15.2 76.3 91

18.8 10.1 61 (3 5.00 0) (3.49 8.77 0)

4.7 61.6 53

-

4.7 61.6 53

4.7 61.6 53 -

-

41.9 11.8 55

preteklih let

poslovni izid

48.2 84.9 62

(26.96 5.58 1)

(8.09 1.63 3) (18.81 0.16 1) (6 3.78 7) -

56.4 40.3 82

58.8 89.8 81

(2.44 9.49 9)

(2.44 9.49 9)

-

18.8 10.1 61

poslovni izid

Čisti

6.000.203

-

-

(44.3 44.1 68)

-

(44.3 44.1 68)

-

(44.3 44.1 68)

50.344.371

prevrednotenja

Presežek iz

301.249.507

(3.831.498)

(297.728) (35.000) (3.498.770)

20.402.161

58.889.881

(38.487.720)

8.305.947 (2.449.499)

(44.344.168)

284.678.844

lastnika

večinskega

Skupaj kapital

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

Usmeritve in pojasnila na straneh od 155 do 203 so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Pivovarna Laško.

36.503.305

-

-

KONČNO STANJE na dan 31.12.2007

-

-

Prenos čistega dobička tekočega leta Prenos čistega dobička preteklega leta Nakup / prodaja lastnih delnic Izplačilo nagrad članom uprave Izplačilo dividend

-

Skupaj spremembe v letu 2007

-

-

-

Čisti poslovni izid poslovnega leta

-

-

-

-

-

102.377.721

rezerve

Kapitalske

-

36.503.305

ka pital

Spremembe prikazane direktno v kapitalu

Tečajne razlike

Poštena vrednost: Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva Druga povečanja / zmanjšanja sestavin kapitala

ZAČETNO STANJE na dan 1.1.2007

( v EUR )

Osnovni

KONSOLIDIRAN IZKAZ GIBANJA KAPITALA SKUPINE PIVOVARNA LAŠKO ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2007

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

21.680.486

(223.770)

(223.770)

3.171.252

2.400.588

770.664

-

770.664

18.733.004

kapital

Manjšinski

S KUPAJ

153

322.929.993

(4.055.268)

(297.728) (35.000) (3.722.540)

23.573.413

61.290.469

(37.717.056)

8.305.947 (2.449.499)

(43.573.504)

303.411.848

KAPITAL

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV SKUPINE PIVOVARNA LAŠKO ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2008 31.12.2008 ( v EUR ) DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Denar ustvarjen pri poslovanju Izdatki za davke

Pojasnilo

2008

2007

56.665.974 (13.069.652)

62.472.960 (5.587.151)

43.596.322

56.885.809

31 4.C 2

(3.544.800) (59.365.842)

(67.795.900) (36.312.777) (25.562.235)

2 1 4.B,11 22 22

2.105.749 (2.755.332) 563.521 5.257.457 7.914.024

509.631 (502.114) (31.717.051) 1.507.661 47.051.637

(49.825.223)

(112.821.148)

(26.367.303) (50.706) (2.602.616) 1.270.684.221 (1.226.267.121) (9.071.332)

(17.349.149) (299.874) 372.310.662 (294.974.240) (3.498.770)

6.325.143

56.188.629

96.242

253.290

2.094.865 2.191.107

1.841.575 2.094.865

25

Pobotan denar ustvarjen iz poslovanja DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU Prevzem odvisnih družb, neto izdatki za prevzem Izdatki za finančne naložbe v pridružene družbe Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev Dobički / izgube pri odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev Nakupi neopredmetenih dolgoročnih sredstev Nakupi / prodaje finančnih sredstev Prejete obresti Prejete dividende in kapitalski dobički Neto denarni tok iz naložbenja DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Plačane obresti Nakup lastnih delnic Zmanjšanje kapitala Povečanje dolgov Odplačila dolgov Dividende izplačane lastnikom

22 15 18,19 18,19 15

Neto denarni tok iz financiranja NETO POVEČANJE / ZMANJŠANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV Denar in denarni ustrezniki na začetku leta Denar in denarni ustrezniki na koncu leta

13 13

Usmeritve in pojasnila na straneh od 155 do 203 so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Pivovarna Laško.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

154

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

USMERITVE IN POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM SPLOŠNI PODATKI

Glavne dejavnosti Skupine Pivovarna Laško (Skupine) so: proizvodnja piva, mineralnih in izvirskih vod, brezalkoholnih pijač in sirupov za proizvodnjo pijač, žganih pijač, trgovina na veliko ter časopisno založniška dejavnost.

Pivovarna Laško, d. d. (Družba) je obvladujoča družba Skupine Pivovarna Laško s sedežem v Sloveniji: Trubarjeva ulica 28, 3270 Laško, Slovenija in odvisna družba od družbe Infond Holding, d. d. Maribor, ki ima v lasti 52,97 % delnic Pivovarne Laško, d. d. Direktor Pivovarne Laško, d. d. Boško Šrot je skupaj z ženo lastnik družbe Atka Prima, d. o. o. Laško, ki ima 100 % delež v družbi Kolonel, d. d. Maribor. Le-ta je lastnica družbe Center naložbe, d. d. Maribor v višini 78,198 % deleža, slednja pa je lastnica 71,006 % deleža družbe Infond Holding, d. d. Maribor.

Navadne delnice Družbe so uvrščene na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev pod oznako “PILR”. Osnovni kapital Družbe znaša 36.503.304,94 EUR, kar predstavlja 8.747.652 navadnih prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic. Ni omejitev pri izplačilu dividend in drugih izplačil kapitala.

Skupina deluje na podlagi predpostavke o neomejenem poslovanju.

Konsolidirani računovodski izkazi so bili potrjeni 23. aprila 2009 s strani Uprave družbe.

RAČUNOVODSKE USMERITVE

V letu 2008 so bile uporabljene iste računovodske usmeritve kot v preteklih letih, razen pri opredmetenih osnovnih sredstvih (nepremičninah) in naložbenih nepremičninah.

Opredmetena osnovna sredstva so bila v preteklosti vrednotena po modelu nabavne vrednosti, v letu 2008 pa se je pričel uporabljati model prevrednotenja. Nepremičnine so bile prevrednotene na pošteno vrednost. Učinek prevrednotenja je znašal 11.183.116 EUR. Prav tako se je v letu 2008 spremenil model vrednotenja naložbenih nepremičnin. V preteklosti se je uporabljal model nabavne vrednosti, v letu 2008 pa je bila uporabljen model poštene vrednosti. Izvedena je bila cenitev ter prevrednotenje na pošteno vrednost. Učinek prevrednotenja naložbenih nepremičnin je v letu 2008 znašal 5.430.057 EUR. Glavne računovodske usmeritve uporabljene računovodskih izkazov so navedene spodaj:

pri

pripravi

teh

konsolidiranih

1. Podlaga za izdelavo poročila

Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) in tolmačenji Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, in sicer: Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

155

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

a) Trenutno veljavni standardi in tolmačenja

Trenutno so veljavne naslednje dopolnitve obstoječih standardov, ki jih je izdal IASB in sprejela EU: Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« in MSRP 7 »Finančni instrumenti: Razkritja« – Prerazvrstitev finančnih sredstev (velja od vključno 1.7.2008).

Sprejetje dopolnitev obstoječih standardov še ni prineslo sprememb v računovodskih usmeritvah Skupine. b) Standardi in tolmačenja, ki še niso sprejeta

Na dan odobritve računovodskih izkazov je EU sprejela naslednje standarde, prenovitve standardov in tolmačenja, ki še niso v veljavi: MSRP 8 »Področni odseki«, ki ga je EU sprejela dne 21.11.2007 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1. 1.2009). Z upoštevanjem določil tega standarda bo od 1.1.2009 poročanje po odsekih prilagojeno zahtevam poslovodstva in usklajeno z notranjim poročanjem.

Dopolnitve MSRP 1 »Prva uporaba MSRP« in MRS 27 »Skupinski in ločeni računovodski izkazi« – Investicijski stroški odvisne družbe, skupaj obvladovane družbe ali pridružene družbe, ki jih je EU sprejela dne 23.1.2009 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

Dopolnitve različnih standardov in tolmačenj, ki izhajajo iz Letnega projekta izboljšav izboljšav MSRP (MRS 1, MSRP 5, MRS 8, MRS 10, MRS 16, MRS 19, MRS 20, MRS 23, MRS 27, MRS 28, MRS 29, MRS 31, MRS 34, MRS 36, MRS 38, MRS 39, MRS 40, MRS 41), prvenstveno z vidika odprave neskladij in jasnejšega besedila, ki jih je EU sprejela dne 23.1.2009 (večina dopolnitev se uporabi za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

Dopolnitve MRS 32 »Finančni instrumenti: Predstavljanje« in MRS 1 »Predstavljanje računovodskih izkazov« – Prodajljivi finančni instrumenti in obveznosti, ki izhajajo iz likvidacije, ki jih je EU sprejela dne 21.1.2009 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

MRS 1 (prenovljen) »Predstavljanje računovodskih izkazov« – Prenovljeno predstavljanje, ki ga je EU sprejela dne 17.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

MRS 23 (prenovljen) »Stroški izposojanja«, ki ga je EU sprejela 10.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009). Od tega datuma dalje je potrebno odhodke za obresti od namenskih kreditov za osnovna sredstva obvezno usredstviti.

Dopolnitve MSRP 2 »Plačilo z delnicami« – Odmerni pogoji in odpovedi, ki jih je EU sprejela dne 16.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

IFRIC 11 »MSRP 2 – Skupina in transakcije z lastnimi delnicami«, ki ga je EU sprejela 1.6.2007 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.3. 2008).

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

156

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

IFRIC 12 12 »Programi » Programi koncesij za storitve«, storitve«, ki ga je EU sprejela 25.3.2009 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 30.3. 2009).

IFRIC 13 »Programi nagrajevanja zvestobe strank«, ki ga je EU sprejela 16.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

IFRIC 14 »MRS 19 – Omejitev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede minimalnega financiranja in njihove medsebojne medsebojne povezanosti«, ki ga je EU sprejela dne 16.12.2008 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

Skupina se je odločila, da ne uporabi teh standardov, prenovitev standardov in tolmačenj pred datumi njihove veljavnosti. Skupina predvideva, da prva uporaba teh standardov, prenovitev standardov in tolmačenj ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze Skupine. c) Standardi in tolmačenja, ki jih je izdal IASB in jih še ni sprejela EU

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, ne razlikujejo bistveno od predpisov, ki jih je sprejel IASB, z izjemo naslednjih standardov, dopolnitev obstoječih standardov in tolmačenj, ki niso bili odobreni za uporabo na dan 3.3.2009: MSRP 3 (prenovljen) »Poslovne združitve« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.7.2009).

MSRP 1 (prenovljen) »Prva uporaba MSRP« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

Dopolnitev MSRP 7 »Finančni » Finančni instrumenti: Razkritja« Razkritja« - izboljšanje razkritij finančnih instrumentov (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

Dopolnitve MRS 27 »Skupinski in ločeni računovodski izkazi« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.7.2009).

Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« – Priznane postavke varovanja pred tveganjem (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.7.2009).

Dopolnitve MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« in MSRP 7 »Finančni instrumenti: Razkritja« – Prerazvrstitev finančnih sredstev, datum veljavnosti in prehod (velja od vključno 1.7.2008).

IFRIC 9 »Ponovna » Ponovna ocenitev ocenitev vgrajenih izpeljanih finančnih instrumentov« instrumentov« in MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 30.6.2009).

IFRIC 15 »Dogovori za izgradnjo nepremičnin« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.1.2009).

IFRIC 16 »Varovanja čistih finančnih naložb v podjetje v tujini pred tveganji« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1.10.2008).

IFRIC 17 »Razdelitev » Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom« (velja za letna obdobja, ki se pričnejo od vključno 1. 7.2009).

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

157

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

IFRIC 18 »Prenos sredstev od kupcev« (velja za prenos sredstev od kupcev, ki so prejeta od vključno 1.7.2009).

Skupina predvideva, da prva uporaba teh standardov, dopolnitev obstoječih standardov in tolmačenj ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze Skupine.

Hkrati pa računovodstvo varovanja pred tveganjem za portfelj finančnih sredstev in obveznosti, katerih načel EU ni sprejela, ostaja neurejeno. Glede na predvidevanja Skupine, uporaba računovodstva varovanja pred tveganjem za portfelj finančnih sredstev in obveznosti, v skladu z MRS 39 »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje«, ne bi imela bistvenega vpliva ob uporabi na bilančni presečni datum.

2. Konsolidacija

Odvisne družbe, v katerih ima skupina neposredno ali posredno lastniški delež večji od polovice glasovalnih pravic ali pa lahko na kakšen drug način vpliva na poslovanje, se konsolidirajo. V izkaze Skupine se konsolidirajo od dne, ko Skupina prevzame kontrolni delež v njih, njihovo konsolidiranje pa se preneha, ko Skupina v njih nima več kontrolnega deleža. Vse transakcije ter terjatve in obveznosti med družbami v skupini se za namene konsolidiranja izločijo. Izločena je tudi slabitev dolgoročne finančne naložbe v Jadransko pivovaro, d. d. ter prejete dividende od odvisnih družb. Zaradi zagotavljanja konsistentnih in pravilnih podatkov za potrebe konsolidacije in računovodskega poročanja Skupine je bilo v odvisnih družbah treba uskladiti računovodske usmeritve z usmeritvami obvladujoče družbe.

Pri obračunavanju prevzemov družb se v Skupini uporablja nakupna metoda. Nabavna vrednost prevzema se meri kot poštena vrednost danih sredstev, kapitalskih instrumentov in prevzetih obveznosti na dan transakcije, skupaj s stroški, ki se jih da neposredno pripisati prevzemu. Prevzeta sredstva, obveznosti in pogojne obveznosti pri prevzemu so v začetni fazi evidentirane po pošteni vrednosti na dan prevzema, ne glede na velikost manjšinskega deleža. Presežek nabavne vrednosti nad pošteno vrednostjo deleža Skupine v neto sredstvih prevzetega podjetja se evidentira kot dobro ime. Če je nabavna vrednost nižja od poštene vrednosti neto sredstev prevzete družbe, se razlika pripozna neposredno v izkazu poslovnega izida.

Skupina obravnava transakcije z manjšinskimi lastniki enako kot transakcije z zunanjimi partnerji. Dobički in izgube manjšinskih lastnikov se kažejo v izkazu poslovnega izida Skupine.

3. Sestava skupine povezanih družb

Pivovarna Laško, d. d. je v večinski lasti družbe Infond Holding, d. d. Maribor od 24.12.2008, ko je ta pridobila večinski (52,948%) lastniški delež. Zaradi odvzema glasovalnih pravic družba Infond Holding, d. d. ne izdeluje konsolidiranega letnega poročila.

Povezano skupino družb Skupine pivovarne Laško, v katerih ima družba Pivovarna Laško, d. d. svoje finančne naložbe, sestavljajo naslednje družbe:

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

158

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

Ime družbe

Dejavnost družbe

Država

ODVISNE DRUŽBE Radenska, d. d.

Skupina Union Jadranska pivovara, d. d.

Vital Mestinj e, d. o. o.

Delo, d. d.

RA&LA, d. o. o.

Firma Del, d. o. o.

proizvodnja pijač proizvodnja piva in pijač proizvodnja piva proizvodnja pijač časopisna in založ. dejav. prodaja na veliko proizvodnja piva

Slovenija Slovenija Hrvaška Slovenija Slovenija BiH Slovenija

PRIDRUŽENA DRUŽBA Birra Peja, d. d. Peć

proizvodnja piva in pijač

Kosovo

Odstotek udeležbe / glas. pravice

Vrednost celotnega kapitala v EUR

Dobiček/izguba leta 2008

% % % % % % %

121.157.626 129.380.360 12.096.326 3.391.887 34.606.478 171.750 50.450

4.872.961 5.820.587 (5.932.944) 53.250 4.391.434 1.160 1.732

39,55 %

12.147.798

(2.841.491)

92,56 97,56 99,10 96,92 100,00 100,00 100,00

Pivovarna Laško, d. d., Trubarjeva 28, Laško, sestavlja konsolidirano letno poročilo za matično in odvisne družbe v Skupini Laško. Zaradi materialne nepomembnosti v konsolidacijo nista vključeni družbi: Firma Del, d. o. o. Laško in družba RA&LA, d. o. o.

Sarajevo.

Konsolidirano letno poročilo Skupine Pivovarna Laško je na vpogled na sedežu družbe.

4. Pripoznavanje Pripoznavanje prihodkov

Prihodki se pripoznajo na osnovi prodaje proizvodov, storitev in trgovskega blaga in prevzema le teh s strani kupcev (brez DDV in trošarine), predvidenih reklamacij, rabatov in diskontov ter izločitev prodaje znotraj Skupine. Prihodki iz prodaje so pripoznani, ko se pomembno tveganje in koristi lastništva blaga prenese od prodajalca na kupca.

Skupinski prihodki so seštevek prihodkov posameznih družb, vključenih v Skupino. Iz skupinskih prihodkov se izključijo prihodki, doseženi znotraj skupine družb.

Ostali realizirani prihodki so pripoznani na sledečih osnovah: prihodki iz obresti – pripoznajo se ob nastanku, razen če obstaja dvom v izterjavo, ko se znesek odpiše na nadomestitveno vrednost. Prihodki iz obresti se od takrat dalje pripoznajo na osnovi obrestne mere, ki služi za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov, prihodki iz naslova dividend – ko nastane pravica Skupine do prejema plačil iz naslova dividend.

5. Naložbe v pridružene družbe

Naložbe v pridružene družbe se obračunavajo na osnovi kapitalske metode. Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina med 20 % in 50 % glasovalnih pravic, in v katerih pomembno vpliva na poslovanje, vendar jih ne obvladuje.

Finančna naložba v pridruženo družbo se v skladu z MRS 28 obračuna po kapitalski metodi od datuma, na katerega postane pridružena družba. Po kapitalski metodi se finančna naložba najprej evidentira po nabavni vrednosti, knjigovodska vrednost pa se poveča ali zmanjša, tako da se pripozna naložbenikov delež v dobičku ali izgubi družbe, v kateri ima naložbenik pomemben vpliv, ki nastane po datumu, ko je bila finančna naložba opravljena. Znesek, dobljen iz razdelitve čistega dobička družbe, v kateri ima Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

159

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

naložbenik pomemben vpliv, zmanjšuje knjigovodsko vrednost finančne naložbe.

Preračuni knjigovodske vrednosti so morda prav tako potrebni, če se spremeni naložbenikov sorazmerni delež v kapitalu druge družbe, a te spremembe niso vključene v izkaz poslovnega izida. Med takimi spremembami so tudi tiste, ki so posledica prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev in finančnih naložb, tečajnih razlik in preračunavanja razlik, ki nastanejo pri poslovni združitvi.

Ob pridobitvi finančne naložbe se vsaka razlika med stroškom finančne naložbe in naložbenikovim deležem v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, dolgovih in pogojnih obveznosti pridruženega podjetja obračuna v skladu z MSRP 3 – poslovne združitve.

Dobro ime, povezano s pridruženo družbo, se vključi v knjigovodsko vrednost finančne naložbe. Vendar amortizacija tega dobrega imena ni dovoljena in zato ni vključeno v ugotavljanje naložbenikovega deleža v dobičkih ali izgubah pridružene družbe.

Vsak presežek naložbenikovega deleža v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti pridruženega podjetja nad stroški finančne naložbe se izključi iz knjigovodske vrednosti finančne naložbe in namesto tega vključi kot prihodek v ugotavljanje naložbenikovega deleža v dobičkih ali izgubah pridružene družbe za obdobje, v katerem je bila finančna naložba pridobljena.

Ime družbe

Dejavnost družbe

Država

Odstotek udeležbe

PRIDRUŽENE DRUŽBE Birra Peja, d. d. Pec

proizvodnja pijač

Kosovo

39,55 %

Vrednost celotnega kapitala v EUR 12.147.798

Delež latništva v družbi Birra Peja, d. d. Peć, Kosovo je v letu 2007 znašal 35 %. V letu 2008 je Pivovarna Union, d. d. izvedla dokapitalizacijo omenjene družbe, zaradi česar se je lastništvo v omenjeni družbi povečalo za 4,55 %. V letu 2007 se je kot finančna naložba v pridruženo družbo obravnavala naložba v Poslovni sistem Mercator, d.d., katerega 23,34 – odstotni lastnik je Skupina Pivovarna Laško. Zaradi odvzema glasovalnih pravic se v letu 2008 omenjena naložba obravnava kot dolgoročna finančna naložba, namenjena prodaji in je vrednotena po pošteni vrednosti. V preteklem letu je bila naložba vrednotena po kapitalski metodi.

6. Valuta poročanja a) Funkcijska in predstavitvena valuta

Postavke prikazane v finančnih izkazih posameznih družb Skupine so nominirane v valuti primarnega okolja – države, v kateri posluje posamezna družba (ta valuta je t. i. »funkcijska valuta«). Konsolidirani izkazi so izkazani v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta obvladujoče družbe (Pivovarne Laško, d. d.).

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

160

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

b) Transakcije in stanja

Devizne transakcije so preračunane v predstavitveno valuto na podlagi tečaja, veljavnega na dan transakcije. Dobički in izgube, ki nastanejo pri teh transakcijah in pri pretvorbi denarnih sredstev ter obveznosti, denominiranih v tuji valuti, so pripoznane v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike, izhajajoče iz dolžniških vrednostnih papirjev in drugih monetarnih finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti, so vključene v dobičke in izgube pri transakcijah s tujimi valutami. Tečajne razlike pri nemonetarnih postavkah, kot so delnice v posesti za trgovanje, so prikazane kot del povečanja ali zmanjšanja poštene vrednosti. Tečajne razlike pri za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjih so vključene v prevrednotovalnih rezervah na kapitalu. c) Družbe v Skupini

Izkazi poslovnega izida in izkazi finančnega izida odvisnih družb v tujini so preračunani v poročevalsko valuto obvladujoče družbe na podlagi povprečnega deviznega tečaja, bilance stanja pa so preračunane v poročevalsko valuto z uporabo tečaja, veljavnega na dan 31. decembra. V primeru, da pride do prodaje družbe v tujini, se tečajne razlike, realizirane pri prodaji, pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobička / izgube iz prodaje.

7. Neopredmetena sredstva a) Dobro ime

Dobro ime predstavlja presežek nabavne vrednosti prevzete družbe nad pošteno vrednostjo deleža neto sredstev prevzete družbe na dan prevzema. Dobro ime, nastalo ob prevzemu odvisnih družb, je izkazano med neopredmetenimi sredstvi. Dobro ime se letno preverja, testira zaradi slabitev in se meri po začetni vrednosti, zmanjšani za kumulirane oslabitve. Dobički in izgube pri odprodaji družbe vključujejo sedanjo vrednost dobrega imena, ki se nanaša na prodano družbo. Na dan 31.12.2008 je bila opravljena ponovna cenitev oziroma preizkus slabitve dobrega imena. Iz cenitve, ki jo je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, ni potrebe po slabitvi dobrega imena. b) Patenti, blagovne znamke in licence

Izdatki za nakup patentov, blagovnih znamk in licenc se kapitalizirajo in amortizirajo z uporabo linearne amortizacijske metode v obdobju njihove »življenjske dobe« (amortizacijske dobe). V primeru, da življenjska doba ni določljiva, se ne amortizirajo temveč se letno opravi samo preizkus slabitve.

V primeru, da je zaslediti potrebo po prevrednotenju, je treba oceniti vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev in jih odpisati do višine njihove nadomestljive vrednosti. Za blagovne znamke življenjska doba ni določljiva, zato je bil opravljen preizkus slabitve. Na osnovi cenitve, ki jo je na dan 31.12.2008 opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, ni potrebe po slabitvi blagovnih znamk.

Druga neopredmetena sredstva imajo življenjsko dobo od 3 do 10 let.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

161

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

8. Finančna Finančna sredstva

Skupina klasificira svoje naložbe v sledeče kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, posojila in terjatve, finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Klasifikacija je odvisna od namena, za katerega je bila investicija pridobljena. a) Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

Kategorija se deli v dve podkategoriji: finančna sredstva, namenjena trgovanju in sredstva, določena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ob pripoznanju. Naložbe pridobljene z namenom ustvarjanja dobička iz kratkoročnih (manj kot eno leto) fluktuacij v ceni so klasificirane kot namenjena trgovanju in spadajo med kratkoročna sredstva. Ta sredstva se merijo po pošteni vrednosti, realizirani / nerealizirani dobički in izgube izhajajoče iz sprememb v pošteni vrednosti pa so vključene v izkaz poslovnega izida v obdobju v katerem so nastale. V letu 2008 in 2007 Skupina ni imela nobenih naložb v okviru te kategorije. b) Posojila Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z nespremenljivimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Vključene so med kratkoročna sredstva, razen za zapadlosti večje od 12 mesecev po datumu bilance stanja. V tem primeru so razvrščene med dolgoročna sredstva. Posojila in terjatve so v bilanci stanja izkazane med poslovnimi in drugimi terjatvami po odplačni vrednosti z upoštevanjem efektivne obrestne mere. c) Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo plačilo

Naložbe s fiksno zapadlostjo, ki jih uprava družbe namerava zadržati do zapadlosti so klasificirane kot naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in so vključene med dolgoročna sredstva. d) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so označena kot razpoložljiva za prodajo, ali pa niso uvrščena v nobeni od ostalih kategorij.

Vrednotena so prav tako po pošteni vrednosti, če je pošteno vrednost mogoče ugotoviti.

V primeru, da se z naložbo trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se kot poštena vrednost obravnava tržna cena. Pošteno vrednost posamezne naložbe je mogoče tudi oceniti. Cenitve opravljajo ocenjevalci vrednosti podjetij, ki so registrirani pri Slovenskem inštitutu za revizijo. V letu 2008 so pooblaščeni ocenjevalci ocenili naložbi v družbo Elektro Maribor, d. d. Maribor in Večer, d. d. Maribor. Učinki prevrednotenj na nove poštene vrednosti povečujejo ali zmanjšujejo vrednost kapitala – presežek iz prevrednotenja. Slabitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev pa povečujejo finančne odhodke in vplivajo na poslovni izid.

Finančna sredstva, za katera ni mogoče ugotoviti poštene vrednosti, so vrednotena po nabavni vrednosti.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

162

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

9. Izpeljani finančni finančni inš inš trumenti

Izpeljani finančni inštrumenti so inštrumenti, ki jih uporabljamo za varovanje pred izpostavljenostjo finančnim tveganjem. Uporabljajo se kot orodje za varovanje pred spremembo poštene vrednosti ali denarnega toka, tveganju izpostavljene varovane postavke. Kot predmet trgovanja predstavlja samostojen finančni inštrument, ki je izpostavljen tveganjem.

Na začetku se pripoznajo po nabavni vrednosti, kasneje pa se prevrednotijo na pošteno vrednost. Dobiček ali izguba iz prevrednotenja izpeljanega finančnega inštrumenta za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem se pripozna v poslovnem izidu.

Prevrednotenje finančnega inštrumenta, ki se uporablja za varovanje denarnega toka, se pripozna neposredno v kapitalu, kadar je varovanje uspešno, medtem ko se neuspešni del dobička ali izgube iz inštrumenta za varovanje pred tveganjem pripozna v poslovnem izidu.

Skupina uporablja izpeljane finančne inštrumente za varovanje pred izpostavljenostjo pred valutnim in obrestnim tveganjem ter za varovanje denarnega toka pred tveganjem.

Vgrajene izpeljane finančne inštrumente je treba ločiti od gostiteljske pogodbe in obračunati kot izpeljani finančni inštrument, samo če gospodarske značilnosti in tveganja vgrajenega izpeljanega finančnega inštrumenta niso tesno povezani z gospodarskimi značilnostmi in tveganji gostiteljske pogodbe, če poseben inštrument z enakimi določbami kot vgrajeni izpeljani finančni inštrument zadošča opredelitvi izpeljanega finančnega inštrumenta ter če se sestavljeni inštrument ne izmeri po pošteni vrednosti skozi poslovni izid.

10. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar.

Nepremičnine (zemljišča in zgradbe) so v letu 2008 vrednotene po modelu prevrednotenja, v preteklih letih pa so bile vrednotene po modelu nabavne vrednosti. Na dan 31.12.2008 je bila opravljena cenitev, učinek prevrednotenja je v vrednosti 11.183.116 EUR vplival na povečanje opredmetenih osnovnih sredstev, presežka iz prevrednotenja v vrednosti 8.946.493 EUR ter na povečanje obveznosti za odloženi davek v vrednosti 2.236.623 EUR. Oprema in drobni inventar sta vrednotena po modelu nabavne vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in slabitve.

Amortizacija se obračunava na osnovi linearne metode. Pričakovane funkcionalne življenjske dobe po posameznih skupinah sredstev znašajo: Nepremičnine Proizvajalne naprave in stroji Računalniška oprema Motorna vozila Druga oprema

20 - 40 let 4 - 10 let 2 - 4 let 4 - 8 let 3 - 7 let

Zemljišča se ne amortizirajo, saj se zanje predpostavlja neomejena življenjska doba.

Ravno tako se ne amortizirajo sredstva v pridobivanju; do takrat, ko so dana v uporabo.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

163

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

Kjer je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti, se sredstvo prevrednoti na ocenjeno nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost sredstva je večja izmed dveh postavk: njene poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje ali njene vrednosti pri uporabi.

Dobički in izgube, nastale pri odtujitvi zemljišč, zgradb in opreme se ugotavljajo na osnovi njihove knjigovodske vrednosti in vplivajo na poslovni izid iz poslovanja.

Povratna embalaža (sodi, steklenice in zaboji) so izkazani med opredmetenimi osnovnimi sredstvi z upoštevanjem življenjske dobe 3 oz. 4 leta.

Stroški finančnih obveznosti za financiranje investicij v opredmetena osnovna sredstva so izkazani med odhodki ob nastanku.

11. Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine (zemljišča in zgradbe – ali deli zgradb – ali oboje), ki jih ima Skupina v lasti ali v finančnem najemu z namenom pridobivanja najemnin ali večanja vrednosti premoženja. Naložbene nepremičnine se ne uporabljajo za proizvodnjo in prodajo blaga oz. storitev ter za administrativne namene ali za običajno poslovanje.

Za naložbeno nepremičnino se določi zemljišče in zgradba, posredovana za povečanje vrednosti dolgoročne naložbe ali dana v poslovni najem in ne za prodajo v bližnji prihodnosti. Naložbena nepremičnina se pripozna kot sredstvo izključno, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi pritekale v družbo in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Za merjenje naložbenih nepremičnin je Skupina v letu 2008 prešla iz modela nabavne vrednosti na model poštene vrednosti. Na dan 31.12.2008 so bile naložbene nepremičnine prevrednotene na pošteno vrednost na osnovi cenitve, ki so jo izdelali pooblaščeni ocenjevalci vrednosti. Učinek prevrednotenja v vrednosti 5.430.057 EUR je vplival na povečanje drugih poslovnih prihodkov. Naložbene nepremičnine se zmanjšujejo za amortizacijski popravek po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti posamezne naložbene nepremičnine. Ob upoštevanju spremenjene politike vrednotenja na model poštene vrednosti v letu 2008, se učinki prevrednotenj (slabitve in krepitve) odražajo v izkazu poslovnega izida.

12. Oslabitev finančnih sredstev

Sredstva, ki imajo neomejeno življenjsko dobo in se ne amortizirajo, se letno preizkušajo za oslabitev. Sredstva, ki se amortizirajo, se preverjajo za oslabitev, kadarkoli dogodki ali okoliščine nakazujejo, da je sredstvo oslabljeno. Izguba zaradi oslabitve se pripozna v višini, za katero knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestitveno vrednost. Nadomestitvena vrednost je višja izmed poštene vrednosti sredstva, zmanjšane za stroške prodaje in vrednosti pri uporabi.

Za namene ugotavljanja oslabljenosti, se sredstva razporedijo na najmanjše enote, za katere je mogoče opredeliti denarne tokove, neodvisne od drugih enot (denar ustvarjajoče enote). Vrednost dobrega imena se letno presoja glede potrebe po slabitvi.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

164

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

13. Nekratkoročna sredstva za prodajo

Nekratkoročna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo so tista nekratkoročna sredstva, za katerih knjigovodsko vrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana predvsem s prodajo v naslednjih dvanajstih mesecih in ne z nadaljnjo uporabo. Nekratkoročna sredstva za prodajo se vrednotijo po nižji izmed dveh vrednosti: knjigovodske vrednosti ali poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje.

14. Zaloge

Zaloge so vodene po nižji izmed nabavne in iztržljive vrednosti, z uporabo metode povprečnih cen. Vrednost gotovih proizvodov in proizvodnje v teku vključuje celotne proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške izdelavnega materiala, proizvodne stroške dela, amortizacije, storitev in druge proizvajalne stroške. Neto iztržljiva vrednost je ocenjena na podlagi prodajne cene v običajnem poslovanju, zmanjšane za stroške dokončanja in prodaje.

15. Poslovne terjatve

Poslovne terjatve se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, potem pa se merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti, zmanjšani za oslabitev. Oslabitev poslovnih terjatev se oblikuje, ko Skupina pričakuje, da ne bo sposobna izterjati celotnega zneska zapadlih terjatev. Višina oslabitve predstavlja razliko med knjigovodsko vrednostjo in sedanjo vrednostjo (pričakovanih) ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po veljavni obrestni meri. Znesek oslabitve se pripozna v izkazu poslovnega izida.

16. Denar in denarni ustrezniki

Za namene izkaza denarnih tokov, denar in denarni ustrezniki obsegajo gotovino v blagajni, depozite na vpogled pri bankah in naložbe v instrumente denarnega trga, brez prekoračitev bančnih računov. Prekoračitve stanj na bančnih računih so v bilanci stanja vključena med kratkoročne finančne obveznosti.

17. Rezervacije

Rezervacije so pripoznane, ko Skupina izkazuje pravno obveznost kot rezultat preteklih dogodkov za katere obstaja v prihodnosti velika verjetnost, da bo morala to obveznost poravnati, in je možna zanesljiva ocena te obveznosti. Rezervacije se ne smejo oblikovati za kritje prihodnjih izgub iz poslovanja.

18. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Neto obveznost Skupine zvezi z dolgoročnimi ugodnostmi iz naslova delovne dobe, razen pokojninskih shem, je znesek zaslužkov, ki naj bi jih zaposlenci dobili v zameno za svoje službovanje v tekočem in preteklih obdobjih. Obveznost se izračunava z uporabo metode predvidene pomembnosti enot in se diskontira na sedanjo vrednost.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

165

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

19. Odloženi davki

Odloženi davek je izkazan v celoti z upoštevanjem metode obveznosti na podlagi začasnih razlik med davkom, ki temelji na sredstvih in obveznostih in izkazanih zneskov davka v konsolidiranih računovodskih izkazih. Odloženi davek je obračunan pri prevzemih iz naslova začetnega pripoznanja sredstev in obveznosti, ki nimajo vpliva niti na poslovni, niti na davčni dobiček ali izgubo. Odloženi davek je izračunan z uporabo davčne stopnje (in zakonodaje), ki je zakonsko določena in veljavna na dan bilance stanja in se pričakuje, da bo uporabljena, ko bo terjatev za odloženi davek realizirana oz. obveznost za odloženi davek poravnana.

Terjatev za odloženi davek se pripozna, če obstaja verjetnost, da bo v prihodnosti na razpolago davčni dobiček, iz katerega bo mogoče koristiti začasne razlike. Odloženi davek je izkazan na osnovi začasnih razlik, ki izhajajo iz naložb v odvisne družbe, razen kadar je časovna uskladitev ukinitve začasnih razlik pod kontrolo Skupine in obstaja verjetnost, da se začasne razlike ne bodo ukinile v bližnji prihodnosti.

20.

20. Poslovne obveznosti

Poslovne obveznosti so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve ter obveznosti do zaposlencev, države, lastnikov in drugih. Obenem se kot poslovne obveznosti obravnavajo kratkoročne pasivne časovne razmejitve. Obveznosti se v poslovnih knjigah pripoznajo, če je verjetno, da se bodo zaradi njihove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi in je znesek za poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti. Na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, potem pa se merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obrestnih mer.

21. Finančne obveznosti

Finančne obveznosti so pripoznane ob nastanku po pošteni vrednosti, brez pri tem nastalih transakcijskih stroškov. V naslednjih obdobjih so finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti. Vsakršna razlika med prejemki (brez transakcijskih stroškov) in obveznostmi je pripoznana v izkazu poslovnega izida skozi obdobje celotne finančne obveznosti.

22. Delniški kapital

Navadne delnice se razvrščajo med kapital. Transakcijski stroški, ki so neposredno povezani z izdajo novih delnic, ki ni povezana s prevzemom podjetja, so prikazani kot zmanjšanje kapitala. Vsakršni presežki poštene vrednosti prejetega vplačanega zneska nad knjigovodsko vrednostjo izdanih novih delnic je pripoznano kot vplačani presežek kapitala.

23. Lastne delnice

Če matična družba, oz. njene odvisne družbe kupijo lastniški delež v matični družbi, se plačan znesek, vključno s transakcijskimi stroški brez davka odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice (trezorske delnice), vse dokler se teh delnic ne umakne, ponovno izda ali proda. Če se lastne delnice kasneje odproda ali ponovno izda, se vsa

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

166

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

prejeta plačila brez transakcijskih stroškov in povezanih davčnih učinkov vključi v lastniški kapital.

24. Dividende

Dokler niso odobrene na skupščini delničarjev, so predvidene dividende obravnavane kot zadržani dobički.

25. Poročanje po odsekih

Poslovni odseki proizvajajo / izvajajo proizvode oz. storitve, ki so po tveganjih in koristih drugačni od proizvodov in storitev drugih odsekov. Območni (geografski) odseki zagotavljajo proizvode oz. storitve znotraj specifičnega ekonomskega okolja, ki je podvrženo tveganjem in koristim, ki se razlikujejo od tveganj in koristi v drugih ekonomskih okoljih.

26. Davčna politika

Davčni izkazi Pivovarne Laško, d. d. in družb Skupine Pivovarna Laško v Sloveniji so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela EU in Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb.

V letu 2008 se je v nekaterih določbah spremenil Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Novosti, ki so upoštevane pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2008, so: spremembe v zvezi z davčnim odtegljajem, investicijska olajšava, obresti med povezanimi osebami, širitev upravičencev pri dajanju donacij.

Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb je 22 %. Davčna osnova družbe je dobiček kot presežek prihodkov nad odhodki po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, pri čemer se kot osnova za pripoznavanje v davčnem obračunu še vedno priznavajo prihodki in odhodki, prikazani v izkazu poslovnega izida, ugotovljeni na osnovi zakona ali računovodskih standardov.

V letu 2008 je ponovno uveljavljena investicijska olajšava iz naslova vlaganj v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar v zanemarljivem znesku za družbo Pivovarno Laško, d. d.

Družba mora zagotavljati dokumentacijo o transfernih cenah, s tem, da je splošna dokumentacija lahko enotna za skupino povezanih oseb kot celoto.

27. Ocena vrednosti posameznih postavk

Na osnovi ocene poslovodstva, cenilcev, aktuarjev in drugih strokovnjakov za vrednotenje so ocenjene naslednje postavke: nepremičnine, naložbene nepremičnine, finančne naložbe in rezervacije. Ker gre za oceno, obstaja določena negotovost glede uresničitve posameznih predpostavk, uporabljenih pri ocenjevanju.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

167

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

UPRAVLJANJE S FINANČNIMI TVEGANJI SKUPINE

Upravljanje s finančnimi tveganji Skupine, kot so kreditno tveganje, tveganje spremembe obrestnih mer, valutno tveganje in tveganje plačilne sposobnosti, je sestavni del poslovnega poročila. Podrobneje je opisano na straneh 38 in 39 tega letnega poročila.

V računovodskem delu je opisano na straneh 198 in 199, v pojasnilu št. 29.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

168

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 1. Neopredmetena sredstva Leto 2008

Blagovne znamke

Dobro ime

Licence in druga NS

Premoženjske pravice

3 1. december 2007

127.772.491

3 4.854.083

6.050.354

Neposredne pridobitve P rekvalifikacije P renos z investicij v teku P revrednotenja Odtujitve 3 1. december 2008

127.772.491

3 4.854.083

1.026.958 (180.318) 811.711 (142.903) (19.469) 7.546.333

( v EUR )

NS v pridobivanju

Skupaj

53.765

369.5 80

169.100.273

180.318 234.083

1.883.0 17 (91 4.98 0) 1.337.6 17

2.909.975 (103.269) (142.903) (19.469) 171.744.607

NABAVNA VREDNOST

NABRANI POPRAVEK VREDNOSTI 1 . januar 2008

-

-

4.134.865

53.765

-

4.188.630

Amortizacija v letu P revrednotenja P renos iz / na Odtujitve 3 1. december 2008

-

-

508.770 14 (52.126) (19.416) 4.572.107

3.006 52.126 108.897

-

511.776 14 (19.416) 4.681.004

3 1. december 2008

127.772.491

3 4.854.083

2.974.226

125.186

1.337.6 17

167.063.603

1 . januar 2008

127.772.491

3 4.854.083

1.915.489

-

369.5 80

164.911.643

SEDANJA VREDNOST

Vsa neopredmetena dolgoročna sredstva so izkazana po modelu nabavne vrednosti. Med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi predstavljajo največjo vrednost blagovne znamke in dobro ime, katerih vrednost se vsako leto presoja in ugotavlja morebitna potreba po slabitvah. Vrednost blagovnih znamk Skupine Union znaša 68.660.491 EUR, blagovnih znamk družbe Delo, d. d. pa 59.112.000 EUR. Skupina je iz naslova prevzema Skupine Union pripoznala dobro ime v vrednosti 25.413.597 EUR, iz naslova prevzema družbe Delo, d. d. pa 9.440.486 EUR. Na dan 31.12.2008 je bila opravljena preveritev poštene vrednosti dobrega imena vrednosti blagovnih znamk s strani pooblaščenega ocenjevalca. Osnova za preveritev potrebe po slabitvi vrednosti blagovnih znamk in dobrega imena je bila ocena vrednosti Skupine Union in družbe Delo, d. d. Pri oceni vrednosti je bila uporabljena metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov. Iz ocenitve izhaja, da ni potrebe po slabitvi v skupinskih računovodskih izkazih izkazane vrednosti dobrega imena.

Iz naslova cenitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev Jadranske pivovare, d. d. je izkazana slabitev v vrednosti 142.903 EUR.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

169

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško Leto 2007 ( v EUR )

Blagovne znamke

Dobro ime

Licence in druga NS

Premoženjske pravice

NS v pridobivanju

Skupaj

68.660.491

2 5.413.597

4.530.037

53.765

141.4 43

98.799.333

-

-

254.176

-

278.1 58

532.334

59.112.000 127.772.491

9.440.486 3 4.854.083

1.340.344 50.021 (122.707) (1.517) 6.050.354

53.765

(5 0.02 1) 369.5 80

69.892.830 (122.707) (1.517) 169.100.273

NABAVNA VREDNOST 3 1. december 2006 Neposredne pridobitve Vključitev družbe Delo, d. d. v konsolidacijo (1.5.2007) P renos z investicij v teku Odtujitve T ečajne razlike 3 1. december 2007 NABRANI POPRAVEK VREDNOSTI 3 1. december 2006

-

-

3.476.690

-

53.7 65

3.530.455

Amortizacija v letu Vključitev družbe Delo, d. d. v konsolidacijo (1.5.2007) Odtujitve 3 1. december 2007

-

-

381.275

-

-

381.275

-

-

370.905 (94.004) 4.134.865

-

53.7 65

370.905 (94.004) 4.188.630

127.772.491

3 4.854.083

1.915.489

53.765

315.8 15

164.911.643

68.660.491

2 5.413.597

1.053.347

53.765

87.6 78

95.268.878

SEDANJA VREDNOST 3 1. december 2007 1 . januar 2007

2. Opredmetena Opredmetena osnovna sredstva Zemljišča

Zg radbe

Proizvajalne naprave in stroji

31. december 2 007

31.988.230

175.957.748

409.713.323

56.397.091

18.110.832

8.919.263

701.086.487

Neposredne pridobitve P rekvalifikacije P renos z investicij v teku P revredno tenja Slabitve P renos na …

Odtujitve T ečajne razlike

7.063.954 6.380.687 (1.633.590) (88.862) (4.050)

317.636 13.588.716 (14.011.948) (1.765.827) (415.780) (2.905)

739.904 14.019.440 (3.687.112) (9.364.272) (2.715)

921.487 4.037.246 (24.604) 500 (3.809.398) (200)

3.534.412 213.500 5.549.697 (168.131) (6.616.841) (9)

47.525.912 (843.638) (44.259.053) (1.950) -

53.039.351 (630.138) (7.631.261) (7.111.133) (167.631) (20.297.103) (9.879)

31. december 2 008

43.706.369

173.667.640

411.418.568

57.522.122

20.623.460

11.340.534

718.278.693

31. december 2 007

-

94.444.851

337.031.951

43.257.107

15.665.172

843.638

491.242.719

P rekvalifikacije Amortizacija v letu P ridobitve P revredno tenja P renos na …

Odtujitve T ečajne razlike

-

4.738.875 (18.814.377) (29.720) 1.971

17.843.859 21.685 (9.040.607) 2.209

3.960.799 8.992 500 (3.694.676) 169

(132.876) 2.405.486 118.795 (168.131) (6.247.137) (8)

(843.638) -

(976.514) 28.949.019 149.472 (18.814.377) (167.631) (19.012.140) 4.341

31. december 2 008

-

80.341.600

345.859.097

43.532.891

11.641.301

-

481.374.889

31. december 2 008

43.706.369

93.326.040

65.559.471

13.989.231

8.982.159

11.340.534

236.903.804

31. december 2 007

31.988.230

81.512.897

72.681.372

13.139.984

2.445.660

8.075.625

209.843.768

Leto 2008 ( v EUR )

Druge naprave in oprema

Drobni inventar

Osnovna sredstva v pridobivanju

Skupaj

NABAVNA VREDNOST

NABRANI POPRAVEK VREDNOSTI

SEDANJA VREDNOST

Vsa opredmetena osnovna sredstva so bila v preteklih letih vrednotena po modelu nabavne vrednosti. V letu 2008 se je spremenila metoda vrednotenja za nepremičnine (zemljišča in zgradbe), ki so vrednotena po modelu prevrednotenja. Za ostala

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

170

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

opredmetena osnovna sredstva se računovodska usmeritev ni spremenila in so tudi v letu 2008 vrednotena po modelu nabavne vrednosti.

Na dan 31.12.2008 je bila opravljena cenitev nepremičnin, ki jo je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, vpisan pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Ocena vrednosti nepremičnin je izdelana na osnovi kombinacije metode primerljivih prodaj, metode kapitalizacije donosov in nabavnovrednostne metode. Na vrednost posamazne nepremičnine je vplivala tudi vrsta uporabe nepremičnine in razpoložljivih tržnih cen za posamezno vrsto nepremičnine in lokacijo. Učinek prevrednotenja je v vrednosti 11.183.116 EUR vplival na povečanje opredmetenih osnovnih sredstev. Vrednost zemljišč se je povečala za 6.380.687 EUR, vrednost gradbenih objektov pa za 4.802.430 EUR. Prevrednotenje se odraža tudi na povečanju presežka iz prevrednotenja v vrednosti 8.946.493 EUR ter na povečanju obveznosti za odloženi davek v vrednosti 2.236.623 EUR. Oprema in drobni inventar je vrednoten po modelu nabavne vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in slabitve.

Zaradi slabih poslovnih rezultatov in posledično slabega finančnega stanja je bila na dan 31.12.2008 opravljena cenitev odvisne družbe Jadranska pivovara, d. d., ki jo je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, vpisan v registru pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Cenilec je na osnovi pridobljenih podatkov izhajal iz predpostavke, da bo družba prodala proizvodni obrat kupcu, ki bo nadaljeval s proizvodnjo in zaposlil vse delavce, zaradi česar so stroški likvidacije ocenjeni z vrednostjo nič. Na osnovi cenitve je bilo potrebno slabiti sredstva omenjene družbe. Učinek cenitve ima za posledico predvsem slabitev opredmetenih osnovnih sredstev, in sicer v vrednosti 7.111.133 EUR. Sedanja vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, ki so dana v zastavo kot zavarovanje za dolgoročno in kratkoročno dobljena posojila domačih bank, na dan 31.12.2008 znaša 40.616.565 EUR. Odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja prodaja in odpisi opredmetenih osnovnih sredstev.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

171

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

Zemljišča

Zg radbe

Proizvajalne naprave in stroji

48.489.561

138.795.171

388.058.032

49.757.511

31.971.536

4.568.352

661.640.163

-

-

2.715.850

538.322

1.537.665

21.983.527

26.775.364

15.300 (767.527) (365.956) 28.390

21.548.380 4.335.975 44.704 (3.342.236) (840.189) 4.405

15.535.128 9.862.525 (6.523.138) 64.926

8.562.345 2.745.570 (5.162.085) (44.572)

526.628 (15.925.006) 9

31.038 (17.485.998) (177.721) 65

45.676.891 44.704 (4.109.763) (28.994.095) 53.223

47.399.768

160.546.210

409.713.323

56.397.091

18.110.832

8.919.263

701.086.487

-

91.092.290

312.588.782

37.610.497

30.227.623

843.638

472.362.830

Leto 2007 ( v EUR )

Druge naprave in oprema

Drobni inventar

Osnovna sredstva v pridobivanju

Skupaj

NABAVNA VREDNOST 31. december 2 006 Neposredne pridobitve Vključitev družbe Delo, d. d. v konsolidacijo ( 1.5.2007 ) P renos z investicij v teku P renos iz nalo žbenih nepremičnin P renos na NS Odtujitve T ečajne razlike 31. december 2 007 NABRANI POPRAVEK VREDNOSTI 31. december 2 006 Vključitev družbe Delo, d. d. v konsolidacijo ( 1.5.2007 ) Amortizacija v letu Slabitev OOS Jadranski pivovari, d. d.

P renos na nalo žbene nepremičnine P renos iz nalo žbene nepremičnine Odtujitve T ečajne razlike

-

6.833 4.611.848

8.134.191 20.667.704

7.167.798 3.557.576

1.231.791

-

15.308.822 30.068.919

-

887.761 (1.794.742) 25.604 (429.264) 44.521

1.916.980 (6.280.698) 4.992

(5.052.993) (25.771)

(15.794.242) -

-

2.804.741 (1.794.742) 25.604 (27.557.197)

31. december 2 007

-

94.444.851

337.031.951

43.257.107

15.665.172

843.638

491.242.719

31. december 2 007

47.399.768

66.101.359

72.681.372

13.139.984

2.445.660

8.075.625

209.843.768

31. december 2 006

48.489.561

47.702.881

75.469.250

12.147.014

1.743.913

3.724.714

189.277.333

SEDANJA VREDNOST

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

172

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

3. Naložbene nepremičnine

Zemljišča

Zgradbe

Naložbene nepremičnine v pridobivanju

31. december 2007

407.328

20.212.665

-

20.619.993

Povečanje vrednosti Prenos z investicij v teku Prevrednotenje Zmanjšanje vrednosti 31. december 2008

171.132 578.460

430.942 (2.754.199) (662.718) 17.226.690

430.942 (430.942) -

430.942 (2.583.067) (662.718) 17.805.150

31. december 2007

-

12.199.701

-

12.199.701

Amortizacija Odtujitve Prevrednotenje 31. december 2008

-

518.108 (410.050) (8.013.124) 4.294.635

-

518.108 (410.050) (8.013.124) 4.294.635

31. december 2008

578.460

12.932.055

-

13.510.515

1. januar 2008

407.328

8.012.964

-

8.420.292

Leto 2008 ( v EUR )

Skupaj

NABAVNA VREDNOST

NABRANI POPRAVEK VREDNOSTI

SEDANJA VREDNOST

V letu 2008 je Skupina ustvarila 314.609 EUR odhodkov ter 656.981 EUR prihodkov.

Med naložbenimi nepremičninami so evidentirane nepremičnine, ki se ne uporabljajo za opravljanje osnovne dejavnosti, temveč jih Skupina daje v najem. Kot naložbene nepremičnine so v Pivovarni Laško, d. d. evidentirane naslednje nepremičnine: športna dvorana Tri Lilije, Hotel Hum, Hotel Savinja in gostišče Grad Tabor; v Radenski, d. d. poslovna stavba v Radencih ter poslovni objekti v Radencih, Ljubljani, Petanjcih in Sarajevu.

Družba Fructal, d. d. je v letu 2008 naložbeno nepremičnino – skladišče v Splitu v izmeri 667 m2 prenesla med sredstva za prodajo, poslovni prostor v Zagrebu izmeri 100 m2 pa med osnovna sredstva.

Za merjenje naložbenih nepremičnin je Skupina v letu 2008 prešla iz modela nabavne vrednosti na model poštene vrednosti. Na dan 31.12.2008 so bile naložbene nepremičnine prevrednotene na pošteno vrednost na osnovi cenitve, ki jo je izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, vpisan pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Ocena vrednosti nepremičnin je izdelana na osnovi kombinacije metode primerljivih prodaj, metode kapitalizacije donosov in nabavnovrednostne metode. Na vrednost posamezne nepremičnine je vplivala tudi vrsta uporabe nepremičnine in razpoložljivih tržnih cen za posamezno vrsto nepremičnine in lokacijo. Učinek prevrednotenja v vrednosti 5.430.057 EUR je vplival na povečanje drugih poslovnih prihodkov. Naložbene nepremičnine so se ob upoštevanju modela nabavne vrednosti zmanjševale za amortizacijski popravek po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, ob upoštevanju dobe koristnosti posamezne naložbene nepremičnine. Ob Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

173

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

upoštavnju spremenjene politike vrednotenja na model poštene vrednosti v letu 2008, se učinki prevrednotenj (slabitve in krepitve) odražajo v izkazu poslovnega izida.

Leto 2007 ( v EUR )

Zemljišča

Zgradbe

Skupaj

31. december 2006

407.328

15.393.241

15.800.569

Vključitev družbe Delo, d. d. v konsolidacijo (1.5.2007) Povečanje vrednosti Prenos na OOS Prenos iz OOS Zmanjšanje vrednosti 31. december 2007

407.328

80.159 746.554 (44.704) 4.109.763 (72.348) 20.212.665

80.159 746.554 (44.704) 4.109.763 (72.348) 20.619.993

31. december 2006

-

9.136.644

9.136.644

Prenos na OS Prenos iz OOS Povečanje popravka vrednosti - amortizacija Pridobitve Odtujitve Prevrednotenja - oslabitve 31. december 2007

-

(25.604) 1.794.742 415.344 93.703 (66.668) 851.540 12.199.701

(25.604) 1.794.742 415.344 93.703 (66.668) 851.540 12.199.701

31. december 2007

407.328

8.012.964

8.420.292

1. januar 2007

407.328

6.256.597

6.663.925

NABAVNA VREDNOST

NABRANI POPRAVEK VREDNOSTI

SEDANJA VREDNOST

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

174

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

4. A. Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe ( v EUR )

Delež v kapitalu

2008

2007

DELEŽI V DRUŽBAH V SKUPINI V državi: Firma Del, d. o. o. Laško Izberi, d. o. o. Ljubljana

100 % 100 %

7.428 8.722 16.150

7.428 8.722 16.150

V tujini: RA&LA, d. o. o. Sarajevo Eurofruit Sarajevo, d. o. o.

Radenska, d. o. o. Zagreb Radenska, d. o. o. Beograd

100 % 100 % 100 % 100 %

232.240 14.093 4.907 250 251.490

232.239 14.094 4.907 250 251.490

267.640

267.640

Skupaj

Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe so vrednotene po modelu nabavne vrednosti.

Računovodski izkazi v tabeli izkazanih nepomembnosti niso vključeni v konsolidacijo.

odvisnih

družb

zaradi

materialne

4. B. Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe ( v EUR ) Poslovni sistem Mercator, d. d. Ljubljana Birra Peja, a. d. Peć, Kosovo Slovita, d. o. o. Moskva Skupaj

Delež v kapitalu

2008

2007

23,340 % 39,550 % 25,000 %

4.804.454 -

170.977.504 44.807 2.112

4.804.454

171.024.423

V letu 2008 je Pivovarna laško, d. d. odvisni družbi Pivovarni Union, d. d. prodala 35odstotni delež družbe Birra Peja, a. d. Peć po knjigovodski vrednosti v višini 44.807 EUR. Pivovarna Union, d. d. je dokapitalizirala družbo v vrednosti 3.499.193 EUR. S tem dejanjem je povečala svoj lastniški delež v omenjeni družbi na 39,55 %. Naložba je vrednotena po kapitalski metodi. Iz naslova razlike med vrednostjo naložbe in deležem v pošteni vrednosti kapitala je Skupina Union pripoznala slabo ime v vrednosti 1.259.654 EUR ter za isti znesek povečala druge poslovne prihodke.

Družba Birra Peja, a. d. Peć je v letu 2008 ustvarila izgubo v vrednosti 2.841.491 EUR. Vrednost sredstev družbe na dan 31.12.2008 znaša 32.802.742 EUR, vrednost obveznosti 20.654.944 EUR, vrednost kapitala pa 12.147.798 EUR. V letu 2007 se je kot naložba v pridruženo družbo obravnavala tudi naložba v Poslovni sistem Mercator, ki je bila in je še vedno v 23,34-odstotni lasti Skupine Pivovarna Laško.

Omenjena naložba se je v preteklem letu vrednotila po kapitalski metodi, v letu 2008 pa

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

175

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

je zaradi odvzema glasovalnih pravic razvrščena med finančna sredstva, namenjena prodaji in vrednotena po pošteni tržni vrednosti.

4. C. Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva ( v EUR )

2008

2007

Ostale naložbe v delnice in deleže po nabavni vrednosti Ostale naložbe v delnice in deleže po pošteni vrednosti

17.581.517 179.699.512

30.884.214 7.010.588

Skupaj

197.281.029

37.894.802

Dolgoročne finančne naložbe so opredeljene kot naložbe za prodajo. Za te naložbe, katerih pošteno vrednost je mogoče zanesljivo izmeriti, se poštena vrednost dobičkov in izgub odraža direktno v lastniškem kapitalu.

Skupina je v letu 2008 pridobila 5,47 % delnic družbe Elektro Maribor v vrednosti 20.184.371 EUR (Pivovarna Union, d. d.), 1.124.170 delnic družbe Infond holding, d. d. v vrednosti 5.546.180 EUR ter 59,25 % delnic družbe ČZP Večer, d. d. v vrednosti 15.122.898 EUR (Delo, d. d.). Družba Delo, d. d. je bila konec leta 2008 79,24-odstotna lastnica družbe ČZP Večer. Družba Delo iz naslova imetništva delnic ČZP Večer, d. d. nad 19,9 % na skupščini ČZP Večer, d. d. nima glasovalnih pravic zaradi določbe 44. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, zato računovodski izkazi družbe Večer, d. d. niso vključeni v konsolidacijo Skupine Pivovarna Laško.

V letu 2008 je Skupina med za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, ki so vrednotena po pošteni vrednosti, kljub 23,34 – odstotnemu lastniškemu deležu zaradi odvzema glasovalnih pravic, prerazporedila delnice Poslovnega sistema Mercator (MELR). V letu 2007 je Skupina omenjeno finančno naložbo obravnavala kot naložbo v pridruženo družbo in jo vrednotila po kapitalski metodi. Skupina je v letu 2007 zmanjšala naložbo za 11.130.536 EUR. Na zadnji dan leta 2007 je vrednost naložbe znašala 170.977.504 EUR oz. 194,55 EUR na delnico.

Na dan 31.12.2008 je naložba MELR ponovno izkazana po pošteni tržni vrednosti, ki je na zadnji dan preteklega leta je znašala 158,08 EUR, vrednost celotne naložbe pa 138.927.185 EUR, kar je za 7.329.720 EUR manj kot znaša izvirna nabavna vrednost omenjene naložbe.

Poleg omenjenih naložb Skupina po pošteni vrednosti izkazuje še naložbo v Zavarovalnico Triglav, d. d. v vrednosti 6.210.545 EUR, 1.922.321 delnic družbe Elektro Maribor v vrednosti 15.378.568 EUR ter 79,24 % delnic družbe Večer, d. d. v vrednosti 18.981.247 EUR. Za naložbe po nabavni vrednosti zaradi nepomembnega deleža v lastništvu poštene vrednosti ni bilo mogoče zanesljivo oceniti. Po nabavni vrednosti ima Skupina evidentiranih 213.115 delnic Probanke, d. d. Maribor (6,3 %) v vrednosti 5.217.752 EUR, 270.648 delnic Elektro Gorenjske, d. d. (1,6 %) v vrednosti 1.356.731 EUR, 358.978 delnic Thermane, d. d. (13,8 %) ter ostale naložbe manjših vrednosti.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

176

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

finančnih Gibanje za prodajo razpoložljivih fina nčnih sredstev ( v EUR )

2008

2007

37.894.802

179.093.093

Spremembe v letu: Prenos iz DFN v pridružene družbe (MELR) Vključitev naložb družbe Delo, d. d.

Pridobitve Prevrednotenje Prenos iz kratkoročnih FN Prodaja

170.977.504 45.607.253 (46.329.084) 2.892.341 (13.761.787)

(182.108.041) 4.523.873 50.355.500 623.691 12.696.788 (27.290.102)

Stanje 31. december

197.281.029

37.894.802

Stanje 1. januarja

Skupina je v letu 2008 pridobila za 45.607.253 EUR ter odtujila za 13.761.787 EUR za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev. Zaradi odvzema glasovalnih pravic je Skupina med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, ponovno prenesla delnice Poslovnega sistema Mercator (MELR). Zaradi znižanja poštenih vrednosti je Skupina na nove, nižje vrednosti prevrednotila za prodajo razpoložljiva finančna sredstva v vrednosti 46.329.084 EUR, od tega naložbo MELR v vrednosti 32.050.319 EUR. Slabitve Slabitve naložb v delnice, ki so vrednotene po pošteni vrednosti a) Slabitev naložbe v družbo Elektro Maribor, d. d.

Pivovarna Union, d. d. je v januarju 2008 od družbe Infond Holding kupila 5,74 % delnic družbe Elektro Maribor v vrednosti 20.184.371 EUR. Vrednost naložbe v družbo Elektro Maribor temelji na cenitvi, ki jo je pripravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, vpisan pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Na podlagi ocene vrednosti je bila opravljena slabitev v vrednosti 4.805.803 EUR, kar je v enem znesku vplivalo na povečanje finančnih odhodkov.

Ocenjevanje vrednosti lastniškega kapitala na delnico družbe Elektro Maribor, d. d. je potekalo na podlagi naslednjih načinov in metod ocenjevanja vrednosti: na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti (metoda diskontiranega denarnega toka – postopek celotnega kapitala); na tržnih primerjavah zasnovan način ocenjevanja vrednosti (metoda primerljivih podjetij, uvrščenih na borzo).

Projekcije poslovanja, ki predstavljajo osnovo izračunu ocene vrednosti na podlagi na donosu zasnovanega načina ocenjevanja vrednosti, so bile pripravljene s strani pooblaščenega ocenjevalca na podlagi analize panoge, preteklega poslovanja proučevanega podjetja, analize primerljivih domačih in tujih podjetij, ter na podlagi videnja prihodnjega razvoja panoge in proučevanega podjetja. Projekcije poslovanja ne predvidevajo prestrukturiranja podjetja v smeri uvajanja novih dejavnosti oziroma spremembi portfelja proizvodnih programov. Temu v sled projekcije ne predvidevajo razširitvenih investicij, ampak se investicije v osnovna sredstva v projekcijah nanašajo na obnovitvene investicije trenutne strukture sredstev. Dolgoročno se investicije v osnovna sredstva izenačijo z amortizacijo. Projekcije poslovanja predpostavljajo izdatno Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

177

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

izboljšanje učinkovitosti poslovanja, in sicer se v napovedih dobičkonosnost iz poslovanja pred amortizacijo izboljša do ravni panožnega povprečja primerljivih tujih podjetij. Izboljšanje dobičkonosnosti s poslovanja je predvsem posledica izboljšanja pogojev poslovanja z gospodinjskimi odjemalci, ki se kaže v relativno večjem bruto pokritju pri prodaji in nabavi električne energije tem odjemalcem. Eksplicitne projekcije prihodnjega poslovanja so bile izdelane za obdobje 2009–2016. Ocena vrednosti predmeta vrednotenja izhaja tudi iz uspešnosti poslovanja po letu 2016, in sicer je tovrstna vrednost izračunana na podlagi metode uglavničenja z uporabo tako imenovanega “Gordonovega modela rasti”.

Z uporabo na tržnih primerjavah zasnovanega načina ocenjevanja vrednosti z metodo primerljivih podjetij kotirajočih na borzi je dobljena kot osnovna vrednost ocena vrednosti za manjšinskega lastnika. Ker gre za ocenjevanje vrednosti 5,74 % lastniškega deleža, pri ocenjevanju ni upoštevan pribitek za pomanjkanje kontrole. Z uporabo na donosu zasnovanega načina ocenjevanja vrednosti je dobljena kot osnovna vrednost ocena vrednosti za manjšinskega lastnika, ker projekcije poslovanja upoštevajo vidik manjšinskega lastništva (projekcije poslovanja upoštevajo temeljijo na preteklem poslovanju in ne predvidevajo kakršnegakoli prestrukturiranja). Ker gre za ocenjevanje vrednosti 5,74 % lastniškega deleža, pri ocenjevanju ni upoštevan pribitek za pomanjkanje kontrole. V primeru ocenjevanja vrednosti preučevanega podjetja gre za družbo, katerih delnice niso uvrščene na trg kapitala. Preučevana družba je tako lastniško zaprta družba. Glede na namen ocenjevanja vrednosti v končni oceni vrednosti ni upoštevan odbitek za pomanjkanje tržljivosti.

Z uporabo metode diskontiranih denarnih tokov je ocenjena vrednost lastniškega kapitala na delnico podjetja Elektro Maribor, d. d. na tržni osnovi na 8,1 EUR. b) Slabitev naložbe v družbo Večer, d. d.

Vrednost naložbe v družbo Večer znaša 18.890.000 EUR in temelji na oceni tržne vrednosti, ki jo je pripravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, vpisan pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Na podlagi ocene vrednosti smo naložbo v letu 2008 slabili za 122.578 EUR. Uskladitev poštene vrednosti se odraža v zmanjšanju presežka iz prevrednotenja kapitala v znesku 98.063 EUR in v odloženih davkih v znesku 24.515 EUR. Ocena tržne vrednosti lastniškega kapitala je enaka tehtanemu povprečju vrednosti, dobljenih z: uporabo metode sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov (metoda predpostavlja, da bo podjetje nadaljevalo s poslovanjem in na podlagi analize preteklega poslovanja in ocene poslovnih možnosti v prihodnosti načrtuje donose in jih diskontira z ustrezno tehtano aritmetično sredino zahtevane stopnje donosa dolžniškega in lastniškega kapitala – 75 % uteži) in metodo primerljivih transakcij (primerjava podobnih podjetij katere delnice se javno prodajajo na trgu vrednostnih papirjev ali pa so bila prodana v bližnji preteklosti, uporabljeni multiplikatorji: vrednost celotnega kapitala/prihodki iz prodaje in vrednost kapitala/EBITDA, metoda vzeta samo kot kontrolna metoda – 25 % utež).

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

178

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

Vrednost je izračunana v razponu +/- 7 % glede na povprečno vrednost. Razpon vrednosti je določen s tehtanjem vrednosti, dobljene z uporabo metode sedanje vrednosti prostih denarnih tokov (optimistični/pesimistični scenarij), ter povprečne vrednosti, dobljene z metodo primerljivih transakcij. Glede na negotovosti na kapitalskih trgih je običajno, da se ocena vrednosti poda v razponu – večja kot je negotovost, večji je običajno tudi razpon vrednosti.

Poleg običajnih tveganj, povezanih z vsako oceno vrednosti (npr. predvsem negotovost projekcij prihodnjega poslovanja, ki pa izhaja že iz same definicije metode sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov, ki se jih zato diskontira z diskontno stopnjo, ki upošteva tveganje, povezane z njihovo uresničitvijo), v konkretnem primeru ne vidimo dodatnih večjih tveganj.

UVK (Urad za varstvo konkurence) je s sklepom z dne 1.12.2008 začel postopek presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence. V postopku je po podani priglasitvi koncentracije zahteval posredovanje dodatnih podatkov z zahtevami z dne 19.12.2008, 10.2.2009 in 17.3.2009. Vse zahtevane podatke je Delo, d. d. posredovalo v roku.

UVK mora v 60 delovnih dneh od dneva izdaje sklepa o uvedbi postopka bodisi izdati odločbo o skladnosti koncentracije s pravili konkurence ali izdati odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence in jo prepovedati. Odločbo pričakujemo v kratkem.

Inšpektorat RS za kulturo in medije je začel postopek za prekršek po 1. odstavku 140. člena Zakona o medijih zoper pravno in odgovorno osebo, ki sta v obrambo podali izjavi o prekršku, v kateri sta zatrdili, da niso podani znaki prekrška. Z odločbo o prekršku sta bili dne 2.12.2008 izrečeni globi pravni osebi 104.323,15 EUR in odgovorni osebi 625,94 EUR. Zoper odločbo sta bili pravočasno vloženi zahtevi za sodno varstvo, ki ju je inšpektorat posredoval v odločanje pristojnemu sodišču. Sodbo po izkušnjah pričakujemo sredi leta 2010 ali kasneje.

RS je zoper Delo, d. d. vložila tožbo zaradi ugotovitve ničnosti prodajne pogodbe o nakupu 158.608 lotov navadnih imenskih delnic izdajatelja Večer, d. d., ki jo je Delo sklenilo 10.11.2008 in zaradi vzpostavitve stanja pred sklenitvijo pogodbe, skupaj s predlogom začasne odredbe, da se Delu, d. d. prepove odtujitev in obremenitev navedenih delnic se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve zaznamuje v delniški knjigi pri KDD. Sodišče še ni odločalo o predlagani začasni odredbi niti ni izvedlo nobenega dokaza v postopku. Delo je v odgovoru na tožbo zavrnilo utemeljenost tožbenih navedb.

V zvezi z naložbo v ČZP Večer, d. d. bomo ravnali v skladu z izidom postopkov pri UVK oz. sodišču.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

179

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

4. D. Finančne naložbe naložbe v posesti do zapadlosti ( v EUR )

2008

2007

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti

12.500

25.000

Skupaj

12.500

25.000

2008

2007

Dolgoročna posojila pridruženim družbam Druga dolgoročna posojila

2.500.000 48.463

124.626

Skupaj

2.548.463

124.626

5. Dolgoročna posojila ( v EUR )

V letu 2008 je Pivovarna Union, d. d. družbi Birra Peja, a. d. odobrila dolgoročno posojilo v vrednosti 2.500.000 EUR za dobo 5 let. Posojilo je zavarovano z menicami.

Obrestna mera je 6-mesečni EURIBOR + 0,9 %.

Ostala dolgoročna posojila se nanašajo predvsem na dolgoročna stanovanjska posojila zaposlenim. Obrestna mera se v povprečju giblje med 3 % in 4,5 % nominalno na letni ravni.

6. Dolgoročne poslovne terjatve ( v EUR )

2008

2007

Dolgoročne poslovne terjatve do drugih

1.648.282

3.264.697

Skupaj

1.648.282

3.264.697

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

180

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

7. Dolgoročne terjatve terjatve za odložen davek

Dolgoročne terjatve za odloženi davek so izračunane na osnovi začasnih razlik z upoštevanjem metode obveznosti ter davčnih stopenj, ki bodo veljale v letu, ko bodo terjatve oz. obveznosti za odloženi davek realizirane. Davčna stopnja za obračun davka od dohodka pravnih oseb se bo iz 22 % v letu 2008 znižala na 21 % v letu 2009 ter na 20% od leta 2010 dalje.

Rezervacije

Obveznosti do zaposlencev

Poštena vrednost (finančna sredstva)

Ostalo

Skupaj

TERJATVE ZA ODLOŽENI DAVEK 1. januar 2007

86.179

2.081.159

3.899.716

465.611

6.532.665

Sprememba v izkazu poslovnega izida Sprememba v bilanci stanja 31. december 2007

86.179

(361.007) 571.204 2.291.356

(2.165.859) 1.733.857

(91.197) 374.414

(2.618.063) 571.204 4.485.806

Sprememba v izkazu poslovnega izida Sprememba v bilanci stanja

7.853 -

(55.359) -

2.824.629 2.232.693

2.522.806 -

5.299.929 2.232.693

94.032

2.235.997

6.791.179

2.897.220

12.018.428

( v EUR )

31. december 2008

Med dolgoročnimi terjatvami za odložene davke je na dan 31.12.2008 izkazana terjatev za odloženi davek iz naslova finančnih naložb v vrednosti 6.791.179 EUR, iz naslova obveznosti do zaposlencev za odpravnine, jubilejne nagrade in neizkoriščene dopuste v vrednosti 2.235.997 EUR, iz naslova davčne izgube matične družbe v vrednosti 1.895.312 EUR ter ostalo v vrednosti 1.095.940 EUR. Med dolgoročnimi terjatvami za odložene davke ni izkazana terjatev iz naslova davčne izgube odvisne družbe Jadranska pivovara, d. d. Split, ki je znašala 23.772.070 EUR, ker odvisna družba iz tega naslova ne pričakuje v prihodnosti obdavčljivih dohodkov. Iz naslova davčne izgube bi ob upoštevanju 20 % davčne stopnje znašala terjatev za odloženi davek 4.754.414 EUR. 8. Nekratkoročna sredstva za prodajo ( v EUR )

2008

2007

Nepremičnine za prodajo

1.666.507

1.157.675

Skupaj

1.666.507

1.157.675

V vrednosti nepremičnin za prodajo Skupina izkazuje nepremičnine, ki jih namerava prodati v roku enega leta.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

181

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

9. Zaloge ( v EUR )

2008

2007

Material in surovine Nedokončana proizvodnja Proizvodi Trgovsko blago

26.709.400 4.672.101 9.708.344 1.218.532

24.236.276 4.339.712 10.065.907 1.176.223

Skupaj

42.308.377

39.818.118

Skupina je v primerjavi s preteklim letom znižala zaloge za 6,3 %. Pri rednem letnem popisu ni bilo ugotovljenih večjih viškov in primanjkljajev. V letu 2008 je bila pripoznana slabitev zalog v vrednosti 219.958 EUR. Na dan 31.12.2008 ni bilo zastavljenih zalog.

10. A. Kratkoročne poslovne terjatve ( v EUR ) Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev: na domačem trgu na tujem trgu Manj popravek vrednosti Skupaj Kratkoročne poslovne terjatve do drugih Predujmi Manj popravek vrednosti Skupaj

2008

2007

47.381.349 10.644.545 (10.024.807)

33.777.491 13.395.329 (11.249.619)

48.001.087

35.923.202

4.341.469 4.773.435 (812.742)

3.416.821 4.543.435 (188.451)

56.303.249

43.695.007

Na dan 31.12.2008 Skupina izkazuje 56.303.249 EUR kratkoročnih terjatev iz poslovanja, kar je za 28,9 % več kot v preteklem letu.

Izkazana vrednost vseh kratkoročnih poslovnih in drugih terjatev odraža pošteno vrednost.

Popravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev ( v EUR )

2008

2007

Stanje 1. januarja

11.249.619

10.244.204

Vključitev družbe Delo, d. d. v konsolidacijo Izterjane odpisane terjatve Dokončen odpis terjatev Oblikovanje popravkov vrednosti v letu Zmanjšanje popravka vrednosti v letu Prevrednotenje Prenos obresti na tožene Ostalo

(832.525) (1.020.228) 770.089 (153.277) 11.089 40 -

1.418.267 (440.098) (1.563.043) 1.874.894 (284.028) (5.628) 210 4.841

Stanje 31. decembra

10.024.807

11.249.619

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

182

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

Zapadlost terjatev do kupcev ( v EUR )

2008

2007

nezapadle do 30 dni od 30 do 60 dni od 60 do 90 dni nad 90 dni

33.438.804 8.748.363 2.333.720 1.520.382 11.984.625

31.710.938 2.344.348 1.446.633 1.335.700 10.335.201

Stanje 31. decembra

58.025.894

47.172.820

ZAPADLOST TERJATEV DO KUPCEV

Na dan 31.12.2008 znašajo zapadle terjatve do kupcev Skupine 24.587.090 EUR. Za zapadle terjatve v vrednosti 10.024.807 EUR je bil oblikovan popravek vrednosti terjatev, za razliko v vrednosti 14.562.283 EUR pa popravek vrednosti ni bil oblikovan, ker niso sporne.

Terjatve do kupcev v vrednosti 5.738.039 EUR so zavarovane s prejetimi garancijami, Skupina ima del poslovnih terjatev na tujih trgih v vrednosti 4.822.127 EUR zavarovanih pri SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d. Ljubljana.

10. B. Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb ( v EUR )

2008

2007

Terjatve za preveč plačan davek od dohodka

6.854.113

616.560

Skupaj

6.854.113

616.560

Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb se nanašajo na preveč plačane akontacije davka, ki so obračunane na osnovi obveznosti za leto 2007, ko so družbe Radenska, d. d., Pivovarna Union, d. d. in Pivovarna Laško, d. d. zaradi dobrih poslovnih rezultatov obračunale in plačale sorazmerno visok davek od dohodka opravnih oseb.

11. Kratkoročna posojila ( v EUR )

2008

2007

Kratkoročni del dolgoročno danih posojil Kratkoročni depoziti Kratkoročna posojila Manj popravek vrednosti

2.834 14.741.477 62.352.724 (54.915)

42.181 333.430 83.966.478 (82.121)

Skupaj

77.042.121

84.259.968

Obrestna mera za kratkoročne depozite se giblje med 2,15 in 5,0 %, za kratkoročno dana posojila pa med 4,8 in 4,95 % nominalno oz 6-mesečni EURIBOR +1 % do +1,8 %.

Izkazana vrednost kratkoročnih posojil odraža pošteno vrednost.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

183

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

Na dan 31.12.2008 izkazuje Skupina 62.352.724 EUR kratkoročno danih posojil, od tega povezanim družbam 31.400.000 EUR. Družbe kreditojemalke bodo posojila poplačale iz ustvarjenih denarnih tokov svoje dejavnosti in/ali s prodajo portfeljskih naložb. Skupina ocenjuje, da bodo posojila poplačana, da pa je poplačilo dela posojil odvisno od uspešnosti prodaje naložb. Ker gre za posojila dana povezanim strankam, ki imajo svoje premoženje in tudi portfeljske naložbe dane v zavarovanje za kratkoročno prejeta posojila s strani bank oz. gre za stranke, ki so kakorkoli povezane s temi povezanimi strankami, bo odplačilo posojil s strani povezanih strank Skupini Pivovarna Laško odvisno tudi od dogovora med bankami upnicami in povezanimi strankami.

12. A. Kratkoročne finančne naložbe ( v EUR )

2008

2007

Kratkoročne finančne naložbe - poštena vrednost

-

28.085.175

Skupaj

-

28.085.175

2008

2007

28.085.175

82.043.745

(28.085.175)

41.478.613 (17.969.060) (12.696.788) (64.771.335)

-

28.085.175

Gibanje kratkoročnih finančnih naložb ( v EUR ) Stanje 1. januarja Spremembe v letu: Pridobitve Prevrednotenje Prenos na DFN Prodaja

V letu 2008 je Skupina prodala vse kratkoročne finančne naložbe (ZV2R, NF2R) ter s tem ustvarila dobiček v vrednosti 1.456.752 EUR. Odvisna družba Radenska, d. d. je prodala kratkoročne finančne naložbe v vrednosti 15.268.962 EUR, Pivovarna Union, d. d. pa v vrednosti 9.686.537 EUR. 12. B. Izvedeni finančni inš inš trumenti ( v EUR ) Izvedeni finančni instrumenti Skupaj

2008

2007

-

462.172

13.630

462.172

Na dan 31.12.2008 so v poslovnih knjigah Skupine evidentirani izvedeni finančni inštrumenti, ki se nanašajo na ščitenje denarnega toka pred tveganjem. Učinek prevrednotenja izvedenih finančnih instrumentov se odraža v izkazu poslovnega izida.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

184

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

13. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina ( v EUR )

2008

2007

Dobroimetje pri bankah Gotovina v blagajni in prejeti čeki Denarna sredstva v tuji valuti Denar na poti

1.832.098 136.732 129.531 92.745

1.944.500 74.752 39.986 35.627

Skupaj

2.191.107

2.094.865

2008

2007

Aktivne časovne razmejitve

855.918

424.751

Skupaj

855.918

424.751

14. Aktivne časovne razmejitve razmejitve ( v EUR )

Aktivne časovne razmejitve se nanašajo na kratkoročno odložene stroške oz. odhodke in kratkoročno nezaračunane prihodke.

15. Kapital večinskega lastnika

Kapital Skupine sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni dobiček ali izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja finančnih naložb, razvrščenih v skupino za prodajo ter predhodno še ne razdeljeni dobiček ali še ne poravnana izguba poslovnega leta.

Osnovni kapital se pojavlja kot delniški kapital (kapital z deleži ali kapitalska vloga). Deli se na vpoklicani osnovni kapital in nevpoklicani osnovni kapital. Nevpoklicani osnovni kapital je odbitna postavka od osnovnega kapitala.

Vpoklicani kapital Skupine je opredeljen v Statutu Družbe in znaša 36.503.305 EUR. Razdeljen je na 8.747.652 navadnih prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic. Vsaka delnica daje lastniku pravico glasovanja na letni skupščini delničarjev in do udeležbe v dobičku.

Kapitalske rezerve vključuje vplačan presežek kapitala v vrednosti 102.377.721 EUR, ki je bil oblikovan ob obeh izvedenih dokapitalizacijah iz vplačil delničarjev, ki so presegala nominalno vrednost vplačanih delnic in splošni prevrednotovalni popravek kapitala, ki je nastal zaradi ohranjanja realne vrednosti kapitala v vrednosti 23.146.157 EUR. Med rezervami so izkazane zakonske rezerve v vrednosti 25.606.794 EUR, rezerve za lastne delnice v vrednosti 356.168 EUR, lastne delnice kot odbitne postavke v vrednosti 356.168 EUR ter druge rezerve iz dobička v vrednosti 18.798.802 EUR. Zakonske rezerve se smejo porabiti za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo. Med lastnimi delnicami so izkazane delnice PILR v lasti Pivovarne Laško, d. d. v vrednosti 246.617 EUR in odvisnih družb v vrednosti 109.551 EUR. Skupina je v letu 2008 pridobila 9.809 lotov lastnih delnic v vrednosti 854.324 EUR in odtujila 6.629 lotov lastnih delnic v vrednosti 363.855 EUR. Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

185

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

Druge rezerve iz dobička so se v letu 2008 zmanjšale zaradi vpliva sprememb v kapitalu Skupine Mercator v vrednosti 3.544.294 EUR, ki ustreza deležu lastništva Skupine Pivovarna Laško. Obenem so se druge rezerve iz dobička povečale za razporeditev čistega dobička poslovnega leta, ki ga je v višini 1.888.047 EUR razporedila v rezerve Skupina Union ter zmanjšale za oblikovanje sklada lastnih delnic. Čisti poslovni izid iz preteklih let se je povečal za čisti dobiček leta 2007 v vrednosti 48.284.962 EUR ter za zmanjšal za izplačilo dividend v vrednosti 8.747.384 EUR. Spremembe čistega dobička iz preteklih let se nanašajo tudi na direktna povečanja in zmanjšanja iz naslova gibanja kapitala Skupine Mercator iz leta 2007, ko je bila naložba v Poslovni sistem Mercator vrednotena po kapitalski metodi, v letu 2008 pa se zaradi odvzema glasovalnih pravic obravnava kot finančno sredstvo, namenjeno prodaji in vrednoti po pošteni vrednosti. Vrednost sprememb iz tega znaša 8.999.082 EUR. Presežek iz prevrednotenja se je povečal za učinke prevrednotenja nepremičnin na pošteno vrednost ter zmanjšal za učinke prevrednotenja finančnih sredstev, namenjenih prodaji, na novo – nižjo pošteno vrednost. Iz naslova prevrednotenja nepremičnin v letu 2008 se je presežek iz prevrednotenja povečal za 8.946.492 EUR. Zmanjšanje presežka iz prevrednotenja pa se nanaša na vpliv spremembe metode vrednotenja naložbe v Poslovni sistem Mercator v vrednosti 12.177.225 EUR ter na prevrednotenje ostalih finančnih naložb v vrednosti 1.155.480 EUR. Lastniška struktura kapitala na dan 31. decembra 2008 je naslednja: Delničar Infond Holding, d. d.

Kapitalska družba, d.d.

Skagen Kon-tiki Verdipapirfond NFD 1 Delniški investicijski sklad, d. d.

CPM, d. d.

D.S.U., d. o. o.

Probanka, d. d.

Uravnoteženi investicijski sklad Infond Global Electa, d. o. o. Ljubljana Ostali mali delničarji Skupaj

Udeležba v % 52,971 % 7,059 % 5,563 % 5,094 % 2,511 % 1,894 % 1,728 % 1,438 % 1,302 % 20,440 % 100,000 %

16 . Kapital manjšinskih lastnikov

Kapital manjšinskih lastnikov na zadnji dan leta 2008 znaša 16.756.301 EUR in je v primerjavi z letom 2007 manjši za 4.924.185 EUR. Manjšinskim lastnikom je v letu 2008 pripadal dobiček v vrednosti 215.824 EUR, izplačana jim je bila udeležba v dobičku v višini 328.948 EUR, njihov delež pa se je zmanjšal zaradi prevrednotenja finančnih sredstev na novo pošteno vrednost v višini 2.894.965 EUR ter zaradi prodaje deležev večinskemu lastniku v vrednosti 2.183.597 EUR. Povečanje v vrednosti 273.319 EUR se nanaša na prevrednotenje nepremičnin na pošteno vrednost.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

186

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

17. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 17. A. Dolgoročne obveznosti do zaposlencev ( v EUR )

2008

2007

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

6.324.696

7.211.160

Skupaj

6.324.696

7.211.160

Rezervacije so oblikovane za ocenjene obveznosti izplačila odpravnin in jubilejnih nagrad, kot dolgoletnega službovanja zaposlenih, na dan bilance stanja, diskontirano na sedanjo vrednost in temeljijo na aktuarskih izračunih. Posamezne družbe v Skupini so same opravile izračun rezervacij za ocenjene pokojnine in jubilejne nagrade na podlagi izračuna in metodologije pooblaščenega aktuarja iz preteklih let.

Zaposlenim po kolektivni pogodbi in zaposlenim po individualni pogodbi, razen upravi, pripada ob upokojitvi odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih bruto plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, oziroma v višini dveh delavčevih plač, če je to zanj ugodneje. Jubilejne nagrade se zaposlenim izplačujejo glede na skupno delovno dobo, in sicer 50 % ali 75 % ali 100 % povprečne neto plače v družbi za pretekle tri mesece za dopolnjenih 10 ali 20 ali 30 let skupne delovne dobe. Izbrana diskontna stopnja znaša 5,85 % letno.

Rezervacije so bile oblikovane za pričakovana izplačila. V primerjavi s preteklim letom so se zmanjšale za 886.464 EUR. 17. B. Rezervacije ( v EUR )

2008

2007

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve

2.729.386

2.309.619

Skupaj

2.729.386

2.309.619

Dolgoročne rezervacije se nanašajo na nerešene tožbe v odvisnih družbah in so oblikovane na podlagi odvetniških mnenj in ocen.

Gibanje dolgoročnih rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev Odpravnine ob upokojitvi

Jubilejne nagrade

Drugo

Skupaj

Stanje 1.1.2008

5.642.030

1.182.290

2.696.459

9.520.779

Povečanje Zmanjšanje - črpanje Zmanjšanje - odprava

476.451 (705.323) (153.789)

26.720 (134.213) (9.470)

76.707 (43.780) -

579.878 (883.316) (163.259)

Stanje 31.12. 2008

5.259.369

1.065.327

2.729.386

9.054.082

( v EUR )

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

187

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

18. Dolgoročne obveznosti 18. A. Dolgoročne finančne obveznosti ( v EUR )

2008

2007

Dolgoročno dobljena posojila pri bankah

239.565.293

214.469.372

Skupaj

239.565.293

214.469.372

Prenos na kratkoročne finančne obveznosti

(18.553.743)

(44.751.756)

Skupaj

221.011.550

169.717.616

2008

2007

Zapadlost nad 6 let Zapadlost od 4 do 6 let Zapadlost od 2 do 4 let Zapadlost od 1 do 2 let Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti

10.018.718 75.038.988 135.953.844 18.553.743

3.021.093 34.988.217 75.291.541 56.416.765 44.751.756

Skupaj

239.565.293

214.469.372

Zapadlost dolgoročnih finančnih finančnih obveznosti ( v EUR )

Obrestna mera za dolgoročna posojila Skupine se je v letu 2007 v povprečju gibala med 4,34 % in 5,45 % oziroma 6-mesečni EURIBOR + 1,375 % do + 3,5 %.

V letu 2008 je Skupina najela 84.000.000 EUR novih dolgoročnih posojil ter odplačala 58.904.079 EUR obstoječih posojil. V letu 2009 bo Skupina odplačala 18.553.743 EUR dolgoročnih dolgov.

Dolgoročne finančne obveznosti Skupine so zavarovane z zastavo nepremičnin, premičnin, delnic ter danih poroštev za dolgoročna posojila v vrednosti 224.759.101 EUR. Za zavarovanje dolgoročnih dolgov je Skupina zastavila 4.570.547 delnic Radenske, d. d., 436.239 delnic Pivovarne Union, d. d., 39.516 delnic Dela d. d., 130.000 delnic Probanke, d. d. Maribor, 771.794 delnic Poslovnega sistema Mercator, d. d. (MELR). Knjigovodska vrednost zastavljenih delnic v posamičnih izkazih matične družbe in odvisnih družb na dan 31.12.2008 znaša 417.666.876 EUR. Del dolgoročnih dolgov je zavarovan s hipoteko v vrednosti 29.357.300 EUR, del pa z zastavo premičnin v vrednosti 2.684.178 EUR. Vrednost neodplačanih, z delnicami, hipoteko in zastavo premičnin zavarovanih dolgoročnih dolgov na dan 31.12.2008 znaša 198.903.544 EUR. Izkazana vrednost dolgoročnih finančnih obveznosti odraža pošteno vrednost.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

188

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

18. B. Dolgoročne Dolgoročne poslovne obveznosti ( v EUR )

2008

2007

Druge dolgoročne poslovne obveznosti

111.108

75.736

Skupaj

111.108

75.736

18. C. Dolgoročne obveznosti za odloženi davek

Dolgoročne obveznosti za odloženi davek so izračunane na osnovi začasnih razlik z upoštevanjem metode obveznosti ter davčnih stopenj, ki bodo veljale v letu, ko bodo terjatve oz. obveznosti za odloženi davek realizirane. Davčna stopnja za obračun davka od dohodka pravnih oseb se bo iz 22 % v letu 2008 znižala na 21 % v letu 2009 ter na 20 % od leta 2010 dalje.

Poštena vrednost (zemljišča zgradbe)

Poštena v rednost (finančna sredstva)

Poštena vrednost (blagovne znamke)

Ostalo

Skupaj

1. januar 2007 Sprememba v izkazu poslovnega izida Sprememba v bilanci stanja

1.174.841 (179.305) 1.926.306

13.542.255 (4.765) (10.692.394)

13.732.098 11.822.400

103.710 37.107 787

28.552.904 (146.963) 3.057.099

31. december 2007 Sprememba v izkazu poslovnega izida Sprememba v bilanci stanja

2.921.842 (58.146) 1.612.982

2.845.096 4.764 (2.989.664)

25.554.498 -

141.604 (8.512)

31.463.040 (53.382) (1.385.194)

Skupaj

4.476.678

(139.804)

25.554.498

133.092

30.024.464

( v EUR ) OBVEZNOST ZA ODLOŽENI DAVEK

Dolgoročna obveznost za odloženi davek na dan 31.12.2008 znaša 30.024.464 EUR in se nanaša na vrednost ugotovljenega presežka iz prevrednotenje za finančna sredstva, namenjena prodaji v vrednosti -139.804 EUR, na prevrednotenje blagovnih znamk Skupine Union v vrednosti 13.732.098 EUR, na prevrednotenje blagovnih znamk družbe Delo, d. d. v vrednosti 11.822.400 EUR ter na prevrednotenje nepremičnin Skupine v vrednosti 4.476.678 EUR. V letu 2007 so bile terjatve in obveznosti za odloženi davek izkazane v pobotanem znesku. Znesek dolgoročne obveznosti za odloženi davek je znašal 31.463.040 EUR, znesek terjatve pa 4.485.806 EUR.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

189

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

19. Kratkoročne obveznosti 19. A. Kratkoročne poslovne obveznosti ( v EUR )

2008

2007

Kratkoročne obveznosti do drugih dobav iteljev Kratkoročne poslovne obveznosti do drugih: do zaposlencev do države Kratkoročne obveznosti za predujme Druge kratkoročne obveznosti

35.022.948

28.934.543

3.988.770 8.863.532 1.545.952 3.754.040

4.986.222 6.570.851 775.967 5.993.578

Skupaj

53.175.243

47.261.161

Kratkoročne poslovne obveznosti so se v primerjavi z letom 2007 povečale za 12,5 %.

Izkazana vrednost kratkoročnih poslovnih obveznosti odraža pošteno vrednost.

19. B. Kratkoročne obveznosti za plačilo davkov ( v EUR )

2008

2007

Kratkoročne obveznosti za plačilo davka

1.019.224

5.501.732

Skupaj

1.019.224

5.501.732

2008

2007

Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti za obresti iz posojil Kratkoročno dobljena posojila pri podjetjih v skupini Kratkoročno dobljena posojila pri bankah Druge kratkoročne obveznosti iz financiranja

18.553.743 2.355.251 178.225.970 8.104.582

44.751.756 2.485.669 42.985 159.679.080 3.522.598

Skupaj

207.239.545

210.482.088

19. C. Kratkoročne finančne obveznosti ( v EUR )

Vrednost kratkoročnih finančnih obveznosti se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za 1,5 %.

Povprečna obrestna mera za kratkoročna posojila se je v letu 2008 gibala med 4,54 in 5,98 %. Kratkoročna posojila v vrednosti 66.221.427 EUR so zavarovana z zastavo delnic (glej pojasnilo 18. A), posojilo v vrednosti 10.000.000 EUR je zavarovano s hipoteko v vrednosti 8.611.087 EUR, ostala posojila pa so zavarovana z menicami.

Celotne kratkoročne obveznosti Skupine na dan 31.12.2008 znašajo 267.115.153 EUR, kratkoročna sredstva pa 187.235.021 EUR. Presežek kratkoročnih obveznosti znaša 79.880.132 EUR. Skupina bo za kratkoročna posojila ob zapadlosti poskušala z bankami doseči dogovor o podaljševanju rokov odplačila. V nasprotnem primeru bodo posojila odplačana s prodajo dela dolgoročnega premoženja Skupine.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

190

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

Izkazana vrednost kratkoročnih finančnih obveznosti odraža pošteno vrednost.

20. Pasivne časovne razmejitve ( v EUR )

2008

2007

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

5.681.141

3.924.841

Skupaj

5.681.141

3.924.841

Pasivne časovne razmejitve se nanašajo predvsem na vnaprej vračunane stroške za neizkoriščene dopuste zaposlenih in obračunane odpravnine za tehnološke viške.

21.

21. Analiza prihodkov iz prodaje in stroškov 21.

21. A. Analiza prihodkov iz prodaje po glavnih izdelkih ( v EUR )

2008

2007

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem ttrgu Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu Prihodki od prodaje materiala in trgovskega blaga na domačem trgu Prihodki od prodaje materiala in trgovskega blaga na tujem trgu

299.298.191 50.128.727 10.076.087 525.302

259.804.781 49.342.897 14.047.619 6.867.625

Skupaj

360.028.307

330.062.922

Prihodki iz prodaje so v letu 2008 v primerjavi s preteklim letom večji za 29.965.385 EUR, vendar podatki niso povsem primerljivi, ker je bila v preteklem letu družba Delo, d. d. vključena v konsolidacijo od datuma prevzema, to je od 1.5.2007 dalje. V prvih štirih mesecih leta 2007 je omenjena družba ustvarila 19.350.181 EUR prihodkov iz prodaje.

Tako znaša primerljivo povečanje prihodkov 3,2 % oz. 10.615.204 EUR. 21.

21. B. Analiza prihodkov iz prodaje prodaje po državah ( v EUR )

2008

2007

Prihodki iz prodaje na domačem trgu Prihodki iz prodaje na tujem trgu

309.374.278 50.654.029

273.852.401 56.210.521

Skupaj

360.028.307

330.062.922

Prihodki iz prodaje na tujih trgih so bili realizirani pretežno iz prodaje na trge bivše Jugoslavije.

21. C. Drugi poslovni prihodki

Drugi poslovni prihodki v vrednosti 13.322.326 EUR vključujejo tudi prihodke, ki so nastali zaradi spremembe politike vrednotenja naložbenih nepremičnin v letu 2008. Iz naslova prevrednotenj naložbenih nepremičnin je Skupina ustvarila prihodke v vrednosti 5.450.070 EUR. Med drugimi poslovnimi prihodki so izkazani še prihodki od prodaje osnovnih sredstev, izterjane terjatve, za katere je bil v preteklih letih oblikovan Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

191

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

popravek vrednosti terjatev, prihodki iz odprave dolgoročnih rezervacij ter prejete subvencije.

21.

21. D . Analiza stroškov po kategorijah ( v EUR )

2008

2007

Stroški prodanega trgovskega blaga Stroški materiala in surovin Stroški storitev Amortizacija Stroški plač Dajatve na plače za socialno varnost Drugi stroški dela Prevrednotovalni poslovni odhodki pri stalnih sredstvih Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Stroški rezervacij Drugi poslovni odhodki

9.544.978 135.664.368 95.219.090 29.716.424 44.799.783 8.009.695 9.287.684 7.602.711 1.126.533 144.882 6.607.458

8.292.941 136.883.436 60.924.069 30.822.534 49.774.500 3.019.401 2.391.071 3.031.874 1.506.355 182.823 10.411.541

Skupaj

347.723.606

307.240.545

Poslovni odhodki so v primerjavi s preteklim letom večji za 40.483.061 EUR. Povečanje odhodkov v vrednosti 14.686.405 EUR je delno posledica večjih stroškov, predvsem stroškov marketinga in ostalih storitev. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri stalnih sredstvih v vrednosti 7.352.493 EUR se nanašajo na slabitev stalnih sredstev odvisne družbe Jadranska pivovara, d. d., ki je bila pripoznana na osnovi opravljene cenitve.

Delno pa se povečanje stroškov nanaša na vpliv za krajše obdobje (osem mesecev) vključene družbe Delo, d. d. v konsolidacijo v letu 2007.

Med stroški storitev predstvaljajo približno 30 % stroški marketinga, sledijo stroški vzdrževanja, transportnih storitev, stroški intelektualnih in drugih storitev.

21.

21. E . Stroški po funkcionalnih skupinah Proizvajalni stroški prodanih proizvodov in blaga

Stroški prodajanja

Stroški splošnih dejavnosti

Skupaj

Stroški rezervacij Drugi stroški

140 .808 .515 20 .442 .773 23 .569 .402 38 .722 .131 4 .932 .591 130 .443 50 .709 2 .535 .133

3.162.6 71 58.431.7 88 3.677.4 35 8.921.6 67 385.2 79 671.5 25 36.2 21 1.900.4 20

1.237.249 16.345.253 2.469.771 13.940.791 2.284.841 324.565 57.953 2.684.481

145.208.435 95.219.814 29.716.608 61.584.589 7.602.711 1.126.533 144.882 7.120.034

Skupaj

231 .191 .697

77.187.0 05

39.344.904

347.723.606

Leto 2008 (v EUR) Stroški materiala in surovin in trgovskega blaga Stroški storitev Amortizacija Stroški dela P revred. poslovni odhodki pri stalnih sredstvih P revred. poslovni odhodki pri obratnih sredstvih

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

192

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško Proizvajalni stroški prodanih proizvodov in blaga

Stroški prodajanja

Stroški splošnih dejavnosti

Skupaj

Stroški materiala in surovin in trgovskega blaga Stroški storitev Amortizacija Stroški dela Prevred. poslovni odhodki pri stalnih sredstvih Prevred. poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Stroški rezervacij Drugi stroški

136 .826 .678 16 .202 .344 23 .830 .407 33 .128 .860 1 .955 .126 154 .057 63 .988 2 .468 .619

6.324.0 38 36.153.8 71 4.325.5 85 10.087.8 44 990.3 02 1.149.3 29 45.7 06 3.576.8 65

2.025.662 8.567.854 2.666.542 11.968.269 86.446 202.969 73.129 4.366.058

145.176.378 60.924.068 30.822.534 55.184.972 3.031.874 1.506.355 182.823 10.411.541

Skupaj

214 .630 .078

62.653.5 40

29.956.928

307.240.546

Leto 2007 (v EUR)

V letu 2008 se je spremenilo razmerje med stroški prodaje in stroški splošnih dejavnosti, ker so se določene službe (marketing) izločile iz prodajne funkcije in postale štabne funkcije uprave.

22.

22. Neto finančni odhodki ( v EUR ) Finančni prihodki brez tečajnih razlik Finančni prihodki na podlagi deležev iz dobička Finančni prihodki iz danih posojil Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Finančni prihodki iz prodaje vrednostnih papirjev Finančni odhodki brez tečajnih razlik Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb Finančni odhodki iz finančnih obveznosti Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Tečajne razlike iz financiranja Negativne tečajne razlike Pozitivne tečajne razlike Neto finančni odhodki

2008

2007

11.888.812 4.812.221 4.953.275 281.166 1.842.150

48.852.286 47.232.489 1.445.834 173.963 -

(36.217.844) (11.710.984) (24.063.221) (443.639)

(17.405.519) (141.886) (17.207.263) (56.370)

(61.834) (84.850) 23.016

79.615 (24.428) 104.043

(24.390.866)

31.526.383

V letu 2008 je Skupina realizirala 24.390.866 EUR neto finančnih odhodkov, v letu 2007 so bili realizirani neto finančni prihodki v skupni vrednosti 31.526.383 EUR, predvsem iz naslova dobičkov iz prodaje finančnih naložb.

Finančni odhodki iz naslova finančnih obveznosti so se v letu 2008 v primerjavi s preteklim letom povečali za 39,8 % oz. za 6.855.958 EUR. Finančni odhodki za obresti so se povečali zaradi večje zadolžitve.

23. Delež (izgube) / dobička v pridruženih družbah ( v EUR )

2008

2007

Delež (izgube) / dobička v pridruženih družbah

1.259.654

10.208.041

Skupaj

1.259.654

10.208.041

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

193

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

Delež v dobičku pridruženih družb se v letu 2007 nanaša na udeležbo v dobičku Poslovnega sistema Mercator, d. d., v letu 2008 pa na pripoznano slabo ime iz naslova naložbe v družbo Birra Peja, a. d. Peć. V letu 2008 je Skupina Mercator ustvarila 40.846.000 EUR čistega dobička. V primeru, da bi bila naložba v letu 2008 vrednotena po kapitalski metodi, bi znašala udeležba v dobičku 9.513.617 EUR. 24. Davek iz dobička ( v EUR )

2008

2007

Tekoči davek Odloženi davek

4.066.690 (5.353.311)

10.176.865 2.471.100

Skupaj

(1.286.621)

12.647.965

2008

2007

16.532.924

64.869.835

3.637.243 (10.040.940) 22.892.426 29.384.410 (9.597.951) 19.786.459 (1.301.504) 18.484.955

14.920.062 (15.576.864) 7.633.532 56.926.503 (10.547.126) 46.379.377 (2.132.139) 44.247.238

4.066.690

10.176.865

( v EUR ) Poslovni izid pred obdavčitvijo Davek, izračunan po veljavni davčni stopnji: Davek od dohodka, obračunan po davčni stopnji 22 % oz. 23 % Popravek prihodkov na raven davčno priznanih prihodkov Davčno nepriznani odhodki Davčna osnova I Sprememba davčne osnove Davčna osnova II Davčne olajšave Davčna osnova III Davek

Odloženi davek, ki vpliva na poslovni izid, je prikazan v tabeli gibanja dolgoročnih terjatev za odloženi davek (pojasnilo 7) in v tabeli gibanja dolgoročnih obveznosti za odloženi davek (pojasnilo 18. C).

Davek od dobička Skupine se razlikuje od teoretičnega zneska davka, ki bi se pojavil ob uporabi temeljne davčne stopnje domače države, kot sledi: davčne olajšave se nanašajo na:

olajšave za raziskave in razvoj, olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, olajšavo za zaposlovanje invalidnih oseb in olajšave za donacije.

Oblasti lahko preverijo poslovanje družbe, v okviru katere lahko nastanejo dodatne obveznosti plačila davka, obresti za nazaj ali kazni v zvezi z davkom na dobiček ali drugimi davki in prispevki kadarkoli v roku petih let po letu, v katerem bi moral biti davek odmerjen. Uprava podjetja ne pozna nobenih okoliščin, ki bi lahko predstavljale pomembne obveznosti iz tega naslova.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

194

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

25. Denarni Denarni tok iz poslovanja ( v EUR )

Pojasnilo

Dobiček iz poslovanja obdobja Prilagoditve za: Amortizacijo opredmetenih OS in naložbenih nepremičnin Amortizacijo neopredmetenih dolgoročnih sredstev Odpise dolgoročnih sredstev Neto gibanje v rezervacijah Izplačilo udeležbe v dobičku pridruženih družb Tečajne razlike iz posojil Spremembe obratnega kapitala Zaloge in nekratkoročna sredstva za prodajo Poslovne terjatve in druge terjatve Poslovne obveznosti in druge obv eznosti Denar ustvarjen pri poslovanju

21 21 21 17 23 22

8,9 6,10 18,19,20

2008

2007

25.700.175

32.204.010

29.204.648 511.776 7.102.278 (466.697) (61.834) 36.290.171

30.441.259 381.275 2.802.184 (822.533) 3.515.363 79.615 36.397.163

(761.544) (11.420.365) 6.857.537 (5.324.372)

(3.035.783) 99.625 (3.192.055) (6.128.213)

56.665.974

62.472.960

V letu 2007 je na povečanje denarnega toka vplivala prejeta dividenda od pridružene družbe Poslovni sistem Mercator v vrednosti 3.515.363 EUR. Če bi se tudi v letu 2008 omenjena naložba enako obravnavala, bi imelo to vpliv na denarni tok iz poslovanja, ki bi vil večji za 3.735.074 EUR, kolikor so znašale dividende, ki jih je Skupina prejela od Poslovnega sistema Mercator.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

195

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

26 . Poročanje po odsekih 26. A. Poslovni odseki odseki

Pivo

Ostale pijače

Časopisno založniška dejavnost

Čisti prihodki od prodaje po odsekih Prihodki med odseki

166.826.167 15.203.171

122.918.891 15.633.605

60.499.049 33.379

42.537.904 1.883.549

392.782.011 32.753.704

Čisti prihodki od prodaje

151.622.996

107.285.286

60.465.670

40.654.355

360.028.307

5.276.918

5.594.886

5.897.816

8.930.553

25.700.173 (24.390.866) 1.259.654 2.568.961 1.286.621 3.855.582

Sredstva po odsekih Blagovne znamke Dobro ime

287.434.727 27.737.252 10.165.440

182.826.038 40.923.239 15.248.156

62.169.893 59.112.000 9.440.486

128.236.509 -

660.667.167 127.772.491 34.854.082

Obveznosti po odsekih Investicije

374.192.692 29.719.868

90.297.969 10.577.875

26.748.507 1.507.528

36.077.189 9.582.685

527.316.357 51.387.956

15.058.517

10.227.995

2.687.626

1.742.286

29.716.424

Pivo

Ostale pijače

Časopisno založniška dejavnost

Ostalo

Skupaj

Čisti prihodki od prodaje po odsekih Prihodki med odseki

150.741.993 20.999.571

132.823.073 8.614.309

40.223.104 -

39.784.173 3.895.541

363.572.343 33.509.421

Čisti prihodki od prodaje

129.742.422

124.208.764

40.223.104

35.888.632

330.062.922

24.138.492

5.790.543

712.570

1.562.404

32.204.009 31.526.384 10.208.041 73.938.434 (12.647.965) 61.290.469

Sredstva po odsekih Blagovne znamke Dobro ime

323.525.737 27.737.252 10.165.440

194.314.326 40.923.239 15.248.156

44.929.118 59.112.000 9.440.486

70.995.426 -

633.764.607 127.772.491 34.854.082

Obveznosti po odsekih Investicije

357.152.222 16.616.171

79.054.562 4.701.316

13.824.443 2.417.373

22.671.491 1.735.526

472.702.718 25.470.386

14.362.720

11.085.529

2.130.536

3.243.749

30.822.534

Leto 2008 ( v EUR )

Poslovni izid iz poslovanja Finančni prihodki / odhodki (neto) Delež (izgube) / dobička v pridruženih družbah Poslovni izid pred davki Davek Poslovni izid obračunskega obdobja

Stroški, ki nimajo za posledico denarnega toka

Leto 2007 ( v EUR )

Poslovni izid iz poslovanja Finančni odhodki (neto) Delež (izgube) / dobička v pridruženih družbah Poslovni izid pred davki Davek Poslovni izid obračunskega obdobja

Stroški, ki nimajo za posledico denarnega toka

Ostalo

Skupaj

Prodaja po geografskih odsekih je razkrita v pojasnilu 26. B.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

196

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

26 . B. Geografski odseki ( v EUR )

2008

2007

Čisti prihodek iz prodaje Slovenija Tuji trg

309.374.278 50.654.029

273.852.400 56.210.522

Skupaj

360.028.307

330.062.922

Sredstva Doma či trg Tuji trg Naložbe v pridružene družbe Blagovne znamke (Slovenija) Dobro ime (Slovenija)

591.424.113 64.438.600 4.804.454 127.772.491 34.854.082

386.986.039 75.754.144 171.024.423 127.772.491 34.854.083

Skupaj

823.293.740

796.391.180

Investicije Slovenija Tuji trg

49.064.996 2.322.960

22.279.141 3.191.245

Skupaj

51.387.956

25.470.386

Čisti prihodki iz prodaje na tujih trgih so bili realizirani pretežno na trgih bivše Jugoslavije, sredstva na tujih trgih pa se nanašajo izključno na sredstva v državah bivše Jugoslavije.

27. Dobiček na delnico delnico

Čisti dobiček na delnico se izračuna z delitvijo čistega dobička, ki pripada delničarjem, s tehtanim povprečnim številom delnic, ki so v prometu med letom, pri čemer se izključi povprečno število lastnih delnic. ( v EUR ) Dobiček večinskih la stnikov Tehtano število izdanih navadnih delnic Čisti dobiček na delnico Popravljeni čisti dobiček na delnico

2008

2007

3.639.758 8.742.953

58.889.881 8.747.431

0,42 0,42

6,73 6,73

28. Dividende na delnico

Matična družba Pivovarna Laško, d. d. je v letu 2007 izplačala dividende v vrednosti 3.498.770 EUR oz. 0,40 EUR na delnico, v letu 2008 pa 8.742.384 EUR oz. 1,00 EUR na delnico. Manjšinskim lastnikom pa so izplačale dividende odvisne družbe. V letu 2008 so manjšinski delničarji prejeli dividende v vrednosti 328.948 EUR.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

197

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

29. Finančna tveganja a) Kreditno tveganje

Terjatve do kupcev za Skupino ne predstavljajo večjega tveganja, saj večino posluje z znanimi in preverjenimi kupci, terjatve ima zavarovane z običajnimi instrumenti za zavarovanje, obenem pa so določeni limiti dovoljenega dolga za posameznega kupca glede na prodajno pogodbo. Iz pojasnila 10.A. je razvidno, da je kreditno tveganje zanemarljivo. b) Tveganje obre obrestnih mer

Tveganje obrestnih mer predstavlja možnost spremembe višine obrestne mere na finančnem trgu, predvsem zaradi najetja kreditov, vezanih na spremenljivo obrestno mero (EURIBOR).

Pri najetih dolgoročnih posojilih je matična družba izpostavljenost spremembam obrestnih mer delno odpravila že v preteklih letih z uporabo izvedenega finančnega instrumenta v obliki obrestnega ščitenja z metodo obrestne ovratnice. Skupina je zavarovala del svojih finančnih obveznosti pred morebitno rastjo referenčne obrestne mere, nad določeno stopnjo, posojilodajalec pa se je na drugi strani zavaroval pred padcem obrestne mere z določitvijo dna referenčne obrestne mere. V drugi polovici leta 2008 je kot posledica razvijajoče se gospodarske krize pričela referenčna obrestna mera občutno padati. Ocenjujemo, da bo Družba v letu 2009 iz naslova omenjenega izvedenega finančnega inštrumenta, zaradi padca referenčne obrestne mere pod dno, realizirala negativne učinke.

V prvi polovici leta 2006 je odvisna družba Pivovarna Union, d. d. pristopila k poslu obrestnega ščitenja, s čimer je zmanjšala tveganje obrestnih mer. Na ta način je zavarovala 70 % dolgoročnih finančnih obveznosti. Večina finančne zadolžitve je namreč namenjene finančnim naložbam, za katere je možna v primeru finančnih težav, razmeroma hitra odtujitev in poplačilo najetih kreditov.

Ocenjujemo, da je izpostavljenost družbe do obrestnih tveganj zmerna.

( v EUR ) Dejanski odhodki financiranja iz naslova obresti Odhodki v primeru povečanja obrestne mere za 1 % Odhodki v primeru zmanjšanja obrestne mere za 1 % Odhodki v primeru povečanja obrestne mere za 1,5 % Odhodki v primeru zmanjšanja obrestne mere za 1,5 %

Višina obresti

Povprečna obrestna mera v %

Razlika obresti

Zaščita obrestne mere

24.063.221

5,97

-

-

24.063.221

-

28.093.911

6,97

4.030.690

(1.032.000)

27.061.911

2.998.690

20.032.531

4,97

(4.030.690)

-

20.032.531

(4.030.690)

30.109.256

7,47

6.046.035

(1.620.000)

28.489.256

4.426.035

18.017.186

4,47

(6.046.035)

-

18.017.186

(6.046.035)

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

Sprememba Zmanjšanje fin.odhodkov obresti - obresti

198

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

V primeru, da bi se povprečna obrestna mera povečala za 1 %, bi se odhodki povečali za 2.998.690 EUR, pri 1,5 % pa za 4.426.035 EUR, ob upoštevanju ščitenja obrestne mere za del finančnih obveznosti. Če bi se obrestna mera znižala za 1 % oz 1,5 %, bi se odhodki financiranja zmanjšali za 4.030.690 EUR oz. 6.046.035 EUR. c) Valutno tveganje

Valutno tveganje je bilo pri poslovanju Skupine v letu 2008 zanemarljivo, saj je bila struktura poslov s tujino pretežno vezana na evro. d) Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje se nanaša predvsem na zmožnost odplačila posojil in poravnavo ostalih obveznosti. Celotne kratkoročne obveznosti Skupine na dan 31.12.2008 znašajo 267.115.153 EUR, kratkoročna sredstva pa 187.235.021 EUR. Presežek kratkoročnih obveznosti znaša 79.880.132 EUR. Skupina bo za kratkoročna posojila ob zapadlosti poskušala z bankami doseči dogovor o podaljševanju rokov odplačila.

Na zadnji dan leta 2008 je imela Skupina 9.246.741 EUR zapadlih obveznosti do dobaviteljev, ki jih je poravnala v januarju leta 2009. Obenem izkazuje terjatev iz naslova plačanih avansov v vrednosti 1.903.767 EUR. e) Tveganje denarnega toka

Tveganje denarnega toka se odraža v tveganju poštene vrednosti sredstev. Tveganje je mogoče obvladati z izvedenimi finančnimi instrumenti. Skupina v letu 2008 tveganja poštene vrednosti finančnih sredstev ni zavarovala, zato obstaja tveganje, ki je opredeljeno v spodnji tabeli.

( v EUR ) Stanje 31.12.2008 Povečanje cene za 10 % Zmanjšanje cene za 10 % Povečanje cene za 5 % Zmanjšanje cene za 5%

Pošena vrednost na dan 31.12.2008

Razlika - vpliv na vrednost DFN

Razlika - vpliv na presežek iz prevrednotenja

Razlika - vpliv na obveznost za odloženi davek

179.699.512 197.669.463 161.729.561 188.684.488 170.714.536

17.969.951 (17.969.951) 8.984.976 (8.984.976)

14.375.961 (14.375.961) 7.187.980 (7.187.980)

3.593.990 (3.593.990) 1.796.995 (1.796.995)

V primeru povečanja oz. zmanjšanja vrednosti finančnih naložb, ki so vrednotene po pošteni vrednosti se odraža na povečanju oz. zmanjšanju presežka iz prevrednotenja direktno v kapitalu ter obenem na obveznosti za odloženi davek. V izračun tveganja niso zajete naložbe, vrednotene po nabavni vrednosti, prav tako ne naložbe v pridružene družbe, ki se vrednotijo v skladu s pravili kapitalske metode.

30.

30. Pogojne obveznosti

Pogojne obveznosti se nanašajo na prejete garancije v vrednosti 3.638.869 EUR, dane garancije oz. poroštva v vrednosti 49.091.287 EUR, zastavo vrednostnih papirjev v vrednosti 417.666.876 EUR, hipoteko v vrednosti 37.968.387 EUR in zastavo premičnin Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

199

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

v vrednosti 2.684.178 EUR. Dana poroštva se v vrednosti 8.000.000 EUR nanašajo na zavarovanje dolgoročnih posojil, ki jih je najela odvisna družba Jadranska pivovara, d. d.

Dolg Skupine, ki je zavarovan z navedenimi zavarovanji, je na dan 31.12.2008 znašal 287.861.762 EUR. Davčne oblasti lahko kadarkoli v petih letih po poteku leta, v katerem je treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb ali drugih davkov in dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

31. Poslovne združitve

V letu 2008 ni bilo poslovnih združitev.

V letu 2007 je bil izvršen prevzem družbe Delo, d. d., ki so ga na podlagi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev z dne 29.3.2007 objavile naslednje družbe: Pivovarna Laško, d. d., Radenska, d. d. in Talis, d. o. o. Maribor. V postopku prevzema je Pivovarna Laško, d. d. pridobila 333.306 delnic oz. 49,94 %, Radenska, d. d. 127.928 delnic oz. 19,17 % ter Talis, d. o. o. 20 delnic oz. 00,003 % vseh delnic ciljne družbe. Po opravljenem prevzemu je imela družba Pivovarna Laško, d. d. v lasti 500.096 delnic ciljne družbe, kar predstavlja 74,92 % vseh delnic ciljne družbe, družba Radenska, d. d.

127.928 delnic, kar predstavlja 19,17 % vseh delnic ciljne družbe, družba Talis, d. o. o. pa 20 delnic, kar predstavlja 0,003 % vseh delnic ciljne družbe. Po prevzemni ponudbi so prevzemniki postali skupaj imetniki 628.044 delnic , kar skupaj predstavlja 94,09 % vseh delnic družbe Delo, d. d.

Dne 30.7.2007 je bil na skupščini delničarjev družbe Delo, d. d. sprejet sklep o umiku delnic DELR z organiziranega trga. Delnice so bile izključene iz organiziranega trga dne 2.8.2007.

Pivovarna Laško, d. d. je skladno z določbami Zakona o trgu vrednostnih papirjev dne 13.9.2007 prejela odločbo KDD – Centralne klirinško depotne družbe, d. d. Ljubljana o prenosu vseh delnic družbe DELO, časopisno in založniško podjetje, d. d. Ljubljana, z oznako DELR, manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja Pivovarno Laško, d. d. in sicer prostih vseh pravic tretjih ali drugih pravnih dejstev, razen delnic, ki jih imata v lasti odvisni družbi Radenska, d. d. Radenci in Firma Del, d. o. o. Laško.

Na dan 12.09.2007 je bilo na Pivovarno Laško, d. d. prenesenih 39.420 delnic z oznako DELR. Po opravljenih vpisih je v centralnem registru vpisanih 667.464 delnic z oznako DELR (100 %), od tega na Pivovarno Laško, d. d. 539.516 oz. 80,8307 %, Radensko, d. d.

127.928 oz. 19,1662 % in Firmo Del, d. o. o. 20 oz. 0,0029 %.

Glavni delničar Pivovarna Laško, d. d. je vsem manjšinskim delničarjem v roku 30 dni od obvestila izplačala denarno odpravnino v višini 135,50 EUR na delnico. Zaradi nepomembnih razlik v pošteni vrednosti neto sredstev prevzemnika na dan prevzema in na dan pridobitve manjšinskih deležev, je bil znesek dobrega imena ugotovljen skupaj za 100 % delež.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

200

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

Bilanca stanja družbe Delo, d. d. po pošteni vrednosti na dan 1.5.2007, ko je Pivovarna Laško, d. d. pridobila prevladujoč vpliv, je prikazana v nadaljevanju: Poštena vrednost

Knjigovodska vrednost pred prevzemom

104.011.799 60.081.439 30.433.548 13.496.812

35.009.204 969.439 21.924.813 12.114.952

Obveznosti Dolgoročne obveznosti Kratkoročne obveznosti

25.486.879 17.899.702 7.587.177

10.870.177 4.140.792 6.729.385

Neto sredstva

78.524.920

24.139.027

Neto sredstva prevzema

78.524.920

Bilanca stanja na dan 1.5.2007 ( v EUR ) Sredstva Blagovne znamke (vključene med neopredmetena sredstva) Opredmetena osnovna sredstva Ostala sredstva

Plačilo v letu 2007 Denar in denarni ustrezniki v odvisni družbi

-

67.795.900 (501.335)

Denarni tok pri prevzemu

-

67.294.565

Plačilo Direktni stroški prevzema Skupaj

87.965.405 87.965.405

Poštena vrednost neto sredstev prevzema

78.524.920

Skupaj

9.440.485

32. Prejemki poslovodstva in zaposlenih po individualni pogodbi

Matično družbo Pivovarno Laško, d.d. upravljata uprava in nadzorni svet, katerih zaslužke predstavlja spodnja tabela:

Uprava

Zaposleni z individualnimi pogodbami

Nadzorni svet

Fiksni del prejemkov Drugi prejemki (bonitete) Variabilni del (stimulacija) Odpravnine Sejnine - bruto

1.133.263 84.309 -

3.617.526 280.547 17.775 75.863 -

214.793

Skupaj

1.217.572

3.991.711

214.793

Uprava

Zaposleni z individualnimi pogodbami

Nadzorni svet

Fiksni del prejemkov Drugi prejemki (bonitete) Variabilni del (stimulacija) Odpravnine Sejnine - bruto

1.063.441 132.964 44.146 251.231 -

3.091.645 58.907 50.470 24.559 -

318.981

Skupaj

1.491.782

3.225.581

318.981

Leto 2008 ( v EUR )

Leto 2007 ( v EUR )

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

201

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

33. Posli s povezanimi osebami Začetno stanje terjatev 1.1.2008

Vrednost danih p osojil

Vrednost zaračunanih obresti

Vrednost p lačil 2008

Končno stanje 31.12.2008

Druge povezane osebe

-

90.400.000

546.603

59.423.883

31.522.720

Skupaj

-

90.400.000

546.603

59.423.883

31.522.720

( v EUR )

Skupina na dan 31.12.2008 izkazuje terjatev iz naslova danih posojil obvladujočim družbam v vrednosti 31.400.000 EUR ter terjatev za obresti v vrednosti 122.720 EUR. Družbe kreditojemalke bodo posojila poplačale iz ustvarjenih denarnih tokov svoje dejavnosti in/ali s prodajo portfeljskih naložb. Skupina ocenjuje, da bodo posojila poplačana, da pa je poplačilo dela posojil odvisno od uspešnosti prodaje naložb. Ker gre za posojila dana povezanim strankam, ki imajo svoje premoženje in tudi portfeljske naložbe dane v zavarovanje za kratkoročno prejeta posojila s strani bank oz. gre za stranke, ki so kakorkoli povezane s temi povezanimi strankami, bo odplačilo posojil s strani povezanih strank Skupini Pivovarna Laško odvisno tudi od dogovora med bankami upnicami in povezanimi strankami.

34. Dogodki po zaključku obračunskega obdobja Spremembe v vodstvu Radenske, d. d. Radenci

Nadzorni svet Radenske, d. d. je na seji 28.1.2009 sprejel sklepa, s katerima je sporazumno predčasno prenehal mandat direktorju Tomažu Blagotinšku, z dnem 31.1.2009, in z dnem 1.2.2009 imenoval za direktorja družbe Zvonka Murglja, za mandatno dobo 5 let.

Na predlog prokuristke Olge Smej je nadzorni svet preklical prokuro z dne 31.1.2009 in z dnem 1.2.2009 podelil prokuro Mojci Jazbinšek Volk do preklica.

Ostali pomembni dogodki v Radenski, d. d. Radenci

Družba Radenska, d. d. Radenci po datumu izdelave bilance stanja predvideva bodočo potencialno obveznost iz naslova odkupa od Družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o.

(DSU) v zvezi dokončanega denacionalizacijskega postopka nepremičnine »obrat Petanjci«. Tako je postopek s strani denacionalizacijskega upravičenca končan, ni pa še končan postopek med Radensko, d. d. in družbo DSU. Navedena družba, DSU je namreč po odločbi Ministrstva za gospodarstvo z dne 6.8.2004 postala lastnica v višini ¼ predmetne nepremičnine. Radenska, d. d. pismene ponudbe za odkup od družbe DSU še ni prejela, na podlagi njihovega telefonskega stališča bi morala Radenska odkupiti celotno izločeno premoženje, ki ga Radenska izkazuje v poslovnih knjigah izvenbilančno, s čimer pa se Radenska, d. d. ne strinja. Glede na drugačno stališče Radenske v zvezi z zahtevo DSU, se bo Radenska opredelila do eventuelnega odkupa po pravni uskladitvi stališč. Radenska, d. d. bo v nadaljnjih postopkih dokazovala dosedanja izvršena vlaganja v obnovo stavb in celotno infrastrukturo v predmetno nepremičnino »obrat Petanjci«, zaradi česar pa obstaja potencionalna možnost izkazovanja prihodkov v poslovni bilanci Radenske, d. d.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

202

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

Spremembe v vodstvu Jadranske pivovare, d. d. Split

V Jadranski pivovari, d. d. Split je z dnem 31.3.2009 sporazumno prenehal mandat direktorju družbe Marijanu Kosu, z dnem 1.4.2009 pa je bil imenovan nov direktor Tomaž Udrih, za nov mandat.

Ostali pomembni dogodki v Jadranski pivovari, d. d. Split

Pivovarna Laško, d. d. se dogovarja in pogaja z večimi potencialnimi kupci o prodaji celotnega deleža v Jadranski pivovari, d. d. Split. Kot pogoj za nakup se postavlja tudi obveza, da potencialni kupec prevzame dana poroštva Pivovarne Laško, d. d. za kredite, ki jih je najela Jadranska pivovara, d. d. pri Splitski banki in Raiffeisen banki.

Na dan 20.4.2009 Jadranska pivovara, d. d. izkazuje 6.583.704 EUR dolgoročnih posojil, od katerih v letu 2009 zapade 1.445.926 EUR, v letu 2010 2.270.926 EUR, v letu 2011 1.645.926 EUR, v letu 2012 1.020.926 EUR in v letu 2013 200.000 EUR. Obenem ima družba 7 mio HRK oz 938.715 EUR kratkoročnih posojil, od katerih jih polovica, to je 3,5 mio HRK zapade 31.8.2009, druga polovica (3,5 mio HRK) pa 31.10.2009.

Posli s povezanimi osebami Skupine Pivovarna Laško

Na dan 31.3.2009 Skupina Pivovarna Laško izkazuje terjatev iz naslova danih dolgoročnih posojil povezanim družbam v vrednosti 10.500.000 EUR ter iz naslova danih kratkoročnih posojil v vrednosti 73.450.000 EUR. Družbe kreditojemalke bodo posojila poplačale iz ustvarjenih denarnih tokov svoje dejavnosti in/ali s prodajo portfeljskih naložb. Skupina ocenjuje, da bodo posojila poplačana, da pa je poplačilo dela posojil odvisno od uspešnosti prodaje naložb. Ker gre za posojila dana povezanim strankam, ki imajo svoje premoženje in tudi portfeljske naložbe dane v zavarovanje za kratkoročno prejeta posojila s strani bank oz. gre za stranke, ki so kakorkoli povezane s temi povezanimi strankami, bo odplačilo posojil s strani povezanih strank Skupini Laško odvisno tudi od dogovora med bankami upnicami in povezanimi strankami.

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

203

Letno poročilo 2008 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

IZJAVA POSLOVODSTVA Uprava Pivovarne Laško, d. d. je odgovorna za pripravo letnega poročila Skupine Pivovarna Laško ter konsolidiranih računovodskih izkazov na način, ki daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe, v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Zakonom o gospodarskih družbah za leto 2008.

Uprava družbe Pivovarna Laško, d. d. potrjuje poslovno poročilo in konsolidirane računovodske izkaze s pojasnili za leto končano 31.12.2008 in izjavlja: da so konsolidirani računovodski izkazi pripravljeni ob predpostavki, da bo Skupina nadaljevala poslovanje tudi v prihodnje, da dosledno uporablja izbrane računovodske politike in da razkriva morebitne spremembe v računovodskih politikah, da so računovodske ocene pripravljene pošteno in premišljeno ter v skladu z načeli previdnosti in dobrega gospodarja, da so konsolidirani računovodski izkazi pripravljeni v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavljajo ohranjanje vrednosti premoženja Skupine ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti.

Laško, 20. april 2009 Pivovarna Laško, d. d.

Uprava – direktor Boško Šrot

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

204

Letno poroÄ?ilo Skupine 2004

206

Pivovarna Laško, d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško, maj 2009

NASLOVKAA409 SLO.indd 2

18/5/09 14:56:37