Lp pl 2005

L

e

t

n

o

p

o

r

o

~

i

l

o

2

0

0

5

Pri~ujo~e letno poro~ilo je le povzetek.

1

2

Pivovarna La{ko, d.d., je naslednik 180-letne tradicije varjenja piva v La{kem.

Od konca druge svetovne vojne se je v petdesetih letih s petega mesta povzpela med vodilne proizvajalce piva v Jugoslaviji in je danes vodilna pivovarna v Sloveniji.

Uspe{no in dobi~konosno poslovanje zadnjih let je rezultat pestrih in kakovostnih izdelkov, zanesljive in razvejane prodajne mre`e ter sodobne tehnologije.

Poslovanje po sistemu celovitega vodenja nam slu`i kot orodje za doseganje poslovne odli~nosti dru`be.

Poslovne procese ter kakovost storitev nenehno izbolj{ujemo in se prilagajamo potrebam poslovnih partnerjev.

Usmerjeni smo k zadovoljstvu delni~arjev, kupcev, zaposlenih in okolja. Poslovne procese `elimo popolnoma obvladovati z vrhunsko usposobljenimi in motiviranimi izvajalci.

Z izbranim in u~inkovitim povezovanjem dru`b `elimo utrditi polo`aj `e uveljavljenih blagovnih znamk ter pove~ati tr`ne dele`e na doma~ih in tujih trgih.

Vse to je usmerjeno v dosego smelo zastavljenega cilja: s proizvodnjo in prodajo piva, mineralnih, izvirskih in naravnih vod, brezalkoholnih pija~, sirupov za proizvodnjo pija~ ter `ganih pija~ postati ena ve~jih in pomembnej{ih korporacij na podro~ju pija~ v jugovzhodni Evropi.

3

4

Vizija Postati vodilni na podro~ju proizvodnje in prodaje pija~. Utrjevati ugled posameznih priznanih blagovnih znamk tako na doma~em kot na tujih trgih ter tako pove~ati tr`ne dele`e na posameznih tr`i{~ih.

Poslanstvo Zdru`iti `elimo ve~ino slovenskih proizvajalcev pija~ in tako postati ena ve~jih korporacij proizvajalcev pija~ v jugovzhodni Evropi.

Z visoko kakovostjo proizvodov si bomo prizadevali zadovoljiti potro{nika in s tem utrditi na{ poslovni image.

Vrednote Znanje, podjetnost, partnerstvo, odgovornost in spo{tovanje. Na osnovi teh vrednot udejanjamo na{e usmeritve s premi{ljenimi strategijami na podro~jih tr`enja in razvoja ponudbe, organizacije in upravljanja s kadri, tehnolo{kega razvoja, upravljanja s ďŹ nan~nimi sredstvi in pozitivnim odnosom do {ir{e dru`be.

Skupina povezanih dru`b Mati~na dru`ba Skupina Pivovarna La{ko Pivovarna La{ko Predstavitev Proizvodnja piva, mineralnih, izvirskih in naravnih vod, brezkoholnih pija~ in sirupov za proizvodnjo pija~, `ganih pija~ ter trgovina na veliko.

Proizvodnja piva in naravnih vod.

Sestava Pivovarna La{ko, d.d., La{ko

Pivovarna La{ko, d.d., La{ko

Pivovarna Union, d.d., Ljubljana z odvisnimi dru`bami Radenska, d.d., Radenci Jadranska pivovara, d.d., Split Vital, d.d., Mestinje Talis, d.o.o., Maribor RA&LA, d.o.o., Sarajevo

Zaradi materialnih nepomembnih vrednosti Talis in RA&LA v nadaljevanju nista posebej razkriti.

5

Poudarki iz poslovanja

Pivovarna La{ko

Poslovni dose`ki 25.000.000 20.000.000 15.000.000 ^isti prihodek od prodaje

^isti denarni tok

(v tiso~ SIT)

^isti dobi~ek

10.000.000 5.000.000 0 leto

2003

(v tiso~ SIT) ^isti prihodki od prodaje ^isti dobi~ek ^isti denarni tok

EBITDA EBITDA v prihodkih od prodaje

2004

2005

2003 21.145.954 2.045.336 4.576.350

2004 18.444.935 1.214.492 3.683.877

2005 18.330.884 1.500.988 3.780.063

4.498.234 21,3%

3.755.429 20,4%

5.365.439 29,3%

Dobi~konosnost delnice 250 200 150 100 ^isti dobi~ek na delnico (v SIT)

Izpla~ana dividenda na delnico

50 0 leto

(v SIT) ^isti dobi~ek na delnico izpla~ana dividenda na delnico

6

2003

2004

2003 234 105

2005

2004 139 50

2005 172 60

Zaposleni 480 460 440 420

Zaposleni na dan 31. 12.

Povpre~no {tevilo zaposlenih

({t. zaposlenih)

400 380 360 340 leto

2003

2004

2003 423 445

Zaposleni na dan 31.12.

Povpre~no {tevilo zaposlenih

Primerjava vrednosti delnice PILR na dan 31. 12.

2005

2004 381 403

2005 367 377

8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000

Tr`na vrednost delnice

(v SIT)

Knjigovodska vrednost delnice

1.000 0 leto

(v SIT) Knjigovodska vrednost delnice Tr`na vrednost delnice

2003

2004

2003 5.529 7.234

2005

2004 5.469 7.183

2005 5.856 7.429

7

Tr`ni dele` prodaje piva na slovenskem tr`i{~u

60,0 50,0 40,0 30,0

Pivovarna La{ko

20,0 Ostali proizvajalci (v %)

Pivo iz uvoza

10,0 0,0 leto

2003

(v %) Pivovarna La{ko Ostali proizvajalci Pivo iz uvoza Skupaj

2004

2003 56,2 40,0 3,8 100,0

Dele` izvoza v skupni prodaji piva Pivovarne La{ko

2005

2004 53,7 37,4 8,9 100,0

2005 52,1 36,1 11,8 100,0

1.400.000 1.200.000 1.000.000 800.000 600.000 400.000

Prodaja piva

Izvoz

(v hl)

200.000 0 leto

(v hl) Prodaja piva Izvoz Dele` v %

8

2003

2004

2003 1.313.007 455.030 34,7

2005

2004 1.124.829 300.342 26,7

2005 1.080.522 240.230 22,2

Poudarki iz poslovanja

Skupina Pivovarna La{ko

Poslovni dose`ki 70.000.000 60.000.000 50.000.000 40.000.000 ^isti prihodki od prodaje

^isti denarni tok

20.000.000 (v tiso~ SIT)

^isti dobi~ek

30.000.000

10.000.000 0 leto

2003

(v tiso~ SIT) ^isti prihodki od prodaje ^isti dobi~ek Denarni tok EBITDA EBITDA v prihodkih od prodaje v %

Zaposleni

2004

2005

2003 36.769.572 2.180.960 6.769.701

2004 31.093.994 1.113.674 5.270.710

2005 63.684.074 4.308.681 11.698.907

5.925.676 21,6

5.034.978 16,2

12.693.290 19,9

2.000 1.800 1.600 1.400 1.200

Zaposleni na dan 31. 12.

({tevilo zaposlenih)

1.000 800 600 400 200 0 leto

Zaposleni Zaposleni na dan 31. 12.

2003

2004

2003 1.118

2005

2004 1.043

2005 2.058

9

Dele` izvoza v skupni prodaji pija~ Skupine Pivovarna La{ko 6.000.000 5.000.000 4.000.000 3.000.000 2.000.000

Prodaja vseh pija~

Izvoz

(v hl)

1.000.000 0 leto

(v hl) Prodaja vseh pija~ Izvoz Dele` v %

10

2003

2004

2003 3.249.794 1.006.446 31,0

2005

2004 2.656.980 663.512 25,0

2005 4.879.298 1.164.952 23,9

Vizija za leto 2005 Prikaz celotne prodaje pija~ Skupine Pivovarna La{ko ter vizija v prihodnje

Skupina Pivovarna La{ko

2.700.000 2.400.000 2.100.000

Sok, sirup

1.800.000 1.500.000

Voda

1.200.000 900.000

Pivo (v %)

@ganje

600.000 300.000 0 leto

2004

2005

vizija 2006

(v hl) Sok, sirup Voda Pivo @ganje Skupaj

2004 378.620 922.878 1.355.482 − 2.656.980

2005 1.770.552 1.035.922 2.064.166 8.658 4.897.298

vizija 2006 1.916.397 1.041.080 2.227.000 6.848 5.191.325

(v %) Sok, sirup Voda Pivo @ganje Skupaj

2004 14,3 34,7 51,0 − 100,0

2005 36,3 21,2 42,3 0,2 100,0

vizija 2006 36,9 20,1 42,9 0,1 100,0

11

12

Kazalo Beseda direktorja Poro~ilo nadzornega sveta Osebna izkaznica Mejniki v zgodovini Pivovarne La{ko Poslovno poro~ilo Uvod Prodaja Marketing Upravljanje s kadri Ekolo{ko poro~ilo Lastni{ka struktura kapitala z gibanjem vrednosti delnic Ra~unovodski izkazi z revizorjevim poro~ilom za mati~no dru`bo Vizija Poslovanje povezanih dru`b Predstavitev skupine Poslovanje Radenska, d.d., Radenci Jadranska pivovara, d.d., Split Vital, d.d., Mestinje Skupina Union Ra~unovodski izkazi za skupino povezanih dru`b Vizija Skupine Pivovarna La{ko Ra~unovodski izkazi z revizorjevim poro~ilom za skupino povezanih dru`b v skladu z MSRP

15 16 19 20 23 23 24 31 32 37 43 46 53 54 54 55 57 59 61 63 67 73 77

13

14

Spo{tovani delni~arji in poslovni partnerji, Leto 2005 je bilo eno pomembnej{ih v zgodovini Pivovarne La{ko. Po eni strani sta ga zaznamovali tradicija in bogata preteklost. Praznovali smo namre~ 180. obletnico pivovarstva v La{kem, na kar smo ponosni. Po drugi strani nam optimizem na poti v prihodnost zagotavlja v letu 2005 uspe{no zaklju~eni projekt zdru`evanja slovenskih proizvajalcev pija~. V Skupino Pivovarna La{ko sedaj sodijo, poleg mati~ne dru`be Pivovarna La{ko, {e Pivovarna Union, Radenska, Fructal, Jadranska Pivovara in Vital Mestinje. Projekt zdru`evanja se je pri~el pred petimi leti pod vodstvom Toneta Turn{ka, ki je po 24 letih vodenja pivovarne od{el v pokoj.

Novo vodstvo je funkcijo za~elo opravljati 12. novembra 2005 in bo nadaljevalo za~rtano pot konsolidacije ter razvoja in krepitve osnovne dejavnosti skupine.

Pot Skupine Pivovarna La{ko je dobro zastavljena. Zaposlujemo nekaj manj kot 2.000 ljudi in `e v prvem letu smo prodali 4,9 milijona hektolitrov vseh vrst pija~. ^isti prihodki od prodaje so zna{ali 63,7 milijarde tolarjev, dobi~ek iz poslovanja 5,5 milijarde tolarjev in ~isti dobi~ek 4,5 milijarde tolarjev. Ob intenzivnem zmanj{evanju stro{kov smo dosegli izbolj{anje gospodarnosti za 6 odstotkov. Denarni tok iz poslovanja skupine je zna{al 12,9 milijarde tolarjev (EBITDA). 80 odstotkov ~istih prihodkov od prodaje je skupina realizirala na doma~em trgu. To ka`e na velike potenciale tujih trgov, ki se jim bomo v prihodnje {e posebej posvetili.

V skupini sta najbolje poslovali Pivovarna La{ko in Pivovarna Union. Mati~na dru`ba Pivovarna La{ko, ki je konec leta 2005 zaposlovala 367 delavcev, je prodala ve~ kot milijon hektolitrov pija~.

Pri tem so prihodki od prodaje zna{ali 18,3 milijarde tolarjev, dobi~ek iz poslovanja 3,1 milijarde tolarjev in ~isti dobi~ek 1,5 milijarde tolarjev. V Pivovarni La{ko smo na posameznega zaposlenega proizvedli 2.970 hektolitrov pija~, v celotni skupini pa 2.447 hektolitrov.

Poslovanje v letu 2005 in obstoje~i na~rti ka`ejo, da je pred nami leto, ki nas bo {e bolj utrdilo tako na slovenskem kot na tujih trgih. Trendi v pivovarstvu ka`ejo, da poraba piva povsod v razvitem svetu upada, zato bomo poudarek dajali tudi drugim pija~am, kot so vode, vode z okusom, sokovi, ipd. Skupina Pivovarna La{ko na~rtuje za poslovno leto 2006 prodajo 5.191 milijonov hektolitrov vseh vrst pija~ in s tem pove~anje fizi~ne realizacije za 6,4 odstotka. Na~rtujemo, da bomo ustvarili 68,9 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, 5 milijard tolarjev ~istega poslovnega izida iz rednega delovanja ter 14 milijard tolarjev denarnega toka iz poslovanja (EBITDA).

Pivovarna La{ko je ob svoji osnovni dejavnosti kapitalsko udele`ena tudi pri nekaterih drugih podjetjih. Med najpomembnej{imi nalo`bami ostaja ~asopisno-zalo`ni{ka hi{a Delo, kjer ima Pivovarna La{ko 24,98-odstotni lastni{ki dele`. K temu smo v letu 2005 dodali tudi dele` v dru`bi Mercator, kjer ima Pivovarna La{ko 6,27-odstotni lastni{ki dele`, Pivovarna Union pa 10,948odstotni lastni{ki dele`. Tako Delo kot Mercator sta dobri dolgoro~ni portfeljski nalo`bi, za kateri pri~akujemo, da bosta v prihodnosti skupini prinesli pozitivne finan~ne u~inke.

Skupina Pivovarna La{ko posluje zelo dobro. Usmerjena je v svojo primarno dejavnost – proizvodnjo pija~ – in bo v njej tudi ostala. Zdru`evanje slovenske industrije pija~ v preteklih letih je privedlo do konsolidacije dru`be. Zdaj se z vsemi mo~mi posve~amo razvoju in krepitvi osnovne dejavnosti na doma~em in tujih trgih. Pomembno je, da imamo lastnike, ki verjamejo v podjetje, na{o vizijo in cilje. Vedno smo si prizadevali, da bi Vam, delni~arjem, prina{ali dodano vrednost, ki jo pri~akujete in s katero ste zadovoljni. Tako bo tudi v prihodnje.

Bo{ko [rot, direktor dru`be

15

Poro~ilo nadzornega sveta Nadzorni svet Pivovarne La{ko, d.d., poda skladno s 247. a ~lenom Zakona o gospodarskih dru`bah skup{~ini delni~arjev dru`be poro~ilo, s katerim predstavi delo nadzornega sveta. Vestno in natan~no preu~i poro~ilo uprave za preteklo poslovno leto, skupno z revizijskim poro~ilom in predlogom uprave o uporabi bilan~nega dobi~ka.

Delo nadzornega sveta Nadzorni svet Pivovarne La{ko, d.d., ki je bil izvoljen v letu 2003, je svojo funkcijo v letu 2005 opravljal tretje mandatno leto. ^lani nadzornega sveta so: Boris Zavr{nik – predsednik, ter ~lani: Gorazd ^uk, Mirjana Dimc Perko, Olga Jakhel Dergan, Mirko Kalu`a, Simon Zdol{ek – predstavniki kapitala, in Marko Jugovi~, Bojan Ko{ak, Andrej Kebe – predstavniki delavcev.

Skup{~ina delni~arjev Pivovarne La{ko, d.d., je dne 17. 06. 2005 izvolila Simona Zdol{ka, univ. dipl. ing. elektrotehnike (predsednik uprave Zvon ena holding, d.d.), v nadzorni svet dru`be kot predstavnika kapitala, ki je zamenjal Marka Planin{ca. ^lanica nadzornega sveta mag. Olga Jakhel Dergan je dne 17. 12. 2005 podala odstopno izjavo s funkcije ~lanice nadzornega sveta Pivovarne La{ko, d.d., z dnem 01. 01. 2006 zaradi osebnih razlogov.

Nadzorni svet se je od zadnjega poro~anja skup{~ine delni~arjev 17. 06. 2005 sestal na {tirih rednih in eni koresponden~ni seji. ^lani nadzornega sveta so se redno udele`evali sej nadzornega sveta, povpre~na prisotnost na njih je bila 85-odstotna. Nadzorni svet je redno obravnaval naslednja podro~ja delovanja oz. poslovanja dru`be: teko~e poslovanje in premo`enjsko stanje dru`be, delovanje uprave, teko~e investicijske dejavnosti ter izvajanje sklepov nadzornega sveta.

Najpomembnej{i vidiki poslovanja Pivovarne La{ko, d.d., so bili: • dru`ba je v primerjavi s preteklim letom uspe{no izvajala zastavljene plane, prodala 1.120.000 hl piva in vode, ustvarila 18,3 milijarde SIT ~istih prihodkov od prodaje, pove~ala ~isti dobi~ek za 23,6 odstotne to~ke ter izkazala denarnega toka EBITDA 5,3 milijarde SIT, kar je za 42,8 odstotne to~ke ve~ kot v letu 2004, • Pivovarna La{ko, d.d., je od Interbrew Central European Holding B.V. odkupila 186.400 delnic dru`be Pivovarna Union, d.d., in postala lastnica 95,17 odstotkov omenjene dru`be, • Urad RS za varstvo konkurence je izdal soglasje k prigla{eni koncentraciji Pivovarne La{ko, d.d., in Pivovarne Union, d.d., Ljubljana in ugotovil, da je koncentracija skladna s pravili konkurence, • Pivovarna La{ko, d.d., je s Slovensko od{kodninsko dru`bo, d.d., sklenila pogodbo o odkupu 440.891 delnic Poslovnega sistema Mercator, d.d., kar predstavlja 13,74 odstotkov vseh izdanih delnic te dru`be, • s svetovalno dru`bo ATKearney je bil sklenjen dogovor o sodelovanju in svetovanju za uspe{nej{e delovanje Skupine Pivovarna La{ko, • poslovna pot Skupine Pivovarna La{ko je dobro zastavljena. Skupina zaposluje nekaj manj kot 2.000 delavcev. V letu 2005 je prodala 4,9 milijona hektolitrov vseh pija~. ^isti prihodki od prodaje so zna{ali 63,7 milijard SIT, dobi~ek iz poslovanja 5,5 milijarde tolarjev in ~isti dobi~ek 4,5 milijarde SIT. Poglabljanje optimizacije poslovanja je ob intenzivnem zmanj{anju stro{kov prineslo izbolj{anje gospodarnosti za 6 odstotkov. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) skupine je zna{al 12,9 milijarde SIT, 16

• za~etek poskusnega obratovanja pred~istilne naprave, ki odpravlja negativne vplive onesna`enih odpadnih vod na okolje.

Preveritev letnega poro~ila uprave za poslovno leto 2005 Nadzorni svet je na svoji redni 12. seji dne 10. 05. 2006 obravnaval revidirano Letno poro~ilo uprave za poslovno leto 2005, ki ga je revidirala revizijska dru`ba PricewaterhouseCoopers, d.o.o., Ljubljana. Revizija se nana{a samo na mati~no dru`bo, saj revizorska dru`ba do sedaj {e ni izdala mnenje po MSRP. Nadzorni svet bo to mnenje obravnaval takoj, ko ga bo prejel ter ga nato najkasneje do konca maja 2006 objavil in dopolnil Letno poro~ilo za leto 2005.

Pri preverjanju predlo`enega Letnega poro~ila za leto 2005 je nadzorni svet upo{teval naslednje dejavnike: • nekajletno nazadovanje rezultatov poslovanja se je v letu 2005 ustavilo, zato je ocena poslovanja v letu 2005 zelo ugodna, rezultati pa bistveno presegajo povpre~ne rezultate in poslovne dose`ke slovenskega gospodarstva ter `ivilskopredelovalne industrije Slovenije, • Pivovarna La{ko, d.d., ostaja vodilna proizvajalka proizvodnje piva, saj je ohranila 53- odstotni tr`ni dele`, • nadzorni svet je redno spremljal vodenje poslovanja dru`be ter teko~e preverjal poslovno uspe{nost; uprava je nadzornemu svetu posredovala vse informacije, ki jih je potreboval za izvajanje svojih aktivnosti, • revizijska hi{a PricewaterhouseCoopers, d.o.o., je dne 25. 04. 2006 izdala pozitivno mnenje k Letnemu poro~ilu Pivovarne La{ko, d.d., za leto 2005.

Revizija se nana{a samo na mati~no dru`bo, saj revizorska dru`ba do sedaj {e ni izdala mnenje po MSRP. Nadzorni svet bo to mnenje obravnaval takoj, ko ga bo prejel ter ga nato najkasneje do konca maja 2006 objavil in dopolnil Letno poro~ilo za leto 2005 z revidiranimi konsolidiranimi izkazi po MSRP. Na podlagi nadzornih aktivnosti in dejavnikov ter s strani uprave podrobne preveritve predlo`enega Letnega poro~ila za leto 2005 je nadzorni svet ugotovil: • letno poro~ilo je zastavljeno jasno in pregledno, • letno poro~ilo izkazuje resni~en in po{ten prikaz premo`enja, obveznosti, finan~nega polo`aja in poslovnega izida delni{ke dru`be Pivovarna La{ko, d.d..

Na s strani uprave prilo`eno letno poro~ilo za leto 2005 nadzorni svet nima pripomb, zato ga je na svoji 12. redni seji dne 10. 05. 2006 tudi sprejel. Nadzorni svet je prav tako na seji dne 10. 05. 2006 odobril uporabo bilan~nega dobi~ka.

Uporaba bilan~nega dobi~ka Nadzorni svet si prizadeva, da s svojim delovanjem uveljavlja interese lastnikov za dolgoro~no maksimiranje dru`be, zato podpira upravo v njenih odlo~itvah, da se delitev dobi~ka podreja razvojnemu konceptu dru`be.

Uprava in nadzorni svet predlagata, da se bilan~ni dobi~ek poslovnega leta 2005 v vi{ini 6.805.026.583,42 SIT, ki ga sestavljata preneseni ~isti dobi~ek iz preteklih let v vi{ini 5.304.039.322,11 SIT in nerazporejeni ~isti dobi~ek leta 2005 v vi{ini 1.500.987.261,31 SIT, uporabi na naslednji na~in: • del bilan~nega dobi~ka, ki izvira iz nerazporejenega ~istega dobi~ka leta 2003 v vi{ini 524.859.120,00 SIT, se uporabi za izpla~ilo dividende v bruto 17

vrednosti 60,00 SIT na delnico, • preostanek bilan~nega dobi~ka v vi{ini 6.280.167.463,42 SIT ostane nerazporejen, o njegovi uporabi pa bo skup{~ina odlo~ala v naslednjih poslovnih obdobjih.

Dividenda se izpla~a delni~arjem, ki bodo na dan 21. 06. 2006 vpisani v delni{ko knjigo pri KDD – Centralno klirin{ki depotni dru`bi, d.d., Ljubljana.

Dividenda se izpla~a najkasneje v 60 dneh po sprejemu sklepa.

Zaklju~ek Nadzorni svet Pivovarne La{ko, d.d., ugotavlja, da je uprava uspe{no vodila poslovanje dru`be v letu 2005. S skrbno vodenim finan~nim poslovanjem in realizacijo zastavljenih ciljev je izpolnila pri~akovanje nadzornega sveta, zato je nadzorni svet: • na svoji redni seji dne 10. 05. 2006 sprejel v predlaganem besedilu revidirano Letno poro~ilo za poslovno leto 2005, ki mu ga je predlo`ila uprava dru`be, • se je strinjal s predlogom uprave glede uporabe bilan~nega dobi~ka in • predlaga skup{~ini delni~arjev, da ob sprejemu sklepa o uporabi bilan~nega dobi~ka podeli razre{nico za poslovanje v letu 2005 tako upravi dru`be kot nadzornemu svetu delni{ke dru`be Pivovarna La{ko, d.d..

Boris Zavr{nik predsednik nadzornega sveta

18

Osebna izkaznica PIVOVARNA LA[KO, d.d., Trubarjeva 28, 3270 La{ko je vpisana v sodni register pod {t. registrskega vlo`ka 1/00171/00 pri Okro`nem sodi{~u v Celju, pod {t. sklepa SRG 95/00673 z datumom - september 1995.

Skraj{ana firma se glasi:

PIVOVARNA LA[KO, d.d.

Organizacijska oblika:

delni{ka dru`ba

Osnovni kapital:

8.747.652 tiso~ SIT

Nominalna vrednost delnice:

1.000 SIT

[tevilo izdanih delnic:

8.747.652 delnic

Mati~na {ifra: Dav~na {tevilka: [ifra dejavnosti:

5049318 90355580 15960

Narava poslovanja in najpomembnej{e dejavnosti:

PROIZVODNJA PIVA

Direktor − eno~lanska uprava: Bo{ko [rot Predsednik nadzornega sveta: Boris Zavr{nik Transakcijski ra~uni: TRR {t. 1: Banka Celje TRR {t. 2: Nova LB TRR {t. 3: Nova KBM

06000-0001199122 02232-0020104463 04515-0000909883

Telefon: Telefaks: E-po{ta: Spletna stran:

03/ 734 80 00 03/ 573 18 17 infopivo-lasko.si www.pivo-lasko.si

19

Mejniki v zgodovini Pivovarne La{ko 1825 Zgodovinski za~etki Pivovarne La{ko. Medi~ar in lectar Franz Geyer je v nekdanjem Valvasorjevem {pitalu uredil obrtno pivovarno, katere poslopje stoji {e danes.

1838 Pivovarno je kupil Heinrich August Uhlich, pivo je izva`al v Indijo in Egipt.

1867 Anton Larisch je ob vzno`ju Sv. Kri{tofa in [mihela postavil pivovarno, ki je bila takrat najve~ja na Spodnjem [tajerskem.

1889 Pivovarno je kupil `alski pivovarnar Simon Kukec, ki je bil izrazito slovensko usmerjen oz. narodnjak. Kot noviteto je zvaril svetlo in temno termalno pivo, poleg tega je varil {e pivo »Le`ak« in »Porter«, ki ga je kasneje preimenoval v slovensko znamko »Temno la{ko pivo«, vse bolj pa je uveljavljal in prodajal pivo pod znamko »La{ko pivo«. Izva`al ga je v Egipt in tudi v Budimpe{to.

1924 Pivovarna je zvarila zadnje pivo. Ljubljanski Union je naskrivaj pokupil ve~ino delnic Pivovarne La{ko in opustil proizvodnjo. Zaprtje pivovarne je prizadelo La{~ane in pobudniki ideje o ponovnem odprtju pivovarne so najprej navdu{ili gostilni~arje.

1929 Zastopniki gostilni~arskih zadrug so sklenili, da bodo v La{kem zgradili gostilni~arsko delni{ko pivovarno.

1938 Po {tevilnih zapletih in hudih nasprotovanjih konkurence so Pivovarno La{ko, d.d., le odprli in novo la{ko pivo, za katerega so za~eli uveljavljati za{~itni znak »Zlatorog«, je pivopivcem spet {lo v slast. Celo nem{ki okupatorji so dopustili, da se je prav zaradi kakovosti piva ohranila znamka »La{ko pivo«.

1944 Med bombardiranjem `elezni{kega mostu je ve~ bomb zadelo pivovarno in jo leta poru{ilo. Po 2. svetovni vojni se je v pivovarni proizvodnja za~ela `e v letu 1946, formalno pa je bila ustanovljena v letu 1947.

Pivovarna La{ko je bila po 2. svetovni vojni ves ~as enovito podjetje.

Zlasti po letu 1960 bele`i izreden razvoj prodaje, ki je koli~insko porasla s 60.000 hl na 1.300.000 hl.

1990 Organiziranje podjetja v dru`beni lastnini po uskladitvi z dolo~bami Zakona o podjetjih je bilo vpisano v sodni register s sklepom sodi{~a Srg 23/90 z dne 31. 05. 1990.

1991 Pivovarna se je preoblikovala v delni{ko dru`bo v me{ani lastnini v skladu z dolo~bami zakona o podjetjih. Dne 30. 09.1991 je bil ocenjen delni{ki in dru`beni kapital in na podlagi cenitve opravljena razdelitev delnic.

20

1995 Pivovarna La{ko se je lastninsko preoblikovala v delni{ko dru`bo z znanimi lastniki 20. 04. 1995 na prvi skup{~ini delni{ke dru`be, v sodni register pa je bila vpisana s sklepom Srg 673/95 z dne 08. 09. 1995.

Pivovarna postane delni{ka dru`ba z ve~ kot 15.000 delni~arji.

2000 To leto pomeni zaradi kapitalskih povezav z Radensko, d.d., Radenci, Jadransko pivovaro, d.d., Split ter Vitalom, d.d., iz Mestinj vsekakor eno najve~jih prelomnic v zgodovini dru`be, hkrati pa predstavlja prelom tiso~letja za~etek nove poslovne strategije razvoja dru`be s kapitalskimi povezavami omenjenih dru`b.

2002 Dru`ba je uspela z javno ponudbo za prevzem Pivovarne Union, d.d., Ljubljana, s pridobitvijo 47,86 odstotka vseh delnic dru`be.

2003 Pivovarna La{ko je tudi v tem letu nadaljevala s kapitalskimi vlo`ki, saj je pridobila 24,98-odstotni dele` v dru`bi Delo, d.d., Ljubljana ter tako postala najve~ji lastnik omenjene dru`be.

2004 V mesecu decembru 2004 je Pivovarna La{ko, d.d. uspela pridobiti {e nadaljnjih 27.011 delnic delni{ke dru`be Union Ljubljana, kar je pomenilo 5,98 odstotka lastnine. S tem je Pivovarna La{ko, d.d., postala 53,85-odstotna lastnica vseh delnic Uniona.

2005 Pomembnej{i dogodki: Februar Pivovarna La{ko, d.d., je od Interbrew Central European Holding B.V. odkupila 186.400 delnic dru`be Pivovarna Union, d.d., in postala lastnica 95,17 % omenjene dru`be.

Maj Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence je izdal soglasje k prigla{eni koncentraciji Pivovarne La{ko, d.d., in Pivovarne Union, d.d., Ljubljana in ugotovil, da je koncentracija skladna s pravili konkurence.

Junij Uspe{no je bila izvedena redna letna skup{~ina delni~arjev Pivovarne La{ko, d.d..

Julij Za~etek poskusnega obratovanja pred~istilne naprave, ki odpravlja negativne vplive onesna`enih odpadnih vod na okolje.

Avgust Pivovarna La{ko, d.d., je s Slovensko od{kodninsko dru`bo, d.d., sklenila pogodbo o nakupu 440.891 delnic Poslovnega sistema Mercator, d.d., kar predstavlja 13,74 % vseh izdanih delnic te dru`be.

September S svetovalno dru`bo ATKEARNEY je bil sklenjen dogovor o sodelovanju in svetovanju za uspe{nej{e delovanje Skupine Pivovarna La{ko.

21

22

Poslovno poro~ilo Uvod Delni{ki dru`bi Pivovarna La{ko je v poslovnem letu 2005 uspelo uresni~iti ve~letna prizadevanja za koncentracijo ve~ine slovenskih proizvajalcev piva, vode in osve`ilnih pija~. Z odkupom lastni{kega dele`a Pivovarne Union, d.d., Ljubljana od dru`be Interbrew Central European Holding B.V. z Nizozemske in soglasjem Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence o skladnosti koncentracije s pravili konkurence je Skupina Pivovarna La{ko zdru`ila ve~ino slovenskih proizvajalcev pija~.

Manj uspe{na pa je bila dru`ba pri pridobivanju dodatnih strate{kih partnerjev, predvsem na tujih trgih na podro~ju jugovzhodne Evrope.

Vse dru`be v Sloveniji, ki so kapitalsko povezane v Skupino Pivovarna La{ko (Pivovarna La{ko, Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Vital), so v poslovnem letu 2005 uspe{no nadaljevale in uresni~evale prizadevanja za optimalno sodelovanje na nabavnem in prodajnem podro~ju.

Rezultati tak{nega sodelovanja so se odra`ali pri nabavah surovin, embala`e, repromaterialov in ostalih materialov pod ugodnej{imi pogoji nabave, tako pri rokih kakor tudi pri cenah. Pri tak{nih povezavah so sinergijski u~inki vidni {ele v dalj{em ~asovnem obdobju.

Na prodajnem podro~ju so bili rezultati sinergijskih u~inkov povezovanja v letu 2005 nekoliko manj opazni, saj smo na tem podro~ju razmeroma pozno pri~eli z intenzivnim prizadevanjem v tej smeri, zato v letu 2006 in v prihodnjih letih smelo pri~akujemo, da bodo v tovrstni rezultati ugodnej{i.

Vse dru`be v Skupini Pivovarna La{ko, razen Jadranske pivovare Split, so kot samostojne enote v poslovnem letu 2005 poslovale uspe{neje kot v letu 2004.

Jadranska pivovara je izkazala slab{e rezultate kot v predhodnem letu, saj je poslovno leto 2005 zaklju~ila z izgubo.

V letu 2006 se bo poslovna strategija mati~ne dru`be in Skupine Pivovarna La{ko nadaljevala predvsem v smeri pridobivanja novih prodajnih trgov tako na trgih Evropske Unije kakor tudi na trgih jugovzhodne Evrope. Na vseh teh prodajnih trgih bomo nadaljevali z nadgradnjo marketin{kega pristopa za prepoznavnost vseh proizvodov sicer `e uveljavljenih blagovnih znamk, {e nadalje pa si bomo prizadevali tudi za ugodnej{e nabavne pogoje.

23

Prodaja Prodajni rezultati v letu 2005 ne dosegajo dose`kov iz preteklih obdobij.

V letu 2005 bele`imo v primerjavi z letom 2004 padec prodaje piva za 3,9 % in porast prodaje Ode za 3,7 %. Medtem ko smo v Sloveniji, ^rni gori, Kosovu, Makedoniji in na konvertibilnih trgih prodajo piva pove~ali, bele`i dru`ba ve~ji izpad prodaje piva v Srbiji ter Bosni in Hercegovini.

Prodaja piva in vode

1.400.000 1.200.000 1.000.000 800.000 600.000 400.000

Prodaja piva

Prodaja vode

(v hl)

200.000 0 leto

2003

(v %) Prodaja piva Prodaja vode Skupaj

2004 2003 96,6 3,4 100,0

Prodaja piva na doma~em in tujem trgu

2005 2004 96,7 3,3 100,0

2005 96,5 3,5 100,0

1.400.000 1.200.000 1.000.000 800.000 600.000 400.000

Doma~i trg

Tuji trg

(v hl)

200.000 0 leto (v %) Doma~i trg Tuji trg Skupaj

24

2003

2004 2003 65,3 34,7 100,0

2005 2004 73,3 26,7 100,0

2005 77,8 22,2 100,0

Struktura prodaje po vrstah piva v letu 2005 (v %) 5,6 % vseb. alk.

5,1 % vseb. alk.

5,0 % vseb. alk.

4,0 % vseb. alk.

4,9 % vseb. alk.

4,9 % vseb. alk.

4,9 % vseb. alk.

4,0 % vseb. alk.

2,7 % vseb. alk.

2,5 % vseb. alk.

1,7 % vseb. alk.

5,9 % vseb. alk.

4,0 % vseb. alk.

Jubilejnik Bandidos Tequila TBZ Jadransko Lager Bandidos Ice Zlatorog La{ko Club TBZ Konzum K-plus Export Pils La{ko Lahko Roler Gren La{ko Temno Netopir Skupaj

TBZ – trgovska blagovna znamka 1,8 % Zlatorog La{ko Club

4,4 %

2003 – 5,3 – – 52,5 31,0 – 7,9 1,3 0,6 0,5 0,6 0,3 100,0

2004 0,1 3,4 – – 64,1 22,5 – 6,8 1,3 0,5 0,5 0,7 0,1 100,0

2005 0,0 1,8 0,3 4,4 65,6 17,7 0,9 6,5 1,2 0,4 0,4 0,8 – 100,0

1,2 % 2,8 %

6,5 %

Export Pils Bandidos Ice Bandidos Tequila

17,7 %

65,6 %

La{ko Lahko ostale vrste

25

26

Slovenski trg Skupna potro{nja piva vseh ponudnikov (doma~ih in tujih) je v letu 2005 zna{ala 1.608.000 hl. Glede na leto 2004 se je potro{nja pove~ala (indeks 105,1). Slovenski trg piva je bil v letu 2004 soo~en s prihodom konkuren~nih piv ni`jega cenovnega razreda iz uvoza (TBZ Spar, TBZ Tu{), ki se jim je v letu 2005 priklju~il {e Mercator s svojo TBZ, ki jo polni Pivovarna Union.

Zanemariti ne smemo niti ostalih piv ni`jega cenovnega razreda iz diskontnih prodajaln. Pove~al se je tudi uvoz piva standardnega razreda, tako v trgovini kot v gostinstvu. Zlasti v slednjem je zaslediti pove~an obseg vlaganj s strani tuje konkurence, kjer sta najaktivnej{a avstrijski Goesser in ~e{ki Staropramen (direktni vlo`ki v to~ilne aparate in ostalo opremo v lokalu).

Pivovarna La{ko se je na spremenjene razmere v letu 2005 odzvala s {tevilnimi ukrepi in se prilagodila konkuren~nemu okolju. Na trg smo uvedli nov izdelek Bandidos Ice, s katerim smo dosegli odli~ne prodajne rezultate.

Z namenom zmanj{anja stro{kov in doseganja sinergijskih u~inkov je pri{lo do naslednjih organizacijskih sprememb: • ukinitev PE Lucija, • nadaljevanje reorganizacije transportnih poti PE, • nadaljevanje reorganizacije pospe{evalne slu`be, • nadaljevanje reorganizacije servisne slu`be.

Na podro~ju cenovne politike smo zadr`ali ceno na{e vodilne BZ Zlatorog, hkrati pa z ve~jo akcijsko prodajo BZ Pils Export in La{ko Lahko vzdr`evali konkuren~nost glede na nizkocenovna piva iz uvoza. Pivovarna La{ko se je odlo~ila, da na slovenskem trgu ne bo polnila trgovskih blagovnih znamk.

To vlogo smo prepustili Pivovarni Union.

Kljub navedenim ukrepom je pri{lo do sicer pri~akovanega zmanj{anja tr`nega dele`a prodaje piva v obeh slovenskih pivovarnah. Pivovarni La{ko se je v letu 2005 tr`ni dele` glede na leto 2004 zmanj{al s 53,7 % na 52,1 %, Pivovarni Union pa s 37,4 % na 36,1 %. Na drugi strani bele`imo porast tr`nega dele`a prodaje piva iz uvoza z 8,9 % na 11,8 %.

Gibanje tr`nega dele`a dveh najve~jih slovenskih pivovarn (v %) Pivovarna La{ko Pivovarna Union

2003 56,2 39,8

2004 53,7 37,4

2005 52,1 36,1

Od celotne prodaje piva Pivovarne La{ko na slovenskem trgu je bilo v letu 2005 preko grosisti~ne prodaje prodano 508.959 hl piva (61 %), kar ohranja nivo prodaje glede na prej{nje leto, preko detajlisti~ne prodaje pa 331.332 hl piva (39 %), kar predstavlja 5 % rast glede na leto 2004.

27

Prodaja na slovenskem trgu, preko grosistov in preko poslovnih enot

600.000 500.000 400.000 300.000 200.000

Grosisti (v hl)

100.000

Poslovne enote

0 leto

(v %) Grosisti Poslovne enote Skupaj

2003

2004 2003 60,8 39,2 100,0

2005 2004 61,7 38,3 100,0

Kot vsa leta doslej smo tudi leta 2005 dobro obvladovali pla~ilno politiko, saj imamo ve~ino pla~il zavarovanih z ban~nimi garancijami in nepla~il skoraj ne poznamo.

Prodaja vode Oda je bila v letu 2005 glede na leto 2004 vi{ja za 6,7 %.

Na trgu vod je {e mo~neje kot na trgu piva prisoten vdor cenovno izredno ugodnih vod iz uvoza.

Tuji trgi V letu 2005 je Pivovarna La{ko prodala na tujih trgih 240.230 hl piva, kar predstavlja, glede na leto 2004, zmanj{anje prodaje za 20 %.

Hrva{ka V letu 2005 je prodaja na Hrva{kem (La{ko + Split) zna{ala 299.057 hl piva, kar predstavlja, glede na leto 2004, zmanj{anje prodaje za 8 %.

Skupna prodaja hrva{kih pivovarn na hrva{kem trgu je v letu 2005 zna{ala 3.301.921 hl piva in je bila za 4,6 % ni`ja kot v letu 2004 (Vir: Hrva{ka gospodarska zbornica).

Na Hrva{kem se je izvr{ila koncentracija distribucijskih poti v kanalu horeca in postopna koncentracija v kanalu trgovine. V kanalu horeca je bila ustanovljena Gastro Grupa, ki zdru`uje 40 ~lanic – trgovcev s pija~ami, ki so geografsko razporejeni po celotni Hrva{ki in na podro~ju Splitskodalmatinske `upanije predstavljajo na{ega najve~jega kupca v kanalu horeca.

Na podro~ju trgovine je pri{lo do zdru`itve verig CBA in NTL, kjer NTL predstavlja na{ega najve~jega kupca v Dalmaciji na podro~ju trgovine.

Navedene povezave so tudi vzrok za zahteve po bolj{ih prodajnih pogojih in posledi~no ni`je prihodke.

28

2005 60,6 39,4 100,0

BIH, Srbija in ^rna Gora, Kosovo, Makedonija Medtem ko smo na trgih ^rne gore, Kosova in Makedonije prodajo la{kega piva v letu 2005 pove~ali, je opazen ob~uten padec prodaje na trgih BiH in Srbije. Vzroki so naslednji: • po 01. 05. 2004 sprememba carin z 8 % na 16 % (BiH), • uvedba za{~itnih cen (BiH), • uvedba carin 30 % (Srbija), • konstantno padanje kupne mo~i potro{nikov, • nelikvidnost in finan~na nedisciplina ve~jih kupcev na{ih uvoznikov, ki v veliki meri denar iz prodaje piva namenjajo za investicije, pivo pa `elijo pla~evati s kompenzacijami, • prodajne cene piva doma~ih pivovarn so bistveno ni`je od cen na{ega piva, • tudi ~e v gostinskih lokalih na{i uvozniki in pospe{evalci uspejo prepri~ati gostince, da na{e pivo po ceni izena~ijo z doma~imi pivi, imajo gostinci interes za pospe{evanje prodaje doma~ega piva, ker pri tem zaradi bistveno ni`je nabavne cene mnogo ve~ zaslu`ijo, • pivovarne v lasti tujih multinacionalk vlagajo izredno visoke zneske za tr`no komuniciranje (prav tako privatna pivovarna MB Rodi}i Novi Sad), pivovarne so med najmo~nej{imi ogla{evalci, • poleg vlaganja v medije vlagajo te pivovarne ogromna sredstva tudi v samo tr`i{~e v smislu neomejenega razdeljevanja propagandnih materialov, brendiranja prodajnih mest, sponzoriranja prireditev …

• v BiH in S^G je {e vedno mo~no prisotna propaganda v smislu: kupujmo doma~e in pomagajmo doma~i industriji.

29

Ostali tuji trgi Prodaja proizvodov Pivovarne La{ko na EU in ostalih trgih je bila v letu 2005, glede na leto 2004, ve~ja za 0,7 %. V prodaji po posameznih dr`avah je najbolj opazno zni`anje prodaje piva v Avstriji. Vzrok za ni`jo prodajo piva v letu 2005 je v spremembi vodstvenega kadra pri na{em najve~jem kupcu v Avstriji – Zadrugi Pliberk. Trenutno avstrijsko vodstvo bolj priviligira prodajo avstrijskega piva.

Prodaja piva v Italiji je ostala na nivoju prodaje v letu 2004. Vzrok za stagniranje prodaje na italijanskem trgu je v povi{anju tro{arine za 25 % in v neugodnih vremenskih razmerah za prodajo piva v mesecu avgustu. Po podatkih zdru`enja proizvajalcev piva in slada Assobirra je celotna prodaja piva na italijanskem trgu v letu 2005 padla za 2,5 % glede na leto poprej.

Padec prodaje proizvodov Pivovarne La{ko na avstrijskem trgu je bil kompenziran s povi{anjem prodaje la{kega piva na kanadskem trgu, kjer smo v letu 2005 prodali 2.357 hl piva.

Prodaja piva v ostalih dr`avah ([vica, Nem~ija, Malta, ZDA in Avstralija) je ostala na nivoju prodaje preteklega leta.

Produktivnost Fizi~na produktivnost dela, merjena v prodanih koli~inah piva in vode na zaposlenega, izkazuje 2.970 hektolitrov prodanih pija~ na osebo. Dose`ena produktivnost dela je v primerjavi z letom 2004 vi{ja za 2,9 %.

Produktivnost dru`be Prodaja piva (v hl) Prodaja naravne pitne vode (v hl) Skupaj Povpre~no {tevilo zaposlenih Dejansko opravljene ure Produktivnost (hl na osebo) Produktivnost (hl na opravljeno uro)

30

2003 1.313.007 46.456 1.359.463 445 747.841,5 3.055 1,8178

2004 1.124.829 37.938 1.162.767 403 681.827 2.885 1,7054

2005 1.080.522 39.326 1.119.848 377 625.796,5 2.970 1,7895

Marketing V letu 2005 smo nadaljevali s strategijo krovne blagovne znamke (BZ) La{ko pivo, kar nam omogo~a enotno tr`no komuniciranje na vseh trgih. Nova struktura asortimenta Pivovarne La{ko je za~rtana tako, da imamo ustrezen izdelek za vsak segment trga.

Hitro spreminjajo~e konkuren~no okolje, tako na tujih kot na doma~em trgu, nas je vodilo k prilagajanju tr`enjske strategije na podro~jih razvoja, cene, distribucije in promocije.

Razvoj izdelkov Na podro~ju razvoja smo napore usmerili v diverzifikacijo obstoje~ega proizvodno-prodajnega asortimenta s {iritvijo v nove na~ine pakiranja: • polnjenje v PET (plastenke) BZ Zlatorog zaradi prilagajanja konkuren~nemu okolju na tujih trgih (ex YU), BZ Export Pils zaradi prilagajanja konkuren~nemu okolju na slovenskem trgu.

• pakiranje v kartonski {estor~ek BZ La{ko Club za potrebe tujih in doma~ega trga.

Na podro~ju trgovskih blagovnih znamk (TBZ) smo realizirali le dogovore s trgovskimi sistemi na hrva{kem trgu.

BZ Bandidos smo raz{irili z novim okusom – ICE, ki smo ga uvedli na slovenski trg v mesecu maju, med letom pa raz{irili ponudbo tudi na nekatere tuje trge.

Tr`no raziskovanje Poleg pridobivanja informacij iz internih virov smo koristili tudi eksterne vire. Za eksterno raziskovanje smo porabili 1,1 % sredstev, namenjenih za marketin{ke aktivnosti. Izsledki eksternega raziskovanja so poleg internih informacij bistvenega pomena, {e posebej v hitro spreminjajo~em se okolju.

Tako pridobljene informacije smo uporabili kot dodaten instrument pri oblikovanju tr`enjskih strategij.

31

Tr`no komuniciranje Za tr`no komuniciranje na doma~em in na tujih trgih smo porabili 8,9 % celotnega prihodka, kar je za 2,6 indeksne to~ke manj kot v preteklem letu.

Struktura porabe sredstev po tr`i{~ih je bila naslednja: • •

Dr`ava Slovenija Izvoz

dele` v % 61,5 % 38,5 %

Strategija pospe{evanja prodaje v Sloveniji je v letu 2005 vklju~evala pospe{evanje dveh blagovnih znamk, in sicer blagovne znamke La{ko pivo Zlatorog in blagovne znamke Bandidos. Planirane aktivnosti pospe{evanja prodaje smo matri~no delili glede na mesto izvedbe in na~in pospe{evanja prodaje.

Glede na mesto izvedbe je bil poudarek namenjen promocijam v sektorju gostinstva, po na~inu izvedbe pa smo aktivnosti lo~ili na promocije, ki jih izvaja pospe{evalna slu`ba Pivovarne La{ko v lastni re`iji (partyji z zni`ano ceno, degustacije, ter deloma Vip prireditve ter prireditve, kjer so postavljeni jur~ki), in promocije, v katere je povezana slu`ba za marketing Pivovarne La{ko in se na~eloma izvajajo s prisotnostjo hostes.

Ogla{evanje v letu 2005 je bilo omejeno zgolj na prilo`nostne potrebe ter v podporo aktivnostim pospe{evanja prodaje in sponzoriranja.

Na podro~ju sponzoriranja smo delovali v smeri strate{kih usmeritev iz preteklih let. Ve~ji del sponzorskih sredstev je bil namenjen za korporativno sponzoriranje. Ob izjemnem uspehu na{ega dolgoletnega sponzoriranca, rokometnega kluba Celje Pivovarna La{ko v letu 2004 (evropski prvaki, dr`avni prvaki, pokalni prvaki), smo tudi v letu 2005 uspehe kluba izkoristili skozi prepoznavne rokometa{e. V sodelovanju s trgovskimi sistemi (Mercator, Tu{, Spar) smo organizirali dogodke v njihovih ve~jih centrih ter na ta na~in promovirali na{o glavno BZ La{ko pivo Zlatorog. Akcijo smo poimenovali „Dr`imo pesti – za RK Celje Pivovarna La{ko». Omeniti velja tudi aktiven promocijski nastop na prireditvi Lent 2005.

Z nadaljevanjem sponzoriranja Kulturnega centra La{ko in prireditve Pivo in cvetje ohranjamo podporo aktivnostim, ki so nedvomno v povezavi s Pivovarno La{ko.

Upravljanje s kadri Pivo smo zaposleni …

Znanje, podjetnost, partnerstvo, odgovornost in spo{tovanje. Na teh vrednotah snujemo na{o skupno kulturo, ki je vodilo vsakega zaposlenega. Vrednote so vodilo dru`be pri selekciji novih kadrov in izhodi{~e za razvoj naslednikov sedanjih vodilnih in vodstvenih kadrov.

32

Zaposleni po sektorjih [tevilo zaposlenih v Pivovarni La{ko na dan 31. 12. 2005 je zna{alo 367 in je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2004 na indeksu 96,3, kar pomeni 14 zaposlenih manj.

Zaposleni po sektorjih na dan 31.12.

Leto 2003 16 22 108 237 25 15 423

Poslovodstvo podjetja Poslovno tajni{tvo in informatika Sektor komerciale Proizvodno tehni~ni sektor Sektor ekonomike poslovanja Sektor kadrovanja in pravne varnosti Skupaj

v % Leto 2004 3,8 16 5,2 23 25,5 77 56,0 227 5,9 23 3,6 15 100,0 381

v % Leto 2005 4,2 15 6,0 24 20,2 74 59,6 219 6,0 22 4,0 13 100,0 367

v% 4,1 6,5 20,2 59,7 6,0 3,5 100,0

Zadnjih nekaj let se v Pivovarni La{ko izvaja restriktivna politika zaposlovanja. Zaradi visokega tehnolo{kega nivoja se stremi v rast izobrazbene strukture, kar mora biti, {e bolj kot doslej, osnova kadrovske politike dru`be tudi v bodo~e.

Razmerje zaposlenih med mo{kimi in `enskami se zadnjih nekaj let bistveno ne spreminja in ostaja na 2/3 v korist mo{kih. Dele` `ensk med vsemi zaposlenimi je konec leta 2005 zna{al 34,1 %, kar je za 0,3 % manj kot konec predhodnega leta. Posledi~no se je dele` mo{ke delovne sile pove~al za enak odstotek, in sicer s 65,6 % leta 2004 na 65,9 % v letu 2005.

Zaposleni po spolu Zaposleni na dan 31.12. 2003

Redno zaposleni Redno zaposleni Pripravniki Skupaj

nedolo~en ~as dolo~en ~as dolo~en ~as

@enske {t.

128 3 1 132

v% 97,0 2,3 0,7 100

Mo{ki {t.

226 23 2 291

v % Skupaj {t.

91,4 394 7,9 26 0,7 3 100 423

v% 93,1 6,2 0,7 100

nedolo~en ~as dolo~en ~as dolo~en ~as

@enske {t.

129 1 1 131

v% 98,4 0,8 0,8 100

Mo{ki {t.

243 7 – 250

v % Skupaj {t.

97,2 372 2,8 8 – 1 100 381

v% 97,6 2,1 0,3 100

nedolo~en ~as dolo~en ~as dolo~en ~as

@enske {t.

124 – 1 125

v% 99,2 – 0,8 100

Mo{ki {t.

238 3 1 242

v % Skupaj {t.

98,4 362 1,2 3 0,4 2 100 367

v% 98,7 0,8 0,5 100

Zaposleni na dan 31.12. 2004

Redno zaposleni Redno zaposleni Pripravniki Skupaj

Zaposleni na dan 31.12. 2005

Redno zaposleni Redno zaposleni Pripravniki Skupaj

33

Starostna struktura zaposlenih Starostno drevesce v Pivovarni La{ko na dan 31.12.2005 14 13 11 9 Mo{ki: 242 zaposlenih ali 65,9 % povpre~na starost je 43,9 let 2

2

11

11 10

9 9

8

8

13

9

8

8

8 7 7

5 5

5

6

5

5

6

4

3 3 2

1 1

starost v letih

7 6

1

19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 1

1

1

1

2

2

3

2

3 4 4

3 4

4 6

4

4 5

6 7 7 7 7

7 Skupaj: 367 zaposlenih povpre~na starost je 43,1 let

2

2

1 2 2

@enske: 125 zaposlenih ali 34,1 % povpre~na starost je 41,5 let

8

11

Povpre~na starost zaposlenih nara{~a in je v letu 2005 prvi~ presegla 43 let.

Od leta 2000, ko je zna{ala povpre~na starost zaposlenih 40 let, je narasla za dobre tri leta.

Na pove~anje povpre~ne starosti vplivajo novi upokojitveni pogoji, ki sedaj v prehodnem obdobju iz leta v leto podalj{ujejo potrebno delovno dobo in starost, ki sta potrebni za izpolnitev pogojev upokojitve. Glede na to, da bo prehodno obdobje trajalo do leta 2014, se bodo posledice tega odra`ale {e v naprej.

34

2

Izobrazbena struktura in izobra`evanje zaposlenih Zastavljen cilj postopne rasti izobrazbene strukture zaposlenih se je tudi v preteklem letu izpolnjeval, vendar predvsem na ra~un zmanj{anja nekvaliďŹ ciranih, kvaliďŹ ciranih in vi{je usposobljenih delavcev, `al pa nas je zapustil tudi magister. Tako se je pove~al dele` polkvaliďŹ ciranih, srednje in visoko strokovno usposobljenih delavcev, ki so v primerjavi z letom 2004 {tevil~no sicer ostali na enakem nivoju.

Izobrazbena struktura zaposlenih v Pivovarni La{ko na dan 31.12.

Magister Visoka Vi{ja Srednja KV PK NK Skupaj

Leto 2003 3 39 27 95 141 34 84 423

Dele` v % 0,7 9,2 6,4 22,5 33,3 8,0 19,9 100,0

Leto 2004 3 38 28 93 110 34 75 381

Dele` v % 0,8 10,0 7,3 24,4 28,9 8,9 19,7 100,0

Leto 2005 2 40 25 91 105 34 70 367

Dele` v % 0,5 10,9 6,8 24,8 28,6 9,3 19,1 100,0

Nenehni tehnolo{ki razvoj od zaposlenih zahteva znanje vi{jih ravni, kot je to veljalo pred leti, zato morajo biti cilji {e nadalje usmerjeni v rast izobrazbene strukture zaposlenih. Predvsem si bomo prizadevali to dejstvo upo{tevati ob zaposlovanju, pri obstoje~i delovni sili pa s podporo izobra`evanja ob delu.

Ve~ji poudarek bomo dajali izobra`evanju nekvaliďŹ ciranih delavcev, katerih znanja bi morala biti usmerjena predvsem v tehni~ne smeri.

Redno so potekala izobra`evanja, ki so bodisi zakonsko predpisana ali pa potrebna za izvajanje del delovnega mesta. Delavci so obiskovali razli~ne jezikovne, ra~unalni{ke in izobra`evalne te~aje in te~aje usposabljanje iz varstva pri delu in po`arnega varstva, ter druge.

Vedno bolj se zavedamo, da je znanje vse ve~ja potreba in pogoj za dobro opravljeno delo. Zaradi podpore in posluha pri izobra`evanju zaposlenih, se delavci interno in eksterno izobra`ujejo na te~ajih in seminarjih, da bi si tako pridobili funkcionalna znanja, poleg tega pa podpiramo tudi {tudij ob delu, kjer delavec pridobi {olsko izobrazbo.

V dru`bi bomo {e naprej dajali mo`nost izobra`evanja zaposlenim, da bi si ti pridobili zahtevano strokovno izobrazbo, predvsem na podro~ju tehni~nih znanj.

35

36

Ekolo{ko poro~ilo − okoljevarstvena dejavnost za leto 2005 Rezultat ~lovekovih aktivnosti so spremembe v okolju. V skrbi za okolje se politika odzove na spremembe. Tudi pri~akovanja kupcev se spremenijo, saj pri~akujejo, da podjetje dela v skladu z vi{jimi okoljskimi standardi.

Dovzetni smo na spreminjajo~e se okolje. To vidimo kot eden pomembnej{ih delov na{e korporativne odgovornosti. Zmanj{evanje na{ih vplivov na okolje nam pomaga proizvajati bolj{e izdelke po bolj{i ceni. Doseganje pri~akovanj na{ih strank je klju~ do uspeha. Prizadevamo si v popolnosti dosegati na{e zakonske obveze. Pri oblikovanju svoje politike reguliramo na{a dejanja tako, da maksimiramo koristi za okolje in minimiziramo stro{ke poslovanja in posku{amo hkrati tudi ugoditi `eljam na{ih potro{nikov.

Skrb za okolje

TRAJNOSTNI RAZVOJ Ekonomski napredek

Socialno zadovoljstvo

Nadzor nad onesna`evanjem V Sloveniji so v skladu z izvajanjem evropske direktive IPPC (Integrated Pollution Prevention and Control) vsa ve~ja podjetja zavezana k izvajanju na~rtov za podroben nadzor in zmanj{evanje vseh emisij v zrak, vodo in tla.

V letu 2005 smo pripravili prijavo naprav IPPC zavezancev in za~eli pripravljati vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ki jo je potrebno vlo`iti do 31. 10. 2006. Rok za pridobitev okoljevarstvega dovoljenja je oktober 2007 in je opredeljen v Zakonu o varstvu okolja. Ob {tudiji zahtev IPPC directive z zadovoljstvom ugotavljamo, da so na{a dolgoletna prizadevanja za zmanj{evanje emisij v okolje obrodila sadove. Svoje tehnolo{ke postopke smo v ve~ji meri `e optimirali z uporabo najbolj{ih razpolo`ljivih tehnik in tehnologij.

Spremembe v tehnologiji proizvodnje piva, ki so pozitivno vplivale na zmanj{anje emisij v okolje v letu 2005 Pri kompletni menjavi procesorjev nove generacije (Simatic S7) smo obnovili celotno programsko delovanje proizvodnje in filtracije piva. Medtem smo optimirali izrive pri menjavah medijev med proizvodnjo piva in ~i{~enjem proizvodne opreme, s ~emer smo zmanj{ali izgube vode, piva in ~istilnih sredstev ter zni`ali obremenitve in koli~ino odpadnih vod na podro~ju kleti.

V procesu filtracije piva smo pre{li s ~asovno nastavljenih izrivov piva na parametre, ki so nastavljeni glede na `eljeno volumsko koli~ino izriva.

Dosegli smo bistveno ve~jo natan~nost izrivov ter s tem zmanj{ali izgube piva pri filtraciji in mo~no vplivali na zmanj{anje onesna`enja odpadne vode.

V letu 2005 smo opravili menjavo membranskega seta na VMF napravi za zgo{~evanje odpadnega kvasa. Po menjavi mikrofiltracijskega seta smo 37

zabele`ili bolj{i izkoristek naprave, tako da smo v lanskem letu v proces proizvodnje vrnili 8.035 hl piva. To je vplivalo na zni`anje obremenitve odpadnih vod ter manj{o porabo toplotne energije za su{enje kvasa.

Zaradi nekoliko vi{je `elene temperature odpadnih vod in s tem optimalnej{ega delovanja anaerobne ~istilne naprave smo v varilnici izklopili hlajenje odpadnih vod. Hlajenje odpadne vode se je opravljalo v egalizacijskem rezervoarju s hladno vodo, tako da smo z izklopom zmanj{ali porabo sve`e vode in zni`ali koli~ino odpadne vode.

Voda Razumljivo je, da posve~amo veliko pozornost kakovosti porabljene vode, saj predstavlja podjetje s svojo dejavnostjo enega ve~jih porabnikov vode. Voda je ena najpomembnej{ih surovin za pripravo piva in tudi eden najpomembnej{ih ekolo{kih virov 21. stoletja. Vodo v najve~ji meri uporabljamo v dveh oblikah: ~isto vodo za procese proizvodnje piva in embaliranja ter vodo, ki jo uporabljamo za procese izven procesa priprave in polnjenja piva in vode, npr. ~i{~enje, hlajenje in proizvodnja pare. Poleg vode za lastno rabo v tehnolo{ke namene in embaliranje Ode je pomembna tudi oskrba prebivalstva ob~ine La{ko s pitno vodo. Od leta 1997 so namre~ la{ki vodovodi v koncesijskem upravljanju Pivovarne La{ko.

Tudi v letu 2005 smo nadaljevali z investicijskimi in vzdr`evalnimi deli na vodovodih, s katerimi upravljamo v skladu s koncesijsko pogodbo, sklenjeno z ob~ino La{ko. Najpomembnej{e investicijsko vlaganje je bila rekonstrukcija dela vodovoda Kal. @e v prej{njih letih smo ugotavljali, da se izgube vode na delu trase (odcep za Rudnik – sindikalni dom Huda jama) hitro pove~ujejo, prav tako pa je bil celoten omenjeni cevovod v zelo slabem stanju. Ve~krat letno so se na tem delu pojavljale velike okvare, ki so ogro`ale delovanje celotnega vodovodnega sistema. Tako smo na omenjeni trasi zamenjali cevovod v dol`ini 2.600 m.

Ravno tako smo menjali cevovod od Pivovarne do naselja Marija Gradec, kjer smo menjali tudi vse obstoje~e vodovodne priklju~ke. S tema menjavama smo ob~utno zmanj{ali izgube vode.

Ve~ cevovodov, ki oskrbujejo Pivovarno in mesto La{ko, je v slabem stanju, zato bodo potrebna v naslednjih letih ve~ja vlaganja za posodobitev omenjene mre`e.

Uvedeni sistem HACCP na vodovodih je za`ivel. V skladu z predpisanimi na~rti izvajamo vsa dela in nadzor na vodovodih ob~ine La{ko, ravno tako pa potekajo na~rtovana izobra`evanja.

Ostala dela, ki smo jih izvajali na vodovodu, so za poro~ilo manj{ega pomena, saj so to redna vzdr`evanja in menjave cevovodov na manj{ih odcepih in manj{ih premerih.

38

Vlaganja v vodne vire in vodovod

200.000

150.000

Vzdr`evanje vodovoda Vodni vir Lurd Vlaganje v vodne vire in vodovod

(v tiso~ SIT) Vzdr`evanje vodovoda Vodni vir Lurd Vlaganja v vodne vire in vodovod

(v tiso~ SIT)

100.000

50.000

0 leto

2003

2004

2003 110.216 35.067 145.283

2005

2004 99.087 8.981 108.068

2005 103.879 50.345 154.224

Zavedamo se pomena ~iste pitne vode in na{e odvisnosti od naravnih virov.

Poraba vode je odvisna od ve~ faktorjev, kot so vir vode, u~inkovitost proizvodnih procesov, vrste pakiranja, tipa proizvoda in podobno. Porabo ~iste vode vztrajno zmanj{ujemo z optimiranjem procesov, kar pomeni, da so na{a vlaganja v ohranitev naravnih virov {e ve~ja.

Zrak V zadnjih mesecih smo v sistemu distribucije procesnih plinov opa`ali me{anje tehnolo{kega zraka in CO2. Konec leta smo napako v konstrukciji razvodnega sistema dokon~no odpravili in s tem prepre~ili me{anje medijev ter mo~no zmanj{ali izgube tehnolo{kega CO2, ki ga uporabljamo v proizvodnji piva kot za{~itno atmosfero. S tem so se dodatno zmanj{ale emisije ogljikovega dioksida v zrak.

V letu 2005 se je za~el izvajati projekt porabe bioplina iz ~istilne naprave.

Bioplin, ki je stranski produkt ~istilne naprave, bo predvidoma zamenjal 10 % potreb zemeljskega plina v pivovarni.

V letu 2005 je ravno tako zaznati pomembno zmanj{anje celotne porabe zemeljskega plina in s tem posledi~no zmanj{anja emisije ogljikovega dioksida v ozra~je na ra~un racionalizacije v smislu kontinuirane proizvodnje.

To predstavlja pomembno postavko pri zvi{evanju u~inkovitosti izrabe enega od pomembnih delov plinskih energentov.

39

Poraba zemeljskega plina

4.500

4.250

(v tiso~ Sm3)

4.000

Poraba plina

3.750

3.500 leto

2003

(v tiso~ Sm3) Poraba plina

2004 2003 4.455

2005 2004 3.931

Odpadki Pakiranje je bistven del modernih proizvodnih sistemov. Omogo~a nam spro`iti ekonomske koristi ekonomije obsega in zmanj{ati koli~ino odpadkov na produkt. Zavedamo se vpliva odpadkov in odpadne embala`e na okolje.

Z zmanj{evanjem koli~ine odpadkov lahko reduciramo tudi stro{ke za okolje.

Na{a prizadevanja so usmerjena v zmanj{anje koli~ine odpadkov na hl proizvedenega piva.

Slopak je dru`ba z dovoljenjem ministrstva za okolje za ravnanje s komunalno in nekomunalno odpadno embala`o. Opravlja storitev organiziranja zbiranja in predelave lo~eno zbranih frakcij odpadne embala`e.

Za podjetja, ki so s pogodbo prenesla obveznosti iz pravilnika o embala`i, opravlja storitev obveznega ravnanja skladno s pravilnikom za ravnanje z embala`o in odpadno embla`o in za nas, kot zavezance, izpolnjuje obvezne cilje iz operativnega na~rta ravnanja z odpadno embala`o. V letih 2004 in 2005, v katerih je bilo potrebno dosegati cilje po operativnem programu, je podjetje Slopak doseglo zastavljene cilje.

Podjetje Slopak je z letom 2005, skladno s sklepom na skup{~ini, za~elo izvajati aktivnosti na trgu z odpadno elektronsko opremo, s ~emer namerava pridobiti bolj{o pozicijo na trgu sekundarnih surovin in delno ďŹ nancirati obvezno ravnanje z odpadno embala`o, da bi s tem zni`alo embala`nino.

Odpadne vode – ~istilna naprava Smo tik pred izdajo odlo~be za poskusno obratovanje ~istilne naprave. V letu 2005 so tako potekale dejavnosti za kon~anje velikega in pomembnega projekta izgradnje ~istilne naprave za ~i{~enje tehnolo{kih in komunalnih vod Pivovarne La{ko. Me{anica tehnolo{kih in komunalnih vod se bo ~istila v dveh zaporednih fazah. Prvi fazi pred~i{~enja odpadnih vod pivovarne na anaerobni ~istilni napravi sledi druga faza ~i{~enja odpadnih vod na komunalni aerobni ~istilni napravi.

40

2005 3.667

Shema procesa ~i{~enja odpadnih tehnolo{kih in komunalnih vod Pivovarne La{ko Industrijske in komunalne odpadne vode mesta La{ko z okolico

Tehnolo{ke in komunalne odpadne vode Pivovarne La{ko

I. FAZA

II. FAZA cca. 90 % pre~i{~ene odpadne vode

Anaerobno pred~i{~enje Pivovarne La{ko

Aerobna komunalna ~istilna naprava mesta La{ko

Dose`ene okoljske mejne vrednosti za iztok v vodotok

Savinja

Trenutno dosegamo skoraj 90 % u~inkovitost ~i{~enja na anaerobni pred~istilni napravi, kar pomeni pribli`no 90 % manj{e onesna`enja voda.

V drugi fazi se bodo odpadne vode o~istile do te mere, da bodo dose`ene vse mejne vrednosti parametrov za iztok v vodotok. To dejstvo pojasnjuje tudi velike prihranke pri odvajanju sredstev za ekolo{ke takse.

Vlaganja v ekolo{ko dejavnost

1.000.000

750.000

Ekologija ^istilna naprava Vodni viri in vodovod

(v tiso~ SIT) Ekologija ^istilna naprava Vodni viri in vodovod

(v 1000 SIT)

500.000

250.000

0 leto

2003

2004

2003 163.124 4.270 145.283

2005

2004 946.597 574.146 108.068

2005 585.206 352.346 154.224

41

Pregled vlaganj v ekologijo (v tiso~ SIT) Vlaganja v vodne vire Vodni vir Lurd Vzdr`evanje vodovoda Voda Prispevek za vodna povra~ila Koncesija za vodo Odpadne vode ^istilna naprava Rezervacije za ~istilno napravo Prispevki vodni skupnosti Slovenije Od{kodnina ribi{ki dru`ini Odpadki Izdatki za varstvo okolja − odpadna embala`a Skupaj

2003 145.283 35.067 110.216 − − − 17.841 4.270 − 9.571 4.000 − − 163.124

2004 108.068 8.981 99.087 9.918 9.918 − 785.855 574.146 207.709 − 4.000 42.756 42.756 946.597

Ekolo{ki cilji 2006–2007 V na{ih na~rtih za kratkoro~no obdobje prihodnjih dveh let `elimo posebej poudariti naslednje cilje: • dokon~na priprava vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja (oktober 2006), • pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja (oktober 2007), • uvedba ekolo{kega standarda 14001 in standarda ISO 22000 v sklopu poenotenja standardov Skupine Pivovarne La{ko, • separacija kvasa: za optimalno obratovanje postopka filtracije je potrebno predhodno odstanjevanje kvasovk s separatorjem. S tem se zmanj{a koncentracija suspendiranega kvasa, zaradi ~esar nara{~a pritisk med filtracijo piva in mo~no podalj{a skupen volumen prefiltriranega piva. [tevilo kvasnih celic se bo po garanciji proizvajalca zmanj{alo s sedanjih 10-20*106 na ml na manj kot 1,0*106 celic/ml, kar pomeni 10-20-kratno zmanj{anje. Proizvajalec separatorja zagotavlja 25-50 % podalj{anje ~asa filtracije in s tem ravno tako 25-50 % ni`jo porabo kiselgura in zmanj{anje izgub piva. Ocenjujemo, da bo realno izbolj{anje postopka filtracije vsaj za 30 % pri porabi kiselgura in 50 % pri podalj{anju ~asa filtracije. Tako je pripravljena tudi spodnja kalkulacija porabe kiselgura ter nastanka odpadkov in obremenitve odpadnih vod, • ~istilna naprava: uspe{na pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za poskusno obratovanje ~istilne naprave in v nadaljevanju uspe{no delovanje naprave in doseganje `eljenega u~inka popolnega ~i{~enja odpadnih tehnolo{kih in komunalnih vod Pivovarne La{ko, • vodovod: vlaganja v posodobitev vodovodnega omre`ja.

Ena od definicij trajnostnega razvoja je definicija Svetovne komisije za okolje in razvoj (Burtlandska komisija), ki pravi, da trajnostni razvoj pomeni »zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogro`ali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij« (Our Common Future, Oxford University Press 1987, stran 43). Tudi strategijo Pivovarne La{ko predstavljajo politika in ukrepi na ekonomskem, socialnem in ekolo{ko trajnostnem razvoju.

42

2005 154.224 50.345 103.879 456 − 456 386.812 352.346 − 30.466 4.000 43.714 43.714 585.206

Lastni{ka struktura kapitala z gibanjem vrednosti delnic Pivovarna La{ko je od leta 1995 organizirana kot delni{ka dru`ba. Ob koncu poslovnega leta je {tela 10.109 delni~arjev, kar je za 5,8 % manj kot konec leta 2004. [tevilo delni~arjev na dan 31.12.

2003 11.018 −

[tevilo delni~arjev Veri`ni indeks

2004 10.727 97,4

2005 10.109 94,2

Lastni{ka struktura kapitala Osnovni kapital dru`be na dan 31. 12. 2005 zna{a 8.747.652 tiso~ SIT in je razdeljen na 8.747.652 delnic z nominalno vrednostjo 1.000 SIT, od katerih so vse v celoti pla~ane. Vse delnice so navadne, imenske in so izdane v nematerializirani obliki.

Vsaka delnica daje lastniku pravico glasovanja na letni skup{~ini delni~arjev in udele`be v dobi~ku.

Lastni{ka struktura kapitala Pivovarne La{ko na dan 31.12.2005

Dr`avni skladi

20,6 %

14,3 %

0,0 %

10,6 %

36,9 %

17,6 %

Banke ID, VS in skladi kritnih zavarovanj Ostale pravne osebe Sklad lastnih delnic Fizi~ne osebe

(v%) Dr`avni skladi Banke ID in VS in skladi kritnih zavarovanj Ostale pravne osebe Sklad lastnih delnic Fizi~ne osebe Skupaj

2003 16,2617 10,6573 20,0611 29,4924 0,1333 23,3942 100,0

2004 14,1595 11,4117 21,0010 30,1426 0,0135 23,2717 100,0

2005 14,2738 10,6267 17,6311 36,8554 0,0032 20,6098 100,0

Lastni{ka struktura kapitala dru`be se v letu 2005 ni bistveno spremenila. Na prvih treh mestih ostajajo Infond Holding, d.d. kot najve~ji lastnik, ki je svoj 12,04 % dele` iz leta 2004 pove~al na 17,45 %, sledi Kapitalska dru`ba, d.d., ki ima v lasti 7,06 % delnic, in Slovenska od{kodninska dru`ba, d.d. s 6,98 % dele`em. Med ve~jimi delni~arji so {e Sava, d.d., Bank Austira Creditanstalt AG, Perutnina Ptuj, d.d., VS Triglav steber I. Ostale dru`be imajo v lasti manj kot 3 % delnic Pivovarne La{ko, d.d..

Uprava – direktor dru`be Bo{ko [rot je imel na dan 31.12.2005 v lasti 8.164 delnic (0,0933 %) Pivovarne La{ko, d.d..

43

^lani nadzornega sveta so imeli na dan 31. 12. 2005 v lasti naslednje {tevilo delnic: Andrej Kebe 10.267 (0,1174 %), Bojan Ko{ak 17.601 (0,2012 %) in Marko Jugovi~ 5.338 (0,0598 %). Ostali ~lani nadzornega sveta niso imetniki delnic PILR.

Delnice Delnice Pivovarne La{ko, d.d. imajo oznako PILR in kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev Ljubljanske borze, d.d. od 01. 02. 2000 dalje kot redne delnice. Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2005 zna{a 5.856,18 SIT, njena tr`na vrednost presega knjigovodsko za 26,8 % in zna{a 7.428,72 SIT. Dru`ba ima na dan 31.12.2005 v svojem portfelju 270 lotov odkupljenih lastnih delnic, kar zna{a 0,0031 % vseh delnic. V letu 2005 je dru`ba pridobila 11.950 lotov lastnih delnic v skupni vrednosti 88.964 tiso~ SIT ter odtujila 12.545 lotov lastnih delnic v vrednosti 93.125 tiso~ SIT, ki so jih odkupili zaposleni.

Uprava dru`be je poobla{~ena, da na podlagi sklepa skup{~ine delni~arjev z dne 09. 08. 2002 in v soglasju z nadzornim svetom {e 5 let po vpisu spremembe statuta v sodni register z dne 14. 05. 2003 pove~a osnovni kapital dru`be za najve~ 50 %, kar zna{a 4.373.826 tiso~ SIT. Hkrati je uprava dru`be upravi~ena, da ob pove~anju osnovnega kapitala odlo~a o izklju~itvi prednostne pravice delni~arjev do vpisa novih delnic. Do sedaj uprava odobrenega kapitala {e ni realizirala oz. koristila. Skup{~ina dru`be ni sklepala o pogojnem pove~anju osnovnega kapitala.

Dru`ba je v preteklih letih preko dividend izpla~evala skoraj 50 % letnega ~istega dobi~ka, preostali del dobi~ka pa je namenjala za investicije in rezerve.

Uprava dru`be podpira dolgoro~no politiko dividend tudi v prihodnjih letih.

Realna rast dividende se bo nadaljevala sorazmerno z uspe{nostjo poslovanja.

44

Povpre~na tr`na vrednost delnice PILR v letu 2005 8.200 8.000 7.800 7.600 7.400 7.200 7.000 6.800

apr 7.368

maj 7.381

avg 7.322

sep 7.476

okt 7.353

nov 7.321

december

jul 7.126

november

jun 7.208

avgust

maj

april

mar 7.376

oktober

feb 7.645

julij

jan 7.409

junij

(v SIT)

marec

januar

februar

(v SIT)

septermber

6.600

dec 7.356

Knjigovodska vrednost delnice PILR na dan 31. 12. za obdobje v letih 1996–2005 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000

1999 3.747

2002 5.302

2003 5.529

2004 5.469

2005

2001 4.715

2004

2000 4.335

2003

1999

1998 1998 3.323

2002

1997 2.946

2001

1996 2.554

2000

(v SIT)

1997

(v SIT)

1996

0

2005 5.856

45

Ra~unovodski izkazi z revizorjevim poro~ilom za mati~no dru`bo Bilanca stanja na dan 31. 12. 2005 (v tiso~ SIT) STALNA SREDSTVA Neopredmetena dolgoro~na sredstva Opredmetena osnovna sredstva Dolgoro~ne finan~ne nalo`be GIBLJIVA SREDSTVA Zaloge Dolgoro~ne poslovne terjatve Kratkoro~ne poslovne terjatve Kratkoro~ne finan~ne nalo`be Dobroimetje pri bankah, ~eki in gotovina AKTIVNE ^ASOVNE RAZMEJITVE SKUPAJ SREDSTVA KAPITAL Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobi~ka Preneseni ~isti poslovni izid ^isti poslovni izid poslovnega leta Prevrednotovalni popravki kapitala FINAN^NE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI Dolgoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti Kratkoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

46

31. 12. 2005 89.366.746 209.380 12.241.283 76.916.083 26.339.363 1.690.968 190.945 1.897.712 22.747.228 85.510 74.348 115.780.457 51.227.856 8.747.652 18.972.620 8.459.675 5.304.039 1.500.988 8.242.882 64.552.601 23.086.167 41.466.434 115.780.457

31. 12. 2004 69.603.292 118.946 13.349.749 56.134.597 3.300.681 1.412.516 − 1.638.190 125.289 124.686 2.581 72.906.554 47.845.061 8.747.652 18.987.052 8.464.194 4.526.728 1.214.492 5.904.943 25.061.493 8.290.293 16.771.200 72.906.554

Indeks 2005/2004 128 176 92 137 798 120 − 116 − 69 − 159 107 100 100 100 117 124 140 258 278 247 159

Izkaz poslovnega izida za obdobje 1. 1.−31. 12. 2005 (v tiso~ SIT) ^isti prihodki od prodaje Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokon~ane proizvodnje Drugi poslovni prihodki Stro{ki blaga, materiala in storitev Stro{ki dela Amortizacija neopredmetenih dolgoro~nih in opredmetenih osnovnih sredstev Odpisi vrednosti Drugi poslovni odhodki POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA Finan~ni prihodki iz dele`ev Finan~ni prihodki iz dolgoro~nih terjatev Finan~ni prihodki iz kratkoro~nih terjatev Finan~ni odhodki za odpise dolgoro~nih in kratkoro~nih finan~nih nalo`b Finan~ni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti ^ISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA Izredni prihodki Izredni odhodki POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA Davek iz dobi~ka Odlo`eni davek ^ISTI POSLOVNI IZID OBRA^UNSKEGA OBDOBJA

1. 1.−31. 12. 2005 18.330.884 (67.252)

1. 1.−31. 12. 2004 18.444.935 (30.400)

Indeks 2005/2004 99 –

187.362 10.277.531 2.519.272 2.279.075

174.975 12.024.442 2.428.243 2.469.385

107 85 104 92

48.593 240.159 3.086.364 199.533 36.295 375.538 729.003

170.186 211.210 1.286.044 592.299 124.216 2.050.139 1.529.219

29 114 240 34 29 18 48

1.238.260 1.730.467 153.091 11.345 141.746 562.170 (190.945) 1.500.988

1.019.981 1.503.543 33.532 26.798 6.734 295.785 − 1.214.492

121 115 457 42 − 190 − 124

47

Izkaz finan~nega izida za obdobje 1. 1.−31. 12. 2005 (v tiso~ SIT) FINAN^NI TOKOVI PRI POSLOVANJU PRITOKI PRI POSLOVANJU Poslovni prihodki Izredni prihodki, ki se nana{ajo na poslovanje Za~etne manj kon~ne poslovne terjatve Za~etne manj kon~ne aktivne ~asovne razmejitve ODTOKI PRI POSLOVANJU Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoro~nih rezervacij Izredni odhodki, ki se nana{ajo na poslovanje Davki iz dobi~ka in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih Kon~ne manj za~etne nalo`be Za~etni manj kon~ni poslovni dolgovi PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI POSLOVANJU FINAN^NI TOKOVI PRI NALO@BENJU PRITOKI PRI NALO@BENJU Finan~ni prihodki, ki se nana{ajo na nalo`benje Pobotano zmanj{anje kratkoro~nih finan~nih nalo`b ODTOKI PRI NALO@BENJU Pobotano pove~anje neopredmetenih dolgoro~nih sredstev Pobotano pove~anje opredmetenih osnovnih sredstev Pobotano pove~anje dolgoro~nih finan~nih nalo`b Pobotano pove~anje kratkoro~nih finan~nih nalo`b PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI NALO@BENJU FINAN^NI TOKOVI PRI FINANCIRANJU PRITOKI PRI FINANCIRANJU Pobotano pove~anje dolgoro~nih finan~nih dolgov Pobotano pove~anje kratkoro~nih finan~nih dolgov ODTOKI PRI FINANCIRANJU Finan~ni odtoki, ki se nana{ajo na financiranje Zmanj{anje kapitala (brez ~iste izgube) Pobotano zmanj{anje dolgoro~nih finan~nih dolgov PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI FINANCIRANJU KON^NO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV Finan~ni izid v obdobju Za~etno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov

48

1. 1.−31. 12. 2005

1. 1.−31. 12. 2004

18.290.551 18.424.542 153.091 (215.315) (71.767) 13.344.685 13.152.807 11.345 548.700 226.647 (594.814) 4.945.866

18.536.045 18.619.910 33.532 (116.291) (1.106) 15.075.003 14.663.842 26.797 295.785 (459.471) 548.050 3.461.042

243.700 243.700 − 42.441.622 100.803 1.160.240 18.842.053 22.338.526 (42.197.922)

842.616 636.756 205.860 5.534.713 63.681 1.096.226 4.374.806 − (4.692.097)

38.886.424 14.795.874 24.090.550 1.673.544 1.216.645 456.899 − 37.212.880 85.510 (39.176) 124.686

2.904.386 4.319.803 (1.415.417) 1.892.843 772.053 912.275 208.515 1.011.543 124.686 (219.512) 344.198

49

KON^NO STANJE na dan 31. december 2005

PREMIKI IZ KAPITALA Uporaba posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala - Delo, d.d.

Izpla~ilo dividend

PREMIKI V KAPITALU Prenos ~istega dobi~ka prej{njega leta Razpustitev rezerv za lastne delnice

PREMIKI V KAPITAL Vnos ~istega poslovnega izida poslovnega leta Vnos zneska posebnih prevrednotenj kapitala − odvisne dru`be Vnos zneska posebnih prevrednotenj kapitala - Delo, d.d.

(v tiso~ SIT) ZA^ETNO STANJE na dan 1. januar 2005

– –

– –

– – – 18.972.620

–

– – 8.747.652

– (14.432) (14.432)

–

–

– – –

–

18.987.052

Kapitalske rezerve

–

8.747.652

Osnovni kapital

– – 6.136.412

–

– – –

–

–

–

–

6.136.412

Zakonske rezerve

– – 2.005

–

– (4.519) (4.519)

–

–

–

–

6.524

– – 2.321.258

–

– – –

–

–

–

–

2.321.258

Rezerve za Druge lastne dele`e rezerve iz dobi~ka

Izkaz gibanja kapitala za obdobje 1. 1.−31. 12. 2005

– – 8.459.675

–

– (4.519) (4.519)

–

–

–

–

(437.181) (437.181) 5.304.039

–

1.214.492 – 1.214.492

–

–

–

–

– – 1.500.988

–

(1.214.492) – (1.214.492)

1.500.988

–

–

1.500.988

– – 5.546.745

–

– – –

–

–

–

–

– (100.074) 2.696.137

(100.074)

– (766) (766)

2.438.779

100.078

2.338.701

–

Preneseni ^isti dobi~ek Splo{ni pre- Posebni pre~isti dobi~ek poslovnega vrednotoval- vrednotovalleta ni popravek ni popravek kapitala kapitala 8.464.194 4.526.728 1.214.492 5.546.745 358.198

Skupaj rezerve iz dobi~ka

(437.181) (537.255) 51.227.856

(100.074)

– (19.717) (19.717)

3.939.767

100.078

2.338.701

1.500.988

47.845.061

Skupaj

50

Ra~unovodski izkazi – pojasnila Ra~unovodski izkazi dru`be Pivovarna La{ko, d.d., so pripravljeni skladno z Zakonom o gospodarskih dru`bah in spremenjenimi Slovenskimi ra~unovodskimi standardi, ki veljajo od 01. 01. 2002.

Ra~unovodske izkaze je za leto 2005 revidirala dru`ba Pricewaterhousecoopers, d.o.o., Ljubljana.

V poslovnem letu 2005 je Pivovarna La{ko, d.d., ob neugodnih vremenskih in zaostrenih tr`nih razmerah na podro~ju prodaje in potro{nje pija~ z ni`jo vsebnostjo alkohola, zadr`ala vodilni polo`aj v Sloveniji. Za 3,94 % manj{a realizacija je izklju~no posledica manj{e realizacije na trgih jugovzhodne Evrope, predvsem zaradi objektivnih te`av, ki se pojavljajo v zadnjih letih.

Izpad omenjene prodaje na teh trgih je tudi vzrok, da dru`ba ni realizirala planirane prodaje pija~ v tem obdobju.

Pivovarna La{ko, d.d., je v letu 2005 ustvarila 18.330.884 tiso~ SIT ~istih prihodkov iz prodaje, kar je za 0,6 % manj kot v preteklem letu. V strukturi prihodkov iz prodaje predstavljajo prihodki na doma~em trgu 84,5 %, prihodki na tujih trgih pa 15,5 %.

Odhodki iz poslovanja, ki zna{ajo 15.364.630 tiso~ SIT, so se glede na preteklo leto zmanj{ali za 11,2 %. Zni`anje stro{kov je predvsem sinergijski u~inek usklajevanja delovanja celotne Skupine Pivovarna La{ko na nabavnem trgu. Stro{ek amortizacije zna{a 2.279.075 tiso~ SIT in je v primerjavi s preteklim letom manj{i za 7,7 %.

Dru`ba je v letu 2005 ustvarila 3.086.364 tiso~ SIT dobi~ka iz poslovanja, kar je za 139,9 % ve~ kot v letu 2004.

Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) zna{a 5.365.439 tiso~ SIT in je v primerjavi s preteklim letom ve~ji za 42,9 %.

Finan~ni prihodki so v primerjavi z letom 2004 manj{i za 2.086.003 tiso~ SIT, ker je bila v letu 2004 opravljena dokon~na uskladitev dolgoro~nih finan~nih nalo`b v odvisne dru`be z vrednostjo njihovega kapitala, ki je zna{ala 1.950.871 tiso~ SIT. Prav tako je dru`ba spremenila ra~unovodsko usmeritev glede knji`enja udele`be v dobi~ku odvisnih dru`b, ki v letu 2005 pove~uje posebni prevrednotovalni popravek kapitala, v letu 2004 pa je pove~evala finan~ne prihodke v vrednosti 368.759 tiso~ SIT. V letu 2005 je zna{ala udele`ba v dobi~ku odvisnih dru`b, ki neposredno pove~uje posebni prevrednotovalni popravek kapitala, 2.361.976 tiso~ SIT. Finan~ni odhodki so se v primerjavi z letom 2004 zmanj{ali za 22,8 %. V letu 2004 je bila opravljena slabitev dolgoro~ne finan~ne nalo`be v kapital dru`be Delo, d.d., v vrednosti 713.716 tiso~ SIT. Tudi v letu 2005 je odvisna dru`ba Jadranska pivovara, d.d., Split poslovalo z izgubo. Udele`ba v izgubi Jadranske pivovare, d.d., ki pove~uje finan~ne odhodke, je v letu 2004 zna{ala 815.503 tiso~ SIT, v letu 2005 pa 709.900 tiso~ SIT. Odhodki za obresti so se v primerjavi z letom 2004 pove~ali za 444.636 tiso~ SIT. Pivovarna La{ko, d.d., je v letu 2005 ustvarila 1.872.213 tiso~ SIT celotnega dobi~ka, kar je za 24,0 % ve~ kot v letu 2004. Obveznost za davek od dobi~ka je v primerjavi s preteklim letom ve~ja za 90,1 %, predvsem kot posledica

51

ugodnej{ih poslovnih rezultatov ter ni`je olaj{ave iz naslova investicijskih vlaganj.

Bilan~ni dobi~ek leta 2005 zna{a 6.805.027 tiso~ SIT (v letu 2004 je zna{al 5.741.220 tiso~ SIT) in zajema preneseni ~isti dobi~ek iz prej{njih let in ~isti dobi~ek poslovnega leta. ^isti dobi~ek je v primerjavi s preteklim letom ve~ji za 23,6 % in zna{a 1.500.988 tiso~ SIT.

Ra~unovodski kazalniki I. Temeljni kazalniki stanja financiranja STOPNJA LASTNI[KOSTI FINANCIRANJA (kapital / obveznosti do virov sredstev) STOPNJA DOLGORO^NOSTI FINANCIRANJA (kapital + dolgoro~ne obveznosti + dolgoro~ne rezervacije / obveznosti do virov sredstev)

2003 0,68

2004 0,66

2005 0,44

0,74

0,77

0,64

II. Temeljni kazalniki stanja investiranja STOPNJA OSNOVNOSTI INVESTIRANJA (osnovna sredstva / sredstva) STOPNJA DOLGORO^NOSTI INVESTIRANJA (osnovna sredstva + dolgoro~ne finan~ne nalo`be + dolgoro~ne poslovne terjatve / sredstva)

2003 0,21

2004 0,18

2005 0,11

0,94

0,95

0,77

III. Temeljni kazalniki vodoravnega finan~nega ustroja KOEFICIENT KAPITALSKE POKRITOSTI OSNOVNIH SREDSTEV (kapital / osnovna sredstva) KOEFICIENT NEPOSREDNE POKRITOSTI KRATKORO^NIH OBVEZNOSTI (likvidna sredstva / kratkoro~ne obveznosti) KOEFICIENT POSPE[ENE POKRITOSTI KRATKORO^NIH OBVEZNOSTI (likvidna sredstva + kratkoro~ne terjatve / kratkoro~ne obveznosti) KOEFICIENT KRATKORO^NE POKRITOSTI KRATKORO^NIH OBVEZNOSTI (kratkoro~na sredstva / kratkoro~ne obveznosti)

2003 3,26

2004 3,55

2005 4,11

0,03

0,01

0,54

0,12

0,11

0,59

0,23

0,20

0,64

IV. Temeljni kazalniki gospodarnosti KOEFICIENT GOSPODARNOSTI POSLOVANJA (poslovni prihodki / poslovni odhodki)

2003 1,10

2004 1,07

2005 1,20

V. Temeljni kazalniki dobi~konosnosti KOEFICIENT ^ISTE DOBI^KONOSNOSTI KAPITALA (~isti dobi~ek poslovnega leta / kapital (brez ~istega dobi~ka poslovnega leta)) KOEFICIENT DIVIDENDNOSTI OSNOVNEGA KAPITALA (vsota dividend za poslovno leto / osnovni kapital)

2003 0,04

2004 0,03

2005 0,03

0,10

0,05

0,06

52

Vizija Uspe{no zaklju~eno poslovno leto 2005 potrjuje, da je poslovna politika dru`be pravilno usmerjena in zagotavlja uspe{en razvoj tudi vnaprej.

Pivovarna La{ko se je v preteklosti praviloma uvr{~ala med uspe{nej{e dru`be `ivilskopredelovalne panoge v Sloveniji. Smelo lahko pri~akujemo, da bo dru`ba, kljub precej zaostrenim pogojem gospodarjenja, nadaljevala s podobnimi poslovnimi rezultati tudi v prihodnje.

Po opremljenosti celotnega proizvodno-polnilnega procesa in kakovosti vseh proizvodov se dru`ba lahko primerja z najuspe{nej{imi pivovarnami v Evropi.

Pivovarna La{ko `eli tudi v prihodnje obdr`ati dose`eni nivo odli~nosti in vodilni polo`aj v svoji panogi v Sloveniji. Projekt zdru`evanja slovenske industrije pija~ in nenehno iskanje novih mo`nosti izkori{~anja sinergij bo {e naprej osnovna strategija poslovne politike dru`be. Dru`ba lahko le zdru`ena uspe{no konkurira tujim korporacijam, tako na slovenskem kakor na tujem trgu. Nadaljnji razvoj bo odvisen predvsem od realizacije omenjenega projekta, vsekakor pa se bo dru`ba usmerjala tudi v kapitalske povezave z drugimi proizvajalci pija~, predvsem na obmo~ju jugovzhodne Evrope.

V preteklosti je Pivovarna La{ko `e ve~krat dokazala, da sta znanje in volja klju~na dejavnika, ki pomagata kljubovati vsem nastalim te`avam, ki spremljajo iz leta v leto manj ugodne pogoje poslovanja. Dru`ba na~rtuje, da bo v prihodnje {e uspe{nej{a, predvsem z bolj{im izkoristkom sinergijskih u~inkov kapitalsko povezanih dru`b.

Pivovarna La{ko bo tudi v prihodnje svojim zvestim potro{nikom zagotavljala vrhunsko kakovost vseh svojih proizvodov, lastnikom dru`be – delni~arjem pa zagotavljala uspe{en razvoj in trdnost nalo`benih sredstev ter zadovoljiv donos na vlo`eni kapital.

53

Poslovanje povezanih dru`b Predstavitev skupine Skupina Pivovarna La{ko zdru`uje proizvajalce piva, mineralnih, izvirskih in naravnih vod, brezalkoholnih pija~ in `ganih pija~, sirupov za proizvodnjo pija~ ter trgovino na veliko

MATI^NA DRU@BA

Pivovarna La{ko, d.d., La{ko

ODVISNE DRU@BE Talis, d.o.o., Maribor Lastni{tvo: 100,00 % Pivovarna Union, d.d., Ljubljana Lastni{tvo: 95,17 % Fructal, d.d., Ajdov{~ina Lastni{tvo: 90,70 % Fructal Zagreb, d.o.o., Zagreb Lastni{tvo: 100,00 % Eurofruit Sarajevo, d.o.o., Sarajevo Lastni{tvo: 100,00 % Fruktal Mak, a.d., Skopje Lastni{tvo: 89,39 %

Jadranska pivovara, d.d., Split Lastni{tvo: 94,55 % Vital, d.d., Mestinje Lastni{tvo: 88,65 % Radenska, d.d., Radenci Lastni{tvo: 88,38 % RA&LA, d.o.o., Sarajevo Lastni{tvo: 88,00 % Lastni{tvo Radenske: 12,00 %

54

PRIDRU@ENA DRU@BA Delo, d.d., Ljubljana Lastni{tvo: 24,99 %

Poslovanje Pogoji poslovanja se iz leta v leto spreminjajo. V zaostrenih razmerah na trgu, kjer je izredna konkurenca, pre`ivijo le najuspe{nej{i. Pogoji prodaje pija~ so bili v letu 2005 {e dodatno ote`eni z izrazito neugodnimi vremenskimi pogoji, ki za potro{njo pija~ niso bili prijazni.

Skupina Pivovarna La{ko (v nadaljevanju Skupina) se je v letu 2005 z vstopom Uniona in Fructala raz{irila, zato nekateri kazalniki poslovanja v tem letu niso realno primerljivi s preteklimi in na~rtovanimi. Skupina je v poslovnem letu 2005 prodala 4,88 mio hl vseh vrst pija~, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 83,6 % ve~ Fizi~na realizacija dru`b, povezanih v Skupino (v hl) Pivo La{ko Split Union Mineralna voda

2003 1.571.398 1.313.007 258.391 − 1.012.880

2004 1.355.482 1.124.829 230.653 − 759.740

2005 2.064.166 1.080.522 194.318 789.326 701.820

Indeks 2005/2004 152,3 96,1 84,2 − 92,4

Radenska Naravna pitna voda Radenska La{ko Union Fructal Sokovi, ledeni ~aji Radenska Vital Union Fructal Sirupi Vital @ganje Fructal Skupaj

1.012.880 171.396 124.940 46.456 − − 452.110 336.950 115.160 − − 42.010 42.010 − − 3.249.794

759.740 163.138 125.200 37.938 − − 345.276 221.400 123.876 − − 33.344 33.344 − − 2.656.980

701.820 334.102 161.170 39.326 216.054 7.552 1.736.281 241.990 126.163 455.764 912.364 34.271 34.271 8.658 8.658 4.879.298

92,4 204,8 128,7 103,4 − − 502,9 109,3 101,8 − 102,8 102,8 − − 183,6

Pri koli~inski realizaciji Skupina skoraj na vseh osnovnih podro~jih pija~ presega rezultate prodanih koli~in iz leta 2004. Tako je na podro~ju: PIVA MINERALNE VODE NARAVNE PITNE VODE SADNIH SOKOV IN LEDENIH ^AJEV SIRUPOV

@GANJA

prodala za 709.000 hl ve~ in presegla realizacijo iz leta 2004 za 52,3 %, prodala za 58.000 hl manj in dosegla le 92,4 % realizacije predhodnega leta, prodala za 171.000 hl ve~ in presegla realizacijo iz leta 2004 za 104,8 %, prodala za 1.391.000 hl ve~ in presegla realizacijo iz leta 2004 za 402,9 %, prodala za 1.000 hl ve~ in presegla realizacijo iz leta 2004 za 2,8 % ter prodala 8.600 hl vseh vrst `ganih pija~.

55

56

Radenska, d.d., Radenci Razvoj podjetja Radenska se je za~el leta 1869, ko je dr. Karel Henn, lastnik zemlji{~a, napolnil prve steklenice z mineralno vodo. Dobrih 50 let kasneje (leta 1923) je bila mineralna voda priznana kot zdravilna, od leta 1936 pa zanjo uporabljajo simbol treh rde~ih src. Blagovna znamka Radenska Tri srca sodi med najstarej{e v Sloveniji.

Osnovna dejavnost Radenske je polnjenje in tr`enje mineralne in izvirske vode ter brezalkoholnih pija~.

V letu 2000 je pri{lo, na podlagi prijateljskega prevzema Radenske s strani Pivovarne La{ko, do povezovanja obeh dru`b. To je prelomno obdobje za Radensko, saj so v Skupini Pivovarna La{ko la`je uresni~evali cilji povezovanja, in sicer: usklajen nastop na trgih skupnih dobaviteljev ter zagotavljanje ~im bolj{ih nabavnih pogojev, koordiniran nastop na trgu kupcev pri skupnih poslovnih partnerjih, skupni nastop pri {iritvi prodajnega podro~ja na doma~em in posebej {e na tujem trgu.

Za leto 2005 je bilo zna~ilno, da so se cene proizvodov nekoliko zni`ale, to pa se je, glede na leto poprej, odrazilo v ni`ji finan~ni realizaciji za 7,6 % in za 8,8 % manj kot je bilo na~rtovano. Ne le v Sloveniji, tudi na evropskih trgih smo pri~a trendu nadaljnjega upadanja potro{nje gaziranih mineralnih voda; Radenska pa je v tem ~asu prodajo pitnih voda in brezalkoholnih pija~ celo pove~ala.

Skupna prodaja vseh proizvodov je zna{ala 1.105.000 hl pija~ in je bila na ravni leta 2004. Glede na dejstvo, da je bil izpad prodaje zaradi slab{ih vremenskih pogojev v sezonskih mesecih (junij, julij in avgust) v preostalem obdobju prakti~no nenadomestljiv, so dose`eni rezultati prodaje v letu 2005 zadovoljivi. Kljub temu, da potro{nja gaziranih pija~ upada, tovrstne pija~e v strukturi prodaje vseh pija~ {e nadalje prevladujejo. V letu 2005 je dru`ba prodala: • mineralnih vod 63,5 % • izvirskih vod, vklju~no z dodatki 21,9 % • ostalih brezalkoholnih pija~ 14,6 % Radenska je v letu 2005 uspela izbolj{ati produktivnost dela za 5,3 %, predvsem kot rezultat zmanj{evanja {tevila zaposlenih.

S prodajo 110,5 mio litrov pija~, prodajo blaga, materiala in storitev je Radenska ustvarila 7,2 mrd SIT ~istih prihodkov iz poslovanja, kar je manj kot leta 2004. Ustvarjeni poslovni izid iz poslovanja je bil dose`en v vrednosti 88,4 mio SIT, poslovni izid pred amortizacijo pa v vi{ini 1,2 mio SIT. Ustvarjeni ~isti poslovni izid je zna{al 496 mio SIT. V dru`bi se je, glede na leto 2004, zvi{ala dodana vrednost na zaposlenega za 229 tiso~ SIT. Dru`ba je v letu 2005 ustvarila 1,6 mrd SIT ~istega denarnega toka, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 14,6 % ve~.

V celoti gledano je bilo poslovanje Radenske v letu 2005 uspe{nej{e kot predhodno. Tako lahko pri~akujemo, da se bo enak trend nadaljeval tudi v prihodnje.

Dru`ba v poslovnem letu 2006 na~rtuje koli~insko pove~anje vseh pija~ za 6 %. Prav tako na~rtuje, da bo ustvarila 8,04 mrd SIT skupnih prihodkov in dosegla 768 mio SIT celotnega dobi~ka, kar pa je za 15 % ve~ od dose`enega v letu 2005. Ob tem dru`ba na~rtuje tudi izbolj{anje kazalnikov koeficienta gospodarnosti in dobi~konosnosti poslovanja.

57

58

Jadranska pivovara, d.d., Split Jadranska pivovara, d.d., Split je bila dograjena v letu 1970, ko je pri~ela proizvajati pivo. Tako je osnovna dejavnost dru`be proizvodnja in prodaja piva. V njeni sestavi deluje {e enota Silosi. Dru`ba ima od leta 2000 dalje tudi licen~no pogodbo za proizvodnjo in prodajo piva Kaltenberg.

V letu 2000 je Pivovarna La{ko postala ve~inska lastnica omenjene dru`be z nakupom 94,55 % celotne vrednosti dru`be.

V preteklem letu hrva{ko tr`i{~e ni bilo naklonjeno ve~ji potro{nji piva, saj statisti~ne analize ugotavljajo manj{o potro{njo kot v prehodnih letih.

Posledi~no temu je sledila fizi~na realizacija Jadranske pivovare.

Koli~ine proizvedenega in prodanega piva v letu 2005 so bile za 36.336 hl manj{e kot v letu 2004 in tako so bili na~rtovani cilji za analizirano obdobje izpolnjeni le 66 %. Dru`ba je v poslovnem letu 2005 uspela prodati skupaj 194.318 hl piva, in sicer blagovne znamke: • Zlatorog 54,0 % • in Kaltenberg Pils 46,0 %.

Na doma~em trgu je bilo prodano 93 % celotne realizacije, 7 % pa je bilo realizirano na tujem trgu, v Bosni in Hercegovini. Vzroki za slab{o realizacijo so enaki kot za vse ostale proizvajalce pija~.

Jadranska Pivovara je v letu 2005 ustvarila skupnih prihodkov v vi{ini 4,3 mrd SIT, kar je za 14,7 % manj, kot je ustvarila v letu 2004.

Odhodki so se v letu 2005, glede na predhodno leto, zmanj{ali za 8,2 % in zna{ajo 5,1 mrd SIT. Dru`ba v poslovnem letu 2005 izkazuje izgubo v vi{ini 751 mio SIT, ki pa je v primerjavi z letom 2004 za 125 mio SIT manj{a.

V letu 2006 Jadranska pivovara Split na~rtuje porast fizi~ne prodaje za 28,7 % in planira prodati 250.000 hl piva, blagovnih znamk Zlatorog in Kaltenberg.

Dru`ba bo v prihodnjem letu posebno pozornost namenila ve~jim aktivnostim na prodajnem podro~ju, s pomo~jo svetovalne dru`be ATKEARNEY pa bo usmerjena k celotni racionalizaciji poslovanja, predvsem na podro~ju zni`evanja stro{kov ter gospodarnej{ega in rentabilnej{ega poslovanja.

Dru`ba na~rtuje, da bo v letu 2005 ustvarila 6,1 mrd SIT skupnih prihodkov, dobi~ek iz rednega delovanja pa bo predvidoma zna{al 113 mio SIT. Predvidena izguba v vi{ini 98 mio SIT je posledica finan~nih izrednih odhodkov, ki ostajajo kot obveznost iz preteklih let.

59

60

Vital, d.d., Mestinje Dru`ba Vital, d.d., Mestinje je bila ustanovljena pred ve~ kot 40 leti z osnovno dejavnostjo predelavo sadja ter proizvodnjo in polnjenje sadnih sokov, sirupov in ostalih brezalkoholnih mirnih pija~.

Vital ima za{~iteno blagovno znamko Frupi, ki je uveljavljena predvsem na slovenskem tr`i{~u.

Pivovarna La{ko je v letu 1999 postala ve~inska lastnica z 51-odstotnim dele`em. V letu 2004 pa je bilo po sklepu skup{~ine Vitala iz sklada lastnih delnic umaknjeno 29.000 delnic. S tem ukrepom se je pove~al lastni{ki dele` ostalih delni~arjev, tako je Pivovarna La{ko postala lastnica 63,79 % Vitala.

V decembru 2005 je bil dokon~an projekt preoblikovanja delni{ke dru`be Vital Mestinje v dru`bo z omejeno odgovornostjo in vlo`en zahtevek za registracijo dru`be, ki bo izvedena v letu 2006. Z navedenim preoblikovanjem je Pivovarna La{ko postala 88,65 % lastnica omenjene dru`be.

V letu 2005 je dru`ba Vital pove~ala ďŹ zi~no realizacijo za 2 % in tako uspela prodati preko 160.000 hl vseh svojih proizvodov. Enako kot ostali proizvajalci pija~ se je dru`ba v tem letu spopadala s te`avami in jih uspe{no premagovala, kar dokazujejo uspe{ni poslovni rezultati.

V strukturi prodaje se je zni`al dele` sirupov in sokov lastne blagovne znamke, ob~asno pa se je pove~al dele` trgovskih blagovnih znamk. K tak{nemu uspe{nemu obsegu prodaje je pripomoglo plodno sodelovanje z najve~jimi trgovskimi dru`bami (Mercator, Spar, Tu{), za katere je bilo v letu 2005 pridobljeno dodatnih sedem novih proizvodov. V letu 2005 je tako dru`ba Vital pove~ala prodajo trgovskih blagovnih znamk za 25 %.

Nalo`bene aktivnosti v letu 2005 niso bile ďŹ nan~no zahtevne, zato je dru`ba v tem obdobju lahko glavnino aktivnosti namenila odpla~evanju obveznosti iz preteklosti.

Realiziran je bi nakup etiketirke in preureditev linije za steko na linijo za PET. Dru`ba je v poslovnem letu 2005 ustvarila 1.374 mio SIT prihodkov od prodaje, kar je predvsem zaradi spremenjene strukture (pove~anje prodaje trgovskih blagovnih znamk) za 1,5 % manj kot v letu 2004.

Dru`ba Vital je poslovno leto 2005 zaklju~ila z ustvarjenim neto dobi~kom v vi{ini 43,7 mio SIT, kar je v danih pogojih zadovoljivo. Neto denarni tok v vi{ini 165 mio SIT je skoraj enak kot v letu 2004 in omogo~a nemoteno izvajanje na~rtovanih razvojnih ter obnovitvenih programov, hkrati pa zadovoljivo likvidnost.

Za poslovno leto 2006 dru`ba na~rtuje skupno prodajo 179.360 hl vseh vrst pija~, kar je glede na realizacijo preteklega leta za 10 % ve~. Vital bo tudi v naslednjem planiranem enoletnem obdobju nadaljeval s sodelovanjem z ve~jimi trgovskimi dru`bami pri polnjenju njihovih blagovnih znamk, ob tem pa si bo prizadeval pridobiti kak{nega novega partnerja oziroma raz{iriti dosedanjo paleto proizvodov.

V letu 2005 bo dru`ba Vital nadaljevala s sinergijskimi ukrepi znotraj Skupine Pivovarna La{ko, kot so skupna nabava, sinhronizacija proizvodnih programov, oblikovanje skupnih operativnih slu`b na podro~ju prodaje, razvoja ipd.

Dru`ba na~rtuje, da bo v letu 2006 ustvarila 1,43 mio SIT skupnih prihodkov, 55 mio SIT dobi~ka in ustvarila 177 mio SIT neto denarnega toka.

61

62

Skupina Union Dru`be povezane v Skupino Union so: Pivovarna Union, d.d., Ljubljana, Fructal `ivilska industrija, d.d., Ajdov{~ina (Pivovarna Union, d.d., je 90,70 % lastnik), Fructal Zagreb, d.o.o., (Fructal, d.d., je 100 % lastnik), Fruktal Mak, a.d., Skopje (Fructal, d.d., je 89,39 % lastnik), Eurofruit, d.o.o., Sarajevo (Fructal, d.d., je 100 % lastnik).

Osnovna dejavnost mati~ne dru`be Pivovarne Union, d.d., je proizvodnja piva in brezalkoholnih pija~.

Osnovna dejavnost dru`be Fructal, d.d., je proizvodnja sadnih sokov. Fructal Zagreb, d.o.o., in Eurofruit, d.o.o., opravljata le prodajo in distribucijo izdelkov Fructala, d.d.. Dru`ba Fruktal Mak, a.d., Skopje pa opravlja tudi dejavnost proizvodnje sokov in pija~.

Skupina Union je nastala leta 2001, ko je Pivovarna Union, d.d., prevzela dru`bo Fructal, d.d.. Skupina je do leta 2003 poslovala uspe{no z zadovoljivim dobi~kom, v letu 2004 pa je visoka izguba v Fructalu, d.d., in njegovih odvisnih dru`bah, kljub zelo solidnemu poslovanju in ustreznemu dobi~ku Pivovarne Union, d.d., povzro~ila izgubo v celotni Skupini Union.

V letu 2005 je Skupina Union sanirala poslovanje v vseh dru`bah, razen v dru`bi Fructal Zagreb, d.o.o., poslovala pozitivno in ustvarila planirani dobi~ek.

V za~etku februarja 2005 je Pivovarna La{ko, d.d., z nakupom 41,3 % delnic Pivovarne Union, d.d., postala ve~inska lastnica, Pivovarna Union, d.d., pa del Skupine Pivovarna La{ko.

Z racionalizacijo poslovanja in s sinergijskimi u~inki v skupini predvsem na podro~jih nabave, prodaje, logistike, distribucije in kadrov bo tudi Pivovarna Union, d.d., izbolj{ala donosnost poslovanja. Tako smo v skupini `e v letu 2005 dosegli prihranke predvsem pri nabavi skupnih strate{kih surovin, repromaterialov in embala`e, ki pa jih v letu 2006 ne bo mogo~e ponoviti.

S skupnim nastopom bomo poisku{ali predvsem zadr`ati nabavne cene na obstoje~i ravni oz. omejiti napovedana povi{anja cen ter {e naprej iskali sinergijske u~inke pri nabavi.

V letu 2005 je Skupina Union skupaj prodala 2.299.718 hl vseh pija~ oziroma 0,6 % ve~ kot leta 2004. @ivilskih proizvodov je prodala 2.193 ton, kar je za 1,9 % ve~ kot leta 2004.

Na slovenskem trgu je Skupina Union prodala 1.642.150 hl vseh pija~, kar je za 7,0 % ve~ kot v letu 2004 in 6,0 % ve~ od na~rtovanih. @ivilskih proizvodov je Skupina Union prodala 971 ton, kar je za 2,0 % ve~ kot lani ter 9,0 % manj od na~rtovanega.

Na izvoznih trgih je Skupina Union v letu 2005 skupaj prodala 657.569 hl vseh pija~, kar je 12,0 % manj kot leta 2004 in 11,0 % manj od na~rtovanih koli~in ter 1.223 ton `ivilskih proizvodov, kar je 2,0 % ve~ kot leta 2004 in 8,0 % manj od na~rtovanih.

Najvplivnej{i dru`bi v Skupini Union v Sloveniji ve~ji del svojih izdelkov tr`ita na zrelih trgih piva, sadnih sokov, nektarjev, sadnih pija~ in ledenih ~ajev. Poraba piva zaradi spremenjenih potro{ni{kih navad stagnira `e vrsto let. Na drugi strani pa so v fazi rasti trgi vode in vod z dodatki, {portnih in energijskih pija~. Trg sadnih pija~ je `e pre{el v zrelo fazo, saj so na trgu prisotne {tevilne blagovne znamke, katerih `ivljenjski cikli so vedno kraj{i, 63

diferenciacija izdelkov pa je vedno ve~ja.

Tudi v Skupini Union se niso mogli izogniti polnitvam trgovskih znamk v blagovni skupini piva (plo~evinka 0,5 l, Mercator, steklenica 0,66 l Mercator, Engrotu{, Hura) in brezalkoholnih pija~ (Fructal, d.d.).

Trg pija~ v Sloveniji je predvsem v obdobju glavne sezone – junij, julij, avgust pokazal svojo odvisnost od vremena. Dolgotrajno slabo vreme predvsem ob vikendih in s tem odpoved velikega {tevila prireditev je bilo tudi eden od vzrokov za izpad oz. manj{o prodajo v tem obdobju.

Konsolidirani ~isti prihodki Skupine Union so v letu 2005 zna{ali 33.808.227 tiso~ SIT, kar je ob primerljivi osnovi za leto 2004 enako oz. za 2,0 % manj od na~rtovanih. ^isti prihodki prodaje obvladujo~e dru`be so za 2,0 % ve~ji kot leta 2004, v Skupini Fructal pa so manj{i za 2,5 %.

Drugi poslovni prihodki v vi{ini 1.109.392 tiso~ SIT so ve~ji za 94,6 % v primerjavi z letom 2004 predvsem zaradi amortizacije slabega imena v vi{ini 555.419 tiso~ SIT. Vsi stro{ki in odhodki Skupine Union v letu 2005 zna{ajo 33.297.869 tiso~ SIT, kar je za 8,0 % manj kot leta 2004 in 2,2 % manj od na~rtovanih. ^isti poslovni izid leta 2005 je dobi~ek v vi{ini 1.928.448 tiso~ SIT, od tega je ~isti poslovni izid skupine dobi~ek v vi{ini 1.950.968 tiso~ SIT in manj{inski izid poslovnega leta izguba v vi{ini 22.519 tiso~ SIT. Skupina je v letu 2005 ustvarila ~isti denarni tok v vi{ini 5.283.083 tiso~ SIT, kar je 15,6 % ~istih prihodkov iz prodaje, v primerjavi z letom 2004 je ve~ji za 185,5 %. EBITDA Skupine Union za leto 2005 v vi{ni 5.741.263 tiso~ SIT je za 174,8 % vi{ja v primerjavi z letom 2004 in za 18,2 % vi{ja od na~rtovane.

Pivovarna Union, d.d., na~rtuje za leto 2006 4,8 % koli~insko rast prodaje piva, na slovenskem trgu 1,7 %, v izvozu pa 13,3 %. Cilj za leto 2006 je umiriti padanje tr`nega dele`a piva lastnih blagovnih znamk v Sloveniji in s tem obdr`ati prodane koli~ine na nivoju leta 2005. [e naprej se bosta pove~evala prisotnost in tr`ni dele` trgovskih blagovnih znamk, katerih proizvajalec je tudi dru`ba, in pritiski trgovcev na njihov razvoj. Dru`ba bo tudi v letu 2006 proizvajala in prodajala licen~no pivo Tennent’s, obenem pa bo za~ela s prodajo trgovske blagovne znamke za ve~jega diskontnega trgovca na trgu Italije.

Z razvojem novih proizvodov in utrjevanjem obstoje~ih blagovnih znamk je cilj dru`be zagotoviti kakovostne izdelke ter jih redno in pravo~asno prodati kupcem.

Na~rtovani dobi~ek iz poslovanja za leto 2006 v vi{ini 2.080.830 tiso~ SIT je za 6,2 % vi{ji, kot je bil realiziran v letu 2005, na~rtovana EBITDA v vi{ini 4.005.830 tiso~ SIT pa za 1 % vi{ja od realizirane. Zaradi pove~ane zadol`itve pri bankah za financiranje nalo`be v Mercator, d.d., se v letu 2006 pove~ajo finan~ni odhodki za {tirikrat, zaradi ~esar bo na~rtovani ~isti dobi~ek za leto 2006 v vi{ini 1.227.223 tiso~ SIT za 26,8 % manj{i v primerjavi z letom 2005.

V letu 2006 bomo nadaljevali z racionalizacijo kadrov in zmanj{evanjem {tevila zaposlenih ter optimizacijo poslovnih procesov. Konec leta 2006 naj bi bilo {tevilo zaposlenih manj{e za 7 %.

64

Pomemben cilj v letu 2006 je tudi nadaljevanje sanacije dru`be Fructal, d.d., in njenih odvisnih dru`b. Poslovno leto 2005 sta dru`bi Fructal, d.d., in Fruktal Mak, a.d., Skopje zaklju~ili brez izgube, kar je velik dose`ek v primerjavi z izgubo leta 2004. Dru`ba Fructal Zagreb, d.o.o., pa je za leto 2005 {e vedno izkazovala veliko izgubo, ki je povzro~ila izgubo v Skupini Fructal, ni pa bistveno vplivala na Skupino Union. Glavnina te izgube izhaja iz popravkov terjatev in zalog ter vlaganja v trg.

Za leto 2006 Fructal, d.d., na~rtuje {e vedno minimalno pozitivno poslovanje vseh treh dru`b ob pove~anju prodaje na izvoznih trgih, kar zahteva ve~ja vlaganja za vzpostavitev ponovne prepoznavnosti kakovostnih Fructalovih blagovnih znamk na tujih trgih.

65

66

Ra~unovodski izkazi za skupino povezanih dru`b Skupinska bilanca stanja na dan 31. 12. 2005 (v tiso~ SIT) STALNA SREDSTVA Neopredmetena dolgoro~na sredstva Opredmetena osnovna sredstva Dolgoro~ne finan~ne nalo`be GIBLJIVA SREDSTVA Zaloge Dolgoro~ne poslovne terjatve Kratkoro~ne poslovne terjatve Kratkororo~ne finan~ne nalo`be Dobroimetje pri bankah, ~eki in gotovina AKTIVNE ^ASOVNE RAZMEJITVE SKUPAJ SREDSTVA KAPITAL Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobi~ka Preneseni ~isti poslovni izid ^isti poslovni izid poslovnega leta Prevrednotovalni popravki kapitala DELE@ MANJ[INSKIH LASTNIKOV V KAPITALU REZERVACIJE FINAN^NE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI Dolgoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti Kratkoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti PASIVNE ^ASOVNE RAZMEJITVE SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

31. 12. 2005 82.551.905 17.713.184 51.972.982 12.865.739 53.112.638 9.239.461 314.325 8.179.829 34.819.388 559.635 135.604 135.800.147 51.043.813 8.747.652 19.130.206 8.445.243 4.596.493 4.220.038 5.904.181 4.714.508 583.472 78.324.167 25.026.798 53.297.369 1.134.187 135.800.147

31. 12. 2004 61.595.120 233.200 28.541.292 32.820.628 20.411.592 3.956.195 57.866 3.451.042 12.690.580 255.909 7.531 82.014.243 47.280.669 8.747.652 19.130.206 8.464.194 3.957.363 1.076.311 5.904.943 3.785.382 446.617 30.353.621 9.855.538 20.498.083 147.954 82.014.243

Indeks 2005/2004 134 − 182 39 260 234 543 237 274 219 − 166 108 100 100 100 116 392 100 125 131 258 254 260 767 166

67

Skupinski izkaz poslovnega izida za obodbje 1. 1.−31. 12. 2005 (v tiso~ SIT) ^isti prihodki od prodaje Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokon~ane proizvodnje Drugi poslovni prihodki Stro{ki blaga, materiala in storitev Stro{ki dela Amortizacija neopredmetenih dolgoro~nih in opredmetenih osnovnih sredstev Odpisi vrednosti Drugi poslovni odhodki POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA Finan~ni prihodki iz dele`ev Finan~ni prihodki iz dolgoro~nih terjatev Finan~ni prihodki iz kratkoro~nih terjatev Finan~ni odhodki za odpise dolgoro~nih in kratkoro~nih finan~nih nalo`b Finan~ni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti ^ISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA Izredni prihodki Izredni odhodki POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA Davek iz dobi~ka Odlo`eni davek ^ISTI POSLOVNI IZID OBRA^UNSKEGA OBDOBJA DELE@ POSLOVNEGA IZIDA MANJ[INSKIH LATNIKOV DELE@ POSLOVNEGA IZIDA OBVLADUJO^EGA PODJETJA

68

1. 1.−31. 12. 2005 63.684.074 (22.999)

1. 1.−31. 12. 2004 31.093.994 (34.597)

Indeks 2005/2004 205 –

2.360.039 40.021.571 11.385.846 7.394.265

573.823 19.866.655 5.324.358 4.157.036

411 201 214 178

623.035 1.081.266 5.515.131 748.283 56.665 876.803 249.922

620.341 786.888 877.942 602.248 128.180 2.612.351 1.485.771

100 137 628 124 44 34 17

1.897.631 5.049.329 186.844 111.298 75.546 848.565 (244.437) 4.520.747 92.412 4.428.335

1.337.511 1.397.439 98.088 82.935 15.153 298.918 − 1.113.674 37.363 1.076.311

142 361 190 134 499 284 − 406 247 411

Skupinski izkaz finan~nega izida za obdobje 1. 1.−31. 12. 2005 (v tiso~ SIT) FINAN^NI TOKOVI PRI POSLOVANJU PRITOKI PRI POSLOVANJU Poslovni prihodki Izredni prihodki, ki se nana{ajo na poslovanje Za~etne manj kon~ne poslovne terjatve Za~etne manj kon~ne aktivne ~asovne razmejitve ODTOKI PRI POSLOVANJU Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoro~nih rezervacij Izredni odhodki, ki se nana{ajo na poslovanje Davki iz dobi~ka in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih Kon~ne manj za~etne zaloge Za~etni manj kon~ni poslovni dolgovi PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI POSLOVANJU FINAN^NI TOKOVI PRI NALO@BENJU PRITOKI PRI NALO@BENJU Finan~ni prihodki, ki se nana{ajo na nalo`benje Pobotano zmanj{anje kratkoro~nih finan~nih nalo`b ODTOKI PRI NALO@BENJU Pobotano pove~anje neopredmetenih dolgoro~nih sredstev Pobotano pove~anje opredmetenih osnovnih sredstev Pobotano pove~anje dolgoro~nih finan~nih nalo`b Pobotano pove~anje kratkoro~nih finan~nih nalo`b PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI NALO@BENJU FINAN^NI TOKOVI PRI FINANCIRANJU PRITOKI PRI FINANCIRANJU Pove~anje kapitala (brez ~istega dobi~ka) Pobotano pove~anje dolgoro~nih finan~nih dolgov Pobotano pove~anje kratkoro~nih finan~nih dolgov ODTOKI PRI FINANCIRANJU Finan~ni odhodki, ki se nana{ajo na financiranje Zmanj{anje kapitala (brez ~iste izgube) Pobotano zmanj{anje dolgoro~nih rezervacij PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI FINANCIRANJU KON^NO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV Finan~ni izid v obdobju Za~etno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov

1. 1.−31. 12. 2005

1. 1.−31. 12. 2004

65.947.528 66.044.112 186.844 (233.449) (49.979) 53.339.091 53.134.719 111.298 604.128 730.673 (1.241.727) 12.608.437

31.482.044 31.667.816 98.088 (282.968) (892) 26.494.727 25.892.485 82.935 298.918 (475.682) 696.071 4.987.317

1.681.751 1.681.751 − 46.974.978 20.914.602 3.923.733 1.916.817 20.219.826 (45.293.227)

2.296.566 1.403.829 892.737 7.485.535 66.102 3.417.215 4.002.218 − (5.188.969)

35.447.231 757.906 14.469.499 20.219.826 2.794.252 2.147.552 437.383 209.817 32.652.479 559.635 (32.311) 591.946

1.965.622 − 3.990.687 (2.025.065) 2.375.686 1.090.043 1.096.432 189.211 (410.064) 255.909 (611.716) 867.625

69

70

KON^NO STANJE na dan 31. december 2005

PREMIKI IZ KAPITALA Izpla~ilo dividend

PREMIKI V KAPITALU Prenos ~istega dobi~ka prej{njega leta Razpustite rezerv za lastne delnice

PREMIKI V KAPITAL Vnos ~istega poslovnega izida poslovnega leta Vnos zneska posebnih prevrednotenj kapitala - Delo, d.d.

ZA^ETNO STANJE na dan 1. januar 2005

(v tiso~ SIT)

–

–

– – 8.747.652

– – 19.130.206

– – –

–

–

– – –

–

19.130.206

Kapitalske rezerve

–

8.747.652

Osnovni kapital

– – 6.136.412

– – –

–

–

–

6.136.412

Zakonske rezerve

– – 2.005

– (4.519) (4.519)

–

–

–

6.524

– – 2.306.826

– (14.432) (14.432)

–

–

–

2.321.258

Rezerve za Druge lastne dele`e rezerve iz dobi~ka

Skupinski izkaz gibanja kapitala za obdobje 1. 1.−31. 12. 2005

– – 8.445.243

– (18.951) (18.951)

–

–

–

(437.181) (437.181) 4.596.493

1.076.311 – 1.076.311

–

–

–

– – 4.220.038

(1.076.311) – (1.076.311)

4.220.038

–

4.220.038

– – 5.546.745

– – –

–

–

–

(100.074) (100.074) 357.436

– (766) (766)

100.078

100.078

–

Preneseni ^isti dobi~ek Splo{ni pre- Posebni pre~isti dobi~ek poslovnega vrednotoval- vrednotovalleta ni popravek ni popravek kapitala kapitala 8.464.194 3.957.363 1.076.311 5.546.745 358.198

Skupaj rezerve iz dobi~ka

(537.255) (537.255) 51.043.813

– (19.717) (19.717)

4.320.116

100.078

4.220.038

47.280.669

Skupaj

Skupinski ra~unovodski izkazi − pojasnila Pivovarna La{ko, d.d., je 11. 02. 2005 kupila 186.400 delnic Pivovarne Union, d.d., z oznako PULG ter tako postala imetnica 95,17 % vseh delnic v osnovnem kapitalu omenjene dru`be.

Skupina Union vklju~uje naslednje povezane dru`be: mati~no dru`bo Pivovarna Union, d.d., Ljubljana (95,17 % v lasti Pivovarne La{ko, d.d.), odvisno dru`bo Fructal, d.d., Ajdov{~ina (90,70 % v lasti Pivovarne Union, d.d.), Fructal Zagreb, d.o.o., Zagreb (100 % v lasti Fructala, d.d.), Eurofruit Sarajevo, d.o.o., Sarajevo (100 % v lasti Fructala, d.d.) ter Fruktal Mak, a.d., Skopje (89,39 % v lasti Fructala, d.d.).

V letu 2005 je v konsolidacijo vklju~ena Skupina Union za obdobje od 01. 01. 2005 do 31. 12. 2005. V letu 2005 je bila opravljena cenitev premo`enja celotne Skupine Union. Razlika med knjigovodsko vrednostjo kapitala, ki pripada ve~inskemu lastniku Pivovarni La{ko, d.d., in knjigovodsko vrednostjo nalo`be se je pripoznala kot dobro ime. V letu 2005 je bilo opravljeno vrednotenje lastni{kega kapitala Pivovarne Union, d.d.. V skladu z zahtevo MRS 36, ki zahteva presojo izkazanega dobrega imena, je bila opravljena cenitev. Iz vrednotenja je razvidno, da je vrednost v uporabi ni`ja od po{tene vrednosti, zmanj{ane za stro{ke prodaje.

Zaradi materialne nepomembnosti v konsolidacijo niso vklju~eni ra~unovodski izkazi odvisnih dru`b Talis, d.o.o., Maribor in RA&LA, d.o.o., Sarajevo.

Pri sestavi konsolidiranih ra~unovodskih izkazov je bila za dru`be v skupini uporabljena metoda popolnega konsolidiranja.

Skupina Pivovarna La{ko se je v letu 2005 z vstopom Skupine Union raz{irila, zato nekateri kazalniki poslovanja v tem letu niso realno primerljivi s preteklimi in na~rtovanimi. Dose`eni kazalniki poslovanja v letu 2005 so mnogo ugodnej{i od planskih in od kazalnikov preteklega leta. Skupina je v poslovnem letu 2005 prodala 4,88 mio hl vseh vrst pija~, kar je za 83,6 % ve~ kot v predhodnem letu.

Skupina Pivovarna La{ko je v letu 2005 ustvarila 63,7 mrd SIT ~istih prihodkov od prodaje, kar je za 104,8 % ve~ kot leto prej, ter je predvsem posledica vklju~itve Skupine Union v konsolidacijo v letu 2005.

Poslovni odhodki Skupine Pivovarna La{ko so v letu 2005 zna{ali 60,4 mrd SIT in so za 195,5 % ve~ji kot v preteklem letu. Pove~anje je posledica vklju~itve Skupine Union, vendar je pove~anje odhodkov poslovanja manj{e kot pove~anje prihodkov poslovanja, zato se je gospodarnost poslovanja izbolj{ala za 6 %.

Dobi~ek iz poslovanja Skupine Pivovarna La{ko je v letu 2005 zna{al 5,3 mrd SIT, v letu 2004 pa le 0,77 mrd SIT, kar je za 584,4 % ve~ kot v preteklem letu. Prav tako se je mo~no pove~al ~isti poslovni izid, ki v letu 2005 zna{a 4,3 mrd SIT, kar je za 367 % ve~ kot v preteklem letu.

V Skupini Pivovarna La{ko sta najuspe{neje poslovali obe pivovarni, ki sta skupaj ustvarili 4,94 mrd SIT dobi~ka iz poslovanja, od tega Pivovarna La{ko, d.d., 3,04 mrd SIT in Pivovarna Union, d.d., 1,9 mrd SIT ter 3,08 mrd SIT ~istega dobi~ka, od tega Pivovarna La{ko, d.d., 1,35 mrd SIT in Pivovarna Union, d.d., 1,73 mrd SIT. 71

Bilan~na vsota se je glede na preteklo leto pove~ala predvsem zaradi vklju~itve Skupine Union v konsolidacijo. Na pove~anje kratkoro~nih ďŹ nan~nih nalo`b pa je vplival nakup delnic Poslovnega sistema Mercator, d.d., v vrednosti 22,2 mrd SIT. Bilan~na vsota Skupine Pivovarne La{ko na 31. 12. 2005 zna{a 135 mrd SIT.

72

Vizija Skupine Pivovarna La{ko Skupina Pivovarna La{ko za poslovno leto 2006 na~rtuje prodajo 5,191 mio hl vseh vrst pija~ in s tem pove~anje fizi~ne realizacije za 6,4 %. Skupina na~rtuje, da bo v letu 2006 ustvarila 68,9 mrd SIT prihodkov od prodaje, 5 mrd SIT ~istega poslovnega izida iz rednega delovanja ter za 14 mrd SIT EBITDA. Ob teh na~rtih `eli Skupina Pivovarna La{ko ostati vodilni proizvajalec piva, mineralnih in izvirskih vod ter brezalkoholnih pija~ v Sloveniji.

Plan in fizi~na realizacija dru`b povezanih v Skupino (v hl) Pivo La{ko Split Union Mineralna voda Radenska Naravna pitna voda Radenska La{ko Union Fructal Sokovi, ledeni ~aji Radenska Vital Union Fructal Sirupi Vital @ganje Fructal Skupaj

Plan 2006 2.227.000 1.150.000 250.000 827.000 731.330 731.330 309.750 166.250 35.000 108.500 − 1.885.187 253.370 148.350 484.500 998.967 31.210 31.210 6.848 6.848 5.191.325

Realizacija 2005 2.064.166 1.080.522 194.318 789.326 701.820 701.820 334.102 161.170 39.326 126.054 7.552 1.736.281 241.990 126.163 455.764 912.364 34.271 34.271 8.658 8.658 4.879.298

Indeks Pl-06/R-05 107,9 106,4 128,7 104,8 104,2 104,2 92,7 103,2 89,0 86,1 − 108,6 104,7 117,6 106,3 109,5 91,1 91,1 79,1 79,1 106,4

73

Skupina na~rtuje biti uspe{na na tujih trgih, predvsem na trgih jugovzhodne Evrope, tako pri prodaji piva, vode in brezalkoholnih pija~, po uspe{nosti poslovanja ter donosnosti kapitala pa primerljiva z evropsko konkurenco.

Plan koli~inske prodaje pija~ po vrstah za leto 2006 za Skupino 2.500.000 2.000.000 1.500.000

Pivo Mineralna voda

1.000.000

Naravna pitna voda Sokovi, ledeni ~aji

@ganje

(v hl)

Sirupi

500.000 0 Pivo

(v hl) Pivo Mineralna voda Naravna pitna voda Sokovi, ledeni ~aj Sirupi @ganje Skupaj

74

Mineralna Naravna Sokovi, voda pitna ledeni ~aj voda Plan 2006 2.227.000 731.330 309.750 1.885.187 31.210 6.848 5.191.490

Sirupi

@ganje

v% 42,9 14,1 6,0 36,3 0,6 0,1 100,0

Strukturni prikaz plana prodaje pija~ v letu 2006 za Skupino 0,6 %

0,1 %

Pivo Mineralna voda

36,3 % 42,9 %

Naravna pitna voda Sokovi, ledeni ~aji Sirupi @ganje

6,0 % 14,1 %

Plan poslovnega izida Skupine za leto 2006 (v tiso~ SIT, razen {tevila zaposlenih) Skupni prihodki Skupni odhodki Amortizacija Bruto dobi~ek Davki Neto dobi~ek Denarni tok (neto dobi~ek + amortizacija) [tevilo zaposlenih

Plan 2006 70.157.566 65.184.240 7.321.173 4.973.326 1.201.751 3.771.757 11.092.748 1.984

75

76

Ra~unovodski izkazi z revizorjevim poro~ilom za skupino povezanih dru`b v skladu z Mednarodnimi standardi ra~unovodskega poro~anja (MSRP) Skupinska bilanca stanja na dan 31. 12. 2005, v skladu z MSRP (v tiso~ SIT) SREDSTVA DOLGORO^NA SREDSTVA Neopredmetena dolgoro~na sredstva Opredmetena osnovna sredstva Dolgoro~ne finan~ne nalo`be Investicije v pridru`ene dru`be Dolgoro~ne poslovne terjatve Dolgoro~ne terjatve za odlo`eni davek KRATKORO^NA SREDSTVA Zaloge Kratkoro~ne terjatve iz poslovanja Kratkororo~ne finan~ne nalo`be Dobroimetje pri bankah, ~eki in gotovina SKUPAJ SREDSTVA

31. 12. 2005

31. 12. 2004

87.004.837 22.555.479 51.447.207 7.565.882 5.004.206 432.063 – 57.672.538 9.239.461 11.003.463 36.896.979 559.635 144.677.375

63.168.823 178.501 28.202.587 5.942.698 27.067.215 210.988 1.566.834 25.979.251 3.956.195 5.630.605 16.136.542 255.909 89.148.074

KAPITAL VE^INSKI KAPITAL Delni{ki kapital Ostale rezerve Zadr`ani dobi~ki MANJ[INSKI KAPITAL SKUPAJ KAPITAL

55.619.170 27.732.699 9.749.478 18.136.993 5.715.276 61.334.446

52.985.502 27.727.414 10.946.896 14.311.192 4.540.585 57.526.087

OBVEZNOSTI DOLGORO^NE OBVEZNOSTI Dolgoro~ne finan~ne obveznosti Dolgoro~ne rezervacije Obveznosti do zaposlencev Dolgoro~ne obveznosti za odlo`eni davek KRATKORO^NE OBVEZNOSTI Kratkoro~ne poslovne obveznosti Kratkoro~ne obveznosti za pla~ilo davka Kratkororo~ne finan~ne obveznosti SKUPAJ OBVEZNOSTI

28.798.111 25.001.848 532.123 1.372.316 1.891.824 54.544.818 11.374.818 31.468 43.138.532 83.342.929

11.095.965 9.855.538 446.617 793.810 – 20.526.022 4.118.818 495.761 15.911.443 31.621.987

144.677.375

89.148.074

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

77

Skupinski izkaz poslovnega izida za obdobje 1. 1. do 31. 12. 2005, v skladu z MSRP (v tiso~ SIT) ^isti prihodki od prodaje Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokon~ane proizvodnje Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve Drugi poslovni prihodki Stro{ki blaga, materiala in storitev Stro{ki dela Amortizacija neopredmetenih dolgoro~nih in opredmetenih osnovnih sredstev Odpisi vrednosti Drugi poslovni odhodki POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

1. 1.−31. 12. 2005 63.684.074 (22.999) – 3.946.873 (40.021.573) (11.388.613) (7.390.226) (623.035) (1.094.901) 7.089.600

1. 1.−31. 12. 2004 31.093.994 (34.597) (1.071) 2.321.122 (19.866.656) (5.324.357) (4.157.036) (620.341) (997.099) 2.413.959

(1.954.377) 100.077 5.235.300

(1.657.098) (388.349) 368.512

Davki ^ISTI POSLOVNI IZID OBRA^UNSKEGA OBDOBJA

(848.199) 4.387.101

17.204 385.716

Dele` manj{inskih lastnikov v ~istem dobi~ku Dele` ve~inskih lasnikov v ~istem dobi~ku Dobi~ek na delnico ve~inskih lastnikov: ^isti dobi~ek na delnico (v SIT) Popravljen ~isti dobi~ek na delnico (v SIT)

124.119 4.262.982

101.230 284.486

487,36 487,36

32,55 32,55

Finan~ni odhodki Dele` (izgube) / dobi~ka v pridru`enih dru`bah POSLOVNI IZID PRED OBDAV^ITVIJO

78

Skupinski izkaz finan~nega izida za obdobje 1. 1. do 31. 12. 2005, v skladu z MSRP (v tiso~ SIT) FINAN^NI TOKOVI PRI POSLOVANJU Denar ustvarjen pri poslovanju Pla~ane obresti Izdatki za davke POBOTAN DENAR USTVARJEN IZ POSLOVANJA

1. 1.−31. 12. 2005

1. 1.−31. 12. 2004

13.920.219 (1.853.261) (209.814) 11.857.144

3.347.706 (1.644.788) 179.638 1.882.556

FINAN^NI TOKOVI PRI NALO@BENJU Prevzem odvisnih dru`b, neto izdatki za prevzem Izdatki za finan~ne nalo`be v pridru`ene dru`be Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev Dobi~ki / izgube pri odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev Nakupi neopredmetenih dolgoro~nih sredstev Nakupi finan~nih sredstev namenjeni za prodajo Prejete obresti Prejete dividende NETO DENARNI TOK IZ NALO@BENJA

(17.446.398) – (4.426.861) 684.729 (5.857.563) (19.485.005) 627.452 648.209 (45.255.437)

– (2.458.647) (4.103.623) 1.057.176 (16.463) 46.962 1.092.569 452.137 (3.929.889)

FINAN^NI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Nakupi lastnih delnic Pove~anje dolgov Odpla~ila dolgov Dividende izpla~ane lastnikom NETO DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA

5.285 69.541.972 (35.408.057) (437.181) 33.702.019

75.996 59.702.251 (57.425.335) (917.295) 1.435.617

303.726 255.909 559.635

(611.716) 867.625 255.909

NETO POVE^ANJE / ZMANJ[ANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV Denar in denarni ustrezniki na za~etku leta Denar in denarni ustrezniki na koncu leta

Za~etno stanje denarnih sredstev v letu 2005 je ve~je kot kon~no stanje na dan 31. 12. 2004 zaradi vklju~itve Skupine Union v konsolidacijo v letu 2005.

79

80 – – – –

– – –

8.747.652 18.987.052

– – – –

Nakupi lastnih delnic Prodaja lastnih delnic Izpla~ilo dividend

KON^NO STANJE na dan 31. december 2004

– – –

8.747.652 18.987.052

Izdane delnice

Vpla~an prese`ek kapitala

(7.290)

(58.662) 134.658 – 75.996

– – –

(83.286)

Lastne delnice

6.136.412

– – – –

– – –

6.136.412

Zakonske rezerve

E

4.810.484

– – – –

– 2.598.078 2.598.078

2.212.406

Prevrednotenje finan~nih nalo`b za prodajo

K A P I T A L V E ^ I N S K D e l n i { k i k a p i t a l Ostale rezerve

^isti poslovni izid poslovnega leta Po{tena vrednost – prevrednotenja SKUPAJ SPREMEMBE v letu 2004

ZA^ETNO STANJE na dan 1. januar 2004

(v tiso~ SIT)

G

14.026.706

– – (917.295) (917.295)

– – –

14.944.001

^isti poslovni izid preteklih let

–

284.486

– – – –

284.486 – 284.486

^isti poslovni izid

A L A S T N Zadr`ani dobi~ki

Skupinski izkaz gibanja kapitala za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2004, v skladu z MSRP

I

52.985.502

(58.662) 134.658 (917.295) (841.299)

284.486 2.598.078 2.882.564

50.944.237

K A Skupaj

4.540.585

– – – –

101.228 227.500 328.728

4.211.857

MANJ[INSKI KAPITAL

57.526.087

(58.662) 134.658 (917.295) (841.299)

385.714 2.825.578 3.211.292

55.156.094

SKUPAJ CELOTNI KAPITAL

81

– – – –

– – –

8.747.652 18.987.052

– – – –

Nakupi lastnih delnic Prodaja lastnih delnic Izpla~ilo dividend

KON^NO STANJE na dan 31. december 2005

– – –

8.747.652 18.987.052

Izdane delnice

Vpla~an prese`ek kapitala

(2.005)

(88.964) 94.249 – 5.285

– – –

(7.290)

Lastne delnice

4.810.484

6.136.412

– – – – 3.613.066

– – – –

– – – (1.197.418) – (1.197.418)

6.136.412

Zakonske rezerve

E

Prevrednotenje finan~nih nalo`b za prodajo

K A P I T A L V E ^ I N S K D e l n i { k i k a p i t a l Ostale rezerve

^isti poslovni izid poslovnega leta Po{tena vrednost – prevrednotenja SKUPAJ SPREMEMBE v letu 2005

ZA^ETNO STANJE na dan 1. januar 2005

(v tiso~ SIT)

G

^isti poslovni izid

–

– – – – 13.874.011 4.262.982

– – (437.181) (437.181)

– 4.262.982 – – – 4.262.982

14.311.192

^isti poslovni izid preteklih let

A L A S T N Zadr`ani dobi~ki

Skupinski izkaz gibanja kapitala za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2005, v skladu z MSRP

I

55.619.170

(88.964) 94.249 (437.181) (431.896)

4.262.982 (1.197.418) 3.065.564

52.985.502

K A Skupaj

5.715.276

– – – –

124.118 1.050.573 1.174.691

4.540.585

MANJ[INSKI KAPITAL

61.334.446

(88.964) 94.249 (437.181) (431.896)

4.387.100 (146.845) 4.240.255

57.526.087

SKUPAJ CELOTNI KAPITAL

82

Skupinski ra~unovodski izkazi v skladu z MSRP – pojasnila Uvodno pojasnilo Skupinske ra~unovodske izkaze je za leto 2005 revidirala dru`ba Pricewaterhouse Coopers, d.o.o., Ljubljana.

Revidirane konsolidirane izkaze Skupine Pivovarne La{ko po MSRP za leto 2005 je Nadzorni svet dru`be Pivovarna La{ko, d.d., obravnaval na koresponden~ni seji 30. 05. 2006.

Sestava skupine povezanih dru`b Povezano skupino dru`b, v katerih ima dru`ba Pivovarna La{ko, d.d., svoje finan~ne nalo`be, sestavljajo naslednje dru`be: Ime dru`be Odvisne dru`be: Vital Mestinje, d.d.

Radenska, d.d.

Talis, d.o.o.

Jadranska pivovara, d.d.

RA&LA, d.o.o.

Skupina Union Pridru`ene dru`be: Delo, d.d.

Slovita, d.o.o. Moskva

Dejavnost dru`be

Dr`ava dru`be

Odstotek udele`ve v %

proizvodnja pija~ proizvodnja pija~ proizvodnja pija~ proizvodnja pija~ prodaja na veliko proizvodnja piva in pija~

Slovenija Slovenija Slovenija Hrva{ka BiH Slovenija

88,650 88,380 100,000 94,550 88,000 95,170

~asopisna in zalo`ni{ka dejavnost prodaja na veliko

Slovenija Rusija

24,989 25,000

Na dan 11. 02. 2005 je Pivovarna La{ko, d.d., kupila 186.400 delnic PULG v skupni vrednosti 17.782.434 tiso~ SIT ter s tem postala 95,170 % lastnik Pivovarne Union, d.d., Ljubljana.

Sestava Skupine Union Skupina Union vklju~uje naslednje povezane dru`be: mati~no dru`bo Pivovarna Union, d.d., Ljubljana (95,17 % v lasti Pivovarne La{ko, d.d.), odvisno dru`bo Fructal, d.d., Ajdov{~ina (90,70 % v lasti Pivovarne Union, d.d.), Fructal Zagreb, d.o.o., Zagreb (100 % v lasti Fructala, d.d.), Eurofruit Sarajevo, d.o.o., Sarajevo (100 % v lasti Fructala, d.d.) ter Fruktal Mak, a.d., Skopje (89,39 % v lasti Fructala, d.d.).

Dru`be, vklju~ene v konsolidacijo V letu 2005 je v konsolidacijo vklju~ena Skupina Union za obdobje od 01. 01. 2005 do 31. 12. 2005. V letu 2005 je bilo opravljeno vrednotenje nalo`be v Skupino Union. Po{tena vrednost nalo`be v skladu z MSRP na dan 01. 01. 2005 zna{a 40.357.866 tiso~ SIT oziroma 94.000 SIT na delnico. Opravljena je bila tudi cenitev neopredmetenih dolgoro~nih sredstev – blagovnih znamk Skupine Union. Njihova po{tena vrednost na dan 01. 01. 2005 zna{a 16.453.800 tiso~ SIT. Razlika med po{teno vrednostjo kapitala in knjigovodsko vrednostjo nalo`be se je v ra~unovodskih izkazih Skupine Pivovarna La{ko pripoznala kot dobro ime. V skladu z zahtevo MRS 36, ki zahteva presojo izkazanega dobrega imena, je bila opravljena cenitev. Iz vrednotenja je razvidno, da je vrednost v uporabi ni`ja od po{tene vrednosti, zmanj{ane za stro{ke prodaje.

Zaradi materialne nepomembnosti v konsolidacijo niso vklju~eni ra~unovodski izkazi odvisnih dru`b Talis, d.o.o., Maribor in RA&LA, d.o.o., Sarajevo.

83

Pri sestavi konsolidiranih ra~unovodskih izkazov je bila za dru`be v skupini uporabljena metoda popolnega konsolidiranja.

Izhodi{~a za pripravo skupinskih ra~unovodskih izkazov po MSRP Prvi skupinski ra~unovodski izkazi Skupine Pivovarna La{ko so po Mednarodnih standardih ra~unovodskega poro~anja (MSRP) izdelani na podlagi dolo~il uredbe EU 1602/2002 in 51. ~lena Zakona o gospodarskih dru`bah (ZGD).

Uredba in zakon dolo~ata obvezno uporabo MSRP pri sestavljanju skupinskih ra~unovodskih izkazov, med drugim tudi za dru`be, katerih vrednostni papirji so uvr{~eni na katerega od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v dr`avah, ~lanicah Evropske unije, in so zavezanke h konsolidaciji na osnovi 53. ~lena ZGD. V skladu z dolo~ili morajo take dru`be prvi~ poro~ati po MSRP na dan 31. 12. 2005. V ta namen morajo dru`be pripraviti za~etno bilanco stanja na dan prehoda na MSRP – to je na dan 01. 01. 2004, primerljive ra~unovodske izkaze po MSRP za leto 2004 in ra~unovodske izkaze po MSRP za leto 2005.

Temeljne ra~unovodske usmeritve pri pripravi skupinskih ra~unovodskih izkazov po MSRP Ra~unovodska pravila in metode vrednotenja, ki jih dru`ba uporablja pri pripravi za~etne bilance stanja Skupine Pivovarna La{ko po MSRP, so v skladu z vsakim MSRP (razen ponujenih izjem), veljavnim v obdobju, za katerega dru`ba prvi~ poro~a po MSRP. Dru`ba je v pripravi ra~unovodskih izkazov za prvo poro~evalno obdobje za Skupino Pivovarna La{ko po MSRP uporabila ra~unovodska pravila in metode vrednotenja, ki dosledno upo{tevajo vse dolo~be MSRP. Enako velja za primerjalne ra~unovodske izkaze.

Specifikacija u~inkov prehoda na MSRP v izkazih skupine V skladu z dolo~bami MSRP 1 je skupina pri prehodu na uporabo MSRP pripravila za~etno bilanco stanja, v kateri so pripoznana vsa sredstva in vsi dolgovi, katerih pripoznanje zahtevajo MSRP. U~inki prehoda po posameznih kategorijah sredstev in virov skupine so naslednji: Dolgoro~ne finan~ne nalo`be (v tiso~ SIT) Vrednost dolgoro~nih finan~nih nalo`b po SRS Odprava u~inkov revalorizacije Prevrednotenje na po{teno vrednost Prenos lastnih delnic na kapita PIRL Prenos lastnih delnic na kapita RARG Vrednost dolgoro~nih finan~nih nalo`b po MSRP

01. 01. 04

01. 01. 04

30.272.001 (20.509) (997.378) (83.286) (182.431) 28.988.397

V skladu z zahtevami MSRP se je izlo~ila revalorizacija dolgoro~nih finan~nih nalo`b in se je opravilo prevrednotenje na po{teno vrednost.

Opravljena je bila razvrstitev dolgoro~nih finan~nih nalo`b v {tiri skupine.

Vse dolgoro~ne finan~ne nalo`be v dele`e in delnice so bile razvr{~ene v skupino dolgoro~nih finan~nih nalo`b za prodajo.

Dolgoro~no odlo`ene terjatve za davek (v tiso~ SIT) Vrednost dolgoro~no odlo`enih terjatev za davek po SRS Oblikovanje iz naslova rezervacij za obveznosti do zaposlencev Oblikovanje iz naslova prera~una dolgoro~nih finan~nih nalo`b po MSRP Vrednost dolgoro~no odlo`enih terjatev za davek po MSRP

84

01. 01. 04

01. 01. 04

– 121.985 1.128.726 1.250.711

Kratkoro~ne finan~ne nalo`be (v tiso~ SIT) Vrednost kratkoro~nih finan~nih nalo`b po SRS Prevrednotenje na po{teno vrednost Vrednost kratkoro~nih finan~nih nalo`b po MSRP

01. 01. 04 01. 01. 04

14.331.786 2.115.210 16.446.996

V skladu z zahtevami MSRP je bila izvedena krepitev kratkoro~nih finan~nih nalo`b, razvr{~enih v skupino finan~nih nalo`b za prodajo in pove~anje prese`ka iz prevrednotenja.

Dolgoro~ne rezervacije (v tiso~ SIT) Vrednost dolgoro~nih rezervacij po SRS Oblikovanje iz naslova rezervacij za obveznosti do zaposlencev Odprava slabega imena – odvisne dru`be Vrednost dolgoro~nih rezervacij po MSRP

01. 01. 04

01. 01. 04

2.433.005 558.329 (1.725.236) 1.266.098

Na podlagi MSRP 19 so bile oblikovane dodatne rezervacije iz naslova nabranih zaslu`kov zaposlencev. Oblikovane so na podlagi aktuarskih izra~unov za pokojnine in jubilejne nagrade. Dolgoro~ne rezervacije so se v skladu s SRS zmanj{ale za vrednost slabega imena iz naslova nalo`b v dru`be Radenska, d.d., Jadranska pivovara Split, d.d., in Vital Mestinje, d.d.. Slabo ime je v skladu s MSRP pripoznano v izkazu poslovnega izida.

Vrednost kapitala (v tiso~ SIT) Vrednost kapitala po SRS Odprava slabega imena Prevrednotenje dolgoro~nih finan~nih nalo`b – zadr`ani dobi~ek Prevrednotenje finan~nih nalo`b na po{teno vrednost Oblikovanje rezervacij za pokojnine in jubilejne nagrade zaposlencev Oblikovanje odlo`ene terjatve za davek Lastne delnice RARG Lastne delnice (prenos iz DFN) Pove~anje manj{inskega kapitala Vrednost kapitala po MSRP Vrednost kapitala (v tiso~ SIT) Vrednost kapitala po SRS Razlika zaradi prehoda na MSRP (glej to~ko 5) Prevrednotenje finan~nih nalo`b za prodajo U~inki ~istega poslovnega izida (glej to~ko 7) Rezultati pridru`enih dru`b Manj{inski kapital Ostalo Vrednost kapitala po MSRP

01. 01. 04

01. 01. 04

31. 01. 04

31. 01. 04

^isti poslovni izid (v tiso~ SIT) Vrednost ~istega poslovnega izida po SRS Zmanj{anje slabega imena Terjatve za odlo`eni davek Manj{inski kapital Kapitalska metoda za nalo`be in ostalo Vrednost ~istega poslovnega izida po MSRP

2004

2004

51.906.871 4.066.563 (2.238.663) 722.052 (558.329) 1.250.711 (152.851) (83.286) 243.026 55.156.094

51.066.051 3.249.223 2.625.611 (727.958) 816.304 512.179 (15.323) 57.526.087

1.113.674 (1.950.870) 316.122 (63.869) 970.659 385.716

V izkazu finan~nih tokov za leto 2004, izkazanih po MSRP, ni ve~jih odstopanj od izkaza finan~nih tokov v letu 2004, izkazanih po MSRP.

85

Finan~ni polo`aj Skupine in doseganje na~rtovanih ciljev Skupina Pivovarna La{ko se je v letu 2005 z vstopom Skupine Union raz{irila, zato nekateri kazalniki poslovanja v tem letu niso realno primerljivi s preteklimi in na~rtovanimi. Dose`eni kazalniki poslovanja v letu 2005 so mnogo ugodnej{i od planskih in od kazalnikov preteklega leta.

Skupina je v poslovnem letu 2005 prodala 4,88 mio hl vseh vrst pija~, kar je za 83,6 % ve~ kot v predhodnem letu.

Konsolidirani ~isti prihodki od prodaje Skupina Pivovarna La{ko je v letu 2005 ustvarila 63,7 mrd SIT ~istih prihodkov od prodaje, kar je za 104,8 % ve~ kot v preteklem letu ter je predvsem posledica vklju~itve Skupine Union v konsolidacijo v letu 2005.

Odhodki Poslovni odhodki Skupine Pivovarna La{ko so v letu 2005 zna{ali 60,5 mrd SIT in so ve~ji kot v preteklem letu za 95,4 %. Pove~anje je posledica vklju~itve Skupine Union v konsolidacijo v letu 2005.

Dobi~ek iz poslovanja in ~isti dobi~ek Dobi~ek iz poslovanja Skupine Pivovarna La{ko je v letu 2005 zna{al 7,09 mrd SIT, v letu 2004 pa le 2,4 mrd SIT, kar je za 193,7 % ve~ kot v preteklem letu. Prav tako se je mo~no pove~al ~isti poslovni izid – ~isti dobi~ek je v primerjavi s preteklim letom ve~ji za 1.137,4 % in zna{a 4,39 mrd SIT. Revidirani konsolidirani ~isti dobi~ek poslovnega leta je od objavljenega nerevidiranega manj{i za 0,4 %, zaradi izvr{enih popravkov v letu revizije. ^isti poslovni izid, izkazan po MSRP, se bistveno ne razlikuje od ~istega poslovnega izida, izkazanega po SRS, ker je ve~ina efektov, prera~unanih iz SRS na MSRP, vklju~enih v ra~unovodske izkaze na dan prehoda, to je 1. 1.

2004. Kasnej{i prera~uni pa vplivajo predvsem na spremembo posameznih postavk kapitala.

Bilan~na vsota Bilan~na vsota se je, glede na preteklo leto, pove~ala predvsem zaradi vklju~itve Skupine Union v konsolidacijo. Na pove~anje kratkoro~nih finan~nih nalo`b pa je vplival nakup delnic Poslovnega sistema Mercator, d.d., v vrednosti 22,4 mrd SIT. Bilan~na vsota Skupine Pivovarne La{ko nadan 31. 12. 2005 zna{a po MSRP 144,7 mrd SIT, po SRS pa 136 mrd SIT. Razlike so nastale pri prevrednotenju opredmetenih osnovnih sredstev, finan~nih nalo`b, neopredmetenih dolgoro~nih sredstev, obra~unanih obveznosti do zaposlencev iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad ter izkazanih obveznosti in terjatev za odlo`eni davek.

Celotni kapital Celotni kapital Skupine na dan 31. 12. 2005, izkazan po MSRP, zna{a 61,3 mrd SIT, kar je 5,6 mrd SIT ve~ kot po SRS. Zaradi prevrednotenja finan~nih nalo`b za prodajo se je pove~al prese`ek iz prevrednotenja, ki zna{a 3,6 mrd SIT, medtem ko zna{a posebni prevrednotovalni popravek kapitala, izkazan po SRS, 0,4 mrd SIT.

86

^isti poslovni izid iz preteklih let ^isti poslovni izid iz preteklih let na dan 31. 12. 2005 po MSRP zna{a 13,9 mrd SIT in je za 9,3 mrd SIT ve~ji kot po SRS, predvsem zaradi prenosa drugih rezerv iz dobi~ka in splo{nega prevredotovalnega popravka kapitala na ~isti izid iz preteklih let.

Obveznosti Obveznosti so se pove~ale iz naslova obra~unanih obveznosti do zaposlencev za odpravnine in jubilejne nagrade (MSRP 19) v vrednosti 1,4 mrd SIT ter obveznosti za odlo`ene davke v vrednosti 1,9 mrd SIT.

Na~rti Skupina Pivovarna La{ko na~rtuje za poslovno leto 2006 prodajo 5,191 mio hl vseh vrst pija~ in s tem pove~anje ďŹ zi~ne realizacije za 6,4 %. Skupina na~rtuje, da bo v letu 2006 ustvarila 68,9 mrd SIT prihodkov od prodaje, 5 mrd SIT ~istega poslovnega izida iz rednega delovanja ter za 14 mrd SIT EBITDA.

Pomembni poslovni dogodki v odvisnih dru`bah Skup{~ine Radenske, d.d., Pivovarne Union, d.d., in Fructala, d.d, so sklenile, da se delnice teh dru`b z oznakami RARG, PULG in FRAG umaknejo iz organiziranega trga vrednostnih papirjev. Ljubljanska borza, d.d., je na tej podlagi izdala ustrezne odlo~be ter izklju~ila navedene delnice iz organiziranega trga, in sicer: RARG 14. 09. 2005, PULG 13. 09. 2005 in FRAG 02. 11. 2005.

Zaradi sprememb statuta Pivovarne Union, d.d., glede {tevila ~lanov nadzornega sveta, so se na skup{~ini odpoklicali ~lani nadzornega sveta – predstavniki kapitala Jakob Piskernik, Jo`e Stani~, Janez Damjan, Du{an Drofenik, Branko [ibakovski in Rudi [epi~. Na isti skup{~ini so bili izvoljeni novi ~lani nadzornega sveta – predstavniki kapitala, za {tiriletni mandat, ki je za~el te~i 01. 01. 2006, v sestavi Anton Turn{ek, Bo{ko [rot in Robert [ega. Predstavniki delavcev so v nadzorni svet imenovali dve ~lanici, Terezijo Peterka in Marjeto Zevnik.

Dogodki po datumu bilance stanja Sprememba v NS Pivovarne La{ko, d.d.

Z dnem 01. 01. 2006 je na podlagi odstopne izjave iz osebnih razlogov prenehal mandat ~lanici nadzornega sveta Pivovarne La{ko, d.d.

Olgi Jakhel Dergan.

Pomembni poslovni dogodki Pivovarna La{ko, d.d. je dne 31. 01. 2006 namesto v {tirih letnih obrokih pred~asno pla~ala kupnino za delnice izdajatelja Poslovni sistem Mercator, d.d, prodajalcu Slovenski od{kodninski dru`bi, d.d., Ljubljana, skladno s prodajno pogodbo z dne 31. 08. 2005, in sicer za 440.891 delnic po ceni 38.458,54 SIT za delnico, in za 106.950 tistih delnic, ki jih bo Slovenska od{kodninska dru`ba pridobila v postopku dokapitalizacije, po ceni 39.037,41 SIT za delnico.

Istega dne, torej 31. 01. 2006, je Pivovarna La{ko, d.d., prodala 367.437 delnic dru`be Poslovni sistem Mercator, d.d., svoji odvisni dru`bi Pivovarni Union, d.d., in sicer po enaki ceni, kot je bil opravljen nakup delnic, to je po ceni 38.458,54 SIT na delnico.

87

Tako je dru`ba Pivovarna La{ko, d.d., od dne 31. 01. 2006 imetnica 210.548 delnic dru`be Poslovni sistem Mercator, d.d., oz. 6,37 %, Pivovarna Union, d.d., pa 367.437 delnic oz. 10,948 % vseh delnic dru`be Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana (z oznako MELR).

Slovenska od{kodninska dru`ba, d.d. Ljubljana je Pivovarni La{ko, d.d. dne 10. 05. 2006 na osnovi prodajne pogodbe z dne 30. 08. 2005 preknji`ila106.950 novo izdanih delnic dru`be Poslovni sistem Merkator, d.d.

Ljubljana, ki jih je Pivovarna La{ko, d.d. pla~ala dne 31. 01. 2006.

Po preknji`bi ima Pivovarna La{ko, d.d. v lasti 317.498 delnic MELR, kar pomeni 8,84 % dele` dru`be Poslovni sistem Mercator, d.d.. Tako imata Pivovarna La{ko, d.d. in Pivovarna Union, d.d. Ljubljana skupaj 19,07 % dele` dru`be Poslovni sistem Mercator, d.d. Ljubljana.

Dne 09. 05. 2006 je bilo v sodni register vpisano preoblikovanje delni{ke dru`be Vital Mestinje v dru`bo z omejeno odgovornostjo. S tem dnem je preoblikovanje za~elo veljati.

Najve~ji delni~arji Lastni{ka struktura desetih najve~jih delni~arjev Pivovarne La{ko, d.d., se je do 31. 03. 2006 delno spremenila in je na dan 31. 03. 2006 naslednja: Delni~ar INFOND HOLDING, d.d., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor KAPITALSKA DRU@BA, d.d., Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana BANK AUSTRIA CREDITAINSTALT AG, Vordere Zollamstrasse 13, 1030 Wien SAVA, d.d., [kofjelo{ka cesta 6, 4000 Kranj PERUTNINA PTUJ, d.d., Potr~eva cesta 10, 2250 Ptuj VS TRIGLAV STEBER I, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana BANKA CELJE, d.d., Vodnikova ulica 2, 3000 Celje MAKSIMA, DELNI[KA ID, d.d., ^opova ulica 3, 1000 Ljubljana ZLATA MONETA I, d.d., Svetozarevska 12, 2000 Maribor INFOND ID, d.d., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor Skupaj

[tevilo delnic 2.138.807 617.488 554.474 415.983 311.545 291.188 241.760 238.467 225.304 213.082 5.248.098

% od osnovnega kapitala 24,450 7,059 6,339 4,755 3.561 3,329 2.764 2.726 2.576 2,436 59,994

Sprememba v NS Pivovarne Union, d.d.

Ljubljana V Pivovarni Union, d.d., je bil dne 09. 01. 2006 konstituiran nov nadzorni svet v sestavi: Bo{ko [rot, Anton Turn{ek, Robert [ega, Terezija Peterka in Marjeta Zevnik.

Za predsednika nadzornega sveta je bil izvoljen Bo{ko [rot. Na prvi seji nadzornega sveta je bila v skladu s spremenjenim statutom razre{ena tri~lanska uprava v sestavi: Du{an Zorko, Fran~i{ek Bolka in Andrej Rape, iz poslovnih razlogov, in imenovana nova eno~lanska uprava, skladno s spremenjenim statutom. Za petletni mandat, ki te~e od 01. 02. 2006 dalje, je bil imenovan Du{an Zorko.

88

Izdala: Pivovarna La{ko d.d., Trubarjeva ul. 28, 3270 La{ko, Slovenija Oblikovanje: Zvone Kosovelj, Studio Zodiak / Fotografija: Janez Puk{i~ Realizacija: Studio Zodiak / Tisk: Dikplast, Celje / Naklada: 300 izvodov / Junij 2006