Lp pl 2007 by Pivovarna Laško

P I V O VA R N A L A Š K O letno poročilo 2007

Pričujoče letno poročilo je le povzetek.

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Pivovarna Laško, naslednica več kot 180-letne tradicije pivovarstva v Laškem, se ponaša z uspešno sklenjenim projektom združevanja slovenskih proizvajalcev pijač. Več kot dveletno samostojno poslovanje Skupine Pivovarna Laško prinaša rezultate, na katere smo upravičeno ponosni. Naši visoki tržni deleži na področju piva, mineralne in naravne vode, brezalkoholnih in drugih pijač kažejo, da Skupina Pivovarna Laško s svojo ponudbo kakovostnih izdelkov ostaja najboljša izbira na slovenskem trgu. Želimo ostati samostojni proizvajalec pijač v regiji in s premišljeno strategijo to poslovno prakso prenesti tudi na tuje trge. Zavedamo se pomena, da imamo lastnike, ki verjamejo v podjetje, našo vizijo in cilje, zato ostajamo usmerjeni k zadovoljstvu številnih delničarjev, kupcev, zaposlenih in okolja. Letno poročilo 2007 je oblikovano v skladu z uzakonitvijo uporabe korporativne identitete Pivovarne Laško in celostne podobe strateške znamke Laško. Pivovarna Laško krepi in utrjuje ugled svojih priznanih blagovnih znamk, saj se razvija v enega pomembnejših proizvajalcev pijač v jugovzhodni Evropi. Sistem znamčenja, prepoznavnost posamezne strateške znamke ter jasno poreklo in lastništvo so pri udejanjanju obeh ciljev izredno pomembni. Najbolj učinkovito jih komunicira urejena celostna podoba – vsake znamke posebej in skupne korporacijske. Pivovarna Laško se tako podpisuje kot ponosna lastnica strateških blagovnih znamk, med katerimi ima posebno mesto Laško.

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Vizija Postati vodilni na področju proizvodnje in prodaje pijač. Utrjevati ugled posameznih priznanih blagovnih znamk tako na domačem kot na tujih trgih ter povečati tržne deleže na posameznih tržiščih. Poslanstvo Združiti želimo večino slovenskih proizvajalcev pijač in postati ena večjih korporacij proizvajalcev pijač v jugovzhodni Evropi. Z visoko kakovostjo proizvodov bomo tudi vnaprej zadovoljevali potrošnika in utrjevali svojo poslovno podobo. Vrednote

Znanje, podjetnost, partnerstvo, odgovornost in spoštovanje.

Na osnovi teh vrednot udejanjamo svoje usmeritve s premišljenimi strategijami na področjih trženja in razvoja ponudbe, organizacije in upravljanja s kadri, tehnološkega razvoja, upravljanja s finančnimi sredstvi in pozitivnim odnosom do širše družbe.

SKUPINA POVEZANIH DRUŽB

MATIČNA DRUŽBA

SKUPINA PIVOVARNA LAŠKO

PIVOVARNA LAŠKO

Predstavitev

Proizvodnja piva,

Proizvodnja piva in

mineralnih, izvirskih in naravnih

naravnih vod.

vod, brezalkoholnih pijač in

sirupov za proizvodnjo pijač,

ostalih alkoholnih pijač, časopisna

in založniška dejavnost ter

storitve trgovine na drobno

in veliko.

Sestava

Pivovarna Laško, d. d.

Radenska, d. d., Radenci

z odvisno družbo

Pivovarna Union, d. d., Ljubljana

z odvisnimi družbami

Jadranska pivovara, d. d., Split

Vital Mestinje, d. o. o.

Delo, d. d., Ljubljana

RA&LA, d. o. o., Sarajevo

Firma Del, d. o. o., Laško

Zaradi materialnih nepomembnih vrednosti družbi RA&LA in Firma

Del v nadaljevanju nista posebej razkriti.

Pivovarna Laško, d. d.

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

P O U D A R K I I Z P O S L O VA N J A P I V O VA R N A L A Š K O

Poslovni dosežki (v EUR)

čisti prihodki od prodaje

*2005

*2006

2007

78.121.666

83.475.572

108.612.383

5.240.265

6.093.269

12.148.067

14.750.676

15.529.678

20.662.314

čisti dobiček čisti denarni tok

EBITDA

22.807.674

25.496.920

27.037.595

29,2 %

30,5 %

24,9 %

EBITDA v prihodkih od prodaje

(v EUR)

* preračun iz SIT, 1 EUR = 239.640 SIT

120.000.000

čisti prihodki od prodaje

100.000.000

čisti dobiček čisti denarni tok

80.000.000 60.000.000 40.000.000 20.000.000 0

*2005

*2006

2007

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Dobičkonosnost delnice na dan 31. 12. (v EUR)

*2005

*2006

2007

Čisti dobiček na delnico

0,60

0,70

1,39

Izplačana dividenda na delnico

0,25

0,40

1,00

(v EUR)

* preračun iz SIT, 1 EUR = 239.640 SIT

1,5

čisti dobiček na delnico

1,2

Izplačana dividenda na delnico

0,9 0,6 0,3 0,0 *2005

*2006

2007

Zaposleni

2005

2006

2007

Zaposleni na dan 31. 12.

367

339

331

Povprečno število zaposlenih

377

355

337

400

Zaposleni na dan 31. 12. Povprečno število zaposlenih

300

200

100

2005

2006

2007

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Primerjava vrednosti delnice PILR na dan 31. 12. (v EUR)

*2005

*2006

2007

Knjigovodska vrednost delnice

20,11

21,93

26,45

Tržna vrednost delnice

31,00

40,19

86,77

* preračun iz SIT, 1 EUR = 239.640 SIT

100 Knjigovodska vrednost delnice

(v EUR)

Tržna vrednost delnice 60 40 20 0

*2005

*2006

2007

Tržni delež prodaje piva na slovenskem tržišču (v %)

2005

2006

2007

Pivovarna Laško

52,1

51,9

50,1

Pivovarna Union

36,1

36,2

37,1

Pivo iz uvoza Skupaj

11,8

11,9

12,8

100,0

Pivovarna Laško

Pivovarna Union

(v %)

Pivo iz uvoza

30 20 10 0

2005

2006

2007

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Delež izvoza v skupni prodaji piva (v hl)

Prodaja piva

2005

2006

2007

1.080.522

1.083.644

1.066.145

240.230

202.449

182.579

22,2

18,7

17,1

Izvoz Delež (v %)

1.200.000

Prodaja piva

1.000.000

Izvoz

(v hl)

800.000 600.000 400.000 200.000 0

2005

2006

2007

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

P O U D A R K I I Z P O S L O VA N J A S K U P I N E P I V O VA R N A L A Š K O Poslovni dosežki (EUR)

*2005

*2006

2007

266.505.496

277.225.835

330.062.922

Čisti dobiček

17.667.781

19.204.782

61.290.469

Čisti denarni tok

48.483.079

50.879.315

92.113.003

Čisti prihodki od prodaje

EBITDA

53.222.613

56.568.378

63.026.545

20,0 %

20,4 %

19,1 %

EBITDA v prihodkih od prodaje

* preračun iz SIT, 1 EUR = 239.640 SIT

(v EUR)

350.000.000

Čisti prihodki od prodaje

300.000.000

Čisti dobiček

250.000.000

Čisti denarni tok

200.000.000 150.000.000 100.000.000 50.000.000 0 *2005

*2006

2007

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Zaposleni v Skupini Pivovarna Laško

2005

2006

2007

Zaposleni na dan 31. 12.

2.058

1.844

1.734

* upoštevani zaposleni v družbi Delo, d. d.

*2.208

2.500

Zaposleni na dan 31. 12.

2.000 1.500 1.000 500 0

2005

2006

2007

Delež izvoza v skupni prodaji pijač Skupine Pivovarna Laško (v hl)

2005

2006

2007

Prodaja vseh pijač

4.879.298

5.061.241

5.070.584

Izvoz

1.164.952

1.153.780

1.156.187

23,9

22,8

Delež (v %)

6.000.000

Prodaja vseh pijač

5.000.000

Izvoz

(v hl)

4.000.000 3.000.000 2.000.000 1.000.000 0 2005

2006

2007

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

VIZIJA ZA LETO 2008 S K U P I N E P I V O VA R N A L A Š K O Prikaz celotne prodaje pijač Skupine Pivovarna Laško in predvidevanja za leto 2008 (v hl)

2006

2007

Vizija 2008

Sok, sirup

1.925.787

1.538.063

1.626.649

Voda

1.036.288

1.380.251

1.426.968

Pivo

2.091.225

2.142.293

2.248.944

7.941

9.977

9.400

5.061.241

5.070.584

5.311.961

Alkohol ostalo Skupaj

2006

2007

Vizija 2008

Sok, sirup

(v %)

38,0

30,3

30,6

Voda

20,5

27,2

26,9

Pivo

41,3

42,3

Alkohol ostalo Skupaj

0,2

100,0

2.500.000

Sok, sirup Voda

2.000.000 Pivo Alkohol ostalo

(v hl)

1.500.000

1.000.000

500.000

0 2006

2007

Vizija 2008

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

KAZALO

BESEDA DIREKTORJA

POROČILO NADZORNEGA SVETA

IZJAVA O SKLADNOSTI S KODEKSOM

4 OSEBNA IZKAZNICA

MEJNIKI V ZGODOVINI PIVOVARNE LAŠKO

6 POSLOVNO POROČILO

Uvod

Prodaja

Marketinške aktivnosti

Upravljanje s kadri

Ekološko poročilo

Lastniška struktura kapitala z gibanjem vrednosti delnic

Revidirani računovodski izkazi Pivovarne Laško, d. d. s poročilom

neodvisnega revizorja za poslovno leto 2007 (po MSRP) in pojasnila

Vizija Pivovarne Laško, d. d.

POVEZANE DRUŽBE

Predstavitev Skupine Pivovarna Laško

Poslovanje

Radenska, d. d., Radenci

Skupina Union

Skupina Fructal

Jadranska pivovara, d. d., Split

Vital Mestinje, d. o. o.

Delo, d. d., Ljubljana

Revidirani računovodski izkazi Skupine Pivovarna Laško s poročilom

neodvisnega revizorja za poslovno leto 2007 (po MSRP) in pojasnila

Vizija Skupine Pivovarna Laško

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

1 B E S E DA D I R E KTO RJA Spoštovani delničarji! Za nami je še eno uspešno leto poslovanja Skupine Pivo-

h generacijam pivcev in nadaljevanju pivovarske tradicije slo-

varna Laško. Presegli smo večino načrtovanih poslovnih ci-

venskih pivovarn. Z naložbo v prenovo zagotavljamo znamka-

ljev, hkrati pa naredili pomembne razvoj-

ma nadaljnjo tržno rast na domačem in tujih trgih ter še višjo

ne korake pri upravljanju naših strateških

donosnost.

znamk. Smer razvoja skupine, ki smo si jo

Na dvig produktivnosti in donosnosti Skupine Pivovarna

zadali pred leti, ostaja nespremenjena. Že-

Laško je vplival tudi usmerjen razvoj odvisnih družb in la-

limo ostati samostojni proizvajalec pijač v

stne distribucije. Osredotočenost na ključne znamke, trge in

regiji. Dosedanje stabilno in donosno po-

porabnike nam zagotavlja, da so znamke, ki jih tržijo družbe

slovanje je dokaz, da smo na pravi poti.

iz skupine, navkljub vse večji konkurenci vodilne v svojih se-

Tržni položaj na domačem trgu je nav-

gmentih. Dovolj manevrskega prostora pa imamo tudi za rast

kljub izredni konkurenci stabilen. Pozitiv-

– doma in na tujem.

ne premike pri rasti osnovnega posla, pro-

Skupina Pivovarna Laško posluje zelo dobro. Usmerjena je

daje pijač, zaznavamo tudi na tujih trgih.

in bo v svojo primarno dejavnost – proizvodnjo pijač. Skupi-

Skupina Pivovarna Laško je v letu 2007

na Pivovarna Laško bo v letu 2008 prodala 5.312 mio hl pijač.

prodala 5.070 mio hl vseh pijač. Ustvarili

Od tega bo več kot 42 odstotkov piva, skoraj 30 odstotkov bre-

smo 330 mio EU prihodkov od prodaje, kar

zalkoholnih pijač, 27 odstotkov vseh vrst vode in manj kot 2

je za 19 odstotkov več kot leto prej. Poslovni odhodki so znašali

odstotka ostalih pijač. Pri tem bo ustvarila 413 mio EUR pri-

307 mio EUR. Poslovni izdi iz poslovanja so znašali 32 mio

hodkov od prodaje, 38,7 mio EUR poslovnega izida in 69 mio

EUR in so za skoraj 30 odstotkov večji kot v letu 2006. Čisti

EUR denarnega toka iz poslovanja (EBITDA).

poslovni dobiček, v višini 61,2 mio EUR, je bil v letu 2007

V letu 2008 bomo nadaljevali razvoj in krepitev naše osnov-

3,2-krat večji kot v letu 2006. Denarni tok iz poslovanja (EBIT-

ne dejavnosti na domačem in predvsem tujih strateških trgih.

DA) je znašal 63 mio EUR. V skupini Pivovarna Laško je bilo

Stabilen tržni položaj na domačem trgu je plod predanosti in

v letu 2007 zaposlenih 1.662 ljudi, kar je za 9 odstotnih točk

tradicije, in to želimo prenesti tudi na tuje trge. Pri tem bomo

manj kot leto prej. Povprečna proizvodnja na zaposlenega je

osredotočeni na dodano vrednost, ki jo že desetletja prinaša-

znašala 3.051 hl.

mo našim delničarjem. Zahvaljujem se vam za izkazano za-

Čeprav spada pivovarska industrija med bolj tradicionalne,

upanje.

to še ne pomeni, da ne doživlja sprememb. Gre za izredno konkurenčno panogo, v kateri igrajo največje vloge multinaci-

Boško Šrot

onalne korporacije, trgovske družbe in zahtevni porabniki.

direktor družbe

V letu 2007 smo začeli prenovo vodilnih znamk Laško in Union, ki ju želimo še bolj približati našim porabnikom. Prenova znamk, ki sta na trgu že več kot 100 let, je usmerjena

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

2 P O R O Č I L O N A D Z O R N E G A S V E TA

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. podaja v skladu z 282. členom zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) skupščini delničarjev družbe svoje poročilo, s katerim predstavi enoletno delovanje nadzornega sveta. Nadzorni svet mora natančno in vestno preučiti poročilo uprave, nadalje revizijsko poročilo kot tudi predlog uprave o uporabi bilančnega dobička. Delo nadzornega sveta

Nadzorni svet se je od zadnjega poročanja skupščini delničarjev z dne 15. 6. 2007 sestal na štirih rednih sejah in eni

Skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d. je dne 15. 6. 2007

korespondenčni. Člani nadzornega sveta so se redno udele-

s spremembo statuta družbe določla z dnem 29. 10. 2007 sesta-

ževali sej nadzornega sveta, saj je bila povprečna prisotnost

vo nadzornega sveta, ki je šestčlanski: štirje člani so predstav-

na sejah 80-odstotna. Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. je

niki kapitala in dva člana predstavnika delavcev.

redno obravnaval naslednja najvažnejša področja delovanja oz.

Skupščina delničarjev je prav tako zaradi izteka mandata iz-

poslovanja družbe: tekoče poslovanje in premoženjsko stanje

volila v nadzorni svet predstavnika kapitala Borisa Završnika,

družbe, delovanje uprave, tekoče investicijske dejavnosti in iz-

ki mu je pričel teči štiriletni mandat z dnem 29. 10. 2007. Na-

vajanje sklepov nadzornih svetov.

dalje se je skupščina delničarjev seznanila s članoma nadzornega sveta Andrejem Kebetom in Bojanom Košakom – pred-

Člani nadzornega sveta so redno mesečno prejemali meseč-

stavnikoma delavcev, ki ju je izvolil svet delavcev. Štiriletni

na poročila o poslovanju tako matične družbe kot tudi Skupi-

mandat jima je začel teči z dnem 29. 10. 2007.

ne Pivovarna Laško.

Do 28. 10. 2007 je deloval nadzorni svet v sestavi Boris Završnik (predsednik), Mirjana Dimc Perko, Mirko Kaluža, Iztok

Najpomembnejši vidiki poslovanja Pivovarne Laško, d. d. in

Seničar, Anton Turnšek in Simon Zdolšek (predstavniki kapi-

Skupine Pivovarna Laško so bili:

tala) ter Andrej Kebe (podpredsednik), Marko Jugovič in Bojan Košak (predstavniki delavcev).

• Pivovarna Laško, d. d. je v primerjavi s preteklim letom uspe-

Zaradi spremembe statuta je od 29. 10. 2007 nadzorni svet

šno izvajala zastavljene plane, prodala 1.113.075 hl piva in

deloval v sestavi Boris Završnik (predsednik), Iztok Seničar,

vode, ustvarila 108,6 mio EUR čistih prihodkov od prodaje,

Anton Turnšek, Simon Zdolšek (predstavniki kapitala) ter

povečala čisti dobiček za 99,3 % ter izkazala denarnega toka

Andrej Kebe (podpredsednik) in Bojan Košak (predstavnika

EBITDA 27,0 mio EUR, kar je za 6,0 % več kot v letu 2006;

delavcev).

• z a uspešnejše delovanje Skupine Pivovarna Laško z izkori-

P i vova r na L a ško d. d.

•

ščanjem sinergij na področjih nabave, prodaje, proizvodnje

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

• letno poročilo Pivovarne Laško, d. d. in Skupine Pivovarna

in kadrovskih zadev je nadaljevala svetovalsko delo družba

Laško za leto 2007 je zastavljeno pregledno in jasno;

AT Kearney;

• letno poročilo Pivovarne Laško, d. d. in Skupine Pivovarna

• poslovanje Skupine Pivovarna Laško je dobro zastavljeno,

Laško za leto 2007 izkazuje resničen in pošten prikaz pre-

skupina je uspešno realizirala zaposlitveni plan in zmanj-

moženja, obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izi-

šala število delovnih mest v skupini pijač s 1.844 delavcev

da Pivovarne Laško, d. d. in Skupine Pivovarna Laško.

na 1.734; • v letu 2007 je Skupina prodala 5.070.584 hl vseh pijač, ustva-

Na letno poročilo za leto 2007, ki ga je predložila uprava,

rila 330 mio EUR prihodka od prodaje, 61 mio EUR čistega

nadzorni svet nima pripomb, zato ga je na svoji 3. redni seji

dobička in izkazanega denarnega toka EBITDA v višini 63

15. 5. 2008 tudi sprejel v predlaganem besedilu. Nadzorni svet

mio EUR, kar je za 11,4 % več kot v letu 2006.

je prav tako na seji 15. 5. 2008 odobril uporabo bilančnega dobička.

Preveritev letnega poročila uprave za poslovno leto 2007

Uporaba bilančnega dobička

Nadzorni svet je na svoji 3. redni seji dne 15. 5. 2007 obravna-

Nadzorni svet si prizadeva s svojim delovanjem uveljavljati

val revidirano letno poročilo uprave za poslovno leto 2007, ki

interese lastnikov za dolgoročno maksimiranje družbe, zato

ga je revidirala Deloitte revizija, d. o. o., Ljubljana. Revizija se

podpira upravo v odločitvah, da se delitev dobička podreja na

nanaša na matično družbo Pivovarno Laško, d. d. in Skupino

eni strani razvojnemu konceptu družbe, na drugi pa intere-

Pivovarna Laško.

som lastnikov za kapitalizacijo vložkov z ustrezno višino iz-

Pri preverjanju priloženega letnega poročila za leto 2007 je

plačane dividende.

nadzorni svet upošteval naslednje dejavnike: • ocena poslovanja Pivovarne Laško, d. d. in Skupine Pivovar-

Uprava in nadzorni svet predlagata: bilančni dobiček po-

na Laško za leto 2007 je zelo ugodna. Rezultati poslovanja

slovnega leta 2007, ki znaša 13.142.415,95 EUR in vključuje

so izjemni in bistveno presegajo tako povprečne rezultate in

12.148.066,96 EUR čistega dobička poslovnega leta 2007 ter

poslovne dosežke živilskopredelovalne industrije Slovenije

994.348,99 EUR prenesenega dobička iz preteklih let, se upo-

kot tudi poslovne dosežke slovenskega gospodarstva;

rabi na naslednji način:

• Pivovarna Laško, d. d. ostaja vodilna proizvajalka piva, kar potrjuje s preko 50-odstotnim tržnim deležem;

• del bilančnega dobička v višini 8.747.652,00 EUR se uporabi

• nadzorni svet je redno spremljal vodenje in poslovanje druž-

za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,00 EUR na delnico,

be ter tekoče preverjal poslovno uspešnost; uprava je redno

• preostanek bilančnega dobička v višini 4.394.763,95 EUR

mesečno članom nadzornega sveta pošiljala tekoče rezultate

ostane nerazporejen, o njegovi uporabi pa bo skupščina od-

poslovanja matične družbe in skupine oz. vse informacije, ki

ločala v naslednjih poslovnih letih.

jih je ta potreboval za vzdrževanje svojih aktivnosti; • revizijska hiša Deloitte revizija, d. o. o., Ljubljana je dne

Dividenda se izplača delničarjem, ki bodo 3. delovni dan po

29. 4. 2008 izdala pozitivno mnenje o poslovanju družbe

zasedanju skupščine vpisani v delniško knjigo pri KDD – Cen-

Pivovarna Laško, d. d. in Skupine Pivovarna Laško za leto

tralni klirinški depotni družbi, d. d., Ljubljana. Dividenda se

2007.

izplača najkasneje v 60 dneh po sprejemu sklepa.

Na podlagi aktivnosti in dejavnikov ter s strani uprave podrobne preveritve predloženega letnega poročila 2007 je nadzorni svet ugotovil:

P i vova r na L a ško d. d.

•

Zaključek Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d. ugotavlja, da je uprava uspešno vodila poslovanje družbe v letu 2007. S skrbnim vodenjem finančnega poslovanja in z realizacijo zastavljenih ciljev je uprava izpolnila pričakovanja nadzornega sveta, zato je nadzorni svet: • na svoji redni seji dne 15. 5. 2008 sprejel v predlaganem besedilu revidirano letno poročilo za poslovno leto 2007, ki mu ga je predložila uprava družbe, • se je strinjal s predlogom uprave glede uporabe bilančnega dobička in • predlagal skupščini delničarjev, da ob sprejemu sklepa o uporabi bilančnega dobička podeli razrešnico za poslovanje v letu 2007 tako upravi družbe kot nadzornemu svetu delniške družbe Pivovarne Laško, d. d. Boris Završnik predsednik nadzornega sveta

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

3 I Z J AVA O S K L A D N O S T I S K O D E K S O M

Uprava in nadzorni svet družbe Pivovarna Laško, d. d. izjavljata, da družba spoštuje določbe kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki velja od dne 5. 2. 2007 (v nadaljevanju: kodeks), z nekaterimi odstopanji, ki ne posegajo v dobro prakso upravljanja in ki so pojasnjena v izjavi. Izjava je sestavni del letnega poročila za leto 2007 in je dostopna tudi na spletnem mestu družbe www.pivo-lasko.si. Izjava se nanaša na obdobje poslovnega leta 2007 od 1. 1. 2007

• določba 2.3.3. – plačilo upravi vsebuje samo fiksni del; del

do 31. 12. 2007. Od zaključka obračunskega obdobja do objave

fiksnega dela neto plače (25 %) je namenjen tudi za odkup

izjave ni prišlo do sprememb, razen delne spremembe, ki je

delnic iz sklada lastnih delnic pod enakimi pogoji kot za

navedena v zadnji alinei in točki 2.4.2. V letu 2007 je družba

ostale zaposlene delničarje družbe; delnice, pridobljene na

objavila izjavo o skladnosti s kodeksom dne 9. 5. 2007, nana-

tej osnovi, niso prenosljive v času trajanja mandata; sicer

šala pa se je na obdobje od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2006 oz. zaradi

je v pogodbi predviden variabilni del plačil, ki pa se doslej

sprememb kodeksa do 9. 5. 2007.

ni izvajal;

Kodeks je objavljen v slovenskem in angleškem jeziku na spletnem mestu Ljubljanske borze, d. d. www.ljse.si.

• določba 2.3.4. in 2.3.5. – v družbi niso predvidene delniške opcije in primerljivi finančni instrumenti kot variabilni

Uprava in nadzorni svet v nadaljevanju podajata pojasnila k

del prejemkov uprave, ker družba zaenkrat še ni sprejela

odstopanjem od posameznih določb kodeksa:

sistema nagrajevanja z opcijami in drugimi finančnimi instrumetni;

• določba 1.1.1. – družba deluje v skladu z osnovnim ciljem, tj. maksimiranjem vrednosti družbe, čeprav tega in drugih ci-

• določba 2.4.2 – uprava oz. direktor družbe je seznanil

ljev, kot je kakovostno izvajanje osnovnih dejavnosti, družba

nadzorni svet družbe z obstojem potencialnega nasprotja

nima zapisanih v statutu;

interesov, do katerega je prišlo po končanem prevzemu družbe;

• določba 1.3.19 – družba bo na skupščini v letu 2008 sprejemala sklepe o razrešnici organom vodenja in nadzora ločeno

• določba 3.2.3 – v pogodbi o zaposlitvi z upravo družbe niso

za vsak organ;

taksativno navedeni krivdni razlogi za odpoklic, saj so le-ti

P i vova r na L a ško d. d.

•

opredeljeni v ZGD-1;

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

• določba 8.15.1. – družba varuje poslovne skrivnosti in notranje informacije skladno s sklepi uprave, ki je uredila način

•d oločba 3.4.7 – družba ni sklenila zavarovanja odgovorno-

označevanja in varovanja takih informacij;

sti za člane nadzornega sveta družbe; • določba 8.15.5. – družba ni sprejela posebnega notranjega •d oločba 3.5.5. – družba še ni sprejela natančnejših krite-

akta družbe, v katerem bi predpisala pravila o omejitvah

rijev za presojo obstoja nasprotja interesov za člane nad-

in razkritja trgovanja z delnicami družbe ter z delnicami

zornega sveta družbe ter postopka ravnanja v zvezi z njim;

povezanih družb; družba je uredila način odkupa delnic

upošteva pa priporočilo te določbe kodeksa;

družbe s sklepom uprave in nadzornega sveta družbe, in sicer se delnice odkupujejo iz sklada lastnih delnic pravi-

•d oločba 3.6.1. – nadzorni svet se ni odločil za ustanovitev

loma dvakrat letno po zadnji trimesečni tržni (borzni) ceni,

komisij; po potrebi na sejah poročajo pristojne strokovne

zmanjšani za 20 %, o čemer družba obvešča tudi ostale

službe;

delničarje in vlagatelje, skladno s Sklepom o informacijah o pomembnih deležih (Uradni list RS, št. 106/2007) in

•d oločba 4.3. – statut ne vsebuje določbe, za katere vrste po-

Sklepom o posebnih pravilih za obveščanje o notranjih in-

slov je uprava dolžna pridobiti soglasje nadzornega sveta

formacijah in naložbenih priporočilih (Uradni list RS, št.

družbe; ne glede na to, da ta določba ni vključena v statut,

106/2007). V letu 2008 sta uprava in nadzorni svet spreje-

uprava sproti seznanja nadzorni svet s poslovanjem in za

la nov sklep, po katerem se trimesečna borzna cena delni-

pomembnejše posle pridobiva soglasje nadzornega sveta;

ce zmanjša za 30 %, ostala določila pa so ostala enaka.

•d oločba 8.2. – družba ne objavlja javnih objav v anglešekm

Boris Završnik

Boško Šrot

jeziku (delnice kotirajo na organiziranem trgu v borzni

predsednik nadzornega sveta

direktor družbe

kotaciji);

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

4 OSEBNA IZKAZNICA

PIVOVARNA LAŠKO, d. d., Trubarjeva 28,

Direktor – enočlanska uprava: Boško Šrot

3270 Laško je vpisana v sodni register pod št. registrskega vložka 1/00171/00

Predsednik nadzornega sveta: Boris Završnik

pri Okrožnem sodišču v Celju, pod št. sklepa SRG 95/00673, z datumom – september 1995. Transakcijski računi: Skrajšano ime družbe: PIVOVARNA LAŠKO, d. d.

TRR št. 1: Banka Celje 06000-0001199122 TRR št. 2: Nova LB 02232-0020104463

Organizacijska oblika: delniška družba

TRR št. 3: Nova KBM 04515-0000909883

Osnovni kapital: 36.503.305 EUR Število izdanih delnic: 8.747.652 kosovnih delnic

telefon: +386 3 734 80 00 telefaks: +386 3 573 18 17

Kotacija delnice: Ljubljanska borza, d. d., borzna kotacija

e-pošta: info@pivo-lasko.si

rednih delnic

internet: http://www.pivo-lasko.si

Oznaka delnice: PILR Matična šifra: 5049318 Davčna številka: 90355580 Šifra dejavnosti: 15960 Narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti: PROIZVODNJA PIVA

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

5 M E J N I K I V Z G O D O V I N I P I V O VA R N E L A Š K O

1825

1938

Zgodovinski začetki Pivovarne Laško. Medičar in lectar Franz

Po mnogih zapletih in hudih nasprotovanjih konkurence

Geyer v nekdanjem Valvasorjevem špitalu uredi obrtno pivo-

odprejo delniško Pivovarno Laško in predstavijo novo laško

varno, katere poslopje stoji še danes.

pivo pod zaščitnim znakom Zlatorog. Pivopivcem gre tako v slast, da nemški okupatorji zaradi kakovosti piva dopustijo

1838

ohranitev znamke Laško pivo.

Pivovarno kupi Heinrich August Uhlich. Pivo izvaža v Indijo

1944

in Egipt.

Med bombardiranjem železniškega mostu je zadeta in poru-

1867

šena tudi pivovarna. Po II. svetovni vojni v pivovarni zaženejo

Anton Larisch ob vznožju Sv. Krištofa in Šmihela postavi

proizvodnjo že 1946, uradno pa je ustanovljena 1947.

takrat največjo pivovarno na Spodnjem Štajerskem. Pivovarna Laško je po II. svetovni vojni ves čas enovito podje-

1889

tje. Zlasti po letu 1960 beleži izreden razvoj prodaje: s 60.000

Pivovarno kupi izrazito narodno usmerjen žalski pivovar

hl na 1.300.000 hl.

Simon Kukec. Kot noviteto zvari svetlo in temno termalno pivo, pa še ležak in porter, ki ga kasneje preimenuje v temno

1990

laško pivo. Vse bolj uveljavlja znamko Laško pivo, pod katero

Po uskladitvi z določbami zakona o podjetjih je organiziranje

pivo prodaja tudi v Egipt in Budimpešto.

podjetja v družbeni lastnini vpisano v sodni register kot sklep sodišča Srg 23/90 z dne 31. 5. 1990.

1924 Pivovarna zvari zadnje pivo. Ljubljanski Union skrivoma

1991

pokupi večino njenih delnic in opusti proizvodnjo. Zaprtje

V skladu z določbami zakona o podjetjih se preoblikuje v del-

pivovarne Laščane ne prizadene le gmotno; pobudniki ponov-

niško družbo v mešani lastnini. Dne 30. 9. 1991 sta ocenjena

nega odprtja pivovarne najprej navdušijo gostilničarje.

delniški in družbeni kapital ter opravljena razdelitev delnic.

1929

1995

Zastopniki gostilničarskih zadrug sklenejo v Laškem zgraditi

Pivovarna Laško se na prvi skupščini delniške družbe, dne

gostilničarsko delniško pivovarno.

20. 4. 1995, lastninsko preoblikuje v delniško družbo z znanimi lastniki. V sodni register je vpisana s sklepom Srg 673/95

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

2007 Pomembnejši poslovni dogodki

z dne 8. 9. 1995. Postane delniška družba z več kot 15.000 delničarji.

april–maj

2000

Prevzemna ponudba za odkup delnic družbe Delo, časopi-

Kapitalske povezave z Radensko, d. d., Radenci, Jadransko

sno in založniško podjetje, d. d., Ljubljana. Prevzemniki Pivo-

pivovaro, d. d., Split in Vitalom, d. d., Mestinje so ena največ

varna Laško, d. d., Radenska, d. d. in Talis, d. o. o. imajo sku-

jih prelomnic v zgodovini družbe. Začenja se nova poslovna

paj 628.044 delnic, tj. 94,09-odstotni delež ciljne družbe.

strategija razvoja.

junij

2002

Redna letna skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d.

Družba uspe z javno ponudbo za prevzem Pivovarne Union, d. d., Ljubljana. Pridobi 47,86 odstotka vseh njenih delnic.

julij

2003

pravo.

Obratovalno dovoljenje za aerobno/anaerobno čistilno naNadaljevanje kapitalskih vlaganj. Družba pridobi 24,98-odPomembnejši dogodki po koncu poslovnega leta 2007

stotni delež v Delu, d. d., Ljubljana. Postane njegova največja lastnica.

februar

2004

Konzorcij družb Infond Holding, d. d., Maribor, Cestno

Decembra pridobi še nadaljnjih 27.011 delnic (5,98 odstotka

podjetje, d. d., Maribor, Fidina, d. d., Ljubljana in Koto, d. d.,

lastnine) delniške družbe Union Ljubljana. Pivovarna Laško,

Ljubljana objavijo prevzemno ponudbo za vrednostne papirje

d. d. postane 53,85-odstotna lastnica vseh delnic Uniona.

ciljne družbe Pivovarne Laško, d. d.

2005

koncentracije s pravili konkurence, in sicer za družbe Infond

Urad za varstvo konkurence (UVK) uvede postopek presoje Februarja od družbe Interbrew Central European Holding

Holding, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska nad

B. V., Nizozemska, odkupi celoten lastniški delež, tj. 186.400

družbo Mercator, d. d., Ljubljana. Z dodatnim sklepom je

delnic izdajatelja Pivovarne Union, d. d., Ljubljana. Pivovarna

vsem družbam prepovedano poslovanje z delnicami družbe

Laško tako postane večinska, 95,17-odstotna lastnica družbe

Mercator brez predhodnega soglasja UVK.

Union.

marec

Maja Urad za varstvo konkurence izda soglasje k priglašeni

Agencija za trg vrednostnih papirjev izda odločbo, da je pre-

koncentraciji družb Pivovarna Laško, d. d. in Pivovarna Union, d. d.

vzem konzorcija prej omenjenim družbam uspel.

2006

Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska vložijo tožbo

Preknjižba 106.950 novo izdanih delnic Poslovnega sistema

zaradi sklepa UVK glede poslovanja z delnicami družbe

Mercator, d. d., Ljubljana, s Slovenske odškodninske družbe,

Mercator.

d. d., Ljubljana, na Pivovarno Laško, d. d. Po preknjižbi ima delniška družba Pivovarna Laško v lasti 317.498 delnic MELR oz. 8,34-odstotni delež Mercatorja.

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

6 P O S LOV N O P O R O Č I LO U VO D Delniška družba Pivovarna Laško uspešno združuje večino slovenskih proiz vajalcev pijač v Skupino Pivovarna Laško, ki jo dopolnjuje še Jadranska pivovara, d. d. iz Splita ter časopisno in založniško podjetje Delo, d. d. iz Ljubljane. Tudi v poslovnem letu 2007 Skupina Pivovarna Laško ni pridobila nobenega večjega strateškega partnerja niti na področju jugovzhodne Evrope niti na drugih tujih trgih, čeprav naj bi to pomenilo neko stalnico v sami poslovni strategiji razvoja Skupine. Vse družbe v Sloveniji, ki so kapitalsko povezane v Skupino

Vse družbe v Skupini Pivovarna Laško, razen Jadranske pi-

Pivovarna Laško (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Raden-

vovare Split, so kot samostojne enote v poslovnem letu 2007

ska, Fructal in Vital), so v poslovnem letu 2007 uspešno nada-

poslovale uspešneje kot v letu 2006. Jadranska pivovara je po-

ljevale in uresničevale prizadevanja za optimalno sodelovanje

slovno leto 2007 zaključili z izgubo.

na nabavnem in prodajnem področju. Rezultati takšnega sodelovanja so se odražali pri nabavah

V letu 2008 se bo poslovna strategija matične družbe in

surovin, embalaže, repromaterialov in ostalih materialov pod

Skupine Pivovarna Laško nadaljevala predvsem v smeri prido-

ugodnejšimi pogoji nabave, tako rokov kakor tudi cenovnih

bivanja novih prodajnih trgov tako na trgih Evropske unije ka-

pogojev. Pri takšnih povezavah pa so sinergijski učinki vidni

kor tudi na trgih jugovzhodne Evrope. Na vseh teh prodajnih

šele v daljšem časovnem obdobju.

trgih bomo nadaljevali nadgradnjo marketinškega pristopa za

Na prodajnem področju se sinergijski učinki v letu 2007

prepoznavnost vseh proizvodov sicer že uveljavljenih blagov-

odražajo predvsem pri prodaji proizvodov preko lastne dis-

nih znamk, še nadalje pa si bomo prizadevali tudi za ugodnej-

tribucijske mreže, imenovane HORECA. Na tem segmentu

še nabavne pogoje.

poslovne politike v prihodnje pričakujemo še ugodnejše poslovne rezultate celotne skupine.

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

P R O DA JA Skupna količinska prodaja v letu 2007 je pri pivu glede na

Makedoniji in na konvertibilnih trgih prodajo piva povečali,

leto 2006 nižja za 1,6 %, pri vodi pa beležimo padec prodaje

beleži družba nižjo prodajo piva v Srbiji, Bosni in Hercegovini

za 1,3 %. Medtem ko smo v Sloveniji, Črni gori, na Kosovu, v

ter na Hrvaškem.

Prodaja piva in vode (v %)

Prodaja piva Prodaja vode Skupaj

2005

2006

2007

96,5

95,8

3,5

4,2

100,0

1.200.000

Prodaja piva

1.000.000

Prodaja vode

(v hl)

800.000 600.000 400.000 200.000 0

2005

2006

2007

Prodaja piva na domačem in tujem trgu (v %)

2005

2006

2007

Domači trg

77,8

81,3

82,9

Tuji trg

22,2

18,7

17,1

Skupaj

100,0

1.000.000

Domači trgi

(v hl)

800.000

Tuji trgi

600.000 400.000 200.000 0

2005

2006

2007

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Struktura prodaje po vrstah piva (v %)

2005

2006

2007

5,1 % vseb. alk.

Bandidos TEQ

1,8

0,9

0,6

5,0 % vseb. alk.

*TBZ

0,3

0,6

0,2

4,0 % vseb. alk.

Bandidos ICE

4,4

4,5

4,2

4,0 % vseb. alk.

Bandidos HOT

–

0,5

0,1

4,0 % vseb. alk.

Bandidos POW

–

1,2

2,4 % vseb. alk.

Bandidos Light Lemon

–

0,4

0,1

4,9 % vseb. alk.

Zlatorog

65,6

66,9

70,5

4,9 % vseb. alk.

Laško Club

17,7

14,8

13,4

0,9

1,1

–

0,2

Jadransko Lager

4,9 % vseb. alk.

*TBZ

5,0 % vseb. alk.

Kaltenberg Pils

Konzum K–plus

4,8 % vseb. alk.

Kaltenberg Lager

–

0,1

3,5 % vseb. alk.

Export Pils

6,6

7,9

7,4

2,7 % vseb. alk.

Laško Lahko

1,2

1,1

1,2

2,5 % vseb. alk.

Roler

0,4

0,2

–

1,7 % vseb. alk.

Gren

0,4

0,2

–

5,9 % vseb. alk.

Laško Temno

0,7

0,8

Skupaj

100,0

* TBZ – trgovska blagovna znamka

Struktura prodaje po vrstah piva v letu 2007

Zlatorog 70,5 % Laško Club 13,4 % Export Pils 7,4 % Bandidos ICE 4,2 % Bandidos ostalo 1,9 % Ostale vrste 1,4 % Laško Lahko 1,2 %

P i vova r na L a ško d. d.

•

S L OV E N S K I T R G

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Na področju cenovne politike v letu 2007 cen nismo spreminjali (zadnja sprememba cenika je bila 1. 10. 2006), smo pa

Skupna potrošnja piva vseh ponudnikov (domačih in tujih)

dodatno z akcijsko prodajo BZ Pils Export vzdrževali konku-

je v letu 2007 znašala 1.750.000 hl. Glede na leto 2006 se

renčnost glede na nizkocenovne vrste piva iz uvoza.

je potrošnja povečala za 3,7 %. Slovenski trg piva se je soočil s pritiskom konkurenčnih piva nižjega, srednjega in višjega

Količinski tržni delež za pivo Pivovarne Laško v letu 2007

cenovnega razreda iz uvoza, vendar se je hitra rast uvoza iz

znaša 50,1 %, Pivovarne Union (skupaj z njenimi trgovskimi

prejšnjih let, ki je dosegala v letih 2004 in 2005 letno 40 %, v

BZ) 37,1 % in uvoženo pivo 12,8 %. Tržni delež uvoženega piva

letu 2006 in 2007 ustavila in je znašala letno 6 %. Zaslediti

se je glede na leto prej povečal skoraj za 1 odstotno točko.

je povečan obseg vlaganj tuje konkurence; najbolj dejavni so Heineken, Staropramen, Efes in Veltins (direktni vložki v točilne aparate in ostalo opremo v lokalu, prireditve).

Od celotne prodaje piva Pivovarne Laško na slovenskem trgu, ki je znašala 883.566 hl, je bilo v letu 2007 preko grosistične prodaje prodanih 534.503 hl piva (60,5 %), kar predsta-

Pivovarna Laško se je na spremenjene razmere v letu 2007

vlja 2,7-odstotno rast glede na leto 2006, preko detajlistične

odzvala s številnimi ukrepi in se prilagodila konkurenčnemu

prodaje (HORECA) pa 349.063 hl piva (39,5 %), kar predsta-

okolju. Pri blagovni znamki Bandidos smo uspešno uvedli

vlja 3,2-odstotno znižanje glede na leto 2006. Pri tem je po-

nov okus bandidos power, ki ga prodajamo v steklenicah 0,33 l

trebno upoštevati premestitev nekaterih kupcev v grosistično

in “slik” pločevinkah 0,33 l. Paleto embalaže smo razširili pri

oz. detaljistično prodajo.

bandidos ice, ki smo ga v letu 2007 začeli prodajati tudi v “slik” pločevinkah 0,33 l, ter pri zlatorogu, ki je sedaj na voljo tudi v

Kot vsa leta doslej smo tudi leta 2007 dobro obvladovali pla-

5-litrskih nepovratnih sodčkih. Iz prodaje smo vzeli bandidos

čilno politiko, saj imamo večino plačil zavarovanih z bančnimi

hot.

garancijami in neplačil skoraj ne poznamo.

Z namenom zmanjšanja stroškov in doseganja sinergijskih

Prodaja vode Oda je bila v letu 2007 glede na leto 2006 niž-

učinkov je prišlo do naslednjih organizacijskih sprememb:

ja za 1,3 % in je znašala 46.930 hl. Na trgu vode je še močnej-

• uspešna reorganizacija pospeševalne službe,

ši kot na trgu piva vdor cenovno izredno ugodnih uvoznikov,

• s 1. 1. 2007 začetek delovanja skupnega HORECA kanala,

delovati je začel tudi novi slovenski proizvajalec vode, podjetje

Skupine Pivovarna Laško,

Costella, ki prodaja vodo po izredno nizki ceni.

• prehod kupcev trgovine (Jagros, Kea, Klasek, Izbor, Rudnidis) iz detajlistične v grosistično prodajo, • prehod kupca Davidov hram iz grosistične v detajlistično prodajo (HORECA).

Gibanje tržnega deleža dveh največjih slovenskih pivovarn (v %)

2005

2006

2007

Pivovarna Laško

52,1

51,9

50,1

Pivovarna Union

36,1

36,2

37,1

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Prodaja na slovenskem trgu preko grosistov in poslovnih enot (v %)

2005

2006

2007

Grosisti

60,8

59,1

60,5

Poslovne enote Skupaj

39,2

40,9

39,5

100,0

600.000

Grosisti

500.000

Poslovne enote

(v hl)

400.000 300.000 200.000 100.000 0

2005

2006

2007

TUJI TRGI

jo za investicije, pivo pa želijo plačevati s kompenzacijami (BiH, Srbija in Črna gora),

Čeprav se je tudi v letu 2007 skupni izvoz laškega piva zni-

• prodajne cene piva domačih pivovarn so bistveno nižje od

žal za 9,8 %, je ta padec manjši, kot v preteklih obdobjih, fi-

cen našega piva,

nančno pa je še manjši (skupni finančni prihodek od izvoza

• četudi naši uvozniki in pospeševalci uspejo prepričati gostin-

je manjši le za 1 %). Prodaja pada v BiH, na Hrvaškem in v

ce, da naše pivo po ceni izenačijo z domačimi vrstami piva,

Srbiji, v ostalih državah pa raste. Analizirana prodaja zajema

imajo gostinci interes pospeševati prodajo domačih, ker za-

tudi prodajo iz Jadranske pivovarne, od koder smo v letu 2007

radi bistveno nižje nabavne cene bistveno več zaslužijo,

prodali v BiH 11.745 hl, v Črno Goro pa 1.898 hl (v obe državi

• pivovarne v lasti tujih multinacionalk vlagajo izredno visoke

več kot v letu 2006).

zneske za tržno komuniciranje (pivovarne so med najmočnejšimi oglaševalci),

Medtem ko smo na trgih Črne gore, Kosova in Makedonije

• poleg v medije vlagajo te pivovarne ogromna sredstva tudi v

prodajo laškega piva v letu 2007 povečali, je opazen padec pro-

samo tržišče (neomejeno razdeljevanje propagandnih mate-

daje na trgih BiH, Srbije in Hrvaške. Vzroki so naslednji:

rialov, znamčenje prodajnih mest, sponzoriranje prireditev

• carina 16 % (BiH),

…),

• nadaljevanje izvajanja zaščitnih cen (BiH),

• na Hrvaškem, v BiH, Srbiji in Črni gori je še vedno močna

• carina 30 % (Srbija),

propaganda: kupujmo domače in pomagajmo domači indu-

• konstantno padanje kupne moči potrošnikov,

striji.

• nelikvidnost in finančna nedisciplina večjih kupcev naših uvoznikov, ki v veliki meri denar od prodaje piva namenja-

P i vova r na L a ško d. d.

•

Hrvaška

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Na tržiščih Srbije in Črne gore smo vse bolj omejeni na gostinski sektor, saj so vložki za vstop v večje trgovske verige

V letu 2007 je prodaja na Hrvaškem (samo iz Pivovarne La-

previsoki glede na želeno višino prodaje.

ško) znašala 70.147 hl piva, kar predstavlja zmanjšanje prodaje

Makedonija in Kosova sta rastoči tržišči, kjer smo prisotni

glede na leto 2006 za 10 %. Pri tem je treba upoštevati, da se je

tako v trgovini kot v gostinstvu. Kljub veliki oddaljenosti in

v letu 2006 TBZ K+ proizvajala v Pivovarni Laško, v letu 2007

močni konkurenci dosegamo ob pomoči naših angažiranih

pa v Jadranski pivovari Split.

uvoznikov zadovoljive rezultate.

Na hrvaškem trgu smo se v letu 2007 usmerili predvsem na Ostali tuji trgi

povečanje indeksa distribucije, tako da tržno komuniciranje ni vključevalo oglaševanja na TV. Jadranska pivovara, ekskluzivni uvoznik laškega piva za hr-

Prodaja proizvodov Pivovarne Laško na EU in ostalih tujih

vaški trg, je s pomočjo Pivovarne Laško februarja 2007 na Reki

trgih je bila v letu 2007 glede na leto 2006 višja za 8 %.

odprla distribucijski center, s čimer sta se izboljšali dostopnost

Prodaja piva v Italiji, našem največjem prodajnem tržišču v

in prodaja piva na področju Reke, Kvarnerskih otokov in Istre.

EU, se je v letu 2007 povišala za 9 %. To je povezano s krepi-

Na trg sta bila uvedena dva nova artikla blagovne znamke

tvijo trgovinskih prodajnih mest, predvsem na severovzhodu

Kaltenberg: pločevinka 0,5 l in pločevinka 0,33 l, iz prodajne

Italije.

ponudbe pa smo umaknili Jadransko pivo, ki smo ga proizva-

Prodaja piva v Avstrijji je v letu 2007 zabeležila 9-odstotno

jali za trgovsko združenje NTL.

rast glede na predhodno leto. K temu je doprinesla večja anga-

Na hrvaškem trgu je bilo v letu 2007 prodano 3.441.000 hl

žiranost naših distributerjev.

piva iz domačih in tujih pivovarn, kar predstavlja 3 % poveča-

Prodaja piva v ostalih državah (Kanada, Nemčija, ZDA, Švi-

nje glede na leto 2006.

ca, Avstralija, Malta, Španija, Švedska in Belgija) je bila 5 % nižja, kot je bila preteklo leto.

BIH, Srbija, Črna gora, Kosovo, Makedonija

PRODUKTIVNOST

Na tržišču BiH smo se v letu 2007 usmerili na povečanje indeksa distribucije. Ob tem smo pospeševali prodajo točenega piva, ki ga lahko na omenjeni trg prodajamo iz Jadranske

Fizična produktivnost dela, merjena v prodanih količinah

pivovare. To nam omogoča večjo cenovno konkurenčnost, saj

piva in vode na zaposlenega, izkazuje 3.303 hektolitrov proda-

nam za prodajo iz Hrvaške v BiH ni potrebno plačevati carine.

nih pijač na osebo. Dosežena produktivnost dela je v primerja-

Tržno komuniciranje ni vključevalo oglaševanja na TV.

vi z letom 2006 višja za 3,6 %.

Produktivnost podjetja Prodaja piva (v hl)

2005

2006

2007

1.080.522

1.083.644

1.066.145

39.326

47.567

46.930

1.119.848

1.131.212

1.113.075

377

355

337

625.797

582.067

554.334

2.970

3.187

3.303

1,7895

1,9434

2,0080

Prodaja naravne pitne vode (v hl) Skupaj Povprečno število zaposlenih Dejansko opravljene ure Produktivnost (hl na osebo) Produktivnost (hl na opravljeno uro)

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

MARKETINŠKE AKTIVNOSTI Blagovna znamka Bandidos

Ključna usmeritev marketinga v letu 2007 je bila uspešno upravljanje blagovnih znamk, katerih visok ugled dokazuje, da imamo jasne cilje in strategijo.

Bandidos tržimo v podsegmentu mešanih pijač na osnovi piva in nima neposredne konkurence. Kljub temu moramo

Blagovna znamka Laško

pri analizi konkurenčnega okolja upoštevati pijače iz celotnega segmenta piva, saj imajo zelo podoben način nakupa

Laško je edinstvena blagovna znamka z eno od najdaljših

(trgovina, gostinstvo) in uporabe (gostinstvo, domače zabave,

tradicij proizvodnje kakovostnega piva. Poznana in cenjena

pikniki, praznovanja …).

je med poznavalci piva in med vsemi tistimi, ki to želijo postati. Skrbno varovana tradicionalna receptura in proizvodnja

Glavni cilj komunikacijske strategije blagovne znamke Ban-

po klasični, izvorni tehnologiji ter uporaba izključno naravnih

didos je bil tudi v letu 2007 zadovoljiti zahtevno ciljno skupi-

sestavin nedvomno prispevajo k prepoznavni konkurenčni

no, ki pričakuje stalne novosti. Ponudili smo novi okus power

prednosti.

in z uvedbo “slik” pločevink posegli tudi v globino ponudbe.

V predsezoni 2007 smo dali na trg dva nova izdelka: mini

Oglaševalsko kampanjo v predsezonskem času smo podprli s

sodček (5 l) in samoohlajevalni sod (10 in 20 l), oba v okviru

pospeševanjem prodaje predvsem v gostinstvu.

blagovne znamke Laško Zlatorog. V skladu z zastavljenimi trBlagovna znamka Oda

ženjskimi cilji (vzdrževanje imidža blagovne znamke Laško, pospeševanje prodaje v povratni embalaži in točenega piva) smo za domači trg pripravili akcijo tržnega komuniciranja s

Oda je izvirska voda in ena izmed poglavitnih sestavin kvali-

poudarkom na povratni steklenici in novih 5-litrskih sodčkih.

tetnega laškega piva. V letu 2007 so bile marketinške aktivno-

Za povečanje prodaje točenega piva smo v gostinstvu izvajali

sti v podporo BZ Oda osredotočene zgolj na oglaševanje v tisku

prodajno-promocijske akcije.

in izvajanje prodajnih akcij na trgovinskih prodajnih mestih.

V drugi polovici 2007 smo veliko pozornost namenili razvoju embalaže in porabniškim navadam na slovenskem, hrvaškem in bosansko-hercegovskem trgu. Pripravili smo projekt prenove embalaže in ga konec leta pričeli uresničevati.

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

U P R AV L J A N J E S K A D R I Znanje, podjetnost, partnerstvo, odgovornost in spoštovanje.

Zaposleni po sektorjih

Na teh vrednotah snujemo našo skupno kulturo, ki je vodilo

Na dan 31. 12. 2007 je imela Pivovarna Laško 331 zaposlenih,

vsakega zaposlenega. Vrednote so vodilo družbe pri selekciji

kar v primerjavi z 31. 12. 2006 pomeni 8 zaposlenih manj (in-

novih kadrov in izhodišče za razvoj naslednikov sedanjih vo-

deks 97,6). Zadnja leta v nobenem od sektorjev ne beležimo

dilnih in vodstvenih kadrov.

bistvenih odstopanj.

Decembra 2006 je bila sprejeta nova podjetniška kolektivna Starostna struktura zaposlenih

pogodba, katere določila uporabljamo od januarja 2007. Na kadrovskem področju ni bilo v letu 2007 bistvenih sprememb

Zaposleni v Pivovarni Laško so na dan 31. 12. 2007 stari pov-

v primerjavi s prejšnjimi leti. Še vedno sledimo zastavljenim

prečno 43 let in 3 mesece, kar je za 4 mesece več kot prejšnje

ciljem, ki so zaradi nadaljnje racionalizacije in optimizacije

leto. Če je bil največji delež zaposlenih leta 2006 v starostni

števila zaposlenih usmerjeni v restriktivno politiko zaposlova-

skupini 36–40 let, je leta 2007 v starostni skupini 41–45 let

nja in rast izobrazbene strukture zaposlenih.

(27 % vseh zaposlenih). Več kot 70 % zaposlenih je v starostni

Zaposleni po sektorjih na dan 31. 12.

Leto 2005

v %

Leto 2006

v %

Leto 2007

Poslovodstvo podjetja

4,1

5,0

5,1

Poslovno tajništvo in informatika

6,5

7,0

Sektor komerciale Proizvodno tehnični sektor

20,2

20,7

22,1

219

59,7

198

58,4

188

56,8

Sektor ekonomike poslovanja

6,0

6,2

5,7

Sektor kadrovanja in pravne varnosti

3,5

3,2

3,3

367

100,0

339

100,0

331

100,0

Skupaj

Zaposleni po starostnih skupinah na dan 31. 12. 2007 Ženske

Moški

Skupaj

Starost od 26 do 30 let

3,6

Starost od 31 do 35 let

12,1

Starost od 36 do 40 let

22,7

Starost od 41 do 45 let

27,5

Starost od 46 do 50 let

20,5

Starost od 51 do 55 let

11,5

Starost od 56 do 60 let

1,8

Starost nad 60 let – Skupaj

118

0,3

213

331

100,0

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

skupini 36–50 let. Če primerjamo podatek na letni ravni od

Razmerje zaposlenih med moškimi in ženskami se zadnjih

1996 dalje, smo v letu 2007 dosegli najvišjo povprečno starost

nekaj let bistveno ne spreminja in ostaja na dveh tretjinah v

zaposlenih.

korist moških.

Na povečanje povprečne starosti še vedno vplivajo spreme-

Delež ženske delovne sile je konec leta 2007 znašal 35,6 %,

njeni upokojitveni pogoji, ki v prehodnem obdobju vsako leto

kar je za 1,4 % več kot na zadnji dan predhodnega leta. Posle-

podaljšujejo delovno dobo in starost (ženske), potrebni za iz-

dično se je delež moške delovne sile zmanjšal: s 64,9 % leta

polnitev pogojev upokojitve. Prehodno obdobje bo trajalo do

2006 na 64,4 % leta 2007.

leta 2014, torej lahko pričakujemo podobne trende tudi v prihodnje.

Struktura zaposlenih po spolu na dan 31. 12.

2005

2006

2007

Ženske

34,1

35,1

35,6

(v %)

Moški

65,9

64,9

64,4

Skupaj

100,0

Starostno drevesce na dan 31. 12. 2007 14

Moški: 213 zaposlenih ali 64,4 % povprečna starost je 43,8 let

13 12 11

10 9

8 7

7 6

5 4 3

4 3 2

1 starost v letih

26 27 28 29

31 32 33 34 35 36 37 38 39

41 42 43 44 45 46 47 48 49

3 4

1 61 62

2 3

51 52 53 54 55 56 57 58 59

3 4

4 5

Skupaj: zaposlenih 331 povprečna starost zaposlenih znaša 43,3 let

6 7

Ženske: 118 zaposlenih ali 35,6 % povprečna starost je 42,3 let

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Rekapitulacija zaposlenih po spolu Rekapitulacija zaposlenih na dan 31. 12. 2005

Ženske

Moški

Skupaj

št.

99,2

238

98,3

362

98,6

Redno zaposleni

nedoločen čas

124

Redno zaposleni

določen čas

–

1,2

0,8

Pripravniki

določen čas

0,8

0,4

0,5

Skupaj

125

100,0

242

100,0

367

100,0

Rekapitulacija zaposlenih na dan 31. 12. 2006

Ženske

Moški

Skupaj

št.

Redno zaposleni

nedoločen čas

118

99,2

217

98,6

335

98,8

Redno zaposleni

določen čas

–

1,4

0,9

Pripravniki

določen čas

0,8

–

0,3

Skupaj

119

100,0

220

100,0

339

100,0

Rekapitulacija zaposlenih na dan 31. 12. 2007 Redno zaposleni

nedoločen čas

Ženske

Moški

Skupaj

št.

117

99,2

210

98,6

327

98,8

Redno zaposleni

določen čas

0,8

1,4

1,2

Pripravniki

določen čas

–

Skupaj

118

100,0

213

100,0

331

100,0

Izobrazbena struktura zaposlenih v Pivovarni Laško na dan 31. 12.

Leto 2005

delež v %

Leto 2006

delež v %

Leto 2007

delež v %

Magister

0,5

0,6

Visoka

10,9

13,0

13,9

Višja

6,8

7,7

9,1

Srednja

24,8

23,9

23,3

105

28,6

26,8

26,0

9,3

9,7

9,6

19,1

18,3

17,5

Skupaj

367

100,0

339

100,0

331

100,0

P i vova r na L a ško d. d.

•

Izobrazbena struktura in izobraževanje zaposlenih

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Največ zaposlenih se je udeležilo programov zakonsko predpisanih izobraževanj (146), sledijo strokovna usposabljanja in

Kot je bilo načrtovano, se izobrazbena struktura postopno

izobraževanja (80) ter jezikovni tečaji (7). Programov s podro-

izboljšuje. Na eni strani se zaposleni, ki za delovno mesto niso

čja računalništva in informatike v preteklem letu nismo izva-

imeli ustrezne izobrazbe, starajo in upokojujejo, na drugi stra-

jali. V povprečju se je od 186 udeležencev vsak vsaj dvakrat

ni jih zamenjujejo novi, z ustrezno izobrazbo, pa tudi delež

udeležil ene od oblik izobraževanja.

zaposlenih, ki se odločijo za študij ob delu, narašča.

Poleg funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja, ki predstavlja najobsežnejši sklop dejavnosti, smo zaposlenim

V zadnjem letu se je za 2 % povečalo število zaposlenih z do-

omogočali tudi študij ob delu. V šolskem letu 2006/07 je

končano VI. stopnjo izobrazbe in več, zmanjšal pa se je delež

bilo 28 aktivnih pogodb o izobraževanju ob delu, kar je ne-

zaposlenih brez izobrazbe – nekvalificiranih delavcev.

kaj več kot 8 % vseh zaposlenih. Od tega imamo 7 študentov

Stalni tehnološki razvoj zahteva znanje višjih ravni, zato

na podiplomskem študiju, 2 na specialističnem študiju po

moramo tudi vnaprej skrbeti za rast izobrazbene strukture za-

zaključenem visokošolskem programu, 3 na visokošolskih

poslenih. Predvsem moramo to dejstvo upoštevati ob zaposlo-

programih, 15 na višješolskih študijskih programih in 1 na sre-

vanju, pri že zaposlenih pa krepiti izobraževanje ob delu. Še

dnješolskem.

naprej je treba nižati delež nekvalificiranih delavcev, katerih

Novo sklenjena pogodba v zadnjem šolskem letu je bila ena.

znanja moramo usmeriti predvsem v tehnično stroko.

Do prekinitve izobraževanja ob delu je prišlo v dveh primerih. Dva delavca sta v letu 2007 uspešno zaključila študij ob delu,

V Pivovarni Laško, d. d. se zavedamo, da je strokovno izobra-

eden je pridobil visoko, drugi višjo strokovno izobrazbo.

ženi in usposobljeni kader temeljni dejavnik razvoja kakovosti

Tudi vnaprej nameravamo spodbujati izobraževanje zapo-

in uspešnosti podjetja, zato je organiziranost izobraževanja

slenih, predvsem na področju tehničnih znanj.

zaposlenih naravnana razvojno. V letu 2006 je bila vzpostav ljena centralna evidenca vseh vrst izobraževanj zaposlenih. Zaposlovanje invalidov

Podatki za leto 2007 so že popolnejši, kot so bili v preteklem letu. Planiranje in realizacija izobraževanj sta ostala prepuščena posameznim sektorjem.

Od leta 2006 je v veljavi uredba, ki določa delež zaposlenih invalidov v primerjavi s celotnim številom zaposlenih delavcev

V letu 2007 se je interno ali eksterno organiziranih semi-

pri posameznem delodajalcu. Kvote so določene glede na de-

narjev, tečajev, delavnic, simpozijev, obiskov sejmov, drugih

javnost in skupno število zaposlenih – za nas velja 6-odstotna

podjetij ipd. udeležilo 186 zaposlenih, kar je nekaj več kot po-

kvota. Če presega kvoto zaposlenih invalidov, katerih invali-

lovica vseh zaposlenih. Funkcionalna usposabljanja in izobra-

dnost ni nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bole-

ževanja, ko delavec pridobi splošna in specifična znanja, ki jih

zni, je podjetje upravičeno do nagrade za preseganje kvote. V

lahko takoj in neposredno uporabi pri svojem delu, predstav

nasprotnem primeru je potrebno mesečno ob izplačilu plač

ljajo največji delež vseh izobraževanj. Področje funkcionalne-

obračunati in plačati v sklad prispevek za spodbujanje zapo-

ga znanja smo razdelili na več sklopov:

slovanja invalidov. Ker vseskozi presegamo delež zaposlenih invalidov (27 konec leta 2007, kar je več kot 8,1 % vseh zapo-

• program strokovnega usposabljanja in izobraževanja,

slenih), smo upravičeni do nagrade za kvote.

• program zakonsko predpisanih izobraževanj, • program računalništva in informatike,

Od 27 zaposlenih invalidov je 8 upravičenih do polovičnega

• jezikovni tečaji.

delovnega časa, ostali pa imajo glede na zmožnosti in zdravstveno stanje določene delovne omejitve.

P i vova r na L a ško d. d.

•

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Delovni čas

Od leta 2001 je možna vključitev v kolektivno prostovoljno

Analiza delovnega časa v zadnjih letih kaže trend zmanjše-

dodatno pokojninsko zavarovanje. Vsakemu zaposlenemu, ki

vanja možnega fonda delovnega časa kot posledico restriktiv-

je vključen v sistem in izpolnjuje pogoje, prispevamo 80 %

ne zaposlovalne politike.

mesečne premije. Za vključitev v kolektivno prostovoljno za-

V letu 2007 se je povečalo število plačanih in državnih pra-

varovanje je treba izpolnjevati pogoj: zaposlitev za nedoločen

znikov – bilo jih je 13, medtem ko jih je bilo v letu 2006 le 11.

čas in pripravljenost prispevati 20 % mesečne premije. V sis-

Spremenjena kolektivna pogodba je dopinesla k temu, da se je

tem 20/80 je vključena večina zaposlenih; trem, ki niso, druž-

odsotnost z dela zaradi koriščenja letnega dopusta zmanjšala

ba skladno s sprejetimi pravili na račun nakazuje minimalni

za 13 %.

znesek premije, ki je v preteklem letu znašal 20,03 EUR mesečno.

Ugotavljamo, da je znižanje števila izgubljenih delovnih ur večje kot pri možnem fondu delovnega časa. Predvsem pri od-

Avgusta 2007 sta sindikat in uprava sklenila novo pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta. Po stari se je premija

sotnosti zaradi bolezni beležimo kar za 5.688 ur manj odsotnosti (indeks 83).

prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja obračunavala od neto plače; po novi, od 1. 8. 2007 dalje, pa zaposleni

Pivovarna Laško, d. d. v letu 2007 izkazuje povečan izkoris

financiramo premijo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje tako, da se za izbrani znesek zniža bruto plača. Vsa ostala določila pogodbe so ostajala nespremenjena.

Plače V letu 2007 je znašala povprečna bruto plača v Pivovarni Laško, d. d. 1.837 EUR, kar je v primerjavi s preteklim letom za 6,6 % več. Neto povprečna plača je v primerjavi z letom 2006 za 8 % večja in je znašala 1.154 EUR. Kot je že v navadi, so tudi v letu 2007 zaposleni lahko izbirali med možnostjo, da prejemajo 10 % plače v delnicah družbe in 90 % v gotovini ali celotno plačo v gotovini. Za prvo različico se je odločilo 177 zaposlenih, se pravi 52,7 % od povprečnega skupnega števila zaposlenih.

tek delovnega časa; produktivni delovni čas je 78,6-odstotni.

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

E KO LO Š KO P O R O Č I LO Slopak

Trajnostni razvoj v osnovi pomeni ohranjanje in izboljševanje razmer za življenje ter ohranjanje vitalnosti in raznolikosti

Pivovarna Laško, d. d. je kot soustanoviteljica družbe za rav-

ekosistemov. Ta skupni cilj v kar največji meri združuje gospodarske, družbene in okoljske cilje: kadar integracija ni možna,

nanje z embalažo in odpadno embalažo v letu 2007 aktivno

je potrebno izbiranje med njimi. Da bi omogočili trajnostni

pristopila k reševanju finančnih razmer v Slopaku.

razvoj, je potrebno prvenstveno izboljšati medsebojne odnose

Vstop v poslovno leto 2007 je bil za družbo pričakovano

v družbi, odnos ljudi do ekosistemov ter ustrezno prilagajati

izredno pomemben predvsem zaradi izredno neugodne po-

pritiske, tako na ekosisteme kot na ljudi. Družba, ki se usmeri

potnice: skupna izguba iz tekočega poslovanja v letu 2006 in

v trajnostni razvoj, mora spremeniti oz. redefinirati vredno-

prenesena izguba iz leta 2005 sta znašali kar 843.356 EUR.

te, okrepiti znanje, razviti ustrezne tehnologije in institucije.

Od začetka poslovnega leta je na poslovanje družbe po-

Tudi Pivovarna Laško, d. d. si nenehno prizadeva čim bolje in-

membno vplivalo tudi dejstvo, da je za podaljšanje veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja, ki je formalna podlaga za delo-

tegrirati vse cilje, ki vodijo k trajnostnemu razvoju.

vanje družbe in ki poteče v decembru 2007, nujno zagotoviti Čistilna naprava

izpolnjevanje vseh prevzetih obvez glede zagotavljanja predpisanega ravnanja z odpadno embalažo v obsegu, ki ga predpi-

Velik dosežek je pridobitev obratovalnega dovoljenje za ae-

suje veljavna zakonodaja.

robno/anaerobno čistilno napravo v juliju 2007. Obratovalno opazovanje (monitoring) je pokazalo pričakovano zelo dobre

Ta dejstva so bila znana in so pomembno vplivala na pripra-

rezultate. Učinkovitost čiščenja obeh faz celo presega načrto-

vo že omenjenega poslovnega načrta in ukrepov sanacije druž-

vane parametre čiščenja. V letu 2007 se je poleg občutnega

be za leto 2007. Načrt je potrdil odbor ustanoviteljev, vseboval

zmanjševanja emisij KPK v okolje zmanjšala tudi emisija fos-

pa je naslednje bistvene ukrepe in cilje:

forja z optimiranjem aerobnega postopka čiščenja tehnoloških

• z agotavljanje predpisanih deležev zbrane in predelane od

in komunalnih vod. Posledično se je zmanjšala tudi odmera

padne embalaže,

oz. višina plačila takse za onesnaževanje voda. S procesi op-

• z agotavljanje pozitivnega poslovnega izida in sanacija poslo-

timiranja tehnoloških postopkov proizvodnje se je zmanjšala

vanja družbe,

tudi količina odpadnih tehnoloških voda za 5,4 %.

• z agotavljanje kapitalske ustreznosti,

Z višjo temperaturo odpadnih vod iz pivovarne se je pove-

•p odaljšanje dovoljenja za opravljanje dejavnosti,

čal izkoristek čistilne naprave. S tem smo dobili večje količine

• r ešitev zapletov z Uradom za varstvo konkurence.

bioplina iz anaerobne čistilne naprave, ki ga bomo v začetku V poslovnem načrtu so bili izpostavljeni tako dejavniki, na

leta 2008 začeli koristiti za proizvodnjo pare, ki se porablja v

katere je bilo nujno potrebno vplivati za uspešno doseganje

proizvodnji piva. V letu 2007 smo nadaljevali aktivnosti za pridobitev oko-

zastavljenih ciljev, kakor tudi tisti, na katere družba nima ne-

ljevarstvenega IPPC dovoljenja tako za obrat proizvodnje in

posrednega vpliva (poslovne odločitve konkurenčnih družb in

polnjenja piva kot tudi čistilne naprave. Ministrstvo za okolje,

vstop na trg novih konkurenčnih družb ter vpliv teh dogodkov

prostor in energijo naj bi nam izdalo dovoljenje že v oktobru

na zavezance).

2007, vendar zaradi prezasedenosti ministrstva vloga ni bila

Načrtovan je bil čisti poslovni izid (po realni različici) v viši-

izdana. Računamo, da bomo okoljevarstveno dovoljenje prido-

ni 246.964 EUR in ob upoštevanju prenesene izgube iz leta

bili v sredini leta 2008.

2006 v višini 843.356 EUR zmanjšanje bilančne izgube na 596.392 EUR.

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Poslovni načrt 2007 je posebno poglavje namenil preza-

podjetja Petrol, Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Coca Cola,

dolženosti družbe glede na premoženje, ki ga je v danem tre-

Mercator, Droga Kolinska, Ljubljanske mlekarne, Cetis, Kropf,

nutku posedovala, in posledično nevarnosti za neskladnosti v

Radenska in Fructal.

poslovanju družbe z veljavnimi predpisi. Ne glede na tekoče reševanje te težave je vodstvo družbe predlagalo dokapitaliza-

Rezultati poslovanja v obdobju do 30. 9. 2007 kažejo, da je

cijo družbe kot nujen ukrep za zagotavljanje pogojev in okolja

bila družba izredno uspešna, saj je uravnotežila prihodke in

za trajnejšo sanacijo.

odhodke, hkrati pa sanirala izgubo iz preteklih let. Poslovni rezultati družbe omogočajo, da se embalažnina za leto 2008

Dokapitalizacija je bila izvedena in vpisana v sodni register

zniža za 5–12 % in približa nižjim cenam konkurence. To ne

6. 9. 2007. Zaradi povečanja osnovnega kapitala na 813.732

pomeni, da bo embalažnina v naslednjem letu primerljiva.

EUR se je poslovanje družbe Slopak stabiliziralo. Njeni usta-

Konkurenčne družbe (njihove cene niso niti javne niti enake

novitelji ostajajo največji zavezanci za plačilo embalažnine,

za vse udeležence v sistemu) bodo namreč na osnovi cen Slo-

nekateri od njih pa so svoj lastniški delež povečali. Ustanovi-

paka, vodilne družbe na trgu, ponovno znižale svoje cene, saj

telji družbe za ravnanje z odpadno embalažo Slopak so Tetra

jih ne bremenijo stroški zbiranja odpadne embalaže (neizpol-

Pak, Ilirija, Henkel, Helios, Motvoz, Dana, Paloma, Procter

njevanja prevzetih obveznosti).

& Gamble, Pomurske mlekarne, Mlekarna Celeia, Makoter, Plasta, Vitrum, Steklarna Hrastnik, Tobačna Ljubljana, Rauch, Ball Packaging. Svoj delež v družbi Slopak so povečala

Stroški embalažnine za Pivovarno Laško v letu 2006

Cena EUR/tono

Ton

Vrednost (v EUR)

Steklo

3.931

133.654

Papir skupinska in transportna

486

14.094

Plastika PET

190

9.500

Plastika skupinska in transportna

117

3.627

kovine

1.067

62.953

Skupaj

223.828

Stroški embalažnine za Pivovarno Laško v letu 2007

Cena EUR/tono

Ton

Vrednost (v EUR)

Steklo

3.460

121.100

Papir skupinska in transportna

482

17.352

Plastika PET

213

10.650

Plastika skupinska in transportna

128

4.608

Kovine

1.152

67.968

Skupaj

221.678

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Spremembe v tehnologiji proizvodnje

kot prejšnja leta smo namenili obnovi obstoječih vodnih virov,

za znižanje okoljskih emisij

ki sta jim padli izdatnost in kakovost. V sodelovanju z Geološkim zavodom RS smo nadaljevali kartiranje in raziskave vseh

Optimizacija in spremembe v tehnologiji proizvodnje piva

perspektivnih vodnih virov na področju celotne občine. Vse

so ena od pomembnih aktivnosti, ki znižujejo emisije v okolje.

obnovljene ali na novo položene cevovode smo tudi geodetsko

Ukrepi, s katerimi smo zmanjšali porabo toplotne energije in

posneli.

s tem posredno znižali emisije v zrak iz kotlov za proizvodnjo pare, so:

Sistem vodovoda Laško

• v obratu varilnica zamenjava programske in procesne opre-

• sanacija vodnega zajetja Z3 na območju Ogeč z izdatnostjo

me z novimi Simatic S7 krmilniki, hkrati tudi optimiranje

3 l/s,

procesov proizvodnje ter zmanjšanje predvsem izgube suro-

• sanacija vodnega zajetja ZB1 Lurd,

vin, proizvodov in energije, s tem pa znižanje obremenitev

• ureditev odvodnjavanja zalednih vod na zajetjih Z3 in Z4 na

odpadnih vod in zraka;

Borovkah,

• pri kuhanju pivine vračanje energije pare na kondenzator-

• v rudniku Laško dodatna ureditev zajetja s kapaciteto 2 l/s ter

ju sopar nazaj v obliki vroče vode. Temperaturo vroče vode

sanacija del poškodovanega rova,

smo nekoliko povišali, tako da vračamo za približno 30 %

• na območju vodonosnika Lurd oprema in elektrifikacija vr-

več toplotne energije.

tine L3, • obnova armatur v vodohranih Albreht in Kuretno,

Predvsem na področju postopkov čiščenja opreme smo iz-

• menjava cevovoda pri gradnji pločnika in opornega zidu na

boljšali izrive in menjave posameznih čistilnih medijev, zato

Rimski cesti,

je izpust v odpadne vode še manjši.

• v sklopu gradnje kanalizacijskega sistema menjava cevovoda

V letu 2007 smo zamenjali večje število čistilnih sredstev.

na Pristavi, Rožniku in Trubarjevi ulici,

Izbrali smo sredstva z manjšim številom dodatkov, ki manj

• obnovitev odseka cevovoda Kal v Zgornji Rečici pri gradnji

obremenjujejo odpadne vode, ker dosegajo večjo stopnjo bio-

opornega zidu nad potokom,

razgradljivosti na čistilni napravi.

• podaljšanje cevovoda na Cesta v Debro–Senica.

V polletju smo začeli postopno izvajati ukrepe za znižanje porabe sveže vode, ki smo jih določili s pomočjo projektov Fa-

Okoliški vodovodi

kultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Maribor in podje-

• izgradnja novega odseka cevovoda Trnov hrib–Bukovca–Ku-

tja Johnson Diversey. Količino in obremenitev odpadnih voda

retno v dolžini 2 km. S tem je omogočeno gravitacijsko napa-

smo zmanjšali, ker smo skrajšali čas določenih izpiranj med

janje Kuretnega in Šmihela, na novo pa se oskrbuje naselje

čiščenjem opreme in izboljšali same programe čiščenja.

Bukovca,

Uvajati smo začeli izboljšave pri porabi komprimiranega

• obnova odseka cevovoda Male Grahovše–Razbor,

tehnološkega zraka in tako zmanjšali pogostost koničnih po-

• izgradnja novega drenažnega zajetja Globočaj. S tem smo

rab zraka, posledično pa zmanjšali porabo električne energije

pridobili dodatne količine vode za sistem Trije studenci,

za kompresorje.

• pridobili dodatne količine vode za sistem Trije studenci, • polaganje električnega kablovoda v dolžini 2 km na relaciji

Vodni viri in vodovodno omrežje Občine Laško

Jurklošter–Trije studenci. S tem smo ustvarili pogoje za izko-

v letu 2007

riščanje vrtine TS – 1 Trije studenci, • ureditev odseka vodovoda na Blatnem vrhu,

Dela na vodovodu so tudi v letu 2007 potekala v skladu z

• izgradnja dveh novih zajetij Mrzlek s potrebnimi objekti ter

letnim načrtom. V celotnem sistemu vodooskrbe smo zago-

polaganje povezovalnega cevovoda in električnega kablovoda

tavljali kakovostno vodo v zadostnih količinah. Večji poudarek

v dolžini 1 km na vodovodu Poreber.

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

V letu 2008 bomo nadaljevali aktivnosti, povezane z zmanj-

Vsaka urejena skupnost skuša krepiti svoje ustvarjalne moči

ševanjem obremenitve okolja, predvsem na področju odpa-

in družbeni proizvod. Varen razvoj pa zagotavljajo le sodob-

dnih vod in odpadkov. Prizadevanja bodo usmerjena v racio-

ne, sonaravne tehnologije, ki ohranjajo naravo ter združujejo

nalno porabo električne energije ter zemeljskega plina.

zdravju in blaginji ljudi primerne razmere. Varstvo okolja ni

Posebna pozornost bo namenjena vodovarstvenim podro-

le zaščita narave in zdravja ljudi, temveč je gospodarjenje z

čjem in vodi kot vitalnemu viru celotne Skupine.

naravnimi viri in vrednotami ter razvojno gibanje. To je bistvo in pomen nacionalnega programa varstva okolja, ki postaja se-

Razumen odnos do narave in vzdržen okoljski red temelji-

stavina tekoče in razvojne politike države in s tem tudi družbe

ta na upoštevanju naravnih in družbenih zakonitosti razvoja.

Pivovarna Laško.

Vlaganja v ekologijo v letih od 2005 do 2007 (v EUR)

2005

2006

2007

Vlaganja v vodne vire

643.565

987.360

37.801

Vodni vir Lurd

210.086

501.281

37.801

Vzdrževanje vodovoda

433.479

486.079

–

Voda

1.903

5.629

14.853

Koncesija za vodo

1.903

5.629

14.853

Odpadne vode

1.614.138

449.370

485.437

Čistilna naprava

1.470.314

138.616

455.723

127.132

294.062

28.214

16.692

–

Prispevki vodnih skupnosti Slovenije Odškodnina ribiški družini Dotacija

–

1.500

Odpadki – okoljska dajatev

182.415

231.781

254.975

Izdatki za varstvo okolja – odpadna embalaža

182.415

223.802

224.080

Okoljska dajatev za odpadno embal.

–

7.912

8.983

Okoljska dajatev za elekt. in elektr. opremo – tujina

–

Obdelava odpadne diatomejske zemlje

–

21.872

2.442.021

1.674.140

793.066

Skupaj

Opomba: Prispevki vodni skupnosti Slovenije za leto 2007 so bistveno nižji. V letu 2006 smo uveljavljali oprostitev takse; poračun v višini 166.350 EUR se izkazuje v vrednosti za leto 2007.

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

L A S T N I Š K A S T R U K T U R A K A P I TA L A Z GIBANJEM VREDNOSTI DELNIC Pivovarna Laško je od leta 1995 organizirana kot delniška

Deset največjih delničarjev je imelo na dan 31. 12. 2007 sku-

družba. Ob koncu poslovnega leta 2007 je štela 12.099 del-

paj 5.758.986 delnic ali 65,8 % celotnega osnovnega kapitala,

ničarjev, se pravi 2.439 oz. 25,2 % delničarjev več kot konec

kar je za 0,69 % manj kot na dan 31. 12. 2006.

leta 2006.

Lastniška struktura kapitala družbe se je v letu 2007 neko-

Osnovni kapital družbe na dan 31. 12. 2007 znaša 36.503.305

liko spremenila. Največji latnik ostaja Infond Holding, ki je

EUR in je razdeljen na 8.747.652 kosovnih delnic brez nomi-

svoj 24,43-odstotni delež iz leta 2006 zmanjšal na 23,71 %,

nalne vrednosti, od katerih so vse v celoti plačane. Vse delnice

sledi CPM, ki ima v lasti 12,63 % delnic, v lanskem letu pa ga

so navadne, imenske in izdane v nematerializirani obliki, z

ni bilo med 10. največjimi delničarji, in Kapitalska družba, ki

oznakama PILR in PILH. Na dan 31. 12. 2007 je bilo v central-

z enakim, 7,06-odstotnim deležem kot lani ostaja na tretjem

nem registru KDD (Centralna klirinško depotna družba, d. d.,

mestu. Med večjimi delničarji so še Bank Austria Creditanstalt

Ljubljana) vpisanih 8.578.085 delnic z oznako PILR in 169.567

AG, Towra S. A., NFD 1 Delniški investicijski sklad, d. d. in

delnic z oznako PILH.

Delniški vzajemni sklad Triglav steber I. Ostale družbe imajo

Število delničarjev na dan 31. 12.

2005

2006

2007

10.109

9.660

12.099

Verižni indeks –

95,6

125,2

2005

2006

2007

Pravne osebe

74,6

73,2

66,9

Fizične osebe

20,3

18,8

20,0

Latniška struktura kapitala Pivovarne Laško na dan 31. 12. 2007 (v %)

Tujci Skupaj

5,1

8,0

13,1

100,0

Infond holding, d.d. 23,7 % CPM, d.d. 12,6 % Kapitalska družba, d.d. 7,1 % NFD1 delniški IS, d.d. 4,7 % Ostale pravne osebe 18,9 % Fizične osebe 19,9 % Tujci 13,1 %

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

na dan 31. 12. 2007 v lasti manj kot 2 % delnic PILR Pivovarne

V letu 2007 je družba pridobila 9.070 lotov lastnih delnic v

Laško, d. d.

skupni vrednosti 486.718,56 EUR ter odtujila 7.293 lotov la-

Uprava – direktor družbe Boško Šrot je imel na dan 31. 12. 2007

stnih delnic v vrednosti 318.009,63 EUR, ki so jih odkupili

v lasti 9.030 delnic (0,1032 %) Pivovarne Laško, d. d.

zaposleni.

Člani nadzornega sveta (v nadaljevanju NS) so imeli na

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2007 po MSRP

dan 31. 12. 2007 v lasti naslednje število delnic: Andrej Kebe

znaša 26,45 EUR. Tržna vrednost delnice presega knjigovod-

– namestnik predsednika NS 9.716 (0,1111 %), Anton Turnšek

sko vrednost delnice za 228,1 % in znaša 86,77 EUR.

– član NS 9.773 (0,1117 %) in Bojan Košak – član NS 17.690

Vsaka delnica daje lastniku pravico glasovanja na letni skup-

(0,2022 %). Ostali člani NS na ta dan niso bili imetniki delnic

ščini delničarjev in udeležbe v dobičku.

Pivovarne Laško, d. d.

Uprava družbe je pooblaščena, da na podlagi sklepa skupščine delničarjev z dne 9. 8. 2002 in v soglasju z nadzornim sve-

Delnice

tom še 5 let po vpisu spremembe statuta v sodni register z dne 14. 5. 2003 poveča osnovni kapital družbe za največ 50 %, kar

Delnice Pivovarne Laško, d. d. imajo oznako PILR in koti-

znaša 18.251.652,50 EUR. Hkrati je uprava družbe upravičena,

rajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev Ljubljanske

da ob povečanju osnovnega kapitala odloča o izključitvi pred-

borze, d. d., Ljubljana od 1. 2. 2000 dalje kot redne delnice.

nostne pravice delničarjev do vpisa novih delnic. Doslej upra-

Še iz postopka lastninskega preoblikovanja ima družba

va odobrenega kapitala še ni realizirala oz. koristila. Skupščina

169.567 delnic z oznako PILH, te so rezervirane za denacio-

družbe ni sklepala o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.

nalizacijske upravičence. Če je izdana odločba v korist dena-

Družba je v preteklih letih preko dividende izplačevala sko-

cionalizacijskega upravičenca, se delnica spremeni iz oznake

raj polovico letnega čistega dobička, preostali del dobička pa

PILH v PILR in prične kotirati na organiziranem trgu vredno-

je namenjala za investicije in rezerve. Uprava družbe podpira

stnih papirjev.

dolgoročno politiko dividend tudi v prihodnjih letih. Realna

Družba ima na dan 31. 12. 2007 v svojem portfelju 1960 lotov

rast dividende se bo nadaljevala sorazmerno z uspešnostjo

odkupljenih lastnih delnic, kar znaša 0.0224 % vseh delnic.

poslovanja.

Povprečna tržna vrednost delnice PILR v letu 2007 jan

feb

mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

41,83

43,61

44,81

54,47

65,76

76,64

90,34

97,30

96,75

96,81

92,29

90,47

100

80 (v EUR)

(v EUR)

jan

feb

mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Knjigovodska vrednost delnice PILR na dan 31. 12. za obdobje od 1998 do 2007 (v EUR)

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

*2005

*2006

*2007

13,87

15,64

18,09

19,68

22,12

23,07

22,82

20,11

21,93

26,45

(v EUR)

25 20 15 10

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

*2005

*2006

*2007

* po MSRP, za vsa leta preračun iz SIT, 1 EUR je 239,640 SIT

V letu 2005 se je knjigovodska vrednost delnice spremenila s 24,44 EUR na 20,11 EUR, zaradi prehoda na MSRP.

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

R EV I D I R A N I R A Č U N OVO D S K I I Z K A Z I P I V O VA R N E L A Š K O , D .   D . s poročilom neodvisnega revizorja za poslovno leto 2007 (po MSRP) in pojasnila

BILANCA STANJA Pivovarne Laško, d. d. na dan 31. 12. 2007 (v EUR)

31. 12. 2007

31. 12. 2006

Indeks 2007/2006

SREDSTVA DOLGOROČNA SREDSTVA

476.495.514

397.814.081

120

358.697

392.280

46.230.773

42.226.452

109

4.142.220

3.645.151

114

293.488.678

226.474.187

130

44.807

18.478.864

124.613.112

94.976.535

131

7.617.227

9.606.195

–

2.014.417

–

26.151.067

22.853.024

114

1.070.307

1.480.784

Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva Dolgoročna posojila Dolgoročne terjatve za odloženi davek KRATKOROČNA SREDSTVA BREZ KRATKOROČNIH AKTIVNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV Nekratkoročna sredstva za prodajo Zaloge Kratkoročne terjatve iz poslovanja Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka Kratkoročna posojila Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE SKUPAJ KRATKOROČNA SREDSTVA SKUPAJ SREDSTVA

9.332.754

7.156.260

130

12.730.296

9.452.626

135

–

2.345.894

–

2.848.767

2.277.037

125

168.943

140.423

120

5.632

17.723

26.156.699

22.870.747

114

502.652.213

420.684.828

119

KAPITAL

231.336.521

Osnovni kapital

191.864.226

121

36.503.305

100

Kapitalske rezerve

102.377.721

100

Rezerve iz dobička

34.964.569

35.198.510

Presežek iz prevrednotenja

44.348.510

13.291.571

334

994.349

(1.600.150)

–

12.148.067

6.093.269

199

Čisti poslovni izid preteklih let Čisti poslovni izid

P i vova r na L a ško d. d.

•

OBVEZNOSTI

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

271.315.692

228.820.602

119

PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

1.320.469

1.166.161

113

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

1.276.661

1.150.951

111

43.808

15.210

288

DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

113.778.865

97.420.004

117

Dolgoročne finančne obveznosti

106.571.471

97.420.004

109

REZERVACIJE IN DOLGOROČNE

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Dolgoročne obveznosti za odloženi davek

7.207.394

–

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

155.595.200

129.517.394

120

Kratkoročne poslovne obveznosti

12.882.647

10.283.769

125

892.716

–

141.819.837

119.233.625

119

621.158

717.043

SKUPAJ KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

156.216.358

130.234.437

120

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

502.652.213

420.684.828

119

Kratkoročne obveznosti za plačilo davka Kratkoročne finančne obveznosti KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Pivovarne Laško, d. d. za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2007 (v EUR)

1. 1. – 31. 12. 2007

1. 1. – 31. 12. 2006

Indeks 2007/2006

Čisti prihodki od prodaje Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje Drugi poslovni prihodki

108.612.383

83.475.572

130

481.145

673.247

3.786.150

1.098.364

345

Stroški blaga, materiala in storitev

73.422.450

47.960.491

153

Stroški dela

10.154.644

10.167.030

100

8.514.247

9.436.409

720.825

275.972

261

Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev Odpisi vrednosti Stroški rezervacij Drugi poslovni odhodki POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

182.823

–

1.361.341

1.346.770

101

18.523.348

16.060.511

115

Finančni prihodki iz udeležbe v dobičku

11.222.754

1.490.678

753

Finančni prihodki iz financiranja

217.773

309.690

SKUPAJ FINANČNI PRIHODKI

11.440.527

1.800.368

635

3.692.345

–

11.820.689

8.727.200

135

–

30.717

–

15.513.034

8.757.917

177

Finančni odhodki za odpise finančnih naložb Finančni odhodki iz financiranja Finančni prihodki iz poslovanja SKUPAJ FINANČNI ODHODKI

POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO

14.450.841

9.102.962

159

Davek od dohodka Odloženi davek ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

892.715

–

1.410.059

3.009.693

12.148.067

6.093.269

199

Dobiček na delnico večinskih lastnikov: Čisti dobiček na delnico (v EUR)

1,39

0,70

199

Popravljen čisti dobiček na delnico (v EUR)

1,39

0,70

199

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

IZKAZ DENARNIH TOKOV Pivovarne Laško, d. d. za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2007 (v EUR)

1. 1. – 31. 12. 2007

1. 1. – 31. 12. 2006

DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Denar, ustvarjen pri poslovanju Izdatki za davke POBOTAN DENAR, USTVARJEN IZ POSLOVANJA

26.957.853

26.617.914

–

(3.364.868)

26.957.853

23.253.046

DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU Prevzem odvisnih družb, neto izdatki za prevzem

(50.504.373)

–

Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev

(13.541.598)

(5.931.668)

Dobički/izgube pri odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev

677.531

443.565

Nakupi neopredmetenih dolgoročnih sredstev

(16.768)

(223.218)

9.091.066

32.079.707

217.773

309.690

Nakupi/prodaje finančnih sredstev namenjeni za prodajo Prejete obresti Prejete dividende in dobički od prodaje naložb NETO DENARNI TOK IZ NALOŽBENJA

10.962.758

1.490.678

(43.113.611)

28.168.754

DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Plačane obresti

(11.820.689)

(8.757.916)

Povečanje dolgov

165.933.867

111.181.518

Odplačila dolgov

(134.196.189)

(151.839.927)

(233.941)

(34.502)

Zmanjšanje kapitala Dividende izplačane lastnikom

(3.498.770)

(2.187.377)

NETO DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA

16.184.278

(51.638.203)

NETO POVEČANJE/ZMANJŠANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV

28.520

(216.404)

Denar in denarni ustrezniki na začetku leta

140.423

356.827

Denar in denarni ustrezniki na koncu leta

168.943

140.423

Skupaj druge rezerve iz dobička

Čisti poslovni izid Čisti Presežek iz preteklih let poslovni izid prevrednotenja

–

31.056.939

–

Skupaj spremembe v letu 2007

–

12.148.067

31.056.939

–

– –

–

Izplačilo dividend

(233.941)

–

(233.941)

–

(233.941)

–

(233.941)

–

2.594.499

(3.498.770)

–

6.093.269

(6.093.269)

–

(6.093.269)

–

(3.498.770)

(233.941)

–

231.336.522

(168.709)

–

(168.709)

–

KONČNO STANJE na dan 31. december 2007 36.503.305 102.377.721 25.606.794 174.297 (174.297) 9.357.776 34.964.570 994.349 12.148.067 44.348.510

168.709

–

168.709

–

(3.732.711)

–

43.205.006

–

Nakup/prodaja lastnih delnic

–

Prenos čistega dobička preteklega leta

–

Čisti poslovni izid poslovnega leta

12.148.067

31.056.939

–

Spremembe, prikazane direktno v kapitalu

–

31.056.939

Poštena vrednost: Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva – – – – – – – – – 31.056.939

–

191.864.227

SKUPAJ

ZAČETNO STANJE na dan 1. januar 2007 po MSRP 36.503.305 102.377.721 25.606.794 5.588 (5.588) 9.591.717 35.198.511 (1.600.150) 6.093.269 13.291.571

(v EUR) Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Lastne Druge rezerve kapital rezerve rezerve lastne deleže delnice iz dobička

IZKAZ GIBANJA KAPITALA Pivovarne Laško, d. d. z a obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2007

Skupaj druge rezerve iz dobička

Čisti poslovni izid Čisti Presežek iz preteklih let poslovni izid prevrednotenja

–

12.100.042

– – –

–

Nakup/prodaja lastnih delnic

Izplačilo dividend

–

6.093.269

12.100.042

–

(34.498)

–

(34.498)

–

(34.498)

–

(34.498)

–

3.052.888

(2.187.377)

–

5.240.265

(5.240.265)

–

(5.240.265)

–

(2.187.377)

(34.498)

–

191.864.226

2.779

–

2.779

–

KONČNO STANJE na dan 31. december 2006 36.503.305 102.377.721 25.606.794 5.588 (5.588) 9.591.716 35.198.510 (1.600.150) 6.093.269 13.291.571

(2.779)

–

(2.779)

–

(2.221.875)

–

18.193.311

6.093.269

–

Skupaj spremembe v letu 2006

–

Prenos čistega dobička preteklega leta

–

12.100.042

–

Čisti poslovni izid poslovnega leta

–

Spremembe, prikazane direktno v kapitalu

–

12.100.042

–

175.892.790

Poštena vrednost: Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva – – – – – – – – – 12.100.042

SKUPAJ

ZAČETNO STANJE na dan 1. januar 2006 po MSRP 36.503.305 102.377.721 25.606.794 8.367 (8.367) 9.626.214 35.233.008 (4.653.038) 5.240.265 1.191.529

(v EUR) Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Lastne Druge rezerve kapital rezerve rezerve lastne deleže delnice iz dobička

IZKAZ GIBANJA KAPITALA Pivovarne Laško, d. d. z a obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2006

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

R A Č U N OVO D S K I I Z K A Z I P I V O VA R N E L A Š K O , D .   D . Pojasnila

Računovodski izkazi družbe Pivovarna Laško, d. d. so pripravljeni skladno z zakonom o gospodarskih družbah in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) znaša 27.037.595 EUR in je v primerjavi s preteklim letom večji za 6 %. Finančni prihodki so v primerjavi z letom 2006 večji za več

Revidirane nekonsolidirane izkaze za leto 2007 je nadzorni

kot 6-krat. Finančni odhodki so za 77,1 % večji kot leta 2006

svet družbe Pivovarna Laško, d. d. obravnaval na svoji 3. redni

zaradi povečanih finančnih obveznosti za najete kredite in od-

seji 15. 5. 2008 in je z njihovo objavo soglašal.

pise finančnih naložb.

Računovodske izkaze je za leto 2007 revidirala družba Deloitte revizija, d. o. o., Ljubljana.

Pivovarna Laško, d. d. je v letu 2007 ustvarila 14.450.841 EUR celotnega dobička, kar je za 58,7 % več kot v letu 2006.

Pivovarna Laško, d. d. je uspešno zaključila poslovno leto

Čisti dobiček je v primerjavi s preteklim letom večji za

2007. V ne najugodnejših razmerah za potrošnjo pijač je uspe-

99,3 % in znaša 12.148.067 EUR. Bilančni dobiček leta 2007

la povečati prodajo piva na domačem trgu za 0,3 % in tako

znaša 13.142.416 EUR.

zadržati vodilni tržni delež v Sloveniji.

Revidirana knjigovodska vrednost delnice PILR na dan

Manjša prodaja piva na trgih Bosne in Hercegovine, Srbije

31. 12. 2007 znaša 26,45 EUR. Čisti dobiček na delnico znaša

in Hrvaške je vzrok, da družba ni dosegla zastavljenih ciljev.

1,39 EUR, v letu 2006 je znašal 0,70 EUR.

Težave na omenjenih trgih so fiskalne narave, srečujemo pa se

Med nerevidiranimi in revidiranimi računovodskimi izkazi

tudi z zavračanjem proizvodov slovenskega porekla. Fiskalna

matične družbe ni bistvenih razlik. Čisti poslovni izid je večji

politika na trgu Bosne in Hercegovine ne priznava fakturne

za 6.054.798 EUR.

cene za nadaljnje obdavčenje. Tako so slovenske znamke piva v podrejenem položaju v primerjavi z domačimi in uvoženimi s Hrvaške in Srbije, ki se prav tako pojavljajo na tem tržišču.

Pomembni poslovni dogodki

Na tujih trgih smo v letu 2007 uspeli doseči le 90,2 % realiPridobitev delnic Poslovnega sistema Mercator

zacije iz leta 2006.

Pivovarna Union, d. d., Ljubljana in Radenska, d. d., Ra-

Celotna prodaja piva in vode v letu 2007 je v primerjavi s

denci sta dne 12. 2. 2007 pridobili delnice izdajatelja Poslovni

predhodnim letom na indeksu 98,4. Pivovarna Laško, d. d. je v letu 2007 ustvarila 108,6 mio

sistem Mercator, d. d., Ljubljana. Pivovarna Union je postala

EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 30,2 % več kot v

imetnica 12,33-odstotnega deleža, Radenska pa 2,57-odstotne-

preteklem letu. V strukturi prihodkov iz prodaje predstavljajo

ga. Z upoštevanjem deleža, ki ga je imela v lasti Pivovarna

prihodki na domačem trgu 90,7 %, prihodki na tujih trgih pa

Laško, tj. 8,43 %, imajo obvladujoča družba Pivovarna Laško, d. d. skupaj z odvisnima družbama Pivovarno Union, d. d. in

9,3 %.

Radensko, d. d. 23,34-odstotni delež delnic družbe Mercator,

Odhodki iz poslovanja, ki znašajo 90.089.035 EUR, so glede na preteklo leto večji za 33,6 %, predvsem zaradi viš-

d. d., Ljubljana.

jih stroškov storitev ter nabavne vrednosti prodanega blaga in Objava prevzemne namere za delnice Dela, d. d.

materiala. Strošek amortizacije znaša 8.514.274 EUR in je v

Družbe Pivovarna Laško, d. d., Radenska, d. d., Radenci in

primerjavi s preteklim letom manjši za 9,8 %.

Talis, d. o. o., Maribor so dne 12. 3. 2007 objavile prevzemno

Družba je v letu 2007 ustvarila 18.523.348 EUR dobička iz

namero za odkup delnic družbe Delo, časopisno in založniško

poslovanja, kar je za 15,3 % več kot v letu 2006.

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

podjetje, d. d., Ljubljana, v skladu z določbami zakona o pre-

prenosu vseh delnic družbe Delo, d. d., Ljubljana na glavne-

vzemih (ZPre-1).

ga delničarja Pivovarno Laško, d. d. Po opravljenih vpisih je v

Objava prevzemne ponudbe za delnice Dela, d. d.

(100 %), od tega na Pivovarno Laško, d. d. 539.516 (80,83 %),

centralnem registru vpisanih 667.464 delnic z oznako DELR Pivovarna Laško, d. d. je skupaj z Radensko, d. d. in Tali-

Radensko, d. d. 127.928 (19,16 %) in Firmo DEL, d. o. o. 20

som, d. o. o. dne 2. 4. 2007 objavila prevzemno ponudbo za

(0,0029 %).

odkup delnic družbe Delo, časopisno in založniško podjetje, d. d., Dunajska 5, Ljubljana. Prevzemna ponudba je potekla

Odsvojitev poslovnega deleža

dne 3. 5. 2007.

Dne 14. 9. 2007 je Pivovarna Laško, d. d. odsvojila 100-od-

V prevzemni ponudbi je Pivovarna Laško, d. d. pridobila

stotni poslovni delež v hčerinski družbi Plinfin – finančnosto-

49,94 %, kar skupaj z delnicami, ki jih je imela v lasti pred

ritvena družba, d. o. o., na katero je že prej prenesla 378.327

tem, predstavlja 74,92 % vseh delnic družbe Delo, d. d. Pivo-

delnic družbe Istrabenz, d. d. oz. 7,3-odstotni delež v navedeni

varna Laško, d. d. je tako skupaj z Radensko, d. d. in s Talisom,

družbi.

d. o. o. po prevzemni ponudbi pridobila v last skupaj 628.044 delnic, kar predstavlja 94,09-odstotni delež vseh delnic druž-

Spremembe statuta

be Delo, d. d.

Okrožno sodišče v Celju je vpisalo v sodni register spremembe statuta družbe Pivovarna Laško, d. d., in sicer: dne

Izdaja odločb UVK in ATVP

13. 9. 2007 preračun osnovnega kapitala iz 8.747.652.000,00

Urad RS za varstvo konkurence je z odločbo z dne 19. 4. 2007

SIT v 36.503.304,96 EUR, pri čemer je osnovni kapital razde-

odločil, da je koncentracija družb Pivovarna Laško, d. d. in

ljen na 8.747.652 kosovnih delnic brez nominalne vrednosti,

Delo, d. d. skladna s pravili konkurence in da ji urad ne na-

izdane pa so v nematerializirani obliki, in dne 14. 9. 2007 spre-

sprotuje.

membe, skladne s sklepom skupščine z dne 15. 6. 2007, med

Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne 8. 5. 2007 izdala

katerimi je pomembnejša sprememba določila o zmanjšanju

odločbo, v kateri je glede na to, da v prevzemni ponudbi pre-

števila članov nadzornega sveta družbe z 9 na 6 članov, od ka-

vzemniki niso določili najmanjšega števila delnic, za katere

terih so 4 predstavniki kapitala in 2 predstavnika delavcev; ta

mora biti sprejeta prevzemna ponudba, ugotovila, da je pre-

sprememba se je začela uporabljati dne 29. 10. 2007.

vzemna ponudba uspela. Odobreni in pogojni kapital Preimenovanje in sprememba sedeža družbe Talis, d. o. o.,

Sklep skupščine o odobrenem kapitalu je potekel dne

Maribor

14. 5. 2008. Odobreni kapital ni bil realiziran. Skupščina druž-

Odvisna družba Talis, d. o. o., Maribor se je dne 6. 6. 2007

be ni sklepala o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.

preimenovala v družbo Firma Del, d. o. o. s sedežem v Laškem, Trubarjeva 28, ki je 100 % v lasti Pivovarne Laško, d. d.

Spremembe v upravah matične in odvisnih družb V odvisni družbi Fructal, d. d., Ajdovščina je bil z dnem

Prenos delnic Dela

31. 1. 2007 odpoklican iz nekrivdnih razlogov direktor Miran

Na skupščini Dela, časopisnega in založniškega podjeta,

Božič in s 1. 2. 2007 imenovan novi direktor Anton Balažič za

d. d., Ljubljana, je bil dne 30. 7. 2007 sprejet sklep o prenosu

mandatno dobo 5 let.

delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja Pivovar-

V odvisni družbi Radenska, d. d., Radenci je dne 28. 2. 2007

no Laško, d. d., kar pomeni, da se je 5,92 % preostalih delnic

potekel mandat direktorju Zlatku Hohnjecu in s 1. 3. 2007 je

družbe preneslo na glavnega delničarja.

bil na to mesto za mandatno dobo 5 let imenovan Tomaž Bla-

Pivovarna Laško, d. d. je dne 13. 9. 2007 prejela odločbo

gotinšek.

KDD – Centralne klirinško depotne družbe, d. d., Ljubljana o

V odvisni družbi Jadranska pivovara, d. d., Split je bil z

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

dnem 31. 3. 2007 sporazumno razrešen direktor Tomaž Udrih

Objava prevzemne ponudbe za delnice Pivovarne

in s 1. 4. 2007 imenovan novi direktor Marijan Kos za manda-

Laško, d. d.

tno dobo 5 let. Dotedanji direktor Tomaž Udrih je bil z dnem 1. 4. 2007 imenovan za prokurista družbe.

Pivovarna Laško, d. d. je dne 12. 2. 2008 prejela od prevzemnikov prevzemno ponudbo in prospekt za odkup delnic ciljne družbe Pivovarne Laško, d. d. Prevzemniki so prevzemno

V letu 2007 v upravi matične družbe ni bilo sprememb.

ponudbo dne 12. 2. 2008 objavili v časniku Večer in na SEOnetu. Za delnico PILR so ponudili 88,00 EUR. Prevzemna

Dogodki po datumu bilance stanja

ponudba je veljala do vključno 11. 3. 2008, do 12. ure in ni vsebovala praga uspešnosti kot odložnega oz. razveznega pogoja

Obvestilo o prevzemni nameri za delnice Pivovarne Laško,

za njeno učinkovanje.

d. d. Dne 1. 2. 2008 je družba Probanka, d. d. obvestila Pivovarno

Prejem odločbe ATVP

Laško, d. d., da je v imenu in za račun družb INFOND HOL-

Pivovarna Laško, d. d. je dne 17. 3. 2008 prejela odločbo

DING, finančna družba, d. d., Maribor, CESTNO PODJETJE

Agencije za trg vrednostnih papirjev, s katero je le-ta ugotovila,

MARIBOR, družba za gradnjo in vzdrževanje cest, d. d., FI-

da je prevzemna ponudba prevzemnikov že uspešna.

DINA, finančne in nepremičninske storitve, d. d., Ljubljana

Prevzemno ponudbo je sprejelo 2.488 imetnikov delnic cilj-

in KOTO, proizvodno in trgovsko podjetje, d. d., Ljubljana (v

ne družbe, ki so imeli v lasti 1.158.073 delnic PILR, kar pred-

nadaljnjem besedilu: prevzemniki) objavila prevzemno name-

stavlja 13,24 % vseh delnic ciljne družbe. Prevzemniki so po

ro v skladu z ZPre-1, s katero se je obvezala dati prevzemno

prevzemu postali imetniki skupno 55,08 % delnic Pivovarne

ponudbo za vrednostne papirje ciljne družbe Pivovarna Laško,

Laško, d. d.

d. d. Pivovarna Laško, d. d. je skladno s 25. členom ZPre-1 dne

Po preknjižbi delnic, skladno s prevzemno ponudbo, je bilo

4. 2. 2008 pisno obvestila Agencijo za trg vrednostnih papirjev,

10 največjih delničarjev na dan 26. 3. 2008 imetnik naslednje-

da med upravo Pivovarne Laško, d. d. in prevzemniki ni bilo

ga števila delnic:

nobenih dogovorov ali pogajanj glede prevzema.

Delničar

št. delnic

% od osnovnega kapitala

1. Infond holding, d. d.

2.143.477

24,504

2. Fidina, d. d.

1.144.674

13,086

3 CPM, d. d.

1.105.000

12,632

617.488

7,059

4. Kapitalska družba, d. d. 5. Bank Austria Creditanstalt AG

470.902

5,383

6. NFD 1 delniški investicijski sklad, d. d.

445.096

5,088

7. Koto, d. d. Ljubljana

425.000

4,858

8. D.S.U., d. o. o.

165.680

1,894

9. Probanka, d. d.

145.392

1,662

10. Infond ID, d. d.

125.394

1,433

6.788.103

77,599

Skupaj

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Sklepi UVK v zvezi z domnevno koncentracijo nad druž-

d. d. so vložile tožbe zaradi odprave sklepa UVK, s katerim je

bo Mercator, d. d.

le-ta prepovedal odsvojitev in obremenitev delnic družbe Mer-

Pivovarna Laško, d. d. je dne 11. 2. 2008 prejela sklep z dne

cator, d. d. brez predhodnega soglasja UVK. Sodišče o tožbah

6. 2. 2008, s katerim je Urad RS za varstvo konkurence (UVK)

še ni odločilo.

ustavil postopek presoje skladnosti s pravili konkurence, ki

Pivovarna Laško, d. d. je dne 8. in 9. 4. 2008 prejela od družb

ga je UVK uvedel po uradni dolžnosti dne 13. 12. 2007, popra-

prevzemnic INFOND HOLDING, d. d., Maribor, FIDINA,

vljenega dne 18. 12. 2007, proti družbam Infond Holding, d. d.,

d. d., Ljubljana CPM, d. d., ki imajo skupno 4.818.151 delnic

Maribor, Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., Lju-

ciljne družbe Pivovarne Laško, d. d., kar predstavlja 55,07-od-

bljana, Radenska, d. d., Radenci, Center naložbe, d. d., Mari-

stotni delež osnovnega kapitala ciljne družbe, obvestilo, da so

bor in Kolonel, d. o. o., Ljubljana zaradi domnevne opustitve

navedene družbe dne 3. 4. 2008 sklenile delniški sporazum o

priglasitve koncentracije s pravili konkurence med temi druž-

usklajenem delovanju pri uresničevanju upravljalskih pravic

bami in družbo Mercator, d. d.

iz delnic ciljne družbe izdajateljice Pivovarne Laško, d. d.

Z istim sklepom je UVK ugotovil, da preneha veljati tudi sklep UVK z dne 13. 12. 2007, s katerim je omenjenim druž-

Dne 7. 5. 2008 je prejela obvestilo, s katerim jo je UniCredit

bam prepovedal odsvojitev in obremenitev delnic družbe Mer-

Banka Slovenije d. d., Šmartinska 140, Ljubljana po poobla-

cator, d. d. brez njegovega predhodnega soglasja.

stilu svoje stranke obvestila, da je njena stranka Bank Austria

Pivovarna Laško, d. d. je dne 11. 2. 2008 prejela sklep z dne

Creditanstalt AG, Vordere Zollamtsstrasse 13, 1030 Wien, Au-

6. 2. 2008, s katerim je UVK uvedel nov postopek. S tem skle-

stria dne 30. 4. 2008 odsvojila 461.057 delnic izdajatelja Pivo-

pom UVK ugotavlja, da naj bi šlo za skupni nadzor družb In-

varna Laško, d. d. z oznako PILR, kar predstavlja 5,27-odstotni

fond Holding, d. d., Maribor, Istabenz, d. d., Koper, Pivovarna

delež od vseh glasovalnih pravic izdajatelja. Pred transakcijo

Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., Ljubljana in Radenska,

je bila Bank Austria Creditanstalt AG imetnica 475.903 delnic

d. d., Radenci nad družbo Mercator, d. d., Ljubljana in da naj

izdajatelja oz. 5,44 % vseh glasovalnih pravic; po opravljeni

bi šlo za koncentracijo, ki je podrejena določbam ZPomK. Za-

transakciji je imetnica še 14.846 delnic izdajatelja, kar pred-

radi tega je UVK po uradni dolžnosti uvedel postopek presoje

stavlja 0,17-odstotni delež glasovalnih pravic.

koncentracije s pravili konkurence. UVK je z novim dodatnim sklepom z dne 6. 2. 2008 vsem omenjenim družbam prepovedal odsvojitev in obremenitev delnic družbe Mercator, d. d., Ljubljana brez predhodnega soglasja UVK, zaradi zadržanja učinkovanja koncentracije. Vsem družbam je določil tudi, da lahko uresničujejo glasovalne pravice na skupščini družbe Mercator, d. d. iz števila delnic, ki so jih imele družbe na dan izdaje tega sklepa (6. 2. 2008), in sicer Infond Holding, d. d. 941.301, Pivovarna Laško, d. d. 317.498, Pivovarna Union, d. d. 464.390, Radenska, d. d. 96.952 in Istrabenz, d. d., 376.797 (na dan 1. 2. 2008), le na podlagi in v obsegu predhodnega soglasja UVK. To velja tudi za vse nadaljnje pridobitve delnic družbe Mercator, d. d. Ta ukrepa veljata do izdaje končne odločbe UVK glede skladnosti koncentracije teh družb s pravili konkurence. Tožbe zaradi odprave sklepa UVK Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d. in Radenska,

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

RAČUNOVODSKI KAZALNIKI Pivovarne Laško, d. d. I. Profitabilnostni kazalniki (v %)

*2006

*2007

EBITDA marža

30,9

25,6

Marža iz poslovanja

19,2

17,1

Neto marža

7,3

11,2

Donosnost na kapital

3,2

5,3

Donosnost na celotna sredstva

3,5

5,5

Donosnost na investirani kapital (ROIC)

14,1

20,4

* po MSRP

II. Aktivnostni kazalniki

*2006

*2007

Dnevi obračanja zalog

Dnevi plačila kupcev

Operativni cikel

Dnevi plačila dobaviteljem

Dnevi neto denarnega toka

Čisti prihodki od prodaje na investiran kapital

1,09

1,42

Prihodki na zaposlenega (v tisoč EUR)

235

322

Stroški dela na zaposlenega (v tisoč EUR)

Povprečno število zaposlenih

355

337

* po MSRP

III. Kazalniki finančnega stanja

*2006

*2007

Hitri koeficient

0,11

Obratni koeficient

0,18

0,20

Kapital v celotnih sredstvih

0,45

0,46

Finančne obveznosti v kapitalu

1,05

Neto finančne obveznosti v kapitalu

1,04

1,05

Finančne obveznosti/EBITDA

7,83

8,75

Kapital v stalnih sredstvih

0,48

Dolgoročni viri v stalnih sredstvih

0,73

0,79

Pokritje obresti

38,15

36,90

* po MSRP

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

VIZIJA P I V O VA R N E L A Š K O , D .   D . Uspešno zaključeno poslovno leto 2007 potrjuje, da je po-

kakor tujih trgih. Nadaljnji razvoj bo odvisen predvsem od rea-

slovna politika družbe pravilno usmerjena in zagotavlja uspe-

lizacije omenjenega projekta, vsekakor pa se bo družba skuša-

šen razvoj tudi vnaprej. Pivovarna Laško se je v preteklosti pra-

la usmerjati tudi v kapitalske povezave z drugimi proizvajalci

viloma uvrščala med uspešnejše družbe živilskopredelovalne

pijač, predvsem na območju jugovzhodne Evrope.

panoge v Sloveniji. Smelo lahko pričakujemo, da bo kljub preV preteklosti je Pivovarna Laško že večkrat dokazala, da

cej zaostrenim pogojem gospodarjenja nadaljevala s podobni-

sta znanje in volja ključna dejavnika pri premagovanju težav,

mi poslovnimi rezultati tudi v prihodnje.

ki spremljajo iz leta v leto manj ugodne pogoje poslovanja. Po opremljenosti celotnega proizvodno-polnilnega procesa

Družba načrtuje, da bo v prihodnje še uspešnejša, predvsem

in kakovosti vseh proizvodov se družba lahko primerja z naj

z boljšim izkoristkom sinergijskih učinkov kapitalsko poveza-

uspešnejšimi pivovarnami v Evropi.

nih družb na področju skupnega trženja blagovnih znamk na tujih trgih.

Pivovarna Laško želi tudi v prihodnje obdržati doseženi nivo odličnosti in vodilni položaj v svoji panogi v Sloveniji. Projekt

Pivovarna Laško bo tudi v prihodnje svojim zvestim potro-

združevanja slovenske industrije pijač in nenehno iskanje no-

šnikom zagotavljala vrhunsko kakovost vseh svojih proizvo-

vih možnosti izkoriščanja sinergij bosta še nadalje osnovna

dov, lastnikom družbe – delničarjem pa uspešen razvoj in

strategija poslovne politike družbe. Družba lahko le združena

dolgoročno trdnost naložbenih sredstev ter zadovoljiv donos

uspešno konkurira tujim korporacijam tako na slovenskem

na vloženi kapital.

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

7 P OV EZ A N E D R UŽ B E Predstavitev Skupine Pivovarna Laško

Skupina Pivovarna Laško združuje proizvajalce piva, mineralnih, izvirskih in naravnih vod, brezalkoholnih pijač, žganih in ostalih alkoholnih pijač, sirupov za proizvodnjo pijač, časopisno in založniško dejavnost, opravlja pa tudi storitve trgovine na drobno in veliko. Matična družba

RA&LA, d. o. o., Sarajevo, Bosna in Hercegovina • 100,00-odstotni poslovni delež – od tega:

PIVOVARNA LAŠKO, d. d., Slovenija

• 69,23 % Pivovarna Laško • 1,97 % Radenska

Odvisne družbe

• 11,48 % Pivovarna Union • 17,32 % Fructal

RADENSKA, d. d. Radenci, Slovenija • 92,06-odstotno lastništvo

FIRMA DEL, d. o. o., Laško, Slovenija (prej TALIS, d. o. o., Maribor)

PIVOVARNA UNION, d. d., Ljubljana, Slovenija

• 100,00-odstotni poslovni delež

• 96,72-odstotno lastništvo Pridružene družbe JADRANSKA PIVOVARA, d. d., Split, Hrvaška • 94,55-odstotno lastništvo

BIRRA PEJA, d. d., Peć, Kosovo • 35,00-odstotno lastništvo

VITAL MESTINJE, d. o. o., Slovenija • 96,92-odstotni poslovni delež

SLOVITA, d. o. o., Moskva, Rusija • 25,00-odstotni poslovni delež

DELO, d. d., Ljubljana, Slovenija • 100,00-odstotno lastništvo – od tega:

POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d. d., Ljubljana, Slovenija

• 80.831 % Pivovarna Laško

• 23,34-odstotno lastništvo – od tega:

• 19.166 % Radenska

• 8,43 % Pivovarna Laško

• 0.003 % Firma Del

• 12,34 % Pivovarna Union • 2,57 % Radenska

Posl. delež: 96,92 %

Lastništvo: 94,55 %

Lastništvo: 96,72 %

FRUCTAL, d. d. Ajdovščina Lastništvo: 91,70 %

Lastništvo: 92,06 %

MIRAL RADENSKA, d. o. o. Radenci Posl. delež: 100,00 %

FRUKTAL MAK, a. d. Skopje Lastništvo: 89,39 %

EUROFRUIT SARAJEVO, d. o. o. Sarajevo Posl. delež: 100,00 %

FRUCTAL ZAGREB, d. o. o. Zagreb Posl. delež: 100,00 %

VITAL, d. o. o. Mestinje

JADRANSKA PIVOVARA, d. d. Split

PIVOVARNA UNION, d. d. Ljubljana

RADENSKA, d. d. Radenci

��

Radenska 1,97 % Pivovarna Union 11,48 %

Radenska 19,166 % Firma Del 0,003 %

Fructal 17,32 %

Pivovarna Laško 69,23 %

Posl. delež: 100,00 %

RA&LA, d. o. o. Sarajevo

��

Pivovarna Laško 80,831 %

Lastništvo: 100,00 %

DELO, d. d. Ljubljana

PIVOVARNA LAŠKO, d.d.

na dan 31. 12. 2007

SKUPINA PIVOVARNA LAŠKO

Prej: Talis, d.o.o. Maribor

Posl. delež: 100,00 %

FIRMA DEL, d. o. o. Laško

��

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

P O S L O VA N J E Proizvajalci pijač imajo tako rekoč iz leta v leto spremenjene

Pri količinski realizaciji Skupina na posameznih segmen-

pogoje poslovanja, predvsem zaradi vremenskih pogojev. Za

tih prodaje beleži različne rezultate prodanih količin glede na

preteklo poslovno leto 2007 lahko ugotovimo, da je vreme do-

predhodno leto 2006:

bro služilo, da pa se razmere na trgu niso bistveno spremenile: zaradi novih trgovskih verig, ki se na Slovenskem pojavljajo

• na segmentu piva je prodaja večja za + 2,4 %

vse pogosteje, postaja konkurenca na področju pijač še moč-

• pri mineralnih vodah je prodaja manjša za - 2,3 %

nejša.

• pri izvirskih naravnih vodah je prodaja manjša za - 3,7 %

Skupina Pivovarna Laško (v nadaljevanju Skupina) je v po-

• pri vodah z okusi je prodaja večja za + 13,8 %

slovnem letu 2007 prodala 5,07 mio hl vseh vrst pijač, kar je

• pri prodaji ostalega alokohola je prodaja večja za + 25,6 %

na nivoju leta 2006.

• na segmentu brezalkohola in sirupov je prodaja manjša za - 4,2 %

Fizična realizacija družb povezanih v Skupino (v hl)

Realiz. 2007

Realiz. 2006

Indeks R-07/R-06

Pivo

2.142.293

2.091.225

102,4

Laško

1.066.145

1.083.644

98,4

Union

858.317

808.129

106,2

Split

217.831

199.452

109,2

Mineralna voda

664.721

680.685

97,7

Radenska

664.721

680.685

97,7

Izvirska naravna voda

292.772

304.131

96,3

Laško

46.930

47.567

98,7

Union

114.582

124.024

92,4

Radenska

131.260

131.898

99,5

Fructal

642

Voda z okusi

422.758

371.432

113,8

Union

286.250

290.198

98,6

Radenska

136.508

81.234

168,0

Sadni sokovi, nektarji

417.764

444.925

93,9

Fructal

333.569

355.579

93,8

Fruktal MAK

50.780

50.810

99,9

Vital

33.415

38.536

86,7

Ostali brezalkohol

1.050.052

1.087.034

96,6

Union

262.176

244.652

107,2

Radenska

239.072

266.617

89,7

Fructal

418.866

451.232

92,8

30.704

16.260

188,8

Fruktal MAK

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Vital

99.234

108.273

91,7

Sirupi

70.247

73.868

95,1

215

339

63,4

3.099

4.979

62,2

Union Radenska Fructal

13.625

9.888

137,8

Fruktal MAK

20.855

24.548

85,0

Vital

32.453

34.114

95,1

9.977

7.941

125,6

Alkohol ostalo Fructal

9.977

7.941

125,6

Skupaj

5.070.584

5.061.241

100,2

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

RADENSKA, d. d., Radenci

Razvoj podjetja Radenska se je začel leta 1869, ko je dr. Ka-

posebej še na tujem trgu.

rel Henn, lastnik zemljišča, napolnil prve steklenice mineralne vode. Dobrih 50 let kasneje (leta 1923) je bila mineralna

Pogoji poslovanja se iz leta v leto spreminjajo predvsem za-

voda priznana kot zdravilna, od leta 1936 pa zanjo uporabljajo

radi zaostrenih razmer na trgu, kjer je konkurenca izjemna

simbol treh rdečih src. Blagovna znamka Radenska Tri srca

in vlada trd boj. V Radenski, d. d. so si za leto 2007 zastavili visoke cilje in strateški načrt, katerega realizacija je v najve-

sodi med najstarejše v Sloveniji.

čji možni meri doprinesla k dobremu poslovnemu rezultatu. Osnovna dejavnost Radenske je polnjenje in trženje mine-

Leto 2007 ocenjujejo kot uspešno poslovno leto.

ralne in izvirske vode ter brezalkoholnih pijač. Uspešno so izvedli s poslovnim načrtom zastavljene razvojV letu 2000 je Pivovarna Laško prijateljsko prevzela Radensko in prišlo je do povezovanja obeh družb. Za Radensko je to

ne projekte: • marca so slovenskemu tržišču pod blagovno znamko Oaza

izredno pomembno, saj bo v Skupini Pivovarna Laško lažje

uspešno predstavili novi okus malina z belim čajem, kate-

uresničevala cilje povezovanja:

rega prodajo je dodatno spodbudil ponovno zelo všečen TV

• usklajen nastop na trgih skupnih dobaviteljev ter zagotavlja-

spot;

nje čim boljših nabavnih pogojev,

• aprila so finalizirali prenovo podobe BZ Radenska v novi 1,5 l

• koordiniran nastop na trgu kupcev pri skupnih poslovnih

PET in 0,5 l PET plastenki z novo PP etiketo. Le-to so začeli

partnerjih,

uporabljati na vseh proizvodih, kar je dalo podobi ponudbe

• skupni nastop pri širitvi prodajnega področja na domačem in

Radenska svežo, trendovsko dimenzijo;

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

• maja so kot prvi na slovensko tržišče lansirali vodo s funk-

Radenska, d. d. je v letu 2007 uspela izboljšati produktiv-

cionalnimi dodatki Radensko PLUS, ki je pomenila revitali-

nost dela na zaposlenega za 11,5 %, predvsem kot rezultat

zacijo že obstoječe linije Radenske+ z okusi. Spremenili so

zmanjševanja števila zaposlenih.

etiketo in uporabili plastenko, ki jo je tržišče dobro sprejelo že pri Oazi.

Ustvarili so 33,1 mio EUR čistih prihodkov iz poslovanja, kar je glede na leto 2006 boljše za 3,4 %. Ustvarjeni poslovni izid

Na vseh prodajnih področjih so prodali 117,5 mio litrov proi-

iz poslovanja je bil dosežen v vrednosti 1,9 mio EUR, EBITDA

zvodov Radenske, d. d., kar je za 0,8 % več kot leto poprej. Ob

(poslovni izid iz poslovanja in amortizacija) pa v višini 5,4 mio

povečani količinski prodaji se je za 3,3 % povečala tudi neto

EUR.

vrednostna prodaja: v letu 2007 znaša 33,1 mio EUR.

V družbi se je zvišala dodana vrednost na zaposlenega za 7,7

V strukturi prodaje pijač ima največji delež prodaja krovne

tisoč EUR glede na leto 2006.

blagovne znamke – naravne mineralne vode Radenska Tri srca, ki je v letu 2007 znašala 66,5 mio litrov. Prodaja v letu

V celoti gledano je bilo poslovanje Radenske v letu 2007

2007 zaostaja za prodajo v predhodnem letu za 2,3 %. Prodaja

uspešnejše kot v letu prej. Pričakujemo lahko, da se bo enak

izvirskih in namiznih voda beleži padec za 6,8 % in znaša v

trend nadaljeval tudi v prihodnje.

letu 2007 17,1 mio litrov. Za 12,5 % večjo rast beležijo pri prodaji brezalkoholnih pijač: prodali so jih 33,9 mio litrov. Gre

Obstoječe tržno okolje v povezavi z znanimi poslovnimi gi-

za nadaljevanje dobre prodaje brezalkoholne pijače – vode z

banji je vplivalo na smelo zastavljene temeljne cilje poslovanja

dodatkom čaja pod blagovno znamko Oaza, ki je v letu 2007

v letu 2008: količinski porast fizičnega obsega prodaje v litrih

že dosegla 9,7 mio prodanih litrov.

za 4,0 %, ustvarili naj bi 34,6 mio EUR čistih prihodkov iz

Tudi s prodajo gaziranih brezalkoholnih pijač pod blagovno

prodaje in dosegli 2,9 mio EUR poslovnega izida iz poslova-

znamko Stil, Ora, Pepsi Cola so zadovoljni. V letu 2007 so

nja. Načrtujejo tudi izboljšanje kazalnikov, ki odražajo aktiv-

zabeležili 5,2-odstotno rast glede na leto poprej.

nost, učinkovitost in uspešnost notranjih procesov: dodana vrednost na zaposlenega naj bi zrasla za 2,5 %, produktivnosti

Manj zadovoljujoča je prodaja proizvodov pod blagovno

na zaposlenega pa za 14,0 %.

znamko Radenska ACE in Radenska Ledeni čaj: glede na načrte je manjša za 33,7 % pri ACE in za 26,1 % pri čaju. Na trgu je bilo mogoče zaznati nove pitne navade – precej porabnikov je prešlo na vodo z okusi.

Struktura prodaje posameznih blagovnih znamk v Radenski, d. d. (v %)

2005

2006

2007

Mineralne vode

63,5

58,4

56,6

Izvirske in namizne vode

21,9

15,8

14,5

Brezalkoholne pijače Skupaj

14,6

25,8

28,9

100,0

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Skupina UNION

Družbe, povezane v Skupino Union, so: Pivovarna Union,

dnih sokov. Fructal Zagreb, d. o. o. in Eurofruit, d. o. o. opra-

d. d., Ljubljana, Fructal, živilska industrija, d. d., Ajdovščina

vljata le prodajo in distribucijo izdelkov Fructala, d. d. Družba

(Pivovarna Union, d. d. je 91,70-odstotna lastnica), Fructal

Fruktal Mak, a. d. Skopje tudi proizvaja sokove in pijačo.

Zagreb, d. o. o. (Fructal, d. d. je 100-odstotni lastnik), Fruktal

Skupina Union je nastala leta 2001, ko je Pivovarna Union,

Mak, a. d., Skopje (Fructal, d. d. je 89,39-odstotni lastnik), Eu-

d. d. prevzela družbo Fructal, d. d. V začetku februarja 2005 je

rofruit, d. o. o. Sarajevo (Fructal, d. d. je 100-odstotni lastnik).

Pivovarna Laško, d. d. z nakupom dodatnih 41,3 % delnic Pivovarne Union, d. d. postala večinska lastnica. Pivovarna Union,

Osnovni podatki

d. d. je postala del Skupine Pivovarna Laško.

Osnovna dejavnost matične družbe Pivovarne Union, d. d. Poslovanje Skupine Union

je proizvodnja piva, brezalkoholnih pijač in vode. Osnovna dejavnost družbe Fructal, d. d. je proizvodnja sa-

Kljub stalnemu slabšanju pogojev poslovanja, ki so se pred-

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

vsem v drugem polletju odražali v izredni rasti nabavnih

Čisti poslovni izid leta 2007 je dobiček v višini 21.188.603

cen surovin in materialov, je Pivovarna Union, d. d. v letu

EUR, od tega je čisti poslovni izid Skupine dobiček v višini

2007 presegla načrtovane rezultate. To dokazuje, da je

20.838.498 EUR in manjšinski izid poslovnega leta dobi-

njena poslovna politika pravilno usmerjena in zagota-

ček v višini 350.106 EUR.

vlja uspešno poslovanje tudi vnaprej. Svoje poslovanje

Na dan 31. 12. 2007 je bila bilančna vsota 349.522.984

je v letu 2007 izboljšala tudi Skupina Fructal: čeprav

EUR in je za 49,3 % večja v primerjavi z 31. 12. 2006.

ni dosegla letnega plana, je matična družba ustvarila

Struktura sredstev se je v letu 2007 glede na leto

pozitivni rezultat iz poslovanja, njeni odvisni družbi

prej spremenila: dolgoročna sredstva znašajo 71,8 %

v Makedoniji in na Hrvaškem pa sta poslovanje sani-

vseh sredstev (leto prej 78,4 %), kratkoročna sredstva

rali le delno, saj sta leto zaključili z izgubo.

so 28,2 % vseh sredstev (leto prej 21,6 %).

Skupina Union je v letu 2007 prodala 2,4 mio hl

Kapital predstavlja v strukturi obveznosti do virov

pijač, kar je za 1 % več od prodaje leta 2006 in 6 %

sredstev 55,5 % in je v primerjavi z letom 2006 višji

pod načrtovano. Prodala je 1.788 ton živilskih izdel-

za 49,3 %. Višji je predvsem zaradi za 141,7 % poveča-

kov, kar je za 8 % manj kot leta 2006 in za 20 % manj

nega presežka iz prevrednotenja naložb in dobička leta

od načrtovanega.

2007, ki je od dobička za leto 2006 večji za 235 %.

Skupina Union je v letu 2007 ustvarila 159.854.725 EUR konsolidiranih čistih prihodkov iz prodaje, kar je

Skupina Union je leto 2007 zaključila z 929 zaposle-

za 8,5 % več kot predhodno leto. V strukturi prihodkov iz pro-

nimi, kar je za 4 % manj kot leta 2006.

daje predstavljajo prihodki na domačem trgu 80,9 %, prihodPivovarna Union d. d.

ki na tujih trgih pa 19,1 %. Drugi poslovni prihodki v višini 3.023.516 EUR so manjši za

Pivovarna Union d. d. je ob 4-odstotnem povečanju ko-

1,4 % v primerjavi z letom 2006; glavnina oz. 41,9 % so pri-

ličinske prodaje pijač in močno povečanem obsegu prodaje

hodki iz naslova odprave rezervacij za zaposlence za odpravni-

trgovskega blaga ustvarila 91.991.796 EUR čistih prihodkov iz

ne in tehnološke viške.

prodaje, kar je za 13,5 % več kot leta 2006 in za 2,9 % več od

Vsi stroški in odhodki Skupine Union v letu 2007 znašajo

načrtovanih za leto 2007.

155.011.827 EUR, kar je za 6,6 % več kot leta 2006.

Prihodki od prodaje na domačem trgu so višji za 13,8 %, na

Kar 94,8 % vseh stroškov in odhodkov so poslovni stroški;

izvoznih trgih za 11,2 %. Prodaja na domačem trgu predstavlja

finančni odhodki znašajo 2,7 %, davek iz dobička in odloženi

89 %, na tujih pa 11 % vse prodaje.

davki 2,5 %.

Vsi stroški in odhodki družbe, vključno z davki, v letu 2007

Poslovni stroški v višini 146.966.805 EUR so za 5,4 % višji

so bili 85.412.985 EUR, kar je za 16,7 % več kot leta 2006 in

kot v letu 2006, predvsem zaradi višjih stroškov surovin, ma-

3,8 % nad načrtovanimi za leto 2007.

teriala, energije in storitev. Odpisi vrednosti so v primerjavi s

V letu 2007 so imeli izredno visoko rast stroški surovin, ma-

preteklim letom višji za 19,9 %, stroški dela pa za 15,3 %.

teriala, energije, vode, embalaže in nadomestnih delov. Razlog

Skupina Union je v letu 2007 ustvarila 16.704.062 EUR do-

je v zvišanju cen glavnine vhodnih materialov, ki so se pred-

bička iz poslovanja, kar je za 55,6 % več kot leto prej. EBITDA

vsem v drugem polletju opazno podražili.

je znašal 30.798.928 EUR in je večji za 21,6 %.

Družba je v letu 2007 ustvarila 20.148.592 EUR poslovne-

Finančni prihodki v višini 12.529.564 EUR so zaradi kapi-

ga izida iz rednega delovanja, kar je za 54,2 % več kot v letu

talskih dobičkov iz prodaje naložb in prejetih dividend večji

2006. Dobiček iz poslovanja v višini 15.723.727 EUR je višji za

za 712,3 %.

10,6 %, medtem ko je čisti dobiček v višini 16.530.631 EUR viš-

Zaradi povečanih finančnih obveznosti za najete kredite so

ji za 97,1 % od načrtovanega in za 64 % boljši od leta 2006.

finančni odhodki Skupine Union v višini 4.232.906 EUR večji

Družba je v letu 2007 ustvarila čisti denarni tok v višini

za 32,4 % kot leta 2006.

25.955.367 EUR, kar je 28,2 % čistih prihodkov iz prodaje; v

P i vova r na L a ško d. d.

•

primerjavi z letom 2006 je večji za 32,1 %. EBITDA je bil leta

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Dolgoročne obveznosti družbe in rezervacije za zaposlene

2007 25.148.462 EUR in glede na leto prej večji za 5,7 %.

v višini 71.343.669 EUR so na dan 31. 12. 2007 v primerjavi z

Na dan 31. 12. 2007 je bila bilančna vsota 309.852.427 EUR

31. 12. 2006 večje za 19.250.330 EUR. Vzrok so najem novih

in je za 61,0 % večja v primerjavi z 31. 12. 2006.

dolgoročnih posojil in za 11.774.145 EUR večje obveznosti za

Struktura sredstev se je v letu 2007 glede na leto 2006 spremenila: dolgoročna sredstva so 77,1 % vseh sredstev (leto prej

odloženi davek iz naslova prevrednotenja naložb. Družba je v letu 2007 povečala tudi kratkoročne obveznosti

87,8 %), kratkoročna sredstva so 22,9 % vseh sredstev (leto

in kratkoročne pasivne časovne razmejitve v višini 61.372.343

prej 12,2 %).

EUR za 181,5 %, predvsem zaradi povečanih obveznosti do

Kapital predstavlja v strukturi obveznosti do virov sredstev

bank (novi kratkoročni krediti in prenos kratkoročnega dela

57,2 % in je v primerjavi z letom 2006 višji za 49,4 %. Višji

dolgoročnega posojila).

je predvsem zaradi za 149,8 % povečanega presežka iz prevrednotenja naložb in dobička leta 2007, ki je od dobička za leto

Pivovarna Union d. d. je leto 2007 zaključila s 366 zaposle-

2006 večji za 64 %.

nimi, kar je za 3,1 % manj kot leto prej.

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

S k u p i n a F R U C TA L

V letu 2007 je Skupina Fructal, ki zaposluje 561 ljudi, pro-

viti negativne trende v prodaji in racionalizirati stroškovno

dala 878.376 hl pijač, kar je 4 % manj kot leto prej, in 1.788

poslovanje. Čiste prihodke iz prodaje v višini 58.471.475 EUR

ton živilskih proizvodov. V letu 2007 je ustvarila 68.734.384

je povečala za 3 %, poslovne stroške v višini 58.741.449 EUR

EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 3 % več kot leto

je zmanjšala za 7 %. Zaradi odprodaje finančnih naložb, pri

prej. Delež čistih prihodkov od prodaje je v obeh letih enak: na

kateri je dosegla kapitalski dobiček v višini 4.434.483 EUR, je

domačih trgih 70,1 %, na tujih 29,9 %.

ustvarila tudi pozitiven rezultat iz financiranja. Družba je ustvarila čisti dobiček v višini 4.497.855 EUR, kar je za 7.743.347 EUR boljše kot v letu 2006, ki ga je zaključila z

Fructal, d. d., Ajdovščina

izgubo. EBITDA znaša 5.143.400 EUR, kar je 212 % več. Glavna sprememba v bilanci stanja je med obveznostmi do

Družba je v letu 2007 prodala 776.037 hl pijač in 1.788 ton

virov sredstev. Delež kapitala med viri je zaradi dobička leta

živilskih izdelkov. Svoje poslovanje v letu 2007 je glede na leto

2007 in zaradi zmanjšanja kratkoročnih finančnih obveznosti

prej izboljšala, saj je ustvarila dobiček iz poslovanja v višini

66,1 %, kar je za 11,7 odstotne točke več kot leta 2006.

906.302 EUR, v letu 2006 je iz tega dela poslovanja ustva-

Leto 2007 je družba zaključila s 435 zaposlenimi, kar je

rila izgubo v višini 2.932.811 EUR. Družba je uspela zausta

7,2 % manj kot leta 2006.

P i vova r na L a ško d. d.

•

Fruktal Mak, a. d., Skopje

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Fructal Zagreb, d. o. o.

Družba je v letu 2007 prodala 102.239 hl pijač lastne proi-

Družba, ki se ukvarja s prodajo Fructalovih izdelkov na hr-

zvodnje, kar je za 11,7 % več kot leto pred tem. S prodajo svojih

vaškem trgu, je v letu 2007 ustvarila 7.071.997 EUR čistih pri-

izdelkov in trgovskega blaga je ustvarila 7,2 mio EUR čistih

hodkov iz prodaje, kar je za 5,1 % manj kot v predhodnem letu.

prihodkov iz prodaje, kar je za 5,8 % več kot leta 2006. Proda-

Količinska prodaja je bila na ravni tiste iz leta 2006, razkorak

jo je povečala na makedonskem trgu, na izvoznih trgih pa je

med vrednostno in količinsko prodajo pa je rezultat spreme-

močno zaostala tako za prodajo leta 2006 kot tudi za prodaj-

njene strukture prodaje, saj je družba prodala več trgovskih

nimi načrti. Ravno nedoseganje prodajnih načrtov na izvoznih

blagovnih znamk, ki dosegajo nižjo prodajno ceno kot lastne

trgih, neurejena cenovna politika, rast cen vhodnih materialov

blagovne znamke.

in povečanje ostalih stroškov so bili glavni razlogi za izgubo iz

Družba je kljub velikim racionalizacijam na stroškovni stra-

poslovanja v višini 60.568 EUR, ki je sicer za 40 % nižja od

ni leto zaključila z izgubo iz poslovanja v višini 173.563 EUR,

tiste iz leta 2006. EBITDA družbe je znašal 341.704 EUR, leto

ki je sicer za 60 % manjša od izgube iz leta 2006. Čista izguba

pa je zaključila s čisto izgubo v višini 214.534 EUR.

leta 2007 je bila 173.926 EUR.

V vseh preteklih letih je imela družba velike likvidnostne

V drugem polletju je prišlo do sodelovanja s kupcem Or-

probleme; neredno je plačevala dobaviteljem, permanentno je

vas plus, d. o. o. Ker se je matična družba Fructal d. d. zaradi

povečevala obveznosti do Fructala, d. d. kot največjega upnika.

večjega potenciala distributerja odločila za spremenjeno dis-

V letu 2007 je ob povečanem poslovanju uspela redno servi-

tribucijsko politiko na hrvaškem trgu, je skladno s pismom o

sirati obveznosti do finančnih institucij, dogovorila se je tudi

nameri med družbama Fructal, d. d. in Orvas, d. o. o., Fructal

za najem novih kreditov za reševanje likvidnostnih težav ter

Zagreb, d. o. o. s 1. 1. 2008 prenesel distribucijo Fructalovih iz-

za posodobitev proizvodnje in investicijo v linijo za polnjenje

delkov na družbo Orvas plus, d. o. o.

pijač v plastenke. Družba ima na 31. 12. 2007 še za 7,6 mio EUR finančnih in poslovnih obveznosti, ki za 3,6 mio EUR presegajo vsa njena kratkoročna sredstva. Dolg do matične družbe 3,4 EUR (45 % vseh obveznosti) je še vedno eden ključnih problemov sanacije Fruktala Maka. Fruktal Mak je bil v letu 2007 edina družba v Skupini Union, ki je povečala število zaposlenih, in sicer s 84 na 103 delavce, predvsem zaradi širitve proizvodnje.

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

J A D R A N S K A P I V O VA R A , d .   d . , S p l i t

Osnovna dejavnost družbe, ki je bila dograjena v letu 1970,

no, je prodala 6,6 % celotne prodaje.

ko je pričela proizvajati pivo, sta proizvodnja in prodaja piva.

Jadranska Pivovara je v letu 2007 ustvarila skupni priho-

Do leta 2005 je v njeni sestavi delovala še enota Silosi, ki pa

dek v višini 19,9 mio EUR, kar je za 0,9 % manj kot leto prej.

je bila v letu 2006 prodana. Od leta 1995 dalje ima Jadranska

Izkazana izguba v višini 6,2 mio EUR je posledica izgube iz

pivovara licenčno pogodbo za proizvodnjo in prodajo piva Kal-

rednega delovanja in nekaterih drugih vplivov, kot je popra-

tenberg. Ta pogodba je bila v začetku leta 2007 podaljšana do

vek vrednosti premoženja družbe v višini 2,8 mio EUR. Brez

leta 2016.

vpliva teh enkratnih finančnih učinkov na poslovni izid bi bila

V letu 2000 je Pivovarna Laško, d. d. postala večinska,

izguba bistveno nižja, vsekakor pa manjša kot v letu 2006.

94,55-odstotna lastnica omenjene družbe.

V letu 2008 Jadranska pivovara načrtuje prodajo 349.134 hl

Po statističnih analizah se je lani prodaja piva na hrvaškem

piva, kar je 22-odstotni porast. Posebno pozornost bo name-

trgu povečala za 3 %. Jadranska pivovara je v poslovnem letu

nila prodajnim aktivnostim (povečanje fizične obdelave trga,

2007 prodala 286.113 hl piva, kar je za 3 % več kot v letu 2006.

širitev lastne distribucije, okrepitev medijske navzočnosti) in

V strukturi prodaje predstavljajo posamezne blagovne znam-

racionalizaciji celotnega poslovanja.

ke deleže, prikazane v spodnji preglednici.

Družba namerava v letu 2008 ustvariti 2,5 mio EUR sku-

Večino realizacije (93,4 %) je družba ustvarila na domačem

pnih prihodkov. Pričakuje še izgubo, ki pa naj bi jo po sanacij-

hrvaškem trgu, na tuje trge, predvsem v Bosno in Hercegovi-

skem programu pokrila do leta 2012.

Struktura prodaje posameznih blagovnih znamk v Jadranski pivovari, d. d. (v %)

2005

2006

2007

Zlatorog

54,0

46,6

53,1

Kaltenberg

46,0

42,1

28,2

Trgovske blagovne znamke Skupaj

11,3

18,7

100,0

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

V I TA L M E S T I N J E , d .   o .   o .

Družba, katere osnovna dejavnost so predelava sadja ter

Načrtovan skupni obseg za leto 2007 ni bil realiziran oz. je

proizvodnja in polnjenje sadnih sokov, sirupov in ostalih brez

bil na indeksu 91. Največji izpad je nastal v poslovanju s sku-

alkoholnih mirnih pijač, je bila ustanovljena pred več kot 40

pino Tuš: za 23 % manj kot v letu 2006. Vzroke se skupaj s

leti.

kupcem še analizira, ostali cilji so bili realizirani.

Vital ima zaščiteno blagovno znamko Frupi, uveljavljeno

Skladno z usmeritvami Skupine Pivovarna Laško smo tudi

predvsem na slovenskem tržišču.

v družbi Vital z vso resnostjo uresničevali cilje zmanjševanja

Pivovarna Laško je v letu 1999 postala večinska lastnica z

stroškov, zlasti s sinergijami skupne nabave, kjer smo si pri-

51-odstotnim deležem. V letu 2004 je bilo po sklepu skupščine

zadevali zmanjšati vpliv rasti cen surovin, repromaterialov in

Vitala iz sklada lastnih delnic umaknjenih 29.000 delnic. S

embalaže na najnižji nivo. Povečala se je produktivnost na ra-

tem ukrepom se je povečal lastniški delež ostalih delničarjev

čun zmanjšanja zaposlenih za 10,1 %.

in Pivovarna Laško je postala 63,79-odstotna lastnica Vitala.

Uspešno je bila realizirana zamenjava linije pure-pak 1/1. Za-

Decembra 2005 je bil dokončan projekt preoblikovanja delni-

radi slabe izkoriščenosti smo izločili polnilno linijo steklo in v

ške družbe Vital Mestinje v družbo z omejeno odgovornsotjo

celoti ukinili program steklo. Posledično je bila tudi proizvo-

in vložen zahtevek za registracijo, ki je bila izvedena v letu

dnja nižja za 9 %. Glede na izrazito ne rodno leto za industrij-

2006.

ska jabolka in pozebo v Evropi predelave v letu 2007 ni bilo,

Matična družba Pivovarna Laško, d. d. je v letu 2007 povečala poslovni delež v odvisni družbi Vital Mestinje, d. o. o. Na

zato se je znižala poraba vode, kurilnega olja ter elektrike. Glede na nižjo prodajo in za 8,9 % nižje prihodke (znašali

dan 31. 12. 2007 je njena 96,92-odstotna lastnica.

so 5.356.000 EUR), velik vpliv skoka cen surovin na stroške

Vital je tudi v letu 2007 uresničeval preusmeritev v polnil-

poslovanja, izplačilo odpremnin za predčasne upokojitve in

ca trgovskih znamk, skladno s sprejetimi odločitvami znotraj

zmanjšanje zaposlenih, ki so bistveno vplivale na stroške po-

Skupine Pivovarna Laško. Razširil je obseg proizvodov za tr

slovanja (35.000 EUR), je bil dobiček iz poslovanja nekoliko

govske verige v Sloveniji (Mercator, Spar in Tuš). Skupno je

nižji kot v letu 2006: znašal je 56.728 EUR oz. po odbitku

bilo uvedenih 7 novih proizvodov, 3 pa so bili umaknjeni. Pro

davkov 45.565 EUR. EBITDA je znašal 507.438 EUR.

izvodnja za znane kupce predstavlja 72 % oz. 107.000 hl celot ne proizvodnje, preostalih 28 % pa frupi in bibita. 17.300 hl pa je bil v letu 2007 obseg kooperacijske proizvodnje v Telopticu Sarajevo. Skupno je bilo realizirano 165.100 hl.

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

DELO, d. d., Ljubljana

Začetki družbe Delo segajo v leto 1955, ko je bilo v sodni

prvi slovenski tabloidni časopis Slovenske novice, ki je kmalu

postal in še vedno ostaja najbolj bran slovenski dnevni časo-

ročevalec, ki je nastalo z združitvijo podjetij Slovenski poroče-

pis. To je bil tudi čas uspešnega uveljavljanja novih projektov,

valec, Tiskarna Slovenskega poročevalca in Tovariš. Predmet

tednika Nedelo in mesečnika Slovenski delničar. Dokončno si

poslovanja takratnega podjetja je bilo izdajanje časopisov, za-

je Delo utrdilo položaj s postopno privatizacijo, leta 1999 pa

ložništvo in tiskarstvo. Prvega maja leta 1959 je izšel prvi iz-

je proslavilo vstop Delovih delnic na borzni trg. Leta 2003 je

vod časopisa Delo. Časnik Delo je nastal kot rezultat združitve

Delo dobilo še sodobno tiskarsko središče, kar mu omogoča

časnikov Slovenski poročevalec in Ljudska pravica. Sprva je

kakovosten barvni tisk lastnih časopisov in prilog ter tiskanje

Delo izhajalo v dveh izdajah s prilogama Najdihojca in RTV-

edicij drugih naročnikov. Delo je tako postalo močna časopi-

program. Leta 1967 je začelo Delo izhajati že v šestih pokrajin-

sno-založniška družba, ki si s stalnim širjenjem spektra svo-

skih izdajah, prvič je izšla Sobotna priloga. Leta 1980 je Delo

jih edicij in z nenehnim vpeljevanjem drugih novosti utrjuje

doseglo naklado več kot 100.000 izvodov in bilo za Politiko

položaj na slovenskem časopisnem trgu. V preteklem letu so

drugi najbolj prodajan časopis na območju nekdanje države.

vpeljali še lastno distribucijo in tako zaokrožili celotni proces

Podjetje Delo se je moralo prilagajati hitri rasti in leta 1962

nastajanja časopisa, od uredništva do dostave bralcem.

se je tiskarna ČGP Delo združila s Triglavsko in Blaznikovo

Poslovno leto 2007 je bilo za družbo Delo uspešno, čeprav

tiskarno. Leta 1963 je bil položen temeljni kamen za takratni

zastavljeni cilji niso bili v celoti realizirani. Družba je kljub

Dom tiska, medtem ko je bila stolpnica na Dunajski 5 dograje-

zaostrenim tržnim pogojem ohranila vodilno tržno pozicijo in

na leta 1982. Delo je vedno sledilo tehnološkemu napredku in

v letu 2007 povečala prihodke od prodaje za 5,6 % ter ustvarila

bilo opremljeno z najsodobnejšimi stroji in napravami.

59,6 mio EUR prihodkov.

Eden pomembnejših mejnikov sedanjega podjetja Delo,

Predvsem povečani stroški prodaje so vzrok, da znaša

d. d. je bilo leto 1991, ko se je dotedanji TOZD Delo preobli-

ustvarjeni izid poslovanja 1,6 mio EUR, kar je za 36 % manj

koval v Delo, časopisno-založniško podjetje, d. o. o. Delo, ki

kot v letu 2006.

se mu je pridružila oglaševalska agencija Stik, je tako postalo

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja po odbitku vseh

samostojno podjetje s približno 300 zaposlenimi in v kratkem

davkov znaša 1,8 mio EUR in je za 9,4 % nižji od doseženega

času vzpostavilo vse potrebne poslovne funkcije: računovod-

v letu 2006, prav tako je od lanskega leta manjši EBITDA v

stvo, finance, pravno službo, kadrovsko službo, naročniško

višini 4,7 mio EUR, in sicer za 17 %.

službo ter široko raznašalsko mrežo. Leta 1991 je začel izhajati

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

R EV I D I R A N I R A Č U N OVO D S K I I Z K A Z I S K U P I N E P I V O VA R N A L A Š K O s poročilom neodvisnega revizorja za poslovno leto 2007 (po MSRP) in pojasnila

Konsolidirana bilanca stanja Skupine Pivovarna Laško na dan 31. 12. 2007 (v EUR)

31. 12. 2007

31. 12. 2006

Indeks 2007/2006

SREDSTVA DOLGOROČNA SREDSTVA

595.776.889

Neopredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva Investicije v pridružnene družbe Finančne naložbe v posesti do zapadlosti

493.122.644

121

164.911.643

95.268.878

173

209.843.768

189.277.333

111

8.420.291

6.663.925

126

267.640

165.717

162

37.894.802

179.093.093

171.024.423

21.171.988

808

25.000

–

124.626

1.356.309

3.264.697

125.401

2.603

200.189.540

185.526.821

108

1.157.675

2.346.670

Zaloge

39.818.118

34.329.983

116

Kratkoročne terjatve iz poslovanja

43.695.007

39.821.533

110

Dolgoročna posojila Dolgoročne poslovne terjatve KRATKOROČNA SREDSTVA BREZ KRATKOROČNIH AKTIVNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV Nekratkoročna sredstva za prodajo

Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka

616.560

2.371.461

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

28.085.175

82.043.745

Kratkoročna posojila

84.259.968

17.634.064

478

462.172

5.137.790

2.094.865

1.841.575

114

424.751

238.349

178

SKUPAJ KRATKOROČNA SREDSTVA

200.614.291

185.765.170

108

SKUPAJ SREDSTVA

796.391.180

678.887.814

117

Izvedeni finančni instrumenti Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

KAPITAL

322.929.993

MANJŠINSKI KAPITAL VEČINSKI KAPITAL Osnovni kapital

303.411.848

106

21.680.486

18.733.004

116

301.249.507

284.678.844

106

36.503.305

100

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Kapitalske rezerve

102.377.721

100

Rezerve iz dobička

46.133.417

34.731.431

133

Presežek iz prevrednotenja

6.000.203

50.344.371

Čisti poslovni izid preteklih let

61.949.899

41.911.855

148

Čisti poslovni izid

48.284.962

18.810.161

257

OBVEZNOSTI

473.461.187

375.475.966

126

REZERVACIJE

9.520.779

7.252.521

131

Dolgoročne rezervacije do zaposlencev

7.211.160

4.958.847

145

Druge rezervacije

2.309.619

2.293.674

101

DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

196.770.586

170.077.754

116

Dolgoročne finančne obveznosti

169.717.616

148.009.952

115

Dolgoročne poslovne obveznosti

75.736

47.563

159

26.977.234

22.020.239

123

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

263.244.981

192.141.301

137

Kratkoročne poslovne obveznosti

47.261.161

38.881.131

122

5.501.732

3.545.911

155

210.482.088

149.714.259

141

Dolgoročne obveznosti za odloženi davek

Kratkoročne obveznosti za plačilo davka Kratkoročne finančne obveznosti PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE SKUPAJ KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

3.924.841

6.004.390

267.169.822

198.145.691

135

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

796.391.180

678.887.814

117

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Konsolidiran izkaz poslovnega izida Skupine Pivovarna Laško za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2007 (v EUR)

Indeks

1. 1. – 31. 12. 2007

1. 1. – 31. 12. 2006

2007/2006

330.062.922

277.225.835

119

Čisti prihodki od prodaje Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje Drugi poslovni prihodki Stroški blaga, materiala in storitev Stroški dela

914.593

162.894

561

8.467.041

7.267.555

117

206.100.446

169.701.527

121

55.184.972

48.714.713

113

30.822.534

31.674.533

Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev Rezervacije Odpisi vrednosti

182.823

–

4.538.229

1.450.038

313

Drugi poslovni odhodki

10.411.541

8.221.628

127

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

32.204.011

24.893.845

129

Finančni prihodki

48.956.330

12.753.943

384

Finančni odhodki

17.429.947

13.491.315

129

Delež izgube/dobička v pridruženih družbah

10.208.041

498.606

–

POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO

73.938.435

24.655.079

300

Davki

12.647.965

5.450.296

232

ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

61.290.469

19.204.783

319

Delež manjšinskih lastnikov v čistem dobičku Delež večinskih lastnikov v čistem dobičku

2.400.588

445.047

539

58.889.881

18.759.737

314

Dobiček na delnico večinskih lastnikov: Čisti dobiček na delnico (v EUR)

6,73

2,14

314

Popravljen čisti dobiček na delnico (v EUR)

6,73

2,14

314

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Konsolidiran izkaz denarnih tokov Skupine Pivovarna Laško za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2007 (v EUR)

1. 1. – 31. 12. 2007

1. 1. – 31. 12. 2006

DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Denar ustvarjen pri poslovanju

62.472.960

52.772.037

Izdatki za davke

(5.587.151)

(4.947.329)

POBOTAN DENAR USTVARJEN IZ POSLOVANJA

56.885.809

47.824.708

DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU Prevzem odvisnih družb, neto izdatki za prevzem

(67.795.900)

–

Izdatki za finančne naložbe v pridružene družbe

(36.312.777)

–

Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev

(25.562.235)

(12.017.485)

509.631

694.725

Dobički/izgube pri odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev Nakupi neopredmetenih sredstev Nakupi/prodaje finančnih sredstev namenjenih za prodajo Prejete obresti Prejete dividende in kapitalski dobički NETO DENARNI TOK IZ NALOŽBENJA

(502.114)

(383.842)

(31.717.051)

(47.253.806)

1.507.661

8.569.212

47.051.637

4.393.536

(112.821.148)

(45.997.661)

DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Plačane obresti

(17.349.149)

Nakupi lastnih delnic

(13.491.320)

(299.874)

(34.501)

Povečanje dolgov

372.310.662

268.126.778

Odplačila dolgov

(294.974.240)

(254.697.467)

Dividende izplačane lastnikom

(3.498.770)

(2.190.160)

NETO DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA

56.188.629

(2.286.671)

NETO POVEČANJE/ZMANJŠANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV

253.290

(459.623)

Denar in denarni ustrezniki na začetku leta

1.841.575

2.301.198

Denar in denarni ustrezniki na koncu leta

2.094.865

1.841.575

Čisti poslovni izid Čisti Presežek iz preteklih let poslovni izid prevrednotenja

Skupaj kapital večinskega Manjšinski lastnika kapital

–

Tečajne razlike

–

– –

3.544.294 –

4.761.653 (2.449.499)

–

(2.449.499)

8.305.947

–

15.276.391

(3.498.770)

(26.965.581)

–

(3.831.498)

(3.498.770)

(35.000)

(223.770)

–

(3.722.540)

(35.000)

322.929.993

7.857.692

–

KONČNO STANJE na dan 31. december 2007 36.503.305 102.377.721 25.606.794 305.462 (305.462) 20.526.623 61.949.899 48.284.962 6.000.203 301.249.507 21.680.486

(299.874)

–

(297.728)

(4.055.268)

299.874

–

(35.000)

–

(223.770)

–

(63.787)

(297.728)

–

(233.941)

–

Izplačilo dividend

–

(299.874)

–

299.874

(18.810.161)

–

18.810.161

Izplačilo nagrad članom uprave

–

Nakup/prodaja lastnih delnic

–

Prenos čistega dobička preteklega leta

–

23.573.413

61.290.469

(37.717.056)

(2.449.499)

8.305.947

(43.573.504)

303.411.848

SKUPAJ KAPITAL

Skupaj spremembe v letu 2007 – – – – – 3.544.294 4.761.653 56.440.382 (44.344.168) 20.402.161 3.171.252 Prenos čistega dobička tekočega leta – – – – – 8.091.633 – (8.091.633) – – –

Spremembe, prikazane direktno v kapitalu – – – – – 3.544.294 4.761.653 (2.449.499) (44.344.168) (38.487.720) 770.664 Čisti poslovni izid poslovnega leta – – – – – – – 58.889.881 – 58.889.881 2.400.588

–

Druga povečanja/ zmanjšanja sestavin kapitala

ZAČETNO STANJE na dan 1. januar 2007 po MSRP 36.503.305 102.377.721 25.606.794 5.588 (5.588) 9.124.637 41.911.855 18.810.161 50.344.371 284.678.844 18.733.004 Poštena vrednost: Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva – – – – – – – – (44.344.168) (44.344.168) 770.664

(v EUR) Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Lastne Druge rezerve kapital rezerve rezerve lastne deleže delnice iz dobička

KONSOLIDIRAN IZKAZ GIBANJA KAPITALA Skupine Pivovarna Laško za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2007

Čisti poslovni izid Čisti Presežek iz preteklih let poslovni izid prevrednotenja

Skupaj kapital večinskega Manjšinski lastnika kapital

SKUPAJ KAPITAL

36.503.305

102.377.721

25.606.794

8.367

(8.367)

9.124.637

26.107.561

17.815.832

10.866.654

228.402.504

23.294.688

251.697.192

–

– – –

–

Tečajne razlike

Spremembe, prikazane direktno v kapitalu

Čisti poslovni izid poslovnega leta

Skupaj spremembe v letu 2006

Prenos čistega dobička preteklega leta

Nakup/prodaja lastnih delnic

Izplačilo dividend

–

(2.779)

–

(2.779)

–

2.779

–

2.779

–

15.625.676

(2.190.156)

–

17.815.832

178.618

–

178.618

–

178.618

(17.815.832)

–

(17.815.832)

18.810.161

18.759.735

50.426

–

39.477.717

–

39.477.717

–

(2.190.156)

–

58.466.496

18.759.735

39.706.761

50.426

178.618

–

(4.561.684)

445.047

(5.006.731)

–

(5.006.731)

(2.190.156)

–

53.904.812

19.204.782

34.700.030

50.426

(4.828.113)

KONČNO STANJE na dan 31. december 2006 36.503.305 102.377.721 25.606.794 5.588 (5.588) 9.124.637 41.911.855 18.810.161 50.344.371 284.678.844 18.733.004 303.411.848

–

Druga povečanja/ zmanjšanja sestavin kapitala

Poštena vrednost: Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva – – – – – – – – 39.477.717 39.477.717 – 39.477.717

ZAČETNO STANJE na dan 1. januar 2006 po MSRP

ZAČETNO STANJE na dan 1. januar 2006 po MSRP, popravki po reviziji 36.503.305 102.377.721 25.606.794 8.367 (8.367) 9.124.637 26.107.561 17.815.832 10.866.654 228.402.504 – 228.402.504

(v EUR) Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Lastne Druge rezerve kapital rezerve rezerve lastne deleže delnice iz dobička

KONSOLIDIRAN IZKAZ GIBANJA KAPITALA Skupine Pivovarna Laško za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2006

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

KO N S O L I D I R A N I R A Č U N OVO D S K I I Z K A Z I S K U P I N E P I V O VA R N A L A Š K O Pojasnila

Revidirane konsolidirane izkaze Skupine Pivovarne Laško

Zaradi materialne nepomembnosti v konsolidacijo niso

po MSRP za leto 2007 je nadzorni svet družbe Pivovarna La-

vključeni računovodski izkazi odvisnih družb Firme DEL,

ško, d. d. obravnaval na svoji redni seji 15. 5. 2008 in je z njiho-

d. o. o., Maribor in RA&LA, d. o. o., Sarajevo.

vo objavo soglašal.

Pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov je bila za

Računovodske izkaze je za leto 2007 revidirala družba Deloitte revizija, d. o. o. Ljubljana.

podjetja v skupini uporabljena metoda popolnega konsolidiranja. Skupinski računovodski izkazi Skupine Pivovarna Laško po

Skupina Union vključuje naslednje povezane družbe: ma-

mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP)

tično družbo Pivovarna Union, d. d., Ljubljana (96,72 % v la-

so izdelani na podlagi določil uredbe EU 1602/2002 in 51. čle-

sti Pivovarne Laško, d. d.), odvisno družbo Fructal, d. d., Ajdo-

na zakona o gospodarskih družbah (ZGD–1).

vščina (91,70 % v lasti Pivovarne Union, d. d.), Fructal Zagreb,

Uredba in zakon določata obvezno uporabo MSRP pri sesta-

d. o. o. Zagreb (100 % v lasti Fructala, d. d.), Eurofruit Saraje-

vljanju skupinskih računovodskih izkazov, med drugim tudi

vo, d. o. o. Sarajevo (100 % v lasti Fructala, d. d.) ter Fruktal

za družbe, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na katerega

Mak, a. d. Skopje (89,39 % v lasti Fructala, d. d.).

od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v državah člani-

V letu 2007 so v konsolidacijo za obdobje 1. 1. – 31. 12. vključene vse navedene odvisne družbe ter celotna Skupina Union. Družba Delo, d. d. je v konsolidacijo vključena od 1. 5. 2007 dalje.

cah Evropske unije in so zavezanke h konsolidaciji na osnovi 53. člena ZGD–1. Družba je v pripravi računovodskih izkazov za poročevalno obdobje za Skupino Pivovarna Laško po MSRP uporabila ra-

Povezano skupino družb, v katerih ima družba Pivovarna

čunovodska pravila in metode vrednotenja, ki dosledno upo-

Laško, d. d. svoje finančne naložbe, sestavljajo naslednje

števajo vse določbe MSRP. Enako velja za primerjalne raču-

družbe:

novodske izkaze.

Ime družbe

Dejavnost družbe

Država družbe

Udeležba (v %)

Vrednost celotnega kapitala (v EUR)

Odvisne družbe Vital Mestinje, d. o. o.

proizvodnja pijač

Slovenija

Radenska, d. d.

proizvodnja pijač

Firma Del, d. o. o.

proizvodnja piva

Jadranska pivovara, d. d.

proizvodnja piva

Hrvaška

RA&LA, d. o. o.

prodaja na veliko

BiH

Skupina Union

proizvodnja piva in pijač

Delo, d. d.

časopisna in založniška dejavnost

96,92

3.338.638

Slovenija

92,06

130.418.518

Slovenija

100,00

48.777

94,55

2.967.094

100,00

179.500

Slovenija

96,72

191.082.647

Slovenija

100,00

31.104.675

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Skupina Pivovarna Laško je v letu 2007 prodala 5.070 mio hl vseh pijač in za 0,2 % povečala prodajo glede na predhodno

V izkazu poslovnega izida ni razlik med revidiranimi in

leto. Predvsem zaradi slabše prodaje vseh vrst pijač na tujih

nerevidiranimi računovodskimi izkazi. Razlike v ostalih raču-

trgih fizični plan prodaje ni bil realiziran.

novodskih izkazih so se pojavile zaradi reklasifikacije posame-

Skupina Pivovarna Laško je v letu 2007 ustvarila 330 mio

znih postavk v postopku revidiranja

EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je za 19 % več kot v preDogodki po datumu bilance stanja

teklem letu. Poslovni odhodki Skupine Pivovarna Laško so v letu 2007 znašali 307 mio EUR in so za 18 % večji kot v preteklem letu.

Pomembni poslovni dogodki so opisani pri pojasnilih raču-

Poslovni izid iz poslovanja Skupine Pivovarna Laško je v

novodskih izkazov matične družbe.

letu 2007 znašal 32 mio EUR in je za 29,4 % večji kot v letu 2006. To je predvsem posledica opuščanja manj donosnih proizvodov in uvajanje bolj rentabilnih. Delno je tak rezultat tudi posledica dviga cen na tujih trgih, kar pa se je na drugi strani odrazilo v manjši fizični realizaciji na teh trgih. Poslovni izid pred obdavčitvijo znaša 73,9 mio EUR in je v primerjavi s preteklim letom večji skoraj za trikrat. Takšen poslovni rezultat je posledica realiziranih dobičkov iz prodaje kapitalskih naložb v tem letu. Čisti poslovni izid v letu 2007 znaša 61,2 mio EUR in je 3,2-krat večji kot v letu 2006. Bilančna vsota Skupine Pivovarna Laško na dan 31. 12. 2007 znaša 796,4 mio EUR in se je glede na preteklo leto povečala za 17,3 %. Finančne naložbe so se povečale zaradi dodatnega nakupa 5,14 % delnic Poslovnega sistema Mercator, d. d. Kapital Skupine Pivovarna Laško, brez manjšinskega dela, izkazan po MSRP, znaša 301,9 mio EUR, kar je za 5,8 % več kot na zadnji dan leta 2006. V letu 2007 dodatno pridobljen delež družbe Poslovni sistem Mercator, ki znaša v Skupini Pivovarna Laško 23,34 %, se obravnava kot naložba v pridruženo družbo in se ovrednoti po kapitalski metodi. Posledica takšnega vrednotenja je, da se je presežek iz vrednotenja v letu 2007 zmanjšal za 44,3 mio EUR, povečal pa se je čisti poslovni izid za 6,7 mio EUR. Preneseni čisti poslovni izid po MSRP znaša 61,9 mio EUR in je za 20 mio EUR večji kot v preteklem letu. Obveznosti iz financiranja so se zaradi potrebe po financiranju novih finančnih naložb v primerjavi s preteklim letom povečale za 95 mio EUR.

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

VIZIJA S K U P I N E P I V O VA R N A L A Š K O Za poslovno leto 2008 načrtuje Skupina PL prodajo vseh

vod in ostalega alkohola pa je načrtovana prodaja nekoliko niž-

vrst pijač v skupni količini 5.311 mio hl, kar je v primerjavi z

ja od dosežene v letu 2007.

letno realizacijo 2007 za 4,5 % več. Od načrtovanih prodanih

Ob teh načrtih želi Skupina PL ostati vodilni proizvajalec

količin naj bi prodala 42,3 % piva, 29,4 % brezalkoholnih pi-

piva ter mineralne in izvirske vode v Sloveniji s prevladujočim

jač, 26,8 % vod in 1,5 % ostalih pijač.

tržnim deležem, na področju brezalkoholnih pijač pa konku-

Skupina namerava ustvariti 413 mio EUR prihodkov od pro-

renčna proizvajalka z vidnejšim tržnim deležem.

daje, 38 mio EUR poslovnega izida iz poslovanja ter za 10 %

S poudarkom na visoki kakovosti in prepoznavnosti pro

povečati kazalnik EBITDA (69 mio EUR).

izvodov načrtuje uspeh tudi na tujih trgih, predvsem v jugo-

Na področju prodaje piva, mineralne vode, vode z okusi, sa-

vzhodni Evropi pri prodaji piva, vode in brezalkohola. Po uspe-

dnih sokov ter ostalih brezalkoholnih pijač in sirupov načrtuje

šnosti poslovanja ter donosnosti kapitala želi biti primerljiva z

Skupina porast prodaje. Na področju izvirskih naravnih pitnih

evropsko konkurenco.

Plan količinske prodaje pijač po vrstah za leto 2008 za Skupino (v hl)

Plan 2008

Pivo

2.248.944

42,3

Mineralna voda

709.723

13,4

Izvirska naravna voda

278.963

5,2

Voda z okusi

438.282

8,2

Sadni sokovi, nektarji

471.037

8,9

1.076.788

20,3

78.824

1,5

Ostali brezalkohol Sirupi Alkohol ostalo Skupaj

2.500.000

0,2 100,0

Pivo Mineralna voda

2.000.000

(v hl)

9.400 5.311.961

Izvirska naravna voda Voda z okusi

1.500.000

Sadni sokovi, nektarji Ostali brezalkohol

1.000.000

Sirupi 500.000

Alkohol ostalo

0 Plan 2008

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Plan in fizična realizacija družb, povezanih v Skupino (v hl)

Plan 2008

Realiz. 2007

Indeks Pl-08/R-07

Pivo

2.248.944

2.142.293

105,0

Laško

1.150.000

1.066.145

107,9

Union

845.000

858.317

98,4

Split

253.944

217.831

116,6

Mineralna voda

709.723

664.721

106,8

Radenska

709.723

664.721

106,8

Izvirska naravna voda

278.963

292.772

95,3

Laško

50.000

46.930

106,5

Union

113.000

114.582

98,6

Radenska

115.963

131.260

88,3

Voda z okusi

438.282

422.758

103,7

Union

278.080

286.250

97,1

Radenska

160.202

136.508

117,4

Sadni sokovi, nektarji

471.037

417.764

112,8

Fructal

381.265

333.569

114,3

Fruktal MAK

50.762

50.780

100,0

Vital

39.010

33.415

116,7

Ostali brezalkohol

1.076.788

1.050.052

102,5

Union

270.720

262.176

103,3

Radenska

233.087

239.072

97,5

Fructal

415.985

418.866

99,3

Fruktal MAK

55.076

30.704

179,4

101.920

99.234

102,7

Sirupi

78.824

70.247

112,2

Union

200

215

93,0

Vital

Radenska

2.772

3.099

89,4

Fructal

17.798

13.625

130,6

Fruktal MAK

22.151

20.855

106,2

Vital

35.903

32.453

110,6

Alkohol ostalo

9.400

9.977

94,2

Fructal

9.400

9.977

94,2

Skupaj

5.311.961

5.070.584

104,8

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

Strukturni prikaz plana prodaje pijač za leto 2008 za Skupino

Pivo 42,3 % Mineralna voda 13,4 % Izvirska naravna voda 5,2 % Voda z okusi 8,2 % Sadni sokovi, nektarji 8,9 % Ostali brezalkohol 20,3 % Sirupi 1,5 % Alkohol ostalo 0,2 %

Plan poslovnega izida Skupine za leto 2008 (V EUR razen števila zaposlenih)

Plan 2008

Skupni prihodki

436.373.000

Skupni odhodki

398.478.000

Amortizacija

30.830.000

Bruto dobiček

37.895.000

Davki

9.337.000

Neto dobiček

28.558.000

Denarni tok (neto dobiček + amortizacija)

59.388.000

Število zaposlenih

1.817

P i vova r na L a ško d. d.

•

L e t no p oro čilo 2 0 0 7

ko lo f o n

Izdajatelj: Pivovarna Laško, d. d., Trubarjeva 28, 3270 Laško Oblikovanje: LUKS Studio Fotografije: Janez Pukšič Tekst: Pivovarna Laško Lektorica: Inge Pangos Tisk: Dikplast Naklada: 300 Julij 2008